S'jL'UDlJsKA G0B1c* 30LKA?t OJ PBIHOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, sobota 18. aprila 1953 Cena 20 lir ^UjLPPMEV EISENHOWERJEVEGA GOVORA V VSEM SVETU -Borba ': Poziv Moskvi ie znak galnega gledanja na mednarodni položaj J* |!sh “Sodno komentira Eisenhowerjeve predloge ■ Ameriška vlada name-■ nadaljevali akcijo za pomiritev v svetu - Tassov komentar - Churchillove izjave CLARA B00TH LUČE o verski svobodi v Italiji Zahteva ameriškega poslanca Brooksa Hayesa, naj se zavzame za protestantske duhovnike, ki jim v Italiji odrekajo versko svobodo Betv-d dopisD1ka> knt ocenmejo l«°t iob Pozitiven korak hladn ^budo za popu- 5? porniriuJ m za spl°' farie,™ev v svetu. Eisen- le »mcl „ ~ Govor, ki plode EuZZkSe k ameri-hir„t.*Kenhower včeraj v v dokazujejo, £ (toncepcjf^1130 * sovjet-Sp^osti iS 1 mednarodne f»u!0 ’ Kl se omejuje le na lZ * po h??t,Tnem soobstoju Ln,u Predrt- ?-Vanskein miš-Sa rtedeiLau!la samo krin-JS&o in l *eV sveta med A- iel,Vna podrn**tsk° zvezo na J Oovor Ja’ Eisenhoiver- lnaČela■ ki in? temve* * ?e somo za ve-c **di za male dr- 9tS‘ PoudarL”1 0 Beogradu 0°oo a ° tlfh del *ie-v katerem je kar'7ranie zaL nevmošavanja lače? * nospr0re *mh driav’ Bi» loni o Pu s sovjetskim nnVi fli-tvi sveta- V W 2nj :o dalje dej-iie£erieuem ' sodeč Po Eisen-iov„e Teiitve??°l? ne vežejo n* . Celotn0 fT?plemov z nji- C a°j mPneSltvijo- Nadali-ko ie". Poudari?™,dnih d°9°d- Ufiib2°Ji vtrd$ Jugopress ~ upanje, ki je Hoj* že!e °?ar°de vsega sve-.J*e ... P enehanje hladne ..... piru VzP ostavitev trdne- ?Ja «f M "nhovier UJcr' Poj „ Poziv da Mo- '« Sf deJanjl pokaže V«?03 Oledn ■ znak O«©*?50 na medna- h u Po triu nadaIW'e, da ■ ^erff°trebne gkciie kil e!° do akcije, ki stmr. ureditve raz-~ Nemčiji, do Madne vojne v n vi* prui vrsti do >fe5>°"idtTie 90nje l. a**. arjauam. V „ S«, A?): VSja V° oeeni?; dejanji. X*li u1', ugotavl y ‘shh ..^juusnja drugim ih bomo ugotavlja uBor-itr.j^šuja. politika V Piernis ?liev d rugač-VVC^nje «li ie v %j krizni- ; stopil na mesto t* in ?svajalnih am- ,V„ sUobodPfstovanje pra-'I!fe®i°st fle narodov, ena-'ioh ter p n°sih malih in ^ restriktivno na- Si? uPr0s„ -5a mnogih » niprf J fao ustvarilo •il?1* koh dnarodriih odno-ko »"ključi?0 stoPlH na to ? iti ,il°PettlU3f ,«Borba» -i, Zim-Posvetit !*° oddahni-N ienie Vnlfkrbi za boli- suetu,, 9tn}0 ljudi im B- B’ 5*i Eise^u°N- 17. — Pred-Ss\nieBov°Wer je odredil, S.bl«* ni? VUda sestane Ur J®ga- Načelnik ti-N j da ; da. Bele hiše je w9ib0n?aašnjt ‘l davni na-6 ttiet jSeje Pripraviti HC fa jo 2-a ^janje >»KnrSer VCeraj naZna' da^?*ia državni de- Sli Preri°t ameriški diplo-SiiL^aiogo avi?lki v tujini f « Iainis’trnaj izročii° zu‘ S^ditir*?01" držav kjer ^te^Vega8”1- Prepis Eisen- \ Sa tudi l°Z°TTe diP‘°- ^ bi ^ arr> ??Va^i naj pred-^tjj3Sova ,a?*|ki predsednik vlada nameravata iva da k svetovnemu bodo ZDA rade ^•ItB a2ala h ?a dejanja v zveze obro vero So-i fte naiw!a .zmanjšanje ktv bo i tbsJti‘ -^meriška l: e8 ’n se p°stevala samo ‘ki° navalu*30 daIa vpli-t {nn&h besedah. £wes izjavu aS Bele hiše k* *r.a>ii P,lL^edstav- rbf tc*jsnii b pieusiav-Sarn0 ^lsenhowerjev RaakcMe k? potezo arae' \t9Puh?ripr'av liS° J° že prei l^anqt- • sP°razumno K 5? in z nei roditelii v .•'Ij^.nied k ■? katerimi vla-r 4^a in paterimi Velika Ji ga‘ bodo panciia. Prihod-cift?V?en^owerjeve-N>rVihed,fle izjave raz-lt,|iHit n°v vl, Vnkcl°narjev, (Ui h zadeve p Tajnik za tajiti jutri e Foster Dul- i«Ce' i«as°Pisov u0ril ravna-°nie vPref bo verjetno ,Cln» W jih je Se>v8kflSenh°wer: SV^atev Hsti v '2VleČ°kJaB>-an- il ^8. Make6 aj ?asa,Upre-^a §ovnnavajaepyesti’ A6enci«-ta in ife odstavili v r, predseH^?nenti?'a: «A-^Jasnih ie °me- se omejil na razmišljanja splošnega značaja o važnem vprašanju razorožitve. Ves newyorški tisfc piše o Eisenhowerjevem govoru pod velikimi naslovi. «Daily News» trdi, da je Eisenhower «zopet prevzel pobudo v mrzli vojni». Londonski «Times» piše. da Eisenhowerjeva izjava «ni samo najbolj smela in najbolj prepričujoča, kar jih je podal po svoji izvolitvi, pač pa tudi najbolj konstruktivna, kar jih je bilo z zahodne strani, od kar so se menjali voditeiji v Kremlju. Predlog za ustanovi tev mednarodnega sklada za pomoč nezadostno razvitim deželam je mnogo bolj sijajen in konstruktiven kakor vsi predlogi v govoru in predstav-Ija najbolj drzen izziv ruski pclitiki». Konservativni «Daily Telegraph* piše, da «če bodo predsednikovi predlogi naleteli na iskren in praktičen odgovor Malenkova, bomo mi yS! lahko posvetili blaginji človeštva neizmerne vire in alle\ kl i'h sedaj posvečamo izdelovanju orožja. Toda če bodo predlogi sprejeti z brezbrižnostjo aii z izmikanjem, ne bo sovjetski propagandi več mogoče varati iskrenih pobornikov miru». Laburistični «DaiIy Herald* pravi, da Eisenhowerjeva ponudba v ve-liki meri prekaša Marshallov načrt in Trumanovo četrto točko, Kominformistični «Dai-ly Worker» pa trdi da govor v bistvu zahteva od Sovjetske zveze, naj brez pogajanj sprejme vse, kar Amerika želi. Tudi francoski tisk obširno komentira Eisenhowerjev govor «Figaro» trdi. da predstavlja ta govor ne samo poziv na dobro voljo Sovjetske zveze, pač pa tudi opomin: »predsednik je jasno dokazal, da so ZDA in njih zavezniki odločeni nezadovoljiti se z nasmeški in lepimi besedami, ki jih Kremelj že mesec dni razsipa«. ((Aurore» je mnenja, d,r bi govor lahko pomenil odločilni dan v zgodovini, ((Franc T,reur» pa ga označuje kot »preprostega in iskrenega*. Glasilo francoskih gospodarskih^ krogov «Echos» piše: «Važno je, da je te predloge stavil uradno in jasno ameriški predsednik. Nedvomno obsojajo v nekaterih republikanskih krogih. da je šel predsednik predaleč, in v nekaterih evropskih prestolnicah obžalujejo. da je nastopil sam. še preden so razpravljali med Ameriko in njenimi zavezniki o praktični obliki skupne akcije. Vsekakor je kocka padla in sedaj so sovjetski voditelji tisti, ki morajo odgovoriti z dejanji in ne z besedami na ameriške t>redloge». Francoski kominformistični tisk pa trdi, da ni Eisenhovver napravil drugega, nego to, da škotskih konservativcev, glede Eisenhowerjevega govora izjavil med drugim, da ameriški predsednik ni zaprl nobenih vrat za iskrene napore, da pride do pravega svetovnega miru. «V dobri veri in z dobro voljo popolnoma podpiramo predsednika Eisenhower-ja». je dodal Churchill. Glede mednarodnega položaja je Churchill med drugim govoril o zadnjih spremembah v sovjetski politiki in dejal: «Gre za nenadne in zelo važne^ dogodke. Nastali so izven našega nadzorstva, toda v skladu so z našimi največjimi upi. Novi možje so prišli na vrhovno oblast v Moskvi. Njihovi govori, njihovo zadržanje in tudi. v določeni meri. njihova dejanja se zdi. da kažejo spremembo namenov«. Ne moremo še reči, kakšen je pomen te spremembe. Morda pihlja nov veter nad trpinčenim svetom. Vsekakor pa je gotovo, da so se porodili nenadni upi med narodi sveta. Naša dolžnost je jasna. Ne smemo opustiti niti enega upa, ne smemo zavrniti niti ene prijateljske geste. Sedaj je mogoče, da pride do nove spremembe in morda je že prišlo. Ne moremo tega reči, ker prihodnost ljubosumno I njepolitičnega odibora. Po seji skriva svoje tajnosti«. je Dul les na tiskovni konferen- Nemški kancler Adenauer cj izjavil v zvezi z Eisenhower- jevim govorom: «Iz proučitve je izjavil, da je Eisenhower-jev govor moder, odločen in dovolj elastičen, da lahko o-mogoči pogajanja s Sovjetsko zvezo. Dodal je. da predstavljajo predsednikovi predlogi preizkusni kamen za iskrenost sedanje mirovne ofenzive sovjetske vlade. Dulles o Formozi WASHINGTON, 17. — Danes se je sestal zunanjepolitični odbor predstavniške zbornice in na seji je bil navzoč tudi tajnik za zunanje zadeve Foster Dulles. Predsednik odbora Robert Chiperfield je po seji poročal, da je Dulles uradno izjavil, da ameriška politika ne predvideva nobenega načrta za varuštvo Formoze. Dulles je odločno zanikal, da je pristal, naj bi predlagal; varuštvo v okviru rešitve korejskega spora. Dulles je izjavil, da «vise zadnje delovanje ZDA je izrazito nasprotno varuštvu OZN nad Formozo«. Dulles se je danes udeležil tudi sestanka senatnega zuna- sedanjega položaja je jasno, da bo potrebno, če Sovjetska zveza ne bo takoj reagirala, iti naprej na vseh področjih bodisi na Vzhodu kakor na Zahodu, zato da sa ustvari močan položaj«. BERLIN, 17. Nocoj so objavili uradno poročilo o današnjem sestanku o letalski varnosti v Nemčiji. Poročilo pravi, da so proučili predloge, ki jih je stavila sovjetska delegacija na seji 7. aprila. Prihod, nji sestanek bo 22. aprila na sedežu britanskega vojaškega poveljstva v Berlinu. W ASHINGTON, 17. — Arne-riški državni departma je objavil izjavo, v kateri pravi, da bodo ZDA proučile sredstva za učinkovitejšo vojaško pomoč Indokini, da se zavrne napad na Laos. Izjava dodaja, da sledi ameriška vlada dogodkom v Laosu z največjo pozornostjo. NEW YORK, 17. — Nova predstavnica ZDA v Rimu, Clara Booth Luce, ki trenutno potuje z lladjo «Andrea Doria« v Italijo, je pismeno odgovorila na zahtevo poslanca Brooksa Hayesa, člana zunanjepolitične komisije ameriške predstavniške zbornice, naj upošteva želje ((milijonov Ame-rikancev, zlasti članov «Church of Christ« in baptističnih ločin, katerih duhovniki so v Italiji oropani svobode, ki velja v ZDA za vise veroizpovedi«. Gospa Luce je odgovorila, da bo «ameriško veleposlaništvo v Rimu še nadalje opozarjalo italijanske oblasiti na vse aspekte vprašanja svobode veroizpovedi in na neugodno reakcijo, ki jo povzroča v ZDA vsako neliberalno dejanje na tem področju«. Clara Booth Luce nadaljuje, da bo »storila vise, da bi odpravila težave, na katere naletevajo ameriški mi-sionarji pri zakonitem opravljanju svoje verske delavnosti« v Italiji. Opozorila je tudi, da nalaga mirovna pogodba Italiji spoštovanje svobode veroizpovedi in da je ameriško veleposlaništvo že doseglo, da je bilo ponovno odprtih več »Kristusovih cerkva«, ki so jih italijanske oblasti zaprle. neis obvestilo jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve, da je holandska vlada sklenila dati na razpolago Jugoslaviji vsoto 150.000 florinov. To vsoto je Holandska dodelila Jugoslaviji v okviru pomoči B'AO za ublažitev posledic lanske suše. Jugoslavija bo s tem denarjem nakupila v Holandski razna živila. Holandski Mil Jugoslaviji BEOGRAD, 17. — Holandsko poslaništvo v Beogradu je da- PRED OBNOVITVIJO POGAJANJ za sklenitev premirja na Koreji Jutri sevPanmunjomu sestanejo zvezni častniki, da razpravljajo o tem. Združeno poveljstvo predlaga, naj bi Švica prevzela v varstvo ujetnike, kise ne želijo vrniti domov - Zadovoljstvo zaradi soglasnosti o brazilski resoluciji PANMUNJOM, 17. — Kitaj- jetnikov, bi morala biti drža-sko-korejsko poveljstvo je spo. va, kakor je Švica, ki jo njena ročilo zveznim častnikom zdru. j sama tradicija označuje za ta-ženega poveljstva na Koreji, pko nalogo; 2 zaradi praktič-da so njegovi zvezni častniki nosti bi morali ujetnike, ki ne pripravljeni sestati se s pred- stavniki druge strani v Pan munjomu 18. aprila ob 11. uri po krajevnem času. Ta predlog, ki se nanaša na pismo, ki ga je poslal general Harrison generalu Nam Ilu, je poveljstvo OZN sprejelo. Pismo je bilo danes objavljeno in v njem predlaga general Harrison, naj bi se zvezni častniki sestali 18. aprila ali pozneje, zato da se prouči možnost obnovitve plenarnih sej komisij za premirje. Pismo pravi dalje, da je poveljstvo Združenih narodov proučilo poročilo, ki pojasnjuje uradno stališče kitajsko-korejskega poveljstva, in da ni v njem našlo obrazložitve . - -,’v., — ■ podrobne obrazložitve izjav je ponovno predložil «program zunanjega ministra Cuenlaja (•Tintnimn nonirlo/ia *> m XI- „ _.. J n _' svetovne nadvlade ameriškega imperializma«. Avstralski zunanji minister Casey je izjavil, da predstavlja Eisenhowerjev govor enega najvažnejših prispevkov k omilitvi mednarodne napetosti. Glede politike sovjetske vlade je dodal, da se bo morala ta iz besed pretvoriti v konkretna dejanja. Za ponedeljek pričakujejo izjavo Churchilla, v kateri bo obrazložil uradno stališče britanske vlade. Zunanje ministrstvo je nocoj potrdilo, da britanska vlada ni bila podrobno vprašana za mnenje glede Eisenhowerjevih predlogov Nocoj pa je Churchill, ki je govoril na nekem sestanku in maršala Kirn II Sunga. «Do. mnevamo lahko pravi pismo dalje, da ste vi pripravljeni sprejeti predloge poveljstva Združenih narodov ali pa staviti konstruktivne predloge, ki naj bi se ž njimi primerjali, kar bi predstavljalo podlago za obnovitev sestankov. Sklicujoč se na izjavo zunanjega ministra Cuenlaja in maršala Kim II Sunga je poveljstvo Združenih narodov mnenja, da bi bil sledeči dogovor pameten in konstruktiven in da bi lahko pripeljal do nagle rešitve vprašanja vojnih ujetnikov: _ 1. nevtralna država, ki naj bi nadzorovala repatriacijo u- Peron napoveduje epuracijo v Argentini Opozicija obtožuje predsednika, da je sam insceniral bombni napad na Plaza de Mayo BUENOS AIRES, 17. — V izjavi o dogodkih v sredo, ko sta eksplodirali dve bombi med Peronovim govorom na Plaza de Mayo, obtožuje parlamentarna skupina argentinske ra. dikalne stranke predsednika Perona, da je ((insceniral smeš. no posnemanje požiga Reichs-taga«. Izjava obtožuje nada. lje predsednika, da je ((odgovoren za nesposobnost, ki jo je pokazala vlada pri reševanju najvažnejših vprašanj države«, in pravi, da bi uradni vPrl-‘“ izrazih' načeti krogi radi. odvrnil,i P°z°rnost t!°žitvtv« ianja o omejitvi ! ’iudstYa »moralne krize in 'Sl'0 -° robn°sti raz- CU sl‘ke va»ngrama sa So- Zapiafaost>. toda v ctagoVot.u ASencija 9thV'^vIa i® u.?enhowerjeve-Vr>škeailiU zul p?svečen o-N vštevJ'.lade va^e politike Usf?S> obe? Pov°.mih le- > Ud n?vitev z,tveno tek‘ tia)v- 1,1 ZV>. - at'antskega C^nju krivde $"*, 2?.' p“'”-h ‘iai govora PO- nieidh tajski in Pravic* ter gospodarskega zloma. Argentinska demokratična stranka pa je objavila protest proti napadu na njen sedež med neredi, ki so nastali v Buenos Airesu po eksploziji. Kot poroča list «La Prensa« je bilo v zvezi z eksplozijo o^ beh bomb doslej aretiranih več kot 200 oseb. Vsi so zaprti na glavnem policijskem ravna teljstvu, kjer jih zaslišujejo. ' Predsednik Peron je imel včeraj otvoritveni govor na konferenci guvernerjev argen tinskih provinc. Dejal je da' obstaja organizirana akcija ki naj diskreditira vlado; to ’ak! cijo da vodi opozicija proti re zimu skupno z onimi, ki «v sa- mih peronističnih vrstah povzročajo zlo, ki Sa je treba iz. koreniniti« Nato je Peron go. voril o potrebi epuracije, ki M se morala začeti med samimi člani njegovega gibanja. O o-poziciji pa je dejal: ((Naravno je, da spričo opozicije, ki se poslužuje nasilja, mi ne uporabljamo drugačnih sredstev«. Tej izjavi pripisujejo poseben pomen, ker se bo 1. maja začelo zasedanje parlamenta. Peron je vedno osebno otvar-jal vsa zasedanja Kongresa, odkar je predsednik; njegov letošnji govor naravno pričakujejo z največjim zanima, njem. Politični_ opazovalci se sprašujejo, kakšno bo stališče radikalov ob obnovitvi parla. mentarnih sej in se ne bi čudili, ko bi se ••.pozicijski poslanci odpovedali svojim mandatom. Minister za trgovino in industrijo Amundara je na tiskovni konferenci izjavil, da bo vladna kampanja za nad. zorštvo nad cenami trajala ne. omejen čas in se ne bo nana. šala samo na najvažnejše življenjske potrebščine, temveč na vse ono blago, ki vpliva na življenjske stroške. Zdaj proučujejo ukrepe za nadzorstvo nad cenami kave, tekstilnega blaga, pohištva itd. bi bili neposredno repatriira-ni, staviti na Koreji sami pod nadzorstvo nevtralne države; 3. v primernem času. na pr. v. 60 dneh, ki obe strani lahko ugotovili stališče svojih držav, ljanov in nevtralna država bi morala odrejati glede tistih, ki ostanejo pod njenim nadzorstvom«. Na koncu pravi general Har. rison, da bi on rajši ponovno odložil sestanke, če ne bi plenarne seje pokazale možnosti, da pride do sprejemljivega sporazuma v doglednem času. Kitajski zunanji minister Cuenlaj je poslal predsedniku glavne skupščine OZN sporočilo, ki ga je kitajsko-korejsko poveljstvo poslalo 9. aprila združenemu poveljstvu na Ko. reji v zvezi z vojnimi ujetniki. Sjioročilo pravi, da se Kitajci in severni Korejci še dalje držijo načela repatriacije vseh ujetnikov, da pa so pripravljeni zaupati tiste ujetnike, ki se ne želijo vrniti domov, kaki nevtralni državi, «zato da pride do pravične re. šitve vprašanja ujetnikov«. Cuenlaj prosi nato, naj se nota izroči vsem delegacijam držav članic OZN, razen kuo-mintanški delegaciji. Švicarski zvezni svet javlja, da ne more nič skleniti glede predloga generala Clarka, naj bi kitajsko-korejske ujetnike' ki se protivijo repatriaciji,, zaupali v nadzorstvo švicarskim predstavnikom, v pričakova. nju, da se izve, ali se ujetniki sami s tem strinjajo. Poročilo pravi dalje, da je treba popolnoma pojasniti ce. lotno vprašanje obveznosti in odgovornosti, ki bi jih imela Švica s tem, preden bo ta predlog lahko sprejet. V tem pričakovanju pa bo zvezni svet se dalje proučeval predlog združenega poveljstva, ki so ga v Bernu uradno prejeli. Medtem je ameriški državni departma danes javil, da je severnokorejska vlada po sovjetskem zunanjem ministrstvu sporočila, da je sklenila izpustiti sedem ameriških civilistov, ki so jih pridržali na Koreji ob izbruhu vojne. Kar se tiče soglasnosti pri glasovanju o brazilskem pred. logu v političnem odboru OZN in o umiku poljske resolucije, so številni delegati izrazili nad tem svoje zadovoljstvo. Pri tem poudarjajo v zvezi z umi. kom poljske resolucije, da se kaj takega ni zgodilo od leta 1948 dalje. Vodstvo PSOI ponuja spravo disidentom RIM, 17. — Izvršni odbor PSDl je danes izdal proglas, s katerim vabi spet pod svojo streho one, ki so bili iz stranke zključeni ali pa so iz nje izstopili med parlamentar no diskusijo o volilnem zakonu in zaradi nasprotovanja temu zakonu. Proglas pravi, da je »sporazum s strankami meščanske demokracije izhodišče iz katerega bo stranka šla proti svojemu cilju«; ta cilj je «uresmčenje socialistične družbe« _in PSDi ima »delavski razred za silo, ki bo preobra- zila družbo v opoziciji proti kapitalističnemu sistemu«. Nato poziva proglas, naj se znajdejo «pod okupoir krovom oni tovariši, ki še jim je zdelo, da so prizadeti zaradi ukrepa, ki je bil nujna o-bramba enotnosti stranke, in katerih dragoceno sodelovanje stranka zdaj pogreša«, in zagotavlja da je vsem članom stranke zajamčena najširša svoboda mnenj» v okviru razumne razlage statuta in de mokratične discipline«. Proglas zaključuje, naj bo vse, kar se je zgodilo po genovskem kongresu, «samo epizoda, katere spomin bo izbrisan z bratskim pomirjenjem vseh tovarišev, zbranih okoli slavne zastave PSDI«. Poziv je najmenjen raznim socialdemokratskim disidentom kot Greppi, Calamandrei, Codignola itd., ki zdaj ustanavljajo razne manjše politične skupine in se pripravljajo na nastop na volitvah z namenom, da bi odtegnili večinski skupini vsaj toliko glasov, da ne bi mogla zbrati potrebne absolutne večine glasov. Zahvala Zdenke Kidričeve LJUBLJANA, 17 — Na številne izjave sožalja, ki jih je prejela iz vseh krajev Jugosla. vije in inozemstva, je soproga preminulega Borisa Kidriča, Zdenka Kidrič izrazila naslea. njo zahvalo; »Globoko ganjena zaradi številnih izrazov sožalja, ki sem jih prejel-1 ,pb smrti svojega moža Borisa Kidriča, se najiskreneje zahvaljujem vsem predstavnikom ljudske oblasti, JLA, diplomatskim predstavnikom, delovnim kolektivom v tovarnah, podjetjih in ustanovah, političnim in družbenim organizacijam, vsem prijateljem, vsem sodelavcem in znancem, ki so mi v brzojavkah, pismih ali na kateri koli način izrazili svoje globo, ko sožalje. Prav tako se prisrčno zahvaljujem vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, vsem stotisočem, ki so ga spremili na njegovo zadnjo pot od Beograda do grobnice narodnih herojev v Ljubljani in vsem ostalim, ki so po vsej naši domovini na tako ganljiv način izkazali spoštovanje spominu pokojnega Borisa. Tako izraie.ia ljubezen in pri. znanje njegovemu delu sta mi v veliko uteho v moji žalosti. Zdenka Kidrič«. V spomin Borisa Kidriča je Slovenska filharmonija v Ljub. Ijani priredila nocoj komemo-rativni koncert, ki so se ga u. deležili številni predstavniki političnega in javnega življenja Slovenije. BEOGRAD, 17. — Predisednik republike maršal Tito je danes sprejel na Dedinju delegaciji bivlših borcev in invalidov Turčije in Grčije, ki sta že nekaj dni na obisku v Jugoslaviji. «ini(lfOUIId UlillllM» o Jimesovem" predlogu in raznarodovalni politiki v coni A BEOGRAD, 17. — Najnovejša številka ((Mednarodne politike* piše o poskusih italijanizacije slovenske obale v coni A in ugotavlja, da so ti poskusi del načrta italijanske raznarodovalne politike, ki jo izvajajo iz istega središča. Potiskanje slovenskih kmetov z zemlje, ki ga spremlja vedno večji pritisk na slovensko manjšino, je poponoma v skladu s politiko nekaterih italijanskih krogov. Ta politika, ki uživa podporo ZVU, izziva vedno večji odpor slovenskega prebivalstva v coni A. Jugoslovanska javnost ostro obsoja tako politiko, ki izkorišča brezpravni položaj slovenskih kmetov in ki jih odriva z zemlje, kjer so živeli stoletja. V zvezi s predlogom dopisnika «Timesa» za rešitev tržaškega vprašanja s preselitvijo prebivalstva ugotavlja ((Mednarodna politika*, da dokazuje ta predlog popolno nepoznavanje italijansko - jugoslo-slovanskih obmejnih problemov. V vprašanju Trsta niso samo problemi narodne manjšine, temveč problemi obstoja Trsta sploh, ker je Trst tesno povezan s svojim zaledjem. Brez pravilnega razumevanja obojestranskih interesov, brez želje po sodelovanju in’ medsebojnem sporazumevanju, se b'od0 porajali spori ne giede na manjšinski problem. Vzroki problemov niso torej v manjšinskem vprašanju, temveč v italijanskem šovinizmu in iredentizmu, ki vodi sovražne gonje pveti vse-r.u, :.a. je jugoslovanskega. Nedavni dogodki ob prihodu švicarskih turistov v Trst na poti v Opatijo lahko služijo samo kot ilustracija stanja, ki onemogoča ostvaritev trajnega miru na tem področju, ne glede na kakršno koli rešitev tržaškega vprašanja. Rešitev tržaškega vprašanja — zaključke ((Mednarodna politika* — zahteva vsaj minimum političneka realizma in v prvi vrsti odstranitev motenj in trenj, ki jih vnašajo iredentistične sile med obe državi in narode z namenom, da dosežej0 nemiroljubne cilje. Konferenca v Oršavi TEKIJA, 17. — Danes so se v Oršavi na romunski strani Djerdapske ožine nadaljevali jugoslovansko-romunski razgovori za ureditev plovbe na Donavi na področju Djerdapa. Izmenjali so osnutke sporazuma, nakar je bila seja prekinjena, da bi lahko delegacije proučile izmenjana besedila. TEHERAN, 17. — Skupina neznancev je danes zjutraj napadla avto ameriškega mornariškega atašeja Eriča Pol-larda. Formoška vlada upa na tretjo svetovno vojno Jugoslovanski delegat Leo Mates je poudaril, da mora Organizacija združenih narodov onemogočiti razvoj kitajskega nacionalističnega napada na Burmo - Če bi se ta napad razširil, bi prenehanje sovražnosti na Koreji lahko zgubilo svojo vrednost NEW YORK, 17. — y poli. tičnem odboru QŽN so danes razpravljali o burmanskem protestu proti kuomintanški vladi. Burmanski delegat je govoril o vdviranju kitajskih nacionalističnih čet v Burmo in o njihovem delovanju pod poveljstvom generala Li Ni ter je pozval odbor, naj sprejme njegov načrt resolucije, s katero se Varnostni svet poziva, naj obsodi kuomintanško vlado zaradi napada nacionalističnih čet na Burmo, ter naj podvzame primerne ukrepe, da ta dejavnost preneha. Burmanski delegat je izjavil, da bi obsodba Varnostnega sveta imela ta učinek, da bi »posamezniki in organizacije dvomljive narave, ki mislijo, da skupina 12.000 mož lahko ogroža kitajsko ljudsko repub. liko, prenehali z blazno avan. turo«. Dalje je izjavil, da je mnenja, da bo ta obsodba pri-slila države, ki mejijo z Bur. mo, da bodo bolj strogo nadzorovale promet na svojih mejah. Kuomintanški delegat je zatrjeval, da njegova vlada nima nobenega nadzorstva nad kitajskimi nacionalističnimi četami v Burmi, da pa ima ne. kak vpliv nad generalom Li Ni in da lahko izkoristi ta svoj vpliv. Dodal Je, da bi po nje. govem bil tak korak bolj uspe. šen kakor uraden ukaz formo-ške vlade kitajskim nacionalističnim četam v Burmi, ker da bi tak ukaz ostal mrtva črka. Indijski delegat Krišna Me-non je izjavil, da bo podprl predlog burmanske delegacije. Na popoldanski seji je jugoslovanski delegat Leo Mates podprl burmansko pritožbo proti napadu nacionalistične Kitajske. Glede formoške vla. de je Mates izjavil, da ta vla-da nič več ne pomeni in razen tega naslanja svoje upanje na tretjo svetovno vojno. Dodal je, da bi prenehanje sovražno, sti na Koreji lahko zgubilo svoj pomen, če bi Združeni narodi dopustili, da se razširi konflikt v Burmi. Govoril je še češkoslovaški delegat, ki je podprl burmansko resolucijo, in seja je bila odložena na ponedeljek zjutraj. Chaplinove izjave LONDON, 17. — Chaplin je danes prišel s svojo ženo v London. Novinarjem je nocoj izročil izjavo, v kateri pravi, da se je odpovedal nadaljnjemu bivanju v ZDA, ker mu v tej državi ni mogoče nadaljevati filmske dejavnosti. V izja. vi dodaja, da je bil po zadnji svetovni vojni izpostavljen kampanji laži in propagandi, ki so jo proti njemu vodile močne skupine reakcionarjev, ki so s svojim vplivom in s pomočjo ameriških škandalu stičnih časopisov ustvarile ne. zdravo ozračje, v katerem lah, ko postavijo osebe liberalnega duha na indeks in jih preganjajo. V takih pogojih mu ni bilo mogoče nadaljevati filmske dejavnosti in zaradi tega se je odpovedal nadaljnjemu bivanju v ZDA. Danes nova atomska eksplozija LAS VAGAS, 17 — Funkcio. narji komisije za atomsko e. nergijo so danes sporočili, da bodo jutri zjutraj povzročili v Yuca Fiat šesto atomsko eks. plozijo v sedanji seriji spomladanskih poizkusov. Pri poizkusu bo sodelovalo 2.200 mornarjev, ki bodo skriti v 2 metra globokih jarkih oddalje. nih okoli 3.600 metrov od kraja eksplozije, medtem ko bo skupina prostovoljcev skrita v jarkih, ki bodo bliže kraju eksplozije. Ne smemo več dovoliti preganjanja naših ljudi s premeščanjem v Italijo! Predvčerajšnji eGiornale di Trieste» in včerajšnji »Mes-saggero Venet o» sta glede premestitve nabrežinskega postajnega načelnika v Italijo poskušala ovreči, kar bi naš dnevnik o tem pisal. Naglica, s katero sta omenjeni glasili reagirali na našo obtožbo in vzroki, ki so glede premestitve navedeni, pa nam samo potrjujejo, da gre za politično premestitev, ki ni nič drugega kot nadaljevanje stare fašistične prakse premeščanja slovenskih državnih uslužbencev v Italijo in nameščanje onih iz Italije v naše kraje z očitnim namenom raznarodovanja naše zemlje. eGiornale di Triestem pravi v svojem odgovoru, da ne gre za preganjanje temveč za ((napredovanje* funkcionarja državnih železnic, na odgovornejše mesto. «Messag-gero Venetov trdi isto, poleg tega pa skuša prikazati postajnega načelnika Zavadlava za političnega agitatorja, katerega naj bi se poslužili «titini» za edosego svojih teh. ničnih ciljev». In ne samo to! V skladu s svojo fašistično miselnostjo gredo ti gospodje tako daleč, da indirektno grozijo z odpustom iz službe, če se g. Zavadlav ne bo odločil: Ali — Ali! Predvsem naj pribijemo, da g. Zavadlav ni član OF in kolikor nam je znano, se doslej sploh ni udejstvoval v nobeni politični organizaciji. Le to je res, da je Slovenec, kar je pa za šoviniste zadosten razlog, da se takega človeka, posebno še, če je v državni službi na kakršenkoli način rešijo. Pravijo da gre za napredovanje, ker je Rovigo večja postaja kot ona, v Nabrežini. Poglejmo, kako je s to zadevo, gledamo predvsem s stro-kovnega stališča: G. Zavadlav je bil na na-brežinski postaji postajni načelnik, medtem ko bo opravljal v Rovigu le funkcijo prometnika. Kar se odgovornosti tiče, je torej imel večjo v Nabrežini, pa čeprav gre skozi Rovigo več vlakov kot skozi majhno Nabrežino. Ko gre za premeščanje osebja, predvsem pa kadar gre za napredovanje, je praksa taka: Železničarja, katerega mislijo zaradi njegovih zaslug premestiti na odgovornejše in višje mesto na službeni lestvici, obvesti di-■ L-iCija s posebnim pismom, v katerem mu sporočijo, da je na razpolago tako in tako mesto ter prizadetega prosijo, da se izjavi o predlogu. Dajo mu tudi možnost, da si ogleda ponudeno mesto, stanovanje itd., poleg tega pa ima na razpolago vsaj mesec dni časa, da ponudeno mesto sprejme ali pa ga iz določenih razlogov odkloni. Ce prosi za podaljšanje roka premestitve, mu po navadi brez ugovorov to dovolijo. Taka je praksa, kadar gre za premestitve, ki naj bi imele značaj napredovanja. Kadar pa gre za kazenske premestitve — če se je železničar n. pr. pregrešil zoper notranje predpise ali iz moral- nih razlogov — tedaj je postopek drugačen. V nekaj dneh mora zapustiti službeno mesto in se predstaviti na novem, seveda brez možnosti priziva. Za nabrežinskega postajne. ga načelnika pišejo, da je bil premeščen v Rovigo zaradi svojega vestnega delovanja; Kajti če smatramo premestitev za napredovanje, tedaj je bil g. Zavadlav prav gotovo vzor vestnega železniškega u-radnika. Zakaj so tedaj izvedli dejansko kazensko premesti tev? Dejstvo je tudi, da so decembra lanskega leta g. Zavadlavu ustno ponudili mesto na kolodvoru pri ILVA, kar pa ta zaradi ženine bolezni ni sprejel, a niti odklonil. Stvar je zaspala, dokler ni pred dne, vi dobil dekret, da se mora v dveh dneh javiti na novem službenem mestu v Rovigu. Šovinistični elementi na na. brežinski postaji rovarijo že več kot eno leto na škodo slo. venskih železničarjev! Odraz tega delovanja je bil jasno razviden iz strupenega članka glasila «Nazionalnega združe. nja železničarjev* (UNF). Poleg tega ne smemo pozabiti na obstoječi ukaz ZVU glede premeščanja državnih usluž. bencev, ki so bili preganjani pod fašizmom. Jasno je torej, da gre za ka-zensko-politično premestitev, kot so bile v navadi za časa fašizma. Ne gre za nobeno emontaturos, kakor bi hoteli šovinistični krogi prikazati, temveč za skrbno premišljeno akcijo, ki je trajala dalj časa in se je končala s premestitvijo nabrežinskega postajne, ga načelnika-domačina v Italijo iz istih razlogov zaradi ka, terih jih je premeščal fašizem. Odgovornost za tako stanje nosi predvsem ZVU in načelnik oddelka za promet, ki je po londonskem sporazumu rimski funkcionar. Toda ta je za svoje delovanje podrejen najvišjemu predstavniku ZVU, ki je pred OZN odgovoren za izvajanje takih faši. stičnih metod na našem o-zemlju. Politična premestitev nabrežinskega postajnega na. čelnika je v nasprotju z načeli OZN, z mirovno pogodbo in osnovnimi razglasi ZVU ter je zaradi tega dolžnost conskega poveljnika, da v tej zadevi intervenira in prepre. či, da bi se ta in drugi podobni primeri ponovili. Ponavljamo, kar smo po-u,.ui Ji v *0oii s to Premestitvijo že v našem zadnjem članku. Ne smemo in ne moremo do. voliti ponavljanja tovrstnega načina preganjanja slovenske, ga osebja, ki je v tako pičlem številu že ostalo v državnih službah! Ne moremo in ne smemo odstopiti od zahteve, ki jo ponavljamo že vseh o-sem let od zmage nad fašisti in nacisti; fašistične metode se ne smejo več ponavljati, slovenski človek mora imeti pravico vršiti svojo državno ali katero koli javno službo v svoji rojstni deželi; dovolj je bilo preganjanja s takim premeščanjem v Italijo in s tem nasilnega poitalijančevanja naših krajev! DIVJAŠTVO Kdor je zadnje dni prebiral tržaško in svetovno časopisje in zasledoval krajša ali daljša poročila o smrti in pogrebnih slovesnostih slovenskega in jugoslovanskega voditelja Borisa Kidriča, je moral z neizmernim ogorčenjem ugotoviti, da je pisanje Agne-lettove «Demokracije» prekoračilo ne samo vsako mero spodobnosti, temveč da predstavlja tisto, kar so zapisali na prvi strani svoje zadnje številke celo v primeri z onim, kar in kakor je o Kidriču pisal tisk naših največjih in stoletnih sovražnikov, pravo divjaštvo. Ni namreč mogoče najti druge besede, ki bi vsaj približno označila sovraštvo, duhovno pokvarjenost predvsem pa tisto usedlino protiljudskega, protina-rodnega, nazadnjaškega in gnilega pobalinstva in poniglavosti. podlago, ki je vzidana v temelje zavesti ljudi v vodstvu stranke, ki omenjeni tednik izdaja. Ne, takega divjaštva in sovraštva niso znali ti ljudje pokazati niti prej, ko so grobarji s severa in juga klali, požigali in ropali po naši domovini, niso ga znali pokazati niti poslej, in ne kažejo niti danes proti tistim, ki niti ne skušajo zanikati, da bodo mrtvaški ples preko naših trupel in domov ponovili ob prvi priložnosti, ko jim bo to omogočeno. Ne! Tem ljudem privrejo spontano na dan izrazi besa in gnojnica se v potokih razliva po njihovem tisku takrat, ko gre za smrt voditelja Slovencev, ki je organiziral odpor proti fašističnim in nacističnim zločincem in njihovim ostudnim peto-liznikom, takrat, ko gre za človeka, čigar ime bo v zgodovini našega naroda ostalo zapisano z zlatimi črkami, ker je bil zmagovalec v tej vsenarodni in vseljudski borbi proti zločinskemu pohlepnemu tujcu, tistega, ki je bil prvi predsednik vlade vse Slovencev, prvič v zgodovii združenih in svobodnih, om ga voditelja, ki je stal na č lit svojega naroda v njegot najslavnejši dobi zgodovin• onega voditelja jugoslovar skih narodov, ki je stal n najodgovornejšem mestu gt spodarske obnove po zvei stvih okupatorja porušene i oropane države in nato gradnji temeljev težke indt strije, pri čemer je imel na več zaslug pri izvršitvi na: težavnejše naloge, preusmt ritni vsega gospodarstva, k se je z ostalimi osvoboditelji i voditelji svoje domovine up: kominformovskemu objem moskovskega imperializma tako da ni danes niti ene g industrijskega objekta v ki terega temeljih ne bi bil vz dan bistveni del njegove pi bude, njegovega dela, njegt ve ogromne umske sposobni sti, predanosti in največj nadčloveške požrtvovalnost del njega samega. Pisati ob smrti enega na zvestejših sinov slovenskeg naroda s tako podivjanost} in imenovati to «po min presoji« napisan «nekrolog pa pomeni roboto, za kakršn je nemogoče najti odgovarji joči izraz. Klicati na pome «usodo» ob pogledu na del Človeka, ki je z neizmern požrtvovalnostjo, hrabrostj in sposobnostjo vzidal sami ga sebe v temelje vsega n čemer bodo sedanji in bodi či rodovi gradili vedno bo veličastno stavbo napredi; in boljšega življenja in tak dvignili svojo domovino i stoletne zaostalosti, klicai torej pri tem nekakšno «ust do« pa l.e pomeni nič drugi ga kot priznavati onemogloi in ničevost svojega lastneg početja, ki je bilo takšno o trenutka, ko so se ti vzdihe valci za eusodamii) postavil proti na življenje in smrt bc rečemu se ljudstvu, ki ga j vodil pokojni Boris Kidrič. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 18. aprila lW Dandanašnji je laž tako v Časteh, da se niti najpred-rznejši ne sme drgniti ob njo. IVAN CANKAR Danes, sobot* J*- sprlU Apolonij, AOJU ^ Sonce vzide <* *•]* 13 39. Luna 18.54. Dolžina dne« 1*» 24.oO, vzide ob 8.00inz3t j[a jutri, nedelja 19 Ema, Tihorao S SIM 0 Hill JE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SPETA Kriza ladjedelniške industrije zaskrblja vse tržaško prebivalstvo Nova občinska umetniška galerija na razpolago vsem domačim umetnikom - Kako bodo razdelili 107 novih ljudskih stanovanj na Greti? - Podaljšanje padovanskega velesejma od 13. do 18. junija lahko povzroči veliko škodo tržaškemu velesejmu Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena samo upravnim vprašanjem. Svetovalec Harabaglia (DC) je izrazil «zaskrbljenost» zaradi nekaterih člankov v listih v zvezi s položajem tržaške ladjedelniške industrije. Dejal je, da ti članki govorijo o bližnjem znižanju proizvodnje v ladjedelnici Sv. Marka, kjer naj bi tudi odpustili z dela določeno število delavcev, Omenil je tudi mnenje predsednika združenja ladje-delniikih industrijcev inž. Aurelija, ki je na zadnjem zasedanju omenjenega združenja poudaril med drugim, da tržaške ladjedelnice še vedno niso sposobne konkurirati cenam inozemskih ladjedelnic. Kot vzroke visokih proizvodnih cen je inž. Aure-li ugotovil previsoke cene surovin, polizdelkov, strojev m vseh drugih ladijskih na- frav na italijanskem trgu. rav tako vpliva na visoko proizvodno ceno tržaških ladjedelnic zastarel in dušljiv Italijanski davčni sistem. Vzrok predvidevanih odpustov z dela pa tiči v dejstvu, da so tržaške ladjedelnice v zadnjih letih gradile velike prekooceanske potniške ladje, ki zahtevajo veliko število strokovne delovne sile. Za 1953. in za 1954 leto predvidevajo gradnjo 45.000 ton večjega ladjevja in 8000 ton manjšega ladjevja. V samih tržaških industrijskih krogih ugotavljajo, da so vse nove ladje, ki bodo zgrajene v bodočih dveh letih, tovorne ali petrolejske. Zato je nujno pričakovati pomanjkanje dela za večino tistih delavcev, ki so bili v zadnjih letih zaposleni pri opremi potniških ladij, To bo privedlo tudi do zaostritve krize v srednji in mali industriji, ki sta tesno povezani z gradnjo potniških ladij. Poudariti moramo, da je župan Bartoli v zaključnem poročilu o razpravi o socialnem skrbstvu v tržaškem občinskem svetu zagotovil, da imajo tržaške ladjedelnice zagotovljeno delo do konca 1954. leta Včeraj pa se je izgovarjal da je treba raztegniti tudi na Trst italijanski zakon Cappa o gradnji ladij, češ da bo s tem vse vprašanje rešeno. Zelo dvomimo v ta Barto-lijev recept, ki nam ne daje nobenega zagotovila, da bodo tržaške ladjedelnice dobile nova naročila. Svetovalka Gruber - Benco je vprašala, kako bo delovala nova umetniška galerija v prostorih magistrata. Odbornik Sciolis je odgovoril, da bo galerija na razpolago predvsem domačim umetnikom za skupne in osebne razstave. Pcudaril je, da bo umetniško galerijo upravljala občina, ki bo dala možnost vsakemu i umetniku brez politične ali ideološke razlike, da razstavlja svoja dela. To zagotovilo nas zelo veseli in upamo, da bodo tudi naši številni tržaški slovenski umetniki mojjli razstavljati v novi galerij. Svetovalca Tollay (FN) win Baatiani (DC) sta vprašala z.u-p&na za pojasnilo glede načina razdeljevanja 107 novih ljudskih stanovanj na Greti. Izrazila sta zaskrbljenost mno-gth ljudi, ki se bojijo, da bodo tudi ta stanovanja dodelili nepravično, kot mnoga druga v preteklih letih. Zanimivo vprašanje je postavil svetovalec Colella (DC), ki je vprašal župana, če mu je znano, da »o v Padovi sklenili podaljšati velesejem od 13. do 28 junija. Dejal je, da bi topodalj-šfnje prineslo veliko škodo tr-žaškemu velesejmu, ki bo otvorjen 14. junija. Odbornik Rinaldlni je povedal da se je pravkar vrnil s sestanka ustanove za tržaški veleseiem, kjer so temeljito razpravljali o tem vprašanju in prišli do zaključka, da bo treba odločno nastopiti pri merodajnem rimskem ministrstvu, da prepreči podaljšanje padovanskega velesejma. Tržaški velesejem bi mnogo zgubil na svoji važnosti, če bi v Padovi uspeli s svojem načrtom. Mnogo tujih razstavilalcev, ki razstavil ajo v Padovi, se takoj po končanem padovanskem velesejmu preseli na tržaški velesejem. Ce pa bi bil pado-vtnski velesejem podaljšan do 28 junija, bi tržaški velesejem ostal brez številnih razstavi j alcev in bi tako zgubil na vrednosti in pomembnosti. V nadaljevanju je župan sporočil, da bodo v kratkem začeli zidati nov sedež MAT v Trstu, ki bo stal okrog 500 milijonov lir Poleg tega pa bodo v zadnjih dneh aprila razpisali delo za novo tlakovanje Istrske ulice. Odborniki Rinaldlni. Dulci, Carra in Cumbat so predložili nekatere sklepe upravnega značaja, ki so bili v glavnem vsi sprejeti brez ugovarjanja. Predstavniki opozicije so se izrekli proti predlogu zavarov alnine za dva funkcionarja ACEGAT zaposlena pri tramvajski službi. Medtem pa so soglasno sprejeli predlog za povišanje pokojnine za vse občinske uslužbence. ki so bili J', službo pred letom 1923 m M so bili upokojeni pred '. Januarjem 1947. Za te Pokojnine bo občina izplačala 88 milij Joan Cravvford, Denm« David Brian- ^vet jm Fllodrammatjco. NiBari, l^egkitni Naj^^ vedano ^ Arr'^nell Wilf 7arl M3‘ d en, Steve 0*ri»n. (gr Astra Rojan. 1W« H. CK» hodu«. Ra.V M11S,i filim Hugh Marlovve Bar Grattacielo. Mav Britt. Citis *-"* p Cr» Anna Maria F'!Ier„rPr,ovei)J"0r. Jutri 19. aprila 1953 ob 29. uri v AVDITORIJU v TRSTU tragedija v petih dejanjih (devetih slikah) Spisal: Friderik Schiller Režiser: Modesi Sancin Prevedel: Fran Albreht Scena in kostumi: Jože Cesar V vlogi Luize Millerjeve nastopa Tea Starčeva. V vlogi dvornega maršala pl. Kalba nastopa Silvij Kobal. Prodaja vstoimic vsak dan od 11. do 13. in od 17 do 19. ure v Ul. Roma št. 15/11. - Tel. 31119. V torek 21. aprila 1953 ob 20.30 uri gostovanje na KONTOVELU z Manzarijevo igro Dramska družina prosvetnega društva Lonjer-Kati-nara vljudno vabi na prireditev, ki bo danes dne 18. t m. ob 20. uri v prijazni in zavedni slovenski vasi BORŠT V DVORANI PRI MILOŠU. Uprizorili bodo Ogrinčevo trodejanko «V LJUBLJANO JO DAJMO«. — Pridite vsi, ne ho vam žal! ODBOR Mladina z Opčin in Velikega Repna priredi jutri 19. t. m. KULTURNO PRIREDITEV ki bo ob 10. uri v kino dvorani v SEŽANI Nastopijo tamburaški zbor z Opčin, mladinski pevski zbor iz Velikega Repna, baletna skupina in mladi recitatorji, glasbeniki in solo - pevci. Vljudno vabljeni! Anna Mari« * 7 ‘ rrrer.o»*" f. ssjrfflfSShss* lisa Cega-m. FranK Y. De Carlo, E- Garibaldi. 15-00-eS‘ePua Ičf Sorrenta«, Antone f-Paul CampbeU. Vera Ideale. 16.00: ^9 G. Ferzettl. Del n m sneman v Trstu. Im pero. 16.00: «On cer Tracy. Kathar j(i S Halla. 15.30: «D«ai Njg' Lollobrigida, A«**^ 8« Viale. 16.00: »Skrivn^c«*-gradu«, Boris Ka cojSLp, ney, R. Green in r. Kino ob oorju 16-^di, ^ Anna Maria Pi'rans ^ Ericson. rM v &>' Massimo. 16.00. «T ^ Toto, Isa Barzizza. ^ « Moderne. 16.00- « oprosti mi«, Loretta Cha-ndler. , Savona. 15.00: »Tri j A** ce«, vera Ellen, ^ Red Skelton. fieldove Secolo. 16.00 «Zirs , ,*i sti«, barvni flU7joo; Vittorio Veneto 16-^,n vabilo«, Va-n ^n»n-,^jr Mc Guire, v jdf Azznrro. 16.00: «***■ Miti njas, Esther W »13nl ^ p son. Barvni filoi- ji te Belvedere. 16.00- ;;3mS. 0 vedno«, Esther « . j it- film- ^ r nkostr* , Marconi. 16.00: «L gfth nega kontinenta«.^ dva Novo cine. carja upanja«. »gJJJgi Odeon. 16.00: - . jev«. Cornel .8* 0'Hara. Barvni (o srene Radio. 16.00: «KrvTvroH' , -ta Hayworth, 1 Ltoda Darnell. » SOBOTA, CONE 254,6 m ali - slijrf««J. 7.00 Poročila. tjia, 13-^dr narodne. 13.30 P<0T arni^j^ ka glasba. 14.20 ll&J di. 14.40 Domači z je zbor Centralni* in zvečer. 22.00 Od s -go 23.10 Glasba za i* Zadnja poročila- 306,1 m ali 9 ia-U ^az,nWK »a K as?, srvfe'M Plesna glasba. 1 ■ violl%|. jL. kSKFimi lodije - "3 -na kronika. Ju-*” za ® V, f- tazije. 21.00 $*10cj|asW Kl*d> 10 zares 21.30 n /Vi T iert' .jjn* ... roOiS černi .ples., 23.1 22,00 Liszt: Koni . 2 . 22.20 Haca unan. 22.36 Operetni m pgP x «•«*.; Polnočna «1^* 1* ^ solisti: planj* ,7.30 S, S/ Michelangeli- 1 noyelJ. flP Ludovici: «D0W»5 NcK treh dejanjih- w 23.30 Plesna gi» OBVES Motoklub jj8tehn! g11'? F- lja, da zarad£J,i0 i9- '• - bo izleta v Z vflsoo jo je podrl Med vožnjo z vespo po Ul. Carducci v smeri Portici di Chiozza je 21-letni Giuseppe Carli iz Ul. Rigutti, včeraj ne. kaj minut pred 13, uro v višini Ul. Crispi, zadel v 34-letno Giuseppino Ghini por. Salve-strini iz Drevoreda XX. septembra, ki je tedaj hotela pre. koračiti cesto. Ker je ženska zaradi trčenja padla in se poškodovala, se je takoj nato sama odpravila v bolnico, kjer pa so ji samo izprali malenkostne praske po nogi in glavi ter jo s priporočilom dvodnevnega po. Žitka odposlali domov. ( gledališče Verdi) DANES *THYESTES» Drevi ob 21. url bo edina predstava Senekovega «Thyestesa» v priredbi Viktorja Gassmana ob udeležbi Annlbale Ninchlja. Sledi recitacija italijanskih poezij. Jutri ot> 16.30 novost LuigLja Squar-zlnijanTrl četrtine lune«. Ker so za to predstavo že vse vstopnice za numerirane sedeže razprodane, je ravnateljstvo gledališče sklenilo, da se predstava Jutri zvečer ob 21. uri ponovi in se prične prodaja vstopni« za to predstavo danes zjutraj. POMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA Pri gledališki blagajni se nadaljuje »prejemanje naročil za abonmaje za simfonično sezono, ki se bo začela 24. aprila s prvim koncertom orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Maria Rossija. Na programu so dela Mozarta, Bartoka, Schumanna in Bellinija. Sprejemanje naročil se zaključi v ponedeljek. Osvobodilna fronta SESTANEK AKTIVA OF SV. KRIZ V torek 21. t. m. ob 20. uri bo sestanek aktiva OF Sv. Križ. Sestanek bo na sedežu. Na dnevnem redu bo razprava o aktualnih vprašanjih. Priporoča se točnost. Ljudska prosvoia GLASBENA MATICA V TRSTU Interna produkcija šole Olaabe-ne Matice bo namesto danes zvečer, v torek ob 20.30 v »olakih prostorih v Ul. R. Manna 29-11. Skupna vaja mladinskega zbora bo Jutri ob 11. url dopoldne v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29-II Id u v Ul. Roma 1S-II kakor Je bilo prvotno javljeno. ^J^iherazlogo^-ROJSTVA. J' It f rodho U «** ** ^MRLl^in.V1^^ fetnf Giovab«' Giuseppe ^rb’retn c'(* Canziani pol 6bJ Ciovannl J C*(]° ni Coli 1. 07 54-1 etd1 por. Žigo"’ ^ r.', NOCNa Trg v*nfzlNic'011 V ' kovijah m 0_____ ' 4 7* v/ vanj >n Primož jVGOSfe S pos3,T,c7 jn» jjo' J« 218*»jteostoina in izvir- doilvlien v p°- tot telM L- monumentalen ’nterpret<1'n?aSSman 3e Več kot faviča- ■ °se banskega kra-iabi nA* n]eno živo in naši nje. 9 uar)Ojoče uresmče- ^ daZTT lahk° zapi' * KieL V* resnično il' *rnpUH%?tena in i9ral' '"»ežni D neverjetno ^ZlaArSk0ki. iz hladne ,0 Pri v lJe V v^larno strast «dr,omenCm T™"'’ kar je Pitnosti pZ d°življajske Vi „ .iI^Padaye ,z eketre-^Vtrn Hn*7? pri Gassma-5ovesj, metu čustveno in V detJji°VSem Tazumljivo. 'lk>rišfen J-e do ‘tajnosti > Bo?n„' ^gova kreacija ** smeh praznik mest. Zivč-^ je ?ni!aJPr”mer’ ko spozna, Oljene Poloniia, očeta °jeh}e, namesto oso- ... Odkritje weve rude na Kubi 1“ JtaznlLn^1*10 v Freepor-5avrhodni 5 u. da so odkrili ke in kohlu ležišča niklje-Nejo na^t0v.e rude, ki vseli ^žiSča 40 0°0 ton ru‘ 0tiščati i .° lahko začeli •^o sta n-tta,- 1955- Kakor f’ atrateci?!,^6 3 ln kobalt važ-nvtno f surovini, ki sta ino racionirani r„L ^aP°vec/ana /°fdna žetev riža •r es tu1y- poljedelska službo lato. pozoža- da pri->» v na f rekordno rižno N« ve vetu. Cenijo, da bo filtu 35? pri(lelek riža na r? ie 2n?s }Jard funtov, doli* 33? -f-, a lanska letina SaJi Veču 3ard funtov. Le-v<*ii L. Pridelek je pripi- ViUg0tinemur 1 riževih Poli Pridelek u emenu. Letoš-14 Dres, ■ za 7 odst. več-avojnega povprečja. »d kitarski lečaj za slepe vfUkriii^nu i 1,S ..fehniko in pri-^haril ” . izkušenih sle- ki leži v a-U3U kuhl^! .NaV Jersey. je • jih faiif *• 3 za slePe- onjafahah s pomočjo ti-aj0 n sluha. Pri tem jih tih m kuharjev do kosti. Vsak monolog je mojstrovina zase, pretehtan od misli do misli in od besede do besede. In vsaka beseda ima še svoj čustveni podton. Scene z materjo zagrabijo in pretresejo gledalca do groze. Njegov glas vibrira, gnan od notranje napetosti kot njen adekvatni izraz, od nežnosti in melanholije do živčne za-riplosti in brutalne raskavo-sti. Na odru je Gassman absoluten gospodar. Nedostatki nekaterih njegovih soigralcev se razpršijo, da jih skoraj ne opaziš. Kdor ni sam igralska osebnost, spričo Gassmana iz-gine, kot da ga sploh ni. Scena je ves čas edina z majhnimi in smotrenimi iz-premembami, monumentalna v svoji še barbarski zgodnji re-nesančnosti. Tu se je scenarist (Mario Chiari) bržkone naslonil na Oliviera, kot smo gledali njegovo sceno v filmu. Kostumi odgovarjajo stilu takratne dobe. O kaki posebni koncepciji režije je težko govoriti. Režija je Gassman sam, Po njegovi kreaciji, po njegovem kretanju in življenju na odru je vplivan ves potek predstave. Gassmanov Hamlet je celota in zato je tudi predstava kot celota velika stvaritev. So prizori in koščki predstave, ki so šibkejši. Na primer uvodna scena s Horacijem in duhom ali scene s kraljem Klavdijem, v katerih ne nastopa Hamlet. Obe ženi sta ustvarili pomembne kreacije, tako Elena Zare-schi kot kraljica in Anna Pro-clemer kot Ofelija. Elena Za-reschi je bolj poudarila ljubimko kot kraljico, bolj nežno mater in razkošno ženo kot vladarico. Zato nam je bila človeško bližja in razumljivejša. Više igralske in čustvene napetosti je dosegla v nočni sceni s Hamletom. Anna Proclemer je dala Ofeliji otroškost, da je njen pristanek na spletko proti Hamletu, ki jo zasnujeta kralj in njen oče, človeško razumljiv. Scene blaznosti bodo ostale očitno večen igralski problem. Anna Proclemer je žela zanje aplavz pri odprti sceni, kar je znak, da je njena igra prevzela. Gianni Cavalieri je igral Polonija. Prizvok tomičnosti, ki edinstveni figuri, nosi Cavalieri očitno že v svoji igralski naturi. Zato je učinkoval njegov neprostovoljni humor pristno. Njegov Polonij je bil bolj groteskna kot tragikomična figura tega visokega dostojanstvenika. Med močnejše kreacije štejem tudi Laerta Luigija Vanucckija. Očividno je to še mlad igralec, ki ima temperament in prožnost. Kdor je bil šibkejši, je, kot sem že zapisal, izginil. Dejal bi, da je Gassman igral tudi zanj ali ga kratkomalo absorbiral v svoji igri. Zato st odšel od predstave z občutkom enovitosti umetniškega doživetja kljub šibkosti nekaterih sodelujočih. Gassmanov Hamlet je resnično velika storitev. VLADIMIR BARTOL Slika nam prikazuje lepo plesno obleko iz tila iz nylona, ki je eden številnih modelov, katere bodo razstavili v oblačilnem oddelku letošnjega britanskega industrijskega velesejma, ki bo od 27. aprila do 8. maja t. I. t MODEMIH VOJNIH OPEMCMH SE POSLUŽUJEM POSEBNEGA OROŽJA JU UDJE DVOŽIVKE Kdor je prečital tudi v slovenščino že prevedeno Jn. gersollovo knjigo, kjer je med drugim opisano izkrcanje za. vezniških čet v Normandiji, ko so anglo-ameriške čete sporazumno z Rusi dne 6. junija 1944 odprle tako imenovano drugo fronto, ta je bržkone več ali manj že poučen o tem, kaj pravzaprav pomeni pojem vojaške amfibijske operacije in kako le.ta približno izgleda. Ta način in oblika oborože. ne borbe, ki sta se prvič praktično in v večjem obsegu u-porabila ob priliki že omenjenega izkrcanja na francoski obali, da bi se zadal nacističnemu vojaškemu stroju odločil, ni udarec, sta se z razvojem vojaške tehnike zadnjih povojnih let še izpopolnila. Tako, da ju n. pr. danes uspešno uporabljajo tudi vojni. Sele po končani drugi svetovni vojni je bila širša javnost natančneje seznanjena z nekaterimi zanimivimi tehničnimi podrobnostmi o sestavi in funkcioniranju takega — le amfibijskega aparata, pri če. mer so ljudje prvič zvedeli tudi za neko novo vrsto orožja, ki ga predstavljajo, pa naj zveni to že tako čudno, tako imenovani ljudje — žabe. V tem primeru gre za posebno opremljene in izvežba-ne vojake izredne telesne iz-držljivosti in hrabrosti, katerih tvegane naloge se povečini sestoje v izvrševanju raznih podvodnih operacij, kot n. pr. odstranjevanju podvodnih min, uničevanju protipodmor-niških mrež, postavljanju eksplozivnih nabojev za potaplja. nje sovražnih ladij itd. v korejski I Enote, ki jih sestavljajo že j omenjeni ljudje—žabe, so se v ELEKTRIFIKACIJA minle/iliili Skoraj vse angleške električne železnice obratujejo po sistemu tretje ali četrte tirnice na stalni tok z napetostjo železnic 650 voltov - Hitrost teh železnic je sedaj največ 110 km na uro, toda nameravajo jo zvišati na 140 km na uro Po vojni so začeli v Angliji izvajati načrte za elektrifikacijo železnic. Začeli so z elektrifikacijo proge, ki vodi iz londonskega kolodvora na liverpoolski cesti v Shenfield v kenteji Essex, približno 30 kilometrov proti severovzhodu. Na splošno vozijo po glavnih angleških železnicah še vedno parni stroji, bolj redko lokomotive z dieselovimi motorji. Vendar najdemo v Londonu in med Londonom in južno ter jugovzhodno obalo Anglije najbolj razsežno in gosto mrežo podzemnih ali napol podzemnih električnih že- leznic, kar jih pozna svet. Na ga daje Shakespeare tej svoji j ravni približno 8Q kilometrov fOVARNA „ROG" * i*deluje prvo serijo koles j ta Sin, Se^ tfudsfeih republik najbolj razvito S h»°'Vei kot 150.000 ko-- P« Že pred Ieti registri-6Wtn nas kolo ne služi Vt*8lo sj}emveč je nujno pre-«*tvo našega delovne-j’ da Prema8a z njim kief do svojega podjetja, > ‘!iV0 K- .......... .'»ttbijv. 01 bilo, da ima naša prvimi tudi t foCarno k°l«. Iniciativ-,l Potreivlarstven>ki so razumeli tastno tovarno in aU - že v petletnem t a- tgrj-”- službi. Nekako ra- z§raditev tovarne koles °stjo 40.000 koles do ‘le '5*3° 3e na papirju. I 'blf , pr°stori, ki so jih do-t m tovarno, so kazali, da ■«i p>0*nega in resnega ra-za bitro zgraditev i leriv- •Slaro, nedograjeno ‘S * K Se • .'tj - 1 12 drugih tovarn, Pštjej.so i'h dobili na račun i U: da je mogel delo tov* začeti urejevati e ,tva.rno- popravljati dob- v , in Jih montirati NitJ , ni leta 1949- Za arne in za nabavo JH Uh str°iev je bilo dolo-g l&5i ,Doračuna do konca le-lAav h° . 19 milijonov din, ■ *hj {,, bUo potrebno naj- C* kolekUilil0nOV Toda de' iti ^ziitvi , tovarne ni obu- [*r^h n. ie’ da v takih raz- t>!ižv0dn^m'!goče n Jelačinovo mi-*i «i. . *:i*u so začeli dova- “fojj .'tunec na o in uredili naj- l4k,toliRo leta 1951 so bili ’ Pripravljeni, da 0^‘Znih s Proizvodnjo ■ nadomestnih de' . Pedi ie J taliavk, Obi^J sicp- ‘~uumestmh dejstev tni Pe °v’ blatnikov, ^ » tU ... ost °si itd., tako celotne proiz >uVrPgi polovi 1 1951 !tti,!'tu m,, "»lijonov din. C *a naJV0 P«jelo pod-t,1*16 ihveUlJeVan3e graditve itv^iižnoM1’*'3®1'111 Sl'edstev L ’ nr"nejp 1 milijonov dinar- W N’" t|i ^>Ve*nr>^, ;Pa 40 milijonov L hPlki-. U nulevitiu z„. . »• t- Jl®!tlih i ne'tritih investi- ^MhnSredstvln-- Ceprav 30 bi' Ža a_, 58 zmeraj pre-'bu « * je , °n^no zgraditev ?S vkliub te' vati Pizvodi tisvojila še lin Sedei» . začela izde-'zvejrt ■ iaito j’ kr!nHa, verlžni-v' ,da i* vrednost pro-S > tttil J1952 znašala že 'O b dinarjev. V t* V^bih , ali za 170 ton H,^Sti lov' kar ustre- ' pb.lea . Približno 10.000 ‘Zdelave rezervnih delov pa so nenehno pripravljali orodja in naprave za serijsko proizvodnjo koles na industrijski način. Ker so bili prostori stare Je-lačinove milarne očitno neprimerni za moderno tovarno in se starih poslopij sploh ni izplačalo popravljati, so začeli iskati nove, primernejše prostore. V poštev so prihajala predvsem poslopja tovarne nogavic v Savljah (novi del) in tovarne «Indus» v Ljubljani, dokler ni Svet za industrijo LRS v drugi polovici leta 1951 slednje dodelili v uporabo tovarni koles. Po podrobni analizi tehnološkega procesa tovarne in Investicijskega programa so ugotovili, da so prostori tovarne «Indus» najprimernejši. Tovarna koles je že preselila v nove prostore oddelek za štamcanje in pisarniške prostore. Preurejajo pa ostalo. Vse zastarelo nameravajo odstraniti, neokrnjeni bodo ostali le objekt), ki se lahko preuredijo. Dozidali bodo še veliko novo dvorano (do 1. 1955). Z dograditvijo te dvorane bo zmogljivost tovarne narasla na 50.000 koles letno. Brez nove dvorane bodo izdelali letno 30.000 koles s pogojem, da ostane v sklopu tovarne še obrat na Viču z lakirnico in del montaže. Po družbenem planu za leta 1953 mora tovarna izdelati količino 200 ton izdelkov, jn sicer rezervnih delov za 10.000 koles in 5000 koles v vrednosti 261 milijonov dinarjev, delovni kolektiv tovarne pa je sklenil, da bo plan še prekoračil. Za nadaljnjo zgraditev in opremo pa je družbeni plan predvidel le 40 milijonov dinarjev, kar niti približno ne zadostuje za njen predvideni razvoj. Tehniki tovarne so do sedaj že izdelali prototipe za Žensko ter moško kolo in polšportno kolo. Vsi predvideni tipi koles bodo trpežni, primerni za naše ceste in bodo imeli lično zunanjost ter bodo kot trdijo v tovarn!, kakovostno boljši od koles drugih naših tovarn. Sedaj že izdelujejo prvo serijo 500 koles, ki bodo izgotovljena letos v začetku druge polovice leta. Ko bo izdelano teh prvih 500 koles bo proizvodnja že toliko upeljana, da bodo ostala kolesa proizvajali že na Industrijski način, t. j. serijsko Pri sedanjih cenah za osnovni material in sedanji stopnli akumulacije se bo delovni kolektiv potrudil, ker se zaveda, da od njega pričakujejo, da bo cena za kolo brez svetilke, toda z vso sodobno premo, čim nižje- Zanimivo je, da v sedanjem stanju razvoja te tovarne izdelujejo nekatere polizdelke za kolesa druga kovinska podjetja (kovanje), kar seveda končni izdelek podraži, zato je težnja delovnega kolektiva usmerjena predvsem na to, da se čimprej osamosvojijo in začnejo delati v lastni tovarni vse polizdelke, ki so potrebni za dokončno montažo koles. dolgi progi med Londonom in Brightonom na južni obali Anglije vozijo električni vlaki večinoma v eni uri od ene do druge končne postaje. Na tej progi teče angleški edinstveni električni vlak, ki mu pravijo v Angliji: «Brighton-ski lepotec vseh pulmanov«. Med Londonom in pomorskim eporiščem Portsmouthom vozijo skoraj vsako uro brzo-vlaki na približno 120 kilometrov dolgi progi skozi najlepšo pokrajino južne Anglije. Verjetno so ti vlaki najhitrejši in najčistejši, kar jih poznamo, in imajo zelo prikladen vozni red. V Angliji so elektrificirali železnice na določenih področjih, in sicer na področju Londona in na onem delu, ki leži med Londonom in mesti Reading, Portsmouth, Hastings in Chathamon, in v industrijskih področjih na severu med velikimi središči Liverpool, Manchester in New-castle. Razen na teh področjih najdemo še majhno električno železnico, ki spaja mesti Lancaster in Heysam na severozahodni angleški obali. Potem je še električna proga na otoku Man ter podzemna železnica v Glasgowu na Škotskem. Druga svetovna vojna je zaustavila izvajanja treh glavnih načrtov, ki je tedaj že precej napredovalo, in sicer izgradnjo proge med Manchestrom in Sheffieldom čez Pen-ninsko gorovje, ki predstavlja planinsko hrbtenico severne Anglije; razširitev londonske Najnovejši londonski električni vlak. Te vrste vlakov služijo za promet na progi, ki so jo nedavno odprli prometu med Londonom C\z kolodvora na Liverpoolski cesti) in Shenfiel-dom (32 km proti severovzhodu). in ki elek- vozi podzemne železnice trifikacija železnice, iz londonskega kolodvora na Liverpoolski cesti do Shen-fielda. Ta proga, ki so jo dogradili, bo razbremenila ogromen promet na londonskem kolodvoru na Liverpoolski cesti, ki služi prebivalstvu najbolj gosto naseljenega področja severnovzhodnega Londona. Skoraj vse angleške električne železnice obratujejo po sistemu tretje ali četrte tirnice na stalni tok z napetostjo 650 voltov, medtem ko obratujejo ravnokar dovršena sbenfieldska proga, kakor tudi še nedovršena proga Manchester - Sheffield v severni Angliji, poleg ene ali dveh drugih po načinu gornjega voda. Električnih lokomotiv se le malo poslužujejo. Angleške električne železnice imajo motorje na krajih potniških vozov po vsem vlaku, ki dobivajo električni tok po zbiralnem «čevlju», to je kovinski plošči, ki drsi po tirnici, ki vodi električni tok, S temi električnimi vozovi lahko sestavljajo poljubno dolge vlake, ki se veliko laže obračajo na končnih postajah in svojo hitrost polagoma in vendar hitro spreminjajo. Težina vlaka je enakomerno razdeljena tako, da pritiskajo kolesa povsod enako na tračnice in motorji lahko izkoriščajo težo v polni meri. To velja za električne vlake, ki sedaj obratujejo v Angliji. Nedavno so uvedli v Londonu 8 potniških dvonadstropnih vozov, pri katerih počiva spodnje in gornje nadstropje na vzmeteh. Te vozove preizkušajo na podzemni železnici na kateri je zelo velik promet. Tam poskušajo, če bi z njimi lahko sestavili večje vlake, ki bi jih potem uvedli na omenjenih progah. V tem primeru bi morali tudi spremeniti perone na postajah in železniške signale. Najnovejše in najboljše angleške električne vozove vidimo, če se vozimo iz Liverpoola ob obali Lancashirea. To so odprti salonski vozovi iz jekla, z vrati, ki jih sprevodnik odpira in zapira na zračni pritisk. Voz so zlili v čvrsto enoto z njegovim ogrodjem. Motorni vozovi imajo štiri motorje po 235 konjskih sil. Iz svojega mirnega položaja krene vlak s hitrostjo, ki jo pri popolnoma zasedenih mestih pospešuje v vsaki sekundi s hitrostjo dveh in pol kilometrov na uro. Na odprti progi razvija brzino približno 110 kilometrov na uro. Kakor sem že omenil, uporabljajo le malo električnih lokomotiv. Vendar nas morajo zanimati tri nove lokomotive, ki so jih nedavno uvedli na elektrificirani progi s tremi tirnicami med Londonom in južnoangleško obalo, kjer jih uporabljajo za tovorne vlake. Da bi imele tudi na mestih, kjer se na tirnici, o kateri vodi elektrika, prekine tok, dovolj vlačilne sile, imajo te električne lokomotive eno tono težko kolo, ki se stalno vrti. Tudi če bi se lokomotiva ustavila na mestu, kjer se prekine električni tok, bi imelo vrteče se kolo dovolj zamaha, da vleče najtežji vlak iz najširše vrzeli električnega teka. Posebna avtomatična naprava preprečuje, da bi se »čevlji« teh električnih lokomotiv, ki vodijo električni tok iz električne tirnice v lokomotivo, 'dotikali izoliranega dela te tirnice, ki naj ščiti delavce, ko popravljajo progo. Zaenkrat vozijo v Angliji električne lokomotive največ 110 kilometrov na uro, toda angleška železniška uprava namerava uvesti lokomotive, ki bi vozile na elektrificiranih progah v južni Angliji s hitrostjo do 140 kilometrov na uro. mm To je najnovejša angleška električna lokomotiva, la jo rabijo na progah med Londonom in pristanišči v južni Angliji za tovorne in potniške vlake. Navadno vozi največ 110 km na uro. drugi svetovni vojni pokazale tako koristne, da so jih po končani vojni organizirali kot poseben rod vojske. In, kot re-čeno, danes se te enote uspešno uporabljajo tudi v borbenih akcijah na Koreji. Lansko poletje je neka skupina takih-leamfibijcev združenega poveljstva opravila iz. redno tvegano nalogo, znano pod imenom «Operacija ribiške mreže«. Imenovali so jo tako, ker je naloga sestajala v tem, da se poškodujejo, oziroma potope ogromne ribi. ške mreže, ki so severni Ko. rejci z njimi lovili ribe za svo. je vojaške enote. V kolikor bi ta akcija uspela, bi to predstavljalo zelo močan udarec sovražniku, posebno če upoštevamo, da je severnim Korejcem riba eden najvažnejših prehrambenih artiklov. Z uničenjem omenjenih mrež, bi se jim za dobrih šest mesecev o. nemogočil ribolov, ki so si z njim preskrbeli na sto in sto-tisoče ton rib. Kot izhodiščno točko za iz. vršitev tvegane naloge, si je omenjena skupina ljudi-žab izbrala ladjo «Diačenko», Od tu so bili potem izvedli na severnokorejske ribiške mreže pet napadov, od katerih sta pr. va dva izvršili brez posebnih motenj, ker jih sovražnik sploh ni bil opazil. Pri tretjem pa ni šlo več tako gladko. Severno korejski obalni stražar, ji so jih bili odkrili še preden so se potopili pod vodo in pri tem odprli nanje močan ogenj iz vsega razpoložljivega orožja. Sele potem, ko je posegla vmes ladja «Diačenko» s svojimi topovi, in jo je pri tem podprla neka južnokorejska torpedovka, se je napadena skupina uspela izvleči iz neprijetne situacije brez hujših posledic. Po preteku dveh mesecev so poskusili znova. To je bil že četrti napad in naloga je bila to pot še toliko bolj tvegana, ker so severni Korejci medtem bržčas že uganili za kakšnim ciljem streme. Bilo je torej pričakovati, da so proti te. mu podvzeli tudi primerne ukrepe. Bilo je okrog enih popolno, či, ko so se začeli člani naše amfibijske skupine neslišno spuščati z ladje «Piačenko» v svoje čolne. Sovražna obala je bila oddaljena komaj kakih 400 do 500 m. Krog in krog je vladala popolna tišina in raz. ločno se je čul vsak udarec vesla. Poveljnik skupine je preko majhnega ročnega radiooddaj-nika izdal čolnom nalog, naj se lotijo iskanja mreže. Pri tem so veslaje zašli v majhen zaliv. Na obali je bilo razločiti nekaj ognjev in v njihovem odsevu sovražne stražarje. Se bolj so se približali obali. Naenkrat je začel radio, telegrafist šepetaj e oddajati vest: «Odkrili smo Key West». Bil je dogovorjeni konspirativ. ni naziv za cilj napada — ribiške mreže. Spustili so v vodo majhne gumijaste čolne in neslišno zaveslali proti mreži, pritrjeni na plutovinaste plovce in kovinaste boe, da bi se ne pogreznila. Razdelili so se v dve skupini. Eni so zaveslali še bolj proti obali, da bi staknili veliko sidro, ki je bil SOVJETSKO MESTO V SIBIRIJI MAGADAN napredek Uradni list vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze je pred kratkim objavil kratek odlok, ki je bil na videz popolnoma nedolžen: odlok objavlja, da so postavili mesto Magadan v vzhodni Sibiriji pod neposredno jurisdikcijo oblasti pokrajine Habarovsk. Mnogi mislijo, da predstavlja ta sprememba samo ukrep nevažnega upravnega značaja. Odlok pa ni tako nevažen kot bi se zdelo, kajti Magadan ni tako mesto kot so druga. Magadan so ustanovili šele leta 1928 in igra usodno vlogo v zgodovini Sovjetske zveze; ustanovil ga je državni trust «Dalstroj», ki na veliko uporablja prisilno delovno silo in ki je še vedno center te mračne sovjetske dejavnosti. Ni torej čudno, da je razvoj mesta v celoti pripisati delu obsojencev, pregnancev in policijskih funkcionarjev. Deportiranci prihajajo v lbesto kot delovna sila mestnih industrijskih podjetij ali pa jih od tu pošiljajo še dalje proti severu, v dolino reke Kolime, kjer mo- ODLOMEK IZ KNJIGE KOMISARJA ŠPANSKE REPDBL1KANSKE VOJSKE n MOSKVA NAM JAVLJA... II 5. Odprl je vrata in odšel. Ta incident se je rešil sam zase, kajti eden od teh tako uporno predlaganih komisarjev je dezertiral v Francijo, čim je bila podmornica popravljena. S tem so bile potrjene pripombe podtajnika in generalnega komisarja. Bombe so odvrgli na polje Se en primer: Ko je, zaradi izgub na severu pretila vzhodnemu delu fronte in Madridu velika nevarnost ofenzive, sem imel daljši sestanek s komandantom zračnih sil polkovnikom Idaigom De Sisnerosom, z načelnikom njegovega štaba Nu-njesom Masom, ki sta bila oba komunista, in Rusom, ki je bil u njun svetnik. Rekel sem jim: J d — V tem času ne smemo dopustiti, da je naše letalstvo nedejavno. Izkoristiti ga moramo za demoraliziranje sovražnika in preprečevati njegova zbiranja za vzhodu. Bombardirati moramo velika središča, polna uporniških edinic, Saragozo, Pamplono, Vittorio! Tefalijo in Tudelo. — Potrebno bi bilo začeti z operacijami na jugu — je nekdo pripomnil. — Sedaj me ne zanima jug, ampak vzhod. Odšel sem v Madrid in ko sem iz Madrida po teleprinterju vprašal, ali so izvedli kako bombardiranje, so mi odgovorili da ne, ker so nastopile tež-koče.... Ukazal sem nekoliko bombardiranj, ki so jih izvedli Toda nekega dne sem dobil vest, Ja je bil bombardiran Valado- lid. To je mesto, ki sem ga izbrisal s seznama, ki mi je bil predložen. V Valadolidu ni bilo vojaških objektov in iz verodostojnih in najnovejših poročil smo vedeli, da je velika množica meščanov nam naklonjena, celo popolnoma na naši strani. Razen tega nisem videl, da bi tako bombardiranje imelo mednarodni odmev, kot bi bilo, če bi bombardirali Salamanco ali Burgos, kjer je bil sedež uporniške vlade in številnih tujih dopisnikov velikih časopisov. Poklical sem vršilca dolžnosti komandanta zračnih sil Matina Luna in ga vprašal: — Kaj je bilo z Valadoli-dom? Vidim, da vam moram povedati resnico, gospod minister. Prosili so me, naj vam povem, da so avioni odšli pro- ti Salamanchi, da pa so zgrešili pot, ali da so v stvari Rusi ukazali bombardirati Vala-dolid. Naslednjega dne sem ukazal, naj se bombardira Cordoba in uniči važno vojno podjetje «Elektromehanika». — Upam, da boste to izvršili — sem rekel Matinu. Naši avioni so odleteli proti Cordobi in v poročilu komandanta je pisalo, da jih je v bližini Cordobe srečalo 30 sovražnih lovcev, zaradi česar so se morali vrniti in odvreči bombe na polja pri La Manchi. To me je zelo iznenadilo. Če je v Cordobi 30 sovražnih lovskih letal — sem mislil — pripravljajo uporniki tam nekaj važnejšega, o čemer mi nismo obveščeni. Ukazal sem, naj komandanta armad v Andaluziji in Estremaduri stvar proučita. Oba komandanta sta me obvestila o sledečim: «Ni res, da bi nasproti našim bombar-derjem nastopilo niti eno lovsko letalo. Ko so se naši bombniki približali Cordobi, smo videli, kako se je čelna eskadrila brez vzroka obrnila in za njo so šle še ostale«. Pregledal sem ta poročila in zvedel, da je bil vodja ekspedicije, ki je bil na čelu prve eskadrile, Rus, Ena zmaga nad Moskvo Ko je bil sklican politbiro, ministrska kriza od 30, marca do 5. aprila še ni bila rešena. Predpostavljal sem, da gre za kako vprašanje v zvezi z vladno krizo, toda zelo me je iznenadilo, ko so mi izročili obvestilo, ki je prispelo iz Moskve in v katerem so mi dobesedno poročali; «Mednarodne razmere zahtevajo določen preobrat v španski politiki. Ministri komunisti morajo prenehati sodelovati v vladi. Izkoristiti je treba krizo za izstop iz vlade«. (Nadaljevanje sledi) rajo delati v zlatih rudnikih, v gozdovih ali pri ribarskih podjetjih. Deportiranci pripadajo vsem socialnim slojem in vsem narodnostim Sovjetske zveze; od kmetov do intelektualcev in državnih uradnikov, ki so padli pri režimu v nemilost. Število pravih zločincev med njimi je sorazmerno majhno. Ce je mesto Magadan spremenilo svoj pravni položaj, če je napredovalo iz «okrožnega» v ((pokrajinsko« mesto Sovjetske zveze, pomeni to, da zdaj cvete prisilno delo v tistem negostoljubnem delu Daljnega vzhoda, v katerem gospodari «Dalstroj«, bolj kot kdajkoli prej. Novi položaj mesta (go-rod kraevego podčinenja) pomeni, da se je prebivalstvo mesta še povečalo, da so torej dospele še nove trume obsojencev. V svoji klasični »Geografiji Sovjetske zveze« piše Teodor Shabad, da se je po vojni približalo prebivalstvo Magadana 50.000 osebam, zdaj se pa zdi, da je to število že prekoračeno. Magadan se stalno širi, sovjetski tisk in radio sta ga v zadnjem času često omenjala. Tako na primer je poročal] neki časopis, da je mesto dobilo dve novi gledališči, eno za opereto in drugo za dramo in da so gledališča dobila nove «nadarjene» igralce, ki so absolvirali moskovske gledališke šole. Najnovejša poročila omenjajo tudi razvoj gospodarskega življenja Magadana; sovjetski radio je poročal, da «narašča magadanska industrija z velikimi skoki«, neki uradni vir pa navaja, da se bo industrijsko področje do konca 1953 podvojilo. Da se bo to lahko zgodilo, bo potrebna naravno nova delovna sila in ni dvoma o tem, da bodo pripeljali pravočasno nove prisilne delavce v ta skrajni predel države, za katerega ni bilo nikoli na razpolago prostovoljnih delavcev. nanj pritrjen spodnji del mre. že, drugi pa so se z ostrimi noži lotili rezanja vrvi, ki je bila z njimi mreža pritrjena na že omenjene plutovinaste plovce in boe. Ko so to opravili, bi mrežo bili morali odvreči na odprto morje in jo tu potopiti. Bila je pretežka, zato so se odločili, da jo potope kar v samem za. livu, kjer je bilo morje še dokaj globoko. Sicer pa je bila mreža tako uničena, da bi ne bila več uporabljiva, če bi jo kdaj dvignili z dna. Vse se je odvijalo po načrtu, iznenada pa je nekdo iz skupine zašepetal svojemu tovarišu: »Glej, kaj se dogaja na obali«. Tisti, ki so delali pod vodo, so se dvignili na površje in pogledali na breg. Tamkaj je bilo videti stražarje, kako tekajo sem in tja ter kriče. O-čitno je bilo, da so jih odkrili. Potopili so se, odločeni, da do konca izvrše svojo nalogo. Tudi skupina, ki je imela poiskati veliko sidro je bila medtem opozorjena na nevarnost. Bili pa so vse preveč za. posleni in prevzeti od tega kar so počenjali, da bi se bili za to zmenili. Po dolgem iskanju v najbolj popolni temi, so končno otipali vrv, ki je bila z njo mreža pritrjena na sidro. Kazalo je, kot da gre za na-vadno vrv, kmalu pa so se prepričali, da je le-ta iz jekla in samo ovita v nekakšen ko-poljen omot Z noži jo je bi. 10 nemogoče razrezati. Eden njih se je moral vrniti nazaj v čoln po klešče za rezanje jekla. Toda tudi z njimi niso ničesar opravili, žica je bila predebela. Odločili so se, da jo uničijo z dinamitnimi naboji. In prav v trenutku, ko so bili pritrdi. 11 na jekleno vrv zadnji naboj, so z brega odprli nanje stra. hovit ogenj. Po temni površini vode so treskale topovske krogle, mine, dvigajoč pri tem cele stolpe vode, in strojnični rafali so brizgali na vse strani. Situacija je postala zelo vroča Ljudje-žabe so pod vodo zaplavali proti čolnu, se naglo popeli vanj, prižgali motor ter se kot strela pognali iz zaliva proti «Diačenku». Na. peto so prisluškovali, kdaj bo. do dinamitni naboji eksplodirali. Detonacije pa ni in ni hotelo biti. Pretekla je minuta, dve, tri — o' eksploziji ne duha ne sluha. Razočarani ljudje so že začeli besno preklinjati, ko se je naenkrat začula strahovita eksplozija, za njo pa zapovrstjo še nekaj prav tako močnih. Ljudje so se od. dahnili. Tvegana naloga, ki jim je bila poverjena je bila izvršena. Ultraobčutljiv števec za atomska izžarevanja Sedanje naprave za merjenje izžarevanja, ki ga povzroča disintegracija atomov, so omejeno občutljive in običajno ne zaznamujejo nad 500.000 disin-tegracij na minuto. Te naprave niso zadoščale za raziskovalne potrebe ameriške komisije za atomsko energijo in so zato dobili tehniki tovarn »Monsanto« in «Mound» naročilo, da izdelajo preciznejši in občutljivejši instrument. Delo je naglo napredovalo in so zdaj izdelali superobčutljiv števec izžarevanj, ki lahko točno meri na minuto 220 milijard disinte-gracij. Naravno zahteva raziskovanje materiala s tako ogromnim tempom disintegracij posebne previdnostne ukrepe, ker lahko vsak električni podnet radijskih valov adi drugih pojavov spremeni štetje. Da se to prepreči, opravljajo take meritve v nepredušno zaprtih kabinah, katerih stene, tla in strop so obložene z bakrenimi ploščami. Nov način razsvetljevanja Predstavnik tovarne električnih izdelkov «Sylvania» je poročal na zborovanju Društva iluminacijskih inženirjev o novem načinu razsvetljave, po katerem pobelijo s posebno svetlečo snovjo zidove kot s kako drugo barvo. Snov je se. stavljena iz drobnih kovinskih kristalov, pomočenih v ličilu. Snov zdaj že uporabljajo za razsvetljevanje letalskih in. strumentov, pričakovati pa je skorajšnjo uporabo novega na. čina v medicini, reklami in za dekorativne namene v stanovanjih. «Av!omobilslte ceste» - na nebu Ogromni razvoj letalskega prometa in točna določitev letalskih prog z namestitvijo radijskih svetilnikov, ki svetijo v vseh smereh, sta v Ameriki dovedla do potrebe točne razvrstitve letalskih prog, katere označujejo po točno istem sistemu, kot ga uporabljajo za cestno omrežje države Proge v smeri sever - jug ali obratno označujejo lihe številke, transverzalne od vzhoda preti zahodu in obratno pa sode štpvilke. Te ((avtomobilske ceste« neba so široke okoli 16 kilometrov. Promet urejujejo na ta način, da razdelijo vsako »cesto« na razne vertikalne pasove, od katerih je vsak visok 305 metrov. Le v najvažnejših primerih podvojijo te »avtomobilske ceste neba« tudi v vodoravnem smislu tako da s tem napravijo tako rekoč «drugi tir« v isti smeri, za letala, ki obratujejo med glavnimi mesti. VREME Vremenska napoved za danes: predvideva začasno izboljšanje vremena z možnostjo močnejše pooblačitve v popoldanskih urah, — Temperatura brez večje spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15 stopinj; najnižja pa 10 stopinj. TBST, sobota 18. aprila 1953 PRIMORSKI DMEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 7.15:----------------------- _ Trst H,: Slovenske narodne. 18.15: Chopinovi preludiji. vester. 18.15: Saint Saens: Koncert št. 3 za violino in 22.00: Liszt: Koncert za klavir št. 2. ™ts •• Beethoven: Šesta isimfonija v F-duru «Pastora S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Resnica n obmejnem rivolaslnišhem prometu ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ji Jasne besede tov. Pavlina zaprle usta predstavniku M N I -Ovire pri izdajanju dvolastniških dovoljenj - Spor z iredentističnim uradnikom, ki je moral iz sejne dvoraue Na četrtkovi seji občinskega sveta v Gorici so po pre-čitanju in odobritvi zapisnika zadnje seje pričeli razpravljati najprej o interpelaciji občinskega svetovalca Lutmana, ki se je nanašala na obmejni dvolastniški promet. Interpelacijo je najprej prečital župan, potem pa jo je razčlenil še sam predlagatelj. Med drugim je Lutman dejal, da je lanska slinavka povzročila med okoliškimi gori-škimi kmeti veliko škodo, kajti zaradi bolezni kmetje svoje goveje živine niso mogli uporabljati in z njo opravljati potrebna dela na jugoslovanski strani, ker so bili bloki zaradi zaščitnih ukrepov zaprti. Goriške oblasti so premalo storile, da bi bolezen preprečile ali vsaj omilile. Se marsikaj je demokristjanski svetovalec hotel povedati, vendar ga je župan prekinil in mu dejal, da «je že vse povedal*. V razgovor o interpelaciji je posegel tudi svetovalec tov. Pavlin Bogomil, ki je dejal, da ne drži Lutmanova trditev o izdajanju dvolastniških izkaznic in da za zamudo pri izdajanju niso krive jugoslovanske oblasti, ampak italijanska policija, ker je dvolastni-ška dovoljenja izročila jugoslovanskim oblastem v presledkih, namesto da bi jih izročila vse skupaj. Poleg tega pa je bilo med jugoslovansko in italijansko delegacijo na sestanku v Vidmu sklenjeno, da se odprejo bloki 1. februarja, kar je bilo tudi storjeno. Interpelacija je bila s Pavlinovo pripombo, da se z drugim delom besedila ne strinja, soglasno sprejeta. Predstavnik MSI Venutti je vprašal tov. Pavlina, ki je pri razpravi o objektivni krivdi za nepravilen promet branil jugoslovansko stališče, ali predstavlja jugoslovansko vlado v občinskem svetu, ali pa je predstavnik izvoljen od italijanskih državljanov. Tov. Pavlin mu je odgovoril, da predstavlja slovensko manjšino. S tem je zamašil usta Ve-nuttiju, ki mu očividno ni bilo po godu, da bi se v gori-škem občinskem svetu slišala resnica o dvolastniških dovoljenjih. Nadalje so razpravljali o po-rušenju nekaterih stanovanjskih hiš v Ul. Ascoli, v katerih zaradi nevarnosti ne more nihče prebivati. Bolj živo pa je postalo pri razpravi o izvolitvi treh članov v upravo Občinske podporne ustanove (ECA), ki so svojčas odstopili. Pri pregledovanju glasov je nastal v komisiji, v kateri je bil tudi svetovalec tov. Pavlin, spor med njim in občinskim uradnikom Manzinom, ki je obenem eden izmed predstavnikov Julijskega in dalmatinskega iredentističnega gibanja. Spor se je tako zaostril, da ga je tov. Pavlin ostro opozoril, da ni njegova naloga dajati pripombe pri skrutiniju, ker je samo navaden uradnik, kateremu pa pravilnik o poslovanju občinskega sveta brani kakršno koli vmešavanje. Vmes je posegel tudi župan, ki je Manzina poslal iz dvorane. Ob tej priliki moremo povedati tudi, da je tov. Pavlin dejal, da je že večkrat opazil v zapisnikih o občinskih sejah razne komentarje in odstavke, ki so skušali v napačni luči prikazati smisel raznih njegovih izjav. Sindikalne organizacije se za ta nenaden in nevaren pojav še niso pričele temeljito zanimati. Demokristjanski sindikat v Tržiču ni doslej še nič ukrenil; prebivalstvo je samo z besedami poitolažil, da je podražitev nepravilna, kar pa so ljudje sami vedeli še preden so brali tolažilno izjavo «svo-bodnega* sindikata. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu na Korzu Italia št, 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice: pravila za izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Finsko, ki je bil podpisan v Helsinkih 6. marca 1953; pravila v zvezi z vlaganjem prošenj o začasnem uvozu; podaljšanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Indonezijo; uvoz televizijskih a-paratov; uvoz kontingenta surove plutovine iz Španije; izvoz 50 tisoč stotov odpadkov kanape; izvoz kontingenta amianta; izvoz kontingenta ri- ža preko carine; izvoz volnenih tkanin na Japonsko; izvoz surovih kož. Nesreča delavca v podgorski predilnici V podgorski predilnici so nesreče na vrstnem redu. Ravnatelj, kljub prekomernemu izkoriščanju delovne sile in grmadenju kapitala nič ne ukrene, da bi poslopje in o-brate moderniziralo. Včeraj zjutraj se je namreč pri pralnem stroju hudo ponesrečil 22-letni Giuseppe Polo iz Podgore, Ul. Lungh’Ison-zo štev, 55. Po nesreči mu je desna noga zašla med kolesje stroja. Kljub prizadevanju se ni mogel rešiti iz objema že-lezja. Pričel je klicati na pomoč. Njegovi delovni tovariši so takoj ustavili stroj, poklical: rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da se je močno ranil na čelu in desni nogi, poleg tega pa je imel številne praske tudi po ostalih delih telesa. Ako ne bodo nastale pri zdravljenju težavo, bo o-zdravel v dvajsetih dneh. Lepe obljube pred volitvami prebivalstvo pa zahteva dejstva Demokristjanska vlada je žel večera. Od takrat je pa mini-meseci nastopila svojo'lo že več dni in lastnica de- pred meseci nastopila svojo propagandno pot za parlamentarne volitve. Najprej je poskrbela za otvoritev novih delovnih centrov v Gorici, sledili so še drugi bolj ali manj pomembni ukrepi, katerim se je prav te dni priključil še sklep medministrskega odbora za mrtve pasove, da bodo gcriški pokrajini izplačali o-koli 400 milijonov lir. S tem denarjem nameravajo zgraditi številne poti; skoraj polovico zneska bodo potrošili za gradnjo ceste Gradež - Fosalon in Fosalon - Ruda. V kolikor bodo z uresničevanjem teh del pričeli že pred volitvami, bodo zaposlili tudi številne brezposelne delavce, med katerimi bo tudi veliko takih, ki imajo svoj poklic, pa ga ne morejo opravljati, ker ne najdejo nikjer dela. Prebivalstvo in predvsem tisti delavci, ki bodo dobili zaposlitev, zaradi skorjice kruha, ki jim ga bodo v predvolilni radodarnosti vrgli demokristjanski vladarji, ne bodo pozabili na svoje poslanstvo: boriti se proti sezonskim zaposlitvam in neizmernemu izkoriščanju, da bo odstranjene negotovost pred jutrišnjim dnem, ki jo povzroča sedanje stanje. Bolj kot prej se morajo zavedati, da je sedanji red do temeljev krivičen in da ga lahko uspešno nadomesti samo pristen in zdrav italijanski socializem, kakršnega čutijo v sebi vsi s svojimi možgani misleči italijanski delovni ljudje. Z Vrha Čeprav je Vrh precej oddaljen od občinskega središča Sovodenj, je vendar še vseeno toliko blizu, da so se na to kraško vasico spomnili prejšnjo nedeljo člani posojllniške-ga odbora iz Sovodenj, ki so se nekaj ur zadržali med Vrhovci in se z njimi razgovarjali. Vaški pevci so se tedaj izkazali; zapeli so jim nekaj pesmi. Cene rastejo Med tržiškim prebivalstvom iz dneva v dan narašča ogorčenje zaradi porasta cen nekaterim prehrambenim predmetom. Ogorčenje je toliko večje, ker so delodajalci nekaterih podjetij postavili na cesto precej delavcev in s tem v celoti poslabšali gospodarski položaj prebivalstva. Glasbeni večer V sredo 22. t. m. ob 20. uri bo v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1-1 glasbeni večer, na katerega že danes vabimo vse ljubitelje glasbe. Neroden padec Bolničarji Zelenega križa so v četrtek popoldne nudili svojo pomoč 78-letni Francki Bezzi-Sirk iz Gorice, Ul. For-mica št. 20. Zenska se je med potjo po mestu spotaknila in si pri tem prizadela številne rane po obrazu. V bolnici Brigata Pavia kamor so jo pripeljali, so ji zdravniki obve zali rane. Ozdravela bo v nekaj dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in vso noč lekarna Mantovani na Verdijevem korzu it. 17, tel. 28-79. lavnice je zadevo prijavila goriški policiji, ki je že začela s preiskavo. Darovi za Dijaško Malico Za Dijaško Matico so darovali; Tvrdka N. N. iz Gorice 10.000 lir; V. Žagar i2 Gorice 2.000; Franc Jarc iz Doberdoba 1.000; N. N. iz Doberdoba 1.000; Viktor Kodelja 2.000; Z. Stepančič 1.500; N. N. iz Oslav-ja 2.000; N. N. iz Oslavja 500; na izletu nabrali 6.350; N. N. iz Steverjana 5.000. Vsem darovalcem najlepša hvala! Orezje inirilzelerisii Veliko zalogo orožja in stre. liva so odkrili orožniki iz Pod. bonesca na ozemlju vasi Tar-čet. Domnevajo, da so ves ta material skrili pred kratkim elementi, ki so pripadali zloglasnim trikolorističnim tolpam. Orožje so našli v neki jami, kjer je bilo skrbno zakrito. Vsega skupaj so orožni, ki našli in zaplenili: težko strojnico tipa «Breda» z 2.000 naboji in 12 nabojniki; lažjo strojnico tipa »Breda*; tri mi. tre z 1.1 nabojniki, od katerih je imel vsak pa 40 nabojev; avtomatično puško nemškega izdelka; šest italijanskih pušk modela 91, samokres kalibra 9; štiri naboje za mož-nar kal. 81 mm in zelo veliko število nabojev za avtomatično orožje in za puške. Tako orožje kot strelivo so našli vse v najboljšem stanju. Odkritje tolikšne zaloge o-rožja v bližini Tarčeta je na. pravilo globok vtis na vse pre. bivalstvo Nadiške doline. Mislili smo, da se je trikoloristič. no gibanje nekako razkrojilo ker v zadnjem času teh banditov ni bilo nikjer opaziti. Toda zgoraj navedeno odkritje orožja je neizpodbiten dokaz, da je trikolorističen banditizem v Beneški Sloveniji še vedno živ. Pa ne samo pri Tar-četu je bilo najdeno orožje, ampak ni dolgo tega, ko smo pisali, da so orožniki zaplenili večje količine orožja in muni-cije tudi po drugih krajih, kot n. pr. v Oborčah v prapotni-ški občini. Menda oblasti ne bodo več prišle na dan s trditvijo, da so trikoloristi samo plod naše do. mišljije. Sami orožniki lahko dajo dokaze, da je bilo orožje v resnici najdeno in nihče ne more dvomiti o tem, od kod to orožje izhaja, ker so ga v naših krajih imeli samo trikoloristi. Vsa pohvala gre tistim poveljnikom varnostnih organov, ki so se lotili naloge, da bodo izvedli splošno preiskavo in zaplenili vse orožje, ki je skrito v naši deželi. Toda omejiti se samo na zaplembo tega o-rožja je mnogo premalo. Potrebno je, da se preiskava raz. širi in da se ugotovi tudi, kdo je skril to orožje. Ta naloga za policijske oblasti nikakor ne more biti težka. Poveljniki in člani trikolorističnega gibanja so znani in dosegljivi v vsakem trenutku. Treba jih je le razkrinkati in jih klicati na odgovor pred zakonom; treba jih je strogo kaznovati za vse zločine, ki so jih zakrivili po | je in se skupaj s svojimi ju-drugi svetovni vojni. Dokler pa poglavarji in člani trikolo-rističnih tolp ostanejo nekaznovani, bo naše ljudstvo vedno pod težo strahovlade. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so predstavniki triko-lorističnega gibanja povezani in da delajo po navodilih tistih italijanskih političnih struj, ki imajo namen ustvarili v naših krajih položaj javne provokacije, da bi tako o-virali vsako pobudo za dosego prijateljskih odnosov med obema sosednima državama. Našemu narodu je treba vrniti svobodo in mu priznati pravico do svobodnega narodnega in kulturnega razvoja v okviru italijanskih državnih zakonov. Ta težnja našega ljudstva je dozorela med na. rodno-osvobodilno borbo, ko je to ljudstvo zagrabilo za orož- K I N O VERDI. 16.30: «Krinka iz blata*, G. Cooper. VITTORIA. 17: «Naša gospa iz Fatime*, G. Roland in A. Clark. CENTRALE. 17: «Upornik z Jave*, F. Mac Murray. MODERNO. 17: «Bratje Italije*, E. Manni in P. Muller. STANDREZ. 20.30: ((Pripetilo se je v septembru*, J. Cot-ten in J. Fontaine. goslovanskimi brati borilo proti nemškemu okupatorju in njegovim fašističnim hlapcem. Ce bi tako ne bilo, bi tako imenovano trikoloristično gi. banje ne čutilo potrebe poslu-žiti se orožja v prvih letih po vojni in s tem orožjem strahovati naše ljudstvo in udušiti sleherni glas, ki bi se dvignil v obrambo njegovih narodnostnih pravic. (Iz »Matajurja*) Za goriške udeležence predstave »Kovarstvo in ljubezen* v Avditoriju bo odpeljal v nedeljo avtobus izpred kavarne Bratuž točno ob 18. Avto povozil starko Ko je včeraj popoldne 77-letna Viktorija Preos iz Loč-nika prekoračila cesto v Ul. Brigata Pavia jo je nenadoma podprl na tla topolino. preoso-va je obležala na tleh v nezavesti. Okoli nje se je zbralo več ljudi, ki so poklicali na pomoč rešilni avto Zelenega kriza ko so uvideli, da je ženska hudo ranjena. V bolnici Brigata Pavia so zdravniki po pregledu izjavili, da ima zlomljeno piščal in gleženj desne noge, levo ključnico in ranjeno glavo. Pridržali so jo na opazovalnem oddelku, kjer se bo zdravila približno 66 dni, če ne bo hujšega. Takšna je še stavka v Ul. S. Pellico v Gorici, ki Je bila porušena med vojno, a še vedno čaka na obnovo. Slabo spričevalo za demokristjanske oblastnike v osmem letu po končani vojni, tembolj ker je takih stavb še mnogo. J;::::::: :.„ i:::::; |a V-“ ' - 'SSL««*' ! V NEDELJO PROTI BOLOGNI Dokončna postava tržaškega moštva še ni znana. Težave z obrambo in z napadom. Kriza vodstva kluba? Jutri bodo moštva prve italijanske nogometne lige igrala 30. kolo prvenstva. Po ju. trišnjih tekmah preostane do konca prvenstva samo še 5 kol. Pričakovati bi bilo zato, da bi bil vsaj v glavnem že znan do. končni plasma večine moštev, vendar je to vprašanje razen prvega (Inter) in morda zad. njega (Como) mesta še popolnoma odprto. Kandidati za drugo mesto so kar trije in sicer Juventus (38 t.), Milan (37 t.) in Napoli (35 t.). Med varno sredino spadajo Bologna, Roma, Udinese in Fioren-tina. Vseh ostalih 9 moštev pa sestavlja ((spodnji dom», v ka. terem so možne še velike spre. membe v poslednjih kolih, pri čemer pa nas stara praksa uči, da ne igra vloge samo res. nična moč posameznih moštev, temveč pogosto tudi razni zakulisni sporazumi. Zato se ravno proti koncu prvenstva pogosto dogaja, da moštva ((spodnjega doma* pripravljajo ((presenečenja* na račun favoritov. Naj bo že tako ali tako, dejstvo je, da postaja prav sedaj borba za obstanek v A ligi naravnost dramatična in da nas razumljivo najbolj zanima po. ložaj Triestine, ki si je po izdatnem nedeljskem porazu proti Torinu močno poslabša, la izglede. Triestina igra doma še tri tekme in sicer jutri proti Bologni, potem pa še proti Napoliju in Laziu, toraj samim resnim nasprotnikom, proti katerim bi Triestina s svojo sedanjo formo v normalnih razmerah ne mogla z gotovostjo računati na zmago Pa tudi njena zunanja nasprotnika nista od muh, saj sta tako Palermo kot Como potrebna točk kot lačni kruha. Vprašanje sestave moštva Triestine za jutrišnji dvoboj je še v zraku. Tekma v Turinu je še enkrat pokazala, da je marsikateri igralec popolno, ma izven forme in da bi ka. zalo nekatere, predvsem Bel-lonija, La Roso in mogoče tudi Soerensena zamenjati z dfti-gimj. Toda s kom? Po včerajš* njem treningu v Gorici se je baje Perazzolo odločil za mla. dega Maldinija, katerega misli postaviti na mesto Bellonija. Maldini še nikoli ni igral v prvem moštvu, zato lahko po. meni njegova vključitev ne-varen eksperiment. Mi bi vsekakor dali prednost Zorzinu, ki ima več izkušenj in je vsaj ZADNJA POROČILA Vladne spremembe v Pakistanu Tu Riški bej protestira zaradi terorja med volitvami Tudi francoska socialistična stranka obsoja način izvajanja občinskih volitev v Tuniziji in zahteva obnovitev pogajanj z bejem TUNIS, 17. — Tuniški bej je izročil včeraj ministrskemu predsedniku Bakušu noto, v kateri protestira proti načinu, kako se izvajajo občinske volitve v Tuniziji. Volitve bodo končane do 26. aprila. Nota pravi, da je bejev dvor prejel vrsto pritožb zaradi terorja med volitvami. Pritožbe govore o aretacijah, do katerih je prišlo v mnogih krajih v dnevih pred volitvami ali med volitvami, in o pritisku raznih krajevnih oblasti na volivce. Kasneje je bej izročil Bakušu še eno noto, v kateri protestira, ker so bili v zadnjem času številni funkcionarji v krajevnih upravah (kaidi, kalifi itd.) imenovani od raznih ministrstev, ne da bi bili ti sklepi objavljeni v uradnem listu in ne da bi vprašali bej a za svet, kot določa zakon. Bej označuje ta imenovanja kot »zlorabo oblasti* in kot napad na njegove vladarske preroga-tive in zatrjuje, da so nezadostna vladna opravičila, češ če posodiš avto 12. aprila t. 1. je Ema Dal Farra, lastnica neke mehanične delavnice na Korzu Italia št. 12, ki oddaja na posodo motorna vozila in avtomobile, posodila 24-letnemu Marjanu Mininu iz Trsta »Topolino* 500 C z evidenčno tablico GO 7896. Minin ji je zagotovil, da bo rabil avtomobil samo do da so bila ta imenovanja izvršena na pritisk francoske glavne rezidence. Kot je bilo pričakovati kažejo v francoskih krogih v Tuniziji «veliko začudenje* zaradi objave obeh not in zatrjujejo, da dejstva, ki jih navajata noti, ne odgovarjajo resnici. V krogih francoske generalne rezidence pravijo, da be-jeva nota »posredno odraža razočaranje nacionalistov zaradi velike volilne udeležbe* (stranka Neodestur je pozvala ljudstvo ki abstinenci). V Parizu pa je socialistično glasilo «Le Populaire* objavilo proglas izvršnega odbora francoske socialistične stranke, ki pravi, da SFIO ne bp priznala veljavnosti «sfabriciranih volitev krajevnih in občinskih svetov* v Tuniziji. Socialistična resolucija trdi, da lahko «volitve, izvedene v času, ko je v deželi obsedno stanje, ko velja cenzura in ko - so na dnevnem redu aretacije in deportacije, samo poslabšajo že tako vznemirljivi položaj*. Končno obsojajo francoski socialisti «trmasto vztrajanje vlade, ki hoče vsiliti neučinkovite delne reforme*, in zahtevajo obnovitev pogajanj z bejem. Predaja poslov v glavnem tajništvu OZN. Novi glavni tajnik Dag Hammarskjoeld stiska roko dosedanjemu tajniku Trygva Lieu. KAIRO, 17. — Kot poročata lista »Al Zaman* in «Le Journal d’Egypte», bo cenzura za časopise v Egiptu v kratkem odpravljena. Odgovorni uredniki listov in ravnatelji informacijski^ agencij bi se morali v kratkem povezati z ministrstvom za ljudsko usmerjanje, da se najdejo nove oblike sodelovanja med vlado in tiskom. Generalni guverner je odstavil ministrskega predsednika Naiimudina in poveril sestavo nove vlade veleposlaniku v ZDA Mohamedu Aliju NOVI DELHI, 17. — Po vesteh iz Karačija je pakistanski generalni guverner odstavil ministrskega predsednika Hva-jo Nazimudina in na njegovo mesto imenoval Mohameda A-lija, sedanjega pakistanskega veleposlanika v ZDA. Odnosi med generalnim guvernerjem Gulamom Mohamedom in Nazi-mudinom so bili že dalj časa slabi, vendar se ni zdelo, da bo morala izbruhniti vladna kriza. Gulam Mohamed je znan kot zagovornik politike prijateljstva med Pakistanom in Indijo. Mohamed Ali je sprejel nalogo, da sestavi novo vlado. Dosedanji pakistanski veleposlanik v Washingtonu je že nekaj dni v Karačiju, kamor ga je Nazimudinova vlada pokli- Proces v Kairu KAIRO, 17. — V Kairu se je začel proces proti Ahmedu Huseinu, voditelju bivše egiptovske socialistične stranke, ki je skupno z drugimi obtožen sokrivde za kairske dogodke 26. januarja 1952 (nemiri in požigi); Husein je bil aretiran še pred Nagibovim državnim udarom. Na sodišču se je Husein, ki je po poklicu odvetnik, sam branil; poudaril je, da so bili dogodki 26. januarja posledica krvavih spopadov med Egipčani in britanskimi četami v Ismailiji dan poprej. Na zatožni klopi je tudi Odgovorni urednik glasila bivše socialistične stranke (ki je zdaj razpuščena kot vse ostale stranke) Soliman Zaghari. Porotno sodišče bo izreklo sodbo 27, aprila. cala na nujno posvetovanje. Pričakujejo, da bo Mohamed Ali v kratkem objavil seznam nove vlade. Generalni guverner je obrazložil svoj ukrep s tem, da Nazimudinova vlada ni bila kos položaju, ki je nastal zaradi pomanjkanja, zadnjih neredov in zaradi pogostih kritik vladne politike. Nazimudin, ki ima 58 let, je ena izmed najvidnejših političnih osebnosti pakistanske države. Predsednik vlade je postal v oktobru 1951, po umoru dotedanjega ministrskega predsednika Liaquata Ali kana; do takrat je bil generalni guverner. Nazi-mumin je bil med ustanovitelji mohamedanske lige v Bengaliji. Njegov naslednik Mohamed Ali je še mlad politik in ima 44 let. «Sfrafojef» 1277 km na uro WASHINGTON, 17. — Letalska tovarna Boeing je naznanila, da je njeno reakcijsko bombno letalo B-47 «Stratojet» več kot pol ure letelo, s pomočjo močnega ugodnega ve. tra, s povprečno brzino 1277 km na uro. se pravi, 209 km na uro več kot hitrost zvoka. Polet je bil izvršen v višini 12.000 metrov, kjer so nedavno odkrili močne zračne tokove. Letalo »Stratojet* ima šest reakcijskih motorjev in pušči-časta krila. Prototip, ki ga zdaj preskušajo, ima za sabo že tisoč' ur letanja s popolno opremo. V tem času je letalo izvedlo skupno 121 poletov, od katerih so nekateri trajali 13 ur, in preletelo 696.000 km. zaenkrat, kljub teži let,' še vedno dovolj borben. Srednja vrsta je pri Triesti-ni najboljši del in tu ni kaj spreminjati. Nesreča je le v tem, ker so za krilce na razpolago kar štirje močni igralci in mora eden pač nujno ostati na tribunah. Perazzolo name-rava postaviti jutri na stadion Feruglia, Invernizzija in Peta. gno, žrtvovati pa Gianninija, ki je poleg vsega še disciplinsko kaznovan, ker je menda nekemu funkcionarju povedal, kar mu najbrž gre. Toda kljub temu je še ena možnost, da pride jutri v kombinacijo tudi Giannini in to v primeru, če bi zaradi poškodbe ne mogel igrati Curti v napadu. Ce bi se to na nesrečo Triestine dogodilo, potem bi po našem kazalo Curtija nadomestiti s Petagno, na Petagnovo mesto pa postaviti Gianninija. O tej “možnosti se doslej sicer menda še ni govorilo, vendar se nam misel ne zdi na-pačna, posebno še, ker vemo, da manjkajo za napad dobre moči. Zdi se, da bo Perazzolo na mesto La Rose postavil šta. rega lisjaka Ispira, krila bodo običajna (Boscolo in De Vito) zvezi pa Soerensen in Curti, za rezervo pa bo Dorigo. Mnogo dobrega vedo povedati zadnje dnj o De Vitu in Boscolu. Ce je na tem kaj resnice, potem bo dobro. Vsekakor pa bo dokončna postava sestavljena neposredno pred tekmo samo. Te dni se je začelo tudi nekaj govoriti o krizi v vodstvu Triestine. To je že nekak o-bičaj, kadar «barka pušča vodo*. KANDIDATI za reprezentanco rLnJ BEOGRAD reprezen. za sestavo državne m g. tance je predloži a ^ ^ vršnega odbora no„ didatov ze Jugoslavije Us«> # » za državno reprezen bo pomerila z Grcip- ^ Beara, Stojano ' ^ Stankovič, Belin, vič, Zlatko Čajkovski- ^ Ljuštica, Borozan, j^vič, lovanov, Horvat, 0 Rajkov, Ognjaoov. M # ved, Matosic, kovski, Papec Vufcft c#, vič, Lovrič B' zeJ^.. ski, Zebec in Dvon^ ^ Na sestanku izv« ^ ra je bila ob tej ^ pohvaljena mladinka „. zentanca Jugoslavij > ^0 sedla drugo mesto FIFE v Bruslju- Madžarska proti Avstriji 0* ■■■■i nogometna zveza J ^ k naslednjo reprezen —jin®^1 DUNAJ, 17. bo 26. aprila v G[0Sid pomerila z Avstrijo- por*g>. (Honved); Buzans tos Boerzsei (Bastya), , ]£J stya), Bozisk h* i no Košarkarska ® bliŽ»j^ prvenstva se . rSko ,e ’ kliučku. Kos %e > stv0 prve drža nede'^ . končalo Prlh°,£ prvak novni italuans» Mila' končalo prvak: - novni Rali)® k;/MilaP vedno Borletti prVejatC Tudi nogome ^onCe. ^ naglo bliža igral3v'G«> bo t-ru ~ — - ij0 pa pp prihodnjo nedeB pona- (K proti ekipr - Go^^ji tekma med T1 nemili ’ lo se je končala ^5prot> rezultatom _>orayn° ^v-ii f• dfjutn doma^ iačinl„0sta; gati m se tako častno mestOo ^ad^ ! vid .^Tgor^a fj r y jutrisn.a g .. got .jo, ■ - ■ lestvice San b0JUzae^"obstani v p,v^ bo za ickem kvalifikac'1 k na sof$ Tokratni g ^tiSan«' p0ra ^ igrišču bo ,ir,ci s_p v ’ morajo jan* ti račune ia te- prvenstvu. les‘ ?0\ na prvih g e-lp jjo pu)ts' precej rte^Z ped*” ga je Pre . ba)a .faia kla Casarso b0 rP o„fa jj 7-0. T°r itiP5* * še V i iuVf- oči •» u*---- . v°ge; eklp:e dar je ž*do»^.}0 ;t Z iff tom da PuS„ tij“ Odaovornl urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 ln 94-638. - Postni predal 502 — UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA St, 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlllne v Strini 1 stolpca trgovski 80 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 »tolpca z* v*e vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico l-II. Teh 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: PoStnt tekoči račun se STO ZVU Založništvo tržaškega tisk* Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija oemoi Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60« - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaSke* druge, ““7 o v jj. seboj. UP' m°5tV*®«ipa domačega "bičal* bo začela k , JU’' ^„0 . ,0, rnt’SLrtSkf* fd1 izvod *»■ -.i