dlasiio »Samostojne
kmetijske stranke za Slovenijo

Naročnina!
eeloletno
Din 25'-
...........................Din 1250
četrtletno..................D.n
Posamezna Številka.............. uin i —
Kmet pomagal si sam, In svoje stališče v državi uravnaj si sam!
Inserati i
mali oglasi do 0 petit vrst......«....& Din 1*1
večji Inserati od 10 petit vrst naprej...... . & Din
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta .... k Din V-
Uredništvo in upravništvo Msta ie v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši „Ekonoma".
Izjava zemljoradniške-ga poslanskega kluba o sedanji krizi.
Zemljoradniški poslanski klub je pazno zasledoval vzroke in razvoj zadnje ministrske in parlamentarne krize ter smatra za svojo dolžnost, da stopi pred svoje volilce in pred nepristransko javnost s sledečo izjavo:
Po zloglasni vladi Pašič-Pribičevic, ki je zanesla v narod prepir in kri, v upravo pa nepoštenost, korupcijo in nasilje, po vladi, ki je uničila politično svobodo delovnega ljudstva vasi in mest ter brez obsodbe zapirala, pretepala in ubijala svoje politične nasprotnike, v narodu pa netila plemensko in versko mržnjo, po tej vladi je prišla vlada bloka (demokratje, muslimani, klerikalci in radičevci), ki je narodu in kralju svečano obljubila sledeče: Da bo napravila mir, red in vpeljala zakonitost, da bo ministre-lopove in njihove pomočnike zaprla in izročila sodišču; da bo rešila invalidsko vprašanje in ono o kmetijskem kreditu in da bo napravila sporazum z brati Hrvati, ki so po osvoboditvi prvič prišli v narodno skupščino. Na podlagi tega programa je vlada dobila zaupanje kralja in celega parlamenta razen Pašič-Pribi-čevičeve skupine.
Vlada bloka danih obljub ni izpolnila. Izpolnila ni niti obljub, danih zemljoradniškemu poslanskemu klubu. Zato se je naš klub pri otvoritvi skupščine pridržal svobodne roke in je glasoval proti radikalom in bloku, ki so združeni volili predsednika skupščine in dosegli sedanjo delane-zmožnost parlamenta. Vlada bloka niti ni izpolnila obljube, da bo stvo-rila sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, obljube, ki jo je dala celemu narodu in ki je bila glavni razlog za postavljenje te vlade. Z ozirom na obljubo, da bo dosegla tak sporazum, je dobila zaupanje parlamenta. S svojim nespretnim, neprimernim in neodločnim in do skrajnosti slabim delom v vprašanju sporazuma SHS ni naredila niti koraka naprej, nasprotno, s svojim zadnjim postopanjem je dosegla, da smo dalje od sporazuma, nego smo bili pred to vlado.
Vlada bloka ni razumela, da se vprašanje sporazuma more rešiti samo s krepkim udarcem po vseh onih, ki namerno ali nenamerno po-ostrujejo nesporazum, ko podpihujejo plemensko in versko nestrpnost v našem narodu. Vlada bi morala z ene strani najodločnejše udariti po onih radikalnih prvakih in njihovih pristaših, ki zavračajo sporazum iz čisto svojih strankarskih in osebnih razlogov; z druge strani pa bi morala najstrožje uporabljati zakon proti vsem enako, da natera g. Radiča in njegove pristaše v meje zakonov, v kolikor so proti njim pregrešili; toda mesto tega je vlada dopustila, da po eni strani Pašič in Pribieevič, a po drugi Radič nadaljuje svoje razdiralno delo v narodu in v državi. Na isti način se je dalo možnosti še raznim neodgovornim činiteljem, da se, četudi nepozvani, vmešavajo v tok državnih poslov, ne v interesu države, nego v interesu poedinih oseb in skupin. In tako je prišlo, da je politika sporazuma med SHS pretrpela poraz.
Zemljoradniški poslanski klub smatra, da s propastjo politike bloka demokratov, klerikalcev, muslimanov in radičevcev ni propadla in ne sme propasti politika sporazuma med SHS. Naš klub je danes bolj kakor kdaj poprej prepričan, a poslednji dogodki to potrjujejo, da zdravo politiko sporazuma v naši državi ne morejo voditi in izvesti oni, ki se niti do
danes niso mogli sporazumeti. To po- j litiko more izpeljati le sloga vseh 1 kmetov v tej državi, vseh kmetov ' brez razlike vere in plemena, združenih v enotno stranko Saveza zem-ljoradnikov.
Kmečke sinove v kmetijske šole!
(Dopis.)
V zadnjem »Kmetijskem listu« či-tamo vabilo ravnateljstva državne kmetijske šole v Št. Juriju ob juž. žel., s katerim vabi za vstop v enajst-mesečni tečaj te šole.
Tovariši kmetje! Zavedajte se, da ne vabi ravnateljstvo zaradi tega, da bi s tem zastopalo lastne koristi, ampak tukaj se vidi, da goji željo, da hoče sodelovati za vzgojo in izobrazbo našega kmečkega naraščaja, ono želi, da pride naš kmečki stan v sklad s tokom časa, da bode v stanu napredovati, kakor vsi drugi stanovi v državi.
Cenjeni tovariši! Poglejte si naše obrtnike, kako se pri njih skrbi za izobrazbo naraščaja! Ko pride 141etni deček, ki je komaj zapustil ljudsko šolo, k svojemu mojstru, da se izuči obrti, ga že veže zakon, da mora obiskovati obrtno-nadaljevalno šolo, da postane iz njega obrtnik, kateri ne bo znal samo tega, kar ga je naučil mojster, ampak, da bo vsestransko izobražen po preteku učne dobe nastopil svoj poklic.
Ravnokar sem omenil, da veže obrtniške vajence za obisk obrtno-nadaljevalne šole zakon. Ta zakon pa je tako pravičen, da ne more noben treznomisleči državljan proti temu ugovarjati.	&
Kdaj pa bo naš kmečki stan, ki tvori tako ogromno večino vseh stanov in nosi temelj države, dočakal, da bo država skrbela za izobrazbo njegovega naraščaja? Odgovor na to je kratek. To bo takrat, ko bo naš stan toliko izobražen, da se bo zavedal svojih pravic. Takrat bo imel kmečki stan v državni upravi tako zastopstvo, ki bo poznalo naše stanovske potrebe, in si ne bo volil zastopnikov iz drugih, kmetu nasprotnih stanov.
Tovariši kmetje! Bodite uverjeni, to pa ne bo prišlo samoobsebi. Sedanja generacija ne bo prišla popolnoma do te zavesti. Nudi pa se nam priložnost, da naše sinove, ki bodo nasledniki na naših kmečkih domo-
vih, pošljemo v kmetijsko šolo, da tamkaj dobijo potrebno izobrazbo, katere jim doma dati ne moremo. Ne strašite se žrtev, ker niso tako velike, da jih z vztrajno voljo ne bi premagati. Če morete pogrešati svojega i sina, ko mora iti služit svojo vojaško i dolžnost, ravno tako ali še mnogo laž- j je ga boste pogrešali teh 11 mesecev, j ko se bo nahajal v kmetijski šoli, ker bodete imeli zavest, da si tam pridobiva vire, od katerih bo imel korist celo življenje. Zatorej Vam še enkrat kličem: Dajte svoje sinove v kmetijsko šolo!	Središki kmet.
Davčne oblasti, nehajte!
Naj bodo klerikalci še tako nervozni, naj »Domoljub« še tako rjove na nas, mi ne moremo molčati. To, kar letos počno davčne oblasti v Sloveniji, meji že na blaznost. Opominjali smo in svarili, navajali konkretna dejstva in prosili, tovariš Pucelj je stavil na finančnega ministra interpelacijo zaradi osebne dohodnine in neznosnih davkov, zemljoradniški klub je v svojih pogojih za podpiranje vlade stavil kot najvažnejšo zahtevo odpravo ali vsaj ublažitev tega krutega davčnega zakona. A kaj se je zgodilo? Samo malo farbarije po starem receptu naših starih tigrov. Ko so namreč brali v »Kmetijskem listu« interpelacijo tov. Puclja na finančnega ministra, da naj izvede revizijo tega strašnega klerikalnega zakona, do takrat pa obustavi vse eksekucije, so poslali v »Slovenca« telegram pod bobnečim naslovom: »Ministri zoper davčni vijak«. In potem par praznih fraz, da ni letos nič novih davkov in kako sta bila Korošec in Kulovec pri finančnem ministru zaradi davkov ali menda samo na črno kavo. Zgodilo pa se ni nič. In prej ko ne je tudi ves tisti telegram ena sama laž. Kajti tov. Pucelj je dobil baš te dni prvi odgovor na svojo interpelacijo in sicer običajno potrdilo, da je minister interpelacijo prejel in da bo odgovoril, kadar »zbere podatke«.
Če bi se bila ministra Korošec in Kulovec res zavzela za ublažitev dohodnine, bi finančni minister tudi moral njihovi zahtevi ugoditi. Tu ni dvoma! Če bi ga bila pa res vsaj poučila o tem neznosnem bremenu, ki bo Slovenijo zadavil, bi pa finančni minister ne mogel poslancem odgovarjati, da bo še-le zbiral podatke in potem odgovoril; nego bi
^m^m^mm
kratko povedal, kako misli težave olajšati, poučen pa da je že dobro od gg. tirov, ki so »proti davčnemu vijaku« in so mu zato dali že vse potrebne podatke. Tudi tu ni dvoma, da bi tako moralo biti!
Davčne oblasti pa norijo naprej. Osebna dohodnina za leto 1924. še sploh ni odmerjena, zoper dohodnino za leto 1923. še niti en sam rekurz ni rešen, davčni uradi pa pošiljajo po deželi ravno te dni čeke in terjajo vse davke, torej že tudi dohodnino za leto 1924. kar v višini odmere za leto 1923., čeprav smo komaj pred poldrugim mesecem to plačali in čakamo, da nam jo prizivna komisija zniža.
Po deželi poka in tako ne more dalje. Kje naj vzame letos siromašni kmet, da plača takorekoč eno leto dvakrat davke? Od zadnje dohodnine sta potekla ponekod dva meseca, ponekod niti ne. Dohodnina niti odmerjena ni, rekurzi nerešeni. Kam to pripelje, naj pokažemo samo na dveh slučajih, ki so nam javljeni.
Po pomoti je dober »prijatelj« ovadil soseda, da je prodal v letu 1922., ki tvori podlago osebne dohodnine za 1923. leto, za toliko in toliko smrek. Po pomoti je navedel napačno hišno številko — v vasi sta namreč istega imena dva posestnika —. Mož je torej že za leto 1923. popolnoma krivično obdavčen, se je pritožil, a je moral vseeno plačati. Priziv še ni rešen, a ima že ček za dohodnino za leto 1924. in bo moral tudi plačati.
Neki obrtnik je opustil obrt še leta 1923. Na podlagi leta 1922. izvrševa-nega obrta se mu je odmerila za prihodnje, leto mnogo previsoka dohodnina in je bil to tudi eden glavnih vzrokov, da je obrt opustil, kar jih bo še mnogo storilo. Pritožil se je zoper odmero za leto 1923., priziv ni rešen, vendar ima že ček za leto 1924., dasiravno ni že leto prej izvrševal obrta.
In tako dalje. Kam bo to privedlo?
Še cigan ali pa obcestni ropar bi se usmilil letošnje revščine slovenskega kmeta, samo klerikalci so brez duše in srca, kakor judje, ko so Jezusa križali. Vso moč so imeli, z malim mezincem bi bili zganili štirje ministri in slovenski kmet bi olajšano dihal. Toda ne in ne, dasiravno so si bili s sladkimi lažmi o davkih prilagali vso svojo sedanjo moč. Še hudi so na nas, če jih prosimo, da naj izpolnijo obljube, in zmerjajo nas s centralisti, če jih na kolenih rotimo, naj vsaj zdaj, ko so na vrhuncu moči in slave, ne izvlečejo poslednje kaplje krvi iz Slovenije v svoje centralisti-
čne kase v Beograd. Vrag bi jih še ne vzel, če bi bile zaradi tega malo manjše njihove ministrske plače!
Toda, tovariši kmetje, od klerikalne gospode ne pričakujte pomoči, ne rešitve. Gospodje so brez srca in mislijo le na svoja korita!
Davčne oblasti pa naj same uvidijo, da se potapljamo, in naj takoj ustavijo izterjavanje osebne dohodnine za leto 1924. v višini lanske dohodnine vsaj dotlej, da bodo letošnje pritožbe rešene!
Kmečka „Zveza'\
Klerikalci so ustanovili v okviru in mejah svoje stranke za vabo in slepilo nesrečnim zapeljancem takozva-no Kmečko Zvezo. V času, ko so mislili, da se poudarjanje slovenstva ne bo dalo nikoli več politično izkoriščati, so jo celo prekrstili v Jugoslovansko Kmečko Zvezo, prav tako kakor svojo nekdanjo katoliško tiskarno, ker so se bali, da jim bo ime »katoliško« kaj na poti pri njihovi politični karijeri. Tako delajo klerikalni politični duhovniki tudi s svojimi du-hovskimi ovratniki in zato se n. pr. v Beogradu nikoli ne vidi v duhovskem oblačilu ne dr. Korošca, ne dr. Kulovca in ne dr. Hohnjeca.
Mi smo že neštetokrat poudarjali, da Kmečke Zveze ni, da to ni nikak-šna politična organizacija, nego da je le »zveza«, s katero so kmetje politično »zvezani«, da glasujejo za farov-ško gospodo in njene priganjače, a to v svojo veliko in nepopravljivo škodo. Da je naslov »kmečka zveza« le kakor zelena očala za izstradanega ribniškega konja, ki jim je bil namen ob-lance prikazati za zeleno deteljo, da je le varanje in sleparenje kmečkega ljudstva, češ to je vaša politična organizacija; tu odločate vi kmetje, tu se branite in tu odbijate škodljive napade na svoj stan. Da, puste jim celo, da imajo krajevne in okrajne odbore ter celo v Ljubljani svoje na-čelstvo ter se »Domoljub« celo izdaja za specijalno glasilo te navidez upliv-ne, hude, borbene in nepomirljive kmečke čete proti mestni gospodi.
Ko sta gg. dr. Gosar in Gostinčar vložila ono znamenito interpelacijo na tedanjega kmetijskega ministra tov. Puclja proti izvozu živine in prašičev, so pravili ti mogočni gospodje odborniki, da Gosar po zaslugi Kmečke Zveze nikoli več ne bo dobil mandata na kmetih, stari Gostinčar »pa še samo sedaj«.
Tudi »junaški« Brodar, ali potuh-
Ivan Voljnov. — Dr. N. Preobraženski.
Shod.
(Nadaljevanje.)
m
Član okrajne komisije, mlad, rdečeličen ožgan gimnazijec, postane nestrpen in vpraša:
»Ali je pri vas vedno tako?«
»Vedno, vnuček,« reče starec. »V prejšnjih časih bi vsak dobil po gobcu, zdaj pa so vsi kakor raki v čebru, plezajo, bulijo z očmi, a kaj to pomaga.«
»Ze dobro,« prekine gimnazijec. »Tovariši, kot član okrajne komisije za zaplembo cerkvenih dragocenosti, vam moram povedati, da vaši tovariši ob Volgi stradajo nedvomno in gotovo. To je sploh nedopusten pojav, in je vaša sveta dolžnost na vsak način pomagati stradajočim bratom. Toda predno govorim o tem elementarnem vprašanju, vam moram razložiti, tovariši, mednarodni položaj sovjetske Rusije, potem pa šele notranje zadeve. Tovariši, buržuji celega sveta so se vzdignili v onemogli in besni zlobi proti vladi delavcev in kmetov, katera se je utrdila v stoletjih krvavega junaštva ...
»Povejte najprvo, tovariš načelnik, o davkih,« prosijo navzoči.
»Da, sinček, zračunaj naprimer, koliko na vsakega pride, pa bomo šli domov,« momljata starca, »kaj se hoče, treba se pač žuliti... Doma
se je že menda juha shladila... Ali se ne sliši kaj o vojski?«
Glasen smeh v temi prisili vse, da poslušajo.
»Kaj je tam?« kriči razdraženi župan. »Mar tukaj igramo? Kdo razgraja, — naj stopi k mizi!«
»Tu so, Ivan Mitrič... Djakonu* so glavo vtaknili v vrečo.«
Županu se kar trese redka brada, ko reče gimnazijcu:
»Ali so to ljudje? Zdaj sami vidite!«
Ta stopi za korak bliže k občinskemu predsedniku:
»Tovariš, ali se spominjate, kako ste mi grozili: če bo kaj, prideš prvi v luknjo: — Ali vidite?«
Članom komisije kriči: »Ali vidite?«
Shod jezno krega: »Radi vas, tovariši - državljani, sem brez glave! Ali ste čuli? Nič več ne rečem.«
Z rokami maha:
»V kakšni državi ste, da delate take neumnosti ..., a? Pa še se zovete kmetje! Če je djakon, ga morate vtakniti v vrečo? Kdo pa je dovolil djakonu priti na shod?«
Trije fantje, prejšnji rdeči vojaki, suvajo med krohotanjem proti mizi dolgega in črnega razcefra-nega djakona.
* Djakon je pravoslavni nižji duhovnik, ki ne sme maševati, a se lahko posveti v mašnika, če napravi določene izpite.
»Kar vprašaj ga!«
Zupan tepta s cokljami in vpraša:
»Zakaj si prišel sem, djakon?«
Preplašen djakon zmedeno gleda okrog. Krohot narašča. Djakon se tudi prične smejati in kaže bele lepe zobe.
»Nesramne tvoje oči!« mu reče župan. »Pa si še duhovnik! Samo kokoši za bero znaš beračiti!«
... Predavanje o mednarodnem položaju Rusije se je zavleklo za nekoliko ur. Predavatelj je omenil vse dežele sveta in vse narode, ki bivajo na zemeljski obli, obenem pa se je dotaknil vseh posebnosti posameznih narodov.
Poslušalci so potihnili. Marsikdo je mirno smrčal in sklonil glavo na kolena, roko ali na okno. Eni so se stegnili, drugi sb se stisnili ko kupček ali pest. Eni so žvižgali z visokim glasom, drugi so peli z basom in mlaskali.
Tobačni dim v šolski sobi je izpuhtel. Megla se je polegla. Zato pa je vdarila v smeri proti mizi močna struja prebavljenega rženega kruha, krompirja, kumar, redkve, kaše in drugih darov domače zemlje. Pritisk je bil tako hud, da je pričela lučka s konopnim oljem v zadregi prasketati, pešati, skakati in je — tik pred citatom iz Zinov-jeva* — nenadoma vgasnila.
* Zinovjev je gubernator v Petrogradu in severni Rusiji ter stoji na čelu sedanje sovjetske vlade.
njeni atek ali »nadarjeni« Vrečko jako radi svojim zaupnikom skrivaj in s pomežikanjem ušepetavajo, »kam vse bi odgnali slovenskega kmeta mestni in farovški gospodje«, če bi ne bilo te zgodne Kmečke Zveze blagoslovljenega spomina.
Tako ji rešujejo ugled in veljavo in celo s takimi sredstvi bi radi prevarali slovenskega kmeta tudi za naprej.
Mi pa trdimo še naprej: Kmečka Zveza je le voda in slepilo, ne odloča nič in nima pri vodstvu klerikalne stranke in klerikalne politike absolutno in popolnoma nobene veljave. Če je kdaj kaj vprašana, je to le pesek v oči; beseda njena pa se nikoli ne posluša in ne upošteva. Naj sklene Kmečka Zveza kar hoče, odločajo vedno le gospodje sami!
In kako upošteva zastopnike Kmečke Zveze gospoda iz klerikalnega kluba v Beogradu pri postavljanju svojih ljudi na različna vplivna meela, smo videli zlasti zadnji čas. Linistri so postali štirje mestni gospodje: dva duhovnika in dva profesorja. Celo v a ministra kmetijstva niso hoteli knu-la iz Kmečke Zveze, nego so postavili kateheta in vojnega kurata, torej človeka, ki je daleč od kmetije. Zdaj pa, ko je bilo treba pri postavljanju skupščinskega predsedništva dati vedno in večno zapostavljeni Kmečki Zvezi vsaj malo zadoščenja, pa so zopet izvolili v klerikalnem klubu za podpredsednika skupščine duhovnika dr. Hohnjeca, a za skupščinskega tajnika časnikarja Kremžarja, ki so ga kmetje okoli Višnje gore kot Gosarjevca že pred volitvami po strani gledali.
Na šest važnih in vplivnih mest, ki jih je imel klerikalni klub za oddati v Beogradu, so postavili tri duhovnike, ki se duhovskega oblačila sramujejo, ter dva profesorja in enega novinarja, a na vseh šestih mestih ni bilo prostora niti za enega kmeta iz celokupne »Jugoslovanske« Kmečke Zveze.
Brodarji, atki, Nemaniči, Vrečki, Talerji, Bedjaniči in kakor se še imenujejo ti bedniki, so pač dobri, da »se gredo« Kmečko Zvezo, da lažejo in govore po shodih proti naši stranki, a veljave in ugleda nimajo nobenega niti v lastni stranki, kakor ga tudi nima celokupna komedija s Kmečko Zvezo in njenimi klavernimi odborniki.
Koliko časa bo še zaslepljen slovenski kmet v svojo lastno škodo.
Minister Sušnik obtožen.
Zoper železniškega ministra Suš-nika je Narodni skupščini poslana obtožba. Kakor povzamemo iz beograjskih listov, dolži se g. ministra Sušnika, da je oškodoval državo pri nabavi železniških tračnic za nad 50 milijonov dinarjev. V isti obtožbi se obtožujejo tudi neke druge afere s takozvanim »Humanitarnim fondom« ter prosijo, da se otvori tozadevno proti njemu preiskava in da se postopa z njim po zakonu o ministrski odgovornosti.
Ko smo čitali te vesti v beograjskih dnevnikih, smo se spomnili različnih klerikalnih lumparij, ki so jih uganjali svoječasno ravno zdaj obtoženi gospodje proti samostojnežem vobče, a še posebej proti tov. Puclju, če so kdaj novinarski bašibozuki širili kakšne tatarske vesti, da bi pravi aferaši skalili vodo nad svojimi lumparijami z izmišljevanjem afer o nedolžnih. Zatorej mi na polje nekdanje klerikalne taktike nočemo in takoj izjavljamo, da smatramo vsakega slovenskega mi-
nistra brez razlike stranke, kolikor smo jih imeli do sedaj, za prepošte-nega, da bi iz osebne dobičkaželjnosti mogel kakorkoli oškodovati državo.
Ako je kateri, kakor sedaj Sušnik pri šinah in svoječasno Korošec pri znani amerikanski robi, kakšno »debelo užagal«, je storil to le vsled svoje nesposobnosti, nikoli pa ni bil vzrok nepoštenje ali osebno koristolovje. — Tako mislimo mi in bomo o vseh slovenskih ministrih zadržali to mišljenje, vse dotlej, dokler nas stvarna dejstva ne pouče drugače.
Oospodje, ki se bahajo, da so vzeli vso krščansko moralo v zakup, pa tega niso bili zmožni. Zato se ob obtožbi ministra Sušnika nehote spominjamo znanega pregovora, da božji mlini sicer počasi meljeo, a sigurno.
Še nekaj pa ob tej priliki posebno zanima slovensko javnost. 0 »Puclje-vih aferah« so klerikalci ustvarili celo literaturo, sedaj pa, ko sede na to-zadevnih aktih že tri mesece in so jim vsi tozadevni viri odprti, pa še ni obtožbe. Vsak pošten človek nam bo pritrdil, da je to jako velika uganka, a za njihovo krščansko moralo mučen položaj, če moramo tu mi prvi prihajati s pozivom.
Podražersje sladkorja.
Zadnji čas so cene sladkorju padle na razmeroma normalne cene. Tovarne, ki so preje neusmiljeno drle pro-ducenta, so se nekaj skregale in začela je konkurenca. Ta konkurenca je bila dobra zato, ker so vse tovarne cene sladkorju za toliko znižale, da so iz skupička krile le svoje stroške in se zadovoljile s krščanskim dobičkom, ki ni bil ne previsok ne prenizek.
Pa kaj se je zgodilo? Vlada, v kateri so sedeli štirje klerikalni ministri, se je začela truditi, da pomaga skreganim fabrikantom in z njeno pomočjo so sklenile tovarne kartel (trust). Imamo tudi državne sladkorne tovarne, in vlada dr. Korošca je tudi te tovarne spravila v kartel, tako da bodo tudi te drle konzumente sladkorja. Posledica tega je, da so cene sladkorju že poskočile, cena sladkorne pese, ki jo pridelujejo kmetje, pa je že padla od 40 Din za 100 kg na 28 Din.
Kaj pravi k takemu početju Kmetska Zveza? Nič, ker sploh nič reči ne sme. Slepo se mora pokoriti gospodi. Kaj pravi k temu Krščansko-socialna zveza? Nič, ker je nikdo nič vprašal ni. Kmet Brodar, kako boš tako početje klerikalne gospode opravičil pred kmetskim ljudstvom? Krščanski socijalist Kremžar, ali boš imel pogum prevaranim delavcem priznati, da podpiraš velekapitalistične truste?
Obračun bo prišel in to, kakor vse izgleda, prav kmalu.
■■■■ —1 mmmam i.....
Našemljene figure in ljudski goljufi.
Kako pa naj jim drugače rečemo! Človek celo leto gara in gara, ko pa pripelješ svoje pridelke v mesto, dobiš za nje komaj toliko, da se pošteno naješ, za obleko pa že ni. Cel voz pripelješ v mesto, greš v trgovino in kupiš za vse denarje komaj en cekar blaga. Če ti pa kaj ostane, imaš že od davkarije Bog zna koliko položnic in terjatev. Tako je in nič drugače. Kmetije so že večinoma vse zadolžene; kako pa tudi ne bodo! Kar ti prodaš, nima nobene cene, kar kupiš, je drago kot žafran. Če gre dinar gor ali dol, za tebe je draginja vedno večja. Sedaj gre edino za to, da se vzroke
: te kmečke nesreče odpravi. Ker danes vladajo same protikmetske stranke, od klerikalcev do radikalov, ki vodijo državno gospodarstvo, je več kot jasno, da izhaja ta nesreča od i njih. In v teh težkih in resnih časih se najdejo ljudje, ki trobijo nekaj o ogroženem naprednjakarstvu in po-
-	tem ta skrahirana demokratarska klika oborožuje pretepaško orjunsko tolpo, ki hoče ovirati kmetsko osvoboditev in mu z orožjem ubiti v glavo neko zmešano koritarstvo. Ako niso
-	to našemljene figure v teh časih, potem ne vemo, kako naj jim rečemo. Dobro je pri tem to, da jih ne vzame nikdo več za resne ljudi.
Največja nesreča so pa klerikalci, ki so se vsedli našemu kmetu za vrat, ki so ga z najpretkanejšimi obljubami ter z vero in cerkvijo znali preslepa-riti ter ga v najodločilnejšem trenutku ogoljufali za njegove pravice. To so danes pravi ljudski goljufi, kajti vse drugo je prazna slama, edino gospodarstvo je glavno in to kmetsko gospodarstvo so pripeljali klerikalci na rob propada. Čim so oni stopili v vlado, gre kmetu dan za dnem slab-j še. In v tem protikmetskem gospodarstvu ki ga naši klerikalci vodijo kot ministri in vlada, tiči vzrok kmetskega propadanja.
Korupcija nasilje ali kaj?
Prošlo pomlad se je vršil v Semiču vinski sejem v prostorih orlovskega doma. Taka prireditev ima biti le izključno kmetijsko-gospodarskega pomena. Zato je bilo razglašeno, da prirede vinski sejem tri kmetijske podružnice, Semič, Kot in Štrekljevec. Vsa manipulacija pa je imela politično ozadje. Prireditev je vodil tajnik on-dotne Kmečke Zveze, znani klerikalni agitator kaplan Franc Krašna. Prejel je državne podpore 5000 (pet tisoč) Din. Nabralo pa se je vstopnine poleg državne podpore okroglo 3000 Din. Bilo je torej skupnih dohodkov približno 8000 Din. Po končanem sejmu pa so prejele tri kmetijske podružnice od kaplana Krašnje vsaka po 250 Din. Nekateri kmetje, ki so vedeli, koliko je bilo dohodkov, so se intere-sirali, kam se je drugi denar porabil. Razširjale so se govorice, da se je velik del podpore, namenjene za prospeh kmetijstva, porabilo za nakup obleke Orlom. Drugi zopet, da se je porabil za orlovski dom v Semiču itd. Nekateri so se obrnili za svet do okrajnega ekonoma, kako bi se dalo to dognati da pride resnica na dan. Okrajni ekonom je nasvetoval, da naj zahtevajo revizijo računov povodom vinskega sejma. Tako je prišla vsa zadeva v javnost in podružnice so zahtevale revizijo pri političnem oblastvu. — Kdo je revizijo izvršil in kako je izpadla, ni znano. Stalo pa je to okrajnega ekonoma izguba službe. Čim so nastopili klerikalci vlado, je gospod minister poljoprivrede na osnovi člena 234. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih okrajnega ekonoma, ki je svojo dolžnost vestno vršil, iz državne službe odpustil.
Kova našla pri Kmetijski družbi.
Vzorni kmetovalec prof. Jarc, ki nima niti pedi lastne zemlje, zavedajoč se, da so mu dnevi pri Kmetijski družbi šteti, si je dovolil še zadnja prav nesramna nasilstva. Z ne-
kimi dekreti, ki jih podpisuje Jarac, odstavlja načelnike pri podružnicah in mesto njih nastavlja tudi pri podružnicah komisarje. Kdo mu je dal to pravico? Načelnike je izvolilo članstvo in samo temu članstvu so načelniki odgovorni za svoje delovanje in prav nobene odgovornosti nimajo proti Jaracu, ki nezakonitim potom sedi v druibi. Jarac naj si zapomni, da se bomo za vsa njegova nezakonita dejanja kruto maščevali; za vse, kar je storil proti pravilom, bo dajal odgovor. Izgovor, da je delal v smislu navodil klerikalne stranke, ne bo držal, za vse je osebno odgovoren! Načelnike Kmet. podružnic opozarjamo, da je vse, kar Jarac počne, protizakonito, protizakonit je tudi čin, da ga je minister postavil za komisarja. Proti tem nezakonitostim pa smo vložili tožbo na najvišje sodišče, državni savet. Na sodišču, hvala Bogu, do danes še ni klerikalne korupcije in zato vsi z zaničevanjem pljunite na Jarčeve nesramnosti in čakajte mirno na dan, ko bo zmagala pravica.
Olji kmečkega gibanja,
m.
Kakor smo že omenili, je kmečko gibanje postavljeno na zelo široko podlago ter združuje vse delovne moči na deželi, ki žive skupno s kmetom ter so v eksistenci odvisni od ugodnega položaja kmečkega stanu. Tem vsem je skupno, da živijo od zemlje, ki stvarja njihove skupne interese, ki se ne krijejo z interesi mestnega prebivalstva.
Kakor stremi delavski socijalizem za zboljšanjem položaja delavca, istotako stremi kmečko gibanje za tem, da doseže kmetovalec pošteno plačilo za svoje delo in da se zamore preživljati na zemlji, katero obdelava. Kmečko gibanje iz teh razlogov tudi odločno zagovarja privatno lastnino, ker samo ta zamore zadovoljiti vse potrebe kmeta. Samo privatna lastnina zagotavlja kmetu popolno neodvisnost, t. j. popolno svobodno razpolaganje s produktivnimi sredstvi in produkti in zaeno tudi popolnoma svobodno uveljavljanje lastnega dela in osebnih zmožnosti.
Od tega pa je ravno odvisen uspeh njegovega produktivnega dela, višina njegovih dohodkov in s tem tudi možnost zadovoljiti njegove potrebe. Kmečko gibanje je v odločnem na-sprotstvu z državnim imetkom, ki ga zagovarja socijalizem, ker to lastništvo poniža kmetovalca za običajnega najemnika in ga popolnoma uniči. Dasi pa priznavamo popolno svobodo lastništva, vendar dopuščamo tudi v tem oziru gotove omejitve, ki so potrebne v interesu skupnosti. Stojimo iia stališču solidarizma, t. j. branimo na eni strani pravico posameznika do uveljavljenja svojih moči in pravico braniti svoje interese, na drugi strani pa zahtevamo od vsakega toliko za-vednos# in smisla za vzajemno medsebojno podporo in toliko priznanja ravnopravnosti vseh, da se vzdrži vsega, kar bi bilo v škodo drugih kmečkih pripadnikov ali celote sploh. Radi tega pripuščamo tudi omejitev privatne lastnine, kjer to zahteva skupna korist.
Govoriti nam je še o razmerju našega gibanja napram drugim stanovom in napram državi. Nesporno je, da obstoje znatna nasprotstva med interesi mestnega in kmečkega prebivalstva. Mestni prebivalec je konsu-ment poljedelskih pridelkov in kot takšen stremi za tem, da jih dobi po nizki ceni, kmet nasproti temu stremi za tem, da doseže kolikor mogoče vi-
Ob razsvitu, ko se je pričelo mlečno jutro, in se je kadilo iz dimnikov najbolj pridnih gospodinj, bi lahko videl opazovalec, ki ima čas, zelo veselo sliko.
S kreganjem in hripavi od vlažnega zraka mesijo kmetje blato, ko se vračajo s shoda. Obrazi so jim zmačkani kakor po pijančevanju, noge pa šibke. Spodrsava jim, čez luže skačejo in brizgajo drug na drugega. Včasih se vstavljajo, da si zavežejo pretrgane trakove cokelj, da poiščejo bolj suho stezo ali da prižgejo čik. S praznimi rokami mahajo vznemirjenim psom in včasih se rezko, ostro smejejo. Sploh izgledajo kakor šolarji, ki so izvršili kako bedarijo.
»No, pa smo se naslišali!«
»To je bila dolga pridiga!«
»Buča kar poka od učenosti!«
Mimo županove hiše, kjer prenočuje komisija, korakajo oprezno. Najbolj pogumni gledajo v okna, toda tam je tiho.
»To ti je Francija pa Anglija ...«
»Kaj pa tak© zavija ta mladi hudič! Naj bi kar naravnost povedal, češ tako je, starci, — hočete ali ne, dati morate — vsak po pudu* žita: nam je tudi treba piti in jesti. On pa pravi: Japonec in zamorec imata debele ustnice, Poljak pa ima moči kakor muha... Kaj je nam do tega?«
* En pud se deli na 40 funtov in tehta 16*38 kg.
»Saj vendar mora govoriti, če nas hoče opehariti! Če ti pričnejo svoje litanije, le izračunaj, koliko imaš žita v skednju!«
»Koliko zase,'koliko pa za tujega strica!«
»To je tvoje, to je moje, božje pa je vse!«
»Kakor v zibelki nas je zdzibal!«
Po stezi krevsata starčka iz »prizidiuma«.
Uro ali dve pozneje bi lahko videl isti opazovalec, ki ima čas, besnega župana, ki jaše rdeče kljuse s podvezanim repom in kriči na celo vas. Sam je rdečelas in strgan, konjiček je tudi rdečkast, z repinci v grivi, a dlaka je kakor cunje ...
»Hvala! Pomagali ste! Podprli ste sovjetsko vlado! Eh, vi kričači poganski! Ko ste graščaka ropali, tri noči niste spali!«
Konjska oprema je motvoz, vajeti so mokre. Z mokrimi vajeti vdari po trebuhu kobile, ki vrti z repom ...
»No, hudič! Ali si se nastala?«
Kmetje v hišah jedo vroč krompir.
»Na shod!« kriči župan. »Ali ste me za šalo izvolili? Le hitro, ena noga tu, druga tam!«
Kmetje se zavedajo položaja in gredo pomagat županu, ena noga je tu, druga tam. Med potjo se prepasujejo, šepetajo, se pogovarjajo in plašno, kakor žeparji, gledajo na duri.
»Čisto gotovo pride še deset funtov na nas!«
»Če bi vzeli deset, bi kar plesal! Če nas s pudom vdarijo po hrbtu...«
»Mogoče pa nas sploh oprosti, ker smo reveži,« reče pastir.
Ko vstopi komisija, ji gledajo vsi z resnično ljubeznijo v obraz. Gimnazijec je nezadovoljen in mežika. Oči njegovega spremljevalca bliščijo.
Gimnazijec gleda začudeno.
»Žalibog se nisem mogel včeraj dotakniti žolte* amsterdamske internacionale,« govori medlo.
»... ki so jo vstvarile sovizdajice pod pretvezo branitve profzanimanj delrazreda Zapevrope .. .«**
»Le tiho, hudiči, radi vas se nič ne sliši!« se obračajo sprednji kmetje.
»Le dajte, le dajte, tovariš, to je za nas zelo zanimivo!«
»Eh, če bi bolj pogosto k nam priletali taki sokoli! Kaj je pri nas drugače — tema, neizobra-ženost! No, kaj smo dobrega slišali v. našem življenju!«
»Hujše ko v ječi! Tam smo tudi imeli samo eno opravilo — šteti, kdo več uši nalovi...«
* Žolti tisk je izraz za označbo časopisja, ki prodaja svoje prepričanje za zlato. Boljševiki z njim označijo njim sovražno mednarodno delavsko gibanje, češ da se je prodalo kapitalistom.
** Vzorec boljševiškega jezika, ki vedno krajša obrabljene izraze. Kratice torej pomenijo: sovjetske izdajice, profesionelno (strokovno) zanimanje, delavski razred, Za-padne Evrope.
(Dalje sledi.)
soko ceno. S tem je ustvarjena podlaga za nasprotstvo med kmetovalcem in konsumentom, ki obstoja že tisočletja in bo še obstojalo. Naše stališče v tej zadevi nam narekuje že naš cilj. Stremimo za tem, da ustvarimo našemu kmetu eksistenco v taki meri, da bo zamogel na deželi dostojno živeti. Ta cilj ne sme naše gibanje nikdar pustiti iz vidika in mora napeti vse sile, da ga doseže. Priznavamo vsakemu človeku, ki dela, pravieo, da zadovolji svoje potrebe in mu hočemo pri tem pomagati, toda redno v mejah, katere stavimo tudi lastnemu stanu.
Kmet producira hrano in surovine, oa njega je torej odvisno vse. Življenje samo in ves gospodarski in kulturni razvoj. Ta zavest te popolne odvisnosti od kmeta' še ni pronikla v najširše vrste ravno vsled najhujšega izkoriščanja in zaničevanja, kateremu je bil izpostavljen kmet cela stoletja in je deloma še danes.
Vendar pa opažamo, da se širi ta zavest vedno bolj in bolj, ker z vedno Večjo demokratizacijo in svobodo raste tudi samozavest kmeta in naše gibanje mu pomaga do popolne osvoboditve. Ako naj kmet hrani druge stanove, mora imeti v prvi vrsti sam dovoljno hrane in mora imeti s prehranjevanjem drugih tudi svojo korist, t. j. priti mora do tega, da se mu njegovo delo pošteno plača. Šele tedaj bo v svojo lastno korist kar največ produciral in tudi preskrboval z vsem druge stanove, v nasprotnem slučaju ga pa ne more nobena moč prisiliti, da bi izvrševal to svojo družabno funkcijo. Ako zahteva torej naše gibanje za svoj stan zagotovitev dostojne eksistence, ne dela to samo v svojo lastno korist, temveč tudi v korist cele države, kateri zagotovi s tem popolno preskrbo s hrano in možnost razvoja družabnega življenja.
Vsled tega je tudi naše gibanje r najožji zvezi z državotvorno mislijo, ki ni pri nobenem drugem stanu tako razvita. Izvira to iz najožje zveze kmeta z zemljo, iz katere dobiva ves svoj kruh. Ta zveza je vzbudila v njem neobičajno ljubezen, k tej zemlji in s tem tudi k oni zemlji, kjer se je rodil in na kateri visi s svojo celo dušo. Iz teh razlogov zahteva kmet miren razvoj političnih in gospodarskih vprašanj in je težko dostopen raznim revolucijonarnim idejam ter je ravno vsled tega tudi najtrdnejša opora vsake države. Povsod, kjer je vlada v rokah kmeta ali je kmet udeležen pri vladi, najdemo najlepše zglede največje požrtvovalnosti (Češka, Poljska itd.). Zato je ravno pri nas že iz teh vzrokov samih popolnoma upravičeno naše gibanje, ako ne bi imelo tudi nobenega drugega smisla. Razmere v naši -državi naravnost silijo našega kmeta, da se organizira ter se bojuje za moč v državi, ker le čista kmečka vlada bo zmožna ubiti vso korupcijo, uničiti partizanstvo in vse druge podobne škodljivce naše države in našega blagostanja. Zato, kmetje, združite se v boju za staro pravdo!!
Krepko naprej!
(Dopis.)
j Iz Ljubljane prihajajo zadnji čas | razveseljivi glasovi. SKS marljivo de-| luje na izpopolnitvi svoje organiza-; cije. Ustanavljajo se nove krajevne organizacije, a stare se oživljajo oziroma poglabljajo svoje delovanje. Ustanavljajo se društva kmečkih fantov in deklet, društva, ki so pozvana, da v naših vrstah igrajo še veliko vlogo tako v prosvetnem, kakor tudi v političnem pogledu. Naš tisk se razširja. »Kmet. listu« se je letos pridružil izvrsten mesečnik »Gruda«, a v zadnjem času se je ustanovila še »Kmetijska tiskovna zadruga«, ki namerava sistematično izdajati za naše podeželsko ljudstvo leposlovne in strokovne, zabavne in poučne spise. Posebno važen je sklep te zadruge, ustanoviti »Kmetijsko Matico«, ki bo, kakor je objavljeno, izdajala letno najmanj tri knjige za malenkostno naročnino 30 Din. Ne vem, koliko let se je že razpravljalo o taki Matici? Ponosni smemo biti, da prihajajo ravno iz naših vrst oni možje, ki se upajo to lepo, ali težavno stvar speljati v življenje. No, in zadnjič smo čitali celo o pripravah za ustanovitev Kmetijskega doma v Ljubljani! V duhu gledam dom, v katerem bodo prostori našega strankinega tajništva, naših gospodarskih ustanov, Kmetijske tiskovne zadruge, tiskarna, dijaška kuhinja, knjižnica, dvorana za zborovanja in druge prireditve, gostilna itd. Ne bo lahko to izvršiti, ali je potrebno. »To hočemo, to moramo, to bomo dosegli!« Lepo je to geslo in junaško, vredno mladih ljudi, ki so voljni delati.
Vsak pristaš kmečke misli mora biti naročnik »KMETIJSKEGA LISTA« in »GRUDE«!
Kar se tiče naših gospodarskih ustanov, imamo v prvi vrsti Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, Eko-nomac nakupovalno zadrugo v Ljubljani in podobno zadrugo v Mariboru pod imenom »Panonija«. Slednja je nova, toda se lepo razvija, medtem ko sta pni dve podjetji že starejši in zelo povoljno poslujeta. Samo bi mi i želeli še več dela! Zveza slovenskih i zadrug bi morala mesečno ustanoviti j vsaj eno novo kmetijsko zadrugo, a j »Ekonom« bi moral vreči celo mrežo svojih podružnic ali poslovalnic v deželo. More se in mora se! Osnovni dobro vpeljani aparat je tu, nas. tej podlagi se mora delati in zidati naprej! Samo nikakšnega mrtvila in proč s škodljivim cincanjem in kon-servatizmom! Mi hočemo napredovati in živeti! To velja za stranko kot tako, velja pa v isti meri tudi za vse njene poedine dele!
Razveseljivi glasovi prihajajo iz Ljubljane! V redu je tako in samo želimo še več dela! Naš pokret stopa vedno čvrsteje v življenje, a te nam nalaga vsak trenutek nove dolžnosti! Zavedajmo se teh dolžnosti in delajmo, delajmo, delajmo! Le tedaj, ako bomo tako ravnali, bo bodočnost naša! In želimo si vsaj bodočnosti, ako že v sedanjosti nismo tako srečni, da bi videli naše podeželsko ljudstvo v lepših prilikah, kakoiv.se ono dejanski nahaja!
Kmečki fantje in dekleta, organizirajte se!
V današnjih časih živimo v veliko težjih in pomembnejših prilikah, kakor prejšnji rodovi, vsled česar so tudi dolžnosti veliko večje. Kmečka mladina ne more nikakor ostati miren opazovalec tega brzega razvoja, temveč je njena dolžnost, da pripomore s svojim navdušenjem, s poštenostjo svoje mladosti in z delom graditi boljšo bodočnost človeške družbe.
Kmečka mladina mora spoznavati vprašanja, pri katerih rešitvi mora sodelovati. Vsled tega si je ustanovila svojo organizacijo, ki ji naj kaže pot k temu delu.
Da more kmet pri vsem dnevnem delu, po vsakdanjih skrbeh in po vsakdanjem trudu zadovoljno živeti, biti srečen in z veseljem delati, k temu potrebuje več kakor zdravje in strokovno znanost, k temu je potrebna predvsem ljubezen do domače grude, ljubezen do kmečkega dela. Nobena tajnost ni, da oni gospodar, ki je sicer strokovno naobražen, če pa nima veselja do življenja na kmetiji, s svojo usodo ne bo zadovoljen ter hrepeni vedno po drugih razmerah. Taki slučaji vplivajo kvarno tudi na okolico in odvračajo od kmetije vse zmožne ljudi. Zlasti med mladino opažamo danes neko tajno hrepenenje po življenju v mestu, vsled česar zapušča domačo vas ter beži v mesta, kjer je izročena običajno še večji bedi, kakor na kmetih. Naloga naših društev kmečkih fantov in deklet je, da to preprečijo. Vzbuditi moramo v vsakem našem članu ljubezen do lastne grude in do kmečkega stanu. S predavanji o zgodovini kmetskega gibanja, s spoznavanjem gospodarskega, socijalnega, kulturnega in narodnega pomena njegove moči hočemo vzbuditi v vsakem posamezniku spoštovanje do lastnega stanu, do kmečkega dela, do domovine, vzbuditi hočemo ono kmečko samozavest, ki mu kaže pot v njegovo boljšo bodočnost. Vsak kmečki fant in vsako kmečko dekle mora biti član (ica) društva kmečkih fantov in deklet! Tako nas bodo kmalu nepregledne vrste stanovsko zavednih, gospodarsko čvrstih kmečkih sinov in hčera, ki bodo zrli ponosno in samozavestno v bodočnost svojega stanu, domovine in države.
Bodite odločni — mladina mora biti voditeljica naroda. Poštenost in moč se ne bojita nikogar! Življenje je boj! In čim več neprijateljev, tem močnejši mora biti naš odpor, tem slajša je zmagal Fantje, na delo!
Prijateljem Joška Rajha.
Naš blagi, nepozabni Joško Rajh je bil Sokol z dušo in telesom. Vse njegovo dejanje in nehanje, vse mišljenje mu je bilo sokolsko. Radi sokol-stva so ga preganjali sovražniki so-kolstva, je trpel mučeništvo v graških zaporih, pa Joško Rajh je svojim sovražnikom in preganjalcem sokolstva odpuščal, jim pomagal, bas ker je bil pravi Sokol z vso svojo mehko dušo.
Kot mnogoletni starosta »Murskega Sokola« je deloval za tem, da bodi sokolsko mišljenje vseobče svojstvo
vsehx slojev in še posebno njegovih kmetskih tovarišev; sam kmet z znojem na čelu, pa s ponosom v srcu, je uvideval živo potrebo, da se kmetsko ljudstvo povzdigne do spoznanja so-kolskih idealov, da bo deležno one srčne kulture, ki je bilo markantno svojstvo njegove plemenite duše kot sad sokolske vzgoje.
Svojo življensko nalogo je hotel dovršiti s tem, da postavi svojemu velikopoteznemu delovanju kot trajen spomin: »Sokolski dom« v Ljutomeru.
Na njegovo inicijativo se je nakupilo sokolsko stavbišče, na njegovo prošnjo in njemu na ljubo so darovalo njegovi prijatelji za »Sokolski dom« potrebno opeko in les; on sam — velik mecen »Ljutomerskega Sokola« — je pri vsaki priliki mnogo daroval in žrtvoval, več nego so mu dopuščale premoženske in rodbinske razmere, samo da bo stal »Sokolski dom«.
Nesreča je hotela, da je moral Joško Rajh nenadoma ostaviti zapričeto delo. Njegovemu spominu smo dolžni, da delo nadaljujemo in dovršimo za »Sokolsko društvo« v Ljutomeru prepotrebno zgradbo, ponosno, kakršno si jo je zamislil pokojni Joško, in na onem mestu, kjer so njegovi sokolski prijatelji zakopali z njegovo krvjo posvečeno prst, odvzeto s kraja nesreče.
Sokolsko društvo v Lutomeru je ustanovilo povodom smrti Joška Rajha poseben sklad: »Sklad Joška Rajha« za zgradbo »Sokolskega doma« v Ljutomeru.
Prijatelji in vi vsi, ki ste ljubili in spoštovali Joška Rajha, oddolžite se manom tega blagega pokojnika, darujte prispevke za »Sklad Joška Rajha«!
Prispevke sprejema sokolsko društvo v Ljutomeru in se jih bo objavilo v časopisih.
Ne vencev! Cvetje ovene. Trajen bodi spomin Jošku Rajhu! Slava mu!
Razne politične vesti.
KRIZA.
Kajpada traja naprej. Eni jo zavlačujejo namenoma, da bi si rešili lastno kožo, drugi pa pospešujejo zavlačevanje krize s svojo nesposobnostjo. Sposobni so mnogo obljubovati narodu, toda niso sposobni dane obljube izpolniti. Radi takih ljudi naš parlament že dve leti ne deluje. A kdo ima od tega škodo? Ljudstvo, ki si želi dobrih zakonov, a jih ne dobi, ker parlament ne deluje. Samo se tepejo za korita, vse drugo jim ni mar. Kako, dolgo bo ljudstvo te žalostne razmere še prenašalo tako mirno in potrpežljivo?
»DOMOLJUB«
je pričel rjoveti. Stvar je namreč popolnoma naravna. Tiger je silno požrešna zver in kadar bi ji kdo skušal izmakniti kos mesa, postane zverina besna. Ako ne more ugrizniti, pa vsaj tuli in rjove. Gotovo ie prav zaradi te lastnosti krstil »Slovenec« svoje zavber fante na to prelepo ime. In zato je brumni »Domoljub« strahovito zarjul, čim so se začele dvigati in odmikati napolnjene vladine jasli. Jasli so polne dobrih stvari, po »Slovence vem« uvodniku se tam cedi celo šampanjec, apetit je velik in zato jezo »Domoljubovo« popolnoma razumemo. Ne razumemo pa, zakaj so jezni na nas. Saj mi jim od srca privoščimo, da so v vladi; če bi pa res hoteli kaj dobrega napraviti za ljudstvo, smo jih celo pripravljeni podpirati. Kaj hočejo več? In vendar si hoče tigrovski »Domoljub« raztrgati goltanec nad ubogimi Samostojneži. Vemo, kje boli. Iz klerikalnih obljub še neslanega kropa ni, laži klerikalnih agitatorjev so se podrle, ljudstvo spregleduje, odpirajo se mu oči in po deželi gre spoznanje, da so jih tigri grdo prevarali in da si zamore iz nesreče pomagati edino le kmet sam v svoji stanovski stranki. In zato so otrobi, s katerimi opleta »Domoljub« v zadnji številki po nas, tako silno smešni. Privlekel je centralizem, tisti centralizem, ki ga tako mirno uživajo in to v milosti centralistov gg. Spahe in Davidoviča. Prvi je s 23-imi glasovi za 252 milijonov dinarjev sploh omogočil ustavo, Davidovič pa jo je takorekoč sam polovico izdelal in dal zanjo 93 glasov in največ doprinesel, da je tudi naša stranka takrat stopila v vlado. Argumenti so torej silni in zato »Domoljubovo« politično pikan-terijo toplo priporočamo vsem, ki so dobrega želodca.
KLERIKALCI
se venomer hvalijo, kako imenitno so za Slovenijo sestavili novi državni proračun, Iz tega sledi, da so imeli vpliva pri sestavljanju novega prora-
čuna, pa tako javno vprašamo tigre, če so po novem proračunu znižali ministrske plače! Skoraj da stavimo groš, da tega niso storili.
»DOMOLJUB«
kar nori od jeze, ker ga je njegova stranka tako neusmiljeno polomila. Kaj vse so klerikalci obetali voiilcem, a zdaj ne morejo izpolniti niti najmanjše obljubice, dasiravno kar štirje tigri vlečejo ministrske plače po 160 tisoč kron na mesec. »Domoljub« pa seveda radi te polomije ne sme napasti klerikalcev, nego napada — nas in pa nezadovoljneže v lastnih vrstah. A teh nezadovoljnežev je vedno več! »Domoljub« jih je prej psoval z »nergači«, v zadnji številki pa jih psuje z »odpadki«. — Z lažmi ne gre več, mogoče boste s psovanjem imeli več sreče. Je treba preskusiti vsa sredstva; če pa nobeno ne bo več držalo, potem vam svetujemo — štrik, toda ne za odpadke, nego za one vaše voditelje, ki so vas spravili v sedanje blato ter ljudstvu povzročili s svojo nesposobnostjo toliko gorja in novih bremen!
OBČINSKE VOLITVE NA BLEDU.
V nedeljo so se vršile na Bledu Občinske volitve. Dobili so SKS 90, dve klerikalni listi skupaj 167, narodni socialisti 95, demokratje 76 glasov. Pri lanskih skupščinskih volitvah je SKS dobila 78 in smo torej napredovali za 12 glasov. Klerikalci so lani dobili 363 glasov in so nazadovali skoraj za 200 glasov. Demokratje so dobili lani 89 glasov in so torej nazadovali za 23 glasov. Posebno značilno je nazadovanje klerikalcev in kaže zraven zadnjega poraza v Št. Rupertu prav jasno, kaj jih čaka v bližnji bodočnosti. Ali je potem čudno, da g. Korošec kar trepeta v Beogradu, kadar sliši besedo volitve?
OBČINSKE VOLITVE NA STUDENCU PRI KRŠKEM
zadnjo nedeljo so dale za SKS 80, za SLS 86 glasov. Klerikalci so imeli pri lanskih volitvah 126 glasov, mi pa samo 33. Torej zopet naše napredovanje in klerikalno nazadovanje!
Dopisi.
KRANJSKO.
Št. Jernej na Dolenjskem. Bolj jasno menda našemu kaplanu Kovači-ču ni mogoče povedati kot smo mu v Kmet. listu že povedali, da smatramo tistega dopisuna »Domoljuba« za nesramnega klerikalnega črnuha, ki o naši stranki vedoma laže, da je program naše stranke kmeta odirati. Če je g. kaplan članek napisal, smatramo seveda njega za tistega nesramnega lažnjivca, če je članku duševni oče, pa seveda tudi. Upamo, da bo g. kaplan s temi pojasnili že vendar enkrat zadovoljen. Če vi, g. kaplan, pravite, da je prav malo tistih, ki »Kmet. list« berejo, vedoma lažete. Poskrbeli pa bomo, da bo bralcev »Kmet. lista« še več. V »Kmet. listu« smo dokazali, da se je vaša neopravičena pritožba zoper obč. volitve šentjernejske pisala na pisalnem stroju v farovžu in to še enkrat povdarjamo; tu ne pomaga nobeno jezuitsko zavijanje resnice od strani kaplana Kovačiča. Dobro se Vam, g. kaplan, pozna zvišanje duhovniških in kate-hetskih plač, da razpolagate kar z 10.000 Din, kakor to pripovedujete v »Domoljubu«. Ubogi kmet nima niti za najpotrebnejše. Niso se brigali ne Vaši tigri-ministri, ne tigri-poslanci za ubogega kmeta, kaj jim to mar; pridno pa so se pobrigali za duhovne. Menda še posebno zato, da more vsak vaški kaplan razmetavati kar z 10.000 dinarji. G. Kovačiču bi svetovali, da naj ponujenih 10.000 Din kar obdrži, jih dobro shrani, ker morda pride zopet enkrat prilika, ko bodo kje glasovi naprodaj; takrat bi denar prav prišel! Da ste hudo predrzni, smo Vas spoznali takoj, ko ste žalibog prišli v našo lepo šentjernejsko faro, a da si upate, kot duhoven tajiti, da ste pili 14. julija na dan pred volitvami vino, kakor smo vam očitali in pravite, da ste pili pivo, to je nesramnost. Izjava organista, ste li pevec ali ne, nas prav nič ne briga. Najbrž bo imel g. organist prav, saj je bilo res bolj kričanje kot petje. Sodelovali ste pri tem izpuščanju glasov Vi, g. kaplan, s knjigo v roki pozno v noč, kar pomeni še povrh kaljenje nočnega miru. G. kaplan, kdo je torej lažnik? Je li vaše početje spodobno za kaplana in za kateheta? Kot Kristusov namestnik imate dolžnost, da delate v njegovem imenu za mir in spravo v fari, v kateri službujete. Kar pa vi v Št. Jerneju delate, je samo razdor in prepir in še celo tako daleč ste se spozabili, da ste
postali ovaduh. Fej! Sram nas je takega dušnega pastirja in svetovali bi g. knezoškofu, da nas reši tega raz-diralca miru, kar bo gotovo tudi v interesu vere.
Izpod Krima. Imamo vendar slednjič novega župana — po zaslugi Toneta Lukca — na Jezeru, kamor potrebuje večina tomišeljske občine nad tričetrt ure. Vse za blagor ljudstva! Volitev sama ima tudi svojo prošlost in — bodočnost. Samostojna stranka je dobila 5 odbornikov, klerikalna z načelnikom bivšim in sedanjim brezvercem J. Š. pa 4 odbornike. Ob prvi volitvi je že nameravala nasprotna stranka izvršiti svoje junaštvo, pa je njen županski kandidat Greger z Jezera — izvoljen seveda na samostojni listi obolel — opil. Samostojna je pozvala njegovega namestnika in izvršila volitev, dočim so se klerikalci — razen enega — vsi s protestom oddaljili ter se — sam Bog jih razumi! — pritožili proti »nezakoniti« volitvi. Srezko poglavarstvo je po dolgem cin-canju pritožbi ugodilo, namesto da bi uhajalce kaznovalo po volil, zakonu. Proti temu se je pritožila Samostojna in veliki župan je prošnjo odbil najbrž zato, ker mora povsod ugoditi klerikalcem. Tako ima občina Tomišelj danes župana Gregerja z Jezera, katerega so klerikalci pregovorili, da je volil sam sebe, klerikalci so volili pa njega. Manever, ki je vreden očeta Lukca. Priporočamo ga klerikalcem v primerno odlikovanje. Župan Greger je nepismen, prvi svetovalec ni veliko boljši, tretji je zgoraj navedeni »nerodnežk J. Š., zadnji pa bivši župan Lukec. Ni prav, da so ga postavili na zadnje mesto. Mož bi jim lahko še marsikje pomagal. Oni dan je neki gostilničar, ki ni hotel Lukcu in njegovi družbi dati vina (o belem dnevu!), Lukca in tovariše vrgel iz gostilne, junaka, ki je nedavno prej jedel žive mačke, je nekaj osuval, Lukec mu je ušel za sosedov plot in se oglašal junaško: »Tukaj sem, pa se nič ne bojim!« Tudi ženi zbeži v skedenj, se zaklene in jo pozivlje »au! biks!« Seveda je za »biks« tedaj njegova koža na varnem. In to vam je drugi občinski svetovalec. Očetu Gre-gerju pa svetujemo: Odloži, prijatelj, župansko čast, ki so ti jo, naprtili klerikalci! Zato ni naša stranka tebe volila, da boš županil klerikalcem, ki imajo v občini manjšino! Odloži pa tudi odbornisko mesto, ki ga nisi vreden! Pričakujemo, da se to zgodi v kratkem, ker bi utegnilo biti prepozno. Pričakujemo tudi, da prinese »Slovenec« poročilo o zadnji volitvi: Izvoljen ie F. Z. od nekdaj zvest somišljenik SLS. Tudi ostali svetovalci in odborniki so vsi odlični naši somišljeniki. — Potem bo veselje popolno in pa Lukca postavite za prvega svetovalca, če ne še višje. Saj je zaslužil. V kratkem pa na svidenje! — Samostojni volilci.
Bled. V nedeljo dne 19. t. m. nas je poselil tov. Pucelj. Za dopoldan je bil tsklican javen shod, katerega se nas je precejšnje število udeležilo; bilo je tudi več klerikalcev, točno ob 11. uri je shod otvoril naš tov. Poklukar, pozdravil tov. Puclja, ki je skoro v dve-urnem govoru pojasnil današnjo vladno situacijo ter o organizaciji SKS. Dotaknil se je tudi predstoječih blejskih občinskih volitev in obrazložil pomen istih. Apeliral je na navzoče tovariše, da je ravno Bledu potreben napreden občinski zastop. Nato se je oglasil k besedi tov. Kenda, ki nam je pojasnil občinsko gospodarstvo, da je sedanji odbor prevzel od prejšnjega klerikalnega 270% doklad, kar pa je sedanji napredni znižal že na 125%, največ po zaslugi SKS. Naši volilci ne bodo šli klerikalcem na lim, ki bi zopet radi zavladali na našem magistratu ter bi zopet padla črna roka na naš svetli in prekrasni Bled. Na občnem zboru kmetijske podružnice smo izvolili šest delegatov, vse pristaše SKS.
Št. Jernej na Dolenjskem. V »Domoljubu« št. 41 se pere naš posili-župan Ivan Krhin in bi se rad napravil dobrega gospodarja. Dne 14. julija t. 1. smo mu občani šentjernej-ski z glasovnicami napisali plavo polo in ga tako zapodili od občinskega korita. Kaj še danes tam išče, nam ni znano, posebno še ne, ker klerikalci vedno pripovedujejo, da je treba ljudsko voljo spoštovati, pa to velja menda samo takrat, kadar so v večini. Samostojnež in delavec molči in plačaj, to je vaše geslo, kaj ne? Vi, g. Krhin, se hočete postavljati z dobrim gospodarstvom, Vas li ni sram? Dober gospodar si doma zredi prašičev, kolikor jih rabi za prehrano svoje družine, tudi ne prodaja njive, če ima kaj posestva in ne lazi za časa dela od oštarije do oštarije. če torej za sebe ne znate gospodariti, kako boste šele za občino? Zakaj se ie
silite? Morda zato, da naj trpimo z vašo družino vred še davkoplačevalci? Kadar drugič zopet kaj podpišete, a v »Domoljuba«, saj meda sami ne sestavljate, bodite previdnejši. Ali vas zadnja izkušnja z gosp. živino-zdravnikom dr. Kuncem še ni izpa-metovala? Bi morda zopet radi prišli ob kakih 10.000 krone. Bi-li zopet radi nagajivosti in žlehtnobe vaših izkoriščevalcev zapravili kako njivico? Smilite se nam, še bolj pa vaša družina, ker mi nismo zlobnega srca, drugače bi Vas že davno izročili tja, kamor spada oni, ki vknjiži 240 kron, namesto 520 kron in je za pravilno vknjižbo osebno odgovoren. Grozno neumni morajo biti vaši klerikalci, da smatrajo za dobro gospodarstvo, če ste v hranilnici naložili 129.300 kron. Mi, ki s svojo glavo mislimo, pravimo: plačali bi bili s sprejetimi obroki vse stare in letošnje dolgove in nam koncem leta prezentirali gornji znesek kot preostanek. A tako vas ni hotel podučiti vaš črni zaveznik in svetovalec, ampak hotel je nam davkoplačevalcem nametati peska v oči. Kdor od klerikalcev še ne plača dosti občinskih davkov, naj le verjame, a mi, samostojneži in delavci, vam ne verjamemo nič in samo kličemo: Izgubite se iz občinskega starešinstva, ker ste nam že dosti naših žuljev zapravili. Da Vam, g. Krhin, nadziranje sejm-skih dohodkov ni po volji, radi verjamemo, a nam se za to ne gre. Mi hočemo, kakor smo to že opetovano zahtevali, od vas zvedeti, kje je denar, kolikor ga je bilo na lanskih in prejšnjih sejmih nabranega in to z dokazili, kakor jih zakon predpisuje za vse javne naprave! Izgovori ne veljajo nič in besedičenje. V blagajniški knjigi mora biti za vsak vinar prejemka ali izdatka priloga, ki neoporečeno dokaže pravilnost vknjižbe. Dokler to ne dokažete, imamo pravico dvomiti o vašem poslovanju v prid občinske blagajne. Predrzna laž eks-župana Krhina je, če si upa trditi, da proti takemu občinskemu gospodarstvu niso nastopili naši bivši odborniki, pet po številu; nasprotno so z vso odločnostjo zahtevali, da se tej očitni zlorabi napravi konec. Na kak način ste nas hoteli opehariti za neizrabljeno občinsko gramozno jamo, je tudi še vsem v dobrem spominu. Koliko bi bilo s tem vašim pogubnim činom zopet zapravljenega denarja davkoplačevalcev v prid vašega strankarskega pristaša! Največja nesramnost od vas pa je, da ne najdete vredno odgovarjati, na našo zahtevo, da nam izkažete dohodek mostne tehtnice, ki je na našem občinskem sejmišču. Z našim občinskim imetjem ne boste razpolagali vi, g. Krhin, ampak imamo mi, davkoplačevalci, pravico zahtevati natančen obračun in bomo to tudi storili, pa če se postavite vi, vaš pomagač dopisov in vsi klerikalci na glavo. Ne mečite, g. Krhin, z lažniki okrog sebe, ker vas cela občina dobro pozna, da znate še celo kot uradna oseba dobro lagati I Tako dobrih gospodarjev, kakor je po lastnem mnenju Ivan Krhin, mi ne rabimo za župana in mu iz srca v njegovo in našo korist kličemo: Zapusti skoraj županski stolec šentjernejskil
Vrhnika. Dne 15. t. m. je zasvetila po našem obširnem trgu prva javna, že davno zaželjena električna luč. Ta luč je napeljana iz Zirov po 24 km dolgem daljnovodu. Električna naprava proizvaja približno 500 konjskih sil. V proslavo tega v resnici na gospodarskem polju velepomembnega dne trga Vrhnika in njegove okolice — zbralo se je zvečer omenjenega dne na povabilo odbora Električne gospodarske družbe na Vrhniki k banketu v dvorano »Katoliškega doma« na Vrhniki okoli 120 oseb, ki so pripadale k različnim strankam. Edino naš župan Marolt, ki je po svoji starokopitni navadi že od nekdaj vsakemu koristnemu napredku nase občine nasproten, se povabilu ni odzval, ampak Je raje z nekaterimi svojimi pristaši popival v spodnjih gostilniških prostorih Katol. doma. G. župan po svoji navadi pozna samo sebe, nikakor pa ne tudi koristi svojih občanov. Ze neštetokrat se je proti raznim osebam izrazil: »Kaj pa potrebujemo na Vrhniki električne luči. Mi mag-nati že imamo svojo lastno elektriko, za druge se pa jaz ne bom brigal.« Te zadnje besede so se čule tudi na banketu iz ust nekaterih govornikov, katere so si pa tudi Maroltovi pristaši dobro zapomnili. Rečeno je bilo, da mu v bodoče ne bodo več slepo kimali, ampak da se bodo postavili v vseh ozirih le na tako gospodarsko stališče, s katerim bo občina napredovala in ne nazadovala, kakor sedaj pod Maroltovim županstvom. V kratkem se zopet povrnemo in bomo postregli z jako zanimivo življensko zgodovino našega dičnega župana. Pozabili tudi ne bomo popisati nje*
Katt, vidi« br»ii ugled ti Caat mj« S, K, B, I
govega obče znanega govorjenja, vslod katerega je zardelo že marsikatero lice.
Radovljica. Blamaža radovljiškega župana in ministra Vesenjaka. V predzadnji številki smo priobčili najnovejša lumparijo naših klerikalcev z grofovo planino in občino Ribno in njenimi zadrugami. Mislili smo, ker je že dični naš bog in njegova družba hodila pokonci, da že imajo grofovo planino in da jo bodo rabili za izlet radoveljških orlov in orlic. Planinski odbor za radovljiški okraj je dobil odgovor okrožnega agrarnega urada v Ljubljani pod št. 1960 z dne 24. okt. s sledečim pojasnilom: Na tamošnjo prošnjo z dne 23. oktobra 1924 poročam, da je bil s spisom, zadevajočim odobritev kupoprodajne pogodbe med veleposestvom Thurn na eni strani in me9tno občino na drugi strani od 31. julija 1923 poslan na ministrstvo za agrarno reformo priklopljen tudi vaš protest. Gozdna uprava grofov Thur-nov grad Ravne, p. Guštanj, je poslala 14. oktobra 1924 semkaj izjavo, glasom katere smatra gori navedeno kupoprodajno pogodbo kot neodobre-no, ker se je v njej s kupovalko pogodilo, da velja prodaja le tedaj, če se odobri od strani ministrstva prodaja izven maksimuma, to je, ako bi se prodane površine ne vračunalo v oni maksimum veleposestva, ki se bo pri končni izvedbi agrarne reforme prepustil veleposestniku. Ker se ministrstvo v svojem rešenju št. 29.146 od 14. oktobra 1924 ne ozira na to klavzulo pogodbe, postala je kupoprodajna pogodba med veleposestvom Thurn in radovljiško mestno občino brezpredmetna. — S tem je dokazano, da svinjarija, ki so jo klerikalci nameravali proti naši mkmetom, ni uspela.
ŠTAJERSKO.
Gornje Hoče. Sestanek, ki se je vršil dne 26. oktobra t. 1. v gostilni Tomažič, je uspel v splošno zadovolj-nost poslušalcev. Jako stvarno nam je poročal tov. Kisovec kot najbolj priljubljeni govornik našega okraja. Hvaležni smo mu, da je dospel na poziv našega župana ter nam natančno razložil zadevo agrarne reforme in nas poučil o načelih ministrov Kulovca in Vesenjaka. Odločno smo protestirali proti ukinitvi agrarne reforme. Jako smo se zanimali tudi za politični položaj in sestavo nove vlade. Izvolili smo tudi dva zastopnika za agrarno delovanje, kakor tudi končno pristopili k stranki SKS ter tudi že vpisali v to kmečko organizacijo. Pričakujemo skorajšnjega zborovanja te stranke. Nismo še popolnoma zaspali gornji Hočanje. Na svidenje!
Zakol pri Brežicah. Resnica v oči kolje, pravi stari pregovor, ki se je še na poseben način uveljavil pri naših »posiliklerikalcih«. Ne morejo si najti miru in se kremžijo po Slovencu« in »Slov. Gospodarju«, da se jim smejejo že lisice in dihurji v Vrbini. Klerikalni petolizci, ali ste že slišali ono o mačku, ki zacvili, če se mu na rep stopi? In koga mislite prevariti s svojim obupnim cviljenjem? Mi vsi vas vendar prav dobro poznamo. Vse trditve o »dičnih« klerikalnih odbornikih in njih izjave vam lahko doka-žemo s pričami. Obžalujemo le, da niso vaši volilci mogli najti značajnej-ših mož za odbornike, kot ste vi navadne šlape, ki ste pred pričami izražali vse ono in še več o klerikalcih, kot smo mi navedli, potem pa ste v .trahu pred kaplanom, misleč v svo-strahu pred kaplanom, misleč v svojem omejenem razumu, da vam za-more vzeti občinske mandate, padli na kolena s klobukom pod pazduho in mu poljubljali spodnji del hlačnice ter v strahu za mandate podpisali ve-doma lažnjivo izjavo, če ste jo sploh podpisali. Čestitamo oni družbi, ki ima take junake z zajčjo krvjo, ki ste zbežali pred metlo svoje hude žene pod mizo, od koder ste odgovorili sosedu, ki vas je našel v tem »častnem« položaju in vprašal, kaj tam delate — »kaj to tebe briga, v naši hiši smo mi gospodarji!« Sedaj pa poglejmo stvar, kakor je bila dejanski. Ko so se volitve izvršile, nam niti na misel ni prišlo kakršnokoli polemiziranje z vami v javnosti. To tem manj, ker osebe, ki skačejo »za odborniško čast« iz stranke v stranko, ne smatramo vrednim kakršnekoli naše pozornosti. Naenkrat pa ste izdali dolg in obširen ter le vaših »značajev« vreden lažniv napad na nas ter skrajno zlobno orisali dejanski položaj splošnega stanja V občini v »Slov. Gospodarju, in to brez podpisa. Na ta napad smo mi šele odgovorili po zaslužen ju in istini, ne-oziraje se na to, če bo to gotovim gospodom v črni suknji in njih puhloglavim Habincem, Lepšini, Grabči itd. po volji ali ne. Vaša sedanja izjava, da ste za složno delo v občini brez
medsebojnih napadov, je le sad iz-: treznenja in pa strahu, ker smo vam povedali, da bo »klerikalno« županstvo zletelo v zrak, kadarkoli bo to j hotela tričetrtinska protiklerikalna j večina. Takrat v napadu v »Slov. Gospodarju« pa ste v svoji domišljiji in ; opičji pameti res mislili, da ste abso- j lutni gospodarji občine, če imate dva čistokrvna klerikalca med 17 obč. odborniki. Vi ste nas torej napadli, mi smo parirali, ker to pravico imamo tudi pod slavno Koroščevo. vlado, da se branimo lažnivcev in banditov. Če ste sedaj hudi na one, ki so »napa-dalic, pa primite sebe za nos. To pa je odgovor vam enkrat za vselej, ker z ljudmi vaše baže, sebičnih koristo-lovcev in poslušnih backov, se ne bomo več pečali. Gospodu kaplanu pa to-le: Veseli nas, da smo Vas z obu-jenjem sladkih spominčkov iz dobe »zlatih uric« na Trebežu in potovanja na Moravsko spravili v tako vesel in sladek položaj, da ste iz radosti na one »lepe čase« radostno darovali borih 100 dinarčkov za ono SLS, ki Vam je one krasne »inštrukcije« na Trebežu in dražestno potovanje na Moravsko povzročila! Obžalujemo pa one »igračke«, ki so bile objekt teh Vaših sladkih spominčkov, če sta bili vredni obe skupaj samo 100 dinarjev!?! Če želite, gosp. kaplan, in pa če imate še kaj »metuljčkov«, pa bomo povedali tako, da nas bodo razumeli vsi župljani. Vas pozdravlja Vaš (kot ste se izrazili v Slov. Gospodarju«) »dobropoznati« s svojimi pomagači.
Mariborski drobiž. Nenavaden proces. Mariborski odvetniki so napravili svoj čas na predsedstvo okrožnega sodišča vlogo glede popoldanskih uradnih ur pri sodišču. Prošnjiki so dobili pred par dnevi poziv, da polože za vloge predpisane takse. Temu je bilo nemudoma ugodeno, nakar se je splošno pričakovalo, da bo zadeva skoraj rešena. Namesto rešitve pa so dobili vsi na vlogi podpisani odvetniki te dni poziv k zaslišanju radi prestopka § 104. srb. kaz. zak. V vlogi je bilo namreč med drugim tudi navedeno, da nekateri sodnijski uradniki ne prihajajo pravočasno v urad, kar povzroča zavlačevanje v uradovanju. Zaradi te obdolžitve se je pred rešitvijo oddalo vlogo državnemu pravdništvu, katero vse na vlogi podpisane odvetnike toži radi žaljenja uradnih oseb. Proces utegne biti jako zanimiv. — Za župana mesta Maribor je bil izvoljen dr. Ferdo Leskovar. — Mariborsko slov. žensko društvo priredi dvomesečni šivalni tečaj. Pouk se bo vršil ob torkih in petkih od 5. do 7. ure zvečer. Ukovina znaša 40 dinarjev. Prijave se sprejemajo pri gospej Zlati Brišnikovi in večernih tečajih, kateri se vršijo v šoli v Cankarjevi ulici. — Decimalna tehtnica za splošno uporabo. Glasom razglasa mestnega magistrata je na razpolago od sobote dne 25. t. m. v tržnem nadzorstvu (Rotov-žki trg št. 6) decimalna tehtnica, na kateri ima glasom sklepa mestnega sveta mariborskega z dne 1. avgusta 1924 vsakdo pravico tehtati kupljeno blago proti primerni pristojbini. Tehtalo se bo od 7. do 12. dopoldne. Pristojbina znaša za enkratno tehtanje na mali tehtnici 0.50 Din, na veliki pa 1 Din, kontrolno tehtanje je brezplačno. — Poskusen samomor. Dne 20. t. m. je 26 letna delavka Marija J. izpila večjo količino lizola. Bila je prepeljana v bolnico, toda ni upanja, da okreva.
Razno.
Dolžnost vsakega somišljenika in prijatelja je, da pristopi h Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. Delež znaša 50 Din; vpišeš lahko neomejeno število deležev. — Pristopi!
Kmetijski koledar za leto 1925. Dobiš ga trdo vezanega po 15 Din, mehko vezanega po 10 Din pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. Dolžnost vsakega naprednega gospodarja je, da si nabavi ta izvrsten strokovni koledar.
V	Globokem pri Brežicah je za župana izvoljen g. Ivan Urek, član našega načelstva in bivši podpredsednik ustavotvorne skupščine. Iskreno čestitamo!
Umrl je g. dr. Gregorec, dekan v Novi cerkvi pri Vojniku, v starosti 85 let. Bil je dalj časa poslanec, razen tega se je odlikoval kot pisatelj.
V	nekem listu čitamo sledeče zanimivo poročilo. »Te dni sem se vozil v vlaku proti Mariboru. Mojo pozornost so vzbujali med vo.žnio krepki dečki, ki so se v vagonu kljub, živahni konverzaciji izredno fino obnašali in prepevali lepe slovenske pesmi. Na
vsaki postaji jih je po par izstopilo, katere so ostali prijateljsko, a brez kričavosti iskreno pozdravljali s krepkim »Zdravo«. Bili so gojenci kmetijske šole iz Št. Jurja ob j. ž., ki so se ob sklepu šole vračali na svoje kmečke domove, da tam praktično nadaljujejo pridobljeno strokovno izobrazbo. Nekateri pa so šli dalje študirat na Vinarsko šolo v Maribor. Preteklo soboto pa sem imel zopet priliko opazovati učence vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ko so prisostvovali v Narodnem gledališču predstavi Nušičevega »Narodnega poslanca«. Zopet sami kmečki sinovi, ki so pravkar prišli z dežele v mesto. A že se jim je pokazala kultura šole. Komaj jih je bilo ločiti od ostalih učencev na dijaškem stojišču. Po predstavi so se mirno zbirali na ulici ter nato v vzornem redu odkorakali nazaj v zavod pod Kalvarijo. Kako vse drugače bodo izgledali naši kmečki domovi in posestva, ko bo dežela posejana s to novo, izobraženo mlado kmečko generacijo!« — K temu dopisu dostavljamo dve želji: 1. Da bi kmetje čim več pošiljali svoje sinove Y kmetijske šole, posebno velja to za one, ki mislijo ostati na posestvu; 2. da bi Slovenija dobila več kmetijskih šol. Sedanje število ne zadostuje več. N. pr. za šolo na Grmu pri Novem mestu se je to jesen javilo dosti več fantov, nego je prostora. Dajte nam torej že novih kmetijskih šol!
Invalidsko vprašanje. Kako brezsrčno se igra današnja politika z gospodarskimi vprašanji, občuti sleherni kmet na svojih ramah; kako brezsrčna je pa tudi proti onim, ki so z lastno krvjo sodelovali pri ustvaritvi današnje države, je dokaz invalidsko vprašanje. V največji bedi in pomanjkanju živi tisoče in tisoče invalidov, vdov in sirot. Trikrat je bil invalidski zakon že v skupščini, na neštetih zborovanjih se je o njem razpravljalo. Kralj je osebno zastavil ves svoj vpliv, da se to vprašanje že končno reši, toda do danes brez uspeha. Osrednji odbor invalidske organizacije je imel v preteklih dneh v Beogradu sejo ter je izdal končno trpek proglas, ki je mogočen klic trpečih po končnem zboljšanju političnih razmer v naši državi. Čas bi že bil, da se bi začeli naši politikarji baviti tudi z gospodarskimi in soci-jalnimi vprašanji. Prepričani smo pa, da je ta želja zastonj, dokler ne pridejo v skupščino drugi pravi zastopniki ljudstva.
V	Kapelah pri Dobovi so lopovi okradli Staničevo hišo. Na cesti so nato z noži obdelali nekega moža, ki je slučajno prišel tod.
Umor. Pri Koprivnici je bila oropana in umorjena posestnica Ana Ko-kočar. Morilec, Franc Podlesek iz občine Vojsko, je bil od orožnikov iz Brežic aretiran. Imel je še dva po-magača.
Izreden slučaj. Posestniku Jenku na Jami pri Kranju je vrgla krava dne 27. oktobra tele, katero je imelo čreva in drobavino zunaj trupla poleg sebe, glavo in noge pa v sredi v životu. Zanimivost pri celi stvari je ta, da je bilo tele zunaj popolnoma golo, znotraj pa obrasčeno z lepo pisano dlako. Razume se, da je bilo treba izurjene roke, da je bila krava rešena tega nenavadnega nestvora, lastnik živali pa občutne škode.
Nesreča. 66 let staro g. M. Kopriv-šek, posestnikovo ženo na Gomil-skem, je krava zabodla in tako težko poškodovala, da je v celjski bolnici umrla.
V	New Yorku so avtomobili 1. 1923 do smrti povozili 7400 oseb.
V	Ameriki so umrli: Štefan Novak iz Velikih Poljan pri Ribnici; Martin Macele iz Bušinjevasi v Belokrajini; Matija Sitar iz Črnomlja.
Žalosten dogodek Slovenca v Ameriki. V Jolietu, 111., se je imela dne 5. oktobra vršiti poroka nadebudnega slovenskega mladega para: Josipa Korevca in 17 letne Marije Muren. Dva dni pred poroko je šel Korevc v banko po svoje prihranke v znesku 880 dolarjev, da bi šla z nevesto kupit že izbrano pohištvo in druge potrebščine. Ko pa je Korevc prišel k nevesti, ni bilo denarja nikjer. Ves pretresen je hitel nazaj v banko, če ni bil denar tam pustil, begal in iskal z znanci po cestah, po katerih je bil hodil iz banke grede, poizvedoval na policiji — vse zaman. Denarja ni našel. To je mladega moža tako potrlo, da je skočil z mostu v kanal in utonil — bas na predvečer poroke.
Požar je uničil v Gorenjah pri Kranju gospodarsko poslopje g. Štefeta. To je v bližini Kranja tekom enega meseca že tretji požar. Škoda je precejšnja.
Ustrelil se je orožnik A. Ljubič v Lukovici, rodom iz Grosuplja, star 24 let.
V	Kropi so prišli na sled večji družbi, ki je v Žebljarski zadrugi že od leta 1917. kradla žeblje in železo. Škoda je znatna.
Morilca Šimena Nagliča, ki je v Spodnjem Berniku pri Cerkljah ustrelil svojo ženo in hotel nato pobegniti v Avstrijo, so orožniki prijeli v Šenčurju.
Morilec Janoš Tot je bil v soboto v Subotici obešen. Smrtno obsodbo je izvršil rabelj Mauser iz Sarajeva.
Kako se selijo ptice selivke? Naravoslovci prav skrbno opazujejo ptice selivke na njenih poletih spomladi in jeseni. Dognati hočejo, kam in čemu se selijo naši poletni gostje in odkod prihajajo zopet, ko je minula zima. V ta namen obstojajo skoraj v vseh večjih državah opazovališča, za Avstrijo n. pr. v Salzburgu, ki delajo poizkuse z majhnimi obročki iz aluminija. Ti obročki imejo označeno ime opazovališča in zaporedno številko, ki se vpiše v poseben kataster. Dado se mladičem, predno izfrčijo iz gnezda, na noge. S temi znaki je mogoče ugotoviti smer selitve za posamezne vrste ptic. Ako je bila namreč ptica z označenim obročkom vjeta, se znak vrne opazovalni postaji, vsled česar | so v večjem obsegu izvršeni poizkusi ; z obročki dognali, da se morejo raz-\ ločevati tri velike selilne ceste: 1. Za-j padna obrežna cesta, ki vodi ob seve-j rozapadnem obrežju Evrope preko morske ožine Gibraltar v Afriko. 2. Italijansko-španska selikia cesta, ka-tefa zbira večinoma ptice selivke iz Rusije in ki pelje preko Karpatov, Italije in južne Francoske čez Jadransko morje v Afriko. 3. Jadransko-tunijska selilna cesta, ki se deli ob Adriji. En del preleti Adrijo in se poda čez Italijo v Tunis (ob severnem obrežju Afrike); drugi sfrči preko dalmatinskega obrežja in se združi ob morski cesti Otranto s prvim. V Afriki se da zasledovati smer ptičjega poleta celo do najbolj južne Bur- -ske države. Vsekakor bo treba zbirati še nadaljnjih opazovanj in izkušenj, da bo mogoče rešiti zagonetke selilnih ptic.
Pel let pod zemljo. Smolensk je imel te dni svojo senzacijo. Tamkajšnje oblasti so iztaknile bivšega carskega oficirja Gjorgija Borovikova, ki se je iz strahu pred pregnanstvom skrival celih pet let pod zemljo. Leta 1919 je bil Borovikov za časa mobilizacije pozvan v vojaško službo, toda na poti v fronto se je zgubil in povrnil v svojo rodno vas Zaberezi v Smolenski guberniji. V bližini hiše svojih starišev si je izkopal podzemsko sobo s tajnim vhodom. Iz te sobe ni šel Borovikov pet let. Hrano so mu prinašali stariši. Da se zavaruje proti zimskemu mrazu, se je zavijal V cunje ter se pokrival z gnojem. V tem času je naravnost podivjal; postal je tako bojazljiv, da se je zbal najmanjšega šuma. V uradnih spisih je bil Borovikov zabeležen kot mrtev, a njegovi stariši so na podlagi tega celih pet let uživali razne davčne olajšave. Oblasti so sedaj Borovikova zaprle.
Italija šteje po zadnjem ljudskem štetju nekaj manje od 40 milijonov prebivalcev. Največje mesto je Nea-polj, ki šteje 770 tisoč prebivalcev. Na drugem mestu je Milan s 701 tisočem duš; Rim pride šele na tretjem mestu s 663 tisoč prebivalcev. Istra, Trst, Goriška brez Furlanije in Kranjska štejejo skupaj blizu 900 tisoč prebivalcev in tvorijo Slovani med njimi najmanje polovico.
V	Ameriko nekdaj in danes. 432 let je preteklo, odkar je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Njegova ladja je potrebovala od Evrope do Amerike 70 dni. Te dni pa je odplul iz Nemčije v Ameriko velik Zeppelinov zrakoplov, ki je prišel iz Evrope v Ameriko v 81 urah. Prevozil je v tem času 9400 km. Zeppelinov zrakoplov je dolg 200 metrov, visok 31 in širok 28 metrov. Na uro lahko prevozi celo do 200 kilometrov.
B. Skalicky: Kletarstvo. Splošna knjižnica (znanstvena in strokovna zbirka) št. IV., Založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. 8°, strani 192+VIII s 85 ilustracijami. Cena broš. 60 Din, vezana 72 Din. — Prepotrebna knjiga »Kletarstvo«, že dolgo in težko pričakovana, je pravkar izšla kot IV. zvezek znanstvene in strokovne zbirke Splošne knjižnice. Knjiga ima za avtorja znanega in izkušenega strokovnjaka, ravnatelja drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, g. Bohuslava Ska-lickyja, ki je v tem svojem spisu zbral v kolikor mogoče kratkih, a vzorno-jasnih obrisih, rezultate najnovejših strokovno-znanstvenih raziskavanj in svojih dolgoletnih dejanskih izkušenj kot praktičen strokovnjak in strokovni učitelj. Avtor podaja v tem delu vse v kletareko stroko spadajoče po-
jave, začenši od trgatve, preko kipe-nja, zorenja in šolenja vina, tja do vporabe vinskih ostankov in odpadkov in do pripravljanja buteljskih, špecijalnih vin. Vsporedno obravnava knjiga med drugim tudi ureditev in opremo vinskih kleti, razpravlja nadalje o vinskih sestavinah, njih lastnostih in njih določitvi ter o vinskih napakah in boleznih. Kot dodatek sledi slednjič še sestavek o vinarskih zadrugah. Vse te razprave spremlja 85 lepih in jasnih ilustracij, med katerimi se poleg slik raznega kletar-skega orodja in kletarskih naprav nahaja tudi nekaj tehničnih načrtov za zgradnjo vinskih hramov različnih dimenzij. Knjiga je opremljena direktno razkošno na vzornem finem papirju, na katerem se jasno odražajo čeden tisk in krasno uspele slike. Knjiga »Kletarstvo« bo izvrstno služila kot učbenik za kmetijske strokovne šole in tečaje, a tudi kot svetovalec in vodnik za vse vinarske in kletarske interesente, vinogradnike, vinske trgovce, gostilničarje itd. Prepričani smo, da si jo bo vsakdo tem-raje nabavil in z veseljem vzel v roke, ker se posebno v celo platno okusno vezana izdaja prezentira kaj lično in stane vzlic bogati opremi in elegantni in solidni vezavi prav neznatno ceno 72 Din (broš. 60 Din). Knjiga se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani.
»Meja« štev. 19. Vsebina: Dr. Milan Hodža, čehoslovaški ministar poljoprivrede: Agra-rizam i Slavenstvo. — Andrej Žmavc: t Belle. — I. Krmolja: Upozorenje vodama seljačkog pokreta. — Petar Vojvodič: Bogu za ledima. Stanko Ožanič: Povaljivanje i po-tapanje panjeva u novim vinogradima. — Prof. Fran Hadjak: Zadrugarstvo. — Cijeoa mu je u godišnoj pretplati Din 120.—. — Uredništvo i uprava: Zagreb, Sudnička ul. 9.
Anton Melik, Jugoslavija. Zemljepisni, statistični in gospodarski pregled. I. del. Druga predelana in pomnožena izdaja fiPota in cilji 5. in 6. zvezek.) Ljubljana 1924. Izdala Tiskovna zadruga. Strani 427. Cena boljši izdaji Din 75.—, slabejli Din 60.—, poštnina Din 2.— več. — Ko je pred tremi leti izšla prva izdaja Melikove Jugoslavije, je knjiga vsled svoje zanimivosti in potrebnosti hitro pošla. Sedaj je priredil Melik novo, povsem predelano in pomnoženo izdajo, ki na 427 straneh obširno in temeljito, rar,-pravlja o reliefu jugoslovanskega ozemlja, našem morju, podnebju, rastlinstvu, živalstvu, prebivalstvu in narodnem gospodarstvu. Dočim zanimajo prva vprašanja bolj teoretike in šole, so zadnja poglavja zlasti važna za vse naše gospodarske in pridobitne kroge. Ti najdejo v knjigi obilo podatkov in informacij, ki jih rabijo pri svojem gospodarskem delu. — Skupno z drugim delom, ki je izšel že lansko leto, nam podaja Meli-kovo delo vse, kar moramo vedeti o naši dr žavi v zemljepisnem, gospodarskem in kul turnem pogledu. Nanj opozarjamo zato v-javne državne in avtonomne urade, gosp darske in pridobitne kroge ter kulturne o ganizacije pa tudi posameznike, ki se hočej temeljito poučiti o naši državi. Knjiga j izšla v priročnem formatu in v prav lični o' liki. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Lju ljani.

Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8
obrestuje fl J/ obrestuje S hranilne If L hranilne vloge po U /g vloge po
I Večje in stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge znaša čez
Din 1,000.000—. Popolnoma varno naložen denar i
SBSBBBBBBBBBBBBSSBBBBBBBBBBI?!
Gospodarstvo.
0 POVZDIGI KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA GORENJSKEM, ŠPEOIJELNO V RADOVLJIŠKEM OKRAJU.
(J. Sustič.)
(Konec.)
6. Nedostatki pri poljedelstvu.
Pri ožjem poljedelstvu (pridelov nju žitaric in okopavin) vidimo si deče nedostatke:
1.	uporaba slabega, neodbran semena, še nezadostno čiščenje isti s stroji;
2.	nezadostna uporaba umet gnojil;
3.	nezadostno zatiranje škodljive in plevelov;
4.	mestoma pregosta setev.
Tem nedostatkom bi se moglo
pomoči:
1. Da nekateri zavedni posestn po navodilih strokovnjakov na či priprost način odbirajo gotove k. čine najlepšega domačega seme Istim bi bilo mogočiti odkup odv nega selekcioniranega semena pr povišku od 20—30% nad dnevno
Vfr»l«jte fctorik«]«*, kdaj d*vk« fiijtall!
Vprašajte klerikalce, kdaj bodo obljnbe izpolnili!
no cene. Ni izključeno, d abi se pozneje lahko razvila iz več takih postopkov zadruga za proizvajanje odbranega semena.
2.	Prirejanje poizkusov z umetnimi gnojili v svrho vzpodbude k večji in pravilni uporabi istih.
3.	Poizkusi z zelenim gnojenjem (gotove stročnate rastline oziroma i gotove vrste detelj se takrat, ko so v | rašči najbolj razvite, pokose in pod- | orjejo, s čimer se v zemlji načrpa v prvi vrsti mnogo dušika in preskrbi zemlja s humusom. S to vrsto gnojenja se osobito na lahkih zemljah do-seza najlepše uspehe in najprimernejše nadomešča hlevski gnoj.).
4.	Poostritev zakona o pobijanju škodljivcev in strogo izvajanje ištega.
5.	Kmetijska družba naj da nekaterim posestnikom v večjih ravninah na razpolago manjše sejalne stroje za žito v svrho preizkusa rentabilnosti strojnega sejanja pri gotovem številu malih posestnikov ter nazornega dela in vspodbude k morebitni ustanovitvi zadruge za enake stroje. Ni dvoma, da bi se s strojnim sejanjem tudi v gotovih okoliših Gorenjske povečalo doneske žitaric in sicer vsled tehnično pravilnejšega sejanja in uporabe manjših, a primernih količin semena. Dobe se posestniki, ki posejejo do 8 mernikov (t. j. blizu 200 kg) ozimne pšenice na en oral!
7. Nedostatki pri sadjarstvu.
1.	Pri sadjarstvu vlada pomanjkanje za gorenjske razmere prikladnega, odpornega, tamkajšnjim podnebnim in gospodarskim razmeram odgovarjajočega drevesnega naraščaja.
2.	Zanemarjanja sadovnjakov predvsem glede oskrbe in gnojenja, katera okolnost izvira v splošnem iz nepopolnega znanja ali neupoštevanja važnosti osnovnih del v sadjarstvu (oskrbovanje sadnega drevja, gnojenje; cepljenje, kletarstvo).
3.	Popolnoma nezadostno pobijanje škodljivcev sadnega drevja.
4.	Napačen način odprodaje (vnov-čevanja) odvečnega sadja (nesortira-nje istega) ter odvisnost od prekup-cev.
Tem nedostatkom bi bilo odpomoči:
1.	Ker se je ravnokar ustanovila v okraju okrajna drevesnica, proraču-njena na letni obrat 4000 drevesc, a se bori to podjetje z gmotnimi težko-čami, obstoja nujna potreba, da gredo vsi merodajni činitelji okrajnemu sadjarskemu odboru V Radovljici toliko časa na roko, dokler se podjetje gmotno popolnoma ne osamosvoji. Okoliški kmetje bi morali dobavljati drevesnici hlevski gnoj v zadasta! množini in iti tudi v drugih ozirih drevesnici na roko, vlada in okrajne blagajne pa prispevati s stalnimi denarnimi prispevki.
2.	Špecijelno izšolanje mladeniča iz bližnjega okoliša drevesnice v teoretičnem in praktičnem oziru v toliko, da zamore isti pozneje, nameščen v okrajni drevesnici, prirejati skupno z drugimi strokovnjaki tamkaj vsako leto večkrat praktične tečaje iz sadjarstva (o oskrbovanju, cepljenju, presajevanju, gnojenju sadnega drevja, pobijanju škodljivcev, uporabi sadja in o kletarstvu).
3.	Vlada naj posreduje, da se dobe na inozemskem trgu za odvečne množine sadja solidne trgovske zveze.
4.	Vlada naj odredi, da se bodo uporabljali šolski vrtovi izključno za nazoren pouk o vzgoji sadnega drevja, ker kot taki bi isti nudili šolski mladeži najlepšo in najcenejšo priliko, da se priuči temeljnega znanja o sadjarstvu za domačo rabo.
ORGANIZACIJA POSPEŠEVANJA ŽIVINOREJE.
Uspešno delo živinorejskih organizacij je vezano na dobroto drž. zakona za pospeševanje kmetijstva (eventu-elno živinorejski zakon). Prva naloga na tem polju bi zato bila, da izide čimprej tak zakon — kar se goveje-reje tiče, ne le o licentiranju in ka-striranju bikov, marveč s podrobno navedbo vsega dela v prid živinoreje, ki ga bo zakon podpiral, in z določili višine podpore, ki organizacijam pri enem ali drugem delu pristoja.
Kot omembe vredne organizacije po svetu najdemo:
A. Osrednje organizacije.
Na Danskem obstoji »Državni živinorejski odbor« kot sosvet poljedelskega ministra in osrednji posredovalni organ med ministrstvom in živinorejskimi organizacijami. V ta odbor delegirajo po enega zastopnika Zveza danskih kmetijskih društev, Danska kmetijska družba, Kr. živino-zdravniška in kmetijska visoka šola, danske perutninarske organizacije, Zveza danskih zadružnih klavnic, Zveza društev kajžarjev, Pokrajinski
živinorejski odbori in pošlovodečega tajnika kmetijsko ministrstvo.
V Švici obstoji zadruga >Kom-mission schweiz. Viehzuchtverbande« (odbor švic. živinorejskih zvez), v katero delegira drž. kmetijski oddelek (eidg. Volkswirtschaftsdepartement 3 zastopnike in določa kolikšno število zastopnikov smejo vposlati na občni zbor posamezne včlanjene zveze. § 2. te zadruge namreč določa: » ... Zadruga stavi svoje uredbe in delovanje na razpolago zveznim oblastim. Ona oskrbuje v sporazumu z zveznimi oblastmi iz delokroga slednjih izločene sklade (fonde), kakor: sklad za uredbo' in vodstvo drž. rodovnikov, sklad za pospeševanje zadružnih rodovnikov, sklad v prid soudeleženih živinorejskih zvez in morebitne druge sklade, ki se bodo zbirali iz prebitkov pri izvozu živine.« Je to torej nekaka zadruga, kjer se odlagajo po zakonu za pospeševanje kmetijstva v državnem proračunu (budgetu) dovoljene, a ne popolnoma izrabljene vsote, in pa preostanki premijev, ki so predvidene za izvozničarje plemenske živine in katerim se le-ti često odrečejo. Pri nas bi se morala vsa izvozna carina za živino, meso in mesne izdelke stekati v fond za pospeševanje živinoreje.
Naloga občnega zbora te zadruge v Švici je tudi izvoliti odbor za vodstvo državnih rodovnikov živine in morebitne druge odbore. Na Danskem je vodstvo državnih rodovnikov poglavitno delo obeh državnih konsulen-tov za živinorejo — drugi živinorejski konsulenti (56 po številu) so vsi privatni uslužbenci organizacij.
B. Krajevne organizacije.
Živinorejske zveze kot skupine zadrug pri nas že obstojajo, zaenkrat kot prosta udruženja pod imenom »živinorejsko okraožje«. Umestno bo, da se ta okrožje čimprej preosnujejo v pravne osebe po društvenem ali zadružnem zakonu. Oblastim bi pa bilo priporočati, da uvažujejo službeno pri privatnih organizacijah prav tako, kakor to zahtevajo od svojih uradov in uslužbencev: živinorejske zadruge morajo vlagati svoje vloge na oblasti skoz živinorejske zveze, ki na njih pripomnijo svoje mnenje in oddajo nato državnemu ali osrednjemu odboru, da le-ta predlaga ministrstvu najprimernejšo rešitev — s tem dobijo zveze šele ugled pri članicah in oblasti potrdijo, da so potrebna. Ako pa mislimo, da je službena pot za vloge živinorejskih zadrug okr. glavarstvo — veliki župan — ministrstvo, potem se zveze nikdar ne bodo obnesle. Danske živinorejske zveze vodijo tudi rodovnike in dobijo po zakonu za to posebne podpore.
Živinorejske zadruge so neobhodno potrebne, razen če nameravajo občinski in okrajni živinorejski odbori upeljati tudi rodovnike in s tem združeno kontrolno delo. Član zadruge na Danskem more postati le, kdor je v posesti vsaj ene kot za matično kravo sposobno pripoznane živali; v Švici plača član za vsako pri predidočem ogledu sposobno pripoznano žival 10 frankov pristopnine s pogojem, da more žival, ki bi pri rednem jesenskem ogledu ne dosegla predpisano minimalno število točk v teku 2 let, nadomestiti z novo, ne da bi plačal novo pristopnino za njo. Iz obeh primerov je razvidno, da mora biti članstvo v živinorejskih zadrugah odvisno od sposobnosti živine in ne ljudi.
Zanimivo je, kako države podpirajo obstoj živinorejskih zadrug:
1.	Švica: Zakon za pospeševanje kmetijstva (čl. 26. izvršne naredbe) določa prispevek 100 do 300 frankov k ustanovnim stroškom zadruge, ki se izplača čim zadruga s prijavo ustanovitve vpošlje na švic. kmetijski de-partement pravila, seznam članov in zadružni rodovnik živine ter se obenem zaveže, da prispevek vrne, ako bi v petih letih likvidirala. Nadaljnji dohodki se stekajo iz premij za bike, za krave, za črede zadruge; pri vseh tekmah na ogledih je predložiti rodovnike.
2.	Danska: § 14. živinorejskega zakona določa, da mora zadruga šteti vsaj 10 članov in da je v pravilih, ki jih mora odobriti kmetijsko ministrstvo, predvideno licenciranje krav. Za vsakega nad 1% leta starega bika dobi zadruga letni prispevek 60 do 150 K, tem več, čim večje število krav je istočasno vpisanih pri kontrolnem društvu (kontrola množine in tol-ščobnosti mleka, ter poraba krme); vsak bik pa mora biti premovan v mladosti na kakšnem ogledu kmetijskih društev ali živinorejske zveze in čim je 3 leta star, na pristojnem državnem ogledu.
Kontrolna društva v splošnem so pri nas zaenkrat še preuranjena, ker še niso vsi činitelji uverjeni niti o zo-trebi živinorejskih zadrug. Vendar
je pa potrebno, da se upelje kontrola donosnosti v čredah vseh onih živali, ki bi prišle v poštev za vpis v javne rodovnike, — četudi ne kakor je običajno pri kontrolnih društvih vsakih 14—21 dni, pa vsaj vsakih 6 tednov do 2 mesecev. Švica, ki je pred 20 leti odklonila tako kontrolo kot za njene razmere nepotrebno, hiti danes z vso silo z nje upeljavo, ker današnji svet verjame le suhim, po možnosti uradno overovljenim številkam in ne hvalam prodajalca, — osobito pri plemenski živini. Vrhu tega je danska krava v par desetletjih povprečno nadkrilila švicarsko in to predvsem po zaslugi kontrole o donosnosti.
(jlovedorejska središča bodo spadala pri nas tudi k organizacijam, čeprav le iz 2—5 posestnikov. Taka središča so zelo potrebna, čeprav za-enkrat brez tekem med čredami. Reja zahteva mnogo umnosti in previdnosti pri ustvarjanju čistih črt odnosno pri zagrabitvi, razširjenju in utrditvi kakšne odlične gospodarsko koristne lastnosti ene posamezne živali, — v tem oziru predstavlja umetnost. Narava ustvarja varijacije, novosti in na teh bazira napredek, ki ga včasih zelo hitro dosežemo potom selekcije. Reja v krvnem sorodstvu se odsvetuje kmetovalcem; v rejskih središčih je taka reja bistvo, ker je le potom nje mogoče doseči nekaj, do gotove meje absolutno enotnega in to enotnost pokazati tudi pri plemenjenju z živalmi zunaj središča. Elitnost raznih vrst domačih živali na Angleškem sloni pravzaprav na umni incestni reji; da-dašnja danska živina se je ustvarila s tako rejo in taka reja je bila podlaga »nemškim plemenitim prašičem«, ki smo jih dobivali pred vojno v plemenske svrhe — izvzeti Hoeschovi, ki so bili v prvi vrsti plod križanja in se nam vsled tega prelevljajo sedaj iz belih originalnih v črnolisaste vestfalske.
Določiti je še, kdo bo vodil podrobno delo v organizacijah. Isto ne zahteva previsoke naobrazbe, pač pa dokaj časa, ki ga pač nikdo ne bo žrtvoval skoz dolga leta brezplačno. Vse v državni režiji s kvalificiranim uradništvom je predrago, če pomislimo, da majhna Danska zaposluje 56 konsulentov za živinorejo. Mi sicer ne bomo imeli take naglice za napredkom kakor Danci, misliti je pa vendar, da ni ustvarjati samo organizacije, marveč tudi cene delavce za iste. Tu bi se moglo priporočati načelo »malo državnih in veliko privatnih kmetijskih strokovnjakov v službi organizacij«, za katere prispeva država 1/'j—a/8 pri plačah in drugih izdatkih. Kmet ima do svojih, od njegovih organizacij odvisnih ljudi, — ne le pri nas, marveč tudi drugod — več zaupanja in jim rajše nudi vpogled v svoje gospodarske tajnosti, kakor državnim strokovnjakom, v katerih vidi vedno več ali manj biriča in žandarja. Pri zadružništvu smo poverili revizijo in vse pospeševalno delo privatnim organizacijam (Zadružnim zvezam) — ne zahtevajmo od preprostega kmeta, da bodi bolj zaupljiv kakor zadruge.
Anton Pevc.
kupuje po najvišji ceni drogerija
„ADRIJA"
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica št. 5 (Nasproti glavne pošte.)
Edino najboljši šivalni stroji in kolesa so
JOSIP PETELINC-a
UUBUANA
(blizu Pcešernega spomenika ob Ljubljanici)
znamke GRITZNER in RDLER za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo
v vseh opremah, najnižja cena, 10 letna
garancija. Houk v vezanju, krpanju perila in nogavic dobe kupci strojev brezplačno. Istotam igie, olja, posamezni deli za
stroje In kolesa. Sprejemamo tudi pojavila.
ŠE ENKRAT ZAVAROVANJE ZA ŽIVINO.
(Dopis.)
Kakor smo že enkrat v tem listu obravnavali, kako potrebno bi bilo ustanoviti zavarovanje živine sploh za vse, zlasti pa še za male živinorejce, a osobito za take, ki si s pridnostjo svojih rok po daljšem napornem delu in trpljenju v teku večih let toliko pristradajo, da si morejo kupiti kravo, katera naj jim daje za družino mleko itd. Pa krava pogine in vse jim je poginilo! Ves prihranek in boljši del hrane. In kaj še? Poginilo je veselje do dela — do živinoreje! Škoda je za človeško družbo, še večja škoda pa je za državo, če pride doslej priden, varčen in marljiv človek v obup in nima nič več veselja do dela in varčevanja, ker je ob ves svoj prihranek, ob vse svoje premoženje.
Ako ima pa kdo kaj več živine, je z isto v še večji nevarnosti, da mu več pogine in tako je tudi boljši živinorejec izpostavljen isti usodi kot oni z enim živinčetom.
Ko smo zadnjič klicali merodajne faktorje, da naj se ganejo in ukrenejo kar mogoče v tem oziru, se je hitro oglasil »Domoljub«, da se je v Unionu sklepalo o zavarovanju živine. Kaj se je sklenilo, se ni dalo razumeti. Najbrže nič, kajti od takrat je vse tiho.
Zato še enkrat kličemo: Zganite se, kateri ste zmožni za to in katerih je dolžnost, skrbeti za blagobit človeške družbe in posameznika. .
Kmetijska družba je kmečka strokovna organizacija, ona ima strokovnjake na razpolago, zato bi bila njena dolžnost, da ona izvede strokovnjaški načrt in štatute za zavarovanje živine, katera je glavni vir kmetijstva v naši državi. Zato mislimo, da bi bila njena skrb za take stvari veliko bolj potrebna, kakor pa za kšeft s »piskerci« in »ponukcami«, zakaj v tem oziru nam že Komendčani odpomorejo, a pri nesreči v živinoreji ni pomoči nikjer! Torej Kmetijska družba! Pusti pokrovke (»renče«), pa hajdi na bolj važno delo, k zavarovanju živine, katero naj se razširi po celi državi.
Zavarovanje proti požarom naj bi pa prevzela Gasilska zveza, tudi za celo državo. Saj so gasilci nekaki čuvarji p^pti ognju in zato jim pritiče, da imajo zavarovanje v svojih rokah in tudi dobiček, ki sedaj roma iz naših žuljev v razna tuja podjetja, bi ostal v državi med tistimi, ki sami sebe žrtvujejo bližnjemu v pomoč!
Kdor more kaj bolje prav povedati, ga prosimo, da se na ta dopis oglasi ter svoje mnenje razloži, da postane stvar jasna.
Notranjski kmet.
SADNI SEMENJ V LJUBLJANI.
Marljivo »Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani« je priredilo v dneh 18. do 21. t. m. v lovskem paviljonu na veiesejmu sadni semenj.
Sadni sejmi so pri nas še nekaj novega in imajo pred vsem namen, da pokažejo sadnim trgovcem in kupu-jočemu občinstvu, kakšno sadje se pri nas goji in kje in v kaki množini je na prodaj ter imajo posredovati pri nakupu sadja med producentom in konsumentom.
Vse to je gotovo velikega gospodarskega pomena in lahko znatno pospeši našo sadno trgovino, zlasti pa tudi zaželjeni izvoz sadja,
Sadnega sejma se je udeležilo šest podružnic zgoraj omenjenega društva, ki so bile zastopane z večjo ali manjšo (9 do 29 vrst) množino sadja. Poleg tega so se udeležili razstave tudi posamezniki, med katerimi omenjamo zlasti gg. Kenda z Bleda, Godca iz Kresnic, Fr. Rudla iz Pesnice, ki je razstavil tudi mlin in stiskalnico za sadje, lastnega izuma, dalje družbo Lavrič & Kovač v Ljubljani i. dr. Poleg sadja je razstavila tvrdka Fe-rant lepo cvetje, tvrdka »Kemotehna« v Ljubljani obrambna sredstva proti boleznim sadnega drevja, tvrdka »Fructus« kozarce in priprave za kon-serviranje sadja in neka tvrdka iz Šiške sadni mošt.
Vse sadje, izvzemši nekaj »ce-krov«, je bilo izloženo v enotnih amerikanskih zabojih, od katerih so bili nekateri, zlasti zaboji g. Rudla, vzorno pakovani. Kvaliteta sadja je odgovarjala po večini letošnjemu mokremu poletju, nekatero sadje pa je Dilo prvovrstno. Najbolj smo se čudili sadju iz Kresnic. Videti je, da je litijski okraj s svojimi višjimi in zračnimi legami kot ustvarjen za sadjarstvo. To naj bi povzbudilo tamošnje kmetovalce k večji vnemi za sadjarstvo.
V nekaterih zabojih smo pa videli med sadjem tudi riekaj izbirkov, ki
so k večjemu za domačo porabo, nikakor pa ne za trg. Priporočali bi v tem oziru pri izbiru sadja za trg večje rigoroznosti, zlasti pa stroge ločitve med prvovrstnim sadjem, ki se prodaja v zabojih, slabšim sadjem, ki se prodaja v sodih ali »a la rinfusa«, in pa med gospodarskim sadjem, ki služi le za izdelavo mošta in pod. Prepričani smo, da bo tudi v tem oziru prihodnji semenj odgovarjal. Želeli bi prihodnjič tudi razločnejšo in lič-nejšo označbo vrst sadja in razstar-ljalcev. Tudi malo več dekoracije bi bilo priporočati, že zaradi ljubljanskega občinstva, razvajenega v tem oziru.
Vsekakor pa zasluži prireditev sadnega sejma polno priznanje. Glavno zaslugo za njo gre za vse dobro vnetemu odboru »Sadjarskega in vrtnarskega društva«, osobito njega predsedniku g. V. Rohrmannu in odbornikom gg. Humeku, Gombaču in Škulju in ostalim, kakor tudi upravi ljubljanskega velesejma, ki je šla odboru vsestranko na roko.
NAŠ GOSPODARSKI POLOŽAJ.
»Slovenec« je prinesel dne 9. oktobra 1924 v gospodarski rubriki debelo tiskan ponatis članka nekega Fran Erjavca o našem gospodarskem položaju. V tem članku, ki obstoji iz samih lepo donečih fraz človeka, ki o narodnem gospodarstvu niti pojma nima, se nahaja tudi sledeči stavek: »Mi smo sicer zaenkrat še po pretežni večini agrarna dežela, toda naše na-cijonalno vprašanje že davno ni več v agrarnem vprašanju, zato na primer tudi one politične stranke, ki gledajo in vidijo samo kmeta, obsojajo s tem nehote celo polovico naroda v gladovanje in neizbežen pogin. Mi smo agrarna dežela, toda če se hočemo obdržati in če hočemo sploh živeti, moramo postati obrtna in industrijska itd. itd. Naša rešitev in naša moč je edino le v tem, da ustvarimo, razvijemo in okrepimo našo obrt in industrijo, kjer bo dobila ona polovica, ki se ne more preživljati zgolj s poljedelstvom, kruh, sicer moramo neizbežno propasti.« Tako g. Erjavec! Velika modrost je na-kupičena v teh frazah, katere so klerikalci z veseljem pograbili, češ, le poglejte, kmetijci, kako uničujete narod, ker se proglašate za stanovsko kmetijsko stranko. V tem članku je jasno izražena klerikalna dvoličnost, ki jo uganja klerikalna stranka napram našemu kmetu. Na eni strani se proglaša kot kmetska stranka, na drugi strani pa takoj udari kmeta, češ, kaj boš ti, saj so tukaj še drugi stanovi, ki so važnejši. G. Erjavec v istem hipu, ko zatrjuje, da smo agrarna država, skuša dopovedati, da je treba kmeta zanemariti ter vse industrializirati ter fabricirati nove obrtnike, ti kmetska para pa garaj in preživljaj vse skupaj. Ako smo agrarna država, je tudi dolžnost vseh merodajnih faktorjev, da skrbe za najugodnejši' razvoj kmetskega stanu. V naši državi je zemlje dovolj in pri ugodnem razvoju agrarne politike se nam ni treba bati, da bo naš kmet stradal. Kmetskim vprašanjem pa moramo posvečati vedno in povsod največjo pozornost in ako se kmet zaveda velike naloge pri zgradbi države, se mora organizirati v stanovskih strankah. Le tedaj bo država skrbela za dober razvoj kmetije, ako si bo kmet znal priboriti odločilno mesto v državni politiki. Obrtnik, industrijalec itd. more le tedaj prospe-vati, ako živi kmet v takih razmerah, da mu dopuščajo nakup itd. obrtniških, oziroma industrijskih izdelkov. Vsled tega je tudi v interesu obrtnika in industrijca, da je prava kmetska politika v državi. Industrija in obrt se morejo razvijati le, ako so dani vsi pogoji za prodajo proizvodov in glavni odjemalec je le kmetski stan. Kako bomo živeli, če bomo imeli le obrtnike in industrijce — smo zelo radovedni. Gospod Erjavec ne pozna gotovo najprimitivnejših gospodarskih zakonov, sicer ne bi mogel kaj takega napisati. Značilno je pa za klerikalno stranko, da porabi vsako — še tako neumno — frazo, ako hoče udariti nasprotnika. Iz tega se ravno vidi, koliko je klerikalcem stalo za dobrobit kmeta.
ALI JE TO NARODNOGOSPODARSKA POLITIKA?
Češki »Narodni Listy« z dne 8. t. m. poročajo: »Iz bančnih krogov smo dobili poročilo, da je dunajska »Lan-derbank« razširila svojo interesno sfero na tri zagrebške banke, med katerimi sta »Eskontna banka« in »Sla-venska banka«, katere dosedanji ravnatelj Praprotnik je nastopil dopust,
Vprašajte klerikalce, kdaj dobimo avtonomijo!
iz katerega se več ne vrne. Ta veliki uspeh Landerbanke se pripisuje zagrebškemu industrijskemu Arkotu in pomeni razširjenje dunajskega vpliva na zagrebškem denarnem trgu.< Tako poroča eden največjih čeških listov. Kolikor smo informirani, odgovarja ta vest popolni resnici. G. Praprotnik je na dopustu, iz katerega se ne vrne več v banko in v Slavenski banki v Zagrebu in v filijalki v Ljubljani sedi komisar dunajske >Lander-banke«. Vpliv dunajskih nemških ve-lebankirjev v naši državi se je s tem zopet znatno povečal ter smo prišli po zaslugi demokratske gospodarske politike v popolno odvisnost od Nemcev. V spominu nam je še gnusni boj proti Jadranski banki, ki ga je vodilo >Jutro< z vso ogabnostjo in nizkostjo na povelje ravnatelja Sla venske banke. Posledica tega nečuvenega boja na gospodarskem polju je bila, da je Jadranska banka iskala zatočišča pri drugih bankah ter je prenehala obstojati kot Jadranska banka. Nekdaj cvetoč in mogočen denarni zavod v Ljubljani, ki je združil v svojih rokah skoro vso industrijo Slovenije, je moral pasti, ker so plačani časopisi vpri-zorili proti njemu eno najbolj gnusnih gonj v našem javnem življenju. Danes je vsa industrija, ki je bila v rokah Jadranske banke in vsaj deloma nacijonalizirana, zopet v rokah Nemcev. Eno podjetje za drugim prehaja v nemške roke in vpliv Nemcev , v industriji Slovenije je vsak dan večji. Z velikanskim pompom začeta nacionalizacija industrije je skrahirala vsled gonje onih ljudi, ki imajo vedno polna usta narodnosti in državotvornosti, pa na njo pozabijo tedaj, ko se gre za polnjenje žepov, naj bo kogar koli hoče. Značilno je, da so vsi resni gospodarski krogi obsojali oni znani gospodarski boj, ki ostane večen madež demokratske stranke, da pa ni bilo človeka, ki bi se uprl temu uničujočemu in razdirajočemu delu gotove klike. Danes leži na tleh naša narodna industrija, leže pa na tleh
tudi nekdaj cvetoči narodni denarni zavodi, v katerih se oslajajo nemški čifuti, ki bodo pili našemu narodu njegovo srčno kri. To so posledice prave demokratske politike! Živijo
Agro-Merkur!
* * *
RESOLUCIJA MEDNARODNEGA AGRARNEGA ZAVODA V RIMU.
Sedmi redni občni zbor >Medna-rodnega poljedelskega zavodac, ki se je vršil od 2. do 8. maja t. 1. je izglasoval na predlog francoske vlade sledečo resolucijo:
Občni zbor smatra, da poljedelci vseh držav predstavljajo eno izmed prv"iii za upostavitev miru med narodi; da red, mir in stalnost v vsakdanjem delu tvorijo glavni činitelj poljedeskega napredka in blagostanja ter s tem blagostanja vseh narodov.
Da je neobhodno potrebno radi po-mirjenja in mirnega razvoja vseh narodov, da se goji ideja miru.
Da je poljedelcem med prvimi na tem ležeče, da se odvrnejo nevarnosti, kot so grozodejstva in strahote vojne.
Smatrajoč, da je mednarodni poljedelski zavod, kot je plemenito izrazil Nj. Vel. Viktor Emanuel IIL, kralj Italije, ustanovljen prav zato, da postane glasnik vzajemnosti med vsemi poljedelci in s tem močan tvoritelj miru, odloča:
1.	Da se naprosijo države, ki so članice Mednarodnega poljedelskega zavoda, da med poljedelskimi skupinami in društvi vneto propagirajo, da se med poljedelci razvije ideja poljedelskega napredka, ki je nerazdruž-ljivo vezana z miroljubnim razvojem mednarodnih odnošajev;
2.	da se naloži stalnemu odboru, da stopi v stike z udeleženimi vladami, kako bi se sporazumno z njimi našlo primernih sredstev, da se vpliva na javno mnenje celega sveta, temelječ to propagando na potrebi reda, zadovoljstva in miru poljedelskega življa vsake države.
Občni zbor želi naglasiti na odločen način vročo željo predstaviteljev poljedelstva celega sveta, katerega najvišji organ je ta zavod sam v mednarodnem smislu, kakor tudi resnično radost, ki bi jo občutil, ko bi videl, da je poljedelsko prebivalstvo vseh držav postalo širiteljem miroljubnega pokreta, ki teži za tem, da elove-čanstvu zagotovi več blagostanja in sreče.
Občni zbor zavoda je uvidel, da ne more dati boljšega izraza želji, ki ga navdaja, kot da sprejme plemeniti
predlog francoske delegacije. * » »
KMETIJSKA POLITIKA ANGLEŠKE VLADE.
Angleški kmetijski minister Buxton je proglasil sledeča načela kmetijske politike:
1.	Ministrstvo za kmetijstvo namerava nastaviti posebne posvetovalne strokovnjake, ki bodo dajali kmetom vsakojake gospodarske nasvete in jim zlasti pomagali pri uvedbi kmetijskega knjigovodstva, da bo videl kmet od leta do leta rezultate svojega gospodarstva in da bo mogel na podlagi teh uravnati kmetovanje.
2.	Vlada pripravlja reformo davčnih doklad, tako da bodo kmetje pravičneje in po vsej deželi enakomerno obdavčeni.
3.	Vlada namerava dajati cenena posojila kmetijskim zadrugam, ki se pečajo s pridelovanjem pridelkov, nakupom in predelavo (industrializacijo) surovin, z nakupom semen, umetnih gnojil in gospodarskih strojev ter orodja.
4.	Obnovila bo pred dvemi leti raz-puščene vinogradne urade, ki bodo posredovali za uvedbo pravičnih mezd za kmečko delavstvo.
5.	S carinskimi tarifami ne namerava ščititi domače kmetijske proizvodnje, češ da se s tem podražuje cene življenjskih potrebščin.
Kmetje so s tem programom socialistične vlade zelo nezadovoljni in
proglašajo, da bo na ta način uničena j še ona malenkost kmetijstva, ki je i doslej s težavo vzdržala pred tujo I konkurenco.	1
Prva petletnica agrarne reforme na Češkem. Dne 15. t. m. je poteklo pet let, odkar je začel v Pragi poslovati zemljiški urad, ki mu je poverjena agrarna reforma. Tem povodom je predsedstvo urada v sporazumu z upravnim odborom poslalo predsedniku republike dr. Masaryku zahvalno pismo za njegovo sodelovanje na agrarni reformi. Pismo spominja, da je Masaryk politično že pred četrtsto-letjem zahteval agrarno reformo. Potem navaja pismo delo, ki ga je do-sedaj izvršil zemljiški urad: Nad polovico vse zaplenjene kmetijske zemlje je že razdeljene. Čez 400.000 družin je deležnih dobrot tega dela. Dve tretjini razdeljene zemlje so dobili mali kmetje, ki so imeli doslej le do 5 oral zemlje, in pa taki poljedelci, ki doslej sploh niso imeli lastne zemlje. Poleg tega se ie uredilo 220 velikih posestev, ki imajo namen, preskrbovati s pridelki kmetijsko veleindu-strijo; v prvi vrsti pa se je na teh po-sestvh zavarovala eksistenca dosedanjih najemnikov in nastavljencev. Tako se sistematično razvija zdravejši, koristonosnejši ustroj češkoslovaškega kmetijstva. A vse to se godi le radi tega, ker vlada na Češkem kmečka (agrarna) stranka.
Proizvodnja žganja za lastno uporabo. Po zakonu je dovoljeno v svrho proizvodnje žganja za lastno potrebo kupiti sirovine, in sicer jih smejo kupiti: obitelji do 5 članov 1000 kg; obitelji preko 5 članov 1600 kg; obitelji preko 10 članov 2000 kg. V število članov obitelji pa se računajo samo oni člani, ki so stari preko 18 let, ker le ti imajo pravico na žganje brez plača-nja trošarine. Vse te osebe, ako kupijo večjo količino sirovin in tropin, kakor je gori označena, morajo za proizvodnjo žganja plačati trošarino.
Izvoz lesa iz naše kraljevine. V mesecu avgustu t. 1. se je iz naše kraljevine izvozilo za 29,944.421 Din drv, za 134,571.916 Din stavbenega lesa, 24.950 bukovih železniških pragov v vrednosti 973.000 Din, 97.270 hrastovih železniških pragov v vrednosti po 5,602.240 dinarjev, raznih lesnih izdelkov za 2,602.207 dinarjev, eks-trakta za 3,781.907 Din in tanina za 2,811.540 dinarjev. Skupaj torej za 175,287.281 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 24. oktobra 1924 se je prignalo 481 svinj in dve kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, 75—137.50 Din, 7—9 tednov stari 200—250, 3—4 mesece stari 300—540, 5—7 mesecev 700 do 750, 8—10 mesecev 875—1050, 1 leto stari 1500—1900 Din. 1 kg žive teže 15—20 Din, 1 kg mrtve teže 22.50 do 27.50 Din. Koze komad 175—225 dinarjev.
Vrednost dinarja. Za 100 dinarjev dobiš 7 in pol švicarskega franka ali 33 in pol italijanske lire ali 49 čeških kron. Za 1 dinar dobiš 1025 do 1029
avstrijskih kron. Za dolar dobiš 69 do 70 dinarjev.
LiOBUŽ^fl
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552
S2 priporoča
za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del. Lastna knjigoveznica. Izvršitev točna in solidna!
r
•o »rt r*
s; ii
i: «
je
Biasnikova
Velika Pratika
za navadno leto 1925,
ki Ima 365 dni.	H
•a
Velika Pratika je najstarejši slo-	jj
venski kmetijski koledar, kojl	j;
je bil najbolj vpožtevan že od	jj
naših pradedov. - Tudi letošnja	jj
obširna izdaja se odlikuje po	jj
bogati vsebini, zato pride prav	jj
vsaki slovenski rodbini. - Dobi	jj
se v vseh trgovinah po Slove-	ji
nlji in stane 5 Din. Kjer bi je ne	j; bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Blasnika naslednikih tiskarna in lltograflčni zavod
lj lj ii
LJubljana, Breg štev. 12.

Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
„V R TDžamonja In drugovl,	jT
družba z omej. zav, Maribor.	»
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dre-	~
ves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh	||
oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih	=
podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme	~
zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v	||
loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo	=
Zahtevajte cenike! celo leto. Zahtevajte cenike!	IZ
-cement
iz »Splita«
najboljše kakovosti in po najnižji ceni
v zalogi pri mEKONOM"
Kolodvorska ulica štev. 7.
Za kakovost cementa prevzame tovarna popolno odgovornost.
Lešnike
(domače), lipovo seme, makovo seme, bukov žir, fižol in druge pridelke kupi v vsaki množini GOBAN d. t o. »., Ljubljana, Sv. Petra cesta 85.
Naročajte
Kmetijski koledar
za leto 1925
Vezan 15, nevezan 10 D.
Ljubljana
Janez Trdinova ulica štev. 8
AGRARNI BIRO
Dipl. agr. A. JAMNIK, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7/1., nasproti
glavne pošte. Strokovni nasveti, preskr-bovanje vseh vrst kmetijskih potrebščin, pomoč in posredovanje pri vnovčevanju.
—	Turbine na veter, brzo-parilne naprave, motorji, žiiočistilni in drugi stroji. Priprave za varno in lahko nakladanje sodov, gnojila, kemikalije, sredslva za osu-šiiev kleli in stanovanj itd.
—	Vprašanjem za strokovne odgovore je priložiti 22 Din (8 lir), kdor želi potom Agrarnega biroja kaj kupili, priloži za odgovor 2 Din.
NajcenejSe
strešno
kritje!
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. preje
VIDIC-KNEZ tovarno os In in Brdu
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobroveev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba I
Preklic:-
Podpisani preklicujem, ker sem Ivana Zaletel iz Zgor. Šiške po nedolžnem žalil. FRANC ROŽANC.
JUGOMETAUJA", Ljubljana
izdeluje vse vrste bakrenih kotlov, nadalje vseh vrat kleparska, ključavničarska in vodovodno-inštalacijska dela. Znižane cene.
Točna in solidna postrežba.
Kolodvorska ul. IS.
>SALONIT<
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah.
Dolgoletno jamstvo jamči ia isborno kakovost« »SALONIT«
Je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti slagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, kataloge, cenike in navodila pošilja brezplačno: »Split« d. d. za cement Portiand, Ljubljana.
|1 meter domačega platna |
da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje, za 2 kg prediva ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega lanišča.

Najboljši bakreni kotli
za žganiekuho, vsake vrste se dobe pri
Maks Weiss, prvi bakrokotlar prodajalna Ljubljana, Sv. Petra c. 33, lastna dclavnica Planinska cesta 168 Ljubljana VIL
• LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o. z.
V N0V0PREUREJENIH PROSTORIH MESTNI TRG št 6 V LJUBLJANI MESTNI TRG št. 6
obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
S 7«
■esi
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah.
VeJJe ia stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema v inkaso lakture in eesije terjatev.	.__,
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu m proti zastavi.
Maribor, Kamnik, Konjice, Noto mesto, Ptuf, Rakek, Slovenjgradec, Stenska Bistrica
Brzojavi: Dunajska cesta št. 4 (v lastni stavbi). Telefoni:
trgovska. Kapital in rezerve Din 19,000.000'-. 139' 146>458
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Logatec, Preuaiie
SJradnik: Ivan Pucelj.