Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, zn inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ui.6/111 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za insernte; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku m Kaj je prinesla Oltawa Gospodarska konferenca držav britanskega Imperija v Ottawi, ki se je po enomesečnem zasedanju zaključila 20. avgusta, je vse tiste, ki so od nje pričakovali nekakega gospodarskega preporoda Anglije in vsega sveta, zelo razočarala. Časopisje, ki se je udajalo tem nadam, piše sedaj naravnost o popolnem fiasku razgovorov med Anglijo in njenimi dominijoni, da ne govorimo o onih, ki se vselej vesele, kadar se zgodi kaj, kar vzbuja dvom v solidnost imperijalne stavbe Velike Britanije. Če pa hočemo biti pravični, moramo reči, da rezultati gospodarskih posvetovanj v 0!!a-wi, čeprav so skromni, niso tako brezpomembni, kakor na prvi pogled izgledajo. Res je, da ottavvska konferenca ni ustvarila tabo zvane gospodarske enote britanskega imperija. Toda mi ne verujemo, da bi obstojal en sam član zveze britanskih držav, ki bi samo sanjal, da bi bilo kaj takega mogoče. Gospodarska enota britanskega imperija je nekaj tako irealnega, da bi si nobena gospodarska konferenca imperija ne mogla postaviti takega cilja. Ottawski razgovori so imeli namen, da obstoječe gospodarske vezi med Anglijo in njenimi dominijoni pa med dominijoni samimi utrdijo in, če mogoče, ustvarijo nove. in ta namen se je v gotovem obsegu dosegel; gospodarska enota britanskega imperija v pravem in polnem pomenu besede pa po naravi sami ni samo nedosegljiva, ampak si je tudi ne smemo želeti. Zakaj taka enota bi pomenila ustvaritev gospodarskega bloka, ki bi ga svet ne mogel prenesti brez ruina svetovne trgovine in splošnega gospodarskega blagostanja človeštva. Čisto prav je poudarjal ob otvoritvi ottawske konference vodja angleške delegacije Baldvvin, da gospodarska zveza med Mani angleškega imeperija ne sme pomeniti pretrganja gospodarskih vezi, ki obstojajo med Britanijo oziroma njenimi dominijoni in ostalim svetom. Taka avtar-kistična gospodarska politika je danes nemogoča, ker bi Britanijo samo zadušila. Realni rezultati v Ottawi so bili mogoči le na podlagi tarifnih kompromisov in uvoznih kontingentov, v obliki medsebojnih koncesij, ki bi prinesle ugodnosti produkciji posameznih dominijonov, ne da bi se preveč omejila ali pa celo popolnoma onemogočila trgovska izmenjava z ostalim svetom. Sele, če pomislimo, kako silno različne gospodarske interese imajo na eni strani Anglija, na drugi pa njeni dominijoni, in kako divergentne so gospodarske potrebe in težnje posameznih dominijonov ter kako veliki eo njihovi naravni interesni konflikti, bomo znali ceniti dejansko vrednost doseženih kompromisov, ki na videz res niso kolosalni. Vzemimo samo en primer. Za Kanado je ogromnega pomena, da ima v Angliji svojega najbolj-Sem odjemalca za živino in za les, toda Angleži dobijo pod neprimeroma bolj ugodnimi pogoji meso iz Argentinije, les pa iz Rusije, kamor sami izvažajo veliko količino poljedelskih strojev. Nasprotno pa Anglija zelo pogreša kanadskega trga za svoje železo in jeklo, Kanadci pa dobijo te kovine veliko cenejše iz USA. Tudi ostali dominijoni bi radi svoje poljedelske proizvode prodajali deželi-materi, ki jih v ogromnih količinah ceneje dobavlja z evropske celine, Anglija pa bi rada izpodrinila v Avstraliji japonsko blago, ki ji dela v Pacifiku pa tudi v Indiji občutno konkurenco. Zato ee more vsak še tako skromen kompromis na tem polju smatrati kot precejšen uspeh, ki le potrjuje notranjo solidarnost med člani britanskega imperija. Če bi se le-ti ne čutili tako zvezane med seboj po moralnih faktorjih, po jeziku in narodnosti ali pa po kulturi in »habitusu; ter drugih neopredeljenih osobinah — in ti moralni in kulturni čini-telji v prvi vrsti držijo skupaj britanski imperij! — bi spričo tako nasprotujočih si materijalnih interesov ne našli gospodarskih kompromisov, saj je znano, da se pri denarju navadno neha najboljše prijateljstvo. Seveda nočemo s tem pretiravati pomena, ki ga imajo sklepi ottavvske konference, ampak smo le holeli preveč pesimistične glasove reducirati na pravo mero. Rezultati, gledani vsak zase, brez ozira na težkoče, ki jih je bilo treba premagati in na interesne konflikte, ki jih je bilo treba izravnati, niso ogromni, so pa maksimum, kateri se je spričo danih razmer dal doseči, obenem pa dokaz treznega gledanja, previdnosti in smisla za realnost, ki odlikuje člane britanske državne in narodne skupnosti. Kompromis med Kanado in Anglijo, ki jo bil najtežji, predvideva 20 odst. carino na uvoz losa iz nebritanskih držav, kar pa se tiče uvoza mesa in slanine i z, nebritanskega sveta v Anglijo, se sicer ne bodo liani postavile carine, pač pa se bo kon-Tiugentiral, da se ščiti tako domača produkcija in favorizira uvoz iz dominijonov. Koncesijo vsem aominijonom pomeni nadalje preferenca za njihov uvoz masla, jajc in sira. Kanada pa je dobila prednost eo za celo vrsto drugih svojih poljedelskih prodttklov, zlasti za žito, se je pa zato obvezala, da bo dobavljala železo in .jeklo, ki ga je dozdaj uvažala iz USA. v enaki količini iz dežele-malerc. Seveda si jc Kanada pri tem izgovorila zase take carine, da ne bo oškodovana njena lastna industrija. Ni zna tip, kako sta se Kanada in Anglija pogodili glede omejitve ruskega dumpinga sploh, vendar je upravičena domneva, da Anglija, ki je itak doprinesla Kanadi veliko žrtev, svojega trga Rusiji ne bo popolnoma zaprla, ker jc Rusija dober odjemalec angleške strojne induslrije. Težko si je misliti, kako bi se bili gospodarski problemi, ki obstojajo med državami angleškega imperija in ki spričo sedanje svetovne gospodarske krize kričijo po rešitvi, dali zaenkrat boljše rešiti. Vsaka večja koncesija od strani Anglijo bi pomenila hud udarec tako svetovnemu gospodarslvti kakor gospodarskim interesom Anglije in njenih do- Pred agrarno konferenco v java poljskega diplomata za „Slovenca" Belgrad. 22. avgusta. 1. V očigled konferenc agrarnih držav, ki se bo pojutrišnjem začela v Varšavi in ki je bila sklicana na iniciativo poljske vlade ter o kateri je »Slovenec« poročal že pred tremi dnevi, je vaš dopisnik obiskal odpravnika poslov poljskega poslaništva g. Malhomme-a in ga prosil, naj mu da nekaj pojasnil o tej konferenci za bravce »Slovenca«. G. Malhomme je vašega dopisnika sprejel izredno ljubeznivo ter bil takoj pripravljen, da da zahtevane informacije, v kolikor je to mogoče v okviru diplomatske diskrecije. »Jaz sem opazil vašo notico v »Slovencu« in sem bil vesel, da tako skrbno zasledujete vse iniciative poljske vlade na mednarodnem polju.« Na vprašanje vašega dopisnika, kaj pomeni ta varšavska konferenca in v kakšni organični zvezi je s prejšnjimi agrarnimi konferencami, ki so se vršile tekom leta 1931. v poljski prestolici in drugod, je odpravnik poslov odgovoril: »Naša država je bila prva, ki je sprožila zamisel, naj se v Evropi ustvari neke vrste blok vseh agrarnih držav, ki imajo zlasli sedaj v divjanju gospodarske krize nebroj skupnih interesov, katere morajo same s skupnim nastopom in z združenimi močmi reševati. Iz tega vzroka se je sestala prva agrarna konferenca v Varšavi in istemu cilju so služile tudi vse naslednje konference, ki so se deloma vršile v senci Zveze narodov v Ženevi, deloma pa v Belgradu in Bukareštu. Na reparacijski konferenci v Lozani se je večkrat govorilo o položaju agrarnih držav in o potrebi, da se naj uekaj stori zanje in za njihovo ogroženo poljedelstvo. Poljska vlada je tudi tokrat mislila prva, da jo nujno potrebno, da se vse agrarne države najprej se-stanejo in da se najprej same med seboj pogovorijo o svojih potrebah, da se če mogoče tudi zedinijo na skupen program, predno pride do večjih zborovanj, na katerih bodo odločevale velesile, kakor jc to predvidela lozanska konferenca. Brez teh predhodnih razgovorov bi bilo poznejše delovanje zelo otežkočeno, ker bi manjkala jasna slika o najnujnejših potrebnih skupnih interesih poljedelskih držav.« Na vprašanje o delovnem programu varšavske konference je g. Malhomme odgovoril tako-le: »Po mojem mnenju čaka konferenco »trajnega studijskega odbora za gospodarska vprašanja agrarnega bloka« — tako se namreč imenuje oficielno varšavska konferenca — zelo težavno delo. Od leta 1931. do danes se je položaj agrarnih držav bistveno izpremenil. Ponekod se je zelo poostril, drugje pa je zopet zavzel druge oblike. Zato bo treba jhj-iskati novo metodo dela in nov način direktne pomoči. Nekatere države »agrarnega bloka.: n. pr. so zadele na velike težave finančnega značaja in to v veliki meri, da bo potrebno misliti brez vsakega odlašanja na takojšnjo pomoč.« Vaš dopisnik je nadalje vprašal g. upravnika, kako si zamišlja to odpomoč, če ima morda poljska vlada kakšne konkretne predloge, recimo za obširne agrarne kredite, o katerih se je že lani govorilo in brez katerih si ne bo mogoče zamisliti prerojenja propadajočega poljedelstva, ali pa če so na dnevnem redu tudi predlogi o reformah v deviznem prometu.« G. Malhomme se ni mogel spustiti v te podrobnosti, ker ne sme prejudicirati delovanja konference, toda besedilo njegovo izjave kaže dovolj jasno, kaj je v finančnem pogledu najnujnejše za vse države agrarnega bloka. Na vprašanje, kakšen uspeh pričakujejo od varšavskih posvetovanj, je g. odpravnik poslov odgovoril: »Poslužiti se hočemo izjave poljskega delegata v stalni komisiji agrarnega bloga, g. Rose, ki je ludi odgovoren za organizacijo konference, in ki se je pred kratkim izrazil, da se bo konferenca vršila s psihološkega stališča v veliko krajšem času, kakor pa ona I. 1931. Takrat države šo niso uvedle neobhodne potrebe skupnega sodelovanja. Nekatere so mislile, da lahko same vodijo borbo vsaka za sebe in s svojimi lastnimi sredstvi. Letos tega ne bo več, ker vse, kar so v tej smeri ukrenile države na lastno odgovornost, je krizo le še povečalo in še bolj onemogočilo mednarodno zamenjavo blaga. Zato bo letos mnogo lažjo najti skupen program in pridobili vse države za skupen nastop v solidarnem delu. Zato bodo sklepi konference velikega pomena, ker bodo predstavljali notranja nujna prepričanja vseh udeležencev.« Na končno vprašanje, v kakšno zvezo bi se dalo spraviti varšavsko konferenco r, širšo konferenco v Stresi v Italiji, je g. Malhomme pojasnil: »Poljska država je tokrat ponovno pokazala in dokazala, kako ona gloda na skupne težavo vseh agrarnih držav in kako so trudi, da bi jim odpo-mogla. Poljska iniciativa prihaja namreč v pravem trenutku. V Stresi bo sklicana v začetku septembra konferenca, ki bo proučevala možnosti in načine, kako postaviti na noge v gospodarskem in finančnem oziru — države srednje in vzhodne Evrope. Varšavski sestanek je torej zelo važna etapa in nujna predpriprava, ki bo omogočila solidaren nastop proti gospodarski krizi in bo našla nova sredstva, s katerimi bo ta boj proti težavam, pod katerimi ječijo narodi, postal bolj učinkovit in upam tudi uspešen. Na konferenco v Varšavo so povabljene države Male. antante, Bolgarija, Madjarska, Letonija in Estonska. Jugoslovanski delegat jo načelnik dr. Bilja, njegov tajnik pa dr. Stojkovič.i S temi besedami se je g. Malhomme poslovil, izražajoč željo, da bi varšavska konforcnca poglobila medsebojna prijateljstva slovanskih držav. Pet smrtnih obsodb radi političnega umora Izjemno sodišče v Nemčiji je pričelo delovali Vratislava, 22. avgusta, tg. Izjemno sodišče v Bcutlicnu je izreklo 5 smrtnih razsodb v sednem proccsu, v katerem so bili narodni socialisti obtoženi, da so ubili v mestu Pntcmpa delavca Pict-zucha. Predvsem je bi! obsojen na smrt obtožence Larhmann radi nagovarjanja k umoru. Soobtoženri Kottisrh. Maellner, Wolnitza in Greupner pa so bili obsojeni na smrt radi političnega umora, razen tega pa na ono do dve leti iečo radi težke telesne poškedbe raili političnega nasprotstva. Sonhtožc-nec Hoppe pa jc bi! obsojen nn dve Ictj ječe radi sodolovanja. Trije obtoženci so bili oproščeni. Ob razglasitvi razsodbe so prisotni člani naroduo-so-cialističnih napadalnih oddelkov ju njihovi voditelji hrupno protestirali. Klicali so: »Živel Hitler, doli z justiro!« Nemir je bil tako velik, da se jc morala sprazniti sotlna dvorana, potem pa se je nemir nadaljeval tudi na ulicah, kjer sn imeli stražniki mnogo posla, da so razpršili demonstrante. V neposredni bližini sodnega poslopja jc hotel govoriti zbranim članom napadalnih oddelkoi zna- ni voditelj šlezkih narodnih socialistov Hcincs, pa mu je policija govor preprečila. Policija jo bila oborožena s karabinkami in je trg pred sodnim poslopjem popolnoma zaprla za vsak promet. Vsi trgovci so zaprli svoje trgovine. Kljub energičnemu nastopu policije pa so se izgredi nadaljevali v stranskih ulicah. Narodni socialisti so napadli in porušili uredništvo nekega tamkajšnjega socialno-demokratskega lista, dalje tudi uredništvo nekega ccntrumovcga lista, razen tepa pa tudi nekega nepolitičnega lista. V uredništvo socialno-demokrat-skege. lista so udrli trije člani napadalnih oddelkov in hoteli pobiti tamkajšnjega voditelja. K sreči je j bila policija takoj na mestu in preprečila novo krvavo dejanje. Položaj v Bcuthenu je še vedno resen, ker ni mogoče pregnati z ulic narndno-so-rialističnih napadalnih oddelkov, dasi se policija na vso moč prizadeva. Policija jc v zelo veliki zadregi in jc mobilizirala vse svoje razpoložljive moči. I tizioesiev poMičnlh strank Berlin. 22. avgusta, ž. Jutri sc prično med nnrodnimi socialisti in centrumom pogajanja v vprašanju sestave koalicijo v Prusiji. Parlamentarni krogi so prepričani, dn bodo ta pogajanja ostala brez uspehu, ker bo centrum postavil široke zahteve v pogledu garancij nacionalistov. zlasti da se narodni socialisti vzdržijo vsakega poskusu za izvedbo svojega programa. Narodni socialisti izjavljajo, dn nimajo nobenega interesa nn koaliciji s centrumom. ker pod nobenim pogojem nočejo odstopiti od svojega programa, temveč hočejo najprej počakati rešitev problema državne vlade. Razen tega izgleda. da hoče vlada s pomočjo strokovnih organizacij ustvarili zvezo z novo vlado 1 Prusiji in v državi, in sicer s pomočjo vseh organizacij, počenši od svobodnih pa do nar. socialističnih. General'Schleicher hoče, da s pomočjo velo.industrijca Otona Woifn 111 sfrokov- minijonov. Seveda -— kdor gleda rezultate oltavv-ske konferenco z najširšega vidika, to se pravi z vidika rešitve svetovne gospodarske in socialne krize, ta je po pravici lahko razočaran. Tudi sklepi in dogovori ollavsko konference so. kar so tiče ozdravljenja bolnega gospodarstva sveta, samo paiijativnega pomena: skušajo se zdraviti nekateri simptomi, dočim ostanejo nedotaknjene korenine zla. V tem pogledu smemo biti prepričani, da tudi svetovna gospodarska konferenca ne bo prinesla rešitve. Zakaj državniki in gospodarstveniki sodobne družbe nimajo poguma, da se lotijo temelj- j nega problema: zamenitve kapitalističnega gospodarskega reda po socijalnom. Če bi državniki sveta ; imeli la jiogum, dn izvedejo revolucijo gospodarskega reda mirnim in legalnim polom sami, bi si prihranili trud tolikih konferenc, ki se vse kon- j čajo s fiaskom. ' nih organizacij ustvari enotno fronto, ki bo sama dala lahko vladi večino. Kot glavni organ toga pokreta je »Tiigliche Rundschau«. Trdi se, i dn je tn ideja našla odobravanje celo pri 110- j katerih nar.-socialističnih voditeljih, v prvi vrsti pri groTu Rcvvontlovu, Strnsserju in dr. Giib-belsu. Razen lega se opaža v Prusiji, da vlada /.elo previdno postopa z vsemi socialističnimi uradniki, zlasti z onimi, ki so izšli iz strokovnih organizacij. Soc.-dcmokrntskn stranka gleda na fo akcijo s precejšnjim nezadovoljstvom. So ljudje, ki verujejo v uspeh tc najnovejše akcije generala Sehlcicherju ravno zato, ker delavcem presedajo že vse politične stranke. Berlin, 22. avgusta, tg. Pruska komisarska vlada je storila sedaj korak naprej in vpokojila začasno 61 deželnih svetnikov. Gre ji predvsem zato, da odstrani one deželne svetnike, ki pripadajo k soeialni-demokratski in ccntrumaškj stranki. Mod vpokojenci sc nahaja tudi zet bivšega državnega predsednika Elierta, deželni svetnik Jacnicke. Via da bo izbegavaia morit seja parlamenta odgodila so na kasnejši čas S tem pa bi obenem odložila glasovanje o neziu|>-nici, ki jo v novem parlamentu po sedanjem stanju neizbežno čaka. Sestanek Briining-Hitier? Dunaj, 22. avg. AA. »Wiener Montagblatt poroča, da se je bivši kancelar Briining včeraj tajno sestal na Bavarskem s Hitlerjem. Nn tem sestanku sta so oba razgovarjala o sodelovanju mod cenlru-mom in nacijonalnimi socijalisti. Poučeni krogi trdijo, da sta tako dr. Briining kakor Hitler uvidela potrebo sodelovanja iu da sta sklenila strmoglaviti sedanji Papen-Scbleicherjev kabinet. Na meslo tega kabineta naj bi prišla parlamentarna vlada. Pruski deželni zbor se sestane 30. avgusta Berlin. 22. avg. tg. Pruski deželni zbor, ki je bil prvotno sklican na dan 1. septembra, se bo na zahtevo centrumove frakcije z ozirom na katoliški shod seslal žo 30. avgusla in sicer ob 1 popoldne. Tri ure pozneje pa se bo začela prva seja novoizvoljenega nemškega državnega zbora. V Stresi bo zopet govor o Podonavju Pariz, 22. avg. tg. »Excclsior« smatra na podlagi razgovora z radikalnim poslancem Bonuctom, predsednikom srednjeevropske komisije, ki so ima sestati 5. septembra v Stresi, da lahko trdi, da bo stari Tardicujev podonavski načrt z'pet oživel za kratek čas. Bnnnet sam se nc udaja nobenim domišljijam o končnem uresničenju tega načrta, vendar pa največja nasprotnika, Nemčija in Italija, dosedaj še nista stavila nobenega protiprcdloga. — Francija io pripravljena proučevati njune izpremi njcvalne in protiprcdloga, ker želi, da so čimprej napravi konec krizi v srednji Evropi. grozi potiom Pariz, 22. avg. AA. Po vesteh iz Berlina je Klara Zetkin, znana voditeljica nemških komunistov in najstarejša članica novoizvoljenega nemškega parlamenta, ki se trenutno mudi v Moskvi, sk'. lila, da se vrne v Berlin, čeprav je hudo bolna, i» i 1 predseduje prvim sejam novega parlamenta. Komunistični lisi »Die \VeIt .nn Abendc, ki objav,ja to vest, pravi, da računa zaradi tega Papeno-va vlada s hudimi izgredi v novem parlamentu. Hitlerjevci bodo pograbili to priliko, da izzovejo ue-rede iu preprečijo mirno zasedanje parlamenta vsaj do njega konstituiranja. Vladi bi bili taki izgredi po mnenju tega lista dobrodošli, ker bi v lem pri- Nowyork, 22. avgusta, ž. Član kolumbijske univerze Henrik Seotl je skupno z nekaterimi naj-odličnejšimi ameriškimi inženjerji ostro kritiziral ameriški gospodarski sistem zadnjih 10 let. O11 je skupno s strokovnjaki proučil delo zadnjih 10 let in prišel do prepričanja, da je ameriška industrija dosegla vrhunec. Nadaljnji razvoj je nemogoč in zelo dvomi, če se bo obdržalo sedanje stanje. Če bo Amerika ostala pri sčdanjem sistemu, potem bo brezposelnost v kratkem narasla na 20 milijonov, kar bo vzrok neizbežnega poloma. Ameriška industrija se je v zadnjih 10 letih zadolžila za naravnost fantastične vsote. Industrijski dolgovi so dosegli znesek 218 milijard dolarjev. Kritiki ameriškega gospodarskega sistema zaenkrat ne poka zujejo jiota k zboljšanju, vendar pa obljubljajo, da bodo to napravili po končani proučitvi sedanjega neznosnega stanja. Washington, 22. avgusta, ž. Zaradi svetovne gospodarske krize so strahovito padli davki v Ameriki. V zadnjem fiskalnem letu so znašali do hodki 1 milijardo 557 milijonov dolarjev, med lem ko so znašali lani 2 milijardi 428 milijonov dolarjev. Dunajska vremenska napoved: soparno ir. večja verjetnost neviht Poteze komunistične internacionale Odvrnitev od „revoluoionarnega nacionalizma" — Toda nobenega sodelovanja s socialno demokracijo Imperij je zadovoljen z ottawsko konferenco Predčasno sklicanje angleškega parlamenta (Od našega posebnega ruskega dopisnika.) Svetovni revolucionarji preživljajo sedaj hude čase — vzlic vsej izzivajoči stiski, ki tlači ves svet. Tudi njim manjka' namreč — denarja! To je jasno razvidno iz dopisa, ki ga je poslalo te dni predsedstvo izvršilnega odbora Komunistične interna-cionals moskovskemu politbiroju. Dopis se podrobno peča s svetovnim položajem in z revolucionarnimi nalogami, ki nastajajo za Iiomintern iz tega položaja. Ostra oblika svetovne gospodarske krize je postala kronično trajno stanje, piše izvršilni odbor. V nasprotju s kasnejšimi zaključki bi hoteli komunisti to dejstvo zabeležiti v svoj prid. Ker se kapitalističnemu sistemu ne bo posrečilo premagati krize, mora radikalizacija ljudskih mas, posebno proletarijata, znova napredovati. Naloga KI je ravno v tem, da ulisne tej radikalizaciji »obliko mogočnega komunističnega svetovnega gibanja«. A to so zvoki minulih dni. Kajti — tako dopis odkrito priznava — razvoj krize ni pospešil samo komunizma, marveč tudi, in to še v znatno večji meri, tudi fašizem vseh vrst. Val revolucionarnega nacionalizma se mogočno dviga po vsem svetu in ne uspe vselej ne povsodi, da bi se to gibanje napeljalo v komunistično plovno vodo.« S temi besedami Kom-intern priznava, da si je bila sistematično prizadevala povsodi zradikalizirati nacionalizem, v nadi, da bo potem tem hitreje prišla revolucionarna žetev. To upanje se je pa izjalovilo. Sicer dobiva socialistična misel »celo po najoddaljenejših kotih zemlje navdušen odmev, a žal zavzema sedaj rada nacionalnosocialistične oblike.« Zato predsedstvo izvršilnega odbora predlaga, »da naj se v bodoče ne podpirajo več katerekoli nacionalnosocialistične težnje, in to ludi tam ne, kjer so se doslej iz taktičnih razlogov podpirale, marveč naj se povsodi uveljavlja komunizem v svoji čisti iu pravi obliki.« Z drugimi besedami: dosedanja taktika je bila popolnoma napačna. — Sedaj zahtevajo zopet »najostrejši boj proti fašizmu in narodnemu socializmu,« in to ne morda samo v Nemčiji, kjer je komunistična stranka moskovski sklep vsekakor prehitela, marveč tudi v kolonialnih in napol kolonialnih deželah Azije, Afrike in Amerike. Tudi tam naj se polaga večja važnost na komunizem kakor pa na revolucionarni nacionalizem. Nad izgubami, ki so jih utrpeli na Številu pristašev zaradi zgrešene taktike, se tolaži vodstvo Kominterne s primerom »kakovosti« nasproti »kolikosti«. Ljubljana, 22. avgusta. Radostno in navdušeno je nocoj sprejela Ljubljana zmagovite plavalce, ki so si pri tekmah v Karlovcu priborili prvenstvo v plavalnem športu, s tem tudi Petrinovičev pokal, najlepšo športno trofejo v Jugoslaviji ter tako visoko dvignili v državi ugled svojega kluba »Ilirije«, našega mesta Ljubljane in slovenskega športa. Skakalci, ki so to trofejo za letos končno osvojili, po tekmah plavalcev v Ljubljani in v Splilu, so se vrnili nocoj z dolenjskim vlakom ob 8.20. Na peronu in pred kolodvorom se je zbralo zelo številno občinstvo. Zmagoviti športniki so bili v vagonu, ki so ga samozavestno opremili z napisom :>SKI. Petrinovičev pokak. V okno vagona pa so postavili trofejo samo, veliki in krasni srebrni pokal. Med splošnim vzklikanjem ilirijanskih bojnih vzklikov ter ovaci-jami občinstva je v sredi svojih tovarišev in to-varišic prinesel mladi in simpatični Ziherl, državni prvak v skakanju juniorjev, Petrinovičev pokal pred kolodvor, kjer ga je čakala večstoglava množica. Ko se je burno aplavdiranje in vzklikanje nekoliko poleglo, je pozdravil zmagovite plavalce predsednik Ilirije dr. Milan Dular, izražajoč ponos >Ilirije« in ljubljanskega prebivalstva, da so slovenski plaval- Maribor, 22. avg. Nocoj v večernih urah se je raznesla po Mariboru vest, da je Drava zahtevala novo žrtev — v teku letoš. sezije že osmo življenje. Vsled silne vročine je hitelo danes vse v vodo iskat hladu. Poleg kopališč so bila tudi nabrežja čisto napolnjena s kopalci. Proti večeru je število kopulcev še narastlo, ko so pri-hitoli v vodo delavci iz vročili obratov. Okoli 7 pa se je večina kopalcev oblekla in se pričela razhajati, ko so pod ljudsko šolo na Ruški cesti nenadoma zaslišali presunljive krike na pomoč in takoj nato videli zbiranje kopalcev na bregu, ki so kazali na potapljajočega, ki se je čisto blizu brega boril za svoje življenje. Par kopalcev je skočilo v vodo ter so plavali proti s smrtjo bolečemu se mladeniču, katerega je deroča reka nesla naglo od brega, toda prispeli so prepozno. Ko je najbližji rc.ševulec baš iztegnil roko, da zgrabi potaplja jočega za lase, ie glava izginila pod vodo ter se ni več pri-kaZci na površju. Žrtev Drave je postal 17-letni lun Koba, sin edinega mariborskega iz- Evropshi krožni polet Rim. 22. avgusta, tg. Na evropskem krožnem poletu m> dospela letala v Rim po nastopnem vrstnem redu: A 4 ob 7.54, B8 ob 8.03, Ml ob 8.04, A6 ob 8.12, D6 ob 8.13, M3 ob 10.26, M6 ob 10.27, S2 ob 10.56, B7 ob tO.57, B9 ob 10.58, C'4 ob 11.03. M5 ob 11.27, E2 ob 11.29, T4 in T2 ob 11.59, ( 2 ob 12.07, 03 o,b 12.35, Ol ob 12.51, 02 ob 12.54, M8 in M2 ob 13.18, E3 ob 1?.22, 04 ob 13.25, 06 ob (3.28, A8 ob 14.03, C6 ob 14.42, K4 ob 14.44, K2 ob 14.48, K3 ob 15.30. Letalo K7 s francoskim letalcem Labe-nuom sc je moralo spustiti na zemljo pri Ponte di Piave, letalo C8 pa Je moralo v Rimini odstopiti od tekmovanja radi pokvarjenega motorja. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jas- ____1 — 1:1 — .H-*--------;_i __, t uv, uvnujijvu Vl/Ktuuu * /.lliviuiiui jUAUUUI v turovi. Kljub tej izpremeinbi svojega stališča se obrača predsedstvo izvršilnega odbora proti vsakemu sporazumu s strankami 11. internacionale. »Nobene skupnosti z izdajalskimi voditelji in podvoditelji II. internacionale 1«, se glasi navodilo iz Moskve. »Protifašistična enotna fronta svetovnega proleta-rlata« se mora oživotvoriti izključno »od spodaj navzven.« »Socialfašizem« socialistov vseh nekomunističnih smeri se mora »na najostrejši način« pobijati. Da bi bilo s tako taktiko tačas v Srednji Evropi kaj prida opraviti, ne goji posebnega upanja po vsej priliki niti moskovsko komunistično vodstvo. Samo v Nemčiji si še vedno obeta uspehe, -še nikdar ni bila možnost državljanske vojne tako velika kakor sedaj,« se glasi v gornjem dopisu, ki je bil vsekakor sestavljen še pred novim obratom stvari v Prtisiji. »Naj Hitler zmaga ali podleže, nemški proletariat stoji pred odločitvijo, da socialni demokraciji pokaže hrbet in dopolni kadre KSN.« Moskovske utopije!... V sedanjem izpre-menjenem položaju se utegne komajda izvršiti, kar je predlagalo predsedstvo izvršilnega odbora: ■»KSN (kom. stranka Nemčije) naj dobi za uspešno izvedbo svojih nalog posebno subvencijo vseii evropskih sekcij Kominterne. Nemški komunisti potrebujejo najučinkovitejše in najkrepkejše podpore colokupne III. internacionale.« Subvencija je bila mišljena na ta način, da naj bi se ostale sekcije KI odpovedalo delu svojih moskovskih podpornih denarjev. Spravilo naj bi se skupaj 20 milijonov zlatih mark. Koliko te vsote bo vendarle še nakazane, trenutno ni znano. Predsedstvo izvršilnega odbora jo predlagalo: 4—5 milijonov drž. mark iz fonda KI, 4—5 milijonov iz briljantnih fondov politbirojev, 10 milijonov iz vračil evropskih sekcij. Politbiro je sprejel sklep, da se odpovedo evropske sekcije na korist KSN podporam v znesku 8 milijonov zlatih mark, izvršilni odbor prispeva 5 milijonov in politbiro sam da iz briljantnih fondov 3 milijone. Ostali 4 milijoni drž. mark naj bi se dobili iz trgovinskih poslov Sovjetske Unije z Nemčijo! Drugače pa se obračajo nade Komintern tačas na Kitajsko in južnoameriške države, kjer se je začela živahna komunistična agitacija. »Tam je za komunistično gibanje največ nade, da zada kapitalizmu smrtonosen udarec.« Nu, če ne že kapitalizmu, pa vsaj državnemu redu v teh deželah. (Copyright by »Slovenecr.) ci dosegli tako krasne uspehe, obenem pa je bodril plavalce na nadaljnje delo, na vestno vežbanje tako, da ta zmaga Ilirije v plavalnem športu ne bo prva. Za njim je pozdravil zmagovalce v imenu občinskega zastopa in mestnega župana ter vse Ljubljane obč sv. dr. Fottich, ki se je zahvalil plavalcem, da so se tako krasno borili za čast svojih barv, ki so tudi barve mesta Ljubljane, obenem pa je izrazil željo, naj tej prvi zmagi sledi še druga, tretja, četrla in peta, tako, da bo krasni pokal ostal trajno v Ljubljani. »Bomo!« so navdušeno obljubili vsi plavalci. V imenu LPP je zmagovalce pozdravil in jim čestital podpredsednik g. Gnidovec. Zatem se je razvil dolg sprevod, kateremu na čelu so nesli ilirijansko in državno zaStavo. Godba »Zarja« je pod vodstvom g. Dolinarja igrala koračnice, zmagovite plavalce pa je počastil tudi oddelek lampijončkov, ki so jih nesli v sprevodu. Po Miklošičevi cesti in drugih cestah je sprevod šel skozi časten in gost špalir navdušenega občinstva, ki je prirejalo zmagovalcem ovacije. Sprevod Je krenil nato skozi Woifovo ulico, po Kongresnem trgu ha kopališče Ilirije, kjer je bila zmagovalcem na čast prirejena zabava. V počastitev zmagovitih plavalcev je bil nocoj ljubljanski Grad razsvetljen. voščka Puklja. Baš jutri bi moral delati mladenič izpit za izvrševanje samostojne iijakur-ske obrti, katero mu je hotel oče prepustiti, pa ga je zadela smrt v valovih reke. Ves vesel je pri kopanju pripovedoval tovarišem, da poslej ne bo imel več časa prihajati na Dravo, ker bo postal izvošček. Zvečer so ga silili k oblačenju, toda mladenič jc trdovratno še hotel poslednjic v vodo. Zaplaval je čisto ob obrežju, pri tem pa je zašel v skale, za katerimi napravi voda hud vrtinec. Dasi je bil dober pla-vae, vendar vrtinca ni zmogel in ga je potegnil na d.no. Obupna borba z valovi mu je tako izčrpala moči, da ni mogel več zmagati vrtinca in priplavati do brega. Tragična smrt pridnega fanta je globoko pretresla vise priče njegove pogube. Zelo pa je presunila smrt ubogega očeta, kateremu so tovariši prinesli obleko utopljenca na Glavni trg, kjer je stal s svojim vozom na prostoru za izvoščke. — Mariborski kopalci pa so se letos ponovno prepričali, da je Drava zahrbtna reka, ki preumga s svojimi nevarnimi vrtinci tudi najboljše plavače. Uporni generali pred sodiščem Madrid, 22. avg. AA. Generalu San Jurjti in trem drugim glavnim krivcem nedavnega inonarhističnega prevrata bo sodilo taisto sodišče, ki je marca meseca 1931 oprostilo razne španske rcvolucionaree, med njimi sedanjega predsednika španske republike Znmoro. Kakor je znano jc Zanioro tedaj zagovarjal bivši minister Bergamin, ki bo to pot branil generala San Jurija. , ( Povsod je vroče Berlin, 22. avgusta. AA. Zadnje dni je v Berlinu vladala strahovita vročina. Termometer jc kazal v scnci 36.6 stopinj, kar pomeni od leti 1865 rekordno vročino v Nemčiji. Kopališča v berlinski okolici so bila vse te dni natrpano polna. Bilo jc tudi nekaj človeških žrtev od solnčarice, nekuj oseb pa je pri ko-i>«Iiiu uioiiiiot 0ttawa, '22. avg. AA. Na pravkar zaključeni imperijalni konferenci so podpisali 12 pogodb med Anglijo in dominijoni in med posameznimi domi-nijoni, Ni še mogoče pregledali posledic teli pogodb v gospodarskem življenju prihodnjih mesecev in let. Zdi se pa, da to pogodbe ne bodo vplivale na cene živil, kajti uvoz iz drugih držav s temi pogodbami no bo takoj omejen, da bi mogle popolnoma stopiti v veljavo preference med Anglijo in njenimi dominijoni. Vse pogodbe so sad kompromisov in bodo veljale večinoma le pet let. Poučeni krogi trdijo, da tudi ta konferenca ni mogla v celoti iz-premeniti posebnega geografskega položaja Anglije, ki je vendar le privezana na sever Evrope. London, 22. avg. AA. Pogodba z Indijo, ki je bila sklenjena na otta\vski konferenci, daje Veliki Britaniji 10 odstotno preferenco za vse vrste gradbenega materijala, kemične izdelke in petrolej. Isto preferenco bodo imeli bombažni izdelki, izdelki iz svile in iz umetne svile. Velika Britanija pa pušča Indiji za vse njene pridelke in proizvode prosto pot v Anglijo, proli podobnim izdelkom in pridelkom iz drugih držav pa uvaja 10 odstotno zaščito. Angleška vlada se nadalje obvezuje, da bo podpirala vsako sodelovanje med lancashirskimi tvornicami bombaža in bombažnimi plantažami v Indiji. Namen tega je, da bi lancashirske tvornice predelovale predvsem bombaž iz Indije. London, 22. avg. AA. Ministrstvo za dominijo-ne je objavilo besedilo pogodb, sklenjenih na imperijalni konferenci v Ottavvi. Ministrstvo opozarja zlasli na to, da veljajo te pogodbe večinoma za pet let in da se po preteku te dobe avtomatično podaljšajo. Triletne so le pogodbe o mleku, mesu iu drugih živilih. O ruskem dumpingu v pogodbi s Kanado ni direktne opazke. Pač pa pravi pogodba, da je treba preprečiti uvoz iz države, ki bi skušala izpodko-pali preferenčne koristi, ki sta si jih med sabo dovolili Kanada in Anglija. London, 22. avg. AA. Cltavvske pogodbe bodo Pravilnik o plačevanju za zdravljenje v bolnicah Belgrad, 22. avg. 1. Danes je izšel pravilnik o plačevanju za zdravljenje v državnih in banovin-skih bolnišnicah ter ambulatorijih. Po točki 5 § 51 fin. zak za leto 1932-33 in § 0 zak. o bolnišnicah znašajo oskrbovalni stroški v splošnih bolnišnicah: a) davčni obvezauci z letnim neposrednim davkom do 60 Din, brez osebnega davka ter davčnega dodatka ne plačajo bolnišnici ničesar; b) dnevna pristojbina za III. razred za davčne obvezance, ki plačajo letni davek od 60—200 Din, brez davčnega dodatka in osebnega davka 20 Din, od 200—500 Din brez davčnega in osebnega dodatka 30 Din, od 500—2000 Din brez davčnega in osebnega dodatka 40 Din, preko 2000 Din brez davčnega in osebnega dodatka 50 Din. c) brez ozira na višino neposrednega letnega davka, je dnevno plačilo za oskrbovalnino v bolnišnicah v II. razredu 70 Din, v I. razredu 100 Din; d) vdove z več kot tremi mladoletnimi otroci ne plačajo za sebe in svoje člane, ako plačujejo neposredni davek brez davčnih doklad ter osebnega davka do 100 Din letno. Plača pa se 20 Din za bolniške stroške pri davku od 100—500 Din, 30 Din pri davku od 500—2000 Din ter 40 Din na dan pri davku preko 2000 Din. V umobolnicah: a) davčni obve^anci z letnim neposrednim davkom do 100 Din, brez davčnih doklad in osebnega davka so oproščeni bolniških stroškov; b) dnevna oskrbnina v III. razredu za davčne obvezance, ki plačujejo 1000—300 Din davka na leto je 5 Din, od 300—500 Din je 10 Din, od 500— 2000 Din je 20 Din, preko 2000 Din pa znaša oskr-bovalnina 30 Din. c) dnevna oskrbovalnina za drugi razred znaša 40 Din, za prvi razred pa 80 Din. Za neozdravljive bolnike, katerih premoženjsko stanje ne more kriti stroškov, plačuje stroške občina za dobo 5 let, preko 5 let pa država. Pri operacijah porabljena zdravila in druga sredstva ni treba posebej plačevati. Za transfuzijo krvi plača bolnik samo darovalcu krvi. Pregledi z rentgenovimi žarki in radiumom se bodo zaračunavali po tarifnih predpisih za dotične zavode. Kvalifikacijo operacij in drugih težjih zdravniških intervencij ocenjuje predstojnik oddelka ali pa za to pooblaščeni zdravnik. V slučaju spora radi višine plačila odločuje upravnik bolnišnice. Če bivanje v bolnišnici ni pretrgano, se pri potrebi nove operacije ne bo ponovno zaračunavala operacijska soba. Izdana zdravila in ostali material se plačuje po stvarni vrednosti (brez dela in posod), radi česar bo predstojnik bolniške lekarne označil na etiketah z rdečilom, koliko stane vsako zdravilo državo. Nadalje pravilnik govori še o podrobnostih, katere osebe so dolžne plačevati po pravilniku določene zneske in katere so oproščene. Pravilnik zaključuje s tem, da se morajo vsi pridobljeni dohodki porabiti za proračunsko kritje bolnišnic. Banovine bodo v smislu § 6 zakona o bolnišnicah predpisale višino taks in pristojbin v smislu tega pravilnika. Povišana taksa na poštne čeke Belgrad, 22. avg. AA. Z zakonom o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932 je počonši s 1. septembrom t. 1. povečana taksa na čeke Pošte hranilnice od Din 0.10 na Din 0.25. Zaradi tega se je z odredbo ministra za promet št. 4045 z dne 30. julija t. 1. zvišala prodajna cena od Din 0.40 na Din 0.55 za komad. Od 1. septembra bodo morali biti vsi čeki, ki se pred-lože Poštni hranilnici in njenim filijalkam v izplačilo ali v odpravo po pošti, taksirani z Din 0.25. Od tega dne dalje bo Poštna hranilnica izdajala pri naročilih samo čeke z zvišano takso od Din 0.25. Lastniki čekovnih računov, ki imajo v zalogi še čeke s staro takso od Din 0.10, bodo lahko tudi po 1. septembru še uporabljali te čeke na ta način, da bodo razliko med staro in novo takso nalepili na čeku. Čekov, na katerih ta razlika ne bo nalepljena, Poštna hranilnica ne bo sprejemala. Fosfata Kamnik - mesto Belgrad, 22. avgusta. AA. Po odredbi generalne direkcije drž. železnic se s 1. septembrom t. 1. ofvori novo postajališče Ka.mnik-mesto na progi Ljubijana—Kamnik na km 23.100. stopile v veljavo šele po ratifikaciji v zainteresiranih parlamentih Anglije in dominijonov. Zato se je v londonskih političnih krogih pojavila misel, ali ne bi kazalo sklicati angleškega parlamenta k zasedanju že pred 27. oktobrom. Po mnenju teh krogov bi vlada lahko skrajšala počitnice obeh zbornic in sklicala angleški parlament k predčasnemu zasedanju. To bi bilo v soglasju z ravnanjem kanadske vlade, ki bo predložila ottawske pogodbe svojemu parlamentu v razpravo in odločitev že 15. oktobra. Podobno bi se lahko sestal tudi angleški parlament sredi oktobra. Ottawa, 22. avg. AA. O uspehu imperijalne konference je predsednik kanadske vlade Bennett izjavil med drugim, da je kanadska vlada izredno zadovoljna s konferenco in z njenimi uspehi. Angleški imperij, ki se je dozdaj nahajal na križpotu, je zdaj krenil na pot, ki vzbuja zaupanje in nade. Položili smo osnove, na katerih bo mogoče zgraditi tesne zveze imperijalne vzajemnosti. Federalistična stremljenja v Indiji Bombay, 22. avgusta. AA. Muslimani so začeli izvajati čedalje odločnejšo akcijo za to, da angleška vlada podeli indijskim pokrajinam čim več moči in pusti zveznemu središču le najnujnejše vladne opravke. To naj bi omogočilo globejšo ločitev Pendžaba od Indije in njegove tesne zveze s sosednimi muslimanskimi državami, n. pr. z Afganistanom. Po drugi strani pa so te zahteve naletele na oster odpor Sikov, ki jih je več milijonov v Pendžabu. Siki smatrajo, du so potomci grških vojakov Aleksandra Velikega, ki se ]x> osvojitvi Indije niso hoteli vrniti v Grčijo in ki so se tedaj naselili v Pendžabu. Med muslimani in Siki so huda nasprotja šc izza dobe, ko so muslimani gospodovali nad Sik i do prihodu Angležev v Pendžab. Sike bi v borbi proti Muslimanom podpirali llindi. Muslimane pa Afganistanci. V tem primeru bi mogla Anglija le z energičnimi ukrepi napraviti mir. Izjemni prevozni tarifi Belgrad, 22. avgusta. AA. Glede izpolnjevanja pogojev za naknadne dokaze, ki so predvideni v oddelku VII. lokalnega tarifa za prevoz blaga, je minister za promet izda! tole razlago: 1. Stranka, ki se hoče okoristiti z ugodnostmi izjemnega tarifa, mora imeti tako urejeno knjigovodstvo, da je od strani železniških organov mogoča točna revizija poslovanja podjetja. 2. Med dolžnosti stranke spada, da pri reviziji predloži vse dokaze. 3. Kot naknadne dokaze bo železnica pri reviziji zahtevala in priznavala samo računske listine, fakture, tovorne liste ter podatke iz trgovskih knjig, prav tako pa tudi stvarne zaloge blag*, ki jih bo našla in sicer tako, da bo želežhiča lahko zahtevala, da stranka v navzočnosti njenih organov premeri količino zaloge blaga, če bi se železnica ne strinjala z navedbami stranke o tej količini blaga. 4. Dokazi za okoriščanje izjemnega tarifa se smatrajo za izključeni, kadar je zaključena revizija podjetja. 5. Izjav stranke ter dokazovanj tretjih oseb o poslovanju podjetja železnica ne sme sprejeti kot naknadne dokaze v zmislu tarifa. Osebne vesti Belgrad, 22. avg. 1. K inšpekcijskemu oddelku banske uprave v Novem Sadu je premeščen Ehrlich Simon, do sedaj tehnični svetnik okrajnega načel-stva v Sarajevu. Za živinozdravniškega inispektor-ja banske uprave v Ljubljani je imenovan dr. Ste-gu Josip, dosedaj živinozdravniški svetnik v celjskem okraju. — Upokojena sta: Čeme Franc, živinozdravniški inšpektor ban. uprave v Ljubljani, ter Pirnat Franc, višji veter, svetnik na obmejni postaji v Mariboru. — Za profesorja na srednji tehnični šoli v Ljubljani je postavljen Tavčar Riko. Drobne vesti Ljubljana, 22. avgusta. AA. Dne 19. t. m. je bila pri pošti Artiče otvorjena brzojavna in telefonska služba. Belgrad, 22. avg. 1. Zadnjemu kongresu Zvezo slovanske kmetske mladine, ki se je vršil v Bratislavi, so prisostvovali tudi nekateri člani češkoslovaške vlade, ki so dali razne izjave, tičoče se kmetskega mladinskega pokreta. Glavna točka kongresa pa je bilo predavanje dr. Milana Hodže o slavizmu in agrarnem pokretu. »Prager Presse« prinaša med drugim vest, da se bo prihodnji kongres Zveze agrarne mladine vršil v Ljubljani ali pa v Bolgariji. Belgrad, 22. avgusta. 1. Snočnja simultanka ša-hovsKega mojstra Pirca proti belgrajskim igralcem se je končala sledeče: Pire je dobil 10 partij, izgubil jih je 5. 10 pa jih je igral nerešeno. Listi pripominjajo, da to ni baš sijajna zmaga. Raketno letalo Munster, 22. avg. tg. Inženjer Tilling, ki je konstruiral posebna raketna letala, je včeraj v Osnabriicku predvajal svoj najnovejši model raketnega lelala, napolnjen s črnim smodnikom, ki ga je vžgal električnim potom. Model je dosegel višino 1200 metrov z ogromno brzino 60 km na uto, potem pa se je vrnil proti zemlji z novo konstrukcijo dveh kril, ki sta se po doseženi kulminacijl odprli avtomatično in je raketa polagoma splavala poševno nazaj na zemljo. Mornarica miru'e Berlin, 22. avgusta. AA. Nemški statistični podatki o svetovni krizi v trgovskih mornaricah navajajo tele številke: 14 milijonov ton trgovske mornarice sveta ni v prometu. Od tega odpade na Nemčijo 33%, na Francijo 28, na Italijo 25, na Združene države 24 in na Japonsko 8%. Iz dežele revolucij Rio de .Tanciro, 22. avgusla. ž. Iz glavnega stana vstašev se poroča, da jim je uspelo na vseh črtah odbiti ofenzivo vladnih čet. V San Paolu je proglašeno obsedno stanje, istotako tudi v Santa Maria, kjer je izbruhnila vstaja, pa je vladnim četam uspelo, da jo zadušijo že v začetku. Navdušen sprejem zmagovitih plavačev Danes je zahtevala svojo osmo žrtev Prvi kongres stenografov iz vse Jugoslavije 1. Zaslugo Slovencev za stenografijo med južnimi Slovani. Nam samim je prav malo znano, du smo Slovenci ustvarili stenografijo prav za prav vsem južnim Slovanom. Hrvatje stenografirajo danes po Magdičevem sistemu, Bolgari po Bezenškovem; oba mojstra sta bila Slovenca s Štajerskega. Srbi so sicer osem let pozneje, ko so Hrvatje že imeli svojo stenografijo (od leta 1KU4), prenesli Gabelsberger-jev sistem še enkrat na srbski jezik (leta 1872), in sicer radi tega, ker je bi! takrat med Srbijanci in Hrvati tak zid, da v Srbiji sploh niso vedeli, dn imajo Hrvatje že stenografijo, lako imamo že od vsega početka posebno hrvaško in posebno srbsko stenografijo, loda ker sta prav tako Magdič kakor Mi lova nov ič. oče srbske stenografije, prenesla na srbskohrvaški jezik Gabelsbergerjev sistem in sta sc poleg lega oba učila pri Cehih, sta bila oba prenosa že ob svojem postanku zelo slična, dasi sta nastala neodvisno drug od drugega. Milovanovičev sistem pa je pozneje še bolj približal Magdičevenvu Mladen Spasojevič, ki živi — kakor tudi Milovano-vič — še dandanes in čigar učbeniki so danes v Srbiji merodajni. Tako nosi lorej danes tudi srbska stenografija posredno znake Magdičevega dela. Srbska in hrvaška stenografija sla si danes že zelo blizu: strokovnjaki pravijo, da je hrvaška stenografija v znanstvenem oziru bolj izdelana, srbska pa bolj praktična, tako da lahko rečemo, da se bodo v stenografiji učili tudi Hrvatje od Srbov, kakor so se že Srbi pri Hrvatih. Prvi stenografski list na slovanskem jugu je ustanovil Slovenec Bezenšek; bil je to Jugoslaven-ski Stenograf, ki je izhajal v Zagrebu od 1876 do 1878. Magdič je ustanovil ludi prvo stenografsko društvo med južnimi Slovani: Hrvatsko stenografsko društvo, in sicer točno pred 50 leti (1882). Poleg Bezenška in zlasti Magdiča sta mnogo storila za stenografijo med Hrvati tudi profesorja Vinkovič (Slovenec!) in Miholič, ki ga tudi skoraj moramo imenovati na pol Slovencn: njegova mati je bila Slovenka, prav tako tudi njegova soproga. Kakor rečeno, je prav letos minilo 50 let od ustanovitve prvega stenografskega društva med južnimi Slovani. Ta dogodek so Hrvatje proslavili s prireditvijo prvega kongresa stenografov iz vse Jugoslavije in z otvoritvijo prve stenografsko razstave med južnimi Slovani, in sicer v dneh od 10. do 31. avgusta. Naj omenim, da so na tej slavnosti Hrvatje ob raznih prilikah glasno podčrtavali izredne zasluge Slovencev za njih stenografijo. Oglasilo se jc več mojstrov hrvašlte stenografije, ki so jih svoj čas poučevali profesorji Slovenci (na pr. Valjavec. Vambergar, Magdič, Benigar, Žepič, ki je napisal hrvaško-latinski slovar, i. dr.) deloma v stenografiji, deloma v obveznih predmetih; bili so polni hvale o njih kot o ljudeh visoke duševne kulture. 2 .Glavni namen zagrebškega zborovanja. Kaj pa je bil glavni uameu zagrebškega kongresa? Kratko povedano tole: začeti s pripravami, da se doseže kar mogoče enotna stenografija za Srbe. Hrvate in Slovence. Neposredni namen je la, da bi sc združili ,v stenografiji Srbi in Hrvatje in da bi "jffiiir vse'1 šolah s srbskohrvaškim učnim jezikom p&uceval isti stenografski sistem, oziroma isti prenos kakeaaAtujega sistema. (Sedaj je za dežele bivše monarMiJe merodajen v stenografiji Zagreb, za Srbijo in Črno goro pa Belgrad.) Kaj pa Slovenci? Kakor vsaka stenografija, se bo razvijala tudi naša; če se bodo združili na stenografskem polju Hrvatje in Srbi, bo od uas zahtevala naša lastna korist, da po možnosti priličimo tudi svojo stenografijo skupni srbskohrvaški stenografiji, tako da "se bo dijak, ki bo znal slovensko stenografijo, s čini najmanjšim trudom lahko naučil po potrebi še srbskolirva-ške. Začasno je pa mojster slovenske stenografije g. ravnatelj Novak ravnal povsem pravilno, ko ni v Jugoslaviji svojega sistema še nič spremenil. Najprej naj se zedinijo Srbi in Hrvatje, potem bomo Slovenci vsaj vedeli, kateremu sistemu naj se približujemo. Jasno pa jc, da čisto enake stenografije za srbskohrvaški in slovenski jezik ne bo — nikdar. V tem oziru je pripovedoval prav zanimivo anekdoto bivši ban savske banovine vseuč. prof. dr. ši-lovič, ki je bil leta 1882 med ustanovitelji Hrvatskega stenografskega društva in ki je edini izmed ustanoviteljev učakal društveno petdesetletnico. Poznal je prav dobro Bezenška in Magdiča. Bezenšek se je prvotno trudil, da bi napravil tak prenos Gabelsbergerjevega sistema, ki bi bil poraben za vse južne Slovane, pa ga je Magdič zavrnil: Beži, beži — kako boš enako pisal: »dež gre« in »kiša padaA1 me boš kaj rada imela«, so vozil s-po jezeru bi iz' Triglava«, ko luna sije, kladvo bije«. Kongres je bil njegovo delo tudi v tem oziru, da je kot ban dal Hrvatskemu stenografskemu društvu lepo podporo, ki je krila znatne izdatke te važne prireditve. I. Dolener. Angleško brodovje v Boki Kotorsk1 m? Angleško vojno brodovje plove v Boko Kotorsko. Kotor. 15. avgusta. Te dni je priplula angleška sredozemska mornarica v Boko Kotorsko. Brodovje šteje 40 vojnih ladij, med katerimi so trije drednoti, letalska matična ladja, mnogo križark in torpednih rušilcev. Angleški mornarici je bil prirejen prav slovesen sprejem v Ereegnovein. Angleška admiralska ladja je oddala več topovskih strelov v pozdrav. Prav tako pa je oddala častno salvo strelov obrežna trdnjava Španjola. Na tisoče kopaliških gostov in domačinov je pričakovalo prihoda brodovja največje vojne mornarice sveta v Boko Kotorsko. Predstavniki naše vojne mornarice so na čelu z admiralom Marijanom Poličem slovesno sprejeli Angleže, ki so se našim za prisrčen sprejem pra\ lepo oddolžili. Ker je prišel valeški princ na Krt, je angleško brodovje odplulo nekaj dni prej, kakor je nameravalo. iz naših voda proti Krfu. Tam namerava angleško brodovje prirediti velike manevre, odlod pa bo plula jeklena vojska nazaj na svoje sredozemsko izhodišče na Malti. Angl. admiralska ladja, vsidrana v Boki Kotorski. Draibti dragocenih starin Meža pri Dravogradu, 10. avgusta. Od S. pa do 18. avgusta je naš kraj izredno oživel. Ta čas se je namreč vršila dražba umetnin in starin na gradu Puchensteinu, kjer je rajni baron Hans Kometter zapustil lepo kolekcijo umetnin in starin izza srednjega veka dalje. Ker je bila zbirka že od prej med zbiratelji na glasu, ne je v ■tneli dražbe zbralo na gradu vse jiolno ljubiteljev umetnosti, zbirateljev in prekupčevalcev. Moral pa si biti petičen, če si hotel konkurirati, kajti dobri ln redki predmeti so se prodajali mnogo nad cenilno vrednostjo. Saj so se na pr. predmeti iz gotske periode prodali ludi za 25 krat dražje kot so bil) cenjeni. Kupci so prišli iz naše države, pa tudi iz ■sosednje Avstrije, od koder si je ena družba nr.-prosila kar lastnega eksperta, da jim je bil z nasveti takoj pri roki. Razveseljivo pri tem jo vsaj to, da je ljubljanski muzej ua dražbi pridobil prav mnogo dragocenih predmetov, ki jih je nakupil, kakor smo izvedeli, s podporo kr. banske uprave in naše uvidevne Zbornice za TOI. Glede drugih predmetov pa bi le želeli, da bi jih ne izvozili iz naše države. Zopet en dokaz več, kako nujno nam je potreben zakon o varstvu starin. oa K oje prekoračil mejo, ustreljen. — Truplo ukradeno iz mrtvašnice. Maribor, 22. avgusta. Na koroški meji med Prevaljami in Dravogradom se je zopet pripetil tragičen dogodek, ki je v teh krajih žalibog tako vsakdanji. Radi nedovoljenega prekoračenja meje so govorile puške in padlo je mlado življenje. V kraju Heiligenstadt na avstrijski strani je bilo žegnanje, katerega se je udeležil tudi posestniški sin Franc Genzi. Po žegnanju se je podal po skrivnih potih, ki so znane obmejnemu prebivalstvu, na jugoslovansko stran, kjer je imel zaročenko. Genzi je često hodil to pol do meje, pa je vedno imel srečo, da je izmaknil budnemu očesu obmejnih stražnikov.' Sreča ga je zavajala v predrznost, katero je končno plačal s svojim življenjem. Pri prehodu meje ga jc opazil obmejni stražar. Fantu se jo posrečilo Ljubljana, 21. avgusta. Letošnji avgust bo ostal našim ljudem, mestnim in kmetskim, najbrže še dolgo v spominu. Doživljamo sušo in vročino, kakor je morda že desetletja nismo imeli, na drugi strani pa je prišlo v naši deželi do vremenskih katastrof, kakor jih sploh nismo imeli, na primer v Slovenskih goricah in ptujski okolici. Preseneti nas pa. da je letošnji avgust v pravem nasprotju z mesecema junij in julij, ki sta bila precej deževna in samo tedaj mislili, da sploh ne bomo imeli letos poletne vročine. Meseca junija je bilo v Ljubljani 82.1 mm padavin, kar je za poletni mesec gotovo mnogo, meseca julija je bilo v Ljubljani 80.99 mm padavin, meseca avgusta do danes Da le 28.4 mm in sicer le stražnika prekaniti, pri lem pa je prišel pred drugega stražarja, pa tudi temu se je z begom izognil. Pri zmikanju po grmovju pa je.nehote zopet zašel v bližino prvega stražnika, kar mu je bilo usodno. Ker se na klic »stoj« ni ustavil, je počila puška in fant je obležal s prestreljeno glavo v jarku. Krogla ga je zadela v glavo od zadaj ter mu izstopila pred očesom. Truplo je ležalo na licu mesta, dokler ni dospela komisija, nakar so ga prenesli v mrtvašnico. Drugo jutro je čakalo jx>grebce presenečenje. Truplo je čez noč izginilo in vse iskanje je bilo zaman. Izkazalo se je končno, da so prišli sorodniki ubitega ponoči čez mejo, zeli iz nezastražene mrtvašnice pokojnikovo Iruplo ter ga dali v veliko vrečo. Prenesli so ga nato kot lihotajisko blago preko meje, kjer so ga, pokopal! nn domačem pokopališču. susa v noči od 2. na 3. t. m. Od 4. t. m. dalje pa ni v Ljubljani padla niti kapljica dežja več in imamo torej že 17 dni sušo. Merilo v Ljubljani seveda ne velja za vso Slovenijo. Razlikujemo namreč več pasov: Notranjski pas izkazuje najmanj padavin tudi v prejšnjih dveh mesecih. Zato je na Notranjskem suša najhujša. Pas Gorenjske z Ljubljano in Dolenjske do Kočevja izkazuje največ padavin. Zato prejšnja dva meseca v tem pasu ni bilo suše, ki se je pričela šele ta mesec. Pas Štajerske in Slovenske Krajine izkazuje v juniju in juliju najmanj padavin in so imeli la mprejšnja dva meseca res opraviti s sušo med tem, ko jc del tamkajšnjih j krajev v avgustu obiskalo uničujoče neurje. V mesecu juliju jc bilo padavin: na Bledu (proti glavobolu la migniti) zanesljivo in hifro pomaga« jo. Pazite pri kupovanju, so pristne. .......................................... 86.7 mm, v Celju 38.9 mm, v Doljni Lendavi 34.1 mm, na Golniku 109.4 mm, v Rogaški Slatini 15.8 mm, v Kočevju 83.5 inm, v -Mariboru 71.7 mm v Bohinjski Bistrici 110.8 mm (bilo je 13 deževnih dni), v Kranjski gori 89.9 mm (12 deževnih dni) v Sodražici 87.2 mm (12 deževnih dni), v Gornjem gradu 67.5 mm (10 deževnih dni), v Koprivniku v Bohinju 85.9 mm (11 deževnih dni), pri izviru Savice Savice 144.7 mm (13 deževnih dni), pri graščini Snežnik v Loški dolini na Notranjskem 47.3 mm (9 deževnih dni). Za najbolj vroča dneva v juliju sta se izkazala 7. in 31. julij. V Ljubljani je bil najbolj vroč dan v juniju 13. junij, ko je bila temperatura 27.4" C, meseca julija pa je bil najbolj vroč dan 7. julij, ko je znašala temperatura 30.6" C. Na Bledu je bil v juliju najbolj vroč dan 3!., ko jc kazal toplomer največ 32.5» C, v Celju je bil 7. julij najbolj vroč dan in sicer je toplomer kazal 31.2" C, v Dolnji Lendavi je bil najbolj vroč dan 7. julij, ko je toplomer kazal 29.3" C, prav tako je bil najbolj vroč dan 7. julij v Rogaški Slatini 29.3" C, v Kočevju je toplomer kazal 32" C, v Mariborn je bil najbolj vroč dan »udi 7. julij 31.3° C, v Bohinjski Bistrici je bil najbolj vroč dan 31. julij 29° C, v Kranjski gori pa je bil zopet najbolj vroč dan 7. julij 26.6" C. Sedmi julij je bil najbolj vroč dan še v Sodražici 23.2" C, v Gornjem Gradu, 29.4° C in v Koprivniku kjer je pokazal 23.8" C; tu je bilo 31. julija celo 27.1" C. Za mesec avgust še ni podrobnih podatkov. V vseh krajih pa je vročina v avgustu povprečno vedno višja, kakor v juliju ob najbolj vročih dnevih. Dne 15. avgusta je bila vročina 32.7" C, dne 16. avgusta 32.8" C, (minimum 14.8" C), dne 17. avgusta 33.3" C (minimum 15.7« C), dne 18. avgusta 32.4° C (minimum 15.6" C), 21. avgusta 32.8" C (minimum 15° C). Danes pa ie bila ob 1 popoldne najvišja temperatura 31.4" C, najnižja ponoči pa 14.9 C. Vse te številke veljajo seveda le za temperaturo ozračja, ki se meri v senci. Taka vročina brez dežja ni dobrodošla kmetu. Medtem, ko je bila letina žita in zgodnjih pridelkov dobra, kaže letina jesenskih pridelkov skrajno slabo. Otava, ki jo sedaj kose, je skrajno pičla. Če bo šlo še nekaj dni tako dalje, sploh nc bomo imeli letos ne ajde ne repe. Fižol je obrodil prav slabo, zelja pa malo in bo slabše vrste. Najhujše pa je s krompirjem, ki je v začetku kazal sicer dobro, ki pa bo najbrže zelo drobon, ko ga bodo pričeli kopati v začetku septembra. Krompir pa je glavna hrana našega prebivalstva in slaba letina krompirja pomenja glad Omeniti moramo še nekatere velike težave ki jih imajo nekateri suhi kraji z vodo. V suhih krajih, v nekaterih občinah na Kočevskem, v Loški dolini in drugod na Notranjskem, v Slovenski krajini, v Suhi krajini in še po drugih krajih Slovenije, morajo ljudje z vozovi in z vozički ure in ure daleč po vodo. Vse podeželsko prebivalstvo vzdihuje in prosi, naj mu nebo kmalu nakloni do-brodejnega dežja. Krati Matjaž usfollčen V nedeljo, 21. t. m. se je vršila pod vrhom Pece, pod Uletovo kočo, lepa planinska in narodna slovesnost: odkrili so kip kralja Matjaža. Na predvečer so zagoreli kresovi, zapokali so topiči in čuli so se daleč naokrog odmevi guštajnske godbe, ki je prihitela že v soboto zvečer na vrh pod Peco obenem z mnogimi planinci. V nedeljo se je pričela slovesnost s sv. mašo na prostem pred duplino, v kateri Je postavljena soha kralja Matjaža. Sv. mašo je daroval dr. J. Aleksič, prof. bogoslovja iz Maribora, med sv. mašo pa je krasno pel pevski zbor koroških Slovencev »Dobrač«; vmes je izmenjaje igrala guštajn-ska godba. Po slavnostnem govoru in nekaterih pozdravih je odkril ing. Pirkmaier Matjažev spomenik. Sledila je blagoslovitev, nato ostali govori, med katerimi je najbolj u žgal a radi svoje posrečene dovtipnosti rimana improvizacija zastopnika mariborskega SPD Lude Zorzuta. Udeležba je bila dosti velika, blizu 500 ljudi. Prireditev je zahtevala dosti truda in priprav. Priznanje krajevnim podružnicam SPD v Mežici in črni z neutrudnim načelnikom Ulctom na čelu! Zlasti je treba pohvaliti red in mir ob času sv. maše, za kar so poskrbeli prireditelji sami. Smrt pri kopanju a _ _ Kostanjevica, 20. avgusta. Jorga Franc, posestnik na Prekopi pri Kostanjevici na Krki, si je hotel napravili s pomočjo sosedov nov vodnjak. Delo jo šlo lepo izpod rok in vodnjak je že meril nad 12 metrov v globino Ker je nadaljnje kopanje ovirala velika skala, so jo snoci razstrelili. Davi bi se moralo delo nadaljevati. Nihče od navzočnih delavcev pa ni mislil nn strupene pline, marveč so se trije brezskrbno zaceli spuščati v jamo: Jorga Franc, Rebzel Nace in Premru, da bi nadaljevali z delom. Dogovorjeno je bilo, da ti trije takoj sporoče tovarišem, kakšen je bil učinek streliva. Ker pa od teh ni bilo dobiti znakov, jo tovariše zunaj vodnjaka prevzel nepopisen strah in začeli so klicali na pomoč. Posestnik Jordan Franc, ki je pribite! prvi na kraj nesreče, si jo dal obvezali obraz in je spustil v vodnjak, kjer se mu jc nudil strašen pri-zor: vsi trije ponesrečenci so ležali v težki nezavesti drug na drugem. S težavo jo navezal vse Iri po vrsti na vrv in jih s pomočjo oslaliJi spravil na dan. Ponesrečeni niso kazali znakov življenja. Do-sl-1 zdravnik g. dr. Ivanišcvič iz Kostanjevice jc posvetil ponesrečencem vse svoje moči. Po večurnem trudu se mu jo posrečilo dva priklicati v življenje, dočim so ostali vsi poizkusi pri Nacetu Rebzelj brezuspešni. Prihitel je tudi kostanjeviški g. kaplan Hafner in podelil vsem trem sv. posled lje oije. Umrli itebzeij jo bil nnren in dober gospodar. Naj počiva v miru! Ljubljana 10.000 kopalcev na Savi Višek kopalne sezone na Jezici Ježica, 22. avgusta. Že zadnja dva praznika je bila Sava s 'kopalci kar zajezena, včeraj pa je bilo ljudi na Savi še več. Na obeh bregovih je bilo vse živo od jutra do večera. Od izliva GameljšČice v Savo pa do To-mačevega in Jarš je ležalo po bregovih in mrgolelo v strugi do 10.000 oseb. Ob Savi eo si ljudje napravili kar taborišča. Opoldne postaneta oba savska bregova ena sama restavracija in kuhinja. Na mnogih krajih se kadi kakor iz dimnikov; ljudje si kuhajo kje v skriti senci opoldansko kosilo. Razen tega je ves dan velik naval v kopališču, kjer so •etos napravili posebno točilnico za pivo. Ježenski peki so podvojili svojo peko; vsak dan dvakrat zakurijo peči; kar z vozovi dovažajo na Savo kruh. Svoj rekord jo včeraj dosegel tudi Magister, ki je brez odmora in brez najmanjše nesreče prevozil dvakrat to velikansko množico ljudi na Savo in zvečer domov. Štirje vozovi, med njimi največji, kar jih sploh obratuje na slovenskih avtobusnih progah — je še vedno več centimetrov daljši, kakor zadnjič najavljeni novi avtobus nekega drugega avtobusnega podjetja — so vozili ves dan natlačeno polni. Od devetih dopoldne do devetih zvečer je vsak voz napravil 10—20 voženj v vsako smer. V najbolj vročih urah popoldneva in zvečer, ko so se kopalci že vračali v mesto, je podjetje Magister obratovalo na progi Savski most—Figovee vsakih sedeni minut. Takega prometa na tej cesti sploh še ni bilo. Kongres narodnih noš O kongresu narodnih noš smo dobili komunike, ki objavlja sledeče: Pokroviteljstvo nad prireditvijo kongresa narodnih noš v Ljubljani dne 3. in 4. septembra 1932 je prevzel župan mesta Ljubljane g. dr. Dinko Pur. Sestavil se je odbor pod predsedstvom g. senatorja dr. Valentina Rožiča. V delovnem odboru so zastopniki tujsko-prometnega sveta banske uprave, mestne občine ljubljanske, Ljubljanskega velesejma, Ljubljanskega kulturnega ,ii humanitarnega društva Soče, kluba Koroških Slovencev, Zveze za tujski promet. Narodnega gledališča, propagandnega društva za očuvanje narodnih noš, jugoslovanske-čehoslovaške lige, Ceske obce in strokovnjaki za narodne noše. Urad velesejma je poverjen s propagandnim in administrativnim delom, kjer se nahaja tudi kongresna pisarna (telefon 21-48). Kulturno in humanitarno društvo »Soča« je določilo svojo slavnoat razvitja prapora ob priliki proslave 10 letnice predsedovanja g. dr. Dinka Puca dne 8. septembra. Da se ne cepijo moči in uspe prireditev čim lepše, se vršita obe slavnosti, kongres narodnih noš in razvitje prapora »Sočet skupno in istočasno. Zanimanje za slavnost je že danes veliko po vsej Jugoslaviji in bratski Češkoslovaški. Pozivamo celokupno slovensko in zlasti ljubljansko javnost, du vsakdo po svojih najboljših močeh pripomore k čim lepši izvedbi svečanosti. Spored kongresa narodnih noš in proslave razvitja prapora društva 'Soče« pa bo naslednji: 2. septembra: ob 17.10 sprejem gostov iz bratske Češkoslovaške na glnvnem kolodvoru. 3. septembra: Ob pol 13 pozdrav došlih gostov na restavracijskem vrtu Zvezde. — Ob 16 kazanje češke svatbe v narodnih nošah pod Tivolijem. Izvajajo kongresisti iz Češkoslovaške s sodelovanjem Ljubljanske opere. — Ob 19 bakljada po ljubljanskih ulicah. — Ob 20 slavnostni občni zbor društva ■ Soče/ in poklonitev njega predsedniku g. dr. D. Pucu v restavraciji Miklič. — Ob 20 predstava >Slehernikar na Kongresnem trgu. 4. septembra: Ob 6 budnica po mestu. — Ob 9 sv. maša na Kongresnem trgu. — Ob pol 10 otvoritev kongresa narodnih noš nn Kongresnem trgu 'po pokrovitelju g. županu dr. Dinko Pucu. — Ob 10 sprevod narodnih noš na velesejm. — Ob kolil 'revija in nagraditev najlepših in najpristnejših narodnih noš na velesejmu. — Razhod. — Ob 15 zbiranje narodnih noš in občinstva na Kongresnem trgu in pohod na Tabor. — Ob 16 slavnostno razvitje prapora »Soče« na Taboru in veselica. — Ob 16 izvaja ljubljanska opera »Prodano nevesto« pod Tivolijem. — Ob 20 veselica in ognjemet propagandnega društva za očuvanje narodnih noš v restavraciji Tivoli. 5. septembra: Izlet društva sSoč.-u na Bled in v Bohinj. — Izlet propagandnega društva za očuvanje narodnih noš preko Sušaka v Split in Trogir. Vsi udeleženci kongresa narodnih noš in proslave društva »Soče- uživajo 75% popust na jugoslovanskih železnicah. ZOBOZDRAVNIK DR. IVAN OBLAK zopet ordmira Miklošičeva cesta (Vzajemna posojilnica) 0 »Pri belem konjičku« je v nedeljo na vrtu Rokodelskega doma kar krasno uspela. Zmanjkalo je ua obširnem vrtu sedežev in skoro stojišč. Gotovo ni zlepa še nobena prireditev društva privabila toliko občinstva, kolikor ga je v nedeljo ta igra. So jo pa tudi igrali kot namazano. Ni treba posebej omenjati vobče znanega šaijivca Novaka, ki je igro vodil in sum igrul Bucku, ali Bajca, Vrančiča, Pengovu in drugih, kajti so vsi dobro znani že iz lieštevii-njh iger; in vedno so vse uloge v njihovih rokah izl>oriie. Zato je bilo srečno i/brano igrišče? vrt pod senco kostanjev, kjer so nam z odprto naravno scenerijo, v ozadju Bled, res zbudili v domišljiji občutek, da smo na Bledu pri Petrami. Tudi igra sama je bila srečno izbrana, primerna času letovanja in je vsled enotnega pozorišča tekla gladko tako, da ni iluzija nič trpela, čo tudi ni bilo zastorja. Nuj slednjič poudarim še to, da je takole v času »kislih kumar«, ko ni skoro nikjer |>oštoiie zabave, taka prireditev v večernem hladu ljudem prav dobrodošla, to je dovolj jasno pokazala izrodim udeležba in živahno sodelovanje občinstva. Ali ne bi bilo dobro igro ponoviti, če bo vreme ugodno? Prišlo bi nas veliko še enkrat onih, ki smo se že v nedeljo do sita nasmejali, prišli bi gotovo vsi oni, ki zadnjič niso dobili prostora in gotovo še veliko drugih. Tudi postrežbi v gneči ni bilo kaj prigovarjati, večerjali smo pa bolje kot na Bledu in se še dolgo po igri dobro zabavali. n n -mr steklenice In aparati n 0-1 SC za vkuhavanje sadja. — Zaloga: 1 Julij HlCln Ljubljana. Wolfova 4 © Javno vprašanje. 1. Po kateri ceni so se v gremijaln iseji 15. julija t. 1. oddala dela za napravo asfaltnih hodnikov firmi Res iz Zagreba in sicer: a) Odkop materijala za hodnike, b) Odvoz preostalega materijala. c) Naprava betonske podloge za hodnike, d) Polaganje robnikov, e) Napravo 2 cm debele asfaltne plasti, f) Dobava in polaganje keramičnih obrob. Nadalje, po kateri ceni se je oddala dobava granitnih robnikov in uvozov in kaki so splošni plačilni pogoji. — 2. Po kateri ceni so v gremijalni seji 19. avgusta t. 1. po pravilni ofer-talni licitaciji bila oddana zgoraj navedena posamezna dela in dobave. Kakor je ugotovljeno in po časopisih poročano, se je pri drugi oddaji teh del dosegla veliko ugodnejša cena. Tako si bo po objavi zgoraj stavljenih vprašanj vsak hišni posestnik lahko sam izračunal, koliko ga bo sedaj naprava hodnika pri njegovi hiši manj stala, izračunal bo pa lahko tudi vsak občan, koliko bo občina sedaj prihranila, ko se je pod pritiskom javnega mnenja morala prvotna oddaja od 15. julija t. 1. razveljaviti in razpisati javna ofertalna licitacija, kakor to predpisuje zakon. O Konvikt Ubog. šol. sester Notre Dame Ljubljana, I.angusova ulica 16, sprejema v oskrbo dijakinje nižjih in srednjih šol, kakor tudi visokošolke. Cene so sorazmerne. Konvikt je moderno in higi-jenično urejen. Prospekti in druga pojasnila se dobe pri vodstvu zavoda. O Boj dveh funtalinov s stražnikom. Dalmatinsko vino jc povzročilo v Ljubljani že dokaj mučnih in tragičnih dogodkov. To vino namreč hitro omami človeka in mu vzame razsodnost. V nedeljo zvečer so pijani pivci v neki gostilni na Sv. Petra cesti pričeli razgrajati. Gostilničar, ki imu že žalostne skušnje, jo poklical na pomoč stražnika, toda gostje so hitro pobegnili, eden je še zagrozil pri slovesu, da Ini zabodel stražnika, če ga le vidi. Stražnik Anton Boh je prišel okoli 11 v gostilno, kjer pa ni našel nikogar ter je nato odšel po Ko-menskega ulici. V tej ulici stu ga pu čakala dva mladeniča in eden od teh dveh ga je s tako silo udaril |x> glavi, du jc Boh omedlel. Naipadalca sta hitro pobrala stružnikovo čepico in pendrek ter zginila. Stražnika je našel nezavestnega gostilniški uslužbenec, ki ga je odnesel v gostilno. Boh se je kmalu zavedel. Na podlagi opisa je policija že v nedeljo okoli polnoči oba naipadalca izsledila. Je to neki 21-lctni Feliks S., brezposelni delavec iz St. Ruperta in 17-letni Anton M. iz občine šmihel-Stopiče. Oba lamtu sta bila prijeta na Šinartinski cesti. Tonček se je tam celo pobuhal lnitničurju, da sta pravkar pretepla nekega stražnika. — Zaradi tega iu drugih napadov jo jioslala policijska uprava bonski upravi spomenico, v kateri se pritožuje proti preštevilnim vinotočem, ki pospešujejo v Ljubljani pijančevanje in nasilja. Iz policijske torbe. V nedeljo zvečer so železničarji na glav. kol. opazovali dva sum-ljivca, ki sta poskušala vlomiti v neki vagon, poln špecerijskega blagu. Železničarji so enega prejeli, drugi je pa pobegnil. Zlikovcu sta že na treh vagonih odtrgala plombe. Aretirani vlomilec je iz Vodic. Drugega zlikovca pa poli- cija še išče. — Pri nekem beraču, ki je bil v nedeljo aretiran, pa jo policija našla več trgovskih pisem neke ljubljanske tvrdke, za katere trdi berač, da jih jo našel, vendar pa policija misli, da je berač vlomil v kakšen pisemski nabiralnik in od tam inuliral pisma. — V zvezi z dimuikarčkoan Nestlom, o katerem smo poročali, da ga je policija prijela radi tatvine preprog, je bil aretiran tudi hišnik P., ki je v te tatvine zapleten. © Nož je imel besedo. V nedeljo zvečer sta se v Ljubljani pripetila dva napada z nožem. 19-Ietnega delavcu Ivana Bambergerja s Ceste v Mestni log je nekdo v Šiški pred La-sanovo gostilno napadel in ga sunil z nožem v glavo. — V glavo je dobil sunek z nožem v nedeljo zvečer tudi 31-letni Anton Kapelj, delavec iz Štepanje vusi. Poškodbe obeli sta nevarni. © Gramozna truga se prevrnila nn deklico. Iz Dolenje vasi na Dolenjskem so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 5-letno Emilijo Serničar, hčerko posestnika. Otroci so se igrali in plezali po gramozni trugi, ki je bila naslonjena ob hišo. Truiga pa se je prevrnila in padla na malo Milko ter ji zelo poškodovala levo nogo. O Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, KAVA dnevno sveža pri LEOAf. raihiostcevo C. 18 špecerija, delikatesa, zajutrkov Maribor □Smrt kosi. V bolnišnici je izdihnila 6vojo blago dušo gospa Marija Weiss, soproga kamnoseka. Dosegla je starost 48 let. Pogreb blagopo-kojue se vrši danes popoldne ob 4 iz mrtvašnice na pobreško pokopališče. — Naj počiva v miru, žalujočemu 6oprogu in svojcem naše iskreno sožalje. □ Danes sestanek upnikov knictijnke eksport- ne. Danes dopoldne ob 10 bo prvi sestanek upni-nikov Kmetijske eksportne zadruge, ki se nahaja v konkurzu. Na 6estanku bo izvoljen upniški odbor. Na sodišču so se za slučaj velike udeležbe upnikov že pripravili. Sestanek se bo v tem slučaju vršil v veliki porotni dvorani, v katero gre nad tisoč ljudi. □ Nov časopis v Mariboru. Bogatejši smo postali v Mariboru za nov časopis, ki je zagledal beli dan v teh dneh. Namenjen je iskalcem sreče v — loteriji ter bo prinašal vsak mesec poročila o darovih Fortune. List izdaja mariborsko bančno podjetje Bezjak. □ Stuilenški gasilri dobe zastavo, ki bo blar goslovljena z veliko slovesnostjo v nedeljo, dne 4. septembra. Ob tej priliki bo v Studencih veliko gasilsko slavje. □ V barako so vlomili. V zidarsko barako pri novi stavbi v Magdalenski ulici so v noči na ponedeljek vlomili. Nepoznani storilci so se spravili nad zidarsko orodje, ker ni bilo drugega, ter ga odnesli. □ Kamniški lov na dražbi. Lovska pravica krajevne občine Kamnica pri Mariboru se odda z javno dražbo do 81. marca 1935 v zakup. Dražba se vrši 27. avgusta ob 9 pri srezkem načelstvu Maribor, levi breg, soba št. 34. □ »Drava« ima svojo prireditev 4. septembra ob 15 pri Stuinpfu v Studencih. Vstopnine ne bo. □ Hudo dekle. V mariborsko bolnišnico so spravili včeraj 46 letnega železničarja Janka N. radi hudih poškodb, katere je zadobil na glavi. Izkazalo se je, da mu jih je zadala nežna roka hudega dekleta. □ Odlikovani požarniki. V nedeljo popoldne se je mudil v Mariboru poveljnik hrvatske gasilske zveze Marijan pl. Hržič iz Djakova. Odlikoval je s kolajnami za posebne zasluge mariborske gasilce Biena, Stumpfa, \Vernhnrda, Moscho, He-ritsehka, Gieberja in Ferdinanda Krajnca. Svečana izročitev kolajn se je izvršila na dvorišču Gasilskega doma ob prisotnosti celokupnega gasilskega zbora. □ Z motorjem v voz. V nedeljo zvečer se je pripetila na cesti Maribor—Sv. Jurij ob Pesnici huda nesreča. Posestniški sin Jože Bračko je za-vozil z motornim kolesom v kmetski voz, ki se je nenadoma pojavil na ovinku na sredini ceste. Molociklist se je skušal naglo vozilu izogniti, bilo pa je že prepozno. Obležal je z nevarnimi poškodbami v cestnem jarku. V mariborsko bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtomobilom; ugotovilo se je, da 6i je dvakrat prelomil nogo in zadobil hude notranje poškodbe. Tudi motorno kolo je precej poškodovano. □ Prijatelj piščančkov. V Stefanzonovi ulici stanujoči železniški uradnik Miha Gala ima na dvorišču kurnik, iz katerega se je začulo v noči na ponedeljek neobičajno glasno kokodakanje prestrašenih kurjih stanovalcev, da je lastnika prebudilo. Ko je prišel pogledat, kaj je vzrok nemira, je ravno še opazil temno postavo, ki je smuknila mimo zidu za vogal ter zginila z vrečo na rami. V vreči pa je bilo 10 lopo rejenih in pitanih piščančkov, ravno pravšnih za ocvrtje. Za dvonožnim lisjakom 6tika sedaj policija. □ Srebrno poroko je praznoval v nedeljo ugledni tukajšnji mesarski mojster Franc Hohnjec s svojo gospo soprogo. Pri telefonskem prenosu poročila v nedeljski številki jo izpremenil škrat besedo »mesarski« v »mizarski« mojster, kar sedaj s tem popravljamo. □ Smrt v vodi. V potoku Libonja pri Ivanj-kovcih je zadela smrt 18 letnega viničarskega sina Ivana Kosija. Fant je bolehal na padavici, ki ga je zgrabila v trenutku kopanja. Omahnil je v plitvo vodo, ki mu je segala jedva do kolen ter utonil, ker ni bilo v trenutku nikogar v bližini. Vtopljen-čevo truplo so našli šele čez pol ure, ko so bili vsi oživljajoči poizkusi zaman. □ Okradeni zdravnik. Ko je včeraj pustil svetotrojiški zdravnik dr. Welxl svoj avtomobil za trenutek brez nadzorstva v Jurčičevi ulici, mu je izginil iz njega kovček z obleko. Oškodovan je za več kot jurja. □ Mariborske športne vesti. V nedeljo, dne 4. septembra, se poizkusijo maratonski in rapidov-ski lahkoatleti v teku na 100, 200, 400, 800 in 5000, nadalje štafeti, skoku v višino, daljavo in s palico, ter metih krogle, kopja, diska in kladiva. — Mariborci nogometaši pojdejo ta teden v,|(Jr£-dec, kjer bodo odigrali nočno nogometno tekmo. — Tek, ki ga organizira uprava Pohorskega doma, ne bo na prvotno nameravani progi, ampak pojde od Ruške koče k Pohorskemu domu. Smrt v vodi «- • j -a Jt ZMižitf • Sostro pri Ljubljani, 22. avgusta. V nedeljo popoldne so se kopali v Ljubljanici pri Zavogljem fantje iz Sostrega, med njimi Jožer Juvan, 16letni sobni slikar. Stal je ob vrtincu na sipini. Spodrsnilo mu je, padel je v vrtinec in ker ni znal dobro plavati, je izginil v globokem tolmunu. Do danes ga še niso našli vkljub marljivemu iskanju. Trhovtie Trboveljska podružnica SPD razpisuje mesto oskrbnika za dom na Mrzlici z nastopom 1. novembra. Pismene ponudbe je poslati do 10. septembra na podružnico SPD Trbovlje, kjer so tudi na vpogled tozadevni pogoji. Apostol Hrvatov in Srbov Blaženi Martin, škof in opat, apostal Hrvatov in Srbov (638—655) Preteklo jesen je izšlla v samozaložbi dr. Jožeta Rusa, knjižničarja drž. knjižnice v Ljubljani, knjiga o kraljih dinastije Svevladičev, v kateri avtor obravnava najstarejšo zgodovino Hrvatov in Srbov pod vlado gotskih, torej germanskih vladarjev, opirajoč se na Gumploviczevo tezo o gotskem poreklu hrvatskih dinastov. Delo je zbudilo obilo zanimanja doma in v krogih, ki jih to vprašanje mora zanimati iz historičnih in nacionalnih ozirov. Strokovna kritika doslej ni še definitivno izrekla zadnje besede o izsledkih dr. Rusa, morala pa bo z vso temeljitostjo poseči prav v tisto temino in praznoto, ki jo je skušal razsvetliti geograf po poklicu, ki pa je za zgodovino južnih Slovanov nele prezanimiva nego tudi velikega pomena, če se zgodovinski mejniki pomaknejo za celi dve stoletji aiže v doslej še vedno temno zgodovino preseljevanja narodov. Da je pri Hrvatih Rusovo delo našlo ugoden odmev vsaj v javnem časopisju, je že dobršen del uspeha v smeri zanimanja za prve čase »hrvatskega vprašanja«. Zakaj, po dokazovanju dr. Rusa so »Hrvati«, bili germansko pleme, ki je z vzhodno-gotskimi ostanki v Iliriku dalo veliki masi Slove-nov državno organizacijo in ž njo vred seveda ludi dinastije vladarjev, če pa je že to vprašanje za Hrvate nad vse zanimivo in važno, je še veliko bolj vprašanje, ki ga obravnava dr. Rus v pravkar izšli posebni razpravi, nadaljujoči zgodovino, ki jo je obdelal v knjigi »Kralji dinastije Svevladičev« za leta 454—614, to je do uničenja mesta Salone pri Splitu. Pod naslovom »Krst prvih Hrvatov in Srbov« objavlja namreč nova poglavja o zgodovini kraljev Svevladičev za leta 614—654,' dokazujoč, da treba pokristjanitev Hrvatov in Srbov potisniti za dve stoletji nazaj od dosedanje zgodovinske trdnosti, in sicer na podlagi razlage Letopisa Dukljanina popa, Tome arhidiakona splitskega, Konstantina Porfirogeneta, zgodovine bi- 1 Jože Rus: Krst prvih Hrvatov in Srbov. Nova poglavja o zgodovini kraljev Svevladičev (614 do 654). Ljubljana 1932, samozaložba. Dobi se neposredno pri piscu Strossmayerjcva 1, Ljubljana (post. ček .račun štev 16.105) »a 41 Din 50 nar. zantlnskega cesarja Herakleja in njegovih sinov ter cerkvenih razmer v času Heraklijevega vladanja. Rus hoče ob roki naštetih zanesljivih virov in na podlagi pogledov, ki nam jih odpira geografija zgodovine daljnih krajev, pokazati, da se v teh poglavjih opisane stvari v glavnih črtah razvijajo v neprekinjenem nadaljevanju onih, ki so že obdelane v knjigi »Kralji dinastije Svevladičev« za dobo 454—614. S tem, misli, bodo po eni strani dobila novo potrdilo »ex posteriori« njegova dosedanja izvajanja in kronološki računi o kraljih dukljanske genealoške vrste ter bo podan posreden dokaz, da vsebuje prvih devet poglavij Letopisa popa Du-kljana vesti o resničnih osebah, dogodkili in stvareh, ki so v najtesnejših zvezah z dobo 454—7C0 dalmatinske zgodovine. »Kar se tiče same pričujoče razprave«, naglaša avtor (str. 15), »pa bo v njej zablestela v redko in mračno zgodovino Balkanskega polotoka predvsem pripoved o pokrščenju prvih prednikov današnjih Hrvatov in Srbov v jarki luči zgodovinske resnice.« V ta namen se je poglobil Rus naprej v Letopis popa Dukljanina, ga razčlenil in postavil v zgodovinski milje in gotova dejstva, razkril »v deformiranem Konstantinu-Ci-rilu« opata, škofa misijonarja Martina, ki je po sporazumu cesarja Heraklja in papeža Honorija I. (625—638) pričel med Hrvati in Srbi v Dalmaciji svoje misijonsko delo ter ga dovršil za časa njenih naslednikov pod hrvatskim kraljem Budimirom-Butkom ali Porgom, kot ga imenuje Konstantin Porfirogenet v svojem spisu »De administrando imperio« (Str. 469 si. pri Rusu.) Dr. Rus torej dokazuje, da so bili cesar Heraklij in papež Honorij z ravenskim nadškofom Bonom prvi možje zgodovine, ki so po premišljeni politiki in trdnem načrtu utrli pot Kristusovi veri med mladi narod Hrvatov, da so potemtakem prišli prvi misijonarji v Dalmaci]o ali že leta 637 ali pa spomladi 638, tako da so vršili svoje vzvišeno delo že par let prej, preden je nastopil za papeža dalmatinski rojak Janez IV, Centralna oseba vse razprave je vsekakor opat Martin, ki ga je Rus prvi označil na podlagi svojega dokazovanja za tistega meniha, ki ga omenja dukljanski Letopis, da je pokristjanii Hrvate, toda dospevši kot poslani misiionar in škof iz Ra-venne, kjer je v političnem oziru vladal bizantin-; ski eksarh, v cerkvenem pa rimskokatoliški nad-j škof. Druga centralna osebnost razprave pa ie kralj . Budimir (»Svetopelek«) iz dinastije Svevladičev, I ki je tvorila višji sloj hrvatske družbe gotske r,a rodnosti in se naslonila zgolj iz političnih nagibov na krščanstvo pod vlado Budimirovega očeta Zva-nimira. Budimir je bil prvi kralj, ki se je dal po-krstiti, »Imenski inventar« pravi Rus (str. 69). »o uredbi krščanstva med Hrvati nam nudi pri Por-firogenetu samo enega arhonta Porga. Temu nasproti najdemo pri popu Dukljanu v enakih zvezah omenjena dva kralja, Zvanimira in Budimira, ki sta si kakor oče in sin. En vladar proti dvema, to neskladje je mogoče odpraviti le na ta način, da izluščimo tudi iz poročil letopisa samo enega kralja. Prve diplomatsko-politične dogodke, ki so odločali o bodočnosti krščanstva med Hrvati, je sicer doživel že Budimirov oče Zvanimir. Vendar njihove končne posledice, ki živijo še danes, namreč krst samega kralja in s tem vstop njegove države v društvo ostalih krščanskih držav, so se dogodile šele za kralja Budimira. Spričo tega nam je dovoljeno, da Zvanimira zanemarimo, tembolj pa naglasimo zasluge kralja Budimira.« Kako bodo zgodovinarji po poklicu sodili o novem Rusovem delu, to je njihova zadeva. Poročevalčevo osebno mnenje je, da je razprava za vsakogar, ki se zanima za zgodovino južnih Slovanov vobče, prav gotovo ne le silno zanimiva nego tudi poučna, ker skuša zgostiti vse zgodovinske možnosti v tako gotovost, da se čitatelj pod impresijo dokazovanja in odpletanja, razkrivanja, pojasnjevanja, domnevanja ne more ubraniti sili zaključkov ter se postaviti na njegovo novo dognano stališče, ki je za hrvatsko zgodovino nad vse zanimivo, a tudi visoke vrednosti, če pomislimo, da je Rus postavil z osebama opata Martina in kralja Budimira pokristjanjenje Hrvatov v sedmo stoletje, dočim je zgodovina doslej smatrala prav to stoletje, ki spada (po Uspenskem) vobče k historijsk.o najmanj osvetljenim dobam srednjega veka, Hrvatje pa so sploh o njem trdili, da je — »praznota« (Ši-šič) zanje. Ako sc Rusova dokazovanja potrde, za kar bo treba vsekakor novih razprav, ki bodo izpopolnile domneve njegove, zlasti pa iznova utrdile verjetnost in veliko zgodovinsko vrednost Letopisa popa Dukljana, potem bomo Slovenci lahko veseli, da smo bratom Hrvatom pripomogli k čistejšim pogledom v njihovo pradavnino, vsem Slovanom na našem jugu pa. v kulturno zgodovino, ki je za dve stoletji poslala z Rusovimi odkritji slarejša. Prav posebno pa bodo veseli svoje zgodovine Dalmatin- ci, med njimi pa Spličani, za katere slaščica po- • ...» t : . -------* „i,a v opmu, rvi iv uttav eituid dalmatin. rojaku, misijonarju, krstitelju in apostolu Hrvatov, ne pa apostolu Galcev-Frankovl O tej kapeli menita arheologa Bulič in Abramič, da spada v dobo pred 9. stoletjem, sta pa proti dati-ranju s 7. stoletjem. Rusovo stališče (str. 80): »Spričo tega in ker priznava Bulič, da nastopa ime Dominicus v stari epigrafiji Salone 6.-7. stoletja kaj pogosto, dajem o postanku kapele tole razlago s pridržkom, da jo glede ornamentike na ilso-nostasu overijo tudi umetnostni zgodovinarji. Dominik je moral biti prezbiter v Splitu, ali ko je med Hrvati misijonaril opat Martin, ali ne dolgo potem, vendar pa še pred nastopom prvega splitskega nadškofa. Bil je mož, ki mu je bila zgodovina dalmatinskega krščanstva prav dobro znana. Zato imamo v treh svetnikih kapele ohranjen spomin na dobo najhujših katastrof, ki jih je doživela Dalmacija, na dobo, ki je privedla Slovene in Hrvate preko reke Velije (598) in skozi porušeno Salono (614) k boga-boječemu češčenju Križanega in njegove matere Marije (554), Sv. Gregor papež (590—604) je bil namreč poslednji čuvar starega romanskega krščanstva, blaženi Martin opat in škof (638—655), ki je zasadil sv. Križ med Hrvate, sv, Marija pa je bila ona, ki so se ji v Split vrnivši se Romani priporočali, da bi se jim vrnili stari časi miru in dela na rodnem salonitanskem zemljišču. Kar pa je posebno značilno: kapeli je »presbyter Dominicus« izbral prostor nad izhodom, ki drži iz Splita po glavni cesti proti severu in skozi kliško gorsko grlo naravnost med Hrvate zagorske Dalmacije, koder je služil visokemu misijonarskemu poklic« blaženi Martin in pokrstil prvega vladarja Hrvatov.« Kapela blaž. Martina bi potemtakem bila najstarejši spomenik pokrisljanitve Hrvatov, obenem pa tudi — apostola njihovega iz dobe po I. 654, ko je bil kralj Budimir pokrščen in so bili s tem v visoki meri kronani vsi silni Martinovi napori, trajajoči okrog 17 let. Kdor bo vzel v roke Rusov »Krst prvih Hrvatov in Srbov« z namenom, da se ob njegovem vodstvu poglobi v našo dokaj neznano nam pradavnino, ga gotovo ne bo odložil prej, dokler ga nc prečita do zadnje slrani. Odprli se mu bodo novi vidiki, spoznal bo, da je treba vse polno dela in napora, če hočemo popolniti zgodovinske praznine z živim življenjem, o katerem vemo čealo le to, dn je bilo le »divje premetavanje« v času presclj«-vanin uuruuuv. Dr. J, F. Dnevna kronika Huda ognja je oblast Maribor, 22. avgusta. Danes dopoldne je dospela iz Scherbaumovega posestva v Rogozi telefonska vest, da je nastal v gospodarskem poslopju požar, ki bi utegnil postati v sedanji vročini in suši ter radi pomanjkanja vode katastrofalen. Na obvestilo so se takoj odpeljali mariborski gasilci pod poveljstvom kapitana Vollerja 7. dvema motornima brizgalnama na mesto požara. Prispeli sta tudi gasilni društvi iz Hoč in Pobrežja. Ob prihodu gasilcev še ogenij ni izbruhnil, pač pa se je močno kadilo iz velike šupe zu steljo. V šupi se nahaja velikanska shramba stelje iz drobnega smrečja, borovih igel in listja. Vse to se nahaja na kupu že nekaj let in se je sedaj radi silne vročine vnelo samo od sebe. Radi pomanjkanja zraka pa je vse samo tlelo ter niso mogli plameni bruhniti na dan. Nevarnost je izdal smrdeč dim, nakar so bili takoj pozvani gasilci. Reševalci so najprej odstranili slamo, ki je Ibi-la na etelji, nato pa so pričeli odstranjevati steljo, da bi prišli do tlečega gnezda. Za vsak slučaj pa so napeljali iz skoraj 1 km oddaljenega ribnika dva voda cevi ter pripravili motorke, da bi v nevarnosti takoj stopile v akcijo. Razkopavanje stelje se je izkazalo za silno zamudno in težavno ter ob času poročila razkopavanje še traja. Neposred- Nagla smrt med obiskom Kranj, 22. avgusta. V Kranj je v nedeljo prišel obiskat svoje sorodnike in prijatelje čevljarski mojster z Viča pri Ljubljani Alojzij Celar, star okrog 68 let. Najprej se je oglasil pri svoji stari teti v Rožni ulici. Ker je bila pa teta ravno pri osmi sv. maši in Je ni našel doma, je povedal služkinji, da se vrne. Odšel je po ulici navzdol k Špenku. Celar je bil devet let pri pokojnem čevljarskem mojstru Špenku za pomočnika in ga je mojster, s katerim sta bila po starosti le nekaj let narazen, izmed vseh pomočnikov imel najrajši. Zato se je s hvaležnostjo spominjal Špenkove hiše in kadar se je mudil v Kranju, je 6voje prijatelje obiskal. Medpotonia, ko je šel od hiše svoje tete proti špinku, pa je moža nenadoma obšla slabost. Komaj se je privlekel do Špenka in tam močno potrkal na zaprta vrata. Odpirat mu je prišla gospodična Mici. Ko je odprla vrata, je zagledala Ce-larja, ki se je s poslednjimi močmi še držal pokonci. Povedal je, da mu je zelo slabo in naj mu pomagajo. Prestrašena ga je Mici prijela pod pazduho, a težki mož ji je lezel iz rok proti tlom. Priklicala jo sestro, katero je Celar pretresljivo pogledal, oči pa so postajale že steklene. Na pomoč sta prišla še dva fanta, in skupno so Celarja prenesli v sobo na fotelj. Tam so ga močili, skušali ga z umetnim dihanjem obuditi, Celar pa ni dal od sebe nobenega znaka življenja več. Poklicani g. svetnik ga jo dejal v sv. poslednje olje in mu dni pogojno sv. odvezo. Prišla sta tudi zdravnika gg. dr. Rožič in dr. Bežek, ki sta ugotovila le smrt. Celarja je zadela srčpa kap, ni mogel več govoriti in z globokim izdihom je umrl sredi navdih. ' •°rn>i'Dogodek se je izvršil med 8 in 9 zjutraj. Mrliča so nato prenesli v hišo njegove tete, kjer so ga položill"na mrtvaški oder. Zanimivo je, da je pokojni Celar prišel umret v Kranj k Špenku, kjer je toliko let služboval in kjer ga je z leta 1926 umrlim mojstrom družilo veliko prijateljstvo. Nevarni mlatiči Šmartno pri Litiji, 21. avg. V Vintaujevcu pri posestniku Žitniku so dmeli inlatiče, ki so razen drugim tudi sosedovim vzeli »pušelc«. Zaradi tega je prišlo že v soboto 20. t. m. do prepira. Ko sta v soboto zvečer dva mlatiča domov grede na sosedovem vrtu tresla češplje, ju je prišel Janez Verbajs, cerkvenik podružnice, podit. Ta dva sta navalila nanj s cepci in ga pobila na tla. Ko so prišli domači in napadalca prepodili, jo bil Verbajs že v nezavesti. Poklicali so zdravnika, jo ugotovil 9 udarcev na glavi, 2 smrtno- Ne moreš v šolo? Vzgoji se sami Nauči se sam vseh stvari, ki jih potrebuje? za svoj uspeh v življenju! Krepka volja! V letu dni znaš vse trgovsko predmete, kakor ludi zadružne in katerikoli svetovni jezik. — Piši na Dopisno šolo v Ljubljani. Prnžakova 8, ali pa se oglasi sam. Informacije zastonj. Uradne ure 8-12, 2—6, nedelja 10-11! ne požarne nevarnosti za poslopje ni ter Je bila vest mariborskih popoldnevnikov o uničenih gospodarskih poslopjih Scherbaumovega posestva prezgodnja. Iz Dravske doline je Istočasno dospela vest, da je snoči Stari grad pri Vuzenlci postal žrtev plamenov. Plameni so se pojavili na ostrešju gradu okoli pol 6 ter so postali vidni daleč v dolino. Gasilci z Vuzenice in sosednih naselbin so sicer takoj prihiteli na pomoč, toda radi strmine in pomanjkanja vode niso prišli z gasilskim orodjem. Pomagali so samo nositi iz spodnjih delov gradu, ki so bili lepo opremljeni. Na gradu jo zgorelo ostrešje ter gornjo nadstropje, v katerem se je svoj Čas nahajal slikarski atelje znanega akademskega slikarja viteza Pistorja. Škoda znaša okrog 50.000 Din in je krita z zavarovalnino. V nedeljo zjutraj, ko so se ljudje odpravljali k maši, so nenadoma objeli plameni hišo posestnika Janeza Mauka v Štajgrovi, župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Ogenj se je takoj razširil tudi na poleg stoječe gospodarsko poslopje. Kljub temu, da so takoj prihiteli sosedje, se vsled pomanjkanja vode ni dalo nič napraviti in je vse pogorelo do tal. Vzrok požara še ni pojasnjen, domnevajo pa, da je najbrž začelo tleti tramovje v bližini dimnika. nevarna do možganov. Poleg tega ima tudi zlomljeno roko. Danes v nedeljo še ni prišel k zavesti in je malo upanja, da bi okreval. Koledar Torek, 23. avgusta: Srce .Marijino. Filip Beni-cij, spoznava lec. Osebne vesli — Novi predsednik »Svete vojske«. Na izrednem občnem zboru »Svete vojske«, dne 22. uvg. jo bil izvoljen za predsednika šoL upravitelj g. Janko Grad. = Podban dr. Pirkmajer zaradi odsotnosti danes ne bo sprejemal strank. Osla le vesti — Nevarno je obolel g. Jamez Zupan, duh. svetnik in župnik v pok. v Hrenovicah ter se priporoča sobratom in sošolcem v molitev. — Slovo od ravnatelja gosp. dr. M. Potočnika. Zadnje dni sem prejel od več tovarišev dopise, naj prevzamem pripravo ozir. objavim kraj in čas za poslovitev od našega vsepriljubljenega ravnatelja mariborskega drž. moš. učiteljišča gosp. dr. Mateja Potočnika, ki odhaja žal že v pokoj. Težko se od-zovem, ker ne slišim mnenja drugih, tem željam, a počitnice hite naglo h koncu ter je zato treba nagle odločitve. Pridružujem se tozadevnemu objavljenemu predlogu tov. I. Čeha ter si dovolim vse bivše učence gosp. dr. Potočnika vabiti k poslovilnemu sestanku v soboto 27. t. m. ob 10 dopoldne v dvorano Nabavljalne zadruge v Mariboru (Rotov-ški trg). Kaj je bil slovenskim dijakom, zlasti že pred vojno, pa tudi po vojni naš vseljubljeni in vsečislani, očetovsko za nas skrbeči ravnatelj gosp. dr. Potočnik, to vemo vsi in zato tudi pridemo vsil Res, datum sestanka ni najbolj — ugoden, a ljubav in hvaležnost do njega, našega »očeta« slovenskih učiteljiščnikov, tudi to premorel Zato na svidenje vsi! — Vanda Mirko, šol. upr. pri Sv. Marjeti ob Pesnici — Uršulinska ženska realna gimnazija v Ljubljani sporoča: Naknadni sprejmni izpit za I. gimn. razred se bo vršil še 25. t. m. ob 8 zjutraj. — Vpisovanje za vstop v I. gimn. raz. bo dne 1. sept. t. L od 8—12; prinesti je s seboj izkaz (potrdilo, da je učenka napravila sprejemni izpit) ter kristni list; plačati je takoj pri vpisu 50 Din v obliki koleka, ki se prilepi na Prijavo, ter 20 Din za zdravstveni fond. Izven-ljubljanske učenke vpišejo lahko tudi starši ali njih namestniki. Dne 2. sept. bo vpisovanje v ostale razrede pod istimi pogoji. — Začetna služba božja bo v ponedeljek 12. sept. t. L v uršulinski cerkvi ob 8 zjutraj, takoj nato, ob 9 pa se prične pouk. Gojenke naj pridejo v zavod v nedeljo 11. sept. popoldne do 7 zvečer. — Popravni izpiti iz vseh predmetov bodo 31. avgusta t. 1. od 8 zjutraj dalje. — Strojna in elektrotehniška delovodska šola v Ljubljani. Ker so se razširile vesti, da ne bo letos prvega letnika, obvešča ravnateljstvo Tehnično srednje šole v Ljubljani ponovno, da so ostali vsi šolski oddelki neokrnjeni in da se bo tudi v prvi Kulturni obzornik Paul Keller umrl Prav v soboto, ko je izšel pri nas najnovejši prevod iz njegovega dela — »Cvet naše vasi« (Ljudska knjižnica Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani) — je zatisnil oči za vedno Paul Keller, eden izmed najbolj priljubljenih sodobnih nemških romanopiscev. Tudi pri nas Slovencih je njegovo ime dobro znano, saj imamo zdaj poleg navedene knjigo čo tri druge prevedene v slovenščino: »Dom«, roman dz šlezijskih hribov, Cirilova knjižnica XX. zv., Maribor 1926, založba Tiskarne sv. Cirila; »Glasba in Ijubev-on«, povest, prevedel dr. Anton Kacin, Katoliška knjigarna, Gorica 1928; »Zima med gozdovi«. roman. Poslovenil dr. Anton Dornik. Maribor 1932, založila Tiskarna sv. Cirila. Za prihodnje leto pripravlja Tiskarna sv. Cirila v Mariboru izdajo prevoda njegovega romana »Skrivnostni stu-dencc«, tako da so nam torej poleg štirih že izdanih obeta še peta Kellerjeva knjiga. — Paul Keller se jc rodil 0. julija 1873 v Arnsdorfu v Šleziji. Šolal so je za učitelja ter jo leta 1897 nastopil službo v Breslauu; tam je poučeval polnih 12 let, nato pa se jc posvetil popolnoma pisateljevanju. Napisal je dolgo vrsto romanov, ki se odlikujejo po svoji preprosti in življenjski svežini, katera se izraža zlasti v avtorjevem vedrem humorju ter v njegovi jedrnati in zdravi čudi. Bil je — morda tudi zato, 5o dvigalnv inj^c \ kieUkeui pj.. .jihmcu dvignile potopljeno »Niobo nad vodo. Potapljači so ob oknih potopljene jadrnice pritrdili črpalke, ki črpajo sedaj vodo iz notranjih prostorov. Treni potapljačem pa se je po napornem delu posrečilo, da so prodrli mimo vrvi. razbitih sten, verig in najrazličnejših ladijskih potrebščin v notranjost ladje. Okrog 10 so našli potapljači prvega mrliča in do opoldneva so spravili potapljači še drugih pet trupel iz ladje. Na sliki vidimo, kako je Nioba pogledala iz vode. Krov potopljene šolske ladje Niobe .-o dvigalno ladjo dvignile že nad vodo. V ozadju vidimo dvigalno ladjo \Vi!l<> Močna volja žene V Valenciji na Španskem živi žena Margarita Algarrobo. ki se je rodila brez rok. Po večletnem napornem vežbanju se ji je posrečilo, da je izurila prste na svojih nogah tako zelo, da more pisati tako lepo. kakor drugo dekle, ki je z zdravimi rokami dobilo v lepopisju najboljši red. S prsti na svojih nogah se je naučila plesti in vezti, prav tako se zna z glavnikom, ki ga drži s prsti na svoji nogi, počesati po glavi. Z nogami se umiva po glavi in je sploh tako gibčna in spretna, da se ji v resnici ne pozna, da bi ji manjkale roke. Predsednik španske republike je dovolil ženi, da sme v vseli španskih mestih razstaviti svoje krasne »nožne izdelke«. Ko je bila uboga Margarita stara sedem let, je mogla že s svojimi nogami držati žlico in jo nositi v usta. Kljub temu, da se njeni starši niso brigali za njen napredek in jim ni bilo mar, kako se bo ubogo dekle pomagalo v življenju, je Margarita sama z železno voljo napredovala korak za korakom. Sama se je naučila pisati z nogami. Prav tako se je navadila vseh drugih koristnih ženskih ročnih del. Sama priznava, da je zlasti v začetku morala prestati silne težave. Strašne so bile njene muke, vendar je vzdržala in tako dobila tako oblast nad svojimi nogami, da je njena spretnost za nas popolnoma nerazumljiva. Nesrečnica se je celo poročila in ima že 10 let starega sina, ki jc zdrav nadarjen fant. V zakonu Margarita šiva s svojimi nogami obleke zase, za svojega moža iu sina. Oba priznavata, da jima sešije žena in mati boljše, kakor kak drug krojač. EiHiov sšoip Mornarji v jeklenih čeladah. Italijanska mornarica je imela te dni velike manevre. Pri teh manevrih so nastopili italijanski mornarji, ki so bili zaposleni nri tnnnvib t iolrlenimi AolaHomi iri o MacDonald na počitnicah. Angleški ministrski predsednik je sedaj na počitnicah. Na sliki ga vidimo, ko gleda zanimivo tekmo psov. Eifflov stolp morajo prebarvati vsakih sedem let. Sveže barvanje je potrebno zato, da ga ne tačne j razjedati rja, ki bi mogla napraviti velikansko škodo, zaradi katere bi končno morali stolp podreti. Neverjetna je množina barve, ki je potrebna, da prepleskajo vse neštete železne dele 300 m visokega stolpa. »Lee 35.000 kg barve razmažejo delavci vsakih sedem let na tem stolpu. Pa tudi njegova teža ie precejšnja. Celih 7 milijonov kilogramov telila ogromni stolp, ki je stal precej let pred svetovno vojno, že i. 1889. 7 milijonov frankov, tako da je stal kilogram teže Kifflovega .stolpa 1 frank. Nihče si ne bi mislil, da se bo Iu dragoceni stolp lako dobro rentiral. 2e v prvih šestih 'mesorih sc plačali radovedneži ua vstopnini prav toliko, kolikor je stal stolp. Eiffel je imel velik dobiček, saj je postavil | stolp iz lastnega kapitala. In še danes v današnjih ; časih obišče Eifflov stolp letno 050.000 tujcev in Pn-rižanov, ki gledajo z vrtoglave višine na pariške ! sirelio. Velika večina obiskovalcev pa se mimogrede na sveže prebarvanih železnih nosilcih podpisuje, lako da jo nekaj let potem, ko je stolp na sveže j prebarvan, vse polno podpisov, ki segajo na pro-j slorili. kamor človek z roko doseže, drug v drugega. Znamke v Nemčiji V Nemčiji porabijo za znamke vsako lelo za 2(3 milijonov dinarjev papirja. Stroški za tiskanje znamk pa znašajo nad 100 milijonov dinarjev. I/ leh številk si moremo komaj misliti, kako velikanska mora biti vsota, ki jo predstavljajo v euem letu nsliul-nnn .jnn.nl.n I ---"-..1,1.v ...lUlimi.. ' Z ugotovitvami profesorja Piccarda so seveda ovržena dejstva, ki jih je iznesel nemški profesor Kegener, ki je poslal registrirne balone v višino 28.000 m. Avtomatične registrirne naprave so v balončkih profesorja Regenerja zaznamovale ujemanje jakosti višinskih žarkov. Profesor Piccard je ugotovil nasprotno. Pri registrirnih napravah v balončkih profesorja Regenerja so najbrže nastopile motnje, ki so napačno registrirale jakost višinskih žarkov. Profesor Piccard je z rezultati drugega poleta izredno zadovoljen in namerava ponoviti polet vtretjič, in sicer v Severni Ameriki v bližini severnega magnetnega tečaja. „Hubertus milo za žehto v avgustu Čedna vročina Vsi zdihujemo in tožimo, kako strašna vročina žge naša polja in naše domove. V resnici tako vročega poletja že dolgo nismo imeli. Vendar se moramo skriti pred drugimi kraji, ki nas pošteno posekajo. Naj nam bo v tolažbo dejstvo, da so namerili v Bagdadu preteklo soboto 48 stopinj Celzija — v senci. Piccardov halon po vzletu. Tako je zgledal spodnji del Piceardovega balona lakoj potem, ko je odletel Piccard z letališča pri Curihu. Zlasti je zanimiva gondola, ki je še najbolj podobna velikanski nogometni žogi. Z gondole vise vrvi, s katerimi je bila pritrjena gondola preden je balon odletel in za katere ob pristajanju zopet privežejo balon. Smešnice >Kako je to, da imaš ti črne lase, tvoj mlajši bratec pa plave?« »Vež, striček, ko sem prišel jaz na svet, je mamica imela še črne lase, ko pa je prišel moj bratec, je pa mamica imela že plave lase!« * Častnik: *Na kaj mora vojak, kadar čisti pu ško. najbolj paziti?« Rekrut: j>Na številko!« Častnik: »Zakaj pa na številko?- Rekrut: »Zato, da pomotoma ne osnaži puške svojega tovariša!« »v Mož: »Kakor vse kaže, zna nova kuharica prav dobro kuhati!« Žena: »Veš. malo sem ji pomagala!« Mož: »Taio, no pa je kljub temu kosilo še dobro!« Nemški parlament mora dobiti 33 noiih sedežev. Ker se je pri zadnjih volitvah v Nemčiji povečalo število poslancev, ki so bili izvoljeni v državni zbor za 33, morajo v že do sedaj tesnem parlamentu vzeti iz dvorane skoraj vse mize, ki so bile svojčas postavljene pred vsakim stolom. Odslej bodo imeli mize le še voditelji strank in njihovi namestniki Stoletja so kitolovci lovili kite tako, da so s svoje ladje prestopili ua majhne in ozke čolne, v katerih so zasledovali kite in jih iz velike bližine ubili s harpunami. Ubite kite so vlekli z velikanskim naporom po morju do plitvin ob bregovih, kjer so so z nožem spravili nad velikauske mesnate gore. Meso in mast so spravili in kasneje prodali prav dobro. Tako zvani trau pa so prekuhavali iu iz njega pridobivali olje za posebne vrste svetiljk. Velik del ubitega kita so kitolovci zmetali nazaj v morje, kar niso znali izrabiti vseh ostaukov. S časom so postali majhni lovski čolni, s katerimi so kitolovci lovili kite, vedno večji in lovski čolni so kasneje vlačili ubite kite kar do tovarn ua suhem. V teh tovarnah >o predelali pač vse, kar se je dalo iu izgube zaradi proč vrženega kitovega mesu in drobovja <0 bile vedno manjše. Lov na kite se je vedno bolj splačal. Kiti so zato zginili iz bližine morskih obrežij in lovske ladje so morale napraviti vedno daljša pota, če -o hotele imeti dober lov. Zaradi lega pa se ue splača več vlačiti ubite kito do tovarn na suhem. Najmodernejše kitolovke imajo sedaj ludi vse naprave, s katerimi se predelava ki-iovo meso iu trau. Navadno odrinejo kitolovci v morje s šestimi motornimi kitolovkami, katere »■premija večja ladja, na kateri je prava tovarna. Ladja, na kateri je urejena tovarna za predelavo kitovega mesa in masti, je matica za manjše kitolovke, ki love kite za lo ladjo. Matična ladja ima vse stroje, ki so potrebni za predelavo in ima zadaj veliko odprtino, po kateri potegnejo ubitega kita na krov. Tudi v viharnem morju morejo skozi to odprtino potegniti z močnimi žerjavi kita iz morja. Najnovejše matične ladje so pa urejene že tako, da morejo hkrati predelati tri kite. Kitovih ostankov skoraj ni nič več in vse se kakorkoli iz- rabi. Kitovemu mesu najprej odvzamejo mast in olje. Nato pa predelajo suho meso v moko in gnojilo. Prav isto se zgodi s kostmi. Silno dragocena je tako zvana ambra. ki jo često najdejo v sečnem mehurju kita. To ambro, ki ima jako prijeten duh. kupujejo tovarne, ki izdelujejo kozmetična sredstva po zelo visokih cenah. Včasih najdejo pri enem •samem kitu 0—7 kg te dragocene snovi, za katero plačujejo tovarne nad 100.000 Din za kg. čim hitreje predelajo kita. lem boljše je njegovo olje, katerega porabijo večinoma za izdelovanje umetne masti in za kuhanje milu. Povprečno predelajo iz enega kita 13—15.000 olja. Rekord pa je odnesel kit, ki so ga ujeli 1. 1021. na južni obali zahodne Afrike. Iz tega kita so pridelali nad (50.000 1 olja. Kit ima v ustih včasih do 000 tankih in ploščatih ter več metrov dolgih zob. Iz leh pridelajo nad 1000 kg tako zvane ribje kosti. Največjo plavajočo tovarno za predelavo kitov imajo Norvežani. Ladja -e imenuje Kozino«' in more naložiti 22.000 ton tovora in 350 glav moštva. Prave tovarne so tudi moderni kitolovski parniki ribičev na Novi Pundlandiji. Ti parniki so dolgi približno po 70 in iu 10 in široki. Na ujih s posebnimi stroji režejo kitom glave iu jim čistijo drob. Odpadkov ni več. Vsi kosi, Ui se ne dajo uporabiti, se v posebnem stroju raztrgajo iu nato postiš". Suhe ostanke zmeljejo nato v gnoiilno moko. Zaradi modernega lova se seveda število kitov vedno bolj krči in verjetno je, da bo za kitolovre v nekaj letih nastopilo pomanjkanje kitov. Kiti beže sedaj vedno bolj proti severu, kljub teivs > a jih je vedno manj. Morda ni več daleč čas. ko bo treba odpluti daleč proti severnemu ali južnemu tečaju samo zato. da bo mogoče najti zastopnika nekdaj tako številne družino kitov Piccard ob pristanku, lakoj potem, ko je Piccard pristal v Italiji, sla zlezla iz gondole izmučena profesor Piccard in njegov asistent Cosyus. Vlegla sta se v senco gondole in se tako odpočila od prestane naporne vožnje. Piccardov polet v višino 16.700 ni je omogočil, I da je zbral profesor s svojim asistentom lepo število najbolj važnih podatkov. Seveda bo treba čakati še \eč dni, preden bo veliko število precej kompliciranih fotografičnih meritev pregledanih. Rezultate ,lru'.'»"ni poleta bo treba tudi primerjali z rezultati prvega i-Meta. In prav gotovo je. da bo ekspedicija v doslej še n" losežene višine velikanskega zračnega morja obogatila znanost z važnimi izsledki. Prav gotovo je. da se tak polet ne da primerjati s poleti malih registrirnih balončkov, katere spuščajo v zrak brez moštva. Ti balončki beležijo avtomatično najvažnejše pojave v svoji okolici, vendar pa praklično niso porabni za ugotavljanje jakosti kozmičnih žarkov. Prav zaradi tega pa moramo priznati Piccar-dovemu polelu veliko znanstveno važnost. Profesor Piccard je izjavil, da mu je bilo pri vsem poletu najbolj važno merjenje jakosti kozmičnih žarkov. To se mu je prav dobro posrečilo in povečanje jakosti kozmičnih žarkov v vedno večjih višinah je za njega dejstvo. V aparatih je čutil naraščanje jakosti kozmičnih žarkov, kakor vedno močneje bobneče ropotanje toče na šipo. Polet sam se je izvršil tako, kakor je bilo določeno. Dočim je lansko leto moral profesor Piccard opustiti nekaj meritev samo zato, ker se je balon prehitro dvigal, je letos lahko v najrazličnejših višinah imel časa, da je primerjal vse. kar je hotel. Cene sladkorja Z ozirom m razna vprašanja članov trgovcev, kakor tudi koiisumentov, sporoča Združenje trgovcev v Ljubljani sledeče pojasnilo glede cen sladkorju, ki ga je dobilo od kom-jietentne struni: Pred povišanjem trošarino je stal sladkor pri ljubljanskih veletrgovcih kg 13.05 Diu. k. tej ceni je treba še prišteti povišek nove trošarine 65 par pri kg ter prometni davek, kur znašu po odbitku trošarino 36 (Mir pri kg tako, da bi morala biti taktično engros ceno 14.06 Din zu debeli kristalni sladkor. Trgovec rletujlist je prodajal doslej ta sladkor po 13.50 Din in je pred jmviškom engros cene zuslužil brutto 45 par ipri kg, clunes pa prodaja t« sladkor trgovec v nadrobni prodaji po 15 Din in znaša njegov zaslužek pri kg le t Din. Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da trgovec detajlist ikuipi sladkor brutto za netto, dn je pri vsaki vreči upoštevati tudi znaten kalo ter ko-nee.no, da mora trgovec detajlist prodajati v nadrobni produji konsu mentoin na dolgoročne kredite, ki se včasih zavlečejo preko pol leta, nasprotno ko mor« ta grosistu plačati sladkor takoj pri prevzemu. Pri kockastem sladkorju je pn stvar sledeča: pred povišanjem trošarine je stal koe- KahSne bodo cene hmelja V naslednjem podajamo pur številk o hmelju v zadnjih letih: leto« znaša površina kul-tivirana s hmeljem (v oklepajih podatki zu 1931) v ČSR 9.000 (12.400) hu, v Nemčiii 9.000 (10.200) ha, v Jugoslaviji 1.700 (2.500)hu, na Poljskem 2.400 (2.500) hu, v Avstriji 200 (250), v Romuniji 50 (150) in nu Madžarskem 50 (100) hetarjev. Iz Žatca (ČSR) poročajo, dn je obiranje v polnem teku, letina daje najboljšo kakovost, pridelka pa bo polovico manj kot luni. Zu novo blago ponujajo trgovci 400—500 Kč za 5(1 kg, ca lanski hmelj pa plačujejo 150—250 Ke zu 50 kg. V inaju t. 1. so znašale zuloge neprodanega hnielu nu svetu 225.500 stotov (po 50 kg). V svrho dosege boljših cen je znamkovalnica hmelja v Žutcu sklenila siguirati samo dobro blago. Iz poročilu g. J. Vovku v »Saazer Kopfer-und Bruuerzeitung«, datiranega s 16. avgustom, posnemamo, du je obiranje v Savinj.ski dolini v polnem teku. Pridelek bo letos zu tretjino manjši kot luni radi reducirane površine in radi splošnega slabega stanja. Če bo ves hmelj obran, bo znašal pridelek 18.000 stotov (po 50 kg). Kvaliteta je letos najboljša. Zu hmelj letnika 1931 je povpraševanje oživelo ter sc je plačevalo 150—300 Din za 100 kg (ca 45—"K) stotov). Zaloge lanskega pridelku znašajo 300 do 400 stotov, pa še to največ slabo blago. Srednjeevropski hmeljski urad bo objuvil svoje cenitve letine konec avgustu. Po dosedanjih verzijah znaša površina Rul-tivira.na z hmeljem ČSR 9.436, Nemčija 8092, Poljska 2200, Francija 2000, Jugoslavija 1561, Belgija 480 ha. Za Savinjsko dolino rueunu tu cenitev s polovico lanskega pridelku. Iz Anglije poročajo o izredno slabi letini in bo uvoz letos večji kot prej. Kmetijska razstava Hu letošnjem jesenskem velesejniu v Ljubljani od 3. do 12. septembra bo obsegala: o) Strokov-no-poučni kmetijski oddelek, b) Sirnrsko in mlekarsko razstavo, na kateri sodelujejo skoraj vse mlekarske in sirnrske zadruge, c) Razstava jajc. d) Čebelarsko razstavo in sejem za med. e) Zelenjadno ruislavo. f) Vinsko razstavo in sejem. Tu del kmetijske razstave orgnnizira kmetijski odbor velesejma. Kmetijski razstavi so priključene še g) Raz-stavu goveje živine montafonske pasme, ki jo priredi živinorejska zadruga Jugoniontafon. Razstava se vrši 3. in 4. septembra, h) Razstavo perutnine in kuncev priredi Društvo rejcev malih živali »Živalica«. Tej razstavi sta priključeni še ra.zstavi ribic in ptic. Razstava traja od 3. do 12. septembra, i) Kmetijski odbor velesejma priredi dne 10. in 11, septembru razstavo plemenskih konj.) in ves čas razstave, to je od 3. do 12. septembra veliko razstavo poljedelskih strojev in orodja. ★ »Jugoslovanska združena banka v Zagrebu«, ki Ima v Sloveniji podružnico v Mariboru (v vsej državi dva glavna zavoda, devet podružnic, ena ekspozitura in ena menjalnica), je zaprosila za zaščilo po členu 5 zakona o zaščiti kmeta. — Banka je bila po višini glavnice (185 milij. Din) največja v naši R. D. Blackmore: Loma Doone Roman iz Exmoora John je bil precej osoren do mene, ker je bilo po mojem mnenju glede na študenta, ki odhaja na počitnice, kaj slabo in neokusno; vendarle sem mu to odpustil, kajti nikoli ni bil v šoli in ni imel prilike, da b,i se naučil vljudnega govorjenja; potemtakem sem jahal naprej, misleč, da je tako zbadljiv in nataknjen zaradi kosila in da se bo po zobni vežbi omehčal. Toda cel6 v času najhujše lakote, ko se je mudil v mislih pri slanini, je bilo vendarle videti, da se premaguje in se ozira name. V Dulvertonu sva na zadnje kosila ln si privoščila redkih in izbranih jedil, kakršnih 5e menda nisem bil jedel. Še dandanes imam ob mislili nanje skomine. Že često sem bil slišal od zelo bogatih sošolcev in drugih ljudi, kako dobra Je koStrunova pašteta, ki se je z njo najino kosilo končalo. Kadarkoli sem slišal o njej, sem pričel nehote cmokati ln rebra so se mi kar vdajal«. Zdajci je kratkonogi John dostojno in vljudno •topil v gostilno iu zavpil glasno, kakor da bi klical ovce na Exmoorskih pašnikih: >Prosiin vroče koštrunove paStete za dva potnika. V petih, reci: petih minutah mora biti na mizi! Prinesite zraven tudi omake, kakor zadnji torek, ko sem kosil pri vas.« Seveda je nisva dobila v petih minutah, kakor tudi v desetih ali dvajsetih ne. Toda to nama je le pospešilo tek, ko sva jo na zadnje dobila. Že njen vonj je bil tako prijeten, da bi se bil moral človek zahvaliti Rogu, da je bil v sobi, kjer je bila la jed. Petdeset let je Slo preko uieue, toda spomin na to omako me ni liiiniL kasti sladkor pri ljubljanskem engrosistu Din 14.55. K tej ceni se mora prišteti zopet povišek nove trošarine za 75 par pri kg, kakor tudi 7% prometni davek od čiste cene, ku znese 44 par pri kg. Pri tem se mora vknlkulirati tudi novo razliko med kristalnim in kockastim sladkorjem, ki je bila nred tem poviškom Din 1.50 za ikg, sedaj pa Din 1.65, kur znese zopet 15 par pri kg, tako, da bi morala biti današnja engro cena Din 15.89. V detaljni trgovini pu je bila pred poviškom cena nu nu kockasti slud-kod 15 Din, danes pa jo Din 16.50, tako da zasluži trgovec detajlist 70 pur pri kg. Iz tegn sledi, du o kakem prekomernem povišku cen sladkorju ni govora. Zato bi bilo zelo umestno, du bi se dopisniki, p red no izdajo kako poročilo o cenah življenjskim potrebščinam preje informirali nu kompetentneni mestu, kjer bi gotovo dobili točilo informacijo, zlasti pa. du so pozabili navesti v tem vprašanju povišanje prometnega davka na sladkor, ki zmrša 7% in omenili seveda le glede trošarine, kar je povzročilo nepotrebno razburjenje in neumestne nai|xide na l jubljansko trgovstvo, ki je /.nuno po svojih solidnih cenah. Op. ur.: Vest v nedeljski številki nam je dala Agencija A vala iz finančnega ministrstvu in očitki nu naš naslov lahko odpadejo. državi. Pri banki je bil udeležen predvsem inozemski kapital (Creditnnstalt, Anglo-internalional Iiank, London, Mutuelle solway itd.). Zaradi odtoka inozemskih kreditov se je bilančna vsota zmanjšala od 1.0 leta 1029 na 0.9 milijarde Din lani. Upniki banke so padli od 088.1 na 305.9 in na 277.2 milij., vloge na knjižico in tekoče račune pa so narasle od 598.8 milij. Din 1929 na 629.0 milij. Din leta 1930, lani pa so padle na 322.8 milij. Din. Čisti dobiček je znašal za lelo 1931 1.5 milij. Din (1930 19.5 milij.; tudi dividenda 8%). Zanimiva razsodba. Iz hrvatskih listov posnemamo, da je bil v Vojvodini nekdo tožen in obsojen radi klevete, ker je raznese 1 glas, da je neka firma prišla v plačilno težkoče. Druga instanca pu jo prvo sodbo razveljavila, češ, da trditev o plačilnih težkočali v sedanji gospodarski krizi, ne predstavlja več žaljenja časti. Izredni občni zbur delničarjev Narodne bauke se je vršil v nedeljo. Sprejet je bil predlog o izpre-membi čl. 3., odstavek 3 pogodbo med državo iu Narodno banko z dne IS. junija 1931. Po novem gre dobiček države od kovanja srebrnikov namesto za zmanjšanje dri dolga pri Narodni banki zn kritje obveznosti države i/, prejšnjega proračunskega leta. Obvestilo konkumiim upnikom Kmetijske eks-portne zadruge. Prvi zbor upnikov je v torek dne 23. t. m., terjatve pa morajo upniki prijaviti do dne 30. septembra 1932. V prijavi jo navesti znesek terjatve in činjenice, na kalere se opira, ter zahtevani plačilni red in oznameniti dokazila, ki se morejo predložili za dokuz zutrjevano terjatve. Pri terjatvah. o katerih teče pravda, mora prijava obsegati Iudi navedbo pravdnegu sodišča in znamenja spisov. Ločitveni upniki, ki uveljavljajo svoje terjatve tudi kakor konkurzni upniki, morajo stvar razložiti z natančno navedbo predmeta ločitve in navesti, do katerega zneska so, kakor je za pričakovati, njihove terjatve krite s pravico d oločitve (§ 115 k. z.). Terjatve je prijavili na sodišču, kjer ima konkurzni sodnik svoj službeni sedež. S prijavo v konkurzu trgovske družbe se lahko združi prijava iste terjatve v konkurzu družabnikov. Pismene prijave je izročati v dveh izvodih. Od prilog, ki so predložene v izvirniku, je priložiti prepis. Udeleženci morejo upogledovati v oglasila in njihove priloge. (§ 110 kaz. zak.) Razstava kuncev na jesenskem velesejmu bo nameščena v paviljonu »J«. Razstavljene bodo takrat tudi razne pasme kuncev, ki niso bile zastopane spomladi in v poletju, tako da bo vsak rejec kuncev videl zopet nekaj novega. Poleg razstavljenih pripomočkov, kletk, krmil, bo razstavljena tudi kožuhovina, ustrojena na krzno in usnje, ter izdelki, kakor razne čepice, ovratniki, podnož-niki, angora volna in izdelki. Za prihodnjo zimo si kupite ustrojene kožice za kožuhovino. Ne zamudite te ugodne prilike ogledati si razstavo na velesejmu od 3. do 12. septembra v paviljonu »J«. Borzai Dne 22. avgusta 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so vsi devizni tečaji z izjemo Curiha, ki je ostal neizpremenjen, in Londona, ki je popustil, narasli deloma prav znatno. Ljubljana. Amsterdam 2293.46—2304.82, Berlin 1353.75—1364.55, Bruselj 790.52 — 794.46, Curih 1108.35—1113.85, Kopenhagen 1041.93 — 1071.93, Ko sva použila koštrunovo pašteto in eta se tudi Peggy in Smiler zadosti najedla, sem odšel iz krčme k sesalki, da bi se bil umil, kajti razen kosila sem imel najrajši milo in vodo. Tudi John Fry, ki se je kaj malo menil za umivanje, razen ob sobotah, ko se je umival s svojim milom, in ki me je odvračal od sesalke, češ, da bom trpel izgubo pri skledi, je zadovoljno slopil iz gostilne, držeč v roki zobotrebec. Naslonil se je na steber pri vratih in prisluškoval žvečenju konj. Tedaj je stopila iz. gostilne mlada gospodična. Ker ji' je solnce premočno sijalo v obraz, se je obrnila, da bi šla nazaj. Toda iznenada se ji je lice razjasnilo, stopila je naprej in si popravila obleko. S polnim telesom se je obrnila proti solncu, da se ji hlapci ne bi smejali, češ da je izgubila pogum. Držeč zelo narahlo v roki tenko čašo je šla k sesalki sredi dvorišča, kjer sem si baš na vso moč navdušeno polival z vodo glavo in ramena in deloma tudi prsi. Četudi sem jo skozi goslo prho že prej površno pogledal, me je njena prisotnost le spravila v zadrego, kajti bil sem še pravi otrok. Toda gospodična me je pogledala, ne da bi se količkaj sramovala, smatrajoč me seveda ko tridesetletna ženska za otroka. Ogovorila me je hladno, kakor dn ne bi bil nič vreden, medtem ko sem se stiskal jaz za se-salko in si prizadeval spravili srajco čez glavo. »Dobri dečko, pridi sem. Sveta nebesa! kako modre oči imaš, a polt ti jo kakor sneg; toda neki ničvrednež te je menda pretepel, da si ves črn. Oh, dečko, dovoli mi, da ti potipljem kožo. Joj, kako te je moralo boletil Saj me imaš rad, kajne?« Ves ta čas me je tipala s svojimi drobnimi rjavimi prsti prav nnlahno po prsih. Po njenem glasu in vedenju sem sprevidel, da ni bila Angležinja, temveč tujka. Ob tem spoznanju nisem bil več tako plah vpričo nje, kajli govoril sem bolje angleško London 196.97—198.57, Newvork 5076.81—5704.57, Pariz 223.38—224.50, Praga 168.34-109.20, Trst 291.57-293.97. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 104.315 Din. Curih. Pariz 20.165, London 17.97, Newyork 514.50, Bruselj 71.375, Milan 26.37, Madrid 41.35, Amsterdam 216.90, Berlin 122.30, Stockholni 91.40, Oslo 89.25, Kopenhagen 94.85, Sofija 8.72, Pragu 15.10, Varšava 57.50, Atene 8.25, Carigrad 2.40, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.05. Duuaj. Dinar notlra: valuta 12.80. Vrednostni papirji Daues je bila tendenca za državne pupirje na zagrebški borzi slabejša kot na belgrajski, na kateri so tečaji bili višji kot v Zagrebu. Posebno pozornost vzbuja gibanje tečajev Priv. agr. bauke. Ta čvrsta tendenca za delnice banke je v zvezi z govoricami, da bo banka prevzela nase konvertiranje kmetskih dolgov v vsej državi. Pri hosi je Zagreb sledil Belgradu v večjem razmahu, saj je v Belgradu dosegla Priv. ngrarna banka že zaključek po 260. Promet je bil na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 1200 kom., begluške obveznice 50.000 in 7% Bler. posojilo 7000 dol. Ljubljana. Vojna škoda 200 bi., 8% Bler. pos. 46.50 bi., 7% Bler. pos. 41.50 bl„ Stavbna 40 den., Ruše 125 den. ZiiKreb. Narodna banka 4600 bi., Priv. agrarna banka 250—255, 7% inv. pos. 49.50 den., voj. škoda 196—197 (191», 199), 8. 196—198 (197), 9. 198 bi., 12. 196-198, 6% begi. obv. 84—84.50 (34), 8% Bler. pos. 44-45, V/o Bler. pos. 41.50—41.625 (41.375), 41.50). Belgrad. Narodna banka 4550 bi., Priv. agrarna banka 260—270 (200). vojna škoda 200—201 (198), 6% begi. obv. 85.50—85.75 (85.50), 7% Bler. pos. It den., 7% pos. DHB 44 den. Duuaj. Podon.-*avskn-jadran. 56.85, Aussiger Cheniische 103.75, Alpine 9.50. Žitni trg Daues dopoldne je bila tendenca za žito slabejša in so bili tudi tečaji na ljubljanski borzi za pšenico, moko iu koruzo znižani za 5 par pri kilogramu. Popoldne pa je nastopila v Vojvodini čvrsta tendenca, ker da ni dovozov in da je vročina zelo škodovala drugim kulturam, (»osebno tudi koruzi, ki so jo vrabci vso pokavsali. Ljubljana (slov. post., plač. 30 dni). Pšenica okol. Sombor 79 kg. ml. tar. 200—206, poliska 80 kg. ml. tar. 210—212.50, koruza bač. ml. tar. 105— 167.50, okr. ml. tar. 180—182.50, bač. nav. vozai. 170 —172.50, okr. nav. vizn. 190—192.50, moka Og frko Ljubljana bač. 310—815, ban. 380—885. Tendenca mirna. Novi Sad. Oves bač., sr. novi 110—115, ječmen bač., sru. novi 64-65 kg 105—110, fižol bač., sr. novi brez vreče 105—110, otrobi bač., sr., ban. v juta vrečah 65—67.50. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 25 vagonov. Chirago. Pšenica marec 50.125, sept. 50.125, december 53.75, koruza marec 35.50, dec. 82.375, ovw V soboto in nedeljo so v Karlovcu zaključili skakači državno prvenstvo v plavanju s skoki. V zadnjih letih, potem ko smo Slovenci počasi napredovali v plavalnem športu, skoki niso bili tako pomembni kot ravno letos. Od vsega početka Slovenci prvačimo v skokih. Bili smo iirez konkurence. Tako važni kot pa letos, skoki Se niso bili. Odločevali so o usodi največje športne trofeje v državi. Pred štirimi ieti je bogat dalmatinski izseljenec Petrinovič poklonil za propagando plavalnega športa dragocen pokal, ki je stal 1000 dolarjev. Pokal si pribori vsako leto najboljši klub v državi, ki v vseh panogah plavanja pribori največ zmag. Ta najboljši klub je bil dosedaj Jadran, ki je zmagovat v plavanju iu vvuterpolu. Štiri zaporedne zmage so ga približale k končni zmagi. Le eno samo zmago je še rabil. V zadnjem hipu je naletel nn slovenske plavače, ki so mu sigurno zmago preprečili. Ilirija si jo pred tremi ledni priborila ju-niorsko prvenstvo, teden dni kasneje je bila na se-niorskeni tekmovanju tretja. Prišlo je do odločilno faze, ko so skoki odločevali. Brez konkurence smo bili Slovenci. Toda »Jadran* je dobro vedel, da naš plavalni šport napreduje in da brez skakačev ne bo mogel obdržali ponosnega naslova najboljšega plavalnega kluba v državi. Prav resno so pričeli trenirati in vzgajati ska-kače. Ilirija je celo poslala enega svojih najboljših seniorskih skakačev g. Kavška v Split. Ta je treniral Jadranaše in dosegel tudi prav lepe uspehe. Ker je Jadran prijavil precejšnje število skakačev, je bila borba za Petrinovičev pokal izredno ostra in zmaga do zadnjega negotova. Enim kot drugim je šlo za vse. V soboto so pričeli s tekmovanjem najprej juniorji. Tu je bila Ilirija brez konkurence. Ziherl, naš najmlajši državni reprezentant je brez konkurence zasedel prvo mesto. Samo dva Jadra-naša sta se plasirala na tretje in peto mesto. V ju-nioirski konukurenci je pa Jadranašica Kraljevič kakor ona. Vendar sem Zelo težko pogrešal svoj jopič, čeprav nisem hotel biti nevljuden do nje. »Oprostite, gospa, zdaj moram proč. John Fry me čaka pri vratih gostilne in moja Peggy hrza po meni. Oprostite, še nocoj moramo biti doma; oče me bo čakal tostran ovčarske koče/ »No, no, odriniti moraš, 6rček, in jaz pojdem nemara za teboj. Zelo rada te imam. Toda baronica je stroga do mene. Kako daleč je do obrežja jezera Wash-Wash? »Watchet, hočete reči, gospa. Oh, to vam je zelo dolga pot in cesta tjakaj je prav tako mehka kakor v Oare.< »Oh-oh, oh-oli — zapomnila si bom to; to je torej kraj, kjer prebivaš, dragi dečko, in čez nekaj dni se vrnem, da te obiščem. Poženi zdaj sesalko, fantek, in natoči mi dobro vode. Baronica ne bo hotela piti iz čaše, če se njena zunanja stran ne bo omeglila s soparo.« Nisem vedel, kaj je hotela reči s tem, vendarle sem navdušeno črpal vodo zanjo. Čudil sem se nemalo, ko sem videl, da je več ko petdesetkrat zlila vodo v korito, kakor da ne bi bila do6ti dobra. Na zadnje ji je voda le Ugajala, • kajli na zunanji strani čaše se je napravil nekak hlap, medtem ko se je znotraj iskrila ko kristal. Nato se mi jo nalahno poklonila, kakor da bi se hotela šaliti z menoj, in je držala kozarec spodaj pri dnu, dn ne bi zbrisala meglice na njem. V zalivalo me je bolela poljubili. Meni je kar sapa zastajala, kajti tedaj sem se še bal kaj takega. Stisnil sem se pod držaj sesalke in gospodična se je zadela z brado velikega medenega gumba nn njem. Nato je odhitela nazaj po dvorišču, držeč se nekam dostojanstveno in hodeč na nenavaden način. Od severne strnnl mesta Diilvertonn, kjer stojita nu koncu dva svinjaka, jo treba potovati v Naša Sloga ■ Ljubljana Dunajska cesta 17 Mušna oblačila, Inindere, vse potrebščine za veleč. g. duhovnike Cerkvene posode, monštrance, svečnike itd. Zaloga vseh vrst svil za mašne obleke itd. kipi, slike Popravila inašnik oblačil iu cerkvenih posod. marec 20.75, sept. 18.50, dec. 16.75, rž maj 37.50. sept. 80.25. Vinnipeg. Žito dec. .">7, jun. 61.50. Živina Dunajski Koveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Suborskv & Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 21 IU goved, iz Jugoslavije 160, na kontumačnem trgu pa je bilo 89 romunskih goved, ('ene: Voli najboljši 1.70—1.73, L 1.40—1.65, II. 1.10-1.25, UL O86 -1, krave 1. 1 — 1.(18, II. 0.80—0.90, biki 0.80—1.05, klavna živina 0.58—0.75. Tendenca: Cene so v splošnem ostale neizpremenjeno, slabo so se držnle samo cene manj vrednega blaga. sigurno zmagala. Skoki juniorjev so prinesli Iliriji 13, Jadranu pu 8 točk. Jadran je po juniorskih skokih zu Petrinovičev pokal vodil. Vse je rudi tega pričakovalo nastop seuioirijicv, ki so imeli odločiti. Ob Korani, kjer so se skoki vršili, je bilo rekordno število glodalcev, ki niso bili ravno naklonjeni našim fantom. Orilr, Ljubljančan, je namreč član KSU in so radi tega močno vzpodbujali Karlovčani ravno Grilcu. To je naše fante mulo deprimiralo. Prvo mesto z deske in stolpa si je priboril Urile pred Kordeličem z naskokom par točk. Toda en sam prvenstva ni mogel iztrgati sklenjenim vrstam llirijanom, ki so si priborili vsa druga, tretja in četrta mesta. Judranaši so si priborili peta in šesta mesta. Pri seniorkah so pa Ilirjiinke sigurno zmagale. Tnko da so seniorji priborili Iliriji dragocen Petrinovičev pokal, ki ga je častili predsednik Jadrana Alinovič, ob prisotnosli zastopnika Petrino-viča iu delegatov Zvezo, izročil Iliriji. Kako ostra je bila borba za trofejo, dokazuje rezultat: Ilirija 90 točk. Jadran 87 točk. S tremi točknmi razlike je zmagala Ilirija in s tem dobila naslov njhnljšcga plavalnega kluba v državi. Samn tri leta intenzivnega dela, in zmaga je tu. Toda to ni dosti; prihodnje leto mora biti zmaga bolj prepričevalna. —■ Prvenstva v plavanju Slovenci ne smemo več izgubiti. PozorT Kdor želi kupiti nepremičnino v Belgradu, naj se v lastnem interesu obrne nu zavod »VOJVODINA«, ki najkulantneje posro-duje pri nakupu in prodaji nepremičnin. Belgrad, Kralju Milana 13, dvorišče, levo. Oare in Watchett po skupni cesti vse do polomljenega križa, kjer je pokopan neki umorjenec. Peggy in Smiler sta tekla v klanec, kakor da bi jima ne bila nobena pot pretežavna, kajti dobro sla se bila okrepila z bobovo krmo. Ko smo jo zavili mimo skupine drevja, smo zagledali pred seboj lepo kočijo, ki jo je težko vleklo šest konj. John je držal klobuk sjx>štljivo v roki, ko je jezdil mimo nje, a jaz sem bil tako presenečen, dn sem pustil čepico na glavi in sem nevede potegnil zn vojke. Spredaj v napol odprti kočiji, izdelani po najnovejši modi, je namreč sedela mlada tujka, s katero sva so bila srečala pri sesalki, in me je hotela pozdraviti. Poleg njo je sedela deklica s temnimi lasmi in zelo ljubka. Nekaj izredno odličnega jo bilo v njeni zunanjosti. Samo dvakrat sem jo mogel ošinili s pogledom, a ona mene enkrat; bila je še silno otročja in jo pozorno ogledovala grmovje ob cesti. Na častnem mestu v kočiji jo pa sedela zala gospa v zelo lopli obleki in z nežno rdečico na obrazu. Tik nje je slonelo dve- nli triletno dete z belo kokardo na klobuku ,in je radovedno upiralo oči v vse in vsakogar. Ko je zagledalo mojo Peggy, ji je bila ta po vsem videzu tako povšeči, da jo ona gospa — najbrž olrokova mati — morala pogledati mojega ponija in mene. Da govorim po resnici: nisem izmed onih, ki občudujejo gospodo, loda ta gospa nas je res gledala nadvse prijazno. Privzdignil sem čepico zali gospe v pozdrav, ne da bi bil vedel zakaj. Ona jo dvignila roko ln mi vrgla z njo poljub, smatrajoč me menda za vljudnega, pridnega dečka. Zdajci jo poslala ona tujka, najbrž gospejinu strežnica, ki se jo medtem pazno ukvarjala s temnookimi malčki, pozorna nn prizor okoli sebe in je uprla oči naravnost vame. (Dalje prihodnjič.* Petrinovičev pokal v Ljubljani MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'—; ženi-lovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Diu 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se ra-una enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 250. Za pismene odgovore glede malih oglasov _treba priložiti znamko. žbodobe Viaka beseda 1 Din Prekajeval. pomočnik prv.jvrsten, dobi službo. -Ponudbe pod št. 12125 na upravo »Slov.« (b) Dobrega sekača treznega, k čoku, potrebujem takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Mesarija« št. 12126. (b) Natakarico z nekaj kavcije sprejmem s prvim septembrom. Naslov v upravi -»Slovenca« pod št. 12.200._M Išče se kuharica v župnišče s srednjeveli-kim gospodarstvom. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12.198. b Vsaka beseda I Din Sprejme se deček krepke postave, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, v trgovino z meš. blagom na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 12.016. (v) Učenec 15 let star, krepak, zdrav, se želi izučiti kolarstva. Nastopi takoj. — Naslov v upravi Slovenca pod It. 12.140. (v) Vnuka beseda I Din 8000 Din posodim onemu, ki mi preskrbi ali da službo sluge ali kaj podobnega. Naslov pove uprava -Slovenca« pod it. 12.196. (d) Stanovanja Vsaka beseda 1 Din IŠČEJO: Manjše stanovanje išče vdova s sinom. Ves dan odsotna. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vdova«. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje parket, elektrika, vodovod, jedilna shramba in velika kuhinja se odda s 1. septembrom. — Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 12.194. (č) Dve stanovanjski hiši velik industrijski objekt s stroji za obdelovanje lesa (z ali brez istih), gospodarsko poslopje, stavbene parcele itd. prodam skupno ali posamezno. Objekti so tik kolodvora gorenjske proge, prikladni za vsakovrstno industrijo. — Cena nizka, o-lajševalni (dolgoročni) plačilni pogoji. Kot plačilo sprejmem tudi vložilo knjižico. Naslov v u-pravi »Slovenca« pod št. 12063. (p) Lepa hiša z velikim stanovanjem in krasnim vrtom naprodaj za 130.000 Din v predmestju Kranja. Vprašati pri Društvu posestnikov, Ljubljana, Salendrova uli-ca 6._(p)) Nova hiša s trgovskimi lokali, ob ' tramvaju v Zgornji Šiški, ugodno naprodaj. Vprašati pri Društvu posestnikov, Salendrova 6. (p) Veaka beseda 1 Diu ODDAJO: Gostilno in trgovino dam v najem ali prodam hišo. Koroška Bela 104, S. Javornik, Gorenjsko, n Malo posestvo v bližini Krania naprodaj za zelo ugodno ceno. Natančne informaciie daje Franc Sajovic, Gorenje ; pri Kranju. (p) Vrtnarju z obrtno pravico oddamo velik graščinski vrt s sadovnjaki v najem. Ponudbe na naslov: Grad, Ravne, p. Guštanj. (n) Poizvedbe Vsaka biseda 1 Din Vsaka beseda 1 Diu Več parcel po ugodni ceni naprodai. Poizve «e pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani Ip) Hišo novozidano, 4 sobe, pri-tikline, vrt, v Trnovem, prodam za 130.000 Din. Naslov v upravi Slovenca« pod it. 11.991. (p) Zatekel se je visok, rujav lovski pes-ptičar Boj« z znamko št. 253. Odda naj se proti nagradi na Rimski cesti 7, I. nadstropje. (r) Vsaka beseda 1 Din Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv Petra ccsta it. 14. Liubliana (II Nogavice, rokavico in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (II ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob odhodu našega preblagega moža, očeta, dedeka in brata, gospoda Alojzija Spindlerja bivšega posestnika v Moravcib izrazili svoje plemenito sožalje, blagopokojnika v bolezni obiskali in tolažili in ga danes v tako častnem številu spremili na zadnji poti, izrekamo s tem najprisrčnciio zahvalo. Posebno se zahvaljujemo cč. duhovščini in tukajšnjima pevskima zboroma za ganljive žalostinke. Mala Nedelja, dne 21. avgusta 1932 . Žalujoči ostali: Marija Spindler, vdova: župnik Franc, sin: rodbini sina narodnega poslanca in posestnika Lovra ter ostalih sorodnikov. ZAHVALA, Ob priliki bolezni in smrti naše ljubljene mame, sestre, tašče in stare mame, gospe MARIJE ROZINA zasebnice smo prejeli mnogo dokazov sočutja od prijateljev in znancev. Prisrčno se vsem zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, pevskemu društvu > Zvezda« za v srce segajoče" žalostinke, gasilnemu društvu v Mostah, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni odboru in članstvu Zveze bojevnikov Ljubljana-Moste, tet vsem, ki so spremili blago pokojnico v tako častnem številu na poti k večnemu počitku. Moste pri Ljubljani, dne 22. avgusta 1932. 2alujoči rodbini ROZINA - KOZINA. prosta na tfpstf nntevn Llpski jesenski sejem 1932: ančnejši pogoji se dobe pri vodilnih potovalnih pisarnah in pri častnem zastopniku: ING. G- TONNIKS, Ljubljana, Dvofakova 3 Poštni predal 128. Vzorčni sejem od 28. avg. do vključno l.sept. Tekstilni sejem do 31. avgusta, sejem za gradbene, hišne in obratovalne potrebščine od 28. avg. do vključno l.sept. Zadnji in predzadnji letnik pristnega vina proda cerkveno predstojni-štvo Sv. Jurij o. Pesnici. 1 Drva prodaja graščina Boštanj ob Savi. (1) Proda se gnoj Poljanska cesta 79, Liubliana. (1) 115 Din 1 m'J žaganih bukovih drv, prvovrsinih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08. (t Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Vse čebelarske potrebščine, konve za med, točilnice itd., obi-ralnike za sadje, lične ptičje kletke in vso že-leznino nudi Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (I) Kupimo Vsaka besudn 1 Dtn Pletilne stroje b 50-60 kupim. Ponudbe z opisom stroja in ceno na Antona Filipoviča — Vinkovci — Starčevičcva br. 36. (1) Vsakovrstno I Auto-mofor i Vsaka beseda 1 Din Avto štirisedežen, šestcilinder-ski, dober voz, ugodno prodam. Vzamem hranilno knjižico, bančno knjigo ali bukova drva kot plačilo. Viljem Smolej — Maribor, Ruška cesta 9. f Obrt Koruzo zo krmo oddaja naicenele relelreoTios lita Id moka A. VOLK, LJUBLJANA Reslieva cesta 24. Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. c o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. |t) DRVA IN PREMOG pri Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon št. 2951 širite »Slovenca«! Zahvala Vsem, ki ste našo zlato, nepozabno mamo, gospo Lucijo Božič roj. Stalzer obsuli s tolikim cvetjem, ji v tako velikem številu izkazali zadnjo čast, ter v naši bridkosti z nami sočuvstvovali, izrekamo prisrčno zahvalo. Ljubljana, dne 20. avgusta 1932. Rodbine Božič, Pleničar, Stalcer, Jurman. kooiile 00 naivigjib cenab CF.RNE. iuveln. Liubliana. Wollova ulica It 3. Vsaka beseda t Din Deklico dve in pol leta staro dam v oskrbo dobri družini. Ponudbe poslati na upravo Slovenca- pod Deklica- št. 12.199. |z) Potrti v bridki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, očka, brat, svak itd., gospod Mirko Kregelj ljudskošolski učitelj danes ob pol 4 po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat previden s tolažili sv. vere, star 30 let, Bogu vdano izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 23. t. m. ob 4 iz mrtvašnicc splošne bolnišnicc v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1932. Mici roj. Demšar, soproga. Mirkec in Dragica, otroka. Uršika Kregelj in Mici poroč. Krištofič, sestri, Kari Krištofič, svak. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. > - s v Zahvala Za izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega predobrega in nepozabnega viteza Pogačnika se Vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni Nijhovim Veličanstvim Kralju in Kraljici in Njihovim Kraljevskim Visočanstvim Knezu Pavlu in Kneginji Olgi za izjavljeno sožalje. Nadalje se zahvaljujemo izaslaniku Njegovega Veličanstva Kralja adjutantu polkovniku g. Petroviču, banu g. dr. Marušiču, podbanu g. dr. Pirkmajerju, prečastiti duhovščini, zastopnikom oblasti, industrije, kor-poracij in društev. Srčna hvala vsem neštevilnim prijateljem, znancem in vsem onim, ki so na kakršenkoli način počastili spomin blagega pokojnika. V P o d n a r t u , dne 22. avgusta 1932. Rodbina Pogačnik. .nas _____ ______________ _____ Za .tiiiroslovanaka tiskarna t Liublianl: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Kokuveo. Uičdnik: Franc Kremžar. Ljubljana 10.000 kopalcev na Savi Višek kopalne sezone na Jezici Jezica, 22. avgusta. Žc zadnja dva praznika je bila Sava s .kopalci kar zajezena, včeraj pa je bilo ljudi ua Savi še več. Na obeh bregovih je bilo vse živo od jutra do večera. Od izliva Gameljščice v Savo pa do To-mačevega in Jarš jc ležalo po bregovih in mrgolelo v strugi do 10.00U oseb. Ob Savi so si ljudje na-privili kar taborišča. Opoldne postaneta oba savska bregova ena sama restavracija in kuhinja. Na mnogih krajih se kadi kakor iz dimnikov: ljudje si kuhajo kje v skriti senci opoldansko kosilo. Razen tega je ves dan velik naval v kopališču, kjer so •etos napravili posebno točilnico za pivo. Ježenski peki so podvojili svojo peko; vsak dan dvakrat zakurijo peči; kar z vozovi dovažajo na Savo kruh. Svoj rekord je včeraj dosegel tudi Magister, ki jc brez odmora in brez najmanjše nesreče prevozil dvakrat to velikansko množico ljudi na Savo in zvečer domov, štirje vozovi, med njimi največji, kar jih sploh obratuje na slovenskih avtobusnih progah — je še vedno več centimetrov daljši, kakor zadnjič najavljeni novi avtobus nekega drugega avtobusnega podjetja — so vozili ves dan natlačeno polni. Od devetih dopoldne do devetih zvečer je vsak voz napravil 16—20 voženj v vsako smer. V najbolj vročih urah popoldneva in zvečer, ko so se kopalci že vračali v nicsio, je podjetje Magister obratovalo na progi Savski most—Figovec vsakih sedem minut. Takega prontela na tej cesti sploh šc ni bilo. Kongres narodnih noš O kongresu narodnih noš smo dobili komunike, ki objavlja sledeče: Pokroviteljstvo nad prireditvijo kongresa narodnih noš v Ljubljani dne 3. in 4. septembra 1932 je prevzel župan mesta Ljubljane g. dr. Dinko Pur. Sestavil se je odbor pod predsedstvom g. senatorja dr. Valentina Rožiča. V delovnem odboru so zastopniki tujsko-prometnega sveta banske uprave, mestne občine ljubljanske. Ljubljanskega velesejma, Ljubljanskega kulturnega n humanitarnega društva Sočo, kluba Koroških Slovencev, Zveze za tujski promet, Narodnega gle-iališča, propagandnega društva za očuvanje narodnih noš, jugoslovanske-čehoslovaške lige, Ceske občo in strokovnjaki za narodne noše. Urad velesejma je poverjen s propagandnim in administrativnim delom, kjer se nahaja tudi kongresna pisarna (telefon 21-48). Kulturno iu humanitarno društvo vSoča je določilo svojo slavnost razvitjn prapora ob priliki proslave 10 letnice predsedovanja g. dr. Dinka Pura dne. 8. septembra. Da se ne cepijo moči in uspe prireditev čim lepše, se vršita obe slavnosti, kongres narodnih noš in razvitje prapora Soče skupno in istočasno. Zanimanje za slavnost je io danes veliko po vsej Jugoslaviji in bratski češkoslovaški. Pozivamo celokupno slovensko in zlasti ljubljansko javnost, da vsakdo po svojih najboljših močeh pripomore k čim lepši izvedbi svečanosti. Spored kougresa narodnih noš in proslave razvitja prapora društva Soče. pa bo naslednji: 2. septembra: ob 17.10 sprejem gostov iz bratske Češkoslovaške na glavnem kolodvoru. ;j. septembra: Ob pol 13 pozdrav d osli h gostov na restavracijskem vrtu Zvezde. — Ob 10 kazanje češke svatbe v narodnih nošah pod Tivolijem. Izvajajo kongresisti iz Češkoslovaške s sodelovanjem Ljubljanske opere. < »b 10 bakljada po ljubljanskih ulicah. Ob 20 slavnostni občili zbor društva Soče in poklonilev njega predsedniku g. dr. D. Pum v restavraciji Miklič. — Ob 20 predstava »Slehernika na Kongresnem trgu. 4. septembra: Ob « budnica po mestu. Ob 9 sv. maša ua Kongresnem trgu. Ob pol 10 otvoritev kongresa narodnih noš na Kongresnem trgu po pokrovitelju g. županu dr. Dinko Pucu. - Ob 10 »prevod narodnih noš nn velesejm. — Ob polil revija in nagraditev najlepših iu najpristnejših narodnih noa tia velesejmu. Hazhod. — Ob 15 zbi ranje narodnih noš in občinstva na Kongresnem trcu in pohod na Tabor. — Ob 10 slavnostno razvitje prapora Soče na Taboru in veselica. — Ob 16 izvaja ljubljanska opera Prodano nevesto pod Tivolijem. Ob 20 veselica in ognjemet propagandnega društva za očuvanje narodnih noš v restavraciji Tivoli. 5. septembra: Izlet društva Soča na Bled in v Bohinj. — Izlet propagandnega društva za očuvanje narodnih noš preko Sušaka v Split in Trogir. Vsi udeleženci kongresa narodnih noš in proslave društvu Soče uživajo 75% popuft na jugoslovanskih železnicah._ ZOBOZDRAVNIK DR. IVAN OBLAK zopet ordinira Miklošičeva cesta (Vzajemna posojilnica) © Pri belem konjičku« jc v nedeljo na vrtu Rokodelskega doma kar krasno uspela. Zmanjkalo je na obširnem vrtu sedežev in skoro stojišč. Gotovo ni zlepa še nobena prireditev društva privabila toliko občinstva, kolikor ga je v nedeljo ta igra. So jo pa tudi igrali kot namazano. Ni treba posebej omenjati vobče znanega šaljivca Novak«, ki je igro vodil in sam igral Bučka, ali Bajta. Vrančiča, Pengova in drugih, kajti so vsi dobro znani /e i/ neštevil-ii111 iger; in vedno so vse uloge v njihovih rokah izborne. Zato je bilo srečno izbrano igrišče: vrt pod senco kostanjev, kjer so nam /. odprto naravno scencrijo, v ozadju Bled. res /budili v domišljiji občutek, dn smo na Bledu pri Petrami. Tudi igra sama jc bila srečno izbrana, primerna čomi letovanja in je vsled enotnega pozorišča tekla gladko tako, da ni iluzija nič trpela, če tudi ni bilo zastorja. Naj slednjič poudarim še to, da je takole v času kislih kumar«, ko ni skoro nikjer poštene zabave. taka prireditev v večernem hladu ljudem prav dobrodošla, to je dovolj jasno pokazala izredna udeležba in živahno sodelovanje občinstva. Ali ne bi bilo dobro ipro ponoviti, če lxi vreme ugodno? Prišlo bi na« veliko še enkrat onih, ki smo se že v nedeljo do sita nasmejali, prišli bi gotovo vsi oni. ki zadnjič niso dobili prostora in gotovo še veliko drugih. Tudi postrežbi v gneči ni bilo kaj prigovarjati. večerjali smo pa bolje kot na Bledu in sc šc dolgo po igri dobro zabavali. REX steklenice In aparati za vkuhavan|c sadja. — Zaloga: JUltl KleHll Ljubljana. Wolfova I . , »v. Apostol Hrvatov in Srbov Blaženi Martin, škof in opat. apoMal Hrvatov in Srbov (6W—655) Preteklo jesen je izšla v samozaložbi dr. Jožeta Rusa, knjižničarja drž. knjižnice v Ljubljani, knjiga o kraljih dinastije Svevladičev, v kateri avtor obravnava najstarejšo zgodovino Hrvatov in Srbov pod vlado gotskih, torej germanskih vladarjev, opirajoč sc na Gumploviczevo tezo o gotskem poreklu hrvatskih dinastov. Delo jc zbudilo ohilo zanimanja doma in v krogih, ki jih to vprašanje, mora zanimati iz historičnih in nacionalnih ozirov. Strokovna kritika doslej ni še definitivno izrekla zadnje besede o izsledkih dr. Rusa, morala pa bo z vso temeljitostjo poseči prav v tisto temino in praznoto, ki jo je skušal razsvetliti geograf po poklicu, ki pa je za zgodovino južnih Slovanov nele prezanimiva nego tudi velikega pomena, če sc zgodovinski mejniki pomaknejo za celi dve stoletji aiže v doslej še vedno temno zgodovino preseljevanja narodov. Da je pri Hrvatih Rusovo delo našlo ugoden odmev vsaj v javnem časopisju, je žc dobršen del uspeha v smeri zanimanja za prve čase »hrvatskega vprašanja«. Zakaj, po dokazovanju dr. Rusa so »Hrvati« bili germansko pleme, ki je z vzhodno-gotskimi ostanki v Iliriku dalo veliki masi Slove-nov državno organizacijo in ž njo vred seveda tudi dinastije vladarjev. Čc pa je že to vprašanje za Hrvate nad vse zanimivo in važno, je še veliko bolj vprašanje, ki ga obravnava dr. Rus v pravkar izšli posebni razpravi, nadaljujoči zgodovino, ki jo je obdelal v knjigi -Kralji dinastije Svevladičev« za leta 454—614, to je do uničenja mesta Salone pri Splitu. Pod naslovom »Krst prvih Hrvatov in Srbov« objavlja namreč nova poglavja o zgodovini kraljev Svevladičev za leta 614—654,' dokazujoč, da treba pokristjanitev Hrvatov in Srbov potisniti za dve stoletji nazaj od dosedanje zgodovinske trdnosti, in sicer na podlagi razlage Letopisa Dukljanina popa, Tome arhidiakona splitskega, Konstantina Porfirogeneta, zgodovine bi- 1 Jože Rus: Krst prvih Hrvatov in Srbov. Nova poglavja o zgodovini kraljev Svevladičev (614 do 554). Ljubljana 1922, samozaložba. Dobi se neposredno pri piscu Strossniayerjeva 1, Ljubljana (post. ček .račun štev. 16.195) za 41 Din 50 par. 0 Javno vprašanje. 1. Po kateri ceni so se v gremijaln iseji 15. julija t. I. oddala dela za napravo asfaltnih hodnikov firmi Res iz Zagreba in sicer: a) Odkop materijala za hodnike, b) Odvoz preostalega matcrijal.i. c) Naprava betonske podloge za hodnike. d| Polaganje robnikov, e) Napravo 2 cm debele asfaltne plasti. I) Dobava in polaganje keramičnih obrob. Nadalje, po kateri ceni se jc oddala dobava granitnih robnikov in uvozov in kaki so splošni plačilni pogoji. — 2. Po kateri ceni so v gremijalni seji 19. avgusta t. 1. po pravilni ofer-talni licitaciji bila odd&na zgoraj navedena posamezna dela in dobave. Kakor jc ugotovljeno in po časopisih poročano, se jc pri drugi oddaji teh del dosegla veliko ugodnejša cena. Tako si bo po objavi /gorai stavljenih vprašanj vsak hišni posestnik lahko sam izračunal, koliko ga bo sedaj naprava hodnika pri njegovi hiši manj stala, izračunal bo pa lahko tudi vsak občan, koliko bo občina sedaj prihranila, ko sc jc pod pritiskom javnega mnenja morala prvotna oddaja od 15. julija t. 1. razveljaviti in razpisati javna oferlalna licitacija, kakor lo predpisuje zakon. 2 Konvikt Ubog. Sol. sester Notre Dame Ljubljana, Langusova ulica 16. sprejema v oskrbo dijakinje nižjih in srednjih šol, kakor tudi visokošolke. Cene so sorazmerne. Konvikt je moderno in higi-jenično urejen. Prospekti in druga pojasnila se dobe pri vodstvu zivoda. © Boj dveli fantalinov > stražnikom. Dalmatinsko vino je povzročilo v Ljubljani žc dokaj mučnih in tragičnih dogodkov. To vino namreč h.itro omami človeka in mu vzame razsodnost. V nedeljo zvečer so pijani pivci v ucki zantlnskega cesarja llcrakleja in njegovih sinov ter cerkvenih razmer v času Hcraklijevcga vladania. Rus boče ob roki naštetih zanesljivih virov in na podlagi pogledov, ki nam jih odpira geografija zgodovine daljnih krajev, pokazati, da se v teh poglavjih opisane stvari v glavnih črtah razvijajo v neprekinjenem nadaljevanju onih, ki so že obdelane v knjigi »Kralji dinastije Svevladičev« za dobo 454—614. S tem, misli, bodo po eni strani dobila novo potrdilo »ex posteriori« njegova dosedanja izvajanja in kronološki računi o kraljih dukljanske gcncaloške vrste ter bo podan posreden dokaz, da vsebuje prvih devet poglavij Letopisa popa Du-kljana vesti o resničnih osebah, dogodkih in stvareh, ki so v najtesnejših zvezah z dobo 454—700 dalmatinske zgodovine. »Kar se tiče same pričujoče razprave-., naglasa avtor (str. 15), »pa bo v njej zablestela v redko in mračno zgodovino Balkanskega polotoka predvsem pripoved o pokrščenju prvih prednikov današnjih Hrvatov in Srbov v jarki luči zgodovinske resnice.« V la namen se je poglobil Rus naprej v Letopis popa Dukljanina, ga razčlenil in postavil v zgodovinski milje in gotova dejstva, razkril »v deformiranem Konstantinu-Ci-rilu« opata, škofa misijonarja Martina, ki je po sporazumu cesarja Heraklja in papeža Honorija I. (625—638) pričel med Hrvati in Srbi v Dalmaciji svoje misijonsko delo ler ga dovršil za časa njeni'?! naslednikov pod hrvatskim kraljem Budimirom-Butkom ali Porgom, kot ga imenuje Konstantin Porfirogenet v svojem spisu »De adminislrando imperio. (Str. 469 si. pri Rusu.) Dr. Rus torej dokazuje, da so bili cesar Heraklij in papež Honorij z ravenskim nadškolom Bonom prvi možje zgodovine, ki so po premišljeni politiki in trdnem načrtu utrli pot Kristusovi veri med mladi narod Hrvatov, da so potemtakem prišli prvi misijonarji v Dalmaciio ali žc leta 637 ali pa spomladi 638. tako da so vršili s\oje vzvišeno delo že par let prej, preden je nastopil za papeža dalmatinski rojak Janez IV. Centralna oseba vse razprave je vsekakor opat Martin, ki ga jc Rus prvi označil na podlagi svojega dokazovanja za tistega meniha, ki ;Ja omenja dukljanski Letopis, da je pokrittjanil Hrvate, toda dospovši kol poslani misijonar in škof iz Ra-venne, kjer je v političnem oziru vladal bizantinski eksarh, v cerkvenem pa rimskokatoliški nad skof. Druga ccntrn'na osebnost razprav? pa je kralj Budimir ( Svetonelek l iz dinastije Svevladičev, ki ie tvorila višji sloj hrvatske družbe gotske na- gostilni ua Sv. Petra cesti pričeli razgrajati. Gostilničar, ki ima že žalostne skušnje, jc poklical na | io moč stražnika, toda gostje so hitro pobegnili, eden je še zugrozil pri slovesu, da bo zabodel stražnika, če :ia lc vidi. Stra/nik Anton Boh je prišel okoli II v gostilno, kjer p« ni našel nikogar ter je nato odšel |hi Ko-menskegu ulici. V tej ulici sta ga pu čakala dva mladeniča in eden od teh dveh ga je s tako silo udaril po glavi, da je Boh omedlel. Napadalca sta hitro nabrala stra/.nikovo čepico in pendrek ter zginila. Stražnika je našel nezavestnega gostilniški uslužbenec, ki ga jc odnesel v gostilno. Boh sc je kmalu zavedel. Na podlagi opisa je policija že v nedeljo okoli polnoči oba napadalca i/sledila. Je to neki 21-lelni leliks S„ brezposelni delavec iz št. Rupcrta in 17-letni Anton M. i/ občine Šmihel-Stopiče. Oba fanta sta bila prijeta na šmnrtinski cesti. Tonček sc je tam celo pobu hal mitničarju, da sta pravkar pretepla nekega stražnika. — Zaradi tega in drugih napadov je poslala policijska uprava banski upravi spomenico, v kateri se pritožuje proti preštevilnim vinotočem, ki i>o-spešujejo v Ljubljani pijančevanje in nasilja. © Iz policijske torbe. V nedeljo zvečer so železničarji na glav. kol. opazovali dva suin-Ijivca, ki sta poskušala vlomiti v neki vagon, poln špecerijskega blaga. Železničarji so enega prejeli, drugi je pa pobegnil. Zlikovca sta že na treh vagonih odtrgala plombe. Aretirani vlomilec je iz Vodic. Drugega zlikovca pa poli- cija še išče. — Pri nekem beraču, ki je bil v nedeljo aretiran, pa je |>olicija našla več trgovskih pisem neke ljubljanske tvrdke, za katere trdi berač, du jih je našel, vendar pu policija misli, ilcnje vasi nu Dolenjskem so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 5-letno Emilijo Serničar, hčerko posestnika. Otroci so se igrali iu plezali po gramozni trugi, ki jc bil« naslonjena ob hišo. Truiga pn sc je prevrnila in padla na ; malo Milko ter ji zelo poškodovala levo nogo. © Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. □Smrt kosi. V bolnišnici je izdihnila svojo blago dušo gospa Marija Weiss, soproga kamnoseka. Dosegla je starost 48 let. Pogreb blagopo-kojne se vršj danes popoldne ob 4 iz mrtvašnice ua pobreško pokopališče. — Naj počiva v miru, žalujočemu soprogu in svojcem naše iskreno sožalje. □ Danes sestanek upnikov kmetijske eksportne. Danes dopoldne ob 10 bo prvi sestanek upni-nikov Kmetijske eksportne zadruge, ki se nahaja v konkurzu. Na sestanku bo izvoljen upniški odbor. Na sodišču so se za slučaj velike udeležbe upnikov že pripravili. Sestanek se bo v tem slučaju vršil v veliki porotni dvorani, v katero gre nad tisoč ljudi. O Nov časopis v Mariboru. Bogatejši smo postali v Mariboru za nov časopis, ki je zagledal beli dan v teh dneh. Namenjen je iskalcem sreče v — loteriji ter bo prinašal vsak mesec poročila 0 darovih Fortune. List izdaja mariborsko bančno podjetje Bezjak. □ Studenški gasilci dobe zastavo, ki bo blagoslovljena z veliko slovesnostjo v nedeljo, dne 4. septembra. Ob tej priliki bo v Studencih veliko gasilsko slavje. □ V barako so vlomili. V zidarsko barako pri novi stavbi v Magdalenski ulici so v noči na ponedeljek vlomili. Nepoznani storilci so se spravili nad zidarsko orodje, ker ni bilo drugega, ter ga odnesli. □ Kamniški lov na dražbi. Lovska pravica krajevne občine. Kamnica pri Mariboru se odda z javno dražbo do 31. marca 1985 v zakup. Dražba se vrši 27. avgusta ob 9 pri srezkem načelstvu Maribor, levi breg, soba 5t. 34. □ ^Dravac ima svojo prireditev 1. septembra ob 15 pri Slumpfu v Studencih. Vstopnine ne bo. 1 Q Hudo dekle. V mariborsko bolnišnico so spravili včeraj 46 letnega železničarji! Janka N. rndi hudih poškodb, katere je zadobil na glavi. Izkazalo se je. da mu jih je zadala nežna roka hudega dekleta. □ Odlikovani poiarniki. V nedeljo popoldne se je mudil v Mariboru poveljnik hrvatske gasilske zveze Marijan pl. Ilržič iz Djakova. Odlikoval je s kolajnami za posebne zasluge mariborske gasilce Biena, Stumpla. \Vemharda, Moscho, He-ritsehka. Gieherja in Ferdinanda Krajnca. Svečana izročitev kolajn se jo izvršila na dvorišču Gasilskega doma ob prisotnosti celokupnega gasilskega zbora. □ Z motorjem t vor. V nedeljo zvečer sc je pripetila na cesti Maribor—Sv. Jurij ob Pesnici huda nesreča. Posestniški sin Jože Bračko je zavozil z motornim kolesom v kmetski voz, ki se jc nenadoma pojavil na ovinku na sredini ceste. Motociklist so je skušal naglo vozilu izogniti, bilo pa je že prepozno. Obležal je z nevarnimi poškodbami v cestnem jarku. V mariborsko bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtomobilom; ugotovilo se je, da si je dvakrat prelomil nogo in zadobil Ms- j. , • ... KAVA dnevno sveža pri lEGAT nildofiiceva C 18 špecerija, delikatesa,zajutrkov hude notranje poškodbe. Tudi motorno kolo je precej poškcxlovano. □ Prijatelj piščančkov. V Stefanzonovi ulici stanujoči železniški uradnik Miha Gala ima na dvorišču kurnik, iz katerega se je začulo v noči na ponedeljek neobičajno glasno kokodakanje prestrašenih kurjih stanovalcev, da je lastnika prebudilo. Ko je prišel pogledat, kaj je vzrok nemira, je ravno še opazil temno postavo, ki je smuknila mimo zidu za vogal ter zginila z vrečo na rami. V vreči pa je bilo 10 lopo rejenih in pitanih piščančkov, ravno pravšnih za ocvrtje. Za dvonožnim lisjakom stika sedaj policija. □ Srebrno poroko je praznoval v nedeljo ugledni tukajšnji mesarski mojster Franc Hohnjer. s svojo gospo soprogo. Pri telefonskem prenosu poročila v nedeljski številki jo izpreinenil škrat besedo >mesarskk v >mizarskk mojster, kar sedaj s tem popravljamo. □ Smrt v vodi. V potoku Libonja pri Ivanj-kovcih je zadela smrt 18 letnega viničarskega sina Ivana Kosija. Fant je bolehal na padavici, ki ga je zgrabila v trenutku kopanja. Omahnil je v plitvo vodo, ki mu je segala jedva do kolen ter utonil, ker mi bilo v trenutku nikogar v bližini. Vtopljen-čevo truplo so našli šele čez pol ure, ko so bjli vsi oživljajoči poizkusi zaman. □ Okradcni zdravnik. Ko je včeraj pustil svetotrojiški zdravnik dr. Weixl svoj avtomobil za trenutek brez nadzorstva v Jurčičevi ulici, mu je izginil iz njega kovček z obleko. Oškodovan je za več kot jurja. □ Mariborsko športne vesti. V nedeljo, dne 4. septembra, se poizkusijo maratonski in rapidov-ski lahkoatleti v teku na 100, 200, 100, H00 in 5000, nadalje štafeti, skoku v višino, daljavo in s palico, ter metih krogle, kopja, diska in kladiva. — Mariborci nogometaši pojdejo ta teden v Gradec, kjer bodo odigrali nočno nogometno tekmo. — Tek, ki ga organizira uprava Pohorskega doma, ne bo na prvotno nameravani progi, ampak pojde od Ruške kočo k Pohorskemu domu. Smrt v vodi Sostro pri Ljubljani, 22. avgusta. V nedeljo popoldne so se kopali v Ljubljanici pri Zavogljem fantje iz Sostrega, med njimi Jožef Ju van. 16 letni sobni slikar. Stal je ob vrtincu na sipini. Spodrsnilo mu je, padel je v vrtinec, in ker ni znal dobro plavati, je izginil v glolx>kem tolmunu. Do danes ga še niso našli vkljub marljivemu iskanju. Trbovlie Trboveljska podružnica SPD razpisuje mesto oskrbnika /a dom na Mrzlici z nastopom I. novembra. Pismene ponudbe je poslati do 10. septembra nn podružnico SPD Trbovlje, kjer so tudi na v|K>gled tozadevni pogoji. 1 1 .Al. 1.1 .M 1.1 rodnosti in sc naslonila zgolj iz političnih nagibov na krščanstvo pod vlado Budimirovcga očeta Zva-nimira. Budimir jc bil prvi kralj, ki se jc dal po-krstiti. -Imenski inventar« pravi Rus (str. 69). »o uredbi krščanstva med Hrvati nam nudi pri Por-firogenetu samo enega arhonta Porga. Temu nasproti najdemo pri popu Dukljanu v enakih zvezah omenjena dva kralja, Zvanimira in Budimira, ki sta si kakor oče in sin. En vladar proti dvema, to neskladje je mogoče odpraviti le na ta način, da izluščimo tudi iz poročil letopisa samo enega kralja. Prve diplomatsko-politične dogodke, ki so odločali o bodočnosti krščanstva med Hrvati, je sicer doživel žc Budimirov oče Zvanimir. Vendar njihove končne posledice, ki živijo še danes, namreč krst samega kralja in s tem vstop njegove dr- ] žavc v društvo ostalih krščanskih držav, so se dogodile šele za kralja Budimira. Spričo tega nam je dovoljeno, da Zvanimira zanemarimo, tembolj pa naglasimo zasluge kralja Budimira.« Kako bodo zgodovinarji po poklicu sodili o novem Rusovem delu, to je njihova zadeva. Poročevalčevo osebno mnenje je, da je razprava za vsakogar, ki sc zanima za zgodovino južnih Slovanov vobče, prav gotovo nc le silno zanimiva nego tudi poučna, ker skuša zgostiti vse zgodovinske možnosti v tako gotovost, da sc čitatelj pod impresijo dokazovanja in odpletanja, razkrivanju, pojasnjevanja, domnevanja nc inore ubraniti sili zaključkov ter se postaviti na njegovo novo dognano stališče, ki je za hrvatsko zgodovino nad vse zanimivo, a tudi visoke vrednosti, če pomislimo, da je Rus postavil z osebama opata Martina in kralja r>udimira pokristjanjenje Hrvatov v sedmo stoletje, dočim jc zgodovina doslej smatrala prav to stoletje, ki speda (po Uspenskem) vobče k historijsko najmanj osvetljenim dobam srednjega veka, Hrvatje pa so sploh o njem trditi; da je — ^praznota« (Ši-šič) zanje. Ako se Rusova dokazovanja polrde. za kar bo treba vsekakor novih razprav, ki bodo izpopolnile domneve njegove, zlasti pa iznova utrdile verjetnost in veliko zgodovinsko vrednost Letopisa popa Dukljana, potem bomo Slovenci lahko veseli, da • ino bratom Hrvatom pripomogli k čistejšim pogledom v njihovo pradavnino, vsem Slovanom na našem jugu pa v kulturno zgodovino, ki jc za dve stoletji postala z Rusovimi odkritji starejša. Prav posebno pa bodo veseli svoje zgodovini: Dalmatin-ci, med njimi pa Spličani, za katere slaščica poglavje o kapeli hI Martina v Splitu, ki ie nosvečena dalmatin. rojaku, misijonarju, krstitelju in apostolu Hrvatov, ne pa apostolu Galcev-Frankov! O tej kapeli menita arheologa Bulič in Abramič, da spada v dobo pred 9. stoletjem, sta pa proti dati-ranju s 7. stoletjem. Rusovo stališče (str. 80): »Spričo tega in ker priznava Bulič, da nastopa ime Dominicus v stari epigrafiji Salone 6.—7. stoletja kaj pogosto, dajem o postanku kapele tole razlago s pridržkom, da jo glede ornamentike na ilso-nostasu overijo tudi umetnostni zgodovinarji. Dominik je moral biti prezbiter v Splitu, ali ko je med Hrvati misijonaril opat Martin, ali nc dolgo potcin, vendar pa še pred nastopom prvega splitskega nadškofa. Bil je mož, ki mu jc bila zgodovina dalmatinskega krščanstva prav dobro znana. Zato imamo v treh svetnikih kapele ohranjen spomin na dobo najhujših katastrof, ki jih je doživela Dalmacija, na dobo, ki jc privedla Slovene in Hrvate preko reke Velijc (598) in skozi porušeno Salono (614) k boga-boječemu češčenju Križanega in njegove matere Marije (554). Sv. Gregor papež (590—604) je bil namreč poslednji čuvar starega romanskega krščanstva, blaženi Martin opat in skof (638—65^, ki jc zasadil sv. Križ med Hrvate, sv. Marija pa je bila ona, ki so se ji v Split vrnivši se Romani priporočali, da bi sc jim vrnili stari časi miru in dela na rodnem salonitanskem zemljišču. Kar pa ie posebno značilno: kapeli je presbyter Dominicus« izbral prostor nad izhodom, ki drži iz Splita po glavni cesti proti severu in skozi kliško gorsko grlo naravnost med Hrvate zagorske Dalmacije, koder je služil visokemu misijonarskemu poklicu blaženi Martin in pokrstil prvega vladarja Hrvatov.« K:ipela blaž. Martina bi potemtakem bila najstarejši spomenik pokristjanitve Hrvatov, obenem pa tudi — apostola njihovega iz dobe po I. 654, ko je bil kralj Budimir pokrščen in so bili s tem v visoki meri kronani vsi silni Martinovi napori, trajajoči okrog 17 let. Kdor bo vzel v roke Rusov .Krst prvih Hrvatov in Srbov« z namenom, da se ob njegovem vodstvu poglobi v našo dokaj neznano nam pradavnino, ga gotovo ne bo odložil prej, dokler ga ne prečita do zadnje strani. Odprli sc mu bodo novi vidiki, spoznal bo, da jc treba vse polno dela in napora, če hočemo popolniti zgodovinske praznine z živim življenjem, o katerem vemo često le to, da je bilo Ie -divje premetavanje« v času preselje-vani.1 narndnv Dr, J, P, Prvi kongres stenografov iz vse Jugoslavije 1. Zasluge Slovencev za stenografijo med južnimi Slovani. Nam samim je prav malo znano, da smo Slovenci ustvarili stenografijo prav za prav vsem južnim Slovanom. Hrvatje stenografirajo danes po Magdičevem sistemu, Bolgari po Bezenškovem; oba mojstra sta bila Slovenca s Štajerskega. Srbi so sicer osem let pozneje, ko so Hrvatje že imeli svojo stenografijo (od leta 1804), prenesli Gabelsberger-jev sistem še enkrat na srbski jezik (leta 1872), in sicer radi tega, ker je bil takrat med Srbijanci in Hrvati tak zid, da v Srbiji sploh niso vedeli, da imajo Hrvatje že stenografijo. Tako imamo že od vsega početka posebno hrvaško in posebno srbsko stenografijo. Toda ker sta prav tako Magdič kakor Milovanovič, oče srbske stenografije, prenesla na srbskohrvaški jezik Gabelsbergerjev sistem in sta se poleg tega oba učila pri Cehih, sta bila oba prenosa že ob svojem postanku zelo stična, dasi sta nastala neodvisno drug od drugega. Milovanovičev sistem pa je pozneje še bolj približal Magdičevemu Mlnden Spasojevič, ki živi — kakor tudi Milovanovič — še dandanes in čigar učbeniki so danes v Srbiji merodoijni. Tako nosi torej danes tudi srbska stenografija posredno znake Magdičevega dela. Srbska in hrvaška stenografija sta si danes že zelo blizu; strokovnjaki pravijo, da je hrvaška stenografija v znanstvenem oziru bolj izdelana, srbska pa bolj praktična, tako da lahko rečemo, da se bodo v stenografiji učili tudi Hrvatje od Srbov, kakor so se že Srbi pri Hrvatih. Prvi stenografski list na slovanskem jugu je ustanovil Slovenec Bezenšek; bil je to Jugoslaven-ski Stenograf, ki je izhajal v Zagrebu od 1870 do 1878. Magdič je ustanovil tudi prvo stenografsko društvo med južnimi Slovani: Hrvatsko stenografsko društvo, iu sicer točno pred 50 leti (1882). Poleg Bezenška in zlasti Magdiča sta mnogo storila za stenografijo med Hrvati tudi profesorja Vinkovič (Slovenec!) in Miholič, ki ga tudi skoraj moramo imenovati na pol Slovenca: njegova mati je bila Slovenka, prav tako tudi njegova soproga. Kakor rečeno, je prav letos minilo 50 let od ustanovitve prvega stenografskega društva med južnimi Slovani. Ta dogodek so Hrvatje proslavili s prireditvijo prvega kongresa stenografov iz vse Jugoslavije in z otvoritvijo prve stenografske razstave med južnimi Slovani, in sicer v dneh od 19. do •Jt. avgusta. Naj omenim, da so na tej slavnosti Hrvatje ob raznih prilikah glasno podčrtavali izredne zasluge Slovencev za njih stenografijo. Oglasilo se je več mojstrov hrvaške stenografije, ki so jih svoj čas poučevali profesorji Slovenci (na pr. Valjavec, Vambergar, Magdi«, Benigar, Zepič, ki je napisal hrvaško-latinski slovar, i. dr.) deloma v stenografiji, deloma v obveznih predmetih: bili so polni hvale o njih kot o ljudeh visoke duševne kulture. 2 .Glavni namen zagrebškega »borovanja. Kaj pa je bil glavni namen zagrebškega kongresa? Kratko povedano tole: začeti s pripravami, da se doseže kar mogoče enotna stenografija za Srbe. Hrvate in Slovence. Neposredni namen je ta, da bi se združili v stenografiji Srbi in Hrvatje in da bi se po vseh šolah s srbskohrvaškim učnim jezikom j)Oučeval isti stenografski sistem, oziroma jsti prenos kakega tujega sistema. (Sedaj je za dežele bivše monarhije merodajen v stenografiji Zagreb, za Srbijo in Črno goro pa Belgrad.) Kaj pa Slovenci? Kakor vsaka stenografija, se bo razvijala tudi naša; če se bodo združili na stenografskem polju Hrvatje in Srbi. bo od nas zahtevala naša lastna korist, da po možnosti priličimo tudi svojo stenografijo skupni srbskohrvaški stenografiji, tako da se bo dijak, ki bo znal slovensko stenografijo, s čim najmanjšim trudom lahko naučil po potrebi še arbskohrva-ške. Začasno je pa mojster slovenske stenografije g. ravnatelj Novak ravnal povsem pravilno, ko ni v Jugoslaviji svojega sistema še nič spremenil. Najprej naj se zedinijo Srbi in Hrvatje, potem bomo Slovenci vsaj vedeli, kateremu sistemu naj se približujemo. Jasno pa je, da čisto enake stenografije za srbskohrvaški in slovenski jezik ne bo — nikdar. V tem oziru je pripovedoval prav zanimivo anekdoto bivši ban savske banovine vseuč. prof. dr. ši-lovič. ki je bil leta 18K2 med ustanovitelji Hrvatskega stenografskega društva in ki je edini izmed ustanoviteljev učakal društveno petdesetletnico. Poznal je prav dobro Bezenška in Magdiča. Bezenšek se je prvotno trudil, da bi napravil tak prenos Gabelshergerjevega sistema, ki bi bil poraben za vse južne Slovane, pa ga je Magdič zavrnil: Beži, beži — kako boš enako pisal: »dež gre« in »kiša pada«?! Zanimivo je tudi tole: med neštetimi brzojavnimi pozdravi je vzbudila posebno pozornost brzojavka iz Bolgarije, ki se zavzema za to, naj imajo vsi južni Slovani isti stenografski sistem. Čez dve leti (1984) bo pa v Pragi kongres vseh slovanskih stenografov, ki bo bržkone tudi delal na to, da se Slovani tudi na stenografskem polju medsebojno zbližujemo. 3. Nekaj podrobnosti s kongresa. (Nestor srbske stenografije — Nov slovenski stenografski sistem — Načrt za skupen srbskohrvaški sistem) V petek 19. avgusta so se zbrali nekateri kon-gresisli na vrtu hotela Esplanade. Pokazalo se je takoj, da bodo — kar je naravno — po številu udeležencev daleč prvi Hrvatje. Slovencev nas je bilo pel. iz Belgrada pa so prišli trije, med njimi en sam Srbijanec, toda la je odtehtal lepo število udeležencev in je dal s svojo navzočnostjo kongresu poseben sijaj: bil je namreč Nestor med slovanskimi stenograli, oče srbsVe stenografije Jovan Milovanovič. Baš letos je minilo (K) let, odkar je takrat 26 letni pravnik oskrbel Srbom prvi prenos Gabelsber-gerjevega sistema. Milovanovič je izredno simpatičen mož, ki je pri svojih 86 letih še telesno in duševno neverjetno čil, lako da je vsak kongresist želel govoriti z ljubeznivim starčkom, polnim življenjske modrosti, ki ve povedati toliko zgodb iz svojih skoraj stoletnih vzorov in bojev«. Pred 60 leti je bil on edini stenograf v srbski skupščini za vse govore; podnevi je pisal v parlamentu, ponoči je pa govore dešifriral, dokler ni začel — ibljuvati krvi. Zdravil se je v naši Gorici in imn še od takrat Slovence v najboljšem spominu. Pozdravil se je tako temeljito, da je še danes njegova najljubša zabava, če more po svojem lepem vrtu na Topčider-skem brdu kopati z motiko in v znoju svojega obraza obdelovali zemljo. Kljub visoki starosti se jo veslno udeleževal zborovanja in tudi družabnih prireditev zvečer, ne da bi se mu preveč mudilo domov v hotel. Sobota 20. avgusla je bila obilno, da, preobilno založena z zborovanji in s predavanji: najprej občni zbor Hrvatskega stenografskega društva, nato pa otvoritev kongresa s številnimi brzojavnimi in ust- nimi pozdravi, šestero strokovnih predavanj in posvetovanje o stavljenih predlogih. Vmes je bila ob treh popoldne otvoritev razstave, zvečer pa — last not least — skupna večerja na Vinovrhu izven mesta. Vrsto predavanj je otvoril Slovenec g. Rudolf Rakuša, strokovni učitelj na trgovski akademiji v Mariboru, ki je v prav markantnih stavkih govoril o vidikih, po katerih se presoja vrednost kakega stenografskega sistema. Govornik je govoril prosto ob napeti pozornosti vse dvorane. Saj je bila snov izredno zanimiva za vsakega, kdor se je kdaj bavil s teorijo in z zgodovino stenografije. Prav ugoden vtisk je napravila na zborovalce tudi skromnost in objektivnost, s katero je predavatelj govoril o svojem lastnem sistemu, ki ga je izdelal v poslednjih treh letih in po katerem poučuje na mariborski trgovski akademiji. In še nekaj eo poslušalci s hvaležnostjo ugotovili: da je bilo predavanje zelo stvarno in — kratko. V središču vsega zanimanja je stalo predavanje dr. Lj. Škreblina, stenografa-revizorja v senatu: »Stenografski ideal in unilikacija hrvaške in srbske stenografije«. Stenografski ideal je seveda to, da 'bi mogel stenograf slediti slehernemu, tudi najhitrejšemu govorniku. Dr. Škreblin je postavil tezo, da se stenografski ideal doseže samo s takim sistemom, kjer ne rabimo za pisavo nobene besede več potez, nego ima beseda zlogov. Dokazoval je, da tega ideala ne doseže ne hrvaška in ne srbska stenografija; res je, da prvovrstni stenografi sledijo tudi s sedanjim sistemom vsakemu govorniku, a samo na ta način, da tvorijo neprestano svoje nove kratice dostikrat brez ozira na sistem in da jim pri pisavi pomaga izredna ročna spretnost in zanesljiv spomin, vse seveda v zvezi z dolgotrajno prakso. Zgled velikih narodov pa kaže, da bi bržkone tudi pri nas kazalo predelati sistem stenografije v tem prav-cu, da bi se dosegla priročneiša in krajša pisava. Tak sistem izdeluje sedaj dr. Škreblin; ni pa še z delom gotov, upa pa, da ga bo mogel predložiti strokovnjakom v nekaj mesecih. Vršila so se še štiri druga predavanja, o katerih tu ne bomo govorili, ker bodo vsa predavanja izšla v posebni knjigi, ki se ibo doposlala vsem naročnikom zagrebškega Stenografa. Zagrebški kongres se je glede dr. Škreblinove-ga osnutka postavil na pravilno stališče, da naj vprašanje enotne srbske in hrvaške stenografije prouči posebna strokovna komisija, sestavljena iz Srbov, Hrvatov in Slovencev; potem bo mogoče o stvari kaj ukreniti. Nato se je nam Slovencem naročilo, naj takoj ustanovimo svoje stenografsko društvo, kakor ga imajo že v Zagrebu in v Belgradu. Potem bodo vsa tri društva ustanovila Zvezo stenografskdh društev, ki se bo bavila z vsemi vprašanji, ki se tičejo razvoja stenografije v Jugoslaviji. Zato bom tako prost, da bom v naslednjih tednih ob priliki povabil vse slovenske stenografe, ki se za stvar zanimajo, na prijateljski razgovor o ustanovitvi stenografskega društva v Ljubljani. 4. Itazstanck. Proti koncu svojega poročila čutim dolžnost, da «e v nekaj besedah spomnim še moža, ki je z veliko spretnostjo predsedoval kongresu: to je bil bivši ban dr. Josip Šilovič, profesor kazenskega prava na zagrebški univerzi in senator. Rekli smo že, da je bil kot 22 leten jurist med ustanovitelji Hrvatskega stenografskega društva. Njegovo ime je postalo zlasti znano med svetovno vojno, ko se je na njegovo pobudo in pod njegovim vodstvom ustanovilo vse polno dobrodelnih napTav za stradajoče, za vdove in sirote. Ni se odlikoval le med zborovanjem, ampak tudi na družabnih prireditvah. Takrat ni no profesor, ne ban, ne senator, ampak mož, ki zna »ridendo dicere verura« (s smehom na ustnicah povedati resnico). Nam Slovencem se je še posebno prikupil s tem, da je v soboto zvečer na Vinovrhu pel samo slovenske pesmi. Začel je s »starčkom«, nato je vpraševal: »Al me boš kaj rada imela«, se vozil »po jezeru bliz' Triglava«, ko »luna sije, kladvo bije«. Kongres je bil njegovo delo tudi v tem oziru, da je kot ban dal Hrvatskemu stenografskemu društvu lepo podporo, ki je krila znatne izdatke te važne prireditve. I. Dolencc. Angleško brodovje v Boki Kolorsk1 Angleško vojno brodovje plove v Boko Kotorsko. Kotor, 15. avgusta. Te dni je priplula angleška sredozemska mornarica v Boko Kotorsko. Brodovje šteje 40 vojnih ladij, med katerimi so trije drednoti, letalska matična ladja, mnogo križark in torpednih rušilcev. Angleški mornarici je bil prirejen prav slovesen sprejem v Ercegnovem. Angleška admiralska ladja je oddala več topovskih strelov v pozdrav. Prav tako pa je oddala častno salvo strelov obrežna trdnjava Španjola. Na tisoče kopaliških gostov in domačinov je pričakovalo prihoda brodovja največje vojne mornarice sveta v Boko Kotorsko. Predstavniki naše vojne mornarice 60 na čelu z admiralom Marijanom Poličem slovesno sprejeli Angleže, ki so se našim za prisrčen sprejem prav lepo oddolžili. Ker je prišel valeški princ na Krf, je angleško brodovje odplulo nekaj dni prej, kakor je nameravalo, iz naših voda proli Krfu. Tam namerava an-gleško brodovje prirediti velike manevre, odtod pa bo plula jeklena vojska nazaj na svoje sredozemsko izhodišče na Malti. Angl. admiralska ladja, vsidrana v Boki Kotorski. Dražba dragocenih starin Meža pri Dravogradu, 19. avgusta. Od 8. pa do 18. avgusta je naš kraj izredno oživel. Ta čas se je namreč vršila dražba umetnin in starin na gradu Puchensteinu, kjer je rajni baron Ilans Kometter zapustil lepo kolekcijo umetnin in starin izza srednjega veka dalje. Ker je bila zbirka že od prej med zbiratelji na glasu, se je v dneh dražbe zbralo na gradu vse polno ljubiteljev umetnosti, zbirateljev in prekupčevalcev. Moral pa si biti petičen, če si hotel konkurirati, kajti dobri in redki predmeti so se prodajali mnogo nad cenilno vrednostjo. Saj so se ua pr. predmeti iz gotske periode prodali ludi za 25 krat dražje kot so biii cenjeni. Kupci so prišli iz naše države, pa tudi iz sosednje Avstrije, od koder si je ena družba naprosila kar lastnega eksperta, da jim je bil z nasveti takoj pri roki. Razveseljivo pri tem je vsaj to, da je ljubljanski muzej na dražbi pridobil prav mnogo dragocenih predmetov, ki jih je nakupil, kakor smo izvedeli, s podporo kr. banske uprave in naše uvidevne Zbornice za TOI. Glede drugih predmetov pa bi le želeli, da bi jih ne izvozili iz naše države. Zopet en dokaz več, kako nujno nam je potreben zakon o varstvu starin. Smrt na meji K oje prekoračil mejo, ustreljen. — Truplo ukradeno iz mrtvašnice. Maribor, 22. avgusta. Na koroški meji med 1'revaljami in Dravogradom se je zopet pripetil tragičen dogodek, ki je v teh krajih žalibog tako vsakdanji. Radi nedovoljenega prekoračenja meje so govorile puške in padlo je mlado življenje. V kraju Heiligenstadt na avstrijski strani je. bilo žegnanje, katerega se je udeležil ludi jiosestniški sin Franc Genzi. Po žegnanju se je podal po skrivnih potih, ki so znane obmejnemu prebivalstvu, na jugoslovansko stran, kjer je imel zaročenko. Genzi je često hodil to |)ot do meje, pa je vedno imel srečo, da je izmaknil budnemu očesu obmejnih stražnikov. Sreča ga je zavajala v predrznost, katero je končno plačal s svojim življenjem. Pri prehodu meje ga je opazil obmejni stražar. Fantu se je posrečilo stražnika prekaniti, pri tem pa je prišel pred drugega stražarja, pa tudi temu se je z begom izognil. Pri zmikanju po grmovju pa je nehote zopet zašel v bližino prvega stražnika, kar mu je bilo usodno. Ker se na klic »stoj« ni ustavil, je počila puška in fant je obležal s prestreljeno glavo v jarku. Krogla ga je zadela v glavo od zadaj ter mu izstopila pred očesom. Truplo je ležalo na licu mesta, dokler ni dospela komisija, nakar so ga prenesli v mrtvašnico. Drugo .jutro je čakalo pogrebee presenečenje. Truplo je čez noč izginilo in vse iskanje je bilo zaman. Izkazalo se je končno, da so prišli sorodniki ubitega ponoči čez mejo, zeli iz nezastražene mrtvašnice pokojnikovo truplo ter ga dali v veliko vrečo. Prenesli so ga nato kot tihotapsko blago preko meje, kjer so ga pokopali na domačem pokopališču. Letošnja vročina in suša Ljubljana, 21. avgusta. Letošnji avgust bo ostal našim ljudem, mestnim in kmetskim, najbrže še dolgo v spominu. Doživljamo sušo in vročino, kakor je morda že desetletja nismo imeli, na drugi strani pa je prišlo v naši deželi do vremenskih katastrof, kakor jih sploh nismo imeli, na primer v Slovenskih goricah in ptujski okolici. Preseneti nas pa, da je letošnji avgust v pravem nasprotju z mesecema junij in julij, ki sta bila precej deževna in samo tedaj mislili, da sploh ne bomo imeli letos poletne vročine. Meseca junija je bilo v Ljubljani 82.1 mm padavin, kar je za poletni mesec gotovo mnogo, meseca julija je bilo v Ljubljani 80.99 mm padavin, meseca avgusta do danes na le 28.4 mm in sicer le OlHlIM M Dil«UnM (prott glavobolu hI migruaO zanesljivo in hitro pomaga* jo. Pazite pri kupovanju, da so pristne« i» , i., m m a i .nal 86.7 mm, v Celju 38.9 mm, v Doljni Lendavi 34.1 mm, na Golniku 109.4 mm, v Rogaški Slatini 15.8 mm, v Kočevju 83.5 mm, v Mariboru 71.7 mm, v Bohinjski Bistrici 110.8 mm (bilo je 13 deževnih dni), v Kranjski gori 89.9 mm (12 deževnih dni), v Sodražici 87.2 mm (12 deževnih dni), v Gornjem gradu 67.5 mm (10 deževnih dni), v Koprivniku v Bohinju 85.9 mm (11 deževnih dni), pri izviru Savice Savice 144.7 mm (13 deževnih dni), pri graščini Snežnik v Loški dolini na Notranjskem 47.3 mm (9 deževnih dni). Za najbolj vroča dneva v juliju sta se izkazala 7. in 31. julij. V Ljubljani je bil najbolj vroč dan v juniju 13. junij, ko je bila temperatura 27.4" C, meseca julija pa je bil najbolj vroč dan 7. julij, ko je znašala temperatura 30.6° C. Na Bledu je bil v juliju najbolj vroč dan 31., ko je kazal toplomer največ 32.5" C, v Celju je bil 7. julij najbolj vroč dan in sicer je toplomer kazal 31.2° C, v Dolnji Lendavi je bil najbolj vroč dan 7. julij, ko je toplomer kazal 29.3° C, prav tako je bil najbolj vroč dan 7. julij v Rogaški Slatini 29.3" Č, v Kočevju je toplomer kazal 32° C, v Mariboru je bil najbolj vroč dan tudi 7. julij 31.3° C, v Bohinjski Bistrici je bil najbolj vroč dan 31. julij 29° C, v Kranjski gori pa je bil zopet najbolj vroč dan 7. julij 26.6" C, Sedmi julij je bil najbolj vroč dan še v Sodražici 28.2" C, v Gornjem Gradu, 29.4" C in v Koprivniku kjer je pokazal 23.8" C; tu je bilo 31. julija celo 27.1° C. Za mesec avgust še ni podrobnih podatkov. V vseh krajih pa je vročina v avgustu povprečno vedno višja, kakor v juliju ob najbolj vročih dnevih. Dne 15. avgusta je bila vročina 32.7" C, dne 16. avgusta 32.8" C, (minimum 14.8" C), dne 17. avgusta 33.3" C (minimum 15.7° C), dne 18. avgusta 32.4° C (minimum 15.6» C), 21. avgusta 32.8" C (minimum 15" C). Danes pa je bila ob 1 popoldne najvišja temperatura 31.4° C, najnižja ponoči pa 14.9 C. Vse te številke veljajo seveda le za temperaturo ozračja, ki se meri v senci. Taka vročina brez dežja ni dobrodošla kmetu. Medtem, ko je bila letina žita in zgodnjih pridelkov dobra, kaže letina jesenskih pridelkov skrajno slabo. Otava, ki jo sedaj kose, je skrajno pičla. Če bo šlo še nekaj dni tako dalje, sploh ne bomo imeli letos ne ajde ne repe. Fižol je obrodil prav slabo, zelja pa malo in bo slabše vrste. Najhujše pa je s krompirjem, ki je v začetku kazal sicer dobro, ki pa bo najbrže zelo droban, ko ga bodo pričeli kopati v začetku septembra. Krompir pa je glavna hrana našega prebivalstva in slaba letina krompirja pomenja glad Omeniti moramo še nekatere velike težave, ki jih imajo nekateri suhi kraji z vodo. V suhih krajih, v nekaterih občinah na Kočevskem, v Loški dolini in drugod na Notranjskem, v Slovenski krajini, v Suhi krajini in še po drugih krajih Slovenije, morajo ljudje z vozovi in z vozički ure in ure daleč po vodo. Vse podeželsko prebivalstvo vzdihuje in prosi, naj mu nebo kmalu nakloni do-brodejnega dežja. Krati Matjaž ustoličen V nedeljo, 21. I. m. se je vršila pod vrhom Pece, pod Uletovo kočo, lepa planinska in narodna slovesnost: odkrili so kip kralja Matjaža. Na predvečer so zagoreli kresovi, zapokali so topiči in čuli so se daleč naokrog odmevi guštajnske godbe, ki je prihitela že v soboto zvečer na vrh pod Peco obenem z mnogimi planinci. V nedeljo se je pričela slovesnost s sv. mašo na prostem pred duplino, v kateri je postavljena soha kralja Matjaža. Sv. mašo je daroval dr. J. Aleksič, prof. bogoslovja iz Maribora, med sv. mašo pa je krasno pel pevski zbor koroških Slovencev »Dobrač«; vmes je izmen jaje igrala guštajn-ska godba. Po slavnostnem govoru in nekaterih pozdravih je odkril ing. Pirkmaier Matjažev spomenik. Sledila je blagoslovitev, nato ostali govori, med katerimi je najbolj užgala radi svoje posrečene dovtipnosti rimami im]>rovizacija zastopnika mariborskega 'SPD Lude Zorzuta. Udeležba je bila dosti velika, blizu 500 ljudi. Prireditev je zahtevala dosti truda in priprav. Priznanje krajevnim jiodružnicam SPD v Mežici in Črni z neutrudnim načelnikom Uletom na čelu! Zlasti je treba pohvaliti red in mir ob času sv. maše, za kar so poskrbeli prireditelji sami. Smrt pri kopanju v noči od 2. na 3. t. m. Od 4. t. m. dalje pa ni v Ljubljani padla niti kapljica dežja več in imamo lorej že 17 dni sušo. Merilo v Ljubljani seveda ne velja za vso Slovenijo. Razlikujemo namreč več pasov: Notranjski pas izkazuje najmanj padavin tudi v prejšnjih dveh mesecih. Zato je na Notranjskem suša najhujša. Pas Gorenjske z Ljubljano in Dolenjske do Kočevja izkazuje največ padavin. Zato prejšnja dva meseca v tem pasu ni bilo suše, ki se je pričela šele ta mesec. Pas Štajerske in Slovenske Krajine izkazuje v juniju in juliju najmanj padavin in so imeli ta mprejšnja dva meseca res opraviti s sušo rned tem, ko je del tamkajšnjih krajev v avgustu obiskalo uničujoče neurje. V mesecu juliju je hiln padavin: na Bledu Kostanjevica, 20. avgusla. Jorga Franc, posestnik na Prekopi pri Kostanjevici na Krki, si je hotel napraviti s pomočjo sosedov nov vodnjak. Delo je šlo lepo izpod rok in vodnjak je že meril nad 12 metrov v globino. Ker je nadaljnje kopanjo ovirala velika skala, so jo snoči razstrelili. Davi bi se moralo delo nadaljevali. Nihče od navzočnib delavcev pa ni mislil na strupene pline, marveč so se trije brezskrbno začeli spuščati v jamo: Jorga Franc, Rebzel Nace in Premru, da bi nadaljevali z delom. Dogovorjeno je bilo, da ti trije takoj sporoče tovarišem, kakšen je bil učinek streliva. Ker pa od teh ni bilo dobiti znakov, je tovariše zunaj vodnjaka prevzel nepopisen strah in začeli so klicati na pomoč. Posestnik Jordan Franc, ki je prihitel prvi na kraj nesreče, si je dal obvezali obraz in se spustil v vodnjak, kjer se mu je nudil strašen prizor: vsi trije ponesrečenci so ležali v težki nezavesti drug na drugem. S težavo je navezal vse tri po vrsti na vrv in jih s jiomočjo ostalih spravil na dan. Ponesrečeni niso kazali znakov življenja. Do-Šli zdravnik g. dr. Ivaniševič iz Kostanjevice je po-svelil ponesrečencem vse svoje moči. Po večurnem trudu se mu je posrečilo dva priklicali v življenje, dočim so ostali vsi poizkusi pri Nacetu Rebz elj brezuspešni. Prihitel je ludi kostanjeviški g. kaplan Hafner_ in podelil vsem trem sv. posled ije I o N d je. Umrli Rebzel j je bil miren in dober gospodar. •faj počiva v miru! Dnevna kronika Huda ognja je oblast Maribor, 22. avgusta. Danes dopoldne je dospela iz Scherbaumovega posestva v Rogozi telefonska vest, da je nastal v gospodarskem poslopju požar, ki bi utegnil postati v sedanji vročini in suši ter radi pomanjkanja vode katastrofalen. Na obvestilo so se takoj odpeljali mariborski gasilci pod poveljstvom kapitana Vollerja z dvema motornima brizgalnama na mesto požara. Prispeli sta tudi gasilni društvi iz Hoč in Pobrežja. Ob prihodu gasilcev še ogenj ni izbruhnil, pač pa se je močno kadilo iz velike šupe za steljo. V šupi se nahaja velikanska shramba stelje iz drobnega smrečja, borovih igel in listja. Vse to se nahaja na kupu že nekaj let in se je sedaj radi silne vročine vnelo samo od sebe. Radi pomanjkanja zraka pa je vse samo tlelo ter niso mogli plameni bruhniti na dan. Nevarnost je izdal smrdeč dim, nakar so bili takoj pozvani gasilci. Reševalci so najprej odstranili slamo, ki je 'bila na »telji, nato pa so pričeli odstranjevati steljo, da bi prišli do tlečega gnezda. Za vsak slučaj pa so napeljali iz skoraj 1 km oddaljenega ribnika dva voda cevi ter pripravili motorke, da bi v nevarnosti takoj stopile v akcijo. Razkopavanje stelje se je izkazalo za silno zamudno in težavno ter ob času poročila razkopavanje še traja. Neposred- Nagla smrt med obiskom Kranj, 22. avgusta. V Kranj je v nedeljo prišel obiskat svoje sorodnike in prijatelje čevljarski mojster z Viča pri Ljubljani Alojzij Celar, star okrog 08 let. Najprej se je oglasil pri svoji stari teti v Rožni ulici. Ker je bila pa tela ravno pri osmi sv. maši iu Je ni našel doma, je povedal služkinji, da se vrne. Odšel je po ulici navzdol k Špenku. Celar je bil devet tet pri pokojnem čevljarskem mojstru Špenku za pomočnika in ga je mojster, s katerim sla bila po starosti le nekaj let narazen, izmed vseh pomočnikov imel najrajši. Zato se je s hvaležnostjo spominjal Špenkove hiše iu kadar se je mudil v Kranju, je svoje prijatelje obiskal. Medpotonia, ko je šel od hiše svoje tete proti Špinku, pa je moža nenadoma obšla slabosl. Komaj se je privlekel do Špenka in tam močno potrkal na zaprta vrata. Odpirat mu jc prišla gospodična Mici. Ko je odprla vrata, je zagledala Celarja, ki se je s poslednjimi močmi še držal pokonci. Povedal je, da mu je zelo slabo in naj mu j »omagajo. Prestrašena ga je Mici prijela pod pazduho, a težki mož ji je lezel iz rok proti tlom. Priklicala je sestro, katero je Celar pretresljivo pogledal, oči pa so postajale že steklene. Na pomoč sta prišla še dva fanta, in skupno so Celarja prenesli v sobo na fotelj. Tam so ga močili, skušali ga z umetnim dihanjem obuditi, Celar pa ni dal cd sebe nobenega znaka življenja več. Pokli-cuni g. svetnik ga je dejal v sv. poslednje olje in mu dal pogojno sv. odvezo. Prišla sta tudi zdravnika gg. dr. Božič in dr. Bežek, ki sta ugotovila le smrt. Celarja je zadela srčna kap, ni mogel več ,i.govoriti iu z,globokim izdihom je umrl sredi nav-= zočih. . Dogodek se je izvršil med 8 in 0 zjutraj. Mrliča so nato prenesli v hišo njegove tete, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Zanimivo je, da je pokojni Celar prišel umret v Kranj k Špenku, kjer je toliko let služboval in kjer ga je z leta 182(5 umrlim mojstrom družilo veliko prijateljstvo. Nevarni mfatiei Šmartno pri Liliji, 21. avg. V Vintanjevcu pri posestniku Žitniku so imeli mlatiče, ki so razen drugim tudi sosedovim vzeli »pušelc«. Zaradi tega je prišlo žo v soboto 20. t. m. do prepira. Ko sta v soboto zvečer dva mlatiča domov grede na sosedovem vrtu tresla češplje, ju je prišel Janez Verbajs, cerkvenik podružnice, podit. Ta dva sta navalila nanj s cepci in ga pobila ne požarne nevarnosti za poslopje ni ter je bila vest mariborskih jiopoldnevnikov o uničenih gospodarskih poslopjih Scherbaumovega posestva prezgodnja. jz Dravske doline je istočasno dospela vest, da je snoči Stari grad pri Vuzenici postal žrtev plamenov. Plameni so se pojavili na ostrešju gradu okoli pol (3 ter so postali vidni daleč v dolino. Gasilci z Vuzenice in sosednih naselbin so sicer takoj prihiteli na pomoč, toda radi strmine in pomanjkanja vode niso prišli z gasilskim orodjem. Pomagali so samo nasiti iz spodnjih delov gradu, ki so bili lepo opremljeni. Na gradu je zgorelo ostrešje ter gornje nadstropje, v katerem se je svoj čas nahajal slikarski atelje znanega akademskega slikarja viteza Pistorja. škoda zuaša okrog 50.000 Din in je krita z zavarovalnino. V nedeljo zjutraj, ko 60 se ljudje odpravljali k maši, so nenadoma objeli plameni hišo posestnika Janeza Mauka v Štajgrovi, župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Ogenj se jc lakoj razširil tudi na poleg stoječe gospodarsko poslopje. Kljub temu, da so takoj prihiteli sosedje, se vsled pomanjkanja vode ni dalo nič napraviti in je vse pogorelo do tal. Vzrok požara še ni pojasnjen, domnevajo pa, da je najbrž začelo tleti tramovje v bližini dimnika. nevarna do možganov. Poleg tega ima tudi zlomljeno roko. Danes v nedeljo še ni prišel k zavesti in je malo upanja, da bi okreval. Koledar Torek, 23. avgusta: Srce Marijino. Filip Beni-cij, spoznavalec. Osebne vesti —■ Novi predsednik »Svete vojske«. Na izrednem občnem zboru »Svete vojske«, dne 22. avg. je bit izvoljen za. predsednika šol. upru-vitolj g. Janko Grad. j f 1 ' r v "V" r . " ' ' ~ . * v*--v - - f • ' •11 i ) ,-T ' S ' , V * „ i i . A i ^ \ ! ^ v '..V ' 1 - .3..... Podban dr. Pirkmajer zaradi odsotnosti danes ne bo sprejemal strank. na Ila. Ko so prišli domači in napadalca prepodili, je bil Verbajs že v nezavesti. Poklicali so zdravnika, je ugotovil i) udarcev na glavi, 2 smrtno- Ne moreš v šo/o ? Vzgoji se sam! Nauči sc sam vseli slvnri. Id Jih potrebnJeS za svoj uspeh v življenju! Krepka volja! V letu dni znaš vse trgovsko predmete, kakor tudi zadružne in katerikoli svetovni jezik. — MSi na Dopisno šoto v Ljubljani. Prsžiikova 8, ali p>i se oglasi sam. Informacije zastonj. V rudne ure 8-12, 2-0, nedelja 10-11'. Paul Keller u mrl Prav v sobolo, ko je izšel pri nas najnovejši prevod iz njegovega dela — »Cvet naše vasi« (Ljudska knjižnica Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani) — je zatisnil oči za vedno Paul Keller, eden izmed najbolj priljubljenih sodobnih nemških romanopiscev. Tudi pri nas Slovencih je njegovo ime dobro znano, saj imamo zdaj poleg navedene knjige še tri druge prevedene v slovenščino: »Dom«, roman iz šlozijskih hribov, Cirilova knjižnica XX. zv., Maribor 15'io, založba Tiskarne sv. Cirila; »Glasba in Ijabciten«, povest, prevedel dr. Anton Kacin, Katoliška knjigarna, Gorica 1828; »Zima med gozdovi«, roman. Poslovenil dr. Anton Dornik. Maribor 1032, založila Tiskarna sv. Cirila. Za prihodnje leto pripravlja Tiskarna sv. Cirila v Mariboru izdajo prevoda njegovega rotflana »Skrivnostni studenec«, tako da si- nam torej poleg štirih že izdanih obeta še peta Kellerjeva knjiga. — Paul Keller se je rodil (!. julija 1S73 v Arnsdorfu v Šlez.iji. šo-'al se je za učitelja ter je lela 1807 nastopil službo v Brcslauu; tam je poučeval polnih 12 let, nato i«t se je posvetil popolnoma pisateljevanju. Napisal je dolgo vrsto romanov, ki se odlikujejo po svoji preprostosti in življenjski svežini, katera se izraža zlasli v avtorjevem vedrem humorju ler v njegovi jedrnati in zdravi čudi. Bil je — morda tudi zato, ker je močno ljubil kmečke tipe in sploh kmečko življenje na vasi — v pravem pomenu besede ljudski pisatelj in njegova dela krožijo med nemškim ljudstvom v milijonskih izvodih. Risanje krepkih značajev, realistično opisovanje dogodkov in mi-ljeja, spretnost v kompoziciji — to so njegove zgolj pisateljske vrline. Njih tehniko je obvladal kar moči mojstrsko. Odlična svojstva, ki jih je imel pokojni pisatelj v veliki meri in ki jih je podpirala vedra ter zdrava vernost, dvigajo njegova dela visoko nad najboljšo zabavno literaturo sodobne nemške književnosti. Prisrčno ie ljubil Keller veliko občino Ostale vesti — Nevarno je obolel g. Janez Zupan, duh. svetnik in župnik \ pok. \ Ilrcnovicah ter se priporoča sobratoni in sošolcem v molitev. — Slovo od ravnatelja gosp. dr. M. Potočnika. Zadnje dni sem prejel od več tovarišev dopise, naj prevzamem pripravo ozir. objavim kraj in čas za poslovitev od našega vsepriljubljenega ravnatelja mariborskega drž. moš. učiteljišča gosp. dr. Mateja Potočnika, ki odhaja žal že v pokoj. Težko se od-zovem, ker ne slišim mnenja drugih, tem željam, a počitnice hite naglo h koncu ter je zato treba nagle odločitve. Pridružujem se tozadevnemu objavljenemu predlogu tov. 1. Čeha ter si dovolim vse bivše učence gosp. dr. Potočnika vabiti k poslovilnemu sestanku v soboto 27. t. m. ob 10 dopoldne v dvorano Nabavljalne zadruge v Mariboru (Rotov-ški trg). Kaj je bil slovenskim dijakom, zlasti že pred vojno, pa tudi po vojni naš vseljubljeni in vsečislani, očetovsko za nas skrbeči ravnatelj gosp. dr. Potočnik, to vemo vsi in zato tudi pridemo vsi! Res, datum sestanka ni najbolj — ugoden, a ljubav in hvaležnost do njega, našega »očeta« slovenskih učiteljiščnikov, tudi to premore! Zato na svidenje vsi! -— Vanda Mirko, šol. upr. pri Sv. Marjeti ob Pesnici. — Uršulinska ženska realna gimnazija v Ljubljani sporoča: Naknadni sprejnini izpit za I. gimn. razred se bo vršil še 25. t. lil. ob 8 zjutraj. — Vpisovanje za vstop v I. gimn. raz. bo dne 1. sept. t. I. od 8—12; prinesti je. s seboj izkaz (|K)tidilo, da je nčenka napravila sprejemni izpit) ter kiistni list; plačati jc takoj pri vpisu 50 Din v obliki koleka. ki se prilepi na Prijavo, ter 20 Din za zdravstveni fond. Izven-Ijiibljunske. učenke vpišejo lahko tudi starši ali njih namestniki. Dne 2. sept. bo vpisovanje v ostale razrede pod istimi pogoji. — Začetna služba božja bo v ponedeljek 12. sept. t. 1. v uršulinski cerkvi ob 8 zjutraj, takoj nato, ob 9 pa se prične pouk. Gojenke naj pridejo v zavod v nedeljo II. sept. popoldne do 7 zvečer. — Popravni izpili iz vseh predmetov bodo 31. uvgusta t. 1. od 8 zjutraj dalje. svojih zvestih čitaleljev, ki je neprenehoma rastla z vsakim novim delom, ki ga je objavil, zato pa je ljubila in ljubi njegova občina tudi njega in njegovo delo. Vest o njegovi smrti bo gotovo zadela tudi njegove ljubitelje med nami, saj se je Kellerjeva občina razširila tudi na Slovenskem in šteje mnogo navdušenih pripadnikov. — Keller je deloval tudi publicistično in je izdajal krasni me-sečnik>Bergstadk, ki očituje odločno pomembnejše in globlje notranje lice od >Weslermanns Monatshefte.-: ali »Velhagen & Klasings Monatshefte«, s katerimi je treba vzporediti Kellerjevo »Berg-stadk. — Zasnoval je tudi po vzorcu najboljših nemških revij za humor in umetnost znameniti »Guckkasten?, ki je bil predhodnik tednika »Ju-gend«. — Bogato in plodovito življenje je zaključil Paul Keller po daljšem bolehanju. — Blag mu spomini it Paul Keller; Cvet naše vasi. Kot 40. zvezek »Ljudske knjižnice« je pravkar izšel v založbi Jugoslovanske knjigarne slovenski prevod enega najznamenitejših romanov pokojnega Paula Kellcrja: »Maric Heinric.hr. Slovenski prevod je oskrbela Marija Kmetova ter prekrstila naslov v »Cvet naše vasi-. Resnično cvet vasi in zgled zdravega, jedro-vitega kmečkega značaja je nepozabna Mina Boštjanov«. glavna oseba romana. Med našimi ljudskimi knjigami je malo katera tako lepa kakor tale. Naročniki knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne jo dobe v teku tega tedna, za nenaročnike velja broširana Din 32, v polno platno vezana s kaseto Din 42. ■ir Zagrebške »Novosti« o Mrtelovi knjigi »Luči ob ccsti«. V nedeljskih »Novostih« je objavljena daljša recenzija o L. Mrzelovi knjigi »Luči ob cesti«, ki je nedavno izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne (Zbirka domačih pisateljev). Recenzent skuša opredeliti Mrzela tako v okviru naše književnosti kakor tudi iz njegn samega. Ocena je za mladega in nadarjenega književnika nadvse laskava. Drobna, a dokaj posrečena analiza Mrrelovih črtic, podprla z mnenji o pisatelju, ki so jih izrazili slovenski kritiki, daje recenziji zagrebškega lisla resnobno obiliežje. — Strojna in elektrotehniška delovodska šola v Ljubljani. Ker so se razširilo vesti, da ne bo letos prvega letnika, obvešča ravnateljstvo Tehničn« srednje šolo v Ljuibljani ponovno, da so ostali vsi šolski oddelki neokrnjeni in da se bo tudi v prvi letnik strojne in elektrotehnične delovodske šole v Ljubljani vpisovalo od 1. do 3. septembra. DAJ slado DAM led. — Na dekliški osnovni in meščanski šoli v fimi-helu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto 3. septembra z otvoritveno božjo službo. Naknadno vpisovanje bo 1. iu 2. septembra. — Državni konservatorij v Ljubljani. Šolsko leto 1932-33 začne 1. septembra 1.932 z vpisovanjem, ki bo 1. 2. in 3. vsak dan od 0 do 12 in od 15 do 17 v konservatorijski pisarni, Gosposka ulica St. 8. Sprejemni izpiti nn novo vpisanih gojencev se bodo vršili v ]K>nede1jek, 5. septembra in sicer za klavir od 9—10, za violino od 10—11, za solopetje od 17 do 18 v ravnateljevi sobi. Vsak gojenec (star ali nov) mora izpolniti uradno prijavo. To prijavo dobi v konservatorijski pisarni in jo mora kolekovati s 50 Din; če se vpiše na visoko šolo ali učiteljski oddelek pa s 100 Din. Priložiti mora vsak gojenec krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo zavoda, katerega je obiskoval, stari gojenci pa lanski indeks. Natančno morajo izpolniti vse rubrike na 2. in 3. strani prijave. Državna šolnina in učni prispevki so razvidni na razglasni deski v veži zavoda. Gosposka ulica 8. TRILYSIN pomaga zares: TRILYSIN očisti lase od prhljaji, TRILYSIN zaustavlja izpadanje las, TRILYSIN vpliva ugodno na porast las! Dobiva se v vseh lekarnih, drogerijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica 75 Din, mala steklenica 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mašinskoga 5 — šola Glasbene Matice ima vpisovanje L, 2. in 3. sept. od 9—12 in od 15 do 17 v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Razdeljevanje ur pouka bo v ponedeljek, dne 5, septembra in siccr ob 15 za klavir, ob Iti za violino in ob pol 17 za ostale predmete v llubadovi pevski dvorani. Redni pouk se prične dne 7. septembri. V interesu rednega pouka je, da se gojenci vpišejo takoj v prvih dneh, ki so določeni za vpis. Ukovina je ista kakor lansko leto. — Sprememba priimka. Kr. banska uprava dravske banovine je dovolila Janezu Jajčniku, pristojnemu v občino I/oka pri Zidanem mostu, spremembo rodbinskega imena v Jačnik. — Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josel« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josel« vode. — »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Prepovedalo jc razpečavanje in prodajanje prve izdaje >Jutarnjega lista z dne 7. avgusta in i '»Obzorar z dne 8. avgusta državno tožilstvo v Za-! grebu, kar so prinesle »Službene novine z dne 18. avgusta. — Namesto dihurja se jc ujela v past mala Marica Mavcrjeva. Iz Kostanjevice: Že del j časa vznemirja grajske kokoši velik dihur, katerega so sklenili ujeti v past. Lep jajček, pritrjen na železo, je bil za vabo. Kar pa je dihurjevo oko prezrlo, je zapazilo bistro oko male Marice. Brez obotavljanja je njena nežna ročica segla po kokošjem jajčku in I se vjela v past. V trenutku je bil o tem obveščen i ycs grad ... Hitro so rešili ročico neprijetnega Že-I jeznega objema in spravili punčko k zdravniku. ; J® I>a je ugotovil, da ni nič hudega, ker je bila past k sreči bolj pripravljena za miške, kakor pa za zvitega grajskega dihurja. — »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« prinaša dne 20. avgusta 1882, 66. kos: pravila o dopolnilnem izpitu absolventov državnih dvorazrednih trgovinskih šol, ki želijo prestopiti z opravljenim zaključnim izpitom v tretji razred trgovinskih akademij; pravila o opravljanju privatnih in doj>olnilnih izpitov na srednjih trgovinskih šolah; pravila šolskega sklada; ratifikacijo konvencije o univerzalni poštni uniji po Poljski; pristop kolonije Nigerije in protektorata Kame-runa, ki sta pod britanskim mandatom, k obči poštni konvenciji, ratifikacijo obče poštne konvencije po državah San Marino in Bolgariji, ratifikacijo konvencije o čekih po Nikaragui, ratifikacijo mednarodne radio-telegrafske konvencije po Dominikanski republiki; razne nove telefonske proge ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1932. ~ Srce, živce, ledvice zdravi Slatina-Radenci. HMMHBHM (S mnu PLANINKA CAJ Bahovec čisti kri, ker prodira skozi stanlievje in jemite strup iz sokov. Zavitek Din 20*-~ v apotekah. Celje Mudi® Vpisovanje v šolo Glasbene Malice se bo vršilo 1.. 2. in 3. septembra I. I., vedno predpoldno in popoldne. Vse podrobnosti glede sprejema, učnega časa, šolnine itd. so razvidne na tabli v šolskem hodniku I, Slomškov trg 10, nasproti farne cerkve. Tudi za lanske gojence je potreben in obvezen ponovni vpit, ako želijo nadaljevati šolanje na zavodu v novem šolskem letu. Gojeuci iz okolico se lahko prijavijo pismeno. 0 Gasilska vaja. Celjska gasilska župa je imela v nedeljo, dne 21. I. m, ob pol 2 pop. gasilsko vajo na Lopat i. Gasilske vaje so se udeležila gasilna društva od A rje vasi, iz Babnega, Celja, Dre-šinje vasi, (iaberja in lopate. Vajo je vodil župni načelnik g. Golograne iz (iaberja. Udeležilo se jo vaj okrog 80 mož omenjenih društev. »Oorclo je stanovanjsko poslopje v bližini gasilskega domu na Lopati, ki je bil baš v uedeljo sloves/io olvor-jen. Vaja, ki se je izvršila v vzornem redu, se je končala okrog 4 pop. 0 Smrtna kosa. Na Ljubljanski cesti št. 15 je umrl v ponedeljek, dne 22. t. m. g. Šalej Milan, sin vojnega invalida. — V nedeljo 21. t. m. je mnrl v Zavodni št. 29 Srebočan Peter, sin ibrunjarja. — Isti dan je umrl na hribu Sv. Jožefa Goručan Ciril, 43 letni bi vi i lesni trgovec. — Dušam pokojnih večni mir in |>okoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje. 0 Brezobziren motociklist. V javno bolnišnico so pripeljali v nedeljo 21. t. m. s popoldanskim vlakom 15 letnega trgovskega vajenca Majetiča Karla iz Rogaške Slatine. V nedeljo zjutraj, ko je stal pred trgovino, je pridrvel po cesti neki motociklist, ki ga je [»odri na tla. Motociklist je drvel naprej, ne da bi se ustavil. Majelič ima hude poškodbe na glavi, na prsih in na obeh nogah. Brezobzirnega niotociklisla zasleduje orožništvo. 0 Tatvina kolesa. V nedeljo, dne 21. I. m. okrog pol 10 zvečer je bilo kradeno hišnemu posestniku Fazarincu na Ipavčovi cesti št. KI iz veže njegove hiše njegovo še skoro novo moško kolo. Kolo je znamke Stejrer iu vredno 1500 Din. Občinstvo se svari pred nakupom. & Tsnjato torbico z zdravili m živino in živi-nozdravskimi instrumenti je našel neki posestnik na cesti med Ostrolnem in Lokrovcem. Lastnik jo lahko dobi j>ri predstojništvu mestne policijo. 0 Nedeljski šport. V nedeljo 21. t. m. ot> nol 6 zvečer se je vršila na Glaziji na igrišču SK Celja dolgo pričakovana kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v prvi podzvezni razred med Atletiki in SK Celjem. Tekma, tretja po redu, ni nudila nič posebnega, ker so bili vsi igralci izmučeni do skrajnosti vsled neznosne vročine. Zmagal je SK Celje v razmerju 2:1 (0:0). Sodnik dr. Planin-šek iz Maribora je sedil tekmo v splošno zadovoljstvo. — Isti dan se je vršila ob 8 predpoldne druga tekma Jugoslavije za sprejem v LNP. Nasprotnik SK Jugoslavije je bil to pot SK Olimp iz Gab<>rja. Tekma se je končala z rezu I ta I gm 2 : 2 {1 : 2). Sodnik g. Ochs je sodil v svoji običajni formi. Plati Prodorni Radio-Lfubffana i Torek, 23. avgusta: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevno vesti — 13.00 Čas, poročila, plošče — J8.00 Otroški kotiček (gdč. Orafenauer) — 18.30 Salonski kvintet — 18.30 Po poljski zemlji (Bolje) — 20.00 Esperantsko predavanje: Celje in okolica (Herkov) — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Čas, poročila, plošče. Sreda, 24. avgusta: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.000 čas, plošče, bom — 18 (Ki Salonski kvintet — 19.00 Nasveti za domači vrt (M. Humek) — 19.30 Literarna ura: Milo Urban »Živi bič (Fr. Vodnik) - 20.00 Samospevi gdč. Jeunette Perdanove — 20.40 Prenos plesne glasbe ia hotela Toplice na Bledu _ 22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet. DrugI programi i Sreda, 24. avgusta: Zagreb: 20.30 Koncert vojaške godbe. 22.00 Operna glasba. 22.40 l^hka večerna glasba. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. 22.15 Prenos koncerta iz kavarne. — Siuttgartt 20.00 Zavabni koncert, prenos iz berlinske radio razstave. 21.20 »Afrika je izginila! slušna igra. — 22.4.5 Nočnn glasba. — Toulouse: 20.45 Operna glasba. 2100 Harmonike. 22.15 Melodije. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 22.00 Političen pregled. 24.00 Plesna glasba. — Beograd: 20.00 Koncert rndlo-godalnegn kvarteta. 20.40 Madame Rutterfl.v , opern-plošče 21.20 Radio orkester. — Rim: 20.45 »Abraham in I»»k>-, glasbena slika. 22.15 Pestra glasba. — Bero-miinstor: 20.00 :,Grob neznanega vojaka-. 21.45 Večerni koncert. — Lnngcnhorg: 20^30 Koncert 22.45 Koncert. — Prnea: 21.00 Kvartet. 22.20 Planinske skladbe. Vojaško geografski institut bo vršil lelos tri-angulacijska in topografska dela tudi v ptujskem okraju. Prebivalstvo se opozarja, da je strogo za-branjeno poškodovati piramide in znamenja, ki se bodo ob tej pri liki postavila. Žcparska, nadlega se pojavlja v zadnjem času na živilskem trgu. Žrtev nepridipravov je postal celo tržni nadzornik g. Cajnko, ki so mu odnesli poln nahrbtnik. Pazite! Smrtna kosa. Po dolgi mučni bolezni je umrl v 50. letu starosti g. Josip Schauta, 'bivši večletni ravnatelj lierbersleinovih posestev. Pokojnik je bil blaga duša in radi svoje nepristranosti in pravičnosti obče priljubljen. Zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih olrok. Blag mu spomin, žalujočim naše globoko sožalje! Zadnje katastrofalno neurje je povzročilo pogin nešteto lastovk, vrabcev, ptic pevk in divjačine, zlasli fazanov, ki ležijo na kupe po poljih in v šumah zariti v blato — mrtvi. Lovci so precej prizadeti iu nosijo pobite živalce v nahrbtnikih. Celo mačkam ni toča prizanesla, katere je vihar zalotil na polju. Splošna pomožna akcija je v trku. Oblastvo je priznalo znesek 30.000 Din kot nujno pomoč najbolj prizadetim. Ljudstvo pričakuje nadaljnje pomoči. Novo mesto Smrtna nesreča. Preteklo sobolo, dne 20. 1. m., je šel mali sinček novomeškega branjevca g. Javomika, Ivanček nabirat vejevje. Splezal je na precej visoko jagned, kjer je začel obsekovati veje. Pa mu je pri tem delu aii spodrsnilo ali pa so je veja zlomila. Fantek je padel kakih 8 ni globoko na tla, kjer je obležal v nezavesti. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je še isti dan po-poldno umrl. Počila mu je lobanja. Procesija ovharističncga kongresa, o katerem smo že podrobno poročali, se bo pomikala, kakor smo izvedeli, sicer po isti poti kakor smo že navedli, predno bo pa zavita v mesto pri hiši g-Seidla na Trgu Kraljeviča Petra, bo šla skozi trg do mosta, kjer se obrne nazaj kakor pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. Nnto pojde čes Florjanski trg mimo novega Prosvetnega doma do župnlšču. Posestnike in stanovanjske najemnike, stanujoče na omenjenih ulicah in cestah ponovno prosimo, tla svoja okna lepo razsvetle in okrase v čast ovharističnemu Bogu! Sprememba posesti. Hišo pokojnega g dr. Krn na Grrzarollija nn Dr. Tavčarjevi cesti v Novem mestu, je na javni dražbi kupil g. dr. Po-lenšek Jurij, predsednik sodišča v pok. Poizvedovanja Papiga je ušla. Jo roza in sive barfre. Najditelj naj jo odda proli nagradi v Zeleni jami, Val. Vodnikova 8. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Ztlsi-fkon, Roden-stock, Voigtlandcr, Wclta, Certo itd ima vedno ▼ zalogi loloodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Zahtevajte ceniki Plavajoče tovarne Piccardov uspeh Stoletja so kitolovci lovili kite tako, tla so s svoje ladje prestopili na majhne iu ozke čolne, v katerih so zasledovali kite in jih iz velike bližine ubili s harpunami. Ubite kite so vlekli z velikanskim naporom po morju do plitvin ob bregovih, kjer so se z nožem spravili nad velikanske mesnate gore. Meso in mast so spravili iu kasneje prodali prav dobro. Tako zvani t ran pa so prekuhavali in iz njega pridobivali olje za posebne vrste svetiljk. Velik del ubitega kita so kitolovci zmetali nazaj v morje, ker niso znali izrabili vseli ostankov. S časom so postali majhni lovski čolni s katerimi so kitolovci lovili kite, vedno večji in lovski čolni so kasneje vlačili ubite kite kar do tovarn ua suhem. V teh tovarnah so predelali pač vse, kar se je dalo In izgube zaradi proč. vrženega kitovega mesa in drobovja so bile vedno manjše, l.ov na kile se je vedno bolj splačal. Kiti so zato zginili iz bližine morskih obrežij in lovske ladje so morale napraviti vedno daljša pota. če so hotele imeti dober lov. Zaradi tega pa se ne splača več vlačiti ubite kite do tovarn na suhem. Najmodernejše kitolovke imajo sedaj tudi vse naprave, s katerimi se predelava ki-lovo meso in trmi. Navadno odrinejo kitolovci v morje s šestimi motornimi kitolovkami, katere »premija večja ladja, na kateri je prava tovarna. Ladja, na kateri je urejena tovarna za predelavo kitovega mesa in masti, je malica za manjše kitolovke, ki love kite za to ladjo. Matična ladja ima vse stroje, ki so potrebni za predelavo iu ima zadaj veliko odprtino, po kateri potegnejo ubitega kita na krov. Tudi v viharnem morju morejo skozi lo odprtino potegniti /. močnimi žerjavi kita iz morja. Najnovejše matične ladje so pa urejene že tako, da morejo hkrati predelati tri kite. Kitovih ostankov skoraj ni nič več in vse se kakorkoli iz- rabi. Kitovemu mesu najprej odvzamejo mast in olje. Nato pa predelajo suho meso v moko in gnojilo. Prav isto se zgodi s kostmi. Silno dragocena je tako z vami ambrn, ki jo često najdejo v sečnem mehurju kita. To ainbro, ki ima jako prijeten duh. kupujejo tovarne, ki izdelujejo kozmetična sredstva po zelo visokih cenah. Včasih najdejo pri enem samem kitu 0—7 leg te dragocene snovi, za katero plačujejo tovarne nad 100.000 Din za kg. Čim hitreje predelajo kita, tem boljše je njegovo olje. katerega porabijo večinoma za izdelovanje umetne masti iu za kuhanje mila. Povprečno predelajo iz enega kita 13—15.000 olja. Rekord pit je odnesel kil, ki so ga ujeli 1. 1921. na južni obali zahodne Afrike. I/, toga kita so pridelali nad 00.000 1 olja. Kit ima v ustih včasih do 000 tankih in ploščatih ler več metrov dolgih zob. Iz teh pridelajo nad 1000 kg lako zvane ribje kosti. Največjo plavajočo tovarno za predelavo kitov imajo Norvežani. Ladja se imenuje Kozmos in more naložiti 22.000 ton tovora in 350 glav moštva. Prave tovarne so tudi modemi kitolovski parniki ribičev ua Novi Fundlniidiji. Ti parniki so dolgi približno po 70 m iu 10 m široki. Na njih s posebnimi stroji režejo kitom glave in jim čistijo drob. Odpadkov ui več. Vsi kosi, ki se ne dajo uporabiti, se v posebnem stroju raztrgajo in nato posuše. Suhe ostanke zmeljejo nato v gnojilno moko. Zaradi modernega lova se seveda število kitov vedno bolj krči iu verjetno je, da bo za kitolovce v nekaj letih nastopilo pomanjkanje kitov. Ki i bežo sedaj vedno bolj proli severu, kljub teme na jih je vedno manj. Morda ni več daleč čas. ko bo treba odpluti daleč proti severnemu ali južnemu tečaju samo zato, da bo mogoče najti zastopnika nekdaj tako številne družine kitov. Piccard ali pristanku. Takoj potem, ko je Piccard pristal v Italiji, sta zlezla i/, gondole izmučena profesor Piccard in njegov asistent Cosyns. Vlegla sta se v senco gondole in se tako odpočila od prestane naporne vožnje. Piccardov polet v višino 10.700 m je omogočil, I da je zbral profesor s svojim asistentom lepo število najbolj važnih podatkov. Seveda bo treba čakati še več dni, preden bo veliko število precej kompliciranih fotografičnili meritev pregledanih. Rezultate drugega poletu bo treba tudi primerjati z rezultati prvega poleta. In prav gotovo je, da bo ekspedicija v doslej še nedosežene višine velikanskega zračnega morja obogatila znanost z važnimi izsledki. Prav gotovo je. da se tak polet ne da primerjati s poleti malih registrirnih balončkov, katere spuščajo v zrak brez moštvu. Ti balončki beležijo avtomatično najvažnejše pojave v svoji okolici, vendar pa praktično niso porabni za ugotavljanje jakosli kozniičnih žarkov. Prav zaradi tega pa moramo priznati Piccar-dOvemu poletu veliko znanstveno važnost. Profesor Piccard je izjavil, da mu je bilo pri vsem poletu najbolj važno merjenje jakosli kozniičnih žarkov. To se mu je prav dobro posrečilo in povečanje jakosli kozniičnih žarkov v vedno večjih višinah je za njega dejstvo. V aparatih je čutil naraščanje jakosli kozniičnih žarkov, kakor vedno močneje bobneče ropotanje toče na šipe. Polet sam se je izvršil tako, kakor je bilo določeno. Dočim je lansko leto moral profesor Piccard opustiti nekaj meritev samo zato, ker se je balon prehitro dvigal, je letos lahko v najrazličnejših višinah imel časa, da je primerjal vse, kar je hotel. »Nioba« nad vodo. V soboto dopoldne so dvigalue ladje v kiel.-kcm pristanišču dvignite potopljeno •Niobo nad vodo. Potapljači so ob oknih potopljene jadrnice pritrdili črpalke, ki črpajo sedaj vodo iz notranjih prostorov. Trem potapljačem pa se je po napornem delu posrečilo, da so prodrli mimo vrvi, razbilih sten, verig in najrazličnejših ladijskih potrebščin v notranjost ladje. Okrog 10 so našli potapljači prvega mrliča in do opoldneva so spravili potapljači še drugih pel trupel iz ladje. Na sliki vidimo, kako je Nioba pogledala iz. votle. Krov potopljene šolske ladje Niobe so dvigalue ladje dvignile že nad vodo. V ozadju vidimo dvigalno ladjo Wille Močna volja žene V Valenciji ua Španskem živi žena Margarita Algarrobo, ki se je rodila brez rok. Po večletnem napornem vežbanju se ji je posrečilo, da je izurila prste na svojih nogah tako zelo. da more pisaii tako lepo, kakor drugo dekle, ki je z zdravimi rokami dobilo v lepopisju najboljši red. S prsti na | svojih nogah se je naučila plesti in vezti, prav tako | se zna z glavnikom, ki ga drži s prsti na svoji i nogi, počesati po glavi. Z nogami se umiva po glavi j in je sploh tako gibčna in spretna, da se ji v res- j niči ne pozna, da bi ji manjkale roke. Predsednik j španske republike je dovolil ženi, da sme v vseh ; španskih mestih razstaviti svoje krasne nožne izdelke«. Ko je bila uboga Margarita stara sedem let, je ■ mogla že s svojimi nogami držati žlico in jo nositi : v usta. Kljub temu. da se njeni starši niso brigali j za njen napredek in jim ni bilo mar, kako se bo j ubogo dekle pomagalo v življenju, je Margarita sama z železno voljo napredovala korak za korakom. Sama se je naučila pisati z nogami. Prav tako se je navadila vseh drugih koristnih ženskih ročnih del. Sama priznava, da je zlasti v začetku morala prestati silne težave. Strašne so bile njene muke, vendar je vzdržala in tako dobila tako oblast nad svojimi nogami, da je njena spretnost za nas popolnoma nerazumljiva. Nesrečnica se je celo poročila in ima že 10 let starega sina. ki je zdrav nadarjen fanl. V zakonu Margarita šiva s svojimi nogami obleke zase, za svojega moža in sina. Oba priznavata, da jima sešije žena in mati boljše, kako'' kak drug krojač. MacDonald na počitnicah. Angleški ministrski predsednik je sedaj na počitnicah. Na sliki ga vidimo, ko gleda zanimivo tekmo psov. EiHlov sioip Mornarji v jeklenih čeladah. Italijanska mornarica je imela te dni velike manevre. Pri teh manevrih so nastopili italijanski mornarji, ki so bili zaposleni pri topovih, z jeklenimi čeladami na glavah. Z ugotovitvami profesorja Piccarda so seveda j ovržena dejstva, ki jih je iznesel nemški profesor RcRcner, ki je poslal registrirne balone v višino 28.000 m. Avtomatične registrirne naprave so v balončkih profesorja Regenerja zaznamovale ujemanje jakosli višinskih žarkov. Profesor Piccard je ugotovil nasprotno. Pri registrirnih napravah v balončkih profesorja Regenerja so najbrže nastopile motnje, ki so napačno registrirale jakost višinskih žarkov. Profesor Piccard je z rezultati drugega po-! leta izredno zadovoljen in namerava ponoviti polet : vlretjič, in sicer v Severni Ameriki v bližini sever-i nega magnetnega tečaja. Eifflov slolp morajo prebarvati vsakih sedem lel. Sveže barvanje ji1 potrebno zato, da ga ne začne razjedati rja, Ui bi mogla napraviti velikansko škodo, zaradi katere bi končno morali slolp podreti. Neverjetna je množina barve, ki je potrebna, da prepleskajo vse neštete železne dele. 300 ni visokega stolpa. »Lee 35.000 kg barve razmažejo delavci vsakih sedem let na leni stolpu. Pa ludi njegova teža je precejšnja. Celih 7 milijonov kilogramov tehta ogromni stolp, ki je stal precej let pred sveiovno vojno, že. I. 1880. 7 milijonov frankov, lako du je stal kilogram teže Eifflovega stolpa 1 frank. Nihče s; ne hi mislil, da sc bo la dragoceni stolp lako dobro rentiral. Že v prvih šestih mesecih sc plačali radovedneži na vstopnini prav loliko, kolikor je stal stolp. Eiffel je imel velik dobiček, saj jo postavil slolp iz lastnega kapitala. In še danes v današnjih časih obišče Eifflov stolp letno 050.000 tujcev in Pa-rižanov, ki gledajo z vrtoglave višine na pariško strehe. Velika večina obiskovalcev pa se mimogrede na sveže prebarvnnih železnih nosilcih podpisuje, lako da je nekaj lel potem, ko jc stolp na sveže prebarvan, vse polno podpisov, ki segajo na prostorih, kamor človek z roko doseže, drug v drugega. Znamke v Nemčiji V Nemčiji porabijo zu znamke vsako leto za 2(1 milijonov dinarjev papirja. Stroški za tiskanje znamk pa znašajo nad 100 milijonov dinarjev. I/ teh številk si moremo komaj mislili, kako velikanka mora biti vsota, ki jo predstavljajo v euem letu natiskane zuamke. za žehto v avgustu vroema Vsi zdihujemo in ložimo, kako strašna vročina žge naša polja in naše domove. V resnici tako vročega poletja že dolgo nismo imeli. Vendar se moramo skrili pred drugimi kraji, ki nas pošteno posekajo. Naj nam bo v tolažbo dejstvo, da so namerili v Bagdadu preteklo sobolo 18 slopinj Celzija — v senci. Piccardov balon po vzletu. Tako je zgledal spodnji del Piecardovega balona lakoj potem, ko je odletel Piccard z letališča pri Curihu. Zlasti je zanimiva gondola, ki je še najbolj podobna velikanski nogometni žogi. Z gondole vise vrvi, s katerimi je' bila pritrjena gondola preden je balon odletel in za katere ob pristajanju zopet privežejo balon. Smešni ce »Kako je to, da imaš ti črne lase. tvoj mlajši bralec pa plave?