Poštnina ptataM v gotov lit)
Leto X., št« 48 (ffjuTRott xjl, st. zn* a>
Ljubljana, ponedeljek
Cena 2 D5-*
cptavuiaivo .|uoi|aaa tvnaJiHrva a
-	Telefon 4t 3122 3123. 8124. 8125 iVZb
Inserain' xi<ieieK: Ljubljana Selen-ourgova UL - Tel 349* tn 2492. Podružnica Maribor GrajsKl trg 1.
Telefon 91 *450 Podružnica Jen«- K<x*enova (lilca 2.
—	Telefon 41 190 Podm*ni«-a lesemce. Pn Kolodvora
9t 100.
PoUruftmt-a Novo mesto: Ljubljanska
sesta M. «2. Podružnica rmovlte: v Hiši dr Baum-
OT»r*TN»ria
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo-
Ljubljana Knafljeva ui 5 Telefon Št 3122. i 123 3124 3126 m 4126 PonedeljsKa izdaja »Juira« iznaja vaaM oonedeneK ijutraj - Naroča se oosebei in vena dc aniv preje mana Din 4.- pe raznaftal-dh dostavljena Din 5.. mesefno
Maribor Grajski trg «, ?. Teiefon •t <455
Celje Strossinaver1ev8 ul L Tel 65.
Rokopisi se ae vračajo. — Ogiasi oc tarlfu
žrtve nemških pomorskih min
Velik! angleški parnik »Sussex« je zadel v Rokavskem prelivu na mino, bil pa je le lažje poškodovan — žrtvi min sta tudi angleški parnik »Hookwod« in švedski parnik »Gustav Reuter«
London 26. nov. j. (Reuter). Angleška tovorna ladja »SusSex« Je v Rokavskem prelivu zadela na mino, pri čemer pa je bila le lažje poškodovana. Ladjo so % vlačilci odvlekli v eno izmed ladjedelnic na Temzi v popravilo. Kakor javlja angleška admiraletrta so poškodbe na »Sussexu« tako majhne, da ladjo ne bo treba Spraviti v dok. »Sussex« ima 10.500 ton.
Parnik »Sussex« je last paroplovne družbe Peninsulay and Oriental Company. Zgrajen je bil šele pred dobrima dvema letoma. Vzdrževal je od vsega početka promet na l-edni progi z Avstralijo. V parniku so u-ejene velike ledenice za zmrznjeno meso ir. sadje, prevažal pa je tudi potn;ke.
Danes je prišlo v Londo„ poročilo, da se je ob severovzhodni obali Anglije 23 novembra potopila angleška ladja »Hook-vtood« s 1206 tonami. Ladja je zadela na n r-ško mino in se je potopila v štirih mi-n~ifah. Večina posadke se je še pravočasno r< Pila 7. reševalnem« čolni in pogrešajo sa-n.o '"a mornarja
London, 26. nov. AA. (Reuter). V četrtek se je potopna ob kentski obali ladja, katere ime ni znano. Zadela je ob m no. Vo^" 'adi? so redile ponoči 14 preživel"1: momarjev. Reševalna de1 a so se vrš;la s pomočjo reflektorjev. Trije mornarji so utonili.
Osi". 26 nov. br. V norveš«'h vodah ie dav» švedski parnik »Gustav Reuter«. ki je bil z večjim tovorom na poti v Cura-cao naletel na mino. Parnik je bil hudo poškodovan. Dva člana poseke sta b'la uM*a. osta'e sn rešili. Parnik so vlačilci spravili v najbližjo norveško luko.
K^ram%8! f-veh Ha^ij
Pariz, 26 nov br. V Rokavskem prelivu sta danes trčila skupaj britanski tovorni
parnik »Barrican Corp« in francoska svetil-niška ladja. Pri tem je bila mala francoska ladja zelo poškodovana, tako da je sploh vprašanje, ali jo bo mogoče še spraviti do obale. Tudi angleški parnik je bi! poškodovan. Šest ljudi je izgubilo življenja
Potopitev angleške pomožne križarke
London, 26. novembra, sj. (Reuter). Ad-mirallteta je zvečer objavila da je bila potopljena angleška pomožna križarka »Ra-\valpindi«, bivša poštna ladja Doslej so rešili samo 17 mož posadke, vsi drugI so najbrž iz srn hijeni. Potopljena ladja Je Imela 17.700 ton. Pred vojno so jo uporabljali kot poštno ladjo na progi London—Bombajr Bila je ena izmed najnovejših angleških ladij.
London. 26 nov si (Feutert Pomožna
križarka »Ravalp;rrdi« je bila do vojne dobro znana vse od Anglije do Japonske kot potniška ladja. Potem jo je admiraliteta rekvirirala ter je b la po nekaj tednih oborožena tako, da je postala sestavni del vojne mornarice ter ni več služila v trgovinske svrhe.	' •
Plavajoč mine v belgijskih vodah
Bruselj, ->6. nov. br. V belgijskih vodah
se je danes pojavilo nešteto min, ki jih je zaneslo od jugozapada. Več min je že eksplodiralo. Tik ob obali sta trčili skupaj dve mini Eksplozja je bila tako silna, da so jo čuli 10 km daleč Na obali sta mini Dovzročin znatno škodo v malem ribiškem pristanišču neke belgijske vasi.
Kompanzadja nsviralcem zaradi poostrene blokade?
Bojazen nevtralnih držav, ali se bo Angliji posrečilo poravnati morebitno škodo
Angleška zagotovila
Amsterdam, 26. nov. j. (Havas) Repre-sa'ije. ki sta jih napovedali Anglija in Francija po potopitvi nizozemskega parnika »Simon Bolivar« in ki imajo namen doce'a ustaviti nemško prekomorsko trgovino, so našle v inozemskih gospodarskih krogih sicer polno razumevanje, vendar pa se v nizozemskih listih še vedno kaže bojazen, ali se bo zavezniJkima silama posrečilo, kakor zagotavljata nevtralnim državam, preprečiti škodo ki jim grozi. List »Telegraaf« piše: Angleška vlada je z veliko pozornostjo sprejela na znanje proteste raznih nevtralnih držav proti poostritvi blokade. Zagotovila Anglije, da bo podvzela vse, da bi se z novimi ukrepi ne povečale težave, ki jih že sedaj imajo nevtralne države, ni smatrati za prazne besede. Kljub temu se je treba vprašati, kakšne ukrepe bo podvzela Anglija, da bo nevtralne države rešila novih težav, in kako namerava zaščitita pravice nevtralcev. Nedvomno je, da protesti ne bodo zmanjšali škode, ki jo bodo nevtralne države utrpele. Kadar gre za ukrep tako velike dalekosežnosti kakor v primeru poostritve blokade, potem ne more biti na nebeni strani govora o polovičnih ukrepih. Cilj, ki ga Anglija zasleduje, je ustavitev vsega nemškega izvoza. Skoraj nemogoče je, da bi pri tem ne bili prizadeti interesi nevtralcev. Zanimivo bo videti, ali bodo zaradi tega Angleži pristali na princip kompenzacij, kakršne je zahtevala Italija. Po dosedanjih informacijah, Angleži načelno ne odk'anjajo odškodnine za škodo, ki bi jo od poostrene blokade trpela plovba nevtralcev.
New York, 26. nov. j. (United Press). Tukajšnji listi objavljajo danes vest, da namerava nizozemska vlada spraviti vprašanje o legalnosti ukrepov, ki jih je podvzela Anglija za poostritev blokade proti Nemčiji, pred mednarodno razsodišče v Haagu.
Jutri priče tek poostrene blokade
London, 26. nov.z. Ukrepi o paraHsacIji nemškega pomorskega Izvoza bodo v torek na vsak način uveljavljeni. Protesti nevtralnih držav so sicer izzvali v Londonu kakor tudi v Parizu precejšnjo pozornost, toda dejansko niso vplivali na angleško vlado v toliki meri, da M se odločila za njihovo izpremembo. Angleška vlada jih smatra za nujne represivne ukrepe proti najnovejšim metodam v pomorski vojni, ki so takega značaja, da bi mogle nevtralne države povsem ločiti od Anglije. Bržkone je bil to tudi njihov glavni namen. Anglija je vse doslej v največji meri upoštevala interese nevtralcev In se tudi ravnala po določbah mednarodnega prava, nedvomno pa Ima pravico do svobodnega postopanja, če nasprotnik tega nI storil. V ostalem so se taki ukrepi p odvzeli tudi že v zadnji svetovni vojni in sta jih tedaj Izvajali tudi Italija in Japonska. Sedaj prav ti dve državi ne bosta mogli oporekati, če se bo Anglija v sili znova poslu-Hla takih sredstev za borbo proti Nemčiji.
London, 26. nov br. »Observer« je danes objavil članek, v katerem znani angleški novinar Garwin ostro kritizira najnovejše nemške pomorske vojne metode Polaganje elektromagnetskih min označuje za množestven pokolj Te mine so zante-vale največ žrtev med civilnimi potniki nevtralnh ladij. Nemci se očitno nočejo ozirati niti na žene in otroke lz nevtralnih držav. Garwin meni, da so pričeli borbo, ki nima nobene etične osnove ln ki ima zgolj značaj nasilja in zle volja
Britanski narod, pravi Garwin, pa ima na razpolago tako neizčrpne vire za sleherno borbo, da je njegova zmaga naravnost neizbežna Ko so v zadnji svetovni vojni Nemci pri Ypernu prvi pričeli uporabljati plin, ni potekel niti teden dni, da so Angleži iznašli is pričeli uporabljati plinske maske, kakršnih Nemci še dolgo pozneje niso imeli. Prav taka usoda bo doletela tudi nemške mine. Ne bo poteklo dolgo časa, da bodo Angleži znali te mine uničevati tako, da ne bodo pomenile za angleško, pa tudi ne za nevtralno pomorstvo nobene nevarnosti več.
London, 26. nov. AA. »Sunday Times«
piše, da bo sklep Anglije, po katerem bo zaplenjeno vse nemško izvozno blago na nemških in nevtralnih ladjah, kot odgovor na uporabo magnetskih min z nemške strani stopil v veljavo v teku tega tedna in sicer na podlagi naredbe. ki jo bo sprejela vlada na svoji seji v torek.
Isti list pravi, da je lord Halifax sprejel včeraj v zvezi z nameravanim korakom angleške vlade poslanike Italija Belgije Nizozemske, Švedske, Danske in Japonske, ki jih je obvestil, da bodo njihove zahteve skrbno proučili. Anglija je pripravljena napraviti vse, da bi nevtralne drfave trpele čim manj v sedanji vojni. »Sunday Times« pravi, da ima na osnovi mednarodnega prava vsaka država pravico izvajati primerne represalije proti sovražniku. Angl ja bi na omenjene korake tujih poslanikov najbolje odgovorila s tem. da jih napoti s svojimi zahtevami na nemško vlado, ki je z uporabo magnetskih min izzvala angleške represalije osnema,ijzwnyxaac6z
Angleški premog za Italijo
London, 26. nov. s. Po Informacijah agencije »Exchange Telegraph« se Je razgovor, ki ga je imel italijanski zunanji minister predvčerajšnjim z angleškim poslanikom nanašal v prvi vrsti na vprašanje uvoza nemškega premoga preko Rotterda-ma. Ciano je poslanika opozoril, da M Imela Italija ogromno škodo, če bi Anglija v resnici onemogočila sleherni nadaljnji nemški izvoz. Glede na to, Je angleški poslanik Italijanskemu zunanjemu ministru ponudil angleški premog pod enakimi pogoji, kakor ga je Nemčija doslej dobavljala Italiji. Premog M mogla Italija prejemati Is walešklh premogovnike*
Francosko mnei)e
Pariz, 26. nov. z. Tudi taka£njl politični krogi še nadalje mnogo razpravljajo o položaju nevtralcev v zvezi z napovedanimi angleško-francoskiml okrepi sa ojačenje blokade proti Nemčiji. Res je, da se bo težko sporazumeti z nevtralnimi državami v tej stvari ter do kraja upoštevati njihove interese, a vendar stvar ni tako tragična' Tudi zadnji protesti v Londonu in Parizu niso bili ostri. Nevtralne države se očitno zavedajo, da Je vojna s minami najmanj v toliki meri naperjena proti nJim. kakor proti Anrlijl in Franciji. Trenutno ni it znane kakšna bo Japonska reakcija na an-glfCko-francoske ukrepe
Pariz, 26 nov AA. (Havas) Parilci listi pišejo glede na korake nevtralnih držav v zvezi s poostritvijo francosko-ang'e*ke blokade. da se zahteve nevtralnih držav skrbno proučujejo in da bodo zaveznici poklonil? naivečjo pozornost njih^im željam »Petit B'eu« pravi v zvezi « tem. da so zavezniki sklenili odgovoriti na uporabo min z zaplembo blaga ki se izvaža iz Nemčije, čeprav pod zastavami nevtralnih držav. Jasno je pravi list, da bodo te represalije zadele nekoliko tudi nevtra'ne države ter je popolnoma naravno, da izražajo zato v tem pogledu svoje mnenie v Londonu in Pari zu. Gotovo je. da v L*~"donu in Parizu omenjeni sk'ep niso sprejeli veselega srea temveč so bili prisiljeni to storiti. Nemčija je z uporabo min objavila tako rekoč vojno ladjam vsega sveta brez razlike, pa naj pri padajo vojujočim se ali nevtra'nim drža vam. »Hxcelsior« pravi, da pada odgovornost za ukrepe Francije in Anglije ed'no na Nemčijo. Nevtralne države bi morale opo zoriti Nemčijo, naj spoštuje mdnarodnr pravo. »Petit Parisien« smatra, da bo vlada v Londonu v najkrajšem času objavila na-redbo, ki bo točno definirala način kontro le izvoza iz Nemčije navzlic koraku ne vtralnih držav. Ta n avedba bo objavljena v torek. »Oeuvre« piše. da so zavetniki storili vse, da se izognejo vojevanju, ki ne bi bilo v skladu z določbami mednarodnega prava, bili pe so prisiljeni odgovorita z ana lognim postopanjem.
Nemški očitki Angliji
Berlin, 20. nov. AA. (DNB) Tukajšnji politični krogi naglašajo. da je popolnoma neupravičena in da je obsojena na neuspeh angleška trditev, da so bili ukrepi proti nemškemu izvozu sprejeti kot represalije proti nemški akciji z minami. Te ukrepe skuša Anglija podkrepiti s trditvijo, da sc bile vse nevtralne ladje ki so se potopile v zadnjih dneh. žrtve nemških min. V Berlinu omenjajo glasove uglednih nevtralnih listov, ki dokazujejo, da v posameznih nevtraln h državah niso sprejeli te angleške teze. Tako n. pr. naglaša bruseljski »Vingtieme Siecle«, da so angleški uradni krogi že prve dni novembra, torej še preden se je govorilo o magnetskih minah, napovedovali nove ln težke represalije proti nemškemu Izvozu. Isto ugotavljata tudi poročilo »Associated Press e« ? dne 22. t m. ter članek »Popola di Roma* istega datuma. Švedski list »Dagbladed« ugotavlja da je Anglija 2e davno iskala povod, da bi preperečila prevoz nemškegs blaga z nevtralnimi ladjami. Nizozemski list »Maasbode« pravi, da pri tej stvari ne igrajo mine nobene vloge, pač pa se hoče preprečiti, da bi Nemčija dobila tuje devize Isto trdi list »Niewe Rotterdamsche Courant« z dne 22. t m. po katerem so najnovejši angleški ukrepi v nasprotju ? nizozemskim parvnim pojmovanjem Lisi pravi, da ni umestno, če želijo Angleži onemogočiti nevtralno plovbo zaradi škode, ki jo povzročajo mine
ItaHJanske skrbi
Pariz, 20. nov. j. (Havas). Italijanski gospodarski krogi so zelo zaskrbljeni zaradi poostritvs blokade, ki jo bosta ta teden začeli izvajati Francija in Anglija Italijanske gospodarske kroge zlasti skrb. usoda Trs* a, preko katerega je šlo največ nemškega izvoza v prekomorske države. Ako bo Izpadel nemški izvoz, ki Je iel doslej preko tržaške hike, bo to pomenilo za mesto gospodarsko propast, ker tržaška luka za interni Italijanski promet ne prihaja mnogo v poštev. Večino blaga namenjenega v Italijo, ki so ga uvažali preko Trsta je tvoril premog.
Rim, 26. nov. AA. (Štefani). Diploma-tični urednik agencije Štefani piše: Znano Je, da Je bilo na pomorski konferenci v Londonu 27. februarja L 1900 sklenjeno, da ss v vojni omeji blokada na obale n lu-ke sovražnika ln na ooe luke in obale, ki Jih Je sovražnik zasedeL Na osnovi konvencije, ld Js bila sprejeta na omenjeni konferenci, Je treba delati tudi razliko med absolutnim tihotapskim blagom kakor orožjem in munlcijo ter pogojnim tihotapskim blaeom, ki bi lahko enako služ'lo sa vojskovanje kakor za redno življenje. Odredbe mednarodnega prava v nobenem prmeru ne smatrajo kot vojnotihotapsko blago ono blago, ki izvira iz vojujočih se držav, ter Je blokada omejena samo na blago, ki js namenjeno v voju joče se države Zato Je treba ukrepe proti izvozu iz vojujoče ss države smatrati, da so v nasprotju z določbami mednarodnega prava Pripominja se. da sta Anglija in Francija sprejeli omenjeno odredbo kot repre-I saHJo, toda Jasno J* da Je mogoče r«pre-
salije uporabiti samo prot' vojujoči se državi, ne pa proti nevtralnim državam.
Japonski protesti
Tokio, 26. nov. AA. (Reuter). Po posvetovanju s prometn m min'strstvom je pa-roplovna družba »Nipon Jusen Kaisa«, ki
mu pripada potopljena ladja »Terekuni Mani«, sprejela sklep, da bodo odslej ladje te družbe pristajale v Liveipooiu in ne v Londonu.
Berlin, 26. nov. AA. DNB poroča lz Toki ja: Japonski tisk komentira protest japonske vlade v Londonu zarad poostritve angleških blokadnih ukrepov. »Jomiurl Simbun« smatra, da je angleška vlada kršila s tem mednarodno pravo ter praivi, da je Japonska deloma odvisna od blaga, ki ga uvaža iz Nemčije in da bo imela zaradi tega japonska ndustrija izgube. List smatra, da je japonska vlada poklicana ukreniti vse, v zaščito japonske industrije. Tudi »Ažahi Simbun« obsoja nove angleške ukrepe in pravi, da Anglija nima nobene ohz rnoeti napram interesom nevtralnih državah. Japonska se ne more strinjati z ansrlešklm stališčem. Janonski protest v Londonu ni v nasprotju z japonsko politiko nevtralnosti.
Nemške mine ob švedski obali
Protest švedske vlade v Berlina
Stockholm, 26. nov. br. V tukajšnjih pomorskih krogih so izzvale veliko vznemirjenje vesti, da so Nemci že pričeli polagati nove mine v neposredni bližini švedske obale. Najprej so jib pričeli širiti v smeri proti Falnsterbou, najjužnejši točki Švedske. Mine polagajo do razdalje S milj od Švedske obale, čeprav segajo švedske teritorialne vode v širino 4 milj. Ob švedski obali so vode okrog Fals-terboa tako pil t. ve da so Nemci na ta način popolnoma ločili zapadne švedske luke od vzhodnih.
Stockh-lm. 26 nov. AA. (Reuter). SveO-sld vlada Je protestirala v Berlinu proti razširjenju nemških minskih polj v morski ožini FaJsterbo. Švedsko mornariško ministrstvo objavlja, da Je to minsko polje razširjeno posebno v severnem delo te morske ožine ter Je zaradi tega prepovedalo plovbo s*ozi to ožino.
Stockholm, 26. nov. J. (Havas) Zaradi protesta švedske proti poostritvi blokade s stran Anglije in Francije, so do nadaljnjega prekinili trgovinska pogajanja med Anglijo in švedsko, švedska je angleško trgovinsko delegacijo opozorila na usodne posledice, ki jih bo imela odločitev zavez-nških sil na trgovino nevtralnih držav. Po uradnih švedskih virih je ugotovljeno, da ie bilo doslej zadržanih v nemških pristaniščih v preiskavi 37 švedskih ladij 13 jih je natovornjenih z lesom in so bile namenjene v Nizozemsko in švedsko, 8 pa je bilo namenjenih v Anglijo po premog. Posamezni parniki so v nemških prstani-ščih od 1 tedna do 1 mesca, švedski list »Dagens Nyhetr« trdi, da je več švedskih para kov bilo zadržanih te dni v Angl/ji, kjer se pa vrši pregled blaga mnogo hitreje kakor v Nemčiji.
živahne letalske akcije
Angleška letala nad severno-zapadno Nemčijo
Francosko vojno poročilo
London, 26. nov. br Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike:
Včeraj so angleška vojna letala ponovno izvršila uspešne polete nad severnoza-padno Nemčijo. Preletela so tudi Wil-helmshaven in Helgolandski otok, ki so ga Nemci izredno močno utrdili. Na več krofih so bila obstreljevana od proiil<*tal-krga topništva Nad Helgolandom so izvršila več krogov. Letalci so se pri tem posebno zanimali a nemško oporišče podmornic ki polagajo elfktromagnetske mine na Severnem morju.
Napad nemških letal na angleške vojne ladje
London. 26. nov br V pretekli noči Je angleška admiral teta objavila da so nemška vojna letala izvršila dva napada na britanske vojne ladje na Severnem morju Odvrgla so mnogo bomb. izmed katerih pa angleških ladij nobena ni zadela Tudi drugače ni bilo nobenih izgub.
Berlin, 26 nov. AA (DNB) Poluradno objavljajo: Nemške letalske sile so prizadele včeraj hud udarec angleški mornarici Nemška letala so napadla angleške vojne ladje med Shetlandskimi otoki in angleško obalo. Letala so metala bombe na angleške vojne ladje. Ob tej priliki je bomba zadela zadnji del križarke vrste »Aurora«. Bomba je nesporno zadela kar je ugotovljeno s fotografskim posnetkom Letala so se nato v skupini vrnila na izhodno oporišče. Angleška letala so skušala prodreti na nemško ozemlje, b la pa so prisiljena vrniti se zaradi streljanja nemških protiletalskih baterij. Na zapadnem bojišču je vladal mir, ter je bil samo krajevno topniški ogenj, posebno v krajih južno od Saare ln zapadno od Weisen-burga Neka nemška patrola je ujela več francoskh vojakov.
London, 26. nov. AA. (Reuter) Neznana letala katerih motorji so se čuli na Ork-neyskih otokih, niso skušala priti nad otoke Motorji so se čuli tri četrt ure nakar so letala odletela proti Jugozapada Prebivalstvo otokov je mnenja, da so letala metala mine v morje, česar pa ni bilo mogoče videti. Vse prebivalstvo otokov je bilo alarmirana Krajevna nogometna tekma, ki se je pravkar začela je bila prekinjena ter ves promet ustavljen.
Pariz, 26. nov. AA. Današnje vojno po-ročilo vrhovnega pqveljništva se glasi:
Ponoči aktivnost patrol v pokrajini ob Vogezih.
Pariz, 26. nov. br. V svojem dodatnem poročilu k današnjemu jutrnjemu vojnemu poročilu pravi Havas, da so sedaj v resnici pričeli zmanjševati oddelke nemškega vojaštva ki Je bilo v pričetku mesca koncentrirano na nlzozemsko-belgljskl meji. Na zapadni fronti je bilo nemško Izvidniško delovanje živahnejše zlasti pri Bietschu. Tudi vzhodno od Mozele so Nemci skušali izvršiti nov napad na neko francosko postojanko, prav tam kakor v petek. Nemci so prodirali proti postojankam v dveh ločenih oddelkih, francosko topništvo pa je s ostrim zapornim ognjem sovražnika pognalo nazaj.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 26 nov. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo: Na zapadu le malo topniškega streljanja Včeraj so eskadre nemških letal napadle angleške pomorske sile v severnem delu Severnega morja Pri tem so izvršli nemški letalci štiri zadetke v polno. Kol kor je bilo mogoče dognati povsem objektivno, je bila neka angleška križarka tipa »Aurora« hudo poškodovana Izvidniško delovanje nemškega letalstva se Je tudi včeraj nadaljevalo in je seglo vse do Shctlandske-ga otočja Sovražnik je skušal včeraj popoldne preko Helgolandskega otoka z letali vdreti nad severnozapadno Nemčijo, toda protiletalsko topništvo za je že na obali Severnega morja prisililo, da s° je umaknil. Nemško letalstvo ni imelo nobenih Izgub.
■ Obalni stražnl čoln St. S01 se Je po eksploziji potopil ob vhodu v Veliki Be t. Za 16 člani posadke ni sledu.
Chamberlainov obisk pri letalskem poveljništvu
London, 26. nov. AA. (Reuter). Predsednik vlade Chamberlain je s soprogo popoldne obiskal poveljništvo letalstva
Velika nemška oSenziva se pričakuje spomladi
Pariz, 26. nov. J. (Havas). Po vesteh b zanesljivega vira Je bil v četrtek na konferenci, ki Jo Je imel kancelar . Hitler s člani nemškega štaba in admiral i tete sprejet dalekosežen načrt o bodočih n.mškib vojnih operacijah. Močnejše delovanje nemške vojske in mornarice se pričakuje šele sa prihodnjo pomlad. Med tem časom •e bodo izvrševali samo letalski napadi ns vzhodno angleško obalo ter nad ljevala pomorska vojna v sedanjem obsegu. Za pomlad se bodo letalski napadi na Anglije organizirali v največjem obsegu s ciljem »povzročiti v Angliji živčno krizo«. Prav tako se bo razširila podmorniška vojna proti angleški mornarici, kakor tudi proti ladjam nevtralnih držav. Preti nevtralnim državam bodo pod vzeti tudi razni drugi ukrepi g ■smeaam. da se pepoi-
zavre trgovina med Anglijo in nevtralnimi državami.
Pariz, 26. nov. f. (Havas) Poročila da so Nemci umaknili svoje čete z bag jske in nizozemske meje, so se izkazala za pre-naglena. Opazovanja franccskih letal-ev. kakor tudi informacije, ki jih je dobilo francosko vojno poveljstvo, drkazujejo, da pomeni sedanje premikanje nemšk h čet ob meji samo ukrep, ki je potreben za njihovo trajno razmestitev. Izvršena je bila samo neke vrste koncentra-ija na ta način, da so se posamezni oddelki pomaknili globlje v zaledje, dočim so b;li p ej maskirani v globino 20 km za belrjško-nizozemsko mejo. Navzlic temu ima nemško vojno poveljništvo še vedno možnost, da svojo vojsko v 24 urah *nova zbere ob ■Mji v prvotni Jakostt.
Nemške grožn]e Nizozemski
Monafeovski atentat povod za novo nemško akcijo proti zapadnim nevtralcetn
Berlin, 26. nov. z. Vojna z Anglijo, mo-naiiovski atentat, aiem z aag-icsioma funkcionarjema Stevensom in Bes.um .n še iieKaten arug. du^Ouki so izzvan v iu-kajoiijin puiiUčmn Krtg.n vse mogoče kumbinac.je. v katere se vp.eta^a tudi Nizozemska m Švica to lm-rmaLijah poročevalca usta »Neue ^ui^her Zeituiig« je treba računati s tem, da bo iNemcija v kratkem zaceia novo akcijo, ziast; proti Nizo^eniaki.
V zvezi s tem je velikega pomena č a-neK, ki ga je uuja,iia »Ueu.acne d.p^o-maLsdi-poliLsciie Koi respond-n/.« v uj m n<ig.a»a, tia so An&is^i ze ttuiuj oa poč-t-ka pričeli izrabljati tudi nevtra.na področja za svoje zarotnike akcije, ki naj bi uničile Nemčijo. Zato je potrebno, da Nemčija koncentrira vso svojo pozornost tudi na nevtrauie države, kjer se take akcije pojavljajo incident pn Venipju. pri katerem sta bila prijeta angleška emisar-ja, je najbolje pokazal, da so nizozemske oblasti celo toierirale tako angleško delo- ; vanje na svojih tleh.	i
i-orocevaiec omenjenega švicarskega lista sklepa, da hočejo Nemci seua.i cčitno zaokreniti ves dejanski stan incidenta pri Venioju in ga izigrat: proti Nizozemski z Očitkom, da se je izneverila svoji nevtralnost:, ker je sodelovala pri dejanju na- ' perjenem proti Nemčiji. V ostalem še ni opaziti v nemškem tisku nikakih znamenj I nove poostrene kampanje proti N zozem- 1 ski in drug m zapadnim nevtralcem, toda pri sedanjem položaju je treba smatrati tucli njegovo ledeno rezervii anost v odnosu
do N:zozemske za najneugodnejše znamenje.
Glede na napovedane angleške ukrepe s katerimi se bo blokada Nemčije ojačila
je tak razvoj nemške politike tudi povsem razumljiv Nemčija je doslej izvažala svoj premog n. pr. v Italijo preko Rot^er ama Vsaka misel, da bi se sedaj ta izvoz usmeril po železnici čez Brenner ali Trbiž, je nemogoča, ker za take transporte n na razpo.ago dovolj železniških vozov, a so poleg tega tudi znatno dražji. Ce bi sedaj Anglija blokirala rotterdamsko luko, bi se v resnici Nemčiji povzročila ogromna škoda.
Tudi proti Švici
Basel, 26. nov. z. »Baseler Nachrichten« opozarja danes, da so pričeli v Nemčiji glede na dejstvo, da še Je Otto Strasser nekaj časa mudil v Švici, spravljati v zvezo s Strasser-Elserjevo zaroto in monakov-skim atentatom tudi švicarsko nevtralnost. List navaja članek nemškega lista »Boden-seerundschau«, ki pravi, da sta bili Nizozemska in Švica centrali zarote, ki so jo Angleži zasnovali proti Hitlerju, a se je v Monakovu Izjalovila. List pravi nadalje, da je Strasser že dolgo pred atentatom svobodno deloval na švicarskih tleh in da se švicarske oblasti še zmenile niso zanj.
»Baseler Nachrichten« vidijo v tem nedopustno vmešavanje v zadeve nevtralnih držav in Izražajo mnenje, da bodo švicarske oblasti dale Nemcem pravilen odgovor na take neutemeljene očitke.
Izredni občni zbor Pokojninskega zavoda
Zahteve dalmatinskih delegatov v zvezi s pri' ključitvijo Dalmacije k zavoda v Zagrebu
Kova poostritev sp ara med Finsko in Busijo
Hudi napadi moskovske vlade na finsko vlado
Moskva, 26. nov. br. Vse kaže, da se finsKo-ruski odnosi ne bodo zlepa zbolj-šali. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, je nemška vlada Finski prijateljsko svetovala, naj se na kak način sporazume z Rusijo, ker bi drugače zaradi sedanje napetosti med obema sosedama lahko nastali še izredno resni spori.
Zadnji govor, ki ga Je ime! predsednik finske vlade je poudaril, da Finska vztraja pri svoji neodvisnosti in teritorialni nedotakljivosti, ki jo bo branila tudi z oboroženimi silami, je izzval v tukajšnjih političnih krogih hudo reakcijo. Današnja »Pravda« je objavila uvodnik, v katerem izredno ostro odgovarja na omenjene Ka-janderove izjave. Finskega ministrskega predsednika imenuje cirkuškega direktorja in lopova. Finska bi se morala za svojo neodvisnost sploh zahvaliti Rusiji. V Finski je proti Rusiji le meščanstvo. Finska vlada je prevarala finski narod, ki je bil za takojšen sporazum z Rusijo.
Kcčljay finančni položaj Finske
Helsinki, 26. nov. br. Državni proračunski odbor je pričel razpravljati o novem f nrkem p oračunu. Po načrtu, ki ga je p> "i. vila vlada, bi moral proračun znašal malone 6 milijard finsk h mark. Ker bi to pomenilo znatno povečanje državnih dohodkov, se je državni odbor že na prvi seji odločil, da se .zdatki znižajo kar za 700 m lijonov mark.
Helsinki, 26. nov. j. (Tas). Finska vlada je Izdala razne odloke, s katerimi se znatno povišujejo davščine. Tako se je povečala trošarina na vžigal ce za 100%. Prav tako je znatno povečana trošarina na kavo m sladkor. Davek na pridobnino se je
zvišal za 20%. Nadaljnji ukrepi, ki jih je podvzela finska vlada za sanacijo svojih f nanc, ki so težko obremenjene zaradi mobilizacije, se nanašajo na ukinitve dotacij raznim prosvetnim in sanitarnim zavodom. Vsi ti ukrepi pa lahko pr. nesejo le malenkostno ublažitev težkega finančnega položaja Finske, ki zlasti mnogo trpi zaradi zmanjšanja eksporta. Proizvodnja ae je znatno zmanjšala ker ima Finska sedaj pod orožjem nad 300.000 ljudi. Izdatki za to armado znašajo nad 50 milijonov finskih mark na dan.
Nemci zaplenili dve finski ladji
Helsinki, 26. nov. j. (Reuter). NemSke kontrolne ladje so zaplen le 2 finska parnika in sicer »Britanic« (3000 ton), ki je vozil tovor celuloze na Švedsko ter parnik »Antons« (436 ton), ki je bil s tovorom finskega papirja namenjen v Amsterdam. Obe ladji so odpeljali v nemško pr stanišče.
Pred konferenco baltiških držav.
Stockholm, 26. nov br. Pričetkom decembra se bo v Talinu vršila 10. konferenca zunanjih ministrov baltiških držav. Iniciativo za to konferenco je dala litovska vlada Na njej bodo razpravljali o perečih gospodarskih in političnih vprašanjih. Trgovinski promet med baltiškimi državami, je zadnjca leta znatno nazadoval. Konferenca bo imela nalogo, da tudi glede na sedanji položaj omogoči tesnejše gospodarsko sodelovanje med baltiškimi državami, ki so bile z izbruhom vojne malone povsem odrezane od svojih dosedanjih tržišč ter po svojih paktih z Rusijo močno navezane na svojo vzhodno soseda
Zunanja politika Kumunije se ne to spremenila
Izjava mine predsednica Tataresca — Rumunija bo ostala lojalno nevtralna
V dvorani Deiavske zbornice so se danes sestan novo izvuijeni aeiegau Pokojninskega zavoda k izrednemu občnemu zboru, da izvoujo novo upravo. Občni zbor je ob 10. otvorii predsednik dr. Anton Mu a vee, ki je pozdravil navzočnega zastopnika ministra za socialno politiko načelnika Je-remita in zastopnika bana nadsvetnika dr. Karlina. Na predsednikov predlog je bila z zbora poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. Kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa to bile poslane ministru za socialno politiko dr. Srdjanu Budisavljevlču. banu dravske banovine, banu banovine Hrvatske in pokojninskim zavodom v Beogradu, Zaerebu in Saraievu. Predsednik le nato sooročil. da so novo izvoljeni deleeati ia Dalmacije že položili prisego pri Izpostavi banske oblasti v Sol i tu. V imenu ministra za socialno notttiko le zhorovalce pozdravil načelnik Dušan Jeremlč.
Poročilo o volitvah delegatov
V svojem poslovnem poročilu je predsednik najprej poročal o volitvah delegatov Pokojninskega zavoda Velika večina članov je bila za to, da se postavi sporazumna lista K sodelovanju so bile vabljene tudi skupine, ki se sporazuma niso ude* ležile in so vložile svoje posebne liste Volilna komisija je bila vezana na določila volilnega reda in je vrnila nepravilne liste v popravo. Ker pa tudi popravljeni kandidatni listi skupine Izven sporazuma nista ustrezali predpisom je komisija ti dve listi zavrnila in je potrdila samo združeno listo zasebnih nameščencev ln listo združenih delodajalcev. Postopek volilne komisije je odobrila banska uprava in ja pravilnost priznalo tudi upravno sodišče v Celju Ker tožba ns državni svet. ki so 1o vložili predstavniki zavrnlenih list. nima odložilne moči, je bil sklican današnji občni zbor.
OiScep^tev D^fanpcije od področja Pokojninskega zavoda
Med vprašanji, ki jih bo treba v kratkem rešiti, zavzema najvažnejše mesto odcepitev Dalmacije iz teritorija Pokojninskega zavoda v Ljubljani in priključitev k zagrebškemu zavoda Ministrstvo za socialno politiko je že poslalo ljubljanskemu zavodu poziv, da izvrši vse priprave za od-stopitev dalmatinskega teritorija. Ljubljanski zavod se že pogaja o načelih likvidacije, ki naj bo objektivna in poštena za obe strani. Kar so Dalmatind zbrali, je njihovo in bo šlo z njimi, zlasti premoženje in pridobljene pravice. Slovenski in dalmatinski nameščenci pa bodo morali sorazmerno prevzeti tudi bremena (primanjkljaj}, ki so nastala zaradi valorizacije prevzetih obveznosti dunalskega in drugih pokojninskih zavodov, nadalje primanjkljaj ki je nastal zaradi odpisov na nepremičninah zaradi tečajne in valutne razlike pri vrednostnih papirllh ln končno primanjkljaj, ki je v zvezi z zvišanjem premljske rezerve strožjega računanja rokov ln prekomernih nastopov pridobitne nezmožnosti. Iz Pokojninskega zavoda v Ljubljani bo Izločenih 2.500 članov, ki bo-io prešli k zavodu v Zagreba
Gospodarstvo Pokolnln. zavoda močno t.ang1ra uredba o naložbi 99% ra*i»o'oWJlve Imovine v državne papirje. Do leta 1938 le moral zavod nalagati v državne papirje le 20%. Razume se. da moramo dati državi sredstva, kadar to zahteva potreba, seveda samo toliko, da se gospodarski temelji za voda ne zrahljalo preveč z enos»r««efco naložbo Imovine Zavodova uprava dela na to. da se ti strogi orerfntsl vsaj term»nl-raio. Ce 1ih že ni mogoče približati prejšnjim predpisom
nek, podal soglasno Izjavo, ki pravi v glavnem sledeče: Delegati Pokojninskega zavoda, izvoljeni na področju banovine Hrvatske, pozdravljajo odločno bana banovine Hrvatske, da se zavarovanci s tega področja priključijo Pokojninskemu zavodu v Zagrebu, vendar zahtevajo, da bodo pri tej priliki v celoti zaščitene in realno pokrite vse njihove doslej pridobljene pravice. Dosedanji pregled dela Pokojninskega zavoda v Ljubljani je pokazal, da se je pri tem zavodu doslej gospodarilo v nasprotju z načelom rednega gospodarja, kar je povzročilo zavodu primankljaje. Delegati s področja banovine Hrvatske zavračajo vsako odgovornost za to delo, na katerega niso imeli vpliva, ker so bili šele v preteklem volilnem razdobju zastopani v upravi zavoda. Nadalje zahtevajo, da dosedanji zavarovanci s področja banovine Hrvatske s 1. januarjem 1940. preidelo v članstvo Pokojninskega zavoda v Zagrebu z vsemi pravicami ostalih članov zavoda ln brez odbitkov pod kakršnimkoli imenom in iz kakršnegakoli razloga. Končno zahtevajo, da banska oblast v Zagrebu revidira do-sedanjl zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev ln izda novi za pokojninska zavarovanla nameščencev povolln<»iSl zakon. Posebno deklaracijo so podali še na-
meSčenskl delegati, izvoljeni na listi »Bo-
tič, S. P. N 1 pomorci« v drugem volilnem okrožju (Dalmacija). TI delegati v daljši izjavi protestirajo proti postopanju pri volitvah na področju okrožnega urada v Ljubljani, nadalje proti temu, da od 6. decembra 1938 nI bila sklicana seja zavodne-ga upravnega odbora in proti postavitvi komisarja za dalmatinsko področje pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Sklicujoč se na okolnost, da dalmatinski zavarovanci niso imeli vpliva na upravo ljubljanskega Pokojninskega zavoda in so Imeli zadnjih pet let samo enega člana v upravi, odklanjajo odgovornost za poslovanje in zahtevajo najstrožjo revizijo, zlasti pa, da se prenos zavarovancev k Pokojninskemu zavodu v Zagrebu izvrši tako, da se ne prenese samo ustrezajoči del imovine po bilančni vrednosti, temveč po današnji stvarni vrednosti. Nadalje zahtevajo zboljšanje pokojninskega zavarovanja in olajšave v pogledu posameznih starostnih dob. Gornja Izjava je vzbudila med slovenskimi delegati proteste in medklice.
V Imenu slovenskih nameščenskih delegatov Je nato Inž. Vinko Košir prečital izjavo, ki pravi glede na resolucijo dalmatinskih delegatov: Odobravamo željo in zahtevo dalmatinskih deleeratov, da se teritoriji pokojninskih zavodov na novo raz-meje in da se Dalmacija priključi novemu zavodu v Zagrebu, želimo pa, da se istočasno z delitvijo Pokojninskega zavoda brezpogojno decentralizirajo tndi vse ostale socialne institnelje, zlasti Osrednji urad za zavarovanje delavcev ln trgovske bolniške blagajne. V interesu vseh naših socialnih institucij In vseh slovenskih zavarovancev želimo, da bi se ta decentralizacija izvršila takoj.
Bukarešta 26. nov AA (Radorl Predsednik vlade Tatarescu je zastopnikom tiska izjavil:
Cez nekaj dni b^m objavil program svoje vlade. V tem trenutku poudarjam da bo ostala zunania politika Rumunije nespremenjena. Ta polit ka pred tavlja odločno voljo vse države, da loja1 no ohrani nevtralnost napram vojujočim se dr"avam in da goji miroljubne odnošaje in dobre zveze z vsemi sosedi Pris tnost mojega prijatelja Gafenca v vladi kot zunanjega ministra j?mči za kontinuiteto te politike
Odgočitcv parlamentarnega zasedanja
Bukarešta, 26 nov br TCsVot znano je bilo zasedanje parlamenta odgodeno. Pri-
veliva Rdečega pM predsedstvom Nj
Beograd, 26 novembra a Danes je bila v Beogradu v Starem dvoru slavnostna skupna seja osrednjega upravnega in nadzornega odbora društva Rdečega križa pod predsedstvom Nj. Vis kneginje Olge. predsednice Rdečega križa. Kneginja Olga se je pripeljala s svojim spremstvom ob 10 v stari dvor, kjer so jo pričakovali vsi člani obeh glavnih odborov društva s prvim podpredsednikom univ prof dr Ivanom Dja jo na čelu. Nj Vis kneginia Olga je otvo-rila sejo s sledečimi besedami:
Otvarjam skupno plenarno sejo glavnega upravnega in glavnega nadzornega odbora. D"lo Rdečega križa, ustanove, ki si je na vsem svetu pridobila zasluženo Drizna-nje in spoštovanje me je vedno zan<malo Zaradi tega sem z veseljem sprejela dolžnost predsedništva na*ega društva Rdeče ga križa, ki so mi ga kraljevi namestniki neJavno zaupali Ljub« mi je da se m* miri5 prilika videti zbrane g'avne predstavni ke našega največjega dobrodelnega dru štva Kot humana in privilegirana avtonom □a narodna ustanova, je naše društvo na osnovi uzakonjenih mednarodnih konven cij in posebnega zakona priznano kot dru
četi bi se moralo s skupno sejo senata in poslanske zbornice, na kateri bi imel kralj svoj prestolni govor Po nekaterih vesteh je bilo zasedanje parlamenta odgodeno preko božiča. Medtem je dosedanji min. predsednik Argetoianu prevzel vodstvo senata. ki ga je odloži' pred nekaj mesci ko je sestavil svoj kabinet
Nadaljevanje pogajanj z Nemčijo
Bukarešta, 26. nov br Kakor zatrjujejo poučeni gospodarski krogi, se bodo trgovinska pogajanja z Nemčijo ie v kratkem nadaljevala, ne glede na to pa je rumunska vlada snoči prepovedala izvoz vsegb ječmena in rastlinskega olja.
križa
Vis. kne^iije Olge
štvo. Rdečega križa kraljevine Jugoslavije in kot pomožni organ vojne sanitete za časa vojne. Znane so vam zelo važne naloge društva. Za njihovo izvrševanje so potrebna znatna sredstva, široko sodelovanje in popolna podpora vsega našega naroda, samoupravnih in državnih organov, posebno pa požrtvovalno in neprestano delo Temu delu se posvečam z vso voljo, ter vas, gospe in gospodje, pozdravljam in prosim, da mi z vašim sodelovanjem pomagate, da uspešno izvršimo svoje častne dolžnosti.«
Na ta pozdrav se je Nj. Visočanstvu zahvalil prvi podpredsednik dr. Djaja, ki je v imenu predsedništva in članov obeh glavnih odborov izjavil pripravljenost, da s po-žrtvovanjem delujejo za uspeh tn napredek društva Nato se je začel obravnavati dnevni red. Sprejeti so bili sklepi glede organizacije uprave društva v banovin. Hrvatski in osnovi predpisov zakona m pravil društva Rdečega križa Razen tegs so proučevali tudi vprašanje predlog« sa 1» premembo in dopolnitev zakona o Rdečem križu z namenom, da se zagotovijo društvu potrebni dohodki in privilegiji za uspe?no
^avar»v»««* trgovskih "»močnikov
V nadaljnlh svojih Izvajanjih Je pred sednik omenil, da so le še trgovski pomočniki izven kroga zavarovancev Pokojnin skega zavoda. Danes pa moramo trgovske ga pomočnika glede na njegovo Izobrazbo, način zaposlitve in kvalifikacije dela smatrati kot nameščenca, ki spada v pokojninsko zavarovanje Pokojninski zavodi v Jugoslaviji so se z edin 111 v tem, da se tndi trgovski pomočniki postopno uvedejo v to zavarovanje. Nova uprava bo morala meo drugim rešiti tudi vprašanje prilagoditve dajatev za zavarovanje in prejemkov iz zavarovanja glede na današnje razmere.
Nova uprava Pokojninskega zavoda
Novo izvoljene delegate je nato zaprisegel nadsvetnik dr. Karlin. nakar je predsednik prešel k volitvam uprave Sporazumno so bili izvoljeni v upravni odbor: lz delodajalske skupine: gg. Ivan A vse-nek (namestnik Josip Bahovec), dr. Bogdan Žužek (nam dr. Janko Berce). dr. Mirko Božič (nam. dr. Anton Megušar), dr. Maks Obersnel (nam. Viktor Naglas), Franc Jeglič (nam. Franc Jerič), dr. Edu Bulat (nam Doko Pavao) ln za primer odcepitve Dalmacije Ferdo Pintar (nam An-tor Krejči);
Is delojemalske skupine rg-: Ivan Tavčar (nam. Janez Markelj). Franc Vrevc (nam. Anton Briški). Feliks Cop (nam. Jože Cibej), Lekan Jože mam Fran jo Seko-lec), Tomo Trop (nam Inž. Leo Knez), N. KI ari č (nam. Vatroslav Pavlč) in za primer odcepitve Dalmacije Ervin' Repovž (nam. Klinar Fran).
V razsodišče so bfll izvoljeni gg.: dr Der-mastia (nam dr. Jereb), dr. Lipold (nam. dr Katan), Anton Stpmpihar (nam Alberi Medvešček) Janko Cešnovar (nam. Vilko Cuderman) femčno sta bfla izvoljena kot m-earledntka računskih saklfučkov Karo) Ceč (nam Vltoid Biskupskl), Stanko Beder (nam. JoSko Blber).
dalmatinskih
Po končanih volitvah je dalmatinski delegat Vatroslav Pavlč v Imenu delegatov. Izvoljenih na področju banovine Hrvatske,
Mariborska krsnika
Zažigal«*« bombe na Maribor
Danes dopoldne fe bila ve^ka gasilna vaja mariborske gasilske čete Vaja se je vršila pod predpostavko, da je v mestu pokvarjen vodovod in da je odpovedala tudi električna nanrava. Nadaljnja prednostav-ka je bila. da so se pojavila nad Mariborom sovražna letala, ki so vrg'a na 40 krajih v mestu zažigalne bombe brez plinske primesi. Zaradi tega se je vnelo skladišče Franzovega mlina v MeMu. v poslopju pa je nastal ogenj v arhivskih prostorih. Posamezne gasilce so alarmirali s posebnimi kurirji, kair se je zgodilo precej hitro. Vodo so dovažali v tankih iz Drave. Poče-hove in bližnjih potokov. Gasilno orodje je bilo smiselno razmeščeno po mestu; v Melju je bilo več orodja Vaja ie trajala skupno z alarmom 34 minut. Pokazala je preizkušene odlike mariborskih gasilcev Ob priliki današnje vaje si je pridobilo poveljstvo dragocene izkušnje tako glede rezerviranja vode na več krajih v mestu, kakor tudi glede ureditve posebne kurirske službe
Otvoritvena predstava študentke sokolske odrske družine
Snoči je bila v studencem Sokolske m domu lepo uspela otvoritvena predstava studenške sokolske odrske družine ki uži va svoj sloves po vsej Sloveniji. Marljivi igralci so uprizorili znano Ingriševo češko opereto »Tam na gorah«. Deležni so bili lepega uspeha Režij« je bila v veščih rokah g. Mlakaria. muzikalno vodstvo pa v rokah akademskega slikana g. Maksa Kavčiča, ki je oskrbel tudi scenerijo. Opereto je dobro prevedel g Grgič. baletne vložke pa je naštudiral g. Brunčko. Občinstvo je
• * snočnjo otvoritveno predstavo zelo I zadovoljno.
Zameglitev Tezna
Danes dopoldne je bila na Teznem zanimiva vaja s posebnimi zameglitvenimi napravami, ki so izdelek tukajšne tvrdke »Kovine«. Vaji »o prisostvovali tudi zastopniki mestnega vojaškega urada, mestnega gradbenega urada in pobreške občine. Zameglitev je povsem uspela. Umetna megle nastane namreč zaradi delovanja specialnih kislin in kemičnih sestavin.
Vlom v občinsko blagajno
Drzen vlom je bil izvršen v občinsko pisarno v TopolšicL Iz pisalne mize je zi-ginilo 4500 din gotovine. Vlomilec je prišel v notranjost pisarne tako, da je preža-gal železni križ na oknu Na kraj vloma Je prispel tudi daktiloskop mariborske policije g. Grobin, ki je posnel prstne odti-ske Na pod'agi okoliščin so orožniki prijeli občinskega tajnika Josipa Berložnika, ki je dejanje priznal. Pri njem so na*li še 2900 din Pri zaslišanju je izpovedal, da je bil v ve'iki denarni stiski in da je hotel z ukradenim denarjem poravnati razne obveznosti Oddali so ga v sodne zapore.
Vse kradejo
Čevljarju Josipu Grguloviču tz Delavske 21 so ukradli kolo znamke »Center« z evidenčno številko 2—20399. pekovskemu pomočniku Viljemu Spanerju iz Studencev kolo znamke »Steyer« z evidenčno številko 2—126592 in delavki Marjeti Lorberjevi kolo znamke »Ramlador« z evidenčno številko 2—196794. Tekstilnemu podmojstru Alojziju Vatovcu so sneli s kolesa električno svetilko. Na dvorišču poslopja Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu so odnesli dve kanalski rešetki
Sred! noči v goreči hiši
Sosedovi so jih pravočasno zbudili, da niso postali irtve ognja
Prfmskovo, 28. novembra Pri Kuhljevib na Stari gori je nedavno po.no ponoči začelo goreti Kuhljeva družina je v usodnem trenutku vsa trdno spala. K sreči je ogenj osvetlil sosedovo h So in prebudil sosedove Videč, da je že ves krov pil Malki, kakor se pravi pri Kuhljevib po domače, v ognju so stekli iz hiše In začeli Kuhlje<ve klicati.
Nesrečna družina je pritekla lz goreče hlie le na pol oblečena. Posebno je bil žalosten pogled ne gospodarja ki že dve leti boleha na aogah. Z največjo muko so ga rešili lz goreče kamre.
Kuhljevi jo oteli samo tisto, kar so vrgli sredi noči nase. Vse drugo Jim Je pogorelo. Nesreča Je tem hujša, ker so imeli v hi&i tudi nekaj zaloge za zimo. Družina šteje bolnega očeta, mater, ki Je vzdrževala družino, in pet otrok. Zdaj so vs: resnični siromaki. Tem huje so prizadeti zato, ker so b il zavarovani ie za en sam tisočak. Kaže vse da je zgradbo ražg^la hudobna roka.
Cisto obubožanim Kuhljevim je dovoTla naša občina, da smejo nabirati po okolišu milodare Potrdilo so jim izstavil za 14 dni. Zdaj so se nesrečni otroci Kuhljevi napotili v dolino ln bodo pri dobrosrčnih ljudeh zaprosili za staro obleko ln za živež. Pa bodo morda tu ln tam dobili tud kak dinar. Potrebni so vsega.
Za poHgalca ae zanimajo orožniki. Zlo. činski požlgalec zasluži res najhujšo kar zen. saj je spravil ubogo hribovsko družino na beraško palico zdaj tik pred zima
Objave
Akademija vojnih dobrovoljcev ln »Preporoda«. V četrtek 30. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine v Ljubljani v proslavo državnega in narodnega praznika. Obilni in pester spored, vojaSka godba, govor, pevske in glasbene točke. Obleka poljubna, brez vstopnine Razpored sedežev koo. oertnL Uprava organizacije vojnih dobrovoljcev in »Preporoda« v Ljubljani.
Akademski odsek Jugoslovensko-bolgar-ske lige bo imel danes redni letni občni zbor v prostorih društva YMCA, Wolfova ulica 10/111, ob 20. Člani in prijatelji vabljeni
Nase gledališče
D • B A M A
Ponedeljek 27.: zaprta Torek, 28.: zaprto.
O P B B A
Ponedeljek, 27.: zaprto.
Torek, 28.: Sabska kraljica. Red B.
delo za cilje, ki jih zakon predvideva. i ki so imeli 25. t. a. v Zagrebu svoj sesta
Velik slnd za 2ensko volilno pravico
J Beograd, 26. nov. p. V Inženirskem do-I mu je bilo danes veliko žensko zborovanje, ki ga je priredil« aliana« ženskih po-kretov. Na zborovanje so prišle delegati-nje tz vseh pokrajin države. Shod je otvo-rila in mu predsedovala ga. Alojzija Stebi, govorila pa je tudi ga Milena Mohoričeva i iz Ljubljane, ki je opisala socialni in gospodarski položaj žensk v Jugoslaviji ter poudarila solidarnost slovenskih žena z onimi v državi Ob koncu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj se v novi volilni zakon sprejme določb«, po kateri bodo tudi ženske dobile aktivno in pasivno volilno pravico na podlagi splošnega in tajnega glasovanja v vse zakonodajne in samoupravne korporacije. Ženske naj imajo volilno pravico po enakih pogojih kakor moSkL
Nova palača Prlzada
Beograd, 26 nov. p. Danes so slovesno posvetu novo poslopje Prisada v Beogradu. Poslopje je
štiri fasade ter je hilo zgrajeno za poslopjem uprave mesta. Kralja je zastopal pri svečanosti polkovnik Polesič, navzoča pa sta bila tudi ministra dr. Budisavljevič in Tom č. Po blagoslovitvi novega poslopja sta govorila predsednik upravnega odbora Milan Novakovič in generalni direktor dr Edo Markovič.
(Jspeh slovenskega slikarja v Beograda
Beograd, 26. nov. p. V umetniškem paviljonu na Kalemegdanu je bila dane« otvorjena razstava treh mladih slikarjev: Jeronima Mšeja lz Zagreba, Frana Simu-noviča iz Beograda ter Zorana Mušdča te Maribora. Mnogo pozornosti je vzbudil zlasti Zoran Mufilč. katerega označujejo umetniški krogi, na mlad talent, ki mnogo obeta.
Izredni nabori v Danski
Kodanj, 28. nov. br. Danska vlada Ja sklenila prihodnji mesec odrediti izredne nabore za vse vojaške obve^nfke, ki so leto« dovrUl 18. Isto starosti.
Vež prostora malim narodom
Problem življenjskega prostora je za male narode Se mnogo večjega pomena kakor za velike, ki Si med sabo delijo bogastvo sveta
Nekateri narodi skušajo prepričati svet, da jim je zaradi premajhnega narodnega in državnega ozemlja oziroma »življenjskega prostora«, ki pa jim, kakor znano, ne pomeni vedno sinonima za narodno ozemlje — onemogočen nadaljnji biološki, gospodarski in kulturni razvoj.
V Nemčiji s priključenimi Sudeti, Avstrijo in Klajpedo (torej na pravem nemškem teritoriju brez pozneje priključenih dežel s slovanskim prebivalstvom) znaša re ativna gostota prebivalstva 136, v Itati-ji 133. V jugoslovenskem delu Slovenije pa zna'a relativna gostota 76. Če upoštevam« tudi ostalo slovensko ozemlje, pa dobimo, da prebiva v splošnem na 1 km2 slovenskega narodnega teritorija 90 ljudi.
Majhen narod in veliki
Na prvi pogled sta Italija in Nemčija mn' go bolj gosto obljudeni kakor Slovenija. Toda če gremo stvari malo bolj do dna, se nam pokažejo dejstva v drugačni luči. Odkrijemo namreč, da gre visoka relativna gostota prebivalstva v Nemčiji na račun razsežnih, gosto naseljenih industrijskih in rudniških predelov kakor so n. pr. Posarje s 424 ljudmi na kvadratni km, Vestfalija z gostoto 249, Saška z gostoto 347 in Porenje z gostoto čez 300. Ako izločimo samo te štiri industrijske dežele, dobimo za vse ostalo nemško ozemlje že precej nižjo relativno gostoto 116. V teh Štirih pokrajinah pa o preobIjudeno6ti aploh ne moremo govoriti, kajti te industrijske pokrajine morejo prerediti s svojimi naravnimi zakladi in s svojim prometom skoro neomejeno število prebivalstva.
V	Italiji moremo vzporediti tem nemškim industrijskim pokrajinam velika industrijska središča v Zgornji Italiji, okrog Milana, Turi na itd.
Važno mesto zavzemajo z ozirom na relativno gostoto prebivalstva v Nemčiji in Italiji tudi velemesta, ki bi jih mogli razdeliti v dve vrsti: v velika politično-uprav-na središča, pa tudi kulturna središča države, kot so n. pr. Berlin, Miinchen, Dunaj in Rim in pa v trgovsko industrijska velemesta, skozi katera se pretaka mogočna reka svetovnega blagovnega in ljudskega prometa in ki so v veliki meri udeležena pri posredovanju meddržavnega in med-kontinentalnega prometa, torej mesta, kakor so Hamburg, Frankfurt, Dortmund, Koln. Bremen, Genova, Neapel. Trst in Benetke. To so tranzitna mesta svetovnega prometa, od katerega v glavnem živijo njihovi prebivalci. Če bi izločili iz nemškega ozemlja (z Avstrijo in Sudeti) vsa velemesta z nad 100.000 prebivalci, bi odkrili. da znaša ljudska gostota za vse ostalo nemško ozemlje le še — 97. In v tem so seveda vključeni še vsi prej omenjeni industrijski predeli — razen velemest kajpada. Če bi pa izločili še te industrijske predele, bi dobili relativno gostoto, ki bi bila najbrž še manj.»a od ljudske gostote slovenskega ozemlja.
Pa kolonialni Imperij
Italija poseduje še velik kolonialni imperij, ki jo uvršča med največje kolonialne sile sveta, to je na tretje mesto, takoj za Anglijo in Francijo, oziroma na četrto, če hočemo šteti med kolonialne sile tudi So vjetsko Rusijo. Italija obvladuje danes 3.648.000 km« zemlje, od česar je 3,345.000 kvadratnih km kolonij (z Albanijo). Na kvadratni km zemlje v italijanskem imperiju. vštevši Italijo, pride na ta način le 15 ljudi, od tega 12 Italijanov. Seveda ni ravno vsa kolonialna zemlja primerna za italijansko poljedelsko kolonizacijo, toda Albanija, veliki deli Libije in Abesinije nudijo v tem pogledu italijanski koloniza-cijski politiki naravnost odlične razvojne možnosti, ki jih energično in v naglem tempu izrablja, saj naseli samo v Libiji vsako leto 20 do 25 tisoč italijanskih kolonistov. Kakor znano, se Italija trudi, da bi naselila in privabila vse svoje izseljence izven italijanskega imperija, predvsem tiste, ki živijo zdaj v Franciji in Južni Ameriki. V ta namen je izdelala italijanska vlada obsežne načrte.
Relativna gostota prebivalstva pa sama po sebi še nikakor ni objektiven znak za preobljudenost kakšne dežele, kakor vidimo, ker igrajo pri tem naravni zakladi ugodno prometno lego, stopnja industrializacije in velemesta izredno važno vlogo. Ob-jektivnejši znak za preobljudenost in prenaseljenost je agrarna gostota V tem ozi-ru pa moramo priznati, da je Slovenija mnogo na slabšem od Nemčije in od Italije. V Nemčiji (v rajhu) pride namreč na vsakega kmečkega prebivalca 2.8 ha poljedelske zemlje (t. j. njiv vinogradov, travnikov in pašnikov), v Itabji pa 1.12 ha.
V	Sloveniji pride na 1 kmetskega prebivalca 1.14 ha poljedelske zemlje. To je samo 20 m* več kakor v Italiji, dočim je nemški kmečki prebivalec za 1.66 ha ali za 145.6% na boljšem od slovenskega. V Avstriji pride na vsakega prebivalca, ki se ba-vi s kmetijstvom prav tako mnogo več zemlje kakor v Sloveniji, namreč 2.12 ha, torej 0.98 ha, ali za 85.9% več ko v Sloveniji.
Zemlja pri nas
To razmerje pa se še poslabša v škodo Slovenije, če upoštevamo, da znaša odstotek njiv pri omenjenem 1 ha in 14 a le 44%, v Italiji in Avstriji nad 50% in v Nemčiji celo 73.5% vse površine. Jasno je, da je to zelo važna razlika ker niive in vinogradi so mnogo bolj donosni kakor pašniki in travniki.
Slovenija je potemtakem mnogo na slabšem ne samo od Nemčije (inAvstrije). ampak tudi od Italije, ker tistih 20 m* kolikor poseduje slovenski kmet več zemlje, odtehta večji delež njiv in boljša kakovost zemlje — da klime niti ne omenjam — na povprečnem deležu i+a'ijanskega kmečkega človeka. Seveda je tudi v večinoma ravninski Nemčiji kakovost zemlje v splošnem boljša ko v Sloveniji. Nemci aami se zavedajo, da Nemčija agrarno še davno ni prenasičena, in tako je nastalo
gibanje ki ga imenujejo »Entstaedterung« in ki hoče zavreti beg z zemlje v mesta in industrijo in ga preusmeriti v beg iz mest na deželo, v kmetijstvo.
In kri
Svoje zahteve po novem življenjskem prostoru, t. j. po novih ozemljih, utemeljujejo Italijani in Nemci nadalje vsaj nasproti Angležem in Francozom s svojo večjo biološko silo, to je, z večjo rodnostjo in večjem naravnim prirastkom, kakor pa ju zavzemata Anglija in Francija. Na drugi strani Nemci, pa tudi Italijani sami tožijo nad padanjem svoje narodne življenjske sile.Z ozirom na padanje nemške živ-ljenske sile naj opozorim le na knjigo Friedricha Burgdorferja Ueberalterung des deutschen Volkskorpers, Berlin, 1934) in na Študije Ruperta von Schumacherja. Res je, da izkazujejo Angleži s 14%o in Francozi s 16°/'oo nekaj nižjo rodnost, rodnost v Veliki Nemčiji pa znaša samo 18.3%o. Italijani so nekaj na boljšem, ker znaša rodnost v Italiji še vedno 24%o. Temu nasproti pa znaša rodnost v Sloveniji 29%«, kar dokazuje, da živi v slovenskem narodu kljub pomanjkanju zemlje, ki je slovenskemu kmetu še ožje odmerjena ko italijan-
skemu in zlasti nemškemu, m kljub obubo-zanju ter mnogo pretesnem življenjskem prostoru, v katerega je zagvozden, še mnogo večja življenjska sila. Sicer se ne da zanikati, da rodnost zadnja desetletja tudi ▼ Sloveniji počasi upada, toda to ni posledica narodne ostarelosti, življenjske malo-dušnosti ali moralne pokvarjenosti, ampak posledica obupnih gospodarskih razmer in zoženega življenjskega prostora, ki ne dopušča naraščanja prebivalstva, ker ga pač ne more več prerediti. Kljub temu pa znaša naravni prirastek v Sloveniji še vedno 11%«, medtem ko znaša v Italiji 9.6%« m v Nemčiji (brez Avstrije, kjer imajo celo že več smrti na leto kakor pa rojstev) 6.4%«.
Velik problem
S tem pa še ni rečeno, da bi tega velikega nacionalnega problema ne mogli rešiti kako drugače. Debatirati se da o tem. kako naj ga rešimo, ne pa o tem, da je zadnji čas. da ga začnemo v naglem tempu reševati. Kajti ni mi treba dokazovati, da je problem narodnega in življenjskega prostora za nas prav take — ali pa še usodnejše važnosti — kakor za velike narode.
Frane Jeza
Igrače - igrače - igrače!
Pogled v prodajalno igrač — paša otroškim očem
čas miklavževanja nas bo kakor vsako leto povedel v spominih na brezskrbna, prelepa leta prve mladosti in vse, kar smo si nekoč lepega v otroških sanjah poželeli, to zdaj privoščimo in izpolnimo svojim otrokom. Kdor more pač in kolikor že more. Cesa drugega se sleherni otrok bolj ne želi kakor igrač. Naj bo še tako preprosta lesena lutka, vprav iz tega mrtvega izrezljanega lesa si bo po svoje ustvaril svoj veliki svet in takšna le majhna, nebogljena igrača mu bo pomenila dragocen simbol, prvi smisel zanj še zagonetnega nedoumljivega življenja.
Pogled v našo domačo prodajalno otroških igrač nas bo presenetil s svojo bogato izbiro — kakšna radost za otroka bi to bila, če bi smel svobodno in na široko
poseči v to bogato zalogo samih mičnih stvari iz lesa! Les namreč je dosti bolj pripraven in trpežfeti za otrokovo igračo in kaj vse se da iz lesa izrezljati in upodobiti! Na primer lokomotive. Res, pravcate
Pa takšnega konjička.
tir^i
Takole si mali Jure predstavlja Miklavže, kako prihajajo v noči pred svojim godom iz nebes. En sam bi pač ne obšel vsega svete
lokomotive Iz lesa na katerih ničesar ne pogrešate — dimnik hišica za strojevodjo, luči spredaj, priključni voz za premog, visoka kolesa. — vse seveda iz lesa lepo rdeče in modre pobarvano ln se da vključiti za lokomotivo še cel vlak tovornih voz
* ' .
-i. >" - ■• ■M,',
Miklavž je prinesel
vseh vrst velikosti, no, to bo pa res imenitno in lepo za tistega, ki bo ta pisani vlakec popeljal v svet Kaj pa letala in avtomobili iz lesa! Prav nič ne zaostajajo za pločevinastimi. Samo čakajo, da jim kdo zavrti propeler ali sede za volan. Otroškemu nežnemu spolu so tudi name-
Pa angelci in parklji so z njim
njene čudovite reči. Miniaturne kuhinje iz lesa, točen posnetek pohištva v malem. Stolčki mize, kredence in omare, vse s ključi in vdelanimi steklenimi vratci, prave posteljice z vso opremo, kuhinjsko posod je in orodje, leseno kajpak. Koliko tru-! da in časa je pač žrtvoval izdelovalec, da i je iz lesa Izoblikoval in sestavil vse tele I mične igračke. In leseni otroški voziček ' vseh velikosti, zibelke v slogu, pa košarice, gugalnice, veternice. kdo naj ve kaj vse so pripravile otrokom v veselje pridne. spretne roke Svet živali Je pač vsem otrokom nadvse ljub ln drag. zato Je posvečena tem še posebna skrb. Zlasti padejo v oči pikapolonice, v velikosti človeške dlani, lepo pikčaste v vseh naravnih barvah. ki se premikajo na kroglah Mlcky-mlški ie odreieno častno mesto, ponosno dviga glavo in jo pri teku oziroma vožnji
Igrače v najbogatejši izbiri in vsake vrste suho robo kupite najugodneje
pr! tvrdk! TABOR
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG 3 Domače delo!	Najnižje eene!
na koleščkih še zvedavo obrača sem in tja, kamor se sproži skrita zineu Preprosta toda učinkovita igrača. Prav za prav samo dve leseni krogli na osi druga nad drugo. Prva je trup, drugi so pritrdili ušesa, narisali premeteni, šegavi mišji obraz in miška je gotova, kakor vzeta iz filma — otroških sanj. Druge živali ne zaostajajo, vidiš slone, osličke, peteline, kokoši, vse, kar ti srce poželi. Konji seveda, ti so še posebno častno zastopani, majhni konjički z vso vprego, tudi po dva skupaj in veliki jahalni ali gugaini konji za korajž-ne fantičke. Kaj pa mislite, to ni kar tako takšen konj, pol metra visok, z naježeno grivo iz prave žime, osedlan s resničnim usnjenim sedlom, z ostrogami celo in z vsem, kar je še treba. Sedeš nanj, pocukaš za grivo in že gresta s konjem čez planjave. In ne samo konji, tudi zebre so obrzdali Pisana, lepo križasta debelušna zebra je morala vzeti nase sedlo in bo zdaj hočeš nočeš nosila čez drn in s trn razposajene neugnance.
Kako neki izdelujejo takšnele imenitne gugalne konje in zebre? No, zelo preprosto pa spretno in iznajdljivo. Najprej nariše izdelovalec lik konja na velik papir. Potlej izoblikuje v surovem posamezne dele, glavo, trup v štirih kosih in štiri noge. Potlej kose zveže ali pritrdi in konje enostavno s sekiro obteše, slednjič prepleska z oljnato barvo. Manjše konje izoblikujejo na avtomatski način in sicer konjski lik kar odtisnejo v les s posebno pripravo, ki bi ji lahko rekli avtomat za rezljanje konjičkov. To je domači izum povsem lesene konstrukcije in se zelo dobro obnese. Takšen gugaini konj, naj bo še tako velik, je izgotovljen v dveh urah. Seveda pomagajo poleg spretnih rok še razne strojne naprave, tako tračna žaga, stružnice, stroji za rezanje in oblikovanje lesa In zdaj čakajo konjički in zebre svojih malih gospodarjev. da jih popeljejo v neznani široki svet. Voščimo jim srečno pot!	K.
Rože - zdravilo
Habat (lat. sambucus ebulus) ali smrdljivi bezeg je plazeča se korenika s približno meter visokimi, zelnatimi stebli, k. imajo velike pernatosuličaste liste. Nahaja se v vlažnih mejah, ob cestnem pobočju in ob poteh v gozdni bližini. Cvete jul ja in avgusta z bezgu podobnim, nepravim kobulom, ki ima škrlatasto mladje. Zrele jagode nabiramo septembra in oktobra, korenine pa v pozni jeseni. Suhe jagode diše slabo, po grenkih mandeljnh in bezgu. Jagode so zoprno grenkosladke. Caj pospešuje močo m potenje. Proti vodenici in obistnim boleznim ga uporabljamo s pridom ( 2 polni konici noža posušene korenine naj se skuha na časo vode ki naj se pije zjutraj in zvečer po pol čaSe) Odvajalno vpliva pomladansko brstje, ki ga skuhamo In zaužl-iemo z jedjo.
Orna gorčica (lat. braseica nigra, slna-pis nig> a) ali črna gorjušica je enoletna rastlina ki poganja pogostoma za moža visoko steblo s pecljatimi listi; spodnji so li-
rasti, zgornji gladki, popolnoma obrobljeni tar oekoeuliJčasti. Srednjeveliki rumeni cveti imajo ne prilegajočo se čašo. Plodovi se tišče stebla. Nahaja se po vsej Evropi, ob rečnih bregovih, na gramozu in po vrtovih. Cvete od junija do avgusta. Seme zori od avgusta dalje, ter se ob istem času tudi nabira. Raztolčeno ima oster in jedek vonj ter pekoč in oster okus. Uporablja se aft kot gorčično testo (enake dele gorčične moke in mlačne, ne vroče vode), ali pa gor-čični par> r, ki se kupi v lekarni. GorčičiH papir omočimo z mlačno vodo in ga polotimo na kožo. ki postane nato v nekaj minutah rdeča. Pustimo ga na koži toliko časa, dokler ne občutimo lahkega srbenja, tedaj ga odstranimo. Pri otrocih naj ne leži oa koži delj ko kvečjemu 5—10 minut, {ni odraslih pa 10—15 minut Z mlačno krpico izmij nato mesto jn ga pokrij takoj ■ tonlim suknom. Ta obHž ae uporablja z zelo dobr m uspehom pri bolečinah v prsih, omotici, nezavesti, bronhialni naduhi, bolečinah zob, bolečinah v trebuhu ln hrbtu, ob nevarnosti zadnšenja in proti revmatičnim in ž-včnim bolečinam.
Ned e! ja
Igor Torkar
Ali ni vse lepo urejeno na svetu? Kdor na primer ljubi mesto, ima vsega: železo-betonske palače, mrtvi soj plinovk, surove, oglate sence, ceste, uklenjene v asfalte. Skratka, jazz granitnih kock, jekla in ljudi s kamnitimi srci. Kdor pa mesta ne ljubi ? Tudi zanj je poskrbljeno, da si lahko vsaj oddahne. Saj vzdržiš v ponedeljek, v torek, tudi v petek še. toda v soboto si vsega do grla sit Ce bi tednu pritaknili samo en dan, pa bi človek obupal. Toda teden je ravno prav dolg. v nedeljo pobegneš, si oddahneš, pa gre za sito. O, čudovit je takle beg takole na pomlad. Tam zunaj mesta so pomladne sape, sonce, oble, mehke sence, čista breza, ki zeleni nemara tam kje sredi Sorškega polja. Tam zunaj mesta vsaj včasih naletiš na človeka. Na človeka žuljavih rok, poštenih oči ln toplega srca.
»Zbudite me ob petih,« sem dejal v soboto zvečer gospodinji.
V nedeljo zjutraj ob polšestfh sem že koračil proti kolodvoru. Mehkužna Ljubljana je še spala, pogreznjena v 'ato ju-trnje megle. Udarci mojih okovanih čevljev so čudno glasne odmevali od spečih hiš. V prazni kavarni na vogalu so pusto štrlele proti stropu neštete noge narobe obrnjenih, na mize položenih stolov. Na nasprotnem p«očn'ku je šumela v rokah dremajočega pametača brezova metla,. Fin gospod v elegantni črni suknji,
pokrit s črnim cilindrom, se je pijano opotekel v stransko ulico. Od povaed Je dišalo po megli.
Na postaji so rožljal! tovorni vagoni, ko da bi nekdo z jekleno kroglo podiral železne keglje. Kupil sesm listek. V čakalnici je smrdelo po črnem olju. V kotu sta smrčala dva vojaka kar na tleh. Ob glavi enega je ležal nagnit ogrizek debelega jabolka Preko perona je hitel krmežljav železničar z mastnim usnjen1 m kovčegom. Od nekod je skozi meglo vpil nekdo v monotonih presledkih: Juuu-tro! Jutrooo!
V Mednem sem izstopil. Mimo Šmarne gore sem zavil proti Smledniku. Ko sem prekoračil smledmški greben je pomladno sonce že osvobodilo Sorško polje iz meglenega objema Bil je čudovito lep dan. In potem? Kaj bi opisoval že tolikokrat povedane reči. Skratka, lepo in dobro mi je bilo. Okrog poldneva sem se pritepel do večje vas. V gostilno? Ne, kar tule pred vasjo, ob temle zidu bom legel v trave in prigriznil. Po »kosilu« sem si prižgal cigareto. »Ob kakšnem zidu prav za prav poiegam?« sem se razgledoval okoli sebe. Bil je zd pokopališča. Ko sem pokadil cigareto do k en ca, sem vstal, odrinil značilna železna vratca, vaških pokopališč in stopil pred grobove. »Da malo pogledam,« sem si dejal. Ustavil sem se pred vel ko grobnico. Znana rodbina. »Saj res,« sem se domislil, »lz te vasi je doma bivši minister Vincenc Markež«. Imena 'imrlih. V dveh stolpcih Prebral sem prvi stolpec. Drugega je zakrivajo listje vrbe žalujke, ki je stala v opoldanski tišini vsa negibna. Njene slabotne veje je da tal uklonila teža netakt-
ne melanholije, ka me je spravljala v čudno zamaknjenost
V zvonik kamnite pokopališke cerkvice se Je pognala Jata razposajenih vrabcev. Sonce Je sijalo. Nekje v polju je aaukala lokomotiva vlaka.
Zdrznil sem se. Odmaknil sem goste veje vrbe žalujke in prebral imena umrlih članov rodnine Markež še v drugem stolpcu. Kot zadnje sem čLtal:
LOnka Markež, stara 29 let...
»Seveda«, mi Je privrelo iz spomina, »to je tista uradnica Lonka. Pred leti je afera Markuževe Lonke dvignila mnogo prahu. Kako je že bilo?« sem nehote brskal po spominu, ko sem zunaj pokopališča legel v travo. Pogledal sem od sonca nasmejani travnik pred seboj, in pograbila me je slaba volja: »To Je pa že od sile, kam za vraga naj človek pobegne, Ja ga ne bo karkoli vedno aoova in znova spominjalo mesta in njegovih hudobij'*«sem nejevoljno momljal. Toda bil sem brez moči. Iz spomina je vrelo samo od sebe. In sem sedel v travi, odsotno buljil v bel oblaček, k Je neslišno veslal proti škofjeloškim gričem, in spomin mi je q>rotl moji volji neutrudno šepetal:
»Oh. čisto vsakdanja stori Ja življenje tele Markeževe Lonke. Vincenc Markež je bil tisto: čas minister. Njegovo sestro Lenko Markež je rodbinski svet >toiočU, da bo živela doma na veleposestvu. In to zato ker je bila Lonka sicer čudovito lepa in sposobna, toda pri vsem tem jprtM-sta. V resnici, Lonka Markež Je bOa gr-basta. Toda zakaj naj bo človek, če Ja grbast zaprt srecT vaške puščobe? m to *e mlad človek. Zakaj ne U aorta jfrbov-
ka živeti življenja? Tako je mislila lepa Lonka neštetokrat In končno je prepr©-sila brata Vincenc*, da jo je dal v trgovski tečaj in ji potem preskrbe! službo T denarnem zavodu v Ljubljani.
Tako je Lonka postala uradnica, m njeno živijenje je zažuborelo v š^oko strogo. Naivno, dobro dekle je zaživelo: »Ah. kaj gztoavost kaj neznosni pogledi ljudi, ko hodim, grbavka, po cestah! V Ljubljani sem, uradnica sem in vsi me imajo rar dl. Oh, kako Je to lepo, če te imajo ljudje radi«
In so jo tmeU radi kar po vrsti In dokler je bila Lonka mlada, je verovala. Je zmagovala. Lonka je ljubila brezposelnega profesorskega kandidata Prstenjaka. In on je ljubil Lonko, kajti iz resnične ljubezni nI niti opazil njene grbavostl — dokler je m prehinavil, da je sproaOa zanj pri bratu ministru nastavitev na ljubljanski gimnaziji In Lonka je trpela, toda mladost je zdravilo za de tako ae-vajoče rane.
Potem je Lonka ljubBa mladega slikarja Mihaela. In on je ljubil Lonko. kajti lz resnične ljubezni ni ni K opazil njene grbavostl — dokler ga ni Lonka priporočila bratu ministru, da mu je izposloval štipendijo za Pariz, ha Lonka je trpela, toda mladost je zdravClo za še tako zevar joče rane.
Potem Je Lonka ljubila advdkaita Dr. Breča. In on je ljubil Lonko, kajti Is resnične Ijubeml ni niti opazil njene grbar vosti. še zaročil se je z njo. In celo mar ter se Je čutila do nebes srečna Lonka. Bodočega svaka je mtaTster Vincenc seveda takoj nastavil kot šefa oddelka ▼ svojem nfetatretv«* Ip kp je Br, Breč
Jauna tribuna
Več lepote Ljublfam
2e več let opazujemo, da se razni krogi pehajo za tčm da bi olepšali Ljubljano. Ma enem koncu Ljubljane posipajp z belim peskom in zasajajo dišeče cvetlice, na drugem koncu pa je vse v plevelu in dolgi *ravi, da človek ne ve kam je zašel. V Mostah v Pohlinovi ulici se n. pr. po obilnem dežju nabere toliko vode, da se zaradi
zaraščanja trave in plevela ne more odtekati. Ta bolezen bi se dala odpraviti z nekaj delavci, ki bi prinesli s seboj nekaj lopat in krampov. Lepo torej prosimo poklicane činitelje, če so že tako ustrežljivi, da nam brezhibno odtrgajo kuluk od plače, da se po dveh letih spet enkrat spomnijo zapostavljene Pohlinove ulice v Mostah, ki željno kliče po krampih in lopatah.	Sosedje

alertja .osebnosti naših dni
Vladar Portugalske
Dr. Oliveira da Salazar pravi, da nI faSist, temveč da je njegov režim samo katoliško avtoritaren
Iz globoke vernosti njegove izhaja njegov odpor proti boljševizmu, a prav tako je odločen nasprotnik svodoumnih idej, ki jih je bila uveljavila velika francoska revolucija. Kot zagrizen katoličan pa je tudi odločen nasprotnik rasne teorije. Svoje poslanstvo smatra kot poslanstvo katoliškega misionarja in misionarjeva naloga je pač. da svojega nejevernega sovražnika spreobrne, ne da ga uniči in pobije. V siromašnih razmerah Je pretolkel gimnazi jo <r» univerzo, na kateri je vstopil najprej v bogoslovje. V lemenatu je v isti sobi spal s svojim najboljšim prijateljem, ki je pozneje postal nadškof in primas Portugalske Ce> čas je pa zapustil bogoslovje in se posvetil študiju prava in gospodarstva V kratkem je zaslovel kot finančni strokovnjak velikega stila in je bil poklican na univerzo v Coimbri, da predava o denar-stvu. Tovariši ln študentje so ga poznali kot suhoparnega, skoraj odljudnega učenjaka. ki bi ga živ krst ne mogel spraviti od njegovih knjig v vseučiliškem kabineta
Dne 28. maja 1926. Je marial Da Costa, eden najvidnejših mož v portugalski ge-neraliteti, v svojem garniziiskem mestu Braei zbral svoje čete in odkorakal proti Lizboni, da vrže stari demokratični režim s predsednikom republike. Stirl dni pozneje je vlada ki Ji je načeloval Antonlo da Silva, podala demisljo. predsednik republike je pobegnil v Pariz, kjer živi še danes To je bil eden najmiroljubnejših državnih udarov, kar smo jim bili priče v Evropi po vojni Niti kapljica krvi ni potekla, niti en strel ni bil sprožen. Maršal Da Costa je naenkrat imel vso oblast v rokah, a ni vedel, kaj naj bi z njo počel. Gospodarstvo, ta začetek in konec vsake države, mu je bila knjiga s sedmimi pečati, o financah ni imel pojma. Samo toliko se spoznam na to stvar, je prostodušno priznal svojim prijateljem. da včm. da moje finance nikoli niso v redu. Novi režim je z lučjo iskal svojega finančnega ministra. In našel ga je na univerzi v Coimbri, v osebi profesorja Salazarja. ki je bil takrat v najboljših letih in je živel kot ^sket samo za svojo znanost in za cerkev, ki jI je bil fanatično privržen.
Novi režim je postal pozoren na Salazarja. ko Je v klerikalnem listu »As Novida-des« objavil vrsto člankov o finančnih reformah. ki bi jih bilo treba izvesti Ko so ga poiskali odposlanci vlade s povabilom,
»Mož od nikoder« — tako je angleški pisatelj Mihael Derrick v svoji knjigi »Salazar jeva Portugalska« označil diktatorja, v čigar rokah je že desetletja strnjena vsa oblast v republiki Portugalski. In univ. prot dr. Oliveira de Salazar je v resnici prišel »od nikoder«, da kot nekakšen sodoben odrešenik obvaruje svojo domovino pred notranjimi razprtijami in razpadom, kakršen je v zadnjih letih postal delež velike sosede Španije.
Dr. Oliveira de Salazar je človek iz nižjih plasti družbe, iz katerih dandanašnji cas tako pogostokrat vznika j o voditelji, diktatorji in podobni odrešeniki Njegov oče je bil majhen krčmar v okolici starega vseučiliškega mesta Coimbra. Oče je v pivnici stregel gostom, mati pa se je od zore do mraka ukvarjala na krpi zemlje, ki je bila njihova last Mladi Oliveira se je že na vse zgodaj navadil skromnosti, zmernosti in odpovedi. Kakor je med kmečkim ljudstvom na Portugalskem od nekdaj navada, je bil tudi on vzgojen v strogem katoliškem duhu. Iskrena živa vera pa je bile Salazarju edin vzgon, ki ga je v najtežjih okoliščinah nesel kvišku, zato ji je ohranil fanatično zvestobo do konca.
naj prevzame fii*»t»*wi resor, je ponudbo odločno odklonil. a ko so mu le prigovarjali; se je nazadnje vdal in postal finančni minister za pet dni Generali, ki so imeli glavno besedo v vladi, so menili, da bodo skromnega, vase zaprtega profesorja zlahka držali v šahu, in so zametavali vse njegove predloge, kolikor so presegali čisto tehnično področje. Po petih dneh jim je profesor obrnil hrbet in se vrnil v Coim-bro. Listi so poročali o njegovem imenovanju za finančnega ministra, nato o njegovi demisiji in ime Salazar je ostalo skoraj brez političnega prizvoka Živemu krstu na Portugalskem ni prišlo na um, da utegne biti ta mož kaj več kakor samo enodnevna epizoda.
Finančni minister je šel, finančna kriza je ostala. Nazadnje je Portugalska pri Zvezi narodov izposlovala kredit v znesku 12 milijonov funtov, a Zveza narodov je sta-. vila pogoj, da pošlje v Lizbono svojega eksperta, ki bo nadzoroval gospodarstvo. Nacionalni ponos Portugalcev — pa najbrž tudi kakšni nečuvstveni razlogi — so se tonu odločno uprli Takrat je general
------,	skuSai nreeovoriti Sa-
lazarja. naj pride In snrf®'"*® i*-*—♦ le imel Salazar režim Id ni znal iz stiske, v roKan, in je stavil nekaj trdih pogojev. Carmona jin je vse po o*.*...
I lazar je vnovič prevzel finančni resor. V enem letu je bilo portugalsko denarstvo v redu. Njegov ugled je naglo zrasel, generali so prihajali k njemu po nasvete. 2e zdavnaj prej je.bil vodilna osebnost režima, leta 1932. pa je bil tudi oficielno imenovan za predsednika vlade. V kratkem času je poleg finančnega prevzel še vojno in zunanje ministrstvo. Tako je asket in učenjak iz Coimbre postal diktator Portugalske.
V idejnem pogledu je Salazar utemeljitelj novega svetovnega nazora, ki je po svojem bistvu fašističen, katoliško avtoritaren. Salazar pravi, da javno mnenje ne obstoji Preprost človek z ulice in kmečke grude naj se ne vtikata v politiko, ker o nji ne moreta imeti pojma. Kakor mora oče skrbeti za svojega nedoraslega sina in ukrepati v njegovem imenu, kakor se mu zdi prav, tako mora država ravnati z narodom, v katerem je toliko analfabetov. kakor med Portugalci. Čeprav je njegov nazor fašističen, Salazar tega na zunaj ne prizna in se je dolgo upiral ustanovitvi organizacije legionarjev, ki danes tvorijo glavno oporo vojski in policiji. Sam še do danes nI oblekel uniforme. Kakor mnogo diktatorjev današnjih dni je tudi Salazar zakrknjen samec, brez družine
L
Pet minut vzgofa
Mladina pleše
Poslušal sem debato o družabnem plesu. Eni so ga zanikavali, drugi odobravali Tako so dejali zanikovalci:
»Ogabno je tole plehko zvijanje, plesen je na zidovih mestne kulture. Ples je grd, ni nič drugega kakor neke vrste seksualno izživljanje.«
Pristaši plesa so odgovarjali: »Ni res! Ples ni grd, kvečjemu ga ljudje delajo grdega. Ples je človeku potreben. Vse življenje. Je ritmično gibanje, vse od sončnih žarkov do delovanja srca in drobovja. Človek ima tudi potrebo po ritmičnem izživljanju, ritem podožlvlja v glasbi, živi ga v plesu.«
Dolgo Je trajala debata in obe stranki sta vrgli vse karte na mizo, do zaključka niso prišli In tako je vobče. Kakor o marsičem drugem, so tudi o družabnem plesu mišljenja deljena. Toda tudi nasprotniki plesa, ki jim je zoprn jazz, nesmiselno zvt janje, plehko poskakovanje ln fie kaj, ne morejo mimo dejstva:
Mladina plefie, mladina rada pleše! To je dejstvo, mimo katerega tudi vzgojitelj ne more. In to preprosto dejstvo terja od vzgojitelja konsekvence. Ker ne bo zanikal, da je mladini ples omiljen, ga bo moral dovoliti. Od tega dovoljenja naprej pa vzgojitelji vse preveč grefie.
Ustavimo se pri srednješolcih. Sedme-ln oemošolcem so od nekdaj dovoljene plesne vaje in prav je tako. Toda, kaj mislite, kako je neki pri duši lemu mlademu človeku, če pri teh vajah neprestano čuti v hrbtu bolščeči pogled nadzorstva? Predstavljajte si, prbsim, da greste nekam ple-sat in tam na vsakem svojem koraku, na vsakem pregibu svojih ustnic čutite lepljivi, prežeči pogled nekoga, ki si po pravici ali po krivici lasti nadzorstvo nad vami. Ali vam bo prijetno pri duši? Go-, tovo ne! In če ste količkaj samostojni boste pobegnili kam drugam in pošteno se boste oddahnili. Prav nič drugače m z ubogimi srednješolčki. Radi bi bili možje, rade bi bile zrele ženske, hočejo nastopiti samostojno ln svobodno, kar bi tudi zmogli toda ne dajo jim tega: na vsak korak jim dajo čutiti, da nimajo svobodne volje, kakor je nimajo petletni otroci
Tam sedi matrona z lorgnonom na očeh m pazi in preži ko pajek. Česa neki se boji da tako pazi? Njena varovanka je vendar dobro vzgojena, mar ne? Ali se morda na tihem zaveda, da je bila njena
Pogled na Lizbono, prestolnico Salazarjeve domovine
čutil svoj trdni položaj, se je domislil — kinina. Da, kinkia. Močno dorao kininana skrivaj, v kavi t jedi kjerkoli .. In Lončka je — splavila... In ugledni Dr. Breč je Imel razloge. Zaroko z grbavko je brž razdri... In Lonka je trpela, toda Lonka ni bila več mlada, v Lomiti se Je prelomilo...
Nekega Jutra so jo našli v njeni sobi v stanovanju brata ministra. V nizkem ro-žastem foteljčku. V njenem naročju skleda iz belega porcelana, v skled!! topla voda, v topli vodi njena leva roka, v krčevito stisnjeni desnici krvava žiletka... V skledi Je po temr.ordeči vodi plavala že vsa razmočena fotografija Dr. Rreča.
Prstenjak je vzoren profesor, slikar Mhael spoštovan umetnik in Dr. Breč Je fie vedno šef oddelka...
Vidite, tako se mi Je potočfla skozi spomine zgodba uradnice Lanke Počasi sem se zavedel, kje sem. Presedel sem se, kajti desna noga mi je zaspala. Odvezal sem nahrbtnik, da bi prigrizni. Pa mi že po par grižljajih ni bilo več do jedi.
»Krvava žiletka, krvava žiletka«, mi je kar naprej šumelo v glavi in nehote sem strmel v prelivanje čudno krvavih tonov poznega popoldanskega sonca, ki je že tonilo tja nekam za rob Sorškega polja. Tam daleč pred menoj so prve večerne meglice belile nizko travo. Od pokopališke cerkvice je šestkrat kovinsko zazve-nelo. Iz line v zvoniku se je odlepil prvi netopir ai se odpravil na svojo ohičajno vegasto pot, da raztrosi po zemlji prve sence noči. Od povsod je dišalo po mrzli vlagi večera.
»Tri ure je še do vlaka,« sem se dvignil. »Vrag vzemi takle nedeljski Izlet, takle odd h,« me je vse skupaj znova razjezilo. »Greš na Sorško polje, pa vse popoldne čepiš nekje v travi pozabiš, da sije sonce, pozabiš tisto brezo, travnike, skratka, sploh nisi na SorSkem polju. Spomin te vlači po mestu, kjer že izza vseh vogalov veje duh jx> slabem človeku. V resn.ci, vrag vzemi takle nedeljski izlet. Ce ti je usoda nemila, da si prisiljen, pognati korenine v mestna tla, neubežiš temu proikletemu mestu skoro nikjer.«
Kdaj sem se znašel na postaji v Mednem, še sam nisem vedel. Bil sem slabe volje ln razdražen. V kupe ju je sedela poleg mene zoprno rejena ženska. Neznansko mi Je bičala trudne živce, ko je kar naprej klicala obupno muhastega sinčka: J ožile namesto Jože.
Doma sem legel izmučen in hitro sem zaspal, m potem se mi je sanjalo. Čudovite sanje o ubogi uradnici Lonki. Sredi slepeče svetlobe stotisoč vsemirskih sonc sem ugledal na zlatem tronu gospoda Boga. Milijon nevidnih fanfar je od nekod pribrnevalo tako lepo in mogočno, da so zlati bleski gospodovega trona drgetali ln s tem večali božje razkošje in slavo. Gospod Bog se Je zadovoljno smehljal. Pogledal me Je. Hotel sem mu potožiti pa sem. prah, ki se v prah povrnem, samo za jecljal: O, neskončno pravični, o neskončno usmiljen.. Ce preobremenjenost ne dš, da bi vse na zemlji popolno uspelo, si v svoj< hiši, doma v nebesih gotovo resnično usmiljeni«. Goapod Bog me je takoj razumel. Brš Je nadangelu ob tronu po-mijgniii a svojim ko zemlja starim kazal-
cem desne roke, ki je v resnici božje lepo oblikovana tn res vredna nesmrtnega Michelangetovega genija. Nadangel je nemi namig takoj razumel Neslišno je odle-tel nekam v ozadje in čez hip je pripeljal za roko — dušo Lenko. Prvo, kar sem zapazil in kar me Je začudilo, je bilo. da je ostala duša Lonka tudi v nebesih grbeva. Bog ve. ah jo niso zaradi tega dražili milijonski kori hudomušnih angelčkov. Duša Lonka je pokleknila pred Gospodov trem. V slepeči svetlob: je metala njena grba neprijetno temno senco k gospodovim nogam,
»V resnici, povem ti, tvoja grbavoet moti harmonijo in neskončno lepoto božjega doma«, je spregovoril s prijetno so-nornim glasom gospod Bog. »In vedi, ker si po pomoti v resnici preveč trpela, glej, izravnavam tvojo grbavost!«
Ko se je duša Lonka pred božjim tro-nom dvignila s kolen, se je dvignila kot čudovito lepa duša, neoporečne, visoke ln vitke postave. In zazdelo se ml je, da Je uradnica Lonka prvič v svojem življenju resnično srečna.
Sanjski privid je bdi tako žMJenjsfao plastičen da sem se od razburjenja prebudil. Bilo je pokntmh. Od nočne omarice je smrdelo po cigaretoh ogorkih. Mimo okna so se 2e vlačili rezki šumi surovega, resničnega življenja. Vstal sem. Bolela , me je glava In ko sem se napravijal, ml je spreletela možgane bedasta misel: »Bog ; ve, kako Je pa z ono Lonkino grbo tam v j grobnici na tihem SonHcem polju T Za zdaj izravnavajo grbavost na zemlJQ samo 6nrt. ♦,«	1
vzgoja plškava? Saj za dobro vzgojenega otroka bi se vendar ne imela česa bati!
Mladi ljudje, ld bi znali nastopati sigurno, so zmedeni ne vedo ne kam bi dali roke. ne kam bi skrili oči Kaj čuda, če z vseh strani preže bolščeči pogledi nadzorstva.
Duši Jo. to ubogo mladino, in če se le da, se Izmuzne izpod pokroviteljstva. Sram Jo je, da nI za dve tri leta starejša, sram Jo Je, da nI zrela. In kar Je pogumnejše med njo, se upre. Kam bi neki naperila svoj napad, če ne tja, kjer tiči bojazen nadzorstva? Ce bi se česa drugega bali, trepetavi vzgojitelji bi kozel tja naperil svoje roge. Potrebuje dokaza samostojnosti m da sam gospodari nad seboj.
Nič ne pomaga vzgojiteljem prastari nauk, da najmanj vzgaja, kdor največ vzgaja in da tisto žrebčč najbolj zbezlja, ki so ga najdelj ln najčvršče držali na uzdi. Nič ne pomaga sto ln eno izkustvo o tej stari resnici. Mati, ki se je bala za svojo hčer. je nadzirala sleherni njen korak ln ne minute je ni pustila lz vida. Dekle je moralo Izstopiti iz šole, ker sta materinstvo ln študij na srednji šoli nezdružljiva. Njene svobodnejše tovarišice so v miru položile »zrelostni« izpit. Neko drugo dekle, ki so mu fie bolj nategovali vajeti, se Js na vrat na nos vrglo v veliko morje »življenja«, čim Je prišlo v službo daleč z doma. »življenje« pa je bilo tisto, kar si zasanjajo vsi mladi ljud-
je, ki Jim ne dajo prav nič svobode: zvrhan
tjuoe.AU , ^/lAiLie,	• jiiia-vc lju-
bezni, plesišče in bar in zopet neskončno veliko ljubezni .strastnega nebrzdanega izživljanja. Njene svobodnejše tovarišice so vse drugačna dekleta.
In kadarkoli razgalijo tak primer, še bolj nategnejo vajeti, in ker so jih nategnili brezuspešno, jih nategujejo še bolj. Kakšna usodna zmota: bič namesto svobode!
Mladina ni pokvarjena in ni izprijena. ■i.uur ui pnpo • euuje, uuacLne ne pali pa ga krmežljava pamet sili, da izjemo posploši v pravilo. Mladina ni izprijena, naivna je in idealna m bolj je idealna, bolj je čista kot smo bili mi in še bolj kot so bili naši očetje. In za svoja leta je ceio bistrej-ša in pametnejša kot smo bili ml in naši očetje. Le poglejte jo, kadar jo zalotite na svobodnem plesu: najlepše pleše in najčistejše.
Za to mladino se ni treba prav nič bati!
in grdo je ou nas, da ju pod. j^je.no o sta-rikavim nadzorstvom. Ce garda ln nadzorstvo morata biti, naj ostane lorgnon doma. , Med mladino pa naj gre tisti, ki zna biti mlad med mladimi ljudmi, ki sam pleše in se veseli življenja, ter ne tarna o Izgubljeni mladosti in se zaradi te izgubljene mladosti ne maščuje nad tistimi, ki so sedaj mladi. Kdor gre mladino nadzirat, naj pride k njej kot tovariš: odprla mu bo na stežaj vrata in videl bo, kako lepa in nedolžna prav za prav je.
Toda glejte, kako smo krivični: »da se nauči družabnih manir, da se nauči lepega nastopa«, «mn spustili mladinn k plesnim vajam. Ce pa mladi kavalir drugI dan ne zadovolji le z nemim pozdravom, ampak spremlja svojo plesalko, že zabolščimo pogled ln brusimo kremplje (na umazanih parkljih). Toda kaj šele, o groza!, če se domenita za skupen obisk gledališke predstave! O ti izprijena, pokvarjena mladina!
Oprostite, toda istovetenje gledališke predstave s »padcem« je gnusno. Zakaj neki blatiti čisto mladino? Ali ne vzbuja to sum v moralne kvalitete tistih, ki jo blatijo?
česa se neki bojimo? Mar tistih prvih erotičnih brsti, tistih kristalno čistih prvih ljubezni ? Grde, očetje in matere, so morale biti vaše prve ljubezni, da zdaj preganjate zaradi njih svoje otroke! Ali pa ste pozabili na kristalno čiste lepote tistih dni in ste se tudi vi nalezli garij nezaupanja do mladine, ki ima na vesti le en pameten »greh«, da je namreč samostojnejša kot so bile generacije pred njo?
Ce smo pustili mladino k plesnim vajam, jI pustimo tudi nekoliko svobode kretanja. Ne bojmo se zanjo, ne bo ji spodrsnilo in gotovo se bo primerilo manj nesreč kakor pri prenapetih vajetih!
Spominjajte se mladih dni: blatili so nam naše lepote in nas preganjali. Ali naj to res vračamo svojim otrokom ? Ali ne bi bilo njihovo ln naše življenje lepše, če bi te lepote v zaupanju delili ?
Kdor mladino preganja, zaigra njeno zaupanje, kar bi mu bilo očlto, se mu bo skrilo za plot ln ker bo za plotom, bo zaplot-niško: tako je mladino učil preganjalec, ki Je lepote vlačil v blato.	—ano
Proti napadom iz zraka
P. K.: Ljubljanska občina namerava urediti v grajskem hribu zaklonišče za 20 tisoč oseb. An nisnim lastnikom v Ljubljani zdaj ne bo treba urediti hišnih zaklonišč?
Točka 12. Pravilnika o zaščiti pred napadi iz maka, 1. del z dne 26. IV. t i določa glede zaklonišč med drugim. V vsaki zgradbi ali v njeni neposredni bližini se morajo pripraviti zaklonišča. Velikost, kakovost in vrednost zaklonišča v novih zgradbah mora biti primerna vrednosti zgradbe. Pri napravi zaklonišča v novih zgradbah ni da bi morala znašati vrednost najvažnejšega gradbenega dela pri zaklonišču več ko 2*/t vrednosti vse zgradbe, pn starih zgradbah pa ni da bi morala znašati preureditev ali naprava novih oddelkov za zaklonišče več ko 3•/• vrednosti zgradbe.
Obveznost, napraviti zaklonišča v vsaki zgradbi nalagajo tčle okolnosti: a) da je prav malo časa za odhod v zaklonišče, ker se dajo zaradi hitrosti sodobnih letal javna zaklonišča malo uporabljati, zlasti kadar so prebivalci doma. kakor na primer ponoči, ob slabem vremenu itd.; bi da dandanes nobena zgradba, naj je še tako močna, sama po sebi ni popolnoma varna <oi zavetje pred bombami, d) da so velike zgradbe vedno prej cilj bombardiranja ko male zgradbe. Iz teg razlogov mora v vsaki zgradbi ali blizu nje biti zaklonišče, uvaževaje. da je vsako zaklonišče trdnejše od zgradbe same ker je vse ali po večjem delu pod zemljo. Poslej se ne sme zgraditi nobena večja nova zgradba brez zaklonišča ln tudi arhitekt ali Inženjer-grad-benik ne sme Izdelati načrta za zgradbo, ne da bi bilo v njem poskrbljeno za zaklonišče Oblastva pa, ki odobrujejo zidanje zgradb, ne smejo odobriti dela po načrtu, v katerem ni tudi ustreznega raci on išča za primer bombardiranja. Kar se tiče pojma »večja« (velika) zgradba, Je državno obrambni inšpektorat (vrhovna oblast za pasivno zaščito) mišljenja, naj o tem vprašanju odloča krajevni odbor za zaščito na svojem področju.
Iz teh navedb je razvidno, da pridejo javna zaklonišča v poštev le za one, ki jih zateče napad na ulici v neposredni bližini zaklonišča. Zatorej je tudi neutemeljeno govorjenje: »Pohitel bom na hrib, na Rožnik ali Golovec!« Izkustva iz vojn v Španiji in na Poljskem dokazujejo, da napad iz zraka objavi običajno šele tresk bomb. Takrat le mogoče pohiteti v zaklonišče. ki je oddaljeno največ 100 m. Razen tega moramo upoštevati še padajoče raz-strelke protiletalskih topov, pred katerimi ne bi bili varni tudi na Rožniku ali Golovca Nemogoče je tudi da bi se prebivalstvo iz Šiške, z Mirja, še celo iz centra mesta t j. iz okolice glavne pošte moglo pravočasno zateči v Javna zaklonišča, ki se urejujejo v grajskem hriba S tem odpade potreba, da bi se tam uredila zaklonišča za 20.000 oseb. Hišnim lastnikom priporočamo. naj se lotijo ureditve zasilnih hišnih zaklonišč, kakor smo jih opisali v zadnji Številki našega lista. Mestni občini ljubljanski oa prinnročamo. naj pripravi za pasanta zaklonišča še na raznih tr*lh, v Zvezdi, ns Ambroževem. Novem. Muzejskem. MarHInem trgu (zraven javnih prostorov) Sv. Petra trgu. na Taboru, na-daMe na trpu. kjer se stekata RV1w*»isova ln Tržaška cesta, prod glavnim kolodvo-
rom ter na primernem kraju v Šiški, Trnovem. na Viču in v Mostah. Ta zaklonišča naj bi ne bila le zasilna (rovi) temveč naj bi nudila tudi zaščito vsaj pred manjšimi rušilnimi bombami
1 L: Naše šolsko poslopje nima kleti. Kje lahko uredimo zasilno zaklonišče za učence?
V tem primeru je treba pripraviti vsaj pokrite rove v bližini šolske stavbe. Ta način je posebno za podeželje najpriprav-nejši in najcenejši. Takšni rovi nudijo zaščito pred drobci bomb, pred obstreljevanjem s strojnicami in pred poškodbami, ki bi jih lahko povzročil zračni pritisk bombe ob eksploziji Rovi morajo biti izvedeni v lomljeni črti, in oddaljeni od stavbe najmanj toliko, kolikor znaša višina najbližje stavbe; napravijo naj se v neposredni bližini šole v razdalji do 100 metrov.
Najlepši dar za Miklavža in božič je knjigi
L« Mrzel,
Bog v Trbovljah
Dobi se v vsaki boljši knjigarni ali pri za > ložbi »Trbovlje«, Ljubljana, Vodnikova ce sta 18.
^■■■■■■■■■■nmBaiMBn^^H*
NA KMETIH
Mestna gospodična: »Ce bi tele krave znale govoriti, kaj bi najprej oovedale?« Kmet: »To niso krave, ampak voli«
ALEKSEJi
Zena
Boginji, fcskaf drhd telo ti v o^cma?
SnoS se je rodilo dete. Iz potne in v bolečinah rjoveče matere al je ntrlo pot v svet. Nežen, rožnat stvorek.
V jutru se je prebudilo dekle. Zbegano se je v sanjavem polsnu zganilo — in že je vstala žena. Divja, mamljiva mačka.
čez opoldne si je nalovila plena, se na-
igrala in nasitila čud.
Popoldne je oskrbela zarod, zatisnila
usta in duši ln s solzami
blesteče črne kodre obarvala sivo.
Poznana, izkušena in spoštovana dama.
Zvečer pa ml je vztrepetala ob roki in divje zahlipala: »Ne, Še ne!«
Z izbuljenimi očmi. krčevito oklepajo-čhni rokami ln hripavim glasom me je prosila, rotila in preklinjala. Medlela je v straha.
Zvenela, odmirajoča rastlina ki bo po-gnojfla zemljo in olajšala rast.
Pod lupo kazenskega paragrafa
Ples na dvorišču
Pretesno življenje na kupu ustvarja brez števila majhnih komedij in dram
To je zgodba o perici, njesrjm škaiu deklici, ki je kazala jezik, lasanju n pretepu ki je zaradi iztegnjenega jezika nastalo, pa tožoi, s katero se je končalo. Bilo je pa takole:
V avgustov, vročini je perica Mica kakor navadno prala na dvoriščnem li-aku velike stanovanjske hiše. V tej Aiši je prebivalo dete, ki ga je rado pičilo, da je perici Mlei v brk ztegi^lo svoj jezik Ln ker perica Ml ca tudi ni bila od muh je sklenila maščevanje. Najprej je detetu ki je iztegovalo jezik prit snila nekaj gor-kih. Ce je mislila da je s tem bila zadeva opravljena, pa se je vračunala. Mati je dete sicer pokarala po svoji vesti in dolžnosti, toda starejši: sestrici dekletca najbrž to nI šlo v račun. Kajti zdaj se je ona postavila pred perico Mico in ji še ona pokazala svoj jezik, kar se je dalo. S tem je priklicala pekel na dvorišče in vse stajiovalce na okna. Kajti v tem trenutku se je ple3 šele začel. Zadnji ritmi tega plesa so bili predvajani na sodnem po-zorišču. kamor so se plesalke zatekle. Ob tej priliki se je znova potrdilo staro človeško spoznanje, da dva ne vidita istega enako.
Sestrica, kateri se je še prej pravična ma;tJ postavila ob stran, češ, da ne da svoje hčere kaznovati od tujega človeka, je tožila perico \Tco zaradi lahke telesne poškodibe o kateri je v zdravniškem spričevalu stalo: močno zateklo levo lice. raMo prebita spodnja ustnica, usta težko odmira, gnojna otekl:na v nnh. Sestrca je trdi3 a da je "te pofekod.be dob^a od perice Mice, ld jo je na dvorišču oplazila s Škafom.
Naravno! Perica Mica je sploh izklju-
^toama
če vala to možnost, ko se je marala zagovarjati pred sodnikom Kje neki! Ona da ru udarila s -Itafom, pa bas ta. Saj česa takega še zmožna ni! Zelo je odskakovala s svojega sedeža, kc sta sestrica in mati sodniku dokazovali nasprotno. Ozračje je b lo tako vroče, da je perica Mica kar pihaJa. Kako ne bi! Saj hč/ in mati sta privlekli priče, sostanovalke ki so vse videle. da je škaf pobožal nežno dekličino lice. m trdile so, da so zelo natanko videle.
Zdelo se je že, da je perici M/ci odbila zadnja uia. že smo napravili križ čez njeno bližnjo bodočnost ko je spet skočila s svojega sedeža in predlagala sodniku novo pr čo, ki bo sodniku »nepristransko« pojasnila kaj je bilo. Sodnik ji je ustregel. In ko smo po kratkem presledku spet srečali perico Mico pred njim, je skoro ne bi bili spoznali. Kajti prejšnja razburljiva in vriščeča Mica je postala samozavestna žena. Udobno se je zlekni'-la na naslonjalo in pustila svoji nasprotnici govoriti kar se ji je poljubilo. Naj le kar. tudi moja ura bo še prišla si je mislila. In res je pršla. Nastopila je n;'e-na priča, tudi kakor perica Mica Senska gotovega nastopa, ki je kljubovala sodniku s svojo gotovostjo kakor človek, ki se z glavo zaletuje v steno, da bi jo predrl.
»Kaj mislite, kako je prišla poškodbe na dekletovo lice?« jo je vpraševal sod-
aflc, ko je resnici na ljubo fte povedala,
da je Mica deklico zkasala ln JI pritianlla
par na hrbet.
»Ja, ne vem, goepod aottaik. Vem pa prav gotovo saj sem natanko videla, da
je nI s škafom po licu! Kako je škaf prišel na tla, ne morem vedeti. Je pač nekako padel!«
Nekam medla je bfla ta, opr to izpovedi druge priče, s katero sta mati in hči presenetili Mico v zadnjem hipu.
»Prav takrat, ko sem zaradi vrlšča pogledala skozi okno na dvorišče, kaj ae tam dogaja, J. je porinila škaf v usta! Potem ga je naglo odložila in jo pograbila od zadaj za lase. Več pa nisem videla, ker me je že mama poklicala, naj ae umaknem z okna!« Tako je povedala zadnja, ki je odločila.
»Zadnjo besedo Imate. Pa povejte, aH ste jo s škafom ali ne?« se je sodnik še zadnjič obrnil na M co.
»Nisem je«, je kratko odgovorila.
»Tri sto dinarjev denarne kazal aH 5 dni zapora in odškodnine 180 din poškodovani deklic'. Pogojno za 2 leti,« je narekoval sodnik in dodal razlago: *2e zadnjič ste pri razpravi pokazali svojo tem-peram«ntoost. Tudi vaš temperament ne le priče in zdravniško spričevalo, kažejo, da poškodba ni bla od klofute. Ste si že morali s škafom jezo ohladiti!«
»Ne pristanem na to sodbo!« je Micka znova poskočila. »Ne. še ne bom pritožila! Drugače bom naredila: dohtarja si bom vzela!«
Prav! To bo še najcenejše. Pa tri dni prej premišljujte!«
»Magari deset dni, kriva le nisem!« je izzivala sodnika, ld jo je ostreje zavrnil:
»Lepo se vedite na sodišču! Dal sem vam pravni pouk, če vam ni všeč, ml je tudi prav. Toda prihodnjič ne bo samo škaf, ampak tudi keha! Zbogom!«
»Ja. zbogom!« se je M ca obrnila na peti ln odšla nič manj »visoko« kot mati ln hči, katerima je bilo zadoščeno. Ni na
Pet let Jadralne šole na Blokah
Za retušo s svinčnikom
tia papirju
i
posebno če gre za drobne pike in črte, mo- j ra biti ost čim tanj«a Med delom jo mo- i ramo pogost orna nabrusiti, in sicer uporabljamo v ta namen brušeni plovec, kakršnega dobimo v trgovinah z barvami za nekaj dinarjev Plovec ne sme biti premehke vrste. Ost svinčnika nabrusimo na njem najbolje tako, da jo drgnemo na kamnu v eno smer in pri tem enakomerno vrtimo. Svinčniki za retušo morajo biti v sploš, nem trše vrste, mehkejše uporabljamo za prav temne dele pozitiva. Priporočljivo je v primeru, da pozitiva naknadno ne prela-kiramo, uporabljati posebne retušne svinčnike, ki se njih vtisi ne svetlikajo.
Pr! portretiranju z barvnim filmom za umetno luč
ima barva okolice (na stenah, preproge, namizni prti itd.) veliko vlogo, ker se lahko zgodi, da vrže svoje barvne odseve na model in njegov obraz. Svetlobo moramo usmeriti na mode! sam, okolica naj bo v senci Kot ozadje je v večini primerov najprimernejša enakomerna srednje siva ploskev. Modela ne smemo nikoli postaviti preblizu ozadja.
Portreti v črno-beli tehniki z umetno lučjo
nikakor ne zahtevajo močnih svetil, 500 ali celo 1000-vatnih žarnic. Tako močnih žarnic, če jih ne postavimo precej daleč, oko ne prenese, ne da bi se zenice zožile in dale tako srep, nenaraven pogled. Dve žarnici po 100 vatov v oddaljenosti enega do dveh metrov od modela pri sedanjih močno občutljivih ftlmih m boljših optikah popolnoma zadostujeta za vse mogoče kombinacije in za momente iz roke.
Kmalu se bo začela doba ledenih rož
na okenskih šipah. Čeprav menda ni amaterja, ki bi se ne bil kdaj poskusil z njihovo mrzlo krasoto, se nam le redko kdaj primeri, da vidimo kakšen lep posnetek te vrste. Običajno je kriva nedostatna tehnika. Kakor pravilno veK novembrska številka »Galerije«, so za te posnetke najbolj primerna okna, ki so obrnjena proti jugu ali vzhodu, najprimernejši čas pa je zjutraj, ko je sonce doseglo okno in 90 se kristali zablesteli. Že prej moramo izbrati kameri najugodnejše mesto, določiti izrez in ustanoviti ostrino, kajti potem je treba delati precej hitro. Osvetlitev z dobrim sve-tlomerom določiti tli težko. Priporočljivo je napraviti tudi več posnetkov z različni-m; časi. Ozadje naj bo čim mirnejše, ne pretemno in ne presvetlo, kajti risbe in kontrastov bo v ledenih rožah samih dovolj. Vsekako mora biti ozadje v kontrastu z rožami samimi, da se bodo plastično odražale od njega in v posebnih primerih bo treba uporabiti tudi močnejše filtre. Razvijanje naj bo izenačevalno.
Fotoklub Liubljana: Danes zvečer sestanek žirije za izbiro ljubljanskih slik, v torek sHkovna kritika, v petek člafiski večer.
Prijave za tretji začet miki tečaj Foto-kUiba Ljubljane se bodo kmalu zaključile, ker se je prijavilo že skoraj zadostno število interesentov. Tisti, ki se še zanimajo za tečaj, naj se prijavijo čim prej. Program in informacije vsak torek in petek od 20. dalje v loka'u FKL. program je razviden v ostalem tudi v izložbenem oknu tvrdke Omn^a-Foto, Wolfova ul. 6. VeHki mednarodni natečaj »V čaru svetlobe. ki ga je tvrdka Franke & Heidecke zavoljo izrednih časov podaljfala. se po obvestilu. ki smo sfa nrejeli, zaključi dokončno z 31 dec. t. 1. Štev?.'o nagrad se je povečan. čenrai je bilo že prej izredno veliko. Ko''kor smo jjoučeni. »o na& naibol* znani amaterii. ki »o večinoma imetniki Rolleiflex ali Rolleicord, že prej poslali za natečaj veliko slik Drugi interesenti naj ne zamude zadnjega roka.



\ '. v'-: '•"■:•'■ 'V>:•.• <•■: .•-' ->
Se pred nekaj leti 90 bile Bloke skoraj neznane naši javnosti, ko pa se je tam osnovala jadralna šola in s svoj: m ne-utrudljivim delom pokazala, kaj zmore naša mladina, so lej>e Bloke zaslovele Uspehi, ki so jih slovenski jadralci do?egli v razmeroma kratkem času in skoraj brez sredstev, so zelo veliki Vse ostale jadralne šole, posebno pa še v iužnejših delih naše države, so imele na razoo^go in imajo še danes mnogo več letal in denarnih sredstev vendar zaradi tesra Bloke niso bile na zadnjem mestu glede števila položenih izpitov, pač pa so že od v^ega oočetka med najboljšimi jadralnimi šolami v Jugoslaviji.
V letu 1934 je jadralna sekcija ljubljanskega Aerokluba zgradila svoje prvo jadralno letalo nemške konstrukcije »Grune Post.« To je bilo majhno letalo, namenjeno polaganju »C« izpitov in jadranju v splošnem. Tedaj je prav za prav jadralna šola na Blokah zagledala luč sveta. To novo šolo sta vodila dva popularna brezmotorna
pilota, Stanko Raznožnik in Milivoj Sir-ceii, ki sia Dna uutrat ze lzvezbona in sta svoje izpite poiozua v ttclgj.adu. Uspehi v prvem soiskem ieiu so biii tako veaki. da so postavili iiloke na vodilno mesu> v ju-gosiovenskem jadralnem letalstvu.
Neutrudijivo so naši jadiaici iskali ln končno tuai našli ter preizkusili terene za šolanje začetnikov ter še prav posebno te rene za jauranje. V ta namen so navdušen: »brezmotoraši« z volovaku vprego zvlekli svoje prvo res jadralno letalo na vrh Slivnice. To je preko looo m visoka gora, ki stoji nad severnim delom Cerkniškega jezera. Od tod je startal agilm delavec na polju našega jadralnega letalstva Stanko Raznožnik. Ta dan so bile zelo slabe vremenske razmere, vendar je drzni jadralec dosegel nov državni rekord; ker je letel 7 km v daljavo. Računali so še na nekaj poletov s Slivnice, vendar pe jih zaradi težkega in nerodnega transporta niso mogli izvesti. Slivnica tudi ni povsem ustrezala pogojem za šolanje v iadranju
Iskanje novih terenov se je nadaljevalo, vendar boljših terenov od bloških ni bilo mogoče najti. Odslej so postale Bu ke zeU-aktivne in vse letenje naših jadralcev s» je vršilo na pobočjih gričev v bližnji okolici Nove vasi in Fare. Jadranje se Je sprva omejilo na Volčansk; hrib ki se je izkazal kot razmeroma zelo dooei grič Stanko Raznožnik je na tem pobočja leteč na letalu »Grune Post«, dosegel nov državni rekord in sicer je ostal v zraku 1 uro 2 minuti Tako se je prvo leto šolanja zelo uspešno kenčalo Vsi gojenci sr to leto položili prve jadralne izpite (Skupno je bilo 19 izpitov — 7 »B« in 12 »A«!> Ta uspeh je vlil jadralcem še več volje in poguma do dela Z veseljem so se lotili gradnje novih letal v delavnicah Aerokluba Njihov trud je bil kronan z novim letalom za šolanje tipa »Zogling« Popravili so tudi razbitega »Grune Post«, ki ga je na Vol-čanskem hribu razbil veter Kot največji dokaz delavnosti pa ie bilo istega leta dograjeno letalo tipa »Hol*s der Teufel« 2 I
njimi so dosegli naši brezmotorni piloti lepe uspešne.
V ieui 1035. so Bloke dobile novega učitelja. To je bil Mouakovčan inž. Ka-apar. Pomembnejših poletov v tem letu si čer ni bilo, pac pa je sloves bloške jadranje šole .zrasel po številu položenih izpitov Skupno so v tem letu napravili 1700 poletov v času 5 ur 13 minut in 17 sekund. Število poletov v letu 1«34 je bilo precej manjše, vendar pa kljub temu ze.o venko. Napravili so skupno 1000 startov v času 3 ur 49 minut in 27 sekund. (Upoštevati moramo, da se je šolanje v L 1934. vršilo le z dvema letaloma, medtem, ko Je imela šola v letu 1935. na razpolago že štiri aparate.) Leta 1935. je 17 jadralcev položilo »A«, 10 »B«, 5 »C« in 2 »Uradni C« izpit Ponovno ae je pokazal pozitiven rezultat njenega delovanja leta 1936. Sola je v tej sezoni razpolagala z osmimi letali za šolanje in z dvema letaloma za jadranje V številu šolskih letal so všteta tudi tri letala — last skupine »Stična«.
V'tem plodnem letu so jadralci končno izbrali ln raziskali najidealnejši bloški teren za svoje letenje. To je bil hrib Pečnik, ki je dolg cca 2 km in stoji na jugozapadu od Nove vasi. Nad tem pobočjem je upravitelj šole Stanko Raznožnik postavil državni rekord 10 ur 47 minut ki le bil veljaven Se do nedavnega. Med tečajnike so se v letu 1936. prvič pojavili tudi mladeniči s Sušaka. Zagreba in Sarajeva Vzporedno z naraščajem slovesa bloške šole Da se je pojavila tudi potreba po lastnem hangarju in zgradbi. Dnslei so jadralci stanovali 00 gostilnah in sen'kih. medtem ko so letala imeli spravi lena v zasilni lopi. ki na le b'la zelo te^n^i Lani le država uvidela važnost jad-alnega letalstva in je kupila svet na katerem se 7dai ponosno dv*«» jadralni center z mo-
dff»no zgradbo in hangarjem za skoraj 20 letal
Tudi leta 1938 1e bil rezultat zadovoljiv Izvršenih je bilo skupno 49 jad-alnih Izpitov—od tega 21 »A«, 14 »B«. 8 »O in 6 »Uradnih C«. Skupno so jadralci napravili 2400 poletov v času 46 ur 29 minut. Mnogi izmed jadralcev so v tem letu že dosegli tudi časovne pogoje za »Srebrni C« izpit
(5 ur nepretrganega jadranja!) Leta 1991. so h"a zgrajeua uri nova letala- £>pet eo prišu v tečaj Sušacani, Zagreocani in Mariborčani. izvršili so 4100 poletov v skupnem času 37 ur 15 minut 6 sekund. V tem šolskem letu je bilo položenih skupno 66 jadrainih izpitov in sicer 2n »A«, 17 »B«, 14 »C« m 6 »Uradn-h C«. Leto 1938. pa je bilo takorakoč mrtva senzona za naše ja-araisivo. Sola je imela na razpolago le dve šolski letali in dve spodobni za jadranje. Obe boljši letali sta bili kmalu onesposobljeni. Ostali sta torej le še dve šolski, na katerih so jadralci izvršil: 56 izpitov. (33 »A«, 17 »B«. 4 »C« in 1 »Uradni C«.) Napravili so skupno 1950 poletov v čgsu 5 ur 14 minut 24 sekund. V tej sezoni je bloški učitelj Alojzij Osterman dosegel nov državni rekord. Jadral je namreč s šolskim letalom tipa »Zogling« 35 minut 17 sekund! Ob koncu sezone 1938 ie bila zgradba že gotova in v hangarju sta tedaj že samevali dve šolski letali.
Nadvse aktivna pa je bila letošnja sezona na Blokah. Leteči park je štel sprva 7, pozneje pa 10 letal. Bila so letala, zgrajena v' tovarni »Utva« in »Ikarus« v Zemunu. Na njih je v letošnjem letu položilo izpite 137 jadralcev. Položili so 4 »A«. 36 »B«, 28 »C« in 23 »Uradnih C«. Mnogo ie bilo tudi časovnih poletov za »Srebrni C«. Nekaj poletov Je presegalo celo šest ur Jadranja. Skupno Je bilo v času šolanja izvršenih 4600 poletov v času 140 ur. Bloke so torej letos spet med prvimi šolami v državi po številu položenih izpitov. Med tečajniki je bilo najve£ Ljubljančanov. Bili pa so tudi iz Rume, Zagreba, s Sušaka, Jesenic. Iz Litije itd. Nova sezona v letu 1940 nam bo prav gotovo prinesla novih presenečenj. Sekcija ima v programu graditev cca 20 novih raznovrstnih jadralnih letal Med njimi bodo tudi taka. ki jih bodo štirje Izbrani piloti vod'li na olimpiiado v Helsinki, če se bo vršila.
Zatbrej se zavedajmo, da je naša dolžnost vsestransko podpreti delo oax'h jadralnih letalcev, ki imajo lepe cilje in namen zastopati našo trobci ko na največji svetovni prireditvi. Mladi jadralci, pogum-, no vztraiajte pri svojih idejah! Pokažite | svetu, da Slovenci nismo od muh!

0 pereč h vprašanjih
V teh nevarnih časih, sredi bujnega gi-oanja in iivamuh pokretov. me postaja strah, in da priznam kar odkrito, veko maj bi ne bil rad samo volivec. Zato m slim, je čas, da ae pravočasno preorienti tam Napačna politična opredelitev — pa bi bil zopet za dvajset let — fuč 2ena b: tega ne mogia prenesti. To mi ie Se posebej naročila Med prijateljicami je čuia da bodo vse centralne fonde in druge lukrativ-ne ustanove decentralizirali. To da bo pravično, kakoi se to v politiki imenuje razdeljeno na Hrvate in Slovence, ostanek ostane Srbom Ti se tako nikoli ne kregajo zaraui Len stvari, ln je teh dobrot se tam doli nabralo precejšnje število. Nekateri jenijo vse skupaj na stodvajset, zaupne osebe celo više. Od vseh tondov pr.dejo v Ljubljano podružnice. V podružnice upravni svetniku Ce jih bo pri vsaki podružnici samo petnajst — in za prvo silo, dokler se ne privadimo — je to dovolj, bo prišlo v Ljubljani pri prvi rundl na vrsto najmanj tisoč osem sto ljudi, seveda če ne bodo vlekli sedanji zgledi in bi hotel kateri gospodarstvenih ekspertov sam sebi obesiti po deset kor-t okrog vratu. In male miške naj te požro — pravi žena — če sedaj ne prideš na vrsto. Saj ni treba ravno, da rineš v prve vrste, tako le kaj srednjega Štiri do pet tisoč na mesec bi bilo za prva leta dovolj! Strokovno sposobnost ti bodo dostavil z dekretom, potrebo pa lahko dokažeš z dolgovi.
^Kopuywn ponedc£f.if&i> pudLoo,
Oprostite, dragi moji, ne morem pomagati, ampak moram začeti — prav ali neprav — z lojem. Civiliziran človek sem, kaj bi ne bil, ko znam barantati s puško, i bombami in granatami, no, vidite, pa se takole včasih umi jem. SIcer je res. da se v srednjem veku ni nihče umival, to je že neka rešitev, kajti če vse diši, je lepo, če pa vse — težko mi gre beseda izpod peresa — smrdi, no, pa se tudi prenese. To je nekaj podobnega kakor s korupcijo. Ce je korupcija samo v enem kraju ali samo v enem ministrstvu, strela, kako to pade v oči; če pa je že povsod, se pa niti ne pozna, kakor da bi je sploh ne bilo, ln pri nas se res ne pozna. No, ln ker se tako rad umivam, prosim, potrebujem mila. In milo se draži' Kje naj ubožec najdem denar, da si utešim to svojo lepotno potrebo 7 In res mi ni kazalo drugega, kakor da sem šel in raziskal vzroke, iz katerih je milo dražje lz dneva v dan. Zvedel sem lepe stvari, ln ker nisem človek molka, reči ne bom prikrival.
Do sedanje vojne so mesarji prodajali loj po din 6.— To je čista, sveta, neizpodbitna in krepka resnica Od vojne pa do danes se živina ni podražila. Kaj sledi lz tega? Ce se živina ni podražila, se tudi loj ni podražil, ali ne? In vendar ga mesarji prodajajo -zdaj po 14 din! Ce pomislimo, da Je loj mast za revne, vidimo, da trpe spet reveži, če gremo pa še dalje in se zavemo, da je loj nujno potreben za Izdelovanje mila, potem že vemo, zakaj se je milo podražilo. Edino dobro je še, da imamo že nekaj tednov osnutek zakona za pobijanje draginje, takole proti koncu volne bo najbrže že stopila naredba v veljavo.
Saj nazadnje nI važno. aH Je ta aH oni zakon sprejet ali nI — glavno Je dober namen. Recimo, mi Imamo že deset let zakon o starostnem zavarovanju, zakon Je tu, starostnega zavarovanja pa ni — pa to nI nič hudega, važno je, da je zakon,
kaj bi s podporami za starost! Razen tega pa je tu Bosna. In Bosna je problem. Velik, večji, največji problem v teh lahkih časih, če bi, recimo, mi bili v kakšni nevarnosti ali pa bi bili majhna država, ki bi ne lriela Dravice, odločati v svetu svoje volje, bi že kaj rekel, toda tako' Ali ni prav. da se v teh časih gremo Bosno? Naj se vendar enkrat odloči, čigava je. Ali je srbska ali je hrvatska? Jaz bi to zadevo te po svoje uredil. Dejal bi: »Strela nebeška, ali ste ob pamet ? Saj je vendar naša; Naša. kakor je Sumadija, morje ln Bled:« In če bi si ti ne dali prav nič dopovedati, no, po, tem pa bi dejal: »Da bo enkrat za vselej mir. proglašam Bosno za slovensko pokrajino — zdaj pa mir ln oči na sever!« In to bi bil tudi edini način, da se stvar uredi, kakor se spodobi, kajti drugače se bomo premaknili za petdeset let nazaj. Slovaška pa naj nam bo vendar prst božji!
Isti hudič je z volitvami. Zdaj kujejo nov volilni zakon in se prav nihče ne vpraša »Ce že kaj popravljamo, ali bi ne bUo dobro. popraviti vse?«- Tile naši ljudje ae ml zde kakor tisti človek, ki je Imel strgan podplat, pa je dejal: »No, popravite ml za enkrat samo srednji konček«, — čevelj je bil potem še slabši ko prej.
Zadnjič sem govoril s svojim daljnim sorodnikom, pošten mož je ln mojo aeatrlč-no ima za ženo. Dejal ml je:
»Kapur, veš, napiši, naj se napravi rad enkrat za vselej. Cemu uvajamo stare metode, pozabimo že enkrat kar se je dogajalo se pod starim avstrijskim deželnim zborom, ne kličimo med nas novih učiteljev Kačuriev!«
In ker ga nisem prav dobro razumel, mi Je razložil stare naše čase tako na drobno, da so ml vstajali lasje pokonci, kal« poprej Je bil rolen. kakor so se godile tiste reči, 00 pa Je ie dodal:
»Verjemi, Kapur, v Iste čase gremo, bral sem neko tajno okrožnico!« t Sram naj na« bo! Posebno v teh časih.
Toda jaz bom stopil na noge in bom sklical vs-s, ld čutijo z menoj * može, fante, žene, dekleta in otioke. dejal jim bom:
»Ljudje božji, ali ste za Kapurja? AU greste za mano v boj za resnico in pravico?«
In val bodo šli sa mano, tisti pa, ki nam ko črno oodočnoet, pa bodo osameli za vse večne čase.
Prav zs prav sem te stvari razmišljal v novi restavraciji hotela »Slon«. Ne vem, kako sem prišel tja, toda sedel sem, dobro sem se počutil pa sem začel premišljati o vseh teh težavah. Podprl sem glavo in sem vzdihnil:
»Da, križ je, križ na svetu...« pa je stopil k meni lastnik restavracije, kateri so dali ime »Eksprea-reatavracija«, Ui mi je dejal:
»želite«
»Nič!« sem odgovoril.
»Klicali ste me!«
»Nak!« sera odgovoril.
»Saj ste rekU križ!«
»Kajpak!«
»Jaz sem Križ!«
In od takrat ga imam rad tn pridem vsak dan in vabim vsakogar a seboj ln vsakomui ga priporočam in tam kujem nove načrte, s katerimi bom odrešil svet
Veste, včasih me res kakšna stvar tako pogreje, da se kar tresem od jeze. Na primer. ni dolgo od tega, ko sem bral, da mi uvažamo čez tri milijone srpov in kos. Hu-dlrja, sem si mislil, kaj tega ne izdelujemo doma, šel sem. pobaral ln — kaj mislite — kaj sem dognal? Zvedel sem, da doma izdelane kose ln srpe Izvažamo v Rumunijo ln Italijo. Ali ste že slišali na svetu kaj podobnega? Uvaža« za drag denar. Izvažaš za cenenega — kam pa bomo prišli?
Včeraj pa sem stikal po gospodarskih časnikih in sem našel, da v Ameriki Izdelujejo tkanine is pluto vina, aluminija in mleka. Nekaj čaaa sem ldmal z glavo, potem pa sem dobil rešilno misel: zakaj ne bi ml Izdelovali tkanin iz cvička ln žganja? Ce gre iz mleka pa is aluminija, zakaj ne bi šlo lz vina? In Se toliko U nam ostala da bi lahko sledili vzgledu Nizozemske in poplavili s alkoholom vao slovensko -deželo. To vam dajem v premislek in ▼ ekesmgel — amsal	Kapur.
Premišljujem. Kadar sem v težavah, se spomnim strica. Mož je velika pamet, dolgoletne skušnje in kremenit značaj. Služil je že staro Avstrijo na Dunaju m pri deželni vladi v Gradcu in Ljubljani, v centrali v Beogradu kot »višji« pa kakih petnajst režimov. Značaj njegov ini najbodj imponira. Vedno ponavlja: značaj je tisto, kar iz osebe napravi možakarja. Značaj brani možu, počenjati neumnosti v javnem življenju kajti bi mogle škodovati karieri, preko kariere rodbini in preko rodbine narodu. Kajti — pripoveduje jako rad — so stare, 'izkušene resnice da kdor ne more sebi in svojim pomagati, ne more ne narodu ne državi. Logika je tako močna, da ni v teh težkih časih nihče ne more boljše ln koristnejše svetovati.
Obiščem ga:
_ Poslušaj stre! Čudni in nesigurnl časi so me spet prignali po dober svet. Vse se presnavlja in prenavlja, izgleda, da smo na pragu nove sreče. Saj veš, dozdaj sem stal v zatišju, volil, kakor so diktirale uradne okrožnice, zdaj pa pravi žena. — ne sme tako več naprej! Ideje, programi stranke rastejo, kakor število aeroplanov v vojni industriji in radijski propagandt Kako naj se opredelim ?
Stric se smehlja, pač kakor vsi strici:
—	Kako da se opredeliš? Mislim, kako? Predvsem jako previdno! Kadar drugi hite, ti le počasi! Pomni:. da» predstavljaš neko ceno le, dokler nisi opredeljen. Politično prijateljstvo je od vseh teh naslovov najkratkotrajnejše in politično sorodstvo pa zlasti na Balkanu, ne jenja niti ob smrti. V ostalem, mislim, čaaa je še dovelj za Iskanje najbolj zanimivega političnega prepričanja. Dokler se število slovenskih pol' Učnih strank ne popne vsaj na dvajset bi ne bilo dobro, začeti z volitvami Kaj pa misliš? Mi smo zrel, zaveden .inteligenten narod. Načitani, poli-Cčno vzgojeni z izredno finim posluhom za vsa javna vprašanja. Seveda tam po svetu, kjer prirejajo šele prve anaJfabet-ske tečaje, tam Je oblast že upravičena, da ne dovoljuje luksuza dveh ali celo treh strank. Toda mi Slovenci pa — ;o mojem prepričanju — imamo po božjih ta človeških postavah pravico na najmanj dvajset strank. Tn dokler ne bo to število doseženo, počakaj; nič ne boš zakasnil!
—	Pa, stric, kaj mM'š glede predpriprav? Ime je treba vanj malo popularizirati? Kar tako lz podstrešja ne morem v javno življenje? Ali bi ne bilo dobro, da poskusim tako prehodno morda v kakšnem odboru za pobijanje <Jraginje? Delo ni hotKK- rano, k slovesu bi pa le pomogio?
Stric bolestno skrči obrae:
_ o. ljubček moj, le k tej nesreči ne! Dobro vem, kako se je meni godilo pred petindvajsetimi leti. Tudi takrat je bilo ustanovljeno odborov za pobijanje draginje na pretek in jaz —o, še danes me je strah! — eden od teh predsednikov. Takrat vlada v takih primerih ni bila karaj-žna in to se dostikrat primeri — pa je zato odredila, naj odbor sestavljajo dve jako nasprotujoči si potovidi: producenti in konzumentt Tako pride polovica fabrikan-tov .trgovcev ki obrtnikov in polovica ura^ <telkov, delavcev ln upokojencev. To je tako, kakor bi izšla postava, naj Fsice ta zajci složno ob isti mizi rešujejo ffvoje socialne odnose ali pa če advokati ustanovijo selješko stranko, a katero M bilo olajševati kmetom položaj. Na pnfii seji — ki traja tri dni ta tri no« — se apro. Psovke lete. Zastopniki producentov: »Pro« klete lakote lačenpergorske aH mfcdite, da vas bomo zastonj redih?!« — ZastcpnS-ld konzumentov pa: »Oderuhi, pijavka, aH mislite, da nam boste želodca zarufoffi?! Vas pse poklati, trebuhe požrešne nuare-| asttl« jmim vsa te r polepšani oblki vi*.
Velika volna v malem
Spopad dveh naselij ob Ekvatorju, ki na drobno odseva sliko velikega svetovnega konflikta — Sistem blokade, tanki in metalci ognja v Srednji Afriki

Skupina črnih vojščakov na praznik
Bilo je to za mojih prvih pohodov v belgijski Kongo in francosko Ekvatorialno Afriko. Kakor nikdar, tudi tokrat vročina ni prizanašala izmučenim telesom Ravno-kai smo bili pospravili zadnje ostanke gazele, a črnci na žici pečenih razkosanih kač in kobilic. Legli smo v stepno travo, pre-bavljali in sanjarili. »Slan-bha-lo« — grozen vojni krik iz stoterih grl. Obdani od strašnih človeških pošasti, okrašenih s perjem in kostmi, pobarvanih v mavričnih barvah. Gledali smo jih bolj začudeni ko prestrašeni. Pa evo nas — ujeti ko miši v past, obdani od gozda sulic in strašil, ki so tulila, plesala in vreščala.
Kralj Ugamtoerijcev
in njegov ultimat
Vse mešetarjenje ni nič zaleglo. Odvedli so nas v naselbino divjaškega plemena Ugamberijcev. Tu so nas stlačili v leseno šupo. Toda komaj smo bili v njej, se je vsul na nas pravcati dež uši, pajkov, škorpijonov in druge golazni, ki nas je obdelovala na žive in mrtve. Po precejšnjem času so se zapahi vendarle odprli Oborožena do zob nas je četa napol nagih divjakov odvedla med nečloveško rjovečo publiko pred »dvor«, kjer smo v opoldanski vročini morali čakati glavarja. Zategnjeno piskanje in fanatično tuljenje množice nas je prebudilo iz letargije. Pred sabo smo zagledali visoko, izsušeno črno prikazen s predebelo glavo, nabreklih ustnic, izza katerih so se videli veliki rumeno zeleni zobje Dvoje malih zlobnih oči nas je prezirljivo gledalo — Nj. Vel. kralj in bog plemena.
Ogromni bobni so zaropotali strašno, mrtvaško. V daljavi se je čulo rjovenje leva. a črni kralj se ni zmenil zanj. Dvignil je žezlo, na palici pričvrščeno lobanjo kakšnega našega prednika, visoko v zrak. Kolena divjakov so se prelomila, čelo jim je udarilo ob trda tla — le sulice so štrlele v zrak — grobna tišina je nastala. Vladar je spregovoril, rezke besede so rezale zrak. j>Ghamo-tue-ki-fi-ni,* je zavreščalo naenkrat po zraku in sto in sto sulic se je grozeče zasvetilo v tropskem solncu. da je njih blesk mrtvaško odseval v naših dušah.
Stene ščitov so se zožile okrog nas T,e na enem mestu je ostala mala odprtina, skozi katero se ie z največjim pomnnm prerinil kup živalskih kož. kosti, opičjih in človeških lobani. pa raznovrstnega ptičjega perja. a sredi te gomile se je vrtelo dvoje žejnih oči- čarovnik. Ko so se odprla Široka. belo obrobiiena usta podobna žrelu krokodila, in ie čarovnik začel govoriti, se mu je približal. seveda zelo snogtijivo. naš čmi vodnik in tolmač Po kratkem nerazumljivem prerekaniu smo izvedbi, da »krali in nieeov narod« 7ahtevata od nas da
sovr">«~?t„ a če bi se branili, bi zapadli smrti. Ultimat!
Kraljevska pojedina
Seveda smo se brez posvetovanja odločili za prvo Saj nam je bilo končno vseeno, katero teh plemen uniči drugo, ko ni bilo med nami nikogar, ki bi zagovarjal določeno rasno politiko. Zavezniške pogodbe seveda tudi nobene nismo podpisali, saj so črnci dobro vedeli, da pri »kulturnih« narodih dana beseda in pogodba nič ne veljajo. Črni mogotec nas je povabil na slavnostno pojedino, vesel našega pristanka in gotov zmage.
Bila Je res kraljevska pojedina. Pečene kobilice, omaka iz kisle trave in hude paprike, kače, na ražnju pečena divjačina, skisano kokosovo mleko in končno datlje-vo žganje, ki nam je prežgalo dušo in telo. Ker je bilo meso staro in polno črvov, je pač moral vsak po lastnem okusu izbirati med drugimi delikatesami. Ne jesti ali odkloniti, bi pomenilo smrt Kot najmlajši sem prišel zadnji na vrsto. Izbral sem si najnedolžnejšo živalco — kobilico. Previdno sem prijel nežno trupelce, odtrgal be-derca, ki pa so se mi zdrobila v rokah, stis-nih mrtvo telesce med jezikom in nebom, zagrabil čašo žganja, ki se mi je zdelo zdaj ko božanski nektar, in požrl vse skupaj. Skrivaj sem pogledal na kolege — sami kisli obrazi. Zdelo se mi je, da je kobilica silila samovoljno spet na sveži zrak. Nekomu se je kolcnilo. Naglo sem izpil še
upognjen vrh palme. Na koncu palme je bil privezan nekakšen koš, v katerega so dali kamenje, nato pa potegnili za vrv in sproščena palma je z vso silo zalučala »granate« v daljavo. Ob zaslombi ogromnih ščitov se je pehota začela previdno pomikati proti trdnjavi. Glasno rjoveč se je bližala, nekaj sulic se je zasvetilo, a končno se je le zbala visokega plota in obstala. Zategel pisk je pozval vojake k umiku.
Za topništvom — tanki
A kar smo zdaj videli, je presegalo naše pričakovanje. Proti ogradi so se začeli pomikati do dva metra visoki in ravno tako široki zaboji kot nekakšni »tanki«. V vsakem od njih je bilo po pet mož, ki so gre-doč premikali te male, iz trstja pletene trdnjavice. Za tanki se je zdaj spet uvrstila pehota. Seveda je tudi topništvo povečalo svojo silo. Izstrelki so bili zdaj v obliki kosov lesa, osmoljenih in prižganih, ki so drug za drugim zažigali sovražnikove koče: ofenziva v polnem obsegu.
Prvi odredi tankov so prišli do ograje. Tu se je njih prvi konec dvignil ter se naslonil na lesene kole. Izpod tankov je začela posadka neusmiljeno s sekirami udrihati po ograji. Rjovenje divjakov, hrešča-nje orlov, ki so krožili v razgretem zraku ko brezmotorna letala, šviganje plamenov, vse to nas je tako zadivilo, da smo pozabili na streljanje in smo stali le kot opazovalci
Človek ni čul glasu bolečine, ni bilo ja-dikovanja ne usmiljenja. Padala je ograja kos za kosom Preko nje so napredovali tarki, a ko so prišli do prvih koč, so se prevrnili in posadka je stopila v splošen na pad, podprta od sledeče ji pehote. Naselbina je gorela, medtem ko so krogle in plamenice padale med lastne ljudi Črni
Povsod sami okostnjaki pogorišča, beli črvi in spet črvi Polni groze in pomilovanja smo naglo zapustili pokopališče in prepustili skrb že nestrpno čakajočim orlom, hijenam, šakalom, krokodilom in drugi golazni, katere je vedno dovolj ob taki priliki
Vojna je strašna v velikem in malem
V bližini smo se u taborili. Bila je že črna, divje tajinstvena afriška noč. Polagoma smo pospali V daljavi je proti nebu žarel visok plamen zmagoslavja naših ne-utrudljivih zaveznikov. Plesali so okrog njega, rjoveli še v bledo jutro.
Nisem mogel zatisniti očesa, a radovednost me je neprestano gnala med živalsko gostijo. Previdno sem lezel med visoko stepno travo in pod zaspanim mesecem mimo spečih tovarišev. Cez nekaj se je odprlo žrelo krokodila in zastonj hlastnilo po moji nogi — prepodil sem nepridiprava. Nisem še dosegel ograje, ko je mimo pridrvela hijena z odtrgano roko v ostudnem gobcu. Pljunil sem za njo in se spotaknil ob štoru posekane ograje. Padel sem mrliču v naročje. Dvoje praznih jamic me Je začudeno gledalo iz bele lobanje. Biserni zobje so se svetlikali, iz nosne votline je lezel dolg črv.
Mesec se je skril za prašumo — temne sence so padale na grobišče. Iz njih so se pošastno smejali nasproti ostri zobje krokodilov, šakalov, zelene oči črnega leoparda in črvi, črvi. Stresel sem se in se . vrnil v taborišče. Rjovenje napadene go- j
rile me Je uspavalo. Zjutraj me ni prebil
dilo smrčanje kolegov, ne rjovenje leva — skočil sem pokonci ko sem sanjal, da gazim po samih črvih, belih, debelih črvih s črnimi glavicami...
Stane Konjedio.
Črni lovec z mrtvim gorilo
V dobi magnetičnih min
Vojna z minami nekoč
V pretekli vojni so vojskujoče se države položile v raznih vodah skoraj četrt milijona min, ki so povzročile strahote razdejanja in smrti
Čarovnik pri svojem obredu
čašo ln se napravil pijanega, ko so ml nudili še druge kulinarične darove. Res, škoda, da črnici niso poznali živilskih kart. Da bi se rešili mučne situacije, smo silili k odhodu — v boj.
Vojna se prične
Divje vriskajoč nam je množica pritrdila Sli smo skozi prašume ob divjih bregovih rečice Semba, pritoka Konga. Bližali smo se polagoma sovražnemu plemenu Banghu-silov, katero so čete naših zaveznikov že mesec dni oblegale brez uspeha. Naselje je ležalo vzdolž reke. na kateri so »naši« izvajali »blokado« z iz debel izdolbenimi čolni, ki so jih »mornarji« z muko premikali med ogromnimi, številnimi krokodili. V daljavi sem zapazil velikanske črne obrise povodnih konj. Naši zavezniki so metali piavcat dež sulic in puščic na bodoči protektorat. a le slabo so odgovorili naši sovražniki Naselje je bilo obdano z visokim plotom. Izza katerega so štrlele slamnate strehe koč.
Noč je minila mirno. Le hijene in šakali so se sarkastično smejali in lajali pod bledo luno in komaj čakali na dobro obetajočo pojedino. Ni se še izgubilo levje rjovenje v medlem jutru, še so opice , zaspane zehale na širokih vejah, oprezno se ozirajoč za ogromnimi kačami, ko je že j začelo naše »topništvo« obstreljevati mir- i no naselje Topovi so bili iz dveh kolov, . zabitih v zemljo, med katera so pritrdili 1
generali pač niso poznali višinskega in raz-daljnega merjenja.
Trdnjava pade
Kakor da bi se vse zveri prašume zbrale !ic tem mestu, tako divje so zavezniki vpa- ! dlt v zavzeto trdnjavo. Cez nekaj časa se 1 je čulo samo veselo rjovenje zmagovalcev, I boj je bil končan, zmaga naša Mrak je kot mrtvaški pajčoian začei padati na | Aurehuamsko pokrajino. Zmage pijani od- j seki so zapuščali uničeno naselbino, vrača- j joč se v domovino. V krvavo rdečem lesku i zahajajočega sonca so se tužno odbijale glave hrabrih branilcev, nataknjene na ' konce kopij. Nikdo se ni zmenil za nas. Orli so se spuščali in krožili v elegantnih ! vijugah vedno niže in niže. A šakali in hijene so postajali vse bolj predrzni
Slednjič smo tudi mi vkorakali v novi protektorat, iz katerega so zmagovalci odnesli vse kar se je sploh dalo odnesti. Mimo zapuščenih topov, preko prevrnjemb tankov in v poslednjih krčih zvijajočih se ranjencev smo prišli v do tal pogorelo trdnjavo Skoro drug do drugega so na tleh ležali skeleti kost in koža, brez glav — stiašni prizori Lahka je bila zmaga s temi živimi mrliči Truplo ženske je slonelo ob obžgani. kadeči se steni. Kjer so bile prej izzivajoče in ponosne grudi so zdaj visele kožnate krpice, izpod katerih so padali kratki beli črvi na kupček nesreče ki je nekoč predstavljala razigranega zamorčka
ji instanci in pa. da je seja za mesec dni odložena. To mi je odobreno, zlasti je z zadoščenjem na znanje vzeto »za en mesec odložena«. Ko rok poteče, na novo sklicani seji ist prizori, isti dialogi Sklenemo podeliti stvar v poododbore in so-pet odložim za mesec dni. časopisi napadajo, publika nervozna. Dopisi zahtevajo nujno reštev, češ da kože si živi ne damo potegniti z glave. Na moj dopis pa odgovori oblast, da je to ena najboljših idej svetovne vojne in da bom odlikovan. Kdo je mož? Cez nekaj mesecev brezuspešnih poskusov se razdelimo še v odseke in nazadnje v referate. Tudi odlikovanje je med tem že prišlo. Delovanje odbora za pobijanje draginje pa je ves ta 5as neumorno. V ostalem pa — ali ni iiaginja višja sila, takorekoč šiba božja kakor kuga, lakota, povodenj... No, in ali m morda šibi božji izmikat' hrbet, vso zadnjo stran, pravi smrtni greh? Bežati pred voljo božjo ?
— Toda stric, nekaj moram le začeti?! Poglej: svoboda prihaja!
—Res je. svoboda je blizu. na Hrvatskem povsod. V Zagrebu ne samo v 2foo-rovalnih dvorom ah, nego že takorekoč na ulic. In če bi kakšen narod n. pr. Črnogorci, Kozjanci ali Belokranjci ne mogli doma dobiti svobodoljubne dvorane, v Zagrebu so jim vedno na razpolago. To gostoljubnost treba povedati ponekod Sokolom" Demetro-vičevi političn' skupini v Ze-munu in Beogradu in še mnogim drugim. V Ljubljano smo jo že večkrat prosili Za sedaj nam je obljubljena samo še razstava teh stvari. Otvorjena bo v dvorani pri »Levu«. Vsega pa ne moremo doibitS Se naenkrat. Je tako škodljivo v veliki meri,
kakor obločniea pod nos, človeku, ki je zaprt več let v temo.
—	Stric, nekaj bi pa moral, silim vanj kakor pod repna muha.
—	Dobro! Pa začni kaj nepolitičnega! Recmo, jezikoslovje! Naši predniki so vedno znašli kje kakšen glagol ali vsaj skromni zsimek, pa so vrteli, si skočili v lase. popisali bog ve koliko platnic, prišli do slave ln v zgodovino. Tako smo dobili prve učenjake. Zdaj, ko imamo celo Mir je in Se druge kolonije te robe seveda ne bo toliko prahu, toda nekaj bo le uspeha. Ce zaradi slovenske zavisti, ker je misel resnično orig nalna. Kar naravnost povem — in to obravnavaj obširno — boli me, da nimam domače, mile materine besede, za to, kar se nam obeta. Banovina Slovenija! Uh in oh in ah! Banovina vendar nI slovenska beseda! Grem po cesti in premišljam. Otroci gredo iz šole. Zaustavim jih: Vsakemu plačam po dva dinarja, v svetlih kovancih, sa vsako slovensko besedo. ki začenja s korenom ban... Otroci v dirko: Banka, bankir, bankroten, ban-
dit, ban da prokleta--— Nobeden ne
dobi nagrade, saj so to same tuike! m iščem sam. Spomnim se dežele deželn-ga glavarja šukljeta ir šušteršiča 'in tiste lepe hoje za procesa jo. Toda so že turT pomisleki. Kaj poreko Štajerci? In že drugi. Z deželo ne bi uspel.
—	Kaj pa :>Zedfnjena Slovenca ?«
—	To je ra humoristične liste! Kdo bi Slovence zedinil?! — Ah pa bi morda vzeli ime po kakšnem svetniku, tu bi se gotovo vsi zedinill! in tradicije ni mogoče zanikati ne originalnosti! — 2e dragec toda je tol'ko. svetnikov, da bi prepir ob xm naalofi lafcko trajal več sto let. S£Q
minjam pa se, kaj mi je moj rajnki brat pisal svojcčr sno iz Amerike. Tam so leta 1894. ustanavljali Zvezo vseh podpornih društev. Za to zvezo je treba najti primerno ime. Začne »e gonja, agitacija. Ameilka Je dežela temeljitosti. Saj je VVzush ng-ton s svojimi farmarji de'a! urta-vo 12 let in zato Se danes drži, ml pa smo v tej dobi že tri napravili in tri razdrli Končno uspe. Krstijo Jo: Prva Kranjsko Slovanska Katoliška Podporna in Pogrebna Jednota. To vzemi za vzgled z ma-fmi alternativami. Upoštevaj Sta^rsko občutljivost z druge strani strogo nevtralnost. kajti se štajerska steza daleč gori v Raih, zato morda takole prenaredi: Prva Glavna in E<Mna Knm:e>ka La-vanti-sko Slovensko KatoNSka Jednota. Ce nikogar ne spnstiS. ne bo zadere. To temeljito obdelaj, predloži in bog naj V da srečo!	F.
PRI VEROUKU
Katehet: »Kako se je imenovala Mojzesova mati?«
Dijak: »Mojzesova mati ie b"la faraonova hči!«
Katehet: »Saj ni res. ta ie Mojzesa samo našla kot dojenčka «
Dijak se namuzne: »Tako se ie samo zgovarjala!«
V SOLI
Učitelj: »Povej ml. Maks. kakšne koristi imamo od kravje kože?«
Maks: »Gospod učitelj, kravja koža nam koristi tako, da drii kravo skupaj, da ne razpade^
Uporabljanje morske mine Je znano že mnogo nad 100 let Kakor so se vsa ostala moriina sredstva s časom izpopolnjevala do najvišje mere, tako se je tudi morska mina do danes modernizirala. Število min, ki so bile položene v svetovni vojni na številnih morskih frontah, presega število 210.000 Koliko pa se jih bo uporabilo v današnji vojni? 2e zdaj, ko se je vojna komaj začela, so minska polja zelo številna in kmalu ne bo nikjer več plovba varna.
Morska mina je navadno krogla, z eksplozivno snovjo napolnjena posoda, ki plava pod morsko gladino in se razleti, čim udari ladja vanjo. Seveda ni vsa posoda polna eksplozivov, temveč samo majhen del — ostali prostor je napolnjen z zrakom — ker mora mina imeti vzgon, da se ne potopi. Mine se polagajo na odprtem morju, med morske ožine ob obali in pred vhodi v luke kot obrambno sredstvo. Prav tako se polagajo ob sovražnikovi obali (ofenzivne miae), da zadenejo nasprotnikove vojne in druge ladje ob nje, ko hočejo odpluti na odprto morje. Tega načina so se v rusko Japonski vojni poslužill Japonci in tako uničili rusko bojno ladjo »Petro-pavlovsk (11.000 ton) in par maniših ladij V svetovni vojni pa so skušali zavezniki z minami zapreti pot nemškim podmornicam v Atlantski ocean.
Vsaka mina je vezana po ieklenl žid posebne izdelave s sidrom, ki mora razumljivo ležati na dnu morja, mina pa pod morsko gladino, da je ne mose ladja za časa opaziti. Največja globina, kjer se lahko polagajo mine, je 1500 m. so na tudi posebne mine za večje globine Ce se mina odtrga, da more svobodno plavati, postane nevarna tudi matičnim ladjam. S svojo eksplozijo lahko mina potopi skoraj vse vojne ladje, največje oklopnice pa težko poškoduje. V rusko-japonski vojni pred 35 leti so polnili mine s 40 do 60 kg razstre-livne snovi in so imeli za vojne ladje takratne izdelave uničujoče posledice. Na japonskih minah je zletel v zrak »Petropav-lovsk« z adm;ralom Makarovom in par manjših ruskih enot Na ruskih minah pa, ki so bile v tistih časih najboljše na svetu, je zletela v zrak japonska oklopnica »Hat-ruse« (15.200 ton) in se z vso posadko potopila v roku ene same minute... Poleg še nekaj mikadovih ladij se je na lastnih minah po nesrečnem naključju potopila oklopna bojna ladla »Ce«arjevič« in par drugih ruskih enot kar Je tudi vplivalo na končni izid vojne pred Port-Arturjem
V svetovni vojni so imeli Nemci mine s 120 in celo 160 kg razstreliva današnje mine pa imajo tudi po 200 kg najsi! nejše eksplozivne snovi Haaška konvencija zahteva da mora biti vsaka mina tako izdelana da ne more več eksplodirati, čim bi se odlrea'a od svnipea sidra in nrosto za-plsvala po vodi Zato so današnje mine zgraiene večinoma na električni stik. ki se izključi čim se odtn»a od sidra. Koliko pa v praksi veHa pogodba na papirju, je drugo vprašanje
Nosile? min in njih razdejanje
Skoraj vse pomorske države imajo v sestavu svojih vojnih mornaric posebne ladje, ki služijo samo prevažanju in polaganju min na določena mesta Naša vojna mornarica jih ima razmeroma mnogo, nekaj najmodernejših minonoscev pa je na račun Jugoslavije v gradnji Nasprotno pa hna Anglija kot prva pomorska velesila na svetu, samo 5 polagalcev min po 500 ton (vsak nosi po 50 min) 1 z 805 tonami (nad 60 min> in križarko-minonosec »Advan-ture« '6700 ton. 350 min. 28 milj brzine na uro). Večje število drugih ladij je tako urejenih da morejo nositi vsaka po nekaj min. Prav tako je preurejenih 6 velikih podmornic. ki zmorejo po 120 min. V gradnji so 3 zelo hitri mlnonosci (2300 ton) posebne ?7dpiave. ld morejo naložiti veliko š+e-vflo teh nosilcev smrti. Mnogo teh specialnih ladij ima FranHia. vendar je njeno mornarico zadela težka izguba. V Casa-bianri se je po nesref"f»m naUlučju potopi1 a ena na^nr-^emeišlh križark-mlno-pn^opv n* svetu »P'11+on« (4770 ton. skoraj 32 milji ht-Hne 200 pilnV K^žarka-mi-»Vrnile	f5«on ton. skoraj
40	na uro 900 m<*) «n»da med na1-
n* cvc+11 In le pnVe teea oohnrn?»na T m m tudi M cevi m fe-stre"ti»v torpedov fn dva hMron'*na. Po-Ipg t»»«» fma FranHIa Se « n»la*č v te Ivr^i-^V, nodm^i-nfc (670 ton. 32
še USA, sovjetska Rusija, Japonska, Italija in Švedska. Nemčija minonoscev nima, pač pa večje število v to svrho preurejenih vojnih ladij.
Leta 1918. je ameriška vojna mornarica s pomočjo angleške položila na vhod Severnega morja 70.263 min (56.611 ameriških ostale angleške) in ž njimi onemogočila nemškim podmornicam izhod. Ameriški minonosci so to ogromno delo opravili neverjetno hitro. Na dolžini 556 morskih milj (okrog 103 km) so položili 5.520 min v 3 urah 51 minuti, t. j. 1440 min na uro. Pa to ni bilo nič v primeri s škodo, ki so jo napravile nemške podmornice zaveznikom. Leta 1917. so potopile povprečno 600.000 ton brodovja na mesec, a v aprilu istega leta celo 830.000 ton. Američani so to kakor v vsaki stvari, tudi mine proizvajali po »amerikansko« in sicer po 1000 kosov dnevno!
V	celi svetovni vojni so zavezniki položili 160.000 min, centralne sile pa 50.000 Zaveznikom se je na sovražnih minah potopilo 586 trgovskih ladij (1.112.187 ton), nekaj ribiških ladij, 7 bojnih oklopnic, 5 križark in veliko število manjših vojnih ladij. Med oklopnicami je imela ena okrog 30.000 ton, pa jo je uničila ena sama mina. Centralne sile so imele le malenkostne izgube, ker so bile njihove ladje večinoma blokirane v lukah.
V Dardanelah in Pulju
V	boju Turkov in Nemcev na eni in zaveznikov na drugi strani, je 18. marca i»15 v Dardanelah igrala glavno vlogo mina in odločila bitko v škodo zaveznikov. Ko se je pod strahovitim topovskim ognjem zavezniške mornarice že zdelo, da je zmaga njihova — Turki niso imeli več streliva in vlada se je že mislila izseliti iz Carigrada v Malo Azijo — se je vojna sreča nepričakovano obrnila. Zavezniško brodovje je v svojem napredovanju zadelo ob turške mine in ladje so se začele kar po vrsti potapljati. Francoska bojna ladja »Bouvetc (12.000 ton) se je potopila prva v nekaj minutah s skoraj vso posadko. Angleški težki oklopni križarki »Oashi« (13.000 ton) in »Iresistible« (17.000 ton) pa sta takoj sledili francoski. Moderna bojna oklopnica »Inflexible« (17.300 ton) se je na mini tako poškodovala, da je niso mogli več mesecev popraviti. Poleg teh morskih velikanov je bilo na turških minah uničenih večje število dragerjev in pomožnih ladij.
Vsem Jugoslovenom pa je ostala v neizbrisnem spominu nesreča, ki se je zgodila naši vojni mornarici v Pulju. Vsa vojna mornarica bivše Avstro-Ogrske je po raz-sulu bila v naših rokah. Med temi ladjami so bile tudi 3 oklopne bojne križarke tipa »Viribus Unitis« (23.000, 260 mm topovi), za tiste čase med največjimi in najmodernejšimi na svetu. Po že končani vojni je bila zahrbtno položena mina pod trup admiralske ladje »Viribus Unitis«, ki se je po eksploziji potopila z okrog polovico posadke.
Poleg že prej omenjenega francoskega minonosra. ie pred par leti zadela podobna nesreča tudi italijansko mornarico. V Tiren skem morju je zaradi nepazljivosti eksplodirala mina na ladji, kar je povzročilo razstrelitev vseh ostalih natovorienih min. Posledice so bile katastrofalne. Minonosee je zletel 300 m visoko v zrak, nakar se je z vso posadko potopil. Ko ie čez 3 ure priplula na mesto nesreče križarka »Trie-ste« (10.000 ton. 34 milj na uro), ni bilo o ponesrečeni ladii niti sledu. Zanimivo je še primerianie min s tornadi in topn?5+vr>m. V svetovni volni so voickujoče se države l7?i'h?ie od topn?Stva 121 enoto, od torpedov 118 a od min 123 pnnte.	na so samo poHrnr"-"'« ki so jih imeli 159 izgubili na minah 42.
In v današnji vojni
Podobno kakor v svetovni vojni se tudi v današnji vojni vidi stremljenje Nemči-je po prostem izhodu, in nasprotno prizadevanje zaveznikov, preprečiti to akcijo. Pri tem imajo spet mine prvo besedo. Ali bo tudi v današnji vojni potrebno položiti toliko število min, kakor v svetovni vojni še ni mogoče predvidevati. Doslej se še ni izkazala nujnost takih ukrepov, ker imajo zapadne velesile še vedno premoč na morju. Z minami tudi ni tako enostavno, kakor se zdi na prvi pogled. Mine morajo biit vedno pod nadzorstvom tistega, ki jih je položil, in to na odprtem morju ni tako lahko izvedljivo. Nadzorstvo vršijo patrol-ne ladje in letala. Mnogo laže je nadzirati
min). Veliko brodovje minonoscev imajo mine, ki so položene ob obsi
Konec letošnjih tekem v Ifgf
Ljubljana čez zimo na osmem mestu
Včeraj je Ljubljana visoko izgubila proti Haiku v Zagrebu ln si močno kvarila pozicijo v tabeli — Gradjanski je še bolj krepko v vodstvu
Ljubljana, 26. novembra. Danes Je bila v hrvatsko-slovenski lipi »e ena llgaška nedelja na račun spomladanskega dela tekmovanja, v celoti enajsta po vrstnem redu za sezono 1939-40. Spored je bil skrčen le na 4 tekme, ld so prinesle svojevrsten rekord, saj je v njih padlo nič manj' kakor vsega 32 golov ali povprečno 8 na vsako.
Izidi sami so več ali manj pričakovani, razen onega v Splitu, ki je baš obraten, kakor so računali na papirju. Enajstorica Splita Je odličnemu Sašku odvzela obe piki ln se vrh tega povzpela še za dve mesti navzgor v tabeli. Po dve točki so dobili razen nje še Hašk, Gradjanski ln Hajduk, prva dva tndi izdatno razliko v golih.
žrtev Haška je bila danes naša Ljubljana, Id Je morala spet z razliko 6 golov pustiti ves Izkupiček v Zagrebu. Poročila pravijo, da so belo-zeleni na vse strani ugajali In bi bili bolj pravični vse drngačni rezultati zanje* toda dejstvo je, da je moštvo po današnjem porazu in zaradi zmage slabšega Splita zdrsnilo na osmo mesto v tabeli, kjer bo moralo počakati spomladi, število danih ln dobljenih golov zgovorno
priča, da je treba v vrstah SK Ljubljane temeljite injekcije, ker se je sicer treba bati, da je ne bo mogoče več ustaviti na rakovi poti proti koncu tabele.
Bazen omenjene spremembe se vratni red posameznih klubov v tabeli ni spremenil in je ostal Gradjanski z močnim naskokom 5 točk in z rekordno razliko golov (54 ; 4) še nadalje v vodstvu brez konkurence. Z današnjo točo golov so si nekatera dobra moštva vsekako močno pokvarila količnike. Tabela, ki bo zdaj veljala tja do marca (manjka torej le razveljavljena tekma med osiješko Slavijo in Splitom, ki jo bosta moštvi odigrali pozneje) pa je Gradjanski	11 10 1 0 54 : 4 21
Hašk	11 7 2 2 31 :19 16
Sašk	11 6 2 8 21 :19 14
Hajduk	11 6 1 4 27 :22 18
Concordia	11 4 1 6 22 : 28 9
Slavija (O) 10 8 3 4 19 :26 9 Split	10 8 2 5 13 :22 8
Ljubljana	11 2 3 6 22 : 40 7
Bačka	11 3 1 7 15 :29 7
Slavija (V) 11 1 2 8 9 : 24 4 takale:
V naslednjem naša poročila:
Hašk : Ljubljana 8 : 2 (2 :1)
Zagreb. 26. novembra
Danes so imeli v Zagrebu dvojni sporea v prvenstvu hrvatsko-slovenske lige. Na igrišču Gradjanskega sta bili odigrani dve tekmi, in sicer je najprej nastopil Hašk proti Ljubljani, nato pa Gradjanski proti Concordiji. Prva tekma se je pričela že ob 12.30 ob lepem sončnem a hladnem vremenu. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Hašk: Cindrič. Konstantinovič. Gajer Pajevič II, Dukovič. Belak. Medarič, Hi 'tree. Duh II Vukovič, Fink.
LJubljana: Kroupa, Cepi ar. Jerman Ser-<cer. Gomezel. Presinger, Erber, Jež, Grin-tal. Hassl, Smolej.
Od vodstva do poraza
Kakor je torej videti, je morala Ljub Ijana nastopiti z več rezervami brez Pupa, Bertonclja in Laha V začetku zaradi zgodnje ure ni bilo mnogo publike, a kmalu st je pričelo igrišče Gradjanskega polniti. Igra se je pričela v ostrem in hitrem tempu, ki ga je diktirala Ljubljana. Njeno moštvo je v začetku ugodno iznenadilo. S hitrimi akcijami je stalno ogražalo vrata Haška. Akademiki se v začetku nikakor niso mogli znajti niti urediti svojih vrst. Nobena linija v moštvu ni funkcionirala. Slovenci so to izkoristili in stalno napadali, tako da je imel vratar Cindrič polne roke posla Ljubljana je imela krasne šanse, ki so se vrstile druga za drugo, toda njenemu napadu je manjkala odločnost, točnost in preciznost. Če bi bil ta napad malo bolj rutiniran, bi bil lahko v prvih 20 minutah zabil najmanj 3 do 4 gole, tako pa so propadle najbolj idealne prilike. V 11. min. so Slovenci dosegli vodilni gol po Hasslu iz efektne kombinacije. Erber je idealno centriral na sredo in Hassl je iz bližine dosegel 1 • 0. Premoč Ljubljane še traja in publika, zlasti na vzhodni strani, bodri goste, ki so stalno v napadu. Haškov napad ne odda niti enega strela na gol. Zdelo st je že, da bodo Slovenci iz Zagreba odnesli odličen rezultat, ker so bili sta'no v terenski premoči. V 23. min. pa je Hitrec iz bližine lepo predložil Firku na levo krilo, ki je streljal v nasprotni gol in izenačil. 1:1 Po tem golu je začela borbenost Ljubljane pešati. Zdaj je pričelo funkcionirati tudi v moštvu Haška in razvila se je enakovredna igra. Z ene in druge strani so zgrešili mnogo ugodnih šans. Pred koncem prvega polčasa je Ljubljana pritisnila, toda njen trio je bil zopet nespreten. V zadnji minuti je Hitrec iz sredine igrišča z naglim tekom pobegnil obrambi Ljubljane in iz bližine dosegel efekten, neubranljiv gol pod prečko. Moramo še omeniti, da je sodnik Mrdjen iz Ljubljane oškodoval Ljubljančane, ker ni prisodil enajstmetrovke proti Hašku zaradi roke v kazenskem prostoru, temveč je žogo namestil onstran črte. V prvem polčasu je bila igra popolnoma enakovredna in bi bil dal neodločen ali pa celo obraten rezultat bolj realno sliko o moči obeh moštev.
V	drugem polčasu se je situacija bistveno spremenila v korist Haška. 2e v 3 min. je zaradi pogreške obrambe Vukovič postavil na 3 : 1. Gol je zakrivil Ceglar. ki Je pokrival Kroupo in s prsi odbil nenevarno žogo, ki jo je Vukovič samo potisnil v mrežo. Ta gol je deprimiral moštvo Ljubljane in Hašk je zdaj zaigral še z večjim elanom. V nadaljevanju igre so igralci Ljubljane zaradi pomanjkanja rutine popustil in prejeli več nepotrebnih golov V 15 min. je Hitrec podal Duhu, ki je zvišai na 4 : 1. Isti igralec je 2 minuti kasneje Zvišal na 5 : 1. Gostje so medtem tudi napadli in Hassl je po krasni kombinaciji dal lepo žogo prostemu Erberju. ki je z efektnim golom v 26. min. znižal na 5 : 2 Poslal je žogo neubranljivo v desni kot. Minuto nato je Kroupa zagrešil hudo napako, ker je tekel brez potrebe iz gola ter odbil žogo proti nepokritemu F'nku ki jo je z lahkoto potisnil v mrežo V 31 min 1e zo pet zaradi pogreške obrambe Ljubljane Vukovič dnsesel lz neoosredne b"?ine 7. gol V 40. min. je Vukovič prodrl m'mo zelo slabega Cezarja. Kroupa je spet te kel iz goia. a VnVovič je z lahkoto poslal žogo v mrežo in postali končni rezultat 8 : 2.
Nelraj o moštvih
V	današnji tekmi ni nobena stran pred-vedla igre, ki bi zadovoljila V moštvu Haška je manjkalo borbenega duha, elana in sistema. Kaže. da je moštvo preigrano, ker mnogim igralcem manjkata start in uspešno obvladanje žoge. a tudi kopdicija ni posebna, Zdi se da bo moral Hašk pomla diti svoj team z bolj ambicioznimi igralci. Po slabi, raztrgani in prav povprečni igri je Hašk res lahko zadovoljen z današnjo visoko zmago V obrambi ie bil zelo slab Konstantinovič. šibka pa ie bila tudi krilska vrsta V naoadu pa ie nonnlnoma za-dnvnHii gflmn F'"k na levem krilu.
M"*tvo LiubManp se le prpdctavflo kot sirrnaHčna er a^fnrira. ki H montira več rutine *a teiHe tekme pa tudi rvima zadostne fizične knn^iHie LiubMana je začela z ostrim in dobrim tempom, igrala je
požrtvovalno in s polnim elanom, a tempa ni vzdržala. Lahko se reče. da je visok poraz zakrivila njena slaba taktična igra. V njenih vrstah ni pravega sDorazuma in videti je da moštvo kot celota ni dovolj vigrano V vsem moštvu je še naiveč smisla za skupno igro pokaza1 Hassl. toda nie-govi soigralci mu niso dobro sekundirali. zaradi česar ie trpelo vse Erber ie zadovoljil in de'nma še Grintal na centru. Obramba je bila slaba, zlasti Ceglar. v kriški vrsti oa je ugajal Presinger.
Moštvo Ljubljane je zagrebška publika sprejela zelo simpatično. Tekmo je s številnimi pogreškami sodil g. Mrdjen iz Ljubljane
Gradjanski: Concordia 7 :1 (4 s 0)
Concordia je v polju predvedla zelo dobro igro. toda njen napad je pokazal premalo rutine pred golom, prav tako pa tudi njena obramba ni bila dorasla nasprotnemu napadu Medtem ko je napad Concor-dije skušal graditi pozicije in je mnogo preveč kombiniral, je vseh pet napadalcev Gradjanskega streljalo iz vsake pozicije, tako da je bil visok rezultat neizogiben Gole so zabili za Gradia^skecja Ma'e kalo 1. Pleše in Lešnik po 2 in Antnlkovič 3. za Coneordijo pa Pogačnik, ki je bil hkrati najlepši gol dneva.
Hajduk: Slavija (V) 4 : 2 (2 :1)
Varaždin, 26 novembra.
Hajduk je v prvem polčasu igral zelo lepo in že v 8 miru je Radovnikovič dosegel prvi' gol: V 15. min- je isti igrale«, zvišal" na" 2 : 0 " Hajduk je bil "še nadalje
v premoči, toda njegov napad ni izrabil /eč lepih šans. V 27. min. je Novak po lep» kombinaciji znižal na 2 : 1. V drugem polčasu je Slavija pričela z nevarnimi napadi in v 11. minuti se je Koprivnjaku posrečilo izenačiti na 2 : 2. Sedaj je Hajduk znova oritisnil in igral na zmago. Slavija se je sicer odločno branila, toda v 22. min. jt Lemešič zvišal na 3 : 2, v 42. pa še Radov--ukovič na 4 : 2.
Sodil je dobro g. Mlinarič iz Zagreba.
Spat: Sašk 5 t 3 (4 * O)
Split, 26. novembra.
Moštvo splitskih delavcev je danes zaigralo prav dobro zlasti v prvem polčasu, ko si je s 4 goli naskoka zasiguralo zmago. Pozneje je Split popustil in Sašk je prevzel Iniciativo, vendar je kljub temu poražen zamistil teren.
Sodil je g. Matančič.
Srbska liga
BSK je jesenski prvak
Beograd, 26. novembra.
V srbski ligi je buo danes na sporedu IX. in zadnje jesensko kolo z vsemi petimi tekmami. Današnji izidi v splošnem niso prinesli senzacij, vendar je treba omeniti posebej, da je Jugoslavija na domačih tleh prepustila točko Sarajevčanom, BSK pa se je na zemun-skem igrišču toliko igračkal, da si je zmago zasigural šele v drugi polovici igre. V tabeli se seveda ta stiska ne bo nič več poznala in BSK je s 16 točkami postal jesenski prvak v srbski ligi, sledita pa mu Jugoslavija s 14 in sarajevska Slavija z 11 točkami.
O današnjih tekmah bi bilo kratko poročati naslednje:
BEOGRAD: Jugoslavija : Slavija (S) 0 : 0. Beograjski rdeči so morali danes nastopiti brez Ace Petroviča, ki jo je pobral v Bukarešto, so pa tudi razen tega zaigrali zelo mlačno in brez vsake volje. Tekma je ostala brez gola in Sarajevčani so rešili točko, na katero so komaj računali.
Bat'a : Jedinstvo 2 : 1 (1 : 1). Tesna, toda zaslužena zmaga boljše enajsto-rice.
ZEMUN: BSK : Zemun 2 : 1 (0 : 1).
Ta tekma bi se bila kmalu končala z veliko senzacijo, ker ni mnogo manjkalo. da bi bil državni prvak poražen Zemunčane, ki so do odmora že vodili z 1 : 0, je BSK uklonil šele v drugem delu igre,' toda to šele po precej grobi igri.
NOVI SAD: Gradjanski (S) : Vojvodina 2 t 2r-----------'•"•■« -
SUBOTICA: 2AK : Bask 1 : 0.
Turnk Reke frl Jadranu
v katerem je zmagal tretji — Mars. Tolažilno darilo je prejel Jadran
Ljubljana, 26. novembra.
Današnjo prosto nedeljo je SK Reka izrabila za izvedbo majhnega domačega nogometnega turnirja, na katerem so sodelovala prvorazredna ljubljanska moštva Jadran, Mars in Svoboda kakor tudi enajstorica prireditelja. Moštva so obsolvirala dober trening, v ostalem pa prireditev, ker pač ni imela pravega naslova, ni pritegnila mnogo občinstva. Za zmagovalca je bil razpisan lep pokal prireditelja, ki ga je prejelo moštvo Marsa, za zmagovalca ned obema premagancema iz I. kola pa je bilo določeno tolažilno darilo, ki ga je žreb namenil Jadranu. O posameznih tekmah, ki so trajale vsaka 2x30 minut, pa na kratko tole:
MARS : JADRAN 2 : 0 (1 : 0)
V turnirju sta se kol prva srečala Man> in Jadran Mars je zaigral dobro samo v prvem delu igre po odmoru pa je Jadran pritisnil goste m borba se je ves čas vršil b na Marsovi polovici. Napad Jadrana pa je bil pred golom obupno netočen in Mars si ima samo neznanju domačih zahvaliti, da ie igro odločil v svojo korist. Deloma j r tudi zasluga odli^ne^.i Žigona, da je bil iosežen rezultat 2 : 0.
Sodil je g. Zajec.
REKA : SVOBODA S : 0 (3 : 0)
Takoj nato sta se postavili moštvi Reke in Svobode. V obeh moštvih je bilo precej rezerv in zato tudi igra. ki smo jo videli, ni mogla ogreti Reka je zasluženo zmagala, saj je Svoboda danes popolnoma odpovedala. Rezultat 3 : 0 za Rečane, pri katerih je bil prav dober napad, je prav za prav zelo skromen.
Sodil je g. Zajec.
JADRAN : SVOBODA 1 : 1 (1 : 1)
Premaganca v dopoldanskem srečanju Jadran in Svoboda sta prva nastopila popoldne za tolažilno darilo. Na Igrišču je bilo nekaj več prijateljev nogometne igre kakor zjutraj, pa tudi igra je bila zanimivejša od dopoldanskih.
Jadran je v tej igri dosegel le neodločen rezultat, ki popolnoma ustreza poteku igre, čeprav je bil Jadran v drugem polčasu v majhni premoči, vendar z napadom v današnji sestavi ne bo mogel doseči vidnejšega uspeha Svoboda je z igro in rezultatom lahko zadovoljna.
2reb je pravično prisodil pokal »prema nagancev« Jadranu.
Sodil je g. Vrhovnik.
Mars: Reka 5:0 (O s o)
V	drugi igri sta nastopila zmagovalca dopoldanskih tekem (Mars ln Reka v borbi za lep pokal turnirja). Mars je zasluženo odpravil Rečane s 3 : 0 in tako ponovno dokaazl, da je med ljubljanskimi prvorazrednimi klubi še zmerom eden najboljših.
V	prvem delu igre je Reka obdržala neodločen izid brez gola. toda po odmoru je tako zelo popustila, da je imel Mars prav za prav lahek posel Napad Marsa je bii odlično razpoložen in Zigon Je pokazal odlično igro, vendar bi bil rezultat še večji, da ni Mars zastrelja) enajstmetrovke Reka je poskusila proti koncu Igre doseči vsaj časten gol, toda nasprotna obramba ln vratar Zavrl sta bila	nn "^®stu
Tudi to tekmo je sodil g. Vrhovnik.
Zaostanek !z prvenstva SNZ
Domače prvenstveno tekmovanje je za letos že zaključeno in so Imeli edini zao stanek samo še v celjski skupini, kjer zaradi »višje sile« nedavno ni bilo mogoče do konca odigrati prvenstvene tekme tneo Celjem in Hrastnikom. Danes so odigrali še preostalih 62 minnt te prekinjene tek me, ki je prinesla SK Celju z rezultatom 2:0 obe točki.
Tabela celjske skupine se zaradi tega novega rezultata ni v ničemer spremenila, razen toliko, da se je SK Celje na en«, točko približalo vodilnemu Amaterju. Tabela pa je taka:
Amater 5 4 1 0 18:4 9 Celje	6 4 0 2 19:12 8
Olimp	4 2 11 7:7 5
.Hrastnik 5 2 0 8 7:8 4 Atletlk 6 0 0 6 5 : 25 0
O današnji igri pa naslednje:
Celje t Hrastnik IiO(lt O)
Danes popoldne se je na Glaziji nadaljevala podsavezna prvenstvena tekma, ki je bila 5 t. m. zaradi poplave v 28. min. prekinjena pri stanju 1 : 0 za Celje. Celju je uspelo, da je v nadalievanju zabilo 9? en gol ln si tako priborilo še dve točki.
petan Pocso aestavll a danes skoraj popolnoma drugačno moštvo kakor proti Švici — v njem je Igralo sedem Igralcev Genove —, ki pa prav tako ni moglo preprečiti že drugega italijanskega poraza v mednarodnih srečanjih.
spanakemu sodniku Esquartinu sta se moštvi postavili takole:
Italija: Olivieri, Marchi, Sardelli, Genta, Battistoni, Locatelll, Neri, De Maria, Bos-si, Scarabello, Colaussl.
Nemčija: Klodt, Janes, Billman, Kupfer, Rode, Kitzinger, Lehner, Hahnemann, Co-nen, Binder, Pesser.
Igrišče v stadionu je bilo zaradi dežja in snega, ki je naletaval včeraj ves dan, v zelo slabem stanju in posebno v kazenskih prostorih tako razmočeno, da so se igralci morali zelo paziti pred padci. Tekma se je začela ob 14.04. Italijani so takoj prešli v napad ln že v nekaj minutah zabili prvi gol, ld ga pa sodnik zaradi ofsi-de nI priznal. Italijanska ofenziva je trajala potem še dalje ln res je v 15. min. Neri 8 krasnim strelom dosegel vodstvo. 1:0 za I. Pet minut pozneje je izenačil Binder. Številne nevarne žoge je odlično
zadrževal vratar Olivieri. V 28.----
bili Italijani prisojeno enajstmetrovko m De Maria je ponovno spravil svojo enajst-
storlco v vodstvo. 2 :1 za L Gostje so zdaj spet začeli napadati, toda polagoma so začele njihove moči zaradi težkega terena tn precejšnjega hladu, ki ga v Italiji so vajeni, pešati. Domači so izsilili proti koncu prvega polčasa tri zaporedne kote ln po enem izmed njih je Binder v 36. min. ponovno Izravnal rezultat. 2 : 2.
V drugem polčasu se je slika vidno spremenila v korist domačega moštva. Enajstorica Nemčije je prehajala zmerom bolj v premoč in Olivieri je v prvih 20. minutah najmanj štirikrat preprečil sigurne gole. Slednjič pa so ga le premotili in Lehner je v 20. min. ponovno dosegel vodstvo. 3 : 2. Tri minute pozneje se je uveljavil kot strelec še Conen in že je bilo 4 : 2 za N. Italijani so se zdaj začeli obupno braniti in v seriji nemških napadov Je prišlo v 40. min. do kočljive situacije pred italijanskim golom, lz katere se je izcimila enajstmetrovka. Za strelca so vzeli Bin-derja, ld je postavil končni rezultat
Spor pri plavalcih
Eksodus Beograda ln Ljubljane na občnem zbora JPS — Hrvatska plavalna zveza 2e ustanovljena
Moštvo Celja je bilo ves čas v premoči hi rezultat bi bil laliko mnogo večji, če bl bil napad Celja bolj kombiniral In Igral bolj povezano. Imel je mnogo lepih prilik, a jih nI znal Izkoristiti. Krilska vrata je zadovoljila, prav dobra pa je bila ožja obramba razen nesigamega rezervnega vratarja. ki je imel mnogo sreče. Hrastnlčani se predvedli hitro in odločno igro, njihov napad pa je igral nesmotrno ln izvedel samo nekaj lepih akcij, ki pa tudi niso imele uspeha. Po 10 minutah je uspelo Stupicl iz razdalje 10 m plasirati v mrežo Hrastnika. Po odmoru je postala premoč Celja še očitnejša. Tekma je bila živahna, ker so se Hrastnlčani odlično branili. Celje Je imelo nekaj lepih prilik, a nI moglo zvišati rezultata.
Sodil je g. Konič iz Maribora.
Drugi poraz Italije
Nemčija : Italija 5 : 2 (2 : 2)
Berlin, 26. novembra.
Pred 70.000 gledalci je bila danes v olimpijskem stadionu odigrana velika mednarodna tekma med Italijo ln Nemčijo, ki ae je končala še s večjim porazom, kakor so ga Italijani po neprekinjeni vrsti zmag doživeli Ce proti Švicarjem. Nemška reprezentanca Je smatrala a Sit (212). , Zanimivo je, da je Italijanski savezni ka- J
Zagreb, 26. novembra. Tukaj se je danes ob 9. začel redni občni zbor Jugoslovenskega plavalnega saveza. ki ga je otvoril in vodil predsednik dr. Ber-gant. Z občnega zbora je bila odposlana udanostna brzojavka visoki pokroviteljici Nj VeL kra'jic MirijL
Verifikacij ski odbor je overil pooblastila delegatov vseb 20 klubov, med njimi iz Slovenije Ilirije SK Kamnika, Planine ln Maratona Maribora, medtem ko ljubljanski pod savez ni mogel biti zastopan, ker njegov delegat g. Kramaršič ni imel pooblastila.
Poročil posameznih funkcionarjev uprave niso črtali ker so bila že prej razposlana klubom in zato je bil^ odboru po kratki razpravi izglasovana razrešnica.
Po odstopu starega odbora je prevzel začasno predsedstvo delegat SK Ilirije Viktor Vodišek ki je takoj otvoril razpravo v prvi točki dnevnega reda — reorganizaciji saveza po načelu narodnih savezov. Za predlog ln proti njemu so govorili številni govorniki, med njimi nekateri. ki so zastopali mnenje, da naj bi JPS do nadaljnjega posloval v sedanji sestavi, ker so vsi klubi z njim zadovoljni, slednjič pa sta se vendarle izkristalizirala dva predloga, in sicer:
predlog dr. Ivkoviča, predsednika beograjskega podsaveza, da bi se savezu podaljšal mandat za 3 mesce, v kateri dobi naj bi se ustanovili srbska ln slovenska plavalna zveza ter potem skupno z že ustanovljenim hrvatskim savezom sklepala glede bodoče ureditve vrhovne plavalne organizacije ln
predlog mr. Praunspereerja 'Zagreb), naj se reorganizacija JPS izvede takoj na
Mariborski kolesarji na Izrednem občnem zboru
Maribor, 26. novembra.
V prostorih Kino kavarne je bil danes dopoldne izredni občni zbor Mariborskega kolesarskega podsaveza. Za občni zbor je bilo v vsej javnosti veliko zanimanja. Izredni občni zbor so zahtevali delegati 6 klubov ln sicer z edinim dnevnim redom: volitev novega odbora. Današnji Izredni občni zbor je bila posledica dogodkov, ki so se odigrali o priliki kolesarskih dirk, ki ao bile 3. septembra letoa na stadionu SK železničarja. Ob tej priliki ao se primerile nekatere nerednosti, ki niso v skladu z obstoječimi pravili in pravilniki jugo-slov. Koturaškega saveza.
Današnji izredni občni zbor je otvoril in vodil predsednik MKS g Lešnik, ki je uvodoma pozdravil delegata saveza g. J. Horvata ter zastopnike posameznih klubov. V svojem poročilu je g. Lešnik orisal ves historiat zakaj je prišlo do današnjega Izrednega občnega zbora. V zvezi s tem se je razvila deloma burna in živahna debata, v katero ao posegli gg. Jenko, Glavič, Hlebfi tn drugi. Savezni delegat g. Horvat je slednjič razburjene duhove pomiril, tako da se je zborovanje vršilo v znosljivem ozračju. Največjo pozornost je zbudilo poročilo g. Jenka, ki je dejal, da je sramota za ves slovenski živeli ob naši meji. da se nahaja v arhivu Mariborskega kolesarskega podsaveza dokument, in to zapisnik, ki je pisan po 20 letih svobodne Jugoslavije v tujem jeziku. Delegat kluba slovenskih kolesarjev v Celju je ostro ožigosal to dejstvo ter dejal, da je ta primer edinstven v vsej Jugoslaviji, ki se ne bi mogel pripetiti v nobeni nacionalni državi.
Predsednik g. Lešnik je na Izvajanja govornikov dejal, da se to nI zgodilo po nje-eovi krivdi, ampak da so tega krivi drugi. Dolgotrajni debati, ki je sledila izvajanjem g. Lešnika ln v katero so posegli gg. Hlebš Glavič. Sibenik, Jenko itd. je napravil konec savezni delegat. Zatem so prešli na dnevni red, to je k volitvam novega odbora. Soglasno je bila izvoljena naslednja nova uprava: Anton Hlebš, predaednlk, Mirko Fajs. podpredsednik, tajnik in bla-erajnik J. Jenko, tehnični referent Vinko Glavič, namestnik Kebrič. V odbor pa bodo posamezni- klubi naknadno imenovali svoje delegate.
Pred zaključkom izrednega občnega zbora so se gg. Hlebš, Tajs. Jenko ln drugi zastopniki klubov prisrčno zahvalili bivšemu predsedniku g. Lešniku za neseblč-
podlagi pravil ln pravilnikov, ki jih je im pripravil upravni odbor sporazumno s Hrvatskim plavalnim savezom.
Glasovanje za ta dva predloga ni prineslo odločitve (razmerje glasov 10 : 10), nakar je predsedujoči g. Vodišek odločil v korist predloga dr. Ivkoviča.
Zastopniki hrvatskih klubov so to odločitev osporavali, češ da predsedujoči ni bil izvoljen pravilno in je tudi prekoračil pristojnost, ki jo ima. Zaradi razčiščenja spora je bil občni zbor nato prekinjen in se je nadaljeval popoldne
Tudi v nadaljevanju občnega zbora so predstavniki hrvatskih klubov vztrajali na tem. da je bila pri dopoldanskem sklepu storjena formalna napaka in ga je zato treba razveljaviti Ker je kazalo, da hočejo zastopniki hrvatskih klubov tako odločitev izsiliti za vsako ceno, so delegati beograjskih in slovenskih klubov, kakor tudi delegat Jadrana iz Hercegnovega. zapustili občni zbor. Okrnjena skupščina samih hrvatskih delegatov je nato nadaljevala dela
Ustanovitev Hrvatske plavalne zveze
Včeraj popoldne je bila v Zagrebu ustanovljena Hrvatska plavalna zveza kot samostojna športna organizacija in vrhovni forum vseh plavalnih klubov s področja banovine Hrvatske, kakor tudi vseh plavalnih klubov s področja Vojvodine. Hercegovine in Dalmacije Izven mej sedanje banovine Hrvatske za one klube, ki žele sami vstopiti v HPZ. Ta predlog je bil proti predlogu, da bi se območje HPZ razširjalo razen na vse klube banovine Hrvatske tudi na vse klube v krajih, kjer žive Hrvati, sprejet z 10 : 4 glasovom.
no delovanje za kolesarski šport v Mart boru ter mu bo MKS v znak priznanja izročil častno diplomo. Na Izrednem občnem zboru se je obravnavala ustanovitev Slovenske kolesarske zveze ln bo v kratkem ustanovni občni zbor nove slovenske vrhovne organizacije. Zborovanje je zaključil g. A. Hlebš, ki je pozval vse navzoče, da se krepko oprimejo dela za procvit kolesarskega športa. Mariborski kolesarski šport stopa sedaj v novo ero, ki bo prav gotovo bolj plodovita, saj jamči zato novi dbor s predsednikom g. A. Hlebšem na čelu.
Srbski športniki se zbirajo
V Beogradu bo ustanovljen Save«
srbskih športnih savezov (SSSS)
Beograd, 26. novembra.
Te dni so Imeli zastopniki vseh športnih organizacij, ki delujejo v Beogradu, več sestankov in konferenc, na katerih so sklepali o ukrepih, ki se jim zde potrebni glede na nove razmere v našem športu. Predstavniki posameznih športnih panog so na teh sestankih naglašali; da se posebno v Zagrebu v zadnjem času uveljavljajo velike in važne spremembe v organizaciji našega športa — brez vednosti in sporazuma z zastopniki srbskih klubov. Zaradi tega so se beograjski športniki odločili, da bodo ustanovili svoj savez srbskih športnih savezov (SSSS), ki bo imel svoj ustanovni občni zbor že 17. decembra.
Na zadnji konferenci je bila glede bodočega postopka srbskih športnikov sprejeta daljša resolucija, ki naglaša med drugim, da je šport v Jugoslaviji trenutno iz ras-logov, ki niso odvisni od njega, v zelo težki situaciji. V vrhovne športne organizacije se je začela vlačiti tudi politika. Srbski športniki obsojajo ta pojav v športnem življenju ln ugotavljajo, da je zaradi prizadevanja nekaterih višjih športnih forumov, katerih sedež je izven Beograda, ogrožena tudi samostojnost srbskih športnih organizacij izven banovine Hrvatske in dravska banovine. Delegati športnih društev v Beogradu protestirajo proti tem nesportnlm nameram in poskusom, da se srbskim športnim organizacijam brez njihove soglasnosti vsilijo pravila, ki se Izdelujejo v Zagrebu, in določajo nemogoči pogoji za nadaljnji obstanek. Glede na to hočejo vse srbske športne zveze, ustanove, klubi, društva itd. ustanoviti svoj Savez srbskih športnih savezov, ki bo dovolj močan, da ga ne bo mogla ignorirati nobena športna instanca v državi.
Tragika dolenjskega užitkarja
Novo mesto, 26. novembra.
V vas Stope pri fikocjanu se je že pred leti naselil zdaj 701etni Mlhal Ivan s Pri-morak~* a. Mož je bil kupil čedno domačijo, katero je sam vešče opravljal do nedavnega. Prišla pa so leta. Njegova hči Marija se je omožlla na domu s Antonom Mlakarjem, ki je istočasno prevzel tudi posestvo. Pri oddaji posestva se je tast Ivan izgovoril običajni preužltek ln kot.
Spočetka Je bilo na domu pod novim gospodarjem vse v redu ln dobro. Živeli so v miru in slogi. Kasneje pa so se razmere na domu starega Mlhala popolnoma spremenile ln obrnile na slabo stran. Prišli so hudi časi, slabe letine, dajatve pa so ostale enake. S temi neugodnostmi, s katerimi se
I mora boriti skoro vsak naš kmet, se je v ' Mlakarjevo hišo naselila nesloga. Stari Ivan je hotel Imeti izgovorjene reči, ld Jih pa zet nI zmogel v polni meri. Besedni boji ln prepiri so se ponavljali. Nazadnje so spori zavzeli tako ostre oblike, da sta se zet in tast dejansko spoprijela.
Tako Je bilo tudi na enega Izmed zadnjih večerov. Iz besedovanja je nastal prepir ln zet Anton se je dejansko lotil svojega tasta. V divji jezi je Mlakar navalu na starčka ln začel po njem udrihati. Prizadejal mu je poškodbe po vsem telesu ln mu celo zlomil spodnjo čeljust. Ubogega starčka so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu. Zeta so ova-. dfli sodišču.
Blagoslovitev novega poslopja meščanske šole na Viču
Ljubljana, 26. novembra Na svečan način je bilo danes dopoldne na Viču blagoslovljeno in odprto novo poslopje meščanske šole, k; bo nosilo ime meščanska šola Josipa Jurčiča. Vič se je za to slovesnost odel v števi'ne zastave. Dopoldne ob 10. je bila v v ški župn jski cerkvi najprej svečana služba b ž j a. katere se je poleg dijaštva meščanske* šole pod vodstvom učiteljskega zbora udeležilo tudi lepo število ljubljanskih odličnikov. Po opravljenem bogoslužju so za du' ov-nštvom s škofcm dr. Rožmanrm odš i v sprevodu do novega poslopja najprej di-jaštvo, za njim pa so se zvrstili predstavniki oblastev in drugi gostje. Tu jih je v avli, kjer je bila pripravljena kapelica, pričakal ravnatelj šole g. Anton Fakin in jih povabil na pripravljena sed;šča, da so mogli sede prisostvovati blagoslovitvi.
Slovesnost, ki sta jo pred šolo zb-ani množici po^dovala dva zvcčnika, je v imenu ljubljanskega župana otvoril insp. Josip Wester in naglas:l, da je m?stna občina ljubljanska svoji nekdanji okoliški občini Viču po komaj štiriletnem sožitju pod enotno mestno upravo podarila ob 10-letnici viške meščanske šole novo zgradbo. ki je med najmodernejšimi šolskimi poslopji v državi.
Na kraju svojega govora je županov zastopnik prosil višjega župnika p. Teod~ria Tavčarja, da opravi blagorlov:tvene obrede. Po blagoslovitvi, med katero je pel cerkveni pevski zbor pod vod^vcm prof. Danila Cerarja, je spet povzel besedo inso.
rekel je tudi toplo zahvalo vsem. ki so delali pri gradnji, med njimi inž Spinči-ču, stavbeniku Mavriču. vsem obrtnikom in poslovodjem in naposled tudi vsem delavcem.
Prijetno iznenadenje je pri slovesnosti nudil šolski pevski zbor pod vcdstvom strokovnega učitelja g. Leopolda Kernca ki je odpel najprej himno, nato pa dodal še nekaj pesmi, katerim so prisotni z vidnim zadovoljstvom prisluhnili. Sledil je govor ravnatelja g. Antona Fakina, k' se je med drugim županovemu zastcp->iku toplo zahvalil za izkazano pozornost, nato pa je še zastopnik bana inšp. Sušnik sporočil banove pozdrave.
Na kraju se je vsem, ki so pripomogli do novega šolskega poslopja v imenu učencev zahvalil še učenec Jo*e Pezdr. a učenka Marija Kovačeva je zelo lepo de-klamirala prigodnico »Pozdravljena, ti naša šola«.
Gostje in osta^ občinstvo so si nato na ravnateljevo povab!lo ogledali šolsko poslopje, katerega ureditev v smislu najmodernejših zahtev je zbujala neomejeno odobravanje.
Zvečer ob 20. pa se je v novootvorjenem poslopju v proslavo lOletnice šole 'n otvoritve novega šolskega poslopja vršla slavnostna akademija. Na tej so učenci in učenke pripravili številnim gostom prijetno zabavo s telovadnimi nastopi, zbirnimi deklamacijami. simboličnimi vabami in deklamacijami s petjem. Posebno pri
Wester in izročil ključe novega šolskeea I srčno pa so bili pozdravljeni m'adi nevci poslopja ravnatelju šole kot pr~d~taw'ku j in pevke., člani mladinskega in dekliškega vzgojiteljev in njihovih naslednikov. Iz- t šolskega zbora.
Živa hm
Beograd, 26. novembra
Beograjsko gledališče je začelo letošnjo sezono z velikim poletom Drama in opera medsebojno tekmujeta, kdo bo dal več premier. Igralci, ki jih tukajšnje občinstvo obožuje, se z veseljem pripravljajo na svoje vloge n so deležni ob nastopu zasluženega priznanja. Obe hiši sta dobro obiskani, pri premierah skoraj zmerom do zadnjega kotička, česar se veseli tudi gledališka uprava. Repertoar, ki so ga že sredi julijske vročine napovedali obe upravi, se striktno izvaja. Tudi gostje v operi, po-
ko. Ob priliki Čarobne piščali, ki jo beograjska opera po želji občinstva večkrat daje, je glasbeni kritik v »Pravdi« napisal o naši umetnici tole: »S svojo kreacijo Pa mine je Mezetova dokazala, da je na svojem tegobnem tudi čarobnolepem umetniškem potu prešla kot operna pevka skozi mnogo preizkušenj in da je zasluženo zrelo prišla v plemenito zatišje mirnega tri-umfa.«
Tudi Krips. ki je bil do nedavnega prvi dirigent v beograjski operi in redka glasbena kultura, se je o Mezetovi izrazil nadvse laskavo, trdeč da je Mezetova ena iz-
sebno Kune Mi'anova, Zdenka Zikova in ! ^'^Tr^ l £ M"etova, ,ena r* Nikola Cvejič, ki je po svoj en. zadnjem : ™ najboljŠlh Wn' kar J,h Je kda' sh* gostovanju sprejel sta'ni angažma v ope-
šal.
n. pripomorejo k „spebom beogrrtke ope- | J«
čiji gostovala beograjska opera pod vodstvom dirigenta in direktorja opere Mata-čida. Nastopila je kot Djula v Gotovčevem Eru iz drugega sveta Njen glas je po mnenju nem*kih kritikov »plemenit, nežen in svetel« njeno igranje »plastično in prepričevalo.«
»Kaj pa zdaj pripravljate?« sem ji zastavil vprašanje.
»Zdaj v prvi vrsti Faustovo Marjetico In Verdijevega Falstafa. - To bomo kmalu dali v operi. Pripravljam ps se tudi na druge reči, vse po vrsti, kakor je pač določil repertoar. Za spremembo študiram reči za radijske koncerte. Na koncertu, ki ga priredi tukajšnji Collegium musicum. bom pela stare italijanske arije. Dolžna sem to. ker sem lani dobila kot edina operna pevka nagrado od Akademije sedmerih umetnosti. In še na en koncert se pripravljam. Ta bo v decembru. Nastopila bom skupaj s priznano našo virtuozinjc ns violini Bran-dlovo. Ze zdaj vas vabim.« »Kaj pa Ljubljana?«, sem jo pobaral. »Prav rada jo imam in ljubljansko občinstvo me je vselej z navdušenjem sprejelo. Toda kdaj bom spet v Ljubljani nastopila, ni odvisno od mene...«	—bc.
re.
V	letošnji gledališki sezoni sodelujejo tudi slovenski umetniki, v drami kot režiser Stupica in igralki Severjeva in Pregarčeva, v operi pa kot dirigenta Brezovšek in Polič, operna pevka Anita Mezetova in tenorist Franci.
Mnogo priznanja je tudi v tej sezoni deležna na "a pevka Mezetova ki je letos nastopila že v treh premierah Mezetova si je zna'a v teku petletnega sodelovanja v beograjski operi pridobiti simpatije naše operne publike, ki ji ob vsakem nastopu prireja tople aplavze Javna kritika, ki je sicer zelo rigorozna v presoji domačih in tujih gostov, je o tej naši odličn' umetnici po'na hvale in priznanja in budno spremlja njen razvoj navzgor.
V	nevezanem razgovoru mi je Mezetova govorila o svojih nastopih, o prvem srečanju z beograjskim občinstvom pred petimi leti. ki jo je že tedaj toplo sprejelo, o kolegia'nem življenju med beograjskimi umetniki in o svojem bodečem delu. V tej sezoni je nastopila v Turandotu kot Liu, v Don Huanu je pela Zarlino in v Nikoli Zrinjskem Jeleno. Nafa tukajšnja kritika jo je razglasila za tipično Mozartovo pev-
Žrtev neprevidnosti na viku
Padec iz vlaka ga Je stal življenje
Ljubljana, 26. novembra
S snočnjim osebnim vlakom Maribor — Ljubljana, ki prihaja nekoliko po 18. v Ljubljano, se je peljal tudi poslovodja Martin Ribarič iz Počehove pri Mar boru. Mož je bil menda namenjen v Zalog, kajti neki poštni mojster, ki se je peljal z istim vlakom, pripoveduje, da mu je med vožnjo pravil, da bo izstopil v Zalogu. Ribarič je bil precej nestrpen n menda ni dobro vedel kje se vlak ustavi, zato je pohitel k vratom ter jih odprl. Omenjeni poštar ga je še opozoril, naj bo previden, nato ga je pa izgubil iz vidika. Kmalu nato pa se je v vlaku raznesla vest, da je nekdo tik pred zaloško postajo padel iz vlaka. Bil je to nesrečni Ribarič.
Nesrečnežu, Id je ležal med dvema tiroma in je trii hudo potolčen po glavi in nezavesten so naglo priskoč;li na pomoč, še z istim vlakom so ga odpeljali v Ljubljano, a medtem so vevški orožniki obvestli reševalno postajo. S postaje je reševalni avto Ribariča prepeljal v splošno bolnišnico. Zdravniki so se zelo zavzeli zanj in
[ mu skušali rešiti ž vljenje. a kmalu so j spoznali, da so njegove ure štete ln da je vsaka pomoč zaman. Davi je nesrečni Ribarič umrl za poškodbami.
Pokojni Ribarič nI imel pri sebi nikakih listin. Našli so pri njem le izkaznico banske uprave, s katero mu je dano dovoljenje za bivanje v naši kraljevini do 31. oktobra L 1940, iz česar sledi, da je bil Ribarič tuj državljan.
*
V bolniSnico so pripeliaH Se več drugih ponesrečencev. Prvi jie bil Ivan Juvančič, sinček banovinskega cestarja iz Litije, ki je nesrečno padel in si zlomil desno no-no. — Drugi je bil Jože Rozman, posestnikov sin iz Zagradca, ki je padel s skednja in si nalomil rebra. — Ciril Jager, 41etni sin cestarja iz Sadinje vasi, je nerodno ! skakal in si poškodoval levo nogo. — 46 letni kretnik Anton Gorjanc iz Dolnjega Logatca je doma padel ln si zlomil levo nogo. — Anton Toman. 641etnl žebljar lz Kamne gotice, Je nosil drva, pr: čemer mu | je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da 1 si je zlomil levico.
razmišlpjo o svojem naraščaju
Za reformo strokovnega nadaljevalnega Šolstva, ureditev odnosa med mojstrom in vajencem in za upoštevanje zmožnosti naraščaja za določno obrt
Ljubljana, 26. novembra V gostilni pri »Sokolu« so se danes zbrali zastopniki obrtn;ških združenj, da pre-tresejo vprašanje nadaljevalnih šol in dobrega obrtniškega naraščaja. Zbor, ki ga je vodil predsednik ključavn Carskega združenja Ivan Breskvar, je bil dobro obiskan. Na povab lo združenj so se zbora udeležili tudi vodja banovinske poklicne svetovalnice dr. Vladimir Schmidt in funkc o-nar prof. France Brenk. nadalje pa še oblastni komisar izp'tne komisije Alojz Totočnik in strokovni učitelj V-lko Der-iaj.
Globlji vzrok težniie, da se temeljito pre-misrta vprašanje strokovnega nadaljeval-
nega Šolstva in pa vprašanje obrtniškega
naraščaja, tiči v slabih učnih uspehih, ki jih kažejo obrtniški vajenci. Mojstri so skupno s strokovnim učiteljstvom že ponovno rešetali ta vprašanja. Na prošnjo ključavničarskega združenja, ki je skl caJo to zborovanje, je podal smernice za bodoči učni načrt oblastni komisar izpitne komisije Alojz Potočnik, nato pa so v razpravi prisotni mojstri podali tudi svoja mnenja ln želje. Zborovale! ao ae predvsem odločili izvesti Se pred božičem posebno anketo o vprašanju reorganizacije strokovnega nadaljevalnega Šolstva. V razgovoru so prisotni mojstri zlasti naglaša-li, da se vajenci v strokovnih nadaljeval-
Zimsko perilo - Karničnik • Nebotičnik
Trad'c'onalnl prvod^eembr^kl novinarski koncert bo imel tale spored: Sibilius: »Fin-landija«, uvertira (vojaški orkester pod kapelnikom podpolkovnikom gosp. Herco-gom); Lajovic: »Bujni vetri« in Cajkov-skij: arija Roberta i z opere »Jolante« (operni pevec g. Janko s spremljevanjem orkestra); Svendsen: »Romanca« in SchSn-herr: »Pripovedka« (violin-solo g. preifer s spremljevanjem orkestra). Po odmoru: Kamilo Mašek: »Mlatiči«, dr. Gustav Ipa-vec: »Danici« in Anton Hajdrih: »Hercegovska« (pel bo Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Maro'ta); Rossi-ni: arija Rozine iz opere »Šiviljskega brivca« in Bettinelli: »Škrjanček poje. žvrgoli« (pela bo gdč. Sonja Ivanč:čeva. pri klavirju dirigent g. Neffat); Bizet: arija Josčja iz opere »Carmen« ln Gotovac: »Momački jadi« (operni pevec g. Franci, pri klavirju dirigent g. Neffat). Po koncertu bo v vseh prostorih Tabora družabni večer s plesom. Pri plesu bosta igrala dva orkestra vojaške godbe 40. pehotnega polka.
nih Šolah u6e po eni strani reči, po katerih jih pri Izpit h nihče ne vprašuje, po drugi strani pa jim šola ne nudi znanja, ki ga potem v življenju nujno potrebujejo.
Navzočnd mojstri so glede šolstva spoznali težavno stališče uč teljev, odnosno profesorjev teh šol, ld imajo pred seboj povsem neizbran naraščaj. V nadaljevalne šole namreč zahajajo vajenci, ki imajo za seboj zelo neenako šolsko Izobrazbo n različne intelektualne zmožnosti.
Mimo drugega so se zbrani mojstri tudi soglasno izjavljali proti vplivanju raznih organizacij na vajence. Izrazili so se proti organizaciji vajencev, ker so j m izkušnje v praksi pokazale, da ti vplivi kvarijo dober odnos med vajenci in mojstri. Mnogi vajenci namreč gledajo na svoje mojstre nekako sovražno kakor na nekoga, proti kateremu se je treba boritt, a ne kakor na človeka, ki jim pomaga do znanja, s katerim si bodo nekoč služili svoj kruh. Iz vrst zboroval cev je bil stavljen predlog, naj bi posamezna obrtnika združenja organizirala posebne sestanke za vajence, na katerih naj bi mojstri razlagal vajencem pomen njihove učne dobe in jim obenem tudi prikazali mojstra v pravi luči.
V drugem delu sestanka je sledila razprava o vprašanju, kako zagotoviti obrtništvu zaneslj vo sposoben naraščaj. O tem je poročal vodja banovinske poklicne svetovalnice dr. Vla-tfmir Schmidt, ki je zbo-rovalcem na kratko očital predvsem koristi, ki jih more imeti obrtništvo od sposobnega poklicnega naraščaja. Med drug m je dr. Schmidt omenil, da se šušmarji, ki prizadevajo mojstrom tol'ko škode, rekru-tirajo prav lz vrst takih vajencev in po-močnfkov. ki že z vsega početka niso ime-l za to obrt primerne sposobnosti. Nada-lje je govorn!k obrazložil glavni namen banovinske poklicne svetovalnice, ki je v tem, da daje nasvete mladini, ko stopa v šole in pokl'ce, odnosno s jih izbira. Pri tem svetovalnica upošteva kandidatove telesne in duševne zmožnosti, njegova nagnjenja za določno vrsto dela in poleg tega tudi gospodarsko možnost uspevanja v pokKcih. V ta okvir spada tudi svetovanje kand -datom za vajenška mesta. Izkušnje, ki jih je dos'ej zbrala svetovalnica na tem področju dokazujejo, da so s tem njenim delom zadovoljni starši vajencev, vajenci sami, pa tudi obrtniški mo-'stri. Letno prosi za nasvet v svetovalnici kakih 1500 staršev. Med temi so tudi mnogi, ki želijo vedeti, kakšne obrti naj b se izučil njihov otrok. V poklicni svetovalnici jim na podlagi psihotehn'čne preiskušnje povedo, za katero obrt je kandidat sposoben. Delo svetovalnice pa ostaja na pol poti vse dotlej dokler ne more kand'datu k ga je spoznala sposobnega za neki poklic, tudi povedati, kam naj se obrne, da bo dobil učno mesto. To se z drugimi besedami pravi: Ne zadošča kandidatu le povedati, za kateri poklic je sposoben, temveč bi morala svetovaln ca imeti tudi možnost, posredovati mu učno mesto.
V zvezi s tem je dr. Schmidt opozoril na obupne razmere, ki v tem pogledu vladajo. mojstri iščejo vajence z oerlasi preko časopisja ali z listki, nalepljenimi na zložbah trgovin in trafik. Na drugi strani pa starši s kandidati tekajo od mojstra do mojstra in jih vprašujejo ali bi potrebovali kakšnega vajenca. Zelo malo je pri tem verjetno, da bi kandidat, ki ima na pr mer veselje za ključavničarsko obrt, pri teth beganju naletel prav na mojstra, ki ga bo pripravljen vzeti kot učenca v obrt, v kateri se želi izučiti. Zgodi se pogosto, da kand dat pač stopi v uk h kateremukoli mojstru. Da bi se to nezdravo Stranje odprav lo, bo poklicna svetovalnica v obsežnejši meri kakor doslej poleg poklicnega svetovanja opravljala tudi i sredovanja vajen.®kih mest. Mojstri so izglasovali sklep, da bodo pri svojih pristojnih zdrui?nj vsako leto prajavljall število vajencev, ki jih mislijo sprejeti. Ti podatki ae bodo sproti oddajali poklicn svetovalnici, ld bo na ta način imela pregled nad prostimi vajenskimi mesti. Delovno posredovanje pa bo svetovalnica vršila tudi tako, da bo vsak mojster, pri katerem se je zglasil kak kandidat za vajenca, poslal tega na preskušnjo v svetovalnico in se tudi oziral na njeno sodbo o zmožnostih prijavljenega kandidata.
Zborujoči mojstri so želeli prodreti tudi s sklepom, da ne bodo več sprejeli v uk kand'd a ta vajenca, k ' ne bi šel prej skozi roke poklicne svetovalnice. Na ta načrt je vodja poklicane svetovalnice v principu pristal, mojstre pa je opozoril na nemož-nost da bi svetovalnica z današnjo svojo kapaciteto trenutno zmogla tolikšno delo. K izvajanjem dr. Schmidta je dodal nekaj pripomb še funkcionar svetovalnice prof. Brenk, nato na je predsednik uspelo zborovanje zaključil.
Smrt borca za severne meje
Sv. Bolfenk pri Središču, 26. novembra. V petek je umrl na Kogu posestnik g. Alojz VrabL Pokojnik je bil domačin z Murskega polj. in zadnji brat znanega, prerano umrlega učitelja, pesnika ln pisatelja Ivana Vrabla. Na svetu je izkusil mnogo hudega. V svetovni vojni je bil ujetnik v Rusiji ln je rad pripovedoval o ruskih stepah, sibirskem mrazu in tamošnjlh razmerah. Veselil se je početka Jugoslavije in je tudi aktivno sodeloval pri utrditvi njenih severnih mej. Bil je tudi tajnik odseka tukajšnjih Maistrovih borcev. Naj mu bo lahka slovenska žemljica, njegovim svojcem Iskreno sožalje i
& hočeš ko um kcypokloniti,
M^ZTelilfan,
vutiUmo pMol
Minuta pomenka
V tej rubriki dajemo odgovor na vsako vprašanje, ld se našim čitateljem zastavlja v življenju, posebej pa še analize značaja na osnovi rokopisa. Dopisu je treba priložiti kupon.	UREDNIŠTVO
NESREČA
So dobe v človeškem življenju, ko se počutimo srečne ali nesrečne, ne da bi vedeli, zakaj. Temu so vzrok razne spremembe, ki nastanejo v telesu ob prehodu iz ene dobe v drugo. Vi se nahajate zdaj v taki prehodni fazi in zato ste tako nervozni in nezadovoljni. Toda to bo prešlo. So pa tudi druga obdoblja v človeškem razpoloženju. na katera pa uplivajo razne zemeljske ali kozmične spremembe, ki se jim človek ne more izogniti. Mi vsi se zdaj n&hajamo pod takimi slabimi uplivL V takih slučajih je najbolje, da človek ničesar odločilnega ne ukrene in mirno čaka na preidejo.
NESSL
Cuvstvena narava, nagnjena k sanjarjenju in k nepreračunljivosti. Brez posebnih duševnih ambicij in brez velikih zahtev. Nekoliko mladostne nečimurnosti in lahkomiselnosti V ostalem dobrosrčna in simpatična.
DOLOROSA B. K.
V družbi se počutite manjvredno zato, ker podzavestno čutite, da nimata caš ponos m vaša samozavest realnega temelja v vas samih. Razen tega vas pa še vest nekoliko pripravi k temu, ker se družbi redkokdaj približate z odkrito mislijo, ampak imate vedno nekaj »za brgom«, kakor se pravL Iz tega izvira dejstvo, da ljudem malo verujete, ker mislite, da vam tudi oni nekaj prikrivajo. Sami sicer trdite, da ste odkritosrčni, vendar to ne bo držalo. Majhne in nevažne stvari že zaupate komur koli, toda trna, ki je v vaši peti, ne pok-žete nikomur. Da se hitro navdušite za stvar, potem pa jo opustite, ni vzrok toliko slabotne volje, kakor stalna težnja po spremembi. Vaše srce Ima vse polno tipalk. Brž ko zasluti nekaj no- i
vega, potipa, in če takoj ne najde za-žeijenega, potipa drugje. Podobni ste ribiču, ki vrže vabo samo enkrat v tolmun in če ribe ne ujame, gre drugam poskušat svojo srečo. Ali tak ribič bo malo ujeL Vztrajnosti vam manjka. Zaradi tega tako hitro menjate svoje sodbe in svoje simpatije. Vi bi se najbolje počutili, če bi imeli eterično telo, ki bi bilo rešeno vse vsakdanjosti, vseh tisočerih potreb. To bi bilo v resnici prekrasno, toda človeku nedosegljivo. Telo in duša — to je človek. KOLPA.
Hodite po poti, ki ste si jo Izbrali, kajti bodočnost vas ne bo ogoljufala. In če bi slučajno imela zamudo, ji lahko brzojavite. Njena šifra je: vljudnost, skromnost ln varčnost.
ALENKA.
Najprej se dodobra pozdravite, potem pa nadaljujte svoje študije. Svetujem vam nekaj mesecev miru in dijeto, ki naj vam jo predpiše zdravnik. Ko vas bo minila duševna potrtost, potem mislite na delo in na zakon. Izberite si odločnega, vztrajnega ln delavnega fanta.
BOLJŠI POLOŽAJ.
Ce morete, si poiščite službo v trgovini ali pa kje drugje. Sicer ste zmožni, da bi tudi sami vodili trgovino, ali manjka vam iznajdliivosti in samostojnosti v odločilnih trenutkih. Ca pa hočete imeti trgovino, se preselite v drug kraj, toda bodite previdni
L. Azkuin
Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" štev. 10
NAGRADNA KRIŽANKA
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. -prebivalec rumunske pokrajine, 8. misel, 9. oblika pomožnega gla-
Nagrado v znesku 109 din
gola, 11. prva žena, 12. in, pa v latinščini, 13. moško krstno ime, 15. sovražim v latinščini, tudi oblika besede oda, 16. ne- , marljiv, 17. mesto v Sudetih, 18. osebm zaimek, 19. nasprotje vojne, 21. predlog, 22. kraj in čas trgovanja, 24. gora na Balkanu, 26 trdilnica, 27. medmet, 29. veznik, 3L blazen, 33. naslonica pri pogojniku, 36. pol Daj-Dama, 37. bikoborec, junak.
Navpično: 1. starodavno mesto, 2. oblika pomožnega glagola, 3. zbogom v nemščini, 4. pregled, preiskava, 5. medmet iz uspavanke, 6. medmet, 7. naslov Zupančičeve pesniške zbirke, ime njenega glavnega junaka, 10. domača žival (samec), 12. mesto v Arabiji, 14. kakor 18. vodoravno. 15. medmet, 22. mesto v Tirolih, 23. breg, 25. zver, 28. glavno mesto evropske države. 30. oblika osebnega zaimka, 33. gostinski lokal, tudi mesto ob Jadranu, 35. kazalni zaimek, 36. predlog.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: milijonar, elan, Laze, dož, ik, ime, Lu, Emona, teran, rio, aer, az, Elo, na, omara.
Navpično: Mediteran, Ilok, laž, in, ol, nak, azil, retuširan. amorala. ime. ena, eto, Ana, iz, en.
je žreb tokrat naklonil Romanu Zupančiču, Vižmarje 121 pri Ljubljani. Troje nagrad v knjigah pa si dele Anica
Starmanova, LjuHjrna, Ro?na dolina XIX, 18, Zenica RebSeva, Litija 76 in Bubi Gorišek, Trbovlje, Loke 406.
Uiejuje Davorin Kavljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko VranL — Za Narodno tiskarno <L d. kot Uakarnarja tfran jeran. - £a luaerauu del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi » «j...,.^