Ameriška Domovina
NO. 219
/»'sA^V/c 'S-,
r^£00//^
■ 1>227


ASCAN IN SPIRIT IN UU$GUA@€ Ofd.f
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 14, 1967
SLOV€NIAN
mmim mmpAs^
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Seiseral Saifi brani vojevanje ¥ Vieinamu
WASHINGTON, D.C. — U-pokojeni general Gavin, ki je zadnje čase ostro kritiziral našo vojno taktiko in politiko v Vietnamu, je šel osebno tja, da se prepriča o dejanskem stanju in vzrokih sedanjega načina vojskovanja. Svoja zapažanja je razlagal v televiziji in je povedal v glavnem tole:
Naše vojskovanje v Vietnamu je dejansko vojska proti rdeči Kitajski. Vojaki smo od vsega začetka smatrali, da je ameriški nastop v Vietnamu potreben le radi komunistične Kitajske in njenega ogromnega vojaškega potemcijala v Aziji. Slika položaja se bistveno ni spremenila. Vojaki smatrajo, da vztrajnost mora privesti do naše zmage. Vojaška zmaga pa bo brez pomena, če ne bo ljudstvo južnega Vietnama prepričano, da je Amerika morala nastopiti za njegovo svobodo in njegovo boljšo bodočnost. To je najtežavnejši in najdolgočasnejši, pa bistveno važen del našega nastopanja tam.” Po vsem, kar je povedal general, izgleda, da se je prepričal, da je sedanje vodenje vojne v Vietnamu utemeljeno v dejanskih okolnostih; le to je pripomnil, da bi on na Vsak način spet za nekaj časa Ustavil bombardiranje severnega Vietnama in postavil miroljubnost rdečih na novo pre-skušnjo, da se popravi svetovno, javno mnenje o našem vojskovanju. Mnenje generala Gavina, ki uživa izreden ugled tako med Vojaškimi strokovnjaki kot tudi med diplomati, je gotovo naj-mačnejši zagovor sedanje strategije in politike Ameriških Združenih Držav v južnem Vietnamu, kar jih je zadnje čase bilo slisati v naši javnosti.
fei&ria Je isneia h seiaj 2M miflfraa v®|ilh žrf@¥
Cleveland, O. — Na dan veteranov so nam bili pred očmi Ue samo obrazi naših dragih, kar jih je padlo na bojiščih, ampak tudi številke, na pri-•Uier te-le:
Odkar obstoja naša dežela, le žrtvovala za mir znotraj in zunaj naših mej približno 2.5 trilijona človeških življenj. V cmbi 124 let (1776-1900) jih ie padlo 819,000, v dobi 67 let (1900 - 1967) pa 1,665,000. ■tlude so te izgube, pa vendar-(e ne previsoke. Evropa je izgubila tako v prvi kot v dru-ki svetovni vojni veliko več Rojakov. Rusija sama pa še Več. Titovci trdijo, da je samo ^ drugi svetovni vojni bilo po-kVih in padlih Jugoslovanov ^ad 1,700,000, torej več kot ^ Ameriki v celem tem stolet-lu. y prvi svetovni vojni je l^dlo 117,000, v drugi 405.-naših vojakov, v korejski ”4>000, v Vietnamu pa do se-daj 14,500. R. L P.
^ tancMk
prerok pr an.
^nug, vetrovno, bolj mrzlo; P°dnevi okoli 30, ponoči 20 sto-Pinj.
Novi grobovi
Jacob Sernel
V nedeljo zvečer je umrl v Veteranski bolnišnici Jacob Sernel iz 1858 Idlewood Rd. Poprej je živel na Edna Ave. Star je bil 62 let in rojen v Cleveland, O. Bil je veteran druge svetovne vojne. Delal je pri Cyclone Fence Co. Umrli so v družini: žena Jennie, rojena Pri-'atel v 1. 1965 in brat Frank Rudolf v Sloveniji. Zapušča v Sloveniji, očeta Jacoba, brate Stan-ey-a in Victorja in sestro An-elo Meden. Tukaj pa sestri Rose Komochar in Josephine Yappel. Pogreb bo v četrtek zju-,raj ob 8:30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. ;/ida ob 9:00 uri nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer ob 6 uri.
Ingslski gwsrild izginili li iatinge?
LUBUMBASHI, Kongo — Pred nekaj tedni je začelo časopisje poročati, da so iz Angole vdrli gverilci v kongoško provinco Katanga. Ker niso naleteli na odpor, so hitro napredovali ob edini katanški železnici. Kongoški diktator Mobutu je ;akoj protestiral pri portugal-;ki vladi, čeprav je moral dobro vedeti, da gverilci gotovo niso napravili svojega vdora v Ka-tango sporazumno z portugalsko vlado. Mobutu je dalje podal svoje čete, da preženejo gve-vilce. Mobutujeve čete so kmalu na to poročale, da so vse gverilce pregnale nazaj v A.ngolo.
Nemško mšarifno zajemajo novi tokovi
Hannover, Nemčija. — Kongres nove Naeijonalne demokratske Stranke, kakor se sama imenuje, ali novih nacistov, kakor jih imenuje ulica, je bil manifestacija novega nemškega nacijonalizma, ki nedvomno pridobiva, posebno med mladino. Predsednik stranke Von Thadden je v svojem poročilu slavil uspehe nove stranke pri zadnjih volitvah in napovedal, da bo pri prihodnjih nastopih nemškega naroda gotovo postala tretja najmočnejša stranka v zveznem parlamentu. Govorniški oder sta ovijali dve rdeči zastavi, okrašeni z venci in črkami NPD, kakor so že v nekdanjih časih imeli okrašen slavnostni oder nacisti za svoje manifestacije, le da je mesto svastike sedaj venec in da so začetnice druge. Von Thadden je trdil, da bo nemška mladina, ki je nezadovoljna s sedanjo mlačnostjo in neodločnostjo nemške politike, kmalu na razpotju, da se odloči ali za boljševizem ali pa za odločno nemški nacijonalni program. Za bližnjo prihodnjost bo s t r a n ka posebno pospešila propagando in organizacijo v Porurju, kjer je sedaj veliko gospodarskih težav radi zapiranja rudnikov. V resolucijah zahteva stranka združenje vsega nemškega ozemlja v enotni Nemčiji. Po dvorani je
Gfe^ianMe župaiislc© milim s sšaliiia ras
Cleveland, O. — Županskih volitev se je udeležilo nekaj manj kot 260,000 volivcev. Glasovi so bili razdeljeni skoraj po polovici. Zato je politične opazovalce takoj zanimalo vprašanje, kako sta bela in črna rasa volili oba kandidata. Cenitve dajejo sledečo sliko:
Stokesa je volilo okoli 30,000 belih volivcev, Tafta pa le 5,000 črnih. Stokes je torej dobil blizu 105,000 črnih glasov, kar bi pomenile, da so črni volivci šli skoraj vsi na volišča — verjetno čez 90(J, da se pa do 70,000 belih volivcev ni udeležilo glaso-vannja. To so seveda važne ugotovitve za vsakega bodočega politika, ki se hoče udeležiti volitev v našem mestu.
Kdor hoče kandidiirati za župana v našem mestu le s pomočjo belih glasov, bi moral imeti na svoji strani najmanj 45% vseh belih volivcev. Samo v tem slučaju lahko tvega pomanjkanje črnih glasov. Pa še ta računica ne drži, ako se črni manjšini pridruži še nekaj belih glasov, kot se je letos zgodilo.
Kandidatje, ki bi radi zmagali le s črnimi glasovi, morajo dobiti v našem mestu 145 tisoč črnih volivcev, šele takrat lahko upajo, da jim bo samo črni blok pomagal'* do zmage. Statistično se take volitve da-
donela predvojna nemška na-j jo lahko prorokovati, ker do-
Potem so'pa častniki kongoške cionalna himna: Deutschland,'tok črnih volivcev ne bo po-armade priznali, da z angolski- j Deutschland ueber alles” — nehal, pa tudi več črne mla
! dJ m ri'I ■* Q TsT£kTY*r.n’ o r> n rr •»-rn.r« N ^ rr M 1	'U^ dl ^ ^ 1 ^  11-—- „ _1
mi gverilci sploh niso prišli v dike in da bojev ui bilo nobe-nih. Gverilci so potemtakem ravno tako krivnostno izginili, kot so se pojavili? Ali jih pa morda sploh ni bilo nikjer? Ta slučaj priča ponovno, kako nezaupljiv mora biti človek do novic, ki prihajajo iz kulturno zaostalih in redko naseljenih krajev.
Mobutu se ie seveda pritožil tudi na varnostni svet, ki je vso zadevo sila resno obravnaval. Da bi pa kdo prekontroliral
Nemčija, Nemčija čez vse, čez ves svet.
Podaljševalnica za krila kar na letališču
T A N A R I V E, Malagasy, — Javna uprava tega otoka, ki je bil do nedavnega francoska kolonija, sedaj pa je samostojna republika, čeprav gospodarsko in drugače tesno povezana s Francijo, je tako zelo proti kratkim krilom, da je kar na letališču uredila šivalnico, da bo vsaka turistka, ki bo prišla tja
gradivo, ki je na njem temeljila v minikrilu, kar tam lahko do-kongoška obtožba, to ni padlo j bila podaljšanje, ker drugače nikomur v glavo.	I ne bi mogla v mesto.
dine bo dobilo volivno pravico. Vpoštevati je pa treba, da bo rastlo tudi število belih glasov, in to vračunati v prerokovanja.
Zdi se nam pa važnejše tole: 30,000 belih volivcev je šlo volit črnega kandidata, 5,000 črnih volivcev je pa volilo belega kandidata. Narejen je torej prodor v razdiralni sili polti v clevelandskih volitvah. Prodor je majhen, toda vse kaže, da se bo povečal, kajti nikjer ni napisano, da bi moralo sedanje nekoliko napeto stanje v stikih med obema rasama trajati večno.
GARDA ČUVA MIR NA
CENTRAL STATE UNIV.
Iz Clevelanda in okolice
WILBERFORCE, Ohio — V ponedeljek zvečer je nastal | Smrt v domovini—
na Central 'State University protestni upor 'in razgra- j Rev. Jul. Slapšak je prejel iz janje študentov,, ki .so se zbrali k {posvetovanju o slu- (Ljubljane sporočilo, da je 6. nov. čaju svojega tovariša Warren-a. Ta je bil (prejšnji dan (zadel srčni infarkt njegovega izključen, ioziroma je dobil začasno prepoved prestopiti j svaka prof. Gotarda Rotta. Ob m'eje univerzitetnih tal, (ker je grozil, 'da bo ubil pred- {asistenci šestih duhovnikov je sednika sosedne šole v Wilberforee Dr. Rembert-a rankega na ljubljanskih Žalah 8. Stokes.	pokopal Rev. Božidar Slap-
šak, župnik v Kranj u-Primsko-
Že, ko je na prošnjo solskih pa oblasti pravočasno ustavijo. Poleg dveh govornikov so oblasti policist skušal dostaviti Ni pa dvoma, da so študentje se 0[j rajnkega poslovili trije študentu Warren-u ukaz, da se. sami najmanj krivi te naPel:0-^ pevs}Q zbori: Akademski, mla-mora odstraniti iz šolskih dvo- sti. Glavni krivci so tisti, ki se-; dinski iz Zg. šiške in stolniški.
daj skušajo vprizoriti splošno, ^ivši ravnatelj tržiške in nerazpoloženje, oziroma razpo-,
ran, ga je skupina razgrajajočih polivala z vodo in metala kamenje vanj. Razvilo se je naglo-ma splošno razgrajanje po dvoranah in dvorišču. Ker množica študentov ni ubogala in se na ponovne pozive poveljnika policije ni hotela razit), so univerzitetne oblasti zaprosile za zaščito državne garde. Zvečer je 200 policistov, vojakov državne garde s poveljnikom in uradniki vstopilo v poslopje šole in zasedlo dvorišče. Študentje so odgovorili s točo kamenja, razbijali so okna, prevrnili in pokvarili več avtomobilov, ki so stali v dvorišču. Pet članov Državne garde in en policist so bili ranjeni, pa poškodbe niso nevarne, 70 razgrajajočih študentov je bilo aretiranih in odvedenih v zapore.
Nesrečni dogodek je bolj posledica splošnega nemira po večjih višjih šolah, ki je nastal v zadnjih tednih, kot pa posebnih domačih razmer med študenti na tej univerzi. Razgrajanja po šolah, ki se o njih sedaj toliko sliši in bere, zapeljejo vročekrvno mladino, da se vname za neumno upiranje oblastem. Nemiri, ki so nastali po raznih zavodih kot posledica stalnega neodgovornega hujskanja proti vodenju vojne v Vietnamu, proti pozivom v vojaško službovanje ali kakšnihkoli drugih razlogov, razgrevajo možgane mladini po vseh šolah. Največji ne-redneži in najslabši študentje, navadno tisti, ki jim je za uspeh v šoli najmanj mar, hujskajo tako dolgo, dokler jim ponekod ne supe da zanetijo javne nerede in nemire, ponekod jih
Vietnamski komunisti se zopet zagnali v obsežnejše vojskovanje
CLEVELAND, O. — Ni še pozabljeno, kako hudo in vstrajno so se vietnamski komunisti spopadali z ameriškimi četami ob južni meji demilitarizirane cone. Boji so trajali cele tedne, dokler niso Hočiminhove čete odnehale. Zakaj so se takrat komunisti odločili za bitke ob demilitarizirani coni, še danes ni prav jasno. Nijbrže bo držala domneva, da so hoteli preprečiti razvoj pacifikacije v petih severnih provincah. Ta cilj so začasno doloma dosegli, kajti nape čete niso mogle takrat sodelovati pri pacifi-kaciji, radi česar je ta akcija takrat začasno ohromela.
To domnevo potrjujejo tudi boji po koncu vojskovanja ob demilitarizirani coni. Komunisti so namreč razpredli vojskovanje kar na večjem številu vojaško važnih točk. Zadnje čase smo brali poroči-, la o hudih bojih ob vietnam-sko-kambodžanski meji severno od Saigona v Loc Ninhu. Ali so boji ž.e končani, ne vemo. Ob tromeji Vietnam-
Laos-Kambodža so pa komunisti začeli hudo bitko za Doc To. Obe bitki sta se vršili na zahodni vietnamski meji. Čisto na nasprotni strani so se pa komunisti spustili v boj z našimi četami južno od Da-nanga pri An Hoa. Vsi znaki pa kažejo, da rdeče šete še zmeraj mislijo tudi na boje ob demilitarizirani coni. Povrhu pa komunistične čete hudo pritiskajo na saigonske polke v obmorski provinci Phou Yen.
Že ti podatki povedo, da so komunisti razpredli boje na zelo širokem prostoru in da tam nastopajo v večjimi oboroženimi silami, ki so kar dobro preskrbljene z artilerijo in celo raketami. Ne manjka jim tudi moštva. Za dosego svojih ciljev žrtvujejo tudi dosti svojih vojakov. Iz teh podatkov b; še dalo zaključiti to-le:
Vietnamski komunisti se čutijo še zmeraj zelo močne. Se vojskujejo na lastno inci-jativo kar na večjem številu
bojišč; v boje mečejo cele polke, za zgube se ne brigajo. Hočejo na vsak način obdržati incijativo za vojskovanje v svojih rokah. Le tako lahko motijo pacifikacijo dežele, kar so deloma tudi dosegli.
Orožja in municije jim ne manjka, tudi z orožjem srednjega kalibra so založeni. Ho-čiminhova cesta mora biti v dobrem stanju. Na njej se ne premikajo le transporti hrane, orožja in municije ampak tudi vojaški oddelki po 400-500 mož. Preje so špijoni u-gotovili le oddelke po 100-200 mož. Hočiminhova pot mpra biti torej v dobrem stanju vkljub ameriškemu bombardiranju.
Vietnamski partizani in te-renci se pa bojujejo največ le s saigonskimi četami, ob enem pa skušajo poglobiti teror v tistih krajih, kjer delujejo pacifikacijski oddelki saigonske vlade.
Ta taktika vietnamskih komunistov postavlja tudi naše vojaške štabe v Vietnamu pred komplicirane naloge.
Vse, kar imajo na razpolago, morajo držati v pripravljenosti za vojskovanje s sovražnikom. Pri tem pa nimajo takih rezerv, kot bi jih radi imeli. Na drugi strani jih pa razmere silijo, da postavljajo pacifikacijo na drugo mesto, akoravno bi zaslužila prvo. S tem pa dajejo ravno komunistom potuho, da se še upor-nejše bojujejo z Amerikanci. Za komuniste je namreč paci-fikagija ravno tako nevarna kot za ameriške oborožene sile; tega se oni bolj zavedajo kot mi.
Seveda pa morajo biti vse te žrtve za komuniste zelo hudo breme. Da so ga prevzeli, dokazuje, kako globoko so prepričani, da bodo končno vendarle zmagali. V tem, jih potrjuje ne samo boj med ameriškimi kragulji in golobi ampak še bolj politično stanje v južnem Vietnamu, odnosno v Saigonm Tam se namreč še ni nič spremenilo vkljub vsem volitvam:	predsedni-
škim, senatnim, poslanskim, okrajnim in občinskim.
I pozneje šentviške meščanske loženje za dejanja državljanske ^-0]e zapUšča rajnki tudi med nepokorščine radi svojih temnih (nami vrsto svojih hvale žnih
političnih ciljev.	učencev: njegov brat Jože Rott
živi v Argentini in je naročnik našega lista. R.I.P.
Župnik Ant. Demšar umrl—
Iz Št. Vida na Glini za Zg. Koroškem smo dobili sporočilo, da je 5. trn- Bog poklical k sebi
Clevelandska republikanska kongresna delegacija o boju preti revščini
CLEVELAND, O. Župan župnika Antona Demšarja. Nje-Stokes je že začel terjati v !gove zemeljske ostanke so poko-Washingtonu izpolnjevanje ob- paii 9. tm. v duhovniškkem gro-Ijub, ki jih je dobil v županski ^bu mestne župnije v Št. Vidu volivni kampanji. Zato je našlo-(r,a Glini, vil na vse kongresnike poziv, | Smrtne Resreče— naj ta teden krepko podpirajo j Slabemu vremenu pripisujejo, Johnsonov načrt za boj proti j da je bilo v soboto in nedeljo revščini in se zlasti upirajo, da | kar 24. smrtnih nesreč na naših bi bil predlagani znesek za ta (cestah v državi Ohio. boj v višini $2.06 zmanjšan. Pre-iDan&s na delo— tekli teden smo slišali, da bi ga j 4400 delavcev v Fordovih to-lekateri republikanci kongrres- varnah se danes v Lorain, Ohio niki radi znižali na $1.4 bilijon, j vrne na delo. Po 69 dnevnem kar- je sprožilo val protestov štrajku je to za delavske družine od prizadetih občin.	(vesel dan.
Clevelandski dnevnik The Ubežniki—
Plain Dealer je bil pa tako hu-1 Kar 9. jetnikov je ubežalo iz domušen, da je takoj vprašal državne ječe v Cincinnati, Ohio. republikansko kongresnico Mrs. To je menda največja skupina Bolton in republikanskega kon- ubežnikov, odkar stoji ta jet-gresnika Minshalla, kaj mislita , nišnica.
o tem. Oba sta dala odgovor, ki!	------o------
pa verjetno ne bo vseh zado- fiij¥3Žž?&!jŠ|j $©VJSŠSkf
voljil. V bistvu sta trdila, da ne i* e* ,	s;?'
vesta o nobenem republikam.
skem načrtu, ki naj bi znesek (gfjffjgjjj f HosfCVl
za boj proti revščini znižal, in! MOSKVA, Rus. — Po dolgih
da vsebino zakona še premalo j mesecih se je pojavil v javno-
Pcznata in zato ne moreta reči sti H. A. R. Philby, ki je bil nad
kako bosta ta teden glasovala. (30 let v angleški varnostni služ-
Stališče obeh pa ne bo zado- j bi in imel dostop do zelo zaup-voljilo vsaj clevelandskih soci- (nih podatkov britanske vojne jalnih delavcev, kar jih je po- obrambe, ker so ga smatrali za klicno zaposlenih v mestni služ- enega najzanesljivejših britan-bi. Ti — pa tudi mnogo drugih ^ skih policistov-obveščevalcev, — dobro vedo, da je Johnsonov pa je vseh 30 let istočasno delal načrt znan že od pomladi, da za sovjetsko obveščevalno služ-ga je predstavniški dom že ob- bo. Leta 1963 je izginil iz Bei-ravnaval in da senatno stališče 1 ruta v Lebanonu in od tedaj ni ni nobena tajnost za našo jav-|bilo sledu za njim. Wilsonova nost. Ne bodo razumeli, kako to,1 vlada je pred meseci obvestila da Mrs. Bolton in Mr. Minschall 1 javnost, da je. ta mož bil sov-še ne vesta, kako bi glasovala.! jetski agent in opozorila na težke Sodbo o predlogu bi si bila lah- posledice njegovega delovanja v ko že davno ustvarila. Njihovi britanski varnpstni službi in v izjavi bosta rodili, le eno po- obrambi. Philby je prišel k kon-sledico: clevelandska javnost bo certu Moskovske Državne Fil-še bolj pazila, kako bosta oba harmonije v spremstvu prejšnje
glasovala o predlogu.
žene drugega Angleža, ki je postal sovjetski agent, McLean-a. I Govore, da je Mrs. McLean mo-' ža zapustila in postala četrta i Philby-jeva žena.
Premirje v jemenski civilni vojni
CAIRO, UAR — Egiptovska uradna poročevalska agencija je __	. . . . 0 ..	. .
razglasila, da so rojalistični pred- evanadski kardinal Leger stavniki dvajset arabskih ple- §re med misijonarje men v Yemenu sklenili premirje VATIKAN, Italija — Kardi-s poveljnikom republikanskih nal Leger se je odpovedal svo-sil general Quasser Monser-jem j emu mestu v Montrealu in pro-in je s tem končana petletna no- sil sv. Očeta, da gre lahko mi-tranja jemenska vojska med sijonarit med gobavce. Mislijo, kraljevi pristaši in republikanci, da bo šel v Afriko. Sv. Oče je Jemenski uradi poročila še niso odobril kardinalov sklep, potrdili, pač pa je novi predsed- Svoj čas so tudi govorili, da nik vlade Yemena Alain}7, ki bo znani ameriški kardinal se mudi v Kairu, izjavil, da sta Cushing iz Bostona odšel v mi-se obe skupinj v državljanski sijone v Latinsko Ameriko, pa vojni sedaj zelo zbližali.	; mu sv. Stolica ni dala dovolje-
------o_____	nja, da zapusti mesto v Bostonu.
— Kalifornija ima največ to- Kardinal je znan kot hišni pri-vornjakov od vseh držav v Uniji, jatelj Kennedyjeve družine.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 219 Tuesday, Nov. 14, 1967
I
la
Pismo
Vrhenškega
Tineta
Beseda o castrizmu
Besedo castrizem so iznašli levičarji tam nekje za železno zaveso. Verjetno bo vsak bralec uganil, da mora biti v zvezi s kubanskim diktatorjem Castrom. Pomeni namreč Castrovo pot v komunizem, ki ne dela preglavice samo Amerikancem na severu in jugu, ampak še bolj komunistom samim. Kako je moglo priti do tega neverjetnega slučaja?
Castro je bil velik oboževalec komunizma, posebno ruskega, dokler ni v znani kubanski aferi z ruskimi raketami dognal, da nad komunizmom obstoja še nacionalizem, ki je prav posebno močan tam kjer ga ni pričakoval: v Moskvi. Takrat se je jezil nad Moskvo in Hruščevim in ta jeza ga še ni popustila, akoravno je Kremelj pošiljal k njemu vse mogoče tolažnike; med njimi tudi samega Mikojana.
Jeza ga je končno nagnala, da je iznašel svojo pot v komunizem, ki pa ni prav nič všeč Moskvi in verjetno le malo manj neprijetna Peipingu. Njegova pot v komunizem pa temelji na sledečih načelih:
Hoja po poti v komunizem mora biti povezana z revolucijami, z nasiljem, z oboroženimi upori. Kdor misli, da bo lahko prišel do komunizma z raznimi ljudskimi fron tami, ljudskimi vladami in režimi, po politični ali parlamentarni poti, se moti. V boju proti kapitalizmu pomeni nekaj samo nasilje in nič drugega. To seveda ne odgovarja trenutni moskovski politiki, ki jo toplo podpira tudi Tito da se mora komunistično gibanje opirati na miren političen razvoj in trenutno iskati svojo srečo v “mirnem sožitju."
Moskva zato obsoja vse gverilske podvige in trdi, da je treba nanje še čakati, kajti sedanji človeški rod še ni dozore ža kaj takega.
To načelno stališče ima pa zelo praktične posledice v Latinski Ameriki. Tam je Moskva za mirno sožitje. Zato mirno trguje z vsemi kapitalističnimi režimi, kar jih je tam in ki hočejo imeti poslovne stike z Moskvo. Castro pa organizira tam gverilske čete in jih tudi vzdržuje. Skratka,
Castrovi pristaši se borijo v gorah, moskovski tovariši pa se bratijo v mestnih palačah z voditelji kapitalizma. Večje nasprotje bi si težko mogli izmisliti.
Castro je pa šel še korak dalje. Postavil je zahtevo,
'da mora biti vsa Latinska Amerika eno bojno polje za gverilsko vojskovanje in da mora boj voditi kubanska komunistična stranka, to je praktično on sam. Tako bi Castro postal absoluten gospodar vseh komunističnih organizacij v Latinski Ameriki, gospodar pa tudi nad vsemi gverilskimi četami- To je pa za Moskvo vendarle prehud poper, še posebno radi tega, ker večino stroškov za Castrove akcije v Latinski Ameriki nosi končno vendar le Moskva, bodisi posredno, bodisi neposredno.
Castro in Moskva sta prišla navskriž še v drugi točki: kdo naj bo nosilec revolucijonarnega gibanja. Moskva misli, da mora to biti mestni proletarijat, Castro se pa vnema za kmetske proletarske množice. Castro se pri tem pač ravna po svoji skušnji. Njegova revolucija na Kubi je bila res izvojevana s pomočjo kmetskega proletarijata. Kar velja za Kubo, pa ne velja vedno za druge države Latinske Amerike. Zato Castrova teorija ne velja zunaj Kube. Tako mislijo vse komunistične stranke v državah Latinske Amerike in Moskva jim da prav. Trdijo, da se morejo opreti le na mestne delavce, ki jih lahko vzgojijo v duhu marksizma lenjinizma. Kmetje brez zemlje zunaj mest so še preveč vklenjeni v ameriške fevdalne razmere. Zato so komunistične stranke Latinske Amerike za evolucijo, za mirno sožitje, za ljudske fronte in seveda predvsem za samostojnost in neodvisnost od Castra, česar pa naravno ne obešajo na veliki zvon.
Vsi ti različni tokovi v komunističnem gibanju v Latinski Ameriki so prišli do izraza na znani konferenci Organizacije solidarnosti Latinske Amerike. Niso pa prišli do izraza v resolucijah, ki so plod zakulisnih manevrov in kompromisov. Kinferenca je bolj poglobila kot zasula prepad med Castrom in latinskimi komunističnimi strankami.
Moskvo jezi, da je ravno Castro napravil spor v Latinski Ameriki in to v trenutku, ko bi bili sloga in edinost najbolj potrebni.
Zato v Moskvi obsojajo na celi črti Castrovo zalete-lost, nimajo pa nobenega sredstva, da bi junaka v Havani pripravila do pameti. Povrhu pa vedo, da ima Castro še zmeraj dosti pristašev v itak razbitih latinskih komunističnih organizacijah. Posebno levičarska mladina je vsa zaverovana vanj. Tudi to grize Moskvo.
Pa, ko bi Castro vsaj pustil Moskvo pri miru- Pa ne!
Kjer le more, jo vščipne. Tako je sedaj poslal na jubilje oktobrske revolucije kot svojega delegata navadnega ministra z enim tajnikom, dočim so vse druge komunistične stranke poslale tja svoje voditelje z velikimi delegacijami.
Pa je ta kubanski minister bil še toliko predrzen, da hi šel na slavnostno čajanko, kamor jc prišel ves drugi komuni-' jem> ki vodijo k stvarnostim?
WAUKEGAN, 111. — Zadnje mase je nastalo veliko prerekanje odkod vse prihaja polucija vode v Michigan jezero. Posebno letos so odkrili, da se veliko vseh vrst smrdljivosti izliva v jezero zlasti, ob obrežjih jezera, vse gori od wiskonsinške meje pa doli tja do meje z državo Indiano. Kraji ob severnem obrežju Indiane dolžijo tudi Chicago in illinoiške kraje radi po-lucije vode v jezeru.
Odkod prihaja polucija v jezero. Iz mnogih krajev. Zadnja leta so gradili vse vrste kemične delavnice vse ob obali gori proti Wisconsinu. Z vodo marsikaj očiščujejo, zraven še drugi sanitarni izlivi, vse gre v jezero. Razen duh po kemikalijah in drugo najbrže spreminja okus vodi in še marsikaj drugega povzroča. Vodo, ki jo črpajo bližnja obrežna mesta in pred vsem Veliki Chicago iz jezera, je sicer z raznimi kemikalijami očiščena in odobrena za užživanje. Toda v nekih krajih mepda-le preveč izlivov prihaja v jezero, kar povzroča te sitnosti. Vprašanje, kako temu odpomoči? Veliko vprašanje za razne korporacije, ki imajo po teh delih dežele svoje delavnice, kot čistilnico rud in tega in onega. Kam naj obrnejo izlive?
Država Indiana se je pritožila v Washington glede tega. Tu v Illinoisu vse zahteva rešitev teh težav in problemov. Nihče do danes pa še ni podal pravega praktičnega načrta za rešitev vsega tega.
Mnogi so mnenja, da bo treba graditi odvajalne kanale, ki naj bi sprejemali te izlive in jih odvajali v notranjost tja proti nižavam mississipške reke. Bo to sprejemljivo in mogoče, pa še nihče ne ve. Prihodnjost bo povedala, kaj bo mogoče in kaj se bo glede tega storilo.
*	NAŠ ZUPAN SABONJIAN se je zopet dobro odrezal. Naš waukeganski župan je poznan kot odkrit človek, ki vsakemu pove. v obraz kaj misli. Pred kratkem so imeli z županom Sa-bonjianom posvetovalni sestanek glede “Open Housing” predloga, ki naj bi se uvedel in izvajal v našem mestu. Razprava je bila dolga. Očitki so padali sem in tja. Župana so nazivali, da je diktator. A to mu ni vzelo poguma. Krepko je zabelil nazaj vsem, ki naglašajo. potrebo da se uzakoni in uveljavi “Open Housing” sistem v Waukeganu. Tem je odgovoril tako-le:
“Poskušamo zadostiti raznim nedostatkom tu in tam. Toda kot posameznik, si pridružujem pravico lastnega mnenja. Naj odgovorim vsem: “Nihče naj in nobena vlada naj ne ukazuje, komu sme ali ne sme prodati ali dati v naj epa hiše in stanovanja, katere si je lastnik nabavil z lastnim zaslužkom in prihranki!”
Zelo krepko je povedal! Čast mu!
*	KOMU NAJ SLEDIMO — budalostim in traparijam, ali cij-
stični svet, ki kaj pomeni. Za take malenkosti so v Kremlju zelo občutljivi. Zadeve protokola so jim večkrat nad vse in ravno na tej kočljivi točki se znaša nad njimi rdeči kubanski paglavec.
Pri vsem tem pa Moskva ne more ničesar napraviti proti Castru, še podpirati ga mora. Ako bi se čisto sprla z njim, kdo ve, kakšna pobalinstva bi ji še delal? Sicer so se v Moskvi navadili potrpežljivosti. Če se Castro ne bo unesel, ga bodo ob prvi priliki pošteno nakresali po prstih. Saj se dosti maščevati ne bo mogel. Je po svoji naravi tak, da se ne bo dal nikomur vdinjati. Kot nezanesljiv zaveznik pa ni dosti vreden, to skušnjo je že napravila Moskva.
BESEDA IZ NARODA |
i Tako vprašuje, upokojeni pod-admiral R. E. Libby, gledajoč na razne politične in druge zmešnjave v deželi našega Strica Sama.
“Kdor ne more sprejeti, da jadramo skozi stanje, ki vodi v končni razpad Z. D., tak more sklepati, da množične budalo-sti in traparije, ki nas objemajo, niso iz dobrih namenov.
Najboljša priča temu so neverjetni prizori, ki so se to poletje dogajali v Washingtonu in tudi drugod. Nad 700 razburjenih, takih, ki prejemajo javne podpore po raznih krajih dežele, je zahtevalo več časti in priznanja, več denarja in podpor, ustavitev vojne v Vietnamu, to z razburljivim zborovanjem v konferenčnih prostorih senata v Washingtonu.
Temu sestanku je, kakor so poročali, sledila na to tridnevna konvencija, ki so jo imenovali “National Welfare Rights Organization”. Njen namen je bil vplivati na senat, da bi preklical omejitve, ki jih je določil kongres za dajanje javnih podpor, ter da se naj rajši nudi pouk za razne tehnične službe, da bodo lahko dobili zaposlitev taki, ki niso dovolj izvežbani za razne zaposlitve sedanjih časov.
Ta “nazadnjaška ideja” — namreč, da rhaj ljudje delajo in se skušajo sami vzdržavati, je tako razburila člane imenovane “NWRO”, da so govorniki obsojali ameriško družbo in tako javno podpiranje. Glasno pa so ploskali in pritrjevali Mrs. Tillman iz Los Angeles, katero so na tem zborovanju izvolili za novo predsednico, ter glasno vpili:	“da prejemniki javnih
podpor .ne bodo več tihi in da hočejo njihove pravice!”
Libby vprašuje: Ali ti dogodki ne dvigajo pomislikov in vprašanja, kdo je nosil za potovanja udeležencev v Washingtonu stroške? Potem za stanovanja tam, za časa zborovanja? Kako so zmogli stroške sami,, če vsi prejemajo javne podpore? Kdo financira taka potovanja in taka zborovanja?
Druga taka manifestacija, ki so jo napovedali voditelji “National Mobilization Committee”, da je treba končatio-nlE
Uporablja vsaka sredstva, ki je zahteval, da je treba končati vojno v Vietnamu. Ta manifestacija je bila v Washingtonu 21. in 22. oktobra. Udeležile so se je članice “Women Stroke Peace”, Congres of Racial Equal-iti in še nekaj drugih.
Ali je vse to potrebno? Kdo vse to iz ozadij podpihuje? Pravimo, da se po svetu borimo proti komunizmu? Doma pa ne vidimo podpihovanj, ki vodijo v kaj in kam?
* KAJ IN KAKŠEN JE KOMUNIZEM? — Mrs. Olson je pred kratkem odgovorila v “Berwyn Life” na to bprašanje takole:
“Vznemirljivo je, da dosti Amerikancev ne razume kaj je comunizem, kaj predstavlja in cako se uveljavlja, kjer pride do oblasti.	;	: ;
Ne vedo tegale:
Da je mednarodna zarota, ki stremi, da pride do kontrole nad svetom.
Ni to politična stranka, ampak ideologija, nauk o načinu žiy-
Deluje in vrta odznotraj in je vsestransko gibčen in prema- * kljiv in se ugpezduje v libera-1 lizmu, dobrodelju, socializmu in seveda v komunizmu.
Uporablja vsake sredstva, ki vod’ijo k zaželjenemu cilju, kot
:ot j u- j
laži nemoralnosti, usiljivosti morov v visoki, meri.
Je najogabnejše zlo, zaničljiv, brezsrčen, sovražnik človeštva — pravi satan!.
Sramoti, ponižuje in uničuje ljudi in organizacije, katere ne sodelujejo z njim in nočejo imeti s komunizmom opravka.
Javnosti in svetu se prikazuje v lepoznanstvu, a zraven je skrajno materialističen in nevaren.
Če ta pošast ne bo ustavljena, bo nas vse razmesarila.
Potem bo zavladal “bog” ma- .'bila druga slovenska postaja z terializma in neenakost bo za- napisom: “THIS IS SLOVENIA” temnila svet, kakor to povdarja je pa bila slika škofa Antona tako temeljito Benjamin Gitlow ! Martina Slomška.
(bivši komunist).	Okrog pol milijona ljudi si je
Tak je komunizem v očeh ogledalo te razstave. Mnogi so Mrs. Olson. Na kratko, a dobro spraševali, kdo sta ta dva škofa, ga je opisala.	Tako imena dveh naših duhov-
SLOMfKOVE
tkOBTiNKE
FATHER VAVKBPOSTULATok
Slomšek in Baraga V Chicagi
Mesto Chicago je letos 21. in 22. oktobra priredilo veliko narodno razstavo: “Holyday Folk SFair”. Vse narodnostne skupine, |ki živijo v Chicagi so bile k temu povabljene, tudi Slovenci.
V paviljonu, kjer so bila razstavljena umetniška dela našega kiparja g. F. Goršeta, je bila slika škofa Barage, i Kake pol milje dalje, kjer je
— Evo, nekaj problemov in težav. Kako sodiš o njih ti dragi . čitatelj ?
Vsem iskren slovenski pozdrav!	41
Vrhenšk Tine.
¥ Ohieago petja naša pot
Chicago, 111. — In sicer v soboto, 18. novembra zvečer, ko bo v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana nad vse zanimiva domobranska proslava. Začetek ob 7.30 zvečer. Predavanje vodi p. Odilo s pomočjo najboljših čikaških igralcev, govornikov in deklamatorjev. Vsa prireditev bo prepletena s slovensko pesmijo, ki jo pred-našajo naši fantje.
Zgodba največje slovenske žaloigre bo postavljena pred poslušalstvo. Uvod v žaloigro je spokorna procesija, ki jo je organiziral pokojni nepozabni naš škof dr. Gregorij Rožman iz stolnice na Rakovnik, škofa Rožmana bomo videli! Videli bomo velikanski Kongresni trg v Ljubljani iz onih dni, ko je bil trg tlakovan z mrtvaškimi rakvami. Pričujoči bomo v velikanskem mrtvaškem sprevodu iz bele Ljubljane na Orlovski vrh, kjer bomo priča, kako se narod poslavlja od svojih fantov v Gaju junakov. Spremljali bomo naše ljube fante, kako so branili domovino in peli: “Zdrava bodi moja lepa domovina l”	,
Naiše fante bomo spremljali na Koroško v Vetrinje ter šli z njimi nazaj v žalostno smrt, ko so zavezniki in “lastni bratje” pritisnili “sramotni žig na čelo Evrope”. “Obiskali bomo tri postaje in premišljevali izdaje naših najboljših in najljubših, Teharje, Hrastnik, Kočevje. Marsikaterega bomo na slikah spoznali. Opazovali kako nebo žari in žaluje nad slovensko tragedijo. Mati bo pripovedovala svojemu otroku: “Atek je padel v strašni zibeli strelnega jarka!” Videli in slišali bomo, kako deklica moli: Marija, očka mi vrni nazaj, da se bo v našo hišo naselil zopet miljeni raj! Žena in hčerka ne moreta pozabiti pe-. srni, ki jo je atek neki večer pel:
za otroka, mene več nazaj ne bo.” Videli bomo belokrannj-ska dekleta, kako sejejo lan, ga pulijo, vežejo, sušijo, rosa-jo, tarejo in predejo, potem tkejo, da si pripravijo ženito-vanjsko balo z domačega plet-na, ko pride “Niko” nazaj in se bo vršila ženitovanjska slovesnost.
Prireditev bo zelo poučna, informativna za one, ki niso sami preživljali let revolucije v dojnovini. Povedano bo in podprto z dokazi: zakaj, kako je prišlo do odpora. Naj-
k njej, ko so vse sodelavke pridno šivale ženske predpasnike in jo vpraša: Ali so ti predpasniki tudi za Slomška?” — “Seveda”, mu prijazno razlaga gospa Hozian, “vse to je za Slomška.” Fant jo začudeno gleda in pravi: “Čemu pa predpasnike, jaz sem mislil, da je Slomšek moški” . . .
Tako so imeli pri vsem delu tudi dosti zabave in smeha in ob prepevanju Slomškovih in drugih slovenskih pesmi so hitro minevale ure.
Ljudje so darovali novo in rabljeno obleko. “Če bi dajali za najboljšega prijatelja, ne bi dajali z večjim veseljem”, je dejala ga. Hozian.
Duša vsega tega je bila seveda predsednica, neumorna Gi-zella Hozian. Pri vsem svojem ogromnem delu in skrbi, kje jemlje ta “močna žena” vso e-nergijo in čas, je težko razumeti. Ko bi naše slovenske naselbine imele mnogo takih žena in mož, bi se nam ne bilo treba bati, da bomo kmalu utonili in izginili zaradi lastne brezbrižnosti in nezanimanja za slovenske stvari in zadeve.
Kadar rabiš delavce pri društvu, pojdi k tistim, ki so najbolj zaposleni. Te boš dobil. Di-ugi se bodo izgovarjali, da nimajo časa. Gospa Hozianova sodeluje pri mnogih društvih. Sodelovala je pri Slovenskem dnevu 14. oktobra, delala ves čas pri narodni razstavi 22. oktobra in vso delo za “rummage sale” je bilo na njenih ramenih. Pri vsem tem pa sama vodi restavracijo v osrčju Chicage.
Vem, da bo huda sedaj, ker jo omenjam in hvalim. V poročilu o vseh teh prireditvah vedno povdarja, naj njenega imena ne omenjam posebej. Jaz ji nisem obljubil, da ne bom o-menjal, zato imam proste roke in zdi se mi potrebno, da pokažemo na naše vzglede. “Zgledi vlečejo.”
Krožek št. 1. si je postavil za cilj v začetku leta, da bodo zbrali za Slomškovo beatifikacijo letos 600 dolarjev. Že do L oktobra so poslali 785 dolarjev.
Z vso pravico nosijo številko L
* * *
V Denver, Colorado, je č. g-Leopold Mihelich priredil šesti Slovensko-hrvaški dan, ki je bil posvečen Slomšku. Odlično je uspel ta dan združen z banketom in pestrim sporedom.
Ko poroča o tem lepo uspelem dnevu, pristdvi: “Edina žalostna točka in obenem boleča pri tem krasno uspelem slovensko-hr-vaškem dnevu je bila ugotovitev, kako se naše vrste krčijo-Koliko tistih, ki so bili na teh slovesnostih pred šestimi in Pe' timi leti, je že v grobu ali Pa po domovih za stare ljudi. Na njihova mesta prihajajo Meksi-kanci, ki ne podpirajo nobene stvari, pač pa bi sami vedno radi
imeli podporo.”
* * *
Tudi od drugih krajev prihajajo poročila o delu za Slomškovo zadevo. Tudi darovi, nekateri v zahvalo za Slomškovo pomoč, prihajajo. Od zadnje pri-občitve darov so poslali: Slomškov krožek št. 1. m kot izkupiček od narodne raz-Na Japonskem je čedalje več 1 stave 125 dolarjev, ljubiteljev barvnih televizijskih' Josephine Trunk, Cleveland, sporedov. Promet z ustreznimi v spomin pred kratkim umrlega sprejemniki se je na domačem soproga Emila 25 dolarjev.
nih velikanov prodirajo v ameriško javnost.
Lepa je bila gesta prirediteljev slovenskega dela razstave, da so odločili čisti dobiček razdeliti med oba svetniška kandidata: vsakemu polovico. Na tej razstavi so imeli tudi slovensko kuhinjo z različnimi slovenskimi špecijalitetami. Tako dobro je bilo, da jim je vsega zmanjkalo. Izgleda, da bomo Slovenci v Ameriki zasloveli tudi po dobri kuhinji.
Oba Slomškova krožka v Chicagi sta pridno pomagala pod vodstvom predsednic gospe Gabrove in Hozianove.
Slomškova krožka v Chicagi sta zelo delavna. Krožek št. 1 je priredil od 15. do 17. septembra “rummage sale”, prodajo rabljenih stvari in tudi novih. Krožek št. 2 s svojo predsednico gospo Gabrovo je pridno pomagal. Tako so naredili na tem “sejmu” 461 dolarjev. Zraven tega so dobili nove člane in tudi nekaj darov. Tako so poslali za Slomškov sklad 610 dolarjev.
Ni samo denarni uspeh rezultat tega sejma; vzbudil je tudi v mnogih zanimanje za Slomška. Na sejmu so delili literaturo o Slomšku, Slomškov list in podobice z molitvico za beatifikacijo.
Že priprave same so bile zanimive in privabile precej sodelavcev. Tedne dolgo so ob večerih pripravljali nove obleke in ročna dela za sejem. Vse to v stanovanju gospe Hozian. Njen veliki basement, se je je spremenil v tovarno za šivanje in ročna dela. Še otroci so pomagali in seveda, kakor je to pri otrocih navada, mnogo spraševali, za koga to delajo! Gospa Hozian jim je razlagala, da za škofa Slomška. Pa pride k njej deklica in jo boječe vpraša, zakaj pa on to rabi, če so pa rekli, da je že mrtev.
Drugi večer pride zopet fant
iz št. Ruperta na Dolenjskem, kjer bomo videli deset članov: očeta, mater in sedem otrok, ki so bili kruto pobiti.
Na koncu prireditve bomo prižgali lučke na neznane grobove, raztresene po vsej deželi, hribih, dolinah in jamah, zena, tvoja roka skrbi Eno uro in pol bo prirediteV
trajala. To vendar ne bo preveč žrtve za one, ki so vse za nas žrtvovali. Naj bo naš obisk časten.	P. Odilo
Japonci in barvna TV
Ijenja), kakor je to označil večji in najbolj otipljiv dokaz
trgu močno povečal, potem ko so državni in komercialni televizijski oddajniki razširili sporede.
Po približnih ocenah bo znašala letošnja prodaja barvnih
Father Becks, Maryknoll reda. bo slika Mavsarjeve družine televizorjev 1.1 milijona.
Antoinette MvGrath, Cleveland, 25 dol. Charles in Marj Hočevar, Maple Pit;., 10 dol-Agata Antolics, Bridgeport, dol.
Slomškova pomoč naj bo ve^ dno z vsemi plemenitimi srci!

HANADSH4 DOMOVINA
iz slovenskega Toronta
(Praznovanje Mednarodnega
Kaj je prinesla misijonska ^nedelja
Najmanj dvajset slovenskih Misijonarjev in misijonark bo bežnih uspehov, ki jih je pri-^sla letošnja misijonska nedelja Med Slovenci v Toronto. Misij e-M so tukaj tisti sadovi misi-Mnske prireditve, ki se dajo šte-ii in meriti. Dobili jih bodo tisti ^sši bratje in sestre, ki so sami ^ali vse, ki neprestano dajejo Vse, da bodo mogli deliti še več M pomagati še bolj uspešno in s lem blažiti potrebe in stiske, ki vladajo okrog njih. To je pa kot rečeno samo viden del uspehov. Drugi del je pa neviden človeškim očem; ta pa izhaja iz Molitev in žrtev, kar oboje je Sa(i ljubezni. Ti sadovi pa ne. vodo v nobenem zemeljskem Vpisniku in v nobeni bančni knjižici tega sveta. Skriti in branjeni bodo v knjigi življenja Vsakega posameznika.
Baragov * misijonski krožek Ml Mariji Pomagaj je imel na dan Vernih duš svoj redni meceni sestanek. Članstvo je zo-Mt porastlo. Posebno razveselji-v° je dejstvo, da se mladina za-Mtna za misijonsko zaledje. Na Ostanku so člani skupaj z od-korom in z duhovnikom krožka Naredili obračun misijonske ne-dolje. Ugotovili so, kaj je bilo Mi prireditvi dobrega in kaj po-Manjkljivega, kar bo treba dru-popraviti in zboljšati. Gla-je bil seveda denaren obratu. Od prodanih “vstopnic”, Nabranih darov in od popoldan-ske malice (materjal zanjo so darovale dobre gospe) je bilo Mstega nekaj čez $1700.00. Toli-ko verjetno še ni prinesla nobe-M misijonska prireditev med Slovenci v zamejstvu.
Splošno mnenje članov je bilo, Mj ta denar gre čim prej za ^°trebe misijonarjev. Ljudje so Mavzaprav darovali njim; misi-Mhski krožek te darove samo Mravlja. Slovenski pregovor Udi pravi, da dvakrat da, kdor Mtro da. Zakaj bi torej denar e2al v blagajni ali v bančni na-°kbi, ko pa stiske in potrebe °koli misijonarjev kričijo po po-Tako sta bila predsednik Jakob Kvas. in blagajničarka Mu Marija Kramar pooblaščena, a Pripravita denarne pošiljke Za kakih 20 misijonarjev in mi-
Mjonark.
Se besedo bralcem, ki niso iz
.0r°nta. Kdor redno prebira mi-
^Mnska poročila v Kanadski
Olhovini in bere tudi tele vrsti-
Ce. k1 bi se želel pridružiti mi-
° tiski akciji Slovencev v To-
s?^u> lahko pošlje svoj dar v
^ad misijonskega krožka kar
^ Pošti. Glavno pa je, da je v
Mi s člani krožka duhovno,
Sr° Molitvi. Zbiramo sile in
i^dstva- Vsakdo lahko poprime
^ Pomaga, čeprav ne more biti
v.akdo član krožka, ker nas lo-Mjo
i. razdalje. Vežejo nas pa mo-^Ve in darežljivost.
lVe in . a§ajničarke
Naslov
J, ^"jmcarKe ]e: Mrs. Marija ^ ramar 15 Biggar Ave., Toronto ^nt. Molitve pa naj bodo naoljene na: “Oče naš, ki si v Nebesih;-
Polni mizi sediš vsak dan. če12a Se šibi pod težo dobrot. Kaj ^ ki ti med kosilom potrkal j vua^a lačen človek, morda ce-^ aoen otrok? Ali bi mogel bi-ako brez srca, da bi ga lačne-odgnal od vrat? Pomisli na m se nam pridruži!
Misijonski poročevalec
Zadružnega Dne
Hranilnica in Posojilnica slov. župnij je v soboto dne 4. novembra praznovala na vesel način svojo desetletnico obstoja in delovanja in obenem tudi mednarodni zadružni dan. V ta namen je bila v župnijski dvorani Marije Pomagaj slavnostna večerja.
Vsa zadeva je bila preprosta, je potekala v prav posebno veselem razpoloženju. Dvorana je bila polna in to predvsem mladih ljudi. Igral je Intiharjev orkester in to v veliko zadovoljstvo vseh. Častni gostje pri glavni mizi so bili res pravi predstavniki mednarodne zadružne misli. Po narodnostnem izvoru so bili med njimi: Pravi Kanadčani, Slovenci, Poljak, Holandec, Japonc in Španka. Večeru je predsedoval g^ dr. Pater Klopčič, ki je ob osmih s kratkim nagovorom začel večer. Z večerjo so postregli mladi fantje in dekleta, ki jih je spretno organizirala in razporejala gdč. Marica Jakopin, u-radnica H. in P. slov. župnij. Po večerji je predsedujoči dvojezično predstavil goste pri častni mizi: Ontarijsko Ligo je zastopal Mr. Neil de Valk z gospo. Mr. Clif Way z gospo je bil v zastopstvu Ontario Co-op Credit Society. Gospodarsko in finančno ministerstvo je predstavljal g. N. Kimura. Mr. Glen Bany z gospo pa je bil od CUNA Mutual Society. Pri glavni mizi so bili še ga. Klopčič žena predsedujočega ter predsednik H. in P. slovenskih župnij g. Peter Markeš z gospo. Vsi zastopniki so pozdravili navzoče in jim čestitali ob desetletnici njihovega denarnega zavoda. Priložnostni govor je imel tudi predsednik, ki je ob desetletnici izrazil zahvalo: Bogu za blagoslov, vsem zadružnim delavcem za delo in čas sposobnosti darovane bliž njemu in vsemu članstvu za zaupanje in sodelovanje.
Nato se je pa razvila vesela zabava, ki je vse povezala v prijateljsko družino. Prijateljstvo in zaupanje sta dva temelja, na katerih sloni uspeh zadružništva. Soglasno je bilo mnenje, da je k temu veliko pripomoglo to skromno slavje.
Por.
Gre za dostojanstvo
človeštva !
Predsednik ontarijske Lige vseh kreditnih zvez je ob priliki mednarodnega zadružnega dne izdal svoj poziv. Med drugim je rekel, da je letos že 20. proslava tega mednarodnega dne in da je zato še prav posebej potrebno, da se spomnimo, da v Hranilnicah in Posojilnicah ne delamo za profit, ne za miloščino ampak, da služimo bližnjemu. Kanada ima procentualno največ članov v Credit .Unijah. Gibanje je aktivno v 70 deželah in na vseh kontinentih, kjer pomaga ljudem do boljšega življenja. Letošnje geslo je: “Ljudje pomagajo ljudem, da se dvigne dostojanstvo vsega človeštva.”
res ustanovila. Njena naloga je aila varovati . naseljevanje za-pada in graditev železnice. Prvotno ime te policijske sile je Dilo North West Mounted Rifles. Če bi hoteli predstaviti na naš jezik bi rekli: Severno-zapadni konjeniški strelci. To ime pa je Združenih državah vzbudilo sumnjo, da to ne bo samo policijska sila, temveč vojaška sila, zato je vlada ime spremenila v North West Mounted Police. Na-oga tega moštva je bila varovati red in izpoljnjevanje zakona na prerijah.
Leta 1904 je kralj Edward potrdil to policijsko ustanovo in njenemu imenu dodal besedo “royal”. Tekom časa je kanadska .zvezna policija prevzela še druge dolžnosti, poleg skrbi, da se izvajajo zvezni zakoni. Ob stoletnici Kanade R.C.M.P. skrbi tudi za red in spoštovanje provincialnih zakonov v vseh pokrajinah razen v Ontariju in Kvebeku, kjer imajo svoje pro-vincijalne policije.
Zvezna policija (R.C.M.P.) ima: pomorski oddelek, ki pa-trulira obalne vode obeh oceanov in velikih jezer; zračni oddelek, ki nadzira predvsem severni del Kanade in štiri laboratorije za odkrivanje in preprečevanje zločinov.
Meseca oktobra leta 1966 je zvezna policija štela: 7765 rednih članov, 2106 civilnih uslužbencev, 212 konj, 280 psov za vprego, 27 policijskih psov, 20 avijonov, 1952 osebnih avtomobilov, 227 tovornjakov, 22 motociklov in 16 motornih sani.
S. K.
Dosmrtni pripor za nevarne homoseksualce
OTTAWA, Kan. — Naj višje sodišče je odločilo, da morejo nižja sodišča obsoditi na življenjski zapor vse, ki se jim dokaže, da so nevarni družbi kot ponovni zločinci ali bolniki, ki ne morejo obvladati svoje spolno pokvarjene narave, homoseksualci. Sodba je vzbudila pozornost in živahno razpravljanje med kriminalisti, zdravniki in psihologi.
Princ Filip v Toronlo
TORONTO, Kan. — Princ Filip, kraljičin soprog in družinski poglavar kraljevske družine, je nedvomno ena najvplivnejših in najbolj priljubljenih osebnosti v deželah britanskega imperija. Med drugim je tudi predsednik Kraljevske Kmetijske Družbe, ki ima svojo organizacijo v vseh devetnajstih deželah britanske krone. Prejšnji teden je sam privozil svoje letalo v Toronto, da je tam govoril na letni konferenci te Royal Agricultural Society. Filip je živahen, slikovit in dovtipen govornik. Znan je, da pove naravnost, kar misli in prav zato, ga povsod radi poslušajo. Na kmetijskih strokovnjakov je princ gavaril kako “gospoda” premalo kmeta pozna, ga premalo ceni in spoštuje in se premalo trudi, da bi usmerila ureditev družbe in njeno vplivanje tako, da bi bilo kmetu v olajšanje, zlasti da premalo pazi, da bi dognanja znanosti in v tehniki najprej obrnila v korist in za napredek kmetijske proizvodnje, ki je končno vsakdanji kruh in prepogoj življenja. Sodelovanje med kmeti, strokovnjaki in znanstveniki je sicer že doseglo nepričakovane uspehe, toda življenje zahteva še več. Zahteva pa pred vsem previdnosti in modrosti, da človek s svojim delom ne bo kvaril narave, ampak da jo bo zboljše-val, če jo more. Princa je pozdravil predsednik ontarijske vlade John Robarts, ki je porabil to priliko, da je povdaril: Zagotavljam Vas, da so združevalni činiteVji, ki ujedinjujejo vse Kanadčane, večji in močnejši kot, tisti, ki jih dele, pa vendar vzbujajo pozornost; tu doma in v inozemstvu.”
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DEU DOLG
XXXVII
Pričakovali so naju. Oskrbnikova družina petih članov in trije* ruski ujetniki. Avstrija je ruske ujetnike ponudila večjim kmetijam, veleposestnikom in graščinam, za delo na polju. Tako je tudi ta moj sorodnik Ivan Zorman prevzel tri in pozneje še dva. Izkazali so se ti Rusi kot dobri in pridni delavci. Tudi molili so pred jedjo in po jedi, so se vedno po trikrat prekrižali. Torej so vero ohranili
Napad na sevjeisko ambasade ¥ Olfawi
OTTAVA, Kan. — Na dan proslavljanja 50 letnice boljševiške revolucije, ko so gostje prihajali k slavnostnemu sprejemu1 tudi pri vojakih in na tujem.
^amofonske plošse
slovenske in druge
uX0?'ene iz starega kraja.
Naj večja izbira na tem , kontinentu! tevajte brezplačne kataloge v svojem jeziku!
Gajser REGOflBS
S55 St. Clair Ave. W.
— Toronto, Qnt. Canada__
Ob stdelmd Kanade
Kanada je znana po svoji zvezni policiji, ki se s kraticami imenuje R.C.M.P. (Royal Canadian Mounted Police). Ta slavna policijska sila, znana po slikovitih uniformah, je nastala v prejšnjem stoletju, ko so se začela odpirati pota v zapadno Kanado. Takozvana ustaja ob Rde-
na sovejtski ambasadi, je skupina novih naseljencev v Kanadi, ki so pred nekaj leti prišli kot begunci iz dežel za železno zaveso v Evropi, demonstrirala in vrgla na stopnjice posodo rdeče barve, v okna in stene poslopja ambasade pa točo kamenja. Sovjetski ambasador Ivan F. Shpedko je protestiral in takoj obdolžil kanadsko vlado, da je zanemarrila svojo dolžnost, opustila čuvanje ambasade in vzdrževanja varnosti njenih gastov. Shpedko je še dodal, da je sovjetska vlada širokogrudno upoštevala kanadske želje glede svetovne razstave in pri prilikah sodelovala s kanadsko vlado v duhu vzajemnosti in prijateljstva. Kanadski minister za zunanje zadeve Paul Martin, ki
Lep zgled so dajali oskrbnikovi družini, ki se za molitev ni brigala. Dočim so oskrbnikovi ostajali ob nedeljah doma, so Rusi vedno prosili, če smejo iti v cerkev. In to v katoliško, oni so pa bili pravoslavni. Pa jih to ni nič motilo in so dejali, da je v katoliški cerkvi isti BOG kot v pravoslavni. Večkrat mi prihajajo v spomin ti dobri fantje — kako prav so imeli. Mi smo bili v tem oziru tiste čase drugačne pameti. Tako so nas pač učili. Zdaj, po koncilu, šele pravilno pojmujemo.
Oskrbnika sta imela tri otroke. Naj starejša hčerka je imela 19 let. Lažja dela so opravljali oskrbnikovi, težja pa Rusi. Ker je takrat že vsa trgovina zamrla, se mi domov ni mudilo. Ostal
je bil tudi istega večera pri sem zato kar gori, kjer se mi je slavnostnem sprejemu, je mirno (dobro godilo. Oskrbnikovi so me ploho ambasador- radi imeli, me dobro krmili in
prenesel vso jevih protestov, nato pa se opravičil. Koncem sprejema sta se ambasador in Martin v lepem razpoloženju razšla. Zunanji minister se je opravičil tudi javno v parlamentu in obdolžil policijo, da res ni bila pripravljena
či reki leta 1869-70 in pa nemiri | na demonstracijo, ki bi jo z lah-med Indijanci na prerijah so koto bila preprečila. Sprejem na prisilili vlado v Otavi, da je za-' ambasadi pa radi tega izpada m čela misliti na posebno policij- bil kaj veliko prizadet, izvedli sko silo. Leta 1873 je tako silo so ga po programu.
bil sem prost, brez dela. Po tolikem prejšnjem garanju po začetku vojske, se mi je to kar prileglo. Stara dva, sta mi ponujala svojo hči Doro za ženo. To se mi je tako čudno, nesmiselno in — trapasto slišalo, da še sedaj nisem pozabil. Med pogovorom sem ujel, da bi rada zato, da bo vlekla podporo, če bi šel jaz k vojakom.
dar Ivan na drugo posestvo, nato pa se vrnil nazaj v Ljubljano, mi je takoj drugi večer oskrbnik prigovarjal, naj greva z hčerko Doro v Celovec, da se udeleživa slovenske prireditve v hotelu Trabezinger — last Mohorjeve družbe. — Seveda sem pritrdil, da grem. Napravila sva se takoj. Ruski ujetnik je napregel kočijo, se vsedel na kozla, midva z Doro pa zadaj na sedeže. Tako smo se nobel pripeljali v Celovec, Rus je dal konje v hlev v gostilni “Krajcer” in tam naju počakal, midva sva pa šla v dvorano v hotel k predstavi. Po predstavi še na eno kavo in nazaj domov. To se mi je potem še dvakrat primerilo. V jutru po tretjem obisku Celovca me je oskrbnik vprašal: “Ali sta z Doro kaj govorila?” Dejal sem mu, da sva celo pot govorila. Kar malo nejevoljen mi je odgovo-ril: “Pa kaj drugega, noo, saj veš!” To se mi je pa tako nekaj tujega slišalo, da mu nisem vedel prav nič odgovoriti. Najbrž me je malo rudečica oblila, ker me je tako pozorno gledal. Za-studil se mi je, pa sem se obrnil in odšel proč od njega. Nič več nismo govorili o tem. Dva dni po tem dogodku sem pa dobil poziv, da se moram takoj javiti na okrožni vojaški komandi v Ljubljani. Poziv je prišel že par dni prej na moj naslov v Ljubljani. Ker me tam niso našli, so ga poslali za menoj na Koroško. Takoj sem se odpravil, se poslovil in Rus me je zapeljal na kolodvor. Ko sem se poslavljal, sta mati in Dora jokali. Mislim da zato, ker je “podpora” z menoj odšla. Nikdar več nisem potem slišal o teh ljudeh. Ivan je obe posestvi pozneje prodal, še predno^je prišlo vse pod novo Avstrijo.
Zdaj moram poseči malo nazaj. Kot sem že zapisal, bi jaz moral iti prihodnjo pomlad na nabor, če bi ne bilo vojske. Zato sem ostal pri hiši. Ni pa to trajalo dolgo. Kar kmalu so vpoklicali naš letnik na nabor. Nihče ni dvomil, da bom potrjen.
In res sem bil. V pisarni naborne komisije je bil tudi moj gospodar. Bil je v skrbeh; če še mene zgubi, potem nima nikogar za težja dela in vsemu sem bil vajen pri hiši. S kakim novincem bi bilo težko in jih tudi ni bilo dobiti, ker je vse odšlo k vojakom. Zato se je z vsemi pisači domenil, da, ako bom jaz potrjen, naj nasprotno napišejo, da nisem. In tako se je zgodilo, da sem bil jaz potrjen, zapisano je pa bilo drugače. Že sem bil v sobi med “tavbliharji” in čakal. Kmalu pride gospodar, me pokliče iz sobe, me pelja do nekih vrat in me spusti na prosto rekoč: Pojdi domov in vsakemu, ki te bo vprašal, reci, da nisi potrjen. Pa kar hitro se zmaži od tod. Nič nisem bil hud in prav rad sem šel domov. Tudi se nisem prav nič sramoval povedati, da nisem potrjen za sol-daški stan. Takrat pa je zopet zašumelo po vojašnicah, ki so jih novinci napolnili. Tudi komis, so. kot ob prvi mobilizaciji, odvračali skozi okna, da ga je bilo cele kupe pod okni vojašnic prve dneve mobilizacije. Zdaj le malo manj. Jaz sem ga nabral dva večera po poln loj terski voz in ga zvečer, ko smo zaprli trgovino in skladišče, zapeljal domov v Gabrje moji materi in ji naročil, naj ga posuši in ohrani, ker nič ne vemo, kako še bo. Mama je sama to razumela ga skoraj vsega posušila in spravila v “pregrado”, kamor smo navadno nasuli žito. Bom pozneje povedal, kako prav prišel ta kruh. Tistikrat, ko sem bil na naboru potrjen in “nepotrjen”, ko sem se vračal proti domu, sem bil prepričan, da
k zmagi. Mislil sem, da predmv bodo zopet klicali ta mlade, bo vojske konec. Zmotil sem se. Že predno sem odšel na Koroško, sem slišal, da tiste, ki niso bili pred naborno komisijo prvič potrjeni, kličejo sedaj, da se morajo v 48 urah javiti na okrožnem uradu vojaške pisarne. Več slučajev, da je bilo takih. Tako sem bil stalno v majhnih skrbeh z mislijo, da se lahko tudi meni kaj takega pripeti. In res se mi je.
Po prihodu v Ljubljano sem se javil najprej na stanovanju mojega gospodarja, nato pa takoj odšel na vojaški okrožni u-rad. Brez kakih večjih razprav, so me pridelili k Rudečemu križu, mi nakazali vojaško uniformo, ki sem jo dobil v bližnjem skladišču, nato me pa poslali v skladišče za sanitetni materij al v domobransko vojašnico, kjer je bila nastavljena velika bolnica za madžarske ranjence. Bol-niki-ranjenci, zdravniki, strežniki in strežnice so bili madžarski, vse dr.ugo so pa upravljali domačini Slovenci. Tam sem postal skladiščnik. Prav zadovoljen sem bil s to službo in ves sem se poglobil v delo upajoč, da bom gotovo do konca vojne ostal v tem skladišču. Skoraj sem že mislil, da sem ne-hadomestlijv. Drugi očividno niso bili takih misli, ker so me po dveh mesecih skladiščnika, poklicali na nabor. Takoj sem vedel, da mi je odklenkalo. Zdaj ni bil več pri naborni komisiji moj gospodar, da bi mi pokazal kaka stranska vrata, skozi katera naj bi se zmazal. Bil sem seveda potrjen in takoj pridel-jen transportu za Admond na gornjem Štajerskem, kjer je bil sedež 27. domobranskega bataljona. Od tam sem bil pridel-jen k tretji četi v Roterman.
- (Dalje sledi)
njimi tudi senatorke in članice kongresa. Predsednik je pri tej priliki odlikoval Maj. Marie Rodgers za odlično delovanje v Vietnamu. Dobila je Bronze Star Medal. Drugo odlikovanje je dobila Col. Ethel A. Hoefly, bolničarka vojne avijacije za njeno odlično službovanje na Japonskem in v Okinavi. Potem, ko je predsednik izročil ti dve odlikovanji, je pa vse zbrane odlične gospe odpeljal v tako-zvano Modro Dvorano Bele Hiše, kjer jim je moški zbor zapel “There is nothing like a dame.”
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Stanovanji v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida
Cisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50.
5-sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kličite FA 1-3204.
(x)
Službena doba policijskih ravnateljev
ogledalo politike
CLEVELAND, O. — Novemu županu Stokesu se je tako mudilo z imenovanjem novega policijskega ravnatelja, da je ta posel opravil še pred svojo prisego. Časopisje je ob tej priliki tudi opozorilo naše meščane, toliko policijskih direktorjev so imeli zadnjih sto let. Zanimivejša ja pa službena doba posameznih direktorjev. Policijski direktor Schmidt je na primer gospodaril od 1, 1866 od 1893, to-ej 27 let. Dolgo se je držal v policijskih službi ravnatelj Mato-wits, od 1. 1931, do 1. 1951, torej kar 20 let. Njegov naslednik Story je gospodarji 12 let do 1. 1963, za njim je prišel Wagner, ki je Dil na svojem mestu komaj 3 leta. Kot se vidi, je posel policijskega ravnatelja zelo utrudljiv, zato ni tudi nihče obetal dolgega uradovanja novemu direktorju Blackwellu, ki je prevzel posle po Wagnerju.
Mestni svetnik Banko je izjavil, da smatra, da je novi župan Stokes "naredil napako, da je odstavil šefa policije Wagnerja, ki da je odličen policist z izrednimi sposobnostmi za ta posel. Tudi novi župan je Wagnerja pohvalil potem ko ga je odstavil kot šefa. Izjavil je, da bi Wagner lahko ostal v mestni policijski upravi, ker je zelo sposoben.
Naprodaj
Dve hiši na enem vogalnem letu, blizu cerkve sv. Vida, ena enodružinska in ena dvodružin-ska, 5-5, Lep dohodek. Za pojasnila kličite UT 1-6962 po 6. uri zvečer-	(227)
Domači med naprodaj
Po zelo ugodni ceni. Nabavite si ga še pred prazniki pri Anton Slak, 18316 Reese Rd. blizu E. 185 St. in Neff Rd. 692-0651.
(14,15,17 nov.)
Peč naprodaj
Zelo malo rabljena peč za gretje 4 sob se ugodno proda. Kličite 391-8913.
—(10,14 nov)
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE GLEVELAHD PNEUMATIC Iml Os.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
IIACHSfšISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
mm - mmmi
Contouring and profiling Machines
mmimni mmm mus
Amerikanke hode lahko fndi generali
WASHINGTON, D.C.—Predsednik Johnson je podpisal zakon, ki ženskam-vojakom daje polno enakopravnost z moškimi v vojaški službi. Žensk je sedaj v naši vojski že 35.179. Odslej bo vsaka lahko postala general. Johnson je n;ravnost povedal, da je to namen novega zakona. “Čemu ne bi imeli žene za šefa generalnega’ štaba, čemu ne bi bila žena enkrat celo vrhovni zapovednik naših vojnih sil?” Imenitne žene iz krajev širne Amerike so se pripeljale v Washington k slovesnosti podpisa te-
Ko je čez par dni odšel gospo- vojska minula brez moje pomoči ga zakona. Seveda so bile med |
TIMET ' j LATHES
CAP IMET LATHES
mw£ mm
millshq mmm$
RADIAL BRILLS
NUMERICAL ; G8XTR0LLEB MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE. UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(221)

Zofijin Blaže
(Spisal Pavel Perko.)
jSf-r:
Nič! Blaže
je imel novo misel, novo nado, ki mu sicer še ni bila popolnoma j resno bolan ...
še to le za silo.
A zjutraj se je vzbudil bolan,
jasna, katere se je pa navzlic temu že oklepal z vso silo, z vso strastjo in z vsemi močmi svoje duše... In ta misel, ta nada je zadostovala Blažetu popolnoma.
“Kje sem vendar?” se je vpraševal in se čudil, ko se je zavedel ter videl pred seboj Andrejevo hišo in mlin; “ali sem doma?”
Gledal je krog sebe in videl, da je voda tekla po rakah kakor po navadi, da je veliko kolo stalo kakor vselej po noči in da so valovi bruhali visoko, zaletavajoč se v lopate kakor vselej.
“Hvala Bogu — doma sem!” je vzdihnil Blaže in pri srcu mu je bilo, kakor da se je po dolgem trudu, rešil iz valov, ki so ga že požirali in ga z neodoljivo močjo tirali v globino----------
Da — bil je doma!
In mesec je sijal še vedno in listje, kar ga je bilo še po vejah, je šuštelo in veter je vel... Izza gora pa so vstajale nove zvezde in pričenjale dolgo, dolgo pot po nebesnem svodu ... A mlado jutro je še spalo in niti zarja se še ni bila dvignila na obzor...
XVIII.
Drugo jutro je bil Blaže bolan, resno bolan ...
Vzbudil se je bil zgodaj.
Saj spati ni mogel vso noč. Vsa noč, kolikor je je bilo, mu je potekla nemirno. Ko je legel v posteljo, mu je bilo, kakor bi mu bila padla megla na dušo, in nič več ni mogel jasno razbrati svojih misli. V nekem polsnu so se mu mešale razne podobe pred očmi: zdaj je bil na plesu v Lovrinovi gostilni, zdaj je govoril s Petelinovim Tinčetom, zdaj se je poslavljal od Andreja in se odpravljal nekam silno daleč po svetu, a nikomur ni smel povedati, kam... In pri tem ga je polival pot in ga kuhala vročina, da je zmetal raz sebe malo ne vso odejo in naposled odprl okno ob postelji...
Zaspal je še le proti jutru in
CHICAGO, ILL.
___. _____---y_
MALE HELP
PLATER
Experienced on Nickel & Cadmium. Small parts. Opportunity tor advancement. Good wages & benefits. Apply
AUTOPOJNT COMPANY 1801 W. Foster, LO 1-3260
Mr. H. Nelson
An Eoual Opportunity Employer
(222)
Hotel se je dvigniti na postelji, a zabolelo ga je v sencih, da je brez moči zopet omahnil na posteljo... In glava ga je bolela, da mu je hotela razpočiti, in mrazilo ga je •..
Stegnil je roko, ki pa se mu je tresla in bila skoro brez moči, ter zaprl okno; zakaj megla je silila v sobo. Potem pa je ležal nekaj časa utrujen in kakor brez življenja in z zaprtimi očmi.
A pred oči so mu stopili vsi dogodki pretekle noči s posledicami vred. In to ga je hudo razburjalo...
“Moj Bog! Kaj bo? Ali sem bolan?”
Spomnil se- Je, da bi se bil utegnil prehladiti po noči; da, prišlo mu je celo na misel, da bržkone pri odhodu iz gostilne ni bil vzel niti klobuka, niti ka-mižole...
Pogledal je na stol poleg postelje — in tam kamižole in klobuka ni bilo.
Blaže ni več dvomil, da se je prehladil sinoči. In zaskrbelo ga
j®*	1'i.-?'t'lišžii'.
“Kaj bo, kaj bo?”
Odprl je oči in poslušal, ali sta Andrej in Micona že vstala — mimogrede mu je prišlo na um, kaj sta si neki sinoči mislila o njem Andrej in Micona — in želel je, da bi bila všaj Micona že po koncu.
In res so se spodaj čuli koraki — tihi in pridržani. Zdaj in zdaj so se imela odpreti velika vrata in Micona je imela stopiti na prag.
Tedaj jo mora poklicati — tako je sklenil Blaže. In potem naj mu skuha zdravil.
Zopet je zatisnil oči in spanec se ga je hotel polastiti- Že so mu vstajale pol jasne podobe pred dušo — take, ki tvorijo prehod iz zavesti v spanje — in že je bil na tem, da bi aaspal — kar ga vzbudijo stope, ki so prav tedaj začele svoje delo.
Blaže je stegnil roko, potrkal na okno in izustil s slabotnim glasom — tudi glas je imel »a sebi znak bolezni —:
“Micona!”
Ali ga je cula, ali ne? Takoj nato je prišla v sobo in vprašala, kaj je.
"Bolan sem ...”
*‘Ali res?” se je začudila in zasmilil se ji je Blaže; “kaj, ali si se prehladil?” je nadaljevala s plašnim glasom, ko je videla Blažetovo bledo lice. “Pa ne da bi bilo nevarno?”
“Vstati ne morem... Glava me boli, v prsih me boli, povsod
me boli...”
“Moj Bog, kaj bo iz tega!”
Micona je mislila, kaj bi...
“Bezgovca ti bom skuhala, Blaže.”
Blaže je prikimal.
Potem mu je popravila odejo, prinesla še kočo in obljubila, da hoče zakuriti v peč- Nato pa je odhitela, da skuha čim prej zdravilo.
Ne dolgo potem je stal “bezgovec” pred Blažetom.
Blaže je pil in dobro mu je delo... Gorkota mu je silila po telesu in moči je čutil. Neka lahkota mu je legla na ude.
Vendar vstati bi še ne bil mo- SLOVENSKI DELAVSKI DOM gel in tudi ni hotel poskušati, j PredsS ^ate^Road , pQd_ “Danes moraš ostati v poste- predsednik Frank Mihelich, tajnica Iji!” mu je rekla Micona in ga in blagajničarka Agnes Stefanic, zadelala v odejo.	zapisnikarica Anne Žele nadzor-
n . mki: Frank Bitenc, John Cech in Blaze je ležal in gledal v strop. ]yxary Dolšak, gospodarski odbor:
Bolečin ni čutil; zeblo ga ni več Andy Božič, John Korošec, Louis
— in neka omotica se ga je prijemala. Pol jasne podobe so mu zopet vstajale pred dušo ...
Ko je kmalu nato prišel še Andrej v sobo in vprašal, kako mu je, ga je še- razumel in mu odgovoril:
“Dobro.”
In tudi je razumel, ko je Andrej rekel Miconi:	*
Furlan, Frank Mihelich.
Imenik raznih društev
WANTED
TOOL & DIE MAKER BUILD & REPAIR
Top wages and Overtime. Other Benefits. Apply
AUTOPOINT COMPANY ..1801 W. Foster Ave., ..LO 1-3200...
Ask for Mr. H. Nelson An Equal Opportunity Employer
(222)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE
Cook to live in. 4 children. Room & board & $30, 247-9786, 6 a.m. — 2 or 485-9614, ask for Buzz, ygljgftj ir i	(223)
MALE HELP
QUALITY ASSURANCE INSPECTORS
H.S. graduates. Heavy industry experience required. Railroad or railway equipment manufacturing experience helpful. Also knowledge of A.A.R. rules helpful Excellent salary and fringe benefits.
CONTACT MR T. B. EWERS ON MONDAY THROUGH FRIDAY FROM 9:00 A.M. TO 4 P.M. AT:
PHONE 568-4050 OR 388-4552
U.S. RAILWAY EQUIPMENT
13560 So. Mozart St.,	Blue Island, 111.
An Equal Opportunity Employer
piT-IT-ptr-(220)
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Victor J. Cimperman, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, rnl. slov. podpredsednik John Škra-bec. zapisnikar Peter Sterk ml. slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak.
—	Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pid 8.00 sv. maši.
—	Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Marj Taucher, nadzornice: Anna Kresovič, Antonija Rolih. Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
] Predsednik: Frank Grdina; pod-! predsednik: Joseph Nemanich; taj-:nik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia j Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova presveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; gospodar: Franc Tominc;
pravni zastopnik:	Edmund Turk; ,
odborniki: Stanko Vidmar; Franc j Sleme; Vinko Rožman; Anton Meg- j lic; Vinko Vovk; Franc Kamin. Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-592S ali 432-0142.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik William Chapman, 1525 E. 172 St.,; 1. podpreds. George Basilone; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar, tel. 481-3104; zapisnikar Arthur Eberman blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršali: Rocco La Penta, Simon Curk, Andy Mihevic; Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nachtigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel, KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachtigal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Frank Žnidar; častni maršal Jerry Homar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave.
Tel. 531-6196, blagajničarka Štefka Smolič, zapisnikar Anton Medved, za program J. Mejač, Ivan Jakomin,
I. Hauptman, Z. Zakrajšek, M.
Kosem, S. Gerdin, P. Omahen in S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser,
P. Stanonik, bara L. Mohar in F. J Urankar, tajnik Milan Dolinar 1146 Kastigar, reditelja P. Trpin in F. j E. 60 St. EX 1-4042 blagajnik B. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nad- Lobe, odborniki: A. Kozjak, R. Merc, ' zorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in j J. Skubic, F. Lovšin, V. Sleme, E. F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek' Kuhar, L. Petelin, A. Vogel, E. v mesecu v Slovenskem domu na' Mauser, M. Pust, V. Vrhovnik, A.
Težek zakonski par
Mutavil in njegova boljša polovica, oba skupaj tehtajoča kake tri metrske stote, prideta kupovat avto.
“Kakšnega pa bi nama svetovali, gospod?” sta vprašala tr' govca.
Trgovec tuhta, tuhta in gleda dobro rejena kupca, pa reče: “Avtobus”.
SLOVENSKA PRISTAVA
Članstvo “Slovenske pristave” je v nedeljo, 29. oktobra na svojem lepo obiskanem 7. rednem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: pred-kuhinja j sednik J. Slak, podpredsednik F.
Holmes Ave. ob osmih zvečer.
Pevska društva
GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss JoAnn Stwan; pom. tajnica Mrs. Mollie Frank, nadzorniki: Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, v SND, soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivaneic. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, Joe Petrich. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Uradniki za leto 1967-68
Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 44124, tel. 442-1346.
Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec, nadzorniki.
Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
Cesar; nadzorni odbor: J. Nemanich, B. Pfeifer, V. Zadnikar; razsodišče: J. Kovačič, J. Oster, in E. Lubi.
Slovenski domovi
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, (taj. Frank Bavec, blag. John Tavčar, zapis. Julia Pirc; nadzor, odbor: Frances Tavčar, Josephine Stwan, John Centa. Frank Dolenc, Louis Zigman; gospodar. Odbor: Krist Stokel, Joseph Okorn, Don Chesnik, Eddy Kenik, John Pestotnik, Frank Plut, Frank Wi-rant. Janko Rogelj častni predsednik. Seje so vsak 2. torek v mesecu ^b osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Martik, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd„ blag. Franc Lovšin, odborniki: Franc Ko vačič, Helena Mihelič, Jože Odai Marjan Perčič, Janez Sever in Ivici Tominec. Pevovdja Franček Goren-šek. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, sejo pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor:	Stefi Tolar, Angie Žabjek,
Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Res-idk, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik John, Evatz; tajnica JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; blagajnik Frank Zigman; nadzorni odbor: Ray Bradač, Theresa Skur, Milan Ulj an, Tony Zadeli. Seje za 1. 1967 prvi ponedeljek v mesecu: febr., april, junij, avg., okt., dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik J- Gustinčič, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. Toni Jerak, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Albina Mersnik; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica iji blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica In poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbiča Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
DIREKTORU SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Irank Žagaj predsednik Joseph Trente, pod predsednik Edward Leskovec, tajnik Alphonse Sajevic, 531-9309; blagaj-|nik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John Evatz; gospodarski odsek: predsednik John Troha, John Gerl, John Snyder; direktorij; John Adams, Albert Pestotnik, Stanley Pockar, Louis Modic. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Cyril Štepec, blagajnik John Trček, zapisnikar Frank Hren, tajnik Al Marn, tel. MU 1-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Rose Bizily, nadzorniki: Joe Hribar, Joe Kozar, Frances Somrak, pomočniki:	Frank Sustarsich, Vincent
Kravos, John Kocis. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCUDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Per usek, ta junica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Mark Herak, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Andy Hočevar, Anton Perusek. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, pod preds. Mrs. Anna Močiinikar, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Flor-ian Močiinikar, zapisnikar John Tavčar. Nadzorn, odbor:	Andrew
Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik John Ažman, podpredsednik Louis Dular, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., 541-8172, zapisnikarica Ursula Branisel. Nadzorni odbor: Jack Marinko, Rose Paulin, in Marianne Bashel. Seje so vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«.
Predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. podpredsed. Anna Kozel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St, tel.: 486-6090; Kuharica Josephine Šušteršič; blagajnik Jos. Barbish zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Ha-bat, Štefka Koncilja.-Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
¥afel]3sii sta m
KONCERT
pevskega mm mmm
v nedeljo IB, novutto fill
V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU 15335 WATERLOO RD.
Začetek ob 3.30 popoldne.
Na sporedu so klasične in popularne narodne pesmi, izvlečki iz operet. Dirigiral bo učitelj glasbe REGINALD RESNIK.
Po koncertu večerja in zabava. GIL DOBIDOV ORKESTER IGRA ZA PLES.
Vstopnice se dobe pri članih in blagajni v SDD. Se priporočamo.
ODBOR
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
■% Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
-&• Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani.
-k Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 uma ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
^nniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiinir
K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
Premoženje-----------------------$16,300,000.00
Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. & K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME ....
NASLOV MESTO ... DRŽAVA
GODE
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA ,
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Joseph Babnik. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Anton Misich, tajnica-blagajničarka, Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Plainer, Frances Žagar, Anna Boh. Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!