53487

mm*

JAK. STOKA:

M0( UNIFORME

burka s petjem v treh dejanjih.

Vglasbil :

H. O. VOGRIČ.

53487

Vse pravice pridržane.

Brez pisateljevega dovoljenja se igre ne sme vprizoriti.
Prepisovanje vlbg je prepovedano.
Orkestralna partitura s klavirskim izvlečkom se dobiva
pri pisatelju JAK. ŠTOKA Trst, ulica Galatti št. 18.

L Lf /|

V TRSTU 1909.

Izdal in založil pisatelj JAK. ŠTOKA.
Tiskala tiskarna „Edinost“.

OSEBE:

PAVEL CVIREN, krojač.
AGATA, njegova žena.
MILEK, krojaški pomagač.
ŽIGON, lovec.

MAJER, agent.
JELENC, župan.
KOŽUH,

SLAK,

TRČEK,

PEČKA,
EKSEKUTOR.

kmetje in
občinski
svetovalci

JERNEJ, hlapec
LIZA, j
JERA, j

dekli.

I. in II. dejanje se vrši v Cvirnovem stanovanju,
III. pa v občinski sobi.


.

.

i:  -

!

'



I. DEJANJE.

Navadna krojaška delavnica. — Vrata na levo v
kuhinjo, na desno v sobo, vhod na sredi.

(Na sredi miza za likanje in rezanje, na desni v
ospredju šivalni stroj, nekaj stolov in ščetka, drugo
krojaško orodje. V ozadju na desni obešalo, na katerem
visi par jopičev in par hlač. Na drugi strani je stenska
ura. V sobi nered in razni sukneni odrezki na tleh).

Orkestralna par¬
titura štev. 1.

I. PRIZOR.

(Ko se dvigne zastor, je Milek na odru s hlačami v
rokah, ki jih ogleduje).

Milek. (Uvodna pesem).

Orkestralna par¬
titura štev. 2.

Sem krojač,
sem rezač,
mojstra Cvirna
pomagač.

Mi krojači
smo laskači,
vsem ljudem se
klanjamo.

Zviti bolj ko
vsi kolači,
vse pri fraku
imamo.

Mojster Cviren
pa je miren,
kakor zajček
vam je plah.
Žena piha,
ga udriha,
z metlo mu
otresa prah.
Moja Lizka
vedno piska:
„Kdaj pa bova
midva par?“

Vsak si išče
prej ognjišče;
to je vendar
glavna stvar.
Mojstrov znoj
goni stroj,
ki ropoče,
da je joj!
Agata,
ta pa ta
mojstra Cvirna
le lasa.

Mu prepeva,
ga ošteva,
vse prenaša
vboga reva.
Mojster skače,
mojster plače,
ker mu ona
nosi hlače.

Sem krojač,
sem rezač,
mojstra Cvirna
pomagač.

— 5  —

Milek. Hlače so torej^ gotove, ampak glavna
stvar bo manjkala — gumbov ni nikjer.
Že zjutraj sem vse prevrgel in preiskal,
gumbov pa le ni. (Odloži hlače in išče
gumbe). Kam vraga so neki prišli ti
šmentani gumbi! Miši in podgane jih
vendar niso zgrizle in požrle! (Išče) E,
pri takem lepem redu, kakor je pri nas,
bi morali biti gumbi vsaj tako veliki
kakor hlebi, če bi se hotelo katerega
najti!

II. PRIZOR.

Milek, Žigon.

Žigon. (Skozi srednja vrata jezno) Ti, Milek,
kaj je z mojo jopo? Kje je mojster?

Milek. Mojster je že, jopa pa bo !

Žigon. O vem, da je mojster, ali jope ni
in je menda ne bo.

Milek. Bo, bo, nič ne skrbite.

Žigon. Kdaj ? O svetem nikoli! Že dva me¬
seca je, kar sem vam izročil blago in
plačal sem tudi; to je že preveč! To se
pravi, imeti človeka za norca! (Hoče iti).

Milek. Kam pa tako naglo? Počajkate malo,
sedite! Zvečer, čez eno uro bo jopa
gotova. Kaj, pojdete za botra, ne?

— 6

Žigon.Vižga, kaj pa tebi mar, kam jaz pojdem ?

Milek. Kaj mi bo mar, ampak tako vprašam.
Kaj pa pravijo zajci letos ?

Žigon. Pravijo, da so letos neumnejši kakor
lani.

Milek. Kako to ?

Žigon. Pojdi jih prašat. Jaz se nisem prišel
sem razgovarjat o zajcih, ampak prišel
sem po svojo jopo.

Milek. Ne moremo vsemu kaj, dela je vsak
dan več.

Žigon. Ali pa vsak dan manj, in če pojde
tako naprej, vam sploh ne bo treba nič
več šivati.

Milek. Zakaj ne ?

Žigon. Ker ne boste imeli komu.

Milek. Brez obleke vendar ne boste hodili
okrog.

Žigon. (Sede) Tega ne, pa šivali nam bodo
drugi, točnejši in zanesljivejši krojači.
Sicer pa se mi zdi, da tvoja gospodinja
preveč šiva in preveč zaliva. (Pokaže,
da pije).

Milek. O ne, ona nikoli ne šiva.

Žigon. S šivanko ne, pa z jezikom; mene
vse to kratkomalo nič ne briga, da pa
je postala taka, je kriv sam. Zakaj je
dal vajeti iz rok ? Tvoj gospodar je

— 7  —

čenča, čenča! Prej, dokler je bil še
samec, dvigal je glavo kakor .petelin !
Buzarona ! Kako je hodil oblečen! Vedno
vržinko v ustih, ob nedeljah pa celo s
palčico pod pazduho ! In sedaj ? No,
prav mu je! Zakaj jej je dal hlače?

Milek. Kdo jej je dal hlače?

Žigon. Tvoj mojster!

Milek. Kaj hočete, krojač ima vedno več
hlač, ene ji je lahko dal.

Žigon. In zdaj jih nosi! Ali mož naj bo
mož, žena pa žena! Mož mora biti
glava, pametna glava! Žena pa mora
biti pridna in varčna, ali ni res ?

Miiek. Jaz pravzaprav ne vem tega, ker ni¬
sem imel še nikoli žene.

Žigon. Boš že videl, kadar jo dobiš. Mož
mora skrbeti za vse; žena pa je kakor
kolo. Če kolo mažeš, teče rado, če pa
ne, se ustavlja in škripa.

Milek. Ne, škripa ? !

Žigon. Pa še kako! Ali pri meni ne. Vidiš,
jaz imam že drugo ženo, pa še nobena
ni zaškripala.

Milek. Najbrž ni imela nobena zob.

Žigon. Pa še kakšne zobe sta imeli, ali po¬
kazali mi jih nista nikoli.

— 8  —

Milek. Potem pa ste jih moral mazati, da
se je vse cedilo.

Žigon. Skrbel sem vedno, da ni bilo pomanjka¬
nja, zapravljal in pijančeval nisem nikoli
in gospodar sem hotel biti vedno le jaz.

Milek. Pri mojem mojstru je pa vse narobe
in vkljub temu, da jej mož dovoli vse,
včasih ona tako škripa in cvili, da člo¬
veka kar trebuh boli.

Žigon. Tukaj bi moral mojster takoj zavoriti.

Milek. Kako zavoriti ?

Žigon. Reči bi jej moral kakor mejaš me¬
jašu : do tu smeš, dalje pa ne! — Stop
nazaj! Drugače se mu zgodi kakor le-
sici, ko je prišel jež v njen brlog.

Milek. Pametno znate govoriti.

Žigon. (Ga potreplja po rami.) E, dragi moj,
predno boš ti toliko sveta videl in
toliko poskusil, kolikor jaz, boš moral še
dosti kruha zmleti! (Vstane). Zdaj pa
grem; ali zvečer, če ne najdem jope
doma, zapomni si dobro, pridem sem
in najprej vzamem , meter in te ž njim
tako namažem, da boš pisan in vaša
krojačnica me ne vidi nikdar več! Tako
povej mojstru. Bog! (Odide jezno skozi
srednja vrata).

Milek. Nič se ne bojte !

— 9  _

III. PRIZOR.

Milek sam.

Milek. Ta pa zna! (Premišljuje). Zdaj meje
pa tako zmešal, da sam ne vem, ali bi
vzel Lizo ali ne? Kaj bi storil? Čakaj,
Milek, boš pa gumbe vprašal. (Dela,
kakor bi štel gumbe na svoji bluzi). Jo
vzamem, je ne vzamem i.t.d. (Ko pride
do zadnjega gumba, reče): Je ne vza¬
mem! Gumbi mi pravijo, da ne, ampak
tu notri (pokaže na srce) mi pravi: da.
E, srce je vedno pametnejše od gum¬
bov. Vzamem jo torej! Zakaj pa je ne
bi vzel? Saj me je Žigon lepo naučil,
če bo škripala, jo bom pa mazal. Torej,
Lizo vzamem! E vsi škorpijoni! Če se
pa spomnim svojega mojstra in nje¬
gove žene — ne, nič ne bo! Milek,
štop nazaj! (Na srednja vrata nekdo
trka). To pa mora biti gotovo kak go¬
spod, ker pri nas se navadno ne trka,
ampak buta ! (Trkanje). Naprej!

10  —

IV. PRIZOR.

Milek, Majer.

(Majer v dostojni potni obleki, s kovčegom in dež¬
nikom. Vse njegovo obnašanje je prisiljeno; govori
naglo, ko vstopi, se odkrije in priklanja).

Majer. Prosim, ali mi je čast govoriti z
gospodom mojstrom? (Oba se komično
priklanjata).

Milek. Ne, jaz nisem mojster, sem še-le po¬
magač, skoraj delavec, ampak, če kaj
potrebujete, gospod, znam umeriti in
urezati vsako obleko. Če želite — (mu
hoče umeriti obleko).

Majer. Ne, ne, jaz bi rad govoril z mojstrom.
Ali je doma, prosim?

Milek. Seveda je, tu, (pokaže v kuhinjo)
kuha večerjo — hočem reči, večerja v
kuhinji. Če želite, pokličem ga takoj.

Majer. O le pustite, malo že lahko počakam,
naj le povečerja.

Milek. Je že povečerjal, je. (K vratom na
levo) Mojster! Pojdite sem !

Majer. Pustite, saj se ne mudi tako. Kako'
pa z obrtnijo ? Ali imate veliko dela?

Milek. Dela čez glavo !

Majer. Kak stroj pa imate? To je še stari-
sistem.

Milek. Mojster, mojster! (Gre v kuhinjo).

— ll —

Orkestralna par¬
titura štev. 3.

V. PRIZOR.

Majer sam. (Kuplet):

I.

Praktično živeti,
to je glavna stvar.

Za denar skrbeti,
to je meni mar,

Pa če kdo mi reče:
„si goljuf, slepar!"
To me nič ne speče,
da je le denar.

Samo, za denar,
teče jezik moj
ko šivalni stroj!

II.

Svet me obrekuje,
pravi mi čifut;
kar pa je najhuje,
daje mi klofut.

Žid pa ni kozliček,
kaj to njemu mar ?
da je le dobiček,
da je le denar.

Samo za denar
teče jezik moj
ko šivalni stroj !

III.

Žida in komarja,
nihče ne trpi.
če pa treba d’narja,
k Židu vse drvi.

Čifut rad posluži —
kaj to njemu mar?
Da le kaj zasluži,
da je le denar.

Samo za denar
teče jezik moj
ko šivalni stroj !

IV.

Kakor bolje kaže
Jajteles stori.

Zraven pa se laže,
da se vse kadi.

Žid sem vedno isti:
Lah, Madjar, German,
Če mi bolj koristi,
sem celo Slovan !
Samo za denar
teče jezik moj
ko šivalni stroj!

VI. PRIZOR.

Prejšnji, Cviren in Milek.

tCviren vstopi, je brez jope, ima nekoliko privihane
rokave in kuhavnico v roki. Ko zagleda Majerja, za¬
žene kuhavnico v stran in si odvihuje rokave za
hrbtom).

Milek. Ta-le gospod želi govoriti z vatni.
Majer. (Se priklanja) Dober dan želim, go¬
spod mojster! Klanjam se!

— 12

Cviren. (Stopa naprej in se klanja) Oprostite,
gospod, oblečen sem po domače —
saj veste, kadar je človek doma —

Majer. O prosim, prosim, doma ljubimo vsi
udobnost, nikar se ne ženirajte. (Mu da
svojo vizitko, govori naglo) Jaz sem
Rudolf Majer, zastopnik velike tvrdke
in tovarne šivalnih strojev bratov Adler
na Dunaju. Naša tvrdka je znana po
vsem svetu. Svoje filijalke ima v Parizu,
Moskvi, Berlinu, Budimpešti, Milanu, Bo-
lonji, Ljubljani, v Trstu, potem v Ameriki,
Aziji, celo v Afriki, sploh po vsem svetu !
Tvrdka Adler izdeluje najmodernejše,
solidne, trpežne in lahke stroje, katere z
vso lahkoto goni vsak petleten otrok.

Cviren. Že vem, kaj mislite, ali za letos ne bo
nič, moj šivalni stroj je še v dobrem stanu.

Majer. Kaj, to imenujete vi šivalni stroj ?
Saj ni vreden pet grošev! Da bi videli
naše stroje!

Cviren. Verujem, verujem, gospod, ampak
kakor pravim, za sedaj ne.

Majer. Jaz pa vem, da boste naročili če ne
dva pa vsaj enega, gospod mojster.
Poglejte katalog! (Mu kaže katalog)
Ta-le na primer, to vam je stroj ! Ta
vam teče brez vsacega ropota.

— 13  —

■Mil. [Za-se] Moj mojster je že navajen na ropot.

Cviren. Vse dobro, vse lepo, gospod, ali jaz
'stroja sedaj ne potrebujem.

Majer. Kaj ne potrebujete, gospod mojster!
V teh modernih časih pač ne boste
držali v svoji lepi delavnici tega starega
kolovrata, ki vam ogluša vso hišo.

Cviren. Oprostite, gospod Malnar.

Majer. Prosim Majer.

Cviren. Torej gospod Majer, kakor sem re¬
kel, za sedaj ne, pridite pozneje.

Majer. Gospod mojster! Morda imate kaj po¬
mislekov zaradi plačila ? O kar se tiče
tega, vam ni treba prav nič skrbeti, saj
vam ne bo treba niti plačati. Poglejte,
prvi obrok je dvajset kron in potem
deset kron na mesec. Torej tega-le, kaj
ne ? Številka tri, ta je najpripravnejši
za vas, gospod mojster. Teče tako na
tiho, da se sliši celo miš!

Milek. Čujte, gospod Malar.

Majer. Majer, Majer, prosim !

Milek. Dobro, Majer, ali je treba ta stroj
tudi mazati ?

.Majer. (Ga potreplja po rami) Dragi mlade¬
nič, vsak stroj, vsako kolo je treba
mazati, drugače škripa in cvili. (Vzame
jz žepa beležko).

— 14  —

Milek. (Za se) Prav je rekel Žigon ; jaz torej
Lize ne vzamem. Kdo bo mazal!

Majer. Torej tega-le, številko tri, „Luksus“
imenovan. Ta stroj vas stane franko
postaja Podloga sto in dvajset kron.
(Piše s svinčnikom) Prvi obrok dvajset
kron in ostalih sto kron v mesečnih
obrokih po deset kron. Prosim vaše *
cenjeno ime, gospod mojster.

Cviren. Pridite vsaj jutri, gospod Majer.

Majer. Gospod mojster, meni verujte, naro¬
čite stroj takoj, ker jaz bom jutri že v
Gorici, morda celo v Ljubljani ali na Du¬
naju ! Prosim še enkrat vaše častito ime?

Cviren. Torej na vsak način hočete, da —

Majer. To se razume, saj jaz delam za vaše
dobro.

Cviren. (Pokaže na svoj stroj). Kaj pa bo s
tem strojem ?

Majer. Tega lahko prodaste kakemu malemu
krojaču za dober denar, saj stroj je še
dober — meni verujte, torej vaše cenjeno
ime, gospod mojster ? (Hoče pisati).

Cviren. Moje ime — hm — moje ime, (se
počeše za uho) — Pavel Cviren iz Pod¬
loge hišna številka 19.

Majer. (Sede k mizi in piše). Pavel Cviren
iz Podloge hišna številka 19. Dobro!

15  —

(Čita) Jaz podpisani Pavel Cviren, kro¬
jaški mojster iz Podloge hišna -številka
19, naročam stroj —

Milek. Lukež številka tri.

Majer. „Luksus“ prosim, številka tri za ceno
stodvajset kron. Na račun dvajset kron
in ostanek v mesečnih obrokih po de¬
set kron. Prosim, blagovolite podpisati
Cviren. Malo predrag je, napravite za sto
kron.

Majer. Te stroje prodajamo navadno po
140 do 200 kron. Meni verujte, gospod
mojster, moja častna beseda !

Cviren. Niti deset kron ne odbijete ?

Majer. Ne morem, verujte mi, gospod moj¬
ster, je „Luksus“ številka tri. Jaz vam
dam stroj tudi za 90, 80, 50, 30 kron,
pa nočem, to ni za vas, meni verujte
gospod mojster. (Mu da svinčnik). Pro¬
sim, podpišite 1

Cviren. (Vzame svinčnik in se zopet popraska
za uho) Hm — (hoče že podpisati, ta¬
koj pa se spomni na svojo ženo, češ,
kaj pa ona poreče, če zve, da sem
kupil stroj brez njenega dovoljenja). Jaz
ne morem podpisati, ker —

Majer. No, če ne znate pisati, je vseeno do¬
bro. Napravite križ —

— 16  —

Cviren. Ne, ne, znam pisati, ampak — veste
— prej moram vendar govoriti s svojo
ženo, ker nočem, da bi —

Majer. Kaj se bojite žene ?

Cviren. Tega ne, ampak — saj veste — kar
je žena, to je mož.

Majer. Smešno, oprostite, gospod mojster.
Ali vas praša vaša gospa, kaj bi kupila
v štacuni ? Kaj naj bi delala v kuhinji ?
Kdaj naj bi kupila novo metlo ? Vi ste
-pač gospodar na vse zadnje. Žena uka¬
zuje v kuhinji, vi pa v krojačnici. Sicer
sem prepričan, da bo vaša gospa jako
vesela, gospod mojster, kadar ji po¬
veste, da ste kupili nov stroj, le meni
verujte. Saj ji sam povem, ali je doma?

Milek Je ni doma, ne, (za se) pa se bojim,
da pride vsak čas.

Cviren. (Vmes) Dobro ! Naj bo, saj ne da bi
se bal, ampak — (podpiše).

Milek. E, mazati, mazati je treba, tako je
rekel Žigon.

Majer. (Spravi listek) Jaz vam pravim, da
ste napravili dobro kupčijo. Zdaj mi
daste še dvajset kron, in v osmih dneh
boste že šivali na novem stroju.

Cvir. Kaj ? Sedaj moram plačati dvajset kron ?

Majer. Gotovo!

— 17  —

2

Cviren. Jaz pa ne plačam naprej !

Majer. Prosim, pogodbo ste podpisali, pla¬
čati morate takoj !

Cviren. Ampak jaz sem mislil, da plačam
še-le o prejemu stroja, zdaj ne morem
plačati — nimam pri sebi.

Majer. Nič ne de, že počakam nekoliko
(sede) in v tem dobite denar.

Cviren. Danes vam ne morem plačati na
nikak način, pridite jutri.

Majer. Danes, danes boste plačali. Kdo ve,
kje bom jaz jutri? Dvajset kron pač
dobite kje na posodo.

Cviren. Pod tem pogojem nisem kupil stroja,
torej ne vzamen nič.

Majer. Oho! Kako? Ali niste podpisali po¬
godbe? Plačati morate takoj !

Cviren. Jaz nimam denarja !

Majer. To mene nič ne briga.

VII. PRIZOR.

Prejšnji, Agata.

{Agata vstopi naglo skozi srednja vrata. Cviren se
prestraši. Je lepo oblečena, debela, rdeča. Ne reče
ničesar. Bistro pogleda Cvirna in Majerja. Ko jo
Majer opazi, vstane in se ji klanja. Agata stoji za hip
motreč sedaj enega sedaj druzega in odide naglo v
sobo na desno).

Majer. (Vpraša Milka) Kdo pa je ta gospa?
Milek. Ta gospa? To je neka gospa, ki ni

- 18  —

gospa. (Za-se) Kako bi jaz rešil ubogega
mojstra ?

Ctfiren. Čujte, gospod Majer, lepo vas pro¬
sim, pridite jutri po teh dvajset kron;
sedaj ne morem, ne utegnem iskati
denarja.

Majer. Dragi moj, jaz moram odpotovati,
hočem in zahtevam denar takoj!

Cviren. Ampak kje naj ga vzamen zdaj,
takoj ?

Majer. Morda vam posodi ona gospa, ki je
šla pravkar v ono-le sobo.

Miiek. E, ona gospa ne posodi nič, k ve¬
čjemu kaj da! (Pokaže z roko —zase)
kako bi rešil mojstra?

Majer. (Sitneje) To mene prav nič ne briga,
jaz hočem biti plačan, zahtevam dvajset
kron !

Cviren. Prosim gospod Majer, samo do jutri !

Majer. Saj vam pravim, da ne ! Ali ne razu¬
mete ? Pogodbo ste podpisali in —

Miiek. Vrnite se vsaj čez eno uro, do tega
že dobimo denar.

Majer. Naj bo ! (Za-se) Ta čas povečerjam.
(Glasno) Vrnem se čez pol ure, ampak
če mi do tega časa ne pripravite de¬
narja, poslužim se brezpogojno svojih
pravic. Zarubim in odnesem vam vse

19  —

pohištvo in če bo treba, boste še zaprti.
Jaz ne poznam šale. Na svidenje !

Milek. Tako daleč menda ne pride !

Majer, Tiho ! Vi držite jezik za zobmi!
(Odide).

Milek. To mora biti Žid.

Cviren. Kaj pa druzega, e, ko ne bi se bal
Agate. Da ne bi bil prišel nikdar v
mojo hišo !

Milek. Izmisliti si je treba kako nakano. (Misli).

Cviren. Kje dobim denar ?

Milek. Veste kaj ? Vrata zaklenite, da ne bo
mogel v hišo.

Cviren. To bi bilo še hujše, kajti če začne
razbijati, to bi bil praznik! — Ah, kaj
sem storil? Kaj bo ona rekla? (Praska
se za ušesi) Sam vrag ga je prinesel!
Milek, pojdi kam, izposodi si kje dvaj¬
set kron!

Milek. Veste kaj ? — Kožuhu ponesem hlače,
naj jih plača in kar bo manjkalo, nam
pa posodi.

Cviren. Kdaj jih je že plačal!

Milek. Morda pri štacunarju ?

Cviren. Še manj, kaj bo, kaj bo?

Milek. Nikar tako ne tarnajte, vraga! Zaradi
dvajset kron ne bo konec sveta ! Zau¬
pajte meni!

20  —

Cviren. Kaj bo, kaj bo ? ! (Pobere kuhavnico
in gre počasi v kuhinjo).

VIII. PRIZOR.

Milek sam. (Gleda žalostno za njim).

Milek. Kaj bo, kaj bo, nič ne pomaga!
Edino dvajset kron bi pomagalo, pa
kje jih dobiti ? (Pogleda na uro) Saj
bo kmalu šesta, zdaj pa brzo delo zvr-
šiti! (Vzame hitro hlače in jih lika)
Čudno, da smo danes tako tihi, kam
bi zapisal ? Ampak ta agent je prava
skušnjava. Agent, jež in gospodinja vsi
trije so jednaki! Tako, zdaj pa le vanje
skočite, oče Kožuh. (Obesi hlače na obe¬
šalo, sleče svojo delavno bluzo in obleče
jopič) Ampak prava muzika in glorija
se bo pričela še-le, kadar mojsterica
zve o novem stroju, to bo ropotanja 1
Zdaj še klobuk, in gremo (si krtači
klobuk) na lov na dvajset kron. Morda
se mi posreči. (Gre k vratom na levo)
Mojster, mojster! Jaz grem !

Cviren. Čakaj, Milek! (Vstopi) Ali so Ko-
zuhove hlače gotove ?

Milek. Popolnoma gotove.

21  —

Cvren. Dobro. Še nekaj, skoro bi bil poza¬
bil, ta vražji agent! Sem že na pol
zmešan. (Vzame iz zaboja v kotu stra¬
žarsko uniformo in sabljo) To uni¬
formo nesi v občinsko sobo, (mu izroči)
bo že kdo tam. Danes je seja, in zbrati
se ima uniforma za občinska redarja
in požarno brambo.

Milek. Že prav, ali naj kaj rečem ?

Cviren. Nič, — reci samo — da sem jaz
poslal to uniformo in da že pridem k seji,
če ne prav točno — pa že pridem.

Milek. Dobro. Zbogom ! (Odpre vrata, da bi
odšel, ali v tem stopi Liza tako, da
trčita skupaj, Milek odstopi).

IX. PRIZOR.

Prejšnji, Liza.

Liza. (Odločno) No?

Milek. Kaj?

Liza. Še vprašaš?

Milek. Po hlače, kaj ne?

Liza. Po kaj druzega pa? Jaz ne bom več
hodila iskat teh preklemanih hlačnikov !

Cviren. Le jezite se ne, Liza, jeza škoduje;
potrpljenje je božja mast.

Liza. Le gorje mu, ki se mora ž njo ma¬
zati ! Že v tretje sem tu, kaj mislita, da

— 22  —

nimam druzega dela ko iskati hlače?

Milek. Pa še trikrat bi rada prišla, kaj ne?

Cviren. Zdaj pa ti ne bo treba več hoditi.
Poglej, tam-le visijo, Milek, izroči ji
hlače. Pa pazi, Liza, da jih na zviješ
in zmečkaš. (Odide v kuhinjo).

X. PRIZOR.

Milek in Liza.

(Oba se postavita primerno oddaljena drug od dru¬
zega pozorno in se gledata nepremično, roke križem).

Liza. (Po kratki pavzi) No, ali dobim že
enkrat hlače ali ne ?

Milek. O vem, da bi jih rada imela, toda
jaz ti jih že ne dam.

Liza. Dati mi jih moraš !

Milek. Boš čakala !

Liza. Nikar me ne jezi, Milek! (Hoče k
njemu).

Milek. Štop nazaj ! (S sabljo, kakor da bi
pariral).

Liza. Sabljo v stran !

Milek. Kaj misliš, da te prebodem? Štop
nazaj !

Liza. Kaj si rekel ?

Milek. Nič, nič !

Liza. Zakaj me jeziš? Daj mi hlače!

23  —

Milek. (Pokaže) Poglej jih, tamle visijo 1

Liza. (Jezno vzame hlače in jih drži na roki
kakor Milek uniformo). Ti Milek, če
boš tako trmast, jaz te ne vzamem.

Milek. Vsak dan bom bolj trmast.

Liza. Potem te ne vzamem !

Milek. (Mirno) Tako je prav! To hočem!

Liza. To hočeš ? Ali se šališ, ali govoriš
zares ?

Milek. Zares, zares !

Liza. Danes si pa čuden ; kaj ti je ?

Milek. Nič! Kje dobim dvajset kron ?

Liza. (Se mu laskavo približa, mej tem ko
se on ne gane) Čuj Milček, jaz sem se
odločila: vzamem te! Pa glej, da ne
boš tak. Začeti bo treba že marsikaj
pripravljati, obleko, pohištvo, skrbeti za
stanovanje i. t. d.

Milek. Jaz ne bom prav nič skrbel in pri¬
pravljal.

Liza. Kaj ne boš ? (Jezno) Čuj ti !

Milek. Sem se premislil, se ne ženim !

Liza. (Odstopi korak nazaj, roke v bok)
Ka-a-a-j ? Čuj ti! Ali misliš, da boš z
mene norce bril, kaj? Ti si mi oblju¬
bil, da me vzameš ! Ti me moraš vzeti!
Obljuba dolg dela ! Čuješ ?

Milek. (Mirno) Ostanem ti pa dolžan.

- 24  —

Liza. Ampak čuj, ti, če mi hočeš plačati, me
moraš vzeti!

Miiek. Tudi dobro, plačam ti, ali kadar bom
jaz hotel.

Liza. A tako ? Morda čez pet ali deset let ali
kadar bom stara petdeset let? Potem
pa rajše nič! Nočem!

Miiek. Saj tako pravim tudi jaz.

Liza. Jaz pa hočem, da me vzameš! Čuješ?

Miiek. Te ne vza-a-mem !

Liza. Kaj ? Me ne vzameš ?

Miiek. Ne! Jaz te ne bom mazal!

Liza. Kaj praviš?

Miiek. To je tako, vidiš. Žena je kakor kolo,
če se hoče, da teče, jo je treba mazati,
jaz pa ne maram mazati. To je ena.
Druga pa ta: poznaš-li zgodbo ježa in
lisice ? Vidiš, ti si ježevka!

Liza. Kaj sem jaz? Ježevka? (Začne jokati
in si briše solze ob hlače).

Miiek. (Ji vleče hlače) Ne briši se ob hlače,
boš vse zmočila!

Liza. Kaj tebi mar! (Jezno) Ti jazbec! Če
sem jaz ježevka, ti si pa lisica, — ne,
lisjak si !

Miiek. Naj bom lisica ali lisjak, ti me že ne
boš zbadala! (Hoče iti).

Liza. (Ga potegne nazaj) Čakaj! Jaz se tu

— 25  --

vsedem (sede) in se ne ganem s tega
mesta, dokler me ne vzameš!

Milek. (Za-se) Izvrstna misel! (Postavi uni¬
formo na mizo, sabljo pa v kot na levo.
Za-se) Zdaj je čas in rešen bo mojster.
(Sede oddaljen in se ji polagoma pri¬
bližuje) Čuj, Liza, zlata moja Lizika, saj
jaz te imam rad pravzaprav in tudi
vzamem te, ampak edino pod enim
pogojem.

Liza. (Zadovoljna) Kakšnim ?

Miiek. Posodi mi dvajset kron in potem te
vzamem.

Liza. (Skoči po koncu) Kaj, še denar mi
hočeš izvabiti ? (Sune ga) Nesramnež !
Ničvrednež ! (Joka).

Miiek. (Ki je odskočil) O ti špičasta ježevka
ti! Kmalu bi jih dobil dvajset — pa ne
kron. Joj, joj, koliko mačjih solz ! (Se
ji pači v joku).

Liza. Proč se mi poberi, malopridnež ! (Hoče
planiti nanj, zvrne stolico — ropot).

Rgata. (Od znotraj) Kaj se godi tam, e,
krojač? Pavle!

Miiek. Zdaj pa jo treba odkuriti! (Naglo
vzame uniformo, pusti sabljo in odide).

Liza. (Skoči za njim) Čakaj !

— 26  —

Milek. (Na vratih) Liza, stop nazaj! (Zbeži
skozi srednja vrata).

Liza. (Kriči na vratih za njim) Sram te bodi!
Potepuh nesramni! Malopridnež!

XI. PRIZOR.

Agata. (Vstopi na vratih) Kaj se godi tu v
moji hiši, a? Kdo je tu ? ■— A ti si,.
Liza, kaj pa je ?

Liza. Ah, če bi vi vedela.

Agata. Kaj pa je bilo ?

Liza. Ta vaš pomagač —

Agata. No povej!

Liza. Poslušajte. Midva z Milkom se gledava
že skoro dve leti. O pustu bi se imela
vzeti in zdaj mi reče, da me neče.

Agata. (Z debelim zategnjenim glasom) O ti
šleva žnidarska ti, tako ti je rekel ?
Potem, ko se že dve leti gledata!

Liza. Tako, da !

Agata. In ti si molčala ?

Liza. Kaj sem hotela?

Agata. Meni, vidiš, da bi kdo kaj tacega
rekel! Ta bi plesal ! O ti grdoba, le
čakaj! Jutri vzamem jaz to zgago v
roke; boš videla, kako ga ožehtam!
Pa kako ti je rekel pravzaprav?

— 27  —

Liza. Rekel je, da se ne bo ženil in da me
ne vzame nikoli, govoril je tudi o maza¬
nju, o nekem ježu in lisici, zahteval, naj
mu dam dvajset kron in potem da me
vzame. Rekel mi je tudi, da sem ježevka.

Agata. Ježevka ti je rekel? O ti čeljust obre¬
kljiva, zakaj pa me nisi poklicala ?

Liza. Ko bi bila jaz vedela, da ste tu notri ;
ali ko je zaslišal vaš glas, jo je takoj
odkuril in dostavil: Liza, štop nazaj !

Agata. Le čakaj. Boš videla jutri! Pa kakor
vidim, bi ti vendar rada imela to grdobo.

Liza. (Sramežljivo) Imela — imela —

Agata. No, le reci, pred menoj se ti ni treba
sramovati.

Liza. (Molči in gleda v tla).

Agata. Da, ali ne?

Liza. (Molči).

Agata. No, no, hitro povej, ali bi ga ali ne ?

Liza. (Sramežljivo) Bi ga.

Agata. No torej dobro! Nič ne skrbi, imela ga
boš. Ampak to ti rečem že zdaj, kadar
ga dobiš, glej, da ga boš znala brzdati!
Glavna stvar je (dvigne glavo in roko)
rešpekt! Rešpekt, ki ga mora imeti mož
do tebe. Mož te mora vse ubogati in
udati se ne smeš nikoli in po nobeni
ceni! Jutri bom pa jaz govorila.

— 28  —

Liza. Torej vi mislite, da dobim Milka?

Rgata. Kako ti je ime ?

Liza. Saj veste, zakaj me prašate ?

Rgata. Kako ti je ime, pravim ?

Liza. Liza sem.

Rgata. Vidiš, kakor gotovo si Liza, tako go¬
tovo dobiš Milka.

Liza. (Vzame hlače) Hvala vam !

Rgata. Kaj imaš, hlače ?

Liza. Hlače da, prišla sem po gospodarjeve
hlače.

Rgata. (Živo) Hlače, da, hlače ! Ha—ha—ha
hlače moraš vedno nositi! Zapomni si!

Liza. Ne razumem.

Rgata. Ne razumeš ? Za danes dovolj, o
hlačah drugikrat. .

Liza. Zdaj pa grem, z Bogom ! Hvala lepa
za poduk, ki ste mi ga dali! (Odide).

Rgata. Nič, nič, me ženske moramo vedno
skupaj držati kakor veriga.

XII. PRIZOR.

Agata sama.

Rgata. Da le stopim v hišo, se moram je¬
ziti. (Zagleda sabljo) Kaj pa dela ta
sablja tu? Še opazila je nisem. (Jo po¬
tegne iz nožnice in ogleduje) Čemu

— 29

neki potrebuje sabljo moj Cviren ? On
je res tiran, pa ne verujem, da me misli
s to sabljo končati. Skrijem jo v sobo.
Prav radovedna sem, kaj bo s to sabljo.
(Nese sabljo v sobo na desno).

XIII. PRIZOR.

Miiek, Cviren.

Milek. (Se vrne skozi srednja vrata po sabljo,
seboj ima uniformo, odpre po malem
vrata in pokuka, je-li Agata v sobi, ko
opazi, da je ni, vstopi) Sabljo sem po¬
zabil, te ženske bodo še mene zmešale.
(Išče) Kje pa je? Tu sem jo postavil,
kam je neki prišla? (Misli) Samo da
mi je ni vzela Ljza ? — Ne, Liza je ni
vzela. (Odpre previdno vrata v kuhinjo,
potihoma) Mojster, mojster!

Cviren. Ali si ti, Milek? (Vstopi naglo, v
eno roki ima pokrivačo, v drugi ku-
havnico) Si-li vdobil ?

Milek. Kmalu bi jih bil dobil, da. Pa —
(pokaže z roko) nič ne skrbite, zanesite
se name, saj je še časa; sabljo sem
namreč pozabil — ne vem, kam se je
zgubila. Ali ste jo videli ? (Išče).

Cviren. (Dene roke v bok) Kaj je ni ? Ta je
lepa! Da je ni vzela Liza? (Išče).

— 30  —

Milek. Ne, Lizo sem videl, ko je odhajala,
pa sablje ni imela (Odloži uniformo).

Cviren. Potem pa jo je vzel Žid. (Odloži po-
krivačo in kuhavnico na mizo) Še tega
se je manjkalo! (Oba iščeta) Ta ne¬
srečni žid je vsega kriv.

XIV. PRIZOR.

Prejšnja, Majer, pozneje Agata.

Majer. (Vstopi) Evo me, in sedaj dvajset
kron! Pol ure je že preteklo!

Milek. Rekli smo, čez eno uro.

Majer. Jaz sem rekel, čez pol ure, vidva pa
lahko rečeta čez eno leto, to mene nič
ne briga.

Milek. Pridite rajše jutri, zdaj je že pozno.

Cviren. Prosim vas, pridite jutri.

Majer. (Pomenjljivo) Še pet minut počakam
in ako mi ne plačate v tem času, po-
služim se brezobzirno svojih pravic.
(Vzame uro iz žepa in gleda na njo,
žvižga refren štev. 3 ter stopa
sem ter tja. Cviren se nasloni
na steno na levi prav v ospredju odra,
se drži za glavo in premišljuje, kje bi
dobil denar. Milek se nasloni istotako
na desni strani in premišljuje).

Orkestralna par¬
titura štev. 4. '

— 31

Mile k. (Po žvižganju; kakor da bi se kaj
izmislil, skoči k Majerju) Čujte, gospod
Major!

Majer. (Malomarno) Majer, Majer!

Milek. Major ali Majer je vseeno. Torej čujte,
gospod Majer, svetujem vam, pridite
jutri, — kajti če ona pride, (pokaže na
sobna vrata, kjer je Agata) bo druga
pela !

Majer. Zakaj ?

Milek. Bodete že videli! Ona je — (pokaže
z roko ob čelu, češ da je neumna).

Majer. In kaj za to ? Mar mislite, da me s
tem izženeta iz hiše? O kratkonikar!

Milek. Ali pravim vam, da je nevarna, raz¬
burjena in močna ženska. Kar ji pride
pod roko, vse zdrobi in posebno tujcev
ne trpi v hiši; za to vam svetujem, da
se vrnete jutri.

Majer. Jutri ? Ha-ha-ha-ha ! Vidva mislita, da
imata pred seboj bojazljivega otroka;
če pridejo vsi norci, ne grem ! Ko do¬
bim dvajset kron, se pa takoj zgubim.

Cviren. (Za-se) Milek si je dobro izmislil.
(Glasno) Čujte, gospod Majer, vi morda
niste še imeli opraviti z norci.

Majer. Do danes še ne.

— 32  —

Cviren. Tega vam tudi ne privoščim, gospod
Majer, le toliko vam rečem, da je moja
žena v najvišjem štadiju.

Majer. To mene prav malo briga, če je tudi
na sami strehi!

Milek. Če se ona razjezi, vam seka, da leti
na vse plati.

Cviren. Jaz moram ž njo včasih tako plesati —

Milek. Da se vse trese ! Njena domišljija je
namreč, da mora pred njo vsak plesati!

Majer. (Malomarno) Če ne zahteva druzega,
v tem jo gotovo zadovoljim. Bil sem
strasten plesalec, znam plesati mazurko,
valček, polko, škotsko, četvorko in tako
dalje.

Milek. Ampak piskala vam bo ona.

Majer. Naj le piska — sicer pa konec teh
neumnosti. (Vstane in začne kričati). Pet
minut je že preteklo, dajte mi dvajset
kron! — Drugače •—

(Mašita mu usta) Ne kričite tako !

Majer. (Še bolj kriči) Meni nič mar, dajte
mi denar!

Rgata. (Od znotraj) Hej, Pavle ! Kaj se godi
tam ?

Cviren. (Gre naglo k vratom, ljubeznjivo) Nič,,
nič, ljuba Agatka, tu se nekaj šalimo.

33  —

a

XV. PRIZOR.

Prejšnji, Agata,

Agata. (Vstopi, ostane blizu vrat, za hrbtom
drži sabljo) Jaz ne poznam šale!

Cviren. (V zadregi) Tukaj —

Agata. (Stopi korak naprej, udari z nogo ob
tla ter se postavi po vojaško, ne opazi
Majerja) Tiho! Mir! Drugače — (Dvigne
sabljo, vsi se prestrašijo in odskočijo,
Majer se skriva za Milka) Kaj je to ? Kaj
pomeni ta sablja ? (Stopi k Cvirnu in mu
suka sabljo pred nosom, Cviren se ji
umika do zida na levi, potem obstoji).
Koga si hotel umoriti a ? Pavle ? (Ga
udari s sabljo po nogi) Midva bova
drugače plesala! (Mu preti).

Milek. (Majerju) Vidite, plesati hoče!

Majer. Zakaj nisem šel! (Se trese).

Milek. Skušajte bežati!

Majer. (Steče k vratom).

Agata. (V tem trenutku ga Agata opazi, stopi’
naglo k njemu, prime ga za suknjo in
potegne v sobo) Kdo ste vi? Kam ste
hoteli zbežati, a?

Majer. (Se trese, Milek stopi za Majerja in
kaže Agati z roko ob čelu, češ, „Ta je
nor“. Majer, seve, ne opazi tega) Vi, Vi

— 34  —

ste — gospa, ne, kraljica ste! Terpsihora!
Agata. (Se vstraši. Za-se)  Kraljica mi pravi!
Majer. Pred vami stojim ter vas hočem raz¬
veseliti. Evo me! (Začne plesati, koli¬
kor mogoče umetno).

Milek. (Agati) Misli, da je kralj plesa!

Majer. (Ko je odplesal par taktov, se vstavi
pred Agato) Ali vam ugajam, Terpsihora?
Agata. Agata mi je ime, gospod, ne Trči-
r  gora, vi ste kralj plesa!

Majer. Tedaj plešimo, a prosim, odložite
sabljo !

Agata. Kaj hočem druzega. (Dene sabljo na
mizo, se primeta in plešeta).

Milek. (Gre v ospredje na desno in poje):

Orkestralna par- (Polka).

»tura Štev. 5.  Ha-ha-ha,

ha-ha-ha!

To je res
hišni ples.

Trala-la
hopsa-sa!

Pleše Majer Ona trdno

lahkih rtog ga drži,

Z balerino ker se v glavi

na okrog. ji vrti!

Ha-ha-ha!

Ha-ha-ha!

(Cviren. gre v, ospredje na levo in tolče po taktu
godbe s kuhavnico ob pokrivačo, mej plesom zagri¬
njalo pade naglo.

— 35  —

II. DEJANJE.

(Na mizi je skleda cmokov, kozica omake, dva krož¬
nika, v košku kruh, dvoje vilic, dva kozarca in stekle¬
nica vode. Od zadej na stolici Majerjev kovčeg, na
njem dežnik, da se vidi. Na drugi stolici na desni
velika naramna ruta. Na mizici od zadej na levi ne¬
polna steklenica vina).

1. PRIZOR.

Cviren sam.

Cviren. Milek jo je imenitno iztuhtal, kdo bi
si mislil, da jo tako mojstersko izpelje.
Žida gotovo ne bo več k nam; no,
upam, da se mi danes vse lepo izteče.
Agati bom v vsem ugodil, storim ji vse,
samo da bo mir in da me pusti k ob¬
činski seji, kajti če ne grem, lahko zgu¬
bim delo, ker moj konkurent je neva¬
ren. S tem delom upam, da si toliko
opomorem, da poplačam vsaj sitnejše
upnike. — Hm — jaz sam ne vem,
zakaj mi gre tako slabo; saj vendar
delam, ne popivam, ne zapravljam, ne
igram, pa vseeno — (vzdihne, gre k
vratom na desno, kliče) Agata, Agata!
Večerja je pripravljena!

Orkestralna par¬
titura štev. 6.

— 36  --

II. PRIZOR.

Cviren in Agata.

flgata. (Vstopi z desne) O kako sem pre¬
strašena ! Zdaj tni povej, ti čenča, odkod
si privedel tistega norca v hišo?

Cviren. Kdo ga pozna? Rekel je, da prodaja
šivalne stroje in da se imenuje Majer.

flgata. Ti si ga poznal, in mene spravljaš ž
njim v smrtno nevarnost.

Cviren. Jaz ga nisem še nikoli videl, prav
zares.

flgata. Saj si govoril ž njim! Spoznati bi
bil moral, da je norec.

Cviren. Govoril je tako pametno, da bi bil
moral vsak sklepati, da je pameten
človek. — Še-le ko je začel plesati,
spoznali smo, da je norec.

flgata. In ti, mesto da bi ga zapodil, si tolkel
na pokrivačo in ga s tem še vspodbujal.

Cviren. Kaj sem hotel druzega, saj ti je pač
znano, da norcem treba vse pritrditi.

flgata. In če bi bil on prijel za sabljo in —
o ti Cvirenček čuj, čuj, odkod in po
kaj je prišla ona sablja v hišo? Kje
je? (Se ogleduje) Kje je sablja?

Cviren. Ni je več! Ko je Majer zbežal iz
hiše, vzel jo je Milek ter zbežal za njim,

— 37  —

najbrže se je bal, da ne bi norec koga
napadel; pa prosim te, Agata, sedi,
sedi, večerja bo mrzla.

flgata. Naj bo! O tem bova še govorila!
(Sede, si vzame dva cmoka in pokusi).
Pa sira si natrosil kaj ?

Cviren. Seveda, natrosil sem ga v kuhinji.

Agata. Jaz ga ne vidim.

Cviren. Se je stopil. (Si vzame cmokov in je).

Agata. Cmoki so prismojeni.

Cviren. Meni se ne zdijo.

Agata. Cmoki so prismojeni! Če jaz pra¬
vim, so ... .

Agata. |

Cviren. j Prismojeni!

Cviren. Prav gotovo, če ti praviš.

Agata. Kozarec je sicer tu, a vliti ni kaj vanj.

Cviren. Takoj, takoj! (Vzame z mizice od
zadej, nepolno litersko steklenico vina;
razume se, da je skoro sama voda ali
malinovec). Ali draga moja Agata, vina
je le prav malo, samo to ga je še.
(Strese steklenico in jo položi pred
Agato).

Agata. Saj ga je bilo sinoči skoraj še dva
litra.

Cviren. (Sede in je) Sinoči da, ali pri kosilu
si ga spila skoro en liter.

— 38  —

Hgata. Da nisi ti kaj drezal okoli vina!

Cviren. Niti pokusil ga nisem.

Hgata. Jutri naroči druzega. (Si natoči, ste¬
klenico drži vedno blizu sebe).

Cviren. (Zase) Krčmar mi ga ne da niti
kaplje več na upanje. (Si nalije vode v
svoj kozarec).

Hgata. Brez vina jaz ne morem živeti. Saj
to je še edina moja dobrota, da poku¬
sim včasih kapljo vina. (Pije).

Cviren. (Zase) Jaz bi ga včasih tudi rad pil.
(Pije vodo).

Hgata. (Potisne krožnik od sebe) Jaz ne bom
jedla te prismodarije.

Cviren. Jaz jih bom pa jedel, meni dišijo,
vse pojem!

Hgata. Pa tu ne. Lepo poberi vse z mize,
nesi v kuhinjo, skuhaj mi čaj in mej
tem se naješ cmokov.

Cviren. Pusti vsaj, da tu povečerjam.

Hgata. Ne morem čakati, sem vsa zdelana,
grem k počitku.

Cviren. (Pobira z mize) Grem, grem takoj,
nikar se ne jezi, jeza škoduje, potrplje¬
nje je božja mast — (hoče vzeti ste¬
klenico).

Hgata. Boš pustil! ? (Ga udari po roki) Kaj
te praša steklenica ?

— 39  —

Cviren. Mislil sem, ker ne ješ, da ne boš
niti pila.

Agata. Ste ga videli, ali se zgubiš ?

Cviren. (Nese posodo v kuhinjo, mej potjo
mu pade kozica na tla in se razbije) O
joj ! Koza mi je padla! (Počepne).

flgata. Koza? Boljše, da bi padel ti kozel!
(Ga prime za uho in počasi vrti. Cviren
poskakuje). Kaj mi boš še posodo raz¬
bijal ? A, a ?

Cviren. Agatka, lepo te prosim, pusti me,
Agatka! Uho mi otržeš.

Agata. (Ga pusti) Kaj uho, glavo, glavo da
bi odtrgala, potem bi bil vsaj pamet¬
nejši ! Še enkrat mi napravi kaj tacega!
Poberi črepinje!

Cviren. (Pobira) Kar sama se mi je izmuznila.

Agata. Tudi pomivalna skleda se ti je včeraj
„kar sama izmuznila". Če mi še eno
razbiješ, potem boš pomival v klobuku,
le dobro si zapomni!

Cviren. (Je vstal) Nič se ne jezi, bom že
bolje pazil, ampak čuj, Agatka —

Agata. (Ga prekine) Niti besedice, v kuhinjo !

Cviren. Agata, ne bodi taka, poslušaj me —

Agata. V kuhinjo pravim ! (Mu pokaže).

Cviren. (V kuhinjo grede) Kako je danes
nasajena in jaz moram  v sejo !

— 40  —

III. PRIZOR.

Agata sama.

Agata. Človek se mora vedno jeziti. Saj pra¬
vim, me vboge ženske imamo pač velik
križ s temi dedci, niti ene same reči ne
napravijo prav. Danes me pa posebno
jezi. Ve, da sem vsa trudna in zdelana
in gre ter mi napravi prismojene cmoke
za večerjo. — Ali ne bi ga — (posluš-
kuje). Kaj...  ? (Gre k vratom kuhinje).
Kaj godrnjaš, Pavle?

Cviren. (Od znotraj se sliši pomivanje krož¬
nikov). A jaj, ac, ac !

Agata. Kaj je, kaj te boli ?

Cviren. Voda je prevroča !

Agata. (Pri vratih) A tako, voda je prevroča,
ali si ne znaš pomagati ?

Cviren. Kako ?

Agata. (Proti občinstvu) Poglejte ga, voda
je prevroča, peče ga, pa mu ne pride
na misel, da bi prilil mrzle. Pavle,
Pavle. (Gre v kuhinjo).

IV. PRIZOR.

Milek sam.

Milek. Kakor kaže, je šel mojster že v sejo,
mojsterica pa že spi. (Odloži klobuk in

— 41  —

sleče jopo). Zdaj se pa spravimo na
Žigona. (Vzame Žigonovo jopo, sede
in začne prišijati rokave). Žigon ima
sicer prav, ali praktičen ni. Res je, da-
mu delamo jopo že dva meseca, ali
pomisli naj le, če bi mu jo bili napra¬
vili takoj, kdaj bi bila jopa že strgana;
tako pa bo imel danes čisto novo jopo.
— Denarja pa na svetu več ni, nikjer ne
morem dobiti dvajset kron; zdi se mi,
da je ves svet bankrot. (Siva).

V. PRIZOR.

Milek, Liza.

Liza. (Vstopi naglo, prinese hlače). Sramota
takim krojačem ! Tu jih imaš hlače!
(Vrže hlače v Milka).

Milek. Saj sem rekel, da bi še trikrat rada
prišla.

Liza. Radi tebe že ne, ampak radi hlač, ki
so brez gumbov.

Milek. Kaj hočeš, če je že toliko gumbov
brez hlač, zakaj ne bi bile ene hlače
brez gumbov ?

Liza. Nikar se ne šali. Hitro prišij gumbe,
ti skaza-krojač !

Milek. Oho ! Nikar me ne žali, to se pravi,

42  —.

vsaj mojega stanu ne žali, ker čeprav
-smo krojači, pa smo vendar brihtni in
imenitni ljudje, ker krojače vse potrebuje.
Liza. Jaz že ne !

Milek. Jaz tebe tudi ne!

Liza. Jaz tebe še manj !

Miiek. Liza, ne bodi taka !

Orkestralna par¬
titura štev. 7.

L

Liza. (Kuplet):

Noj— taka sem, taka
ko dekla je vsaka,
znam kuhanco sukat,
znam šivat in plest,
sem brhka, sem mlada,
sem dično dekle
ki v prsih mi bije
občutno srce.

Sem pridna, sem ročna,
znam mesit, znam prat,
tud’ pletem in likam,
znam pisat in brat.

Se nekaj povem vam:
zaljubljena sem !

Možila b’se rada,
za fanta ne vem.

Zdaj punca pač vsaka
na fanta že čaka;
zakaj pa ga nebi
dobila še jaz ?

Saj fantov prav čednih
se polno dobi.

Krojačev pa takih
povsod mrgoli!

Sem čvrsta, sem mlada,
se nič ne bojim,
jaz fanta po volji
gotovo dobim !

No — kaj se pa hoče ?
Zaljubljena sem !

Možila b’se rada,
za fanta ne vem.

(Mej tem ko Liza poje, Milek prišiva gumbe na hlače
ter jo vsako toliko pogleda).

Milek. (Proti občinstvu) Ste jo čuli? Možila
b’se rada za fanta ne ve ; fant pa ji
pravi: ne, ne, to ne gre, prerada le
kažeš ti svoje zobe.

43  —

Liza. S teboj ne bom več govorila ! (Sede
daleč od njega na levo stran odra in
se obrne na levo).

Milek. Jaz tudi ne s teboj! (Se odmakne do
kraja in obrne na desno).

(Pavza. Mej tem, ko prišiva Milek gumbe, obrne se

Liza proti Milku, ga pogleda pa se naglo obrne od

njega. Istotako pogleda Milek Lizo. To se zgodi dva¬
krat, trikrat. Naposled -se srečata s pogledi).

Liza. (Za-se) Vendar me je pogledal. (Se
nekoliko približa Milku s stolico vred).

Milek. (Za-se) Vendar me je pogledala. (Se
istotako približa Lizi).

(Molk. Zopet se pogledata).

Liza. (Za-se) Zopet me je pogledal, rad me
mora imeti. (Se mu zopet približa ka¬
kor prej).

Milek. (Za-se) Zopet me je pogledala, rada
me mora imeti. (Se ji približa kakor
prej).

(Kratka pavza, zopet se pogledata).

.Liza. (Za-se) Da bi le kaj spregovoril.

Milek. (Za-se) Da bi le kaj spregovorila.

(Se pogledata).

Liza. (Za-se) Zopet me je pogledal.

Milek. (Za-se) Zopet me je pogledala. (Se
primakne proti njej. Se odkašlja, glasno):
Lepo vreme je danes!

— 44  —

Liza. (Se primakne proti njemu) Lepo je res,,
krompir kaže dobro.

Milek. Bojim se, da bo droben.

Liza. (Za-se) Beseda „ti“ pomeni dobro.
Milek. | (Se pogledata in čisto približata ) 1
Liza. j No? (Vstaneta).

Agata. (Vstopi naglo, oba se prestrašita, in
gresta narazen. Proti Milku) A tukaj si ?
Ali ga vidiš Liza? Zakaj je ne vzameš,
a? Zakaj si ji rekel ježevka? Ti obreka
srakoperska! Zakaj si zahteval, naj ti
da dvajset kron, a?

Milek. Sem hotel —

Agata. Jaz ti bom dala —

Milek. Dvajset kron? Če mi daste dvajset
kron, jo pa vzamem takoj.

Agata. Potem jo vzameš? Za dvajset krom

(Se pogledata).

j (Za-se) Še noče govoriti.

VI. PRIZOR.

Prejšnja in Agata.

— 45  —

pa res ni vredno prepirati se ; čakaj Liza,
jaz ti posodim dvajset kron. (Proti ku¬
hinjskim vratom) Cviren ! Cviren !

VII. PRIZOR.

Prejšnji, Cviren z loncem, ki ga briše.

Cviren. Kaj želiš Agatka?

Agata. Daj mi dvajset kron !

Cviren. Kaj ? Dvajset kron ? (Zagledavši Lizo
skrije lonec za hrbet).

flgata. No, ali jih nimaš?

Cviren. (Išče) Imam — nimam — imam — :
nimam — čemu jih potrebuješ tako
naglo ?

Milek. Fanta bi rada kupila, fanta, oni le
punci, pak za tako ceno se že ne pro¬
damo! Jaz mislim, da sem vendar več
vreden, ko dvajset kron! Liza, stop
nazaj! (Vzame jopo in zbeži).

Agata. Kam bežiš?

Liza. Spet je všel! (Joka).

Agata. Teci za njim, teci! Morda ga vjameš!
Kaj se kremžiš! Ga že dobimo!

Liza. Ne vem, če bo kaj! (Odide za Milkom).

Agata. Teci, teci za njim !

— 46  —

VIII. PRIZOR.

Agata, Cviren.

Agata. Vidiš, kakšni tirani ste možki? Radi
vas moramo me ženske vedno pretakati
gorke solze.

Cviren. Jaz nisem kriv.

Agata. Kaj nisi kriv, vsi ste enaki, in zdaj
prinesi mi čaj!

Cviren. Takoj, takoj, samo prej bi te rad
nekaj prosil. (Briše lonec).

Agata. Prosil ? (Sede) Kaj pa želi naš gospod
Pavlek, da slišimo! (Dene roke križem
in se nasloni š hrbtom na stolico).

Cviren. (Se odkašlja) Sama vidiš, draga že¬
nica, kako sem priden, zato prosim —
pusti me danes nekoliko iz hiše.

Agata. Ka-a-a-j ? Kaj si rekel? Ha-ha-ha!
Ne slišim dobro.

Cviren. Samo eno urico, imam —

Agata. (Ga prekine) Ne slišim nič, sem
gluha !

Cviren. Ali poslušaj me, ne bodi taka!

Agata. Taka pa taka!

Cviren. Guj, Agatka, že tri mesece nisem
bil nikjer, jaz moram —

Agata. (Vstane) Nikar me ne jezi! Prinesi
mi čaj, napravi rezance in spat!

— 47  —

Cviren. Ali prosim te, ljuba ženka poslušaj,
imam opravilo —

Rgata. Ti bom že dala opravilo, po noči
okoli kolovratiti, po gostilnah razgrajati,
to bi bilo za te, uboga žena pa naj
doma pretaka britke solze! Ti imaš
mene in to ti mora zadostovati!

Cviren. (Za-se) Tako da ne bi te imel! (Gre
v kuhinjo).

IX. PRIZOR.

Agata sama.

Rgata. Kaj se še izmisli — ali ste ga videli ?
To bi bilo kaj za te, kaj ne, Pavle? Taki
so ti možki, posebno krojači, ne znajo
druzega ko zbadati!

E, Pavle, Pavle, srečen si, da
imaš mene pri hiši, da srečen, ker mene
ril ko delo od ure do ure, od minute
do minute. Če pa včasih zahtevam kaj
malega od svojega Pavleta, imam tudi
prav, da mi na primer zjutraj kavo skuha,
in mi jo včasih, če mi je slabo, prinese
na posteljo; če mi večerjo pripravi; če
mi posodo pomije, hišo pospravi in
pomete, sama vendar ne morem vsega
opraviti. — Pa jaz nisem bila nikoli
vstvarjena za krojača ne, najbolj bi se

— 48  —

podala za gostilničarko! He, to bi bilo
življenje! E jaz reva, da moram imeti
tacega moža !

X. PRIZOR.

Agata, Cviren.

Cviren. (Vstopi s čajem, za-se) E jaz revež,
da moram imeti tako ženo! (Glasno)
Tu je čaj. (Ga postavi na mizo).

Agata. Čuj, ti Cvirenček, jutri moram v me¬
sto, v hiši manjka marsikaj; ni kave,
ni sladkorja in kaj vem, kaj še vse
manjka. Glavna stvar pa je, da si mo¬
ram kupiti novo bluzo, nimam skoro
kaj obleči.

Cviren. Jaz še manj. Saj ni niti mesec od
tega, kar si si kupila novo bluzo.

Agata. In če hočem jutri v mesto, mi mora
Tina posoditi svojo bluzo. Ali je ni še
poslala ?

Cviren. Nič nisem videl.

Agata. Vidiš, kakcr skrbiš za svojo ženo...
še obleko si moram izposojevati, če
hočem kam iti, sramota!

Cviren. Saj imaš še skoro novo bluzo.

Agata. Kaj misliš, da bom vedno v eni
hodila?

— 49  —

4

Cviren. Ampak jutri — pojdi rajše kak drugi
dan — ker —
flgata. Zakaj ne jutri?

Cviren. Hm — vidiš — denarja je po malem.
Rgata. Kaj misliš, da ti ga bom jaz kovala ?
Ta je lepa! Ali nisi gospodar? Skrbeti
moraš za vse! (Meša čaj). Si pridjal
sladkorja ?

Cviren. Sem.

Rgata. (Pokusi) Čaj je tudi prismojen!
Cviren. Vse je prismojeno.

Rgata. Pa žganja nisi prilil ?

Cviren. Ga ni kapljice več.

Agata. Kam je pa šlo?

Cviren. (Za-se) V tvoj želodec.

Rgata. Prinesi mi ruma.

Cviren. Ruma ni več.

Rgata. Kdo ga je spil?

Cviren. Jaz že ne. (Za-se) Če ga ni mačka.
Rgata. Kaj tako skrbiš za svojo ženo? Pojdi
v štacuno in prinesi mi ruma!

XI. PRIZOR.

Prejšnji, Jera.

Jera. Dober večer! Gospodar me je poslal.
Rgata. Kaj hočeš?

Jera. Je rekel, da plačajte kaj na račun, ker

50  —

tabla je že vsa popisana in da vam ne
da nič več na upanje.

Cviren. (Za-se) Ta je prinesla ruma!

Agata. Kaj, tak revež je postal tvoj gospodar?
Kaj nima kaj jesti? Ali misli, da bomo
zbežali ? Sram ga bodi!

Jera. Je rekel, da plačajte kaj na račun.

Agata. Reci mu, da pridem jaz jutri govorit
ž njim.

Jera. Če ne plačate, vas bo tožil.

Agata. Kaj pa to tebe briga ? !

Jera. Mene prav nič ne briga ampak. . .

Agata. Ampak pojdi, od koder si prišla.

Jera. Grem, grem, pa povem mu vse.

Agata. Kaj mu poveš?

Jera. Da ste rekli, sram ga bodi.

Cviren. Ne, Jera, tega mu ne smeš povedati!

Agata. Le povej mu le, jaz se ga prav nič
ne bojim!

Jera. A za to, ker vam je dal na upanje, naj
ga bo sram? To je v zahvalo?!

Agata. Tiho ! In poberi se!

Jera. Saj grem, grem, ne bojte se, pri vas
že ne ostanem. (Odide).

Cviren. Ampak, Agata, ne bodi taka, po¬
misli .., .

Agata. Kdo pa tebe kaj praša. Pojdi k svo¬
jemu delu!

— 51  —

Cviren. (V kuhinjo grede) Tako grmi in jaz
moram  v sejo.

XII. PRIZOR.

Agata sama.

flgata. Ali misli štacunar, da ne bomo imeli
kaj jesti, ako nam on ne da več na
upanje? Temeljito se motiš, debeluhasti
kramar! Kaj morda ni druge štacune
na svetu? Če ne daš ti, da pa drugi,
pa tretji! Še mar mi ni, sem pač ne¬
umna, da se jezim, kar mi utegne še
škodovati, ker jaz sem grozno rahlega
želodca. Še to kapljo spijem in grem
takoj k počitku. (Pije).

XIII. PRIZOR.

Agata, Cviren.

Cviren. (Vstopi mej tem, ko Agata pije;
prinese skledo testa, ploh in valjar, po¬
stavi ploh na mizo in se pripravi k
valjanju). Potrpljenje je božja mast.

Rgata. Zdaj grem, ti pa bodi tih in miren,
opravi svoje delo in spat! Si razumel?
(Odhaja v sobo).

Cviren. (Za njo) Agata, Agatka ! Čuješ — jaz
moram —

— 52  -

Agata. Sem gluha-a-a ! (Zaloputne vrata tako,
da vdari Cvirna z vratmi po nosu).

XIV. PRIZOR.

Cviren sam.

Cviren. (Si tiplje nos) O ti rebro Adamovo
ti! Se nos mi hoče odbiti! Jaz res ne
vem, kaj bo iz tega! Vsak dan je hujša.
(Se pripravlja k delu). Najprej napravim
rezance, in potem, potem pa — (valja
testo) e križ, križ! E Pavel, kako si bil
nespameten. Bedak, grčavi tepec sem
bil! Kako sem bil srečen, dokler nisem
imel te nadloge. — E, bolje je, da ne
mislim na to. (Hitro valja, kakor da bi
se hotel znebiti teh misli. Po kratki pavzi
nadaljuje). Zdaj sem jetnik. — Kaj
vedno bom jetnik ? (Se zamisli in na¬
sloni z obema rokama na valjar, po
kratki pavzi kakor da bi se probudil). Ne !
Nikakor ne! Temu treba narediti konec !
(Odveže si predpasnik). Proč ti pred¬
pasnik! (Zažene predpasnik v stran).

Agata. (Od znotraj) Pavle ! Pavle!

Cviren. (Se prestraši, si hitro priveže pred¬
pasnik in začne hitro valjati in razte¬
zati testo) Kaj je? Kaj želiš, Agatka?

— 53  —

Nikar se ne jezi, ljuba Agatica (Ostavi
delo). Da bi vsaj zaspala !... (Posluša).
Kaj hočem, potrpeti treba, bo že bolje...
Kolikokrat sem že sklenil, postaviti se
ji po robu, a vselej, kadar jo zagledam
ali zaslišim njen glas pa — to testo je
pa danes trdo. (Valja).

XV. PRIZOR.

Cviren, Trček.

Trček. (Vstopi pri srednjih vratih, se ustavi,
gleda Cvirna, ki valja testo, maja z
glavo in se smehlja, Cviren ga ne
opazi, po kratki pavzi). Kaj pa delaš,
prijatelj? Pavel? Ha-ha-ha!

Cviren. (Se prestraši, sram ga je, predpasnik
si naglo zvije okoli pasa ter se začne
ironično smejati). Ha-ha-ha! (Oba se
močno smejeta).

Trček. Kaj mesiš štruklje?

Cviren. Štruklje? — Ha-ha-ha ! — da prav res
štruklje. Vidiš, stvar je taka. Jaz nisem
še nikoli štrukljev — to se pravi, jedel
sem jih že — štruklje, pa štrukelj od
štruklja je velika razlika — in meni
štruklji jako dopadejo — če so dobri —
in sem stavil, da napravim štruklje — z

— 54  —

eno besedo — da napravim prave štru¬
klje — da bodo res štruklji!

Trček. Od kdaj pa si postal tak štrukljar?

Cviren. Štrukljar ? Jaz nišem štrukljar, samo
pravim, da mi štruklji dopadejo.

Trček. Meni so posebno v tek, pa ne da bi
jih sam mesil, (pantominično, kakor bi
mesil štruklje) ampak na krožniku.

Cviren. Meni je pa prav to všeč. Sam mesil,
sam kuhal, sam jedel! Vidiš — vsak
človek ima svoje veselje, svoj šport
in mož mora znati vse! Kdor vse
zna, je neodvisen in sam svoj gospod!

Trček. Kaj pa žena pravi, ker ji delaš kon¬
kurenco ?

Cviren. Saj ona ne ve, da se jaz s tem za¬
bavam. Seveda .. ., da bi ona to ve¬
dela . .. !

Trček. Kje pa je ona?

Cviren. Ona ? E, ona je — že ves popoldan
jej ni kaj prav, zato sem ji rekel, da
naj gre v posteljo.

Trček. Tako? Ampak hudega vendar ne
bo, kaj ?

Cviren. O ne, ne, le v glavi ji malo brenči.

Trček. To ni nič. Sedaj pa morava v sejo 1

Cviren. Jaz grem takoj, pa — (ozre se proti

— 55

sobi na desno) se moram prej nekoliko
preobleči.

Trček. Kaj se boš preoblačil, saj smo doma;
vidiš, kakšen sem jaz ?

Cviren. Takšen vendar ne morem iti!

Trček. Če že hočeš, preobleci se naglo, te
počakam.

Cviren. Ni treba, idi naprej, pridem že za
taboj.

Trček. Dolgo pač se ne boš mudil, počakam
te! (Sede).

Cviren. Da—pa—veš—hm—!

Trček. Kaj premišljuješ? — Morda se bojiš
žene ?

Cviren. Kaj ? Jaz da bi se bal žene ? Pri¬
jatelj, slabo me poznaš! Tukaj sem jaz
gospodar! (Se udari po prsih).

Trček. No, včasih se dogaja, da je žena
gospodar, sicer pa, če je mož zaprav¬
ljivec in pijanec, tedaj ima žena prav,
da gospodari, drugače pa naj bo žena
pridna gospodinja, mož pa dober go¬
spodar in vse bo dobro.

Cviren. Tako bi moralo biti povsod, res,
prav zares. —

Trček. Moralo bi že biti, ali ni.

Cviren. E, da (vzdihne) ah ! E, da . ..

Trček. Kaj ti je?

- 56  —

Cviren. Premišljujem, katere hlače bi pre¬
oblekel.

Trček. (Glasno) Ha-ha-ha !

Agata. (Od znotraj) Pavle, Pavle!

Cviren. (Kihne dvakrat, trikrat, da bi pre¬
glasil Agatin glas).

Trček. Kaj imaš nahod.

Cviren. Pa še kakšen, grozen nahod!

Agata. (Od znotraj) Pavle, Pavle!

Cviren. (Zopet kiha da bi prikril Agatin glas).
Trček. Joj kakšen nahod.

Agata. Pavle, ali si gluh ?

Trček. Saj je tvoja žena ?

Cviren. Tiho! Zgodilo seje  nekaj groznega!
Trček. Povej mi, kaj je ž njo ?

Cviren. Kaj ne razumeš? (Se vrže obupan
in osramočen na stol). Moja žena je
— ah —.

Trček. Kaj je s tvojo ženo ?

Cviren. Znorela je!

Trček. Tvoja žena znor-ela ?

Cviren. Pa še kako !

Trček. Ti revež, ti!

Cviren. Pa še kakšen !

Trček. Ali si poslal po zdravnika ?

Cviren. Neče ga.

Agata Pavle, ali odpreš?

— 57

Cviren. Prosim te, pojdi v sejo, reci, da
pridem pozneje!

Trček. Nikakor ne! Ti moraš ostati doma,
povem da ti ni mogoče priti, ker ti je
žena znorela. —

Cviren. Ne, tega ne smeš povedati nobenemu !
Ali mi obljubiš ?

Trček. Ne povem nikomur. Častna beseda !
(Mu da roko).

Cviren. Dobro, zdaj pa pojdi! (Ga sili).

Trček. Samo povej mi, ali jo je prijelo
naenkrat ali kako ?

Cviren. O ne, prijemalo jo je že dolgo,
nocoj jo je pa kar zgrabilo ! Idi, idi!

Trček. Jej, jej ! To je grozno!

Cviren. Idi, idi! (Ga pahne ven).

XVI. PRIZOR.

Cviren sam.

Cviren. (Si naglo odvije predpasnik) Človek
mora znoreti! (Začne naglo valjati in
tanjšati testo, mej tem pa govori glasno
sam s seboj in posnema, kolikor mo¬
goče Trčkov glas).

Naraven glas: Kaj pravite vi k temu, a?

Posnemajoč glas : Jaz pravim, da je to grda,
nesramna laž !

— 58  —

Mar. glas: To ni res!

Pos. glas : Vi ste tepec !

Nar. glas : Tiho vam pravim! Drugače vas
telebnem skozi vrata, kaj mislite vi, a?

XVII. PRIZOR.

Cvireti, Agata.

Rgata. (Vstopi, ostane blizu vrat, gleda in
opazuje Cvirna, ki se krega sam s
seboj).

Cviren. (Nadaljuje, kakor da ne bi je bil
opazil).

Pos. glas : Vi ste butec !

Nar. glas: Jaz? Čakajte! (Vzdigne valjar,
kakor da bi hotel koga udariti) Na!
(Udari po zraku) Tu imaš, butec! (Gre
k vratom in zapodi namišljenega pre¬
pirljivca ven) Alo — marš! Takoj se.
mi poberi ! Na! (Mu da brco in zapre
vrata) Na! tako ti šema, zdaj bo vsaj
mir! (Zapre vrata).

Agata. Ha-ha-ha —!

Cviren (Kakor, da ne bi vedel, da je bila
žena že prej v sobi). Kaj ti si, Agata,
kaj ne spiš?

Rgata. (Roke križem). Kaj pa dela moje
prebrisano krojače ? Ali plašiš muhe,
ali te trka luna ?

— 59  —

Cviren Ne, ne — ampak — vidiš, kadar
sem sam — tako v sobi, me večkrat
obide nek strah in da se znebim strahu,
pa-začnem govoriti sam s seboj.

Agata. Kaj bledeš ? Ali sanjaš ? (Zamahne z
roko). Kaj mi ni še poslala Tina bluze ?

Cviren. Ne še.

Rgata. Da ni pozabila, moram kar sama po
njo! (Ogrne si veliko naramno ruto)
Vrnem se kmalu, ti pa le naprej
sanjaj ! Pazi pa, da te ne pobere kak
strah ! (Odide).

XVIII. PRIZOR.

Cvtren sam.

Cviren. (Sede ves zmučen na stol) O sveta
potrpežljivost, ti ena največjih čedno¬
sti, a mene vendar preveč mučiš. Kaj
sem storil, reva, zdaj še-le spoznam,
prepozno mene greva, ko tebe že imam.
(Premišljuje) Ne, ne bova — tako ne
more dalje! Kaj sem pravzaprav jaz ?
Ali sem mož, ali žena, ali hlapec ali
dekla ? Nič nisem, suženj sem ! — Jaz,
izučen krojač, ki poznam tri jezike !
Ki sem prehodil pol sveta, pa suženj
— dosti, dosti tega! (Si odveže pred-

60  —

pašnik in ga zažene v stran). Pojdi se
solit! Mož hočem biti, pravi mož, cel
mož! (Nese v kuhinjo ploh, valjar in
testo). Dosti tega!

XIX. PRIZOR.

Milek sam.

Milek. (Vstopi previdno).

Orkestralna par¬
titura štev. 8.

(Kuplet).

D’narja ni,
pa ga ni!

Vse dandanes
že kriči.

D’narja ni,
pa ga ni!

Vse dandanes
že kriči.

Kje pa je mojster? Ampak suša pa
taka — večja, kakor tisto leto, ko je
bilo tistih sedem suhih krav. (Pogleda
v kuhinjo). Mojster, mojster!

— 61  —

XX. PRIZOR.

Milek, Cviren.

Cviren. (Pride iz kuhinje) Kaj je, Milek?

Milek. Pet kron sem dobil. Petnajst pa jih
dobim, posodila mi jih bo sestra —
takoj ko pride oče domov — če jih bo
imela — (vzame robec, v katerem ima
zvezan denar).

Cviren. (Ga potreplja po rami). Prav, prav,
Milek, prav!

Milek. Teh pet kron vam lahko takoj dam,
ali pa vam dam pozneje vseh dvajset
skupaj. —

Cviren. Daj mi za sedaj teh pet.

Milek. Tu jih imate! (Mu jih da).

Cviren. Hvala ti, Milek, vrnem ti jih v krat¬
kem, saj bo zdaj zaslužek z uniformami.
Ali si nesel uniformo v občinsko sobo ?

Milek. Ne še, zdaj grem domov in potem
jo nesem takoj.

XXI. PRIZOR.

Prejšnja, Jernej.

Jernej. Dober večer! Prišel sem po najem¬
nino, niste plačali že dva meseca. Meni
je vseeno. Gospodar je rekel, da če ne
plačate, vam odpove stanovanje in jutri

— 62  -

vas bo tožil. Ste razumeli ? Tako je
rekel gospodar. Meni je vseeno.

Cviren. Razumel, razumel.

Milek. Kaj ni gospodinje doma?

Cviren. Ne, šla je ven.

Jernej. Dajte mi denar! (Stegne roko).
Plačati morate trideset kron! Meni je
vseeno.

Milek. Kaj, prav nocoj moraš prinesti denar
domov ?

Jernej. Prav nocoj, tako mi je rekel go¬
spodar, meni je vseeno.

Cviren. (Misli, kje bi našel denar) Čakaj Jer¬
nej, v desetih minutah sem tu. (Obleče
jopo).

Jernej. No, potem pa počakam, pa ne mu¬
dite se dolgo.

Milek. Take sile menda ne bo, da ne bi
mogel počakati četrt ure. (Zbadljivo).
Meni je vseeno !

Jernej. Ti ne veš, Milek, imam še veliko
dela in moj gospodar je čuden, siten
mož.

Milek. In zraven skopuh, saj ga poznam,
trese se za zrno prosa!

Cviren. (Vzame klobuk). Takoj bom tu,
Jernej. (Odide).

Jernej, Že prav.

— 63

XXII. PRIZOR.

Jernej, Milek.

Milek. Kaj pa s teboj, Jernej ? (Ga vdari
po rami). Kaj se ne boš ženil?

Jernej. Jaz ženil ? Jaz se ne bom ženil.

Milek. Kaj se ne boš ? Saj Neža ni napačna
punca.

Jernej. Da, rečem ti po pravici, Milek, kdaj
me je že tako — milo pogledavala, pa
jaz sem se delal vedno slepega in
gluhega.

Milek. Pa pridna je Neža, in tudi imela bol
(Pokaže s prsti).

Jernej. Kaj ne bo imela, saj služi že celo
večnost, ampak tako — nekam — trda
je, nerodna in starikava.

Milek. Kaj tisto, koliko bo imela, koliko ?

Jernej. Najmanj tristo.

Milek. Let ?

Jernej. Ne, ne, goldinarjev, prihranjenih.

Milek. Jaz sem prašal, koliko let ima, ko¬
liko je stara?

Jernej. A tako, pravi, da jih teče štirideset.

Milek. Potem sta pa skupaj. Jernej! Le
vzemi jo! Kar imaš ti in kar ima ona,
saj spravita celo kmetijo skupaj,

Jernej. Kaj misliš, da bi jo vzel V

64  —

Milek. Kaj boš čakal, saj si že zadosti star
in tudi pameten-bi že lahko bili

Jernej. Vidiš, Milek, jaz pravzaprav tudi več¬
krat mislim, da bi jo vzel, pa bojim
se stroškov — stroški vidiš, so veliki,
stroški.

XXIII. PRIZOR.

Prejšnja, eksekutor.

Eksekutor. (Ima rudečkast nos, rad pije, je
nekoliko natrkan, ima mošnjo za spise).
Dober večer! Ali je gospod Cviren Pa¬
vel, krojaški mojster iz Podloge hišna
številka 19 doma?

Milek. Kmalu pride, kaj dobrega ?

Eksekutor. Od mene po navadi prav malo
ali nič dobrega, moja služba je taka !
Čakati pa ne utegnem, stvar je silna.
Na predlog Ivana Javorja, trgovca iz
Košare, imam nalog, napraviti rubež
s prenosom. (Odpre mošnjo in vzame
iz nje spis).

Milek. Če imate vročiti kak spis, le meni
ga dajte, ga že jaz izročim mojstru.

Eksekutor. To ni spis, to je popis.

Milek. Ne razumem.

Eksekutor. Čakajte, boste takoj razumel t

— 65  —

5

(Vzame svinčnik in piše na svoji mo¬
šnji). Ta čas pa pride mojster. —
Glejte: ena miza, (piše) tri stolice —
stroja ne smem zapisati.

Milek. Kaj delate?

Eksekutor. Ali še ne razumete? Rubež je v
hiši, rubež!

Milek. Počakajte vam pravim, mojster pride
takoj!

Eksekutor. Žal mi je, a čakati ne morem,
čas je zlato, ali denar ali rubež. Moja
služba je taka, jaz ne morem pomagati!

Milek. Mojstra moram poiskati, da bi le ve¬
del, kam je šel. (Odide naglo).

Jernej. Čuj, čuj Milek, čakaj! (Gre za njim).

XXIV. PRIZOR.

Eksekutor sam.

Eksekutor. (Se ozira po sobi) Tu ni druzega
— aha ura! (Piše). Stenska ura, sicer je
malo vredna, zdi se mi, da je ravno
tako zanesljiva, kakor pratka. (Zagleda
kovčeg in dežnik). Še nekaj, ta kovček
pa je res lep, in tudi dežnik! (Piše).
To pa takoj s prenosom zarubimo.
(Vzame kovčeg in dežnik pod pazduho).

— 66  —

Orkestralna par- (Kuplet) :

titura štev. 9.

- I.

Eksekutor sem oblast,
hodim rubit a ne krast.

Vse pograbim,
v mošnjo spravim,
vse pretresem
in odnesem.

Ta moja služba je visoka,
da vse pred mano škripa, poka !

II.

Jaz sodnije sem organ,
rubež delam vsaki dan.

Kdor ne plača,
kdor ne vrača,
ga zarubim
in oskubim.

Ta moja služba je visoka,
da vse pred mano škripa, poka!

III.

Vse zapleni moja pest,
ker sem eksekutor zvest.

Rubim ure,
race, pure.
mize, stole,
krave, vole.

Ta moja služba je visoka,
da vse pred mano škripa, poka!

IV.

Ko sem bil še fantič mlad,
pravil oče mi je rad :
to je glava,
to bo slava!

Tebe čaka
čast prvaka!

Ta moja služba je visoka,
da vse pred mano škripa, poka!

67  —

Zdaj pa naprej, če najdemo še kaj.
(Odide z dežnikom in kovčegom v
kuhinjo pevaje za-se): Ta moja služba
je visoka . . .

XXV. PRIZOR.

Jernej sam.

Jernej. Ga ni več. Ampak nič dobrega ne
kaže, kadar prihajajo taki možje v hišo ;
moj gospodar vedno pravi: le suše in
toče ne na polju in le zdravnika in ek-
sekutorja ne v hišo !

XXVI. PRIZOR.

Majer, Jernej.

Majer. (Pokuka previdno skozi srednja vrata)
Pst, pst! Čujte vi! Ali je gospodinja
doma ?

Jernej. Ne, šla je z doma, tudi gospodarja
ni dbma !

Majer. (Vstopi) Dobro! V velikem strahu
pozabil sem kovčeg in dežnik. (Išče).
Kam so mi djali? Tu ne najdem nič.
Gotovo so spravili v sobo, ampak —
ali res je ni doma, gospodinje ?

Jernej. Prav res ne.

Majer. Za dežnik še mi ni toliko,'ampak za

68  —

kovčeg — kako sem moral vraga poza¬
biti ? (Hoče v sobo, pa se takoj ustavi).
Ali res ni gospodinje notri?

Jernej. Če vam pravim.

Majer. Dobro torej. (Gre previdno v sobo).

Jernej. Kaj pa ta išče ? Čudno se mi zdi
vse to — čudno — to ni po dobrem, pa
naj bo, kar hoče, meni je vseeno 1

XXVII. PRIZOR.

Jernej, Cviren.

Cviren. Kaj še čakaš, Jernej ?

Jernej. Kaj pak, saj mi niste še dali tri¬
deset kron!

Cviren. Jaz nimam več ko pet kron. (Išče
po žepih). Kam sem jih djal? (Išče).

Jernej. Morate plačati trideset kron ! (Stegne
roko).

Cviren. Če pa nimam več ko pet? Vzemi
teh pet za sedaj! (Išče). Ostalo bom
pa — kam vraga sem jih djal? Ne
da bi jih zgubil! (Gleda po tleh), "ta
je lepa, še tega se je manjkalo — (išče
po žepih) pri meni je vse mogoče, prav
zgubil sem jih. — Nimam jih več ! Kadar
človeka nesreča preganja. —

— 69  -

XXVIII. PRIZOR.

Prejšnji, Žigon.

Žigon. (Vstopi) Ali jopo, ali sukno ! . ..

Cviren. (V zadregi) Jopo — jopo — seveda,
kaj pa da !

Žigon. Pokažite jo !

Cviren. Milek, kje je jopa? Milek! Milek!
Ampak — (išče po žepih).

Žigon. (Jezno) Kaj Milek. Jaz nočem Milka !
Jaz zahtevam svojo jopo ali pa sukno
in denar, ki sem vam ga dal naprej!

Cviren. (V strahu) Prosim vas — vse bom
dal vse. Kam — (išče).

Žigon. Jaz sem vaših prošenj sit, razumete?

Cviren. Razumem, da, kajpada, a prosim po¬
trpljenja ! Potrpljenje je božja mast. To
je že od — (išče po žepih).

XXIX. PRIZOR.

Prejšnji, Agata. (Ta prizor se mora vršiti zelo
naglo in točno).

Agata. (Vstopi, v časniškem papirju ima za¬
vito bluzo, v drugem pa steklenico)
Kakšen semenj je tu, Cviren ? (Mu po¬
kaže steklenico). Ta je za jutri opoldan,
denem jo v omaro, pazi dobro! (Gre
v kuhinjo. Ko je odprla vrata kuhinje,

70  -

se sreča z eksekutorjem, Agata se pre¬
straši in odstopi). Kdo je tu ?

Eksekutor. (Vstopi) R-r-r-rubež! (Proti Agati).
Ali ste vi Cviren ?

flgata. Vam se meša ! (Gre naglo v svojo
sobo na desno).

Žigon. (Jezno na Cvirnovi levi). Dajti mi
jopo! (Ga potegne za rokav).

Jernej. (Stegne roko proti Cvirnu na Žigo-
novi levi). Dajte mi trideset kron!

Hgata. (Je mej tem odprla vrata, sreča se z
Majerjem, ki hoče iz sobe, se prestraši
in vsklikne). Ah, vi? V stran od mene!
(Se umakne v ozadje).

Majer. Proč od mene, proč! V stran! (Se
umika, zadene s hrbtom ob Cvirna in
zbeži, Cviren ob Žigona, Žigon ob Jer¬
neja, Jernej ob eksekutorja, ki se ma¬
lone zvrne. Stojijo tako le:

Cviren, Žigon, Jernej, eksekutor).

□ □ □ □

Cviren. (Za-se) Zdaj je čas! (Glasno) Čakaj,
Agata, jaz ga že vjamem ! (Teče za
Majerjem).

Žigon. Cviren ! Jopo, jopo ! (Teče za Cvir¬
nom).

— 71

Jernej. Cviren! Trideset kron! (Teče za
Žigonom).

Eksekutor. Cviren! Nate akt! Cviren! (Teče
za Žigonom s kovčegom in
dežnikom).

Orkestralna par¬
titura štev. 10.

flgata. Kam tečeš, Cviren! Cviren! (Teče za
njimi. Takoj godba).

(Godba začne svirati, ko je še Agata na odru).

Zagrinjalo pade naglo.

- 72  -

III. DEJANJE.

Občinska soba.

(Na sredi večja miza za. odbornike s stolicami. V
ozadju omara za razne spise; mala miza, na njej za¬
pisnik, črnilnik i. t. d. Na zidu obešalnik in par slik*
Na sredi visi petrolejska svetilka. V kotu par zavitih
zastav na drogu).

Orkestralna par¬
titura Štev. 11.

I. PRIZOR.

Župan, Kožuh, Pečka in Slak sedijo pri mizi.

Kožuh. Kakor kaže, še sklepčni ne bomo
danes.

Pečka. Kje so pa drugi ? Kje je tajnik ?
Župan. Tajnika ne bo, sestra se mu je po¬
ročila, moral je na svadbo.

II. PRIZOR.

Prejšnji, Trček.

Trček. Bog ga daj, možje!

Vsi. Dober večer!

Slak. Počasi se že zberemo.

Kožuh. Kako pa to, da ni Cvirna ? Čudno,
danes imamo odločiti o riovih unifor-

- mah, a krojača Cvirna le ni.

Slak. Če ne bo delal on, bo delal pa kdo
drugi, kaj manjka krojačev in tudi ce¬
nejših sicer!

— 73

Trček. Čujte, župan. (Gre v ospredje, mu
namigne, naj gre za njim).

Župan. Kaj pa je? (Gre za njim).

Trček. Veste-li, zakaj ni Cvirna v sejo? Ali
ne veste nič novega ?

Župan. Nič, kaj tacega ?

Trček. Povem vam, toda edino pod pogojem,
da ne črhnete nikomur besedice.

Župan. Tu je moja županska roka! (Mu da
roko).

Trček. (Potegne župana še bolj v ospre¬
dje. Pečka zapazi, da se župan in
Trček razgovarjata tajno, vstane, se
nekoliko približa in vleče na ušesa).
Povem vam torej, da se je Cvirnovi ženi
danes, sedaj-le zvečer (zaokroži z roko
ob čelu) zmešalo. — Toda tiho!

Župan. (Se začudi). O-o-o ! Joj, joj!  Hm —
hm! (Za-se) To pa moram takoj po¬
vedati svoji ženi.

Pečka. (Za-se) Kaj se je moralo zgoditi ?

Župan. E glava, glava! (Išče po žepih).
Občinski red sem pozabil doma in pri
današnji seji ga potrebujemo, skočim
kar sam ponj, takoj pridem! (Odide
povedat svoji ženi, da je Agata zno¬
rela).

— 74  —

III. PRIZOR.

Vsi razun župana.

Pečka. Kdaj pa začnemo enkrat s to sejo?
Kaj bom čakal tu do polnoči? (Sede
k Slaku in se razgovarja ž njim).

Trček. Dajte mi prežo, vi Kožuh, ki imate
tako dobrega.

Kožuh. Tudi dve! (Mu da prežo). Vsak vam
ne ponudi tacega ne, je skoraj sam
trentin in radika.

Trček. Zato vam pa nekaj povem. (Potegne
ga v ospredje na isto mesto, kakor
prej župana). Ampak pod pogojem, da
ne zinite nikomur o tem, ker ne ve še
nihče ! Dajte roko !

Kožuh. Kaj jaz? (Mu da roko).

Pečka. (Je zapazil, da govorita nekaj tajnega,
vstane in prisluškuje kakor prej).

Trček. Pomislite, kakšna nesreča! (Tajno).
Cvirnovi ženi se je danes, malo prej,
nekam zapletlo in zmedlo. (Zaokroži ob
čelu).

Kožuh. (Začudeno). Ni mogoče! Kako seje
to zgodilo?

Trček. Kar naenkrat ji je nekaj pamet za¬
grnilo.

— 75

Pečka. (Ker ni mogel ničesar vjeti). Kaj
vraga imata pa ta dva?

Kožuh. Sem slišal, da je preveč pila.

Trček. To, to bo vzrok, e, vino, vino!

Pečka. (Ne more se več vzdržati, stopi k
njima). Čujta, mene prav nič ne briga,
ampak vendar, kaj se je zgodilo ?

Pečka. (Užaljen in jezen se obrne). Kakšen

skliče seja ob sedmih, naj bo ob sed¬
mih, ne pa ob osmih! Kaj pravite,
Slak? Jaz grem kar domov! (Hoče iti).

Kožuh. Kam hočete iti, Pečka? Danes
je vendar važna seja. Župan pride
takoj, tačas pa si oglejte novo omaro za
spise, ravno včeraj jo je pripeljal mizar,
tam-le je, v sobi. (Pokaže na desno).'

P«čka. Kaj? Nova omara? Kje je? Jaz je
nisem še videl! (Hiti v sobo na desno).

Trček, Poglejmo novo omaro. (Gre za Pečko).

Slak. Jaz sem jo pomagal razkladati, pa ne
vem, kaj je bilo treba te nove omare sicer.
.Kožuh, Čujte, boter Slak, sedaj ko sva sama,

red je pa to? Jaz protestiram! Če se

IV. PRIZOR.

Kožuh, Slak.

— 76

povem vam neko novico, ampak to
mora ostati tajno.

‘Slak;- (Vstane'naglo). Kaj tacega, kaj ? * *•

Kožuh. (Ga potegne v ospredje prav na
isto mesto, kakor prej Trček njega in
župana). Povem vam toda ako mi daste
častno besedo, da ne zinete nikomur,
ker o tem ne ve še živa duša.

Slak. Kaj smo otroci, boter Kožuh ! Tu je
moja roka takorekoč! (Mu da roko).

Kožuh. Velja!

Pečka. (Vstopi). Omara je lepa, samo pre¬
majhna je. (Prisluškuje kakor prej).

Kožuh. (Nadaljuje skrivnostno). Povem vam
torej, da se je Cvirnovi ženi danes zve¬
čer — zdaj-le zmešalo — (zaokroži z
roko ob čelu).

Slak. Pojdite, kaj res? Tega ne verujem!

Pečka. (Se približa in posluša). Kaj hudi-
marna imajo danes ti ljudje in jaz ne
morem ničesar izvedeti!

Trček. (Vstopi). Omara mi ugaja, lepa je.

V. PRIZOR.

Prejšnji, Milek.

Milek. Dober večer! Tu pošlje mojster!

Kožuh. Dobro, dobro, obesi tja. Kje pa je
mojster!

— 77  —

.Milek. Pride nekoliko pozneje. (Obesi sabljo
in uniformo na obešalo).

J?ečka. (Začne takoj tipati in precenjevati
uniformo). Čuješ ti, čemu bo ta uni¬
forma ?

Milek. Menda veste, saj ste občinski od¬
bornik !

Pečka. Tepec! Kaj misliš, da mora občinski
odbornik vse vedeti V

Milek. Tega nisem nikoli mislil o vas.

Pečka. Ti, čuješ, ampak ti gumbi so pre¬
majhni !

Milek. To je vendar le vzorec, če boste ho¬
teli, vam prišijemo kar cele pokrivače.
Bog! (Odide).

Pečka. Ti preklemano fante ti, kako je drzno,
ta šegala!

VI. PRIZOR.

Brez Milka.

Trček. Kaj vi Pečka niti ne veste, čemu je
ta uniforma?

Pečka. (Užaljen). Jaz nisem bil v zadnji seji,
kaj jaz vem, kaj ste sklepali, radoveden
tudi nisem, da bi poizvedoval.

Slak. Kaj niste radoveden, Pečka, kaj to
pravite ! Kdo je radovednejši od vas !

Pečka. Jaz radoveden? Hm —

— 78  —

VII. PRIZOR.

Prejšnji, župan.

Župan. (Ima v roki »Občinski red“, zagleda
uniformo) Uniforma je torej tu, zdaj
pa le začnimo. Vsak na svoje mesto,
prosim — (sedejo). Kaj sem hotel reči
Kožuh, čujte! (Potegne ga v ospredje,
kakor prej njega Trček. Tajinstveno).
Čujte, povem vam nekaj, ampak edino
pod pogojem, da —

VIII. PRIZOR.

Prejšnji, Cviren.

Cviren. Dober večer, možje! Oprostite, za¬
kasnil sem se nekoliko.

Pečka. Vidite ga! Ste rekli, da ga ne bo.

Župan. (Kožuhu) Povem vam pozneje.

Trček. (Gre takoj k Cvirnu, potihoma) Kako
je doma ?

Cviren. Dobro, pustimo sedaj to.

Župan. Torej vsak na svoje mesto, prosim !
(Vsak sede na svoje mesto) Vi, Cviren,
tam je vaše mesto. (Mu pokaže in
vstane). Spoštovani svetovalci! Zbrali
smo se danes, da sklenemo in napravimo
uniforme dvem občinskim stražnikom in

— 79  -

novi požarni brambi. Spoštovani sveto¬
valci ! (Natakne si očala). Do sedaj niso
še imeli naši stražarji uniforme. Hodili
so oblečeni kakor mi navadni ljudje.
Vsled tega niso imeli tiste moči, tistega
ugleda in rešpekta, ki jim tiče, kajti
dobro vam je znano, da uradna moč
tiči le v uniformi in sablji. Poglejte le
žandarje in vojake! Kaj bi bili ti brez
uniforme, puške in sablje? Nič! Pov¬
sod, koder sem hodil, bil sem tam v
Celovcu, Kranju, celo v Kamniku itd.,,
povsod sem videl občinske stražnike v
uniformi, in prava sramota za našo ob¬
čino je, da nimamo še uniformiranih
stražnikov. Kdor ima kaj proti temu,
prosim, naj govori!

Trček. Prav govori !

Slak. Samo če ne bo taka uniforma tako-
rekoč predraga sicer.

Kožuh. (Vstane) Kaj predraga, 'desetak gor,
desetak dol, se ne gremo, samo da bo
uniforma lepa in sablja dolga.

Trček. Tako se govori, ta je možka beseda !

Kožuh. Kaj ne, Trček? (Sede).

Župan. Kar se tega tiče, dajem besedo moj¬
stru Cvirnu.

Cviren. (Vstane, se nekoliko prikloni, mirno)

— 80  —

Slavni odbor! Jaz nočem, da bi se mi
morda očitalo to in ono. Zaradi tega,
poslal sem slavnemu odboru vzorce, da
se prepriča o blagu in kroju. (Vzame
uniformo z obešala). Poglejte to uni¬
formo, prinesel sem jo iz Ljubljane od
svojega mojstra, ravno tako imajo ob¬
činski stražniki v Ljubljani.

Slak. Kaj primerjate takorekoč našo vas z
Ljubljano? Samo če ne bo predraga,
pravim jaz.

Kožuh. (Zamahne roko kvišku) Kaj zmerom
tisto govorite!

Cviren. Zastonj nočem in ne morem delati,
odirati tudi ne maram, da imam le po¬
šten zaslužek.

Trček. Tako se govori, kaj pak !

Cviren. Poglejte si blago. (Da uniformo žu¬
panu, ta Kožuhu i.t.d. Vsi pregledavajo
in komentirajo po svoje). Za tri leta
jamčim, da se ne strga.

Kožuh. Blago je res dobro.

Pečka. Vse lepo, vse dobro, samo gumbi se
mi zdijo malo premajhni in pretemni.

Župan. Kaj boste govoril, Pečka, če so takšni
dobri za Ljubljano, mislim, da bodo
tudi za nas.

Cviren. Pravite, da so gumbi temni, (drgne

— 81  —

gumb z rokavom) poglejte, ali se ne
sveti, kakor luč? Tu je pa sablja!
(Vzame sabljo z obešala). Le poglejte
jo, gospod župan. (Mu jo da).

Župan. Saj ni nabrušena ?

Cviren. Ne, ne !

Pečka. Pazite, da koga ne prebodete ; s ta¬
kimi stvarmi se ni šaliti.

Župan. Ali mislite, da sem otrok? (Da sabljo
naprej, kakor prej uniformo).

Kožuh. (Držeč sabljo v rokah jo ogleduje).
Malo zarjavela je in stara je menda!

Cviren. To je le vzorec; preskrbim čisto nove
sablje.

Pečka. (Ki je vzel sabljo v roke). Še nikoli
nisem imel tacega orodja v rokah. —
Skoraj ne vem, kako se drži. (Jo drži
nerodno) Ali lepa je' vseeno.

Slak. Vi ne znate niti držati sablje, Pečka!
(Vstane, mu jo vzame iz rok in se od¬
strani na levo). Tako se drži sabljo
tako! (Začne salutirati in vihteti sabljo
kakor da bi se dvobojeval). Ena, dve,
tri! (Jo nameri v šali na Pečko).

Župan. Kaj delate, Slak ? Slak ! !!

Kožuh. Boter Slak!

Pečka. Ali ste znorel ? Slak!!! (Se ogne

82  —

in silno prestraši, tako, da se prevrne s
stola na tla).

Vsi. (Navskriž) Slak ! Slak! Kaj delate ?!!
(Pomagajo Pečki na noge).

Slak. Kaj meni pravite ? E dragi moji, da bi
videli, kako smo jo takorekoč sukali
pri dragoncih! Tristo bobnov, kako so
žvenketale!

Pečka. (Ki je vstal, se tipa za hrbet, ker se
je udaril, jezno) Čujte, Slak! Mene ne
boste zbadal s sabljo ! Kaj mislite, da
ste v vojski! Vi jo že dolgo kuhate
proti meni in vi vsi ste priča, da me
je hotel umoriti.

Slak. Saj to je bila le šala! Tu imate sabljo !
(Položi sabljo na mizo).

Pečka. Jaz' ne poznam takih šal. .. prebosti
ste me hotel, jutri grem na sodnijo!

Župan. No, no, Pečka, Slak ni mislil nič
hudega.

Trček. Gotovo ne!

Pečka. Če bi me bil zbodel, malo bi manj¬
kalo, da ne bi tekla kri! Pa naj bo !
(Vzame sabljo in jo ogleduje) Malo
prekratka se mi zdi.

Slak. Kaj prekratka? Vidi se, takorekoč, da
niste bili vojak. Pečka, še predolga je!
(Sede).

— 83  —

Cviren. No vidite, Pečka ?

Vsi. (Sedejo).

Župan. Kakor vidim, uniforma in sablja uga¬
jata vsem. Sedaj nam pa povejte Cviren,.
koliko bosta stali taki dve uniformi.

Slak. To je glavna stvar!

Pečka. Jaz bi vendar poprej rad videl, kako
bo stala uniforma na životu ? Kako
bosta izgledala naša dva občinska stra¬
žarja !

Trček. Jaz bi tudi rad videl!

Kožuh. Če bi bil vsaj eden stražnikov tu,,
pa bi se oblekel, tako pa — veste kaj,
ker ni naših stražarjev tu, naj se eden
odbornikov obleče.

Slak. (Pikro) Pečka naj se obleče takorekoč.

Pečka. Jaz, hm ? Ne vem niti v rokah držati
take uniforme, kaj še, da bi jo oblekel.

Cviren. Župan naj odloči, kdo se obleče.

Župan. Jaz mislim, da bi bilo najbolje, da
se kar vi, Cviren, oblečete ; saj ste bil
vojak in uniform ste tudi že dosti vmeril.

Vsi. Dobro, Dobro !

Cviren. Naj bo, oblečem Se torej jaz. (Sleče
svojo suknjo, obleče bluzo, se pokrije
in si prepaše sabljo).

Pečka. To se bosta držala naša stražarja,
sapramiš !

— 84

Trček. Še pogledala ne bosta nikogar!

Kožuh. Jaz sem zmeraj dejal: kupimo uni¬
formo, kupimo jo!

Zupan. In ravno za praznike jo bosta imela
prvikrat.

Pečka. To bo parada, hudiman! Pasja noga,
kako mu stoji ! (Gre k Cvirnu in ga
ogleduje natančno).

Slak. Čakajte, čakajte, ko si dene še čako
in sabljo!

Pečka. Jaz se bojim, da naša stražarja ne
bosta znala salutirati.

Trček. Ta uniforma je pa res lepa.

Slak. Lepa je, lepa, ampak bojim se, da bo
takorekoč predraga sicer!

Kožuh. (Vstane, jezno). E zlodja, tisoč kron
ne bo stala ! Ali mislite, da jo Cviren
napravi zastonj ? Kaj vedno tarnate:
predraga, predraga! Radi tega vendar
ne bomo obožali in pravzaprav, saj ne
boste plačali iz svojega.

Slak. Vi tudi ne, ki se toliko bahate!

Župan. Koliko bo stala, no Cviren !

Cviren. Veste kaj, v Ljubljani smo delali
take uniforme s sabljo vred po 70 kron,
tukaj jih pa napravim po 65 kron.

Župan. Napravite jih po 60 kron.

Cviren. Ne morem spod 65, prav res, da ne.

— 85  —

Kožuh. Naj bo 65, kaj se bomo trgali za
par kron.

Župan. Ste toraj zadovoljni ?

Vsi. (Razun Slaka) Dobro, dobro, naj bo !

Cviren. (Ki se je ravno napravil bolj v ozadju
na levi). Torej prosim, zdaj pa glejte !
Zdaj se čutim kar prerojenega, (za-se)
zdajle naj pride Agata! (Postavi se v
pozicijo, sabljo drži v roki, vsi ga ogle¬
dujejo in občudujejo).

Slak. (Gre k Cvirnu in mu popravi bluzo
in čako, klobuk ali kapo. Takoj vdarja
mali boben). Prša not! Trebuh
ven! Čakaj, bomo videli, če
znam še kaj ! (Se odstrani v ospredje
in komandira) Habt Acht! Rechtsum !
Linksfront! Zug marsch ! (Cviren se
obrača na komando in koraka pretirano
po taktu godbe, ko je prišel v ospre¬
dje) Zug halt! Rechtsum ! Zug marsch 1
(Gre pretirano vojaško v ospredju odra
na desno. Ko je pri zidu) Zug halt 1
Kehrt euch ! Zug marsch ! (Gre na levo,
ko je prišel do zida) Zug halt!

Orkestralna par¬
titura štev. 12.

— 86  —

X. PRIZOR.

Prejšnji, Agata.

Na besedo „Zug halt!“, vstopi Agata razburjena. Ko

vstopi, se vsi prestrašijo in odskočijo v ozadje, le

Pečka je miren, ker ne ve, da je „znorela“. Cviren

se postavi na levi pri vratih v pozicijo, kakor da bi
stal ,,pozor" in napne lica.

Agata. Kje je? (Naglo pogleduje vsacega
posebej, da bi našla moža, niti na mi¬
sel ji ne pride, da bi pogledala Cvirna)
Kje je Cviren? (Županu). Kam ste mi
ga skrili?

Župan. Ali prosim vas, saj vašega moža ni
bilo tukaj.

Kožuh, j Seveda ga ni bilo, mi ga nismo

Trček, j videli !

Agata. Kaj ga ni bilo ? (Išče pod mizo). Jaz
pa vem, da je tu ! Ven mi dajte mojega
krojača ! Pavle ! Kje si ?

Vsi. (V strahu se stiskajo k zidu in za sto¬
licami).

Pečka. Čujte, Agata — tja le poglejte. (Po¬
kaže proti sobi na levo, pred katero je
stal Cviren).

Župan. Tiho, Pečka !

Agata. (Pogleda in hiti k vratom). Aha, že
vem, ga že imam, tukaj notri čepi!
(Odpre vrata). Pavle ! Pavle!

- 87  —

Cviren. (Jo pahne notri ter zaloputne vrata).
Zdaj imam tičko v kletki! (Zaklene
vrata, ključ vtakne v žep).

Agata. (Od znotraj). Odprite, odprite ! Kdo
me je zaprl?

Vsi. (Tarnajo). Kaj pa zdaj ? Kaj bo ? Kaj bo ?

Zupan. Le obupati ne Cviren, vse bo dobro.

Pečka. Čujte, jaz sicer nisem eden tistih
radovednežev — ampak, kaj pa je, jaz
ne razumem ničesar.

Agata. (Tolče po vratih), Odprite! Odprite!

Cviren. Oprostiti, spoštovani svetovalci, ra-
zun Trčka, ne ve še nobeden, da je
moja žena nekoliko — (zaokroži z roko
ob čelu).

Zupan. I

Kožuh. Vemo, vemo!

Slak. j

Cviren. Kdo vam je povedal?

Župan. (V zadregi). — Saj seji pozna na prvi
hip!

Trček. (V zadregi). Kdo je ne bi poznal.

Pečka. Kaj, vaši ženi se vrti tu? (Pokaže na
čelo). — A to ste si šepetali prej tako
tajno ?

Kožuh. Kar smo si šepetali, to vas prav nič
ne briga! Razumete?!

Župan. Kaj vedno brbljate, Pečka !

— 88  -

XI. PRIZOR.

Prejšnji, Majer

Majer. Dober večer, gospoda! (Klanja se
komično). Klanjam se!

Cviren. (Se prestraši, gre v ozadje na levo
zase). Še tega se je manjkalo!

Majer. Oprostite, da prihajam ob tej uri,
ali —• tujec sem, ki iščem svojih pravic.
Slavni svetovalci! (Se klanja kakor
zgoraj) Jaz sem — (vzame iz listnice
vizitko, ter jo da Pečki, ki je stal prav
pred njim in ga radovedno gledal)
prosim — (Pečka vzame hlastno vi¬
zitko, jo obrača in ogleduje). Ali imam
čast govoriti z gospodom županom ?

Pečka. O ne, jaz nisem župan in tudi ne
bi maral biti, jaz sem le posestnik in tr¬
govec s kisom in milom na drobno in
debelo — moj oče pa je bil šest let
za župana in še danes bi bil če ne bi
bil umrl.

Majer. Kdo izmed gospodov je župan,
prosim ?

Pečka. Ta, ta je župan! (Pokaže).

Župan. Kaj želite?

Majer. (Se obrne k županu, govori naglo).

- 89  —

Velespoštovani gospod župan, imam
čast! (Mu da drugo vizitko).

Pečka. Čemu neki deli te listke?

Majer. (Naglo). Jaz sem Rudolf Majer, za¬
stopnik velike trgovske tvrdke in to¬
varne šivalnih strojev, bratov Adler na
Dunaju. Naša tvrdka je znana po vsem
svetu. Svoje filijalke ima v Parizu, v
Moskvi, Berlinu, Budimpešti, Milanu,
Bolonji, Ljubljani, v Trstu. Potem v
Ameriki, Aziji, celo v Afriki. Sploh po
vsem svetu. Tvrdka Adler izdeluje naj¬
bolj moderne, solidne, trpežne in lahke
stroje, katere z vso lahkoto goni vsak
petleten otrok —. Jaz sem namreč
prodal danes krojaču — —

Pečka. (Naglo posnema Majerja). Gospod,
vi ste lahko danes prodali deset strojev
trgovina je fakt, saj sem sam trgovec
s kisom in milom na drobno in
debelo, katero kupujem v Ljubljani in
prodajam po vsi deželi, v Kamniku,
Kranju, Celovcu, Celju, Mariboru, Se¬
žani, Vipavi itd. — sploh po vsej deželi,
ampak mi ne kupimo nič. — (Zase).
Rad bi vedel, čemu mi je dal ta papir.

Majer. Saj jaz vas ne prašain, kdo zahteva
od vas —

— 90  —

Kožuh. (Vmes). O vemo, vemo, da nam
daste na upanje. Takih bogatih posest¬
nikov kakor smo mi, ni daleč na
okoli.

Trček. Gospod Kožuh je veleposestnik!

Cviren. Kako bi ga odpravil?

Majer. (Hoče govoriti vmes). Ali pravim
vam —

Kožuh. (Ga prekine). Cujte gospod, jaz sam
pridelam do tristo centov sena in v
hlevu imam navadno po petnajst glav
in tudi več.

Majer. (Jezno). Ampak poslušajte! Prosim f
Jaz namreč prodajam ■—

Župan. (Vmes). Vi prodajate, a mi ne ku¬
pujemo !

Slak. (Močno zakliči Majerju na uho). Ne
kupimo nič, čujete !! !

Majer. (Odskoči). Saj nisem gluh ! Jaz vam
tudi ničesar ne prodajam, ampak pustite
me vsaj spregovoriti. — Prodal sem
namreč krojaču. —■ (Išče)

Cviren. (Pečki). Recite mu, da naj pride
jutri, danes niso uradne ure.

Župan. Tako je, pridite jutri!

Vsi. Jutri, jutri!

Majer. Nemogoče ! (Išče pogodbo po žepih).
Kam vraga sem jo vtaknil? — Kako

91  -

se že imenuje ta nesrečni krojač? (Stoji
nepremično, dene prst na čelo in gleda
nepremično Pečko), Ci-ci-ci-cir-cir-cir,
cip-cip-cip-cip . . .

Pečka. (Ga gleda). Kaj mu je neki ?

Trček. Čudno res!

Cviren. Kako bi ga odpravil?

Majer. Prodal sem namreč ci-ci-cir-cir-cip-
cip-cip.

Pečka. Kaj to vedno cica?

Vsi. (Godrnjaje). Hm, hm — kaj hoče? Kaj
mu je ?

Zupan. Prosim vas, gospod, nimamo časa

— povejte hitro. Kaj hočete?

Majer. Poslušajte torej! Nekemu tukajšnjemu
krojaču sem prodal šivalni stroj za sto-
indvajset kron. Glasom pogodbe, ka¬
tero je krojač sam podpisal, (išče dalje)

— kam vraga — (dene prst na čelo in
gleda v zrak, proti občinstvu) ci-ci-cir-

cir-cip-cip-

Pečka. (Oponašaje) Cip-cip-cip-

Vsi. (Unisono). Ci-ci-ci-cir-cir-cir-cip-cip-cip-

Pečka. Ta je menda tudi tako ! (Zaokroži z
roko na široko).

Majer. Krojač mi mora plačati dvajset kron,
ker pa noče tega storiti, prišel sem k
vam, da prisilite krojača, da mi plača

— 92  —

in da mi izroči dežnik in kovčeg —
(najde pogodbo) — a tukaj je! Evo jo?

Vsi. Kdo, kdo?

Majer. Pogodba !

Cviren. (Za-se) Izborna misel! Kar Agato
spustim nanj. (Odklene vrata, da
nihče ne opazi).

Majer. Prosim gospod župan, čitajte, (mu da
listek) in boste takoj spoznali, krojač
mi mora plačati!

XII. PRIZOR.

Prejšnji, Agata.

Agata. (Na besedo „plačati “ plane Agata iz
sobe in zakriči). Ali vas ni sram ? (Vsi
se prestrašijo). Zakaj ste me zaprli ?

Majer. (Gre na desno v ospredje odra, prav
tik zida) Zopet bo treba plesati!

Agata. Kje je župan ? (V tem hipu zagleda
Majerja, ki je na desni tik zida v strahu-,
se prestraši in odstrani na levo do zida)
Zopet je tu, plesati treba! Vi ste ? Moj
kralj! (Se mu priklanja).

Majer. Moja kraljica! (Oba se globoko kla¬
njata). Ali hočete? (Razpne roki kakor
k plesu).

Agata. Srčno rada! (Drži robe v objemu).

— 93  —

Majer. Torej ena! (Napravita korak drug
proti drugemu). Dve! (Napravita drug
korak). — Tri! (Se približata,
naglo se primeta in začneta

plesati).

Pečka. Tudi ta je zmešan !

Vsi. (Razun Cvirna, ki stoji na levi strani
„pozor“ se vsi grozno prestrašijo) Joj!
joj! To je grozno! Kaj bo iz tega?
Kaj bo? (Vsi se stisnejo v kot, Pečka
se skrije za visečo suknjo. Vse se vrši
naglo. Vsa panika v veliki zmešnjavi,
traja nekaj trenutkov).

Cviren. (Ko sta odplesala, stopi energično k
njima. Z debelim glasom) Mir! Dosti
tega! (Ju razdvoji, zgrabi Majerja za
vrat). V imenu postave ste aretirani!

Majer. Jaz ? Zakaj ?

Cviren. Boste že videli! Alo marš! V ječo!
(Ga odvede v sobo na levo, kamor je
bila prej Agata).

flgata. (Hoče iti ven).

Cviren. (Stopi za njo jo potegne za roko
v sobo. Z debelim glasom) Kam hočete
iti? Tu ostanite! Pred sodbo!

Agata. Kako sodbo ? Ali ste znoreli ?

Cviren. (Vedno z debelim glasom) Tukaj jo
imate, gospodje svetovalci, sodite jot

Orkestralna par¬
titura štev. 13.

— 94  -

Najprej prašajte jo, po kaj je prišla-
sem. (Vsi razun Cvirna so še vedno v
strahu. Počasi se spravijo skupaj za
mizo).

Župan. (Od daleč za stolico) Torej ljuba
Agata, povejte, po kaj ste prišla sem ?

Agata. Pomislite: sabla, ples, strah, on pa
tolče na pokrivačo! Kaj pravite vi k
temu a, sodnik?

Župan. (Proti drugim) Čujte, čujte! Sodnik
mi pravi, niti me ne pozna več. (Se ji
nekoliko približa oprezno za stolom).
Čujte, Agata, jaz nisem sodnik, le žu¬
pan sem, umirite se, vi ste jako bolna,
vam se precej — (pokaže na čelo, hoče
reči: meša).

Agata. Vi, če meni pravite, da sem zmešana,
ste vi vsi norci!

Pečka. Tako je! Mi smo norci, pa še kakšni !

Vsi. Res, res!

Župan. Vse ji je treba pritrditi.

Pečka. Posebno take stvari.

Cviren. (Z debelim glasom) Vsi vidite, go¬
spoda svetovalci, kako je ta ženska ne¬
varna, zato je najbolje, da jo peljemo
jutri v Ljubljano na Studenec! *)

*) Norišnica pri Ljubljani.

— 95  —

Agata. (Jezno) Kaj, mene na Studenec ?

Cviren. (Mogočno) Če boste dobra in pridna,
se vam ne bo zgodilo ničesar.

Župan. (Se je spozabil) Čujte Cviren —

Agata. (Pogleda Cvirna jezno) A! Ti, ti si!?

Cviren. (Z naravnim glasom) Da, da! Jaz
sem Cviren! — Tvoj mož! Le dobro
me poglej !

Agata. (Proti njemu). Ti malopridnež, tako
sramoto !

Cviren. Tiho! Mir! Drugače greš takoj na
Studenec!

Agata. (Razjarjena k njemu, mu preti) Ti
Pavle! Ali me ne poznaš ?

Cviren. Nazaj! Rrrešpekt! Zdaj imam uni¬
formo !

Vsi. Rešpekt, rešpekt!

Agata. (Odstopi) Kdo vam pa krati vaš reš¬
pekt, samo domu me pustite ! (Hoče iti).

Cviren. Zdaj še ne ! (Ji prepreči pot).

Župan. To bo malo težko, ljuba Agata, vi
morate vsaj za nekaj časa — za par me¬
secev, ne pomaga nič, umirite se, nocoj
prespite v onej le sobi in jutri — zdaj.
pa le noter Agata. Cviren odprite vrata!

Cviren. (Odpre vrata, ji pokaže). Takoj noter
in jutri

— 96  —

Agata, Ne, ne! Prosim! Le na Studenec ne,
saj nisem —.

Slak, Ali bi ne bilo bolje, da ostane doma
pri Cvirnu ?

Cviren. Ne, ne, doma jo ne morem več dr¬
žati, rajše grem jaz —

Slak. Kdo bo pa plačal stroške? Občina je
že vsa zadolžena, takorekoč.

Agata. Ampak čujte župan, Cviren, Pavel,
ljubi moj Pavel saj jaz nisem — pu¬
stite me domov, prosim vas I

Cviren. (S povdarkom). Dobro, ne pojdeš,
na Studenec, ali obljubiti mi moraš
slovesno pred tem slavnim občinskim
odborom, da boš pridna in da ne boš
več pila !

Agata. Nikoli več!

Cviren. Da boš zgodaj vstajala, kuhala kavo
in napravljala rezance?

Agata. Bom, kaj pa, vse prav sama!

Cviren. (S povdarkom). In kar je glavna
stvar, da boš sama lonce pomivala!

Agata, Bom, seveda jih bom!

Cviren. Vidite, kakšno moč ima uniforma!
Zakaj je nisem že prej oblekel!

Pečka. Torej ni zmešana?

Cviren. Kaj še. (Zamahne z roko).

Vsi. (Se čudijo).

— 97  —

7

Agata Mož, prosim te pojdiva domu.

Cviren. (Zamahne z roko zmagovalno). Zdaj
ne še. Ampak skrajni čas je, da se po¬
boljšaš, ker boben je že pel v hiši.

Agata. Vse hočem popraviti, dragi Cviren.

Cviren. Dobro, zdaj pa počakaj me!

Trček. Ti, Cviren, saj si rekel prej doma,
da je Agata prismuknjena.

Cviren. (Zamahne z roko). To je bila le šala.

Trček. Čuj, od kod si pa vzel naenkrat to¬
liko poguma proti svoji ženi?

Cviren. Ta pogum mi je dala moč uni¬
forme !

Agata. Še to bi prosila gospode svetovalce,
da ne povedo nobenemu, kar so tu
videli.

Župan. Gotovo ne, saj smo možje!

Vsi. Kaj pa druzega ? Gotovo!

Trček. Častna beseda, da ne zinem nikomur,
to ni moja navada.

Pečka. Če je treba, ne povem niti svoji
lastni ženi, tako znam jaz molčati.

. XIII PRIZOR.

Prejšnji, Liza.

Liza. (Vstopi ne opazi Agate). Dober večer!
Ne zamerite. (Gre h Kožuhu). Gospo-

98  —

dar, poslaia me je gospodinja. Ne mo¬
remo v hlev. Vzeli ste seboj ključ,
prišla sem ponj.

Kožuh. Pusti me, zdaj imamo druge stvari
po glavi, kaj ključ, počakaj!

Liza, (Zagleda Agato). Vi tukaj ? (Gresta v
ozadje in govorita skupaj).

XIV. PRIZOR.

Prejšnji, eksekutor s kovčegom in dežnikom
pod pazduho.

Eksekutor. (Malo natrkan, salutira po vo¬
jaško). Dober večer!

Cviren. (Se prestraši). Zdaj pa še ta! (Umakne
se na levo).

Esekutor. Kdo je župan, prosim ?

Župan. Jaz sem, kaj želite ?■

Eksekutor. Dobro ! Vi gospod župan in vsi
drugi. (Postavi kovčeg in dežnik na
mizo). Jaz sem nov eksekutor, pre¬
stavljen z Zaloške sodnije na vašo
sodnijo. Jaz sem že petnajst let ekse¬
kutor in vedno opravljam natančno
svojo službo. Služba je služba! Tako je !

Ctfiren. Kako bi ga odpravil ?

Župan. Kaj prinašate ob tej uri ?

Eksekutor. Ta-le spis (išče v mošnji) prosim,
gospod župan, vročili bodete — rubež

99  —

sem že opravil, ali izvršilnega dovo¬
lila mu nisem mogel vročiti, ker mi je
zbežal. (Išče po mošnji).

Cviren. (Se domisli). Na tega pa Majerja
spustim ! (Odklene vrata, kjer je zaprt
Majer).

Župan. Kaj govorite? Jaz ne razumen nič.

Eksekutor, Prosim, počakajte, takoj boste
razumeli, služba je služba!

XV. PRIZOR.

Prejšnji, Majer.

Majer (Vstopi jezno, razun Cvirna in ekse-
kutorja se vsi zopet prestrašijo). Kakšna
postava je to? A? Zakaj ste me za¬
prli? (Zagleda svoj kovčeg in dežnik).
A tu so moje stvari! (Vzame kovčeg
in dežnik).

Eksekutor. (Mu hoče vzeti). Kaj delate ? Pu¬
stite ! To je zarubljeno! — Pustite!

Majer. (Se trgata, mu vzame kovčeg in dež¬
nik). Vi ste zarubljen in zraven še pri¬
smojen !

Eksekutor. (Ponosno). Kaj sem jaz? Jaz
sem mož postave in pravice! (Se
udari po prsih). Poglejte kapo! (Se
odkrije in mu pokaže kapo). Poglejte
uniformo!

— 100  —

Majer. Kaj mene briga vaša uniforma !

Cviren. Uniforma je moč, jaz jo imam tudi!

Eksekutor. V imenu postave! —

Majer. Jaz grem U (Odide naglo).

Cviren. Tecite za njim ! Ulovite ga!

Eksekutor. Le čakaj, meni že ne uideš!
(Naglo za Majerjem)

XVI. PRIZOR.

Cviren. (Se smeje in si mane roke; za-se).
Dobro se je izteklo!

Kožuh. Odkrito povedano, jaz ne razumem
prav nič!

Trček. Jaz še manj!

Župan. Kaj pa je pravzaprav? Ali veste vi
kaj, Cviren? Kdo je bil oni gospod?
Kaj je hotel?

Cviren. Kaj, gospod? To je nek agent, žid
je! Meni je namreč vsilil šivalni
stroj in ker mu nisem hotel plačati
naprej dvajset kron, prišel se je sem
pritožit.

Vsi. A-a-a tako?

Pečka. Zakaj pa je plesal z vašo ženo?

Cviren. Stvar je taka. On je mislil, da je
Agata zmešana — Agata pa je mislila
da je on. Kaj ne Agata?

— 101

Agata. Res je, ampak čudno, tega pa nisem
vedela.

Zupan. Kaj pa eksekutor?

Cviren. Eksekutor? Ali ga poznate vi? Zdi
se mi, da je malo natrkan.

Slak. Meni se zdi, da je malo prismojen,
takorekoč.

Pečka. Meni se pa zdi, da imamo danes
opraviti samo s pametnimi norci.

XVII. PRIZOR.

Prejšnji, Milek.

Cviren. (Vesel) O Milek, ravno prav si prišel.

Milek. Prinesel sem vam še deset kron.
(Seže v žep).

Cviren. Hvala, hvala! Ne potrebujem jih več.

Milek. (Tajno). Ampak eksekutor je bil —.

Cviren. Vem, vem, zdaj je vse dobro in —
ker smo danes poravnali toliko sporov,
poravnajmo še enega. Milek! (Ga prime
za roko). Do tretjega gre rado. Liza,
pojdi sem! (Jo prime za roko). Ta
dva sta zaljubljena do las drug v dru-
zega, čeprav se gledata malo pisano in
jaz predlagam, naj bo danes nju obljuba.
Kaj pravite, oče Kožuh ?

Kožuh. Včasih je tudi Liza malo trmasta.

102  —

Cviren. Ali boš še trmasta, Liza?!

Liza. Nikoli več!

Milek. Dobro, Jaz jo vzamem, ampak edino
pod pogojem, da mi ne bo treba
oblačiti uniforme in tudi je ne mazati,
drugače pa, Liza, štop nazaj!

Liza. Nikoli! Dragi Milek!

Milek. Velja! Za to pa, Liza, štop naprej!
(Se objameta in pojeta).

Orkestralna par¬
titura štev. 14.

(Dvospev).

Liza, Milek.

Na svetu vendar je lepo
čeprav ne teče vse gladko.

Liza.

Zdaj zopet sem vesela,
bi vriskala na glas
in zraven bi zapela,
da čulo bi se v vas.

Ti zopet me boš ljubil,
ker kreg je poravnan;
kdaj bodeš me pa snubil ?
Kdaj pride sreče dan ?

Milek.

Počakaj srček mili,
to tudi se zgodi.

Le v jarem me ne sili,
saj vendar ne gori!

103

Liza, Milek.

Spet nama solnce sije,
veselo je srce,
ljubezen zopet klije
v objem hite roke.

Zdaj zopet sva vesela,
bi vriskala na glas
in zraven bi zapela,
da culo bi se v vas!

Na svetu vendar je lepo,
le znati treba je kako.

(Mej tem ko pojeta Liza in Milek, postavijo se vsi
v vrsto tako le:

Slak, Petka, Trtek, Kožuh, župan, Liza, Milek, Agata, W\m  (s sabljo].

□ □□□□□□□□

Župan. Seja zdaj je dokončala!

(Zbor).

Seja zdaj je dokončala,
zmote več nobene ni.

Uniforma poravnala
je bojazen, strah, skrbi.

In sedaj zapojmo vsi:
uniforma naj živi!

(Ko so odpeli, gre Slak k Cvirnu, mu vzame sabljo,
ter meri ž njo s komičnim korakanjem po taktu godbe
če so vsi v ravni vrsti. Ko je zopet na svojem mestu,
komandira : Kehrt euch ! Zug marsch ! Na kar vsi
komično odkorakajo po taktu godbe drug za drugim;
Cviren na čelu. Pečka ne zna korakati, poskakuje za
njimi. Prekorakajo dvakrat po odru ter odhajajo skozi
srednja vrata, na kar pada zagrinjalo).

-E-

Orkestralna par¬
titura štev. 15.

— 104  —

OPOMBA.

Da se zamore ta igra vprizoriti tudi na manjših
odrih, posebno kjer primanjkuje orkestralne moči, se
lahko proizvajajo vse glazbene in pevske točke s
spremljevanjem klavirja.

Če bi pa delale glazbene in pevske točke otež-
koč, da ne bi jih mogli igralci proizvesti in bi to
oviralo vprizoritev igre, zamorejo se iste poljubno
izpustiti, kar velja posebno za manjše odre.

OSOBJE:

Cviren : je pohleven; v tretjem dejanju pa, ko obleče
uniformo, čuti se kar prerojenega. Ima ozke, bel¬
kaste hlače s črtami in kratko, spičasto brado.
Star je okoli 30 let.

Agata: je energična in klepetava, oblečena na pol
meščansko ima približno 25 let.

Milek: prebrisan, živahen dečko, starosti 22 let.
Žigon : odurnega značaja.

Majer: je zelo uljuden, pretirano laskav, lepo oble¬
čen ima okrog 28 let.

Jelenc: ponosen na svoje županstvo, dobro rejen in
boljše oblečen 50-leten mož.

Kožuh: je bahač, krepke postave, ima veliko sre¬
brno verižico.

Slak: stiskač, suhljat visoke rasti.

Trček: mevžast, brez lastnega prepričanja.

Pečka: smešen radovednež in domišljav, bolj nizke
postave.

Eksekutor: dobrovoljček, rad pije ima okoli 40 let.
Jernej : trdega, okornega vedenja.

Liza : 20-letno dekle prijetne vnanjosti, odločna.

Jera: 35-letna, zvesta dekla.

Pričujočo burko naj se igra živahno. Z vajami
naj se nikakor ne štedi posebno konec druzega de¬
janja, ki zahteva hitrega in točnega izvajanja, naj se
večkrat ponovi. Kupleti naj se izvajajo pripovedo¬
valo s primerno mimiko.


— 105  —

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000512836