Posamezna Številka 40 vinarjev.
Šlev. 158.
VLinhllaDl, v smolo, dne 12. talin ms.
Leio KLV1L
»SLOVtiNEC« velja
po pošti na vsa strani Jugoslavije in v Ljubljani: u oelo leto naprej.. K 84*— ia pol leta „ .. „ n četrt leta „ .. „ 21-— h en mesec „ .t „ 7*—■
Za iaosamttvo oeloletno K95-—
£=3 Sobotna izdaja: s
Za oeio leto.....K 15 —
sa Inozemstvo. ... „20 —
Enostolpna petltvrata (U aua široka ln 3 mm visoka ali >}•
prostor) za enkrat ... po K 1*10 uradni razglasi . po t 1*80 Pri naročila nad 10 ob)m popust.
Ha (manjši oglas 59/9 anaK^**
s Poslano:11
Enostolpna petltvrata K 3"—
Izhaja vsak dan liVMmfll pO«
nedeljek ln dan po prunlko, ob 5. url ztntraj.
W Uredništvo je v Kopitarjevi aliol ttav. 6/1IL Roioplsl ae ne vračajo; nelranklrana pisma se aa sprejemajo. Oredn. telef. itv. BO, apravn. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava Je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero. 7568.
Simbol zedinjenfa.
Peter I., pred zmago pri Solunu kralj Srbov, s katerimi smo se po hudih bojih in žrtvah združili v enotno državo vsi Slovenci, Srbi in Hrvati, praznuje danes svoj god. Ko se je vršilo zadnje poglavje dela za naše zedinjenje in osvobojenje, je bival kralj Peter, prvi med enakimi Srbi, kot prognanec v tujini, njegova in naša domovina, njegovi in naši rojaki pa so bili plen sovražnih nam tujcev, ki jih je bolj ko sovraštvo vodilo v boj proti nam želja po gospodstvu in izkoriščanju našega ljudstva. Nepopisne muke je pretrpela junaška Srbija. A niti eden teh naših bratov od kralja do ovčjega pastirja v srbskih brdih nI klonil duha v časih najhujše sile. Ko so germanske in madžarske množice poplavljale Srbijo, je kralj Peter — kakor pripovedujejo — stal v vrstah svojih najmanjših rojakov, izprožil zadnji strel proti naska-kujočemu sovražniku ter se s svojimi junaki umaknil v albanske gore, skozi led in sneg, skozi glad, bolezen in pretečo smrt. Nekdanji vojvoda bosanskih vstašev je s svojimi 70 leti kot kralj svobodnega ljudstva zopet okusil vse gorje preganjane raje. Vnuk Črnega Jurija, kmetskega sina in junaka srbskega naroda, je sedanji slabotni starec v svojih mladih letih zgrabil dedovo zastavo z geslom: >Za krst častni i slobodu zlatnu« ter se šel borit za svobodo bosanske raje. Tudi to je bil člen v verigi junaških del jugoslovanskih borcev za zedinjenje in osvobojenje našega naroda. Danes ob zatonu svojih let vidi stari mož izpolnjene želje svojih mladih let, dovršeno delo, započeto od Črnega Jurija.
Kralj Peter praznuje svoj god. Te vrste naj mu od naše strani ne veljajo kot običajen slavospev podložnikov svojemu vladarju, marveč kot pozdrav demokratičnega ljudstva osivelemu borcu za svobodo in zedinjenje, kot pozdrav slovenskega naroda simbolu našega narodnega in političnega združenja. Zavedamo se, da je naš celokupni narod iz ene duše proglasil svoje zedinjenje s Srbi, ki jim je stal na čelu kralj Peter, ki je postal prvi poglavar države združenih in osvobojenih Jugoslovanov. In če dane!? naš narod ta dan obhaja še posebno slavnostno, stori to, da pred celim svetom, ki zre na nas bolj ko kdaj drugače, ob dneli take slovesnosti — dokumentira svojo voljo, da hoče ostati svoboden in prost na osvobojeni zemlji združenih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zavedamo se, kaj pomeni za narod svobodna država; saj nam je naš rajni duševni vodja v boju za svobodo, dr. Krek, zapustil oporoko: »Suženjstvo je veleizdaja!« Ni še do zadnjega dleta izklesana stavba naše države in marsikaj dela bo pridržano bližnjim časom, ko bo ljudstvo neposredno poprijelo za delo in ga dovršilo samo. Vendar ne smemo
nikdar pozabiti, kaj nam je svoboda že prinesla, prav posebno pa nam je dolžnost poudariti, da smo brez boja dobili v Ljubljani svoje vseučilišče, za katero smo se v dneh suženjstva in trpljenja borili brez upa zmage cela desetletja.
Marsikak del slovenske zemlje čaka še rešitve, ker zanj je naša svoboda bila začetek še hujšega trpljenja in suženjstva. Ta del jugoslovanske družine je danes izključen od proslave praznika združenja. Toda bogastvo duha, ki nam ga je dal Bog, moč telesa, ki je ž njo oblagodarjen naš narod, množi svoboda v državi združenih bratov. In zato danes nad usodo naših bratov ne plakamo, ker vemo, da so nam v svobodni državi dani vsi predpogoji, da rešimo svoje brate kulturne in narodne smrti.
Niso obupali junaki Črnega Jurija nad usodo svojega naroda, ni obupal vstaški vojvoda nad usodo bosanske raje, niso obupali sinovi svobodne Srbije, da mora priti ura rešitve in osvoboditve za vse brate slovanskega juga, ni obupal njih sivi kralj Peter v pregnanstvu; tudi za naše brate veljaj pogum in veselo delo pod geslom junakov za svobodo in pravico: Za križ častni in svobodo zlato!
Današnji dan pa veljaj kralju Petru, simbolu našega zedinjenja, vsem borcem za svobodo jugoslovanskega ljudstva, današnjemu godovniku in vsem jugoslovanskim junakom, ki so trpeli, krvaveli, umirali in tako pove-ličali našo zmago in svobodo!
(Izvirno poročilo »Slovencu«).
Srbi.
V Bosni živimo v politični vročici. V vrstah srbske radikalne stranke se opaža gotova potrtost radi škandalov, ki se očitajo njenima poslancema Jeftanoviču in Vojislavu Šoli. Temu je dokazano, da je s pomočjo bosanske deželne vlade izvažal les v Italijo in pri tem zaslužil 9.200.000 K čistega dobička. V Krupi pa so bili aretirani bosenski radikalci, obtoženi zločina, da so hoteli vreči pod vlak, ki je vozil demokrate na shod, velik zaboj železa.
Bosenski radikalci se ne smejo istovetiti z radikalci v Srbiji. Radikalci v Bosni so politiki stare vrste, propovedniki plemenske mržnje in srbske he-gemonistične ideje, utopisti Velike Srbije. Sedaj je znano, da je Gligorije Jeftanovie odložil svoj mandat, a odložil ga bo, kakor poročajo, tudi Vojislav Šola. »Srpska Riječ« molči o teh škandalih, a demokratski »Glas Narodac izrablja zadevo v strankarske svrhe, dasi se ve, da tudi v vrstah demokratoi ni vse v najboljšem redu.
Hrvati.
V vrstah Hrvatov je nastalo silno ogorčenje proti »Narodnemu klubu«, ki hoče po zamišljenem aktu žrtvovati Bosno in Hercegovino ter Dalmacijo nekaki Veliki Srbiji. Ogorčenje je veliko, posebno proti dr. Suna-riču in dr. Cabrajiču. Politika nespretnega dr. Sunariča, ki je hotel zrušiti Ljudsko stranko s tem, da je poizkušal zavesti redovno in posvetno duhovščino, doživlja polom in bla-mažo. Gospod Jožo se hoče preseliti v Zagreb. V Sarajevu se širijo povsem zanesljive vesti, da hoče prodati svojo luksurijozno odvetniško vilo za 900.000 K in se preseliti v Zagreb. Sunarič je bil med Hrvati najvplivnejša oseba.
Njegov odhod bo povzročil vprašanje, kdo mu bo naslednik. Cabrajič in Mandič nista za to sposobna. Ideja o osnovanju stranke »Narodnega kluba« pada v Bosni v vodo, ko se je začulo, da hoče Narodni klub paktirati s srbskimi radikalci .To je ena najusodnejših političnih potez »Narodnega kluba«, ki mu popolnoma ruši ugled v Bosni in Hercegovini.
Izprememba vlade.
Iz Belgrada prihajajo protislovne vesti o izpremembah v bosenski vladi. V eni vesti se trdi, da bo čimprej došlo do .uradniške vlade; a v drugi, da se že sestavlja medstrankarska vlada, v katero bi vstopili zastopniki demokratske stranke, radikalne in ljudske stranke, Narodnega kluba' in socialisti. Iz okolice dr. Sunariča seznavam, da se v resnici sestavlja laka listina, v kateri naj bi imeli glavno besedo radikalci in Narodni klub. O tem dvomimo, ker se v Sarajevu uspešno dvomi, da bi Narodni klub dobil zopet mesto v vladi.
Dr. Windischer:
i asprasmlsa M-Siifg si Inozemstvu.
Davos (Švica), 7. julija 1919.
V naših listih ponovno čitam, da naše jugosl. žigosane krone izgubivajo ob zame-
njavi za nemško-avstrijski denar. V koli-
kor se plačuje za menjanje provizija, ni proti temu ugovarjati, ker imajo menjalnice pač pravico do primernega plačila za izmenjavo. Kar se pa tiče vrednosti obojnega denarja, jc sigurno jugoslovanski denar višji v vrednosti. Na moje vprašanje z dne 17. junija 1919, po čim bi kupila srbske dinarje in jugoslovanske kolekovane krone, nvi jc Banque populairc Suissc v Ženevi dne 19. junija odgovorila doslovno takole (prevod); »Obveščamo vas v odgovor na Vašo karto, da smo momentano kupci za srpske dinarje a 48 (oseminštirideset) približno, za jugoslovanske krone po 23 (tri-
indvajset) približno. To brez obveze za
nas.« Iz tega vidite prvič, da razmerje 1 : 3 za dinar in krono po tem odgovoru ni utemeljeno. Drugič pa je z ozirom na nemško-avstrijsko krono pripomniti, da je ob istem času stala pod 20. Kolikor mi je v spominu, je stala celo drugo polovico junija močno pod dvajset. Našemu denarju tako dinarju kakor kroni manjka posebno notira-njc v Švici, vsled česar je mesta za samovoljnosti. Dunaj bi rad ohranil vodstvo, »Freie Presse« daje pri vsaki priliki duška svoji nevolji, da je češka krona višja v vrednosti. Treba nam jc dalje urejenega denarnega prometa po posebnem mestu ter v inozemstvu zlasti v Švici gospodarske representancc.
Dr. P. Strmšek:
je Z G
lilno pravico?
Pred par dnevi ste priobčili članek o proporcu. Na direktno volitev se pa ne ozirate prav nič. To se mi zdi nepravično za kandidate in za volilcc, kajti oni, ki je prvi v strankini listi, bo gotovo izvoljen, pa naj ga volilci nič kaj ne marajo. Tisti pa, ki je zadnji v listi, gotovo ne prodre, če sc ne izrečejo za stranko vsi volilci. Volilci torej nimajo proste volje pri določitvi oseb, voliti morejo le stranke. Take razmere ne smejo obstojati, saj vemo, kakšni zakulisni boji se vrše v posameznih strankah. Odpomoči pa je lahko:
Pred volitvijo postavijo vse stranke svoje kandidate v gotovi vrsti. Vsakemu volilcu pa je dovoljeno voliti onega kandidata, kateremu pred vsemi ostalimi zaupa. Ko jc volitev končana, seštejejo se glasovi, ki so jih dobili kandidatje posameznih strank in se na tej podlagi določi, kolike mandatov pripada posameznim strankam. Nato se šele uvrste kandidatje posameznih strank po številu glasov, ki so jih združili na svojo osebo; v tem redu so tudi izvoljeni.
Proti taki uredbi ne najdem drugih pomislekov, kakor da jc seštevanje glasov nekoliko težavnejše, a zato je direktna volitev po proDorcu bogato plačilo.
Pred kratkim je v neki gostilni v Brdih prepevalo več domačih fantov narodne pesmi. Pri sosednji mizi so sedeli trije goriški Lahoni, med njimi ženska, ki se je vsajala nad slovensko pesmijo, fantje pa
Spornim m fcrplfettle
g. Jankota Dežman-a za časa laške zasedbe v svetovni vojski leta 1919.
(Dalje.)
Dne 16. februarja 1916 je bila nedelja. Kakor navadno sem tudi ta dan šel zjutraj spovedovat, imel potem ob 10. sv. mašo in govor, popoldne ob 2. pa krščanski nauk in litanije. Nato sem krstil isti dan tretjega orbka in sem okoli 4. popoldne prišel iz cerkve domov ter vpisal še zadnji krst. Ker pa ta dan dotlej nisem šc nič jedel in tudi prejšnji dan, v soboto, nič toplega za-užil — bil sem namreč ravno tisti čas brez stalne služkinje, ki je imela še le priti — segel sem, kar sc je ravno dalo dobiti pri hiši, v utešitev glada in žeje. Bil sem nekam vesel, četudi sem se čutil utrujenega in zmučenega vsled premnogih skrbi, sitnosti in naporov, ki sem jih imel skozi 4 leta vojske, ko sem takorekoč noč in dan delal ljudem razne prošnje za dopuste, za podopre itd., in nosil in delil svojim duhov-nijam denar državnih podpor itd. vrhu vseh drugih mojih opravil v cerkvi, šoli in doma, uradnih in privatnih. Četudi utrujen in zmučen in ne baš trdnega zdravja, ker me je španska bolezen, ki jc pri nas koncem leta 1918, posebno v oktobru in no- . vembru zelo divjala, že v četrtič opominja- 1
la, da me bi vendnr le rada enkrat podrla, sem bil ta dan kljub vsemu temu vendar le nekam bolj vesel kakor navadno. In sam ne vem, kaj me je nagnilo zvečer, da sem stopil v kakih 20 do 30 korakov oddaljeno hišo, podomače k Tomišu, kjer je jeseni žena-vdova umrla za špansko boleznijo in je sedaj zagospodaril najstarejši sin, ki je prišel iz ruskega ujetništva in ravnokar odprl gostilno. Moja navada ni bila, hoditi v gostilno, in lahko rečem, da v petih letih v Harijah nisem bil čez desetkrat v gostilni., dasiravno so 3 v vasi. To pot pa sem šel v označeno hišo, prav za prav le v kuhinjo, kjer je sedelo okoli ognjišča poleg domačih še nekaj drugih mladeničev, ki so pili in peli. Prisedel sem in dal tudi jaz za par litrov vina, katerega pa sem plačal pozneje, ker tedaj menda nisem imel s seboj zadosti denarja. Pogovarjali smo se o tem in onem, kar nam je ravno prišlo na misel. In meni jc padlo med drugim na um tudi to, da sem zadnjič kupil neki čuden, krasen revolver, katerega pa sam nc znam odpirati; morda bo znal, mislil sem si, kdo izmed vas, ki ste bili pri vojakih. Povedal sem to fantom in jim rekel, da grem, če žele, ponj in ga pokažem.
Stopil sem torej domov ponj, ga vzel, prinesel in pokazal. Ogledovali so ga, nato pa ga mi čez nekaj časa dali nazaj. Vtaknil sem ga v žep v suknji, vzel ključ od mojih vežnih vrat ter sc vzdignil, da idem domov.
Komaj pa stopim ven — hiša stoji tik
1 ob cesti, tako da si s prvim korakom že na cesti — me, nič hudega slutečega, nepričakovano in nenadoma zgrabijo laški vojaki za rame in roke. Jaz, prestrašen od nenadnega napada, se jih skušam otresti in zbežati domov, a ni šlo; preveč jih je
bilo. Tedaj pa so mc začeli suvati in pobijati, da sem menil, da je prišla zadnja ura mojemu življenju. Eden mi je dal z bajonetom dva »stiha« na roko. drugi me je opilil po glavi, da se mi je kar posvetilo in sem potem krvavel celo noč. Krvavel sem tudi na nogah, kjer so mi šele sedaj popolnoma izginili sledovi laške kulture. Tako suvajc in pobijajc me, da sem večkrat padel na tla, so me tirali naprej do one hiše, kjer so stanovali, spodaj pa so imeli s smrečjem in drugo navlako opremljeno plesišče, kjer so z našimi dekleti in ženami vzdigovali in brusili pele po cele j noči. Semkaj so mc zaprli. Protestiral sem proti temu, da mc zapirajo, češ, kaj sem jim vendar naredil. »Jutri,« dejal sem, »se grem pritožit v Podgrad generalu.« Mislil sem, morda se bodo pa le kaj ženirali, če rečem, da jutri povem in tudi pokažem generalu, kaj so mi storili. Morda me pa Ic izpuste. In res! Čez kako uro se odpro vrata. Izpustili so me. In trije so mc spremili na dom. Doma v kuhinji pravim, da jim ne zamerim, kar so mi storili, in jim hočem hudo povrniti z dobrim. Naj torci nekoliko pc5 ' i. hočem Drinesti vsakemu »štam-
perl« slivovke, da bodo vedeli, da smo Slo. venci dobri in radodarni ljudje, znabiti boljši kot drugi. Stopil pa sem najprej zgoraj v pisarno po ključ od kleti, a tukaj sem sedel na stol, da se, zbit in onemogel, kakor sem bil, nekoliko odpočijem. Pa bilo je menda predolgo, kajti ko vstanem in grem doli, jih več ni bilo. Odšli so. Jaz, misleč, da bodo oni sedaj mislili, da sem se hotel iz njih ponorčevati in mc bodo vsled fega v naprej še bolj sovražili, sem vsled tega, da bi jim tako misel pregnal, stopil za njimi in potrkal na vrata. Rekel sem, naj pridejo, da jim postrežem, kakor sem obljubil, in da tako pokažem, da sem mož beseda! Naj tedaj pridejo doli! Nekaj časa ni biio nič, potem pa se odpro vrata, in glej, namesto da bi šli z menoj, so m° potegnili noter in me zaprli zopet tja kakor prej. Šc danes si tega ne morem razložiti drugače, kakor da so me napak morali umeti, ker govoril sem slovensko, izmed njih pa jc samo eden razumel par slovenskih besedi. Zato torej, ker sem jim hotel postreči, so mc pa zaprli. In zdaj so hodili celo noč sem ter tja in stražili hišo in mene. Bili so videti silno ogorčeni name, kajti ko sem slonel ob oknu, so mimohodeči pljuvali proli meni in eden izmed straže je snel puško z nasajenim bajonetom z rame ter jo nameril preti meni, rekoč mi, da me bo kar prebodcl, čc nc grem od okna. Vse moje zatrjevanje, da nisem nič hudega mislil. marveč le dobro, ic bilo zaman. Edan
so ji odgovarjali, in tako je nastalo prerekanje. Omenjena ženska jc tekla naznanit cclo zadevo italijanskemu poveljniku ta-niošnje posadke. Na licc mesta je prišla karabinerska patrulja, ki je hotela na iantc streljati, kar pa je preprečila sestra enega izmed fantov. Drugi dan so pozvali prizadete na karabinersko postajo pod pretvezo, da sc morajo zglasiti kot bivši avstrijski vojaki. Na postaji so jih takoj aretirali in nato vklenjene odpeljali v Kormin iu čez par dni v Videm. V Vidmu so bili nastanjeni pod milim nebom v prostoru, ograjenem z bodečimi žicami in zastraženi s strojnimi puškami. Čez nekaj dni so jih tirali pred vojno sodišče, ki jih jc obsodilo na smrt. Smrtna obsodba se ni izvršila, pač pa so jim na rokah puščali kri. Oslabeli mladeniči so padli v nezavest, nakar so jih italijanski krvniki strašno pretepali, tako da so se od šibkosti in bolečin valjali po tleh. Silili so vanje, naj kričijo »Evviva Italia« in jim grozili, da ne prenehajo s pretepanjem, dokler nc store tega. Fantje pa sc niso vdali. Ko se je zdelo rabljem mučenja dovolj, so jih odpeljali v bolnico.
Čim so sorodniki doznali, da leže v bolnici, so jih šli obiskat in našli vse svoje v strašnem stanju. Jokajc so prosili, naj jih izpustijo na svobodo. Šele na večkratne prošnje in posredovanja je vojaška oblast obljubila sorodnikom, da jih premesti v Trst. A te obljube ni držala, pač pa jih je odgnala v jetnišnico v Padovo. Tudi zadostne hrane niso dobivali. Po štirje so dobivali na dan samo eno mesno konzervo in hlebček kruha. Da jim sorodniki niso poslali izdatne pomoči v živilih, bi bili ujetniki umrli od lakote.
To poročilo lahko vsak čas podkrepimo s pričami.
Na Otavi pri Šempasusote dni aretirali in internirali iz neznanih vzrokov trgovca Špacapana.
Ker primanjkuje v zasedenem ozemlju mesa, so vojaške oblasti odredile re-kvizicijo desetine goveje živine.
V	Lokavcuso Italijani prijeli iz neznanega povoda župana in ga odvedli v tržaške zapore.
V	Štandrežu pri Gorici so Lahi popravili ljudsko šolo ter na pročelje nabili tablo z napisom »Scuola elemen-tare«. Ob obeh koncih table so razobesili dve laški zastavici. To je Štandrežanom razburilo že itak vročo kri, in neke noči so mladeniči sneli tablo in oba prapora raz zid ter vse skupaj sežgali. Vsled tega so Lahi obkolili in zastražili Štandraž, tako da ni mogel nihče ne noter ne ven ter uvedli v celi občini preiskavo. Krivcev niso našli, zato pa pobirajo domačinom razne vrednosti, kakor odeje in delajo škodo, n. pr. razbijajo cvetličnjake itd.
Za smeh. Kakor znano, so v zasedenem ozemlju uvedli v ljudske šole dve-urni pouk laščine. Učijo različni tenenti in marescialli (naredniki). Uspeha nimajo niti najmanjega. Tako je vprašal v neki občini »učitelj« svoje učence, kako se po italijansko pravi »gospod učitelj«. Med otroci — molk. Le eden se oglasi: »Signor mi-nestra«. Drugi učenec ga takoj popravi: »Signor mostro«. (P. P.)
SHS birokracija.
V Mariboru, 6. julija 1919.
Kdor hoče okusiti našo novo svobodo, naj se poda na pot. Navajam sama gola dejstva: 1. Želim sc peljati s svojo družino na deželo in sicer pet postaj iz Maribora. Pa Bog varuj, ne proti severu, ne, ne, proti
jugu in poleg tega vse v mariborskem okrajnem glavarstvu. Kaj menite, kaj moram vse imeti. Zase uradno legitimacijo s potrdilom vojaškega poveljstva, poleg tega pa za vsako glavo posebno izkaznico s fotografijo in kolkom za 2 K. Prera-čunite, koliko stane vožnja in to, ponovim šc enkrat, v smeri proti Celju. 2. Moja tašča, vdova po slovenskem vseučiliškem profesorju v Gradcu, prosi žc od marca sem na vse strani, da se ji dovoli obiskati hčerko v Mariboru. Koliko stroškov in sitnosti je imela, a vse zastonj, dasiravno je policijski komisarijat v Mariboru uradno potrdil, da ni proti temu obisku nikakega zadržka. Vlada v Belgradu, v Ljubljani in sedaj poslaništvo rta Dunaju je prošnje odbilo. V tem oziru vse izvrstno soglaša, čeravno sc mi ob meji lahko dan na dan pre pričamo, da se vozijo preko meje indivi-dui, ki gotovo niso vedno v korist naši stvari.
3. Najlepše pa se jc brez dvoma primerilo obitelji mojega stanovskega tovariša gosp. prof. K. Ob prevratu je moral zapustiti službo v Gradcu in jc vstopil v službo v Mariboru. Iskal in iskal jc stanovanje, da je mogla obitelj za njim. To se mu je posrečilo in koncem maja naj bi bila selitev. Pa saj jc bil že tudi skrajni čas. V Gradcu so njegovi obitelji stanovanje odpovedali in jo vrgli na cesto. Pohištvo se je naložilo in sc jc peljalo srečno v Maribor. A ljudje? Žena in otroci so prebivali nekaj dni v hotelu, a ko je bilo žc prene-umno in ko njihova prošnja za potni list ni dobila niti odgovora, so sc podal na slepo srečo na pot. Usoda jim je bila mila in so res prišli preko meje pri Špilju. Sedaj so že tukaj več ko ves mesec in so srečno pozabili na prošnjo za potni list. A čujte in divite se državniški modrosti našega dunajskega poslaništva. Te dni je bila rešena prošnja za potni list in — samoobsebi umevno — negativno, češ, g. K. mora priložiti dekret, da ima res službo v Mariboru.
Človeka zgrabi res sveta jeza. Da naše ljudi mečejo na cesto, da imajo veU-kanske stroške, sitnosti, neprilike — samo, da si gospodje zmislijo, česa še manjka. Res treba bo posebne prošnje v oče-naš, ki sc bo tako nekako glasila: »in ne daj nas znova v roke našim birokratom!«
Prof. dr. P. St.
Program noue češke ulade.
LDU Praga, 10. julija. (ČTU). Ob pol treh popoldne otvori predsednik Tomašek sejo narodne skupščine. V dvorano stopijo člani nove vlade s predsednikom Tusar-jem na čelu. Z njimi vred se predstavi tudi general Pelle, burno pozdravljen. Ko je novo ministrstvo priseglo v roke predsednika narodne skupščine, govori ministrski predsednik Tusar.
Najprej se toplo zahvali prvi republikanski vladi čehoslovaške države, posebno dr. Kramafu za izvršena dela. S sodelovanjem posameznih ministrstev z narodno skupščino se jc posrečilo doseči celo vrsto dalekosežnih reform na vseh poljih javnega življenja, ki tvorijo del zadnjega programa z dne 9. januarja t. 1. Druge postavne reforme da so pripravljene, da jih izvrši nova vlada. Predsednik sc zahvaljuje zaveznikom za izdatno pomoč pri stvarjanju čehoslovaške države, Italiji za opremo legionarjev. Češki narod, ki je bil z vojaško zmago oproščen dolgotrajnega hlapčevstva, pa nc sme dalje ječati v vo-
| jaškem sistemu. Organizacija nove Češke vojske bo temeljila na demokratičnih načelih. V zvezi z odredbami, ki so bile potrebne, da se oprosti Slovaška, so bile omejene nekatere državljanske pravice. Te odredbe pa so provizoričnega značaja in sc bodo odpravile, kakor hitro bodo dane garancije, da Slovaška ne bo več ogrožena.
V zunanji politiki bo vlada nadaljevala pot, ki je narod dovcdla k državni svobodi. Vlada bo nadalje negovala in poglobila prijateljske stike z aliiranimi državami. S sosedi in drugimi državami sploh hoče vzdržavati zveze na podlagi učinkovite gospodarske politike.
^Prehajajoč na notranje zadeve poudarja predvsem, da bo vlada postopala s sodelovanjem narodne skupščine, ker je prepričan, da bo z medsebojnim sodelovanjem najprej mogoče rešiti vsa za državo potrebna vprašanja. Dalje pravi, da bo vlada predvsem pazila na to, da se čimprej izvedejo volitve v narodno skupščino. Prišel jc čas, ko bo treba rešiti postavne določbe za skupno življenje z narodnimi manjšinami in za sodelovanje istih v javnem življenju. Stara narodna tradicija in novi demokratični duh bosta olajšala to nalogo. Misel nasilstva jc bila narodu vedno tuja. Držali sc bomo demokratičnih načel, ki pomenjajo enako pravo za vse državljane. — Nato se zahvaljuje Ameriki in Angliji za dobavo živil, posebno za otroke. Dalje pravi, da bo vlada posebno pazila na sklepanje trgovskih pogodeb. Eden predpogojev za obnovo je ureditev pravnega razmerja inozemskih podjetij, ki hočejo delovati na ozemlju čehoslovaške republike.
Velike paznosti in močne volje bo treba, dovesti državo v ravnotežje. V tem pogledu bodo potrebne nove davčne reforme. Tu hočemo demokratska načela uveljaviti na ta način, da se bodo bolj pritegnili dohodki iz glavnice, kakor pa dohodki iz dela. Narodna skupščina je veliko delo agrarne reforme pričela v aprilu z razlastitvenim zakonom. S tem je ustvarjena podlaga za agrarno reformo v duhu, s kakoršnim se ne more pohvaliti nobena druga zakonodaja. To delo se mora izvršiti do konca potom postavne ureditve, kakor tudi potom administrativnih odre-deb. Vlada bo dalje tudi podpirala stremljenje, da se podržavi vsakršno zavarovanje.
Glede delavskega vprašanja pravi med drugim: Delavstvu se mora dati možnost, da o sebi samo soodločuje in se mu nc sme odvzeti delež na dobičku njegovega dela. Delavsko razmerje se bo moralo postaviti na drugo podlago, kakor je bilo doslej. V svrho, da se delavsko razmerje na novo uredi, namerava vlada ustanoviti delavske zbornice. Tozadevni zakonski predlog bo vlada v kratkem času predložila narodni skupščini.
Ifalifanskfi parlament.
LDU Milan, 11. julija. (Brezžično.) Prisotnih jc nad 300 poslancev, med njimi Sonnino, Giolitti, Salandra, Luzzatti in Boselli. Galerije so polne. Zbornica jc popolnoma mirno poslušala izvajanja ministrskega predsednika Nittija, ko jc predložil svoj program. Navdušenje je izbruhnilo šele takrat, ko je govornik omenjal Reko. Vsi poslanci, izvzemši socialiste, so vstali in vzklikali z navdušenjem »Živela Reka!« Burno ploskanje jc spremljevalo Nittijev govor. Na koncu mu je zbornica priredila živahne ovacije, izvzemši ofici-
jalne socialiste in nekatere člane skrajne desnice. — Po govoru ministrskega predsednika se je seja prekinila, da omogoči Nittiju, da poda v senatu nekatere izjave.
LDU. Trst, 10. julija. Italijanski listi prinašajo obširna poročila o otvoritvi par--lamenta in o programatičnem govoru novega ministrskega predsednika Nittija. Seja zbornic poslancev jc bila otvorjena ob 2. popoldne v prisotnosti okroglo 350 poslancev. Takoj po otvoritvi seje jc ministrski predsednik Nitti prečital najprej dekret q sestavi novega ministrstva in naposled po dal v obširnem govoru vladne izjave.
Program nove vlade.
Uvodoma je obrazložil govornJE, morajo štiri temeljne točke obvladati don lovanje Italije odnosno njene vlad«, nam^ reč: 1. Dovesti sc mora do sklepa mirotn na pogajanja in pri tem braniti z odkrito^ srčnim zaupanjem program nacijanalniH aspiracij. 2. Izvršiti čimprej prehod iz voj-« nega stanja v mirovno stanje, ter pri tert odpraviti vse, kar je bilo potrebno vsled vojne in kar je sedaj odveč in celo škod-! ljivo vsled mirovnega razmerja. 3. Olajšati sc morajo eksistenčni pogoji ljudstva id zasledovati krepko politiko glede cen zs življenjske potrebščine. 4. Izvesti se umu a nemudoma finančne in gospodarske ura&f be, ki so potrebne vsled novega položaj Da sc zamorc realizirati ta program, js treba pred vsem ohraniti javni red pirati vsaki poizkušnji, da bi bil moten, od lta-< terekoli strani. Vlada bo krepko brez a&i lašanja in odločno vzdržala red. Novo m& nistrstvo prihaja neposredno po sklepd prve mirovne pogodbe, ki je sledila! veHId vojni. Vendar to ni še mir, ki ga pričaktfri jemo, kajti
vprašanja Italije so deloma še
in v naša srca ni še našel vstopa' oni tU pomirjenja, ki mora slediti velikim skrben in velikim bitkam. Ves narod je še iteuifcwt in koleba med težavami, ki so posledk« vojne, med željo do izvršitve veHkth del )n med ideali za bodočnost. Vojna je bila za Italijo velika preizkušnja. Sedaj, ko je otf pravljena cenzura in ko so odpravljene vw omejitve, ki so otežkočilc kritiko, zalito varno čimvečjo kontrolo, a tudi naj&rifc sodelovanje s strani parlamenta.
78 mfltyard dolga.
Mi imamo danes dolga v inozemstvu ^ znesku 20 milijard m notranjega doidi vj znesku 58 milijard. Izdatki za uracmdti so biE potrojeni in zahtevajo večp del vnti efektivnih prejemkov. Efektivni redni te-j datki se približujejo oemim miKjartlamJ zato je potrebno, da zvišamo tudi prejemM ke. V tej dobi, ko je naša glavna nafogslj da vpostavimo nacijonalno bogastvo, jd treba čimveč mogoče izogniti se zaporainilj stavkam in konfliktom. Mi stopamo iz v«ojJ ne z zelo malo sirovinami, potrebnimi za našo produkcijo, ^n z mnogimi dolg Sedaj moramo vsi manj porabljati in producirati. Temeljna potreba je v postaviti našo bilanco in ozdraviti
promet. Gotovi smo, da nam bo narod__
potrebno oporo z žrtvami in zavednimi energijami, kakor je to potrebno za nsK«? notranje življenje in za naš kredit v ukh zemstvu. Posebno morajo temu doprinesti vojna premoženja, ki se ne morejo izogniti bremenu, da doprinesejo k delu za mirj Vsakdo, ki v Italiji govori o revoluciji m W skuša pod kakršnimkoli naslovom ščuvati mase v teh razmerah produkcije in! prometa, je smatrati za sovražnika naroda, Dežela, ki nima dovolj surovin za produkcijo in ki ima produkte za hranitev le deis
ie prinesel pest slame in jo vrgel tja v kot, češ: tu imaš, pa leži, če hočeš! Seveda nisem mogel, ne hotel. Tam ob oknu sem slonel celo noč. Prosil sem, naj gredo po komandanta, da mu stvar razložim, a me ni hotel nihče slišati. Šc lc zjutraj po 8. uri je enkrat prišel in ukazal, naj me spuste. Šli smo potem na moj dom, tudi komandant z menoj. Tu so bili podžupan en cerkovnik in šc par mož ter dopovedovali komandantu, da jaz nisem hudoben človek in da nisem mislil nič hudega. Naj bo torej vsa stvar poravnana itd. On jc bil izprva zelo hud, ali vsaj takega sc je delal, in kakor da se opravičuje za moj zapor čez noč, jc venomer ponavljal, zakaj da. sem sinoči potem prišel vojake motit. »Perturbare« je rekel. Hud je bil tudi, ker sem jaz govoril, da se pojdem generalu pritožit, češ, kaj pa ima general pri tem, komandant tukaj sem jaz. Ko sem mu jaz nato pojasnil, da ni bil moj namen vojakov motit — bilo bi tudi naravnost nespametno, posebno ob sedanjih okoliščinah in tudi nevarno — ampak da. sem imel ta namen, kakor sem ga zgoraj omenil, sc jc naposled na videz popolnoma umirili ter celo obžaloval, da je z menoj tako postopal. Rekel je, da so Italijani boni, molto boni« t. j. dobri, prav dobri, šc so predobri, ter da naj bo vse poravnano, pozabljeno, Razšli smo sc. On menda domov, jaz pa v svojo sobo, kjer sem se umil in si dal izprati rano na glavi in lase, ki so sc držali vsi skupaj vsled strjene krvi-Nato Pa sem, oslabljen in zmučen, legel na
divan in ležal... Popoldan okoli 4. do 5. j ure pride isti komandant z dvema karabi-nijproma in mi naznani, da moram v Pod-grad. Naj torej zaprem, vzamem ključe in se pripravim na odhod. Nič ni pomagalo, na kar so ga ljudje opozarjali in kako da jc zjutraj govoril, ko je rekel, naj bo vse dobro, vse poravnano. Iti sem moral. Poprej so me peljali šc v svojo pisarno, kjer so sc zbrali naši in še par drugih oficirjev iz Podgrada ter delali svoje tožbe proti meni. Dasiravno nisem bil z njimi nikoli skupaj in nekaterih izmed njih nikoli niti videl nisem, so mi kazali vendar silno sovražne obraze. Pisali so, kar so hoteli. Slutil sem, da bodo obtožbe hude, ker sc jc spravilo nadme toliko častnikov. Česa pa me bodo vsega tožili, nisem vedel prav nič, razun da sem imel pištolo ali revolver in nek star bajonet ali sabljo, ktero sem imel za spomin od nekega umrlega gospoda in s kojo sem včasih sekal drva ali cuker. Bil jc namreč tak bajonet, kakršne so nosili svoj čas avstrijski žandarji« ko so imeli še tisto petelinovo perje na klobukih. Tc stvari so mi vzeli in ne verjamem, da bi jih šc kdaj dobil nazaj. Naj jih pa Lahi imajo!
Proti večeru jc prišel voz, prava po-kveka in obstal pri župnišču. Tedaj mi je eden trdno vklenil roki in hajdi na voz in v Podgrad! Slabo, deževno, mrzlo vreme je bilo in prav počasi se je premikal »pari-zar« naprej.
Naposled smo vendarle prišli v Pod-
grad. Tu mi'jc nudil italijanski vojaški zdravnik svojo pomoč. Ostrigel mi je lase okoli rane na glavi, me mazal, vatiral in ovil glavo s kakim 3 metre dolgim ovojem. Potem so me peljali v tamkajšnjo ječo. Bila je že davno trda noč, in jaz sem zahvalil Boga, da sem vendarle enkrat prišel do pokoja. Dobro, četudi seveda ni bilo dobro ležati na tistih cunjah v nezakurjeni, mrzli, vlažni celici. Pa neki gospod se me jc usmilil — in mi poslal v ječo čisto, snažno rjuho. In neka gospa jc poskrbela, — Lahi mi niso dali ničesar cele 4 dni — za moj telesni blagor. Bila pa sta to: usmiljeni Samaritan — dr. M. Lavrenčič, sod-nijski predstojnik in neka gospa usmiljena Samaritanka iz Podgrada, kojima obema se srčno zahvaljujem za izkazane dobrote, kakor tudi onim, ki so mc tam obiskali v očigled nevarnosti, da bi Lahi utegnili prijeti tudi nje same. Če omenim še, da so m£ tam v Podgradu dvakrat poklicali na komando, vselej zvečer, in da mi je tamošnji kapetan zagrozil in obenem tudi z rokami pokazal, da me bo vrgel »per la senestra^, t. j. skozi okno ven, če ne bom tiho, bom skoraj pri kraju s svojo ječo v Podgradu. Le to bi šc opomnil, da je bil ta kapetan majhne in šibke postave in da jc malovcr-jetno, da bi mi bil kaj takega rekel, ako bi nc vedel sigurno, da ima dosti revolverjev in bajonetov okoli sebe. Kljub temu pa je bil videti kar naravnost razjarjen in jc na moje vprašanje, čc bom kmalu prost, tako čudno namrdnil usta: »aha«, kakor bi mi
hotel reči: »Fantič, ti pojdeš na leta v pri-* žon; zato bomo že mi poskrbeli! Nič se n4 boj!«
V	Podgradu sem bil zaprt 4 dni, od ponedeljka, 17 februarja t. 1. ponoči do petka opoldne.
Tedaj pa se odpro vrata moje ječe irt en karabiner mi naznani, naj bom priprav> ljen, ker pojdemo v Trst. Kmalu nato pri-, de kapetan »per la fenestra« in me sam vklene z verižico tako trdo, da se mi je v; Trstu še par dnij potem poznalo na rokah, kako zna vkleniti mož majhne postave. Šel sem, stegnil vklenjeni roki občinstvu v pozdrav — posebno žensk se je nabralo —» in stopil v avtomobil s karabinijeri. Avtomobil se je zganil in brzeli smo proti —> Reki, a nc v Reko, ampak samo do Šapi-jan, kjer smo presedli na drug slabejši trenski avtomobil in naložili še 2 vojaka in 2 častnika, višje vrste menda, ter zdrčali nazaj do Podgrada in dalje v Trst.
V	Trst smo prišli čez dobro uro, odkar smo v Podgradu »vorrikali«. A Trst je precej velika vas, in moja tovariša-karabi-nijerja sta sc tako spoznala v tej »vasi«, da sta mc 3 ure vlačila vklenjenega sem ter tja po ulicah, meni in sebi v zabavo. Naposled smo sedli — pardon! r.tali smo — še na tramvaj, ker ta se vendar ni mogel motiti, navsezadnje srečno pripluli do pristanišča: »carcer in via Tigor« t. j. ječa v ulici Tigor,
svojega prebivalstva, dežela, ki bo morala še nekaj let potom kredita kupovati kar ji služi za preživljanje prebivalstva in za
vpcctavljenje normalnih razmer, sc ne sme sper biti do neredov, ne da hi se pogrezala v propast. Vlada bo storila svojo dolžnost, ki je predvsem ta, da ščiti svobodo in rod. Vlada želi najbolj živahno sodelovanje parlamenta. Le v skrajnih slučajih, ko drugače nc bo mogoče, bo vlada postopala potom dekretov. Vobče pa želi, naj parlament deli z vlado velike odgovornosti, v koli::or se tiče odredb za splošno upravo in za funkcioniranje države.
Zunanja politika.
Glede zunanje politike je minister zunanjih zadev Tittoni žc v svojih izjavah v senatu od 25, junija očrtal naš položaj. V sedanjem hipu so nekatera naših bistvenih vprašanj šc nerešena. Meja z avstrijsko republiko je že določena, kakor smo mi želeli. Glede jadranskega vprašanja se še ni našla pot rešitve, ki bi zadoščala našim pravičnim nacijonalnim zahtevam. Razen kar jc določeno v londonskem paktu ni bilo ničesar odrejeno glede Albanije, a Srbija je zasedla dejanski se-t erno Albanjo. V Mali Aziji je Grška zasedla Sinirno, ki nam jc bila obljubljena v dogovoru, sklenjenem v Sant Giovanni di Moriana. Tudi kolonijalno vprašanje pričakuje od pariške konference svoje pravične rešitve. Dočim so v Evropi, Aziji in Afriki izrazili italijanski delegati svoje soglasje k željam in zahtevam Angleške in Francoske, niso te vlasti izrekle še svoje soglasje k našim zahtevam. Naši mirovni delegati so zopet povzeli pogajanja v Parizu, in to pod težkimi pogoji, ki so Vam že znani. Zaslonjeni od pravičnosti naše stvari, jo bodo oni branili in jo bomo mi branili z vso odločnostjo. Mi hočemo, da bo naša zunanja politika resnično politika ljudstva in da bodi za Italijo definitivno zaključena doba tajnosti in konvencijonal-nih dogovorov, doba, v kateri so bili narodi zapleteni v zavezništva in v vojne, ne da bi o tem kaj vedeli. Z zavezniškimi državami smo prehodili težko pot, sedaj moramo ž njimi najti rešitve za naša vprašanja v prijateljskem duhu, in zato obžaluje vlada neprimerne manifestacije, ki so na srečo zelo redke in ki bi lahko zasejale nezaupanje med nami in med našimi prijatelji in zavezniki. Ne pozabimo na kri, ki smo jo skupno prelili, ne pozabimo, koliko poti moramo še prehoditi v interesu narodov in v interesu kulture. Glede nekaterih neprijetnih incidentov na Reki (splošni klici: Živela Reka) in v nekaterih mestih kraljestva je časopisje pretiralo dalekosežnost. Ti dogodki ne morejo v nobenem oziru spremeniti naša čustva in se ne smejo več ponavljati. Noben dogodek ne more izpremeniti naša razmerja, ki so bila ukrepljena v nevarnosti in posvečena v krvi. Mi smo gotovi, da bo čutila demokratska Francija, da računa Italija na njeno prijateljsko sodelovanje v vseh političnih akcijah in v svojem nacionalnem programu.
Volilna reforma.
Vlada pozdravlja s simpatijo iniciativo senata, ki se hoče reformirati v toliko, da bo del njegovih členov voljenih in neimenovan, vendar še bolj nujno je, da pride pred zbornico volilna reforma, v katero se je stavilo toliko nad. Vlada je trdno odločena, storiti vse, da bo volilna reforma sklenjena v najkrajšem času. Vlada si je postavila kot glavno točko svojega programa glede notranje politike, da izvede volitve po glasovanju po listah in s pro-porčnim sistemom.
Novi davki.
V finančnem pogledu je ministrski predsednik naznanil, da bo izredni progresivni premoženjski davek moral zadeti posebno velika premoženja, pridobljena v vojni, dočim bodo manjša premoženja oproščena davka.
»Odrešeno ozemlje«.
Vlada hoče izvesti čimprej program obnove osvobojenega ozemlja; kar se tiče odrešenega ozemlja, je že odobrena nova ureditev in bo kmalu izvedena ter upa vlada, da bo s tem odstranjen marsikateri razlog nezadovoljnosti. Prehod odrešenega ozemlja k materi domovini se more izvršiti gladko in mi moramo vpoštevati vse one obstoječe uredbe, za katere ne obstoja absolutna potreba, da se jih odpravi. Z nepotrebnimi izpremembami ne smemo ustvarjati nepotrebnih kriz. Demobilizaci-ja bo izvedena čimprej, v kolikor bo to dovolil mednarodni položaj in zahtevki javnega miru in reda. Ministrski predsednik je nato razvijal vladne načrte glede pospeševanja železnic in trgovske mornarice, nadalje glede podpor za bivše vojake ter glede javne uprave.
Samohvala.
Usodcpolna je sedaj ura, je zaključil govornik, morda najbolj usodcpolna, kar jih je imela Italija v zadnjih časih. Mi imamo trdno zaupanje, da obstojajo v Italiji vae potrebne eneriiiie. ne samo, da prema-
gamo sedanje težkoče, nego tudi, da priskrbimo naši deželi ono veliko mesto, ki ga mora imeti na svetu. Mi stopamo iz vojne, v kateri smo imeli kakor nasprotnika
eno najbolj starih in najbolj mogočnih držav. ki se je upirala vsem zavratnostini časa, vsem oblikam notranje šibkosti in ki se ;e zdela trdna kot granit v svoji velikanski politični in vojaški organizaciji. Lahko rečemo, da smo mi sami prekucnili to veliko djž avo, ki nas je hotela zadušiti s svojo težo. Italija mora imeti gotovost, da bo premagala vse sedanje težkoče. Imamo to gotovost, tembolj, ker računamo z vsemi možnostmi in nečemo izreči nobene b s sede, ki bi znala ustvarjati iluzije. Mi bomo zmagali, ker hočemo zmagati, ker je potrebno, da zmagamo in ker ilalija mora zmagati. (Živahno in dolgo odobravanja.) Seja je bila prekinjena do 18. ure.
Ob 16. uri se jc ministrski predsednik Nitti predstavil senatu v prisotnosti kakih sto senatorjev ter ponovil vladne izjave, podane v zbornici poglancev. Po nadaljevanju seje v zbornici poslancev ob 18. uri, je povzel besedo Enrico Ferri, ki jc v ostrih besedah grajal vladno delovanje, ter zahteval, naj vlada pove vso resnico. Grajal je tudi prejšnjo delovanje ministrov Salandre in Sonnina ter k sklepu napadel tudi D' Anunzija, kar je izzvalo glasne proteste s strani nekaterih nacionalističnih poslancev. Ob 20. uri in pol je bila seja zaključena.
Drarglnjihl Izgredi w Ifafiiji.
LDU Berlin, 10. julija. (DunKU). »Vos-sisehe Zeitung« poroča iz Lugana: V Rimu, posebno v zunanjih okrajih so se izvršile včeraj c.pcidne številne plenitve. V bližini Napolja je naskočila blagovni vlak in ga izplenila. V Palermu je izbruhnila baje v soboto generalna stavka. 100.000 delavcev se je pomikalo po ulicah in kričalo: »Proč z visokimi cenami!« Trgovski napisi so bili na mnegih krajih razbiti. Prišlo je do hudih bojev s četami, pri čemer je bilo deset stavkajočih težko ranjenih in več sto delavcev aretiranih.
LDU Berlin, 10. julija. (DunKU). Italijanska vojaška komisija prosi, da se ugotovi, da so poročila o italijanskih nemirih pretirana. Gre izključno za pojave proti draginji. Posamezne stavke nimajo nikakršnega političnega pomena.
LDU. St. Germain, 11. julija. (DKU.) »Populair« javlja: V Palermu traja stavka dalje. Zaprli so 500 oseb. V Geraldu in Follonizi so ustanovili delavske svete. V Bresciji je bil pri spopadih na trgu 1 mrtvec in mnogo ranjenih. V Rimu je stavka splošna. Okoli glavne pošte, kjer stavkajo telegrafisti, so postavljene strojnice. Pri slavoloku je vojaštvo streljalo. Bila sta 2 mrtveca in 30 ranjenih. Plenitve niso velikega obsega. Delavska zbornica poživlja na zopetni pričetek dela. Delavska komisija se peča z novim tarifom za živila. Vse trgovine so zaprte, razen nekaterih, kjer se prodaja vino in olje po polovičnih cenah. Časopisi ne izhajajo. 0 plenitvah in spopadih javljajo iz Catanije, Reggio di Ca-labria, Barija in Tridenta. V zadnjem mestu so čete streljale v zrak; tudi s strojnimi puškami so streljali. Več častnikov in vojakov je ranjenih.
LDU. Berlin, 11. julija. (DKU.) »B. Z. am Mittag« poroča iz Rima: Splošna stavka v glavnem mestu je končana s poravnavo, ki se je sklenila med mestno direkcijo in socialistično organizacijo.
mirovni posvet.
Nemško-avstrijske meje.
LDU Saint Germain, 10. jul. (DunKU). Vrhovni svet je imel danes popoldne ob 15. uri 30 minut sejo. Pečali so se, kakor poroča »Times«, z avstrijskimi mejami, v kolikor je to vprašanje pristojna komisija že predelala. Ta komisija, ki se je sestala davi, se je v glavnem posvetovala o ukrepih glede južnega donavskega brega južno in jugovzhodno od Bratislave. Ako bi del zahodne Ogrske pripadel Avstriji, želijo Čehi pas ozemlja južno Donave, da bi imeli direktni pristop k železnicam, ki po ogrskih tleh vodijo proti jugu. Zdi se, da za to ozemlje nameravajo določiti pas razoroženega ozemlja. Medzavezniškemu generalnemu štabu v Versaillesu so poverili proučavanje ukrepov, ki bi bili potrebni proti eventualnim sovražnim nakanam ogrskih boljševikov. Kakor znano, se je vrhovni svet s tem vprašanjem pečal v včerajšnji seji. Najbrže se bo tudi danes o tem posvetoval, ne bi-li kazalo Ogrski sosednje države pozvati, da z orožjem nastopijo proti Madžarom.
Ententa obveščena o ratifikaciji mirovno pogodbe.
LDU. Lj-nn, 11. julija. (Brezžično.) V četrtek ob 11. dopoldne je baron von Lcrsner izročil polkovniku Henryju oficielno obvestilo o ratifikaciji mirovne pogodbe po Nemčiji. Polkovnik Henry je oddal dokument nemudoma v ministrstvu za zunanje stvari.
Clemenccan in Bethmann - Hollvveg.
LDU. Ženeva, 11. julija. (ČTU.) Clemen-ceaujev list >L' homme Librec prinaša poročilo, očividno -od Clemenceauja samega, v katerem Bethninnn-Hollwegovo ponudbo, da se stavlja na razpolago namesto bivšega nemškega cesarja, označuje kot smešno.
Obravnava proti nemškim generalom.
LDU. Berlin, 10. julija. (ČTU.) Glasom Berliner Tageblatta« javlja lEcho de Pariš da se bodo obravnave proti nemškim generalom vršile v Parizu. Pari/, bo doživel prizor, da bo videl nemške generale kol obtožence. Začetek obravnav je določen na sredo septembra. >Neue Freie Presse« pripominja k temu, da hočejo Francozi s tem zadostiti svoji želji po maščevanju.
Nemški demokratjo in mirovna pogodba.
LDU. Nauen, 11. julija. (Brezžično.) Dasi je glasovala stranka nemških demokratov proti podpisu in ratificiranju mirovne pogodbe, se vendar poteguje v svojem časopisju za najstrožjo izvršitev mirovne pogodbe. >Ber-liner Tageblatt« proglaša vsako drugo taktiko za brezplodno nesmiselnost, kajti izpreniembe mirovne pogodbe, ki si jo je želeti, ni pričakovati od odklanjanja in malenkostnih zvijač, pač pa od mirne in razsodne politike.
Deputacija iz Banata v Belgradu.
LDU. Beigrad, 11. julija. V Beigrad je prišla deputacija i/. Banata z namenom, da izrazi željo banatskega prebivalstva po naših pravicah. Deputacijo sta sprejela ministrski podpredsednik dr. A. Korošec in predsednik zbornice dr. Pavi ovir. Deputacija se je z odgovorom vlade zadovoljila. Dan^s popo'1 jo sprejme tudi regent Aleksander.
Tajen dogovor nseri Italijo in Nemško Avsitijo obstoji.
LDU Kopenhagen, 10. julija. (ČTU). »\Viener Mittagszeitung« poroča: V nasprotju 7. že opetovano objavljenim de-mentijem sporoča dopisnik »Daily Tele-grapha«, da obstoja glasom poročila »Gaz-zetta del Popolo« v Turinu skriven dogovor med Italijo in Nemško Avstrijo, s katerim se je Italija zavezala podpirati nem-ško-avstrijske čete na Koroškem in Štajerskem proti Jugoslaviji.
Boljševiki na delu.
LDU Helsingiors, 10. julija. (Brezžično.) Boljševiki so v Petrogradu zasedli veleposlaništva, poslaništva in konzulate zunanjih držav ter so se polastili njihovih arhivov.
Bela garda se umika.
LDU London, 10. julija. (Brezžično.) Reuterjev urad poroča iz Helsingforsa: Po poročilih iz Rcvala se severna ruska bela garda umika na vsej črti.
Proti odpravi obsednega stanja.
LDU Pariz, 11. julija. (Brezžično.) Poslanska zbornica je z 256 proti 202 glasovom odklonila predlog, naj se dvigne obsedno stanje in odpravi cenzura.
Prepovedana trgovina z vrednostnimi papirji.
LDU. Dunaj, 11. julija. (ČTU.) Na Dunaju je bil izdan razglas: V smislu zakona o zavarovanju inozemskih živil in surovin in o pritegnitvi v privatni lasti se nahajajočega zlata, srebra in vrednostnih papirjev, je od danes naprej prepovedana trgovina s tako-zvanimi napolinozeinskimi vrednostnimi papirji. Pogodbe, ki so bile pred 10. julijem 1919 sklenjene, s tem razglasom niso prizadete. —
Zaplemba kraljevega premoženja.
LDU. London, 11. julija. (ČTU.) Opoldansko izdanje lista >Neues \Viener Journal« poroča: Na predlog generalnega državnega pravdništva je najvišji sodni dvor zaplenil vso vrednostno predmete na Angleškem, ki so last bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda. Gre za predmete v skupni vrednosti 400 tisoč funtov šterlingov.
Huda nevihta.
LDU Line, 10. julija. (DunKU). Nevihta je napravila v mnogih krajih ogromno škodo, številne telegrafske in telefonske napeljave so bile porušene. Tudi električna centrala mesta Steyer je ostala to noč brez luči. Posebno hudo je divjal vihar v Salzkammergutu in v okolišu mesta Steyer. Eno ženo je ubilo padajoče drevo, veliko število gospodarskih poslopij je poškodoval vihar ali upepelila strela. Posebno občutna je škoda na sadnem drevju in poljskih pridelkih.
Polltiine novice.
-fO priliki godu in 75 letnico kralja Petra
je izvršilni odbor VLS. sklenil podati naslednjo izjavo: Čestitamo k imendanu in 75letnici kralja Petra in pozdravljamo starega borca za svobodo troimenega naroda SHS kot simbol našega zedinjenja. — Izvrševalni odbor VLS.
-f- Celo občina v armadi »Kmečke zveze.« Vsi občani — moški in ženske —
v Starinovivasi na Murskem polju so pristopili kot člani Slovenski Kmečki zvezi in vplačali po 2 K udnine.
-f- Na naslov poverjeništva za pravosodje je prinesla »Murska Straža« z dno 11. t. m. sledečo, skoro neverjetno vest: Na vprašanje glede registriranja naše Ti-skovn zadruge sc jc izreklo poverjeništvo za provosodje v Ljubljani, da se ima zadru. ga s sedežem v Radgoni registrirati v Gradcu(-), ker lo zahteva nek zakon iz leta 1873. Istočasno pa jc izdala ljubljanska delegacija ministrstva financ naredbo, kjer pravi: »ta narcrlba velja za sodni okraj vrhniški in za politični okraj radgonski, kolikor spadata v področje deželne vlade za Slovenijo«. Poverjeništvo za pravosodje v Ljubljani torej še ni zvedelo, da spada zasedeni del političnega okraja radgonskega v področje deželne vlade v Ljubljani in da leži mesto Radgona v zasedenem delu, torej tudi v področju poverjeništva za pravosodje v Ljubljani. — Čudno poverjeništvo, ki nili ne ve, kateri okraji spadajo v njegovo področje. Menda vendar gospodje niso prespali celo svojega imenovanja v poverjeništvo za pravosodje.
-f- Praznik zmage. V ponedeljek, dne 14. t. m. bo praznoval Pariz dan zmage. Pri tej priliki bodo defilirali oddelki vseh armad, ki so se udeležile vojske pred predsednikom francoske republike Raymon-dom Poincarejem. Srbsko armado bo zastopala ena stotnija. »Temps« priobčuje sledeče podrobnosti slavnosti: Spored bo prehodil 6 in pol kilometrov; udeležilo se ga bo dvajset vojaških godb. Na prvem mestu bo korakal oddelek republikanske garde. Za njim bo šel poveljnik vseh zavezniških čet s svojim štabom in zastopstva zavezniških armad po alfabetičnem redn: Amerikanci, Belgijci, Angleži, Itali-; jani. Japonci, Grki, Poljaki, Portugalci, Ru-muni, Srbi in Čehoslovaki. Velesile bodo poslale k slovesnosti vsaka po en bataljon z večimi. zastavami, ostale zavezniše države pa po eno kompanijo z eno zastavo. Slovesnosti bodo prisoslovali tudi ameriški general Pershing, angleški maršal Douglas Haig, belgijski general Guillain, italijanski general Diaz ter vsi francoski generali, ki so se med vojsko posebno izkazali.
-f Reški dogodki delo italijanske diplomacije. Dopisnik »Tempsa« poroča iz Rima, da so rimski diplomatični krogi vznemirjeni vsled reških dogodkov, ki bi mogli ohladiti prijateljske odnošajc med Francijo in Italijo. Nadalje pa izvaja dopisnik, da italijanske kroge še mnogo bolj, kot dogodki sami, razburja dejstvo, da se reške izgrede v Franciji smatra samo za navaoen garnizijski pretep in da Francija noče uvideti »večjega pomena« teh dogodkov, ki leži v tem, da francoski vojaki, ki aimpatizirajo z Jugoslovani, razburjajo ital. prebivalstvo v zasedenem ozemlju, ter bi bilo zato nujno potrebno, da Francija odpokliče svoje vojaštvo iz zasedenega ozemlja.
Četudi nam kratko poročilo »Temps«-ovega dopisnika naravnost ne pove, da je oficijelna Italija sama pripravila reške dogodke, nam vendar njegovo poudarjanje, da se rimski krogi razburjajo posebno vsled tega, ker Francija noče uvideti »potrebe«, da odpokliče svoje vojaštvo z Reke, potrjuje našo trditev, da je Italija sama inscenirala celo stvar na Reki.. Njen zahrbtni namen se očividno ni posrečil. Zato tudi njeno vznemirjenje ,katero bi bilo sicer popolnoma nerazumljivo, ker sc Francija sama nič ne razburja. Pariz pač ve, kaj sc skriva za tem, zato gre mirno preko.
-j- Wilson za zvezo narodov. Reuter poroča iz Washingtona: Ob predložitvi mirovne pogodbe senatu jc predsednik \Vilson skoro ves svoj govor posvetil zvezi narodov, o kateri je rekel, da ni samo orodje, cla popravi prejšnjo krivico z novo mirovno pogodbo, temveč da je tudi upanje človeštva. Zveza narodov je res postala potreba za vzdržavanjc novega reda, ki so ga hoteli napraviti na svetu stvaritelji mirovne pogodbe. Wilson je izjavil nadalje, da delo mirovne konference kot celota v splošnem soglaša z načeli, ki so jih skupno sprejeli kot podlago miru.
Dnevne novice.
—	Duhovne vaje za duhovnike bodo v zavodu sv. Stanislava od 28. julija do 1. avgusta. Zadnji rok za priglas je dne 20. julija.
—	Napredek na Bledu. Z?lo delavnemu Prometnemu društvu na Bledu posrečilo se je doseči pri vseh hotelirjih stalne cene za sobe in jedila, tako da bodo pritožbe, katere so bile dosedaj v tem oziru, prenehale. S tem so storili Blejri velik korak naprej, ker danes hoče občinstvo prej vedeti cene, prodno se odloči za kako letovišče in to je tudi popolnoma prav. Opomnimo še, da je preskrba na Bledu vsekakor Izvrstna in da so cene res zmerne. Vpeljati se namerava letos tudi n -tomobilna vožnja Lesce-Bled. Upati je, da bode naval v letošnji sezoni velik in da bodo imeli fijakarii in avtomobili dosti opravili. Po-
sebno naklonjenost izkazala jc Bledu inten-danca slovenskega narodnega gledališča s tem, da .je pod jnko ugodnimi pogoji prepustila iz-borni orkester Zdraviliškemu domu za čas velike sezone.
—	Gorje nad Bledom. Bralno društvo v Gorjah priredi v nedeljo, dne 13, julija v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda vrtno veselico v prostorih gostilne g. Kunstelja ob 3. uri popoldne. Na sporedu bo tudi govor, srečolov, šaljiva posta itd., deklet^ pa bodo prodajale cvetlice v korist vojnim pohabljencem. Sodeluje godba z Jesenic. Za mrzla in po možnosti tudi za gorka jedila bo kar najbolje preskrbljeno, V slučaju slabega vremena sc vrši veselica v društvenih prostorih. — Vabite sc tem potom vsa društva iz okolice in tudi vsi drugi, da prihi-tite ta dan v naše romantične Gorje, ako si želite dobre zabave in poštenega razvedrila.
—«• Kamnik. Dne 6. julija t. 1. jc priredila v »Kamniškem Domu« šolska mladina predstavo z bogatim in res zamišljenim sporedom. Užitek jc bil nepričakovan. Otroci so nastopali prisrčno in proizvajali svoje vloge naravno in samozavestno. — G. vodja deške šole je vse navzoče pozdravil v izbranih besedah in poudarjal koliko da jc tudi šola trpela med kruto vojsko in pod nam neprijazno vlado. Ves vesel je pripomnil, da šola sedaj v mladi, prosti Jugoslaviji vstaja in se bo lahko razvijala v pravem domačem duhu. Da je temu že danes tako, je pokazala cela ta prva prireditev, ki jc podarila našim invalidom, ubogim slepcem 500 (petsto) kron. Vrstile so sc deklamacije, petje in igrokazi. — »Domovi ni« (S. Gregorčič) je deklami-rala deklica čustveno, občudovali smo zlasti akcije-kretnje, s katerimi je spremljala besedilo kar najlepše. — »G o r i c i« (Pepilinov Franasin) jc deklamiral učenec tako izborno, da se jc videlo, da čuti in razume, kar govori. — »Veseli pastir«. (S. Gregorčič.) Ta deklamacija je bila nekaj posebnega. Pastirček ni bil samo vesel, temuč naravnost korajžen. Bilo je to vse kaj drugega, ko navadno šolsko prednašanje. Pripomogle so seve primerne kulise, kot tudi zvenkljanje zvoncev in meket ovac. — »Ciciban in čebelica« sta nastopala kot mojstersko rojena igralca. — »Oba junaka.« Tu je ugajala posebno mimika. ■— Pomenljivo je, da je predstavljala »Sneguljčico« goriška begunka in to s pravim čutom. Kaj naravno in ginljivo je nastopala tudi »Sirot a«. Vse občudovanje pa zasluži petje »Z late k a n g 1 j i c e« (Dr. A. Schwab). Otroci so peli iz glave, brez not in vendar jako precizno. Ravno ta točka nam je dokaz, koliko vežbe in potrpežljivosti je bilo treba, nam je dokaz, v kakih rokah da je bila prireditev. Občinstvo je bilo nadvse zadovoljno, res iznenadeno. Starši so lahko videli, pod kakim vodstvom da imajo otroke. Otrokom samim bo ta prvi nastop nepozaben. Vsem onim pa, ki so otroke izvež-bali s toliko požrtvovalnostjo do take spretnosti, jc bil že sijajen uspeh sam majhno plačilo. Naj omenimo še to, da je ugledna in zavedna obitelj Stergarjeva napravila otrokom po prireditvi veliko veselje s tem, da je vse, t. j. nad 50 povabila na dom in jih tam pogostila.
—	»Jugoslovanski obrtnik«. Izšla je tretja številka s prav zanimivimi in aktualnimi članki. »Jugoslovanski obrtnik« prinaša članke, ki morejo biti v korist vsakemu obrtniku, zato ga vsem toplo priporočamo.
—	Brezplačno želi priti za dobo počitnic odlična gimnazijalka višjega razreda, iz ugledne rodbino, kot družabnica k 14 do 18 letnim dekletom dobre rodbine v Sloveniji ali Hrvatski. Ponudbe pod »Jugoslovanka« na upravništvo Slovenca.
—	Ukraden je bil gonilni jermen, 18 cm širok in 20 m dolg, posestniku Jožefu Pucelj,
Goriča vas pri Bibnici. Pred nakupom se »vari. Prodajalca naj se naznani orožništvu.
—	Pozdravi s Sicilije. Mnogo srčnih pozdravov z daljne Sicilije pošiljamo Slovenci iz italijanskega ujetništva na Slovenke in Slovence, prijatelje in znance podpisani poddes. Franc Rosina, Bečaj Alojzij, Lužar Ivan, Zobec Anton. Adamič Franc, Peterlin Anton, Kokol Tomaž, Miklavčič Josip. Prebil Valentin, Markut Franc, Soško Martin. Zoran Anton, Zavrl Anton ,
—	Lep« pozdrave, pošiljamo iz nemško-av-strijfckega ujetništva v Marcbtronku pri Lincu prijateljem in znancem: Od ljubljanskega pe§-polka: pod. Ivan Bohinc, Medvode; peš. Jernej Tohovnik, Lndja; peš. Feliks Ferlič, Sora; peš. fiuliio Ciril, Poljano nad Škofjo Loko; desetnik Mušič Andrej. Senožeče; peš. Cof ,Tos., Hrnše pri Kranju; peš. Stnnovnik Jukob, Poljano pri Škof ji Loki; prš. Močnik Rud.. Idri-• ja; peš. Jugovic Peter, Tratn; poč. Mesojedec Jakob, Smnrjeta; peš. Kos Jožef, Vrlipoljc.
—	Društvo zasebnih uradnikov, odsek za Štajersko v Celju je izvolilo na zadnjem občnem zboru nov odbor, ki bo pričel takoj z intenzivnim delom. Da bo pa to delo res popolno, se prosi vse tovariše in tovnrišice, ki še niso včlanjeni, da priglase takoj svoj pristop pismeno gornjemu društvu v Celi e, Narodni dom
—	Čevljarska zadruga v Tržiču uazuanja, da so" vrši preskušnja za čovljarske pomočnike dno 25., 2(5. in 27. julija t. 1., in sicer v Tržiču v delavnici g. Ivana Papova, za okolico pa pri g. Ivanu Poljanru v Sebenjah. — Kdor so ni šo oglasil, naj sc takoj javi zgoraj omenjeni zadrugi.
—	Razpis služb za strojni oddelek južne železnico. Za Ljubljano, oziroma Maribor potrebuje ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani: 3 strojue inženirje z obema državnima izpitoma, 5 uradniških aspirantov za računsko službo z dovršeno srednjo šolo z maturo, 6 pisarniških pomočnikov z dovršenimi 4 razredi srednje ali trgovske šole, 3 tehnične uradnike z dovršeno višjo obrtno šolo strojne stroke. Sprejemajo se tudi profesijonisti z ab-solvirano nižjo obrtno šolo ali mornariško strojno šolo, ki bi se vzgojili za delovodje. Splošni pogoji: fizična sposobnost za železniško službo, slov. hrv. ali srbske narodnosti, popolno znanje slovenskega ali srbohrvatske-ga jezika v govoru in pisavi. Starost pod 30 leti. Prosilci naj so predstavijo pri strojnem oddelku ravnateljstva južne železnice v Ljubljani.
ljubljanske novice.
lj Proslava godu kralja Petra. Včeraj, na predvečer godu kralja Petra, se je Ljubljana odela v slavnostno obleko. Vsa javna poslopja so se okrasila z državnimi in narodnimi zastavami. Mnoge zasebne hiše imajo okrašena okna in balkone. Ob 8. uri zvečer so se naenkrat oglasili topovi z grada, z grajskega stolpa pa so pričele švigati v zrak rakete in svetlobne kroglje v raznih barvah, ki so na daleč okoli razsvetljevale mesto. Grad sam je bil iluminiran. Poslopje dravske divizijske oblasti je okrašeno z zastavami in cvetjem. Balkon bogato okrašen z zelenjem. Na sredi je podoba kralja Petra in pod njo napis v narodnih barvah: »Živijo kralj Peter I.< Ves balkon in poslopje je bilo bogato razsvetljeno z mnogobrojnimi lučicami. Ob 8. uri zvečer je odkorakala iz bivše domobranske vojašnice vojaška godba z lampijoni, ki jo je spremljalo na tisoče ljudi. Godba je korakala med navdušenim klicanjem občmstva kralju Petru in regentu Aleksandru po Poljanski cesti mimo škofije čez frančiškanski most po Prešernovi in Šelenburgovi ulici pred Dravsko divizijsko oblast, kjer je godba zaigrala »Bože pravde«, kar je občinstvo poslušalo z odkritimi glavami. Navdušeni živijo klici kralju Petru so se razlili v mogočen vihar. Med zvoki »Naprej zastava slave< je ogromna množica odšla pred poslopje deželne vlade, kjer so bila bogato razsvetljena ckna in balkon. Po končani »Lepi naši domovini« je predsednik dr. Brejc zaklical z balkona deželnovladne palače trikratni živijo kralju in regentu Aleksandru, čemur se je množica odzvala z viharnimi klici. Nato je mirozov odšel po Blei-vveisovi cesti mimo Narodnega doma, po Dunajski cesti in Dalmatinovi ulici mimo hotela »Union«, kjer je navdušeno klicanje kralju Petru narastlo do viška spričo tega, da stanuje v hotelu italijanska misija. Padli so tudi mnogi klici: »Dol z Italijo!« Godba je nato krenila po Št. Peterski cesti v vojašnico nazaj. Danes zjutraj je na Petrovem trgu (pred Mestnim domom) vojaška parada. Poveljnik mesta, polkovnik Vukonovič bo nadzoroval čete 26. pešpolka v spremstvu vseh častnikov, ki se udeleže nato slovesne službe božje. Slovesna služba božja bo ob 9. uri dopoldne pravoslavna, ob 10. uri dopoldne pa v stolnici, kjer bo slovesna sv. maša, ki se je udeleže tudi zastopniki vseh civilnih oblasti.
lj Prvi mirozov ljubljanske vojaške godbe. Sinoči je nastopila pod vodstvom podka-pelnika Vlasaka vojaška godba ljubljanske garnizije. Bila je sicer po številu šibka, toda po izvajanju zelo dobra. Občinstvo jo je burno pozdravljalo in je godba sploh žela splošno pohvalo. Vidimo, da je godba dobra, in želimo, da bi se večkrat pokazala javnosti.
lj Veliki vrtni koncert s prosto zabavo se vrši danps ob lepem vremenu na Zgor. Rožniku. Pričetek ob 18. uri.
lj šentjakobsko prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 20. julija veseli izlet na Žalostno goro. Vabljeni so vsi člani in članice in prijatelji društva, ki se žele razveseliti v prosti naravi in počastiti Marijo na Žalostni gori. Da bomo mogli za hrano in vožnjo pravočasno poskrbeti, naj se udeleženci čimpreje priglase. Priglasi se sprejemajo od danes naprej vsak večer ob 8. uri v društvenih prostorih.
lj Izlet na Janče. V nedeljo 13. julija 1919 priredi Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani celodnevni izlet na Janče. Kraj Janče jc oddaljen ure od postaje Laze ob južni železnici. Iz Janč je lep razgled na vse strani, proti Gorenjski, Dolenjski in ljubljanski ravnini. Z glavnega kolodvora se odpeljemo %6. uri zjutraj. V župni cerkvi opravi ob 9, uri dopoldne č, gospod kaplan Janko Kete cerkveno opravilo s kratko propovedjo. Po sv. maši obed. Po obedu litanijc, nato prosta zabava v prosti naravi. Kraj Janče je znan po svojih češnjah, ne zamudimo prilike, da jih dodobra oberemo. Vožnja stane samo 4 K sem in tja. Za prehrano skrbi vsak sam. — Pridite vsi, da bo večja zabava.
lj Na SHS. realni gimnaziji so napravili zrelostni izpit sledeči gg. abiturienti: Bajuk Vladimir, Cibelj Franjo, Kranjc Mirko, Kup-čič Ivan, Mlekuš Stanko, Potokar Josip, Ra-gazi Edvard (z odliko), Sever Stanko, Aplenc Rihard, Breznik France (z odliko), Debeljak Franc, Jeras Ivan (z odliko), Jug Klemen, Guzelj Alojzij, Levstek Andrej, Mali Albin (z odliko), Miškot Andrej, Pavčič Josip, Šink Fran (z odliko), Škerjanec Ivan.
lj Šolski zdravnik g. dr. Rus jc 27. junija t. 1. predaval na mestnem dekliškem liceju gojenkarn višjih razredov o važnem pomenu ljudskega zdravja. »Le v zdravem telesu biva zdrava duša*. Na konkretnih slučajih je pokazal škodljiv učinek alkohola. Škrofulozni in rahitični otroci, rodbinske žaloigre i. dr. so v največ slučajih posledice premnogega uživanja tega strupa. G. doktor je konečno pozival gojenke kot bodoče matere, učiteljice, vzgojiteljice, naj uplivajo na mladino, da ne uživa alkohola pa tudi v nobeni obliki ne. Jako zanimivo in poučno je bilo predavanje g. dr. Rusa, za kar smo mu vse poslušalke srčno hvaležne. Ni nanggovoril zaman. Njegovega poziva se bomo vedno spominjale. Saj hočemo delati in živeti za svoj ljubi narod, za svojo lepo domovino, za Jugoslavijo! Gospodu doktorju pa presrčna hvala.
lj Prenočišča za belgrajske maturante.
Ker jc število postelj, ki jih ima pripravljalni odbor za sprejem belgrajskih maturantov dosedaj na razpolago, premajhno in želimo naše srbske goste ne samo kar naj-sijajneje sprejeti in pogostiti, ampak tudi kar najudobneje nastaniti, smo prisiljeni se obrniti na si. občinstvo s prošnjo, da nam pomaga v tej stiski. Kdor bi bil pripravljen odstopiti za čas gostovanja srbskih maturantov brezplačno kako sobo z eno ali več posteljami, naj blagovoli to javiti pisarni pripravljalnega odbora za sprejem belgrajskih maturantov do 15. t. m. v fizikalni dvorani I. državne gimnazije.
Najnovejše.
IMENOVANJE PROFESORJEV NA VSEUČILIŠČU V LJUBLJANI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 11. julija. Predlog za imenovanje profesorjev na univerzi v Ljubljani je predložen ministru prosvete, ki bo imenovanje v kratkem izvršil.
PROTIČ SE VRNIL.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 11. julija. Ministrski predsednik Stojan Protič se je danes zjutraj ob dveh z ostalimi ministri vrnil v Belgrad.
SARAJEVSKA VLADA ODSTOPI?
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Sarajevo, 11. julija. V tukajšnjih krogih pričakujejo odstopa sedanje vlade. Izmenjana bo celokupna vlada, da si bo nova vlada pridobila zaupanje. V kombinaciji se imenuje Boža Čorovič.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 11. julija. V današnji seji narodnega predstavništva so bile vložene tri interpelacije. Na interpelacijo poslanca Sušnika o izvedbi agrarne reforme v Sloveniji minister dr. Poljak ni odgovoril, ker pri seji ni bil navzoč. Jutri bo poslanec dr. Šurmin interpeliral ministra notranjih zadev zaradi batin v hrvaški Slavoniji.
m Belgrad, 11. julija. V današnji seji je narodno predstavništvo po končanih interpelacijah prešlo na dnevni red na drugo branje zakona o univerzah. Zakon je bil soglasno sprejet. Nato se je začela tajna seja, v kateri je ministrski predsednik Stojan Protič obrazložil naš zunanji in financi-jelni položaj.
Belgrad, 11. julija. Narodno predstavništvo bo v svoji jutrišnji seji odločilo, katere zakone bo rešilo še pred parlamentarnimi počitnicami,
SLOVAŠKA GIMNAZIJA V NOVEM SADU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 11. julija. »Narodna Politika« poroča, da se je v Novem Sadu oglasila pri ministru prosvete Davidoviču slovaška deputaeija, ki je v imenu 80.000 Slovakov prosila, da se ustanovi slovaška gimnazija. Minister je obljubil, da bo podpiral njihove zahteve.
DEMOBILIZACIJA V AMERIKI.
LDU Saint Germain, 11. jul. (DunKU). Kakor poroča »Chicago Tribune«, bo moč ameriške armade do 13. septembra 1919 znižana na mirovno stanje. Pri tem bo več tisoč častnikov izgubilo svoj čin.
VOJNI STROŠKI AMERIKE.
LDU Saint Germain, 11. juli. (DunKU). Ameriški državni tajnik za finance je izjavil, da znašajo vojni stroški Zedinjenih držav 32 milijard in 427 milijonov dolarjev.
SPLOŠNA ŽELEZNIČARSKA STAVKA.
LDU Rotterdam, 11. julija. (DunKU). Glasom lista »Dai!y Tclcgraph« bodo dne 21. julija po vsej Francoski, Alzaciji-Loreni ter v Turinu in Alžiru vsled splošne stavke vse želcznicc ustavile promet.
PROTI SPLOŠNI STAVKI V FRANCIJI LDU Pariz, 11. julija. (DunKU. - Brezžično). Francoski ministrski svet je sklenil ukreniti vse potrebno, da prepreči na vsak način splošno stavko, ki je napovedana za 21. julija.
ITALIJANSKI PRORAČUN. LDU. Rim, 11. julija. (DunKU.) »Agen-zia Štefani« poroča: Italijanski zakladni minister je izjavil v poslanski zbornici, da znašajo efektivni izdatki italijanskega proračuna v finančnem letu 1918./1919. 32 milijard in 609 milijonov lir, efektivni dohodki pa 8 milijard in 461 milijonov lir. Primanjldjaj da bo treba kriti z državnimi posojili in s pomoči« državnega zaklada.
BOJI V HANOVRU. LDU Berlin, 11. julija. (DunKU). »Po-litisch - parlamentarische Korrespondenz« doznava, da je prišlo včeraj v Hanovru k ponovnim bojem med četaipi in množico, ki se je bila nabrala na kolodvoru. Čete so streljale; dva sta obležala mrtva, mnogo je ranjenih*
Prosveta.
pr »Deborah« v Ljudskem domu. Sinoč-
nja zaključna predstava na Ljudskem odru se je izvršila proti vsakemu pričakovanju dobro. Dvorano je napolnilo ugledno občinstvo, ki je burno ploskalo naši priljubljeni igralki gospe Zofiji Borštnik-Zvonarjevi, ki jo ta večer iz prijaznosti sodelovala in igrala glavno vlogo judovske deklice Deborah, ki ljubi krščanskega mladeniča, a usoda prepreči njuno združitev. Igra ima polno lepih prizorov, zelo hvaležnih za igralko; Gospa Borštnikova jih je spretno izrabila in nam podala ta večer umetniški užitek, za katerega smo ji iz srca hvaležni. Neprestano odobravanje občinstva in krasno podarjeno cvetje naj ji bosta porok, da je svojo nalogo izvršila v polni meri in da jo občinstvo ljubi in spoštuje. Njena prisotnost in njena vešča roka pri vajah se je poznala tudi pri ostalih igralcih, kar ji bodi še v posebno priznanje. Če je kdo sledil vse predstave v Ljudskem domu od prve do zadnje, mora priznati, da je bila ta predstava višek, kar je dosegel Ljudski oder v ti sezoni. Iz tega sklepamo samo, kako potrebna je pri nas praktična dramatična šola. Če izvzamemo Peterlina, V. Rudolfa in Janko Novaka, ki so bili že preje nekako dovršeni igralci in so pridobili le v nekaterih manjših stvareh, je pri vseh ostalih napredek zelo očividen. Posebno smo pri zadnji predstavi opazili to pri Fr. Marjančiču, ki je v priznanje za svoje igranje prejel cvetje in pri gdč. Podgorski, ki je od plahih nastopov v začetku sezone pa do danes napredovala v zelo simpatično, naivno kmečko ljubimko. To pot smo bili res lahko popolnoma zadovoljni z njeno igro. V mali vlogi Anice Zalar smo srečali našo staro znanko iz prejšnjih iger, bi j« znala iz male vlogice napraviti toliko, da ie povlekla pozornost nase; njeno igro lahko štejemo kot napredek. Isto moremo reči tudi o Jeli Potokar, ld je dobro ilustrirala pohlep po denarju in skrb za družino. V. Rudolf je igral Abrahama, da si nismo predstavljali boljšega; istotako so bili v dobrih rokah učitelj in župan; o uspehu teh igralskih moči nismo še nikoli dvomili. Župnik je storil vse. kar je bilo v njegovi moči. Bil je boljši kc drugekrati, le več življenja bi želeli njegovi igri. Lojze Oražem je podal zdravnika zek dobro. Drugih ne bom omenjal. Bili so vei ali manj dobri. Pohvaliti pa moram skupine, ki so bile igrane zelo dobro in naravno, posebno preganjanje judinje v prvem dejanju iu odhod svatov v cerkev. Režija je bila dobra scenerija v danih razmerah tudi. Bali smo 8e odmorov, a popolnoma neupravičeno, kajti tako nagle sprememne scenerije niti v narodnem gledališču nismo doživljali. Želimo, da se to zgodi še večkrat. Ljudski oder je pokazal to pot vse najboljše in toliko mogoče dovršeno kot jo mogel. Pričakujemo, da v bodoče" ne bo več padel s te zares razveseljive višine, ampak bo le še zrastel in bo bodoča sklepna predstava še znatno dovršenejša kol je bila ta. Pogum in volja storita vse. Ta večer pa si lahko zapiše Ljudski oder ko svoj časten večer.	F. B.
Gospodarske novice.
g Cena denaturiranemu špiritu. Glasom naredbe ministrstva financ v Belgradu z dne 2. junija 1919, št. 1040 je določena prodajna cena špirita, denaturiranega s splošnimi sredstvi za denaturiranje, s 550 K za 100 stopenj alkohola, oziroma s 495 K za lil 90% blaga od tovarne špirita, oziroma od kraja, kjer se denaturiranje izvrši. Prodnjne rene takegt špirita za veletržce in prodajalce nn drobne določijo politično oblasti, ki bodo ludi kazuo vale prestopke ^lede določenih najvišjih pro dajnih cen.
g Novo podjetje v Tržiču. Po ustanovitv naše lastne države smo takoj pričetkom opa žili neugodno razmerje naših papirnic d( drugih tovareu, ki izdelujejo surovino za pa pirnicc. V mislih imamo predvsem eolulozn« tovarne, od katerih obstoja v Sloveniji sam< ona v Mndvodnh in pa v Bcbrcah na Koro škern. Zadnja ic jako majhna ia vsled &voi<
oddaljenosti naravnost nemogoča za konkurenco tovarnam izven države. Nujno je torej potrebno, da so ustanovi z ozirom ua veliko potrebo po papirju v naši državi kakor tudi z ozirom na veliko zalogo surovin za to industrijo nova celulozna tovarna. To idejo je zagrabilo nekaj podjetnih mož v Tržiču na Gorenjskem, ter so žo v teku predpriprave za ustanovitev tovarne za celulozo. Ugodni pogoji za razvoj podjetja, kakor zadostna vodna sila, bogastvo lesa v neveliki oddaljenosti, stavbeni materijal in ugodna železniška zveza eo zasigurani in tudi osnovna glavnica, ki bode znašala okroglih K 4,000.000 je že do polovice podpisana. Podjetje se bode ustanovilo na podlagi družbe z omejeno zavezo, takoj pa, ko se bode dobilo koncesijo za delniško družbo, se namerava družba iz-premeniti v delniško. Predpriprave vodi g. Ferdinand Jelene v Tržiču. V Ljubljani daje pojasnila o družbi »Gospodarska pisarna dr. Ivan Černe«, Miklošičeva cesta 6/11.
Uvedba prometa denarnih pošiljatev v pismih in paketih (zavitkih) med Belgradom in drugimi deli kraljestva SHS. Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo z odlokpm št. 14.201 od 14. junija t. 1„ da se uvede začasno samo med Belgradom (razen pošt v notranjosti Srbije) in drugimi deli kraljestva SHS (izvzemši Banat, Bačko), Baranjo in Črnogoro) promet denarnih pošiljatev v pismih in zavitkih. Pristojbine, katere mora plačati pošiljatelj vnaprej, sc zaračunavajo po novi zvišani tarifi. Vrednost pošiljke jc lahko označena v dinarjih ali pa v kronah in sc preračunava po uradnem kurzu. Po tem znesku sc zaračunava tudi vrednostna pristojbina.
Aprovizaeija.
a Meso. Vnoveevalnica za klavno živino prodaja v svoji mesnici na Sv. Jakoba trgu raznim uradniškim skupinam cenejše meso. Ker pa je teh strank že precejšnjo število, ki pa bi rade vse hkratu in čim prej prišlo na vrsto, so nabira pred mesnico cela vrsta
strank. Da no bo nepotrebnega postajanja, se bodo za te uradniške skupine izdajalo posebne št&vilke za nakup mesa. Ker pa je vnov-čevalnica za živino tako zaposlena, da ne moro saina izdajati teh izkaznic, poverila je to mestni aprovizaciji. Kdaj se bodo izdajale te sievilke, se bo pravočasno objavilo v listih. Opozajja se pa že sedaj, da je popolnoma vse eno ali ima stranka nizko ali visoko številko, ker bodo enkrat najniže številke dobile prve meso, drugič srednje številke in kontno tudi najvišje številke.
Užne kniig® za srednje šole.
V zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani izidejo začetek šolskega leta 1919-20 sledeče učne knjige za srednje šole:
prof. dr. Breznik, Francoska slovnica,
Pajk - Kržišnik, Zemljepis za srednje šole I. del,
prof. Bradač - Osana, Grška slovnica, prof. Bradač, Grška vadnica, Dr. Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede gimnazij in realnih gimnazij, Prvi zvezek.
Matek, Geometrija za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred,
prof. Bučar, Zgodovina starega veka za nižje razrede srednjih šol.
prof. Pire, Zgodovina starega veka za višje razrede srednjih šol
ravnatelj Schreiner, Dodatek k ljud-skošolskim čitankam.
prof. Bučar, Grško-rimske bajke in pripovedke.
Novo predpisani mašni formulari »Praefatio in festis S. Joseph« in »Praefa-tio in missis defunetorum« izidejo prav kmalu v zalogi » Jugoslovanske knjigarne? v Ljubljani,
IlfOllDr PoStenih staršev v starosti 15 do ULbllub 16 let se sprejme v trgovini z mešanim blagom. Alojzi) SerSen, trgovec v Veržejn pri Ljutomeru. 4097
HiČna sc sprejme takoj proti visoki plači. m\W Naslov pove upravništvo .Slovenca* pod št. 4098.
fldresa |. G. M. 6666 kme
kam naj sc pošiljajo dopisi Rnončni Eks-pedicijl RI. Matellč, Ljuoljana. _
!*e očiteij oll ittllicfl
Naslov pove uprava lista pod St. 4113
Sprejme se za dobo 1 meseca gospodlčna-
uftloli ra w bi p°uč®vala 1—2 ure na
IlUlulJllU, dan. Naslov pove uprava Usta pod «fc 4114._
Soho y mesto sli mizinl mesta
išča privatna uradnica. Ponudbe se prosi pod „Soba'112" na Anončno ekspedlcijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
nnhra krava za pleme se proda. Na-UUUIO Muia slov pove uprava »Slo-
venca" pod št. 4115.
i*« ^ prolesor matematike vatne
ure. Blagohotne ponudbe na K. Widmager, trgovina »pri Solncu", Pogača rjev trg.
Restavracija v Prešernovi ulici št. 9
se priporoča v Ljubljano potujočemu občinstvu.	3407
Dobro staro in hivnliclfh Ifino P° nizki novo štajersko UI&ClJoIlU VII1U ceni razpošilja na debelo in drobno Franc Pavovec, Depalavas, poŠta Trzin.
MnillOP stavblnske stroke ter specijalist iflUUlul v polaganju central, plina in vodovodov z večletnimi spričevali išče primernega mesta. Event. ponudbe na uprav. Slovenca pod St. 4090.
Menjam stanovanje ZifriSsE;
Lessingstrasse 12, IL nadstr., s 3 sobami, kopoljo, plinom, elektriko itd. za enako ali za stanovanje s 4 sobami v Ljubljani.	log. Žužek Franc.
Postelje po 60 K •» madrace kakor tudi
vsakovrstno drugo hišno opravo priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Marije Terezije cesta, Kolizej.	4300
tooo K nagrade» Si,lmoo™
mojih konj koji so mi bili ukradeni 30. junija, in sicer ena kobila, 3 leta Stara, siva, 153 cm visoka, en konj, 10 lat star, lisičje barve, 155 cm visok, S zvezdico na glavi. Ivan Lobe, posestnik v Polomu pri Kočevju.
Kjfjn za seme, črno in sivo, ima od-11JUU dati Fran Pogačnik, Ljubljana Dunajska cesta 36 .	4026
Iffp rp Marija Žnidarštč roj. Grm in iJbo Ju nlena dva sinova Alojzij in Ignac. Zanje bi rad zvedel njen mož ozir. oče v Severni Ameriki. Njegov naslov je: Alojzij Žnldaršič. Cabin Creek W. V. in care of Mr. Fr. Sakser 82 Courtlandt Str. New York Cittv. U. S. A.
Stroje za pranje na veliko
VINKO VABIČ, Žalec pri Celju
MnnarrhiP Ssterr.-ung., in Wort u. 1I1UUUI Ulic, Bild, 23 zvezkov vez. zelo dobro ohranjeno, se proda. Več se poizve v knjigarni Ig. pl. Kleiumaijr & Fed. Bamberg, Ljubljana.
7 velikih Kadi od liG.ju tolitrov, pri
tvrdki Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta št 31.
Ifnmnnninn se sprejme V gostilno in HUIU|JUllJUil trgovino z mešanim blagom na deželi za takoj. Po dogovoru da se event. tudi v najem. Le resna pisma na upravo »Slovenca ' pod šifro „Trgovec" 4070.
Pnmarlj
dr. Josip Stoje
ne ordinira do 12. avgusta 1.1.
Proda se
1	nmivalna omara z vso pripravo, 3 oljnate slike, za 4 okna zastori, za
2	okni roleto, 2 slamn ka za dečke, 1 namizna svetilka, IS različnih zabojev iz lesa, 2 moških hlač s telovnikom, Ogleda so Florijanska ulica 6/1.
Razpisuje se služba
organista
na Bledu. Pogoje naj prosilec sam stavi. Zeli se, da je zmožen poučevati klavir, s čimer bi imel lep postranski zaslužek.
V shižbo se takoj sprejme
vešč slovenskega in nemškega jezika. Stanovanje prosto. Daljša pojasnila daje občinski urad Vovbre pri Velikovcu, Koroško.
Odvetniška pisarna
dr. Josipa Furlana
v Ljubljani ima v času sodnih počitnic, l| to je od 15. julija do 24. avgusta 1919 pl- US sarno odprto od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne.
¥aril@c raia
(Seifensieder) starejša samostojna moč se išče I Ponudbe je poslati na upravo lista na št. 4107.
Prodaja izvrstna

na debelo po 6—7 K podružnica Prve Jugoslov. vinarrie Viktor Kunštek i drugi k. d. Ljubljana, Hotel Tratnik.
• _ t •
i stres i papir
kupi

• 1 I • *
iiSijl.
Sprejmem več stalnih
Mesečno K 300-—. Antonija Burger, gostilničarka, Prisojna ulica št. 5.
Markeževa klet na Jesenicah.
V proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva Kralja Petra se vrši danes v soboto v Markeževi kleti na Savi
::; KOMCERT:::
v prid invalidom. Vstopnina K 1-— za osebo. Začetek ob 4. uri. Konec o poln.
z bančno prakso išče službe. Cenjene ponudbe pod .uradnik št. 10' na upravništvo Slovenca.
Razpošiljam lepa, bukova
žagana, cepljena in meterska franko na
dom. Cene nizke, dobava točna. Srebotnjak, Kolodvorska ulica št. 3L
Lfmblfana, FraiscEoo roabrsžje 25
sc priporoča v izvršitov vseh knjigo-veških del.

Naznanjam, da sem otvoril v Kranju
□ □
o^o rz n /Tinr^i rvi^s ^ 1111111® i
iFfiiffli fer
in se slav. občinstvu priporočam za nakup vseh v mojo stroko spadajočih predmetov. 3853
v
Bogomir Šinkovec, med. drogerist, Kranj.

Generalna reprezentanca
■ H* '
za kraljestvo SHS
za baterije, žarnice, elektrotehniko'
osf3~Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk. tms
Janko Pogačar, MHMasa
Skladišča, pisarne in razstavni lokal
Mestni trg 25.
levile" fine, moderno izdelane in "sandale
ima v zalogi in jih razpošilja po poštnem povzetju
ntlrenski! JevljarsKa zadruga v ViHovcii pri Mozirja.
Čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, deške in otročje čevlje ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimprej.
Pri večjem odjemu primeren popust! Prodajalna tudi v Celju, »Narodni dom«. Zmerne cene!	3940	Zahtevajte cenik!
fijSEa.iTSETC??
sprejema
Vdani v voljo Vsemogočnega naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soprogs, hčerka, sestra, gospa
FilNI ZORlC roj BONČA
v četrtek dne 10. t. m. ob pol 1. uri popoldne po kratki mučni bolezni v 26. letu starosti, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bo v soboto dne 12. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Koseze 32 na pokopališče v Drnvljc.
Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev ln blag spomin. Koseze, dne 11. julija 1910.
4105
Žalujoči ostali.
Glavno zastopstvo
naših tu in v inozomstvu zavarovanih
pralnih lajaftou s črpalnico (Saugwaschtrichter)
oddamo za vse dožole na organiz, sposobne ljudi. Pismene ponudbe v nemškem jeziku je poslati na
Hnton Hufaer fi Coni., druZba z a. Rattenberg {Tirolsko).
k trem otrokom, ki tudi v gospodinjstvu pomaga, išče: dr. M. V. Karlovska cesta. Vila Samassa, pritličje, od 8—12, ure.
ki bi tudi pomagal v kleti, se takoj sprejme. Pismene ponudbe na upravo „Slovenca" pod šifro „Sodar 4078".
Fino francosko
pnevmatiko
plašče in cevi
priporoča IGN. VOK, špecijalna »rgo. vina šivalnih strojev >n koles.
Ljnbljana, Sodna al. štv. 7.
V najino trgovino z mešanim blagom MF" sprejmeva
učenko
poštenih st.irišcv, s primerno šolsko iz-obiazbo, najraje z dežele Leskove« &j Gruden, Šmartno pri Litiji.
vsakovrstnega blage
pod najugodnejšimi pogoji.
Prospekti in pojasnila so na razpolago pri glavnem zastopstvu
] jadranske zavarovalne družile v LjuMjaei.
B— i i
kupi več vagonov tujezemska tvrdka. Obvozne ponudbe z dobavnim fasom na upravo „Slovenca" pod ..Tujezemec' 3335.
Železniška in poštna postala, telefon, b.zolnv
Nov zdraviliški hotel.	Električna razsvetli« v a.
Starozivi no,radioaktivno zdrav ilišče z žveplom (Schvvefol-tlierme) f 58 'Cpi i>or >
proti pro* revnatim išiasu ?. i. i
letrih, želodcu in črevesnih boleznih. Elektr. niusaža, blatne, ogljikovo kisle in solnCne kopeli. — Odprto celo leto. Krasna okolic«. — A\od. oprema. — Novi Moteli. — Prospekte gratis. — Zdi ,vil. zdruvnik dr. J. Lochert. =====
Priporočamo edino tovarniško zalogo
šinilfiih sfrofev
za rodbino in obrt ter njih
posameznih delov.
Istotam se dobijo potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago za Obleke.
JOS. PETELINC, Ljubljana, Sv. Pelra nasip, "d«v°»d°
Ponudbeni razpis.
Upravni in gozdni urad Turjaške grajščine v Nameršelju (Zelimlje) razpiše s tem ponudbeno obravnavo zaradi
prodale
sledeče količine
lesa.
f. V gozdu Smrečje pri Turjaku, obtes. smrekov les s/8 do cm ok. 150 m3
2.	„ na Pajkovem pri Blokah „ „ „ rito.	„ 40 „
3.	„ Osredek pri St. Vidu n. Cerk. „ „ dto.	„ 30 „
4.	„ Dedniic pri Robu 100 kom. spoml. posekane, obelj. hoje „ 200 „
5.	„ pod cesto p. Robu 100 „ „	„	„ „ „ 150 „
6.	„ Mačkovec p. Robu 400 „ „	„	„ „ „ 480 „
7.	„ Pajkovo p Bloknh -60 „ „	„	„ „ „ 280 „ Hoje so od 40 cm debelinosti v prsni meri naprej — Le pismene ponudbe se sprejemajo za vso količino ali tudi za posamezne gozdne oddelke posebej do 27. julija t, I. ob 12. uri. Pogoji se na zahtevanje vsakemu pošljejo na upogled.
Gozdni in upravni urad TurjaSke grajščine v NamerSelju, pošta Studenec pri Ljubljani, 8. julija 1919.
=Nudiua=
fino francosko, pravo dalmatinsko
olje
Sllvovko Pristno
rum«•/•
In vsakovrstno ipecarijsKo blago na debalo
GREGORC & VERLIC
Ljubljana, Cesta na Rndolfovo žel. 7.
(poprej Neuhaus).
Akratoterma 37° C, visoko radioaktiven vrelec.
Izvrstni zdravilni uspehi pri ženskih boleznih (vnetje maternice in jajčnikov, eksudati, katari, motenje menstruacije, bledičnost, steriliteta, slabokrvnost) živčnih boleznih (neurastenija, neuralgija, krči, pomanjkanje spanja, histerija, Basedow) protinu in revmatizmu arteriosklerosi.
Termalne kopeli, dietno zdravljenje, masaža, zračne, peščene in solnčne kopeli. Kosmetika, hydroterapija.
Prijetno podnebje, krasen park in iglovinast gozd, zdraviliška godba, zdraviliška dvorana, čitalnica, knjižnica, koncerti, plesi, lawn-tenis, kegljišče.
Izborna prehrana, električna razsvetljava in vodovod.
Sezija: junij — oktober.
Strokovni zdravnik za žen. bolezni: dr. Benj. Ipavic.
Pojasnila daje topliško upraviteljstvo v Dobrni pri Celju.	3851
Prebava
se pospešuje, napetost in pehanje poneha, če se jemlje milo učinkujoče, krče pomirjujoče, odvajanje urejujoče Fellerjeve rabarbaraElsa-kroolllce. 6 škatelj K 12-—. Proti vsakovrstnim bolim vsled prehlada, pri ranah, zobobolu, bodljajih in trganju je še vedno pomagal Feller-jev Flsa-iluld. 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici K 24-— pri lekarnarju E. V. FELLER-ju, STUBICA, r.lsatrg štev. 134. (Hrv. Zagorje.) — Omot in poštnina se računa posebej ia najceneje.
Čim več kdo naroči, tem več prihrani VIII.
Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljestva SHS. v Ljubljani (Šelenburgova nI. 7/II) razpisuje mesto
II. lajoika.
Pismene ponudbe je vposlati najkasneje do 20. i. m. Ponudbe naj izkazujejo srednješolske in akademiške študije, event. dosedanje službovanje in zahteve glede plače.
Obenem se razpisuje mesto
pisarniškeDa uradnika
(solicitatorja).
Ponudbe je istotako do 20. t. m. vposlati Zvezi industrijcev.
V Ljubljani, dne 7. julija 1919.
Tajništvo.
C
Sezona 1919.
Cvetlična razstava. Zdraviška godba: orkester slovenskega narodnega gledišča. Veselice in plesi v Zdraviškem
domu.
* Slavnosti na jezeru. #>
Cene sob in jedil oficijelno tarifirane. Cenike oddaja Tourist-Office Bled in Tourist-Office Ljubljana, Dunajska c. 18.
Javna dražba mrzlokrvnih žrebcev.
Od strani državne, žrebčarne na Selu se bo vršila v sredo dne 16. julija 1919 ob 10. uri javna dražba dveh žrebcev belgijske pasme, na jahalnem prostoru poleg ple-menilne postaje.
Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani.
Težki žrebci za zasebne vožnje.
U porabo žrebcev za zasebne vožnje prepusti državna žrebčarna proti odškodnini 32 K za dva žrebca in enega moža voznika. Delavni čas ne sme presegati 3 ure, čas dogona in odgona se ne všteje v ta čas.
Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani.
Konfekcija lastnega izdelka 5 STJ^^f:
velika zaloga manufakturnega in modnega blaga, lister za moške in ženske obleke, športne srajce v raznih velikostih po najnižjih cenah pri
Prvi jugoslovanski razpošiljalnici SCHWAB & BIZJAK
(prej A. Kune) Ljubljana, Dvorni trg štev. 3 (pod Narodno kavarno).
Veliko izbiro finih, krasnih, batist in etamin bluz, nudi po zelo nizkih cenah, trgovina perila
Hed. Šare, Ljubljana Šelenburgova ul. 5.
mmmmmš'mmmmmmmš°m°mmmmmi
EMISIJA DIONICA
Hrvatske POLUJODJEIISKE BAJ^E DiOfiičA^SKOGA DRUŠTVA
mmmmmmmmmmnmm*.j ■	tmmmmmmmmmmmmmmmmmm
POZIV NA POTPISIVRNJE.
Na temelju zaključka glavne skupštine od 29. travna 1919. kao i na temelju ustanova čl. 8. i 9. društvenih pravila povišuje ravnateljstvo Hrvatske poljodjelske banke dioničarskoga društva dioničku glavnicu toga zavoda za K 2,500.000— to jest
od K 5,000.000'— na K 7,500.000'—
izdanjem novih
50.000 dionica jedinica po nominalnoj vrijednosti od K 50'— ili 5.000 , desetica «	, » „ 500*—
i to na ove uvjete:
1.	Posjednici starih dionica imadu pravo na svake 2 stare dionice preuzeti 1 novu uz cijenu od K 70*— za jedinice, odnosno K 700'— za desetice. U tu svrhu moraju predočiti stare dionice, na kojima če se označiti, da je ovo pravo opcije izvršeno. Posjednici potvrda o optiranim odnosno dodijeljenim dionicama posljedne emisije (od 28. veljače t g.) imaju takodjer te po-tvrde predočiti, na kojima če se označiti, da je pravo opcije izvršeno.
2.	Dionice, za koje ne bude izvršeno pravo opcije, prepuštaju se slobodnoj subskripciji uz cijenu od K 85*— za jedinice, odnosno K 850 — za desetice.
3.	Suoskripcija počima na 10. srpnja pa traje do 10. kolovoza t. g.
4.	Kod potpisivanja ima se odmah uplatiti čitava kupovnina za sve potpisane dionice zajedno sa naknadom kamata od 1. siječnja 1919., koja se ustanavljuje sa K 2— za jedinice odnosno sa K 20'— za desetice tako, da se za optirane dionice ima uplatiti ukupno K 72— odnosno K 720'—, a za slobodne K 87-— odnosno K 870'—. Zato če sve nove dionice sudjelovati na dobitku za god. 1909., pa če im prema tomu pripadati pravo na dividendu, koja teče počam od 1. siječnja 1919., a ostala če prava moči iz-vršivati samo oni vlasnici dionica, koji budu prema čl. 14. društvenih pravila upisani u knjigu dioničara.
5.	Čitavi višak, koji se plača povrh nominalne vrijednosti ovih dionica osim kamata, pripaja se po odbitku odnosnih troškova pričuvnoj glavnici zavoda.
6.	Dionice glase se na ime, pa če se izpostaviti i potpisateljima uručiti uz povrat potvrde o uplati u rokuj, koji če biti naknadno objavljen. Svaki potpisatelj treba da naznači čitljivo i točno uz ime i preizme, na koje bi imale njegove dionice glasiti, takodjer svoje zanimanje te pobližu adresu, na kojo če mu se dodijeljene dionice dostaviti ili novac povratiti. Ravnateljstvo pridržaje si pravo slobodne dodjelbe onih dionica, koje budu potpisane na temelju slobodne subskripcije.
7.	Potpisivanje i uplačivanje starih dioničara s pravom prednosti na ove dionice obavijla se na blagajni Hrvatske poljodjelske banke u Zagrebu, kod njezinih podružnica na Rijeci i u Sarajevu, kod ispostava u Bribiru, Cabru i Hreljinu te kod podružnice Prve hrvatske štedionice u Osijeku i podružnice Jadranske banke u Splitu. Potpisivanje i uplačivanje novih dioničara na temelju slobodne subskripcije obavlja se osim kod gornjih zavoda još i kod svih hrvatskih seljačkih zadruga. Odnosni dopisi, stare dionice kao i uplate mogu se poštom slati na spomenute naslove.
U Zagrebu, 28. lipnja. 1919.

Ravnateljstvo Hrvatske poljodjelske Danke dionlfarskoga društva.