milKa 40 • leto XXXIX • cena 4(7 din
Celle, 10. oktobra 1985
novi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZPL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. SEKTIJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Tople barve volniške
gostoljubnosti
Novinarji Novega tednika in Radia
Celje na letečem uredništvu. Stran 16.
Letos spet milijon nočitev
Ugodni turistični rezultati na celjskem območju. Stran 9.
Fran S. Finžgar: Pod sovobodnim soncem
Novi tednik pričenja z objavljanjem romana po izboru
bralcev. Stran 25.
Napredek vpet v
voz gospodarstva
Konjiška občina praznuje.
Za praznik so si izbrali spo-
minski dan, 12. oktober 1942,
ko so partizani na Boharini
izvedli ekonomsko akcijo in
sprejeli borbo nad Resni-
kom ter prisilili sovražnika k
umiku.
Od praznika do praznika
stopa zdaj že vrsto let konji-
ška občina v korak z napred-
kom, vprežena v voz gospo-
darstva. Združeno delo ko-
njiške občine si postavlja
vedno nove in nove cilje. V
Konusu bodo letos zaključili
naložbo v energetiko in mo-
dernizirali linijo konita, v
Uniorju so zgradili nove hale
za homokinetiko, v Comctu
obrat higienskih peskov v
Ločah, druge delovne orga-
nizacije so namenjale sred-
stva za tehnično opremlje-
nost proizvodnje. V Sloven-
skih Konjicah je v letu dni
zrasel nov hotel Dravinjske-
ga doma, da bi pospešili
obrtno dejavnost so spomla-
di ustanovili obrtno zadrugo
Malgos. Dve pomembni na-
ložbi, oziroma dva prizidka k
šoli, v Ločah in Slovenskih
Konjicah, bosta ublažila pro-
storsko stisko. Pred Dne-
vom republike bodo v Slo-
venskih Konjicah odprli no-
ve poslovne pfostore PTT, v
kmetijstvu so se lotili tretje
etape izvajanja komasacij in
melioracij. Letos bo končana
tudi pomembna rekonstruk-
cija regionalne ceste Strani-
ce-Vitanje, posodobili pa
bodo tudi več kilometrov
cest po krajevnih skupno-
stih. V Slovenskih Konjicah
urejujejo Titov trg in izvajajo
regulacijska dela Dravinje. V
Vitanju bodo v soboto odprli
prenovljeni kulturni dom.
Razen naložb v infrastruktu-
ro znašajo vložena sredstva v
razvoj in napredek 8 milijard
500 milijonov dinarjev. Raz-
merje med gospodarskimi in
negospodarskimi naložbami
znaša v prid gospodarskim
91,9 odstotka.
K številnim čestitkam k
delovnim uspehom in zma-
gam tudi naše!
MATEJA PODJED
Vse pripravljeno na otvoritev zlatarske razstave
Pričetek 19. mednarodne zlatarske razstave v Celju bo jutri ob 11. uri oznanila godba na
pihala rudnika in topilnice Mežica pred poslopjem celjskih Zlatarn in na Muzejskem trgu v
Celju. Uro pozneje bo pred lapidarijem Pokrajinskega muzeja v Celju slavnostna otrovritev
razstave. Popoldne pa se bo že pričela ena izmed spremljajočih prireditev in sicer seminar
Sortiranje diamantov, na katerem bo predavala znana gemologinja iz Hamburga, Eiisabeth
Strack. V okviru zlatarske razstave pa bo v Pokrajinskem muzeju razstava Celjske cerkvene
dragotine . ^
Na sliki sta Ivo Hanžič, vodja oddelka za oblikovanja in oblikovalka Zdenka Samec, ki
opravljata še zadnjo kontrolo nakita, ki bo razstavljeno v lapidariju Pokrajinskega muzeja.
E. MASNEC
35 let štorskih
valiev
Te dni so v železarni
2abeležili pomemben ju-
bilej, 35-letnico proiz-
vodnje valjev. Začetek
je bil skromen, saj so le-
ta 1950 v vsem letu nare-
dili le 60 ton litoželeznih
valjev, potem pa je zače-
la krivulja količin nare-
jenih valjev strmo na-
raščati, tako da znaša
danes letna proizvodnja
že približno 3.500 ton lito
železnih valjev za potre-
be metalurgije in druge
industrije.
Štorski železarji se
lahko pohvalijo, da so
osvojili širok asortiman
in visoko kakovost v
proizvodnji valjev, kljub
temu pa načrtujejo nove
proizvodne postopke in
tehiiologijo. Uvajajo
centrifugalno vlivanje
valjev, večjo pozornost
namenjajo termični ob-
delavi, v proizvodnjo pa
uvajajo tudi procesno
računalništvo. Do leta
1990 nameravajo pove-
čati proizvodnjo valjev
na 4,700 ton.
Z vlakom BIE znova k prijateljem
Jutri ponoči (petek, 11. oktobra) bo-
sta iz Jesenic in Maribora odpeljali dve
vlakovni kompoziciji preko 1300 pot-
nikov na prijateljski obisk v 34 srbskih
občin. Gre za tradicionalni vlak Brat-
stva in enotnosti, ki je začel voziti leta
1961, z njim pa se ohranJ£yo spomini
na hude vojne dni, ko so srbski prijate-
lji pod svojo streho in za svojo mizo
sprejeli izgnance iz Slovenije. Vlak se
bo ob dvanajstih ponoči ustavil tudi
na celjski železniški postaji, kjer bo
vstopilo 107 nekdanjih izgnancev in
njihovih sorodnikov celjske občine,
pridružili pa se jim bodo tudi iz občin
Slovenske Komice, Mozirje, Velenje,
Žalec, Šmarje, Šentjur... Vseh skupaj
bo 310 med 1300 potniki!
Celjska občinska delegacija (Edi
Stepišnik, Drago Medved in Stane Me-
le) bo med vlakom BIE 85 tudi sodelo-
vala na proslavi ob 13. oktobru pobra-
tenga mesta Čuprije.
Nekdanji izgnanci iz celjske občine
bodo potovali v kar petnajst različnih
srbskih mest: Arandželovac, Čačak,
Čuprija, Gornji Milanovac, Kosjeriči,
Kraljevo, Kruševac, Ljig, Mladenovac,
Paračin, Požega, Svetozarevo, Trste-
nik, Titovo Užice in Vmjačko banjo.
Vlak BIE 85 se bo vrnil v Slovenijo v
sredo, 16. oktobra, gutraj.
TONE VRABL
Praznik v znamenju obletnic
Janez Basle, predsednik
skupščine občine Velenje je
na slavnostni seji, ki je bila
ob prazniku občine v nedeljo
v Smartnem ob Paki med po-
•»embnejše uspehe v občini
uvrstil sanacijo Gorenja, s
pripombo, da je potrebno kar
Najhitreje razbremeniti ta ve-
lenjski sozd deviznih in di-
narskih obveznosti do Jugo-
°anke, ker bodo sicer zaman
'si napori delavcev Gorenja,
velenjske občine in Slovenije
v celoti.
Velenjčani so ob letošnjem
občinskem prazniku, ki ga
praznujejo 8. oktobra, pripra-
vil številne prireditve, boga-
^jši pa so tudi za nekaj novih
objektov. Med pomembnejše
prireditve gotovo sodi slav-
f^ostna seja delavskega sveta
^velenjskega rudnika lignita, ki
Je bila že prejšnji petek. Z njo
50 v kolektivu počastili 110-let-
'^ico rudnika in 35. obletnico
^^moupravljanja. Udeležili so
5e je vsi dosedanji, še živi,
predsedniki delavskih svetov.
Weh je encyst, nsostarejši
^ed njimi pa je 85-letni Jakob
'^rčar. Ob tej priložnosti so od-
Prli v kolektivu tudi fotograf-
^i^o razstavo, ki prikazuje raz-
voj rudnika.
. V petek je bila tudi otvoritev
'f^dustrijske prodajalne Mod-
'^ega salona, v nedeljo pa otvo-
novega otroškega vrtca v
^artnem o& Eaki, agencije
Ljubljanske banke Temeljne
banke Velenje, prav tako v
Smartnem, ter praznovanje ob
zaključku izgradnje toplovod-
nega omrežja v krajevni skup-
nosti Konovo. V teh dneh se je
zvrstila tudi vrsta športnih tek-
movanj, med najpomembnej-
šimi, ki šele bodo, pa je gotovo
republiško tekmovanje gasil-
skih enot za memorial Matevža
Haceta, ki bo v soboto ob 7.30
uri na stadionu v Titovem Ve-
lenju. Ob te velja omeniti tudi
jutrišrvjo otvoritev razstave
inovacij, ki bo ob 18. uri v avli
občinske skupščine. Gre za že
6. občinsko razstavo inovacij,
ki so jo Velenjčani tokrat po-
imenovali »Žetev inovacij šale-
škega gospodarstva«. Ob tej
priložnosti bodo inovatorjem
podeUli tudi priznanja.
Zaključimo poročilo z bese-
dami Janeza Basleta: »Pri voli-
tvah, ki so pred nami, bomo
izbrali takšne ljudi, ki jim za-
upamo in ki bodo storili še več,
da se velenjska občina hitreje
vključi v slovenski in jugoslo-
vanski prostor. Prepričan sem,
da bodo to lahko storili samo
mladi.«
V. E.
Srebrni grb občine Velenje
je prejela Angela Vutkovič iz
Titovega Velenja, zaradi nje-
nih izrednih uspehov pri raz-
voju in napredku krajevne
skupnosti Titovo Velenje-
Desni breg. Nagrado 8. okto-
ber so prejeli: Dragan Rogič,
direktor delovne organizacije
Sipak, Ivan Klobčar, pomoč-
nik direktorja gradbeno indu-
strijskega podjetja Vegrad in
Dom za varstvo odraslih iz Ti-
tovega Velenja. Nagrado 8.
oktober podeljujejo Velenjča-
ni posameznikom in organiza-
cijam združenega dela za
izredne dosežke pri razvoju
gospodarstva, medtem ko za
dosežke na vseh ostalih po-
dročjih podeljujejo nagrado
Karla Destovnika-Kajuha.
Le-to so letos prejeli: Jože
Kotnik in Jože Medved, oba iz
Titovega Velenja, Franc
Klančnik iz Šmartnega ob Pa-
ki in Kulturno društvo Ivan
Cankar iz Plešivca.
Razpotja sejma za otroke
Prihoilnil sejem mora biti boljši, s trdnejšo zasnovo
Navkljub vsem težavam
so v Celju prejšnji teden od-
prli 9. sejem. Vse za otroka
v dvorani sejma na Go-
lovcu.
Sejemski prostor je lepo in
pregledno urejen. Organizi-
rano se letos prvič predstav-
lja sekcija za igrače pri Zvezi
obrtnih združenj Slovenije,
ponovno se na sejmu pred-
stavljata tudi Mehanotehni-
ka in Ciciban, tukaj so tudi
tradicionalni razstavljalci
kot Jutranjka, Rašica, Veze-
nine Bled, Fructal, Mladin-
ska knjiga in še nekateri
drugi.
Po kakovosti razstavljenih
izdelkov je letošnji sejem ce-
lo boljši od lanskega, čeprav
kaj bistveno novega proizva-
jalci niso pokazali. Vse pre-
malo izdelkov je tudi name-
njenih prodaji in tako vse
skupaj daje prav skromno
podobo, ki nikakor ne ustre-
za nazivu sejma Vse za otro-
ka. Več na 2. strani.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
10. OKTOBER 1985
Uspehi so spodbuda za naprej
Opiranje na lastne moči
za nekatere delovne organi-
zacije in tozde v občini La-
ško ni zgolj fraza temveč
način dela, ki že daje dolo-
čene rezultate ali pa so na
najboljši poti, da dolgoroč-
no gledano utrdijo zastav-
ljene proizvodne cilje.
Nekaj primerov: uspešna
preusmeritev proizvodnje v
cementarni v Zidanem mo-
stu; razširitev obsega proiz-
vodnje v Pivovarni Laško;
pred leti preusmeritev Pre-
dilnice Laško, ki je danes
najuspešnejši tozd v Dekora-
tivni; uvajanje proizvodnje
malih hidroelektrarn v Elek-
trokovinaiju, pa novi proiz-
vodi hladilne tehnike v Timu
in tako naprej.
Kako uresničujejo v občini
načelo opiranja na lastne
moči v gospodarstvu je bila
tema razprave na zadnji seji
občinskega komiteja zveze
komunistov v Laškem.
Predhodne razprave so že bi-
le ali še bodo (danes napri-
mer v Rudniku Laško) na
pobudo, ki jo je dal komite
poleti ob obravnavi pollet-
nih gospodarskih rezultatov.
Namen razprav v osnovnih
organizacijah je v tem, da ob
ocenjevanju lastnih razmer
zlasti spregovorijo o aktivi-
ranju vseh tistih potenci-
alov, ki bi ob še boljši moti-
viranosti vseh zaposlenih da-
jali boljše rezultate.
Premiki v načinu razmi-
šljanja v kolektivih se kažejo
v tem, da so v svojih razpra-
vah komunisti uprU pogled v
srednje in dolgoročne cilje,
ki jih bodo lahko dosegli
zgolj z opiranjem na lastne
potenciale. Zavzemajo se za
pobude, ki poenostavljajo
delovanje sistema in vodijo
k zmanjševaAJu družbene re-
žije. Naloga komunistov je
tudi, da Se spopadejo z apa-
tičnostjo, malodušjem in mi-
šljenjem o brezizhodnosti
stanja, ki je že prisotno v ne-
katerih krogih in negativno
vplivajo na splošno poUtično
vzdušje. Tega pa je moč pre-
seči le s krepitvijo samo-
upravnih odnosov in položa-
ja delavca.
VVE
Nagrade
»12. oktober«
Priznanja prejmejo:
Adi Jesih, Jože Fijavž,
Viktor Jager, Irma Kuko-
vič, Franc Pinter, Lojzka
Šprajc, Jože Topolšek in
Magda Vogelsang.
Nagrade »12. oktober«
prejmejo: Društvo za po-
moč duševno prizadetim
Slovenske Konjice, Edi
Fijavž, Zdenko Marguč.
Plaketo prejmejo: Dru-
štvo gasilcev Slovenske
Koryice, Krajevna skup
nost Vitanje, Občinski
štab TO, osnovna šola
Veljko Vlahovič in Unior-
tozd Obdelovalni obrati.
Za vse ne ho dovotj
Premalo denarja za družbene deJa¥nosu
v Celju
Dilema, kako zagotoviti
čim višji družbeni proizvod
in s tem višjo raven osebne-
ga in družbenega standarda
ter socialne varnosti in ka-
ko pri sami delitvi družbe-
nega proizvoda dati pred-
nost rasti akumulacije, isto-
časno pa preprečiti nadalj-
nje slabšanje položaja druž-
benih dejavnosti, je v celj-
ski občini velika.
Programi, kakršne predvi-
devajo osnutki planskih do-
kumentov samoupravnih in-
teresnih skupnosti za leta od
1986 do 1990 in ki jih te dni
obravnavajo delegati na za-
sedanjih skupščin, zahtevajo
več sredstev, kot jih za te na-
mene predvideva osnutek
Dogovora o temeljih družbe-
nega plana občine Celje. Ce-
lotna vrednost programov zg
to obdobje je po l:mskih ce-
nah skoraj 23 mihjard dinar-
jev, leno pa bi se morala
sredstva zanje povečevati za
5,6 odstotka. Dogovor o te-
meljih družbenega plana pa
predvideva le 3,4 odstotno
letno rast. Ob tem pa so vse-
binska izhodišča družbene-
ga dogovora pri pripravi na-
črtov interesnih skupnosti v
celoti upoštevaU.
Usmeritev za uskladitev
razkoraka je v občini jasna:
sredstva za družbene dejav-
nosti bodo lahko rasla samo
skladno z rastjo dohodka.
Preko tega tjodo lahko zago-
tavljali samo' sredstva za na-
ložbe in to izključno za mo-
dernizacijo bolnišnice in
gradnjo Zgodovinskega ar-
hiva. Za ostale potrebe si bo-
do morale zagotoviti sred-
stva na nek način družbene
dejavnosti same - z notra-
njim prestrukturiranjem,
boljšim delom in bolj zani-
mivimi programi za nepo-
sredno menjavo dela.
Glavni razlogi, ki pogoju-
jejo potrebo po več denarja
za družbene dejavnosti, so
širitev programov, izenače-
vanje družbenoekonomske-
ga položaja delavcev zapo-
slenih v družbenih dejavno-
stih z delavci v gospodarstvoi
in naložbe. Na širitev obsega
dejavnosti zaradi povečanja
števila uporabnikov ni mo-
goče vpivati, ostale širitve pa
izhajajo iz že prej sprejetih
odločitev za izboljšanje ka-
kovosti dela.
Predvidenih naložb poleg
modernizacije bolnišnice in
novega Zgodovinskega arhi-
va ni veliko: otroški vrtec
Hrastovlje, obnova in pre-
plastitev otroškega stadiona
Kladivar in obnova drsališča
ter več manjših adaptacij
oziroma vzdrževalnih del.
Kaj od tega bo mogoče nare-
diti, pa je odvisno od uspeš-
nosti gospodarjenja v občini.
MILENA B. POKLIC
V Žalcu se prispevne stopnje ne
bodo spremenile
v naslednjih dneh se bodo v Žalcu zvrstile seje skupš-
čin samoupravnih interesnih skupnosti, na katerih bodo
govorili o polletnem poslovanju ter razpravljali o osnut-
kih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samo-
upravnih interesnih skupnosti za naslednje srednje-
ročno obdobje. Precej pozornosti bodo namenili tudi
valorizaciji programov samoupravnih interesnih skup-
nosti družbenih dejavnosti.
Pri posameznih samoupravnih interesnih skupnostih
prihaja do nekaterih sprememb v programih za letos, ki so
posledica širitve dejavnosti ali pa nerealiziranih progra-
mov lani. Zato so indeksna povečanja programov za letos
v primerjavi z dovoljeno porabo lani zelo različna. Tako se
je program občinske zdravstvene skupnosti za letos pove-
čal za 185,7 odstotka glede na realizacijo dohodkov. Od
ostalih skupnosti je treba omeniti, da im.a občinska skup-
nost otroškega varstva več obveznosti: povečanje denar-
nih pomoči, novi oddelki, novoletna obdaritev otrok in
večjo amortizacijo. Občinska raziskovalna skupnost bo
širila programe, ki bi jih morali uresničiti že lani. Občinska
skupnost za zaposlovanje je letos dobila novo obveznost -
temiinalizacijo.
Glede na predlagane spremembe programov samo-
upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti bodo
potrebne nekatere spremembe prispevnih stopenj, pouda-
riti pa velja, da se v globalu prispevne stopnje ne bodo
spremenile.
JANEZ VEDENIK
Razpotja sejma za otroke
Očitno je, da so organiza-
torji letošnjega sejma pre-
malo napravili pri informi-
ranju javnosti o sejmu, pre-
malo poudarka je bilo na re-
klami, na pravočasnem ob-
veščanju o tem, kaj se bo še
dogajalo v okviru spremlja-
jočih prireditev. Vendar
moramo razumeti tudi nje,
ker navkljub prizadeva-
njem niso uspeli pritegniti
dovolj proizvajalcev.
Vzrok vidijo predvsem v
dejstvu, da gre vse, kar da-
nes ponudimo v paleti izdel-
kov za otroke, dobro v pro-
dajo, ker se pač starši, kljub
slabšemu standardu, ne
odrekajo najnujnejših stvari,
ki jih otrok potrebuje, naj
gre za obutev, obleko, šolske
potrebščine, igrače ali hrano.
Najboljši izdelki za otroke pa
gredo žal že nekaj let v izvoz
in jih zato ne moremo dobiti
v naših trgovinah.
Dejstvo je, da sejem tak
kot je, nima nobene prihod-
nosti več. Zato ni naklučje,
da je iz neobveznega razgo-
vora ob otvoritvi sejma na-
stala okrogla miza, saj so ne-
kateri odgovorni za sejem
vendarle začutili, da je čas
reči bobu bob.
Iskati krivca je jalov posel.
Če samo pogledamo v samo-
upravni sorazum o ustanovi-
tvi in organizaciji sejma Vse
za otroka, nam je jasno, da bi
na odgovornost lahko pokli-
cal vse, ki se pri nas kakor-
koli ukvarjajo s skrbjo za
otroka. Vse bolj je namreč
očitno, da sama zasnova sej-
ma ne ustreza, da je v seda-
njih razmerah preveč ideah-
stično in preširoko zastavlje-
na. Tudi če gre za otroka, je
premalo zgolj trkati na vest
tistih, ki se na tak ali druga-
čen način ukvarjajo s skrbjo
za otroka. V sedanjih pogo-
jih gospodarjenja tudi proiz-
vajalci   pričakujejo   večje
učinke od sodelovanja na
tem sejmu.
Osnovna dilema je, ali naj
bo sejem komercialen in če
naj bi bil, potem je treba pro-
izvajalcem ponuditi dosti
več. Ne zgolj v poslovnem
smislu (kupovanje igrač)
temveč tudi v reklamiranju
izdelkov, strokovni predsta-
vitvi teh potrošnikom in po-
dobno. Ah pa naj bo sejem
razstava posebnega družbe-
nega pom.ena, ki pa jo je po-
trebno tudi na ustrezen na-
čin financirati in ji dati do-
datno vsebino naprimer s
predhodnim testiranjem iz-
delkov in predstavitvijo res
nsgboljših ali zgolj novosti,
ki se pojavljajo v paleti izdel-
kov za otroke.
VIOLETA V. EINSPIELER
Kot običajno se tudi letos v
okviru sejma Vse za otroka
vrstijo spremljajoče priredi-
tve, vsak dan je modna revija
otroške konfekcije, poslovni
dnevi, predvajajo filme za
otroke, nekaj bo tudi športnih
prireditev. V ponedeljek je bil
tadi republiški posvet o sme-
reh in možnostih za zadovo-
ljevanje gmotnih in drugih
potreb otrok v Sloveniji v na-
slednjem srednjeročnem ob-
dobju v torek pa zvezni po-
svet na temo zdravstveni vi-
diki zaščite otroka kot potroš-
nika različnih življenjskih
dobrin.
Načrtovanje razvoja ni usklajeno
¥ razvojnih dokumentih celjslie občine je še precej nedorečenosti
Osnovna vprašanja, ki so si jih za-
stavljali ob obravnavi osnutka sred-
njeročnega družbenega načrta za ob-
dobje 1986-1990 člani celjskega izvrš-
nega sveta izhajajo iz zaskrbljenosti,
da osnutek opredeljuje več, kot bo
resnično mogoče doseči ter iz neus-
klajenosti razvoja v občini in širše.
Uresničljivost načrtov in njihovo us-
klajenost bodo še enkrat preverili in
morebitne nujne spremembe vključi-
li že v osnutek za javno razpravo.
Za načrtovanje bodočega razvoja so
pomembni dosežki in neuspehi v se-
danjem srednjeročnem obdobju. Obo-
jega ni manjkalo. Po letu 1980 se je v
celjski občini družbeni proizvod real-
no zmanjšal, zaposlovanje se je pove-
čalo, produktivnost se je zmanjšala
(povprečno po stopnji 1,7 odstotka),
industrijska proiz\''odnja se je letno
povečevala za odstotek, izvoz pa pov-
prečno celo za več kot 10 odstotkov.
Osnovni cilj, ki mu mora biti podre-
jeno celotno načrovanje, je v občini
nesporen in nujenpovečati delež
akumulacije. Če predvideni materialni
okvirji razvoja ne bodo doseženi, bo to
zelo težko, še zlasti zaradi velikih po-
treb družbenih dejavnosti. Sredstva za
skupno porabo bi naj rasla letno pov-
prečno za 3,4 odstotka. Če bo to sploh
mogoče oziroma če bo dovolj, so bila
mnenja članov izvršnega sveta zelo ra-
zlična.
Ostati na realnih tleh je tako ena
osnovnih zahtev izvršnega sveta. Po-
novno strokovno preverjanje opredeli-
tev na posameznih področjih in uskla-
jevanje s predvidenimi možnostmi
mora dati natančne odgovore, njihovo
uresničevaivje pa bo seveda pogojeno z
uresničevanjem predvidenih material-
nih okvirjev razvoja. Kako pa njih do-
seči? Osnutek celovitega odgovora ne
d^e. MILENA B. POKLIC
Predviden razvoj je glede na dose-
ženo smelo začrtan. V občini bi se naj
družbeni proizvod letno povečeval za
tri odstotke, kar bo mogoče ob tri in
pol odstotnem povečevanju industri-
ske proizvodnje in štiri od.<^totni letni
rasti kmetijske proizvodnje ter več
kot dvo odstotni rasti produktiv-
nosti. __
Proslava
160Hetnlce
Pivovarne
Laško
Pivovarna Laško letos
praznuje 160 - letnico pi-
vovarništva v Laškem.
Zato že vse leto organizi-
ra različne poslovne, re-
klamne in druge priredi-
tve, osrednja pa bo v so-
boto ob 10. uri v Pivovar-
ni Laško. Na slovesnost
so poleg vseh zaposlenih
in že upokojenih delav-
cev povabili tudi poslov-
ne partnerje iz vse Jugo-
slavije in predstavnike
organizacij in društev s
katerimi Pivovarna sode-
luje v svobodni menjavi
dela.
VVE
Ne morejo se otresti izgube
¥eč narediti za urestrukturlranje ¥ DO EFE
Delovna organizacija Elek-
trofilterski elementi sozda
Rek Franc Leskošek-Luka je
,že pred kratkim sprejela vr-
sto ukrepov, ker je v polletju
poslovala z rdečimi številka-
mi. Kolektiv je imel izgubo
tudi avgusta in kot zaenkrat
kaže ne bo nič bolje septem-
bra in oktobra, zato je pro-
gram ukrepov prejšnji teden
obravnaval tudi velenjski iz-
vršni svet.
Sklenil je, da mor^o v bodo-
če razvojne službe sozda nare-
diti veliko več kot doslej za
prestrukturiranje proizvodnje'
v tej delovni organizaciji.
Enotna je bila tudi ugotovitev,
da nosi precejšen del krivde za
izgubo predelava pepela.
Kljub temu so se odločili, da
bo kolektiv še naprej predelo-
val pepel, ker je ekološki uči-
nek še vedno pomembnejši
kot izguba. Seveda pa bi mora-
la zaradi tega del bremena
prevzeti tudi širša družbeno-
pohtična skupnost.
Kar zadeva preostale slabo-
sti v poslovanju delovne orga-
nizacije Elektrofilterski ele-
menti, je potrebno zapisati, da
so si v kolektivu že pred leti
zastavili program varčevanja,
ki pa zaradi nenehnega višanja
cen vhodnih materialov ni dal
pravih rezultatov. Tako so na
primer zmanjšali toplotne stro-
ške v zadnjih treh letih za 60
odstotkov, letos pa za 30 od-
stotkov, vendar kot že rečeno
brez pravega učinka. Izdelke
so v tem času v kolektivu po-
dražih za nekaj več kot trikrat,
medtem ko seje toplotna ener-
gija podražila za več kot pet-
krat. V tem razmerju so se zvi-
šale tudi cene ostcilih vhodnih
materialov kot sta apno, az-
bestni prah in drugi.
Kolektiv ima izgubo tudi za-
radi proizvodnje zidakov, ki so
jo zaradi tega letos prepolovih.
Da bodo zapolniU zmogljivosti
so začeli s proizvod rxj o strešni-
kov, ki so iskani na tržišču in
mnogo bolj akumulativni, ker
zahtevajo nižje proizvodne
stroške. Letos naj bi v kolekti-
vu izdelah 220.000 strešnikov,
za katere imajo v glavnem že
zagotovljeno prodajo, prihod-
nje leto pa nameravajo izdelati
kar milijon in pol kosov streš-
nikov.
Poleg tega v kolektivu raz-
mišlj^o o novih proizvodnih
programih. V. E.
Kmaiu razprava o
planskih dokumentih
¥ Laškem precej utemeljenih pripomb,
m osnutke planov \
Na zadnji seji skupščine
občine Laško so delegati
predali v javno razpravo os-
nutke srednje in dolgoroč-
nih razvojnih planov obči-
ne Laško. Javna razgrnitev
bo v času od 20. oktobra do
20. novembra.
Osnutka sta že bila v pred-
hodnih razpravah v organi-
zacijah združenega dela in
družbenopohtičnih organi-
zacijah. Predhodne razprave
so pokeizale zlasti na tista
vprašanja iz osnutkov, ki jim
bo potrebno v času javne
razgrnitve nameniti več po-
zornosti zaradi nedorečeno-
sti, nejasnosti ah prevelikih
razh^anj v primerjavi z na-
črti glavnih nosilcev gospo-
darskega razvoja v občini
Laško. Sicer pa je splošna
ocena, da sta oba osnutka
pripravljena tako, da dajeta
dobro osnovo za razpravo.
Tovarna papirja naprimer
opozarja, da je potrebno še
enkrat oceniti izvozne mož-
nosti papirnice. Ti so v pla-
nih preobsežno zastavljeni.
Opozarja tudi na upad aku-
mulacije in naraščanje vla-
ganj za skupne in splošne
potrebe, kar se ne sklada za
usmeritvami za razbremeni-
tev gospodarstva. V Tovarni
papirja nadalje menijo, da je
potrebno v razvojne načrte
vključiti tudi nekatere druge
dejavnosti v krajevnih skup-
nostih, kot naprimer razvoj
kmečkega turizma v Svib-
nem, ustanovitev oddelka
vzgojno varstvene organiza-
cije v Jagnjenici in podobno
Pivovarna Laško opozarja
na nezadostno obdelano po-
dročje energetske oskrbe še
zlasti z vidika varstva okolja-
V predhodnih razpravah je
bilo veliko pripomb tudi na
predvideni razvoj kmetij-
stva, kjer premalo upošteva-
jo dejanska gibanja. Menijo
tudi, da je potrebno v razvoj-
nih načrtih konkretneje
opredeliti vlogo gozdarstva
kot nosilca gospodarstva v
občini, kajti ta panoga se še
vedno razvija stihijsko, če-
prav je občina Laško med
najbolj gozdnatimi območji
v Sloveniji.
VVE
^fl. OKTOBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
praksa (spet) mimo zakona?
slabosti sedanjega sistema soliaarnostl čutijo zlasti v
ifliarsiiem zdravstvu
Sedanja oblika uresniče-
vanja republiške solidarno-
je za občino Šmarje pri
jglšah vse prej kot učinko-
vita- Problematika se v vsej
jvoji slabi luči odraža zlasti
y zdravstvu, pa tudi na vseh
jstalih interesnih po-
dročjih.
Občina Šmarje pri Jelšah,
kot ena manj razvitih v Slo-
veniji, dosega le 42 odstot-
kov poprečnega družbenega
j-oizvoda v primerjavi z re-
Lbliškim poprečjem in 74
odstotkov poprečnega druž-
benega proizvoda v Jugosla-
viji, Tak položaj pogojujejo
predvsem nizek odstotek za-
poslenega prebivalstva v tej
občini (komaj 22 odstotkov),
\risoka dnevna migracija,
(3200 delavcev aU 32 odstot-
kov zaposlenih prebivalcev)
in izrazito delovno intenziv-
na industrija. Kot manj raz-
vita občina je tako deležna
solidarnosti v vseh samo-
upravnih interesnih skupno-
stih družbenih dejavnosti.
Na problem solidarnosti v
zdravstvu v šmarski občini
opozarjajo že od leta 1981 da-
lje, saj se finančni položaj
občinskih zdravstvenih
skupnosti, tistih, ki so go-
spodarsko šibkejše, iz leta v
leto slabša. Zdravstveno
skupnost Slovenije so, obo-
roženi s posebnimi analiza-
mi, opozorili na slabosti se-
danjega sistema solidarnosti
z namenom, da bi za novo
srednjeročno obdobje obli-
kovali nov sistem na spre-
menjenih osnovah. Osnutek
novega sporazuma pa, na ža-
lost, v vsebinskem smislu ni
bistveno drugačen od stare-
ga. Za občino Šmarje pri Jel-
šah (in njej podobne) bi bil
učinkovit edinole domicilni
princip oziroma sistem soli-
darnosti, žal pa vse bolj ugo-
tavljajo, da niti s starim niti z
novim sistemom ne bo mo-
goče izvajati 47. člena zako-
na o zdravstvenem varstvu,
ki pravi, da je potrebno v
Sloveniji, na osnovi vzajem-
nosti in solidarnosti, zagoto-
viti vsem zavarovancem pra-
vico do zagotovljenega pro-
grama ne glede na njihove
dohodkovne zmožnosti. Se-
dežni princip zbiranja sred-
stev za zdravstveno varstvo
in sedežni način zavarovanja
delavcev ter domicilni prin-
cip zavarovanja upokojen-
cev nikakor ne more veljati
za občine, kakršna je šmar-
ska, ki ima tako visoko dnev-
no migracijo.
Ko so delavci aktivni in ko
potrošijo za zdravstvo le del
sredstev, kijih združujejo, so
praviloma zavarovani v raz-
viti občini, ko pa se upokoji-
jo, invahdsko ali starostno.
m ko gre zanje dvainpolkrat
več sredstev kot takrat, ko so
bili aktivni, pa postanejo za-
varovanci občine, kjer živijo.
Veliko pove tudi podatek,
da je v občini Šmarje pri Jel-
šah na sto zaposlenih delav-
cev kar 70 upokojencev in
njihovih družinskih članov
ter da število upokojencev
narašča dvakrat hitreje kot
število aktivnih zavarovan-
cev. V letošnjem prvem pol-
letju je bilo, na primer, od
189 na novo upokojenih ob-
čanov le 56 takšnih, ki so bili
nazadnje zaposleni v matični
občini. In še en podatek, ki
prav. tako govori o slabostih
sedanjega sistema solidarho-
sti: Dežel kmečkih zavaro-
vancev je velik, še vedno
večji kot četrtina. In tako od-
pade v občini na sto zaposle-
nih, poleg sedemdesetih
upokojencev, še 92 kmečkih
zavarovancev. Zaradi raz-
drobljenosti kmetijskih zem-
ljišč prispevajo šmarski
kmetje le tretjino sredstev za
zdravstveno varstvo.
Ker sedanji sistem solidar-
nosti, pa tudi tisti, ki ga
predvidevajo v bodoče, ne
upošteva navedenih dejstev,
prihaja med občinami, zara-
di hitrega naraščanja števila
upokojencev, do čedalje več-
jih razlik v obremenitvah
združenega dela.
MARJELA AGREŽ
V žalski
občini manj
nezaposlenih
Ob lanskem polletju je
bilo v žalski občini 105 ne-
zaposlenih, sedaj pa jih je
92.
Znižalo seje število iskal-
cev prve zaposlitve, število
žensk ter težje zaposljivih
invalidnih oseb. Povečalo
pa se je število nezaposle-
nih strokovnih kadrov.
Preko skupnosti za zapo-
slovanje se je v prvem pol-
letju zaposlilo 100 delav-
cev, od tega šestnaj|st ljudi,
ki so isk^i zaposhtev kot
pripravniki. Povprečna re-
lativna nezaposlenost se je
od 0,83 v prvem polletju la-
ni znižala na sedanjih 0,74
od povprečno zaposlenih,
kar pomeni, da sodi žalska
občina med tiste, kjer je
n^mary nezaposlenih. \
JANEZ VEDENIK.
Bodii piilreliiie
prisilne izterjave?
v tem obdobju je zapadel
rok plačila za tretjo akonta-
cijo davka od kmetijstva in
od gospodarske dejavnosti
za letos in razlika odmere
od gospodarske dejavnosti
za leto 1984. Z izterjavo
davkov, prometnega davka
in prispevkov v žalski obči-
ni niso najbolj zadovoljni,
saj izterjava ni niti devet-
deset odstotna.
Na slabši odstotek izterja-
tve oziroma plačil, v primer-
javi s polletjem, vpUvajo tudi
odlogi plačil. V tem obdobju
je vložilo zahtevek za odlog
plačila družbenih obveznosti
56 zavezancev, od tega pa so
ugodno rešili 49 zahtevkov.
Zavezanci pa še vedno vlaga-
jo zahtevke za odlog plačila
predvsem zaradi visokih za-
mudnih obresti, ki od začet-
ka avgusta naprej znašlo že
84 odstotkov.
Na upravi za družbene pri-
hodke v Žalcu pravijo, da
bodo v zadnjem trimesečju
storili kar največ, da bo izter-
java čim uspešnejša. Tako
bodo po zapadlosti četrte
akontacije davkov in pri-
spevkov izdali sklepe o pri-
silni izterjavi, če bo treba pa
bodo organizirali tudi ekipe
za neposredno izterjavo na
terenu. Problem je tudi pri
izterjavi s strani kmetov, za-
to je uprava za družbene pri-
hodke predlagala izvršnemu
svetu, da ponovno opozori
kmetijsko zadrugo in gozd-
no gospodarsko organizacijo
za rednejša izplačila koope-
rantom, ker bodo zavezanci
le tako plačali svoje družbe-
ne obveznosti.
JANEZ VEDENIK
Da socialna varnost
ne bi bila grožena
Konjiški sindikat poslal v bazo šopek
predlogov
Rezultati gospodarjenja
so v konjiški občini takšni,
da je mogoče na njihovi
podlagi zagotavljati social-
no varnost delavcem in nji-
hovim družinam. Pri tem pa
je potrebno upoštevati sta-
lišča občinskega sveta ZSS
Slovenske Konjice, da v
vseh okoljih skušajo doseči
takšne cilje, da bodo na os-
novi doseženih rezultatov
omogočili najnižje osebne
dohodke za poln delovni čas
in normalno delovno učin-
kovitost: do konca tretjega
tromesečja najmanj v višini
27.000 dinarjev in do konca
•eta najmanj v znesku
30.000 dinarjev.
Takšna stališča je Občin-
ski sindikalni svet posredo-
val v vsa delovna okolja. Pri
vlaganjih v nova delovna
niesta je potrebno upošteva-
ti, da že sedaj primanjkuje
n^oških delavcev in da je
nied iskalci zaposUtve naj-
več žensk. Delovne organiza-
cije pa so dolžne spoštovati
<^ogovor o zaposlovanju pri-
pravnikov.
. Na podlagi analize komite-
ja za družbene dejavnosi je
Wo ugotovljeno, da od 2228
upokojencev v občini dobiva
Varstveni dodatek 681 upo-
kojencev. Takšno stanje pa
je odraz nepravilnega vred-
notenja minulega dela v ce-
lotni družbi. Ker hitrega iz-
boljšanja gmotnega položaja
upokojencev ni pričakovati,
je Občinski sindikalni svet
predlagal organizacijam
združenega dela, da takoj
preverijo socialni položaj
svojih upokojencev in jim,
če bo potrebno, ponudijo po-
moč, in sicer v obliki enkrat-
ne denarne ali materialne
pomoči aLi v diferencirani
denarni pomoči vsem upo-
kojencem iz naslova minule-
ga dela.
Občinski sindikalni svet je
vsem organizacijam združe-
nega dela in osnovnim orga-
nizacijam sindikata posredo-
val tudi stališča glede nado-
mestil za čas bolezni. To naj
bi bilo povprečje delavčeve-
ga osebnega dohodka zad-
njega obračunskega trome-
sečja, kakor predlaga tudi
Republiški svet zveze sindi-
katov, ali pa povprečje oseb-
nega dohodka, ki ga je dela-
vec dosegel v zadnjem tro-
mesečju pred nastankom od-
sotnosti z dela. Tako predla-
gajo namreč nekatere orga-
nizacije združenega dela v
občini zavoljo lažjega obra-
čuna.
......„jyLATEJA PODJED„
Francka Kerga
v konjiški
občini
v konjiški občini se da-
nes mudi podpredsednica
Zveze sindikatov Sloveni-
je, Francka Herga. Obiska-
la bo delovni organizaciji
Kovinar Vitanje in Comet
Zreče ter se seznanila z re-
zultati obeh delovnih ko-
lektivov in z družbenopoli-
tično organiziranostjo. Te-
melj razgovorom pa bo ak-
cija za X)piranje na lastne
sile.
Popoldan pripravljajo še
srečanje s člani predsed-
stva OS ZSS, predsedniki
konferenc osnovnih orga-
nizacij in s predstavniki ob-
čine. MP
KOMENTIRAMO
Kilo se skriva za
»nacionalni« športni
program?
v teh dneh se po Sloveniji odvija javna
razprava o bodočih usmeritvah sloven-
ske telesne kulture. Po znamenitih »por-
toroških sklepih« bo verjetno prišla na
dan nova usmeritev slovenskega športa,
kar še posebej velja za vrhunskega.
Po uvodnih razpravah sodeč s pripravlje-
nim gradivom, ki je tudi mnogo prepozno
prišlo v javno razpravo, niso zadovoljni zla-
sti v takoimenovanih manjših republiških
središčih. Gre za to, da bi se v bodoče
morala vsota za področje telesne kulture v
občinah močno povečati, skoraj polovica
tako zbranih sredstev (48 odstotkov) pa bi
romala iz vsake občinske telesnokulturne
blagajne v Ljubljano oz. centre, kjer bi bile
športne panoge iz takoimenovanega naci-
onalnega programa. Ali bolj konkretno po-
vedano: občine naj bi prispevale denar za
šport v središču, same pa bi pri svoji dejav-
nosti s preostankom sredstev životarile in
verjetno tudi kmalu usahnile.
V celjski regiji se s tako pripravljenim
programom nadaljnega razvoja telesne
kulture v Sloveniji ne strinj^o in imajo
vrsto pripomb. Prve so izrekli že v ponede-
ljek na regijskem »usklajevalnem« posve-
tu v Celju, podrobneje govorijo o njem da-
nes (četrtek) na posvetu s predstavniki re-
publike v Celju. Celjani so pripravili pi-
smeni dokument z devetimi točkami pri-_
pomb, kjer je zlasti zanimiva druga: »Vse-
bina osnutka nadaljnega razvoja telesne
kulture v SR Sloveniji ne ustreza nazivu
»nacionalni program« - mnogo bolj prime-
ren bi bil npr. »Program nadaljnega razvo-
ja vrhunskega športa v SR Sloveniji.« Pod
nazivom »nacionalni« razumemo še marsi-
kaj drugega kot pa samo združevanje kva-
litetnih oziroma perspektivnih športnikov
in sredstev. Nacionalni program mora vse-
bovati vse dejavnike v telesni kulturi, to je
poleg šolskega in tekmovalnega oziroma
vrhunskega športa tudi razvoj dejavnosti v
KS in OZD. Manjka tudi konkretno defini-
rana in dogovorjena (ter v praksi tudi izva-
jana) udeležba ostalih dejavnikov, ki rela-
vantno soodloč^o v telesni kulturi - to so
področja zdravstva, izobraževanja, otro-
škega varstva, raziskovanja itd. ter športna
rekreacija, katere zasnova iz leta 1978 pa bi
morala doživeti bolj korenite spremembe.«
Predstavnik velenjske občine je menil,
da gre pri tem nacionalnem programu za
premalo dodelan program in prehitro spre-
jemanje, predstavnik mozirske občine se
ni strinjal z vsoto denarja, ki naj bi šel v
Ljubljano, žalski predstavnik pa je celo
izrekel misel, da bi ob vsej tej problematiki
izstopili iz TKS Slovenije in ZTKO Slove-
nije. Žalska občina je po športni strani
zgolj rekreativna in bi po pripravljenem
predlogu težko združevala sredstva samo v
en center.
Vse kaže, da se v slovenskem športnem
prostoru obeta znova vroča zima. Kdo se
skriva za slovenskim nacionalnim progra-
mom in kako se bo vse skupaj izkazalo v
praksi pa bomo - upajmo - videli v nasled-
njih tednih po vseh javnih razpravah. Ka-
korkoli že, narobe je, da bi bile vse roke
polne denarja obrnjene samo v eno središ-
če ... S tem se verjetno ne bo sprijaznil
tudi delavec, ki daje dinar za tako po-
membno področje, kot je telesna kultura!
TONE VRABL
Družbeno varstvo za mlekarno?
J^a izrednem zasedanju zborov žalske občinske skup-
*cine, ki bo danes, naj bi sprejeli sklep o začasnem ukrepu
^''užbenega varstva v Hmezadovi delovni organizaciji
^^•jske mlekarne.
Poslovanje mlekarne je izredno neugodno, saj so se pove-
dale cene gradbenih storitev in opreme, upoštevati je treba
^^ig obrestne mere, tečajne razlike za devizna posojila,
pnianjkanje trajnih obratnih sredstev in drugo. Tem objek-
tivnim vzrokom za izgubo so se pridružile še notranje slabo-
saj se vrstijo organizacijski, samoupravni in kadrovski
^'■oblemi, slabi so odnosi v kolektivu in še bi lahko našte-
.^ii- Tako so nastale bistvene motnje v samoupravnih odno-
'h, huje pa so bili oškodovani tudi družbeni interesi.
JANEZ VEDENIK
POGLED V SVET S kovjnotehno

Piše Jože Šircelj
Ogorčenje in obsodbe po izraelskem
državaoterorističnem napadu na štab
Palestinske osvobodilne organizacije sc
splob še ni poleglo, pa ima svet opravka
z novim, nič manj drastičnim primerom
terorizma - z ugrabitvijo italijanske
izletniške ladje »Acbille Lauro«.
Že takoj na začetku je treba poudariti,
da nikakor ni mogoče sprejeti načina
razmišljanja, ki neposredno ali v podto-
nu daje vedeti, da labko obstajata
»slabši* in »boljši« terorizem tak, ki je
vreden obsoje, pa tudi za takšen, ki se
ga da nekako opravičiti.
Terorizem Je sam po sebi zavrženo,
obsojanja vredno dejanje in ravnanje,
ki ga ni mogoče z ničimer opravičiti.
Lahko razpravljamo o vzrokih in povo-
dih zanj. Toda ostane dejstvo, da je ne-
human, ker največkrat zaradi njega na-
stradajo nedolžni ljudje. Obenem drži,
da terorizem nikamor ne pelje, vsaj ne
v smislu kolikor toliko razumnega raz-
reševanja kriz, sporov, konfliktov. Te-
rorizem je v bistvu samo sprevržena
oblika maščevalnosti: oko za oko, zob
za zob. In tako v nedogled.
Izraelski državni terorizem je našel
izgovor za svoje brutalno dejanje v bru-
talnem terorističnem obračunu z izrael-
skimi državljani v ciprski luki Larna-
ka. Zdajšnja teroristična ugrabitev ita-
lijanske potniške ladje je odgovor na
izraelski napad na štab PLO.
Nastaja seveda vprašanje, kakšno bi
utegnilo biti ozadje drame na ladji
»Acbille Lauro,* če denemo v kraj jav-
no zahtevo teroristov po izpustitvi 501
Palestincev, ki so v izraelskih zaporih.
Če je bilo mogoče izraelski teroristični
napad razumeti kot poskus spodkopati
prizadevanja po jordanskopalestinskih
pogajanjih z Izraelom, je ugrabitev rav-
no italijanske ladje, ne glede na name-
ne, hočeš nočeš udarec tistim vladnim
in političnim krogom v Zahodni Evro-
pi, ki - v nasprotju, recimo, z Reagano-
vo administracijo - menijo, da je PLO
nepogrešljiv partner na pogajanjih o
izhodu iz palestinske, bližnjevzhodne in
v tem okviru libanonske krize. Skratka,
gre za sabotažo italijanskih prizadevanj
v tej smeri, pa tudi prizadevanj drugih,
na primer britanske vlade, ki je nedav-
no privolila v pogovore s skupno jor-
dansko-palestinsko delegacijo.
Tako imamo na eni strani opravka s
srhljivim igranjem z življenjem nedolž-
nih ljudi (na ladji so večidel ostali otro-
ci in starejši ljudje, kot kaže), po drugi
strani pa - ponavljam, ne glede na takš-
ne ali drugačne namene - s sabotira-
njem vsakršnih poskusov, da bi skušali
krvavo bližnjevzhodno dramo nasploh,
palestinsko pa še posebej razrešiti še
kako drugače kot z brutalno silo. V tem
pogledu so smrtni sovražniki - izrael-
ska vlada in palestinski teroristi - na
isti valovni dolžini.
In če smo se ondan v tej rubriki vpra-
šali, ali živimo v dobi državnega tero-
rizma, je treba zdaj vprašanje razširiti:
doklej bomo še živeli v svetu, kateremu
daje izrazit pečat terorizem, politika,
sloneča na ustrahovanju, grožnji s po-
boji - in poboji samimi? Doklej?
Drama z ugrabljene ladje nekje v Sre-
dozemskem morju se nadaljuje. In nič
ne kaže, da ji bodo - ne glede na sklep-
no dejanje, srečen ali nesrečen konec -
sledili novi izbruhi terorizma v tem de-
lu sveta, zavrženega ravnanja, ki ogroža
ljudi in mir - pa ne samo na Bližnjem
vzhodu.
4. STRAN - NOV! TEDNIK
10. OKTOBER 191
Poslovna skupnof* »s
sUu sedem podpisnikov samout porazuma o združitvi
Lesni industrijski kombi-
nat Savinja Celje je bil go-
stitelj torkovega pomemb-
nega dogodka za slovensko
lesarsko industrijo. Tu so
namreč predstavniki sed-
mih temeljnih oziroma de-
lovnih organizacij (Sloveni-
jales trgovina Ljubljana;
LIK Savinja Celje; Alpeto-
ur, Eurošpcd, delovna orga-
nizacija za mednarodno
špedicijo Škofja Loka; Ja-
vor Pivka-Tozd Tovarna ve-
zanih plošč Pivka, tozd To-
varna furnirja Pristranek,
tozd Tovarna panel plošč
Pivka; Novoles Novo mesto)
podpisali Samoupravni
sporazum o združitvi v po-
slovno skupnost Slovenia
Bois, poslovno skupnost za
koordinacijo vodenja meša-
nega podjetja Slovenia Bo-
is, S.A.r.l. Bangui, Central-
noafriška republika. Podpis
je pomenil krono vsestran-
skih in pospešenih prizade-
vanj zainteresiranih v zad-
njih dveh letih. Sedež po-
slovne skupnosti bo v Ljub-
ljani.
V sporazumu so zapisaU,
da so posh nove skupnosti:
- predstavljanje in zastopa-
nje članov poslovne skupno-
sti - družabnikov v meša-
nem podjetju pred jugoslo-
vanskimi organi, skupnost-
mi in organizacijami ter
ustreznimi organi vlade Cen-
tralno afriške republike,
- organiziranje in koordini-
ranje združevanja dela in
sredstev članov poslovne
skupnosti - družabnikov za
potrebe mešanega podjetja,
- koordiniranje, sprejema-
nje ter izvrševanje sklepov,
smernic, navodil in poobla-
stil članov.
Organi poslovne skupno-
sti bodo zbor članov poslov-
ne skupnosti, individualni
poslovodni organ - direktor
poslovne skupnosti kot ko-
ordinator vodenja družabni-
štva, odbor za gospodarjenje
in odbor samoupravne de-
lavske kontrole.
Tako bo zbor članov med
drugim določal program seč-
nje in predelave lesa v meša-
nem podjetju, odločal o spre-
membah višine udeležbe v
ustanovni vlogi kapitala
(n.pr.; LIK Savinja 22%, Bo-
hor Šentjur 6%) ter o spre-
membi višine kapitala meša-
nega podjetja in sprejemal
dogovor o vrsti, kakovosti in
stopnji predelave ter kohčini
proizvodov..
V razpravi o finančnem in
komercialnem poslovanju so
se na tem 14. zboru družab-
nikov resno lotili vrste žgo-
čih problemov, katerih reši-
tev pomeni nadaljni uspešen
razvoj Slovenia Bois. Ned-
vomno bo tudi v tem meša-
nem podjetju našel svoj
odraz težak položaj jugoslo-
vanskega gospodarstva, še
teže pa je, če bomo tudi v
poslih s tujino nastopali tako
kot marsikdaj doma. Slove-
nia Bois se ukvarja z veliki-
mi likvidnostnimi težavami,
medtem ko proizvodnja do-
bro teče. Članice bodo pred-
vidoma letos izkoristile mili-
jon dolarjev za nakup lesa in
vozila. Gozdarska industrija
je v polnem razmahu in pre-
sega meje načrtovanega, fur-
nirnica zaradi problemov s
prevozi občasno stoji, proiz-
vodnja žaganega lesa teče
normalno, vendar ne v di-
menzijah, ki so tržno zanimi-
ve. Proizvodnja hlodovine je
visoka, težko pa je na^jti pri-
merne kupce. Problem je tu-
di v izjemno počasni dobavi
potrebnih količin lesa. Za
^dobro poslovanje nove skup-
nosti bodo v bodoče potreb-
ni natančnejši dogovori pod-
pisnikov in večje upošteva-
nje finančnih obveznosti.
M. SENIČAR
INDOK center v Cometu
¥ razvojnem oddelku pripravljajo datoteko
Dejstva, da moderna
družba proizvaja dnevno na
tisoče informacij, ki posta-
jajo vse pomembnejši de-
javnik usmerjanja družbe-
nih procesov, se v delovni
organizaciji Comet v Zre-
čah dobro zavedajo.
Da bi pospešili in izboljšali
pretok tehnično-tehnoloških
informacij, so v razvojnem
oddelku pričeli pripravljati
datoteko strokovne literatu-
re. S pomočjo ostalih sode-
lavcev iz tozdov in sektorjev
pa naj bi prerasla v knjižnico
ali INDOK center Cometa.
Doslej so izbrali in uredili
razpoložljivo tehnično doku-
mentacijo, literaturo kot so
knjige, priročniki, članki in
patenti in prospekte za stroj-
no področje. Zbrali in razši-
rili so datoteko za ognjevz-
držne materiale in rezno ke-
mijo, ki sedaj obsega nad 200
člankov in patentov iz tega
področja in jo opremili z
ustreznim seznamom. Pove-
zali so se tudi z večjimi ban-
kami podatkov in preko njih
prejemajo mesečno "računal-
niške izpise najzanimivejših
informacij za določeno po-
dročje.
Za zdaj je v knjižnici mo-
goče najti vse dele strojni-
škega priročnika, najnovejši
katalog JUS standardov za
konstrukcije materiala, re-
trospektivno poizvedbo o
vseh patentih za obdobje
dveh let za področje predela-
ve nekovin. Med drugim se v
knjižnici, ki šele nastaja, na-
haja še PERRY-ev kemijski
priročnik, ki vsebuje vse po-
datke o fizikalnih in kemij-
skih lastnostih snovi in Ta-
njugov bilten Specialni ser-
vis za industrijsko keramiko
in kompozitne materiale.
Bilten prihaja enkrat te-
densko.
Tako torej nastaja v Come-
tu strokovna knjižnica ali
INDOK center.
-    MATEJA PODJED
V trgovini žalske občine
razmišljajo o racionalizaciji
poslovanja
Tudi trgovina v žalski občini ima probleme s
pokrivanjem obratnih sredstev, vendar niso tako
pereči kot to velja v povprečju za slovensko trgo-
vino. Zaloge predstavljajo dobrih šestdeset odstot-
kov vseh obratnih sredstev in tako vežejo bistveno
več teh sredstev kot terjatve do kupcev. Delež denar-
nih sredstev se v trgovini celo povečuje, majhen pa
je delež drugih obratnih sredstev.
Delež kraditov, namenjenih za obratna sredstva je s
26,5 odstotka celo višji kot v gospodarstvu, toda manj
ugodna je njihova struktura, saj je le trinajst odstotkov
teh kreditov dolgoročnih. Delež trajnih in dolgoročnih
virov poslovnih sredstev pada v trgovini bolj kot v
povprečju v gospodarstvu predvsem na račun trgovine
na debelo.
Glede organiziranosti velja ugotovitev, da je boljša
kot v povprečju v Sloveniji. V trgovini na debelo je
razdrobljenost v določeni meri opazna le pri ponudbi
tehničnega blaga, ponudba osnovne pieskrbe pa je
sicer teritorialno zaprta, toda zadovoljiva. Štiri zasebne
prodajalne predstavljajo dobre štiri odstotke vseh pro-
dajaln v občini, toda možnosti za razvoj zasebne trgo-
vine s tem še niso izčrpane.
V glavnem bi lahko rekli, da se tudi trgovina v žalski
občini srečuje s podobnimi problemi kot vsa sloven-
ska trgovina, čeprav problemi na nekaterih področjih
še niso tako občutni. Ne glede na to, bo treba stalno
spremljati njen družbenoekonomski položaj. Glede na
nekatere težave pa bi bilo treba do konca tega leta
proučiti možnosti za opustitev plačila nekaterih druž-
benih obveznosti ter možnosti financiranja trgovine v
novih naseljih skladno s sistemom financiranja komu-
nalne infrastrukture. V čim krajšem času pa namera-
vajo v žalski občini izdelati tudi stabilizacijske pro-
grame, v katerih bodo osnovni poudarek namenili
racionalizaciji poslovanja, kjer bo treba_ razmišljati o
možnostih za racionalizacijo delovnega Časa, o izbolj-
ševanju položaja delavcev v trgovini in še o čem. Vse-
kakor pa bodo morali pripraviti tudi analizo samou-
pravne in poslovne organiziranosti z vidika večje deli-
tve dela, specializacije, koncentracije sredstev in ne
nazadnje tudi samih kadrov.
JANEZ VEDENIK
Povsod znani HH-cIuIi
V Modnem salonu Titovo
Velenje so za občinski praz-
nik dogradili skladišče, ki
je doslej predstavljalo pra-
vo ozko grlo in že onemogo-
čalo normalen potek proiz-
vodnje.
Zgradili so krojilnico, ki
predstavlja osnovo za pre-
hod na sodobno tehnologijo
priprave proizvodnje z vklju-
čevanjem računalniško vo-
denega programiranja, med-
tem ko se,prenovljena indu-
strijska prodajalna vključuje
v koncept razvoja lastne tr-
govske mreže. Trgovska
mreža Modnega salona tudi
sicer postaja vse bolj po-
memben del v sestavi celot-
nega prihodka in dohodka.
Razvoj predstavlja v kon-
ceptu nadaljnje rasti delovne
organizacije temeljno usme-
ritev in uresničevanje dan-
danes tolikokrat ponavljane-
ga gesla o naslonitvi na last-
ne sile in lastno znanje.
Vrednost vseh naložbenih
del znaša 80 milijonov dinar-
jev in kar je najpomembnej-
še, vse to so bila lastna sred-
stva Modnega salona, brez
dragih posojil.
Modni salon iz Titovega
Velenja pogumno nadaljuje
svojo začrtano razvojno pot,
pri čemer so mu za vodila
znanje, visoka tehnologija in
prodornost na domačem,
predvsem pa na vse zahtev-
nejšem tujem trgu. V svoji
stroki so danes med vodilni-
mi proizvajalci najzahtevnej-
ših modnih izdelkov, ime M-
klub pa je znano ne samo do-
ma, ampak tudi na tujem.
V ospredju v Modnem sa-
lonu ostaja vedno delavec
oziroma glede na sestavo
povprečno komaj 24-let sta-
rega delovnega kolektiva,
delavka in ni redkost, da de-
lavka za strojem doseže me-
sečni zaslužek tudi do
100.000 dinarjev. To pa je po-
datek, ki je dovolj zgovoren.
MITJA UMNIK
FOTO: EDI MASNEC
Samonakladalne
prikolice gredo
slabo v promet
Samonakladalne in silaž-
ne prikolice, ki jih proizva-
jajo v Agrosovi delovni or-
ganizaciji Sip v Šempetru,
ne gredo več dobro v proda-
jo na tujem. V Sipu pravijo,
da z varianto, staro štiri le-
ta, ne morejo več konkuri-
rati vedno novim modelom
tujih firm. Da te prikolice
niso več zanimive, se je naj-
bolj pokazalo v Avstriji.
Sipov najostrejši konku-
rent Pottinger, je medtem že
opustil proizvodnjo samona-
kladalnih prikoUc, ki so sicer
izboljšana varianta Sipovih
in pričel z novo proizvodnjo
malih samonakladalnih pri-
kolic z vgrajeno patentirano
rotacijsko stiskalnico. Povt-
hu vsega pa ni bistvene razli-
ke v ceni.
Sip torej čaka na področju
tehničnih izboljšav in pre-
navljanja samonakladalnih
prikolic še precej dela, za ka-
terega pa je jasno, da mora
biti opravljeno do naslednje
sezone, kar hkrati pomeni,
da bi morali začeti s predsta-
vitvami novih modelov že
kar takoj.
Toliko bolj pa se na tujem
zanimajo za silažne in koruz-
ne kombajne. Za nakup na-
vadnih silažnih kombajnov
je veliko povpraševanja zla-
sti v Italiji in Grčiji. Pojavlja-
jo pa se problemi s kakovost-
jo izdelave. Kakorkoli že. V
Sipu jim je jasno, da pomeni
dobro prodajo na tujih trgih
predvsem kakovost izdelkov
in pa hitro prilagajanje trž-
nim zahtevam.
JANEZ VEDENiK
za vezane hranilne vloge
Najprej naj poudarimo, da ostaja obrestna mera za
hranilne vloge na vpogled (nevezane) nespremenjena
in znaša 7,5 odstotka. Pač pa veljajo poslej, od 1.
oktobra naprej, naslednje obrestne mere za vezane
dinarske hranilne vloge:
61% za vloge, vezane nad 3 mesece
63% za vloge, vezane nad 12 mesecev
64% za vloge, vezane nad 24 mesecev
Po navodilih Združenja bank Jugoslavije morajo
banke od februarja 1985 obračunavati obresti pri trime-
sečni vezavi po zmanjšani (diskontni) meri, ki je obi-
čajna za predčasen obračun in izplačilo letnih obresti.
Pri letni obrestni meri 61 odstotkov je zmanjšana
obrestna mera 50,57 odstotka. Po treh mesecih dobi
občan za svojo vezano hranilno vlogo približno 12,644
odstotka obresti.
Najmanjši znesek vezave nad 3 mesece po veljavnem
medbančnem sporazumu je 20.000 dinarjev.
Obrestne mere za devizne hranilne vloge ostajajo
prav tako nespremenjene.
^0 OKTOBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
V Zlatarskem oblikovanju sledimo času
ifse is nated za Ziaiarsiio razstavo, iii ietos prinaša neliai zanimiviii novosti
fudi zlatarsko oblikovanje
med umetniško ustvarja-
ki ima svoje zakonitosti
odrejc"^ materialom, ki so
psnova tej umetniški izpo-
vedi-
2ato tudi zlatarsko oblikova-
sledi sodobnim oblikov-
jjjni tokovom tako v likovnem
l(0t v oblikovnem izrazu. Ti to-
Ijovi dovoljujejo široko izbiro
materialov, ne zgolj zlata in
drugih dragocenih kovin in
|(airi»ov, temveč kombinacijo
(jrugih materialov. Letos so
naprimer zelo v modi kombi-
nacije z ebenovino, slonovo
Ijostjo in svilo.
Kakšni tokovi se uveljav^^o
na tem ali onem področju
iistvarjanja pa se vse pogosteje
preizkuša na delovnih sreča-
njih ustvarjalcev. Slišali smo
26 za likovno, glasbeno in film-
sko delavnico. Tem se je letos
priključila tudi zlatarska med-
narodna delavnica.
Prvič letos so jo organiziraU
v Zlatarnah Celje tik pred ju-
trišnjo otvoritvijo 19. medna-
rodne zlatarske razstave. Na-
men mednarodne zlatarske de-
lavnice, ki se je pričela v pone-
deljek in se danes zaključuje s
celodnevnim posvetom o aktu-
alnih vprašanjih s področja
zlatarskega oblikovanja, je v
tem, da se na njej zberejo vidni
domači in mednarodni obliko-
valci, da izmenjajo svoje zna-
nje in izkušnje. Skupino enaj-
stih oblikovalcev, med njimi
dveh tujcev, je vodil Sepp
Schmolzer, oblikovalec med-
narodnega slovesa iz Celovca,
ki je več let zapored vodil tudi
poletno akademijo za upodab-
ljajočo umetnost v Salzburgu.
Oblikovalci so tri dni obliko-
vali zlatarski izdelek na pred-
hodno dogovorjeno temo Ma-
vrica. Po njihovem mnenju
povsem ustreza, saj daje vrsto
možnosti tako pri izbiri materi-
alov, barvnih kombinacijah in
površinski obdelavi materi-
alov, ki so tako značilni za so-
dobno oblikovani nakit.
Vsi njihovi izdelki bodo raz-
stavljeni na mednarodni zla-
tarski razstavi in naj bi bili te-
melj za ustanovitev stalne zla-
tarske razstave v Celju, ki bi jo
vsako leto dopolnjevali izdelki
iz mednarodne delavnice. Ta
bo poslej tradicionalna oblika
delovnega sodelovanja vrhun-
skih svetovnih oblikovalcev v
Celju.
VIOLETA V. EINSPIELER
Na prvi mednarodni zlatar-
ski delavnici v Celju so sode-
lovali: Sepp Schmolzer iz Ce-
lovca, Johann Miiller iz Pfor-
zheima, Kurt Neukomm iz
Burgdorfa; iz celjskih zlatarn
so se je udeležili Boro Balaš,
Vlado Prosenc, Brane Kosec
ter Anton Žigon; Zdravko Do-
linšek iz Zlatarne Trbovlje,
Rifard Ibrovič iz Zlatarja Sa-
rajevo, Andrija Jagica iz
Avrometala iz Subotice ter
Žare Ognjenovič iz Ateljeja za
zlatarstvo Ljubljana.
Atiton Ztgon se je odločil za broško iz večbarvnega zlata. Z
zanimanjem ga opazuje oblikovalec Rifad Ibrovič in z nasveti
pomaga tudi vodja Sepp Schmolzer, ki takole ocenjuje prvo
mednarodno delavnico. ■
Na športnih igrah upokojencev Slovenije so nastopili tudi
celjski upokojenci in se v balinanju pomerili proti Gro-
supljem. Največ uspeha pa so dosegli kegljači, ki so zma-
gah.
10. srečanje upokojencev Slovenije
v odlični organizaciji celjskega društva upokojencev je
bilo v soboto 10. športno srečanje slovenskih upokojencev
na športnih igriščih Golovca. Nastopilo je 320 športnikov
upokojencev iz 32 klubov in devetih območij naše repu-
blike.
To je bilo sklepno tekmovanje, pred tem so namreč imeli
še območna tekmovanja, na katerih je nastopilo bhzu 2000
starejših občanov. Celjsko sklepno tekmovanje je obsegalo
borbe v balinanju, kegljanju, šahu in streljanju.
V balinanju je zmagala ekipa Ljubljane center pred
Koprom in Trbovljami, Celjani so bili najboljši v kegljanju
pri moških in so imeli tudi najboljšega posameznika v
Vikiju Vanovšku, ki je zm.agal s 437 podrtimi keglji. V
streljanju so bili najbolj precizni Mariborčani pred Zagor-
jem m Mursko Soboto. Ljubljana Šiška je imela najboljše
šahiste, v ženskem kegljanju pa so celjske tekmovalke
tretje, zmagala pa je vrsta Kočevja.
J. KUZMA
Uspešna akcija
Krajevna organizacija RK na Polzeli je pripravila za
Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana krvodajalsko akcijo,
ki je zelo dobro uspela. K odvzemu je prišlo kar 237 krv^oda-
jaicev, kar je redkost na akcijah v žalski občini. »Veseli smo,
da je akcija tako dobro uspela, je pa to tudi rezultat našega
dela, saj se pri pripravah akcij zelo trudimo, da so ljudje
dobro obveščeni, v delovnih organizacijah pa imajo tisti
dan, ko dajo kri, prosto,« je dejal predsednik krajevne orga-
nizacije RK na Polzeli Peter Pungartnik. Skoraj polovico
krvodajalcev je bilo tokrat iz Tovarne nogavic.
T. TAVČAR
Nova ponudila v Tkanini
Skladišča in pisarne so se umaitnili prodajnim pultom
v četrtem, doslej za kupce
nedostopnem oddelku vele-
blagovnice Tkanina, se je v
soboto dopoldan nagnetlo
toliko ljudi, kot jih zlepa ne
vidimo v kakšni trgovini. V
teh časih draginje pa še po-
sebej ne. Toda Tkanina je
znala tudi tokrat privabiti
potrošnike. Pred svojo bla-
govnico je pripeljala pihal-
no godbo štorskih železar-
jev in trboveljske majoret-
ke, ki so s prazničnimi zvo-
ki naznanili otvoritev no-
vih prodajnih prostorov v
Tkanini.
Ponudba, kakršno so pripra-
nli, je za Celjane popolnoma
nova. Pa tudi drugod je zelo
redka. Res, da ni nič poseb-
nega, če na enem mestu po-
nujajo vse izdelke sicer zna-
nega proizvajalca Gorenja iz
Titovega Velenja. Nov pa je
način prodajanja izdelkov,
kajti ob prodajnih pultih so
uredili pravcati majhen ku-
hinjski kotiček z umivalni-
kom, štedilnikom in vsem,
kar sodi v kuhinjo, kjer bodo
kupcem lahko praktično pri-
kazali uporabo vseh malih
gospodinjskih aparatov.
»Z novim oddelkom v
Tkanini smo nadvse zado-
voljni,« je na dan otvoritve
povedal direktor prodaje
Gorenje, Zvone Mavri. »Na
pobudo Tkanine smo se ta-
koj odzvali, saj je danes, ko
je potrošnikov žep vse tanjši
in je ponudba že večja od
povpraševanja, pravi čas za
takšne akcije, kakršno smo
pripravili skupaj s to celjsko
veleblagovnico. To pa seve-
da ne pomeni, da ne bomo z
novo kvaliteto prodaje nada-
ljevali, tudi ko bodo boljši
časi. Menimo namreč, da
ima potrošnik pravico izve-
deti kar največ o izdelku, ki
ga namerava kupiti.«
In ka,i pravzaprav pomeni
nov način prodaje?
To pomeni, da bodo vsi
prodajalci na tem oddelku,
kjer bodo prodajah vse izdel-
ke Gorenja od bele tehnike
in gospodinjskih aparatov
do akustike, dobro seznanje-
ni z vsemi izdelki, kijih bodo
prodajali. Tako bodo lahko
kupcu svetovali in ga sezna-
nih z lastnostmi izdelka in
načinom uporabe. V Gore-
nju bodo celo ustanovili po-
seben oddelek, ki bo skrbel
le za usposabljanje prodajal-
cev. Ta proizvajalec iz Tito-
vega Velenja namreč načrtu-
je podobno ponudbo tudi na
drugih prodajnih mestih.
Poleg oddelka Gorenja je v
četrtem nadstropju Tkanine,
kjer so bila prej skladišča in
pisarne, tudi prodajalni pult
posebne ponudbe. Tu bodo
za ugodnejše cene prodajali
razhčne izdelke. Tokrat so
ponudili veliko izbiro brisač.
N. K.
Gorenje Rogatec
za bolnišnico
Ali je edino v tozdu Konden-
zatorji v Rogatcu med vsemi
tozdi Gorenja dovolj posluha
za regijsko bolnišnično soli-
darnost, bi si lahko zastavili
vprašanje ob dejstvu, daje 172
zaposlenih v Rogatcu in obra-
tu v Bistrici ob Sotli minulo
soboto delalo za modernizacijo
celjske regijske bolnišnic.
V Rogatcu so nameravali de-
lati za modernizacijo bolnišni-
ce oziroma nameniti enodnev-
ni zaslužek vseh zaposlenih že
avgusta, takoj po kolektivnih
dopustih, vendar so morali za-
radi proizvodnega usklajeva-
nja z matično organizacio v Ti-
tovem Velenju delo za bolniš-
nico prestaviti na oktober.
Upajmo, da Gorenjev tozd
Kondenzatorji med vsemi Go-
renj evimi tozdi ne bo ostal
osamljen primer solidaroo.sti,
ampak bo služil za zgled, vre-
den posnemanja. Ah pa se bo-
mo šli solidarnost spet samo v
okvirih nekakšnih občinsko-
regijskih meja?
MITJA UMNIK
Ustanovljeno območno
geografsko društvo
Geografi zaposleni v srednjih in osnovnih šolah
ter v delovnih organizacijah na območju občin
Celje, Žalec, Slovenske Konjice, Laško, Velenje,
Mozirje, Šentjur in Šmarje smo aprila letos usta-
novili regijsko geografsko društvo, ki je v sestavu
novo nastale Zveze geografskih društev Slove-
nije.
Društvo je naslednik Celjske podružnice geograf-
skega društva Slovenije, ki jo je 11 let prizadevno in
uspešno vodila profesorica Zvezdana Knez-Ster-
benc. Na zborovanju geografov v Dolenjskih Topli-
cah je bila za svoje delo odlikovana.
V novo zasnovani mreži regijskih geografskih
društev v Sloveniji želimo biti geografi med sabo
čim bolje povezani. Organizirali bomo predavanja,
ekskurzije, posredovanje geografske literature in
drugo. Pri tem se nameravamo opreti na strokovne
aktive v osnovnih in srednjih šolah ter na Zavod za
šolstvo - enota Celje. V društvo se vključuje pri-
bližno 120 geografov iz regije. Bolj je treba skrbeti
2a popularizacijo geografije med mladimi pri
samem pouku, v okviru ekskurzij, naravoslovnih
dni, raziskovalnih nalog in pri reševanju problemov
Varstva okolja. Trenutno poglavitno delo opravlja
izvršni odbor društva, če bo potrebno, pa bodo
aktivnosti društva porazdeljene na aktive ah
odbore. Za predsednika je bil na občnem zboru
izvoljen Stane Vizjak iz Celja, za tajnika društva pa
Gržina Ljudmila iz Titovega Velenja.
S. V.
Gasilci v mesecu požarne varnosti
Letos mineva trideset let, kar so v
Sloveniji ustanovili občinske gasil-
ske zveze ter tako združili posamezna
prostovoljna in industrijska gasilska
društva. Ob tako pomembnem jubile-
ju bodo po posameznih občinah celj-
skega območja pripravili poleg pri-
ložnostnih proslav tudi več prikaza-
nih preventivnih vaj ter drugih de-
javnosti humane gasilske organza-
cije.
Praznovanje bo toliko bolj slovesno
ker bo v oktobru, torej v mesecu, ki ga
vsako leto proslavimo kot mesec po-
žarne varnosti. Čeprav je za to treba
skrbeti vse leto pa je oktober tisti me-
sec, ko se še intenzivneje spomnimo,
kaj vse bi bilo treba narediti, da ne bi
prišlo do požara.
V Celju bo proslava 30-letnice občin-
ske gasilske zveze 25. in 26. oktobra. V
petek, 25. oktobra, bo ob 18. uri v pro-
storih Zavoda za požarno varnost
skupna slovesna seja predsedstva Ob-
činske gasilske zveze in delavskega
sveta Zavoda za požarno varnost s po-
delitvijo priznanj in plaket najzasluž-
nejšim gasilskim delavcem. V soboto,
26. oktobra bo ob 10. uri slovesna aka-
demija v dvorani Union ob trideset
letnicah Občinske gasilske zveze in
Zavoda za požarno varnost z razvitjem
prapora občinske gasilske zveze. O po-
menu obeh obletnic bosta govorila
predsednik Janko Rebov in direktor
Jože Gorza. Ob 12. uri bo predsednik
skupščine občine Celje Edi Stepišnik
pripravil sprejem za vodje delegacij
pobratenih občinskih gasilskih zvez in
gasilskih organizacij iz tujine. Popold-
ne ob 15. uri bo v centru mesta (Stane-
tova, Miklošičeva in Vodnikova ulica)
večja gasilska vaja s predpostavko po-
žara.
Tone Sentočnik, predsednik orga-
nizacijskega odbora za proslavo:« Ta
prostor smo izbrali za vajo zaradi goste
naseljenosti, številnih javnih objektov,
prostora z vnetljivimi snovmi pri Ma-
vrici in dveh visokih stolpnic. Po vaji
bomo postrojili celotno gasilsko tehni-
ko ter gasilce, ki bodo sodelovali v
vaji. Že 18. oktobra pa bomo pripravili
tudi večjo vajo na objekt Kovinotehne
na Hudinji. Ob tem bodo tudi tri vaje
gasilskih sektorjev Vojnik, Ostrožno
in Štore, pripravljamo pa tudi razstavo
po izložbah mestnih trgovin. Izdali bo-
mo brošuro ob 30 letnici združenega
gasilstva v celjski občini. V mesecu
požarne varnosti pa bomo začeli tudi s
problemskimi konferencami.«
26. oktobra bosta slavili tudi občin-
ski gasilski zvezi Žalec in Šentjur s
slavnostnima sejama in gasilskimi
raznoterostmi. O programu v občini
Žalec nam je poveljnik občinske ga-
silske zveze občine Žalec, Anton Gros,
povedal takole: >>V preteklih mesecih
je ogenj v naši občini uničil precejšnjo
osebno imovino in močno okrnil naša
naravna bogastva. Čeprav že vsa leta
skrbimo za učinkovito protipožarno
varnost, se še vedno zgodi, da pride
zaradi malomarnosti ali naravnih vzro-
kov do požarov. Zato smo pripravili
takle program: gasilska društva bodo z
osnovnimi šolami v svojih krajh pre-
gledala gasilsko opremo in pripravla
predavanja o požarni varnosti, tista
društva, ki imajo za to pogoje, bodo
pripravila priložnostne proslave. Imeli
bomo tudi občinsko gasilsko vajo, v
kateri bodo sodelovali gasilski občin-
ski center in vsa štiri gasilska prioritet-
na društva. Vajo bomo izpeljali na Pol-
zeli s predpostavko, da gre za reševa-
nje po potresu. Posebna komisija bo
skupaj s sektorskimi poveljniki prgle-
dala tehnično opremo po društvih in
ažurnost dela tajnikov. Vsa društva
bodo ob koncu meseca napravila poro-
čila o dejavnosti v mesecu požarne
varnosti.«
Mesec požarne varnosti bodo zaklju-
čili s slavnostno sejo OGZ Žalec ob 30
letnici delovanja, tisti gasilci, ki delu-
jejo 20 in več let, pa bodo prejeli zvez-
na in republiška priznanja, plakete in
pismena priznanja.
TV-TT
6. STRAN - NOVI TEDNIK
10. OKTOBER 198;
s slovesnosti pred novim domom društva upokojencev na Polzeli, kjer so ob otvoritvi
med tednom pripravili priložnostni kulturni program. O gradnji je govorila predsednica
DU Polzela Marija Slokar, v imenu republiške zveze upokojencev Jože Jerič in v imenu
KS Ivan Poteko. Simbolično je dom odprla Silva Pur.
Slavili z novimi nridobitvami
v nedeljo so na Polzeli s
slavnostno sejo skupščine
KS in družbenopolitičnih
organizacij zaključili enote-
densko praznovanje krajev-
nega praznika.
Osrednji govor je imel se-
kretar sveta ZK pri KS Pol-
zela Franci Jeien. Poudaril
je, da je malo kr^evnih
skupnosti v občini, kJer bi z
delovnimi organizacijami ta-
ko dobro sodelovali. Plod te-
ga sodelovanja in samopri-
spevka krajanov so mrliška
vežica, vodovod v Pod vinu,
nova lekarna in novi prostori
društva upokojencev. Letos
so končali na Polzeli tudi
gradnjo 25 stanovanjskega
bloka, gasilci so nov dom že
pokrili, adaptirajo pa tudi
zdravstveni dom in graščino
Šenek. Na seji so podelili
priznanja KS, grafiko Janeza
Bolke, prejeli pa so jih Fran-
ci Jelen, Terezija Lubej,
Franc Dobrave, Danilo Vilč,
Jani Marovt in Društvo upo-
kojencev Polzela; pohvale
KS pa so prejeli Stanko Pod
bregar, Marija Geršak, Dar-
ko Vasle in Dani Terglav.
V tednu praznovanja so bi-
li gostje Polzelanov krajani
Parunovca v občini Kruše-
vac. KS Parunovac je že dalj
časa pobratena s KS Polzela.
Gostje so si med drugim
ogledali tovarno nogavic,
Garant, enoto KZ Polzela in
druge zanimivosti krega. Ob
večerih pa so bili gostje pol-
zelskih družin, ki so jih pre-
nočile.
Svoj praznik so Polzelani
obeležili tudi s številnimi
kulturnimi in športnimi pri-
reditvami.
T. TAVČAR
Šošlaiii praznuje
Spomin na prvo slovensito osvotioieno
mesto
v spomin na dan, ko so
borci I. štajerskega bataljo-
na, v noči od 7. na 8. oktober
1941 leta, napadli mesto Šo-
štanj in ga za nekaj ur zav-
zeli, praznujejo Šoštanjčani
svoj krajevni praznik. Zani-
mivo je, da je bil Šoštanj
takrat prvo osvobojeno me-
sto v Sloveniji in to sredi
okupirane Evrope, kjer so
bile močne okupatorske po-
stojanke.
Praznovanje bo trajalo vse
do 12. oktobra, v počastitev
praznika pa so se in se še
bodo zvrstile številne kultur-
ne in športne prireditve. Ta-
ko je šoštanjski Partizan or-
ganiziral teden športa, ki se
ga bodo udeležiU tudi mad-
žarski športniki. V torek pa
je bila pred spomenikom tal-
cev svečana komemoracija.
Šoštanj čani so položili vence
tudi pred vsa ostala spomin-
ska obeležja iz narodno-
osvobodilne vojne.
Pred spomenikom tal-
cev je bil tudi krajši kulturni
program, v katerem so sode-
lovali učenci osnovne šole
Biba Ročk in delavska god-
ba Zarja. Ob tem še velja za-
pisati, da so Šoštanjčani za
letošnji praznik povsem ob-
novili osrednji spomenik iz
narodnoosvobodilne vojne
na trgu Svobode. Postavili
so tudi novo skulpturo bor-
ca, delo že pokojnega kiparja
Boža Pengova iz Ljubljane.
V soboto bo ob 17.30 uri
slavnostna seja skupščine
krajevne skupnosti, kjer bo-
do najzaslužnejšim kraja-
nom in organizacijam pode-
lili grb mesta Šoštanja z listi-
no. Poleg tega bo ob 19. uri v
Domu kulture slavnostni
koncert delavske godbe Zar-
ja, ki letos praznuje 60-letni-
co uspešnega delovanja v
Šoštanju in Šaleški dolini.
Na koncertu bodo zaslužnim
godbenikom podelili priz-
nanja.
V. KOJC
Mošt že točijo
v Erni polnilnici v
Smartnem ob Paki so v
ponedeljek pričeli s pro-
dajo mošta malvazije in
kraškega terana. Cena za
malvazijo je 210 dinarjev,
za teran po 250. Cene so
precej višje kot lani, to pa
zato, kjer se je tudi vino
močno podražilo, poleg
tega pa je letos grozdja
malo, je pa zelo kvali-
tetno.
T..TAVČAB.
Krajevna skupnost Pod gradom za
bolnišnico
Odločitev krajevne konference Socialistične zveze Pod gra
dom, da v okviru krajevnega praznika, 20-letnice krajevm
skupnosti in 30-letnice osnovne šole Frana Kranjca, priprj
vijo družabno srečanje krajanov, čisti izkupiček pa namenij(
za izgradnjo celjske bolnišnice, je bila pravilna.
Na skrbno pripravljenem srečanju, kije bilo na prostem in\
dvorani krajevne skupnosti, se je zbralo preko 200 krajanov
Sekcija za družbenoekonomski položaj žena je skupno z zaseb
nimi in družbenimi gostinci ter tovarišicami iz vzgojno varstve
nega oddelka na Polulah pripravila v dvorani kulinarično raz
stavo hladnih jedi. Za veselo razpoloženje je poskrbel vokalne
instrumentalni ansambel Štajerski fantje, ki se je tako kot vsi
drugi organizatorji in udeleženci odrekel honorarju v koris
posodobitve bolnišnice. Njej je bila namenjena tudi licitacija
torte, ki jo je spekla Marjetka Kruleč, na licitaciji kupila zakone;
Cvetka in Janez Korošec, pojedli pa vsi skupaj, saj so iz njt
narezali 80 debelih kosov.
Prireditev so poleg krajanov pomagali uresničiti številni pesa
mezniki, delovne organizacije in društva. Ker so se vsakršnemi
plačilu odpovedali, je na koncu za modernizacijo bolnišnict
ostalo 145.296 dinarjev, pri čemer je bil največi delež od prodant
hrane in pijače.
MPB
Z naložbo do prihranka
Znaten energetski prihranek si v Zdravilišču Atomske
toplice v Podčetrtku obetajo z naložbo, ki naj bi se že po štirih
letih bogato obrestovala.
V tem tednu bodo namreč začeli z izgradnjo objekta, v kate-
rem bodo vgrajene vodne črpalke. Za ogrevanje zdraviliškega
hotela bodo poslej koristili termalno vodo, ki jo bodo po vodu
speljali od njenih virov pri starem delu s tovrstnim ogrevanjem
že sredi decembra. Sedanji izračun kaže, da bodo z ogrevanjem z
naravno toplo vodo prihranili tretjino letno porabljenih sredstev
za energijo. Ker pa se v Zdravilišču Atomske toplice Podčetrtek
otepajo zlasti visokih stroškov, ki močno bremenijo dohodek,
bo novost gotovo v prid učinkom gospodarjenja. Nova naložba
bo vredna 80 milijonov dinarjev. Zdravilišče je zagotovilo 25
milijonov din lastne udeležbe, ostalo pa je pričakovano posojilo
Ljubljanske banke v višini 30 milijonov, ter posojilo interne
banke v višini 25 milijonov dinarjev.
M. A.
NA KRATKO
Zbornik Kmetijske
šole Šentjur
Letos praznuje Kmetijska
šola Šentjur 75-letnico svoje-
ga delovanja. Proslave ob tem
jubileju potekajo v dveh de-
lih: v času praznika občine
Šentjur so na šoli pripravili
kulturni program in razstavo
učencev, sodelovali so tudi
šentjurski lovci.
Drugi del proslav bo 20. ok-
tobra, ko bo zborovanje absol-
ventov šole. Pripravili bodo
kulturni program z družabnim
srečanjem. Ob tem visokem ju-
bileju bodo izdali zbornik, ki
bo zajel pomembnejše dogod-
ke na šoli v zadnjih 25 letih. Pri
vsem tem šoli finančno poma-
ga združeno delo (Merx, Hme-
zad), zadruge s Celjskega in
posebna izobraževalna skup-
nost za agrpživilstvo. Krajevna
skupnost Šentjur-center pa je
do občinskega praznika uredi-
la pločnik do Kmetijske šole,
ki pa še nima asfaltne prevle-
ke. Zmanjkalo je namreč de-
narja, zato sed^ iščejo finan-
cerja, ki bi pomagal, da bi delo
končali.
TC
Kviz Šport In glasba
v Gorici pri Slivnici bodo v
soboto ob 17. uri tamkajšnji
mladinci pripravili kviz
Šport in glasba. Sodelovale
bodo osnovne organizacije
mladih iz občine, namen takš-
nega tekmovanja pa je pred-
vsem srečanje in spoznavanje
mladih. Zagotavljajo, da vpra-
šanji a ne bodo težka, tista s po-
dročja glasbe pa bodo posre-
dovali s pomočjo videorekor-
derja. Vse rezultate bodo raču-
nalniško obdelali. Po tekmo-
vanju bo še zabavni del z go-
stom Andrejem Šifrerjem.
TC
Razstava inovacij v
Žalcu
Odbor za inventivno dejav-
nost pri Občinskem svetu zve-
ze sindikatov v Žalcu je orga-
nizator razstave o razvoju
inovacijske dejavnosti, ki jo
bodo odprli danes ob 13. uri v
Savinovem razstavnem salo-
nu v Žalcu. Razstava bo odprta
še v petek od 10. do l8. ure in v
soboto od 10. do 13. ure. Ude-
ležba na letošnji razstavi bo
skromnejša kot so pričakovali,
saj ni bilo odziva iz nekaterih
največjih organizacij združe-
nega dela, kot zatrjujejo orga-
nizatorji, pa razstava ne bo nič
manj zanimiva.
JANEZ VEDENIK
Prireditev za
najmlajše v Preboldu
v okviru Tedna otroka pri-
pravlja vrtec iz Prebolda v
gaju v soboto ob 10. uri zani-
mivo prireditev za najmlajše.
Otroci pripravljajo zabavni
program, organizirana bo raz-
stava in prodaja igrač, vse sku-
paj pa bo popestril še čarovnik
s svojim na.stopom.
JANEZ VEDENIK
Bogatejši za vrtec
Ob občinskem prazniku so
Velenjčani odprli nov vrtec v
Smartnem ob Paki. Nove pri-
dobitve so bili najbolj veseli
malčki in vzgojiteljice, ki so
se morali doslej stiskati v
prostorih osnovne šole Bra-
tov Letonja. V vrtcu bo pro-
stora za približno 100 otrok,
sredstva zanj pa so v glavnem
zbrali krajani sami.
Čeprav so se krajani Šmart-
nega ob Paki odločili za grad-
njo novega vrtca že pred dve-
mi leti, ko so izglasovali tretji
samoprispevek, se je vse sku-
p^ zavleklo, ker so samo za
pridobitev potrebnih dovo-
ljenj porabili dobro leto dni. V
tem času so zelo poskočile ce-
ne, tako da seje naložba podra-
žila kar za 20 milijonov dinar-
iev. Nov vrtec je krajane
Šmartnega ob Paki tako stal
nič manj kot 41 milijonov di-
narjev, kar ni dokončna števil-
ka, ker morajo urediti še okoli-
co in kupiti igrala.
Ob tem je še potrebno zapi-
sati, da so kr^ani s prostovolj-
nim delom privarčevali kar
500.000 dinarjev in da so tudi
preostali denar v glavnem
zbrali sami. Del sredstev je pri-
maknila le velenjska občinska
skupnost otroškega varstva.
Nov vrtec je štirioddelčen,
kjer je prostora za 81 otrok,
medtem ko je v oddelku za
malčke, od 1. do 3. leta starosti,
prostora za 19 otrok. Vrtec ima
tudi svojo kuhinjo, skladiščne
prostore, igralnico v vsakem
oddelku in večnamenski pro-
stor, ki ga bodo uporabljali tu-
di krajani za krajše priložnost-
ne prireditve.
Omeniti velja še to, da so
pred izgradnjo nekateri opo-
zarjali, da prostori vrtca ne bo-
do polno zasedeni, kar se je
pokazalo kot neutemeljeno.
Vrtec bi lahko po normativih
sprejel le 80 otrok, že zd^ pa
jih je vpisanih 93.
V. E.
Foto: T. TAVČAR
Širitev telefonske
centrale
v krajevnih skupnostih
Šentjur-center, okolica in
Blagovna so letos dobili
okrog 400 novih telefonskih
priključkov. Vendar pa so se
že v času gradnje oglašali kra-
jani, ki bi prav tako radi ime-
li telefon. Zato so v Šentjurju
v dogovoru s Podjetjem za
PTT sklenili, da bodo razširili-
telefonsko centralo za omenje-
ne krajevne skupnosti. Za za-
četek del potrebujejo 200 na-
ročnikov, sedaj pa je prijavlje-
nih 150, zato bodo do 15. okto-
bra še sprejemali prijave. Zani-
manje za telefone je veliko,
kljub temu, da bo moral vsak
samo za razširitev centrale pri-
spevati okrog 140.000 dinarjev,
zgrajena pa naj bi bila šele čez
dve leti.
TC
Prvenstvo športnih in službenih
psov
Izredno lepo urejen športni objekt na Skalni kleti je bil v
soboto, 5. oktobra po dvanajstih letih znova prizorišče držav
nega in republiškega prvenstva športnih in službenih psov v
odlični organizaciji Društva za vzrejo športnih in službenili
psov Celje.
Zbralo se je okoli trideset tekmovalcev, ki so s svojimi psi
domala ves dan dokazovali sposobnosti v različnih pripravljenif;
nalogah. Prijetno je bilo opazovati vrle štirinožce, ki so poč
»taktirko« vodnika pokazali vse kar so se naučili. In tega ni bil'
malo!
Za državno prvenstvo je nastopilo osem tekmovalcev, zmag^
pa je Franc Šterman iz Ljubljane pred Vladom Bolho iz Rijeke
in Janezom Žakljem iz ŠkoQe Loke. Za repubhško prvenstvo s«
je borilo 21 psov z vodniki, zmagal pa je Franc Šterman i*
Ljubljane pred Janezomi Žakljem iz Škofje Loke in AlojzeU
Pernetom iz Ljubljane. Na odhčno 11. mesto se je uvrstila
predstavnica Celja Vera Blazinšek, nekdanja republiška prvaki-
nja, ki seje s svojim psom vrnila na tekmovališče- in to uspešno
- po dvajsetih letih. V konkurenci so bili tudi trije člani kinolo-
škega društva Žalec Silvo Antloga, Karli Korber in Ivan Pod-
lesnik.
Predsednik oganizacijskega odbora Marjan Flajšman: »Vsi
ki so si tekmovanje ogledah, so nam čestitali za dobro organiza-
cijo. Žal zaradi delovne sobote in trgatev ni bilo več gledalcev'
da bi lahko videli zanimivo prireditev. Podobna tekmovanja
radi še pripravili, vendar si najprej želimo dokončno uredit^^
vprašanja našega vežbališča. Zd^ ga imamo v Medlogu pa na-'
že »preganjajo«. Ko bi enkrat imeli svoj vadbeni poligon bi
lepo uredili in tam tudi pripravljali takšna tekmovanja, kot sm"
ga po dvanajstih letih tokrat na Skalni kleti.« .
TONE VRABL, Foto: EDI MASNEM
10 OKTOBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Glas Od Grenlandije do Ognjene zemlje
ffailioklub Mozirje YU 3 DSW praznovai četrt stoietja otistoja in uspešnega Pela
Letos mineva 25 let. od-
har je bila ustanovljena do-
klej edina organizacija s po-
dročja tehnične kulture v
občini Mozirje, Radioklub
jVlozirje, v katerega je danes
yliljučenih že več kot sto
ilanov. Ker je delovanje
mozirskih radioamaterjev
večini občanov bolj ali
pianj neznano, so ob svoji
(,bletnici in ob občinskem
prazniku pred kratkim or-
ganizirali razstavo, na kate-
ri so pripravili obširen pre-
gled svojega uspešnega
dela.
Radioamaterizem vseka-
}{or sodi med tiste dejavno-
jti, ki so širšega družbenega
pomena. Poleg pomembne
vloge pri širjenju tehnične
kulture so radioamaterji vse-
ga sveta nosilci idej o mir-
nem in prijateljskem sožitju
ined vsemi narodi, kar doka-
zujejo z skupnimi akcijami v
korist miru ali pa pri reševa-
nju človeških življenj ob na-
ravnih nesrečah, boleznih in
drugih klicih na Domoč. Gle-
de na pomen so radioamater-
ji tudi ustrezno povezani v
pokrajinske in republiške
zveze, ki skupaj sestavlj^o
Zvezo radioamaterjev Jugo-
slavije.
Prva radioklub, ki so ga po-
imenovali po Antonu Zupa-
nu, so v Mozirju ustanovili
leta 1960, člani tega kluba pa
so se ukvarjali predvsem s
konstruktorstvom. Prelom-
nico v delu predstavlja leto
19G8, ko je skupina amater-
jev-operaterjev ob finančni
in organizacijski pomoči od-
delka za ljudsko obrambo
občine Mozirje ustanovila
sedanji Radioklub Mozirje
YU3DSW. Danes imajo KV,
UKV sekcijo ter posebni
sekciji na osnovnih šolah
Mozirje in Gornji grad, klu-
bu pa so se priključili tudi
CB amaterji. Od ustanovitve
so usposobili blizu sto opera-
terjev C, D in E kategorije.
Radioklub Mozirje uspeš-
no sodeluje z organi za ljud-
sko obrambo, z Zvezo re-
zervnih vojaških starešin, s
taborniško organizacijo in z
Radiom Titovo Velenje, ka-
teremu so omogočiU vrsto
prenosov v živo ob različnih
pomembnejših dogodkih.
Zanimivo je tudi sodelova-
nje z Gornjesavinjskim ša-
hovskim klubom, saj več let
zapored ob Koroškem turi-
stičnem tednu organizirajo
šahovska tekmovanja preko
UKV zveze med šahisti na
Koroškem ter šahisti mozir-
ske občine. Že vrsto let sode-
lujejo pri organiziranju »Po-
mladi na radijskih valovih«,
akciji, ob kateri se mladina
različnih šol pomeri v pozna-
vanju zgodovine NOB, izme-
nja opise svojih šol in krajev
in podobno. V Mozirju je tu-
di vznikla ideja o tekmova-
nju o zgodovini »Kričača«,
pri kateri sodeluje tudi Ra-
doklub Kričač pri RTV
Ljubljana.
• V klubu, ki ima tudi teh-
nične pogoje za zvezo preko
amaterskih satelitov so
vzpostavili že več kot 7000
zvez z amaterji na vseh kon-
tinentih in conah, zveze so
imeli s preko 150 državami.
Vzpostavili so tudi zveze s
petimi ekspedicijami na An-
tarktiki, imajo celo potrjeno
zvezo z vesoljskim centrom
Nasa v Hostonu v ZDA. So-
delovali so na mnogih večjih
domačih in mednarodnih
tekmovanjih in imajo pogoje
za več mednarodnih diplom.
Ime kraja Mozirje so tako po-
nesli na vse konce sveta, od
Grenlandije do Ognjene
zemlje in od Manile do Rio
de Janeira.   r PANTELIČ
»Kakšna armada dobre
volje, mednarodnega prija-
teljstva in bratstva so radi-
oamaterji v svetu! Če bi se
svetovna politika in razgo-
vori med državami in dr-
žavniki vodili v podobnem
radioamaterskem duhu pri-
jateljstva in pomoči, vojne
nikakor ne bi bilo.«
Dr, Arthur E. Kenelly
prof. na Hardvarski
»     univerzi
Radioklub Mozirje ima 42
osebnih operaterjev, 36
klubskih operaterjev, ostali
pa so člani CB sekcije. Spre-
jemno oddajni sekciji sta
tudi na osnovnih šolah Mo-
zirje in Gornji grad.
Zveza radioamaterjev
Slovenije združuje 92 radio-
klubov, v katerih je nad
10.000 članov, od tega 4000
operaterjev različnih kate-
gorij. V Sloveniji je več kot
5000 KV in UKV postaj.
Ob obletnici in občinskem prazniku so mozirski radio-
amaterji pripravili tudi razstavo s prikazom svojega delo-
vanja.
Praznovanje Aljaževega hriba
Krajani krajevne skupnosti Aljažev hrib v Celju
praznujejo 10. oktobra. Na območju te krajevne
skupnosti, v Jelovem grabnu, se je oktobra 1941
zbralo trideset mladih aktivistov, ki so želeli v parti-
zane. Sestanek je vodil pokojni narodni heroj Peter
Stante-Skala. Žal pa je bil sestanek izdan in je večina
udeležencev padla. Dva udeleženca, Jože Farčnik iz
Zavodne in Martin Rozman z Mirne poti, še živita. Na
kraju sestanka, lepi dolinici v naselju Zvodno so leta
1983 odkrili spominsko obeležje.
V spomin na dogodke v letu vstaje krajani vsako leto
organizirajo vrstp športnih in kulturnih prireditev.
Vrstijo se tekmovanja v balinanju, kegljanju, streljanju
in malem nogometu. Vsakič organizirajo tudi množi-
čen pohod k spominskemu obeležju v Jelovem
grabnu.
Na praznik se pripravljajo celo leto. Letos so še
posebej veseli, ker bodo ob njem odprli prostore za
delo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organi-
zacij, kijih doslej niso imeli. Ob novih prostorih name-
rav^o v bodoče iz starih delavnic pridobiti še prostor
za kulturne prireditve in druge dejavnosti. Letos so
pridobili še avtobusno postajališče na Teharski cesti,
del asfaltne ceste v Podgorju, črpahšče zaobalnih voda
v Skalni kleti in postajo Rdečega križa za prvo pomoč.
Ob prazniku se bodo s kulturnim programom spom-
nili tudi vseh starejših občanov. Kulturne in športne
prireditve pripravljajo z lastnimi močmi, pri čemer
imajo zlasti v kulturi največji delež pionirji in mla-
dinci. Z ustanovitvijo kulturnega društva pa pričaku-
jejo še večji razmah kulture v kraju.
JOŽE ZAGORIČNIK
SveiO¥a, m sis
prevečkrat
vsaksebi
Ob mednarodnem tednu
otroka je bi!a v ponedeljek,
v dvorani Narodnega doma
v Celju, osrednja prireditev
v občini Celje. Organizacijo
nad to prireditvijo je v celo-
ti prevzel Pionirski dom
»Cvetke Jerinove« Celje.
Odnos med svetom otrok
in svetom odraslih je bila ne-
kakšna rdeča nit celotne
predstave, ki je na trenutke
srhljivo opozorila, kako tuja
in kako zelo naičizen sta vča-
sih ta dva svetova, seveda
»po zaslugi« odraslih. Odno-
se med otroki in starši so
znali nastop^oči predstaviti
s pesmijo, besedo, plesom,
gibom, z glasbo. Celoten pro-
jekt te mozaične predstave je
delo Ane Vovk-Pezdiijeve,
ki je vnovič dokazala svoje
koreografske, dramaturške,
pedagoške in še kakšne spo-
sobnosti. ZaigraU, zapeli in
zaplesali so: učenci Pionir-
skega dramskega gledališča,
plesna skupina Akt, pianist
Mitja Vrunč m cicibani VVO
Anice Čemejeve.
Sicer pa se bodo ob Tednu
^tfoka zvrstile še druge pri-
reditve: razstave hkovnih
<^el naših otrok, fihnske
predstave za predšolske
?^oke, predavanja za starše,
jsrice za osnovnošolce in še
kaj.
Prvošolčki skupaj po petdesetih letih
z različnimi obletnicami
se srečujemo dan za dnem.
Med najbolj pogoste gotovo
sodijo obletnice matur in
podobnih zaključkov šola-
nja. Večina šolarjev, ki je
stopila v osnovno šolo v
Vojniku leta 1935, pa takš-
nih obletnic ni deležna.
Vojna jih je raztepla na vse
konce in kr^e, svoboda pa
jih ni več združila. Vsaj do
letos, do te jeseni ne. Takrat
je vse ovire premagala želja
po ponovnem svidergu. Že-
ljo, ki je že dolgo tlela med.
bivšimi sošolkami in sošolci,
je povezala Ivanka Lapuh iz
Slovenskih Konjic. Pritegni-
la je še Tinko Klančnik in
Hildo Ledi, potem pa se je
začelo veUko iskarye sledov
- po fotografijah iz prvega
razreda. Uspele so in pri
Lovski koči v Vojniku se je
zbralo štirideset sedaj že
krepko odraslih nekdargih
osnovnošolcev. Na svoji, za
večino prvi obletnici. Z nji-
mi sta bila tudi učitelja Re-
bernik in Zorko.
»Večinoma smo se spoz-
nah in vedeli, za katerega
otroka pred petdesetimi leti
gre. Zopet pripelje avto. Ča-
kamo, kdo bo stopil iz njega,
kakšen bo. Ga bomo spozna-
li? Iz avtomobila je stopila
Fanika Poteko. Lepotička
brez gub. Že na sliki smo jo
občudovah, da je v tretjem
razredu imela ročno torbico,
druge pa še predpasnike. Zo-
pet prip>elie avto. Ven stopi
Frida Čerenak z možem. De-
beluška, kot že v šoli. ..« Ta-
ko je med drugim napisala v
Knjigo spominov 1935-1985
Ivanka Lapuh. Vse, kar se je
dogcualo je v r^jej našlo me-
sto, tudi vsi veseli in žalostni
spomini iz davnine, pa dra-
gocen seznam imen udele-
žencev, njihovih poklicev,^
naslovov, pa števila otrok ...
Pa še vsa opravičila in zahva-
le po srečaiyu. Toliko čistega
vesela in sreče nad snide-
njem je v njih. In želje, da se
še zberejo.
Kakor je že bilo na sreča-
nju veselo, na tegobe, ki so
jih že doletele ah jih še lah-
ko, niso pozabiU. Odločili so
se, da del denarja, ki so ga
zbrah za stroške, namenijo
za modernizacijo bolnišnice
v Celju. Skladu za moderni-
zacijo je Ivanka Lapuh naka-
zala 10.000 dinarjev v skup-
nem imenu.
MILENA B. POKLIC
»LIKO«
Industrija kovinske opreme
LIBOJE - 63301 Petrovče
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
1 viličarista
Pogoj: končana osemletka, izpit za voznika viličarja,
opravljen preizkus znanja iz snovi Varstva pri delu,
praksa zaželena, poskusno delo 1 mesec.
Prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim
rokom.
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s pol-
nim delovnim časom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 8-dneh po objavi na naslov:
»LIKO« Liboje-63301 Petrovče, Komisija za delovna
razmerja. Vlog brez priloženih dokazil o izpolnjeva-
nju pogojev komisija ne bo obravnavala.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30.
dneh po končanem zbiranju prijav.
- Rekreativno igranje tenisa vsak dan
od 8. do 18. ure. Rezervacije pri
varnostniku.
- SAVNA vsak dan od 14.30 do 20.30,
v soboto in nedeljo od 12. do 19. ure.
- AVT0SEJEI\/1 vsako soboto od 8. do
12. ure.
V sredo, 23. oktobra ob 19.30 uri -
KONCERT A VSENiKOV.
Vabljeni!
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. OKTOBER 198S
Igralca Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica v predstavi Ne krop ne voda,
Janez Starina in Teja Glažarjeva.
Ostri robovi mlačnega življenla
Franz Kaver Kroetz - Ne krop ne voda
Sodobni nemški drama-
tik Kroetz slovenskemu in
tudi posebej celjskemu ob-
činstvu ni neznan. Njegovo
igro »Moška zadeva* je
uprizorilo celjsko gledali-
šče že 1976. Neorealizem ali
kar neonaturalizem, ki je
bil značilen za »Moško zade-
vo«, je povsem enako izrazit
tudi v igri, ki jo je v prevo-
du Lada Kralja januarja
1985 uprizorilo novogoriško
gledališče. Avtorju gre za
nekako sociološko sliko so-
dobne nemške družbe oziro-
ma točneje nemškega de-
lavstva. Analiza poteka
preko osnovne družbene ce-
lice: enega zakonskega para
v »Moški zadevi«, dveh za-
konskih parov v pričujoči
igri.
Povprečna vsakdanjost,
drobne družinske in službe-
ne brige sprva ne obetajo
dramatičnih zapletov. Veli-
ko kolesje sveta pa začne
drobiti tudi osebe naše igre.
Predvsem sta občutljivejša
za udarce moška, kar potrju-
je že večkrat potrjevano res-
nico, kateri spol je močnejši.
Edgarja melje spreminjanje
(posodabljanje) delovnega
procesa, čemur se ne uspe
(ne more, noče) prilagoditi.
Hermana pa vznemirjajo
bolj družbeni aspekti,
obramba delavčevih pravic
glede na kapitaliste, medtem
ko modernizacijo proizvod-
nje sprejema. Na koncu igre
oba obvisita v praznem,
medtem ko sta njuni ženi
trdneje zasidrani: Ema, Ed-
garjeva žena, v svojem trgov-
skem poslu, Helga, Herma-
nova žena, v vneto gojenem
malem družinskem krogu.
Glede na medsebojne odno-
se dvojic pa je nemško druž-
beno ozadje navsezadnje ne-
pomembno in je zadeva lah-
ko ravno tako aktualna pri-
nas in za nas.
Režiser Edvard Miler je
postavil v vseh sestavinah
trdno in zanesljivo predsta-
vo, katere vrednosti vidim v
intenzivnem! in naravnem
vzdušju, izdelanih detajlih in
premišljenem stopnjevanju
napetosti. Delno so motili
večkratni premori zaradi
premikov pohištva. Morda
bi bilo to rešljivo, če bi rekvi-
ziti obstajali na sceni sočas-
no, saj jih ni bilo preveč.
Scena in kostumografija
Jerneje Jambrek sta pričara-
h okolje nižjega srednjega
razreda, kamor že sodi delav-
stvo v »družbi blaginje«.
Simbolno funkcijo je imel
akvarij, saj so osebe igre pri-
bližno tako utesnjene v svoj
mali prostor kot ribe v svoj.
Zaključni prizor je to pri-
merjavo bivanja rib in ljudi
dpsledno potrdil. Vsekakor
je scena močno prispevala k
učinkovitosti predstave.
Kvartet igralcev je opravil
svoje delo zelo dobro. Mira
Lampe-Vujičič je občutljivo
izpeljala svojo Helgo od vda-
ne žene in pridne gospodi-
nje, ki se prizadevno podreja
možu, do upirajočega se in
osamosvajajočega se bitja, ki
hoče potrditi tudi lastno ve-
ljavo. Teja Glažar kot Ema je
bila tipična poslovna ženska,
ki premišlja o trgovini tudi
doma. V svoji samostojnosti
je samozavestna, tedaj pravo
nasprotje Helge. Vendar pro-
ti koncu kljub svojemu ego-
izmu pokaže čustveno skrb
za svojega v depresijah se
opotekajočega moža. Bine
Matoh kot Herman je podal
lik prizadevnega in aktivne-
ga delavca in patriarhalnega
zakonskega moža, ki pa se
ob krhanju službenih in do-
mačih razmerij znajde tudi
sam v brezizhodnem položa-
ju. Janez Starina je kot Ed-
gar izdelal eno svojih naj-
boljših vlog. Od prvotnega
samozadovoljnega uravno-
vešenega moškega je niansi-
rano prešel k živčno razrva-
vanemu in psihično zgublje-
nemu človeku.
Predstava je tehten dose-
žek novogoriškega gleda-
Ušča.
ANDRIJAN LAH
Cerkvene
dragotine v
Pokrajinskem
muzeju
Drevi ob pol sedmih
bodo v pritličju Stare gro-
fije odprli zanimivo ob-
časno razstavo na kateri
bo na ogled 91 ekspona-
tov, cerkvenih kovinskih
predmetov, bogato veze-
nih paramentov, plastik,
slik, grafik in liturgičnih
knjig iz časa do 1641 do
1978.
Razstavljena bo tudi
znana celjska župnijska
kronika Ign. Orožna iz le-
ta 1852. Osrednjo pozor-
nost bo veljalo usmeriti h
kovinskemu cerkvenemu
posodju, ki odraža dosež-
ke srednjeevropskih in
domačih celjskih zlatar-
jev in pasarjev.
Ob razstavi bo izšel tudi
katalog z uvodno besedo
akademika dr. Emilijana
Cevca.
Pokrovitelj razstave so
Zlatarne Celje - grupacija
zlatarstva Jugoslavije.
MM

Na rob razstavi slik Branka Dobravca
v živahnem razstavljal-
nem delovanju Kluba kul-
turnih delavcev Ivan Cankar
se tokrat predstavlja celjski
slikar in ex-glasbenik Bran-
ko Dobravc-Laki. Avtor, ka-
terega dela so pred leti izzva-
la kulturni škandal in bila za
določen čas celo javnemu
ogledu prepovedana, je vse-
kakor zanimiva umetniška
osebnost, saj z odkritostjo,
vrlino, ki jo dandanašnja slo-
venska likovna produkcija,
zaradi svojega mešetarskega
pristopa do ustvarjanja, še
komajda pozna, odkriva svo-
jo osebno izkušnjo sveta.
Duh, ki obvladuje ta dela, je
duh »preklete umetnosti« in
zato ni čudno, da vzbujajo ta
izredno subjektivna dela pri
gledalcih, v^enih pretežno
malomeščanskega esteticiz-
ma, ki tipa le na področje Le-
pote, ne pa tudi Resnice (in
Sistemu to vsekakor godi) le
zgražanje in odpor. Čeprav;
to je treba poudariti, si Laki-
jeve podobe pozorno ogledu-
je sleherni; še prav posebno
pa tisti, ki se najbolj zgra-
žajo.
Svet Lakijevih prizorov je
svet spolnosti, nasilja in smr-
ti. Rastlinsko in hkrati žival-
sko oblikovane človeške fi-
gure so kot organske meta-
morfoze v brezdušnem, že
kar fobično utesnjenem pro-
storu. Dramatični odtenki
svetlob in senc dopolnjujejo
vtis absurdnosti in prav go-
tovo bi bile te upodobitvi
odlične ilustracije, v Borghd
sovi domeni fiktivnosti,
kega, še neodkritega Kafi^
vega teksta, ki bi se nujno
moral imenovati Ženska.
Ženska, ki ni erotično bitje^
temveč seksualni objekt^
ženska, kot dar in preklet
stvo obenem, ženska, kot da
bi Kafki pri oblikovanju tek-
sta z zalogo svojih nespornih
kvalitet priskočil na pomof
še sam markiz de Sade. Ne.
nadoma nas doleti vpraša-
nje, kdaj je z Lepoto, katere
orodje je vendar taista žen-
ska? Kam se je umaknila, v
k^ se je spremenila? In za-
k£0? Slutiti pričnemo, da je
na teh upodobitvah bivanje
odvrglo svojo lupino in, da
se razgalja v vsem svojem,
Niču zavezanemu, bistvu
pred nami. Bolečina erotike
se preko bolečine Lepote
spreminja v bolečino Spoz-
nanja, ki s svojimi udarci
povzroča bol tako umetno-
sti, ki temelji na laži, kot tudi
življenju, katerega je le-ta
ogledalo.
Delo Branka Dobravca-
Lakija bi na vsak način za-
služilo širšo pozornost, tudi
takšno, ki bi mu omogočila
kontinuiran likovni razvoj,
Sistematski prikaz njegove-
ga dosedanjega ustvarjanja
pa bi bila pomembna oboga-
titev našega likovnega pre-
stara, vendar...
BORI ZUPANČIČ
Ponovno srečanje s kraji Titove mladosti
¥ Bistrici ob Sotll so se srečali mladi likovniki iz vse Jugoslavije
Bistrica ob Sotli s sosed-
njimi kraji je bila letos zo-
pet Jugoslavija v malem.
Petič zapored so se v tem
kraju zbrali osnovnošolci,
učenci od 5. do 8. razreda,
da bi naslikali kraje Titove-
ga otroštva. Prišli so iz Ku-
mrovca, Bijele, Dervente,
E)evdelije, Pačira, Urošev-
ca. Niša, iz Bizeljskega, Ko-
privnice, iz osnovne šole
Ljubljana-Polje in iz šestih
centralnih osnovnih šol ob-
čine Šmarje pri Jelšah. Oko-
li petdeset jih je v petek pri-
spelo v Bistrico ob Sotli.
Letošnja tema tradicional-
ne slikarske kolonije z* naslo-
vom Titovi kraji-naši kraji je
bila Dolina Titove mladosti
in njeni ljudje. Učenci so si
sami izbrali motive za slika-
nje. Našli smo jih v samem
trgu v Bistrici ob Sotli, v
Trebčah, Podsredi, na Vir-
štanju. Zanimala jih je
predvsem kozjanska kmeč-
ka hiša, stara gospodarska
poslopja, cerkvena arhitek-
tura. Prosta izbira shkarske
tehnike je pokazala, da mla-
di likovniki še vedno najraje
seg^o po tempera barvicah,
kar je za odslikavanje kraji-
ne tudi nzgprikladnejše.
Domača osnovna šola Ma-
rija Broz se je zopet izkeizala
kot dobra gostiteljica, Bistri-
čani pa kot gostoljubni lju-
dje, ki so udeležencem likov-
ne kolonije, učencem in nji-
hovim mentorjem, ponudili
svoje domove.
V petek dopoldne so učen-
ci slikali, zvečer pa so svoje
izdelke razstavih na šoU, kjer
je bil popoldne tudi posvet
hkovnih pedagogov šmar-
skih osnovnih šol. Sončno
petkovo popoldne sp mladi
gostje izkoristih še za ogled
galerije v Klanjcu in za obisk
Kumrovca. Soboto so preži-
veli v Spominskem parku
Trebče, v Podsredi, kjer so si
ogledali tamk^šnji grad, po-
tem pa so obiskali še brusil-
nico stekla »Dekor« v Koz-
jem, ter Javorškovo domači-
jo. Pokroviteljica letošnjega
srečanja je bila delovna orga-
nizacija Spominski park
Trebče.
Peter Krivec, strokovni
vodja  slikarske  kolonije:
»To srečanje je nekakšen
pregled stanja na naših šo-
lah, hkovno-vzgojne razvoj-
ne poti. Tu je med posamez-
nimi republikami in avto-
nomnima pokrajinama opa-
ziti precejšnje razlike, kar
govori o odnosu do Ukovne
vzgoje na šolah. Sicer pa je ta
vidik manj pomemben. V
ospredju je močno hotenje
mladih po izražanju, kar je
razvidno iz njihovih zapisov
na osnovi lastnega doživetja.
Najpomembnejše je, da se tu
srečujejo mladi iz vse Jugo-
slavije, se spoznav£yo med
sabo in stkejo trajnejše vezi
ter obenem spozn^o te kra-
je, ki so tesno povezani s Ti-
tovo mladostjo.«
Lajoš Sel, Pačir (SAP Voj-
vodina): »Za motiv sem si
izbral kmečko hišo, ker takš-
nih pri nas ni. N^rs^je rišem
s tempera barvicami, ker je z
njimi najlažje narisati to, kar
vidiš. Tukaj mi je zelo všeč,
že drugič sem tu. Lani sem
se spoprijateljil z Miranom,
ki pa je letos že na srednji
šoli, zato ga do sedaj še ni-
sem videl. Postala sva dobra
prijatelja, pisala sva si.
Upam, da ga bom srečal in
mu izročil darila in pozdrave
mojih staršev.«
Jernej Ajdovnik, Šmarje
pri Jelšah: »Izbral sem si
kmečko dvorišče z delom
gospodarskega , poslopja.
Takšnih hiš v Šmaiju, kjer
sem doma, ni. Najr^e rišem
s tempera barvicami, ker se
jih da lepo mešati. Vesel
sem, da me je moj tovariš
izbral za to kolonijo. Upam,
da bom spoznal nove prijate-
lje in si potem z njimi dopi-
soval. Zunaj, na prostem, je
veliko bolj prijetno risati kot
pa v učilnici. Dobro je tudi,
da je z mano moj tovariš za
likovni pouk.«
MARJELA AGREŽ
Peter Krivec
Lajoš Sel
Jernej Ajdovnik
Plesalci na
Tjentistu
Plesni studio Celje, kot se
sedaj imenuje združeni ple-
salci Igena in Plesnega gle-
dališča, se je pred dnevi vr-
nil s festivala mladih umet-
nikov na Tjentistu.
Tja so odpotovali kot edini
predstavniki mladih sloven-
skih umetnikov in poželi
precej priznanj. PredstaviU
so se s koreografijami Igorja
Jelena in Goge Stefanovič.
Plesno točko Kompozicija
belih teles, ki jo je predstavil
ansambel Igen, so posneU za
sarajevsko televizijo, dogo-
vorili pa so se tudi za več
gostovanj po Jugoslaviji.
Plesni studio sedaj vadi v
prostorih dvorane Golovec,
v teh mesecih pa se večino-
ma ukvarja z različnimi
modnimi revijami. TC
Zbor delavcev
DELAVSKE UNIVERZE CELJE
razpisuje
prosta dela in naloge za nedoločen čas
Strokovnega delavca
vodja izobraževanja *
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati
še naslednje:
- visoka ali višja strokovna izobrazba pedagoške,
družboslovne, tehnične ali druge ustrezne smeri,
- 2 leti ali 3 leta delovnih izkušenj na področju
izobraževanja,
- da je družbeno aktiven
- da ima organizacijske sposobnosti lastnega dela
in dela drugih.
Kandidati naj oddajo svoje prijave z dokazili v 15.
dneh po objavi razpisa na naslov:
DELAVSKA UNIVERZA CELJE, Cankarjeva 1, s pripi-
som KOMISIJI ZA DELOVNA RAZMERJA
Poskusno delo traja 3 mesece
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
sklepu zbora delavcev.
^n. OKTOBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
tetos spet milijon nočitev?
italvidneiši napredek ¥ občini Žalec in SIO¥enske Konjice, pri
fiijskem prometu pa ¥ Mozirju
furistični promet bo na
iiršeni celjskem območju
letos nekoliko večji kot la-
* j tako da naj bi prvič po
letu 1980 spet dosegli mili-
jon nočitev. Če se bodo iz-
L|nile napovedi o 5 odstot-
nem povečanju števila do-
piačih in 12 odstotnem po-
večanju števila nočitev tu-
iih gostov, bo ta številka ce-
l(, nekoliko presežena,
{iljub boljšemu povprečne-
mu rezultatu pa ponekod še
vedno dosegajo skromne re-
zultate.
Trenutna zasedenost glav-
jjjh nosilcev ustvarjenega
prometa, zdravilišč Rogaška
Slatina, Dobrna in Atomske
toplice je zelo dobra, saj so
ob polni zasedenosti vse so-
be prodane še za mesec dni
naprej. Vzpodbudni so tudi
osemmesečni rezultati. V re-
giji smo do konca avgusta
zabeležili 682 tisoč nočitev
ali 70 odstotkov celotnega
lanskoletnega prometa (969
tisoč), od tega kar 502 tisoč v
zraviliščih, ki so v skupnem
regijskem številu nočitev
udeležena s 75 odstotki. Po-
dobno je s tujskimi nočitva-
mi, saj so jih od skupnega
žtevila 126 tisoč v zdraviliš-
čih dosegU 101 tisoč.
Poleg zdravilišč je vseka-
kor potrebno omeniti Rekre-
acijsko turistični center Uni-
or, kjer so že v avgustu z 88
tisoč nočitvami skoraj dose-
gli lanskoletni promet, ki so
ga v septembru že presegli.
Napredek, četudi ne gre za
večje število nočitev, je opa-
zen tudi v žalski občini, kjer
sopravtako že v avgustu z 19
tisoč nočitvami skoraj dose-
gli lanskoletni celoletni pro-
met. Zasedenost žalskih ho-
telov je tudi za petino boljša
kot v celjski občini, kjer je
bila zasedenost postelj 42 od-
stotna.
Med tistim.i, ki ne dosegajo
pričakovanega, je vsekakor
laška občina. V Zdravihšču
Laško so v osmih mesecih
dosegli le malce več kot po-
lovico lanskoletnega prome-
ta. Tudi v Mozirju so sicer že
v osmih mesecih zabeležiU
25 tisoč nočitev, le tri tisoč
manj kot lani v celem letu,
vendar le na račun kmečke-
ga turizma, kjer je prenoče-
valo 14.250 gostov in zaseb-
nega avtokampa Varpolje,
kjor so zabeležili 8400 noči-
tev tujcev (lani 5400). Po no-
<^itvah tujcev je občina Mo-
zirje na tretjem mestu in le
l^alenkost zaostaja za Ce-
ljem, vendar pa velja pri-
pomniti, da ob vseh narav-
fiih danostih in infrastruktu-
•"i po skupnem številu gostov
vedno doseglo le zelo
•Majhen delež v regijskem
prometu.
Postelje so torej v hotelih
preslabo zasedene, ponekod,
predvsem v zdravihščih, pa
Jih je premalo. To še poseb-
1^0 velja za Dobrno, kjer se
^^dijo, da bi z obnovo de-
Pandanse Zagreb in Zdravi-
liškega doma prišli do tako
Potrebnih zmogljivosti, ven-
^ar pa je pri tem skrb ostalih
Pi^emajhna. Zlasti še, ker laž-
•'^ fiajdemo denar za izgrad-
ijo hotelov, ki pa so, kot ve-
praviloma potem slabo
zasedeni.
R. PANTELIČ
Za lepši Vojnik
Na osnovni šoli Bratov Dobrotinšek v Vojniku ima Turistično društvo svoj podmladek, ki
skrbi za okohco šole. Enkrat tedensko pa se z grabljami, metlami in lopatami odpravijo na
ulice Vojnika in ga počistijo. Kraj namireč nima zaposlenega posebnega čistilca uUc, zato
njegovo delo opravljeno učenci. Za svoje prizadevno delo so dobih že več priznanj, saj so eni
redkih, ki skrbijo za lepši videz celotnega kr^a.
FOTO: EDI MASNEC
Cene smučarsiclli vozovnic višje po 1. januarju 00
Slovenski žičničarji so se
prejšnji teden na Golteh do-
govorili, da cen smučarskih
vozovnic ne bodo spremi-
njali do konca tega leta, v
januarju in februarju 1986,
v glavni zimski sezoni torej,
pa bodo cene višje za 20 do
30 odstotkov. Ker so cene v
predprodaji ugodne, se gle-
de na predvideno podraži-
tev in tudi siceršnjo višjo
ceno izven predprodaje, na-
kup letnih vozovnic najbolj
splača v sedanjem času.
Cena letne vozovnice v
predprodaji, ki traja do 1. de-
cembra, bo na Golteh 9 tisoč
din za odrasle in 6 tisoč din
za otroke, na Rogh 6500 din
ter na Kopah 7200 din za
odrasle in 4500 za otroke. Po
prvem decembru bo treba za
letno vozovnico na Kopah
odšteti 8 in 5 tisoč din, na
Golteh in Rogli pa 16 tisoč
din. Prodajajo tudi sezonsko
karto za Golte in Kope, ki
stane 12 in 9 tisoč din. Na
Golteh nudijo tudi možnost
obročnega odplačevanja, ce-
na brez kreditnega nakupa
pa je nekohko nižja, tako da
bo potrebno za sezonsko vo-
zovnico ob takojšnjem vpla-
čilu odšteti 7500 din za odra-
sle in 4500 din za otroke.
Ker bodo cene dnevnih
smučarskih vozovnic do 1.
januarja stale med 900 in
1200 din za odrasle in med
600 in 900 din za otroke, se
nakup letne vozovnice v
predprodaji vsekakor spla-
ča, posebno še, ker bodo ce-
ne po 1. januarju višje za 20
do 30 odstotkov. Takrat bo
treba za štiri ali pet dnevno
smučanje odšteti toliko, ko-
likor v sedanjem času za let-
no vozovnico. Poleg tega so
cene za sezonsko vozovnico
v omenjenih treh centrih tu-
di nekohko nižje v naših naj-
večjih smučarskih središčih,
kjer jih bodo ponujaU po ce-
ni med 17 in 21 tisoč din.
V vseh centrih se v tem
času že pripravljajo na novo
zimsko sezono in opravlajo
še zadnje preglede in popra-
vila žičnic. Sicer pa bo letos
največ novosti na Rogh, kjer
bodo uredih dve novi 900
metrov dolgi progi, ki bosta
speljani od hotela do spod-
nje postaje Mašin žage. Na
Rogli bodo letos kot prvi v
Sloveniji vpeljali tudi optič-
no kontrolo števila smučar-
jev ter avtomatsko kontrolo
in izdajo vozovnic.
Slovenski žičničarji imajo
v tem času n^več težav pri
nakupu teptalnih strojev.
Uvoz je prepovedan, ker je v
Tamovi temeljni organizaciji
Integral Prevalje stekla pro-
izvodnja domačih teptalcev.
Prototip so predstavili že la-
ni, vendar je imel toliko po-
manjkljivosti, da so žičničar-
ji zahtevah izboljšave. Seda-
njo proizvodnjo desetih tep-
talcev so v Prevaljah pričeli
brez predhodnega preizkusa
na snegu, ter si z administra-
tivnimi ukrepi pridobih mo-
nopolen položaj na trgu, saj
brez njihove privohtve,uvoz
teptalcev ni možen. Žični-
čarji zahtevajo, da se bo izka-
zal v praksi.
R. PANTELIČ
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko srečanje na Homu
Zadnjo nedeljo v septembru, ob zaključku meseca planin-
stva in ob 35-letnici Planinskega društva, je Planinsko dru-
štvo Zabukovica organiziralo planinsko srečanje na Homu.
Ob pregledu dela in zgodovine društva, ki dosega uspehe na
različnih področjih dela, od orientacije, planinskega gospodar-
stva, dela z mladino in izletništva, so podelili različne transver-
zalne značke. Največ planincev je opravilo Savinjsko planinsko
pot, največ značk pa so prejeli planinci sekcije Juteks iz Žalca.
Ob praznovanju so zabukovškim planincem čestitali pred-
stavniki posameznih društev in predstavnik PZS, Šentjurčani
so jih povabili na Resevno, Žalčani pa prosili za pomoč pri
izgradnji doma na Bukovici.
F. J.
Pobratenje PD Železničar Celje in Šid
Planinsko smučarsko društov Železničar iz Šida, ki je v
soboto praznovalo 30-letnico obstoja, se je pobratilo s planin-
skim društvom Železničar iz Celja. Slovesnosti v Šidu so se
udeležili tudi celjski planinci in vokalni oktet Lokvanj iz Voj-
nika, ki so jih gostitelji navdušeno sprejeli.
Zanimivo je, da ima PD Šid, čeprav leži njihov krsO v ravnini,
bogato planinsko dejavnost. V okviru društva deluje 6 sekcij,
med njimi celo alpinistična. Vsako leto organizirajo 55 kilome-
trov dolg pohod v počastitev preboja sremske fronte, njihovi
člani pa se redno udeležujejo tudi Igmanskega marša.
S pobratenjem se bo sedanje sodelovanje obeh društev še
izboljšalo, saj se bodo člani obeh društev udeleževali pohodov,
ki jih bodo organizirali v PD Železničar iz Celja in obratno.
MILAN GOMBAČ
Deset let PD Šmartno ob Paki
Letos praznujejo desetletnico ustanovitve planinske sekcije
planinci Šmartnega ob Paki, ki so v času obstoja organizirane
planinske dejavnosti v svojem kraju pripravili že blizu 80
izletov, od tega precej tudi z mladino. S pomočjo matičnega
društva Titovo Vele^ije so uredili tudi spominsko sobo, ter
aktivno sodelovali v akcijah kr^evne skupnosti. V vsakoletnem
načrtu posvečego največ pozornosti planinskemu izobraževanju
članov in mladine, povečanju članstva in izletništvu. Obletnico
bodo proslavili ob praznovanju velenjskega občinskega praz-
nika, ki bo letos v Šmartnem. Kot zanimivost, desetletnico
delovanja so proslavih še nekoliko drugače. Že drugega avgusta
se je namreč 50 planincev Šmartnega povzpelo na Triglav.
JULIJANA HOČEVAR
10. STRAN ~ NOVI TEDNIK
10. OKTOBER 1985
Večjih naiožb v icmetijstvu
šentjursice občine letos ne bo
Visoke obresti so bistveno
zavrle naložbeno dejavnost v
zasebnem sektorju kmetij-
stva, ugotavljajo tudi v šent-
jurskem kmetijskem kombi-
natu. Res je sicer, da so v .šent-
jurski občini večino tržno za-
nimivih kmetij že usposobili
oziroma so kmetje v boljših
časih uresničili večino po-
trebnih naložb z novograd-
njami ali preureditvami go-
spodarskih poslopij. Slabši
časi (višje obresti za posojila)
so zajeli tiste kmetije, ki so
manjše po obdelovalnih povr-
šinah, ali pa so se zaradi dru-
gih razlogov (nasledstvo,
ostarelost) šele sedaj na njih
lotili vlaganj.
Gledano z občinskega kme-
tijskega prostora torej tudi v
zasebnem sektorju ni potreb-
nih kakšnih večjih naložbenih
posegov, meni direktor Kme-
tijskega kombinata Šentjur
Stanko Lesnika. Kljub temu
pa bi se ob izboljšanih pogojih
za posojila dalo narediti z rela-
tivno malo denarja še veUko
tudi v zasebnem sektoiju km.e-
tijstva.
Družbeni sektor v šentjurski
občini je v naložbenem smislu
zaradi manjših površm, s kate-
rimi razpolaga, omejen. V te-
meljni organizaciji kooperan-
tov KK Šentjur sicer osušujejo
približno 700 hektarov v Vo-
glajnski dolini, od česar bo ne-
kaj večja tudi družbena površi-
na, nadaljujejo z agromeliora-
cijami in nakupi zemljišč, sicer
pa načrtnjejo farmo za približ-
no 500 glav živine oziroma pi-
tancev, kar bi bilo po mnenju
odgovornih ljudi v kombinatu
še realno; za kaj več pa ne dela-
jo načrtov pri lastni proiz-
vodnji.
Na večjo proizvodnjo raču-
najo pri jajcih, kar je najtesne-
je povezano še s predhodno re-
šitvijo ekoloških problemov
(gnoj), ustaliti pa želijo pred-
vsem prodajo, na osnovi dol-
goročnih pogodb, saj gre za
proizvodnjo, ki ne prenese
skladiščenja in zahteva dnev-
no prodajo.
V Kmetijskem kombinatu
Šentjur je nadvse pomembna
še klavniška dejavnost. Klav-
nica se ustaljuje pri obsegu
predelave po načrtih in v skla-
du z delitvijo dela med klavni-
cami na celjskem območju, in
za namene - klanje za domači
trg in v skladu s predpisi do-
polnjujejo opremo.
V KK Šentjur so najbolj ve-
seli, da je njihov tozd Tran-
sport po večletnih izgubah le-
tošnje 8-mesečne rezultate po-
tegnil »nad vodo« in računajo,
da se pri transportu, ki vkjuču-
je še servisno dejavnost za po-
trebo kmetijske mehanizacije
ter nekaj kovinarstva (izdeluje-
jo traktorske kabine), v pri-
hodnje z izgubami ne bodo več
ukvarjali. Vprašanje je, kako
bo s tistim delom proizvodnje
tozda, ki je vezan na štorske
treiktorje, če bo ukinjena trak-
torska proizvodnja v Štorah.
Vendar v kombinatu mislijo,
da ne bo problem preusmeri-
tve (še bolJ na Alpos ali dru-
gam), niti v proizvodnem, niti
v kadrovskem smislu.
MITJA UMNIK
S stroji so vedno kakšne težave, pravi Jakob.
Slaba letina pri Kuglerjevih
Grozdja in iaboili ni sliorai nič, krompir in svinjsko peso so
pa nekakšne gosenice požrle
Kuglerjeva kmetija v
Šmartnem v Rožni dolini ni
velika, vendar je dela na
njej za ostarela gospodarja
veliko, še zlasti sedaj, ko je
sin pri vojakih. Gospodar
Jakob pravi, da se mora že
kar siliti, čeprav je dela va-
jen. Je pač treba poskrbeti
za tistih deset glav živine v
hlevu in za vse, kar sodi
zraven.
Je pa letos slabo leto.
Grozdje je pozeba pobrala,
jabolk je bilo lani polno, tako
da letos ni nič, v kromipir in
svinjsko peso pa so prišle ne-
ke gosenice. Nesli, so vse
skupaj na Inštitut v Žalec, pa
še tam niso prav vedeli, kaj
je zdaj to.
Nič kaj veselih misU ne
vzpodbuja ta letina, še slabše
pa se obnese, če začne člo-
vek o kmetijstvu nasploh
razmišljati, pravi Jakob Ku-
gler. Gnojila so draga. Kar
preveč, brez njih pa ne gre.
»To je dobro da ne vodimo
računov. Drugače bi se še
bolj čohali za ušesom«, je
zgovoren. Ampak načrtov
mu še vseeno ne manjka.
Hlev bo že treba povečati,
število glav v njem tudi. Po-
tem bo potrebnega še več
umetnega gnojila. Sicer je pa
vse odvisno od odkupnih
cen živine.
Strojno opremo imajo še
kar dobro - traktor, kosilni-
ca, obračalnik - to mora biti
pri hiši. Trosilec za umetni
gnoj imajo sosedje skupen,
tako kot silokombeon za ko-
ruzo. Že tretje leto, pa ni te-
žav. Sploh ugotavlja Jakob
Kugler, da stroji veUko zale-
žejo, le hudo je, kadar se kaj
pokvari. »Malenkosti ne do-
biš, pa vse stoji. Iščeš in iš-
češ križem kražem, pa nič.
Šele v tujini dobiš. Ampak
vsak posameznik si tega ne
more privoščiti. V tem je na-
ša preskrba na najbolj rahlih
nogah. Kaj nam pomagajo
vse lepe besede o kmetij-
stvu, če se že pri vijakih vse
ustavi.« Kar prav mu mora-
mo dati.
MILENA B. POKLIC
Več icmetijskih 1
površin |
Prednost hmelju, pšeni^
zelenjavi in mlečni govedo!
reji v sestavi kmetijske pro,
izvodnje, določa osnutek
srednjeročnega plana občine
Celje za obdobje 1986-1990.
Pri koruzi in pšenici oziroma
njunem večjem hektarskem
donosu računajo predvsem z
izboljšavo zemljišč v Žepini,
prav tako bodo njivske povr!
šine povečali za 30 hektarov
na račun opuščene gozdne
drevesnice Prešnik ter ob
Savinji. Za zelenjavo ne bo.
do večali površin, pač pa bo-
do skušali izrabiti odpadno
vodo iz železarne Štore, do
več hmelja pa mislijo priti v
celjski občini z namaka-
njem, uvajanjem novih sort,
obnovo nasadov in izboljša-
njem strojne opreme.
V zasebnem sektorju bo
poudarek na mlečni pridela-
vi in razvoju hribovskih
kmetij, ki naj bi se hitreje
preusmerjale v tržno pridela-
vo in prirejo. V prihodnje naj
bi letno povečali prirejo pra-
šičev za 28 odstotkov, perut-
nine za 4 odstotke, spitali
povprečno na leto 1200 gove-
di, zmogljivosti koritastih si-
losov pa povečali na skupno
2000 kubičnih metrov.
Kmetijstvo kot panoga naj
bi v celjski občini napredo-
val po povprečni 4-odstotni
letni stopnji rasti proizvod-
nje. Poleg že omenjenega naj
bi s hidromelioracijami pri-
dobih v občini 790 hektarov,
20 hektarov iz opuščenega,
glinokopa na Ljubečni, ne-
kaj površin namerava odku-
piti zemljiška skupnost,
arondirah pa naj bi še 20
hektarov v Začretu.
MITJA UMNIK
DO »KOMUNALA« p. o, ZALEG
NADE CELiNŠEK 5
objavlja prosta dela in naloge:
monterja II.
(vodovodno-monterska opravila)
Pogoj:
IV. stopnja strokovne izobrazbe (monter vodovodnih
naprav oz. strojni ključavničar).
Vozniški izpit B kategorije.
Delovne izkušnja: nad 1 leto
Delovno razmerje bomo sklenili s prijavljenim kandi-
datom za nedoločen čas s polnim delovnim časom in
3-mesečnim poskusnim delom.
Nastop deia takoj oz. po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8. dneh po
objavi na naslov;
DO »Komunala« p. o. ŽALEC, Nade Cilenšek 5.
O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v roku 15
dni po končanem zbiranju prijav.
KMETiJSKI NASVEli
Pridelovanje ozimnega žita (3)
Gnojenje
Osnovno gnojenje opravimo pred se-
tvijo, tako da dve tretini NPK gnojil za-
orjemo, eno tretino NPK gnojil pa po-
trosimo pred predsetveno obdelavo tal.
Tako porabimo za boljše zemlje
400-500 kg NPK, za slabše pa
500-600 kg NPK. na ha, kar znese
25-40 kg N, e-120 kg P2O5 in 90-150 kg
KoO. Pšenica potrebuje jeseni le malo
dušika (30-^0 kg N/ha). Gnojenje z duši-
kom ob koncu zime (druga polovica fe-
bruarja do konca marca) je odločilno za
velik pridelek.
Odmerek dušika naj se giblje za pšeni-
co 60 do 90 kg/ha (200 do 350 kg KAN-a/
ha), za ozimni ječmen in rž 40-70 kg/ha
(150-250 kg KAN-a/ha). Spomladansko
dognojevanje priporočamo v dveh
obrokih:
1. Ob začetku rasti
2. Ob začetku kolenčenja
Ob klasenju dognojujemo le, da po-
pravimo možno napako _ pri prvem in
drugem dognojevanju. Če smo jeseni
opustili osnovno gnojenje, ga opravimo
spomladi, vendar tedaj uporabimo NPK
gnojilo, ki ima veliko dušika.
Učinkovitost večjih odmerkov dušika
pri dognojevanju bomo omogočili z
uporabo hormonskih pripravkov (stabi-
lan 1,0 do 1,5 l/ha), ki skr^šajo in utrdijo
bili.
Škropljenje moramo opraviti dovolj
zgodaj v času razraščanja pšenice, naj
kasneje pa pred pojavom drugega ko-
lenca.
Varstvo posevkov I
Travne plevele zatiramo že jeseni, ta-
koj po setvi s herbicidom dicuran (3 do
4 l/ha), 500 FW. ki delujejo tudi proti
številnim širokolistnim plevelom ali tri-
bunilom WP 70 (3 do 4 Ifha) v obdobju
od setve do vznika žita. Oba herbicida
lahko uporabljamo tudi .spomladi, ko ni
več nevarnosti zmrzovanja.
Za zatiranje širokolistnih plevelov v
pšenici in ječmenu uporabimo od ra-
zraščanja do kolenčanja spomladi herbi-
cid Aniten DS (2,5 l/ha) ali divofluid MP
combi (4 l/ha), ko so minimalne tempe-
rature nad 5 °Č. V rži zatiramo spomladi
plevel s herbicidom Aniten DS (2,5 l/lia)
ah deherban A (2 l/ha) ah herbocid (2 1/
ha), ko so temperature nad 5 °C. Herbici-
da Aniten DS tudi v rži ne smemo upo-
rabiti, če je slabo prezimila. Žitni strgač,
žitni brzec, švedsko mušico zatiramo s
preparati: Lindan 20 EC 0,75-l l/ha, Ga-
macid T-50 0,3-0,5 kg/ha, Diazinon EC
1-2 kg/ha, Basudin 40 0,5-1,5 kg/ha, Ka-
lation E 50 1,5 - kg/ha. Za listne uši:
Actellic 50 EC 0,5-L5 l/ha, Metasystoz
0,8-1 l/ha, Lebaycid EC 1-2 l/ha.
Pri intenzivnem pridelovanju pšenice
je nujno tudi zatiranje glivičnih bolezni,
ki utegnejo močno zmanjšati pridelek.
Škropimo s fungicidom bayleton NP 25
(0,5 kg/ha) ali tiet 250 EC (0,5 l/ha), ko se
pojavijo prvi znaki bolezni, to je po na-
vadi pred klasenjem.
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN
VETERINARSTVO CELJE
OKTOBER 1985
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Vitanje praznuje
fiaivečia pridobitev le obnovljeni dom kulture
promenadni koncerti
godb na pitiala iz Izole, Slo-
Lnske Bistrice in Sloven-
cih Konjic bodo v soboto
9. uri v občinskem sre-
4JŠČU, Zrečah in v Vitanju
gaznanili praznični dan, ki
*a bo letos konjiška občina
obeležila v Vitanju.
Tega dne bodo po slav-
jjostni seji zborov občinske
skupščine in vodstev druž-
benopolitičnih organizacij v
Vitanju odprli prenovljeni
^Qxn kulture, ki se ga veseli-
jo tako. kulturni delavci do-
mačega kulturnega društva
Ijot kr^ani. Prenovljeni kul-
(mrii dom je nova delovna
2maga združenega dela ko-
njiške občine, zlasti pa zdru-
ženega dela kraja in Vitanj-
fanov, ki niso pomišljah, ko
so se odločali za samoprispe-
vek, dali so tudi les iz svojih
gozdov in stopih skupaj na
delovnih akcijah. Še nekaj
jih bo potrebno, da bodo ure-
dili tudi okohco kulturnega
doma, kjer bodo kmalu lah-
1(0 spremljali dosežke doma-
čega kulturnega društva in
Icino predstave, kar vse so v
letih nazaj že močno pogre-
šali.
Celotna obnovitev doma je
stala 40 milijonov dinarjev.
Gradbeni odbor je ves čas
akcije za prenovo uspešno
vodil direktor delovne orga-
nizacije Unior Marjan Osole
in tudi pri finančni pomoči
se je močno odrazila pomoč
zreškega Unioija, kakor tudi
Kovinarja in drugih. Izvaja-
lec del pa je bil konjiški Kon-
grad.
Kulturno življenje v kraju
bo poslej brez dvoma bolj
razgibano, čeprav člani dru-
štva tudi do sedaj niso miro-
vali. Zbirali so se pevci pod
taktirko Darinke Ivačič, mla-
di so se zbrali v dramski sku-
pini Vrtnica, ki se bo sedaj
lahko bolj razcvetela. Ali, ka-
kor pravi predsednik kultur-
nega društva Tone Ošlak:
»Ni bil tolikšen problem, kje
vaditi, saj smo se našli v pro-
storih krajevne skupnosti,
ampak je bila težava v tem,
kje nastopati. Teh dilem zdaj
ni več. Skrbno preurejen
kulturni dom bo dajal prilož-
nost in možnost za vključe-
vanje v društvo in v ljudsko
knjižnico prav vsem, ki bodo
čutih potrebo za takšnim
udejstvovanjem.«       _________^
V marsičem bo k boljši do-
stopnosti pripomogel tudi
na novo urejen vitanjski kla-
nec na potezu Stranice-Vita-
nje in v dolžini 600 metrov, s
čigar obnovo zdaj hitijo de-
lavci Cestnega podjetja Ce-
lje. Prej težaven vzpon zlasti
v zimskih mesecih, saj je
znašal kar 18 odstotkov, bo
zdaj za polovico blažji. Celot-
na trasa na potezu je nova, z
deli so pričeU 25. septembra,
zaključili pa jih bodo do zi-
me. Najtežja so bila zemelj-
ska dela, saj seje bilo potreb-
no boriti z zemeljskimi pla-
zovi. Dela na tej regionalni
cesti bodo veljala okoli 30
milijonov dinarjev.
Vitanje, ki leži na južnem
obronku Pohorja, ujeto v
gorsko kotlino ob potoku
Hudinja, ki sprejme tu še
Hočno in Jesenice, lahko
štejemo med kulturne in na-
ravne spomenike Slovenije.
Današnje naselje je sestav-
ljeno iz dveh nekdaj ločenih
naselbin, stare vitanjske
vasi ob cesti, ki drži v Slo-
venj Gradec in trga Vitanje
na položni brežini pod graj-
skim hribom zahodno od
Hudin.)e, ki si kmalu nato
utre pot med Paškim Kozja-
kom in Stenico proti Socki
in Strmcu. V Vitanju je veli-
ko kulturnih znamenitosti,
ki pritegnejo izletnike in tu-
riste, kraju pa dajo svoj-
stven pečat.
Stari del Vitanja bi se lahko razvil v obrtni center.
Vitaničani pravijo o Vitanju
Lizika Petaci: »Kraj imam
rada, saj je zelo lep, v zadnjih
letih pa je tudi precej spre-
menil svojo podobo in se raz-
vil. Krajani si želimo, da bi
imeli vsak dan zdravnika pri
roki in svojo prodajalno kru-
ha. Kot kaže, se nam bo ta
želja izpolnila, saj dela pe-
karno in prodajalno kruha
privatnik, pek iz Zidanega
mostu, potem pa bomo tudi
Vitanjčani imeli že zjutraj
svež kruh in pecivo.«
Danilo Beriša, učenec 3.
r.: »Tuk^ je lepo in tudi v
šolo rad hodim. Otroci si že-
Umo, da bi imeli ob šoli sta-
dion in da bi lahko igrali igre
z žogo. V Vitanju je lepše po-
leti kot pozimi. Rad se vozim
s kolesom in rad obiskujem
planinski krožek, ki ga vodi
tovarišica Jelka. Skupaj gre-
mo na izlete v naravi, kjer je
lepo in zabavno. Vem tudi,
da bomo dobili lepši kultur-
ni dom.«
Danica Rek: »V kraju ima-
mo lepo blagovnico, mnogi
pa si želimo, da bi bila bolje
založena, da ne bi bilo po-
trebno po večjih nakupih ho-
diti v Zreče ali v Slovenske
Konjice. Sicer pa me nikoU
ni mikalo, da bi zapustila Vi-
tanje. Vseskozi sem bila in
sem spravila pokonci 14
otrok. Veseli me, da je letos
občinski praznik prav naše-
ga kraja.«
Franc Mohorič: »Rojen
sem v Vitanju in bil sem po-
štar. Veliko sem prehodil po
teh krajih in z gotovostjo lah-
ko rečem, da se je vehko
spremenilo. Na bolje, seve-
da. Če pogledamo samo ce-
ste, kakšne so bile nekdaj in
kakšne so danes! Dom kul-
ture pa smo v kraju res po-
trebovah. Tudi jaz bom šel
na kakšno prireditev, še zla-
sti na filmske predstave.«
Jože Vinarnik: »Imam
RTV servis in kot obrtnik bi
rekel tole: V kraju je še veh-
ko možnosti za razvoj obrti.,
ki je skoraj nimamo, jo pa
zelo pogrešamo. MisUm, da
prostori niso problem, saj bi
se jih dalo najti, s tem pa bi
marsikomu prikrajšah nepri-
jetne poti in opravke v druge
kraje. Središče kraja bi bile
lahko urejeno kot nekakšen
obrtni center, kar bi dalo
kr^u svoj pečat« ^
Obisic v Uniorju
z razvojem industrije, ki
se močno povezuje s kra-
jem, se je v Vitanju resda
marsikaj obrnilo na bolje.
Maja letos je Unior v Vita-
nju odprl nov obrat z novim
proizvodnim programom. V
njem je našlo zaposlitev več
kot 200 delavcev iz domače
krajevne skupnosti. Izdelu-
jejo udarne ključe, točkala,
sekače, izvijače, križne in av-
to ključe, mizarske in klju-
čavničarske stege in še kaj.
Obrat sodi v tozd Obdeloval-
ni obrati. Devetmesečlkazal-
ci gospodarjenja so ugodni,
vendar v Vitanju pravijo, da
bodo s skupnimi napori do-
segli še boljše, ki bodo na-
ravnani na stabilizacijske ci-
lje: perspektiva ni v dvigu
cen, ampak v kakovosti in
manjšem izmetu.
Naložbo, vredno 45 milijo-
nov dinarjev, bodo s tem po-
polnoma upravičili. Snujejo
tudi nove programe, s kateri-
mi bodo osvajali domači in
tudi trg. Že zdaj vehko izva-
žajo. Predvsem v Iran, Nem-
čijo in Francijo.
Straniško-vitanjski klanec bo nared do zime, obljubljajo
pri Cestnem podjetju.
Ni bilo lahko spraviti kino projektor skozi vrata prenov-
ljenega doma v Vitanju.
Skupščina občine
Slovenske Konjice
in družbeno-politične
organizacije
čestitajo
vsem občanom
in delovnim ljudem,
zlasti pa
krajanom Vitanja,
ob 12. oktobru,
prazniku občine.
Prireditve ob prazniku občine
Prireditve v počastitev praznika se vrstijo že od konca
septem.bra in prehaj^o prav v teh dneh v vrh.
Četrtek, 10. oktober
14.00 - sprejem gasilske desetine, ki je osvojila zlato
medaljo na državnem prvenstvu in na gasilski
olimpiadi, pri predsedniku skupščine občine.
19.30 - koncert Slovenskega partizanskega pevskega
zbora iz Ljubljane v Zrečah.
Petek, 11. oktober
16.00 - odprtje hotela Dravinja in ogled obnovljenega
Titovega trga v Slovenskih Konjicah.
19.00 - Glas Dravinjske doline, zabavno glasbena priredi-
tev v domu kulture v Slovenskih Konjicah.
Sobota, 12. oktober
9.00 - promenadni koncert godb na pihala z Izole, Slo-
venske Bistrice in Slovenskih Konjic v Sloven-
skih Konjicah, Zrečah in Vitanju.
10.00 - tehnični zbor JLA, TO in CZ na parkirnem pro-
storu Konusa, pred štabom To in pred gasilskim
domom.
11.00 - slavnostna seja skupščine' občine Slovenske
Konjice in vodstev družbenopolitičnih organiza-
cij v domu kulture v Vitanju.
13.00 - ogled obrata Unior v Vitanju.
16.00 - odprtje prenovljenega doma kulture v Vitanju,
kulturna prireditev, odprtje razstave Toneta Sve-
tine in sečanje krajanov.
16.00 - odprtje moderniziranega športno rekreacijskega
centra v Slovenskih Konjicah, atletski miting in
nogometna tekma veteranov Slovenske Konjice:
Šoštanj
Nedelja, 13. oktober
8.30 - mednarodni šahovski turnir v jedilnici Konusa.
9-00 - medobčinsko strelsko tekmovanje z zračno puško
v domu TE.
16,30 - ženska košarkarska tekma Comet: Kadetska
reprezentanca SRS v OŠ Dušana Jereba.
Ponedeljek, 14. oktober
16.00 - sprejem inovatorjev in kovinarjev pri predsed-
niku skupščine občine v hotelu Dravinja.
18.45 - občni zbor društva inovatorjev DIATI, podelitev
priznanj in nagrad inovatorjem, podelitev priz-
nanj in nagrad kovinarjem.
'8.45 - odprtje razstave inovacijskih dosežkov za deset-
. letno obdobje in razstave raziskovalnih taborov.
Četrtek, 17. oktober
16.00 - kros po ulicah Slovenskih Konjic.
^0,00 - srečanje dopisnikov pionirjev iz SR Slovenije.
I^etek, 18. oktober
w.30 - tribuna mladih o štipendiranju v sejni sobi DO
. ,      LIP.
^obota,19. oktober
pO - praznovanje 40 let IGD KONUS.
i4.00 - odprtje prenovljenega doma gasilcev v Sloven-
ja        skih Konjicah,
ponedeljek, 21. oktober
18.00 - odprtje razstave hkovnih del amaterjev iz Sloven-
skih Konjic.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
10. OKTOBER 198$
Konus, kemijsKa m usnjarska predelovalna industrija
Konusova velika skrb za nenehni razvoj
Čvrsto sodelovanje z družbenopolitično skupnostjo
Konus, kemijska in us-
njarska predelovalna in-
dustrija Slovenske Konji-
ce nadaljuje s prizadeva-
nji za dobro gospodarje-
nje in za odpravo ozkih
grl, zavedajoč se, da bodo
v prihodnje le tako lahko
obvladovali vse bolj zah-
tevno tuje in domače tr-
žišče.
Konus končuje dve po-
membni naložbi, ki se bo-
sta    kmalu    obrestovali.
Pred dnevom republike
bodo odprli rekonstruirane
energetske objekte in si s
tem posegom zagotovili
energijo za naslednjih 15
let. Pri tem je pomembno,
da bo vsa energija smotrno
porabljena, zlasti elektrika,
ki bo cenejša kot iz omrež-
ja. Novi energetski objekti
v Konusu bodo kmalu
kljub visoki naložbi dali
učinke, zlasti zato, ker se
bodo v Konusu lotili novih
tehnologij, za katere je po-
trebna visoka temperatura.
Pomembno je tudi, da i
Konusu ne bodo več potre
bovah olja, ki so ga skuril
7000 ton na leto, Konjičaj
pa bodo zato dihali čistejj
zrak. V sklopu rekonstruh
cije so namreč strokovnjj
ki poskrbeli za dobro filtri
cijo, kar bodo dosegli
kontroliranim doziranjer
odpadkov in s filtri.
Druga Konusova p(
membna naložba pa je n
konstrukcija linije za proi
vodnjo umetnega usnja k^
nit, ki bo dala rezultate ^
di koncem leta. Re^,«
strukcija pomeni poc *
tev zmogljivosti linije,
je narekovalo povpraše\
nje za tem izdelkom v obi
tveni in galanterijski indi
striji. Povečane zmogljiv
sti bodo v glavnem usmei
li na tuji trg, kjer želi K
nus obdržati svojo tradic^
in zadovoljiti povpraš
vanje.
Še enega pomembnej
področja v Konusu ne g
prezreti. To pa so organi^
cijski posegi pri izgrad^
računalniško podprtega i
formacijskega sistema i
učinkovitejše obvlado\)
nje poslovnih procesov.
Še naprej pa bo Kon
izgrajeval družbeni sta
dard za svoje delavce
krajane v čvrstem sodel
vanju z družbeno-političi
skupnostjo Slovenske K
njice.
Extra trak za avtomatsko pakiranje.
Konit - umetno usnje za čevljarsko industrijo.
Tradicija Konusa je visokomodna usnjena konfekcija.
Čestita
ob občinskem prazniku
vsem delovnim ljudem
in občanom ter
poslovnim partnerjem
^0. OKTOBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Zdesetkan pridelek v vinogradih
itirie letni časi Kmetijske zadruge Slov. Konjice
Kmetijska zadruga Sio-
^^enske Konjice si že vrsto
let prizadeva v bitki za več-
j(, pridelavo hrane, a je v
|gin boju pogosto odvisna
narave.
pozeba in toča sta tudi le-
tos krojili po sadovnjakih in
yinogradih po svoje. Z veli-
jyini napori, podkrepljenimi
5 trdim delom in strokovnim
znanjem pa delavci Kmetij-
jlce zadruge kljub vsemu do-
jegajo lepe uspehe, zlasti pri
ovajanju nove tehnologije v
Živinoreji, sadjarstvu in po-
ljedelstvu. Zato pa je po-
trebno vztrajno in potrpežlji-
vo delo in veliko časa.
pozeba je v kmetijstvu v
občini terjala vehk davek,
sjg znaša izpad dohodka kar
384 miLi^ionov dmarjev, pn
čemer ima samo KZ škode v
pridelku jabolk in grozdja za
126 milijonov dinarjev v last-
nih nasadih. Za sanacijo in
rekonstrukcijo bi KZ potre-
bovala 155 milijonov dinar-
jev. Nazadnje, pred pragom
trgtve in obiranja, je prišla še
toča in naredila škode za 24
milijonov dinarjev na ob-
močju od Oplotnice do
Poljčan.
Kljub temu ocenjujejo
strokovnjaki letino za sred-
njo dobro. V družbenem sek-
torju bodo obrah 1600 ton ja-
bolk, ki gredo dobro v pro-
dajo, le načrtovani izvoz bo
bolj pičel, od predvidenih
300 le 100 ton. Grozdje bo
letos sladko, a kisel priokus
ostane ob dejstvu: da ga je
ostalo le 20 odstotkov. Dobri
pa so pridelki v poljedelstvu,
napredujejo tudi mehoracij-
ska in komasacijska dela v
Tepanju in Spodnjem Gru-
šovju na 248 hektarjih, vse
bolj čvrste pa so tudi koope-
rantske vezi.
^gina Rečnik obira jabolka v nasadu Kmetijske zadruge v Slovenskih Konjicah.
Ti
Za novo podobo
Slovenskili Konjic
Večino gradbenih del,
ki bodo v jedru spreme-
nila ali bolje obnovila
podobo Slovenskih Ko-
njic, opravljajo delavci
Ingradove gradbene ope-
rative Slovenske Konji-
ce. Najobsežnejša je bila
v zadnjem času gradnja
novega hotela, hitro pa
napreduje tudi prizidek
k osnovni šoli Edvarda
Kardelja v Slovenskih
Konjicah.
Vpetost v občino, kjer
ima temeljna organizacija
sedež, ostaja ena izmed
značilnosti Ingradove
gradbene operative. Tudi
njihov razvoj je ves čas
tesno povezan z razvojem
občine. Skladno z rastjo
delovnih organizacij, s
stanovanjsko izgradnjo in
gradnjo objektov družbe-
nega standarda, se je raz-
vijala tudi temeljna orga-
nizacija. Tako so dokon-
čali rekonstrukcijo v Ko-
nusu, zgradili objekte v
Lipu, Uniorju, Cometu in
Kostroju, zgradili Zdrav-
stveni dom v Slovenskih
Konjicah, Blagovnico v
Zrečah, 140-poslovno sta-
novanjski blok v Sloven-
skih Konjicah, pomem-
ben pa je tudi njihov de-
lež pri razvoju oziroma iz-
gradnji športno rekreacij-
skega centra na Rogli.
Obseg gradnje v doma-
či občini potrjuje, da so s
kakovostnim delom do-
segli visoko stopnjo za-
upanja. Izven konjiške
občine gradijo predvsem
mostove, kar je njihova
specializacija, zgradili pa
so že tudi nekatere druge
objekte - med ostalimi
Uniorjev obrat v Starem
trgu.
Tudi delavci Ingrada čestitajo
konjiškim občanom za njihov praznik
Ingrad - tozd gradbena operativa gradi največ v Slovenskih Konjicah, med
dmgim veliko stanovamskib blokov.
^ Kostroj, tovarna strojev in pla-
Šitičnih izdelkov Slovenske
onjice čestita vsem delovnim
adem in občanom ob prazniku
fcbčine, kakor tudi poslovnim
partnerjem doma in na tujem.
Predstavlja se z dejavnostjo obeh
tozdov:
Tovarna strojev in njen proizvodni
program:
- proizvodnja strojev in opreme za
potrebe usnjarske in krznarske indu-
strije
- izdelava rezervnih delov, servisi-
ranje in montaža strojev
- izdelava projektne in tehnološke
dokumentacije za gradnjo novih us-
njarskih in krznarskih tovarn oz. re-
konstrukcije starih usnjarn
- v sodelovanju z raznimi proizva-
jalci dodatne opreme za usnjarsko in-
dustrijo nudijo tovarne na ključ
- proizvodnja strojev po naročilu na
osnovi prejete dokumentacije za indu-
strijo brusev, kemično, papirno in les-
no industrijo
Asortiman proizvodnje strojev za us-
njarsko industrijo je zelo širok in po-
kriva okoli 80 odstotkov potrebne teh-
nološke opreme.
V svoji dolgoletni dejavnosti je Ko-
stroj iz Slovenskih Konjic sodeloval
pri gradnji in rekonstrukcijah v več
kot 50 tovarnah usnja v Jugoslaviji.
Tovarna plastičnih izdelkov in njen
proizvodni program:
- ekstrudiranje profilov za stavbno
pohištvo (okna, vrata, pregradne
stene)
- ekstrudiranje in kompletiranje
obcestnih stebrov za označevanje cest
- ekstrudiranje profilov za belo teh-
niko
- ekstrudiranje profilov po naročilu
(po vzorcih oz. načrtih)
- ekstrudiranje polyamidnih cevi
- konfekcioniranje in montaža
stavbnega pohištva, okna, vrata, pre-
gradne stene
Okna in vrata so izdelani iz PVC ma-
teriala in so zato odporni na vročino,
mraz, veter, agresiven morski zrak, in-
dustrijsko atmosfero, mehanske udar-
ce in podobno. Barvanje ni potrebno,
zunanji izgled je vedno enak, zato v
bistvu ni stroškov vzdrževanja. Okna
in vrata odlično tesnijo, saj je na zuna-
nji in notranji strani tesnilna guma, ki
ostane elastična kljub dolgotrajni upo-
rabi. Dimenzije stavbnega pohištva so
lahako standardne, vendar se v Ko-
stroju prilagajajo potrebam kupcem in
izdelujejo okna ter vrata po njihovih
željah. Okna in vrata je mogoče vgradi-
ti z enojnim, dvojnim ali trojnim ste-
klom. Na voljo so izvedbe v beli, sivi in
rjavi barvi.
V Kostroju v Slovenskih Konjicah
izdelujejo tudi rolete, polkna in žalu-
zije.
Stavbno pohištvo iz PVC materiala
pa priporočajo predvsem za objekte
družbenega standarda, kot so šole.
otroški vrtci, bolnišnice, stanovanjski
bloki, hoteli, športne dvorane itd., ka-
kor tudi za najrazličnejše industrijske
objekte, živinske farme in hleve in za
individualne hiše.
[^olpnica v Titovem Velenju, v katero delavci vgrajujejo
^strojeva PVC.okna.
Panorama Slovenskih Konjic s Kostrojem v ospredju.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
10. OKTOBER 198;
Naložbe zreških kovačev se obrestujejo!
Skrb za čisto okoije, kakovost izdeikov in razcvet turizma
Hiter razvoj Kovaške in-
dustrije Unior Zreče je veli-
ko vplival tudi na razvoj
Zreč, tako da se je uspešno
delo kovaške industrije vse-
skozi odražalo tudi pri vla-
ganju v dvig življenjskega
in socialnega standarda de-
lavcev Uniorja.
Že pred leti, ko se je pričel
vzpon kovaške industrije
Unior Zreče, je le-ta s svoji-
mi dolgoročnimi naložbami
v energetske elemente misli-
la in skrbela za ekološko či-
stost okolja. Po uvedbi čiste
energije je Unior veliko sred-
stev vložil v tovarniške čistil-
ne naprave, izplak galvane,
odpadnih olj, fekalij in vseh
drugih onesnaževalcev. Ta-
ko danes od izvira Dravinje
do mostu v Slovenskih Ko-
njicah neokrnjeno živi ribji
rod. Vse te naprave so fman-
ciraU delavci Uniorja, ki so
mislili na prihodnost razvoj-
nih možnosti turizma in go-
stinstva v čistem okolju
Zgornje Dravinjske doline
do Rogle. Skrb kovačev seje
ves ta čas prelivala tudi v za-
misel o urbano urejenem živ-
ljenjskem prostoru, kar so v
sodelovanju s krajevno
skupnostjo in ostalih investi-
torjev tudi dosegli. Z ustvar-
jenimi sredstvi in sovlagate-
lji so kovači gradiU tudi in-
dustrijsko šolo z dopolnje-
nim pripravniškim enolet-
nim.šolanjem absolventov te
šole v moderni šolski delav-
nici.
V stalni skrbi za svoje de-
lavce, da bi lahko lepo živeli,
so pretežno kovači zgradih
sodoben hotel v Zrečah, sku-
paj z Emonino trgovino, ko-
pališče, otroški vrtec, pošto,
športna igrišča za tenis in
urejevah zelene površine. V
minulem letuje zaživelo kul-
turno in družabno življenje v
novi večnamenski dvorani
ob hotelu Dobrava v Zrečah.
V korak z rastjo družbenega
standarda pa je šla tudi sta-
novanjska izgradnja, tako da
danes v kraju skoraj ni več
stanovanjskih problemov.
Vendar pa se v Uniorju niso
ustavili pred naštetim, tem-
več so pod okriljem krajevne
skupnosti začeli graditi avto-
busno postajo s servisno tr-
ležišč v hotelu Planja, bun-
galovih in apartmanih. Re-
stavracije v hotelu, bistro,
samopostrežno restavracijo
in ambient plaminske koče z
govskimi lokali za industrij-
sko trgovino Unior, banko,
frizerja in različne servisne
dejavnosti.
Unioijeva hotenja pa gre-
do še dlje. Ugotovili so, da so
na območju termalnih pod-
zemnih voda in na osnovi
dosedanjih raziskav je že
znano, da je pod Zrečami to-
pla voda, kar odpira nove
perspektive.
Kovači, bodoči
turistični gospodarji
Avtomatizacija proizvod-
nje v tehnološko se razvijajo-
či industriji bo ustvarjala v
prihodnosti višek delovnih
mest. Zato so v Uniorju s
predčasno načrtovano skrb-
jo za čisto naravno okolje
kraja ustvarili pogoje za raz-
voj bodočega turistično go-
stinskega gospodarstva, ki
bo zagotovilo dovolj delov-
nih mest. Še do pred osmih
let naša domovina in tujina
ni poznala bisera, ki se ime-
nuje Rogla. RTC Unior Ro-
gla so pričeh v Uniorju gra-
diti zato, da bi nudili svojim
delavcem in gostom počitek
in rekreacijo, zlasti tujcem
pa turistično atrakcijo z let-
nimi in zimskimi športi v ne-
okrnjeni naravi na 1517 me-
trih nadmorske višine.
Danes imajo na Rogli 960
vsemi spremljajočimi pro-
stori za rekreacijo, kot so:
bazen, savne in medicinsko
testni center za programira-
no rekreacijo in rehabilitaci-
jo. Zunanji športni objekti za
tenis, košarko, rokomet, ze-
leni stadion, nudijo letnemu
turizmu najširše možnosti.
Zimsko športni program pa
s 16 žičniškimi napravami na
več kot 100 hektarjih smu-
čišč omogoča smučanje za-
četnikom in vrhunskim
športnikom. Za rekreativce
in tekmovalce pa so na Rogh
urejene tudi tekaške proge
kar na 30 kilometrih.
V tej zimski sezoni bo Ro-
gla gostila evropski pokal
FIS v veleslalomu za moške
in FIS vrhunsko tekaško
tekmovanje.
Osnova vsemu je
dobro delo
Vse te naložbe je bilo mo-
goče uresničiti, ker so zreški
delavci izdelovali kakovost-
ne izdelke že pred 16 leti in
jih začeli tudi uspešno izva-
žati. Leta 1969 so izvozili za
126 tisoč dolarjev izdelkov,
danes jih izvozijo za 17 mili-
jonov dinarjev. Izvoz pa je
usmerjen v glavnim na kon-
vertibilno tržišče, v visoko-
razvite dežele izvozijo 70 od-
stotkov izdelkov, ostalo pa v
dežele v razvoju.
Rezultati dela pa se vedno
znova vračajo k človeku, k
delavcu. Tako so v Uniorju
od minulega do letošnjega
praznika vehko naredili, z
novim letom so uspešno iz-
vedli referendum in iz petih
tozdov reorganizirah proiz-
vodnjo na tri s skupnimi
službami. Ta odločitev je
Uniorju omogočila nepretr-
gano proizvodno verigo od
surovine do končnega izdel-
ka. S stabilizacijskim pro-
gramom avtomatizacije pa
so si zadali nalogo povečati
proizvodnjo za 40 odstotkov.
Do cilja pa vodijo še druge
poti. V pripravi surovcev bo-
do dosegli višjo kakovost z
vpeljavo vpenjalnih ohišij,
narezovalnih nožev, vpelja-
vo novega pnevmatskega
omejevalca, kar je inovacija.
Kakovostno zajemanje koli-
čin za AOP bodo izvedh z
namestitvijo elektronskih
registratorjev. V kovačnici
so z inovacijami avtomatizi-
rali regulacijo temperature
in atmosfere v kovaških pe-
čeh, avtomatizirali odrejanje
višine udarcev in uredili
transport ter zlaganje odkov-
kov po kovanju in ustvarili
pogoje za višjo kakovost in
produktivnost. S prestavitvi-
jo kovaških peči izven nivoja
in s protihrupno zaščito ko-
vaških strojev pa bodo
ustvarili boljše delovne po-
goje v kovačnici. V oddelku
hladnega obreza odpadkov
in kalibriranja speljujejo ino-
vativne predloge, ki pomeni-
jo večjo točnost in kakovost
teh polizdelkov. Inovacije
obdelave so omogočile avto-
matizacijo brušenja, polira-
nja, zaznamovanja in mehan-
ske obdelave izdelkov. Linij-
ski sistem obdelavo pa bo bi-
stveno skrajšal čas proizvod-
nje posameznih izdelkov v
neprimerno boljši kakovosti.
Podobnih dosežkov pa je bi-
lo še več.
V obratu Vitanje so zgradi-
li nov objekt, v katerem izde-
lujejo na novih strojih uni-
verzalne in udarne ključe za
potrebe industrije in obrti,
gradbeništva in druge. Poso-
dobili so kovačnico za od-
kovke in ostalo ročno orodje
in tako s temi pridobitvami
ponovno dvignili produktiv-
nost. V Vitanju je z izdatno
pomočjo in izvedbeno inici-
ativo tik pred odprtjem pre-
novljeni kulturni dom.
Unior je moderniziral tudi
obrat v Slovenskih Konjicah
in ga opremil z novo tehnolo-
gijo serijske proizvodnje za
vse vrste nasadnih ključev.
rekonstruirali so proizvodr
prostore in s tem omogoči;
boljše delovne pogoje zapo
slenim. V zadnjem letu je
Unior namenil veliko pozoi.
nost kakovostnemu delu in
razvoju predvsem v naj mlaj
ši panogi, v turizmu in go
stmstvu.
Novo za smučarje
v RTC Unior na Rogli i
dokončno uredili smučiši
FIS slaloma z novo vlečnic
Jurgovo III. Ob spodnji p
staji sedežnice Jurgovo I p
urejajo parkirišče za smučJ
je, ki se lahko pripeljejo
oplotniške smeri. Unior
prevzel tudi dom na Pesi
in ga bo usposobil do zač«
ka sezone. Sprožil je tudi p
budo med vsemi pohorskin
občinami za obnovitev in pO
sodobitev ceste med Rog)
do Peska in od Peska do Lo
vrenca, da bi tako ustvaril
boljšo prometno povezav
Dravske doline z njenim za
ledjem, z južnim Pohoijei
in Roglo. V Lovrencu na P(
horju bodo v prvi fazi uredi
gostilno v bivšem penzion
Jelen.
Smučarje bo še posebej fl
nimalo nekaj novosti z R<
gle: za novo sezono so mont
rali avtomatsko prodajali
napravo sider na vlečnij
Ostruščica, na vseh vstopni
mestih k žičniškim napfl
vam pa so namestili ele'
tronsko kontrolo vozovni
Na vlečnici Mašin žaga i
povečali zmogljivost, ker!
namestili enoosebna sidi
krožnike. \
Hotel Planja na Rogli.
Vitanje - notranjost novega obrata.
Delavcem,
občanom konjiške občine,
poslovnim partnerjem
čestita
ob prazniku občine
z mom
kovaška industrija Zreče
to. OKTOBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Kontrola višine
Na cesti Celje - Laško se
dokaj pogosto pripeti, da se
v podvozu pri Tremerjih za-
gozdijo tovornjaki ali vlačilci
s previsoko naloženim tovo-
rom oziroma konstrukcijo za
cerado. Prometni zamaški,
ki nastanejo, so kar dvakrat
neprijetni. Prvič zato, ker se
takoj za zagozdenim vozilom
začno nabirati ostala vozila v
prometu, drugič pa, ker takš-
no vozilo, še posebej pri-
klopnik, nima skoraj nobene
možnosti, da bi v bližini obr-
nilo. Kmalu nastane takšna
gneča, da je upravičeno po-
trebna prisotnost prom.etne-
ga delavca.
Vsaj dokler ne bo denarja
za nadvoz v Tremarjih, bi
morali najti prim.erno reši-
tev, ki obstaja. Ne želim
vzbujati vtisa, da sem iznašel
smodnik, saj je način kontro-
le višine več kot preprost in
ni povezan z večjimi stroški.
Gre za preprosto višinsko
omejitev nad cesto. To je
ustrezen   železen  profil  z
navzdol visečimi gumijasti-
mi trakovi, ki so na spod-
njem koncu opremljeni z od-
bojnimi stekli, tako da so do-
bro vidni tudi ponoči.
Na sredini prečnega profi-
la naj bo še opozorilna tabla:
»Pozor, viadukt 2,50 višine
čez 5 km.«»V primeru vi-
adukta Tremarje bi bilo tre-
ba kontrolo višine postaviti
v Celju, takoj za mostom čez
Savinjo v smeri Tremarje, z
druge strani pa recimo v
Šmarjeti pri Rimskih Topli-
cah, kjer se stekata cesti iz
Zidanega mosta in Trbovelj.
Na ta način bi bili vozniki
težjih vozil pravočasno opo-
zorjeni na višinsko oviro in
bi lahko brez težav in brez
nepotrebne gneče (nemalo-
krat pa tudi brez gmotne
škode) zavili na obvozno
cesto.
V kolikor pristojne službe
za cestni promet zanimajo
podrobnosti, lahko pri meni
dobijo izdelano maketo,
predračun in naslov izva-
jalca. VLADIMIR PETEK,
Strmca 5, Laško
Še o
pokopališču na
Golovcu
članku v NT, 26. 9. pod na-
slovom Kdo je za zgodovino
potreben in kdo ne, n^ do-
dam še nekaj misli.
Glede vzdrževanja grobov
na nekdanjem okoliškem ah
slovenskem pokopaUšču naj
omenim, da je tam pokopan
tudi zaslužni zgodovinar in
gimnazijski ravnatelj nekda-
nje slovenske gimnazije v
Celju, ki smo mu nekdanji
učenci pred leti postavili
spomenik na grobu in pustili
ob grobu zgraditi stebrišče,
povezano z železnimi veriga-
mi. Vse to so pokopališki
vandali kmalu uničili in že-
lezje odstranili.
Preko deset let sem sam
skrbel za vzdrževanje groba,
ker pokojnik ni imel svojcev.
Potem sem prosil takratno
občinsko upravo v Celju, naj
občina Celje prevzame vzdr-
ževanje groba. 11. 9. 1975 so
mi z dopisom sporočili, da so
prošnjo sprejeli. Ko bo pri-
pravljena končna rešitev te
tako kočljive zadeve s poko-
pahščem, bo treba tudi za ta
grob primerno poskrbeti.
Emilijan Lilek je mnogo let
vzg^al slovenske dijake in
Celja in okolice, ko je šel v
pokoj seje udejstvoval v raz-
nih kulturnih društvih v Ce-
lju, več let je bil predsednik
Ljudske univerze, ki je v Ce-
lju in okoUci tedensko prire-
jala poučna predavfyanja.
Nikakor ne bi smeli pre-
zreti tudi groba Antona Ko-
lenca, vehkega celjskega di-
jaškega dobrotnika, ki je dal
na svoje stroške zgraditi celj-
sko porodnišnico. K rešitvi
teh kočljivih vprašanj bi m^o-
rali pritegniti tudi stare Ce-
ljane, ki jih nekaj v Celju še
živi.
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
četrtek, 10. okt. ob 12.: F. X. Kroetz: NE KROP NE
VODA. Za abonma VI. mladinski. Gostuje PDG iz Nove
Gorice.
Ob 18.: F. X. Kroetz: NE KROP NE VODA. Za abonma
Laško in izven. Gostuje PDG iz Nove Gorice.
Sobota, 12. okt. ob 16.30: Aldo Nicolai: NE OSTAVLJAJ
ME SAMOG. Zaključena predstava za Dom JNA Celje.
Gostuje Dram.ski teater iz Splita.
Ob 19.30: Aldo Nicolai: NE OSTAVLJAJ ME SAMOG -
Za izven. Gostuje dramski teater iz Splita.
Ponedeljek, 14. okt. ob 19.30: W. Shakespeare: KRALJ
LEAR. Za izven. Gostuje gledaUšče The Kick iz Velike
Britanije.
Kluii kulturniti delavcev Ivan Cankar
Celje
V klubu bo jutri ob 20. uri srečanje s pisateljico in
kulturno delavko na avstrijskem Koroškem Anito Hudi iz
Pliberka. Pisateljico bo predstavila profesorica Rožena
Orožen iz Celja, ki bo po koiičanem programu vodila tudi
rcizgovor z obiskovalci. V klubu se izteka tudi prodajna
razstava Branka Dobravca-Lakija.
Kulturni dom Naiarje
v kulturnem domu v Nazarjah bo jutri zvečer ob 19. uri
koncert moškega pevskega zbora Golding iz Prebolda.
Koncert Slovenske filharmonije
v veliki dvorani kina Union bo jutri ob 20. uri koncert
Slovenske filharmonije. V programu boste shšaU: Lovec -
Dramatična uvertura, Hummel - koncert za trobento in
orkester, solist bo Anton Grčar, Čajkovski - 6. simfonija
»Patetična^<. Dirigent bo Uroš L^ovic.
Zdravilišče Rogaška Slatina
v dvorani Zdraviliškega doma bo v soboto ob 19.30 uri
koncert mešanega pevskega zbora Stojno selo. Prihodnji
četrtek pa bo v zdraviliški dvorani nastopila folklorna
skupina KUD Študent iz Maribora.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo
Velenje
v kulturnem centru bo danes zvečer ob 19.30 uri pred-
stava Teatra u gostima, ki bo odigral delo Dušana Kovače-
viča Balkanski špijon. Prihodnji petek pa bo v domu
kulture ob 19.30 uri humanitarna prireditev za pomoč
lačnim v Afriki z naslovom Ples, pesem in beseda.
Center za klubsko dejavnost Celje
četrtek, 10. 10. ob 18. uri: koncert kanta\'torice Ksenije
Močnik.
Petek, 11. 10. programa ni, prostori CKD so odprti do 23.
ure.
Sobota, 12. 10. ob 20. uri nastop angleškega dua The Hot
Line. Vstopnina 300 dinarjev.
Sreda, 16. 10.: Glasbena ura Buldožer in četrtek, 17. 10.
glasba po izbiri Igorja Lorgerja.
Narodni dom Celje
v torek, 15. oktobra bo ob 19.30 uri v Narodnem domu
prvi abonm^ski koncert, tudi za izven, na katereni bo
nastopU Zagrebški komorni oktet.
Zdravilišče Dobrna
v avli Hotela Dobrna bo danes ob 17. uri odprtje raz-
stave hkovnih del akademskega kiparja Vaška Četkpviča.
Ob otvoritvi bo nastopil oktet Terca.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu v Celju si lahko do srede, 16. okto-
bra še ogledate razstavo likovnih del Gabrijela Stupice.
Razvojni Center Celje
v avli Razvojnega centra je na ogled razstava hkovnih
del akademskega slikarja Franceta Slane. Razstava bo
odprta do 18. oktobra.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
v knjižnici si lahko še do sobote 12. oktobra ogledate
razstavo o likovnih deUh Avgusta Lavrenčiča in Karla
Zelenka. V torek, 15. oktobra ob 10.45 pa bodo odprli
razstavo z naslovom Zarja slovanskih književnosti. Raz-
stavo so pripravih ob 1100-letnici Metodove smrti. Odprta
bo do 28. novembra.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V Razstavnem salonu je odprta razstava hkovnih del
akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška iz Mozirja. Raz-
stavo si lahko ogledate do 25. oktobra.
Knjižnica Titovo Velenje
V razstavnem prostoru knjižnice je odprta razstava olj
akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprta bo do 20.
oktobra.
Avla hotela Vesna Topolšica
v avli hotela je te dni na ogled razstava slikarskih del
Alice Javšnik iz Celja, ki se predstavlja z 32 oljnimi podo-
bami.
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE VCEUU
Prostovoljni prispevki, vplačani septembra
Mihca Končan, Partizanska 45 Žalec, na-
mesto cvetja na grob pok. Dani Kukec
Grebenšek (Edmond, Beba in I.^^tok) 3.000,00
Ajdnik Ivana, Oplotnica 5 Slov. Konjice 5.000,00
Trojar Alojz, Lokavec 20, Rimske Toplice 40.000,00
Klub Maksa Perca namesto venca za
pok. Dolenc Viktorja 5.000,00
KZ Laško, namesto venca za Vida Jeriča 5.000,00
HP Pivovarna La.sko namesto venca za
pok. Vida Jeriča 5.000,00
OK ZKS Velenje namesto venca za pok.
Vida Jeriča in Zrnič Laza 10.000,00
OK SZDL Velenje 5.000,00
Vera Amenitsch Letuš vikend naselje
štev. 27 namesto venca za pok. Vida Jeri-
ča 3.000,00
Čmak Lea m Henrik Celje Vrunčeva 1
namesto šopka za pok. Miranom Koroš-
cem 2.000,00
Colmak Ivan Polona 17 Jurklošter 3.000,00
OOZS TOZD Predilnica Laško namesto
venca za pok. Vida Jeriča 5.000,00
TOZD Papirnica Radeče namesto venca
za pok. Vida Jeriča 10.000,00
Vezjak Alojz pleskarstvo Tepanje 40.000,00
Sredstva obrambnih priprav SO Laško,
namesto venca za pok. Vida Jeriča 5.000.00
Lovska družina Žalec namesto venca za
pok. predsednika ZLD Celje 10.000,00
Delavci upravnega organa za LO SO
Šentjur namesto venca na grob. za pok.
Gračner Rudija 6.000,00
Fanika Slemenšek, Ul. Ko^. odreda 3
Rog. Slat. 5.000,00
Združenje borcev NOV Dobrna 40.000,00
Žolnir Adolf - Galicija iz hvaležnosti do
zdravnikov 3.500,00
Eseh Mirko »Izolaterstvo« Lesničarjeva 4
CeUe 10.000,00
Sklad za financiranje potreb SLO name-
sto venca za pok. Vida Jeriča 5.000,00
OOS VO SO Celje,namesto venca za pok.
Klovar Edija 4.500,00
Kos Milan, Celje Zagrad 59 graverstvo in
stroj, ključavničarstvo 3.000,000
Polanec B. Avtoprevoznik 3.000,00
Občinska raziskovalna skup. Celje, na-
mesto sred. od Šlandrove nagrade 30.000,00
Občinska raziskovalna skupnost name-
sto venca za pok. Lesjaka 10.000,00
Obč. org. RK Slov. Konjice 50.000,00
Župnijski urad Polzela 2.000,00
Novi tednik Celje, Ivan Melik - Celje-avt.
honor 987,00
Grobelnik Dominik, biromehanik Celje 5.000,00
Korošec Slavka, Tomšičeva 9 Celje 3.000,00
namesto venca za pok. sorod. Lesjak Ju-
reta Jeseničnik Jože, avtoprevoznik Vita-
nje 136 3.000,00
Kosem Franc, Vransko 79 splošno kle-
parstvo in montaža 5.000,00
IMP DO IKO - Gošnik Janko Slov. Ko-
njice 3.000,00
H AN SAME Fišer Boris Šentjur Gomil-
sko 20.000,00
Pristovnik Terezija Celje, Kajuhova 6 Ce-
lje 30.000,00
OK ZRVS Velenje nam. venca za pok.
Vida Jeriča 5.000,00
Sredstva proračuna SO Velenje, nam.
venca po sklepu IS SO Velenje 10.000,00
Lovska družina Vitanje nam. venca za
pok. Vida Jeriča                      . 4.000,00
OOS Temeljno sodišče Celje nam. venca
za pok. Klovar Edija   , 3.500,00
Društvo upokojencev Šmarje pri Jelšah 10.000,00
Drev Martin, Drešinja vas 46a 15.000.00
Maturantje in profesorji 4. g/1964-gimna-
zija ob 20-letnici mature spomin na umr-
le profesorje in sošolce 13.562,00
Upravni organi SOb Celje 10.000.00
Lajler Rudolf, Steklarstvo, Skaletova 26,
Celje 15.000,00
Lapuh Ivanka, Slovenske Konjice - pri-
spevek udeležencev srečanja ob 50-letni-
ci 1. razreda v Vojniku 10.000,00
Ucivi Vlado. Slovenske Konjice 10.000,00
Mavri Agica, Lopata 58 Celje 4.000,00
Tovornik Milan, Črnolica, n. h. Šentjur 9,000,00
Skupaj vplačano do 30. 9. 1985 5,329.699,00
Enodnevni zaslužek so od 27. septembra do 2. oktobra
prispevali;
OBČINA CELJE
Zavod za šolstvo 15.500,00
SOZD Mer.^ DO MPI TOZD Mlini 190.109,00
SOZD DSSS 103.639,00
Mohorjeva družba Celje 12.944.00
SOZD Merx DO GPC CELJE TOZD Ojstrica 138.815.00
Združene osnovne šole I. OŠ Celje 94.256,00
Zidanšek Alojz ~ gostilna Bukovžlak 103
(enodnevni zaslužek obrtnika in delavcev) 3.454,00
Kline Ivan - gostilna Strmec 23
(enodnevni zaslužek obrtnika in delavcev) 18.484,00
OBČINA ŽALEC
Hmezad Žalec - DS Interna banka 350.282,00
Hmezad Žalec - Interna banka 99.404,00
OBČINA LAŠKO
Dekorativna Ljubljana TOZD Predilnica Laško   110.705.00
HP Pivovarna Laško 228.968.00
OBČINA SLOVENSKE KONJICE
Comet Zreče 360.863,00
Fink Ivan ~ SI. Konjice
(enodnevni zaslužek obrtnika in delavcev) 12.680,00
Fink Janez ~ SI. Konjice
(enodnevni zaslužek obrtnika in delavcev 10.560,00
OBČINA ŠMARJE
VIO TOZD OŠ Bračičeve brigade Kozje 21.859.00
Skupna strok, služba SIS družb. dej. občine 49.661,00
VIO TOZD OŠ Marije Broz Bistrica ob Sotli 34.589,00
VIO TOZD OŠ Šmarje pri Jelšah 130.167,00
VIO TOZD VVO Rogaška Slatina 91.088,00
VIO TOZD OŠ Bratov Simončič R. Slatina 27.084,00
VIO DSS Šmarje pri Jelšah 18.191,00
VIO TOZD OŠ Edvarda Kardelja Rogatec 52.900.00
VIO TOZD OŠ Boris Kidrič R. Slatina 105.629,00
VIO TOZD OŠ Podčetrtek 62.029,00
VIO TOZD OŠ Tončke Čečeve Lesično 20.985,00
Dom upokojencev Šmaije pri Jelšah 78.037,00
Center za soc. delo v ustanavljanju Šmaije 23.380,00
OBČINA MOZIRJE
Kmetijska zemljiška skupnost Mozirje 2.870,00
Skupžy vplačano do 2/10-1985 69,810.451,50
REKAPITULACIJA:
CELJE 39.180.934,00
ŽALEC 13.011.345,,50
LAŠKO 7.017.035,50
SLOV. KONJICE 4.714.726.00
ŠMARJE 3.151.112.00
ŠENTJUR 1,842.559,00
MOZIRJE 744.534.50
SEVNICA 100.642,00
VELENJE_47.563,00
SKUPAJ:_69.810.45L50
Popravek
V Novem tedniku, ki je izšel 3. oktobra, so bili napačno
objavljeni podatki o prispevku delavcev za modernizacijo
bolnišnice Tovarne papirja Radeče. Za napako se opraviču-
jemo, pravilni pa so tile podatki:
Tovarna papirja Radeče - DSSS 729.352,00
Tovarna papirja Radeče tozd Papirnica 2,075.732,00
Tovarna papirja Radeče tozd Muflon 501.893,00
16. STRAN - NOVI TEDNIK

ioiiie iiiirtfe vojniške gostoljubnosti
Novinarji Novega tetinika In RaUla Celje so blll na letečem uredništvu v Vojniku url Celju
Najbrž ne obstaja študilia^
ki bi potegnila vzročno zves-
20 med lepim vremenom in
uspešnostjo novinarskega
potepanja po krajih In med
ljudmi, ali kot mu v našem
uredništvu uradno rečemo
»leteče uredništvo % ustnim
časopisom«. Vsekakor naše
leteče novinarstvo minuli
četrtek v Vojniku ni uspe-
valo zaradi naklonjenosti
neba in letnega časa, ampak
zaradi Vojničanov in okoli-
čanov samih.
Odpreti srca in domove
neznancem, četudi za nekaj
uric, zmorejo ljudje, ki se še
niso pokvarili zaradi mestne
individualnosti in odtujeno-
sti, pa so hkrati ohranili do-
volj podeželske in žlahtne
samozavesti. Zatorej trditev,
da je Vojnik nekakšno spal-
no naselje Celja, ne zdrži
brez pomislekov, kajti neiz-
podbitno dejstvo je, da tod
ljudje ne spijo, ampak dela-
jo: delajo za svoj ljubi kru-
hek, pa tudi za svojo dušo.
Kako si sicer razložiti, da
skoraj na vsakem koncu 30
kvadratnih kilometrov veli-
ke površine krajevne skup-
nosti s 23 vasmi in približno
4300 prebivalci znajo razte-
govati meh frajtoneric, da
prepevajo, igrajo, čebelarijo,
olepšujejo kraj in skrbijo za
turizem, bdijo nad varnostjo
pred ognjem, imajo svojo
godbo in vedno poln kultur-
ni dom, Titov park, ki ga ni
enakega v bližini, iskriv vr-
vež v domači osnovni šoli pa
priča o bogastvu šolskih in
izvenšolskih ali prostočas-
nih aktivnostih mladih. Trdi-
mo, da gre pri Vojničanih in
okoličanih dejansko za feno-
men izredno razširjenega po-
sluha za glasbeno in kultur-
no udejstvovanje in, če tre-
nutno šepa le TVD Partizan
med množico ostalih uspeš-
nih društvenih dejavnosti to
še lepotna napaka ni.
Preživeti dan ali vsaj nekaj
uric v takšnih krajih in med
takšnimi ljudmi, je posebno
darilo; v teh časih vse večjih
skrbi za vsakdan, dobiva to
darilo še lepši lesk.
Napolnjene novinarske
beležke bomo praznili kar
lep čas v naš časopis, danes
zabeležimo le nekaj utrinkov
vsega tistega, kar smo minu-
li četrtek skupaj podoživeli,
nazadnje na srečanju v Kul-
turnem domu Vojnik.
Nemogoče je dati pravi
vrstni red: lahko bi začeli v
vasi Kladnart, kjer nas je
prevzelo bogastvo pristnih
in toplih odnosov v družini
Preložnik - devet otrok je
spravila na svet Marica Pre-
ložnik, pa nadaljevali zbir
svojih vtisov pri rej niči Ani-
ce Lipovšek. ki je h kruhu
spravila več kot trideset
otrok.
Glasbeno kulturno izročilo
gre micnda iz roda v rod, to
so nas prepričevali na Ilovi-
ci, Medvedova dva in Lenika
Žlavs, ko so zapeli staro pe-
sem na rovaš gosposkih voj-
niških tržanov, ki jih je va-
ška prebrisanost namesto
purana v lačne želodce spra-
vila kar pečenega mačka.
Da stari pregovori drže je
bilo kot pribito na Razgorel.
Domača imiena treh kmetij
so prišla menda iz pregovo-
ra: »Svet Mihel ima vago,
svet Simon žago, sveti Rok
pa kolen kaže«. Pa se je po-
tem na kmetijah Mihel, Si-
mon in Rokač izkazalo, da
vsepovsod pesem zmaga, če-
tudi svet Mihel po pregovoru
vaga.
Grozdja nam letina 1985
res ni vehko dala, zato pa to
bolj sladko, je bilo splošno
mnenje vinogradnikov ta
dan našega potepanja, od
Vriskovih v Ivenci, kjer bo
na kmetiji gospodaril v naj-
krajšem času diplomiran
kmetijski inženir, domači
sin Peter, do Šabčevih na
Javniku.
Iskriva duhovitost Vojni-
čanov se je pokazala tudi na
večernem ustnem časopisu:
začela ga je Karolina Lapan z
aktualno zbadljivko na četrt-
kovo podražitev bencina, za-
belili pa učenci in učenke
skoraj z mjuziklom na tekst
Jurija Vodovnika o vojni-
ških in vitanjskih mesarjih.
Prav je, da nastopajoče na
ustnem časopisu naštejemo.
kar lepo po vrsti, da ne bo
zamere: prvi uspešen nastop
s ponovitvijo na zahtevo ob-
činstva je imel kar predsed-
nik sveta KS Marjan Pojav-
nik, sicer ravnatelj šole. Do-
kazal je, da sta šola in KS
eno. Predsednik mladinske
organizacije Matjaž Razpot-
nik je obljubil še večjo aktiv-
nost mladih, če bodo dobiU
ustrezne prostore, predsedu-
joči sicer zelo aktivnega turi-
stičnega društva Jože Tan-
šek ni nič obljubil, pač pa je
krajane pozval na strnitev
vseh sil, da bi Vojnik turistu
lahko ponudil kaj več, Franc
Novak, kmet in bivši mlinar
iz Arclina je obudil spomine
na stare dobre energetske
čase, ko je bil že leta 1905 pri
njih prvi generator za elek-
triko, Nataša in Mateja sta
javno »priznali« da ima novi-
narski poklic najbrž tudi
senčno plat, oktet Lokvanj
je pel, ansambel Francija
Zemeta pa z vižami dvigoval
s stolov polne dvorane vojni-
skega Kulturnega doma. Mo-
ški pevski zbor pod vod-
stvom Mire Kodrun je doka-
zal svojo nagnjenost k koro-
škim napevom, Marijan Li-
povšek in Stanko Mikula
sta blestela zaradi spretnosti
svojih prstov na frajtonerici,
skeč o bančnem ropu pa sta
dodala člana domačega
KUD France Prešeren Mari-
ja Štante in Danilo Bojano-
vič. Ob pomoči dveh Zeme-
tovih fantov, Andreja in Bo-
jana je za zaključek meh raz-
tegnil še Zvone Lipovšek.
Leteče uredništvo po Voj-
niku smo izpeljali: Zdenka
Stopar, Milena Brečko-Po-
klič, Tatjana Cvim, Srečo
Šrot, Franček Pungerčič, ki
je bil tudi glavni koordina-
tor, Nada Kumer je povezala
nastope v ustni časopis, taj-
nica uredništva NT in RC
Tatjana Čuden je tipkala po-
sebno izdajo NT za Vojniča-
ne, Miran Korošec pa je to
posebno izdajo ciklostirane-
ga časopisa uredil. Bolj za
kulisami skrit je bil radijski
tehnik Mitja Tatarevič, s fo-
tografijami pa je vse skupaj
ovekovečil v današnji števil-
ki NT fotoreporter Edi Mas-
nec. In, da ne pozabimo: kot
izvrstni novinarski kolegi so
se izkazali člani novinarske-
ga krožka domače osnovne
šole.
MITJA UMNIK
Marjan Pojavnih, predsed-
nik sveta KS: »Če bi TVD
Partizan oživljali s pomočjo
našib kulturnikov, bi bil že
davno na nogah.«
Jurija Vodovnika tekst o mesarjih so vojniški učenci spremenili v svojevrsten mjuzikl.
• Moški pevski zbor pod vodstvom Mire Kodrun je izpričal nagnjenost h koroškim na-
pevom.
Števerjanski zmagovalec, ansambel Francija Zemeta je bil na dostojni ravni svoje
mimdLao-zidtaj^neslav   .......___________. .. ^
Kako se ubraniti pred bančnim ropom, sta v skeču poka-
zala Marija Štante in Danilo Bojanovič.
Dvorana vojniškega kulturnega doma je bila polna: spet dokaz za trditev, da Vojničane zanima kulturniški utrip.
k 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Zlate niti iz 2;taim rok
Z vezenjem si je Anica Žurman Iz Celja osmisllla življenje
Drobcena črnolasa inva-
lidka Anica se skraja do me-
ne vede zadržano. Ni vajena
takih srečanj, predvsem ni-
ma nobenega smisla za po-
pularnost. Njeno delo je ti-
ste vrste, da terja veliko po-
ti-pežljivosti, marljivosti,
ustvarjalnosti in dobrih
oči.
Dolgo sva klepetali. Nitka
zaupanja se je pletla, čeprav
v tem času Anica ni vbadala
niti. To počenja kar pomni.
Mene je obogatila za mar-
sikaj. Spoznanju, da človek
daleč pride, če je vztrajen,
pri svojem delu neomžOen,
se je pridružilo novo: člove-
kovo življenje se lahko osmi-
šlja tudi v m^hnih stvareh,
na prvi pogled čisto vsakda-
njih, ki pa svojo dimenzijo
dobijo šele takrat, ko prina-
šajo srečo. Čeprav je stkana
iz niti vseh barv in včasih
oplemenitena z zlato.
Anica Žurman je po rodu
Savinjčanka, rojena pred
šestdesetimi leti v Preboldu.
Njeno družino je trgovska ži-
hca že dve leti po Aničinem
rojstvu pripeljala v Rogaško
Slatino. Mati je tu trgovala,
Aničin oče je meril moko v
mlinu.
Trgovski tradiciji se Anica
ni izneverila. Postala je tr-
govka, se zaposUla v Celju.
Nazadnje je stala za pultom
Merxove poslovalnice. Tej se
je izneverila šele po sedem-
najstih letih, ko je zaradi
obolele rioge morala v pokoj,
še prej pa na operacije.
Prvo je prestala kot tri-
nsustleten deklic, ki ni znal
mirovati. Nesreča s sankami
jo je prikrajšala za mnogote-
re užitke mladostnice. Pusti-
la ji je tudi posledice - od
takrat naprej je imela nogo
za nekaj centimetrov krajšo.
Bilo je hudo. Anica se je
zapirala v svoj svet, ki se ji je
v domišljiji odshkaval na ra-
zlične načine. Že v šoh je
spoznala skrivnosti vezenja,
a le tistega, najbolj prepro-
stega kvačkanja in pletenja.
Vse druge tehn ke se je Ani-
ca naučila sama. Voljo in
srhisel je podedovala po ma-
teri, ki je tudi v prostih uri-
cah ustvarjala marsik^lg.
Anica je svojo ljubezen
skrivala. Negovala jo je, bila
je samo njena. Zapirala se je
v svojo sobico in že kot otro-
ku ji je prišla prav vsaka cu-
njica, sleherna nitka. Če ni
bilo za kruh, za prejico je
moral biti denEU", zatrjuje
Anica in doda, daje bilo tako
tudi pozneje, ko je preživlja-
la še hujše čase. Nanje bi naj-
r^e pozabila, a k^ ko sočas-
no obhkujejo tudi človekov
značaj. Aničin je jeklenel.
Po dv£usetih letih službe
so Anico invalidsko upokoji-
h. Že takrat je bila invahdni-
na pičla, zd{\j je še bolj. Pre-
jema 22 tisoč dinarjev, kar je
premalo, da bi spodobno ži-
vela. Zato ji njena ljubezen
do vezenja pride tudi prav.
Prodna vezene bluzice, sa-
mo letošnjo sezono jih je zve-
zi a okrog šestdeset.
Vse pa ni naprodaj in niko-
li ni bilo. Tako kot se ne od-
poveš lastnemu otroku, tako
se j^nica ne more ločiti od
svojih raznobarvnih prtov,
izvezenih v različnih tehni-
kah. Vsi po vrsti so unikati
in Anica jih da »na svitlo« le
ob razstavah. Pred leti je
skupaj s člani društva upo-
kojencev razstavljala v Mu-
zeju revolucije, letos je imela
samostojno razstavo v Pi-
onirskem domu. Veliko nje-
nih del je raztrošenih po sve-
tu, po vseh petih kontinen-
tih. Za te Ajiica ni prejela
plačila, raje vidi, da njeni iz-
delki delajo čast naši domo-
vini.
Na kaj je Anica Žurman še
ponosna? Na dve svoji hčer-
ki, Metko in Valerijo, ki s po-
klicem trgovk ohranjata tra-
dicijo svojega rodu. Obe je
Anica naučila tudi vezti, a
delatavse drugo kot njuna
mati. Če onidve vezeta v mo-
dernih tehnikah, tapiserijah
in se poskušata v štetju križ-
cev, ostaja njuna mati pri
klasiki, pri vezenju, ki bo slej
ko prej tonilo v pozabo. Pre-
več vbodov terja, predolge
so ure, ki jih za take vezenine
potratiš. Prinašajo le osebno
zadovoljstvo, denarja prav
nialo. Dostikrat izpolnijo tu-
di praznino, ki se naseli v sr-
cu in duši. Anico bogatijo in
ji življenje krojijo tako, da
zastavljenih ciljev nikoli ni
konec. To je tudi mik ustvar-
jalriosti, kajti kar ustvarja
Anica je kreativnost svoje
vrste. vSamorastniška je in
zato tudi pristna.
ZDENKA STOPAR
FOTO: EDI MASNEC
Vsa razkosana,
v prah poteptana
čudežna vezenina!
Naskrivaj jo poberem,
jo s solzami operem,
skrbno jo zvijem,
si v nedra jo skrijem,
ob njej se grejcm,
se jočem, smejem,
jo božam, se tešim,
da v bodočnost jo rešim.
(Oton Župančič: Vezenina)
Anica: »Moje vezenje me
spremlja vse življenje. Lah-
ko rečem, da brez tega bobi--
ja ne bi mogla več živeti. To
je strast, ki se človeka pola^i;
sti, jo teši na vse načine, ga
objema in nikakor ne popu-
sti. Ko mi zmanjka vzorcev,
jih iščem v naravi, najdem v
listju, cvetju in tudi v vsako-
dnevnih stvareh, katere me
obdajajo. Jedilno garnituro
sem si izvezla na ta način, da
sem prerisala vzorec iz porš
celana in nastal je komplet.
Vsedem se na klop v parki|-
in opazujem hstje in njegovg
barve. Poberem ga, pobrl
skam v glavi in že si ustval
rim motiv, ga narišem in iži
vezem. Veliko moram risati,
čeprav v osnovni šoli nisem
bila dobra v risanju, nikoli
nisem imela odlično. Pri ve-
zenju mi dela fantazija, to je
še dobro, ker se pa vse le ne
da narisati potem ustvarjam
kar sproti. Včasih se muham
z barvami, dostikrat jih spro-
ti kombiniram. *
»a domača gasilska cisterna
Iramaršek jo je sestavil Iz starih tovornjakov v 542 urah
Iroljna gasilska društva se v teh
[dobivajo le skromne dotacije za
fc, večkrat znajdejo pred nerešlji-
tvami, ko bi se ji rada nabavila
Ha in druga sredstva za gašenje.
Sel in okoliških zaselkov v šent-
iud pa so se znašli in zelo poceni
Sisteme. Res pa je, da to ne more
>t za ostala gasilska društva, saj
isi ne moreš najti mojstra kot je
Ifan Kramaršek iz Primoža l/a.
5nje gasilsko društvo je večkrat
gasiti požare v okohških hribovi-
ih, kjer seveda ni hidrantov, pa
ih vodnih virov. Zato so gasilci
iriišljaU o cisterni. Ker pa so sred-,
'dobijo za delo, zdaleč premajhna
strošek, so se odločih, da bodo
i^edih kar sami.
'prav smo se sprva zmenili, da bo-
^0 narodih v šentjurskem Komu-
tnem podjetju, kjer sem tudi za
Jravi Ivan Kramaršek, ki je že 15
■Sa gasilskega društva. »Ko je to
*do, sem se odločil, da bom tvegal
.'otil dela.«
izkušenj mu res ni manjkalo,
[ej let delal v ZRN, kjer je sestav-
•fije tovornjakov. Ko se je vrnil, je
^ ^asa obrtniškem delavnico in
zahtevnih kleparskih in me-
^ del, ki so jih odklonile veliko
^■?^ljene delavnice. Toda vsem
^^^m navkljub se Ivan ni znašel v
^ Vseh drugih predpisih, tako da
obupal in se zaposlil v KOP
J° l^upili že odslužen vlačilec za
^^fjev. Cisterno so za majhne de-
f^a odpadu, potem pa narodih
s celjskim Zavodom za požar-
' Kjer so imeli v nesreči precej
cisterno, ki so jo nameravali
■^skladišče mazuta. Gasilci iz Sel
ij)'°nli za zamenjavo, saj je bila
^ 6rna še dovolj dobra za mazut,
(j^jl^^lrebovali nekoliko boljšo za
'^i smo jo dobih, je bila precej
, ^- saj drugače bi jo v Celju sami
Pfavi Ivan Kramaršek. »Kljub
temu sem se lotil dela, čeprav je bilo napor-
no in nevarno, ker sem moral znotraj cister-
ne delati z dvema hidravličnima naprava-
ma in vsaka je imela potisno moč 15 ton.
Samo manjša neprevidnost, pa bi bila ne-
sreča tu...«
Šentjurski SIS za požarno varnost je pri-
speval še črpalko, na KOP-u pa so dobih
nekaj starih karoserij, ki jih je Ivan razrezal
in zvaril. Potreboval je 542 ur, daje sestavil
cisterno in da so jo že lahko pokazali na
nedavni slovesnosti ob otvoritvi novega ga-
silskega doma v Selah.
»Ljudje so si jo z zanimanjem ogledova-
li,« pravi ponosno Ivan Kramaršek, ki ne
skriva veselja nad opravljenim delom, saj
praktično ni imel nobenih načrtov za cister-
no in je delal le po svojem redko zmotlji-
vem občutku, kako bi morala taka stvar
delovati. Tudi komandni pult za črpalko je
sestavil po svojih načrtih, pomembno pa je,
da vse skupaj učinkovito deluje. Nek^ je
sicer še težav, ker ne morejo nabaviti neka-
terih manjših delov. Trgovine so pač slabo
založene s tovorstnimi rezervnimi deli. To-
da v društvu imajo sposobne ljudi, ki mar-
sikco izvrtajo. Tako n^ bi cisterno že v na-
slednjih dneh odpeljah v Ljubljano na »A«
test in jo potem registrirah. Ivan je popol-
noma prepričan, da bodo »A« test opravili.
Gasilci bodo tako za precej majhne de-
narje in 542 ur dela dobili cisterno, ki je
vredna približno 7 milijonov dinarjev. Ne-
kaj so se pogovarjah tudi o nagradi za delo,
toda o tem Ivan že govori bolj sramežljivo.
Finance niso njegovo področje. Njegovo
veselje je v delavnici, kjer preživi cele dne-
ve in tudi noči, da že tudi žena včasih godr-
nja. V mislih ima še kup strojev, ki n^j bi jih
naredil. Najprej, pravi, da bo se lotil stroja
za okopavanje, s katerim bo mogoče delati
tudi na večjih strminah. Enkrat je nekaj
takšnega že naredil za nekega naročnika in
stvar je dobro delala. Sedaj bo stroj še ne-
koliko izboljšal. Ves je v novih načrtih, zato
niti ne razmišlja preveč o ponudbi njegove-
ga prejšnjega delodcualca v ZRN, ki ga spet
vabi v tujino; njegovim letom navkljub in
pomanjkanju delovnih mest v tej državi. Za
Ivana je to samo priznanje, da je njegovo
delo cenjeno. Žal v tujini boj kot prinas. ..
SREČKO ŠROT
Sam pridobiva
semena zelenjave
Paradižnik, ki ga ima v rokah 12-letni Matej Brenko iz
Vojnika, tehta okrog 90 dekagramov in ne bi bil nič poseb-
nega, če ne bi zrasel iz semen, ki jih je Matej sam vzgojil.
Večino prostega časa prebije na vrtu med svojo zelenjavo.
Najprej je samo pomagal mami, nato pa mu je dala košček,
ki je samo njegov. Na njem ima solato, peteršilj, redkvico,
paradižnik, vse pa je zraslo iz semen, ki jih je sam pridobil.;
Najprej je poskusil, če seme vzklije v cvetličnem lončku, |
nato pa ga je prenesel na vrt. Da je njegovo vrtnarjenje
uspešno, kažeta paradižnika z njegovega vrta. Pravi, da je
vse skupaj samo hobi, ki nima z njegovimi poklicnimi načrti
nobene zveze. Je pa vsekakor koristen.
FOTO: EDI MASNEC
18. STRAN - NOVi TEDNIK
10. OKTOBER 1985
Počitniški pripetljaj
Med počitnicami sem bila pri
sorodnikih. Kmalu po kosilu
smo spravili seno in ga odpeljali
domov. Toda zvečer, ko je bilo
treba k počitku, se nismo mogli
odločiti, kam. Imeli smo na izbi-
ro: spati v senu ali v postelji.
Kmalu sem se odločila, da bom
spala na senu. Tudi oba sestrica
sta se mi pridružila. Komaj smo
zaspali, me je mlajši zbudil z jo-
kom, da pojde k mami in očetu.
Morala sem zbuditi starejšega se-
strica, ki ga je pospremil do vrat.
V tistem trenutku je strašansko
počilo, sestric je bil z vso naglico
pri hišnih vratih in je skočil no-
ter. Tako sem ostala sama na se-
nu. Ponoči sem se pogosto zbuja-
la, ker me je zeblo, kajti zbrcala
sem odejo s sebe.
Zgodaj sem se zbudila. Ves
dan sem se postavljala pred se-
stričem, ki je ponoči ušel s se-
nika.
DARJA JESENIČNIK, 6. a
OŠ 3. bataljon VDV
VITANJE
Kaj se lahko zgodi
gospodinji
Moja znanka je kuhala kosilo.
Opazila je, da nima rezancev za
juho, zato je poslala svojega mo-
ža in sina v trgovino.
Stopila sta v trgovino in izbira-
la med različnimi vrstami rezan-
cev. Končno je sin rekel: »Kupi-
va te. Ti so dobri!«
In res sta jih kupila. Prinesla
sta jih domov in odložila na mizo.
Moja znanka je v lonec precedila
juho in začela vanjo vsipavati re-
zance. Zdelo se ji je, da jih je
malo, zato jih je še dodala. Toda
groza' Čez nekaj minut to sploh
ni bila več juha. ampak nekaj po-
lenti podobnega. Znanki je bilo
nerodno, saj je imela na kosilu
tudi zidarja.
Zapomnila pa si je, da se mora-
jo rezanci prej posebej skuhati
ali pa jih je treba dati v juho
manj, ker se pri kuhanju zgostijo.
BERNARDKA MESTTNŠEK, 6.
b
COŠ Fran Roš
CELJE
Pobiranje krompirja
Komaj sem čakala dan, ko smo
pobirali krompir. Ko sem prišla
iz šole. sem. se zelo hitro preoble-
kla in najedla. Pohitela sem in
sedla na kolo. Odpeljala sem se
na njivo. Pomagali so tudi sose-
dje. Nzoprej sem tako hitela, da
so m.e že bolele roke. A kmalu so
me vsi prehiteli. Pobirala sem
počasi. Se bolj tečno je bilo, ker
sem morala majhen krompir me-
tati v eno košaro, velikega pa
spet v drugo košaro.Krompir
smo pobirali tri dni. Imeli smo ga
veliko njivo.
Veliko smo ga že prodali. Ma-
mica mi je rekla, da sem bila
pridna. Zelo sem vesela, ker me
je mamica pohvalila.
SIMONA GORINŠEK. 4. b
OŠ Dušana Jereba
SLOVENFISE KONJICE
To sem jaz
Ime mi je Mateja, pišem se Vr-
bek. Rojena sem 26. junija 1972 v
Mariboru. Hodim v 7. razred.
.Zjutraj vstanem ob šestih. Vozim
se s kombijem. V našem razredu
je deset učencev. Sošolci so do-
bri do mene. jaz pa do njih. Ima-
mo zelo prijetno tovarišico. Ime
ji je Milena, piše se Knez. Doma
je v Celju. Rada imam vse pred-
mete, najraje pa imam prosti čas.
Domov pridem ob petnajsti uri.
Doma imam; sestro, brata, ma-
mo, ata in stara mamo. Sestra je
stara tri leta. brat hodi v osmi
razred v Loče. Mama je gospodi-
nja. Ata dela v Slovenski Bistrici
v tovarni EMI.
Sestri je ime Martina, bratu
Zvonko. atu Alojz, mami Pavla
in stari mami Marija. Im.amo no-
vo hišo. Vseh prostorov še nima-
mo urejenih. Imamo kmetijo, ži-
vino in precej strojev. Ko bom
končala osnovno šolo, bom nada-
ljevala šolanje ali pa bom šla v
službo.
MATEJA VRBEK, 7. r
OŠ Pohorski odred
SLOVENSKE KONJICE
Vsako leto znova
Jesen.
Zveni sanjavo in pravljično.
Žuljave roke trudnega kmeta, ki
se muči na svoji zemlji za vsak-
danji kruh. Osamljena siva star-
ka, ki se poteka po blatni poti,
sama, vsa zgubana in upognjena
pod bremenom svojih let. Obar-
van gozd, ki šelesti tako pravljič-
no, kot da skriva v sebi stoletne
b^ke, ki jih je videl in vabi:
»Ustavi se, prisluhni, povedal ti
bom...«
Vabeče in prijazno šelestenje
in od časa do časa bučni veter, ki
spremlja ritem jeseni, te prevza-
meta. Le zakaj se ne bi ustavil in
za hip pokramljal s starim goz-
dom, ki se jeseni postai^ še za
eno leto ... za eno bajko več ...?
To so besede, ki mi preblisnejo
glavo ob besedici jesen. Zjutr^
se po dolini prepredajo rahle me-
gle. Zdi se ti, da vidiš, da se od
zemlje kadi. Ne, ne kadi se. pre-
pletajo se le megle kot pajčevina.
Prevzame me občutek, da imam
v sebi toplo, vlažno cunjo, ki me
nekaj časa greje in mi daje prijet-
no toplino. Potem se naenkrat
ohladi in tedaj me zebe, zebe.
Vlažna, mlačna krpa, ki postaja
vedno bolj hladna, se mi lepi na
golo, toplo telo. Zahteva, da moje
telo greje njo.
Da, to je tisti občutek, ki me
prepoji, ko gledam ta prizor. Od
zemlje se kadi, kot da bi hotela še
oddati toploto, ki si jo je nabirala
čez polttje in pomlad. Zdaj je ne
potrebuje več. Le zakaj?
Zdaj mora mirna in spokojna,
popolnoma prazna, brez življenja
pričakati led m mraz. Mora se
samovoljno predati mrazu, ki jo
bo razdelil na m^rzle grade po ka-
terih bodo škrtali škornji kakega
človeka, ki bi se umaknil na to-
plo, varno in udobno zavetišče.
Zemlja, ki je jeseni obilno rodila,
se bo umirjeno predala.
Spreh^am. se po gozdu, ki
mre. Zahajajoči žarki, topli, svet-
li mi dajejo upanje v nekaj. Po-
tem žarki kar naenkrat izginejo
in toplote je konec. Kmalu bo
tema, pomislim, zapihal bo mrzel
veter. Zavijem se v plašč, ga pri-
žemam k sebi in kljubujem ve-
tru. Obraz mi spreleti nasmeh:
Kako rt?pa in čarobna je jesen!
Vsako leto znova se mi obudi
ta občutek v gozdu, na zamrzli
zemlji, v toplem, mračnem ko-
tu ... Vsako leto znova ...
OLGA JEZERNIK, 7. a
OŠ Vera Šlander
POLZELA
Konjske dirke
že drugo leto sem. član konje-
niškega kluba Merx Celje. Včla-
nil sem se, ker imam rad konje in
sem si želel jahati. V klubu imajo
poleg konj ponija z imenom Še-
herezada. Največkrat jaham po-
nija, včasih pa me posadijo na
konja.
Prejšnjo nedeljo smo imeli dir-
ko. Ponosen sem, da sem poma-
gal na pripravah. Prišli so konji
iz vse Slovenije. Naši so zmagali
dvakrat.
MIHA BARBARIC
OŠ I. celjske čete
CELJE
Ekskurzija
Učenci sedmega in osmega ra
zreda smo si v petek, 20 septem-
bra, ogledali Obrtni sejem v Ce-
lju. Prevoz in vstopnice nam je
plačalo Obrtno združenje Šmarje
pn Jelšah.
Niyprej nam je predstavnik
sejma povedal nekaj besed o sej-
mu, nato smo si ogledali barvni
film o obrtništvu v Škofji Loki.
Skupaj smo si ogledali še obrt-
niško ulico, potem pa smo šli v
halo, kjer so bili razstavljeni iz-
delki različnih obrtnikov. Po
ogledu se nas je večina zapodila
k vrtiljaku in avtomobilčkom.
Kdor je hotel, si je lahko ogledal
tudi »zid smrti«.
Ker je čas hitro minil, smo mo-
rali spet oditi domov.
ALENKA BREČKO, 8. r
OŠ Tončke Čečeve
LESICNO
Osvojili smo drugo
mesto
Pri pouku telesne vzgojo smo
izvedeli, da bo na Polulah tekmo-
vanje na poligonu. Tekmovala
naj bi tudi naša šola. Odločili
smo se, da se bomo potmdili. za-
to smo pri uri telovadbe pridno
vadili.
Postavili smo poligon, začeli
smo z vajami, potem pa je šlo
zares. Pet iz našega razreda se
nas je spoprijelo z ostalimi razre-
di. Osem nas je bilo izbranih za
tekmovanje na Polulah.
Ko smo prišli v Celje, smo bili
sprva razočarani, ker smo z.agle-
dali drugačen pohgon, tekmovati
pa smo m.orali s sedm.im in
osmim razredom. Nismo obupa-
li. Na vrsti smo bili drugi. Korajž-
no smo stopili na start in potem
tudi hitro delali. Če ne bi bilo
koša, bi bili lahko prvi, tako pa
smo se uvrstili na drugo mesto.
Tudi tega smo bili veseli. Komaj
smo čakali, da pridemo na šolo.
kjer smo se pohvalili, pokazali
priznanje, nato pa hitro z veselo
novico stekli domov.
Takšnih tekmovanj si še želim
doživeti, saj pregovor pravi, da ni
pomembna zmaga, važno je so-
delovati.
NATALIJA
PODJAVORŠEK, 5. b
OŠ FRANKOLOVO
Kako sem preživela
konec tedna
Sobota:
Zjutraj, ko sem vstala, sem se
umila in oblekla. Šla sem z ma-
mico v Šentjur. Tam sva kupili
cokle. Zraven je šla tudi moja te-
ta. Tudi ona je kupila cokle. Ko
so šli nazaj, sem bila ves dan pri
teti. Teta ima tudi dva sina in eno
hčerko. S sestrično sva se igrali.
Nedelja:
Zjutraj, ko sem vstala, sem se
oblekla in pazila na sestrico. Pri-
šla sta stara mama in deda na
kosilo. Šla sem k prijateljici Ha-
ni. Tam sva se igrali. Potem sva
šli na dvorišče. Šli sva k meni in
nato je ona morala iti k babici.
Jaz sem se kopala in peljala se-
strico na sprehod. Ko sem prišla
s sprehoda, sem napisala ostalo
nalogo, nato sva šli z mamico v
Zadobrovo k orni. Ko sva prišli
nazaj, smo jedli večerjo in jaz
sem šla spat.
HELENA TKALER, 3. d
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Pri telovadbi, Narisala: DIJANA LUŠANC, 3. d, OŠ Ivan Kova-
čič-Efeaka^CEUE ^   „ . .
Gorenje - GLIN Nazarje
delovna skupnost skupnih služb
obiavija
na podlagi določil Statuta in sklepa delavskega
sveta Delovne skupnosti skupnih služb prosta dela
in naloge z reelekcijo, in sicer:
1. Vodja prodaje
2. Vodja nabave
3. Vodja splošno-tehničnih zadev
4. Vodja planiranja proizvodnje
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še naslednje:
pod 1. - visokošolska izobazba - ekonomske ali
komercialne smeri in 4 leta delovnih izkušenj
pod 2. - višješolska izobrazba - ekonomske, komer-
cialne ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušeni
pod 3. - višješolska izobrazba - tehnične smeri in 4
leta delovnih izkušenj
pod 4. - višješolska izobrazba - tehnične smeri in 4
leta delovnih izkušenj.
Rok prijave je 15 dni po objavi.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spre-
jema Kadrovski sektor Gorenje - GLIN Nazarje,
63331 Nazarje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po
končanem postopku.
Atkina zanka
Atka praznuje rojstni dan. Njena mama je
za vsakega od povabljenih prijateljev in za
Atko kupila po dve tortici. Vendar dveh
prijateljev ni bilo, zato je vsakdo lahko poje-
del tri tortice. Koliko prijateljev je povabila
Atka?
Pri rešitvi upoštevaj, daje tudi Atka^dobila dve oziroma
tri tortice! Dopisnico, na katero si napisal rešitev, pošlji do
torka, 15. otkobra 1985 na NOVI TEDNIK. Trg V. kon-
gresa 3a, Celje. Izžrebali bomo nagrajenca tovane AERO.
V prejšnji številki ste morali števnike prestaviti tako, da
ste dobili takšne naslove SLUGA DVEH GOSPODOV
(Goldoni) TRIJE MUŠKETIRJI (Dumas) in DESETI
BRAT (Jurčič). V oklepajih so napisani avtorji^ del.
Nagrado za pravilno rešitev pa je žreb dodelil: Igor Župa-
fiec. Trg svobode 13, 68290 Sevnica. ..     ......j
^0. OKTOBER 13B5
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Hotel Dravinja odpira irraia
00 močni podpori konjiškega združenega dela
v Slovenskih Konjicah bodo jutri
(,dprli težko pričakovani hotel, s ka-
terim delovna organizacija Dravinj-
jlij dom zaključuje svoj srednjeročni
program razvoja za obdobje 1981-85.
jjaložbo hotela pa so zastavljali kar v
jveh srednjeročnih obdobjih in jo tu-
ji referendumsko dvakrat speljali,
po dokončnem dogovoru z združenim
jeiom, ki je izdatno priskočilo na po-
pioč, zlasti Konus, so lani spomladi
položili temeljni kamen za nov hotel
^bDravinji.
Želja Konjičanov, da bi imeh hotel,
sega v preteklost za dve desetletji, ko
je je pisalo in govorilo, da bodo v Slo-
venskih Konjicah začeli graditi hotel,
fjlcrati s hotelom pa so v Slovenskih
Konjicah začeh urejati kompleks Tito-
vega trga, kar vodi poseben odbor za
ureditev jedra Konjic, pri čemer ne gre
samo za regulacijo Dravinje temveč
tudi za ureditev čistilnih naprav, v na-
daljevanju pa je predvidena izgradnja
Konusovega poslovnega objekta. Vse
to pomeni, da je konjiški hotel Dravi-
nja postavljen v lep iti urejen ter čist
ambient in da bo zato toliko bolj pri-
vlačen domačemu in tujemu gostu. Z
odprtjem hotela pa dobivajo tudi Ko-
njičani. na čigar pobudi je pravzaprav
hotel zrasel, možnost drugačnega nači-
na življenja v zabavnem in kulturnem
smislu. Delavci Dravinjskega doma se
dobro zavedajo velike odgovornosti
pred katero so postavljeni z novo na-
ložbo: predvsem želijo biti dobri go-
stinci.
Naložba, vredna 190 milijonov din je
vsekakor prevelik zalogaj za Dravinj-
ski dom, zato je ob združenem delu v
finančni konstrukciji, s krediti, stro-
kovno in moralno podporo veliko pri-
pomogel SOZD IVIerx, pod čigar stre-
ho je tudi Dravinjski dom Slovenske
Konjice.
Združeno delo pa je podpisalo samo-
upravni sporazum in je formiralo po-
slovni odbor, ki bo tudi kasneje bdel
nad ekonomičnostjo hotela. Kajti tež-
ko je pričakovati, da bi hotel s 60 ležiš-
či, ki še ni afirmiran, že na samem
začetku posloval rentabilno, kljub na-
porom vseh zaposlenih. Zato so se že v
začetni fazi dogovorih, da bo odbor
sovlagateljev v gradnjo hotela deloval
še tudi po odprtju hotela najmanj dve
leti. To pa je tudi obdobje, ko bo hotel
že lahko »stopil na lastne noge« in se
ekonomsko pokrival. Do tega časa pa
bo bržčas pomoč, strokovna in finanč-
na, še potrebna. /
Lani spomladi so na gradbišču v Slovensicih Konjicah zaropotali gradbeni stroji. Dravinjski dom je začel graditi hotel,
na katerega so Korijičani čakali dolga leta in se zanj izrekli tudi s samoprispevkom. Ko je na pomoč z izdatnimi
finančnimi sredstvi pristopilo še združeno delo, je hotel kmalu zrastel iz tal. Odprli ga bodo jutri ob 16. uri.
^ote/ Dravinja ima: narodno restavracijo, pivnico, teraso, pensionsko restavracijo, prireditveno dvorano. Vsak petek in soboto bo ples, disco bo odprt ob petkih od 20. do 24. ure m
iiobotah od 20. do 01. ure. Klub »D« pa vsak dan od 22. do 02. ure. Stregli bodo tudi hrano, ob ponedeljkih pa bo klub zaprt.
V Dravinjskem domu, tozdu turizem in gostin-
stvo, so si zastavili dolgoročno vizijo razvoja
turizma v kraju. Hotel, ki so ga zasnuli pri Razvoj-
nem centru Celje, gradil pa gaje konjiški Ingrad, je
zgrajen tako, da se kar najbolje vklaplja v celotno
podobo Slovenskih Konjic. V njem je klasična
rastavracija z 80 sedeži za penzionske goste in
ostale, prireditvena dvorana z 200 sedeži, narodna
restavracija, ki je opremljena v posebnem št^er-
skem stilu in tudi prilagojena ponudba. V pivnici
bodo ponujali specialitete, ki jih v drugih, podob-
nih objektih te kategorije ni. Vabljiv bo tudi nočni
lokal, s^ bo odprt vsak dan do dveh ponoči in kjer
bodo ob pijači ponudili tudi narezke. Ob petkih in
sobotah bodo v discu prišli na svoj račun mlajši
gostje. Skratka - novi hotel Dravinja v Slovenskih
Konjicah si bo prizadeval na področju turizma in
gostinstva zapolniti vrzel v ponudbi ostalih v druž-
benem in privatnem sektorju. Ponudbo bodo razši-
rili na tisto strukturo gostov, kije doslej malo zaha-
jala v lokale ali celo nič. ,
To bodo lahko dosegli le z dobrimi kadri, se zave-1
dajo v Dravinjskem domu. Permanentno izobraže-j
vanje kadrov je le eden od načinov, kako nenehno!
izboljševati ponudbo in pridobivati nove goste. Že
letos so poslali nekaj osebja na izpopolnjevanje v
hotel Esplanade v Zagrebu, kar se bo gotovo odra-
žalo v_£onudbi v domačern hotelu.
Dravinjski dom '\
Slovenske Konjice)
se zahvaljujem vsem, ki so
kakorkoli pripomogli k izgradnji hotela
Dravinja in čestita
vsem delovnim ljudem,
občanom in gostom
ob občinskem prazniku.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
10. OKTOBER 1!
Kovinar v korak s časom
Prve stopinje tudi na zalttevnem tujem trgu
v delovni organizaciji Kovinar Vitanje, kjer združuje delo 95
delavcev, so v tem letu zgradili nove proizvodne prostore za
flnalizacijo odkovkov in odlitkov. Sodobna proizvodna hala
meri 450 kvadratnih metrov.
Ker se v Kovinarju nenehno trudijo stopati v korak s časom,
snujejo tudi nove programe, katerih proizvodnja naj bi stekla že
v prihodnjem letu. Posebej pomembno pa je, da bodo ti pro-
grami izvozno usmerjeni, kar obeta Kovinarju nov razcvet.
Vitanjski Kovinar je eden najmlajših izvoznikov v konjiški
občini, saj so iz obratov v Vitanju in Polskavi letos začeli izvažati
v tujino odlitke in odkovke. Prav tako so na tuje tržišče letos
prvič poslali nekaj čez sto hidravličnih prež.
Glavni proizvodni program Kovinarja so odkovki, odlitki
barvnih kovin in izdelava prež. Tržišče so si poiskah po vsej
Jugoslaviji. Tesno so povezani s fakulteto za strojništvo v Ljub-
ljani, a so oprti tudi na domače znanje. Zaposlenost so letos
povečali za 4 odstotke, v strukturi zaposlenih pa prevladujejo
priučeni delavci, ki prihajajo na delo v glavnem iz domače
krajevne skupnosti.
Ker je jesen in čas trgatve, bo za marsikoga zanimiv podatek,
da v Kovinarju Vitanje izdelujejo mehanične in hidravlične
preše in da so izdelali tudi novo prešo na elektro pogon, za
katero se zanimajo zlasti tuji kupci. Na leto naredijo približno
pet tisoč preš. Ugodni rezultati ob 9-mesečju so spodbudni in
kažejo na Kovinarjevo pravo usmeritev.
Delavci Kovinarja Vitanje in obratov se pridružu-
jejo čestitkam ob prazniku občine.
Konjiški graditelji
Kongrad gradi tudi v drugili občinaii
Konjiški Kongrad se s
svojim delom največ pojav-
lja na gradbiščih v domači
občini, pa tudi izven nje. Le-
tos so delavci Kongrada
med drugim vložili veliko
naporov, da so do roka ob-
novili kulturni dom v Vita-
nju, kjer bo v soboto osred-
nja slovesnost ob prazniku
občine Slovenske Konjice.
Med pomembnejša dela, ki
so jih opravili letos, pa gre
šteti tudi prizidek k osnovni
šoli Loče in hladilnico, ki so
jo postavili v Novem mestu v
velikosti 70 x 40 metrov in z
zmogljivostjo 3000 ton, z vse-
mi pripadajočimi objekti,
parkirnimi prostori in zeleni-
cami. Objekt bodo predali
novomeški občini ob občin-
skem prazniku, konec ok-
tobra.
V Kongrada je že začel da-
jati prve pozitivne rezultate
novi prijektivni biro, ki so ga
v kolektivu že dolgo pogre-
šali.
Loški šolarji so vedre volje. Dobili so lep, sodobno urejen prizidek k šoli.
Ob tej priložnosti de.
lavci Kongrada še pose~
bej čestitanja vsem de-
lovnim ljudem in obča-
nam konjiške občine,
kakor tudi poslovnirr]
partnerjem.
Comet od brusov do strojev
Stroja Hobby in Corex 4 sta ponos tozda SIV
Tja v leto 1958 segajo zametki današnje delovne organi
zacije Comet iz Zreč. Slovenska kovaška industrija jt
tedaj potrebovala brusne segmente in tako je pred več ko
četrt stoletja začelo trnovo pot osem delavcev. Njihoi
trud je hitro obrodil sadove. Proizvodnja je stekla, \
Cometu so začeli razvijati nove tehnologije in zaposlovati
vse več delavcev. Po ustanovitvi prvih tozdov se jf
Cometu pripojila tudi loška opekarna in nedavno teg«
tudi 8. mart iz Ade v Vojvodini. Tako ima danes Comet
šest tozdov, delovno skupnost skupnih služb in nekaj
manj kot 900 zaposlenih.
Rezalka, ki jo izdelujejo v tozdu Coflex še vedno pred
stavlja glavni proizvod, v tozdu Comag izdelujejo umetni
bruse v magnezitnem vezivu, v Coneku izdelujejo dolo
mitno moko za steklo in pridobivanje surovin za bruse. No\
proizvod te temeljne organizacije je higienski posip za malf
živali. V Ločah je iz nekdanje opekarne nastal tozd Cotim
ki skuša narediti čimveč steklene armature za bruse.
Strojegradnja in vzdrževanje - tozd SIV je poleg tega, d:
za druge tozde opravlja vzdrževalna dela, specializiran a
izdelavo brusnih in rezalnih strojev za obdelavo kovin ii
nekaterih nekovinskih materialov. Tokrat vam to dejavnos
posebej predstavljamo.
Tozd SIV je. poleg Ade v Vojvodini, najmlajši Cometo'
utrinek. V štirih letih se je razvil iz nekdanje mehaničn
delavnice v tretji največji tozd delovne organizacije, z 8
zaposlenimi. Comet je zelo znan kot proizvajalec brusov
manj pa po svoji dejavnosti kot je strojegradnja, čeprav j<
kot na dlani, da vsaka proizvodnja, da nemoteno teče
potrebuje ob sebi še spremljajoče dejavnosti.
Delo v tozdu SIV je usmerjeno v proizvodnjo strojev it
naprav posebej narejenih za proizvodnjo v ostalih tozdih
kajti visoko produktivnih strojev za proizvodnjo brusov <
svetu ni moč kupiti in v proizvodnjo strojev in naprav n'
katere se brus montira.
Tržišče se tozdu SIV vse bolj odpira po vsej Jugoslaviji i)
delno tudi v tujini. Del opreme izvažajo tudi na Malto, kje
ima Comet tovarno brusov. Vso opremo v tovarni na Malt':
kjer je zaposlenih 20 delavcev, so naredili in montiral"
delavci tozda SIV. Za svoj nadaljnji razvoj potrebujejo noV
strokovnjake, predvsem strojne in elektro inženirje.____^
StrojHobbyjenamenjen širokemu krogu ljudi, ki se ljubi-'
teljsko ukvarjajo z obdelavo lesa, kot je struženje, bruše-
nje orodij, ostrenje žag in podobno. Razvili so ga delavci
tozda SIV sami. Delavec na fotografiji je Simon Ulčar iz
prototipne delavnice, ki je tudi inovativno veliko prispe-
val k nastanku tega stroja. Stroj je nastal letos, v prodaji
pa bo prihodnji mesec. Z vsemi priključki vred bo veljal
okoli sto tisoč dinarjev. V enem letu bodo v SIV naredili
1000 strojev z imenom Hobby.
Obnove betonskih in asfaltnih tlakov so brez strojev
težke. Stroj Corex 4 pa omogoča enostaven razrez beton-
skih in asfaltnih površin. Je naslednik stroja Corex 3, kije
moral biti vezan na elektriko. Zdajšnji pa ima lasten
rezervoar in diesel motor. Tudi Mladen Majcen je eden od
soavtorjev stroja. Na fotografiji vidimo rezanje asfalta pri
polaganju telefonskega kabla čez cestišče. Poškodba
cestne površine je z uporabo tega stroja minimalna, v SIV
predvidevajo, da bodo na leto naredili 50 strojev Corex 4.
fl OKTOBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
2 ^« 4i<^ih»%^^.
2;0/iro sodelovanje z združenim delom v občini
Elektro Radio Sloven-
ske Konjice sodeluje kot
servis na področju elek-
(rostikalnih in montaž-
nih naprav s številnimi
delovnimi organizacija-
mi v konjiški občini: ta-
ko z Uniorjem iz Zreč,
Konusom, Lipom, Kon-
gradom, Ingradom in
ostalimi.
Posredno, preko Ko-
gtroja, pa gredo izdelki iz
Elektro Radia tudi v
izvoz.
Kolektiv Elektro Radia,
Ici je lani praznoval dve
desetletji obstoja, si je že
pridobil sloves in veljavo
in je prešel iz čiste servis-
ne dejavnosti na proiz-
vodnjo končnih naprav in
instalacij. Do konca leta
delavcem Elektro Radia
Slovenske Konjice ne bo
zmanjkalo dela, zmoglji-
vosti pa imajo delno zase-
dene že za prihodnje leto.
Pri Elektro Radiu je za-
poslenih 60 delavcev.
Med njimi je največ elek-
trotehnikov za šibki in ja-
ki tok, to pa je tudi kader,
ki ga najbolj potrebujejo.
Čeprav je kolektiv maj-
hen, je za delo dobro stro-
kovno usposobljen, kar
niu daje garancijo za
uspehe tudi v prihodnje.
Stikalna naprava pri sušilnici usnja.
Delavci Elektro Radia Slovenske Konjice čestitajo
poslovnim partnerjem ter delovnim ljudem in občanom
ob 12. oktobru, prazniku Slovenskih Konjic.
Kruh, potice in rogljiči iz Rogie
Na dan prodajo dve toiil Izdelkov
Kdor jc kdaj okusil kruh
ali pecivo iz pekarne in
slaščičarne Rogla Sloven-
ske Konjice, se mu kasneje
nerad odpove. Kupci Rogli-
nih izdelkov vedo za prego-
vor: naj človek pol sveta ob-
teče, najboljši kruh se v Ro-
gli pečel
V Rogli se nenehno trudi-
jo, da bi svojo sicer zelo pe-
.stro ponudbo še izboljšali in
da bi dosegh še večjo kako-
vost izdelkov.
V Slovenskih Konjicah
imajo lepo urejene prodajne
prostore. Lokal je razdeljen
na štiri enote, ki so med se-
boj povezane. V Rogh proda-
jajo domala vsak dan okoli
2000 kilogramov pekarskih
izdelkov, 50 kilogramov ra-
zličnih domačih keksov in
1000 kosov peciva ter še 50
kilogramov rezancev, ali te-
sta za zvitke, drobtine itd.
V skrbno urejenem delu je
tudi prostor za minute oddi-
ha ob kavi, toplih napitkih in
enostavnejših jedeh.
V lokalu je mogoče dobiti
samo brezalkoholne pijače
in napitke, vendar bodo v
naslednjih dneh, na željo
obiskovalcev, začeli ob hrapi
točiti po 1 deciliter vina.
Delavci pekarne in slašči-
čarne Rogla Slovenske Ko-
njice pravijo: kdor pekar-
ske in slaščičarske izdelke
Rogla kupuje, je dobro in
varčuje, on čestitajo svojim
kupcem in vsem občanom
konji.ške občine ob praz-
niku!
Prodajalka Angela Višnar proda vsak dan tono in pol kruha. Ob sobotah pa dvakrat
toliko in povrhu še ničkoliko slaščic in peciva.
ftfmo s kakovostnimi izdelki je mogoče uspevati v izvozu
Usmeritev v izvoz je že vr-,
sto let ena izmed značilno-'
sti konjiškega lesno indu-
strijskega podjetja. Izvaža-
jo izključno na konvertibil-
no področje, kjer so zahteve
po kakovosti izredno viso-
lie, kjer so roki dobav stro-
10 določeni in kratki, kjer
^upci želijo palete izdelkov
t' majhnih serijah, ob tem
pa zaradi velike konkuren-
i!e cene niso ekonomsko
spodbudne. Visokim zahte-
vam je mogoče ustreči le z
res kakovostnimi izdelki, to
pa je tudi značilnost seda-
proizvodnje. Še bolj pa
1'seh razvojnih načrtov de-
lovne organizacije.
Letos so povečah količin-
ski izvoz pohištva, v katere-
ga je vgrajeno največ dela in
znanja, za več kot dvajset od-
stotkov. Večino so izvozili v
dežele zahodne Evrope, po
nekaj letih pa so ponovno
usmerili svoje izdelke tudi
na ameriški trg, ki se mu na-
meravajo bolj posvetiti v na-
slednjih letih. Čeprav izvoz
dohodkovno zaradi razkora-
ka med vhodnimi cenami in
doseženimi cenami na zuna-
njem tržišču ni dohodkovno
zanimiv, v tem času prodaja
na tuje predstavlja četrtino
celotne prodaje. Do konca
leta bodo izvozili blaga v
VTednosti preko milijarde di-
narjev.
Poleg pohištva so letos pri-
čeli izvažati v dežele zahod-
ne Evrope tudi vrata iz ma-
sivnega lesa in pričakujejo,
da bo njihova prodaja v na-
slednjih letih naraščala. Za-
radi močne konkurence na
zunanjih tržiščih so uvedli
tudi nekaj novih izdelkov,
predvsem iz programa
oprem za jedilnice in iz otro-
ških programov ter vrata iz
masivnega lesa.
Masivno pohištvo bo tudi
v naslednjih letih osnovni iz-
vozni izdelek. Njegovo proiz-
vodnjo nameravajo poveče-
vati, vendar je glavni pouda-
rek v kakovostni rasti proiz-
vodnje, ne pa v kohčinski.
Izvoz postaja vse bolj nuja
tudi zaradi težav pri prodaji
na domačem trgu, kjer se vse
bolj izrazito pojavlja močna
nelojalna konkurenca. Pro-
daja doma tudi sicer m pri-
vlačna, saj cene njihovih iz-
delkov zaostajajo za vhodni-
mi cenami.
Zahtevam po bolj kako-
vostni proizvodnji so podre-
jene tudi načrtovane naložbe
v prihodnjem srednjeroč-
nem obdobju, ki morajo za-
gotavljati surovinsko osnovo
ter omogočati kakovostno in
strukturno spremembo pro-
izvodnje. Predvidene spre-
membe ne bodo zahtevale
prostorske širitve, pač pa
vlaganja v tehnologijo in v
posodobitev zastarele stroj-
ne opreme. Pridobiti name-
ravajo visoko mehanizirano
opremo, primerno za izdelo-
vanje malega števila istovrst-
nih izdelkov, saj gre razvoj
lesne industrije v smeri
opuščanja velikoserijskega
ploskovnega pohištva eno-
stavnih oblik v izdelavo po-
hištva zahtevnih oblik v ma-
lih serijah ali celo v posa-
meznih izvedbah. V letih do
1990 pa bodo v Lipu poiskali
nove izdelke za delno preu-
smeritev iz čistega lesnega
programa. Te preusmeritve
načrtujejo dolgoročno.
Otroške posteljice in zibelke iz lesa bukve izdelujejo v
temeljni organizaciji Otroško pohištvo v Poljčanah, nekaj
pa jih izdelajo tudi v temeljni organizaciji Pohištvo v
Slovenskih Konjicah.
fiitura za opremo jedilnice je eden izmed značilnih Lipovih izdelkov.
Lesno industrijsko podjetje »Konjice« v
Slovenskih Knjicah s svojimi temeljnimi
organizacijami združenega dela »Pohištvo«
Slov. Konjice, »Stavbno pohištvo« Slov.
Konjice, »Zaga« Slov. Konjice, »Embalaža«
Slov. Bistrica, »Stavbno pohištvo« Oplot-
nica, »Otroško pohištvo« Poljčane,
»Kosovno pohištvo« Vitanje in »Stavbno
pohištvo« Polskava
čestita
občanom Slovenskih Konjic
ob skupnem prazniku.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
10. OKTOBER 198»
Tedni kulinarike v Tepanju
Ustavite se ob hitri cesti, v Petrolovi restavraciji
Restavracija Tepanje je ena
najnovejših Petrolovih ob-
jektov in je razdeljena v
dva objekta, ki stojita ob hi-
tri cesti Celje - Maribor pri
Slovenskih Konjicah.
Oba sta lepo urejena in ze-
lo prostorna, saj se v vsakem
od njiju lahko zbere 180 go-
stov na 120 sedežih in ob 60
stojiščih. Zunaj, na pokritih
terasah, pa je prostora še za
okoli 120 gostov. V Restavra-
ciji Tepanje so dobro poskr-
beli tudi za tuje goste, saj
imamo urejeno menjalnico,
ponudijo pa jim tudi izvirne
slovenske spominke.
Predvsem pa je Restavra-
cija poznana po odlični kuhi-
nji in po dobri postrežbi.
Med specialitetami so priz-
nane predvsem sladice, kot
na primer: sirova gibanica,
prekmurska gibanica iri
kremne rezine. K dobri hrani
se prileze tudi žlahtna kaplji-
ca. V Restavraciji Tepanje
med ostalimi pijačami radi
postrežejo tudi z domačimi
konjiškimi in bistriškima
vini.
Od 5. oktobra dalje začne
vsako soboto od 20. uri igrati
ansambel in večer ob glasbi
je toliko prijetnejši. V jesen-
skem delu ponudbe priprav-
ljajo že tradicionalne tedne
kulinarike. Od 19. oktobra in
do 13. novembra bodo dnevi
obarvani z zagorsko kuhinjo,
od 8. novembra do 11. no-
vembra bodo gostje v Petro-
lovi Restavraciji Tepanje
lahko martinovali, sledil pa
bo teden narodnih jedi z do-
datkom soje, od 5. pa do 12.
decembra bo v Tepanju te-
den kolin.
Za obisk se priporoča Pe-
trolova Restavracija Tepa-
nje, katere delavci se pri-
družujejo čestitkam ob
prazniku občine.
Čvrsto stoji konjiška Skala
PoitalJšali boUo firoizvotJni objekt z naUstreškom
Enovita delovna organi-
zacija Skala Slovenske Ko-
njice je sicer majhen kolek-
tiv, s 50 zaposlenimi, ki pa
se je že dodobra uveljavil v
domači občini, izven nje in
kot kooperant konjiškega
Kostroja tudi v svetu.
Proizvodni program, ki se
ga lotevajo delavci Skale
zahteva predvsem kvalifici-
rane delavce, zlasti mizarje.
Žal, pravijo v Skali, jim jih
način usmerjenega izobraže-
vanja premalo ponuja, saj je
te mlade ljudi treba v delov-
nem okolju, kjer se znajdejo,
začeti učiti znova.
Kot osnovni program so si
v Skah zadah proizvodnjo
stavbnega pohištva in plasti-
ko, montažo in vgrajevanje
predelnih in stropnih oblog,
izdelavo sodov in kadi za us-
njarsko in kemično industri-
jo, v sodelovanju s Kostro-
jem. Eden izmed programov
predstavlja tudi suhozemno
in prekomorsko embalažo
po posebnem naročilu. Pro-
izvodnja v Skah je individu-
alna in ne serijska in svoje
izdelke delajo torej za znane-
ga kupca.
Velik problem, s kateri^
se srečuje tudi Skala, je n«!
nehna rast cen repromaterj'
ala. Največ uporabljajo ij
stavce iz koroških gozdov
Za naslednje srednjeročn;
obdobje so si zadali nalogQ
da si bodo zagotovih lastnj
sušilnico, saj zdaj sušijo j^j
drugod. Razen tega bodo
daljšali proizvodni objekt;
nadstreškom v izmeri okol
500 kvadratnih metrov, me^
tem ko proizvodnega progrj
ma ne nameravajo širiti.
Skala čestita občanom in poslovnim partnerjen
ob prazniku občine in jim želi veliko uspehov]
Delavci Skale iz Slovenskih Konjic so naredili fasadno opremo pri novem kulturnem
domu v Žalcu. ,
0KTOBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
^ v ponedeljek popold-
ne je prestrašeni natakar iz
[kolodvorske restavraci^je
.elefoiiJ'"^! miličnikom, ker
bi neki moški grozil z
' Jem. Miličniki so prihite-
li v Kolodvorsko restavra-
cijo in ugotovili, daje zade-
la precej bolj nedolžna -
ppago R- si je z manjšim
požem čistil nohte.
« V noči s sobote na ne-
deljo je neznanec vdrl v
prostore Loterije v Stane-
(ovi ulici v Celju in naredil
precej škode, ko je odpiral
predale in iskal denar. Od-
jeije praznih rok. Glede na
velike dobitke v zadnjih
l(olih Lota je verjetno mi-
jlil, da bo tudi sam naletel
pa velik dobitek, ali pa je
^ogoče iskal samo pravil-
no kombinacijo.
• Hasib A. je prjšnjo sre-
do zvečer poskušal odnesti
12 delovne organizacije
gMO šest parov delovnih
rokavic, folijo in 20 pahc
cinka. Kljub pozni nočni
liri pa je bil vratar dovolj
buden, da je ugotovil Hasi-
bovo namero.
• Pri Ivu P. v Okrogarje-
v) ulici, so v nedeljo, nekaj
po polnoči še kar praznova-
li rojstni dan, ko so dobili
obisk miličnikov. Zabava
se je potem sicer še nada-
ljevala, vendar pa so le upo-
števali nasvet miličnikov,
praznujejo   nekoliko
tiše.
Prepovršno računajo cene
Inšpektorji: "Zmote pretežno v škoPo kupcev.^
Celjski tržni inšpektorji
so pri pregledih v teh dneh
ugotovili, da v precej trgo-
vinah še vedno zelo površno
izračunavajo cene, v večini
primerov pa je na slabšem
potrošnik. Res, da gre dosti-
krat za zelo majhne zneske
toda prav take drobne go-
ljufije so najbolj nevarne,
ker se potrošnik ponavadi
niti ne pritoži.
V Merxovi trgovini »Mai--
ket« v Vojniku je inšpektor
ugotovil, da se je mesar zmo-
til pri enem potrošniku dva-
krat; francosko salamo mu je
zaračunal predrago, hmeljar-
sko salamo pa prepoceni, to-
da skupno je bil kupec še
vedno na škodi za nekaj di-
narjev.
V Merxovi samopostrežni
na Ostrožnem v Celju se je
mesar tudi dvakrat zmotil:
enkrat v svojo enkrat pa v
kupčevo škodo, dvakrat pa
je popolnoma pravilno izra-
čunal ceno. Pač pa se je čez
to trgovino pritožil kupec,
ker so predrago prodajali
mleko; 2 decilitra alpskega
mleka so računali 72,72 di-
narjev, čeprav bi lahko samo
30,70 dinarjev. Pribhžno 30
zavitkov so že prodali po viš-
ji ceni, v trgovini pa so pove-
dah, da je kriv Merxov Tozd
Preskrba (skladišče), ker jih
je obremenil za višjo ceno.
Inšpektor je obiskal tudi
Mesnico Vojnik, kjer so se
zmotili v škodo kupca za 14
dinarjev...
Še najbolj točno so računa-
li v samopostrežni Center na
Otoku, kjer je mesar trikrat
izračunal pravilno ceno, en-
krat je zaračunal preveč, en-
krat pa premalo. Vendar pa
so v tej trgovini imeh pred
dnevi pritožbo kupca, ker je
plačal 570 dinarjev za 1,9 ki-
lograma svinjske glave, de-
jansko pa bi moral samo
256,50 dinarjev.
Zgovoren je tudi primer iz
trgovine na Lipi v Štorah,
kje so kupcu za 16 dekagra-
mov kruha zaračunal 30 di-
narjev. Kupec se je pritožil
in prodajalka je z roko napi-
sala novo ceno - 24,50 dinar-
jev. Ker pa kupec še vedno
ni bil zadovoljen s ceno, je
nazadnje plačal 21 dinarjev,
tržni inšpektor pa je ugoto-
vil, daje bilo tudi to še neko-
hko preveč.
Inšpektor se je lotil tudi
sendvičev v trgovini »Soča«
v Celju. Prodajali so jih po
100 dinarjev, vendar je, ko je
vse stehtal, ugotovil, da so
predragi od 3,53 do 20,12 di-
narjev, pri vseh petih sendvi-
čih skupaj pa je znašala zmo-
ta v škodo kupcev za nekaj
več kot 60 dinarjev.
Seveda tržni inšpektor ne
more odkriti vseh teh drob-
nih goljufij v škodo kupca,
vendar pa občasni pregledi
kažejo, da je zmot pri določa-
nju cene kar precej. Kupci
premalo sodelujejo, čeprv bi
lahko bil najboljši inšpektor
ravno kupec sam. Vendar
dobro obveščen kupec, orga-
niziran, vztrajen in dosleden.
Žal pa naši potrošniški sveti
preslabo delajo, da bi lahko
bili kupci dobro obveščeni,
vse kaže, da imamo pri nas
tudi zelo malo vztrajnih in
doslednih kupcev.
S. ŠROT
Tržni inšpektor je opozo-
ril tudi poslovodjo v Merca-
torjevi trgovini na Hudinji,
kjer so imeli pomanjkljivo
označene cene na posamez-
nih izdelkih, opozoril pa je
tudi Market na Hudinji,
kjer so predrago prodajali
cigarete Winston.
Seveda so tudi prodajalci
masikdaj v težkem položaju
in za vse zmote tudi niso sa-
mi krivi. Zato inšpektorji
menijo, da bi se morali mar-
sikdaj tudi kupci vesti do
njih bolj vljudno.
Streljar v ženo
v soboto zjutraj so v celjsko bolnišnico pripeljali v
kritičnem stanju 47-letno Terezijo Jemec iz Jerihove
ulice 3 v Titovem Velenju, potem ko je vanjo streljal
njen, devet let starejši mož Avgust.
Do družinskega obračuna (poročilo UNZ Celje ne govori
o vzrokih zanj) je pri.*lo v soboto nekaj po 8. uri, ko je
Terezija na dvorišču obešala perilo. Avgust Jemec je prišel
domov, za vraticami dimnika vzel neprijavljeno pištolo in
na dvorišču iz razdalje približno treh metrov ustrelil ženo
v hrbet. Terezija je stekla, mož pa za njo in jo še dvakrat
zadel v hrbet. Po približno 90 metrih seje zrušila, v bolniš-
nico pa so jo prepeljaU v kritičnem stanju.
Avgust Jemec je potem odšel domov in se nameraval
ustrehti, vendar je zatajilo orožje. Nekaj kasneje so ga
miličniki prijeli in priprU. S. ŠROT
Tatvine v mlelcarni
Javni tožilec je zahteval
preiskavo za pet delavcev
Mlekarne v Arji vasi, ki naj bi
v zadnjih dveh letih sodelova-
li pri krajah mlečnih izdelkov
in starih gum za tovornjake.
Glavni osumljenec je 25-let-
ni Bojan Dobrave iz Celja, kije
osumljen poneverbe in je od
17. septembra letos tudi v pri-
poru. Dobrave naj bi kot skla-
diščnik v mlekarni ukradel več
kot tono mlečnega prahu, 130
kilogramov surovega masla in
30 kilogramov sira in s tem na-
redil Mlekarni za 360.000 di-
narjev škode. Za prodajo na-
kradenih izdelkov je skrbel 28-
letni Anton Papinutti iz Kisov-
ca pri Zagoiju, dobiček pa sta
si delila. Največ so nakradeno
blago (mleko v prahu) kupova-
h kmetje kot krmo za živino.
Poleg tega je Anton Papinut-
ti skupaj s 26-letnim Andrejem
Jelenom s Polzele nagovoril
29-letnega vodjo delavnice
Branka Rabuzina iz Debra pri
Laškem, da jim je dovolil od-
peljati rabljene gume za tovor-
njake. S tem, ko je Rabuzin to
dovolil, je storil kaznivo deja-
nje zlorabe uradnega položaja,
kriminahsti pa so tožilcu ova-
dili tudi 54-letnega vratarja
Alojza Amška iz Šmartnega v
Rožni dolini; prav tako za zlo-
rabo položaja, ker je ponoči
dovohl, da so iz delovne orga-
nizacije odpeljah gume.
Kraje je omogočila slaba no-
tranja kontrola, v preiskavi pa
n^ bi ugotovili, ali je vpleten
še kdo drug, saj naj bi tudi
mlečne izdelke odpe^ali iz de-
lovne organizacije mimo vra-
tarja.
S. ŠROT
Sotia brez Icisilfa
tRogaški Slatini, Rogatcu in Straži
majo čistilnih naprav
Cvetenje alg v akumula-
ciji Vonarje je bilo krivo, da
je prejšnjo nedeljo grozil
pogin rib v reki Sotli. Te
alge namreč zelo hitro od-
mrejo in pri gnitju iz vode
poberejo veliko kisika (po-
dobne težave so bile z Blej-
»idm jezerom).
Glavni krivec pa je tudi v
tem primeru človekov ne-
premišljen poseg v naravo.
Db nizkem vodostaju in pre-
cej visokih temperaturah so
leprečiščene kanalizacijske
'ode iz Rogaške Slatine, Ro-
[atca in Straže tiste, ki so
)mogočile bujno rast teh alg.
5o podobnih ali še hujših;
lesreč pa bo prihajalo tako i
folgo, dokler v vseh teh kra- j
ih ne bodo zgradih čistilnih
laprav. \
Potem, ko so v nedeljo za-
bele poginjati ribe zaradi po-
"lanjkanja kisika, so takoj
^agirah ribiči, ki so začeh v
>otli odlavljati z agregati, h-
?e pa so potem vložili v oko-
iSke potoke. i
UkrepaU so tudi strokov-
njaki; delavci celjskega Za-
voda za socialno medicino in
higieno so začeli z merjenji,
dogovorih pa so se, da bodo
delavci Nivoja s kompresor-
jem vpihovali zrak v vodo.
Na ta način naj bi povečali
nasičenost vode s kisikom
(da ribe preživijo, je potreb-
no 8 do 12 mihgramov kisika
v litru vode). Kompresor je
začel delati v ponedeljek, de-
lavci zavoda pa vsak dan me-
rijo, kako uspešen je ta
ukrep. S. ŠROT
Posicus umora?
Prejšnji petek zvečer je 53-letni Anton Lojen iz Vojnika
zvabil v svoje stanovanje prijateljico, 41-letno Marjano
K., potem pa jo začel daviti.
Takoj, ko sta prišla v stanovanje, je Lojen zaklenil vhodna
vrata in Marjano tako dolgo davil, da je izgubila zavest.
Potem jo je prekril s pregrinjalom in odnesel v spalnico.
Hrup v njegovem stanovanju so slišali sosedje in poklicali
mihčnike, ki so prijeli Antona Lojena, Marjano K. pa so
odpeljali v bolnišnico.
S. Š.
DO VIZ ŠENTJUR
PRI CELJU
TOZD VZGOJNO
VARSTVENA
ORGANIZACIJA
komisija za delovna
razmerja
objavlja prosta dela in
naloge
Varuhinje
predšolskih otrok za enoto
Ponikva za nedoločen čas
(deljen)
POGOJI: končana šola za
varuhinje.
Prednost imajo kandidatke,
ki imajo stalno prebivališče
na Ponikvi.
Pisne prijave z dokazili po-
šljite na gornji naslov v 8.
dneh od dneva objave.
PROMETNE
NESREČE
Neosvetljena
prikolica
s traktorjem in prikoUco je vo-
zil iz Golobinjeka proti Bistrici
ob Sotli 28-letni STANISLAV
KOREN iz Črešnjevca. Na rav-
nem delu ceste v Hrastju ga je
dohitel vozjiik osebnega avtomo-
bila JANEZ BRATUSA, 20, iz
Po^a pri Bistrici, ki je v gosti
megli vozil prehitro in ni pravo-
časno opazil neosvetljene priko-
lice ter se zaletel vanjo. Ob trče-
nju je iz avtomobila padel 20-let-
ni SREČKO LAPORNIK, iz
Črešnjevca, ki so ga hudo ranje-
nega odpeljali v bistriški zdrav-
stveni dom, med prevozom v
celjsko bolnišnico pa je umrl.
Prehitro v megli
Po Šale.^ki magistrali je vozil z
osebnim avtomobilom ANDREJ
ZELENKO. 24, iz T. Velenja. Ko
je pripeljal do križišča s cesto v
Družmiije je zaradi neprimerne
hitrosti in slabe vidjivosti zape-
ljal v levo in trčil v zaščitno ogra-
jo ter se prevrnil v obcestni jarek.
Na kraju nesreče ie umrl sopot-
nik ALBERT TUŠAR, 33, iz
T. Velenja, voznik in drugi sopot-
nik pa sta huje ranjena.
Pokvarjeno službeno
vozilo?
DANILO PELKIČ, 37, iz T. Ve-
lenja je vozil osebni avtomobil,
last veleryskega Vegrada, iz Arje
vasi proti T. Velenju. V Mali Pi-
rešici ga je zaradi neprimerne hi-
trosti in po i^avi voznika tudi
zaradi pokvarjenega vosula, zane-
slo na desno beinkino. Takrat je
Pelkič zavil v levo in zapeljal v
jarek ter se prevrnil na streho.
Voznik se je pri tem huje ranil,
škode pa je za 300.000 dinarjev.
Nemima med vožnlo
Voznica osebnega avtomobila
IRENA ŠIRŠE, 26, iz Prebolda je
vozila iz Latkove vasi proti Šem-
petru. Med vožnjo je hotela po-
brati lonček, ki ga je z zadnjega
sedeža vrgla na tla 4-letna hčerka
Nina. Takrat je Siršetova zapelja-
la na desno bankino in po 40 m,
tik pred Šempetrom, močno za-
vila v levo. Nasproti je pripeljal s
kombijem IGNACIJ VINDIŠ,
47, iz Zg. Grušovelj, ki se je zale-
tel v desni bok avtomobila. Pri
nesreči sta se Siršetova in mala
Nina huje ranili, laije pa tudi so-
potnica v kombiju.
Obtožili roparja
Javni tožilec je vložil ob-
tožnico za 22-letnega Slav-
ka Kuzinana iz Dramelj in
21-letnega Marjana Jazbin-
ška s Presečnega pri Dob-
jem zaradi roparskega na-
pada, ker sta 17. avgusta le-
tos napadla in oropala 46-
letnega taksista Jožeta Raj-
ha iz Celja. Vzela sta mu
9.000 dinarjev in avto, vre-
den približno 3 milijone di-
narjev.
Kuzman je že dan prej ho-
tel izpeljati roparski napad,
vendar je naletel na dovolj
previdnega taksista. V sobo-
to. 17. avgusta pa sta naredi-
la načrt skupaj z Jazbinškom
in ob približno 20. uri sedla v
taksi. Odpeljal naj bi ju na
Proseniško, ko pa so bih na
gozdni poti, sta ga napadla.
Z več udarci sta ga potolkla,
ko pa sta videla, da je taksist
obležal ob avtomobilu, sta
mu vzela denar in pobegnila.
Nameravala sta v tujino,
spotoma pa sta v gostilnah v
Strmcu in na Dobrni že za-
pravila nekaj denarja. Delav-
ci celjske UNZ so takoj orga-
nizirali obsežno.akcijo in oba
roparja še isti večer prijeli.
Kuzman in Jazbinšek sta
še vedno v priporu, javni to-
žilec pa je predlagal senatu,
da jima pripor podaljšajo do
konca glavne obravnave.
S. ŠROT
Posilievalec pred sodniki
Javni tožilec iz Celja je vložil obtožnico za 45-letnega
Viljema Črešnarja iz Zreč zaradi dveh posilstev.
Crešnar je vzel v svoje vozilo avtoštoparko in ji obljubil, dajo
bo odpeljal v Maribor. Že v bližini Slovenskih Konjic je zavil s
ceste in jo posilil, potem pa vseeno držal besedo in jo zapeljal do
Maribora. Dekle si je zapisala registrsko številko njegovega
avtomobila, tako da so Viljema Črešnaija kmalu prijeh in pri-
prh.
Kriminalisti so ugotovili, daje Viljem Crešnar pred tem posilil
še eno dekle. V avtomobil jo je zvabil z obljubo, dajo bo peljal v
službo v Titovem Velenju. Sicer pa je Crešnar že pred tem izvršil
več podobnih deUktov in je bil že sedemkrat obsojen.
Javni tožilec je predlagal, da Črešnarju podaljšajo pripor do
konca glavne obravnave, prav tako pa naj bi sojenje za obe
posilstvi združili še s sojenjem za poskus posilstva zaradi kate-
rega so ga že pred časom obtožili na sodišču v Slovenskih
Konjicah.
Zapravljala bančni denar
Nekdanji vodja agencije Ljubljanske banke v Radečah, 39-
letna Manja Železnik se bo morala zagovarjati pred sodniki,
ker je od leta 1977 do letos, ko so jo odkrili, neupravičeno
uporabila za več kot 1,2 milijona bančnega denarja.
Tožilec jo bremeni za kazniva dejanja neupravičene uporabe,
ponarejar\ja listin in ponarejanja javnih listin in za poneverbo.
Železnikova je sama delala v agenciji v Radečah, ki si je pred
osmimi leti začela sposojati denar, ki so ga na hranilne knjižice
vložili občani. Ta denarje kasneje vrnila, vendar z nekajdnevno
ali pa tudi nekcymesečno zamudo. Dvižne Ustiče za druge je
izpolnjevala kar sama.
Dokler si je sposojala manjše zneske, njenega početja niso
odkrih (nekoliko tudi zaradi slabe notreinje kontrole v Ljubjan-
ski banki), vendar pa jo je denar očitno premamil in začela si je
sposojati večje vsote. Odkrili so jo, ko je denar od neke stranke
(šlo je za večji znesek) v njenem imenu vezala za tri mesece -
pogodbo je napisala sama in tudi podpisala stranko, obresti -
34.524 dinarjev - pa si je prisvojila. V tistem času je imela
sposojenega še nekaj denarja.
Železnikova je ves denar - razen obresti - vrnila, v banki pa so
jo suspendiran takoj ko so odkrili njene mahinacije.
S. ŠROT
24. STRAN - NOVI TEDNIK
10. OKTOBER 191
Start košarkarjev v republiški ligi
Po izpadu iz 1. B zvezne lige bodo
košarkarji celjske Libele po nekaj letih
znova zaigrali v republiški ligi, kjer se
bo tekmovanje začelo v soboto, 12. okto-
bra ob 19. uri v dvorani Tehničnega cen-
tra s srečanjem s Kraškim zidarjem.
Ekipa Libele bo nastopila nnočno spre-
menjena, saj bo v njej kar polovica igral-
cev, ki lani za prvo moštvo še niso igrali.
Po odhodu Mileta Cepina bo ekipo v novi
sezoni vodil in tudi igral izkušeni Aleš
Pipan.
Tehnični vodja članske ekipe Libela
Franc Zorko: »S pripravami smo začeli
5. avgusta. Trenirali smo v telovadnici,
na atletskem stadionu, pet dni na Rogli
ter bili tri dni na Reki in v Umagu. V tem
času smo odigrali 18 prijateljskih srečanj,
v katerih smo poskušali čimbolje uigrati
skoraj popolnoma novo ekipo, ki pa jo
sestavljeno samo domači igralci. Z žre-
bom smo zadovoljni, saj imamo v prvem
delu lažje nasprotnike, težje, ki so poleg
nas kandidati za vrh lestvice, pa v dru-
gem. Po uvodnem srečanju s Kraškim
zidarjem bomo v 2. kolu gostovali v Ko-
pru, nato pa bodo sledile tekme: doma s
Heliosom iz Domžal, v gosteh s Trigla-
vom iz Kranja, ponovno doma z maribor-
skim Branikom Jeklotehno, potem v Po-
stojni pri novincu Nanosu, ki pa je z ne-
katerimi preizkušenimi igralci izredno
nevaren, v 7. kolu bo lokalni derbi s ko-
njiškim Cometom, v 8. gremo k Novolesu
v Novo mesto, v 9. in 10. kolu bomo
gostili Bistrico iz Slovenske Bistrice ter
ljubljansko ilirijo ter v zadnjem kolu
igrali proti prvemu favoritu v Ljubljani -
Slovanu. Ker pa se pri tej ekipi nekaj
zapleta z najboljšimi igralci, tudi mi ni-
smo brez upanja, še posebej ker pričaku-
jemo, da se nam bo forma preko uvodnih
tekem stopnjevala.«
Igralski kader?
Franc Zorko: »Izključno naš, na čelu z
Alešem Pipanom ter igralci Aleksan-
drom Govcem, Zoranom Golcem, Sandi-
jem Drobnetom, Dušanom Ulago, Alek-
sandrom Turkom, Robertom Medve-
dom, Andrejem Gajškom, Abdulahom
Kahvedžičem, Borisom Kraljem ter mla-
dincema Cerarjem in Pečakom.«
Trener Mile Cepin?
Franc Zorko: »Dela v klubu in skrbel
bo za nov naraščaj s katerim želimo čez
leta ustvariti novo domače močno igral-
sko jedro, kot je to že bilo pred leti.«
Vzdušje v klubu? •
Franc Zorko: »Dobro in to pri vseh
selekcijah. Delamo v miru in upamo, da
se nam bo to v rezultatih tudi obrestova-
lo. Vabilo je: pridite na naše tekme in
nam pomagate pri osvojitvi prvega me-
sta ter vrnitvi v I. B zvezno ligo.«
TONE VRABL
Letos štirje najboljši igralci tenisa ne samo v Celju, amp^
tudi v Sloveniji (od leve proti desni}: Urška Travner,
Boštjan Dimitrijevič, Rok Veber in Andrej Travner.
Rok Veber in Urška Travner
najboljša v Sloveniji
Končana je uradna teniška sezona v Sloveniji, v kateri s
zlasti v mlajših kategorijah letos ponovno po daljšem čas
igrali vidno vlogo predstavniki teniške sekcije pri HDK Ci|
karna Celje. O tem pripoveduje Vlado Travner, ki sicer skti
za izvedbo vseh domačih uradnih in sindikalnih tekmovanj
»Dosegli smo nekaj lepih uspehov, kar je dokaz, da dobi
delamo in da imamo znova nekaj mladih igralcev, ki bodo lahk
ob vestnem delu dosegli še več kot letos. Pri pionirkah do 14J
je po skupni oceni šestih turnirjev za slovenski pionirski polil
Urška Travner osvojila prvo mesto, pionirki Vaška Sazonovi
Brina Godnik šta bih v kategoriji do 12 let 4. oz. peta, pionir i
12 let Andrej Travner pa četrti. Uspešni smo bili tudi
mladinci, kjer je prvo mesto osvojil Rok Veber, šesti je 1
Boštjan Dimitrijevič, medtem, ko je tudi med mladinkami zm
gala Urška Travner. Klubski prvak za letos je Marjan Furl;
pred Rokom Vengustom. Furlan je tudi osvojil 2. mesto i
republiškem tekmovanju za srednje veterane.«
V teniški sekciji pri HDK Cinkarna Celje imajo trenutno 2
članov, od tega 51 tekmovalcev. Letos so pripravili 26 tečajevi
teniških igriščih v Mestnem parku in Golovcu, ki jih je obisk
valo 360 tečajnikov iz delovnih organizacij, odrasli in otroj
Zaradi velikega števila igralcev tenisa se pojavlja pomanjkan
teniških igrišč. Pet jih je v Mestnem parku, prav toliko i
Golovcu (tri peščena in dve asfaltirani), dve sta na Ljubečni p
opekarni, 6 v Žalcu in dve v Marija gradcu pri Laškem, gradi
pa še štiri v Šentjurju, dve v Štorah in eno na Ponikvi. Pripra
Ijen je načrt za še šest teniških igrišč na Golovcu namesto igri
za mali nogomet. Ob tem se razvija tudi sindikalni tenis,
katerem Vlado Travner pripoveduje:
»Letošnje tekmovanje v treh ligah, kjer nastopa 27 ekip
preko 100 tekmovalci je tik pred koncem, saj moramo opr.-^viti
še tri kola. V 1. ligi vodi Aero (23 točk) pred Razvojnim centn
(22) in Cinkarno A (16), v 2. hgi Khma (24) pred Zdravstven
centrom (20) in Cinkarno B (16) ter v 3. hgi Obrtniki (22) pr
Ekonomskim šolskim centrom (18), Libelo (14) itd. Lahko
organizirali še 4. ligo, toliko smo imeli prijav.«
Zelje?
»Zaradi vehkega zanimanja za igranje tenisa bo treba dobiti
več ustreznih teniških igrišč, kjer bodo lahko nemoteno i
igrali in trenirali, tako da ne bo potrebno nobenemu čaki
Skrbimo tudi za kader, tako da ne bo težav z vzgojo sedanjili
kasnejših tekmovalcev.«
TONE VRAl
Druga zmaga Aera
IL zvezna liga moški: v 3 kolu so mladi rokometaši Aera po
dobri igri doma premagali Borca iz Travnika 24:17 ter tako
osvojili nov par točk. ki jih je popeljal na tretje mesto na lestvici.
V prihodnjem kolu, v soboto, 12. oktobra, gostujejo na Reki
proti Zametu, ki je peti z enakim številom točk kot Aero.
IL zvezna liga ženske: Velenjčanke so izgubile v Tuzli z
Jedinstvom 24:18, na lestvici so predzadnje, v 4. kolu pa bodo
igrale doma z Rudarjem iz Labina. ki je deveti.
Republiška liga moški: Šoštanj je doma premagal Usnjarja
30:23 ter se povzpel na drugo mesto, Minerva pa je doživela že
četrti zaporedni poraz, tokrat proti Astri Jadran 29:20, ter je
zadnja. 5. kolo: Ajdovščina (4), - Šoštanj, Minerva - Rudar (5).
Turneja mladincev Aera: nekaj dni so gostovali na Češkoslo-
vaškem in odigrali štiri prijateljske tekme. Od tega so dve
zmagah in dve izgubili. Slabši so bili od članov Lokomotive
(28:26) KPS Brno (28:25) ter boljši od članov Tatran 20:27 ter
mladincev Lokomotive 18:27. Na vseh tekmah so bih na^juspeš-
nejši strelci Jeršič, Čater in Banfro. vodil pa jih je trener Miloš
Rovšnik.
TV
Poraz z Jesenicami
v 6. kolu zvezne hokejske lige je Cinkarna Celje po pričako-
vanju izgubila doma z Jesenicami 5:12. S petimi točkami je na
sedmem mestu, včeraj (9. oktobra) pa je odigrala novo srečanje s
Crveno Zvezdo v Beogradu. Vseh pet golov na srečanju z Jeseni-
cami sta dala poljska igralca Chrazstztek in Kuczinsky.
Odlična Kačič - Lorenz
V Novem Sadu in Mariboru je bilo državno prvenstvo v
kegljanju za moške in ženske dvojice. Lep uspeh sta med
osemnajstimi pari dosegla v Novem Sadu Celjana Kačič -
Lorenz, ki sta osvojila četrto mesto ter za tretjim zaostala samo
za ^13 kegljev.
Ženske dvojice so nastopile v Mariboru, kjer sta Celjanki
Pečovnikova Gobec zaradi spodrsljaja prve osvojili samo'
deseto mesto. Če bi Pečovnikova podrla samo 20 kegljev več, bi
bili šesti.
V soboto in nedeljo (12. in 13. oktobra) bo v Golovcu republi-
ško prvenstvo za članice posamezno, moški pa bodo nastopili na
Ravnah na Koroškem.
Zmagovalec Partizan Vrbje
Društvo Partizan Vrbje je pripravilo tradicionalni turnir v
malem nogometu za pionirje v spomin na zaslužnega športnega
delavca v tem kraju Jožta Štravsa. Nastopile so štiri ekipe, v
finalu pa so zmagah mladi Vrbenčani, ki so premagah Griže 3:1.
Tretje mesto so osvojile Gotovlje, ko so premagale drugo ekipo
Vrbja 4:2. jOŽE GROBELNIK
35 let strelstva v Rečici pri
Laškem
Med najdelavnejšimi strelskimi družinami v Sloveniji
je prav gotovo strelska družina Dušan Poženel v Rečici
pri Laškem, ki jo vodi peščica predanih amaterskih
športnih delavcev na čelu z neumornim Vinkom Lavrin-
cem. Letošnje leto je za njih še posebej pomembno, saj
slavijo 35 letnico obstoja. Takšna obletnica pa je kot nalašč
za pregled opravljenega dela, »zabeljena« pa mora biti še s
pomembnejšim tekmovanjem, kjer se zberejo najboljši
slovenski strelci.
Takšno prireditev bodo pripravili v petek, II. in soboto,
12. oktobra. V petek se bodo ob II. uri pomerih športni
novinarji Slovenije z malokalibrsko hitrostrelno pištolo.
Tekmovanje bo trajalo ves dan, zaključili pa ga bodo ob 18.
uri s tovariškim srečanjem in podelitvijo priznanj.
V soboto se bo začelo tekmovanje ob 9. uri z MK pištolo
proste izbire in MK pištolo standard za ženske, ob 13. uri
pa še MK pištolo serijske izdelave »Drulov«.
Predsednik SD Dušan Poženel Rečica pri Laškem
Vinko Lavrinc: »Naša želja je, da s kvalitetnim tekmova-
njem proslavimo 35 letnico obstoja naše družine ter tako
istočasno tudi uspešno zaključimo letošnjo tekmovalno
sezono, kjer smo pripravili okoli trideset različnih tekmo-
vanj. K nam strelci iz vse Slovenije radi prihaj^o in
upamo, da bo tako tudi v petek in soboto.«
TONE VRABL
LJUBITELJI SMUČANJA!
Pri vaši osnovni organizaciji sindikata imate možnost
nakupa sezonskifi smučarskih kart za smučanje na Rogli
za sezono 1985-1986. Cena v predprodaji je 6.500 dinar-
jev, to je 6,5 dnevnih vozovnic. Možnost odplačila v treh
obrokih do 10. decembra 1985.
Predsezonska prodaja traja do 25. 11. 1985.
Na bližajočo smuko vas vabi RTC UNIOR!
20GA JE OkROGtli;
Republiška liga: Kladivar je doživel že četrti poraz,
tokrat na domačem igrišču proti Muri 1:3, strelec častnega
zadetka je_ bil Savič. Velenjski Rudar je gostoval v Mari-
boru in z Železničarjem iztržil dragoceno točko v borbi za
vrh lestvice, ko je igral 0:0. Rudarje na petem mestu (štiri
točke za vodečim Mariborom), Kladivar pa je predzadnji z
dvema skromnima točkama. 7. kolo: Slovan - Kladivar,
Rudar (TV) - Vozila.
Vzhodna liga: derbi 6. kola so dobili nogometaši Elkroja
iz Mozirja, ko so v Rogaški Slatini premagah Steklarja 1:3,
v naslednjem kolu pa bodo v nedeljo igra i doma z Oj-
strico.
Medobčinska nogometna zveza člani 6. kolo: Papirni-
čar - Rudar Senovo 4:1, Olimp - Gomilsko 2:2, Laško -
Žalec 1:13, Šmarje - Kovinar 0:9, Ponikva - Orlica 2:0 in
Odred-Opekar 0:7. Kadeti 3. kolo: Šmartno - Usnjar 10:1,
Rudar - Elkroj 4:1, Kladivar - Žalec ni bilo oddigrano ker
ni bilo gostov. Pionirji 4. kolo: Papirničar - Olimp 10:0,
Kladivar - Usnjar 9:0, Kovinar - Šmartno 8:0 in Žalec -
Rudar 2:2.
Mali nogomet na Lopati: organizirali so krajevno ligo v
malem nogometu, kjer nastopa osem ekip. I. kolo: Medlog
- Pelikani 1:6, Lava - Lopata 2:4. Nočne cvetke - Šmartno
2:2, Lokrovec, Dobrova - Gadje 0:0. 2. kolo bo na sporedu
v nedeljo, 13. oktobra od 9. ure dalje na igrišču na Lopati.
Občinska nogometna liga Šentjur, 3. kolo A liga:
Ponikva - Veterani 1:3, Dramlje A - Generacija 0:6, Prija-
telji - Panterji 6:4, Magnum - Blagovna 1:8, Cosmos -
Štopče 3:2, zaostala tekma 2. kola Panterji - Dramlje A 0:7.
Lestvica: Blagovna 6, Dramlje A, Prijatelji, Veterani,
Cosmos po 4 itd. B liga: Maratonik - Šentjur 2:2, Aero
Loka - Začetniki 11:4, Primož - ŠD Cevarna 0:2, Trim
team - Podgrad 3:5, Juventus: Vrbno 2:2, Jakob - Tratna
3:5, ekipa Eregas je bila prosta. Lestvica: Aero Loka, ŠD
Cevarna, Jakob, Primož, Tratna po 4 itd.
TV
NA KRATKO
Celjani najboljši
sb'elcl
v Ljubljani je bilo zadnje kolo
republiške strelske lige z MK
puško serijske izdelave. Celjani
so osvojili drugo (Alenka in Tone
Jager, Jože Jeram), Kovinar Što-
re pa tretje (Franc Hočevar, Vili
Dečman, Branko Malec) mesto.
V seštevku vseh ko! so zmagali
Celjani, Kovinar Štore pa je
osvojil četrto mesto. Med posa-
mezniki sta Branko Malec (Kovi-
nar Štore) in Jože Jeram (Celje)
osvojila drugo oz. tretje mesto.
TJ
Odlični sestri Cankar
Kajakaški klub Rade Končar
iz Zagreba je pripravil 15. jubi-
lejni maraton s kajaki in kanuji
po reki Savi v spomin na narod-
nega heroja, po katerem se klub
imenuje. Iz Celja sta nastopila
dve tekmovalki,- sestri Cankar.
Pri članicah je Živa osvojila dru-
go mesto za mladinsko evropsko
prvakinjo Avstrijko Uršulo Pro-
fanter, med mladinkami pa je bi-
la komeO 13 letna Lučka prva!
Kolesarji vedno
boljši
Kolesarji Merx Celje letos ne
dosegajo dobrih uvrstitev samo
na takoimenovanih rekreacij-
skih tekmovanjih, pač pa tudi
na uradnih. Tako so nastopili na
velikem tekmovanju v Zagrebu,
kjer je med ml. mladinci Sandi
Šmerc osvojil 11. mesto, med sta-
rejšimi mladinci sta bila Brane
Mirnik osmi in Kostja Kuzmin
dvanajsti, med člani pa Iztok Me-
lan.šek tudi osmi.
Pojavili so se tudi na tekmova-
nju v Avstriji na gorski dirki, kjer
je bil Sandi Šmerc med ml. mla-
dinci osmi, Brane Mirnik med st.
mladinci štirin^sti ter Iztok Me-
lanšek med člani ABC šesti ter
med C prvi, kar je tudi bila edina
tuja zmaga na tem tekmovanju.
Za avstrijskim prvakom zadnjih
dveh let je zaostal 58 sekund!
360 na Kozjanskem
maratonu 85
Letošnjega Kozjanskega kole-
sarskega maratona v organiza-
ciji KK Merx Celje na progi dol-
gi 120 km se je udeležilo 360 tek-
movalcev. Najstarejši udeleže-
nec je bil Miroslav Mihec (1925)
iz Maribora, najstarejša udele-
ženka Fanika Skamen (1928) iz
Celja, najmnožičnejše ekipe pa
so imeli Emo 18, Cinkarna 12,
Libela 12, Aero 10, Ingrad 9 kole-
sarjev itd.
Dvigaloi uteži prvaki
II. zvezne lige
V II. zvezni ligi so velik uspeh
dosegli dvigaloi uteži Partizana
Celje, ki so osvojili prvo mesto
ter si tako pridobili možnost so-
delovanja v kvalifikacijah za
vstop v I. zvezno ligo, ki bodo 3.
novembra. V zadnjem kolu so v
gosteh dokaj nepričakovano pre-
magali Domžale 6 : 10, pomemb-
ne točke pa so osvojili Jože Uran-
kar, Marjan Krajnc, Marko Uran-
kar (z 290 kg v olimpijskem biat-
lonu najboljši posameznik dvo-
boja), Adi Kundih in Janez Po-
dergajs.
Novo na smučišču v
Libojah
Prizadevni člani Partizan Li-
boje, ki so prejšnjo sezono prev-
zeli skrb nad urejevanjem in
vzdrževanjem smučišča v Libo-
jah, bodo v soboto in nedeljo
(12. in 13. oktobra od B. ure da-
lje) izvedli udarniško akcijo.
Najprej bodo podrli obe baraki
za vlečnici ter postavili tri nove.
Dve za vlečnici in eno za dežurne
smučišča, zdravstveno službo in
dajanje vseh potrebnih informa-
cij smučarjem, ki bodo prišli na
Ubojsko smučišče. Obnovih bo-
do tudi električno nepeljavo, oči-
stili smučišče, nabavili nove tek-
movalne količke, razmišljajo pa
tudi o svoji časovni elektronski
merilni napravi. Pravočasno želi-
jo biti nared za začetek nove
smučarske sezone.
Plavalci invalidi v
Topolšici
Medobčinsko društvo civilnih
invalidov vojne Celje je pripra-
vilo v bazenu v Topolšici 7. re-
publiško prvenstvo, kjer je med
moškimi ekipno zmagalo Celje
(Poprijan, Veselak, Ajster), med
ženskami pa je bila domača eki-
pa druga (Kranjc, Purger, Vo-
dovnik). Med posameznicami je
zmagala Mira Purger pred Marijo
Vodovnik, četrta pa je bila Jožica
Krajnc, vse Celje, med moškimi
pa je bil najboljši tudi Celjan An-
drej Poprijan, ostali pa Vlado Ve-
selak 4., Roman Ajster 7. in Ed-
vard Centrih 10. Dosežena sta bi-
la tudi dva absolutna republiška
rekorda, ki sta jih postavila Ce-
ljana: Marija Vodovnik pri kate-
goriji nad 48 let in Andrej Popri-
jan, starost do 43 let.
Na krosu 3750
udeležencev
v oreboldu je bilo finale obi
ne Žalec v jesenskem krosu,
predtekmovanjih na vseh osno
nih šolah je nastopilo kar 37
udeležencev. Zmagovalci ml. 1
onirji letnik 1973: Miran Topo
vec (Žalec), ml. pionirke letn
1973: Darjana Breznikar (Pl
bold), ml. pionirji letnik 191
Boštjan Žličar (Prebold), ml. I
onirke letnik 1972: Andreja B«
nik (Polzela), st. pionirji letn
1972: Davor Janžovnik (Pl
bold), st. pionirke letnik 1971: J
žica Vasle (Žalec), st. pioniri
letnik 1970: Mojca Hmčič (D
Žalec), starejši pionirji letn
1970: Zlatko Križnik (DU Žal«
mlajši mladinci letnik 1968-8
Igor Šalamon (Partizan Tabo)
starejše mladinke letnik 1967-6
Barbara Ivanec, starejši mladi
ci letnik 1966-67: Branko Ča*
lovič (Strojna Žalec), člani letni
1965-46: Anton Žohar (SIP Še«
peter) in članice letnik 1966-5
Vanja Lokan (TT Prebold). N«
boljši bodo nastopili na kro!
Dela v nedeljo v Novem mestU
T. TAVČA
TT Prebold v košark
Sindikalnega takmovanja v k
šarki v občini Žalec se je udeld
lo 10 ekip. Največ uspeha je irt
la ekipa TT Prebold, ki je v fina
premagala AERO Sempe*
25 : 20, Garant Polzela 41 : 27 i
Ferralit Žalec 30 : 23. Druga je b'
la ekipa SIP Šempeter, sledOT
Garant Polzela. Aero Šempet«!
Feiraht Žalec itd. ^ J
OKTOBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 25
lovenci s TTG-|em v Črno goro
%\ercl so navdušeni nad lepotami, poskrbeli za dobro voljo
^Q je hotel na kolesih in
llj^   posebni   izletniški
laK.     j® štirinajst
pnov in je bil dolg 370
'gtrov ter težak 700 ton,
Lflil na približno tisoč ki-
JJj,etrov dolgo pot v Črno
nfo, ni nihče zaklical: »Naj
TTG!* Šlo je zgolj za
j.fvidnost, kajti ob vrnitvi
' vsi, razen redkih držav-
jjiov -prvega razreda«, za-
devali: »Bilo ie super« in
iotavljali: »Se bomo šli
J izlet s TTG-jem!* Za to
^ še veliko priložnosti, je
j^otovil   glavni   celjski
(jejevec Drago Mehle, ven-i
lar se je potrebno hitro od-\
)f)tli'u kajti izleti so razpro-
Lni običajno že nekaj ted-^
Lov pred odhodom.
I Izleta v Črno goro se je
Ldeležilo 497 izletnikov, vo-
Ijčev, gostincev in železni-
piijev, med njimi je bilo kar
m izletnikov iz celjskega
|(bmočja, ^stavo pa so to-
batnosih Šmarčani, ki jih je
^ilo nič manj kot 70. Šmarča-
p se niso izkazah le številč-
10, k£uti na izlet niso vzeh le
upana, temveč so pred od-
lodom zaklah najmanj tri
role in spraznili nekaj hekto-
itrskih sodov. Na svoj račun
fo tako prišh tudi Savinjča-
lii, Gorenjci in drugi pris-
dedniki, s^ šmarske moške
rode ni zmanjkalo niti ob vr-
iit\'i.
Kotel na kolesih in
Prih
Hotel na kolesih in tirih to-
xat ni zgrmel v kanjon Tare,
lipa veliko manjkalo, da bi
zaplaval kdo izmed izletni-
kov, ki so skušah ujeti v ob-
jektiv kar največ lepote, ki se
je nudila radovednim očem.
Vrstili so se klici: »Čudovi-
to!, Resnično je lepo! To mo-
ram videti še enkrat!« Prav
tako jih ni bilo malo, ki so se
zamishli: »Nekaj tako lepega
so hoteli uničiti z gradnjo hi-
droelektrarne.« Nanovope-
čeni fotoreporterji, vsaj ne-
kateri med njimi, pa so foto-
grafirali le predore, ki jih je
na progi kar 250 in so skup-
no dolgi nek^ manj kot 115
kilometrov.
Zanimivosti in lepot je bilo
na tej 18-urni poti še veliko,
večino izletnikov pa je poleg
karijona Tare n^bolj priteg-
nil Veliki most čez Malo re-
ko. Gre za največji most na
progi Beograd-Bar, ki je nad
sotesko Morače bhzu postaje
Bioče. Ni bilo presenetljivo,
da so nekateri izletniki že ve-
deli, da je most dolg skoraj
pol kilometra, tohko bolj pa
je presenetilo, da so poznali
tudi takšne podrobnosti, kot
je na primer ta, da je 120 me-
trov mostu v ovinku.
Razpoloženje v hotelu je
bilo zavidanja vredno in turi-
stična konkurenca bi si goto-
vo populila vse dlake na
okostju, če bi to lahko tudi
videla in doživela. Tako pa
bodo zganjali sovražno pro-
pagando, vendar manj kot
500 duš gotovo ne bodo pre-
slepili.
Salo na stran, dva gostin-
ska vagona sta imela izreden
promet in pozno v jutro je
odmevalo po vlaku: »To še
spijemo, pa gremo!«
Njegošev mavzolej
na Lovčenu
Da ni temperatura padla,
so poskrbeli vrli Črnogorci,
ki so izletnike pričakali s pe-
smijo, plesom, lozovačo in
slanim kruhkom. Utrujene
oči izletnikov so se svetile
kot pri prvi ljubezni, po grlu
pa je teklo, da je bilo veselje
gledati. Slovenci in Črnogor-
ci so še družno zapeli, da Ju-
goslavija sega nekje od Tri-
glava do Djerdapa, in že so
izletniki odhiteli novim do-
godoviščinam naproti.
Zasedb so domala celo čr-
nogorsko primorje, saj so jih
domačini nastanili v hotelih
od Petrovca do Bečičev. Ni
jih bilo malo, ki so si privoš-
čih popoldansko kopanje in
se na ta način pripravili za
večerno rajarge v hotelu Pa-
las. Črnogorci so se ponovno
izkazali, saj so pripravili šte-
vilne zabavne igre, ki so po-
leg smeha mnogim prinesle
tudi lepe in bogate nagrade.
N^bolj je navdušil izbor mi-
stra Univerzum, kajti izletni-
ki so lahko s pogledom na
»mišičaste in postavni« slo-
venske fante zadostiU tudi
, svoj nacionalni ponos. Zma-
gal je šestdesetletni fantič,
leto gor ah dol, kar dokazuje,
da smo Slovenci zdrav in
krepak narod. Med nagrada-
mi pa velja meniti 7-dnevno
bivanje za dve osebi v hotelu
Palas v Petrovcu, ki jo je do-
bil Šmarčan, sedemdnevno
bivanje v Atomskih toplicah
in nek^ izletov v Benetke.
Glede na to, da se bo eden
izmed Šmarčanov udeležil
tudi dvodnevnega martino-
vanja na Štajerskem, ker je
imel edini s seboj shko svoje
tašče, ni nič čudnega, da so
nekateri pogledi govorili:
»Vrag pocintraj te Šmar-
čane!«
Ker že kar naprej obiramo
Šmarčane, je potrebno pove-
dati, da so se Celjani najbolj
izkazah kot planinci, ko se je
bilo potrebno povzpeli na
Lovčen. Njegošev mavzolej
je namreč na višini 1660 me-
trov in zadnjih dvesto do tri-
sto metrov je bilo treba opra-
viti peš. Kot zanimivost še
zapišimo, da vodi k mavzole-
ju 80 metrov dolg tunel in da
je treba prestopiti kar 461
stopnic. Izletnike pa je n^-
bolj   navdušila   Njegoševa
skulptura, delo Ivana Me-
štroviča, ki je visoka skoraj
štiri metre, dolga nekeO več
kot tri metre in težka 28 ton.
Montenegroexpres
tudi v Celju
Zanimivosti je bilo na izle-
tu v Črno goro še tohko, daje
nemogoče vse opisati v tem
kratkem reportažnem zapi-
su. Gotovo pa je potrebno
omeniti ogled Skadarskega
jezera, albanske meje in sta-
roslavne prestolnice kneže-
vine Črne gore - Cetinja. V
Cetinju je najbolj navdušil
državni muzej. Skadarsko je-
zero, ki je dolgo 43 in široko
14 kilometrov, pa ni le nav-
dušilo s svojo lepoto, temveč
je zaradi vijugave in ozke po-
ti mnogim izletnikom nagna-
lo tudi strah v kosti.
Da se je potovanje tako do-
bro izteklo, gre zahvala tudi
agenciji Montenegroexpres,
ki se je resnično zelo potru-
dila, da bi zadovoljila sloven-
ske izletnike. Dragan Boško-
vič, ki je eden izmed glavnih
šefov je ob tem dejal: »S
ttgejem sodelujemo že vrsto
let, že prihodnje leto pa na-
meravamo odpreti v Celju
lastno poslovalnico. Celje
nam gre pri tem zelo na roko,
kar je po svoje razumljivo,
saj sta Celje in Budva pobra-
teni mesti.«
Ob slovesu je bilo »kušva-
nja«, da je bilo veselje, kajti
na izletu so se spletle tudi
številne prijateljske vezi.
Najbolje pa seje tokrat odre-
zal pušeljc iz Sladke gore, ki
je podaljšal izlet še za nekaj
ur v celjskem hotelu Evropa.
Nekdo je ob slovesu, moral
je imeti okoli sedemdeset
let, tudi izdavil: »Zdaj pa res-
nično vidim, da se staram.
Ne zdržim več, da bi ga nekaj
dni zapored pil, se ljubil...,
in ob tem nič spal«.
Izletniki so bili zelo presenečeni, ko je vlak prispel v Bar, kajti nihče med njimi ni
pričakoval take toplega sprejema. Črnogorci so sprejeli Slovence s plesom, pesmijo in z
gostoljubnostjo, ki je ne doživiš na vsakem koraku.
FRANSALESKI-FINZCAR
Pod svobodnim soncem
Pivo poglavje
Od vzhoda, severa in zapada so se zgrinjali vojščaki.
Dan na dan so se vračali na znojnih konjičih sli v gra-
dišče m naznanjali starosti Svarunu, da so dobro opra-
vili. Potem so posedali po dvorišču in polegali krog
ognjev. Hlapci so jim rezali kose pečenih koštrunov z
^sžnja; Ljubinica, staroste Svaruna lepa hči, jim je točila
medu in obdarovala vsakega s kožuščkom iz bele jag-
nječevine. Sin Iztok pa je za slehernim poslancem odjez-
dil IZ gradišča in hitel prihajajočim vojščakom naproti.
"Svetovit te je navdahnil, starešina, vile so vas pospre-
mile, hrabri vojščaki, da ste pregazih močvirja, da ste
Preplezali gorska sedla in prišli do gradišča staroste -
mojega očeta Svaruna, ki vas zahvaluje in pozdravlja!«
Tako je nagovarjal mladi Iztok, Svarunov sin, čete
Siovenov, ki so se zbirale v dolini krog gradišča. Vsak
^enutek so se pobliskavala kopja iz hrastovega gozda, v
poznem večeru so zagorevale plamenice - in Iztok se ni
^it'udil. Vsako četo je pozdravil v imenus staroste, vsa-
^^ga starešino povedel v gradišče, kjer so dobih prigriz-
'^ov in počitka pa prijaznih besed in pozdravov veliko.
Dolina krog gradišča seje napolnila s šotori. Po rav-
^^U"e plapolalo ponoči jezero ognjev, donele so bojne
P^smi, meketah ovni in ovce, mukah so junci, ko so jih
?nali v zakol. Naokrog pa so porezgetavali konji in
^^iiU usahlo travo. Zakaj v dežel je prišla pozna jesen.
^gradišču seje izprehajal po okopu Svarun, sivoglavi
^^osta Slovenov. Ljubinica mu je bila stkala iz belega
mehko haljo. Za krog ledij mu je bila sešila gorkih
fgnječevin, a stara pleča mu odela z najlepšo ovnovo
K-Ožo
^0 se mu je oko potopilo v morje ognjev, so se zrav-
J3^a široka, od let upognjena pleča. Dvignil je pest in
'^^ahnil proti jugu.
"^ilbudij, Hilbudij - tat naše svobode! Ti moč Bizan-
"^cev, ti naša groza, oj, tale ogerrj te požre, tale ogenj
Piili tvoje orle - Hilbudij, hlapec črnih besov! Svarun,
starin upognjen, stisne svoja ledja z jermenom od
^'^'oia in najtežji meč obesi nanj - pa gre na vojsko
°Per tebe, da zašije Slovenom zopet svobodno sonce!«
Obe pesti je dvignil starec, mišice na rokah so se
^^lovile, oko je odsevalo kakor ognji iz doline,
^^očasi pa so se pesti razklenile, odprte roke so se
^,^fj?niie še više; ozrl se je s pepelastim obrazom proti
^odu in s tresočim se glasom je molil:
»Svarog, usmili se nas! Perun, udari ga! Morana, pri-
zanesi meni, prizanesi vojščakom! Groblje belih kosti
mojih sinov leže od jastrebov raztrošene po deželi,
koder hodi Hilbudij. Morana, usmili se, dosti imaš
žrtev!«
Svarunu se je utrnila solza in kanila na belo brado,
prva solza za prvega sina - in še druga in tretja - in
deveta - za devetega sina, katere so mu poklali meči
Hilbudijevih vojakov. Starosta se je stresel, koleno je
klecnilo in v bridki žalosti je sedel na okope.
»Oče, ne jokaj! Poglej ognje! Prišh so mladi vojščaki,
prinesli so loke, ki prožijo strehce kakor Perun z neba
silne bliske. Oče, mi zmagamo! Perun je z nami!«
Iztok je dvignil očeta.
»Morda še ti, edini moj ...« Nemo sta odšla z okopov.
V dolini so ognji zamižali, hrup je potihnil, meketanje
ovnov je umolknilo, na nebu so gorele mirne zvezde.
Razžarilo seje krasno jutro. Spomladi vstajajo take
zore. Svarun seje dvignil z ležišča, kije bilo pogrnjeno z
mehkim krznom. Na njegovem obrazu se je svetilo
nekaj jutranjega, kakor bi legla vesela luč preko sivih
skal. Radostno je pozdravil dan, veliko upanje se mu je
zbudilo v srcu.
»Jeseni - pa tako jutro! Vse solzno od same rdeče
radosti, kakor bi Devana hodila po pašnikih in mimo
brstečega žita. Srečo oznanja tako jutro, kije določeno
daritvi.«
Starosta se je dvignil in krepko udaril z drobnim
kijem po leseni steni.
Hipoma je stal pred njim mladec, močan, golih, rjavih
prsi, dolgih, rdečkastih las. Ob pasu mu je visel na
lanenem konopcu kozlovski rog.
»Krok, pozovi rogove, vedi jih na okope, glasno zatro-
bite, da se zbero vojščaki krog žrtvenika. Bogovi so se
mi nasmehnili iz zarje. Hitimo z obetom!«
Krok je odšel; ni preteklo, da bi obrnil plug na ozšrah
in ga zastavil za novo brazdo, pa je zagrmelo in zabučalo
krog in krog po okopu. Sunkoma kakor udarci so peli
zakrivljeni kozlovski rogovi - vsa dolina je tonila vjeki;
glasovi rogov so pluli do gora po orumenelem hrastju in
bukovju.
V dolini se je zganilo, kakor bi posijalo veselo sonce
na neizmerno mravljišče. Izpod šotorov so se usipali
vojščaki: pripenjali so si meče z debelimi jermeni, tule,
natrcane s strelicami. so si obešali mladci na pleča, z
levico so segali po lokih. Možje, kakor hrasti, porasli po
širokih prsih, so izdiraU dolga kopja iz mehke zemlje in
sulice so zableščale v soncu. Starešine so klicali svojce,
rjave gruče na pol golih borc^ so se zgrinjale krog
vojvod. Vsaka^ručaje bila pestra od kožuhovine, ki jim
je visela od ledij in čez pleča. Beh jagnjiči,^črni ovni,
rjavi medvedje, lisice in risi, hobrovina in vidrnja dlaka
pa tudi belo pražnje - vse seje družilo in valovalo.
Še enkrat so zadoneli rogovi z okopov, sto in sto
vzklikov stoterih starešin jim je odgovorilo iz doline.
Tedaj so se zdramile gruče, kakor bi na morje udaril
vihar, in vsi ti pisani valovi so se zganili in zapluli proti
majhni groblji, na kateri je otresala mogočna lipa
rumeno listje z vej in ga stlala na žrtvenik, kjer je gorel
ogenj.
Ukresala sta ga Iztok in Ljubinica. Njuni lici sta bili
slovesni, roke sta držala prekrižane na prsih in zrla v
plamene na oltarju. Ko je zahrumelo v dolini, ko so se
zganile čete vojščakov, se je ozrl Iztok od ognja. Nje-
govo oko je kar žarelo od veselja. Ljubinica seje okre-
nila proti vzhodu; na njenem snežnobelem platnu so
vztrepetali sončni žarki, ki so se ji usuli na bujne, z
jesenskim cvetjem prepletene lase. Pogledali soji v oči,
pa so vztrepetali od sramu. Zakaj odsvit teh oči je bil
čistejši kakor samo višnje sonce. Njene ustnice so se
premikale in prosile bogove za vrle vojščake.
Krok je zatrobil z visokim, slovesnim glasom. Vse
glave so se obrnile proti gradišču. Skozi močno zatvor-
nico seje prikazal z okopov starosta Svarun. Bela halja
seje lila po visoki postavi do tla. Ponosna in mogočna je
bila ta postava. Hrbet ni bil upognjen, z dvignjeno glavo
je stopal krepko pred zborom najstarejših starešm. Bili
so brez mečev - svečeniki. Za trenutek je zašumelo in
vzkliknilo med vojščaki, pa takoj je vse umolknilo v
globoki pobožnosti. Svarun, starešina in svečenik, seje
bližal žrtveniku.
Vsi starešine so stopih okrog oltarja in podajali Sva-
runu obetov, da bi jih položil na ogenj.
Vsul je v plamene najlepše pšenice, na žerjavico je izlil
dehtečega olja, ki so ga prinesli azijski trgovci izza
Črnega morja; hlapci so zaklah belo jagnje, starešine so
ga položili na grmado. Darove so objeli zublji, visoko se
je dvigal ogenj, veje na lipi so se pripogibale, naokrog je
zadišalo. Vsi so z veUkim spoštovanjem odstopili od
ognja. Samo Svarun je ostal: siva glava se mu je sklonila
na prsi, da seje Uce domalega skrilo v dolgo belo brado.
Molk... Vsak Ust, ki je padel z lipe, se je shšal. Noben
vojščak ni škrtnil z mečem, kopje ni udarilo ob kopje,
tetiva na loku ni brenknila. Kakor vkopana je stala >
vojska krog groblje. \
Tedaj je Svarun razprostrl rokš. Visoko jih je dvignit \
vo.jščaki so pripognili glave.
»Daždbog mogočni, ki odpiraš roko in seješ setve in
polniš hrame, ki plodiš črede ovac m pitaš goved, usmili \
se nas! Ne daj, da bi bili prazni tvoji žrtveniki, ko bi nam i
sovražnik poteptal njive, ugrabil goved, odgnal ovce.
STRAN - NOVi TEDNIK
Pr-|        11    HI |iIIiiMHii11110111
10. OKTOBER m
Podražitev
Tudi celjski izvršni svet je pred kratkirVi sprejel
svoj paket podražitev. Tako se je podražil tudi
odvoz smeti. Pa čeprav pravijo, da je z odvažanjem
smeti vse manj dela.
Saj imamo vse manj za vstran metati!
Vse za
v Celju so se starši na sejmu spet lahko prepri-
čali, da lahko res vse dajo za otroka. Samo nekaj
čudi obiskovalce: zakaj dobivajo nagrado »zlato
zibelko« najboljši izdelovalci igrač.
Morali bi jih dobiti tisti starši, ki se še odločajo za
otroke! ____________
Mnogi delavci se
pritožujejo, da zaslu-
žijo premalo.
Ne pritožuje pa se
nobeden od tistih, ki
dobijo več kot pa v
resnici zaslužijo!
Brez cest
Pavliha je izdal novo
turistično karto Sloveni-
je. Na njej med drugim
ni vrisanih cest.
Če bo šlo tako z naši-
mi cestami kot zdaj, je to
tudi karta bodočnosti!
ŠOLSTVO SMO ŽE USMERILI - V MARSIKATERI DELOVNI ORGANIZACIJI
MBRl PROIZVODNJI ŠE VEDNO NE VEDOMM NAJ KRENEJO!
Če kje resno zaškripije -
pride do ukrepa družbene-
ga varstva. To pa tudi po-
meni omejitev nekaterih
samoupravnih pravic.
To je prvzaprav čudno.
Saj pravimo, da je izhod
iz težav v okrepljenem sa-
moupravljanju!
Nekoč in danes
Pred časom so se naftni deri-
vati podražili, da bi jih manj tro-
sili.
Zdaj so se podražili, ker država
rabi denar.
Tako bi rvnali takorekoč proti-
državno, če bi jih manj trosili!
Pripravijeni
Košarkarji celjske Libele se
bodo v letošnjem tekmovanju
gotovo uvrstili na vrh tekmoval-
ne lestvice.
Na višine so se namreč dobro
pripravili - saj so bili tudi na vi-
šinskih pripravah na Rogli.
SItrajni čas
Zadnji čas je že, da so volitve!
Na sejah raznih skupščin se kaže že velika utruje-
nost delegatov. TI se vse rdkeje oglašajo.
Nekaj bo: ali so res utrujeni, ali pa so spoznali, da
se ne splača oglašati.

Riše Bori ZunančK
Slabše
ne more
biti!
Ja, res bi bilo lepo, če bi
bilo to res!
Solzni vlc
Nekateri z nerazun^
vanjem gledajo, da i
nekateri občani pritož
jejo zaradi nekakšni
solzivih snovi v zraku,
Pa ne da mislijo, i
smo že vsi navajeni teg
ko  nam  vsak  dan
najrazličnejšimi   ukrq
spravljajo solze na oči
LOVSKE PUŠKE NEKOČ IN DANES
Piše
Ameriške repetirke
v Združenih državah
Amerike so se zelo zgodaj, že
v Šestdesetih in sedemdese-
tih letih preteklega stoletja
uveljavile lovske puške re-
petirke. Do konca stoletja,
ko so v Evropi šele prav za-
čeli uporabtjati repetirke v
lovske namene, so jih na oni
strani »velike luže« izdelali
blizu milijon primerkov sa-
mo v Winchestrovih to-
varnah.
Winchestrovke so gotovo
n^ubolj znane amerišJtie pu-
ške repetirke. Razvile so se
leta 1866 iz repetirk vrste
Henry, imele pa so seveda
značilni zankasti repetimi
vzvod ih pod strelno cevjo
nameščen cevasti nabojnik
(magacin). Lovska repetirka
Winchester M. 1866 je upora-
bljala kovinske naboje z rob-
nim vžigom kahbra 44
(11,2 mm); v puško jih je šlo
celih sedemn^st. Leta 1873
se je pojavil izboljšan model
Winchester puške, kije sedsg
že uporabUala naboje s sre-
diščnim vžigom in pa moč-
nejšim smodniškim polr^je-
njem. Med prvimi in naozve-
stejširni uporabniki te že kar
slavne repetirke je bil tudi
W. F. Cody, bolj znan kot
Buffalo Bili. V pismu tovarni
Winchester je Codv puško
M. 1873 na vse pretege hvalil
in tudi zatrdil, da mu je leta
1874 rešila življenje in ga ta-
ko obvarovala prehitre pre-
selitve v »srečna lovišča«. V
Ornih Hribih je Cody na-
mreč naletel na medveda, ki
je, rar^jen, »jurišal« proti nje-
mu, s kakšnih deset metrov
razdalje. V nelug sekundah
je imel ubogi medved pod
kožo kar enajst svinčenk,
kar je bilo nekoliko preveč
celo za orjaškega kosmatin-
ca. Cody - Bufifalo Bili je za-
ključil pismo tovarni z bese-
dami: »Verjemite^ vaša pu-
ška je najpopolnejša, kar jih
sedaj izdelujejo.« Sličnega
mner^ja so morali biti tudi
dnlgi lovci (in še kdo), s^o je
tovarna Winchester izdelala
in prodala preko 700.000
pušk modela 1873.
Modelu 1873 je sledil mo-
del 1876. Ta repetirka je bila
pravzaprav le povečana iz-
vedba prejšnje (le-to so še
naprej izdelovali s polno pa-
ro), ki je bila prirejena za po-
sebno močne naboje za lov
na veliko divjad. Za lov na
jelenjad, medvede, lose in
podobno divjad so bili kratki
naboji puške Winchester M.
1873 namreč nekoliko šibki.
Repetirka iz leta 1876 je bila
med drugim ^ljubljenka«
strastnega lovca in ranchaija
Theodorja Roosvelta, kas-
nejšega predsednika ZDA.
Vse dotedai^e Winche-
strovke so imele sorazmerno
šibak kolenasti zaklep, novi
model iz leta 1886 pa je upo-
rabljal izredno trdni in dog-
nani 'navpični klinasti za-
klep, kije omogočal uporabo
rugmočnejših nabojev tiste-
ga časa. Konstruktor te repe-
tirke ni bil nihče drug kot
mormon J. M Browning,
znan predvsem po svojih
konstrukcijah samopolnil-.
nih pištol in avtomatskega
orožja nasploh, vključno po-
lavtomatskih lovskih pušk
(okoli 1900). Sledila je »mini-
aturna« Winchestrovka M.
92, tej pa »večna« 7.62-mili-
metrska (30-30) repetirka M.
94, ki jo izdelujejo še danda-
nes - po skoraj devetdesetih
letih; do .sedaj je bilo izdela-
nih čez štiri milijone pušk -
predvsem ličnih karabink -
tega modela. Zadnja »klasič-
na« Winchestrovka na vzvod
. je M. 95, ki pa nima več zna-
čilnega cevastega nabojnika;
zamenjal ga je sodobnejši -
škatlasti - pod mehaniz-
mom. Ta Brovmingova kon-
strukcija je uporabljala njg-
novejše brezdimne naboje
tedanjega časa - največ kali-
bra 7,62 nun - in imela zato
odhčne balistične lastnosti.
Repetirke na zankasti
vz\'od so izdelovale tudi ne-
katere manjše ameriške to-
varne orodja, predvsem Mar-
lin. Omeniti pa je treba še
eno vrsto značilnih ameri-
ških repetirk: tiste z drsnim
kopiščkom ali kar »pumpari-
ce«. Pojavile so se v osemde-
setih letih preteklega stolet-
ja. Pri Coltu so izdelovali ri-
sanice tega sistema, druge
tovarne, predvsem Winche-
ster in Marlin, pa šibrovke.
Repetirka na vzvod Winchester M. 94
Uredništvo; Ce^e, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež.
Tatjana Cvim, Vili Einspieler. Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec. Rado Pantelič, Mateja Podjed. Milena Brcčko Poklic,
Franček Pungerčič. Zdenka Stopar. Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Zatvijino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. St. žiro računa 50700-603-31198 - COP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov    fotografij ne vračamo.
kemična, grafična in papirna
industrija
CELJE
Komisija za delovna razmerja TOZD Kemija
Šempeter objavlja naslednja prosta dela in naloge
Impregnator 1
1-krat za določen čas 8 mesecev in 1-krat za nedolo-
čen čas
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - kemijski procesni-
čar, ter 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-socialni službi Aera, Čuprijska 10, Ceije,
v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po spre-
jemu sklepa o izbiri
ho.
OKTOBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 27
Nagradni razpis
1. nagrada 700 din
5 nagrad po 300 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka 15. 10. 1985 do 9. ure. Rešene
križanke lahko prinesete tudi osebno,
na vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne kižanke
Vodoravno: USTA. MORFIJ, TERAN,
OMERSA, AROSA, KANAAN, LJU-
BELJ, NITRA, KAMENINA, JE, OLI-
VIN, LIVAR, RR, GORSKI, MASIV,
AS, NAL, ERATO, OMIKA, OMORI-
KA, RADON, ROPARSKI, VITEZ,
NAPA, ANA, BOSANEC.
izid žrebanla
1. nagrado 700 din prejme: Berta Mi-
klavc. Nočna 68, 63341 Šmartno ob
Dreti.
5 nagrad po 300, din prejmejo: Nada
Kmet, PTT 63272 Rimske Toplice, Ju-
rij Loštrk, Milčinskega 8, 63000 Celje,
Andi Breznik, Delavska 8 a, 63000 Ce-
lje, Marica Tomažič, Malgaieva 6,
63000 Celje, Tadeja Šulg^, Milčinske-
ga 12, 63000 Celje.
Nagrajencem iskrene čestitke!
Nagrade boste prejeli po pošti.
NAGRADNO
VPRAŠANJE
Leta 1877 so lahko ljudje pr-
vič slišali zapis lastnega glasu.
Naprava, ki je to omogočala, se
je imenovala fonograf. Sestav-
ljena je bila iz lijaka v katerega
so ljudje govorili in kije imel na
drugem koncu pritrjeno pre-
mično membrano s črtalom.
Drugi del naprave pa je bil pre-
mični valj iz voska. Zvočni valo-
vi so tresli membrano, črtalo pa
je delalo brazde v vrteči se valj.
Brazda je bila v vosku različ-
no globoka in sicer globja pri
močnem in plitvejša pri slabem
zvoku. Ko je črtalo ponovno dr-
selo po brazdi je poskakovalo
po grebenčkih in vdolbinicah ki
jih je prej naredilo. To poskako-
vanje je premikalo membrano,
ki je zatresla zrak prav tako kot
prvič glas ah glasba.
Izumitelj je bil Američan in
njegovo ime in priimek vpišite v
kupon. V pomoč vam povemo,
da je njegovo tretje ime ana-
gram besede LAVA.
Žreb bo med reševalce razdelil
šest nagrad: 700 in petkrat po
300 dinarjev.
Magični Icvadrat
1,1. nauk o govorništvu, 9, 2. transport-
na naprava, 10, 3. tretja nota v akordu, 11,
19. Lionel Hampton, 12, 4. domača žival z
dragoceno dlako, 13, 17. ameriško moško
ime, 14. 5. egipčansko božanstvo, 15, 15.
barva igralnih kart, 16, 6. Ivan Tavčar, 17,
13. polotok pri izhvu Oba. 18, 7. reka s
kanjonom v ZDA, 20, 8. strokovnjak za
zgodovinska izkopavanja.
Magična Icrižanica
1; 1. kljunasta rastlinojeda žuželka s
skakalnimi nogami, 7, 2. porod pri sesal-
cih, 9, 3. gorski greben, 10, 19. visoka
šola, 12, 4. soproga, 13, 17. ožina na Mala-
ki, 14, 5. Karenina, 15, 15. nekdanji prebi-
valec v naših kr^ih, 16, 6. Thomas Jeffer-
son, 17, 13. druščina, 18, 8. starogrški tra-
gik iz Aten (»Elektra«), 20, 11. vrsta be-
sedne uganke.
Magična iilca
1. starogrški enooki velikani, 2. je-
senski mesec, 3. kosmato sukno iz gro-
be volne, 4. ime za vrsto tapiserije, 5.
gorovje v Italiji.
1. neresničen prikaz, ki zaslepi res-
ničnost, 2. ustanova za znanstvene va-
je na univerzi, 3. železov kršeč, 4. pre-
bivalec Vinice, 5. lepotno drevo z od-
ličnim lesom.
Rešitve iz 38. števiiice
KRIŽANKA
Vodoravno, ŠKRŽAT, PRIAM, ČRTICA, ČIGRE, lO, TELE,
NOHT, TK, OVIRA, REA, NOJ, ANDRO, OF, IDOL, AMOR,
LO, CIMET, ASESOR, ALOST, NALOGA.
MAGIČNA KRIŽANKA
PAŠNIK, AKTINIJ, ŠTUKA, AK, NIKA, ORA, INA, FLOS,
KI, OLIVE, JAROVIT, KASETA.
ANAGRAM
DRAVOGRAD
HOROSKOP
• lOVEN^__21.3.-20. 4.
Pred vami so prijetnejši dnevi, kot so bili. Na pr\'i pogled ni razlo-
rovza boljše počutje, vendar so. V službi ne bo velikih sprememb,
imiabno življenje pa bo pestro in toplo. Manjši dogodki vam bodo
nudili veliko zadovoljstvo.
»BIK . 21.4.-20.
Pred vami je zadovoljivo obdobje. Prišlo bo do srečanj, ki mnogo
obetajo, zato boste zelo zadovoljni. Na krajšem potovanju boste
rešili star problem. Dela ne bo preveč, kar se bo poznalo tudi pri
denarju. Nekaj se bo spremenilo, čeprav le za kratek čas.
• DVOJČKA 21.5.-21.6^
Yso energijo ste vložili v neko delo, ki ne prinaša rezultatov, kot jih
pričakujete. Stvari se bodo kmalu spremenile, tako da boste tudi vi
zadovoljni. Družabni stiki so ugodni. Okrepite tisto, kar že Imate. NI
razlogov za skrbi.
• RAK 22. 6.-22. 7.
Pred vami je mirno obdobje. Sedaj nI pravi čas za velike dogodke v
službi. Vehko več energije boste vložili v opravke doma. Krivic ne
rešujte 5ed^;, tudi za to bo prišel pravi čas. Vse je odvisno od vas,
\ zato ne obupajte.
•^LEV 23.7.^2378^
Pred vami je posebno zadovoljivo obdobje. Nejasno je, kako dolgo
bo obdobje trajalo, vam bo več kot lepo. Prišh boste do več denarja.
Stanje v družini bo nekoliko drugačno, kot dosedaj. Na čustvenem
polju boste doživljali le prijetne reči.
•^DEVICA 24.8.-2379^
Vaša aktivnost počasi pada. Vzrok za to je vaše slabo duševno
počutje In zunanje okoliščine. Za pr\-o morate poskrbeti sami, za
drugo pa vsaj poskusite. Denarno stanje bo Isto. Čustveno počutje
bo zadovoljivo.
M;EHTNICA_24. 9.-23. 10.
^rih^ate v Izredno ugodno In vam naklonjeno obdobje, katerega
bodo spremljali uspehi tako v službi kot doma. Družabni stiki bodo
pogosti In zanimivi, še posebej v neki pomembni osebni zadevi.
Potovah boste In se lepo Imeli. Povabili vas bodo na pomemben
°bisk. Ne odklonite!
^ŠKORPION_24.10.-22.11.
^^lickaj časa ne bo problemov. Kmalu pa se boste znašli v neugod-
"em položaju. Rešitev Iz težav pa zavisi le od vaše diplomatske
"aravc. Skratka o Izhodu odločate samo vi. Pred vami so trenutki
osebnega značaja. Ne pričakujte preveč!
IjTRELEC_23.11.-21. 12.
Pred vami so ugodni dnevi. Zelo boste aktivni, zaposleni In obkro-
^^"1 z zanimivimi ljudmi. Ne bo veliko časa za počitek, ki ga tre-
"ufno tudi ne potrebujete. Duševno počutje je Izvrstno. Denarja bo
'^ah več. Med ste pollzah, sedaj pa korajžno naprej.
!JC0Z0R0G__22. 12.-20. 1.
^'"ed vami je uspešno obdobje. Kmalu boste nekaj dosegli. V prl-
"^^ru trenutnih težav, navidezno popustite. Stvari se bodo kmalu
'\''^dile, kot vi želite. Težav z okolico nI veliko, tako boste kmalu
_^^ll svoj cilj. Pazite, da nikogar ne užalite. Ugodno srečanje.
^VODNAR__21.1.-19. 2.
'■^d vami so manjše obveznosti in naloge. Uspešno jih boste reše-
^ eno za drugo. Dobro se boste razumeli v delovni sredini, čeprav
'^0 nič novega, vam bo prineslo zadovoljstvo. Posvetite več časa
^^^^^^i^ebl. Vrača se stara simpatija._
_19. 2.-20. 3.
^'^^o.šno stanje nI rožnato. Izogibajte se odgovornih obveznosti In
dolgoročnih. Družabne stike omejite na najmanšo mero. Ker
}^^^tno stanje ne blesti, potuhnite se In čakajte, da kriza mine.
°''3ll bi vedeti v ke^j se spuščate.
28. STRAN - NOVI TEDNIK
10. OKTOBER 19|
HORTIKULTURNI KOHCEK
Tudi za vrtno zemljo je
potrebna kemična analiza (1)
čim manjše je kakšno zemljišče, tembolj temeljito ga
moramo izkoriščati. Na naših vrtovih ob hišah imamo
goste nasade različnih sadnih plemen in zelenjadnic,
vmes pa še mnoge okrasne rastline. Vse to zahteva pra-
vilno obdelavo in uporabo najboljšega semena in sort.
Harmonično moramo gnojiti in pravočasno preprečiti
rast plevela ter pojav škodljivcev in bolezni.
Za pravilno obdelavo in gnojenje je nujno spoznati fizi-
kalne in kemične lastnosti tal. Fizikalne lastnosti (težo tal,
zračnost, propustnost itd.) dober vrtnik bolj ali manj
dobro loči brez laboratorijskih raziskav. Teže pa ugotovi,
če so v tleh najvažnejše prvine, potrebne za prehrano
rastlin. Rastline se sicer odzivajo na pomanjkanje hrane,
vendar zelo različno, nekatere precej neizrazito, posebno
še, če gre za pomanjkanje več elementov hkrati. Največ-
krat pa je prepozno, da bi lahko nasad ali posevek ozdra-
vili.
Kemična raziskava tal je potrebna tudi pri urejanju
novih- vrtov, ker so tla navadno prenesena od drugod,
morda celo iz globljih plasti in zato pomešana z mrtvico.
Na takih, popolnoma neznanih in močno neizenačenih j
tleh, je slika o trenutni preskrbljenosti tal z najvažnejšimi j
prvinami neobhodno potrebna. \
Kemično analizo tal nam najhitreje in dovolj točno J
pokaže preskrbljenost tal. Je pa tudi cenena. Obsega:!
določitev kislosti tal ali alkalnosti tal (reakcija tal pHJ
vrednost), določitev rastlini dostopnega kalija, fosforja in j
kalcija, po potrebi pa še vsebino organske snovi (humusa) 1
ter važnih mikroelementov kot so magnezij, bor, mangan,
železo itd. Le na podlagi teh podatkov moremo pravilno in
smotrno gnojiti.
Če hočemo sistematično zasledovati preskrbljenost tal,
moramo dati zemljo v raziskavo vsaka tri leta. ,
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE I
RECEPT TEDNA
Paprika po francosko |
Potrebujemo: 10 lepih paprik, 12 dag riža, 250 g zmletega
mesa, dve čebuli, pet žlic olja, sol, poper, dve jajci, 250 para-
dižnikov, pol litra juhe.
Na polovici olja prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo riž,
nekohko prepražimo in zalijemo z vodo. Dušimo skoraj do
mehkega. Med tem vsaki papriki odrežemo pokrovček. Neko-
liko ohlajenemu rižu primešamo zmleto meso, jajci, sol, poper. S
to maso napolnimo paprike in jih pokrijemo s pokrovčki. Pekač
dobro namastimo in ga obložimo z rezinami paradižnikov. Malo
sohmo in nanje položimo polnjene paprike. Pečemo približno 40
minut in prilivamo juho. Med pečenjem paprike previdno obra-
čamo. Pečene zložimo na servirni krožnik. Sok, ki je ostal od
pečenja malo zalijemo in prevremo. Izboljšamo ga s smetano in
ponudimo s paprikami.
ZDRAVILNE RASTLINE
Macesen
Macesen je znanilec pomladi v iglastem gozdu. Pes-
nik je nekoč primerjal smrekov gozd z listnatim. V
prvem primeru se svetloba zaduši med košatimi
vejami iglavcev, ki ustvarjajo globok mrak. Veter
sika in ječi v vrhovih. Na tleh, ki so pokrita s pre-
progo suhih in mrtvih iglic, ne raste nobena rastlina.
To je, kot da bi iglavci hoteli opozoriti, da so zadnja
sled nekdaj mogočne skupine, ki tiho izginja in ji
prihodnost ni rožnata. Listnat gozd pa je poln svet-
lobe in pod njim je živa podrast in ptiči pojejo in
žvrgolijo.
Macesen ljubi svetlobo in v gozdu prerašča drugo
drevje. Lahko ga prepoznamo po šopih iglic na kratkih
poganjkih. Pri nas zraste macesen (Larix decidua
Mili.) do trideset metrov. Pozimi so drevesa gola, ker
iglice žive eno samo sezono in jeseni odpadejo.
Pomladi pa so polni mladih svetlo zelenih poganjkov.
V vročih poletjih se zjutraj nabira ob iglicah nena-
vadna bela snov. Izloček ima sladek okus in vsebuje
sladkor meleziozo. To imenujejo tudi briankonska
mana.
Pri macesnu nabiramo od maja do konca avgusta
lub, smolo in mlade poganjke. Iz macesnove smole
pridobivajo terpentin, ki ga poznamo kot benečanski
terpentin. Vsebuje precej eteričnega olja, smoine
kisline, grenčine in nekaj jantarne kisline.
Macesnovo eterično olje se uporablja zunanje, za
obliže ter kot aerosol za osvežitev zraka v dvoranah z
veliko ljudi in za inhalacije samo ali pomešano z oljem
eukaiipta, bora in jelke. V ta namen nakapamo 5 do 6
kapljic olja v posodo z vrelo vodo in s pomočjo večjega
lijaka vdihavamo vodno paro. Vdihavamo skozi nos in
izdihavamo skozi usta. Po inhalaciji moramo biti vsaj
pol ure tiho m ne smemo piti hladnih pijač. Najbolje je
inhalirati zvečer, preden gremo v posteljo, ker se s tem
obvarujemo prehlada. Če smo si nabrali iglic in stor-
žev, jih prekuhamo v 10 litrih vode, pustimo, da se
nekoliko ohladi in vlijemo v kopel. To deluje poživlja-
joče na tiste, ki so preboleli kakšno hujšo bolezen in
pomirja živčne bolnike.
Ljudska modrosti priporoča mešanico benečan-
skega olja z medom in tako dobijo odlično zdravilo
zoper bolečine v mehurju, odpravlja gliste, lajša težave
pri driskah in koristi tudi pri vnetem grlu.
Benečanski terpentin lahko uporabljamo tudi zuna-
nje in .se dodaja mastem in obkladkom, ker mehča
otekline, povzroča prekrvavitev obolelega mesta ter
tako odpravlja revmetične težave ter jača naravno
odpornost tkiva. Če imamo vnetje živca s tem oljem
zmasirajo boleče mesto. Vendar je pogosto in pre-
močno vtiranje lahko tudi škodljivo, ker se lahko
poškoduje koža in nastanejo boleče otekline in
mehurji. Zato lahko napravimo zmes iz beneškega
terpentina in olivnega olja ter tako obvarujemo kožo
pred poškodbami.
BORIS JAGODIC
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. SERENADA - KRUNOSLAV SLABINAC
2. SUSSUDIO - PHIL COLLINS
3. PJESMO MOJA - JASNA ZLOKIČ
4. SHOUT - TEARS FOR FEARS
5. MODRE OČI - F PLUS
6. BOLJE BITI PIJAN NEGO STAR - PLAVI ORKESTAR
7. WE DONT NEED ANOTHER HERO - TINA TURNER
8. SAMO NE TI - JOKER
9. EVERY TIME YOU GO AWAY - PAUL VOUNG
10. DOBER DAN - BAZAR
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1. ZIMSKA NARAVA - VESELI HMELJARJI
2. MAMA, PRIHAJAM DOMOV - MIHELIČ
3. TRIGLAVSKA ROŽA - MIHELIČ
4. SNEŽNI VALČEK - BOHORČ
5. SAVINJSKI GAJ - VESELI DRENOVCI
6. KJER NEKOČ JE VETER ZIBAL KLASJE -
ŠKOBERNE
7. ČEZ PLOT - ŠIK
8. ZAIGRAJ HARMONIKA - OTAVlO BRAJKO
9. SMEJOČI MEH - KLAVŽAR
10. v KRALJESTVU ZLATOROGA - AVSENIK
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
Nagrajenca: Roman Gorenjak, Šentjanž 45, Store
Vlado Poišak. Zidanškova 1, Celje
Pišite na naslad: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a. Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
DO ZA OPRAVLJANJE
POSLOVNIH STORITEV
ŠENTJUR PRI CELJU
Komisija za medsebojna
delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
1. Računovodja
2. Strojnik centralnega ogrevanja
(kurjač)
3. Analitik planer
Poleg splošnih Dogojev, določenih z zakonom in
družbeninn dogovorom o osnovah kadrovske politike
v občini Šentjur, morajo kandidati izpolnjevati še
naslednje pogoje:
pod 1)
- srednja šola ekonomske smeri
- pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vod-
stvenih delih
- ustrezne moralno-politične kvalitete
pod 2)
- IV. stopnjo zahtevnosti kovinsko-predelovalne
usmeritve
- 3 leta delovnih izkušenj na področju energetike
- uspešno opravljen preizkus usposabljanja
pod 3)
- višja šola ekonomske smeri
- dve leti delovnih izkušenj
- ustrezne moralno-politične kvalitete in smisel za
javno nastopanje
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom in tri mesečnim poskusnim
delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite na naslov DO za opravljanje poslovnih storitev
Šentjur, Titov trg 5, v 8. dneh od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
sklepu o izbiri.
RADID CEUE
ČETRTEK, 10. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Posnetek ustn^.
časopisa v Vojniku, 9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila. 9
Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, li
Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.0^
živo: O osnutku »nacionalnega programa« slovenska"
športa, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 11. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vrn
ob 8,30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometi
10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvesti
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna. 17.
Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 12. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z va«
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.15 Koleo
prireditev, 9.30 Filmski sprehodi. 10.00 Zaključek spore«
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdra
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.45 K«
turni feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 13. 10.: 10.00 Poročila. 10.10 Obvestila, 10.
Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer (ponovitev), H'
Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila. 12.15 Literarna odd?
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 15.
Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 14. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 ŠproU
dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila. 1"'
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 1^,
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove ploš^'
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Spo^
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 14. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vn^i
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sP
reda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in
dravi, 16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhi>
resne glasbe, pripravlja Ciril Jagrič, 17.45 Iz delovnih orf
nizacij, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 15.10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vn^'
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila. 9.30 Koledar prire^
tev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvesti'
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupno-
16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe. 17.00 Kronika. 1''
Glasbene vzporednice: Santana (druga oddaja), 17.45 A^^
alno, 18.00 Zaključek sproeda.
OKTOBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 29
30. STRAN - NOVI TEDNIK
10. OKTOBER 19)

njivo 400 v tmovljah, cena
10 sm, prodam. telefon 33-783
do 7. ure zjutraj ali od 15. do 16.
termoakumulacijsko peč
5 kw ter bojier 50 i ugodno pro-
dam. elizabeta krk, pod vrbco 5,
šentjur/celju.
prikolico za osebni avto pro-
dam. stanko krašovec, tevče 9,
laško.
ostrešje za srednje veliko hišo,
vw 1200, ohranjen, zadnje nem-
ške serije prodam ali menjam
za fiat 126 p starega tri leta.
marjan lakner, cerovec 27,
šmarje pri jelšah.
motor mz etz 250, letnik 84, s
sprednjim diskom prodam ali
menjam za avtomobil. marjan
kadenšek, vodeno 13, šmarje/
jelšah.
zastavo 750 lux, letnik 74, pro-
dam za 7 sm. ogled vsak dan
popoldan po 15. uri. robi kotar,
ulica i. štajerskega bataljona
11.
moško dirkalno kolo na 10
prestav prodam. cena po dogo-
voru. telefon (063) 831-406.
motorno žago stihl oso av
prodam. martin rezec, rimska
8, laško.
tv gorenje čb prodam, nov, v ga-
ranciji. janko strašek, pečovnik
14, celje.
parcelo velikosti 900 m' na ču-
doviti sončni legi prodam. po-
nudbe pod: velika pirešica.
računalnik spectrum 48 kb
in fotoaparat, prodam. telefon
31-470.
v središču celja prodam staro
enosobno stanovanje z adapti-
ranim podstrešjem. ponudbe
pod: ugodno.
rezervne dele za škodo too,
motor z menjalnikom., šipe in lu-
či, prodam. vinko vintar, sedraž
18 a nad laškim.
sekular, radio kasetofon, in roč-
ni verižni škripec 51, ugodno
prodam. ranko maksimovič,
pernovo, žalec.
novo etažno peč 20.000 ccal
ugodno prodam. telefon 32-475.
r 4 letnik 78, zelo dobro ohranjen,
prodam. franc žgank, strmec/
vojniku 54.
dobro ohranjen kavč in dva
fotelja prodam. bojan kalister,
medlog 24, celje.
zastavo 126 p, letnik 77, pro-
dam. telefon 27-643.
bikca, ličko simentalko, pro-
dam. antonija mak, gotovlje
113, žalec.
žrebico 6 mesecev prodam ali
menjam za govedo. vreze, vo-
deno, šmarje.
tovorno prikolico za osebni av-
to prodam. guzej, cesta v to-
maž 1/c, vojnik.
zaradi selitve prodam kom-
pletno opremo kuhinje in sicer
viseči elementi dolžine 2,4 m,
pomivalno korito 1,2 m, štedil-
nik 2 plin 2 elektrika, delovni
pult dolžine 0,8 m, mizo s klopjo
in oblogo ter hladilnik z zamrzo-
valnikom. ogled v nedeljo 13.
oktobra od 8. do 10. ure. brane
hribar, hmeljarska 3, žalec (na-
sproti stare osnovne šole).
kravo simentalko, visoko bre-
jo, prodam. košnica pri celju 46.
parcelo v bodrežu pri grobel-
nem prodam. telefon (061) 554-
419.
vw variant nekompleten, zadnja
vrata in drugo, letnik 69/70, pro-
dam. ivan zupanič, kompole 2,
štore.
kravo staro 4 leta, težko, za za-
kol, zamenjam za kravo s sve-
žim mlekom. telefon 36-381.
glasbeni center, skoraj nov in
ojačevalec marantz pm 630,
prodam. telefon 36-893, po-
poldan.
bariton amati, prodam. franc
brecl, laška vas 11, štore.
10 kompletnih suhomontažnih vrat
lip bled, širine 80 cm, z nad-
svetlobo furnir anigre, prodam.
vprašati na telefon (063) 724-
036.
rezervne dele za r 4 prodam.
sajovic, slance 16 a, teharje.
tomos avtomatik a3 ms, do-
bro ohranjen, prodam. informa-
cije na telefon 36-458.
mini moriš 1000, letnik 77, pro-
dam. telefon 26-911, popoldan.
hl-f! mini stolp fisher, 2 x 40 w
zvočnike in barvni tv na daljin-
sko upravljanje, ugodno pro-
dam. telefon 31-102.
mini farme kalifornijskih dežev-
nikov, kompresor z 1.5 kw eno-
faznim motorjem, peč kijpers-
busch, prodam. telefon 821-
211, int. 47, od 7. do 15. ure.
peč za etažno centralno, kurjena
eno zimo, poceni prodam. žaler,
ogorevc 13, štore.
vseljivo hišo v iv. fazi z nekaj
zemlje v bližini šmarja pri jel-
šah prodam. telefon (063) 21-
062.
malo rabljene žrmlje na
kamne in čebelnjak za 15 až pa-
njev prodam. vovk, cesta na
ostrožno 113, telefon 36-722.
novo trajnožarečo peč za
centralno ogrevanje žar 2000
ugodno prodam. marjana jug,
stopče 16, grobetno.
zastavo 101, letnik 76, prodam
za 10 sm. ogled možen od 15.
do 17. ure. vprašati pri kodrin,
cesta na grad 39, celje.
r 4, letnik 79, ugodno prodam. te-
lefon 36-676, popoldan.
vw furgon, letnik 75 in peugeot
504 l diesel, letnik 74, prodam.
ogled vsak dan popoldan od 16.
ure naprej na lavi, pucova 2,
celje.
legla kalifornijskih rdečih de-
ževnikov prodam po ugodni ce-
ni. telefon 735-232, vsak dan od
15. do 16. ure, od 20. do 21. ure.
zastavo 750 lc, letnik 79 10 pro-
dam. reg. do 10. 86. telefon 27-
210.
starejšo hišo, takoj vseljivo,
na proseniškem št. 37, prodam.
ogled možen v soboto 12. okto-
bra od 14. do 18. ure.
peč emo central 20, dobro
ohranjeno, ugodno prodam. tel.
(063) 741-814 od 14. do 18. ure.
nedograjeno vseljivo hišo,
3500 m' vrta, zagrad 128 a, ce-
lje, prodam ali zamenjam za sta-
novanje.
rezan les za ostrešje prodam.
mejač, telefon 730-933, do-
poldan.
garažna železna vrata s poseb-
nim vhodom 2.30 x 2.05, poceni
prodam. slemenšek, prožinska
vas 49, nova cesta na kompole,
v vznožju.
njivo 1 1/2 ha, 3 km od ljubečne,
v ravnini prodam. anton ko-
smač, rifnik 16, šentjur.
citroen diana, tomos avtoma-
tik, glavno gred ter odmično
gred za citroen gs 1220, pro-
dam. rudolf čelik, celje, na re-
bri 8.
uvožen otroški globok ter
športni voziček ter otroško po-
steljico, prodam. viktorija čelik,
celje, na rebri 8.
hišo, vinograd, njivo, travnik in
gozd, vse v enem kosu, prodam.
franc vidmajer, zabukovica
140, griže.
tg 50 ter prikolico za prevoz gose-
ničarjev prodam. telefon (063)
28-687 zvečer.
dobro ohranjenega spačka
s cv 6, registriran dolo. 9. 86,
letnik 73, prodam za 14 m peter.,
koželj, bukovžlak 49, 63221 te-''
harje ali na telefon 32-360, po-
poldan.
betonsko železo 12 mm in
opeko monta, prodam. gregor
kolar, podgrad 23, šentjur.    -'^^
vseljivo enosobno stanova^
nje 34 m^ v celju, prodam. infor-
macije na tel.: (0417 519-166,18.
do 20. ure.
traktor imt 559, 60 km, nerab-
ljen, prodam. mejač, telefon
730-933, dopoldan
mercedes 190 d, letnik 66, pro-
dam. telefon 32-736.
zastavo 750 v nevoznem stanju
prodam. bojan vasle, gotovlje
75 a, telefon 711-626.
koleselj za vprego ali okras,
moto frezo, prodam. alojz ter-
šek, lahomše 7, laško.
nov tomos avtomatik a3 ms
prodam ali zamenjam za hondo
f 400. telefon 701-224.
126 p, letnik 80, prodam. cena
24.5 m. informacije samo dopol-
dan na tel.: 25-434.
varnostni lok za traktor štore
402, ugodno prodam. marinka
kralj, ložnica 18, žalec.
1 m^ smrekovih desk ugodno pro-
dam. ivan ostervuh, migojnice
113.
dve dolgi poročni obleki št. 40 in
42, ena modre, druga pa bele
barve, cena 17.000 za obe sku-
paj, prodam. nevenka krajnc,
tekačevo 32, rogaška slatina,
telefon 811-411, int. 462, do-
poldan.
sedežno garnituro ugodno pro-
dam. rozman, prežihova 2, tele-
fon 27-943.
koruza za silos cca 10 arov v
libojah, prvovrstne kakovosti,
prodam. telefon 26-941.
125 p po delih, diano kompletno
ali po delih, plinsko napravo
bendini junior in bmw 3 os z
motorjem 2500 in vgrajeno plin-
sko napravo v garanciji, ugodno
prodam. jože fideršek, ljubeč-
na 10, 63211 škofja vas.
z 101, letnik 77, plinska naprava,
ugodno prodam. telefon 713-
384.
kravo simentalko 8 mesecev
brejo, prodam. ana šket, kasa-
ze 62, petrovče.
hitachi glasbeni center sdt
2690 r prodam za 8 m. informa-
cije popoldan na telefon (063)
35-933.
125 pz, registriran do oktobra 86,
69.000 km, ugodno prodam. vin-
ko kerin, marija gradec 56,
laško.
črnobeli tv, dva umivalnika z
nogama, gedore, prodam. tele-
fon 32-618, od 18. do 20. ure.
malo rabljen hladilnik ugodno
prodam. telefon 741-201.
motor mz 250 ts, letnik 80, pro-
dam. tel.: 821-304.
tv gorenje 107, črno beli, sen-
zorski, star 18 mesecev, pro-
dam. ogled možen v soboto in
nedeljo. anton eberlinc, vran-
sko 130, b-blok.
enodružinsko novejšo hišo v
celju ugodno prodam. informa-
cije na telefon 22-633 po 19. uri.
vikend na rifniku šentjur pri
celju, cena po dogovoru, pro-
dam. tel.: 32-068.
kravo simentalko prodam. lud-
vik gmajner, cesta talcev 44,
vojnik.
hrastove plohe in deske
3,5 cm, prodam. inf. popoldan
na telefon 748-098.
kuhinjske elemente in pred-
sobno omaro 130 x 60, prodam.
telefon 34-711, int. 240.
rabljeni gorenje pralni stroj
bto, zanussi pomivalni stroj in
gorenje hladilnik 1701, vse v
brezhibnem stanju, prodam. in-
formacije na telefon 707-219.
kmetijo z dvostanovanjsko hišo
ter 1 ha zemlje na frankolovem
prodam. možen nakup še enega
ha zemlje (zazidljiva parcela),
lahko tudi posamezno. informa-
cije na telefon (063) 35-567, po-
poldan.
ugodno dam v najem 12 a vino-
grada za dobo 10 let. 1984 nova
žičnica. avgust cveriin, šmarje
pri jelšah 177.
generalno obnovljen pralni
stroj 12 programov gorenje, vo-
ziček in tir 7,50 m za obžagova-
nje hlodovine, prodam. marija
šariah, platinovec 12, grobelno,
telefon 821-077.
telico brejo frizijko prodam.
milka dešman, planina 14,
ljubno.
aval plošče 200 x 100 plave bar-
ve, nizki val, ugodno prodam.
babno 20, celje.
dvosobno stanovanje na
dečkovi cesti v celju prodam.
informacije: telefon (063) 824-
244, po 16. uri.
betonske stebre z rokami za
brajdo, prodam. gračnar, trnov-
ije 255 pri celju, blizu samopo-
strežbe.
80 litrski bojier prodam. vprašati
na telefon 730-003, v popoldan-
skem času.
z 101 gt 83 in 4 nove semperit
155 x 13 gume, prodam. artnak,
ivanke uranjek 2, celje.
sadni mlin, kombiniran tudi za
grozdje, prodam. rudolf ravnik,
mariborska 224, telefon 333-57.
jabolka za prešanje prodamo.
petriček, celjska cesta 5, žalec.
rabljen štedilnik (2 plin, 2
elektrika) in štedilnik na trdo go-
rivo ugodno prodam. matek,
varpolje 2, rečica ob savinji,
telefon 884-085.
zamrzovalno skrinjo lth-
380 i, prodam. cena: 40.000 din.
telefon: (063) 32-677.
100 m^ hrastovega parketa, cevi,
ventile in drugo za centralno
kurjavo povprečne stanovanj-
ske hiše, ugodno prodam. miran
mernik, začret 23, tel.: 62-211.
opeko dobrovec, ugodno pro-
dam. telefon 24-318.
novo adaptirano in opremljeno
hišo z zemljiščem (njive, gozd) v
velikosti 2 ha, v ločah pri slo-
venskih konjicah, prodam. ce-
na 8 m, informacije po telefonu
(063) 24-251.
parcelo, primerno za vikend ali
vinograd (2315 m^, gradbeno
dovoljenje, voda, elektrika, do-
stop z avtom), prodam. dramlje-
straža na gori. ugodno prodam
tudi salonit plošče, čokolad-
no rjave, nizko valjne (80 koma-
dov). informacije: telefon 741-
644.
gume za zastavo 101 prodam. in-
formacije po telefonu 24-573.
KUPIM
zazidljivoparcelo v ločici pri
polzeli, lahko »gmajna«, kupim.
telefon 711-220, int. 33.
plinski hladilnik kupim. tele-
fon 33-357.
cross motor yamaha 125 ccm
v nevoznem stanju ali rezervne
dele, kupim. telefon 216-94 med
18. in 20. uro.
garsoniero ali enosobno sta-
novanje v celju kupim. telefon
234-85 zjutraj ali zvečer.
mz etz 250, cena do 20 sm, ku-
pim. kličite 23-142, popoldan.
STANOVANJA
stanovanje, dvosobno, konfort-
no, v centru vršca, menjam za
enakega v t. velenju, mozirju,
žalcu. gačinovič, sterijina 19/30,
26300 vršac.
trisobno stanovanje v žalcu
zamenjam za dvosobno v celju.
pogoj: centralna. ogled v pone-
deljek popoldan. heroja stane-
ta 7, št. stanovanja 39.
iščem garsoniero ali enosob-
no stanovanje, celje - vransko.
telefon: 26-113, int. 464, cigler.
dekle najame v celju neoprem-
ijeno garsoniero ali enosobno
stanovanje z možnostjo kuha-
nja in pranja. šifra: proda-
jalka.
garsoniero ali manjše stano-
vanje v celju iščem. predplačilo
po dogovoru. telefon 23-114,
dopoldan. ponudbe pod:
nujno.
oddam opremljeno sobo s soupo-
rabo kopalnice. šifra: 1 no-
vember.
garsoniero ali stanovanje v
celju ali laškem išče samski
moški. šifra: takoj.
dvosobno konfortno opremljeno
stanovanje s telefonom v celju
oddam. ponudbe na novi tednik
pod šifro: navedite ceno.
uslužbenki oddam oprem-
ljeno in ogrevano sobo, s
souporabo kuhinje, kapalnice in
sanitarij. ponudba pod: resna.
oddam opremljeno sobo z mož-
nostjo souporabe kuhinje in ko-
palnice dvema samskima de-
kletoma. ivan pertinač, muzej-
ski trg 3, 63000 celje.
dekle išče opremljeno sobo ali
garsoniero s sanitarijami, v ce-
lju, šifra: oktober.
mamica z enoletnim otrokom nuj-
no išče sobo ali stanovanje v
celju ali okolici. šifra: pomoč.
iščem sobo v celju ali okolici.
telefon 21-120, int. 605, ribič,
šlandrov trg 2, 63310 žalec.
samski zaposlen fant išče sobo
ali manjše stanovenje v celju
ali okolici. šifra: dober
plačnik.
mlad par išče sobo ali gartj
nlero. šifra: upanje.
ZAPOSLITEV
sprejmem v delovno raznitij
stavbnega kleparja. veselovn
telefon 34-805.
zaposlim strojnika s prakso
rovokopaču. ponudbe p
mf-50.
obrtnik!! vzamem delo na di
mu, imam delavnico in trofaa
tok. rednak, ločica pri polzej
kuharico vabim na razgovori
novi lokal. od 50.000. šifra: N
dim stanovanje.
takoj zaposlim dva stikopl
skarja. informacije: telefon 2
852 v petek in soboto, od 14.|
16. ure.
sprejmem kakršnokoli delci
domu. šifra: zanesljiva.
v redno delovno razmerje spn
mem 2 kv kjučavničarja z ne!
prakse in odsluženim vojaški
rokom in enega varilca z al
stom za varjenje c02. franci
vornik, kovaštvo, laško.
iščem dekle za pomoč v bife{
telefon 36-347.
RAZNO
iščem inštruktorja matematikel
3. razred osnovne šole p<
»takoj«.
iščem zazidljivo parcelo m
1000 m^ do 5 km iz mesta v 2
menjavo za fiat 850, letnik t
tel. 730-812. (hojjak)
prosiva voznika tovornjaka, ki
dne 30. 9. 1985 ob prometni n
sreči v križišču pri arji vasi si
pred semaforjem v petrovčah
odpeljal proti celju, da poklli
telefon 31-669.
v celju ali titovem velenju I
čem prostore (cca 20 m^, p
merne za predstavništvo. p
nudbe pošljite na naslov Vi
slav partalovski, tomšičeva 1
titovo velenje (pri lahirovi).
odkupim ali vzamem v najem p
slovni prostor, celotno zgradb
večjo garažo, starejšo hišo i
kmečko poslopje v bližini Celj
cenjene ponudbe na tel. 36-s
v večernih urah ali na naski
vodovodno inštalatersko bu'
njak, ul. bratov vošnjak 4, Celp
varstvo za dve in pol leti stah'
ga otroka v okolici ljubečne P
celju iščem. šifra: zanesljiv«
opozarjam, da neprimičnin <
karia in hede močnik ne kup*
te, ker je razprava v teku.
izobraženec nad 65 let, ki
prihranki pomagal odkupiti ^
hiše in si želi skupno gospodi'
stvo, naj se javi pod šifro:
njišče«.
izdelujem in montiram piasti<^
rolete. informacije na tel. '
296, od 15. do 17. ure.
garažo vzamem v najem v C*
tru celja. telefon 23-055.
»ZCP, Cestno podjetje Celje
TOZD Gradnje, Celje, Lava 42
razpisuje na podlagi sklepa DS TOZD Gradnje z
dne 30. 8. 1985, št. sklepa 155
javni natečaj
za prodajo vozila imv, reg. št. CE 141-967, inv. št
6483, tip 2200 D. št. šasije 05801, št. motorja 61593?'
10-041898
Izklicna cena vozita je 150.000 din
Prodajni pogoji:
- kupec mora pred pričetkom natečaja položiti kav-
cijo v višini 10% izklicne cene na št. računa 50700-
601-11992 pri SDK Celje. Kavcija se kupcu, ki je
uspel na natečaju, šteje v kupnino, ostalim udeležen-
cem pa se vrne brez obresti.
- kupec plača prometni davek.
- kupec plača celotno kupnino v 15. dneh po skleni-
tvi pogodbe.
- ponudbe pošljite v 8. dneh po objavi na naslov:
Cestno podjetje Celje, tozd Gradnje, Celje, Lava 42.
- ponudniki se lahko udeležijo natečaja, ki bo dne
21. 10. 1985. ob 9. uri na dvorišču cestnega podjetja
Celje, Lava 42.«
gKTOBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 31

pEUA.13- 10.
,,35 m 13.50-22 35 TELETEKST RTV UUBUANA; 8 20 POROČILA.
KgKA MATINEJA 8 25 ŽIV ŽAV: Risanke, MAČKON IN NJEGOV TROP;
"TiBISKOVALCI, ponovitev 13, dela češKostovaško-zahodnonemške nada-
' kP 9 50 F Švantner ŽIVUENJE BREZ KONCA, 3, del slovaške nadalje-
11 05 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Rž. 11,35 625. oddaja za stik z
11 55 PROf^AGANDNA ODDAJA; 12 00 UUDJE IN ZEMUA, 12,30
n^lUA (rto 12 35) 14.05 V Majer OČENAŠKOV DNEVNIK, 4 - zadnji del
,stične nadaljevanke TV Zagreb; 14.50 MOZAIK FILMA; Po sledeh ble-
'"'iisiaka. francoski film; 15.40 VIDEOGODBA. ponovitev, 16.30 PORO-
ri5 35 ZADfviJA LEPOTICA, ameriški film; 18.10 TV KAVARNA, 19 05
.kiKA 19 1& CIK CAK; 19 24 TV IN RA NOCOJ, 19 26 ZRNO DO ZRNA,
^'^iv'DNEVNIK; 19 50 VREME: 19 52 PROPAGANDNA ODDAJA. 20.00
7lanovič: ZGODBE IZ TOVARNE, 4. del nadaljevanke TV Sarajevo 21.05
iPAGANDNA ODDAJA; 21.10 ŠPORTNI PREGLED. 21.55 BESEDA DA
•fOO pogovor s Stankom Čunnom; 22 25 PROPAGANDNA ODDAJA:
fpOBOČiLA
jgjnikl II- TV mreže:
nn GLASBENO POPOLDNE: Mednarodno tekmovanje glasbene mladine;
^pj V ROKOMETU (M)-CRVENKA : CZ, prenos (slov. kom), v odmoru . . ;
^ i2 ČRNOGORSKE KOLTURNE ZAKLADNICE, dokumentarna oddaja;
TnNA ŠTIRIH KOLESIH, oddaja o prometu in turizmu; 19 30 TV DNEVNIK;
Ii Mesta; LONDON, kanadska dokumentarna serija, 20.45 VČERAJ,
r!cs JUTRI; 21,05 DAMA BREZ KAMELIJ italijanski film (do ?2,35);
JI,7,RA 19 00-19 30 REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME. PARTIZAN :
JpUK. 1830 19 00 Zagreb: TURNIR SVETOVNIH PRVAKOV V KEGUANJU
,^EDELJEK, 14. 10.
(iTV V ŠOLI: TV koledar, Obiščimo hladilnico, Slovenski muzeji in galerije,
,,.,.ei|e. Rokopisna dediščina, Poročila; 10,35 TV V ŠOLI; 10 55 OKTOBER
(RALJEVU, PRENOS; 12 15 POROČILA (do 12.20); 17.15-22 50 TELETEKST
v LJUBLJANA; 17.30 POROČILA, SPORED ZA OTROKE: 17,35 MOJ HRČEK
ZBOLEL; 17,50 SKRB ZA POTOMSTVO, oddaja TV Zagreb; 18 05 ŠIVILJA;
50 PROPAGANDNA ODDAJA; 18,25 PODIUM, oddaja za mlade, 19 15
MNKA- 19,20 CIK CAK; 19,24 TV IN RA NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA;
30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.05
TijALNO, (prenos osrednje slovesnosti ob 90-letnici akademika Josipa Vid-
ma IZ Cankarjevega doma), 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.40 R. Mars-
II VEDNO NA POTI, 3. del angleške nadaljevanke; 22.30 PROPAGANDNA
lOAJA: 22.35 TV DNEVNIK II
Idajnlki II. TV mreže:
30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 18 55 PREMOR; 19.00 ŠPORTNI GRAFI-
N 19 30 TV DNEVNIK; 20.00 POTA SPOZNANJ, oddaja o znanosti; 20 50
ERAJ, DANES, JUTRI, 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21,10 DINASTIJA,
(jel ameriške nadaljevanke, 22,00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA, ponovi-
ijdo 22,50)
BEK, 15. 10.
OTV V ŠOLI: TV koledar, Beograd - naše glavno mesto. Bratje Horvat,
limivo potovanje, Francoski pejsaži. POROČILA, 10.35 TV V SOLI; Kemija
noti. RISANKA. Palček velikan, Deliblafska puščava. Risanka. Glasbena
|C|a, Pionirski film; 1230 POROČILA (do 12,35); 16.20-23,15 TELETEKST
V LJUBLJANA. 16,35 ŠOLSKA TV: Ritmična ura. Poklici v železniškem
spcdarsfvu; 17.30 POROČILA: SPORED ZA OTROKE: 17.35 PEDENJŽEP;
,05 MITI IN LEGENDE - Biblijski miti: JOŽEF IN NJEGOVI BRATJE, nanl-
ikaTV Beograd; 18,20 PROPAGANDNA ODDAJA. 18.25 POS.AVSKI OBZOR-
(; 18.40 AKGANISIANCI NE ZNAJO PAZITI, TV film; 19.10 RISANKA: 19.15
(CAK, 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK;
55 VREME 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20,05 A. Sofronov: OPERA-
If.NA SRCU, sovjetska drama; 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.50 INTE-
WLI,23 05 PROPAGANDNA ODDAJA; 23.10 POROČILA
Kdajniki II. TV mreže:
f.25TV DNEVNIK- 17.45 KDOR HOČE TA ZMORE, otroška serija: 18,15
IUVODINSKI ZALOŽNIKI PRED SEJMOM KNJIGE; 18.45 SPRAŠUJEM TE,
kiinozabavna oddaja; 19,30 TV DNEVNIK: 20.00 NARODNA GLASBA; 20,45
ttBANJE LOTA, 20 50 VČERAJ. DANES, JUTRI; 21,05 PO POTEH SVO-
DDE, dokumentarna oddaja; 21,50 ŠAHOVSKI KOMENTAR, 22.10 BREZ-
[INCNOST SVETA dokumentarna serija (22.40)
KOA, 16. 10.
K TEST; 9 05 TV V ŠOLI: Obiščimo kiparja, Izbrali smo za vas, Makedorv-
ha. Ladje na Jadranu, Poročila; 10 35 TV V ŠOLI Pot do Kamčafke.
•anka, Zemljepis športa, Frankuestein, Risanka, Kocka kockica. Pionirski
1:12,30 POROČILA (do 12 35); 17 15-22,55 TELETEKST RTV UUBUANA;
•30 POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 1735 PRGIŠČE PRlLJUBUtNIH
jAVUlC Obuti maček, 1 del. 17,50 J Žmavc: NORČIJE V GLEDALIŠČU, 1,
predstave LG Celie; 18,20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18,25 CELJSKI
IZORNIK, 18,40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Poper. 1. del angleškega izo-
j^evalnega niza 19.05 RISANKA, 19 15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ:
f ZRNO DO ZRNA; 19,30 TV DNEVNIK I. 19.55 VREME, 19 57 PROPA-
NDfM ODDAJA: 20 05 MEDNARODNA OBZORJA; 20,50 PROPAGANDNA
J^AJA; 20 55 FILM TEDNA: TRIJE MOŽJE, finski film; 22.35 PROPA-
NDNA ODDAJA: 22,40 TV DNEVNIK II
^»inikl II. TV mreže:
25 TV DNEVNIK: 17.45 DELFIN FLIPPER, otroška serija; 18.15 AKUMULA-
E V BIH: Una, Sana in Vrbas: 18,45 ZGODBE IZ STARIH MEST. glasbena
laja: 19.30 TV DNEVNIK; 20,00 BEMUS 35, oddaja resne glasbe; 20,50
DANES, JUTRI; 21,05 LEPOTA ARHITEKTURE: Chicagc, dokumen-
ta oddaja, 21 50 DNEVI JAZZA (do 22,35), OPOMBA: NOGOMET - PRUA-
^SKA TEKMA AVSTRIJA SFRJ, Travnik: EVROPSKA IGRA V NAMIZNEM
''ISU SFRJ   ČSSR
'"TEK, 17. 10.
^^EST; 9.00 TV V ŠOLI, TV koledar. Celinski zimzeleni gozd, Imunološke
.^'le odmor. Portret znanstvenika: Dragutin Gorjanovič-Kramtjerger,
°<i"la 10 35 TV V ŠOLI: Materiali - Neko drugo steklo, Risanka, Dijaški
Nova polja Bolivije. Pionirski film: 12,00 POROČILA (do 12 05);
'?'-23.10 TELETEKST RTV UUBLJANA: 1635 ŠOLSKA TV: Ritmična ura.
v železniškem gospodarstvu, 17.35 POROČILA; SPORED ZA OTROKE:
Zakaj, zakaj, oddaja TV Zagreb; 17.55 OBRAZ V ZRCALU - Mihael
Ji 1805 STARE URE; 18,20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 SEVERNO-
'^ORSKl OBZORNIK; 18 40 SKADARSKO JEZERO, reportaža TV Beograd:
!" risanka, 19,15 CIK CAK, 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.30 TV DNEVNIK I;
r? »REME 19,59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20,05 TEDNIK; 21,05 PRORA-
ČUNA ODDAJA, 21,15 S, Michelet: DRUŽINA VIALHE. 5, del francoske
L''tevanke; 22 15 PROPAGANDNA ODDAJA; 22,20 TV DNEVNIK II, 22,35
/"JSPEKTIVA DOMAČE TV DRAME - IZ ČRNE KRONIKE - V.Zupan:
'N PLOČEVINA - KAZENSKI ZAKONIK ČL 271 a
II. TV mreže:
^Ty DNEVNIK; 17.45 LUTKOMENDIJA, otroška serija; 18,15 0 TEHNOLO-
J^NOVACIJAH; 18,45 JAZZ V BEOGRADU, 19,30 TV DNEVNIK; 20,00 ČRNI
[Jr OLIŠANSKIH. 2, del sovjetske nadaljevanke; 21,00 POROČILA. 21.05
i^J^Kl KOMENTAR, 21.25 UMETNIŠKI VEČER - BITEF NA TV: »SARI-
* Posnetek predstave tricster theatre Company iz Londona (do 22,55)
^•^.18.10.
tk!^,)'ŠOLI: TV koledar. Povej mi povej. Likovna vzgoja, Ruščina. Marjan
K Poročila; 10,35 TV V ŠOLI: Velikani svetovne književnosti: Maupas-
nL!^"ka, Planet opic. Prva srbska vstaja. Risanka, Dubrovniški slikarji,
JBl .1 film; 12,30 POROČILA (do 12,35), 17,15-23 55 TELETEKST RTV
PO^^NA; 17,30 POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17 35 NEPOMEMBNO
il,Z^EMBNO, 12 del nanizanke TV Zagreb; 17.50 OBISKOVALCI, 14 del
olTii ^^l^o-zahodnonemške nadaljevanke; 18,20 PROPAGANDNA
"0^7» ''^ 25 OBZORNIK LJUBUANSKEGA OBMOČJA, 18 40 ODPADEK-
(.J^^A, izobraževalna serija, 19 10 RISANKA; 19,15 CIK CAK. 19,24 TV IN
3p7;OJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK I; 19,55 VREME. 19,57
'^GANDNA ODDAJA; 20 05 DESETLETJE UNIČEVANJA: V pepelu pra-
gozda, 3 del angleške dokumentarne serije 21,00 PROPAGANDNA ODDAJA;;
21 05 NE PREZRITE. 21 15 PROPAGANDNA ODDAJA, 21 20 C, McCuitcugh:<
PESEM PTIC TRNOVK, 2 del avstralske nadaljevanke 22 10 PROPAGANDNA!
ODDAJA 22 15 TV DNEVNIK II, 22 25 MOJE TELO IN MOJ OTROK ameriški 1
film, OPOMBA; Novi Sad BALKANSKO PRVENSTVO V SABUANJU ;
Oddajniki II. TV mreže:
15 55 TV DNEVNIK; 16 15 ZGODBE IZ NEPRIČAVE, otroška seriia; 16 45 Niš: j
ROKOMET - ČETVEROBOJ NARODOV SFRJ X, prenos (slov kom), v
odmoru : 18,15 ZDRAVSTVENO IZOBRAŽEVANJE, 1845 S 15 BEOGRAJ-
SKEGA FESTIVALA JAZZA. 19 30 TV DNEVNIK, 20 00 PREGLED ČEZ'
MODERNI BALET, 2, del francoskega niza (samo za LJ 2); 20,30 JAZZ NA ■
EKRANU (samo za U 2), 20 45 VČERAJ, DANES. JUTRI; 21 00 ČLOVEŠKI'
FAKTOR, dokumentarna oddaja; 21 50 NOČNI KINO; TA AMERIKA, 2 deli
ameriškega filma (do 22 30)
SOBOTA, 19. 10. ]
7.45-12.10 in 14 00-24.00 TELETEKST RTV LJUBUAMA. 6 00 POROČILA;]
OTROŠKA MATINEJA - ponovitve oddaj: 8 05 PRGIŠČE PRIUUBUENIH |
PRAVUlC Obuti maček - 1 del, 8 20 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO, 12. del!
nanizanke TV Zagreb; 8.35 ZAKAJ, ZAKAJ - oddaia T V Zagreb; 6.50 PEDENJ-^
ŽEP; 9 05 MITI IN LEGENDE - Biblijski miti: JOŽEF IN NJEGOVI BRATJE.;
nanizanka TV Beograd; 9 20 MOJ HRČEK JE ZBOLEL; 9.35 SKRB ZA POTOM-S
STVO, oddaja TV Zagreb; 9.50 AFGANI3TANCI NE ZNAJO PAZITI, TV film;;
10.20 J. Žmavc: NORČIJE V GLEDALIŠČU. 1. del predstave LG Celje; 10.50!
RAČUNALNIŠTVO II, 7. del angleške senje, 12 05 POROČILA (do 12.10); 14.15J
SEDMI KONTINENT, jugoslovanski mladinski film; 15.40 POROČILA: 15.45*
Niš: ROKOMET (M) - ČETVEROBOJ NARODOV SFRJ : X. prenos. V,
Odmoru ,; 17.00 Zagreb: PJ V KOŠARKI GIBONA : CZ, prenos, v odmoru ..
18.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.40 ZGODBE IZ ZIVUENJA RASTLIN: j
Obdobje velikih novosti - Semenska zasnova in seme, 3.dei francoske serije; j
19.05 RISANKA, 19 15 CIK CAK; 19 24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO'
ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19,50 VREME; 19 52 PROPAGANDNA ODDA,JA;'
20.00 NAJDALJŠI DAN. ameriški film. (Č3); 22 50 PROPAGANDNA ODDAJA;
22,55 ZRCALO TEDNA^ 23,15 PROPAGANDNA ODDAJA; 23,20 KRONIKA
BORŠTNIKOVEGA SREČANJA: 23.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 23.55 PORO-j
ČILA
Oddajniki II. TV mreže: ^
13,15 ŽENSKA. KI POJE - češkoslovaški film; 14.45 PRVOŠOLCI, posnetek!
otroške predstave; 15.45 ČEZ SINJE MORJE, jugoslovanski mladinski film;'
17,15 TALE, ponovitev 7. dela nadaljevanke; 18.00 NOVOSTI GLASBENE PRO-i
DUKCiJE: 18.30 Reka: PJ V VATERPOLU PRIMORJE: JUG, prenos: 19.30 TV'
DNEVNIK; 20.00 GLASBENI ODER, 20.30 UUDJE, KI VERJAMEJO RIBI
feljton: 21,15 POROČILA; 21.25 ŠPORTNA SOBOTA; 21.45 ŠAHOVSKI!
KOMENTAR: 22.05 FREUD, 3, del angleške nadaljevanke; 23 00 PESNIŠKO i
GLEDALIŠČE (do 23,30), OPOMBA: Novi Sad: TURNIR PRVAKOV V ODBOJKI, i
PJ V HOKEJU CZ : PARTIZAN; 22,20-04.30 Essen: ROCK-PALAST FESTIVAL ".
GREMO V KINO
KINO UNION CELJE
Od 10. do 13. 10.: KOZA -
italijanski film
11.10.: ZAPRTO
OD 14. do 16. 10.: GROZLJI-
VI VIKEND - ameriški film
MALI UNION
Do 13. 10.: RDEČI BOOGIE
- slovenski film
OD 14. 10. dalje: OČI LA-
URE MARS - ameriški film
KINO METROPOL
Od 10. do 16. 10.: SUPER
AGENTA - italijanski film
Od 10. do 16. 10.: NAJBOLJ-
ŠI MALI BORDEL V TEK-
SASU - ameriški film
KINO  METROPOL -  MATI
NEJA
12. in 13. 10.: RJOVENJE -
ameriški film (predstavi po-
klanja ZVeza prijateljev mla-
dine Celje)
KINO DOM
Do 13. 10.: VITEZ IVAN-
HOE - sovjetski film
Do 13. 10 : VROČI ŽVEČIL-
NIK - ameriški film
Od 14, 10. dalje: GADJE MA-
TURIRAJO - ameriški film
Od 14. 10. dalje: MEČ BAR-
BAROV - italijanski film
KINO VOJNIK
12. 10.: OBSEDNOST - ame-
riški film
13. 10,: ZA NAJU DVA -
ft-ancoski film
KINO ŽALEC
10. 10 : KAMION SMRTI -
ameriški film
11. 10.: BEG V ZMAGO -
ameriški film
12. 10.: OKRUTNI KALIGU-
LA - ameriški film
13. 10.: BEG V ZMAGO -
ameriški film
15. 10.: GOLI V SEDLU -
ameriški film
KINO PREBOLD
10. 10.; mŠČEVANJE IN-
ŠPEKTORJA CLUZOTA -
angleški film
11. 10.: JEDIJEVA VRNI-
TEV - ameriški film
13. 10.: KAMION SMRTI -
ameriški film
15.' 10.: BEG V ZMAGO -
ameriški film
KINO POLZELA
10. 10.: JEDIJEVA VRNI-
TEV - ameriški film
12. 10.: KAMION SMRTI -
ameriški film
13. 10.: PSI VOJNE - ameri-
ški film
15. 10.: BOGOVI SO PADU
NA GLAVO - bocvanski
film
KINO GRIŽE
13. 10.: BOGOVI SO PADLI
NA GLAVO - bocvanski
film
KINO BRASLOVČE
13. 10.: SEKS V VISOKI
DRUŽBI - nemški film
16. 10.; STREIKER - ameri-
ški flm
KINO MOZIRJE
10. 10,: MESTO ŽENSK -
italijanski film
12. in 13. 10.: LJUDJE MAČ-
KE - ameriški film
15. 10.: JAGUARJEV SKOK
- jugoslovanski film
KINO UUBNO
12. in 13. 10.: EMANUELA
11. ANTIDEVICA - franco-
ski film
15. 10.: PEJSAZI V MEGU
- jugoslovanski film
KINO GORNJI GRAD
12. in 13. 10.: SMRTONOSNI
ANGELI - hongkonški film
KINO NAZARJE
12. in 13. 10.: DIRKA CAN-
NONBALL - ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
10. 10.: ČRNI PETEK ZA
GANGSTERJE - angleški
film
11. 10.: STREIKER - ameri-
ški film
12. 10.: SEKS V \aSOKI
DRUŽBI - nemški film
15. in 16. 10.: POLNOČNI
MORILEC - ameriški film
KINO DOM KULTURE
14. 10.: NA NOGE ROIvU -
slovenski film
KINO ŠOŠTANJ
13. 10.: ČRNI PETEK ZA
GANGSTERJE - angleški
film
14. 10.: STREIKER - ameri-
ški film
KINO w^ENTJUR
12. in 13. 10.: KAKO SE RE-
ŠITI SVOJEGA ŠEFA -
ameriški film
KINO ŠMARJE
10. 10.: OSAMLJENI OČKA
- ameriški film
11. 10.: HEIDI - ameriška ri-
sanka
11. 10.: JEZUS KRISTUS
SUPER ZVEZDA - ameriški
film
12. in 13. 10.: POBEG IZ EL
DIABLA - ameriški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
10. in 11. 10.: OSVAJALEV -
ameriški film
12. in 13. 10.: PAR NEPAR -
ameriški film
13. 10.: GADJE MATURIRA-
JO - francoski film
14. 10.: RDEČI BOOGIE -
^  slovenski film
KINO SLOVENSKE KONJICE
10. 10.: DESET ZAPOVEDI
- 2. del - ameriški film
11. 10.: DIVJE NOČI GO-
SPE O - nemški film
12. 10.: BOKSAR ZA DO-
LARJE - ameriški film
13. 10.: BALKAN EK-
SPRESS - jugoslovanski
film
15. 10.: OČUH - francoski
film
KINO RADEČE
13. 10.: CHARUE IN VEN-
DI - ameriški film
KINO ZREČE
12. in 13. 10.: NEMIRNA ME-
JA - ameriški film
KINO LAŠKO
12. in 13. 10.: SREČEN MOJ
ROJSTNI DAN - kanadski
film
KINO VMRC RIMSKE TO-
PUCE
12. 10.: VROČI DUHOVI -
italijanski film
16. 10.: SKRIVNOSTNA
MOČ - angleški film
Kostanj, štorovke, iuščenke ...
Na celjski tržnici se je v tem tednu oktobra pojavil prvi
kostanj, ki ga prodag^o po 200 din za kilogram Isto ceno imata
tudi kislo zelje in repa. Gobe štorovke so po 30U do 500 din za
kilogram, možno pa je kupiti celo povsem očiščene, V primer-
javi s prejšnjim letom se je močno dvignila cena iuščenkam
(bučnicam), katerih kozarec je zdaj že 35 din! Pa še naj kdo reče,
da Iuščenke niso zlata jama! Znižala seje cena za sveže zelje za
ozimnico, ki je zd^ tudi že po 50 din za kg (prej 60), Prava
domača jabolka za ozimnico so po 50 din, drugi pa tiste s
plantaže prodajno po 130 din! Zimski česen je po 400 din kg.
Ostale kmetuske pridelke pa prodcg^o v glavnem po istih cenah
kot prejšrgi teden.

Celje
Rodilo se je 17 dečkov in 20
deklic.

Celje
Poročilo se je 7 parov, od teh
Miro.slav BREZNIK in Andrija-
na VOLKAR, oba iz Celja.
Titovo Velenje
Poročib so se: Stanko STl-
PLOVŠEK in Jožica KETIŠ,
oba iz Titovega Velenja, Stani-
slav LUŽNIK iz Zabreznice in
Ivica AVBERŠEK, iz Slovenj
Gradca.
SMRTI
Celje
Umrli so: Anton JAMNIŠEK,
84, Ceye, Ingrid TIMPRAN, 16,
Dobrna. Amalija JURKOVIČ,
83, Sevnica, Angela ZUPANČIČ.
81, Umag, Rozalija REMIC. 53.
Šmartno ob Dreti, Branko KO-
RUGA, 49, Sombor, Ivan ŠTAJ-
NER, 44, Podlog v Savinjski do-
lini. Jožeta KUKOVIČ, 78, Koz-
je, Nikoia VRBAN, 57, Radeče,
Henrik MAROT. 43, Olešče, Ivan
KRAJŠEK. 77, Zadobrova,
Franc KOMPLET, 31, Šmartno v
Rožni dohni, Jovan POPOV, 63,
Celje, Rozalija Dolar, 64, Žalec,
Franc KANDORFER, 80, Celje,
Matilda KOLAREC, 76, Kalobje,
Amalija PILIH, 75, Tmovlje pri
Celju. Jožefa FELICIJAN, 86,
L/emberg pri Strmcu, Marija GO-
RIŠEK. 93. Slance. Maks VO-
DOVNIK, 84 Višnja vas.
Šmarje
Umrli so: Katarina KLAKO-
ČER, 96, Vrenska gorca 35,
Aleksander JUTP,1ŠA, 76, Pri-
šlin 88. Ana VALENČAK, 53,
Sedlaijevo 19. Ana POD VIN-
SKI, 66, Ljubljana.
Titovo Velenje
Umrla sta: Marija NARAKS.
73, Šoštanj, Albert TUŠ AR, 33,
Titovo Velenje
Laško
Umrla je Marija HRASTNIK,
80, Olešče 33, Breze.
Dežurstva zdravstvenih domov
ZDRAVSTVENI DOM CELJE: Dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, dežurna služba je vsak dan od 19. do 7, ure naslednjega dne.
ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka zjuiraj. Ambulantno
nujno pomoč nudijo v zdravstvenem domu v rednem delovnem
času, v času dežurstev pa v dežurni ambulanti. Telefon: 22-334.
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redna zdravstvena služba je
vsak dan dopoldan in popoldan, redno dežurstvo pa je organizirano
od 19. do 7. ure naslednjega dne. ob sobotah pa od 14. do 7, ure do
ponedeljka 2jutrsy. Telefon: 741-551.
ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno delo je organizirano v
dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, nočno dežurstvo pa se
prične ob 20. uri in traja do 6. ure naslednjega dne, ob koncu tedna je
dežurna zdravstvena ekipa od sobote do ponedeljka do 7. ure zjutrjy.
Telefon: 831-934.
ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC: Dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije dežurstvo za celo občino je organizirano v žalskem zdravstve-1
nem domu. med tednom od 19. do 7. ure zjutraj, ob sobotah pa se'
prične dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure ?jutrzg. ^
Telefon: 711-251. :
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Dopoldanske in;
popoldanske ordinacije, dežurstvo med tednom je od 20 do 7. urel
zjutraj, ekipa zdravnikov pa je dežurna tudi ob koncu tedna in j
praznikih. Telefon: 751-522. ]
ZDRAVSTVENI DOMOVI V OBČINI ŠMARJE: Redna dejavTiost
- dopoldanske in popoldanske ordinacije od 7. do 19. ure v zdrav-
stvenih postajah Šmarje. Rogaška Slatina. Kozje, dopoldanske v
Rogatcu. Bistrici ob Sotli, Podčetrtku in obratiia ambulanta v Ste-
klarni. Dežurstvo je organizirano v zdravstvenih postajah Šmarje in
Rogaška Slatina ob delavnikih od 19. do 7. ure naslednjega dne. ob
koncu tedna pa od sobote od 14. do ponedeljka do 7. ure ^utr^.
Stalna pripravljenost je organizirana za področje zdravstvenih post<u
Kozje, Bistrica cb Sotli, Podčetrtek ob delavnikih po vseh zdravstve-
nih post^ah izmenično, ob koncii tedna pa po razporedu. Telefoni:
Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621. Rogatec: 826-015. Kozje:
771-010. Podčetrtek: 882-018. Bi.stnca ob SotU: 734-110.
ZDRAVSTVENI DOM TITOVO VELENJE: Redna dopoldanska
ambulanta od 7.30 do 13.30. popoldansko dežurstvo traja do 20. ure,
zdravnik je v sprejemni ambulanti. Dežurstvo v dežurni ambulanti
se prične ob 20. uri in tr^a do 7. ure zjutraj, neprekinjeno dežurstvo
pa je tudi ob koncu tedna in praznikih. Telefon: 856-511.
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Redno delo je organizirano v
zdravstvenih domovih Laško. Rimske toplice in Radeče v dopoldan-
skih in popoldanskih ordinacijah. Nočna dežurna služba je vsak dan
od 20, do 7. ure naslednjega dne v zdravst\'enem domu Laško. Ob
petkih se prične dežurstvo ob 15. uri in tr^a do ponedeljka, do 7. ure
23utr^. Telefon: 730-078.
Veterinarsko dežurstvo
VETERINARSKA POSTAJA CEUE: Delovni čas od 6.30 do 14.30
ure, redna dopoldanska ordinacija za male živali od 8. do 10. ure.
sicer pa im^o neprekiryeno dežurstvo v popoldanskem in nočnem
času. Telefon: 34 233.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Delovni
čas od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure nasled-
njega dne. dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob
praznikih. Telefon: 751-041.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Delovni čas od 7. do 15.
ure. od 15, do 7. ure naslednjega dne je organizirana dežurna služba.
Od 11. do 17. oktobra bo dežural mag. Janez Hrovat na veterinarski
postaji, telefon: 741-041.
VETERINARSKO DEŽURSTVO MOZIRJE: Do 13 oktobra bo
dežural dipl. vet. Drago Zagožen, Ljubno, tel, 840-179, od 14. oktobra
dalje pa dipl. vet Ciril Kralj, Ljubno, tel. 840-112.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško delo veteri-
narjev poteka v delovnem času od 7. do 15. ure v laškem in v
Radečah, Dežurna služba vsak dan od 15. do 7. ure naslednjega dne
na veterinarski postaji Laško. Do 13, oktobra bo dežurala dipl. vet.
Darja Grimšič, od 14. oktobra dalje pa dipl. vet. Jakob Kolman.
Telefon: 730-068.
32. STRAN - NOVI TEDNIK
10. OKTOBER 10,
IZPRED
PULTA
Včasih se delovni dan ko- ■
mu od nas potegne daleč v "
popoldne, v načrtu pa ima- j
mo še kakšen nakup ali pu I
vs^j ogled izbire v trgovi-
nah za poznejši nakup. ČaS
nas ponavadi zelo preganja
in si kupci pač tudi redko-
kdaj vzamemo dovolj časa,
da si to izbiro pogledamo.
. Tako se mi je ondan zgo-
dilo, da sem imela uro časa
za ogled trgovin. Bilo je to
med šesto in sedmo uro
zvečer, torej uro pred zapi-
ralnim časom trgovin in
kot sem lahko videla tudi
delovnim, časom trgovcev.
V katerokoli trgovino
sem stopila (TEKO, DOM,
VESNA, DROGERIJA,
BLAGOVNICA T, itn.) me
je spremljal zelo neprijeten
občutek in sem potrebova-
la nekaj časa, da sem ugo-
tovila zakaj. Tega sem se
nnibolj zavedla v Mladinski
knjigi, kjer je bila polovica
spodnje etaže, kjer so igra-
če, sveže pomita. Korak mi
je zastal in namesto, da bi si
šla ogledat igrače, ker sem
se namenila kupiti nekaj
svojemu otroku, sem se
obrnila in šla ven. Ugotovi-
la sem. da je neprijetni ob-
čutek izviral iz naglice, s
katero so naši trgovci sko-
raj uro pred iztekom delov-
nega časa hiteli pospravlja-
ti trgovine, preštevati de-
nar v blagajni, pomivati
tla...
Nihče se več ni menil
kupce, ker je bilo očitno, da
jih motimo pri njihovem
ohičajnom opravilu ob zak-
ljučku delovnega dne.
Morda se trgovci ne zave-
dajo, kako odbijajoče delu-
je to pospravljanje pred no-
som tistih, ki bi radi še kaj
pogledali, še kaj povprašali
in morda celo kupili. Tako
kot mnogi med zapozneli-
mi kupci, sem se tudi jaz
tisti večer raje obrnila in za-
pustila trgovino, kaj šele da
bi kaj kupila.
VVE
En trsek hom kupil
Z vesele trgatve pri Šabcu na Javniku
Trgatev je še vedno praz-
nik pri hiši. Drugačen sicer,
kot pred leti, ko se je trga-
čev, brentačev in drugih ve-
seljakov tako trlo, da je bilo
komaj dovolj trsov za vse,
pa vendar praznik. Obisk v
gorci pri Francu Šabcu na
Javniku nas je o tem pre-
pričal.
Trgatev ni samo zabava.
Najprej je trdo delo - veliko
hreni je treba znositi, posodo
očistiti, pregledati sode, če
kateri ne spušča in še in še.
Ampak je vredno, pravi
Franc, sicer znan godec, pe-
vec, humorist in še kaj, nje-
gov sosed Pepi Kroflič pa se
z njim čisto strinja. Tako kot
takrat, ko kakšno veselo vre-
žeta. Franc na harmoniko.
Pepi pa kar na ta velik bo-
ben, da odmeva po goricah.
Kar pošteno morata napeti
svoja grla, da se sliši pesem
iz spremljave, ki jo čisto nič
po taktu zabeliji še bližnji in
daljni klopotci. Ampak ko se
pesem oglasi, za kratek čas
vsi pozabijo na delo in si da-
jo duška. Vsak malo priteg-
ne, tako za v^jo, za likof. Ta-
krat pa bo^veselo, takrat, ob-
ljubljajo. Že vedo, ScU so že
vehkokrat preskusih. Potice
in drugega pečenja ne
zmanjka, staro vino se še tu-
di ni skisalo - »Dobra volja
je, če ga pijejo tisti, ki so do
bre volje, ne skisane,« je iz-
kušen Franc. Pri njih pa so,
kot kaže, vsi dobre volje in
lahko brez skrbi pijejo. Delo
pa tudi znajo opraviti, kot se
spodobi. »Ne velja vsak za to
delo. Takšen mora biti, ki
poišče vsak grozd. Če pa po
zraku gleda, ko trga, je več
škode kot koristi.« Sicer pa
gre po trgatvi vsak gospoda-
ren vinogradnik še enlcrat
skozi nasad. Več kot za klo-
buk ne sme ostati grozdja na
trsih, nas pouči. Zraven pove
še cel kup ocvirkov, takšnih
godčevskih, ki so le za poslu-
šanje, na papirju pa več kot
pol soka izgubijo. Ampak
grozdje iz vinograda ga pa
mora. Le da ga bo letos malo,
četrtino običajne letine, ko
naprešzgo 1500 Utrov. Bodo
pa bolj preudarno pih.
MILENA B. POKLIC
Marija Ofentavšek, Amalija Koštomaj m brentac Stanko
Bobik med trgatvijo niso prav nič žvižgali. Zapeli pa so.
Franci na harmoniko, Pepi na boben, z Marijo in Am^,
pa vsi skupaj same domače tako na glas, da so še klop^
preglasili.
Kozolec na cesti
Tisti, ki so se v soboto peljah s svojim prevoznim sredstvom iz Šempetra proti Podlo
niso mogli verjeti svojim očem, ko so se kar na enkrat znašli pod kozolcem. Ali se je ces
prestavila pod kozolec ali kozolec na cesto? Verjetno bo držalo drugo, saj je bil čez dol
dve uri kozolec že nekaj deset metrov izven cestišča. Poličevim, ki bodo pričeli z gradi
stanovanjskega objekta, je bil ovira in so ga pač morali prestaviti za garažo ki pa sicer
stoji. Pomagali so si z dvema traktorjema, nek^ obUcami in pridnimi rokami. Stari kozo!
bo še naprej služil svojemu nam.enu. MASNI
Narava zna tudi presenetiti
Letos smo bili nad darovi narave kar malce razočarani, s^
ni dala vsaj takšnega pridelka kot smo ga pričakovali. Pa
vendar ponekod tudi preseneti in vsaj v hribovski vasici
Kale pri Šempetru še ne pomnijo takšne buče velikanke, da
so jo Tkavčevi, ki so jo vzgojili, komaj spravili domov.
Kakšnih sedemdeset kilogramov je tehtala, na njivi, ki je
nasploh dala rekorden pridelek buč, pa so odtrgali še dve, ki
sta tehtali prek petdeset kilogramov.
EDI MASNEC
Prikaz reševanja iz žičnic
Varnost in dobro vzdrževanje žičnic sta predpogoj dobre
in varne smuke, zato žičničarji Slovenije tej temi posvečajo
še posebno skrb. V posameznih centrih vsako leto poskrbijo
za dopolnilno izobraževanje delavcev, ki upravljajo z žični-
cami, letos pa so prvič poskrbeli za skupen tečaj delavcev iz
vseh smučarskih centrov Slovenije. Izbrali so Golte, cen-
ter, ki ponovno oživlja, ter se pomenili o varnosti na žični-
ških sistemih. Predavala sta Marko Veksel, glavni republi-
ški inšpektor za delo in Marjan Saksida, republiški inšpek-
tor za žičnice, delavci RTC Krvavec in Golte pa so poskrbeli
tudi za praktični prikaz reševanja iz sedežnice in gondole.
Na slikah: tudi v primeru okvare sedežnice ali gondole bi
lahko žičničarji v kratkem času rešiU »ujete« smučarje.
R. PANTELIČ
Aforizmi
Raje imam enega ze
lo pametnega prijatt
Ija, kot roj oboževal
cev, ki so bedakL
Tisti, ki imajo praza
zgornje nadstropje, i*
poznajo bogatih siDi
slov življenja.
Foteljskim bogovot
je dovoljeno živeti ]
obilju in bogastvu, š
romašni umetniki pa s(
branijo z vrednota0
ki so neprecenljivi di
amanti.
Niso lenuhi vedff
nagrajeni, nimajo
zmag, pa včasih slavni
ime.
Kdaj bo Celjan priŠt
na Luno? Ko bo na ti^
raslo grozdje in bo ts^
ven mala preša.
Zanimivo bi bilo, ^
bi puške strelcev of
mesto metkov bruhBf
lepo cvetje.
Najstarejši Celjan ^
ne čudi genialnim
banističnim rešitvaJ^
temveč išče, kaj še jl^
starega ostalo v Celp
JURE ŠARLA^