PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 80 lir Leto XXVH. St. 134 (7922) TRST, sreda, 9. junija 1971 TRETJI DflN SOVJETSKIH KOZMONAVTOV V VESOLJU Sovjetska vesoljska postaja je spremenila krožno pot Vse naprave v vodeni znanstveni postaji redno delujejo «mars 2», «mars 3» in «mariner 9» nadaljujejo pot proti «Rdečemu planetu» - Priprave za polet «apolla 15» MOSKVA, 8. — Sovjetska vodena vesoljska znanstvena postaja, ki jo sestavljata znanstvena postaja «Saljut» in vesoljska ladja es ob eni uri prebudili, so kozmonavti začeli opravljati razne znan-Stvene poizkuse. V dopoldanskih urah so Dobrovoljski in njegova dva tovariša za kra-lek čas prekinila znanstvene raziskave in naslovili poslanico na na-tode Sovjetske zveze: «Najtopleje Pozdravljamo veliki sovjetski narod, slavnega graditelja komunizma. Že-“hio našemu narodu veliko uspehov Pri uresničevanju sklepov 24. kongresa KP Sovjetske zveze in za do *ago ciljev 9. petletnega načrta.x> Tretji dan treh sovjetskih koz-{POiiavtov v vesolju se je danes zaključil ob 15. uri (po moskovskem 'Usu), ker je vodena znanstvena posoja ponono izven radiovizualnega Področja sovjetskega ozemlja. Poz-ao popoldne je agencija TASS ob-Mila, da bodo ponovno vzpostavili neposredni stiki z vesoljsko Postajo jutri ob 1. uri ponoči. Med časom bodo kozmonavti počiva-,• Agencija TASS sporoča, da so t;0nes trije kozmonavti spravili v pogon znanstvene naprave vesoljske postaje «Saljut» in se pripravili za nadaljevanje znanstvenih raziskav. Iz tega v Moskvi sklepajo, da se bo njihovo delo v vesolju še nadaljevalo. Medtem so v Moskvi sporočili, da sovjetski avtomatski vesoljski postaji «mars 2» in «mars 3» nadaljujeta redno svojo pot proti »rdečemu planetu*. Agencija TASS je sporočila, da sta bili postaji danes zjutraj ob 6. uri (po moskovskem času) 4. 897.000 km oziroma 2.880.000 km daleč od Zemlje. Agencija pravi, da so vsi dosedanji tele-metrski podatki, ki prihajajo z dveh avtomatičnih vesoljskih postaj na Zemljo, potrdili, da vse naprave redno delujejo. Danes ob 4.20 so iz znanstvenega centra v Sovjetski zvezi «popravili z uspehom smer «marsa 3». Tudi iz Pasadene (Kalifornija) je prišla vest o potovanju «mari-nerja 9» proti Marsu. Ugotovili so, da je ameriška vesoljska sonda zašla za 80 km s predvidene poti. Zato so sklenili, da bodo še enkrat popravili njeno smer letenja. V VVashingtonu pa je imel danes ravnatelj za prihodnji polet «apol-la 15» Chester Lee tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da bo »apollo 15» izstreljen proti Luni z Rta Kennedy, 26. julija. Po sestavljenem programu bo polet «apolla 15» na Luno in nazaj trajal okrog dvanajst dni. Kozmonavti, ki se bodo spustili na Luno, bodo ostali na njej 67 ur in bodo prevozili s posebnim lunarnim vozilom 36 km. Posebna televizijska kamera bo neposredno oddajala na Zemljo izkrcanje na Luno lunarnega vozila. ki tehta 227 kg. Razgovori med obema Nemčijama BONN, 8. — Danes je prišlo v Bonnu do trinajstega sestanka med delegacijami obeh Nemčij. Vzhodnonemško delegacijo vodi državni tajnik Kohl, zapadno nemško pa državni tajnik Bahr. Kot običajno je dnevni red razgovorov vedno isti: »Vprašanje skupnega interesa katerih rešitev bo olajšala pomirje-nje v Evropi.* Dejansko pa že na več zasedanjih obravnavajo predvsem vprašanja zvez med obema Nemčijama, kar pa je tesno povezano z razgovori predstavnikov štirih velesil o Berlinu. Današnji razgovori so trajali pet ur in je v uradnem sporočilu rečeno, da so obravnavali »konkretna vprašanja o prometu med obema državama*. Bahr je zvečer izjavil, da so bili razgovori «v prijetnem vzduš-ju», na splošno pa se govori «o napredku», čeprav niso znane nobene podrobnosti in je končna rešitev vprašanja povezana z zapletenim evropskim položajem ter predvsem z zaključkom razgovorov V IZREDNO NAPETEM OZRAČJU ZARADI REPRESALIJ OBNOVITEV RAZGOVOROV FIAT-SINDIKATI Kovinarji postavljajo pogoj, da se preneha disciplinski postopek proti štirim stavkajočim RIM, 8. — Danes je prišlo na ministrstvu za delo do razgovorov o sindikalnem položaju v podjetju FIAT in to v izredno «vročem» ozračju, ki odraža položaj v podjetju. ko sindikati obtožujejo direkcijo, da izvaja razne represalije in da se pri tem poslužuje ne sprejemljivih policijskih metod. Sestanek bi moral biti že 4. junija, vendar so ga sindikati od povedali, ker vztrajajo, da mora podjetje prej umakniti disciplinske ukrepe proti štirim delavcem, ki jih podjetje dolži, da so povzročili incidente med stavko, ki so io proglasile sindikalne organizacije. Še pred današnjimi razgovori je ravnatelj za osebje FIAT Burtica dejal, da morajo najprej vzpostaviti v podjetju normalen položaj, kot to zahtevajo načelniki oddelkov, ki tožijo zaradi nasilja s strani delavcev. Burtica je tudi omenil, da je tudi danes prišlo do izgredov. Nato je zavrnil zadnje sindikalne zahteve, češ da so prvo podjetje, ki je pristalo na dopolnilno pogodbo. Končno je očital sindikati®!, da ZUNANJI MINISTER SFRJ NA POTI V LR KITAJSKO Po včerajšnjem pristanku v Kairu se je Tepavac ustavil v Rangunu Na rangunskem letališču se je srečal s članoma revolucionarnega sveta burmanske zveze V Kairu je Tepavac izročil Riadu Titovo poslanico za egiptovskega predsednika El Sadata so vodili neredne volitve v notranje komisije. Kasneje je prišlo do razgovora med ministrom za delo in predstavniki sindikatov. V imenu sindikatov kovinarjev je tajnik FIM - CISL Camiti izjavil, da so dejali ministru, da niso pripravljeni na pogajanja, dokler ne bo podjetje u-maknilo disciplinske ukrepe proti štirim delavcem. Stališče FIAT je provokacijsko in je treba najprej rešiti disciplinska vprašanja, pred no se prične razgovor o normativih. Končno .je Camiti tudi de jal, da prav FIAT ni »prav posebno zaslužna glede demokracije*. Nato je prišlo do razgovora s predstavniki FIAT, o čemer pa nihče ni hotel ničesar povedati. Minister Donat Cattin se je omejil na izjavo, da bo ministrstvo skušalo še danes izvesti skupen sestanek med obema delegacijama, saj »mo ra ministrstvo narediti vse napore, da se prepreči vsedržavna stavka kovinarjev*, da pa je položaj po stal še bolj zapleten, ker je podjetje sporočilo, da je danes prišlo do novih incidentov. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac se je danes na poti na uraden obisk v LR Kitajsko eno uro zadržal na letališču v Rangunu, kjer sta ga pozdravila dva člana revolucionarnega sveta burmanske zveze, med njimi zunanji minister Hla Han. Na letališču sta bila tudi veleposlanik LR Kitajske in jugoslovanski veleposlanik v Burmi. Na poti v LR Kitajsko se je Tepavac en dan zadržal tudi v Kairu, kjer se je razgovarjal s podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Mahmudom Riadom. Ministra sta v razgovorih, ki so se jih udeležili njuni najožji sodelavci, izčrpno izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o najnovejšem razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu, kjer je prišlo, kot se ugotavlja v uradnem sporočilu, do nadaljnjega poslabšanja položaja, ker Izael zavrača uresničitev resolucije varnostnega sveta in možnosti angažiranja vseh miroljubnih predstavnikov štirih velesil. ..........................................................................mini..........................iiiiiiimiii..m..................................................... VEDNO OSTREJŠA VOLILNA KAMPANJA Različna stališča predsednika vlade in tajnika Krščanske demokracije Zasedanje sindikatov kemijske stroke - Priprave za ukrepe o gospodarski konjunkturi RIM 8 — Predsednik vlade Co- j častnikov javne varnosti v Nettunu. lombo' .je v zvezi z bližnjimi raz- V daljšem govoru je predsednik govori o reviziji konkordata danes sprejel načelnika parlamentarnih skupin KD Andreottija in Bar-tolomeja. Andreotti je po sestanku dejal, da se zavzemajo za revizijo konkordata ter za hitra pogajanja s Sveto stolico, kar omogoča zadnje glasovanje v parlamentu, da se izvrši v resnem in konstruktivnem političnem ozračju. Minister Ferrari Aggradi pa je danes predsedoval medministrskemu sestanku, na katerem so obravnavali ukrepe za izboljšanje gospodarske konjunkture. Minister je dejal, da gre za izdelavo paketa predlogov, ni pa hotel povedati, kakšni so ti predlogi. Predsednik vlade Colombo je danes ob prisotnosti notranjega ministra Restiva in poveljnika policije Vicaria obiskal šolo gojencev *iiiii,llllnlllniimlt„„ll„„„„imlliiiiiiiiiiiiiMiiii»i!iiiiilimiiimimimmmimm.mini.....Miti...... ftfluo GROMIKA GLAVNIMI! TAJMU OZN U TANTU Sovjetska zveza predlaga mednarodno pogodbo o Luni Vse države naj bi se obvezale, da ne bodo uporabljale Lune v vojaške namene - Raziskovanje in uporaba Lune mora biti v korist miru , Moskva, 8. — Sovjetska zveza danes uradno predlagala .združim narodom, naj bi začeli razbijata o osnutku mednarodne pogodbe, da se prepreči »dejavnost t'r“- iznih držav na Luni, ki bi povzročila mednarodne spo- .Kot poroča tiskovna agencija T je sovjetski zunanji minister ftbmiko poslal glavnemu tajniku U Tantu pismo, v katerem Jfadlaga, naj bi postavili na dnev-! red prihodnjega 26. zasedanja bne skupščine OZN vprašanje *?®stave mednarodne pogodbe o Lu-V svojem pismu načelnik sov-J*ke diplomacije poudarja, »da je i*ada Sovjetske zveze mnenja, da , Treba napraviti ustrezne korake J? sestavo pravil, ki bodo v duhu ^narodnega prava in ki bodo u-i Jevala dejavnost posameznih dr-na Luni. Luna — dodaja Gro-— ima veliko vlogo pri ra,-(skovan ju vesolja in jo je treba Porabljati izključno v korist miru 11 v dobrobit vsega človeštva*. i Kat° Sovjetska zveza predlaga, da ,, treba v osnutek pogodbe vnesti -trdeče osnovne postavke: »Razl- ivanje in uporabo Lune je tre-,* Uresničevati upoštevajoč koristi tkanje in prihodnjih generacij: u-^aba sile ali katerega koli so-šžnega delovanja, je na Luni stro-- Prepovedano, prav tako je pre-S^dana uporaba Lune za sovražna •^hja proti Zemlji; prepoved se isti razteguje na jedrsko in dru-v množično uničevalno orožje in katerokoli drugo uporabo Lune v JSške namene.* Jjromiko nadalje predlaga da K6ba raziskovanje in uporabo Lu-Ovajati s sredstvi, ki ne bodo iririnenila ali okužila Luninega am-'*hta. 'Površina in notranjost Lune — *vi Gromiko v svojem piwnu —• ne bodo smele postati last držav,Iti uporabo našega satelita v voja-mednarodnih ali meddržavnih orga- ške in napadalne namene. Poleg te-nizacij, državnih organizacij, ali pa ga sovjetski osnutek predvideva, da fizičnih oziroma juridičnih oseb.* V ! zadnji postavki Gromikovega predloga, je rečeno, «da se države podpisnice obvezujejo, da bodo sprejele vse ukrepe za ohranitev življenja in zdravja človeka na Luni*. Iz tega izhaja, da Sovjetska zveza predlaga, da je treba prepoveda- imajo vse države pravico ao raziskovanja Lune na vseh njenih pod ročjih in da ne sme nobena drža va ovirati drugo pri njenih raziskovanjih. Pismo Gromika U Tantu se zaključuje s predlogom, da morajo imeti vse države pravico podpisati to pogodbo. vlade obravnaval vprašanje demokratičnega reda, ki temelji na u-stavi ter na družbi, ki teži k svobodi in k pravičnosti. Govoril je o težavah policije ter zagotovil, da bo policija prejela ustreznejša tehnična sredstva ter da bodo rešili vprašanja njih plač in napredovanj. Colombo je dejal, da je bistven od nos med policijskimi silami in med državljani, ki mora biti odnos medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Nato je govoril o sedanjem razdobju socialnih vretij, ki se neposredno odraža na delovanju policije, ki se ukvarja z mnogimi težkimi in delikatnimi vprašanji. V Rimu se je pričelo zasedanje generalnih svetov sindikalnih organizacij kemijske stroke, ki obravnavajo vprašanja procesa enotnosti v okviru boja za boljše pogoje v tovarnah. Uvodno poročilo je imel generalni tajnik Federchimici-CISL Berretta, ki je orisal pozitivne rezultate, ki jih je dosegla kategorija med zadnjimi sindikalnimi boji in med boji za dopolnilne delovne pogodbe. Berretta je dejal, da je ključno vprašanje vloga in akcija nove sindikalne organizacije, kot to izhaja iz deželnih in pokrajinskih po svetovanj, kjer se je ugotovil razredni značaj novega sindikata ter njegove avtonomne sposobnosti. V ta okvir spada tudi obravnavanje splošnih vprašanj ter obveznosti splošno političnega značaja Med obstoječimi težavami je navedel borbo v skupini Montedison, kjer se sindikat zavzema za novo oot ke mične industrije. Berretta je predlagal ustvarjanje skupnega koordinacijskega urada, ki naj koordinira razne pobude ter naj ustvari študijski urad ter izdaja skupen bilten. Volilna kampanja dobiva vedno ostrejše oblike, pa čeprav gre samo za delne upravne volitve. O-zračje je razgrel tajnik KD Forla-ni, ki je v Genovi govoril o možnosti vladne krize in novih volitev. Krščanska demokracija ni zanikala te njegove izjave, čeprav njen organ »U Popoln* piše, da se v uradnih poročilih o govorih ne more objaviti celega govora, temveč samo sintezo ter da zaradi tega gle de Forlanijevega govora ni mogoče uporabiti Izraz cenzura. Dejstvo pa je, -da so prav te sinteze vedno tako napravljene, da se navajajo najprej značilne odstavke, poleg tega pa Forlanijeva grožnja s krizami in z novimi volitvami ni nekaj novega in odraža notranje spremembe v KD. Po drugi strani pa Colombo stalno ponavlja, da izid volitev ne more vplivati na stabilnost vlade. V bistvu pa ta polemika odraža postopno premikanje KD proti desni. V tej zvezi je značilno, da se ponavljajo vesti o sestanku med Morom in Fanfanijem, pa tudi o sestanku z Andreottijem, ki naj bi posredoval, da ne bi prišlo do prehudih sporov v stranki. V polemiko je danes posegel načelnik socialistične skupine v poslanski zbornici Bertoldi, ki neposredno polemizira s Forlanijem ter pravi, da so v žarišču predvsem reforme in da ie to stvarna politika ter da PSI sodeluje v vladi prav zato, da se izvedejo reforme. Kolikor pa obstoječi odnosi sil ne bi omogočili izvajanja reform, pa je treba ustvariti nove odnose sil, kar bo delno odvisno tudi od volilnih izidov prihodnjo nedeljo. Ni pa mogoče zamolčati različnega stališča tajnika KD in predsednika vlade. Zaradi tega zahteva Bertoldi, da KD opusti svojo taktiko, ko eno govori, drugo pa dela in da naj sprejme svoje obveznosti glede političnih in programskih izbir. izraelskih čet z zasedenega arabskega ozemlja in o zaščiti pravic palestinskega ljudstva, Izrael pa ob pomoči ZDA vztraja pri okupaciji ter skuša doseči premirje, ki mu bo omogočilo nadaljnjo okupacijo ozemelj, ki jih namerava v prihodnosti anektirati. Glede ZDA pa je dejal, da Egipt čaka, da bodo jasno povedali svoje stališče glede popolne uveljavitve resolucije varnostnega sveta. ŽENEVA. 8. — Tu se je danes začela druga upravna mednarodna konferenca o vesoljskih telekomunikacijah. Na konferenci so navzo-predstavniki 140 držav, članic Mednarodne zveze o telekomunikacijah. Delegati bodo na konferenci, ki bo trajala šest tednov, preučili in izpopolnili nekatere upravne in tehnične predpise pravilnika o vesoljskih telekomunikacijah. II bi Saijut tik fCtt *ojllviJ» Ccausescu se je poslovil v Pekingu PEKING, 8. - Pekinški radio poroča o poslovilnem obisku Ceau-sesca in da mu je deset tisoč oseb ploskalo v »Ljudskem domu*, Med slovesnostjo je govoril predsednik vlade Cuenlaj in so njegov govor neposredno prenašati po radiu Cuenlaj je dejal, da se narodi sveta upirajo oblasti supersil in dokler bodo mali in srednji narodi enotni, bodo lahko pomagali nasilje supersil. Kitajska bo vedno spoštovala načela mirnega sožitja in ne bo postala supersila. Cuenlaj je za ključil, da bo kitajsko ljudstvo energično podprlo romunsko ljudstvo v njegovem boju proti vmešavanju in proti tujemu nadzorstvu. Ceausescu pa je v svojem odgovoru dejal, da je kitajsko ljudstvo doseglo velike uspehe zaradi pravilnega vodstva kitajske komunistične partije in njenih voditeljev ter da se bodo odnosi med Bukarešto in Pekingom še utrdili. Tudi Ceausescu je zaključil, da se narodi vseh držav upirajo politiki supersil in da je predsednik Mao dejal, da se svet spreminja in da je naša bodočnost svetla. Seja egiptovske vlade KAIRO, 8. — Radio je sporočil, da je predsednik vlade Fawzi danes predsedoval seji vlade, na kateri so preučili mednarodni in notranji položaj države. Po seji je podpredsednik vlade in minister za informacije Kader Hatem izjavil, da je vlada preučila položaj v luči obiska ameriškega državnega tajnika Rogersa. Očitno je bilo, da Egipt vztraja, da se spoštuje resolucija varnostnega sveta o umiku in naprednih sil za pravično in trajno rešitev krize na tem področju. Ministra sta se pogovorila tudi o nadaljnjem sodelovanju neuvrščenih držav in o bodočem zasedanju generalne skupščine OZN. V razgovorih so bile ugotovljene možnosti za nadaljnji vsestranski razvoj medsebojnih odnosov. Tepavac je izročil Riadu poslanico predsednika Tita egiptovskemu predsedniku El Sadatu. Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je na današnjem sestanku v Beogradu, po uvodnem poročilu predsednika Veljka Milatovi-ča in zastopnikov posameznih republik in pokrajin o rezultatih javne razprave o predloženih ustavnih spremembah ugotovila, da so bile med razpravo sprejete ustavne spremembe. Še posebno je bila poudarjena krepitev vloge delavskega razreda in pravic vseh delovnih ljudi, da razpolagajo z rezultati svojega dela in neposredno odločajo vseh družbenih zadevah, da delovni ljudje, narodi in narodnosti v republikah uresničujejo svoje suverene pravice in sprejemajo odgovornosti za lastni razvoj, v okviru jugoslovanske skupnosti, ki naj utrdi bratstvo in enotnost med njimi. V razpravi je prav tako prišla do izraza enotna želja, da se Tito ponovno izvoli za predsednika republike. V javni razpravi je bila dana tudi vrsta predlogov in pobud, ki so bili poslani ustavni komisiji zvezne skupščine. Dotaknili so se tudi drugih aktualnih yprašanj družbeno gospodarskega in političnega razvoja. Poudarili so, da se mora izhod iz sedanjih gospodarskih težav iskati v doslednem uresničenju ukrepov gospodarske reforme in u-stavnih sprememb. Zvezna konferenca se nadalje v svojih sklepih ugotovlja, da so se državljani v javni razpravi odločno uprli vsem pritisocialističnim in pro-tisamouprivnim nastopom posameznikov. Istočasno so bile poudarjene zahteve po konstruktivnem političnem dogovarjanju, izvajanju dogovorjenih stališč, spoštovanju ustavnosti in zakonitosti, krepitvi pravno moralne, politične in materialne odgovornosti posameznikov in organov ter zmanjšanje socialnih razlik. Enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti se gradi predvsem na skupnem družbeno - gospodarskem razvoju, katerega osnova je enotno jugoslovansko gospodarsko področje oh spoštovanju interesov vseh republik in pokrajin, katerih uskladitev je osnova za iskanje skupnih rešitev. Zvezna konferenca je na današnjem sestanku sprejela tudi nekatere spremembe in dopolnila statuta. Največje spremembe so bile opravljene v poglavju, ki govori o organizaciji socialistične zveze. Osnovna točka je popolna samostojnost republiških in pokrajinskih organizacij. Zvezna konferenca v bodoče ne bo več najvišji organ, temveč predvsem središče dogovarjanja republiških in pokrajinskih konferenc. Po sprejetih spremembah in dopolnilih statuta, bo predsedstvo zvezne konference imelo v bodoče tajništvo, v katerem bo po en zastopnik iz vsake republike in pokrajine. Na kraju sestanka je zvezna konferenca sprejela naslednje sklepe: zvezna konferenca nadaljuje svoje delo v sedanji sestavi do ustanovitve Mirko Tepavac nove zvezne konference: v zvertii konferenci bodo imele republiške organizacije po 12, pokrajinske pa po 10 delegatov. B. B. Sestanek Rogers-Delmas PARIZ, 8. — Zunanji minister ZDA Rogers je imel danes daljši pogovor s francoskim predsednikom vlade Chaban-Delmasom. Rogers je izjavil, da je bil »pogovor zelo prijateljski in koristen* in dodal, da se je nanašal na položaj v Franciji in na razna druga vprašanja. ■imiiiimiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHHiitiimiiiiiiuiiuiuiiiiiittiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimtiiiiimiitiiiiiiiiimi NA ZASEDANJU OECD V PARIZU Ustanovitev študijske skupine o liberalizaciji izmenjave Evropske države predvsem zanimajo kritična monetarna vprašanja PARIZ, 8. — Na današnjem za- | vendar gre trenutno bolj za prl- Francosko-sovjctska izmenjava PARIZ, -8. — Kaže, da- bo prišlo do novih razgovorov o francosko-sovjetski trgovinski izmenjhvi, ki je v zadnjem času zabeležila določen zastoj. Ni še nič dokončnega glede gradnje francoske tovarne tovornih avtomobilov ob reki Kumi v Sibiriji, dosežene pa so že ugodne pogodbe o drugih sektorjih. Tako se govori o možnosti, da bo Francija sodelovala pri izkoriščanju rude niklja na področju južnega Urala, mnogo pa se tudi govori o dobavah sovjetskega naravnega plina. sedanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje In razvoj (OECD) so države članice Evropske skupnosti pristale na ameriški predlog, da se ustanovi posebna strokovna komisija, ki naj preuči možnosti mednarodne liberalizacije trgovine. S tein so pristali na ameriško željo, da se najprej razpravlja o tem vprašanju, saj je včeraj tudi ameriški zunanji minister Rogers pozval evropske države, da naj na ta način pomagajo ZDA, ker je deficit njih plačilne bilance tudi odraz zapiranja evropskega tržišča. Po ameriškem mnenju odgovornost za deficit ameriške plačilne bilanoe ni samo stvar ZDA, saj so «ZDA občutno zavzete z obrambo svobodnega sveta«, kot Je včeraj dejal državni podtajnik Samuele, ki je nadaljeval, «da so žrtve trgovinske disKrimdnaclje, zlasti s strani Evropske skupnosti ln Japonske. Tako z Italijanske kot s francoske strani pa so predvsem podčrtali, da gre za resno inflacijo, ki je posledica ameriškega deficita ln naraščanja količine evrodolarjev. Komisiji bo verjetno predsedoval tajnik OECD Van Lennep, ki se bo posvetoval z ostalimi državami članicami . Komisija bo obravnavala ukinitev preprek pri Izmenjavi, ne bo pa pooblaščena razpravljati o monetarnih vprašanjih. Komisija ne bo Imela Izvršne oblasti ln se bo omejila na priporočila prizadetim državam. Minister za proračun in programiranj« GiolltU Je danes v razgovoru z novinarji obrazložil, da je šlo za dve stališči in da so ZDA predvsem zaskrbljene zaradi naraščanja deficita njih trgovinske bilanoe, medtem ko evropske države v prvi vrsti zanimajo lnflacloni-stične težnje, let iz nje Izvirajo ln s tem v zvezi kriza monetarnega sistema. Italija je seveda zainteresirana pri mednarodni izmenjavi, tisk evrodolarjev ter za močna in neurejena gibanja kapitala. Minister je mnenja, da sedanji sistem mednarodne izmenjave ni najboljši ter se je zavzel za popolno liberalizacijo, vendar pod pogojem, da je ustrezno organizirana ln da ni samo odraz spontanih sil svobodnega tržišča. Zaradi tega je tudi Italija podprla predlog, da se ustanovi posebna delovna skupina, ki naj preuči možnost razširitve svobodne svetovne Izmenjave dobrin. Ta delovna skupina bo sestavljena Iz osebnosti, ki so blizu vlad, ne bo pa imela Izvršne oblasti. Moro v Dublinu RIM, 8. — Zunanji minister Moro bo danes prispel v Dublin na uradni obisk Irske na vabilo irskega zunanjega ministra Patricka Hillerija, ki je bil v Italiji januarja 1970. MOSKVA, 8. — Po neuradnih ve steh so izpustili sovjetskega pisatelja Andreja Sinjavskega, katerega so februarja 1966. leta obsodili na se dem let prisilnega dela. ker je izdal v tujini svojo knjigo, ko so istočasno z njim obsodili tudi Julija Daniela. Izpustili so ga 18 mesecev pred iztekom kazni zaradi dobrega obnašanja v zoporu v Mordoviji. Kekkonen na uradnem obisku v Turčiji ANKARA, 8. — Predsednik finske republike Kekkonen je danes prispel na uradni šestdnevni obisk v Turčijo. Z njim je tudi zunanji minister Leskinen. Politični pogovori s turškim predsednikom se bodo začeli jutri. MOSKVA, 8. — Danes Je nenadoma prispel na uradni obisk v Moskvo poljski minister za zunanjo trgovino Jaroszewicz, katerega je na letališču sprejel predsednik vlade Kosigin. Agencija TASS poroča, da spremlja zunanjega ministra tudi podpredsednik vlade Jagiels, ki je zadolžen za gospodarsko načrtovanje. Bonn, 8. — Zahodnonemški zunanji minister Scheel bo verjetno obiskal Sovjetsko zvezo ob koncu leta in tako vrnil obisk Gromiku, ki je bil v Nemčiji lanskega novembra. Britanski zunanji minister o vključitvi v EGS LONDON, 8. — Britanski zunanji minister Alec Douglas Home je danes v intervjuju po TV izjavil, da je prepričan, da bo parlament z veliko večino sprejel vključitev v Evropsko gospodarsko skupnost. Home je mnenja, da bo referendum nepotreben, saj se je o stvari razpravljalo že deset let ln Jo je sedaj treba končno rešiti. Home je dodal, da želi Velika Britanija vstopiti v Evropsko skupnost, ker želi braniti mir in da bo to lahko v večji skupnosti učinkoviteje naredila, saj bodo odgovornosti Evrope vedno večje. Kongres mongolske partije MOSKVA, 8. — Moskovska »Pravda* objavlja daljše poročilo o kongresu mongolske partije, na katerem je govoril tajnik Cedenbal. »Pravda* poroča, da je obtožil Kitajsko, da so se bistveno poslabšali odnosi z Mongolijo ter dejal, da vodijo kitajski komunisti frakcio-nistično politiko, da jih preveva nacionalizem in protisovjetizem, zaradi česar je prišlo do napadov na »domovino Lenina*. Dejal pa je tudi, da je Mongolija pripravljena normalizirati in izboljšati državne odnose s Kitajsko, glede ideoloških vprašanj pa se zavzema za krepitev vezi z drugimi komunističnimi partijami: A TRŽAŠKI DNEVNIK NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEM A SVETA Občina imenovala svojega predstavnika v upravni svet Slovenskega gledališča Izglasovan sklep o jamstvu občine pri Tržaški kreditni banki za 20 milijonov lir kredita SE Dva izmed glavnih ukrepov, ki jih je odobril občinski svet na svoji sinočnji seji, se nanašata na Slovensko gledališče v Trstu in imata za nadaljnji obstoj in delovanje te naše osrednje kulturne ustanove veliko važnost. Občinski svet je namreč z večino glasov imenoval dr. Rafka Dolharja za predstavnika tržaške občine v u-pravnem svetu Stalnega slovenskega gledališča, nato pa je odobril jamščino občine gledališču za kredit pri Tržaški kreditni banki do 20 mil. lir. Kakor smo že poročali, je pokrajinski svet imenoval predstavnika pokrajine v upravnem svetu Slovenskega gledališča (Dušan Hreščak) potrebno pa je bilo še imenovanje predstavnika tržaške občine, da bi se zaključile formalnosti, ki se tičejo krajevnih javnih uprav in njihovih obveznosti do Slovenskega gledališča po sklepu o njegovi publicizaciji z dne 22. dec. lani. S tem ukrepom se je znatno približal dan dokončnega konstituiranja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Sedaj mora samo še ministrstvo za javne prireditve v Rimu imenovati svojega predstavnika v upravni svet SG s funkcijo predsednika revizorjev. Z drugim ukrepom tržaška občina pomaga gledališču, da premosti finančne težave. Izvolitev predstavnika občine je potekla brez zapletljajev. Na tajnem glasovanju je dr. Dolhar prejel 20 glasov, 9 glasov je dobila svetovalka Jelka Gerbec (KPI), e-na glasovnica ni bila veljavna, dve pa sta bili beli. Za jamščino so glasovale vse skupine (KPI, KD, PSI, LSS, PSI, LSS, PSIUP, PRI, PLI in indipendentisti) proti, pa, seveda, skupina MSI. Misovska predstavnika Giacomelli in De Vi-dovich sta iskala vse mogoče pretveze, vpadala v besedo, očitala nepravilnosti in napovedala hude posledice, če bi občinski svet odobril zadevni predlog, ki ga je na kratko utemeljil odbornik Vascotto, nato pa energično podprl župan Spacdni, ki je odbil izzivanje in očitke misovskih predstavnikov. Misovska svetovalca sta najprej očitala, da bi o tej zadevi morali razpravljati na seji zadevne svetovalske komisije. Ko je občinski svet z večino glasov odobril predlog, naj se zaradi nujnosti razpravlja o tem predlogu občinskega odbora na sinočnji seji, sta povlekla na dan u-govore »upravnega značaja», zaskrbljenost, da bo morala občina plačevati dolgove »zaradi velikih dolgov in slabega upravljanja*, o-čitke, da bi morale podeželske občine, kjer da je največ slovenskega prebivalstva, dati jamstvo, itd. Zupan jima je krepko odgovoril: »Saj vas poznamo. Uganjate to zga- go, ker gre za slovensko ustanovo, sicer bi molčali. Dolžnost občine je, da podpre dejavnost kulturne ustanove slovenske skupnosti. Še večja jamstva in predujme smo pred časom odobrili za gledališče »Verdi* in gledališče »Teatro stabile*. Predlog so podprli v kratkih izjavah svetovalci Abate (KD), Ros-setti (KPI), Cesare (PSIUP), Tad-deo (Indip.) in Zimolo (PLI). Svetovalec Cesare je med drugim o-menil proslavo 25. obletnice delovanja Slovenskega gledališča in poudaril njegovo kvaliteto ter visoko kulturno poslanstvo, Zimolo je pri- pomnil, da je dolžnost našega mesta podpirati kulturne dejavnosti vseh komponent njegovega življenja, Rossetti in Taddeo pa sta poudarila nujnost in utemeljenost podpore za kulturno udejstvovanje slovenske narodne skupnosti. Občinski svet je odobril tudi nekaj sklepov upravnega značaja, ki se tičejo Acegata, javnih del, socialnih podpor, prošnje deželi za prispevek za slikarsko razstavo 17. stoletja in naročila zasebnemu izvedencu za izdelavo načrta za gradnjo poljskih poti in vodovoda za kmetijske potrebe pod Kontovelom. Tudi konzulta za Kolonjo še nima slov. prevajalca Vprašanje slovenskega prevajalca v rajonski konzulta za področje Ko-lonje in Škorklje je žal ostalo na mrtvem tiru tudi po sinočnji seji te komzulte. To vprašanje, ki ga je na prejšnja seji sprožal predstavnik KPI Acerbi in ki ga je sinoči ponovno postavila svetovalka Zor zini, je bilo odloženo za nedoločen čas na zahtevo predsednika Fran zuttija (PLI) in njegove skupine. Tudi predlog, naj ba preučili možnosti za eventudno ustanovitev slovenske šole na tem področju, ki ga je izrekla ista svetovalka, je naletel na gluha ušesa. Predsednik Franzutti je na ta predlog dejal, da živi na področju Kolorpe in Škorklje, ki šteje sicer nad 14.000 prebivalcev, le pičlih 800 Slovencev. Glavni del sinočnje debate je pa obravnaval specifična vprašanja načrtovanja za vsestransko izboljšanje pogojev na omenjenem področju. Zaradi pozne ure so zadnjo točko dnevnega reda, ki je predvidevala imenovanja strokovnih komisij, prenesli na prihodnji torek. niiiniimiiiiiiiiiMJiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiitfftiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1 VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA CGIL Samo skupen sindikalni nastop lahko zdrži pritisk na delavstvo Nov napad tovarnarjev ter gospodarske in politične desnice • Delavce naj podprejo široki krogi prebivalstva Včeraj se je v Trstu sestal deželni odbor sindikalne organizacije CGIL, da bi obravnaval nekatera pereča vprašanja v zvezi s sindikalnimi gibanji in zlasti v zvezi s postopnim združevanjem sindikalnih organizacij. Po daljšem poročilu deželnega tajnika Calabrie, ki ga je odbor v celoti odobril, so poudarili pravilnost sklepov, ki so jih sprejeli na zadnjem sestanku generalnega sveta CGIL 21. in 22. maja, in smernic enotne vsedržavne sindikalne konference v zvezi z gospodarskim razvojem, zaposlenostjo in Jugom. Na področju CGIL, da so tovarnarji sprožili nov napad proti delavstvu. Zadnji primeri to potrjujejo, kakor je možno sklepati po zadnjih sindikalnih gibanjih (Zanussi-Rex, tekstilna industrija, keramika, kmetijstvo, pristanišče Portorosega, Italcantieri, Italsider, Fiat, itd). Določene gospodarske socialne in politične sile očitno želijo obnoviti reakcionarno politiko, katere cilji so večje izkoriščanje delavstva, o-krepitev privilegijev in kapitalistiČ ne sile ter predvsem zadrževanje napovedanih preosnov. Tovarnarji se očitno ne zavedajo, da se delavci ne bodo nikoli odpovedali pridobitvam sindikalne »jeseni* ter se poslužujejo edinega orožja, s katerim razpolagajo: za-strahovanja, odpustov, sodnih prijav in obrekovanja. V tem vzdužju zadobiva sindikal- iiiiiitiiiiiiiimiiiHm POD VODSTVOM SVETOVALCA COCIANNIJA Deželni posvetovalni odbor vnaša spremembe v proračun Gre za izdatek nad 3 milijarde lir v letu 1971 . V ta namen bodo uporabili tudi nekaj sredstev iz leta 1969 Ustrezni zakonski osnutek sprejet z večino glasov Prvi posvetovalni odbor pri deželni upravi se je včeraj sestal pod vodstvom svetovalca Cociannija. Sestanka sta se udeležila tudi predsednik deželnega odbora Berzanti in odbornik za finance Tripani. Z večino glasov je odbor sprejel zakonski osnutek, ki vnaša nekaj sprememb v deželni proračun za leto 1971. Zakonski načrt, ki sta ga obrazložila Berzanti in Tripani, določa nov izdatek v višini nad 3 milijarde lir, kritje tega izdatka pa je zagotovljeno iz naslednjih postavk: 1.290 milijonov lir višjih dohodkov 1.325 milijonov ostankov iz leta 1969 ter 528 milijonov odpisov iz drugih postavk. Predvideni izdatek sestoji iz več postavk: 300 milijonov pojde za pomoč civilnim invalidom (v prihodnje bodo ta izdatek povečali na 600 milijonov), 200 milijonov za pomoč umsko in telesno prizadetih deželanov (po zakonu štev. 22 iz leta 1966), 998 milijonov za turistične in športne naprave, 500 milijonov lir za tovorno postajališče pri Fernetičih, 500 milijonov za Deželno ustanovo za razvoj obrtništva (E SA), ostalo pa bodo izdali v razne druge namene. Glede ostankov iz leta 1969 so se reči razvijale takole: dežela je spravila večji denarni znesek za to, da bi zadostila nekaterim povračilnim terjatvam s strani države. Ker pa se te terjatve opirajo na takšno osnovo, da je dežela ne more sprejeti, je deželna uprava sklenila,, da se bo zoperstavila državnim zahtevam in je nakazala spravljena sredstva v omenjene namene. O tem vprašanju se je na včerajšnjem sestanku razvila razprava. v katero so posegli svetovalci Baracetti (KPI), Bergomas (KPI), Bettoli (PSIUP), Coloni (KD), Mor-purgo (PLI), Moschioni (KPI), Schiavi (MF) in Virgolini (KD) ter predsednik Cocianni (KD). Proti za konskemu osnutku so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, MSI in MF, svetovalci PIJ in SS pa so se vzdržali. Čestitke gledališču za njegovo 25-lctnico Slovenskemu gledališču so ob proslavi 25-letnice njegovega neprekinjenega povojnega delovanja poleg že včeraj navedenih, poslali pismene ali brzojavne čestitke še: Prešernovo gledališče iz Kranja, deželni svetovalec dr. Drago Štoka, Radijski oder iz Trsta, prof. Stane Mihelič, svetovalec za slovenske šole v Trstu, Josip Marotti, gledališki igralec, Glasbena matica iz Trsta, družina Urdih in Tržaška kreditna banka. no gibanje v okviru Zanussijeve tovarne značilno obeležje: to ni le boj prizadetih kovinarjev, temveč boj vsega delavstva. Deželni odbor CGIL izraža zato svojo solidarnost z vsemi delavci, ki se udeležujejo raznih sindikalnih gibanj in svoje soglasje z medpokrajinsko stavko, ki so jo oklicali splošni sveti treh sindikalnih organizacij iz Pordenona, Tre viša in Belluna. Deželni odbor v tej zvezi meni, da se oo skupen boj razširil po sestanku predstavnikov deželnih tajništev CGIL, CISL in UIL iz dežele Furlani je-Juli iške krajine, ki bo 19. junija v Mestrah. Samo razširjen sindikalni boj namreč lahko zavre reakcijo tovarnarjev, odpor vlade in politične desnice proti napovedanim preosno-vam. Poleg delavcev naj se tega boja udeležijo tudi vsi državljani, ki jim je pri srcu politika obnavljanja socialnih struktur. V tovarnah je treba zahtevati bolj človeške odnose in demokratičnejše investicije, v kmetijstvu pa je potrebno enotno gibanje za višje mezde, zaposlitev in preosnovo obstoječih pogodb. V zvezi z deželnim načrtovanjem in z nedavnimi programskimi izjavami predsednika deželnega odbora Berzanti ja, zlasti kar zadeva odnose med deželno upravo in sindikati, češ da so ti odnosi zadovoljivi, naglaša deželni odbor CGIL, da v resnici temu ni tako in da so odnosi še vedno nezadovoljivi. Predvsem se morajo ti odnosi razširiti in poglobiti, zlasti pa naj bi pri ustreznih razgovorih deželna uprava imela za sobesednika enoten skup treh deželnih sindikatov CGIL, CISL in UIL. Za to pa je nujno potrebno, da se sindikalne organizacije zbližajo in čim tesneje povežejo med seboj, kajti samo na tei osnovi bo mogoče uspešno zdržati pritisk tovarnarjev in preprečiti razdor med delavstvom. orisali položaj številnih upokojencev, za katere bi bilo treba intervenirati pri raznih ustanovah, da jim dodelijo stanovanja z nizkimi stanarinami in v nižjih nadstropjih ter dodelitev družinam ali pa osamljenim osebam njim primernih stanovanj. Vladni komisar je obljubil, da bo takoj interveniral pri deželnem odborniku za javna dela, sindikalni predstavniki pa so se obvezali, da mu bodo poslali daljše poročilo. TISKOVNA KONFERENCA VODSTVA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Več predstav in vet gledalcev v pravkar zaključeni sezoni S G Prodoren uspeh prve abonmajske sezone v Gorici - V Italiji 108 predstav s 30.689 gledalci, v Jugoslaviji 55 predstav s 17.587 gledalci Velik uspeh prve abonmajske gte dališke sezone v Gorici, porast števila predstav in gledalcev v okviru tržaške sezone ter pomemben korak naprej do dokončne pobu-cizacije, to so tri glavne značilnosti pravkar zaključene sezone Slovenskega gledališča v Trstu, ki so jih na sinočnji tiskovni konferenci poudarili v svojih izvajanjih predsednik upravnega sveta SG prof. Josip Tavčar, ravnatelj SG Filibert Benedetič in dramaturg Miroslav Košuta. Prof. Tavčar je v uvodu svojih izvajanj najprej poudaril pomembno vlogo tiska pri propagiranju gledališke umetnosti, nato pa v glavnih obrisih razčlenil trojno pomembnost sezone 1970/71. Poudaril je zlasti dejstvo, da je v zgodovini slovenskega gledališča od njegovih začetkov prva redna gledališka sezona v Gorici, do katere je prišlo z zavzetim sodelovanjem Slovenske prosvetne zveze, Zveze katoliške prosvete in občinske ustanove EMAC, presegla vsa še tako optimistična predvidevanja. V pičlih dveh tednih in kljub razmeroma poznem začetku sezone, je bilo mogoče zbrati skoraj 450 abonentov, kar je za goriške razmere več, kot je bilo mogoče pričakovati. To novo občinstvo je temelj za nadaljnji razvoj na osnovi enotne formule, ki se je še enkrat pokazala za najpravilnejšo in v dejanskem interesu vse slovenske skupnosti. Potem ko je poudaril še pomembno dejstvo, da je v okviru te sezone prvič gostovala v Gorici ljubljanska Drama in da je slovenska gledališka umetnost dobila končno domovinsko pravico tudi v goriškem gledališču Verdi, je izrazil upanje, da bo prihodnja gori-ška sezone še uspešnejša. Za tržaško sezono je poudaril. da povečanje števila predstav in i K podrobnejši analizi repertoarja obiskovalcev potrjuje pravilnost re- v minuli sezoni se bomo še povr-pertoarne politike. Iz diagrama nili. Gledaljšča VERDI Spomladanska simfonična na gledališča Verdi se bo zaključila prihodnjo soboto s koncertom pod vodstvom dirigenta Carla Ze°' chija in s sodelovanjem Tržaškega tria. Program obsega HaydnovO Simfonijo št 86, Beethovnov Trojni koncert Op. 56 za violino, čelo m klavir, «Madžarske slike« Bele Bartoka (v prvi tržaški izvedb!) hi Čajkovskega uverturo-fantazijo * baleta Romeo In Julija. Prodaja vstopnic se nadaljuje. iiiiiiiHniiifiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiminiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiHiiiiiiiimiii V OKVIRU MLADINSKEGA PEVSKEGA FESTIVALA «KRAŠKI SLAVČEK* JE NASTOPIL NA MEDNARODNEM KONCERTU V CELJU Občinstvo je njegovo izvajanje v družbi nekaterih naj. boljših evropskih zborov nagradilo z burnim aplavzom Otroški pevski zbor šole Glas-1 Uspeh na koncertnem odru, lep dene matice rKraški slavček» iz sprejem organizatorjev pa tudi pri- Obvestilo Sindikata slovenske šole v Trstu Tajništvo sindikata obvešča profesorje, da zapade rok za vlaganje prošenj za stalna mesta na slovenskih nižjih srednješolskih zavodih po zakonu št. 630 (Bellisario) v petek 11. junija. Profesorji, ki so se prijavili k didaktični habilitaciji, naj v prošnji navedejo, da želijo biti vključeni v lestvico B in pogojno v lestvico A po členu 20 ministrske od redbe z dne 31. marca 1971 in da bodo naknadno dostavili potrdilo o opravljeni habilitaciji. Vladni komisar dr. Cappelini je sprejel predstavnike pokrajinskih tajništev sindikalnih zvez upokojencev CISL, CGIL in UIL. Sindikalni predstavniki so dr. Cappelliniju Devina - Nabrežine je pod vodstvom svojega zborovodje prof. Sergeja Raatviča preteklo nedeljo nastopil na mednarodnem konceitu, pri katerem so se na odru Narodnega doma v Celju predstavni tudi nekateri odlični inozemski zbori iz Avstrije, Madžarske, Romunije in Finske ter jugoslovanska zbora iz Mostarja in Niša, v prejšnjih dneh pa tudi številni drugi jugoslovanski pevski zbori. Sodelovanje našega otroškega zbora na celjskem festivalu, ki je ena najpomembnejših glasbenih prireditev v Jugoslaviji, pomeni lepo pri znanje prof. Radoviču ir. mladim pevcem, ki so se marljivo udeleževali pevskih vaj, pa tudi šoti Glasbene matice, ki se pri svojem delovanju zavzema za to važno panogo mladinskega glasbenega udejstvovanja. rKraški slavček» je v Celju zapel tri pesmi: Vrabčevo *Na širnem Primorju» in dve narodni v priredbi D. Švare: Prišla bo pomlad ter Kukavca. Naše malčke so sprejeli poslušalci z iskrenim pozdravom ter nagradili njihovo petje, ki ga je odlikovalo intonančno čisto in ritmično zanesljivo izvajanje, z burnim ploskanjem. Prof. Radovič je prejel kot darilo lepo izdajo Gallusovih skladb rMoraiia». Na sprejemu v palači skupščine občine Celje, ki so se ga udeležili predstavniki kulturnega in političnega življenja, med njimi tudi Beno Zupančič, predsednik SZDLJ, Ivo Tavčar, predsednik SKPOS in drugi ter vrsta vodilnih slovenskih in drugih jugoslovanskih glasbenikov, je bilo izmenjanih obilo plodnih misli o pomenu medsebojnih stikov tudi na podrošju mladinskih zborov ter o koristih povezovanja matičnih kulturnih ustanov z našimi zamejskimi dejavnostmi. jeten pomladen izle na zeleno Štajersko, je poplačal trud ter bo ostal pevcem rKraškega slavčka» v lepem spominu kar bo prav gotovo spodbuda, da se bodo v prihodnji sezoni še marljiveje udeleževali pevskih vaj. Začasno prepovedano kopanje od pristanišča do Čedaza S posebnim odlokom je tržaško luško poveljstvo do nadaljnjega prepovedalo kopanje na področju obale od starega pristanišča, to je od pomola O pa do čedaskega portiča. Kršitelji, pravi nadalje odlok, bodo kaznovani na podlagi čl. 1147 pomorskega zakonika. Prepoved je začasnega značaja in jo bodo preklicali, ko bodo občinski organi odpravili vse nevšečnosti. Kopanje je torej prepovedano tudi v nekaterih kopališčih, kjer je možno samo sončenje, in sicer na valobranu, v kopališčih pristaniških ustanov, železniškega dopola-vora, veslaškega kluba Saturnia in Evcelsiorja pa na obali ob gozdičku v Barkovljah vse do malega portiča pri Cedazu. ■Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiim.■■■■■.mi.mi.... S POSEBNIM ODLOKOM PREDSEDNIKA BERZANTUA Ustanovljen deželni odbor za obrtništvo Med tremi izvedenci je v njem tudi Slovenec dr. Milan Klobas Njegova sestava in naloge • Mandatna doba traja štiri leta 19. redni občni zbor SLOVEN SKE PROSVETNE ZVEZE bo v nedeljo, 13. Junija 1971 ob 9. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Predsednik deželnega odbora Berzanti je te dnd ustanovil deželni odbor za obrtništvo, strokovno - posvetovalni organ, ki ga predvideva deželni zakon štev. 6 iz lanskega leta. Ustrezni odlok je objavljen v zadnji številki uradnega vestnika Furlanije - Julijske krajine. Odbor, Id mu predseduje odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo Stopper. je bil ustanovljen za dobo štirih let. Njegovi člani so predsedniki in podpredsedniki pokrajinskih odborov za obrtništvo (Valmarin in Ciriello iz Trsta, Sac-chetti in Brandolin iz Gorice. De-logna in Casasola iz Vidma ter Busetto in Campolini iz Pordenona), dalje obrtniki Alesani, Maroa-di, Pontarolo in Bidoli kot zastopniki deželne zveze obrtnikov, Bear-zi in Meneghdn za deželno obrtniško zvezo, D’Atri, Pian, Torceilo in Ve-nir kot predstavniki sindikatov, deželni funkcionarji Tringaie. Gaspa-ro, Calegari, Pastorku iz Piše, predsednik deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA Di Natale, predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic Marangone, predsedniki po krajinskih bolniških blagajn za o-brtnike Mazaroli iz Trsta, Ballare' iz Gorice, Di Leno iz Vidma in Marcos iz Pordenona. V odboru so nadalje predstavniki INIASA Sca-rei ter izvedenci Fassetta, Molina in Colbasso. Med tremi izvedenci je tudi dr. Milan Klobas na predlog Slovenskega gospodarskega združenja. Odbor bo slovesno ustoličen prihodnji ponedeljek na sedežu deželnega odbora v Trstu. Naloge, s katerimi se bo moral spoprijeti novi odbor, so obsežne in pomembne. Njegova bo na primer zadnja beseda glede pritožb v zvezi z vpisom ali odpisom obrtniških obratov iz obrtniške zbornice: odbor bo izrekal svoja mnenja v zvezi z vprašanji o obrtništvu v deželi; odbor bo lahko predlagal pristojnim oblastem nove pobude v korist te dejavnosti: izrekal bo svo-.ja mnenja v zvezi z obrtniško kvalifikacijo, deželnim načrtovanjem, delovanjem ali ukinjanjem obrtniških javnopravnih ustanov, kreditom, proizvodnjo in razpečevanjem obrtniških izdelkov, gospodarsko, trgovinsko in strokovno pomočjo obrtništvu ter v zvezi z nastopanjem obrtniških organizacij na sejemskih prireditvah. Poleg tega bo odboru poverjena skrb za razvoj in koordinacijo obrtniških dejavnosti v deželi. V ta namen bo odbor razdeljen na tri ločene sekcije. Družinico Mitje Raceta je osrečil drugorojenček ALJOŠA Srečnima mamici in očku čestitajo, malemu Aljoši pa želijo krepke rasti prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje Pri morski dnevnik predstav in obiska je namreč razvidno, da je bilo v okviru sezone (t.j. vključno z gostovanji gledališč iz Jugoslavije) na Tržaškem 78 predstav s 23.000 gledalci, na Goriškem in v Čedadu 30 predstav s 7689 gledalci, skupno torej v Italiji 108 predstav s 30.689 gledalci, v Jugoslaviji pa 55 predstav s 17 tisoč 587 gledalci. O tretjem pomembnem uspehu pa je prof. Tavčar dejal, da smo tik pred konstituiranjem Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, do česar naj bi po zadnjih županovih izjavah prišlo že v tem tednu. Konstituiranje Slovenskega gledališča bo zagotovilo prispevek ene tretjine proračunskega zneska iz sredstev krajevnih ustanov (občine, pokrajine, dežele) in v večji meri iz sredstev ministrstva za javne prireditve v Rimu. Prof. Tavčar je v tej zvezi poudaril, da so krajevne ustanove svoje obljube doslej že izpolnile, da pa jih še ni rimsko ministrstvo kljub zagotovilom ministra Matteottija. Na vsak način ima vodstvo gledališča občutek, da je po Dolitični strani vprašanje rešeno, da pa še ni iz tehničnih razlogov oziroma zaradi italijanske za konodaie o tem vprašanju. Izvajanja prof. Tavčarja je do polnil ravnatelj SG Benedetič i opombo, da je bil sporazum o publicizaciji Slovenskega gledališča dosežen že 22. dec. lani, ko je pokrajina imenovala za svojega zastopnika v upravni svet Dušana Hreščaka, občinska uprava pa mora imenovati svojega zastopnika, ki bo dr. Dolhar. (To se je v resnici zgodilo na sinočnji seji občinskega sveta, o čemer poročamo v posebnem članku.) Ravnatelj Benedetič pa je anticipiral tudi vest, da bo vodstvo SG sprejel prihodnji teden v Rimu minister Matteot-ti in da si vodstvo od tega srečanja mnogo obeta. Benedetič je k navedbam prof. Tavčarja in v dopolnilo k uspehom SG v minuli sezoni, dodal še uspeh našega gledališča na Borštnikovem srečanju v Mariboru, kjer je predstava SG navdušila, člana SG Kobal in Cavazza pa sta bila za svoji vlogi nagrajena: dalje uspeh SG v Beneški Sloveniji (Dan emigranta) z obvezo, da bo gledališče beneškim bratom še naprej nesebično pomagalo: predvsem pa velik politični in umetniški uspeh skupnega gostovanja SG in Teatra Stabile po Jugoslaviji. Ob tem je navedel sicer težave in ovire, ki so do zadnjega trenutka pogojevale gostovanje samo, pa tudi pohvalil italijansko veleposlaništvo v Beogradu, ki se je resno zavzelo za njegovo izvedbo. Nadaljnji korak na tej poti bi moralo biti skuDno gostovanje obeh tržaških gledališč v Italiji proti konm prihodnje sezone. v tej zvezi ie ravnatelj Benedetič omenil možnost gostovania na festivalu narodov v Firencah. Dramaturg Miroslav Košuta je podrobneje razčlenil sezono 1970/71 z njene umetniške plati in prišel do ugotovitve, da sta tako strokovna kritika kot občinstvo, sezono na splošno dobro sprejela, kar vzbuja upravičeno zadovoljstvo in obenem dokazuje, da je naše gledališče res doseglo stopnjo, na kateri je resnično hram umetnosti. Iz analize in sinteze pohval in kritik je mogoče zaključiti, da more biti minula sezona izhodišče za sestavo repertoarja nove sezone, ki pa je glede na dokončno izbiro del za sedaj le okvirno začrtan. Pač pa je dramaturg Košuta najavil novost, ki bo gotovo dobro sprejeta. SG bo namreč v novi sezoni pripravilo dve ali tri dela za male odre, s katerimi bo najprej gostovalo na manjših odrih v oko'fci (na primer v Križu, na Opčinah, v Skednju, v Doberdobu itd.) in šele potem v Kulturnem domu in v Gorici. Še nezaključena anketa (manjka še pregled anketnih listkov za predstavo »Raffaele*) je pokazala, da se je nanjo odzvalo od 30 do 40 odstotkov gledalcev, najmanj pri premierah, največ pa pri okoliških in dijaških abonmajih. Vsi trije predstavniki SG so nato odgovarjali na vprašanja prisotnih predstavnikov tiska in radia. j. k. PSDI o razčiščenju v levi sredini V deželnem odbora PSDI so razpravljali! o uspešnem zaključku r&z-čitščenja v okvira levosredinske koalicije v deželni vladi. Tajnik Lon-za je z zadovoljstvom potrdil, da se je politika demokratične zveze ojačila, da je odprta ljudskim množicam, zaprta na desno in brez kompleksa manjvrednosti v dialektičnem soočenju s KPI. V dolgem poročilu deželnega odbora stranke je rečeno, da je PSDI potrdil, da ni partija krize alt konservativna stranka. Nova kreditna politika, mumipailizacija prevozov v velikih središčih, podpora gospodarskim sektorjem, ki so v težavah, predstavljajo osi najbolj naprednega programa, kakršnega še ni bilo v okviru dežele. Poleg tega je treba omeniti nov razvojni načrt in urbanistično ureditev. Lonza je nadalje podčrtal dejstvo, da bo ta obnovitvena akcija levosredinske koalicije v deželi toliko bolj uspešna, če bodo znali politično pritiskati na državo, da prizna Furlantji-Julijskl krajini’večletni finančni prispevek, ki ga pred-videva čl. 50 in katerega so z izglasovanim zakonom že zaprosili Samo s tem prispevkom, do katerega trna dežela, ki je geografsko ob robu in jo vrhu tega tarejo težke vojaške služnosti, pravno in tudi praktično pravico, bo mogoče v prihodnjih letih doseči gospodarski dvig. Brez posega države bi namreč bila finančno utopistična obnovitvena politika (razne Infrastrukture, dela v pristanišču, obramba narave), kil naj bi zagotovila gospodarski vzpon v korist vseh deželnih komponent ln gospodarskih sektorjev. S tem bi tudi ustvarili nove in bolj človeške delovne pogoje ter zavrti Izseljevanje. SPDT organizira v nedeljo, 13. junija Jubilejni Izlet z avtobusom na SNEŽNIK z društvenim kosilom na SVISCAKIH (prašiček na žaru) Vpisovanje do ponedeljka, 7. Junija v UL Geppa 9 tudi za tiste, ki se prijavijo samo za kosilo. Cene izleta so: otroci pod 10. letom 1.000 lir, člani 1.500, nečlani 1.700. kosilo 1.000 lir Otroci, ki so se udeležili proslave 25-letnice društva imajo kosilo zastonj. «V času, ko si Slovenci spet začenjamo zastavljati vprašanja o sebi kot narodu, nam je dragoceno pa tudi potrebno pričevanje zamejskega Slovenca, ki mu ta vprašanja niso brezobvezna, ker spet in spet zadevajo na doživeto narodnostno ogroženost ali prizadetost. Tako nas utegnejo zdramiti iz našega premalo utemeljenega občutka, da so vsa ta vprašanja že rešena in za nami.» TAKO JE ZAPISAL J. GRADIŠNIK V SPREMNEM BESEDILU K NAJNOVEJŠEMU DELU TRŽAŠKEGA PISATELJA ALOJZA REBULE Gorje zelenemu drevesu PISATELJA IN NJEGOV ZADNJI LITERARNI DOSEŽEK BO PREDSTAVIL DANES, 9. JUNUA OB 18. URI PESNIK MIROSLAV KOŠUTA V Uiailti knfigoAiri TRST • Ulica sv. Frančiška 20, telef. 61-792 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA sprejema prijave otrok za udeležbo na Zboru slovenskih pionirjev, ki bo 19. junija v Trnovskem gozdu. (V primeru, da nima otrok osebnih dokumentov za prehod meje, ga lahko spremlja oče ali mati). Prijave sprejemamo na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119, do zasedbe razpoložljivih mest. Včeraj-danes Danes, sreda, 9. junija PRIMOŽ Sonce vzide ob 5.16 ln zatone ob 20.52. Dolžina dneva 15.36. Luna vzide ob 21.55 ln zatone ob 5.01. Jutri, četrtek, 10. junija TELOVO Vreme včeraj: naj višja tempera tura 23,8, najnižja 16,8, ob 19. uri 22,1 stopinje, zračni tlak 1007,1 stanoviten, veter jugovzhodnik 5 km na uro, vlaga 58 odst,, nebo 9 desetin pooblačemo, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. junija 1971 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 10 oseb. Umrli so: 71-letmi Giuseppe Tas-sone, 78-letaa Maria Grubissa por. Ukusic, 72-letnl Antonio Benčičih, 69-letml Vlttorto Buzzl, 54-let-na Vailerla Zadnik por. Zuliaml, 65-leteli Francesoo Godnič, 65-letma Giuseppdoa Zedilnlk por. Oliva, 85. letna Maria Oepak por. Janežič, 82-letna Gdovamna Krizmanclch, 89-let-nl Oarlo Ferluga. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S. Giacomo 1, Grlgolon, Trg Vlrgtllo Giotti 1, Al Due Mori, Trg Unltk dTtalla 4, Al S. Laremao, Ul. del Sonetni 179 (Skedenj) nočna služba lekarn (Od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul. Commercdale 26, Rossettl-Emlll, Ul. Combl 19, Al Samarltano, Trg Ospedale 8, Tamaro & Nerl, Ul. Dante 7. MIRAMARSKI GRAD. Od 14-junija do 15. septembra in zvoki« vsak večer — razen ob torkih — po dve prireditvi in sicer ob 21.30 in ob 22.45. Avtobus štev. «6» ter avtobusna proga «M» od Barkovelj d° Miramara in obratno. Prireditve v italijanščini, nemščini h* angleščini. Nazionale 16.00 «Sadismo», J61"64 Pox, Mick Jagger, Anita P*®*®, berg. Prepovedano mladini P00 18. letom. Fenice 16.00 «1 4 pdstolerl dl ta Trinltk«. Prepovedano tul*®’ ni pod 14. letom. Eden 16.00 «Confessionl dl un coffl' missario dl polizla al procut«^ re della repubblica«. Franco N ro, Martin Baisan. Technicok~j Grattacielo 16.00 «Le pecorelle d reverendo«, Jari Borssen, Noel. Prepovedano mladini P°° 18. letom. ExceIsior 16.00 «Crescendo con rore«. Prepovedano mladimi P°° 14. letom o Ritz 16.00 «11 oadavere dagll arti* d’accla!o». Romy Schneider. Tecl> nlcolor. , Alabarda 16.30 «11 castello da1! porte dl fuoco«, Ema Schilrer Charles Qulnney. prepoved4110 mladini pod 14. letom. . Filodrammatico 16.30 «Splendort mlserie di madame Royale», Tognazzi. Technlcolor. Prepel' damo mladini pod 18. letom- . Aurora 16 30 «Oomma 22». color. Prepovedano mladini P°“ 18 letom Impero 16.30 «Scusi dov’č U ^ te?« Jerry Lewis. Technlcolor-Cristallo 16.00 «Monty Walsh uorno duro a morire«. Lee wa vin. Technlcolor. -j. Capitol 16.30 «Dumbo». Walt sneyev film. ^ Moderno 16.30 «Scusi ma led le Fj ga le tasse?« Franco Franci' Ciccio Ingrassia. Technlcolor Vittorio Veneto 16.30 «Cittk ta«. Charles Bromsom, Tel1?'JTi4. las. Prepovedano mladini P°° letom .a. Ideale 16.00 «Turus, figllo dl la«. James Jerome Courtl&Tid. . _ sa Gastoml, Llvdo Lore-naom. rf0Oi nloolor. jf, Astra 16.30 «Bora bara«, Parni, Doris Kunstmanm. FrdP0"^ damo mladim! pod 18. letom. ^ Abbazia 16.30 «Sfidia sunila P 1®* fuooo«, D. McGa/vin, S. G«!*1®* Učenci in učiteljstvo osnovo® ^ le pri Domju vabijo na otvdf ^ razstave risb ln ročnih del, k' v četrtek, 10 t.m. v šolskih štorih. Razstava bo odprta od_-t . 12. ure Im od 17. do 19. ure. dne bo v istih prostorih ob šolska akademla. Učenci osnovne šole na Dp® ^ imajo v četrtek, 10 t m. o®^ uri v Finžgarjevem domu Pra'iJjud-igro «Pavelčkova piščalka-'1- v 1 no vabljeni V četrtek, 10. junija ob 17. ur' na osnovni šoli na RepentabrU^j. ključna šolska prireditev. Na i-edu bodo prizorčki ln petJe' Vljudno vabljeni ! Učenci osnovne šole v vabijo na razstavo šolskih ri® .u. ročnih del, ki bo v četrtek, * ^ ni j a od 9 do 12 ure v šolskih V štorih. ŠOLA GLASBENE MATIC® TRST Danes, 9. junija 1971 ob 20-v malt dvorani Kultom®* doma NASTOP harmonikarskih SOLISTOV IN ANSAMBLOV Nastopila bosta tudi ausam^_ «Miramar» junior — P0^ stvom prof. Eliane Za,Jecv0d- «Miramar» senior — P°^ stvom prof Oskarja Kjt Vljudno vabljeni! Vstop P11 Mali oglasi NAJUGODNEJŠE JAMSTVO pO kakršnokoli zavarovanje! K ,0iil ŠVAB, agent Generali-Assicur^ j, S.p.A. - Opčine - W. Tel. 211489. ZADRUŽNA PRODAJALNA na Opčinah Išče delavca 211054 od 13. do 14. ure. Slavko poslano 5-/6. N iA H VALA Ganjeni ob tolikih Izrazih sočustvovanja ob smrti drage mame IVANKE vd. KRIŽMANČIČ se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na razne načine žal z nami. DRUZiNA GORIŠKI DNEVNIK 9. junija 1971 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN | S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Potrjena kazen mladi Koprčanki: v 1 letu je zagrešila 12 tatvin Ženski, ki si je z vlamljanjem v stanovanja nabrala okrog 3 milijone lir, so agenti sledili leto dni - Moškega, obtoženega kraje motornega čolna, so sodniki oprostili Pred tržaškim prizivnim sodiščem (preds. Franz, tož. Franzot, zapis. Mosca) se je včeraj morala zagovarjati 27-letna Marija Bržan por. Glavina iz Bašamarina št. 12 v Kopru, ki so ji agenti letečega oddelka kvesture bili zaradi raznih tatvin skoraj eno leto na sledi. Obtožnica jo je dolžila kar 12 kaznivih dejanj tatvine v škodo številnih strank v raznih mestnih stanovanjih, s katerimi si je nabrala skupno okrog 2 milijona 700 tisoč Ur. Pri zadnjem vlomu 3. marca lani, pa se ji je zaradi posega lastnice stanovanja zataknilo in tako ie Koprčanka morala v zapor. . Druga postavka obtožnice pa jo je dolžila, da je ob aretaciji posredovala agentom neresnične osebne podatke in se jim predstavila kot Sonja Cadarin vd. Sancin iz Nove Gorice. Omenjenega dne okrog pol enih 3e namreč telefonirala na kvesturo Maria Bisiak iz Ul. Ginnastica 52 *n prosila, da bi čimprej prišli k djej agenti, ker je v stanovanju našla neznano tatico. Ko so agenti dospeli, je povedala, da se je malo prej vrnila domov in ugotovila, da je nekdo vlomil ključavnico. Stopila je v stanovanje in opazila v dnevni sob: neznanko, ki je stikala po predalih. Ko se je ta zavedala, da se je vrnila lastnica stanovanja, je hotela zbežati, Bisia-kova pa ji je iztrgala torbico iz tok. V njej je našla precej dragocenih predmetov in skoraj 150 tisoč lir, ki jih je hranila v predalu. Neznanka je skušala priti do svoje torbice in zbežati, Bisiakovi pa je Uspelo, da jo je zadržala pri vratih. Prav tedaj sta prišli po stopnicah dve sostanovalki in priskočil Bisiakovi na pomoč. Neznanko so zaprle v stranišče in obvestile kvesturo. Ko so agenti prevzeli neznanko 'n jo vprašali po priimku, jim je Povedala lažno ime in lažne osebne Podatke. Kasneje so na kvesturi Ugotovili, da ji je ime Marija Br-?an por. Glavina, doma iz Kopra 'n da je stara 27 let. V Trstu je hila samo začasno. Med daljšim zaslišanjem so preiskovalci izvedeli. da je v zadnjem letu opravila dvanajst tatvin z obtežilnimi okoliščinami in en poskus tatvine. Običajno je najprej izvedela za n«vade «žrtev», nato pa obiskala stanovanje v njihovi odsotnosti. Kradla je navadno zlatnino in de-tar, le v enem primeru, ko ni našla P® enega ne drugega, si je prilastila oblačila. To se je zgodilo 18. P°vembra v stanovanju Luciane Batič vd. Iskra. Decembra je ženska €obiskala» stanovanje Alessia piganteja v Ul. Toti 7. Ko je stikala po predalih, je prišel domov lastnik in le za las ji je uspelo, d* se mu je izmuznila. Kot smo že Papisali, vrednost zlatnine in denarja. ki si ga je nabrala v enem ledi — krasti je namreč začela v februarju 1969 — znaša približno Z-fOO.OOO lir. Vso zlatnino je zasta-ytla pri Tržaški hranilnici, pri svojem delu pa si je pomagala z vijakom, ki ji je služil za odpiranje Vrat in predalov. Na prvostopni razpravi 17. ju-Pija lani je Glavinova priznala vsako tatvino posebej in pri tem de-lala, da jo je k temu nepoštenemu poslu gnala potreba po denar-1P in družinska beda. Sodniki so jo spoznali za krivo '[seh tatvin, razen ene, in jo obsojali na 2 leti in 6 mesecev zapora er 100 tisoč lir denarne kazni, istočasno pa so ji odpustili dveletno Japorno in celotno denarno kazen. Kar zadeva drugo obtožbo (lažno Posredovanje osebnih podatkov) pa 3a zakadi amnestije sklenili prekini sodni postopek. Za sklep so so-PPiki odredili ženskino takojšno izpustitev iz zapora. Proti razsodbi kazenskega sodila je ženska vložTa priziv na pridno sodišče, kjer so jo včeraj s°dniki sodili v odsotnosti. Javni •užilec dr. Franzot je predlagal potrditev prvostopne kazni, branilec °dv. Padovani pa se je boril za najnižjo kazen. Sodniki so v celoti prejeli tožilčev predlog in obso-Čli obtoženko še na poravnavo sod-u*h stroškov drugostopne obrav- Uave. * * * Na zatožni klopi tržaškega kazenskega sodišča (pred. Corci, tož. *Uvella, zapis. Cicarelli) pa je se-jjel 29-letni Tirno Zucca iz Ul. Ca-UQrna 14, ki je bil obtožen tatvine motornega čolna vrste cjohnson 40», zasidranega v barkovljanskem por-tiču. V času, ko so «neznanci» ukradli omenjeni člon (prve dni meseca januarja lani), je prišlo do neke tatvine oblačil v vrednosti okrog 2 milijona lir, ki so jih neznani tatovi izmaknili iz skladišča v Ul. Anastasio 4. Agenti letečega oddelka kvesture so po svojih zaupnikih izvedeli, da je pri obeh tatvinah najbrž imel svoje prste vmes prav Zucca, in tako so osredotočili vsa svoja sumničenja nanj. Eden od policijskih zaupnikov se je tako sestal z njim in med pogovorom izvedel, da Zucca namerava odpeljati z motornim čolnom večji tovor oblačil iz Trsta v Jugoslavijo. Pri tem naj bi domnevni tat že v preteklosti večkrat povprašal lastnika ukradenega čolna, 25-letnega Giorgia Barbark) iz Ul. Bo-nomo 1, če mu posodi motorni čoln, a ta mu je prošnjo vedno odklonil. Ko so agenti menili, da imajo dovolj dokazov za njegovo aretacijo, so šli ponj na dom in ga odpeljali na kvesturo, kjer pa je le-ta vse zanikal. Na včerajšnji razpravi je Zucca dejal, da se je nekoč res sestal z neznancem in razpravljal z njim o nekem prevozu oblačil iz Trsta v Jugoslavijo. Ker pa ga posel ni zanimal, ga je gladko odklonil. Prav tako je priznal, da je v preteklosti večkrat prosil omenjenega Barba-ria, če mu posodi motorni čoln a zaman. Na koncu je še povedal, da se je iz delovnih razlogov preselil že nekaj časa v Koper, kjer je tudi izvedel za tatvino motornega čolna. Javni tožilec dr. Tavella je predlagal za obtoženca oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, branilec odv. Sferco pa oprostitev, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Sodniki so v celoti sprejeli branilčev predlog po popolni oprostitvi. Delo deželnih organov Predsednik deželnega odbora Ber zanti je s posebnim odlokom zaupal odborniku Romanu odborništvo za športne in razvedrilne dejavnosti in odborniku Tripandju odborništvo za zemljiške knjige- Romano bo še nadalje vodiil tudi odborništvo za o-sebje in deželne urade, odbornik Tripani pa je kakor znano tudi odbornik za finance. iiiiiitiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiinuiiuMiiinfiiiiiimitimiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiimiiiuiiMiiiiiiiiiii V NEDELJO STA TRČILA Z AVTOM V TOVORNJAK Županovi razgovori v Rimu o važnih goriških problemih Za globalno rešitev spora občinska podjetja-ENEL - Priprava gradiva za razgovore o meji Občinski odbor v Gorici je imel i nim kmetom v furlanskem delu na- IZ ZAGREBA STA SE S TAKSIJEM PRIPELJALA V TRŽAŠKO BOLNIŠNICO Padec Prosečana med vožnjo s skuterjem Predvčerajšnjim zvečer sta se 31-letni Giorgio Straža! iz Ul. Brande-sia in 29-letni Silvano Berti iz Vlila del Penite pri Padovi pripeljala iz Zagreba, kjer sta bila v bolnišnici, s taksijem v Trst in se podala naravnost v našo bolnišnico. Oba sta Izjavila, da sta se v nedeljo peljala z avtom vrste peugeot tržaške registracije po cesti Zagreb - Beograd, ko sta okoli poldne kakih 7 km od glavnega mesta Hrvatske trčila s tovornjakom. Ker so zdravniki ugotovili Stroz-ziju razne poškodbe in zlome, so ga s prognozo okrevanja v 60 do 90 dneh pridržali na ortopedskem oddelku, medtem ko so Beetlju samo nudili potrebno pomoč ln ga nato odslovili. Vsekakor se bo moral Berti zdraviti kakih 10 dni v domači oskrbi. * * * Včeraj malo pred 18. uro so morali s prognozo okrevanja v 7 ali 8 dneh sprejeti na oddelku za oživljanje 454etnega Marcela Trampu- PODPORNO DRUŠTVO DIJAŠKA MATICA bo imelo svoj redni občni zbor dne 16. junija 1971 v Gorici v Ul Malta 2 ob 20. url. Odbor ža s Proseka 367, kateremu so ugotovili poleg dolge odrgnine na desnem licu tudi udarec v glavi. Trampuža so pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kamor so kasneje zaradi! preiskave prišli tudi agenti karabinjerske Izvidnice, ki so pojasnili, da se je Prosečan peljal s skuterjem po Katlnarski cesti v smeri mestnega središča. Na križišču z avtocesto 202 pa je Izgubil oblast nad vozilom in nerodno padel na asfalt. Uro kasneje pa so sprejeli na I. kirurškem oddelku 65-letnega upokojenca Pietra Benvenuta iz Ulice Settefantane, ki je imel precejšnjo rano na čelu ln potolčena kolena. Bemvenuto, ki se bo moral zdraviti 10 dni, je pojasnil, da je med vožnjo s fiatom 600 po Ul. Plndemon-te izgubil oblast nad vozilom ln trčil v drevo. Tatovi v slovenski šoli v Ul. Montorsino Predvčerajšnjim zjutraj je morala policijska Izvidnica pod poveljstvom podčastnika Ventrica v Ul. Montorsino 8, kjer je ravnatelj slovenske srednje šole «F. Erjavec« Ivan Baša malo prej odkril poskus tatvine. Policijski organi so ugotovili, da so neznanci splezali preko zida na dvorišče ln se skozi verjetno priprto okno splazili v II. d razred. Tu so s silo odprli vrata v vežo ln nato odšli v tretje nadstropje. Najprej so hoteli vlomiti v urad ravnateljstva, a ker se jim je poskus ponesrečil, so poskusili srečo z vrati v tajništvo. Vrata so se jim vdala ln zlikovci, ki so imeli dovolj časa, so premetali vse predale. Ravnatelj je ob prijavi tatvine iz-javil, da so zlikovci pobrali v tajništvu 1.000 lir, škoda na vlomljenih vratih pa znaša verjetno kakih 20.000 lir. Nočni nasilneži prijavljeni sodišču Predvčerajšnjim je leteči oddelek kvesture prijavil v priprtem stanju sodinlm organom skupino nasilnežev, ki so se prejšnji teden spoprijeli v Ul. sv Marka s policijsko izvidnico, in sicer 19-ietnega Fer-ruccia Tamburinija iz Ul. Capodi-stria, 17-letnega Maria M., 18-letne-ga Eugenia T., 17-lebnega Pabia P. ln 17-letnega Adriana M. pod obtožbo nasilja, odpora in žalitve javnega funkcionarja, Tamburinija tudi zaradi poškodovanja tuje lastnine, Maria M. ta Adriana M. pa poleg vsega tudi zaradi pijanosti. Na začasno svobodo pa so izpustili, pa čeprav ga bremenijo istih obtožb, 17-letnega Enza P. ŠPORTNO DRUŠTVO POLET - OPČINE PRIREDI V ČETRTEK, 10., V SOBOTO, 12. IN NEDELJO, 13. JUNIJA 1971 K0TALKARSK0 REVU0 S SODELOVANJEM 42 KOTALKARJEV 4 DO 18 LET. V STAROSTI OD Začetek predstav ob 21. uri, v nedeljo, 13. junija pa ob 20.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Ko boste prišli v LJUBLJANO, obiščite tudi TRGOVSKO PODJETJE. ki vam v svoji specializirani sodobni enoti VELEBLAGOVNICI PRI POŠTI nama (nasproti hotela Slon) v ponedeljek zvečer svojo običajno tedensko sejo, na kateri je najprej župan Martina poročal o svojih razgovorih, ki jih je imel prejšnji teden v Rimu in o nekaterih nujnih problemih občinske uprave in o goriških problemih na splošno. Med temi je bila zadeva občinskega proračuna. dolgotrajna tožba med občinskimi podjetji in ENEL ter obmejni problemi. Kar se tiče spora med občinskimi podjetji in ENEL, ki ga trenutno preučuje kasacijsko sodišče v Rimu, je na vidiku kompromisno pogajanje, pri katerem naj bi obravnavali vse probleme občinskih podjetij. Ko bodo izdelani točni predlogi jih bosta morala preučiti tudi občinski odbor in svet ter zavzeti svoje stališče in svoj sklep. Župan je imel razgovore tudi na notranjem ministrstvu glede občinskega proračuna za 1971, ki je bil sprejet s predvidenim primanjkljajem in ga mora pregledati ter odobriti tudi centralna komisija za krajevne finance. Zdi se. da namerava komisija predlagati nekatere spremembe v proračunu in o teh spremembah se bo moral izreči tudi občinski svet. Na zunanjem ministrstvu je župan obravnaval več problemov, ki se tičejo državne meje na goriškem področju v zvezi s stiki, ki se pri pravljajo v tej zadevi. Ob tej priliki je bilo izdano tudi dovoljenje za prehod kolesarske dirke preko Ul. sv. Gabrijela, kar se ie zgodilo pre teklo soboto. Odbor je na predlog odbornika Ciuffarima obravnaval nato zadevo družinskega davka s posebnim ozirom na izvedbo davčne reforme Odbdmik Fantini je poročal o delu in pobudah urada za programacijo o ustanavljanju rajonskih svetov, o problemu obnove proste cone, o ’av-toportu, šolah, preučevanju stanovanjskega problema, o zaposlitvi ter c podatkih iz popisa v kmetijstvu. Končno so odobrili še vrsto uprav nih ukrepov na predlog pristojnih odbornikov. Med drugim so sklenila da bodo predložili v odobritev občinskemu svetu parceliranje zemljišč ob Ul. Vittorio Vemeto. Svetovalci KPI o pomoči kmetom prizadetim po toči Komunistična pokrajinska svetovalca Marizza in Menichino sta poslala pokrajinskemu predsedniku interpelacijo v kateri zahtevata, da bi se pokrajinska uprava pozanimala za pomoč od toče oškodova- še pokrajine. Svetovalca menita, da bi bila potrebna koordinacija s strani pokrajinske uprave, kajti nekatere ustanove so že obljubile svojo pomoč. Istočasno svetovalca menita, da bi bilo treba dati to vprašanje na dnevni red prihodnje seje pokrajinskega sveta. Urnik trgovin za telovo Pokrajinsko združenje trgovcev v Gorici sporoča, da bodo za praznik telovo v četrtek 10. t.m., vse trgovine na Goriškem (z izjemo onih v Gradežu) ves dan zaprte. Pekarne in mlekarne bodo odprte dopoldne za razdelitev kruha in mleka. Mesnice bodo odprte v sredo popoldne in bodo na praznik zaprte ves dan. Spet fašistične sodne prijave Izvedeli smo, da je urednik fašističnega lista «Semhtoe:Ua dTtalia« Guerta iz Tržiča prijavil sodišču pokrajinske tajnike treh sindikalnih zvez: Zuliamija (CGIL), Rado- vana (OISL) ta Lodola (UIL). Baje jih je prijavil, ker so z napovedjo protifašističnih stavk ((škodovali gospodarstvu«. Guerta je v zadnjih mesecih podpisal vrsto taikih prijav. Danes zjutraj bodo tri prijavljene zasliševali karabinjerji. Rojak iz Ronk je umrl v Afriki Včeraj so ob veliki udeležbi ljudstva pokopali v Romkah komaj 32-letnega Franca Gorjana, ki je našel smrt na delu v Tanzaniji v Afriki. Truplo so prejšnji dan pripeljali iz Afrike. Pokojnik je odšel pred dvema letoma v Dar es SaJaam v Tanzaniji na delo s podjetjem Afrotes, ki gradi ceste in mostove. Medtem se mu je rodila hčerka, ki ima sedaj 17 mesecev in ki je sploh nikoli ni videl, ona pa svojega očete samo sedaj mrtvega. V prostorih kluba «S. Gregorčič» v Gorici, na Verdijevem korzu, je bila v soboto zvečer zaključna produkcija gojencev šole Glasbene matice v Gorici. Vabilu za udeležbo se je odzvalo lepo število staršev in prijateljev naše mladine, da bi se sami prepričali, koliko so mladi «godbeniki* napredovali v pravkar minulem šolskem letu. niiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prispevajte ra DIJAŠKO MA 11(0! PRODUKCIJA ŠOLE GLASBENE MATICE Na nastopu v Gorici so gojenci pokazali pridobljeno znanje Vodstvo šole priporoča več vpisov za pihalne inštrumente in violino Gojenci šole Glasbene matice VESTI Z ONSTRAN MEJE Ob prazniku na Dobrovem ugotovili da je vedno manj češenj v Brdih Velika množica obiskovalcev - Zadruge naj s primernimi ukrepi pripomorejo k izboljšanju proizvodnje in prodaje Goriške češnje so vsako leto v veftjtl krizi. Medtem ko so jih trgovci v začetnih povojnih letih odkupovali po zelo ugodnih cenah ter jih izvažali v razne severne države, je v zadnjem obdobju med njimi vse manj zanimanja za njihovo plasiranje na trgu. Trdijo, da češnje izpodriva južno sadje Briško turistično društvo pa skuša z vsakoletnim praznikom češenj o-kreplti zanimanje trga za ta značilni sadni pridelek Goriške. In priznati je treba, da vzbuja b njim veliko zanimanje. Nedel jskega praznika se je po približnih podatkih udeležilo nad 10.000 ljudi z obeh strani meje. Prireditelji praznika so jim pripravili lep kultumo-za-bavnl program. Najprej so dopol- iiiimiiiiimtiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiuiiunniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimimiiiiiii Mestni redarji v Gorici v novih uniformah nudi: kvalitetni Izbor usnjene konfekcije za moške in ženske, klasične in bou-tique mode ■ V hiši je lastna menjalnica ■ Za nakup z devizami odobravamo 10% popusta Goriški redar v novi uniformi Že od sobote srečujemo na goriških ulicah mestne redarje v novih poletnih uniformah. Oblekli so jih, ko so šli skozi Gorico kolesarji Gira dTtalia in tako so z njimi pripomogli k prazničnemu vzdušju, ki je ta dan vladalo v Gorici. Redarji v Gorici nosijo pozimi črno, poleti pa belo uniformo. Do prejšnjega leta so imeli redarji poletne uniforme iz slabše vrste blaga in nekatere že precej zakrpane, tako da niso delale časti niti redarjem niti mestni upravi. Nove uniforme so brez dvoma stale precej, saj so iz najfinejšega teritala. Lahko bi rekli, da je to praznična obleka in jo je škoda u-porabljati za vsak dan. čez nekaj dni bodo mestni redarji dobili še bele čevlje, tako da bodo hodili vse poletje čisto belo uniformirani. Culi pa smo tudi neke glasove nezadovoljstva. Vemo, da so se že lani mestni redarji potegovali, da bi dobili modernejše in lagodnejše kroje za službo v vročih poletnih mesecih. Nekateri med njimi so omenjali redarje v Gradiški (ki imajo ob delavnikih le službeno srajco, jopič oblečejo le ob nedeljah in praznikih), v Tržiču (kjer imajo zelo udoben poletni jopič), v Novi Gorici (kjer imajo le srajce). Omenjali so tudi agente prometne policije, ki so se lani kreta-li v poletnih mesecih le v srajci, brez službenega jopiča. Zdi se, da so bili odgovorni na goriškem županstvu gluhi za tako prošnjo. Mestni redarji v Gorici naj še dalje nosijo v vročih poletnih mesecih jopič, kravato in bele rokavice. V soboto so mestni redarji torej oblekli nove uniforme. Vsakdo je dobil dva kompletna kroja. Z njima bo moral razpolagati štiri leta. Tako namreč določa občinski pravilnik. Bodo občutljive bele uniforme vzdržale štiri leta? Redarjev je v Gorici sedaj 31, vključno s poveljnikom. V teku so izpiti na katerih bodo izbrali drugih osem redarjev, ki bodo kmalu nastopili službo in tako vsaj deloma razbremenili ostale, ki so imeli posebno v zadnjem času, ko so v teku številna cestna dela, precej posla. Izognil se je mopedistu pa je sam zavozil s ceste Prejšnji večer ob 20.30 se je na cesti iz Gorice proti Dolu pripetila prometna nesreča, pri kateri je bil ranjen mopedist in razbit avto. Ob tisti uri je vozil svojo lancio flavia v smeri proti Gorici 24-letni Stanislav Ferletič iz Doberdoba, Vrtna ulica 6, in imel s seboj tudi brata Marija. Na odcepu ceste proti Peči pa je privozil od Peči na mopedu lambretta 64-letni Oskar Lorenzon doma iz Gorice, Ul. Co-lombo 8, ter zavil na državno cesto, ne da bi dal prednost avtomobilu na njej. Brž ko je Ferletič opazil njegov manever je naglo zavil na desno s tako silo, da je zavozil s ceste in se je avto prevrnil. Vendar pa ni mogel preprečiti sicer ublaženega trčenja pri katerem je bil Lorenzon ranjen. V splošni goriški bolnišnici so mu u-gotovili udarec v desno ramo in druge poškodbe ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Orožniki iz Gorice, ki so napravili zapisnik, so ugotovili precejšnjo škodo na avtu, na srečo pa sta oba potnika ostala nepoškodovana. Iz goriakega matičnega urada Dne 7. ta 8. junija so na goriškem matičnem uradiu prijavili 7 rojstev ta 6 smrti. Rojstva: Giulla Ortea; Barbara Luvlsuttl, M&noel Spessot, Barbara Caintarutti; Roberto Faganel, A-lain Maniri, Marico Ferletič. Umrli: 64-letma gospodinja Štefanija Humar vd. Delphi; 62-letnl u-pokojenec Antonio Blaslg, 54-letni avtoličar Ladislav Faganel; 81-letna gospodinja Maria Adalgisa Trelea-ni; 54-letna frizerka Ema Markočič; 70-letma upokojenka Rosani« Oraan vd. Clocbhlattl. dne odprli razstavo češenj, ki Jih pridelujejo v Brdih ter na ožjem goriškem območju, nakar je sledil nastop številnih folklornih skupin, slednjič pa se je zvrstila značilna povorka skozi Dobrovo, ki Je prikazala tradicijo nabiranja in trgovanja s češnjami. Vse prireditve so bile skratka pestra folikloma revija. Za kmete pa problem češenj ni več folklora. Zahvaljujoč se številnim vozilom jih večji pridelovalci odvažajo sami v večja potrošna središča, kjer jih prodajajo po štiri do pet dinarjev za kg. Toda češnje dozorevajo ravno v času najbolj obsežnih kmečkih del v vinogradih, zato izgubljajo s trgovanjem dragocen čas. Domača zadruga jih je začel« v zadnjih dneh tudi odkupovati, vendarle jih plačuje le od 1,50 do 1,80 dinarja. To pa je vise premalo. Take cene ne odtehtajo niti truda z nabiranjem. Po podatkih, ki jih imajo zbrane strokovne službe v Novi Gorici bo znašal letos pridelek češenj v Brdih in na Vipavskem okoli 1200 do 1300 ton. Kaže, da bo ostalo precej neobnanega na drevesih. Ne le, da so cene nespodbudne; tudj deževno vreme v zadnjih tednih Je pripomoglo k temu, da obrane češnje zelo naglo gnijejo, to pa jim zmanjšuje vrednost. Pridelovanje češenj na Goriškem bo lahko tudi v bodoče ekonomsko upravičeno ln ga je zato mogoče In treba ohraniti. Toda pri tem kmetje ne bi smeli biti prepuščeni sami sebi. S pomočjo in sodelovanjem zadružnih organizacij v Novi Gorici, Vipavi in Brdih bi morali predvsem čimiprej zatreti bolezni, ki že dolgo napadajo češnjeva drevesa. Pospeševali pa naj bi tiste sorte češenj, ki na Goriškem lahko najbolje uspevajo. Kaže, da imajo najboljše pogoje zlasti za pridelovanje zgdonjlh sort, ki se Jihn na trgu ni bati konkurence iz drugih jugoslovanskih republik. Tudi od trgovskih podjetij pa Je odvisno, da češnje ne bd postale le še nekakšna folklorna zanimivost, ki bi jo prikazovali ob praznikih, kakršen je bil tisti na Dobrovem. Treba bo pač doumeti ta spoznati, da so češnje sicer tudi blago, ki g« Je treba v normalnih gospodarskih in, .. tržnih razmerah primemo vnovčiti z ustrezno odkupno ceno m pridelovalca. Pobiranje davkov v Sovodnjah Županstvo v Sovodnjah obvešča vse prizadete, da bodo v petek, 11. t.m. od 8. do 12. ure pobirali davčni uradnički na županstvu zapadli obrok davkov. Izlet na Polovnlk priredi SPD v četrtek, 10. t.m z lastnimi sredstvi. Vpisovanje ta pojasnila pri Milivoju Hobanu v Standrežu ta Bernardu Bratašu v Gorici, Ul. V. Veneta 88. Odhod ob 6.30. Vzpon na Snežnik organizira SPD v nedeljo, 13. t. m. Odhod zjutraj z lastnimi sredstvi do podnožja, nato peš na vrh. Vpisovanje kot zgaraj. Odhod ob 6. uri. .."""""""""""""'i'.«""""«miuii......m,,..■iiiiiimniitiiimiiiiniininiiiiii DEŽELNE PODPORE UČENCEM IN DIJAKOM Županstvo v Gorici javlja, da bodo v občinski blagajni (sedež go-riške posojilnice v Ulici Carducci 4, v ponedeljek 14. junija delili deželne podpore za učence in dijake, predvidene po dež. zakonu 6. september 1965, štev. 19. Starši spodaj navedenih otrok naj se javijo pri tej blagajni s pismom, ki ga jim je v teh dneh dostavila občinska uprava, ter z osebno izkaznico ali drugim osebnim dokumentom. Podpore so za šolsko leto 1970-71. Dobili jih bodo; Vera Augusto, Mariagrazia Bano, Maurizio Bano, Rosalda Bano, An-namaria Bastiani, Claudia Bastia-ni, Giampaolo Bastiani, Tiziana Battisti, Roberto Belardinelli, Piergiorgio Beltrame, Simonetta Bevilacqua, Ermes Bigaton, Gian-franco Biondi, Elisabetta Bisiach, Alessadra Bongiovanni, Ester Bordon, Antonella Bortolus, Claudio Brandolin, Gianni Brandolini, Nadjai Brajnik, Luciano Bressan, Patrizio Bressan. Raniero Bruschi, Franca Bucovini, Giorgio Bulich, Sergio Burelli, Valentino Busolini, Cateri-na Caggiula, As.sunta Calabrese, Adele Cariucci, Guido Cassani, Lo-renzo Cenni, Grazia Cenni, Giulio Chiandetti. Paolo Chinese, Alessan-dro Ciampa. Mauro Ciampa, Arian-na Cidin, Rosella Claucis, Daniele Cidin, Loreda Codromaz, Lucia Co-dromaz, Germano Corubolo, Rita Cosentino, Marina Cossovel. Nadia Cossovel, Orietta Craselli, Franca d'Antoni, Gioria De Luca, Marco Del Nevo, Patrizia Del Po, Miche-le De Pelo, Mario Di Iorio, Setti-j mia Di Iorio, Enrico Di Stefano, Aleš Doktorič, Angela Draeonetto, Grazia Favaro. Stefano Favero, Annamaria Faresta. Anita Fn"a. Michela Folla, Maringi-rzte Fr n chini, Claudio Franzč, Claudio Freddi, Lorella Ganzaroli, Paulo Gastaldo, Fabia Giacetti, Rosella Gioitti, Marino Golob, Laura Gruden, Mauro Guadagnino, Marina Gulin, Ana Hlede, Lucijana Hlede, Fabio Innocesti, Giorgio luri, Franco Iurlaro, Marinella Izzo, Claudio Livero, Fabio Lorenzut, Patrizia Luongo, Tiziana Lusnik, Lucio Mancini, Flavio Marotta, Fiammet-ta Marotta, Luca Marotta, Manue-la Martinis, Pierluigi Masia, Fabio Medessi. Roberto Merkelj, Elia-nia Merlo, Silvano Mermoglia, Or-nella Mermoglia, Daniela Modula, Lucio Modula, Mariagrazia Mollica, Fiavio Montanino, Giuliana Murgia, Aida Nanut, Marco Nitti, Giulio Nobili, Orietta Olivo, Luca Palmi-sano, Ines Panizzi, Claudio Perora-ri, Mariarosaria Pellegrini, Anto-nietta Peteani, Alessandro Piatti, Romana Polo, Laura ozzar, Mauro Pozzar, Marialuisa Pozzoli, Iidia Pnnci, Ariana Punzo, Patrizia Qual-11. Leonardo Recchia, Alberto Reia, Margherita Riavez, Fulvia Rizzi, Ruggero Rizzon, Marilena Rosati, Claudio Saccon, Patrizia Salonia, Gabriele Sampaolesi, Rita Santo-riello, Loredana Scabini, Dario Scuoch, Maurizio Sfiligoj, Emanuela Simone, Annaluigia Soletti, Fabio Massimo Stacchi, Manuela Sguaz-zin, Giuseppe Surace, Vito Surace, Mauro Tesolin, Vincenzo Todisco, Lucia Toffoletti, Massimo Tofful, Luciana Tomšič, Roberta Tomat, Gianna Turco, Paolo Turco, Noella Vecchiet, Lucia Venturini, Annamaria Venturini, Maurizia Veraldi, Paolo Vidda Annacristina Virgon, Fiorella Vorisi, Lucia Zanuttini, CDrmello Zerbo, Fabio Zorzenon, Rienca Zorzenon, Paolo Zuliani, T oisa Pistrin. Prisotne je pozdravila Mojca M-škovič, ki se je v imenu šole zahvalila za udeležbo na tej prireditvi, ki predstavlja nekak izpit gojencev, ki bodo na njej nastopili in med katerimi so bili tudi nekateri najmlajši. Dodala je še želje vodstva šole, da bi v prihodnjem šolskem letu vpisali več otrok za pouk pihalnih inštrumentov in violine ; na ta način bi omogočili poznejšo ustanovitev manjšega orkestra. s katerim bi lahko gojenci nastopili tudi na prireditvah. Po tem uvodu sta nastopili kot prvi Sonja in Majda Pelicon, ki sta najprej vsaka zase in potem skupaj štiriročno lepo zaigrali na klavir nekaj pesmic in kljub temu, da sta še zelo mladi in pri prvih začetkih, pokazali dober posluh m skrbno izvajanje. Zatem so na klavir zaigrali še Ugo Dornik x Od tisoč mož posadke se jih je potopilo okoli 100, v glavnem so to bili kurjači - Med člani posadke je bil tudi Rudolf Ražem iz Bazovice, ki je lani umrl Dne 10. junija 1918 je avstro-ogrska mornarica utrpela svojo naj več jo izgubo v prvi svetovni vojni. Tega dne okrog tretje ure zjutraj je italijanski protipodmor-niški čoln «MAS — 15» (Motoscafo-antisommergibile), ki mu je poveljeval kapitan korvete Luigi Rizzo, potopil najnovejšo med štirimi največjimi avstrijskimi bojnimi ladjami v bližini otoka Premuda pri Zadru. To je bil drednot (Dre-adnaught = Neustrašni) SZENT ISTVAN od 20.000 ton, spuščen v morje leta 1914, popolnoma opremljen in usposobljen za borbo dve leti kasneje, torej 1916. Tedaj se je mnogo govorilo, da je tej potopitvi botrovalo izdajstvo, toda zgodovinarji — tako ene dalje je Galston svetoval Cuenla-ju, da naj povečajo število žensk v javni administraciji. Ob tem nasvetu je baje Cuenlaj pristavil: «Res je, v poprečju imamo v vladnih komisijah po 3 ženske na 21 članov. Todla kvota 9, M smo jo določili, bo postopoma dosežena, 'kot je bilo določeno.« Galston in Signer sta proti ameriškemu vojaškemu vmešavanju v Vietnamu in ko ju je Cuenlaj vprašal, kaj menijo v ZDA o komunistični Kitajski, sta mu rekla, da se Amerika nekoliko boji kitajskih dimenzij in njene eks-panzlonlstlčne politike. Ko sta mu to rekla, je Cuenlaj bruhnil v smeh in jima odvrnil, da je Kitajska šibka in da teži le za tem, kako bi se mogla v miru razvijati. Vrh tega, je še dodal, Kitajska ne pozna davkov, ne pozna brezposelnosti in nima niti enega vojaka izven svojih meja. Seveda pa sta Gaston ln Signer omenila tudi to, da je Kitajska doslej napravila že 11 atomskih poskusov, da je preizkusila vodikovo bombo in da je v maju lani z uspehom poslala na krožno pot okoli Zemlje svoj prvi umetni satelit. S tem je Kitajska tudi dokazala, da razpolaga s svojim raketnim sistemom. Toda res je tudi, da Kitajska nima nekega »povračilnega orožja«, to je raketnega ali letalskega sistema z atomskimi bombami, kakršne imajo ZDA in SZ. Ameriški izvedenci pa računajo, da bo Kitajska v petih letih razvila tudi svoje nosilne rakete, da bo tudi Kitajska ustvarila svoj «povračdlni sistem«, kakršnega imata ostala dva velikana. Rudolf Ražem ZELO UČINKOVIT NOV ANTIBIOTIK Zdravi venerične in razne druge nalezljive bolezni MONTREAL, 8. — V Kanadi sb dali na trg, potem ko je na to pristal ustrezen oblastveni organ, najbolj učinkovito antibiotično zdravilo za borbo proti veneričnim in mnogim drugim nalezljivim boleznim, kar jih je bilo kdaj koli na trgu. Novi antibiotik nosi ime »minocin* in so ga izdelali v laboratorijih Lederle v Pearl Ri-verju v New Yorku. Deset let so se ukvarjali s tem in za to potrošili 7 milijonov dolarjev. Direktor znanstvenega oddelka laboratorijev Lederle dr. Sweeney je izjavil, da je antibiotik »minocin* učinkovit proti številnim nalezljivim boleznim na ledvicah in sečnih vodih, pa tudi proti pljučnici, bronhitisu in raznim kožnim boleznim. Laboratorijski poskusi — je dodal — so dokazali, da je to zdravilo učinkovito v borbi proti gonoreji in luesu. Po trditvah dr. Sweeneja so tri pilule zdravila »minocin* tako učinkovite kot 4 milijone 800.000 enot penicilina. MIAMI BEACH, 8. — Ponavljamo, da je Kitajska vedno in vsestransko bolj zanimiva. Organizatorji svetovnega natečaja za izbiranje najlepšega dekleta sveta so poslali Kitajski vabilo, naj pošlje na prihodnje izbiranje «miss sveta*, ki bo od 15. do 25. julija v Miamiju Beachu na Floridi, svojo kandidatko. Načelnik izvršnega odbora te manifestacije Herbert Landon je poslal predsedniku kitajske vlade Cuenlaju brzojavko, v kateri poudarja, da je izbiranje «miss sveta* dogodek, ki gre mimo vseh »političnih filozofij* in »mimo vseh nacionalnih barier* in »je namenjeno izključno pobudam, ki težijo po miru in pravici, po medsebojnemu razumevanju in spodbujanju športnega duha med vsemi narodi sveta* - •...........=— " OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pri izpolnjevanju naloge vam ne bo manjkalo dinamičnosti. Ne kažite vedno in povsod svoje ljubosumnosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če se ukvarjate s trgovino, boste danes polni dobrih zamisli. V čustvenem pogledu bodite samoiniciativni DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Današnji dan bo dokaj uspešen za vse ustvarjalce. Rešitev neke družinske ""RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite v odločanju bolj neodvisni. Postavite se po robu otožnosti. V družim ne bo vse gladko. LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes se ne lotite dela, ki zahteva močno koncentracijo. Z ljubeznivo besedo boste več dosegli kot s strogostjo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dopoldne boste delali v dokaj zmedenih okoliščinah. Ne dovolite, da bi vas nekdo omejeval v vaši svobodi. TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Zaupajte obljubam, ki niso bile dane tjavdan. Zadoščeno bo vašemu sa- mšKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne izgubljajte časa z ljudmi, ki vam nič koristnega ne povedo. Zaradi sijam. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Imeli boste več dobrih možnosti, ki jih kar izkoristite. Prišlo bo do prijetnega srečanja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Povečali boste svojo borbenost in si zagotovili možnost uspeha. Nekatere izkušnje vam ne bodo koristile. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan je primere., za kulturno dejavnost. S primernim razvedrilom boste pozabili na srčne bolečine. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z lahkoto boste opravili neko težjo nalogo. Skušajte se razvedriti v krogu prijateljev. kakor druge vojskujoče se strani — so nedvoumno ugotovili, da se je tu faktor »naključje*, ugoden za Italijane, usoden za Avstrijce. Te dni poteka od tega dogodka 53 let. Bolj redko je danes najti mornarja, ki je to potopitev preživel in je še danes med živimi. Lani smo enega še imeli: bil je to naš ožji rojak Rudolf Ražem iz Bazovice, ki je lansko leto 14. oktobra umrl. Nekoliko tednov pred smrtjo ga je pisec članka obiskal in Ražem mu je slikovito pripovedoval, kakšna je bila tista noč, ko je izgubil svojo ladjo. Čeprav že v 84. letu je bil Ražem še odličnega zdravja, rožnatih lic, uren kot malokdo v njegovih letih in vedno poln humorja. Toda — srce mu je nenadoma odpovedalo. Ražem je pripovedoval: »V avstro-ogrsko vojno mornarico sem bil vpoklican leta 1908. Po končani rekrutski šoli so me dodelili v tečaj za ladijske kurjače. Bil sem zares dobro razvit in močan, kar je bilo za to službo glavni pogoj. V mornarici je tedaj trajal obvezni rok službe štiri leta. No, pri meni so to skrajšali zaradi smrti staršev na polovico in tako sem se vrnil leta 1910 v svojo Bazovico. Toda brž ko je izbruhnila prva svetovna vojna, ni bilo več nobenih izjem. Zopet so me poklicali, naj grem branit »cesarja in domovino*. V mornarici sem potem ostal do konca vojne, do novembra 1918. «Vkrcan sem bil na raznih ladjah kot kurjač in končno sem prišel 24. aprila 1918 na veliko vojno ladjo SZENT ISTVAN. Še danes hranim knjigo službe, kjer so vsi ti podatki vpisani (opomba: po Ražmovi smrti so odstopili njegovi sorodniki knjigo službe pomorskemu muzeju v Piranu, kjer je doslej zbranih največ listin in podatkov o slovenskih pomorščakih). Biti vkrcan na tako veliki in sodobni ladji je res velika čast, vendar pa smo bili kurjači in strojniki, ki smo opravljali službo globoko v notranjosti ladje — osem metrov pod morsko gladino — v primeru kake večje pomorske nezgode že vnaprej zaznamovani kot žrtve. In to se je žal zelo kmalu tudi zgodilo. »Proti koncu maja in v začetku junija smo opazili na ladji nenavaden vrvež. Zaloge raznega tehniškega materiala so se izpopolnjevale, pregledovali so se topovi in drugo orožje, po nekolikokrat ria dan so bile razne .larmne vaje, kakor n.pr. «ladja pripravljena na borbo*, «napad iz zraka*, »zapuščanje ladje* ipd. Upravičeno smo domnevali, da se nekaj pripravlja. 9. junija dopoldne smo dopolnili še zaloge premoga, vode in hrane. Tega dne zvečer je SZENT ISTVAN, skupaj z enako veliko ladjo TEGETTHOFF in v spremstvu več torpedovk izplul iz Pulja proti jugu. Kam in zakaj, tega ni nihče od nas vedel. »Kurjači smo se menjavali v službi v dveh izmenah vsake štiri ure. Ob osmih zvečer sem nastopil službo. Ladja je vozila s precejšnjo hitrostjo in kurjači smo bili tisti, ki smo morali napeti vse sile, da so dali kotli dovolj pare »požrešnim* turbinam. Opolnoči, ko nas je zamenjala v službi druga skupina, sem se povzpel na podpalubje, kjer sem v nekem kotu zaspal kot zaklan. Ne vem, kako dolgo sem spal, ko me je prebudila močna eksplozija na ladji in hip nato še druga. Bila je temna noč in nisem vedel, ali smo zadeli v kako podmorsko mino ali nas je napadla podmornica ali kaka druga sovražna ladja. Kmalu sem opazil, da se je začel naš SZENT ISTVAN nagibati na desni bok in hitrost ladje je naglo pojemala, dokler se ni končno popolnoma ustavila. Ko je bila ladja že toliko nagnjena, da se ni več moglo stati na palubi, je izdal komandant povelje, naj posadka zapusti ladjo. Tedaj sem bil na pred- je pošiljalo poveljstvo avstro-ogr-ske mornarice SZENT ISTVANA in sploh vso glavnino ladjevja iz Pulja proti jugu, saj so bile velike vojne ladje izven varnih luk zelo lahek plen podmornic in drugih lahkih in hitrih pomorskih enot. Razen prve noči po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo -23. maja 1915 —, ko so vse za vožnjo sposobne vojne ladje av-stro-ogrske mornarice izplule iz svojih oporišč in obstreljevale vzhodno italijansko obalo, so se velike vojne ladje ves čas do junija 1918 raje skrivale v varnih in dobro branjenih lukah. Razlog za to nenadno akcijo avstro-ogr-skih pomorskih sil je bil v Otrant-ski ožini, kjer so zavezniki postavljali nove protipodmorniške barikade. Podmornice so se šele v prvi svetovni vojni uveljavile kot zelo uspešno napadalno orožje. Skrite pod površino morja so se neopazno približale sovražnim ladjam, v katere so spuščale svoja smrtonosna torpeda. Primitivne prisluškovalne naprave za odkrivanje podmornic — hydrophoni — so se pojavile komaj proti koncu prve svetovne vojne. Avstrijske in nemške podmornice, ki so bile dokaj dobro izpopolnjene, so že imele prve uspehe: v treh mesecih leta 1915 so potopile tri oklepne križarke: francosko LEON GAMBETTA (27. aprila) in dva italijanska oklepnika AMALFI (7. julija) ter GIUSEPPE GARIBALDI (18. julija). ' RAFAEL PERHATJC (Nadaljevanje sledi) iiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHHiimniiiiiiiiiiiiiuHmmmmmMHmimmmmmim I njem delu ladje in od tam sem skočil v morje. Takoj sem začel naglo plavati stran od ladje, da me ne bil vrtinec, ki se bo pojavil, ko se bo ladja pogreznila, povlekel za seboj. »Plaval sem približno eno uro, ko me je neka torpedovka vzela na krov. Ob jutranji zarji so rešili iz morja še preostale mornarje, ki so plavali nedaleč od kraja nesreče. Mnogi med njimi so imeli ranjene zadnjice, hrbte in roke. Ranili so se, ko so se spuščali v morje po boku ladje, ki se je dvignil iz morja zaradi nagiba in je bil poln ostrih školjk. Morska voda je bolečine v odprtih ranah še povečala. «Od posadke, ki je štela okrog 1000 mož, smo izgubili okrog 100. Med njimi je bilo največ kurjačev in strojnikov tiste skupine, ki nas je zamenjala opolnoči. «Del preživebh mornarjev — in jaz sem bil med njimi — so prepeljale torpedovke tega dne dopoldne v Šibenik, kjer smo se pre-krcali na transportno ladjo za prevoz premoga POLA ali TEODO, ne spominjam se točno, katera teh dveh je bila, s katero smo v naslednjih dneh prispeli v Pulj, od koder je vsak mornar potopljenega SZENT ISTVANA odšel na enomesečni dopust* — je končal svoje pripovedovanje naš stari mornar Rudolf Ražem. # * # Temu pripovedovanju o potopitvi SZENT ISTVANA bomo dodali bolj podroben opis teh dogodkov, kar povzemamo tako iz avstrijskih, kakor tudi iz italijanskih virov. Najprej bi se vprašali, zakaj Kot smo poročali, je konec prejšnjega tedna PD «F. Prešeren« ^ Bol junca slavilo 70-letnico. Prireditve so trajale več dni, vendar je bilo najpomembnejše nedeljsko slavje, na katerem so poleg domačinov sodelovali tudi gostje iz Kočevja. Ob pomembni obletnici so na društveni prapor pripeli spominski trak (slika zgoraj), spodnja slika pa nam kaže domači pevski zbor, ki je pod vodstvom D. Zer jala zapeft nekaj pesmi. IZ UMETNOSTNIH GALEHIJ Ottone Griselli v Mignon Po že nekaterih letošnjih razstavah v raznih krajih, se nam Ottone Griselli predstavlja tudi v galeriji Mignon z najnovejšimi oljnatimi slikami pokrajin in morij. V izložbenem oknu visi gotovo do sedaj največje njegovo platno, kar jih je ta zadnje čase tako delavni slikar naslikal. In prav v tej podobi morja z Jadrnicami in s soncem, ki malce zamegleno lebdi nizko nad obzorjem zapada, je opazna nova sprememba v izbiri in umetniški obdelavi nastrojenja prirode. Nekdanje prevladovanje tako viharno razgibanih površin morja se je umaknilo bolj umirjenemu občutju dojemanja stvarnosti. Epiko belo razpenjenih grebenov težkih valov je nadomestilo rahlo pozibavanje nakodranih odsevov neba drobno razsejanih pestrejših barv med zeleno modrino vodne gladine. Ni dvoma, da se je Griselli, ki mu je nekoč bilo slikarstvo bolj v zabavo in ne poklic, sedaj po upokojitvi zahtev-neje poglobil v bistvo pokrajinar-stva, vzporedno s hitrejšo vrhunsko usmerjeno umetniško rastjo. Upodobljena svetloba dneva postaja vedno bolj izbrana enako kot dovršenost krajinarskih izsekov. Tak je n.pr. široki razgled doline, kjer izvira Soča, Zaključno naj še omenimo ravno tako uspel razgled na obalne stavbe Izole, sveže v enem zamahu izdelano pokrajino okrog Sesljana in toplo žareče kraške gaje v jesenski luči. Vendar pa bo tenkočutni poznavalec Grisellijevih slik, v iskanju in presojanju njegovega pesniškega strujanja, le-te čutil močneje predvsem v poplemenite-nju barvnosti podob šopkov cvetlic, kjer se spajajo njih ozadja v biserno skladnih odtenkih glavnih barv. MILKO BAMBIČ Silva Fonda v Občinski Na svoji prvi razstavi pred sko-ro desetimi leti, se je Silva Fonda predstavila v znamenju francoske slikarske šole, kar je že nakazovalo željo po zahtevnejšem likovnem udejstvovanju. Njene nadaljnje razstave sb (6 kmalu dokazale s postopnim prehodom v rožnato-modro barvno lestvico in svojevrstnim oblikpvgnierp, predmetnosti sveta v skladu s čisto ženskim dojemanjem, kjer je pa stvarnost slikarka gledala skozi obarvane naočnike močno pravljično bujne domišljije, ki spreminja bitja v nekake duhove meglenasto razvlečenih oblik. Tako se je s pestro barvno prepesnitvijo dela resničnega sveta, ljudi, živali in krajev, približala svojstveni nadstvarnosti, ki sega že do meja fantastične likovnosti. Pri tem pa vendarle ne zanika obstoja stvarne predmetnosti, kot n.pr. v sliki «Nedelja v Tržiču» z ženskami na ulici in oknih. Ta slika visi na njeni sedanji razstavi v občinski galeriji. Je pa to pot na njeni razstavi manj slik erotične vsebine, čeprav je vsaj v bisernato prozorni belini barv ženska nagota, povsod obilno zastopana, vendar to ne v običajnem smislu takih podob, kajti, kot omenjeno, so oblike bitij fantastično razraščene v nekakšne demonske prikazni s pošastnimi pogledi oči. To velja predvsem za velika platna. Nasprotno pa menimo, da so to pot najbolj uspele njene podobe njene male slike žena z nezahtevnimi naslovi, kot n.pr. Mirna Marijam, S in obstal iz oči v oči pred Valjhunom. Go voril le počasi, ne da bi trenil z očesom: «Določil sem vas za specialnega kurirja. Danes zvečer v prvem mraku boste krenili v spremstvu tega elitnega spremljevalca,)) je nagnil glavo proti pasjemu dreserju. ((Prebili se boste ali izmuznili, kar je povsem od vas odvisno skozi blo-kado band prek Dolomitov v Ljubljano. Nesli boste strogo SJpno poročilo generalu SS, komandantu štaba za uičeva- nje band. Jasno?» «Jasno» je zajecljal Valjhun. »iTsmejo vas dobiti ne živega ne mrtvega. Od tega pomela ie odvisno ali bomo vzdržali v mestu še nekaj dni ali Ce -T-o mi, bodo padle vse bele postojanke v Dolo-Stdh ** nagrado lahko ostanete deset dni doma, čeprav vas tudi tu vražje potrebujemo, še nekaj! Zavedajte se, da vas je doletela izredna čast stopiti pred generala. Prav gotovo vas bo osebno zaslišal o položaju. Opozarjam vas: bodite kratki in točni! Ne precenjujte in ne podcenjujte sovražnika. General je prekleto dobro poučen o vsem. že po nekaj stavkih vas bo ocenil, kako ste težki, poročnik.« Potem ju je odslovil. Šla sta si spočit prebolele ude In za kakšno urico zatisnit oči. Major in stotnik pa sta jo mahnila v poveljstvo. Wolf je nato napisal generalu izčrpno poročilo v stilu, ki je bil le-temu všeč. Poudaril je kritičnost obrambe in priložil kopijo povelja, ki so ga zaplenili partizanski diviziji. Zadovoljno je prebral poročilo stotniku, potem pa rekel: «Dragi Kniecke! Cez nekaj dni bo nagrmelo v to prekleto luknjo toliko vojaštva, da ne bomo vedeli kam z njim. Potem se boste za nekaj časa oddahnili, ker jo bodo bande pobrale drugam. Spet bo prišla Lavra, če pa je ne bo, se boste hodili mehčat k pericam.« Zarežal se je: «Imeli boste čudovito pomlad.« Stotnik je na to škodoželjno pripomnil: «Vi pa se boste usedli v avtoblindo in nas zapustili v najsrečnejših trenutkih. Kakšna škoda!« Wolf je nato šifriral kratko povelje za svojo izpostavo gestapa: «Aretirajte in zaprite gospo Bergel, uradnico, in njeno hčerko Melito Bergel, dijakinjo.)) Tega stotniku ni prebral. Zadovoljno Je ukrivil ustnice in si ponovil policijski izrek, po katerem sta se ravnala oba z generalom: «Bolje jih je zapreti deset preveč kakor enega premalo.« Kar zapreš, lahko spustiš, tistega, ki pobegne, pa je težko uloviti. V mraku sta Valjhun In dreser odšla, preoblečena v partizanski uniformi. Začelo je rahlo deževati. Zavita v šotorska krila, sta preklinjala svojo slavo, vsak v svojem jeziku. Valjhun se je pehal v strmino in premišljeval: «Gorje človeku, ki mu slava več škodi kot koristi. In teh zahtev ni nikoli ko- nec. čedalje večje in bolj nevarne so, dokler ni vsega konec. Ko te ni, pripada slava drugim. Pa naj bo, kar hoče. V Ljubljano k svojim bi se prebijal tudi po nalogu hudiča.« Stožilo se mu je po domu, po prijateljih in znancih. Rad bi jih že videl, tiste mamine ljubljenčke, ki se proti komunizmu bore z jezikom po kavarnah, ki se skrivajo po italijanskih in nemških mestih, celo po bolnišnicah in sanatorijih, medtem ko raja trpi in umira. Nista bila še visoko na pobočju, ko je na zahodni strani mesta zabobnelo. Bliski raket in eksplozij so osvetljevali oblačno nebo v naglih presledkih. Ustavila sta se in opazovala to križanje svetlobnih mečev. ((Prekleto, nov napad,« je ugotavljal Werther. «Spet napadajo,« je skočil pokonci stotnik Kniecke in odložil skodelo s čajem. «Naj si lomijo butice, če jim tako g6di,» je dejal Wolf in mirno srebal čaj kot bi bil v kavami. Zdaj, ko je svoje skrbi zlil na papir, je bil pomirjen. Prepričan je bil, da bo tudi to pot deloval sebi v korist in drugim v škodo. Primož je ležal vznak v mitralješkem gnezdu in strmel v nebo, od koder je rosilo. Kako drugačno je drevje, če ga človek gleda z ribje perspektive! Povsem drugačen videz istega pojava... Torej so stvari takšne, iz kakršnega izhodišča jih gledaš, je modroval. Roke je imel za vzglavje. Pustil Je, da so mu padale na lica debele deževne kaplje, ki so drsele z vej in polzele po njegovem obrazu kot izgubljene solze. Hladile so njegovo pekočo bolečino in s smrtjo prepojeno žalost, ki ga je povsem prevzela in razjedala njegovo voljo. Hotel je biti sam. Vsi so se umaknili, celo njegov pomočnik in Vojko sta odšla stran ln ga pustila samega. Želel je umreti. Njegov mdtralješki zaklon je bil tako globoko izkopan, da je bil podoben grobu. Samo zatisnil bi oči in zagrnila bi ga odrešujoča tema... Spojil bi se z zemljo. Korenine drevja bi ga prerastle vsrkale, vzbrstelo bi listje in valovalo v vetru, bele kost1 r bi se pomešale s kamenjem. )ca Pred nekaj urami sta dva povsem neznana obveščev® ^ grobih obrazov odpeljala Ano. Tu se je poslovil od nje- { le so jo solze in bila je brez besed. Samo strmela je vanj človek, ki odhaja za večno, in tresla se je po vsem telesu kor srna, kadar jo obkolijo volkovi. . ji »Bodi močna,« ji je dejal. Prijel jo je za obe roki 1 .0 gledal v oči — tam se je zrcalilo neko novo čustvo, ki S pretreslo. ((Prizadevala si bom, pa naj se zgodi karkoli,« je §eP premikala ustnice. «Ana, vedno bom s teboj in povsod.« .^0i. «Tudi jaz. Tvoja ostanem vedno, samo tvoja, Prl Nikdar in nikoli ne bom pripadala drugemu.« jn Potem se je prav rahlo pritisnila k njegovemu obraz na ustnicah je čutil kakor pelin grenak okus njenih sol • ^ Prijem njegovih rok je popustil. Stisnil je ustnic ^ molčal. Obrisala si je solze in se mu skušala nasmehni11- ^ tem se je obrnila in počasi krenila k obveščevalcema-■ fantov v četi se ni smela posloviti, ker je bil Orlov to P vedal, češ da vojske, ki je utrujena in vsega sita, m pod noč vznemirjati še s tem. na- preden so odšli, je dal Pajk obveščevalcema pismo, v terem je natanko popisal, kako se je dekle teh nekaj b1® 0£i vedlo v četi. Hvaležno ga je pogledala za slovo. NjenroA| ^je so sijale tako toplo človeško, da so ji dale moči za PoS; ge-trenutke v četi. Orlov ni videl, kako je bila zlomljena 1 bogljena. Kjef Orlov se je z obveščevalcema in Ano spustil do steze, so se njihove poti ločile. ai)cUr’ Spremstvo, mitralješko trojko, ki Jo je ponudil kom ^ sta obveščevalca odklonila z omalovažujočim nasmehom-den so krenili, sta dekletu še zvezala roke z jermenom- ^ je zajokala. Orlov je v senca noči zaznal bolečino nebo?1 ženske. Prvikrat se mu je zasmilila. Ker nd vedel ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. junija 1971 KOLESARSTVO V 18. ETAPI «GIRA> Gimondi prvi na cilju Petterssonu roza majica FALCADE, 8. — Današnja etapa je s svojimi štirimi vzponi na Dolomite končno povzročila tisti preobrat na skupni lestvici, ki smo Ka vsi pričakovali. Gimondi, Pettersson in Van Springel so izpolnili svojo obljubo. Izrabili so posledice, ki jih .je pustil včerajšnji vzpon na Veliki Klek in so končno na padli. Podvig jim je uspel. Gimondi .le osvojil etapo, Pettersson pa je Postal nova roza majica. Ti trije kolesarji so zapustili tovariše na zadnjem vzponu in so skupaj s Spancem Galdosom hitro vozili proti vrhu. Včerajšnji «leader» lestvice, Glaudio Michelotto, ni vzdržal nji hovega ritma in je močno zaostal. Poleg tega je imel še smolo, da je Padel in je privozil do cilja ves okrvavljen. Favoriti so torej končno napadli in so povzročili prevrat na skupni lestvici. Njihov današnji Podvig je omogočil včerajšnji hud napor, ki je pustil vidne posledice v veliki večini tekmovalcev. «Asi» ®° se torej vendarle zbudili in so Pokazali kaj veljajo. Doseda.j je ko-lesareka dirka živela le s podvigi Pribočnikov, kapetani pa so mirno Počivali. S takim ranvanjem so odvzeli «Giru» tisto veliko borbo med njirnh ki so jo vsi pričakovali, današnji etapi so sicer pokazali kaj zmorejo, vendar s tem podvigom ne zbrišejo porazni vtis, ki ga je pustila njihova prejšnja tak laka. Pettersson je osvojil prvo mesto KOŠARKA V MLADINSKIH PRVENSTVIH Poraz slovenskih ekip DOMAČI ŠPORT JUTRI Četrtek, 10. junija 1971 KOTALKANJE REVIJA POLETA 21.00 na Opčinah, Prosvetni dom Sodeluje 42 kotalkarjev * * * ODBOJKA MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA 8.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — CRDA * * * 8.30 v Nabrežini Sokol — Libertas Rocol * * * 10.00 na Opčinah Polet — Gaja * * * DEČKI 10.00 v Zgoniku Krat — ARC Linea * * * 10.00 v Trstu, Ul. Zandonai CRDA — Gaja * * # ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Inter B * * * 10.30 v Nabrežini Sokol A — Primorec A * * * 11.00 v Trebčah Primorec B — Sokol B ★ * * 10.00 v Padričah Gaja — Bor B * * * športne igre poleta 14.00 na Opčinah, Prosvetni dom Začetek moškega turnirja * * * KOŠARKA Športne igre poleta 18.00 na Opčinah, Prosvetni dom Polet — Saba (deklice) * * * 19.00 na Opčinah, Prosvetni dom Polet — Bor (minibasket) NOGOMET Naraščajniki 10.00 v Škocjanu San Marco — Mladost na skupni lestvica. Njegov naskok pred neposrednim tekmecem za končno zmago. Van Springelom, je dovolj velik, da lahko ohrani roza majico do Milana. Poleg tega je zadnja etapa na kronometer za posameznike in Šved je močnejši v tej disciplini. Drugi tekmec za prvo mesto je Italijan Gimondi. Ta se je sicer danes izkazal, vendar je njegov zaostanek prevelik, da bi ga lahko nadoknadil v ostalih dveh eta pah. Odločilni beg je nastal na vrhu gore Pordoi, ko je zapustilo glavnino kakih deset kolesarjev. Med temi je samo Galdos zdržal ritem Gimondija, Petterssona in Van Springla. Tako danes na cilju: 1. Felice Gimondi, ki je prevozil 195 km dolgo etapo v času 6 ur 11 minut, 21 sekund s poprečno hitrostjo 31,625 km na uro 2. yan Springel Herman z istim časom 3. Pettersson Gosta 4. Galdos Francisco 5. Zubero Luis 14” zaostanka 6. Schiavon 17” 7. Colombo 35” 8. Lopez Carril 9. Cavalcanti 10. Maggionj 1T0” Po osemnajsti etapi je skupna lestvica sledeča: 1. Pettersson G. v času 87.07’07” 2. Colombo 1’34” zaostanka 8. Van Springel 2'01” 4. Galdos 3'29” 5. Schiavon 5’19” 6. Vianelli 5’55” 7. Houbrechts 6'03” 8. Gimondi 7'26” 9. Michelotto 7'39” 10. Paolini 9’05” ODBOJKA Inter A — Bor B 3:1 (13:15, 15:11, 16:14, 15:5) INTER: Cisan, Manosperti, Di Muro, Giannini, Besednjak, Razza, Schorn. BOR: Parovel, Barazzuti, Milkovič, Nibrandt, Štoka, Strošt in Meses nel. SODNIK: D Anna, stranski Gherin, zapisnikar Pontani. Tudi drugo srečanje je Bor B zgubil proti prvi postavi Interja. Začetek tekme je bil dokaj izenačen in je bilo pričakovati, da se bo tudi drugi spopad zaključil po petih nizih igre. Ta izenačenost se je nadaljevala skozi vse tri prve sete, saj je bil znan zmagovalec šele pri zadnjih odločilnih točkah. V četrtem nizu pa so «plave» pričele grešiti kot za stavo in tako so vsi upi na tesen poraz ali zmago splavali po vodi. Vodstvo gostiteljic v 10:1 je bilo preveliko, da bi ga mlade borovke lahko nadoknadile. Prikazana igra v tem setu ni obetala najboljšega razpleta in zmaga varovank Zavadljavove je bila povsem zaslužena. Pokazale so veliko več, kot v prvi tekmi, kljub temu, da so nastopile okrnjene. G. V. «Prima divisone« Italsider — Bor 70:45 (37:23) Postavi: ITALSIDER: S. Hrovatin 9, Vi-sintin 4, Pelizzaro 6, Palombita (k) 8, Furlan 13, Marži 4, Tombacco 3, E. Hrovatin 13, Zimmermann 2, Pu-rini 8. BOR: Zavadlal 4, Kafol (k) 1, Štokelj 2, Škerlj, Rajmund Kralj 6, Šare 6, Valter Hrvatič 4, Martin Kralj 20, Stojan Hrvatič 2. Sodnika: Strissia in Corazza iz Trsta. Italsider je bil premočan nasprotnik za naše košarkarje, ki so v glavnem skušali zaustaviti napade nasprotnikov. Ti so tako ponovno potrdili, da so povsem zasluženo na prvem mestu lestvice. Borovci so na splošno igrali zadovoljivo, najboljši pa je bil Martin Kralj, ki je bil obenem tudi najboljši strelec tekme. Dosegel je dvajset točk. Prvenstvo naraščajnikov Ricreatori — Polet 64:36 (24:20) Poletova postava: Sosič (k) 9, Daneu 4, Jugovič 9, Guštin 1, Gantar 7, Kraus, Starc 6. Prosti meti: 6:18. Poletovci nikakor nis0 zaslužili tako visokega poraza, kajti so bili predvsem v prvem polčasu enakovreden nasprotnik domačinom. Ti pa so se v drugem polčasu enostavno razigrali. Italsider — Bor 68:43 Borova postava: Kapic 1, Koren 8, Kosmina 4, Barazzutti (k) 8, Colja, Košuta 4, Francia 18. To tekmo so odigrali v petek. Borovci so začeli odlično, saj so zanesljivo povedli. Predvsem Koren je bil za goste neustavljiv. Nato pa so «plavi* popolnoma popustili, kar so seveda izkoristili igralci Italsi- dra, da so premočno zmagali. ★ * * V nedeljo pa so zaradi dežja od-godili tekmo Bor — Lloyd Adriatico. Prvenstvo naraščajnlc CMM — Polet 36:25 (28:8) Poletova postava: Volčič, Fučka, Knez, Malalan 2, Rossana Sosič 14, Vesna Taučer, Irene Sosič (k) 2, Morana Taučer 7. Prosti meti: 3:10. Po predvidevanju so poletovke v nedeljo klonile proti močnim igralkam Circolo Marina Mercantile Na-zario Sauro. Medtem ko so v prvem polčasu naše predstavnice igrale bolj slabo, pa so bile v drugem delu zanesljivejše ih so tudi dosegle vrsto lepih košev Prljatelfik! minibasket Sarvolana — Bor 33:18 (14:8) Borova postava: B. Tomažič 8, Mecesnel 2, Ražen 2, Kocijančič 4, Mazzucca 2, Štefan Pegan, Ban, Andrej Pegan, Ambrožič, Škamperle. V Skednju sta se pomerili v prijateljski tekmi v mini basketu ekipi Bora in domače Servolane. Zmagali so zasluženo domačini, ki so bili tehnično boljši od naših fantov. Bili Pa so leto starejši. Vsekakor je bilo to zanimivo in koristno srečanje za naše mlade košarkarje. Najboljši je bil Bojan Tomažič. b. I. NOGOMET STOCKHOLM, 8. - Italijanska nogometna reprezentanca se bo srečala danes zvečer s švedsko. Tekma je veljavna za uvrstitev v finalni turnir za naslov evropskega prvaka. Edina novost v italijanski reprezentanci je Domenghini. Ta igralec je prišel spet v poštev po nezadovoljivi igri z Irsko. Valcareggi je v glavnem potrdil enajsterico, ki je dosegla drugo mesto na svetovnem prvenstvu v Mehiki z izjemo Rive-re in Rive. Nogometaši so poravnali svoje spore in ne delajo polemik. Tudi Corso je izjavil, da je že zadovoljen s tem, da so ga poklicali v reprezentanco, čeprav ne bo igral. Po včerajšnjem treningu se je zvezni trener Valcareggi odločil za sledečo postavo: Zoff, Burgnich, Facchetti, Bertini, Rosato, Cera, Do-’ menghini, Mazzola, Boninsegna. De Sisti, Prati. V OKVIRU ŠPORTNIH IGER OPENSKEGA POLETA OD JUTRI DO NEDELJE Naj privlačnejša bo kotalkarska revija na kateri bo več kot 40 nastopajočih Na sporedu bodo tudi tekme v odbojki in kosurki Jutri se bo začela zaključna mar nifestaclja Rodetove športne sezone. Ta prireditev, ki Je postala ena naših najprlvlačnejšlh športnih manifestacij sploh, bo letos še posebno pestra to obsežna. Od-vdjaia se bo namreč v štirih dneh, to sicer od 10. do 13. Junija. Na sporedu bodo tekme lit turnirja v košarki in odfoodfci. Poleg tega pa bo tudi letos najprivlačnejša točka kotalkarska revtja, ki je že v preteklosti žela splošno odobravanje ta navdušenje. SPORED: Košarka Četrtek, 10. junija 18.00 Polet—SABA (deklice) 19.00 Polet—Bor (minibasket) Petek, 11. junija 09.00 SABA—Ricreatori (naraščaj- niče) ATLETIKA Deželno prvenstvo mladincev Premoč Videmčanov v vseh disciplinah V soboto in nedeljo so bila na tržaškem stadionu tekmovanja za deželno prvenstvo mladincev. Kot običajno, so v skoraj vseh panogah prevladali atleti iz Vidma, nekaj dobrih uvrstitev so dosegli tudi Por-denončani in Goričani, zelo slabo pa so tekmovali tržaški atleti. Odlične rezultate smo zabeležili v skoku s palico (Sione 4,20 m), na 400 m z Deganuttijem v času 49"4, v kladivu z meti Pozzija in Cattarossija ter v troskoku z odličnim Zonto, ki je dosegel skoraj 14,50 m. Tekmovala sta tudi dva borovca: Fabij Ruzzier in Peter Zupan Oba sta dosegla obetajoče rezultate. Fabij Ruzzier, ki je tekmoval v metu kopja, je zopet dokazal svojo dobro formo: zanesljivo je zalučal orodje preko 45 m (45,90). Tudi Peter Zupan, ki je zasedel tretje mesto, je v metu kladiva nekoliko izboljšal svoje mete, rezultat 34,84 m pa še vedno ni zadovoljiv. Z. P. znajo in Breg se .je moral predati. Četrti set je bil najbolj izenačen. Ekipi sta le s težavo dosegali točke. Proti koncu pa se je izkazala obramba Brega, ki je onemogočila nasprotni napad. Gostje so tako presenetljivo zmagali. S. R. ODBOJKA Šesterka Brega uspešna v Bovcu Ekipa tržaškega Libertasa, ki je zmagala na turnirju za Kraški pokal v odbojki BREG - BOVEC 3:1 (15:7, 15:5, 1:15. 17:15) OK BOVEC: Žorč, Rupnik. Marka, Mlakuž. čušni, Cunder. BREG: Grgič, Jurkič. Franko Lo vriha, Škrinjar, Vodopivec. Boris Žerjal. Moška šesterka Brega je v ne deljo v Bovcu odigrala prijateljsko tekmo proti tamkajšnji ekipi. Do-linčani so nepričakovano zmagali po napetem in razburljivem srečanju. Povratek Jurkiča, ki ie odlično vodil svoje, je poživil celotno mo štvo, tako da so tudi ostali zaigrali zelo dobro. Izkazali so se tudi bovški igralci, ki so bili zelo učinkoviti v napadu. Tu je bil najboljši Žorč. Zaradi utrujenosti, ker so odigrali nekaj ur prej prvenstveno tekmo, pa so domačini nekoliko popuščali v obrambi. To napako so prisebno izrabili Brežani, ki so izkoristili vsako vrzel v nasprotni obrambi. Gostje so začeli zelo hitro in so zmedli nasprotnika, ki sa ni pričakoval tako učinkovite igre. Bovčani so se kmalu znašli, vendarle so gost.je nabrali že preveliko pred nost. Tudi v drugem setu so ohranili Brežani pobudo in so osvojili niz z izdatno razliko. V tretjem delu pa so domačini zaigrali tako kot Dijakinj« Klasične najboljše v odbojki Ženske ekipe tržaških višjih sred njih šol so se tudi letos pomerile v odbojki. Klasični licej je osvojil prvo mesto že četrtič zaporedoma. Tudi letos so te igralke odpravile vse svoje nasprotnice razmeroma lahko. Nekaj preglavic jim je povzročila le trgovska akademija Ta je zasedla drugo mesto z zmagama nad realno in učiteljiščem. Slednje so izgubile vse tekme ip so o-stale brez točk. V zadnji tekmi na sporedu sta se pomerili že tradicionalni nasprotnici, klasična in realna. Prva ekipa je bila učinkovitejša v napadu zlasti po zaslugi Lučke Pečarjeve in je tako zasluženo zmagala. IZIDI: Klasični licej — Trgovska akademija 2:1 Trgovska akademija — Znanstveni licej 2:0 Znanstveni licej — Učiteljišče 2:1 Klasični licej — Učitelščije 2:0 b.b. Klasični licej — Znanstveni licej 2:0 KONČNA LESTVICA Klasični licej 3 3 Trgovska akademija 3 2 Znanstveni licej 3 1 Učiteljišče 3 0 0 6:1 6 1 5:2 4 2 2:5 2 3 1:6 0 INKA OBVESTILO ŠD Primorje vabi člane, da se udeležijo 9. rednega občnega zbora, ki bo v ponedeljek, 14. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Pozdrav in Izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročilo predsednika 3. Poročilo tajnika 4. Poročilo blagajnika 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Izvolitev novega odbora 7. Razno 17.00 Rloreatori—Perroviario (naraščajniki ) 18.30 Polet—Sežana (naraščajniki) 20.00 Polet—Bor (dečki) Sobota, 12. Junija 09.00 Polet—Ricreatori (naraščajmt oe) 17.00 Ricreatori—Sežana (naraščajniki) 18.30 Polet—Perroviario (naraščajniki) Nedelja, 13. junija 16.00 Sežana—Perroviario (nara ščajmiikii) 17.30 Polet—SABA (naraščajnice) 19.00 Polet—Rloreatori (naraščajniki) Odbojka MOŠKI TURNIR Četrtek, 10. Junija 14.00 Dom Gorica—CRDA 15.00 Dom Gorica—Sokol 16.00 Sokol—CRDA 17.00 Gaja—Olimpija 18.00 Polet—Gaja 19.00 Polet—Olimpija Petek, 11. junija 20.30 prvi polfinale 21.30 drugi polfinale Nedelja, 13. junija 16.00 finale za 3. mesto 18.00 finale za 1. mesto Kotalkanje Da Je ostalo kotalkanje pri nas Izključno domena Paleta, je krivo v glavnem pomanjkanje kotailkar-skih učiteljev. Teih praktično ni. Na Opčinah pa je ta rekreativno športna panoga našla takoj plodna tla. Učitelj Mario Vlita se je lotil z navdušenjem napornega deda. Začetni koraki so bili Izredno težki. Kotalkanje je bilo za Opčine (to za ves zamejski šport) nepoznano. Kaj kmalu pa se je v Polet vpisalo dokajšnje število mladih gojencev. Tl so hitro osvajali prve tehnične osnove, ki jim jih je posredoval neutrudljivi Vitta. Zrasla sta prva dobra kotalkarja, Rosana Skerlavaj to Križnič, ki sta nato ta šport opustila. S prvo revijo se je navdušenje povečalo. Povečalo pa se je tudi navdušenje staršev, ki požrtvovalno sledijo svojim o-trokom, poleg tega jim pripravijo tudi krasna oblačila. Ustvarila se je tako prava velika družina dveh generacij, ki bi ju sicer morda šport ne zajel. In prav to je verjetno Poletov največji uspeh, ki je seveda za zgled vsem našim o-stailim društvom Letos se bo kotalkarske revije udeležilo nad 40 kotalkarjev (ta tudi to je rekord) Z boljšim tehničnim znanjem in z večjim številom gojencev je trener Vitta lahko priredil pestrejši to obširnejši spored, ki bo celo v dveh delih. V prvem delu borno lahko občudovali tehnično znanje, ki Je dokajšnje, posameznih kotalkarjev. V drugem delu, ki bo Imel za prizorišče divji zapad z Indijanci, kavboji Itd., pa je hotel Vitta podati vrsto ljubkih zgodbic, ki bodo zabavale najmlajše ln tudi starejše. Skratka, prireditev Spored: Prvi del 1. točka: par Tatjana Malalan— Mario Caravello (glasba: «The green green grass of home«) 2. Morana Sosič (Judita) 3. Zdenka Hrovatin (Koncert za trombo) 4. Pavel Sedmak (Brazd) 5. Andrej Sedmak—Peter Filipčič (Starš and striips) 6. Suzana Sosič (Oh nomo, dobri moj nomo) 7. Silvia Samoli (Ljubezenska zgod ba) 8. Zdenka Hrovatin—Pavel Sedmak (Labodje jezero) 9. Sneguljčica in sedem palčkov Vloge — palčki: Roberto Cova cio, Ivo Volpd, Peter Filipčič, Moreno Malalan, Pavel Kalc, Andrej Sedmak, Mario Caravello; mačeha: Silvia Semoli; Sneguljčica: Zdenka Hrovatin; princ: Pavel Sedmak 10. Vsi udeleženci — iižlvlo Polet« Drugi del Par West — Divji zapad 1. AMa Sosič, Tatjana Sosič, Maruška Grgič, Jadranka Košuta, Monika Sosič, Melita Malalan, Vera Volpi (Vzdolž zahoda) 2. Kavboji: Maks Sosič, Cristtaa Degrassl, Pavel Kalc, Norma Coh, Branko Hrovatin; razbojniki: Roberto Oovaclo, Pavel Raiu-bar, Egon Malalan, Dolfl Purič; Rtago: Mario Caravello (Bitka) 3. ALda Sosič—Andrej Sedmak (John Brown) 4. Pavel Sedmak (Rowhide) 5. Silvia Semoli—Janez Bedičlč ta vsi moški (Stoux) 6. Zdenka Hrovatin—Pavel Sedmak (Divji ples) 7. Silvia Semoli—Janez Beldčlč (Ry-dere in the sky) 8. Vsi udeleženci (Moon River) b. L | •■iiiiiiiiiimfiiiiiiMimiMiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiii ATLETIKA DUNAJ, 8. — Avstrijski atlet Sepp Zeilbauer je dosegel nov sve tovni mladinski rekord v deseteroboju. Osemnajstletni atlet ie realiziral 7664 točk na mednarodnem mitingu v Schielleitenu. MALMOE, 8. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Malmoeju sta se pomerila v metu diska Silvester in Bruch. Američan ie bil z metom 65,22 m za cele tri metre boljši od Šveda. OBVESTILO Športno druitvo Breg priredi v nedeljo, 4. julija, tradicionalni poletni izlet v Škofjo Loko, ki bo združen z nogometno tekmo in izseljenskim piknikom. Cena izleta in vstopnice na zabaviščni prostor je 2.500 lir. itiititii m muf nuli n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifina V NARASCAJNISKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU / nedeljskim porazom Vesna zapravila 1. mesto to bo doslej najlepša Giarlzzole - Vesna 2:0 (1:0) Postava VESNE: Košuta, Russi-gnan, Stefančič, Tamaro, Coglive vina. Košuta D., Zlatic, Vidoni, Ca-harija, Valente (k), Tence. Kriška Vesna ie v nedeljo igrala odloči Lno tekmo za prvo mesto proti enajsterici Giarizzole. Žal so naši nogometaši tokrat igrali slabše in so tako tudi izgubili. S tem pa so seveda zamudili edinstveno priložnost, da si zagotovijo končno prvo mesto v svoji skupini Kriški nasprotniki so si zmago sicer zaslužili, bili pa so pogostorna preostri, kar pa je sodnik večkrat spregledal. To ie seveda vznemirilo Križane, ki so se popolnoma zmedli. Napadalci Giarizzoleja so praktično oblegali kriška vrata in so v prvem polčasu celo dvakrat zadeli vratnico. Po tolikih napadih je seveda kriška obramba padla in Giarizzole ie tako povedel. V drugem delu so imeli Križani edinstveno priložnost, da izenačijo, a Caharija, najboljši nogometaš go 'stav, je dvakrat zastreljal enajstmetrovko. To ie še v večji meri potrlo naše nogometaše, tako da je nasprotnik ponovno povedel. Za na meček še izključitev kapetana Va-lenteja: torej zares smola. Gaja - Fortltudo 2:2 (1:1) Postava GAJE: Moro, Ladi Mil kovič, Brass, Josip in Bruno Križ mančič, Ražem, Davanzo. Bertoni, Marc, Danilo Milkovič (Roveredo), Grisoni. Enajsterica Gaje je v soboto iz trgala v prvenstvu naraščajnikov še eno pomembno točko proti moč ni ekipi Fortituda iz Milj. Gajevci so tudi v tem srečanju pokazali napredek in bi lahko zmagali, ko bi imeli malo več športne sreče Začetek je bil sicer ugoden za mdljske nogometaše, ki so tudi pr vi prešli v vodstvo. Kaj kmalu pa sn Ka.fevci izenačili z Grisonijem Tudi v drugem polčasu so igralci Fortituda povedli, a Gaja je oo novno izenačila, tokrat z odličnim Marcem. Nato pa so Miljčani za streljali enajstmetrovko. Z izidom smo torej lahko zado voljni. Škoda, kajti Gaja bi lahko osvojila obe točki, ko bi ne bila njena obramba negotova pri obeh prejetih golih. # • • V okviru naraščajniškega prven stva je v nedeljo Primorje izgubilo tekmo z Olimpio z Grete z izidom 1:2. b. 1. Breg-Fortitudo 3K) Breg: Ota, Bržan, Zobec, Maver, Košuta, M. Lovriha, A. Lovriha, M. Kralj, Žafran, P. Lovriha, Sterni (Mauro Kralj). Breg je zaključil svoje prvenstvo z zmago nad ekipo Fortituta. S tem uspehom si je mogoče zagotovil vstop v finalne tekme. Vsi Brežani so zaigrali zelo dobro in so zato res vredni pohvale. Prvi gol je dosegel Marino Kralj, ki je dobro izkoristil lepo Lovriho-vo podajo. Drugič je povišal prednost A. Lovriha, ki je z zadetkom zaključil lepo osebno akcijo. V drugem polčasu je Marino Kralj znova potresel nasprotno mrežo in je tako izid še povečal. V četrtek 10. junija bo naraščajnika enajsterica Brega odigrala od-ločitao tekmo za vstop v finalni turnir z moštvom CGS. Ekipi sta namreč na drugem mestu lestvice z istim številom točk in je Zato potrebna dodatna tekma. Srečanje bo na Proseku ob 10.30. LOMI * • * PRO MONFALCONE — MLADOST 5:1 (2:0) Mladost: Ferfolja, Kosič, Marušič, Gergolet, Jarc, Černič, Pahor, Gerin, Frandolič, Pene, Vižintin. Strelci: Antoni v 4 min., Bano-vaz v 9. min. p.p.; Devetak v 18. min., Frandolič v 24. min., De Čampo v 27. min. d.p. Enajsterica Mladosti je v nedeljo doživela v Tržiču hud pora* proti tamkajšnji ekipi Pro Monfal-cone. Slovensko moštvo je poraz popolnoma zaslužilo, ker se ni dovolj potrudilo, da bi bilo kos nasprotniku. Prepustilo je pobudo gostiteljem, ki so dobesedno gospodarili na igrišču. Zaradi take igre je moral Ferfolja kar petkrat pobrati žogo iz lastnih vrat. Domačini so v prvem polčasu že v uvodnih minutah kar dvakrat presenetili nasprotno obrambo, v drugem delu tekme pa so dosegli še ostale tri gole. Med najboljšimi v ekipi Pro Monfalcone je bil slovenski igralec Devetak, ki je dosegel četrti zadetek. Kraševci so dosegli častni gol s Frandoličem, ko je ta streljal enajstmetrovko. Slovenski igralci niso zadovoljili s svojim nedeljskim nastopom. Doživeli so visok poraz predvsem zato, ker niso izpolnili vseh trenerjevih navodil. V četrtek bodo naraščajniki Mladosti nastopili v Škocjanu proti tamkajšnji ekipi San Marco ob 10. uri. F. K. |e nahrulil obveščevalca: «Dva takale bika bosta pa ja ugna-a dekle. Čudno, da ji še nog ne zvežeta.« Mlajši mu je zabrusil: «Za svoje stvori skrbi, komandir, ^idva bova pa za svoje, saj veva, kaj delava.« Nato je vtaknil *°ko z jermenom v žep in se odpravil po steza, kot bi peljal žlvino v zakol. Drugi je šel za njim z brzostrelko ob boku. Ko je Orlov potem pripovedoval Pajku, kako so jo odpeljali, se je Pajk prsteno nasmehnil: »Vojska je.» To Je pomedlo, da se je s stvarjo sprijaznil. Toda četa ni imela miru. Na večer je dežurni pripeljal °krvavljenega borca. Z zadnjimi močmi se je privlekel do Svojih. Vsi so vznemirjeni obstopili fanta, ki ga je ob svitu °8nja prevzel v oskrbo Nande. «Kakšen pa si, Nejče? Orkamadona,« se je razburil Orlov. pant se je sesedel, šele ko so ga odžejali in obvezali, jim je jktvedal o poboju patrulje in o skupini preoblečenih belogardistov. Orlov je odredil pripravljenost. Novica je spravila pokon-vso četo, tudi tiste, ki že dalj časa niso spali in jim je bilo 10 noč prizaneseno s stražarjenjem. Takoj so pogasili ogenj, Podvojili straže in okrepili patruljo. Orlov je predvideval udar bok obrambe — belogardiste je imel za izvidnike in predhodnico močnejših enot. Četa je prebedela noč. Prvi jutranji Svit jo je zatekel pripravljeno na spopad. Ko pa se le nič ni pripetilo, je Orlov poslal Vojka na ogled z bojno patruljo. ^r®den so odšli, jim je ukazal: «Pobijte vse, kar dobite tam, in požgite prekleto belogardistično gnezdoi To naj bo vsem v opomin, da bodo vedeli, napravi izdaja.« Čez dobro uro je Vojko s svojimi ljudmi obkolil Zadlo-{fcrjevo domačijo, živina je zateglo mukala, sicer pa se okoli **iše ni nič zganilo. Pod varstvom dveh strojnic sta se s Trav-^karjevim plazila k hiši od strani, kjer je bila goščava naj-bkžja. Med skalami sta odkrila sveže grobove in začudena bb&ala. Odmetala sta veje in zagledala dve na pol zagrebeni ■riipli. Odgrebla sta zemljo in spoznala oba. Bila sta iz njihove čete. Tistega, ki je bil globlje zakopan, pa sta pustila pri miru. Vedela sita, da je belogardist. čeprav je Vojko dvomil, da bi beli postavili v hišo zasedo, sta se previdno bližala z naperjenim orožjem. Sredi planjave pa sta oba hkrati padla v zaklon, kot bi zagledala sovražnika. To je bila vojna zvijača, s katero je Vojko odkrival sovražne zasede in večkrat odnesel prav zaradi tega zdravo kožo. Tokrat nihče ni streljal. Z bombami v rokah sta se približala hiši in vstopila. Vojko Je brcnil v vrata izbe, da so se s treskom odprla. Soba je bila prazna, oškropljena s krvjo. Tla so pokrivali okruški ometa. Zaslišal je vzdihe v kamri. Odprl je vrata in zagledal na postelji razmršeno žensko glavo. Oči so Ji sijale na pol blazno. Strahoma se je zazrla vanj. Pogled ji je zdrsel z njegovega obraza na ustje puškine cevi, ki je zijala vanjo. «Prišli smo. Menda veste, zakaj.« «Seveda ste prišli. Rekla sem jim, da boste prišli.« Besede so ji zastale v grlu. «Kje pa Imate hčerke, mati? Vse verno. Prišli smo obračunat.« «Ni ju več... Pobegnili sta z njimi... Kdo bi vas čakal po vsem tem, kar se je zgodilo. Kdo bi čakal, če je kriv?« »Se nista skrili doma?« «Ne. Prisegam.« «Kaj bomo s prisego? Zažgali bomo, pa naj zgorita, če sta skriti.« »Zažgali?« se je utrgalo ženski. Potem Je izdavila: ((Mislila sem, da požigajo samo Nemci. Nisem verjela belim, ko so me hoteli vzeti s seboj. Kar požgite! Z menoj vred... Lastni otroci so se mi izpridili, zapustili bolno mater in zemljo. Oče bi se obrnil v grobu, če bi vedel, kakšna sramota nas je doletela, čas Je, da umrem. Zame se je svet včeraj podrl.« Vojko se je zganil, a ostal je brez besed. Prepričan je bil, da ženska govori resnico. Kljub temu se je odločil, da bodo preiskali hišo. Poklical je še dva in s Travnikarjevim so prebrskali vse. V sobi, kjer sta spali dekleti, so pod slamnjačaml odkrili za nahrbtnik belogardističnih letakov — zapel Janki sta jih raznašali. Z njimi se je Vojko vrnil v kamro. Mati je sedela na postelji z rožnim vencem v rokah ln molila. «Vaši hčerki ne zaslužita drugega kakor smrt. Poglejte, kaj sta imeli v sobi.« Zenska je od strani pogledala na letake. «Ta hiša je sedaj prekleta. Nisem marala odliti z njima. Svarila sem ju, nič ne morem, če me kaznujete za njune grehe.« »Nalog imam, požgati vašo domačijo.« ((Storite, kakor hočete. Sorodnika imam pol ure od tod, na razpotju. Obvestili so ga, pa ga ni. Vas se boji. Morda pa mu bo prišlo prav, če me ugonobite.« «Ne bomo vas, mati. Ko sem bil prvič pri vas, sem videl, da Imate drugačno srce kot otroci.« Žena ga je hvaležno pogledala, strah v njemdh očeh se je razblinjal, zasijale so v novem upanju. ((Prepoznala sem te. Pravičen in razsoden si, čeprav si mlad. Naj te spremlja sreča, kjerkoli boš hodil po svetu. Ostani takšen, kakršen si. Moji otroci so zapeljani in zaslepljeni. Bog se jih usmili in Jih vrni na pravo pot. Jaz jim ne morem pomagata.« Potem ko sta ženo pomirila in ji obljubila, da bodo poslali soseda, je patrulja pokopala svoja dva borca. Vojko pa se je s Primožem posvetoval, kaj bi ukrenila. Oba sta menila, da bi bilo nesmiselno zažgati in se maščevati nad bolno ženo, ker je že tako dovolj zoglenelih slovenskih domov. Čeprav jih bo Orlov psoval, ker niso izpolnili povelja, mu bodo že dokazali, da se takšen ukrep ne bi razlikoval od nemških nasdlstev. To ste povedala vsem fantom v patrulji. Vsi so se strinjali! da je prav, če odgovarja samo tisti, ki je kriv — vsak za svoje! Da bi poizvedeli, kako je s sovražnikom, so se spustili do ceste. Zaslišali so ropot avtomobilskih motorjev. Niso več utegnili postaviti zasede ob zaseki. Poskrili so se za prvi greben in opazovali. Pred zaseko so se ustavili trije kamioni. Vojko Je z daljnogledom prepoznal pionirsko enoto za čiščenje cest. Nemci so z iskalci min pregledali cesto, nato so si bla^strenzasedarna zavarovab bok in začeli vlačita podrta de- «Ali ni Marko miniral zaseke?« je vprašal Primož .Sat so vendar videli tninerce z vrečami blizu ceste.# rto Z°jk° J6 Spel dvignil ta izrekel obžalovanje f ™ "unl^0- TedaJ Pa se je razlegel votel pok, skupino postav ta vozil je ovil steber črnega dimu «Mtaa presenečenja... Marko je zvit. Pravil mi je, da bo k- zaseke> Nemci preiščejo navadno začat^ q« da bi pomislili, kaj bo na koncu.« 81 Je boJa- Dvignil Je Šarca ta naravnal *? biU 06 ^ oddaljeni šeststo metrov. >e je Vojko odločil, da jih bodo napadli. Po nekaj rezkih rafalih dveh strojnic Je spodaj nastala ševečja zmeda. Nemci so takoj vžgali nazaj. Dumdumke so ^ prasketate po grebenu. Streljali so toliko časa, da so se naložili z ranjenci vred na kamione ta se odpeljali. Patrulja se je vračala nazaj po isti poti. Pri Zadlogarju naeteli na soseda, ki je spravil bolno mater na voz, na-stlan s slamo. Zadaj Je privezal dve kravi in telico, ki so ostale od dvanajstih krav po treh letih vojne. Sedli so na rob senožeti ta gledali, dokler ni žalostni spre-vod izginil med drevjem. «Kdo ve, kaj je z našimi?« se je zamislil Travnikarjev. vedno se je bal ta z njim vred njegova tovarišija, da bodo ob povratku zagledali začmele zidove. Spomnili so se starega Travnikarja in njegove gostoljubne hiše. Večkrat so se metali o njem. Naveličata so bili idrijskih host in zaželeli so si Gorenj ske. Kmalu potem so se dvignili in se v gosjem redu napotili proti četi. Z grebena, kjer se Je steza povesila v strm gozd so se poslednjič ozrli nazaj Obkoljena od gozdov ta obdana od senožeti, je v poznem soncu samevala prazna domačija, Tema iz razbitih oken jim je segala v duše. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchl 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 9. junija 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/H nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 5r lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr' upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitA Italiana*. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst ZARADI PRITOKA MILIJONOV BEGUNCEV IZ VZHODNEGA PAKISTANA Tri tisoč mrtvih in 10.000 obolelih zaradi kolere v Zahodni Bengaliji Število žrtev epidemije raste iz dneva v dan ■ Pet milijonov beguncev - Mednarodna pomoč prizadetim krajem NOVI DELHI, 8. — Urad svetovne zdravstvene organizacije za jugovzhodno Azijo je sporočil, da je epidemija kolere, ki se je razpasla med vzhodnopakistamskimi begunci, zajela področje ob vsej 2.000 km dolgi meji med Indijo in Vzhodnim Pakistanom. Epidemija se je razširila tudi v globino indijskega ozemlja do Kalkute, ki je oddaljena 65 km od meje. Po zadnjih cenitvah indijske vlade, ki pa so že nekoliko zastarele, je kolera zahtevala 3.000 smrtnih žrtev, medtem ko je 10.000 ljudi zbolelo. Kalkutski časopisi pa so včeraj pisali že o 4.000 mrtvih v petnajstih dneh. Po drugih virih pa bi bilo treba to število povečati do 8.000 mrtvih. Življenjske razmere vzhodnopaki-stanskih beguncev v Zahodni Bengaliji se slabšajo iz dneva v dan. Medtem ko bi število beguncev znašalo po uradnih izjavah indijske vlade okoli 3 milijone in pol, pa se že govori, da je to število naraslo na pet milijonov. Vsa Vzhodna Bengalija, ali Vzhodni Pakistan, je štela do državljanske vojne kakih 70 milijonov prebivalcev. Če drži število petih milijonov beguncev, to pomeni, da je državljanska vojna izgnala s svojih domov vsaj 7 odstotkov prebivalstva. Za Indijo je to pravcata tragedija, ker je posebno področje milijonskega mesta Kalkute zelo revno. Že sami Indijci ne najdejo dovolj delovnih mest, da bi se skromno preživljali. Naval beguncev iz Vzhodne Bengalije je povečal to že skoraj brezupno stanje. Indijska vlada je sklenila, da bo namestila vzhod-nobengalske begunce v 20 taborišč vzdolž celotne meje. Vendar pa bodo vsaj štiri taborišča v bližini Kalkute. Oblasti so že obvestile vse begunce, da jih smatrajo za začasne goste v indijski državi in da se b«xlo morali vmiti prej ali slej v svojo domovino. Nadalje so prepovedali dostop vzhodnih Bengalcev v Kalkuto. Čeprav policijske in vojaške oblasti izvajajo prepoved zelo strogo, se vseeno dogaja, da se številni begunci prebijajo na ta ali na drug način do Kalkute, kjer ponujajo svojo delovno silo za smešno nizko ceno. Navzočnost taborišč okoli mestnega letališča Dum Dum pa predstavlja pravcato nevarnost za letala, ki tam pristajajo. Ravnateljstvo letališča se je že pritožilo pri vladi, ker razni odpadki v taboriščih privlačujejo velikanske jate raznih ptičev, ki letijo čez letališče. Obstaja nevarnost, da bi kako letalo treščilo v jato, kar bi utegnilo imeti katastrofalne posledice. Nadalje se je zgodilo, da so vzhodnobengalski begunci preplavili letališče. Ravnateljstvo je moralo zaustaviti za nekaj časa ves letalski promet, vše dokler se ni oolicijskim oblastem posrečilo izgnati množico. Milijonska množica beguncev iz Vzhodne Bengalije živi v zelo težkih razmerah. Indijska vlada nudi vsakemu beguncu savk dan okoli 400 g riža, 100 g kruha in 300 g zelenjave v vrednosti 6 ali 7_ indijskih rupij. Če se to pomnoži s 3 in pol, štirimi ali petimi milijoni beguncev, naraste vsakdanji strošek na težke milijone, ki predstav- ljajo za revno Indijo skoraj neznosno breme. Indijska vlada se boji tudi, da bi se v taboriščih pojavili hujši izgredi politične narave. Za sedaj pa je stanje na splošno mimo. Po zadnjih vesteh se je začela široka mednarodna akcija za pomoč vzhodnopakistanskim beguncem v Indiji. Pri tej akciji je predvsem zelo zainteresirana Anglija, ki je bila nekoč kolonialna oblast v tistih krajih. Danes sta dve televizijski ustanovi pozvali Angleže, rnai po svojih močeh prispevajo k skladu, ki so ga ustanovili za pomoč Indiji in Pakistanu. Ta sklad so ustanovile največje angleške podporne organizacije. Angleška vlada pa je dala na razpolago štiri letala svojega vojnega letalstva «RAF» za prevažanje živil in zdravil iz Anglije na področja, kjer razsaja kolera. Nadalje je dodelila dva milijona funtov šterlingov za pomoč žrtvam epidemije. Angleška ustanova »Di-saster Emergency Comitee*, ki je svoj čas zbrala en milijon in pol funtov šterlingov za pomoč poni a v-ljencem v Pakistanu, je začasno prekinila dadeljevanje te pomoči, ker namerava pomagati vsem vzhodnim Pakistancem, bodisi da živijo v Vzhodnem Pakistanu, ali Da kot begunci v Zahodni Bengaliji. Razmere so namreč zelo hode tudi v Vzhodnem Pakistanu. Organizacija ima na razpolago še 800.000 funtov šterlingov. Letala, ki delujejo na letalskem mestu med Angliin in Indiio, prevažajo velike količine živil in zdravil. Posebno pozornost so posvetili tudi solnim razsmpinam, ki so potrebne za preprečevanje rehidrataci-je obolelih od kolere. Akcije za pomoč vzhodnobengalskim beguncem v Indiji so se pridružile, na poziv tajnika Organizacije združenih narodov U Tanta tudi druge države, kot n.pr. Sovjetska zveza, ZDA, Avstrahja in druge države. e * FORT LAMY (Čad), 8. — Funkcionarji uprave za zdravstvo v čadski republiki (Srednja Afrika) so sporočili, da je več kot 500 ljudi umrlo zaradi kolere, ki se je razpasla v pokrajinah severovzhodno od Fort Lamyja. Svetovna organizacija za zdravstvo v Ženevi je že poskrbela za pošiljko potrebnih zdravil v čadsko republiko. Vojska in policija sta zastražili vse ceste in poti, ki peljejo v kraje, kjer se je pojavila bolezen. Kljub takojšnjim ukrepom, pa se je bolezen pojavila tudi v nekaterih drugih krajih. Oblasti so ukazale, da se cepi proti koleri prebivalstvo vzdolž meje s Kamerunom, od koder domnevajo, da se je bolezen pojavila. Epidemija kolere se je pojavila tudi v pokrajini Moroto v Ugandi, kakih 500 km od Kampale. Do sedaj so zabeležili 211 primerov ter vsej deset mrtvih. Upajo, da je začela epidemija opadati. PADOVA, 8. — Znani južnoafriški kirurg Christian Bamaird je bil danes gost padovslke univerze, kjer je predeval o operacijah na srcu. Svoje predavanje je Ilustriral s številnimi diapozitivi. Dr. Barnard je predlagal, da bi se poslužili pre-sajevanja tudi kio gre za bolezni koronark. Priznal je, da se presaditve do sedaj niso obnesle prav dobro, posebno zaradi reakoije organizma, ki zavrača tuje organe. Poudaril pa je obenem, da je sedaj na svetu živih kar 12 pacientov, ki so jim presadili srce pred več kot dvema letoma. Predavanju je sledila dokaj razburkana diskusija, ki so se je udeležili kirurgi in študentje. Podelitev nagrad «Sterijinega pozorja» NOVI SAD, 8. — Na današnji skupni seji glavnega odbora «Sterijinega pozorja* v Novem sadu je bil objavljen sklep ocenjevalne komisije o dodelitvi nagrad za najboljša uresničenja na 16. igrah v Novem sadu. Nagrada za najltoljšo predstavo v celoti je bila dodeljena delu Miroslava Krleže «Kraljevo» v izvedbi dramskega gledališča Gavala iz Zagreba, ljubljanski književnik Andrej Hieng je dobil nagrado za besedilo drame «Osvajalec», ki sta jo izvedla jugoslovansko dramsko gledališče v Beogradu in mestno gledališče iz Ljubljane. Nagrado za režijo je dobil Pino Radojevič za režijo igre »Kraljevo* Miroslava Krleže. Ker V takih razmerah živijo begunci iz Pakistana PO RELATIVNEM PREMIRJU ZADNJIH DNI Nov val terorizma v Severni Irski Več atentatov v zadnjih 24 urah LONDON, 8. — V Severni IrSld se nadaljujejo teroristična dejanja proti angleškim četam. V jutranjih urah je pri vojaškem vozilu eksplodiral avtomobil nabasan s tritolom. Nobeden od petih vojakov, ki so bili na vojaškem vozilu ni bil ranjen. Vojaki so zaman iskali krivca v bližnjem gozdu, ki iežd približno šest kilometrov od meje z irsko republiko. V Belfastu iščejo organi Javne varnosti teroriste, ki so postavili danes zjutraj eksplozivni naboj, težak približno pet kilogramov, na mestni trg. Peklenski stroj je bil povezan z električno žico s šestimi električnimi baterijami. Teroristi so skušali privabiti na trg angleško patruljo, kar jim je spodletelo, ker se je prikazala druga patrulja, ki je teroriste spodila iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiinmninniiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiim.iiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiimihiiiiiii....................................................................... i V DRUGEM RAZDOBJU BRUHANJA ETNE Zvišana cena iraškemu petroleju BEJRUT, 8. — Bagdadski radio je sporočil, da je Irak dosegel nov sporazum, ki predvideva povišanje cen njegovega izvoženega surovega petroleja, zaradi česar se bo letošnji dohodek, kar zadeva petrolej, skoraj podvojil. Iraški radio pravi, da je vlada podpisala z družbo «Iraq Petroleum company» pogodbo, s katero se bo povišala cena surovega petroleja za 8 centov na sod. Cena se bo namreč povečala od 2,41 do- so bile prikazane tudi pomembne scenske tendence, je komisija skle-1 lar.ia na 3,21 dolarja za sod. «Iraq nila dodeliti tri posebne nagrade za ' 1 režijo, med njimi ljubljanskemu režiserju Miletu Korunu za režijo pred- stave »Žabe* v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Med nagradami, ki so jih dodelila posamezna časopisna podjetja, je mestno gledališče iz Ljubljane prejelo nagrado novosadskega dnevnika za izvedbo drame »Osvajalec*. Petroleum company» pa bo iraški vladi dala brezobrestno posojilo v znesku 10 milijonov funtov, da bi povečali proizvodnjo in obnovili naprave. Pogodba Dredvideva tudi povišanje davkov, ki jih bodo plačale družbe, ki črpajo v severnem Iraku. Vsako leto pa se bo cena petroleja povišala za 5 centov. mam Takistanka z dvema otrokoma čaka na razdelitev hrane v taborišču, v katerem je nekaj stotin beguncev aiiiitiiiinmiiHtiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinifluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiviiiiiiiiiiia \!7 g 'S/////A v//////. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 11.50 Pozavnist Piana; 12.10 Liki iz naše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncer-tisti naše dežele; 18.50 Zbor in orkester Caravelli; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 Folklorna glasba; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.15 Za vašo knjižno polico; 22 05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Čari stomei; 16.00 Haydno-va in Merkujeva glasba. KOPER 6.30, 7.00, 11.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.00, 22.30 Poročila; 8.10 Glasba za dobro jutro; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.15 Pod senčnikom; 10.45 Plošče; 11.00 Melodije za vsakogar; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 14.30 Popevke, popevke; 15.00 Orkester RCA, dirigira L. Stokovski; 16.00 Spored RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Melodije za vsakogar; 18.10 Jazz; 18.30 Radio za otroke; 19.00 Melodije za vsakogar; 19.15 Operna glasba; 20.00 Orkester Montgomery; 20.30 Spored RL; 23.20 Orkester Zim-merman; 23.35 Komorna glasba; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 20.00, 24.00 Poročila; 8.30 Jutranje SREDA, 9. JUNIJA 1971 popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.55 Radijska priredba; 12.10 Plošča za poletje; 12.31 Federico itd. itd.; 13.20 »Fischiatutto*; 14.00 Popoldanska oddaja; 15.15 Giro d’Ita-lia; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 18.00 P/šča za poletje; 20.35 Hoffmann: »Princesa Brambilla*; 22.15 Koncert kvarteta Wermeer; 22.45 Lahka glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 17.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojeta L. Dalla in Christy; 8.40 Orkestri; 9.50 Miti, radijska priredba; 10.05 Plošča .a poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 Enotni razred; 16.05 Studio aperto; 18.45 Potovanje na Vzhod; 19.18 Giro dTtalia; 19.55 Neposredni prenos nogometne tekme Švedska — Italija; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Bartokovi koncerti; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Skrčena melodrama; 16.15 Radijska drama; 19.15 Stravinski. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Operna glasba; 11.00 Medigra; 12.20 Britten: Choral dance; 12.30 Plošče; 13.30 Simfonični koncert. SLOVENIJA 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30, 22.00 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.20 Iz glasbenih šol; 10.40 Lepe melodije; 11.15 Pri vas do- ma; 13.10 Iz Dvorakovih »Slovanskih plesov*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Majhen koncert lahke glasbe; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Iz opusa Felixa Mendelssohna; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Na obisku v studiu 14; 18.10 Jezikovni pogovori; 18.25 Od »Mandoline* do «Mini maxija»; 19.25 Wolf-gang Amadeu Mozart; 19.40 Naš pogovor; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.45 Minute z godali; 23.15 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Sever — Jug; 13.30 Dnevnik; 15.30 Giro dTtalia; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 TV razprava; 19.15 Šport in gospodarske kroni ke; 19.55 Evrovizija; neposredni prenos nogometne tekme Švedska Italija; v odmoru ob 20.45 Dnev nik; 22.00 Resnična zgodba o Ro molu; 22.50 Jerome: Slika; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Cremaschi: »La fabbrica dell’uomo»; 22.50 Ad-dio tabarin. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.15 Dnevnik; 15.30 Giro dTtalia; 18.45 »Pika nogavička*; 19.15 Obzornik; 19.30 Glasbena oddaja; 20.00 Od filma do filma; 20.20 Po sledeh napredka; 21.35 Teh naših 50 let; 22.30 »Povest o dečku Nikiški*. Odprti vsi gorski prehodi v Zgornjem Poadižju BOČEN, 8. — Od danes so odprti za promet vsi visoki prehodi v Zgornjem Poadižju, razen Romba. Včeraj so splužill oesto, ki pelje preko Stelvia, ki je sedaj dosegljiv tako iz Lombardije kot iz Zgornjega Poedlžja. ANAS sporoča, da bodo do konca junija odprli za promet tudi Rombo. Atentat v dolini Aosta AOSTA, 8. — V dolini Aoste so prejšnjo noč minirali električni dirog visoke napetosti med Montju-vetom in Bardom. Atentat so odkrili tehniki ENEL, ki so pregledovali linijo. Po raziskavi se je izvedelo, da so pre/blvalcl slišali zamolklo eksplozijo, podobno eksploziji min, nihče pa ni polagal posebne važnosti temu dogodku. Na kraju atentata so policaji ln izve-denai topniškega poveljstva lz Turina. Eksplozija nemške avtocisterne LUENEN, 8 — Avtocistema, ki je prevažala 30.000 litrov bencina se je pri nemškem mestecu Lue-men v Vestfaliji zaletela lz še nepojasnjenih vzrokov v hišo ln eksplodirala. Šofer je zgorel v kabini, bilo pa Je več ranjenih, od katerih so nekateri v hudem zdravstvenem stanju v bolnišnici. Hiša Je bila popolnoma uničena. Eksplozivna kopel STOCKHOLM, 8. — Kopalci baltske plaže Ystad so se kopali kar 29 let v neposredni bližini sestreljene «leteče trdnjave«, ki Je bila zakopana v pesku. Ameriško leta-lo, ki Je verjetno med vojno bilo namenjeno nad Nemčijo, je še pol-. no bomb ln munlclje, ki jih bodo 1 sedaj izvedeno! skušali razstreliti. Lava iz razpok pri 1.800 m ne ogroža bližnjih naselij Skromnejša čela novih tokov žareče lave Vlada je obljubila kmetom odškodnino CATANIA, 8. — Najnovejše razdobje delovanja vulkana Etne zadeva posebno višje predele ognje-niške gore. Žareča lava, ki vre iz razpok v višini 1.800 m severno od prejšnjega glavnega izliva, v višini 1.400 na najde več proste poti po koritu hudournika Cubanie, ker ga je prejšnji izbruh že popolnoma zasitil ter se zato razliva v druge smeri. Prejšnjo noč je ognjeniška dejavnost nekoliko ponehala. Na področju Pomazza čelo lavi nega toka meri kakih 50 m ter je visoko tri metre. Njegova hitrost znaša okoli 10 m na uro. Neki drug skromnejši krak, ki teče vzporedno z glavnim tokom prejšnjih dni, ki pa je že otrdel, je v višini 1.200 m presekal vnovič turistično cesto «Ma-reneve*. Ta je sedaj prekinjena na vsaj osmih mestih. Čelo tega toka ne meri več kot 10 metrov. Bruhanje vulkana ni sedaj nevarno za prebivalce Fomazza in S. Alfia. Tok lave, ki se je najbolj približal tema dvema krajema, je še vedno oddaljen od njiju skoraj tri km. Catanijski prefekt dr. Amari se je danes podal na Etno, da bi se osebno prepričal o dejanskih razmerah na ognjeniškem področju. Prefekt se je razgovarjal z županoma S. Alfia in Mila, katerima je zagotovil, da bodo kmetje, ki so bili prizadeti od izbruha ognjenika, prejeli hitro primemo odškodnino. Ognjenik so danes obiskali tudi znanstveniki Vulkanološkega instituta iz Catanie in predstavniki mednarodnega instituta državne ustanove za raziskave. Po natančnem o-gledu so izdali poročilo v katerem opisujejo sedanji potek raznih krakov lavinega toka. Tudi znanstveniki ugotavljajo, da se žareča magma pomika počasneje v smeri visoke planote »Piano dei Tartari* in da je vedno oddaljena več kot dva km od naseljenih krajev For-nazza in S. Alfia. čeprav so opazili, da je lava prestopila korito na raznih krajih, vendar ta ne predstavlja nobene nevarnosti za naselja, ker verjetno ne bo pritekla do višine pod 1.100 m. Te ugotovitve so seveda relativne, ker je vulkan Etna zelo muhast. Zanj je značilno večmesečno bruhanje, kar ga popolnoma loči od drugih ognjenikov, ki so eksplozivnega značaja. V nekaterih znanstvenih krogih menijo, da je treba povezati zadnje bruhanje žarečih gmot iz osrčja zemlje navzočnosti velikih količin plinov, ki so pritiskali na lavo ter jo izrinili iz žrel. bolj težkih vprašanj, ki so povezana z reševanjem vesoljskih ladij «Apollo», ko se te vrnejo na Zemljo, oziroma na ocean po vsakem vesoljskem poskusu. Kakor je bilo določeno, bo 7. avgusta vesoljska ladja «Apollo 15» po dvanajstdnevnem potovanju na Luno in nazaj, pristala blizu otočja Samoa, to se pravi na tistem delu oceana, koder je zelo veliko morskih psov. Potapljači, ki se bodo morali približati komandni kabini, ki bo plula na površju, bodo opremljeni s posebnim orožjem, da se bodo mogli zaščititi proti morebitnim napadalcem. Da bi se ubranili pred napadalnimi morskimi psi, pa ne zaleže prav nič, če nekdo morskega psa ubije. Nasprotno, kri ubitega morskega psa še privabi druge in vrhu tega postanejo morski psi, ko za-duhajo kri, še bolj napadalni. Arthur Langgurth, ki deluje v raziskovalnem centru ameriškega pod-morniškega ladjevja Punta Loma blizu San Diega v Kaliforniji, je izdelal puško, ki izstreljuje »naboje ogljikovega vodika*. To svojo puško je delal po naročilu mornarice in ustanove NASA. Plin, ki je utesnjen v naboju, ki se sproži v trebuh morskega psa, se sprosti in s tem se morskemu psu trebuh tako napne, da ga potisne na površje. In žival se zaduši. Opica v hladilniku DUNAJ, 8. — Vratar županstva v Wattesu je imel dokaj čudno presenečenje, ko je odprl hladilnik, da bi vzel steklenico piva mu je skočila na glavo majhna opica, ki je nato poskakovala po mizah, pojedla jabolko in nato zbežala skozi okno. Po večurnem lovu so opico ulovili in ugotovili, da pripada cirkusu, katerega direktor je šel na županstvo, da mu dajo dovoljenje za predstavo: s seboj je pripeljal tudi o-pico, ki mu je ob tisti priložnosti zbežala. Verjetno je odprla vrata hladilnika, ki pa so se zanjo spet zaprla in je tako ostala zaprta, dokler ni vratar postal žejen in šel po pivo. Puška za pobijanje morskih psov NEW YORK, 8. — Puška, s katero moremo izstreljevati »naboje*, napolnjene z ogljikovim vodikom in povzroči »blago* smrt morskih psov, bi mogla rešiti eno naj- Zaključene raziskave o umoru v Yuba Cityju NEW YORK ,8. — Danes so u-radno zaključili raziskave o umorih v Yuba Citvju. kjer so v nekem sadovnjaku našli kar 25 trupel. Področje so fotografirali z letala z infrardečimi žarki in ugotovili še nekaj možnih grobov, v katerih pa niso našli ničesar. Šerif Roy Whitea-ker jr. je rekel, da ni izključeno, da v sadovnjaku obstajajo še nekatera trupla, zaradi omejenih sredstev pa ne morejo nadaljevati raziskave v nedogled. Danes je prišla iz Mehike mati domnevnega morilca Juana Corone. Gospa Candila zatrjuje, da njen sin ni zakrivil grozotnega pokola, saj je bil vedno miroljuben in miren fant. Po Whi-teakerjevem mnenju pa so dokazi, ki govorijo proti Coroni taki, da ni mogoče več dvomiti o njegovi krivdi, o čemer pt. se bo moralo izreči sodišče. predien bi utegnili sprožiti eksplozijo. Dva naboja pa sta eksplodiral® pri nekem transformatorju ter v zapuščenem magacimu. Povzročila sta znatno škodo, ni pa bilo žrtev. Raziskava o rimski bolnišnici RIM, 8. — V italijanskem glavnem mestu so uvedli sodno raziskavo o bolnišnici «Nuovo Regin* Margherita«, ki so ga pred kratkim odprli. Povod za raziskavo so bile novinarske reportaže o domnevnih a" pravnlh nepravilnostih, ki naj * se zgodile v zadnjem času. V svoji reportaži sta novinarja Alfonso Testa in Taddeo Oonca razkrila, da ni osebje dobilo plače zaradi težkega finančnega položaja, v katerem se bolnišnica nahaja, ker J1 banke ne morejo odobriti kredita-Poleg tega je uprava naročila drago laboratorijsko opremo čisto P° zasebni poti, ne da bt razpisala natečaja, kot je to predvideno v pravilniku. Vse te obtožbe sedaj sodna oblast raziskuje. bližini našli Coli*' V Argentini umorili časnikarja BUENOS AIRES, 8. - V kraja Merlo v Argentini so umorjenega Feliceja Alejosa loij» za, 39-letnega časnikarja iz Meria Odgovorni urednik časopisa ventud iz tega argentinskega **“. ja je izjavil, da je Collazo napis“ več reportaž o upravnih neprav nostih v občini in je povezal urn s temi reportažami, češ da sK šajo s takimi metodami ustran vati tisk. Italijanska odprava na Severni tečaj v težavah MILAN, 8. — Italijanska odprava na Severni tečaj, ki jo vodi in jo je financiral industrijec Guido Mon-zino se nahaja v znatnih težavah, zaradi nenadnega povišanja temperature. Led se je začel taliti in odprava lahko vsaki dan prepotuje le nekaj kilometrov. Temperatura se je v zadnjih dneh dvignila od 50 stopinj pod ničlo do 5 stopinj pod ničlo. Kot znano je Monzino odpotoval z Rrta Columbia 6. aprila, 19. maja pa je dosegel Severni tečaj. .................................. ZASKRBLJUJOČ DRUŽBENI POJAV V AMERIŠKEM VELEMESTU Ta violina, ki jo je izdelal slavni Stradivari, je dosegla na v Londonu ceno 120.000.000 lir V New Yorku žanje heroin vse več žrtev Najbolj izpostavfjena je mladina zaradi svoje neizkušenosti NEW YORK, 8. — V New Yorko se nadaljuje val zastrupitev in smrti zaradi prevelikih količin mamil, posebno heroina, ki jih uživajo. A-meriško velemesto ima tragičen rekord najvišjega števila smrti zaradi zastrupitve z mamili. Pojav zadeva vse plasti ameriške družbe. Po zadnjih statistikah, ki so jih odgovorni uradi objavili, so se s problemom začeli ukvarjati vsi new-yorški časopisi. S primeri, ki so jih zabeležili v teh zadnjih dneh je število mrtvih od 1. januarja doseglo 517, kar pomeni porast od 7,5 od sto glede na isto obdobje v lanskem letu. Samo v maju je izgubilo življenje zaradi zastrupitve z mamili 117 o-seb. V 92 primerih, kjer so vključene tudi smrti 20 mladoletnikov, gre za vbrizgavanje prevelike količine heroina. Heroin je mamilo, kj je najbolj pripomoglo k sedanjemu tragičnemu položaju. Newyorške oblasti so namenile velika sredstva za boj proti uvažanju in razpečevanju tega mamila, ki mu pripisujejo 365 od 517 smrtnih primerov v letošnjem letu. Po ugotovitvah zdravstvenih organov je heroin najbolj razširjen med mladino, med katero žanje največ žrtev, zaradi njene neizkušenosti, saj so mladi povečini pri svojih prvih izkušnjah. V letu 1970 je bilo 1050 smrtnih primerov zaradi zastrupitve z mamili. Tudi lani je bilo največ primerov pripisati prav heroinu. Vsaj 500 primerov pa je zadevalo mladino pod 23. letom. Pred desetimi leti so zabeležili le 15 smrtnih primerov zaradi mamil. Vojaško sodišč« obsodilo kaprola SAJGON, 8. — Ameriško vojaško sodišče je obsodilo na trideset let ječe 25-letnega kaprola Alfreda Flinta, ki je januarja streljal na dva častnika, od katerih je enega ubil, drugega pa ranil. Deferr« predlaga smrtno kazen za razpečevalce mamil PARIZ, 8. — MarselUski župan Gastan Deferre Je predstavil v parlamentu zakonski osnutek, ki predvideva smrtno kazen za razpečeval-ce mamil. Svoje mnenje je pojas- nil v članku, ki ga Je objavil ^te. sopisu «Le provenoal« l*1 v ^v*" rent pravi, da se je p°i*lV nja mamil tako razpasel času, da je postal pravo d zlo. Pravi, da sicer ne P smrtno kazen, da pa Je *), rešitev, ki lahko prepreči mamil v Franclji. V omami LSD GENOVA, 8. - Paola zaitZJ» v letna Rimljanka je danes P ^d0" Genovi za pomoč nekega čega moškega, kateremu J® «jjj 6® la, da Je zaužila tableto L* p J* se počuti zelo slabo. Mo®*' zapeljal v bolnišnico, kjer _veia v nlkl ugotovili, da bo o®11 nekaj dneh j»&1' Zarottijeva je pred_ stila svoje delo v neki c Rimu z namenom, da vala Italijo. Policiji je “Tj vedala, da JI je tablete ffil**’; Francoz, M Jo Je peU® . Dekle Je v Milanu os ,, Gerf^’ dni, nakar se je podalo ta^l kjer je zaužilo še od petih, M jih ji Je ^ ^oo Takoj potem ji je P^ SoinlŠP1^' jo Je moški odpeljal v