SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC PETEK 30. JUNtJ 1989
Letnik XLtV. Štev. 47 (2470)
izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Ktagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Veriagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
1000 din
P.b. b.
^Zavrnitev lesovine izvira KZ nepoznavanja projekta!"
Direktor Obirja dipi. inž. Feiiks Wieser je za Slovenski vestnik o Haiderjevih izjavah menih „Ponovna Haiderjeva zahteva po takojšnjem zaprtju tovarne celuloze na Rebrci nas je toliko boij presenetila in začudila, ker je Haider tako poslovodstvu naše tovarne kot tudi vodstvu Slovenija papirja zagotovil, da podpira proizvodnjo lesovine na Rebrci. Njegova pripomba, da je okvirni projekt skupaj s terminskim planom nesoliden, lahko izvira samo iz nepoznavanja tehnoloških, ekoloških in ekonomskih aspektov projekta!"	na 2. sfran;')
Ogorčenost
in vat
protestov
proti
ponovni
napovedi
zaprtja
..Obirja"
Haiderjev načrt men tudi na oslabitev dvojezične regije! _
..Ponovna in samovoljna Haiderjeva grožnja, da bo še letošnjo jesen zaprl tovarno Obir, čeprav je le ta predložila realističen sanacijski koncept, lahko razumemo le kot vojno napoved dvojezični regiji", pravita v skupni izjavi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev. ZSO in NSKS nadalje ugotavljata, da Obir ves čas uspešno gospodari in da bi uresničitev vloženega okvirnega projekta za proizvodnjo lesovine zagotovila važna delovna mesta v
regiji, hkrati pa tudi odkup lesa od kmetov.
..Naglico, s katero hoče Haider ukiniti Obir, pa si moremo razlagati le tako, da hoče gospodarsko oslabiti dvojezično regijo. Proti taki politiki pa je treba organizirati odpor vseh, ki bi utrpeli škodo", zaključujeta izjavo osrednji organizaciji.
Tudi odbornika Skupnosti južnokoroških kmetov Janko Zwitter in Štefan Domej zavračata Haiderjevo napoved, da bi Obir smel pro-
izvajati celulozo samo do konca leta: „V interesu ohranitve delovnih mest v tej regiji zahtevamo neposreden prehod s sedanje proizvodnje celuloze na proizvodnjo lesovine na Rebrci. Napovedana ukinitev bi imela za koroško gozdno gospodarstvo katastrofalne posledice, hkrati pa bi tudi cene močno padle."
Odbornika v kmetijski zbornici zahtevata, da Obir ne smejo zapreti: „Na Rebrci je treba proizvajati celulozo do preusmeritve proizvodnje.
Zato Skupnost južnokoroških kmetov poziva tudi zveznega ministra za kmetijstvo, ki je zdaj že seznanjen s tem vprašanjem, da v interesu koroških kmetov skrbi za nadaljnje obratovanje Obirja"
Haiderjeva napoved o ukinitvi Obirja do konca leta je za deželnega tajnika KPA Wolfganga Burgerja „neod-govorna". „Pri tem gre za eksistenco skoraj tisoč prebivalcev na južnem Koroškem, ki zaradi obrobne lege pod-
ročja nimajo izgledov za nadomestna delovna mesta". Pravtako, po Burgerjevem mnenju, zaprtje Obirja tudi ni ustrezna rešitev ekološkega problema.
Z zaprtjem pa se je očitno spoprijaznil državni poslanec Karel Smolle, ki je v parlamentu zahteval, „da mora Koroška takoj poskrbeti za nadomestna delovna mesta za te delavce na južnem Koroškem." Od zveznega ministra za znanost, ki je fda/je na 2. strani)
VESTNIKOV
VEČER
v društveni sobi nad posojiinico v Škofičah v četrtek, 6.7. '89 ob 20. uri
..Vestnikov večer" je ugodna priložnost, da s člani uredništva razpravljate o „Občin-skem portretu Škofiče" in sploh o poročanju Slovenskega vestnika. Vsi občani prisrčno vabljeni!
LESERABEND
in den Klubraumen des S!owenischen Kuiturvereines „Edinost" (tiber der Posojiinica-Bank) am Donnerstag, den 6. 7. um 20 Uhr
Niitzen Sie die Gelegenheit und diskutieren Sie mit den Redakteuren des Slovenski vestnik liber das Gemein-deportrat und tiber andere aktuelle Fragen!
Koncert v 22-ih jezikih / Konzert in 22 Sprachen
„Rož" danes na gradu
BeRštanj
Izredno odmeven m uspešen koncert šentjakobskega zbora s pesmimi zatiranih narodov ..Ponižani in razžaljeni" v 22 jezikih bo predstavljen tudi v Grajski areni Bekštanj/Burgarena Finkenstein! To prizorišče je postalo sinonim za dober kulturni spored. Zato je tembolj razveseljivo, da je v programu letošnjih poletnih iger tudi koncert šentjakobskega zbora. Kdor koncerta še ni videl, naj ne zamudi te edinstvene priložnosti, saj poleg izredno kvalitetne koncertne predstave že narava in krasno okolje, ki obdajata areno, skrbita za izreden kulturni užitek. Koncert bo danes, v petek, 30. junija ob 21. uri in sicer ob vsakem vremenu (v primeru dežja v grajskem šotoru). Vstopnice dobite v predprodaji pri vseh občinskih in mestnih turističnih poslovalnicah. Kot prireditelj nastopajo Kulturni urad mesta Beljak, Avstrijsko-jugo-slovansko društvo, Slovenska prosvetna zveza, SPD „Jepa-Baško jezero" in SPD „Rož".
OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
VABEMO NA
10. jubitejni spominsk) pohod na Kometj
-Po poteh Domnove čete"
ki bo v nedeijo, !6. julija 1989
Zbirališče bo od 8.30 do 9. ure ure pri tovarišu Janku Apovniku na Borovju štev. 32 pri Pliberku (Woroujach bei Bleiburg). Apovnikova hiša je ob cesti, ki vodi iz Pliberka proti državni meji -Holmec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta - gostilna Kos. Odhod od Apovnika bo ob 9. uri preko Smarjete do spomenika padlim partizanom na Komlju, kamor bomo prispeli ob 13. uri. Tam bo kratka spominska svečanost, potem pa partizanski miting.
Pot pohoda je dolga 7 km v eno smer. Za vse tiste, ki se bodo peljali z avtom, je zbirno mesto pri spomeniku pri Cimpercu. Na pohodu bomo obujali spomine na težke čase naše narodnoosvobodilne borbe in se spominjali vseh tistih, ki so v tem težkem času trpeli in dali svoja življenja za našo svobodo. Na spominski pohod vabimo vse, posebno še naš mladi rod, da se bo še bolj seznanil z našo slavno in težko preteklostjo. Vse pohodnike opozarjamo, da pridejo na pohod primerno oblečeni in obuti!
Za malico in pijačo bo poskrbljeno!
Pohod in spominska slo-vesnot bosta ob vsakem vremenu!
Zveza koroških partizanov, Področni odbor Pliberk Slovensko prosvetno društvo „Edinost' v Pliberku
Krajevno združenje ZSM Pliberk Krajevni odbor Zveze slovenskih organizacij
Naročite in širite ,,S!ovenski vestnik!"
„Obir ne smejo zapreti!"
predložil tudi gospodarsko poročilo, pa je Smolle zahteval, da mora za obmejna področja, v katerem živijo narodne skupnosti, dati posebne podpore."
Tudi župana občine Železna Kapla dr. Dietra Hal-lerja je napoved deželnega glavarja hudo prizadela. Dejal je, da so vsi v občini upali, da bo prišlo do sanacije obstoječe tovarne ali vsaj do proizvodnje lesovine. Ukinitev tovarne Obir pa bi za zaposlene v tovarni in za celo gospodarsko življenje v
Župan dr. Ha//er.* „ L/k/n/fev Ob/pa brez a/fernaf/Vn/h de/ovn/d mest v obč/n/ Železna Kap/a b/ b//a katastrofa.'"
občini pomenila „popolno katastrofo".
S strani občine je bilo v zadnjem obdobju v soglasju z delavskim svetom tovarne Obir storjeno vse za obstoj tovarne, je poudaril dr. Hal-ler, vse politično odgovorne osebe v deželi pa je opozoril na dejstvo, da je ohranitev delovnih mest na obstoječi lokaciji na Rebrci življenjskega pomena za občino in velik del velikovške regije. Zaključil je, da je po Haiderjevi napovedi nastala popolnoma nova situacija, in da bo občina zahtevala, da bodo v občini Železna Kapla ustano-
Vcč kot skromna je bila v sredo v koroškem deželnem zboru razprava o „vladni izjavi" novega deželnega glavarja dr. Haiderja. Kot je bilo pričakovati, sta koalicijska partnerja OVP in FP zagovarjala	Haiderjev
nastopni govor dne 30. maja t. 1., socialistična stranka pa-v razočaranje mnogih - na novo politično situacijo ni odgovorila kot močna opozicija, temveč kot stranka, ki šele zbira moči, da bi spet
vljena nova delovna mesta. Pri tem dejal, da si je občina že priskrbela zemljišče, na katerem bi zgradili novo podjetje.
"Nepoznavanje..."
(N<7<r/a//cvuuj<? A /. stran/)
Direktor Obirja Feliks Wieser pa je tudi poudaril, da je poslovodstvo pri pristojnem ministrstvu pravočasno zaprosilo za podaljšanje roka in v pravem roku vložilo nov okvirni projekt. Zato tovarna Obir pričakuje, da se bo deželna vlada tudi v tem pri-
postala udarna in efektivna sila v deželni politiki. Tako je Haiderju v razpravi o njegovi vladni izjavi celo uspelo ustvariti vtis, da diskusijski prispevki nekaterih socialistov pomenijo začetek skupnega političnega dela vseh treh koroških deželnozbor-skih strank.
K manjšinskemu vprašanju je kot prvi zavzel stališče novi
Prec/sfavn/k m/ac/e generacije v soc/aZ/sf/čn/ strank/ je v svojem prvem govoru v c/eže/nem zboru ostro obsodi/ manjš/nsko /n ku/turno po//t/ko Haiderja, kakršno je nakaza/ v „v/adn/ izjav/" dne 30. maja /989.
meru držala principa, da enako ravna z vsemi podjetji.
Zadnje izjave deželnega glavarja Haiderja pa so povzročile veliko nemira pri zaposlenih, Obirjevih poslovnih partnerjih in ne služijo treznemu in strokovnemu reševanju odprtih problemov, temveč povzročajo ekonomsko škodo. Prav od deželnega glavarja Haiderja, ki je tudi odgovorni referent za kmetijstvo, pričakujemo več občutka za gospodarstvo.
Poslovodstvo Obirja vsekakor pričakuje pozitivno rešitev s strani ministrstva za kmetijstvo!"
socialistični poslanec in predsednik Mlade generacije SPO mag. Peter Kaiser. Ostro je zavrnil Haiderjev napad na intelektualce, znanstvenike in slovensko narodnostno skupnost v „vladni izjavi" in poudaril, da je poskus oživitve t. i. vindišarske teorije treba oceniti kot sredstvo razdvajanja	slovenske
narodnostne skupnosti. V interesu notranjeavstrijskega in tudi mednarodnega ugleda Koroške pa je od Haiderja zahteval, da se končno in javno distancira od zbornika „Grenz!and-Jahrbuch" svobodnjaške stranke. Haider tega v nadaljevanju seje ni storil...
Obratno: v svojem odgovoru na upravičene očitke mladega socialističnega poslanca je ponovno napadel Slovence, intelektualce in univerzo. Govoril je o „peš-čici ljudi", ki tudi s pomočjo znanstvenih sredstev noče miru v deželi, in s tem nadaljeval politično linijo, ki jo je že nakazal v pismeni „vladni izjavi", v kateri je poudarjeno, da je treba izločiti tiste (...das Handwerk legen"), ki pod krinko univerze in znanosti vnašajo razdor med večino in manjšino.
L L.
POZOR: sobota, 1. jutij 89, POZOR ob 16. uri
,,Prvi avstrijski ekstremistični potovaini cirkus"
vabi na svojo krstno predstavo v Mladinskem domu v MikschaHee
Sodelujejo: Heino Fischer (Celovec)
in Jorg-Martin-Wienauer (Gradec) z najnovejšim kabaretističnim programom in magičnimi vložki; Robert Schindel (Dunaj) z aktualnimi literarnimi teksti;
prof. Peter Gstettner,
dr. Erik Adam in številni drugi znanstveniki s celovške univerze ter dr.Marjan Sturm
Za zaključek bo nastopila glasbena skupina „Szelkialto" iz mesta Pecs (madžarske, hrvaške, srbske in pesmi drugih narodnosti)
Za pijačo in bife je poskrbljeno! Pridite vsi!
ES: Vozni red je, vozovnice še m!
Skromna diskusija o ,,v!adni izjavi" v dežeinem zboru
Prod predoru na Piočah, priključitev na avtocesto
Socialistična stranka se je popolnoma odpovedala gradnji predora na Piočah. Na zadnji seji predsedstva stranke je bila sprejeta jasna odločitev, „da SPO ta projekt na bo več podpirala, ker mu prebivalci in predvsem mladi ljudje nasprotujejo".
Predsedstvo stranke pa je,
kot poroča tiskovna služba SPO „publik", hkrati sprejelo zahtevo o takojšnji gradnji avtocestnega priključka za ziljsko dolino, da bi se ta predel skladno razvijal z drugimi deli Koroške. Za katero varianto so se socialisti pri tem odločili, iz izjave za tisk ni razvidno. Kot je znano, so se različne skupine, ki se
borijo za varstvo okolja, jasno izrekle proti predlagani varianti, ker bi povzročila hudo škodo naravi.
Poslovodnja Zelene alternative na Koroškem Budai pa je poudaril, da naj vse tri koroške deželnozborske stranke končno sklenejo, da se predor ne zgradi.
Prepir o pristojnosti v zvezi z ES je končan. Vladni stranki SPO in OVP sta se na začetku tedna zedinili tako glede teksta prošnje za pristop (pismo v Bruselj) kakor tudi glede splošnih kompetenc. Poseben medstrankarski sporazum, ki sta ga podpisala Franz Vranitzky in Josef Riegler, določa, da bo zvezni kancler pristojen za „pri-pravo vsebinskih stališč za pogajanja", zunanji minister Alois Mock pa za „pripravo in izvedbo pogajanj o pogodbah z ES". Pismo s prošnjo za sprejem Avstrije v Evropsko skupnost bo vsebovalo kratke
formulacije in jasno stališče k avstrijski nevtralnosti, je poudaril zvezni kancler Vranit-zky.
Prva mednarodna kritika na račun vnaprejšnje politične odločitve avstrijskih vladnih strank glede ES je prišla iz Sovjetske zveze. Dnevnik Pravda opominja, da je problematično povezati ekonomsko internacionalizacijo s politično samostojnostjo. Sovjetski listi so pred kratkim tudi vznemirjeno komentirali avstrijski sklep o nakupu švedskih raket ter opozorili na določila državne pogodbe.
Zahteva po po/ifičnem p/ora/lzmc /n večji samosfo/nosl/ S/o-ven//e je prišla do izraza led; že na veliki demonstracij! novembra lanskega leta s/ Ljubljani.	s/Aa. /s. Mo/iar
Temeljna listina Slovenije 1989
DružLenopolltlčnl dogodki v .Sloveni/! dosegajo ^pet nov vlicL. Lan.^/co /ero je h!/ tak vliek o Z) tako imenovanem /jnidjan--sTcem procesa ter v množičnem prore.srnem gibanja, !elo.s so sie-dde n.sranovdve vrj/e političnih zvez, zdaj pa leče razprava o tetneljtti listini, ki naj bi po.sra/a piarjorma .snvereno.sd siovenskega naroda.
IGOR SCHELLANDER
Dejavniki za tak družbenopolitični razvoj zagotovo ne izvirajo zgolj iz same Slovenije. Domnevamo lahko, da so na trenutno razpravo o zagotovitvi suverenosti slovenskega naroda sovplivali tudi dogodki na Kosovu, nesoglasja med vodstvi posameznih republik v SFRJ, verbalni napadi iz Srbije na račun Slovenije in podobno. Verjetno pri novem valu narodnega osveščanja, ki ga Slovenija doživlja v zadnjih letih, niti nacionalistični dejavniki niso povsem izključeni. Obstajajo pa tudi splošni dejavniki kot na primer lanskoletna razprava o novi ustavi SFRJ, o gospodarskih, upravnih in političnih reformah. V tem okviru se mnenje, da ima skoraj vsaka republika svoje specifične ekonomske, kulturne in politične težnje in potrebe ni ustalilo samo v Sloveniji. Flkrati pa teče tudi razprava o spre-membahustaveSRSlovenije.
Temeljno listino Slovenije 1989 naj bi podpisalo čimveč Slovencev. Obvezna naj bi bila za vse slovenske politične forume. Suverenost slovenskega naroda naj bi se začela udejanjati s priznanjem vsebine temeljne listine. Osnutek je maja pripravila delovna skupina (Peter Bekeš, Dimitrij Rupel, Miloš Mikeln, Ivan Oman in Anton Stres), v torek, 27. junija pa je listino podprla Republiška konferenca SZDL. (Pred tem je krožila že „majniška deklaracija", ki so jo sestavili slovenski kulturniki in ki je očitno premalo diferencirano postavljala zahteve po slovenski avtonomiji).
Temeljna listina naj ne bi bila zgolj izhodišče za sestavljanje nove ustave, temveč že za sedanje ustavne spremembe. Peter Bekeš pa je v imenu Zveze komunistov dejal, da so mnogi elementi listine v ustavne amandmaje -v kolikor so v skladu z zvezno
ustavo-že vključeni.
Posebna delovna skupina v ustavni komisiji Skupščine SR Slovenije — vodi jo dr. Ciril Ribičič - pa se ukvarja s temeljnimi vprašanji kot na primer z (aktualnim) vprašanjem svobodnega političnega združevanja in zborovanj. Po izjavah komisije bodo še dopolnjena določila o slovenskem uradnem jeziku. Glede pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji je bilo rečeno, da obe uživata vse pravice ne glede na njuno številčnost. Komisija bo nadalje preučila še pravice Romov in pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti v Sloveniji.
S/oveni/e 1989
Državljani Socialistične repa-Fiikc Slovenije, podpisniki te ii.s;i-ne, izjavijofno in sporoča/no, da.
7. Hočemo živeti v demokratični .slovenski državi, aiemeljeni na s;; veren o.s;i slovenskega naroda /n človekovih pravica/; ter državljanski/; svoboščina/;. V n/e/ st zagotovimo.' v/adnvino de/a, prava in samosto/nost civi/ne dražbe; svobodno zdraževan/e in politični p/a-raiizem; demokratične volitve; enakopravnost manjšin; svobodo vseb ob/ik gospodarskega razvoja; varstvo oko//a; povezanost z Evropo in svetom.
2. Živeli bomo samo v taki /ago-s/avi/i, v kateri bo zagotovljena saverenost ter trojna in neodtaj/jiva pravica do samood/očbe narodov, enakopravnost vseb narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseb, in kjer bomo nrejn/i skapne zadeve v zvezni državi po nače/a soglasja.
J. /Vočemo živeti v tak.s"n; državni sknpnosti, kjer bi bi/; podvrženi politični ali nacionalni nadvladi, gospodarskema izkoriščanja ali dragim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kaitarnega življenja.
S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezajemo, da bomo vztrajali pri njenib načelih. Obvezajemo vse v .Socialistični repab/iki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri astavnib re/ormab ter pri vsem političnem delovanja v Sloveniji in v SFE Fngosiavtji aveijavijo to sknpno /jadsko voljo.
ZSSR: Po zgodovini spet vsakdan
.Spektakularni nastopi Mihaila Gorbačova v tnjini, tragične kata,stroje ter nacionalni nemiri v jugovzhodnih predelih Sovjetske zveze nam odmikajo pogled na nove viške sovjetskega parlamentarizma.
IZ MOSKVE POROČA ANTON RUPNIK
Dobra dva tedna smo sledili zgodovinskemu preobratu v sovjetski državi. Vsak dan je padel kakšen tabu. Sploh je težko zaobjeti vse razsežnosti, ki jih je v življenje te države in družbe vpeljal kongres ljudskih deputatov.
Našpičeni deputat se obrača k „prezidentu" (tako poimenujejo Gorbačova v njegovi novi vlogi vsemogočnega šefa države) kot „držav-ljanu predsedniku". Drugi mu očita, da manipulira s potekom zasedanja. Litovec zahteva, da Kremelj razveljavi in obsodi pakt s Fidlerjem in dodatne tajne protokole. Profesor ekonomist napoveduje socialni zlom sovjetske družbe, če vlada ne bo zelo hitro ukrepala. Zdaj tu, zdaj tam se deputati upirajo javnemu glasovanju o enem samem kandidatu. Akademik Andrej Saharov - tega je vendar treba navesti poimensko - še in še svari kolege v parlamentu pred nevarnostjo, ki jo v sebi skriva tako rekoč absolutna oblast v rokah enega voditelja. Ta voditelj vodi zasedanje in se piše Mihail Sergejevič Gorbačov. Tem svarilom se pridruži član centralnega komiteja KPSZ Boris Jelcin, ko
enako zahteva ukinitev šestega člena ustave, se pravi določil o vodilni vlogi partije...
Vse to so prizori, ki tudi v najbolj tradicionalnih in živahnih parlametnih tega sveta ne razburjajo zasedanja vsak dan. V Kremlju je zares šla čez prizorišče zgodovina. Ni več tabujev, ni več skrivnosti, tudi zloglasni KGB se mora zagovarjati.
Ampak: Kaj se je spremenilo za delavca Ivana?
Vsak dan se spreminja - na slabše. Vsak dan je manj blaga na izbiro in vsak dan dobiš manj za isti rubelj. Vsak dan je več negotovosti, vsak dan več nezadovoljstva. Tudi zelo resni analitiki stanja govorijo o grozečih poljskih razmerah iz leta 1981. Pa potem? Vojaški režim? Izredno stanje?
Demokratični preobrat je ene opijanil od „mitinške demokracije", druge opogumil k še bolj doslednemu boju proti nadoblasti partijske nomenklature, tretje spravil v globoka razmišljanja o poteh v prihodnost. Desetine milijonov sovjetskih delavcev in upokojencev pa čaka na dejanja, na preobrat v trgovini, v vsakdanu.
!rak: prisHno
prese!jevanje
Kurdov
BAGDAD. Iraška uradna tiskovna agencija je zdaj prvič priznala, da vlada načrtuje ustvariti 30 kilometrov širok „varnostni pas" ob meji s Turčijo in Iranom. To pomeni, da bodo v obmejnih regijah začeli nasilno izseljevati desettisoče ljudi. Posebnost pri tem je, da je prebivalstvo v prizadeti regiji kurdske narodnosti. V Iraku so si Kurdi do neke mere izborili nekakšno avtonomijo. Iraške oblasti utemeljujejo svoj načrt kot varnostni in socialni ukrep za prebivalce, ki jih je osemletna vojna z Iranom zelo prizadela. Bolj verjetno pa je, da gre za nadaljevanje načrtnega uničevanja Kurdov. Del iraških Kurdov -pristaši Demokratične partije Kurdistana - so v vojni podpirali Khomeinijev režim. Obračunavanje s Kurdi je postalo očitno predvsem lani, ko jih je Irak bombardiral in s kemičnim orožjem uničil cele vasi.
Tovarna UNtOR zd^j tudi v ZRN
ZREČE. Poleg podjetja UNIOR-Austria v Borovljah je slovenski proizvajalec ročnega orodja zdaj tudi lastnik nemške firme ORBIS iz Ahausa. Orbis proizvaja klešče in cevne spojne sestavine za visokotlačne hidravlične naprave. Dosedanji lastniki Orbisa so ostali udeleženi pri podjetju z 20 odstotki. Zveza Orbisa z Uniorjem (nemško podjetje bo obdržalo svoje staro ime) je zanimiva predvsem zato, ker bo obema firmama omogočila večjo prodajo njunih proizvodov na zahodnoevropskem tržišču
Vabito
na občni zbor
Kmečko-gospodarske zadruge v Dobrii vasi
V nedeijo,
9.7.1989 ob 9.30 uri vkutturnem domu v Dobrii vasi
Udeležene/ obletnice Kosovske bilke v nacionalnih oblekah
Kosovo: 1,500.000 Srbov se spominja bitke
Leto 1389 je v zgodovini srbskega naroda prav gotovo zabeleženo kot najbolj tragično in usodno leto. Knez Lazar je s svojimi vojaki podlegel vojski turškega sultana Murata. Legenda pravi, daje kri na Kosovem polju stala visoko do gležnja.
Narodna tragedija srbskega naroda je trajala pol tisočletja. L. 1815 so uspeli
upori proti turški nadoblasti, 1878. 1. pa je bila osnovana nova samostojna srbska država. Pa vendar prav 600 let po kosovski bitki na Kosovu spet teče kri - albanska in srbska. Srbija je obletnico pričela z vojaškim posegom v nemirno Kosovo z albansko večino, dokončno je uveljavila svoje zahteve po administrativni, politični in
izvršni nadoblasti. To je bilo potrebno za enakopravnost republike Srbije, je zatrjeval novi srbski vodja Slobodan Miloševič. Zdaj bo Srbija spet velika, mu odziva ljudstvo. Poldrugi milijon ljudi je te dni na kosovskem zborovanju pokazalo, kaj jim pomeni preteklost. Bodočnost socialnih in nacionalnih odnosov na Kosovu pa ostaja nejasna.
Premiere in
Ceiovec/
Kiagenfurt
Der „Erste osterreichische extremistische Wanderzir-kus/Prvi avstrijski ekstremistični potujoči cirkus" ladt zu seiner ersten offentlichen Probe am 1. Juii 1989 um 16 Uhr im Mladinski dom/Ju-gendheim in Klagenfurt/Ce-lovec ein. Der „Wanderzir-kus" gibt sein Fest fiir alle Freunde des zweisprachigen Karnten und fiir alle, die vom neuen aiten Nationaiismus genug habenn. Unter ande-rem wirken mit: Heino Fischer (Schauspieler und Mu-siker aus Klagenfurt/Ceio-vec), Jorg-Martin Wiinauer (Kabarettist und Sanger aus Graz), Erič Adam (Schrifts-teller aus Klagenfurt/Celo-vec), Victor Rogy mit seinem Video, Prof. Dr. Peter Gstettner (UBW Kiagenfurt/ Celovec), Dr. Baubock (Institut fur hohere Studien, Wien), Dr. Marjan Sturm (Sekretar des Zentralverban-des slowenischer Organisa-tionen/Zveza slovenskih organizacij na Koroškem) u.a.m. Um ca. 20.30 Uhr tritt die ungarische Musikgruppe Szelkialto aus Pecs mit unga-rischen und moldauischen so-wie Liedern aus dem Balkan auf.
FPO-„Grenz!and-Jahrbuch": Haider distanzierte sich nicht...
Im Rahmen der Sitzung des Karntner Landtages wur-de Landeshauptmann Dr. Jorg Haider vom SPO-Abge-ordneten Mag. Peter Kaiser aufgefordert, sich klar und offentlich vom „Grenzland-Jahrbuch" der FPO-Karnten zu distanzieren. Haider tat dies (wieder einmal) nicht.
HEUTE )M

Kein BeschiuR
SPO-Chef LHStv. Dr. Peter Ambrozy erkliirte in einem ORF-Interview, daB in Sachen „Obir" in der Regie-rung kein BeschluB gefaBt worden sei.
„Obir darf nicht geschiossen werden!" — Weiie des Protestes gegen neueriiche Ankundigung Haiders das Ze!!stoffwerk zu schiieBen
D/e ncacr/ZcAc Aa/://uJ/gMag r/e.s Karntner LanJej/:aMpt-manne^ Dr. Jorg Ha/Jer r/a^ Ze/Ato/j/iver/: „(%/r" /n Rec/:/?erg noc/: vor Vn/zre-senr/e - nacA Mog//cA/:e/t noc/t /nt Ner6.st -se/;//e/len zn /a.s.sen, /nn e/ne We//e Je.s Protestes nnJ <Jer Dmpo-rnng /n ganz Karnten aa^ge/o^t.
In den verschiedenen Stel- von LH Dr. Haider nur bis
lungnahmen, die wir im fol-genden veroffentlichen, wird neben den sozialen und wirt-schaftspolitischen Aspekten einer solchen SchlieBung auch auf die verheerenden Konsequenzen fiir das zwei-sprachige Gebiet und damit auch fiir die slowenische Volksgruppe in Karnten auf-gezeigt.
So wird in der gemeinsa-men Presseaussendung des Zentralverbandes sloweni-scher Organisationen in Karnten und des Rates der Karntner Slowenen festge-stelt, „daB die Androhung Haiders nur als Kampfansage an das zweisprachige Gebiet werden kann".
„Obir" arbeitet wirtschaft-lich positiv und das neue, be-reits als Vorprojekt einge-reichte Holzschliffprojekt wiirde ftir die Region wichti-ge Arbeitsplatze sichern und Bauern die Abnahme des Holzes garantieren. Die Eile mit der Haider „Obir" schlie-Ben will, kann nur so gedeu-tet werden, daB er die zwei-sprachige Region wirtschaft-lich schwachen will. Gegen eine solche Politik muB der Widerstand der Betroffenen organisiert werden, heiBt es in der Erklarung der beiden Zentralorganisationen der Karntner Slowenen.
Die Gemeinschaft der Siid-karntner Bauern sieht in der
ESO-AussteHung: „Europas Fenster zum Universum"
Im Klagenfurter Planeta-rium ist seit dem vergangenen Wochenende die ESO-Aus-stelllung „Europas Fenster zum Universum" zu sehen, die iiber Vermittlung der Astronomischen Vereini-gung Karntens unter Ob-mann Manfred Posch nach Kiagenfurt gebracht werden konnte.
Die Schau ist den ganzen Sommer liber zu sehen und stellt eine besondere Attrak-tion im Angebot der Landes-hauptstadt dar. Unter den Exponaten befinden sich nicht nur exzellente Him-
melsaufnahmen, sondern auch ausgesprochen attrakti-ve Modelle der leistungs-starksten Fernrohre der Welt. Weiters wird eine groB-ziigig aufgemachte Doku-mentation der im Jahre 1962 gegrtindeten ESO (European Southern Obsevatory), dem zurzeit vermutlich groBten und wichtigsten astronomischen Forschungszentrum der Welt, dargeboten.
Ubrigens: „Beobachtender Sitz" der ESO ist der 2000 Meter hohe Berg La Silla in Chile.
maximal Ende des Jahres in Aussicht gestellten Weiter-fiihrung der Zellstoffproduk-tion im Werk „Obir" eine fiir die betroffene Region vollig unzumutbare MaBnahme.
„Die Gemeinschaft der Siidkarntner Bauern fordert im Interesse der Aufrechter-haltung der Arbeitsplatze der Region einen direkten Uber-gang der derzeitigen Zell-stoffproduktion in Rech-berrg/Rebrca in die geplante Holzschliffproduktion. Der angekiindigte Produktions-stop wurde in der Karntner Forst- und Holzwirtschaft ka-tastrophale Auswirkungen und sicherlich einen schwe-ren Preisverfall zur Folge ha-ben.
„Obir" darf nicht geschiossen werden. Die Zellstoffer-zeugung soli bis zur Umstel-lung der Produktion weiter-gefiihrt werden. Die Gemeinschaft der Siidkarntner Bauern richtet daher an den nun-mehr mit der Materie befaB-ten Landwirtschaftsminister den Appell, im Interesse der Karntner Bauern fiir den Weiterbetrieb von „Obir" zu sorgen, heiBt es abschlieBend in der Aussendung.
Zur von LH Dr. Haider an-gekiindigten SchlieBung von „Obir" nahm auch der Griine Abgeordnete Karl Smolle im Parlament Stellung. Er mein-te, daB das Land Karnten die Aufgabe habe, sofortige Er-satzarbeitsplatze fur die betroffenen siidkarntner Arbei-ter zu schaffen. Gleichzeitig musse der Wissenschaftsmi-nister dafur sorgen, daB Grenzraume, in denen Volksgruppen leben, eine be-
LESERBRtEF
Verfuhrung
Mit bloBem „Mund" gegen die Heimatdienstmanner	ans
„Werk" um einen ..Meilenstein deutschnationaler Geschichts-schreibung", - eine „auf ewig eingemeiselte Verstei(na-cherjung" auf-zubrechen. Sie distanzieren sich von ihrereigenen Gesinnung, die als ..falschliche
Ktagenfurter Erfindung erobert Europa
Die Klagenfurter Firma Hirsch-Prasentations-Syste-me hat eine neuartige Schnellheftermappe entwik-kelt, die keine Metallteile mehr enthalt. Alle Teile der Mappe, die im Rahmen einer Pressekonferenz von Firmen-chef Karl Hirsch prasentiert wurde, sind aus dem vorhan-denen Material herausgear-beitet, es gibt keinen losen
Teil und keinen Fremdkorper mehr.
Bei diesen neuen Schnell-heftermappen kann man sich an den scharfen Metallzun-gen nicht mehr kratzen und auch das Suchen des Ahdeck-plattchens, das oft verloren-ging, gehort der Vergangen-heit an. Zur rationellen Her-stellung der neuen Schnell-
heftermappen wurde eine neue Maschine entwickelt, die mit einer Lange von 22 Metern die langste der Welt ist und rund 6 Millionen Schilling kostete.
Die Produktion ist bereits volt angelaufen, GroBauftrii-ge von Ford-Europa und von Volkswagen liegen bereits vor.
sondere Forderung genieBen. Dies gelte nicht nur fiir den siidkarntner Raum, sondern miisse auch im burgenlandi-schen Siedlungsgebiet, wo Ungarn und Kroaten siedeln, getan werden," betonte Smolle.
Als unverantwort!ich be-zeichnete auch KPO-Landes-
Direktor Feliks Wieser: „Unverstandnis..."
Der Direktor der Zellstoff-fabrik Obir, Dipl. Ing. Feliks Wieser, meint zu Haiders SchlieBungsankiindigung: „Diese hat noch mehr Ver-wunderung ausgelost, weil Haider der Geschaftsfiihrung Slovenija papir gegeniiber versichert hat, sich fiir die Holzschliffanlage einzuset-zen. Haiders Anmerkung, das Rahmenprojekt samt ge-nauem Terminplan ware nicht solid, kann nur aus dem Unverstandnis fur technolo-gische, okologische und oko-nomische Aspekte des Pro-jektes resultieren." Wieser betont, daB Obir rechtzeitig um Fristverlangerung ange-sucht hat und nun vom Land-wirtschaftsministerium eine positive Losung erwartet.
sekretar Wo!fgang Biirger die Erklarung des neuen Karntner Landeshauptmannes Jorg Haider, zum Ze!lstoffwerk „Obir". „Es geht auch dabei um die Existenzgrundlage von etwa tausend Menschen in Siidkarnten, welche auf-grund der extremen Randla-ge kaum mit Ersatzarbeits-platzen aufgefangen werden konnen. Die angekiindigte SchlieBung von Obir ist keine adaquate Losung der okolo-
Behauptung" zuriickgewiesen wird und geben sich jenen „de-mokratischen Anstrich", der fiir geplante Gesprache Im Volks-gruppenbeirat (Tafelrunde?) not-wendig Ist.
Mit „wendigen" Argumenten soli eine Diskusslonsbasls mit
der slowenischen Volksgruppe gesucht werden dabei wird ein Tauschgeschaft vorgeschlagen: ..Unterstiitzung fiir einen Abge-ordneten im Landesparlament, dafur die Annullierung des Wie-ner Memorandums." In einer „Presseshow" entledigt sich der KHD seiner eigenen ..Verstei-n(ach)erungen", (gegen) die er sich vervvahren will, um sie bei der Tafelrunde wieder aufti-schen zu konnen.
Bei solchen ..Verfuhrungskiin-sten" verwandeln sich die Tradi-tionstrager in ..Fiichse, die ihren Schwanz" verstecken.
Reinhold Steindorfer
Satzburg/Sotnograd
gischen Probleme. Wenn die wirtschaftliche Kompetenz Haiders in der SchlieBung ei-nes Werkes besteht, wie es sein erster Schritt hier be-weist, dann kann man ge-spannt sein, wie die 'Erneue-rung Karntens' in fiinf Jahren aussehen wird", sagte der KPO-Landessekretar abschlieBend.
Der Eisenkappler Biirger-meister Dr. Dieter Haller zeigte sich von der Ankiindi-gung Haiders betroffen und betonte, daB alle bis zuletzt gehofft hatten, daB es doch noch zu einer Sanierung des Werkes oder zumindest zur Errichtung einer Holz-schliffsanlage kommen wer-de. „Die SchlieBung des Be-triebes mit Ende dieses Jahres bedeutet fiir die Be-diensteten des Werkes und fiir das gesamte Wirtschafts-leben in unserer Gemeinde eine einzige Katastrophe", erklarte Dr. Dieter Haller gegeniiber den Medien.
Haller erinnerte auch dar-an, das die Gemeinde - im Einvernehmen mit dem Be-triebsrat und der Geschaftsfiihrung des Werkes - in den vergangenen Jahren und Mo-naten alles unternommen habe um den Weiterbestand des Betriebes zu sichern. Nun miissen die verantwortlichen Politiker erneut daran erinert werden, daB es sich hier „um eine existentie!le Frage von hundert Menschen, einer Gemeinde und eines groBen Tei-les einer Region handelt."
Auf die vollkommen neu entstandene Situation sei die Gemeinde nur insofern vor-bereitet, als daB sie ein Grundstiick fiir eine neue Be-triebsansiedlung bereits an-gekauft habe und die klare Forderung aufstelle, daB Er-satzarbeitspliitze in der Gemeinde Eisenkappel-Vellach errichtet werden miissen.
P!ockentwne< fiir die SPO „gestorben"
Die Karntner SPO hat in der letzten Sitzung ihres Par-teivorstandes beschlossen, den Bau des Plockentunnels nicht mehr zu unterstiitzen und erachtet auch eine Volks-befragung, wie sie Landesob-mann Dr. Peter Ambrozy noch vor wenigen Wochen selbst vorgeschlagen hatte, fiir nicht mehr notwendig.
Vom Landesparteivorstand wurde gleichzeitig die Forderung erhoben, daB der Bau des Gailtalzubringers zur Siidautobahn so „rasch wie moglich in Angriff genom-men wird, damit eine lei-stungsfahige verkehrsmiiBige ErschlieBung des Tales ge-wahrleistet wird," heiBt es in einer „publik"-Aussendung.
GOSPODARSTVO
Pritoga Siovenskega vestnika Ceiovec, junija 1989
Slovenska gospodarska zveza-pot ali stranpot? stran 3
Pri tej prilogi so sodeiovaii:
Andrej Mo/Mr,
Jr. Afri.sJjnn MAeJnnJer, Jr. Marjan WaA:oMnig, Jr. Terezi/a WaA:oMn:'g
Mnogo v!og
jugostovanskih
držav!janov
Koroške banke pro-fitirajo tudi iz hranilnih in drugih viog obiskovalcev iz Slovenije. Čeprav so obresti za devizne vloge v Sloveniji višje kot pri nas, zaradi različnih negotovosti veliko število jugoslovanskih državljanov svoje devize raje naloži v Avstriji. Pri vlagateljih gre po ocenah bank predvsem za osebe, ki so si prislužile nekaj denarja z delom v tujini, ki ga glede na visoko jugoslovansko inflacijo in zaradi slabih izkušenj z devizno zakonodajo raje pustijo v tujini. Gotovo pa ima del tega denarja svoj izvor tudi v t. i. sivi ekonomiji. Višina posameznih vlog znaša od nekaj tisoč do več deset milijonov šilingov. Ocene celotne višine teh vlog pri koroških bankah se gibljejo od tri do šest milijard šilingov. Vsekakor pa je očitno, da le majhen del strank iz Slovenije svoj denar zaupa bančnim ustanovam koroških Slovencev.
Celotni prihranki v tujini zaposlenih in živečih Jugoslovanov, ki so shranjeni na kontih zahodnih bank, po ocenah znašajo približno toliko kot ves jugoslovanski dolg tujim državam in bankam, to je okrog 20 milijard ameriških dolarjev.
KS.
Mnogi jMgo.sJovnn.sAJ drža v Jan(majo JranJne v/og<? pri nv.strij.sAriiz Jan-A:aJ. Povirno po JogoJAoi; v z vezi .s /?o^oJJn;'co v Poro-v/Ja/? je nnVni Jeio/nn rezerviran oJnos Jo ,s'Zoven,s'AJA; JanA: na Koroi/cent, čeprav An' iuZo ze zaraJi jezi/ca nnj-JoJ naravno, Ja Ji ^e VranAre iz Mo ven Je po-siaževoie prav JančniJ a.stnnov AtoročAJJ Moven-cev. A J oJ.stajajo gieJe Jnnčne tajnosti in varnosti viog Ji.stvene razZiAte meJ ^Zoven.sA:imi in Jragi/ni Janjami v A vVriji?
Obdelal
dr. Kristijan Schellander
Bančništvo: vprašanja in odgovori
Načelno velja enaka dolžnost bančne tajnosti za vse avstrijske banke, njihove družabnike, funkcionarje, uslužbence in osebe, ki na katerikoli način delujejo za banke. Izjeme veljajo samo v nekaj primerih. Glavni izmed njih so: kazenski postopek pred sodiščem in pred finančnimi kazenskimi oblastmi v primeru premišljenega finančnega prekrška, v zapuščinski razpravi in v primeru, če stranka izrecno in pismeno privoli v razkritje bančne tajnosti. Če meddržavne pogodbe ne predvidevajo nasprotno, sme zvezni minister za finance posredovati uradna obvestila oz. pojasnila inozemskim banč-nonadzorstvenim uradom
samo v primeru, če to 1. ne prizadene javnega reda, drugih bistvenih interesov republike Avstrije in bančne tajnosti, 2. če je zagotovljeno, da bi bila enaka pojasnila na avstrijsko zahtevo pripravljena dati tudi država, ki prosi za podatke, 3. če bi tovrstna prošnja avstrijskega finančnega ministra ustrezala ciljem avstrijskega Zakona o kreditnem gospodarstvu. Praksa je pokazala, da ob vseh zapletih v zvezi z boroveljsko posojilniško afero inozemski varčevalci zaradi postopanja avstrijskih oblasti glede bančne tajnosti niso bili oškodovani.
Glede varnosti vlog avstrijski Zakon o kreditnem gospodarstvu obvezuje vse ban-
10 največjih avstrijskih bank
(bilančna vsota v miiijardah šilingov)
1987
1.	Creditanstalt-Bankverein	388,3
2.	Girozentrale	276,4
3.	Zentralsparkasse u. Kommerzialbank	201,8
4.	Landerbank	205,3
5.	BankfurArbeitundWirtschaft	178,3
6.	Kontrollbank	173,7
7.	Genossenschaftliche Zentralbank	168,2
8.	Postsparkasse	163,1
9.	DIE ERSTE Osterreichische	136,3
Spar-Casse-Bank
10. Osterreichische Volksbanken AG	57,9
Banke na Koroškem
Karntner Landes- u. Hypothekenbank Bank tur Karnten und Steiermark Regionalna Zentralsparkasse (vključno bivša Villacher Sparkasse)
Karntner Sparkasse Raiffeisenverband Karnten Volksbank Oberkarnten Volksbank Klagenfurt Zveza slovenskih zadrug
1988
405.5 287,1 221,0 213,9
185.7 177,0
173.5 170,3
143.7
60,3
21,6
20,1
14,6
13,4
8.2
1.5
1.5
1,3
V prvem četrtletju 1989 so po poročilih avstrijske Narodne banke vloge domačih bank v šilingih in tujih vrednotah močno (za skoraj 19 milijard šilingov) narasle in znašajo trenutno nad 1351 milijard
Močan porast pri hraniinih viogah
šilingov. Hranilne vloge s porastom skoraj 6.5 milijard šilingov znašajo 1002 milijardi šilingov.
Kot že v letu poprej se je nadaljeval močan porast pri investment-skladih. 138 tovrstnih skladov razpolaga s 134 milijardami šilingov.
ke, ki sprejemajo vtoge, da so v okviru njihove bančne zveze včlanjene v zavaroval-niški skiad za vloge. Banka, ki ne bi bita včlanjena, bi zgubila koncesijo za sprejemanje vlog. Zavarovalniški skladi so po zakonu obvezani zagotoviti, da v primeru, če včlanjena banka ne bi bila več v stanju izpolnjevati svoje plačilne dolžnosti, lahko posamezniku (osebam) takoj izplačajo do 200.000 šilingov v dobro na privatnih in varčevalnih kontih. Če nek zavarovalniški sklad ne bi mogel izplačati vseh zavarovanih vlog, so skladi drugih bančnih sektorjev obvezani, da mu priskočijo na pomoč, če tudi to ne bi zadostovalo, bi končno moral prevzeti jamstvo finančni minister, torej država.
Slovenske posojilnice so članice Raiffeisnovega zavarovalniškega sklada, tako da se v tem pogledu glede varnosti vlog ne razlikujejo od drugih avstrijskih bank.
Vprašanje:	Ali lahko
neavstrijski državljan kupi avstrijske vrednostne papirje in jih deponira v Avstriji?
Odgovor: Tudi inozemec lahko kupi avstrijske in druge vrednostne papirje. Deponiranje na kontih za vrednostne papirje je v Avstriji normalno vsaj za papirje, ki so namenjeni javnosti. Odpiranje kontov v Avstriji je mogoče brez vsakršnih problemov neglede na državljanstvo.
Podobno kot pri hranilnih knjižicah lahko tuji državljan odpre tudi anonimni konto za vrednostne papirje, tako da lahko kupuje in prodaja vrednostne papirje brez navedbe imena. Dividende in obresti pa mu pritekajo na pravtako
anonimno hranilno knjižico.
Glede davčne obveznosti je v tej zvezi treba upoštevati, da mora tudi tuji državljan načelno plačati davek na kapitalni dohodek (Kapital-ertragsteuer), ki za delnice in participacijske papirje znaša 25%. Sicer inozemci lahko ta davek, ki ga mora banka odtegniti od dohodka, dobijo vrnjen; toda pri tem morajo dokazati, da so inozemci. Popolna anonimnost se torej „plača" z davkom na dohodek od kapitala.
Vprašanje:	Po večletni
zaposlitvi v Nemčiji razpolagam z določeno vsoto nemških mark. Denarja vsaj za enkrat še ne nameravam vložiti v Jugoslaviji. Ali lahko kot tuja državljanka marke deponiram tudi pri avstrijski banki, in ali je bolje obdržati marke ali pa jih zamenjati za šilinge?
Odgovor: Kot inozemka, se pravi, če ne živite v Avstriji, lahko deponirate nemške marke in druge tuje valute na bančnem kontu v Avstriji, za kar pa se morate, ko ta konto odprete, na vsak način legitimirati. Za nadaljnje dispozicije pa si lahko izberete geslo, tako da postane konto tako rekoč anonimen in zanj veljajo vse prej navedene točke o bančni tajnosti.
Kar se tiče kakovosti valute, med nemško marko in šilingom ni razlike. Avstrijska narodna banka se glede tečajne relacije strogo zgleduje po marki, avstrijski gospodarski podatki so izvrstni, gospodarska rast trenutno celo višja, obrestne mere za šiling pa tradicionalno za četrt do pol procenta nad nemškimi.
H GOSPODARSTVO
DELOVNO PRAVO
V naslednjem sestavku bi hoteli bralce seznaniti z dvema zanimivima razsodbama najvišjih sodišč v delovnem pravu:
Povračilo stroškov izobraževanja
Delovna pogodba lahko vsebuje dogovor, da delojemalec povrne stroške izobraževanja, če razdre delovno razmerje pred potekom določenega časa.
Tak dogovor ne sme neupravičeno omejiti pravice delojemalca do odpovedi svojega delovnega razmerja. Pravtako tak dogovor ne sme biti v nasprotju s pozitivno etiko. To pa je takšen dogovor, po katerem je delojemalec dolžan biti delodajalcu na razpolago, kadar ga ta potrebuje, pa čeprav delojemalec pričakuje daljša obdobja brezposelnosti in trajanje teh odvisi od delodajalca.
Nedopustna verižna deiovna pogodba (Kettenarbeitsvertrag)
Takšne pogodbe so pravnomočne le, če se nanizujejo z določenim rokom iz posebnih gospodarskih ali socialnih vzrokov. Sploh je stvarna utemeljitev potrebna že pri prvem podaljšanju pogodbe. Utemeljitev delodajalca, da je skrb za delovno mesto vplivala na delojemalca, da je podpisal delovno pogodbo za določen čas, ne zadostuje.
Z vrsto delovnih pogodb z določenim rokom (Ket-tenarbeitsvertrage) delojemalec namreč izgubi varstvo odpovedi in utrpi škodo tudi pri pravici do dopusta. Delodajalec s tako pogodbo lahko pusti delojemalca v negotovosti, ali bo podaljšal delovno pogodbo, do poteka pogodbenega roka. Obremenitev delojemalca s to negotovostjo socialno in pravno ni zaželena.
Novela obrtnega reda
S 1. 1. 1989 je v veljavi novela obrtnega reda (Ge-werbeordnung BGB1 399/ 1988). Poleg drugih sprememb so posebej zanimive naslednje:
1.	Obrtni red velja sedaj tudi za društva ter za šuš-marstvo (Pfuscherei). To pomeni, da je sedaj vseeno, če se dohodki ali druge gospodarske ugodnosti pridobijo z dejavnostjo, za katero velja obrtni red ali ne. Npr. točneje pijač z lastnimi cenami v društvenih prostorih je dejavnost, za katero velja obrtni red.
2.	Za gospodarsko dejavnost društev, ki ne stremijo po dobičku (t. z.
ideelle Vereine), velja obrtni red tudi tedaj, če je njihova dejavnost podobna obrtni dejavnosti in je (ne)posredno namenjena
premoženjskopravni ugodnosti društvenih članov. To pravilo naj prepreči izogibanje obrtnemu redu na način, da se ustanovijo društva, ki ne stremijo po dobičku, z namenom, da, seveda brez koncesije, opravljajo gostinsko ali drugo dejavnost.
3. Pravila obrtnega reda veljajo v bodoče tudi za šušmarstvo.
O poslovodstvu
1.	Če odstopi poslovodja ali zakupnik, lahko obrtna dejavnost teče še šest mesecev (doslej dva). Pristojni urad lahko ta rok skrajša, če je z nadaljnjim izvrševanjem obrti brez poslovodje ali zakupnika povezana posebna nevarnost za življenje ali za zdravje ljudi.
2.	Doslej je bil lahko imenovan za poslovodjo:
#	pri zasebnih družbah trgovinskega prava (ko-manditna družba, trgovska družba z neomejenim jamstvom) osebno odgovoren družabnik, ki je zastopal družbo.
#	pri družbi z omejenim jamstvom & Co koman-ditni družbi (Ges mbH & Co KG) trgovinskopravni poslovodja komplementarne družbe z omejenim jamstvom.
To pravilo velja še nadalje, vendar brez pridržka, da mora osebno odgovorni oz. trgovinskopravni družabnik imeti pravico, da sam podpisuje, ali - če je predvideno skupno zastopstvo - da je prisoten pri vsaki skupni pravici zastopanja.
3.	Tako imenovana dvostopenjska družba z omejenim jamstvom & Co komanditna družba - pri tej pravni podobi je družba z omejenim jamstvom & Co komanditna družba komplementarni družabnik komanditne družbe -doslej ni bila upravičena izvrševati obrti. Novela zakona je to spremenila: §9 odstavek 6.
4.	Olajšava za nadaljevanje obrti v primeru, da se spojijo akcijska družba, družba z omejenim jamstvom ter zadruge, ki je doslej veljala le za spojitev, ki je bila ustvarjena na novo, odslej velja tudi v primeru, če jo povzroči sprejem katerikoli družbe oz. zadruge.
5.	Pri kapitalnih družbah in drugih pravnih osebah so zahteve do poslovodje zaostrene. Če je poslovodja prokurist ali delojemalec, sme to funkcijo vršiti le pri dveh različnih obrtnikih. Izjema: poslovodja opravlja funkcijo pri podjetju, ki spada k nekemu koncernu.
6.	Olajšava pri pridobitvi znižanja pogojev za dokazilo zmožnosti: §28a obrtnega reda.
Terezija Wakounig
Pozicija poslovodje v družbi z omej enim jamstvom
Za davčno - pravno presojanje pogodbe za poslovodstvo (Geschaftsfuhrungsver-trag) moramo upoštevati, če je z izvajanjem funkcije poslovodje povezano tudi službeno razmerje.
V	zakonu o dohodnini (Einkommensteuergesetz) je zapisano, da je na splošno govor o službenem razmerju (Dienstverhaltnis) takrat, če je delojemalec dolžan nuditi delodajalcu na voljo svojo delovno silo, kar pomeni, da je delojemalec v celotno organizacijo podjetja/obrata integriran tako intenzivno, da je podrejen navodilom delodajalca.
V	avstrijskem (s tem tudi v davčnem) pravu je družba z omejenim jamstvom priznana kot lasten subjekt. Iz tega razloga so običajno vse pogodbe med tako družbo ter drugimi osebami (npr. družabniki, drugimi delojemalci...) tudi davčno — pravno priznane.
Kakšna je situacija, če poslovodja ni tudi družabnik družbe?
V	takem primeru tudi ni problemov na davčnem področju, ker je tak poslovodja ..obravnavan" kot vsak drug delojemalec. Njegov dohodek je obdavčen z vsemi davčnimi posledicami. Tak poslovodja uživa iste ugodnosti in olajšave kot ostali delojemalci v podjetju - torej ima prav tako pravico do 13. in 14. mesečne plače. Poleg tega družba zanj lahko ustvarja rezervo za odpravnino (Ab-fertigungsrucklage).
Kakšna je situacija, če je poslovodja hkrati (posiovo-deči) družabnik družbe?
V	tem primeru lahko na davčnem področju nastanejo različni problemi. Ne le na področju dohodnine (Ein-kommensteuer), temveč se pojavljajo problemi pri prometnem davku (Umsatz-steuer), pri obrtnem davku (Gewerbesteuer) ter pri izvirajočih posledicah predvsem pri dohodnini družabnika, če je bilo povračilo (Ge-genleistung) družbe poslovo-dečemu družabniku neustrezno (unangemessen). Zaradi tega finančna uprava (predvsem finančna revizija) razmerje med družbo ter njenim poslovodečim družabnikom preverja zelo kritično. Finančna uprava je dohodke poslovodečega družabnika dolga leta obravnavala kot dohodke iz nesamostojnega dela (Einkunfte aus nicht-selbstandiger Arbeit), kot dohodke vseh drugih delojemalcev. Šele na začetek tega desetletja je upravno sodišče na Dunaju (Verwaltungsge-richtshof) to mnenje finančne uprave ovrglo. Povod je bil sledeč:
Mož in njegova žena sta sestavljala družbo z omejenim jamstvom: mož je bil pri kapitalu družbe (Stammkapi-tal) udeležen s 75%, žena pa s 25%. Sklepala sta lahko samo z večino 80%. Poleg tega je bila žena - kot družabnik -zaposlena v družbi.
Upravno sodišče je v tem
primeru razsodilo, da žena pravzaprav ni več „tipična" delojemalka, ker sta z možem v družbi sklepala z 80% in je bil s tem mož (kateremu je primanjkovalo 5%) primoran, da se je za vsak sklep „pobotal" z ženo. Drugače rečeno, žena je torej lahko „blokirala" vsak sklep družbe. Upravno sodišče je smatralo, da taka možnost blokade ni tipična za delojemalca v kateremkoli podjetju in iz tega razloga službeno razmerje med ženo in družbo z omejenim jamstvom ni več priznalo.
To spoznanje so potem na upravnem sodišču dokumen-
tirali z drugim primerom. Sodišče je utemeljilo, da službeno razmerje in s tem dohodki iz nesamostojnega dela (Einkunfte aus nicht-selbstandiger Arbeit) niso več dani, če ima poslovodja kot družabnik v družbi tako vplivno vlogo, da pravzaprav lahko samovoljno agira v podjetju. S tem pa ta poslovodja ni več v navadni funkciji nekega delojemalca, ki je podrejen navodilom delodajalca, saj kot vpliven poslovodja nasproti svojemu delodajalcu (to je družbi z omejenim jamstvom) v zgoraj omenjenem primeru ni več podrejen.
Kako je na to situacijo reagirala finančna uprava?
V zakonu o dohodnini (§22) je zakonodajalec normiral, da so plače ter druge odškodnine, ki jih bistveno udeležen družabnik prejema od kapitalne družbe (npr. družbe z omejenim jamstvom) za svoje delovanje v družbi, dohodki iz samostojnega dela (Einkunfte aus selbstandiger Arbeit). Ti dohodki ostajajo dohodki iz samostojnega dela tudi takrat, če celotna vloga poslovodje „diši" po delojemalcu - to pomeni, da bi bila ta vloga v normalnih pogojih pravzaprav službeno razmerje. Ker pa je družabnik pri kapitalu družbe udeležen z več kot 25% (to je bistvena udeležba), se službeno razmerje z lastno družbo ne prizna več. S tem tak družabnik nima več dohodkov iz nesamostojnega dela (ampak iz samostojnega) in izgubi tudi pravico do drugih ugodnosti kot sta 13. in 14. plača ter podobno...
Kakšna je kvalifikacija dohodkov teh oseb, če se upokojijo?
Pokojnina, ki jo prejema tak družabnik, spada med dohodke iz samostojnega dela, če je bil sedanji upokojenec (bivši družabnik) v dosetih letih pred upokojitvijo več kot polovico te dobe bistveno udeležen (torej preko 25%).
Oglejmo si za naš primer (posebna tabela na tej strani) zadnjih 10 let pred upokojitvijo (od 1. 1. 1976 do 31. 12. 85). Od teh 10 let je bil naš upokojenec 6 let (od 1976 do 1981) bistveno udeležen (nad 25%), kar predstavlja več kot polovico zadnjih 10 let. Čeprav je imel v zadnjih letih samo še dohodke iz nesamostojnega dela (od 1982 do 1985 ni bil več bistveno udeležen), se ti dohodki za pokojninsko osnovo spremenijo v dohodke iz samostojnega dela.
Kakšni dohodki so sploh primerni za družabnike kapitalnih družb?
Pri tem finančni urad običajno točno preveri, če so dohodki družabnika z ozirom na njegovo funkcijo sploh primerni. Če niso, jih finančni urad upravičeno kvalificira kot prikrite deleže pri dobičku (verdeckte Gewinn-ausschuttung). Primeri za prikrite dividende:
#	visoki honorarji brez dogovorov
#	obljuba pokojnine poslovodjem, ki so bili nameščeni tik pred upokojitvijo
#	nenavadno visoka oskrba in podobno...
Pri tem fantaziji uradnikov niso postavljene meje. Poseben problem teh prikritih dividend obstaja v tem, da jih finančniki odkrijejo šele v teku revizije in potem mora podjetje plačati davke za nazaj! Zato naj se funkcija poslovodje tudi v interesu vsakega podjetnika presveti v luči opisane problematike.
dr. Marjan Wakounig
1000 procentov inflacije?
Jugoslovanski zvezni urad za statistiko je letno inflacijo za mesec april ocenil z 490.1%. Marca so podražitve znašale 397.5%, še aprila 1988 pa ..le" 152%. S tem se nova vlada Anteja Markoviča, ki je nastopila s ciljem, da sc bo prvenstveno borila proti inflaciji, nahaja pred velikimi problemi.
Jugoslovanski ekonomisti sedaj več ne izključujejo, da bo inflacija do konca tega leta dosegla stopnjo do 1000%. Življenjski standard, ki je že zdaj na najnižjem nivoju zadnjih dvajsetih let, bi se s tem še občutneje znižal.
KS.
Primer:
Celotna aktivna doba v družbi = 1.1. 1969-31. 12.1985 Od tega:
Od 1. 1. 69 do 31. 12.81	udeležen z 40% pri kapitalu družbe
od 1.1. 82 do 31. 12. 84	udeležen z 20% pri kapitalu družbe
odi. 1.85do31. 12.85 nivečudeležen
H GOSPODARSTVO
72.	79^<$/e A;7a
na .se);', A; jo je vo^;7 država; po^fanec Fare/ .S7no//e, usta-nov//ena 5/oven.sAa go.spo-dar^Aa zveza. Za njenega prvega predyedn;'Aa je A;'/ /zvo/jen podjefn/A, Aorner-c/a/n; .sve;n;'A Franc F M/ar /z DoAr/e va^z. Foda že Aar ob zz^ZazzovzZvz' je pr z.do do prvž/z zze.sog/a.szj.' oč;7eA, da ne-Aa/er; zzzlso /zoze/z' prz.szopzzz' Ar Zezzzzz zdrzzžezzjzz, .so /;'.s/;', A; jzVz je b;7o /o očdazzo, zavrzzdz z Mgovoront, da n; b;7o po-.sArb/jeno za /o, da A z faAa zveza dejan^Ao s/roAovno de/ova/a. Forej je b;7 očz7eA po/z7z'zaezje go.spodar^Ae zveze prMofezz že od vsega začefAa. /n je že dazze.s...
Fomerc/a/n; sve/n/A Franc Rufar
D/p/om/ran/ /nžen/r Fe/zAs l/V/'eser

Stovenska gospodarska zveza -perspektivna ati napačna pot?
Predsednik Franc Rutar ocenjuje zadevo drugače kot tisti, ki pravijo, da je Zveza slovenskih organizacij pripravljala osnutke za združenje, ki naj bi bilo dejansko le strokovno, da pa so potem nekateri v Narodnem svetu koroških Slovencev prevzeli to zamisel (z izdelanim pravilnikom vred) in ustanovili „svo-jo" Slovensko gospodarsko zvezo . Rutar je v pogovoru za naš list dejal: „Ustanovili smo jo za vse Slovence, za vsa slovenska in mešana podjetja pa tudi za neslovenske gospodarstvenike v kolikor so nam naklonjeni. Da pa je že na samem začetku prišlo do nesoglasij, pa je tipično slovenska tragika: če ima nekdo idejo, ki pa je ne izvede, in če jo potem uresniči kdo drug, je prvi užaljen in zadevo zavrača."
Franc Rutar zato očita tudi ZSO: „Prav to, da je pripravljala tako združenje, kaže na to, da si je tako gospodarsko združenje želela tudi ZSO. Na občni zbor so bili vabljeni tudi vsi gospodarstveniki iz njenih vrst, toda večina se jih ni udeležilo, ali pa se niso vključili. Po ustanovnem občnem zboru sem imel razgovor s predsednikom ZSO dipl. inž. Feliksom Wieser-jem, ki je dejal, da ZSO načelno ni proti Slovenski gospodarski zvezi in tudi ne proti meni kot njenemu predsedniku. Dejal je, da so v bistvu tudi pripravljeni sodelovati, toda doslej nisem prejel še niti ene pristopnice, pa čeprav sem jih ponovno razposlal."
V čem vidi torej Franc Rutar izhod iz te situacije? Pravi, da „mora biti Slovenska gospodarska zveza nadstrankarsko združenje, na Koroškem pa že preko 40 let traja spor med slovenskim desnim in levim krilom. Prav pri gospodarski zvezi pa bi bila najboljša priložnost, da obe strani pokažeta, da sta enotni, saj je gospodarstvo začetek in osnova vsakršnega narodnega življenja."
Za možen čas takega pobratenja" pa Rutar predlaga letošnjo jesen: „Tedaj bomo imeli občni zbor, na katerem bomo pregledali delo sedanjega odbora in sprejeli smernice za bodočnost. Tedaj bi se dalo marsikaj spremeniti: pravilnik, če je ta vzrok, da nekateri ne sodelujejo, pa tudi o predsedniškem mestu je mogoče na novo sklepati. Nočem se za vsako ceno držati stolčka; tudi odstopim, če bi kdo drug lahko dosegel enotnost in skupnost!"
Prav pri oceni dosedanjega dela Slovenske gospodarske zveze pa nastajajo drugi očitki, ki jih Franc Rutar sicer pavšalno zavrača s predpostavko, da „sme delo kritizirati le tisti, ki je član", sicer pa tudi sam priznava: „Imeli smo štiri seje glavnega odbora ter en razgovor o pogajanjih za dvojezično trgovsko akademijo. Več pa nam naše sile niso dovoljevale: nimamo denarja, poklicnega tajnika, pa tudi na Koroški trgovski zbornici še nismo uspeli, da bi dobili sredstva za strokovna predavanja iz za to namenjenega sklada."
Torej si bo morala Slovenska gospodarska zveza tudi na tem področju pot šele utreti. Pogovori s predstavniki trgovske zbornice sicer že tečejo, toda rezultata še ni. Prav tako, ali pa deloma tudi zaradi tega, peša tudi delovanje. Ob tem pa gotovo ne more zadostovati samo to, da pač nekateri člani SGZ že razmišljajo, kako se bodo odločili naslednje leto ob volitvah v trgovsko zbornico. Franc Rutar, ki je sedaj njen član - izvoljen je na listi socialističnega Freier Wirtschafts-verband -, se še ni odločil: „OVP in FP sta se že dogovorili, da bosta nastopili skupno in da bo FP dobila 25 odstotkov mest. Od tradicionalnih kandidatov preostaja torej še Freier Wirtschaft-sverband. Nastaja vprašanje, ali se bomo domenili z njim ali pa bomo kar sami kandidi-
rali. Tretja možnost pa bi bila vsekakor neka skupna volilna platforma z vsemi tistimi grupacijami, ki niso zadovoljne."
Toda tudi v tem še ni jasne linije, vendar je za dokončno odločitev še nekaj časa. Vsaj nekoliko sporno pa zveni predsednikova izjava v nekem drugem primeru: neko mešano podjetje je bilo deležno kritike, ker je v razpisu zahtevalo od kandidatov znanje slovenščine. Franc Rutar je tedaj podjetje odločno zagovarjal in sicer s stališčem, ki ga je ponovil tudi v razgovoru za naš list: „Kako je mogoče zagovarjati, da mora cel team govoriti nemško. Tudi jaz vendar ne morem vsega razlagati po nemško samo zato, ker je nekdo zraven, ki slovenščine ne obvlada. Da pa morda tako stališče nekje sproži zahtevo, da potem v ostalih podjetjih ne bi smeli zaposlovati Slovencev, pa je vzrok v tem, da principialno odklanjajo dvojezičnost. Zahteva, da bi smeli delati samo neslo-venci, nima nikakršne zveze z demokracijo in enakopravnostjo."
Mnenje druge strani
O vrsti odprtih vprašanj v zadevi Slovenske gospodarske zveze smo povprašali tudi predsednika ZSO dipl. inž. Feliksa Wieserja. Že uvodoma je poudaril, da je „sicer prav, da se je ustanovila Slovenska gospodarska zveza, toda priprava in na način ustanovitve sta bila preveč spolitizirana, saj je na primer ustanovni občni zbor vodil človek, ki se neposredno še nikoli ni ukvarjal z gospodarstvom." Prav v tem postopku pa vidi Wieser tudi prvi zadržek: „Verjetno je prav zaradi tega marsikdo podvomil v iskreno željo po ustanovitvi organizacije, v kateri bi lahko zares in brez političnih predznakov sodelovali vsi slovenski in tudi neslovenski gospodarstveniki."
Tudi predsednik ZSO
opaža, „da v zadnjem času aktivnosti zveze ni več čutiti. Kje so vzroki, ne vem." O nadaljnjem delovanju oziroma o možnostih za razvoj Slovenske gospodarske zveze pa Wieser pravi: „Pred nekaj meseci sem imel s Francem Rutarjem koristen razgovor. Pogovarjala sva se o nekaterih vsebinskih spremembah, ki so potrebne, da bi SGZ postala za gospodarstvenike atraktivna in privlačna." Pri tem ima Wieser v mislih med drugim konkretne potrebe za področje južne Koroške: „Že leta koroški Slovenci zahtevamo finančno pomoč za razvoj južne Koroške. Njen namen bi bil predvsem v gospodarski krepitvi tistega dela koroškega področja, ki zaradi zgodovinskega in političnega razvoja zaostaja za razvojem osrednjega. Razen verbalnih zahtev pa doslej še nihče ni izdelal konkretnega načrta za tako podpiranje. Morda pa bi bil to dejansko lahko izziv za SGZ!"
Wieser smatra, da ima SGZ možnosti za razvoj in v tem smislu meni: „ZSO in vanjo včlanjene organizacije bi želele, da bi zveza v pripravah za naslednji občni zbor vključila tudi tiste gospodarske subjekte, ki so bili do nje ob ustanovitvi kritični. Menim, da tudi ne bi bilo prav, da bi SGZ nastopala strankarsko-politično, kajti s tem bi omejevala platformo članstva."
Predvsem pa je zanj v tej zvezi pomemben odgovor na naslednje vprašanje: „Ali bo poleg dobre volje predsednika Rutarja tudi ostali del odbora znal delovati strokovno?"
Do različnih mnenj med predsednikom Slovenske gospodarske zveze Francem Rutarjem in predsednikom ZSO Feliksom Wieserjem pa prihaja tudi ob vprašanju jezikovnega znanja zaposlenih v slovenskih ali mešanih podjetjih. O tem je Wieser dejal: „V času integracijskih procesov v Evropsko skupnost je
sicer zelo pomembno ohraniti svojo samostojnost, toda brez vsakršnega geta. Zato so izjave, ki merijo v to, da naj bi v nekaterih podjetjih zaposlovali na osnovi narodne pripadnosti, skrajno nepremišljene in nevarne. ZSO seje v preteklih desetletjih borila proti vsakršnemu getu, proti takemu, ki si ga včasih ustvarjamo sami, še posebej pa proti tistemu, ki nam ga vsiljujejo KHD, FP in drugi. Zato smo tudi na gospodarskem področju za načelo dvo-in večjezičnosti, kajti prav v gospodarstvu je to zelo pomembno."
Glede volitev v trgovsko zbornico pa Wieser meni, da je treba razmišljati o možnih variantah nastopa, poudarja pa, „da se je treba za nove možnosti odločati samo pod pogojem, če bodo volilci o njihovi vsebini resnično seznanjeni in če bo ta dejansko nova in perspektivna. Zahtevati in pričakovati od volilcev, da bodo podprli neko novo listo samo zaradi narodnostnega momenta, bi bilo premalo. To mnenje potrjuje tudi dokaj neuspešen nastop slovenske liste Koroška solidarnost na predzadnjih volitvah v delavsko zbornico, to pa še posebej zato, ker o tej listi po volitvah ni bilo več ne duha ne sluha!"
Okrog Slovenske gospodarske zveze je torej še mnogo odprtih vprašanj, pa naj bo to v zvezi z notra-njeorganizacijsko ravnjo, kakor tudi glede njenega delovanja navzven. Upati je, da se bodo do napovedanega občnega zbora nekatere zadeve razčistile, da bodo nekateri uvideli, da gre pri organizaciji predvsem za strokovno področje dela, in da bodo nekateri tudi razmislili o programu, s katerim bi dejansko pospešili ravzvoj slovenskega gospodarstva na Koroškem. Ne nazadnje tudi v prid vsem pripadnikom narodne skupnosti!
Andrej Mohar
Girozentrale je drugačna kot druge banke. Stranke, gospodarski publicisti in celo naša konkurenca to vedno spet potrjujejo. Za mnoge usluge, ki danes spadajo k standardni ponudbi avstrijskih bank, je dala pobudo Girozentrale. S pogumom pri eksperimentiranju in pri uvajanju sprememb ter s pripravljenostjo za utiranje novih poti je Girozentrale postala izredna banka za izredne stranke.
>
m
Girozentrale und Bank der osterreichischen Sparkassen Aktiengesellschaft Schubertring 5,1011 Wien/Dunaj
telefon: (0222) 711 94/0, teleks 133006, te!efax (0222) 713 70 55
Girozentrale Dunaj
Evropska banka Avstrije
oos:
&)/j/co /e/o .se nog/ho /: /:ro-jo. O/roc/ je veje///'o poč//n/c, j<?/j/re /c/op/ /o <7//oj/c/ domov/ bodo o.s/o// prozo/. To veje//'e /e žare/o /z oč/ c/e/c/e/ /n /oo-/ov, /c/ v čaj o jo/.s/cego /e/o h/vojo v A//od/oj/:em domo .S7oveoj/:ego Jo/.sZ:ego droj/vo v Ce/ovco. Do je pre/co /e/o po/eg MČeo/o o/rvo/jojo /od/ z g/oj&o, pe/yem, /gro, /e/o-vodbo /o je j čem, jo po/cazo// o o zo/c//MČo/pr/reddv/ v pooe-de/j'e/c, /co jo v obj/roem programu po/cazo// jvoje dojež-ke.
Ob spremlja y/ k/far so c/ek/e/a ubrano zape/a
Prijetni žarki veseija v Mladinskem domu
Že v vabilo so napisali pogrejte se ob žarkih veselja". In res je bilo prijetno videti nasmejane obraze, polne samozavesti in optimizma. Zadovoljstvo pa je bilo čutiti tudi med vzgojitelji, ki pod
vodstvom mag. Jožeta Blajsa skrbijo za dobro počutje gojenk in gojencev in seveda tudi za dober uspeh v šoli. Z vsem, kar smo v ponedeljek videli v Mladinskem domu, pa so bili zadovoljni tudi
Ravnate// mag. doze B/ajs je pozdrav// obč/nstvo
starši in vsi, ki smo sledili zaključni prireditvi. Razveseljivo je tudi, da so v programu sodelovali tudi nekateri starši kot sta družini Kežar in Marko iz Horc ter Marija Malle in Hanzi Quantschnig iz Slovenjega Plajberka.
Kljub žarkom veselja, ki so obsevali dogajanje v dvorani, je mladina izrazila tudi senčno stran, tisto, ki uvaja ločevanje otrok na šolah. Izpovedovali so, da ne razumejo, zakaj politiki počnejo to, ko pa mladina noče ločevanja, da ne razumejo, da se zaradi tega prepirajo, ko pa mladi želijo biti skupaj, kot je vsem skupna ena domovina, z ljudmi dveh jezikov in dveh kultur.
Na ponedeljkovi prireditvi so delili tudi glasilo „Prepih", ki je vreden, da ga prelistamo, saj je ogledalo tega, kar se je v MD SŠD dogajalo v iztekajočem se šolskem letu.
A.K.
Siovenska Mteratura na Dunaju
„Avstrijski PEN-klub je predolgo okleval, preden je spoznal globino in pomen slovenskega literarnega ustvarjanja na Koroškem za vseavs-trijsko pisateljsko in literarno dejavnost. Turobnost in kljubovalnost koroške slovenske literature, še zlasti pa njene lirike, so neločljiv del vseavs-trijske literature, posebno še v času po drugi svetovni vojni."
Tako je v svojem programskem nagovoru preteklo sredo v dunajskem „domus slovenica" poudaril podpredsednik avstrijskega PEN-kluba Herbert Janiček ob predstavitvi pesniške zbirke „Die Dornenbliite" izpod peresa Andreja Kokota. V tej zbirki, ki je izšla pri celovški založbi „Alekto", Andrej Kokot, ki je bil prisoten na dunajski predstavitvi, že drugič predstavlja svoje pesmi nemški javnosti.
Udeležba ob predstavitvi Kokotove zbirke je dokazala, da slovenska koroška lirika ni več črna pega v zavesti za literaturo zainteresirane publike. Umetniški direktor „do-mus slovenicae" F. J. Bister
je med udeleženci pozdravil znanega kulturnega delavca Paula Blaho ter predsednika Avstrijske lige za človekove pravice Alfreda Stroerja. Kokotove pesmi je v nemščini bral Bernhard Bauer, v slovenščini pa (Janez Miklič).
Medtem ko je Janiček Kokotovo liriko označil kot eno samo „žalno pesem" („Trauerlied"), je to pesimistično oceno korigiral Peter Paul Wiplinger, ki je ob predstavitvi pesnika Andreja Kokota hkrati podal kratek pregled slovenske literature nasploh in pomen Kokoto-vega udejstvovanja v njej. Z iskrenimi besedami je še posebej poudaril svoje prijateljstvo s pesnikom in - kar je že skoraj pozabljeno - svoj odnos do Valentina Polan-ška. Odkrito je izzvenela Wiplingerjeva predstavitev, ko je publiki z znanim Schillerjevim verzom razložil svoj prijateljski odnos do navedenih slovenskih pesnikov: „Ich sei, gewahrt mir die Bitte, in eurem Bunde der Dritte". In ta zveza nedvomna obstaja dalje in je plodna: Kokotovi prevodi Wiplingerjevih del v
slovenščino in obratno nazorno dokazujejo in izpričujejo mednarodnost ter prijateljstvo literature in lirike.
Da bi to dejstvo ne bilo omejeno na osebne ali slučajne prijateljske vezi, pa je podpredsednik avstrijskega PEN-kluba obljubil: „ Česar morda politične razmere vedno ne omogočajo", tako je dejal Janiček ob zaključku svojega govora, „vam lahko zagotavljam jaz: PEN bo ostal duhovna domovina Andreja Kokota in literature, ki jo predstavlja."
Janko Ferk je nedavno tega predstavil v Dunajskem krožku svojo najnovejšo zbirko „ Vsebina peščenih ur". Beseda pa ni tekla samo o tej knjigi, ki je izšla pri celovški Mohorjevi, temveč tudi o novem položaju za (slovenske) pisatelje in umetnike na Koroškem, odkar je Haider deželni glavar. Ne Haider ne kdo drug ga ne bo prisilil do molka, je v zvezi s tem dejal Ferk, ki je hkrati zanikal poročilo v nekem tedniku, po katerem naj bi pisatelj odložil pero.
F.Z.
KULTURNE NOVICE
Šentpnmož - Schubertova maša
Mešani pevski zbor SPD „Danica" že od lanske jeseni študira Schubertovo mašo v G-duru, ki je pisana za zbor, soliste in orkester. Prvič jo bomo izvedli v nedeljo, 2. julija ob 10. uri v šentpri-moški farni cerkvi.
Franz Schubert je v času svojega delovanja kot šolski pomočnik v šoli Liechtenthal pri Dunaju napisal štiri mladinske maše. Mašo v G-duru je zložil v šestih dneh. To delo je postalo vedno bolj popularno najprej v Avstriji, nato pa tudi v Nemčiji, Angliji in Ameriki. Tako je postala skoraj najbolj priljubljena klasična maša.
Študij Schubertove maše je novost za mešani zbor Danica. Mladi magister glas-
be Stanko Polcer si je zastavil cilj, da bo ob koncu svojega študija v domačem kraju. z domačim zborom predstavil svoje znanje. To bi lahko pojmovali tudi za praktično diplomsko nalogo v domačem kraju. V pomoč so mu bili dirigent Danice Hanzi Kežar ter Marija Kežar in ob klavirju Andreja Močilnik. Za sodelovanje smo pridobili odlične pevske soliste in instrumentaliste. To so: 10-članski orkester ljubljanske filharmonije ter pevski solisti Mika Kaiyama iz Tokia -sopran, Johannes Mucher -tenor in Gert Kenda - bas. Ves projekt je zelo zahteven, vendar se pevke in pevci Danice nastopa v nedeljo že veselimo.	Dani
Visoka nagrada za A. Fuchsa
Letošnjo „Literarno nagrado Evropskega združenja avtorjev Kogge e.V." so prisodili na Koroškem živečemu pisatelju prof. Antonu Fuchsu. Predsedstvo sklada te nagrade in skupščina west-falskega mesta Minden, so mu nagrado dodelili za njegov pisateljski opus. Svečana podelitev bo 29. oktobra v Mindnu.
Anton Fuchs je mednarodno kulturno javnost opozoril z romanom „Deseteur", ki ga je založila in izdala celovška založba Alekto. To je avtobiografski roman, v katerem opisuje svoje izkušnje kot vojak v nemški vojski, katero kmalu spozna za zločinsko, zato dezertira v nasprotni tabor. Roman bo v kratkem izšel v angleškem prevodu, v pripravi pa je tudi izdaja v francoščini.
Anton Fuchs sodi v krog avstrijskih pisateljev, ki se zavzemajo za pravice manjšin, in se odločno bori proti pojavom neofašizma in je dejaven tudi v odboru združenja pisateljev, ki odločno protestirajo zoper Grenzland-
Jahrbuch svobodnjaške stranke, v kateri širijo naci-stinčo miselnost.
Prof. Antonu Fuchsu k nagradi (v višini 10.000 DM) iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo ustvarjalnega uspeha.
Anton Fuchs
Praznik iužiškosrhske poezije
Letošnji 11. prazik luži-škosrbske poezije je bil 15. junija v Budišinu, kulturnem centru lužiškosrbske narodne skupnosti. Združenje srbskih pisateljev (Kola serbaich spi-sowacelow) je k sodelovanju povabilo tudi koroškega pesnika Franca Merkača.
Prireditev je bila posvečena 100-letnici rojstva luži-škosrbskega pisatelja Jana Skale. Njegove in svoje pesmi so v ustreznih prevodih brali Niko Grafenauer iz Slovenije, Alicja Patey-Grabowska s Poljske, Roman Kudlik iz Ukrajine, Josef Suchy iz Češke in Franc Merkač iz Avstrije. Na večeru so sodelovali tudi lužiškosrbski pesniki, bralni večer v nem-
ško-srbskem gledališču pa sta s svojevrstno elektronsko glasbo popestrila Tomaž in Alojz Nawka.
Dr. Franc Merkač je ob tej priložnosti (16. junija) nastopil še na Inštitutu za srbsko narodopisje v Budišinu, kjer je zelo pozornemu občinstvu predaval o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Obisk Merkača pri lužiških Srbih v Nemški demokratični republiki je sodil v sklop rednih stikov, ki jih koroški slovenski pisatelji gojijo z luži-škosrbskimi kolegi. Pričakovati je, da bo tudi na pisateljskem srečanju na Obirskem prisoten kak pisec iz Lužic.
Siovenski vestnik dvakrat tedensko
Polomija s staro ljudsko šolo
Bogat obračun kulturnega dela
BRNCA- Po dveh letih je Slovensko prosvetno društvo Dobrač na Brnci spet izvedlo občni zbor, na katerem je odbor poročal o svoji dejavnosti. Predsednik mag.Marjan Gallob je dejal, da je društvo doseglo lepe uspehe na področju odrske dejavnosti, da v okviru društva zdaj deluje tudi mešani pevski zbor, ki ga vodi Aleksander Černut.
Na občnem zboru so bili zelo stvarni, saj se zavedajo, da aktivnosti ne bodo zmogli stopnjevati, zato se bo društvo prizadevalo ohraniti dosedanjo raven. Sklenili so, da bodo z igro Sence jeseni gostovali še pri nekaterih društvih. do tedaj pa bodo zbrali novo dramsko besedilo, ki ga bodo postavili na oder v zimskih mesecih. Mešani zbor pa bo še ta mesec gostoval v Podkorenu pri Kranjski gori.
Uspehi društva so brez dvoma posledica marljivosti odbora in vsega članstva, ki presega število sto, ne nazadnje pa tudi strokovne pomoči s strani Slovenske prosvetne zveze, zlasti z odličnim režiserjem Petrom Militarovim. Rečeno je bilo tudi, da ima društvo dobre stike s slikarjem in kulturnikom Piccotinijem iz Beljaka; pod njegovim vodstvom so izvedli izlet v Benetke.
Na občnem zboru, ki se ga je udeležil tudi tajnik SPZ dr. Janko Malle, so za predsednika ponovno izvolili Marjana Galloba, podpredsednica je Milica Hrobath, tajnica Marica Koren, blagajnik pa je postal Hanzi Warmut.
Dežeta gtasbe
ŠKOFIČE. - V nedeljo so pred škofiško občinsko hišo odkrili kip znanemu glasbenemu ustvarjalcu Albanu Bergu, ki si je bil izbral Škofiče za svoje domovanje. Pri odkritju kipa je koroški kulturni referent dejal, da je Koroška dežela glasbe.
CELOVEC - Koroškemu astronomskemu združenju pod vodstvom predsednika Manfreda Poscha je uspel velik podvig: od preteklega tedna dalje je v celovškem planetariju odprta razstava, ki obiskovalcem odpira edinstven vpogled v vesolje.
Razstava je atraktivna dokumentacija ESO (Euro-pean Southern Observatory), trenutno največjega in tudi najpomembnejšega raziskovalnega centra na svetu. Tako razstava prikazuje izjemne slike oz. posnetke vesolja,	daljnogledne
naprave ter druge priprave za raziskovanje vesolja in obširno dokumentacijo o ustanovitvi in razvoju ESO.
Ob otvoritvi razstave je predsednik Posch poudaril, da naj bi bila ta razstava, ki so je doslej pokazali le v največjih mestih na svetu, ne samo informacija o stanju raziskovanja vesolja, temveč tudi spodbuda za Avstrijo, da se vključi v to pomembno raziskovalno inštitucijo, v kateri so tačas že včlanjene države
kot Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Nizozemska, Švedska, Danska, Švica in Italija.
Zanimiv je podatek, da „evropsko okno" v vesolje (na našem posnetku) ni nameščeno v kaki evropski državi, temveč na 2000 metrov visoki gori La Silla v Čilu v južni Ameriki.
Nerazveseljiv sklep seje občinskega odbora v ponedeljek tega tedna bo - zlasti v suhih mesecih - dobesedno težil denarnice občanov: sklenjeno je bilo tako zvišanje prispevkov za vodni priključek kakor tudi stroškov za uporabo vode. Kubični meter vode bo stal devet šilingov, podražitev znaša približno en šiling. Frakcija OVP je bila najprej proti podražitvi, vendar so jo v teku seje 'spreobrnili'. Tako so proti sklepu glasovali samo odborniki Slovenske gospodarske skupnosti.
PODROŽCA. - Ker je v poslopju ljudske šole v Pod-rožci premalo prostorov, morajo učitelji skupino šestih k slovenščini prijavljenih učencev iz četrtega razreda poučevati v kamrici za učila. To je bilo med drugim omenjeno v poročilu kontrolnega odbora na občinski seji v Šentjakobu v Rožu. O katastro-
Lesni sejem '89 v znamenju nove tehnologije!
CELOVEC. - Celovški lesni sejem, ki bo letos potekal od 13. do 17. septembra na celovškem sejemskem razstavišču, bo močno v znamenju razvoja nove kompjuter-ske tehnologije. To je mogoče napovedati že na osnovi števila razstavljalcev, ki nudijo tovrstne stroje. Tako bodo prikazani kompletni programi za maksimalno izkoriščanje lesne surovine pri rezanju in žaganju, hkrati pa bo prikazana tudi druga plat medalje: kontrolne naprave, s katerimi lahko šef točno ugotavlja, koliko je bil vsak posamezen delavec produktiven. Temi „nove tehnologije v lesnem gospodarstvu" bo posvečen tudi poseben seminar.
Sprejet je bil tudi načelni sklep o gradbenih ukrepih pri potoku Reki. Vzrok za pregraditev je avtocesta, ki bo prečkala občinsko ozemlje. Meteorne vode z avtoceste, tako je načrtovano, naj bi odvajali v potok Reko. Sklep je bil sprejet soglasno. Slovenski mandatarji so pri tem izrazili svoj pridržek, da morajo biti pri gradnji upoštevani ekološki aspekti.
Da so šentjakobski občinski očetje v nekaterih zadevah prekomerno natančni, dokazuje razprava in sklepanje o nabavi mlina in avtomata za kavo.
falni situaciji se je že jeseni lahko prepričala uradna komisija, ki so ji poleg treh deželnih šolskih inšpektorjev prisostvovali župan in uradniki deželne vlade. Kljub temu se do zdaj ni nič spremenilo, razen da je občina kot vzdrževalec šole dala „kamrco" vsaj prepleskati. Tako stanje pa bo ostalo vse do leta 1991. Tedaj bodo menda začeli z adaptacijo šole. Pogajanja o tej zadevi pa občina z lastnikom šolskega poslopja - zloglasnim Schul-vereinom Siidmark - vodi že preko tri leta. Vzrok za njihovo neuspešnost so menda pogoji lastnika. Ta se je v preteklosti izkazal s tem, da je enostransko po dokaj jasnem principu dovoljeval izvenšol-sko uporabo poslopja. Schul-verein tudi ni hotel občnini zagotoviti javnosti stavbe, ko je bila le-ta pripravljena plačati gradbene stroške. Zakaj občina ne postopa bolj odločno ali zgradi novo šolo na sosednjem občinskem zemljišču, ostaja odprto vprašanje.
Spoštovane bratke, spoštovan! bratci
V novem šolskem letu bodo naši otroci v Celovcu dobili novo ljudsko šolo. Šola je privatna. pouk bo v obeh deželnih jezikih. Za to je potreben denar. Kljub podpori Mohorjeve družbe bodo starši morali plačevati šolnino. Tega pa ne zmorejo vsi. Kjer je potrebno, hočemo pomagati.
Zato Vas prosimo za podporo. Prilagamo Vam položnice in Vas prosimo, da se jih poslu-žite.
Združenje staršev
OGLAS
Ugodno prodam avtomobil Citroen Visa, letnik 1983. Ponudbe na telefon 0 463/249503.
Voda stane že ce!ih devet šilingov
ŠENTJAKOB V ROŽU. -
/van Do/enc
Za dotar čtovečnosti
Počasi so se pomikali dalje, ko da ne bi vedeti, kam so namenjeni. Nato sem si to cestno posebnost razložil s snegom in mrazom. Najbrž je za ženske premrzlo, da bi peš hodile po mestu. Vsaj v VVinnipegu.
Ko sem se vračal, od koder sem bil prišel, se je že začelo temniti. Luči so se zgodaj prižgale. Sneg se je svetil pod svetilkami, kot bi plaval na vodi. Prvič, odkar sem bil prišel v to mesto, sem pogledal priti nebu. Nikjer nobene zvezde. Nebo je bilo črno in
nizko, kakor da je poveznjeno nad strehami hiš.
V veži sem srečal Francko.
„Kje si pa bil?" me je vprašala.
..Klatil sem se po mestu," sem kratko odgovoril. „tskal sem delo."
Moja šala je bila grenka. Radovedno meje pogledala.
„Si se tudi ti naveličal tega večnega sedenja tule? Bila sem gori v tvoji sobi. Vsi so tam in se čemerno držijo. Živce bodo izgubili, če bo šlo tako dalje."
„Kaj pati?" sem vprašal.
Vse popoldne sem bila z Radetom. Gledala sva televizijski spored."
„Je kje kaj novega?"
„Nič. Tudi iz moje sobe se ni še nobena nikamor izgubila.
Vse so še tu in čakajo."
„čakajo? Kaj neki? Morale si bodo kaj poiskati."
„Seveda. To jim pravim tudi sama."
„Se tebi nikamor ne mudi?" sem vprašal in jo pozorno pogledal.
„Za zdaj še ne. Še vedno počivam. Sicer pa tako vem, kaj me čaka, za služkinjo bom šla, kaj pa drugo."
„Se ti je tisti trgovec že javit?"
„Še ne."
Nekaj časa sva se takole pogovarjala tjavdan, potem sva se poslovila. Odšla je v svojo sobo, jaz pa v jedilnico. Brez teka sem nekaj pojedel. Potem sem še dolgo sedel tam in kadil. Tu sem imel mir,
ki ga zgoraj v sobi ni ob tem času. Hotel sem biti sam.
Vstat sem šele, ko so strežnice zapirale vrata. Vse so bile prijazne postarane ženice. Želele so mi lahko noč.
V sobi je vršelo kot v čebeljem panju. Vsi vprek so govorili in krilili z rokami. Dva sta imela zemljevid mesta kar pred seboj na tleh.
„Kaj se pa dogaja?" sem vprašal avtomehanika nad sabo, ki je sedel na postelji in nekaj pisat!
Kratko je pokašljal in rekel:
„Vsi so nekam nemirni. Konec prvega tedna v Kanadi. Kaj si hočeš!"
„Že imaš delo?"
„še ne."
„lnti?"
„Tudi ne." Počakal sem, da se je soba malo umirila. Nekaj deklet je bilo tudi na obisku pri svojih fantih. Parov je vedno več, sem ugotovil. „Kako dolgo bova
še iskala delo?" sem se končno spet oglasil.
„Jaz - do srede. Če do takrat še ne dobim dela, pojdem nad uradnika spodaj. Zahteval bom od njega delo ali pa vozno karto za kam drugam. Denarja nimam."
„S teboj grem v sredo. Dogovoriva se še. Tudi meni bo tri dni iskanja dovolj. Posebno še, ker nikjer ni nobenih možnosti, da bi kmalu prišla pomlad."
„Seveda, še vedno smo šele v februarju."
Sedel sem na rob svoje postelje in prisluhnil glasovom okrog sebe. Vsi so bili sila razburjeni, razen tistih dveh, treh, ki so govorili z dekleti. Nekdo se je pridušal, da bo v prihodnjih dveh dneh prečesal vse mesto, od severa na jug in od vzhoda na zahod, vsako ulico, vsako podjetje. „ Nekje moramo nekaj najti!" je sklenil.
(r/r/Z/c /jr/ZmrZn/Zč)
TV AVSTR!JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TE DN!NATELEV!Z!J!
PE 30.6.	9.05 Pustolovščina v Vancouvru; 10.30 Priča obsodbe; 13.50 Komična opera; 14.00 Miš, ki je kri-čaia; 15.33 Spored za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.17 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; Šport; 20.15 Derrick; 21.20 Top šport; 22.20 Pogledi s strani; 22.30 Trailer; 23.00 V Coloradu je hudič; 0.20 Aktualno; 0.25 Miami vice.	16.45 Tedaj; 16.50 Ljubljena dežela; 17.30	Shajališče živinozdravnik; 18.00	Pustolovščina v Vancouvru; 18.30	Wurlitzer; 10.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Po rdeče-belo-belo-rdečih sledovih; 21.00	Grog show; 21.20 Posnetek ob blizu; 22.00 Čas v stiki; 22.50 Tekmovanje za nagrado I. Bachmann; 23.20 In tako še vedno plešejo.	17.25 Leteči cirkus Montyja Py-thona; 18.00 Dnevnik; 18.10 Spored za otroke: Nevarni zaliv; 18.40 Gorska folklora: Poljska; 18.55 Risanka; 19.15 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.15 V hribih se dela dan...; 21.00 Kriminaina zgodba; 21.50 Dnevnik; 22.15 Poletna noč; Schwarzwa!dska klinika; 0.00 Nesreča na tirih; 1.30 Videostrani.
$0 1.7.	9.05 Pustolovščina v Vancouvru; 10.30 Ruščina; 11.40 VVilsonova poslednja možnost; 14.10 Otroški spored; 16.00 Spored za najmlgjše; 18.00	Mi; 18.30 Šport; 19.00 Ta teden na televiziji; 19.30 Čas v sliki; 20.00	Šport; 20.15 Grand prix ljudske glasbe; 22.00 Damien - Omen II; 23.45 Aktualno; 23.50 Poslednji dnevi Pompeja; 1.30 Ekslibris.	16.40 Tedaj; 17.00 Visoki zbor; 18.00 Pustolovščina v Vancouvru; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Bastard; 21.45 Aktuatno; 21.50 Šport; 22.20 Kronski draguij; 23.10 Varuj se plavolasih žena; 23.55 Poročila; 0.00 Ekslibris.	16.15 Poletna noč; Schwarzwaldska klinika; 17.05 Tednik; 18.00 Dnevnik; 18.05 Poslovne informacije; 18.10 Spored za otroke; Robin in Rozi: Zidarja; Bendji; Tisoč idej za naravoslovce; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.30 S.O.S. Titanic; 22.15 Dnevnik; 22.40 Poletna noč; Sch-warzwaldska klinika; Samo bedaki in konji; 1.40 Videostrani.
ME 2.7.	9.05 Po rdeče-belo-rdečih sledovih; .10.30 Obzornik; 11.00 Ura tiska; 13.45 Boj v vili Fiorita; 15.35 Otroški spored; 17.00 X-Large; 18.30 Knight Rider; 19.15 Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Beneška noč, opereta; 22.30 Vizije; 22.35 Tekmovanje za nagrado I. Bachmann, povzetek; 23.35 Veselje ob glasbi; 0.05 Aktualno.	9.05 Kulturni obzornik; 9.30 Angel, hudič in demoni; 13.00 Dober dan, Koroška; 15.00 Športno popoldne; 17.15	Klub seniorjev; 18.00 Pustolovščina v Vancouvru; 18.30 Slika Avstrije; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15	Moški s K3; 21.10 Aktualno; 21.55 Mislim, da stojim v gozdu; 23.35 Šport; 23.40 Miami vice.	9.30	Otroška matineja: Živ žav; Nevarni zaliv; Siniša Pavič: Boljše življenje; 11.30 Kvartet Savski val; 12.30	San Remo '89; 15.20 Pristuh-nimo tišini; 16.00 M. Zinnerova: Zapisani šoli; 17.00 Dnevnik; 17.10 Princesa in razbojnik; 19.30 Dnevnik; 20.20 Miodrag Karadjič: Djekna še ni umrla; 21.25 Zdravo; 23.00 Videostrani.
PO 3.7.	9.05 Pustolovščina v Vancouvru; 10.30 V Coloradu je hudič; 14.00 Ti leni taksisti; 15.30 Počitniški spored; 16.00 Čvrsto v sedlu; 16.50 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.17 Znanost danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Mag-num; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Ponaredba; 23.55 Aktualno; 0.00 Department S; Poročila.	16.55	Tedaj; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Pustolovščina v Vancouvru; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Gozdarska hiša Falkenau; 21.0 Mojstri kuhajo; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Srbi prihajajo; 23.10 Potovanje na konec teme; 23.55	Aktualno.	16.05 Videostrani; 16.15 Poletna noč; 17.40 Zrcalo tedna; 18.00 Dnevnik; 18.25 Spored za otroke: Radovedni taček: Voz; Tisoč idej za naravoslovce; 19.05 Videostrani; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Aljoša Rusi: Prgišče sreče; 21.10 Osmi dan; 21.50 Dnevnik; 22.15 Poletna noč; Schwarzwaldska klinika; Alo, alo; 1.15 Videostrani.
RADIO KOROMA 18.10-19.00 Petek, 30.6.	(Danica Urschitz) Kulturno-glasbena oddaja: čtivo za	Nedelja, 2.7. dopust - nove knjige	„Misli, mnenja in spo- bodo predstavili	mini" -1030. maturant uslužbenci obeh	slovenske gimnazije slovenskih knjigarn v Celovcu - Mohorjeve	Ponedeijek, 3.7. in Drave.	..Nezadostno" - starši, profesorji in dijaki re-Sobota, 1.7.	agirajo na negativno Duhovni nagovor	oceno (javna študijska (Kristo Srienc)	diskusija). Vodi Mirko Voščila	Bogataj		Dober dan, ArirosAa Spored za 2.7.1989, ob 13.00, TV A2 #	Otroški dan na Ziijski Bistrici #	Srečanje pianincevAipe-Jadran #	10)etkuiturnegadomanaRadišah #	Trije pristni Dunajčani - titerarno branje #	Nadaijevanje serije Koroški dežeini arhiv #	Antifašistično srečanje pri Peršmanu	
Dokumentacija: Srbi prih^j^jo
Ponedeljek, 3.7.1989, TV A2,22.25 - Da v Voj
vodini ne poznajo samo folklornih praznikov, temveč da so tudi tam soočeni s sedanjimi konfiikti, ki so občutni po vsej Jugostaviji, je bito prikazano že tudi na avstrijski televiziji. Posebna dokumentacija Friedricha Ortnerja je posvečena situaciji, ki jo Ortner skuša prikazati s potreti posameznikov.
Bojkot oddajanja m!eka pameten?
Nedelja, 2. 7. 1989, TV LJ1, 12.00 - V
oddaji Ljudje in zemlja bo govor o mleku, oziroma o bojkotu njenega oddajanja, ki ga organizira Slovenska kmečka zveza. V studiu bodo kmetje odgovorjali, zakaj so se odločili za bojkot. Druga tema pa je žetev, oziroma pšenica. Kako jo pridelujejo v Vipavski dolini, ki je postala prava žitnica.
P!ešejo še s čižmami
Petek, 30. 6. 1989, TV A2, 23.20 - Za snemalca filma je stari gradiščanski Hrvat, prej po poklicu čevljar, nalašč še enkrat vzel v roke šila in kopita in začel izdelovati stinjačke čižme. Film je požel mnogo priznanj, toda odnos ORF do etnografskega dokumenta gradiščanskih Hrvatov je značilen: oddajajo ga tik pred polnočjo...
Tisoč idej za naravostovce
Ponedeljek, 3. 7.1989, TV LJ1,18.40 - V knjigi z istim naslovom sta naravoslovca Borut in Andrej našla poglavje o tem, kako izmeriti starost in višino dreveš, ne da bi jih bilo treba posekati. V oddaji bosta pokazala nekaj načinov, kako se to opravi. Beseda bo tekla tudi o tem, kako lahko živi in zeleni na videz votlo in trhlo drevo.
Sedem očesc
Petek, 30. 6. 1989, TV LJ;, 20.15-V predzadnji epizodi serije V hribih se dela dan bo predstavljena pokrajina Sedmerih jezer z vsemi značilnostmi, ki jih ljudem razkazuje.
Trikot opija
Ponedeljek, 3.	7.
1989,TVLJ2,19.00-V
odročnem trikotniku med Tajsko, Burmo in Laosem živijo največji izvozniki opija. TV-oddajaomogoča vpogled v ozadja trga z opijem.
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Petek	pri Kovaču	KEGLJAŠKi TURNIR	SPDVatentin
30.6. do	na Obirskem		Potanšek
sobote 1.	7.		
Petek	Kutturna taborna	KLEŠČE -ODPRTA UREDNiŠKA SEJA IN	tniciativna
30.6.	„Pri Joktnu"	PODELITEV NAGRAD	skupina „S)ovenščina
20.30			moj jezik"
Petek	Kino dvorana	SKLEPNA PRIREDITEV ODDELKOV	SPD .Kočna"
30.6.	na Bistici v R.	GLASBENE ŠOLE SVEČE )N	SPD Šentjanž
18.30		ŠENTJANŽ	
Sobota	Glavna šola	50 let GLAVNE ŠOLE PLiBERK	G)avnašo)aP!iberk
1.7. 9.00			
Sobota	pri šoštarju,	1. DEŽELNI KONGRES MLADE KEL	
1.7.	Giobasnica	Predavata: Miha Zabiatnik in Andreas Wabt.	
16.00			
Sobota	pri Šoštarju,	OPEN-AiR ZA GLASBENO ŠOLO	MtadaKEL
1.7.	Gtobasnica	Nastopajo: Novi fositi, „4 J".	
20.30			
Sobota	Brezje pri	TOVARIŠKO SREČANJE	Področni odbor
1.7.	Tržiču		koroških partizanov
10.00			Gorenjske
Sobota	Hum pri	KONCERT harfistke Pavle Uršič-Kunej	SPD Peter
1.7. 20.00	Roieku		Markovič
So. 1.7. In	šota v	SKLEPNA ŠOLSKA PRiREDiTEV in ogled	Kmetijsko gospodinj-
ne. 2.7.	Šentrupertu	šotskih izdeikov	ska šota v Šentrupertu
	pri Veiikovcu	Kutturni spored. Pričetek: v soboto ob 14.00,	
		v nedeljo ob 16.00.	
Nedetja	Odhod od	POHOD NA PECO	SPD Zarja
2.7.	Replna		
7.30	v Lepeni		
Ponedeijek Mtadinski dom		12. PODELITEV BRALNIH ZNAČK	SPZ. Krajevna
3.7.	Ceiovec, Miksch-	Gostje: Kristina Brenkova. Jože Zupan, Vitan Ma), društva in stovenska	
19.30	a!!ee4	Cirii Ztobec in Andrej Kokot.	gimnazija
Sreda, 5.7., PriTišterju.		Premiera in reprizi igre - „DOBRN!K )N	SPD šentjani
četrtek,	Šentjanž	POŽiGALC!' (M. Frisch) Nastopajo: tgratci SPD	
6.7., sobota		Šentjanž, režija: Peter Mititarov	
8.7. 20.00			
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 28.6.1989
dobite (šil.) plačate (šil.)
za 1 ameriški doiar	$	13,60	14,20
za 1 angieški funt	C	21,05	22,25
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
zalOOitai. lir	Lit	0,95	1,00
za 100 dinarjev	DIN	0,06	0,10
za 100 švic. frankov	sfr	807,00	827,00
za 100 hoiand. guidnov	Hf!	617,00	633,00
za 100 nemških mark	DM	695,00	712,00
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
HSHH!
2šestici ....................... 5.498.625.-
7 petič z dodatno štev............. 523.678-
361 petič ..........................15.231.-
20.019štirica ........................ 366 -
318.749 trojk ..........................28.-
62 dvanajstič ......................   39.174.-
1405 enajstič ........................... 864.-
11.972 desetic ...........................101.-
Stave ni ugani) nihče.
RAZSTAVE
Celovec
-	Kulturna taborna Pri Joklnu: Heinz Ortner, grafike, „Und immer wieder die menschliche Figur ". - Karntner Landes-galerie: (do 2. 7.): Gustav Januš, dela iz novejšega obdobja.
-	Prostori AUSTRiA TABAK, Šentpeterska c. 7: (do 30. 6.) Alois Kochi, Sedem scenskih zaves za Bert Brechtov „Die sieben Todsunden der Kleinburger". - Karntner Landesgaierie: (do 9. 7.) Isabella Ban, Installationen: Blauer Domitian, Fruhmuller in der Disco, Bon voyage. - Gaierie 61 (R. u. G. Nitsch) (do 12.7.): Inge Vavra, „Ohne Trubung", 26 tiskanih grafik 1989. - Ceiovški pianetarij (Villa-cherstr. 239): Razstava ..Evropsko okno v univerzum", dokumentacija največjega in najvažnejšega astronomskega raziskovalnega centra na svetu ESO (European Southern Obser-vatory). Ta ima svojo opazovalnico na 2000 m visoki gori La Silla v Čilu.
Tinje
-	Gaierija Tinje: (do 5. 9.) - iška Rano, slike.
Galerija Rožek
-	Hans Staudacher, razstava. Dela bodo na ogled do 14. julija 1989.
SLOVENSKE
VESTNIK
izdajate)) in zaioinik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugo-siavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Ogiasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
Pravihio jesti
Nemškim kuharjem in gostiiničarjem je novi zakon o neoporečnosti živi) ob)eža) v želodcu. Čeprav gostje užitke ob piščancih in zrezkih prestanejo v glavnem brez nevarnosti, bodo morati gostitničarji svojim strankam dajati podrobna navodila za „pra-vitno uživanje jedi in pijač ter uporabo pribora". Doslej so si namreč gostje priborili že 30.000 mark odškodnine zaradi nespretnega ravnanja za ostrigami in eksotičnimi jedmi.
Dovo!j mteka
Ameriški farmarji so se uprli uporabi hormona somatotropina, ki povzroča, da kravam nabrekne vime, ki potem proizvede okoli 25 odstotkov več mleka. S tem hočejo kemični industriji preprečiti prodajo tega hormona. Glavni argument: „Imamo dovolj mleka!"
Dvanajst tet -pa že novinar!
Najmlajši novinar na mednarodni tiskovni konferenci, ki jo je imel generalni sekretar Mihail Gorbačov ob svojem obisku v Zvezni republiki Nemčiji, je bil dvanajstletni Alexander Blume, šolar iz Hannovra, kije zastopal mladinski časopis Krt. Ko so se novinarji z vsega sveta prerivali v dvorani in si pulili mikrofone iz rok, si je Ale-xander zagotovil prostor čisto spredaj, kamor ga je poklical sovjetski predstavnik za tisk Genadij Gerasimov. Vprašanje malega novinarja se je glasilo: „Imate kakšno posebno sporočilo za nemško mladino?" Gorbačov je pozval mlade obeh držav, naj se še naprej prizadevajo za medsebojno sodelovanje in zaupanje. Tako kot odrasli kolegi je tudi Alexander odgovor visokega gosta posnel, nato pa s knjigo Perestrojka, katere avtor je Gorbačov, počakal pri izhodu, kjer mu je generalni sekretar vanjo ob koncu tiskovne konference napisal posvetilo. „Sem najmlajši politični novinar v Zvezni republiki Nemčiji", je ponosno izjavil.
V teh dneh je s Koroške na evropski, da, celo na svetovni trg prodrl nov izum. Celovško podjetje Hirsch je predstavilo izum svojega šefa Karla Hir-scha, novo vložno mapo brez kovinske sponke in tudi brez drugih kovinskih delov. Nova mapa je izdelana iz enega samega materiala in tudi iz enega samega kosa. Pri novih mapah skoraj ni več nevarnosti poškodb, prav
V vtožni mapi ni kovinske sponke!
tako tudi iskanje posameznih delov mape ni več potrebno.
Nove mape proizvaja celovško podjetje na novem, 22 metrov dolgem stroju, ki so ga za 6 milijonov šilingov nabavili v ZR Nemčiji. Povpraševanje po novosti je izredno. Tako je avtomobilski gigant Ford naročil za vse svoje modele v Evropi avtomobilske vložne mape, Fordu pa se je pridružil že tudi Volks-wagen.
ZuvcfMČu sirot, A: so po vsem svetu z/MUo po J imenom SOS-ofro.čAe vosi, so pre<? neAtp Jnevipraznova/a 40. oh/eimco svojega obstoja. F /msitt na 7?ro/s Aem, o ti Aotfer je tacii naša sfiAa, so prvo taAo zavetišče otiprii 25. jantja 7949. Danes jiit je po vsem sveta že preAo sto.
Turisti so Istri obrnili hrbet
Po izredno ugodnih uspehih v predsezoni, ko je bilo v Istri domačih gostov približno za deset, tujih pa za 11 odstotkov več kot lansko leto, so gostinci in hotelirji v Istri, turistično najbolj razvitem predelu Hrvaške, zaskrbljeni. Gostje se polotoka zdaj izogibajo. Na istrski obali jih trenutno letuje kakih šestdeset tisoč, to pa je precej manj kot lani.
Dobro poznavalci istrskih turističnih razmer trdijo, da so za manjše zanimanje in junijski upad števila gostov krive (pre)visoke cene in neustrezna kakovost storitev. V Istri in Kvarnerju za zdaj o
znižanju cen še ne razmišljajo. Ali pa bodo o tem sklepali v prihodnjih dneh, je
SLOVENSK)
VESTNtK
2x
TEDENSKO!
seveda odvisno od nadaljnjega obiska.
Stanje še ni tako slabo, da bi bili plat zvona, ker si 70 odstotkov gostov, ki letujejo v Istri, organizira počitnice mimo agencij, to pa pomeni, da se mnogi Nemci, Italijani
in Nizozemci utegnejo šele zadnji hip odločiti, ali bodo šli v Jugoslavijo ali pa krenili v kako drugo sredozemsko državo.
Seveda pa je turistični obisk odvisen od jugoslovanskih notranjepolitičnih razmer. Podobne neugodne turistične novice prihajajo nemreč tudi iz drugih krajev Jugoslavije. V petih mesecih je Jugoslavija s turizmom zaslužila 340 milijonov dolarjev, od tega tretjino v Istri. Največ uspeha so imeli poreški gostinci, ki so v zimski sezoni zabeležili skoraj 900.000 nočitev.
SLOVENSKI VESTNtK - ŠPORT
SLOVENSK! VESTNtK - ŠPORT
Ljubljanska Olimpija spet prvoligaš
Nogometaši ljubljanske Olimpije so se spet uspeli uvrstiti med najboljše ekipe jugoslovanskega nogometa. Z zmago nad Bačko Palanko (2:0) so si v kvalifikacijskem tekmovanju po petih letih zagotovili povratek v prvo jugoslovansko ligo, iz katere so izpadli 30. maja 1984 s porazom z niškim Radnič-kim. Ljubljančani so tudi tokrat - kot tudi leta 1965, ko so se uvrstili med najboljše jugoslovanske klube-osvojili prvo mesto v drugi zvezni ligi. Zaključek letošnjega prvenstva druge lige je bil izredno napet. Naključje je naneslo, da sta druga dva konkurenta za napredovanje, Borac in Proleter, prekrižala meče prav v zadnjem, odločilnem kolu. Po devetdesetih minutah ostrega dvoboja v Banjaluki ni bilo zmagovalca, o drugem novem prvoligašu so odločale enajstmetrovke. Medtem ko je več kot 20.000
navijačev Borca trepetalo za (ob koncu srečno) usodo svojih ljubljencev, so v taboru Olimpije že proslavljali veliki uspeh.
Trg ni uspe! -Gradec v 2. Mgi
Koroški nogometni prvak Trg v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v drugo avs-trisko ligo ni uspel:	po
dobrem začetku sta bila zanj usodna poraza v Linzu in Gradcu. LUV Graz je namreč v sredo po napeti igri premagal Linz z 2 : 1 in si tako še pred zadnjo tekmo med Trgom in Linzom zagotovil prvo mesto v tej kvalifikacijski skupini. Tako bo torej Trg tudi naslednje leto igral v koroški ligi, predpredzadnja v spodnjih ligah (ASV Lienz in Frantschach) pa se bosta morala v medsebojnih tekmah še boriti za obstoj.
Jubilej športnega društva Šentjanž
Športno društvo Šentjanž va, ki se bo zaključila z dru-slavi te dni svojo 40. obletni- žabnim večerom z ansam-co. V ta namen so sedanji blom Drava. V ospredju ^e aktivisti društva pripravili proslave pa bodo kajpada posebno brošuro pa tudi raz- pionirji športne dejavnosti v stavo, ki jo bodo pokazali L Šentjanžu, med njimi tudi in 2. julija v gostilni Schle- prvi smučarji (na sliki z leve: mitz. V soboto ob 20. uri bo Hanzi Einspieler, Hanzek „disko-večer",danzatemod Gabrijel, Franc Andrejček, 18. ure dalje sprejem gostov, Hanzi Inzko in Villi Mo-ob 19. uri pa jubilejna prosta- schitz).
Četrto mesto za Turbošvasaparat
Z veseljem lahko sporočamo, da je nogometni klub Kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu, Turbošvasaparat, na letošnjem graškem visokošolskem nogometnem prvenstvu osvojil odlično četrto mesto. Na prvenstvu je nastopilo šestnajst moštev in zato nam k temu velikemu uspehu lahko samo čestitate. Kljub verbalnim in fizičnim napadom naših nasprotnikov smo igrali borbeno, trdo, vendar vedno športno.
Za naslednje leto iščemo pokrovitelje in prijatelje NK Turbošvasaparat, saj bi si radi kupili nove drese. Na sprednji strani majic bi bilo seveda napisano vaše ime (se pravi ime tistega, ki bi nam plačal drese), na zadenjski strani hlačk pa bi bilo ime našega nogometnega in študentskega kluba. -REP-