Poštnina plačana v gotovini ~ Abb. postale 1 gruppo 25U lir Leto XXXV. Št. 107 (10.326) TRST, nedelja, 13. maja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Za koga se bomo opredeljevali Prejšnjo nedeljo smo povedali Koše mnenje o tem, kako naj bi se opredeljevali slovenski volivci na bližnjih državnih in evropskih parlamentarnih volitvah. Omejili smo se na nekaj osnovnih ugotovitev o Političnem položaju v državi in pri nas in o interesih naše narodnostne skoposti, da se na teh volitvah Uveljavijo napredne politične sile in tisti kandidati, od katerih si brhko upravičeno nadejamo podpore v našem boju za priznanje In uzakonitev naših narodnostnih pravic. V rimski parlament bomo volili le čez tri tedne in je zato prav, da imamo pred seboj jasno sliko. Nobenega dvoma ni, da je naš prvi interes zagotoviti si izvolitev slovenskega predstavnika vanj. Možnosti izvolitve slovenskega kandida-ia v parlament se od leta 1976 do danes niso spremenile in slej ko Vej so samo v okviru kandidatne liste KPI za drugo senatno okrove na Tržaškem, to pa konkretno Pomeni, da je Jelka Gerbec kot kandidatka KPI v tem okrožju tudi edina slovenska predstavnica, ki ima vse možnosti za izvolitev v se-nat. saj ji to zagotavlja volilni mehanizem oziroma odstotek glasov, ki jih ima v tem okrožju komunistična stranka, ki je leta 1976 dobila M,5 odstotka oziroma 41.316 glasov tega okrožja. Menimo, da je senatorka Jelka Gerbčeva v teh treh letih upravičila Spanje slovenskih volivcev. V kj dobi je znala prikazovati, tolmačiti in zagovarjati interese sloven-*ke manjšine kot predstavnica Slovencev jg ne le jcot predstavnica KPI. Kot prva podpisnica zakonskega osnutka KPI za globalno zaščito Slovencev je tudi glavna tarča desničarskih, nacionalističnih in šovinističnih sil, ki nasprotujejo na-Hm narodnostnim pravicam. Njena Ponovna izvolitev v senat z močno °sebno uveljavitvijo bi potrdila pri-vvlenost Slovencev in demokratič-nih Italijanov zahtevi po globalni vnkonski zaščiti Slovencev v deželi jn* osnovi vseh treh zakonskih predlogov KPI, PSI in Slovenske skupnosti. To pa istočasno nikakor ne sme Pomeniti, da ne bi slovenski volivci Podprli tudi ostalih slovenskih kandidatov za senat in predvsem za Poslansko zbornico na listah PSI, j~pl in MF - SSk, pa čeprav nivo od njih nima možnosti za izvolitev. Gre za njihovo in našo na-°dno uveljavitev, kar bi se ddvazilo tudi na učinkovitosti na-e0a nadaljnjega boja. Ti kandidati ??• Tržaškem na tisti PSI A-2°*° Volčič, na listi KPI Miloš ,ud'n in na listi MF - SSk jjk Terčon, Alojz Tul in Aleš °kar; na Goriškem in Videmskem d KPI Bond Spacal, za MF -k Marija Ferletič in Gradimir radnik. žal nima PSI nobenega n^'da(a za Goriško in Videmski), °ene0a kandidata — Benečana na listah KPI, PSI in MF - Poleg izvolitve, oziroma uvelja-, ve slovenskih kandidatov pa smo mov so tudi narodnostne manjšine in rešitev njihovega pravnega statusa v posameznih državah. Iz tega zornega kota smo seveda tudi mi, kot ena od evropskih narodnostnih manjšin, zainteresirani na teh volitvah in nam prav gotovo ne more biti vseeno, kdo bo v bodočem evropskem parlamentu glasnik manjšinskih skupnosti. Prav gotovo pa je res, da bo lahko najboljši tolmač problematike narodnostnih manjšin v tem novem evropskem sosvetu tisti, ki je bodisi sam neposredno pripadnik manjšine bodisi tisti, ki živi v neposrednem dotiku z narodnimi manjšinami in zato pozna njihove probleme. Na izvolitev Slovenca na katerikoli Usti v evropski parlament ni mogoče računati, pač pa bo tudi v tem primeru pomembna uveljavitev slovenskih kandidatov s cim-večjivi številom preferenčnih glasov. Slovenski kandidati so zastopani na listah KPI, PSI in priložnostne volilne formacije nekaterih etničnih in jezikovnih manjšin italijanskega alpskega loka, v kateri je tudi Slovenska skupnost. Na lisii KPI je kandidat naš beneški rojak Pavel Petričič, ki je tudi edini slovenski kandidat iz videmske pokrajine. Na listi PSI je kandidat Jože Pirjevec. Na listi Union Valdotaine, Slovenske skupnosti in drugih pa kandidirata Drago Štoka in Andrej Bratuž. Od italijanskih kandidatov na listah, za katere glasujemo Slovenci v naši deželi, ima posredno možnost biti izvoljen kandidat na listi KPI, znani partizanski komandant Mario TAzzero. Tisti, ki bodo glasovali za socialistične kandidate, bodo izbirali med Arfejem in bivšim podpredsednikom deželnega sveta Pittimijem. Volivci Slovenske skupnosti bodo seveda podprli predvsem oba slovenska kandidata in njuna uveljavitev bi bila obenem tudi priznanje za pomemben delež, ki ga je Slovenska skupnost imela pri izključitvi Liste za Trst in njenih kandidatov iz načrtovane volilne formacije, ki bi povezovala Union Valdotaine in Listo za Trst, kar je imelo za posledico, da se Lista za Trst sploh ni mogla predstaviti na volitvah za evropski parlament. VOLILNA KAMPANJA SE POSTOPNO ZAOSTRUJE KOMUNISTI SE ZAVZEMAJO ZA OŠIBITEV KO CRAXI 0 NUJNOSTI OKREPITVE SOCIALISTOV p Krščanska demokracija pa plaši volivce z «nevarnostjo» levičarske alternative, da bi dosegla zadostno soglasje za morebitno večino desne sredine RIM — Sobota je že tradicionalno dan volilnih zborovanj in politiki včeraj niso mirovali, da bi ne--deljski časopisi lahko kar največ poročali o njihovih stališči/i. Zac-cagnini, Piccoli in Fanfani so med drugimi zopet orisali programske smernice politike krščanske demokracije. Sekretar te stranke, ki ie govoril v Cantuju, je poudaril, da je politika demokratične enotnosti še vedno nujna, pa čeprav s tistimi «neprestopnimi mejami*, ki jih je KD že pred časom nakazala. Žaccagnini je tudi poudaril, da komunisti predlagajo model družbe, ki ni združljiv z načeli KD. Iz Barija mu je posredno odgovoril Napoiitano, ki se je vprašal «ka-terim točkam komunističnega programa KD tako odločno nasprotuje, da ocenjuje kot nemogoče so- narodnostna skupnost seveda ^nteresirani, da bodo na listah, za ere glasujemo Slovenci, izvo-tisti kandidati italijanske na* *®|°sti oziroma Furlanskega gi-ki so že upravičili naše uPanje kot parlamentarci, ali , pričakujemo, da bodo, 'a k***! jeni, zagovorniki naših Ulc in zahtev. Prepričani smo, B le Politični čut slovenskih vo- !°h!LV tem oz'ru ta^° razvH' fj,"°do med kandidati znali opre-je*1 Za najboljše in svojo oprede-Podpreti s preferenčnimi gla-'■ želeti pa je, da bi tak čut vo-italijanske volivce, pred-Z™ tiste, ki glasujejo za krščan-B aeniokracijo, v okviru katere j Urjenje med naprednejšimi in vPra*ania dovzetnimi sigi' no eni ter desničarsko opre-Jenin« silami na drugi strani, o-lr fPlošnih usmeritev v tej n*i relativne večine. delovanje v vladi z nami?* Žaccagnini ni, odgovoril na to vprašanje in se je omejil le na trditev, da komunisti »stremijo za hegemonijo nad družbo*, medtem ko KD odločno nasprotuje, da bi del družbenega telesa prevladal nad ostalimi. Sekretar KD je, kot že v petek ocenil socialistični predlog kot «dvoumen*, saj po njegovem mnenju socialisti «zasleduje-jo levičarsko alternativo skupaj s komunisti, obenem pa so pripravljeni tudi v vlado s KD, vendar na osnovi enakopravnosti in paritetnosti.* To točko je razvil tudi Fanfani, ki je v intervjuju z urednikom neke zasebne florentinske postaje dejal, da so sedanje volitve še nevarnejše od prejšnjih. Tedaj — je pojasnil predsednik senata — je bila nevarnost, da nas komunisti nadkrilijo, danes pa je nevarnost levičarske alternative, ki bi lahko prisilila KD v opozicijo. To pomeni, da KD straši volivce s prikaznijo levičarske alternative, ki je bila pred tremi leti brez dvoma politično bolj aktualna, da bi si pridobila zadostno soglasje za morebitno večino desne sredine. Piccoli je bil v tem pogledu zelo jasen. V razgovoru z urednikom tednika «Europeo* je predlagal zopetno oblikovanje vlade demokratične enotnosti z že znanimi o-mejitvami. «Ce se komunisti ne bodo zadovoljili — je dodal — naj se zavedajo, da je sedanji položaj bistveno različen od položaja izpred treh let, saj imamo tristransko vlado in socialisti so zavzeli avtonomno stališče do KPI.» To temeni, da KD ima koalicijo desne sredine za gotov temelj, prizadeva pa si doseči levi center, «Zaccagninj — je dejal včeraj Craxi v Genovi — straši z nevarnostjo alternative, ki je mi ne predlagamo volivcem.* Ta izjava socialističnega sekretarja, s katero marsikdo v njegovi stranki ne soglaša, pa je uradno stališče, s katerim se PSI pripravlja na volitve. V svojem posegu Craxi ni povedal veliko novega in je zopet napadal «bipolarizem» ter poudaril, da socialisti nočejo igrati podrejene vloge. Njihov cilj je vzpostaviti novo ravnovesje sil na levi ter premostiti demokrščan-sko hegemonijo nad vzvodi oblasti. Craxi je bil tudi mnenja, da morajo volivci pomagati socialistom, da okrepijo svoj avtonomni polo- HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiM^MiiiiiiuiiMHiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii «Bencinska suša» v ZDA £&£■ lit I Zidak NOV POTRES V ČRNI GORI Strah in škoda a nobenih žrtev KOTOR — Včeraj ob prvem svitu se je zemlja v Črni gori ponovno močno zatresla in spravila na plan tudi tiste redke prebivalce, katerim siloviti a-prilski potres ni porušil ali poškodoval hiš. Potres jakosti 7 Mercallijeve stopnje je ponovno prizadel črnogorsko Primorje od Budve do Tivta, Petrov-ca, Kotora in Bara. Vse kaže, da bodo morali marsikatero stanovanjsko ali upravno zgradbo, ki je bila določena z* popravilo, dokončno porušiti. Največ škode je včerajšnji potresni sunek povzročil v starem delu Budve in v okoliških vaseh. V Petrovcu so morali stanovalci v naglici zapustiti stavbo, ki je vzdržala aprilski katastrofalni potres, v Kotoru pa se je sesula marsikatera zgradba, ki je bila že nepopravljivo poškodovana. Nova škoda torej, vendar na srečo ni poročil ne o ranjencih ne mrtvih. Vsekakor prihajajo iz ponovno prizadetih krajev prošnje po novi pomoči. Največ seveda potrebujejo šotore in tudi stanovanjske prikolice, kamor bi vselili ljudi, ki jim je včeraj sunek uničil streho. ^moaaf' 4jpf? ” .^ ^ žaj, saj le tako bo PSI lahko zagotovila državi »pet let stabilnosti in obnavljanja.* Med srečanjem s časnikarji v Bariju pa je Giorgio Napoiitano o-brazložil glavne točke volilnega programa KPI. «Demokrščanski voditelji — je .»udaril — so v očitni zadregi, saj se nekateri med njimi zavedajo, da je zaželeni povratek k levemu centru težaven in da bi javno mnenje ne razumelo tega vračanja k staremu spričo hude krize ki jo preživlja država in velikih problemov, ki jih je treba rešiti.* Napoiitano je tudj opozoril, da se je pred nedavnim med nekim zborovanjem v Milanu Žaccagnini pohvalil, da je s politiko demokratične enotnosti vsaj delno dzčrpal* komuniste. «Kako lahko zahtevajo — se jo vprašal Napoiitano —. da se mi vrnemo v programsko večino demokratične enotnosti, ne da bi nam zajamčili, da bo vlada res izpolnjevala sporazume in bo u-strezala potrebam države?* Enrico Berlinguer pa je včeraj popoldne v govoru komunističnim aktivistkam razvil naslednjo misel: «če se KD okrepi na volitvah, če se okrepi ta KD, ki se o-predeljuje za nazadnjaško linijo in za povratek v preteklost, ki zahteva vse več oblasti in ki skuša oddaljiti ljudske množice od strank, v katerih se le-te spoznavajo, ni nobenega jamstva, da bi država zadostila upravičenim zahtevam in željam žensk, vseh žensk, tudi tistih, ki so krščanskega nazora.* P. P. MILOŠ MINIC FRANCOSKIM KOMUNISTOM Blokovska politika zavita iroces popuščanja napetosti Poudarjena vloga gibanja neuvrščenih PARIZ — Član predsedstva CK ZKJ Miloš Minic, ki vodi jugoslovansko delegacijo na 23. kongresu Komunistične partije Francije, je predsinočnjim govoril v kulturnem centru kraja Chelles pred komunističnim aktivom o-krožja Sene in Marne, prisotna je bila tudi Madelaine Vincent, članica politbiroja KP Francije. Po pozdravnih besedah in čestitkah francoskim komunistom za njihovo dolgo revolucionarno borbo je Miloš Minic govoril o težkem mednarodnem položaju. «V mednarodnih odnosih prihaja do tujega vmešavanja , v notranje zadeve neodvisnih držav, do vojnih intervencij, agresij in oboroženih spopadov, namesto da bi medsebojne spore reševali na miroljuben način*, je dejal Miloš Minič, ki je pristavil, da se isto- OB OBLETNICI DEKLETOVE SMRTI Počastitev spomina Giorgiane Masi bi se lahko spremenila v tragedijo Policija večkrat preprečila polaganje cvetja pred spominsko obeležje RIM — «0 bog, kako boli*: zadnji tragičen vzklik mladega dekleta Giorgiane Masi, ki jo je strel zadel v hrbet tistega tragičnega večera 12. maja leta 1977. Dve leti po njeni smrti, tragičnem zaključku spopada med policijo in mladimi demonstranti, ki so zbirali podpise za osem referendumov radikalne stranke, je vprašanje, kdo je ubil mlado Giorgiano, še vedno brez odgovora. Preiskavo so pristojni organi zaključili in «zadevo Masi* krat-komalo arhivirali. In vendar i-mamo še vedno pred očmi policijskega agenta v civilu z naperjenim samokresom v roki, čeprav je takrat minister za notranje zadeve Cossiga odločno trdil, da niso v spopad posegli oboroženi agenti »preoblečeni v avtonomiste*, da je bila Giorgiano Masi zadeta v trebuh in ne v hrbet, saj prav za njenim hrbtom je stal oboroženi policijski oddelek. Fotografije in filmski posnetki vse to jasno pričajo Spominu dekleta, ob obletnici njene tragične smrti, so se včeraj hoteli pokloniti njeni tovariši in prijatelji. V Rimu so se tako skupine pripadnikov skrajnolevih gibanj zbrali na skupščini v avli pravne fakultete, že od zgodnjih jutranjih ur pa so v skupinicah, saj je policija prepovedala vsako zborovanje, nosili cvetje na kraj, kjer je Giorgiana padla pod zahrbtnim strelom. Po dveh letih in v istih krajih pa je včeraj le malo manjkalo, da ni ponovno prišlo do tragedije, do ponovnega prelitja krvi na rimskih ulicah. Rim je namreč ponovno pokazal lice n.esta v izrednem stanju. Mestno središče, univerzo, most Garibaldi, kjer je bila Giorgiana ubita, so o boroženi oddelki policije in karabinjerjev zastražili že od ranega jutra. Včeraj so se celo prvič po-služili novih oklepnih avtomobilov «M-113», ki dosežejo hitrost 120 km na uro, toda za prekinitev skupščine pripadnikov avtonomije na univerzi si z njimi res niso i-meli gaj pomagati. Podobne prizore neutemeljenega nasilja pa je bilo mogoče prav tako opaziti pred marmornato ploščo v počastitev Giorgiane Masi. Policija je dosledno napadala in razpršila vse skupinice štu- :j e°stajajo še volitve v evrop-^ Porlamenl. O realnem pomenu > rU°J’iev k°fno še spregovorili eba U°' Pniiolnosti, reči pa je ^ . da predstavljajo'kljub vsem J*tva,n nedvomno korak naprej kovanju sodelovanja v Ev-hi \n v komp)eksnejšem reševati ^kenih problemov s širših evromke interesne skup-' lJel telj družbenih greble- WASHINGTON — ^Bencinska suša* je zajela skoraj vse zvezne države od Floride do Havajev. Povsod kilometrske vrste avtomobilov pred bencinskimi črpalkami. Država, ki je sama med največjimi proizvajalkami nafte dramatično občuti novo energetsko krizo, prve znake podobne «suše» občutijo tudi ha Nizozemskem, kjer bo vlada v kratkem izdaja varčevalne ukrepe Italijanski minister za industrijo Ni-colazzi pa trdi, da pri nas ne bomo občutili pomanjkanja. iTe-lefoto ANSA-UPI) iiiiiiiiiimiiiiiiniiimiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiifiiiiuii|iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii(r jiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiihiiiiihiiiiiiiiiiiin BEOGRAD — Kot poroča tiskovna agencija ANSA naj bi jugoslovanski predsednik Tito konec tega meseca obiskal Libijo, Alžirijo in Malto. Vesti v Beogradu niso uraduo potrdili, Prekomerna strogost V sredo popoldne je nekaj desetin policijskih agentov v popolni bojni opremi vdrlo v avlo rimske ekonomske fakultete ter s silo razgnalo pripadnike avtonomije, ki so tamkaj zborovali, s pretvezo, da so protizakonito zasedli dvorano, ker niso imeli ravnateljevega dovoljenji za zborovanje. Daniele Pifano, ki je pozval prisotne, naj se ne ganejo, je bil priprt, pretor Paone in poslanec Minj-mo Pinto, ki sta ga branila, pa brutalno odstranjena. Včeraj - opohlne je policija priprla pet urednikov lista «I.otta eoutinuas, ko so se » topotu cvet- ja zbrali pred spominskim obeležjem Giorgiane Masi. Odvedli so jih na kvesturo z obtožbi), da so se zbrali, da bi povzročali nerede, ker se na ukaz policije niso razšli. Prav tako je včeraj zjutraj in popoldne policija uporabila silo in celo oklopna vozila M-113, da bi razgnala manifestante, ki so se navzlic prepoved kvesture zbrali, da bi s sprevodom počastili spomin padle tovarišice. To »o le vidnejši primeri ostrega policijskega pritiska zadnjih dni proti pr' .adnikom gibanja avtonomije, ki je bil, kolikor je mogoče razbrati iz agencijskih poročil, vsaj prekomeren. Res je sicer, da so se manifestacije avtonomistov'v preteklosti večkrat izrodile v nebrzdan, nasilje, vendar ali je to zadosten razlog za tako oster nastop? Ali so tisti, ki odgovarjajo za javni red, dobro pretehtali posege? Zaradi volilne kampanje in ofenzive teroristov je na petost v državi že dovolj velika in neodgovorno bi bilo Izzivati, pa čeravno nehote, no možnosti spopadov, tudi ker je neutemeljena represija le voda m» mlin sovražnikom države in demokracije. (vt) dentov in žensk, pripadnikov skrajnolevičarskih gibanj in radikalcev, ki so se bili drznili spomniti se obletnice smrti Giorgiane in se ji pokloniti s šopkom rdečega cvetja. Popoldne pa je prišlo celo do aretacij petih časnikarjev dnevnika «Lotta conti-nua», ki so prinesli cvetje v imenu svoje redakcije. Bilo jih je pet in policajem se je zdelo primerno, da tudi njih razpršijo. Časnikarji pa so se ukazu uprli in ostali pred ploščo: agenti so jih aretirali in jih odpeljali na kvesturo pod obtožbo, da so se zbrali z namenom, da bi povzročili nerede. Obtožba pa se je med «pogovorom» na kvesturi pokazala za neutemeljeno in časnikarje so izpustili. Proti večeru se je na Trgu Na-vona zbralo nad tisoč mladih: bivši sošolci Giorgiane Masi, pripadnice najrazličnejših ženskih gibanj in avtonomisti, na edini uradno dovoljeni manifestaciji v spomin umrlega dekleta in za katero je dala pobudo «Nova združena Revica*. Ko se je manifestacija končala, je namestnik rimskega kve-storja ukazal razhod in zapustitev trga v petih minutah. Vsi so se razšli, skupinico avtonomistov pa, ki je vztrajala na trgu, je policija razpršila s pomočjo svojega novega orožja, oklepnega avtomobila «M-113». Včeraj je državni pravdnik De Matteo podpisal odlok za začasno izpustitev na prostost Daniela Pi-fana, ki je bil aretiran v sredo na skupščini pripadnikov avtonomije na rimski univerzi in na kateri so razpravljali prav o možni skupni manifestaciji ob obletnici Giorgiane Masi. Pifana, ki je obtožen, da je z nasiljem zasedel javno ustanovo, bodo izpustili iz zapora šele v ponedeljek, (ap) .................................. PRVI REZULTAT POGAJANJ Z LR KITAJSKO Vietnam sprejel predlog o zamenjavi ujetnikov Kitajska še vedno zagovarja tezo o vietnamski hegemoniji, ton besed pa je bolj umerjen HANOI — Vietnam je včeraj sprejel kitajski predlog o obojestranski zamenjavi vojnih ujetnikov, ki so jih zajeli med nedavnim kitajsko-vietnamskim oboroženim spopadom. To je včeraj izjavil vodja vietnamske delegacije na vietnamsko-kitajskih pogovorih Phan Hien. V vietnamski izjavi se med drugim napoveduje, da bo Hanoi poslal 21. maja svoje predstavnike na mejni prehod »Vrata prijateljstva*, kjer se bodo srečali 5 kitajskimi predstavniki, da bi jim izročili določeno število ranjenih in bolnih kitajskih vojnih ujetnikov. Vietnam bo obenem sprejel določeno število svojih ujetnikov. Obe delegaciji bosta tudi razpravljali o nadaljnji zamenjavi vojnih ujetnikov. Medtem včerajšnje kitajsko-vietnamsko zasedanje v Hanoiu ni bistveno spremenilo zadržanja obeh delegacij. Vsekakor je bil ton besed nekoliko umirjen, čeprav je vodja kitajske delegacije Han Nianlong ponovno poudaril že znana stališča, da je spor, ki ruši mir v Aziji in v svetu, posledica politike hegemonije in vietnamskega ekspanzionizma, ki ga podpira Sovjetska zveza. Nian-long je tudi načel problem Ton-kinskega zaliva in zahteval naj Vietnamci umaknejo svoje sile z »zasedenih otokov* Hishna in Nansha, ki pripadajo Kitajski. (voc) HELSINKI — Predsednik finske republike Urhe Kekkonen je včeraj poveril mandat za sestavo nove vlade guvernerju državne ban- ke Maunu Koivistu. Politični opazovalci domnevajo, da bo socialdemokratski mandatar sestavil levosredinsko vlado. Rimski sodniki že četrtič zaslišali Negrija RIM — Sodniki, ki vodijo preiskavo o umoru predsednika KD Alda Mora, so včeraj zopet zaslišali Tonija Negrija, ideologa avtonomije, ki je osumljen, da je član strateškega vodstva RB in da je sodeloval pri pokolu v Ul. Fani ter prj uboju demokrščanske-ga voditelja. Zasliševanje je trajalo dobrih pet ur, Negri pa naj bi se večkrat sporekel s sodniki in naj bi vzrojil zaradi »nestvarnih in iz trt izvitih vprašanj*. Sodniki naj bi osnovali zasliševanje na gradivu, ki so ga zaplenili v arhivu ustanove Feltri-nelli in prj arhitektu Massironiju, kateremu je obtoženec zaupal del svojih dokumentov. x Po mnenju sodnikov je v teh dokumentih kopica dvoumnih trditev, Negri pa je dejal, da gre zgolj za politično analizo italijanskega položaja in za «šaljiva vprašanja nekaterih znancem*. Končno naj bj ozna čil kot smešno trditev sodnikov, da so nekateri letaki RB slični njegovim teoretičnim delom. Ob koncu je eden od zagovornikov ocenil zasliševanje kot »pogreto juho, ki smo jo že zdavnaj prebavili*, medtem ko sodniki niso črhnili niti besedice. časno s pogajanji o razoroževa-nju nadaljuje z jedrsko tekmo; ne odpravljajo starih žarišč napetosti, še več nastajajo nova žarišča napetosti tako na Bližnjem vzhodu, v Afriki, v Jugovzhodni Aziji in drugod. Glede gospodarskih problemov je Miloš Minič dejal, da se veča prepad med državami v razvoju in industrijskimi državami. «Razvite države ne kažejo nobene volje in pripravljenosti, da bi v sodelovanju z državami v razvoju poiskale zadovoljive rešitve za pereče gospodarske probleme*. Miloš Minič je nato govoril o potrebi medsebojnega gospodarskega sodelovanja na temeljih, ki so jih sprejeli združeni narodi in ki bi zadovoljili dežele v razvoju in razvite države. V svojem govoru je Miloš Minič posvetil posebno pozornost vlogi neuvrščenosti v svetu. «Vojaško-politični bloki niso sposobni miroljubno reševati perečih mednarodnih problemov. Zgodovinsko je dokazano, da sodobni svet ne more rešiti svojih protislovij s povečanjem blokovske delitve, temveč s premostitvijo blokovske politike*. Miloš Minič je nato francoskim komunistom posredoval osnovne cilje politike neuvrščenih, ki se borijo za nove pravičnejše mednarodne odnose. Ob koncu svojega govora je Miloš Minič seznanil francoske komuniste z rezultati, ki so jih v 35 letih ustvarili narodi in narodnosti Jugoslavije ter delavski razred pod vodstvom Zveze komunistov in s predsednikom Titom na čelu. (voc) Di Russo ima baje trden alibi RIM — Sodnik Sica je včeraj popoldne šest ur zasliševal kovača Di Russa, kj je bil priprt v zvezi z atentatom na Trgu Nicosia. Kaže, da nobeden od očividcev ni spoznal v Di Russu terorista in kovač naj bi imel trden alibi, ki naj bi ga nekateri njegovi prijatelji potrdili. Kljub vsemu so sodniki zaenkrat potrdili pripor v pričakovanju nadaljnjih izsledkov preiskave. Vojni zločinec Wagncr umira v Braziliji BRASILIA — Franz Gustav Wagner umira. Daleč od domovine, ki mu je odrekla državljanstvo, umira eden najkrvoločnejših voinih zločincev, obtožen smrti milijonov Judov v koncentracijskih taboriščih Treblinka in So-bibor. O zdravstvenem stanju Gustava Wagnerja in še prav posebno o njegovem »psihičnem stanju*, ki prav gotovo ni kdove kako uravnovešeno, saj je težko, če že nemogoče izbrisati s spomina trupla v krematorijskih pečeh, je včeraj spregovoril branilec vojnega zločinca Flavio Marx, ki se te leto dni na vse pretege trudi, da bj od brasilskih oblasti dobil dovoljenje za premestitev Wa-gnerja v Sao Paulo, češ da bi ga v tem mestu bolje zdravili. Vrhovno brazilseko sodstvo pa dosledno zavrača prošnjo, saj se nikoli zagotovo ne ve, kaj si lahko vojni zločinci izmislijo za beg v varnejše in gostoljubnejše države (spomniti se je treba le na že »zgodovinski* beg Kapplerja iz rimskega zapora). Franz Gustav Wagner se je, kot znano, zatekel v Brazilijo že leta 1952 brazilska policija pa ga je aretirala šele lani. Takoj takrat so Poljska, Avstrija, I-zrael in Zapadna Nemčija zaprosile brazilsko vlado naj jim iz roči vojnega morilca. Vprašanje pa je zaenkrat še vedno odprto, saj se vrhovno brazilsko sodstvo po enem letu procesa še ni odločilo. Vse kaže pa, da ima danes najvišje možnosti prav Zahodna Nemčija, Poslednje vprašanje pa prav gotovo je, ali bo dobila Wagnerja ali le truplo vojnega zločinca. Umrl (udi drugi delavec po eksploziji v Savoni SAVONA — Včeraj popoldne je na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice v Savoni umrl 52-letni delavec Alberto Poggi, ki ie bil hudo ranjen med silovito eksplozijo v kemijskem obratu Acn«. Poggi je tako druga smrtna žrtev, saj je med eksplozijo peči. ki je proizvajala aluminijev klorid, u-mrl tudi njegov delovni tovariA Aurelio Moro, TRŽAŠKI DNEVNIK TUDI PSI ODPRL VOLILNO KAMPANJO V V VOLČIČ: TREBA JE ONEMOGOČITI POVRATEK K SREDINSKIM VLADAM Zavzetost za reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti - Arfe o pomenu evropskih volitev Tudi socialistična stranka je včeraj odprla svojo volilno kampanjo z zborovanjem na Trgu Goldoni, na katerem so govorili pokrajinski tajnik Augusto Seghene. kandidat za poslansko zbornico Aljoša Volčič in nosilec liste PSI za evropske volitve Gaetano Arfe. Seghene se je ustavil predvsem ob tržaških vprašanjih in ostro polemiziral s KD in z Listo za Trst, pa tudi s Pan-nello, ki ga je označil za italijanskega ajatulaha». Aljoša Volčič je spregovoril v slovenščini, ne zaradi tega — kot je sam dejal — ker bi bila njegova kandidatura izraz ene same komponente v stranki, ampak ker ie v trenutku, ko je v teku sramotna protislovenska kampanja, važno, da se ob vsaki priliki poudari pravica Slovencev do uporabe materinega jezika v javnosti. Potem ko je polemiziral z drugimi strankami, je Volčič glede povolilnih perspektiv dejal, da je treba okrepiti levico in ustvariti pogoje, da gre KD v opozicijo. Prav zato pa je treba poraziti KD in vse tiste siie, ki sanjajo o nemogočem povratku k sredinskim vladam. Predstavnik PSI je polemiziral s trditvijo komunistov, da ni mogoče vladati z 51 odstotki glasov, češ da bi se Callaghan. Schmidt, Mitterrand ali Kreisky prav gotovo ne odpovedali tej možnosti. Tudi glede vprašanja zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti je Volčič očital raznim političnim grupacijam, kot so radikalci, Furlansko gibanje in radikalci, da nimajo jasnih predlogov za reševanje tega problema, ter poudaril zavzetost PSI ob tem vprašanju, kot dokazujejo ne samo Fortunov zakonski osnutek, ampak tudi številni posegi tajništva stranke pri predsedstvu vlade, da bi premaknili delo posebne komisije z mrtve točke. Gaetano Arfe je osredotočil svoj Včeraj je svojo volilno kampanjo odprl tudi PDUP z govorom članice vsedržavnega vodstva stranke Lidie Menapace, ki se je zavzela za skupen program levice in za odločen premik sedanjega političnega ravnotežja. Stavka močno zavira delovanje INPS Pokrajinski odbor INPS je proučil težak položaj, ki je nastal na tržaškem sedežu vsedržavnega zavoda za socialno skrbstvo zaradi svojevrstnega protesta približno tretjine njegovih uslužbencev. Tem so bila poverjena odgovornejša dela od tistih, ki jim sicer pritičejo gle- de na delovno kategorijo, v katero sodijo: ker pa jim zavod ni priznal niti ustreznih normativnih in ekonomskih pogojev, so se dodatnemu delu odpovedali. Stavka je seveda paralizirala temeljne storitve zavoda, zaradi česar je pokrajinski odbor INPS o zadevi obvestil vsedržavno predsedstvo in glavno ravnateljstvo in ju pozval, naj primemo rešita problem ter tako omilita zavarovancem težave. Volilna zborovanja RPI Miloš Budin bo govoril ob 10. uri v Mavhinjah in ob 11. v Sli vnem. Ob 17. uri bo ob otvoritvi obnovljene rocolske sekcije govoril poslanec Cuffaro. SINDIKALNA KRONIKA NA TRŽAŠKEM DAN ZA DNEM ŽIVAHNEJŠA Nezadovoljstvo v nekaterih javnih ustanovah in stavka redarjev Osebje ONPI, ENAOLI in ENLRP brez plače ■ Motorizirani stražniki žele postati agenti javne varnosti - V torek stavka državnih in poldržavnih uslužbencev Združenje staršev in učiteljev osnovne šole Karel Širok izražata svoje najgloblje sožalje učiteljici Aniti Podobnik - Campani ob prerani smrti brata. Družini Rudolf in Mikulus izrekata svojcem iskreno sožalje ob smrti Ivana Kariša. Deželno tajništvo enotnega koordinacijskega odbora sindikatov FIDEP - CGIL, FEDERPUBBLICI CISL in UILDEP - UIL, ki združujejo uslužbence javnih ustanov, je včeraj izkoristilo Pandolfijev obisk v našem mestu ter zaprosilo zakladnega ministra za sestanek. Sindikalisti Delli Zotti, Leghissa in Weber so zastopniku vlade predo-čili nevzdržni položaj, v katerega so zabredle ustanove ONPI, ENAOLI in ENLRP, potem ko je bil zakonsko sprejet sklep o njihovi ukinitvi skupaj z desetinami drugih takih in podobnih ustanov v notranjosti Italije. Omenjene ustanove sicer še naprej delujejo, kolikor se nahajajo v deželi s posebnim statutom. Prihodnji torek, 15. maja, bo nastala velika zmešnjava tudi v vseh IIIIIMIIIMIIIIIIIIIlIllIllllllllllllllllllllllUlllIlIllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllB NAMESTO POTOVANJA NA POLJSKO Z avtobusi in z ladjami: Trst - Zadar - Ancona - Trst Prednost pri vpisu imajo tisti izletniki, ki so se prijavili za potovanje na Poljsko V avgustu v Leningrad, Rigo in Moskvo - V jeseni spet izlet Naše naročnike in čitatelje, ki so se prijavili za izlet na Poljsko, obveščamo, da lahko dvignejo vplačane zneske v torek, 15. maja med 9. in 12. ter med 15. in 18. uro v upravi našega dnevnika v Ul. Mon-tecchi 6/II — soba štev. 21. Vplačana vsota bo v celoti povrnjena j dnevnika, in razen stroška za vizum. i menjenimi imami. 150 oseb, se pravi za približno polovico vseh prijavljenih za Poljsko. Če se bo izkazalo, da bi se izleta udeležilo večje število ljudi kot smo predvidevali, bomo skušali dobiti še kaj prostora. Za izlet-bomo vpisovali kar v torek na upravi našega sicer med zgoraj o- Našim zvestim izletnikom se še enkrat opravičujemo zaradi spleta dogodkov, ki so onemogočili izvedbo letošnjega izleta. Da bi vsaj ne- Pregram izleta je naslednji: V torek, 5. junija, ob 9.00 odhod avtobusov s Trga Oberdan proti Zadru (kosilo med potjo), kamor pri- stvo za ohranitev oblasti, drugim pa, ker so to politiko tolmačili kot na poti k macije. Kosilo (ali piknik) na Du-gem otoku (možnost kopanja), zve- govor na vsedržavnih in evropskih koliko omilili vso zadevo, smo skle- j spemo pozno popoldne. Namestitev problemih. Odgovornost za predčas j nili, da priredimo v tednu med ju- j po hotelih, prosto, nato večerja in ni razpust parlamenta je pripisa! j oijskimi volitvami «izlet v tri dr-1 prenočitev. tako demokristjanom kot komuni j žave* — Jugoslavijo, Italijo in San j Po zajtrku, v sredo, celodnevni tom: prvim, ker so v politiki na-1 Marino — ki bo prav gotovo svo-1 izlet z ladjo ali velikimi ribiškimi cionalne enotnosti videli le sred- jevrsten in tudi ekskluziven, saj ne i čolni na Komatsko otočje, naj lep- pomnimo. da bi bil kdajkoli in od ši in zaščiteni predel Srednje Dal-kateregakoli organiziran na tak na-etapo na poti k zgodovinskemu j čin. Na tem izletu je prostora za kompromisu, nrfe je tudi zanikal J iiiiiiiuiiii,imiiiitiimimimiiimiiitiiimiiiiiiiifiiiiiiti,'iiiiiiiiiitiMiFHiti,iiiiiiiii,iiiiMtiitiitiiiiiiiii)iiiiiiiit rnvS.P.rS,tor“u,S"S| nastofilo bo jv-ad 90.) OTROK gojev za to. če bo treba stopiti na' pot sodelovanja, je dodal, bo to slonelo na povsem drugačnih o-snovah. V zaključnemu delu svojega govora je Arfe poudaril važnost evropskih volitev in obžaloval, da je kampanja za politične volitve zasenčila velika evropska vprašanja. Končal je s trditvijo, da je treba od sedanje ^Evrope trgovcev* preiti k Evropi delavcev. iMiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiii Umrl je Ivan Kariš irng‘4 eCi ortsiDU..; Danes v Kulturnem domu revija «Naša pomlad 79» Na revijo, ki jo tna zveza, se je prireja Slovenska prosve. prijavilo osemnajst zborov Hudo te prizadene sleherna smrt znanca ali prijatelja, še huje pa smrt človeka, ki je bil vedno zaveden Slovenec in delal čast slovenski podjetnosti v našem mestu. Mislim namreč na Ivana Kariša, najstarejšega hotelirja v Trstu, ki je včeraj umrl v visoki starosti 94 let. Pokojni Kariš se je rodil 31. avgusta 1884 v Idriji. Vojaški rok je služil v Trstu ter tu ostal in se zaposlil najprej pri avstrijski policiji, nato pri Tržaški trga vinski in Jadranski banki. Ko so fašistične oblasti slednjo zaprle, je Kariš z odpravnino odprl leta 1930 hotel Pošta na trgu Oberdan, kjer je še danes in si z napornim delom in požrtvovalnostjo ustvaril premoženje. ki mu je delalo čast. Med drugo svetovno vojno so nemški okupatorji hotel rekvirirali za svoje železničarje in leta 1944 je bil hotel skoraj popolnoma uničen med angloameriškim bombnim napadom. Takoj no osvoboditvi je Kariš za čel praktično skraja, saj je moral porušeni hotel obnoviti in ga na novo vpeljati. S svojimi velikimi izkušnjami je skrbno upravljal in vodil hotel Pošta, ki je znan ne le pri nas. temveč tudi v Jugoslaviji in drugod po odličnih uslugah, jih nudi svojim gostom. Za zvestobo delu in gospodarski napredek našega mesta je Ivan Kariš leta 1970 prejel zlato kolajno in diplomo tržaške trgovinske zbornice. Skratka, Kariš je bil človek. ki je delal čast ne samo me stu, temveč vsej slovenski skupnosti v zamejstvu. Ob tem tako hudem trenutku naj gre naše sožalje družini, posebno pa hčerki Mir’, ki mu je bila ved no ob strani ter je že pred nekaj leti prevzela vodstvo hotela, (mm) Če je tradicionalna revija odprti vsak dan d 9. '■> 12. ure in od U. do 19. ure. Vsak petek redna vaja TPPZ v Bazovici: samo orkester od 20. do 20.30; vsi od 20.30 do 21.15, samo zbor od 21.15 do 22. ure, recitatorji, solisti, inštrumentalisti in solisti HiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiimiUMiiituiiituiiiitiniiiimmiiiHiiiiiMiiiiiiiiiitHiiiiiimaiiiimritimi UMRL ANTON TRAMPUŽ IZ ZGONIKA narave. Pridobil.si je veliko prijateljev, s katerimi je ohranil trajne vezi tudi po upokojitvi- J3i£ je dober človek, pošten, zave3en.m.yeselc narave, tako da so ga vsi radi imeli. Tudi telesno je bil krepak in zdrav, pred tremi leti pa je začel bolehati na srcu, njegov organizem je pričel postopoma pešati, dokler ni prejšnji teden prenehalo utripati njegovo plemenito srce. Ob težki izgubi izrekamo iskreno sožalje vdovi Justi, sinovoma Mirku in Janku, ki je marljiv raznašalec našega dnevnika. Naj mirno počiva v ljubljeni domači grudi! — bs — Gledališča Koncerti S S G Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 13. t.m., ob 17. uri v Zadružnem domu v Lokvi s predstavo Angela Beolca - Ruzanteja — «Po-mjenki*. CIKLUS AVDITORIJ Danes, 13. t.m., ob 16. uri bo La Cooperativa Teatrale Napoli Nuo-va 77 uprizorila «Ammore e Cum-media* Gleisesa in Meteja. Zadnja predstava ciklusa. Veljajo posebni kuponi za red «stalni» in «prosti». ROSSETTI Danes ob 16. uri Cario Goldoni «La donna drigartaf v at>oiWi?}V (odrezek 8). 'Rezervacije pri osrednji blagajni. Jutri ob 17. uri zadnja predstavi. , VERDI Danes ob 18. uri simfonični koncert orkestra in zbora Verdijevega gledališča. Dirigira Ernst Marzen-dorfer, na sporedu Schubertova 8. simfonija in nekaj odlomkov iz komedije «Die Zauberharfe*. V drugem delu pa bodo predvajali Mašo št. 5, nastopalo pa bo nekaj najboljših solistov dunajske Staatsoper, med katerimi naj omenimo mezzosopranistko Marjano Lipovšek (Ljubljančanko, ki se je izpopolnila v Gradcu, preden je odšla na Dunaj), Elfriede Hoebarthovo, Josefa Hop- fenvieserja ter Petra Wimbergerja. * * * V okviru nedeljskih koncertov, ki jih gledališče Verdi p ireja v Avditoriju, bo danes ob 11. uri nastopil komorni godalni kvartet, ki ga sestavljajo Fernando Selvaggio, Giorgio Selvaggio, Paolo Longo in Severino Zannerini AVDITORIJ Danes, 13. maja, ob 11. nri koncert godalnega kvarteta, ki ga sestavljajo Femanda in Giorgio Selvaggio, Paolo Longo in Severino Zannerini. Na sporedu skladbi Wolf-ganga Amaaeusa Mozarta in Anto-nina Dvoraka. V nemškem kulturnem inštitut bo jdfri ob 26 .HO’'koncert glasbeno - vokalne skupine Cantare, ki jo vodi Luciane De Nardi. t v-____________________ . Pred tocinom dni se je velika mno- pevci vaje med tednom po dogovo-1 žica prijateljev in znancev iz Zgo- nn /T i ni rfontArvi Q1 cuA lin cnomonia M i • ____________________• _ „ ru z dirigentom. Sledijo snemanja in nastopi. nika ter iz sosednjih vasi zadnjič po slovila od priljubljenega domačina Antona Trampuža, najstarejšega moškega v vasi. Pokojni Tone se je rodil pred 83. leti in je bil edini sin skromne kmečke družine. Še kot mladenič je pridno delal na domači kmetiji, v obdobju prve svetovne vojne pa je bil nekaj let zaposlen pri železnici. Leta 1921 se je poročil z Justo Kante iz Koludrovce, ki mu je povila dva sina. Med vihro druge svetovne vojne je bila Trampuževa družina pod silo razmer razkropljena: pokojni Tone je bil skoraj dve leti (od 1943 do osvoboditve) konfiniran v Nemčiji, oba sinova pa sta se vključila v NOB, tako da je žena ostala sama doma. V povojnem razdobju se je družina ponovno združila, Tone pa je kar 18 let vestno opravljal poklic lovskega čuvaja in je tako izpričeval svojo ljubezen do živali ter kraške Danes, NEDELJA, 13. maja SERVACIJ REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV NAŠA POMLAD 79 Ob mednarodnem letu otroka DANES, 13. MAJA, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom revije pri blagajni Kulturnega doma Poslednje slovo od Ivana Košute ' ]q^e vzide ob 4.37 in zatone ob ■^6 -- Dolžina dneva 14.4^ — Lu-vžide ob 20.35 in zatone ob 5.52 Jutri, PONEDELJEK, 14. maja Vr BONIFACIJ ra*?/ vfceraj: najvišja temperaturi-; J stopi. Je, najnižja 16,8 stori « °k 13. uri 21,4 stopinje, zrač-1018-6 mb neustaljen, vlaga C^totna, nebo 7 desetink peobla-tnor' Veler 15 krn na uro zal -’nik, *r>0rja 14*1*0 raz.S'l>ano’ temperatura Rojstva, smrti in poroke j.ae 12. maja 1979 se je v Trstu Včeraj - danes L® otrok,'umrlo pa je 24 oseb. jEODnj SO SE: Stefano Scoppa. et?Co Salvador, Francesca Pe-Francesco De Candia in *?**o Albanese. žan; ^‘1 SO: 46 letni Mario Braz-ni p.^~'etni Guido Rizzian, 71-let-'iorn^0van,1i Ciac, 7-letni Andrea hiz/5laJi‘n'- 3 dni stari Luca Urba-letnf' J^ietni Antonio lugovaz, 72- Ulili« perico Pemetz, 69-letni E-vati« « 't. 40-letna Brunetta Cre-lutn-i * *etni Simone Toneatti, 80-U S-Augela Mastronicola por. Stel-Caria t na Maria Vidmar, 69-letna firm; .brusna por. Kobal, 70-letna lotn'an!a Sedmak vd. Konjedic, 86-8l iM Maria Sgorbissa vd. Galopin, 75.ip?a Erminia Zottar vd. Ierini, PiojU01 Libero Tedesco, 86-letni Sci-1ac;“j *ato, 70-letni Lodovico Boni-ktna n* etn‘ Silvano Tosetto, 72-Maria Pauschč vd. Monaro. 0)1 Ubaldo Gaspardi, 52-letni Glauco Doria in 62-letna Carmela Gracchi vd. Carboni. OKLICI: potnik Sergio Modolo in delavka Severina Sturman, delavec Paolo Volk in delavka Iolanda Bossi, skladiščnik Sergio D'Angieri in uradnica Eriča Dolci, uradnik Mario Scarpa in študentka Maria Carla Morroni, vojaški podčastnik Giuseppe Pirra in frizerka Rossana Renner, točaj Edi Pribac in frizerka Eleonora Furlan, brivec Arman-do Mattioli in prodajalka Marisa Rover, delavec Claudio Giurini in prodajalka Vilma Kosič, trgovec Giorgio Bosco in univerzitetna študentka Annalise Osvaldella, delavec Salvatore Lanzilotti in študentka Maria Teresa Lanzilotti, karabinjer Sergio Scolaris in delavka Ivana Orosso, zdravnik Leonardo Fran-cesco Zappalš in učiteljica Anna Brumat, televizijski tehnik Giorgio Coglievina in trgovska potnica Ma rina Biagiotti, mehanik Bruno Are na in uradnica Emilia Cossuth, ko vinar Renato La Rosa in univerzi tetna študentka Elisabetta Crisma ni. uradnik Vincenzo Langela in u radnica Iside Rasura, pristamscmk Valter Zudeh in prodajalka Giovanna Perger, mehanik Giuseppe ruvale in prodajalka Giacoma Au-tunno, strugar Claudio Porcelli m gospodinja Gabriella d Aclulle, av totrasportnik Danjele Cunja in Lilijana Rob, delavec Bruno Rocco in gospodinja Daniela Čepar, kurir Marino Minca in uradnica Marina Bronzin, učitelj Roberto Bruno in učiteljica Sandra Zandigiacomo, pomožni tehnik Livio Pecchiari in u-radnica Luigina Bernardo, inštalater Renato Leone in učiteljica Fe-dora Crevati, uradnik Paolo Zelco in uradnica Manuela Cavalieri, u-radnik Fiorello Cortello in uradnica Alida Marini, zaprisežni stražnik I 8Pckr*W PROST/ Rosario Tuccio in delavka Diana Del Pin, mehanik Arcangelo Lillo in gospodinja Ivana Dolar loč. Di-mitriev, učitelj Lorenzo Tosolini in zdravnica Carmela Tringali ter U-tograf Roberto Mondo in litografka Cinzia Chersich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. ZDRAVSTVEN., DKlAIRNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: td. 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 141 • Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124. BARI CAGLIAR1 FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 42 84 18 56 17 2 45 90 82 62 78 14 45 81 50 66 15 81 28 57 24 65 67 10 46 10 Pred dnevi so v Križu pospremi li k poslednjemu počitku Ivana Košuto ali Janeza Šimčevega, kot so mu rekli vaščani, ki je umrl v 93 letu starosti. Ivan Košuta se je rodil v Trstu 14. maja 1886. Doma so se ukvarjali predvsem s kmetijo in z ribolovom in s tem poklicem se je zato že iz mladih nog ukvarjal tudi Janez. To dejavnost je prekinila prva svetovna vojna, ki ga je kot večino naših mladih fantov potegnila na fronto. Po vrnitvi se je Janez šimčev spet lotil svojega starega opravila, a ga je kaj kmalu opustil ter se začel ukvarjati s prevažanjem kamenja. To delo je upravljal do upokojitve, nakar se je posvetil izključno kmetovanju na veliki domači kmetiji. Najraje je svoje ure preživel v vinogradu; pridelal je namreč do 150 hi vina. Zaradi svojega veselega in duhovitega značaja je bil zelo priljubljen med vaščani ter vsemi, ki so ga poznali. Pred nekaj meseci je zbolel za neozdravljivo boleznijo, ki mu je bila usodna. Pogreba, ki je bil v četrtek, 3. maja, se je udeležila velika množica ljudi, kar priča o njegovi priljubljenosti. Kino La Cappeila Uiiderground 20.00— 22.00 «BuffaIo Bill e gli indiani*. Paul Nevvman. Barvni film. Ariston 14.00 - 16.00 - 20.00 - 22.00 «Garage». Vilgot, Syomoncon A-gneto, Ekmanner, Cristira r'-ollin. Ritz 16.00 - 18.00 - 20 t - 22.15 <1855 la prima grande rapina a', treno*. Sean Connt -, Donel Sutherland. Barvni film. Eden 16.30 «Niente vergini in colle-gio*. Natascia Kinski. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00—22.15 «Moses Wine, detective*. Richard Dreyfuss. Barvni film. Excelsior 16.30 «Interiors». Barvni film za vsakogar. Fenice 16.30 «11 re degli zingari*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.30 «H ladro di Bagdad*. Kabir Bedi. Barvni film. Mignon 15.00 «Braccio di ferro con-tro gli indiani*. Walt Disney. Barvni film. Filodrammaticc 15.P «La felicitš nel peccato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «11 testimon— Alberto Sordi, Filiphe Noiret. Moderno 15.00 «Amori miei*. Monica Vitti, Johnny Dorelli. Barvni film. Anrora 16.00 «Fatto di sangue fra due uomini ner cause di una ve-dova*. G. Giannini, S. T-oren, M. Mastroianni. Barvi’’ film. Capitol 16.00 «Travo!t dar affetti famigliar:*. G. GuiJ', L. Buzzan-ca. Barvni fil’ Vittorio Veneto 15.00 «11 gatto e il canarino*. R?.rv : film. Volta (Milje) 17.00 •Go-' 'by e a-men*. Tony Musant Olaud' "ir-dinale. Barvni film Šolske vesti Osnovna šola in otroški vrtec v Barkovljah vljudno vabita na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 13. t.m., ob 16.30 v župnijski dvorani. Po priredit"i bo srečolov v društvu. Izkupiček srečelova bo v korist potresencem v Črni gori. Razstave V galeriji Cartesius je odprta razstava grafik Marjana Kravosa. Razstavo si lahko ogledamo do 17. maja. V prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 se nadaljuje razstava del mladega slovenskega tržaškega slikarja Iva Petkovška. V galeriji Torbandena ra: tavlja tržaški slikar Edoardo Devetta. V prostorih «Cappe!le Under-ground* je odprta razstava slik z Lindsay Kempove predstave •Salome* v Milanu, ki jih je posnel G. Pozzar. Razstava, ki jo organizira tržaški univerzitetni gledališki center, bo odprta do 17. maja. V galeriji Rettori - Tribbio je razstava tržaškega slikarja G. Samuela. V občins'. umetnostni galeriji razstavlja umetnik L. Di Mauro. Razstava bo odprta še danes. V galeriji Kulturnega doma je odprta razstava 70 portretov Jožeta Cesarja. Urnik vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 20. ure ob prisotnosti avtorja. V Kraški hit' je odprta razstava Spacalovih del. Razstava js odprta za občinstvo ob nedeljah in praznikih. Na gradu sv. Justa je odprta an tološka razstava slikarja Enrica Fonde ob 50-letnici njegove smrti. brozeta daruje Rosanda Kralj 10 tisoč lir za Glasbeno matico. V spomin na Štefana Kralja daruje Virgilio Balestra 10.000 lir za godbo Parma. V isti namen darujeta Giorgio in Renata Presca 10 tisoč lir za godbo Parma. V počastitev spomina Kristana Susiča daruje Anica Gombač 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Trampuža darujejo Viktor Milič 10 tisoč lir, Janko in Vanka Simoneta 5.000 in družina Milič (Zgonik 14) 5.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Antona Trampuža daiuje družina Milič (Zgonik 14) 5.000 lir za PD Rdeča zvezda. Marčelo Gabrovec daruje 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin na očeta Štefana Kralja darujejo družine Simonis, Piselli in Miiller 30.000 Ur za pevski zbor iz Trebč, 30.000 za ŠD Primorec iz Trebč in 30.000 Ur za godbo Parma iz Trebč. V spomin na Karlo Verša vd. Ban darujeta Zofka in Miranda Kapun 5.000 lir za godbeno društvo Prosek. V spomin na botro Karlo Verša vd. Ban daruje Lotka 15.000 lir za godbeno društvo Prosek. Berta VergineUa por. žužič daruje 10.000 Ur za mladinski krožek Prosek - Kontovel. V počastitev spomina botra Štefana Kralja daruje Alojzija Kralj 5.000 lir za ŠD Primorec. ZA SPOMENK PADLIM V NOB S KOLONKOVCA, IZ SKEDNJA IN OD SV. ANE darujeta Giusto in PauUna Vec-chiet 10.000 Ur. ZA SPOMENK PADLIM V NOB NA KONTOVELU Namesto cvetja na grob Karl« Verša vd. Ban darujejo Marija, Maruška in Mira Štoka 15.000 Ur. ZA SPOMENK PADLIM V NOB V BAZOVICI Namesto cvetja na grob Zore Preši darujeta Boža in Stanko Grgič (Krančevi) 20.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU Aldo Ban 3.000, Pavla Ključar 5.000, Paolo Škabar 10.000, Saško Ferluga 15.000. N.N. 15.000, Ondina Sosič 10.000, Ugo Ferluga 10.000_, Ivanka Sosič 10.000, Irene Sosič 2.000, Ernesta Škerlavaj Peteani 20.000 Ur. ZA SPOMENK PADLIM V NOB NA OPČINAH V počastitev spomina sestre Viktorije in nečaka Vetota z Opčin daruje Pepka PavUč iz Kopra 10 ti-soč lir ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SKEDNJU PO IVANU GRBCU N.N. daruje 50.000 lir. V spomin na Karlo Verša vd. Ban darujeta Maja in Pavel Fonda 20.000 Ur. ZA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL V spomin na Karlo Verša vd. Ban daruje družina Malalan . 10.000 lir. V isti namen daruje Dora Na-bergoj <5.000 lir. Ob 8. obletnici smrti Lučka Bu-kavča daruje žena Marija 10.000 Ur. Ob povrnitvi posojila darujeta Drago Cibic 100.000 Ur in Drago Kocman 50.000. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU Namesto cvetja na grob Ivana -Janeza (Šimčevega) darujeta Dušan in Božena Košuta 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ŠEMPOLAJU V spomin na Milko Caharia iz Nabrežine daruje družina Lesizza 10.000 Ur. V spomin na Nineta in Virgila Adamiča daruje žena oziroma mama Rozina 20.000 Ur. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V počastitev spomina dragega strica Štefana Carlija darujejo Anna, Jolanda in Renata 30.000 Ur. V počastitev spomina sestre Viktorije in nečaka Vetota z Opčin daruje Pepka Pavlič iz Kopra 10 tiseč lir. V spomin na očeta Štefana Kralja darujejo družine Simonis, PiseiU in Miiiler 30.000 Ur. V počastitev spomina botra Štefana Kralja daruje Alojzija Kralj 5.000 lir. V počastitev spomina nepozabnega Guida Rizziana darujeta botra in boter 50.000 Ur. POPRAVEK V nedeljski nekrolog o Ivanu Jer-cogu se je v inila neljuba pc lota. Pokojnik je prejel m priznanje kot borec v NOV in ne kot dolgoletni godbenik, kakor se v članku bere. Napako je zakrivil sam pi sec, ki se družini Jercog opravičuje. Izleti SPDT priredi danes, U izlet z osebnimi avtomooili na Tr-stelj. Zbirališče pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano) ob 8.30, z avtomobili pa se bomo popeljali do vasi Lipe, od tu pa peš na vrh, kjer bo ob 11. uri slovesno razvitje prapora PD Nova Cori ter kulturni spored. Vabljeni! Združenje Union priredi 20. maja t.l. dva izleta in sicer prvi izlet v Ljubljano, Bistro in Vrhniko. Drugi izlet v Sirmione, Peschiero (Gardsko jezero). Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12 ure in od 17. do 19.30; ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM MIHAIL BULGAKOV IVAN VASILJEVIČ komedija v treh dejanjih in dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena NIKO MATUL Kostumi MARIJA VIDAU Glasbena oprema IVO MESA Režija ZVONE SEDELBAUER NASTOPAJO: STANISLAVA BONISEGNA, ZLATA RODOŠEK, BOGDANA BRATUŽ. STANE STAREŠINIČ, STOJAN COLJA, ANTON PETJE, ADRIJAN RUSTJA, LIVIJ BOGATEČ, ALOJZ MILIČ, SILVIJ KOBAL, JOŽKO LUKEŠ, ALEŠ VALIČ PREDPREMIERA v SREDO, 16. maja, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo; v ČETRTEK, 17. maja, ob 20.30 ABONMA RED E — mladinski v četrtek; PREMIERA v PETEK, 18. maja, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski; PONOVITVE v SOBOTO, 19. maja, ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri; v NEDELJO, 20. maja, ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri; v ČETRTEK, 24. maja, ob 16. uri ABONMA RED H in RED I; v SOBOTO, 26. maja, ob 20.30 ABONMA RED F — druga sobota po premieri; v NEDELJO, 27. maja, ob 16. uri ABONMA RED G — druga nedelja po premieri GORIŠKI DNEVNIK ' 13. maja 1979 SESTANEK KPI V «SPAZZAPANU» 0 EVROPSKIH MANJŠINAH Zgodovinska vloga delavskega razreda v gospodarskem in narodnostnem osvobajanju Mario Lizzero, kandidat za evropske volitve: Evropa se mora razvijati samostojno kot most med Vzhodom in Zahodom ■ Darko Bratina: 1 združevanjem magazinov kultur se bomo medsebojno bogatili V prostorih sekcije «Spazzaoan* (KPI), Gabrijelova ulica v Gorici, so v četrtek zvečer priredili sestanek o manjšinah v Evropi. Tajnik sekcije arh. Roberto Busolini je občinstvu predstavil dva govornika, kandidata za evropski parlament, Maria Lizzera, znanega furlanskega antifašista, ter univerzitetnega profesorja Darka Bratino. Lizzero je dejal, da je majhno zanimanje volivcev za evropske volitve dokaz, kako evropsko združevanje ni šlo vštric s težn,' ni evropskih narodov po nastajanju skupnosti, ki bi se razvijala samostojno. Namesto da bi se Evropa razvijala kot neodvisna skupnost devetih držav s 100 milijoni volivcev, je svojo usodo povezala z NA TO in z ZDA. Odpovedala se je vlogi posredovalca za razorožitev, ki požira dnevno 1.100 milijard dolarjev in to v trenutku, ko vlada v svetu strašna revščina. Sta ra celina se je odpovedala svoji osebnosti v trenutku, ko je Titova Jugoslavija stopila na čelo gibanja neuvrščenih in suverenih držav, ko so v svetu začele nastajati nove skupnosti držav (afriški svet. arab ski svet) in se upirati blokovski razdeljenosti. Če bi Evropa vodila samostojno politiko, je dejal Lizzero, bi se njena vloga z Osimom in najbolj odprto mejo tu, pri nas, bistveno spremenila in bi se tesneie lahko povezovala v Vzhodom. Toda žara di evropske politike, ki jo vodijo konservativne sile, so se odprle škarje tudi glede razvoja posa meznih držav in regij v Evropi, tako da imamo, z izjemo Irske, izredno razvit sever ter nerazvit jug in okoli 7,5 milijona brezposelnih, zlasti med mladimi in ženskami. Skupni evropski trg torej ni rešil gospodarskih vprašanj, za radi tega tudi stiska pet milijonov emigrantov, skupnosti brez civilnih pravic, ki je v enakem položaju kot narodnostne manjšine. V drugem delu svojega govora je Lizzero dejal, da je Skupni ev ropski trg tudi v pogledu manjšin, kot je že v gospodarskem pogledu, doživel popoln polom. V svoji cen-traliniističnj težnji je namenoma spregledal obstoj manjšin, ki so prisotne v vseh državah. Lizzero je navedel izjavo nekega državljana Belgije, ki je dejal, da ni Bel gijcev, ampak državljani Belgije, ki so po narodnosti Valonci in Flamci, če te države ne bodo preuredili v federacijo, se bo razbila. «Eno je gotovo*, je dejal Lizzero v zaključku svojega govora, »sedanja meščanska Evropa vprašanja manjšin ne bo rešila, zato je po trebno okrepiti napredne sile v evropskem parlamentu, ki imajo za to posluh. Kar pa zadeva italijan ske volitve, je pristavil, je potreb no okrepiti levico ter dati več glasov KPI in PSI, obema strankama torej, da bosta obe napredovali. Samo na takšen način je mogoče v Italiji napredovati*. Za njim je Darko Bratina pri kazal zgodovinski nastanek manj šin v Evropi ter odgovoril, zakaj je v 60 letih v Evropi postalo manj šinsko vprašanje aktualno. Ko je meščanstvo prevzelo oblast ter začelo odpravljati fevdalne ozkosti, si je zaradi potreb tržišča ustvarilo nacionalni trg. v katerem se je začel uveljavljati jezik in nanj vezane kulture, začele so se raz vijati komunikacije. Država je nastala na nacionalni osnovi. Tako i-menovani zgodovinski narodi so takrat »ujeli tramvaj* ter se nacionalno osamosvojili in razvili, manjšine v teh državah so ostale ob strani in se niso razvile. Ne samo jezikovno in kulturno, ara pak tudi gospodarsko so z manjšinami naseljeni predeli postali najbolj nerazviti. Internacionalizacija kapitala ter nastanek multinacional-nih družil sta odprla velike konflikte. Delavski razred v nacionalnih državah postane protagonist družbenega dogajanja, združuje se ter zbira okoli sebe vse, kar je zapostavljeno in izkoriščano, seveda tudi narodnostne manjšine, ter L d GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 3 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ POKLICNI FOTO STUDIO BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERIAL HITRE USLUGE Giuseppe Assireili GORICA VIA SAN GIOVANNI 9 Tvrdka Agromarkct lmporl-Export GORICA, Ul. Favetti 5 Tel. 27-41 a a d i: — traktorje PIERRE in ZETOR od — motokultivatorje od 4 do 21 KM — trosilee gnoja in cisterne za gnoj — motorne žage — imbalirke za seno primerne za kraška področja ter vse ostale kmetijske stroje INTER CENTRO ŠPORT GORICA - TR2AŠKA CESTA (nasproti letališča, v bližini mirenskega mejnega prehoda) - TEL. 30-910 VELIKO NAKUPOVALNO SREDIŠČE ZA VSE ŠPORTNE PANOGE vse za tenis planinarjenje šotori in rekviziti za kampiranje športni čevlji ter športna konfekcija najboljših znamk prikolice «LA MAGGIOLINA* — sestavljiva hišica išče pot gospodarskega osvobajanja in s tem tudi narodnostnega. (Mar nj tudi organizirani slovenski delavski razred v najbolj kritičnem trenutku za časa okupacije rešil slovenski narod pred uničenjem. Op. ur.) Ni naključje, je dejal Bratina, da v šestdesetih letih, ko prihaja do osveščenih akcij delavskega raz. reda in naprednih ljudskih sil v Evropi, majhna skupina ljudi, ki ima v svojih rokah gospodarsko in politično oblast nad Evropo ter deluje mimo in iznad prebivalstva Evrope, nalašč ustvarja zmedo gle de narodnostnih manjšin. Zavedati se moramo, je še dejal Bratina, da živimo v meščanski družbi, ki se ji življenje izteka, in da prihaja nov čas, v katerem nastaja družba, ki hoče človeku dati možnost, da se vsestransko popolno razvije. Za našo domačo rabo to pomeni, da je potrebno združiti magazine kulturne plodnosti različnih narodnosti, v našem primeru dveh narodnosti, ter se s tem medsebojno oplajati in bogatiti,* je dejal Bratina na koncu svojega govora. V diskusiji se je k besedi prijavil pokrajinski svetovalec Silvino Po-letto. Govoril je o nevarnih težnjah, ki se pojavljajo v Gorici in ki lahko privedejo do nastajanja lokalnih političnih skupin. (gv) Seminar za profesorje na šoli «Ivan Trinko» V prostorih slovenske nižje srednje šole »Ivan Trinko* so prejšnji dan sklenili seminar, kj ga je v skladu s sklepam profesorskega zbora organizirala ta šola. Seminar, ki so se ga udeleževali vsi profesorji, je obsegal pet predavanj. Prejšnja leta je podoben seminar, namenjen vsem slovenskim prosvetnim delavcem, prirejal Sindikat slovenske šole, po uveljavljanju pooblaščenih odlokov pa je ta pristojnost prešla na posamezne profesorske zbore. Tudi na letošnjem seminarju so predavali strokovnjaki iz Slovenije. Zadnje predavanje so imeli v Četrtek, 10. maja; profesorica Lidija Magajna ga je posvetila razvoju sposobnosti in inteligenčnih faktorjev otroka v obvezni šoli. Od- a?.1 marczr*etelje». ko so imeli prvo predajanje, so se zvrstili naslednji .profesorji!: prof. Franc Pe-diček (Učna ura^< »fev/g^zimir Ter-man (Kako naj moetema družba preprečuje lastno samouničevanje), prof. Draga Ahačič (Dikcije in recitacije). Komisija za dorastajočo mladino pri SKGZ sporoča staršem, ki bi radi poslali svoje otroke v kolonijo v Savudrijo, oziroma v Zgornje Gorje, naj se čimprej zglasijo na sedežu v Gorici, Ulica Malta 2, ker je še nekaj prostih mest na razpolago. Zdenki in Adrijanu Visintinu sc je rodila hčerkica TANJA Srečnima staršema iskreno čestita, mali Tanji pa želi veliko sreče v življenju Prosvetno društvo Kras Dol-Po-Ijane. V VIPAVI SREČANJE ZELENE BRATOVŠČINE Čez teden dni šesta revija lovskih pevskih zborov Nastopilo bo dvanajst zborov iz domovine in zamejstva - Revija bo v dvorani zadružnega doma V Vipavi bo v soboto, 19. maja, revija lovskih pevskih zborov in ansamblov iz Slovenije m z; lejstva pod pokroviteljstvom Zveze lovskih družin Nova Gorica. Gre za srečanje, ki ga že vrsto let prirejajo po različnih krajih Slovenije. Lani je bilo v Mariboru, letošnje, šesto po vrsti pa bo pri nas, v Vipavski dolini. Sobotna revija nedvomno dokazuje, če je dokazovanja sploh treba, da se lovci ne zanimajo samo za divjačino in kar je s tem v zvezi, ampak tudi, da gojijo ljubezen do slovenske lovske in narodne pesmi. To ne bo samo nastop, pač pa tudi manifestacija ljubezni do slovenske pesmi, do slovenske kulture. Poleg pevskih točk so na sporedu tudi pozdravni govori predsednika ajdovske občinske skupščine Lada Batagelja in predsednika Lovske zveze Slovenije, Briškega ter predstavnikov družbenega in političnega življenja Ajdovščine. Z dokaj pestrim sporedom bo nastopilo 12 lovskih pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva. Nastopila bosta tudi dva ansambla hornistov in to iz Murske Sobote in Semiča v Beli krajini. Svojo udeležbo na sobotni prireditvi so najavili Lovski oktet iz Maribora, lovski pevski zbor iz Dekanov, lovski pevski zbor iz Globokega, iz Idrije, iz Kungote, lovski pevski zbor Malečnik, lovski pevski zbor Podgorje, lovski oktet Postojna, lovski pevski zbor iz Sodražice in lovski pevski zbor Zlatorog iz Vipave, kot gostitelj srečanja. Iz zamejstva bosta nastopila še zbor, ki ga sestavljajo lovci iz okolice Doberdoba ter lovski pevski zbor iz Železne Kaple. Potek sporeda je naslednji: združeni pevski zbori bodo najprej na trgu v Vipavi zapeli pet pesmi: Ubalda Vrabca «Lovski pozdrav*, Rada Simonitija tVstajeneje Primorske*, Rada Simonitija «Pesem o Titu*, Radovana gobca «Pesem o svobodi* in »Lovsko himno* v priredbi Frana Venturinija. Sledil bo nastop posameznih pev- > skih zborov, oktetov in obeh zborov hornistov. Lovsko srečanje se bo pričelo ob 13. uri s promenadnim koncertom, ki ga bo izvajala godba Ljudske milice iz Ljubljane. Ob 15. uri se bo začel uradni del srečanja s pozdravnimi govori, polaganjem vencev pred spomenik padlim v NOB ter nastopom združenih pevskih zborov na trgu v Vipavi. Ob 16. uri se bo začela pevska revija v dvorani združenega doma. Vsak zbor bo odpel tri pesmi. Ob koncu bodo podelili priznanja. R Jutri seja občinskega sveta v Sovodnjah Jutri zvečer ob 19. uri se bo na redni seji sestal sovodenjski občinski svet. Dnevni red je tokrat precej obsežen, saj bodo razpravljali o vrsti pomembnih vprašanj. Naj omenimo le nekatere: odobritev načrta za ureditev osnovne šole v Ru-pi, nakup zemljišča za partizanski spomenik v Gabrjah, razni ukrepi v zvezi s 3. in 4. varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu. Zaključni koncert Glasbene matice Jutri ob 20.30 bosta v deželnem avditoriju v Gorici nastopila pod vodstvom Janka Bana zbor in orkester Glasbene matice Nastopili bodo tudi ljubljanski solisti Majda Hercog, Alenka Dernač - Bunta, Jurij Reja in Jože Stabej. Izvajali bo- do dela starejših slovenskih skladateljev Dolarja, Poša, Gallusa in Plavca. Gornji posnetek smo napravili na jubilejnem koncertu, ob 70-letnici Glasbene matice, v tržaškem Kulturnem domu, 18. marca letos. ■iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiuiifiiiiiiiiiiiHifiimiiiiiiiiiiiiiiitiiimilunifiiiitiuiiiiiiiHnfiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiii Z ZADNJE SEJE RAJONSKEGA SVETA V ŠTANDBEŽU Kdaj bodo pravzaprav sklicali konferenco o kmetijstvu v občini? Podatke so zbrali pred meseci, menda pa je že izdelano tudi poročilo Očitek o različnem ravnanju občinske uprave z rajonskimi sveti Kakšne načrte ima goriška občina na področju Štandreža, kakšne so možnosti za razvoj štandreške-ga kmetijstva in kako bodo na občini odgovorili na številne pobude domačinov v drugih gospodarskih dejavnostih? Na ta vprašanja so skušali poiskati ustrezne odgovore na zadnji seji rajonskega sveta. Bila je v torek zvečer, udeležil pa se je je tudi goriški podžupan Zucalli, ki sicer v odboru odgovarja za javna dela. Na žalost je treba ugotoviti, da članom konzulte tudi po tem sestanku ni preveč jasno, kakšni so dejanski nameni občine. Tudi tokrat je bilo namreč slišati ............................................................ ŠE EN MILIJON ZA ČRNO GORO Objavljamo seznam prispevkov, ki so jih nabrali pri PD cBriški grič» • ....... * Albin Konic 20.000 Kr,' "Mario Maraž 10.000 Ur, Jožef Stanič S.OOtLlir, Jožef Vogrič 5.000 Ur, Franc'“ HIŠ-' de 5.000 Ur, Leopolda Koren 10.000 Ur, Paulo Jakin 10.000 Ur, Hilarij Vogrič 5.000 Ur, Nada Lango 5.000 Ur, Edo Križman 10.000 lir, Franc Maraž 20.000 Ur, Marko Hlede 10.000 Ur, Celestin Terpin 5.000 Ur, Bruno Gravner 15.000 Ur, Boris Knez 5.000 Ur, Iva Gravnar 10.000 Ur, Magda Mizerit 5.000 Ur, Vladimir Klanjšček 10.000 Ur, Florijan Planišček 10.000 Ur Marija Maraž 5.000 Ur, Frančiška Klanjšček 20.000 Ur, Celestin Terpin 10.000 Ur, Eugenio Marega 10.000 Ur, Marjan Buzzinelli 6.000 Ur, Karlo Maraž 10.000 Ur, Silvan PittoU 20.000 Ur. Skupno zbraU v Števerjanu 658.500 Ur. Zbrali na upravi Primorskega dnevnika: namesto cvetja na grob Stanku Lavrenčiču so letniki 1928 iz občine Doberdob prispevaU 42.000 lir: Walter Reščič, Štandrež 10.000 Ur; Lado in Elda Cijak, Sovodnje 5.000 Ur; Mladinski odsek prosvetnega društva Sovodnje 50.000 Ur. Prosvetno društvo »Briški grič* je prispevalo 200.000 Ur. Skupno današnji znesek 965.500 Ur. i*r$ijjfetno društvo »Briški grič* iz štaverjana je žbritlo naslednje prispevke: Jožica Mužič 2.000 Ur, Silvan Hlede 2.000 lir, Franc Mi-kluš 10.000 Ur, Eda in Bernard Soban 100.000 lir, Milan Mikluš 10.000 Ur, Ivan Mikluš 10.000 Ur, Štefan Bukovec 10.000 Ur, Helena Knez 10 tisoč lir, Jožef Maraž 5.000 Ur Alojz Hlede 2.500 Ur, Davorin Maraž 3 tisoč Ur, Daniele Mikluš 3.000 Ur, Justina Lipiz 2.000 Ur, Jožef Gravner 2.000 lir, Justa Klanjšček 5.000 Ur, Franc Mikluš 5.000 lir družina Juretič 2.000 Ur, družina Riko Maraš 10.000 Ur, Franc Komic 10.000 lir, družina Drufovka 5.000 Ur, Emil Drufovka 5.000 Ur, Karlo Padovan 2.000 Ur, Srečko Perše 10.000 Ur, Romano Juretič 10.000 Ur, Ciril Hlede 5.000 lir, Ivo Gravner 10.000 Ur, Mirko Maraž 10.000 lir, Mario Hlede 5.000 Ur, Lucio Ciini 2.000 lir, Milka Hlede 10.000 Ur, Alojz Maraž 5.000 Ur, Bruno Štekar 5.000 Ur, Rikardo štekar 5.000 Ur, Mirko Terpin 15.000 Ur, Ivan Humar 20.000 lir, Slavko Štekar 50.000 Ur, Zvezdan Komjanc 10.000 lir, Zorka Rožič 10.000 Ur, Anton Pintar 5.000 Ur, SLOVENSKI MLADINSKI CENTER GORICA dan mladosti 26. maja 1979 15. maja stavka na slovenskih šolah Sindikat slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini proglaša za 15. maj 1979 stavko vsega učnega, neučnega in vodstvenega osebja iz protesta proti zavlačevanju pri sklepanju vsedržavne delovne pogodbe, glede katerih osvaja vse zahteve konfederalnih sindikatov, in iz protesta proti zavlačevanju postopka za uzakonitev globalne zaščite Slovencev v Italiji. Ob tem posebej zahteva, da se v okviru globalne zaščite in tekočih ukrepov na področju šolstva 1. odprejo slovenske šole v videmski pokrajini; 2. zagotovi samostojna šolska uprava slovenskih šol; 3. ustanovi samostojen šolski okraj; 4. ustanovi samostojen deželni inštitut za pedagoško razvojno raziskovanje; 5.. zagotovi enakopravnost slovenščine v poslovanju šol in šolske uprave tudi izven učnovzgojnega procesa; 6. priznajo jugoslovanske diplome srednjih in visokih šol; 7. zagotovijo vse smeri na rifnrmirani višji srednji šoli v materinem jeziku; 8. dodeli osebju slovenskih šol doklada za znanje drugega jezika; 9. imenuje na osnovi 24. člena zakona 463/78 posebna komisija za slovenske šole; 10. vključi v komisijo, ki deluje na osnovi člena 9 zakona 932/73, zastopnik učnega osebja otroških vrtcev. Poleg tega sindikat zahteva, da se 11. na klasičnem liceju Pri mož Trubar ločila funkciji ravnatelja in profesorja; 12. v didaktičnem ravnateljstvu Doberdob imenuje ravnateljev namestnik; 13. na srednji šoli Ivan Trinko skrajšajo učne ure na 45 minut; 14. goriški sekciji sindikata dovoli občni zbor v delovnem času v smislu obstoječih predpisov; 15. šolnikom goriške pokrajine dovoli udeležba na septemberskem seminarju v Jugoslaviji. STAVKA BO CELODNEVNA V PRIMERU, DA KONFEDERALNI SINDIKATI NE PREKLIČEJO NAPOVEDANE STAVKE; V NASPROTNEM PRIMERU BO STAVKA PO SLEDEČEM RAZPOREDU; — otroški vrtci: prvi dve uri; — osnovne šole: tretjo in četrto uro; — nižje in višje srednje šole: zadnji dve uri v vsakem razredu. Seja goriškega TO SKGZ Pod vodstvom predsednika dr. Mirka Primožiča se je v Gorici sestal teritorialni odbor SKGZ. Razpravljal je o pripravah na po nedeljkov sestanek glavnega odbo ra SKGZ v Sovodnjah ter izvolitev organov zveze. Beseda je teklo tudi o sedanji fazi volilne kampanje ter o stališču, ki ga bo SKGZ pre ko svojih sredstev množičnega obveščanja zavzemala do posameznih strank in kandidatov, pri čemer stopa v ospredje nujnost izvolitve slovenskega parlamentarca, uveljavitev slovenskih kandidatov ter izvolitev tistih italijanskih kandida tov, ki podpirajo boj naše skupnosti ter razvoj dobrososedskih odnosov ob meji. Teritorialni odbor je podprl stališče doberdobske občinske uprave o odprtju nižje srednje šole v svojem kraju. Takšno stališče so ob činski upravi poslale tudi druge organizacije. Ugodno so ocenili nabirko za žrtve potresa v cmi gori ter poudarili, kako se skozi to akcijo čuti medsebojno povezanost naših ljudi v sedanjem boju za enakopravnost in za uveljavljanje narodnostnih pravic, ki nam jih nazadnjaške sile odrekajo. Razpravljali so tudi o nekaterih prireditvah, konkretno o prireditvi ob mednarodnem dnevu otroka ter o ponovnem odprtju poletnega mla dinskega centra. POMAGAJMO ČRNI GORI! kar precej obljub, ki po navadi o-stanejo samo to, pojasnil in tudi izmikajočih odgovorov. Sejo je vodil predsednik rajonskega sveta Valter Reščič, ki je od Zucallija zahteval najprej pojasnilo, kdaj bo občina poskrbela za ureditev Ul. Trivigiano in nekaterih drugih cest. O tem je govor že nekaj mesecev, Reščič je v imenu rajonskega sveta pisal županu, vendar odgovora na pismo še ni prejel. Sicer pa zgleda, tudi na podlagi pojasnil, ki jih je dal Zucalli, da bodo Štandrežci morali še lep čas potrpeti z luknjami na cestah, saj namerava občina, če smo prav razumeli, najprej urediti kanalizacijo, šele nato pa poskrbeti za novo asfaltno prevleko. Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedati. Sicer pa se je odbornik za javna dela na lastne oči lahko prepričal, kako lepo cvetejo ceste v Štandrežu, ko si je v torek zvečer ogledal tiste, ki so najbolj potrebne popravila. Bo to pripomoglo k hitrejšemu odločanju? Veliko pozornosti so na torkovem sestanku namenili vprašanjem kmetijstva, posebej pa konferenci o kmetijstvu, ki jo pripravlja občina. Zbiranje podatkov se je zaključilo že pred meseci, kolikor nam je znano so jih tudi že razvrstili ter strokovno obdelali. Menda je že tudi sestavljeno poročilo. Kdaj bo torej konferenca, ki je bila prvotno predvidena za februar ali marec? Rajonski svet v Štandrežu in tudi nekatere druge politične sile so že nekajkrat izrazili nujnost, da se o vprašanjih kmetijstva na področju občine razpravlja še pred dokončno odobritvijo sprememb regulacijskega načrta. To stališče je rajonski svet vnovič potrdil na torkovi seji ter zahteval, naj občina pojasni, kaj namerava. Ni namreč mogoče iznebiti se občutka, da je bilo zbiranje podatkov bolj samo sebi namen in da ni politične volje, da bi izsledke ankete koristno uporabili pri prostorskem načrtovanju ter za sprejetje ukrepov v korist kmetijstva. Konferenca o kmetijstvu, če bo do nje sploh prišlo, bo vsekakor po volitvah, najverjetneje pa jeseni. Tesno povezano s kmetijstvom v Štandrežu pa je uresničevanje gospodarskih pobud v obrtništvu in drugih dejavnostih, ki težko pridejo do izraza zaradi takšnih ali drugačnih težav. Z drugo besedo, uničuje se kmetijstvo, po drugi strani pa ni pravega razumevanja za drugačne pobude štandrežcev. V dokaj živahno diskusijo sta poleg Reščiča posegla še Aldo in Božo Tabaj, ki sta govorila predvsem o kmetijstvu, ter Danilo Nanut, ki je očital predstavniku občinske u-prave različno ravnanje z rajonskimi sveti. S tistim v Štandrežu, ki si od vsega začetka prizadeva za konstruktivno sodelovanje na podlagi primerjanja mnenj in dogovarjanja, odnosi še zmeraj niso taki, kakor bi morali biti v demokratično urejeni družbi. Dnevni red seje jaejepopolnila še razprava o odprtju občinske telbVad- nice, o poimenovati pravilu vrtca in odpravi prostorske stiske v osnovni šoli Danes planinsko slavje na Trstelju Kjer se srečujejo planinci, tam je tudi veliko veselja, zadovoljstva in dobre volje. Kdor bi bil rad v družbi zadovoljnih in nasmejanih ljudi se bo danes udeležil velikega planinskega slavja na Trstelju, kjer se bodo srečali planinci iz zamejstva z novogoriškimi prijatelji. Letos bo tradicionalno srečanje združeno s pomembnim jubilejem. Novogoričani bodo proslavili 30-letni-co ustanovitve planinskega društva in ob tej priložnosti boido razvili tudi prapor. Seveda so za slavnost pripravili tudi bogat kulturni spored s pevskimi točkami, recitacijami in nastopom folklornih skupin (nastopajo tudi Sovodenjci) in da bo še bolj slovesno, bo igrala tudi ged-ba na pihala. Slavje se bo začelo ob 11. uri. llltUIIIIIIIttllllllllllltlimilllllllllllltlMIIIIIIIUIIIIHIMIIItlimillllllllHIIIIIIIIMIMIIimillllHIIIItllMIIIItllllllM PRAVILNO ZASTAVLJATI VPRAŠANJE JEZU NA SOČI Socialistični deželni svetovalci De Carli, Pittoni, Renzulli in Zan-fagnini so vprašali deželni odbor, do kakšnih zaključkov se je dokopala italijansko-jugoslovanska vodnogospodarska komisija glede nameravane izgradnje jezu na Soči, za katerim bi se zbralo nekaj milijonov kub. metrov vode za namakalne potrebe. Podpisniki želijo biti seznanjeni s stališčem, ki ga bo odbor zavzel v zvez; s stališči PSI, krajevnih ustanov, rajonskih svetov in številnih Goričanov. V teh stališčih, izjavljajo deželni svetovalci, je izražena zaskrbljenost, ker bi spremem ba vremenskih razmer kvarno vplivala na visoko specializirane kulture (trto), po drugi strani pa naj bi takšen pose nepopravljivo v e-kološkem in estetskem pogledu o-škodoval del Gorice. O zadevi, kot smo poročali, so obsežno govorili na okrogli mizi, ki so jo profesorji zemljepisa priredili prejšnji teden. Takrat so nekateri razpravljalci, predvsem liberalec Cosolo, kandidat na Listi za Trst v goriškem volilnem okrožju, pa tudi za ekologijo zavzeti grof Coronini, bolj ali manj jasno zah tevali ravizijo člena 3 osimskega sporazuma. Nekaj podobnega se dogaja v zvezi z Osimom po zaslugi »melonarjev* na Tržaškem. Očitno gre za akcijo, ki lahko vzbudi širše zanimanje za umetno odprt problem in ki ob spretnem vodenju lahko ustvari pogoje za manevrski prostor neke nove »liste*, morda liste za Posočje, Dokler gre za zadevo, ki se tiče goriške občinske uprave in razvojnih načrtov namakalnih konzorcijev, potem razčiščenje o vprašanju za jez ali proti njemu ne more predstav- ljati razlogov za zaskrbljenost. Kadar pa demokratične sile niso suo-sobne razpravo spraviti v pravilne tirnice in dopuščajo nekaterim konservativnim krogom, da postavljajo pod vprašaj osimski sporazum, da ta sporazum izkoriščajo za ustvarjanje neraz mloženja do Jugoslavije, da v nekaterih krogih namigujejo na vprašanje «bilingvizma» tudi na Goriškem, potem nam mora biti jasno, kam pes taco moli. O tem trendu moramo povedati svoje mnenje in opozoriti tudi na nevarnosti, ki jih prinaša Tečaj prometne vzgoje Jutri in v torek bodo na vrtu zavoda Lenassi na sporedu praktične vaje prometne vzgoje v okviru tečaja, ki ga občinska uprava prireja za učence osnovnih šol. Poveljstvo mestnih redarjev je izbralo 202 u-čenca četrtega in petega razreda o-snovne šole, ki se bodo pomerili na poučnem tekmovanju. 26. MAJA NA ČEPOVANU Proslava ob 35-lctnici SKOJ v Slovenskem Primorja Letos poteka 60-letnica ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in Zveze komunistične mladine Jugoslavije, vsem nam bolje P°" znane kot SKOJ. V proslave pomembne obletnic® se bo neposredno vključila tudi Primorska, saj ravno letes proslavljamo 35. obletnico prve pokrajinske konference SKOJ za Slovensko P1*' morje, ki se je vršila od 22. do 25. maja 1944 na Dolu pri čepovanu v spomin na tako pomembni zgodovinski obletnici. Poleg tega bo manifestacija ponoven dokaz obujanja in prenašanja tradcij NOB na mlade rodove ter neposreden stalen stik med tedanjimi borci in današnjo mladino. Program praznovanja bo zajemal naslednje: ob 11. uri odkritje spominske plošče in prihod mladinskih pohodnih enot v Čepovanu pomenila tudi ponovno snidenje bivših skojevcev in borcev i* vse Primorske. —ik— i Izleti Slovensko p.umnsk ■ društvo priredi v nedeljo, 27, maja, družinski avtobusni izlet na Vrhniko, z obiskom gradu Bistra in Močilnika. Prijave že sprejemajo na sedežu društva v Ul. Malta 2. Sekcija VZPI - ANPI iz Gorice, Štandreža in Podgore priredijo v nedeljo 3. junija celodnevni izlet v Kumrovec, Dolenjske Toplice in Bazo 20. Prijave sprejemajo najkasne-je-do-28ti.fc.fB. Bar Milan - Štandrež. * Edi* Malijo j'In Ivan Bregant - Pod' v gcfA' ffiguftt Lenardič in Štefanije Bensa Franc - Pevma, Oslavje, Št’* maver, gostilna Vida Primožiča -Gorica. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo naproša člane, ki so si v pravkar zaključeni smučarski sezoni izposodili tekaško opremo, da jo v najkrajšem času vrnejo. Kino Carica CORSO 15.30—22.00 »Gli occhi di Laura Mars*. VERDI 15.30-22.00 «1855: la prim« grande rapina al treno*. Sean Con-nery in Les!ey Ann_' Dovvn. VITTORIA 15.00—22.00 «Sexvibra-tion*. Prepovedan mladini pod 18-letom. Tržič EXCELSIOR 14.00 - 22.00 »Squadr« antigangsters*. PRINCIPE 14.00-22.00 »LmsegnaB* te viene „ c; sa». Nora ('.urica in okolica SOČA 16.00 - 18.00 - 20.00 «Zaklad Matecumbe*. Ameriški film. SVOBODA IftOO - 18.00 - 20.00 »Snaha*. Italijanski film. DESKLE 17.00-19.30 «Gneča v A-friki*. Italijansk > - ameriški film- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je de-žurna lekarna boimšr , Ll. Teren-ziana 26, tel. . 30 . DEŽURNA LEKARNA V GORIU« Danes ves dan in r"ncči je * Gorici dežurna 'okarn Baldinn Verdijev ..orzu 57, tel. 28-79. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA IN A M Danes je v Gorici, Sovodnjah i® Števerjanu dežuren dr. Adejmo P*' ravano, Pec, tel. 882-127. V Doberdobu in Ronkah je dane* dežuren dr. Verbano (senior), R°n' ke. Ul Rin-ni « tel 7^4.40 mmsam* Namesto cvetja na grob Danil* VValtritscha, darujejo člani goriške* ga uredništva in uprave 25.000 1“ za športno združenje Dom. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega DANILA VlfALTRITSCHA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem drugim, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina VValtritsch Gorica, 13. maja 1979 GORIŠKI DNEVNIK 13. maja 1979 PABERKI_ O RAZVOJU STARIH^ GORIŠKIH ULIC Zgodovina Ascolijeve ulice - nekdanjega geta je neločijivo povezana z razvojem mesta Gorice Leta 1698, ko so ustanovili židovski geto, je bilo v tej ulici, takrat «področju Sv. lvana», že 16 hiš - Lastniki, kristjani, m . Naštela do Travnika in do „ \uta ter do Katarininega tr-Placute, so že pred časom hek ^ hišni lastniki popravili atere stare stavbe, seveda (Foto R. Pavšič) danes v njej prazna. Nekatere hiše so sredi petdesetih let že podrli in na njihovem mestu zgradili nekatere sodobne stavbe. Sedaj je v tej ulici v popravilu židovska sinagoga, ki bo vnaprej služila kot muzej. Pa tudi nekateri zasebniki, ki so v zadnjem času odkupili nekatere stare stavbe, so že dosegli nalog o izselitvi dosedanjih stanovalcev in si prizadevajo obnoviti nekdanje stavbe, upoštevajoč obstoječe arhitektonske vrednote. Seveda si ti lastniki želijo, da bi tudi trgovsko življenje v tej ulici ponovno zaživelo in v zvezi s tem polagajo veliko upanje v odprtje bližnjega mednarodnega prehoda za pešče v Ulici sv. Gabrijela. Prav zaradi tega se zavzemajo za to, da bi postopno prišlo do prepovedi vožnje z avtomobili po ulicah sv. Ivana in Ascoli, seveda takrat, ko bi bile stare stavbe popravljene in ko bi v njih zaživele tudi nove trgovine. O vprašanju Ascolijeve ulice je bilo precej govora ob razstavi fotografij balkonov in portalov v tej ulici, ki je bila sredi letošnjega februarja v razstavnih dvoranah goriškega avditorija. Škoda, da ni prišlo takrat do javne debate, ki bi še bolj osvetlila ne le vprašanja te ulice, marveč celotno vprašanje sanacije starih mestnih predelov. Od kdaj je v Gorici Ascolijeva ulica, ulica, ki jo vsi Goričani še danes poznamo kot ulico nekdanjega židovskega geta? Kljub temu, da ta predel ni spadal pod mesto, je bila ulica posejana s stavbami že pred letom 1698, ko so se v njene stavbe vselile go-riške 'židovske družine na ukaz takratnih vladarjev, ki so odločili o ustanovitvi židovskih getov širom po vsej Evropi. Danes je ta u-lica izven živahnega vsakdanjega trgovskega vrveža, v prejšnjih stoletjih pa ni bilo tako. Ni bilo tako niti v prejšnjem stoletju, ko je sicer bolj bogato živela paralelna Gosposka ulica, kjer so bile najbolj znane goriške trgovine in kjer so, kot nam sam naslov ulice pove, živeli goriški gospodje. Zdi se, da so Židje živeli v Gorici že od samega njenega nastanka. V tržaški zgodovini Ire-nea della Croceja je napisano, da je v letu 949 po našem štetju tržaški škof Ivan II. bil dolžan 517 in pol marke obrtniku Danijelu Davidu, Židu iz Gorice. Obstaja sicer precej dvomov o verodostojnosti tega datuma. Prvič, ker bi našli tu datum z navedbo Gorice še pred letom 1001, ko je Gorica uradno imenovana v aktu cesarja svetega rimskega cesarstva. Drugič, ker iz aktov tržaške škofije izhaja, da je bil Ivan II. škof od leta 759 do 766 (torej dobrih dvesto let prej), res pa je, da je bil v Trstu škdfTvaii IH. od leta 948 do 991. Morda se je Ireneo della Croce zmotil za eno številko in napisal Ivan H. namesto Ivan HI? So pa še nekateri drugi zgodovinarji, ki menijo, da je to vest o dolgu tržaškega katoliškega škofa goriškemu židovskemu obrtniku treba prenesti v štirinajsto stoletje, ko sta v Trstu škofovala Ivan VI. (1346-1357) ali pa Ivan VIL (1362-1366.). Naj bo kakorkoli, to je prva pisana vest o bančništvu v Gorici in najbrž sploh o prisotnosti Židov v našem mestu. Židje so v srednjem veku živeli na pobočjih goriškega grajskega griča in čeprav ni bilo posebnih odlokov, da bi morali živeti ločeno od kristjanov, so več ali manj živeli skupaj v hišah, kjer niso bivali kristjani. Bili so v glavnem trgovci in o-brtniki. Število prebivalstva, ki je hotelo živeti v Gorici, se je medtem večalo. Prihajali so ljudje s slovenskega podeželja, obrtniki iz nemških dežel, trgovci in obrtniki iz Italije. Mesto se je širilo tudi preko velikega zelenega Travnika, niso pa novi predeli takoj dobili mestnih pravic. 19. maja 1593 so posvetili cerkev sv. Ivana 19. maja so posvetili novo cerkev sv. Janeza Krstnika na istem mestu, kjer je danes sedež slovenske mestne župnije sv. Ivana. Okrog cerkve je bilo pokopališče. Cerkev je dal zgraditi baron Vid Domberg, ki je bil cesarski poslanik pri sv. stolici v Rimu. Nekaj let kasneje, t.j. leta 1617. fllW"^:TCfW *tt ’ ~~~' 7-n kjjg nai|,oli značilnih starih uUc v Gorici, ima Ulica Ascoli precej takih portalov, tatje t* ^na Ja- so v neposredni bližini cerkve zgradili še eno stanovanjsko stavbo. Cerkev in stavbo so dobili v upravo jezuiti. Leta lakote (1591 in 1629), kuge (1623) in druge gradiščanske vojne (1515 -1617) so zaustavila razvoj Gorice. Po vseh teh nevšečnostih pa se je mesto ponovno pričelo širiti. V današnji Ulici sv. Ivan« in tudi v današnji Ulici Ascoli so v sedemnajstem stoletju bile zgrajene številne hiše. Zgradili so jih «kristjani» in ne Židje. Že sredi 16. stoletja je prišlo v raznih krajih Evrope do pogromov proti Židom, predvsem zato, ker so se mnogi med njimi ukvarjali s posojanjem denarja in oderuštvom. In mnogi so v napadu na Žide videli možnost za svojo osebno uveljavitev. Papež Pavel IV. je leta 1558 ustanovil geto v Rimu, podobno je bilo v drugih krajih Evrope. Odločitev o getu je prišla v Gorico s 140-letno zamudo leta 1696, na pritisk domačih in cesarskih krogov. Ljudi židovske vere v Gorici je bilo sicer malo. V letu 1682 jih je bilo le 200 med 4.800 prebivalci mesta. Leta 1696 so deželni stanovi zahtevali ustanovitev geta. Še istega leta je cesar Leopold I. izdal zadevni odlok in določil mestni predel, kjer naj se ustanovi geto. To je bil predel pod Rašte-lom, kjer je sedaj Nunska ulica. Židje so protestirali in dve leti kasneje so deželni stanovi odločili, da se bodo preselili na področje Sv. Ivana. Do preselitve je prišlo v nekaj dneh. Deželni stanovi so imenovali komisijo dveh plemičev, ki je imela nalog izvršiti vse, kar je bilo v zvezi s preseljevanjem. To sta bila baron Ludovico Formentini in Giacomo Antonio Morelli pl. Schoenfeld. Komisarja sta pisala pisma kristjanom, ki so bili lastniki hiš na tem področju, prišlo je do sestanka med temi lastniki in židovskimi meščani, ki so se morali preseliti #,n^kaj-’ dneh so bile sestavljene 'pogodbe d odkupu hiš. Bilo je tu takrat 16 hiš, enajst na zahodni strani, pet pa na vzhodni strani ulice, ki nosi danes ime Ascolijeva ulica. Iz notarskih aktov o nakupu in prodaji teh hiš je moč razbrati, da so bili dotedanji lastniki teh hiš bratovščina Prevzvi-šenega v Gorici, Gregor Kognič, dediči plemiča G. Stoccmarja, plemič Girolamo Moschettini, Andrea Moretti, Braž Brizančič, Matej Godnig, Paulo Visintin, grof Attems, plemič G. Meiti, brata Bru-gnoli, Sebastjan Jaga, Francesco Del Mestri. Hiše so odkupile židovske družine Gentile, Gentilli, Montefior, Pincherle, Moscato, Morpurgo, Jacob. V goriških arhivih so notarski akti teh kupoprodajnih pogodb. Iz njih izhaja, da so židovskj priseljenci bivšim lastnikom izplačali del vsote takoj, v nekaterih primerih pa tudi v desetletnih obrokih. Akte so sestavili notarji Leopoldo Antonio Baronio, Janez Krstnik Pečenko (Pezencho v aktih) in Hilarij Bavčar (Bavzar v aktih). Kristjani so morali hiše takoj izprazniti in vanje so se vselili židovski meščani. 15. marca 1698 je bilo zaprtih dvoje vrat, ena ob koncu ulice tik pred cerkvijo sv. Ivana, druga pa na gornjem koncu ulice nad potokom Koren. Židje so stanovali v getu, trgovine pa so lahko imeli tudi izven njega. Ponoči so morali nazaj v svoja bivališča, vrata so se zapirala. Leta 1729 so zgradili tik pred vrati geta ob cerkvi sv. Ivana hišo za čuvaja. Ta je severna vrata lahko ponoči izjemoma odprl le, če bi nanesla potreba zaradi požara, vrata pri cerkvi sv. Ivana pa je lahko ponoči odprl, če se je po deseti uri zvečer vrnil s potovanja kak židovski trgovec ali pa če je ta moral zgodaj zjutraj na dolgo pot. Kljub vsem poizkusom, da bi zamolčali slovensko prisotnost v Gorici v prejšnjih stoletjih, najdemo v takratnih kronikah polno slovenskih imen. Le napisana so v popačeni obliki, kajti pisarji so bili v glavnem Nemci ali Italijani in so seveda naše priimke pisali po svoje. Pa tudi problema narodnosti takrat ni bilo. V zvezi z getom velja omeniti, da je 24. apri la 1698 zidar Štefan Oblak v eni izmei hiš geta moral z apnom prekriti cerkveno sliko v strahu, da je ne bi Židje, ki so se imeli vseliti v geto, onečastili. Židovski oratorij so postavili leto po ustanovitvi geta. Na istem mestu so kasneje zgradili sinagogo, ki je tam še danes. V getu so imele maloštevilne židovske družine veliko prostora na razpolago. Zaradi tega so tu Žiidje odprli trgovine in delavnice, a ker niso imelj na razpolago dovolj delovnih moči, so najeli v službo kristjane, ki so prihajali čez dan v geto na delo, zvečer pa so morali iz njega. Dve sta bili glavni obrtni dejavnosti: izdelava sveč in svilenih' izdelkov. Poleg raznovrstnih obrtnikov so tu imeli tudi skladišča žganja. Takrat- ne kronike nam vedo povedati, da so lahko tu žgali domače žganje, uskladiščenje žganja tuje proiz- I vodnje pa ni bilo dovoljeno. Pro- j ti taki nedovoljeni trgovin-; s stra- j ni družine Luzzatto so deželni sta- ■ novi tudi ustrezno postopali, a je to le malo pomagalo. Židje so imeli svoje zastavljalnice -V getu so nekateri Ž dje imeli tudi zastavljalnice. Deželni stanovi so obrestno mero določal; vsakih deset let, a židovski oderuhi se niso držali teh predpisov. Zaradi tega je prišlo večkrat do prepirov med njimi in deželnimi stanovi. Ti so večkrat odvzel; Židom pravico opravljati poklic zastavljavca, a ker so ti posojali istim deželnim stanovom in tudi plemičem denar brez obresti, vča-ših pa ni bil denar nit; vrnjen, so večkrat prišli do sporazuma in židovski oderuhi so kar naprej delali po mili volji. Zandmivi so podatki, da so bile obresti za meščane nižje kot za okoličane za pet odstotkov. Zanimivo je tudi, da so židovski oderuhi tožili, da so ljudje pri zahtevi posojila pri njih zastavljali samo »cunje*, med- Kazeu Ascolijeve stavbe so bile in so še vse stavbe v ulici večnadstropne. Ulica pa je zelo ozka in sonce ne zasije v te stare hiše, ki so danes precej opuščene (Foto R. Pavšič) tlakovali, hišni lastniki so morali tlakovati pločnike, poleg tega pa so gostilničarji morali postaviti p~ed svoje lokale lampijončke, luč je gorela do dveh po polnoči. Občina je tudi prepovedala metati smeti na ulico. Francozi odpravijo jjeto S prihodom Francozov tudi v naše "kraje so bile odpravljene vse ovire za" državljane židovske vere. Leta 1812 so odstranili porton Ulice Ascoli pred cerkvijo sv. I-vana. Porton se še danes nahaja na dvorišču stavbe štev. 1 in pravijo da je najlepši stari ohranjeni porton v Gorici. Po ponovnem prihodu Avstrijcev v Gorico niso obnovili geta. Židje so ga pričeli zapuščati in se seliti v nove meščanske stavbe, k; so nastajale V Ascolijevi hiši so Slovenci ustanovili svojo posojilnico V tej stavbi, prvi v nekdanjem getu je živel bogati trgovec Ascoli. V njej je bila ob koncu prejšnjega stoletja pisarna slovenskega odvetnika Tonklija, tu je bil sedež slovenskih društev in ustanov, tu je bila leta 1883 ustanovljena Goriška ljudska posojilnica. Po zadnji vojni so bili več časa v njej sedeži slovenskih naprednih organizacij. (Foto R. Pavšič) tem ko so zlato in dragulje nosili v «svete» (katoliške) zastavljalnice v Gradišče in Palmo. 500 ljudi je delalo v židovskem getu V prvi polovici 18. stoletja je bilo izdelovanje svilenih zaves ena najbolj važnih gospodarskih dejavnosti v Gorici. Vse to je bilo osredotočeno v getu. Delavnice za izdelovanje zaves so bile med najvažnejšimi v Avstriji in blago so plemiči in drugi bogataši kupovali in diobro plačevali. V teh delavnicah je bilo leta 1764 zaposlenih nad 500 delavcev-kristjanov, ki so dan za dnem prihajali v geto na celo. Istega leta, tako je napisano v poročilu mestne občine, najdemo v Ascolijevi ulici trgovino z izdelki za kmete; trgovino starega železa, dve trgovini starih cunj, trgovino starih oblek, trgovino jestvin, trgovino za predelovanje kave, enega mesarja, enajst delavnic za predelovanje žide, tri zastavljalnice. Ulica se je medtem lepšala, posest pa se je drobila. Obstoječim hišam so dodajali notranje, dodatne, stavbe, v glavnem so te gradili bratje in sestre lastnikov hiš na ulici. Leta 1756 so zgradili sinagogo. Iz istega leta najdemo narisan na mapi prvi tloris ulice. Gre za tako imenovano mapo Coronini. kjer je prikazano vse mesto. Na mapi ni še sinagoge. Nekaj let prej med 1732 in 1745, je bila zgrajena palača Attems, kj še danes krasi naše mesto. Zemljišče je bilo že prej last plemiške družine Attems in park nove palače je mejil na obzidje hiš židovskega geta. V getu so leta 1775 odprli normalno šolo. Zaprli so jo leta 1800, ker so, po odlokih francoske vladavine, tudi židovski otroci obiskovali druge mestne šole. Tik pred francosko revolucijo je v getu bivalo 52 židovskih družin z 270 družinskimi člani. V tistih letih so židovski lastniki hiše olepšal; z balkoni z ograjami v kovanem železu. Šlo je za navado, ki je prihajala iz beneških pokrajin. To se razume s tem, da so mnogi Židje prihajali v Gorico iz Beneške republike. V zadnjih letih osemnajstega stoletja so v vsem mestu izvedli novo oštevilčenje hiš. Povsod so bile številke napisane v arabskih številkah, le v getu so to napravili z rimskimi številkami. Ascoli-jevo ulico so oštevilčili leta 1792. V mestu so za to delo potrebovali več kot deset let. Ulice so tudi v južnem delu mesta. V getu so se v prazna stanovanja pričeli seliti kristjani, čeprav se Židje lastništvu niso odpovedali. Šlo je za navadno najemno pogodbo. V letu 1880 so ulici dali novo ime — Ulica Ascoli, po imenu znane družine, bogatašev in kulturnikov, ki je bila lastnica enonadstropne hiše štev. 1. Ta hiša, edina ki ne sodi v tradicionalno arhitekturo ostalih hiš v tej ulici, ima za nas Slovence poseben pomen. Do leta 1862 je bila last družine Ascoli; ta jo je prodala, kupil jo je markiz Gerhard Nolza. Leta 1871 jo je ta prodal slovenskemu odvetniku Josipu Tonkliju, znanemu slovenskemu političnemu prvaku v Gorici. Ta je v njej odprl svojo pisarno, ki je delovala do leta 1908. Odv. Tonkli je tudi bival v njej, notranji deli posesti so bili zgrajeni za časa, ko je on bil lastnik. Odvetnik Josip Tonkli je bil tudi predsednik prvega slovenskega političnega društva »Gorica*, ki je leta 1874 štelo 445 članov. Leta 1876 je to društvo dobilo svoj sedež v tej stavbi. Sedež te takrat enotne slovenske politične stranke, je bil več let v tej stavbi. Isto tam so goriški Slovenci, na pobudo tega političnega društva, ustanovili v začetku leta 1883 svojo prvo banko — »Goriško ljudsko posojilnico. Bila je prvi slovenski bančni zavod na Primorskem, ona v Trstu je prišla na vrsto šele osem let kasneje, »Goriška ljudska posojilnica* je imela svojo pisarno v Ulici Ascoli petnajst let, dokler je ni dr. Henrik Tuma, ki je prevzel nje načelstvo, preselil v lepšo stavbo v takratni Ulici Vetturini (danes Ulica Fa-vetti), v stavbo, ki .je bila zraven vrta, na katerem so potem zgradili ŠoLski in Gregorčičev dom. Konec ieta 1899 pa se je ta banka spet preselila, tokrat v večjo stavbo v takratni Gosposki u-lici (danes Ulica Carducci), kjer je bila potem tudi tiskarna Andreja Gabrščka. V tej stavbi je danes knjigarna »Carducci*. »Goriška ljudska posojilnica* je delovala še nekaj let po priključitvi Gorice italijanski kraljevini. Prav v tej stavbi v lepem stanovanju v prvem nadstropju je od leta 1949 do 1970 sedež ne-iterih slovenskih naprednih or-;anizacij. Najprej sta tu našla mesto Zveza slovenskih^ prosvetnih ' društev (kasneje še "je preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo) in Ljudska knjižnica. Potem pa so tu dobili sedež Akademsko-sred-nješolski klub «Simon Gregorčič*, Kmečka zveza, Glasbena šola in Slovenska kulturno gospodarska zveza. Tudi nekatere druge stavbe v tej ulici so menjale gospodarja in stare židovske lastnike so zamenjali kristjani. Lahko v zvezi s tem omenimo, da je neka ljubljanska posojilnica (v aktih stoji napisano Laibacher Sparkasse) odkupila leta 1880 polovico hiše štev. 29 in leta 1890 hišo štev. 18. Ta bančni zavod pa je obe hiši prodal leta 1900. Hišo v Ulici Ascoli štev. 14 je leta 1890 odkupil Slovenec Bavčar, ono štev. 24 pa Slovenec Jožef Mužič. Spremembe v številu prebivalstva Zanimivi so podatki o prebivalstvu v tej ulici v zadnjih desetletjih avstrijske vladavine. Za prebivalce v Ulici Ascoli je bila važna nadaljnja faza pokritja potoka Koren v letih 1885 - 1888 med današnjim Kornom (Trg De Amicis) in vogalno stavbo med današnjo Ulico Ascoli in Ulico Brass (te stavbe danes ni več). Tako so Na dvorišču stavbe štev. 1 je še danes postavljen železni porton, o katerem pravijo, da je bil do prihoda Francozov v Gorico postavljen na meji med ulicama Ascoli in sv. Ivana. (Foto R. Pavšič) lahko leta 1903 tlakovali tudi to ulico, ki je bila dolga 191 metrov, široka pa 4,6 metre. Goriška občina je za tlakovanje porabila 876,60 krone. Ob ljudskem štetju leta 1846 so tu našteli 60 družin z 237 prebivalci. Velika večina teh je bila židovske veroizpovedi, kristjanov je bilo le 29. Enajst let kasneje se je število družin zmanjšalo na 44, povečalo pa število prebivalstva na 249. Od teh je bilo Židov 175, kristjanov pa 74. Židovske družine, ki so bile v glavnem dobro-stoječe, so se v teh letih izselile iz bivšega nekdanjega geta v druge mestne predele, v stavbe v Ulico Ascoli pa so se priselili ljudje iz raznih krajev, večinoma Italijani iz Furlanije in iz italijanske kraljevine (tako imenovani regnicoli). Leta 1830 so namreč našteli 152 družin s 785 družinskimi člani, število prebivalstva v teh stavbah se je torej več kot potrojilo. 117 družin je izjavilo, da uporablja v domačem pogovoru italijanski jezik (619 ljudi), v 28 družinah je bil pogovorni jezik slovenski (122 ljudi), v 7 družinah pa nemški (44 ljudi). Med temi je bilo še vedno dvajset židovskih družin s 106 prebivalci, v celoti italijanske in nemške narodnosti. Iz podatkov o ljudskem štetju 1890 razberemo, da se je število Židov v tej ulici spet zmanjšalo in sicer na 44 ljudi (12 družin). V vsej Gorici je bilo takrat 274 ljudi židovske veroizpovedi. Zadnji dosegljiv* podatek se nanaša na leto 1900, ko najdemo v Ulici Ascoli 180 družin z 865 ljudmi. Od teh so občinski uradniki 149 družinam s 724 družinskimi člani pripisali italijanski pogovorni jezik, 29 družinam s 127 ljudmi slovenski pogovorni jezik, dvema družinama z 8 ljudmi pa nemški pogovorni jezik. Če pa pogledamo podrobno te podatke lahko mirno rečemo, da ne odgovarjajo resničnemu stanju, kajti med občani z italijanskim pogovornim jezikom dobimo ljudi, ki so se rodili in bivali še malo časa prej na Koroškem, na Poljskem, v raznih krajih Slovenije. Očitno so obč nski uradniki, ki jim je bila poverjena naloga izvesti ljudsko štetje, skušali tudd v tej ulici, tako kot povsod drugod, prikazati stanje drugačno od tistega, ki je bilo v resnici. Goriška občina je bilo namreč trdno v rokah italijanskih nacionalistov, ki jim je bil trn v peti takrat nezadržno večanje slovenskega prebivalstva v mestu. Še nekaj podatkov o Ulici Ascoli. Med dvema vojnama se je življenje v njej odvijalo mirno, tu so delovale nekatere trgovine s starinami, krčme in obrtniki, ljudi v starih hišah je bilo kar precej. Leta 1940 je tudi sem segel italijanski protižidovski zakon in ulica se je spremenila iz Ascolijeve v »Ulico Tunisi*. Leta 1945 so ji dali spet staro ime. Med drugo vojno so nekatere hiše bile poškodovane zaradi zračnih napadov zavezniških bombnikov, ki so merili na svetogorsko železniško postajo. Leta 1948 so pokrili nadaljnji del Koma do mosta pod Drevoredom 20. septembra in nad njim je bila speljana nova cesta Italico Brass. V začetku petdesetih let je občinska uprava zgradila štiri stanovanjske hiše za prebivalce Ascolijeve ulice ob Ulici Brass in tja premestila nekaj družin. Druge družine, v celoti italijanske, so preselili v ljudske hiše na področju štandreža. S tem so na goriški občini takrat skušali vnesti italijanski element v Štandrež, kar so tisti čas na široko izvajali tudi z gradnjo ezulskega naselja. Podrli so pet hiš v gornjem delu ulice. -Na njih mestu so zgradili nekaj novih stanovanjskih stavb v katere so se pa vselili ljudj s, ki so prišli iz drugih mestnih predelov. V kasnejših letih — 1959 — so na zahtevo nekega trgovskega podjetja uredili parkirišče pred cerkvijo sv. Ivana. Ko so izkopavali zemljišče so našli precej o-stankov ljudi, ki so bili okrog te cerkve pokopani nekaj stoletij prej. Goriška občinska uprava je v kasnejših letih odkupila še nekaj hiš na levi strani ulice, kot zadnjo tudi večkrat omenjeno stavbo štev. L, ki jo nameravajo preurediti in jo nameniti kulturnim potrebam. V nekaterih stavbah danes ni stanovalcev. Sedaj je v popravilu sinagoga. So pa tudi. kot smo že omenili, pobude nekaterih lastnikov, da bi popravili vrsto hiš na desni strani ulice. MARKO VVALTRITSCH . Zelo dolgo se že vleče akcija za poimenovanje slovenskih osnovnih šol. Že od oovnenovanja prve o-snovne šole vu Tržaškem v Križu po slikarju Albertu Sirku sem vsem akcijam sledil z zanimaniem. Prevečkrat sev. ugotovil, da se te zadeva zatikala, zlasti še v času, ko se je imenovanje urejalo po starem pravilniku, ko so imenovanje predlagali le učiteljski zbori prizadetih šol. Že pri prvi, kriški šoli je imel pokojni didaktični ravnatelj Ju1-1 j Pavletič težave. Sam mi je pripovedoval, da ni neka učiteljica pristala na Sirkovo ime in šele. ko jo je pozval, da pismeno utemelji zakaj je proti predlogu, >.e je premislila in je bilo tako doseženo potrebno soglasje. Prav gotovo ni bilo takrat v redu, da so o izbiri imena šoli odločali samo učitelji, ki so bili v kraju v večini primerov tujci. Kasneje se je prešlo na bolj demokratično mc; vedno bolj se ie pritegovalo k izbiri imena domačine. Toda tudi ta demokratična oblika je prinašala s seboj negativne pojave. Bili so primeri, da »o učiteljstvo nekoliko odrivali, s čimer so jih potiskali v brezbrižnost, drugod spet so si svojili pravico izbire le starši šoloobveznih otrok, ne da b; pomislili, da bo izbrano ime šoli ostalo potem stalno in imajo zato besedo pri iz-b ri imena vsi vaščani. Demokratične metode pa seveda prinašajo s seboj tudi negativne strani. Najbolj občutna pomanjkljivost je v tem, da ljudL’ kulturno premalo razgledani, večkrat odločajo ne da bi se poglobili v poznavanje predloga in tako so le pod vplivom enega ali drugega predlagatelja. In žal se je prav pri izbiri imen tu pa tam dogajalo, da so bdi predlagatelji preveč enostranski in so nekajkrat rudi z neprimernimi in neresničnimi trditvami zavrli normalni potek priprav za poimenovanje. Tako je akcija za poimenovanje devinske šole po skladate! m Volariču pred tremi leti zamrla zaradi absurdne trditve nekaterih. da je bil Volarič ustanovitelj Lege Nozionale v Devinu. Škoda besed, da bi komu razlagali kdo je bil Volarič?‘ Tudi za šolo pri Sv. Ivanu (ddneš šola 0-tona Župančiča) je bilo- prvotno predlagano ime domačina Josipa Godina - Vrdcskega (1808-1884) pa ga je spodnesel nekdo, ki je trdil, da je bil Godina Vrdelski - komunist! Spominjam se, da se je v Nabrežini takoj po vojni, ko smo vzidali spominsko ploščo na rojstno hišo Iga Grudna nekdo obregnil češ, kaj bi častili — advokata. Pa tudi v Boljuncu se je našel nekdo, ki je podvomil v pravilnost, da se šola poimenuje po Francu Venturiniju češ »Kaj pa je Venturini naredil takega, da dobi šola po njem ime.? Pri naštetih primerih smo imeli v glavnem opravka z nevednimi ali slabo razgledanimi ljudmi, četudi je pri nekaterih bilo opaziti, da jih vodijo pri njihovih odklonitvah politični nagibi. Prav gotovo ni primerno, da taki odločilno vplivajo na izbiro imena za posamezno šolo. kajti šola je kulturna ustanova vsega naroda in se morajo tak) oni z leve, kakor oni z desne dvigniti nad ozko osebno in strankarsko ocenjevanje in vrednotiti celotni delež, ki ga je predlagam osebnost prispevala h kulturnemu, gospodarskemu ali političnemu razvoju svojega ljudstva. Gotovo ni vzpodbudno npr., da se morajo Prosečoni in Kontovelci tako dolgo otepat-, s priznanjem poimenovanja svoje šole po Regentu. Objave v Primorskem dnevniku o razpravah za poimenovanje šole v Mačkoljah so me prizadele. Da se pojavlja več predlogov ni nič nenavadnega in so tudi drugod izbirali med več predlogi. Žal pa sta se za mackoljansko šolo osredotočila predloga vsak na en kraj: na Mačkolje in Prebeneg. To pomeni, da sta se kraja pri tem ločila in se s svojim predlogom postavila msproti. Pravilno pravi Primorski dnevnik (21.4.) «Vsako poglabljanje nasprotij med sosednima krajema bi lahko imelo hude posledice.» Potrebno je, da se v obeh krajih temeljito proučita oba predloga, kajti izbira kakega tretjega imena (vidnejšega mladinskega pisatelja ali pesnika) bi bilo sedaj beg v kompromis, ki bi samo potrjeval razdvojenost obeh vasi. Prav posebno pa me je prizadel argument »češ kaj je komaj 16-letno dekle lahko pomenilo, saj zaradi svoje mladosti še ni moglo biti osebnost, ki bi ustrezala takšni kulturni ustanovi kot je šola*. Predvsem je treba predlog o poimenovanju šole po Miri Bandi (ustreljena na Opčinah 29. avg. 1944) postaviti v pravi, v zgodovinski okvir. V narodnoosvobodilnem boju so v temelje naše zmage vgradili svoje kosti v glavnem mladi ljudje, ki niso bdi ni- oseb- Gru- kake osebnosti. Ali je bil nost devetnajstletni Stanko den, po katerem so preteklo nedeljo poimenovali šempolajsko šolo? če pa ustreza kulturni ustanovi kot je šola ime borca, ustreza še bolj ime mladenke, ki je sodelovala v obnovi slovenske šole po fašistični ukinitvi. Pojav slovenskega partizanskega šolstva na Primorskem v letih 1943 45 ima poseben zgodovinski pomen, ki daleč nadkriljuje običajni razvoj nekega šolstva in sicer iz vec razlogov: ker se je obnavljala s silo zatrta slovenska šola, ker se je to dogajalo sredi krvave borbe in ker so bili v tem obnavljanju angažirani premosti, strokovno nepripravljeni ljudje. V istrskem okrožju ni bilo v šolskem letu 1943 44 od 33 učnih moči nobenega poklicnega učitelja, le eden je bil dijak-gimnazijec in ena je bila absolventka meščanske šole. Vse ostale učiteljice so bile preprosta dekleta, po večini s samo italijansko osnovno šolo. Ali ni veličina v tem. da so ta dekleta s svojim skromnim in nepopolnim znanjem začutila, da morajo prispevati kar pač zmorejo k prerojenju slovenske šole? In samo iz tega okrožja slovenske Istre je padlo sedem partizanskih učiteljic. Ali ne ustreza kulturni ustanovi ime 5. septembra 1944 ustreljene partizanske učiteljice iz Cezarjev Elvire Vatovec? In vendar nosita osnovna šola v Pradah (Bertoki) in vzgojni zavod v Strunjanu ime Elvire Vatovec. Naši Salezani pa so odposlali v Rim predlog, du bi se njihova šola poimenovala po partizanskem učitelju Alojzu Kokoravcu - Gorazdu (ustreljen 15. avgusta 1944). Ko smo leta 1970 pripravljali proslavo peto/dvajsetletnice osvoboditve in počastitev štiridesetletnice bazoviškin žrtev, smo si zamislili ustanovitev memoriala, ki naj bi imel stolno na skrbi gojenje narodnoosvobodilnih tradicij med šoloobvezno mladino. Namenoma smo izbrali tej ustanovi ime memorial Mire Bandi prav zato, da približamo solski mladini lik dekleta, ki m padla, ko je bila komaj odrasla ' šolski* obveznosti: tin je tako' goloto bližja otroškemu čustvovanju, kot ;bi 'bifo- im»i-rej cimo Karla StrdM] kt"jč°T)iVrit& telj, mladinski pesnik in pisatelj in je tudi palci kot talec od nemškega svinca. 6. septembra 1970 sta se v okviru memoriala Mire Bandi razvila dva spominska pohoda: prvi iz Prebenega skozi vse breške vasi, drugi pa z Opčin proti Bazovici. Openski otroci so prinesli s seboj vrečko zemlje, ki so jo nabrali na mestu, kjer je Mira Bandi izkrvavela. V to zemljo so pri bazoviškem spomeniku vsadili spominski l/orček. žal je naslednja leta ta pobuda zamrla, četudi bi memorial Mire Bandi, seveda vedno v novih oblikah in z nova vsebino, služil prvotnemu namenu. Takratni pohodniki, ki so sedaj stari okrog dvajset let imajo to počastitev gotovo v živem spominu. Ker je ob vprašanju poimenovanja šole v Mačkoljah bil postavljen tudi predlog, da se šola imenuje po domačim duhovniku prof. Tulu, ne morem seveda mimo \-ga. Res je, da piše v »Pismu uredništvu» (glej Prim. dnev. 26. apr. t.l.), da «je sicer padel na nekem sestanku predlog glede imena prof. Tula. a ni bil sprejet, ker je lila večina predstavnikov iz Mačkolj za to, da se poimenuje šola po kakem vidnejšem sloveti skem mladinskem pisatelju ali pesniku»: ... vendar je treba raz hliniti vsak sum, da bi se naspro tovalo kakemu kandidatu za po imenovanje, ker je bil duhovnik Saj imamo v zamejstvu poleg u-čiteljišča imenovanega po škofu Antonu Martinu Slomšku se šolo župnika Virgila Ščeka v Nabrežini. kar dvakrat šoli Ivana 1 rin-ka; Barkovljam pa predlagajo svoji šoli ime po Finžgarju. Rad bi pa se sam prepričal kako bi bilo z utemeljitvijo za predlog o prof. Tulu. Iz Katoliškega glasa (4. julija 1957). ki je pisal ob Tulovi osemdesetletnici, posnemam, da je ta gospod posvetil svoje delo *udi nabožni literaturi in da je bil kot nšmarničar» posebno rodoviten pisatelja Katoliški glas omenja še neko brošuro vPles*, medtem ko sem zasledil še 16 strani obsegajočo brošurico ■tSv. Socerb* (življenje, grad in jama sv. Socerba), pa še molitvenike Kraljica vernih duš, Zdravje bolnikov, Kraljica duhovnikov in Zvezda vodnica za fante in može. Mnenja sem. da se vaščani Mačkolj in Prebenega ne smejo pre nagliti. Oboji morajo globoko proučiti in razmisliti o vseh predlogih in šele tedaj, ko se bosta večini obeh vasi zedinili na enoten predlog, bo dozorelo, da se pred log odpošlje na pristojne organe DRAGO PAHOR Načelo globalnosti v zakonih za zaščito h manjšin in problem Beneške Slovenije Predavanje dr. Karla Šiškoviča v Podbonescu na «Benečanskih dnevih» 16. marca 1979 V okviru letošnjih »Benečanskih kulturnih dnevov», ki jih prireja beneški študijski center «Nediža», je 16. marca predaval v Podbonescu dr. Karel šiškovič o «načelu globalnosti v zakonih za zaščito manjšin in problemu Beneške Slovenije«. Isto predavanje je b’lo izhodišče za njegov nastop na seminarju o zgodovini v priredbi filozofske fakultete tržaške univerze 19. aprila t.l. Celotno besedilo predavanja v italijanščini je bilo objavljeno v «11 Bollettino degli Sloveni in ItaJia«, zdaj pa ga zaradi velike zanimivosti ter zgodovinsko-analitičnega pristopa objavljamo v celoti tudi v slovenščini. Naj takoj ob začetku opozorim, da je težko obravnavati zastavljeno problematiko v času, ko se prav okrog te problematike ustvarja težko vzdušje, ko ozračje kali vrsta pojavov, ki izhajajo iz deviantnih mentalitet, iz atavičnih, globoko zakoreninjenih bojazni, iz napačnega pojmovanja države, iz čudnega gledanja na demokracijo, ki naj bi veljala samo za en del prebivalstva, ne pa tudi za drugega, iz lažno demokratičnih formalizmov, iz hotenega nerazumevanja argumentov tistega, ki je drugačen, iz sovražnosti do tistega, kar ni običajno. Zato moramo najprej opredeliti problem, ki ga obravnavamo. Tako na konferenci o etničnih in jezikovnih skupinah v Vidmu (maja 1978) ter pri razpravljanjih pred konferenco in po njej kot tudi v delu Posebne komisije za proučevanje problemov Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini pri predsedstvu ministrskega sveta, je bila po mojem mnenju hote ali nehote ustvarjena velika zmeda glede načina obravnave problema in glede same opredelitve problema. Zmeda je nastala in še vedno obstaja zaradi napačne nastavitve problema. V obravnavo so namreč pritegnili vrsto subjektivnih pokazateljev, kar kaže na gledanje, ki zavestno ali podzavestno nasprotuje konstruktivni rešitvi problema. To gledanje prepogostokrat izhaja iz takega odnosa do problema, ki je politično pristransko, kontin-gentno, kratkoročno, strankarsko in ki večkrat sloni na manihejskem pojmovanju državnosti, patriotizma, zvestobe do oblasti in njenih organov in do napačno pojmovanih interesov večine prebivalstva. Predvsem moramo pri obravnavanju te problematike izhajati iz naslednje premise: hote ali nehote se ustvarja zmeda med pojmoma pripadnost državi in pripadnost narodnosti' 'flH .bolje drugi narodnosti. Žal v všerii talfo Ifnenovanem zahodnem svetiptudi najresnejši teoretiki in raziskočatei uporabljajo izraz «narod, nacija« tako za teritorialni obseg kot za družbo, ki na teritoriju živi, s tem pa vsiljujejo združitev dveh povsem različnih in večkrat celo antitetičnih terminov. Zamenjuje se termin cives — državljan, torej pojem državljanstva, s terminom «pripadnik določene narodnosti«, torej s pojmom narodnosti. Na tak način se zamenjujeta dve različni značilnosti individua. Iz te terminološke zmede izhaja cela vrsta determiniranih ali bolje tudi prisilno determiniranih posle- dic: pripadnika neke države označujejo tudi nacionalno, kot bi država bila nekaj nacionalno homogenega, s tem pa mu odrekajo možnost, da bi na poseben, svojski način izražal svojo nacionalno drugačnost, čeprav bi glede na državno pripadnost kljub temu ostajal enak drugim državljanom. Iz take zmede v izrazih in pojmih črpa svojo vsebino tudi tisto gledanje, ki hoče prebivalstvo homoge-neizirati in «prisilili» državljana, da je ali da postane pripadnik prevladujoče narodnosti. Takih hotenih ali nehotenih zmed ne more biti v tistih državah in družbah, kjer so različne etnične in narodnostne značilnosti jasno razvidne. Možne so in bile so (in so še vedno) splošno pravilo le v tistih državah in družbah, ki so že ob svojem izvoru postavile nacionalno homogenost kot splošno obvezujoče pravilo. Glede teh problemov lahko opazimo močno različnost v vrednotenju med nekaterimi državami in družbami v zahodni Evropi (izvzem-ši Švico, Belgijo in danes tudi Španijo)' in med nekaterimi družbami na evropskem Vzhodu. Zaradi različnega vrednotenja problem 1 v sami Evropi in še bolj seveda v svetu ugotavljamo razlike tudi v priznavanju problema pri samih mednarodnih organizacijah, ki so se s tem problemom ukvarjale. Teoretski in praktični pristop ni bil enoten in niti dovolj prodoren ne v Društvu narodov ne v Organizaciji združenih narodov. Mogoče je najboljša definicija etničnih, rasnih, verskih in jezikovnih manjšin, na katere je prišlo v okviru OZN, tista, ki jo vsebuje poročilo generalnega tajnika iz leta 1970: po njem so manjšine deli prebivalstva, ki živijo v državi, kjer ne predstavljajo večine, in ki jim je zato treba dati možnost povsem enakopravnega ob-sfc ujifti ttyvni« lastpe identitete ; posebnimi- ukrepi in z zagotovlje- nm Pticami. ^KilSa»Eamo globlje v problem, pa opazimo, da je težko začrtati e-notno shemo, s katero bi lahko o-značili vse manjšine in ne samo narodnostne manjšine. GJede narodnostnih manjšin je vendarle prevladala navada, da jih obravnavamo kot take in se pri tem opiramo na mednarodne dokumente, ki podčrtujejo nekatere značilnosti, pri čemer izhajajo iz procesa identifikacije nekaterih «značilnih posebnosti« ter iz nekaterih splošnih kriterijev. Pri njihovem »ugotavljanju« se naslanjamo na naslednja «načela»: 1. Obstajati mora neka posebnost (jezik, kultura, tradicija, šege in navade, «narodni» teritorij, objektivna in/ali subjektivna avto-identifikacija — zadnje je samo pomožno ob objektivnem kriteriju). 2. Skupnost, ki je drugačna, ne sme biti sestavljena iz tujih državljanov in je v večini primerov lahko avtohtona. 3. Za pripadnost skupini ali skupnosti ni potrebna subjektivna volja, zadošča že njen objektivni obstoj tudi brez izpovedovanja posebne zavesti. 4. številčna »konsistenca« ni potrebna, ker bi sicer začel delovati mehanizem zanikanja njenega obstoja. 5. Strnjena naselitev ni potrebna. 6. Lahko je del naroda, ki živi v drugi državi. Teoretiki in politiki (v širšem smislu) govorijo o subjektivnih in objektivnih kriterijih za identifikacijo takih skupnosti. Subjektivni kriteriji naj bi bili: skupna volja, izrecen izraz te volje, izražena želja po pripadnosti, pristanek na pripadnost, jasna zavest o pripadnosti. Objektivni kriteriji naj bi bili: skupen izvor, skupen jezik in kultura, morebiten skupni teritorij, skupne navade, šege, tradicije. Subjektivnim kriterijem dajejo prednost tisti, ki predpostavljajo, da so demokracija in njene oblike popolne, ne da bi se ustavljali ob njenem bistvu in ob njeni vsebini, in zato tudi menijo, da ni nikakršnih cvir za svobodno izražanje individualne in skupne volje: zahteva, da je treba osnovati identifikacijo neke posebne skupnosti na subjektivnih kriterijih, je večkrat le poskus, da kajo identifikacijo neke drugačne skupnosti, niso zato nič drugega kot negativni politični argumenti. se z odejo demokratičnosti zakrijejo asimilacijski pritiski ali odklanjanje posebnih pravic. Objektivni kriteriji delujejo sami na sebi kot objektivno dejstvo ne glede na subjektivne kriterije in jili je zato treba upoštevati v vsakem primeru; drugačno ravnanje je zastiranje stvarnosti. Vendar opažamo pri večinski skupnosti posebno voljo v primerih, ko javni ali politični organi, ki so njen izraz, postavljajo problem identifikacije skupnosti, ki je manjšinska ali različna. Za poslavljanje problema, identifikacije stoji namreč omejevalna volja, saj s tem podčrtujejo, da nočejo upošte vali, .ob jekli v-nih kriterijev -ali ds skušajo vsaj omejiti njihovo vrednost: *»» Psevdoznanstvene argumentacije, ki služijo politiki odklanjanja vsega drugačnega, se poslužujejo čudnih teorij o dialektih in govorih, o geografski osamljenosti, o terminoloških razlikah pri opredeljevanju etničnih in jezikovnih skupin, o krajevnih posebnostih, o razlikah v kulturi, o razlikah zgodovinskega izvora, o različnih «gostotah« skupnosti glede na številčnost, trdnost, zavest, o svobodni volji, o patriotizmu, o zamenjavanju pojmov država in narodnost, o lojalnosti oziroma nelojalnosti do države in tako naprej. Če se zaradi določenih premikov v odnosih in v ozračju položaj toli-i ko spremeni, da ni več mogoče po-| stavljati problema identifikacije kot odločujočega faktorja, se pojavi problem konsistence skupnosti oziroma problem identifikacije te konsistence in preverjanja na osnovi subjektivnih kriterijev, to je na osnovi izražanja svobodne izbire in svobodne volje,- Problem konsistence je vedno imel pomembno mesto v razpravah o narodnih, jezikovnih in etničnih manjšinah. Ta problem je vedno postavljala prevladujoča večina z izgovorom, da bi sicer ne bilo mogoče podeliti oziroma sprejeti posebnih pravic, ki naj bi manjšini omogočile enakopravnost. Problem številčne konsistence postavljajo v trenutku, ko hočejo diskriminirati tisto skupino, za katero večina mis'i, da nima pravice ostati še vnaprej drugačna od večine. Vprašanje številčne konsistence je bilo vsekakor rešeno v okviru OZN, kjer so zanikali veljavnost tega kriterija, saj bi upoštevanje konsistence pomenilo diskriminacijo do manj številnih in bi lahko število oziroma odstotek uporabili kot sredstvo za zanikanje obstoja posebne skupnosti. Čeprav pomembni dokumenti OZN zanikajo veljavnost kriterija številčnosti pri uresničevanju določenih posebnih pravic, se zahteva po upoštevanju tega kriterija vztrajno pojavlja v nekaterih državah (ppmislimo le na Avstrijo), S tem skušajo najti najenostavnejši način za zanikanje obstoja oziroma za omejitev neke posebnosti. Zahteva po preverjanju .številčne konsistence pri identi-fikaciji posebnosti, vsebuje tudi zah tevo, da se ta -ItSarrttfikacija izvrši na osnovi subjektivnih kriterijev, ki jev ali omejevati njihov pomen in njihovo vrednost pomeni vključevati problem identifikacije neke manjšinske skupnosti v skjop ozko političnih interesov. V tem primeru postane problem političen in ga zato rešujejo politično; kdor postavlja problem identifikacije, posebno identifikacije na osnovi subjektivnih kriterijev, namreč skoraj vedno išče argumente, s katerimi bi obstoj skupnosti zanikal. Različne tako imenovane znanstvene argumentacije, s katerimi zani- Ne upoštevati objektivnih kriten-- naj bi predstavljali, najvišji izraz demokratičnosti; ob tem pa prihaja do omalovaževanja in odklanjanja vrednosti objektivnih kriterijev. Ko zahtevajo identifikacijo in nato še preverjanje številčne konsistence posebne skupine, delajo to zato, da bi lahko odločili, ali naj bo ta drugačna skupina deležna posebnega ravnanja in posebnih pravic ter kakšna naj bosta v primero pozitivne odločitve, kvaliteta in obseg posebnega ravnanja. V primero, da hočejo zanikati pravico do posebnega ravnanja, je postopek naslednji: •iiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Primorska mladina vključena v boj proti fašizmu med obema vojnama Ob 35. obletnici prve pokrajinske konference komunistične mladine za Slovensko Primorje od 22. do 25. maja 1944 v Dolu pri Čepovanu V soboto, 22. maja, bo na Čepovanu pri Novi Gorici množična manifestacija ob 60-letnici KPJ in SKOJ ter 33. obletnici prve pokrajinske konference Zveze komunistične mladine za Slovensko Primorje, ki je bila od 22. do 25. maja 1944 v Dolu pri Čepovanu. V okvir počastitev teh pomembnih obletnic se vključuje tudi naš dnevnik z vrsto člankov o delovanju SKOJ na Primorskem v protifašističnem odporu med obema vojnama in nato v NOB. Kadar govorimo ali pišemo o narodnoosvobodilnem boju na Primorskem, največkrat pozabljamo, da se je razvijal na povsem drugačnih osnovah kakor po drugih slovenskih pokrajinah. Te osnove so bile dvajsetletne izkušnje fašističnega zatiranja ter boja za ohranitev narodnosti, iz. katerega je neposredno izviral splošen antifašistični odpor. Primorski Slovenci so se znašli v protifašističnem odporu tisti trenutek, ko je nastal fašizem — v letih 1919 - 1920 — ki je najprej s terorjem. nato pa z raznarodovalnimi zakoni, nameraval zbrisati slovensko in hrvaško narodnost iz Primorske in iz Istre. Glavni nosilec tega odpora in bitke za ohranitev narodnosti je bila mladina. V letih po prvi vojni je delovala v Zvezi mladinskih društev ter v kulturnih, prosvetnih, športnih in drugih društvih. Že tedaj je nasprotovala politiki slovenskih meščanskih strank, liberalne in krščanskosocialne, ki sta poskušali zavarovati narodnostne pravice manjšine z zakonitimi sredstvi in z lojalnim odnosom do italijanskih oblasti. Mlada generacija je namreč zahtevala radikalnejše oblike odpora proti raznarodovanju in jih ie tudi uveljavila tisti trenutek, ko je fašistična oblast v letih 1927 - 1928 razpustila zadnje slovenske organizacije in društva. Medtem ko so širše mladinske množice še naprej gojile narodno zavest v ilegalnih društvih in pevskih zborih, so radikalnejši mla- dinci leta 1927 ustanovili ilegalno narodnorevolucionarno organizacijo, znano pod imenom TIGR (Trst - I-stra - Gorica - Reka), v Trstu pa se je imenovala Borba. Njeno načelo je bilo: z vsemi sredstvi preprečevati raznarodovanje in faši-zacijo slovenskega prebivalstva, delovati po vzoru delavskih revolucij in odpora narodnih manjšin; s terorjem odgovarjati na fašistični teror. Do leta 1930 je opravila 99 akcij proti raznarodovalnim ustanovam — požigi otroških vrtcev in šol — proti fašističnim miličnikom in izdajalcem. S tem je poskušala ustrahovati nosilce raznarodovanja in vzbujati v množicah zaupanje v možnost odpora. Že leta 1929 je policija odkrila organizacijo v Istri, Vladimir Gortan je bil obsojen na smrt in ustreljen. Leta 1930 je padla organizacija na Tržaškem in na Goriškem in na prvem tržaškem procesu je posebno sodišče za zaščito države štiri narodne revolucionarje (Bidovca, Marušiča, Miloša, Valenčiča) obsodilo na smrt in justificiralo. Drug del naprednejše primorske mladine je ta čas deloval v okviru ilegalne komunistične partije Italije. Leta 1927 je bilo okrog 200 slovenskih mladincev vključenih v organizacijo komunistične mladine. Mlada generacija komunistov z Vla-dimirom Martelancem, je že v letih 1923 ■ 1925 dala pobudo komunistični partiji Italije, da poveže razredni boj z bojem zatirane manjšine pod geslom o pravici Sloven- cev in Hrvatov do samoodločbe, do odcepitve od Italije in ustanovitve neodvisnih republik. Na osnovi te politike, ki jo je italijanska komunistična partija razvijala od leta 1926 dalje, so slovenski komunistični mladinci delovali v ilegalnih narodnjaških društvih, ponekod pa tudi v narodnorevolucionarni organizaciji, in vnašali med množice komunističnega duha. Do prave povezave pa je prišlo šele v dobi ljudske fronte, ko sta komunistična partija in narodnorevolucionarno organizacija decembra 1935 sklenili akcijski sporazum o enotnem boju proti fašizmu ter za socialne in nacionalne pravice manjšine . . . V letih 1937 - 1940 je to politiko uveljavljal mladi tržaški študent Pinko Tomažič, ki je prevzel vodstvo slovenskega komunističnega gibanja na Primorskem. Njegova glavna skrb je bila usmerjena k ustvarjanju enotne mladinske protifašistične fronte. V letih pred vojno se je namreč mladinsko gibanje razvijalo pod vplivom liberalno ali krščansko usmerjenih voditeljev. Naraščalo je zlasti v Trstu in Gorici v obliki ilegalnih tečajev slovenščine, predavanj, pevskih, gledaliških in športnih prireditev ter z izdajanjem ilegalne literature. Znana je zlasti tako imenovana «štempiharska» literatura z zabavno in narodnobuditeljsko vsebino, list Iskre, v katerem so tržaški dijaki objavljali prve slovenske spise. samostojne brošure krščanske mladine ter reviji Plamen in Plamenica. To mladinsko gibanje, ki se je iz mest prek izletov povezovalo s podeželsko mladino, je bilo u-smerjeno h krepitvi narodne zavesti in k usposabljanju mlade generacije, ki je zrastla v fašističnem režimu in se izobraževala v italijanskih šolah, za nosilca narodnoobrambnega boja. V tem okviru je deloval Pinko Tomažič in ustvarjal v mladinskih vrstah simpatizerje komunistične partije, ki so leta 1941 postali aktivisti Osvobodilne fronte. V ilegalni reviji Plamen je zapisal: nimamo pred seboj delo, ki je za nas življenjske važnosti in kateremu se morajo podrediti vsa še tako važna vprašanja, vse medsebojne borbe. To delo je boj za obstanek naše narodne skupine. Zato zahtevamo, da se nam dovoli stopiti v prvo vrsto in sodelovati z vsemi našimi močmi. Prepričani smo, da bodo naše sveže sile mnogo pripomogle h končnemu uspehu». Poleti 1940 pa je fašistična poli cija vdrla v razvejano dejavnost, ki je postavljala temelje poznejše mu narodnoosvobodilnemu boju in zaprla okrog 300 slovenskih proti-fašistov. Na drugem tržaškem procesu decembra 1941 so bili obsojeni na smrt in ustreljeni Pinko Tomažič ter narodni revolucionarji Simon Kos, Ivan Ivančič. Ivan Vadnal in Viktor Bobek. Druge ^ odgnali v zapore, v konfinacijo ali pa kaznovali s policijskim nadzorstvom, kakor pred njimi že desetine upornih slovenskih antifašistov. Kolikšen je bil delež mladine pri teh žrtvah še ni mogoče ugotoviti. Kakor ni mogoče ločiti mladinskega gibanja od splošnega narodnoobrambnega in razrednega gibanja. Zgovoren dokaz o deležu primorske mladine v protifašističnem gibanju je podatek, da je bilo izmed desetih Primorcev ustreljenih pred drugo svetovno vojno kar šest mlajših od trideset let. 1. Najprej zanikajo identiteto posebne skupine. 2. Če to ni mogoče ali ni več mo- goče, zahtevajo preverjanje številčne konsistence na osnovi sub- jektivnih kriterijev. 3. Če postane številčnost skupine neposredno ali posredno znano dejstvo, podelijo skupini ali celo delom skupine različen tretma na osnovi zahteve po svobodnem izrazu volje do pripadnosti skupim. 4. Če ta izraz volje obstaja, zahtevajo ponoven izraz volje, da se sproži mehanizem posebnega tret-maja. 5. V primeru, da pride do sprožitve mehanizma posebnega tretma-ja, skušajo zavlačevati z izvajanjem in tako tistega, ki ga je zahteval, utruditi ter ga prisiliti, da se v prihodnje ne bo več poslužil tega mehanizma. Če demokratični odnosi v družbi in državi, kjer živi drugačna skupina, omogočajo objektivno identifikacijo, se postavi vprašanje, kakšno posebnost in katere pravice je treba upoštevati pri zaščiti. Gre za problem zaščite skupnosti kot celote ter za problem zaščite posameznikov, ki pripadajo skupnosti. Zaščita individualnih pravic pripadnikov drugačne skupnosti obsega, mimo dejstva, da morajo enakopravno uživati tiste pravice, ki jih uživajo pripadniki večinske skupnosti, tudi pravico do rabe jezika, do lastnega šolstva, do izražanja in razvijanja lastne kulture itn. Zaščita kolektivnih pravic pa se kaže v zaščiti posebnih lastnosti skupine, njenih specifičnih organizacij, njenega teritorija, njenega družbenogospodarskega razvoja, v zagotovitvi posebnega političnega in drugačnega predstavništva. V bistvu pa se obe vrsti pravic medsebojno dopolnjujeta, zaradi česar je težko, če ne nemogoče, oddeliti ene od drugih. Individualne in kolektivne pravi ce skupnosti, ki so drugačne, se kažejo v rabi jezika na vseh področjih zasebnega in javnega življenja, v odnosu do javne uprave in v odnosu javne uprave do skupnosti in njenih pripadnikov, pri čemer se značilnosti jezika upoštevajo tudi na teritoriju, kjer skupina živi: dalje v šolski mreži, ki mora zadoščati potrebam vsakdanje stvarno- sti, v razvoju kulture v najširšem smislu, v spuščanju zftašilnpstj,prostora, na katerem skupnost živi, v Čeprav so aretacije leta 1940 in poostreno policijsko nadzorstvo obglavili protifašistično gibanje na Primorskem, šo bila tla za začetek oboroženega narodnoosvobodilnega boja pripravljena. Odločilna je bila visoka narodna zavest in odločno protifašistično razpoloženje množic, ki se je razvijalo dvajset let v najtežjih pogojih, v boju za obstoj. vzpodbujanju-. družbenogospodarske-ga razvoja, da ne bi skupnost poslala manjšinska tudi v družbenem in gospodarskem smislu, v podpori njenim informacijskim sredstvom, v omogočanju in podpiranju njenih organizacij, v pravici, da lahko razvija stike z matičnim narodom, z »matrijo«. Pravice morajo torej izhajati iz globalnega gledanja, saj gre za pravo skupnost objektivnega tipa, čeprav še ne ali še ne povsem tudi subjektivnega tipa. Ta tip skupnosti je družba v malem in jo je treba kot tako obravnavati, saj ne postavlja v nevarnost večinske skupnosti. Manjšinska skupnost živi v širši družbi, ki jo mora ščititi v okviru demokratično pojmovanih splošnih interesov, da se lahko razvija v skladu s samo seboj in ne v nasprotju s širšo družbo, v katero je vključena. Če ni zaščite, pride prej ali slej do izbruha nasprotij. Na tem mestu se lahko vprašamo, če in na kakšen način Slovenci v videmski pokrajini spadajo v okvir, ki smo ga do sedaj začrtali. Generalni sekretar OZN pravi v svojem poročilu leta 1970: «.. . Zdi se, da so manjšine, za katere so upravičeni posebni ukrepi in pravice, tiste skupine državljanov, ki jih veže skupen izvor, jezik, skupna kultura ali verska zavest in . .. ki sc v tem smislu razlikujejo od ostalega prebivalstva . ..» Iz same »raziskave« po občinah, ki jo je opravilo predsedstvo ministrskega sveta poleti 1978, lahko povzamemo dvoje: 1. Predsedstvo je brez posebnih postopkov identifikacije že določilo 21 občin videmske pokrajine, za katere misli, da bi lahko na njihovem teritoriju prebivali italijanski državljani, ki bi ne bili italijanske narodnosti; glede na dejstvo, da je šlo za študij problemov Slovencev v Furlaniji -Julijski krajini v okviru posebne, v ta namen ustanovljene komisi je, je logično sklepati, da so mislili na italijanske državljane slovenske narodnosti. 2. V 18 od teh občin se neposredno ali posredno priznava, da se prebivalstvo ali del prebivalstva po »narečju«, »govoru« ali jeziku razlikuje od ostalega prebivalstva; ta »narečja«, »govori« ali »jeziki« so označeni kot »slovanski« (kar kaže na dokaj čudno ignoriranje dejstva, da je slovanskih jezikov vsaj 11) ali »slovenski«. Ne glede na to, da moremo in moramo biti kritični do «raziskave», sta ta dva podatka pomenljiva in neizpodbitna, saj bi bilo nelogično začeti z akcijo za identifikacijo, če jo je že opravil najvišji izvršni or gan države. To torej objektivno izhaja iz raziskave. Subjektivni podatek raziskave pa je skaljen, ker ne izraža subjektivne volje, pač pa vsiljeno dejstvo, ki je danes, prav kot v preteklosti, popačeno. Če upoštevamo objektivno stvarnost (skupen izvor, jezik ali dialekt, skupno kulturo, skupen teritorij, skupne šege in navade, skupno izro- čilo in folkloro), se postavlja vprašanje, ali naj skupnost obravnavamo zase, kot nekaj posebnega, kar nima zveze z drugimi posebnimi skup-nostmi, ali pa kot skupnost, ki jo povezana z drugimi skupnostmi oziroma vključena v neko širšo skupnost (Gorica, Trst, Koroška, Slovenija). Tu dobimo dve vrsti odgovorov na problem. Na eni strani naletimo na odpor tistih, ki so do pred nekaj časa povsem zanikali posebne značilnosti skupnosti ali so jih hoteli uničiti in ki zato danes ne več zanikajo, da gre za skupnost, ki je drugačna, pa« pa jo hočejo porazdeliti v številne, med seboj nepovezane enote o-ziroma poiskati «posebne» posebnosti ter s tem zanikati pripadnost neki širši skupnosti. Droga vrsta odgovora izhaja ,z objektivnega dejstva ter iz nekaterih šele delnih subjektivnih dejstev ter postavlja problem pripadnosti širši skupnosti, ki je ni mogoče razklati zaradi kontingentnih političnih interesov. Zanimivo je, da zagovorniki prve rešitve omejujejo v negativnem smislu tudi morebitne posebne pravice in pri tem izhajajo iz načela politične oportunosti. Zato se pri predvidevanju pravic omejujejo le na narečje, šege in navade, izročila, na folkloro. Zagovorniki drage rešitve pa sprejemajo načelo globalnosti in izhajajo iz predpostavke, da posebne pravice praviloma ne morejo in ne smejo biti diskriminacijske ali različne glede na teritorij, številčni) moč skupnosti ali sektor aktivnosti; Kvaliteta teh dveh rešitev torej ustreza kvaliteti zahtev, ki se Pp" stavljajo kot osnovne pri izbiraoJu rešitve: kdor hoče izhajati iz razlikovanja znotraj posebne skupine> iz števila ali kompaktnosti skupine, iz zahteve po izražanju zavesti k<)‘ dejanja volje, pride v bistvu do odklanjanja posebnih pravic. Zaradi tega tisti, ki so prepričani, da imajo Slovenci v Italiji, in torej tudi v videmski pokrajini, skupen izvor, postavljajo problem enotnega obravnavanja celotne skupnost), pa čeprav bo to v začetku možno 'e v teoretskem smislu; s tem naj se omogoči, da se sproži proces P°" zitivnega razvoja. V tem smislu zahtevajo teritorialno globalnost P°[ sebnega tretmaja, ki ne sme bw različen za posamezne dele skupn<£ sti, globalnost pravic za vse pripadnike- manjšine, globalnost pravic* vseh. sektorjih aktivnosti. V primeru, ki ga obravnavamo, opazujemo čudne pojave. Dam* nihče več ne trdi, da niso Slovenc) prisotni v tržaški in goriški pokrajini, prav tako priznavajo vsi neko «slovansko» posebnost v videmski pokrajini. V dvom pa postavljaj0 povezanost obeh pojavov ter p°čnih barv in drznih potez, ven- dar moramo priznati, da je treba * njem iskati predvsem vrednost, Jo kaže v portretih, seveda če °eerno ocenjevati celotno podobo ožeta Cesarja kot slikarja. Por-.r®ti predstavljajo eno najtehtnejšo sestavin njegovega slikarskega Terjanja v njegovem več kot tridesetletnem delovanju...In sef Qania razstava portretov je. redek primer, morda celo edinstven pri-mer v vsej povojni zamejski raz-špvnosti ali celo likovnosti. Prvič Oamreč dogaja, da se v našem j-umejstvu prireja razstava samih priretov jn to portretov naših Judi, portretov več ali manj za-Uznih mož v naši zamejski kul-turt. Cesar pa ne oblikuje njihovih razov preprosto, rekli bi foto-rafsko. Skušal je in tudi uspel gnesti vanje vsaj delček njiho-e duhovne vsebine, po navadi Jihove moči, ki odlikuje vše na-j.e ljudi. In taki ljudje so se razvi-. 12 nekaterih tu prikazanih por-/Ulov otrok ali mladostnikov iz medvojnih let. Zato postaja ta Ce- • leva razstava tudi nekakšna rJ°'°ška razstava v prikazovanju , ''uja njegovega slikarstva v ulju °d začetnega impresionizma. ki se kaže v sliki tragično umorjene Danice Tomažičeve, ki žari v mladostnem idealizmu, ter prehaja nato s prilivi ekspresionizma v vizionarski obraz znanega režiserja Ferda Delaka. V prvih letih po osvoboditvi pa se Jože Cesar osvobodi navedenih vplivov in naglo izoblikuje zelo svojsko izraznost, ki ustreza njegovi močni impulzivni naravi. Zato uspe najbolje v portretih sebi sorodnih značajev oziroma v portretih oseb, v katerih obrazih se resonančno zgoščuje obojestranski duhovni odziv med slikarjem in portretirancem. Vsekakor drži, da naš nemimi čas ne pospešuje in ne ceni stare umetnosti portretiranja ljudi. Vse preveč jo izpodriva predvsem fotografija, k; omogoča tudi velike povečave v črno belem in v barvah. In vendar menimo, da tudi v najboljši barvni fotografiji ne moremo doživljati tiste čudovite duhovne povezanosti, ki jo občutimo, ko občudujemo portrete raznih velikanov uma ali dejanj, če bi teh izjemnih osebnosti ne bili ovekovečili v svojih slikah resnični Slikarji - uumetniki s čarovniško igro svojih čopičev in psihološko pronicavostjo, ko so opazovali njihove obraze in hkrati poznali njihove dosežke, njihova dejanja. M. B. Z otvoritve razstave Cesarjevih portretov v galeriji Kulturnega doma ................................................<.................................................................................„„...........„„„„„„„„„„............................... BOGATA ŽETEV PO TRDEM DELU 30 - letnica delovanja glasbene šole v Kopru Na dveh jubilejnih koncertih (8. in 10. t. ir.) so posamez* niki in ansambli izpričali visoko pedagoško raven zavoda PRED ZADNJO ABONMAJSKO PREDSTAVO SSG Dramatik Mihail Bulgakov in njegov «Ivan Vasiljevič» Kljub številnim eksperimentiranjem v uprizoritvah je delo ohranilo svojo izvirno univerzalnost tudi v sodobni družbeni stvarnosti Ruski pisatelj in dramatik Mihail Bulgakov si je šele v zadnjih letih začel utirati pot v za-padno Evropo. V svoji ožji domovini se je dokončno uveljavil po smrti, saj sc šele tedaj začela izhajati njegova dela. Rodil se je v Kijevu leta 1891 in tam diplomiral na medicinski fakulteti. Težke razmere so ga za časa revolucije prisilile, da se je zatekel na Kavkaz, kjer se je začela njegova ustvarjalna dejavnost. življenje na Kavkazu je bilo za pisatelja trdno in naporno; to so bila leta, ko je med pomanjkanjem in revščino razvijal svojo osebnost in svoj umetniški temperament, tu si je gradil svoj pesniški nazor in si ustvaril o-sebni pogled na svet in družbo. ' Ko se je"po •mnogih bogatih izkušnjah preselil v Moskvo, se je takoj vkljhHrVMjvidnejše literarne kroge ter se močno uveljavil s svojimi članki in literarnimi sestavki. Veliko pozornost je vzbudil njegov prvi roman «Bela garda*, v katerem je pretresljivo začrtal bližajoči se konec meščanskega razreda in njegovega izobraženstva. Politični krogi, ki so bili tedaj na oblasti, so z nezaupanjem gledali na to pisateljevo delo in začeli izvajati nanj hujše pritiske. V krajšem premoru, ko so bili ti pritiski nekoliko blažji, je Bulgakov napisal še igri «Dnevi Turbino-vih* (predelava romana «Bela garda*) in .;;Zojino stanovanje*, ki sta mu jih uprizorili moskovsko osrednje gledališče in gledališče Vahtangov. Kmalu nato pa so vsa dela Bulaakova črtali iz repertoarja in avtorja proglasili za protiproletarskega in protibolj-ševiškega pisatelja. Bulgakov je tedaj zaprosil dovoljenje za izse- Prizor z vaje za »Ivana Vasiljeviča*. Na sliki Anton Petje in Bogdana Bratuževa Brošura o dr. Karlu Štreklju Za poimenovanje slovenske osnovne šole v Sesljanu po dr. Karlu Štreklju je pripravljalni odbor za poimenovanje šole pripravil tudi lično brošuro s preprostim naslovom Dr. Karel Štrekelj. Uredila sta jo dr. Venceslav Tuta in dr. Jože Markuša, prvi predsednik in drugi član pripravljalnega odbora. Mimo tega, da se je tudi ob tej priložnosti ponovila hvale vredna navada, da se ob takih pomembnih dogodkih izdajajo priložnostne brošure, je treba ob tej skromni knjižici poudariti predvsem njen prispevek k spoznavanju in pravilnemu vrednotenju naše narodne preteklosti na teh tleh in ljudi, ki so bili ustvarjalci te preteklosti. Iz prispevka dr. Slavka Tute o utemeljitvi poimenovanja šole je predvsem lepo razvidno prizadevanje pripravljalnega odbora, da je prišlo do poimenovanja, iz prispevka Lojzke Bratuževe pa je razvidno življenje in delo dr. Karla Štrek-Ija in njegove velike zasluge za slovensko književnost in jezikoslovje, posebej pa še za zbiranje narodnega pesništva. Slavko Tuta predstavlja v kratkem zapisu a,kg^.^s^ga par ja prof. Antom Sigulina, kt je izdelal doprsm'Jc}R,dr. šltfkr,,, Ija, dr. Jož? Markmd Pa po-t-j; daja strnjen prikaz slovenske osnovne šole v Sesljanju od njene ustanovitve leta 1907, prek njene ukinitve pod fašizmom leta 1923, do ponovne obnovitve med vojno in rasti v povojnih letih. Objavljen je tudi seznam vseh učiteljev na šoli in statistični pregled vpisanih učencev v vseh povojnih letih. Proslava 30-letnice obstoja in delovanja glasbene šole v Kopru je bila skromna, a prisrčno praznična. Kdor je spremljal njeno ce-lovanje in njen razvoj zadnjih dvajsetih let in več ter posegel po podatkih tja do njenega začetka, mora priznati, da je bilo potrebno veliko prizadevanj in napora za sam njen obstoj, zlasti v polovicah 50. in 60. let, pri čemer je potrebno še posebej poudariti odločno voljo učiteljskega zbora, ki je v tem času žrtvoval veliko časa in delovnih energij s prostovoljnim poučevanjem, da bi nudil naraščajočemu številu gojencev željeno glasbeno znanje. Lahko pripomnino, da proslava obletnice niti zdaleč ni bila formalnega značaja, temveč slavje nad opravljenimi nalogami, ki so jih glasbeni pedagogi sprejemali in izvrševali z vso resnostjo. Zato je bil kratek slavnostni del proslave, na katerem so prejeli posebno priznanje nekateri člani kolektiva za uspešno delo in drugi sodelavci, toliko bolj pristen in iskren. Posebno priznanje šoli je pomenila prisotnost predsednika občinske skupščine Marija Abrama, ki je prevzel tudi pokroviteljstvo nad proslavo obletnice, šola je do sedaj imela tri ravnatelje. Začel je Srečko Kumar, v nadaljevanju je v najtežjih letih šolo vodil profesor in skladatelj Vladimir Lovec, da jo je potem srečno pripeljal iz nemirnih valov v pogoje stabilnejšega dela in nadaljnjega razvoja, profesor Miran Hasl Mislim, da n; potrebno še posebe naglašati pomena te šole, saj so di v prava žarišča glasbene kul ture, ki so je prav primorski kra ji bili vedno tako željni in ki j je med drugim tudi na tem podro čju bilo mnogokaj prikrajšanega. Entuziazem glasbenih vzgojiteljev je, kakor od vsega začetka in v kasnejših letih, še danes enako prisoten. Zato glasbena vzgoja še vedno napreduje, uspehi so čedalje bolj vidni, ne le na internih ter javnih nastopih v Kopru in izven njega, temveč marsikaj nam lahko povedo tekmovanja posameznikov, skupin in orkestra. Kaj so si na raznih tekmovanjih, bodisi v republiškem, bodisi v zveznem merilu priborili; že precejšnje število nagradnih priznanj, ki so markantne potrditve resne prizadevnosti, znanja in nenehnega lastnega izpopolnjevanja ..vzgojiteljev ter s tem strokovno solidno organiziranega delovanja, tako sociološkega centra glasbene vzgoje na obali, ki združuje tri šole v Kopru, Izoli in Piranu, kakor znotraj posameznih zavodov. Sicer pa bi sama organizacija kot taka brez tiste volje, zagnanosti in osebnega prizadevanja posameznikov, ki je kakor na dlani, ne pomenila mnogo, vsaj tako otipljivih rezultatov ne bi bilo. O prehojeni poti števila gojen- cev, ki so zveste poti prehodili ali jo nadaljevali in jo še nadaljujejo, o težavah pa tudi o svetlih trenutkih in o uspehih, nazorno govorijo razni članki in statistika v posebni brošuri, ki jo je šola izdala ob tej priložnosti. Vendar so nas najbolj neposredno prepričevali razii nastopi gojencev, ob katerih smo doživljali prave male koncerte tako z ozirom na kvaliteto izvajanj, kakor seveda tudi z ozirom na rezultate muzikalne vzgoje, ki se je odražala pri oblikovanju posameznikov, malih skupin in orkestrov. Tudi tokrat smo bili deležni nekaj zelo uspelih ustvaritev na dveh koncertih. Na prvem, ko so 8. t.m., nastopili solisti godal, pihal in trobil, klavirja, harfe, kitare in harmonike, ko bj lahko omenili tudi nekaj izrazitejših izvedb oziroma nadarjencev, in 10. t.m., na koncertu komornih ansamblov in orkestrov, ko so nastopili klavirski trio, godalnj kvartet, kvintet dveh flavt, dveh klarinetov in klavirja, ansambel kljunastih flavt, pihalni orkester, harmonikarski orkester in godalni orkester solistov na flavti in solistov na klavirju, Pravzaprav nič posebno presenetljivega, ker smo solidnih priprav, muzikalno utemeljenih o-blikovanj in prepričljivih vtisov že navajeni, le bolj slovesno vzdušje je bilo v prostoru, za nas pa tihi ponos ob ugotovitvi, da v hitrih korakih izpolnjujemo vrzeli nad četrtstoletne nehotene prekinitve Kulturnega razvoja na Primorskem, da sadovi hoteni in dela lepo dozorevajo, da postaja naše glasbeno življenje vse bolj pestro, vse bolj dinamično in plemenito. IVAN SILIČ • Načelo globalnosti (Nadaljevanje s 6. strani) litev, vendar so ga pregovorili, da je ostal. Dali so mu odgovorno mesto pri osrednjem moskovskem gledališču in dovolili celo uprizoritev nekaterih njegovih del (priredbe Gogoljevih «Mrtvih duš* in «Molierovega življenja*), vendar je pisatelj kljub temu ostal politično izoliran in je predvsem zadnja leta svojega življenja životaril ob robu družbe in daleč od vsega političnega dogajanja. V l"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)||i|iiiiiii,|liiii||||||,Hlinili Mm SVETOIVANSKO \\|j|j(’,]|j k e' «beu», be! kot sneg, »beu sta Cm «č’ren». Črna kr- Hd:,*«’rna truga*. Rdeč »rus*, it tj robec «rus fečou* (iz trž. tole Rumen »remen* (tudi Venrt Riav «rjau», zelen »zelen* *n »zelčna trava*. Rjast «ru- Ve] , f‘z trž. it. nar.). Je porjavet;*^ zaruzno ali paruzno*. Rja-g^ruzent*. «n ?ati, bezam, «b’zgat, b'zgan, 2g0, smuo bezghle, b'zge». RIbp’■ *2ri’zge uon*. tol«*"*. »blekent* je pomenilo ka; , *ot ziniti. Če je bilo nujno VKi®,mo^at>. so rekli: «De me ,D'ekr - Ua2021^' vozim, »uazet, uozen, sto Voj.;' s?>uo uozile, uaze, uazte!* RofV ■ as* *UAze pačase*. °PšzirS1 za P°mniti. kot tudi 28 aij D,so rabili »mlrkat*. Pomni, br0 i • kam greš. «Mirke dua-stan,,- grješ*. Sem opazil, kje 2aC(Je\ «S’n zamirko, či stoji*. br0, nn' s* dobro. »Zamirke dua- c. * *ett|)0znati »spušznat*. Od daleč 8a . spoznal. »Uod dčleč sto n . ‘We sPušzno» videti »sprevidet*. Sem q0 . '■ da ni prav, «S’n spre-^ritiesei n'. Plau». Duhovnik je Potnin um'rajočemu zadnjo potez BUf,^asPud ga je sprevido ^sei)US*!''’ Pokusim, cpačust, pa-Paču ' s n Pačtiso, smuo pačusle, C5.: Pačuste*. ?n tua* ^°*im. »tuščet, tuččen, dJščte!, ’ smuo tonile, tuače, ®i poduhaj, «pad’še, (tu- , CasH’■ pad’šte!». 1* ugai'. 80 uporabljati bodisi h ugaiiatl kot tudi za tekniti. ta 'V. t* človek? «Se te dopa **? llavek?» Ti tekne polen-le dopade paljenta?*. Dregati, dregam, «drjegat, dr-jegnen, sto drjegno, smo drjegen-le, drjegne, drjegente!* Drezati, drezam, «drjezat, drjč-zan, drjezaš, drjeza, sto drjezo, smuo drjezale, drjčze, drjezete, padrjčzete*. Namesto drezat so večkrat uporabljali besedo »housat*. Ne drezaj! «Ne house*. Če so se v družini med seboj prepirali, so rekli: «Se housajuo med sabo*, ali pa »dama se housajuo*. Če je pes koga popadel brez hujših posledic, so rekli: «P's ga je housno*. Reči, rečem, «reč, rečen, sto rjeko, smuo .rekle, rčče, rečte*. Mačka, samec je «mačkuon», ko prha skozi nos «fuca», mijavka »mjauka*, če sitnari, jo zapodimo «kec mačka!*. Miš, «m'š». Jo lovimo z mišo-lovko, »juo luovemuo sez mlšen-cuo*. Jež, «j’ž». Ima bodice, »j ma j’gle». Vozel je »vtočo*, zavozlati je »zavtoclat*. Čas je «cajt». Koliko časa te nisem videl! »Krko cajta te nčs n vido!» Bela plesen na pokvarjenem vinu je »fjeca* in pomeni, da »se je vino ščisalo*. Plamenica, bakla je «fagla». Fagla, luč, ogenj. Ko gorijo «fa-gl&juo*. Barva je »farba*, barvati »far-bat», pobarvati »pafarbat*. Če je kdo koga opeharil, so rekli, «da ga je nafarbo*. Molj je «mual», pa tudi «tar-ma» (še iz starega trž. it. nar.). Volna je polna moljev. »Vouna je puhna mualo*. Ali pa »je puh-na tarmo*. žužek je «ž'žek». Ta moka je polna žužkov. »Ta muoka je puhna ž'žko». Mušica je «mešica». Okrog vehe soda in na tropinah se pojavijo «vinske mešice*. Čebela je «čebjeia*, osa je »guasa*, metulj je »metul*. mravlja je «brvinc», čmrlj je «gunjač», ščurek je «ščurk*, pa tudi «bau-kela (iz it. trž. nar.), muren je «škržat», pa tudi »gril* (iz trž. it. nar.), škorpijon je »škrpjuon*, gosenica je »gosevenca*. deževnik je »glista*. Potegnjen človek je »doug ku glista*, črv je «črou», zlatozeleni hrošč je «mandrjol* (iz trž. it. nar.), bolha je »bou-ha*, uš je «uoš», človeška in tudi «trtna uoš*. Kuščar ali martinček, tega so mandrjarji imenovali «kluščrca», ki pa je imela posebno nalogo. Staro ustno izročilo pravi: «Tiste, ke za Uozen ni jemo na sebe n'č nouga, me je šla kluščrca u r’t». Ne vem, če za vzpodbudo ali pa kot zapoved, so na veliko uporabljali »dej*. Na primer: Umij se! »Dej se um’t!» Pojdi! «Dej, huo-de!». Poberimo se! «Dej hamuo!* Naredi! «Dej n'rde (tudi nare-de)!» Poslušaj «Dej, pasluše!, Udari! »Dej, udžre!* Zakoplji. »Dej, zakuape*. Pa tudi »dej, zkuapat*. Pridi sem. »Dej, pride les*. Ne zameri. «Dej, ne zamjč-re». Pobotajmo se. «Dejmuo se pabuotat*. Naredimo to delo. «Dej-muo naret tu delo*. Preobleci se. «Daise prebuoč*. Ali lahko vzamem? »Žihar uza-men?» Če hočeš, lahko vzameš. »Če čjčš, l'hno uzhmeš*. Pa tudi »žihar uzameš, če čje.š*. Si gotov, da pride? »Se gvišen. de pride?* Pa tudi »Se seguren, de pride?* Mi je zagotovil, da pride. «Me ie zagvišo, de pride*. Pa tudi, »Me je rjeko, de pride segurno*. PAVLA KOLARIČ glavnem se je tedaj posvečal pisanju svojega zadnjega romana «Mojster in Margarita*, ki ga je dokončal tik pred smrtjo leta 1940. V delih Mihaila Bulgakova se jasno kaže premik ruske umetniške stvarnosti dvajsetih in tridesetih let iz dekadentnih motivov k novim težnjam po nepoznanem in fantastičnem, ki so v tej dobi prevevale ves evropski svet. Tako je zasluga Mihaila Bulgakova, če se je ruska umetniška tradicija povezala z novatorskimi e-lementi zahodnoevropskega literarnega ustvarjanja in se izognila nevarnosti, ki je grozila, da bo njen kulturni svet popolnoma zaprla v ozke meje tedanjih družbenih razmer. In v te razmere je Bulgakov posegel z vso silo svoje ustvarjalnosti ter jih v svojih groteskni]! in fantastičnih u-metniških prizorih razkrival in ponazarjal. Nastanek komedije »Ivan Vasiljevič* sega v leto 1935, vendar smo na njeno , uprizoritev morali čakati vse do leta 1956; odslej se je komedija morala podrejati navalu eksperimentiranja in je tako od predstave do predstave izgubljala svoje prvotne novator-ske prvine. V njej se Bulgakov z močno ironijo in satiro loteva tedanjih družbenih in političnih razmer, ki niso intelektualcem nudile možnosti, da bi se nemoteno posvečali svojemu delu in se tako uveljavili. Zaman se namreč Nikolaj Ivanovič Timofejev poteguje, da bi s svojim čudežnim strojem pomagal človeštvu iz klavrne vsakdanjosti, zaman si prizadeva, da bi ga rešil iz tesnih okvirov časovnih zakonitosti. Na svoji poti bo vedno srečava) nerazumevajočega in nekoliko o-mejenega Buršo ali besnega in groznega Ivana Vasiljeviča, ki mu bosta še in še ovirala ali celo enemogočala uporabo aparata in pri tem omejevala potek njegovih raziskav. Osnovna misel komedije je o-stala živa vse do danes in je kljub številnim eksperimentalnim posegom ohranila svojo univerzalnost tudi v sodobni družbeni stvarnosti. FRANKA FERLET1Č tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrii||||||||||||iiiiiiiiii,iiiiiUI|i|||||,||l||,,,l,,l„mi|Mllllllllmi||lll||ll||||| AMATERSKI PODVIG PROSVETNEGA DRUŠTVA «TAD0R» NA OPČINAH Informativna in «gledališka» postavitev lepljenke o Bevku Odlomke in tekste je izbral Marko Sosič, ki je lepljenko tudi domiselno režiral ■ Dikcija - problem naših amaterjev Amatersko gledališče nas lahko preseneti s svojo vsebino in domiselnostjo, ne gre ga sicer v celoti ocenjevati z istimi merili kot poklicno gledališče, dela amaterjev pa ne smemo nikakor podcenjevati. Razloge za določene mere, različno ocenjevalno lestvico amaterskih gledališč ne moremo iskati samo v gledališki kulturi poklicnih oziroma amaterskih i-gralcev, ampak v namenih, ki jih obe gledališči uveljavljata. Skupnih točk je sicer mnogo, specifiko pa jima daje seveda to kar ju ločuje. Amatersko gledališče omogoča skupinam ljubiteljev, da se aktivno, to je kot protagonisti, srečajo z gledališko govorico. Amatersko gledališče je po navadi tesno povezano z ljudmi in prostorom v katerem deluje, lahko postane neposreden pokazatelj okusa in problemov določene sredine ljudi, večkrat govori o čisto specifičnih vprašanjih okolja, kjer nastaja. Amatersko gledališče je skoraj nujno ljudsko, kar seveda še ne pomeni, da ni problemsko in pomembno. Nekoliko drugačne oznake bi morali pripisati tistim gledališkim skupinam, ki sicer niso poklicne, a jih sestavljajo ljudje, ki jim pomeni gledališče prvenstveno zanimanje, (marsikatera avantgardna gledališka skupina raste zgolj iz entuziazma, ustvarja pa izjemno zahtevna dela). Specifika amaterskega gledališča zahteva seveda določeno repertoarno izbiro in mentorstvo, zahteva veliko volje in veselja, biti mora vraščeno v okolju, kjer deluje (vas, mestna četrt, šola itd,). Čeprav amatersko gledališče približuje ljudi gledališču nasploh, ni vedno uspešno, če tekmuje s poklicnimi odri. Zgrešeno bi na primer bilo, vsiliti amaterskim igralcem neko delo, ki ga sami dovolj ne občutijo, skratka, ki jim je tuje. Naš uvod želi biti nekakšna štartna točka za oceno lepljenke o življenju in delu pisatelja Franceta Bevka, ki so jo uprizorili o-penski amaterji. Igro je pripravilo prosvetno društvo Tabor z Opčin, odlomke in tekste pa je izbral Marko Sos č, ki je delo tudi režiral. Igra je nastala kot prispevek proslavam ob poimenovanju openske osnovne šole po pisatelju Francetu Bevku. Sosič je lepljenko sestavil tako, da je postavil na oder nekatere najznačilnejše junake iz Bevkovih romanov in povesti (Kaplana Martina Čedermaca, gospo Vero idr.). Uprizoril je pomembne trenutke Bevkovega življenja (jetništvo med fašizmom v goriških zaporih, pisateljev odhod v partizane itd.), upošteval je tudi pričevanja pisateljevih soborcev in prijateljev. Pri takšnem delu obstaja nevarnost, da zaide lepljenka v dida-skaličnost, to je, da odlomki sicer podajo umetnikov duhovni in ustvarjalni profil, ne zrastejo pa v resnično gledališko predstavo. Režiser Marko Sosič se je tej nevarnosti izognil tako, da se je z iznajdljivostjo poslužil številnih pristno gledaliških izrazov. Sceno je s pomočjo ozkega odra raztegnil čez vso dvorano, gledalci sedijo tako na obeh straneh odra, igralci pa nastopajo kar med njimi. Nekateri prizori se odigrajo tudi na «pravem» odru. Za sceno partizanske hajke je Sosič u-porabil kar vso dvorano. Odprl je vrsto vrat, da lahko gledalci vidijo partizane, ki tekajo po hodniku, se skrivajo za vrati in se ponovno srečajo na odru srtdi dvorane. Tu je treba omeniti delo tehnikov, ki so se potrudili in z igro luči ,ter drugimi pripomočki pomagali pri postavitvi zanimivega gledališkega ambienta. Režiser in oblikovalec predstave je posebno pozornost posvetil posameznim prizorom, pazil je tudi. da bi se med prehodi iz prizoia v prizor ne pretrgala logična nit. Delo je bilo uspešno, predstava je bila informativna, a hkrati »gledališka*. Igralci so se znali vživeti v svoje like, saj je režiser pazil, da je vloge smotrno razdelil. Posebno vredno se nam zdi omeniti prizor, ko govorita Martin Čedermac (Stane Raztresen) in videmski podesta (Armando Škerlavaj) ter monolog gospe Vere (Giuliana Sosič). Naš poudarek seveda ne želi zmanjšati vrednosti ostalih prizorov in prispevka vseh igralcev. Med njimi moramo omeniti vsaj še Petra Fondo, Antona Kalca, Igorja Malalana, Draga Gorupa, Kostanco Filipovič, Viktorja Sosiča, Melito Malalan in druge. Za glasbeno opremo sta poskrbela Drago Vremec in Igor Simonič, kostume je izdelala Rossana Jeran, asistent režije je bila Lidija Sosič, tehnični del predstave ' sta vodila Viktor Sosič in Pavel Sosič. Ker gledališče ne živi od samih pohval, bi radi ob predstavi o Bevku zapisali še nekaj opomb. Pri marsikaterem igralcu bi 'rilo treba popraviti dikcijo, to je seveda problem, s katerim se srečujejo vsa naša amaterska gledališča. Kak prizor bi lahko režiser skrčil tako, da bi poudarki na eni ali drugi osebi ne bili preočitni, lahko bi se bolje premislilo tudi nekatere vezne člene med posameznimi prizori. No, naše o-pombe nikakor ne zmanjšujejo vrednosti gledališke lepljenke o Bevkovem življenju in delu. Predstava se nam je zdela uspešna, ker se je skladala z zmogljivostjo ansambla, bila je gledalcem dostopna, hkrati pa ni bila izdelana Standardno, V openskem prosvetnem domu, kjer smo predstavo gledali, je bilo ozračje gledališko a hkrati domače. A. M. Slovenska kultura naj bi se samostojno razvijala, ne da bi jo okrnili z napačnim pojmovanjem pravice do enakopravnosti, ki bi ne u-poštevalo različne specifične teže obeh kultur, saj je za razvoj manjšinske kulture vedno potrebna posebna skrb. V okviru teritorialne problematike mora biti manjšini zagotovljena pravica, da je ne odrinejo s teritorija v fizičnem smislu oziroma s izvajanjerr\,, asimilacije. Družbenogospodarski razvoj manjšine mora sloneti na posebnih mehanizmih, s katerimi bo manjšina vključena v odločitve o oblikah razvoja, ki jo neposredno zadeva, ter v njihovo izvajanje. Večina mora manjšini zagotoviti učinkovite obrambne in zaščitne mehanizme, ki naj preprečijo neposredno ali posredno asimilacijo. Končno bi 'manjšini morali biti zagotovljeni posebni zastopstveni organizmi, ki naj bi ji jamčili dinamični razvoj in ji dajali možnost, da se s posebnimi mehanizmi vključuje v proces nastajanja in izražanja politične volje. O vseh teh problemih so že razpravljali tudi v okviru mednarodnih organizacij in niso torej nič novega. A vendarle se v zadnjem času, ne glede na izražena načela, pojavlja pri nekaterih političnih silah vprašanje »preštevanja*, vprašanje kvantifikacije slovenske manjšine s pomočjo splošnih in posebnih štetij. Pri tem nočejo upoštevati dejstva, da številčno preverjanje odklanjajo vsi mednarodni dokumenti, ki vežejo tudi Italijo. Kvantifikacijo manjšin namreč obravnavajo kot izvir dramatičnih in tragičnih pojavov pritiska na manjšino. Kot bi to ne bilo dovolj, zahtevajo kvantifikacijo na osnovi subjektivnih kriterijev, medtem ko OZN tudi v primerih, ko kvantifikacijo dopušča, misli na kvantifikacijo na osnovi objektivnega kriterija materinega jezika v zgodnjem otroštvu. Zahtevati kvantifikacijo na osnovi subjektivnih kriterijev pomeni zasledovati tak številčni podatek, ki bi bil rezultat aktivnega izvajanja asirnilacije. Danes bi bila najboljša pot izdelava zakona, ki bi nakazal smernice za uveljavljanje, posebnih pravic na določenem ozemlju, katerega obseg je zgodovinsko dovolj jasen. Opredelitev tega teritorija je v bistvu dovolj jasna tudi za same državne organe. Samo na tak način bo lahko prišlo do rešitve problema. Le z u-stvarjanjem pogojev dejanske in ne zgolj formalne enakopravnosti se namreč lahko sproži proces razvoja, ki naj omogoči ozračje resnične svobode, kar bo v bodoče lahko privedlo tudi do svobodnega izražanja individualne in skupne volje. Končno tudi osimski sporazum in dokumenti, ki jih je sprejel italijanski parlament, dovolj jasno govorijo o teh problemih, ne da bi pri tem postavljali problem identifikacije ali številčnega preverjanja manjšine. Demokratične sile imajo v tem trenutku veliko odgovornost. Odbiti morajo vsak poskus omejevanja pravic, pa čeprav bi zato morale iti proti toku in bi bile prisiljene k začasni izgubi, saj o demokraciji niso dopustni kompromisi v škodo državljanov. Opomba uredništva: V izvirniku so navedeni vsi dokumenti, ki jih je predavatelj uporabil, ki pa jih ne moremo navesti zaradi pomanjkanja prostora. Dijaki proseške šole na obisku pri naših rojakih na Koroškem Na slovenski gimnaziji v Celovcu ter v Klubu slovenskih študentov - Sre-Čanje s koroško mladino ter polaganje venca pred spomenikom padlim Tretješolci proseške in kriške šole smo z nestrpnostjo in velikimi upi snuli načrte za svoj zadnji skupni maturantski izlet, predno se bomo poslovili od obveznega šolanja in se razkropili vsak na svojo stran. Odločili smo se za Celovec, za Koroško, saj smo želeli spoznati svoje rojake na prav tako narodnostno ogroženem področju. Želeli smo jim seči v roko, jim reči bodrilno besedo, da bi se v svojem boju za nacionalne pravice čutili še močnejše. Zanimala pa nas je tudi opevana koroška pokrajina z vsemi njenimi značilnostmi. Odpotovali smo 20. aprila v zgodnjih jutranjih urah. Po triurni vožnji skozi slikovito pokrajno, ki nas je peljala tudi ob Vrbskem jezeru, smo prispeli v Celovec pred poslopje, kjer imata svoj sedež Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva družba, s katerima smo že prej navezali stike in se domenili za izlet. Lep sprejem, prijateljski stisk rok in njihova prijazna govorica so nam takoj ustvarili domače vzdušje. Povabili so nas v Klub slovenskih študentov, kjer smo se okrepčali in marsikaj zvedeli o njihovem težavnem delovanju. Po šolskih in drugih obveznostih se tu srečuje v popoldanskih in večernih urah koroška delavska in šolska mladina, tu izmenjujejo svoje misli in načrtujejo svoje delovanje. Po kosilu smo obiskali Slovensko gimnazijo. Pred veličastno stavbo ti pogled obstane pa dvojezičnem napisu, kar je sicer v Celovcu redkost. Njen natančnejši naziv je Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu, Ljubeznivo nas je sprejel njen ravnatelj dr. Reginald Vospernik in nam razkazal šolske prostore, odlično opremljene kabinete in telovadnici. Povedal nam je, da v letošnjem šolskem letu obiskuje gimnazijo v 21 razredih 530 učencev in učenk, profesorski zbor pa šteje 34 članov. Vsi razredi imajo paralelke, nekateri pa celo po tri. Od ustanovitve gimnazije 1957 do konca leta 1967 je vodil gimnazijo pred nedavnim umrli dr. Jožko Tischler. Za njim je prevzel vodstvo pedagog in kulturni delavec dr. Pavle Zablatnik, ki je po desetletnem ravnateljevanju predal vodstvo šole sedanjemu ravnatelju dr. Vosperniku. Gimnazija bije za svoj obstoj že dolg boj, saj zamisel o ustanovitvi slovenske srednje šole sega nazaj v šolsko leto 1948-49. Od začetka pa vse do 9. maja 1975 je Slovenska gimnazija gostovala pod tujo streho — in sicer v poslopju realke v Lerchenfeldstrasse. Šele 1975 so se z velikim veseljem preselil; v lepo. sodobno novo stavbo v Ebentaler strasse. Posebnost zgradbe je še v tem, da jo je načrtoval skupno z nekim drugim arhitektom dolgoletni profesor u-metnostne vzgoje na šoli inž. arh. Janez Osvvald. Sodobna in velika aula, ki služi raznim šolskim prireditvam in sploh srečanju dijakov, je opremljena z umetniškim okrasom, ki ga je ustvaril koroški slikar in slovenski rojak V. Oman. Priložnostna fotografija za spomin na obisk koroškim bratom Ne bo odveč, če povemo še nekaj o ustroju te ustanove. Slovenska gimnazija je avstrijska zvezna šola z učnimi načrti, kakršne ima tudi vsaka druga avstrijska gimnazija. Od prvega razreda naprej se učenci uče temeljito slovenščine in nemščine, v III. razredu pričnejo s poukom angleščine, v V. u-vedejo latinščino, v VI. še gršino, ki jo pa dijak; le prostovoljno izberejo. V višjih razredih imajo kot proste predmete tudi ruščino, italijanščino in francoščino. Pouk ruščine dijaki skoraj polnoštevilno obiskujejo. Po ogledu gimnazije smo popoldne obiskali še dva kulturna spomenika — Vojvodski prestol, ki kraljuje sredi Gosposvetskega polja kot večni znak, da so tu že zdavnaj živeli in vladali Slovenci, in spomenik padlim slovenskim borcem za svobodo Koroške, ki po nesrečnem plebiscitu 1920 lahko predstavlja tudi konec svobode za koroške Slovence. Obiskali smo še eno najsevernejših slovenskih vasi, kjer je naša beseda še živa. To je vas Djekše. Visoko na hribu so strnjene hiše okoli cerkvenega obzidja, ki je svoj čas služilo tudi kot obramba pred Turki. Sredi vasi stoji mogočna lipa, okoli katere so se zbirali vaščani po maši, in katera še danes predstavlja’ središče vasi. ■ Dan se je že nagibal k večeru in pot nas je vodila v Tinje, 20 km od CelovcJr kjčP smo"še" hbfhčnili prenočiti. Tudi tu so nas gostoljubno in prijazno sprejeli ter so nam člani lutkovne in dramske skupine po večerji pripravili prijeten večer. Izvedba lutkovne igrice «Volk in kozliči* ni prav nič zaostajala za najboljšim ansamblom v Sloveniji, saj so prav tam želi že več priznanj in so se tudi tokrat odpravljali na gostovanje na Štajersko. Prav tako živahno in prepričljivo so zaigrali igrico Svetlane Makarovič «Hiša tete Barbare*. Nasmejali smo se ob obeh. Mi pa smo jim v pesmi in besedi predstavili naš zamejski Kras z našimi pesniki in ob pesmi Miroslava Košute pisanje je predvsem dokazovalo, kako da je bila hrvatska država nekdaj «samostojna», da je njeno »zgodovinsko območje vedno zajemalo Bosno in Hercegovino, da v Bosni in Hercegovini do prihoda Turkov sploh ni bilo pravoslavnega življa* (Krunoslav Draganovič: »Katoliška cerkev v Bosni in Hercegovini nekdaj in danes*). Ko omenjeni avtor tolmači zemljevid, ki prikazuje nekdanje in današnje stanje katoliške cerkve v Bosni in Hercegovini, pravi, da zemljevid »jasno in glasno govori, da smo tu (Hrvati op.p.) avtohtoni element, v svoji hiši, svoji na svojem in da nas ni ustvarila nobena propaganda in ne — imigracija*. Ker se hoče ogniti slehernemu dvomu, da so tu katoliki »avtohtoni element* in da pravoslavni predstavljajo »imigracijo*, Draganovič dobesedno pravj: «Po vsem tem so avtohtoni bosanski elementi tamkajšnji katoliki in muslimani, medtem ko so pravoslavni večinoma doseljenci iz turške dobe.* (Tu misli na turško zasedbo Bosne in Hercegovine, op.p.). Proti nekatoliškemu prebivalstvu pa naj bi uporabljali tudi druge nasilne ukrepe: fizično iztrebljanje, pregone in nasilno prekrščevanje. Ta ideologija je odločno zanikala etnično individualnost in posebno nacionalnost Muslimanov. O vsem tem, poleg drugega, Draganovič navaja tudi naslednje: »Katoliško prebivalstvo je povsem ali skoraj povsem izginilo... s področja Pakraca v Slavoniji, s Kor-duna v Hrvatski, iz Like, severne Dalmacije in severozahodne Bosne (Bosanske krajine). Vsa ta območja so bila nekdaj čisto katoliška, pripadala so hrvatski državi in pred turško vladavino na teh območjih, razen katoliške, ni bila znana nobena druga religija.* To sožitje vere in nacionalnosti je predstavljalo ideološko in politično povezavo ustašev in katoliške cerkve oziroma ustašev in klerikalcev znotraj katoliške cerkve. Že v tridesetih letih je namreč prišlo do tesnega sodelovanja med klerikalnim in ustaškim gibanjem. Ustaški »program državotvornosti* je bil dopolnjen s programom «obrambe vere*, pri čemer so reko Drino navajali kot «mejo» med vzhodom in zahodom. Po Draganovičevih »znanstvenih* dokazovanjih, da sta Bosna in Hercegovina hrvatsko ozemlje, je tudi Pavelič podčrtal v »navodilih za politično propagando*, da se »ne sme dovoljevati, da se v Bosni in Hercegovini govori kot o posebnem ozemlju in da se muslimani ne ločujejo od hrvat-skega naroda, ker je Bosna in Hercegovina srce hrvatske države in muslimani' plemeniti del hrvatskega naroda ter skupaj s katoličani predstavljajo ogromno večino v tej pokrajini, ki je bila svoječasno odtrgana od Hrvatske in ki mora postati zopet središče hrvatske države*. Po teh »raz- lagah* se pojavlja še drugi ustaški ideolog, dr. Mladen Lorkovič, s svojo knjigo »Narod in zemlja Hrvata*, ki povsem sprejema stališča Draganoviča in gre še dlje. Dra-ganovičeva «stališča» proglaša za ustaški politični program in poudarja, da je za njihovo uresničitev potrebno pridobiti najširšo podporo tistih sil v Evropi, ki se zavzemajo za novi politični zemljevid Evrope (beri fašistični red). Na posebnih zemljevidih daje Lorkovič pregled naselij v Bosni s srbskim in hrvatskim prebivalstvom (pri čemer Muslimane prišteva k hrvatskemu prebivalstvu) in prikazuje »oaze* srbskega življa, ki se je vrinil v enotno hrvatsko ozemlje in prekinja kontinuiteto ter kompaktnost tega povsem hrvatskega ozemlja. Z drugimi besedami Lorkovič kaže na tista območja, kjer je treba izvršiti »operacijo* čiščenja z močno roko in mečem, ki naj radikalno menja strukturo prebivalstva in vzpostavi stanje, kot si ga zamišlja katoliška hierarhija in ustaštvo. Tu dejansko poziva na genocid srbskega prebivalstva. Lorkovičeva knjiga postane pozneje »priručnik* za konkretno akcijo ustaškega »plana čiščenja nehrvatskega elementa*, v prvi vrsti Srbov. Vsi ustaški »ideologi* in propagandisti so se posluževali teh neverjetnih »zgodovinskih* kombinacij, ki so napajale usta-ško ideologijo z nasiljem in krvavimi zločini. Omenjeni ustaški politiki pa so povsem ustrezale tudi ozemeljske pretenzije vodstva hrvatske kmečke stranke (HSS) po priključitvi Bosne in Hercegovine veliki hrvatski banovini, ki naj dobi najširšo avtonomijo. Te pretenzije hrvatske buržoazije so izražale težnjo po dualistični ureditvi bivše Jugoslavije, pri čemer bi si srbska in hrvatska buržoazija razdelila interesna področja in vladala deželi. Od tod so izvirali tudi znani glasovi iz vrst hrvatske buržoazije o Slovencih, ki da so pravzaprav planin- ski Hrvati! Po dolgih razpravah je leta 1939 prišlo rj sporazuma o ustanovitvi Hrvatske banovine, h ka'jj, je, poleg Savske in Primorske banovine, bilo priključi : še trinajst bosansko-hercegovskih okrajev (srezov). N*N osnovi je prišlo tudi do sodelovanja desnih krogov ^ z ustaškimi in proustaškimi elementi. Toda z ustano' ~ ............ r- cioiueiiu. i uun e. ,g. vijo Hrvatske banovine niso bile povsem izpolnjene zaP j, ve HSS kot političnega predstavnika hrvatske burž°a je. Končno je Maček boj za avtonomijo zanemaril i° K, vsem pristal na pozicijah ustašev, da so Muslimani ti in Bosna ter Hercegovina nedeljivi del hrvats^6® ozemlja. i Prvi udarci novih ustaških oblastnikov so bili namenjeni zlasti srbskemu življu. Začelo se je množjC preganjanje Srbov, nasilno preseljevanje v Srbijo 1° panje njihovega premoženja, razveza mešanih (Srbov s Hrvaticami in obratno), nasilno prekršče^ v katoliško vero itd. To preganjanje se je stopnjeval0 g strahotnih oblik množičnega ubijanja in klanja. Od oK 8000 Srbov, kolikor jih je živelo v Banjaluki ob pr M ustašev na oblast, se je njihovo število v kratkem zmanjšalo kar na 3000. Večina je bila izseljena a11 ?ici bita. V Prijedoru je bilo pobitih 700. V vaseh v Prijedora je bilo okrog 4000 srbskih žrtev, mož, žena otrok, ki so jih ustaši poklali. V Sanskem Mostu, Majdanu, Ljubiji in okolici so ustaši 2. avgusta 10^ ^ razne načine pomorili kar 7000 prebivalcev srbskega n rekla, Dne 7. februarja 1942 so ustaši obkolili tri v neposredni okolici Banjaluke in pobile 1100 Srbov-mo nekaj desetinam ljudi, predvsem otrokom, je llS*L$' zbežati. Klavske enote so pripadale Paveličevi telesni s ži, vodil pa jih je zloglasni duhovnik Miroslav Filip0 PORT ŠPORT ŠPORT 13. maja 1979 NOGOMET, 3. ITALIJANSKA LICA Priložnost za Triestino Biellese, s katerim bodo Tržačani igrali v gosteh, bo močno okrnjen Tudi današnje kolo prvenstva C-l /86 obeta mnogo zanimivih dvo-?°J6v. Prvenstvo se počasi izteka j® m6dsebojni obračuni za obstanek 111 ^spredovanje . . kar stopnjujejo. Najvažnejše srečanje kola bo v “j*®1. kjer se bodo domačini, ki r? si že zagotovili napredovanje v “go, srečali z ekipo Parme, ki je nedeljskem porazu Reggiane v trstu sedaj glavni tekmec Triesti-Parma je v zadnjih kolih dose-g a vrhunsko formo, vseeno pa bi jnoral Como, če bo igral zbrano z«jhka osvojiti obe točki. .Jkggiana je v Trstu dosegla vi-sek dolge krize, ki so jo igralci spretno skrivali, vrsto lažnih izi-™tv ob pomoči sodnikov in sreče, vl/ledica vsega tega je bila kot ““•rajno zamenjava trenerja. Današnje srečanje z Leccom je za *®ggiano zadnja priložnost. .Najslabši je prav gotovo položaj -°vare, ne samo zaradi velikega zaostanka na prvenstveni lestvici 'Slri točke). Piemontska ekipa je amreč v ospredju pozornosti zara-poizkusa podkupitve, ki naj bi *a igralec Scandroglio izvedel do vratarja Lecca Troila. Če bi igralci in torej Novaro, ki neposredno nagovarja za vsa dejanja svojih lanov,' spoznali za krivo, bi pie-. °ntska ekipa lahko celo tvegala ^d iz lige. tudi Triestina bo v tem kolu o-Praviia zahtevnejše gostovanje v “lelli. Biellese je zelo sodilna eki-pa. kot je že dokazala v prvem ječanju v Trstu, ko je bil izid 0:0. r^es pa bodo domačini močno o-nnjeni saj je zvezni sodnik izklju-J kar tri nogometaše: vratarja fne/kja, zelo močnega branilca Con-/ta in Braghina. Triestina ima to-eJ Po našem mnenju edinstveno Priložnost, da še bolj okrepi svo-** Prednost na lestvici. .Tržačani bedo igrali v popolni Postavi. 1. ITALIJANSKA LIGA Dramatičen boj pred izpadom • jkitem ko si je v predzadnjem ?" Milan zagotovil svoj 10. držav-iA nnslov, je zanimanje v prvi ita-innski iigj osredotočeno na boj Pr«d izpadom. Atalanto, Vicenzo, Bologno, A-n/°u. Romo in Avellino bodo zad-I minute letošnjega prvenstva vZr/dno dramatične. Najrazburlji bo prav gotovo v Bergamu, Nr bo eden izmed dveh neposred-j/j1 dvobojev med teminiekipami .l1® bo v Ascoliju med- Rtoimčn- mora nujno zmagati s tremi goli razlike, saj bi bila v vsakem drugem primeru brez možnosti. Vicen-zi je dovolj neodločen izid pod pogojem, da Bologna ne premaga Perugie na domačem igrišču. Zelo nevaren je tudi položaj Aveliina, ki igra v Turinu proti Juventusu in bo le s težavo izbojeval prepotreb no točko. • Ascoli in Roma bosta prav gotovo podpisala «miroljub-no pogodbo» in najverjetnejši izid bo 0:0 kar je povsem razumljivo. Upati je le, da bodo vse tekme Edi STARC - Danilo STOCCA VABITA V DISKOTEKO LA « B O R A » Vsak dan DISCO MUSIČ Zaprto ob ponedeljkih RESTAVRACIJA PO NAROČILU - BRIŠČKI 42/a, tel. 227311 potekale športno in da ne bodo rezultati dali duška polemikam, ki so v teh primerih skoraj običajne (glej zmago Aveliina v prejšnjem kolu z Interjem). Po našem mnenju pa bosta poleg Verone v drugo figo izpadla Atalanta in Vicenza. PARI ZADNJEGA KOLA Ascoli - Roma; Atalanta . Vicenza; Bologna - Perugia; Catanzaro -Torino; Inter - Fiorentina; Juven-tus - Avellino, Lazio - Milan; Verona - Napol:. Videmski Udinese bo danes opravil najtežje gostovanje do konca prvenstva v Pescari. Čeprav ne še matematično so Giacominijevi varovanci praktično že dosegli napredovanje v A ligo, čeprav do konca prvenstva manjka še sedem kol. Vi-demčani potrebujejo verjetno le še štiri ali pet točk. Današnje srečanje je predvsem važno za domačine, ki so trenutno na tretjem mestu, ki še vodi v višjo ligo. Pescara pa si spodrsljaja na domačem igrišču ne sme privoščiti in bo prav gotovo jurišala na zmago. Videmčanom ni bila točka prav gotovo dovolj. NA STADIONU «1. MAJ* V OKVIRU BOROVE 20-LETNICE Cez teden dni otroška olimpiada Pokroviteljstvo je prevzela mladinska revija Galeb - Tekmovanje pripravljata Borova atletska sekcija in Športna šola Letošnje jubilejne prireditve ŠZ Bor, ob njegovi 20-letnici obstoja, bodo v soboto, 19. t.m., bogatejše še za eno tekmovanje. Tokrat bodo prišli na vrsto najmlajši, ki bodo imeli na stadionu «1. maj* v Trstu otroško olim- piado. Celotno tekmovanje bo potekalo v okviru Športne šole za učence tržaških mestnih šol iz Barko-velj, Rojana, Sv. Frančiška, Sv. Ivana, Sv. Jakoba, Sv. Ane, Kati-nare, Skednja in iz Ul. Donadoni. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela mladinska revija Galeb. Kaj bo obsegalo to tekmovanje? Osrednja točka bo troboj za osnovnošolce, ki bodo morali opraviti te naloge: preteči bodo morali 20 m, nato skakati v daljino z mesta in končno še metati žogo ne le čimbolj daleč, ampak tudi čim natančnejše, t.j. čim bližje ob črti, ki bo potegnjena v smeri meta. Rezultate vseh treh nastopov bodo se- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiin OB POIMENOVANJU OPENSKE ŠOLE PO PISATELJU F. BEVKU V četrtek tekmovanje v poligonu Začetek tekmovanja bo ob 14. uri v šolski telovadnici na Opčinah ■ Manjše spremembe v rokometnem turnirju ■ Fantje v soboto, dekleta v nedeljo bo ekipo in Romo). ToJšrČediije Prav gotovo odločilno. Atalanta Kot smo že poročali, se je tudi opensko športno društvo Polet vključilo v organizacijo proslav ob poimenovanju openske osnovne šole po pisatelju Francetu Bevku. Prvo tekmovanje, ki ga bo opensko društvo priredilo, bo v otroškem poligonu in bi moralo biti na sporedu včeraj. Zaradi drugih obveznosti, ki naše osnovnošolce obremenjuje-jejo ob zaključku šolskega leta, pa je bilo tekmovanje, po predhodnem posvetovanju z učitelji, preloženo na prihodnji četrtek, 17. maja. V poligonu se bodo pomerili, poleg seveda openskih osnovnošolcev, še učenci šol «Karel Destovnik -Kajuh» s Padrič in iz Gropade, «Pinko Tomažič* iz Trebč, «Primož Trubar* iz Bazovice in «Alojz Gradnik* z Repentabra. Tekmovanje pa je odprto prav vsem šolarjem, ki hi .radi poy}w;li svoj^ moči v tem otroškem poIigonm.Tako je na primer svojo pr^pfek/pofrdila tudi otroška telovadna skupina iz Na- brežine, ki jo vodi prof. Jadrana Gabrovec. Kakšno bo pravzaprav to tekmovanje? Poligon vsebuje telovadne vaje v takem zaporedju: tek, «sla-lom* med kiji, preval naprej, plazenje pod nizko postavljeno letvico, preskok ovire, še en preval naprej, hoja po nizki švedski klopi, metanje žoge v cilj. Vaje nikakor niso zahtevne in jih zmore vsak osnovnošolski otrok. Zato pa tudi vsi pričakujejo masovno udeležbo na tem tekmovanju. Točke bo prejel vsak udeleženec tekmovanja, šole pa, ki bodo zbrale največ točk, bodo nagrajene. Seveda pa nagrade ne bodo šle samo šolam: vsak nastopajoči bo prejel v dar spominsko značko Poleta, prvih pet tekmovalcev v vsaki kategoriji pa bodo nagradili z zlatimi, srebrnimi jn bronastimi kolajnami. Nastopajoče otroke bodo razdelili v dve skupini: prvo bodo sestavljali otroci, ki obiskujejo otroški vrtec in učenci prvih dveh razredov osnovne šole, drugo pa učenci tretjega, četrtega in petega razreda. Tekmovanje bo na sporedu v četrtek, 17. maja s pričetkom ob 14.00 v telovadnici srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah. Spremljevalcem otrok priporoča organizator predvsem točnost. Poleg tega pa bodo morali spremljevalci pred začetkom tekmovanja oddati seznam nastopajočih otrok (po kategorijah) v tajništvo, ki bo ob vhodu v telovadnico. Do manjše spremembe je prišlo tudi v turnirju rokometa. Fantje bodo namreč nastopili v soboto popoldne, dekleta pa v nedeljo zjutraj. Namesto sežanske šole bo nastopila ekipa osemletke Hrpelje-Kozina. POMAGAJMO ' '. ' ■ - -V.*-- ■V" v » CRN! GORI! ■J {■■: - i* 'V4.4»,; 1 ■-■k, dijaki šole Trinko, ki so nastopili v deželnem finalu v odbojki '''''•iiiiiii,ll|||||||||||||||)|||||||||||||||||||||||l|||||IHI|||||||,ii,,l,itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii H?ŠARKA turnir don bosca Visoka poraza Dora in Sokola |n, TGRALCI LETNIKA 1963 *r 1904 _ Bor 113:57 (58:28) (2 r?R; L<*ar Piti: Mei'ku 6 (T-3l rC Pečar 8, Gerdol B ia ?n°V* kadeti so v okviru turnir- 23 (1:3), Kosovel 8 6 (4:5), Škerl 7 (1;1) (k) 3 sCo j er», ki ga prireja Don Bo-*4>iov' k° 'zgubili z Interjem. Pe-Svojii1 varovanci so zaigrali eno Že i ' "ajslabših tekem, kr- priča Sa g?/11 rezultat. 7 iter 1904 ni bolj-lpa od naše, tokrat pa je pri-hekai zad°voljivo igro v obrambi in ie (j-! hitrih protinapadov, kar pa •krte n ^volj, da je odpravil zme-ln slabo organizirane borovce. T Max $e,. ^RALCI LETNIKA 1966 .v°lana — Sokol 80:30 Ušaj (k) 14, Devetak 6 .Nevenko Pertot, Niko Perlot, šček J ®' Pusan 2, Grilanc, Klanj >NiK; METI: Sokol 0:3, Servo- 5? Sol 'I drugi tekmi tega turnirja T°krat °°vci doživeli visok poraz. Predka Pa bilo opaziti nekaj na k (]$»’■ že Posebno v napadu, kjer ‘le. y I Uspešno zadeval iz razdajo*): obrambi pa Nabrežinci niso Hn^taviti visokih centrov Ser-, Emanuel lija in Slerleja, ki oevala kot za stavo. Marko Cenni ROD MODREGA TABORNIŠKI « KOTIČEK GORICA > H So H Zadnja dva tedna smo taborniki RMV izvedli precej akcij. Poleg naših običajnih aktivnosti smo se aktivno vključili v dogajanje, ki se odvija okoli nas; vendar je to dogajanje naše. ker smo vedno trdili, da smo neločljivo povezani z vsem, kar se dogaja v sklopu slovenske narodnostne skupnosti. OPČINE Začelo se je 28. aprila na Opčinah. V soboto zvečer je taborniška družina Sokolov s Selivca pripravila taborni ogenj. Sicer nam je vreme pokvarilo načrt in smo morali izvesti program v Prosvetnem domu. Z ognjem smo se taborniki vključili v sklop prireditev ob poimenovanju slovenske osnovne šole po Francetu Bevku. Program ognja je bil posvečen Bevku, 25. aprilu in 1. maju -- prazniku dela, a i-stočasno dnevu osvoboditve Trsta leta 1945. V nedeljo, 6. maja, so openski taborniki skupno z openskimi skavti priredili orientacijski pohod za osnovnošolce in srednješolce. Tudi pohod je sodil v okvir prireditev ob poimenovanju osnovne šole po Francetu Bevku. PROSEK V ponedeljek, 30. aprila, nam je vreme drugič pokvarilo načrte, saj nam je preprečilo izvedbo taborne ga ognja ob priliki prvomajskih prireditev na Proseku in Kontovelu, katerih so se udeležile razne va ške organizacije. Vreme pa ni preprečilo članom taborniške družine Šumečih borov, da ne bi postavili častne straže ob obeh spomenikih NOB na Proseku in Kontovelu. Prvega maja zjutraj pa so bili taborniki zopet na častni straži ob priliki spominske svečanosti padlim. ZGONIK V soboto, 5 maja, je bil nočni orientacijski pohod v zgoniški občini. Pohod je potekel v organizaciji SK Kras in PD Rdeča zvezda, progo pa so trasirali člani taborni ške družine Zapadnih mejašev, ki deluje v zgoniški občini. V nedeljo zjutraj pa so taborniki stali na častni straži pred zgo-niškim spomenikom padlim v narodnoosvobodilni vojni. ŠTEVERJAN V nedeljo, 6. maja. je bil na sporedu že tradicionalni mladinski dan, ki ga že vrsto let organizira domače društvo Briški grič. Ravno tako že vrsto let, v sklopu mladinskega dneva, prirejajo člani gori-,škili družin taborniške organizacije RMV orientacijski pohod. Letošnji pohod je dobro uspel take glede organizacije kot glede udeležbe tekmovalnih ekip. Orientacijskega pohoda sta se n deležili tudi dve taborniški ekipi. M. P. V soboto se bo turnir pričel 15. uri, v nedeljo pa ob 9. uri. KOŠARKA DANES V SARAJEVU Svetovni prvaki proti Bosni Jugoslovanska reprezentanca, ki se pripravlja na evropsko prvenstvo v Italiji, bo drevi ob 19. uri v Sarajevu igrala prijateljsko tekmo z Bosno, ki je letošnji evropski klubski prvak. Ves denarni izkupiček tega srečanja so namenili za potresence Črne gore. Današnje srečanje bo za zveznega kapetana dokaj važno, saj «plavi» gotovo ne bodo pred lahko nalogo. V' fiosninih vrstah bodo igrali nem-reč1 tild f rofirežbhtanti Delibašič, Va-fhjič^iA Radbvanovič. šteli in tako sestavili skupno lestvico troboja. Celotno organizacijo tega dela je prevzel atletski odsek Bora. Poleg tega bo na sporedu tudi nastop otrok iz vrtcev, ki bodo imeli pač svojim sposobnostim primerno nalogo: mimo raznih ovir bodo morali namreč- voziti s triciklom. če k temu še dodamo, da bo dan prej, t.j. v petek popoldne, na sporedu še turnir v igri med dvema ognjema, potem smo celotno sliko prireditve že precej zaokrožili. Povemo lahko le še to, da bodo vsi nastopajoči prejeli nagrado, poskrbljeno pa bo tudi za prigrizek. Kaj je namen te prireditve. Poleg dejstva, da jo Bor prireja v okviru svojega jubileja in je tudi predvi dena v programu Športne šole, želijo prireditelji z njo predvsem o-mogočiti našim najmlajšim, da se že v zgodnji mladosti spoznajo s sebi primerno obliko tekmovalnega športa, da izmerijo svoje moči ih sposobnosti, da pokažejo napredek, ki šo ga dosegli med obiskovanjem Športne šole in da se obenem tudi tisti osnovnošolci, ki iz tega ali o-nega vzroka niso bili deležni med letom redne telesnovzgojne vadbe, vsaj na tak način in vsaj za en dan vključijo v družino naših najmlajših športnikov. Ker je že med letom športno šolo obiskovalo v Trstu več kot sto otrok, lahko zato upravično pričakujemo, da bo tudi na tem tekmovanju udeležba res množična. MINIBASKET NA LiBERTASOVEM TURNIRJU Zmaga in poraz mladih borovcev Libertas B — Bor 20:80 BOR: Pieri 2, Brandolin 6, Krapež 8, Tavčar 22, Cej 14, Kovačič 16, Smotlak 4, Jogan 2, Košuta 4, Žerjul 2, Žerjal, Gruden. V prvi tekmi Libertasovega turnirja «Zanardo* v mmibasketu so borovci gladko premagali drugo peterko Libertasa. ki je v zadnjem trenutku zamenjala Sabo. V Borovih vrstah sta se izkazala predvsem Tavčar in Kovačič, pohvaliti pa moramo vse igralce. V drugi tekmi prvega kola je Don Bosco premagal SGT z 80:47. Don Bosco — Bor 69:44 BOR: Tavčar ll,'Gruden4, Gej 2, Brandolitt 8, Smotlak 2, Krapež 16, Jogan 4, A. Kovačič, D. Kovačič, Žerjul. Kljub zadovoljivi igri so Mazzuc-covi varovanci izgubili z močnim Don Boscom, ki je ves čas tekme vodil pred našimi fanti, čeprav so naši minikošarkarji tokrat odigrali najboljšo sezonsko tekmo. V drugi tekmi kola je Libertas A gladko premagal Libertas E z 79:29. LESTVICA Don Bosco 4, Bor in Libertas A 2, Libertas B in SGT 0. Max OBVESTILA ZSŠDI poziva vse svoje članice in športnike, da bi z organizacijo nabiralnih akcij prispevali za potresence v Črni gori. Prispevke sprejemata urada ZSŠDI v Trstu . in Gorici. * # * Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor ŠZ Bor obvešča, da je na stadionu el. maj* v Trstu rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30. DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI TRGOVINA DANES NEDELJA, 13. maja 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 18.00 v Trstu, Ul. Sanzio Sovrana - Breg * * * 16.00 v Trebčah Primorec - Campanelle * * # 16.00 na Opčinah Opicina - Primorje * * * 16.00 v Bazovici Zarja - Zaule * « * 16.00 v Žavljah GMT - Gaja 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Sovodnjah Sovodnje - San Lorenzo * * * 16.00 v Križu Vesna - Kras NARAŠČAJNIKI 10.00 ,v Štandrežu Juventina - Sovodnje iiiiiMiiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiii ODBOJKA ^ REVI V AL 1979» Tokrat brez presenečenj Openska ekipa Nebojsega nadaljuje vrsto zmag Ta teden je bil za odbojkarje-re-kreativce «mi.rnejši» od ostalih doslej, saj so v njem odigrali le eno kolo in sicer prvo povratno. MOŠKI - SKUPINA A Osrednja tekma tega kola je bila v sredo v Nabrežini, kjer sta se pomerila Sokol in prva ekipa Brega. LESTVICA Breg A 12, Sloga A Funny jeans 10, Sokol 6, Kras 4, Mladina in Fancli z dušu 2. MOŠKI - SKUPINA B V tej skupini se nadaljuje zmagovita pot openskega Nebojsega, ki je tudi v povratnem kolu premagal Podobno kot v prvem delu je tudi j' hrez težav Breg B. tokrat zmagal Breg A s 3:0. Kljub _ Zelo razburljiva je bila tekma pri gladkemu porazu pa nas je Sokol s prikazano igro zadovoljil. V' Zgoniku je Kras premagal okrnjeno Mladino s 3:0, z istim rezultatom pa je Sloga A Funny jeans premagala Fancle z dušu. Breg si je tako praktično že zagotovil pravico do nastopanja v finalnem delu prvenstva, drugega finalista pa bo določil obračun med Sokolom in Slogo A Funny jeans, ki so na sporedu v prihodnjem kolu. IZIDI TEGA KOLA Sokol - Breg'A 0:3, Fancli z dušu - Sloga A Funnv jeans 0:3, Kras - Mladina 3:0.. ' : , ' IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIUIIIMIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllHMIIIMIIMIimillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlllllllimillllllllllllllllllllia ODBOJKA V 3. MOŠKI IN ZENSKI DIVIZIJI Zadovoljivi nastopi naših ekip Druga ženska Borova ekipa v vodstvu - Breg in Sloga B na sredini lestvice V odbojkarskem prvenstvu 3. divizije so moški končali prvi del prvenstva, odbojkarice pa so odigrale še 2. povratno kolo. 3. MOŠKA DIVIZIJA V tej konkurenci igra od slovenskih šesterk samo Bor. Borovci so v sedmih tekmah štirikrat zmagali in trikrat izgubili. Z osmimi točkami delijo tretje mesto skupaj z ekipo 11 Modulo, katero pa so v neposrednem obračunu premagali. Kombinirana šesterka «plavih», sestavljajo jo nekateri starejši in mlajši odbojkarji, je pokazala v prvem delu prvenstva pričakovano igro in le v domačem srečanju z Rozzolom A so nekoliko razočarali. Na prvem mestu je povsem zasluženo Rozzol B, ki je zmagal sedemkrat in nasprotnikom ni prepustil niti niza. Na drugem mestu so veterani Vol-ley cluba. IZIDI ZADNJIH DVEH KOL Rozzol B - ARCCS 3:0, Rozzol A -II Modulo 0:3, La Talpa - Volley club 0:3, Volley club - Cus Trst 2:3, II Modulo - La Talpa 3:2, Rozzol A - CCS 3:0, LESTVICA Rozzol B 14, Volley club 10, Bor in 11 Modulo 8, Rozzol A 6, ARCCS in Cus Trst 4, La Talpa 0. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Podobno kot v moški konkurenci v tej skupini premočno vodi po 9 kolih druga postava Bora, ki ni nasprotnicam privoščila zadoščenja, da bi jim odvzele vsaj niz. Dokaj dobri sta vrsti La Previ-dente in Solaris, ki sta ostali praznih rok samo dvakrat. Na solidni sredini lestvice sta Breg B in Sloga B, ki sta izbojevali deset oziroma osem točk. Med našimi zastopniki je nekoliko slabši Kontovel B, ki je premagal samo zadnjega na razpredelnici Volley club. IZIDI ZADNJIH TREH KOL Kontovel B - Solaris 0:3, Sloga B - Volley club 3:0, Breg B - La Previdente 1:3, Inter B - Bor B 0:3, Inter B - La Previdente 2:3, Breg B - Volley club 3:1, Sloga B-Solaris 0:3, Bor B - Kontovel 3:0, Kontovel B - Sloga B 0:3, Solaris - Breg 3:0, Volley club - Inter B 1:3, La Previdente - Bor B 0:3. LESTVICA Bor B 18, La Previdente in Solaris 14, Breg B 10, Sloga B 8, In ter B 6, Kontovel B 2, VoIIey club 0. SKUPINA B Tudi v tej skupini so pokazali dosedanji prvenstveni razpleti, da je prva postava Interja premočna, saj ni klonila niti enkrat. Presene- čenje prvenstva pa je nedvomno Sokol, ki ima samo dve točki zaostanka. Na tretjem mestu je UISP, ki ima dve točki več od Bora A, toda odigral je tudi tekmo več. Enako število točk kot Tržačanke ima II Modulo, slabša tekmeca skupine sta Sloga in Kontovel. Lestvica ni popolna, ker je v vsakem kolu ena ekipa prosta, šesterki Interja in Bora sta odigrali srečanje manj. IZIDI ZADNJIH TREH KOL Bor A - UISP Trst 3:1, Sloga A - II Modulo 1:3, Kontovel A - Inter A 0:3, Kontovel A - R Modulo 1:3, Sloga A - UISP Trst 2:3, Bor A - Sokol 2:3, Sokol - Sloga A 3:0, UISP Trst - Kontovel A 3:1, II Modulo - Inter A 1:3. I FSTVTCA Inter A 14, Sokol 12, UISP Trst 10, Bor in II Modulo 8, Sloga A 2, Kontovel A 0. G.F. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Sloga A 3:0 SOKOL: Kukanja, Pangos, Legiša, Gabrovec, Chemelli, Kralj, Cahari-ja in Rojc. SLOGA: Zoch, Repinc, Križman-čič, Milič, Gulič, Sosič, Gregori. Kot je bilo pričakovati, se je tekma, ki so jo mlade odbojkarice odigrale v telovadnici v Nabre žini, končala z zmago domačega Sokola. Kljub temu, da je bila odsotna podajačica Mervičeva, ki je sicer tudi kapetan ekipe, lahko re čemo, da je bila igra Sokola kar dobra, predvsem v napadu. Igralke so igro gradile, kar je pri nasprotniku manjkalo in je bilo seveda občutiti pri rezultatu. V začetku sta si bila nasprotnika za petami, saj se je prvi set končal z rezultatom 16:14. Posebno za Sokol velja, da je v prvem setu pokazal dokaj zaspano igro, morda ker so igralke podcenjevale nasprotnika, ki bi jih bil pa le kmalu dosegel. V drugem in tretjem setu, pa je bilo jasno, da je Sokol le boljši, saj je oba končna seta osvojil brez večjih težav. Igralke Sloge bi pa nedvomno bo Ije zaigrale, če bi predvsem v drugem in tretjem setu ne bile ta ko zmedene na igrišču. T. R. PO LJUBLJANSKIH ULICAH Tudi nase ekipe V sredo so bila po ljubljanskih ulicah razna tekmovanja v okviru proslave dneva osvoboditve. Na sporedu so bila tekmovanja v mo- ških in ženskih štafetah. Partizan ski marš, mednarodni tek prijateljstva ter kolesarski kriterij, ki je sodil tudi v okvir dirke Alpe-Adria. Tekmovanj so se udeležila tudi razna društva s Tržaškega, ki so pod pokroviteljstvom ZSŠDI tek movala v moški in ženski štafeti. V moški štafeti 3x1.000 m so nastopile štiri zamejske štafete, in sicer dve ekipi lonjerske Adrie, e-kipa Krasa ter ekipa Brega. Med ženskami so v konkurenci štafet 3x600 m nastopile tudi štiri naše štafete, in sicer dve ekipi Krasa, ena Brega ter ekipa Adrie . Uvrstitve naših ekip sploh niso zanimive, ker je na takih tekmovanjih predvsem važen nastop. Poleg štafet je lonjerska Adria predstavila na start tudi tričlansko e-kipo tekačev za Partizanski marš. Na 25 km dolgi progi so zamejske barve branili . Armando Grmek, Stanko Blažina ter Fabio Ruzzier. Tudi tukaj je bilo važno le sodelovanje, kljub temu pa so naši te kači pristali v zlati sredini med več kot 500 prijavljenimi ekipami (vsaka po tri člane). Po končanem tekmovanju so se vsi člani udeležili skupne večerje, kateri je sledilo družabno srečanje, tako da smo res vsi z najboljšim vtisom pozno v noč zapustili Ljub ljano — mesto heroja. R. F. Banih, kjer je Slogi B uspelo premagati Yamalio šele po petih izenačenih setih. V tretji tekmi tega kola je v sredo na Opčinah ekipa Piprje premagala Hranilnico s 3:0. IZIDI TEGA KOLA Nebojsega - Breg 3:0, Yamaha -Sloga B 2:3, Priprje - Hranilnica 3:0. LESTVICA Nebojsega (s tekmo manj) in Piprje 10, Breg B 6, Sloga B (s tekmo manj) 4, Hranilnica 2, Yamaha (z dvema tekmama manj) 0. nrl cs oj-vT -r pffiov r ŽENSKE - SKUPINA A Pupe Funny -jeans so v petek na Opčinah odpravile kriško Mladino brez večjega naprezanja. V Zgoniku pa je, prav tako V petek, Kras izgubil proti lonjerski Adrii z istim rezultatom kot v prvem delu prvenstva. Krasovke so brez težav osvojile prvi niz, v nadaljevanju pa so vse premalo učinkovito igrale, da bi lahko lonjerski mešani ekipi preprečile zmago. IZIDA Adria - Kras 3:1, Mladina - Pupe Funny jeans 0:3. LESTVICA Pupe Funny jeans 6, Adria (s tekmo manj) in Kras 4, Mladina (s tekmo manj) 0. INKA ŽENSKE - SKUPINA B Osrednja tekma je bila na sporedu v sredo, ko sta se pri Banih pomerili najboljši ekipi letošnjega Revi vala, in sicer Sloga in Ekipa .10. V povratnem kolu je s tesnim 3:2 slavila zmago Sloga. Slogašice so že vodile z 2:0, ko je Ekipi 10 uspelo stanje v' setih izenačiti. Tekma je bila vseskozi zelo zanimiva in borbena in ni manjkalo res lepih odbojkarskih potez. V petek pa je v Zgoniku Kras A premagal Muce copatarice brez težav. IZIDA Sloga - Ekipa 10 3:2, Muce copatarice - Kras A 0:3. LESTVICA Ekipa 10 in Sloga 6, Kras A 4, Muce copatarice 0. OBVESTILO TPK SIRENA vabi vse svoje člane in prijatelje, da prispevajo k nabiralni akciji za potresence v Črni gori. Prispevke lahko izročijo v barkovljanskem društvu, Ul. Cerreto 12. ^HI-FI, RAČK A fckTV colorJ fc^SERVISjg ALDO COLJA KONTOVEL134 TEL. 225471 ZAČETNIKI 10.00 v Dolini Breg - S. Giovanni NAJMLAJŠI 9.45 na Opčinah Opicina - Kras * * * 10.00 v Križu Vesna - Domio ODBOJKA TURNIR PRIJATELJSTVA 9.30 v Dolini Finalna srečanja * * * 9.30 v Gorici, telovad. v Kornu Finalna srečanja 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici Hrast - Julia 3. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, licej Petrarca Inter A - Bor A KOŠARKA 1. DIVIZIJA 9.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor B - SGT NAMIZNI TENIS DRŽAVNI TURNIR 9.00 v Trevigliu Nastopa tudi Kras ATLETIKA DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO 15.00 v Trstu, Grezar Nastopata tudi Bor in Adria Delovanje ZSŠDI Seja odbor ZSŠDI V torek se je na redni seji sestal izvršni odbor ZSŠDI, ki je obravnaval tekoče zadeve in preverjal obveznosti, ki jih predvideva dveletni program. Po predhodnih stikih je bilo določeno, da bo v četrtek na sedežu ZSŠDI v Trstu sestanek s koordinacijskim odborom telesno-kulturnih skupnosti na Obali, da bi se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju med športniki in telesnokul-turnimi organizacijami z obeh strani meje. Ugotovili so tudi, da se je prvič sestala komisija za otroško telovadbo, ki pa mora še izdelati skupni program in imenovati načelnika. kprpisijn za rekreacijo pa ni bila ustoličena zaradi prenizke udeležbe predstavnikov včlanjenih društev. V torek odbojkarska in košarkarska komisija V torek se bo ob 18. uri sestala na sedežu združenja odbojkarska komisija, ki bo med drugim obravnavala rekreacijsko tekmovanje «Re-vival 79» in poletni izpopolnjevalni tečaj. Uro pozneje (ob 19. uri) pa bo zasedala košarkarska komisija, ki bo v glavnem govorila o pripravah za ogled evropskega košarkarskega prvenstva v Gorici in Turinu. Predstavniki vseh društev bodo na seji sporočili imena interesentov za ogled finalnih tekem. ■, — bs — MINIBASKET ((PRVENSTVO COCA-COLA« Breg - Italsider 27:7 BREG: Korošec 13, Prašelj, Kocjan 8, Kofol, Vodopivec, Kozlovič, Ota 2, Slavec 4, Bandi, Stefančič, Furlan, Jerman. Proti začetnikom Italsidra so Bregovi košarkarji izbojevali lahko in zasluženo zmago. Zmaga slovenskih fantov bi lahko bila obilnejša, če bi le-ti bili točnej-ši pri metih na koš. «SAN SEBASTIANO« Breg - Don Bosco 12:21 BREG: Prašelj 8, Ota 4, Marega, Tavčar, Bandi, Kozlovič, Slavec, Kocjan. Tudi v tekmi z Don Boscom so najmlajši Bregovi košarkarji ostali praznih rok. Kljub porazu pa gre pohvaliti vse naše fante, ki so bili dokaj požrtvovalni. H. Maver Mlada odbojkarska akipa Sloge B Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 diri Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 13. maja 1979 DZS - 61000 Ljubljano, Oglasi 400 lir za Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADII» Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir, 1 st., viš. 43 [timi 18.800 lir. Finančpi 700, legalni 600, osmrtnice 300. ^ožaljo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezs V Italiji pri SPI. i Član italijanskeII..™ |ZTT zveze časopisnih WJ| Odgovorni .urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H založnikov FIEG AKCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA POMOČ ČRNI GORI Skoraj pri 120 milijonih lir Objavljamo sedemnajsti seznam darovalcev: Zbrano v uredništvu Primorskega dnevnika: učenci in učitelji slovenske osnovne šole v Devinu 85.000, ŠK Kras 50.000, PD Rdeča zvezda 50.000, Marino in Sonja Štrajn (trgovina oblačil pri Domju) 30.000, Silvano Krašovec 5.000, Stanko in Marija strain (Krogle 49) 20.000, Andrej Kralj (Trebče) 5.000, Bortolo Petronjo 25.000, Krvin Piščanc (Piščanci 20) 10.000, Marica in Silvano Rebula (Šempolaj 49) 15.000, Bogomila Bizjak vd. Grdina 10.000, Vesna in Stanko Živec 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Nadjinega očeta daruje učno in neučno osebje srednje šole Igo Gruden 58.000 lir. V počastitev spomina Danila VValtritscha darujeta Neva in Marijan Dolgan 10.000 lir. Skupno 383.000 lir. Zbrano v Tržaški knjigarni: Cveto in Ivanka Kralj (Gabrovec) 10.000, Boženko Štoka (Kontovel) 20.000 lir. Skupno 30.000 lir. Zbrano v Tržaški kreditni bapki: Anna Požar - Danieli 20.000, Stellio Oiugovaz 20,000, Emma Partani (Čedad) 100.000, PD Lonjer -Katinara 10.000 lir. Skupno 150.000 lir. Zbrano na ZSŠDI: odborniki ŠD Polet darujejo: Marčelo Malalan 10.000, Nivea in Nino Unussi 20.000, Edi Ostrouška 10.000, Felice Ostrouška 20.000, Marčelo Švagelj 10.000, Robi Hrovatin 10.000, Božo Filipovič 10.000, Robi Gantar 5.000, Ferdo Bratož 10.000, Vinko Kalin 5.000, Egidij Martelanc 10.000, Edi Sosič 10.000, Anton Feri 10.000, Pavel Milič 10.000, Drago Gantar 10.000, Egon Kraus 10.000 lir. Skupno 170.000 lir. NABIRALNA AKCIJA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE SPD Tabor Opčine - II. del: Pepi in Justina Daneu 30.000, Marija Kralj (Trst, Ul. Campanelle) 2.000, Eda in Riko Tavčer 10.000, Jelka in Marčelo Taučer 20.000, Angela Škerlavaj vd. Šuligoj z Jadranko 20.000, premiera lepljenke F. Bevk SPD Tabor Opčine 150.000 lir. Skupno 232.000 lir. PD Valentin Vodnik - Dolina: Bernard Slavec (88) 10.000, Josip Štrajn (68) 1.000, Gigi Giacomini (66) 2.000, Zeva (64) 5.000, Olimpija Guštini (62) 10.000, Nerina Fontanot (230) 5.000, Mario Prašel (57) 5.000, Celestin Štrajn (55) 10.000, Milan Lovriha (46) 10.000, Valentin Lovriha (428) 10.000, Pepca Kalc (52) 5.000, Mario in Silva Sancin (53 ) 2.000, Gnerino Štrajn (51) 5.000, Angela in Guštin Žerjal (187) 10.000, Silva Vodopivec (63) 10.000, Ana Foraus (3) 10.000, Loredaria Smotlak - Maver (463) 5.000, Štrajn - Bertok (39) 20.000, Giorgio Dršič (market Dolina) 10.000, Marija Lovriha (45) 4.000, Alojzija Lovriha (44) 5.000, Lazar Kozina (203) 1.000, Ana Žerjal (43) 1.000, Ida Švara (52) 3,000, Justina Štrajn (50) 2.000, Vilma Žerjal (337) 10.000, Marija Krmac (73) 2.000, Marija Gentili (84/B) 1.000, Cinzia Sancin (85) 10.000, Zofka Candusio (109) 2.000, Ana Žerjal (86) 10.000, Slavko Krmec (trgovina) 10.000, De Piccoli (219) 500, Gianni Manzin (market Prebeneg) 1.000 ND, Giusto Klabjan (47) 5.000, Olga Štrajn (40) 5.000 lir. Skupno 216.500 lir in 1.000 ND. PD Prosek - Kontovel: dramski odsek PD Prosek - Kontovel 116.000, Slovenski tržaški skavti — odsek Prosek - Kontovel 60.000, Združenje staršev osnovne šole na Proseku 30.000, družina Edi Kapun (Božje polje) 15.000. Prosek: družina Malalan (pekarna) 30.000, družina Mario Sossi (98) 20.000, Gička Faggin 15.000, Dario in Dunja Tence (62) 20 000, ing. Miro Cibic 10.000, družina Ladi Čuk 10.000, družina Stano Furlan (150) 10.000. Kontovel: Mira in Ivan Čuk (450) 10.000, Maria Štoka (161) 10.000, družina Ciani (218) 20.000 lir. Skupno 376.000 lir. Zbrano V Vižovljah: Emma Furlan (7) 10.000, Lucia Leghissa (7) 10.000, Rudi Sedmak (8) 10.000, Susanna Antonič (8) 3.000, Paolo Nicoletti (4) 10.000, Maria Pernarčič (3) 10.000, Dorina Grosso (14) 5.000, Angel žužek (12) 2.000, Jožef Kravanja (11) 5.000, Dora Cu-min (10) 4.000, Terčeljevi (9/b) 25.000, Legiša (9/E) 20.000, Boglič (9/M) 11.000, Ferdinando Mervi (9/G) 10,000, Chitarro (9/Q) 2.000, Merlino (9/Q) 1.000, Maria Gruden (9/T) 3.000, Marina Gruden (9/T) 3.000, Zavadlav (9/E) 3.000. Elvira Auber (9/C) 5.009. MarteJa Šuc (2) 5.000, Berto Furlan (9/Q) 5.000, Marija Pernarcich (1/C) 10.000, Vido Kosmina (5) 5.000. Milan Furlan (7/A) 10.000, Mario Verč (9/HI) 10.000, Franc žužek (9/H) 5.000, Vida Leghissa (9/) 10.000, Rudi Šemec (1) 10.000, dr. Marchio 30.000, Marta Gravina (Ses-ljan) 5 000, Marta Bogateč (10/G) 10.000, Lojze Semolič (11/D) 20.000, Ema Klarič 5.000 lir. Skupno 292.000 lir. Popravek: Iz seznama PD «Fran Venturini* je pomotoma izostala T.idija Zobin Ul. V. Lago 3 10.000 lir. Zobinovi se opravičujemo. PD Igo Gruden: Lino Caharija (Nabrežina 133) 20.000, Z. in M. Antonini (Nabrežina) 50.000, III.A razred Nabrežina (namesto cvetja na grob Nadjinega očeta) 23.000 lir. V Trstu smo zbrali 1.849.500 lir in 1.000 ND V Gorici smo zbrali 1.969.700 lir Prejšnji znesek 115.532.380 lir in 5.040 ND SKUPNO: 119.351.580 lir in 6.040 ND POMEMBNA PRIDOBITEV ZA RAZVOJ INFORMACIJ OB MEJI Koprska televizija dobila nove funkcionalne prostore Slovesnosti so se udeležili predstavniki obalnega družbenopolitičnega življenja: vodilni predstavniki TV Slovenije, predstavniki italijanske manjšine, Slovenci iz zamejstva ter generalna konzula sosednjih držav KOPER — Včeraj dopoldne so v Kopru slovesno izročili namenu rove prostore TV studia Koper. Gre za moderno, dvonadstropno stavbo, v kateri je nad 40 prostorov za programske, tehnične in druge televizijske delavce. Načrt je pripravil arhitekt Matija Suhadolc, stroški pa so znašali okrog 12 milijonov dinarjev. Otvoritve so se udeležili številni ugledni predstavniki političnega in kulturnega življenja obale in repu- blike, kakor tudi gostje iz hrvatske Istre in iz zamejstva. Med drugim so bili prisotni sekretar medobčinskega komiteja ZK obalno koprskega področja Dino Pucar, predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram, generalni direktor DO RTV Ljubljana dr. Tone Kraševec, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Boris Race, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu dr. Karel šiškovič in predstavniki za- •iiiliiiiilivniiiilliiiiiiilliiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiilliimiliiiiiiiiiiiiiiiiinniiiliiiil Mali oglasi KMEČKO HIŠO v diskretnem stanju prodam po zmerni ceni Goriče pri Divači 2. Tel. Trst - 911415. TRIINPETDESETLETNI vdovec že li spoznati max. petinštiridesetletno vdovo samo ali gospodično za eventualno zakonsko združitev. Pisati na: Patente auto 92301 — Fermo posta centrale — Trst — Trieste. PRODAMO hišo v Dolini. Telefon 228390. ZOBNI TEHNIK, specializiran, izdeluje zobne proteze, popravila in preventive po izredno ugodnih cenah. Telefonirati vsak dan na tel. štev. 870069. SLOVENSKA družina v Trstu išče osebo za stalno hišno pomoč. Nudi brezplačno oskrbo in prenočišče v lastni sobi s kopalnico ter primerno plačo po dogovoru. Ponudbe poslati na poštni predal (casel-la postale) 404 — Trst. IMMOB1LIARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel. 040 - 61-061, 16 19, išče za svoje kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena resnost. UGODNE PRILOŽNOSTI Carli pro da 850 '68; 127 '72-73; alfa; I '73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 '68 71 72; A112 '70; R 16 '72; AR 1300 '70; 238 furgon '69; ford transit '70; 124 '71. Ogled v Ulici Brigata Casale 7. PEPE ŠERVOTOV iz Doberdoba je v Vrtni ulici odprl osmico, kjer toči belo in črno vino lastpe proizvodnje. SPREJMEMO takoj v službo zvestega/o, pošilenega/o in hitrega/o uslutbenca/ko za raznašanje blaga na trgu. Ponudbo na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: Miramar. PRODAM po ugodni ceni zmrzoval-nik tipa «IAR» 350 litrov. Telefonirati v jutranjih urah na številko 228382. PRODAM voziček za dv