(p%žo„
x7/fAND f*-y/&6&ce
NO'. 74
Ameriška Domovina
AMCRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X7
v ,	SLOV€NIAN
ber-ving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€fi
^ s urgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Puablo, Bock Springs, all Okie
e
L iani-Sadr ni več predsednik Irana; Homeini ga odstrani!
TEHERAN, Iran — Iranski verski voditelj ajatola Ruhol-lah Homeini je potrdil odločitev iranskega parlamenta in odstranil predsednika države Abolhassana Banija-Sadra s tega položaja. Zelo mi je žal, da sem moral to storiti, je izjavil 81-letni ajatola, a je Bani-Sadr mislil samo na sebe in ne na iransko revolucijo.
Homeini je bil povezan z Banijem-Sadrom v letih, ko sta bila oba v izgnanstvu, ker sta nasprotovala režimu šaha Pahlavija. V svoji izjavi po odstranitvi predsednika države je Homeini namignil, da bi bil pripravljen ustaviti sodni postopek zoper Banija-Sadra, ako bi se le-ta pojavil v javnosti in se vrnil k “bogu”. Bog te bo oprostil, je dejal Homeini.
Bani-Sadr se še vedno skriva. Kot kaže, namerava ostati v državi in voditi boj zoper verske skrajneže, odgovorne za njegovo odstranitev. V javnosti se pojavljajo razni letaki, ki pozivajo Irance, naj sodelujejo v boju zoper tiste, ki so Banija-Sadra strmoglavili.
Nepotrjene vesti trdijo, da je Bani-Sadr že zapustil Iran. Ena verzija ga ima v Turčiji, druga pa v Egiptu. Predstavnik egiptske vlade danes dopoldne ni hotel uradno de- , mantirati vesti, da je oz. bo Bani-Sadr prišel v Egipt.
Skrajneži, ki imajo sedaj vso oblast v svojih rokah, kljubujejo svojim nasprotnikom z množičnimi usmrtitvami. V zadnjih dneh so usmrtili več vodilnih oseb raznih levičarskih gibanj.
Vojna med Irakom in Ira-nam. se nadaljuje. Skrajneži so obtožili Banija-Sadra, da ni bil navdušen za vojno in ni želel iranske zmage. V zadnjih dneh pa je padel blizu bojne črte bivši iranski o-brambni minister Mustafa Čamran. Čamran je bil predstavnik ajatole Homeinija v iranskem Vrhovnem obrambnem svetu.
------o------
Vedno več (Trošenj poljskih državljanov za politični azil
ŽENEVA, Sv. — Zadnje mesece zabeležujejo vse več primerov, ko poljski državljani, ki so na obisku v zahodnih državah, zaprosijo za politični azil, ker se nočejo vrniti domov. Samo v mesecu maju je bilo 1000 takih primerov.
Med zahodnoevropskimi državami je trenutno najbolj prizadeta Avstrija. Avstrijske oblasti nimajo dovolj stanovanjskih prostorov za vse Poljake, ki so se priselili v to državo.
Večina teh Poljakov se slej ko prej naseli v kako tretjo državo, med bivanjem v Avstriji pa povzročajo težave avstrijskemu uradu,,.; katerega naloga je skrbeti ža začasne priseljence-
če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
NOV GROB Jugoslovanska vlada
VOJAKI ZDA SODELOVALI V NAPADU NA UGRABLJENO INDONEZIJSKO LETALO!
Ivan Kresic ml.
Preteklo nedeljo je kot žrtev roparja umrl 31 let stari Ivan Kresic ml., sin Ivana in Anne, roj. Viter, Kresic, narednik ameriških marincev. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair A ve. v petek, 26. junija, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v sredo, od 7. do 9. zvečer ter jutri od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
------o-----
Kalifornijski sodnik vodi med kandidati za Vrhovno sodišče ZDA
WASHINGTON, D.C. — Kot kaže, je predsednik Ronald Reagan precej naklonjen konservativnemu k a lifornij-skemu sodniku J. Clifford Wallace-u iri ga namerava imenovati za sodnika vrhovnega sodišča ZDA. Pred dnevi je sodnik tega sodišča Potter Stewart povedal, da bo šel v pokoj.
Wallace je star 51 let in pripada mormonski Cerkvi. Pred šestimi leti, ko je bilo zadnjič izpraznjeno mesto v vrhovnem sodišču, je bil Wallace med 12 finalisti. Takrat je predsednik Gerald R. Ford imenoval John Paul Steven-sa.
Med ptedsedniško volivno kampanjo je Ronald Reagan obljubil, da bo imenoval prvo žensko kot članico vrhovnega sodišča. Predstavniki Bele hiše sedaj trdijo, da bo imel predsednik več imenovanj v vrhovno sodišče tekom svojega predsednikovanja in zato ni obvezno, da ti za naslednico sodnika Ste-warta imenoval žensko.
Pravosodni odbor zveznega senata, ki ji načeljuje sen. Strom Thurmond iz Južne Karoline, je poslal Reaganu seznam oseb, ki jih smatra ta odbor kot kvalificirane za vrhovno sodišče. Na tem seznamu so 3 ženske in tudi sodnik Wallace.
Predsednikova odločitev bo menda znana šele sredi prihodnjega meseca.
zamrznila vse cene do konca 1.1981
BEOGRAD, SFRJ. — Kljub vsem stabilizacijskim ukrepom, s katerimi so začeli v SFRJ že lani, se je inflacijska stopnja v državi povzpela na višino, ki presega vse druge evropske države. Naj-novejši podatki o gibanju cen v SFRJ namreč kažejo, da je ta inflacijska stopnja že prekoračila 50 odstotkov na leto. Nenehna rast cen je začela
resno ogrožati življenjski, standard povrečnega državljana, kar je bilo posebno glasno slišati na nedavnem “Tretjem kongresu samo-upravljalcev”, katerega se je udeležilo več kot 1800 delegatov iz vseh koncev in krajev države. Mnogi govorniki so z zaskrbljenostjo omenili vse pogosteje pojave negativnih političnih posledic, ki jih povzročajo nižji realni dohodki delavcev.
Ker dosedanji gospodarski oz. stabilizacijski ukrepi niso rodili zaželjenih uspehov, je jugoslovanska vlada posegla administrativno in 1 odredila, da bodo vse cene zamrznjene do konca tega leta. Tuji gospodarstveniki menijo, da je ta odločitev silno tvegana, ker ne sooča z jedrom jugoslovanskih gospodarskih težav. Te težave'so ukoreninjene v sistemu samem.
------o------
Parlament v Španiji odobril zakon, ki uzakonja ločitev
MADRID, šp. — Po razpravi, ki je v španski javnosti trajala več let, je parlament končno odobril zakonski o-snutek, ki uzakonja ločitev, čeprav po pogojih, ki jih morata izpolnjevati zakonca. Katoliška Cerkev v Španiji je vodila kampanjo proti temu zakonu.
Zakon določa, da lahko pride do ločitve, ako soglašata oba zakonca, ki sta pa morala živeti ločena določen čas. --------------o------
Poravnajte naročnino pravočasno!
Zadnje vesti
•	Cleveland, O. — Zvezni sodnik Frank J. Batisti 'je odločil, da ukrajinski priseljenec Ivan (John) Demjanjuk ni več državljan ZDA. Demjanjuk je bil obtožen, da je zatajil svojo preteklost kot stražnik v nacističnih koncentracijskih oz. uničevalnih taboriščih med drugo svetovno vojno. Ukrajinske organizacije Demjanjuka močno zagovarjajo, sam tudi trdi, da je nedolžen. Sporna je bila pripravljenost sodnika Batti-stija, vzeti v poštev obremenilno gradivo, ki ga je posredovala Sovjetska zveza. Demjanjuk se bo obrnil na prizivno sodišče.
•	Bagdad, Irak — Iraški samodržec Saddam Husein je v govoru prosil države sveta, naj dajo arabskem državam jedrske bombe. S tem orožjem bodo mogli Arabci kljubovati izraelski jedrski bombi in tako prispevati k miru na tem kočljivem delu sveta.
•	Detroit, Mich. —- Volivci tega mesta so na včerajšnjih volitvah odobrili povišanje dohodninskega davka od 2 na 3 odstotke. Mestna uprava ima hude finančne težave, novi dohodki ji bodo veliko pomagali iz teh zagat, je trdil župan Coleman Young.
•	Pariz, Fr. — Francoski predsednik Franmis Mitterrand je- imenoval 4 člane komunistične stranke v novo francosko vlado. To je prvič od leta 1947, da je francoska komunistična stranka zastopana v vladi.
•	Poznan, Polj. — V tem mestu se je prvič pokazala v javnost nova skupina komunistov, ki nasprotuje zmerni politiki načelnika komunistične partije Stanisla-wa Kanie in zagovarja stališče do Solidarnosti in poljskih oporečnikov, ki jo zavzema ZSSR. Slična skupina deluje v mestu Katowice.
-----o-----
VREME
Spremenljivo oblačno in soparno danes z možnostjo dežja v večernem času. Najvišja temperatura okoli 84 F. Deloma sončno in nekaj hladnejše jutri. Najvišja temperatura okoli 77 F.
WASHINGTON, D.C. — Posebno izurjena protiteroristična enota ameriške vojske je baje vodila napad na u-grabljeno indonezijsko letalo, ki je čakalo na letališču v Bangkoku, Tajska, 30. marca letos. Na letalu je bilo 55 potnikov in članov posadke ter 5 indonezijskih teroristov. Napadalci so ubili štiri teroriste, petega pa prijeli.
Predsednik Ronald Reagan je osebno soglašal z udeležbo ameriških vojakov v tej akciji, sp povedali novinarjem zaupni viri v zvezni vladi. ZDA so prispevale vso opremo in tudi okrog polovice vseh vojakov, ki so sodelovali v napadu.
Dne 30. marca je bil tudi atentat na predsednika Reagana, zato ameriška sredstva javnega obveščanja niso veliko poročala o napadu na letalo in o tem, kdo je v resnici izvedel napad.
Ameriško obrambno tajništvo še danes noče nič povedati uradno ,o zadevi v Bangkoku. O takih stvareh sploh ne govorimo, je dejal novinarjem pentagonski predstavnik za 'tisk, polkovnik Ronald A. Duchin.
Nobena tajnost sicer ni, da imajo ZDA zadnjih 5 let posebne enote, izurjene za protiteroristične posege vseli možnih vrst. Tako imajo te enote poklicne osebe od o-strostrelcev do znanstvenikov, ki so sposobni po potrebi demonstranti jedrsko bombo. Sodeluje tudi veliko akademikov, od psihiatrov do k e m i kov in predstavnikov drugih strok.
Te enote so pod nadzorstvom posebne komisije zvezne vlade, ki ji načeljuje državno tajništvo. Končno in odločilno besedo ima seveda predsednik ZDA.
Ugrabitev indonezijskega letala je trajala tri dni. Najprej je tajska vlada sporočila, da je indonezijska vlada pristala ha pogajanja s tero-
risti na letalu, ki so zahtevali izpustitev 84 “političnih” zapornikov. Namen te izjave je bil, kot se je kasneje izkazalo, pridobiti dovolj časa za pripravo oboroženega napada na letalo.
Kmalu potem, ko je prevzel dolžnosti predsednika ZDA, je Ronald Reagan jasno izjavil, da ZDA ne bodo več trpele terorističnih napadov. V govoru dne 28. januarja je predsednik povedal teroristom, naj vedo, da bodo njihovim napadom sledili ustrezni ameriški ukrepi. Akcija v Bangkoku je bila prvi dokaz te nove ameriške politike do mednarodnega terorizma.
■-----o-----
Novozelandski zunanji minister kritiziral Aleksandra NI. Haiga
WELLINGTON. N. Zel. — Državni tajnik ZDA Aleksandr M. Haig je končal'svoj o-bisk v Novi Zelandiji, kjer se je udeležil sestanka zunanjih ministrov ZDA. Nove Zelandije in Avstralije. Te države so namreč povezane v tkzv. vojaškem paktu AN-ZUS.
Med svojim obiskom je Haig ostro napadel početje Vietnama v zvezi z zasedbo Kambodže. Haig smatra Vietnam za satelita Sovjetske zveze.	r'*'
S Haigovimi besedami ni soglašal zun. minister Nove Zelandije Brian Talboys. Take besede, kot jih je izrekel Alexander Haig, lahko prisilijo Vietnamce v tesnejšo odvisnost od ZSSR, je dejal Talboys. Kaj takega ni v našem ne v ameriškem interesu.
Talboys je prepričan o tem. da so se pojavile vidne težave v odnosih med Vietnamom in Sovjetsko zvezo. To pomeni, trdi novozelandski zunanji minister, da bodo Vietnamci v bodoče pripravljeni slediti neodvisnejši zunanji politiki.
-----o------
Makiavelistična sovjetska politika
ii.
Ni dolgo tega, kar je v New Yorku izšla izredno zanimiva knjiga “Mreža terorja” izpod peresa Claire Ster-lingove. Ta knjiga je povzročila v Evropi pravo presenečenje. Časnikarka Sterlingo-va v knjigi temeljito in dokumentirano obravnava prevratniška gibanja. Organizaciji ETA in IRA imata vsaka svoje poglavje.
Predvsem je zanimivo dejstvo, da je avtorica pričela raziskavo o tej temi, ker je gledala na trditve zahodnega sveta o komunistični nevarnosti kot na izmišljotine in zlonamerne trditve. Po večletnih zasledovanjih komunistične aktivnosti in na podlagi dokumentov, je prišla do zaključkov, ki presegajo povprečne trditve in mnenja demokratičnega sveta.
S svojimi raziskovanji je u-
gotovila, da obstajajo tesne povezave med irskimi, baskovskimi, brazilskimi in urugvajskimi teroristi. Ob tej u-gotovitvi je treba omeniti, da se ETA še vedno hoče svetu prikazati kot “izključno baskovska skupina, ki se bori za etnične pravice.”
Iz podatkov v knjigi je razvidno, da je ETA (baskovska teroristična organizacija) imela prve vojaške vaje na Kubi v Guinesu blizu Havane že leta 1964, vodil jih je sovjetski polkovnik Vadim Ko-čergin. Vežbanje je bilo osredotočeno na taktike za prevratna dejanja, sabotaže in ugrabitve.
Leta 1966 je bila v Havani na Kubi t r i k o n tinentalna konferenca — Afrika, Azija,. Amerika —, kjer so obravnavali predvsem o naj novejši in naj učinkovitejši strategiji za svetovno revolucijo. Dve leti
pozneje je ETA imela vojaške vaje pod kubansko in sovjetsko komando v Alžiru. Poleg španskih tteroristov so se na alžirskem ozemlju tedaj urili komunisti iz Italije. Nemčije, Palestine ter skupini IRA in “Črni panter”.
Leta 1971 sta se tesneje povezali skupini IRA (Irska revolucionarna vojska) in ETA. Eden važnih načrtov na poti za pridobitev oblasti, tako se zdi, je- bil umor vplivnega španskega generala Carrera Blanca. Atentat nanj je uspel. Pri tem atentatu so aktivno sodelovali tudi — švicarski teroristi.
Sestanki med baskovskimi in irskimi teroristi so bili dolgo časa v “Španskem centru” v Londonu, kjer so skrivali svojo dejavnost za kulturno in socialno dejavnostjo. Na teh sestankih so pripravili vojaške vaje v Dublinu na Ir-
skem in v Severni Irski, ki je pod britansko nadoblastjo.
Glavno zvezo med obema terorističnima organizacijama ETA in IRA vzdržuje bivši duhovnik Jauregui. Leta 1974 je baskovska teroristična organizacija navezala stike še s IV. trockistično) internacionalo in s kitajskimi komunisti.
Po Francovi smrti so španski teroristi na sestanku v južni Franciji sklenili, da bedo osredotočili vse svoje sile v napore za zrušitev demokratične vlade. Od leta 1976 nudita vsa pomoč evropskim teroristom tako Bumediene v Alžiru kot Gadafi v Libiji; v Libiji so bila tudi precej, let v Bengaziju vojaška vežbali-šča teroristov.
(Op. A.D.: Alžirski samb-držeč Bumediene je lani rt-mrl.)
(Dalje)
Ronald Reagan zahteva še večje znižanje zveznega proračuna
WASH INGTON, D.C. — Predsednik Ronald Reagan podpira načrt republikancev predstavniškega doma, da bi znižali proračun zvezne vlade za finančno leto 1982 za 5.2 milijarde dolarjev več, kakor predlagajo demokratski poslanci.
Demokratje v spodnjem domu Kongresa pravijo, da so že pristali na precejšnje znižanje proračuna in torej se bodo uprli vsem republikanskim oz. konservativnim poskusom za nadaljnja znižanja. Demokratje in liberalci so hladni do teh znižanj zlasti zato, ker so prizadeti skoraj izključno programi socialnega skrbstva.
Iz Clevelanda in okolice
Urad bo zaprt—
Urad Ameriške Domovine bo zaradi počitnic osobja zaprt od petka, 26. junija, popoldne do ponedeljka, 13. julija ob 8.30 zjutraj.
MZA piknik in občni zbor—
V nedeljo, 28. junija, bo piknik MZA na Slovenski pristavi. Sv. maša bo ob 12. (opoldne) in ne ob 12.30. Po sv. maši bo kosilo. Letni občni zbor MZA bo v sredo, 1. julija, v spodnjih prostorih pod staro cerkvijo Marije Vnebov-zete. Ob 7. zvečer bo sv. maša pri Mariji Vnebovzeti, potem se bo začel občni zbor. Člani, podporniki in sodelavci iskreno vabljeni k sv. maši in sestanku.
Romarjem v Lemont—
Romarji v Lemont (4., 5. in 6. julija) naj čakajo avtobus v soboto, 4. julija, zjutraj ob 6. uri pred cerkvijo Marije Vnebovzete na Holmes Ave, ob 6.15 na vogalu Miller in E. 200. ceste, ob 6.45 pa nasproti Baragovega doma na St. Clair Ave. Bodite točni, da ne bo nepotrebnih zamud! Vrnejo se v ponedeljek, 6. julija, med 5. in 6. uro zjutraj, nazaj v Cleveland.
Prošnja—
Mohorjane, ki naročajo knjige v Slovenski pisarni, lepo prosimo, da bi to čim preje storili, da bo pisarna lahko pravočasno odposlala seznam naročnikov v Celovec.
Žalostna vest—
Christine Verbič, Frances Lausche, Helen Elsasser in Jerry Knaus so dobili sporočilo, da jim je v petek, 19. junija, v Walnut Creek, Kalif. nenadno umrl Hans Gluck, mož njihove sestre Vere Knaus Gluck. Pred leti je bila Vera Knaus Gluck članica American Slovene Club in je 50-letna članica Dr. Marthe Washington št. 38 ADZ. Sožalje.
60-letnica poroke—
V	četrtek, 18. junija, sta praznovala 60-letnieo svoje poroke g. in ga. Frank Rupar s 675 E. 159 St. V zakonu sta se jima rodila dve hčerki, Josephine Merhar, na katere domu je bila slovesna večerja, in že pok. Helen Mrozin-ski. G. in ga. Rupar sta tudi 5-krat stara starša. Čestitke!
Darovi koroškim študentom—
V	ta sklad so darovali: John Sivec $50, Lojze Petrič $20 in John Fekete $10. Odbor za zbiranje darov za koroške revne študente se darovalcem prisrčno zahvaljuje.
Tiskovnemu skladu—
G. Ciril Skebe, Richmond Hts., Ohio je daroval $20 v tiskovni sklad Ame.riške Domovine.
Hilari Gravizi, Euclid, Ohio je pa darovala $17 v naš tiskovni sklad.
Obema darovalcema iskrena hvala!
Festival pri Sv. Vidu—
Ne pozabite, da bo poletni festival pri Sv. Vidu od petka, 10. julija, do nedelje, 12. julija. Potrebovali bodo mnogo pridnih delavcev, seveda tudi veliko obiskovalcev.
AMEKISKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Eri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
M ■ *. 83	> No. 74 Wed., June 24, 1981
O vzrokih gonje proti slovenski emigraciji:
VI. Strašen j e z emigracijo doma
drugi del
Sistematični napadi ljubljanskega režimskega tiska na posamezne ugledne emigrante so se začeli septembra 1977, ko je “Delo”, uradno glasilo socialistične zveze, v svoji stalni rubriki pomembnih domačih in svetovnih obletnic omenilo rojstni dan pisatelja M. Javornika. Uredništvo je podatke o njem vzelo iz uradnega priročnika za tako rabo, iz “Koledarja spomina”, ki ga je izdala Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Republike Slovenije.
Direktor “Dela” Mitja Gorjup, žet krvavega nad-UDBovca Mitje Ribičiča, je moral nekaj dni nato v lastnem listu priobčiti dolgo opravičilo zaradi tega “zločina”, ki je navzlic napadom na Javornika izzvenelo v poniževalno samoobtožbo. Afero je pograbil ves jugoslovanski komunističen tisk ter “Delo” in Gorjupa obtožil, da sta rojstvo bivšega glavnega urednika “Slovenskega doma” razglasila za zgodovinski datum.
Gorjup, član vodstva ZKJ in SZDLS ter varovanec samega Tita, je moral odstopiti kot predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije. Spoznanje, da je njegova politična kariera zapečatena, gaje, kakor vse kaže, januarja 1978 komaj dvetintridesetletnega nagnala v samomor. Partija je v svojem slepem srdu do enega znanih emigrantov tako izgubila svojega najbolj sposobnega in obetovanega mlajšega prvaka.
“Delo” je vrh tega moralo priobčiti dopise ogorčenih partijcev, da z napadi na emigrante uganja prav za prav najboljšo propagando zanje, ko jih je domovina že zdavnaj pozabila. Od tedaj je o Javorniku, ki je s tem postal nevarno popularen celo po vsej SFRJ, doma zapovedan popoln molk. Še en napad na emigracijo se je izrodil v žgoč poraz za režim.
Drugi je bil pred poldrugim letom na vrsti Ljenko Urbančič, član državnega predsedstva vladajoče Liberalne stranke v Avstraliji ter sedaj predsednik njenega odbora za drugorodne narodne skupnosti, ki jih sestavljajo največ povojni emigrantje iz Evrope. Urbančič je poleg tega eden najuglednejših narodnih in političnih delavcev med Slovenci, ki so v tej državi zelo močni ter bojevit nasprotnik komunizma v domovini. Njegova publicistična in druga javna dejavnost je trn v peti ljubljanskemu režimu, ki se zadnja leta z vsemi zakonitimi in še nezakonitimi sredstvi žene za prevzgojitev tamkajšnjega našega izseljenstva v svojo podobo. V tem sta mu šla precej na roko levičarska laburistična vlada in tisk v zvezni državi New South Wales.
Ljubljansko in zamejsko titovsko časopisje si proti temu nevarnemu rojaku nista mogla izmisliti nič hujšega, kot da je med vojno kot mlad domobranec preganjal Jude, ki jih v Sloveniji že 300 let nikjer'ni bilo.
Hkrati je režim podkupil nekaj filokomunističnih lističev . v Sydneyu, da so proti Urbančiču priobčevali iz trte zvite obtožbe, ki so jih dobivali od jugoslovanskih uradnih zastopstev. Dalje je SFRJ v brk svojemu antisemitskemu protiizraelstvu najela znanega preganjalca bivših nemških nacistov Simona Wiesenthala, da je njen “obtežilni material” poslal avstralskim oblastem v podporo morebitne preiskave in sojenja Urbančiču. Vendar je sebe previdno zavaroval s pridržkom, da je “dokaze ’ dobil od belgrajske vlade in 'da Torej ne gre za kake njegove lastne ugotovitve.
Liberalna stranka je po temeljitem pretresu ter po izpovedih etničnih in avstralskih prič Urbančiča popolnoma rehabilitirala. Glavni branilec njegove neomadeževane preteklosti in njegove vplivne, Ljubljani nevarne sedanjosti je bil eden najuglednejših judovskih zdravnikov v Sydneyu.
O tej emigrantski zmagi, ki našemu uglednemu rojaku zagotavlja vso Inožnost nadaljnjega dela za pravo slovensko stvar, so poročali celo listi, ki so ga prej na titovski^račun po krivem obremenjevali. Navzlic temu jim grozi tožba Liberalne stranke z novimi razodetji o početju slovenskega in jugoslovanskega terorističnega režima, kar bo za njiju nov poraz in še mednarodni povrh.
In: mar ni spričo vseh teh napadov in obtožb nerazumljivo ter več kot čudno, kako da ni ljubljanska diktatura vse doslej še zapovedala običajne rdeče pravne komedije ne proti Javorniku, ne proti Urbančiču ter jima dala prisoditi zasluženo kazen. Močan je sum, da je vse to vpitje le za domačo rabo in potrebo.
P.K.
AMERIŠKA DOMOVINA. JUNE 24, 1981	"
» U:	-it H
- V- ■- ■ ! ‘ -'? •.<	• •
Beseda iz naroda.,.
Misijonsko pismo
i • a. . „ .1	•
CLEVELAND, O. — V 23. številki “Družine”; ki je izšla 7. junija, • je .pod naslovom “Tudi' slovbnska' Gečkev je misijonarska” zanimivo branje. Pod tem naslovom so odlomki pisem petih slovenskih misijonarjev. Vsako 'pismo: je«, po svoje, zanimivb. SestiVi Mojca Karničnik iz: Kole-ja v
rr • - • • J -	f’ • ' -	*	f-
Zairu piše:
:	;. Tukaj ima človek, ki.
je kdaj živel drugod, občutek,: da se je kolo zgodovine zasukalo nazaj in da se je povrnil nekam v kameno dobo.
V	naši škofiji, ki meri 70,000 kvadratnih^ kilometrov, je samo deset duhovnikov !in šest sester. Pred leti je bild v škofiji sedem cvetočih misijonov, danes pa so trije zapuščeni, ker ni dovolj misijonarjev, z domačo duhovščino smo pa še čisto na začetku. Podnebje je za zdravje zelo neugodno, zato misijonarji hitro obnemorejo. Če veljajo za kakšne kraj Jezusove besede, da je žetve veliko, delavcev pa malo, potem veljajo gotovo za Kole.
V	tem kraju delujem sedaj drugo leto. Prej sem štiri leta delala v drugi škofiji, ki je precej na boljšem, tako glede komunikacije kot tudi misijonskih moči. Tukaj dobimo pošto komaj enkrat na mesec, včasih še to ne
Ko vam pripovedujem, kako smo, “Bogu za hrbtom”, se nikakor ne pritožujem. Nasprotno, silno srečna sem in Bogu hvaležna, da me je pripeljal v ta kraj in da smem prav tu ljudem oznanjati Kristusa in njegovo veselo oznanilo.”
Kot je to sestro Mojco Karničnik Bog vodil v te neobljudene kraje, tako’nas je v to lepo deželo, kjer imamo res vsega na razpolago. Po Misijonski znamkarski akciji pa nas kliče, da se odzovemo, pomagamo ter sodelujemo. Pridimo v nedeljo, 28. junija, na Slovensko pristavo, kjer bo piknik v pomoč vsem slovenskim misijonarjem. Iskreno vas vabi '	, V
MZA Cleveland odbor -------o—------
GREMO V K0R0TAK!
CLEVELAND, O. — Turneja pevskega zbora Korotan se naglo približuje. V tem letu poteka 30 let, odkar se je ustanovil slovenski pevski zbor, ki so ga člani soglasno imenovali “Korotan”. Koroška, nekdaj imenovana Karantanija, je tako imenovana zibelka slovenskega človeka, besede in pesmi. Zato je za mladi rod še izrednega pomena, da vidi kraje, kjer je živel slovenski človek že preko tisoč let.
Naši turneji se je pridružila tudi plesna skupina Kres, ki je v preteklosti pripravila že mnogo krasnih programov v veselje občinstva in uživa ugled za svoje izvajanje daleč izven Clevelanda. Na Kres pa nas vežejo dolgoletna prijateljska sodelovanja na mnogih prireditvah. Tako upam, da bomo skupno dostojno predstavili koroškim in primorskim rojakom del našega kulturnega življenja ameriških Slovencev.
Veseli nas, da nas bosta spremljala tudi naš prvi u--stanovni pevovodja, koroški rojak g. Metod M. Milač in soproga ga. Herta. Tako nas bo kar lepa skupina, saj je 61 pevcev, 16 članov plesne sku-
pine Kres in 49 sopotnikov.
: Duhovni vodja pa bo msgr. Louis Baznik.
Na Primorskem bomo po-'r leg koncerta na Opčinah pri Trstu v soboto. 18. julija, ih ' koncerta v'nedeljo, 19. julija,
, v Gorici v Katoliškem domu, obiskali tudi Benetke, Padovo, Doberdob in okolico, ter znano božjo pot Sv. Višarje.
Na Koroškem pa bodo koncerti v Ločah v Zg. Rožu 24. julija, v Celovcu 25. julija, v Šmihelu pri Pliberku pa 26. julija. Ogledali si bomo' tudi znamenito Marijino cerkev Gospe Svete, kjer je pokopan prvi slovenski škof Modest, in Gosposvetsko polje, kjer še danes stoji Voj-vpdski prestol.
Imeli bomo sv. mašo v cerkvi sv. Herhe, prve koroške svetnice, in pa( v Vetrinju, na kraju, kamor nas vežejo grenki spomini. Napravili bomo izlet h koroškim jezerom, obiskali mesto Spittal ob Dravi, Sveto Kri in Veliki Klek. Obiskali bomo tudi romarsko cerkev v Podgorju, kjer je za župnika msgr. dr. Janez Hornboeck.
Predno se podamo na dolgo pot, bomo imeli 12. julija ob 8. uri zjutraj sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu, da se priporočimo božjemu varstvu. Spomnili se bomo vseh naših dragih prijateljev, ki so že odšli k Bogu, in vseh, ki so nas kakor koli podpirali v preteklosti in nam sedaj pomagali, da se naša turneja uresniči. Vsem smo Korotanci srčno hvaležni.
Po sv. maši bo za vse potnike kratek sestanek v šolski dvorani.
Za pevski zbor “Korotan”:
Ivan Hauptman —-----o-----
SLOMŠEK IN BARAGA
.4
LEMONT, 111. — Slovenci govorimo s ponosom o velikih možeh naše zemlje. Skozi zgodovino je Bog pošiljal našemu narodu duhovne velikane, ki so vodili in vzpodbujali naše ljudstvo k narodni zavesti in zvestobi do Cerkve in Boga. Med zadnjo svetovno Vojno je naš narod šel skozi kopelj trpljenja; m prav v takih časih ljudje iščejo opore pri velikih možeh. Med Slovenci veliko pozornost vzbujata dva moža, oba škofa:	Anton Martin
Slomšek in Friderik Baraga. Ker sta' živela v istem času, Slomšek je bil rojen 1800 in Baraga 1797, vprašanje nastane, ali sta se ta dva moža poznala? Poznala sta se, a ne iz mladosti.
Slomšek je spoznal Baraga preko Leopoldinine ustanove, ko je bil spiritual v Celovcu. Leopoldinina ustanova je bi-' la ustanovljena leta 1829 na Dunaju. Slomšek jo je po pomoti imenoval: Ustanova sv. Leopolda. A ta Ustanova je dobila ime po cesarjevi hčerki Leopoldini. Avstrijskd državna oblast ustanoviteljem podporne organizacije za misijone v Severni Ameriki ni dovolila, da bi pošiljali denar iz države. Zato so ustanovitelji prosili cesarja, naj jim dovoli, da imenujejo ustanovo po njegovi hčerki Leopoldini, ki je v tem času umrla. Cesar je to dovolil in zatq je nosila ta ustanova ime Leopoldinina ustanova.
Slomšek je postal posebno goreč v zbiranju pomoči za misijone, ko je izvedel, da
bo ta ustanova podpirala Friderika Barago, duhovnika, ki je s Kranjskega odšel v misijone v Severno Ameriko.
V svoji pridigi leta 1831 je Slomšek prvič omenil Friderika Barago in naznanil vernikom, da je odšel kot misijonar v Severno Ameriko. V tej pridigi je tudi potožil, da bo vera našim krajem odvzeta in dana drugim narodom, ako se bo med ljudstvom brezversko življenje še dalje širilo. Isto leto je v meditaciji dejal bogoslovcem:	“Ti-
sti Duh božji nam, manjka, . v katerem je nekoč deloval Franc Xaver, Vincenc. Pav-lanski, Franc Šaleški in kakor sedaj Baraga. Ta vzgled naj zbudi v naš apostolskega duha”'
Istega leta — 1831 — zopet slišimo Slomška govoriti:
' “Kako ganljivo je, ko beremo, v kakšni apostolski revščini živijo in delujejo misijonarji. Nobenega groša nimam, piše misijonar, Baraga ...” Slomšek se je moral z močno voljo premagovati, da se tudi sam ni odločil za pot v misijone. Samo ta misel, da doma vzgaja mlade duhovnike, da mora biti pokoren svojemu škofu, ga je zadržala v domovini. Zato pa je Začel leta 1833 z organiziranim delom za Barago.
Prvo zbirko je zbral med bogoslovci in sicer 84 goldinarjev. Ni veliko, je dejai, toda ta denar je nekaj vreden, ker so ga dali sami ubogi in iz čiste ljubezni. Slomšek je pridobil elizabetinke v Celovcu, kamor je hodil že kot novomašnik v zadnjem letniku bogoslovja maševat, da so pripravile za Barago dva mašna plašča, oltarno in cerkveno perilo in druge potrebščine.
To je le par primerov, kako sta ta velika moža skupno delala za božje kraljestvo.
. Drugič bomo podali še več primerov.
Slovenci v Ameriki bolj poznajo Baraga, ker je on bil misijonar na ameriških tleh. A prav bo in zveličavno, da se zavedamo, kaj imamo v Slomšku, v tem škofu, ki je skrbel ne samo za to, da so takratni otroci dobili slovenski pouk v svojih šolah, ampak kot dobri pastir je skrbel tudi za to, da bi njegove ovčice ostale zveste Kristusu. Dandanes, ko je tako težko vzgajati otroke, bo prav, da prisluhnemo Slomšku, kaj govori staršem in otrokom.
V Združenih državah imamo dva Slomškova krožka: Chicago in Cleveland. Lansko leto 16. novembra je Krožek pri Sv. Štefanu v Chicagu sklical sejo in pri tej seji so bili naslednji izvoljeni: Gizella Hozian — predsednica, Anton Gaber —- podpredsednik, Mary Balažič — tajnica, Anton Glavač — blagajnik, Karl Horvat in Metod Zrdin kot nadzornika.
Dne 3. maja t.l. se je Clevelandski krožek sešel v dvo-rahi Marije Vnebovzete. Pri tej seji' so bili potrjeni naslednji: Rev. Joseph Simčič — duhovni vodja, John Petrič — predsednik, John Ku-stec — podpredsednik, Frank Urankar — blagajnik, Janez Ovsenik — tajnik, Julka Smole in Marija Ošaben skr-be za članstvo, za publiciteto pa so bili določeni: Janez Prosen, Marija Mauser, Janez Ovsenik in Frank Urankar.
(Podatki o Slomšku so vzeti iz lista: Cerkev - Franc Hrastelj., Maribor.)
Fr. Atanazij, of m
-------o-------
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo nas slovenski list Ameriško Domovino!
MANIFESTACIJA SLOVENSKE FOLKLORE
MED NASTOPAJOČIMI na prvem festivalu slovenske folklore v Amerijd bodo, z leve 'proti desni: Olga Gorišek, Miha. Dolinarž Lidija. Dolinar, Edi Srok, Mary Ann Družina, Stane Fcrkulj. Janez Kozina, Nadine Lisac, Janez De-jak, Linda. Cencič in Andrej Bajc.
CLEVELAND, O. — Kot smo Je poročali, se vrši PRVI FESTIVAL SLOVEN SKE FOLKLORE V AMERIKI na Slovenski pristavi, v soboto in nedeljo, 4. in 5. julija, popoldne od 2. ure dalje. Nudi se nam izredna prilika kulturnih,' zabavnih in prijateljskih užitkov, kajti nastopalo bo čez 300 mladih slovenskih umetnikov iz raznih krajev Amerike in Kanade. Plesalci številnih folklornih skupin,, kakor tudi pevci, muzikantje in ‘button box’ igralci nas bodo dva dni zabavali in predstavljali s svojimi nastopi bogastvo slovenske preteklosti, obenem pa bodo dajali poguma slovenske zavesti in ponosa' vsem Slovencem, posebno mlademu rodu, kateri je nosilec slovenske bodočnosti. Osrečimo sebe in podprimo vse tiste, kateri se tako prizadevajo za ohranitev slovenstva in slovenske krvi med ameriškimi Slovenci. Festival organizira Slovenski folklorni institut, katerega številni plesalci se tudi skupno z mnogimi drugimi močno trudijo, samo, da bi vam nudili kar najlepše in najboljše iz naše folklorne zakladnice.
Vstopnice si lahko nabavite pri „vseh članih in plesalcih-kakor tudi pri: Tony’s Polh3 Village, Tivoli, Sloven ia11 Country House, R & D Sausage, Petrič Barber Shop ^ v Baragovem domu. Vstopu^ ce so za odrasle po $3, otroci izpod 12 let so vstopnin6 prosti, kajti naš cilj je, da -e slovenska mladina od povsod čim bolj spoznava in s skup" nimi močmi ohranja bogastvo slovenske dediščine in slovenske krvi. Na festivalu h® govoril tudi naš državnik, se* nator Frank J. Lausche, h3' teremu je festival posvečem Torej pridite in podprite trud naših mladih, kajti 'l vašo prisotnostjo jim boste dali moči, vzpodbude in op0' re, da bodo z veseljem ohr3 njali tisto številno bogasU0 naših prednikov, katerega s° nam zapustili z velikim trh dom in ljubeznijo. Vljudn6 vabimo vse Slovence, še Pra^ posebej' pa mladi slovens rod. Pridite, pripeljite s seb°t svoje družine in prijatelj6’ kajti nudi se vam dva dni iz. rednih užitkov med svojinl1 domačimi ljudmi.
Pripravljalni odb°r
Maks Simončič;
V eterček
Ej veterček, kako si mlad, kot bi rodila te pomlad; Izkušenj nimaš, si slabič, iz tvojih pljuč ne pride nič ...
Veš, na jesen tvoj striček
pride,
divja, razgraja in besni, zato med nami ljubljen ni, a njemu to nič briga ni.
Ne druži se s stričkom ti, je bolje, da greš med ljudi; ko sonce vžiga preko dneva, boš dobrodošel, ne — nadlega.
----—o-----—
■y
Iz naših vrst
Chicago, 111. — Dragi! Priloženo pošiljam ček za Ameriško Domovino. V list radi pogledamo in vedno najdemo kakšno zanimivo novico. Veliko uspeha in prisrčne pozdrave vam želim
Vera Gregorich
*
Stoney Creek, Ont. — Spoštovano uredništvo! Prejel sem obvestilo, da mi V kratkem poteče naročnina. Tukaj vam pošiljam ček za $45, kar je več, naj bo dar listu. Jaz in moja družina vas prav lepo pozdravljamo in želimo še dolgo življenjsko pot slovenskemu listu Ameriška Domovina.
Martin Malevich s
Dearborn, Mich. — Spoštovani! Hvala za opomin. Zadnja leta rada pozabljam na take reči, saj sem že izpolnila 92 let! Pozdrav od
Marie Vihtelic *
Euclid, O. — Spoštovano u-redništvo! Prilagam ček za enoletno naročnino Ameriške Domovine in ostalo pa naj bo
za tiskovni sklad. Čestd311 g. uredniku za odlično ure^ vanje tega lista in hvala v®6 _ dopisnikom, ki pri tem poh1^ gaj o, da je list bogat po vS^ bini. Želim mnogo uspeha di v bodoče. S spošte^anj6 Lojze Jaro1^ _ Kitchener, Ont. — Sk ovano uredništvo! Hvala za a pozorilo, da mi poteče le naročnina na Ameriško ^ movino. V pismu denarno nakaznico za 0 1981. S časopisom sem 6lS^ zadovoljen, rad berem 6 ke g. Suselja in g. Lip°Vali kakor tudi prispevke gj, Le tako napr„v
'dr3
dopisnikov.
g. urednik! Naj lepši p°z< uredništvu in upravi časop ^ kakor tudi vsem dopis111 .
in bralcem Ameriške vine.
Albin BalkoV6
❖
AiP6'
Geneva, O. — Uprava ^ riške Domovine! Z mal° mudo obnavljam vaš ce!p.^ dnevnik za leto 1981-gam ček za celoletno na1-0 ^ no z edinim namenom-list ohranjamo. Z lepi1111 zdravi	, k
Janez Var*6*
Euclid, O. — Uprava riške Domovine! Lepa za obvestilo. V prigibu pošiljam denarno naka v znesku $35 za naročni11 tiskovni sklad. Vas le'P° zdravlja
ga. Josef
f	*	. v>!
Ely, Minn. —
Tukaj prilagam $30 za letno naročnino ^m^ p Domovine, dva dolarja ^ tiskovni sklad. List se ^ pade in ga rada berem. je poštna dostava nellV^\Y.
Uršula Trato1
------°—— .
Sporočajte osebn^1 krajevne novice*
AMERIŠKA DOMOVINA,
JUNE 24, 1981
Prva konferenca krščanskih žena bo v Lemoniu 11, in li. jllja
Iz slovenskega Toronta
JUNIJ - MESEC ŽALOSTI IN VELIČINE
Zopet smo v mesecu slovenske -žalosti, ko obhajamo slovenski “Vernih duš dan”. Spominjamo se, da so nekoč živeli vojaki, ki so bili iz dna duše, iz vsega svojega bitja prepričani, da prav ravnajo, če branijo dom in čast njegovih prebivalcev. .Ni jim prišlo na misel, da bi jih mogel kdo klicati na odgovor in kazno^ vati zato, ker so hoteli ostati zvesti veri očetov. Kako naj imajo za slabo to, da so poslušali starše, svojo vest, duhovnike, škofa in papeža, ki je učil:	“Nihče, komur je
mar krščanske kulture, ne bo sodeloval s komunizmom in socializmom.”
Saj v revoluciji ni šlo za dve nasprotni politični stranki, ki bi se borile za oblast! Niti ni šlo za osvoboditev izpod okupatorja! Parola o “osvobodilnem baju” je že 40 let ponavljana zgodovinska laž, ki je niti Titovo priznanje, da je med vojno šlo za
Kulturna kronika
TORONTO, Ont. — V prve mesece letošnjega leta moremo zapisati vrsto kulturnih prireditev, ki so jih pripravila slovenska društva v Torontu ter z njimi poživela našo vsakdanjost, zbudila smisel za kulturne vrednote, zbrala mladi rod k skupnemu delu in razvedrilu, ponovno odkrila lepote slovenske ljudske umetnosti v pesmi, plesu in odrski besedi.
Slovensko gledališče obstoja v Torontu že 25 let. V' tem času je ustanovitelj, voditelj in režiser Vilko Cekuta gradil in ustvarjal odrski svet, oblikoval igralske talente in v svojih izvedbah domačih in svetovnih dramatskih del o-hranjal te vrste kulturo v slovenski torontski ; skupnosti. Zadnja leta pa Slovensko gledališče s svojimi prireditvami obiskuje še druge slovenske skupine po Kanadi in Združenih državah.
V	izbranih odrskih delih se zrcali življenje v vseh oblikah, v veseloigrah .dn tragedijah se krešejo značaji, se bije borba med dobrim in zlom, ljubeznijo in sovraštvom. Preko vsega dogajanja pa se vleče zlata nitka večne Resnice in Lepote, ljubezen do čiste slovenske govorice, do naroda in tradicij, iz katerih zajemamo vsi duhovno moč in bogastvo.
Skoraj že škripljejo okovi te slovenske kulturne skrinje, skoraj v pozabljenje pod težo in pritiskom tuje vsakdanjosti. A zvesto srce se vedno vrača nazaj v polnost, globino, prostost in višino domačega sveta . ustvarjanja in doživetja.
V	pretekli sezoni je Slovensko gledališče priredilo veseloigro “Stari grehi” in dramo iz japonske zgodovine “Praznik cvetočih češenj” ter z njima gostovalo v vseh slovenskih dvoranah v Torontu, v Hamiltonu, Oshawi, Fair-fieldu, Conn., in New Yorku.
Poleg tega je režiser Cekuta popeljal v odrski svet skupino deklet iz župnije Marije Pomagaj in z njimi naštudiral igro “Povest o izgubljeni Marti”. Našel je tako vir novih talentov in navdušenje
komunistično revolucijo, ki naj prinese komunistom oblast in obilico dobrin tega sveta, ni moglo prekriti.
Boj se je bil, ker so privrženci očeta laži navalili na vero in poštenje slovenskega človeka. Zato je bil boj tako neizprosen, brez kompromisen. Če bi bil boj med strankami, bi bil kompromis možen; istotako,v pogledu socialnega vprašanja.-Ni pa kompromisa med lažjo in resnico; kakor ga ni in ga nikadr ne bo med temo in lučjo, med nebom in peklom. Zato so slovenski domobranci morali v mučeništvu umirati ^ pomladanskih mesecih pred 36 leti, ker je oblast teme legala na slovensko zemljo.
Koliko žalosti je prineslo umiranje teh junakov, a to umiranje je danes naj svetlejša stran slovenske zgodovine in edino upanje za slovensko bodočnost. Mrtvi junaki, ki živite, prosite za svoj narod!
Slovenski domobranec
XII. Slovenski dan v Kanadi
za odrsko delo, ki pravzaprav v našem ljudstvu, zlasti med mladino nikdar ne ugasne. V splošno zadovoljstvo so tudi dekleta gostovala na vseh o-menjenih krajih.
Potem je v novo pomlad zapela fantovska pesem. Na Cvetno soboto so se zbrali fantje iz treh vasi. Torontski “Fantje na vasi” soi povabili Usove fante in njihove prijatelje iz Fairfielda, ki pojejo v zboru “Zvon”, na skupni pomladanski koncert. Mladi “Fantje na vasi” iz Clevelanda pa so prišli kot nadvse dobrodošli gostje. Ob tem srečanju smo se spomnili še koncerta “Korotana” 13. decembra v New Torontu.
Prav po domače so skupaj zapeli. Zaživela je davna romantika fantovskih večerov na vasi, ko je cvetela lipa in šlo žito v klasje, ko je po travnikih- dišalo po pokošeni travi in je za vasjo hitela v dalje pojoča voda. Torontski fantje, ki jih vodi Nace Križman, so podarili poslušalcem nov šopek slovenskih narodnih in umetnih pesmi, prijetni skladni glasovi Zvona ter njihove romantične popevke so prinesle poslušalcem sproščenost pevskega doživetja.
Slovenska pesem, vzklij, dvigni se do neba, do mladih src, da bi zaslišala ta mili glas in zatrepetala v želji po istem delu, ki druži naše sedanje Fante na vasi v Kanadi in Ameriki, da bi slovenska pesem večno živela, da bi naš rod ostal čil in zdrav, naravno vesel in ponosen na svoje slovensko ime.
Za to ime in zdravo slovensko srce dela že čez 20 let folklorna skupina “Nagelj” v Torontu, ki jo vodi Ciril Soršak. V tem času je približno 500 mladih fantov in deklet od zgodnjih let do dvajset in čez za krajšo ali daljšo dobo spoznavalo posebnosti glasbene in plesne slovenske folklore, se vzgajalo v zdravem gibanju, vedenju in nastopu. S sodelovanjem pri najrazličnejših prireditvah (procesije, Metro International Caravan, pikniki itd.) in s samostojnimi nastopi ohranjajo sebi ,in narodu slovensko zavest vsakokrat, ko nadenejo narodno nošo, ko zatakne fant nagelj
XII. SLOVENSKI DAN V KANADI
/
bo kot vsako leto zadnjo nedeljo v mesecu juliju 1981 na Slovenskem letovišču.
Dopoldne ob 11. uri pri kapelici brezjanske Marije Pomagaj sv. maša za vse žive in mrtve Slovence.
Po maši kosilo. V Baragovem domu bo pripravljeno vse potrebno za lačne in žejne.
Ob dveh popoldne se začne pred kapelico kulturni program. .	:	.	'	. '	•
•	'	V •	/j..	!,	. iv
Dan bo posvečen slovenskim materam.
Slavnostni govor bo imela ga. Helena Golob-Ambrožič. V program bo vključena slovenska pesem, folklora in še kaj.
Na sejmu bo slovenska beseda v knjigi.
“Le vkup, le vkup, slovenska kri,” da bomo skupaj praznovali praznik slovenstva v nedeljo, 26. julija 1981.
Kliče in vabi
Kanadsko-slovenski svet
/ . . • '	/ tx .
namenmmi stezami, vrij eten je razgled po tej naši domačiji. V svežem junijskem zraku uživa oko bujnost narave.
Vsa dejavnost, vsi podvigi pa streme za enim ciljem: postaviti čimpreje Dom Lipa. Iz vsakdanjih primerov in o-pazovanja moremo videti, da mnogi starejši potrebujejo posebne oskrbe, spremenjen dnevni red, novih okoliščin in udejstvovanj, ki jih ohranjajo telesno in duševno zdrave v nastopajoči Starosti. Pride čas pokoja, telesnih nadlog, nesposobnosti opravljati vsakdanje domače delo in skrbeti za samega sebe. In vsakdo bi rad ostal doma ...
Dom je vir našega obstoja, je edina naša last, popolna gotovost, obljuba miru, počitka in prijateljstva. Vse te ideale hoče v bodočnosti doseči slovenski starostni dom, da ne bodo naši starejši bratje in sestre in poznejši za njimi samevali v zapuščenih sobah brez prave hrane, oskrbe in družbe.
Skrb za bolnike, onemogle in ostarele je naša krščanska in socialna dolžnost. Danes je samo v Torontu čez 320 tisoč nad 65 let starih ljudi. Vladne agencije ne morejo s svojimi ustanovami in pomočjo doseči vseh potrebnih, dostikrat se starejši iz razumljivih vzrokov oddaljenosti, potovanja, telesnih naporov ne morejo teh posluževati. Tako nastajajo novi socialni problemi.
Slovenci bomo ta problem reševali z domom Lipa, kjer bo v prvi stopnji prostora za 50 ljudi.
Mnogo dela je še pred nami. Pripravljalni odbor na svojih rednih mesečnih sejah upeljuje in urejuje vsestranski program in priprave ter po svojih odsekih polaga temelje bodoči stavbi Doma’ Lipa.
Najbolj delaven je sedaj finančni odsek, ki ga vodi g. Lojze Babič. Njegova skupina prostovoljnih delavcev pripravlja veliki bazar 24. in 25. novembra pri cerkvi Sv. Ambroža v New Torontu, kjer župnikuje Slovenec č. g. Franc Turk. Za večji uspeh bazarja bomo ha ta način pritegnili ne samo Slovence, temveč tudi Kanadčane. Od maja naprej vabijo žene in dekleta na večere ročnih del za bazar ob četrtkih od pol osmih naprej na 52 Neilson Drive. Pridite na pomoč Domu Lipa.
Dne. 26. julija bo letni piknik Doma Lipa v Slovenskem parku pri Hamiltonu (Highway 401 West in Highway 6). Tokrat bo ideja Doma Lipa našla pot še k Slovencem v Hamiltonu, Kitchener ju in okoliških torontskih krajih, ki se zbirajo v Slovenskem parku. Dom Lipa je namenjen vsem ontarijskim Slovencem. Ob dvanajstih bo sv. maša, potem pa bomo na-' daljevali s kosilom in domačo zabavo.
Odboru in upravi Slovenskega parka se Dom Lipa za njihovo velikodušnost naj lepše zahvaljuje. Upajmo na lepo vreme in polno udeležbo v nedeljo, 26. julija, v Slovenskem parku.
V zadevah piknika in bazarja kličite:
za klobuk in dekle zaveže zavij ačko, ko se oglasi domača pesem in se preliva melodija v urejeno plesno doživetje starodavnih družabnih navad našega ljudstva.
Letošnji folklorni festival skupine Nagelj 26. aprila v dvorani Marije Pomagaj v Torontu je prikazal dolgotrajno delo z velikim uspehom. Zlasti elitna skupina fantov in deklet je s svojim discipliniranim izvajanjem pokazala resnost in pravo vsebina skupine Nagelj, ki se prizadeva ohraniti to vrsto narodne u-metnosti v Torontu in Kanadi v korist naše mladine, v veselje in razvedrilo vsem Slovencem.
šopek šmarnic Mariji
Dne 31. maja, ob 20-letnici blagoslovitve cerkve Brezmadežne v New Torontu, je cerkveni pevski zbor (voditelj prof. Jože Osana) Izvedel koncert Marij inh pesmi. Spored je obsegal priljubljene šmar-nične pesmi slovenskih skladateljev, latinske pete litanije svete Device (W A. Mozart, semeniške lavretanske litanije (J. Sicherl).
Tako je letošnja pomlad prinesla novega sonca, povila v šopek izbrano cvetje s slovenskih kulturnih vrtov in nas objela s toplim občutjem dragega našega doma, kjer se zbiramo in ostajamo zvesti rodu, Bogu in Mariji.
Anica Resnik
Tarok turnir
TORONTO, Ont. — Ob u-deležbi 45 navdušenih igralcev, se je 31. maja uspešno zaključil tradicionalni tarok turnir na farmi lovskega in ribiškega kluba v Allistonu, Ontario.
Ob težki konkurenci, ko so res mnogi dobri in izkušeni igralci odpadli, je prvo mesto osvojil prav predsednik lovskega kluba g. J. Avsenik, ki je bil nagrajen z lepim pokalom. Bilo je razdeljeno še cel kup drugih pokalov, med drugim je letos prvič dobila pokal za dobro igranje zastopnica dam in sicer ga. Furlan.
Letošnji prvak v taroku g. J. Avsenik, lastnik tovarne čevljev, je počastil vso prisotno družbo s šampanjcem, kar pa ustvarja sedaj že neko tradicijo, ki pa je dvoumne vrednosti, ker mesto prvaka na ta način postaja predrago!
Poročevalec
Dom Lipa
TORONTO, Ont. — V, poletna jutra se izgublja pesem ptic, skritih v drevju ob potoku ob vznožju našega posestva na 52 Neilson Drive.
Delavne roke naših prostovoljcev so spremenile zemljo v rodoviten vrt in zelen travnik. Pred hišo se razprostira park z lepotnim drevjem in
( ŽUP. HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENI JA|
g	ni banka,	;	I
|	JE ZADRUGA, ki opravlja vse bančne posle;	g
1	ni banka,	i
| JE ZADRUŽNA USTANOVA, ki ima člane ne klijente; | 1	ni banka, ki kopiči profit,	g
| JE ZADRUŽNA ZADEVA v službi članov in skupnosti; | §t	ni banka,	|
|	4 JE SKUPNA ZADEVA članov-lastnikov.
1	Ce oni hočejo, bo rastla, se dvigala in prinašala
koristi posameznikom in skupnosti...	|
V osmih mesecih se ji je pridružilo 77 novih članov; | vsi so prinesli vanjo blizu 12 milijonov dolarjev in 1	so dobili dva milijona posojil ter čez $700,000.00 I
1	dividend in obresti.	1
1	Vstopi v to zadružno gibanje:	j	S
I	SISManningAve. Toronto, Oni, (
1	M6G2V9 Tel: 531-8475	|
Lojze Babič 'Beško Anica Svetina Lojzka
tel. 255-9*328 239-4066 248-1637
Prevzv. g. škof dr. Alojzij Ambrožič
CHICAGO, 111. — Slovenska ženska zveza prireja prvo konferenco KRŠČANSKIH ŽENA v soboto in nedeljo, 18. in 19. julija 1981, na prijaznem hribčku slovenskih f r a n čiškanov z božje-potno Marijo Pomagaj v Lemontu, Illinois.
Program se bo pričel s kosilom in registracijo v soboto opoldne, nakar bo prva konferenca. Duhovna razmšilja-nja bo vodil Fr. Atanazij Lovrenčič, duhovni svetovalec SŽZ.
Zvečer bo sv. maša v slovenskem jeziku pri lurški votlini Matere božje s procesijo s svečkami iz kapele. Molile in prepevale bomo tradicionalne slovenske litanije na čast Mariji. Petje bo vodil Fr. Vendelin Špendov,
---------o-
župnik fare sv. Štefana iz Chicaga, ob sodelovanju zbora “Slovenska pesem”.
Višek slavja bo v nedeljo pri slovesni sveti maši na prostem,. katero bo daroval prevzv. g. škof dr. Alojzij Ambrožič iz Kanade, ki bo pridigal. Petje bodo vodile šolske sestre pod vodstvom sestre Michele Rupar iz ML Assissi.- Druga konferenca se bo vršila popoldne. Večernice pozno popoldne bodo zaključile prvo konferenco.
Občinstvo je prijazno vabljeno k udeležbi sv. maš in zborovanj. Za r e z e r v acije konferenčnih zborov se obrnite na našo glavno predsednico SŽZ, go. Mary Muller: 376-0187 v Chicagu.
Corinne Leskovar
DOMA in PO SVETU
Gospodarska dejavnost, ki je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta veliko večja, kot so proučevalci gospodarstva predvidevali, je začela popuščati, popuščati je začel tudi inflacijski pritisk. V glavnem je to posledica omejevanja rasti denarnega obtoka od konca aprila sem, ki je povzročilo ponovno rast obresti. Te so koncem maja dosegle po sodbi nekaterih vsaj za enkrat vrh in naj bi začele popuščati, drugi del gospodarskih strokovnjakov, med njimi tudi vladni, pa meni, da bo Federal Reserve Board omejeval rast denarnega obtoka in tako vzdrževal visoke obresti tudi še v prihodnjih mesecih.
Zanimivo v tej zvezi je, da so postali gospodarski vodniki v svobodni Evropi glasnejši v svoji zahtevi, naj ZDA znižajo obrestno mero, ker da postaja ta vedno hujše breme in nevarnost za gospodarstva ameriških zaveznic v Evropi. Zahodni Nemci so se oglasili že pred tedni, vendar bolj po uradni poti kot v javnosti, nova socialistična vlada Francije pa je potisnila vprašanje visokih obresti v ZDA v ospredje javne razprave.
Visoke 'Obresti v’ ZDA privlačijo kapital iz Evrope, ker so obresti v Evropi sorazmerno nižje. Prehajanje kapitala v ZDA slabi valute evropskih
f+*++*+*t+****t*+**»++***f*t*+
Erjavec Mary	444-7205
Glas Vera .	821-0403
Dom Lipa 52 Neilson Drive Etobicoke, Ont.
M9C 1V7
držav in krepi ameriški dolar, ki je pretekli teden dosegel najvišje tečaje napram večini trdih tujih valut v zadnjih 10 letih.
Visoki tečaji dolarja so ugodni za Amerikance na tujem in za uvoz blaga iz tujine, so pa škodljivi za ameriški izvoz in dražijo petrolej vsem državam, katerih valute so v odnosu do dolarja padle. To velja zlasti za Zahodno Nemčijo, Švico, Italijo, Francijo in Avstrijo, pa tudi za Jugoslavijo, kjer je sedaj okoli 32 novih dinarjev za en dolar, ko jih je bilo pred enim letom le okoli 18.
*
Kongres razpravlja o znižanju zveznih davkov. Predsednik Reagan jih hoče znizati za povprečno 25% v teku treh let, demokratje, ki imajo večino v Predstavniškem domu, pa.se temu upirajo. Trdijo, da daje predsednikov predlog preveč ugodnosti imovitim, ko reyne zanemarja, in da ni mogoče zanesljivo predvideti gospodarskega razvoja za tri leta, ko so gospodarske napovedi nezanesljive že za nekaj mesecev.
Katero stališče bo prevladalo, za, enkrat ni mogoče reči, večina je vendar prepričana, da ima predsednik Reagan dobre izglede za prevlado svojega stališča.
Štrajk premogarjev je pri kraju, ko je bil dosežen sporazum o novi kolektivni delovni pogodbi. Obnova dela v premogovnikih pomeni povečanje in poživitev splošne gospodarske dejavnosti.
(Iz Glasa ADZ),
^ AIvfePJŽEA DOMOVttNA, JtNfi li, 1^1
rrr ffi6
ere mmim dwyb
Since 1914 ...
JOUET, n ((MM
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century yot*x Society has offered the finest in Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
Fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola» ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns. S. Additional scholarships for needy boys and girls.
4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
I. Bowling, basketball and little league baseball 8. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
Officer!
sv. Družine
President ....................
First Vice-President .........
Second Vice-President ........
Secretary ...................
Treasurer ....................
Recording Secretary ..........
First Trustee ................
Second Trustee ...............
Third Trustee ................
First Judicial ...............
Second Judicial ..............
Third Judicial ...............
Social Director .............
Spiritual Director ...........
Medical Advisor .............
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Mary Lou Golf , Rev. David Stalzer Joseph A. Zalar, M.D.
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A, MIHUTES OF THE SUPREME BOARD ANNUAL MEETING FEBRUARY 28, 1981
’	(Continuation)
Our First Vice President, Ronald Zefran, took the floor and while Mr. Zefran did not request any specific funds at this time, he asked the Board to keep in mind his annual request and after a decision is made as to what direction he will plan his program, be it a drama club or a basketball team, he will make contact with the Society. If something materializes before our meeting in July, he will let us know and the Board agreed to send him the necessary funds to help set up his program.
Our Secretary, Robert M. Kochevar, discussed with the Board the complexity of the current bookkeeping and accounting procedures the Society is required to follow and the increasing number of machine breakdowns of our present bookkeeping machine which is now 17 years old. He asked for the Board’s approval to purchase a computer whose primary function would be to computerize all of our bookkeeping, payroll, word processing and other related activities.
Mr. Zefran then made a motion that we give the General Manager and the Business Manager the latitude to investigate what is required in the use of data processing equipment that would be beneficial to the Society; and that the Board approve and make it an open end arrangement for the replacement of any existing equipment with better and more efficient equipment as necessary. This motion was seconded by Joseph Šinkovec. Motion carried.
Secretary, Robert M. Kochevar, then petitioned the Board to give consideration to granting a cost of living salary increase

Two Hundred Place
Popular Rentals in the heart of residential Euclid
1-2-3 Bedrooms from $204 includes Heat
— CHILDREN WELCOME —
No Pets
OPEN Weekdays 9-5 p.m., Sat. & Sun. 12-5 p.m. 837 E. 200th St. — Call 531-3384
I
§
ANDREJ KOBAL:
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Skozi travo nad kanalom sem gledal stražnika, slonečega ob murvi. Neglasno je žvižgal neko koračnico. Dotaknil sem se žice in jo poskusil odstranjevati, da napravim odprtino; zelo gosto je bila prepredena. Že sem ležal sredi žice, a tako zamotan in ujet, da nisem mogel na nobeno stran. Še malo sem poizkusil, da bi se pomaknil naprej,'a žica, ki se je držala ramen, se je naenkrat sprožila in povzročila tih zvenk. Stražnik je postal pozoren in se dvignil na prste, da vidi, kaj je. Tudi dihati si tedaj nisem upal. Ne vem, kaj ga je navdahnilo, da se kanalu ni približal in je spet začel žvižgati.
Obupan, ujet v blatu med žicami nisem mogel ne naprej ne nazaj. Straža se je spet menjala in ura je morala biti dve. Iz daljave sem zaslišal zamolklo puhanje vlaka. Rešilna misel mi je padla v glavo. Saj vendar tod mimo, mogoče le sto metrov
od žice vodi železniška proga in vlak mora peljati mimo.
Z močnim ropotom se je tovorni vlak bližal in ropot je postal kot treskanje, ko je lokomotiva vozila čez mostič nad kanalom. Poslužil sem se priložnosti in se med gluše-čim ropotom iztrgal iz žic. Stražnik je zrl iskreči se dim lokomotive in prezrl moje pregibanje. Hitreje sem se plazil po kanalu naprej. Oddaljen kakih trideset korakov od žice sem videl nad seboj plot akacij. Tiho sem se splazil za plot in bežal za njim še vedno sklonjen-
17. maja. Mesec se je umikal k zatonu. Ubral sem pot čez njive in travnike proti vzhodu, stopajoč kolikor mogoče hitro, ne da bi bežal. Pri prvem potoku sem postal, da se za silo čistim nesnage, nabrane v kanalu. Pred menoj so bili obrisi Brd in tu je bila moja smer. Ura je morala biti štiri, ko dospem do Idrije. Sezul sem čevlje in slekel hlače, da jo prebredem. Tu
to the General Manager and Business Manager of the Holy Family Society.
With a motion made by Anton J. Smrekar and seconded by Anna Jerisha, a 7% salary increase was granted to our General Manager, Robert M. Kochevar and to the Business Manager, Joseph J. Konrad. Motion carried.
Our Secretary continued with one other item he had to bring up which was the consideration that the Board might give for trading in the Society’s car during the coming year.
Mr. Zefran then made the motion that the Society, with the possibility of rebates, start looking into a new car now. Motion seconded by Anthony Tomazin. Motion carried.
There being no other New Business to be brought before the Board, the meeting moved along to the report of the Secretary.
Rev. Father, Mr. President and Members of the Board:
Our Treasurer has reported to us that we have had another cash gain with new highs having been reached in our assets and surplus funds. While such gains are nice, we all know that if the Society is to grow, our gain has to be in the number of members the Society has.
In analyzing our operations for the year, I thought you might be interested in a few statistics. Premium collections were down for 1980 in comparison to 1979. This can be attributed to a lack of new business being written by our field representatives. This lack of new business also resulted in a decrease of commissions that were paid. Claims were down fractionally both in the number reported and in, the amount paid. While our death benefits paid were also down slightly for the year, the amount of cash surrenders rose nearly 60% which goes hand in hand with the depressing economy we had last year. In a word, people are having to cash in their policies to help them meet their daily living expenses.
On the plus side, the Society’s return on investments was at an all time high increasing about 18%. This was due in part by the very high interest rates resulting from our double digit inflation. And in spite of this inflation, the Society was able to watch our expenses so that they increased only 5% over 1979 expenses.
Another highlight of 1980 was the fruition of our Growth Membership Program. As you may recall, the Board authorized this program back in 1979 and it went into effect during 1980. So far we have enrolled over 300 new members representing over $650,000.00 in new life insurance in force and we feel both figures should be measurably increased during the balance of 1981. Our program uses direct mail, Catholic newspapers and television in reaching out to tell the Holy Family Society story to a brand new audience who had not previously heard of the advantages of belonging to our Society-
We will continue to look for new ways to expand our membership and also look for ways to better serve our existing members all of which should result in a bigger and better Holy Family Society.	1
Robert M. Kochevar
Secretary
With a motion made by Ronald Zefran and seconded by Anton J. Smrekar, the report of the secretary was accepted. Motion carried.
(To Be Continued)
--------o--------
sem si privoščil kratek počitek, se obul in šel naprej v breg.
Hodil sem skozi lepe vinograde; naenkrat se znajdem med samimi križi; ogromno italijansko pokopališče padlih. Kot da bi se izgubil med grobovi, sem s težavo našel izhod. Čez malo časa sem prišel v razdejano vasico. Tišino je motilo samo skovikanje nočnih ptic med razvalinami. Odtod sem jo ubral v dolino do ceste, počakal in jo prekoračil, potem pa nazaj v breg in v bližino napol porušene vasi Vipolže.
V vas si nisem upal. Vasi in ceste sem smatral za prenevarne. Če bi me videl, bi me karabinjer vprašal za potno dovoljenje; sploh bi me vsakdo na prvi pogled spoznal kot begunca. Cape na meni so bile pol vojaške pol arestan-tovske.
Po gozdu sem šel naprej, po dolinah je ležala gosta megla. Na severu se je svetil še zasneženi Matajur. Sonce je ravno vzšlo. Trudnost se me
Cemetery Lots For Sale
8 lots at Whitehaven Cemetery off Chardon Rd. Call 481-4341 in the eve. $250 each lot.
(74-75)
FOR RENT
3 rooms, up. All remodeled and new carpeting. Prefer 1 woman only. $150 with utilities. St. Jerome’s parish.
381-7885
(74-77)
!, je lotila. Z vrha nekega griča sem zagledal vas Kojsko. Teren mi je bil sedaj znan in krenil sem v ono smer.
(Dalje)
LASTNIK PRODAJA!
Zidana hiša s 5 spalnicami v . Euclidu. Družinska soba, velika kuhinja in jedilnica, velika klet z rekreacijsko sobo in sobo za gospodinjske stroje, 2V? kopalnice, centralna hladilna naprava, nova streha, garaža za 21/4 avta, veranda, velik in lep vrt na vogalu ceste. V visokih 60-ih. Resni kupci naj pokličejo 692-0645 po 10. dop.
(74-75)
POZOlT— NOVO NA TRGU!
Zidan bungalow blizu E. 185 St. z 2 spalnicama in kopalnico spodaj, veliko kuhinjo in kletjo.
Location Realty Dom — 531-4891 Pisarna — 531-8788
FOR RENT
5 room apt., Collinwood, redecorated. No children. Evenings. — 851-5935.
(74-75)
FOR SALE BY OWNER
Very nice Bungalow. 3 bedrooms, formal din. room, liv. - room, full basement, double garage & many extras. For appt. call 481-6113, 731-3633, or 943-^490. Open Sat. & Sun. 1-5 p.m. — 1238 E. 172 St. off Grovewood.
(74-75)
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual haa a new concept which combine* your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further informs-tiou, just complete and mail the below coupon.

To: American Mutual Life Assoc. 8401 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio 44101
My date of birth lie Name ...............
•••••«••••<••••••••!•••■••••••••••••••••••••••••■
Street ...

State...
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY-THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, III. 60432
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235
MALI OGLASI
INDIAN HILLS EUCLID
Beat the bank. 1214% assunv able, variable mortgage. Beautiful 5 bedroom home i*1 ideal Euclid location. Ne'v carpeting. Custom drapeS’ Recreation room and finished basement, and more. A must to see. In the 60’s. Call JoAflfl Kaifesh at 951-04S0.
(X)
For Rent
3 unfurnished rooms anC^ bath. Adults. No pets. On E-71 near St. Clair. Call 361' 0989 after 4 p.m.
(68-76)
FOR RENT
Five rooms down. Newh’ decorated. Prefer adults. pets. E. 76 St. Call 881-382i
(72-75)
3 SOBE V NAJEM
s kuhinjo in kopalnic0’ spodaj, na 1160 E. 72 St. Primerne za eno ali dve osebi-Oglasite se osebno po 5. ur' popoldne.
(73-74)
Help Wanted
Woman for cleaning haE5 and offices. For details call
Slovenian National Home 6409 St. Clair Ave.
361-5115
(73-75)
Ženska za čiščenje v dvoranah in pisarnah.
podrobnosti kličite tajnic0
Slov. nar. doma,
6409 St. Clair Ave.
tel. 361-5115
(73-75)
FOR RENT
2 furnished rooms. Bath an furnace. Ideal for bachel0^ Near St. Vitus parish.
881-7122
(74-75)
FOR RENT
Single house. 1 bedroou1-Garage. Off E. 185 St. No pets' / Call 481-3186
(74-75)
V blag spomin
Pete obletnice smrti našeS41 ljubega moža, očeta in starega očeta
J0HH TRČEK
umrl je 24. junija 1976
Spomin na’ Te je naš zaklad Saj vsak od nas je imel Te rad.
Pri Bogu zdaj se veseliš,
A v srcih naših še živiš.
Žalujoči:
Josephine, žena, in družin^ Cleveland, O., 24. junija, ^

Pridite v dneh 10. - 12. julija na
FESTIVAL
na vsakoletni “Homecoming”
fare sv. Vida - Glass Ave. in Norwood Rd. petek - sokola - začetek ob. 7. uri zvečer v nedeljo se začne opoldne IQRE - NAGRADE
V	petek - Ribe ali sarma od 5. ure naprej
V	soboto - sveže ali suhe mesene klobase
in kislo zelje od 5. ure naprej V nedeljo - Goveje kosilo od 11.30 ure naprej Krofi naprodaj v petek in soboto v Avditoriju