Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI štev. 86 a Naročnina mesečno 18 Lir, z« inozem-»t»o 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ce* loletno 34 Lir, z. Inozemstvo 65 Lir Cek. jrab. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 zainserat«. Podrainieal Novo mesta Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega ln (ujcga izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A. Milana Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznilm« S U red n tš t vo'l n npravai Kopitarjeva t, Ljubljana, a = Redazione, Amministraztonei Kopitarjev« 6, Lubiana. i I Telefon 4001 400). p Abbonameott: Mesa 18 Lir«. Estero, mete 31 50 Lir«. Edi» cione domeoica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C C. P.l Lubiana 10650 per gli abbonamenti, 10.349 per I« in-terzioni. Filial«t Noto mesto« Concessionaria esclnsiva per la pnbbticild di provenienza italiana ed estera: llnione Pubblicita Italiana S. A_ Milana. Bollettino No 1055 Viva&i Gombaftimenti in Tunisia Ripetuti attacchi avversari respinti 7 velivoli nemici abbattuti II Quartiere Generale delle forze armate comniunica: Vivace attivita combaitiva lunga tutto il fronte t u n i s i n o c particolarmcnte nel settore occidcntale dove ripetutamente attacchi avversari prcccduti da intensu prepurnzionc di fuoco, bono stati respinti. In duelli nerei cacciatori germanici distrug-gevano due »Spitfire«. Incursioni effettante da velivoli nnglo-ame-rlcani su Cagliari himno causato danni mili-tati alla periferia della citta: non sono segna-lute vittiine tra la popolazione. Ln nostra caccia. prontainente intervenuta nbbatteva qunttro qundrimotori; un altro nppu-recchio prccipitavu colpito dalle Artiglierie della difesa. Vojno poročilo št. 1055 Živahni boji v Ttsnisu Ponovni sovražni napadi odbiti 7 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Živahno bojno delovanje na celotnem tuni-škem bojišču in zlasti na severnem odseku, kjer so bili ponovno odhiti nasprotni napadi, pripravljeni z močno topniško pripravo. V letalskih dvobojih so nemški lovci uničili dva »Spitlira«. Napadi angleško-aineriških letal na Cagliari so povzročili omejeno škodo v mestu in okolici; med prebivalstvom ni žrtev. Naše lovsko letalstvo ki sc jc takoj dvignilo, jo zbilo 4 štirimotorniko; neko drugo letalo je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva. Oigantska epopeja italijanskega orožja V bitki na Maretskl črti je italijanska vojska v boju z najsodobnejše oboroženo vojsko sveta napisala novo stran zmagovite slave Rim, 15. aprila. AS. Uradno poročilo o bitki pri Marethu in o premiku od Maretha do Akarita: Po topniški pripravi, ki jo je glede silovitosti trajanja, števila baterij in množine streliva moči primerjati samo z bitko pri EI Alameinu v lanskem oktobru, sta dve tretjini angleške VIII. armade v noči na 17. marec začeli naskok na Mareth sko črto. Hkratu je tretjina nasprotnikovih sil po malo prikladnih puščavskih poteh grozila obkoliti naše desno krilo, ko je sunila čez gorsko skupino Matmata Po šestih dneh zagrizene Uilke ob obali je nasprotnik dosegel v primeri z uporabljenimi sredstvi in krvjo, ki jo je plačal, le skromne uspehe. Mojstrski protinapad Prva armada, ki jo do tedaj odgova jula v glavnem z nepretrganimi, takojšnjimi, slrelovitimi protinapadi in s topniškimi manevri, je bitko zdaj prvič spremenila v protinapad velikega obsega Nemška 15. oklepna divizija (zaradi poprejšnjih bojev na drugih predelih v Tuniziji skrčena 1111 tretjino) je z drugimi italijansko-nemškimi silami potisnila vstajajočega nasprotnika, ki se je bil zarinil med naše črte, spet na izhodišče. Tu mojstrsko izvedeni protinapad je izjalovil vse anglo-ške nastope na Marethski Črti. Toda VIII. angleška armada, ki je nedvomno podcenjevala odbijalno sposobnost naših čet in odpornost črte same, se ni odpovedala boju. Oja-čila je čete, ki so korakale proti našemu jugozahodnemu odseku in je tako spremenila tisti nastop, ki naj bi bil le postranski, v glavni. Napad so v noči na 22. marec sprožile angleške oklepne prednje straže. Tudi tu je bil boj zelo hud, toda že so delovali naši protiukrepi, in sicer točno tako in tedaj, kakor se je razvijal angleški premik. Na bojišče je že pritekel velik del 21. oklepne divizije, tja se je pa tudi pomikala 16-1. pehotna divizija, ki se je umaknila s črte. S temi in drugimi silami, vzetimi iz Marethske črle, smo pri priči bili položaju na južnem odseku kos, potem smo ga pa gladko obvladovali. Ko je zaradi splošnega vojaškega položaja prva italijanska armada dobila zapoved za umik. jc poveljnik predlagal, naj bi najprej končali bitko, ki je poti ala,' Sovjetski napad ob Kuhanju zavrnjen V Rokavskem prelivu so nemški hitri čolni potopili dva rušilca, dva parnika, več drugih ladij pa poškodovali Hitlerjev glavni stan, 15. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na kubanjskent mostišču je izvedel nasprotnik z več divizijami in številnimi oklepnimi vozovi močan napad, ki je bil krvavo zavrnjen. V ostalih odsekih vzhodnega bojišča ni bilo nobenega bistvenega bojnega delovanja. , Na tuniškem bojišču so se izjalovili številni krajevni sovražni napadi in sunki v hudih borbah Posamezni manjši vdori so bili razčiščeni v takojšnjih protisunkih. Bojna letala in letala za borbo iz bližine so napadala na bojišče odhajajoče motorizirano sovražne sile ter prizadejale kolonam občutne izgube. Nemški hitri čolni so v noči na 14. aprila v Hokavskem prelivu napadli angliški konvoj. Brez*' lastnih izgub ali poškodb so potopili dva angleška rušilca ter poškodovali en stražni čoln in . hitrj topniški čoln tako težko, da jih jc treba srna- ' trati za izgubljene. Razen tega so potopili še 1000-tonsko petrolejsko ladjo, ki je oh potopitvi potegnila s seboj v globino še eno manjšo ladjo. Dva torpeda sta zadela drugo 4000-tonsko ladjo, ki je v potapljajočem stanju izginila iz vidika. Razen vzncinirjcvalnih napadov na v z h o d-no nemško ozemlje so sovražna letala preteklo noč napadla Stuttgart. Zaradi odvrženih bomb na stanovanjske predele mesta je i nuj o prebivalstvo izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili najmanj 23 angleških bombnikov. Pet nadaljnjih sovražnih letal je bilo sestreljenih nad obalnim ozemljem nemškega zapadnega ozemlja. Močan oddelek težkih nemških bojnih letal je v noči na 15. aprila silovito napadel industrijsko mesto B r e d f o r d severnovzhodno on Londona. Zaradi številnih odvrženih rušilnih in zaii-galnih bomb so nastali V mestu veliki požari iu razdejanja. Maršal Monescu na obisku pri Hitlerju Romunija bo nadaljevala borbo ob strani osi Hitlerjev glavni stan, 15. aprila. AS. Hitler je sprejel 12. aprila romunskega državnega poglavarja maršala Antonesca, ki se je nekaj dni mudil tam na obisku. Pri posvetih, ki sla se jih udeležila ludi nemški zunanji minister von Ribbentrop in feldmar-šal Keitel so obravnavali splošen politični položaj in vprašanja o skupni borbi proti boljševizmu ter z njim združenemu angleško-ameriškemu bo-gataštvu. Posvetovanja so potekla v duhu nemško romunskega prijateljstva in nespremenjenega bratstva v orožju, ki veže narode trojne zveze. Hitler in voditelj Romunije sla potrdila neomajni 6klep, odločno nadaljevati vojno proti sovražnikom Evrope do zmage brez kakšnega barantanja in sicer tako, da se vprežejo v to vse sile. Romunski narod se bo boril ob boku držav osi do končne zmage, da zagotovi s tem svojim zgodovinskim prispevkom za evropsko neodvisnost bodočnost romunskega naroda Maršala Antonesca so spremljali na tej njegovi poli predsednik vojne pisarno maršal Davi-dcscu in romunski generalštabni častniki. Na sestanku sta bila navzoča ludi nemški pooblaščeni minister v Bukarešti ter nemški general Hansen. Bukarešta, 15. aprila. AS. Tukajšnji listi na vidnih mestih objavljajo poročilo o Antonescovem sestanku s Hitlerjem in izražajo nezlomljivo vero Romunije, korakati in se boriti na strani osnih sil do končne zmage. Listi naglašajo, da iz poročila ne izhaja le popolna kontinuiteta romunske politike, marveč tudi tesna povezanost pri pogovorih med Antonescom in Hitlerjem, ki so sledili sestanku med Mussolinijem in Hitlerjeni. Maršal Anlonescu se jc včeraj vrnil v Bukarešto z osebnim Hitlerjevim letalom in je takoj predsedoval zborovanju ministrov, generalov in častnikov glavnega stana. Berlin, 15. aprila. AS. Tukajšnji listi objavljajo Itralke komentarje o Antonescovem obisku v Hitlerjevem glavnem stanu, naglašajoč trdne in pri- jateljske odnošaje med Nemčijo in Romunijo, ki vodita skupno obrambno borbo proti sovražniku, ki ogroža njune meje. »Volkischer Beobachterc in »Borsen Zeitung« poudarjata ob tej priložnosti popolno slogo med osnimi silami ter njenimi zvestimi zavezniki v nasprotju s tem, kar so dogaja v sovražnem taboru, kjer pride vsak dan do novih nesoglasij, ki ne škodujejo le njihovemu zavezništvu, marveč tudi njihovim vojnim načrtom samim. Nov hrvatski poslanik v Rimu Zagreb, 15. aprila. AS. Odpoklican je bil hrvatski poslanik v Rimu Peric. Za njegovega namestnika je določen sedanji hrvatski notranji minister dr. Ante Nikšič. in o kateri so mu je zdelo, da bi se lahko izciinila koristno Ker je pa dobil šo enkrat zapoved za takojšen umik, je prva armada mogla srečno izpeljati težavni premik in zaradi poprejšnjih ukrepov naravnost čudovito natančno. Treba se je bilo takoj upreti napadu sovražnika. ki je meril na El-llamo in je bil negotov ter osupel zaradi neznatnega uspeha, ki mu ga je prinesla poprejšnja bitka na Marethski črti. Zato angleške čete niso mogle uspešno ovirati izpraznitve. 31. marca je ta premik bil končan, ko so zadnje straže prišle čez Akarit po kratkem postanku na črti El-Hama—Gabes. Nasprotnik si je lahko zapisal v dobro skromno ozemeljsko pridobitev ler zajetje nekaj tisočev mož, ki jih je dobil z orožjem v roki in ko so postrelili zadnji naboj. Vili. armada, ki jo je Anglija 34 mesecev krmila z ljudmi, topovi, vozili in z vsem mogočim blagom, je na Marethski črti in pri naslednjem jire-miku doživela kričeč poraz, ki ga ni prikrival niti angleški ministrski predsednik. Churchillovo razočaranje Angleški ministrski predsednik jc takrat iz-rt-rno izjavil »Tlmesc-ovemu dopisniku: »Ronimel ne ho odsekan, ker je večina njegovih čet žo prekoračila ožino pri (iabesu. Treba je opustiti upanje na zajetje glavnine sovražnih sil. Vse, kar jo bilo mogoče storiti, jo uničenje utrjenih postojank majhnega pomena. Mislim, da je ta položaj nastal zaradi izgub osme armado pri Rommclovrm protinapadu v preteklem tednu. Vse to nas zelo razočara, toda tudi možnosti ameriških čet. ki hi morale izvesti elavui napad na sovražni bok, niso bile mnogo boljše od naših. Po tem kratkem obračunu o nastopu, ki jo v čast in slavo četam in poveljnikom prve armade, je prav, podati pregled bistvenih elementov, ki so pripomogli nespornemu uspehu našega orožja. Ko so se okoli 15. februarja poslednje naše zadnje straže umaknile za Marethsko črto, se je končalo angleško zasledovanje, ki so je bilo začelo pri Alameinu in ki se je vleklo nad 2500 km daleč. Naše čete so bile nasprotniku povsod kos in so svoje napade zgostilo v najodličnejših trenutkih t" gigantske epopeje ter so napisale v zgodovini stran, ki jo bodo pomnili še bouoči rodovi. Obnova j Toda nespametno bi bilo prikrivati, da lo ogromno in mesece trajajočo delo ni globoko učinkovalo ne le na tvarno, temveč tudi na moralno plat naše vojne sile. Poveljstvo prve armade je že ob začetku to jasno in razločno vedelo. Vsi so 1 največjo silo začeli živo delovati za tvarno in moralno obnovo. Ni o teh ukrepih moči na široko razpravljati, dovolj bo omeniti, da so največ pozornosti posvečali okrepitvi tistih edinic, ki so bile 36 mesecev nepretrgoma v koloniji ter so zaradi prestanih težav in potrtosti pomenile prej slabost kakor silo. Številne oddelke so izpopolnili z ljudmi in orožjem, nekatere razpustili, druge obnovili, zamenjali tudi višje poveljnike, ki so sc sicer v preteklosti izkazali, pa se je zdaj zdelo, du telesno in duševno ne bodo kos novim, še hujšim preskušnjam. Z vsemi sredstvi so zbliževali poveljstva in čete ter izboljševali tvarni položaj vojakov. Odločno so obnovili in preuredili preskrbo ter dali poveljstvom velikih edinic vse taktične, organizacijsko in preskrbovalne pravice, ki so se bile zaradi različnih poveljstvenih načinov izgubile. Vojaki in častniki so sumi za-• pazili, da se po slavnih, toda žulostnili dogodkih začenja novo obdobje, v katero lahko zremo, če že ne s prepričanjem o zanesljivi zmagi, pa zatrdno z mirnim zaupanjem. Nove postojanke „ " Postojanke, ki jih jc dobila prva armada, slove po krivici kot »puščavska Maginotjeva črtac. V bistvu pa je to črto sestavljalo 30 bunkerjev ter dobre gorske postojanke, ki pa niso nepremagljiva ovira za oklepne sile. Grška cestna mreža, ki sicer daje možnosti za protinapad, ima to pomanjkljivost, da se vsa steka na predel pri Gabesu. Ta predel predstavlja ožino, ki bi njena izguba po zlomu Marethske črte ogrozila vso tamkajšnjo obrambo. Vsa ta dejstva in pa bojna črta, ki ji skromne sile prve armade niso mogle biti kos, bi bila narekovala, naj se odločimo za postojanke, ki leže bolj zadaj (Akarit), če bi bile te o pravem času utrjene, bi bile nedvomno nudile ugodnejše pogoje zn obrambo. Armadno poveljstvo se je pač moralo ravnati |)o dejanskem položaju, ker ni bilo nc sredstev ne časa za ureditev novih obrambnih črt drugod. Upoštevalo je dobre iu slabe strani love priprave na vzhodu Berlin, 15. aprila. AS. Kratko jioročilo iz vzhodnega bojišču pravi, da se je po štirih sončnih dneh zahodno od Rostova in Vorošilov-groda blato posušilo, kar je omogočilo delovanje motoriziranih čet, ki so morale prej kake štiri tedne počivati. Poročilo nadalje pravi, da jo letalstvo obnovilo velike napade na zbirališča sovjetskih čet. Zadnje čase so bili namreč napadi nemškega letalstva naperjeni samo nu letališče, železniške proge in železniške postaje in sicer zato, da Sovjeti ne bi mogli dova-žati v neposredno zaledje pri Doncu novih čet; tako so morale braniti te postojanke le krajevne posadke in če se lahko tako reče, predvsem blato in voda narasle reke. Deistvo, da so začeli Sovjeti spravljati znova velike pehotne množice proti bojišču, še ne pomeni, da pripravljajo novo ofenzivo. Verjetno jc, da pričakujejo velik nemški napad. Naj bo že tako ali tnko, eno jc gotovo: na tem bojišču bodo oživeli boji. Tudi drugi znaki potrjujejo tak sklep. Tako so sovjetski topovi na nasprotni Dončevi obali začeli predvčerajšnjim zgoduj zjutraj močno bombardiranje, nemške postojanke na drugi strani, kakor da bi pripravljali ofenzivo ali knkor du bi hoteli motiti Nemce pri njihovih pripravah za ofenzivo. Na drugih odsekih, to je od Harkova proti severu vlada še vedno odjuga. Na teh odsekih torej še nekaj tednov ni pričakovati večjih dogodkov. Doslej se je odločala usoda vojne v Rusiji vedno na skrajnem desnem kifilu nemške razvrstitve, to je na južnem odseku. Zato je zelo verjetno, da bo tudi leto« prišlo do važnih dogodkov na bojišču, segujočem od Kavkaza pa do Ilarkova, te črte, jo skušalo zavarovali v globino in Jo zavarovati pred nasprotnikom. V skladu z domnevnim razvojem nasprotnikovega nastopa, ki ga jc od srede februarja bilo mogoče presojati po stvarnih podatkih, je zasedlo in utrdilo gotsko verigo, ki sc spušča proti ožini. Ta naj bi zadržala prvi nasprotnikov napad. Po vsem obrežnem predelu so ojačili utrdbe z žičnimi ovirami in minskimi predeli. Za obraml>o jugozahodnega odseka so zbrali in ojačili saharske oddelke. kolikor se je dalo. Posebna skrb jo bila posvečena razporeditvi in uporabi topništva, ki naj bi zaradi svojih ugodnih postojank in najboljših opazovalnic bil eden izmed temeljev našega odpora. Ker pa so lopovi imeli manjši doseg in jo bilo manj topov in manj streliva v primeri z nasprotnikovim topništvom, je bilo treba osredotočili ogenj na važne cilje in streljanje odmerjati v skladu z nevarnostjo posameznega cilja. Ta načrt za streljanje jo bil izdelan do zadnjih podrobnosti in je s točnimi zadetki, silovitostjo iu. udarnostjo pomenil očitno, ce no bistveno oviro za nasprotnikovo napredovanje. Zaradi preroditve tvarnib in moralnih sil je bilo treba spremeniti nekatero bojne načine naše pehote. Ti načini so bili teoretično izdelani, pa so v puščavski vojni zaradi ritma boja, ki so ga narekovali tanki, protitankovsko orožje, topništvo in letalstvo, počasi zbledeli. Pehota, ki je zaradi dolgotrajnega obrambnega bojevanja ohromela, ni nič več uprizarjala protinapadov. Da bi pa zamašili to vrzel in da bi vojakom vlili novega življenja in zaupanja, je poveljstvo posebno skrbno izrabilo vsako sredstvo: od vzpodhadanjn do tekmovanja, od pritiska do nagrad. Od prvih stikov z. nasprotnikom se je pokazalo, da so pešaki, skva-dristi in drugi oddelki odgovarjali s protinapadi v skladu z močjo nasprotnikovega napada, kajti pozabiti ne smemo, da je moral sovražnik napad izvesti prvenstveno s pehoto, zakaj neizpodbitno pravilo je, da velike oklepne sile ne morejo (sicer bi bile takoj uničene) napasti dobro utrjenih obrambnih poslojank, ako poprej pehota, topništvo, tanki in letala niso naredila razpoke, ki jo potrebna za njihov vdor. Sredi marca je naša obramba, čeprav še ni dosegla zaželjeue višine, vseeno že kazala nekatere prednosti. Zijale so k* obširne praznine, toda armada, prerojena po slavnih junakih, ki so bili pri Alameinu, v Sirtiki in Gebelu, ojačena z novimi ljudmi, ki se je v njili pretakala kri starih veteranov, je imela sedaj svoj slog, imela eno dušo, ki jc sprejela bitko trdno odločena, da bo trpela tudi vse skrajne posledice na postojankah, ki so bile zaupane našim vojakom. Čas pritiska Sredi februarja so se angleške predslraže, ki so zastonj in ohlapno zasledovale naše čete od Tripolisa do Maretha, prikazale pred našimi postojankami in začele z manj obsežnimi nastopi. Ti so imeli za cilj ugotoviti trdnost in obseg naših črt. Od tega trenutka so nasprotnikove sile v nu- . črtnem napredovanju prihajale čez libijsko mejo in se razvrščale vzdolž in severno od ceste Medenine—Mareth in se zavarovale med lo cesto in hribi. Manjši pehotni oddelki so tipali po naši prednji črti tudi na grebenu pri Gebel Ksourju. Medtem pa so se prikazovali prvi nasprotnikovi oddelki, ki so imeli nalogo raztegniti in utrditi oporišča globlje v puščavi, pri Ksar Khilane, zaradi preskrhovanja kolone, ki naj bi o pravem času prišla od Tebakaga In Melaba. .lasno je, da so je nasprotnik takoj v začetku polastil obrežnega predela, ki je bil zaupan tridesetemu armad-nemu zboru, pod čigar nadzorstvom sta bili skoraj dve tretjini VIII. armade: 50., 51., in 2. novozelandska pehotna divizija, 1. in 7. oklepna divizija, čete armadnega zbora in armade, sestavljene prvenstveno iz 3 motoriziranih brigad (1., 3., 24.), gardne brigade, prideljene 7. oklepni diviziji, polkov topništva majhno in srednje mere, ler manjše skupine Indijcev iz 4. divizije. Konci; prve tretjine marca je 30. armadni zbor končni z razvrščevanjem, zdi se pa, da v celoti še ni bila urejena preskrba teh enot, čeprav je zaledje po ponovnem odprtju pristanišča v Tripolisu naglo delovalo. Zelo počasno pa je bilo napredovanje nasprotnika proti Ksarju, proti našim južnim postojankam. Končno sta se tam zbrali dve de-gaullistični brigadi in srednje močno grško zastopstvo s podporo 4. lahke brigade. Prva armada se bori do skrajnosti x Čas pa je pritiskal tudi na 10. armadni zbor. Ogledniška letala so 13. marca ugotovila močan promet na cestah 6ev. od Gebela. v Tripolitaniji in pri Pouiratu Ksaru. 16. marca na predvečer napada 30. armadnega zbora ni bilo več nobenega dvoma, da neka oklepna divizija (10.) dero proti podnožju Pir Ainirja. 40 km zahodneje od Foum Tahouina, in se usmerja proti našim južnim oddelkom, od katerih je bila oddaljena kakih pet dnevnih pohodov. Nasprotnik je upal, da bo s to nenadno grožnjo na odseku, ki jo bil za naše čete zelo kočljiv, pritegnil vsaj del naših rezerv, da bi s tem. olajšal prvotnim napadalnim silam 30. armadnega zbora nalogo rušenja na odseku, ki so ga Angleži smatrali za odločilnega; na obrežju. Znano je in vredno jionovnega poudarka, da bi bilo preveč drago, ako bi podcenjevali sovražnika. kajti 8. armada predstavlja najmodernejšo in najbolje oskrbljeno vojaško silo, kar jih jo bilo mogoče srečati na različnih popriščih sedanje svetovne vojne. Pehota, ki jo Anglija črpa iz Srednjega. Vzhoda, jo odlična po telesni ocU pornosti ter po bojnem duhu, njena oborožitev io (Nadaljevanje na 2. strani)! Bitka na Marethski črti i (Nadaljevanje s 1. strani) ! oprema je prvovrstna ln boljša kakor oprema katere koli druge pehote sveta. Nihče danes ne razpolaga a takšno oborožitvijo, tnko mogočnimi protitankovskimi topovi, tako številnimi in gibčnimi, kakor jih ima britanska pehota. Angleško topništvo ima na razpolago v obilnem številu si jajen top 87,0 mm. ki mu jo kos le nemški 88 milimetrski, dalje ima sijajne lopove mere 114 in 152, mnogo oklepnih oglediiiških oddelkov vsako vrste in nagle radijske in telefonske zvezo. Angleške oklepne sile so po kakovosti svojega materiala, po opremi in orožju najboljše oklepne sile modernih vojska. Kar se tiče zvezne službe, kar igra v sodobni vojski važno vlogo, ie 8. armada med prvimi. V vrniti strokovni panogi je bilo vse odlično: tehnično izurjeno in pripravljeno. da izpolni sleherno tehnično in taktično nalogo. Generali in načelniki glavnih stanov so bili preizkušeni in izbrani z vso strogostjo na bojišču. Niso bili zmešani po zapletenih teorijah, ki so nastale v zaprtih sobah daleč stran od resničnih bojnih terišč. Poveljujočim generalom ie v skladu z odgovornostjo podeljena tudi odgovarjajoča prostost pri uporabi sredstev, ki so jim dodeljena. Za označbo položaja 8. armade, ki je imela na razpolago nn desettisoče vozil in je imelu ob sebi veliko mornarico in letalstvo, ni treba izgubljati besedi. Sodelovanje med angleškim letalstvom in kopenskimi silami lahko služi vsakomur kot najvišji zgled. Sloni pa nn obilici zveznih sredstev in letal, nu praktičnosti načinov, ki so se izluščili v 34 mesecih dejanskega sodelovanju in iz požrtvovalnega duhu pri letalskem osebju, ki se ne boji bojev v prvih črtali in ki ima cnoluo poveljstvo in železno disciplino. Kakor pri El Alameinu Nasprotnikov maneverski načrt je imel cilj, da bi se ponovil nastop, ki se je bil odlično izkazal pri Alameinu. Tudi tukaj naj bi H. armada izvedla dva napadu: prvega na obsežnem predelu, vzporedno pa drugega na južnem puščavskem delu. Načrt se zdi logičen spričo sledečih dejstev: Angležem je bilo po točnih in natančnih podatkih degnulističnih častnikov iz Tunizije znano, du Murethska črta ne predstavlja strahotne ovire za sredstva britanske armade. 1'rcdretje črte bi torej iz prej navedenega razloga imelo luide posledice zu našo čete, ki so bile razvrščeno vzdolž vse črte prav do središča puščave, izguba Gubesko ožine pa bi odprla svobodno pot angleškim oklepnim divizijam, in sicer po nučelih globinskih prodorov, ki so prinesli tudi polom pri Alameinu, in bi istočasni napad nu naš južni odsek ne le resno ogrožal sile, ki so bile tam razmeščene, pač pa bi imel namen raztrgati nn koncu fronte ludi naše borne gibljive rezerve. Bridko razočaranje za Montgomeryja l'o iLrugi strani ie moral nasprotnik misliti, da bo po 2300 km dolgem umiku naših čet, ki so prevzele obrambo Marethske črte in se znašle v težkem položaju, ki je bil za vsakogar jasen, da bo naletel na medel odpor. Toda prav tod je moral nasprotnik doživeti trpko presenečenje. Ko so site generala Montgomcrvja po šestih dneh silovitega boja, ko so grmade angleških t ni pel obležale pred našimi postojankami in so bile uničene prvovrstne čete in ko je šlo v nič na stotisoče topovskih strelov in pol milijona letalskih bomb, nametanih na vse črte in v vse zaledje, pa so uvideli, da je bilo vse zaman in so bili prevarani v svojem pričakovanju, so Angleži odnehali s to »peklensko« ofenzivo na črto Mareth in se Umaknili, dn bi našli boljši izhod in rešitev in sicer na zahodnem krilu naše razporeditve. Tako je po-poveljstvo 20. marca zvečer odnehalo in ugotovilo, da se Murethska črtu ne da prebiti in zato je sprejelo predlog generala 1' reyberga, poveljnika druge novozelandske divizije, da je treba vreči velike sile na jugozahodni odsek. To je bila rešitev, ki ni bila brez izrednih posledic. Zato so morali vreči v premik prvo oklepno divizijo in drugo novozelandsko divizijo s 24. motorizirano brigado. To je bila mogočna množica 12 motoriziranih bataljonov, šest oklepnih bataljonov, 130 topov. To je bila torej sila, ki je prispela do ožine Mbaga. Junaštvo divizije »Centauro« Bila je res največja nesreča, da armada ni imela.na razpolago močnih letalskih 6kupiii, ki bi tolkle nasprotnikove sile. jili razkropile ter jim vzele voljo do borbe. Toda tudi brez letalske opore je armadno poveljstvo imelo priložnost, da bi silam Montgomeryja prizadejala liutl udarec na odseku pri LI llammi, kamor so Angleži nakopičili vse svoje oklepne sile ter oddelke, ki so jih lahko že pripeljali iz Marethske črte. Armadni poveljniki so predlagali, da bi so spustili v boj, toda vrhovno poveljstvo predlogov ni moglo sprejeti, marveč je zaradi resnega položaja v zahodnem tunizijskem odseku moralo ukazati nadaljnji umik. Angleški načrt namreč ni obsegal samo 8. armade, temveč tudi 5. armado, ki jc že 16. marca začela silno napadali na prelazu llalfaia med Gcbel Asokerom in Gcbel 15u Serra, pri El Gucttarju med Gcbel Bertuo in Gcbel Orbadi ler na odseku Senid-Maknassy. Najhuje so pritiskali pri LI Guettarju, da bi prišli za hrbet prvi armadi, ki sc je bojevala na odseku El Humma—Mareth Treba je poudariti, dn je mnogo pripomogla hrabra italijanska divizija »Centaiiros pod poveljstvom sijajnega in kar moč srčnega voj-ščaka generala Calvija Contc di Bergolo, da se AlcNandrov veliki načrt ni posrečil. 12 dni se je boril ?. omejenimi sredstvi na postojankah pri LI Guettarju proti mnogo močnejšemu nasprotniku, tako da že samo ta borba predstav Ija popolno vojaško epopejo zase. Iz vsega povedanega bo potek bojev zdaj jasen. Zato bo dovolj navesti nekaj značilnih podrobnosti, ki bodo dokazale, kako so se bo jevale italijanske edinice, ki prihajajo iz tega spopada ovenčane s slavo močuili borccv. R. A. F. na delu Tokrat ni v začetku angleške ofenzive nastopilo angleško letalstvo s tolikšno silo kakor v preteklosti. Težko je reči, ali so letala zadrževali za hujše trenutke, ko bi bitka prišla d<" vrhunca, kakor se je pozneje res izkazalo, al da ne bi z letalskim nastopom razodeli svoj il ofenzivnih namenov. Naj bo kakor koli, gotovo j c, du so bile itulijanske čete v Marethski črt nu napad pripravljene, kakor je dokazalo tudi poročilo 1. armade dne 16. marca. Odgovor naših čel in našega t<^pni5tva je bil bliskovit. Gardna brigada je bila pregažena, le severnejo se je angleški 21. diviziji zaradi ugodnega ozemlja posrečilo zasesli našo prcdujo po- stojanko, seveda za ceno krvavih žrtev. V noči na 18. marec je nasprotnik naperil novo napade na divizijo mladih fašistov, bersaljerov in črnih srajc, ki se jo borila z nezlomljivim ognjem: vdor nasprotnika j« bil začasen. Krvavo izgube stu imeli obe strani. Britanski ujetniki so povedali, da jc bil odgovor našega topništva silen in je bilo nemogoče priti Čez minska polja navzlic posebnemu letalu vrste »škorpijon« za proženje min. Pobili so pravili, da je bila popolnoma zmotna angleška propaganda, češ da je duh italijanskih čet io upadel. To je bilo nepričakovano dejstvo, ki ga je moči zaslediti 110 le v Montgomeryjevih odločitvah, temveč tudi v razlagah londonskega radia. To je bila krinka, pod katero so Angleži skrili svojo neuspehe. 18. in 19. so je bitka malce polegla. Nasprotnik jo v bitko privlekel novo divizijo, in sicer 50. s podporo 23. oklepne brigade. Z dovozom svežih sil je upa! z zadnjimi napori predreti Mnrethsko črto, da bi odprl pot oklepnim divizijam, ki jih je sicer zmerno in v omejenem obsegu uporaljal, ter motoriziranim divizijam in topništvu. V noči na 20. marec jo prišlo do novega silnega napada na odsek divizijo mladih fašistov, dočim so ostale nasprotnikove sile pritiskale na vsem odseku našega 20. armadnega zbora, ki jo doslej nastopal le v omejenem obsegu. Nasprotnik ja vstopil v boj z vsemi svojimi letali. Ni ga bilo kosca bojišča, kamor ne bi bila padla bomba. I11 tu so borba za črto Mareth razplete v tisoč manjših epizod. Slehernemu nasprotnikovemu napadu je odgovoril naš nov prolinapad, izgube so bile na obeli straneh velike, mrtvi iu ranjeni so >okrivali zemljo. Z enako silo se je napad nada-jeval v noči na 21. aprila: bersaljeri, prostovoljci, mladi rasisti in Nemci iz polka »Menton« so imeli prav tolikšno izgube, kakor so bile prizadejane nasprotniku, kateremu se je po šestih dneh napadov posrečilo napasti naše obrambno postojanke na bojišču, dolgem 2 km in v globino 1.5 km. Bliskovit protinapad 21. marca se je 20. armadnemu zboru pri-družilu 15. nemška oklepna divizija, da bi s četami mladih fašistov, ki so sijajno držali preostalo postojanke, po kar se da silni topniški podpori prešla v protinapad. Ta prolinapad, od kalerega je bila odvisna usoda bitke za Marethsko črto, se je razvil 22. in 23. marca. Prav tedaj se je nasprotnik trudil, da bi spravil skozi ozek prehod, Iti ga jo osvojila 50. angleška divizija, večje število oklepnikov. Toda italijansko topništvo in polet nemških oklepniških posadk ter italijanskih bojevnikov sta prekosila sovražnika, ki se je bojeval — to je Ireba priznati — z vso zagrizenostjo. 22. marca zvečer je bil sovražnik potolčen in na italijanskih postojankah se je obdržala le še kaka manjša angleška skupina, ki se jo obup-uo upirala. Churchill jo v spodnji zbornici sam posvaril angleško ljudstvo, naj se ne vdaja prezgodnjemu veselju, ker je nemški protinapad uničil mostišče, ki si ga je VIII. armada za ceno velikih izgub priborila. Težišče bojev so jo preueslo na črto med Merlabom in Tobugo. Nato so v noči na 22. marca angleške oklepne predstraže vdrle na nekaterih točkah blizu Gebilija in italijanske čete so se morale nekoliko umakniti, da jim ne bi sovražnik prišel za hrbet. Toda položaj je bil zadovoljiv ludi na tem odseku, kamor sta prišli še 21. nemška oklepnh divizija ter 1G4. nemška divizija, ki je svoje gorske postojanke prepustila diviziji »Pistoia«. Ta pa je svoj odsek odstopila manjši skupini »Spezie«. 22. marca je prolinapad 21. oklepne divizije nasprotnika ustavil. Potem sta prihiteli še 164. divizija in 125. pehotni polk »Spezie«. Vso te sile so sestavljale bojno skupino »Liebenstein«, ki naj bi najprej zajezile angleški napad, poleni pa z okrepitvami z obalnega odseka prešla v prolinapad. Pripeljali so še druge čete iz Marethske črte, kjer je nasprotnik izgubil vso napadalno moč. Nato je italijansko poveljstvo predlagalo, naj tii skupne sile napadle na odseku pri El-Hammi, toda zaradi jasnih razlogov, ki so bili navedeni, je obveljalo povelje za predvideni umik. Tedaj so v noči 27. marcn močne angleške oklepno sile dosegle nekaj uspehov na odseku 164. divizije bojne skupine »Liebenstein« ter te uspehe skušale izkoristiti. Toda pri El-Hammi so bile gladko ustavljene, ker so se morale ognili italijanskemu protinapadu proti angleškemu desnemu krilu. Pod trdno zaščito desnega krila in prednjih postojank Marethske črte se je 28. marca zjutraj celotna italijanska prva armada v treh obdobjih premestila na bojno črto Akarit. in deloma na črto Gnbel—El-llamma. Bilo je treba utrditi bojno črto pri Akarilu: da pa ne bi sovražnik s premočnimi silami navalil na slabotno črto Gabel—El-Hamma, se je armadno poveljstvo odločilo pustili tamkaj motorno edinieo skupino »Liebenstein«, 00. divizijo, 15. oklepno divizijo ler 125. polk »Spezie«. Umik na nove postojanke 28. marca zvečer so bile le enote izpostavljene silovitemu napadu angleških oklepnikov, ki so jih skušali pOgaziti. Zaradi te grožnje 111 spričo dejstva, da je utrjevanje bojne črte pri Akarilu potekalo v popolnem redu, jo armadno poveljstvo tem silam ukazalo, naj se počasi umakne proti utrdbam, toda naj pri umiku zaposluje sovražne enote. Tudj 11 težki premiki so potekali prav srečno. Nasprotnik je sani po tajnem radijskem poročilu priznal, da je spet zamudil ugodno priliko. Tudi nasprotni tisk in radio sta morala povedati, da je Iiommel imeniten borec in mojster za premikanje svojih čet. Za zdaj bi šo bilo prerano sklepati o dogodkih, ki se. vrstijo z vrtoglavo naglico. Toda ena stvar je docela gotova: prva armada, ki se je prebudila k novemu življenju, je v teh bojih pokazala vse svoje najboljše telesne, nravne in duhovne sile. Naj je še tnko okrnjena v moštvu in orožju, prva armada gre nasproti novim dogodkom z neomajno vero in trdno odločnostjo, da se bo žrtvovala do skrajnosti. GOSPODARSTVO Snin Viscosa. Iz poslovnega poročila tc največje italijanske družbe za izdelovanje umetnih tekstilnih vlaken za lansko leto je posneti, da je znašal čisti dobiček 123.8 (1941 127.3) milij. lir in dn bo znašala dividenda zopet 33 lir na delnico imensko vrednosti 300 lir. Družba je luni dala 5 milij. lir za zgradbo delavskih hišic v poseben sklad, ki je dosegel že 60 milij. lir. Iz sredstev tega sklada je bilo mogoče do konca leta 1942 zgraditi 40 delavskih hišic, do konca junija pa se bodo delavci lahko vselili v nadaljnjih 44 hišic. Poslovno poročilo posebno poudarju razvoj podjetja Torviscosa v Benečiji, ki izdeluje celulozo iz bičevja. Zelezobetonske ladje za Bolgarijo. Bolgarija namerava za plovbo 1111 Ornem morju zgraditi železobetoiiskc ladje. V ta namen bo država prispevala ladjedelnicam posebne premije. Večji del surovin za to izdelovanje pa bo morala Bolgarija uvoziti iz inozemstva. Obisk Zveznega tajnika v Kočevju Ustanovitev prvega Pokrajinskega ženskega fašija Ljubljana, 15. aprila. Tiskovni urad Zveze fašijev poroča: V torej zjutraj, 13. t. m., jo Zvezni tajnik obiskal Kočevje. Ilotel se jo od blizu prepričati o delu Fašija in okrožnega nadzorstva. Spremljali so ga Zvezni podtajnik, podpoveljnik GILL-a, za upuica Ženskih fašijev iu zaupnica odseka kmečkih gospodinj. Inšpekcijska potovanja Zveznega tajnika po Pokrajini si bodo sledila drugo drugemu. Tako bo prebivalstvo čutilo delovanje in zanimanje Stran ke na vseh odsekih njegovega življenja v tej pokrajini. ki je še pred dvema letoma poznalo fašizem tako, kakor mu ga je s slabim namenom slikala v temnih barvah protiitalijanska propaganda beograjske vlade. Neposredni slik najvišjega Strankinega Hierarha s prebivalstvom bo dal nedvomno le dobre rezultate. Toliko bolj, če. pomislimo 11.1 resnično misijonarsko delo. ki ga opravljajo Fašiji ludi v najbolj oddaljenih krajih, med katerimi so nekateri čutili komunistična barbar siva in so znali napraviti iz partizanskega bandit-stva nujne zključke tudi glede na nekatere uto-pistične zamisli, s katerimi skušajo moskovski sateliti zakrinkati svoje sramotno delovanje. Na postaji v Kočevju so Zveznega tajnika in druge llierarhe sprejeli General poveljnik hrabro divizije, okrožni nndzornik in Tajnik fašija. V spremstvu zastopnikov krajevnih oblasti so se gostje podali na vojno pokopališče, da bi počastili spomin tistih, ki so slavno padli v protikomuni stičnih gverilskih bojih. Majhen kos obzidanega prostora izven mesta sprejema zadnje ostanke hrabrih tovarišev, ki so padli v izpolnjevanju svojih vojaških dolžnosti. Majhni grobftvi se vrstijo drug poleg drugega. Označuje jih samo grobo izdelan majhen križ in lesena ploščica, ki nosi ime padlega. Vsako ime vzbudi v tovariših določeu spomin in gotovo bodo šli od časa do časa počastiti hrabro dejanje za vedno žrtev za ljubljeno domovino, enega padlega več za veličino Italije. Kredi majhnega pokopališča straži visok lesen Itriž s svojim svetim simbolom nad neminljivim spominom tistega, ki zua umreti za domovino. Predstavnike oblasti je sprejel General poveljnik pehotne divizije, v notranjosti pokopališča pa je opravljala službo častna četa in oddelek Fašistov s praporom borbenega fašija. Zvezni tajnik in predstavniki civilnih ter vojaških oblasti so počastili slavno padlo 111 Ilierarli je v znaku tesne duhovne skupnosti Stranke z Vojsko položil venec. ' S pokopališča so gostje odšli v vojaško bolnišnico, kjer jih je pričakoval upravljajoči častnik. Med obiskom v bolnišnici sta sc Zvezni tajnik in General Giardina ustavila pri vsaki postelji, na kateri jc ležal hraber ranjeni ali bolni borcc. Obisk Hierarha in Strankina darila, ki jih je prinesel s seboj, so še enkrat pokazali hrabrim bolnikom bratovsko ljubezen, ki vlada danes bolj kot kdaj v duši vsakega Italijana do svojih borcev. Na vsakega bolnika je bilo naslovljeno vprašanje in v$ak je povedal vedno nekaj novega. Nekateri so se spominjali dogodkov, v katerih so bili ranjeni, nekateri so povedali, dn so ranjeni na oddaljeni Siciliji ali pa v Abrucih, drugi pa so končno odgovarjali, da predstavlja fotografija, postavljena zraven nji-liove postel je, sliko žene in otroka, ki sta tedaj nedvomno drhte pričakovala obvestil o njegovem zdravju. Pred odhodom iz bolnišnice je Zvezni tajnik razdelil med junaške ranjence vsoto denarja za najnujnejše potrebe. Nato so gostje in zastopniki krajevnih oblasti obiskali Dopolavoro Oboroženih Sil. Obiskovalci so se ustavili v dvoranah, Zvezni tajuik pa se je zanimal za delovanje in je dul snaer-nice zu obsežnejše delo na uekaterih področjih. GILL je pričakoval Zveznega tajnika s svojimi člani na majhnem trgu izven mesta. Navzočih je bilo okoli 350 organizirancev. velika večina v uniformah Ob prihodu obiskovalcev so pokazali svojo vojaško pripravljenost tako, da so takoj izpolnjevali povelja svojih učiteljev. Poleg otrok so stale tudi družine nekaterih in S svojo navzočnost 10 dokazovale svojo hvaležnost režimu, ki vzgaja mladino po načelih hlgijene in zahtevah rasnega zdravja. Zvezni tajnik ie pregledal oddelek in z očitnim zadovoljstvom poslušal petje GII-L-ove himne. Ustanovitev Ženskega Fašija Od tam so odšli gostje in zastopniki krajevnih oblasti v prostore Fašija. kjer so jih pričakovali kočevski Fašisti. Po hitrem pregledu prostorov, ki so poleg urada, je Zvezni tajnik otvoril v navzočnosti Fnšistov. zbranih v največji dvorani. kočevski ženski Fašij. prvo skupino fašistk, ki se jo osnovala v Pokrajini. Zvezni tajnik je izvršil ustanovitev izgovarjajoč besede vero. »Ustanovitev tega ženskega Fašija, prveea. ki se je oblikoval v Pokrajini, in kateremu bodo sledili drugi, je rekel, pomeni priznan|e misijonarske vere Fašistov v prvi črti, ki tudi tukaj v Kočevju doprinašajo polno mero tistega, kar lahko vera doprinaša za dejanja. Slediti prebivalstvu v njegovih potrebah, biti borcem blizu z udarnini in bratsko naklonjenim srcem, lajšati bolečine, biti vzor. je naloga fašistov v prvi črti in med njimi italijanskih žen. ki so »čudovite po svoji disciplini in državljanskih krepostih.< Za Zveznim tajnikom je spregovorila pokrajinska zaupnica Ženskih Fašijev, ki je v gvojem govoru dala tovarišici Timpano. zaupnici Ženskega Fašija v Kočevju, smernice za delo, ki ga ,ie treba opraviti. To delo je namenjeno v največji meri borcem in njihovim družinam. Besede tovarlšice De Vecchi, posebno tisle, ki so se nanašale na delo, ki ga je treba opraviti za družino borcev, so globoko ganile vse navzoče. Tista, ki jih je govorila ,jc bila mati, ki jo je prizadela ponosna bolečina izgube sina v AIriki, sina, ki je izpolnjeval vojaške dolžnosti. Bile so to rimske besede iu vredne časa in Mussolinijevega duha. Pokrajinska zaupnica Ženskih Fašijev Je ostala v prostorih in sprejemala kmečke gospodinje ter poslušala njihove želie. Zvezni tajnik in zastopniki oblasti pa so odšli na divizijsko poveljstvo, kjer je v uradu Generala poveljnika Zvezni tajnik izrekel prisrčne I11 bratske pozdrave Fašistov Zveze v prvi črti hrabrim borcem slavne divizije. Odgovoril mu je General Giardini ter 11111 vrnil pozdrav, zagotavljajoč ga. da so Fašisti kočevskega okrožja poolnoma verni njim zaupani nalogi in da njihovo tovarištvo do vojakov njegovo divizije krepi vedno bolj vezi, ki družijo Stranko z Vojsko. Poleg divizijskega poveljstva stoji poslopje, v katerem se hranijo šolarji. Tja so takoj naio odšli Zvezni tajnik in drugi zastopniki oblasti. Po pregledu prostorov se je Zvezni Tajnik dolgo mudil med otroci in jim razdelil darila. V očeh otrok manj premožnih iz Kočevja, ki uživajo ugodnost prehrane po volji Duceja so jo moglo čitati hvaležnost in zahvalo za vse, kar se napravi za nje. Tudi molitev, opravljena preden so so se vsedli k mizi, jo dobila v tem prostoru mnogo večji pomen: dlroci so se zahvaljevali Bogu za dobrote, ki so jim bile dane po Duceju in Slranki. Z obiskom okrajnega glavarstva, kjer je okrožni nadzornik in civilni komisar za Kočevje spremljal Zveznega Tajnika po uradih in ga poučil o njihovem delu, se je zaključil delovni dan Hierarha. Sporazum med Italijo in Nemčijo o povračilu vojne škode Vlada kraljevine Italije in vlada Nemške države, želeči urediti vprašanja, ki se tičejo povračila po vojni povzročene stvarne škode, ki so jo utrpeli lijih državljani, sta so dogovorili takole': Člen 1. Vsaka stranka pogodniea dovoljuje po določbah, ki veljajo za njene državljane, povračilo državljanom druge stranke pogodnice, ki bi bili na njenem ozemlju oškodovani na svojih premičninah in nepremičninah zaradi vojne. Člen 2. V smislu tega sporazuma sc pravne osebe, družbe in društva, ki imajo svoj sedež na ozemlju ene države pogodnice, štejejo kot da pripadajo tej državi pogodnici, če so pri njih udeleženi državljani ene ali obeh držav pogodnic z najmanj 75% glavnice. V primerih, ko udeležba italijanskih in nemških državljanov ne dosega 75%, obravnava vsaka stranka pogodniea udeležbo državljanov druge slranke pogodnice kakor udeležbo svojih državljanov pri pravnih osebah, družbah ali društvih, ki sc šlejejo za tuje. Člen :!. Ta sporazum se ne nanaša na vojne škode pri ladjah, avlomobolih in na vkrcanih stvareh. Člen 4. Oblastva vsake slranke pogodnice, ki so pristojna za odločanje o stvarni vojni škodi, lahko zaprosijo za upravno in sodno pomoč pri pristojnih oblast vili druge stranke pogodnice. Taka pomoč se v okviru pristojnosti zaprošenega oblastva mora dajati. Prošnje tso pošiljajo preko konzulatov: v Italiji ministrstvu za finance (Uf-ficio danili di guerra); v nemški državi na Reicbs-vervvaltungsgericlit (RelcliskriegsschadenamtL Za dajanje zaprošeno upravne ali sodne pomoči se 110 plačujejo ne lakse ne drugi stroški. Člen 5. Ta sporazum se nanaša: za kraljevino Italijo tudi na posestvo italijanskih egejskih otokov in na ozemlja Italijanske Afrike; za Nemško državo tudi na Generalni gubernij, na Alzacijo Loreno in Luksemburg kakor tudi na Spanje Štajersko, Južno Koroško in Gorenjsko. Člen 6. Ta sporazum stopi v veljavo dne 1. januarja 1043. Uporablja se na vse škode po sedanji vojni, ki so že nastale ali ki še nastanejo Zapisnika imovin upornikov Zaplenja se vsa premična in nepremična imo vina naslednjih komunističnih upornikov: Gruma Joirfa, sina pok. Antona in pok. šušteršič Marije, roj. 23. marca 1921 v Dol. Brezovici in tam bivajočega, Pctrita Aniona, sina Franca in Marije Košir, roj. 5. oktobra 1918 v Kamniku pri Preserju lil tam bivajočega, 11 odelja Josipa, sina pok. Josipa in pok. Marije Piskar. roj. 11. aVg. 15X10 v Preserju ler tam bivajočega. dr. Jenku Andreja, zdravnika, sina pok. Franceta I11 pok. Hafner Marije, roj, dne 13. nov. 1881 v Lipici pri Škofji Loki in bivajočega v Dev. Mar. v Polju-VcvŽe. Imovina vseh teli 6e zapleni po obijajiiem po etopku ter običajnimi posodicami, Sestanek vodstva vseueiliške organizacije Pod predsedstvom vseučiliškega rektorja se jo ob navzočnosti zaupnika ljubljanske vseučili-ške organizacije sestal direktorij tukajšnjega vseučiliškega društva. Direktorij je z zadovoljstvom vzel na znanje odredbo štev. 33 Visokega komisarja z dne 26. marca o preureditvi dijaških domov, s katero so »Cirilov akademski dom«, »Dom visokošolke in »Jegličev akademski dom« prešli pod neposredno odvisnost vseueiliške organizacije, ler je rešil nekatera vprašanja, ki se nanašajo na brezplačno zdravniško poinoS akademikom. Prcrešetal je tudi nekatere prošnje za podpore, ki so jih vložili šludentje ter povečal prispevke listini, ki 60 pomoči najbolj potrebni. ■ Najvišje cene presnega mleka za prehrano Najvišja cena presnemu, neposnelemu mleku za prebrano se določa takole: 1. pri proizvajalcu liter 2 liri; 2. v Ljubljani, franko mlekarna, vštevši vse javne davščine: a) pri veleprodajalcu liter 2.38 lire, b) pri prodajalcu na drobilo liter 2.50. Kršitelji dolčb ta naredbe se kaznujejo po postopku in predpisih naredb z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 In z dne 25. novembra 1942-XXl št. 215 z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 500 lir. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče Višjega poveljstva Oboroženih- sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, jo obsodilo Vrliovnik Majdo, hči Franca in Helene Kraškovic, roj. v Ljubljani 14. aprila 1922, sta-nujočo v Ljubljani Slerceva 42, in Plcška Srečka, sina pok. Josipa in Antonije Čelešnik, roj. v Ljubljani 25. 3. 1920, bivajočega v Ljubljani, Sv. Petra 43, oba na hegu zaradi deliktov ker sta do 23. septembra 1042 bila soudeležena pri prevratni združbi, ker sta delela prevratno propagando z razširjanjem nekaj tisočev komunističnih dutkov. ki sta jih dala natisnili v tajni tiskam) ki m bila v la namen ustauovljena in da sta sode'ovnla v oboroženi tolpi in Imela orožje in mutiicijo brez dovoljenja pristojno oblasti na dosmrtno robijo z vsemi zakonitimi posledicami. Sodho mora v izvlečku objavili dnevnik >Slo-venec« v Ljubljani. Zvišanje osebnih tarif na madžarskih železnicah. Novi madžarski trgovinski minister je odredil zvišanje osebnih tarif na madžarskih državnih železnicah za 50%, istočasno pa je odredil ludi znižanje tarif za prevoz drv za kurjavo. Hrvatsko zadružništvo. V. Zugrebu je bila pod firmo Selopromet ustanovljena prodajna centrala za združene hrvatske kmetijske zadruge. Centrala imu namen preskrbovati zadrugo in njih člane s kmctijsk!mi stroji in orodjem, industrijskimi izdelki, pa tudi s potrebnimi živili. $ho£the aosoce ! Marijanska akademija v frančiškanski dvorani Koledar Potek, 16. malega travna: Benedikt Laber, spoznavalec; Bernarda Subiru, devica. Sobota, 17. malega travna: Štefan, opat in ustanovitelj reda; Anicet, papež in mučenec; Rudolf, mučenec; Robert, opat. Zgodovinski paberki 16. malega (ravna: I. 1346 na Veliko noč je na državnem zboru v Skoplju kronal patrijarb Joanikije Dušana Silnega za carja Srbov in Grkov. — I. 1812. se je rodil v Jescino pri Tiniano v Istrii škof Juraj Dobrila, veliki dobrotnik iu učitelj svojega ljudstva — 1. 1879 jo umrl v Ljubljani Peter Kozler, pravnik, geograf in politik. Rodil so je 16. februarja 1824. v Kočah pri Kočenski Reki. V Ljubljani jo obiskoval normalko Ln gimnazijo (1835-40) ter odšel v I tali jo. kjer je študiral logiko v Padovi in fiziko v Paviji. Na Dunaju jo dovršil 1. 1846. pravo, bil praktikant pri kriminalnem in civilnem sodišču ter položil odvetniški izpit. Po raznih službah je prevzel 1. 1857, mesto notarja v Sesana. — Po očetovi smrti je prevzel trgovino na Dunaju, kupil 1. 1866 z brati in sestro Pagliaruzzijev Cekinov grad v Šiški, osnoval in vodil pivovarno, ki je začela obratovati leta 1867. ter bila največje tovrstno podjetje na Kranjskem. Kot gimnazijec je prišel Kozler v Ljubljani v krog Janeza Kersnika, kot jurist je občeval na Dunaju z Miklošičem, Jenkom, Ci-galetom, Dolencem in Hladnikom. Leta 1848. je bil odbornik dunajsko Slovenije in član Slovenskega društva v Ljubljani, podpisal je adreso 44 dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom in razglas, v katerem so predlagali, naj se primejo Gaj, Kukuljevič in Vranicani kot začasni odbor našega naroda, z Antonom Globočnikom je določil baTve kranjske deželo kot slovenske in je prišel z Miklošičem v Ljubljano zagovarjat slovenski program. Istočasno se je lotil tudi publicističnega dela za slovenske narodne zahteve in so brigal zlasti za obmejne Slovence. Zavzel se je za takojšnjo vpeljavo slovenščine v urade, zagovarjal zvezo s Hrvati ter slavil Jelačiča kot bojevnika za enakopravonst vseh narodov in kritiziral Ambrožev nastop za nemščino kot parlamentarni jezik. Da bi slovenske zahteve podprl s statističnim gradivom, se je lotil sestave zemljepisa Ln zemljepisne karte slovenskega ozemlja. Prvi odtisi so bili napravljeni že leta 1849., celotno delo je bilo končano 1853. Toda vojno sodišče jc zapečatilo vse odtise s ploščami vred in obtožilo Kozlerja hudodelstva kaljen.ja javnega miru; šelo leta 1861. je policijsko ministrstvo prepoved razveljavilo, nakar je zemljevid prišel v javnost. Kozlerjev zemljevid slovenskega ozemlja jo prvi naš zemljevid in ima veliko znanstveno in kulturno vrednost, posebno ker je avtor točno začrtal naše narodne meje sredi preteklega stoletja. Kozler je ,bil tudi med ustanovitelji Trboveljske premogokopne družbe in član konzorcija za gradnjo gorenjske železnice. Kot politik je v ustavni dobi zastopal v kranjskem deželnem zboru narodne zahteve kmečkih občin okraja Kočevja, Ribnice in Vel. Lašče. Pri državnozhor-skih volitvah pa jo kot kandidat mladoslovencev leta 1873. propadel. Novi grobovi Janez Goršif. Po dolgi in mučni bolezni, ki jo je Bogu vdano prenašal, je za vedno zalis-nil oči 51 letni gospod Janez Goršič, posestnik v Mali vasi pri Grosupljem. Na zadnji poli smo ga spremili v ponedeljek na farno pokopaliSčo v St. Juriju. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene olrokč. Naj mu sveti večua luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Nasilna smrt vzornega borca Dne 30. marca tega leta so trije komunisti navalili na vzornega fanta Franca Žabkarja, doma s Hrvaškega broda pri Škocijanu, ter ga zločinsko umorili. Pokojni France jc bil član protikomunistične legije. Doma se je mudil na dopustu, ko so ga iz zasede ujeli komunisti Žabkar s Stare Bučke, Mencin s Stare vasi ter Kuk-man iz Gradenj. Odpeljali so ga od doma in ga ubili nekje pri Selih, med Klevevžem in med Šmarjeto. Pokopan je bil dne 4. aprila. Ko so ga morilci mučili, so opaztii, da ima okrog vratu Marijino svelinjico. Zaradi tega so ga zasmehovali in mu rekli; »Čakaj, hudič beli, čeprav imaš svetinjico, vseeno se te bo prijela partizanska krogla k Vzornega borca Franca Zabkarja bomo ohranili v častnem spominu. Cerkveni vestnik S c » i a postna pridiga prevzvišenega gosp. škola dr. Gregorija Rožmana bo v petek, 16. aprila, ob pol 8 zvofer v stolnici. Pred pridigo hodo ob 6.15 litanije z blagoslov oni, ob 7 pa s*, križev pot s petjem. Verniki, pridite v obil-i.hii številu, da ob topli besedi svojega škofa spoznate tolaiilne skrivnosti, ki jih je učenec ljubezni napisal ob koncu svoje preroške kniige. — Za dan posvetitve. G g. voditelje Marijinih družb obveščamo. da je izšla za posvetitev kongregacij brezmadežnemu Srcu Marijinemu posebna posvctilna molitev. Naroča se v Pisarni Marijinih družb in v pisarni KA. Stane 10«) izvodov 15 lir. — Posvetitev obrtnikov in trgovcev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Obrtniki in trgovci, pomočniki in sotrudniki, vsi. ki delate v raznih gospodarskih jx>djetjih, za Vas vse bo duhovna obnova in priprava za posvetitev brezmadežnemu srcu Marijinemu i govori za moške, ki bodo v cerkvi Jezusovega Srca na trgu Tabor; v soboto 17. aprila, v nedeljo. IS. uprila, v ponedeljek, 19. aprila in v torek 20. aprila. Pričetek govora bo vsak dan točno ob pol osmih zvečer. Glede časa in načina posvetitve bodo dobili udeleženci natančna pojasnila v govorih. — V petek, 16. aprila, na spominski dan Marijo Žalostno, bo v cerkvi 6v. Florijana, ki hrani čudodelno podobo Marije 6edeni žalosti, služba po sledečem redu: sv. maše se vrste: prva ob pol 6, s petjem ob pol 7 (ob 6 prej govor za članico Marijine družbo žena), nato so še tiho maše ob 7, pol 8, 8 in 9. Popoldne od 4 do 5 je posebna lKibožnost za članice Marijine družbo žena, od 5 do 6 skupna ura molitve, ob 6 sv. križev pot, pridiga in litanije M B. — Cerkev sv. Florijana lio odprla tudi skozi ves veliki teden do voliko-nočnega ponedeljka vsak dan od 9 do 19. — Duhovno vaje za akademifarko bodo v Domu duhovnih vaj v Liehtenlurnovcm zavodu v dneh od 17. do 21. aprila. Začelck v soboto, 17. t. m., ob 5 popoldne, sklep pa v sredo, 21. 1. m., zjutraj. Vse gospodično akadeinlčarke prav vljudno vabljene! — Začetek duhovnih vaj za akademske izn-braženke jo danes zvečer ob pol 0 v kapeli pri uršulinkah. Vhod pri porti. DUHOVNE OBNOVE — Za poročeno gospodo i dovršeno akademsko izobrazilo se bo pričela duhovna obnova v soboto, 17. t. m. s sporedom kakor jc pisan v vabilih. — Duhovna obnova za neporočene gospode, ki bo v Slomškovem zavodu. Poljanska 6 (lik Alojzijevišča). Pričetek 17. aprila ob zvečer. V nedeljo ob :K7 zvečer govor. V ponedeljek in torek govori oh yK7 zjutraj in zvečer. Sklep veliko sredo, 21. aprila, ob V-7 zjutraj. Pridite, da so pripravimo na posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu I — Duhovna obnova za poročene gospode, ki bo od 17. do 21. aprila v uršuJinski cerkvi. Začetek 17. aprila ob J£7 zv. V nedeljo. 18. aprila,, govor ob %7 zvečer. V ponedeljek. 15. aprila, ob 6 zjutraj in ob "Al zvečer in. v, torek, 21,.aprila, ob 6 zjutraj in ob zvečer. Sklep v sredo ob %7 zjutraj. — Vljudno vabljeni, da se pripravimo za posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu. * * » — Velikonočni pozdravi. Uredništvo »Slovenca? je prejelo pismo, v katerem voščijo naslednji vojni ujetniki srečne in vesele velikonočne praznike vsem domačim, znancem in prijateljem ter vsem bralcem »Slovenca«. V imenu vseh piše Oberman Stanko št 3278. S svojimi tovariši je v Nemčiji v taborišču M. Stammlager XC. Voščila in pozdrave pošiljajo: Oberman Stanko. Plut Martin. Pezdirc Janez. Humljan Ivan, Bukovec Jože. Tome Ernest, llenič Peter, Malkovič Anton, Vrtin Janez. Marentič Janez, Toporišič Alojz, Kočevar Janez, Zloga r Franc. — Vreme. V sredo je bilo na splošno lepo in sončno, tu in tam mestoma vetrovno. Noč. jasna. V četrtek zjutraj na Barju megla, ponekod slana. V sredo 6e je dnevna temperalura dvignila na 4-17.2° C. V četrtek jutranji temperaturni minimum + 1° C, zunaj na prostem pod ničlo —0.5 C. Barometer je v četrtek kazal 773.4 mm. — Poskrbite si za velikonočne obrede knjižico »VELIKI TEDEN- (spisal dr. Turnšek). Kako lepo in resnično boste s pomočjo te knjižico doživljali skrivnosti Velikega tedna! Knjižica so dobi v knjigarnah. Cena ena lira. — Papirnati petelinčki po modelu iz malega kruha. Na zanimivo misel je prišla znana-iluslra-torka gdč. Jela Vilfanova: iz Etnografskega muzeja v Ljubljani ie vzela model »škofjeloškega »kruhka«, star že 150 let je namesto malega kruhka v testu začela izdelovali lepe dekorativne petelinčke v pisanih barvah iz stisnjenega papirja. Tako smo dobili lepe slovensko obeske za butarice. okraski po sobah itd. Kot take obeske za darila, šopke it. bodo zelo dobrodošli ter bodo tako izpolnlevali novo vlogo s staro slovensko ljudsko tradicijo. Ko jo naš prevzviSeni nadpastir omenil, da se bo ves narod posvetil brezmadežnemu Srcu Ma rijinetnu, jo mladina Škotov klic takoj razumela. Tista mladina, ki je vedno in povsod izpričevala vero v varstvo nebeške Gospo ln kraljice Sloven cev, ki je navkljub prelomu na domačih tleh ohra nila vero v Križanega in ljubezen Ho njegovega namestnika. Ni jih bilo treba navduševati: vzgojitelji jutrišnjega rodu so dali uspel prikaz svojega mladega hotenja in svoje katoliške zavesti. Zadnjo in prejšnjo nedeljo so v ljubljanski traučiškanskl dvorani izvedli pod pokroviteljstvom prevzvišenega škofa dr Gregorija proslavo v Čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu kot pripravo na vseobčo posvetitev našega naroda svoji Kraljici v mesecu majniku. Spored, ki so ga mladi učileljlščniki Iu učite-Ijiščnice izvajali pri razprodani dvorani, je bil nad vse lep in poster. Svoje delo so začeli s pesmijo »Marija, pomagaj nam t, ki jo je navdušeno prepevala zbrana srenja v dvorani, šolski orke ster nas je lepo uvedel v nadaljne točke. Mladi dirigent g. Omalien, ki ga je.vodil, je očitno pokazal velik smisel za občuteno podajanje iu spretno roko pri vodstvu. Spored so prepletalo dekla-macije in pevski nastopi. Vse pozornosti jo bil vreden govor mladega učiteljskega pripravnika g. Koširja, ki nam je v klenih besedah priklical v spomin sporočilo Fa-timske Gospe in nas navdušil za veliko prenovitveno delo, katero naj zajame ves naš narod. Mogočno je zvenel šolski pevski zbor, ki jo nastopil s skrbno izbranim sporedom najboljših slovenskih narodnih pesmi.VodU ga jo g- P™'-Repovš. Tudi solisti »o ne kar moči potruditi iu so za svoja izvajanja bili nagrajeni s toplim odobravanjem. Tvegan poizkus zborne recitacije je bila I avla Golie »Procesija«. Dekleta so jo izvajale z občutjem in smiselno. Prav ta deklamacija je zapustila zaradi svojo lako sodobne vsebino, a še bolj zaradi lepo izvedbe najgloblji vtis v glodalcih. 1 , Pri obeh akademijah smo opazili veliko »levilo prijateljev mladine, staršev, vzgojiteljev, a večji del občinstva so zavzeli seveda študentje. Saj je pa tako tudi prav, ker jo bila akademija njim namenjena. Tistim, ki govore, da v teh dneh takšne prireditve niso primerne, povemo le, naj bi ti dve nedelji prišli v frančiškansko dvorano. Mladi, ki so nastopili, in tisti, ki so sodelovali kot gledalci, bi jim dokazali, da so prav v teli dneh take prireditve primerno, da. še več, nad vso potrebne! če si miši nasprotniki upajo javno in podtalno vplivati na ljudi, zakaj bi šo i katoličani ne izpričali javno in s ponosom svoje katoliške zavesti? Saj smo tako predolgo molčali. Gojenkam in gojencem drž. učiteljišča smo za uspeli predstavi samo hvaležni, posebej hvaležni še, ker so bili prvi. ki so ludi z javnim nuslopom izpričali voljo, da hočejo vse doprinesti k veliki posvetitvi na-I šega naroda. Želimo si le, da bi še ostalo ljub-ljanske srednje šole pripravile tak nastop. Jela i si živlseEif&s - ©J hb in la m Z Gorenjskega Nastop članov dr/avne delovne službe v Kranju. Pred nedavnim so prišli člani državne delovne službe na obisk v Kranj. Ves Kranj jih je navdušeno sprejel, spremljala pa jih je godba iz Gradca. Čluni državne delovne službe, Ki so prišli v Krunj, so bili v službi v taborišču ^ iktring, v katerem so večinoma snuii Gorenjci. Zato je bil na vseh cestah v Kranju gost špalir, vsa okna in vrata so bila polnu gledalcev. Vse polno jc bilo žurečih obrazov, kur je razumljivo ob snidenju z domačimi člani delovne službe. Na trgu Adolfu Hitlerja v Kranju je postrojene člane obšel okrožni vodja Kuss. V nagovoru je okrožni vodja poudaril, tla so vsi veseli, d>i vidijo mlade člane delovne službo i/ Gorenjsko v Kranju, du so vsi veseli, da jih vidijo zdrave, rjave iu sveže. Tuko lahko vsi vidijo, da se z njimi ne ravna druguče kot z ostalimi nemškimi kmečkimi sinovi. S svojim obnašanjem in žarečimi očmi zavračajo tako čluni sumi laži, ki jih trosijo skrivni rovarji in godrnjati, ki bi tako zelo radi izzvali nemire. Vsi danes lahko vidijo, du so se celo zredili. Pozval jih je, naj sedaj sami povedo svojim domačini, kaj je res in nuj tuko potrde dobro ime Gorenjcev kakor so ga doslej potrdili v taborišču. Vodju članov delovne službe se je nato zahvalil okrožnemu vodji za lep snrejem in poutlar.il, da so se vsi Gorenjci v taborišču dobro držali, du so opravljali nadpovprečno delo tako glede množino kakor tudi glede kakovosti. Nikdar ni bilo pritožb, tako du so Gorenjci prekosili vsa pričukovunju in si priborili najboljši glas med drugimi tovariši. Gorenjci so v redni Tako je tudi dejal gauleiter dr. Ruiner, ki jili je obiskal v taborišču. Zato so pa vsi tembolj hvaležni Kranju, ki jc povabil člane delovne službe na obisk. Zatem so člani delovne službe med petjem odkorakali na športni prostor, kjer so nastopili z izvrstnimi vajami, ki so se jih naučili že v treh mesecih delovne službe. Oči storili vojakov so se iskrile .od veselja, ko so videli, s kakšno vojaško temeljitostjo so mladeniči ubogali povelja. Popoldne so bili čluni delovne službe prosti iu so se razgovarjali z domačimi. Godba delovne službe pa je priredila Kranjčanom koncert. Zvečer pa so sc zopet odpeljali nazaj v taborišče. Žrtev prometne nesreče. Železniški delavec Franc štele iz Hrušice je pred nedavnim padel na postaji. Prepeljan je. bil v bolnišnico, kjer mu pa niso mogli rešiti življenja. Največ zaradi notranjih poškodb jc umrl. S Spodnjega Štajerskega Občinske in okrožne samouprave na Spodnjem štajerskem. V zvezi s proslavo dveletnice na Sp. Štajerskem jc uvedel šef civilne uprave in gauleiter dr. Uiberrcithcr z naredilo 14- IV. nemško občinsko samoupravo v občinah Spodnje Štajerske. Tuko je bil tudi na Sp. Štajerskem uveljavljen nemški občinski upravni zakon. S tem je razvoj občin kakor tudi okrožij zaključen. Samouprava velja prav tako za posamezna okrožja. Kriminalno sodstvo preneseno nn spodnje-štnjerska sodišča. S 1. aprilom so bila ustanovljena sodišča na Sp. štajerskem in ob dvoletnici osvoboditve je bilo preneseno nanjo tudi vse kazensko sodstvo. Zasledovanje in progon nepolitičnih kazenskih zadev ne bo opravljala več varnostna policija, ki je to delo opravljala doslej dve leti, nmpnk sodišča. Moški in mešani pevski zbor v Krškem so ustanovili pred nedavnim v okviru štujerske domovinske zveze. Moški pevski zbor ima vaje vsako sredo ob H zvečer. V kratkem bo začel z vajami tudi mešani zbor in sulonski orkester. Odlikovan vojak iz Apač. \oznik tanka v polku oklepnikov Ivan Murkovjč, sin ključavničarskega mojstra Murkoviča iz Apač. je bil zaradi junaštva pred sovražnikom odlikovan z železnim križcem 11. stopnje, hkrati pa jc uu-prcdoval. Gozdovi na Spod. štajerskem merijo 297.000 hektarov, kar znese približno 43% celotne površini. Tri četrtine vsega gozda je v posesti zasebnikov, največ malih posestnikov. Za gozd skrbi sedaj 13 gozdnih uradov z dvema uradoma nad-gozdifrjev. Ta dva nadzorujeta 25 gozdarjev. Koliko otrok je bilo cepljenih proti dnvici. V zadnjih dveh letih so na Sp. Štajerskem cepili vsega skupaj 67.934 otrok starih 2—8 let proti davici. Na vsem Štajerskem pa je bilo cepljenih vsega skupaj nad 200.000 otrok. Mozartov mladinski pevski zbor iz Berlina gostuje na Spodnjem štajerskem. Pevski zbor Hitlerjeve mladine iz. Berlina bo gostoval 16. aprila v Ptuju, kjer bo nastopil z nemškimi pesmimi. Mladinski zbor je znan otroški pevski zbor in bo gostoval v soboto tudi v Celju. Vsega skupaj bo nastopilo 75 dečkov in deklic. Pevski zbor hitlerjevske mladine iz Berlina" bo gostoval iS. aprila v Konjicah, 22. oprila pa v Slovenj gradcu. Znatna zaporna kazen za ljudskega Škodljivca. 22. marcu je bila pri kazenskem oddelku varnostne polici jc v Mariboru razprava proti 37 letnemu Mariborčanu Francu Dedičku. Obtožen jo bil, dn je izkoristil izredne razmere v letih (941-42, ki so nastale na Sp. štajerskem zaradi izseljevanja in se je izdajal za člana tajne državne policije in vplivno osebnost štajerske domovinske zveze. Dalje jc mnogim osebam lagal, da jim bo. če mu bodo dali živila, prcskrbcl sprejem v štajersko domovinsko zvezo. Dejansko je tuko izvabil Dediček zu 200 M raznih živil od lahkovernežev. Drugim je tudi pripovedoval o aretacijah, ki naj bi sc izvršile in namigoval, dn on odloča o izseljevanju, ter jih tako skušal omehčati. Glede na to, da je Dediček vse |o počel še pred odredbo, ki je poostrila kazni za zlorabo uradne oblasti, po kateri jc za vsak tak primer določena smrtna kazen, je bil Dediček obsojen na osem let zaporu. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 63 letni upokojenec drž. žel. Ivan Lorcnčič, mula hčerka tovarniškega delavca Eriku Orali iz Gotov el j, 38 letna viničarka Terezija Fekon jn iz Ščavni-ce pri Sv. Ani v Slov. goricah, 83 letni zasebnik Jožef Brncko, 12 letna kmetovalčeva hčerka Silvu Orter iz. Recenjaka pri Sv. Lovrcnctt na Pohorju, 71 letni mesar Ivan Fajdign iz /g. Radvanja, v Topolščici je umrl 39 letni gostilničar in trgovec Viljem Podlipnik iz Sv. Lov-rcnca na Pohorju. Njegove zemske ostanke so prepeljali v Maribor. Na severnem bojišču vzhodne fronte je itnirl desetnik v polku lovccv na tanke Rudolf Pctak, doma iz Maribora. Krasna novost 7,n naša deV ČASU 0BISKANJA« Iti. nprila, petek, red »A«, ob 18.30; 17. aprila sobota, izven, ob 18.:10; ln aprila, cvetna nedelja izven, ob 15; 10 aprila, ponedeljek, zaprto: 211 aprila, veliki torek, red »Torek', ob 18.,10; 21 aprila, velika sroda. red »u«, ob 18 aui 22 aprila, veliki četrtek, izven, ob 18 30; 23. aprilu, veliki potok, Izven, ob 15; 1 51. aprila, velika sobota, zaprto. 2,1. nprila, velika nedeljn, Izven, ob 13: 120. nprila, vel. ponedoljok. Izven, ob 18.30 GledališCe o p e r b 1 Petek, 16. nprila ob 15: »Sirota Marko« — | »Obuti uiačok«. Prireditev Gilla Sobota, 17. aprila ob 18: »Madnme Flntler- fly«. Izven. Ceno od 35 lir navzdol. Nedelja. 28. aprila, ob 17: Zemlja smehljaja«. Oporetu. Izvon. Cene od 28 lir navzdol. Gostovanje tenorista Tlborjn EgrcssjJa. Kot gost nnšo Opere bo nastopil v sobotni predstavi Pucciuijovo »Mndamo Butlerfly« v purtiji Pinkertonu tenorist, ki izhaja iz izrazito itnlljansko pevsko šolo. Študiral In dokončni jo svoj študij v Milanu pri znani pedagoginji Rippn do llivaltn. Ostala zasedli,- 1, partij bo običajna. Ceno zu to predstavo bodo od 35 lir navzdol. Drama: Petek. 16. aprila ob 18.30: »V fasu obtska- njn«. Red A ... Sobota. 17. nprila ob 18.30: »V času olilska- 11,ia«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Nedella. 18. aprila, ob 15: »V času oblska-nJa«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ob 18.!10: »Jesen«. Izven. Cono od 15 lir navzdol. K. Gregorin »V času oblsknnja«, pnsijon-sl;n drama v U slikah. Osebe: Marijn -- Starčeva, Jezus — Gregorin, Jnitez — Verdonlk, Peter — Brntinn, Judn — Nnkrst, Mugdale-nn — Snncinova. veliki duhoven — Plut, Kalfa - P. Kovič. 1'oneij -Pilat — Poček, Petronlj — Drenovec, Veronika — Himčlče-vh. Suduitjje v,,lik dol dramskega ansnmois. Režiser K. Gregorin, scenograf B, Fruuz. i scenska glasba prof, M. Tomo. Naznanila FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 1S. aprila, ob 5 popoldne »Župnik iz cvetočega vinograda«, drama v 3 dejanjih. Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave od 10—12 ter dvo uri pred prlčotkoiu pri blagajni frančiškansko dvorano. RADIO. Petek. 16. aprila: 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa, poročilu v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka elnshn. — 13 Nn poved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Simfonično glaaba — 13.25 Radijske pesmi, orkester pesmi vodi dirigent Angelini — II Toročiln v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D M. Siijnnee, glasba zn godalni orkester — 11.40 Pisana glasba — 1' Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Nn harmoniko igra Vlado Golob — 17.35 Komorna glasila — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Lebcn — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Radio za družino — 21.05 1'redavnnjo v slovenščini — 21.15 Orgelski koncert Pavla Rančigaja, prenos lz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 21.55 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijnnec. sodeluje soprnntstkn Vnle-rija Hcyhnl, operna glasba — 22.30 Chopi-novn glasba — 22.45 Poročila v italijanščini, LEKARNE, Nočno službo lina.lo lekarne: mr. Sušuik, Marijin trg 5; mr. I)eu-Klanj-šček Cesta Arietln Ren in mr. Bohinco ded.. Cesta 29. oktohrn 31. V vsako hišo »Slovenca«! S. S. VAN DINE: »Glejte, tu je poročilo o njenem zdravstvenem stanju in vest, da je odšla v sanatorij. Že več let sem ujeu zdravnik.« Markham je pogledal izrezek in ga nato vrnil zdravniku. Nekaj časa je vladal v sobi popoln molk, ki ga je končno pretrgal Vance: »Kako se imenuje nočna bolničarka v vašem saualorlju?« »Nočna bolničarka? Kaj pa ima ta opraviti z zadevo? ... V ponedeljek zvečer je imela mnogo dela. Sicer pa, ne razumem... Če pa hočete njeno ime, nimam nič proti temu... Imenuje se Amelija Finckle.t Vance si je zapisal ime, iztrgal list iz belež-nice in ga podal Heatbu in mu dejal: »Gospod narednik, jutri ob enajstih privcdilo semkaj to gospodično.« Pri teh besedah mu je pomežiknil. »Dobrot Zelo pametna misel!« je vzkliknil llcath in v njegovem vedenju je bilo nekaj, kar ni obljubljalo nič dobrega bolničarki. Zdravnikov obraz je izdajal nekako zaskrbljenost. »Oprostite, Če vam izjavim, da nikakor ne razumem vaših metod. Ali lahko upam, da jo moje zasliševanje končano?« »Mislim, da za zdaj ne potrebujem ničesar več,« jo odvrnil Markham. »Želite, da vam naročim avtotaksi?« • »Preveč ste prijazni. A moj avtomobil mo čaka spodaj.« Po teh besedah jo doktor Eindquist samozavestno odšel Markham je takoj nato poklical Svvackerja 'in mu naročil, naj poišče Tracyja, ki je nekaj trenutkov pozneje že .stal pred svojim načelnikom. »Zopet uit morate poiskati Mannixa,« mu je dejal Markham. »Privedite ga nemudoma semkaj.« Tracy se je globoko priklonil, si popravil naočnike iu odšel, da izpolni zaupano mu nalogo. »Zdaj pa,« je dejal Markham in očitajoče pogledal Vanceja, »bi rad vedel. čemu si opozoril Lindquista na bolničarko? Tvoji možgani danes nikakor niso na višini položaja. Misliš torej, da se jaz nisem spomnil na bolničarko? Ti pa si ga zdaj opozoril nanjo! Dovolj časa tio imel do jutri, da jo nauči, kako mora odgovarjati. Zares se mi zdi tvoje ravnanje nerazumljivo in škodljivo našemu prizadevanju, da bi kontrolirali doktorjev alibi.« »Malo sem ga pa le prestrašil, kaj ne?« jo z zadovoljivim smehljajem vprašal Vince. »Vsakokrat, kadar sovražnik začne delati opazke o no-primernih in nespametnih metodah, je lo dokaz, da se boji. Nikar si ne jemlji preveč k srcu mojih nedoslednosti. Če sva midva oba mislila na bolničarko ali meniš, da ni mislil nanjo tudi ta pretkani doktor? Če bi to gospodično bilo mogoče 1 prepričati, da bi govorila neresnico, bi nam jo bil ponudil kot pričo že pred dvema dnevoma. Prav | gotovo bi jo bil imenoval obenem z bolno gospo Breedon, kot pričo, da je bil v ponedeljek ponoči zares v sanatoriju. Dejstvo, da tega ni storil, nam dokazuje, da se ta gospodična ue pusti vpil vati, da bi pričala po krivem... Vedi, da sem namenoma opozoril zdravnika. Zdaj mora nekaj storiti, preden bomo zaslišali gospodično Einckle Domišljam si celo, da vem, kaj bo storil.« »Ali naj torej prlvedem jutri semkaj gospo dično Finckle?« je vprašal lleath. »Ni treba,« je odvrnil Vance »Mislim, da te gospodične ne bomo imeli čast spoznati. Tako srečanje je morda zadnja stvar, ki bi si jo doktor želel.« »Morda imaš prav,« je priznal Markham. »Nikakor pa ne smeš pozabiti, da je morda imel doktor v ponedeljek kak drug opravek, ki noče. da bi zvedeli zanj, ki pa ni v nikaki zvezi z umorom.« »Že prav, že prav! Kako čudno je to, da so ni vsi. ki so poznali umorjeno plesalko, izbrali prav noč od ponedeljka na torek za svoja prepovedana pota. Nenavadno, kaj ne? Skeel nas hoče prepričati, da je bil zaverovan v igro, Ctea ver je divjal s svojim avtomobilom skozi Boomton. Lindijuist nas hoče prepričati, da je vršil svoj poklic in tudi Mannix si je poskrbel alibi, v pri meru, du bi ga spraševali, kje jo bil v usodni noči Dejstvo jc, da so vsi počenjali stvari, o kate rih bi mi ne smeli vedeti ničesar. Zakaj? Čemu neki so vsi izbrali prav lo noč za svoja nedovo ljena dejanja, katerih nočejo priznati niti da bi se na ta način oprostili suma?« »Za svojo osebo sem prepričan, da je bil Skeel,« je trmasto izjavil Healh. »Takoj spoznam delo strokovnjaka, kakor hitro ga vidim. Nikakor ne morete pustiti v nemar prstnih odtisov in iz-vedenfcvega poročila glede dleta.« Markham je bil popolnoma zmeden. Njegovo vero v Skeolovo krivdo je Vance popolnoma omajal s svojo teorijo, da je zločiu pripravil z vso skrbnostjo zelo premeten in razumen človek. Zdaj pa se je, čeprav nerad, zopet vrnil k lleathovemu mnenju. . . »Priznam,« je dejal, »da niti Lindquist, niti Cleaver. niti Manni* ne delajo vtisa, da bi bili nedolžni Ker pa so vsi trije tako rekoč v istem močvirju, se sum nekako zgubi. Končno ostane edino le Skeel kot verjetni morilec. Edino on je imel zadostne razloge za izvršitev tega zločina ln samo proti njemu moremo postopati na podlagi dokazov.« Vance je vzdihnil. »Gospod Markham,« je nenadoma dejal Healh, »če se nam posreči ugotoviti, kako je Skeel prišel v plesalkino stanovanje in kako se je izmuznil iz njega, bo naše stališče proti njemu zelo lahko. Tega pa nikakor ne morem doumeti in zalo sem popolnoma brez moči Mislim, da bi bilo prav, če bi poklicali kakega inženirja in ga odvedli v stanovanje Hiša je zelo stara in morda bi mogel najti kak izhod, ki smo ga prezrli ob prvi preiskavi.« »Za božjo voljo!« je vzkliknil Vance in začudeno pogledal narednika. »Ali postajate romantični? Skrivna vrata, stopnice v zidovju... Pri moji veri!... Gospod narednik, varujte se kino-predstav! Mnogi resni ljudje so se že pokvarili na ta način. Pojdite raje v operno gledališče. To predstave sicer bolj utrujajo, a niso tako nevarne.« Izšel je znameniti roman »PILATUS« Iz Hrvaške ki ga jc spisal pesnik švicarskih gora Henrik Federer. Federer je odličen pripovednik, oster opazovalec značajev in predmetov, plastičen in jedrnat v izrazu. Z močno pesniško silo ume pričarati bralcu slikovito življenje patriarhalnih gorskih švicarskih vasi in njihovih tršatih prebivalcev, ki jih opisuje s toplo ljubeznijo do njihovih rev in težav in z vedrini gorskim humorjem. Nenadkriljiv in naravnost razkošen je v prikazovanju gora in čudovitega gorskega sveta. »Pilatus« bo zalo prav vsakemu, posebno pa ljubiteljem planin, lepo sveže branje, kot si ga lepšega le težko mislimo. j Naslednji teden bo izšla v »Slovcnecvi knjižnici« nova knjiga »LJUDJE OB KRKI« delo enega najboljših iz mlade pesniške in pisateljske generacije Jožeta Dularja. — Knjiga ima številne lepe ilustracije slikarja L o j /. a P e r k a. Iz lahke atletike Službena objava Zveze št. 7. — V nedeljo ob 11 prva atletska prireditev na Hermcsu. Prvenstveno tekmovanje v teku čez drn in siru (sprememba prejšnje objave): zbirališče tekmovalcev bo v nedeljo, 18. aprila, ob pol 11 nu 1 lerinesu; start bo ob II; prijave bodo zaključene 16. aprila do 18 zvečer. Objava klubom: Planina in Hermes se vabila. da uredita do 1?. aprila svoj odnos do dainske sekcije, du potrdita njihov vpis in priložita predpisano vpisnino 38 lir. Atleti-juniorji: Opozarjamo prizadete klube, ki hočejo obdržati kvalifikacijo juniorjev, da morajo poslati s prošnjo za športne dovolilnice tudi podpisane slike in krstne liste. Velika nagrada za srednjo progo: Prireditve se lahko udeležijo tudi oni atleti, ki še nimajo športne izkaznice, toda pod pogojem, da si preskrbijo pred tekmovanjem posebno izkaznico, katero bodo dobili za I liro: na zahtevo jo bodo morali predložiti skupno z osebno izkaznico. * Zbor lahkoatletskih sodnikov — službeno. Pozivam vse gg. sodnike skupine »A«, da se javijo v nedeljo ob 10 dop. na športnem igrišču . Hermesa«. Predsednik. Šport v kratkem Na igrišču za Kolinsko tovarno bo v nede-j jo, 18. t. m., ob 10 dopoldne prijateljska nogometna tekma med Marsom in Korotanom. Iz prireditvenega koledarja Lahkoatletske /veze v Ljubljani Tekom junija bodo v Ljubljani naslednje lahkoatletske tekine: 6. junija žensko in moško klubsko prvenstvo na igrašču Hermesa; 12. junija tekmovanje povabljenih, priredi CONI; 20. junija pokrajinsko prvenstvo juniorjev. Finec Thunberg, znani prvak v hitrem drsa n ju, je slavil nedavno 50 letnico. Svoječasno je spadal med najhitrejše drsalce nu svetu in je nastopal 35 let. Nova švedska zvezda v plavalnem športu Rune Gustafsson, ki je nedavno premagal Bor-ga, je nastopil spet v Nyk6pingu in preplava" 200 m prosto v 2 min. 18. sek. Imenovanje vseučiliških prolesorjev r Zagrebu. Poglavnik NDH je podpisal odlok, s katerim jo imenoval več novih vseučiliških profesorjev na zagrebškem vseučilišču. Za vseučiliške profesorje so imenovani: Mihovil Kombol, dosedanji redni profesor na Visoki pedagoški šoli zavzame na modroslovni fakulteti, kot redni profesor, stolico za starejšo hrvatsko književnost, dosedanji izredni profesor na kmetijsko gozdarski fakulteti Stjepan Filipovič je postal na isti fakulteti redni profesor za katedro »Mlekarstvo in planinsko gospodarstvo« dr. Mile Budak dosedanji docent na medic, fakulteti 'jo imenovan za izrednega profesorja na isti fakulteti za interno medicino. Držislav Svob. kustos in vršilec dolžnosti upravitelja Hrvatskega državnega zgodovinskega muzeja v Zagrebu je postavljen za izrednega profesorja na zagrebški modroslovni fakulteti za hrvatsko narodno zgodovino. Nadalje so imenovani: Zlatko Grcoševjč. svetnik prosvetnega ministrstva za rednega profesorja na šoli Hrvatskega državnega konservatorija, Marino Tartaglia, izredni profesor Akademije likovnih umetnikov za rednega profesorja na isti akademiji, dr. Alfred Leitncr. docent Hrvatske ekonomsko-komcrcialne šole v Zagrebu za izrednega profesorja na isti šoli za katedro »finančna znanost« 'predvsem za predmete: Nauk o financah, finančna in davčmf politika, nauk ,o državnem proračunu in nauk o javnem kreditu, dr. Nikola Peršič, docent Hrvatske ekonomsko-komercialne šole v Zagrebu je postal izredni profesor iste šole za katedro »ekonomska geografija«, dr. Tonko šotjan. gospodarski tajnik v ministrstvu za narodno gospodarstvo je imenovan za docenta na modroslovni fakulteti za katedro »živalstvo«, dr. Filip Dražančič. šef oddelka za žensket..bolezni v zagrebški bolnišnici za privatnega docenta zagrebške medicinske fakultete za stollro ^ginekologija in porodništvo« in dr. Zvonimir Kopač, dosedanji asistent mcdicin- rei. KIXO SLOfJA Na splošno željo I NepozabUlva ljubezenska drama po romanu Edmonda de Amlcl« d*- »Carmela« "*c V glavnih vlogah: Pal Javor, Dorls Durantl Piičetek predstav: 14, 16 50, 17.40 In 19 30 rEU KINO MATICA u* Dnevno ob 15 najboljši tlim LA JANE »Ljudje iz variefeja« Ples, humor, moderna glasba. V ostalih vlogah: H. lloser, Atlla Horblrger, Carin Uardt ske fakultete za vseučiliškega docenta na isli fakulteti za stolico »Patološka anatomija«. Dosedanji konservator Hrvatskega državnega k on ser-vatorskega zavoda v Zagrebu dr. Ljubo Kara-man je pa zaradi bolezni upokojen. Sprememba zakonske odredbe. Vlada NDH jo spremenila dosedanjo zakonsko odredbo o postopanju pri komunističnih napadih v primeru, če oblasti v določenem roku ne izslede pravih zločincev. Po dosedanji uredbi so hrvatske oblasti pri vsakem komunističnem napadu na kake objekte ali atentatu dale ustreliti za vsako od komunistov umorjeno osebo po deset uradno ugotovljenih komunističnih prvakov, če v roku desetih dni niso izsledile pravih krivcev. Spremenjena zakonska odredba pa določa, da bodo oblasti dale ustreliti po 10 komunistov za vsak atentat že po treh dneh. če v tem času no bodo mogle prijeli atentatorjev. Iz Srbije Delovanje Drinske kmetijske zbornice. Pred dnevi se je sestal v Valjevu izvršilni odbor Drinske kmetijske zbornice ter je na sestanku sprejel več važnih sklepov. Med drugim so člani tega odbora sklenili, da bo Drinska kmetijska zbornica nakupila za 60.000 dinarjev razne poljedelske strokovne literature ter jo razdelila brezplačno na vse ljudske šole v valjev-skem, šabačkem, užičkem in kraljevskem okrožju. Poučne knjige bodo dobili pridui učenci. Izvršilni odbor omenjenega srbskega kmečkega stanovskega zastopstva se je na zadnjem sestanku spomnil tudi težkega položaja družin, katerih redniki so v vojnem ujetništvu. Zato je sklenil podeliti večje denurne podpore vsein okrajnim pododborom Srbskega Rdečega križa nu svojem upravnem področju z naročilom, da dobljene prispevke pravično razdele med družine, ki imujo svojce v vojnem ujetništvu. Izvršilni odbor Drinske kmetijske zbornice je odobril končno tudi večje zneske za pospeševanje kmetijstva. Vrnitev v domovino. Beograjski nemški dnevnik poroča, da je bilo dne 7. aprila na savskem pristanišču v Beogradu živahno vrvenje. V pristanišču je bila usidrana velika donavska potniška ladja, na katero 6o se vkrcale posamezne nemške družine, ki 60 do sedaj živele v raznih 6tarih in novopriključenih bolgarskih pokrajinah in ee sedaj vračajo v svojo domovino. Nova skupina srbskih kmečkih fantov na potovanju v Nemčijo. Srbski ministrski predsednik general Nedič je izbral novih sto srbskih kmečkih fantov ter jih bo v kratkem poslal na šestmesečni kmetijski tečaj v Nemčijo. Trije zlati laski deda Vseveda Spisal K. J. Erben — Risal Ivan Komik [POT GRE CEZ VODE IN BRODOVE DO NEKEGA ČRNEGA MORJA. Dnevno ob 17 ln 19.15 pretresljiva drama z najboljšimi Italijanskimi Igralci ihf- . »Živi mrtvec« V glav. vlogah: Carlo Nlnchl, Dlna Sassoli rEU KINO UNION Odličen film iz življenja kmečkega dekleta »Povratek zapeljane« V gl. vlogi: Gino Cervi in Adliana Benettl. PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17.30 tn 19.30; ob nedeljah ln praznikih: 10.30. 15.30, 17.30, 19.30 Ogromen nemški plavž Nemčija bo zgrndila v kratkem veliko tovarno za nemško težko industrijo. Ta tovarna bo imela električno visoko peč z zmogljivostjo okoli 250 ton. Nemška industrija bo s to novo napravo gotovo dosegla nameravano povečanje izdelave iekla. ^^^^ Strog zakon Predsednik bolgarske vlade ie predložil parlamentu v odobritev novo postavo, ki do7 loča najmanj 15 let ječe in hudo globo za vse. ki imaio nedovoljene dobičke od trgovinfc in induslriie. V hujših primerih določa zakon prisilno delo do smrti ali pa smrtno kazen. Z najmanj deset leti ieče bodo kaznovali liste, ki kopičijo zaloge. Za tatvine med letalskimi napadi so določili od 15 let ieče do smrtne kazni. TU ZAGLEDA ČOLN IN V NJEM BRODNIKA. >BODI POZDRAVLJEN!« GA POZDRAVI. »KAM SI NAMENJEN?« MU ODGOVORI BRODNIK. >K DEDU VSEVEDU PO TRI | LASE.« CHSn EBIPII3USKEBR PI3DKRfi[i3fl U. Mioni >9 »Mi smo nevoščljivi, pa nam je hotel prav in dobro, ko se je dal pregovoriti, da te je pustil odpotovati. Komaj smo se vrnili s prvega potovanja, takoj nas je oče vprašal: Kje je Simeon? Pripovedovali smo mu prigode, ki so nas zadele v Egiptu; da ga podkralj ne bo prej pustil na svobodo, dokler ne vidi tebe. On pa je žalostno vzkliknil: Vi sle me zapeljali, da seni brez sinov. Jožefa ni več; Simeon jc v verigah, zdaj mi hočete vzeti pa še Benjamina! Ne, ne pustim ga oditi!« »Jaz sem ga lepo prosil, da ti takoj dovoli oditi v Egipt, da bo Simeon rešen in mu rekel: Ubij oba moja sinova, ki ju tako ljubim, ako ti ne pripeljem nazaj Benjamina, izroči najmlajšega brata v moje roke in jaz ti ga vrnem. On pa je ponavljal: Moj sin Benjamin ne pojile z vami. Njegov brat je mrtev in je ostal sam. Ako ga bo zadela kaka nesreča v deželi, .kamor greste, boste z žalostjo položili moje 'stare kosti v grob.« ' . »Še na misel mu ni prišlo, da bi ti dovolil odpotovati in bi raje pustil ubogega Simeona v njegovi usodi,« pravi Levi z zlobnim pogledom na Benjamina. Levi je mnogo bolj ljubil Simeona kot Benjaminu, ker sta bila sinova isto matere Lije in je bil zlasti jezen na očeta, ker je žrtvoval Simeona, du ne izpostavi Benjamina morebitni nesreči na potovanju v Egipt, potovanju, ki ni bilo nikaka novost za njihovo družino. Ali nista bila mar že Abram in Izak v tej daljnji deželi? »Končno se je vendar vdal,« pravi Benjamin-»Prisiljen od lakote,« pravi zlobno lzahar. »In malo tudi na moje prošnje. Saj dobro veste, kako sem ga prosil, da mi dovoli potovali,« pristavi Benjamin. »Moramo priznati, da si se obnašal kot pravi brat, in da si preprosil zaradi ubogega Simeona: toda, ako bi ne bilo lakote...« pripomni Ruben. »Ko je začelo primanjkovati žita iz Egipta, je rekel oče: Vrnite se v Egipt in kupite nekaj kruha, ker sicer bomo pomrli od lakote. Jaz pa sem tedaj odvrnil: Oče, podkralj nas je zavezal z zelo sveto prisego: Ne boste videfi mojega obličja, ako ne pripeljete s seboj najmlajšega brata. Ako se vrnemo brez njega, ne bo dal samo umoriti Simeona, marveč tudi nas vse. Zato pa, ako hočeš, da se vrnemo v Egipt, nam daj Benjamina; ako nam ga pa ne daš, sploh ne gremo. Raje umrjem v rojstni deželi od lakote, kakor iia konopcu v tuji deželi,« pravi Juda. , »Oče se v začetku ni hotel udati; raje umrje od lakote; toda jaz sem tako prosil,« pripomni Benjamin. i »Tako nerad se je vdal, ni ti hotel dovoliti oditi in vedno nam je očital, zakaj smo govorili o tebi pri podkralju; mislil je, da smo iz slabega namena govorili o tebi, da te pahnemo v pogubo,« pravi Dan. »Obžalujem očeta,« pravi Benjamin, ki je nežno ljubil priletnega roditelja. »On je bit vedno tak. Raje je imel Raheline sinove kot nas, ki smo Lijini,« pripomni trpko Juda. »Toda ne'govorimo več o tem. Jožefova smrt ga je zadosti zadela Ne zavidam te, ako te nežno ljubi. Ti si mu Benjamin in Jožef. Jaz sem šel potem k njemu, veš? Ko je začelo zmanjkovati žita, sem mu rekel: Oče, pošlji z menoj Benjamina, da odidemo in bomo mogli živeti in ne pomriemo mi in naši otroci. Jaz sem porok za mladeniča. Mene boš lahko držal zanj. Ako ga ne pripeljem nazaj in ti ga ne vrnem, bom vedno kriv greha proti tebi. Ako ne bi bili tako odlašali, bi se bili že davno vrnili s Simeonom.« »Nisi ga sam preprosil. Vsi smo ga lepo prosili. Naše žene in naši otroci so se nam smilili- Ne bi bilo prav, da bi pomrli od lakote, zaradi očetove trmoglavosti,« godrnja Neftali. »Oče se je nehal ustavl jati in nam je stari ubožec med solzami rekel: Ako je potrebno tako, storite kakor hočete. Vzemite v svoje posode najbolj izbrano sadje te dežele, malo rozin in medu, storaksa, mire, terebinta in mandeljnov, stvnri, ki se ne dobe v Egiptu, ki so pa zelo zaželene in jih ponesjte kot dar podkralju, da bo naklonjen vam in meni. Priporočam vam. da vzamete tudi zadosti denarja, da boste mogli kupiti žita; odnesle p» podkralju tudi v vrečah najdeno srebro. In končno je 7. neodločnim glasom dal zaželeno dovoljenje, da greš z nami.« »Kako sem bil tedaj srečen! Srečen, da bom napravil z vami lepo potovanje, srečen, da bom videl Egipt, in še najbolj srečen, da bom mogel sodelovati za osvoboditev Simeona in oskrbeti kruh mojemu dobremu očetu,« vzklikne Benjamin. »Dozdaj je šlo potovanje vse po sreči,« pripomni Juda. »Nevarnosti se zdaj pričenjajo. Roparji se nikoli ne drznejo v puščavi, marveč se drže v njenih mejah. Zelo moramo biti previdni, ako jim hočemo ubežati.« »Upajmo, da bomo ncopaženo potovali,« reče Benjamin. »Upajmo. Imamo namreč s seboj mnogo denarja in srebro ščegeta zgrabijivost roparjev,« odgovori Juda. »Imamo razen vsote za nakup žita tudi srebro, ki smo ga našli v vrečah. To srebro .je zame skrivnost, ki je ne razumem,« nadaljuje Benjamin. »Tudi mi tega ne razumemo. Kupili smo sto vreč žita, malo blaga za našo družino sedemdesetih oseb in na stotine služabnikov in pastirjev, toda naše jezdne živali niso mogle več nesti in že smo bili na potu domov, ko smo odprli eno vrečo, iz katere smo vzeli nekaj žita. da si spečemo kruha, in našli srebro. Kdo ga je dal notri?« Za Ljudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodla Urednik: Viktor Cenčii