URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE Leto III. 25. julija 1958 št. 16 VSEBINA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE 169. Družbeni p hm gospoda rs k egu razvoja okraja Celje za razdobje od 19)7. do 1961. leta. Po 16. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) 7. in 9. členu statuta okraja Celje (Uradni vestnik okraja Celje, številka 5'100/57) v zvezi s 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 22-644/57) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. julija 1958 sprejel DRUŽBENI PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OKRAJA CELJE zn razdobje od 1957. do 1961. letu Prvi del 1. poglavje OSNOVNI CILJI IN SMERNICE GOSPODARSKEGA PODJETJA Bodoči gospodarski in družbeni razvoj temelji na doseženih uspehih in razvoju proizvajalnih sil in socialističnih prozvajalnih odnosih v preteklem obdobju. Nagel razvoj določenih panog je povzročil določene neskladnosti, vendar se je ob koncu tega obdobja že začela izvajati taka ekonomska politika, ki je omogočila Postopno reševanje neskladnosti v dosedanjem gospodarskem razvoju. Zvezni in republiški perspektivni Plan zahtevata in omogočata, da se te neskladnosti kompleksno rešujejo in da se omogoči nadaljnji uspešni razvoj. Zato se za dobo od leta 1957 do leta 1961 za okraj Celje postavljajo ti-le gospodarski in politični Pil ji in naloge: 1. Skupna družbena proizvodnja in narodni dohodek se bosta povečala za okoli 9 % letno. Porast temelji ba povečanju proizvodnje v vseh gospodarskih panogah. 2. Industrijska proizvodnja bo do leta 1961 za 48% višja kot leta 1956, letno se bo poviševala povprečno za 8%. To bo možno doseči z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, z rekonstrukcijami že zastarelih in dotrajanih obratov, z razširitvami obstoječih obratov kakor tudi z gradnjami. V zvezi s tem bo b/eba .povečati izkoriščanje premogovih ležišč in razširiti termoenerg. kapacitete. Industrijsko proizvodnjo je nujno treba usmeriti v izdelavo visokovrednih končnih izdelkov, tako za domače potrebe kakor tudi za izvoz. Da to dosežemo, je treba delati za čim racionalnejše surovinske baze našega področja. Pri tem so misijoni predvsem gozdni sentimenti in rudnine. Zaradi velike .potrebe po gradbenem materialu se bo povečala Proizvodnja opekarn. 3. Kmetijska proizvodnja bo v tem obdobju po-rastla za 67,8 % a/li povprečno za 10,9 % letno. Taka Proizvodnja bo omogočila boljšo preskrbo prebivalstva v mestih in industrijskih centrih, omogočila bo tudi do-°avo surovin za predelovalno industrijo, predvsem pa po znatno povečala izvoz kmetijskih presežkov, zlasti nrnelja Tako visoko kmetijsko proizvodnjo bomo do-spgli z znatnimi investicijskimi vlaganji, s še hitrejšim /azvojem socialističnih kmetijskih posestev in zadrug, z uvajanjem modernih agrotehničnih ukrepov, z raz- širitvijo kooperacije in s poglabljanjem socialističnih odnosov na vasi. 4. Na dvig življenjske ravni prebivalstva pa bo vplival tudi skladen razvoj vseh ostalih gospodarskih panog, ki bodo v tem .perspektivnem obdobju razpolagale z večjimi investicijskimi sredstvi. Razvoju trgovine, gostinstva, obrti, delno gradbeništva in prometa bo treba posvetiti vso pozornost posebno v mestih in industrijskih krajih, da se bodo njihove usluge in storitve / povečale in izboljšale. 5. Produktivnost dela, računana v porastu narodnega dohodka na enega zaposlenega, oziroma na enega aktivnega prebivalca v gospodarstvu, bo letno za 7,5 % višja. 6. Da bi se omogočilo reševanje stanovanjskih komunalnih problemov in problemov v zdravstvenih in socialnih službah, je treba usmerjati znatna sredstva za te namene predvsem v mestih in industrijskih centrih. Poleg sredstev iz skladov je treba za te namene vložiti tudi sredstva proračunov. Gospodarske organizacije pa morajo prispevati v znatni meri k uresničenju tega cilja z direktnim vlaganjem in dotacijami. 7. Struktura gospodarskih investicij se bo spremenila tako, da se -bodo povečala vlaganja zlasti za razvoj kmetijstva, trgovine, obrti in gostinstva. Glede na splošna načela investicijske politike se morajo pri razdeljevanju lokalnih investicijskih sredstev upoštevati načela maksimalne rentabilnosti. Da bo možno smotrneje uporabljati razpoložljiva sredstva skladov podjetij in amortizacije, so gospodarske organizacije dolžne sestaviti lastne perspektivne programe. 8. Glede na osnovno nalogo zveznega perspektivnega plana, da izravnamo plačilno bilanco, je treba nadalje povečati izvoz. Obenem je treba v čim večji meri uporabljati domači material, predvsem reprodukcijski, ter tako zmanjšati njegov uvoz. Ukreniti je treba vse, da se inozemski turizem .ria našem področju čimbolj razširi. Izvozna aktivnost se bo povečala pri izvozu industrijskega blaga, predvsem pase bo povečal izvoz kmetijskih proizvodov, zlasti hmelja. 9. Osebna potrošnja se bo v tem petletnem obdobju povečala za okoli 6—7 %. Drugi d c 1 II. poglavje DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK 1. V obdobju 1957—1961 se računa na naslednji .porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: — cene iz leta 1956 — v milijonih din o o, »g gospodarske panoge 1956 1961 indeks 61/56 povprei letno povečal družbeni bruto .proizvod 59.429 91.595 154 9,0 % narodni dohodek 25.938 40.547 156 9,3 % Predvideno povečanje proizvodnje, računane v bruto proizvodu in narodnem dohodku, bo možno doseči z racionalnejšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, z večjo storilnostjo dela, s stimulativnejšim nagrajevanjem in pravičnim načinom premiranja ter s splošnim dvigom življenjskega standarda. Prav tako pa bo na doseganje planiranega družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka vplivala struktura investicijskih vlaganj v posamezne gospodarske panoge kakor tudi v negospodarske dejavnosti. 2. Porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka temeljita na pričakovanem gibanju materialne proizvodnje in uslug v posameznih gospodarskih panogah. Računamo z naslednjim gibanjem proizvodnje in uslug po posameznih gospodarskih panogah, izraženim v družbenem bruto proizvodu in narodnem dohodku: a) družbeni bruto proizvod: (v milijonih din) Gospodarske panoge: 1956 1961 indeks Industrija Kmetijstvo in kmet. zadruge Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt Komunalna dejavnost 41.516 61.055 147,0 8.691 14.644 167,8 661 271 109,0 1.423 2.773 195,0 674 900 133,0 1.477 2.300 155,0 849 1.612 189,0 3.621 5.756 160,0 517 1.834 355,0 Skupaj 59.429 91.595 154,0 b) narodni dohodek: (v milijonih din) Gospodarske panoge 1956 1961 indeks Industrija 17.866 26.526 148 Kmetijstvo in kmet. zadruge 4.520 7.935 175 Gozdarstvo 415 452 108 Gradbeništvo 432 1.000 231 Promet 230 302 131 Trgovina 971 1.513 155 Gostinstvo in turizem 231 452 195 Obrt 1.144 1.966 172 Komunalna dejavnost 129 401 311 Skupaj 25.938 40.547 156 Glede na povečanje celotne gospodarske aktivnosti v okraju računamo s porastom bruto proizvoda na prebivalca od 306.980 dinarjev v letu 1956 na 448.980 din v letu 1961 ali za 46 %, narodni dohodek pa v istem razdobju od 133.980 dinarjev na 198.370 dinarjev ali za 48 %. 3. Pri strukturi kmetijske proizvodnje v letu 1956 do 1961 po sektorjih lastništva računamo: (v milijonih din) 1956 1961 II 1 1 struktura 1956—1961 Dohodek v kmet. skupaj od tega: 4.520 7.935 175 100,0 100,0 socialistični sektor 439 990 225 9,7 12,5 kmetijska posestva 166 409 246 3,7 6,7 kmetijske zadruge 273 581 212 6,0 5,8 privatni sektor 4.081 6.945 170 90,3 87,5 Socialistični sektor bo dosegel hitrejši razvoj v proizvodnji, ker bodo ustvarjeni boljši pogoji, doseženi pri kmetijskih gospodarstvih z arondacijo zemljišč, s specializacijo proizvodnje, pri kmetijskih zadrugah pa s kooperacijo s privatnimi proizvajalci. V socialistični sektor bo vloženo več sredstev kot v preteklih letih (povečanje mehanizacije, nakup zemljišč, živine, večja poraba umetnih gnojil, povečanje nasadov, predvsem hmeljskih), kar bo znatno vplivalo na porast dohodka pri kmetijskih gospodarstvih. 4. V zvezi s povečanjem proizvodnje in uslug se bo spremenila udeležba posameznih gospodarskih panog v celotnem družbenem bruto proizvodu. 1956 1961 Gospodarstvo skupaj 100,0 100,0 Industrija 69,8 66,6 Kmetijstvo in kmet. zadruge 14,6 16.0 Gozdarstvo 1,1 0,8 Gradbeništvo 2,4 3,0 Promet 1,2 1,0 Trgovina 2,5 2,7 Gostinstvo in turizem 1,5 1,8 Obrt 6,0 6,3 Komunalna dejavnost 0,9 1,8 Struktura družbenega bruto proizvoda se bo do leta 1961 spremenila v korist kmetijstva. Odprava nesorazmerij v gospodarstvu iz preteklega obdobja bo tako eden glavnih ciljev perspektivnega razvoja. Udeležba ostalih gospodarskih panog v strukturi družbenega bruto proizvoda se bo le nekoliko spremenila. III. poglavje INVESTICIJE V razdobju od leta 1957-1961 bomo investirali predvsem v take gospodarske panoge, ki bodo omogočile v čim krajšem roku čim večji gospodarski učinek in pripomogle k višjemu življenjskemu standardu. Da bi odstranili pomanjkljivosti, ki so bile značilne v investicijski politiki preteklega obdobja, bodo investicijska sredstva usmerjena predvsem v zaostale gospodarske panoge, to je zlasti v kmetijstvo, obrt ter negospodarske investicije. Prav tako se računa, da bo v bodočem obdobju možno v širšem obsegu kot dosedaj uporabiti znatna razpoložljiva sredstva za nadomestitev iztrošene in zastarele opreme naše industrije ter tako modernizirati obstoječe obrate. Glede na osnovne cilje se bodo povprečne letne investicije za posamezna razdobja gibale takole: (v milijonih din) Razdobje 1955/56 1957/61 povprečno na 1 leto i i •ga N £ i g §f (v milijonih din) Povprečno na 1 leto 1955 1957 1956 1961 z vzdržav. Industrija in rudarstvo 5.031,8 3.868,0 76,5 3.653,4 Kmetijstvo 280,5 2.280,0 820,0 2.257,0 Gozdarstvo 206,9 137,2 67,0 116,0 Gradbeništvo 52,9 75,4 143,0 69,0 Promet 94,6 170,0 180,0 150,2 Trgovina in gostinstvo 441,1 525,5 119,0 494,9 Obrt 90,3 182,2 200,0 173,4 Skupaj 6.198,1 7.238,3 117,0 6.913,9 Struktura investicij, računana za povprečne letne investicije, je za posamezna razdobja takale: Panoga Razdobje 1955/56 1957/61 z vzdrževanjem Povprečno na 1 leto 1957/1961 brez vzdrž. Industrija in rudarstvo 81,3 53,5 52,8 Kmetijstvo 4,5 31,5 32,6 Gozdarstvo 3,3 1,9 1,7 Gradbeništvo 0,8 1.0 1,0 Promet 1,5 2,3 2,2 Trgovina in gostinstvo 7,1 7,3 7,2 Obrt 1,5 2,5 2,5 Skupaj 100,0 100,0 100,0 Sredstva za gospodarske investicije se bodo črpala v večjem delu iz virov izven okraja, sredstva za negospodarske investicije pa bodo v glavnem zagotovljena iz lokalnih virov. Iz posameznih virov bo treba angažirati naslednje zneske: Skupaj gospodarske investicije Struktura (brez vzdrževanja, v milj. din) — iz sredstev gospodarskih organ. — iz lokalnih sredstev — iz sredstev izven OLO 34.569,95 100,0 14.698.10 42,5 2,616,75 7,5 17.255.10 50,0 Računa se, da bo industrija od zgoraj navedenih skupnih investicij vložila 18.267 milijonov din in to za rekonstrukcijo in razširitev objektov 8.117 milijonov din. Največja sredstva za rekonstrukcije in razširitve so namenjena naslednjim panogam: za rudarstvo v višini 1.692 milijonov din, za usnjarsko industrijo din 1.179 milijonov, za kovinsko industrijo 829 milijonov din, za čmo metalurgijo 850 milijonov din in za tekstilno industrijo 783 milijonov dinarjev. Za rekonstrukcije in razširitve se bodo potrebe krile iz lastnih sredstev podjetij ter iz lokalnih virov v višini 4.742 milijonov. Iz kreditov pa bo kritih 3.171 milijonov dinarjev. Za nove gradnje se računa, da 'bo potrošeno 8.856 milijonov din. Od tega zneska bo porabljenih za gradnjo druge faze Termoelektrarne Šoštanj 5.636 milijonov dinarjev. Za dovršitev objektov bo industrija porabila 1.294 milijonov din. Kmetijske investicije pa bodo v tem obdobju znašale 11.285 milijonov din. Iz lastnih sredstev bo kmetijstvo krilo 58,5 % skupnih investicij, iz lokalnih sredstev 8,2 %, za ostala sredstva pa je kmetijstvo vezano na sredstva izven okraja. Ostale gospodarske panoge so v investicijah udeležene v skupnem znesku 5.202 milijona dinarjev. Za negospodarske investicije se bodo po posameznih dejavnostih družbenega standarda vlagala naslednja sredstva: (v mili j. din) Znesek Struktura Samofinansiranje 300 2,0 Sredstva podjetij 3.040 19,9 Stanovanjski kreditni sklad 4.000 26,2 Sredstva investitorjev 874 5,7 Sredstva izven okraja 2,935 19,2 Proračun OLO in tibLO 1.775 11,6 Komunalni prispevek 726 4,7 Lokalni skladi 680 4,5 Sklad za kadre 582 3,8 Ostali viri 358,4 2,4 Skupaj 15.270,4 100,0 Računa se, da bo vloženih za stanovanjsko izgradnjo 9.159 milijonov dinarjev. Sredstva za te investicije izvirajo iz stanovanjskega sklada v višini 4.000 milijonov dinarjev, 2.935 milijonov dinarjev pa znašajo sredstva, določena za izgradnjo novega Velenja. Za te investicije -bodo najeti krediti izven Okraja. Ostanek v znesku 2.224 milijonov din izvira iz sredstev gospodarskih organizacij in sredstev investitorjev. Za elektrifikacijo se bo porabilo 1.345 milijonov dinarjev. Ta sredstva so zagotovljena delno iz amortizacije, iz udeležbe investitorjev in iz samofinansiranja. Šolstvo bo imelo na razpolago 1.122 milijonov dinarjev. Te investicije -bomo finansirali v glavnem iz lokalnih investicijskih skladov, iz sklada za kadre, iz okrajnega proračuna in proračunov občinskih ljudskih odborov. Za -izgradnjo komunalnih naprav se bo porabilo 1.176 milijonov dinarjev, od tega odpade v breme proračunov 250 milijonov dinarjev, na komunalni prispevek pa 726 milijonov din, na samofinansiranje pa 200 milijonov din. Računa se, da bo zdravstvo porabilo za investicije 652,4 milijonov dinarjev. Ostale negospodarske investicije se nanašajo na investicije v sodstvu, v objektih kulturno prosvetne dejavnosti in telesne vzgoje. NAMEN VLAGANJ V industriji se bodo v bodočem obdobju vlagala sredstva v zamenjavo in dopolnitev osnovnih sredstev ter v rekonstrukcije in razširitve obstoječih obratov. Rekonstrukcije in razširitve se bodo vršile predvsem tam, kjer zaradi zastarelosti in ozkih grl obstoječe kapacitete niso bile polno izkoriščene, obstajajo pa možnosti za rentabilno povečanje proizvodnje, za potrebe notranjega -trga in izvoza. Znatna sredstva bodo v industriji vložena za povečanje proizvodnje energetskih virov. Od celotnih -investicijskih sredstev se bo uporabilo največ za gradnje, kjer imajo največii delež hmeljske sušilnice. To je opravičljivo, saj ima hmeljarstvo za naš okraj velik gospodarski pomen in vse pogoje za dober nadaljnji razvoj. Hmelj je naš najvažnejši izvozni pridelek ter važen vir deviz za celotno FLRJ. Precejšnji zneski so dalje določeni za gradnjo skladišč za hmeljske pridelke, umetna gnojila, zaščitna sredstva in stroje, kar je sedaj ob -reorganizaciji kmetijskih zemljišč nujno. Večji zneski so določeni za razširitev mehanizacije kot najvažnejšega sredstva za dosego zaželene proizvodnje. Pri investicijah za nasade je določen znaten znesek za obnovo zemljišč. Tudi za nabavo plemenske živine so določeni primerni zneski. V znatni meri bodo na rast kmetijske proizvodnje vplivale investicije za regulacije in melioracije. Od celotnih investicij v gozdarstvu odpade okoli 77 % na gradnjo gozdnih cest, ki se bo pospeševala zlasti v zaprta oziroma nezadostno zaprta gozdna področja, v katerih računamo v bodočem razdobju z glavnimi sečnjami. Za gozdarske stavbe se računa 16 % sredstev gozdnega investicijskega sklada, 7% pa bo odpadlo na opremo in izdelavo investicijskih elaboratov. Za investicije v prometu se bo porabilo 751 milijonov dinarjev za boljše vzdrževanje in nadomestitev prometnih sredstev. Večja sredstva kot v preteklem obdobju bodo vložena v ostale gospodarske panoge in to predvsem v trgovino, za izgradnjo skladišč za kmetijske pridelke in druge prehrambene artikle, za modernizacijo opreme in povečanje trgovskega omrežja. V gostinstvu se bodo sredstva vlagala predvsem za ureditev gostinskih lokalov ter razširitev obratov, ki služijo družbeni prehrani. Obrt bo svojo kapaciteto povečala z razširitvijo svoje mreže in nabavo ter rekonstrukcijo opreme. Vsa vlaganja imajo namen odpraviti neskladnosti, ki so se pojavile v preteklem obdobju pri preskrbi prebivalstva, največ sredstev za te namene bo porabljenih v mestih in industrijskih središčih. Osnovna načela pri usmerjanju in potrošnji investicijskih vlaganj 1. Znatna sredstva, ki jih v bodočem razdobju nameravamo vložiti, struktura in hitro obračanje sredstev zahtevajo, da bo rentabilnost investicijskih vlaganj v bodočem razdobju večja kot doslej. V ta namen je treba investicije proučiti glede na surovinsko bazo, tržišče, strokovni kader in vse drugo, kar je treba upoštevati posebno pri revizijah investicijskih programov. Da bi se vsestransko upoštevalo maksimalno varčevanje tako pri gospodarskih kot negospodarskih investicijah in da bi -bilo možno izdelovati na našem področju proučene investicijske programe, je treba okrepiti obstoječe projektantske organizacije. Investicijski programi morajo biti v skladu s splošnimi smernicami gospodarskega razvoja. 2. Upoštevajoč osnovne smernice tega perspektivnega plana in nakazano strukturo investicijskih vlaganj je treba usmerjati investicijsko potrošnjo tako, da bo uporabljen za negospodarske investicije večji del razpoložljivih sredstev kot doslej, pri čemer je treba upoštevati potrebe mest in industrijskih krajev. 3. Iz okrajnega investicijskega sklada se bodo dodeljevala industriji manjša dopolnilna sredstva za udeležbo na natečajih. Ostala sredstva pa bodo namenjena za razvoj trgovine, gostinstva, turizma in obrti. Okrajna sredstva za negospodarske investicije iz investicijskega sklada in proračuna bodo usmerjena predvsem v zdravstvene objekte, ki imajo pomen za ves okraj, za sodstvo in šolstvo, medtem ko bodo občine usmerjale sredstva za negospodarske mvesticije v komunalno dejavnost in deloma v šolstvo. standardnih proizvodov, ki omogočajo serijsko izdelavo (kovinska in lesna industrija), — z uvedbo ali z zboljšanjem planiranja pri delu, — z zboljšanjem delovnih metod in ureditvijo delovnih mest, — z ureditvijo .in s skrajšanjem notranjega transporta v .proizvodnji, — z uvajanjem novih delovnih metod, ki poenostavljajo in olajšujejo delo po znanstvenih principih sistematičnega proučevanja, — z zboljšanjem delovne kontrole na slehernem delovnem mestu, — z uvedbo medfaznega obračuna proizvodnje in z uvedbo planskih kalkulacij po stroškovnih mestih ter tako, da bo nižje vodilno osebje obvezno spremljalo izvajanje del, oziroma proizvodnjo, tudi po naturalnih in finančnih pokazateljih stroškovnega mesta, — z večjo skrbjo za delovne odnose v gospodarski organizaciji, — z rednim oskrbovanjem s surovinami in materialom, — s povečanjem delovnega efekta vsega takozvanega neproduktivnega osebja, — z uvedbo ukrepov za zmanjšanje števila nesreč -pri delu in z odstranitvijo škodljivih vplivov na zdravje, — z uvedbo smotrne sistematične in dosledne personalne politike, — z uvajanjem modemih metod za strokovno in splošno izobraževanje odraslih, z določitvijo pogojev in možnosti za napredovanje v okviru gospodarske organizacije, — z ugotovitvijo razmerij med delovnimi mesti kot pripomočkom za določitev pravilnih odnosov med tarifnimi postavkami za .posamezna delovna mesta oziroma dela (ocenitev delovnih mest), — z določitvijo delovnih učinkov na podlagi znanstvenih metod (norme, premijske osnove), — s tako tarifno politiko, ki veže povečanje osebnih dohodkov neposredno na storitve ali učinke posameznikov. Število aktivnega prebivalstva bo porastlo za 8,5%, to je za 7.286 oseb. Glede na to, da je naravni prirastek delovne sile (prebivalcev od 15. leta starosti dalje) v kmetijstvu močnejši kot pa v nekmetijskih panogah in ker je spričo povprečne mehanizacije v kmetijstvu kljub visoko planirani kmetijski proizvodnji potreba po delovni sili v kmetijstvu le minimalna, imamo v mislih zaposlovanje delovne sile iz kmetijskih področij. V zasebnem sektorju gospodarstva ne računamo s povečanjem zaposlenosti. Glede na povečanje storilnosti se računa, da bo porast bruto proizvoda in narodnega dohodka na enega zaposlenega oziroma aktivnega prebivalca v letih 1957—1961 v celotnem gospodarstvu naslednji: g (v dinarjih) 1956 1961 »S o'$ Piši IV. poglavje PRODUKTIVNOST IN ZAPOSLENOST V obdobju 1957—1961 se računa s povečanjem produktivnosti .povprečno za 7,5 % letno. Tako produktivnost bo mogoče doseči mimo investicijskega vlaganja in splošne skrbi za dvig življenjskega standarda zaposlenih .še z naslednjimi ukrepi: Z intenzivnejšo izrabo razpoložljivega delovnega časa, — z izboljšanjem tehnološkega postopka, to je z racionalizacijo dela, — z izvršitvijo rekonstrukcij, ki so najnujnejše zaradi ozkih grl v proizvodnji in zaradi izrabljenih naprav, — s poenostavitvijo proizvodnega načina in z uvedbo Družbeni bruto proizvod na enega zaposlenega oz. aktivnega delavca 699.272 992.652 141,9 7,3 narodni dohodek na enega zaposlenega oz. aktivnega prebivalca 305.199 439.424 143,9 7,5 OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD a) Osebna potrošnja V skladu s cilji in nalogami, ki so nakažane v resoluciji Zvezne ljudske skupščine o perspektivnem .razvoju osebne in splošne potrošnje, se bo v bodočem razdobju zagotovil hitrejši porast osebne potrošnje in zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi tudi v celjskem okraju 1. Po pričakovanem razvoju gospodarstva in po porastu produktivnosti v obdobju 1957—1961 znaša porast osebne potrošnje za 6—7 % povprečno na leto. Investi-oijska vlaganja za družbeni standard se ibodo povečala prvenstveno za stanovanjsko izgradnjo, komunalne naprave, šdlstvo, zdravstvo, telesno vzgojo in za socialno skrbstvo. V bodočem obdobju računamo z naslednjim porastom osebne potrošnje: (v 000 diiin) 1956 1961 Indeks skladi osebne potrošnje 10,500.000 14,965.000 142,5 Porast osebne potrošnje in osebnih dohodkov prebivalcev temelji na pora-stu materialne proizvodnje, števila zaposlenih in na produktivnosti dela. 2. V razdobju 1957—1961 računamo na porast zaposlenih v družbenem gospodarstvu in v negospodarskih dejavnostih povprečno za 1.300 oseb letno. Glede na porast plač in delovne sile se bo zvišal plačni fond v družbenem sektorju: (v 000 din) 1 .»5 8 "S ca o, 3 .5 C0 oj -d e leto 1956 4,080.000 100 676.000 100 4,756.000 100 leto 1961 6,752.400 165,5 1,047.800 155 7,800.200 165 Nova delitev celotnega dohodka in večja produktivnost dela zagotavljata naraščanje potrošnje in dohodkov delavcev. Prav tako se bodo povečali dohodki kmetskega prebivalstva, kar pa mora biti vse v skladu z uspehi proizvodnje, zlasti pa z uspehi pri prodaji kmetijskih pridelkov. Zagotoviti je treba tudi hitrejše naraščanje dohodkov kvalificiranega osebja, zlasti kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. 3. V okviru pričakovanega razvoja osebne potrošnje in izboljšanja življenjskih pogojev delovnih ljudi 'bodo morali občinski ljudski odbori in organ družbenega samoupravljanja voditi konkretno politiko o uporabi razpoložljivih sredstev za osebno potrošnjo in za družbeni standard. Posebno skrb pa bodo morali posvetiti tisti gospodarski dejavnosti, ki neposredno vpliva na izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva, kot razvoju trgovine, obrti in raznim uslužnostnim dejavnostim, posebno v mestu Celju in v industrijskih centrih celjskega okraja. Stanovanjske skupnosti in hišni sveti v industrijskih centrih in samem mestu Celju si bodo morali Prizadevati, da izboljšajo življenjski standard prebivalstva. V ta namen bodo morali ustanavljati razne servise, s katerimi se racionalno izvršujejo tista dela, ki jih sedaj opravlja vsako gospodinjstvo zase. b) Družbeni standard Družbeni standard se bo v razdobju 1957—1961 razvijal skladno s splošnim gospodarskim razvojem v okraju. Naloge, ki so v zvezi z rastjo življenjskega standarda, so prvenstveno .te-le: izgradnja stanovanj ter komunalnih naprav, izboljšanje pogojev splošne in strokovne izobrazbe uslužbencev in zdravstvena zaščita delavcev in uslužbencev. Za dvig družbenega standarda računamo z naslednjimi proračunskimi sredstvi: (v milijonih din) Namen uporabe 10 „ Povprečno na 1J0° leto 1957/61 Indek: Kultura in prosveta 421 594 141 Socialno -Skrbstvo 161 . 189 117 Zdravstvena zaščita 109 172 158 Državna uprava 392 550 140 Komunalna dejavnost 137 216 158 Ostalo 327 511 156 Skupaj tekoči izdatki 1.547 2.232 144,2 Negospodarske investicije 5 139 ^^SO Skupaj 1.552 2.371 152,7 Izračun proračunskih sredstev temelji na smernicah zveznega in republiškega plana ter predpisih o delitvi dohodkov iz leta 1958. Povečanje tekočih izdatkov je nujno zaradi povečanja prebivalstva, spremembe socialne strukture, predvsem pa zaradi izboljšanja delovanja posameznih služb. Okrajni ljudski odbori in občinski ljudski odbori bodo morali smotrno uporabiti sredstva za vse tiste dejavnosti, ki so najbolj pereče, kot so šolstvo, zdravstvo im komunalna dejavnost. Pri razdelitvi sredstev pa je važna vsestranska štednja in njihovo racionalno trošenje. Poleg tega pa naraščajo tudi potrebe za negospodarske investicije, ker se v preteklem obdobju niso v zadostni meri vlagala sredstva za negospodarsko dejavnost. Sredstva določena za negospodarske investicije, se bodo trošila predvsem za izgradnjo šol, v kulturne, prosvetne, zdravstvene ter komunalne namene, kar vse se bo moralo upoštevati v tekočih družbenih planih občinskih ljudskih odborov. Perspektivni plan posameznih dejavnosti skupne potrošnje v letih 1957—1961 bo naslednji: 1. Šolstvo 1. V skladu s povečanjem števila učencev za 7,3 % je treba povečati kapaciteto učilnic, tako da se v vseh zvrsteh šolstva prepreči tretja izmena. Razen tega je treba zagotoviti nemoten pouk in postopno dvigniti njegovo kvalitetno raven. Za dosego teh ciljev bo zgrajenih 96 novih učnih prostorov s 6.144 m2 in sicer: a) v obveznem šolstvu 58 učilnic s 3.712 m2 b) v srednjem in nižjem strokovnem šolstvu 38 učilnic s 2.432 m- Razen gradenj novih učilnic 'bo treba čimprej dokončati že začete gradnje in v'bodoče tudi z rekonstrukcijami povečati .kapacitete, tako da se bo v obdobju 1957—1961 gradilo, dozidalo in adaptiralo 116 učnih prostorov. Od teh kapacitet pa .bo precejšnji del nadomestil stare neprimerne prostore. 2. Delati bo treba za postopen dotok prosvetnih delavcev, tako da bi se njih primanjkovanje do leta 1961 znižalo na cca 140 oseb z višjo in srednjo strokovno izobrazbo. S primernim štipendiranjem pa bo treba postopno kriti sorazmerno zelo visoke potrebe po strokovnem kadru zlasti v zdravstvu ter prosvetni, tehnični in kmetijski stroki. Od števila 855 štipendistov bo štipendiral ODO Celje 30,9 %, občinski ljudski odbori 35,7 %, podjetja in ustanove pa 33,4 %. 3. Struktura in vrednost investicij za šolstvo v obdobju 1957—1961 bo naslednja: (v milijonih din) a) nove gradnje 86 učilnic 880 b) dovršitve 10 učilnic 134 c) rekonstrukcije 20 učilnic 108 Po virih finansiranja 1.122,000.000 din bo odpadlo na: (v milijonih din) a) proračunska sredstva OLO in ObLO 100 b) sklade OLO in ObLO 400 c) sklade za kadre, OLO, LRS in FLRJ 582 d) ostale vire 40 2. Kultura in prosveta Da bi se v razdobju 1957—1961 zares širilo obzorje najširših ljudskih množic, bo osnovna smer. kulturno prosvetne dejavnosti v tem obdobju v a) razširjanju baz ljudske prosvete b) v razvijanju kulturnih in znanstvenih zavodov in ustanov. Za dosego teh ciljev: 1. se bo dvignilo kulturno prosvetnih društev in Svobod od 101 na 120. Vzporedno s tem povečanjem števila društev se bo zvišalo tudi članstvo od 10.770 v letu 1956 na 20.000 v letu 1961. Število ljudskih knjižnic se bo dvignilo od 98 v letu 1956 na 135 s 25.000 obiskovalci v letu 1961. 2. Muzeju, njegovemu odseku NOB in Studijski knjižnici v Celju je treba z obnovitvijo Grofije omogočiti nemoteno poslovanje, razen tega pa se mora v tem obdobju pripraviti dokumentacija za gradnjo Glasbene šole v Celju. 3. Ker je pomanjkanje kulturnih domov eden poglavitnih problemov zaviranja in širjenja delavske kulture, je treba v perspektivi dolgoročnega plana o gradnjah domov v obdobju 1957—1961 pričeti z gradnjo kulturnih domov v Velenju in Celju (Gaberje). 4. Spomeniškemu varstvu je treba posvetiti vso pozornost. S primernimi zaščitnimi deli je treba oču-vati razvaline celjskega Starega gradu, nadaljevati z arheološkimi izkopavanji v Šempetru ter rekonstruirati na mestu grobnico županov rimske Celeae. 5. Investicijska sredstva za kulturno-prosvetne namene bodo znašala v obdobju 1956—1961 324,500.000 dinarjev, medtem ko bodo znašali izdatki okrajnega proračuna in proračunov občin v tem obdobju din 289,743.339. 3. Telesna vzgoja 1. Pomanjkanje šolske telesne vzgoje zahteva, da se obenem z razvojem šolstva ustvarijo vsi .potrebni materialni in kadrovski pogoji za uspešen pouk telesne vzgoje. Pri vseh novih šolskih gradnjah je treba zagotoviti v načrtih in gradnjah potrebne prostore in sredstva za ureditev [telovadnic, pri vseh sedanjih šolah pa je treba postopoma, tudi preko obdobja 1961 računati z ureditvijo preprostih igrišč po normativu 8 nv površine na enega učenca. Vzporedno s postopno gradnjo teh objektov bomo morali zagotoviti s štipendiranjem tudi ustrezen strokovni kader, ki se bo do 1. 1961 povečal za 16 profesorjev in učiteljev telesne vzgoje. 2. V letih 1957—1981 se morajo ustanoviti v vseh občinah sveti za telesno vzgojo občinske zveze Partizana, v Celju pa okrajna športna zveza. Okrajna komisija za vzgojo kadrov pri svetu za telesno vzgojo OLO Celje bo v obdobju 1958—1961 zagotovila preko okrajnih tečajev in seminarjev vzgojo 150 predn jakov III. razreda za organizacijo Partizana, strokovni kader inštruktorjev in trenerjev predvsem za športne panoge in igre, ki imajo' v okraju vse pogoje za množičen razvoj (atletika, plavanje, smučanje, odbojka, mali rokomet, nogomet), pa se bo šolal v ustreznih seminarjih in tečajih, ki jih prirejajo ustrezne športne zveze z Višjo šolo za telesno vzgojo v Ljubljani. 3. Za razširjanje športa med delavsko mladino, za dviganje delovne kondicije, izboljšanje proizvodnje in večje delovne produktivnosti bo treba ustvarjati potrebne delovne in kadrovske pogoje v industrijskih podjetjih. Proučiti bo treba smotrno izrabo polurnega odmora v procesu delovnega dne v vseh podjetjih za aktivni odmor in razvedrilo delavstva. V neposredni bližini stanovanj — ob gradnji strnjenih stanovanjskih blokov in naselij—moramo v bodoče zagotoviti ustrezne zelene površine za telesno vzgojo predšolskih otrok. 4. Objekte za telesno vzgojo je treba v bodoče sporazumno s turističnimi organizacijami graditi tudi v turističnih središčih in letoviščih ter zdraviliščih. 5. Družbene organizacije za telesno vzgojo bodo v tem obdobju dobile ustrezne organe na komunah. Organizacija Partizana, ki je odgovorna za razvoj množične telesne vzgoje, bo povečala število članstva za 50 %, število organizacij za 35 %, število predn jakov za 500 %. Športne organizacije pa bodo povečale število svojega članstva povprečno za 35 %. 6. V skladu z zmogljivostjo občin in okraja bo treba z materialnimi sredstvi podpreti .uresničevanje teh nalog. Nadaljnjo smer nam ikažejo podatki iz leta 1958, ko je bilo iz društvenih proračunov za investicije uporabljenih v te namene 8,404.100 din, za vzdrževanje obstoječih objektov pa 5,055.200 din. Množične organizacije za telesno vzgojo bo treba razbremeniti teh dajatev v prihodnjih letih in prenesti vzdrževanje teh objektov v pristojne občinske proračune. 7. Investicijske potrebe za uspešni razvoj telesne vzgoje, tako za obdobje 1957—1961 kakor tudi za leta po tem obdobju, bi bile naslednje: a) za šolsko telesno vzgojo 175,000.000 din b) za telesno vzgojo družb. org. 486,000.000 din Skupaj 661,000.000 din Za kritje teh potreb bo v obdobju 1957—1961 zagotovljeno v okrajnem in v občinskih proračunih 81 milijonov din. Ostale potrebe bi se krile iz lastnih sredstev telesno vzgojnih organizacij upoštevajoč pri tem tudi republiška iin zvezna sredstva telesnovzgojnih forumov. Preostalo kritje potreb pa se bo preneslo na poznejše obdobje. 4. Zdravstvo 1. V letu 1957—1961 bo treba posvetiti večjo pozornost preventivni zdravstveni zaščiti prebivalstva celjskega okraja. Za dosego tega cilja je treba okrepiti okrajni higienski zavod in sanitarne inšpekcije z namestitvijo 4 zdravnikov za epidemiologijo, komunalno higieno, bakteriologijo in higieno dela. Razen okrepitve zdravstvenega kadra in primernega števila tehničnega kadra bo treba povečati proračunska sredstva, tako da bodo znašali izdatki v letu 1961 12,800.000 din, vrednost instrumentarija in inventarja pa bo narasla na 16,500.000 din. Nadaljevati je treba s cepljenjem prebivalstva proti tifusu in podiomelitisu, ki bo v treh cepljenjih zajelo 3 krat po 30.000 otrok, rentgensko slikanje prebivalstva pa bo v tem obdobju zajelo okoli 140.000 prebivalcev, medtem ko bo fluorizacija zobovja izvedena pri 56.000 prebivalcih. 2. Da bodo zdravstveni zavodi in ustanove s tem planom predvidene naloge mogli zadovoljivo reševati, računamo s povečanjem njihovih kapacitet. Splošna bolnica Celje bo dvignila kapaciteto postelj za 11,1 /»> število oskrbnih dni se bo dvignilo na 260.000, p°" vprečna ležalna doba pa se bo znižala od 13 v letu 1956 na 11 dni v letu 1961. Bolnica za TBC v Novem Celju bo dvignila število postelj za 26 %, oskrbne dni pa na 115.000, povprečna ležalna doba pa se bo znižala od 13* na 120 dni. Zdravilišči Dobrna in Rog. Slatina bosta dvignili kapaciteto postelj za povprečno 12 %, povprečna doba zdravljenja pa se 'bo povečala za 27 %. P ra tako se bodo povečale kapacitete v bolnici za TBC Topolšici in v zdraviliščih Laško ter Rimske Toplice- 3. Razen s povečanjem kapacitet pri obstoječih zdravstvenih zavodih računamo v obdobju 1957—1961 še s povečanjem števila zdravstvenih domov, zdravstvenih Postaj im obratnih ambulant od 25 na 35, lekarn od 12 oa 13 in sanitarnih inšpekcij od 3 na 13. Na novo urejene večje ustanove bodo zdravstveni dom na Polzeli, lekarna v Velenju ter obratni ambulanti v Štorah in Zrečah. Povečanje kapacitet zdravstvenih zavodov še bolj Pa moderne delovne metode v preventivni in kurativni zdravstveni službi narekujejo povečanje kadrov v zavodih in ustanovah, ki se bodo v letih 1957—1961 po kvalifikaciji gibali takole: 1956 1961 1961 1956" V i sokokval i £i c i-rani 125 204 159 Višji in srednji 104 218 109 Nižji 240 336 140 Tehnični 714 814 114 Administrativni 177 190 107 Skupaj 1.360 1.762 129,5 Potrebe po višjem in srednjem zdravstvenem kadru so mnogo večje, kot je zgoraj prikazano, vendar je dotok tega kadra glede na kapacitete teh vrst šol skromen. Šola za medicinske sestre v Celju naj se glede na ite potrebe primerno razširi. 5. Promet zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem se bo postopno zviševal, tako da se bo v letu 1961 dvignil za približno 30 do 35 % nasproti letu 1956. Celotno zvišanje prometa temelji na večjem številu zdravstvenih delavcev, na večjih kapacitetah, storitev, na kvalitetnejšem delu in boljši stimulaciji kadra. 6. V obdobju 1957—1961 bomo v zdravstvene namene investirali skupno 608 milijonov dinarjev. Od tega zneska bo odpadlo na okrajne zdravstvene zavode (bolnici v Celju in Novem Celju, na zdravilišči v Dobrni in Rog. Slatini in na reševalne -postaje) 449,500.000 din ali 73,9 %, -na Občinske zdravstvene domove (Velenje, Polzela, Zreče, Laško, Store in Rog. Slatina) 143,000.000 dinarjev ali 23,5 % ter 15,500.000 din ali 2,6 % na ustanove preventivnega zdravstva. 5. Socialno varstvo 1. Skrb zaposlenim ženam in materam, delovno usposabljanje invalidov in zaščita otrok bodo prvenstveno naloge socialnega varstva v obdofojb 1957—1961. Ob zviševanju števila socialnih podpirancev se bo zviševala tudi socialna podpora. Večjo skrb pa moramo v tem obdobju posvetiti tudi otrokom, žrtvam, fašističnega terorja. Vzgoja normalno razvitih otrok brez staršev, oziroma vzgoja ogroženih otrok se bo preusmerila od -zaščite v domovih na oddajanje v rejo. Mrežo dnevnih zavetišč za otroke bo treba razširiti v okviru stanovanjskih skupnosti. Medtem ko se bodo nekateri mladinski domovi ukinili, tako da bosta ostala v letu 1961 le dva domova in to Dečji dom v Celju in Mladinski dom Mihe Pintarja na Dobrni, bo ostalo število domov za odrasle neizpremenjeno, pač pa se bo nekoliko skrčilo število oskrbovancev. Okrajni zavod za rehabilitacijo invalidov bo dvignil število obravnavanih primerov od 150 v letu 1957 na 320 v letu 1961. 2. Če upoštevamo ukinitev nekaterih domov, dalje znižanje števila oskrbovancev, znižanje števila.podpor otrokom brez staršev in otrokom borcev zaradi spremembe zdravstvenih določil in če na drugi strani upoštevamo povečanje števila podpirancev, povečanje podpor v te namene, izpopolnjeno službo v preostalih domovih in v okrajnem zavodu za rehabilitacijo invalidov, se bodo izdatki za socialno varstvo na območju okraja Celje v obdobju 1957—1961 gibali takole: (v 000 din) 1957 1961 Skupaj 1957-1961 1961 1957 Proračun OLO 5.711 7.652 37.210 134 Proračun ObLO 149.900 139.700 689.200 90 Zvezni proračun 138.427 167.860 809.442 121 Skupaj 294.038 315.212 1,535.852 107 3. V investicijski dejavnosti za socialno varstvo pa bo izdano v obdobju 1957—1961 44,400.000 din za počitniške domove. 6. Socialno zavarovanje Osnovne naloge socialnega zavarovanja bodo v obdobju 1957—1961 naslednje: 1. Razširiti je treba krog socialnih zavarovancev s splošnim zavarovanjem, tako da bo od 54,31 % zavarovanega prebivalstva v letu 1956 le-to v letu 1961 zajelo vse prebivalstvo, ki bo uživalo zdravstveno zavarovanje. 2. Z izboljšanjem preventivne zdravstvene službe, z -izboljšanjem higiensko tehnične zaščite pri delu in z rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov je treba zmanjšati izostanke od dela zaradi bolezni in nesreč od 4,58 % v letu 1956 na 4 % v letu 1961. ! 7. Komunala in stanovanjska izgradnja 1. V skladu z razvojem industrije, -povečano stanovanjsko gradnjo in porabo električnega toka v gospodinjstvu bo treba izpopolniti daljnovo-dno omrežje, omrežje z nizko napetostjo, kablovode ter graditi nove trafopostaje. Potrošnja električne energije v gospodinjstvih je dosegla že -tak obseg, da bo treba vzporedno z gradnjo stanovanj graditi tudi ustrezno število trafopostaj. Poleg novih gradenj pa moramo posvetiti še več pozornosti -in dati za ;to zadostna sredstva tudi za vzdrževanje omrežja in naprav. Od 3000 gospodarstev, ki imajo pogoje za elektrifikacijo, jih bomo v obdobju 1957—1961 elektrificirali okoli 1000. Stroški za -ta dela bi znašali okoli 100,000.000 din, vendar bi te stroške morali v glavnem nositi interesenti sami, ki naj bi se združili v režijske odbore ter s pomočjo občin in podjetja Elektro izvedli potrebna dela. Podjetje Elektro Celje bo -investiralo v letih 1957— 1961 za nove gradnje iz svojih -skladov, ki jih ustvarja s prodajo električne energije, 700,000.000 dinarjev, investitorji pa -bodo -prispevali k temu 240,000.000 din, pri vzdrževanju pa -računa podjetje Elektro s 305 milijoni din svojih sredstev. Tako bo za elekrifiikacijo celjskega okraja vloženih v obdobju 1957—1961 skupno 1.345,000.000 dinarjev. 2. V obdobju 1957—1961 bo treba izvajati v stanovanjski izgradnji sistematično organizirano gradnjo, pocenitev gradbenih storitev, -tipizacijo- gradbenih elementov, približevanje ekonomskim najemninam in skrajno omejitev mehanskega pritoka v mesta in industrijska središča, predv-sem pa takoj začeti -graditi ceneje. Stanovanje ne sme stati v povprečju več kakor 1,800.000 dinarjev (brez komunalnega prispevka). Uveljaviti se mora tudi načelo, da so za stanovanja delavcev in uslužbencev v celoti dolžna skrbeti njihova podjetja, zavodi odnosno ustanove. Vsi občinski ljudski odbori morajo izdati posebne predpise, ki bodo zagotovili pocenitev stanovanjske izgradnje, pravilno razdeljevanje sredstev stanovanjskega kreditnega sklada in nujno uvedbo komunalnega prispevka. Pri sestavi teh predpisov bodo morali občinski ljudski odbori upoštevati priporočilo, ki ga bo -izdal Okrajni ljudski Odbor Celje. Računa se, da bo v petih letih na razpolago v -stanovanjskih kreditnih skladih okoli 4.000,000 din, gospodarske - organizacije bodo imele na razpolago 1.350,000.000 dinarjev, ostala razna sredstva in krediti, vključno s posebnimi krediti Rudnika Velenje, pa 2 milijardi 935,000.000 dinarjev. Zaradi varčevanja z zemljišči, predvsem pa zaradi dragih komunalnih naprav bo treba individualno gradnjo usmeriti predvsem v vrstne hiše. Do nadaljnjega moramo graditi predvsem enosobna stanovanja, manj dvosobnih in minimalno število večjih stanovanj. S terni ukrepi bo do konca leta 1961 zgrajenih 4.305 stanovanj. Vpoštete zneske od prilagoditve najemnin bo v obdobju 1957—1961 v celoti treba uporabiti za večja popravila stanovanjskih zgradb in ne bo mogoče ta sredstva uporabiti za nove gradnje, medtem ko bi sredstva sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje po možnosti ne uporabljali za večja popravila, temveč le za nove gradnje. 3. V obdobju 1957—1961 bo treba predvsem graditi vodovode in kanalizacijo, vzporedno s .temi gradnjami pa v okviru možnosti, predvsem s samof-inansiranjem ostale komunalne naprave, upoštevajoč specifične potrebe in sredstva posameznih krajev. Te akcije se bodo morali lotiti predvsem občinski ljudski odbori, pa tudi interesenti sami bodo morali za te prepotrebne in življenjsko važne naprave prispevati znaten del sredstev. Precej del bo treba izvesti s samofblanširanjem, pri novih gradnjah pa s komunalnim prispevkom. Za komunalne investicije je bilo iz sredstev OLO v letu 1957 in 1958 zagotovljeno 20,000.000 din, občine so prispevale iz proračunov 30,000.000 din, v letu 1958 pa bo za komunalne naprave v proračunu OLO 20,000.000 dinarjev, občin 30,000.000 din, v 1. 1960 OLO 28,000.000 din, občin 42,000.000 din, v letu 1961 OLO 32,000.000 din in občin 48,000.000 din. Če k tem sredstvom prištejemo še sredstva komunalnega prispevka v znesku 726,000.000 din -ter sredstva samofblanširanja znesek blizu 200,000.000 din, bomo imeli za izgradnjo komunalnih naprav ha razpolago skupno 1.176,000.000 din, ki -bodo uporabljeni predvsem za izgradnjo komunalnih naprav v Velenju in Celju, za vodovod v občini Žalec, za vodovod v občini Rog. Slatini ter še v nekaterih krajih in za izgradnjo komunalnih naprav. Za ostalo komunalno dejavnost, zlasti za rekonstrukcije in vzdrževanje računamo s proračunskimi sredstvi v višini 1.040,5 milijonov din. 4. V petletnem obdobju se bo bolj kot doslej pristopilo h gradnji oziroma rekonstrukciji komunalnih obrti. V -ta namen se računa z 280 milijoni dinarjev. V občinah se bo gradilo oziroma rekonstruiralo naslednje: Celje — mlekarna, pekama, klavnica Mozirje — pekama V Obsotelju — dve pekarni in mesnica Slov. Konjice — pekama Šentjur — dve pekarni, mesnica Žalec — mesnica in pekarna Šmarje — mesnica Občinski perspektivni plani pa morajo določiti lokacijo tem objektom. VI. poglavje BLAGOVNA IZMENJAVA Z INOZEMSTVOM 1. V bodočem. obdobju mora biti izvoz v skladu s splošnimi smernicami, ki jih narekuje zvezni perspektivni družbeni plan. Posvetiti bo treba vso skrb za to, da se bo z izvozom dosegel ugodni devizni učinek. Po splošnem porastu celotnega gospodarstva se računa, da se bo povečal -izvoz tako industrijskih kot kmetijskih pridelkov. 2. Računa se, da se -bo izvoz industrijskih izdelkov povečal od 4.310 milijonov dinarjev v letu 1956 na 5.850 milijonov dinarjev do leta 1961 ali za 36 % oz. povprečno letno za 6,3 %>. V okraju Celje -bodo še nadalje ostali glavni izvozniki premogovniki ter podjetja barvne metalurgije, proizvodnje nekovinskih rud, kovinske, kemične, lesne in usnjarske industrije. Za podjetja lesne industrije je zlasti značilno, da bodo prvenstveno izvažala finalne izdelke in bodo tako v celotnem izvozu industrijskih proizvodov zastopana z 31 odstotkov. Sled-i Cinkarna Celje s produkti cinka z 18 %. Na povečani izvoz bo vplival tudi izvoz lignita, votlega stekla in izdelkov podjetij kovinske in usnjarske industrije, medtem ko -bodo morala podjetja tekstilne industrije plasirati svoje -blago v skladu z naraščanjem prebivalstva na domačem trgu. 3. Dalje se računa, da bo v .prihodnjih -letih narasel izvoz kmetijskih pridelkov, predvsem zaradi povečanja hmeljišč, od 2.685 milijonov dinarjev v letu 1956 na 5.316 milijonov dinarjev v letu 1961 ali za 14,6 %, -povprečno na leto. Od kmetijskih pridelkov se bo razen hmelja povečal še izvoz sadja, jagodičevja ter vina in jajc. 4. Računamo, da se bo v naslednj-iih letih znatno dvignil tranzitni promet in turizem, saj so s pravilno organizacijo gostinske mreže, s kulturno postrežbo, z uspešnejšo propagando dane vse možnosti za povečanje inozemskega turizma. 5. V letu 1961 se bo uvoz znižal za 14 % -nasproti letu 1956. Z znižanjem uvoza -računamo v strojni opremi, reprodukcijskem materialu in delno znižanj-em uvoza kož in pločevine. Za domačo novo proizvodnjo surovin za kemično industrijo (intenmediati) bo moral uvoz le-teh odpasti. Tretji del VII. poglavje INDUSTRIJA a) Razvoj v obdobju 1957—1961: V petletnem razdobju se v okraju Celje računa s porastom industrijske -proizvodnje za 48% ali povprečno za 8%. To se bo godilo postopoma po izvršenih -rekonstrukcijskih -ter novih gradnjah. Gibanje proizvodnje po strokah ibo naslednje: (v milijonih din) Stroke Reali- zacija 1956 Plan 1961 Indeks 111 Proizv. elektr. energ. 1,160.454 4,928.810 425 112 Proizv. i-n predel. premoga 3,769.567 6,800.355 180 114 Cma metalurgija 9,578.056 12,180.159 127 115 Barvna metalurgija 7,000.794 10,172.417 145 116 Proizv. nekov. rud 695.118 926.767 133 117 Kovinska industrija 6,988.645 10,252.711 145 120 Kemična -industrija 959.964 2,279.256 237 121 Industr. gradb. mat. 355.340 545.431 153 122 Lesna industrija 3,212.299 4,274.210 133 123 Papirna industrija 64.538 94.054 146 124 Tekstilna industrija 8,238.378 10,170.243 123 125 Usnjarska -industrija 5,280.347 7,150.114 135 127 Živilska industrija 622.119 953.369 153 128 Grafična industrija 624.500 1,024.389 164 Industrija skupaj: 48,550.119 71,752.285 148 Porast proizvodnje bo predvsem: 1. V razširjenju energetske in surovinske baze: Instalirana moč TE Šoštanj se bo povečala za 65Mw, pro-'zvodnja lignita za 1,300.000 ton, porast proizvodnje žve-P'ene kisline, pridobljene iz odpadnih plinov, za 25.000 ton, porast proizvodnje opečnih izdelkov za 24,000.000 enot, porast proizvodnje surovih bentonitov za 17.000 ton ter porast proizvodnje surovin za suhe barve 3 krat večji. 2. V novih proizvodih in proizvodih, ki bodo prihranili doslej uvožene surovine. Proizvajali bomo: 3000 ton zaščitnega sredstva dithana za kmetijstvo (nadomesti modro galico in se s to proizvodnjo prihrani letno 3400 ton bakra), 1200 ton nove proizvodnje slada, 400 ton interniediatov za organsko 'barvno industrijo, 510 ton za barvil, 155.000 m2 usnja z umetnim licem in 1500 'ton umetnega usnja (pri zadnjih dveh proizvodih se bo prištedilo zaradi 'boljše izrabe surovih kož oziroma znižanja njihovega uvoza ca. 50 % količine, ki jo predelajo naše usnjame). 3. V novih proizvodih oziroma v porastu proizvodnje predvsem za izvoz in za njegovo pospeševanje. Proizvajali bomo: 1200 'ton aktivnega bukovega oglja, 280 ton votlega stekla, 2800 m:1 furnirja, 18.580 kom. pohištva in opreme, 80.000 m-' zgornjega usnja, 560 ton spodnjega usnja. 4. V .porastu proizvodnje za notranji trg, predvsem za široko potrošnjo. Za te namene bomo proizvajati: Za notranji trg: 900 ton kovinskih odpadkov, 22.000 kom. tipiziranega stavbenega pohištva (in finalni les. izdelki), 1,000.000 kom. matric, 10.000 ton suparfosfata, 1500 ton keramike, 4030 iton kovinskih artiklov, (del teh je določen za izvoz, zlasti proizvodi podjetij Alpos, Tovarne emajlirane posode, Tovarne tehnic), 3940 m3 lesene luščene embalaže in zabojev (delno izvoz), 2 milijona kvadratnih metrov jutin-e tkanine. 5. V porastu proizvodnje artiklov za široko potrošnjo. Izdelali bomo: 150.000 m'-’ volnenih tkanin, 378.000 m- bombažnih tkanin (kvalitetni asortimenti za izvoz), 92 ton nogavic (kvalitetni asortimenti za izvoz), 370.000 m'-’ konfekcije perila, 18.000 m'-’ ostalega usnja, 3.000 mlevskih izdelkov, 15.000 hi piva. Razen povečanega obsega proizvodnje bo zanjo predvsem značilno ekonomsko izkoriščanje domačih in uvoženih surovin (usnje), boljša kvaliteta in asortimenti pri artiklih za široko potrošnjo ter zvišanje izvoza artiklov iz domačih surovin (les). Poleg količinskega porasta proizvodnje pa bomo v tem petletnem razdobju iskali možnosti za nadaljnje Pridobivanje surovin: raziskali bomo ležišča rjavega premoga (okoliš Zreče, severno od Zabukovce ter Vzhodno od Savinje), železne rude (raziskujejo se v Železnem pri Galiciji in so prvi rezultati zadovoljivi), surovin za suhe barve. Proučila se bo možnost polkok-siranja lignita v Velenju in predelava bentonitov v finalne artikle za izvoz, predelava lesnih odpadkov pri velikih lesnoindustrijskih podjetjih ter nekovinske rudnine za gradbeni material. Da se bo dosegel navedeni povečani obseg proizvodnje, je treba: L zvišati delovno silo v petletnem razdobju za 18,2 %, 2. vložiti v industrijo 18.267 milijonov din, 3- dvigniti izkoriščanje kapacitet, 4. dvigniti obratna sredstva za 23 %. Pri dvigu delovne sile povprečno letno za 3,5 %, Predvsem v strokah in podjetjih, kjer se znatno dvigne °bseg proizvodnje (Velenje, Steklarna, Rogaška Slatina, opekama in Cinkarna), računamo, da bo doseženo s Prekvalifikacijo in po poprejšnjem izobraževanju ugodnejše razmerje v prid visokokvalificiranemu in kvalificiranemu staležu delavcev, ki bo v letu 1961 nasproti totu 1956 naslednje: n* §- rt -j > ■S £ ca > M •3 fc ! 3-M Srt v % v % v % v % v % 1956 100 14 29 49 8 1961 100 12 24 52 12 V industrijo bodo vložena v 5 letnem razdobju naslednja investicijska sredstva: (v milijonih din) za dovršitev objektov 1.294 za rekonstrukcije in investicijsko vzdrževanje 8.117 za nove gradnje 8.856 Skupaj 18.267 Skupna vložena sredstva 18.267,000.00 din v petih letih so ena bistvenih materialnih osnov za izvedbo planiranih nalog. Predvsem bodo ta vložena sredstva povzročila povišanje energetske proizvodnje (Elektrarna Šoštanj in Rudnik lignita Velenje), zvišanje proizvodnje izvoznih artiklov (Steklarna v Rogaški Slatini ter podjetja lesne industrije), dvig proizvodnje reprodukcijskega in gradbenega materiala, medtem ko bodo kovinska, tekstilna, usnjarska in živilska industrija preusmerile svojo proizvodnjo v artikle za široko potrošnjo, tako da se bo znižal uvoz, da pa bo na domačem trgu vseeno več sortimentov in kvalitetnega blaga. Z visokim vlaganjem predvsem v rekonstrukcijo naše industrije (oprema zajema ca. 70 % od Vlaganj v rekonstrukcije in investicijsko vzdrževanje) -bomo odpravili zastarelost in ozka grla v proizvodnem procesu, da bo doseženo izkoriščanje kapacitet v letu 1961 ca. 92 % nasproti 72 % izkoriščanju v letu 1956. Z vloženimi sredstvi se bo dvignila vrednost osnovnih sredstev za 33 %. Vrednost amortizacijskih sredstev podjetij pa se bo v istem razdobju dvignila za 69 %. Ta sredstva predstavljajo osnovo investicijskih vlaganj predvsem pri rekonstrukcijah in investicijskem vzdrževanju. Sorazmerno z rastočo proizvodnjo bodo porastla tudi obratna sredstva, in sicer za 23 % pni povprečnem koeficientu obračanja 3,50 v letu 1961, oziroma pri 15 % porastu nasproti letu 1956. Pri realizaciji nakazanih planskih nalog in ob izvajanju načel 'in smernic bo vrednost skupne proizvodnje na enega zaposlenega v petletnem razdobju 1957—1961 zrasla za 26 %. Sorazmerno z doseženimi proizvodnimi uspehi se bo doseglo znižanje proizvodnih stroškov ca. 6 % v letu 1961 nasproti letu 1956 (na bazi cen in gospodarskih instrumentov iz leta 1956). Da bi dosegli gornjo skupno proizvodnjo in da bi presegli -postavljene planske obveznosti, pa je nujno, da se izrabijo notranje materialne rezerve in morebitne -še nepopolnoma izkoriščene kapacitete. Predvsem je 'treba lesno maso izkoristiti čim eko-nomičneje in to po vrstah lesa in za finalno predelavo, ker je treba forsiirati proizvode za izvoz. V kovinski stroki bo treba izkoristiti proste 'kapacitete ter uvajati proizvode za široko potrošnjo, ki se doslej po nepotrebnem uvažajo. Izkoriščanje lokalnih surovin za gradbeni material se bo povečalo glede na možnost izdelovanja opečnih izdelkov iz odpadlega pepela Termoelektrarne Šoštanj in na povečanje kapacitet -treh opekam v celjskem bazenu, ki razpolagajo z zadostnimi rezervami prvorazredne gline. Razširiti je treba pridelovanje -bentonitov in preiti na -njih predelavo. S tem perspektivnim planom se računa, da 'bo treba usmeriti kemično -industrijo predvsem v kooperacijo z istovrstnimi podjetji našega področja. Ta kooperacija je potrebna, saj naši kemični industriji primanjkuje surovin. Zato računamo s tesnejšo povezavo naših istovrstnih kemičnih obratov, oziroma s tesno kooperacijo med podjetji kemične industrije. Nadalje bo treba odpraviti sedanje neskladnosti v lesni Industriji, kjer imamo glede na lokalno surovinsko zaledje prevelike žagarske kapacitete in ne-vsklajeno proizvodnjo med lesnimi obrati. Nujno je, da se v tej stroki industrije izvrši reorganizacija proizvodnje in rajonizacija v surovinski bazi. Zaradi pomanjkanja 'hlodovine in razdrobljenosti produkcije bo možno doseči racionalno razdelitev hlodovine, finalno proizvodnjo poceniti, zagotoviti .tržišče, doseči boljši asortiment ob povečani storilnosti le, če se podjetja združijo v večje lesnoindustrijske obrate: a) LIN Nazarje, ki bo v kooperaciji s Smreko Gornji grad in z Mizarstvom Ljubno (ukine se obratovanje pri Kemični industriji Mozirje.) b) LIP Slov. Konjice c) Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice d) LIP Savinja Celje, h -kateremu se pridružijo ali pristopijo v kooperacijo Tovarna pohištva Polzela, Lesna industrija Šempeter, LIK Šoštanj, Tovarna ovojnega papirja Višnja vas, Tovarna pohištva v Celju in Lesno podjetje Lava Celje ter SGP Beton žaga Go-milsko. c)LIP Šentjur, s katerim se združi ali stopi v kooperacijo LIP Mestinje. Z združitvijo razdrobljene lesne industrije v večja podjetja bomo ukinili zastarele in odvečne žage, razen tega pa še uvedli smotrno oskrbovanje s surovinami vseh obratov, ki bodo v sklopu večjih industrijskih podjetij. Da se zajamčijo zadostne premogovne zaloge za Rudnik rjavega premoga Zabukovca, se bo raziskal predel severno od znanih premogovnih ležišč, to je proti Savinji, oziroma celo severno od Savinje. Proučiti in izvesti bo treba ločeno separhranje za-bukovškega in libojskega premoga zaradi povoljnej-ših uspehov pri prodaji. b) Izvoz — uvoz: I z voz: Kljub 6,3 % letnemu povprečnemu dvigu izvoza bo leta 1961 znašal celotni izvoz le 9,5 % doseženega bruto produkta. Zaradi tega si je treba prizadevati, da bomo s proizvodnjo finalnih izdelkov še dvignili izvoz. Zadnje spremembe v Izvozni .politiki tekstilnih artiklov so zavrle najmočnejšega izvoznika Tekstilno tovarno Prebold. Zato bo treba prenesti glavno težišče izvoza na lesno industrijo, ki bo imela predvsem v finalnih izdelkih vedno več možnosti (galanterija, furnir, aktivno oglje). UVOZ Uvoz je v letu 1957 znašal 3.980 milijonov dinarjev. Pri uvozu je odpadlo na opremo 30 % in cca 70 % na uvoz reprodukcijskega materiala. Uvoz opreme v petletnem obdobju ne bo možno zmanjšati, ker izvaja Termoelektrarna Šoštanj novo gradnjo, ki zahteva visoke postavke za uvoženo opremo. Pač pa se bo uvažala oprema v enaki višini, kot je bila realizacija v letu 1957. Računamo, da bo v petletnem obdobju uvožena oprema dosegla vrednost 6.750 milijonov dinarjev ali letno 1.350 milj on. Pri tem je upoštevana novogradnja Termoelektrarne Šoštanj. Znižanje uvoza bo doseženo pri reprodukcijskem materialu (surovine za kemično industrijo, surovine za keramično, kovinsko ter usnjarsko industrijo, v kolikor bomo dosegli večji efekt pri pridelavi surovin glede na postavitev novih kapacitet za proizvodnjo umetnega usnja in predelavo usnja z umetnim licem). Uvoz reprodukcijskega materiala bo še nadalje potreben za tekstilno in usnjarsko indu- strijo. Vsaka bo udeležena v celotnem uvozu ca. 28 %, nato bo sledila kovinska industrija (15 %) Cinkarna (13 %) ter kemična industrija. Morali bomo predvsem znižati uvoz strojne opreme, ki se bo morala zato nabavljati jz domače proizvodnje. Za .to .bo treba premostiti začetne težave in se znebiti predsodkov do domačih proizvodov, ki se jih danes podjetja še zelo branijo. . c) Smer industrijskega razvoja — po posameznih strokah. Za izvršitev planiranega obsega proizvodnje j® treba v planskem razdobju usmeriti delo predvsem na: 1. čim popolnejše izkoriščanje kapacitet in interno ureditev priozvodnih procesov, da bo proizvodnja izvršena po na.jekonomiičnejših pogojih ter najustreznejših sodobnih tehnoloških procesih, 2. zamenjavo in obnovo nujno potrebne strojne opreme (odprava ozkih grl v proizvodnem procesu), vendar bo treba pri tem upoštevati, da se naj rekonstrukcije in obnove vrše po nujnosti in prioriteti, tako da bo dosežen najboljši gospodarski efekt. Nekatere obnove in rekonstrukcije pa bodo morale biti izvršene šele po letu 1961, 3. čuvanje sodobne opreme, mehanizacije in avtomatizacije, za dosego čim večje učinkovitosti v proizvodnji, 4. uvajanje sodobnih delovnih metod in pravilno razmestitev delovne sile, da se dvignejo proizvodni učinki, 5. smotrno izkoriščanje energije in osnovnih surovin. Predvsem je treba delati za nadomestitev deficitarnega materiala ter uporabljati lokalne surovine in s tem prispevati k izboljšanju plačilne -bilance, 6. usmerjanje proizvodnje v visoko vredne finalne produkte (lesna industrija za izvoz) in na povečanje proizvodnje artiklov za osebno potrošnjo, ker je predvsem treba skrbeti za razširitev sortimentov in za izboljšanje kvalitete. Uvajati bo treba proizvodnjo artiklov, ki se še vedno proizvajajo na obrtniški način, vendar .bi se lahko serijsko ali tipsko izdelovali, n. pr. — obrtni artikli za gradbeništvo, 7. vzgojo delovnih kadrov, ker si bomo morali prizadevati, da dobimo več višjega, visoko kvalificiranega delavstva, 8. sodelovanje s strokovnimi organizacijami in uporabo izsledkov v strokovnih institutih, 9. proučevanje notranjega in zunanjega tržišča, tako da se bo lahko pravilno usmerjala proizvodnja posameznih artiklov po trenutnih potrebah na trgu, 10. .razširjenje kooperacijskega sodelovanja med podjetji, da bomo dosegli čim .boljši gospodarski efekt in enoten nastop na domačem, predvsem pa na tujem tržišču. Sodelujejo naj podjetja tudi pri uvažanju enake opreme ali 'reprodukcijskega materiala, tako da uporabljajo medsebojne izkušnje in skupno nabavljajo- VIII. poglavje KMETIJSTVO 1. Za uspešen razvoj kmetijske proizvodnje je predvsem treba izvršiti naslednje naloge: a) povečati proizvodnost po enoti površine in po enem zaposlenem, b) večino kmetijske proizvodnje preusmeriti v proizvodnjo za tržišče, c) spremeniti družbene odnose na vasi z večjim udejstvovanjem zadružnih organizacij v kmetijski proizvodnji, č) preobraziti družbena kmetijska gospodarstva v modeme proizvodne obrate. Glede na smernice v resoluciji o perspektivnem razvoju kmetijstva in zadružništva ter glede na zvezni in republiški .perspektivni plan gospodarskega razvoja bo treba v tem obdobju pričeti z uvajanjem speciali- zirane proizvodnje v privatnem sektorju in popolnoma Preiti na takšno proizvodnjo na socialističnih kmetijskih gospodarstvih. Ta namen je treba doseči: — z rajonizacijo kmetijske proizvodnje, ki glede na klimatske in talne pogoje določa čim bolj smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč in deli področje okraja v 6 proizvodnih okolišev (rajonov): 1. alpski — živinorejski, 2. pohorski — živinorejski 3. predalpski — živinorejski, 4. savinjski — hmeljarski, 5. konjiško-šentjurski — sadjarski in 6. obsotelsiki — sadjarsko—vinogradniški rajon. —■ z načrtnim vlaganjem družbenih proizvodnih in investicijskih sredstev v privatnem sektorju kmetijstva, ki jih bodo porabile kmetijske zadruge za večji obseg kooperacije z zadružniki in v socialistična kmetijska gospodarstva za svojo utrditev. Pri vsem tem pa mora tudi v tem obdobju potekati razvoj kmetijstva po načelu, da sta tehnična in socialistična preobrazba [kmetijstva enoten in neločljiv proces. 2. Po teh smernicah se bo povečala bruto proizvodnja po vrednosti in po posameznih kmetijskih proizvajalnih panogah: (cene leta 1956) (v milijonih din) 1956 1961 1961:1956 Poljedelstvo 4.760 8.119 170,6 Sadjarstvo 134 342 255,2 V inogradni št vo 166 263 158,4 Živinoreja 2.668 4.127 154,7 Domača predelava 240 483 201,3 Postranska dejavnost 723 1.250 172,9 Skupaj 8.691 14.584 167,8 Povprečno bi se letna proizvodnja povečala za 10,9 odstotkov. 3. Poljedelska proizvodnja bo v letu 1961 v primerjavi z letom 1956 porasla verjetno za 70,6%. Poljedelska proizvodnja se bo povečala zaradi povečanja njivskih površin za 7,6 %, ker se bo zmanjšal travnati svet, ker se bodo z melioracijami pridobile površine, se zmanjšale .površine pod žiti in povečale pod hmeljem, lanom in krmilnimi rastlinami in ker se bodo uvedli agrotehnični ukrepi na socialističnih 'kmetijskih gospodarstvih ter kmetijskih zadrugah v kooperaciji z zasebnimi proizvajalci. Pri najpomembnejših poljščinah in na travnikih računamo z naslednjimi povprečnimi hektarskimi pridelki (v q): 1956 1961 Indeks povečanja pšenica 13,8 28 202,9 ječmen 12,4 24 193,5 koruza 17,3 29,4 169,9 hmelj 11,4 13,5 118,4 lan 12,4 30 241,9 krompir 102,7 161,3 157,1 deteljno seno 46,4 60 129,3 travniško seno 28,1 45 161,1 Za ostvaritev planirane proizvodnje bo potrebno predvsem: — uveljaviti rajonirano proizvodnjo posebno tistih proizvodov, ki imajo blagovni značaj, — organizirati načrtno razmnoževanje najboljšega semena v takem obsegu, da bo dovolj za redno izmenjavo. Pri tem upoštevati pri pšenici predvsem dobro rodne italijanske sorte, pri koruzi hibridno seme in pri krompirju zgodnejše jedilne sorte, — z umetnimi gnojili in najboljšim semenom oskrbovati- v prvi vrsti socialistična kmetijska gospo- darstva in zadružnike, ki bodo v proizvodnji sodelovali s kmetijsko zadrugo. Poraba umetnih gnojil naj znaša v letu 1961 vsaj 520 kg na ha obdelovalne zemlje, — povečati površino hmeljišč vsaj za 1.400 ha in to tudi izven ožjega hmeljarskega področja ter postaviti žične opore za hmel j na 1.220 ha, — v letu 1961 posejati z jarim predivnim lanom vsaj 800 ha, — za izboljšanje krmske osnove je treba povečati pridelovanje krmnih rastlin, 'bogatih z beljakovinami, in silažne koruze ter krmnega ohrovta, — na travnikih polno gnojiti, uvajati zgodnejšo košnjo in sodobnejše sušenje oziroma konserviranje, organizirati čim več čredinskih pašnikov in urediti planinske pašnike, — socialistična kmetijska gospodarstva in kmetijske zadruge je za kompleksno strojno obdelavo treba opremiti z ustrezno mehanizacijo, med drugim s 680 različnimi traktorji z vsaj približno 6 priključnimi stroji v 1. 1961. To bo omogočilo obdelovanje zemlje po sodobnejših agrotehničnih načelih in vplivalo na spremembo v proizvajalnih odnosih. 4. V sadjarstvu je treba zaradi različnih naravnih pogojev predvsem upoštevati rajonizacijo proizvodnje. Pri tem je treba sodobno obnovo sadovnjakov osredotočiti v socialističnem sektorju in v okviru novih zadružnih sadjarskih skupnosti na čimbolj strnjenih zemijiiških kompleksih. Siriti je treba zlasti tista sadna plemena, ki dajejo glede na tržne in porodne pogoje najboljše uspehe. Vrednost sadjarske proizvodnje se bo povečala za 38 % v letu 1961 glede na štiriletno predplansko razdobje. Ta povečana vrednost bo dosežena zaradi: — organizirane in kontrolirane proizvodnje sadnih sadik, — obnove 1968 ha novih sadovnjakov, pri čemer računamo z velikim deležem jagodičevja in drugih plemenitih sadnih vrst, — asanacije starih sadovnjakov s posekom izčrpanih dreves, pomlajevanjem in precepljanjem, ki mora biti končano do konca leta 1959, — urejanja gnojenja in načrtnega zatiranja bolezni in škodljivcev. V vinogradništvu bo treba zmanjšati površine vinogradov za približno eno tretjino in to na račun klimatsko in terensko neugodnih leg in direktno rodečih nasadov. Nova obnova mora biti smotrna, prilagojena sodobnemu načinu proizvodnje in mora strogo upoštevati rajonizacijo vinogradniške proizvodnje. V petletnem obdobju računamo z obnovo 445 ha vinogradov. Proizvodnja bo usmerjena na kvalitetno namizno tipsko vino, za kar bo treba zgraditi ustrezne kapacitete vinskih kleti. Po vseh teh ukrepih v vinogradništvu pa se bo bistveno povečala proizvodnja šele po letu 1961. 5. Živinorejska proizvodnja se bo v letu 1961, kakor kaže, 'povečala za 54,7 % v primerjavi z letom 1956. Prirastek živine in živinorejskih proizvodov bo v planiranem obdobju naslednji: govedo (ton) 20.795 28.129 7.334 prašiči (ton) 2.875 6.172 3.297 perutnina (ton) 267 820 553 mleko (milijonov litrov) 46 70,6 24,6 jajca (v milijonih kosov) 18 24,8 6,8 Tako proizvodnjo bo možno ustvariti: — le z majhnim povečanjem števila živine v privatnem sektorju in z visokim povečanjem v socialističnih kmetijskih gospodarstvih, — z izboljšanjem krmne osnove, predvsem s pridelovanjem beljakovinske krme, — s specializirano vzrejo živine ob upoštevanju rajonizacijo te proizvodnje, — z upoštevanjem vseh agrotehničnih ukrepov, predvsem povečanega umetnega osemenjevanja in smotrnim preprečevanjem iin zatiranjem vseh živalskih bolezni dm zajedalcev, — s pogodbenim pitanjem mladih govedi lin mesnatih prašičev, — z organizacijo rejskih in razmnoževalnih središč iter prodajo vzrejnega naraščaja. — z večjim uvozom najkvalitetnejših, visoko proizvodnih živali, — z zgraditvijo predelovalnih obratov, posebno mlekarn. Pri tern je treba izkoristiti vse možne oblike kooperacije z uvajanjem Sredinskih pašnikov na SLP zemljiščih (planinski pašniki) in pri privatnih, s kooperacijsko nabavo plemenske živine, prav posebno pa je -treba razširiti kooperacijo za povečanje pridelka na traviščih, izraženega v prirastku goveda. 6. Z regulacijo voda in melioracijami bodo zaščitene, izboljšane in pridobljene nove površine kmetijskih zemljišč. S pomočjo treh vodnih skupnosti, ki naj delujejo na področju okraja, bo možno regulirati v planiranem obdobju 20 km voda dn 1.300 ha zemljišč ob teh vodah. Najmočnejše pa je treba pospeševati male melioracije s sodelovanjem kmetijskih zadrug. 7. Socialistična kmetijska gospodarstva bodo morala odigrati važno vlogo v -razširjanju socialističnih družbenih odnosov in razvijanju socialističnega sodelovanja. Dosledno morajo uvesti specializirano proizvodnjo v glavni stroki živinoreje. V govedoreji je treba povečati število glav za 2,5 krat in zgraditi potrebne kapacitete, izvesti popolno mehanizacijo vseh del in uvesti sodobno organizacijo dela z nagrajevanjem po končnem proizvodu. Vsa posestva morajo izvesti arondacijo kmetijskih površin in nato izdelati dolgoročne -ureditvene načrte. 8. Kmetijske zadruge morejo postati močan čimii-telj v -razvijanju modeme kmetijske proizvodnje. Zato se morajo organizacijsko in materialno okrepiti ter se oskrbeti -s številnejšimi sodobnimi proizvajalnimi sredstvi. Posebno zadruge hmeljskega področja naj uvajajo -kompleksno mehanizacijo svojega -kmetijskega področja s primernimi organizacijskimi oblikami. Z večjimi sredstvi, z -boljšim strokovnim znanjem svojega -kmetijskega in ekonomskega kadra in z raznimi oblikami kooperacij -bodo zadruge lahko mobilizirale tudi znatna sredstva kmečkih -gospodarstev. V okviru drugih zadružnih dejavnosti pa -bo odkupna dejavnost in tudi predelava kmetijskih pridelkov glavni vir zadružne akumulacije. Krepitev zadružne lastnine mora biti načrtna. Zato je potrebno, da vsaka zadruga izdela svoj perspektivni program za planirano obdobje, na tej osnovi pa vsakoletni akcijski pograrn, -ki pa mora biti tudi v skladu s programom občinskega in okrajnega kmetijskega razvoja. Kmetijske zadruge morajo tudi skrbeti, da -bodo bolje obdelana vsa tista zemljišča, ki jih zasebni lastniki premalo izkoriščajo. 9. Vzgoji kadrov za kmetijstvo je treba posvetiti polno skrb. Usposobiti je treba okrog 300 kvalificiranih delavcev, 350 traktoristov in pridobiti 100 -ekonomistov. Za sadjarske skupnosti je treba v praktičnem delu vzgojiti kvalificirane sadjarje — praktike. Z načrtnim štipendiiranejm srednjega in višjega strokovnega kadra je treba zagotoviti število strokovnjakov za kmetijske zadruge, kmetijska gospodarstva in ostale službe v kmetijstvu. 10. Investicije, ki se bodo v petletnem obdobju investirale v kmetijstvo, so po namenih in virih na- slednje: Namen Lastna namenska sredstva (v milijonih din) 1 I I i Gradnje 2.498 1.684 4.182 Oprema 645 1.505 2.150 Živina 493 577 1.070 Nasadi 1.307 926 2.233 Skupaj: 4.943 4.692 9.635 Od skupnega zneska za gradnje odpade na gradnjo hmeljskih sušilnic 1.166 milijonov din. V znesku za opremo je vsebovana celotna mehanizacija in ostala oprema, največ seveda traktorji s priključki. ___ Od zneska za nasade odpade na obnovo hmeljišč 1.384 milijonov din. V gornji razpredelnici pa niso zajete investicije za regulacije, ki bodo znašale 1.325 milijonov din, in za melioracije v znesku 325 milijonov din. Na planirana kreditna sredstva računamo iz zveznega, republiškega in okrajnega investicijskega sklada, iz občinskih skladov za pospeševanje gospodarstva na vasi ter kreditnih zadružnih sredstev. IX. poglavje GOZDARSTVO 1. Etat v razdobju 1957—1961 Etat v razdobju 1957—1961 prikazuje naslednja razpredelnica: k od 1957 do 1961' Indeks seč. / pr. % Sektor 1 £ 4-> 0« 1957 U £ S b H 6, 1957 1958 1959 1960 1961 Pov. 1957 1961 1961 skupaj 343,6 347,6 345,6 343,6 341,6 339,6 101 102 100 98 Skupaj dglav. 199,2 201,2 200,2 199,2 198,2 196,2 95 96 94 98 Ustav. 144,4 146,4 145,4 144,4 143,4 143,4 110 111 109 98 skupaj 97,6 97,6 97,6 97,6 97,6 97,6 107 107 107 100 SLP iglav. 54,2 54,2 54,2 54,2 54,2 54,2 94 94 94 100 listav. 43,4 43,4 43,4 43,4 43,4 43,4 130 130 130 100 skupaj 95,0 95,0 95,0 95,0 95,0 95,0 108 107 107 100 GG iglav. 52,0 52,0 52,0 52,0 52,0 52,0 94 94 94 100 listav. 43,0 43,0 43,0 43,0 43,0 43,0 131 131 131 100 Skupaj 2,6 2,6 2,6 2,6 2,6 2,6 87 87 87 100 Drugi iglav. 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 2,2 88 88 88 100 SLP listav. 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 80 80 80 100 skupaj 246,0 250,0 248,0 246,0 244,0 242,0 99 101 97 97 Gozd. iglav. 145,0 147,0 146,0 145,0 144,0 142,0 96 98 94 97 Zaseb. listav. 101,0 103,0 102,0 101,0 100,0 100,0 103 105 102 97 Znižanje sečnje se bo nanašalo na znižanje .podeželske potrošnje lesa, ne pa tudi na znižanje proizvodnje. II. Perspektivni program za obdobje 1957 —1961: a) prilagoditi sečnjo potrošnji lesa in proizvodni zmogljivosti gozdov; b) v tekočem obdobju naj ostane blagovna proizvodnja enaka, kot je bila v letu 1957, ker v okraju primanjkuje lesa za potrebe gospodarstva, zniža naj se podeželska potrošnja, za kar obstajajo v okraju irealni .pogoji (povečanje proizvodnje v Rudniku Velenje, .hitra elektrifikacija podeželja); c) dvigniti raven izkoriščanja gozdov, da bo čim bolj ekonomično in racinalno. Predvsem je treba povečati delež bukove tehnike; računamo s povečanjem bukove hlodovine za žage od sedanjih 19% na 30 %. č) uvajati sodobne metode v gojitvi gozdov (intenzivna redčenja, postopna opuščanja klasične op-lodne sečnje v enodobnih gozdovih, uvajanje postopne (skupinske oplodne sečnje, pospeševanje prebiralnih sečenj itd.); d) povečati primarno gozdno proizvodnjo z uvedbo sodobnih metod v gojitvi gozdov, s sajenjem iglavcev v listnate gozdove, z uvajanjem hitro rastočih drevesnih vrst in z melioracijo grmišč in novin v alpskih predelih; e) dvigniti strokovno raven gozdarskega kadra, da bo usposobljen za izvrševanje postavljenih nalog; f) okrepiti javno gozdarsko službo pri občinskih LO in operativno gozdarsko službo pri KZ in gozdarskih poslovnih zvezah; g) z gozdno gospodarskega stališča je treba proučiti vprašanje gozdnih gospodarstev in gozdarskih poslovnih zvez v kraju glede na število in obseg. III. Značilnosti etata: a) približno razmerje etata med blagovno proizvodnjo in podeželsko potrošnjo naj bo: a) blagovna proizvodnja : podeželska potrošnja 56 % : 44 % ali 138.000 bruto nv1 : 108.000 bruto m11 b) sečnja sc bo v petletnem gospodarskem obdobju gibala takole: Prirastek Sečnja % sečnje od bruto nf‘ prirastka 1957 1961 1957 1961 Skupaj 339.700 347.600 339.600 102 100 61 % iglavci 208.500 201.200 196.200 96 94 39 % listavci 131.200 146.400 143.400 111 109 Gozdna gosp. 88.200 95.000 95.000 107 107 63 % iglavci 55.400 52.000 52.000 94 94 37 % listavci 32.800 43.000 43.000 131 131 Zasebni in ost. SLP g. 248.600 252.600 244.600 101 97 57 % iglavci 147.200 149.200 144.200 98 94 43 % listavci 101.400 103.400 100.400 195 102 c) sečnja lesa za, blagovno proizvodnjo bo dala lesni industriji v obdobju 1957 — 1961 na razpolago letno naslednje količine hlodovine za žage: Sok tx>r lastništvu f6 m 1 . lil x2.S Etat neto m3 f- 2 = Količina hlodov* lis ta v. i 1. SLP — GG GG Brežice 1.610 70 1.100 6.560 25 1.640 GG Celje 17.220 50 8.600 20.040 30 6.000 GG Nazarje 26.370 59 15.700 10.800 20 2.160 Skupaj 45.200 56 25.400 37.400 26 9.800 2. Zasebni sektor GLPZ Celje 39.500 45 17.800 26.500 27 7.150 GKPZ Mozirje 53.500 49 26.150 1.500 30 450 Skupaj 93.000 47 43.950 28.000 27 7.600 3. Skupaj 1+2 138.200 51 69.350 65.400 26,6 17.400 IV. Perspektivni plan za gojitev gozdov v obdobju 1957—1961 V bodočem obdobju je treba pri gojitvi gozdov upoštevati naslednje ukrepe: a) primerno dvigniti gozdno proizvodnjo, to je gozdni fond in prirastek, b) privesti pod gozdno kul turo vse gole površine 'in one površine, na katerih je naj smotrnejša gojitev gozdov, c) izboljšati preveč izkoriščene in degradirane gozdove, č) molionirati gnmisča, zlasti novine v alpskih in predalpskih predelih, d) uvajati sodobne, strokovne in ekonomične gojitvene tehnične ukrepe z obvladovanjem prirodnih osnov. I 1. Obnova, melioracija in nega gozdov Primarno gozdno proizvodnjo nameravamo zvišati s sajenjem iglavcev in .plemenitih listavcev v bukove gozdove, če temu ustrezajo ekološki činiteljd. Predvsem pa nameravamo dvigniti primarno gozdno proizvodnjo z uvajanjem sodobnih gojitvenih metod. V ta namen je treba izboljšati odkazovanje. Izboljšati je treba proizvodno zmogljivost preveč izkoriščenih in degradiranih gozdov, zlasti grmišč (novin) v alpskih predelih z meliorativinimi ukrepi (pod-setvijo in podsaditvijo). Posebno je treba izboljšati stanje gozdov v plinskem območju Celja in Okolice. Dalje bo treba določati rastišča, primerna za vzgojo topolov, in osnovati poskusne nasade. i 2. Varstvo gozdov Varstvo gozdov je močno povezano s pravilnim gojenjem gozdov. Vsi ukrepi za varstvo gozdov naj bi bili predvsem preventivni. Treba bo vzgajati zdrave, mešane gozdove na ustreznih rastiščih, se dosledno držati sečnega reda in pravočasno odstranjevati vsa poškodovana drevesa, da ne bi postala leglo za razvoj raznih škodljivcev in izvor event. bodočih -uim. 3. Urejanje gozdov Do 1. I. 1957 je bilo urejenih ca. 75 % gozdov SLP, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva. Neurejeni so ostali tudi gozdovi SLP, s katerimi gospodarijo kmetijska gospodarstva in pa občinski gozdovi. V zasebnem sektorju je biil izdelan ureditveni načrt le za 2.500 ha gozdov ali 3 % od celotne površine zasebnih gozdov. V petletnem gospodarskem obdobju bo tireba urediti itn izdelati gospodarske načrte za vse SLP gozdove na območju okraja. Ravno tako je treba izdelati ureditvene .načrte za one gozdove SLP, s katerimi gospodarijo kmetijska gospodarstva, in za občinske gozdove. Dalje 'bo potrebno urediti ca. 54 % zasebnih gozdov ali 42.500 ha. Prvenstveno je .treba urediti gozdne predele z zadovoljivim fondom in prirastkom (Zg. Savinjska dolina, Poharje). 4. Znanstvena raziskovanja Pri znanstvenih raziskovanjih v gozdarstvu nameravamo dovršiti naslednja znanstvena in raziskovalna dela, naročena že v obdobju 1954—1956: a) raziskovanje topolovih rastišč v okraju Celje, ,b) dovršiitev elaborata o melioraciji smrekovih monokultur na Pohorju, c) dovršitev karte gozdnih rastišč za gosp. enote Pišece (GG Brežice). 5. Fizični obseg gojitve gozdov Spodnja tabela prikazuje fizični obseg gojitve gozdov za leto 1956 ter povprečni letni obseg gojitvenih del za obdobje 1957—1961: Letno povprečje 1956 1957- —1961 T3 C a) Obnova gozdov pogozdovanja, setve, podsaditve) ha 479 402 84 b) Melioracija gozdov ha 31 168 540 c) Melioracija gnrnišč ha — 102 — č) Nega gozdov (žetve, čiščenje, rahljanje) ha 1.781 2.945 166 d) Urejanje gozdov ha 3.600 10.000 277 e) Varstvo gozdov v din 261.000 1,808.000 700 6. Stroški za reprodukcijo gozdov za obdobje 1957—1961 Za izvršitev povprečnega letnega planiranega obsega reprodukcije gozdov bo treba zagotoviti povprečni letni znesek: a) za gozdove SLP — GG 66,000.000 din b) za ostale gozdove SLP in za s. gozdove 146,000.000 din Skupaj 212,000.000 din Za obdobje 1957—1961 bo torej treba zagotoviti za reprodukcijo gozdov 2.200 din po ha za SLP — sektor in 1850 din po ha za zasebni sektor, povprečno za oba sektorja 1.930 din po ha. Od zagotovljenih sredstev za reprodukcijo zasebnih gozdov bo treba usmeriti 50 % za obnovo, nego, urejanje in varstvo gozdov ter za odkazovanje, 50 % pa za vzdrževanje gozdnih komunikacij. Da se zagotovi racionalna poraba sredstev za vzdrževanje gozdnih komunikacij v zasebnih gozdovih, naj izdelajo gozdarske poslovne zveze s sodelovanjem občinskih ljudskih odborov in po navodilih tor pod nadzorstvom okrajne uprave za gozdarstvo kataster gozdnih .komunikacij v zasebnih gozdovih, ki se bodo vzdrževale iz sredstev za reprodukcijo zasebnih gozdov. V. Perspektivni plan investicij 1. Plan gradenj gozdnih cest 1957—1961 v obeh sektorjih: Za zgraditev gozdnih cest bo potrebno zagotoviti iz okrajnega gozdnega sklada naslednja sredstva: (v mili jonih din) zasebni sektor 234 din ali povprečno letno 46,8 din SLP sektor 194 din ali povprečno letno 39,4 din inv. programi 13 din ali povprečno letno 2,6 din Skupaj 444 diin ali povprečno letno 88,8 din Sredstva okrajnega gozdnega sklada so enotna družbena sredstva, ki naj se investirajo v one objekte gozdarstva, pni katerih bo dosežen naj večji gospodarski uspeh. V obdobju 1957—il961 naj se izdelajo investicijski programi za izgradnjo gozdnih komunikacij za vse večje neodprte gozdne komplekse obeh sektorjev. S smotrno razporeditvijo gradenj za gozdno gospodarske organizacije, z izboljšanjem gradbene opreme in s poenostavitvijo gradbenih elementov je treba doseči znižanje gradbenih stroškov. 2. Plan gradenj gozdnih stavb v obdobju 1957—61 Za zgraditev logamic in upravnih stavb bo treba zagotoviti iz okrajnega gozdnega sklada naslednja sredstva: (v milijonih din) SLP sektor 27,3 din ali povprečno letno 5,4 din zaseb. sektor 68,0 din ali povprečno letno 13,7 din Skupaj 95,3 din ali povprečno letno 19,1 diin j 3. Oprema za leta 1957—1961 Za nabavo opreme, potrebne pri gradnji gozdnih cest bo treba zagotoviti iz okrajnega gozdnegga sklada 28 milijonov diin ali povprečno letno 5,6 milijonov diin. 4. Investicije v gozdarstvu v obdobju 1957—1961 Zap. št. Investicije % Stroški v mili j. din i. Gozdne ceste v obeh sektorjih 76,6 444,0 2. Gozdarske stavbe v obeh sekt. 16,4 95,0 3. Investicijski programi 2,3 13,0 4. Oprema za gradnje 4,7 28,0 Skupaj investicije 100,0 580,3 ali povprečno letno 113,4 milijonov dinarjev. VI. Storilnost gozdarskega dela V obdobju 1955—1956 se je pri gozdnih gospodarstvih ustvarjal po enem zaposlenem delavcu naslednji dohodek: 1955 1956 narodni dohodek 332.260 din 337.864 diin Za razdobje 1957—1961 se bo dvignil narodni dohodek pri gozdnih gospodarstvih na povprečno 360.000 dinarjev letino po zaposlenem delavcu. Računamo, da bomo to zvišanje narodnega dohodka dosegli s povečanjem storilnosti. Storilnost 'bomo dvignili z naslednjimi ukrepi: 1. delavstvo bo treba opremiti s sodobnim in kvalitetnim gozdarskim orodjem, 2. s tečaji in seminarji bo treba še nadalje usposabljati delavce in jim omogočati, da bodo dosegli kvalifikacije, 3. treba bo povečati hi g i en sko-tehin ično varnost pri delu in izboljšati delovne pogoje na deloviščih. Storilnost je možno meriti le pri gozdnih gospodarstvih t. j. v gozdovih SLP sektorja, medtem ko se storilnost v zasebnem sektorju ne da evidentirati. VII. Družbeni bruto produkt gozdarstva Družbeni bruto produkt gozdarstva se bo gibal na območju Okraja Celje takole: (v milijonih dim) Sektor SLP Zasebni sektor Skupaj 1956 Povprečje 1957—1961 700 650 1.150 1.300 1.850 1.950 VIII. Lovstvo 1. Zvišati bo treba osnovni fond divjadi zlasti s ponovno masaditvijo tiste vrste divjadi, ki je avtohtona v loviščih celjskega okraja. 2. Za dober nadzor bo treba izboljšati čuvajmo službo. Zlasti pa bo treba povečati obstoječe gojitvene naprave, predvsem število krmišč. 3. Bolj kot dosedaj 'bo treba loviti žive zajce za izvoz. Lovske družine pa bodo morale nadaljevati z delom za lovski kataster in izboljšanje lovišč,. 4. Lovni turizem kot stranska veja turistične dejavnosti ima vse -pogoje za razvoj. Zato ga morajo lovske družine skupno s turističnimi organizacijami uvajati povsod, kjer obstoje zanj pogoji. X. poglavje GRADBENIŠTVO 1. V skladu s planiramo investicijsko dejavnostjo v obdobju 1957—1961 bo treba povečati tudi obseg gradbenih del, tako da bo njihova vrednost v letu 1961 za 95 % večja kot v letu 1956, za kar se bo morala povečati kapaciteta gradbenih in projektantskih podjetij za 27 %.. 2. Da bi se gradbena proizvodnja racionalizirala, je potrebno, da se gradnje izvajajo po principu velikih investitorjev (in. pr. zavodov za stanovanjsko izgradnjo in slično). Dalje je potrebno, da se gradi po dolgoročnih programih (n. pr. program stanovanjske izgradnje, izgradnja šol, cest), s čimer bomo dosegli pogoje za stabilizacijo razmer v tej panogi. Na osnovi -takšnih dolgoročnih programov je možno sklepata dolgoročne pogodbe tako glede materiala in obrtnih izdelkov kot tudi glede na smer gradbenih del. 3. Da bi se izboljšala 'kvaliteta projektiranja, ki je osnova za racionalno gradnjo, se bo ustanovilo močno projektivno podjetje, ki bo moralo obvladati predvsem posle pri projektih visokih gradenj. To bomo dosegli z združitvijo sedanjih malih projektivnih birojev. Prav tako bi se za vso masovno gradnjo (predvsem stanovanjsko) izdelali še dodatni lokalni predpisi, ki bi zahtevali izvedbeni projektni elaborat in tehnično dokumentacijo, da s tem zagotovimo vse elemente racionalizacije in predvsem nemoten potek dela. 4. Da bi se gradnje racionalizirale, nameravamo obstoječa gradbena podjetja združiti v manjše število močnih gradbenih podjetij z dosledno ostvarjemo interno specializacijo teko glede gradbenih kot tudi glede obrtniških del. Prav tako bi bilo treba koncentrirati gradbeno mehanizacijo, da bi se doseglo boljše izkoriščanje gradbenih strojev. Razvoj gradbenih podjetij je treba usmeriti tako, da bo prilagojen spremenjeni strukturi gradbenih del. Ker raste gradnja objektov za družbeni standard, je treba posebno povečati kapaciteto stavbinsike socialistične obrti in sicer naipram letu 1956 za okroglo 153%. Ti specializirani obrati naj bi se krepili predvsem v sklopu -gradbenih podjetij, s čimer se ustvarjajo pogoji za -bolj koordinirano in operativnejše delo. Gradbena Podjetja se bodo morala bolj mehanizirati. Predvsem je trebil investicije usmeriti v specialno opremo za visoke gradnje in stavbimsko obrt, da bi se tako racionalizirala in .pocenila stanovanjska izgradnja. 5. Za napredek gradbeništva je osnovnega pomena razvoj gradbene industrije. Zato je nujno potrebno, da bodo rekonstrukcije opekarn v skladu s perspektivnimi potrebami racionalne gradnje, to pa mora biti pogoj za usmerjanje investicij. Zavoljo nujnih potreb je potrebno dati investicijam v gradbeno -industrijo prednost pred vsemi nujnimi. Posebno je potrebno razvijati industrijo lahkih gradbenih materialov (luirgiipepel, lahki beton, plošče iz lesenih odpadkov) ter industrijo izdelkov iz prednapetega betona (montažni elementi, stropni nosilci itd.). 6. Da bi se zagotovil nujno potreben razvoj s tevtonske obrti, je potrebno predvsem: a) omogočiti nakup sodobne opreme in drobne mehanizacije; b) usmeriti vse napore podjetij v vzgojo obrtniških kadrov; c) posvetiti posebno pozornost vodstvenemu kadru specializiranih obratov, ki bi moral biti imioiator za uvajanje višje delitve dela, novih postopkov itd. d) z lokalnimi predpisi zajamčiti obvezno uporabo tipskih elementov, -kar bo omogočilo prehod na -serijski način proizvodnje. 7. Organizacije velikih 'investitorjev (stanovanjski zavodi itd) to morale v -skladu s svojo nalogo delovati tudi kot študijski organi -im kot takšni biti in-iciatorji uvajanja novih gradbenih materialov, tipov, polmon-tažne in montažne gradnje itd. S takšno svojo vlogo bi lahko operativno usmerjale skladen razvoj gradbene o-peraitive in -industrije gradbenega materiala kakor tudi racionalno projektiranje. 8. Za racionalno gradnjo bi bilo smotrno ustvariti tesno kooperacijo med gradbeno industrijo in izvajalci gradbenih del. S takšno kooperacijo bi se predvsem dosegla mnogo boljša -kooperacija v proizvodnji gradbenega materiala, pocenil to se transport masovnih gradbenih materialov in pospešil tudi obojestranski napredek. 9. Razen kadrov v stavbimski obrti, predvsem teracerjev, sofooslik-arjev In pariketarj-ev primanjkuje prav tako tudi strokovni gradbeni kader, t. j. predvsem inženirji, šolani delovodje, projektanti za -instalacije, betanerji in strojniki. Organizacije s področja gradbeništva bodo morale posvetiti vzgoji teh kadrov posebno pozornost. Poseben problem predstavljajo kadri v industriji gradbenega materiala. Te gospodarske organizacije naj si po svojem združenju oskrbe potrebno jim instruk-tažno pomoč -(predavanja, iteč-aje seminarje itd) strokovnjakov pri Zavodu za raziskovanje materiala in konstrukcij LRS. Od časa do časa naj imenovane strokovnjake pokličejo vsaj na posvet tudi v svoje obrate. 10. Investicije v gradbeništvu bodo znašale v bodočih letih 345,000.000 din in to za nabavo opreme. XI. poglavje PROMET Nagli razvoj gospodarstva :in naraščanja prebivalstva zahtevata ustrezni razvoj prometa. To vprašanje je v okraju Celje toliko bolj pereče, ker so obstoječe kapacitete prevoznih podjetij, PTT službe, železnice kakor tudi komunikacijsko omrežje zaradi izrednega porasta prometnih uslug iztrošene v toliki meri, da bi jih bilo -treba precej v celoti -nadomestiti. 1. Največji problem -iin ozko -grlo prometa v okraju je celjsko železniško vozlišče. Stanje je po regulaciji Savinje postalo še bolj kritično. Enotirni odsek pred Celjem -povzroča velike -postanke in zamude in tudi ogroža varnost prometa. Ker so na razpolago za ra n -žiranje vagonov le 4 tiri, treba pa hi jih bilo za sedanje število vagonov vsaj 12 z dolžino po 80 m, bo nujno treba do leta 1961 ločiti potniško postajo od tovorne in zgraditi zadostno število tirov. Urediti bo treba tudi peron in čakalnice za -potnike. 2. Zaradi -splošnega -gospodarskega razvoja se pričakuje tudi porast uslug v -PTT službi. V okviru razpoložljivih -sredstev bo treba predvsem povečati kapacitete telefonskih central, zmanjšati zastarele -naprave, odpraviti ozka grla v medkrajevnem -telefonskem omrežju in v čim večji meri fca-blirati telefonsko omrežje. Urediti -bo treba -tudi primerne avtobusne zveze, ki bodo omogočile dostavo poš-te v oddaljene kraje brez zamud. P-ni gradnji novih cest ali pri polaganju kanalizacije za pl-i-n, vodovod, elektriko in -telefonskih linij bo treba odpraviti nekoordinirano gradnjo. 3. Da bi se promet v naslednjih letih razvijal nemoteno, bo -treba -poleg rednega vzdrževanja rekonstruirati in modernizirati ceste Strmec—-Dobrna, Vojnik— Vitanje to Vojnik—Dobrna. Cesti Planina—Sevnica -in Rimske Toplice-—Ju-rklošter, ki j-u je poškodovala poplava, bo treba usposobiti za -redn-i promet. Zgraditi bo treba naslednje mostove: most čez Ločnico v Ločnici, most čez Hudinjo v Soteski, -mosit čez Lo-kvico v M. Gradc-u, most čez Bistrico v Bistrici ter 7 lesenih mostov čez Gračnico. Da -bi se omogočila novogradnja in rekonstrukcija cest in ce-sibnih objektov, s-e mora izpopolniti oprema cestne -uprave in zato nabaviti 2 asf altna stroja, en valjar, 2 tovornjaka, 4 kamnolorrnske stroje in 1 gradbeni stroj -ter urediti skladišča. Že obstoječe kamnolome -bo treba tehnično izpopolniti. Za investicije vseh -teh del so na razpolago 104 milijoni din v okrajnem investicijskem skladu. V letih 1957 in 1958 je -bilo in bo črpanih 24 milijonov din za naslednja dela, ki -so -aili -bodo opravljena v tem obdobju: cesta Vojnik—Dotama, most v Bistrici, ureditev skladišč cestne uprave. Ostalih 80 milijonov d-in pa bo porabljenih v letu 1959—1961 za ostale predvidene investicije. Sredstva -iz občinskih -investicijskih skladov (120 milijonov din samo za razdobje 1959—-1961) pa bodo v glavnem -porabljena za investicije na občinskih cestah. 4. Zaradi vedno večj-i-h .potreb po prevoznih sredstvih za prevoz prebivalstva -bo treba nabaviti v razdobju 1957—1961 25 avtobusov. V letu 1957 -smo nabavili 5 avtobusov, ostale pa bomo v razdobju 1958—1961. Zaradi teh nabav bo mogoče razširiti -avtobusno mrežo od 890 km v letu 1956 na 1.640 km v letu 1961 to zvišati število avtobusnih prog od 28 v letu 1956 na 35 v letu 1961. Skupne -investicije bodo znašale ca. 300 milijonov dinarjev, tako da se bodo zvišale letne investicije od 35,5 -milijonov v letu 1956 na povprečno 60 milij. v letti-h 1957—1961. Ta sredstva bodo zagotovljena iz lasbni-h kreditov. Do leta 1961 bodo povečali število voženj dnevno Masti na naslednjih -progah: Celje— Logarska dolina, Celje—Bistrica ob Sotli, Celje—Slov. Konjice, Celje—Rim. Toplice, Celje—Zagreb. Na novo bodo uvedene naslednje proge: Celje—Radenci, Celje — Trbovlje, Bi-strica ob Sotli—-Brežice, izboljšan pa bo tudi mestni promet v Celju. Za uspešnejši cestni tovorni -promet bomo nabavili v razdobju 1957—1961 42 tovornjakov s skupno -tonažo 264 ton. V letu 1957 je bilo že nabavljenih 6 tovornjakov s sku.pno -tonažo 40 ton, ostalih 36 tovornjakov s tonažo 224 ton pa -borno nabavili v razdobju 1958—1961. Razširjena -bo tudi obstoječa garaža -in zgrajeni -bodo prostori za prenočevanje -šoferjev. Sredstva za te investicije, ki znašajo 321 milijonov, -bodo na razpolago iz kreditov to iz lastnih skladov podjetij. . XII. ,poglavje TRGOVINA a) Razvoj organizacijskih oblik do leta 1961 Zaradi naglega gospodarskega razvoja bo treba v bodoče sprostiti trgovino administrativnih vezi. Cene naj se oblikujejo po zakonu tržišča, tako d-a si družba za-gotovi potrebno intervencijo in kontrolo. -Povečana proizvodnja to povečano število prebivalstva zahtevata, d-a se skladno z ostalim razvojem gospodarstva- pri" mamo tehnično opremi in -razširi trgovinsko omrežje, tako d-a -bo kos vsem nalogam, ki se predenj postavljajo. Zato -računamo z naslednjimi nalogami: L Trgovinsko omrežje na drobno se mora razširiti na vse tiste predele okraja, kjer doslej -potrebe potrošnikov n-i-so tail-e zadovoljene in se morajo potrošniki posluževati -trgovin v od-dialjemih krajih. Posebno velja to v strnjenih -krajih -in novih nasedjiih, kjer doslej niso bi-l-i zgrajeni potrebni trgovinski lokali. 2. Trgovini na malo je -potrebno v naslednjih petih le-tih omogočiti povečanje zmogljivosti lokalov za 5.263 m2. Od tega odpade -na nove lokale 3.500 m2 prodajnih prostorov, ostanek t. j. 1.763 m2 pa na razširitev in -povečanje obstoječih lokalov. Največ novih lokalov odpade na Novo Velenje to sicer 1.850 m2 ter na C-elje 1.000 m2, ostalih 6-50 m2 pa se -razdeli na druge občine. Posebna slknb pri -ustanavljanju novih -trgovin naj velja trgo-vin-am z živili, posebej pa še trgovinam s sa-dj-em to zelenjavo, mlekom, kruhom in mesom. Pri izgradnji novih lokalov bomo izbrali najbolj racionalne možnosti, -ki bo-do na razpolago, s stališča urbanističnih načrtov oziroma sodobne -tehnike pri -predaji bl-a-ga. Poleg gradnje lokalov v stanovanjsdfch blokih naj s-e uvelj-avi cenen način gradnje lokalov v obliki paviljonov. Prednost pri -izvaj-ainj-u programa naj imajo predvsem -industrijski in turistično pomem-bn-i kraji. 3. Se v večj-i meni kot razširitev trgovskega omrežja -pa je potre-bn-a rekonstrukcija to modernizacija -trgovinskih obratov. Blagovni promet zaostaja prav zaradi tega, ker je poslovanje obstoječih trgovin neracionalno in konservativno. Da bi -se povečala kapaciteta prodaje n-a -prodajalca -in -trgovino, bo neobhodho potrebno mehanizirati postrežbo in preiti na sodobnejše oblike manipulacije z -blagom, predvsem pa bo treba zagotoviti čim hitrejši razvoj embaliranija, tako v industriji kot tudi v -trgovini na veliko. V tej zvezi -pa bo -treba spremeniti tudii zastarele oblike izračunavanja to evidentiranja s tem, d-a -se opusti pisanje propagandnih -blokov in se preide na strojno -seštevanje (registrirne Magajne). Boljša tehnična opremljenost bo olajšata delo prodajnega osebj-a, istočasno pa bo zagotovila kulturno po-s-trežbo. 4. V smislu načel, da -se proizvodnja čim -bolj približa -tržišču in prilagodi -svoj program glede na kakovost, -izbor in cene -splošn-i -potrošnji, naj se v večji meni osnujejo prodajalne industrijskih podjetij, predvsem pri strokah, -kjer -ima proizvodnja zaokrožen asortiment -blaga. Hiltra uvedba standardizacije vseh proizvodov bi v -mnogo-čem prispevala k zaščiti potrošnika -in onemogočita nesolidno konkurenco med proizvodnimi podjetji, prav -talko -pa bo vplivala na stabilizacijo tržišča. 5. V fcrajiih, kjer je zaradi minimalnega prometa ogrožena rentabilnost trgovine, -bo treba upoštevati trgovino s -pavšalnim obračunom. 6. Obravnavanje trgovine kot samostojne gospodarske panoge pomeni, da si bo morala sama sebi zagotoviti potrebne materialne pogoje za vzdrževanje in -razvoj. Organizacija trgovine se ne more -postaviti šablonsko, vendar je nujno -potrebno, da se bodo v bodoče ustanavljale vel-i-ke gospodarske organizacije, ki bodo zmagl-e zniževati stroške -in -koristno uporabiti razpoložljiva sredstva. P-rav tako imajo velike organizacijske enote možnost boljše manipulacije z blagom, boljše organizacije transportne in skladiščne službe in boljše -pogoje pri -nakupu blaga. Zato naj bo naloga organov za -blagovni promet, onemogočiti nadaljnjo drobitev trgovinskih poslovnih enot, pač pa -pospeševati ustanavljanje večj-ih gospodarskih organizacij, znotraj njih pa naj se izvrši specializacija. 7. Reorganizacija kmetijskih zadrug -in v tej zvezi osamosvojitev trgovinskih organizacij za -prodajo blaga široke potrošnje je posledica razširjenih nalog ikme- tijske proizvodnje in odkupa. Z odcepitvijo nekmetijske dejavnosti so postale kmetijske zadruge izključni nosilec odkupa, zato se njihova odgovornost za pospeševanje proizvodnje in zajemanje vseh razpoložljivih tržnih viškov močno poveča. Med drugim je važna naloga kmetijskih zadrug v tem, da preidejo na organiziran način odkupa, da sklepajo s svojimi člani — proizvajalci pogodbe in na ta način zagotovijo potrebne 'količine proizvodov za trg, proizvajalcem pa siguren pila sim an. Na drugi strani pa mora biti tudi organizirana prodaja kmetijskih pridelkov, tako da se osnujejo trgovinska podjetja, ki bodo odgovorna za Preskrbo prebivalstva. Le-tem bo v bodoče treba zagotoviti zadostne skladiščne kapacitete in mehanizacijo. Prav na področju preskrbe s krnet, pridelki je važno sodelovanje občin s kmetijskimi zadrugami in trgovino. Občine bodo sestavljale bilanco tržnih viškov in potreb prebivalstva za svoja področja, v okrajnem okviru pa se bo zagotovila potrebna koordinacija. Posebna skrb naj velja tistim proizvodom, s katerimi smo v našem podjetju pasivni in ki se morajo uvažati iz drugih krajev. Ker imajo kmetijski pridelki specifične zahteve glede na odkup in manipulacijo, bo treba za vsak konkretni primer izdelati način odkupa in plas-man. To velja ,predvsem za meso, mleko in sadje. 8. Trgovina na debelo bo tudi v bodoče imela važno vlogo. Nesorazmerno visok promet nasproti trgovini na drobno pa govori o tem, da se je grosistična trgovina v zadnjih letih zelo razvila. Močnejša konkurenca detajlisitičnih trgovinskih organizacij pa bo omogočila, da bo vloga trgovine na debelo relativno padla. Tudi po številu je grosističnih podjetij preveč, zato naj bo naloga blagovnega prometa, da se istovrstna podjetja združijo in preusmerijo na medokrajno konkurenco. Zato bo treba grosiste iste vrste znotraj okraja združiti v eno podjetje. Z ustanavljanjem močnejših detajlističnih .podjetij je vzporedno s tem treba gledati, da bodo tudi gro-isistiilčna trgovska podjetja prevzela nailogoi ustanavljanj a trgovin na drobno in da se bodo glede na objektivne možnosti in glede na smotrnost organizacije in konkurenčnosti preosnovale v grosiste — detajiliste ali pa v datajliste — grosiste. Le tako bo možno ustvariti materialne osnove za Izdatnejše investicije v trgovini na drobno iz sredstev, ki se sedaj pretežno akumulirajo pni grosistu. Grosistična trgovska mreža praviloma ne 'bi smela prekoračiti obsega poslovanja na svojem teritorialnem področju niti ne bi smela ustvarjati dohodek, ki bi bil relativno ugodnejši od tistega v trgovini na drobno. Po vpoštetem povečanju blagovnega prometa, vpoštetem številu prebivalstva, prodajnih mest oziroma trgovin v naslednjih petih letih se bodo v okraju dosegle naslednje spremembe v obremenitvi trgovine na drobno: 9. Trgovina z lesnimi izdelki bo v perspektivnem obdobju odigrala važno vlogo: a) Na področju blagovnega prometa z lesom je potrebno v&kladiti odvisne kapacitete žagarskih obratov z razpoložljivimi količinami hlodovine. .b) S plani sečnje je potrebno zagotoviti proizvodnjo tistih gozdnih sofltimentov, ki bodo omogočili čim racionalnejše izkoriščanje lesne mase. Pri gozdnih gospodarstvih in gozdarskih poslovnih zvezah pa je -treba doseči natančno izpolnjevanje planov po sentimentih. c) Pri alimentaciji hlodovine naj se daje absolutna prednost predelovalnim oblatom in naj se doseže, da se čim več lesa predela v finalne proizvode bodisi za domači trg ali izvoz. d) Urediti je treba Obratovanje žag veneciamk, da bodo le-te obratovale samo za .potrebe kmečkih gospodarstev, ne pa, da se jim omogoča nedovoljen razrez tudi za. tng. e) Poostriti je treba kontrolo blagovnega prometa z lesom preko tržne Inšpekcije, predvsem pa precizirati ,in dopolniti nekatere predpise, da onemogočimo njihovo izigravanje. 10. Trgovina s tehničnimi predmeti mora osnovati lastne delavnice za popravilo aparatov in strojev, da se s tem omogoči hitrejša rešitev zadovoljevanja potreb po tovrstnih uslugah. b) Promet, zaloge in krediti 1. Promet se bo v .trgovini na malo dvignil v 5 letih za 55%, v grosistični trgovini pa za 50%. V naslednjih letih se bo struktura potrošnega fonda spremenila talko, da mora računati z večjim vlaganjem dohodkov potrošnikov v industrijske proizvode kot pa za nabavo živil. Vse to bo posledica povečanja kupne moči in porasta industrijske proizvodnje. Računa se, da bo razmerje med prometom živilskega in ostalega blaga v letu 1961 25:75% v korist industrijskega blaga. Dalije se računa, da se promet grosistov z živili ne bo vidno povečal. Obstajajo pa možnosti povečanja prometa pri grosistih s tehničnim blagom, v skladu z razvojem kmetijstva ter spremembami v strukturi potrošnega fonda. 2. S item .pianom določeni promet grosistične trgovine je večji od republiškega povprečja. To nesorazmerje ustvarja predvsem nagel razvoj grosista z železnino in tehničnim blagom, ki je dosegel v letu 1957 promet preko 7 milijard, kar pomeni, da je realiziral skoraj eno četrtino celotnega prometa trgovine na veliko in malo. Delno pa je na povečanje grosističnega prometa vplivala tudi ugodnejša proizvodnja in cena hmelja. 3. Vzporedno s povečanjem prometa v trgovini na malo ,in veliko in z vštetim povečanjem števila poslovalnic se bo moral povečati tudi obseg zalog. S povečano proizvodnjo lin uvozom blaga za široko .potrošnjo bo olajšana nabava. Tako ibo mogla trgovina tudi ne- 1. Število prebivalcev 2. Število trgovin na drobno 3. Zaposleno osebje v trg. na drobno (brez vajencev) 4. Letni promet v 000 din Letni promet na: 5. Prebivalca (v abs. št.) 6. Zaposleno osebje v trg. na drobno v 000 7. Trgovino (iv 000) Prebivalcev na: 8. Zaposleno osebje v trg. na drobno 9. Trgovino 10. Trgovskega kadra na prodajalno 1955 1956 1961 192.240 193.952 204.600 478 498 579 1.439 1.475 1.983 10,658.000 10,533,134 16,350.000 »5.500 54.500 80.000 7.350 7.150 8.250 22,100 21.100 28.100 133 131 103 400 390 346 3 2,9 3, odvisno od prometa povečati svoj asortiment. Zaloge v detajliistični trgovini se bodo povečale za ca. 60%, kredit odnosno obratna sredstva pa bi se morala v Skladu s povečanjem zalog in izboljšanjem asortimenta povečati za 136% v primerjavi z letom 1956. S tem bi bilo odpravljeno nesorazmerje med kreditom in zalogami, dopuščeno pa Ibi bilo še vedno 7-dnevno kreditiranje mimo banke, kar je v normalnih razmerah reden pojiav. Zaloge v grosistični trgovini se bodo povečale za 44% in za prav toliko tudi krediti. Dinamika prometa, zalog in kreditov bo v naslednjih 5 letih naslednja: Promet maloprodajne trgovske mreže bo znašal v letu 1961 16.350,000.000 din, v grosistični trgovini pa 13.600.000. 000 pni povprečnem koeficientu obračanja v trgovini na drobno 7,3, v trgovini na debelo 6,0. Kreditna kvota 'bo pri predvidenem prometu znašala v trgovini na malo 1.920,000.000 din, zaloge pa 2.240.000. 000 din. c) Trg s kmetijskimi pridelki Problematika 'trtga s kmetijskimi pridelki narekuje naloge odkupnih in prodajnih organizacij, ki delajo v bodočih petih letih za 'rešitev naslednjih za preskrbo bistvenih vprašanj: 1. Kmetij site zadruge naj 'bodo tudi v 'bodoče osnovni nosilec odkupa. V ta namen bo treba zadrugo še bolj organizacijsko in tehnično usposobiti. Predvsem si morajo zadruge zagotoviti potreben strokovni kader, potrebna skladišča in po potrebi tudi depoje za živino. 2. Zadruge si morajo prizadevati, da odkupijo vse tržne viške iz organizirane in neorganizirane proizvodnje, da pospešujejo kvaliteto, ker bo le na ta način mogoče spodbuditi proizvajalce, da bodo proizvajali in nudili -tržišču kvalitetno 'blago. 3. Zadruge naj se pri prodaji 'kmetijskih pridelkov prizadevajo, da s .svojimi pridelki samostojno nastopajo na tržišču, v primerih pa, iko to ni mogoče, naj kot agent nastopijo kmeti jsikopro,izvajalne zveze. Plan preskrbe je treba prilagoditi izvoznim kontingentom, kajti le na ta način bo možno preprečiti nenormalno' nihanje cen na trgu iin pa sezonsko pomanjkanje nekaterih kmetijskih proizvodov. Uveljaviti bo treba sistem garantiranih cen za proizvajalca, kar daje tržišču 'posebno stabilnost. 4. Po pokritju lastnih potreb proizvajalcev in po pokritju reprodukcije razpolaga Okraj Celje s tržnimi viški v kmetijski proizvodnji, ki zadostujejo za kniitje ■potreb celjskega področja le v naslednjih artiklih: Krompir, sadje (jabolka), jajca, mleko. Potrebe po ostalih proizvodih pa so le delno krite, zato moramo za določeno obdobje še računati na uvoz iz drugih področij za posamezne artikle. Upoštevajoč količine po mednarodni FAO — lestvici pa bi tržni viški na področju okraja ne zadoščali za kritje potreb, razen pri krompirju. V naslednjih letih 'bodo občine izdelale pregled tržnih potreb in razpoložljivih tržnih viškov ,in ga med seboj prilagodile. 5. Za posamezne kmetijske pridelke bo .treba izdelati precizen režim odkupa v tehničnem pogledu poti od proizvajalca do potrošnika. To velja predvsem za odkup in prodajo živine, sadja, mleka in vina . d) Investicije v trgovini. Iz nakazanih smernic za razvoj trgovine sledi, da bo treba za kritje najnujnejših potreb trgovine zagotoviti sredstva v višini 1.678,700.000 dinarjev. Od celotnega zneska je namenjeno za gradnje 842.000. 000 dinarjev. Za opremo 593,900.000 din in za prevozna sredstva 242,800.000 dinarjev. Skupna vrednost investicij v trgovini na malo bo znašala 821,9 milijonov din ali 48,5% v 'trgovini na debelo 856,8 milijonov din ali 51,5%. Glede na potrebe trgovine na drobno in na sorazmerno zmanjšane vloge grosistične trgovine je razmerje investicij neustrezno. Dejstvo pa je, da je živela grosistična trgovina gled® na tehnično opremo v preteklih letih v težkih pogojih. Celotni .trgovini primanjkuje skladišč, predvsem pa je znatno pomanjkanje 'skladišč v Celju. V letu 1957 se je moralo porušiti celo obstoječe skladišče za sadje in zelenjavo'. Zato je znesek glede na dejanske .potrebe realen, upoštevajoč pri tem že 'bodoče organizacijske oblike grosistične trgovine. V planiranem znesku za grosistično 'trgovino sta zapopadeni skladišči Hmezada in Kovinotehne. Ti skladišči imata že rezervirana lastna investicijska sredstva. Nekaj nad polovico predvidenih investicijskih sredstev pa odpade na ostalo trgovino in na grosiste — deta j -liste. Predvidena investicijska 'sredstva za trgovino na drobno .bodo uporabljena za naslednje namene: 1. za gradnjo in razširitev lokalov, 2. za tehnično opremo, 3. za prevozna sredstva. davni poudarek pri bodočem investiranju naj bo na tehnični opremi in na modernizaciji .poslovanja na sploh. Tako se bo povečala zmogljivost na zaposlenega in na trgovino. Sorazmerno s planiranim povečanjem števila prodajaln v republiškem merilu je to število na področju celjskega okraja nižje iin znaša nasproti obstoječemu številu lokalov 16%. Nastajanje gosto naseljenih predelov in zaključenih, strnjenih naselij narekuje, da se predvsem gradijo veliki trgovinski lokali za preskrbo prebivalstva, ki bi znatno presegli dosedanje povprečje v površini in zmogljivosti sploh. Računa se, da bodo imele takšne 'trgovske organizacije znotraj svojih lokalov specializirane oddelke v smislu blagovnic. Predpisi omogočajo, da sodelujejo potrošniki pri dohodku trgovine. Zato bo zalo važna naloga potrošniških svetov, da bodo to možnost pravilno izkoristili in usmerjali sredstva za zboljšanje tehnične opremljenosti iin za manjše dopolnitve v 'trgovinah. c) Kadri. dede na obstoječe stanje je odnos visoko kvalificiranih delavcev nasproti ostalim neprimeren. To nesorazmerje je še 'bolj očitno, če primerjamo število'visoko kvalificiranih delavcev s prodajalnami, saj pride en visoko kvalificiran na 5,2 prodajalni. V preteklosti so bile posebne težave pri vzgoji novega naraščaja, saj trgovina ni razpolagala s svojim lastnim šolskim poslopjem, tako da se je moral del vajencev šolati izven celjskega področja. Izgradnja šolskega poslopja pa bo omogočila normalnejši priliv novih moči. Posebno skrb pa bo treba posvetiti izobraževanju starejših kadrov. V večji meri bo 'potrebna pomoč sklada za kadre pri finansiranju raznovrstnih tečajev in seminarjev v trgovini. Skladno s porastom prometa in števila trgovin bo treba usposobiti najmanj 684 delavcev in uslužbencev v trgovini, računajoč pili tem na mehanizacijo in racionalizacijo poslovanja. Dotok novih kadrov se bo povečal za 35%, kar pa je v odnosu na povečani promet za ca. 20% nižji. Vendar ni videti, da bi lahko dotok novih ljudi v trgovino povečali. Zato je plan glede na obstoječe možnosti realen. XIII. Poglavje GOSTINSTVO a) Splošne smernice razvoja Gostinske gospodarske organizacije bodo morale v nadaljnjem razvoju v večji meri upoštevati povečanje potreb delovnih ljudi in razvijajočega se turističnega prometa v celjskem okraju. Zato bo treba širiti mrežo gostinskih obratov, ki nudijo prenočišča in hrano. Pri tem morajo biti prvenstveno upoštevane krajevne potrebe in potrebe turističnega prometa. Sedanjo raven gostinskih uslug je treba na splošno izboljšaiti, doseči kulituirmejSo positrežbo in »skrbeti za razved»rilo gostov. V zvezi s tem se ibodo morale gostinske gospodarske organizacije, okrajna gostinska zbornica in pristojni upravni organi zares potruditi, da se dosedanje napake odpravijo. Gostinskim delavcem je .treba omogočiti nadaljnje strokovno izpopolnjevanje in jim zagotoviti za to potrebna sredstva. Pri izbiri vodilnega kadra pa naj ljudski odbori posvečajo več pozornosti kvaliteti tega kadra, njihovi splošni in strokovni izobrazbi. Gostinske usluge vplivajo »tudi na s»ta»ndard delovnih ljudi, zato naj ljudski odbori pri ustanavljanju novih gospodarskih organizacij posvečajo razvoju te panoge več pozornosti kot dosedaj, tako glede vrste obratov kakor tudi glede investicij. Posebno skrb pa bo treba »posvetiti »krepitvi organov družbenega upravljanja, ki imajo pomembne naloge glede na funkcije te gospodarske panoge. Bodoči razvoj »gostinstva moira upoštevati dve osnovni potrebi: Nastanitvene kapacitete in družbeno prehrano. Rešitev problema družbene prehrane j »e v »ustanovitvi samostojnih obratnih menz pri industrijskih podjetjih z možnostjo, da so navezani na en tak obrat delavci »iz ra»znih »podjetij. Take menze so »potrebne v krajih, »kjer je zaposleno večje število delavcev, vezanih na prehrano daven diruž.ne (»predvsem Celje, Velenje, Šoštanj). Menze naj se ustanavljajo pri industrijskih podjetjih, ki naj v »smislu zakonitih možnosti Podpirajo obrate za družbeno prehrano. Glede na omejena sredstva za investicije v gostinstvu in glede na razpoložljive »kapacitete obstoječih gostišč je treba omogočiti »gostinskim podjetjem, da bodo izpopolnila svoje kuhinje s sod»obno tehnično opremo, delovne kolektive pa še vnaiprej ekonomsko zainteresirati za sprejemanje a»bon:anto'V v splošnih gostiščih. Takšen način reševanja in obravnavanja problemov družbene prehrane je najbolj gospodarski »tudi zato, »keir je tehnična izpopolnitev obstoj»ečih gostišč nujno potrebna zaradi zastarelosti in izrabljenosti. Na ta način bodo v bodoče bolje izkoriščene kuhinjske in restavracijske »kapacitete »in gostinski ofoj»elfcti, hkrati pa se bo reševalo vprašanje prehrane »abon»e»ntov za vse področje. Glede na .potrebe tržišča in »razpoložljiva investicijska sredstva je sedanje število gostiln, bifejev in točilnic zadostno, nujno »pa je treba te obrate po»stopoma urediti in opremiti »tako, da »bodo sodobno urejeni »in da bo omogočena »hitra strežba z mrzlimi in e»no;s»tav-nej širni jedili (ekspresni bifeji, mlečne »restavracije in podobno). Pomanjkanje nastanitvenih kapacitet je treba rešiti z usposobitvijo obstoječih objektov .in obratov, ki so že služili »temu namenu in z gradnjo novih. Dosedanji razvoj j»e pokazal, v katerih predelih s»e turizem kljub pomanjkanju nočitvenih kapacitet najibolj gospodarsko uveljavlja, Gospodarsko smotrno je, da- se razpoložljiva sredstva uporabijo »najiprej za usposobitev objektov, ki so svoj čas služili turizmu, danes pa se uporabljajo v druge namene. Na ta način »bodo najhitreje »in najceneje ustvarjene možnosti za razvoj turistične dejavnosti v teh »krajih, »izkoriščenost kapacitet in gospodarski uspehi turizma v posameznih predelih pa bodo »pokazali, kje je gradnja novih obj»ek»tov .potrebna in gospodarsko utemeljena. Zaradi močnega tranzitnega »turizma, mototurizma in »poslovnega prometa »sedanje »kapacitete v prehodnih središčih ne zadostujejo in jih je »treba nujno po»veča»ti. Tega ne utemeljuje »le »izraziti turistični promet,, temveč »tudi Vloga teh središč v gospodarskem, upravnem, političnem »in kulturnem življ»enj»u. Potrebe »so najbolj občutne v Celj»u, Velenju in 5oštanj»u ter v vseh turističnih krajih v turistični sezoni. Pomanjkanje no»čit-Venih kaipacitet »se naj reši z adaptacijam:!, rekonstrukcij a»mi »in novimii gradnjami, da zagotovimo najnujnejše število tujskih sob. Zraven tega pa je n»uj»no treba urediti mrežo dobrih domačih turističnih »gostiln v vseh prometnih krajiiih. Glede na zahteve »turističnega tržišča bi pri oibnovi in novih »gradnjah nočitvenih »ka-»pacltet moralo veljati načelo, da »so »potrebne sicer: sodobne, vendar po ureditvi skromnejše »kapacitete. Taka rešitev bo zahtevala manj sredstev, omogočila »pa bo cenejiše »usluge. Urediti »bo treba »in obnoviti opremo vsaj v eni »tretjini vseh gostinskih obratov. Če upoštevamo dosedamjii delež go»stinstva v kupni moči »prebivalstva, ki je znašal okoli 11%, »ter vpošteto »povečanje kupne »moči in povečanje turističnega prometa, »se bo skupni promet v gostinstvu v 5 letih zvišal za 60%, »nasproti letu 1956 ali vsako leto za ca. 10%, »tako da 'bo leta 1961 dosežen »skupni promet okoli 1 milijarde 800 milijonov dinarjev. Hkrati pa bo doseženo 40% »povečanje števila nočitev v primerjavi z »letom 1956, in sicer na 370.000 »nočitev doma»čih in 20.000 »nočitev inozemskih go»s»tov v letu 1961. Pretežni del »povečanja »bo odpadel »na obrate splošno družbenega sektorja, ki o»pra»vijajo 87% celotnega prometa, Pri zasebnem sektorju ne »bo »biistvenih sprememb in »s»e bo delež zasebnega sekto»rj»a v pirometu gibal okoli sedanjega »stanja. 4. Struktura prometa po vrstah sitoritev »se bo menjala, ker računamo z »novimi investicijami v obratih za nastanitev in pirehirano. Povečanje »bo šlo na račun zmanjšaneiga deleža alkoholnih pij»ač v skupnem prometu, ki j »e znašal v letu 1956 — 49,4%. Ljudski odbori naj s »pravilnim določamj»em družbenih dajatev usmerjajo in vzpodbujajo gostinske obrate k povečanju prometa »iz »tistih gostinskih uslug, ki so družbeno »na:j-bolj ko»ristne (jedila, prenočevanje, točenje brezalkoholnih pijač). Boljše izkoriščanje kapacitet morajo sezon sika gostinska podjetja zagotoviti s pravilno politiko cen izven ,gla»vne sezone in s poseibnimi izvensezonskimi a»ranžmaj»i. Delovna sila in kadri. Pričakovano »povečanje prometa v gostinstvu v naslcd»nji»h 5 le»ti»h se opira delno na nove zmogljivosti v gostinstvu, zato bo »potrebno vzgojiti za Okoli 100 oseb letno, v celoti 500 »gostinskih delavcev. Potrebno delovno silo bo treba zajamčiti z vajenci na novo ustanovljeni šoli v Celju, ki »bo pričela z delom v šolskem letu 1958 — 1959, s šolanjem na Gostinski šoli v Ljubljani ter s priučevanj»em nekvalificirane delovne sile. Strokovni driovni sili, ki je že zaiposlena v gostinstvu, pa »bo »treba omogočiti izpopolnjevanje na tečajih, v kvalitetnejših gostinskih obratih doma in v inozemstvu. Poleg izobrazbe gostinskega kadra mora biti »poglavitna »skrb gostinske zbornice in gostinskih gospodarskih organizacij do»bra organizacij»a dela im pravilno nagrajevanje, s »katerim se »bo dosegla čim večja storilnost zaposlene delovne šile. S pravilno vzgojo go»s»t'in-skih in turističnih delavcev bo treba le-tem vcepiti občutek za pravilen odnos do gosita in za pravilno vrednotenje gostinskega poklica. Način mag»rajevanja gostinskih delavcev mora »biti tak, da bo vzpodbujal posameznika k doseganju čim večjega prometa, k čim večjem izkoriščanju kapacitet in hkrati »k prodaji samo kvalitetnih uslug. Investicije v gostinstvu. Za .izvedbo programa bo potrebno v letih 1957 do 1961 vložiti znatna investicijiska »sredstva v turistične in gostinske objekte. Po »predloženem načrtu bo z investicijami »pridobljeno: 325 postelj z novogradnjami 100 postelj bo urejenih v objektih, ki so že »služili turizmu 330 postelj bo sodobno oprem!j»enih in urejenih v obstoječih objektih 600 sedežev bo obnovljenih v obraitih za družbeno »prehrano 1.130 sedežev »bo sodobno opremljenih in urejenih v obstoječih gostinskih obratih Investicije po občinah in letih: (v 000 dim) Občina 1957 1958 1959 1960 1961 Skupaj Celje 135.000 42.000 177.000 Rogaška Slatina 22.000 20.000 58.000 90.000 190.000 Žalec 15.000 10.000 25.000 10.000 60.000 Slovenske Konjice — 10.000 — — 10.000 Mozirje 16.000 5.000 10.000 10.000 41.000 Šoštanj — 88.000 8.000 — 96.000 Vojnik — — 10.000 12.000 22.000 Laško 41.000 — — — 41.000 Šmarje 8.000 — 10.000 — 18.000 Obnova 50 gostinskih obratov v okraju 35.000 25.000 20.000 20.000 20.000 120.000 U-reditev 10 eampingov 1.000 1.000 3.000 — 5.000 Turistična propaganda 8.000 6.000 6.000 6.000 26.000 Skupaj 35.000 271.000 202.000 140.000 148.000 796.000 V programu investicij so upoštevane potrebe gostinstva in turizma brez stanovanj za delovno silo. (v 000 din) Viri 1957 1958 1959 1960 1961 Skupaj. Amort. sklad za nadomestitev 20.000 20.000 24.000 26.000 28.000 118.000 Sklad za lastne investicije 2.000 40.000 25.000 25.000 25.000 127.000 Kreditni sklad ObLO 3.000 52.000 20.000 20.000 20.000 115.000 Kreditni skla-d OLO 18.000 25.000 30.000 25.000 98.000 Skupaj 35.000 130.000 94.000 101.000 98.000 458.000 Nepokrito — krediti 141.000 108.000 39.000 50.000 338.000 Potrebna -sredstva 35.000 271.000 202.000 140.000 148.000 796.000 n letih skupaj bo pri gostinskih gospodar- XIV. poglavje sikih organizacijah in pri ljudskih odborih na razpolago 458 milijonov din dnvestijskih sredstev, ki bodo lahko v glavnem služila za obnovo osnovnih sredstev dn za lastno udeležbo pri najemanju investicijskih posojil pri zveznih in republiških kreditih. Zajamčeno je 57,54 % lastnih sredstev, razliko 42,46 % pa bo treba kriti iz zveznih in republiških kreditov. Okrajna sredstva se bodo dajala prvenstveno za soudeležbo na investicijskih natečajih ter se bo daila prednost občinam, ki ne ustvarjajo iz naslova gostinstva zadosti sredstev za kreditiranje. Pri določanji pogojev za linvesticij-ske kredite gostinskim gospodarskim organizacijam bo treba upoštevati namen in specifičnost panoge. Prodaja gostinskih storitev je vezana na kraj in čas .ter so veliki stalni stroški, zaradi tega se ne morejo vedno poravnati z ustvarjenim prometom. Rentaibilitetna stopnja gostinskih podjetij je razmeroma nizka in onemogoča sorazmerno zvišanje stroškov za odplačevanje kratkoročnih anuitet in visokih obresti. Odplačilni rok naj ne bo krajši od 20-let, višina lastne udeležbe pa se naj določi individualno po zmogljivosti posameznega podjetja. Zaradi razdrobljenosti gostinske mreže je potrebno, da se za izvedbo tega programa izkoristijo dosežena sredstva čim racionalneje. Sredstva lastnih skladov pa naj uporabijo gostinske gospodarske organizacije prvenstveno za izvršitev del, ki z njimi računa program. TURIZEM Splošne smernice razvoja Turizem povezuje celo vrsto gospodarskih panog in strok, ki predstavljajo materialno osnovo turizma -in jim ta omogoča večji -prometni dohodek. Za ustvaritev materialne osnove iin za gospodarsko -izkoriščanje vseh pogojev za razvoj turizma je treba, da v prihodnjih letih ukrenemo naslednje: 1. Nastanitvene kapacitete je -treba .povečati z izgradnjo novih hotelov, prenočišč, weekend naselij, cam-ping prostorov ter z modernizacijo in usposobitvijo obstoječih kapacitet v hotelih, prenočiščih -in zasebnih turističnih sobah. Gostinske nočitvene kapacitete, ki so bile vzete turizmu, pa je treba vrniti prvotnemu namenu. 2. Javni promet je v letih po osvoboditvi močno zaostali. Železniške zveze niso posebej ugodne in tudi vozni park ni primeren. Avtobusni promet je sicer po osvoboditvi nekoliko napredoval, vendar ne upošteva turističnih potreb. V prihodnje naj se sestavlja vozni red turističnih pro-g .skupno s Celjsko turistično podzvezo. Obe ustanovi pa morata tudi sicer tesno sodelovati. Stanje cest je izredno slabo in predstavljajo resno oviro v nadaljn jem razvoju .turizma. Zato je treba ceste vzdrževati v boljšem stanju ter čim -prej modernizirati -in usposobiti ceste: Vojnik—Dobrna, Celje—Logarska dolina, Celje— Rogaška Slatina, Celje—Ljubljana, Celje—Zidani most in krožno cesto Store—Svetina1—Celjska koča—Celje, cesta Rimske Toplice—Jurklošter—Planina—Sevnica tar ostale zveze za Kozjansko. V Celju in Rogaški Slatini je treba izpopolniti taksijsiko službo. Namestiti je treba bencinsko črpalko v Rogaški Slatini, Mozirju, Velenju in Dobrni. 3. Razširiti je treba trgovsko mrežo in vzpostaviti sezonske prodajalne za osnovna živila, zelenjavo in sadje ter posvetiti posebno pozornost krajem, kjer se turizem močno razvija. Odpro naj se nove prodajalne ali urede oddelki v že obstoječih za prodajo izdelkov domače obrti, spominkov, razglednic in podobno. Primerne trgovine manjkajo ali pa so pomanjkljive v Dobrni, Rogaški Slatini, Rimskih Toplicah, Celju, Ljubnem, Gornjem gradu in Solčavi. Ob boljši organizaciji trgovske mreže in boljši založenosti bo lahko trgovina dosegla novo, večjo udeležbo v turističnem prometu. 4. Uslužnoatniih obrtnih obratov naj bo v vseh turističnih krajih dovolj, prav tako pa je treba skrbeti za njih primerno ureditev. Posebno pozornost pa je treba posvetiti izdelavi spominkov in razglednic za posamezne turistične kraje. 5. Komunalne naprave v vseh turističnih krajih močno zaostajajo za potrebami sodobnega turizma. Zato naj posamezni ljudski odbori zagotovijo sredstva za ureditev najnujnejših del. Pomanjkljiva je predvsem preskrba z dobro pitno vodo (vodovod) v Rogaški Slatini, Dobrni, Logarski dolini, Laškem in Rimskih Toplicah. V teh krajih pa je problematična kanalizacija in pomanjkljiva javna razsvetljava. Zlasti tudi manjka izrazitih turističnih objektov, kot so kopališča, igrišča, športne naprave, sprehajališča, zabavišča ter razgledne in izletniške točke. Četudi njih Izgradnja nima rentabilitetne osnove, naj najdejo v proračunih tudi takšne investicije svoje mesto. Logarsko dolino in Solčavo kot pomemben turističen del pa je treba priključiti na redno električno omrežje in ju oskrbeti z vodovodom. 6. Turistični objekti naj se zgradijo ali uredijo. V Gornjem gradu in Velenju je treba urediti vveekend naselje, v Dobrni in Planini pa zgraditi novo. Za turistično taborjenje je treba urediti prostore s sanitarijami in vodo v Logarski dolini, Rimskih Toplicah, Šempetru, Slovenskih Konjicah, Celju, Preboldu, Velenju, Frankolovem in Podčetrtku. Za uspešnejši razvoj zimsko športnega in izletniškega turizma je treba zgraditi vzpenjačo na Celjsko kočo. Izboljšati je treba pogoje za razvoj turizma na ta način, da se takoj lotimo urejanja rimskih izkopanin v Šempetru, ureditve in adaptacije Grofije z muzejem v Celju, ureditve muzeja v Laškem, ureditve srednjeveške lekarne v Olimju. Omogočiti je treba dostop k Potočki zijalki in drugo. 7. Zaradi dosedanjega vsestranskega učinka v turizmu se je treba lotiti sistematične propagande, jo okrepiti in prilagoditi sodobnim potrebam (primerni prospekti, ceniki, vodič, kratkomebražni film v barvah in podobno). Zagotoviti je treba stalna in zadostna sredstva, ki bodo omogočila načrtnost, pravilni sistem im pravočasne ukrepe. Pri turistični podzvezi naj se ustanovi poseben sklad za propagando in pospeševanje turizma, v katerega bodo prispevala vsa turistična društva, zraven tega pa bi dali primeren delež občinski ljudski odbori, zbornice in gospodarske organizacije tistih panog, ki so udeležene v turističnem prometu. 8. V smislu zakona o turističnih krajih naj občinski ljudski odbori ustanavljajo sklade za pospeševanje turizma, kamor naj se steka celokupni dohodek iz turistične takse. Turistična taksa se lahko uporablja samo namensko, to je za pospeševanje in napredek turizma 9. Vnaprej je treba podpirati turizem z oddajanjem zasebnih sob. — Na ta način bomo lahko v znatni meri odpomogli pri trenutnem pomanjkanju nočitvenih kapacitet, hkrati pa bomo omogočili našim delovnim ljudem cenen oddih v prijetnih zdraviliško—klimatskih turističnih krajih. 10. Inozemski turizem je treba razvijati v večjem obsegu ter posvetiti vso skrb materialnim pogojem za njegovo nadaljnjo rast. Inozemski (turizem naj se pospešuje v vseh zdraviliščih in drugih turističnih krajih. XV. poglavje OBRT 1. Osnova razvoja obrti v obdobju 1957—1961 bo v povečanju usilužmostn-ih obrti in ustanavljanju tiste obrtne proizvodnje, ki dopolnjuje industrijsko proizvodnjo. Uveljaviti se bo moral tudi princip, da večja obrtna podjetja ne bodo uvajala industrijske proizvodnje, če osnovna dejavnost, ki je namenjena potrebam široke potrošnje, ni v zadostni meri zaščitena. 2. Občine so dolžne z načrtnimi investicijami ter z organizacijsko izboljšavo industrijske obrtniške mreže krepiti socialistično obrt odnosno, da s pravilno davčno politiko usmerjajo zasebno obrt predvsem v uslužnostne dejavnosti tam, kjer ni ekonomskih pogojev za socialistično obrt. Občine morajo izdelati perspektivne plane za razvoj obrti, upoštevajoč krajevne razmere, kupno moč prebivalstva, naraščanje prebivalstva in specifične pogoje glede na druge gospodarske panoge. Dalje je dolžnost občin, da z lastnimi programi realizirajo ta perspektivni plan upoštevajoč pri tem, da so njegove naloge tako glede kadrov kot investicij ter specifičnih pogojev določenega področja med seboj tesno povezane. 3. Zaradi sorazmernega razvoja obrti z ostalimi gospodarskimi panogami in za kritje potrošniških potreb v naslednjih petih letih računamo s povečanjem števila kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev za 25 odstotkov. V obstoječe obrtne obrate socialističnega sektorja se bo vključilo 9%, ostalih 16% pa v nove obrti, ki jih nameravamo ustanoviti 216. Približno četrtina teh novih obratov bo razpolagala z eno do tri delovne sile, ena desetina s tri do pet delovne sile, ena petina s pet do deset delovne sile in približno ena desetina z deset do petnajst delovne sile. Potrebe so ugotovljene glede na posamezne stroke po občinah. Organizacijske oblike, oziroma obseg obrtnih organizacij morajo določiti občine glede na svoje krajevne razmere. Istočasno z ustanavljanjem novih obratov morajo občine obstoječo socialistično mrežo obrti izboljšati v organizacijskem smislu. Manjše, sedaj samostojne delavnice z 1—3 delavci bo treba združiti v večje delavnice, posebno če gre za enake ali sorodne stroke. Med naloge pri izboljšanju obrtniške mreže spada tudi dolžnost občin, da sedaj samostojne socialistične delavnice z 1—3 delavci, ki nimajo lastnih družbenih osnovnih sredstev in jih je zaradi neugodnih pogojev v pogledu lokacije ali raznolikosti strok ni mogoče združiti v močnejše obrtniške organizacije z minimalnimi pogoji delavskega samoupravljanja, ob primernih pogojih in stimulativni davčni politiki uveljavijo preko zasebnega obrtniškega sektorja. Prvenstveno je treba skrbeti za povečanje obstoječih obratov, za katere so pogoji glede investicij ugodnejši. Pri ustanavljanju novih obratov je treba skrbeti najprej za uslužnostne brate, ki so aktualni za določeno področje občine. Povečanje delovne sile, in sicer kvalificirane in visoko kvalificirane se pričakuje iz (povečanega dotoka na novo vključenih vajencev. Dosedanje razmerje števila vajencev do kvalificiranih delavcev se mora od 4,2 izboljšati na enega vajenca na 3,6 kvalificirane delovne sile. Za izboljšanje dosedanjega razmerja vajencev do kvalificiranih delavcev bo treba sukcesivno vlagati investicije, ki bodo omogočile nova učna mesta. Preprečiti se mora -nenormalna odtok delovne sile v nekaterih kritičnih strokah. Povečanje obrtnih kapacitet se pričakuje v delni reorganizaciji sedaj zaprtih obrtnih delavnic v industriji. V Obrt se morajo vključiti obrtniki, ki so iz kakršnih koli vzrokov prekinili obratovanje. Za servisne službe popravil tehničnih predmetov, zlasti gospodinjskih, morata skrbeti trgovina ali industrija, ki take predmete prodajata. 4. Glede investicij za obrt naj velja načelo, da sredstva, ki jih ustvari obrt za občinski investicijski sklad, v celoti uporabi občina za dopolnitev kapacitet v obstoječih obrtih odnosno za nove obrti. Za ustanavljanje novih obrti računamo s 358,1 milijoni, za razširitev in dograditev s 509 milijoni, skupaj torej z 867,1 milijoni dinarjev. Investicijske potrebe za komunalne obrti (-klavnice, mesnice in pekarne) znašajo 280 milijonov dinarjev in so zajete v komunalni dejavnosti. Iz dokumentacije plana je razvidno, da bi občine z -realizacijo v letu 1956 lahko krile eno tretjino investicijskih -potreb v obrti. Dve tretjini investicijskih potreb v obrti se bo moralo kriti iz sredstev obrtniških organizacij in zasebnega sektorja, odnosno iz občinskih proračunskih sredstev. Sredstva iz investicijskih skladov pri občinah naj se prvenstveno uporabijo za usilužnostne obrti, potrebe za komunalne obrti pa na-j se krijejo iz proračunov oziroma iz lokalnih skladov. Investicije marajo biti dolgoročne, da bi se zagotovila določena stabilizacija cen tako v uslužnostnih obratih raznih strok, zlasti v obratnih komunalnega značaja (-prehranbene stroke). Od skupne investicijske kvote 867,1 milijonov bo za dopolnitev kapacitet v obstoječih obrtnih organizacijah potrebnih 2:15 milijonov. Pospeševati je treba predvsem servisne delavnice (pralnice, čistilnice, kopalnice in podobno). Za take delavnice -naj se v principu zahteva le registracija 'in se naj delno ali povsem opros-te vseh dajatev. Občine in stanovanjske skupnosti so dolžne -poskrbeti za materialno osnovo takih servisov. S povečanjem obrtniške mreže, torej s pravočasnimi investicijami in s pravilno da-včno politiko -bodo omogočeni pogoji za nova učna mesta, pogoji večje konkurence v izdelavi in cenah. 5. Za navedeni razvoj obrtništva in obrtniških kadrov za industrijo (remontne delavnice) je treba v obdobju 1957—1961 ustvariti nove -pogoje za reformo vajenskega šolstva. Ustanoviti je treba vajensko šolo s periodičnim poukom, specializirano za lesno, kovinsko in tekstilno skupino obrti. Sola naj bo izpopolnjena s praktičnim poukom in delavnicami. Te delavnice morajo služiti tudi že Vajenski šoli raznih strok I. Celje, ki bi v obdobju pet let prilagodila svoj program dela po reformi šolstva. Z ustanovitvijo periodične šole v Celju -ter z reformo Vajenske šole raznih strok I. Celje bodo ustvarjeni pogoji za ukinitev nekaterih po-dežeisk-ih šol. Od sedanjih 11 bi se -skrčilo število vajenskih šol na 6. Vajensko šolstvo se mora -razvijati v skladu z republiškim planom. Paralelno z uveljavljanjem plana o vajenskem šolstvu bo dolžnost pristojnih svetov, občin in zbornice, da bodo skrbele za učni kader in uveljavljale predpi-sano predi zobrazbo vajencev. Investicije zn šolstvo se bodo črpale iz sklada za kadre pri OLO Celje ter iz sredstev republiškega sklada za kadre. 6. Ob realizaciji plana kadrov pričakujemo v obrti porast bruto dohodka za 46 odstotkov. IV. DEL Perspektivni in tekoči plani za izvajanje tega plana 1. Okrajni ljudski odbor -ter občinski ljudski odbori so dolžni na svojem področju pri sprejemanju svojih družbenih planov in drugih odlokov držati se osnovnih -smernic im ciljev družbenega plana gospodarskega -razvoj a FLRJ od 1957—1961 družbenega plana -perspektivnega razvoja LRS kakor -tudi smernic in ciljev v tem družbenem planu. 2. Za dosego ciljev tega perspektivnega plana bo okrajni ljudski odbor izdal poleg ustreznih odlokov in predpisov vsako leto letni družbeni plan. Občinski ljudski odbori so -pri sestavljanju perspektivnega plana in letnih planov dolžni upoštevati cilje iin smernice, postavljene v perspektivnih in letnih družbenih planih federacije, -republike in okraja. 3. Gospodarske organizacije so dolžne pri sestavljanju svojih perspektivnih planov, investicijskih programov kakor tudi pri svojih letnih planih upoštevati osnovne smernice -in cilje, postavljene v perspektivnih planih im letnih plani-h politično — teritorialnih enot. 4. Organi državne uprave so dolžni spremljati izvajanje družbenega plana gospodarskega razvoja na področju okraja Celje za leto 1957—1961 ter predlagati pristojnim svetom -potrebne ukrepe za izvajanje tega plana. 5. Svet za družbeni plan in finance ter ostali -s-veti morajo redno obveščati Okrajni ljudski odbor Celje o izvajanju perspektivnega plana in vsakoletnih družbenih planov ter predlagati ukrepe, ki so potrebni za njegovo izpolnitev. 6. Gospodarske organizacije morajo sestaviti svoje perspektivne plane do konca meseca septembra 1958. XVII. Poglavje 1. Dokumentacija z dokumentacijskimi elaborati k družbenemu planu gospodarskega razvoja okraja Celje za razdobje 1957—1961 je sestavni del -tega plana. 2. Ta plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Gospodarski odnosi in rezultati, ki so bili doseženi na podlagi družbenega plana 1957, se štejejo v -izpolnitev tega plana. St. 01/1-9643/1-58 Celje, dne 8. julija 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman Ir. ■Mcv. I() — 23. VII. 1958 URADNI VESTNIK Stran 23 AKTIVA KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARTNO OB PAKI PASIVA Naziv postavke A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna 'sredstva................................. 27.172 Investicije v teku................................. 9.589 Izločena sredstva in druga in vest. sredstva 13.048 B) Obratna sredstvu Celotna obratna sredstvu...................... 17.781 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve....................... 17.096 Druga aktiva................................... 1.528 Skupaj . . 86.214 Naziv postavke V 000 din A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev........................ 23.086 Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 4.086 Razni skladi.................................. 16.383 Dolgoročno posojilo za finansiranje in vest. Drugi viri za finansiranje investicij . . 9.589 B) Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev......................... 1.977 Banka — kredit za obratna sredstva . . 11.100 Pasivne časovne uzinejitve......................... 72 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... 14873 Druga pasiva................................... 5.948 Skupaj . . 86.214 V 000 din Računovodja: Steblovnik Tine I. r. Predsednik UO: Podgoršek Avgust 1. r. Direktor: Travner Avgust 1. r. SGP STAVBENIK CELJE A) Osnovna in izločena sredstva A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Osnovna 'sredstva 5.j52 Sklad osnovnih sredstev 3.172 Investicije v teku Razni skladi 11.117 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 2.206 Investicijsko posojilo za obratna sredstva 1.980 B) Viri obratnih sredstev B) Obratna sredstva Bunka — kredit za obratna sredstva . . 16.664 Celotna obratna sredstva 42.383 13.184 Sklad obratnih sredstev 4,958 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Kupci in druge terjatve 34.541 Dobavitelji in druge obveznosti .... 31.713 Druga aktiva Druga pasiva 1.494 Skupaj . . 84.282 Skupaj . . 84. 282 AKTIVA TRGOVINA z VINOM ŠMARTNO OB PAKI PASIVA Naziv postavke V 000 din Naziv postavke V 00« din A) Osnovna in izločena sredstva A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Osnovna sredstva Investicije v teku 4.853 151 Sklad osnovnih sredstev Investicijsko posojilo za osnovna sredstva Razni skladi 4.493 360 3.229 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 1.806 Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij . . 151 B) Obratna sredstva B) Viri obratnih sredstev Celotna obratna sredstva 17.787 Sklad obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . 84 19.860 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva 8.555 720 Pasivne časovne uzmejitve C) Viri sredstev v obroč, in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... Druga pasiva 549 5.146 Skupaj . . 33.872 Skupaj . . 33.872 Računovodja: Koželj Mariju 1. r. ' Predsednik UO: Novak Jože 1. r. Direktor: Jakše Stane I. r. GRADBENO PODJETJE »GRADNJA« ŽALEC A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva................................. 5.992 Investicije v teku.................................. 11 Izločena sredstva in druga invest, sredstva 967 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva........................ 11.220 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve......................... 11.365 Druga aktiva..................................... 1.049 Skupaj . . 30.602 A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev................. 1.976 Razni skladi . v . . .............» 8.890 Drugi viri za finansiranje investicij . . 4.027 B) Viri obratnih sredstev Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 1.000 Banka — kredit za obratna sredstva . . 6.852 36 Sklad obratnih sredstev.................. 1.867 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... Druga pasiva............................. 1.337 Skupaj . . 30.602 Računovodja: Kruleč Ivanka 1, r. Predsednik UO: Klančnik Ivan 1. r. Direktor: Mikek Ivan 1. r. Zaposlenih je bilo povprečno 151 delavcev. Finančni načrt je bil dosežen s 184,28%. Podjetju je uspelo zvišati produktivnost delu v primerjavi z letom 19 56 za 125.000 din na zaposlenega delavcu. Glede na sorazmerno močno povečanje realizacije je podjetju povzročalo precejšnje težave pomanjkanje obratnih in osnovnih sredstev. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik —- Tiska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 700 din, cena posamezni številki 30 din — Tek. račun: 603-70/2-599