Št. 55. V Gorici, dne 11. julija 1899. Issh&Ja dvakrat ur teden t Štirih tedanjih, in • sioer: vsaktorek in petek, zjutranje fzdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Ltolom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na -dom pošiljana: A, Vse leto T. r:~V .Tgfd. 75'- "------- polleta.........3-— četrt leta.......• 1-50 Posamične številke stanpjo 6 kr. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v cGoriski Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Nit uuroiUu .bres5..dj)pos|juie naročnine ho ne ozinuiio, „PKIMOKEC" izhaja neodvisno od «SoCe» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*20. «Som» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Seli w ar z v Šolski ulici in Jellersitss v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casernu in Pipan v ulici Potite della Fabbra. SOČA Tečaj XXIX, Uredništvo J« ©dpranrtStTo se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorioi v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. • do 12. ure predpoldne. —"------ - Dopisi naj se pošiljajo le uredi* Naročnina, reklamacije in druge spadajo v delokrog uredništva,' naj upraviiiSivu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ni (Večerno tedanje). upravniltvo. se računijo po petit-vrs.tah, če tiskano l-k„ 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat * Večje črke po prostoru. Naročnino tu oglase je plačati loco Gorica. »UorlSka TIskarna« A. GabrSček. tiska in zalaga' razen »Soče, in «Primorca» še -Slovausko knjižnico5, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno l gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog- la narod! Nekoliko pojasnil na 1. št. »Gorice". V Gorici, 10. julija. V petek j« torej izšla !. štev. »Golice". Da se spravljajo skupoj podpisi pod nekak oklic, sem vedel; toda nikdar bi ne bil sanjal, da bom videl razne podpise pod oklicem, katerega vsebina je v dijametralnem nasprotju s tem, kar so možje mislili in tudi govorili Se pred par tedni. — Podpisani so vsi deželni poslanci, razun dveh, t. j. dr. T u m a in dr. Abrama, in vsi odborniki in namestniki »Sloge" razun treh. (Dr. Abrama hočejo nekako opravičiti in za svojega šteti — toda v to jim on ni dal povoda!) Jaz računam z dejstvom, da so citati vsi ti podpisi pod oklicem v »Gorici". Kak6 so jih spravili skupaj in koliko veljave jim je prištevati, o tem bi se dalo marsikaj reči; neumestnost nekaterih podpisov pod oklicem take vsebine pa bo vsem citatcljcm umevna, ko prečilajo ta moja pojasnila. Oklic pravi, da »Soča" je — »prenehala biti glasilo edine (!) politične stranke v deželi innjego vega(?!) vodstva", marveč da je odslej le »osebno glasilo njenega lastnika". — Toda par vrstic daljo stoji, da »Soča" — »se je udalu vplivom oseb, ki hočejo sedanje razmere prekucniti". — Kaj je torej resnica, ali prvo ali drugo? Potrjujem, da je drugo resnično, namreč, da »Soča* je javen tolmač oseb, »ki hočejo sedanje razmere prekucniti". Takih oseb je pa veliko, ni jih torej kar bagalelizovali, kakor meni spisatelj oklica v »Gorici". — Dostavljam na tem mestu le, da vse tisto, kar bi »Soča" rada prekucnila, so odobravali ob vsaki priliki tudi veijavni podpisane i pod oklicem; poleg tega pa bi »Soča« rada ohranila nekaj, kar hočejo glavni podpisanci — prekucniti. O tem pozneje. Pisatelj oklica se je skrbno ogibal toč-nejših označil svojih trditev. Kdaj je »Soča1' svoje stališče »bitstveno (!) spremenila", pravi, le, da se je to zgodilo »v poslednjem času*. Na drugem mestu pa cel6 trdi, da smo na Goriškem »mesece in mesece" živeli v neverjetnih razmerah, da je bila usoda domače politike odvisna (!!) od .Sodnega" lastnika. — MARCO VISCONTI Zgodovinski roman •$&• Jlalijanskt napisal ZTommaso Grossu (Dalje) «Torej o kom govorite?« je vprašal Marko. «0 nekem Ottorinovem oprodi, ki se sove Lupo in je sin sokolarja grofa Bel Balzo. Tisti je ubil Bellebuona. Povedal sem varn že, da so pri umorjenem vojaku našli Železno srajco in suknjo, ali ni res?» tDL, ste mi povedali*. «Prav. Te reči pa so bile spoznane za lastnina tistega Lupa, in sedaj se mi zagotavlja, da se on kmalu vrne v Milan v Ottorinovo hišo, kakor da bi kar nič ne vedel o tem. Sicer pa vam rečem zopet, da nikakor ne mislim, da bi se bil pri tem Ottorino kaj vmešal. Tudi ne glede" na sorodstvo, ki je med njegovo in mojo hišo, on v6, kak6 zelo* ste mi vi naklonjeni, in gotovo bi se bil čuval mene razžalit.i. In pa saj je preočitno, da je tisti malopridno:?, delal po svoji glavi; zattf ker je iz Limonte, Kako je mogoče, nabrati vse one podpise pod oklic, ki takč bije resnici v obraz?! —- »Soča" je priobčila prvi članek, ki je nekatere gospode zbodel, v drugi polovici aprila, t. j. po občnem zboru v posojilnici. Oni članek so odobravali i meni nasproti ct!6 razni gospodje, ki se podpisani pod oklicem. — Šele od drage polovice aprila torej se je pojavil v »Soči" glas, ki je razkrival nekatere oduosaje med našimi" prvaki v Gorici, in „Soča" je naredila s tem velikanski, neodpusl;on greh, ker ni vsega hvalila na polna usta, marveč da se je drznila celč — kritikovati oziroma povedati ljudstvu resnico! Kje so torej tisti »meseci in meseci?" In v čem sem delal politiko „na svojo pest?" Ali ni »Soča* do danes vseskozi lojalno podpirala oflcijalne politike naših poslancev, priobčevala jim zaupnice in cel6 vspodbujala občine, naj bi se vse oglasile?! Nekoliko kritike bi bilo sicer jako potrebno, toda z ozirom na borbo z nasprotniki ni pravi čas za njo. Iz »Soče" ni nikjer razvidno, da bi hotela delati politiko na svojo roko, le pokazala jo, da je pripravljena postaviti so za delavne rodoljube, katere hoče politiški ubiti samovolja posamičnikov. In zakaj ter v čem se je „Soča" spremenila? — Ali je ta sprememba res? bitstvena, kakor trdi oklic? Naj sodijo Čitatelji! Spisatelj oklica sam pravi, da do zadnjih časov je »Soča" tolmačila politiko narodnega vodstva. Pravi pa dalje: »Dasi je lastnik »S." tu pa tam v listu razvijal svoje osebne nazore, ki se cesto niso ujemali z onimi »narodnega v #4 s t v a", vendar ni to segalo tako daleč, da bi se bila pokazala potreba, mu kaj očitovati, zlasti ker se je ob strani voditeljev živahno udeleževal političnega življenja". — Spisatelj članka bi bil moral reči tako: »Soč>" je včasih razvijala nazore, ki se cesto niso ujemali bodisi z mojimi nazori bodisi z onimi tega ali onega moža, ki se tudi smatra članom narodnega vodstva". — Pred vsem moram javno priznati, da sem bil vedno manj na čistem o pojmu »narodno vodstvo". Odbor »Sloge" to ni bil. Sejo je imel zadnja leta niti vsake božje kvatre, v kateri se je govorilo o slovenski šoli v Gorici, predsednik je je hotel pomagati svojim ljud6m... In tak6 sem vas prišel prosit za dovoljenje... da bi vi hoteli blagovoljno privoliti...* • Čemu?» «Da bi samostan sv. Ambroža kot grofovski lastnik Limonte smel vršiti svojo gospodsko pravico ter kaznovati upornega podložnika*. Videti je bilo, da Marko omahuje; zato gaje uni vedno bolj obdeloval, rekoč: Če bi Slo za krivico, storjeno le meni, bi se še moglo odpustiti; a kakor vidite, tu se gre za ugled in veljavo samostana*. «Se ve! se ve!» ga je prekinil Marko, «vedno ista pesem. Sicer pa storite, kar vam je ljubo; kaj to mene zadeva ?» »Hotel sem vam izkazati svoje spoštovanje in hvaležnost, katero sem vam dolžen za premnoge vaše dobrote*, je rekel opat; «o, nikoli ne pozabim, da tudi moje novo dostojanstvo je vaš dar». Kolikor so se njegove besede nanašale na opatsko dostojanstvo, so bile resnične; to mu je bil res izprosil Marko od Bavarja. A glede* zadnjega, to je kar-dinalskega dostojanstva, ni imel Marko prav nikake zasluge. To je bilo doletelo T cGor. Tiskarna* A. Gabržček (odgov. Iy. Meljavec) tiska in zal. pcfocal, koliko je otrok v raznih razredih in $ri$vittih, katere učiteljice je sprejel ali odpustil iz službe in take navadne reči, kar je oefijor vedno s hvaležnostjo sprejemal na znanje — o perečih politiških vprašanjih nitf govora. V neki seji sem jaz zahteval, da se v »Slogi* pogovorimo o politiki deželnih poslancev, a vsi odborniki-poslanci so me zagrnili, češ: za svoje delovanje so odgovorni volilcem in ne »Slogi". Jaz sem reago-va| na to, češ, ali je »Sloga* edino za to tukaj, da vodi volitve, in ker so poslanci vphoni na njen program, ima odbor tudi pravico, presojati njihovo politiko. Toda pogorel sem! Tudi je imel odbor redke seje. Od 5. decembra 1898. do srede aprila letos ni bilo nijedne seje; potem jih je bilo par radi priprav za občni zbor, ki jo tudi silno zakasnel - - in od tedaj zopet nič. Med tem časom smo imeli v deželi silno važne pojave v politiki — a »Sloga" v nje ni posegla; niti na občnem zboru se ni zinila beseda o politiki l — Deželnih poslancev v celoti tudi ne morem smatrati za »narodno vodstvo", ker ti so se shajali še bolj po redko, navadno tik pred prvo sejo deželnega zbora. — Vprašam torej: k d o j e phv za prav tisto »narodno vodstvo", katerega nazore bi bil jaz rnorat vedno tolmačiti v »Soči", da bi ne prišel ob njegovo milost? — Ostane mi par gospodov v Gorici, Se do aprila sem zahajal po potrebi k dr. Gregorčiču, da sva se raz-govarjala o politiki in njenih pojavih. Jaz tu javno naglašam, da dr. Gregorčič se je kazal vedno zadovoljnega p pisavo »Soče" in ni nikdar kaj grajal, niti ? .krat, ko sem vedel, da mu ni bilo po volji nekaj, kar je prišlo v list pod vplivom njegovih glavnih tovarišev. In dr. Gregorčič je rekel sam o sebi: »Pravijo, da me priznavajo za voditelja, — ali lepa hvala za tako voditeljstvo, kose moram u daj ali in uda jati proti svojemu prepričanju, da ohranim edinost*. Ni mi prikrival svojega nepovoljnega mnenja o drugih gospodih, ki so menda tudi voditelji. Izražal se je Cesto jako nepo-voljno o enem ali drugem in včasih vskliknil razdražen: »S tem človekom ni mogoče dalje!" — Prihajal sem k drugemu, ki je bil nezadovoljen z dr. Gregorčičem. Saj je prav opata le vsled lastne volje protipapeža Petra iz Corvare, kateri, videvši, da gre njegova zadeva čimdalje bolj rakovo pot, si je skušal pomagati s tem, da je delil častne službe, dostojanstva, odpustke, sploh vse, izvzemši novce, katerih revež ni imel. Z vsemi temi dobrotami si je skušal protipapež ustvariti pristašev, kateri naj bi mu pomagali vzdrževati se na površju, ali pa bi mu vi*aj bili tovariši v slučaju, če bi moral propasti. Marko je vendar sprejel poklon polnoveljavno in si ni delal skrbij, da bi spravil svojega visokega privrženca na tisto stopinjo hvaležnosti, katere je bil res dolžan. Ta je odšel zagotovljaje Marka, da mu je udan z vso dušo, in nud6 mu na razpolago samega sebe, svoje redovnike in vse samostansko premoženje. Ta nova okoliščina je razjarila vedno bolj Marka proti Ottorinu. Dasi je pred opatom kazal, da ga žali že sam sum, da bi bil zamogel kateri njegovih podložnikov biti deležen v tisti zadevi, vendar je bil za se prepričan, da Ottorino ni mogel biti pri tem popolnoma čist; če ne drugega, mu je vsaj Lupo moral povedati, kam gre in po kaj; radi njega (in tudi drugih) že odložil svoj mandat in je večkrat grozil, da pusti vse po-litikovanje na miru. — Tretji me je celd davil s poslušanjem pisem, katere je pisal m deželo proti nedoslednosti dr. Gregorčiča v abstinenčni politiki ter sploh o njegovi omahljivosti in popustljivosti. — In cesto so prešli tedni in meseci, da bo ti gospodje niso sešli na skupen pogovori — Vprašam zdaj Bpisatelja oklica v »Gorici", vprašam vsakega treznega človeka: Ali ni bilo obžalovanja vredno stališče »Sočinega* urednika ? Kakošnega »narodnega vodstva* nazore naj bi razvijal v »Soči«, da bi bili — vsi zadovoljni? V nekem katoliškem listu sem čltal trditev, da sv. Pavel bi bil tudi časnikar, ako bi zdaj živel na svetu. Toda uredništva »Soče" bi mu ne želel, ker niti on bi ne znal tolmačiti nazorov našega »narodnega vodstva* tako, da bi mu končno ne očital jeden ali drugi, da — »je delal politiko na svojo roko", S takimi razmerami som bil jaz čedalje bolj nezadovoljen. Svojo nezadovoljnost sem tudi izražal ne, razne načine, in dr. Gregorčič se bo gotovo še spominjal, kolikokrat sem se jezil, češ, jaz moram le insliktivno sam iz sebe skušati, da bi pravo zadel v zastopanju naše politike v »Soči", ~- na kar se je navadno le smehljal i n hvalil moj dober instinkt. V marcu je postalo moje stališče pa neznosno. Dopisniki iz učit. krogov so me srdito napadali v »Narodu" in zlorabljali celo odbor »Sloge*, da so me grše obreko-vali, ne da se je odbor potrudil, zavrniti očitne laži. V drugi polovici marca sem Sel k dr. Gregorčiču z neko štev. »Naroda", v kateri je bil odbor »Sloge" izkoriščan proti meni, — a dr. G. se je po navadi le zgražal nad toliko smelostjo dopisnika — no ganil ni z mezincem v obrambo resnice in moje časti. To me je končno takč užalilo, da sem izstopil iz odbora »Sloge* in dal dr. G, na razpolago vse tri politiške liste, misleč si: ne bom več »Sundcnbock" za vse druge, delajte odslej in skrbite sami. A. G. (Konec pride.) spomnil se je tudi prijaznih odnošajev med njim in družino grofa del Balzo, vsled katerih je mogel Ottorino prav lehko kaj svetovati Limontinom v prid; nazadnje mu je prišla v misel tudi Biče, in začutil je, da v njem vedno bolj divja ogenj srda in ljubosumnosti. TRINAJSTO POGLAVJE. Da, tudi ljubosumnosti. Od tistega dneva, ko je Marko prvič zagledal |$er grofa Del Balzo, mu je podoba krasne in sramežljive devojke bila vedno pred očmi. Ona se je prikazovala med viharnimi posvetovanji, med tajnimi načrti, med veseljem in nadami tiste neustrašene duše. Včasi, slagaje se ž njegovimi sanjami o velečastni prihodnosti, mu je obsevala ta bodočnost i rajsko milino, radostjo in mirom; vfcasih pa, zoperstavljajo se mu, mu je hipoma od-jemala vso duševno moč in ga pehala v temno in mrzlo puščavo, kjer se je razkajevalo vse bogastvo, moč in slava v prazen nič; tedaj mu je bilo, kakor če v največjem ognju kakega plesa pri-manjkajo nenadoma glasovi godbe, da je potem nadaljni ples le gola neumnost. V tisti dobi svojega življenja, ko je bil res še popolnoma raočai.\ a tudi V znamenju dvatisoCletne civilizacije in kulture. (Članek iz Istre). Med vsemi pokrajinami Avstrije je Istra ¦ gotovo v vsakem oziru najbolj zapuščena, in to v-gospodarskem kakor tudi v kulturnem tižjru. Fptem gotovo niso v nobeni pokrajini Jcvštrije tako zamotane politiške razmere kakor ravno v Istri. Stranke, postopanje vladnih organov napram istim itd., vse to je uganka, za katere razrešitev se Človek zaman * *di. Vladni organi imajo pisano na svojem praporu pravičnost," a podpirajo s svojim postopanjem one, kateri imajo zapisano na svojem praporu geslo: »osar tutto*. Italijanska stranka, ona stranka, katera je izse-sala in izmolzla to deželo do kostij, je danes še vsemogočna, — vendar pa je podobna bolniku, ki je na zunaj še čvrst, pa nosi v seb? gotovi kal bolezni, katera mu donose smrt. Tak bolnik Čuti v sebi, da mu je odločeno umreti, a ob jednem ga sili naravni nagon, da bi si obranil življenje in zalo išče zdravila, ki mu življenje morda za nekoliko Časa podaljša, koneCno pa mora vendarle umreti. Italijanska stranka v Istri dobro v6, da pride prej ali slej dan, ko bode njenemu gospodstvu za vedno odklen-kalo. Zato pa si je vložila na svoj prapor geslo: »osar tutto" —vsako sredstvo! In to svoje geslo izvršuje povsodi s temt da uničuje naše ljudstvo gospodarsko ter ga ostruplja moralno. Italijanska stranka s svojimi letošnjimi pojavi v istrskem deželnam zboru je podobna jeliCnemu bolniku, kateri hoče pokazati svojo fizično moč s tem, da preobrača mize in stole. — Naravnost neverjetno je, kako se more pospeti omikani človek do takega fanatizma, da ne pusti drugega človeka govoriti v materinem jeziku. To so gospodje sicer delali že tudi poprej, a letos je vsa zadeva bolj znamenita, ker so dobili baš ti gospodje lekcijo od tam, od kodei so jo gotovo naj-manje pričakovali, namreč od milanskega »Secolo". V Milanu izhajajoči italijanski časopis se je potegnil za uboge naše poslance-trpine, — naša slavna vlada pa ni niti ga-. nila s prstom! To je gotovo pristna ilustracija istrskih razmer! Deželni glavar Campitellj je izjavil v deželnem zboru, da je italijanščina edini kulturni jezik v Istri, ter da v deželnem zboru istrskem ne more biti govora o drugih, kakor o italijanskih stenografiji. Vladni zastopnik je mirno sedel in se ni zganil, da bi povedal deželnemu glavarju in vsem gospodom na italijanski strani, da istrskih Slovanov ne gre primerjati z Abesinci (izvzeraši, ko se snidemo drugič pri Krstieu) četudi si je vladajoča italijanska oligarhija prizadevala skozi celo tisočletje, da bi zatrla v istrskem slovanskem ljudstvu vse blažje čute. Ni se zganil, da bi povedal Caropite-lliju in njegovim vrednim oprodam, da sta v istrskem deželnem zboru vendar-le dva vladna slovanska stenografa. In takrat, ko je prišlo do onega znamenitega izreka, da »Istra pripada Italiji, kar je povsem naravno', je storil vladni zastopnik kakor bi se ne bilo čisto nič zgodilo! Da, da, uganjka na uganjko! Iz zadnjega zasedanja istrskega dež. zbora bi se zamoglo naše ljudstvo, pa tudi slavna vlada, marsikaj učiti. Znamenit je izrek, da Italijani (recte deželnozhorska klika) ne dovole niti novčiča več za snovanje slovanskih šol, znamenit vsklik: kdo pa bo pasel kure, če bodo obiskovali istrski Slovani srednje šole (gimnazij v Pazinu)! Da, naše ljudstvo l* se zamoglo marsikaj učiti iz zadnjega deželnozborskega zasedanja. Le žal, da je med našim ljudstvom mnogo, bodisi iz nevednosti, bodisi iz drugih razlogov, zapeljanih siromakov, kateri so gluhi in slepi za vsa dokazovanja. Kakor ljudstvo, tako tudi vlada bi slednjič lahko sprevidela, kam moremo priti, ako pojde po dosedanji poti naprej. Toda naša slavna avstrijska vlada, oziroma nje organi v Primorju, so gluhi in slepi za vse, ali pa je morda Avstrija že resignovala na Pri morje in vidi svojo nalogo le v tem, da njene vlade, oziroma uradniki, pripravljajo deželo za to, da pade svoj čas kakpr zrela hruška v naročje matere Italije ?! Kaj imajo prav oni, kateri so uverjeni, da je edini namen sedanjega sistema, pripravljati pot italijanski vladi v teh pokrajinah!? Zgodovina je donesla sicer človeštvu že mnogo presenečenj, in jedna takih utegne biti tudi ta, da bi enkrat suvojska dinastija zavladala nad avstrijsko-primorskimi pokrajinami ; gotovo pa je, da bi se to zgodilo le nad mrtvimi trupli primorskih Slovanov, le nad mrtvimi trupli Hrvatov in Slovencev, bi ^gospodovala Italija v teh pokrajinah, ali drugače nikdar!-------Poglejmo si sedaj pobliže gospodarske, socijalne, kulturne in politiške razmere Istre ter stremljenja, cilje in sredstva sedanje gospodujoče italijanske oligarhije v Istri. Zgodovina nas uči, da je bila Istra nekdaj dežela, kjer sta vladali sreča in blagostanje, kjer je živelo srečno in zadovoljno ljudstvo. Ista zgodovina pa nas uči, da so konečno to deželo — kakor Dalmacijo — izsesali in izmolzli do zadnje kaplje. Predniki sedanjih »propovedovateljev civilizacije in kulture" so se naselili po naših mestih in gradovih ter jemali zemlji njene naravne zaklade in s tem spodkopavali ljudstvu blagostanje, a vse to v imenu starolatinske civilizacije in kulture! Kmetsko ljudstvo, to je poljedelci in pastirji, so bili v vseh časih in pri vseh naših in pri vseh narodih glede omike najbolj zanemarjeni; kmeta se je smatralo vedno in povsod za človeka nižje vrste. Šele v našem stoletja sta ideja narodnosti in duh napredka in demokratizma povzdignila tudi kmeta in nižine hlapčevstva ter ga proglasila človekom in državljanom!Ideja,narodnosti združiti, je hotela imeti v svojem okrilju vse stanove, a duh demokratizma je hotel, da so vsi ti stanovi enakopravni. Tako je bilo drugje. Med nami Slovenci žal ni bilo tako. Drugi narodi so imeli razumništvo, in to razumnišb/o je hotelo, da se dvigne tudi kmeta iz teme nevednosti, da se mu razbije poleg verig telesnega tudi verige duševnega suženjstva ter se mu otvori svetišče pro-svete. Mi Slovenci nismo imeli nikakega raz-umništva izvzemši duhovnike, a še ti so bili nekdaj v ptujem duhu vzgojeni, tako da kljubu temu da so prirastli iz naroda in so živeli med narodom, vendar z izjemami do- stikrat niso znali več misliti z narodom. Narodnega plemstva nismo imeli, meščanstva ne, uradnikov ne. Ostalo je torej edino sve-čeništvo; to pa je imelo vezane roke in je bilo preganjano od vseh stranij, ako je hotelo povzdigniti svoj glas v ime naroda! Tako je bilo drugje mej Slovenci in deloma tudi Hrvati; še mnogo hujše pa je bilo v Istri in je deloma še danes. (Konec pride.) DOPISI. Iz rihemberSke okolice. — Pred nekaj meseci je naše si. starešinstvo v svoji redni seji enoglasno sklenilo, podeliti svojemu načelniku g. Josipu Pavlici častno diplomo, kar se je po odseku tudi izvršilo, in to radi njega._neumornega, delovanja_v gmotni kakor duševni razvitek občine že nad 30 1. In tako je prav! Čudno pač, da se ni predlagatelj spominjal tudi ob enem velešt. g. nadučitelja P., ki deluje tudi že precej let neumorno, ki je marsikateremu oživil tiuševne zmožnosti, ga izvežbal, da je sposoben stopiti brez skrbi med javni svet. Najbolj to priča okol-nost, da sedaj imamo v Rihembergu 4 podž. in več starašin, k": so edino od njega se marsikaj naučili; da so to, kar so danes, lahko so ponosni in njemu hvaležni, torej čast komur čast! Še nekaj, česar ne smem zamolčati; varčnosti in medsebojne ljubezni žalibog primanjkuje; pri starem človeku že itak malo izda učenje, pač pa pri nežni mladini se da to izvršiti, da bi bili naši potomci bolj srečni. V to svrho se pa posebno trudi naš preč. g. Blažko, ki je razdelil med našo mladež povprečno400 poštnih hranilnih k a r t, za kar smo mu iz srca hvaležni. Da bi našel hvaležnost na strani obdarovan-cev in pa mnogo posnemovalcev! Domače in razne novice. Osebne vesti. — Suplent na gimnaziji! v Kranju g. Milan Pa j k, sin slovenske pisateljice P. P.ijkove, je imenovan prov. glavnim učiteljem na Ženskem učiteljišču v Ljub ljani. 6. Milan Pajk je najmlajši profesor na Slovenskem; bas je dopolnil 22V2 leta. Cesar je podelil okrajnemu glavarju Alojziju Fabianiju na Voloskem naslov in značaj namestništvenega svetovalca. Kardinal dr. fflissia. — V nedeljo je bila v Stolni cerkvi svečana maša, katero je daroval prost nions. Jordan. Prisostvoval je maši Njegova eminenca kardinal z veliko duhovniško asistenco, navzoča sta bila tudi Škofa Flapp in Sterk, dalje namestnik grcf Goess, deželni glavar dr. Pajer, župan dr. Venuti, dvorni svetnik Bosizio ter načelniki raznih važnih c. kr. uradov kakor tudi višji vojaški dostojanstveniki. Iz Ljubljane je bil prišel prost dr. Klofutar. Popoludne ob 2. je bil slavnostni banket v nadškofijski palači, pri katerem je svi-rala vojaška godba. . Zvečer ob 6V8 je bila pod vodstvom gg. Mer čine in Koniga akademija v semi-nišču; vršilo se je petje in deklamacije na čast kardinalu. f Bogosloree Rafael Plesnlčar. — Neizprosno, ne oziraje se na okoliščine, vihti smrt svojo britko koso nad glavami borih Zemljanov. Danes se čuje njen zvok nad detetom, v bore cunje zavitim, jutri nad zibeljko popolnoma zrel, ko je dobro spoznaval zaslepljenost mladostnih let, potem ko je bil že mnogo let udan razuzdanim navadam vojaškega življenja, tepen od usode in človeške krivičnosti, naj bi se še udajal ljubezni? In vendar si je je bil udal z lehkomišljeno strastjo nesku-šenega mladiča in z usodepolno odločnostjo moža, utrjenega v življenju, polnem bojev in krvoprelitja. Marko ni nikoli resno ljubil druge ženske razun Ermelinde. S časom, ko je bil izgubil ves up, se je bila tista ljubezen ohladila in prepustila prostor strankarskim strastem, vladohlepnosti, želji po maščevanju in vsem tistim drugim nagnjenjem, deloma velikodušnim, deloma nizkim, ki so ga privedla do tega, da je izvršil na svetovnem pozo-rišču toliko slavnih pa tudi krivičnih de!, kolikor jih je o njem zabilježila zgodovina. Vendar Ermelinda mu ni nikoli šla popolnoma iz srca. Spomin na njo je včasih blažil izbruh njegove jeze. Ko je podaril življenje kakemu; prosečemu bitju, ko je zopet pomagal na noge kakemu propalemu Človeku, s* mu je dozdevalo, kakor da je zopet pri- jatelj tistega angelja, da je zopet mladi Marko, tisti nekdanji Marko, katerega so potem usoda in strasti tako izpre-menile. Dasi si je bil svest, da ona, sedaj mati že odraslega otroka, je morala pač izgubiti nekdanjo lepoto obraza; vendar kadarkoli je mislil na njo, ali si jo je mogel predočevati drugačno nego je bila v spomladi svojega Življenja, vesela, sveža, s tistim obrazom, s tistimi očmi, ki so ga osrečevale v njegovi mladosti? Od tačas je on ni videl več, in njena podoba, ki je bila ostala v njegovem spominu, se ni mogla' starati z leti, kakor se ne stara lepi mladi obraz, naslikan na platno. Zat<5, kadar je v Milanu prvikrat zagledal Biče, in jo je našel tako podobno spominu, kateri je imel še o njeni materi, je čutil, da ga je zgrabila nepremagljiva moč, njegovo srce jo je sprejelo, kakor da bi že bila njegova; tisto srce, že davno ohlajeno, se je zopet razbelilo in mu je začelo biti kakor nekdaj, bilo je zopet vklenjeno v ljubezen. Prve dni je samega Bebe zagotavljal, da je to le hipno vskipenje domiš- kraljevičeVo; danes se polasti dobrotnika, od vseh obžalovanega, a tudi krivičnika obišče in mu kliče: »Tudi tvoja ura je prišla*. Smrt, ti si ostra, nepremagljiva sodnica I To tvojo neomejeno moč spoznavamo uprav sedaj, ko si prišla k nam v obiske in nam kar tatinsko iz pred očij ugrabila dragega sodruga Rafaela v najlepšem cvetu življenja, ko te je najmanj pričakoval. Plen krute smrti, Rafael Plcsničar, se je porodil 1878. leta na Trnovem. Že v prvem letu njegovega življenja so se preselili njega-borni stariši v Gorico, kjer je pozneje počel Rafael pohajati šolo. Lanskega leta je z vršil gimnazij, in vstopil pozneje v jeseni, gnan po poklicu, stopiti v vrsto krepkih veroboriteljev v vinogradu Gospodovem, v goriško bogoslovnico. Bil je marljiv, čil, jako rodoljuben mladenič, ki si je kmalu naklonil srca svojih sodrugov. Toda sreča mu ni bila dana, da bi nadalje sledil za poklicom, da bi videl_ svoje želje nekdaj_uresničene,__ Bog je sklenil v svojem večnem, neovrgljivem sklepu, poklicati ga iz zemeljskih nižin k sebi v večno življenje. Ko so se dne 6. julija zvečer bogo-slovci precej hitro vsled dežja vračali s sprehoda po stranskej poti od pokopališča proti Gorici, je treščilo v trepetliko ob potu, ko sta ravno mimo šla Plesničar in njega sodrug Vodopivec roko v roki uč6 se med potoma. — Strela je najbrže odskočila s trepetlike na njiju in ju telebnila na tla. Prihitevši drugi bogoslovci so storili, kar je bilo v njih močeh, a posrečilo se jim je le Vodopivcu rešiti življenje. — Pri Plesničarju so skoraj spoznali, da je vsaka pomoč brezuspešna, — oči so mu osteklele, sapa izostala -— ugasnila mu je luč življenja. Pogreb se je vršil v soboto 8. t. m. ob 6. uri zvečer. Sprevod, ki je šel od semeniške kapele v cerkev sv, Ignacija, je bil sijajen, kakor se jih malo vidi v Gorici. Udeležilo se ga je mnogo cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi tudi zastopnik eminence kardinala in nadškofa. Opazili smo tudi delavsko društvo polnoštevilno. Ob straneh ulic, kamor se je vršil sprevod, je bilo natlačeno ljudstva. To nam je očividen svedok, da je naš Rafael užival veliko naklonjenost, ko so položili njegove zemeljske ostanke ... „lja, v posteljo postljano v Črni jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, da glasni hrup nadlog ga ne predrami*, in ko ga je priporočil svečenik večnemu počitku, so mu zapeli sodrugi bogoslovci srce prefresujočo žalostinko: »Nad zvezdami", Rafael! končal si življenja tek, razbremenil si svojo ramo težkega jarma in preselil se v boljšo bodočnost. Solznih očij smo gledali na Tvoje zemeljske ostanke, ko smo jih izročali materi zemlji, da postanejo zopet prah, iz katerega so izšli; v globoki žalosti po tebi, tolažil nas je in tolaži še up in vera, da se enkrat uresničijo besede, ki smo ti jih k slovesu zapeli, — da nas križ, to znamenje vere in vstajenja, združi zopet v večnem življenju, saj ta: »Križ nam sveti govori, da zopet vid'mo se nad zvezdami". — Stariše pa, ki so izgubili tako nepričakovano toli ljubljenega sina, naj teši zavest, da delč z njimi globoko žalost po Rafaelu, njega zvesti sodrugi. A. Š. Zrelostni izpiti na tukajšnji realki. — K zrelostnim izpitom se je bilo oglasilo 15 kandidatov. Izmed teli so napravili izpite z odliko Pan, Goldstein in Naclitigall, enega so odklonili za eno leto, enega" za 2 meseca. Prestali so izpite z navadnim vspehom: Bressan K., Cerkvenik Rud., Maionica Oton, Matlioli Jos., Mauer K., Sussek P., Ver-zegnassi Ed., Brunokl Am. ter Slovenca Presl Ivan in Zega Andrej. Odličiijakt na realki. — Dodatečno k našemu zadnjemu poročilu o sklepu Šolskega leta na tukajšnji realki navajamo še odličnjake. V pripravljalnem razredu: Jos. Avian, v prvem a) razredu: Fr. Binder, Jurij Nalezinek, Al. Wunder in Iv. Delbianco; v lije, preživo vzbujene po dekličinem nastopu. Jezil se je sam s seboj, sklenil, da se hoče premagati, in mislil, da se mu to tudi gotovo posreči. A ko se je grozno zvijal v zadregi, v katero je bil ulovljen, ni dosegel drugega, nego da si jo je le bolj zategnil okolo vratu. Nazadnje, upehan od tako" teškega in brezvspešnega truda, je počasi in skoro nevedoma prešel k nadi, da bi mogel privesti k dobremu koncu tisto ljubezen, katere ni mogel premagati. Pomislil je, da vsaki vladar v Italiji, ne le grof Del Balzo, bi si lehko štel v Čast, če bi ga mogel imenovati svojega zeta. GIed# Ermelinde pa se je tolažil, da, če ji je tudi ubil očeta, je to storil v .pravičnem boju. in maščevaje se zat6, ker se je on protivil njegovi strastni a pošteni ljubezni do iste Ermelinde. Res, da ga je morala ona sovražiti zaradi tega uboja, vendar je popolnoma opravičeno mislil, da mora razlog, ki ga je dovedel do groznega čina, nekoliko blažiti to njeno sovraštvo, ker je menda ni tak6 trdno krepostne ženske, da bi na skrivnem deloma ne oproščala prestopkov prihajajočih iz takega vira. Treba je pomisliti še, da v tistih Časih, ko so bili strankarski boji na dnevnem redu, in je sovraštvo vedno divjalo, so se pač prepogostoma vrstila razžaljenja in maščevanja in kri se je pačevala s krvjo. Družine, ki so živele v sovraštvu med seboj, so bile pre-mnogoštevilne, in zat6 so je tudi večkrat dogajalo, da se je ubijalec zvezal v zakon z žensko iz umorjenčevega rodu. Te misli so mu raz veselile dušo; on jih je čimdalje bolj negoval, da so se mu povsem omilile, in strup ljubezni ihuje vedno bolj vhajal v kri in ga je konečno premagal popolnoma. Tedaj se mu je zdelo, da se je povsem pomiril sam s seboj, čutil se je prerojenega, videl je pred seboj lepo, smehljajočo prihodnost. Nikoli še ni tako vroče hrepenel po gospostvu v Milanu, nikdar še se ni z večjim veseljem na-pravljal na nevarno pot, ki ga je imela dovesti do one višine, nego tiste dni, ko mu je domišljija slikala na vrhuncu kot venec vseh njegovih prizadevanj pre-ljubljeno Biče, kateri je hotel položiti pred noge vse svoje časti in še samega sebe. (Dalje pride). drugem razredu nobeden; v tretjem: Bogo- j slav Berbuc, Iv. Nagy; v četrtem: H. Dorfles; v petem nobeden; v šestem: Ant. Podgornik; v sedmem: Art. Goldsteinin Ud. Pan. Vsprejemnl Izpit za realko je delalo pretekli teden 30 učencev. Napravilo jih je izpit 28: med temi je 12 Slovencev. Šolsko' Izveslje^.c.^kr. glnmaztfa v J Gorici. — Najprvo prinaša poročilo" 6 uč- T nem osobju ter o razdelitvi učnih predmetov. Na gimnaziju je delovalo 19 profesorjev, 4 suplenti, 1 pomožni katehet; petje, telovadbo in risanje so podučevali učitelji z drugih zavodov. Temu sledi izvestje, kaj vse so čudi od 3. razreda dalje'v posameznih jezikih, na to so navedene učne knjige za prihodnje leto I 1899/1900, poročilo o biblioteki učiteljev in j učencev ter kaj sah<*anjajo v dotičnih kabinetih za posamezne učne predmete. Dohodkov je j bilo lansko šolsko leto za 1663 gld. 66 kr., stroškov pa 679 gldr 60 kr.rtako da ostane prebitka 984 gld. 56 kr. na dobro za 1.1899. Podporni fond grofa Gjulaia izkazuje po pre- | ostanku 941 gld. 06 kr. iz lanskega leta, po l obrestih ter po radodarnih doneskih na dohodkih 1509 gld. 86 kr„ troškov pa je bilo 1350 gld. 95 kr., ostane torej prebitka 158 gld. 91 kr. Za tem so navedene naloge, kakoršne so delali učenci od 5. razreda dalje v slovenščini, laSčini in nemščini. Za poročilom o lanskih zrelostnih izpitih sledi zgodovina gimnazija za lansko leto, katera ne navaja za ] nas nikakih posebnostij. Šolnino so plačali dijaki v celern letu 5900 gld.; ustanov je uživalo v preteklem šolsk. letu 60 dijakov v znesku 7709 gld. 74 kr. Naznanilo o prihodnjem letu je tiskano samo nemSko, čeprav je namenjeno slovenskim in italijanskim starišero! Odličnjake navajamo na posebnem mestu, zato pridemo od izkaza učencev koncem teta naravnost k statistiki, ki nam kaže, da je gimnazij pohajalo 447 učencev, med katerimi jih je razven Gorice iz Prlmorja 325, po veroizpovedanju 427 katoličanov, 1 pravoslavne vere, 8 protestantov ter 11 zidov. Glede maternega jezika pravi statistika, da je Slovencev 221, Italijanov 179, Nemcev 44, Srbohrvata 2 in 1 Poljak. V to statistiko se je gospodom aesfaviteljem urinilo nekaj »neljubih pomot*! V 6, razredu je 10 Slovencev (Berbuc, Cigoj, Dakskobler, Dietz, Gradnik, Gruntar, Ipavec, Kos, Lavrenčič, Pavlin, Srebrni«, Stres, Šanlel, Vogrič, Vuga in Žerjal), statistika pa jih izkazuje samo 14. Kam so torej deli dva? Upisali so jih med — Nemce! Nemci v 6. razr. so bili le 3., v statistiki pa jih je 51 (Najbrže so Dakskohierja in Dietza upisali za Nemce). Nič čudnega, saj je bil -srdinarius dr. Streinz! V 7. razr. je 20 Slovencev, izkazanih je pa 19; tu pa so enega (najbrže Manzonija iz Kanala) utaknili med Italijane! Tako jo v teh dveh razredih, kako je v drugih, ne vemo. Jasno pa je, da statistika je nezanesljiva ter je pisana le v prilog Nemcem in Italijanom! Torej ni res, da je bilo na gimnaziju 44 Nemcev ne 179 Italijanov in tudi ne 221 Slovencev! Kdo ve natanko, koliko je teh, keliko unlh, ako se statistika tako sestavlja, kakor je gori navedeno. Slovencev je seveda več kot 221! To zadostuj za danes, o gimnaziju in o realki spregovorimo še par odkritih besed prihodnjič. Slovenski odllčnjitkl na glmnazMu. — V pripravljalnem razredu: Jos. Gerbec iz Bojana, Jos. L a s i č iz Bukovice, Fil, Peric iz Brestoviee in Blazij Zlatic iz Sluma. Na gimnaziju so v 1. razredu: Milan Bogataj iz Soče, Rik. Faninger iz Bolca, Jos. F u r 1 a n iz Hruševice, Herm, Jakončič iz Pa ranit (Amerika), Leopold Komperleiz Hudejužne, Anton P a v ši t iz Lok, Josip Ščuka iz Opriča, Ant. T r a m-puž iz Kostanjevice; v 2. razredu: Leop. Gigoj iz Malovš, Ant. Kogoj iz Idrije na Bači, Lud. Podgornik iz Čepovana; v3. razredu: Iv. B r a t i n a iz Otiice; v 4. razr.: Hil. H robat izDobravelj, Jos. Vodopivec iz Dornberga; v 5. razr.: Ant. M e d v e § z Livka; v6.razr.: Al. Gradnik iz Medane, Fr. Gruntar iz Šmarij, Jos. Pavlin iz Dol. Vrtojbe; v 7. razr.: Ant. M a n z o n i iz Kanala, Ant. Sok iz Kreda, Fr. Vodopivec iz Ajdovščine; v 8. razr. ni izmed Slovencev nobenega odlicnjaka. Učni vspeb koncem šolskega leta na gimnazija. — OdliCnjakov je bito 45, l.red jih je dobilo S99, drugi red 60, tretji red 31, preskušnjo jih sme delati jeseni 11. V slovenskem oddelku 1, razreda jih ni zdelalo 24, čemur je pač iskati vzrok v »zveličavni" nemščini, katera preplavlja gimnazij? Slovenska dekliška obrtna in nadaljevalna šola v »Šolskem domu" je razstavila v nedeljo ročna dela in druge izdelke. Kazstavo si je mogoče ogledati do petka; odprta je vkaki dan od 9. do12. predp. in od 3. do 5. popol. Vsi, ki so si ogledali razstavo, so polni hvale o jako finih ročnih delih g.čen gojenk na te Soli. Umetno vezenje, belo šivanje, krojenje in šivanje vrhnih oblek za ženske, sploh vsa dela vzbujajo občudovanje in splošno priznanje. Nikdo, zlasti naše dame, naj ne zamude, ogledati si razstavo. Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici je dne 6. in 7. t. m. prebilo žalostni izpit 19 kandidatinj. Z odliko: gg. Bezek, Eppich, Godina, Gržimč, Jeglič in Magaj. Z dobrim vspehom pa: g\g. Erhovnlc, Ivančič, Jakli, Katnik, Kaučič, Mikec, Novak, Paušič, Plesničar, Sedevčič, Scueimer, Vilhar, Zajec. Vabilo. — V smislu. § 14. društvenih j pravil vabim p. n. gg. člane društva »Sloga* k izrednemu zboru, ki bo v četrtek 20. julija ob 11. uri predpoldne v prostorih goriške Čitalnice. Edina točka dnevnega reda so dopolnilne volitve v-društven odbor. — Ako na to povabilo ne bi prišlo k občnemu zboru vsaj dvajset udov, se bo vršil osem I dnij potem z istim "dnevnim redom ne glede j • na-SteAiilo-.došlikfcj^anov. V Gorici, 8. julija 1899. Dr. A. Gregorčič, predsednik. »Sloga« In trgovci. — Iz trgovskih krogov smo prejeli dopisič, katerega bitstvo je to-le; Citali smo naznanilo, da bo v ju- j liju občni ,zbor »Sloge", da se dopolni volitev odbora. Ko bo novi odbor začel pošlo- I vati, bo skoro jedno celo leto zamude od J i občnega zbora v septembru 1. 1890. Doslej J so v odboru štirje duhovniki, dva velepo- J sestnika, dva odvetnika in jeden zdravnik, le J trgovci, obrtniki in navadni posestniki smo j |"do"^e1a_pTežrti7"Zaf6"l»TFiro Te prav, ako bi I dali vsaj desetega odbornika — trgovcem in obrtnikom*. I (Na to odgovarjamo; Veliko vznemirjenja j v deželi je prineslo učiteljsko gibanje. Na« zadnjem občnem zboru je šlo za to, da bi dobilo učiteljstvo dva zastopnika v odboru, ali ostala sta v manjšini. Zat6 pa bi bilo povsem umestno, ako trgovski in obrtni stan ne delata težav na prihodnjem občnem zboru, ampak prepustila desetega čl&na — učitelj-stvu. (Uredn») j Pred 10 leti In danes. — Letos obhajam desetletnico, popolnoma enako odno-šajem I. 1889. -- Ves odbor »Sloge*, državni poslanec in 8 deželnih je bilo proti meni in »Soči*. Popolnoma enako je letos. Kovali so se protesti, nabirali podpisi — enako letos! — Takrat so hoteli vsi oni, ki so imeli kaj oblasti v deželi, zadušiti enega samega moža, odpraviti ga v skromno zatišje, a jaz &.em nastopil zanj z vso svojo mladeniško eneržijo. Popolnoma enako je letos! — Da bi tega moža zares politiški ubili, so ustanovili nov list, katerega ost je bila naperjena sicer proti dr. Gregorčiču, ali največ bunk sem odnesel jaz. Popolnoma enako je letos. — Mislijo na dr. Turno, a J vsaj za zdaj še bijejo le po meni. — Na deželi je pričel lov na »Sočine" naročnike; pred gospodujočo stranko se marsikdo zboji — enako je letos. V neki vasi blizu Gorice je neki učitelj tako kratkoviden, da agiiujo proti »Soči*. — Alles schon da ge-vvesen ! - Jaz pa imam čisto vest in zavest, da sem so potegnil le za — pravično stvar, zategadel tudi hladnokrvno sprejemam napovedani boj. Radikalno misleči življi, i idealna mladina so za »Sočo" — in to je j znamenje, da se mi prihodnosti ni J bati, sedanjost rad prepuščam, j Opozarjam pa že danes odločnejše so- 1 mišljcnike, naj bodo celi možje, ki sodijo le J po svojem prepričanju in se ne udajajo nikakim uplivom. — V par številkah »Sočq" I pojasnim vse, kar treba, da bo lahko vsakdo sodil sam, koliko sem zagrešil jaz in koliko so grešili drugi. Kakor se nisem zbal 1.1889. 1 srditih naskokov od znanih stranij, takd jim t gledam mirno nasproti tudi zdaj. A. G. Urednik „Gorlce" bo— čujte instr-I mite! — g. Pete)? Med veš* ček, ki je na-j metal na vse na:»e poslance v teku enega leta j nešteto polen in sumničenj — in jim je tudi J na občnem zboru »Sloge* dal čutiti moč J svoje govorniške umetnosti. — On bo torej J glavni zagovornik »sloge" na Goriškem. Do-I ber tek! — (Tak6 nam je bilo včeraj sporo-I ceno z Vipavskega). Povero podestadr. Venuti! — Poprej I vedno »Hlustrissimo" in »magnifico* je postal I v ,Corr." nakrat samd »ii podesta". Ali še I več: obsojen je, da mora pasti. Tudi naslednika že ima izbranega: dr. Alpi ga uči j katoliški katekizem. Lepa prilika, da udarijo i po njem, je bila po dohodu kardinala v Go-j rico. Dr. Venuti je bil sklical sejo mestnega J starašinstva, da sklenejo, kakti naj se vede j zastop mesta, v katero prihaja prvi kardi-| nal. Ali seje ni bilo, ker je došlo menda le J 9 mestnih očetov. Ti so se le razgovarjali J zasebno in izrekli mnenje, da dr. Venuti naj I naredi, kakor ga je volja. Le »učenec kale-j kizma* je priSel v svojem učenju tako daleč, I kjer stoji zapisano, da takemu kardinalu, ki I ue pleše po luhonski piščalki, ne tiče poča-J ščenje mesta; zalo je izrekel tudi le svoje j trdno bodoče katoliško prepričanje, da dr. I Venuti naj ostane doma. Toda župan je šel I na kolodvor, sprejel kardinala v imenu mesta J in se vozil takoj za njegovo kočijo. Ako bi I bi! ostal doma, bi pač zaslužil, da ga takoj j odstavijo! — Toda padli so po njem v »Corr." J na srdit način, kakor smo omenili že zadnjič, i Te dni so že govorili po mestu, da se j e [odpovedal. — Toda ta novica se naj-j brže še ne uresniči tako kmalu, ker njegov j naslednik ne zna še dovolj katol. katekizma, J da bi on znal bolje načelovati katoliški Gorici — in takd zavlečejo krizo v mestni hiši I toliko časa, dokler se angeljci v nebesih ne j razvescle novega člana sv. katol. cerkve. Pravijo, da nI Slovencev t Gorici. J — Izmed gimnazijskih dijakov preteklega šolskega leta je bilo rojenih v Gorici 91, med temi 25 Slovencev, torej bi osiaio 56 Ita- I lijanov, če bi ne bilo med njimi Slovencev. upisanih za Italijane! 25 je sicer nekaj, pa želeli bi, da b! I jih bilo več. V mestu bivajočim starišem je I veliko lažje pošiljati v srednje šole svoje otroke kot pa starišem na deželi. Zato bi | bilo prav, da se število poveča. Scla za zidarje t Renčali jeskončala i šolsko leto pretekli teden ter potem razsta- j vila izdelke. Ti izdelki so izgotovljeni dokaj j natančno, kar kaže, da učenci se prav resno j bavijo s poukom. Vsi izdelki, po večini prav težki, pričajo o nadarjenosti mladeničev, ki se mislijo pečati v življenju z zidarskimi deli, kakor tudi pričajb;*da"je" šolsko vodstvo v dobrih In spretnih vokah. Pomen take šole J je velik za Renčane, zato tudi raste število učencev od leta do leta. Kdor pohaja tako šolo, si bo služil lahko dober kruh, kakoršnega so doslej uživali nam na škodo skoro edino le tujci. Osamosvajajmo se na vsej črti gospodarstva! Cerkev zaprli. — Okrajno glavarstvo v Gradišču ob Soči je bilo primorano dati zapreti tamošnjo cerkev, ker so se pokazale na oboku take razpoke, da se je bati, da j se strop udere. Cerkev je zaprta in ustav- I Ijeni vsi cerkveni obredi v njej. Prošnja za popravljanje cerkve leži že dve leti pri na- ' mestništvu v Trstu. I Bralno društvo »Kras* priredi veselico s plesom v Skopem v nedeljo dne 16. jdltja 1899, ha krasno odičenem dvorišču g. Živicn s sodelovanjem domačega pevskega zbora. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Svirnla bode veteranska godba iz Prvačine. Vstopnina: k veselici 20 kr. za osebo, otroci 10 kr.; k plesu 10. kr, za vsako točko; se-i deži po 10 kr. — Vspored: 1. »Naprej", | godba? 2. Pozdrav predsednika; 3. »Slo-| venska himna*, godba ; 4. A. Nedved : »Ljubezen in pomlad", možki zbor; 5. S. Gregorčič : »Naš čolnič otmimo*, deklamuje g.čnp Marica Živič-eva; 6. F. S. Vilhar: »Bog i Hrvati*, možki zbor; 7. »Lepa naša domovina", godba; 8. H. Volarič: »V večer", možki zbor z baritonom; 9. »Bože živi", godba; 10, M. Hubad; »Škerjanček", mešani zbor; 11. »Jadransko morje" godba; 12. F. S. Vilhar: »Slovenac i Hrvat", možki zbor; 13. »Hrvatska koračnica*, godba; 14. „Sam ne ve kaj hoče", dramatična gluma v enem i Vi djanja, — II. ples. Dopolnilne občinske volitve v Kobaridu za 1. razred so bile v četrtek. Zmagala je »Kottarjeva* stranka, in sicer sta izvoljena Ivan Gruntar star. in Ivan Koren, »Kažipot* za l 1900. izide tudi letos v priljubljeni žepni obliki. Bo pa zopet po« polniši od lanskega, zlasti kar se tiče Trsta in Istre Naš »Kažipot* izborno služi vsako« I mur, ki se količkaj briga za katerokoli reč na Primorskem; postal je zategadel ne iz o-I gibno potreben. j Vsi naročniki »Soče* ga dobe 1 brezplačno, kakor doslej že dve leti zapored. Ker je tiskan z drobnimi črkami in je obsežen, je umevno, da imamo ž njim mnogo truda in stroškov. Del stroškov pokrivajo oglasi, katere računimo le 6 gld. za celo stran in gld. 3*50 za pol strani; ne poznamo podobnega podjetja I z nižjimi cenami za oglase. Ker oglase lahko j tiskano polagoma Že zdaj, kajti v zadnjih me-I secih je mnogo posla s pravim »Kaži p o-I to m", prosimo uljudno, da bi se čim prej I oglasil vsakdo, ki želi kak oglas v »K.* Razgled po svetu. Demonstracije na Dunaju. -— Kakor se kaže v zadnjem času pričete demonstracije ne bodo še ponehale. V četrtek po 7. uri zvečer se je zbralo kljubu velikanskemu dežju nad 15.000 socijalnih demokratov, da protestujejo proti preosnovi občinskega volilnega reda ter proti žaljivim izrazom, s katerimi sta jih obsipala župan Lueger in podžupan. Kakor trde, je postopala policija brezobzirno, kar je imelo za posledico mnogo aretovanj. Zaprli so tudi 3 urednike »Ar-beiter-Zeitung". Lueger je bil odšel v Baden; ko se je vračal v mesto, je njegov voz spremljevalo 40 redarjev na konjih. Kuga v Aleksandri)!. — Do nedelje je bilo vsega vkupe 50 slučajev kuge; 21 bolnikov je ozdravelo. Kakor se k?že, se bolezen ne razširja baš na veliko, ali ponehali pa tudi noče. • Nemiri na Španskem. — V Barceloni so proglasili obsedno stanje, ker se izgredi ponavljajo. Na stopnicah neke hiše so bili zažgali petardo, na orožnike so streljali iz revolverjev, kamenje so metali v hiše in pro-dajalrice. Tako je tudi drugodi. Mesto Va-lencijo so razdelili na 3 okraje, katerih vsakega nadzoruje višji častnik, kije odgovoren za red. Volilna pravica za tujce na Angleškem. ~ Državnemu zboru predlože načrt zakona, po katerem se da tujcem, ki so stanovali v deželi že pred 1. 1890. takoj polna volilna pravica, oni pa, ki so se naselili na Angleškem po 1. 1890,, pa dobe volilno pravico še le po preteku 5 let. Kardlnalski kolegij. - Po zadnjih imenovanjih m po smrti kardinala grofa SchOn-borna šteje sedaj kardinalski kolegij 63 članov. Število italijanskih kardinalov je poraslo, ali zmanjšalo se je število kardinalov - ino-zemcev, ker od zadnje umrlih 5 kardinalov je bil samo 1 Italijan, od 11 novo imenovanih pa so samo 3 inozemci. Po tem je danes 37 kardinalov italijanske ter 26*druge narodnosti. 7 je Francozov, 5 Avstrijcev, 1 Nemec in i Poljak. Kardinal Mertelo ima 93, Ganossa pa že 90 let. Od novoimeno- vanih je najstarejši Trbmbetta, ki Šteje že Tržaški deželni zbor. —Tudi zadnie zasedanje tržaškega deželnega zbora je bilo zaključeno pismenim potom, lepo tiho, brez običajne zadnje seje. To je prišlo pri tržaški gospodi že v modo. Seveda, klicati »evviva« cesarju ob zaključenju deželnega zbora, je malce težko, ker dež. glavar Dompieri se ve, če bi se odzvali poslanci njegovemu klicu, če bi pa ostalo vse tiho, bi bilo to. pa vendar le tako malo sitno J In pa galerija I Kdo ve, če ne bi uprizorila na koncu take seje kake velike demonstracije, kdo ve, če ne bi klicala ostentaiivno »Viva V Italia I Viva Um-bertol« Gotove negotovosti so povod, da dež. glavar se je navadil, zaključevati deželni zbor lepo tiho, pismenim potom. i.< tak6 je vsem prav, le mi čutimo pomen takega zaključevanja — avstrijski diplomat je ga ne čutijo, j ker ga nočejo čutiti. Za e, kr. gimnazij v Trstu je imenoval naučni minister rednim učiteljem dosedanje suplente dr. Aleks. Lecheisa, dr. Ra-benlechnerja, kar. Winterja in Wilchelma, same trde Nemce, Dva izmed njih sta naslednika profesorjema Jesenku in Pospichalu. Tako je na tržaškem gimnaziju le še on Slovan, dr. Glaser, drugače pa je gimnazij ofiigften slovanskih profesorjev! Naučno ministerstvo pošilja z nekakim posebnim veseljem v Trst in v Gorico samo trdo Nemce za profesorje, torej može, ki ne poznajo ne enega no drugega deželnega jezika. In taki ljudje naj bodo učitelji primorski mladini I Zrelostni izpiti na c. kr. državnem gimnaziju v Trstu so končali 7. t. m. Izpitov se je udeležilo 20 osmošolcev in 1 eksternist. Izmed Slovencev je napravil izpite z odliko Rud. Abram, z dobrim vspehom pa Hlača R. in Muha Mir. Ljudski shod Plovcneklh Hooljallstor, I ki je bil v nedeljo v Rojann,je sprejel tako resolucijo: »Današnji ljudski shod izjavlja, da zahteva v Trstu slovanskih šol, kolikor ko!i jih potreba opravičuje, ne kakor milost, ampak kakor pravico, in da proletarljat no bode miroval, dokler ne doseže to svojo pravice!* Državno sodišče jo v sadovi g, vit, Nabergoja kot obe. svetovalca v Trstu razsodilo, da z odločbo namestništva, s katero je bil uničen sklep občinskega sveto, razveljavljajoč Nabergojev mandat, se nI kršila nikaka politiška pravica, ki je zajamčena v I zakonih. Torej ni bilo nikakega zakonitega I vzroka, razveljaviti Nabergojev mandat; tako I ostane vit. Nabergoj obč. svetovalec vkljttb I jezi Italijanov. : V Piranu so odstopili župan in cet-vorica občinskih svetovalcev. Glavni vzrok je j shod, ki je bil v nedeljo dne 2, t. ni, v Pi-] ranu. Ustanoviti so hoteli nekak konsorcij, s j katerim bi monopolizovali vso razprodajo pridelkov v okolici. Ljudstvo pa je pokazalo o tej priliki, da pozna svoje dobrotnike, kateri j so bili prav pošteno tepeni s pestmi! Za staro-slovonsko božjo službo so se oglasili tudi hrvatski akademiki v Ino-mostu, ki so odposlali nadškofu Rajceviču v Zadru pismo, v katerem pravijo, da postopanje nadškofa ovira oživotvorenje ideje pa-I peža Levu XIII. o zjedinjenju zapadne in iz-I točne cerkve. Akademiki zahtevajo, da naj I neha nedostojna igra s svetinjo hrvatskega naroda, in to v interesu cerkve same! Napad na srbskega razkralja Milana. j — Dne 6. t. m. — kakor smo sporočili že J v »Prim.« — ob 6ya uri zvečer v Belem-I gradu se je vračal razkraij Milan s sprehoda I domov. Sedel je v kočiji s spremljevalcem I majorjem Lukičem. Ko se je peljal po ulici kneza Mihajla, je priskočil k vozu Gjuro Kne-I ževic, mladenič, ter ustrelil iz revolverja štirikrat na Milana. Lukiča je zadel nevarno v I roke, Milana pa le neznatno v hrbet. Tisti J Kneževič je bil svoj čas siuga Pasiča, radi-I kalnega ministerskega predsednika, radi tega se sodi, da radikalna stranka v Srbiji je vzro-čila ta napad. Zategadel pa so zaprli Pasiča j in za njim mnogo uglednih mož. Milan je pač prava nesreča za Srbijo, katero žene do prepada s svojo znano leh-komišljenostjo. Radikalno stranko hoče sedaj popolnoma uničiti ter tako streti ves odpor proti sebi. Zdi se pa nam, da dreza v srše-I novo gnezdo ter da se utegne mož prav po-| steno opeči, kajti nejevolja ljudstva raste in preti izbruhniti v pogubo Milanu, pa v srečo Srbije! (Dalje na četrti strani.) *| Ustanovljeno let« 1863. |* *fj Prvi primorski zavod za izde- |4 4& lovanje aromatiških izcedkov, likve- |^ *$ rov itd. tvrde §* S F r a t e! M Maregag 3 Gradišča, Isonzo. fj JS Čistilnica m- par: L J§ konjaka, silvovke, tropinovca in najfinejših &+ Jf lovoma vinskega kisa je JI po edino racijonolni sistemi »PasteurV |J Poslano.*) Iz Št. Andreža. Neljubo je podpisanemu, spuščali se v javnost, a gg. dopisnika 50. in 52. Št »Soče* sta ga primorala, da brani čast sedanjega starašinstva in cerkvenega oskrbnišfva. ¦ ¦ r. Dopisnik 50. St. trdi, da so se naložile l'2oy, doklade, pa to ni res; res pa je, da. so se naložile jto#)# doklade v svrho zidanja nove cerkve. Toliko v popravek prvemu g. dopisniku. 6. dopisniku 52. št, g. Nanutu, bivšemu županu, pa sledeče: Ni res; da bi bili volili takiivohlci, ki ne plačujejo niti krajcarja davka; ni res, d', se je zlorabila 7oliIna pravica. Res pa je, da se je volilna komisija strogo in nepristransko držala občinskega volilnega reda. Res je tudi, da se je Sovodenjcem obljubo-valo, da se cerkev sploh ne bode zidala z dokladami, ampak z obč. in cerkv. imetjem. -- Kaj ne, p. Nanut, z besedami v ožjem krogu se cerkev prav,lepo zida! Da, da, zida se na ta način že od 1. 1883., pa cerkev se do dane3 le ni povečala.. Pohlevno vprašanje do Vas: Zakaj je niste za časa Vašega županovanja sezidali po Vaših nač lih? Odgovor: Zato, ter so neiz-peljiva in nepostavna! Ko se je sedanje starašinstvo v L 18!>8. zopet resno poprijelo misli, da bode trebalo nove, obširneje cerkve, in je v soglasju s cerkvenim oskrbniJtvom sklenilo v to svrho nabirati prostovoljne doneske, ho bili občinarji navdušeni in obljubili do-našati prostovoljne doneske. A glej Judo! To Vam ni bilo prav, in oglasil se je nekdo Vaše barve v,Šoti* ter zahteval, naj se cerkev zida po postavnih potih. Kar ste želeli, se je zgodilo! " Starašinstvo je v peji H. septembra 1808, soglasno sklenilo novo cerkev zidati po zakonitih določilih. Vam pa tudi to ne ugaja, sicer pa : ,Ena laslavica še ne naredi pomladi". — Nadalje govorite o treh načrtih, kateri so na razpolago za zidanje nove cerkve. Resnici na ljubo bodi povedano, da jo pokojni v. č. g. S. liabrsček. vikar nnrooil pri g. Leop. Claricini. višjem stavbenem svetovalcu v Gradišči, nek osnutek (;vojekt) za novo cerkev 1. 1883., koji je dnndancs shranjen pri cerkvenem oskrhnišlvu. Račun za ta osnutek, vštevši njegove poli, je 117 gl. Zraten je pisal privatno pismo, v katerem pravi, da bi po njegovih načelih stala cerkev 3"».()00-40.000 gld. - Da se pa katera stavba zida, treba je zraven projekta še podrobnih načrtov s podrobnim prevdarkom. ¦¦- Tace ga pa je letos izdelal arhitekt g, Pnschcr v Gracu in ta jo po okrajnem glavarstvu odobren ter čaka konerne rešitve na namestnišlvu v Trstu. Dejanja poveličujejo moža in ne besede! Ni res da sedanje županstvo slabo gospodari, res pa je, da mora slare nerednosli britko občutili. 1'ravda z mostom Gorica je nasiala po zanikernosli, ker se prejšnje županstvo ni vknjižilo pravočasno. Šlo je več slotakov in vrhu lega še pravica. Mno^o zaostankov hišne in poljske najemSčine se je moralo tudi zgubili, ker se ni pravočasno tirjalo. Ni res, da je Vaša stranka dobila SO glasov, ampak 77. - - Na volišče sta došla od naše strani res dva bolehna volilca, a proslo\ljno, zato pa čast obema! — Zakaj pa niste povedali, kako ste pa Vi kljuko pritiskali pri raznih g. volilcih, da še celft bolnike ste v la namen obiskali. - Norčujte se z novoizvoljenimi starašinami, kolikor Vam drago, naj Vam le tekne ta zabava, saj ostanejo kljub temu uzorni, katoliško misleči možje. — Na druge neslanosti pa ne bom od-govorjal, le še to: Kakoršen je mož sam, tako misli o druzih. Pametnim dovolj! Županstvo v Št. An &j»jSmb. briških, dal in črna vina ^n3$M ntatlnsklh in iz vipavskih, *0&L$, iste rs ki h furlanskih, ™ vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avslro - ogerske monarhije v sodih od f>6 ilrov flaprej. Na zahtevo pošilja ludi uzorce. Gane zmirna, Posfrtifc« poifona. Trgovina z Jedilnim blagom 6. F. Resberg v Gorici, t Kapucinski nliei št. 11 ter podružnici na Kornu Štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor — kavo — riž ~ mast — poper — sveče — tlje — Škrob — ječmen - kavino primeso — moko — grb — drobne ia debele otrobe — turšico — i8b - sol — meko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreai vitrljol itd. 3 20 8 Zaliga prislM§a iahathskep žganja na debelo ter pristnega črnega In belega vina. Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka E.BiessnerjNMSn1ulici3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo fS. d.) tiskarno Srfc na perilo. (P. cl.) Špedicijska poslovnica Wff Mi« t (lonci 30 5!. io v ulici Morelli 12 se toplo priporoča Slovencem v !«| Gorici in z dežele. !aa zaprt m za pi-miMjt pohištva. Nova hiša na prodaj! V Volčjidragi blizu Petra, 1 uro oddaljeni od mesta. Poslopje je bilo zidano pred letom ter leži poleg glavne ceste, z lepimi sobami, hramom in hlevom ter krasnim vrtomr pripravno za vsakega gospoda in kmeta. V bližini hiše se prodajo tudi 4 njive z vinogradom ter majhno šume. Po;iiidbe je pošiljati na naslov: Jožef A b r a m i C, ran j kega Jožefa (detto Kavčič) v VolCjidragi p. Št. Peter. Dobroznana gostilna V ANTONA VOOOPIVCA s prenočišči j katera toči pristna bela in firna vina iz Vipavske doline. Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni. Mirodilnica (drogeriia) v Tržili ulic! v ponlop. oluv \ sodili je bogato založena ter more na drobno in debelo po skromnih conah postreCi kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo mt-rodilniškegr blnga. Posebno se priporočamo cerkvenim oblastim, županstvom, uradom, šolskim vodstvom, društvom, javnim iu p:jv. zavodom, tvornicam, mojstrom, trgovcem, živinozdrarnikom, pirotehnikom itd. Priporočamo zlasti barve suhe in oljnate, aniline in lesna barvila za obleko, bronze; po-kosli (lake). su5i!o, kil, klej, votlič. razne krede, fini cement portlandski> Sapice, Sčeti, ole-rače za noge, šablone, zamašite, gobe, milo; sveče, vžigalice, petrolej; najfineje žveplo in bakreni vitrijol; cevi to druge reči, it. kavčuka (gialoše); razne soli, zdravilna zelišča, mineralne vode; cedike (gume), cerkveno kadilo in kot primeso dišeči sloraks; razna rislila, gladila in mazila; prepase za kilo, obveze in drugo kirurgično opravo, pogačo za p.90; toaletno milo in drugo lepodiše>'e blago (parfumerije); potrebščine za fotografijo ild. gMg*Pff&gff353 Kava dražbe sv. Cirila in Metoda ^ fSC^^jEtnaHHE Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte 'povsod "najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. JebaČiltU v Ljubljani. fXSSKČffiS3 Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda l ^Xn!rSPX^RlS: Valentin Ferjančič, sedlar in jermenar v Goriei v Vrtni ulici v h. g. grofa Thurna7 (nasproti odkritemu trgu) naznanja slav. občinstvu, da kot sedlarski in ^ je^menarski obrtnik I -*«^^;^^--J3j&*-~ v Goriei izdeluje vsakovrstne konjske vprefle in oprave bodisi za elegantno in težko vožnjo kakor tudi priproste vprego, katere so v rabi pri gosp. kmetovalcih v okolici in vsej deželi; prodaja in izdeluje vsakovrstne priproste in elegantne jahalne priprave za meščanstvo m uniformo. Ima zbirko potovalnih priprav, namreč ko v če g o v, to r •.•.'<$} vseh potrebščin za pse; biče itd. — Sprejema vsako naročilo in popravo od najpriprostej-šega in najfinejega. — V svoji zalogi ima vse v to stroko padajoče izdelke, da lahko postreže z vsim bodisi kmeta kakor tudi gospoda, po najzmerniši ceni točno in z vso natančnostjo. — Ker se čuje glas med občinstvom, da moja delavnica izgleda preele-gantno, da bi postregla priprostega kmeta, zagotavljam slednjič, da sem pripravljen vsak čas postreei vsakega, ne glede na stan, najuljudneje in pošteno, tako, da vsak odjemalec zadovoljen zapusti mojo delavnico, kar me bo najbolj priporočalo. :^*>«T-l-jnnOt