8i>54 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PPiifiurtSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini ^ OAA l* Al)b. postale I gruppo Ij6I13 OUU llf Leto XXXVI. Št. 144 (10.664) TRST, sobota, 21. junija 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, V ZDRAVICAH PERTINJJA IN CARTERJA JEDRO VČERAJŠNJIH URADNIH POGOVOROV Italija za večjo vlogo evrope pri obrambi miru PREDSEDNIK ZDA PA ZA KREPITEV ATLANTSKEGA PAKTA Razhajanje mnenj glede deklaracije EGS o pogojih za reševanje krize na Bližnjem vzhodu - Danes bo Carter obiskal v Vatikanu papeža Janeza Pavla II., nato pa odletel v Benetke RIM — Bistvo stališč, ki so jih bajvišji zastopniki Italije in ZDA ža£ovarjali na današnjih uradnih ječanjih ameriškega predsednika Carterja in njegovih sodelavcev s rertinijem in ministrskim predsednikom Cossigo, je bolj kot v urad-tll‘1 komunikejih zajeto v zdravici Predsednika republike na slovnostni večerji in v Carterjevem odgovoru n;'nio. Iz Pertinijevega govora, ki le bil gotovo skrbno pretehtan in v Načelih dogovorjen z vlado, a ga Preveva njegov močan duh borca ^ socialno pravičnost, izhaja volja ^ bolj enakopravnem sodelovanju ' zahodnem zavežništvu in skrb za 8atnostojn?jšo vlogo Italije in Ev-v prizadevanjih za čimprejšnjo P"emostitev zaostrene mednarodne Napetosti. Carterjev odgovor pa o-?raža, navzlic nekaterim koncesi-|an>, namen velesile, da ohrani svo-f vpdilno vlogo in njegovo skrb, da ~oti_ znamenja nestrpnosti in «ne-“Slašenosti* pri manjših zaveznikih. Predsednik republike je zato pred-vsem naglasil, da si Italija prizadejo uveljavljati politiko dialoga in e bičanja napetosti, ker je to edi- ftžave ob izrednih vanos^nih u repih Izred i van.ostni u-krerr ob bivanju ameriškega v «večnem mestu* to povzročili nemalo težav donečim avtomobilistom in številnim tujim turistom, ki so tošli v nenadejane prometne vozle, ko so varnostne sile nenadoma zapirale ulice in poti, Ra katerih se 5e Carter vozil. Ker je zgodaj popoldne opravil kratek »zasebni* obisk h Kcloseju in bližnjim zgodovinam znamenitostim, so že zarana blokirali vse ceste daleč baokrog. Opoldne so ustavili Promet v znanih središčni Ulici Ceneto, ker se je imela predhodnikova žena peljati (v blin-diranem avtu) na kosilo k ženi ameriškega veleposlanika Gard-berja. Prišlo je celo do malega incidenta, ko je med prerivanjem 9b sestanku med Carterjem in Cossigo v vili Madama neki domačo fotoreporter udaril z a-Paralom v glavo ameriško novinarko, ki mu je ovirala prehod. na naloga, je poudaril Pertini. Brez dlak na jeziku je pri tem dejal, da Evropa ne bo zares enotna, če bodo nekatere države skušale ustvarjati »direkterije ali še slabše, konzulate*, z namigom na Francijo in Nemčijo (pa tudi Anglijo) in na njihove privilegirane odnose z ZDA. Diskriminacije na škodo Italije so nesmiselne, je dejal Pertini, ker je treba upoštevati njeno strateško zemljepisno lego, kot je tudi zgrešeno zavirati pristop Španije in Portugalske (namig na francoskega predsednika Giscarda) k EGS. Izrazil je ZDA hvaležnost zaradi njenih zaslug za osvoboditev Evrope izpod fašizma in nacizma in je pripomnil, da je treba enako svobodo zajamčiti tudi vsem narodom in vsem državam, ki šele prihajajo na svetovno pozomico in potrebujejo za svoj razvoj pomoč industrijskih držav. Osnovna misel Carterjevega odgovora je pa bila: le močna in enotna NATO more zagotoviti mdr. Najboljša politika mora po njegovem zasledovati hkrati krepko obrambo državne varnosti (oborožitev) in trajen svetovni mir. Ko je prešel na konkretne primere je Carter zatrdil, da Zahod ne sme sprejeti sovjetske vojaške zasedbe v Afganistanu kot izvršeno dejstvo, ker ograža njegove komunikacijske in energetske vire, pasivnost pa bi tudi spodbujala k novim agresijam. Popuščanje napetosti v odnosih s SZ ostaja sicer naš smoter, je dejal Carter, toda ob neomajnem načelu, da se je treba zoperstaviti agresijam. Zato bodo ZDA ratificirale sporazum o omejevanju oborožitve Salt 2, ki so ga sklenili pred enim letom na Dunaju, «ko bo to primerno*. Zaključil je s trditvijo: «če ne bomo enotni (v NATO) bomo ranljivi* in s pozivom «evropskim prijateljem in zaveznikom*, naj se pridružijo ZDA v naporih za zaščito «skupnih interesov varnosti in miru*. J1. b°t za odpravo nevarnosti vojne. nATO in EGS sta zato le sredstvi v tem K ,TC‘n smotru, . h zahodno solidarnost treba je pa ostva-z dogovorim in homogenim zadržanjem, Jjtodi česar je treba nujno uvajati v^ve oblike* posvetovanja in so-«elr • je začel s skoraj dveurntmi pogovori s Pertini jem o mednarodnih političnih razmerah in o dvostranskih odnosih. Enake teme so bile v o-spredju še nekaj daljših razgovorov med Carterjem, Cossigo in njunimi sodelavci. Na obeh srečanjih so u-gotovili načelno soglasje o vseh vprašanjih, le o stališču EGS do Bližnjega vzhoda, ki sta ga zagovarjala Cossiga in zunanji minister Colombo, ni bilo pri Carterju nobenega komentarja, kar potrjuje, da ne mara vmešavanja evropskih zaveznikov, pa čeprav je njegov sporazum iz Čamp Davida zastal na slepem tiru. Predsednik ZDA bo danes obiskal v Vatikanu papeža Janeza Pavla II., popoldne bo pa odletel v Benetke vrh sedmih industrijsko najbolj aiiiiiiiiiiiiiiiiHiuuiHiiiiiiiiiiiiusiniiiiitiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiuimiiimHiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHinii ZASEDANJE DEŽELNIH IN POKRAJINSKIH TAJNIKOV KD Demokristjani nudijo socialistom sodelovanje v krajevnih upravah PSI bo obnovila levičarske krajevne uprave povsod, kjer bo mogoče - Najbrž novembra predčasni socialistični kongres RIM — Krščanska demokracija je začela včeraj na zasedanju pbkr , • zaceia včeraj im laacuouju F"-' “ Delovni dan predsednika ZDA se jinsklh in deželnih tajnikov »veliko ofenzivo*, da bi privabila socialiste k čimvečjemu sodelovanju. Osrednja tema sestanka je bila seveda sestava krajevnih odborov v nekaterih deželah in večjih mestih. Najprej je spregovoril Prandini, ki odgovarja za krajevne uprave v krščanski demokraciji. Ponovil je v bistvu že dokaj znana stališča: Krščanska demokracija izključuje sleherno možnost sporazuma s komunistično partijo kot z misovci, z druge strani pa je razpoložljiva za kar se da široko in razčlenjeno pogajanje z vsemi demokratičnimi in političnimi silami od socialistov do liberalcev. Skratka, KD je pripravljena na sestavljanje odborov s socialisti, socialdemokrati, republikanci in liberalci. Na tej osnovi je Prandini izrazil upanje, da bo prišlo do premostitve nekaterih pole- na l°vanja. Obramba miru je skup-1 razvitih držav. VČERAJ V VELIKI DVORANI SKUPŠČINE SR SLOVENIJE V Ljubljani podelili priznanja RK Zveze socialistične mladine Med nagrajenci so tudi Mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze ter zamejska aktivista Branko Lakovič in Vojko Slavec Branko Lakovič . I-JUBLJaNA — Republiška kon-ei9ca Zveze socialistične mladi-fjr. Slovenije podeluje vsako leto (tojjJjRija mentorjem . -o- in mladim jjjzbe nepolitičnim delavcem za u-Mat ^el° mcd mladino in v ZSMS, Rim Cto osnovnini. občinskim in dru-t)Pj organizacijam ter društvom ter »tkanje »zlata ptica* kulturnim u-tj.ANalcem. Priznanja so včeraj po-Sln, v veliki dvorani skupščine SR V0 v Ljubljani. Slavnostni go-.tl(k je bil ob tej priložnosti pred-lSlk RK ZSMS Boris Baudek. 0(hU nagrajenci so tudi Mladinski | dajT Slovenske kulturno - gospo-liviii e zveze in znana zamejska ak-| Vojko Slavec in Branko La- Vojko Slavec Plaketo ZSMS je Mladinski odbor SKGZ prejel za petindvajsetletno nepretrgano razširjanje sodelovanja med mladimi zamejci v Italiji in novogoriško ter tolminsko mladino, za krepitev narodne zavesti in u-spešna prizadevanja pri ohranjanju slovenskega jezika v Benečiji, za vzpostavljanje strpnosti med narodoma in za uspešno vključevanje v akcije ZSMS v celoti. Ugledno plaketo je dvignil predsednik MO SKGZ Igor Komel. Enake nagrade so še prejeli TOZD Orlica Brežice, osnovna organizacija ZSMS Rumanja vas, organizacija ZSMS Sava iz Kranja in TVD Partizan Gaberje iz Celja. Iz zamejstva sta bila kot smo že omenili nagrajena Branko Lakovič in Vojko Slavec. Prvi je prejel zlati znak mentorja ZSMS za dolgoletno delo z mladimi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji na področju telesne kulture. Vojko Slavec pa je prejel zlati znak ZSMS za uspešno in aktivno delo v okviru Mladinskega odbora SKGZ na področju vzgoje in telesne kulture. Med nagrajenci je več znanih osebnosti iz slovenskega družbenopolitičnega življenja, med katerimi bi omenili predsednika ZKOS Jožeta Humra, novinarja RTV Ljubljana Tomaža Terčka in marksističnega misleca Leva Krefta. Iz obmejnih občin pa so priznanja prejeli Silvo Fatur in Marjan Ogris iz Kopra, Danilo Šte-kar in Eleonora Grapulin iz Nove Gorice ter Danilo Zega iz Tolmina. »Zlato ptico* pa so prejeli Matjaž Počivavšek za likovno področje, Vladimir Merrom za literaturo, U-roš Rojko za glasbo, Mitja Milavec za film, Plesno gledališče iz Celja, Marko Okorn za gledališče, Vladimir Pezdirc za arhitekturo in Zoran Vogrinčič za fotografijo. BONN — Včeraj se je kitajski zunanji minister Huang Hua, ki se mudi na dvodnevnem obisku v ZRN, pogovarjal s kanclerjem Schmidtom, s katerim sta se strinjala, da morajo biti problemi v zvezi z afganistansko, iransko in bližn.ievzhodno krizo rešeni v okviru splošne svetovne politike. Z zunanjim ministrom Genscher.iem pa se je v četrtek Hua pogovarjal o skupnem obisku v Mo skvo, ki ga državnika mislita opra ♦iti čez 10 dni. mik še zlasti s socialdemokrati. Kar zadeva levičarske uprave, napovedujejo demokristjani različno stališče do raznih levičarskih odborov, kar pomeni, da bo demokristjanska opozicija prožnejša tam, kjer bodo socialisti prevzeli v svoje roke v okviru levičarskih odborov kar se da večjo oblast. Te smernice so potrdili tudi v teku debate, ki je sledila Prandinije-vemu poročilu. Pokrajinska tajnika iz Rima in Milana sta na primer predlagala za Milan laični občinski odbor, v katerem bi bili PSI, PSDI in PRI z zunanjo podporo krščanske demokracije; v dežeh Lacij, kjer so socialisti že začeli pogajanja za potrditev levičarske u-prave, pa naj bi sestavili levosredinski odbor, s tem da bi predsednik dežele bil socialist. Govor je bil tudi o deželni upravi v Markah, k tor bi naj bi sestavili dvostrankarski odbor KD PSI, s čimer bi priznali, da je poizkus laične uprave propadel in o sestavi štristran-karskega ali petstrankarskega občinskega odbora v Firencah ter o socrazumu v Kampaniji, kier naj bi Krščanska demokracito dala zunanjo pod noro neapeljskemu občinskemu odboru. Včeraj se je sestalo tudi socialistično vodstvo, ki je moralo proučiti izide nedavnih upravnih volitev, ter posledice, ki jih imajo na sestavo raznih krajevnih uprav. Socialisti so bili mnenja, da ne bi kazalo uveljavljati povsod tristrankar-sko formulo, na kateri sloni sedanja vlada. Socialisti bodo ponudili svoje sodelovanje drugim demokratičnim strankam, s katerimi so pozitivno sodelovali v prejšnjem petletju povsod, kjer je volilni rezultat potrdil to možnost. To velja predvsem za levičarske uprave, vendar pa tudi za tiste, v katerih je socialistična stranka sodelovala s krščansko demokracijo in z drugimi slami. V nekaterih primerih je podpora republikancev in socialdemokratov odločilna. Z obema strankama je treba torej na krajevni ravni začeti pred hodna politična pogajanja. Sejo vodstva je odprl tajnik Cra xi, ki je v bistvu ponovil svoja že znana stališča. Izid volitev je potrdil, da je bilo socialistično sode lovanje v vladi pozitivno. Zato je Craxi potrdil podporo PSI Cossigo-vi vladi in je pozval naj se odloč neje spoprijame z gospodarsko kri zo, naj sprejme odločnejše pobude na družbenem področju ter na mednarodni ravni za okrepitev procesa popuščanja napetosti. Vsi čldni vod stva, ki so posegli v razpravo so poudarili, da je bil izid volitev za socialiste zelo ugoden. Nekdanji tajnik De Martino je pri tem poudaril, da je treba potrditi levičarske uprave ter se odločiti za tako rešitev povsod, kjer je to mogoče. Na včerajšnji seji vodstva ni bil govor o notranjih problemih stranke, o nadomestitve ministrov v vodstvu ter o možnosti sklicanja predčasnega kongresa o tem bodo naj brž govorili na seji, ki bi morala biti pihodnji teden, ko bodo najbrž sklicali centralni komite, ki b: se moral sestati sredi julija. V vseh socialističnih skupinah prevladuje mnenje, da bo takrat Craxi predlagal sklicanje predčasnega kongre sa, ki bi v tem primeru biti nekje konec novembra. SEJA KOMISIJE ZA MEDNARODNE ODNOSE PRI SLOVENSKI SKUPŠČINI SRS bo svojim manjšinam v zamejstvu izkazovala še naprej vso potrebno skrb Slovenija ima posebno vlogo pri razvijanju odnosov s sosednjimi državami in razvijanju politike odprte meje LJUBLJANA — Komisija za mednarodne odnose pri slovenski skupščini je na svoji seji podrobno preučila naloge Slovenije pri oblikovanju in uresničevanju zunanje politike in mednarodnega sodelovanja Jugoslavije. Za podlago razpravi je služilo gradivo izvršnega sveta, ki ga je podal predsednik komiteja za mednarodno sodelovanje Jernej Jan. Obravnavali so sedanjo vključenost republike v mednarodne tokove in določili nekaj nalog na le n področju za prihodnje srednjeročno obdobje, to je do leta 1985. Ugotovili so, da že sam geostra-teški položaj Slovenije daje republiki posebne poudarke, zlasti pri razvijanju odnosov s sosednjimi državami, pri razvijanju politike odprtih meja in obmejnega sodelovanja ter na ves sklop, ki se nanaša na neoviran razvoj in pravice slovenskih narodnostnih skupnosti v zamejstvu in obeh narodnosti v Sloveniji. Poseben poudarek v razpravi je bil namenjen gospodarskim odnosom s tujino. Med eno pomembnejših prihodnjih nalog Slovenija šteje okrepitev in obogatitev gospodarskih odnosov z neuvrščenimi državami pa tudi povečanje gospodarskega sodelovanja s socialističnimi državami. Razprava je ugotovila, da so odnosi z zahodnimi državami, zlasti evropskimi, zelo razviti in da bo sporazum med Jugoslavijo in EGS tudi prispeval k zmanjšanju slovenskega trgovinskega deficita s tem območjem. V ta namen pa bo v naslednjem srednjeročnem obdobju treba uveljaviti vse še neizkoriščene oblike višjega gospodarskega sodelovanja, dolgoročnih proizvodnih kooperacij, poslovno - tehničnega sodelovanja ter skupnih vlaganj. Za pospešitev obmejnega sodelovanja si bo Slovenija prizadevala skleniti podoben sporazum kot je v veljavi že z Italijo in Madžarsko še z Avstrijo. Zavzema pa se tudi za obogatitev oziroma spremembo sedanje strukture blagovnih list po tržaškem in goriškem sporazumu. Slovenija ipa toed vsemi republikami in pokrajinami najdaljšo tradicijo sodelovanja s sosednjimi državami, še posebno s pokrajinami in deželami, na katere meji — so poudarili. Trajni stiki in medsebojni o-biski na različnih ravneh, od skupščine, izvršnega sveta, gospodarske zbornice, združenopolitičnih organizacij, občin, kulturnih in prosvetnih organizacij in mnogih drugih dajejo konkreten primer podružblja-nia politike in pomembno bogatijo odnose Jugoslavije s sosednjimi državami. ' Takšno sodelovanje, ki se ne razvija samo v bilateralnih razsežnostih, temveč vse bolj tudi v okviru širšega regionalnega sodelovanja alp-sko-jadranskih dežel že samo po sebi prispeva h krepitvi politike odprtih meja, povrhu pa dokazuje vzajemne prednosti in uresničuje interese obmejnega prebivalstva. Člani komisije so z zadovoljstvom ugotovili, da se je na ta način jugoslovanska politika odprtih meja najbolj afirmirala prav v sodelovanju Slovenije s sosedi, kar je privedlo tudi do vzajemno koristnih rezultatov. »V odnosih Jugoslavije in Slovenije s sosednjimi državami pomenijo obstoj, položaj in pravice delov slovenskega naroda, ki kot narodne manjšine živijo v Italiji, Avstriji in Maržarski, enega od bistvenih dejavnikov medsebojnih odnosov. Pri tem izhajamo iz tega, da narodne manjšine kot samostojen subjekt lahko uspešno zbližujejo narode, če živimo v razmerah, ko jim je omogočen neoviran vsestranski razvoj na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Urejanje položaja manjšin lr ‘! o bistveno vzpodbuja razvoj dobrososedskih odnosov*, je rečeno v gradivu izvršnega sveta za to razpravo. Hkrati so člani komisije ugotovili, da slovenska narodnostna skupnost v zamejstvu še vedno ne uživa položaja in pravic, kakor so jim zajamčene z mednarodnimi obveznostmi in z ustavnimi določili sosednjih držav. Sprejemanje zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji je v zamudi, pravic Slovencev v Avstriji ta republika ni v celoti uresničila, pač pa jih je celo okrnila, postopoma pa se izboljšuje položaj Slovencev na Madžarskem. Slovenija bo na podlagi ustavnih določil še naprej izkazovala slovenski narodni skupnosti v zamejstvu vso dolžno skrb. Pri tem bo podpirala lastni boj in napore manjšine za uresničitev njenih pravic in to vprašanje obravnavala kot sestavni del celotnih odnosov s sosednjimi državami, po drugi strani bo Slovenija dosledno nadaljevala politiko, ki zagotavlja svoboden razvoj narodnostih skupnosti v Jugoslaviji, je še rečeno v sklepih po razpravi na komisiji za mednarodne odnose pri slovenski skupščini. JURE PENGOV BEOGRAD — Kot poroča tiskovna agencija ANSA, je skupina neznancev izvedla včeraj atentat na čilsko ambasado v Beogradu. Kljub temu, da so gasilci posegli precej hitro, je škoda na poslopju precejšnja. To je bil drugi atentat na diplomatske sedeže v zadnjih 10 letih v Beogradu. Pred enim mesecem je namreč neznanec skušal ubiti predstavnike PLO, iiiiiiitiiiiiiunHHiiiiiciiiiitiiiiiuiiiuiimiiiimiiiiiiiiimiimtnmiiiiiiiiiiiiuiiimMiiiimiiintiiiiMiHiituiim KAJ JE IA VIHALO PRCISKAVO VIADEVI MOKO? Pomanjkljiva koordinacija in odsotnost tajnih služb To sta izjavila parlamentarni komisiji bivši načelnik policije Parlato ki bivši poveljnik karabinjerjev Corsini RIM — Parlamentarna komisija, ki raziskuje ugrabitev in umor predsednika KD Ajda Mora, je včeraj sledila pričevanju Giuseppa Parla-ta, bivšega načelnika policije in Pietra Corsini ja, bivšega poveljnika karabinjerjev. Parlata, ki je včeraj govoril kar pet ur, je odstavil pred časom notranji minister po uspelem begu Franca Frede iz zapora v Catanzaru. Podpredsednik komisije Lapenta je sinoči na kratko posredoval novinarjem vsebino pričevanja obeh predstavnikov varnostnih sil, ki sta včeraj govorila precej samokritično. Še posebno Parlatove besede so izzvenele »trpeče*, kot da bi se možak zavedal svojih napak in »molil kesanje*. Corsini pa bil pred parlamentarci prepričljiv, »luciden in miren*, kot ga je Lapenta opisal Oba sta »pošteno* priznala, da je teroristična dejavnost, od umora Alda Mora dalje, presenetila vodstva varnostnih sil in dokazala tu- Vse večja napetost v Afganistanu 'it "V liti Spričo oboroženih spopadov je v Afganistanu skoraj povsem ohromljen tovorni promet. Na sliki (telefoto AP): Kolona težkih vozli, Id so jih ustavili islamski uporniki .............................iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiinniiiimiiiimmiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiii...mil......... NA ZASEDANJU VODSTVA CGIL, CISL, VIL Poudarjena nedotakljivost premične lestvice RIM — S poročilom zveznega tajnika CISL Merlija Brandinija se je včeraj v Rimu odprlo zasedanje vsedržavnega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL. Vprašanji premične lestvice in fi-skalizacije javnih dajatev sta bili osrednji temi zasedanja, na katerem pa so poleg tega sindikalisti obravnavali vse najbolj pereče probleme italijanskega‘gospodarstva in predvsem odnosa med delavci in delodajalci. Enotna sindikalna federacija je na včerajšnjem zasedanju tudi potrdila štiriurno splošno stavko 1. julija v industrijskem sektorju, ki ima kot cilj spodbuditi vlado, da se učinkovito loti uresničevanja vseh obveznosti na ekonomskem in sindikalnem področju. Kar zadeva domnevne preureditve premične lestvice, je Merli Bran- dini v svojem poročilu tolmačil že znana stališča sindikalne zveze, ki odločno nasprotuje vsakršni spre-memoi tega mehanizma, ki bi prizadela kupno moč italijanskih delavcev. O tem govori sklepni dokument zasedanja, ki predstavlja osnovo za bližnjo konfrontacijo z vlado in za srednjeročno politiko sindikalne zveze. V dokumentu so tudi poudarjena stališča sindikatov glede fiskalizacije javnih dajatev, ki se mora uresničevati v postopnih fazah in v okviru pravičnejše davčne politike. Končno pa sindikati opozarjajo vlado, da se učinkovit boj proti inflaciji lahko vodi le s točno začrtanim razvojnim načrtom ta pri tem odklanjajo napade na stvarne dohodke in možnost devalvacije lire. kot sredstvo za izhod iz sedanje gospodarske krize. di njihovo nepripravljenost pred tako premišljenimi in dobro pripravljenimi napadi na državni ustroj. Tudi po »presenečenju* pa niso polagali dovolj pozornosti na naraščajoče prevratništvo, ki je postajalo iz dneva v dan bolj organizirano in vojaško usposobljeno. Parlato in Corsini nista skrivata, da je k neuspehu varnostnih sil precej prispevala pomanjljiva koordinacija med policijo in karabinjer ji. To je še posebno vplivalo na operativne posege, kjer so prišli še do izraza popolnoma zgrešeni načrti in ukrepi. Kot primer velja protjtei oristična operacija, imenovana »načrt 0», ki jo je ukazal policijski funkcionar v Rimu. šele čez nekaj ur, ko so se štrene popolnoma zamešale, so spoznali, da je bil načrt pripravljen za sardinsko mesto Sassari, funkcionar pa je bil prepričan, da je veljal za vsa italijanska mesta. Podobna dejstva, ki izzvenijo danes kakor šala, s0 se takrat dogajala kar precejkrat, imela pa so izredno negativen vpliv na javnost, poleg najpomembnejšega dejstva, da je vsem postala jasna neučinkovitost varnostnih organov. To je seveda dodajalo le o-lja na ogenj teroristov. Vendar kaže, da niti to ni bilo bistveno. Najpomembnejša točka pričevanja obeh funkcionarjev jo bila po Lapentovi sodbi popolna odsotnost tajnih služb v zadevi Moro. Parlato je nato odgovarjal na vprašanja parlamentarcev, ki so o-bravnavala razne probleme v zvezi s terorizmom in zadevo Moro. Tako so govorili o Motovern spremstvu, o nekaterih njegovih navadah, o varnostni službi v njegovem uradu itd. Glede mednarodnih povezav teroristični organizacij je bivši načelnik policije izjavil, da o tem ni bilo uradnh informacij. V prihodnjih dneh bo parlamentarna komisija poslušala še pričevanja bivšega poveljnika finančnih stražnikov Gianninija in sedanje komandante karabinjerjev, finančnih stražnikov in policije. Načelniki tajnih služb Sisde, Sismi in Cis se t»do torej predstavili komisiji le čez Uii den dni. Kreisky o pravici do samoodločanja BOČEN — »Vedno mi je bilo žal, da ne dosegajo odnosi med Avstrijo in Italijo, ki so vsekakor zelo dobri, intenzivnejše ravni na političnem in gospodarskem področju,* tako pravi avstrijski kancler Bruno Kreisky v intervjuju, ki ga danes objavlja južnotirolski dnevnik Alto Adige. Med raznimi argumenti o-bravnava Kreisky tudi vprašanj« avtonomije južnotirolske skupnosti. Potem ko prizna pravico do samoodločanja vsake skupnosti — gleda tega pravi Kreisky, da je ni nikoli zanikal — izjavlja, da so Južnoti-rolcem v glavnem priznane njihovo avtonomistične zahteve in da se jt tako uresničila v pokrajini določo-na stabilizacija. Kreisky nato pripominja, da nihče v Evropi noče več spreminjati meja in da kjer ni mogoče popolnoma uresničiti pravic« do samoodločanja, je treba zahtev« tiste skupnosti uresničiti v okviru deželnih in pokrajinskih zakonoT, kjer skupnost živi. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 21. junija 1930 NA PRVI SEJI PO UPRAVNIH VOLITVAH Občinski odbor LpT sinoči predložil nov proračun za finančno leto 1980 Gre za dokument, ki se v bistvu ne razlikuje od prvega - Razprava šele iez teden dni - Na dnevnem redu številna urbanistična vprašanja Tržaški občinski odbor Liste za Trst je na sinočnji seji ponovno predložil proračun za finančno leto 1980, ki ga je občinska skupščina že zavrnila na seji, ki je bila 28. aprila. Gre za dokument, ki se v bistvu ne razlikuje od prvega, saj so po besedah župana Cecovinija, ki je v odsotnosti odbornika za proračun Bassanija sam predstavil proračunski dokument, ostale nespremenjene politično — upravne izbire sedanjih občinskih upraviteljev. Spremembe, ki jih je občinski odbor vnesel v nov proračunski dokument, so v glavnem le tehničnega značaja; sprejel jih je, da hi zadostil novim ministrskim predpi som in da bi ažurniral predvideva nja o izdatkih na osnovi novih po datkov. Med tehničnimi spremem bami gre omeniti, da je občinski odbor upošteval sklep občinskega sveta in zvišal letni prispevek Slovenskemu stalnemu gledališču na 100 milijonov lir. Dokument pa še prinaša druge tehnične spremembe, končni obračun izdatkov in dohod kov pa je v primerjavi s prvim dokumentom nespremenjen. Prina ša tudi nakazilo v višini 250 milijonov lir za ljudsko posvetovanje o prosti industrijski coni na Krasu in vključuje postavko o najetju poso jila v višini 5 milijard lir za ekonomične in ljudske gradnje Ob koncu svoje sicer kratke predsta vitve je župan Cecovini še dejal, da je občinski odbor pripravljer. proučiti predloge občinske skupščine za drugačno porazdelitev pred videnih finančnih sredstev. Razprava o novem proračunskem dokumentu bo v petek, 27. t.m.; v kolikor pa bi se ne zaključila na isti seji, sta že predvideni dve drugi zasedanji, ki bosta v soboto, 28., in v ponedeljek, 30. t.m., ko bo zapadel rok, ki ga je za odobritev proračuna podjetja ACEGA, ki ga je na sinočnji seji orisal odbornik De Rota. Predvsem je poudaril, da se v njem zaznavajo negativni refleksi energetske krize, ki tlači gospodarske države. Zaradi tega je prišlo do bistvenih sprememb med osnovnimi komponentami izdatkov, ki jih je imelo podjetje v zadnjem času. Kot primer je navedel, da je na stroške za osebje pred tremi leti odpadlo 30 od sto izdatkov, približno enak odstotek je podjetje uporabilo za nabavo prvin. Stroški za osebje so sedaj padli na 27 od sto, izdatki za nabavo prvin pa narasli na kar 50 od sto. Drugo važno vprašanje, ki je bilo predmet sinočnje seje občinskega sveta, ki se je kot običajno začela z odgovori na vprašanja!, šo bili urbanistični problemi. Občinski od bor je na dnevni red postavil vr sto sklepov, ki jih je okvirno orisal odbornik Rossi, skupščina na je o njih razpravljala in glasovala ločeno. Kot prvega je občinski svet z večino glasov — proti sta glasovala le MSI in PR — odobril sklep, ki predvideva podpis konvencije med občino in delniško družbo Nuo- Kolektiv Primorskega dnevnika in ZTT čestitata svojima delovnima kolegoma Vojku Slavcu in Branku Lakoviču za prejeti priznanji ZSMS. Danes sta se poročila GORDANA KROTA in MIRKO STRANJ Odbor dolinske majence jima čestita in zeli vse najboljše na skupni življenjski poti. Danes praznujeta zlato poroko MARIJA in IVAN SANCIN iz Doline 194 Sorodniki in prijatelji jima želijo še obilo srečnih in veselih let v dvoje. MARIJA in IVAN SANCIN iz Doline obhajata 5 0-letnico skupnega življenja. še mnogo zdravih in veselih let jima želi KD Valentin Vodnik Neviji in Jožku se je rodil sinček GORAN Svojima odbornikoma iskreno čestita, malemu Goranu pa želi vso srečo v življenju SK Kras Klavdijo in Daria je razveselilo rojstvo JASNE Vso srečo v življenju ji želi Kulturno društvo S. Škamperle Dolgo sta se ženila in se končno ulovila VLASTA BERDON in LUCIANO DERGANC Iskreno čestitajo kolegi celodnevne osnovne šole Domjo Ricmanje va Trieste za uresničitev podrobnega načrta o komprenzoriju, kjer je nekoč stala pivovarna Dreher. Na tem zemljišču bo družba zgradila 390 stanovanj, od katerih 130 po načrtih za ljudske in ekonomične grad. nje, in druge primarne strukture, med katerimi tudi štiri šole. Le z glasovi LpT in KD (PR in SSk sta glasovali proti. KPI, PSI, PRI in MSI pa so se vzdržali) je bila nato ustanovljena komisija, ki bo proučila načrte za kmetijske, gozdarske in zootehnične dejavnosti na ozemlju tržaške pokrajine. O drugih sklepih občinskega sveta bomo poročali v jutrišnji številki, ker se je seja zavlekla pozno v noč. Sestanek novoizvoljenih pokrajinskih svetovalcev KPI Antifašizem, zaščita pravic slovenske narodnostne skupnosti in industrijski razvoj na Tržaškem so osnovne teme, okrog katerih se bodo morale izoblikovati večine in o-pozicije, tako na tržaški občini, kot na pokrajini. To je poudaril bivši podpredsednik tržaške pokrajine na sestanku novoizvoljenih pokrajinskih svetovalcev KPI. Prav Martone je bil na tem sestanku izvoljen za načelnika svetovalske skupine. Za pod-načelnika je bil imenovan Gastone Millo, za tajnico pa Sonja Sirk. Cilj, ki ga bodo komunisti zašle dovali na pokrajini, je še poudaril Martone, sloni na izkušnjah dosedanje pokrajinske uprave, ki so jo poleg KPI izrazili tudi socialisti, socialdemokrati in Slovenska skupnost. Prva velika preizkušnja za vse bo ravno glasovanje o občinskem proračunu. Nikakor ne drži, da bi odklonitev proračuna avtomatično privedla do komisarske uprave. Po odstopu Ceeovinijeve uprave bo treba šele preveriti dejansko voljo strank, in zlasti krščanske demokracije, po oblikovanju takšne večine, ki bi res ustrezala napredku našega mesta. NA VELESEJMU Včeraj zaključen mednarodni kongres o trgovanju s kavo Danes se bodo v velesejemski sejni dvorani zbrali izvedenci za izkoriščanje sončne energije Potekel je drugi dan mednarod ne konference o trgovanju s kavo, m sicer z zasedanjem na temo pre vozov s kontejnerji. Posvet se je nadaljeval pod predsedstvom dr. Hesseja, predsednika tržaškega As-socaffe, poročila pa so podali G. Lokar, C. Allodi, D. Evans in G. Caruana, ki so probleme pomor skega prevoza kave osvetlili z raznih zornih kotov. Ker se prevoz s kontejnerji vedno bolj uveljavlja in bo mogoče že v nekaj letih postal splošen, morajo tako proizvajalci kot tudi u vozniki biti na to pripravljeni in morajo probleme, ki s tem v zvezi nastajajo rešiti. V živahni debati so kongresisti in poročevalci ugotovili, da je potrebno skleniti mednarodno pogodbo (o tem sicer že razpravljajo pri OZN), ki naj ureja promet s kontejnerji. Razprava se je nadaljevala v popoldanskih urah, tema pogovorov pa je bilo pospeševanje porabe kave in pa vloga, ki jo pri trgovanju imajo banke. Popoldne so tržaški velesejem o-biskali tudi mojstri dela našega mesta in drugih deželnih centrov Skupino sta spremljala deželni kon- ii nun m iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ti itituuii milini im n iiiiiiiii m imiriiiiiiiiiiiiiiiiii min iimiiiiniiiiiiuiiinmiii, mm, mmimimum, um uihii, iimiiiiiiiiiiiiiiimuu ZAČASNO ODPRAVLJENA NEVARNOST PREKINITVE DEJAVNOSTI Deželni svet je soglasno odobril zakon o jamstvu nad posojili SSG Posebna resolucija, ki so jo podpisali KPI, PSI, SSk, KD, LpT, PDUP, DP in MF, obvezuje deželni odbor, da poseže pri vladi in parlamentu za dokončno rešitev krize Ob vzdržanju neofašističnih predstavnikov je deželni svet včeraj soglasno odobril zakonski osnutek št. 169, po katerem bo dežela jamčila za posojila, ki jih bosta najela občinsko operno gledališče «G. Verdi* in Slovensko stalno gledališče. Posojila ne smejo preseči skupnega zneska poldruge milijarde lir za Verdijevo in milijarde lir za slovensko gledališče. V obrazložitvenem poročilu k o-snutku deželnega odbora ie uvodoma rečeno, da sledi ta ukrep že trem sorodnim zakonom o jamstvu na posojila gledališčem, in to zakonom št. 37 iz 1. 1976, št. 43 iz 1. 1978 in št. 27 iz 1. 1979. Težkim finančnim raznjer^, v ..Vsrdiju ,.in, v SSG — nadaljuje poročilo — botruje segov za turizem si je morala deželna uprava Furlanije - Julijske krajine še enkrat nadeti pristojnosti, ki sicer pritiče-jo državi, da bi le preprečila prekinitev kulturne in socialne 'ejavnosti na tako visoki stopnji. Z druge strani pa postopno zadolževanje problemov gotovo ne rešuje, ampak finančni položaj gledališč še otež-koča. Dvojni tržaški problem se tu- Veliko mladine na prazniku kresov pri Sv. Ivanu V parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu se je včeraj začel ljudski praznik svetoivan-skih kresov. Organizator je že za prvi večer pripravil bogat in pester program. Nastopila je gledališka skupina Teatro semplice, ki se je občinstvu predstavila z delom Claudia Vivianija; sledila je rock gru pa Materia prima, nato pa se je z delom »Danes zvečer velika predstava* tržaški publiki predstavil profesor Mago Bu stric. Kasneje je nastopila še mestna godba G. Verdi, skupina Verbena pa je izvajala Spomladanske plese. Kljub bojazni, da bodo zaradi spremenljivega vremena ljudje ostali doma, je manifestacijo obiskalo veliko število mladih, ki so si program ogledali in se tudi zadržali ob dobro založenih kioskih. di sicer uokvirja v širšo problematiko italijanskih stalnih gledališč, ki so zabredla v ravno tako, če ne še hujšo krizo, zato je nujno treba posredovati pri vladi in parlamentu, da vprašanje vendar razrešita. H gornjemu treba pripisati, da vzroki finančne krize v Verdiju in v SSG pravzaprav niso eni in isti. Za financiranje opernega gledališča obstajajo točni zakonski predpisi in Verdi se je znašel v zagati samo zato, ker so dodeljena mu sredstva nezadostna ali ker dotekajo z zamudo. V pogledu slovenskega gledališča pa ni nikakšnega državnega normativa, ki bi upošteval njegove svojstvene potrebe „,,?aradi tega je načelnik komunistične svetovalske skupine Rossetti izdelal resolucijo, ki se nanaša iz-j^pno n^ pevzdržne razmere v SSG. Podpisali so jo Turello (KD). Er-mano (PSI), Barazzutti (PdUP), Cavallo (DP). Štoka (SSk), Puppi-ni (MF), Giuricin (LpT) in seveda Rossetti, ne pa seveda misovec, pa tudi socialni demokrat ne, ker je bila ta skupina odsotna. Resolucija je naletela na popolno .oglasje ter se glasi: «Upoštevajoč dramatični finančni položaj, v katerem se nahaja Slovensko stalno gledališče, ki je bilo že večkrat na tem. da prekine v kulturnem pogledu visoko kvalificirano dejavnost, ki predstavlja temeljni dejavnik združevanja slovenske skupnosti v Furlaniji . Julijski krajini, izraža deželni svet ob odobritvi zakonskega osnutka (.. ..) željo, da bi italijanski parlament čimprej odobril zakonski osnutek o posegih v korist Slovenskega : ‘alne-ga gledališča, katerega je senat že odobril v prejšnji zakonodajni dobi ih ki je propadel zaradi predčasne razpustitve parlamenta, ter nbve zuje deželni odbor, naj posreduje pri pristojnih vladnih in parlamentarnih dejavnikih, da se problem zadovoljivo reši.* V razpravo o deželnem zakonskem osnutku so posegli Rossetti, Cocian-ni (KD) in Štoka. Rossettijev poseg jo bil uglašen na vsebino gornje resolucije, Cocianni je naglasil pomembno in svojstveno vlogo SSG, predstavnik Slovenske skupnosti pa je še posebej naglasil, da so ”.ave slovenskega gledališča v primeri s tistimi, ki tarejo Verdi, toliko večje, ker deluje naša ustanova v o-žjem narodnostnem krogu m torej ne more računati na tako množičen odziv gledalcev in priliv denarja. Dr. Štoka je nato izrecno poudaril posebno poslanstvo, ki ga odigrava SSG in kakršnega nobena sorodna u-stanova ne more ter izrazil unanje. da bosta vlada in parlament enkrat za vselej poskrbela za odpravo zdajšnjih težkoč, pa naj bo to v okviru zaščitnega zakona ali drugače. Deželni svet je tudi nadaljeval razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva izdatek 210 milijard lir za socialnogospodarski razvoj v deželi. V tej zvezi je svetovalska skupina KPI zavzela dokaj ostro in kritično stališče do tribarvnega deželnega odbora (KD PSI PRI), ker da osnutek ne predpostavlja nobenega resnega načrtovanja, ampak v bistvu le ponovno financiranje starih zakonov, ki so botrovali zdajšnji gospodarski krizi. Komunisti so hkrati obsodili trditev deželnega odbornika za industrijo De Carlija (PSI), kakor izhaja iz krajevnega tiska, da se namreč sindikati protislovno vedejo, ko z ene strani poudarjajo voljo po načrtovanju, z druge pa prirejajo ulične bloke v podporo delavcev tovarn v krizi, kot je miljska ladjedelnica Alto Adriatico! S tem — menijo de želni svetovalci KPI — daje De Carli potuho demokristjanom, ki nosijo glavno odgovornost za krizne razmere v desetinah tovarn po vsej deželi. (dg) zul M. Gregori in pokrajinski konzul D. De Polo. Sprejela sta jih in se z njimi zadržala predsednik velesejemske ustanove dr. Toresel-la in generalni tajnik dr. Tamaro. Ob priliki sodelovanja Ljudske republike Kitajske na velesejmu v Trstu, je agencije UTAT priredila včeraj zvečer filmsko projekcijo in prikaz možnosti za turistično letovanje na Kitajskem. Tudi danes bo na velesejmu precej živahno. Ob 10. uri se bo začel posvet o izkoriščanju sončne energije, na katerem bodo obrtniki in inštalaterji tega sektorja posredovali svoje izkušnje in razprav ljali o novih možnostih uporabe tovrstne energije. Prisotni bodo trije svetovno znani izvedenci, inženir Pier Luigi Da Col, ki bo analiziral načrtovanje energetskega varčevanja, dr. Flavio Dal Bo, ki bo prikazal praktične aspekte načrta Totem, medtem ko bo inženir Mario Gini govoril o problemih nameščanja tovrstnih naorav. V ponedeljek seja deželnega vodstva KD V ponedeljek, 23. junija, se bo v Krmdnu sestalo deželno vodstvo KD. Poleg analize volilnih rezultatov in vprašanja sestavo trdnih večin v krajevnih upravah bo deželno vodstvo KD razpravljalo o zakonodajni dejavnosti za valorizacijo krajevnih avtonomij, o deželnem zdravstvenem načrtu ter o porazdelitvi ozemlja z krajevne zdravstvene enote. Sestanek deželnega odbora radiotelevizijske službe Deželni odbor za radiotelevizijsko službo, ki ga je pred kratkim umestil predsednik deželnega sveta Golli, se sestane prihodnji ponedeljek, da iz svoje srede izvoli predsednika in oba podpredsednika. Volitve v deželni časnikarski zbornici Včeraj se je sešlo novo vodstvo deželne časnikarske zbornice, da bi podelilo funkcije za naslednja tri leta. Za predsednika je bil potrjen Italo Sončim, podpredsednik je Mar-cello Bertogna (publicist iz Pordenona), tajnik in blagajnik pa Slavo-ljub Štoka. Za predsednika nadzornega odbora je bil riz volje« .Giovarh ni Comelli. ... Navzoča sta bila tydi“'predstavnika vsedržavnega vodstva Marco Ca-delli in Ruggero Rovatti, Vittorino Meloni pa, ki je bil poslovno zadržan, je zborovalcem naslovil voščil-ni brzojav. • V Ljudskem domu v Podlonjer- ju se danes z začetkom ob 17. uri nadaljuje festival «Unitš» in «Dela». Ob 20. uri bo igral orkester «Gli anonimi*. SL0RI v novih udobnejših prostorih Danes mineva šest let, odkar je bil ustanovljen Slovenski raziskovalni inštitut. Od prvih skromnih začetkov, se je SLORI razrasel v pomembno ustanovo, ki shranjuje na svojih policah že 33.000 vsakovrstnih podatkov in informacij. Današnja obletnica inštituta mo- goče ne bi bila niti tako važna, če ne bi včeraj odprli novih prostorov', ki bodo seveda veliko prispevali k nadaljnji rasti ustanove. Končno je SLORI prišel do udobnih in funkcionalnih prostorov, potem ko se je trikrat selil. Začetka je imel sedež v Ul. Geppa 9, nato MIIIUIIiiiMililllllMiliiilliliiilllllll|liiillliiliiMiiiniinifilllllllllllillilllllillliii|iiiilllllllimillutn«iiiiHllill« Jutri popoldne v Šmarjah začetek MDA «Istra 80» Jutri popoldne bo uradna otvoritev mladinske delovne akcije «1-stra 80*, ki jo prirejajo tri obalne občinske konference Zveza socialistične mladine Slovenije Izole, Kopra in Pirana. Otvoritev bo v brigadirskem naselju v Šmarjah pri Kopru s pričetkom ob 17. uri (po jugoslovanskem času). Poglejmo sedaj nekaj programskih podrobnosti v zvezi z akcijo, ki jo bodo mladi z obalno - kra-ške regije jutri otvorili. Mladinska delovna akcija «Istra 80» je stekla komaj lansko leto, torej bo letošnja druga po vrsti. Akcija bo potekala v treh izmenah po 21 dni. V vsaki izmeni bodo sodelovale po štiri mladinske delovne brigade s Po 40 brigadirji. Na akciji bo sodelovalo 12 mladinskih delovnih brigad s skupno 480 brigadirji. Naselje MDA bo v objektu osnovne šole Šmarje pri Kopru, kjer je v lanskem letu prvič potekala MDA «Istra 79*. Program del na MDA Istra vse buje dela pri izgradnji višinskega vodovoda za območje, na katerem je še vedno približno 10.000 prebivalcev brez tekoče pitne -.ode. Planirano je, da bodo -brigadirji opravili na akciji 34.560 efektivnih delovnih ur, kar bo konkretno pripomoglo k obogatitvi in razvoju tamkajšnjega območja. Naj pri tem še dodamo, da je možno, da se mladi s Tržaškega udeležijo tudi te akcije (možno le za določen čas), saj le-ta poteka v njihovi bližini. To je zlasti ugodno za vse tiste, ki si ne morejo privoščiti daljšega bivanja na akciji nekje v notranjosti Slovenije, oziroma Jugoslavije. Zainteresirani lahko dobijo v tej zvezi informacije na se- uiiiiiiiiiiiiiiiininimiiiiiitiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Repen bo jutri sprejel pare ljubljanske Kmečke ohceti 80 Letos se na ohceti poroči 15 parov, in sicer dva iz Slovenije, pet iz drugih republik SFRJ in osem iz tujine, med njimi dva iz Italije Danes se bo zaključila v Ljubljani največja folklorna prireditev v Sloveniji — Kmečka ohcet 80 — ki se bo letos odvijala po primorskih običajih. Poroka bo na ljubljanskem magistratu točno opoldne, še prej pa se bo z Gospodarskega razstavišča razvila povorka slovenskih narodnih noš, ki bodo spremljale novoporočence do matičnega ura da. Računajo, da se bo na ljubljan skih ulicah, po katerih bo šla oo-vorka, zbralo nekaj deset tisoč ljudi, nekaj tisoč pa se jih bo potem zbralo spet na Gospodarskem razstavišču. kjer bo poročno kosilo, ples in zabava, tja do poznih ve černih ur. Na ohceti se bo poročilo 15 parov in sicer dva iz Slovenije, 5 iz drugih republik, 8 pa NlllllllllllllimillllllHIIMMiMIIIIIIMIIIIIUIIMIIIIIIflllMMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIMHIIMIIIIIIIHimilllllllinriMMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIin NA TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VZORČNEM VELESEJMU Sprehod po jugoslovanskem paviljonu Na tržaškem velesejmu zavzema Jugoslavija vsako leto prav gotovo pomembno mesto, kar je odraz do- kaj živahnega gospodarskega sode lovanja med sosednjima državama. Tudi letos je Jugoslavija prisotna s številnimi zanimivostmi. Obiskali smo njen paviljon ter se pogovorili z direktorjem Petrom Šoštaričem, ki nam je obrazložil, kako so potekale letošnje priprave, kako so organizirali letošnjo razstavo, opremili paviljon in kakšna je razlika od lanske razstave. Povedal nam je, da so letos pripravili selektivno razstavo, ki naj bi bila obenem enoten prikaz dejavnosti na vseh gospodarskih področjih v Jugoslaviji. Dejansko se vsak o-biskovalec jugoslovanskega paviljo na lahko o tem sam prepriča. Prikaz obsega zanimivosti in novosti s področja izletništva, zdravilišč, turizma, športa, rekreacije, pp tudi iz raznih drugih področij. V glav nem obsega razstava veliko kompo- niranega lesa. Pomembno mesto imajo zlasti podjetja Medex, Rogaška Slatina in Radenska. Zadnja dva imata v paviljonu tudi degustacijo svojih proizvodov. Poleg tega pa so obiskovalcem na razpola go zdravniki, ki nudijo brezplačne nasvete. Šoštarič je podčrtal dejstvo, da želijo predstavniki Rogaške Slatine in Radenske predvsem seznaniti obiskovalce s koristnostjo vsakdanje uporabe teh mineralnih voda in njih ugodnimi učinki na organizem. Pri tem je Šoštarič o-menil še ostala zdravilišča v Jugoslaviji, ki dajejo možnost vsakomur, da z intenzivno nego odpravi iazne motnje in obolenja. Tudi delovna organizacija Medex, ki predeluje po raznih bioloških in kemičnih postop kih čebelje pridelke, se zavzema za to, da bi posredovala ljudem čim več mednih izdelkov (čebeljh proizvodov), ki so zelo učinkoviti pri razvoju celotnega organizma. Izletniški turizem zastopajo Porto- rož, Lipica in Istra. Rekreacijska in športna področja zastopata Elan s trim-kabinetom in pa Tomos z motorji. Obenem zastopa Tomos še jadranje in alpinizem. Svoje pletenine za prosti čas, alpinizem in jadranje razstavlja tovarna Rašica. Pri jadralnih pleteninah ima tovarna na razpolago posebni izdelek iz vodoodbojnega materiala, to je pletenina, ki je praktično nepremočljiva. V razstavo sodi še lepa knjiga, ki jo razstavljajo založniška podjetja iz Slovenije in Hrvaške. Letošnji paviljon je torej zadobil drugačen pečat od lanskega. Sprememba je predvsem ta, da ne nastopajo podjetja posamezno, temveč so združena v ''noten prikaz in to z namenom, da prikažejo obiskovalcem realno sliko raznih kulturnih in gospodarskih dejavno sti, ki jih razvijajo v Jugoslaviji. I.V. iz tujine. Poglejmo, kdo so ti pari. Prvi slovenski par sta Jelka Pešl in Dušan Zelenšek iz Trbovelj, ki sta se najbolje odrezala na tekmovanju v nekaterih praktičnih znanjih in spretnostih na prireditvi, ki je bila 7. junija v hali Tivoli. Drugi slovenski par je s Primorskega, in sicer 22-letna Danica Potočnik in 25-letni Walter Surina, oba iz Pirana. Poleg teh se Dodo poročili še naslednji jugoslovanski pari: 25-letna Jasna Lojk in 23-letni Damir Mai-ner, oba z Reke, 24-letni Budimir Petanovič in 22-letna Mirjana Ru-tevska, oba iz Titograda, 26-letna Renata Dragiševič in Djordje Stje pan, oba iz čapljine, Vaška Lako ski in Simon Trajkoski, oba iz Struge, ter 28-letna Mirjana Popov m 27-letni Miljenko Slijepčevič. Italijanska para sta 24-letna Bru-nella Piacente (diplomirana polito-loginja) in 28-letni Walter Pezzali (učitelj glasbe) iz Parme ter 27 letna Viviana Zampa (uslužbenka) in 32-letni Michael Grenwood (prav tako uslužbenec) iz Pesara. Iz za-hodnonemškega mesta Leverkusen sta 24-letna Martina Crahs in Wol-ter Ulrich, iz Wiesbadna pa 24-letna Brigitte Schroth in 30-letni Michael Martin, švicarski par se stavljata 22-letna Barbara Luedi in 26-letni Ulrich Jaggi, vzhodnonemškega pa 22-letna Barbara Werner in Hohn Uwe. Končno se bosta poročila še 23-letna Štefanija Drugo va in 24-letni Jan Mučička iz Bratislave. Jutri se bodo vsi pari odpeljali na »ženitovanjsko potovanje* v Li pico, ki bo goste sprejela v okviru letošnjih proslav 490-letnice kobi larne Lipica. Popoldne bo namreč v Lipici predstavitev parov, potem pa zabavni program s plesom, ki bo trajal do poznega večera. Toda kot smo že poročali se bodo novo pečene neveste in ženini na poti v Lipico ustavili tudi v Repnu, kjer jih bodo v Kraški hiši sprejeli do mačini in kraški pari. Program obiska je naslednji: Ob 11.30 zborno mesto naših na- rodnih noš na trgu v Repnu, ob 12. uri bodo v Repen prišli avtobusi z novoporočenci, novinarji in fotografi ter z eno ali dvema fol klornima skupinama (iz Švice ir, verjetno tudi iz San Marina). Na trgu v Repnu jih bo pričakala tudi naša folklorna skupna Stu ledi, katere ženski zbor bo zapel nekaj pesmi. Gostje se bodo nato podali v Kraško hišo, kjer jih bo pozdravil repentabrski župan dr. Colja ter seveda naši kraški pari. V pro štorih bližnjega kraškega muzeja bo nato zadruga Naš Kras prire dila gostom v čast zakunsko domače narodne noše pa so vabljene v Kraško hišo na kozarec vina Gostje si bodo nato ogledali še kraško galerijo s fotografijami kra ških ohceti in okoli 13.30 se bodo odpeljali v Lipico. V Repnu se na sprejem parov ljubljanske ohceti vneto pripravlja jo. Domače žene bodo danes ocvrlo »štraube in fancle*, a (udi nekaj peči domačega kruha bodo pripravili v starih kraških pečeh. Prav gotovo bo ta dan prišlo verjetno tudi dosti ljudi iz vasi iz mesta, saj bodo živopisane noše na repenskem trgu prava paša za oči. Priporni njamo, da bo sprejem novoporočen cev in gostov (od 109 do 150 ljudi) ob vsakem vremenu! Izkoriščamo to priložnost, da še enkrat povabimo naše narodne noše, da pridejo v čimvečjem številu v Repen in tako predstavijo zlasti tujim novinarjem, ne samo našo folkloro, temveč tudi našo stvar nost. Vse narodne noše, ki se bodo u-deležile sprejema v Repnu so vabljene, da se udeležijo tudi popoi danske prireditve v Lipici. • Tržaško združenje krvodajalcev bo priredilo danes, 21. junija, v športni palači v Čarboli ekshibicijski nastop v judu, ki so ga pripravili učenci telovadnice iz Ul. Be-senghi. Na manifestaciji, ki se bo začela ob 16. uri, bo nastopil pevski zbor «gruppo Incontro*, dežu Mladinskega odbora SKGZ v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20 — telefon 744-249). Deželni prispevki ljudski univerzi Deželni odbor je na svoji zadnji seji nakazal 125 milijonov lir tržaški Ljudski univerzi za njeno delo na vzgojnem in družbenem področju. Z nakazano vsoto bo Ljudska univerza tudi delno krila stroške, ki jih ima s svojo specifično dejavnostjo, to je z raznimi pobudami za ohranitev in razvoj kulturnega in jezikovnega bogastva italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Podobne deželne prispevke prejema Ljudska univerza že od leta 1978 dalje, ko je deželni svet odobril zakon štev. 79. Na zadnji seji deželnega odbora je predsednik Comelli pozitivno ocenil programe, ki jih je Ljudska univerza pripravila za tekoče leto in podčrtal važnost takih pobud. Deželni odbor je nato na predlog odbornika za izobraževan je Barnabe nakazal 125 milijonov 'lif za leto 1980. .................- V ponedeljek srečanje o stanovanjski stiski V ponedeljek, 23. t.m., ob 18. uri ho na sedežu SICET v Ul. sv. Frančiška 4 sestanek članov odbora, ki ;e bil ustanovljen aprila na javni skupščini o stanovanjski problematiki na tržaški pomorski postaji. Na sestanek so vabljeni tudi predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL ter sindikata FLC. S PRIMORSKIM DNEVNIKOM Odpotovala druga skupina izletnikov na Poljsko V četrtek je preko Ronk in Milana odpotovala na Poljsko druga skupina izletnikov Primorskega dnevnika. Potovanje do poljske prestolnice je poteklo v najlepšem redu. Pod vodstvom poljskih vodičev si bodo izletniki ogledali zanimivosti Varšave in Krakova, se podali v Čestohovo in v Oswiecim, kjer je bilo eno največjih in najbolj grozljivih nacističnih taborišč smrti. Izletniki se bodo vrnili y Trst v ponedeljek preko Milana in Ronk. • Zaradi del na kanalizaciji bo cesta, ki povezuje Naselje sv. Štefana s kontovelskim pokopališčem začasno zaprta prometu. Ruzante v Dolini lepo uspel Absolventi Akademije za gledali šče so sinoči gostovali v Dolini z Ruzantejevo komedijo La Mosche-ta. Gostovanje je priredilo KD Va lentin Vodnik, predstavo pa si je ogledalo lepo število mladih in sta rejših Dolinčanov, ki so se ob soč nih krilaticah v kraškem narečju prijetno zabavali. Za prizorišče ko medije so si igralci izbrali prostorno jaso pod hrasti ob odboj karskem igrišču v Dolini. Domiselna naravna kulisa, zavzeta igra izvajalcev in dober odziv občinstva so pripomogli k uspešnemu večeru. Delo je režiral Boris Kobal, mlaJ Tržačan, ki končuje režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče in ki se že uveljavlja kot režiser, kar bo nedvomno koristna pridobitev za vso gledališko dejavnost pri nas. Nesreča delavca v Grandi Motorl 27-letni Venero Petralia iz Ul. Go-rizia 1 se je med delom v 'pedicio-nerskem oddelku tovarne Grandi Motor! v Boljuncu resneje poškodoval in se bo moral na ortopedskem oddelku tržaške glavne bolnišnice zdraviti dober mesec dni. Petralia je med sestopanjem s premičnega dvigala nerodno postavil nogo in padel. Zdravniki sumijo, da si je poškodoval skelet, zato bo moral o-praviti vrsto specialističnih pregledov. Na kraj nesreče so prihiteli agenti javne varnosti iz Milj. v Ul. Gallina 5, v tretjem nadstr°P" ju, včeraj pa so se delavci i*1®®1 v vsem dragocenim materialom P** selili v četrto nadstropje. __ Na otvoritev novih prostorov prišli številni sodelavci ustanove,1 drugi gostje, ki z inštitutom &vv! v tesnem vsakdanjem stiku. N6*")! priložnostnih besed je spregovo ravnatelj SLORI Karel Šiškov^ Na sliki: udeleženci prisrčne 5 vesnesti ob kozarčku vina in 0 grizku. S trohe trnovi filmi na gradu Sv. Justa Drevi se ob 21.15 začenja Gradu Sv. Justa obširen /«?*£ pregled, posvečen mojstru ErtC' von Stroheimu. Na sporedu večera sta jilma «L’uomo che a™, te odiare», biografična antologij velikega režiserja, ki jo je PnP j vil Patrick Montgomerg, in _ film «Blind husbandsv, za glasb e" spremljavo katerega bo poskr° Carlo Moser. ^ V primeru slabega vremena projekcija v kinu Aldebaran. vstopnice je 1.000 lir na oečer-celotni cikel (20 filmov) pa 6.000 * f Čestitke Za FEDERIKO, ki danes PraznU^ 3. rojstni dan, koš poljubčko* * * * v none Zofke in nonota Danilo** Boljunca. Danes bo ugasnila svojo 3. s v** FEDERIKA SANCIN. Z njo se veselili sestrica Martina, mama « cijela in očka Dušan. ERNESTA.OTA iz Krogelj P*-*® je danes rojstnidan. Svojci in ^ ji želij^.če mnogo zdravi* srečnih let. . Danes stopata v skupno živU®., učiteljica VLASTA BERDON in K ČANO DERGANC. Veliko sreče J ma želijo učenci in starši osno šole iz Boršta. Danes si obl.jubita večno zve bo VLASTA in LUČANO iz Ria®^ Iskreno jima čestitajo kolegice Boršta. Danes se poročita VLASTA DON in LUCIANO DERGANC. V io sreče v skupnem življenju J* želijo Valter, Damjana ter os* družina. . ~ Danes praznujeta 50-Ietnico s* nega življenja Marija in Ivan S j, cin iz Doline. Še mnogo sreC1-s. skupnih dni jima želijo Vitjan. tjana, Damjan in Lorella. . Danes praznuje svoj 50. roj dan ter god ALOJZ PURIČ 'n na. Mnogo sreče in zdravja m*1 brat I.ndvik z družino. Šolske vesti Na osnovni šoli Prežihov VcT bo jutri, 22. junija, razstava roč in likovnih izdelkov, od 9. do If w podeljevanje Prežihovih ul *?° bral*1*1 značk in srečanje s starši. . v Na. osnovni šoli K. D. Kaj**.. Gropadi bo jutri, 22. junija* J* et 1966 do 1971. m. Danes, 21. junija, ima osnovna , la v Gabrovcu od 10. do 13. u*-6 sko razstavo. nvee Osnovni šoli Briščiki in Gabri" imata zaključno šolsko mašo da1 21. junija, ob 9.30 v šoli v Gabru ^ Nn osnovni šoli v Barkovlja11 . razstava likovnih izdelkov in rrafij rednih pobud (noš. risb. f*>t°e^ , itd.) še danes, 21. t.m., od 12.30. Vljudno vabljeni' ga- Osnovna šola F. Milčinski ^ tinaru sporoča, da se razde e spričeval in bralnih značk Pre'-.as' na kasnejši datum, ki bo pravdno javljen. -a- Osnovna šola Josip Ribičič ča, da bo zaključna šolska maša _ nes, 21. junija, ob 9. uri v ni cerkvi pri Sv Jakobu. ^ Osnovna šola F. Milčinski 1$ ča, da bo danes, 21. t.m.. m5 . ral-na šoli razdelitev spričeval i*1 , nih značk. Odprta bo tudi razS ročnih in likovnih del. PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 21. iuniia 1980 Kino Aldebaran 21.30 «Erich von Stroheim — 1’uomo che amate odiare*. Nazionale 16.00-22.15 «1 gladiatori». Barvni film za vsakogar. Ariston 21.3(' «Alien». T. Skerritt, S. Weaver, V. Carturight. Barvni film za vsakogar. Ritz 16.30—22.15 «Macabro». Berni-ce Stegers, Roberto Passe, Vero-nica Zinny. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 17.00—22.00 «Jankees». R. Ge-re, Vanessa Redgrave. Barvni .film. Excelsior 17.30 «Hair». Barvni film za vsakogar. Cratiacielo 16:30 «Dove osano le aquile». C. East\vood, R. Burton. Barvni film za vsakogar. Eenice 17.00 «L'ispettore Callaghan: il caso Seorpio e tuo*. Prepovedan mladini, pod 14. letom. “ignon 16.30 «Buon compleanno To-polino». Walt Disney. Barvna ri- ' sanka. Eilodrammatico 15.30—22.00 a Marianna Migliore vd. Baite, 70-letna Maria Pegan vd. Starec, 35-letni Mario Sestan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20 30) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Francesco) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Francesco) 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure In praznična od 8. do 20. 'ire tel. 68441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tol. 211-001; Prosek: tel, 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sest jan: tel. 209-197; Žavlje: teL 213-137; Millo: tel. 271-124 Mali oglasi telefon (040) 794672 OSMICO je odprl Josip Lavriha (Dolina 233). Toči belo in črno vino. KUPIM hišo ali stanovanje z vrtom in garažo, v okolici Ulice Rossetti ali na Škorklji. Telefonirati na številko 61-369. od 8.30 do 12.30 a! od 15.30 do 19.30. V SOBOTO se je v Sesljanu izgubil majhen psiček. Star je 3 leta in je potreben nege. Najditelju nudimo bogato nagrado. Telefonirati na št. 209-898. PRI MIŠKOTU na Opčinah je od prta osmica. Postreženi boste s pristnim domačim belim in črnim vinom. PRODAM fiati,132u- 1600 letnik 73 v dobrem stanju. Telefon 225-533. PRODAM dobro ohranjeno pohištvo za dnevno šob"o,"kuhinjo, spalnico, zložljivo posteljo, pralni stroj in hladilnik. Ogled pri Hlači, Ulica Vigneti 22/1 IH. nadstropje od 16. do 19. ure. OTROŠKO KOLO za otroka 6-7 let, skoraj novo, prodamo. Za informacije tel. na št. (0481) 31122. DEKLICA je izgubila dve zlati zapestnici 31. maja na Proseku pred hišno številko 196 (v Ulci). Najditelju nudimo bogato nagrado. Telefon 225-286, bar Luxa. AVTO FIAT 600 poceni kupim. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Dobro ohranjen*. ODDAJAM stare strešnike (kuope). Zainteresirani lahko telefonirajo vsak dan do 8. ure zjutraj ali v večernih urah na 228524 ali 942547 Lahko se oglasite tudi osebno ob delovnih urah v Dolini nasproti mlekarne. ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne traktorske atomizerje od 200, 300 in 600 litrov, freze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše premera 55 centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33, tel 2758. IM® BANGA Dl CflEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■"■s. ■ . ' ■ S. P. A. • 1' ' T89T - ULICA F, FILZMO - 1 F,1-Art(3 SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 20. 6. 1980 Ameriškj dolar 835,— Funt šterling 1950,- Irski funt šterling 1770,— Švicarski frank 510,— Francoski frank 202.— Belgijski frank 29,— Nemška marka 470,— Avstrijski šiling 66,— Kanadski dolar 725.— Holandski florint 430.- Danska krona 150.— Švedska kron- 199.— Norveška krona 171.— Drahma 20,- Mali dinar 29,50 Veliki dinar 29,50 MENJALNICA vseli tujih valut Prijetna domačnost na srečanju v Standrezu Na obisku pri društvu «Oton Župančio so bili kulturni animatorji - tečajniki iz Slovenije Ni novost, da je aktivnost v Domu Andreja Budala v štandrežu kar precejšnja. To se je pokazalo tudi prejšnji večer, ko je prosvetno društvo «Oton Župančič* imelo v gosteh skupino petdesetih mladih, ki so sodelovali na republiškem seminarju za kulturne animatorje v tovarnah, ki je bil ta teden v Novi Gorici in za katerega je poskrbel Republiški sindikalni svet v sode lovanju z Zvezo kulturnih organizacij v Novi Gorici. Tečajniki so se soočali vsak dan dopoldne s teoretskimi vprašanji kulturnega animatorstva, popoldne in zvečer pa so šli na teren. Obi skali so grad Kromberk in Fotokl no klub v Novi Gorici, knjižnico Franceta';ŽeWi? 'gledališče, glasbeno šolo in, moškj pevski zbor v tovarni „MeblQ. Poleg tega so si zaželeli pogledati, kako deluje prosvetno društvo v zamejstvu. In tako so prišli v Štandrež. Z veseljem smo sprejeli njihov prihod. V prostorih doma se je med nami hitro pokazala prijetna domačnost in kmalu je bilo razvidno, da se gostje v domu dobro počutijo. Predsednik društva dr. Diego Marvin je goste pozdravil in jih tudi seznanil s splošnim položajem Slovencev v italijanskem zemjstvu, zatem je o delu domačega prosvetnega društva poročala tajnica Elda Nanutova. Gostje so nam poklonil: knjižni dar. Na ploščadi doma so se medtem že pripravili mladi kotalkarji, ki so se gostom in številnim vaščanom predstavili s priljubljenimi goriški-mi plesi v narodnih nošah. Odobravanje je bilo veliko. V nadaljeva nju programa so nastopili še otroški, ženski in mešani zbor društva. V dvorani je bila pripravljena tudi fotografska razstava z deli domačih fotografov Viljema in Marjana Zavadlava, Berta Grendena, Romana Petejana in Viktorja Selve. Razstavljene fotografije so pritegnile zanimanje gostov in domačinov. Po kulturnem programu je sledila družabnost, ki je, ob zvokih harmonike, zaživela do take mere. da se ni nikomur mudilo domov; sicer to ni bilo niti mogoče, kajti zunaj je bil pravi naliv. Kakor je navada, je bila spet slovenska pesem tista, ki je odmevala v domskih prostorih in še krepila že veselo vzdušje. Samo čas, ki neizbežno hiti, je prekinil prijateljsko srečanje. Razšli smo se z obljubo, da srečanju bodo sledila še druga. N. samo v delovnih dneh Italcantierija. (**) Ne vozi ob sobotah. Gorica - Fiumicello - Gradež Odhodi iz Gorice — ob delavnikih: 6.40 8.00 9.15 11.45 13.45 in 18.30 — ob praznikih: 7.00 8.10 9.15 11.45 13.15 19.30 Odhodi iz Gradeža — ob delavnikih: 6.35 7.00 8.15 12.15 13.15 17.15 18.00 19.00 — ob praznikih: 7.00 8.10 12.00 13.15 18.15 19.00 21.15 Gorica - Doberdob - Tržič Odhodi iz Gorice — ob delavnikih: 6.50 18.15 —ob praznikih: 14.30 18.50 Odhodi iz Tržiča — ob delavni kih: -7.30 17.35* (**> ^-* - urif,i..uo — ob praznikih: 14.30 19.10 _____________ . />, >. Aii li (**) 'Ne voži ob sobbtatiU‘! elfn Gorica - Krmin - Čedad Odhodi iz Gorice — ob delavni kih: 7.45 12.15 17.20 — ob praznikih: 19.50 Odhodi iz Čedada — ob delavnikih: 8.00 12.05 13.40 — ob praznikih: 12.45 Gorica - Števerjan - Gorica Odhodi iz Gorice — ob delavni kih: 6.50 7.30 10.00 12.45 13.45 14.45 18.20 20.00 — ob praznikih: 13.40 16.50 19.50 Odhodi iz števerjana — ob delavnikih: r 10 7.50 10.20 13.05 14.05 15.05 18.40 20.20 — ob praznikih: 14.00 17.10 20.10 Gradež - Oglej - Trst Odhodi iz Gradeža: 6.20 8.00 13.30 17.15 19.30 Odhodi iz Trsta: 7.30 8.30 9.00 13.00 17.45 19.00 (ob praznikih zadnja vožnja ob 19.30 namesto ob 19.00) Gradež - Fossalon - Trst Odhodi iz Gradeža — ob delav nikih in praznikih: 8.10 13.40 19.00 Odhodi iz Trsta — ob delavnikih in praznikih: 7.30 13.00 Od danes dalje pričnejo zopet vožnje na posebni poletni progi Gorica - Krmin - Gradež Odhod iz Gorice bo ob 7.45; povratna vožnja iz Gradeža pa ob 19!00. Na vseh ostalih progah o stanejo v veljavi dosedanji urniki. Poletni urnik avtobusov na medkrajevnih progah Avtobusi pokrajinskega avtopre-voznega podjetja vozijo že od nedelje z novim, poletnim urnikom. Prišlo je na nekaterih progah do določenih sprememb, kar je predvsem v zvezi z odpravo nekaterih voženj, ki so se jih posluževali predvsem dijaki. Poletni urnik na posameznih progah je naslednji: Gorica - Fara - Gradišče Odhodi iz Gorice — ob delavnikih: 5.00 C) 6.35 6.40 7.05 (**) 7.45 8.00 9.15 9.45 10.30 11.30 11.45 12.15 12.45 13.45 14.30 16.00 17.15 17.30 18.30 19.15 20.00 — ob praznikih: 7.00 7.45 8.10 9.15 11.45 12.30 13.15 15.00 17.15 18.00 19.00 19.30 Odhodi iz Gradišča — ob delavnikih: 7.00 7.20 7.25 7.49 7.50 8.50 9.00 9.20 10.15 11.20 13.00 13.20 14.04 14.05 14.20 14.50 (*) 15.14 16.15 17.55 18.00 18.45 18.50 19.35 19.45 20.05 22.50 (*) — ob praznikih: 7.45 8.55 9.20 12.45 13.35 14.04 14.05 16.20 19.00 19.20 19.45 20.30 22.00 (*) Vozi ob ponedeljka do petka čati socialne dajatve INPS in poravnati bančne dolgove. 5. Ker bi v tem primeru podjetje nadzorovali delavci in dežela, naj bi Frie in Friulia dali na razpola go sredstva za reorganizacijo in rast podjetja. 6. Da bi ohranili sedanjo stopnjo zaposlenosti, je tovarniški svet predlagal odprtje barvarne, ki bi bila deležna ugodnosti proste cone in bi zaposlila v dopolnilno blagajno vpisane delavce. S tem v zvezi je veljavna obveza dežele, da se v istem kraju, ki sodi v območje proste cone, odprejo druge proizvodne dejavnosti. 7. če bi se pojavil zasebni podjetnik. ki ima resne namene in je pripravljen vložiti svoj denar, potem ima takšna rešitev prednost. Vendar pa v pričakovanju takšne rešitve ni mogoče držati križem rok. Tajnik FULTA Paolo Landi se zaveda vseh težav in tveganj takšnega globalnega reševanja bolečega vprašanja, in dodaja, da je mogoče rešitev poiskati samo na osnovi izdelanega načrta; reševanje vprašanja «iz rok v usta* je dejansko podpora bankrotu. Sindikat mora rešiti proizvodnje v celotnem obratu, da bo ta cilj dosežen, pa je potrebna enotna politična volja vseh odgovornih dejavnikov. Landi dodaja, da je pogovor z deželnim odbornikom za industrijo De Carlijem in predstavnikom u-pravnega sveta podjetja Romani-jem pokazal na dramatičnost položaja. Bankrot kot najslabšo in najbolj nevarno varianto je mogoče preprečiti s takojšnjo ločitvijo o-brata od skupine Bustese ter z ustvarjanjem razmer, da bo sposoben samostojnega življenja. Landi opozarja na občutne zamude pri reševanju teh vprašanj, ter doda ja, da javnega denarja ni mogo če razmetavati in da se tudi ne sme vlagati, če niso podana jam stva, da gre za resne rešitve in da se bo javnemu denarju — tudi to je eden izmed pogojev — pristavil zasebni kapital. Sindikalist je ob koncu nanizal še eno svojo zahtevo, ki jo je sporočil De Carliju, namreč, da je poleg takojšnjega odprtja kredita za nakup surovin, potrebno prepričati sedanjega lastnika, da bi vpis delavcev v dopolnilno blagajno za nadaljnje tri mesece pomenilo smrt za podjetje. Obvestilo v , riNb'1 JW1 vJil županstva v McrdoDu Doberdobska občinska uprava obvešča lastnike stanovanj, ki so vključena v področje, potrebno obnovitve, da lahko zaprosijo, na podlagi deželnega zakona 457/79, posojilo za popravilo ali preureditev stanovanj samih. Prošnje na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri pokrajinskem ravnateljstvu za javna dela v Gorici. Korzo Italia 203, ,ie treba poslati najkasneje do 28. 6. 1980 na deželno odborništvo za javna dela v Trst. Kdor se namerava poslužiti te u-godnosti, naj se za pojasnila obrne na tehnični urad pri doberdobski občini in sicer v ponedeljek, 23. junija, v torek. 24. junija, in v sredo, 25 .junija, od 16 do 19. ure. Spoštovano uredništvo! Prosil bi za delček Vašega dragocenega prostora, da bi lahko odgovoril na «Pismo uredništvu*, objavljeno na goriški strani Vašega dnevnika dne 17. junija 1980. Hvala! Cenjeni gospod Terpin. Vaš odgovor na moje pismo uredništvu «Komu gre svarilo* me je globoko prizadel, in zakaj ne, precej zbegal! Naj spoštovanim bralcem osvežim spomin: dne 11. junija 1980 berem na goriški strani Primorskega dnevnika: «. . .V Krminu je na listi KD, po sporazumu s tamkajšnjo sekcijo SSk, kandidiral in bil izvoljen slovenski. . .» Dva stolpca zraven pa Vašo izjavo: «. . .potrjuje skrajno negativno oceno vključevanja Slovencev v italijanske stranke. . .» V pismu uredništvu sem poslal ta dva citata, in svojega dodal le: «. . .imamo opravka s tiskarskim škratom?. .. Ali za gospoda Terpina KD ni več italijanska stranka?* To je vse! In za to svoje, priznam, malce nagajivo pokazanje s prstom na očitno protislovje me Vi tako neusmiljeno in kruto oštejete! Citiram iz Vašega pisma «.. . opozarjam na totalno neinformiranost gospoda Draga Gorupa, nepozna-nje razmer, kar je rodilo njegovo iskanje dlake v jajcu*, ob zaključku pisma pa še zeleno Češnjico na smetano: «. . .dlakocepstvo in slaba vera...» Le kako ste mogli priti do tako ostrih sodb na moj račun s tako skopimi podatki, s katerimi ste razpolagali? Glede Vašega opozorila bralcem o moji totalni neinformiranosti moram priznati, da ste zadeli v živo, vsekakor se mi zdi Vaša uporaba besede «totalni» tako neizprosno definitivna.“'strašna,'1 pošastna ^Totalna vojna!*), da bi si upal svetovati, da jo drugič uporabljate bolj Utežno'."mala!' OŽitate mi nepoz-nanje razmer... v odgovor citiram iz Vašega pisma: «... povedati je treba tudi, da vladajo v tej skupnosti (Slovenci v Krminu) posebni problemi, ki jih Slovenci drugod na Goriškem morda ne poznamo. . .» Gospod Terpin, če jih ne poznate Vi, ki živite na Goriškem. ..! In še, glede «dlakocep-stva* in iskanja «dlake v jajcu*,: tokrat se jaz resnično smatram za krivega, vendar ste tudi Vi krivi, ker mi ponujate s Svojim pismom tako nevzdržno vabo, da si ne morem kaj, da ne bi dlakocepil! Citiram iz njega: «Somišlienik SSk je kandidiral na listi KD, ki mu je predhodno zagotovila izvolitev... SSk pa ostaja odločno še naprej proti vključevanju v vsedržavne stranke... kajti vključevanje je skrajno škodljivo in ga lahko razumemo kot zadnji stadij pred našim popolnim političnim umikom, ker so vse italijanske stranke, in tu mislim v prvi vrsti KD, vsaj brezbrižne, da ne kaj hujšega, do naših pravic! SSk je to sprejela pod silo razmer in kot manjše zlo...» Vprašam se: kot manjše zlo za koga, gospod Terpin? Morda za Vašo stranko? Za vse Slovence? Zakaj ravno KD? Vprašanja, vprašanja. .. in odgovor? Zame je ta: V Trstu in okolici imamo Slovenci izvoljene v levičarskih vsedržavnih strankah, ki se skupaj z izvoljenimi Slovenci v SSk dosledno in HiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiniiiiiiiiin Nastop v otroškem vrtcu V Ronkah so v tem šolskem letu, ki se pravkar zaključuje, odprli po dolgoletnih željah in zahtevah slovenski otroški vrtec za otroke tamkajšnjih slovenskih družin. Vrtec je uspešno deloval, prav tako bo v prihodnjem šolskem letu, najbrž bo na jesen odprt v tem kraju tudi prvi razred slovenske osnovne šole. Da bi pokazali, kaj so se v tem letu naučili in tudi da bi poudarili prijateljske vezi s sovrstniki iz Doberdoba in drugih slovenskih krajev, se bodo pokazali na 1. SREČANJI UČENCEV V RONKAH 1980 ki bo jutri, v nedeljo, 22. junija, na zabaviščnem prostoru Excelsior v Ronkah, ob 10. uri Na programu imajo priložnostni govor predsednik Posvetovalne komisije za vprašanja slovenske manjšine pri Javnem večnamenskem kulturnem središču, nastop učencev slovenskega otroškega vrtca iz Ronk in njihov pozdrav, petje in :’cci-tacije učencev slovenskega otroškega vrtca iz Doberdoba, nastop mladih gostov iz Gorice, tek v premagovanju ovir (poligon), ki ga organizira športno društvo «Iskra», prosto rajanje na plesišču ob zvokih narodne glasbe; za zakusko so poskrbeli starši učencev ronškega otroškega vrtca. Jutrišnja prireditev v Ronkah je zares nekaj izjemnega, zaradi tega je pripravljalni odbor prepričan, da pride nanjo precej ljudi. Pismo uredništvu Gorupov odgovor tajniku SSk Terpinu Danes v Tržiču splavitev ladje V ladjedelnici v Tržiču včeraj niso splavili ladje, ker so stavkali poveljniki vlačilcev. Prvi del splavitve v suhem doku so izvedli v četrtek, ko so vanj spustili vodo-. Včeraj bi vlačilci morali ladjo povleči iz doka, vendar so ( stali v Trstu, kjer imajo svojo domicilno luko, ker je osebje vlačilcev stavkalo ves dan. To operacijo bodo zato izvedli danes dopoldne. Tudi v slovenskih otroških vrtcih na Goriškem se zaključuje šolsko leto. Slovenskih vrtcev je na Goriškem kar enajst, saj se je prejšnjim desetim v mestu in na podeželju lani pridružil še oni v Ronkah, o katerem pišemo prav danes na dru- gem mestu. Otroci, ki obiskujejo naše vrtce, so imeli v teh dneh zaključne prireditve, na katerih so razstavili svoje risbe in ročna dela ter recitirali ter peli svojim staršem in drugim prijateljem. Naš fotoreporter; je ujel enega, teh tre- nutkov in sicer v občinskem vrtcu v Ulici Torriani. Starši in vzgojiteljice upajo, da bo za nekatere naše vrtce v mestu v prihodnjem šolskem letu boljše preskrbljeno, saj bi moral najbrž odpreti vrata vrtec v U-lici Brolb. iskreno borijo za naše pravice, ne da bi za svojo izvolitev morali barantati. .. pardon: sklepati posebne dogovore z italijanskimi strankami! Dragi gospod Terpin, zahvaljujem se Vam za trud, ki ste ga vložili, da bi bil jaz manj neinformiran, zelo mi je žal, da sem ob branju Vašega pisma zašel v dlakocepstvo, vendar Vam obljubljam, da se bom v bodoče skušal držati Vaših strogih, premočrtanih napotkov! Z odličnim spoštovanjem Drago Gorup Kulturno sodelovanje ob meji Glasbena šola iz Fare v nastopi v Šempetru Učenci rekreativno . glasbene šole iz Fare bodo danes, v soboto, nastopili m prireditvi v Šempetru pri Novi Gorici. Gre za kulturno menjavo med glasbenima šolama Šempeter in Fara, ki že nekaj let sodelujeta ter si izmenjujeta svoje nastope. V okviru takšne dobrososedske obmejne politike je v nedeljo, 15. junija, nastopila v Fari glasbena šola iz Šempetra. Njeni gojenci so pred številnim občinstvom, ki se na glasbo spozna, ter pred svojimi vrstniki, tistimi, ki bodo jutri sami nastopili v Šempetru, izvedli pester program, v katerem so se izkazali kot solisti ter kot izvor jalci skladb za igro v dvoje ali troje ter za orkester. Skladbe so izvajali na klavirju, harmoniki, violini, klarinetu, violončelu, trobenti, flavti in kitari. Izvajali so dela Bartoka, Verdija, Grecaninova, Bi1 zeta, Šedlbauerja, Schuberta, Kreka, Tomasija, Kuhlava, Cimarosein Sivica., Še prav posebej je občinstvo pozdravilo nastop komornega orkestra s Stvicevo skladbo «Otroci se igrajo». Razstave V galeriji JI Torchio v Mamelije-vi ulici v Gorici je do 27. junija odprta razstava Rudolfa Sakside. Ob praznikih je odprta od 10.30 do 13. ure, ob delavnikih od 10.30 do 13. ure in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto. Razna obvestila ŠZ »Dom* - Gorica prireja poletne športno - rekreacijske popoldneve za mladino (letniki od 1965 do 1969). Dvakrat ali trikrat tedensko se bodo fantje in dekleta, ob prisotnosti trenerjev, prosto razvedrili ob igranju košarke, odbojke, namiznega tenisa, itd. Prvo srečanje je v ponedeljek, 23. t.m., od 17.30 dalje na igriščih Slovenskega dijaškega doma v Gorici. Pojasnila v jutranjih urah na uradu ZSŠDI, Ul. Malta 2, tel. 26-44. Slovensko planinsko društvo - Gorica sporoča, udeležencem potovanja v Beograd 28. junija, da bo avtobus vozil po sledečem urniku: iz Gorice - Travnik ob 4. zjutraj, pri spomeniku v Pevmi ob 4.05, iz Štan-dreža ob 4.10, iz Sovodenj ob 4.15. Prosimo točnost. V radijski oddaji «Med rojaki v zamejstvu*, ki jo bo oddajal danes popoldne ob 14.05 koprski radio in ki jo ureja Vesna Čehovin, bomo lahko poslušali nekaj o življenju v Števerjanu in sicer pogovor z domačinoma Avgustom in Slavkom Štekarjem. Kino (iurlru VERDI 17.30—22.00 «Una coppia per-fetta*. P. Dooley in M. Heflin. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «11 cacciatore di squali». F. Nero in P. Rivera. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Quella super porno di mia figlia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «La colli-na dei conigli*. PRINCIPE 18.00-22 00 «All'Ameri-can boys». A« iv/ C uriva in ukotivn SOČA 18.00—20.00 »Velika avantura*. Francoski film. 22.00 «Amazonke». Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Casanova». Italijanski film. DESKLE 19.30 «Gneča v Hongkongu*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. 1. maggio, tel. 73-328. treba Snmmi" P“DITVE v sllKAH MED MLADIMI TOSTRAN IN ONSTRAN MEJE Po obsežni izmenjavi mnenj so se dogovorili za kratkoročni program dela Uradni obiski delegacij veljajo večkrat za sila dolgočasne zadeve, vendar se občutki spremenijo, ko se sproščeno pogovarjaš z mladimi, ki imajo iste ideale kot ti in ki so pripravljeni razumeti in pomagati. Ko z brigadirji zapoješ partizansko pesem, ki pripoveduje o skupnem trpljenju tvojih in njegovih dedov, ko podaš roko mlademu Jugoslovanu in skupaj z njim in drugimi sto zaplešeš kolo in se zabavaš, spoznaš pravilnost svoje poti, spoznaš, da se ne motiš, ko govoriš o bratstvu in enotnosti in o prepričanju, da samo v takem duhu lahko gradiš in u-stvarjaš. Mednarodna sodelovanje je torej priložnost, da se mladi, ki ži- vijo v dveh drugačnih družbenih sistemih, a jih vežejo isti ideali NOB, srečujejo in izmenjujejo mnenja, izkušnje in poglede. Še posebno važno pa je obmejno sodelovanje. V takem duhu je prejšnji petek potekalo tudi srečanje med delegacijama MO SK GZ in republiško konferenco ZSMS. V Ljubljani sta zamejske mladince sprejela sekretar RK ZSMS Jože Poglajen in predsednica komisije za mednarodne odnose pri ZSMS Tatjana Krašovec. Po kosilu so bili na vrsti razgovori, pri katerih sta razen Tatjane Krašovec sodelovala tudi predsednik RK ZSMS Boris Bavdek in Viktor Levec, ki je odgovoren za MDA. Bavdek je najprej orisal politični položaj v Jugoslaviji po Titovi smrti in pri tem omenil vse načrte, ki jih ima ZSMS pri nadaljnjem gospodarskem razvoju na republiški ravni. Pri tem je poudaril, da je imela ZSMS v dosedanjem delovanju majhno vlogo v TOZD in da si bo prizadevala, da se v gospodarske plane vnese tudi mladinski moment. Pri vsem tem ima važno vlogo tudi in predvsem zakon o usmerjenem izobraževanju, saj bo le-ta predstavljal neposredno povezavo med delom in šolo in bo težil k rasti ustvarjalne sposobnosti mladih. Zakon bo v veljavi komaj prihodnje leto. Pri planiranju si bodo v ZSMS prizadevali, da bi vzbudili med mladimi zanimanje za poklice v raznih Ženska in njena stvarnost Prekinitev nosečnosti je žal še vedno glavno sredstvo načrtovanja družine Zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti prinaša namerno ubijanje otrok; splav, zakonsko zaščiten in v javnih strukturah, pomeni samo odkrito reševanje nekega pojava, ki obstoja in ki je poleg smrti zaplodka privedel v smrt veliko število žensk. Ti tezi sta si stali ostro nasproti pred dvema letoma, ko je italijanski parlament končno in v precej spremenjeni vsebini od začetne sprejel toliko osporavani zakon štev. 194. Po dveh letih lahko že potegnemo prve zaključke, čeprav šele za prvo leto veljavnosti zakona. Kolikor toliko točni številčni podatki se namreč nanašajo samo na obdobje 1978-79 in še do teh ni bilo lahko priti. Navaja jih glasilo vsedržavne federacije zdravniških zbornic *Giornale medico»: zbral jih je Paolo Loreti, asistent Zdravniške statistike pri rimski medicinski fakulteti, ki se je poslužil zbornikov Islata in nekaterih dokumentov. ki so jih izdelale ženske politične predstavnice. Po teh virih naj bi v prvem letu v javnih zdravstvenih ustanovah opravili preko 160 tisoč posegov. kar pomeni, da fe bil v državnem merilu na pet porodov opravljen po en splav. Če to povemo še nekoliko drugače pomeni, da na vsakih tisoč novorojenčkov nanese 221 splavov. vedno v državnem merilu. Najvišji odstotek splavov glede na rojstva so za obdobje 1978-79 zabeležili v Emiliji - Homagni, Liguriji in Toskani, najnižje pa v Kalabriji, Kampaniji in Bazi likati. Še en podatek, ki se nanaša na ženske, ki so zaprosile za pre kinitev nosečnosti: na tisoč žensk, ki so v takoimenovani plodni dobi se jih je za ta korak, če vzamemo vse italijanske dežele, od'očilo enajst. Iz teh podatkov je že sam pisec poročila izluščil nekaj splošne ših tendenc in sicer, da se zakona največ poslužujejo žen ske tistih dežel, ki imajo negativen demografski indeks, tam torej, kjer število umrlih presega pa so prav te dežele tiste, kjer najučinkoviteje delujejo razne družbene storitve kot so posvetovalnice in tiste, ki skrbijo za varstvo otrok. Številke so torej precej zgovorne. toda marsičesa ne morejo povedati. Tako na primer ta enoletni številčni obračun ne vsebuje, ker je skorajda nemogoče, podatkov o mazaških in protizakonitih posegih, ki jih malone povsod za drag denar in v veliko nevarnost ženskega zdravja, če ne že življenja, še izvajajo. Zato je tudi težko izračunati v kolikšni meri je uzakonitev pravice do splava izrinila pojav ma-zaštva, ki je v vseh ozirih žensko drago stal. Prav tako ni razvidno, koliko žensk se še vedno zateka v zdravstvene ustanove, ki so v tujini in ki so bile nekoč, za tiste seveda, ki so imele vsaj minimalna sredstva, edina pomoč v veliki stiski. Pri razmeroma visokih številkah, ki so se pojavile v nekaterih deželah ali celo bolnišnicah pa je upravičeno mnenje, da so vanje sprejeli ženske, ki v tistem kraju ne stanujejo, kajti prav v deželah, ki imajo nizke izračune je odstotek «oporečnikov iz moralni' razlogov» veliko višji. Ob relativno visokem številu opravljenih splavov lahko uvodoma ugotovimo dvoje: prvič, da je uzakonitev pravice o prekinitvi nosečnosti resnično posegla v prejšnji ustaljeni red, kjer so neusmiljeno vladali mazači in razni zlato plačani specialisti, drugič da splav še ostaja množično sredstvo, čeprav ne hote izbrano kot tako, za načrtovanje rojstei).- '9 ' H ~a- n,.^tajila tako Causio kot Bet-j V se zdaleč nista zaigrala kot ovema letoma, ko sta s svojo navdušila argentinsko občin-|in vse italijanske navijače. J* napadalec Graziani pa ni ,J° igro uspel v tem. da bi 1 I J** navijači pozabili na Rossi-8oie jz Argentine. Bear nit je j ® ’ da bo po tekmi s ČSSR v i Prozentanci dal prednost mladičem. kot so Beccalossi, palcem, C,.°aresija stop: . tekmah za SP v Španiji Uh--resija, Altobelli idr., ki bi '•Inih .S^op't' na igrišče v prvih '1982 o češkoslovaške ekipe je tre-t ®mti, da je tudi le ta s tem ’rj .neala ciklus starih igralcev, e ® Pred štirimi leti, z zmago i ^Pskem nogometnem prven-ijn/agoslaviji, priskrbeli svojim .tem veliko zadoščenja. Tudi ^n°Vaški trener bo torej po J1 tekmi moral precej spre-dv Vi Sv°iih vrstah, če bo hotel $ ® *eti na prihodnjem SP spet i^° nastopati s kompetitivno e- Se predvideva torej izena-•' ?. vseeno napeta tekma, igra ir> . ezentanc bi morala , Biti h.Fnsčena, ker takoidlalija kot (5 ČSSR nimata nocoj praktič-jj lzgubiti. Prav zato je upati ! t ta v današnji tekmi končno »Ptezentanci predvajali igro ^no evropskega nogometnega Savi «, r,' Netolička, Barmos, Jurke-druš, Goet. Kozak, Panenka, nj’Nehoda, Vojaček, Vizek. ElVE.: Keketi. Fiala. Pollak, Miri. Lička (Stambacher). C.A: Zcff, Gentile, Cabrini, iK/?1; Collovati, Scirea, Cau-V, wdelli, Graziani, Benetti, Bet- ! ^RVE: Bordon, Maldera, Bel-%rvare"i- Altobelli. ' Linomnupr (J vest, da ne bo nastopil njihov najboljši strelec Vandenberg, ki si je namreč pretegnil mišico. Zamenjal naj bi -a vezni igralec Mommens. Belgijski trener Guy Thys pravi, da so nasprotniki veliki favoriti in zato nima česa izgubiti. V taboru ZRN pa je vse v najboljšem redu. Zahodnonemški trener je zadovoljen s pripravami nogometašev, čeprav meni, da so poleg možnosti o zmagi popolnoma e-nake. Zaupal je, da bo tekma zelo borbena in lepa, če bo nasprotnik opustil obrambno igro, ki jo je u-veljavil proti Italiji. Prav tako je o enakih možnostih o zmagi prepričan tudi vezni igralec Hansi Miil-ler, pa čeprav misli, da bo zmaga pripadla prav njim. Zahodni Nemci bodo v primeru zmage prejeli štirinajst milijonov lir. KOLESARSTVO DIRKA PO ŠVICI Italijan Beccia končni zmagovalec ZORICH — Italijan Mario Beccia je končni zmagovalec kolesarske dirke po Švici. Beccia si je zmago priboril v predzadnji gorski etapi, ko je sam prispel skozi cilj s prednostjo dveh minut. To prednost je v včerajšnjih dveh poletapah brez vsakršnih težav tudi obdržal. Poteklo je kar 10 let torej, preden je na tej etapni dirki zopet slavil italijanski kolesar. Leta 1970 je namreč zmagal Poggiali. V včerajšnjih dveh poletapah sta slavila dva belgijska kolesarja. V prvi je zmagal Ludo Peters, v drugi pa Benny Shepmans. Končni vrstni red: 1. Beccia (It.) 2. Fuchs (Švi.) 3. Zoetemelk (Niz.) 4. Van Impe (Bel.) 5. VVillems (Bel.) 5. Bartolič (ČSSR) 6. Moyano (Argentina) 7. Caldara po 29” 8. Mattiussi 9. Serpelloni 10. Festa SKUPNA LESTVICA 1. Fedrigo 31.05” 2. Paganesi 3. Bombini po 4” 4. Verza 5. Montella 7” 6. Arroyo 1’42” 7. Ricco 8. Petito 9. Aliverti 10. Faraca 211” 4’09” 7’02” Til” OD JUTRI DO 28. JUNIJA Dirka po Jugoslaviji Jutri bo start 36. mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji, ki bo skupno dolga 833 km. Za jugoslovansko vrsto tio to še kako lepa priložnost kot priprava za nastop na OI. Jugoslavija bo starta-la z naslednjo postvo: Bulič, Ropret, Udovič, Polončič, Frelih in Borovi-čanin. Italija bo na tej dirki nastopila z reprezentanco dežele Marke, zastopali pa jo bodo naslednji kolesarji: Bandoni, Bascelli, Giarocca, De Carlonis, Di Cchiorio in Santoni. Športne prireditve so v zadnjem času postale že kar običajno torišče za razne politične »vložke*. Tako so tudi letošnje evropsko nogometno prvenstvo v Rimu nekateri izkoristili za protest proti preganjanju disidentov na Češkoslovaškem DOMAČI ŠPORT DAM KS SOBOTA, 21. JUNIJA 1980 RAZNI ŠPORTI SREČANJE OBMEJNIH DEŽEL 13.30 na Ravnah Nastopajo tudi naši tekmovalci NOGOMET TURNIR PRIJATELJSTVA 16.00 v Sovodnjah Sovodnje - Vodice * * * 18.00 v Sovodnjah Adria - Vozila KOŠARKA 1. DIVIZIJA 17.30 v Dolini Jadran - Green Star * * * 18.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor B - CGI * # # 20.15 v Trstu, Ul. della Valle La Talpa - Kontovel •III lil, UH................................................................................................................................i...............................................................................................................................................................■■■■■■■■■lili.......mlini.......... 4. SREČANJE ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH DEŽEL NA RAVNAH 45.1357” po 2’12” 3T5” 4'25” 4'27” AMATERSKI «GIRO» Predzadnja etapa za Renosta (It.) MESSINA — Deveto in predzadnjo etapo mednarodne amaterske kolesarske dirke po Italiji je osvojil Renosto iz Veneta. Rezultati 140 km dolge vožnje so bili taki: 1. Rencsto s časom 3.27’11” s p.h. J 40,740 km na uro <*2. '©riandž ' o Binbbo po 16” "“"3. flTgdntin"1' * ,w"uw "'«■ ■ 4. Faraca ŠPORTNI BOJI V ŠTIRIH PANOGAH Nastopili bodo tudi naši tekmovalci - Velika korist takih srečanj Danes popoldne in jutri se bo na Ravnab na Koroškem odvijalo že 4. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki ga prirejajo ravenski športni delavci pod pokroviteljstvom Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije. To vsakoletno srečanje je postala že tradicionalna oblika sodelovanja med slovenskimi športniki iz Avstrije, Italije, Madžarske in matične domovi ne. Dosedanja izkušnja je pokazala da so taka srečanja izredno koristna, predvsem za zamejske športnike. Športno tekmovanje je le povod za navezovanje vse tesnejših prijateljskih in bratskih vezi. kar je osnovni namen te edinstvene športne prireditve. Športni boji bodo potekali v štirih panogah in sicer v namiznem xni su, nogometu, odbojki in šahu, nastopile pa bodo selekcije Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenske športne zveze iz Avstrije, železne županije iz Madžarske in Koroška. Današnji tekmovalni spored: Otvoritev Ob 13. uri bo slovesna otvoritev na stadionu ob Domu telesne kulture. Namizni tenis Moška in ženska ekipa ŽSŠDI se bosta pomerili s Slovensko športno zvezo in Železno županijo, igrali pa bodo na pet zmag. Nogomet Igrale bodo mladinske ekipe, vsak pNčas pa bo-trajal po 25. minut. Z8 ŠDI se bo danes pomerilo s Sloven- iiiiiiimiiiiiiiiiHiiniiMiiiiiiHiiniiiiMiiiinMiititiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimimiiiiiHimHiiiHiitiiimHiiiiiiiim KOŠARKA V 1. DIVIZIJI Linemayer (Avstrija). DANAŠNJO TEKMO ‘‘ftRD Nj*ot upa v moč Jjito varovancev W?EnE (Rim) - Italijanska v stanca je tudi včeraj trenira-jh jn8a se nista udeležila O-ftntognoni, ki sta poškodova- s,v sami reprezentanti in se-jui?araj vsi časnikarji kritično jye^°. nastop Italije na tem EP, ’kui * trener Bearzot vseeno lg..°d svojih varovancev, da he v današnjem srečanju % z °d sebe in tako skusaii L 1 Ca: -st italijanskega nogome a Ioni /n Bellugi, ki sta na tem a SV0Je nastope v držav-C?Zentanci, sta izjavila, da 'C,* rePrezentanco z razvese-tovitvijo, saj ju bosta ena-Vta -Zamenjali nekateri mladi Pa se je še dotaknil «ne-ljši strelec v italijanskih vrstah je bil Meneghin, ki je dosegel 17 točk. «Plavi» proti Avstralcem BEOGRAD — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki se pripravlja na olimpijske igre v Moskvi, ne bo igrala julija meseca v Italiji, Občni zbor Brega V Boljuncu je bil sinoči redni občni zbor športnega društva Breg, ki združuje športnike dolinske občine. Pred lepim številom članstva so odborniki podali svoja poročila, ob kor.cu pa so izvolili nov odbor. O občnem zboru Brega bomo še poročali. Kratke iz šaha Pred kratkim se je v Smederevski Palanki zaključil močan mednarodni šasovski turnir, na katerem je zasluženo slavil angleški velemojster Stean, ki si je zmago zagotovil že pred zadnjim kolom. Dugo mesto si delita češkoslovaški velemojster Janša, ki je resno ogrožal zmagovalca prav do konca turnirja, ter Zagrebčan Mišo Cebalo, ki je s tem uspehom izpolnil prvi pogoj za velemojstrski naslov. Na lestvici sledijo še sovjetski velemojster Svešnikov, Jugoslovan Rogulj, Sovjet Ermenkov ter še cela vrsta domačih šahistov. Končna lestvica turnirja v Smederevski Palanki je sledeča: Stean 10 točk, Janša in Cebalo 9, Svešnikov 8,5, Rogulj in Ermenkov 7, Marjanovič, Rajkovič 6,5, Despoto- vič 6, Ctocaltea 5,5, S. Nikolič 3,5, Ristič in Ljubisavljevič 3 točke. « « « Kolo pred koncem mednarodnega turnirja v Osijeku sta na vrhu razpredelnice dva velemojstra: Matu-lovič in Hulak, vendar pa ima slednji več možnosti za končno zmago od veterana Matuloviča, saj ima v zadnjem kolu za nasprotnika Novakoviča, bivši jugoslovanski reprezentant Matulovič pa močnega Pri-byla. Domači mojstrski kandidat Počuča pa je že izpolnil prvi bal za naslov mojstra FIDE, ima pa teoretično možnost za osvojitev jugoslovanskega mojstrstva. Pred zadnjim kolom je skupna lestvica sledeča: Matulovič in Hulak 8 točk, Maciewski 7,5, Damjanovič, Košanski, Počiča 7, Bertok, Pribyl 6,5 itd. * # » V okviru že tradicionalnega pokrajinskega festivala Unita in Dela, ki bo v prostorih tržaškega razstavišča ves teden, prireja krožek ARCI - Portuale, v sodelovanju s šahovskim krožkom Costa lunga, 4. mednarodni ekipni šahovski brzopo-tezni turnir, ki bo v nedeljo, 13. julija. Kot že prejšnja leta se bodo na ta turnir odzvale šahovske ekipe, ki jih sestavljajo štirje člani in rezerve iz Trsta ter vse dežele F-JK, pa tudi ekipe iz Slovenije ter Hrvat-ske.- Na manifestaciji bodo nastopile tudi zamejske šahovske ekipe (Polet in verjetno mestna slovenska šahovska ekipa). D. J. NOGOMET Turnir prijateljstva Danes začetek v Sovodnjah Tekmovanje se bo zaključilo čez teden dni Danes se prične v Sovodnjah nogometni turnir prijateljstva, na katerem nastopajo tri zamejske ekipe, Sovodnje, Juventina in Mladost, ter pet ekip iz Slovenije, Partizan Renče, Vozila, Vodice in Adria. Ob 16. uri bodo odigrali tekma med Savodnjami in Vodicami, kateri bo sledila ob 18. uri tekma Adria - Vozila. Jutri se bosta pomerili še Juventina in Renče (ob 16.00) ter Mladost in Partizan (ob 18.00). Ekipe, ki bodo v tem prvem kolu zmagale, se bodo potegovale ob koncu prihodnjega tedna za končno zmago. V soboto, 28. t.m., ob 17. in 19. uri bosta dve polfinalni tekmi; v nedeljo pa ob istem času finale, najprej za tretje potem pa še za prvo mesto. P. M. ATLETIKA «2. POHOD TREH POKRAJIN* Tudi trije naši predstavniki Rekreacija postaja vedno bolj privlačna. Na cestah je videti vedno več ljudi v trenirkah, ki tečejo ali pešačijo. Prav zaradi tega se razni pohodi in teki vrstijo kot na tekočem traku. Prav danes bo staPt'‘(Yihrda trajza-nimi vej šega pohoda v naši deželi, in sicer «2. pohod' trCff pdkVajih*, ki bo dolg kar '106 kffi Ih 'od1 Vidma do Trsta. Start pohoda bo namreč danes ob 17. uri v Vidmu. Od tod bodo tekači pešači krenili v Remanzacco, Čedad, Ipplis, Rocca Bernarda, Corno di Rosazzo, Krmin, Sv. Lovrenc ob Soči, Mosso Gorico, Sovodnje, Vrh, Zagraj, Fogliano, Redipuglio, Ronke, Tržič, Devin, Sesljan, Miramar, Trst, kjer bo cilj na Trgu Unita. Prvega pohoda, ki je bil lani, se je udeležilo 320 rekreativcev, od katerih je kar 199 prišlo na cilj. Najboljši čas je dosegel Antonio Baga-tin iz Pordenona, ki je pretekel 106 km dolgo progo v sedmih urah in petih minutah. Kaže, da bo letošnja udeležba večja, saj so se prijavili rekreativci ne samo iz vse Italije, marveč celo iz Francije in ZRN. Med prijavljenci so tudi trije naši tekači, in sicer Ivan Sardoč s Proseka, j Alfred Skerlavaj z Opčin in Franko Valentino iz Bajte. Za Sardoča in Skerlavaja ni to prvič, da se udeležita takega pohcda. Oba sta namreč že tekmovala na teku «11 Passa-tore* v Firencah, ki meri prav tako več kot 100 km in prišla do cilja. Izvedenci menijo, da bodo prvi tekači, ki bodo startali danes ob 17. uri v Vidmu okrog polnoči že v Trstu, na Trgu Unita. Do jutri opoldne pa marajo že biti vsi na cilju, saj bo nagrajevanje ob 13. uri na Trgu Unita. Kako se bodo odrezali Sardoč, Skerlavaj in Valentino? Vročina bo nedvomno imela velikd Vlogo. Pozabiti pa ne smemo, da bodd' tekmovalci velik del proge pretekli tudi ponoči. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiii NAMIZNI TENIS NA DRŽA VNEM PRVENSTVU Kras meri na prvo četverico Skupno bo na tem prvenstvu nastopilo kar šest naših ekip Danes popoldne se bo ob 16. uri pričelo vsedržavno ekipno prvenstvo v kategoriji mladincev, naraščajnikov in dečkov, tako v moški kot v ženski konkurenci. V vsaki izmed o-menjenih kategorij se bo pomerilo 16 najboljših ekip iz vse Italije, ki se bodo po izločilnem sistemu potegovale za državni naslov. Ekipe bodo razvrstili v štiri skupine po štiri, zmagovalci skupin pa se bodo uvrstili v polfinale. Pravico do nastopa na prvenstvu si je (po odlični igri v deželnem merilu) zagotovilo kar šest slovenskih ekip, in sicer dve ženski mladinski ekipi Krasa, moška naraščajniška ekipa Krasa in Mladine ter dve postavi dečkov Krasa. V naraščajniški konkurenci, žal, ne bosta nastopila ne Kras, ne Mladina, ker so igralci obeh e-kip v teh dneh zaposleni z malo maturo. Res škoda za te mlade, o-betajoče igralce, ki sicer objektivno niso imeli večjih možnosti za visoko uvrstitev, ta nastop pa bi bil prav gotovo koristen za nabiranje dragocenih izkušenj in bi na- Jugoslovanska odbojkarska reprezentanca, ki je igrala v Dolini (stojijo od leve proti desni): Iren« Taki Džikov, Matijaševič, Kuljič, Lozančič, Srbinovski, Kašic In Balandžič; čepijo: Jovič, Trifunovič, Tasevski, Mitič, Travica In Malevič. Manjkata kapetan Bogoevski in Jelič. gradil njihovo prizadevnost med letom. Mladinski ekipi Krasa, ki jo sestavljajo Sonja Doljak in Damjana Sedmak, oziroma Vesna Doljak in Nataša Škrk, bosta nastopili v Neaplju, Zelo težko bo ponoviti lansko uvrstitev, ko je Kras osvojil celo naslov državnega podprvaka. Slovenske tekmovalke pa niso povsem brez možnosti, saj so v zadnjem letu vidno napredovale in so trenutno, čeprav se tekmovalna sezona nagiba h koncu, v zelo dobri formi, To so dokazale tudi na nedeljskem tekmovanju v Poreču, kjer sta sestri Doljak v zelo ostri konkurenci zasluženo osvojili drugo in tretje mesto. Bodo dobro igro ponovile tudi v Neaplju? Trenerka Sonja Miličeva je prepričana, da dekleta ne bodo razočarala in realno lahko pričakujemo, da se bo ena postava Krasa prebila na eno izmed prvih štirih mest. Od obeh ekip dečkov, ki bosta nastopili v Caserti v postavi Igor Colja in Boris Štoka, oziroma Walter Auber in Mitja Grilanc, pa ne moremo pričakovati večjih uspehov, saj je ostala konkurenca izredno ostra in bo za Krasov naraščaj to le priložnost za nabiranje izkušenj. B S. ATLETIKA V PETEROBOJU Svetovni rekord Olge Kouraguinove MOSKVA — Sovjetinja Olga Kou-raguina je postavila nov svetovni rekord v peteroboju s 4.854 točkami. Prejšnji rekord je bil last njene rojakinje Tkačenkove s 4.839 točkami. Kouraguina je dosegla naslednje rezultate: 100 m ovire 13’'38; krogla 13,44 m; višina 186 cm; daljina 6,41 m; 800 m 2'03"7. V METU KROGLE Izvrsten dosežek Tavčarjeve (Bor) V drugem dnevu deželnega atletskega tekmovanja je dosegla borov-ka Irena Tavčar zelo dober rezultat v metu krogle z znamko 13,72 metra in je s tem za več kot pol metra popravila svoj osebni rekord, katerega je postavila med državnim srečanjem Italija — Jugoslavija v Vidmu. Poleg tega je dosegla še razdalji 13,67 in 13,21 kar pomeni, da je trikrat vrgla čez staro znamko. Tavčarjeva je osvojila naslov deželne prvakinje pred svojo klubsko tovarišico Loredano Kralj, ki pa je metala nekoliko pod pričakovanjem. V mladinskem tekmovanju v če-tveroboju, ki je bilo na istem stadionu v popoldanskih urah, pa je med deklicami zmagala borovka Tiziana Natural, medtem, ko je bil med fanti borovec Andrej Furlan drugi. K. B. BALINANJE 2. POKAL KRAŠKEGA DOMA Nastopilo bo deset četverk Balinarska sekcija repentabrskega Kraškega doma bo jutri (s pričetkom ob 9. uri) organizirala na balinarskih stezah pod Rupo v Repnu mednarodni balinarski turnir za 2. pokal Kraškega doma. Nastopilo bo kar deset četverk, in sicer Štanjel; Hrast iz Tupelč — Kobjeglave in repentabrski Dol iz matične domovine ter zamejske ekipe Sokol, Kras, Polet, Gaja, Zarja in dve postavi Kraškega doma. B S. AVTOMOBILIZEM MILAN — Včeraj je bila predstavljena Velika nagrada loterije, ki bo v Monzi 29. junija. Dirkali bodo avtomobili formule ena. Dirkalni avtomobili so enaki, kot jih uporabljajo Nelson Piquet in drugi, tem avtomobilom pa manjkajo le najnovejše izboljšave. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 2 2 X X 2 X 2 1 1 1 2 1 X X 1 X 2 1 2 NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO 16.00 v Neaplju Nastopata tudi Kraš in Mladina ODBOJKA ŽENSKI TURNIR 18.00 na Kontovelu Sokol - Kontovel * # * 19.30 na Kontovelu Sloga - Jedinstvo JUTRI NEDELJA, 22. JUNIJA 1980 KOŠARKA 1. DIVIZIJA 11.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor C - Polet' BALINANJE 2. POKAL KRAŠKEGA DOMA 9.00 v Repnu Nastopa deset četverk NOGOMET TURNIR PRIJATELJSTVA 16.00 v Sovodnjah Juventina - Renče * ♦ * 18.00 v Sovodnjah Partizan » Mladost RAZNI ŠPORTI SREČANJE OBMEJNIH DEŽEL 8.00 na Ravnah Nastopajo tudi naši športniki JADRANJE DRUŠTVENA REGATA ČUPB 10.00 v Sesljanu Na sporedu bodo tri regat« ODBOJKA ŽENSKI TURNIR 10.00 na Kontovelu Mali finale • • • 11.30 na Kontovelu Veliki finale POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 23. JUNIJA 1980 KOŠARKA TURNIR VETERANOV 19.30 v Trstu, stadion «1. maj» Rdeče kapice - Ncbojsega • * * 21.00 v Trstu, stadion «1. maj* Zarjaveli - Trebče NOGOMET Carpanesi trener Monze MONZA — Sergio Carpanesi je novi trener Monze in je zamenjal Alfreda Magnija, ki je kar šest let vodil ta klub. Magni pa bo odslej treniral Brescio, ki je letos prestopila v prvo italijansko nogometno lig.o BUENOS AIRES — Srednji napadalec Sergio Elio Fortunato, ki je v prejšnji nogometni sezoni igral za argentinsko ekipo Estudiantes, bo v prihodnjem prvenstvu oblekel dres italijanske prvoligaške ekipe Perugia. Ar^erdjnec bo nadomestil Pavla Rossija, ki je, kot znano, izključen za tri leta. KOLESARSTVO CARCASSONNE (Francija) - B. Hinault je zmagovalec zadnje etape dirke »Tour de 1’aude* (Castelnau-dary - Carcassonne, 187 km). Končni zmagovalec pa je bil Francoz Marcel Tinazzi. ROKOMET CELJE — Jutri bo v Celju izredno pomembno srečanje med e-kiparna domačega Aera in Sloge iz Doboja; srečanje bo namreč odločalo o prestopu v prvo zvezno rokometno ligo. Za to srečanje se domači igralci vestno pripravljajo, saj hočejo popraviti slab vtis, ki so ga pustili po gostovanju v Dobo-ju, ko so izgubili s štirimi goli razlike. AVTOMOBILIZEM LE CASTELLET - Dober teden pred začetkom Velike nagrade Francije v avtomobilizmu je prijavljenih le devet pilotov. OBVESTILA Tek po boljunskih ulicah V okviru šagre, ki bo v Boljuncu od 28. do 30. junija, prirejata KD F. Prešeren in vaška mladina «TEK PO BOLJUNSKIH ULICAH* ki bo v nedeljo, 29. junija, ob 10. uri. Razdeljen bo na tri starostne skupine in sicer: za otroke, mladince/ke in člane/nice. Vpisovanje eno uro pred pričetkom na zbornem mestu, ki bo na Gorici. • « • ŠD Mladina organizira vsak torek In četrtek rekreacijski namizni tenis ki ho v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej. Gimnastični odsek ŠZ Bor sprejema preliminarne prijave za dečke in deklice, ki obiskujejo osnovno šolo. za sezono 1980-81 Informacije na sedežu društva pri Sv. Ivanu. Vrdelska cesta 7, vsak dan (razen sobote) od 16. do 19. ure, do konca junija. » » » ŠZ Gaja priredi teniški tečaj za odrasle, ki bo dvakrat tedensko, in se bo pričel v torek, ,4. junija, ob 19. uri. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah v torek, 24. junija, ob 19. uri. • * * Slovenski pomorski klub ČUPA priredi danes, 21. t.m., ob 20. urt DRUŽABNI VEČER NA SEDEŽU V SESLJANSKEM ZALIVU Vabljeni vsi člani In prijatelji. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul, Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vncprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revi|a «DAN». V SFRJ številko 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2lro račun 50101-603-45361 tADIT* • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., »19- ^ 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sozui 200 lir besen' Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 21. junija 1980 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 'ir o Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-» krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi *LJ v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja t in tiska j član ttifil*"*?! 2veze časopisen« založnikov SESTANEK SKUPINE NEUVRŠČENIH V ZDRUŽENIH NARODIH KUBANSKI PREDLOG ZA SKLICANJE PLENARNEGA ZBORA NEUVRŠČENIH Redna ministrska konferenca neuvrščenih bo v Novem Delhiju že prihodnje leto NEW YORK — Na sedežu svetovne organizacije je potekal plenarni sestanek skupine neuvrščenih držav v Organizaciji združenih narodov. Sestanek je sklical predsedujoči, kubanski veleposlanik, po kubanskih posvetih o predlogu Kube, da naj bi izredno konferenco zunanjih ministrov neuvrščenih držav sklicali prihodnji mesec v Havani. Na plenarnem sestanku je potekala tehtna razprava o dejavnosti neuvrščenih držav v trenutnih razmerah, o čemer so v zadnjem času potekali obsežni posveti med neuvrščenimi državami. V razpravi so poudarili, da mednarodni položaj čedalje bolj obremenjuje kosanje med blokoma, vmešavanje v notranje zadeve drugih držav z zatekanjem k sili in posegom, kar ogroža rvetov-ni mir in zavira reševanje problemov ter poraja nova nevarna žarišča. Poudarili so, da bi se morala dejavnost neuvrščenih okrepiti, da bi zajezili takšne negativne tendence, ki zadevajo predvsem neuvrščene, pa tudi da bi pripravili okvirni program za reševanje problemov, da bi se mednarodni položaj izboljšal in da bi spodbudili proces popuščanja. Izmenjali so mnenja o tem, kaj naj bi neuvrščene države ukrenile, pri tem pa je večina govornikov poudarila, da je edini pogoj za u-speh in nadaljnjo uveljavitev in vpliv gibanja upoštevanje izvirnih načel in ciljev politike neuvrščenosti. Dejali so tudi, da mora ne-uvščeno gibanje kot pomemben moralno - politični dejavnik ob pravem času in na pravem kraju izreči pravo besedo o nevarnostih, ki se kopičijo v svetu ter da razlike med neuvrščenimi glede posameznih vprašanj ne smejo biti vzrok za pasivnost celotnega gibanja. Na sestanku so izrekli več zamisli o oblikah delovanja neuvrščenih in vse so obravnavali v demokratičnem duhu. Na koncu so s konsenzom sprejeli indijski predlog, ki ga je jugoslovanski veleposlanik zavzeto podprl, da naj bi redna ministrska konferenca neuvrščenih, ki je bila s sklepom šeste konference predvidena za prihodnje leto v New Delhiju, potekala v indijskem mestu nekoliko prej — v začetku leta 1981. To bo tudi priložnost, da bodo o-cenili rezultate akcij, ki jih je med tem pričakovati od neuvrščeni! na posebnem zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih naro dov o palestinskem vprašanju, na izrednem zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov o novem krogu globalnih pogajanj ter na 35. rednem zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Afenfaf na grenadskega premiera Bishopa ST. GEORGE'S (GRENADA) - V glavnem mestu majhne srednjeame- riške države Grenade so predvčerajšnjim neznanci izvedli atentat: podtaknili so bombo pod oder, kjer bi malo kasneje morala govoriti ministrski predsednik Maurice Bishop in predstavnik angleške kraljice. Bomba je eksplodirala malo pred pričetkom komemoracije dveh narodnih herojev. V trenutku atentata je bilo okoli odra zbranih približno tisoč oseb; eksplozija naj bi povzročila tri smrtne žrtve, približno dvajset oseb pa je bilo ranjenih. Grenada je državica jugovzhodno od Kube včlanjena v Commonwealth, ki se je osamosvojila šele leta 1974. Njen ministrski predsednik Bishop je najzvestejši Castrov zaveznik v Karibskem morju in je na čelu države od lanskega marca, ko je z državnim udarorr strmoglavil proza hodno vlado. Od državnega udara dalje je Grenada začela vzpostavljati vedno globlje vezi s Kubo in preko nje s Sovjetsko zvezo. Pred nedavnim, ko je OZN razpravljala o sovjetski intervenciji v Afganistanu, je grenadski predstavnik zagovarjal stališče Sovjetske zveze. Maurice Bishop je po radiu obtožil ZDA, da so pripravile atentat, ker so hotele »zajeziti napredovanje socializma*. Obenem je ministrski predsednik sporočil, da njegova revolucionarna garda išče krivce. V ostalih predelih države je stanje mimo. Visoka kazen za posiljevalce LECCE — Javni tožilec je zahteval več kot 21 let zaporne kazni za posiljevalce mlade ženske iz mesta Lecce. Obtoženi so bili spolnega nasilja in ugrabitve v opolzke namene, eden od njih pa še izkoriščanja prostitucije. Nasilneži so svoj podli podvig izvedli preteklega marca, ko so izkoristili dobro vero ženske (poznala je namreč enega izmed mladeničev) in jo prepričali, da je stopila v njihov avto. Kot je samo dekle nato prijavilo policiji, so jo poljali na neko zapuščeno kmetijo in jo tam večkrat posilili. Njen znanec pa je od prijateljev celo zahteval denar. pozno zvečer na cesti med Foggio in Duanero la Rocca, kjer so stanovali otroci. Deček, ki ni bil vešč voznik, je zavozil v drevo ob cesti. Avto se je ob udarcu dobesedno raztreščil, Sal-vatore in Michela sta pri priči umrla. Antonietti je nudil prvo pomoč avtomobilist, ki jo je poljal v bolnišnico v Foggio. Okrevala to v enem mesecu. VALENCIA — Pet oseb je izgubilo življenje in 19 jih je bilo ranjenih v železniški nesreči, ki se je pri poti la včeraj zjutraj v bližini mesteca Vallada. V nesreči, sta trčila dva potniška vlaka. SAN SALVADOR - V tej srednjeameriški državi se nadaljujejo oboroženi spopadi med naprednimi gverilci in vojaki, ki jih podpirajo oborožene tolpo fašistov. Vojska nadzoruje položaj v Tripuri Po krvavih neredih prejšnjih dni je indijska vlada poslala v obmejno državo Tripura vojsko, ki ima nalogo nadzorovati položaj (Telefoto AP) iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMHiitiitniiiiiiiruHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii Prizadevanja za rešitev krize v Afganistanu Delegacija MO SKGZ (Nadaljevanje s 4. strani) ŽENEVA — V kraju Mont Pelerin ob Ženevskem jezeru sta se včeraj sestali delegaciji afganistanskega odporniškega gibanja in islamske konference, ki sta razpravljali o položaju v Afganistanu in o možnosti za rešitev krize v tej državi. Pogovore, ki se bodo nadaljevali tudi danes, vodi generalni sekretar islamske konference Tunizijec Habib Chatti, udeležujeta pa se jih tudi pakistanska in iranska zunanja ministra Shahi in Ghotbzadeh. Na srečanje v Švici je islamska konferenca {»vabila tudi prosovjetski režim v Kabulu, ki pa se ni odzval vabilu. Znano je, da islamske države uradno in politično ne priznavajo vlado Babraka Karmala. Vsebina včerajšnjih p»govorov ni znana, kaže pa da predstavniki afganistanskih upornikov in islamske konference skušajo sprožiti več- jo diplomatsko akcijo za mednarodno priznanje afganistanskega odporništva, obenem si bodo tudi baje prizadevali za vzp»stavitev stikov z Moskvo za miroljubno rešitev krize. Delegacijo «Islamskega zavezništva za osvoboditev Afganistana* vodi njen predsednik Rasud Sayaf, ki se tako prvič predstavlja širši mednarodni javnosti. Iz Afganistana pa kot vedno prihajajo zelo skop>e vesti o dejan- skem p»ložaju v državi in o poteku spopadov med redno in sovjetsko vojsko in med up»rniki. Glasnik uporniških čet je v Pakistanu sporočil, da se Kabul pripravlja na splošno stavko v znak protesta proti prisotnosti sovjetskih oboroženih oddelkov v državi. Radio Kabul, ki je p»d vladnim nadzorstvom, pja javlja, da je ministrski predsednik Karmal pozival vse upornike naj se predajo redni vojski. skega krožka s Proseka in Konto-vela imeli prnejšnji petek srečanje s šolskim centrom iz Sežane. O-membe vredno je tudi obmejno sodelovanje med Benečijo in OK iz Tolmina. Nato je Tatjana Krašovec predlagala nekaj akcij, ki bi jih v bližnji prihodnosti lahko skupno izvedli. Opjozarila je predvsem na letošnjo mladinsko p»letno politično šolo, na kateri bodo naši mladinci, skupaj s Korošci in mladimi Slovenci, ki živijo na Madžarskem, lahko delali s skupino, ki bo poleg že običajnih tem p»sebej obravnavala tudi zamejsko problematiko. Omenila je tudi možnost, da bi se {»bliže sp»znali še z OK v notranjosti Slovenije, da bi tako imeli boljši pregled tudi nad kulturnimi, delavskimi in športnimi organizacijami. O tem naj bi posebna komisija ZSMS in MO SKGZ pripravila idejni osnutek. S tem kratkoročnim programom se je zaključil uradni del obiska. Naši mladinci so nato odšli na Kozjansko, kjer se že od konca maja odvija mladinska delovna akcija Kozjansko ’80. Tako so se lahko {»bliže sp»znali s tovariškim vzdušjem, ki vlada v brigadah. MDA so namreč priložnost za kadrovanje, izobraževanje, sp»-znavanje drugačne miselnosti. Vsi bivši brigadirji se aktivneje vključujejo v našo stvarnost in so pripravljeni prevzemati nase več odgovornosti. Kot je povedal komandant brigade, ki je sprejel mladince, je letos v brigade vključenih 5300 mladincev iz Slovenije, glavni namen pa je razvijati mladinsko prostovoljno delo, ki p»leg dejanske neposredne {»moči razvija prijateljstvo, tovarištvo in e-notnost. Drugi dan so naši mladinci odšli na Ravne, kjer sta jih sprejela sekretar in predsednik OK ZSMS, ki je obenem predsednik mladih v železarni. Predstavniki MO so se tako lahko {»bliže se- znanili s stvarnostjo v osn°'mjj! ^ organizacijah TOZD. Zanim* 0 bil predvsem opis predsedru33 -tem, kako so se mladi neposreo vključili v kolektiv z železarni, r segli so p»p»lno enakopravn pravico odločanja pri k31^.^ devi, ki zadeva tovarno. yro , p vredno je tudi dejstvo, d* J —1 vredno je tudi aejsivu, " arni . približno 2000 delavcev v ' zap»slenih 1400 žensk. °d^l7VOd-je večina v neposredni Pr®. zapwslenih 1400 žensk, je večina v neposredni h* nji. Mladinci so nato odsk 3 žihovo, kraj. kjer je rane preživel večji u s življenja in se nato še s«- 3 ^ kmečkim turizmom na Koro» Vietnamska vlada poziva Kitajsko na pogajanja i i HA^OI - Vietnamska vj*}8 * Pr izrazila željo za nadalje'^"* ^ 8ei ga jan j s Kitajsko o ^f^anji Po ditvi meje med državama. —---------- , i,; s« hij minister je predlagal, da ^ ^ medsebojni {»govori nadalje' . julija, v poslanici kitajski ^ p, {»novno obtožuje Peking, ^ tei ljuje z oboroženimi akcija® |i); Vietnamu. V vietnamskem P tni mestu tudi poudarjajo, ^.Vjjovo* Pil v zadnjih mesecih sploh ® ^ M, rila na vabila in pozive ( jan ja, ki so bila kot 2113110 i.^iske111 Ca na že nekaj mesecev po 31 ^ v ni v Vietnam Prvi ^ pe: vdoru v Vietnam. Prvi ™ vorov na ravni namestnik ^ nanjih ministrov ni prinesel ^ nih rezultatov. pu ---------- -n, Pii tis*0'?! » MOGADIš - Somalska fc agencija poroča, da so v?] vojna letala v sredo napadj3^ u. sko mesto Abudwak in pn .Meti bila tri osebe ter jih ranu* Abudvvak je najpomembnejše ^ p ” obmejni deželi Galgud®'. na. bila v preteklosti večkrat » padov etiopskih letalskih sn- Trinajstletni fant povzročil hudo prometno nesrečo FOGG1A — Neizkušenost piri vožnji avtomobila in prevelika hitrost sta bili vzrok prometne nesreče, v kateri sta izgubila življenje 12-letna Michela Tancredi in 13-letnd Salva-tore Capobianco, njegova 10-letna sestra Antonietta pa je bila ranjena. Medtem ko je oče pospravljal v lesenjači ob hiši, se je Salvatore p»-lastil ključev avta fiat 850 in {»vabil na kratek izlet sestro ter njeno prijateljico. Do nesreče je pjrišlo •Mimiisi»mssinM»«»»«»mMiiiil«i*«imi»im»»»»MiisimwisuiMisi»ii»ii«niii«i»»iiiiiiii«m»»»M»»»MfiMiMt»Miiii»im V LJUBLJANSKEM POLETNEM GLEDALIŠČU KRIŽANKE Večer slovenskega folklornega izročila V drugem delu večera je nastopila tudi tržaška folklorna skupina «Stu ledi» LJUBU AN A — V tednu, ki je bil posebno ob večerih posvečen starim ljudskim svatovskim običajem in raznovrstnim kulturnim prireditvam, je seveda moral biti tudi večer slovenskega folklornega izročila. V okviru Slovenske ohceti je takemu pregledu folklore pripadel sam predvečer poročnega dne. V poletnem gledališču Križanke so ga sinoči izvedle tri ljubljanske skupine, akademska skupina «France Marolt», KUD *Tine Rožanc» in skupina «Emwia» in dve primorski, piranska «Karol Pahor* in tržaška