V Ljubljani, dne 20. junija 1929,
Cena posamezni številki 1'50 Din.
XI. leto.
»NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40"—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10‘—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
L. A.:
Dom državnih nameščencev.
Kadar sede potnik na vlak, da se odpelje kdo ve kam, se komaj spom= ni — ali pa sploh ne — na vse tiste ljudi, katerim je zaupal svoje zdravje in življenje. Kadar trgovec prejme sre^ di noči važno brzojavko, od katere morda odvisi usoda njegovega pod* jetja in sreča in blagostanje vse nje* gove rodbine, sedi spomni, komu je dolžan hvalo, da je vest prišla še o pravem času? In vsakdo, ki ga vodi pot ponoči po zapuščenih predmest* nih ulicah ali po temnem gozdu, ali se zaveda, da bdi nad njim četa mož, ki dan in noč skrbe za varnost imetja in življenja, za red in neoviran pro* met? Pa vsi tisoči staršev, ki pošilja* jo svojo deco v šole, da si tam pri* dobi znanja in najrazličnejših vedno* sti, katere naj jo usposobijo za težko življensko borbo — mar ve, da zaupa svoje najdražje zvestim rokam, ki bo* do mladi, še nedozoreli značaj skrbno in očetovski oblikovale? Pa vsi tisti, ki imajo dan za dnem opravka tam, kjer se reže beli kruh pravice, so že kdaj pomislili, kako bi bilo, če bi teht* niča Pravičnosti ne bila tako nepod* kupljivo točna? Kako bi bilo, če bi pri plačevanju tega, kar država potrebuje zase, odločevala osebna zainteresira* nost in samovolja, ne pa zakon, ki je eden za vse?
Redko kdaj si stavi kdo katero teh vprašanj. Kako to? Zato, ker ttga, kar imamo, česar ne pogrešamo, ne cenimo kakor bi bilo treba. Šele tedaj, če bi se red, ki vlada pri nas v upravi, spremenil v zmedo in kaos, bi spoznali, kaj smo izgubili, šele tedaj, če bi oblast in spoštovanje zakonov začela pešati bi okusili, kaj* 1 2 3 4 5 6 * v je tiranija brezzakonja in nasilje brezpravnosti.
A kaj in kdo je prav za prav dr* žavna uprava? To smo mi, državni na* meščenci! V nas oživi mrtvi ustroj dr*
žavne administracije in postane to, kar bi moral biti, kar pri nas tudi je: po* moč ljudstvu in služabnik vsej državi. Lokomotiva, brzojavni aparat in kazen* ski in civilni ter politični zakoni osta* nejo mrtvi, negibni, celo opasni brez veščih rok, ki jih pravilno vodijo in uporabljajo. Najpopolnejša tehnična naprava je v nespretnih, v brezvestnih rokah brez koristi za splošnost. Naj* boljši zakoni ostanejo brez razumnih tolmačev nemi, nikomur umljivi. Naj* nioderneje urejena bolnica, najluksu* djozneje opremljena šola sta brez ha* ska in brez pomena, če zdravnikov in strežnikov, pa učiteljev in profesorjev vodi pri delu notranje gibalo člo* Večanskega interesa, zavest dolžnosti ’n glas sočutja ter ljubezni do bližnjega.
Važna je naloga državnega usluž* enca v tem kompliciranem družabnem “stroju, ki mu pravimo: država. Pa Ucii inače je stan drž. nameščenstva °dličen, če ne najodličnejši vseh sta* “°v. Vsaj pri nas v Sloveniji velja to.
aJ domala vse breme kulturnega dela s oni na njem. Iz njega prihajajo naši Prosvetni delavci, on tvori najzvestej** juga konzumenta naše knjige, najče* Scega gosta naših gledališč in koncert*
nih dvoran. Kdo širi v mestu in po de* želi omiko, ustanavlja pevska in dra* matska društva, kdo zbira narod v go* spodarskih, kreditnih zadrugah, kdo ustanavlja in vodi narodnoobrambna društva, kdo je pijonir zdrave kulture telesa? Kdo je zadnji, ki odreče sode* lovanje, kadar kliče skupnost k delu in na pomoč? Kdo je prvi ob vseh pri* likah, kadar treba zbrati sredstva za ta in drug namen? Kakor svetopisem* ska vdova je drž. nameščenec, ki dä od svojega pomanjkanja ...
Posebno odlična je pa naloga drž. nameščenstva pri nas v Sloveniji, ki smo mal, med velike neprijateljske na* rode kot skrajna veja slovanskega drevesa vrinjen poganjek. Če naj to svojo zgodovinsko nalogo, nalogo in* teligenčnega stanu, izpolnjuje v občo korist naroda, ki se mora boriti za svoj obstoj, mora biti slovensko drž. uslužbenstvo gmotno popolnoma svo* bodno in neovirano. Skrb za goli ob* stanek mu ne sme izčrpati najboljših sil. Za kulturno, za gospodarsko, za narodnoobrambno delo mora sloven* ski drž. nameščenec ohraniti svoje sile. Borba za življenje ga je doslej vse preveč ovirala pri tem.
Kako torej izboljšati gmotne raz* mere drž. nameščencev, ki niso rož* nate? Vsi sloji trpe pod gospodarsko krizo, od kmeta do tovarnarja, prvi več, drugi manj. Najtežje je pa men* da breme, ki ga prenašamo mi. Pri nas ni postranskih zaslužkov, drž. uslužbe* nec res živi samo od tega, kar prejme vsakega prvega.
Prepričani smo sicer, da bo vlada, ki uvideva naš položaj, storila vse, da nam izboljša eksistenčne pogoje in nam omogoči svobodnejše življenje, a preveč se samo nanjo ne smemo za* našati. Naša država je kmetska dr* žava. Treba bo, da preteče še mnogo časa, preden bo masa seljaštva prav umela pomen zanesljivega, sposobnega in nepodkupljivega uradništva. Zato nam preostane le eno sredstvo, in to je: Samopomoč.
Osamosvojiti se moramo pred* vsem gospodarski. Zadružništvo se mora poglobiti in izdelati do popol* nosti. Zavest gospodarske samopomo* či mora prodreti do slednjega drž. na* meščenca. Z gospodarsko neodvisnost* jo se bo dvignil tudi naš moralni in družabni ugled.
Gospodarsko zaveden bo pa samo tisti, ki je tudi stanovski in strokovno organiziran. Zato moramo ojačiti naše organizacije, pritegniti vse omahljivce, da ne bo med nami nikogar, ki bi stal samo ob strani in brezbrižno opa* zoval naš trud in naše delo za izbolj* sanje položaja drž. nameščenstva.
Krona in vidni znak našega orga* nizacijskega delovanja pa mora postati »Dom državnih nameščencev«, ki naj se dvigne čimprej. To bo naš tabor, naše ognjišče, varna streha vseh naših strokovnih in gospodarskih ustanov, naš skupni pravi — DOM DRŽAV* NIH NAMEŠČENCEV —.
Vsem nižjim državnim uslužbencem!
Z delom k zavednosti!
Društvo »Udruženje nižjih držav* ,lfl uslužbencev v Mariboru« za mari* °rski oblast, se je letos osamosvojilo, er se včlanilo pri Zvezi državnih na* Peščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Društvo je bilo ustanovljeno že Meseca decembra 1926 pod imenom
»Oblastni pododbor Udruženja držav* nih služiteljev kraljevine Srbov, Hrva* tov in Slovencev« v Beogradu. Leta 1928 se je pododbor spremenil v oblast* ni odbor za mariborsko oblast istega Udruženja. Ker pa niso bili včlanjeni v društvu samo služitelji, temveč tudi
mnogo zvaničnikov in dnevničarjev, naziv društva ni več odgovarjal. Zato je bilo na rednem občnem zboru me* seča marca 1929 sklenjeno, da se pr* votni naslov in pravila spremene kakor tudi da se društvo osamosvoji.
S tem, da se je društvo osamosvo* jilo, si je odbor nadel veliko nalogo in sicer:
1.	Združiti vse nižje državne usluž* bence v mariborski oblasti, ki službu* jejo pri raznih resorih, in so večji del osamljeni ter niso včlanjeni pri no* beni strokovni organizaciji.
2.	Ustanovil je s posebnim pravil* nikom podporni sklad, ki je bil spre* jet in odobren od izrednega občnega zbora dne 2. junija 1929 ter je vsake* mu članu na razpolago. Iz tega pod* pornega sklada se podpirajo člani v slučaju smrti, bolezni, in se dovoljuje* jo podpore tudi zakonskim ženam ob porodu.
Ker so nižji državni uslužbenci v takih položajih financijelno najbolj po* trebni gmotne podpore, je vsakega uslužbenca dolžnost, da se tej akciji pridruži in da v času, ko ga njegove moči še niso zapustile, podpira tova* riša, ki si je v naporni službi nakopal bolezen in zaradi slabega gmotnega po* ložaja dostikrat nima za zdravnika, zdravila, niti si eventualno ne more privoščiti kakega priboljška. Na drugi strani pa si vsak, ki pristopi, sam za* sigura, da bo užival iste ugodnosti, če ga zadene nesreča.
3.	Stanovski podpirati člane in jim po Zvezi v Ljubljani in po Glavnemu savezu v Beogradu na merodajnih me* stih izvojevati zakonite pravice, ščititi in zastopati vse one, katerim bi se zgodile krivice pri nastavljenja, napre* dovanju, upokojevanju, reduciranju,
prevedbi, posredovati zaradi službene obleke itd. Na tej podlagi je društvo na svojem izrednem občnem zboru sprejelo spomenico, katero je skupno z ljubljanskim udruženjem oddalo po* tom Zveze in Saveza na merodajnih mestih s prošnjo, naj se upošteva pri izdelavi oziroma reviziji uradniškega zakona iz 1. 1923. (Glej spodaj! Op. ur.)
Da bo društvo to nalogo moglo uspešno vršiti, bo mogoče le tedaj, če se vsi nižji državni uslužbenci organi* zirajo pri njem. Saj smo se že od leta 1926. bojevali za lastno ognjišče, in se nam je letos vendar posrečilo ustano* viti našim potrebam in razmeram od* govarjajoče društvo, v katero spadajo v s i nižji državni uslužbenci, od dnev* ničarja pa do zvaničnika, brez razlike v katerem resoru kdo služi. Če bodo vsi ti uslužbenci včlanjeni, dosežemo število, s katerim lahko stopimo pred vsak forum in si lahko zagotovimo, da bomo uslišani in da bomo tudi dosegli to, česar posamezni ne more.
Upamo, da bodo vsi tovariši spre* videli, da nam je nujno potrebna skup* na in splošna organizacija vseh nižjih državnih uslužbencev.
Zatorej tovariši in tovarišice! Ko* mur je blagostanje vseh pri srcu, naj se nemudoma prijavi našemu udruže* nju, čeprav je marsikdo že član svoje strokovne organizacije.
»V slogi je moč.«
S tovariškimi pozdravi!
Udruženje nižjih državnih uslužbencev v Mariboru.
Šega Anten s. r., predsednik.
Gregorič Franc s. r., Paj Ignac s. r., tajnik.	blagajnik.
Vrhovnemu zakonodajnemu svetu!
Ker ima kraljeva vlada na letoš* njem programu revizijo zakona o urad* nikih in ostalih državnih nameščencih iz leta 1923., si na podlagi sklepa dru* štev nižjih državnih uslužbencev do* voljujemo predložiti sledečo
s p o me n i c o:
1.	Vsem zvaničnikom in služite* Ijem naj se prizna stalnost po do* vršenih 3 službenih letih.
2.	Vsem zvaničnikom in služite* Ijem naj se po odsluženih 15 letih služ* be da možnost za napredovanje v skupino zvaničnikov. Med temi so tudi bivši daljeslužeči podčast* niki, certifikatisti, ki so te pravice že imeli, a so sedaj v statusu nekvalifici* ranih delavcev.
3.	Vsem rodbinskim članom stal* nih državnih zvaničnikov in služiteljev naj se prizna neomejena polo* vična vožnja po državnih želez* nicah.
4.	Vsi dnevničarji in njih rodbin* ski člani naj bi bili deležni ugodnosti polovične vožnje po državnih želez* nicah.
5.	Prizna naj se z zakonom stalnim nižjim državnim uslužbencem (zvanič* nikom in služiteljem) službena obleka ali pa relutum kakor so to dobivali poprej.
6.	Vsem nižjim državnim usluž* bencem naj se zvišajo mesečni prejemki za 50% vsled tega, ker nam s sedanjimi skromnimi prejemki
Dne 6. julija
pokažemo organizirani državni name* ščenci, koliko nas je in koliko je sta* novske zavednosti v nas.
zaradi visoko narasle draginje absolut* no ni mogoče živeti.
7.	Vsem nižjim državnim uslužben* cem naj se zviša stanarina de* setkratno, ker so se najemnine od leta 1923. zvišale za najmanj 12 do 15krat.
Služitelj s petimi družinskimi člani in v 10. plačilni stopnji ima na primer mesečne plače 1600 Din. Za skromno stanovanje mora plačati 500—600 Din, a za življenske potrebščine, obleko itd. mu ostane komaj 1000 Din, kar abso* lutno ne more zadoščati.
Apeliramo na merodajne faktorje, da ob priliki revizije činovniškega za* kona upoštevajo bedni položaj, v ka* terem se nahajajo nižji državni usluž* benci, ter da jih tako rešijo dolgov in bede, v kateri se nahajajo.
V	trdni nadi, da bo sedanja vlada upoštevala želje nižjih državnih usluž* bencev, bilježimo z globokim spošto* vanjem
Udruženje nižjih državnih uslužbencev v Ljubljani.
V	L j u b 1 j a n i, 12. junija 1929.
Šega Josip s. r., predsednik.
Kos Mihael s. r., Šimnovec Rihard s. r.,
tajnik.	blagajnik.
Prednja spomenica je bila po Zve* zi drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani predložena tudi ministrske* mu predsedniku in finančnemu mi* nistru.
Dne 6. julija vsi na vrtno zabavo
v Tivoli!
Ves čisti dobiček gre za »Dom drž. nameščencev«.
A. K.:
Odmori in dopusti državnih uslužbencev.
Naša vrtna zabava.
Mislim, da bom ustregel vsem to= varišem, če zberem vsa poglavitna do; ločila, ki se nanašajo na dopuste drž. uslužbencev in dnevničarjev. Vsakdo izmed nas bi se moral prav dobro se; znaniti s temi določili, saj jih bo najbrž tekom svojega službovanja slej ali prej potreboval. Vsak bolezenski dopust je v zvezi z nekimi formalnostmi, brez katerih uslužbenec ne sme izostati iz urada.
Glede r e d n i h o d m o r o v, na katere imajo uslužbenci, zakonito za; jamčeno pravico (čl. 109. ur. z.), bi orne; nil samo toliko, da mora vsak uslužbe; nec najkasneje do 31. jan. vsakega leta vročiti svojemu neposrednemu pred; stojniku vlogo z označbo, v katerem času želi uporabiti odmor. Nato mora predstojnik na podlagi teh vlog napra; viti do konca meseca februarja razpo; red odmorov po določilih »pravilnika o odmorih« ter priobčiti ta razpored svojim podrejenim uslužbencem proti podpisu na vlogah. Odhod na odmor kakor tudi povratek v službo mora uslužbenec priobčiti pismeno v dveh izvodih svojemu uradu. En izvod se vloži v področni uslužbenski list, dru; gega pa pošlje starejšina centralnemu uradu. Odmor, ki se v enem letu ne iz; koristi, se ne sme uporabiti v prihod; njem.
Ako se uslužbenec v 10 dneh po izteku kakršnegakoli dopusta, pa najsi bo to redni odmor ali dopust po pri; vatni potrebi ali pa bolezenski dopust, po lastni krivdi in brez upravičenega vzroka ne vrne v službo, ga je treba takoj odpustiti iz službe (čl. 133., toč. 7. ur. zak.). V tem slučaju mu služba prestane po zakonu samem.
Poleg rednega odmora pa dobi lah; ko vsak uslužbenec še dopust »p o p r i; vatni potrebi« — kakor pravi za; kon — v posebno nujnih slučajih, ka; kor n. pr. v slučaju svoje poroke ali smrti v rodbini, v slučaju zapuščinske ali druge sodne razprave in drugih nujnih neodložljivih zadev. Ta dopust sme v izmeri do 40 dni dovoliti starej; šina, katerega pooblasti pristojni mini; ster, odsotnost preko 40 dni pa dovoli minister sam. Mora pa uslužbenec za dovoljenje vložiti posebno prošnjo, ko; lekovano s 5 Din, ker do tega dopusta nima v zakonu osnovanega prava, temveč mu ga le starejšina more
Te dni je Zveza razposlala vsem včlanjenim strokovnim in stanovskim organizacijam ter okrožnim skupinam v Sloveniji naslednjo okrožnico:
»Prvega maja t. 1. je stopil v ve; Ijavo novi stanovanjski zakon, 'ki pa stanovanjskih odnošajev ni poboljšal. 'Nasprotno, najemninska zaščita je bila zlasti za drž. nameščence v mno; gih slučajih in zelo občutno reduci; rana, tako da so najemniki več ali manj izročeni na milost in nemilost hišnim lastnikom. Dasi je Zveza po svoji dolžnosti in v svojem delokrogu podvzela pravočasno vse potrebne ko; rakei radi še nadaljnje popolne zaščite stanovanjskih najemnikov — drž. na; meščencev, jej to žal ni uspelo. Ker pa ostane novi stanovanjski zakon v veljavi samo do 1. oktobra t. 1., je tre; ba že sedaj skrbeti za potrebno sta; tistično gradivo, na čigatr podlagi bi se moglo vladi predočiti, da od 1. maja t. L dalje veljavni stanovanjski zakon ni zadovoljiv in da ga bo treba s 1. oktobrom t. 1. zlasti v prilog drž. ak; tivnim in upokojenim nameščencem znatno popraviti.
Zato Vas prosimo, da nam čim preje, zanesljivo pa do 15. julija t. 1. sporočite posebno tipične slučaje^ v katerih so hišni lastniki prekomerno zvišali najemnikormdrž. nameščencem najemnine. S tem vzporedno nam iz; volitei javiti, koliko je prejemal do; ticni nameščenec na osebnih prejem; pih 1. januarja t. 1. in koliko prejema od 1. maja t. 1. dalje.
Zanimivo bi bilo tudi zaznati za število in razloge poedinih deložacij.
(sme) dovoliti po svoji izprevid; nosti in po službeni dopustnosti.
Dnevničarji nimajo pravice do rednega odmora po urad. zakonu, pač pa se jim sme dovoljevati dopust (zakon ga naziva: odsotstvo) po pri; vatni potrebi največ do 15 dni na leto s pravico do nagrade. V slučaju dalj; šega dopusta pa se za preostali čas dnevničarjem ne sme izplačevati na; grade.
Za pogodbene uradnike se more določiti s pogodbo možnost daljšega odsotstva. Dovoljuje se pa pogodbe; nim uradnikom ob istih pogojih kakor rednim drž. uslužbencem, a dnevni; čarjem po svobodnem prevdarku sta; rejšine in po službeni potrebi.
Za bolezenske dopuste pa veljajo sledeča določila: drž. uslužbenec sme samo takrat izostati iz urada, ako je bolezen tako težkega značaja, da mora bolnik ostati v postelji oz. v sobi. Odsotnost mora drž. nameščenec naj; kesneje v roku 24 ur javiti svojemu starejšim in izostanek opravičiti (čl. 104. urad. zak.) s pristavkom, da bo spričevalo o bolezni naknadno čimprej predložil. Za lahka obolenja, ki trajajo samo nekoliko dni, se navadno ne za; hteva! zdravniško spričevalo'. Ako bi pa uslužbenec pogosteje izostajal iz urada ter bi bila podana sumnja, da njegovo opravičilo ni resnično, sme oz. mora starejšina zahtevati zdravniško spričevalo, čeprav bi trajal izostanek samo en dan. Sicer pa odloči starejšina po svojem svobodnem prevdarku v vsakem konkretnem primeru posebe, ali je za opravičilo izostanka potrebna predložitev spričevala ali ne. Vsekakor pa je zahtevati spričevalo v slučaju dob gotrajne odsotnosti ne glede na težino bolezni. V zdravniškem spričevalu mo; ra biti izrečno naglašeno, da bolezen veže bolnika na posteljo in sobo ter je treba bolezen točno označiti in tudi navesti predvidevno trajanje iste. Ta zdravniška spričevala, ki opravičujejo izostanek iz urada so prosta takse.
Kadar bolezen ni takega značaja, da bi moral uslužbenec ostati v po; stelji, se brez izrečnega dovoljenja ne sme sam odstraniti iz urada, oziroma ostati doma. Počakati mora na dovolje; nje starejšine, nakar sme šele zapustiti službo. Glede opravičila izostanka ve; Ija vse to, kar je zgoraj navedeno.
(Dalje prih.)
kolikor se tičejo drž. nameščencev. Zato Vas prosimo, da blagovolite svoj referat po možnosti usmeriti tudi v tem pravcu.
Organizacije, ki imajo svoj; član; stvo raztreseno po posameznih uradih na deželi, bodo mogle preskrbeti po; trebno gradivo seveda le na ta način, da opozore to članstvo na našo proš; njo s posebno okrožnico
V pričakovanju, da nam boste z zaprošenim gradivom v interesu drž. nameščencev in njih rodbin rade vo; lje ustregli, Vas tovariški pozdrav; ljamo. — Za odbor: Načelnik dr. Fer* jančič s. r. Tajnik: Joža Bekš s, r.«
Prepričani smo, da ta apel ne oo ostal brez odziva. Doslej smo šli v boj za stanov, zaščito vedno brez najpo« trebnejšega in najuspešnejšega orožja, brez točiva statistike. Edino le objek; tivna statistika more pokazati vse zlo, ki nas je z zoženjem stanovanjske za» ščite že zadelo in ki nam po 1. okto* bru še v večji meri preti. Zato veljaj ta poziv tudi vsem posameznim drž. nameščencem, ki sami trpe pod stano; vanjsko krizo ali ki so jim znani po; sebno kričeči slučaji brezvestnega iz; rahljanja najemnikov. Take primere objavimo tudi v našem listu, na željo brez osebnih in krajevnih podatkov. Razume se pa, da je treba vsak slučaj dokazati z resničnimi dejstvi.
Pripravimo se za 1. oktobra. Do; tlej mora biti zbrano vse gradivo, ki bo pojasnjevalo nevzdržnost sedanjega stanja in potrebo, da sa stanovanj; ska zaščita podaljša in razširi.
Prireditveni odbor za veliko vrtno zabavo Zveze, ki se vrši dne 6. julija v hotelu Tivolj, prosi vse aktivne in upokojene drž. nameščence brez razlike čina in resora, posebno še naše vrlo ženstvo, da sodelujejo pri pripravah, da se bo ta naša prva javna prireditev vršila čim dostojneje. Odborove seje so vsako sredo ob 20. uri v pisarni Zveze, kjer se sprejemajo ob poslov; nih urah prijave vseh, ki bi hoteli po; magati pri pripravah. Tam se dobe vse informacije in so na razpolago tudi vstopnice.
Na prvi seji prireditvenega odbo; ra, ki se je vršila v sredo, 12. t. m., so se določile glavne smernice in se je v velikih obrisih določil program naše prireditve. Druga seja je bila v sredo, 19. t. m., nadaljnje sej# se vrše vsako sredo ob 20. uri v lokalu Zveze, Fran; čiškanska ul. 6. Vabljen je vsak drž. nameščenec, ki želi sodelovati. Odbor prosi vse tovariše, da mu pošljejo na; svete in ideje, kako bi naša manifesta; cija dosegla čim popolnejši uspeh.
Vsem organizacijam! Za zgradbo »Doma državnih nameščencev« je na; menjen ves čisti dobiček naše vrtne zabave, ki se bo dne 6. julija vršila v hotelu Tivoli. Zato naj vse strokovne in stanovske organizacije poskrbe, da se proda čim več vstopnic. Vsak orga; niziran drž. nameščenec se mora ude; ležiti prireditve. Organizirati je pa treba prodajo vstopnic tudi med osta; limi sloji občinstva, kar ga je naklo; njenega drž. nameščencem.
Posebnih vabil na vrtno zabavo Zveza ne bo razpošiljala, niti ne bo ustno vabilo honoracijorjev. Vab; Ijen je vsakdo. Zveza je prepričana, da jej ne bo treba še posebe apelirati na stanovsko zavednost in na čut so; lidarnosti drž. nameščencev. Prav tako
Našim prijateljem. V zadnji šte; vilki je bila objavljena okrožnica Zve; ze na vsa strokovna društva, naj po svojih tajnikih redno poročajo v na; šem glasilu o vseh svojih stanovskih in strokovnih zadevah. Ta poziv, oz. ta prošnja pa ne velja samo vsem tajni; kom ali društvenim funkcijonarjem. Ne: prav vsem in vsakomur je bil poslan ta klic in to vabilo k sodelo; vanju. Vsako res veliko in dobro delo zahteva složnega sodelovanja najbolj; ših sil celokupnega stanu. Več glav več ve. Zato pričakujeta Zveza in urednik osrednjega glasila slovenskih drž. na= meščencev, da to vabilo ni bilo izdano zaman. »Naš Glas« mora postati verno zrcalo nas vseh, vsega našega udejstvo; vanja in hotenja. Zato dopisujte, po; ročajte, pošiljajte nasvete in glejte v »Našem Glasu« tisto, kar je, kar mora biti še vse bolj nego doslej: naš list.
tz uredništva. Vsem organizacijam in posameznim tovarišem, ki so na po; ziv Zveze poslali razne kratke vesti, se urednik zahvaljuje in se jim za naprej priporoča. Vse poslano se je že priobčilo, oz. izide v prihodnji številki. Vsa ostala strokovna društva, njih tajnike in vse drž. nameščence; pri; jatelje našega lista pa prosimo, da se čimprej uvrste med naše sotrudnike. Le skupno delo rodi bogate sadove.
Upokojenci — združite se! Poziv »Društva upokojenih javnih nameščen; cev za Slovenijo« v Ljubljani, ki smo ga v zadnji številki objavili, je zbudil v vrstah naših upokojenih tovarišev mnogo zanimanja. Upokojenci v trm mah pristopajo navedenemu društvu, razne organizacije že razpravljajo o združitvi v eno skupno, močno in ve; liko organizacijo upokojencev, pojav; Ijajo se že konkretni predlogi za ta; kojšnjo preosnovo vseh stanovskih or; ganizacij naših upokojencev. Videti je, da je bil poziv izdan o pravem času. Dvanajsta ura že bije! Z novim urad; niškim zakonom se najbrž dokončno določi usoda tudi upokojencem. Zato naj se vsakdo, ki želi sam sebi dobro, čimprej organizira.
Porast naročnikov našega glasila. Kot posledico znanega poziva »Društva
pa tudi ve, da se velika večina sloven; ske javnosti zaveda narodnega, kultur; nega in gospodarskega pomena drž. uslužbenstva. Te simpatije in naklo; njenost najširših krogov so zagotovilo, da mora naša prireditev v polnem ob; segu doseči svoj cilj.
Program vrtne zabave obeta mno; go lepega. Za danes izdamo samo to, da so na vsporedu pevske solistovske točke in da se nam je posrečilo prido; biti prvovrsten kvartet. Sodeloval bo orkester, ki bo poleg koncertnih ko; madov sviral tudi na plesišču, tako da bo tudi za poskočnejše obiskovalce po; skrbljeno. Točnejši vspored priobčimo prihodnjič.
Vstopnice na vrtno zabavo pri; čnemo razprodajati te dni. Prosimo tovariše, naj vsak v svojem uradu agi; tira med kolegi, da se jih proda čim več. Cena vstopnici je 10 dinarjev. Opozarjamo, da na zabavi ne bo nobe; nega izkoriščanja, nobenega pobiranja itd. Cene bodo popolnoma normalne, brez vsakega zvišanja.
Rodbinske vstopnice, veljavne za eno rodbino do štirih članov, se bodo prodajale po 25 dinarjev, za rodbin«» petih in več članov pa po 35 dinarjev. Vstopnina za osebo znaša 10 dinarjev.
Prijateljska društva prosimo, naj dne 6. julija ne prirede konkurenčnih prireditev, da vrtna zabava v Zvezi or; ganiziranih drž. nameščencev čim si; jajneje uspe.
Dom državnih nameščencev ni
prazna sanja. Zemljišče že imamo, na» črti so izdelani in če bo slovensko državno nameščenstvo dovolj požrtvo; valno, dan, ko pričnemo z delom, morda ni več daleč. Zato delujmo vsi in vsak z vsemi močmi, da se ta ideal čimprej utelesi. Vrtna zabava Zveze se vrši v korist sklada za naš Dom! * * * * v
upokojenih javnih nameščencev« v Ljubljani je opaziti, da se je v zadnjih dneh na novo naročilo na »Naš Glas« večje število upokojenih tovarišev. Tre* ba je doseči, da bo vsak aktivni in upokojeni drž. nameščenec naročen na osrednje glasilo slovenskih državnih nameščencev. Pogrešamo še na tisoče imen med aktivnimi, še več pa med upokojenimi drž. uslužbenci. Zato vsi na delo, da se »Naš Glas« razširi v vseh naših vrstah.
Redni kongres Glavnega Saveza, ki je bil sklican za pravoslavne binko; šti, t. j. za dni 23., 24. in 25. junija v Skoplje, je preložen. Kongres se o na= povedanih dneh ne more vršiti, ker odpotuje predsednik po službenih po*
slih v inozemstvo in zaradi drugih teh; ničnih zaprek. Kdaj se kongres vrši, bomo pravočasno objavili.
Zemljiškoknjižne uradnike Slove; nije opozarjam na društveni občni zbor dne 29. junija 1929. ob 10. uri dop.
v justični palači v Ljubljani. Ne le sta= novska zavest, marveč tudi narodna dolžnost prav vsakega našega člana je, da se udeleži občnega zbora in priso; stvuje tudi skupščini »Saveza«, ki se vrši isti dan pop. ob 2. uri, da v kar največjem številu sprejmemo in po; zdravimo brate tovariše gruntovničarje iz Hrvatske, Bosne in Vojvodine, ki nas ta dan prvič posetijo v svobodni skupni domovini. To bodi vsakemu našemu članu ukaz, da se našemu va» bilu odzove in stori vse. da sprejmemo naše mile goste kar hajiskreneje, naj; prisrčneje in res bratski tako, da se bodo počutili med nami kakor doma. Osobito želimo polnoštevilne udeležbe tovarišev z Gorenjskega, da bodo lahko našim dragim gostom, ki pohite po skupščini na Bled in drugam, povsod in v vsakem oziru na roko. — Storimo vse, da jim dokažemo, da smo bratje ne le po jeziku, marveč tudi po srcu! Zato: Vsak in vsi! — Predsednik.
Pozor, tovariši!
V soboto dne 6. julija se sesta; n*.jo vsi zavedni državni nameščenci v hotelu Tivoli, kjer priredi Zveza v korist našega »Doma« svojo prvo vrtno zabavo.
Zbirajmo gradivo za novi stanovanjski zakon!
Vestnik.
Glavna skupščina davčnih uradni* kov. V dneh 23., 24. in 25. junija t. 1. se vrši v Skopi ju glavna skupščina davčnih uradnikov. Poleg drugih točk dnevnega reda je najvažnejša ona, ki predvideva spremembo pravil v tem, da naj bi se sedanje sekcije ukinile in naj bi se ustanovilo samo eno central* no Udruženje v Beogradu. Proti tej nameri bodo Slovenci ostro nastopili.
Delegati ljubljanske sekcije se od* peljejo v Skoplje z brzovlakom v so* boto 22. junija ob 9. uri dopoldne. Če* trtinske vožnje ministrstvo ni dovo* lilo.	M.
Obl. organizacija ptt uslužbencev v Novem Sadu ima svojo glavno skup* šeino dne 29. in 30. junija. Ob tej pri* liki se posveti tudi poštarski dom v Novem Sadu.
Mesto pisarniškega uradnika v II. ali III. kat. se odda pri okrajnem so* dišču v Radovljici. Prošnje do 25. ju* nija.
Člane društva »Dobrote« (skupina »»B«) obveščamo, da je dne 15. aprila 1929 umrla članica Bajd Kati in dne 9. maja 1929. Koceli Katarina. — Odbor.
Iz glavne kontrole. Upokojen je član glavne kontrole, naš rojak gosp. Hilarij Vodopivec, ker je do* vršil število let, potrebno za popolno pokojnino. Obenem je bil odlikovan z redom Belega orla V. vrste. — Za čla* na v 2. skupini I. kategorije pri tem našem vrhovnem računskem sodišču je pa postavljen slovenski rojak g. d r. Konrad Šmid, dosedanji generalni direktor carin pri finančnem ministr* stvu v 3. skupini I. kategorije. Dr. Šmid slovi kot odličen carinski in finančno* pravni strokovnjak. Reforma in mo* derniziranje carinske službe, ki se menda že v kratkem izvede, je njegovo delo.
Društvo drž. računskih in blag. uradnikov je poslalo prošli teden od* poslance v Beograd zaradi stanovskih zadev. Delegati so intervenirali v fi* nančnem ministrstvu za ukinitev devet* urnega delovnega časa. Iz zanesljivega vira so tudi izvedeli, da vlada zbira material za uradniški zakon, ki ga bo začela sestavljati meseca septembra. Hoče pa na vsak način prej dobiti jasno sliko, kakšen bo finančni efekt novega davčnega zakona.
Delovni čas v finančnih uradih. Od dne 10. junija dalje je bil uveden zopet sedemurni dnevni čas v vseh uradih finančne uprave. Uraduje se do na* daljnje odredbe dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
Potrdila o plačani vozarini. Mno* žijo se primeri, da drž. nameščenci vlagajo pri direkciji drž. železnic proš* nje za naknadna potrdila o višini pla* čane vozarine za razna službena poto* vanja. — Tem potom se prizadeti opo* zarjajo, da takih potrdil direkcija drž. železnic ne izdaja, temveč naj državni nameščenci zahtevajo potrebna potr* dila o plačani vozarini v smislu želez* niških predpisov že takoj ob nastopu
vožnje pri potniški blagajni, ker izda* janje naknadnih potrdil ni dovoljeno.
J. S.
Uredba o bolniških dopustih izide baje — tako pišejo iz Beograda — v kratkem. Obenem z njo bo izšla men* da tudi uredba o postopku za upoko* jitev drž. nameščencev zaradi bolezni. V obeh teh dveh vprašanjih, ki sta pa tako za službo, kakor tudi za usluž* bence skrajno važni, vlada precejšna nejasnost in je imperativno ureditev treba le pozdraviti. Prvi korak k iz* boljšanju položaja drž. nameščencev je točno fiksiranje njihovih pravic in dolžnosti.
Previdna gospodinja ne kupi zmle* te kave. Videti hoče, kaj kuha. Pri Žiki lahko ugotovi, da je iz kaljenih rženih zrn, torej iz rži, ki krepi celotni organizem.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
Izplačilo razlik upokojencem. Fi*
nančna direkcija v Ljubljani objavlja uradno: Vsi oni upokojenci, ki so bili pri prevedbi iz kronskih penzij na di* narske oškodovani ter prejemajo po prevedbi manjše prejemke, se opo* zarjajo na dopolnilno uredbo o pre* vedbi državnih upokojencev s kron* skimi pokojninami na dinarske pokoj* nine. (»Ur. 1.« 244., str. 462., št. 59, z dne 7. junija 1929), po kateri imajo pra* vico do te razlike. (O tem smo že v zadnji številki poročali. — Op. ur.). Vsi ti upokojenci naj vložijo pri fi* nančni direkciji nekolkovane prošnjie, katerim naj prilože, overjen prepis svo* jega prevedbenega rešenja. Vs; tie prošnje bo finančna direkcija poslala v odločitev finančnemu ministrstvu, odelenje za drž. računovodstvo in pro* račun, ki je v smislu cit. uivedbe edino kompetentno reševati te prošnje. — Finančna direkcija v Ljubljani, Odsek za pokojnine in invalidnine.
Osebne vesti.
Napredovanja. V I. skupino zva* ničnikov je napredoval Mlinar Ivan, poduradnik — izvršilni organ pri okrajnem sodišču v Kočevju. — V mariborski moški kaznilnici so napre* dovali: preglednik Zavodnik Albert iz
4.	skup. v 3. skup. II. kateg.; paznik* zvaničnik 1. skup. Bizjak Anton za viš* jega paznika iste skupine; paznik Pe* terin Ivan iz 2. skup. v 1. skup., paznik Plevnik Matevž pa iz 3. skup. v 2. skup. zvaničnikov.
Premestitve v davčni službi: Iz službenih ozirov so premeščeni tile davčni uradniki: Jereb Ivan iz Črnom* Ija v Novo mesto, Mächtig Karol iz Ljubljane v Šmarje, Fajdiga Slavko iz Črnomlja v Novo mesto, Baškovc An* ton iz Brežic v Laško, Vošnik Franc iz Litije v Višnjo goro, Vrč Ivan iz Celja v Prevalje, Sušelj Ivan iz Prevalj v Š5» stanj, Kamenšek Rajko iz Ljubljane v Novo mesto, Bohak Ivan iz Ptuja v Slov. Bistrico, Fajt Mijo, Rojko Ivan
in Merčun Maks iz Ptuja v Maribor, Knaflič Rudolf iz Ljutomera v Gornjo Radgono, Koritnik Viktor iz Šmarja v Ljubljane, Jagodic Alojzij iz, Ptuja v Litijo, Novak Lovro iz Litije v Radov* Ijico, Dvoršek Filip iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo, Kramar Štefan iz Višnje gore v Krško, Bonač Ivan iz Krškega v Celje, Gril Franc iz Mari* bora v Slov. Bistrico, Malinger Jakob iz Gor. Radgone v Ptuj, Primc Rudolf iz Radovljice v Ljubljano in Jerše La* dislav iz Ptuja v Ormož.	M.
Iz Društva davčnih izvrševalcev.
Vsled reorganizacije finančne uprave, deloma tudi na prošnje so bili preme* ščeni naslednji davčni izvrševalci: Zvaničnik: Košir Stanko iz Vrh* nike k davč. upravi Ljubljana*okolica. Služitelji, davčni izvrševalci: Ma* carol Ivan iz Krškega v Logatec, Pri* stov Alojz iz Mokronoga v Radovljico, Piskernik Jakob iz Ribnice v Novo mesto, Sernec Ivan iz Kozjega v Šmar* je pri Jelšah, Šonc Alojz iz Žužem* berka v Prevalje in Vodopivc Ignacij iz Rogatca v Gornjo Radgono. D n e v* niča rja, davčna izvrševalca: Pirnat Ivan iz Metlike v Črnomelj in Tavčar Franc iz Kostanjevice v Krško. Ker so bila nekatera mesta v budžetu črtana, oz. na lastno prošnjo so bili upokojeni davčni izvrševalci, zvaničniki:	Finec
Matija, Novo mesto, Lakner Fran«, Ormož, Suša Franc, Škofja Loka, Va* lant Anton, Šmarje pri Jelšah in Za* gradišnik Ignacij, Gor. Radgona. F.
Stanovanjski problem.
Važno sporočilo mestnega magi* strata. Stanovanjska beda v Ljubljani je vedno večja. Sedaj, ko je po novem zakonu zaščita najemnikov še bolj skrčena, grozijo deložacije. Marsikate* rega stanovanjskega najemnika tarejo skrbi, kam se bo preselil, ko mu poteče odpovedni rok in ga bo sodišče prisil* nim potom postavilo iz stanovanja. Ča* sopisi so priobčili sporočilo mestnega magistrata, ki razglaša, da ne bo mogel v bodoče dodeliti stanovanj in ne shra* niti pohištva v svoje prostore, ker so ti prenapolnjeni, stanovanja pa vsa od* dana. Stranke, ki jim grozi deložacija, opozarja, naj si, kolikor mogoče, same poiščejo stanovanje oziroma shrambo za pohištvo. — Temu naročilu ustreči je pač težko. Vsak prizadetih se briga za stanovanje, pa kakor je videti, jih je le malo, ki se jim posreči, da ga dobe. Veliko jih je, ki jim grozi, da bodo po preteku odpovednega roka z vsem skupaj na cesti. Z novim zako* nom, ko je zaščita le precej utesnjena, se je še bolj občutno pojavilo pomanj* kanje stanovanj. Dobro bi bilo sedaj vprašati znane gospode, kje so tista stanovanja, o katerih se je dolga leta toliko trobilo v svet. da jih bo takoj dovolj na razpolago, čim se ukine sta* novanjski zakon. Sedaj naj se oglase!
Za omiljenje stanovanjske rev* ščine v Ljubljani bo velikega pomena gradba novega carinskega poslopja za
glavnim kolodvorom, ki se začne gra* diti baje še to leto. V novi stavbi ca* rinarnice je projektiranih 10 stanovanj s 3 sobami in 30 stanovanj po 2 sobi. Vsa stanovanja bodo imela poselske sobice in kopalnice. Zidano bo novo poslopje tako, da bodo stanovalci čisto ločeni med seboj. Na istem stopnišču bosta vedno le po dve stanovanji.
Zidanje uradniških hiš. Listi poro* čajo, da se velika nemška denarna družba interesira za našo državo in da namerava pri nas investirati velike vsote, do milijarde dinarjev. Zastop* nik družbe je že dospel v Beograd, kjer je občina stavila za zidanje urad* niških hiš velika zemljišča na razpo* lago. Iz Beograda baje odpotuje za* stopnik v Zagreb, da tam nadaljuje akcijo za zidanje uradniških hiš. — Če je kaj resnice na teh vesteh, potem jih z veseljem pozdravljamo. Pri skrajno neznatni podjetnosti naših denarnih ustanov in pomanjkanju smisla za stavbno akcijo moremo pričakovati uspešno odpomoč stanovanjski stiski le od velikopotezne akcije z inozem* skim kapitalom. To velja še prav po* sebno za Ljubljano, kjer se kar nič ne zida. Čudno je le, da je tako težko za* interesirati tudi naše premožne zaseb* nike, da bi vložili denar v nove stavbe, ki se dokazano dobro obrestujejo. Na* mesto razmaha stavbne delavnosti opa* žarno kot posledico odprave stanov, zaščite, izžemanje najemnikov in ne* verjetno zvišavanje že itak pretiranih najemnin.
Novo carinsko*poštno poslopje v Ljubljani. Kolodvorska in carinska pošta se nahajata v Ljubljani v povsem neprimernih in pretesnih zasilnih pro* štorih na kolodvorskem svetu zapadno od glavnega kolodvorskega poslopja. Zaradi neprikladnih prostorov so se množile pritožbe strank, češ da se ca* rinjenje poštnih pošiljk vrši vse pre* počasi. Delj časa že postoji zato načrt, da se zgradi novo poslopje za ta dva poštna urada. Stalo naj bi ob južni strani Masarykove ceste, med Kolo* dvorsko ulico in Resljevo cesto. Mest* na občina stopi — kakor se čuje — v stik z ljubljanskim poštnim ravnatelj* stvom, nakar se po doseženem sporaz* umu predlože načrti oddelku za carine v finančnem ministrstvu. Denarna sred* stva za stavbne stroške bi se preskr* bela iz posojila, katero naj odobri poštna hranilnica. Posojilo se povrne iz najemnin za uradne prostore poštne uprave v novi stavbi. Zemljišče zanjo je že izbrano. Je last železniške uprave.
Za naš skupni dom!
Kdor se udeleži vrtne zabave v ho* fcelu Tiviodi dne 6. julija, ta vidno manifestira
za naše stanovske ideje. Obenem uspešno in brez posebnih gmotnih žrtev podpira
akcijo za zgradbo prepotrebnega skup* nega, že toliko časa pričakovanega »Doma državnih nameščen* c e v«.
■H C. J. HAMANN
Ljubljana
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest novorojenčkov»perja in modnih IH potrebščin. - Predtiskarija modernih ročnih del- lil
želodčno tinkturo
Preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani.
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
V lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ler vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trn 15
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršnjejo točno in solidno
Miroslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
Kdor podpita m, tega podpiral mi!
— PARNA PEKARNA —
FRANC DOLINAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11 -■ —POLJANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.

i
Telefon štev. 2016
Ustanovljena 1.1889.
Račun poš*. hran. 10 533.
Mestna
Hranilnica Planska
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. — Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Rentni davek
od vložnih obresti plačuje hranilnica Sama, tako da vlagatelji dobe polne obresti brez odbitka.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
gl


Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.