1'oitnlna p Ta čaiUl ~if Qdt6Wnf£ štev. f V Lcubliaiti, dna 7. januarla 193?« PosamatnA ifSv. Din Leto XV. mm^ /1 •v-- - ! I}' ■'.Vi ■ j Mb 1 ' r m. V i -.r-v-f-V. I.aifeš? J m i " " mm. 1 v'- 1 L si jbprfivništvo »Domovine" v LJubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 Szhaja vssH šeirtek Naroinlni it tszemstvo: Četrtletno t Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; z« ioo« ! jemstvo razen Amerike: Četrtletno 12 iti«, polletno 24 Din, celoletno 43 Din, « Amerika letno 1 dolar. — Račun por.tne hranilnic:, podružnice v Ljubljani, it. 10.711,3 Po odstopu volilne vlade nova delovna vlada S senatnimi volitvami je volilna vlada izvršila svojo nalogo in odstopila — Nova delovna vlada je bila sestavljena v torek Na seji ministrskega sveta v ponedeljek je predsednik g. Peter Zivkovič obvestil ministrski svet, da je sklenil podati ostavko vlade, ker •je bila ta volilna in je svojo nalogo s končanimi senatnimi volitvami dovršila. Nova delovna vlada se je sestavila že naslednjega dne in šteje 14 članov, kolikor je tudi ministrstev, med temi novo za telesno vzgojo. Nj. Vel. kralj je že podpisal ukaz o imenovanju nove vlade, ki je-sestavljena takole: predsednik ministrskega sveta Peter Zivkovič; minister za zunanje zadeve dr. Vojislav Ma-rinkovič; minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer; minister za_ jiocialno politiko in narodno zdravje Ivan Pueelj; minister za notranje zadeve dr. Milan Srškič; minister za prosveto dr. Dragutin Kojič; minister za pravosodje Božidar Maksimovie; minister za gozdove in rudnike dr. Stanko Si-benik; minister za promet in pošte inž. Lazar Piadi-vojevie; minister za kmetijstvo Ju raj Demetrovič; minister za gradbe Nikola Preka; minister za vojsko in mornarico armijski general Dragomir Stojanovio; minister za telesuo vzgojo naroda dr. Dragan Kraljevič. Vsi ministri razen ministra za vojsko in mornarico so narodni poslanci. Novoimenovana vlada je takoj v torek dopoldne v novem dvoru opravila prisego v roke Nj. Vel. kralja in je popoldne prevzela posle: Pu zaprisegi je ostal Nj. Vel. kralj dlje časa v razgovoru s člani vlade. Popoldne ob 15. so se vsi župani zbrali v veliki dvorani Kazine, kjer je bil v slogi in volji do dela za državo ustvarjen nov temelj, na katerem naj zrase mogočna stavba vzajemnosti županov in ostalih predstavnikov prebivalstva dravske banovine: ustanovljena je bila Županska zveza, o čemer poročamo na drugem mestu. Z novo poživljeno vero in še bolj okrepljeno voljo so se predstavniki naših občin zvečer vračali v svoje domače kraje. Za senatne volitve je bila kakor znano v dravski banovini vložena samo ena kandidatna lista. Zato so za senatorje in njihove namestnike izvoljeni vsi gospodje, ki so bili na kandidatni listi. Dravsko banovino bodo v senatu zastopali: dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani, dr. Janko Rajar, upokojeni veterinarski delegat Jugoslavije na Dunaju, in dr. Miroslav Ploj, bivši veliki župan v Mariboru. Kot namestniki so iz-vclfeiii: dr. Alojzij Goričan, odvetnik in župan v Celju, Ciril Pire, posestnik in župan v Kranju, Ivan Sancin, bivši kmetijski načelnik v Ljubljani, in Jakob Zadravec, industrijec v Središču. * * i: V savski banovini je bilo 66-1 volilcev, od teh 73 banovinskih svetnikov in 57 narodnih poslancev, ostali pa so bili župani občin. Glasovalo je 614 volilcev, torej nad 90 odstotkov. Za senatorje savske banovine so bili izvoljeni: minister Prve senatne volitve Od 1113 volilnih upravičencev se jih je volitev udeležilo 1051 L j u b 1 j a n a , 3. januarja. | opravljene, saj se je število volilnih udeležen- Tako velikega števila predstavnikov naših J cev že visoko približalo številu volilnih upra-občin, kakor preteklo nedeljo, Ljubljana še ni vičencev, ki jih seznam mest navaja 1113. Castm imela v svoji sredi. Prišli so župani, da zopet rezultat se je v popoldanskih urah povišal na 1051 dr. Marko Kostrenčič, industrijec Pero Teslic, potrdijo voljo naroda, ki se je 8. novembra v glasov, kar pomenja nad 94 % volilnih upra- j odvetnik L5ubo Tomašič, odvetnik Ivo Gtnajner, tako ogromnem številu odzval klicu domovine, j vičencev. Od volitve so izostali lc oni župani, ki; posestnik Tomo Ja-žabetic, posestnik Peter Do-Naši župani so skupno z narodnimi poslanci in so j''1 zadržale prometne ovire, tako posebno j brov^č, minister dr. Stanko Švrljuga in velika žu-člani banovinskega sveta volili senatorje, ki bo- veliki snežni zameti na Kočevskem, ali pa drugi j pana v pokoju L;'udevlt Gaj in Fran Kukuljevič-do obenem z narodnimi poslanci sestavljali v nepričakovani in nepremagljivi zadržki. iSaksinski. Beogradu narodno predstavništvo. Kakor je pokazal sobotni večerni sestanek v Veliki dvorani Kazine, je razen narodnih poslancev in banovinskih svetnikov prispela tudi večina županov v Ljubljano že v teku sobote. Posebno župani« in banovinski svetniki iz oddaljenejših krajev so zaradi dolge vožnje morali pospešiti svoj prihod in so prišK skoro vsi v Ljubljano že v soboto. Drugi so prispeli s prvimi nedeljskimi jutranjimi vlaki, zadnji pa z opoldanskimi. Starodavni ljubljanski rotovž si na zunaj si- Ustanovitev Županske zveze za dravsko V nedeljo popoldne so se zbrali v veliki j Po uvodnem govoru je prečital župan gosp. dvorani Kazine v Ljubljani župani dravske ba-1 dr. Dinko Puc pravila, ki določajo, da bodi pod- novine, da prisotstvujejo ustanovnemu občnemu zboru Županske zveze. Otvoril je zbor ljubljanski župan g. dr. Dinko ročje zveze županov ozemlje dravske banovine. Sedež zveze bo v Ljubljani. Zveza ima namen poučevati svoje člane o zakonih in predpisih cer ni nadel posebnega okrasja za pomembni naše domovine, da pokažejo trdno voljo za slož- dan prvih senatnih volitev, znotraj pa je bil prav čedno okrašen. Volitve so se vršile kljub številnim volilcem v redu in naglo. Volilni komisiji je predsedoval državni svetnik g. dr. Ivan Škarja, člani pa so bili predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Anton Pogina, predsednik deželnega sodišča g. Peter Keršič, sodnik upravnega sodišča g. dr. Steska iz Celja In ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. Predstavnika kandidatne liste sta bila gg. Ivan Boriač iz Ljubljane in župan Zakotnik iz Zgornje Šiške. Od 7. zjutraj do 10. dopoldne je glasovalo že 400 volilcev, med njimi oba ministra gg. dr. Al bert Kramer in Ivan Pucelj, večina narodnih po no in uspešno delo v prid države in napredka našega rodu po smernicah, ki jih je začrtal naš modri vladar s svojim zgodovinskim manifestom 6. januarja. V kratkih besedah je očrtal namen ustanov, občnega zbora Županske zveze, ki hoče združiti predstavnike občin za skupno delo v prid celote. V Županski zvezi bodo združeni vsi župani naših mest, trgov in kmetskih občin v zavesti, da smo med seboj vsi zvezani po najožjih gospodarskih in socijalnih koristih. Zveza bo ustanovila svojo pisarno in izdajala svoj list, v katerem bodo obravnavali najboljši strokovnjaki vsa pereča vprašanja občinske politike. Zveza bo imela za posamezne sreze odseke, ki slancev in banovinskih svetnikov in že v soboto bodo imeli najširšo samoupravo. Slednjič se mi-došlih županov. Največji pa je bil dotok županov1 sli tudi na ustanovitev posebnih odsekov za me-od 10. do pol 14. ure, ko je bilo oddanih novih stne in trške občine, ki se bodo bavili s poseb-530 glasov. S tem so volitve bile tako rekoč že . nimi vprašanji Iti pripravljali snov za zvezo. Puc in je prisrčno pozdravil banovinske svet-1 občinske uprave in pospeševati prosvetne, go-nike in župane, ki so prihiteli iz vseh delov spodarske in socijalne koristi občanov. Njena nadaljnja naloga bo: čuvati samoupravo občin. Prirejala bo zveza tudi društvene tečaje, shode in predavanja. Člani zveze so redni in izredni. Redni člani so občine, župani in njihovi namestniki, občinski svetovalci in posebej sprejeti občinski uradniki. Pravila, ki jih je banska uprava dravske banovine že potrdila, so bila z hurnim odobravanjem soglasno sprejeta. Nato je prešel župan g. dr. Dinko Puc na drugo točko dnevnega reda: volitev predsednika in dveh podpredsednikov. Na njegov predlog je bil soglasno izvoljen za predsednika gosp. Valentin Babnik, župan iz Št. Vida nad Ljubljano, ki je izvolitev sprejel. Izvolitev g. Babnika so vzeli vsi zborovalci na znanje z burnim odobravanjem. Enako tudi predlog g. Drofenika. da se izvoli za I. podpredsednika g. dr. Dinko Puc in za II. podpredsednika župan iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah g. dr. Milan Gorisck. I^o iz* volitvi predsedništva je prečital g. Jereb listo' kandidatov za 25 odbornikov in 5 preglednikov računov. Lista je bila prav tako imodušno spre-! jeta. Izvoljeni so bili v odbor naslednji gospodje iz posameznih srezov: Brežice: Pintarič Franc, Rigonce; Celje: Omladič Josip, posestnik v Polj-čah, Braslovče; Črnomelj: Muller Karel, posestnik, Črnomelj; Dolnja Lendava: Peterka Martin, Beltinci; Dravograd: Lahovmk Franc. Farna vas; Cornji grad: Goričar Martin, Mozirje; Kamnik: Novak Karel, posestnik. Zajašovnik pri Motn:ku; Kočevje: Ando'ši< Franc, posesttrk, Velike Poljane; Konjice: Konoc Pavel, posestnik, Preloge pri Konjicah; Kranj: Hafner Jože, posestnik, Škofja Loka; Krško: Ratkovič Anton, posestnik, Dolnja Brezovica-Št. Jernej; Laško: Gustav Vodušek, župan. Trbovlje; Litija: Grčar Albin, posestnik, Zagorje; Drofemk Fr„ Št. Jurij ob južm železmci; Ljntcmer: Skuba'a Franc, posestnik, Križevci; Logatec: Lenarč'č Stanko, posestnik, Nova vas; Marbor-dssn' breg: Lesjak Davorin, posestnik, Ruš?; Maribor-Ievi breg: Thaler Franc. Št. Tli: Metlika: Plut Martin; Murska Sobota: Titan Janez, posestnik, Čreisovci; Novo mesto: Saje Alojz'j, posestnik, Zabjek-Velika Loka; Ptuj: Košaric Anton, posestnik, Središče ob Dravi; Radovljica- Ažman Ivan, posestnik, Hraše-Lesce; Slovenigradec: dr. Al. Bratkovič. Slovenigradec; Šmarje Pri Jelšah: Šentjurc Stanko. Rogaška Plat:na; Ljubljana: dr. Dinko Prc; Maribor: dr. Lipold Franjo; Celje: dr. Gorčan Alojzij; Ptuj: Jerše I avoslav. Nadalie je v odboru g. dr. Rutar I «Zelo rad bi poznal človeka, ki jo je zavrgel.?. «Pokaži mi jo! Oenm se upiraš?* Vinko se je pošalil: «Ali veste, kaj se je zgodilo onemu, ki je bil pokazal...?» «Ako bi jo videl, bi se dalo kaj dognatb, mu Jo odvrnil z resno besedo. cPregledal sem jo pra7no zunaj in znotraj. Kar se ni cosrečilo meni, tudi vam ne bo uspelo.j «Labko pa se obnese obema Dva vidita več kakor edeu.» «A če se obrne tako, da bova stala pred njim... Na to morava računati, predeu začne-va.. Skopuh je bil nejevoljen, ker mu je fant neprestano ugovarjal. To je kalilo njegovo zadovoljstvo. cNe vem, čemu se brantš?» ga je začel pri-jemnti. «Dokaz, da sle usmiljeni in hudobni obenem, S tem ne boste mnogo dosegii.» Bučar je pihal od jeze. Kar je poizkusil, se mu je izjalovilo. Njegove besede padajo na gluha ušesa. Fant ga ima za norca. Prav nalašč mu kljubuje. * Napel je vse svoje sile in začel po dolgih ovinkih: «Ivdor se spretno skriva, ga je treba marljivo iskati... Najlaže ga zalezemo v skrivališču. Tam ga lahko omamimo z enim samim udarcem .. Vinko ni vedel, kam merijo zvijačne besede. Bučar mu je pojasnil: «Pliče lovimo na limanice, miško privabimo v past na košček slanine, neznanca pa bova speljala nr led, ako mu podtakneva denarnico Kdor jo išče, ta naj jo najde in midva ga bova poznala .. cMisel ni napačna, toda.. «Cemu pomišljaš? Ali ni dobro, kar sem ie- našel?) / «Hm.» Vinko mu ni zaupal. «Ako nabaviva denarnieo, tedaj jo lahko najde kdorko/i in midva bova gledala skozi prste. Celo krave bi se nama smejale.. «Zaradi tega bova brez skrbi, ker ga bova skrivaj opazovala.* «Saj ni neumen, da bi se nama pokazal. Zmeraj tudi ne bova mogla paziti 2e to bi naju izdalo.* *DOMOVINA» st. 2 ki ga dolže kot glavnega povzročitelja indijskega odpora. Gandlii je bil aretiran v Bouibayu. Razen jijega so aretirali tudi Patela, predsednika indijskega kongresa, in razne druge voditelje nacionalističnega gibanja. Zaradi poostrenih razmer imajo oblastva v Indiji dalekosežna pooblastila za vzdrževanje miru in spoštovanje zakonov. |GOSPODARSTVO Kmetijski pouk VEČLETNA DETELJIŠČA NAMESTO TRAVNIKOV. Več krme! To je klic, po katerem se moramo ravnati vsi živinorejci, če hočemo kaj prida doseči z našo živinorejo. Pri nas je še mnogo krajev, ki stalno trpe na pomanjkanju krme in zbog tega tudi vedno stisko pri svojem gospodarstvu. Velika hiba je, če manjka pri posestvu travnikov, ki dajejo najcenejšo krmo in vsakoletne košnje brez posebnih stroškov. Zato imajo travniški kraji tudi tako veliko prednost pred izključno poljedelskimi. Danes je mnogo krajev, ki nimajo rodovitnih travnikov. Po Češkem so cele pokrajine, kjer manjka travnikov ali so pa tako potisnjeni na neznatne prostore, da morajo tako rekoč vso krmo pridelovati na njivah. Ti krmski pridelki so seveda dražji, ker je treba za setev takih rastlin več obdelovanja. Vzlic temu pa živinoreja tudi po teh krajih napreduje in daje gospodarjem lepe dohodke. Obdelovanje njiv in pridelovanje krmskih rastlin stane nekaj več, ali zato so tudi ti pridelki obilnejši in .več vredni. Tudi pti naa filifMilimo intiraiVjp p.imnnjkiniip travniščine in smo navezani na pridelovanje krme po njivah V prilog živinoreji, ki je naša najvažnejša panoga, pa kaže, da se ti pridelki še dvignejo, če je dosti prostora na njivah. Povsod ga ni ali marsikatera kmetija bi lahko še nekoliko raztegnila njivski prostor za deteljo in druge krmske rastline. Kjer nam manjka travnikov, si moramo pomagati na ta način. Eno petino celotnega njivskega površja lahko obrnemo za setev krmskih rastlin, ob ugodnih razmerah celo eno četrtino, več pa ne, sicer nam de-teljne rastline, ki so glavne zastopnice njivske krme, odpovedo. «No, se bova pa vrstila. Podnevi ti in ponoči jaz, ali pa narobe. cJaz ne pojdem nikamor. Pa tudi denarnice ne dani iz rok, zastonj je vsaka beseda. Kar sem našel, je moje, dokler se ne oglasi pravi lastnik. Nihče mi ne bo odrekel te pravice.> cčakaj, oblastvo te bo prisililo^, mu je zagrozil. ^Pravica ima železne roke, prej ali slej te bo gotovo dosegla ...» Mladeniča je razjezilo, sit je bil neprestanega nadlegovanja. Nič več ga ni mogel poslušati; skrajni čas je že, da mu zabije usta. Povedal mu je odkrito: «Oblastvo bo tudi*zanimalo, čemu je vam toliko az denarnico ... Priznajte, da ste mi jo hoteli preplačati...» Skopuh se je prestrašil tako, da mu ni mogel odgovoriti. Ko se je zavedel, se je pričel opravičevati. «Ako jo kupim, tedaj jo moram vendar plačati. Kdor je pameten, naj presodi.. .> •šAko ni nekaj drugega...» Ki#»' ' *** 'Kaj neki?» . . » ' -Skoro bi rekel, da se vam pozna na obrazu.» .Meni. Ali si ob pamet?> cčemu pa sitnarite kakor mila Jera?s "cZato, ker ti želim le dobro. Pa me nočeš poslušati... «Nekaj imate ua srcu ;'*!''.» Fant ni mislil resno, marveč mu je le nagajat, «Vinko, ne imej me za bedaka! Pusti take otročarije, sicer bova orala...» ■ «No, pa bodiva prijatelja. Samo o denarnici nič več ne orovorite. Dovolj sva že besedovala.* Najlaže nadomeščamo travnike z večletno lu-cerno, če nam ta uspeva, sicer pa z večletnimi mešanicami detelj in trav ali s tako imenovanimi menjalnimi travniki, ki jih kosimo po 4 do 6 let, preden jih zopet na novo in na kaki drugi pripravni njivi zasejemo. Največ prednosti ima v takem primeru seveda lucerna, ki daje največ košenj in najbolj tečno krmo, ki se da s slamo prav uspešno mešati. Seveda le tam, kjer nam lucerna dobro uspeva in kjer vztraja po 4 do 6 let na svojem prostoru. Po drugih krajih so pa večletne travne mešanice bolj na mestu. Poleg lucerne in deteljnih in travnih mešanic je sejati pa tudi še druge krmske rastline, da nadomestimo primanjkujočo krmo s travnikov. Sedaj na zimo je čas, da si napravimo za bodoče gospodastvo točen načrt za posetev naših njiv s krmskimi sadeži, da bo bolje ustreženo potrebam naše živinoreje, ki jo dosedanje pomanjkanje krme najbolj zadržuje v svojem razvoju in užitkanosnosti. ŽIVINSKA PREKUPČIJA IN MEŠETARSTVO. Malokje je živinska prekupčija tako razvita, kakor je pri nas. Skoraj bi rekel, da je po naših sejmih več prekupčije kakor pa prave kupčije z doma vzrejenimi živahni. Če pogledamo na naše sejme po večjih krajih, bi človek sodil, da je naša dežela zelo begata živinorejska pokrajina in da se lahko ponašamo z obilno domačo prirejo. Toda moti se, kdor bi tako sodil. Vmes je namreč veliko pre-kupljene živine, ki je lahko že večkrat menjala svojega gospodarja. Na tem sejmu je bila kupljena, na drugem pa zopet prodana, in sicer z malim aH pa tudi večjem dobičkom, kakor je nanesla kupčija, oziroma «konjunktura». Reja na trg prignanih živali je v premnogih -primerih, torej la začasna in špekulativna. Nahajamo jo posebno v krajih, kjer se pečajo gospodarji z rejo volov, ki jih rabijo za delo in ki jih čez čas^ prodajo naprej, da bi kaj profitirall in kupili zopet druge, manj vredne. Večkrat kaže vole tudi prepariti, t. j. zamenjati posamezne živali, da so bolj skladne vnanjosti in zato več vredne. Pa tudi iz raznih drugih ozirov so take menjave običajne, na pr. če je treba dorasle in težje vole, ki smo jih oddali mesarju, nadomestiti z mlajšimi in lažjimi, da si prihranimo kaj več( na krmi. Številni in dobro obiskani sejmi, ki jih imamo pri nas, dajejo mnogo prilike za tako izmenjavanje živine in sploh za prekupčijo, po- «Ako že hočeš, pa molčiva oba.> Skopuh se je zadovoljil s skromno željo. «Nikomur ne pravi, kje sva se našla in o čem sva govorila.> «Čez vsako besedo potegniva debelo črto .. «Ali boš držal, kar mi obetaš?> je skopuha nekaj skrbelo. «Povejte rajši, ali me ne boste več nadlego-vali.> Bučar mu je obljubil iti segel v roko. Nato je odšel z drsajočimi koraki. Hrbet mu je bil upognjen — težilo ga je nevidno breme. Vinko je molčal, kakor je bil obljubil. Odslej je imel mir pred nadležnim skopuhom. Kadar sta se srečala, se nista niti pozdravila; živela sta kakor tujca v domači vasi. Skrbnemu mladeniču se je godilo kakor vojaku v ljutem boju. Dan za dnem so ga napadali dvomi in slutnje so ga neprestano oblegale. Trudil se je na vse načine, kako bi dozual skrivnost, ki obstoji med denarnico in skopuhom. Misli so se mu križale in cepile. Spomin mu je ponovil krik iz temine v viharni noči. Domišljija mu je v čudnih barvah slikala skopuha. Sestanek pod križem je bil čedalje bolj sumljiv in zagoneten. Kdo je zalezoval: ali skopuh Vinka ali Vinko skopuha? Takrat se je prenaglil, s čimer je vse pokvaril. Vsaj nekaj časa naj bi bil počakal. Taki glasovi so govorili mladeniču proti vaškemu skopuhu. Zagovarjalo pa ga je rahlo šepetanje. Skopuh itak prečuje vse noči in koplje zaklade, saj vedno brska po grobljah, kamor va-ščani mečejo odpadke. S kakšni,m veseljem po- =i stran 3 ------ gosta prekupčija pa daje priliko za začasno in špekulativno rejo. Vsa ta prekupčija kakor tudi obilni sejmi so dali že od nekdaj dosti povoda za postanek mešetarjev, ki posredujejo in pospešujejo kupčijo, ki pa niso vselej na mestu. Kakor je po dosedanjih izkušnjah potrebno, da se jih poslužujejo stranke, ki prodajajo in kupujejo, tako bi bilo z ozirom na dosedanje neprilike obstoječega me-šetarstva potrebno, da se to posredovanje živinske kupčije uredi s pomočjo oblastnih predpisov. Mešetarstvo je danes prosta obrt, ki ima tudi svoje slabe strani za prodajalca in kupca, Č8 se prepušča brez potrebnega nadzorstva ljudem, ki ne uživajo potrebnega zaupanja in ki niso zapriseženi. Popolna poštenost in nepristranost je glavna lastnost, ki jo moramo zahtevati od me-šetarja. Vsako zavajanje prodajalca ali kupca v živinski kupčiji je obsodbe vredno. Mešetarji bi se ne smeli okoriščati s popivanjem v gostilnah na škodo svojih strank, kakor se to danes lahko dogaja. Vse to neurejeno in samo sebi prepuščeno mešetarstvo bi se moralo spraviti na pot zakonitega poslovanja. Tudi pristojbine za posredovanje kupčije po mešetarjih bi morale biti določene, oziroma predpisane, da bi kupujoča stranka vedela, kake dolžnosti in pravice ima napram nastopajočim posredovalcem. Kazniva dejanja naj se pa zasledujejo in kaznujejo. Ob urejenih razmerah bi gotovo prenehale pritožbe, ki se danes slišijo zaradi mešetarjev. Sejmi 11. januarja: Planina pri Brežicah, Nova cerkev,' Krka-Videm, Žirovnica, Šmarje pri Jelšah; 12. januarja: Metlika, Kamnik; 13. januarja: Ljutomer (samo za živino); 14. januarja: Laško, Verače. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valuta hf 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 italijanskih lir za 281-49 do 287-49 Din; J 1 dolar za 56-03 do 56-20 Din; 100 francoskih frankov za 220-77 do 221-43 Din; 1-00 češkoslovaških kron za 166-59 do 167-09 Din.' Vojna škoda se je trgovala po 250 Din, in ve-' sticijsko posojilo pa po 52 do 60 Din. bere vsak žebelj, ki ga je kdo izgubil! V kleti ima vse polno različne ropotije. Prikazni ob križu na robu gozda so za nekaj časa prestale in ljudstvo se je zopet pomirilo. Nekega jutra pa se je ponovno razneslo, da je, ponoči nekdo zaklical z obupnim glasom: cTukaJ je izdihnil! Nedolžna kri se bo maščevala! Skrivnost naključja. So ljudje, ki znajo imenitno začeti, nimajo pa potrpežljivosti, da bi vztrajali do konca. Močni in hrabri so, dokler jim gladko teče; čim pa nastanejo ovire, izgubijo veselje ali pa S3 zbojijo truda. Mnogi omagajo sredi klanca. Tem je bil Dragarjev Vinko nekoliko podoben. Ni se toliko ustrašil truda, kolikor so ga motili neuspehi, kakršnih se ni bil nadejal. Kamor se je ganil, vselej in povsod mu je spodletelo. To ga je vabilo v mesto, kjer je imel prijatelja, ki mu je vedno priskrbel zaposlitev. Samo pisati mu je bilo treba, pa mu je odpisal: cPridi! Delo je pripravljeno !> Pred odhodom se ni nikoli poslavljal od so-, sedov. Izginil je na tihem, da ga niso vpraševali, kam odhaja iu kdaj se bo vrnil. Poprej se jo redno oglasil pri Lesjakovi Minki, svoji žaro-" čenlci. Zdaj mu je bila prihranjena tudi ta pot, ker se mu je dekle izneverilo Kako rad bi jo obiskal ob slovesu kakor druga leta! Do tal bi se bil ponižal, ako bi bil vedel, da jo bo omajal. Tega pa zaradi Lesjaka ni mogel pričakovati. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 3-25 do 3-55 Din, poldebeli voli 2-25 do 2-75 Din, plemenski voli 3 do 4 Din, biki za klanje 3 do 4 Din, klavne krave debele 2 do 4 Din, plemenska krave 2-50 do 3 Din, krave za klobasarje 0-75 do 1-25 Din, molzne in breje krave 3 do 3-25 Din, mlada živina 2-50 do 4-25 Din, teleta 4 do 6 Din. Mesne cene: volovsko meso 7 do 12 Din, meso od bikov, krav in telet 4 do 6 Din, telečje meso 8 do 14 Din, svinjsko i jneso zveže 8 do 14 Din za kilogram. kratke ves^ cs Ustanovitev Društva rejcev malih živali za dravsko banovino, Rejci kuncev, kokoši, golobov in drugih malih živali iz vse dravske banovine so imeli v nedeljo v ljubljanski restavraciji pri «Novem svetu» lepo obiskan ustanovni občni zbor Društva rejcev malih živali za dravsko banovino. Zbora se je udeležilo 48 zastopnikov iz raznih krajev banovine. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, mlekarski inštruktor g. Franc Krištof iz Ljubljane. Po njegovem pozdravnem nagovoru je poročal o vseh pripravah za ustanovitev društva glavni tajnik, šolski upravitelj iz Šenkovega turna g. Alfonz Inkret, ki je naposled predaval tudi o reji kuncev. Za njim sta predavala g. Janko Adamčič iz Most pri Ljubljani o perotninarstvu in g. Josip Devetak o golobarstvu. Tedaj je prispel na zbor šef odseka za perotninarstvo v kmetijskem ministrstvu g. inž. Gruič, ki je zborovalceai obrazložil stanje perotninarstva v državi. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika mlekarski inštruktor g. Franc Krištof (Ljubljana), za podpredsednika zdravnik g. dr. Andrej Jenko (Devica Marija v Polju), za prvega tajnika šolski upravitelj g. Alfonz Inkret (Šenkov turn), za drugega tajnika g. Janko Adamčič (Moste pri Ljubljani), za tretjega tajnika g. Josip Kelnarič (Ljubljana), za blagajnika slaščičar g. Karel Lenardič (Moste pri Ljubljani), za odbornike gg.: Avgust Kregar (Moste pri Ljubljani), Adolf Rohrmann (Kranj), Josip Devetak (Ljubljana) in Jože Vidmar (Moste pri Ljubljani). Članov šteje društvo že okrog 120. Mesečna članarina znaša 2 Din. = Devetmesečni tečaj za vinarstvo, sadjarstvo in kletarstvo pri banovinski trsnici in dre- vesnici v Kapeli bo od 1. marca do 30. novembra. V tečaj se sprejme 12 dovolj razvitih in zdravih kmetskih in vinarskih mladeničev v starosti najmanj 16 let. Pouk bo praktičen in teoretičen. Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno popolno oskrbo in mesečno po 50 Din za nabavo potrebnih učil in drugih malenkosti. Svojeročno spisane in s kolki za 25 Din opremljene prošnje, izpopolnjene s krstnimi listi, zdravniškimi izpričevali, odpustnicami ljudske šole, nravstvenimi izpričevali in izjavami staršev, da puste prosilca ves čas v tečaju, je osebno predložiti ali poslati najkesneje do 15. februarja upravniku banovin-ske trsnice in drevesnice v Kapeli, pošta in železniška postaja Slatina Radenci. = Dvodnevni kletarski tečaj bo 27. in 28. t. m. pri banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, pošta Slatina Radenci. Pouk bo teoretičen in praktičen in bo trajal dnevno od 8. do 12. in od 14. do 17. Oddaljeni obiskovalci tečaja dobe prenočišče in prispevek za prehrano. Zanimanci, ki se žele tečaja udeležiti, naj to javijo z dopisnico najkesneje do 20. t. m. upravi zgoraj navedene ustanove. ČRNOMELJ. V vasi Kočevju pri Črnomlju je naglo preminul v najlepši moški dobi posestnik Matija Mišica. Da je bil pokojnik priljubljen, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo občinstva iz Črnomlja. Kot svojega člana so ga spremili na pokopališče v Vojno vas gasilci z godbo, Sokoli pa so mu zapeli žalostinke. Blag mu spomin! GORENJI LOGATEC. Narodni poslanec gosp. dr. Rape je na svojih agitacijskih shodih in sestankih poudarj 1, da hoče tudi po svoji izvolitvi ostati v stalnem stiku s svojimi volilci, ker mu bo le tako mogoče uspešno zastopati, svoj okraj. Zato je uporabil prvi odmor v narodni skupščini, da nas je obiskal in nam poročal o svojem delovanju in o načrtih za najbližjo bodočnost. Njegov sestanek z volilci pri Riharju je imel tako prisrčen in prijateljski značaj, da je vs;ik udeleženec mogel uvideti razliko med našim današnjim poslancem in njegovimi predniki. Ako bo g. poslanec, kar tudi verujemo, vztrajal na svoji začeti poti, je ni in ne bo moči, ki bi mu mogla vzeti zaupanje ljudstva. Zvestoba za zvestobo! — Sil- vestrovanje v Sokolskem domu je bilo prav prijetno in domače. Obe enodejanjki sta splošno ugajali in napravili dobro razpoloženje. Godba je pa skrbela, da nam niso noge zasDale. GORJE PRI BLEDU. Za novo leto smo dobili precej snega, tako da je želja nestrpnih smučarjev izpolnjena. Tu okrog so res krasne smučarske točke, še lepše pa so proti našemu velikanu Triglavu. — Novo leto nam je tudi prineslo polno gorja: odpustitev nekaj delavcev in ostalim skrčenje delovnih dni in znižanje mezd v tovarnah na Jesenicah in Javorniku. Velika brezposelnost pa nas je že prej obiskala v lesni industriji. Danes vse tava sem in tja ter zaman išče dela in kruha. Stotine voznikov, ki so bile pred leti lepo zaposlene, so danes skoro brez zaslužka. A še oni, ki vozijo, niso vsi najpotrebnejši. Vozi navadno le tisti, ki je izlicitiral vožnjo za najnižjo ponudbo. HUDA JAMA PRI LAŠKEM. Za novo leto je bilo precejšnje število rudarjev (večjih posestnikov in sinov) reduciranih v prid onim, ki niso posestniki. K temu ukrepu rudniškega vodstva je dalo povod posredovanje nekaterih delavskih zaupnikov. — Pripravlja se odhor za ustanovitev Narodne strokovne zveze rudarjev v Hudi jami. Priporoča se rudarjem, da se zvezi pridružijo do zadnjega. KOPRIVNIK PRI KOČEVJU. Zaradi obolelosti našega župnika bi ostali letos kmalu brez običajne polnočnice. V zadnjem hipu pa nas je iz-rezal gospod župnik iz sosednje Nemške Loke, Običaj je, da prihajajo ljudje iz sosednih vasi v kraj že okoli 9. ure in čakajo v tukajšnjih gostilnah na pnčetek polnočnice. Da olajša ljudem to čakanje in jim prihrani stroške, je letos priredila tukajšnja sokolska četa na božični večer javno prireditev, h kateri je bil vstop prost. Igralci so v polni meri izpolnili svojo dolžnost, zlasti so se odlikovali sestra Henigmanova, br. Trinčič in br. Sajevc, pa tudi vsi ostali. Lep je bil prizor, ko je bilo po končani igri prižgano božično drevesce in so prireditelji *kupno z občinstvom zapeli znano pesem «Sveta nsč>. Ljudje so se zadržali v dvorani vse do pričetka polnccnlce in se neprisiljeno zabavali. Igra se je na Štefanovo ponovila. Mnenje vseh je s glasno: tako prisrčnega družabnega življenja, kakor je rastal i med tukajšnjimi Slov-mci po astan »vitvi sokolske čete, prej ni bilo nikdar. — Kakor smo že poročali, je dobil tukajšnji občinski odbor 80 stotov koruze za oškodovance po toči in gladujoče. Na posredo- Preden je odšel, je pregledal v duhu vse, kar je bil doživel. Najprej jo je ubrisal za neznancem pod Lesjakovim oknom. Kdo ve, kje se skriva, da ga ni mogel izsledUi. Take reči se navadno kmalu pokažejo; tu pa ne najde poti, ki bi ga privedla do razkritja. Potem se mu je zazdelo, da čuje skrivnostni krik iz temine. «Odkod?» se je vprašal in odgovoril: «Od križa na robu gozda.* Ugibal je, kdo je brskal na kozolcu po njegovih žepih. Zakaj je naposled plašno pobegnil? Čigava je denarnica, katero je našel v črvivem deblu krivega gabra? Zakaj je vzbudila skopuhu toliko poželjenja? Napočil je dan odhoda. Nikdar se ni bil še liako hudo ločil od doma. Besede so mu uhajale na jok, a oko ni moglo iztisniti nobene solze, ki bi mu olajšala skrito bolečino. Hitro se je po-Ulovil od domačih in stisnil pod pazduho zavitek k potrebno obleko. Pot ga je privedla mimo križa na robu gozda. Tukaj sta se nenadno sestala s skopuhom v pozni nočni uri. Rekel mu je, da zasleduje strahove. [Ali je povedal resnico? Vinku je bilo žal, ker se i je bil prenaglil. Prehitro se je dal spoznati. Zaupno se je ozrl na križ, ki je sameval na tihom robu. Ne daleč od križa je srečal Smolinovega Poldeta. Od takrat, ko sta se sprla ponoči zaradi prikazni, še nista govorila. Vzlic temu sta se ustavila kot stat a prijatelja. čiji in Franciji pa je tudi v Ameriki vse polno naših državljanov, ki prosijo za državno pomoč, da bi se mogli vrniti v domovino. Samo v Buenos Airesih je nad 500 naših ljudi, ki čakajo na povratek, ki bo stal našo državo najmanj 750.000 dinarjev. V tisoče gre pa število naših rojakov v Severni Ameriki, ki obupno prosijo naše tamkajšnje konzularne zastopnike, da bi jim omogočili z državno podporo povratek v domovino. * Novo leto 1932. je prestopno leto in ima 366 dni. Pričelo se je s petkom in bo končalo s soboto. Predpust bo trajal do 9. februarja, velika noč pa bo 27. marca. Pomlad se prične 20. marca, poletje 21. junija, jesen 23. septembra, zima pa 22. decembra. * Smrt uglednega celjskega trgovca, V nedeljo je umrl v Celju po dolgotrajnem bolebanju znani veletrgovec s papirjem in šolskimi potrebščinami in knjigarnar g. Karel Goričar, solastnik tvrdke Gofičar & Leskovšek. Pokojnik se je rodil leta 1867. v ugledni narodni družini Goričarjev v Mozirju. Ljudsko šolo je obiskoval v Mozirju, potem se je pa izučil trgovine v Ljubljani. Svoje znanje je šel izpopolnit v Linz. Ko se je vrnil od tam, je stopil v zvezo z g. Francem Leskovškom, ki je imel tedaj v Celju znano Zvezno trgovino. Leta 1909. sta družbenika odprla v poslopju hotela «Belega vola;> veletrgovino s papirjem, ki je tako dobro uspevala, da sta čez dve leti že lahko { kupila poslopje, kjer je še sedaj ta po v. eni Štajerskem sloveča veletrgovina s papirnimi potrebščinami in knjigami. Bodi pokojniku, ki zapušča vdovo z dvema hčerkama, ohranjen blag spomin! * Slovenski misijonar zajet od kitajskih roparjev in zopet osvobojen. Nedavno so kitajski raz- je bil vdovec in toliko v letih, da mu je šlo že spet na otročje, ko ga je Barba spoznala, v njenem naročju pa se je še bolj zmehčal. Še do sape mu ni prav pustila, pa sta že šla pred oltar. V okolici je imel čevljar Cincelj čedno bajto, ki 11111 jo je bila zapustila prva žena. Otrok ni imel, zato pa je zdaj ženi stregel kakor otroku in bil v vsem njenim željam pokoren. Počasi si je Barba opomogla in se ji je zahotelo proč iz tistih krajev. Matrone, ki je bila dotlej iskala milosti pri njih, so jo obiskovale in ji slastno pravile vedno nove in zmeraj iste zgodbe, ki so jo spominjale burne minilosti. Nekakšen gnev se je budil v njej in bližina mesta jo je začela plašiti. Možiček Cincelj jo je začudeno pogledal: «Kam bi pa rada, Bar i ca ?» Tedaj se je osvestila in vzdihnila: «Na k mete.» «Ali ti ni všeč tukaj ?> se je zasmilila Janezu Cinclju. «Nak, ljubi možiček. Ta soparica, prah 111 ropot, te goličave in ves ta vrvež me bodo zadušilb, je pojasnjevala. «Na Gorenjsko bi šla.» Mož je pomislil. «Na Gorenjsko ne vem kam», je dejal po kratkem premoru, «a tam za Javornikom imam na Velem polju daljne sorodnike.» «Pojdiva pa tjn», je poprijela ona.. Cincelj je potlej res prodal bajto in sta šla. Žena se je oblekla bolj po kmetsko in uvidela, da je v preprostejši obleki dosti bolj človeku podobna kakor v pisani navlaki, kakršna ji je bila ostala še izza onih dni. Tudi možu je bila takšna bolj in bolj všeč. Na Velem polju sta najela bajtico in Cinclja se je po malem spet lotila kmetskega dela. Janez ji je sprva sicer branil, a ko je videl, kako ji to prija, jo ni več odgovarjal. Tako se je s tržaškim prahom otresla vseh sledov preteklosti. Ostala je poslej samo mati Cinclja. Bil pa je takrat star Janez Cincelj dve manj kakor sedemdeset let, a ona blizu petdeset. Mir in redno življenje v naročju zelene pri-rode, otroško topla ljubezen dobričine Cinclja, pa morda tudi zavest, da ji posihmal ni treba biti nič več v skrbeh za vsakdanji kruh iii da se ji ni treba bati starosti, vse to je Cincljo neverjetno osvežilo. Skozi nagubano zaveso starosti je kmalu začel zopet prosevati dih one ljubkosti, s kakršno je nekdaj vnemala srca, v sebi sami pa ni mogla zatreti kali, ki so bile pognale v močvari dolgoletnih blodenj. Med delom na polju je bilo vedno dovolj prilike, da je sproti izvedela vse, kar je zanimalo in trlo, veselilo ali begalo vaške prebivalce, najrajši pa je zmeraj poslušala ljubezenske spletke. Kadar je cula, kako ima ta ali oni svojo izvoljenko iskreno rad, jo je vselej začela grizti nekšna bleda zavist. Kakor hitro se je toliko udomačila, da je po svoje lahko presojala razmere, je rada strupeno piknila z jezikom in prižigala v mladih srcih nejevoljo in dvome. Ako ji je uspelo, je bila potolažena in je uživala tajno slast v občutju, da tako maščuje samo sebe. Ni trajalo dolgo, ko so se ljudje čez in čez bali Cincljinega jezika, vendar so radi poslušali njene nasvete, posebno ženske. Kakor se voda razleze po gobi, tako se je neslišno o materi Cinclji razširil sloves, da je sila izkušena in modra. Ženske so pričakovale od nje zmeraj le več in so jo prosile sveta ne le zastran otrok, ampak tudi v bolezni in drugih nadlogah in težavah. Počasi so jo tako rekoč prisilile, da jim je začela dajati čaje in leke za ljubezen in proti njej, maže in kapljice proti vsak-terim boleznim in še čare, ki naj uničujejo moč urokov in hudega pogleda. Za dobroto so ji nosile jajca in mast, moko in svinjino in sploh vse, kar se jim je zdelo, da ji utegne biti po godu. Čevljar Cincelj je bil zbog tega na moč zadovoljen z ženo. Betežen in nadložen siromak ni mogel spati, pa je vstajal pred njo in ji jutro za jutrom še v posteljo prinašal zajtrk. «Sam Bog te mi je naklonih, ji je večkrat dejal, za kar ga je vselej pobožala po razredčenih laseh. Kot delavec je bil mož na dobrem glasu. No* vepa obuvala se sicer ni več loteval, pokepal pa je vsak čevelj, naj je bil še tako razcapa«. In kar je dal Cincelj iz rok, to je držalo! Lahko je člo-. vek hodil po nasutih cestah ali razritih poteh, po najbolj skalovitih golcih in koderkoli, Cinc-ljev čevelj je povsod obveljal. Dalie prihodnjič.) i bojniki zajeli slovenskega misijonarja p. Turka in ga odvedli iz Hankova. Generalna kurija frančiškanskega reda v Rimu pa je te dni prejela obvestilo, da je bil p. Turk re*en iz roparskih rok in da se je vrnil v svoj vikarijat v Hankovu. * Steklarna v Hrastniku ustavi obrat. Zedi-Djene tvornice stekla v Zagrebu, ki imajo steklarne v Hrastniku, Rogaški Slatini, Rogatcu in Paračinu, ustavijo obrat. V Hrastniku se bo le še v manjši meri izdelovalo finejše steklo. Pri vseh fvornicah bo odpuščenih okrog 1300 delavcev in bo ostalo tako z družinami vred okrog 4000 ljudi brez kruha. Tvrdka se izgovarja, da je prisiljena k ustavitvi obrata zaradi pomanjkanja naročil in ker ima baje že za 8 milijonov dinarjev stekla v zalogi. Pri protsnskih napadih v sklepih se izloča vozljasta gošča, če jo zdravite doma s Pistvjanskim blatom. Gotova kongresa «-'.;ama> in naravna blatasta kocka «Pi Ga.;> se dobivata v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5t. 5 * Žrtev mcdloške katastrofe Potočnikova v domači oskrbi. Te dni so prepeljali iz celjske bolnice na njen dom v Letušu pri Braslovčali učiteljico gdč. Matildo Potočnikovo, ki se je pri avtobusni katastrofi v Medlogu pri Celju nevarno ponesrečila. Njeno življenje je dolgo časa viselo na nitki, saj je nesrečnica ležala v bolnici celo vrsto dni v nezavesti s hudimi ranami na glavi. Njeno stanje se je sedaj toliko izboljšalo, da lahko ostane v domači oskrbi. " Nenavadna nesreča na Gorenjskem. V novi hidroeentrali Kranjske industrijske družbe v Zasip u1JdJeJbiladogra jen a meseca septembra lan-rkega letaTso preizuuBan ie utn auupiu upi emu in zlasti novo postavljeno turbino. Baš na Silvestrov večer, ko so se ti preizkusi nadaljevali, je počila dovodna cev, tako da je voda preplavila strojnico. Monterji, ki so se nahajali v poslopju, so preživeli nekaj hudih trenutkov, ker so se nepričakovano znašli v vodi. Prisotnosti duha strojnika Slivnika, ki je takoj splezal na žerjav in po tej poti rešil tudi ostala, s3 je zahvaliti, da ni bilo nobene človeške žrtve. Gmotna škoda se sicer še ne da točno preceniti, ker ^e voda zalila stroje, toda kaže, da ni tako velika, kakor se je domnevalo na prvi pogled. Pričetek obratovanja nove centrale se je zaradi te nezgode moral odložiti za nekaj časa, da se cev popravi. Računa se, da bo obratovanje omogočeno že v kakih dveh tednih. * Samomor mladega podnarcdnika. Pred kratkim je prišel na dopust k svoji sestri, ki je poročena na Bregu pri Ptuju, podnarednik Franc Hotko, ki je služil vojake v Nišu. Predzadnji ponedeljek zvečer se je podal k svoji izvoljenki, kjer si je nenadno pognal kroglo iz službenega samokresa v sence. Poklicani reševalni avto iz Ptuja ga je takoj odpeljal v javno bolnico, kjer pa je nekaj minut pozneje podlegel poškodbi. Kaj je gnalo 211etnega podnarednika v smrt, ni znano, domneva pa se, da nesrečna ljubezen. * Puško mu jc razneslo. 231etui posestnik Jožef Dolar iz Polšnika je hotel ustreliti mačko s staro puško. Pri tem pa mu je puško razneslo in ga ranilo na obrazu in levem očesu. Litijski zdravnik dr. Ukmar je ponesrečencu rane na obrazu izpral in ga napotil v ljubljansko bolnico. * Poizkušen samomor dveh Slovenk v Zagrebu. Nedavno si je hotela končali v Zagrebu življenje 671etna hišnica iz Rogaške Slatine Marija Cezmičeva. Popila je manjšo količino luga, pa so ji izprali želodec in jo ohranili pri. življenju. Istega dne zjutraj je pa popila večjo količino octove kisline SSletna hišnica Marija Marova iz Maribora. Tudi njo sc prepeljali pravočasno v .' bolnico in ji rešili življenje. I * Huda nesreča na cirkularki. V ljubljansko | bolnico so prepeljali 2"letnega Žagarja Alojzija Levstika iz Ortneka pri Ribnici. Levstik je žagal drva. Da ie zašel z desno roko pod cirkularko, ki mu jo je med zapestjem in komolcem odrezala. Levstik je izgubil precej krvi. * Avto je zgorel. Gostilničar In posestnik g. Slavko Birtič nima sreče s svojim tovornim avtomobilom. Pomladi mu ga je v Mariboru poškodoval požar, te dni pa se mu je pripetila z njim nesreča, ko je bil na kupčiji na Dolenjskem. Ko se je vračal domov, se mu je nasproti rajhen-burške postaje vnel v avtomobilu bencin in je bil sprednji del vozila takoj ves v plamenu. Šofer se je rešil na ta način, da je takoj skočil ven, potem pa sta z g. Birtičem vred skušala s snegom zadušiti ogenj. To pa ni pomagalo in je avto zgorel do koles. * Nenadna smrt na poti. Na Silvestrovo proti poldnevu je prišel z Mute v smeri proti Dravogradu neki moški z aktovko in s svežnjem papirja pod pazduho. Dober streljaj od trga je možu nenadno postalo slabo, da se je moral podati v hišo g. Draučbaljerja, kjer so mu dali v okrepilo topel čaj. Mož je tožil o bolečinah pri srcu. Ko se je nekoliko opomogel, je hotel nadaljevati pot. Čim pa je stopil na cesto, se je zgrudil nezavesten na tla. Nesrečnika so prenesli zopet v hišo Draučbaljerjevih, kjer je v nekaj minutah izdihnil. Pri pregledu njegovih listin so ugotovili, da gre za Ivana Murska, zastopnika cLjudske samopomoči* v Mariboru. * Smrtna žrtev silvestrovskcga veseliačenja. Na novega leta dan zgodaj zjutraj so našli ptujski okoličani, ki so šli k rani maši v Ptuj, nedaleč proč od parne žage g. Ivana Vindiša v snegu mrtvega moškega, čigar istovetnosti niso mogli ugotoviti. Neznančevo truplo so takoj prenesli v bližnjo hišo in poizkušali nesrečnika na vse načine obuditi k življenju, a je bilo vse zaman. Istega dne se je priložila Marija Šafarjeva, posest-nica v Rogoznici, napram Mariji Šimenkovi, da njenega moža še od prejšnjega večera ni domov. Miiienhuva, hi bila tudi v Ptuju pri maši, je slišala od več ljudi, da so pri Vindiševi žagi našli v snegu zmrzlega moškega. V slutnji, da je to morda mož Marije Šafarjeve, je pohitela na kraj Kako postanem dober godbenik. To brezplačno knjižico posije tovarna glasbil i MEINEL & HEROLD v Mariboru St. 104-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! nesreče, kjer je res ugotovila v mrtvecu Jožefa Šafarja. Kakor se je pozneje ugotovilo, je bil vzrok smrti alkohol. Šafar je na Silvestrovo popival v neki gostilni v Ptuju in je gotovo zaradi omamljenosti po alkoholu na potu domov omagal, se zgrudil v sneg iu spričo hudega mraza zmrznil. * Roparski napad. Izredno drzen roparski napad je bil izvršen v okolici Smlednika. Posestnico Marijo Stenovčevo iz Moš, ki se je vračala domov, je dohitel zvečer malo pred Sv. Valburgo mlajši moški. Pridružil se ij je, jo začel spraševati, čigava je, nato pa se jel aznimati tudi, ali ima pri sebi denar. Nenadno jo je pograbil in jo podrl na tla. Neznanec je nato hitro posegel v njeno košaro, zgrabil denarnico, ki jo je imela skrito v košari, in izginil v temni gozd. Napadena Ste-novčeva je kričala iti so res na njeno upitje prihiteli bližnji stanovalci. Zasledovali so roparja precej časa, vendar brezuspešno. Orožniki so naslednji dan uvedli poostreno zasledovanje. Dognali so, da je bil napadalec na Stenovčevo naj-brže neki Peter, približno 30 let star fant, doma iz okolice Kranja, ki se sploh rad potepa po smledniški okolici. * Krvav spopad med pijanimi fanti. Nedavno so se na cesti pri Šikolah na Dravskem polju sprli in stepli pijani fantje. V spopadu sta dobila nevarne rane 18letni Anton Medved in 351etni Ivan Urnali. Prepeljati so ju morali v mariborsko bolnišnico. * Nočni požig. V Motniku je nekdo zažgal v noči od 23. na 24. t. m. ubogi vdovi Liri ji Štraj-liarjevi njeno hišico. Na pomoč prispel; ljudje so rešili večino oprave, seveda so krma, drva in jest-vine s hišico vred postali žrtev plamena. * Vlomilska trojica pred mariborskim senatom. Letošnjo jesen je ogražala vlomilska tolpa; Dravsko dolino med Marenbergom in Falo ter iz-, vršila številne vlome, ki so dlje časa ostali nepojasnjeni. Naposled pa so padli v roke pravici trije nepridipravi: 321etni brezposelni natakar, Miroslav. Ličen, 431etni delavec Jožef Hauptman' iz Dobrenja in 351etni delavec Rudolf Tarkuš, ki so se morali te dni zagovarjati pred mariborskim senatom. Vsi trije so bili že večkrat prej kaznoi vani zaradi tatvin, med temi Tarkuš petkrat iii Hauptman sedemkrat. Vlome so priznali, zvra-f čali pa so krivdo drug na drugega. Obsojeni so bili: Miroslav Ličen na sedem let robi je, trajno! izgubo častnih pravic in tri leta prisilne delavk niče, Jožef Hauptman na osem let robije, trajno! izgubo častnih pravic in triletni pridržek po pre-j stani kazni, Rudolf Tarkuš pa na šest let robijevj triletni pridržek in trajno izgubo častnih pravic^ * Brat brata z nožem. Pri posestniku Jožefu,. Krmku na Policah pri Gornji Radgoni so kuhalij žganje, pri čemer sta se močne kapljice preveč nasrkala brata 211etni Jakob in 17ietni Franc« Divjak iz Polic, ki sta splošno znana razgrajača.! Ker se ostali fantje za njuno izzivanje niso zme-'. nili, sta se slednjič sprla sama med seboj. Mlajši: brat France je postal nasilen in so ga ostali! fantje kratkomalo postavili na cesto in zapodili! od hiše. Vinjen in srdit se je podal domov terj legel k počitku v posteljo v zadnji sobi, kjer prenočuje običajno tudi starejši brat Jakob. V posteljo pa je legel oborožen z bajonetom ter čut do časa, da se je vrnil domov brat Jakob. Med-; tem je France že skoval načrt, da se mu osveti. Ko je Jakob vinjen stopil v sobo in se oblečen' zvalil v svojo posteljo, je vstal iz svoje postelja: France in navalil na brata, ga potegnil s postelje: in vrgel na tla, držeč v roki bajonet, s katerim jej hotel brata zaklati. Vendar je Jakob še pravo-® časno odbil udarec. Urno je potegnil nato svoj žepni nožiček in z njim začel obdelovati Franceta. Poškodoval ga je na levem podlehtju. Njun prepir in pretep so slišali ostali domači, ki so srdita brata razdvojili, da sta slednjič le ločeno prespala nesrečno noč in se streznila. Romati pa bosta morala k sodišču, kjer sta že znana gosta, da prejmeta primerno plačilo za žalostno bra-; tovsko ljubezen. * Velike tatvine v slovcnjgraški trgovini. V eni zadnjih noči se je vračal v Slovenjgradcu iz kavarne g. Vinko Puucer v svoje stanovanje. Ko je odprl hišna vrata, je na veliko začudenje zapa-j zil vrata, ki vodijo iz veže v trgovino, odprta.' V tem se je prikazal med vrati neznan človek fc večjim paketom blaga pod pazduho. G. Puncer je neznanca zgrabil za suknjo. Med ruvanjem se je pa vlomilec izmuznil iz suknje in pobegnil v. temno noč. Ker zaradi pozne nočne ure ni bilo: mogoče nikogar poklicati na pomoč, je bilo tudi] vsako zasledovanje brezuspešno. G. Puncer si je obraz ponočnega obiskovalca dobro zapomnil in je v njegovih rokah bila tudi vlomilčeva suknja,| zato so kmalu odkrili vlomilca v osebi nekega; hlapca, ki je uslužben pri hišnem gospodarji^ g. Druškoviču. Ko so ga prijeli, je priznal vlom] iu več drugih tatvin, pri katerih so mu pomagali: še trije drugi hlapci, uslužbeni pri g. Druškoviču,; Tudi le so zaprli. DOBEO TOM.TNO MILO ne sme le prijetno dišati, temveč mora tudi po svo-' jili sestavinah v medicinskem zmislu delovati očišču-t joče na kožo. Samo tako lahko koristi pri negovanju telesa. Prav zato so Feller jeva Elsa-mila zdravja in lepote tako cenjena. Omot s 3 vrstami mila za 32 Din se dobiva brez nadaljnjih stroškov pri le-:: karnarju Evgenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elsa* trg 360, savska banovina. * Lažni trgovinski potnik. V začetku decem-j bra se je pojavil v Dravski dolini neki Ivan Stu-j hec, ki se je izdajal za Avgusta Štuhca, trgovini skega potnika, uslužbenca pri tvrdki Centri v Ljubljani. Ponujal je šivalne stroje, gramofone*] gramofonske plošče in drugo. Ker je zelo samozavestno nastopal, je delal dokaj dobre kupčije in je na račun naročil prejemal tudi znatne zne-eke denarja. S seboj je nosil naročilnice z enako štampiljko, kakor jo ima tvrdka Centra v Ljubljani, imel pa je tudi ponarejeno legitimacijo iste fvrdke na ime Alojzij Štuhec. S temi važnimi listinami jo je pogumno primahal v Vubred in Marenberg ter zbral naročila. Ker eden naročnikov le predolgo ni prejel kupljenih reči, ki jih (je že delno plačal, se je obrnil na omenjeno tvrdko, ki pa je naročilo zanikala. Prav tako tudi to, da bi trgovinski potnik Štuhec bil pri njej uslužben. Tudi po drugih krajih Dravske doline je Štuhec osleparil razne ljudi za znatne vsote denarja, štuhec je doma iz Ljubljane. Oblastva ga marljivo zasledujejo. * Trije junaki s koli. Te dni se je vračal Ivan Belšok, posestnik z Gorenskega vrha, po občinski cesti domov. Že v mraku je stopal mimo hiše Franca Krajnca v Brezovcu. Nenadno pa so planili izza hiše Franc Krajec, posestnik iz Brezov-ca, Janez Krajnc, posestnikov sin iz iste vasi, in Ivan Krajnc, delavec iz Gruškovca, ter ga brez vsakega povoda napadii. Franc Krajnc je tiščal jBelšakovo glavo k tlom in rekel proti ostalima: ;«Le udarita!> Tepli so ga s koli po vsem telesu 'in je dobil napadenec tri udarce na desno roko nad laktom, pet udarcev na glavo in pet udarcev po levi nogi. Pri tej priliki mu je vzel Jane* Krajnc tudi samokres. Belšak je moral iskati zdravniško pomoč. Še prej je pa ta č">dna trojica skupno z drugimi fanti razsajala pri Martinu Ko-kotu v Pestikah. Napadli so tudi Kokota s koli in ga pretepli po vsem telesu. Orožništvo je našlo še drugi dan na licu mesta dva zlomljena 1 Ivan in Janez Krajnc sta znana kot sirova retepača. Pretepaška trojica je bila zaradi svojih dejanj ovadena in se bo morala zagovarjati j>red sodiščem. * Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne «Frnne Ježefovp» grenčice urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa »pričujejo, da so z učinkom stare preizkušene «Fr?nc Jožefove* vode zadovoljni vsekakor. ftFranc Jožefova* srenčiea se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kiuiunovo. Vsem prijateljem in bralcem «Do-«novine» želimo srečno novo leto slovenski orož-biki iz Kumanova: naredn.k Alojzij Vidmar in fcena Rezika (Novo mesto), podnarednik Josip Hrovatič (Novo mesto) in žena Marija (Radeče pri Zidanem mostu), kaplar Ivan Mlakar (Celje). LešPane. Preljuba «Domovina», iz vseh delov Sveta prejemaš čestitke za boljše novo leto. Tudi tu v Lešljanah v Bosni živimo Slovenci rudarji, ki želimo srečno novo leto vsem bralcem in bralkam «Domovine», posebno pa slovenskim fantom lin dekletom: Vojmil Vastič (Hrastnik), Ivan Lap |(Mengeška Loka), Filip Pucelj (Prevalje), Anton 'Kostevšek (Sv. Lovrenc na Dravskem polju), jlvan Petek (Sv. Rupert v Savinjski dolini), Henrik Amon (Pilstanj pri Kozjem), Pepi Bobek (Marija Magdalena), F ran jo Osterc in Ivan Mešalec (Velika Kede'j->). Eygelshcv< n (Koiandsko) Malokdaj čitamo v &Domovinis> od nas kak dopis, dasi tudi tukaj ne zmanjka novic, ki so pa po večini vse žalostne. Tukaj v dveh rudnikih že dva meseca praznujemo po en šiht na teden, tako da delamo sa-uo pet dni. Ne vem, kaj bo, če bodo še plačo zmanjšali. Potem bo skoro bolje, da se zopet vrnemo v domovino. — V ponedeljek 28. decembra se je smrtno ponesrečil rojak Ivan Vertačič. Pokojnik je bil miren fant. Dona je bil od Šmarjete na Dolenjskem. Naj mu sveti večna luč! — Srečno novo leto želi vsem čitateljem in čitateljicam «Domo-,vine» dopisnik. Cigcinkino preroRopcmje Petranov Tomaž je bogat kmet. Nekdaj je bil veseljak, da si je vsakdo poželel njegove družbe. Pa mu je umrla hčerka edinka. Vsa Petranova dobrodušnost je izginila. Odslej je hodil mrk in sam vase zaprt okoli. Delal je pa še bolj kakor prej. Menda je iskal v delu utehe in pozabljenja. Njegova žena Mreta ga je večkrat opazovala, odkimavala z glavo in se je,žila nad usodo, ki jima ne privošči niti drobnega otročiča. Mož se ji je smilil. Tolažila ga je: «No, res je že tri leta, odkar nas je štorklja obiskala. Zato pa še ne smeva obupati!» Petranka je pričela hoditi v posvete, a vaške ženice ji niso vedele ničesar pametnega svetovati. Slučajno so pa za vasjo taborili cigani. Neka stara ciganka je prosjačila in prerokovala srečo po hišah. Oglasila se je tudi pri Petranovih. Gospodinja ji je zaupala svoje skrbi in težave. Potolažila ji je, da si želi otroka, ker vidi, kako je možu hudo, pa tudi sama bi bila vesela malega nebogljenca. Ciganka je takoj videla, odkod pihlja veter. Zgovorno je pričela: «Morda bi se dalo kaj napraviti. Toda za to potrebujem mnogo reči. Nekaj bi bilo za zdravila, nekaj pa zame.» «Prav, prav», je odgovorila Petranka. Ciganka jo je resno pogledala in rekla: «Prinesite mi dva kilograma slanine, vrečico moke, nekaj svinjskega mesa in vrečo krompirja v naš tabor za vasjo. Pa jajčk ne pozabite! Potem vam bom že povedala, kako in kaj.» Ker si je Petranka tako želela dete, je starko slušala. Pod večer je natovorila voziček in ga vlekla čez polje. Ko se je približala ciganskemu šatoru, ii ie že pritekla nasproti stara ciganka sama. Pred vhodom so pa sprejeli Petranko drugi cigani. Hitro so vse raztovorili in odnesli. «Pojdiva kar notri! Vse je pripravljeno!« je svečano ukazala starka. Vstopili sta. Cigani so se nekam porazgubili. Ostali sta sami. Sredi šatora je gorel ogenj. Na ognju je stal velik črn kotel, iz katerega se je kadilo. Kmetica se je oddahnila. Segla je v žep in pri-vlekla na dan stotak. Hvaležno ga je stisnila ciganki v roko: «Vzemite še tole za vaš trud! Če bo pomagalo, vas ne bom nikoli pozabila. Le oglasite sa še v naši hiši!* «Hvala lepa, pa srečni ostanite! Čez leto dni pridemo spet tod mimo. Boste videli, da me ne boste pozabili. E, stara ciganka zna vse, le sebi ne sme in ne more pričarati sreče!» Zamišljeno je zamahnila z roko in pospremila Petranko iz šatora. Petranka je takoj odhitela domov. Ko ni še prestopila hišnega praga, ji je prišel nasproti mož: «Kje si pa hodila? Od daleč sem te videl, da si lezla s cizo čez polje. Kaj si vendar peljala in kam?» «Sam veš, da nimam nikoli slabih potov!» ga je žena zavrnila. «Bodi no, bodi! Ne imej skrivnosti! Menda imam pravico, da te vprašam, kje hodiš.* «Seveda jo imaš!« je rekla in umolknila. Moža se je kar bala. Naposled mu je pa vendarle vse povedala. Petran se je kar zgrabil za glavo: «Da si tako neumna, si pač nisem mogel misliti!« Bila je užaljena: «Ne bodi tak! Boš videl, da bo pomagalo! Še hvaležen mi boš! Kadar boš videl staro ciganko, se ji boš sam rad zahvalil in ji postregel. Cigani znajo več kakor drugi ljudje!* Gospodar se ni hotel prerekati. Molčal je. Petranka je odslej vsak večer oddrobila košček zdravil in jih izpila v kavi Sicer so imela zdravila okus po smrekovi smoli, pa kaj za to, vsaka zdravila morajo imeti svoj okus. Minili so meseci. Petranka je že izgubila vero v ciganko. Zdravila je že davno porabila. Petran ni žene nikoli vprašal, kako in kaj. On se je že spoprijaznil z usodo Vendarle se je zgodilo drugače. Štirinajst dni pred božičem je gospodinja postala nekam zamišljena. Čim bolj se je bližal božič, tem veselejša je bila. Na sveti večer je pa - omenila svojemu možu: Pristopite H Vednikvi družbi! Ciganka je pristopila h kotlu. Kmetici je pokazala nized umazan stolec, češ, naj sede. Petranka je sedla in se zagledala v starko. čarovnica je pričela čarati. Sklanjala se je nad kotlom, mrmrala nerazumljive besede, vrtela oči, kimala z glavo in globoko dihala. Potem se je trikrat zasukala, zatulila kakor sova in zastrmela v kotel. Nekaj časa je bilo vse tiho. \ Ciganka se je dvignila in rekla Petranki: «Pristopite in trikrat globoko potegnite sapo iz kotla!» Petranka je takoj pristopila. Nagnila se je nad kotel in trikrat krepko zadihala. Zazdelo se ji je, da prihaja iz kotla vonj po kavi. No, ni se brigala za to. Ciganka se je spet nagnila nad kotel in pričela mešati tekočino. Odkimala je z glavo in rekla: «Moji ljudje bodo zdajle napravili iz vse vaše slanine drobno kepico čudovite masti. Vsak večer jo boste morali samo drobtinico izpiti v kavi. Komaj je to povedala, je vstopil mlad črn cigan. Prinesel je nekaj v papir zavitega in smoli podobnega ter izročil Petranki. Kmetica je vzela zavitek in ga dala v žep. Čarovnica je nadaljevala: «Še enkrat morate potegniti sapo iz kotla! Močno zadihajte! Zdaj vam še ne morem ničesar obljubiti, ker nisem ničesar videla. Upam pa. da bo zdaj bolje!» Petranka jo je slušala in spet zadihala. Ciganka je pogledala v kotel in od veselja za-vpila: «Vse je dobro, vse je dobro! Le brez skrbi bodite!* Še bomo potrebovali zibelko. Ciganka je vendarle imela prav.» Gospodar se je nasmehnil: «Morda je ciganka ugenila, toda zato se ji ni treba zahvaljevati! Če bomo kupovali, nima ciganka pri tem nobene zasluge, kajti kupovali bomo, če bi ona kaj prerokovala ali pa nič!» Bil je pa silno vesel ženine novice. Ko je prihodnje leto prišla ciganska družina skozi vas, ni nihče opazil med cigani stare ciganke. Babnica se je pač spomnila, da je nalagala kmetico Petranko. Zdaj jo je zaskrbelo, kako je, pa se rajši ni prikazala. Sicer je bila prepričana, da bo Petranove danes ali jutri pač obiskala štorklja, saj sta bila oba krepka in zdrava, ni pa vedela, če se je to že zgodilo. Zato je ostala previdna. Ciganski otročaji so kmalu švigali po vasi In prosjačili okoli. Prišli so tudi k Petranovim, kamor jih je poslala stara ciganka in jim naročila, naj dobro pogledajo, če ni v hiši kakega majhnega otroka. Seveda so cigani takoj opazili dojenca. Če bi ga ne bili opazili, bi ga bili morali slišati, kajti prav tedaj se je drl na žive in mrtve. Urno so odpetali nazaj v taborišče. Prihodnji dan je že bila stara ciganka pri Petranovih. Ko je zagledala gospodinjo, so jv 3'ele curljati solze ginjenja po nagubanih licih: «Blagor vam, ker ste verovali, zato ste bili uslišani! Nikar me ne pozabite!* Petranka se je nasmehnila. Ciganka ji je tožila, da ji je umrl najlažji sin, da je zapustil majhnega otroka in da mu nima dati kaj jesti. Dobra Petranova mati ji je spet vsega nalovila. Preden je starka odšla, se je nagnila nad zibelko, pogledala fantička in nekaj mrmrala. Gospodinja jo je vprašala: «Kaj pa vendar mrmrate, mamica ?» «Malo počarati moram, da ga ne bo zgrabila kaka bolezen. Takega črvička včasih hitro prime.» Petranka je bila zadovoljna. Ko je ciganka odšla, ji je gospodinja prijazno pokimala in se od nje poslovila. Na srečo so cigani kmalu odšli, sicer bi bila starki slaba predla. Kakor ni bila ciganka vzrok, da je Petranka 'dobila dete, tako tudi ni bila kriva, da je otrok kmalu po njenem odhodu zbolel in umrl. Zdaj je Petranka divjala. Žugala je, da bo ča rovnico naznanila, ker ji je s čaranjem umorila otroka. Možu je tožila: «Premalo sem ji dala! Če bi bila vedela, bi ji bila še več navalila!» «Bodi no pametna!» jo je tolažil Petran, ki je bil sam tolažbe potreben. A To je bilo pred več leti. Lani sem bil ob božiču doma. Obiskal sem tudi Petranove. Smehljaje sta me oba sprejela. Pod jaselcami je stala lepo pisana zibelka. Petran mi je takoj predstavil svojega sina, ki je bil že nad leto dni star. Dejal je: «Vidite! Ta Je pravi junak! Ni ga pričarala ciganka, pa tudi zdravja mu ni začarala! Moja žena se je zdaj boji kakor hudič križa. Večkrat sem ji že pravil, da je ciganka na vsem nedolžna. Nič ne pomaga. Vražasta je in bo ostala do svoje smrtt. Trma ia paž tvma.1 Tujec: «Ali veste, kje je Tripolitanija? Ali Obilno so bili obdarjeni otroci z zimskim peri« veste, kje je Sahara ?> Janez: «Tam nekje v Afriki. Ali ne?> Tujec: «Pogodeno! Sedaj me pa poslušajte, kako lovimo v puščavi. Pred dobrim tednom dni sem sedel v neki kavarni v Tripolisu in srebal pristno kavo, ki je zrasla v naši koloniji. Pasel sem dolg čas, pa se mi je hipno zahotelo iti nekoliko na lov. Z lahko kočijo, v katero sta bila vprežena dva prava žrebca arabca, se odpeljem 200 kilometrov v puščavo. Vozili smo se hitro kakor blisk. Naenkrat zagledam sredi širne planote velikega leva, ki se je zaljubljeno sukal okoli levinje. Moja puška strelja zanesljivo na pet kilometrov razdalje, a lev je bil oddaljen od mene samo štiri kilometre, torej zanesljiv strel skozi sredino srca. Dvignem puško k licu, pomerim, bum, in lev je ležal mrtev na tleh. Pognal sem konjiča do mrtvega leva, ga pobral, zvil skupaj, stlačil v nahrbtnik in se odpeljal domov.» Janez: A.: «Ssveda, a on mi ie rekel, da me preveč, pozna i , x/ i TISOČ LET STARE KOSTI SO IZKOPALI. Rad m i r j e, januarja. Blagovolite objaviti naš dopis v »Domovini«, katero bere v Radmirju staro in mlado. Novo leto nas je obilno obdarilo s snegom, zadnje dni pa je nastopil še občuten mraz. Nedavno so izkopali v Gradeli nad Negojnico kosti, $tare baje nad 1000 let, kar je redek pojav. ! Ljudska pravljica pripoveduje, da so zakopane pod razvalinami tri kadi denarja v zlatu in srebru. Gradi so razvaline, o katerih piše zgodovina, da so obstojale že leta 1100. Kdaj je tu stal grad in kdo je v njem prebival, se ne ve natančno, domneva pa se, da je bil to roparski jgrad. Kopali so po razvalinah že večkrat. Ko so jzadnjič kopali pred 35 leti, so našli 7 človeških ^okostij in razne druge starine. Razočarani, da ;niso dobili zaklada, so zagrebli vse zopet nazaj Iv gozd. Te dni pa so kopali na drugem koncu in 'Izkopali okostje prav velikega človeka. Črno -okostje so odnesli v Ljubno. Kdor si hoče nekdanjega velikana ogledati, naj potuje v Ljubno. jKo bo sneg izkopnel, bodo kopanje nadaljevali, 'ker upajo priti do zaklada. Če bo le kaj uspeha! PREKMURSKI GLASNIK ! Iz Murske Sobote nam pišejo: Te dni nas je «a vedno zapustila za siromake vedno dobrotna ga. Ana dr. Gregorčeva, roj. Breitfellnerjeva. Globoko nas je presunila ta žalostna vest. Pokoj-Hica je dala življenje koliko zaželenem sinčku, a Banj je morala sama umreti. Vsa Murska Sobota sočustvuje z njeno usodo. Nepregledna vrsta nas :je bila ko smo jo spremljali na zadnji poti. Po-slednjič so ji zapeli Sokoli slovensko pesem, ki jo je tako zelo ljubila. Naj ti bo lahka prekmurska žemljica! Pretepi na Štefanovo. V Turni šču je prišlo na Štefanovo do prepira v Kardoševi gostilni. Zajelo se je zmerjanje, potem pa je prišlo celo do lobračuna s pestmi, koli in noži. V pretep so pobegli fantje iz Gomilic, iz Neclelice, od Lipe in idrugod. Največ jih je skupil Ignacijev fant iz Ne-jdelice. — Kri je tekla tudi v Kuzmi na Goričkem. [Žrtev pretepa je postal 201etni dnirar Franc fZrim. Fant je bil v družbi drugih petih fantov in jdveh deklet. Kmalu je prišlo do prerekirja. Peto-!rica fantov je nastopila proti njemu. Ko je odšel jiz sobe, so ostali fantje šli za njim. Zunaj so ga jnapadli in začeli zbadati z noži. Dobil je enajst 'vbodov. Spraviti so ga morali v bolnišnico v (Murski Soboti. SLEPA BOŽIČNICA VESTFALSKIH ROJAKOV Recklinghausen-Suderwich, decembra. Današnje gospodarske razmere zahtevajo Innogo štednje in dosti složnega dela. Tudi pri »las je gospodarska kriza na višku in priinorani ismo, da štedimo in da smo složni, ker le tako nam je za letošnji božič bilo mogoče, naši mla-jdini znova dokazati, da je njena draga domovina Sdaleko onkraj meja ter ji vliti v mlada srca 110-(vega duha iti nove ljubezni do naše drage do- Kovine, do našega rodu in do naše mile in lepe jgoslavije. j Čeprav nas kriza hudo stiska, tako da nam ne preostaja lahko kaka para, smo vendar tudi iletošnji božič, sicer z velikimi žrtvami, priredili (za našo mladino božičnico. Prireditev se je vršila na sv. Štefana dan popoldne. Veselice kakor 'druga leta to pot nismo priredili, ker tega gospodarske razmere ne dopuščajo. Prireditve so Se udeležili starši otrok kakor tudi člani društva v polnem številu in društvena dvorana je bila tako polna, da skoro ni bilo mogoče dihati. Posetil nas je tudi zvezni predsednik gospod J^avel Bolha. Prav tako je prišel k nam pred- sednik društva v Erkenschwicku gospod Petek s harmoniko, ki nam je na njo zaigral več lepih slovenskih pesmi. Šolska mladina pod vodstvom rojaka gospoda Korošca pa je zapela celo vrsto slovenskih pesmic, kar je družbo tako navduševalo, da smo tudi mi odrasli začeli prepevati in ni bilo več konca slovenske pesmi. Ostali smo precej časa skupaj ter se pogovorili o tem in onem. Mladini naše jugoslovenske šole je napravilo nepopisno veselje, ko je predsednik društva gospod Reher izročil vodji šolskih tečajev, go-| spodu Korošcu, zrvoj z darili, ki jih je poslala soproga generalnega konzula gospoda Marko-viča iz Diisseldorfa, za kar se ji na tem mestu vsi najprisrčneje zahvaljujemo, posebno pa naša šolska mladina in njen voditelj. Res je, v hudih stiskah živimo, a kar se tiče naše mladine, je treba, da doprinesemo vse, da rešimo nedolžna srca zase in za našo milo domovino. Naposled pa se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k prireditvi, kakor tudi onim, ki so nas posetili, in želimo vsem rojakom in rojakinjam na tujem in v domovini srečno novo leto! Iz Hcrne-Sodingen-Holthausena (Wcstfalsko) nam pišejo: Semkaj v Herne-Sodingen-Holt-hausen prihaja 40 izvodov cDomovine*, ki jo vsi z največjim zanimanjem čitamo. Naj tudi mi malo opišemo svoje težave. Skoro vsi Slovenci smo prizadeti zaradi brezposelnosti. Posebno hudo je za starejše, ki jim ni več upati, da bi še kdaj prišli do dela tukaj v Nemčiji. — V letu 1930. meseca decembra smo ustanovili tukaj Jugoslovensko Za kuhinjo Zdrobov kolač. Stolci sneg dveh beljakov, primešaj malo manj kot četrt litra zdroba (pšeničnega), 5 dek sladkorja, dva rumenjaka, dobro zmešaj in pusti pol ure stati. Če je zdrob postal zelo gost, primešaj še eno ali dve žlici mleka. Model dobro namazi in zlij testo noter, ga razravnaj in zlatorumeno speci. Ko je pe-ceno, polij po kolaču še pet žlic mleka, in naj se še peče, da vsrka vse mleko vase. Nato posuj kolač s sladkorjem in cimetom ter ga daj kot močnato jed s kompotom ali mlačnim malinov-cem na mizo. Jajčna pogača. Mešaj v skledi dve jajci, 6 dek sladkorja, 6 dek sirovega masla. Potem primešaj 50 dek moke, zavitek (vrečico) pecilnega praška, četrt litra mrzlega mleka in malo soli. Testo dobro zmešaj ali stepi. Tortin model dobro namazi in zlij noter testo, ga razravnaj in napolni s temle nadevom: 12 dek sirovega masla, 12 dek sladkorja, 18 dek moke in eno pest zmletih orehov tako dolgo drobi z rokami, da bo videti kakor ribana kaša ali pa kakor če delaš testo za močnik. Ta nadev posuj po testu in zlatorumeno speci. Je toplo in tudi hladno enako dobro. Telečje meso z jurčki in rižem. Pol kile telečjega mesa od stegna zreži na drobne koščke. Na masti ocvri malo drobno zrezane čebule in stresi meso na čebulo, ga osoli, malo popopraj, daj zraven še malo paprike in žlico paradižnikove mezge. Meso potem duši, da postane mehko, prilivaj po malem juhe ali vode, rudarsko društvo s pomočjo predsednika Zveze jugoslovenskih delavskih podpornih društev v j in to le toliko, da se meso ne prisinodi. V drugi Nemčiji g. Pavla Bolhe. Društvo se precej dobvo razvija, le ta kruta brezposelnost nas tlači. Naša edina tolažba je, da nismo pozabljeni od naše domovine Jugoslavije. Imamo tukaj dobre zastopnike, ki se za nas zavzemajo, ali reč je huda, ker je tu še mnogo nezavednih Slovencev. Na dan sv. Štefana smo praznovali obletnico obstanka našega društva skupno z božičnim obdarovanjem otrok, 25 po številu. IC božičnici je prispeval tudi naš izseljenski komisar g. dr. Peželič iz Diisseldorfa, za kar se mu srčno zahvaljujemo. Prireditve sta se udeležila predsednik zveze g. Pavel Bolha iz Stoppenberga in njegov namestnik g. Franc Doberšek iz Recklinghausena. Zapeli smo na prireditvi več lepih slovenskih pesmi in se v razgovorih spominjali svoje lepe domovine. Vsem rojakom srečno novo leto! Novice iz Amerike. Kakor javljajo ameriški listi, so rojaki v Chicagu in Pittsburghu na svečan način proslavili dan 1. decembra kot dan uedinjenja Jugoslavije. Podobno so proslavili ta dan tudi bratje Srbi in Hrvati. — V Lorainu je nedavno umrla vdova Jerica Virantova. Pokojni-ca se je rodila leta 1871. v Tuštajnu pri Moravčah iz znane Čudnove družine. V Ameriko je prišla leta 1891. Njen mož je umrl meseca septembra 1923. V Ameriki zapušča tri hčere in šest sinov, v stari domovini pa sestro Marijo Gradi-škovo v Kamniku. — V Clevelandu je za pljučnico naglo preminil rojak Karel Krašovec, star 43 let in doma iz Strmca pri Blokah. Zapušča ženo, eno hčer in enega sina, v starem kraju pa eno sestro. — Prav tam je umrl rojak Franc Pe-lan po dolgi in mučni bolezni. Rodil se je leta 1871. v Starem trgu pri Ložu. V Ameriki je bival 30 let. — V Clevelandu sta umrla tudi Janez Cvetko, star 39 let in doma iz Maharovca pri Št. Jerneju, zapiiščaje ženo in šest otrok, in Neža Bratljeva, rojena Gomikova, iz Gore pri Sodra-šici. — V Uniontownu je umrl v tamkajšnji bolnici Martin Zakšek, ki zapušča bolno ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Doma je bil iz Raj-henburga in star 49 let. — V Nanticoku je preminil Alojzij Telič, star 39 M in doma iz Loža, zaradi poškodb v premogovniku. — V Clintonu je umrl rojak Franc Omahne, doma v Zagorju. V Ameriki je živel 17 let. kozi pa duši ud sirovem maslu dve pesti suhih jurčkov, ki si jim dodala malo zelenega peter« šilja. V tretji kozi pa duši pest riža, a ne sme biti prekuhan. Ko je vse troje gotovo, namazi skledo s sirovim maslom in naloži vanjo menjaje naj prvo dušeno meso, nato jurčke, potem riž in spet meso itd. Riž naj pride na vrh. Po rižu pokapaj malo stopljenega sirovega masla, in potresi z zribanim bohinjskim sirom, potem pa speci. Daš kar v skledi, v kateri si pekla, na mizo. Zraven lahko daš gobjo omako ali pa solato. (Da skleda, ko pečeš, ne poči, posuj pod njo malo soli.) Cimetovi veterci. Stepi sneg štirih beljakov; ko je sneg trd, mu nalahko primešaj četrt kile sladkorja, četrt kile zmletih orehov, eno žlico cimeta in žličico jedilne sode. Pomaži pekačo z voskom in nanjo pokladaj kupčke ter jih speci v topli pečici, in sicer ko si že prenehala kuriti, da se bolj suše kakor pa pečejo. Ko so pečeni in hladni, jih poberi in shrani v zaprti posodi. Praktični nasveti Medene sklede ali ročaji kljuk ohranijo svoj blesk dlje časa, ako jih, ko si jih osnažila, na-mažeš s sirovim krompirjem in potem zdrgneš še s suho volneno krpo. Zamašek se v steklenici z limoni kaj rad tako trdno prilepi, da ga ni moči odtrgati in se rajši zdrobi. Da to preprečiš, ga namazi z oljem, preden zamašiš steklenico. Mastue madeže spraviš iz knjig ali papirja z zdrobljeno kredo. Kredo nastrži, posuj na madeže in položi nanje še pivnik. Po nekaj dneh upi je pivnik vso maščobo. Kredo odstrani nato s krpo. Po potrebi ponovi. Kadar se je v posodi kaka jed prismodila, tedaj posode nikar ne izkušaj o.čistiti s tem, da jo stržeš z nožem, ker na ta način posodo samo poškoduješ. Najbolje je, če ostržeš z lesenim nožem ali pa s kako ostro trsko in potem še s kako trdo krpo dobro zdrgneš. '■) Da kokoši rajši neso, jih krmi s kostnim zdrobom, ki ga primešaj med otrobe ali koruzno moko. Dobro je tudi dodati kokošii hrani malo mleka. ZANIMIVOSTI Podnebje in vreme zelo vplivata na človeka Da ima podnebje velik vpliv na človekovo razpoloženje, je menda preizkusil že vsakdo na samem sebi. Tudi zgodovina je polna dokazov, da igra podnebje veliko vlogo v življenju narodov. Južni narodi so popolnoma drugačnega značaja kakor severni, kar je nedvomno posledica različnega podnebja. Silen učinek ima na človeka vreme. V novembru, ki je v meglenem Londonu najturobnejši, je že od nekdaj največ samomorov. Oblačno, čemerno nebo zelo manjša življenjsko vedrost občutljivih ljudi, solnčen dan pa jih prerodi. Zlasti v planinskih in primorskih krajih je nadležen veter jug, ki napravi ljudi nejevoljne in otožne. V Innsbrucku se čuti to prav posebno. Nekatere bolj občutljive ljudi stori jug nesposobne za vsakršno delo. Vpliv juga je tam čisto bolezenski: ljudje slabo spijo, mnči jih glavobol, srce ne utriplje pravilno in celo prebavila se začnejo upirati. V vzhodnih deželah je posebno nepriljubljen veter z imenom «cesard», ki občutljivejše ljudi spravi v pravo besnost. Vpliv vremena na človeka je različen: včasih je lep dan prava naslada, drugekrati pa nam utegne vzbuditi čemernost in otožnost. Vsako vreme, ki traja predolgo, vzbuja neugodje, naj bo lepo ali grdo. Ob stanovitno lepih dneh si zaželimo izpremembe: dežja. | Prav tako so ljudje različno dojemljivi za izpremembo podnebja: marsikomu prija mrzli zrak, ki je drugemu nadležen in ško 1,;iv. 33 let trupla udeležencev Andreejeve ek«pedicije na najpustejšem kraju otoka blizu obale, ne pa na otoku samem, kjer bi bili brodolomci bolj varni pred snežnimi meteži in mrazom. Ledena fata morgana jih je zapeljala, da so žrtvovali svoje zadnje moči, in neposredno zakrivila njihovo smrt. X Sanje so mu prinesle denar. Zaslužiti z razbijanjem šip visoko vsoto, znajo menda samo v Ameriki. Športni učitelj Wilron v Los Angelesu je bil tako srečen, da je razni okno in zaslužil 1000 dolarjev. Mož je nekega dne zavozil z avtomobilom v avto bogatina Leitema, toda k sreči sta ostala oba avtomobilista nepoškodovana. Nesreče je bil kriv Leitem. Imu.u po nesreči je pa imel Wilson čudne sanje. Sanjalo se nu je, da se je ponovno zaletel z avtomobilom v Leitemov avto, ki je vozil z veliko brzino proti njemu. Ustrašil se je tako, da je planil s postelja in skočil k oknu, da bi urel drvečemu avtomobilu. Ves razburen je udaril s pestjo po oknu in razMl šipo. Pri tem si je tako močno obrezal roko, da so se mu žive posušile in je roka olir ,me!a. Tožil je Leitema in zahteval 1000 dolarjev odškodnine, češ, da je on kriv, da je v sanjah razbil šino in si obrezal roko. Sodišče mu je dalo pra". Leitem mu je moral odšteti 1C09 dolarjev, k?r pa za ameriške razmere ni mnogo, če pot islimo, da mož z ' eno roko ne bo mogel več delati. Pavliha v vlaku. Pavlilia z dežele se prvič vozi z vlakom. Videg zasilno zavoro, vpraša soseda, kaj je to. «Zvonček za gostilniški vozb se glasi odgovor in Pavliha takoj pozvoni. Vlak se zdajci ustavi in sprevodnik ves pre-plašen vpraša: «Kaj je, kaj želite?» «Pol litra cvička in kranjsko klobasob L;stn ca urednšš va Dolnja Bistrica. Če je slika dobra in bo zanimala širši krog, jo objavimo. Kasase pri Petrovčah. Sedaj ni v Franciji več toliko dela kakor prej in tudi zaslužek je slab. Kadovica. Odkar je Bela Krajina zopet spojena z dravsko banovino, smo po~-e.no belckrajin-sko rubriko opustili in prinašamo belokrajinske vesti med drugim štivom. Oglašajte se! MALI O G L« A. S I J ZA SMEH IN KRATEK ČAsj Iskrenost. Mati: «Čuj, Dragica, ti si že prestara, da se igraš s takimi dečki » Dragica: «Ah, ne, mamica, tim starejša po- Smrekovega kolja za vinograde kupi eden do dva vagona Anton Bibič, trgovec na Globokem pri Brežicah. 20 Bogati postanete, če imate veliko znancev! «Persso n s», Ljubljana, poštni predal 307. Znamki za odgovor! 9 X Kako dolgo sme trejati poljub. Vprašanje, kako dolgo sme trajati poljub, je gotovo nesmiselno. Vs k človek lahko*pol'ubi ja drugega, koliki r hoče in koliki r more Med poljubom in poljubom je velika razlika. Eni so sladki in strada?© med največje užitke, drugi pa grenki in jih prištevamo med viteške žrtve. K?k« dolgo pa lahko poljublja igralec svojo tovarišico na gledališkem odru? To na prvi pogled lahko vprašanje je bilo nedavno predmet pritožbe in spora nekega posetnika pariškega gledališča. Šlo ie za starejšega, poročenega arhitekta, ki se je čutil ob ljuba vnem prizoru v neki rroderni gledališki igri v svoji sramežljivosti užaljenega in se je zgražal nad igralcem in igrali: ">, ki sta se predolgo in prevroče poljubljala. Odločno je zahteva1 na1" nr# stopi policiia proti igralcema in ravnateljstvu gledališča. Igralec Saturin Fabre in njegova to-varišica sta pa izjavila, da s« med poljubljanjem ne zavedata niti najmanjšega greha, pa naj poljub traja še tako dol^o. Igralci v takih primerih sploh ne mislijo nase, temveč samo na svojo vlogo. X Usodne posledice fafe morgane. Posadka švedskega parnika «Questa», poslanega pred meseci na sever, iskat ostanke Andreejeve ekspedi-cije, je doživela nekaj, kar meče novo luč na žalosten konec ekspedicije slavnega raziskovalca Andreeja in njegovih tovarišev. Švedska ekspedi-cija je prispela do pustega ledenega otoka Vito, na katerem je bil Andree s svojimi tovariši najden. Ta otok obdaja skoro vedno tako gosta megla, da se nikamor ne vidi. Nekega dne se je pa megla razpršila in posadka parnika je zagledala fato morgano — dolg. krasen pas severovzhodne obale na obzorju. Nastala je seveda takoj misel, da je imel tudi Andree podobno prikazen na ledu. Takoj je sedel s tovariši v čolnič, ki ga je imela ekspedicija s seboj, in skušal doseči obalo, ki se mu je zdela tako blizu. Plima in ledene gore so pa prisilile brodolomre k po-vratku in vrgle vse izmučene na breg. Po naporni in brezuspešni vožnji raziskovalci niso imeli več moči boriti se proti smrti. Ta misel nam odgovarja tudi na vprašanje, zakaj so našli čez stajam, tem bolj so mi všeč .. .> Pred spomenikom. Mifcec stoji z očko pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani in ves začuden gleda lika našega velikega pesnika in njegove muze: «Čuj, očka, lesene da ta dva nista bila vedno ž Priznanje. T.^vec: «Kaj, vi se odkrivale Mohovtu, ki me je nesramno osleparil?» Knjigovodja: «Cloveku, ki je lahko vas prevari!. s« j« res treba odkriti...» Radoveden potepin. Puidpjn: «Gospod sodnik, ta razprava bo jubilej za mene. Pridem petdesetič pred sodišče in zato bi rad, da bi bila malo bolj slovesna. Ali ne bi mogel dobi*i zagovornika ?» Sodnik: «Vaša zadeva je jasna kakor beli dan in tudi sami Driznavate tatvino. Kako naj vas bi mogel zagovarjati odvetnik?» Potepin: < Ona: «Potem jej samo ono polovico, ki je kuhana^) Preveč ljudi. «V vašem romanu je vse preveč ljuib, je govoril pisatelju nezadovoljen bralec. je menil pisatelj. Zavoljo računa. Stranka: «Gospod zdravnik, zakaj pa vprašate vsakega bolnika, kaj je večerjal? Morda zaradi tega, da mu lahko predpišete hrano?» Zdravnik: «Ne, zavoljo računa.* i N«'isove"še dvok«lo z motorčkom l1/, K. S-t I dvokolesa, šivani stroji, otroški vozički, vozički za igra in posamezni deli najceneje. Ceniki franko- „iRI illN/." F. B L„ tovarna dvokolesinotrosdhvozickov LjutMana, K rlflvška cesta t 4 Nov poklic za dame in gospode z opremo stro nega pktilsiva na domu. Zaj;tnčen zasužek okoli 1530 Din na mesec, ker odvzi mamo izgotovl.eno blago, plačamo mezde za pleten e in dobavljamo za predelovanje prejo. Piši ie po tratiš prosptkie ;e dant-s na domačo pletarsko industrijo št. 9 Jos*p Ka is, Maribor Trubar eva u"ica štev. 2. m srebrnino prodaja poceni in dobro tvrdka HSuthter Ljubljana 5 Prešernova tslica št. 4. Tvrdka razpoš b'a blago' na vse kraje Evrope, Amerike. Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protoko irana tovarna ur v >viei. Ure v vseh eenah od 44 Din navzgor. Št. 120. Kovinasta ura tanker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. Št. 121. Ista z Radium >m 58 Din, s sekundnim kaza'cem 94 Din. Št. 125. Burlilna ura, 1« cm visoka, 49 Din z Radiumom 76 Din. Zahtevajte vel ki iluslrovani cenik, ki ga \ am pošlje zastonj in poštnine prosto K. SUTiNER v LJUBLJANI 5 Vrsta 0167-00 Čevlji na zadrgo iz močnega mastnega usnja z gumastim podplatom in gumasto peto. Jamčimo za dober materija]. Za delo na polju in za vsak štrapac so ti čevlji neobhodno pr>trebni. Mažejo se z našo mastjo, ki stane 6 Din. Želimo, da postrežemo Tebe in Tvojo rodbino kakor nihče drugi v čevljarski stroki. Zahtevajte brezplačni veliki CENIK t Srebro 160 Din 5 lei garanciji St. 1120 £2 Din št. 1292," m?* Elegantna, tenka, niklasta ura 39 i3in Z enim zvoncem ^S Din I'rim a, z dvema zvoncema 'J'©Din 83®* In neaatreznj aiu vrnem denar, A. Kiffmaira, Maribor 143 ! Sjpec^aliiit samo za boljše ure 1 j®*?- 'JIM Glasbila za vse! Violine .... od Din 6S-— E§Xt\ Mli Kromatltne in klavirske hirmo-/A nike, vsi ja/.z-instrumenti. ^^v-fifCjS^"^^ Zahteva tc v2"l!> kladki, masiran,4, drgnjenje, o načinti kako se žival prisili da je mirna, o dvl> ganju padlih ali bol nih živali, o ranah ter kaj je storiti * ravnili slučajih nagie oboiesti, ko1 pri poškbcovanjt rogov,poškodb: kO' pita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini,V streli, zlomu kostlj; zvit ju, izčienjen;u, izpadu porodnic« in masern.ee, 12« padu danke, vnetju vimena, eriski, za« prtiu, koliki, nape« nanju goved ii o vat, pri tu ilipred metih v požiralniku, pretresu možgan, soin-arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan t s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode, pri ponesrečenih živalih, bi morai imeti to knjijoJ Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se uaiofaf v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenfcuttova ulica št. 3 f-da.la za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnik a r. Urejuje Filip O m 1 a d i 0. Za Narodno tiskarno Fran J e z e rž e k.