166. številka. Trst, v torek 23. julija 1901. Tečaj XXVI ,I!dinost ., i% enkrat ■> razno oedelj to j.r «niko*. r»t> 4. uri Narnfstaa mait: t a celo leto........34 kron u pol leta.........12 „ za četrt let«........ za. en meneč ........ 2 kroni Naročnino e plačevati naprej. Na ns-,fbe br»r. uril'i^iif naročnine te aprava « odra. _ P i tobakarnah t Trnu w prodajajo po „•aieine &teri!ke po fc stounk .'3 nvM: «»ec Truta i>a po 8 utotink (4 a*č. ■ Telefon fitT. S7M. &din c s t Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglasi ae računajo po Trmah ▼ petitu. 'An. večkratno naročilo s primernim popuatoin Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi nnj ae pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnifttvo. Naročnino in oirlaaS j« plačevati loco Trat. Uredništvo lu tlakama ae unbajata V aliei Garintia Stv. 12. 1'pruviiifitvo. In • prejemanje iuserato? v ulici Moliš piccolo Siv. 3, II. liK'lMlr. ^Isdajatelj^in^od^ Frtl Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Italija pa Rusija IV. (Zvršetek tetra članka.) Kavno toliko je še bila kovarna (lisičja) politika Pijemonta, kjer ho se vladarji Sa-vojskega doma z nenavadno premetenostjo in doslednostjo okoriščali z zemljepismo lego in so s sistematiškim izdajstvom znali ne le ohraniti svojo nezavisnost, temveč tudi razširiti se ter utrditi, da so v XIX. stoletju igrali že prvo ulogo na italijanskem polu-ostrovu. Kako cinično so porabljali vsako ugodno priliko, je najboljše razvidno iz udeležbe Pi-jemonta v Krimski vojni. Turinski parlament, kjer se je našlo nekoliko poštenih ljudij, se je težko preveril po govoru Cavouija o dobičkih dogovora od januvarja 1855. leta, ki je jMjslal 15.000 Italijanov na gledišče vojne v trenotek. ko Rusija, oslabevša v borbi s tremi državami, ni mogla predstaviti primernega odpora. Italijani se niso pomišljali, vmeševati se v delo, za nje tuje, in prelivati kri naroda, kateri jim ni storil nič slabega, samo radi nadeje, da dobe a to kolače. Leta 1855. je sardinska vlada zaresno mislila na to, da bi pograbila Kri m. Cavour je menil, da bi bil Krim vsaj nevtralen, jeduako Ilolandiji, in oddan Italijanom v — civili/.«»vanje (sic!!). No, Napoleon III. je po vzetju Sebastopolja pri kratil vojno tudi radi tega. ker krimska vojna ni bila nikdar popularna pri Francozih, in le vsled tega je sel načrt Cavourjev — po vodi. Vendar pa kaže ta načrt, kako požrešni so Italijani. Rusija je v svojem velikodušju pozabila to italijansko nakano, a Evropa si je ta slučaj zapomnila, ker od tistega časa imenuje italijansko »politiko na pijačo« (Trinkgeld, »politika mnlačke na vouko«, pravi Rus). >Za pijačo« pa je Sardinija dobila ne malo v 25 let'h. Vojna Francije z Avstrijo jej je dala Lombardijo. Isto stremljenje Francije k razporejenju Evrope je dovolilo Italijanom v mirnem času, proti vsakim zakonom l>ožjim in človeškim, da so pograbili loška no, Parmo, Mocieno, velik del papeževe zemlje iu so tudi pograbili kraljestvo obeh Sicilij, in i»oslednje sicer s tem, da so Italijani pospeševali podjetja Garibaldija — tega kondotjera šestnajstega stoletja, živega prenesenega v XIX. stoletje, kakor je bil Cavour Macehiavelli XIX. stoletja. Na tem »za pijačo« |»a ni ostalo. Za svojo neslavno udeležl>o, izraženo v j>orazih pod Visom in Kustoco, so Italijani dobili Benečijo in so se še izjnjdtikali, ko je A\strija ni odstopila naravnost, temveč jo je začetkom oddala Naj>oleonu III. ; Italijani so se vedli tako, kakor da bi bili sami privojevali tak prekrasen kos zemlje. L. 1870-, ko je Francija, kateri je bi la Italija obvezana in hvalo dolžna za svoj nacijo-nalni obstanek, onemogla v borbi z bolj silnim protivnikom, so jej Italijani na videz poslali v pomoč nekoliko kondotjerjev iz bivših klijentov okrožnih sodišč, kakoršen je bil general Kordone, katere so Francozi pregnali o prvi priliki ; sami Italijanij pa so ae vrgli na Rim tei pogra-l bili Rim in ostanke papeževe države!! Ko so Francozi ustanovili protektorat nad Tunisom, so Italijani zagnali tak krik, da so jim prišli Angleži na pomoč ; seveda ne na svojo škodo, temveč dovolili so jim ob bregovih Rudečega morja vzeti del turškik dežel v Afriki. Za bodočnost so isti premeteni Angleži vzbudili v Italjanih nadejo, da vzamejo Turčiji Tri polis. Vendar pa se Italijani niso zadovoljili, in ker niso dobili kos afrikanskega primorja na Srednjezemskem morju., so povečali za dolgo svoje sovraštvo proti Franciji, da-si je vstajenje Italije začelo za francoskega gospodstva, za Čas Napoleona I.!! Dobra tretjina italijanskega naseljenja je takrat slišala prvikrat, da je Italija na svetu. O gromadnih uslugah za Italijo Napoleona III. še govoriti ni ; saj so v spominu vseh. Za to pa so Italijani poplačali svojega dobrotnika, ki je zanje žrtvoval življenje 100.000 francoskih vojakov!! Kip Napoleona III., zlit za zbrane doneske zasebnikov, seje nekje ua dvorišču v Milanu — valjal, zato, Ker prebivalstvo ni dovolilo postaviti ga na trgu! Taka je bila hvaležnost Italije ! Slavnost razvitja zastave iievskep mm „Kolo" flne 21. jnlija 1901. Nebo temno, zastrto s črnimi oblaki. Nikjer je ni moglo oko zapaziti svitleje, ve-dreje točke. Kakor da je nad človekom ne- PODLISTEK i Zalagarjev Johan. Izvirna slika. Spisal Drejc s Krasa. I. — Ta megla, ta megla! V oblake smo zlezli ; le še dobro lest v o in |>okukamo v nebesa, kaj neki Zupanova Anica gori dela. Teden dni je že, odkar jej zaj>el je Rekvije^ka in pace! V tem času je menda pri romala gori, če pa ni, se jej je na potu kaj pripetilo, ali pa je celo oj>ešala. H u — brr — mrzlo je, mrzlo, da se dela človeku kar ranohtiea ; o ščepcu še govora ni . . . In pa še to govedo! Človek komaj je počenil, da l»i se nekoliko v kloj»ec potisnil, pa mora zopet vstati, tla je zavrne. Glej ga, glej, nudimana že zopet; brr — zaj ! ti mataroga kravja, brr — zaj, da ti s palčičem ne poravnam starih reber. Bog ne zadeni, da bi se predrznila, prestopiti v tuj osredek v »šk«>do«. Sicer moli le par turščnih palic svoja gola rebra proti nebu, in groš škode, mislim, bi ne bilo, ko bi jih vse po-mandrala in |>oglodala, a tisti Ivanjc, tisti dolgi stenj, ki bi lahko z roko klatil zvezde, ki ga je Bog nalašč tako dolzega vstvaril, da ga ljudje že od daleč vidijo, in se mu, če je le mogoče, izogibajo — tista pijavka v človeški podobi, tistega . . . brr — zaj rjavka, . . . čuješ li ! Le tistega se varuj, ako le ustek trave pomuliš v njegovem osredku ;, po tebi je, in sam sv. Izidor te ne iztrga lepa iz njegovih rok. Le pridno me ubogaj, in nikar ne želi svojega bližnjega blaga ! — Frdamajte! brr — zaj ! pravim — je zakričal s hreščečim glasom še jedenkrat predrzni »Lisi«, ki se je bližala tuji lasti, ne meneča se za njegove dobre nasvete. Na njegov zija v klic pa je vendar-le, ne pogledavši ga, nekoliko obrnila glavo v stran, sramežljivo, liki zaloten tat, kakor bi hotela reči : E, saj nisem mislila nič slabega ! On pa se je ozrl krog in okrog še jedenkrat, in vidč, da se drugo govedo lepo pase, puhnil je parkrat gorke sape v mrzlo pest in se potuknil pod zid. II. Zdel se je človeku res čudna prikazen. Na glavi mu je če]>ei s hribi in dolinami obsejan klobuk, iz katerega bi se dalo težko več sklepati, da je bil svoje dni »trd, gosposki« klobuk. Vrhu njega je zijala precejšnja luknja, ki jo je pokrivala mala, poševna strešica, liki pregibljivi ventil na se- kaj teškega, ki tišči duha k tlom. Ves vzduh kakor da je nasičen otožjem in melanholijo. To je bilo moreče, težko, da ti je bilo tesno okolo srca: prav tako, kakor je, kadar se gori nad nemi pripravlja na hudo uro, ko se imajo razvezati elementi narave in zbesneti nad našimi glavami. Pihal je veter in tu pa tam je že začenjal padati dež.... Taka je bila slika v nedeljo še po 5. uri zjutraj. Mi Tržačani pa smo imeli praznovati veliko slavje, smo pričakovali milih gostov od raznih krajev. In ob 6. že nam je bilo sprejeti prve in — najmileje goste. Saj so imeli priti iz srca naroda našega, iz središča domovine, iz metropole naše — Slovenije. Morete si misliti, kako smo se v jedno-mer ozirali gori proti nebesnemu svodu, ne bi i li zapazili kako znamenje jasnenja ?! Prehudo bi bilo to : tedne že je na tisoče poštenih ; slovenskih src hrepeneče pričakovalo tega dne — a sedaj naj bi nam nesrečno vreme pokvarilo vse ! Bližala se je 6. ura ; še je bilo oblačno prek in prek, ali gori v vzduhu sa je pomirilo in ni več tista prejšnja tesnoba tiščala na-te. Zdelo se je, da ima obzorje vendar prijazneje lice in da bomo vendar mogli slaviti naš dan.....! Vsprejema gostov. Proti 6. uri so se zbrali na peronu juž-i nega kolodvora Kolaši z odborom in predsednikom, gospodom Milošem Kamuščičem na čelu. Da-si je bila se zgodnja ura in je bil velik del Trsta še v Morfejevem naročju, bilo je na peronu in pred kolodvorom že nenavadno živahno. Ne da bi je kdo posebno poživljal v to, prihitelo je vendar na stotine našega ljudstva, da se udeleži vsprejema milih gostov iz bele Ljubljane. Ob 6. in pol uri je pridrdral vlak, ki nam je privel nad 40 gostov, členov društva Ljubljane. Ni se še vstavil vlak, a že so živahni vskliki doneli od obeh strani: pravi srčni vsprejem je bil že dovršen.....! Kar kipi v srcih, noče čakati in ne pozna formalnosti. Čim so gostje stopili z vozov in se razvrstili v kolo, jih je predsed. »Kola« pozdravil kratkim, a iskrenim nagovorom. Menil je nekako: Mili gostje, dragi bratje, dobro nam došli in pozdravljeni na tržaških tleh ! Radi razmer, ki so gotovo dobro znane tudi vam, vas ne moremo vsprejeti tako, kakor bi radi, kakor je navada v Slovanih vsprejemati goste, pri- jatelje ! A tolaži me vera, da poznate razmere naše tudi vi, in da boste radi upoštevali našo dobro voljo, ki je obnemogla nasproti tem razmeram. Upam in želim, da se boBte danes vzlic vsemu počutili kakor da ste doma, v hiši tlomači med brati in sestrami ! Torej še enkrat: Dobro došli ! Na ta nagovor so zaorili živio-kliei med Ljubljančani in se je v njihovem imenu zahvalil predsednik »Ljubljane«, gosp. Sturm, oče, rekši, da so z radostnim srcem prihiteli me«l tržaške brate. Ravno zato, ker uvažujejo razmere, in ker vidijo, kako pogumno nastopajo tržaški Slovenci vzlic tem razmeram, so tem raje prihiteli na slavnest »Kola«. Govornik je zaključil: Sporočam vam pozdrave iz bele Ljubljane in v dokaz naših čutil : evo vam slovanski poljub ! Oba predsednika sta se poljubila, a po peronu so zaorili živio-klici. Na prostoru prčd odhodom zbrano občinstvo je prisrčno pozdravljalo goste. Odi strani stoječi Italijani pa so radovedno in mirno opazovali goste. »Kolaši« so sproveli goste v prostore »Tržaškega podpornega in bralnetra društva?, kjer so odložili zastavo in drugo prtljago. Čaš med 7. in 10. uro — ko se je vršil vsprejem ostalih gostov od goriške strani — so porabili ljubljanski gostje za ogledovanje mesta. Ogledali so si spomenik Rossettija,. ljudski vrt, veselični prostor, razne znamenitosti mesta, šetali se ob morju in nekateri: so se tudi ohladili v valovju jadranskega morja. Zlasti pa jih je presenetil divni razgled z višine nad sv. Andrejem na miljski zaliv in istrsko obrežje. Proti 10. uri so se valile cele trume ljudij, proti kolodvoru. Mnogo njih jih je šlo na peron, večina njih pa se je razvrstila pred kolodvorom. Kar mrgolelo je in množice so kinalu napolnile ves prostor tja do kavarne »Alla Stazione«. Laško občinstvo je gledalo strmč, kaj pomenja to, a bilo je mirno in ni je bilo čuti ni žal-besede. Prvi vlak z goriške strani je dospel ob 10. in pol uri in je pri vel goste z »Nabrežine« in bližnjega Krasa. Drugi vlak je došel kaki četrt ure pozneje z goriškimi gosti. Teli je bilo nepričakovano veliko število, da smo bili radostno presenečeni. Ko je bil vlak še zunaj pokritega kolodvorskega prostora, so gostje skozi okna vozov pošiljali svoje pozdrave mahanjem z robci in veselim vsklikanjem, a ko salki; izpod te je molel šopek črnih, večinoma z belimi nitkami pretkanih las. Obod pri klobuku je bil do cela razcefran in vrhu tega je usiljivo rila iz njega debela, voglata i žica. Pod tem pokrivalom je silil v stran koščat obraz, z velo, razorano, nagubančeno in ostrim strniščem obraščeno kožo ; lica so mu bila zlezla pod čeljusti, le nos je samozavestno, mogočno, nekoliko potlačeno, kraljeval sredi obraza. Mrke, steklene oči so bile itdrte in sivi obrvi so se ježili — kakor bi se bili skregali — na vse mogoče strani. Doli po plečah mu je visel debel, zimski, domači koret*) iz rujave volnej ki je bil koncu rokavov in ob žepih razcetran in razjeden, kar je bilo gotovo delo predrznih, škodoželjnih mišij. Hlače so bile zbok zaplat in podlag tak<5 različne, da bi bilo prav težko uganiti, v katero sukno je oblekel krojač prvotnega gospodarja. Vrhu tega so mu segale le do šišek. Čevlje je nosil na »obrt« s), ob strani z debelo žico pritrjene, od zdolaj pa podkovane — kakor cesarska kasa — z debeloglavimi lokovškimi žeblji. Iz desnega je molela umazana cunja, zraven katere si lahko videl še par bilk slame. Od *) Koret = kamižola. -) „Obrt" — čevlji z jer .»eni, ki se jih nars-jene kupuje na semnjih na Goriškem. zadej po hrbtu in po hlačah so visele sledi sena — znamenje, da Zalagarjev Johan ne spi baš v pernicah. Storil ni nikomur nič slabega, in žal-beseda ni prešla meje njegovih redkih zob. Radi tega so ga tudi ljudje imeli radi, in prav veseli so bili, ako se je včasih izgubil med nje. Sicer resnega obraza, se ti je nasmehnil pr-iv dobrodejno, ko si ga prijazno ogovoril in vprašal : Stric, kam se nesemo > — Mi ? A — mi gremo, kamor nas noge nes6 — je odgovoril v svojem »plurale majestaticum«, in navzlic vsej svoji prijaznosti povedal ti je le redkokedaj, kam je njegova pot. Imel pa je tudi to posebno navado, da je govoril rad v nekako vezani besedi, če tudi je pogledal v čašo zgolj le včasih in še to le skozi črna, zakajena očala. Seveda pa ni gledal — kakor kakov kuštravi poet — na dolgost verza: bo li dovolj zlogov ali ne, je-li bi začel s troheji, ali jambi; marveč je gledal le na konec, dobro držč se znanega prigovora : kar delaš, delaj dobro in glej na konec! Na rimo, hotel sem reči, je gledal Johan; pa naj bi ne mislil kedo, da je tekmoval s Prešernom. (Pride še.) se je vlak ustavil, je na peronu zagroraelo živio-klicev. To je bil prizor, katerega ne pozabimo tako hitro. I zatopi vse jroste je predsednik »Kola* po-zdravil blizu tako-le : Dobro došli iz solnčne >se v topi le v gromečih živio-klicih na peronu zbranega občinstva. .V kako je bilo še le pred kolodvorom ! Goltom si t1;tal na obranih, kako jih je presenetil ta prizori Kje drugje na Slovenskem bi jih m<>rd:i ne bil, ali v Trstu ne bil bili pričakovali kaj takega. Tu je bilo zbranega na tisoče o 1» č i n s t v a. In to brez vsake agitacije. Jedini agitator je bilo to — srce ! Čuteče, riMloljubno si«»vensko srce ! Tisoče src je vstre|iečaU> v radosti in tisoče grl je pozdravljalo goste in jih potem spremljalo v mesto. Od kolodvora, |m> ulicah Ghega, Tor-rent^. Stadion d«> prostorov »Tržaškega podpornega in bralnega drnštva« se je valilo kakor črn oblak. Drugo ljudstvo je postajalo strme. In ker se je z jedne strani naše občinstvo vedlo uzorno, a ni bilo tudi z druge strani čuti ni najmanjega nasprotnega pojava, izvršil se ta s p r e v o d v uzornem redu, brez najmanje nepri ličnosti.... Sprevod ?! Kako to ? Saj je bil prepovedan IJDa prejM»vedan je bil in ga tudi ni bilo — slavnostnega sprevoda namreč. Slavnostnega sprevoda, lepo urejenega sprevoda, z godbami in zastavami in drugimi društvenimi znaki res ni bilo. Ali srca tisočev, ki »j žareč i h lic sj remljali mile goste do »Tržaškega podpornega in bralnega dtuštva«, ta srca so bila z Iružena v impozantne vrste — iste misli, istega čutstvovanja, iste radosti na bratskem obisku..... Pred rečenim društvom se je nabrala velikanska muož;<*a, ki sc ne bi ni zganila z m« sta, ali pokorila se je uljudnim in taktnim o|*ominoin redarjev. (Pride še.) Politični pregled. V TRSTU, dne 23. julija li*)l Vatikan in slovensko bogosln- zenje. »Iz Vatikana« pišejo v »Information« : »Ze stoletja obstoji tu kongregacija sv. Jeronima, ustanovljena od papeža Siksta V. za romarje iz Dalmacije in v pod|H>ro ubosrim Dalmatincem v Kimu. Kongregacija, ki ima temeljno premoženje nekoliko milijonov, vzbuja že dolgo }>ohiepn >st hrva t-s k i h škofov, ki se hočejo polastiti nje premoženja v politične svrhe. Dosegli so že, da je bil raousignor Paztnan imenovan rektorjem kongregacije. Pazman je ogrski renegat, ki pa služi namenom Strossma verjevim. On je agent za osnutje Veliko-Hrvatske. ne da bi sploh znal hrvatski. On je radi tega deležen j*.sebne naklonjenosti kardinala Ram-polle, ki je izrecen nasprotnik Av-s t r i j e in zato prijatelj vseh centrifugalnih tendenc v monarhiji habsburžki. Strossmaver in Stadler sta z imenovanjem Pazmana storila važen korak za }x*hrvatenje kongregacije. Nekaj časa sem nabirajo jn^dpise na peticijo do pa|>eža za spremembo te ustanove v hrvatski kolegij. Mej tem so hrvatski škofje na palači sv. Jeronima dali razobesiti grb prihoostopanje hrvatskih ško- fov. Dalmatinei se hočejo obrniti do avstrijske vlade z posredovanje, kajti le to bi moglo preprečiti, da ne stopi v veljavo ž e dogotovljena papeževa bulla o spremembi kongregacije v hrvatski kolegij. Oe bi ta prošnja za posredovanje ostala brezvspešna, potem se hočejo Dalmatinei obrniti do italijanske vlad e, ker raje vidijo, da njihova lastnina preide v italijansko posest, nego da bi pripadla velikohrvatskim agitatorjem.« Tendencija, grda, slavofobska tendencija te hujskarije je tako oči vidna, kakor da jo je namazal kakov Cifut. Laž se podi za lažjo, falzifikaeija za falzifikacijo, kleveta za kleveto. No, jeden Strossmaver ima tako trdna j tla tudi v Kimu, da mu pač ne treba obrambe i pred vsakim mazačem. Vendar pa ne bo i škodilo, ako damo nekoliko odgovora čita-j teljera v pojasnilo. Ta zavod v Kimu je bil vstvarjen samo za Hrvate, ker tudi oni so imeli svoje kraljestvo in jih je svoj čas rimska stolica in vsa Evropa silno potrebovala. Denar, s ka- t terim so bile ustanovljene po-umične kongregacije, ni bil nikdar italijanski denar, ampak se je nabiral po vsem svetu. Denar za zavod sv. Jeronima pa je bil nabran skoro izključno med Jugoslovani! i Zavod sv. Jeronima v Rimu je bil v svoj čas že na propadu vsled intrig in spletk avstrijske in madjarske politike, vzlasti ker mu je nedostajalo denarja. Zavod se je zopet j>ovzdigal, ko gaje škof Strossmaver s p o m o č j o hrvatskih v e-li kaše v zopet dobro kotiral in mu pomagal, da je prišel do današnje veličine (Altro che italijanska last! Op. uredn. »Edin.«); ko je zopet na trdnih nogah pa so začeli po njem stezati svoje roke tisti ljubi Italijani, podpirani od avstrijsko-madjarske polike !! Znano je, da je ta zavod glavna opora glagolice, to je bogosluženja rimskega obreda med Jugoslovani in tako podpira in vzdržuje isti latinsko cerkev med Jugoslovani proti vztočni katoliški unijatski eerkvi. Iz tega je pač razvidno, kako morajo rimski papeži braniti ta zavod v interesu latinstva samega. Ker se je pa v novejšem času začelo pojavljati po Dalmaciji stremljenje za glagolico, in ker je to stremljenje začelo dosezati že take dimenzije, da se bo res morala glago-lica uvesti med Jugoslovani, hoče si raadjar-ska in avstrijska politika pomagati s tem, da porablja zopet Italijane, ki naj bi uničili hrvatski značaj zavoda sv. Jeronima. Se ve. o tem niso mislili na to, da s tem udarcem dobi ob enem smrtni udarec tudi latinstvo med Jugoslovani. Karakteristično na tej enun-cijaciji v »Information« je to, da si pisec — morda kakov madjarski čifut — prisvaja pravico govoriti v imenu italijanske Dalmacije, četudi Italijanov niti ni, ter ob enem žuga z Italijo proti pravičnim aspiracijam Jugoslovanov in posebe Hrvatov. Iz vsega tega je razvi dno, kako so naši politiki kratkovidni. Je pa tadi takih »oliti-kov, kateri pa menijo, da avstrijska vlada jMjstopa tako, da bi v ta namen med Jugoslovani čim prej onemogočila latinsko rimski obred ter jim pokazala pot do — slovenske unijatske cerkve. Bog daj srečo! Nevarnost nemškega stremljenja na Vztok za habsbnrzko monarhijo. Nemškim radikalcem treba priznati vsaj to prednost pred drugimi nemškimi skupinami, da so vsaj včasih odkritosrčneji. Liberalci, ustavoverci, in kakor se že imenujejo, so hinavci, ki hočejo isto, kakor nemški radikalei, ali si vsaj ne upajo nastopih proti temu, kar hočejo radikalei. Ali mej tem, ko so le-ti toliko pošteni, da priznavajo, da le v interesu nemške ideje in Velegermanija streme po tesnem spojenju naše monarhije z Nemčijo, so pa druge skupine tako hinavske in perfidne, da vsaki mahljaj s sekiro ob temelje samostojnosti te naše monarhije opravičujejo in celo proslavljajo v imenu — avstrijskega patrijotizma: kakor da je bil storjen v interesu te države ! Tako je bil »Grazer Tagblatt« te dni tako odkritosrčen, da je izrecno priznal, da je njihov nemško-radikalni program zasnovan z i>rečnim ozirom na korist Nemčije. Bavi se namreč z vprašanjem, na katero stran naj se narod nemški širi. Jako primerno bi mu bilo, ako bi prišlo med Nemčijo in Francijo do velikega uničevalnega boja. Na izidu vojne seveda veliki nemški mož niti ne dvomi : Francija bi Jbila poražena v tla. Potem bi Nemčiji ne trebalo, nego i znebiti se tiste človekoljubne omame 19. stoletja ter pregnati Francoze z njih selišč tja čez Pireneje k bratom jim Spanjcem ; in dobljen bi bil prostor zc širjenje nemškega naroda ! Ali jedna kljuka je tu vmes. Ti strahopetci od Francozov se bodo izogibali takemu boju in tako ne pride do njih uničenja. Kam naj se potem širi nemški narod ? V kolonije v druge dalj jje kraje sveta bo mogel le mal odstotek. In take kolonije tudi ne služijo v utrjenje države. Graški radikalni list piše potem doslovno: »Reko je možno po umetnih jezovih iztisniti iz stare in potisniti v novo strugo. Ko pa je prišel čas povod nji in naraščajo vodovja, predi raje jezove, tedaj se vodovja vračajo v stare struge. Tako izgleda bodočnost. Dednih avstrijskih nemških dežel, ki se od nekdaj pripadale k nemški državi, ne bodo mogli trajno odvračati od tega, da ne bi v ka kor s nj i-koli obliki iskale zopetne združitve z Nemčijo. Stremljenje na to je že sedaj tu ; nenisko-a rstr ijsko Ijadstvo hrepeni po tem, da se resi iz nasilnih z rez, v katere jih je vkle-nila nemodra politika«. To je menda dovolj odkritosrčno. Naša monarhija mora zgubiti svojo suvereni teto in svojo samostojnost v edini ta namen, da dobi nemški narod prostora za širjenje ! Jasneje in odkriteje vendar ni možno pokazati na nevarnosti tistega nemškega vala, o katerem je svojedobno govoril general Komarov. L#e-ta je sicer govoril o nevarnosti za Slovanstvo, ali če na mesto te besede postavite besedi av-stro-ogerska monarhija, ne postane izrek Ko-inarova nič manje resničen. f Grof Gjnro Jelačić Bnžimski. Umrl je jeden najznamenitejih hrvatskih veli-kašev in jeden najodločnejših hrvatskih rodoljubov, člen slavne rodbine Jelačičev, brat pokojnega hrvatskega bana grofa Josipa Je-lačića, podmaršal v pokoju : grof Gjuro Jelačić Bužimski! Umrl je v visoki starosti, v 1)0. letu svoje dobe. Svojo vojaško karijero je pokojnik počel dne 27, septembra 1824. 1. kaKor kadet v 7. pešpolku. L. 1848. in 1849. je sodeloval v italijanski vojni in je bil radi sijajnih z »slug odlikovan z vojnim križem za zasluge. V tej vojni se je izkazal med najodličnejširai in najhrabrejšimi častniki. L. 1849. je postal general, 1. 1853 pa c. k. komorni k. L. 1859. je bil kakor divizijoner v bitkah pri Palestri, Magenti in Solferinu in takrat je dobil za hrabrost najvišje priznanje. L. je postal imejitelj 69. pešpolka, L. 1801. je bil v saboru jednoglasno izbran deželnim podkapitanom. Slavni pokojnik se je največ izkazal s svojim znamenitim govorom v hrvatskem saboru 1. 1861., ko je v 58. seji kakor podban položil prisego. Tedaj je v tistem znamenitem govoru izrekel med drugim znamenite besede: »da bi videl svoj narod raje pod turškim jarmom, Dego pod absolutnim uplivom katerega si b o d t i omikanega naroda. Turek se zadovoljuje se životom svojega sužnja, ci vi 1 iziran narod pa zahteva tudi njegovo dušo — t. j. njegovo narodnost«. In glejte: kmalu za tem je bil grof Gjuro Jelačić, kakor podmaršal, postavljen v pokoj ! ! Uver-jenje je bilo obče, da je bilo umirovljenje posledica zgoraj » me nje nega govora. Ko je stopil v pokoj, se je potem vedno intenzivno udeleževal političnega življenja in se je še leta 1889. (v 84. letu svoje starosti) zadn ič podal v sabor, da je tamkaj z opozicijo glasoval za Barčieev predlog, da bi se sabor obrnil na vladarja z adreso, v kateri bi zaprosil za zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko. Kljubu svoji visoki starosti se je pokojnik do svoje smrti zanimal za javno življenje in je vedno eital časopise in knjige. S smrtjo grofa Jelačić i zamrl je moški rod slavne, rodoljubne hrvatske plemenitaške rodbine, ki je vedno igrala važno idogo v slavni zgodovini bratskega nam hrvatskega naroda. Rodbina Jelačićev je sicer izumrla, nje ime pa bo živelo na večno v hvaležnem spominu hrvatskega in tudi našega slovenskega naroda. Slava spominu junaških in rodoljubnih Jelačićev ! ! Nova stranka na Ogerskem. Listi poročajo, da nameruje mnogo uplivnih inagna-tov in členov ogerskega plemstva ustanoviti novo politično stranko pod imenom »kristijan-ska stranka«. Nova stranka imela bo odločno antisemitski značaj. Cujerao sporočilo, a Slovani naj bodo pametni in naj ostanejo hladni. Tudi na Dunaju imamo antisemite, ki imajo (vrhu vseg^) še v veliki meri zahvaliti ravno Slovane na tem, kar so! Da jih v cvetju prve dobe njihove niso podpirali dunajski Cehi, nikdar ne bi bila dunajska antisemitska stranka^prišla do tolike moči, nikdar ne bi bila dobila Dunaja v roke in dr. Ijueger ne bi bil dunajski župan! A plačilo? Krščanski antisemit in ne-krščanski Žid : oba si podajata roko v ne-krščanskera. krivičnem, nasilnem nastopanju nasproti Slovanom. Ne pozabimo: krščansko socijalna, antisemitska je večina v tistem deželnem zboru Niže-Avstrijskem, ki je vspre-jela lex Kolisko, s katero se jezik Cehov, izdatnega dela prebivalstva v deželi, proglaša brezpravnim in določa, da učni jezik v deželi sme biti samo nemški. To ni le brutalno, nekrščansko, ampak je tudi nasilje na temeljnem zakonu države. In glasila teh nemških antisemitov so te dni baš to lex Ko-iisko uvrščale v tisti red zakonov, s katerimi se more rečeni deželni zbor najbolj ponašati. Pa tudi na Ogrskem imajo že neko katoliško ljudsko stranko. Ali vprašajte tiste sirote, tiste mučenike slovaške, tisto rajo na Ogrskem, v koliko se ta stranka razlikuje od drugih madjarskih strank glede madjarskega šovinizma ! Je-li imela kedaj ta stranka toliko poguma, poštenja in — krščanskega usmiljenja, da bi se bila uprla divjaškemu proganjanju sirote Slovakov, da bi bila izrekla besedo graje radi zatiianja, ki je v,sramoto civilizirani Evropi ?! Ne, ne. Zato naj Slovani na Ogrskem ostanejo hladni skeptiki tudi nasproti novi stranki magnatov, pa makar! da bo nosila naslov »kristijanske« ! S potovanja velikega kneza Aleksandra Mihajloviča. Veliki knez je sedaj gost sultanov v Carigradu. No, iz Sredca prihajajo še vedno podatki v r tzne evropske liste o dogodkih med bivanjem velikega kneza na Bolgarskem in o njega raznih izrekih. Vsi ti podatki pričajo, kako ima Rusija, ob vsej pozornosti, ki jo mora obračati na skrajni Vztok, vedno odprto svoje oko za dogodke v Evropi in zlasti na Balkanu. Iz nekega izreka velikega kneza, ki ga je priobčila * Vo3sische Zeitung«, pa bi bilo razvidno, da v visokih sferah ruskih niso tako indiferentni za slovansko vprašanje, nego se v obče misli in kakor tudi res kaže videz. V pogovoru s predsednikom odbora za postavljenje spomenika carju-oslobo-ditelju, da je rekel veliki knez Aleksander Mihajlović, da je ta spomenik velikega pomena za vse Slovane, ki da bi se morali združiti proti skupnemu sovražniku. Car Aleksander II. daje bil car za vse Slovane!! Tržaške vesti. Himen. Danes zjutraj se je poročil v župni cerkvi v Rojanu gospod Josip Pertot Andrejev iz Barkovelj (»pri rumeni hiši«), z gospico Evfemijo Piščančevo iz Rojana. On — naroden mučenik; ona — uzor slovenske žene. Dvojica po volji naroda, ki nam zagotovlja, tla smo dobili rodbino, v kateri bo ognjišče rodoljubja. Iz polne duše želimo: bilo srečno! Spomenik D. Rossetti-ju pred uhodom v javni vrt je že popolnoma dovršen in ga je treba samo še odkriti ! Ali tu stojimo pred nerazrešljivo zagonetko. Ves aparat je propagiral idejo spomenika, ime in spomin pokojnega sta postala v bojni klic proti Slovencem, v imenu Rossettijevem so hujskali laško maso proti našemu življu in ime Rossettijevo so oneČastili s tisto »Nella pa- : tria......« A sedaj, ko treba razkriti spominek' in kronati vso to gonjo — sedaj so i obnemeli! Oficijelni listi italijanske vladajoče ! klike tako trdnovratuo molče o slavnosti razkritja, da bi človek niti ne vedel, da se bližamo tako znamenitemu dogodku, kakor so navadno odkritja spomeuikov, ako ne bi o tej stvari, »lan za dnevom, bobnal tržaški »enfant terrible«, list »Avanti«. Ta list je laški gospodi o tej priliki tako korenito zmešal štreno, da ne vedo več, kje imajo glavo. Italijani so mislili namreč s postavljenjem tega spomenika napraviti veliko protislovensko in tudi protiavstrijsko demonstracijo, list »Avanti« pa je camorri in — kar je glavno — tudi ljudstvu dokazal, da je bil Rossetti koncilijanten mož, ki je znal in rad govoril slovenski, in navdušen Avstrijec, Avstrijec iz vsega srca. To je gospOJo tako osramotilo, ker je pred vsem svetom, do na- gega sleklo vso to komedijo, Ha se sedaj ne upajo odkriti Rossettijevega spomenika, ker J jih je — tako grozno osmešene pred vsem j tržaškim ljudstvom — sram!! To bi bilo pisanja in b<>bnanja ter pozivanja na slavnost I odkritja sjKjmenika, ako ne bi bil »Avanti« i strgal to naj no vej o laž irredentizma in slavo-fobstva! Ker so s|>oznali sedaj, da Rossetti | ni bil tak irredentist, kakor so si ga oni 1 predstavljali. ohladilo se jim je takoj navdu- i šenje do njega. Mislili so postaviti spomenik irredentizmu, a stal bo sedaj spomenik, ki bo svetu glasno pričal, da je Trst še vedno v avstrijski državi ! Radovedni smo res, kako in kedaj se izvrši to odkritje! Ali za sedaj — kakor rečeno — ne vemo nič, kedaj se ima zgoditi to, ker laška glasila nočeje ni l>esedice ziniti o tem. Spomenik blairopokojni eesarlef Elizabeti. Prejeli smo in objavljamo: Delavski odbor, ki se je ustanovil pred nekoliko meseci za postavljenje spomenika pokojni eesa-riei Elizabeti v Trstu, je izdal manifest do meščanov tržaških in do prebivalstva po deželi, s kater.m prosi, naj bi isto prispevalo za postavljenje tega spomenika prejasni vladarici, katere tragična smrt je pretresla vse narode te zemlje. V manifestu je rečeno, da živa želja, da bi imeli v Trstu trajen spomenik občudovanja, ki ga je to mesto gojilo do preljubljene cesarice — in pa okolnost, da so drugi veliko manji kraji že postavili spomenike prejasni mučenici iz Ženeve : sta napotili izbrano družbo meščanov, da so se zbrali v odbor z nalogo, da se v Trstu postavi spomenik kolikor nesrečni toliko ljubljeni vladarici, spomenik, ki bo veličasten in povsem dostojen prejasne žene, kateri bo postavljen, in dostojen mesta tržaškega, tega prvega trgovinskega em|M>rija monarhije. Sedež odboru je v ulici Farneto, št. 4, drugo nadstopje. Do|»>slani prispevki se razglašajo mesečno z lepaki na oglih niesta. Vsaki občini ozir. obč. uradu so se do-]>osIale knjižice za nabiranje. Razne občine iz Furlanije in Istre so že doposiale prispevkov, dočim se iz slovenskih krajev (razun -trških) ni odzvala še nobena občina. Xaj se nam ne šteje v zlo, ako govorimo odkritosrčno, saj smo storili le z najboljim namenom : da Čim prej uresničimo postavljeni si namen. Enakopravnost na našem sodišču. Prejeli smo in objavljamo: Dne 17. junija t. 1. so bili iz Sv. Ivana Jožef Fonda, Marija Fonda in Crša Skergat poklicani na sodišče v Trstu kakor priče radi tatvine, ki se je bila tam izvršila. Prejeli so bili laške j>ozivnice; in kakor so jim raztol-mačili drugi, bilo je na njih, naj pridejo na sodišče ob 9. uri zjutraj v I V. nadstropje, vrata št. XII. Gospoda sodnika so prosili, naj jih zasliši slovenski — zahtevali so, naj jih izprašuje slovenski, ker ne poznajo drugega jezika, nego slovenski. Da-si je imel gos|>od sodnik v sobi št. XII. po[H>lnoma slovenščine zmožnega uradnika, sestavil je z njimi laski zapisnik in jim ukazal, naj laški zapisnik podpišejo. Ker sta Josip in Marija Fonda mislila, tla morata ubogati sodnika : podp;sala sta ta zapisnik, da-si jima ni nikdo preči tal zapisnika in tudi ne povedal, kaj je zapisano v zapisniku. Od Urške Skergat — katera je tudi zahtevala, naj jo zaslišijo slovenski in naj se sestavi slovenski zapisnik, s katero pa je gosp. sodnik, vklub temu sestavil njej nerazumljiv laski zapisnik — zahteval je gosp. sodnik, naj se pod p še. A ona je izjavila, da se ne zna podpisati v laškem jeziku — in tako tudi ni podpirala laškega zapisnika. Je-ii to odgovarja zakonit ? Kedo jamči tem pričam, ki so pred zakonom odgovorne za svoje iz{M>vedi>e, da je bilo vse natanko tako zapisano kakor so izpovedale in da se ni vtihotapila kaka pomota ? ! ! Ta pa je lepa ! Tudi nekateri c. kr. redarji začeli so za sramovat i našo narodnost! Nedolgo temu dala je Josi p i na Povh, stanujoča v zagati Scorcola št. 29*i, nekemu ko-tlarju kotel v jx>pravo. Ker kotla le ni mogla dobiti nazaj, šla je dvakrat h kotlarju po kotel, kotlarja pa ni nobenkrat našla. Zeni se je stvar zdela sumljiva in je radi tega zahtevala od kotlarjeve soproge, naj jej pove ime moža, ker ga hoče naznaniti policiji. Žena se ie branila ugoditi tej zahtevi, vsled česar je šla Povh po redarja, katerega je dobila v ulici Castaldi pred bolnišnico za otroke. Ker žena ne zna d<»bro italijanski, nagovorila je redarja v slovenskem jez;ku, na kar jej je sti, torej c. kr. redar, odgovoril surovo v1 laškem jeziku : Jaz ne govorim ščavo, če hočete kaj, pojte na {»olicijo! Tako torej ! Ni dovolj to, da redar ne pozna jezika, katerega govori veliko število tržaških prebivalcev, ampak upa se še žaliti naš jezik in našo narodnost! Daleč smo že prišli, jako daleč, ako sme celo zastopnik zakona žaliti našo narodnost. Ves Trst in vsa oficijelna Italija bila bi po koncu, ako bi se kakemu Italijanu dogodila taka krivica. Radovedni smo koliko časa še Ijodo trajale v našem mestu take razmere. Ali je naš narod res že izročen na milost in nemilost laškim srditežem ? Ni dovolj, da nas zasramujejo laško ljudstvo, mestni uradniki, razni državni uradniki, ne, še vse to ni tlo volj ! Sedaj bi ne trebalo še druzega, nego da bi nas še čuvarji javnega miru in reda, čuvarji pravice in zakona začeli žaliti ! To bi bile potem razmere, na katerih ne bi časti-tali onim, ki jih niso — znali ali hoteli preprečiti. Toliko v opozorjenje onih, katerih se tiče ! Porod na pa miku. Včeraj zjutraj je došel na parniku »Quieio«, ki vozi med Puljem in Trstom, v Trst jeden potovalec veČ, nego se jih je ukrcalo medpotoma. Med vožnjo je namreč na parniku porodila neka Leopoldina Grobica. Dospevšo v Trst so porodnico in novorojeno deklico z nasilnico prenesli v porodniški oddelek mestne bolnišnice. Novo klavnico napravi gosp. Jernej Kralj v Trebčah na posestvu poti staro tab. št. 1042. Slučajni prigovori naznanijo naj se pismeno do dne 6. avgusta mestnemu magistratu, ali pa ustmeno dne 7. avgusta komisiji, ki »e ob 10. uri sestane na licu mesta. Nagla smrt. 60-letno Marijo Maluto našli so včeraj zjutraj mrtvo v postelji ua njenem stanovanju v ulici Madonnina št. 16. Izpred nasili sodišč. 24-letnega čevljarja Josipa Kureta iz Mdj je tirjal dne 21. maja t. 1. neki 15-letni Fran Polli, naj mu vrne nekaj denarja, katerega mu je bil dolžan. Čevljar Kuret, ki je grbast, je odgovoril, da mu povrne, kadar bo imel dosti denarja in ne bo vedel, kaj početi z istim. Na to sta se fanta stepla ; Polli je potem odšel in povedal dvema tovarišema, tla ga je »gobo« natepel, Ti trije in še nekaj druzih so šli na to grozč proti Kuretu, kateri je, boj d se, da ga ti napadejo, potegnil nož iz žepa in začel žnjim mahati okoli sebe, o čemer je Polli ja težko ranil v stegno. Radi tega čina je bil Kuret včeraj pred tuk. deželnim sodiščem. Z ozirom na to, da je bil Kuret od fantov neprestano inaultirau in zasramovan s psovko »gobo«, obsodil ga je sodni dvor samo na 2-tedenski zapor. — Služkinjo Katerino Ij tdič je tukajšnjo deželno sodišče obsotlilo radi tatvine ua G mesečno težko ječo ; Antona Pokrala pa, radi telesnega poškodovanja, ki ga je prizade| Franu Ličanu v nekem pretepu z istim, ua trimesečno težko ječo in poplačilo 60 kron poškodovancu. — V vrtu kapucinskega samostana v Kopru ukradel je v noči med IT), in 16. neki Peter Padovan štiri kokoši. Ker mu to še ni bilo dovolj, je udri šipo na odru ter splezel v samostan. Tam pa so ga zapazili in Padovan je zbežal skozi okno zopet na piano, kjer ga je prijel redar. Temu pa je poštenjak, ne bodi len, zadal tak udarec v obraz, da se je redar zgrudil na tla. Pritekli so še drugi redarji, ki so fanta povezali in odvedli v zapor. Tukajšnje deželno sodišče je obsodilo Padovana radi teh činov na 4-mesečno težko ječo. Ne dražite žeu ! Katari« L. se je podala včeraj k neki T., kateri je pripovedovala razne pikantnosti o njenem možu. in je le-ta vsled teh razkritij ' postala silno ljubosumna. Ko je prišel T .-in soprog domov, pričakovala ga je ljubosumna žena na pragu in mu jih naštela, kakor zna to samo razdražena žena. Ko je ošteti soprog izvedel, da je bila omenjena Katerina pri njegovi ženi, in tla jej je napolnila glavo, šel je naravnost k njej na tlom, kjer jo je pošteno oštel in oklofutal. Mož Katari ni n, ki je bil navzoč o tem tragičnem prizoru, moral se je seveda — četudi morda nekoliko nerad — potegniti za svojo »boljšo« polovico in je naskočil uepo-zvanega gosta. Navstal je seveda pretep po vseh pravilih in ,regelcah' ter ob spreinijevanju upilja klepetave Katarine. Vse bi se bilo lahko lepo izteklo, da ni nepozvani gost potegnil noža in začel mahati okoli sebe. Prišel je redar, kateri je podjetnega pretepača, Ka-rola T., spremil v zapor. Drsibe premičnin. V sredo, dne 24. julija ob 10. ari preti pol utl ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Canale št. 7, hišna oprava; v ulici Farneto št. 32. A, oprema v zalogi; pri sv. Ivanu št. 681, šivalni stroji; v ulici Picco-lomini štev. 6, hišna oprava ; v ulici Poste Nuove št. 3, oprema v zalogi. Vremenski vestnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 26.5, ob 2. uri popoludne 30.6 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768.0. — Danes plima ob 3.31 predp. in ob 3.23 pop.; oseka ob 0.8 predpoludne in ob 10.39 popoludne. Razne vesti. Zgodovinska slika avstrijskega državnega zbora. Praški listi javljajo, tla češki slikar Novak izdeluje sliko, ki bo predstavljala tisto nepozabno zatlnjo sejo predzadnjega zase-, danja državnega zbora in sicer v trenutku, ko ministerski predsednik tir. Korber — po polunoči, potem ko je bil prišel iz Schon-: brana, kamor je bil šel vzbudit cesarja, tla ! dobi od njega potrebna pooblastila — čita I cesarski dekret, s katerim se zaključuje zasedanje. Ker se je to znamenito zaključenje | dogodilo vsled češke obstrukeije, imela bo ta slika zgodovinsko važnost za avstrijske Slovane, in v prvi vrsti seveda za Čehe. Vesti iz ostale Primorske. j Na pomoč! Ubogo ljudstvo! Iz Marezig, okraja koperskega, nam pišejo : I V tukajšnji občini je padala toča, ki je na-i pravila velikansko škodo. Pridelek na vinu je uničen do malega v vs j občini, vendar je ; v većem dalu občine ostalo vsaj en del drugih pridelkov (krompir, koruza in dr.), a v selu La bor ni ostala niti jedna bilka cela! Tam je uničeno vse, grozdja ne bo niti zrna, ne krompirja, ne koruze, sploh ničesar. Uničena je cel6 trava. Tam je padala kakor pest debela toča neprenehoma tri četrt ure !! Selo izgleda kakor po zimi. Niti jednega lista, niti jedne cele bilke. Pogled na vas je uprav grozen. Uničeno pa je, ne samo za letos, marveč ne bo pridelkov za več let ; to velja osobito o grozdju in sadju. Selo šteje 40 hiš in škod o, k i j o je p r o v z r o č i 1 a toča onim 40 ° i-romašnim posestnikom je cenjena preko 100.000 kron. Uineje se, da je ljudstvo obupano. Beda je velika že sedaj, a kaj še-le bo! Ljudstvo že zdaj nima, od česar bi živelo, a na zimo nastopi neizogibna 1 a-kota! Ljudje hodijo po selu obupani, potrti, povešenih obrazov. Nimajo niti veselja več do dela, ker vidijo, da je brezvspešen boj proti besnim elementom narave. Tukajšnje županstvo se je obrnilo sicer potom c. okr. • glavarstva v Kopru za pomoč tlo vlade, a tu je neobhodno potrebna hitra in nujna pomoč. Obračamo se torej tem potom do usmiljenih ljudi, naj pomagajo ubogim in nesrečnim ljudem. Priskočimo jim na pomoč vsaki po svoji moči in pokažimo jim, da so na svetu še čuteča srca, imajoča usmiljenje z njih bedo ! Pomagajmo jim hitro, da jim čim prej mine obup ter se jim povrne veselje do dela in življenja. Vsaki, tudi najmanjši dar sprejema hvaležno županstvo v Marezigah, okraj koperski. Darovi se bodo objavljali po časopisih. Časopisi so naproseni, da ponatisnejo ta dopis. X Smrtna kosa. V Gorici je umrla gospodarica znane slovenske gostilne »pri belem zajcu« v nunskih ulicah, Katarina Čoš. Počivaj v miru. Trgovina in promet. Vročina r Ameriki. NE\VYORK 22. (B.) Po sporočilih iz zapadnih držav je bila temperatura danes pet višja in bolj suha. Jz razLili krajev poročajo o slučajih, ko so ljudje v zadnjih 36 urah oboleli vsled vročine. V Chicago jih je umrlo 8, v Missouri 1, v Kansasu 14 ; obolelo jih je pa v poslednjem kraju 40. Tudi iz druzih krajev prihajajo sporočila o slučajih obolenja in smrti. Termometer je kazal 109° Fahrenheit. Največja vročina je bila v Deca-tur (Klinois). Poveljnik vojne inornariee. DUNAJ 23. (B) Poveljnik mornarice, admiral baron Spaun, se je povrnil s b svojega ogledovalnega potovanja. Princ Henrik Bourbonski. PARIZ 23. (B) List »Gaulois« je dobil od vojvode Charr.reskega brzojavko iz Sai-gona, ki pravi, da so princa Henrika Bour-bonsktga operirali na jetrih. Zdravniki tla bodo mogli še le v treh dneh izreči svoje mnenje. Kralj Belgijcev. BAD GASTEIN 23. (B) Kralj Belgijcev se je včeraj odpeljal v. avtomobilom preko Solnograda v Herrenchiemsee in se danes povrne semkaj. n Edinost" se prodaja razven že v znanih taba-karnah tudi J. Kramar v Rojanu in Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zraven prodajal niče Smolurs.) Vesti iz Kranjske. * Promocija. Na vseučilišču v Gradcu je bil daues promoviran doktorjem vsega zdravilstva gospod Zivko Lapa j ne. * V L j u b lj a n i je umrla g.a Franja N o 1 1 i, soproga znanega rodoljuba in zna- j menitega pevca, g. Srečka Nolbja in svakinj a opernega pevca, g. Josipa No'.lija. Pokojnica je bila navdušena slovenska dama in požrtvovalna sotrudnica na slovenskem odru v Ljubljani v prvih dobah njegovega razvoja. < "asten jej spomin ! * »Glasbena Mati e a« v Ljubljani je zaključila šolsko leto z lepimi vspehi svojih gojencev in v obče se priznajo zasluge, ki jih ima ta zivod za kulturni napredek med Slovenci. Nekoliko podrobnosti hočemo podati jutri, za danes omenjamo le, da je imela j Matica v minolem šolskem 265 rednih in 192 ' i izrednih, torej skupno 457 učencev. To je za naše razmere naravnost ogromno število. IM i.—-—M&m* hhllnffi Vesti iz Štajerske. — »Kat. tiskovno društvo v Mariboru je imelo dne 15. t. m. svoj redni XVI. občni zbor. Društvo ima svojo lastno tiskarno pod imenom »Tiskarna sv. Cirila v Mariboru«. V tej tiskarni se tiskajo razni listi in publikacije. Društveno glasilo je list »Slovenski Gospodar«, ki šteje sedaj 4200 naročnikov. V novi odbor so bili izvoljeni : dr. Križanid, dr. Mlakar, dr. Glančnik, dr. Medved, dr. Pipus, dr. Matek, Gomilšak, Štrakl, Mart. Medved. • MIZARSKA ZADRUGA V GORICI i J z omejenim jamstvom * J naznanja slovenskemu občinstvu, da < 1 je prevzela < | m slo?, zalop pMštva i ► iz odlikovanih in svetovnoznanih to- j ► varn v Solkanu in Gorici < J Antona Černigoj-a ► Katera se nahaja < \ v Trata, Via Piazza vecchia ; ; (Roaario) št. 1. i ► (ua des«i strani eerkve sv. Petra). J ► Konkurenca nemogoča, ker je blago < ' iz prve roke. < Msanfler Levi Mlnzi Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. -TRST f TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa. i Piazza Rosario št. 2 vogal I (Šolsko poslopje) j Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vrfiuje naročbe tudi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILOSTBOVAIJ CENIK ZASTONJ IS FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Ta siadna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos* za toraj Ugodna prilika. V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičaimi lečami od nove. više. JCaočniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^.vMjenili državnih papirjev in srečk. Ponudite pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutshegasse. 8. JAKOB BAMBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. — Podružnica: Via Torrente4. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonija lij, vatkovrstoega olja, navadnega in najfinejega. —- Najfineje testenine. po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno.—Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri naisolidnejšem delu in o zmernimi cenami. >iijliolja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak 4. 4. 4. Ces. in kralj. priviligirana naj se zahteva povsod le: KAVA DRUŽBE SV.C1RILAIN METODA V LJUBLJANI MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR ' V -i " . V ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJUBLJANI.- Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. za podove v četero nijansah za mehak les, bi pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 f^ m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v plehasti škatlji. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam sč zeleno varstveno znamko »nuna« malil ali ♦» velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo li lončka .'» krem stot franko, razpošilja proti predplačilu: mmm A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" ■■ t Pregradi, Rogotee Slatina {Kohitscli-Sauerhrun). DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Eradv, Fleiachmarkt 1. -- BUDAPEST: Lekarnar I. pl. Toriik in I>r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Miltelbach. Na drobno se vdobiva povsod. J. PserMer-pe odvajalne Mjice Iccrra kemičnih izdeiko ST. FERNOLENDT Zaloga : Tiraj, V £cl uleistrasse it. 21 V stanov J jena 1832. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna crnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilno rmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje teščito (btks) Cenik poiljem brezplačno poitnine prosto Štefan Cruciatti ornamentalni kamnosek T Trstu. Tia della Pieta it. 25. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najuavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah l>elega ali Imrvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema nar»K*l>e za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši to^no in j>o ugodnih eenali. o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkujoče domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlili nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Fserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, Stane ikatljica s 15 kroglicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 ikatljicami 1 gld. 5 kr., pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Fserhofer-jeva lekarna Dunaj I., Siiiserstrasse štev. 5. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" Balzam zoper oz e Min o J. Pserbofer-jev. 1 lonček 40 kr., a poštnine prosto pošiljatvijo kr J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca -»kr1 J. Pserhofer-jev balzam 7Anpr aoUo 1 8teklenica 40 kr- Z<>pt*l g p0jtniae prosto pošiljatvijo kr. Stoli - ovi Kola - preparati izvrstno krepčilo za šelooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., '/s l'tra 1 gld. 60 kr., V4 litra SiVkr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld. J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 18£kl£ica T a n n o c hi n in-p o m ada J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld. Zdravilni obliž za rane pok. prof, Stendei-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bnlrich-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆINA = Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. = Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled. Izvrstna kuhinja J Plzensko in Kulmbaško pivo. dobro perskrbljena vsaki čas. "j Specijaliteta: Kraški teran. KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGUIŠČE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. -— | Telefon štv. 657. | i- 01) nedeljah tn praznM v lepem vremena vozne zveze od restavracije „Central Pilsen" na Opčino. Haj zmernejše cene. Točno postrežbo vodita 1 amtn 1 k a -ravnatelj a osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI „Jfova restavracija eentrale pilsen", (trst Via Torrente 10) z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O1 Kegljišče. Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Konrad Jacopich Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Josip Bizjak Ivan Seipulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor t h d i po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. A' zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. urarski mojster v Trstu ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. Nova čevljarnica Fran Benčiča v Trstu, ulica Giulia št. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago ki*kor: podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože ! v vseh barvsih. Delavnica za popravljanje vsakovrstnih strojev, motorjev na plin in brizgalnie vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Trstu, ulica Belvedere št. 9. Albert Brosch Trst. — Via S. Antonio 5. — Trst. Kožahar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju. zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pmerhofer in sicer z rudečimi črkami. Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbč vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Foiiljatve po poiti izvršujejo ae najhitreje proti temu, da ae prej vpofilje denar, večje naroči)e tudi proti povzetju zneska. će se preje vpoilje denar (najboljie s poštno nakaznico), potem je pofttnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. Obuvala. Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu oVninstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Kibonfo št. lil v Skednju (Sčedna) št. 388 (naglavni cesti). Sprejema naročbe po meri in za poprave. Bog i narod ! Peter Rehar, • teilianti mojster. Trgovina z izgotovijeiiimi oblekami. ■ * Ponte della Fabbra št. 2, vogal Odldlim. ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare štev. 1, druga podružnica „Alia citta di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke in sicer: obleke za moške od gl »'».50 do 24, za dečke od gl. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8, suknene hlače od gld. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do IG. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do i), od platna ali satena v raznih barvah od gld 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga Hnovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. s hčerjo, se svojim pohištvom išče stano-UUU vanjeein hrano v dobri hiši ("družini.) Naslov daje nprava „Edinosti". I krasna v,se«a Hvetilnica (lampa) znamka L6Od „U,illant Meteor-lirenner tvrdke Dittmar na Dunaju se po ceni proda. Naslov v naši tiskarni. IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Giovanni št. i*. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al tudi brez gobe. Le ta teden bode še na prodaj 500 centov živega apna, po 45 kr. kvintal v vasi B r i š e c k i pri Opčinah. Restaurant SILBEREGG Via Ghega št. 9 A. t b najugodnejša gostilna ■■ PLZENSKO PIVO SILBEREGG 1 po 24 nove. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nove. više. i Pivo v buteljkah I iz zaloge 1 SILBEREGG (G. E. P O H L Y), ry Via Zovenzoni št. 2. ' Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opol 1 o, istrsko črno in belo.