POSTNI N A PLAČANA V OOTOVIN1 POSHMEZNS SffiEVIEKH 125 DIM IELAVSKA POLITIKA ■ IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO! OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji snaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—„ — Uredništvo in unravai Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. —- Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — C.elie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. Rokopisi tu ne vračajo. — hiefrankuana pismu se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, maU oslabi, ki slutijo v sacialti* na men »delavstvu in aamtiiencem. vsaka beseda Din OM Štev, 6 • Maribor, sobota, dn« 14. Januarja 1939 * Leto XIV Nova narodna skupščina Večina in opozicija. V pondeljek, dne 16. t. m. bodo novoizvoljeni poslanci pozvani na prvo seio narodne skupščine. Prve seje se bodo bavile s formalnostmi, z otvoritvijo, volitvijo predsedstva, odborov in kar še vse spada v ta okvir delovanja nove narodne skupščine. Narodna skupščina je predstavnica naroda, njega želja in potreb. Zaradr tega ima odgovornost napram svojim volilcem Vsak narodni poslanec pa ni odgovoren le večini, ampak tudi manjšini. Pcj volilnem redu, ki je veljaven zakon, dobi večinska stranka veliko večino mandatov, to pa ne more biti obene/n privilegij, da bi se narodna skupščina ne ozirala na potrebe in želje vseg* naroda. Večinski sistem, kakor ga /mamo, ima sicer to prednost, da večinska stranka vlada brez hujših parlamentarnih pretresljajev, ki so politično dostikrat neugodni, čeprav so morda v praksi utemeljeni. Prav iz teh razlogov menimo, da se mora nova skupščina v polni meri ozirati na želje in zahteve naroda, kar sc kandidati že pred. volitvami in tudi v volilni kampanji obljubili. Glavni predmet obravnavanja v narodni skupščini bo seveda proračun, ki se mora odobriti še nrcd potekom poslovnega leta 1938'39. Finančni zakon je za vsako državo važen, važna so pa tudi pooblastila, ki se zadnia leta dajo ministrom preko veljavnih zakonov, kar bi v normalnih razmerah ne bilo potrebno, ker je narodna skupščina toliko homogena, da lahko sproti sklepa o važnih vprašanjih v teh pooblastilih ter s tem sprejema tudi odgovornost. Odgovornost narodne skupščine je potrebna tudi zaraditega, ker se vprašanja vsak dan izpreminiajo in se morajo reševati tako, da zbuiajo v splošnosli čimveč zadovoljstva in uverjenja, da narodna skupščina res upošteva potrebe in pravice vseh državljanov enakomerno. Ta čut, ta utisk je državno-politična modrost, ki jo morajo imeti vsi parlamentarci. Ne vpmo šGi kaj b0 storila opozicija, ki je dobila s i« ■ i it t * t . . r "IT' 67 poslancev. Ali pojde v parlament ali ne? Ne maramo sicer tudi sedaj ne po-sezati v taktiko manjšinskih poslancev, V Angliji sO konzervativci v parlamentu sedaj v veliki večini. Najmočnejša je za nio delavska stranko, ki. je v opoziciji. Toda angleška vlada priznava delavski stranki pravico, da je informirana o vseh vladnih ukrepih se _ velja - ' - Kdo do plačal rints ki račun? Listi so obširno poročali, da se je Chamberlain ustavil na svoji poti v Rim v Parizu. Z vso vestnostjo poročajo listi, da v Parizu ni imel svojega običajnega dežnika, kakor v Monako- pot vsi. Chamberlain v Rimu k pomirjenju, h kateremu želimo me z Italijo, Jedro sklepov, ki bodo sprejeti v Rimu, bomo v odlomkih zvedeli šele pozneje, ko se bodo pričeli izvajati. Nam se zdi angleška pomirjevalna politika nekoliko nejasna. Če pomislimo, da Nemčija in Italija; potrebujeta . . , *.....j surovine in trg za svoje izdelke in pri- Dolga forma na opisovanja ceremonij ijukno politiko hoče voditi pri vseh delke, potem je domena v srednji Ev- Mussolini je s tem poudaril predvsem tezo monakovskih dogovorov. Odgovarjal je na zdravico tudi Cham- vem, s seboj. Nadalje opisujejo njegovo berlain. Rekel je, da je prišel v Rim, potovanje v Rim in časten sprejem tam. | de nadaljuje politiko, ki je politika prijateljstva z vsakomur, pravično in .niro- in običajev pa niso jedro potovanja v Rim, zaraditega tudi ne morejo zadovoljiti javnosti, ki želi iskreno vedeti nrmen te intervencije in v kakšnem smislu hoče angleški načrt pomirjenja v vseh stvareh, ki bodo v razpravi, dovesti do srečnega zaključka. Na banketu, ki se je vršil po prvem sestanku v Rimu, so znamenite besede, mednarodnih vprašanjih potom pogajanj. Prvi. plod je izmena vojaških informacij med Anglijo in Italijo. Interesi obeh držav v Srdozemskem morju so skupni iri sporazum bo tvorilo novo poglavje prijateljstva in zaupanja, kar bo koristilo vsej Evropi. Tenor Chamber-lainove zdravice je bil v tem, da Anglija hoče nadaljevati politiko prijate!,- ki sta jih izrekla v glavnem Mussolini stva z vsemi, in Chamberlain. Mussolini se je zahva- j Iz zdravic ne moremo posneti jedra lil Chamberlainu za prijateljstvo angle- J rimskih pogajanj. Listi celo ugotavljajo, škega naroda in sodelovanje pri pravič- da za razgovore ni določen definitivni nem reševanju problemov septembra program. Verjetno je le toliko, da se v meseca lanskega leta. Chamberlain je Rimu ne raztovarjajo o zbližanju Fran- po njegovem mnenju s svojo odločnost jo in znanjem ohranil mir v Evropi. — Sporazum med Anglijo in Italijo je postavil trdno osnovo tudi za novo stvarnost v sredozemskem bazenu kakor tudi v Afriki. S tem je Anglija pokazala cije in Italije, marveč nredvsem o Sredozemskem morju in Španiji, kjer so zaenkrat angleški interesi najbolj ogro-V drugi vrsti šele prihaja v po- ženi. štev direktorij štirih velesil in avtomatična nujnost, da se Francija sporazu- ropi, ki. jo Anglija ponuja Italiji in Nemčiji brez večjega pomena. Z novim vplivom na tem sicer obsežnem teritoriju bo le deloma ugodeno namenu, potreba po trgu in surovinah se bo pa povečala. Nastale bodo zaraditega nove zahteve in nove trzavice. Vprašanje je pa tudi, ka; poreče po tej znatni izolaciji Francija in Orijent, ki ima bolj ali man; drugje svoje gospodarske in kulturne interese. Če presojamo angleško politiko s te strani, nam mora biti jasno dvoje Prvič, da hoče s tem Anglija le dvigniti svoj mednarodni, ugled, in drugič, da je to stara angleška politika zavlačevanja na račun drugih, da se sama oboroži in politično okrepi. Vprašanje je samo še, če Anglije ne bo razvoj prehitel in jo razočaral, ker pušča na cedilu male narode in države. Shrambe za Site Ideja, ki so jo poznali že egiptovski faraoni. Silosi so shrambe, v katerih se sprav- Zagrebški »Jugoslovanski Lloyd« se lja žito in tudi druga živila. Potrebne so opravičeno čudi, da družba pri tem ne take shrambe v deželah, kjer se pri- misli na mesta in pristanišča, ki jih ima- j dela več blaga, kakor se ga porabi, da mo na našem Primorju, se pametno hrani in neguje, ali tudi tam Razen teh štirih vrst silosov name so silosi potrebni, kjer se žitaric pridela rava družba graditi kombinirane silose Gospodarska psopajanfa med Poljsko in Ruslfo v Moskvi, premalo ali. pa slaba letina povzroča pomanjkanje. Shrambe so v obeh primerih potrebne, da se zaloge ne pokvarijo pred poznejšo prodajo ali porabo. Ljubljanska konferenca svobodnih strokovnih organizacij je že maja meseca sklenila resolucijo, v kateri je za- v Šabcu. Nišu in Goraždu. Veliki silosi (pet) bi imeli kapaciteto 1000 vagonov žita, zbiralni po 100 do 500 vagonov. Tsk načrt mreže silosov je družba predložila pristojnim ministrom v odobritev, dasi je prvotno hotela graditi htevala zgraditev silosov tudi v Slove- samo glavne silose, zbiralne in v pasiv-niji, ker je ta v poljedelskih pridelkih nih krajih pa prepustiti privatni incija-pasivna pokrajina. Po najnovejših ve- tivi. steh pa Družba za gradbo silosov, ki se -—n— je ustanovila lani z glavnico 220 milijonov dinarjev, na gradbo silosov v Sloveniji še ne misli, kar se zgodi, najbrže zopet iz vojaških ozirov, ker je Slove- Zadnje vesti o odnošajih med Poljsko in Rusijo so trdile, da se Poljska oddaljuje od Rusije, čeprav je Poljska z _! ozirom na gospodarski promet odvisna v marsičem od svoje sosede. Sedaj pa poročajo, da odpotuje poljska gospodarska delegacija dne 18. t. ;n. v Rusijo, kjer se bo izpremenila in dopolnila poljsko-sovjetska trgovinska pogodba. S tem je ovržena trditev, da Poljska ne mara stikov z Rusijo. V Jeruzalemu se nadaljujejo nemiri Arabcev, ki jih proti Angliji hujska neka tuja velesila. nija obmejna pokrajina. Razpravljalo se je mnogo o silosih, kakšni, in kje naj se grade. Družba sama meni, da naj se zgradi silose v Madžarska agrarna reforma ni nujna Načrte bodo študirali še najmanj dve leti. Na Madžarskem imajo še danes skoraj neomejeni fevdalni sistem. Fevdalci so magnati, cerkev in samostani. Pa tudi oblast imajo ti gospodje. Ti gospodje imajo 103 veleposestva, ki merijo nad 5000 johov'zemlje. Med kmetiškim prebivalstvom in de- 'H': J,rectsecln'lil žitorodnih krajih in v pristaniščih, od-kluba onoztcijske delavske stranke ’k vlade dr. Imredy hač, Slavonska Požega, Bjelovar, Bjeli- ie lzdelal n0V nacrt’ p0 katerem na> bl na, Niš, Kostajnica, Našica in Požare-vac. Razen teh bo ščine je, da pritegne k aktivnemu sodelovanju vse poslance. To je mogoče, ako poišče pot prave iskrene demokracije, pa ugoden uspeh ne more izostati. Istotako je dolžnost opozicijskih poslancev, da v tem smislu aktivno sodelujejo ter ne dopuščajo, da bi velik del državljanov zapadel v apatijo, ki lahko sledi premajhni aktivnosti. se razdelilo 1,269.000 johov zemlje. Dostavlja pa previdno načrtu pripombo, da je treba načrt še študirati, vsaj dve leti in ga potem izvesti. Dr. Imredy pravi, da naj se razdeli samo zemlja, ki pripada Židom, pravnim osebam (cerkvi?) in bankam. Madžarski kmetiški. delavci in kmeti bodo torej še lahko čakali. Vlada nravi, če bi se reforma prenaglo izvedla, bl preveč trpela produkcija. Kmetiški minister grof Teleky pa sam izjavlja, da postaja razmerje med veliko in malo posestjo bolj in bolj neugodno, ker grofi pokupujejo vso zemljo. Narodna banka je dne 11. t. m. obvestila nemško obračunsko blagajno, da ne more vsak dan intervenirati na borzah v naši državi za ohranitev minimalnega tečaja 14.30 din za marko. Odslej lio imela klirinška marka tečaj, ki bo določen na podlagi ponudb in povpraševanja. I v ,< , |V >*»>». 4« družba gradila majhne silose za pasivne pokrajine, na primer v Nikšiču, Mostarju, Podgorici, Gospi-ču, Prijedoru, Goraždi, Čapljini, Beranu in Rašiki. V programu družbe je še gradnja silosov za sadje v Brčki, Skoplju, Užicah, Požegi, Novem Sadu, Mariboru, Ljubljani, Zagrebu in Valjevu. Za podpredsednika francoskega oarlamenta le izvollen zamorec Candare iz Guadalupa. Zanj so glasovali tudi socialisti. Desničarski kandidat je propadel. Ta volitev je značilna, ker živimo v dobi, ko so zamorci proglašeni kot manjvredna rasa!. Francoski parlament pa je s tem hotel povdariti enakopravnost kolonijalnili narodov v francoskem imperiju. Monopol za električni tok bo uveden v Bolgariji. Ves tok bo prodajala konzumentom izključno država. Dve ofenzivi v Španiji Nacistična v Kataloniji in republikanska v Estramaduri. Nacistična ofenziva v Kataloniji se še nadaljuje, dasi je njena sila precej oslabela. Boji na Urgelski planoti, za-padno od reke Segre, so zaključili z zavzetjem Mont Blancha po nacistih. Tu, kakor tudi zapadno od Leride in Bela-guerra ter od tu proti severu do Trem-pa so se republikanci umaknili v nove pozicije, ki so jih zgradili pred enim letom. Veliko važnost polagajo nacisti sedaj na ofenzivo preko levega brega reke Ebro v smeri proti Tarragoni. Boji se bijejo okoli mesta Falseta. Od tega mesta je mogoče prodreti proti industrijskemu trikotu Reus, Mont Blanch, Tar-ragona. V tem predelu se nahajajo nekatere tvornice letal in je zato razumljivo, zakaj tišči Franco baš v to smer. Časopisi povdarjajo, da republikanski odpor še dolgo ni zlomljen, dasi se imajo republikanci boriti proti premoči. — Proti Kataloniji se bojuje na strani na- cistov 352.000 mož. Med temi so tri čisto italijanske divizije, kakor ugotavljajo poročila Reuterja in Agence Ha-vas soglasno. V Estramaduri in Andaluziji so v napadu republikanci, ki jim poveljuje branilec Madrida general Miaja. Prodrli so proti Cordobi na jugu, na zapadu pa so vpadli globoko v pokrajino Badajoz, kjer so se približali progi, ki vodi iz Seville v Salamanco, torej zvezi med severno in južno Španijo. To progo, po ■kateri je doslej Franco dobival svoje rezerve proti severu, obstreljujejo topovi generala Miaje. Grozi torej nevarnost, da bi republikanci znova presekali Španijo v dva dela. Vojaški strokovnjaki pišejo, da bo ofenziva nacistov, ki je pričela s tolikšno notrato streliva, morala prenehati, ker bodo porabljene vse zaloge in morajo potem tovarne delati mesece in mesece novo »hrano« za topove in puške. Dotnfr Ut ft& si/ctu Izid voliltev v narodno skuoSčino ki so se vršile 11. decembra 19.37. Glavni volilni odbor je končal svoje delo in so bili 10. januarja objavljeni rezultati volitev v narodno skupščino po vsej državi. Volil, upravičencev je bilo 4,080.286, volilo pa je 3,039.041 oseb. Udeležba je znašala 74.48 odst. Lista dr Milana Stoiadinoviča je dobila 1.643.783, lista dr. Mačka 1,364.524, lista dr. Ljotiča 30.734. Po posameznih banovinah so bili rezultati naslednji: Beograd, Zemun in Pančevo: upravičencev 90.806, udeležba 51.618, v odstotkih 56.84 odst. Dr. Stojadinovič 39.597, dr. Maček 11.522, dr. Ljotič 499. Dravska banovina: upravičencev 320.361, volilo 216.610, v odstotkih 67.61 odst. Dr. Stojadinovič 170.257, dr. Maček 45.226, dr. Ljotič 1127. Savska banovina: upravičencev 816.967, volilo 657.294, t. j. 80.47 odst. Dr. Stojadinovič 112.386, dr. Maček 542.761, dr. Ljotič 2147. Vrbaska banovina: upravičencev 295.063, volilo 213.184, t. j. 72.25 odst. Dr. Stojadinovič 108.068, dr. Maček 103.910, Ljotič 1205. Primorska banovina: upravičencev 270.321, volilo 213.620, t. j. 79.03 odst. Dr. Stojadinovič 42.854, dr. Maček 168.349, Ljotič 2427. Drinska banovina: upravičencev ■127.677, volilo 335.141, t. j. 78.36 odst. Dr. S*oiadinovič 193.059, dr. Maček 138.320, Ljotič 3762. Zetska banov : upravičencev 265.073, volilo 200.742. t. j. 75.74 odst. Dr. Sto-jadinovič 129.154, dr. Maček 70.541, Ljotič 1047. * Dunavska banovina: upravičencev 713,593, volilo 520.587, t. j. 72.95 odst. Dr. Stojadinovič 373.070, dr. Maček 129.944, Ljotič 17.593. Moravska banovina: upravičencev 428.630, volilo 326.778, t. j. 76.16 odst. Dr. Stojadinovič 247.243, dr. Maček 78.718, Ljotič 817. Vardarska banovina: upravičencev 451.813, volilo 303.457, t. j. 67.16 odst. Dr. Stojadinovič 228.095, dr. Maček 75.232, Ljotič 130. Iz ČeikoslovaSke Maserykovi obiski pri Karlu Čapku. Češki delavski dnevnik »Narodni Prače« v Praiji je prinesel v zadnjih diveh nedeljskih kulturnih prilogah članek prof. dir. Kozaka o nedavno umrlem pisatelju Karlu ČaipkiU, ki je bil eden najizrazitejših predstaviteljev demokratične Češkoslovaške. Dr. Kozak pripoveduje, kako so se ob petkih shajali pri Karlu Čapku v njegovi skromni vili številni njegovi prijatelji, pisatelji, politiki, novinarji! in drugi kulturni delavci ter so tam pri čaju prerešetavali sodobna vprašanja češkoslovaškega naroda. Prihajal ja tja tudi bivša prezident dr. Edvard Beneš in celo iprezident Osvobcdtitelj T. G. Masaryk. Čapkoiva majhna soba je bila ob takih petkih vsa v meglo zavita od tobačnega dima. Ko pa je telefon najavil, da pride »stari gospod«, kakor so imenovali Masaryka v tistem prijateljskem krogu, so morale takoj ugasniti cigarete in pipe, v hipu so bila odprta vsa okna in vrata, da so sobo prezračili do prihoda Masaryka in potem se nihče ni upal več prižgati tobaka. Običajno pa sta ostala potem Masaryk in Ča-pek sama in tako je nastajala sedaj že svetovno znana knjiga »Razgovori s T. G. Masarv-kom«. Koncentracijska taborišča >k<2 Politiki tuhtajo, kako bi se iznebili nasprotnikov. Ideja koncentracijskih taborišč jim je všeč. Grade taborišča z davki in tja pošiljajo tekmece za politično oblast, da se jih znebe. V Avstriji je bilo tudi tako. Dollfusovci so gradili taborišča in mnogo jih je danes v teh. — Sklenili so, gradili —, zase. Kdo ve, kdo bo čez deset ali petnajst let zdihoval v teh taboriščih? Kolo časa se vrti. Kdo ima in kdaj prav, je negotovo. Taborišča, ki so se gradila ali! se grade, lahko služijo zopet in zopet drugačnemu namenu. Nova narodna skupščina je sklicana za dne 16. t. m. Nova skupščina ima 373 poslancev, od katerih bo po is:*•-»! volilnem redu pripadalo JRZ <.......... 306 poslancev. Na prvih sejah se zbornica konstituira ter izvoli odbore in odseke, kakor tudi verifikacijski odbor. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je izjavil poročevalcu lista »Petit Parisien«, ko je razgovarjal z njim o bodočih gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in Francijo, da je pristaš gospodarskega liberalizma. »Slovenec«, i > pa je ta naj- važnejši del njegove izjave svojim čitateljem zamolčal, n t--\ • >«-»» c -t I - i tsg Ilegalno organizacijo, ki je delovala pod imenom »Hrvatska gradjanska zaščita« so po poročilu banske uprave odkrili v Zagrebu. Aretiranih je bilo osem oseb. Za zvišanje draginjskili doklad učiteljem. Slovenska sekcija Jugoslovanskega učiteljskega udruženja je poslala ministrstvu financ vlogo, v kateri zahteva spremembo uredbe o dra-ginjskih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev in zvišanje prejemkov po 500 din na mesec na osebo ter rodbinsko doklado za otroke in ženo po 150 din na mesec. V vlogi zahtevajo učitelji tudi izenačenje osebnih doklad. Le staroupokojenci bi naj dobivali dosedanje višje osebne doklade. Učiteljstvo hoče * 1 •> - ••»... uvedbo službene stalnosti itd. Predlogi in zahteve učiteljev so gotovo upravičene in je pričakovati, da jih bodo novoizvoljeni predstavniki Slovenije tudi odločno zagovarjali. Nepismenost žen v Jugoslaviji, časopisje se bavi s kulturno zaostalostjo žen na našem jugu. Nepismenost žen v krajih južno odi Donave, zlasti pa v južni Srbiji znaša od 80 do 90 odstotkov. V okraju Gora v vardarski banovini celo 99.5 odstotka. — Temu se ni čuditi. Žena je bila na Balkanu vedno zapostavljena, zlasti pod Turčijo. Šol ni bilo, v kolikor pa so bile, jih je obiskala samo moška deca. Potem so sledila dolga leta vojne lin razdejanja. Vsakdo uvideva živo potrebo, da je treba iti z izobrazbo med aarod. Državni dohodki večji, kot predvideno. V prvih osmih mesecih proračunskega 1. 1938/39, t. j. od 1. aprila do 30. novembra 1938 znašajo dohodki 8170,1 milijona dinarjev, t. j. za 50.1 j milijona dinarjev več kot pa je bilo predvi- j deno. Izdatki pa so v istem času znašali 7.278.2 milijona dinarjev ali 841.7 milijona dinarjev j manj kot predvideno. V prvih osmih mesecih bi bil moral biti v državnih blagajnah višek 891.8 milijonov dinarjev. Toda iz te vsote se! najbrž krijejo izdatki za izredne potrebe. j Carinski dohodki znašajo po podatkih centralnih carinskih blagajn od 1. aprila do 31. decembra 1938 768 milijonov 451.563 din. Prebitek znaša v tem času 10 milijonov 437.813 din nad proračunano vsoto. j Koliko nam dolgujejo? V začetku januarja i nam je dolgovala Italija 28.3 milijone dinarjev, , Nemčija pa 367.4 milijone dinarjev, Češkoslo-I vaški smo dolžni pa mi 143.4 milijone dinarjev. Vse te terjatve in protiterjatve se morajo kriti i z uvozom italijanskega in nemškega blaga k nam oz. izvozom našega blaga na Češkoslovaško. V Avstriji zapirajo duhovnike. Angleški »Times« poroča, da je bilo v Linzu aretiranih 24 duhovnikov, ki so v zaporih ali pa v koncentracijskih taboriščih. Z druge strani pa poročajo, da je bilo tam aretiranih deset duhovnikov, toda ne zaradi političnih deliktov, ampak zgolj zaradi prestopkov proti javni morali. Zopet atentati na nemške konzulate? Po časopisnih vesteh je bil v Amsterdamu oddan strel na nemški konzulat, v Haagu pa je nekdo ustrelil v pisarno nemškega konzularnega uradnika. Nemčija zahteva od holandske vlade strogo preiskavo in grozi z represalijami. Holandska vlada pa pravi, da je po vstrelku v zidu sodeč, poškodba nastala tudi lahko s pištolo, s kakršno streljajo otroci. »GiornMe dTtalia« napoveduje fašizem na Madžarskem? Po sprejemu proračuna, protiži-dovskega zakona in agrarne reforme namerava vlada razpustiti parlament ter razpisati volitve. Opozicijske stranke so se zaradi tega strnile v blok proti vladni politiki. Vodja opozicije je postal bivši predsednik vlade, grof Bethlen, ki pravi, da fašistično stremljenje ni italijanskega izvora, ampak zamisel sedanjega predsednika vlade, drja Imredva. Kar je dal kralj, ne more vzeti njegov namestnik. Večje število židovskih bogatašev na Madžarskem je za časa obstoja Avstro-Ogrske dobilo iplemstvo, ki ga jim je podelil sam :gr-ski kralj in avstrijski cesar, njegovo veličanstvo Franc Jožef I. Vsled protižidiovskega zakona, ki ga je uveljavila madžarska vlada, pa grozi tem plemičem, da bodo izgubili velik del svojega imetja. Proti temu bodo prizadeti nastopili. Sklicujejo se na to, da je Madžarska še vedno dedna habsburška monarhija in da so kot plemiči enakopravni čistokrvnim madžarskim plemičem. Kakor madžarskim plemičem ne more nihče odvzeti plemstva in premoženja, tako ga ne more niti židovskim plemičem. -— Kar je kralj podpisal in zagotovil, ne more brez njegovega pristanka razveljaviti njegov namestnik. Nemški protižidovski zakoni nimajo veljave v inozemstvu. Nek iz Nemčije pregnani zid, kateremu so oblasti zasegle vso imovino, je tožil pred belgijskim sodiščem svojega v Belgiji bivajočega upnika na plačilo za dobavljeno blago. Upnik se je izgovarjal, da mora dolg plačati na naslov sekvestriranega podjetja v Nemčiji, čijega komisar ga terja in mu grozi s tožbo. Belgijsko sodišče pa je razsodilo, da mora upnik plačati pregnanemu lastniku dotične tvrdke, ki je po belgijskih zakonih še vedno edini upravičen razpolagati s svojo imovino. Takih slučajev utegne biti precej tudi pri nas. C. Nordhoff in J. N. Hall: 6 HURIKAN »Izgleda, da je način življenja teh ljudi tako priprost, kot le more biti,« je rekel Vernier zamišljeno. »Imate prav, in o nas Francozih mislijo na splošno, da imamo malo od življenja, ki mu manjkajo tiste lepe drobne stvari, katere mu dajejo pestrost. Mcgoče sem v tem oziru izjema, toda kar se mene tiče, moram reči, da ima baš to do skrajnosti priprosto življenje na me vedno znova dražesten, osvežujoč vpliv. Nisem pristaš plemenitega divjaka Jeana-Jacquesa Rousseaua, pa vendar ima za me le tisto življenje naravno lepoto, ki je brez tistih malih morečih skrbi in stotin ničevih ciljev, ki tlačijo in zaposlujejo nas Evropejce. Tako boste tukaj težko naleteli na kakšnega grabežljivca ali skupuha. Varčnost, ki jo smatramo mi kot veliko čednost, se zdi tem ljudem tu kot nekaj smešnega. Zbiranje in kupičenje zakladov za bodočnost, nekaj v čemer naliči kmet veverici, to naj bi bila čednost?« »Pazite, doktor!« je vzkliknil Vernier dobrodušno se smejoč, »da ne bom res pričel dvomiti o tem, da ste moj rojak!« »Ne vzemite starikavega čudaka preveč resno, gospod Vernier! Moji nazori so čudni, priznam, vendar se mi zdi, da je vojna temu m nog: o bolj kriva, kot pa bivanje na teh koralnih otokih,« se je smehljal doktor Kersaint. Nato je utihnil. »Ali ste zaspani?« je vprašal čez čas. »Niti najmanj.« »Ljubi se mi, da bi Vam takorekoč v naprej omogočil, da se seznanite z ozemljem, čigar predstojnik boste. Med pošto, ki sem jo prejel v Atuoni, je bilo tudi poročilo, da je gospa da Laage umrla. To Vam je bila izredna žena; zelo sem jo cenil. Ona in jaz — sva bila poslednja izmed Evropejcev, ki so bili vpleteni v dogodke, o katerih bi Vam rad pripovedoval. Ali bi mogoče hoteli poslušati to zgodbo?« »Iz srca bi Vam bil hvaležen, ako bi si hoteli vzeti toliko truda!« »Hurikan je bil, ki je razdejal Manukuro; s tem v zvezi pa se je odigrala drama, čije priča sem bil osebno. Lahko si mislite, da nisem mogel takoj presoditi posameznih dogodkov do podrobnosti. Ko pa je padla zavesa po zadnjem dejanju, sem zvezo med posameznimi dogodki pravilno doumel. Mislim, da morem sedaj o vsem, kar se je zgodilo, poročati tako, kot je v resnici bilo. Vse skupaj je navadna človeška zgodba, rešila pa jo je na vse zadnje vendarle narava. Torej ako Vas v resnici ne dolgočasi, bom pričel...« DRUGO POGLAVJE »Jadrnica, na kateri smo sedaj, je bila zgrajena neposredno pred svetovno vojno. Prebivalci Mana-kure so bili ponosni na njo, kot je ponosen posestnik, kajti bila je stesana z lesa, ki so ga bili pripravili sami, po navodilih kapitana Nagleja, iz debel tohu-novega drevesa, in katerega so potem prepeljali v ladjedelnico na Tahitiju. Tohunov les je nekaj čudovitega, nikjer drugje ga ni dobiti kot samo na teh otokih. Sveže posekana drevesa razširjajo vonj, ki privabi metulje od blizu in daleč. Les ima lastnost, da ne gnije in ne prhni, ampak postaja s časom vedno bolj trd in odporen. Enaindvajset let je že od tega, odkar je Katopusa splovila v morje in še bo lahko vzdržala nadaljnjih petdeset let. Njenega tedanjega kapitana je vsekakor preživela... Nagle je prišel tu sem zelo še ko je bil mlad. Bil je Anglež, toda to je vedel le malo kdo. Govoril je francoski kot da je bil Francoz, in kar je zanimivo, marsejsko narečje. Njegovi rojaki so ga smatrali za Amerikanca, Amerikanci pa za Angleža. Domačini z okoliških otokov pa so ga imeli ne redko za enega izmed njihovega plemena, zlasti kadar so v temni noči čuli njegov glas. Sposobnost, ki jo jč kazal kot pomorščak ga je izdajala, da je Anglež, po njegovi zunanjosti in govorici sodeč pa bi mu ne bil tega nihče ne prisodil. Svojo karijero je pričel kot kuhar na neki jadrnici, last plovidbene družbe Brander, ki je na svoje stare dni, ko so bili čjlski dolarji v tem predelu sveta še najobičajneje plačilno sredstvo, največ trgovala z južno Ameriko. Bil je kuhar, mornar, vodnik, mat, kapitan — z največjo lahkoto sc je bil povzpel na lestvici svojega poklica. Sklenil je bil, da si bo nabavil svojo ladjo in sicer prav tu na Tuamotskem otočju in končno je ta svoj cilj tudi dosegel. Ko je na vse zadnje njegova jadrnica splovila v morje, so tičali v njej prihranki njegovega petindvajsetletnega trdega dela kot pomorščak. (Dalje prihodnjič) CELJE 'O VELIKI VLOGI DELAVSKEGA ČASOPISJA smo na tem mestu že parkrat pisali. Potrebno se nam zdi, da sedaj, ko je čas najbolj primeren, opozorimo vse naše zaupnike in funkcionarje. da posvete vse svoje sile razširjanju naše »Delavske politike*- Poskrbimo, da .io razširimo povsod. — čimbolj bo razširjen naš list, tem več bo imel vpliva na javno mišljenje. Vsako naše delo, pogajanje in gibanje je navezano na podporo »Delavske politike«. Ce hočemo, da bo naše gibanje rodilo sadove, pomagajmo ustvariti vpliven list, s tem da ga dobro razširimo. Zavedajmo se, da je to edino močno orožje, ki ga imamo. Funkcionarji, naročite si naš časopis v prvi vrsti sami, da boste točno in dobro podučeni in Sirite ga med svojimi delavci. Tekmujte med seboj v zbiranju novih naročnikov. Zglasite se v upravi »Delvaske politike« v Delavski zbornici radi navodil. Preidimo od besed k dejanjem. Naj ne bo med vami nobenega, ki bi ne pridobil tekom enega tedna vsaj enega naročnika. Zaupniki, zd svoj časopis se izplača malo truda in požrtvovalnosti! Samo z lastnimi močmi si bomo pomagali v boljšo bodočnost! Na delo /a naš tisk! Odmev Silvestrovanja. Prijetno silvestrovanje si je privbščil g. R. v »Unionu«. Klical je »iuhrerjuf 'n samostojni Sloveniji, vsled česar imajo sitnosti in pota še nekateri delavci, ki so imeli ipriliko čuti, kako si lahko ta dvakratni hišni posestnik privošči v svoji vinjenosti tako šalo- Lepa nova nemška koča. Z ozirom na notico v Vašebi listu št. 2-3 z dne 9. t. m. v stolpcu »Celje*, P°d naslovom »Lepa nova nemška koča«, izvolite natisniti v Vašem listu v smislu zakonitih določil zakona o tisku sledeč popravek/ »Ni res, da je zgradil Smučarski klub Celje za celjske nemške športnike lepo novo planinsko kočo na Mozirski planini, katero so imenovali »Lovro«, temveč je res, da je novo planinsko kočo zgradil g. Lesjak Lovro in jo ima za več let v najemu Savinjska podružnica Slov. planinskega društva v Celju.« V Celju, dne 12. januarja 1939. S planinskimi pozdravi! Savinjska podružnica SPD v Celju. Podpisa nečitljiva. Občni zbor Krajevne protituberkulozne lige se bo vršil v torek, dne 26. januarja ob 8. uri zvečer v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. Člani lige in vsi, ki se zanimajo za protijetično borbo vljudno vabljeni. LJUBLJANA Sirite naS list! Kino 14.. 15.. 16. in leopereta. 18., LJEVSKA«. - -Dom - Celje 17. januarja: »ROZALIJA«. Ve-19. in 20. jan.: »GROFICA VA-Vsaki teden novi program. Sodnijski rubežni urad v Ljubljani ima jako Predavatelji SPD. SPD je spet priredilo premnogo posla. Toliko je tega opravka, da je bilj davanje. Predaval je neki Bavarec. S tem so v letu 1938. zarubljen vsak sedmi Ljubljančan, j tudi agitirali. Če domači predavatelji niso Prisilnih izvršb ali rubeži se je tikalo 12.206 j vedno zaželeni, bi pa bilo vsekakor dobro, če spisov. Kaj to pomeni, ve le tisti, ki pozna po- j bi slišali češke in bolgarske planince. Morda stopek. Prisilnih vknjižb v zemljiško knjigo je ; bi se tedaj SPD ne bilo treba v časopisju pribilo 641. Pogosto se pa stranke pritožijo, ker toževati. da je bilo predavanje slabo obiska- so zarubljeni predmeti last drugih. Takih pritožb je bilo 293. Uvedenih je bilo tudi 99 prisilnih uprav. Na dražbi je bilo prodanih 274 posestev in hiš. Premičnine so bile zarubljene 81z9 Ljubljančanom, od katerih je večina dolg no in »da bo treba nekoliko poživiti reklamo«. Zdrava živila. Mestni kontrolni zavod je poročal, da se dovažajo v Ljubljano še precej zdrava živila in da se pazi na to, da je n. pr. v sili plačala. Dražbe so bile izvršene v 3945 mleko res mleko. Ni pa še uspel, da bi kontro-primerih, pohištvo je bilo prodano v 465 pri- hral vina, čigar vzorce morajo pošiljati v Ma-merih. — Mnogo rubeži je tudi na plače. —! ribor, če pride do kake preiskave. Pa ravno Takih dolžnikov je bilo 3545, 738 več - vino, ki je tako drago^ bi morali nadzirati pri kakor leta 1937. — Enaka mizerija je j vseh gostilničarjih. Če kmet pridela pravo z odpovedmi stanovanj. Sodno je bilo odpo- [ v>no in ga poceni proda, bi ljudje že zaslužili, vedanih 1338 stanovanj, sodišče pa je moralo | da bi tudi pili pravo vino, ko ga že tako drago izprazniti 353 stanovanj, ker se stranke niso Plačajo. Tako bi bilo prav za konzumente in AIS si 2e poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnosti hotele izseliti. Bela Ljubljana je torej polna trpke bridkosti, ki je ne kaže na videz. Seveda povedo statistični podatki le nekaj, vsega pa ne, ker je še mnogo zla skritega v drugačnih in pa tudi krajših procesih, ker si ljudje ne znaio ali ne morejo pomagati. Majhna socialna slika je pa ta pregled. Zanimiva pravda v zvezi z nočnim delom v pekarnah. Pred ljubljanskim obrtnim sodiščem je tožil nek pekovski pomočnik svojega mojstra na plačilo odpovedne dtobe. Mojster je odpustil pomočnika, ker je ta nekega dne pričel z delom šele ob 1. uri, namesto ob 22. uri. Pomočnik se je izgovarjal, dia je zaspal, ker budilka ni zvonila. Sodišče je obsodilo mojstra, ker se je prepričalo, da mojster radi tega ni utrpel škode in pa, ker bi bil moral mojster, kot to predpisuje obrtni zakon, pomočnika prvikrat opominjati in šele v drugič odpustiti. Zanimivo bi bilo izvedeti mnenje obrtnega sodišča, ako bi se bil pomočnik skliceval enostavno na uredbo o omejitvi nočnega dela v pekarnah, glasom katere je prepovedano pričenjati is preddeli pred 24. uro, z rednim delom pa pred 3. uro. Prihodnji prosvetni večer bo 27. t. m. in bo imel prav poseben pomen. Sodelovale bodo vse delavske organizacije, tudi grafičarji. Tako bo ta prireditev manifestacija delavske skupnosti in zavednosti. poštene gostilničarje. Dramo in opero obiskujejo delavci v tej sezoni prav pridno, odkar dobe v knjižnici De-l lavske zbornice in pri svojih organizacijah potrdila za polovičen popust na običajne cene. Nekateri so tudi mnenja, da bi se v gledališču uprizorile posebne delavske predstave. Gledališče bi moralo seveda v ta namen izbrati primerno dramo ali igro. Zadruga Učiteljska samopomoč v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 15. januarja 1939 ob pol 10. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani sestanek predstavnikov človekoljubnih ustanov. — Vabljeni so vsi člani organizacij in ustanov, ki izdajajo po sistemu samopomoči kakršnekoli denarne podpore'. To so: profesorji, učitelji sodniki, poštarji, železničarji, gasilci, grafičarji, novinarji, policijski nameščenci, obrtniki in razni upokojene. O pravilniku za človekoljubne ustanove poroča predsednik Učiteljske samopomoči Iv. Kocjančič. Stavbenik Valentin Accetto v Ljubljani je te dni umrl v 82. letu starosti. Accetto je bil več let odbornik bivše okrajne bolniške blagajne ljubljanske ter užival tudi med deloje-malskimi člani uiprave zaradi svoje dobrosrčnosti in objektivnosti velik ugled. MARIBOR Gledališko predstavo v spomin dvajsetletnice našega največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja priredi delav. kulturno društvo »Vza-jmnost« v soboto, dne 21. januarja v Narodnem gledališču. Gledališki igralci bodo uprizorili Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Drama je zrcalo razmer v katerih živi naš narod. Delavci in delavke, ne zamudite prilike, pridite k predstavi v čim večjem številu. Vstopnice so v predprodaji pri zaupnikih, v tajništvu Strokovne komisije. Sodna ul. 9-11 in v upravi »De HRASTNIK V katerem zapisniku pa je to? Nekateri pazniki na južnem oddelku obrata Hrastnik žele na vsak način uvesti nov način zniževanja rudarskih zaslužkov. To se izvaja na ta način: rudarju, ki dela na odkopu premoga v .akordu, se med šihtom dodeli drugo delo, n. pr. čiščenje proge, drugemu zopet izmenjava podbojev itd. Za ta dela se sicer pridna določena odškodnina, ki pa zdaleka ne krije izgube, ki jo utrpi rud at- s tem, da se mu istočasno ne črtajo šiihti iz premoga. To se pravi: na gotovo količino kubičnih metrov izkopanega premoga se zaračuna več šihtov, kot jih je bilo dejansko storjenih, s čimer se umetno zniza zaslužek Zato javno vprašamo prizadete gospode: na kateri razpravi ali v katerem zapisniku so izsledili, d)a bi bilo -tako ravnanje sploh dovoljeno. Apeliramo na obratoivodstvo, dla ukrene potrebno, da se s takima metodami šikaniranja rudarjev preneha. Ce pa kdo smatra to za malenkost, pripominjamo, da je takih »malenkosti« mnogo. Mera potrpljenja (čeprav mora biti zelo velika), pa je tudi enkrat polna. Pri vračanju pa so vselej neprijetnosti. .Zato, proč s takimi metodami! Tudi pritožb rudarjev z obrata Ojstro ne manjka. Posebno stanje prog na gotovih oddelkih je izpod kritike. Promet se razvija le na ta način, da ,se stisnjeno podporja enostavno obseka, da se jamski voziček ne zadene vanj. Kako je na ta način poskrbljeno za varnost rudarjev, si lahko vsakdo sam misli. Je Pa to tudi velika ovira za storitev rudarja. Rudarji. Popr“v«lt volilnih imenikov. Opozarja se, da raztfrn * tereniki ves mesec januar na občini vti>h vnh ln vsakomur mi vpogled. Dolžnost v °ev *e' da se osebno prepričajo, ali S ‘S- »Delavski žepni koledar« se že dobi v *0. stilni m trgovin, Konzumnega društva, kakor licije v pritličju na stražnici štev. 1 za ceno 5 din za avto in 3 din za motocikel. Spopol-njene prijave je oddati v sobi št. 4 v L nadstropju Prijava biciklov in fijakarskili vozov za 1. 1939. Predstojništvo mestne policije v Mariboru poziva lastnike biciklov in fijakarskili vozov, da prijavijo za leto 1939 svoja vozila v zakonito predpisanem roku, t. j. do 28. februarja 1939. Poleg redne prijavne takse bo lavske Politike«, Ruška cesta 5! Vstopninah Plačati tudi davščino za državni cestni sklad din 2 50 do največ 10 din vSciK. bicikcl 10 din, z-3 vScik tij3.ko.rski voz Prekinitev toka. Naglo tajanje snega je po- .di'\,Za leto J9!38*6 II počasno pobere vzročilo v Mariboru precejšnje neprilike. — ta davščina v visim 50 odst. Prijave je izpol-S streh se je v noči od četrtka na petek vsipal .' 9a, PredPlsamk tiskovinah, ki se etobe zmrznjen sneg in povzročil na mnogih krajih pri Predstojnistvu mestne policije v pritličju kratek stik v električnem vodiu, da so bili celi !la stražnici I. za ceno 1 din. Spopolnjene pri-predeli mesta v temi. — V petek zjutraj pa je ^ve ].e .|°. *?a l v so .. . J J* I’ nadstropju, na Koroški cesti v hiši trgorvpa G. razneslo! 9! i1,' 99° niorali placatj se kazen, ki vodovodno cev v zidu. Voda je udarila skozi bicikel, za vsak fija- steno do električnega kabla in pronicala tudi barski voz pa 4..50 din. v takozvano glaivo kabla. Radi tega je prišlo do eksploizije in je bilo vse mesto nekaj časa brez toka. Na poledenih tleh se je potolklo od četrtka na petek več ljudi. Vsled odjuge se je plast snega na hodnikih in cestah pod težo ljudi in vozov strdila. Voda, ki se je nabirala na po-’ vršini, pa je tako strnjeno snežno plast zgladila, da je človek hodil kot po steklu. Komur spodrsne na poledenelem hodniku in se poškoduje, ma pravico zahtevati odškodnino od gospo- Aktovko z 1900 din gotovine je neznani tatič ukradel Marjeti Possingerjevi s kolesa na Grajskem trgu. 1 Kmeta Kavčiča Jakoba iz Trčove so prepeljali v bolnico, ker mu je sin v prepiru prizadejal več težkih telesnih poškodb. SELNICA OB DRAVI Počasi pride vse na dan. Pred volitvami v-narodno skupščino se je raznesla vest, da je fŠ' 0,zir- od ob6ine' ak9 miora hodnik eistiti, bilo v občinski urad vlomljeno in da so vlo- ° ' . ....... I m'lc> odnesli 20.000 din. V zvezi s tem je Vojni obvezniki — prijava. Mestni vojaški bilo aretiranih več oseb, delavcev, ki so bili urad poziva vse tv Mariboru bivajoče mlade- osumljeni dejanja. Znani velikaši so celo go- niče rojstnega leta 1921, da se nemudoma a najkasneje do 15. februarja prijavijo v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11, soba št. 4, radi vpisa v vojno evidenco. S seboj morajo prinesti: rojstni list in domovnico ali kak drug dokaz o domovinstvu. Stariši, varuhi in mojstri, ki imajo v uku take mladeniče, so odgovorni, da se ti prijavijo. Proti kršilcem se bo postopalo po zakonu. Stlrl geodetske inženjerje in tri geometre sprejme vojaški zemljepisni urad v Beogradu. Prošnje je treba vložiti pri načelniku vojaško-zemljepisnega zavoda do 15. februarja t. Nek osebni avtomobil je dne 11. t. m. zvečer povozil na Teznu frizersko vajenko Frido Ko-nig, ki je utrpela pri padcu težje notranje poškodbe. Mariborsko gledališče. Sobota, ob 20. uri: »Vse za šalo«. Red D. Nedelja, ob 15. uri: »Aida«, ob 20. uri »Matura«. 25-letnlco umetniškega udejstvovanja g. Vala Bratine, bivšega ravnatelja in režiserja mariborskega gledališča in sedanjega člana ljubljanske drame bo proslavilo mariborsko gledališče z uprizoritvijo krstne predstave »Partija šaha«. Prijava motornih vozil za leto 1939. Predstojništvo mestne policije poziva lastnike motornih vozil, da prijavijo za leto 1939 svoja tudi pri funkcionarjih strokovne organizacije Ivozi,a do 28‘ fe!)r' 1939• Obenem se mora le-2RJ. | tos izven redne prijavne takse ter banovin- ske trošarine na pnevmatiko plačati tudi davščina na državni cestni sklad, ki znaša za vsak potniški avtomobil 200 din, za vsak motocikel brez prikolice 50 din, za vsak motocikel s prikolico 75 din, za leto 1938 pa se istočasno pobere ta davščina v višini 50 odst. rJiaye te izpolniti le na predpisanih tiskovinah, ki se dobe pri predstojntštvu mestne po- POBREŽJE PRI MARIBORU Športni klub »Slavija« Pobrežje vabi vse svojo članstvo na IH. redni občni zbor, ki se o vršil dne 15. januarja t. 1. ob 9. uri predpoldne v prostorih gostilne Klemenčak (Kren) na Pobrežju. Dnevni red običajen. Odbor. vorili, da vlomilci ne morejo biti nihče drugi kot pa tnačkovci. Nek pekovski mojster je na dan volitev kar javno nahrulil nekega poštenega delavca: »No, ti einbrehar, ali te še niso zaprli.« Ljudje, ki so jim bile znane razne okoliščine, so pravilno sumili, da je treba iskati krivce popolnoma kje drugod, kot pa med delavci. In res. Nadaljnja preiskava je pokazala že čisto nekaj drugega. Iz tega se bodo izcimile še lepe stvari, o čemer bomo seveda poročali. Vprašanje je samo, kdo bo sedaj dal zadoščenje po krivici obdolženim? Tisti pekovski mojster bo za svojega »einbreharia« dobil plačilo pred sodiščem, upajmo, da se bodo tam znašli tudi resnični krivci. Strogi pasji zapor je odredilo mestno poglavarstvo, ker so ugotovili steklino na neki mački. Vsi psi morajo biti v zaprtem prostoru, na cesti pa jih je voditi na vrvici in imeti morajo varen nagobčnik. Tudi vse mačke morajo biti varno zaprte. Konjač bo v presledkih lovil pse in mačke, ki se bodo potepali. Pse, ki ne bodo pravočasno obdavčeni, bo pokončal konjač. Vsak ugriz je javiti mestnemu fizikatu. PTUJ Božičnica. Kakor vsako leto, so bili tudi tokrat v našem mestu za božič obdarovani mestni reveži in istotako brezposelni. Tudi mestni delavci so dobili božično nagrado v obliki enotedenske plače. Uradniki so prišli tudi na svoj račun, le nekaterim uslužbencem je bila priznana božična nagrada po neznano odmerjenem ključu. Smrtna kosa. Po dolgi bolezni je dne 10. t. m. umrla v starosti 59 let ga Albina Rozman, žena upokojenega železničarja in zvestega pristaša delavskega .gibanja s. Franca Rozmana. Naj ji bo časten spomin in lahka zemljica. Preostalim pa naše iskreno sožalje! SEVNICA OB SAVI Predavanje o delavskih zakonih, o pomenu organizacije in delavskega časopisja bo priredila v nedeljo, dne 15. januarja t. 1. podružnica Splošne delavske zveze v Sevnici, ker si delavstvo že dolgo želi takšnega delavskega sestanka. Govorila bosta ss. dr. Avg. Reis-man in urednik Viktor Eržen iz Maribora. Začetek ob 9. uri v prostorih gostilne Petretič v Sevnici. Vabljeni so tudi sodrugi iz bližnjih krajev, ki se vsled ugodnih železniških zvez lahko udeležijo tega dopoldanskega izobraževalnega tečaja, na katerem bodo dobili navzoči po predavanju tudi vsa potrebna pojasnila iz socialne zaščite. ŠKOFJA VAS Prazna stanovanja, ljudje pa v drvarnicah in kamenitih pralnicah. Neznan dopisnik iz Vojnika objavlja v nedeljskem »Slovenskem domu« članek, v katerem prosi g. župana občine Škofja vas, da naj naredi red v občinski hiši. Čudno se to sliši, tako kakor da hi bil samo eden gospodar hiše, ne pa vsi občani oz. njiih zastopniki, ki so odborniki. Ako se že res hoče delati red v občinski hiši, se naj to v prvi vrsti naredi s stanovanjem, ki je prazno in so v njem že dolgo časa edini stanovalci stenice in miši. Mogoče pa ni reflektantov, ki bi ga potrebovali, se bo kdo vprašal. Narobe je res. Dopisnik, ki bevska v »Slov. domu«, naj si prečita to-le: V občinski drvarnici, ki nima drugega kot streho, prebiva vso zimo rodbina Ha-ler, pet majhnih otrok, ki jim je umrla mati, oče z bolnimi nogami, ki so napol zmrznjene, a par korakov proč stoji prazno stanovanje! Stari občinski ubožec Guzej, ki so mu .od dopisnika osovraženi prejšnji upravitelji dajali vsaj majhno podiporo, jo sedaj ne uživa več in prebiva v kameniti pralnici in še to vsled u-smiljenja drugega najemnika. Vse to trpi ubožec, K»i ge t .«*'« •» »> •»*» »• ... • >!.•.«.* £eš; »Tak, ki je šele okrog 70 let star, še lahko dela in če ne dela, je navaden lenuh!« Tu dokažite, da ste kulturni ljudje, da poznate in se ravnate po svetopisemskih izrekih, s katerimi kar mečete okoli sebe. Halerji, Guzej, in nešteto drugih se zgleduje nad vašo resnicoljubnostjo. Glede babičinega stanovanja, je seveda bosa, da bi se stanovalec čutil gospodarja. Zakaj zamera, že vemo. Gospodje: Skrbite za revne Halerje, da ne bo »Slov. dom« zaman pisal, da smo »v stoletju otroka«. Sv. pismo pravi: »Ni ga, ki bi delal dobro — niti enega ni med Vami,« (Psalm 14 : 3). JESENICE Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) prekrasen češki velefilm »NEDOLŽNOST« z Lido Baarovo v glavni vlogi. Med dodatki tudi kulturni film in Paramountov zvočni tednik. — Sledi- »13 stolov«. Odvetnik dr. Joža Vilfan je odprl svojo pisarno v Kranju, Vidovdanska cesta 5/1 (poleg sodišča) ESPERANTO Zakaj prodira esperanto tabo počasi med delavci? Delavci bi morali v prvi vrsti stremeti za tem, da se -priuče esperanta. Za nje bi bilo to eelo koristno, zlasti, ker nimajo časa, pa tudi ne priložnosti in sredstev, da bi se učili tujih jezikov. Potrebno pa je, d'a bi poznali položaj delavstva v -drugih državah, njegove boje in napredek, ipa bi to lahko izvedeli najlaže, ako bi obvladali esperanto in čatali časopise, ki jih izdajajo delavci v inozemstvu. Toda, priznati moramo, da ismo delavci za učenje večkrat prekomodni. Svet bi radi obvladali, pa se niti ne potrudimo, da bi se priučili jeziku, s katerim bi se mednarodno sporazumevali med seboj, kaj šele, da bi študirali gospodarske vede. Ali naj res samo zamenjamo vodilne glave, da pridejo dnugi na vrh, delavci pa bodo ostali spodaj, kot so danes, ko ne marajo ne misliti, še manj se usposobiti, da ne bi bili odvisni -samo od milosti neke elite, ampak res sami od sebe. Podpisani sem 42 let star, pa se učim esperanta z velikim veseljem in moram -reči, da ga že tudi obvladam. Hočem, da ga bodo znali tudi moji otroci. Jezik ni težaven, z malo dobre volje se ga lahko priučiš. Namesto, da greš v gostilno ali pa gledat kakšen nogobrc, vzemi raje knjigo v roko, pa študiraj. Nekoliko volje je treba, to je vse. O, ko bi imeli delavci več volje, kje bi že bili! Esperanto pa ‘bi bil tudi že davno prodrl. »Spominski zbornik grafične organiazciie«. Zvezna organizacija SGR.I je izdala ob 70-letnem jubileju obstoja in delovanja organizacije, ki je bila prva organizacija v naših krajih, »Spominski zbornik« z bogato in pestro vse« bino in prispevki vseh njenih vidnejših sedanjih in bivših funkcijonarjev. Kako prepretiti, da ne bi prišlo do zastoja v tekstilni industriji I Povečanje izvoza v neklirinške države in vprašanje inozemskega posojila. Naš izvoz gre v pretežni večini v klirinške države, kot sta n. pr. Nemčija in Italija. Ti dve državi poračunavata svoje obveznosti, ki izvirajo iz naših dobav, ne v denarju, ampak v blagu in nam vrhu tega še ostajata dolžni. Svoj čas se je v mednarodni trgovini plačevalo vse v zlatu oz. valuti dotične države, v katero se je izvažalo. Valuta domala vsake države pa je imela zlato podlago. Tako je bilo mogoče n. pr. papirnato marko vsak čas izmenjati v nemški narodni banki za odgovarjajočo količino zlata. Po vojni se je to temeljito spremenilo. Večina držav ne zamenjava več svojega papirnatega denarja za zlato. Le nekaj držav, kot so n. pr. Anglija, Zedinjene države in Francija, je obdržalo princip zlatega kritja za svoj denar. V trgovanju s temi državami moramo plačevati svoje obveznosti v zlatu oz. v valuti, ki se zamenjava za zlato. Naša industrija, zlasti tekstilna, rabi surovine, bombaž in volno, ki jo more Mednarodne strokovne organi* zacije za prehrano španskega prebivalstva Reuter poroča: Mednarodna strokov- strokovne organizacije, začlanjene v na zveza in njej .priključeni mednarodni mednarodni strokovni internacionali v dustriji, ki je navezana na dobavo surovin iz prej omenjenih držav. Že par mesecev poročajo časopisi o težavah naše tekstilne industrije, ki si strokovni sekretarijati so zbrali od ju-j Parizu, 80 milijonov frankov, ne more nabaviti dovolj surovin. j lija 1936. do konca 1. 1938. 35 milijonov Kot pomoč proti pomanjkanju suro- frankov za prehrano španskega prebi-j Aliča vin priporočajo — povečanje trgovine vulstva. Strokovne organizacije v An- konc z neklirinškimi državami, predvsem po- gliji so dale 14 milijonov frankov večanje našega izvoza v Anglijo, da bi Švedskem 6 milijonov, v Belgiji na ta način dobili potrebno količino tujih deviz za naše nakupe v Angliji in Franciji 1 milijon frankov. na prekomorskih državah. Tak predlog je seveda samo pobožna jonov, na Nizozemskem 2 milijona in v j ■a n c Od celokupne vsote je bilo porabi j e V provincah Katalonija, Valencija, mte je bilo od početka vojne do konca 1938. razdeljenih med prebivalstvo 13.000 ton živil. 56.000 šol. otrok n mili-j dobiva dnevno po en četrt litra mleka na stroške te mednarodne podporne' akcije. 1000 sirot in invalidov vzdržuje zve- želja, ker povečanje izvoza v to ali ono lUonov za živila, 4 milijone za obleko in ne odvisi samo od naše volje, ičevlje, 1 milijon za milo m tobak, za no 33 milijonov frankov in sicer: 17 mi-j za angleških rudarjev, ki je izdala doslej v ta namen 10.000 funtov šterlin- državo ne odvisi samo od naše ampak tudi od volje dotične države, s katero bi želeli trgovati. Najsigurneja pot bi bila, da se pobrigamo za primerno Dosojilo v Angliji, ki bi omogočilo, da dobimo na razpolago tujo valuto, kolikor jo potrebujemo, da za zdravila in vzdrževanje ene bolnice 4 milijone frankov. Razen tega so prispevale organizacije v posameznih državah še posebej za preskrbo španskih otrok in sirot: v Angliji 7 milijonov za otroške kolonije v nabaviti’samo v Angliji, Ameriki ali In- njkov, ampak tudi delavstva, ki prvo diji. Ker pa nimamo zlatih deviz ozir. občuti posledice zastoj v gospodarstvu zlate valute tujih držav, moramo naše; oz^r- industriji. , .• . . v . , Kataloniji, na Holandskem 2.2 milijona ne nastopi zastoj v našem gospodar- {rank(>v za vzdrževanje treh otroških kolonij na Francoskem, v Franciji pa 9 milijonov frankov za nakupe, ki so jih dirigirali naravnost v Španijo. Vsega skupaj so izdale mednarodne stvu. To vprašanje se ne tiče samo podjet- nakuoe v prej omenjenih državah omejevati, vsled česar nastaja zastoj v in- O tem bi se bilo torej treba z Anglijo v prvi vrsti pomeniti. AngleSka veleposest propada Donos zemlje je vedno manjši .— Grofje in plemenitaši odprodajajo zemljo in se selijo v mesta. Angleška je bila nekoč tipična dežela veleposesti. Ta veleposest pa se sedaj naglo drobi. Angleški grofje in ostali plemenitaši so bili tako, kot pri nas graščaki, lastniki ogromnih površin zemlje. Njihova last so bile in so še cele vasi in manjša naselja. Posamezne grofije merijo še dandanes po 8000 hektarjev zemlje, od česar odpade do 1000 hektarjev na gozdne parcele. Ti plemenitaši so že davno pred vojno oddajali svojo zemljo v zakup. Imeli so do 100 zakupnikov -kmetov, ki so jim plačevali po 3.75 funt sterlinga za 1 aere (40 arov) letne na- krreta-zakupnika komaj po 5 delavcev. Veleposestnik sam pa zaposluje še vedno po 20 lovskih čuvajev, 20 do 30 gozdnih delavcev, 20 do 40 vrtnarjev, kočijažev, strežnikov, kuharjev, hišnih poslov, pisarjev in knjigovodij. To je ogromen aparat, ki ga ni mogoče več kriti z dohodki posestva. Bogati plemenitaši so kaj radi repre-zentirali. Znano je, da je en sam grof prirejal pojedine, na katere je prišlo t>o 470 oseb in to celo parkrat mesečno. Pri taki pojedini je pojedel in popil sleherni gost najmanj za 5 funtov šterlln-gov ali skupno 2350 funtov šterlingov. gov (en funt šterling je 245 din). Pripravljena pa je vzdrževati to akciio še tri leta, kar bo zneslo nadaljnjih 30.000 funtov šterlingov. V mednarodni bolnici v Onteniente je šest zdravnikov, 26 strežnic in do 860 ranjencev. V glavnem se pošilja v Španijo: meso, moka., krompir, kondenzirano mleko. čokolada, sladkor, riž. zelenjava* testenine, kakao, sir, milo, tobak itd. Geslo mednarodne delavske akcije je: človečnost proti barbarstvu! Izumi, ki Jim malokdo pozna očeta te jemnine. Tako je prejel tak veleposest-, Tako so grofje in ostali plemenitaši . * 1 1 _ TP AAA £ 1« I f n •» m ni o 11 rM*D m A7PT11D iti 11 tY1 7JJ nik do 75.000 funtov šterlingov letno zakupnine. Zato pa je povabil enkrat na leto vse kmete-zakupnike in jih pogostil. Po vojni, ko je kriza zajela poljedelstvo, so morali veleposestniki znižati zakupnino najmanj za 50 odstotkov. Pa tudi kmetje-zakupniki so se morali omejiti. Svoj čas je vsak tak kmet zanosloval do 10 poljedelskih delavcev, odkar je nastopila kriza, odpade na razmetali svoje premoženje m jim za čase krize ni ostalo ničesar. Navajeni na dobro in brezskrbno življenje, se angleški plemenitaši-velepo-sestniki ne znajdejo več v novih razmerah. Vsled tega odprodajajo zemljo in se s preostankom imetja selijo v mesta, kjer skušajo živeti kot rentniki, njihovi sinovi pa streme za državnimi službami, ki jih jim lahko nudi ogromni angleški imperij. So stvari, ki jih uporabljamo vsak dan in vsako uro, a le malokateri vedo, kako so prav za prav nastale. Drugim ne vedo izvora niti strokovnjaki. Kdo ve n. pr., da je vilice izumila 1050 neka bizantinska princesa in jih prinesla v Benetke? In kdo ve, da so se ljudje dolgo borili zoper to novotarijo, češ, da pomeni pregrešno pomehku-ženje? Takšnih primerov bi l"hko navedli na tuca-Zobotrebec so izumili v 17. stoletju in takrat je veljalo za nekaj posebno odličnega, če so ga ljudje pogostoma in čim javneje uporabljali. Slamnik izvira iz 10. stoletja, izumili so ga Sasi, ki jim je veljal celo za plemenski grb. Pozdrav s snemanjem klobuka so uvedli okrog 1650 na francoskem dvoru. Zenske hlačke so izumile v 16. stoletju italijanske kurtizane! Za njih uvedbo v široko maso pa je skrbel francoski dvor,, kakor tudi za razširjanje žepnega robca, ki ga je izumila baje kraljica Marija Antoinetta. Zrcala so ljudje uporabljali v vseli časih, a do novejšega časa le kovinska zrcala. Steklena zrcala so postala mogoča šele z izumitvijo vlivanja steklenih plošč, ki se je posrečilo 1688 Delavski pravni svetovalec Rubež mezde (OreSinja vas) I Vprašanje: Nekemu upniku sem dolžan večji j znesek, pa mi je sedaj zarubil mezdo tako, da mi je ostalo na dan samo ‘din 20. prostih, | vkljub temu, da moram skrbeti za štiričlansko družino, Ali je res eksistenčni minimum za družinske očete isti, kot za samce? Odgovor; Po izvršilnem postopniku ie vsakemu delavcu mezda rubljiva do 1/3, vendar tako, da mora ostati najmanj din 20 na dan rubeža prostih. Zakon ne dela razlike med samci in med onimi, ki imajo številne družine. Poskusite se z upnikom sporazumeti, da bo pristal na odtegovanje v manjših obrokih. Tožba radi obnove (Laško) Vprašanje: Po tožibi nekega trgovca sem bil obsojen, da mu plačam določen znesek, ceš, da sem pri njemu jemal blago na up, pa da mu nisem plačal. V postopanju sem se sicer skliceval na to, da sem jemal blago le z nakazili cestnega odbora, pri katerem sem bil takrat v službi in da je cestni odbor poraivnal trgovcu ves moj dolg. Ker pa takrat nisem imel m-kakiih 'Prič, sem bil obsojen. Naknadno sem zvedel za pričo v tem oziru in sem predlagal pri sodišču obnovo postopanja, ki je bilo tudi dovoljeno ter je od mene predlagana priča potrdila, da je cestni odlbor plačal trgovcu vse nakaznice. Trgovec pa je nato naenkrat pričel trditi, da sem jaz vzel pri njem še drugo blago, k,i sem mu ga ostal dolžan. Sodnik je razpravo zaključil in mi ipovedal, da bo izšla sodba pismeno. Sodbe nisem prejel, pač pa sem pred kratkim dobil .od nasprotnika opomin, v katerem me poziva, dia naj plačam celo vsoto, ker me bo drugače rubil. Kaj naj ukrenem? Odgovor: Pojdite na sicdišče in vprašajte tam, če ste res obsojeni, Sodnik je sodbo, ker gre za malenkostno zadevo, najbrže razglasil ori razpravi, pa ste očividno to preslišali. Ako ste vnovič obsojeni, bodete morili nasprotniku plačati njegovo terjatev, ker Vas bo drugače res lahko rubil. Pobiranje podpisov radi fare (Radvanje) Vprašanje: Nekateri ljudje v naši občini hočejo, da bi se za našo občino ustanovila samostojna fara, čemur se protivijo skoraj vsi občani, ker bi bila zadevna finančna bremena ki bi padla na davkoplačevalce, previsoka. — Občinski odborniki so tudi zbirali podpise proti ustanovitvi fare. — Naenkrat so jim orožniki tozadevne pole odvzeli in prepovedali zbiranje podpisov, češ, da niso poprej zaprosili za dovoljenje pri sreskem načelstvu. Ali je treba res imeti za tako zbiranje podpisov dovoljenje sreskega načelstva? Odgovor: /a zbiranje podpisov ni treba imeti od nikogar dovoljenja .* ■ ‘ 1 ’ * *" * ! . , - t Tudi upravno sodišče v Celju je že odločilo, da za zbiranje podpisov ni treba predhodnega oblastnega dovoljenja, ker je pravica za peticije itd. osnovna pravica držav ljanov, ki bi postala brez vrednosti, če bi bila vezana na predhodno dovoljenje upravnega oblastva. Pravica zavarovanke OUZD v slučaju poroda (Braslovče) V takem primeru se podpore sestoje iz po trebne habične pomoči in potrebnega^ zdrav ljenja, nadalje iz denarne podpore za čas šest tednov pred porodom in šest tednov po po rodu s 3/4 zavarovane mezde na dan, iz podpore za dečjo opremo in sicer v 14 kratnem znesku zavarovane mezde, če se ie dete rodilo živo ter ec podpore za dojenje oziroma iz dačje hrane v višini polovice zavarovane mezde, naj več pa do 3 din na dan za 30 tednov po pre stanku porodniške podpore. Zahtevajte vse to, najbolje s pismeno vlogo, pri ekspozituri OUZD. Francozu Louisu Lucasu d^ Neliouju. Dotlej so steklene plošče vpihavali. Činov amalgam, kr ga rabimo za zrcala, pa so poznali že prej. Daniel Defoe, avtor nesmrtnega .Robinzona’,, je poklical v življenje prve hranilnice in zavarovalnice zoper ogenj in točo. Benjamin Franklin ni samo eden izmed izumiteljev strelovoda (1750), temveč tudi znane anglosaške devize »čas je zlato«. Tudi izreke je pač treba izumiti. Dvojno knjigovodstvo je izumil 1494 italijanski menih Fra Luca P^ciolo de Borgo. Galilei, veliki astronom, je 1597 izumil prvr toplomer in pol stoletja pozneje uporabo nihala kot regulatorja za ure. Oljnate Slike v današnji oblik! so koma! 500 let stare. Izumil je ta način slikanja okrog 1400 holandski slikar Jan van Dyck. Malo znano je, da je prvi oCe ladijskega’ In letalskega propelerja (vijaka) Leonardo da Vinci, ki je bil poleg genialnega slikarja tudi eden najpomembnejših inženjerjev, graditeljev trdnjav, letalski konstrukter in izumitelj podmornice. Seveda pa vsi ti izumi v tedanjem času niso našli nobenega odziva, predvsem zaradi tega. ker jih .ie moral Leonardo sam skrivati pred nevarnostjo inkvizicije. »P-« Literatura Ostra obsodba hrvaškega prevoda Čapkove knjige. Tudi v »Delavski Politiki« smo že opozorili, da je izšla v založbi »Binoze« v Zagrebu v hrvatskem prevodu znamenita knjiga češkega pisatelja Karla Čapkar »Prvni parta« (prva zmena), ki mojstrsko opisuje življenje rudarjev. Prevod iz češčine v hrvaščino je oskrbel Boško Vračarevič. V pondeljkovi literarni prilogi »Lidovih Novin« pa je pisatelj Otokar Kolman v daljšem članku strahovito zmrcvaril ta Vta-čairevičev prevod in na neštetih primerih dokazal, da prevajalec nikakor ni bil kos tej težki nalogi in ie radi tega kar cele stavke izpustil, ker ni znal iprevesti težjih izrazov, na drugi strani je zopet popolnoma napačno Prevajal najvažnejše pojme, tako da imajo^ sedaj gotovi odstavki ravno nasproten smrse,. IV sebno se prevajalec ni znašel v strokovnih izrazih rudarjev, tako da popade citatelia ob čitanju tega Vračarevičevega prevoda naravnost jeza in ogorčenje. Knjiga, ki ®i nai bila doprinos češko-jugoslovanski kulturni vzajemnosti je na ta način pravi kulturni škandal. Ravno to Čapkovo delo je eno njegovih najboljših in se res čudimo, čemu se le takšni nesposobni ljudje spuščajo v 'prevajanje! —n. Razno Doslej se pa ti narodi in države še niso izjavile, niti so bile za to vprašane. Radio aparatov v Franciji je bilo leta 1933. 1.40,0.000. v letu 1937. pa 4.200.000. Herriot predsednik francoske zbornice. Francoska poslanska zbornica je zopet izvolila ra-cikalne«Ja socialista Herriota za svojega pred-' sedniika. Litvinov se ne bo udeležil prihodnjega zasedanja Društva narodov. Angleške tovarne letal bodo dobavile Kitajski 200 novih letal. Poljska bo ostala nevtralna v slučaju izbru-In vojne med Italijo iw Francijo. Ta izjava Varšave je le logična posledica politike poljskih državnikov v zadnjih letih. __ _ -J| —■ ie hiša z dobro vpe- Plcl fr* 1OCI^I liano gostilno in večja stavbena parcela n^ prometnem mestu v Mariboru. Ponudba na urravo fV Politike*. Novo zvezdarno bodo zgradili v bližini Rima. Imenovali jo bodo Hitlerjevo zvezdarno. Prva naloga zvezdarne bo, da odkrije dve novi Tvezdi, ki ju bodo imenovali eno po Hitlerju, drugo po Mussoliniju, tako, da bos>ta imeni Hitlerja in Mussolinija svetili človeštvu tudi iz vsemirja. »V razpravi je preosnova Evrope«, tako sodijo nekateri listi o razgovorih, ki so se te dni vršili v Rimu med angleškimi in italjan-skiiini’ državniki. I.isti, ki. tako »pišejo, menda pozabljajo, da živi v Evropi veliko narodov m držav, ki imajo vsaka svoje mnenje in /.ahleve, ako se načenja vprašanje preosnove Evrope. Delavsko-kmečka hranilnica in posojilnica za mežiško dolino r. z. z o. z. v Prevaljah vabi na REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. januarja 1939, Začetek ob 9. uri dopoldne v prostorih Zadružnega doma v Prevaljah, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanie zapisnika zadnjega občneiga zbora. 2. Poročalo načelstva. 3. Predložitev računsk. zaključka za 1. 1938, 4. Poročilo nadzorstva in skleip»nie o odvezi načelstva. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6 Predlogi in raznoterosti. Ob nezadostnem številu članov se vrši pol ure pozneje istotasm drugi občni zbor, ki sklepa-brez ozira na števi’o članov. Prevalje, dne 12. januarja 1939. Načelstvo.______________________Nadzorstvo.__ »mrtrfil it tul* in *rel*l* A4olt Jelen v Maribora. — Tilka: Ltadtka tiskarna, 4. 4. v Maribora, predtiavilell Viktor Erten * Maribora.