Štev. 48. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 2. decembra 1923. Leto X. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%. Nova cerkvena oblast. Z denešnjim dnevom, 1. decembrom se cerkveno pridrüžimo mariborskoj püšpekiji, štera se za lavantsko zove, ar je svojo stolico nekda mela v lavantskojf dolini pri sv. Andraši na Koroškom. Prikapčili so nas k toj püšpekiji sam naslednik sv. Petra, namestnik Kristušov, Slavno vladajoči sv. oča, X:l. Pius rimski papa.; Po od Kristuša njim dánoj oblasti majo oni i jedino oni oblast nove püšpeki je nastavlati i starim meje nači zaokrožiti kak to za zveličanje düš za bolše spoznajo. Nji ne vodi politika, nego Kristušova ljübezen, štera išče samo božo .diko i naše zveličanje. Ta ljübezen je 'podredila nas mariborskom! hercegpüšpeki, dr. Karlin Andraši, -ki do odsegamao pasli naše düše ^pašnika! Materecerkvi. Politika je delala na to, da mi ne bi se odtrgali od ®zombathe1ya, a ljübezen Kristušova jo je Premagala. Sv. oča so sprevidili, da Vogrska politika i na Madjarskom i v Prekmurji na strašno škodo bože dike i nemrtelnih düš ne glédala na .edno potrebno11,' najmre n* ter kak se zveličamo," Tfégö jéh dino na stare meje madjarske i kak bi se nadale* vse vogrščilo. Zato zo vod j eni od sv. Düha prišli vsakomi vernomi prekmurskomi katoličanskomi srci ná pomoč: dali so njemi novoga višjega pastira, ki do nemoteno od madjarske i tüdi domače politike lehko iskali samo božo čast i zveličanje düš. Mi gda dužno vernost i vdanost oblűbmo dnes novomi püšpeki, se z zahvalnov ljübeznostjov poslovimo od dozdajšnjega našega püšpeka, grofa Mikeš Janoša. Mi se njim zahvalimo za vse dobrote, štere so nam v svojoj višje pastirskoj dužnosti skazali, zahvalimo se njim za vso ljübezen, vso skrb, predvsem za odločen nastop pri branitvi katoličanskih verskih šol i za tisto veliko poštenje, štero so nam s tem pokazali, ka so nas Slovence držali za „najbolše svoje vernike11 i naš kraj za ..džündž svoje püšpekije". Gda njim mi v slovo poIjübimo v dühi posvečene roke, njim obečamo, ka bodemo novoga našega višjega pastira ravno tak ljübili, poštüvali i tak verno slüžili kak njih, ka novi naš nadpastir „v nas ravnotak najdejo svoje najbolše vernike i v našem kraji" ..džündž (biser) svoje püšpekiji Staro ljübezen, štera je obstojala med nami prek sto let, naj ponovi, popravi, olepša, ovenča Kristušova sladka, omamljiva ljübezen, štera ne pozna mej: odpüstimo eden dragomi. Odpüstite f Odpüstimo! Vas tam v Madjarskoj državi, nas pa v Jugoslaviji naj vodi ta Kristušova ljübezen k sküpnomi cili: da najdemo Boga. Ta vez ostane še med nami: charitas numquam excidit: ljübézen nikdar ne miné. Pa naj ostane šče edna vez: sv. Martin, rojak negdešnje Pannonije i sledkaršnjo Slovenske Krajine naj nas drži tüdi vküp po svojem češčenji. Vi mate Martinišče v Szombathelji, mi je ščemo meti v Soboti. Podvojeno, goreče, istinsko češčenje sv. Martina velikoga rojaka vaše! naše Pannonije naj nam drži srca vküp za tisti sveti na-men, za šteroga je livo sv. Martin: poganstvo*1, to je slabo krščanstvo ztrebiti i pravo Kristušovo goreče krščanstvo potrditi. Z tem nakanenjom se podamo po Kristušovoj zapovedi k sini proste Slovenske matere, našemi novomi višjemi pastiri i njemi z celim srcom; zazove mo: Oča, tvoja deca smo postali, ljübimo te, poštüjemo te, bogarao te i prosimo te, ljübi nas, vodi nas, paši nas, da s tebov vred zadobimo kraljestvo blaženstva, štero nema končan zavživamo tisto ..Svetlost", štera nikdar ne vgasne. „Lavantinski škof“. Da zdaj pod dühovno oblast lavantinskoga škofa spadamo, dobro bo znati, zakaj se naš novi višji pastir imenüjejo lavantinski škof, čiravno v Maribori stanüjejo. Solnograški (Salzburg) nadškof II. Eberhard so z dovoljenjom Apoštolske Stolice 1228. leta v svojoj preobširnoj nadškofiji ustanovili novo škofijo v malom varaši Sveti Andrej poleg Lavant potoka na Koroškom. Po imeni Lavant potoka se cela tista dolina imenüvala i se šče dnes imenüje lavantinska dolina i po tom imeni je dobila nova püšpekija svoje ime „lavantinska“ i novi püšpek svoj naslov „lavantinski škof“. V Sv. Andreju so stanüvali lavantinski škofje celi 630 let. Leta 1859. so se preselili v bole prilično mesto, v Maribor. Ali ime škofije je ostalo ..lavantinske" i naslov škofa ..lavantinski škof'1, ar je to tak navada vu sv. Matericerkvi, ka se Prvotna iména škofij i naslovi škofov stálno obdržijo. Právno nega mariborskoga škofa, nego lavantinski škof v Maribori stanüjejo. Ravno tak na Vogrskom nega temešvár-skoga püšpeka, nego čanadski püšpek v Temešvári prebivajo. (Vogrski püšpök, slovenski škof, horvatski biskup, vsa tri iména izhajajo z grške reči „episkop“; z toga je nastano „piskop, biskup, püšpek, skop, škof.) Ka pomeni naša nova püšpekija ? Dnes, 2. dec. se more prečteti v vsakoj našoj cerkvi pastirski list prvoga našega slovenskoga püšpeka. Od časa slovenskih knezov, Kocela i Pribina, pred 1300 leti, gda je naša Slovenska Krajina mela Slovenske svecke i cerkvene vladare, neso naši Slovenci meli slovenskoga püšpeka. Od Kccelovoga časa, gda je šče v Lendavi bila Slovenska püšpekija, ne biIo za naše prekmursko ljüdstvo slovenskoga püšpeka. Prvi so dr. Karlin Andraš. Meli smo mi dobre, pobožne püšpeke ne našega roda v Szombathelji, bili so med njimi, ki so si ceIo prizadevali, da bi se navčili slovenskoga jezika, Szabó Ištván so celo še slovenski predgali, ali za volo vogrske politike, štera je Šla za tem, da ztrebi vse, ka je ne madjarske i spremeni vu madjarske, li neso mogli tisto dati nam Slovencom, ka so za nas v svojem srci nosili. So bili, ki so nam ceIo materni jezik zagovarjali i prve Slovenske molitvene knige pomagali na svetlo,, davati, a tistih pravic, kak so nam šle v šoli, v cerkvi, v diüžini zavolo pretirane madjarske politike, neso nam mogli dati. Jezik se nam je jemao, i s tem je pelala tüdi vera. To se je žalostno vidilo pri tist h naših ljüdeh, ki so postali .gospocki", gučali madjarsko mesto slovenskoga maternoga jezika, — tei so živeli mesto krščanskoga pogansko življenje. Ka je mladina vu vnogih mestaj tak pokvarjena, je zrok, tüdi to, ka se je vere navuk v večih mestaj včio vogrski, šteroga dete ne razmelo i zato ne mogo predreti do njegove düše, da bi jo oplemenito i pobolšao. Ta zavira je zdaj odpadnola. Püšpek Slovenske krvi v jugoslovensko] državi de meo več moči, da gornjo zaviro odstrani i Slovencom zasigura vekšo cerkveno sloboščino, da se njim düša bo ležej razvila do popolnost!. To pomeni v prvoj vrsti naša nova püšpekija. Pomeni pa tüdi drügo. Čeravno smo z brati Slovenci prek Mőre v ednoj državi bili, itak, ar smo cerkveno bili ločeni, nesmo se popolnoma za edne šteli. Nova vez nas je zdaj popolnoma pobratiIa. Eden svecki i tüdi eden cerkveni Vladar nas velela vküp: Slovenci, Jugoslovani smo. Prek Mőre majo naši bratje dosta lepih naprav, štere bi pri nas krvavo bile potrebne te so zdaj naše postale, ar smo edni postali. Bogoslovje, deško seminišče, razna drüštva itd. je naše postalo. A mamo pa tüdi mi lepote, miline, ka jih tam prek nemajo: živa globoka pobožnost, poštüvanje do dühovnikov, lepe cerkvene i familijanske navade itd. Vse to bo i prek Mőre rodilo obilno dobroga sadü. Pa postali smo močnejši, odločnejše, više stojezero katoličancov je dobila z nami i Koroškov lavantinska püšpekija. Keliko vernih, odločni!! src se je zdrüžilo tesno zdaj v boji proti sovražnikom naše vere. Tei i Vnogi zroki, od šterih bomo ešče pisali, nam dajo spoznati, ka se dobromi Bogi iz globočine srca moremo zahvaliti, ka se je naše cerkveno pitanje na té način rešilo. NEDELA. V Adventi I. Evangelium sv. Lukača XXI. 25—33. Slednja sodba. Zavržen! bodo oni, ki neso zvršavali dela smilenosti. Jezuš je obsodi, ar ka so nej bližnjemi včinoli, so Njemi nej včinoli. Ljübézen do bližnjega.*) Istina, zgled, i kakši zgled, o Kristuš! I te tvoj lepi zgled i ostra zapovid boža i naravno nagnenje našega lastnoga srca — vse to zove k smilenji, k telovnim dobrim delom za bližnjega. A, moj Bog, kak šče vse premalo jih je. ki v istini djansko lübijo, ki istinsko spunjavajo dobrodelnost, ki z odprtov, mejkov rokov tolažijo sirmaštvo sveta! Ne govorim od tistih, ki ne morejo, ar sami nikaj nemajo; tüdi ne od tistih, ki majo samo telko, da Živijo — tüdi zanje ne ostre zapovedi, čiravno bo vsakši njihov grižlaj", pritrgan lastnim vüstam zavolo bližnjega, tembole blagoslovlen i poplačan ravno zato, ar je pritrgan .... Nego, ali spünjavajo zapovid svojega srca i zapovid božo bar tisti, ki majo vsega dosta? Tisti, šterih hintovi se leskečejo v srebri i zlati; šterih stoli praščijo pod žmečov jestvin; šterih kase se že komaj zapirajo? Ah, kak so dostakrat trda njihova srca, kak so vel-, kokrat stisnjene njihove roke! Tü pa tam vržejo kakši krajcár z mišlenjom, da lüdje ne bodo morgüvaü, da se ne bodo razburja!!*. Nego, prijateli, to je nej lübezen do bližnjega — to je ie strah, ki se boji za sebe! — Eli pa te drüžabna vest včasi vseedno zbfidi, kak či se na priliko junakinja v modernom romani (knigi) *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani, 2 NOVINE 2. decembra 1923. pita: Ka dela na stotine i stotine žen i deklic v fabriki njenoga očo od jütra do večera, den za dnevom? i si mora odgovoriti: Tvojo zdavan-sko obleko delajo . . . zbüdi se njim — pravim — v očimetanje, da oni šümijo v svili, kda drügi komaj s četami pokrivalo nagoto; da se oni — svetopisemski bogataši — nasičajo pri napunjenij stola), kda se vnogim siromaškim Lazarom svejti lakota iz oči, —■ zbüdi -se to včasi v prsaj — i te pa nikelko filerov miloščino .. , Pa, prijateo, tüdi to je ne lübezen, tüdi to je strah pred svojov lastnov vestjov ! 1 ka bodo tisti Meri t krajcari? Kaplice v morje I O, kak pozablajö lüdje zakopani v miljone, da so ne samosvoji gospodari svojega premoženja, nego le arendáš! i od Boga zaznamüvani razde-jalci toga, ka majo preveč. Zakaj, što ma preveč blaga, ma lüdsko (tüje) blago, pravi sv. Auguštin; Bog ti da, ka potrebi!ješ;či ti da več, ti da za drüge I Ne tak, da bi pa drügi meli do preobilja ednih pravico, da bi lejko prišli i bogatašom pobrali, ne, ar pisano je: Ne kradni 1 Tak pa je, da bodo bogataši Bogi, ki je edini gospodar vsega, ka je težek odgovor davati, či toga, ka njim je Bog dao več, ne razdelijo v bogato miloščino siromakom 1 Uradna naznanila. Glasom razpisa ministrstva socijalne politike v Beogradi izseljeniški odsek br. 4078 z dne 16/XI. 1923, je letošnja kvota izseljencov, dovoljena od vlade zjedinjenih držav Severo Ameriških za našo državo (6226 oseb) dopunjene. Prosilci, ki so prošnje vložili za Ameriko i so zavolo dopunjene kvote, njihove prošnje neugodno rešene, dobijo vse svoje dokomente nazaj. Za sprijemanje novih Prošenj za Ameriko, bode pravočasno razglašeno v Novinaj. Sprijemale pa se bodo sledeče: 1.) Prošnje za potne liste tistih oseb, štere potüjejo na kratek posel (6 mesecov). To pa morejo verodostojnő dokazati. 2) Prošnje deci američkih državljanov pod 18 let. 3.) Prošnje oseb, ki so rojene v inozemstvi (posebno v Ameriki) ka pa morejo dokazati: 4.) Prošnje oseb, ki se v smislu izseljeniškoga zakona Zjed. drž. Severo,—Ameriški!! od leta 1917 in novele k tomi zakotni od leta 1921. (Resbriction act) püščajo prèk letne izseljeniške kvote, pa ne več kak 20°/o ne kvote (t. j. 1285) to so. a) ki se ščijo povrnoti po kratkom obiski v našoj državi (v roki 6 mesecov, v to zračunano Odpotüvanje. Iz Amerike i povratek ta), b) Po pozvánji Ignac!, 'timetniki, Predavatelj©, pevci, bolničarke, štere posedüjejo diplomo kakše bol-ničarske šole ali bolnice, dojke, duhovniki šterogakoli veroizpovedanja, Profesorje srednjih šol ino seminarov, tüjinci pripada joči kakšemi prostomi pozvanji ino tüjinci zaposleni kak domáča držina t. j. kak slüžkinja ali küharica itd. ne pa n. pr. šolarica. Ministerstvo socijalne politike je zednim odredilo, da strankam, štere se ščéjo izseliti, je v tom leti nej dovoljeno, se obrnoti zavolo odobrenja izselitve posredno ali neposredno na Izseljeniški odsek prle imenüvanoga ministrstva v Beogradi, ar je to zavolo radi dopunjene kvote popolnoma brezpredmetno. (Okr. glavarstvo Štev. 8222/1—1923.) Glasi. Slovenska Krajina. Prvi pastirski list našega novoga nadpastira se dnes more prečteti v vsakoj katoličanskoj cerkvi, Slovencom slovenski, Madjarom madjarski, Nemcom nemški. Mi ga dnes tjeden namenimo v našem listi objaviti, da ga vsaki lehko prečté, ki ne je: bio pri predgi. Premeščen je iz Törnišča v Beltince č. g. Vinter Jürij kaplan. To je zadnje zvano »dispozicija* bivšega püšpeka grofa Mikeš Janoša. V tom ravnanji omenijo, naj na spraznjeno mesto v Törnišče že novi.püšpek imenüjejo kaplana. V zadnjem pastirskom listi, šteroga so nam bivši naš püšpek grof Mikeš poslali, na prvom mesti naznanijo, da je naš kraj prišo pod oblast mariborskoga hercegpüšpeka. Črensovci. Preminoči tjeden so pri Cigan roj. Vučko Eufemiji dovici tolvaje v hlevi bujli i ž njega odnesli prase. Sirota dovica je prase štela odati, ka bi deci küpila obleko. I hüdobne roke, pijana srca so to preprečila. Krčme so nam pod novov oblastjov zrasle kak gobe — a Žalibog ž njim : so zrasle tüdi tolvajije, da njim ne para po celoj zemlji. Blagoslavljanje Srca Jezušovoga podobe na Sr. Bistrici. Občini Sr. i G. Bistrica obhajata vsako leto 21. nov. god svoje kapelice, darüvanje Bl. D. Marije. Letos se je te god posebno slovesno obhajao, blagoslavlala se je te den lepa, velika podoba Srca Jezušovoga, štero je dala gorpostaviti iz svojega krüšnoga v svojem ogradi Ivko rojena Ščrbič Marijanka, dovica na Sr. Bistrici. Do osemsto ljüdi je privrelo vküp na pobožnost z cele črensovske i ešče zvünske fare. Vnogo pobožnosih düš je sprejelo sv. prečiščavanje. Po velikoj svetoj meši, štero so slüžili vlč. g. Čačič Jožef, pleb. se je zdignola procesija od kapelice do mesta, gde bo podoba gorpostavljena. To so vodili g. pleb. Čačič, dvorila sta njim pa g. Hauko Jožef kaplan i Klekl Jožef vp. pleb. Med procesijov je od g. Lütar Štefana nadučitela i kantora navčen bistrički dekliški zbor pod njihovim vodstvom genljivo popevao litanije Srca Jezušovoga. Gornje bistrički ognjegasci so drüštveno nastopili i počastili procesijo. Po blagoslovi se je spopevala lepa pesem na čast Srci Jezušovomi i obdr- žala predga. Predgali so g. Čačič Jožef pleb. I to tak srčno, da se je čüo joč i opazila vidna Srce do Srca Jezušovoga. Po predgi se je vrnola procesija med popevanjom nazaj v kapelico, gde se je narod po dobljenom blagoslovi razi- šo. Ljüdstvo se je oponašao lepo, dostojno. Podobo so nosili dečki na okinčanom stoci, sprevajale jo pa dekle v belo oblečene. Vreme je bilo lepo — sunce se smejalo na vnoge rože, štere so oplele obe kapelici i podobo miloga Zveličitela. Edno je žela zdaj vseh Bistričancov i cele črensovske fare: Naj pride kraljestvo Srca Jezušovoga, kraljestva ljübezni i mirü na celi svet. Do sto falatov kür so preminole dni odnesli v Trnji, Žižkih i v Črensovcih. Na podporo Marijinoga Lista, naj sirote morejo brezplačno dobiti do rok lepi veliki Marijin List, šteri se zdaj štampa, je nabrao Horvath Sabo Ignac, cehmešter iz Gornje Bistrice na goščenji pri Ivko roj. Ščrbič Marijanki na Sr. Bistrici od pobožnih gostov dvesto dinarov. — Srčna hvala vsem v imeni sirot. — 9. sklep zbora zavüpnikov od 11. nov, je falingasto naštampan dnes tjeden. Glasiti se mora, ka z tistih krajov se sme živina vövőziti i senje držati, gde nej küge. Ar i tej kraji so pod zapor postavljen!'. Gde je küga, samo Obsebi se razmi, ka se odtistec ne sme. V imeni naše stranke: so gos. Klekl Jožef narod, poslanec oprosili gospoda glavara v M. Soboti, da bi se smelo obdržavati senje, tam, gde nega živinske küge i se s-tej krajov živina smela vövoziti. Nove takse: Od 15. t. m. se morejo krstni listi, zdavanski listi i smrtovnice štempljati z 10 dinarami; Na to se posebno opominajo Župni uradi. Dozdaj je trbelo, če seje nü-cao kak priloga, samo za 2 dinara. Vsem občinam: se toplo priporača, da si naročijo list „ Ob črnska Uprava" šteri de meo namen natenko razlagati vse zakone i tüdi davao pojasnila za poslovanje občin. Za prekmurske razmere bo v lista posebno preskrbljeno. List košta 100 D. na leto za male občine, za vekše se prosijo, da po mogočnosti naj podporo dajo. Vsa naročnina se pošila na naslov : Županska zveza za Slovenijo v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna, Kopitarjeva ulica.,, Gornji Petrovci. Nedeljska fara je ešče ne videla tak lepoga dneva, kak je bila nedelja 11. novembra. Imeli smo veličastno procesijo s sv. 0'tarskim svestvom za sklep sv. misijona, šteroga sta vodila gospoda misijonara od sv. Jožefa nad Celjem. V gorečih v srce segajočih predgah sta gospoda oznanjala istine sv. vere. Vsaki dén smo meli tri predge, šterih se je lüdstvo, nej samo iz domače fare, nego tüdi|gz Markovec i posebno iz Martinja lepo vdeleže-valo. K sv. misijoni je bila vzeta tüdi ves Mar- sv. svestva. Ne jih je bilo dosta, šteri ne bi prišli k sv. misijoni. Spovedanih je bilo okoli 500; To so nam preskrbeli to veliko milost sv. misijona i lepo slavnost zadnjega dneva. Želimo, da bi fara v Prekmurji bila deležna sv. misijo- na, kak smo bili mi. Gospodom misijonarom pa obečamo, da se ščemo po njuvih navukih ravnati i živeti. Državnoj posredovalnici dela v M. Soboti. Uredništvo je zvedilo skoz Zagreba jako žalosten glas od naših delavcov, ki so bili zaposleni na državnom imanji „Belje". Zvedilo se je od ednoga dela delavcov, ka so jako razvüzdano živeli. Dečke i dekle pač moški r ženski" spol so spravili vküp po noči v edno Fabijola ali Cerkev v katakombah. II. Boj. Fulvij je bio prestrašeni i je ne znao prvi hip odgovoriti, kda je Fabiola srdito govorila dale: ,,Što ste pa ví, ki ste že ednok vdrli v hišo k mojoj sorodnici i jo razžalili i te zdaj pa silite v mirno tihoto vesnička hiše?" »Što ste pa ví, ki si vüpate v tüjoj hiši gospodüvati ?“ „Jaz sem tista" odgovori Fabiola, ki je že te opazila vaše nameravanje i nakanenje do nedužne deklice, kda ste se oprvim srečali z Než.cov vhiši mojega očo i šteroj je vervala čast i vest, da vniči vaše namene i obvarje svojo sorodnik.” Ob tej rečaj je prijela Nežo za roko i jo odpelala, stari Molos je stopao za njima. — Fulvij pa je škripao z zobmi i mrmrao: ,,Le Čakaj gizdava Rimljanka, ti boš še čütila, kak se Ažianec maščüje i se spominjala toga dneva i vöre. — Casarski razglas. Prišeo je den, gda se je mela razglasiti casarska zapoved, naj se preganjajo i pokončajo krščeniki. To delo so naložili Korvini, i ar je čüo, da je v Nikomediji nekši krščanski vojak raztrgao takši razglas, zato se je skrbno pobrigao, da se v Rimi nebi kaj takšega pripetilo. Več pergamentnih papirov so vküp djali, na nje napisali razglas i ga zabili na desko, štero so nato odnesli na steber v sredini trga (placa), kda se je že kmičilö i, ne bilo lüdstva na trgi, da bi ga stanovniki Zapazili samo proti jütri i se s tem bole prestrašili. Da pa po noči ne bi što dol vzeo i raztrgao toga pisma, so dali Korvini celo stotnijo panonskih vojakov za ponočno stražo. Vojaki te pánonske stotnije so bili večinoma tühinci iz med najbole divji}, severnij narodov: Daki, Pa-nonci, Sarmatje itd. bili so divjega pogleda i grobjanskoga obnašanja i so tak za silo gučali tüdi latinski jezik. V zadnjem vremeni rimske države pa so bili tej divjaki casarom najvör-nejša telovna straža, Rimlanom pa najvekši straj. Razposlao je te divjake na vsaki kraj, kde se pride na trg, i jim je ostro« zapovedao presmeknoti vsakoga, ki bi šteo iti na trg i nebi znao skrivnoga znamenja (pare le), štero so vojaki imeli dano za vsako noč od svojij častnikov. Da pa šteri krščenik nebi mogeo rabiti toga skrivnoga znamenja (parole), či bi je ravno kde po nepriliki zvedo, je dao Korvin za svoje vojake za to noč glasilo (parolo) „numen imperatorum" po naše “božánstvo cesarjev, vladarje^" ár je dobro znao, da toga iména ne izgovori. nieden krščenik, če bi ravno zvedo za njé. Kda pa je bilo vse v redi, je šo. Korvin šče ednok okoli vsej straž i jim je ostro zapovedao, naj bodo skrbni, posebno tisti, ki je bio postavljen poleg stebra, na šterom je viso razglas, tomi je močno zapovedao, da naj vsakoga presmekne, što bi se mil bližao. Pa i pa je ponavlao glasilo parole, nato ga pa zapüsti omam-lenoga od vina. Bila je grda i Vihérna noč, večkrat, se je püstő dežč; močen vojak se zavio v svoj plašč; zdaj, zdaj je segno v žep po nekšno posodo z pijačov, mrmrajoč sam v sebi je hodo sem pa tá. - ■ v' 1 V tistom vremeni, kda se je to godilo na trgi, so sedeli Diogen i njegova dva sina v svojoj siromaškoj küči okoli ognja i si pripravlali slabo večerjo. Hiša pa je bila skoro poleg trga. Po kratkom časi pokionka nešče na dveri, nato se pa prikažem dva miadeniča, šteriva so vsi dobro Poznali. „0 kakša čest za mojo kučo, da nas obiš-četa, dragiva gospoda, jé djao v Pozdrav stari gospod Diogen. „Ne znam, ali bi vaj smeo pozvati k našoj slaboj večerji, či pa ščeta pristopiti k našoj skledi, bomo jako radi i veseli." ,,D ,bro oča Diogen, odgovori starejši, najmre Kvadrant, Boštjanov centurion (kapitan) dnes sva itak samo jest prišla k vam, ali malo šče počakajmo, Máva najmre šče prle nekši poseo za opravili, ali včasi sva tű. Dotečas pa naj ide vaš sin i naj naküp! kaj za nas, da bomo dnes meli kaj boše ga v skledi i da se bomo pri kupici vina zaveselili." Pri tej rečaj segne po mošnji i jo da sini. Pogučavala sta se šče od toga i onoga z starcom; ali naskori opoti Kvadrant svojega mlajšega prijatelja Pankracija, da bi skoro pozabila na svoj poseo. »Dobro se ogrni v plašč, togo* si potegni na glavo, ar je viažna i mrzla *) Toga je prti podobna obleka,jnekakšen kepenik, 2. decembra 1923. NOVINE 3 noč. Diogen, vi pa dobro körite, da bo gotova večerja, ár se neva müdila dugo. Dveri pa pod prite, zaklepati ne potrebno." »Bog vaj sprevodi, dragiva sina; vajnoga posla ne poznam, pa siguren sem, da je dober i lep," je djao Diogen (D. B ) Kvadrant je potegno na glavo svoj plašč i oba sta sé paščila skoz vozke vulice proti trgi. Komaj odidefa, se žepa odprejo dveri i vstopi Boštjan s pitanjom, jeli niso videli Kvad-ranta i Ponkracija. Pravo je, da se njemi nekaj vidi, ka za poseo imato onivadva! Diogen jima pove, da sta bila tű i da prideta včasi nazaj. I istina, komaj je preteklo frtao vöre, sta že prišla nazaj. ,,Je že tű" pravi veselo Ponkracij i pokaže v prgišči zagnjeleni papir. »Što je tű, ka je tü“ ga izpitavlejo. . „No tisti razglas — glejte ga: „Naši gospodje Dioklecijan i Maksimian, nepremagani starejši augusti, očevje vladarov j casarov . . . itd. Le v ogenj z njim 1 Tü v plameni se je sükao i cvro razglas, se je krčo, gübao i nadüvao, da je pokalo — 1 postalo küpček pepcla. Boštjan je zamlšlen stao poleg ognja i gledao na goreči 'papir, šteroga sta mladenca trgala iz deske ne zavolo nerednosti, nego zato, ár je bilo na njem vnogo zasramovani proti Bogi i njegovim Svetim navukom. Či bi se jima ponesrečile, bi dobila za plačilo strašno moko i trpljenje; ali na to sö ne gledali prvi kristjani. Vsigdar so bili pripravleni mreti za Kristuša, naj bi bila smrt nagla ali počasna, težka ali lejka. Dale, hrambo, gde so spali i njim tak dali priliko na razvüzdanost. Oprosimo Vodstvo, naj se drügo leto poskrbi, ka se ta nerednost ne ponovi, krivce pa naj kaštiga Strem ka je ne vzeme na delo, ve jeste zadosta poštenih delavcov tüdi. Poročo se je dne 21. novembia pri Sv. Šebeštjani g. Schnurer Ječe f, trgovec v Gor. Lendavi z gospodičnov Géček Terezijov. Mladomi pari želejmo obilno sreče. Tolvajije v Dolnjoj Lendavi. V zadnjem časi je Lendava postala pravo gnezdo tolvajij. Ne ga skoro noči, ka se ne bi zgodila kakša tolvajija. Najprle sa oropali Majera, vörára, komi so lepo pošteno spraznili trgovino. Človek bi mislo, da je s tem konec, a ne so henjali gori s svojim delom ti nočne ftice, nego so probali okrasti Dolnjelendavsko hranilnico, tu so pa ne meli nikšega uspeha. Vrgli so so na goske. Odnesli so skoro zandrügim goske pri mesar*! Reichenfeldi i trgovci Blaui. — Nikak pred 10 dni so pa oponoči vdrli v stanovanje gpdč. Marice Sevrove, gda nje ne bilo doma i njoj odnesli vso zlatnino i peneze." Dnes tjeden so pa šteli pri klavnica gde mesarje svoje meso prekajüjejo, meso krasti. Ali občinski kanas, šteri tam stanüje, je odtirao i ednomi za špomin s sekiricov v hrbet vsekeo, ki je pa vseedno odbežao. — Zavolo vedno se ponavljajoče tolvajij bi bilo želeti, da bi Občina dobila civilne policaje, dabi se že ednok iztrebili ti delomrzci. V Dugojveši so dnes tjeden z velkov paradov vlč. g. kanonik, Štraus, blagoslovili novi zvon. Dugoveščanje so na konjih prišli po zvon k Lendavskoj cerkvi, Odked so ga v najvekšem redi spravili vDugoves. Škoda, da je slabo vreme bilo. Kaj so „pomožne misijonarke za Afriko?“ Krščanske mladenke, ki iz ljübezni do Boga posvetijo vse svoje živlenje rešitvi düš ubogih zamorcev. Živijo v verskem zavodu družbe sv. Petra Klaverja. Posebno gospodične z višjo šolsko izobrazbo so za to sposobne, če imajo pravi redovniški poklic. Sprejemajo so pa lüdi take, ki se dobro razumejo na kmetijstvo i Poljedeljstvo. — Natančnejše se zve pri družbi sv. Petra Klaverja za Oproščenje su-žnjev, Ljubljana, Miklošičeva c. 3 Prošnje za sprejem je treba poslati vrhovni voditeljici, Rim, (23), via deli' Olmata 16. Nalepše Miklavževo i božično darilo je ,,Misijonski kolendarček za mladino 1924." Imá ljubke zamorske povestice z slike, ki razve-sele vsako .otroško srce. Spredaj slika „ Marija, Mati nedopüsti." — Stane samo D. 2.50. Pri naročbi 12 izv. eden povrh. Naročite ga takoj, da ne bo prepozno. „Klaverjev kolendár 1924.“ máj bi imeli v vsaki hiši i družini. Nudi poučno i zabavno vsebino i slike iz Afriških misijonov. Dekleta naj ne spregledajo članka »Poklic za naše hčerke." Vsem ga toplo priporočamo, da ga naročijo i razširjajo v prid rešitve naših še poganskih črnih bratov. To je apoštolsko delo. Stane samo 4 D. Pri naročbi 12 izv. eden povrh. Oba kolendarčka se naročata pri družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva c. 3. Istotam se dobi tudi Naprednjak ob Kongu. Drama v treh dej. Spisala gr. Ledochovoska, prevel dr. Rožman. Cena 3 Din. Država. Smrt zavolo besnosti. Pred kratkim je besni pas vjo 19 letno deklico. Pelali so jo v Pasteurov zavod v Sarajevo preiskali i jo poslali nazaj i njoj pravili, da naj pride za par dni nazaj. Ona pa se je čütila zd:a-vo i zato je ne Šla. To lehkomislenost pa je morala plačati s smrtjov. Nastopila je besnost i je morala v velkij moka] mreti. V tistom kraji so besni psi vgrizli 15 peršon, od tej je mrla samo ta dekVca, drügi so šče v špitalaj. Proti natakaricam v Sarajevi. Sarajev-sko policajsko ravnatelstvo je odredilo, da se morajo odposlati natakaricé po vseh kavarnaj. V kratkom izide takša naredba tudi za krčme. (Eli na bi bilo dobro to tüdi pri nas. V Sarajevi so mchamedanci, pa znajo, da to kvari versko življenje. Pri nas — kde smo kristjani — bi tüdi morali na to gledati.) Mati vtopila 12 letnoga sina i sebe. Pred kratkim je pri sv. Lenatti v Slov. Goricah Marija Štefančič vrgla v potok svojega sina Franceka. Ljüdje so čüli javkanje i kričanje deteta, ki milo proso podivjano mater, naj ga ne buje. Mati ga je pa tak dugo tiščala pod vedo, da je omedlo. Za sinom je šče ona skočila v vodo i so jo potegnoli ljüdje ž nje mrtvo. V smrt je Šla zavolo nesporaiumlenja z možom, dete pa je bujla, da bi se na te način maščü-vala nad možom. Velki broj divjih zakonov v Subotici. Po naredbi ministra o povzdigi morale je priredila uprava varaša Subotice preiskavo, da Zvedi, kelko ljüdi žive v tak zvanom divjem zakoni. Broj je strahoviti za Subotico. Nad (više) 4500 parov žive vküp brez zdavanja. Med temi so raziični ljüdje, nájveč pa siromakov, ki so ne meli sredstev, da bi se dali zdati. Vse te je pplicija pozvala, da se dajo zdati, eli pa se raztejo. Židovsko bogoslovje v Belgradi. Naskori se odpre v Belgradi židovska bogoslovna šola za šolanje rabinov (žid. dühovnikov) Ta šola bo prva v Jugoslaviji. Stüdenec s čemernimi (zagiftan) gazi. V občini Vojska v Bački se je zgodila te dni velka nesreča. Na dvori ednoga kmeta stoji stari stüdenec, iz šteroga so ne zajimali vode, nego so metali v njega smeti. Kda je te dni te kmet žgao, se je zbralo pri njem več ljüdi, med njimi tudi nekši mladenec, Šteromi je spadnola pipa v stüdenec. Ár njemi je bilo Žao za pipo, se je spüsto po Voči del. Dugo ga je ne bilo nazaj i se je tüdi ne oglaso, zato se je spüsto del eden kmet, pa tüdi njega je ne bilo več. Za njim se je spüsto do! drügi kmet, ar pa tüdi toga ne bilo, se je spüsto dol vért. Kda je pa prišeo na po poti, je močno zakričao, da ga naj potegnejo got. Kda je vö prišeo, je pravo, da njemi je vdaro v glavo zagiftan düh, ki bi ga skoro omamo. Meo je samo telko moči, da je zakričao. Drüge tri so tüdi vöpotegnoli mrtve. Obraz njihov je bio Čisto Čaren, Slavonski reparski glavar Čaruga. Slavonski logovje šče majo dnesdén svoje roparske bande, svojega roparskoga glavara Čarugo, ki s svojimi večkrat krvavimi djanji skrbi za to, da so postbnö trgovci i drügi bogati ljüdje ne brez straha. Bujo je že več: ljüdi. Pred kratkim je pohodo hišo grofovskoga logára. Te je bio v zapori za volo nekšega vmora. Te dni je teda prišeo k logarovi materi lepo oblečeni gospod i njoj je pravo, da je on iogarov zagovornik. Žena njemi je- vervala i ga dobro pogosta. Kda pa je odišla za kratek čas iz sobe po op-ravkaj i prišla nazaj, je svojega gosta ne našla, našla pa je na stoli listek (paper) i na njem je bilo napisano: „Tü je bio roparski glavar Jovo Čaruga. Ka vam fali, je vzeo s sebov.*1 Falio pa je zlati lancek i 6000 dinarov. — Do zdaj šče Čarugo niedna straža ne mogla dobiti v roke. Svet. Goska, ki je slüžila kvočki za ladjo. V mlini blüzi Clonela na Angleškom so meli duže časa pri hiši gosko i kokoš. Pod kokoš so djali belice od rece, da je valila. Kda so šle mlade redke v vodo, se je kvočka jako prestrašila i razčemerite, ar je ne mogla za nj-mi. V toj stiski joj je pomagala goska, ki je tüdi hodila z recikami i jih. vodila po vodi i njim kazala kak trbe plavali: Pa kvbčke je tüdi to ne pomirilo. Drkala je po bregi gori i doli i zvala svoje mlade. Te pa se je zgodilo nekaj čüdnoga. Goska se je položila na breg kak čun, kvočka joj je batrivno skočila na hrbet i ta je ž njov plavala okoli miad!h recik, štere so bile zdaj pod njenim varstvom. Boj med srnjakom i jagrom. Zadnje dni se je pelao mladi dečko (ki je bio jagerj v log. Naednok pa se zaleti v njega srnjak i ga vrže z kol. Napadnjeni dečko se je pa ne prestrašo. Začeo se je med njima boj, tak da so Šla prek jagra kola. Pa jager je vseeno ne henjao i je nasprotnika naznánje brez puške zadüšo. — Da je inači mirno živinče tak podiv-jalo, se da razlagati s toga, da je srnjaka pre-plašiio vojaštvo, ki je melo blüzi tam strelne vaje. Ka dela Radič v Londoni. Ne mislite, da je on šo v te najvekši varaš sveta zato, da bi samo jo i pio i hodo na veselice. Ne. Nego on tam dela. Kak svojim pristašom v Zagreb poroča v svojih pismah, pridobiva za sebe, za svojo stranko i za ceIo Hrvatsko (tüdi Slovenijo). I kak je znano, dela zabadav, kajti prijatelov ma že zadosta, Najvekši državniki (po-íitiki, tüdi poslanci) njemi pomagajo, da dosegne svoj cio. Posebno se zanima za hrvatsko pitanje stranka delavnoga ljüdstva. Ta stranka je najmočnejša opozicijonalna stranka i pričaküjejo, da pri zdajšnjih volitvah ona zmaga. Pred kratkim Je meo Radič v klubi (skupščini) te stranke predavanje (govor). Govoro je Od Hrvatske, posebno od republikanske (svoje) stranke. Povedao je, ka šče njegova stranka i zakaj je ne zadovolna z zdajšnjov politikov Belgrada. Vse to je zbüdilo dosta zanimanja i voditeo stranke je oblübo vso svojo pomoč. V Belgradi so se prle Radiči smejali, zdaj se pa že bojijo, da v istini dosegne to, ka šče. Domača politika. Finančni odbor je dokončao svoje šele. Dva glasa so meli radikalni več kak naši. Če se tožile zavolo velikih dač, Pomislite dvoje: 1. zglasali sö je radikali 2. pomagali so je zglasati demokrati, Pucljovci i Radičevci, gda so se sej Ogibali i ne proti glasali. Nieden Sprejetih zakonov ne bi bio sprejet, če bi Radič prišo v Belgrad i tam delao, kak po düšnoj vesti more vsaki poslanec. Parlamentarne seje so se odprle 26. novembra i bodo trpele do božiča. Bolnišnice naše (spitali) dobijo v pri-šestnom leti 2 milijona i 900 jezero dinarov, da se zdržijo. Vučitele po novom zakoni državnih nar meščencov imenüje krao najmre v glavnih skü-pinaj tiste na predlog prosvetnoga min:stra, ove vse pa sam minister. Lejko nam pošljejo na državne šole po tom zakoni brezvörca, drtigo-vörca péč koga do šteli, braniti se nemo mogli proti, samo plačüvati mo ga mogli .— Pa bi Radič to krivico tüdi lehko prepreto. No da pa obečani a nigdar ne dani duhan je več vnogim kak pravica. Ka valá zdaj tisti divji krič »živela republika I” da so nam zavolo nje vse pravice tá splavale pa vodi ? Povejte ví, pametni ljüdjé, ka valá zdaj vse to prazno obetanje? Za zgradbo kat. seminišča i stoloe cerkve v Belgradi je vláda določila vsako leto dati vekšo šumo penez iz državne kase. Nadškof bo zajcratek Čas imenüvan. Konkordat to je pogodba naše države z rimskov svetov Stolicov (papom) se za kratek čas bö podpisao, kak je dao izjavo minister vere dr. Janjič. V Beči pri Feldsuperlorati se na predlog naše stranke nastavi eden kat. dühovnik da poskrbi za naše državljane mrtelnost (smrtno) pokojnih vojakov.. Od hranilnih vlog (penezi v posojilnicah) če ste ne presegajo 5000 Din. letno, ne de trebelo plačati dače. Šestjezero milijonov koron (šest milijardov kron) bo plačala Slovenija dače pridoče leto. To je tisti radikalni blagoslov, od šteroga so teliko gučali radikali pri volitvaj. Za te velike terhe ljüdstva ide naša gospoda k radikalom i neide proti njim Radič. Odprite si oči. Preselitev trgovine! Naznanjam vsem mojim cenjenim odjemalcem, da sem svojo železno trgovino preselil v Dol. Lendavi iz Martonove hiše v prostor Kokotove trgovine (bivša hiša Iššo-ja) Glavna ulica štev 56. Cenjenemu občinstvu se Priporačam za obilni obisk. Z odličnim poštovanjem JÓŽEF TOPLAK Üzletáthelyezés! Értesítem a nagyrabecsült vevőimet, hogy a vasüzletemet Dol. Lendaván a Marton-féle házból a Kokot-féle üzlethelyiségbe helyeztem át (volt Issó-ház) főutca 56. sz. Amiért is kérem szives támogatásukat továbbra is, vagyok kiváló tisztelettel TOPLAK JÓZSEF 4 NOVINE 2. decembra 1923. Resolucije V. katoličanskoga shoda. Dvojo nalogo ma vsaki katoličanski shod: 1. poglednoti i spoznati položaj v šterom se nahaja katoličanstvo i 2. določiti sklepe ali resolucije, to je poti, po šteri naj hodi katoličansko lüdstvo. Ar je pa človeče življenje razdeljeno na vnogo vejk i v vsej tej posebnostaj je potrebno, da se vidimo po návukaj Kristušovih, zato pripravnim odbori katoličanskih shodov navadno razdelijo to delo na odseke. Vsaki odsek ma pred sebom posebno pint človečega življenja i jo obdelava. Letošnji katoličanski shod je meo 7. takših odsekov. Bili so pa tej: 1. odsek za versko življenje i nravni (nravnost poštenje) Preporod, 2. odsek za cerkveno — politična — politična i verska pitanja, 3. šolski odsek, 4. Socialni, 5. odsek za narodno prosveto, 6. katoličansko dijaštvo i 7. odsek za lepóslovje, znanost i umetnost. Vsaki tej odsekov je za bodoče življenje i Vodstvo narodovo dao na fundamenti krščanskih navukov več sklepov. Ar do tej sklepi tüdi nam Prekmurcom na düševni, hasek, či se bomo po nji naravnavali, zato je objavimo po vrsti. Pomliti moramo, da smo Slovenci na toj strani Müre meli letos prvokrat priliko se vdeležiti katoličanskoga shoda najmre v vekšem broji. Resolucije odseka za versko življenje i nravni prerod. I. Pot verskoga življenja. 1. Peti katoličanski shod znova (kak tüdi prvejšoj katoličanski shodi v Ljubljani) prav toplo priporača Marijino svestvo, ar vidi v njih, či so v rokaj dobroga vodstva, presküšena sredstva za pošteno življenje po veri, tak v po-samičnom človeki kak tüdi v drüžbi. 2. V osvedočenji, da je češčenje Srca Jezušovoga tista pobožnost, štera more, Či jo v pravom dühi gojimo, na ednoj strani dati najvekše zadoščenje božoj pravičnosti za grehe, na drügoj strani pa ravno s takšim haskom Človeka od greha odvaditi i napelavali k živlenji zatajüvanja i kreposti, prosi katoličanski shod vse dühovne pastere, da čiščenje zanesejo globoko med naš narod. Pozavla pa šče posebi tretji red, Marijine drüžbe i Salezijanska sotrüd-ništva, da to češčenje pospolom širijo, pa pove svojo želo, da bi se drüžine i društva pos-večüvale presv. Srci Jezušovomi, mladenci i moški bi se pa naj zdržavali v apoštolski moškov. 3. Izmed kreposti, štere naj bi se posebno v krili Češčenja presv. Srca Jezušovoga gojile, naj bi se posebno priporočata i vpejavala krepost treznosti, ali inači, da bi se lüdje po nagibaj ljübezni do vsega božega odpovedali alkoholno) pijač! ali popunoma, ali konči oblübili treznost. II. Skrb za moške i za svetno gospodo. 1. Ar je želeti, da bi se moški bole vde-iežüvali verskoga življenja kak dozdáj, priporača katoličanski shod; naj se versko življenje med moškami goji posebno skrbno. Naj se moškom da Vseširom prilika, da se bodo mogli verskih vaj leži vdeležüvao; pripravlajo naj se za nje posebne pobožnosti; govori (predge) prilike za spoved i sv. prečiščavanje, posebno pa dühovne vaje; gojijo naj se i vodijo skrbno Marijine drüžbe; naj se ne pozabi, da so bile te sprva namenjene samo moškim, v prvoj vrsti pa níla-dencom. 2. Vsa naša mladinska društva, zgrajena na verskom fundamenti, naj bodo tüdi v dejanja] zgled pobožnoga življenja. Drüštvene življenje naj pobožnoga življenja ne zavira, nego podpira i goji. 3. Ar je versko življenje ljüdskih vnožin jako odvisno od toga, kak se svetna gospoda pred njimi oponaša, zato prosi katoličanski shod vse kroge dühovništva, naj posveti svetnoj gospod! posebno düšnopastersko pazlivost. Svetno gospodo pa brez razločka pozavla, da bi pri pogledi na velke versko-nravne* naloge, šteri naj bi naš narod po mišljenji toga katoličanskoga shoda na sebi rešüvao i s pogledom na velko möč, štero ma dober vzgled, rada gospoda pomagala pri verskih drüštvaj i pri drüšt-vaj krščanskoga smilenja pa naj bi svoje versko Osvedočenje tűdi pred ljüdstvom javno kazala pri cerkvenih pobožnostih, posebno pa s prihajanjom k svestvam. III. Dühovne vaje. Ar priznavlcjo vsi, da nam je bbnovitev i1 poglobitev verskoga življenja nujno potrebna i so v te namen edno najbogše sredstvo dühovne *) Nraven je tisti, ki, ne samo verje od Boga naz-veščene istine, nego po njih žive, kak Bog zapovidava. vaje, priporača katoličanski shod vsem vernikom brez izjeme, posebno pa dijaško} mladini i mladini poprek, da se radi zbirajo k letnim dühovnim vajam. Katoličanski shod pozavla verno slovensko ljüdstvo, da kak najbole darüje za Zidanje posebnoga doma za dühovne vaje, šteroga namerevajo dati zidati Prezvišeni knez i püšpek dr. Anton Bonaventura Jeglič na Gori-čanaj (ves) i ga zročiti v vodsvo i skrb redovnikom Drüžbe Jezušove, kde bi duhovniki, svetna gospoda, dijak}, delavci, mladenci i drügi stani meli priliko v prilikom časi med letom opraviti dühovne vaje. IV. Za drüžino! Ar je fundament vsega zasebnoga i javnoga življenja drüžina, zato opominja katoličanski shod, da trbe drüžinskomi življenji posvetiti najvekšo skrb. 1. Življenje po drüštvaj ne sme biti na škodo drüžinskomi življenji. 2. Pri vsem našem terjanji za versko šolo nesmemo pozabiti, da je končno nájveč ležeče na domačoj vzgoji. 3. Stariši naj se dobro zavedajo svojega svétoga i resnoga pozvanja; naj ne pozabijo, da je dober vzgled najzmožnejše vzgojno sredstvo. 4. Priporačamo, da se mladenci i dekle, šteri nameravajo stopiti v zakonski stan, v pravom časi dobro povčijo od düševne i telovne vzgoje dece. Karanja vredni so mešani zakoni (kda je eden zakonski inačiše vere kak drügi.) 5. Da bodo naše drüžine kem bole prepo-jene z verskim dühom i bodo v božem varstvi ležej zvršavate svojo nalogo, katoličanski shod znova najtoplejše priporača posvetitev drüžin presv. Srci Jezušovomi: da še bodo drüžine zaistino po božem- Srci posvečüvale, da bo po drüžina) posvečeni ves narod. V. Proti nenravnosti. (nepoštenosti). 1. Vlada se pozavla, da skrbno čuva i brani javno poštenost. Katoličanski shod terja, naj vsi državni uradniki, ki so za to postavleni krepko zabranjüjejo vsakše pohüjšanje ljüdstva, posebno mladine. Odstranjüvati se morajo iz javnih prostorov i izložb (okna v trgovini, kde je blago izloženo) v nepoštena podobe i kepi javne knjižnice za ljüdstvo naj se preglednejo i se posojüvanje nepoštenih i protiverski!) knjig prepove. Ostro se morajo cenzurirati gledališke predstave, šče ostrejše pá predstave v kinamo tografi kde se s pomočjov elektrike kažejo gi-bajoči kepi) ar se tej vdeležüjejo vnožine iz lüdstva najraj pa mladina i se njoj z nedostojnim! predstavami draži domišlija i kvarijo njihove misli. Naj se porabijo vsa dovoljena sredstva, da se preprečijo loški zakoni (vküpno življenje brez zdavanja) i Podobne prikazni javnoga pohüšanja. Ples naj se kelko mogoče omeji. 2. Krščanske ženske se opominja, naj delajo čast krščanskomi imeni tüdi v tom, da bodo vsikdar varvala dostojnost v obleči i z zdrüženimi močmi naj delajo na to, da se izrodki moderne nedostojne nošnje zabranijo. Stariše opominja katoličanski shod na sveto dužnost, da v svojih doraščajočihmladenkaj ne podirajo Čütenja za sramežlivost s tem, da je oblačno na način, ki bije sramežljivosti v obraz. VI. Dobrodelnost. 1. Katoličanski shod z žalostjov spoznavle, da se je po bojni tüdi v našem narodi razpasla sebičnost (sebičen je, što samo sebe Štima) i nezmerna parovnost po zemelskih dobrotaj: priporača katoličanom po vzgled! božega Odkü-pitela ljübézen do bližnjega v dejanji, štera naj se kaže z vseh delaj telovnoga i düševnoga smilenja; povdarja pa to tem bole, ar Svobodomiselni svet koša krščansko dobrodelnost nadomestiti z golov humanitetov, štera gleda Človeka brezi pogleda na Boga. 2. Ar pa tüdi na tom poli le organizirano delo dosegne potrebne namene, zato pozavla katoličanski shod, naj se v vsakoj fari osnove konči edno dobrodelno drüštvo: či pa ne drüštvo, bar dobrodelen odbor, šteri obstoji iz zastopnikov večféle stanov, ali pa odsek za dobrodelnost pri tretjem redi sv. Frančiška pa tüdi pri Marijinoj drüžbi. 3. Katoličanski shod povdarja, da je skrb za siromaško, zapüščene mladino i njeno dobro vzgojo najpotrebnejša dobrodelnost. Zavolo nevarnosti v šteroj se znajde sama sebi prepüščena mladina obojega spola, posebno pa po varašej i v krajaj, kde je dosta fabrik i rokodelcov, pozavla katoličanski shod vse cerkvene i svetna oblasti, kakti i krajevne zastopnike občin, da osnovejo v takšem mesti mladinske dome, kde bi se pod spretnim i za to pozvanim vodstvom mladina rešövala od nevarnosti na vulicaj, dobila sebi prilično veselje i razvedrilo pa se versko i pošteno vžgajala. Dale. Gospodarstvo. Kmetijska dela v meseci decembri. Domá: Začnemo z zimskim hišnim delom, kak delati novo i popravljati staro gospodarsko šker, plesti koše, košare i dr. i predenje prediva. Na konci meseca zakljüčimo letne gospodarske račune pa napravimo bilanco, štera nam povej, ali smo v gospodarstvi napredüvali ali nazadüvali. Mešamo žito i kukarico, da nam ne spisnivi. Prebiramo sad, Če ga šče kaj imamo, da nam ne zagnjili. Perotnine je dobro krmiti, posebno če je zapadno sneg. Paziti je na pravilno krmljenje govenske živine i svinj, štere krmimo za klanje. Živino spüščajmo večkrat na prosto, da se sprehodi. Ne napajajmo živine s preveč mrzlov vodo, ar njoj to škodi. Na poli: Orjemo, če vreme to dopüsti, jesensko prahű. Deteljišča pógnojmo s pepelom ali pa z umetnim prahom kak Tomašovažlindra, kajnit. Tüdi senožati pognojmo s tem umetnim prahom: Gde so pa potoki, pa namakajmo ali preplavljajmo senožati z vodov potočnicov. V sadovnjaki: Sadveno drevje belimo (štrihamo) z vapnom i ga obdamo z omoti kak koljom, trnjom itd. da je obvarvano pred zavci. Pobiramo goseničjá gnezda i pokončavlemo krvavo vüš i drüge takše živalce. Staromi drevji močno gnojimo z gnojom ali komposom. Tüdi je zdaj čas za čiščenje staroga drevja. V goricaj: Pripravljamo kompos i vozimo gnoj; na sepe dovažamo zemljo. Jesenka kop, gnojenje i polaganje vlačene, gde je to potrebno. Regovlanje zemlje za nove nasade. V kleti: Dolevanje zavreloga vina i lagvov okoli pik, da se ne dela jeci ali kis. V drügoj polovici meseca pretočimo vino obprvim. Pri pretakanji ne pozabimo na malo zažvepljenje lagvov. V kleti se more občuvati zadostna topi!-na, štera v najmočnejšoj zimi ne sme iti pod 12°C. V prostom časi pa čtemo knjige drüžbe Sv. Mohora, kmetijske knjige i kmetijske novine kak „Kmetovalec,“ „Sadjar i vrtnar i Slov. čebelar“ Ka pa je novoga po sveti, pa zvedimo vse féle iz naših političkih „Novin“. Cene silja doma. Pšenica 100 kg. K. 1000—1200.— Žito „ „ „ 1000.— Ječmen „ „ „ 1000.— Oves „ „ „ 900.— Kukorica „ „ „ 900.— Cene živine. Govedina 1 kg. K. 100.— Teletina „ „ „ 120.— Svinjsko meso „ „ „ 100.— Mast „ „ „ 160.— Slanina „ „ „ 180.— Zagrebečka borza dne 20. novembra 1923. Amerikanski dolar 1 dolar K 344.— Austrijska krona. 100 K K —.50 Čeho-Slov. krona 1 K K 10.— 20 kronski zlat K 1200.— Francoski franc 1 frank K 19.— Madjar. K 100 (nova em.) K. 1.40 Švic. fran. 1 fr. K 62.— Talijanske lire 1 lira K 15.20 Zürich: Dinar 100 Din. Šv. frcs 6.50 Pošta. Trplan Pavel Ivanovci. Kalendar ste plačali i smo Vam ga že pred ednim mesecom odposlali. Zglasite se na pošti i pri Vašem pismonoši. I. T. Rankovci. Dodatek dobili prepozno. SLOVENSKA BANKA podružnica Dolnja Lendava plača najbolje dolarje in zlate peneze. Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava