Oglasi: 2a 1 mm X 60 inseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, ■sradni 1-20 E, poslano, posmrtuice in reklamo 2 K. Večkratne objave popust. Izhaja vsak petek. UpravnlStvo ,,Bomovlne" v LjablJanJ, SOdna ulica S. Uredništvo „Domovlne", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K. Poštarina plačana. Stev. Posamezna štev. K 2*— = SO par. 921. Leto (V. Ijj^k. mm Ravnokar so minula tri leta od onih ko so propadala cesarstva in so se na njili razvalinah ustanavljale nove države svobodnih narodov. Tudi naša država je nastala takrat — nastala j« na razvalinah, na katerih bo jo moralo znova zidati, ker staro je bilo vse porušeno in za nas nerabno. Tri leta že zidamo našo državno stavbo in marsikdo, ki je pričakoval, da se bo takoj po končani vojni razlilo mleko in med po zemlji, je danes razočaran. Oni, kj. so vedeli, da je težko popraviti škodo, provzroceno po vočletnem sistematičnem razbijanju in umičevanju, so pa dobro vedeli, da bodo potekla leta, predno se razmere boljšajo tako, da bodo vsaj približno podobne predvojnim razmeram. Hi samo pri nas tako, v celi Evropi etttijo težke posledice dolgotrajne voj-mo, večletnega uničevanja in razdira-nja in mi smo lahko zadovoljni, da se i« nahajamo med onimi, ki najbolj čutijo posledice vojno, temveč med onimi, ki so največje križe in težave že prestali in se njihove razmere zboljšu-jejo. V Evropi so tudi države, v katerih je vsak dan slabše — Nemčija in Avstrija — mi smo pa vendar že storiti velik korak naprej v odstranjevanju vojnih posledic. Tak korak je ravnoteža, ki se je dosegla v našem državnem proračunu. Do sedaj so bili državni izdatki vedno veliko večji kot državni dohodki in v t/en je tičala vsa naša nesreča. Kakor jo gospodar, ki mora več izdati kakor dobi, velik revež, tako je revna tudi država, ki svojih rednih izdatkov ne Kiore pokrivati z rednimi prejemki. Tn talce reve so dandanes vse evropske države, ki so sodelovale v vojni, Avstrija ima vsako leto ogromne milijarde primanjkljaja in tudi Italija ima na leto celih 5 milijard lir primanjkljaja. Po tre h državnih izdatkov. Že to zadostuje, da Madžarski sinovi so našemu na-lahko z zadovoljstvom proslavimo tri-1 rodu precej dobro znani. Poznajo j ponavljali tako dolgo, d letnico naše svobode, triletnico dneva, ; derbinda poslali v Zalaegerszeg, i kjer se nahaja taborišče za vohune. V taborišču so se mučilni prizori je mož ko smo se Slovenci, Hrvati in Srbi združili v skupno državo in ob tej tri-letnici lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost. jih naši možje iz neprijetne družbe; resno zbolel, vsled česar je moral v v svetovni • vojni, poznajo jih naše j bolnico. Tam se je nekaj časa zdravil, žene, ki so med vojno vihro ostale ko pa je za silo okreval, je porabil do?-!a. Madžar je po svojem značaju ! prvo priliko, da je ponoči zbežal ohol, trka se rad na prsi. To mu je i nazaj na svoj dom v Jugoslavijo, bilo v krvi zlasti še tedaj, ko je mislil,; Doma je prijavil oblastvom vse, kar Porodne bolečine eo že za nami. Naša mlada država sloni na trdnih stebrih, naša državna stavba je vedno popolnejša in ko bi ne bilo med nami brezvestnih hujskačev, bi bila ta stavba že popolnoma urejena. Ti hujskači, v prvi vrsti klerikalci, so največja zapreka popolni ureditvi razmer in oni hujskajo nalašč in z namenom, samo da bi dosegli svoj umazani strankarski j o^^dmiraT Horth?, b sicer" kot j da bo spravil pod svojo peto pol j smo popisali gori. Evrope in ves Balkan. Pa se je zgo-1 čemu smo prjnesii popis tega ne-dilo drugače. Usoda je kaznovala človeškega dogodka? Zato, da bornega samega, in danes se zvija v j do videli naši ljudje, kakšen je tisti ozkem krogu zemlje, ki mu jo je v j narod, med katerim ima Karel Habs-mirovni pogodbi odmenla pariška 1 burg §e Vedno dosti pristašev, ki bi konferenca. • želeli spraviti tega krvnika zopet na V današnji Madžarski ni nobene DrestoL s katerega bi sejal po svetu svobode. Državo vlada bivši avstro- > sarno zi0 cilj: zaviranje ureditve razmer. upravitelj. Z njegovo vednostjoJbesni: Velik korak naprej smo napravili | na madžarskem ozemlju strahovlada tudi s tem, da bo kmalu izvršena upravna razdelitev države, kakor jo brez primere. Ker ne obvlada položaja z navadnim številom čet, je j Ministrska kriza, ki so jo izzvali predvideva ustava. Imeli bomo veliko Horthv ustanovil takozvane nasilne radikalci s svojimi pretiranimi stran- samouprave, ljudstvo bo dobilo velike oddelke, s katerimi vtepa Madžarom Jcarskimi zahtevami, je rešena tako, pravice v občinskih, okrajnih in oblast- svojo voljo. Ti oddelki so pravi strah i . ... , , nih (deželnih) zastopih, kjer se bodo za Jvso državo. Kjer se pojavijo, ni! ostane Pasiceva vlada na krmilu, reševala razna in zelo važna ,domača pmf fljjmj varen nihče. Kmeta ople- j ker to je edim način, ki omogoča gospodarska vprašania m ljudstvo _ bo, nijQ za pridelke, meščana zapro, j redno delo v narodni skupščini, lahko neposredno vplivalo na celo jav- k(jor jim ni po volji, ga izročajo v j Brez demokratov ni mogoča'nobeno upravo. Klerikalci so veliko vpili | roke mt;čilcev. Da se o tem uverijo | na ustavo, ker ona ni taka, kakršno; našj brald jahko potom resničnega 1 na vlada in zato je naravnost smešno ono veselje, ki so ga kazali kle- so si oni želeli da bi mogli še dalje j dogodka> prinašamo opis dogcdiv- j rikalci za časa' pogajanj med radi neomejeno vladati nad ljudstvom. Čas bo pokazal, kdo je bil pravi prijatelj ljudstva, ali demokrati, ki so se borili ščine. ki se je pripetila v madžarski: kaicj :;n demokrati. Kaj so pa ki deželi nekemu našemu državljanu. : kajcj pričakoval' od ministrske kri Naša država meji z Madžarsko na in mu tudi izvojevali njegove pravice,; severovzhodu. Tam je naša meja po ali klerikalci, ki so se borili m se bo-j stavljena tako nerodno, da segajo rijo Se danes (brez uspeha seveda) sa-; nekatera posestva naših ljudi V mamo za svoje strankarske koristi. ; džarsko ozemlje. Lastnik takega po- V kratki dobi treh let se je Jugo-1 sestva je bil tudi rtaš človek Andrej kleri- pričakova!' od ministrske krize? Da se bodo skregali demokrati i« radikalci in da pridejo potem oni s pomočjo radikalcev na vlado? Saj so klerikalci tudi v družbi z radikalci še vedno manjšina! Pašičeva vlada ostane na površju, popolnoma uredimo. Ali ako primerja-; ie treba, mo razmere pri nas z razmerami pri1 Mišljeno, storjeno, Fiderbind je naših sosedih, smo še vedno lahko za-j prekoračil mejo. A glej nesreče! Mož dovoljni in ponosni na našo državo, I je bil z nekim Madžarom v prepiru Mi smo pa vendar prišli na zeleno vejo, dosegli smo po treh letih samo-J ki koraka s krepkimi koraki naprej,; radi malenkostnih reči, in sovražni-stojnega državnega življenja ravnote- j v boljšo bodočnost, ki si jo bomo j ku Fiderbindovemu je prišlo na mi-m r našem državnem proračunu, naši ustvarili sami, navzlic vsem zunanjim; sel, da bi ovadil nesrečnika madžar-»kžavni prejemki so dosegli znesek | sovražnikom in domačim hujskačem.1 skim oblastem. Izmislil si je v ta na- -:----------------------------------men pretvezo, da je Fiderbind jugo- Špicarjeva igra «K luči» je bila j slovanski vohun, ter ga kot takega najprimernejša za ta sokolski pra- i ovadil pristojni oblasti, znik. Ideja igre je, pokazati naše Ko je Fiderbind ogledoval svoje osvobojenje v pravi luči. Igra je do- posestvo, so se kar iznenada pred segla krasen uspeh. V nedeljo so : njim pojavili madžarski žandarji. Ne prišli v Radovljico gostje od vseh | da bi ga vprašali, kaj dela in po kaj je ! prišel čez mejo, so ga zvezali z veri- V soboto in v nedeljo je bil praznik za Radovljico in njeno okolico. V sokolskem domu je bilo strani. Ob tej priliki se je vršil tudi sesta- j gami in ga odpeljali naravnost v k kulturnih društev. Sestanek je1 Budimpešto. Tam so ga zaprli v otvorjeno"novo"gledališče z izvirno j sprejel po razgovoru dva sklepa: 1.; ječo brž nato pa so ga pripeljali Špi carjevo igro «K luči». Zanimanje i Zveza kulturnih društev naj preskrbi: ven, kjer so ga slekli, zvezali z vrvjo za novo radovljiško gledališče je bilo j čim prej dobrih ljudskih iger za po-! in ga obesili za noge. Z glavo na-veiikansko. Zato se je v soboto zve-i krajinski oder; 2. zastopniki društev i vzdo visečega so Fiderbinda strasno čer in v nedeljo popoldne igralo | smatrajo narodno gledališče v Ljub- j mucih. Tolkli so ga s kola, pretepali pred nabito polno dvorano. Oba- ljani za središče, ld naj bo drama- s šibami m ga bih toliko časa, daje krat je pred predstavo brat Špicar j tičnim društvom po deželi z reper-; padel v nezavest. Potem so ga pustili v jedrnatih krepkih besedah pojas-! toarjem in garderobo po možnosti j šest dni stradati. Vse to so počenjali nil namen in pomen sokolskega odra.; na razpolago. zato, da bi od njega izsilili priznanje, Igralo se je izborno. V kratki dobi | Otvoritev sokolskega gledališča v j da je jugoslovanski vohun. Ko tega najboljše ljudske igre. Radovljica bo Neumornemu prosvetnemu delavcu ; sali z gorečo cigareto _ upravna razdelitev države, s katero se sedaj peča zakonodajni odbor narodne skupščine. Država se razdeli na 26 oblasti (dežel), ampak natančne meje posameznih oblasti še niso določene, one se lahko še spremenijo. Na slovenskem ozern-ilju bosta dve oblasti: ljubljanska in ' mariborska, vseka približno tako velika kot nekdanja Kranjska. V ljubljansko oblast bi prišel še del štajerskega. Upati je, da bo to delo kmalu končano, ker potem bomo imeli vsaj enotno urejeno javno upravo, ki bo popolnoma odgovarjala tudi potrebam ljudstva. Velike sile so določile končnove-Ijavno albanske meje in so nas tudi pri tej priliki oškodovale. Koristi od tega ne bo imel nihče, najmanj Albanija, ki ne samo da je zelo majhna dežela, temveč tudi narodno ni enotna. V srednji Albaniji1 se nahaja nekaka vlada (v Tirani), ki je pa vsa albanska plemena ne priznavajo, tako pleme Miri-ditov v severnem delu dežele, ki se nahaja v vojnem stanju s srednjo Albanijo. Nikdar ne bo reda in miru v tej divji deželi in mi bomo imeli še sitnosti z Albanci. Avstrijcem se je končno posrečilo dobiti v svoje roke zapadno Madžarsko, ali Burgenland, kakor oni imenujejo ta del Ogrske, ki je bil prisojen na mirovni konferenci Avstriji. Ampak v Šopronju in okolici se ima še izvršiti plebiscit, ki dela Avstrijcem velike skrbi. Tam imajo namreč Italijani svoje prste vmes in oni stojijo na strani Madžarov. Avstrijci pa dobro vedo, kaj se to pravi, ako se Lahi postavijo proti njim, ker oni delajo z vsemi silami za onega, ki jim je bolj po godu. To se je videlo na Koroškem, ko so stali Italijani na strani Avstrijcev in so jim pomagali kjerkoli so le mogli. Zato Avstrijce šopronjski plebiscit zelo skrbi in zelo mogoče je, da Šcpronj z okolico ostane — Madžarom. V Washingtonu še vedno zboruje konferenca za razorožitev, ki bo pa menda imela samo ta uspeh, da bo Amerika zmagala nad Japonsko. V glavnem se gre namreč za vprašanje daljnjega vzhoda, kjer si nasprotujejo ameriški in japonski interesi. Japonska se je začela pripravljati za obračun z Ameriko in je gradila vedno nove vojne ladje. Ameriko je to skrbelo in zdi se, da se ji je že posrečilo raztrgati angleško japonsko zvezo in najbrže se ne b učil. večina nasin Kierikaicev pa ne živi ta-ko, kajti ti ljudje oorekujejo po svo-jin listih m na razne druge načine poštene ljudi in jim Kradeju Časi, zavijajo, liujakajo in lažejo, da se Kar kaai. 10 ni Krščansko: «uouioijuu» zanteva za šole verno živeče vzgojitelje. Kaj so mogoče kapiani in župniji, ki imajo nc^akons^e otroke, vexno živeči vzgojueijir Kaj so 0111 dunovniKi, ki se pretepajo po Kien-namui suodin in nujs*.ajo, po Kristusovih naukin ziveci vzgujiteiji< Kaj je mogoče župniK Magajna v KaKitni, Ki je dolga leta počenjal strasne sodomske grene, res veren CiOveKe Kaj so drugi dunovniKi, Ki su počenjan ostudni sodomsKi gren, res pravi verniki.-' TaKin dunovni-kov, Ki so bili že tudi oosojeni, imamo precej pri nas, kar je znak, da jin je gotovo še več, pa se zanje ne zve, ker se dobro skrivajo. «Domo-ijub» navaja v zadnji številki besede papeža Pija X. časniKarjem: «Zastonj boste zidaii cerkve, prirejali misijo-ne, ustanavljali soie, vsa vaša dobra dela bodo razdejana, če ne boste obenem znali vinteti obrambnega in napadalnega orožja krščanskega tiska.* K temu pravimo mi: «Ako boste učili prave čiste Kristusove nauke brez politiziranja, ne oo vera propadala, ne Oo treoa misijonov, ne Marijinih družo itd., temveč Po zadostovala vsaKo nedeljo ie ena pridiga. Naš priprost človek izgubljava vero le radi tega, ko vidi, kohko zlobnosti je pri duhovščini. Novosti * Kralj Aleksander obišče Dalmacijo. Iz Jtseograda javljajo, da namerava Kralj AieKsander prinodnjo pomlad obiskati Dalmacijo. * Vesti o kraljevi poroki neresnične. Vesti, ki so jin prinesli neKa-teri listi o predatojeci Kraljevi poroKi, so neresnične. * Za komandanta mesta Maribor« je imenovan mesto generala Maistra general Zivojin babic. * Celjski pešpolk, ki je bil na madžarski meji, se je vran dne 24. novembra v Celje. * Potovanje v področju naše države. Za potovanje po naši državi sicer ni potreba nikaKega dokumenta policijske oblasti, vendar je vsaka potujoča oseba dolžna, da se na zahtevo policijskega organa izkaže z legitimacijo kakršnekoli vrste, ki pa mora biti taka, da se lahko verjame njeni pravilnosti. * Stari mariborski grad je kupil slovenski trgovec Berdajs za dva milijona kron od Nemca barona Twi-kel. Vlada v Beogradu je kupno pogodbo že potrdila. * Socialno-demokratski poslanec Etbin Kristan, ki se je nahajal začasno v Ameriki, se je vrnil v Ljubljano. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl lastnik hotela Lloyd Karel Tauzes. — V Spodnjem Rožniku je umrl gostilničar Josip Čad. * Ponarejeni italijanski bankovci. V Ljubljani je aretirala policija ne kega slabo oblečenega človeka, o katerem se je ugotovilo, da je spravil v promet več ponarejenih bankovcev po 1000 lir. * Zgodnjo zimo smo dobili letos. O preranem mrazu poročajo tudi iz drugih držav, tako iz Avstrije, Madžarske, Nemčije, Francije, Anglije itd. V Angliji je nedavno kazal toplomer že 18 stopinj pod ničlo. * Velikega divjega mačka je vjel na past cestar Kankelj v Bukovici nad Škofjo Loko. Maček je tehtal 25 kg. * Za Sokola v Križevcih pri Lju-' tomtru se je naoraio na gostiji Novakove Miciae v tJoieciu luz Kroni 2u vinarjev, posnemajte! * 'Ia uruzino narodnega mučenika Kramarja. Za ubogo družino narodnega mučenika Ivana Kiuuiarja »o poslali denarno podporo Sokolskemu društvu v Črnomlju sledeči gospodje: Lovro Peto-var v Ivanjkovcih 400 K, Alojzij Gregorčič na Kakovniku 48 K, Anton Zaje, v B iskrici 128 K, Ivan Juietič, nabral med železniškimi uslužbenci na Jesenicah loti K, Fijuic Pogačnik v Ljubljani 400 K, Peter liernik v Ljubljani 400 K, Oddelek finančne kontrole Jezersko 100 kron, dr. F. Kolterer v Slatini 40 K, Hu-gon Slapničar v Črnomlju 40 K, Leopold Zore v Kranjski gori 30 K, Urago Kune v Konjicah 100 K, Obvezniki 4. čete dop. baoua 4. pešpolka potom »Slov. Naroda* 240 K, Franja Jezeršek v Poljanah nabrala 00 K, Uvidu setma v Jaršah 1200 K, lan Vavpotič v Črnomlju 1200 K, Još-ko Kastelic v Črnomlju 120 K, Josip Jud-uič v Stranski vasi 20 K, Cilka Unšnik Ljubljani nabrala 50 K, Jernej pL A-ljančič v Mariboru 20 K., Veletrgovina it. Stermecki v Celju 200 K, Adolf bvo-boda v Murski Soboti nabral 272 K, A. Cvar v Ortneku nabral 120 K, Anton Muc > Mokronogu 40 K, neimenovan 80 K, vrdka Viktor Jeločnik v Ljubljani 100 izročilo vdovi 4752 K, ostanek in na novo došli zneski se jej naknadno izroče. (jinljiv je bil prizor, ko so nesrečno ženo pri sprejemu denarja oblile solze. Po solzah revice smo se prepričali, kako sladko je čustvo blažiti bol in bedo nesrečnih. Ivan Kromar je dal življenje za svoje narodno prepričanje ter zapustil 8 revnih otrok, itodoljubu Ne zapustite u-bogo družino narodnega mučenika Ivana Kromarja ter jej še nadalje blažimo bedo! Denarne prispevke je pošiljati so-^olskemu društvu v Črnomlju. Prevoz zemskih ostankov narodnega mučeunika se bode še tekom tega leta na slavnosten način izvršil. Priprave so v polnem teku. Podrobnosti se bodo pravočasno v čato-Jisih objavile. * Velike poneverbe. V Zagrebu je bil aretiran trgovec Maks Oomzy, v Ljubljani pa podravnateij Zadružne gospodarske banke Janko Komar, oivši bančni uradnik Malnič, blagajnik pri Ljudski hranilnici Križaj in trgovec Drašček radi milijonskih poneverb. Stvar je sledeča: Maks Gom zy je pri enem zadnjih obiskov Ljubljane navdušil trgovca Draščka in oivšega bančnega uradnika Malniča za kupčijo z napoleondori (zlat denar za 20 frankov) in jima obljubljal maslen zaslužek. Kupili bi namreč poceni napoleondore in jih potem iztihotapili in drago prodali. Denar za kupčijo sta preskrbela Janko Komar in Križaj brez dovoljenja denarnih zavodov, pri katerih sta bila nastavljena. Skupno gre za vsoto preko 4 in pol milijona kron, za katero naj bi Gomzy nakupil v Zagrebu napoleondore. Križ čez ves sijajni načrt, ki bi jim prinesel lep dobiček, pa je napravil neki Mijo Jovanovič, posredovalec Gomzyjev. On bi imel preskrbeti napoleondore iz Rumu-nije, kamor je baje tudi odpotoval, a sedaj ni od tam ne njega, ne zlatih napoleondorov. Komar in Križaj sta prišla v veliko zagato, ker nista mogla vzetega denarja vrniti. Sledila je vsled tega aretacija. — Zadružna gospodarska banka in Ljudska hranilnica sta klerikalna zavoda. Klerikalci, ki imajo vedno polna usta o bankokratstvu političnih nasprotni' kov, naj gledajo rajši sami nase. * Pred ljubljansko poroto je bil obsojen na 14 mesecev težke ječe radi posilstva Ivan Plahutnik iz Go-diča pri Kamniku. — Trgovski pomočnik Josip Tance iz Nabrežine je dobil radi ponareditve čeka dve leti težke ječe. — Slepec Janez Grunta od Sv. Križa pri Kamniku, obdol-žen požiga, je bil oproščen. — Star izvežban tat Jakob Vojska iz Ljubljane, ki jih je v svojem življenju mnogo obril za lepe novce, je dobi za svoj posel 6 let težke ječe. — Radi žepnih tatvin sta bila obsojena Leopold Urbane iz Tržiča na 4 iu Ladislav Kurka iz Zagreba pa na 5 mesecev težKe ječe, tretji v njuni družbi Jakob Kočevar iz Dobrunj pa je bil oproščen. — Ker se je dal podkupiti kot uradnik stanovanjskega u-rada, je dobil Karel Besov v Ljubljani 5 mesecev strogega zapora. — Kadi zlorabe uradne oblasti je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe btanko Hrovat, carinik v ZelezniKih. — Kazprava proti nekemu uradniku Južne železnice, ki je za časa Avstrije po krivem ovadil postajenačel-niKa v Zalogu g. Jakhla, je bila preložena. S tem je bilo porotno zasedanje končano. * Smrtna nesreča v tovarni. 19. m. m. se je v livarni v Štorah pri Celju zgodila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Delavec Aiojz Cebular e zašel po neprevidnosti med trans-nisijsko jermenje, katero ga je zgrabilo in popolnoma raztrgalo. Bil je na mestu mrtev. * Najdena utopljenka. Dne 29. m. m. so potegnili iz struge Ljubljanice pri Mostah utopljenko Pavlo Vid-marjevo iz Kamnika, ki je nedavno vsled nesrečne ljubezni izvršila samomor. * Argentinski agent v Mariboru. Pred neKaj dnevi se je pojavil v Mariboru neki 321etni Viljem Gobi, ki je pričel nabirati mlade ljudi ter jih nagovarjati za izselitev v Argenti-nijo o kateri jim je pripovedoval, kakor o deveti deželi. Posrečilo se mu je res pridobiti nekaj nerazsodnih mladeničev, s katerimi se je potem sestal v nekem Scherbaumovem hlevu ter izvabil iz njih pod pretvezo, da rabi denar za nabavo potnih listov, po 100 do 200 dinarjev. O tem je bila obveščena sedaj policija, ki je odredila, da se mož aretira kot slepar. Gobi pa je to menda slutil ter še pravočasno izginil. Baje je opeharil Gobi več lahkovernežev tudi v Zemunu in Celju. * Vihar na Krku. Cel pretekli te-len je ob Jadranu razsajala silna burja, ki je zlasti na otoku Krku povzroča veliko škodo. Ves promet na mor-u je bil osem dni popolnoma ustav-jen. Burja je uničila masline, ki še niso bile obrane. V Rabu je vihar mnogim poslopjem odnesel streho. Na poslopju «Grand hotel* je vihar napravil nad pol milijona dinarjev škode. Sko-la, povzročena na municipalnem poslopju, znaša poldrugi milijon dinarjev. * Aretacija dveh italijanskih tihotapcev. V Koprivnici sta bila te dni aretirana dva italijanska trgovca v trenotku, ko sta hotela prestopiti mejo na Madžarsko. Na golem telesu so našli pri njih 249.500 dinarjev in 71.000 italijanskih lir. * Čuden parček sta vsekakor 281etni Ivan Rozman iz Zdob pri Brežicah in 221etna Angela Zupan iz Boh. Bele, ki (ta bila aretirana v Mariboru r nekem hotelu, kjer sta »e vpisala kot zakonska dvojica. Policija je našla namreč pri prt-iskavi tudi neko pismo, iz katerega izhaja, da sta pisala veletrgovcu Hafnerju v Zagrebu pismo, v katerem sta zahtevala 900.000 kron, sicer mu grozi smrt. Podpisala sta se v imenu društva «Ha-rambaša*. Oba sta že pod ključem in je bila o dogodku obveščena tudi zagrebška policija. * Konji to te tplašlli. Miha Golob, hlapec v pivovarni »Union* je napregal na dvorišču konja, ki sta se brez vsakega povoda jela plašiti. Pri tem ga je en konj udaril s kopitom na levo nogo. Pri padcu pa se je še poškodoval n& bradi in ustnicah. * Nesreča pri odkladanjn premoga. Franc Istvan, rudniški paznik v Trbovljah, je hotel odklopiti industrijske vozičke, v katerih se je nahajal premog. Vsled zmrzline vozičkov ni mogel takoj odpeti in je poskušal še enkrat, da bi prevrnil voz. V tem pa so vozovi padli čez nasip in potegnili Istvana za seboj. Pri padcu ti j« zlomil levo nogo in d«»- roko. TTTIIITIVTTTII TT~T T T 111 t I ITTTTTTTTTTTTrTTTTI II'IIIIiri SVETOVNA VOJNA ;ixxxxxxxxiixxxxik:xixi:ixxxxix:£] «Vidi se, da stari Kranjcih vedno še žive pri nas, to so naši dobri znanci, kot so bili prejšnji čas. Saj smo rekli, da v Ljubljani nam se treba bati ni, zdaj so tiho «hejslovani» vse za Avstrijo gori. Ko bo vojska dokončana, takrat vse drugače bo, nemško mesto bo Ljubljana in dežela cela z njo. Pili vino so šampanjsko peli so «die Wacht am Rhein», živi Bog deželo Kranjsko, «Dieses schone deutsche Krain». Zraven slavnostno poslali so na Dunaj telegram, za nasvet pa so pridali najnovejši svoj program: da v Ljubljani se vršila je manifestacija, vendar ni se spremenila prejšnja situacija. i 1 ■ , ' l Ker različni srbofili se nahajajo povsod, in ker nihče še po sili ni bil dober patrijot, naj ljudi te aretira po deželi se takoj, in takoj justificira, da pred njimi bo pokoj. A med tem po vsej deželi šel poziv je naokrog, moški so debelo kleli, ženske so spustile jok. Vsepovsod se plakatira črnovojniški razglas: množica se skupaj zbira: «Bog se zdaj usmili nas». Da bo stvar še bolj očita, da za vero gre in dom, vsak sam lahko si prečita «Pismo mojim narodom». Tu sam cesar oznanuje, da si le miru želi, da se le zato vojskuje, da državi mir dobi. Kdor plakatom ne verjame, vzame v roke časopis: tam napise vidi same: « vojna ali kompromis*. « Vojna, vojna!» Ker pogojev Srbija ne pripozna, treba bo krvavih bojev, cesar naš se ne poda. Zdaj ni čas za kompromise, mi ne moremo nazaj, Srbija naj spokori se: to je danes položaj. «Vsi vojaki, rezervisti, naj odidejo takoj» — tako pišejo vsi listi — «Vsi za dom v krvavi boj!» Mož od žene se poslavlja in od žene in otrok, še iz dalje jih pozdravlja, sliši vzdih se, stok in jok. Fant dekletu sega v roko: «Bog obvaruj te, dekle, mislila sva na poroko, zdaj pa, kdaj, kako, Bog ve.. > Staro mater sin objema: «Zbogom, mati, za en čas, težko, težko bo obema, kdo naj poskrbi za vas». «Bog s teboj, moj sinko zlati, vrni se mi živ in zdrav, čakala bo nate mati, stori, kar bo zate prav...» In skoz vas v veselem zboru fantje že odhajajo, gredo proti kolodvoru z vinom se napajajo. Kajti treba je poguma za težavno dolgo pot, malo vina, malo ruma, to najboljše je povsod. Kdo ve, če še kdaj vrnili bodo se v domačo vas... Toda kaj bi govorili, ker ukaz — to je ukaz. Iz daljave trudno vriska črnotemni dolgi vlak, vsak v objemu drage stiska, petje se razlega v mrak. Vlak počasi se pomika fante nosi s seboj v svet, žalost v srcih je velika, kdaj se vrnejo nam spet. Mati solze si obriše, žena vrne se domov, vse je prazno okrog hiše, zapuščen domači krov. Stari oče koso sname in premišlja sam tako: «Težko delo — to ni zame, kdo pri hiši delal bo. Vojne, vojne in orožja, to gospoda si želi, vendar kot je volja božja vse tako naj se zgodi — Bog pravičen je v nebesih on za vse nas poskrbi, kdor v krvavih hodi plesih, temu rado spodleti...» A v Ljubljani slavnoznani, se začenjal nov je ples, bili so na seji zbrani vsi poslanci SLS. In med nje je stopil v sredo doktor šušteršič glavar, on povzel je koj besedo in razložil je vso stvar: «Zdaj je čas za maščevanje, zdaj prišel za nas je čas, to vzemite vsi na znanje, vojna bo rešila nas. In zato naj brez obzira špijonira vsak povsod, vsakega naj denuncira, ker zdaj pride preki sod. Bilo je že prej v navadi, da smo denuncirali — vendar zdaj bi tudi radi malo avanzirali. Liberalce, srbofile bomo spravili s sveta, pomnožili naše sile, predno vojna se konča. In zato na vse odbore, naj izda se tak razglas: denunciraj vsak, kdor more, ali informiraj nas. A v Ljubljani tu pisarno bom na razpolago dal, da postopa se bolj stvarno — in nabira materijal.» Zvesto dvignili so roke vsi poslanci SLS. (ker, kar te se tiče stroke, je enoten štab bil ves.) Drugi dan na vse župnije in organizacije, na vse slavne kaplanije in na kongregacije je šla ta vprašalna pola: «Ali vam je kdo poznan, brez razlik stanu in spola, da tam čita «Narod» — «Dan»? Ali kdo je v vaši fari, ki je skriven srbofil, ali če pri kaki stvari kje kako je zraven bil? « Vse takoj nam naznanite na pisarno SLS. če mogoče, pridenite še dokaze za proces.. Zraven vsakega pazite če se zdi vam kaj sumljiv, in o tem nam sporočite, tudi če dozdaj ni kriv. Ker mi bomo naznanili na vojaško vse oblast — tam jih bodo obsodili — to dolžnost je nam in — čast.» Na povelje to izdano šli na delo so takoj «izdajalcev» so v Ljubljano pripeljali velik roj. Ker ni bilo več prostora na sodišču spred in zad, prepeljali iz zapora so jih na ljubljanski grad. Tam odprli so vse ječe, pod zemljo in nad zemljo, pravijo, da take gneče, v njih še nikdar ni bilo. Iz Dalmacije in Boke, iz Goriške in drugod, moške, ženske in otroke, ves jugoslovanski rod, spravili so tu na varno na ljubljanski stari grad, ker na jugu je soparno, tu pa senca je in hlad. — Za prirastek poskrbela je pisarna SLS., če je koga smrt odvzela, je prišel kdo drugi vmes. In med tem kot v hudourji v Mariboru in drugod so na delo šli nemčurji in ves slavni nemški rod. «Abzug, windische Verrather* šli so v Ruše, Celje, Ptuj, «naj je Pavel ali Peter, pljuvaj, suvaj, bij in psuj!» In orožniki vodili izdajalce so na vlak, Nemci so s pestmi jih bili, pljuvati jih smel je vsak. Ker kultura in omika po teh krajih je doma, to zasluga je velika pangermanskega duha. šušteršič je bil navdušen, — bil to krasen je uspeh — kot politik bolj izkušen hodil je po uradih vseh in natančno informiral se o stanju je povsod — na bojišču pa umiral beden je slovenski rod. | Nemški Viljem se v Berlinu I razveselil je zelo: pri večerji in pri vinu ! sam govoril je tako: j «Zdaj prišla je moja ura, zdaj spoznal bo Nemce svet, naša blažena kultura bo napravila nov red> Vzel si v roke je kukalo in pregledal zemljevid, vse mu je tako kazalo, da ugoden bo izid. Toda nekdo v sobo stopi — bil je kancler Hohlweg sam — in s petami skupaj lopi, v rokah nosi telegram! «Veličanstvo, iz Rusije nam prišla je nova vest —» jeza Viljema oblije, trdo stiska svojo pest. «Tu car ruski vam naznanja, da on nikdar ne pusti, da vsled takega ravnanja se svetoven mir kali. Da velika je sramota, kar počenja Avstrija, on bo našel svoja pota, da se reši Srbija, ker, da Srbija propade ne dovoli on nikdar — ker tu ruske so armade — on je vseh Slovanov car> Kdor pozna navado dvorno, ta vsak dobro ve in zna, da se javi vse pokorno, kar kdo javiti ima. Kancler je pokorno javil, kar je rekel telegram, Viljem je nato pristavil «dobro carja jaz poznam.» Hitro se je k mizi vsedel in napisal: «Ljubi brat, vedno sam si dobro vedel, da te imam od srca rad. Nemčija na tem ni kriva, da v nevarnosti je mir, midva brata ostaniva, da se omeji prepir. Naj med saboj poravnajo ta avstrijsko-srbski spor, Srbija zasluži grajo, za sarajevski umor. To naj urede med sabo, saj bo le za kratek čas, da za Srbe ne bo slabo, to ti garantiram jaz. Mislim, da na svoji strani ne boš delal nam ovir, ker se le tako ohrani lahko še svetovni mir ...» Ko je Viljem to napisal, pismo je oddal takoj, pot si s čela je obrisal in ukaz izdal je svoj: «Vse naj se mobilizira, Hindenburg je general, vse na Rusko naj maršira, predno car bo vojsko zbral. Ena vojska na Varšavo gre in dalje v Petrograd, druga naj drži se v pravo in napade Ruse v zad. Tretja naj gre v Ukrajino in od tam v Sibirijo, tam pod našo disciplino Rusi se pomirijo...» Istočasno iz urada vest je šla šifrirana, da vsa ruska je armada že mobilizirana. Obrtniško zborovanje v Celju, ki se i« Vršilo dne 27. novembra je bilo zelo dobro obiskano. Zastopani so bili tudi obrtniki iz Maribora, Ormoža in Vranskega. Finančni tajnik g. Mozetič iz Ljubljano je poročal o davčnih predpisih, zla-3ti o finančnem zakonu za leto 1921, ki razširja davčno jamstvo delodajalcev tudi na slučaje, ako gre za nestalne plače, torej ::a nameščence z dnevnimi, tedenskimi, polmesečnimi in štiritedenskimi plačami. Obrtni nadzornik g. Založnik je predaval o zgodovini bolniških blagajn v splošnem in o njihovem razvoju v zad njih treh letih v Slovenija s posebnim ozirom na obrtniški stan. Razložil je tudi dobro stran novega bolniškega zavaro ranja, ki je združeno z nezgodnim zavarovanjem. G. Rebek je poročal o za ktevi glede svobode. dela. Razvila se ;e dolga zanimiva debata, nakar so bile sprejete resolucije: 1.) Zahteva po ukiaje nju finančnega zakona glede razširjenja davčnega jamstva delodajalcev. 2.) Za-ivala ministrstvu' za socialno politiko za dosedanje ukrepe glede ljubljanske okrajne bolniške blagajne in mariborskega bolniško-zavarovalnega okoliša. Uvoz cigaretnega papirja za- pri Kolirju tri in pri Ilgu pet in pol hranjen. Uprava državnih monopolov je brezpogojno prepovedala vsakemu privatniku uvoz cigaretnega papirja in cevk. = Izvoz češkoslovaškega sladkorja v države, ki imajo slabo valuto, je prepovedan. V našo državo se češkoslovaški sladkor še sme uvažati. = Nemške dobave za Jugoslavijo. Listi poročajo, da je naročenih v Nemčiji večje število lokomotiv in vagonov za našo državo. Naročenih je tudi večje število poljedelskih strojev. — Nov nemški davek. Davčni odbor nemškega parlamenta je začel razpravljati o novih davčnih predlogih, po katerih bi skupni davki milijona kron. In kako je nastal požar? Po neprevidnosti ne. Saj ni začelo goreti v dimniku ali kuhinji, ampak za skednjem v škopnici. Očividno je: moral sovražen človek tam podtak- j niti ogenj. Čemu bi bili kratko pred j požarom psi na vasi tako lajali, če ne zato, ker so slutili, sumljivega človeka? In zakaj je začelo goreti ob istem času, ob po! 11. uri zvečer, kakor zadnjič pri Kosu? In zakaj zopet v hiši, ki je glasovala za Jugoslavijo in v temni mirni noči? Pa slučaj je drugače obrnil, prvikrat je pogorel tudi skedenj pri žužovcu, ki je «stramm deutsch», akoravno ne zna mnogo nemški, in drugikrat tudi pri Ilgu, kjer so še 9. in 10. m. m. z z Solnce za zdravljenje ran. Dr. Rollier piše v svoji knjigi, da se rane najprej zacelijo, če jih držimo na solncu. n*?tr- stvo se naproša, da vztraja na dosedanji poti in prepreči izkoriščanje te v •"•><» institucije v strankarske namene. 3.' Obrtništvo izjavlja, da ne soglaša s t»m, da se delavstvu, ki bi hotelo delati več ka k«r 8 ur. to zabranjuje, in zahteva svo bodo dela, kakor tudi odpravo osejnur-ni k a za malo, srednjo in režijsko obrt. = Vrednost denarja. Dne 30. novembra se je dobilo: za 278 do 285 kron 1 dolar, za 11 kron 40 vinarjev 1 laška lira, za okoli 4 vinarje 1 av-trijska krona, za okoli 37 vinarjev 1 madžarska krona, za 1 krono 10 vinarjev do 1 krone 15 vinarjev 1 nemška marka. == Vrednost našega denarja zopet narašča. Nekaj dni je izgledalo, da bo naša valuta ponovno padala. Zadnje dni pa se je zopet popravila. Vladini ukrepi za zboljšanje denarne vrednosti imajo vendarle uspeh. = Cene štajerskim vinom. Kakor nam poročajo, se prodaja haloško vino po 18—23 K, a ljutomersko po 20—25 K za 1 liter. Nadaljnje naraščanje vinskih cen se ne obeta, ker imamo letos mnogo vina in ga moremo zelo malo izvoziti. V nekaterih drugih državah so cene vinu padle. Zlasti so padle cene erdeljskim vinom. = žitne cene v Novem Sadu: pšenica 1325 do 1350 K, rž 1050 K, ječmen 950 do 980 K, stara koruza 1030 do 1050 K, nova koruza 930 do 940 K za 100 kg. Moka št. 0 se je prodajala po 18.50 do 19 K za kilogram. = Cene žitu na Madžarskem so začele padati, tako da so sedaj že mnogo nižje nego pri nas. = Na mariborski svinski sejem dne 25. novembra so pripeljali 118 svinj, 1 kozo in 2 ovci. Cene so bile: štiri tedne stari prasci po 90 do 120 kron, 5 do 6 tednov stari po 240 do 260 kron, 6 do 8 tednov stari po 350 do 480 kron, 4 do 6 mescev stari po 640 do 760 kron, 8 do 10 mescev stari 1300 do 1600 kron, 1 leto stari po 2800 do 3000 kron, 1 in pol leta stari po 3000 do 3600 kron, plemenske svinje za 1 kg žive teže po 26 do 28 kron, polpitane za lkg mrtve teže 34 do 36 kron; ovce po 450 do 500 kron, koze po 300 kron. = Za obrtno razstavo v Celju. Slovensko obrtno društvo v Celju je na svoji zadnji seji razpravljalo o vprašanju obrtne razstave v Celju, ki se naj bi vršila drugo leto. = Naš izvoz v prvih devetih mesecih 1921. je znašal vrenost 1 milijarde 668 milijonov 780 tisoč 729 dinarjev v srebru. = Tvornica platna v Varaždinu. V Varaždinu namerava več podjetnikov osnovati tvornico platna. Pre-divo bi se dobivalo iz okolice. znašali v Nemčiji letno 95 milijard I godbo in plesom slovesno obhajali obletnico za Slovence nesrečnega i plebiscita. Jasno je, da sta se oba ta požiga mark. = Veliki petrolejski vrelec v Češkoslovaški. Iz Prage javljajo: V slovaškem petrolejskem področju pri Egbellu je izvrtana luknja izbrizgala tolike množine petroleja, da je bila v kratkem času poplavljena cela okolica. Petrolej je brizgnil 80 metrov visoko. Erupcijo so spremljale česte eksplozije plinov. Zdi se, da je vrtanje pogodilo glavno vrelo petroleja. Okoli novega vrela so se izkopali jarki in nasuli nasipi, ki služijo kot začasna shramba, ki je sedaj podobna jezeru. Pravico za izkoriščanje | tega vrela ima češkoslovaška država i sama. izvršila le iz sovraštva do Slovencev. Vsled teh nevarnosti so tukajšnji Slovenci vsi zbegani, nobene noči ne morejo mirno spati. Tolažbe in zaščite zakona pri nas na Koroškem sploh ni. Vsakdo brez kazni dela kar hoče. Te razmere kažejo, da bo kmalu konec Avstrije in takrat pričakujemo, da nas osvobodi težko pričakovana Jugoslavija. Po svetu s Tudi nemške kadilce čaka huda. Že zadnjič smo poročali, kake cene ima tobak v Avstriji. Sedaj pa javljajo, da bodo tvornice tobaka v Nemčiji vsled vedno manjše vrednosti nemškega denarja zvišale cene tobaku, cigaretam in cigaram za 150 odstotkov. s Cita bi rada š!a nazaj v Švico. Bivša cesarica Cita je izrazila željo, da bi bila rada navzočna pri operaciji enega svojih otrok, ki bo operiran na slepiču. Otroci Karla in Cite se nahajajo, kakor znano, še v Švici. Prosila je potom portugalske vlade zavezniške sile za dovolitev odpoto-vanja z Madeire. navija po dveh do treh tednih. < s Epidemična pasja steklina. Iz vr , .. •___ < „ „ - Varšave poročajo, da se je v okra- = Kako se gnoji vmogiad z umei- , naliriie nasia deklina mm gnojilom. Ako ne moreš po- J^ vznodne uaiici e pasja steklina oo, ... i , epidemicno razširila. Oblasti so gnojiti vinograda vsako tretje leto z < potrebne mere da to hlevskim gnojem, je potrebno, da ga poa, ie v?.e Potreone aa to pognoiš vsako diugo leto z umet- flfnf «rnPre> zatreJ°- Po neka-mm gnojilom. Na en oral se uporab- j ^it^t^ ^^ VS1 P§1 Ija 180 kg superfosfata, 100 kg 40od-lmacke Puncah. stotne kalijeve soli in 80 kg čilskega J solitra. Z umetnim gnojilom se gnoji; vinograd jeseni ali spomladi. Umet-; | = Krvava uš se uničuje na sledeče | razne načine: Z brizganjem z enoodstotno raztopino lizola. — Z i drgnjenjem s krpo, namočeno v la-I neno olje. — Z mazanjem sadnih dreves z gašenim apnom. — Zelo dobro sredstvo proti krvavi uši je mazanje s karbolinejem pozimi do pomladi, a poleti s tobakovim izvlečkom. — Z uspehom se uporablja tudi tekoča zmes dveh litrov petroleja in enega kilograma svinjske masti. S tem se mažejo ranjena mesta na drevesu in se to mazanje po- m ni gnoj se potrosi po vinogradu ne-: posredno pred kopanjem. Z apne-nim dušikom ali s kalijevo soljo se gnoji pred jesenskim kopanjem, a s superiosfatom pred pomladnim kopanjem. Namesto superfosfata se Milan Skrbinšek: Diletantski oder. izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Knjiga je dober nasvetovalec za podeželskega režiserja, kako naj se igre uprizarjajo. Knjiga stane 8 dinarjev in se uporablja lahko Thomasovo moko. j naroča na gornji naslov. v J i Em. Navinsek: Lepa maska. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Kot gornja i NEMŠKUTARJI POŽIGAJO NA. | ZASEDENEM KOROŠKEM SLOVENSKE DOMOVE. Iz Kazar pri Sinčji vasi poročajo: Ni še dolgo temu, ko je zgorelo pri posestniku Kosu, pa so že zopet tri hiše postale žrtev požara. V noči od 21. na 22. oktobra, ko je cela vas že spala, je nenadoma izbruhnil ogenj v škopnici za skednjem pri rodoljubni hiši, v kateri gospodarita dve zna-čajni sestri, Marija in Frančiška David, p. d. pri Rogaču. Kakor bi trenil, je bilo vse v ognju, ki je uničil vsa poslopja, pridelke, orodje itd. Od Rogača je planil ogenj na levo in desno in upepelil pri p. d. Ilgu in Kolirju (Luka Kumer in Klara Fa-lej) vse, kar ni zidano ali železno. Posestniki so mogli rešiti le najpotrebnejšo obleko, svinje in živino. Škoda znaša enajst milijonov avstrijskih kron, pri Rogaču dva in pol, knjiga, tako je ludi ta čestokrat potrebna uprizoriteljem iger — dile-tantom. V knjigi se opisuje, kako se mora maskirati v žalostnih, veselih itd. vlogah. Knjiga stane 3 dinarje in se naroča na gornji naslov. z Proti preMajenja, kašlju, mrzlici itd. je baje čaj iz pšeaičnih otrobov jako dobro in ceno zdravilo. Pripravi se pa tako-le: vzemi poldrugi liter vode in daj notri eno pest pše-ničnih otrobov in pusti kuhati pol ure. Potem pa precedi tekočino na p'atnu in jo daj piti bolniku. Primešaš lahko tudi nekaj sladkorja. z Če ti teče kri iz nosa, giblji naglo in močno s čeljusti, kakor pri jedi, kar krvofck takoj ustavi. Otrokom je dc-bro dati kaj v usta, na primer kak zvaljek papirja, da. ga žvečejo. Hazno X Koliko Judov je na svetu? Po najnovejši statistiki je na svetu 15 ia pol milijona Judov. Polovica teh milijonov živi v Rusiji, okoli 3,300.000 na Poljskem in v Ukrajini, nad 3 milijone v Zedinjenih državah, nad pol milijona v Romuniji, ravno toliko na Madžarskem, skoraj pol milijona y Nemčiji, 300.000 v Angliji, ravno toliko v Avstriji, po 100.000 v Kanadi, Argentiniji in na Turškem. Najmanj jih je v — Palestini, kjer jih je samo 95.000! X Zanimiva povojna bolezen. Te dni so prinesli angleški listi sledeči oglas: Sorodniki kapetana Viktorja Priglea razpisujejo nagrado 25 funtov šterlingov onemu, ki bi našel kapetana. Kapetan je bil za časa vojne ranjen v glavo. Rano je popolnoma prebolel in šele v zadnjem času ni nekaj v redu pri njem, in sicer zgubi včasih za več dni vsak spomin. V takem času pozabi, kje je doma, kako se piše, kaj je, z eno besedo vse, kar ga veže na preteklost. Zanimivo je pri tem, da ima drugače vse druge duševne sposobnosti. Kapetan je pred kratkim izginil in njegovi sorodniki mislijo, da ga je zopet popadla njegova bolezen in da je pozabil, kje je doma. X Ogromni kit v Labi. Pred nekaj dnevi so zapazili ribiči v reki Labi neko veliko žival, podobno ribi. Zdelo se jim je takoj, da mora biti to najbrže kit, katerega je tjakaj prignal orkan, ki je prejšnje dni razsaja! na morju. Spravili so se na lov za velikanom ter ga končno nagnali na plitvino, kjer so ga ustrelili. Kit je bil dolg 6 m, širok okrog trebuha 3 in pol metra, ter je tehtal 40 q. Nek | hamburški podjetnik, ki hoče kita : razstaviti, je ponujal ribičem zanj 1322.000 mark. X Kaj ljudje jedo? Pri nas se nekateri čudijo, če kdo rad je žabe, rake ali ostrige. Stari Rimljani in Grki so jedli razne bele črve, katere so gojili v moki. V nekaterih krajih, kjer je mnogo miši, jedo te živali kot posebnost. V času Karla V. se je uživalo jako mnogo konjskega mesa, mačke so pripravljali s poprom in od kuščarjev se je kuhala juha. V srednji Afriki in Ameriki še danes jedo mravlje, pečene na razne 'načine, v Palestini pa kobilice z oljem ali da-telji in "kisom. X Križanec purana in kokoši. Na Angleškem se je posrečilo vzgojiti križanca med kokošjo in puranom. Ta nova vrsta perotnine je silno jez-ljiva. Sodi se,- da bo nova pasma proti vsem pravilom narave zmožna, ploditi se. Piščanci so jako podobni svojemu očetu puranu glede svoje velikosti in postave, po barvi pa svoji materi. x Zbesnel avtomobil. Nedavno se je dogodil v Beogradu slučaj, ki je zelo podoben kinematografičnim slikam. Iz ulice Kneza Mihajla proti «Slaviji» je vozil neki avtomobil v divjem diru, ne da bi daial znamenja. Pred hotelom «Moskva» je avtomobil povozil hotelskega vratarja Zivojina Jovanoviča ter mu zdrobit levo nogo. Namesto, da bi bil šofer avto ustavil, je pričel voziti še hitrejše, misleč, da se mu bo tako posrečilo ubežati. Prisotni so videli njegovo številko ter stvar prijavili policiji, ki se je takoj podala na lov za avtomobilom. Na nadaljnji dirki je avtomobil zadel v neko kočijo, katero je prevrnil. V kočiji se je nahajal nek gospod z zelo elegantno žensko. Gospod si je pri padcu iz mil nogo. Med tem je prišel stražnik ter zahteval od šoferja, da ustavi avto, za kar se pa ta ni brigal ter pričel drveti zopet dalje, za njim pa stražniki in vse polno ljudi. Komaj nekje zunaj mesta jim je končno uspelo ustaviti avtomobil in aretirati šoferja, pri čemer se je ugotovilo, 4a je avtomobil last prometnega ministrstva. morajo"verniki križati le z levo roko! združili in sklenili, da se pred na- vi in hčere pred njo lepo zrašeni ka- X Smrt pod giljotino. Po dolgih meravanim vlomom skupno zavaru- kor sveče. Seveda kdor pride pohab- petdesetih letih se je pretekli teden jejo. Podvzeli so posebne mere in v Strassburgu v navzočnosti ogrom- korake, katere pa drze tajno, da ne ne množice občinstva izvršila javna bi zvedeli za nje tudi vlomilci, ki bi smrtna kazen pod giljotino. Zgubila se potem seveda varovali. Trdi se, sta svoji glavi dva ubijalca, neki da se nahajajo med vlomilci tudi Luntz in Fritz, ki sta pred nekaj me- ljudje, ki pripadajo najboljšim kro- seci vlomila v poštni urad v Strass- gom in ki so celo v dvorni službi. burgu in začela razbijati blagajno. Zavarovalne družbe so organizirale X Vladar, ki ne mara vladati. Ka- pri tem delu ju je zasačil neki sluga, detektivsko službo, katera ima de- kor poročajo angleški listi, podpisujejo sedaj vsi odrasli prebivalci juž-Hoindijske državice Pudukota neko spomenico, naslovljeno na svojega vladarja, v kateri ga prosijo, da se vrne z ženo in sinom nazaj v domovino. Vladar omenjene državice se je namreč leta 1915. oženil z izredno lepo Avstralko Miss Molly Frink. Mladi par je prišel v svojo prestolico ob navdušenem pozdravljanju zve- ki sta ga pa lopova na mestu zaklala stop v najvišjih krogih, da nevarne in potem hladnokrvno nadaljevala člane izslede. Zanimivo je to, da so svoj posel. Toda blagajna je bila spo- nekateri člani te družbe znani, toda jena z električnim zvoncem in tako ničesar se jim ne^ more je bila avtomatično obveščena poli- Radovedni smo, ce bodo vlomilci cija, ki je lopova zalotila na mestu, kljub vsem varnostnim odredbam Prišlo je do ljute borbe in lopova imeli uspeh, ko obiščejo londonske sta ranila pet stražnikov, potem šele draguljarje. sta podlegla premoči. Luntz, ki je bil j x Kakšna so dekleta v boljševiški jake postave, je zatrjeval, da se ne Rusiji. V nekem londonskem listu pusti ubiti, pa magari če ga tira v pripoveduje neki Anglež, ki se je stih podanikov. Vladar in njegova j smrt 20 orožnikov. Vendar se je pa pred kratkim vrnil iz Moskve, zelo žena pa sta ostala v prestolici le par j premislil in šel svojo smrtno pot zanimive stvari o sedanjih ruskih dni, nakar sta se napotila v Evropo,; čisto hladnokrven, pušeč cigareto. S j ženskah. Najmanj tri četrtine ruske- da preživita tam svoje medene tedne, j cigareto v ustih je dal svojo glavo ga ženstva živi v mnogoštevilnih Od takrat narod državice Pudukota pod nož. Fritz pa je drhtel po ce- sovjetskih uradih, kjer dela bivša ni videl več svojega vladarja. On živi; lem telesu in do zadnjega trenutka dvorna dama skupno z navadnim de- ves ta čas v Londonu ali pa v svoji vili na francoski Rivijeri, ne zahaja v nobeno družbo ter živi samo za ljubezen svoje lepe žene. Medeni mesci so se raztegnili že v šesto leto. Podaniki, ki so si zopet zaželeli videti svojega vladarja, so se tega čakanja naveličali ter zbirajo denar za odposlanstvo, ki odide z omenjeno spomenico v London, ter zaprosi priljubljenega in že dolgo pričakovanega vladarja, da se zopet vrne. X Milijonski bankovci. Kakor poročajo nemški listi, bo izdala ruska sovjetska vlada nove bankovce kar po 1, 5 in 10 milijonov rabljev. Vrednost rabljev je tako majhna, da tisoč rubljev sploh že ne pomeni nič. Saj stane hlebec kruha v Rusiji 8000 rabljev. X Zavozlano sorodstvo. George zatrjeval svojo nedolžnost. j kletom, izobražena priletna dama pa X Grozen slučaj. V Krakovu se je jizoolnjuje radevoljno ukaze mlade pred kratkim dogodila grozna nesreča. Neka kmetica iz okolice se jc napotila v mesto, da ponese svojemu sinu-študentu medicine hrano in perilo. V gneči na trgu pred kolodvorom pa je ženico povozil avtomobil tako, da je ostala na mestu mrtva. Imena povožene niso mogli ugotoviti ter je bilo tako njeno truplo odvedeno na kliniko, da se secira. Že zgodaj zjutraj je prišel na kliniko sin kmetice, da poseti svoje tovariše. Radovedno je stopil k mizi, na kateri je ležalo truplo, katerega so študentje ravnokar pričeli rezati. Kakor hitro je zagledal nabrekel obraz mrtve žene, je pahnil v stran kakor besen svoje tovariše, se vrgel nad ljen na svet, temu se da navadno ie majo pomagati. Cepljenje vrtnic po zimi. Že začetkom decembra se lahko cepijo vrtnice, ki imajo debre korenine in ki so se hranile v loncih že leto dni. Za cepljenje se rabi čisti če-belni vosek. V prvih štirih tednih imej tako cepljeno rastlino v temi in v kraju, kjer je 2 do 3 Reaumur-jevih stopinj toplote, potem jih pa prenesi na svetlo in na gorkeje. V takem času in tako cepljene rože rastejo sicer bolj počasi, toda krepkeje in bolj gotovo nego one, ki se cepijo v gorkem letnem časa. Da kokoši ne jedo jajc, se prepreči na ta način, da se poskrbi, da nesejo kokoši jajca na temnejšem prostoru. Temen prostor zapusti kokoš takoj, ko znese jajce. Da se mleko ne skisa, ga je treba večkrat zavreti. Tudi žabranimo skisanje s tem, da priložimo vsakemu litra mleka noževo konico sode. Če je mleko že skisano, doda se nekaj več sode ter se dobro zmeša. Šipe se čiste- umijejo z močmia jesihom ali pa z razredčeno solno kislino. Treba jih je potem le ie splakniti s čisto vodo. i mrtvo truplo, ga pričel poljubljati in Bidder" v" ^ewy orku "se' * je' ločif *od govoriti nerazumljive besede ter se J J obnašal kakor blazen. Z veliko teža- vo je uspelo končno študentom, da HraprBiassgaasaassaa svoje žene ter poročil njeno mater. Postal je torej tast svoje dosedanje žene in stari oče svojega otroka, katerega je imel s prvo ženo. Še bolj zamotano pa je bilo sorodstvo Katarine Malfatti v Muru na Korsiki, katera je poročila svojega starega ..... ,. , v. strica, kojega prva žena je bila se- poljska policija je aretirala vse datira Katarinine stare matere. Vsled ne dveh obitelji, v celem 40 oseb. Malfatti komunistinje iz najnižjega delavstva. Vse pomagajo z združenimi močmi, da se povečujejo zmešnjave v bolj- ševiških uradih. Vkljub veliki razliki stanu pa so vse ljubke. Moskovske ženske so med najlepšimi na svetu.; Naravna lepota slavi zmagoslavjej tudi brez umetnosti v oblekah, saj > nimajo v Rusiji že tri leta nobenega j blaga in modnih časopisov. Vkljub ! temu je ohranilo sovjetsko dekle ele, | fože< obraza' TOfc>kakor tudi w rt* ' . , v___■ , . - „„__„,, • las se moro doseči samo a razumno noge ganco v oblačenju Obleke si naprav- : Tiso4era izuauja g0 d la iz Ijajo iz starih zastorov itd, tpoa na deiel sveta za iekarnarja FaJleija: način, ki se zdi najnovejša moda. „,-,-- , „ . ' , , ,, ■ ■. ____ „i!«a" 113 i j i iT o miBitio milo, mj- Sovjetsko dekle, pa naj bo visokega , --------———— ,, , ' J, J.. . ,!«,„,. bol; 6e biago, ua'Si!ei:-« .ju; to leoote"; 4 k«R ah delavskega rodu, zrn vedno v j - • s ' stanju zaljubljenosti. Med uradnimi, urami se govori samo o ljubezni in ljubimcih. V ljubezni so otroške in ! priproste, toda prevarane, so obupa-ne. Anglež meni, da je bilo zadnja tri leta v Rusiji več samomorov za-so odvlekli svojega tovariša od mize,: rad{ nrevarane ljubezni' kakor pa dočim so komaj pozneje doznah, da 5 smrtnih siučajev vsled pomanjkanja, je truplo na mizi za seciranje njegova lastna mati. X Krvna osveta v Neapolju. Nea- ,,ESsa" z zamo.om iu poiTuino i)S iv. „£!sr." obrazna pomada oustrami vsako nečistost somčna pege, zajedaa-ee. uabore itd. t?r na-redi kožo mehko, rozna-tobelo in čisto;porcelanasta lončka z zamotom in poštnin« 52 S. Tanochma ocm^tia fa tega je postala Katarina Malfatti iTo se i1 ie zdel najboljši način, da j posebno blaženostjo prve korake svakinja svoje še živeče stare matere, se napravi konec krvavemu družin- J svojega otroka. Kako ponosna je,! podajalci dobe, če naroče najmanj i'ike teta svoje lastne matere stara teta skemu prepiru, ki je trajal že šest let kako srečna, čeprav so tako nerodni j Sor enega predmeta, pop-st t nar&vi ... • . ' 1 in 7ahtova1 r*»1rw vretn žrtev V Iftn u Vn m «/%cf«a1 i ........ ..... «•. --•« Ž©r&$fki kotiček i^asMasKrepiJSožo glave, preprečuje, ia- padanje, lomljenje in cepanje ias, xprečuje Prvi korak. Vsaka mati opazuje S ! ljr))Ut, prerano osivelo« itd.; Ž porcelanasta -.t----------.----- t----t.„ , ;onj|ja z žaraotom in poštnino 52 K. ki- ti prvi poizkusi. Ko pa je postal I RaJ.,.0. Uii|ino mleko 15 K; brkoma* 8 K;. naift- . j s/ ««• . . f/i.._ . _ . _ .. «r/\l i ! - ' n *-\rirr * t in otrok krepkeji, da že teka sam okoli svojih bratov in sester, za eno ko- in zahteval celo vrsto žrtev. V lem leno še bolj oddaljena stara teta i1915- je namreč cian obitelji de Lu- < ., svojih lastnih otrok in končno sama ! SJa oklom al nekega člana obitelji j hiše, ne zanima je več toliko hoja sebi stara nečakinja j Florillo. Obitelj Florillo te sramote njene dece. In vendar je velike važno- X Orel hotel odnesti deklico. V ni mogla pozabiti in je sklenila kr- sti> da se na hojo otrok gleda tudi Vandeerhofu v Kanadi se je pojavil vavo se maščevati. Od tega časa so j v poznejši dobi razvoja, kajti često velikanski orel, ki je hote! odnesti se člani obeh obitelji, kjerkoli so se|se navadi otrok šele pozneje, da sta-neko devetletno deklico ko se je igra- videli, napadali z orožjem,. Od obeh j vj kolena skupaj ali pa jih razkriža la na verandi svojega doma. Deklica obitelji je policija pustila v svobodi j na jZVen, kar se potem odpravi tem se je branila na vse načine, končno samo eneSa malega dečka in eno ma- j težje, čim bolj so že razvite kosti, pa je prihitel neki sosed,, ki je ubil lo deklico. Neapoljci so mnenja, da j otrok naj se nikoli ne pusti tako dol-, vdikanskega orla. ' 1 bi bilo dobro, da se med obema ; go na nogah, da bi se male nožice 5 X Boljševiki se .križajo z levo i otrokoma, ki sta vsak ene obitelji,; utrudile od hoje, ampak le polagoma | roko! Listi pišejo: V vseh ruskih poskušajo navezati v bodoče stiki,; naj se vtrjujejo mlade mišice. Mati j osnovnih šolah se učijo otroci pisati, ki bi dovedli do poroke. Samo na ta naj pazi, da otrok ne stavi nog ta-jesti in metati tudi z levo roko. Bolj- i način da bi bilo baje mogoče pre- ko, da so prsti obrnjeni na znotraj, j ševiški zdravniki trdijo, da se je pod P'™ med obema obiteljima napra-1 ampak pete morajo biti noter obmje- j starim režimom, ko se je ljudstvo viti konec. j ne, prsti pa ven. Če pa se je vtihota- j mnogo križalo, desna roka zelo raz- S Tajne varnostne odredbe proti! pila katerakoli napaka, mora se j vila, dočim je ostala leva zanemar-: vlomilcem. Londonski draguljarji j otrok vaditi vsak dan korakati, da j jena. Vsled tega je trpelo tudi levo! so zvedeli, da se neka mednarodna pazi nase in na svoje kretanje, kar 1 nejsi Hega-pudci oija. Klugtiia v velikih oiigmaiaift škatlah 30 K; najfinejši Hega-zobni piaiek v petea«-Mtatlah 30 K; pudet aa gospe v vredcan S K; »bol praseit- v žkatluh / K, » vrečicars c K; bacliet-msava va perilo B K; Schampoon aa iase o K; mineaU«, VI iistkov 24 K; ua;linejši parfum po 40 in 60 A.; DioCna voda la ase 58 K. Za te razne predmet« st zamot in poštnina posebe računata. EVGEN FEls&SE, lekaraar, STUB1CA donia, EJsatrg St. 3SO 40-1 (HrvaŠko). i8/lii/Ux. f&rtm gssps^iaja rahi eiinels ki je saj&si^ ta aajecflHf)l»! K fOtOOO.OOQ :><»:(!«is a i^i&vnteni K 30,000.000 Beograd, Gslje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Karfbop, Metkovtč, Opatija, Sarajevo, Split, Sibonik, Zadar, .Zagr^, Trat, Eskontlrai Sieaic*, deraso, »rednoatua papirje' Itd. ?r«vi«ma( Boraaa. u*o6Ua 1» jtt tonfaj« lxdaja: ček o, uakcsnice ia akrediti*« m t«« ftj- iw knlantaeje. inozemska Eneaue.. Daje predujme i b» rrednoetne v« ha blago, ložeče v jasnih skladiščih. Daj« trgovska kredite pod oajcgodnejSimi pogoji. ■MilU—M— Sprejema; Vios« 5a Knjtflee. — Vloge en i« iiro-račito proti najugodnejšemu obresio^anja, — Eteiitm dareit pl»& \jp.u\Ja ui »»ojeja Kupuje !« pro