fic6uce^> Ju NO. 1 AMCRICAN IN,SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation / SLOV€NIAN MORNING N€W6PAP€R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 3, 1961 ŠTEV. LX — VOL. LX Kennedy bo pospeši! | Novi grobovi pomoč brezposelnim! Predsednik Kennedy je obljubi!, da bo njegova vlada takoj po nastopu jpodvzela korake . n pomoč po brezposelnosti prizadetim področjem. PALM BEACH, Fla. — Na skupni tiskovni konferenci s sen. Paul Douglasom iz Illinoisa, ki je ob sodelovanju z vodniki delavstva in zastopniki podjetništva proučeval vprašanje pomoči predelom, ki so po b r e z p o selnosti prav posebno prizadeti, je izvoljeni predsednik John F. Kennedy obljubil, da bo dal temu vprašanju prednost pred vsemi ostalimi. Odbor pod vodstvom sen. Douglasa je predložil tele glavne korake: Zvezna vlada naj takoj podvoji količino hrane iz zveznih skladišč viškov deželnih pridelkov med potrebne v prizadetih področjih. Tekom preteklega septembra so iz teh skladišč dali hrano 3,200,000 osebam v vrednosti $9.36 na družino štirih o-seb na mesec. Uzakonitev predloga za obnovo. ki ga je predsednik Eisenhower dvakrat vetiral. Ta zakon bi dal nekako $369,000,000 do $300,000,000 v obliki cenenih posojil gospodarsko prizadetim področjem. Z njihovo pomočjo bi bilo mogoče pritegniti v te Harriman poslanik s Frank Novak Včeraj zjutraj je preminul v Mestni bolnišnici 34 let stari rojak Frank Novak s 3705 E. 103 St., rojen v Newiburghu. Bil je znan kot glasbenik. Z orkestrom je nastopal v raznih krajih A-merike. Zapustil je sinova Glen-na in Franka, starše Franka in Jennie Novak, brata Williama, sestre Olgo Gilar, Lane De Lee-se, Ann Adams, Lillian Zingales ter Glorio. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. -------o-------- V Belgiji bo danes kritičen dan stavke BRUXELLES, Belg. — Danes se sestane belgijski parlament. Socijalisti hočejo ravno za to priliko nagnati vse delavstvo na ulico, da protestira ponovno proti zakonskemu načrtu, ki jemlje vpokojencem nekaj njihovih pravic. Vlada je ponovno izjavila, da se pritisku z ulice ne bo podala in zahteva nadaljevanje debate v parlamentu. Socijalistična o-pozicija je napovedala radi tega burno sejo. Kljub napetemu položaju zaenkrat še ne računajo z vladno krizo, pa je tudi popolnoma ne izključujejo, seveda ne takoj prvi dan novega zasedanja. De- posebnimi nalogami'! Predsednik Kennedy je imenoval A. Harrimana, bivše- V preteklem letu prav WASHINGTON, D.C. — Tajništvo za poljedelstvo je izračunalo, da je preteklo leto porabil vsak Amerik anec povprečno ga newyorskega guverner- j i^ss funtov hrane, torej več kot ja, /a poslanika s posebni- gtirj funte na <. n. mi nalogami. Da se ne bi komu zdelo pre- PALM BEACH, Fla. - John več- navaia P01'’čiI° tudi to’ kaj F. Kennedy je sledil zgledu svojih demokratskih predhodni- ... kov Wilsons, Roosevelta in Tm- funt'>v sadJ“.in “‘ff °'' ter imenoval bivšega r'Jnl“v kr,’mP1:*3' ™ tunlov mesnih izdelkov. 146 funtov mo- vse smo pojed.i: 114 funtov mlečnih izdelke"’, razven masla, ravno tiho in mirno. žela je drugače mii m. ’e v in piedelo nOVe' industrije ali pa duStrijskih središčih ni ozračje razširiti obstoječe. Vpelje naj se zasilno posebno podaljšanje brezposelne podpore za one, ki so redno brezposelno podporo že izkoristili. Zvezna vlada naj izdela načrt za splošna javna dela v gospodarsko posebno prizadetih področjih, pa tudi drugod, da se bo gospodarstvo dežele rešilo iz sedanjega mrtvila. Po podatkih, ki jih je posebni odbor zbral, živi v z brezposelnostjo posebno prizadetih področjih skupno od 20 do 25 milijonov ljudi, ki so vsi do neke mere prizadeti zaradi obstoječih gospodarskih razmer. mana newyorškega guvernerja Aver-ella Harrimana za poslanika s posebnimi nalogami, to se pravi, s takimi, ki mu jih bo po potrebi od časa do časa dal. Harriman bo odhajal v dežele, kjer se bodo pojavile posebne težave, in v dežele Afrike in Azije, kjer Združene države še nimajo organiziranega svojega uradnega zastopstva. V času Eisenhowerjeve vlade sta tako državni tajnik kot tudi sam predsednik izredno veliko potovala. Pokojni Dulles je hotel biti povsod osebno navzoč in je hotel vsako važnejše mednarodno vprašanje reševati osebno. Novi predsednik in državni tajnik sta izjavila, da bosta o-stajala v Washingtonu in od tam vodila usodo naše dežele in vsega svobodnega sveta. Nalogo potujočega opolnomočenca vlade Združenih držav bo prevzel Harriman, ki je tudi že v preteklosti večkrat opravljal ' : me d'n’omntsk'v node, j ,•,‘"’1 . Novi poslanik je kljub 69 letom še vedno prožen in delaven. Spada v takozvano liberalno krilo demokratske stranke in je dober poznavalec Sovjetske zveze. Po povratku s svojega zadnjega potovanja po njej je dejal: “Osem milijonov komuni- ke in kruha, 108 funtov sladkorja in izdelkov iz sladkorja, 67 funtov maščob, med njimi masla, 41 funtov jajc in 14 funtov kave, kakava in čaja. Pa naj kdo reče, da se nam je slabo godilo. Zakonodaja državs Bhic se je sestala včeraj COLUMBUS, O. — Kljub temu, da je bil včeraj splošni narodni praznik, se je glavna skupščina države Ohio sestala k novemu zasedanju. Zakon namreč predpisuje začetek zasedanja za prvi ponedeljek v novem letu. V novi glavni -kupščini imajo republikanci več no v obeh domovih. Diplomatski zbor časti-tal sv. Očetu ,za novo leto VATIKAN, It. — Kot je navada, je vseh 35 diplomatskih ^ ki vladajo Sovjetsko zve. zastopnikov pri Vatikanu, kar z0j £e ?ene za ^ da bi uničilo, jih je v službi, šlo pred novim , ^ y kar mi verujemo!» letom k sv. Očetu, da mu pod Svobodni svet ne gleda enako krizo v Laosu WASHINGTON, D.C. — Seja SEATO držav v Bangkoku je pokazala, da SEATO članice ne gledajo z istimi očmi na položaj v Laosu. Nekatere niso prepri čane, da ima komunistična invazija v Laos večji obseg. Zato je bilo samo sklenjeno, da naj preidejo oborožene sile v pripravljenost1.. Amerika je takoj storila potrebne korake, kar so iz Bele hiše potrdili s posebno izjavo. Naše vojno letalstvo in naša vojna mornarica na podrojčju jugovzhodne Azije sta v pripravljenosti, dobila sta nekaj o-krepitev tudi iz Amerike. Pripravljenost velja seveda bolj komunistom v Peipingu in Hanoju kot pa upornikom na laoškem terenu. Upajmo, da bodo tovariši to dobro razumeli. vodstvom dekana diplomatskega zbora častitajo za novo leto. Papež se jim je za častitke zahvalil. Letos so bila ta voščila v toliko zanimiva, da je sv. Oče napovedal v svojem odgovoru, da bo izdal posebno encikliko v spomin znane enciklike Rerum novarum, ki jo je objavil papež Leon XIII. in ki je prva dala jasen odgovor na učenje Mar-ksa in Englesa. Oib štiridesetlet- Glasba ni prekršek V Napoliju je sodišče zavrnilo pritožbo nekega najemnika proti podnajemniku, ki je pogosto igral na trobento. Obrazložitev: “Glasba v Italiji ni iprekršek.” Še maitf vlakov WASHINGTON D.C. — Vsako Tefo se vrši med železniškimi upravami in Meddržavno trgovinsko zbornico boj za in proti osebnemu prometu na železnicah. Železniške uprave bi rade promet omejile, ker imajo samo zgubo z njim,_ federalna uprava je seveda proti. Tudi za novo leto so železniške uprave napovedale, da bodo opustile celo vrsto osebnih vlakov. Zakon pravi, da to lahko napravijo, da pa ima imenovana komisija pravico, da take sklepe razveljavi tekom 4 mesecev. Od danes pa do 1. maja se bo vršil med federalno upravo in železnicami za kulisami hud boj, koliko vlakov naj izgine iz voznega reda in koliko ne. Mislijo, da bo največ vlakov izpadlo v državah sredi dežele in na zapadu. Kot je znano, ne RDEČE SILE V LAOSU SO ZAVZELE VAZNA PODROČJA Komunistične sile iv državi Laos v Zadnji Indiji so s pomočjo iz Sev. Vietnama zavzele važno planoto vzhodno od Vientian in Luang Prabanga s pomembnimi letališči in glavno mesto severne pokrajine Fong Saly. V— Združene države so posvarile komunistični blok, naj ne gre predaleč v svojem podpiranju rdečih v Laosu. Sklicale so sestanek SEATO in poslale v bližino Laosa svoje oborožene sile. VIENTIANE, Laos. — Zahodno usmerjena vlada princa Bonn Ouma je objavila, da so komunistične vojaške sile zasedle osrednjo visoko planoto, ki je izredno pomembna za obrambo dežele. Na njej so tri pomembna letališča. Komunistične čete so zavzele tudi glavno mesto severnega predela Fong Saly. Vlada trdi, da so domačim komunističnim silam pri tem pomagale vojaške sile Sev. Vietnama, skupno kakih 4,000 mož, razdeljenih v šest do osem bataljonov. Informacijski minister je dejal, da se vladne čete odločno upirajo napadom, da pa je položaj skrajno resen. Pu poročilu informacijskega 1--------------- ministra Norasanga so komuni- so Združene države predložile sti napadli v soboto iz Sev. čimprešnje sklicanje sestanka Vietnama v smeri Nongeta in SEATO, obrambne zveze za ju-Xieng-Khouanga, da bi se pola- govzhodno Azijo, v kateri so postili planote Plaines Des Jarres leg Združenih držav še Vel. Bri-s tremi pomembnimi letališči, tanija, Francija, Avstralija, No-Ta planota obvladuje pot iz Sev. [ va Zelandija, Filipini, Tajska Vietnama v Laos v smeri proti (Siam) in Pakistan. Sestanek se Vientianu in proti Luang Pra- je vršil včeraj, bangu. Vladne čete so se pred Združene države so poslale močnim pritiskom sovražnika svoje oborožene sile v neposred-umaknile. Po vesteh radija iz no soseščino Laosa, da pokažejo Hanoja in Peipinga so komuni-! Sev. Vietnamu in rdeči Kitajski sti uničili ali zajeli dva bataljo- da mislijo resno, da ne bodo o-na vladnih čet. (stale samo pri papirnatih prote- Tudi v Foils*Sn’i* ap> 'v-vlad r.ttti, 'h rV ;• jHvc* k.-»r.ur.kritne čete po vladnem poročilu ju- nega bloka posegle neposredno naško branile, pa se morale pre- v državljansko vojno, moči vdati, ko jim je pošlo stre-: Doslej je bilo jasno, da podpi- livo. Komunisti obvladujejo ta- rajo komunistične sile Sovjeti, ko severovzhodni in severni deP Njihova letala že več tednov Laosa, ki meji na Sev. Vietnam! redno odmetavajo upornikom o-in na rdečo Kitajsko. V temjrožje. Da so vojaške sile Sev. predelu so bili dejansko več ali'Vietnama posegle v boj, o tem manj gospodarji rdeči gverilci1 ne dvomi nihče, vprašanje je le, Patet Lao vse od 1. 1954, ko je v kakšnem obsegu. Angleži in I Iz Clevelanda in okolice Ijena ravno tako zelo znana enciklika Quadragesimo anno. Nova enciklika bo osvetlila nekaj | more železniški osebni promet socijalnih vprašanj v luči so- več uspešno konkurirati z avto-nici te enciklike je bila objav-! dobnosti s katoliškega stališča, mobili in potniškimi letali. Laos postal neodvisna država. Združene države svare Washington, D.C. — Predsednik Eisenhower je v soboto opozoril komunistične države, naj ne posegajo v državljansko vojno v Laosu, ker so Združene države obvezane Laos braniti. Tekom Noveiga leti: so se vršila v prestolnici važna posvetovanja vodnikov vlade, poslevo-deči državni tajnik Merchant pa se je sestal s poslanikoma Anglije in Francije. Kasneje je bilo objavljeno, da Vrvež na Kapitelu pred zasedanjem Kongresa CkOUDV V remenski prerok pravi: Delno oblačno in hladno. Naletavanje snega. WASHINGTON, D.C. — Za senatorje in kongresnike ni bilo počitka čez Novo leto. Ze na starega leta zadnji dan so se pojavili najbolj goreči narodni o-četje v kongresnih prostorih in začeli stikati glave. Glaven roj se je vsul v prestolico 1. in 2. januarja. Takrat so se pokazali na Kapitelu tudi vsi vodilni politiki. Predmetov za razgovore so imeli dosti, med njimi tudi kočljive. Razgovori so dobili tudi organizirano obliko v sestankih dveh vrst. Na eni strani so se zbirali na posvete pristaši obeh strank, na drugi strani pa prijatelji obeh koalicij, napredne in konservativne. Važnejši so bili seveda sestanki obeh strank. Demokratski kongresniki so se zbrali včeraj. Govorili so o dveh stvareh: kdo bo kaj in kaj naj delajo posamezni odbori predstavniškega doma. Podobne sestanke bodo imeli danes zjutraj demokratski senatorji, re- publikanski senatorji in repub-, demokratskih senatorjev pre- likanski k o n g r e sniki, seveda vsak zase. V osebnih zadevah bo dosti govorjenja, toda debata se ne bo zapletala; štiri petine kongresnikov in senatorjev je sedelo že preje na Kapitolu, se torej poznajo in vsak ve, kaj lahko pričakuje od svojega tovariša. Tako bodo v vodstvu Kongresa prišle na vodilna mesta stare politične osebnosti. Rayburn bo ostal predsednik predstavniškega doma, kongresnik Halleck bo vodil republikanske kongresnike, McCormack pa demokratske. McCormack bo imel seveda težjo nalogo, kajti kakih 100 južnih demokratskih kongresnikov s Smithom na čelu ne bo veliko dalo na McCormacka, se bodo rajše povezavah, kadar se jim bo zdelo prav z republikancem Halleckom. Tudi v senatu ne bodo kandidature za vodilna mesta naletela na težave. Ker je Johnson postal podpredsednik, bo vodstvo vzel Mansfield, dosedanji podpredsednik demokratskega senatorskega kluba. Na dosedanje Mansfieldovo mesto pride senator Humphrey. Republikanske senatorje bo vodil senator Dir-ksen. Hujši bo boj za mesta v posameznih odborih. Najbolj bo sporen znani odbor za dnevni red v predstavniškem domu. Kakih 100 libera liiih demokratskih kongresnikov ga hoče na vsak način prekucniti, skoraj ravno toliko koservativnih južnih kongresnikov se bo temu uprlo vsemi silami. 'Sredina pod vodstvom predsednika Rayburna bo skušala posredovati, republikanski k o n g r e sniki bodo pa pridno intrigirali, boj se .bo vršil od danes naprej največ za kulisami, v kolikor se že ne vrši. Vsi upajo, da se bo Rayburnu posrečilo, da pomiri razprte demokratske brate. Tudi demokratski senatorji imajo svojo kočljivo zadevo: boj Francozi so mnenja, da so vesti laoške vlade v tem pogledu pretirane. Laoška vlada doslej še ni smatrala za potrebno prositi svoje zaveznike in prijatelje za pomoč, le pri Združenih narodih se je pritožila proti sovjetskemu podpiranju komunističnih upor-nikov. lil Dve vladi Sev. Vietnam, rdeča Kitajska in Sovjetija, pa tudi nekatere nevtralne države smatrajo za legalno vlado levičarsko vlado, ki se je umaknila s četami kap. Konga Le v severni del dežele in se je sedaj naselila v Fong Saly. Vlado princa Bouna Oum označujejo komunisti za “ameriško orodje”, čeprav jo je imenoval kralj Vatana in ima v o-blasti poleg vsega južnega in proti obstrukciji. Že se je nabralo okoli 40 demokratskih senatorjev, ki bi radi spremenili pravila o debatah tako, da juž-j srednjega dela države tudi glav-njakom ne bi bilo več mogoče z no upravno središče Vientiane obstrukcijo ubijati zakonske in kraljevo prestolnico Luang predloge, ki jim niso po volji.! Prabang. Največ je južnjakom do tega,! Levičarska vlada trdi, da je da z obstrukcijo lahko ubijejo l pravna naslednica nevtralne vsak zakonski predlog o civilnih vlade Souvane, toda tej vladi pravicah. V senatu upajo, da se je parlament izrazil nezaupnico bo podpredsedniku Johnsonu in jo tako vrgel, nakar je kralj posrečilo, da pomiri demokrat- poveril sestavo nove začasne ske senatorje. Johnson bo torej igral v senatu isto vlotap kot Rayburn v predstavniškem domu. Oba sta tega posla že vajena, ker sta ga opravljala že v prejšnjih kongresih. Je pa mala razlika, ki veliko pomeni. Preje Seja— Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v AJC na Rccher Ave. Zadušnica— Jutri ob 11:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Mullec ob 2. obletnici smrti. Nedržavljani naj se prijavijo— Po zveznem zakonu se morajo vsi nedržavljani tekom januarja prijaviti zveznim oblastem na posebnih obrazcih (formularjih), ki so na razpolago na poštnih uradih in na uradih za naturalizacijo in imigracijo. Kdor bi se ne javil, se izpostavlja nevarnosti kazniin izgonu iz dežele. Davki na nepremičnine— Okrajni zakladnik opozarja, da je treba do najkasneje 7. januarja plačati davke na nepremičnine. Kdor tega ne bo storil, bo moral plačati za kazen deset odstotkov kazni. Pasje znamke— Do 20. januarja morajo lastniki psov preskrbeti za nje nove pasje znamke za 1. 1961. Vsaka stane $2. Kdor znamke ne bo pravočasno preskrbel, bo moral plačati $1.00 globe. Dobijo se v sobi 121 v County Administration Bldg., v Small Animal Clinic, na 18235 Euclid-Green Shopping Center, v Glen-’vilic Pei dnop na lU'oJv St. Clair Ave. in še drugod. Odbor za I. 1961— Podr. št. 47 SŽZ ima za 1. 1961 sledeči odbor: duh. vod. msgr. J. Oman, predsed. Terezija Bizjak, 8601 Vineyard Ave., Cleveland 5, O.; podpredsed. Louise Zidanic, taj. Jennie Pugelv, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 25, O., LU 1-4230, blag. Antonia Dolinar, zapis. Helen Tomažič, nadzor. Ana Kresevic, Roselyn Shuster, Jennie Praznik, zastav. Eva Ožbolt, zastop. za skup. podr. Jennie Cvelbar in Jennie Purely, zastop. za SND na E. 80 St. Antonia Dolinar in Agnes Rus, za SND na Stanley, Maple Hts. Ana Kresevic. Seje so ob dveh pop. vsako 2. nedeljo v vsakem 2. mesecu na 8601 Vineyard Ave. Seja— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj ob 7:30 sejo v šoli sv. Vida. Zaprisega odbora. Vsi vabljeni! Na obisk— Ga. Ivanka Peternel s 404 E. 123 St. je odpotovala v Caracas v Venezueli obiskat svojo sestro. Vse za pot je uredila pot. pis. Bled Travel. Iz Slovenije na obisk— V soboto, 31. decembra, je prišla iz Slovenije obiskat svojo sestro Louiso Košmerl na Neff Rd. ga. Tončka Žnidaršič. Vse potrebno za pot je uredila pot. pis. A. Kollander. Dobrodošla med nami! vlade princu Bounu Oum. ---o---- Zadnje vesti CLEVELAND, O. —Tekom treh dni počitnic je bilo na cestah vse dežele 327 mrtvih. sta bila sama, nista imela opore ( L E O P O L DVILLE, Kongo. — v Beli hiši. Danes imata Kenne-dya na svoji strani in Kennedy deli službe in podpore, Kennedy izvršuje zakone, Kennedy ima veto pravico. Kaj vse to pomeni, pa vedo kongresniki bolj kot mi, saj imajo v tem dobre in žalostne skušnje. Četam polk. Mobutuja sc ni posrečilo u k r o titi pristašev Luraumbc v pokrajini Kivu. NEW YORK, N.Y. — Glavni tajnik ZN Hammarskjoeld odpotuje danes v Kongo in dalje v Južno Afriko. BRUXELLES, Belgi — V Ant- Fluorescenčne znamke Za poskušnjo je izdala zahod-nonemška poštna uprava fluorescenčne znamlke, iki naj bi pospešile avtomatizacijo v poštnem prometu. S prostim očesom skoraj ni mogoče’ ločiti novih znamk od dosedanjih. vverpenu in v prestolnici je prišlo do ostrih spopadov med demonstranti in policijo. V prestolnici je policija razgnala demonstrante z golimi sabljami. Več oseb je bilo prijetih. Ameriška Domovina /%mVV E I* I <=/% f%l—M O M F mmmtZUSbm .rnJStiSMam 6117 St. Olair Ave. — HEnderson 1-0628 1— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PtihHaher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debeeec NAROČNINA > Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izveš Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za ? mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States; $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, CMo 83 No. 1 Tues., Jan. 3, 1961 harje, med njimi tudi taki zakoni, kot so zakon o bolniškem {Nemčiji. Vrnil se je v Oslo, zavarovanju, o minimalni mezdi, o podpiranju šolstva, o javnih delih, brezposelnih podporah. To pa zadene y eni a’i drugi obliki večino od nas. Predsednik Kennedy se uradno ne meša v kongresno politiko, jo pa skuša držati v njegovih vodah. Sredstev za ta namen ima dosti; je gospodar nad več kot tremi milijoni federalnih uradnikov in delavcev, kontrolira izdatke federalnega proračuna, ki bo znašal nad 80 bilijonov dol., nastavlja ljudi, daje uredbe, deli podpore itd. Vsak senator bi rad kaj iztisnil od njega za svojo državo, vsak kongresnik kaj za svoj okraj. Nevarno je torej, ako se zameriš Beli hiši. Po vrhu ima predsednik še pravico veta, ki se je na Kapitelu hudo bojijo, kot smo to videli pod Eisenhowerje-vim režimom. Zato bo politika sedanjega Kongresa v prvih dnevih njegovega zasedanja odločilnega pomena za vse zasedanje. Kakor si bo Kongres postlal ob volitvah v odbore in pododbore, tako bodo ležali njegovi zakonski osnutki, med njimi mnogo takih, ki nas zadenejo vse skupaj. -----------o----------- f, Ob začetku Kongresnega zasedanja Novi kongres bo začel ta teden z rednim zasedanjem. Vsi, ki so zainteresirani na njegovem delu, so bili v akciji že davno preje, že od dneva volitev naprej. Redno zasedanje je samo začetek javnega Kongresnega dela, za kulisami so s pripravami začeli že pred Dedni. Pripravljala se je nanj nova Kennedyeva administracija, istotako niso spali njeni nasprotniki. Mirovala je samo Eisenhowerjeva administracija, kajti izvršila je že davno vse priprave za predajo federalne javne uprave. Kennedy je zopet uvedel prakso, da se posvetuje z voditelji večinske stranke o Kongresnem zakonodajnem delu. Posvetovanja so v g'^avnem zaključena. Dajo sledečo sliko: Kennedy bi rad videl, da mu Kongres odobri sledeče zakonske načrte; bolniško zavarovanje, minimalno mezdo $1.25, podpore za tiste kraje, ki so po sedanji krizi najbolj prizadeti, in s tem v zvezi večje brezposelne podpore, podpiranje šolstva in stavbenega gibanja. So to taki socijalni zakonski načrti, ki je na njih zainteresirana večina naših bralcev. Ne zavzema se pa Kennedy za nov zakon o civilnih pravicah. Volitve so mu pokazale, da se črni volivci bolj brigajo za socijalno zakonodajo kot za civilne pravice. Povrhu noče razburjati konservativnih demokratov z juga, ker upa, da bodo glasovali za socijalno zakonodajo, ako jih pusti pri nvru z zakonom o civilnih pravicah. Vprašanje je samo, kako pripraviti Kongres, da bo uzakonil vse te načrte novega predsednika. To ni lahka, naloga, kajti stara konservativna koalicija južnih demokratskih n republikanskih kongresnikov še je že javila k besedi. Voditelja koalicije, republikanec Halleck in demokrat Smith, sta že napovedala boj Kennedvevi administraciji. Njuno glavno orožje za ta boj je odbor predstavniškega doma za dnevni red, ki določa, kaj naj obravnava plenum predstavniškega doma. Predsednik odbora je sam Smith, z njim redno potegne demokrat Colmer. Odbor sam ima 12 članov, 8 demokratov in štiri republikance. Smith in Col-mer sta v koaliciji s štirimi republikanci in lahko sabotirata delo vsega Kongresa. S tem seveda niso zadovoljni liberalni demokratje, ki poslušajo Kennedya, do čim sta Smith in Colmer javno agitirala proti Kennedyu in Johnsonu. Hočejo doseči, da Smith in Colmer prideta ob oblast v imenovanem odboru. Sedaj se jim nudi prilika. Kongres namreč izbira ob začetku vsakega prvega rednega zasedanja člane v odbore. Po tradiciji ostanejo v odborih dosedanji člani, po načelu seni-joritete pa obdrže predsedniki svoja mesta. Kongres seveda izbira člane v odbore po predlogih, ki jih stavita, vsaka za svoje kvoto, demokratska in republikanska stranka. Stranki izdelata predloge za kandidate v odbore na klubovih sejah svojih kongresnikov in senatorjev. Na klu-bovih sejah se bo torej vršila ob zaprtih vratih prva velika politična bitka med liberalnimi in konservativnimi skupinami v obeh strankah. Pri republikancih vihra ne bo velika, kajti niso večina v Kongresu, nimajo več republikanca v Beli hiši in je povrhu še število liberalnih republikancev majhno. Drugačna je zadeva pri demokratih. Tam ima konservativna skupina kongresnikov na svoji strani okoli 100 južnih kongresnikov iq še nekaj pristašev iz drugih delov dežele, liberalcev je več, toda niso tako stari člani Kongresa kot južnjaki. Liberalna skupina ima večino, toda ne izrabi je rada v bojnih glasovanjih, kajti računa na podporo južnjakov v marsikateri točki kongresne politike. Liberalna večina ima zaenkrat namen, da poveča število članov v odboru za dnevni red v predstavniškem domu. Na ta način bi dobili v odboru večino, ki je ne bi mogli preglasovati republikanci s Smithom in Colmerjcm. Drugi liberalni demokratski kongresniki so radikalnejši. Radi bi spravili iz odborov vse tiste demokratske kongresnike, ki so javno nastopali proti kandidaturi Kennedya in Johnsona, to so pa v glavnem južni demokratje. Predsednik predstavniškega doma je za milejšo taktiko; da se samo poveča število članov odbora in tako zlomi ob ast Smitha in njegovih somi-šijenikov. Politika v Kongresu se bo torej preselila za kratek čas v demokratski in republikanski klub kongresnikov in podobna kluba senatorjev. Le v obeh senaftnih klubih položaj ne bo tako napet. Tam ima namreč podpredsednik Johnson demokrate trdno v rokah, pri čemur mu pomagata senatorja Mansfield, ki je predsednik demokratskega kluba in Humphrey, ki je njegov namestnik, dočtm je predsed-ink političnega odbora kluba demokratskih senatorjev Ken-nedyev prijatelj senator Smathers. V k ubu republikanskih senatorjev bo pa Dirksen vladal mirno tudi v bodoče. Ta teden in nekaj prihodnjih dni se bo torej v Kongresu vrtiia vsa politika okoli vprašanja, kdo bo kaj v novem Kongresu in kdo ho koga pregnal z njegovega mesta. Na videz je to navadna borba med politiki, ki široke javnosti ne zanima, kar ni prav. Od sestava odborov in pododborov je od-yisno, koliko zakonov srečno prejadra skozi Kongresne vi- Mož, ki vodi Zahodni Berlin in utegne biti bodoči nemški kancler Socialistična stranka Zah. Nemčije je nedavno izbrala za svojega novega vodnika berlinskega župana Willya Brandta. Prihodnjo jesen bodo v Zahodni Nemčiji volitve v zvezni parlament, pri katerih si bosta stala nasproti sedanji kancler, krščanski demokrat dr. K. Adenauer in novi vodnik nemškega socializma Willy Brandt. Ker je Brandt zelo priljubljen v nemški javnosti, ni izključeno, da bo potegnil za seboj večino in nasledil Adenauerja v vodstvu Zah. Nemčije. Trenutno so Brandtove skrbi posvečene Zah. Berlinu, ki mu skušajo vzhodnonemški komunisti zopet zaviti vrat. že leta 1947 je prepir zaradi'na stranka med socialisti in ko- Berlina resno ogrožal svetovni1 munis-ti,'je osemnajstletni Frahm mir. Takrat so Sovjeti prereza- postal voditelj njene mladinske organizacije. Ko je leta 1933 prišel na oblast Ili vse prometne zveze Zapadne-ga Berlina z zaipadno Nemčijo in ameriško vojno letalstvo je z orjaškim “letalckim mostom” po zraku ohranilo mesto pri življenju s tem, da mu je dobavljalo po tej izredno dragi poti živež, kurjavo, surovine za industrijo im oibrt, trgovsko blago itd. Tedanji župan Ernst Reuter je postal svetovno znana osebnost, kajti s trdno roko je vodil mesto skozi naj večje težave. Pred nekaj leti je umrl. Danes je na njegovem mestu Willy Brandt. Hitler, je Herbert Frahm odšel na Norveško, kjer je imel daljne sorodnike. Priznali so ga za političnega begunca in odtlej se je imenoval Willy Brandt. Na Norveškem Willy Brand ni živel prekrižanih rok. Njegovi sedanji politični nasprotniki mu očitajo celo, da je šel predaleč, češ da se je v vojni boril proti nemški vojski in da se je že prej z rdečo fronto bojeval v španski državljanski vojni. Brandt sam (•glejmo si ga nekoliko pObliže, p^v-j, da je Ml v Španiji kot čff- kajti o njem bomo v prihodnjih L_________________-____i—______i____j: mesecih se pogosto slišali, ker je bil nedavno 'izbran za vodnika jsopisni poročevalec za s kand i navsiks časopise, na Norveškem pa je sodeloval kot tajnik Norveške ljudske pomoči, to je dobrodelne organizacije, ki je pomagala najprej finskemu ljudstvu, kasneje 'pa norveškemu prebivalstvu. Vsekakor je res, da so Brandta zajeli Nemci na Norveškem v norveški uniformi, a ga niso spoznali. Sicer bi se mu slabo godilo, saj je že pred vojno na Norveškem pisal knjige, ki so ostro obračunavale z nacionalsocializmom. Brandta so Nemci kmalu izpustili, nakar je ušel na Švedsko, v Stockholm. Norveško poslaništvo ga je priznavalo za norveškega državljana in tako je bil Willy Brandt kar dvakratni begunec: nemški, ki je ušel na Norveško, in norve. siki, ki se je zatekel v nevtralno Švedsko. Povratek v domovino po vojni Na Norveškem in švedskem je nemške socialistične stranke. Pred Hitlerjem pobegnil na Norveško Najprej povemo, da se ni vedno tako imenoval. Njegovo prvotno ime je bilo Herbert Karl Frahm. Za Brandta se je prei-kratil šele, ko je kot begunec pred Hitlerjem živel na Norveškem. Že to daje slutiti, da je imel zelo razgibano življenje. In takšno je bilo tudi v resnici. Ko je bil Brandt leta 1949 izvoljen za poslanca v bonnskem parlamentu, je dal o sebi za par-lamentami priročnik tele podatke: “Rojen 18. decembra 1913 v Lube eku. Obiskoval gimnazijo. Delal v socialističnem mladinskem gibanju. Leta 1933 emi-gbiral na Norveško, študiral zgodovino.” Mi moramo vendarle povedati kaj več. Mladi Herbert Frahm ni bil sin meščanske družine, ka- Brandt napisal osem knjig, mno- kjer mu je njetgov prijatelj zunanji minister Lange poveril no. vo nalogo. Poslal ga je za tiskovnega atašeja k norveški vojaški misiji v Berlin. Konec leta 1947 pa je Brandt po razgovorih s socialnodemokratslkim voditeljem Kurtom Schumacherjem popolnoma spremenil svoje življenje., Odpovedal se je norveškemu državljanstvu in svojemu ugodnemu položaju in postal zopet navaden nemški državljan z živilsko karto. Social-nodemokratsiga deželna vlada v Kielu mu je uredila državljanstvo in zdaj je Herbert Frahm budi pri matičnem uradu postal Willy Brandt. Odtlej je šla njegova politična pot naglo navzgor. Postal je član bonnskega parlamenta, leta 1952 tudi član berlinskega občinskega zbora in leta 1955 njegov predsednik. Na tem mestu je postal junak dineva v napetih no. vemibrakih dneh leta 1956, ki so Berlinčani razburjeno demonstrirali proti Sovjetom zaradi dogodkov na Madžarskem. Ko so hoteli vdreti v Vzhodni Berlin, kjer jih je čakala ljudska policija s puškami in strojnicami, je Brandt, stoječ na avtomobilu pomiril tisočglavo množico. Prvi povojni berlinski župan, znani Ernst Reuter, je umrl leta 1953, nakar mu je sledil manj znani Otto Suhr, Berlin je industrijsko mesto in v politiki imajo socialni demokrati navadno rahlo večino. A vendar so, ko je bilo potrebno izvoliti novega “vladajočega župana,” Berlinčani vseh strank po veliki večini sodili, da je edino Willy Brandt tak mož, ki ima v sebi mnogo več kot lastnosti dobrega občinskega upravitelja, mož, kakršen je potreben za Berlin, pravi naslednik Ernesta Reuterja, ki je znal biti več kot strankarski politik namreč glas vsega berlinske; ljudisitva in krmar njegove usoc v najnevarnejšem času mestne' zgodovine. Nič ni pomagalo, da so strankini voditelji hoteli imeti na tem vaznem mestu v Berlinu drugega moža. Kljub temu je bil izvoljen zaradi svojih širokogrud-nih nazorov za novega berlinskega župana in načelnika berlinske vlade ali senata. iOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOO kor bi sklepali iz teh skopih podatkov. Prišel je na svet kot nezakonski sin dvajsetletne prodajalke v lubeški konzumni zadrugi. Ker se oče ni brigal zanj, je skrbel za dečka prva leta neki šofer, ki je že njegovi materi na-domestcval očeta. V šoli je deček tako dobro uspeval, da je bil brez šolnine sprejet v luibeško gimnazijo. A komaj mu je bilo štirinajst let, se je ravnatelju že zdelo potrebno, da je posvaril fantovo mater: “Držite svojega sina daleč od politike!” Toda tu ni bilo pomoči. Mladi Frahm se je zapisal politiki in pri tem tudi stal. Najprej je vstopil v socialistično organizacijo “Rdečih Kokolov,” nato je pristopil k socialistični delavski mladini. Kot scdmošolec je že stal pred sedi- go brošur in brez števila časopisnih člankov, Na Norveškem se je tudi pordčil z Norvežanko Rut Hansen, vdovo po znanem časnikarju, in še danes govorijo v družini berlinskega župana z obema sinovoma v norveškem jeziku. Na Norveškem je spoznal tudi resnično damokracijo in postal njen odločen pristaš. Predvsem pa se je navadil spoštovati nazore drugih. Po vojni se Brandt ni takoj vrnil v Nemčijo. V jeseni 1945 je kot norveški časnikar sledil v INTumbergu razpravi proti nemškim vojnim 'Zločincem, nakar je leta 1946 napisal svojo deveto knjigo v norveškem jeziku ped naslovom: “Zločinci in drugi Nemci.” Tudi ta knjiga mu je pjrinesla očitek, dasi je v tej očem, ker se je stepel s hitler j e v. j knjigi nastopil, proti trditvi o '•ki mi mladinci,'in vse bolj se jej skupni krivdi vseh Nemcev za vse. kar so počenjali IJitler in njegovi pristaši. Čeprav se je Brandt že tedaj, ko je bil v Nurnbergu, udeležil konference za obnbvo nemške socialnodemokratske stranke, se še ni mogel odločiti, da bi ostal v vnema! za politično delo v t e d a n j i socialno - demokratski stranki Nemčije. Pisal je v časopise in se zavzemal za levo 'Strujo v stranki. Ko je končno nastala nova “socialistična delavska stranka” kot vmes- Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — Ured. P Q Q Q 0 0 Q0 QQ Q Q Q 0 0 QQ0Q Q 0 QQp p Q Naslednjo si lastijo Ribničani, pa po krivici. Primerila se je na Menišiji, pa jo 'je najlbrže kdo zanesel v Ribniško dolino, da jo tam zdaj ponujajo za svojo iznajdbo. Le meni verjemite, ki nekaj vem, da je z naših Zevnikov. Zgodila se je pa še dosti prej, pnedno so mene ujeli doli pri Malnah v potoku, kjer so takrat dobivali naraščaj za našo vas. Tista pridna ženska, ki je imela s tem opravka, je šla kar tje k “grabljam,” nastavila košaro in smuk, pa je bil nov Meni-ševček notri, katerega je nesla v tisto hišo, kjer so ga naročili. Nekoč se-m ujel na uho, ko je sestra Francka omenila bratu, da se bo pri Zogarjevih peč podrla. Na vso moč sem 'se prestrašil, ker Zogarjev Tone je bil moj najboljši prijatelj in bal sem se zanj, če bi bil ravno takrat na peči, ko se bo zrušila. Poiskal asm ga in mu zaupal, naj nikar ne hodi na peč, ker ni varno, vsak čas se bo podrla. On pa v jok in je letel domov mater vprašat, če res. Ne vem, kako sta se pomenila, ker smo pri važnih igrah na to kmalu pozabili. Vidite, pa nisem hotel povedati o tem. Povedati sem hotel o tisti, ki se je primerila v davnih časih Mežnarjevemu Tonetu in Mihovemu Francetu. Fantje so IZ NAŠIH VRST New Galilee, Pa. — Spet je prišel čas, da se Vam oglasim in pošljem naročnino, kar je moja dolžnost in tudi zato, ker ne želim, da bi časopis ustavili, ali da bi Vi imeli sitnosti s pisanjem in obvestili. Ameriška Domovina se nam je zelo priljubila in jo z veseljem čitamo. želim Vam prav srečno novo leto in vse lepo pozdravljam! Silvester Benčiči * * * Barberton, Ohio. — Spoštovana Mrs. Debevec, pošiljam Vam celoletno naročnino. List Ameriška Domovina mi je najbolj všeč. Vse rada čitam, najrajše pa Newburske novice, katere zčlo pogrešam, želim Vam srečno in veselo novo leto in dosti novih naročnikov. Jennie Hete. * # * Colorado Springs, Colo. — Cenjeno uredništvo! Podpisani se Vam za poslano obvestilo prav lepo zahvaljujem, saj bj bil drugače gotovo pozabil poslati. Priloženo Vam pošiljam naročnino za celo leto, kar pa je več, naj bo za božično darilo. Z listom sem prav zadovoljen, še bolj bi pa bil, če bi se father Oman še kaj oglasili. Res jih pogrešamo. Sedaj pa voščim vsem skupaj zdrave in vesele praznike ter srečno novo leto 1961. John Godec. * * * Toronto, Ont. — Ker mi bo 'na. ročnina kmalu potekla, jo želim čimpreje obnoviti. List se mi je tako1 priljubil, da ne bi mogel živeti brez njega, saj mi prinaša novice iz prav vseh krajev sveta. Tudi povesti so mi zelo všeč, le škoda, da je dostava včasih precej nef^drng kar gotovo ni vaša krivda. Uredništvu in naročnikom želim srečno in veselo novo leto! Mirko Magajna. :i: :J: * Enumciaw, Wash. — Prav zadovoljna sem z Ameriško Domovino, vse branje je zanimivo in nič mi ni treba skrbeti, kdaj naročnina poteče, ker dobim obvestilo in še povratno kuverto. Pozdravljam vse naročnike in uredništvo in voščim, srečno in veselo novo leto! Johana Logar.. * Waukegan, 111. — Zahvalim se za obvestilo. Zelo rad čitam Ameriško Domovino, saj ima dosti zanimivih novic in branja ter jo priporočam vsaki katoliški družini. Vaš naročnik Franlk Bubnich. * >!* * Johnsonburg, Pa. — Kakor je razvidno iz naslova, je treba obnoviti naročnino, da mi lista ne ustavite, kar bi mi bilo zelo žal. Pošiljam za eno leto in obenem želim obilo napredka in blagoslova božjega v novem l°tu 1961. Joseph Pirman. * * * Quincy, Ul. — Prilagam ček za obnovo naročnine za prihodnje leto 1961., Z listom sem vsestransko zadovoljen in še ostanem še naprej Vaš naročnik. Srečno novo leto Vam želi Frank Bregar. * * * Shreveport, La. — Hvala lepa za obvesetilo. Ker Ameriško Domovino zelo rada čitam in ker ne bi mogla bili brez nje, čeprav sem že osemdeset let stara, Vam takoj pošiljam ček za celo leto. List rodno prejemam, le včasih kje kaka štev. zaostanee, kar pa ni Vaša krivda, želim Vam obilo uspeha in novih naročnikov. Z lepimi pozdravi Vaša A. Knau.se. i- se bili nekaj spoprijeli in ko sta šla za veliko noč k spovedi, jima je spovednik naložil popolnoma enako pokoro. Voljno in vdano sta sprejela pokoro in šla na božjo pot na Planinsko goro. To jima je bilo dano za pokoro. Do Rakeka sta prisedla k Hrenu, ki je šel z vozom po otrobe, od tam sta pa hodila peš. Tonč je ves čas zbijal vesele šale, France je pa šel čemernega obraza poleg njega. Vsak hip je počival, otresal z nogami, pa spet šel naprej. Komaj da je France prišel čez Unec in naprej proti Planini. Tam pod gradom pa ni mogel več. Kar visedel se je ob poti in ves obupan zarohnel nad Tonetom, kako da more biti tako vesel, ko ima vendar fižol v čevljih, kakor mu je Ukazal spovednik za pokoro iti na božjo pot. Kaj ga morda ti nimaš?” je vprašal France Toneta. Povedal mu je, da ima prav tak greh kot Tone in za enak greh sta gotovo dobila oba enako pokoro. ,če je moral on, France, deti fižol v čevlje, ko je odšel na božjo pot, ga je gotovo moral tudi Tone, če je kakšna pravica v (spovednici. Ali ne? ‘Seveda, kajpak, tudi jaz imam fižol v čevljih,” ga je potolažil Tone, da ne bi prijatelj mislil, da ima kakšno posebne privilegije pri spovedniku. “Pa te nič ne tišči fižol?” ss začudi France. “Meni je že napravil žulje, krvave žulje, ti rečem, kar poglej mojo nogo.” “Pa te nič ne žuli?” sili dalje France v Toneta. “Nak, nič, popolnoma nič,” odvrne Tone in se veselo zasmeje. “Kako to, da te nič ne žuli, bi rad vedel,” vpraša ves jezen France. “Veš, France, predno sem si jaz fižola nasul v čevlje, sem ga skuhal,” ga pouči Tone, “saj gospod niso rekli, če naj bo tak ali tak, samo, da je fižol in jaz sem uganil, da se bo ložje hodilo po kuhanem.” —. Večina odraslih se ne more spominjati dogodkov iz svojega življenja v starosti izpod petih let. Naš poljski in nočni varuh Herblen ni bil ravno pijanec, da bi rekel, potegnil ga je pa le rad, če je prilika tako nanesla. Zelo rad. No ja, prilike pa tudi ni manjkalo, če smo pa imeli v vasi sedem gostilen. Za veliko noč je šel pa k spovedi in tam je obljubil, da se bo spreobrnilo. Malo je manjkalo in res, ko je racal od cerkve, je šel že mimo štirih gostilen, pa v nobeno ga ni zaneslo, čeprav ga je močno vleklo notri, če je rekel, da se bo poboljšal, se bo poboljšal in amen. Mimo štirih gostilen je šel, pravim, pred peto se je pa ustavil. Aha, si misli naš ljubi čitatelj, čitateljica pa že vije roke, češ, da ga je premotilo. Pa se ni ustavil zastran pijače, Bog ne daj! Ustavil se je bil, ker je tam pred gostilno sedel na tramih Vidrihov Jurij ki je držal v roki prijazen fra-keljček, 'iz katerega je od časa Ido časa potegnil. i Herblen se je ustavil pri Juriju, si obrisal pot s čela in je hotel pljuniti. Pa ni mogel. Slina mu je zastala nekje v grlu od same hude žeje. Gledal je v Jurija, pa bolje rečeno: gledal je v njegov frake!j, nazadnje se pa le ni megel več premagati in je naročil Juriju: “Jurij, dušen krščanska, stopi v hišo k Vidrihovi mami in prinesi ga še meni en fraikelj. Veš, pa zase obdrži, kar ti bom povedal. Pri spovedi sem obljubil gasp udu. da ne pojdem v nobeno oštarijo. In me poznaš, da sem mož beseda. Kar enkrat reči, m, je kot pribito. Nak, v o-s tari j o pa ne grem! Ampak, veš, I pred hišo ga pa žiher, o tem se nisva pa z gaepudom nič me-• nila. In ni bilo dolgo, ko se je tam s tramov pred Vidrihovo hišo jzaslišal Herblanov hreščeč glas: Ajdimo v Siget, Siget Temeš-var . . .” To je bilo vsem v na-znanje dano, da se ga je možak nalezel dodobra. Ampak, kar je res je pa res, mož beseda je pa ostal. A .A O H MI A. Ameriška Domovina /1- it/l' ERI G/«lili— M O/VI E- AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NGWSPAPfift Iz slovenskega Toronta V KOVO LETO 1961 Ni nas še zapustil blagi dih božiča, že stojimo na zaključku leta in stopamo v novo. Kakor za božič tako si tudi ob novem letu segamo v roke in si izrekamo voščila. Če kdaj, so v tem času voščila iskrena in želje resnične; da bi nas v novem letu spremljala sreča in božji blagoslov. Da pa ne ostane samo pri voščilih, dodajmo voščilom vsaj košček dobre volje, tiste volje, ki želje spreminja v dejanja; tiste volje, da bomo skozi celo leto, vseh 365 dni dosledno novoletnim voščilom o-pulščali vse, kar bi komurkoli manjšalo njegovo osebo srečo in naredili vse, kar k njegovi sreči more pomagati. Novoletna razmišljanja pa niso važna samo za nas same, da si med seboj ustvarimo v skladu z božično blagovestjo ne samo znosno, ampak osrečujoče razmerje. Pogled v bodočnost, vsaj za dobo enega leta je potreben tudi za skupnost, da bo delo v njej koristno in uspešno. Pred nami je 365 dni, ki bodo napolnjeni z delom, z načrti, s težavami. Kdor se zamisli v naš položaj, da smo iz rodne grude presajeni v novo okolje, v katerega se vraščamo, v novo deželo, katere državljani smo, bo lahko videl, da je pred nami gora prp-blemov, ki jih moramo kot skupnost reševati. Ena najvažnejših nalog, ki je bila do sedaj preveč zanemarjena, je združevanje slovenskega življa po Kanadi. Ni najvažnejše vprašanje, koliko organizacij imamo, ampak koliko, naših ljudi je vanje vključenih. če naši ljudje ne bodo med seboj povezani, je težko verjetno, da bi mogli postati koristni člani nove domovine in bodo tako zanjo kot za slovenstvo izgubljeni. Pri tem delu je važno imeti pred očmi dejstvo, da komunizem bodisi nacionalni ali pa mednarodni nastavlja svoje mreže in žanje uspehe predvsem med takimi, ki kakor zgubljeni tavajo med množico ljudstev. Glede komunizma je naše stališče jasno—odklo- nilno. Če smo ga odklanjali doma in smo se proti njemu borili, ga odklanjamo povsod, kjerkoli se pojavi in v kakršni koli obleki ali obliki se nam predstavi. V svojih končnih posledicah je komunizem krvav in brezbožen in ne prinaša rešitve sodobnih problemov ne posameznikom ne družbi. Naše odklonilno stališče proti komunizmu pa ni negativno. Odklanjamo ga zato, ker priznavamo in sprejemamo nauk, ki nas ga uči nezmotljiva vodnica — Cerkev. Ta nauk obsega in napolnjuje ne samo celotno življenje posameznika, ampak prinaša blagoslov tudi v družabna razmerja in v mednarodne odnose. Kot dobro povezana skupnost bomo uživali v novi deželi ugled kot konstruktiven del kanadske državne skupnosti in kot taki bomo laže reševali tudi še druge nerešene probleme. Koliko slovenskih ljudi n.pr. še životari in tako rekoč propada še vedno po raznih evropskih taboriščih. Mar zanje ni svobode, ni prostora pod soncem, nimajo pravice, da bi si s svojimi močmi in sposobnostmi ustvarjali bodočnost? Kdo izmed nas, ki je tukaj uspel s svojo pridnostjo in delavnostjo, more reči, da nima dolžnosti misliti na svoje brate in sestre po krvi, ki jim je možnost dela in napredka v svobodi že toliko let zanikana. Pri vsem tem delu pa ni, da bi pozabljali na zemljo pod Triglavom in na rod, ki v suž-nosti biva na njej. Preveč pozabljamo, da smo politična e-migracija in da je politično delo za rušenje komunistične diktature doma še vedno naša sveta dolžnost. Ko si ob novem letu z voščili segamo v roke, naj nas spremlja tudi volja, da bomo v tem letu vsaj košček naših misli, vsaj del našega prostega časa, vsaj nekaj svojih sil in sposobnosti posvetili in žrtvovali svoji skupnosti in njenim velikim potrebam, da bo tako novo leto srečno za vsakega posebej in za vse skupaj. V — R SLOVENSKI ZDRAVNIK DR. SREČKO PREGELJ ORDINIRA 354 Bloor Street West, Suite 7, Toronto Tel.; WA 1-7120 Ktmtnfflttaanmtremtttmmmtmaattsmmtmttmmanmttmttmažmmmmn ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko.-Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ................... Moj novi naslov: .................... MOJE IME: ........................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO “Občudujem srečno domovino.. Pod gornjim naslovom je izšel lanidko jesen v “Dolenjskem listu” v Novem mestu sledeči sestavek: Med mnogimi Belokranjci, ki So letos vnniili iz tujine, je tudi Martin Videtič iz Dragomlje vasi. Že več kot trideset let je minilo, od kar je Videtič zapustil rodno grudo in odšel v tujino, v kanadske gozdove. Pozneje se je zaposlil kod rudar. Delal je gldboiko pod zemljo. Ostal je rudar in še dandanes odhaja v črno jamo. Martin, ki se je po tolikih letih zopet vrnil, nam je pripovedoval: “Ko sem prišel v Kanado, sem najprej odšel v pragozd. Tu se je pričelo pravo trpljenje za vsalkdajml kruh. Prelil sem, mnogo znoja. Če sem se hotel za hip odahniti, se je takoj oglasil nadzornik; Delaj! Skier pa na tvojo mesto čaka še sto drugih! — Dan za dnem, noč za nočjo, so divje zveri prežale na nas. Raz. trgale bi nas, če ne bi imeli ljudi, ki so bili oboroženi . . . Prva. leta je bil slab zaslužek ... Ko sem zdaj spet v domovini, jo občudujem. Občudujem av-tomoibilsko cesto, tovarne, nova naselja . . . Zdi se mi, kakor da sanjam. To ni več tista domovina, ki sem jo zapustil pred tridesetimi leti. V Kanadi je precej Slovencev, ki so bili tu med vojno belogardisti in izdajavci. Pripovedovali so, kako v domovini preganjaj o. verne kristjane, kako jih mučijo, kako so pregnali tudi njih in kako slabo je tukaj; mislili so, da se nam bodo s tem prikupili. Dosegli s0 prav nasprotno. Vedeli smo, da so izdajavci svoje domovine, da so sovražniki svoje grude in zato jih obsojamo. Med nami nimajo nobene veljave. Jaz sem se tu trdno prepričal, da ne preganjate kristjanov, da ne rušite cerkva, da imajo vsi državljani popolnoma svobodo veroizpovedi. Ne samo to! Spoznal sem, da so moji sorojaki srečni v domovini . . .” c In še marsikaj je pripovedoval Martin. Kmalu se bo vrnil v Kanado. Vsi Belokranjci, zlasti pa vaščani Dragomlje vasi, mu želimo srečno pot! ,Jože Škof. » * * Ko je ta komunistični listič zašel sem med slovenske rojake v Norando, Que., smo ga brali nekateri z začudenjem, drugi zopet ravnodušno, kot da bi kaj drugega niti pričakovati ne mogli. Čudno se nam zdi le, da Martin in njegova žena, ki razmere v Sloveniji talko občudujeta, nista ostala tam ali se vsaj ne pripravljata na odhod tja, saj je zapisano: Spoznal sem, da so moji sorojaki srečni v domovini . . . v Kanadi pa je moral vendar toliko prestati! Rojake, ki so se umaknili komunističnemu nasilju, označuje za izdaj avce in vendar ima enega izmed njih za svojega zeta . . . Pil njem bi se lahko poučil o resnici, če bi mu do nje več bilo. * Rojaki vseh vrst in misli hodijo na obiske domov, tam dajejo vse mogoče izjave, pri tem pa le malo pomislijo na to, da bo to prišlo v časopise, da bo njihove nepremišljene izjave jav-I no st brala in na osnovi njih sodili nje same. če te sodbe niso ravno posebno laskave, se oni, ki izjave dajejo, nimajo kam pritožiti, za nje velja stari rek: Če bi bil tiho, bi me ljudje lahko (še vedno) smatrali za pametnega! Vsem rojakom in rojakinjam želim srečno novo leto! V. Vrečar. Nove avtomobilske tablice TORONTO, Gnit. — Prometno ministrstvo je objavilo, da bodo avtomobilislke tablice z letnico 1960 veljavne še do 15. marca. Lastnike avtomobilov opozarja že sedaj, naj si nove tablice za 1. 1961 nabavijo pravočasno, ker veljavnosti starih ne bo podaljšalo. Zborniki Svobodne Slovenije so tu! Že več ljudi je vprašalo, kdaj bodo prišli ZBORNIKI. Čakali smo jih vsak dan. Zdaj so pa že tu. Malo so se zakasnili, ker je pot iz Argentine do Kanade le precej dolga. Pred božičem so pošte že tako preobremenjene in vse počasneje deluje. No, zdaj so pa ZBORNIKI že tu in kdor ga hoče brati ali kot darilo pokloniti prijatelju ali znancu bodisi za god ali rojstni dan ali za kakršnokoli drugo obletnico, ga lahko dobi kot običajno v Slovenski pisarni, 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont. Cena $3.25, po pošti pa $3.50. -------------o----- Kanadski in ameriški dolar enako vredna OTTAWA. — Zvezna vlada se je odločila močno omejiti dotok tujega kapitala v Kanado, zaradi tega je začel kanadski dolar izgubljati na ceni v odnosu z ameriškim. V zadnjih dneh so v nekaterih bankah zahtevali ob zamenjavi kanadskih dolarjev v ameriške že preplačilo četrt do pol centa pri vsakem dolarju. Na newyorski borzi je kanadski dolar veljal še vedno za malenkost več od ameriškega. -----o----- Francija skrbno pazi na jugoslovanske ladje PARIZ, Fr. — Francoske pomorske patrole skrbno pazijo, kaj delajo jugoslovanske ladje v zahodnem delu. Sredozemlja. Že lani so namreč zasačili par ladij, ko so vozile orožje in mu-nicijo za alžirske upornike. Sedaj je nadzorstvo še poostreno. Samo v decembru so francoske oblasti ustavile štiri jugoslovanske ladje, zadnjo z imenom “Podgora” kar blizu Gibraltarja. Beograd se nad te vrste kontrolo pošteno jezi, Pariz se pa za to jezo ne meni. Varnostni svet M bo jutri govoril o Kubi Kuba je obdolžila Združene države, da pripravljajo vojaški napad Jna njo v “najkrajšem” času. NEW YORK, N.Y. — Kubanski zunanji minister Raul Roa je preteklo soboto pozval Varnostni svet Združenih narodov k razpravi o “ukrepih, potrebnih za preprečen j e kršenja ne-d o t a k Ijivosti in neodvisnosti Kube od strani oboroženih sil ZDA in njenih najemnikov”. Varnostni svet je bil sklican za jutri. Kubanski zunanji minister je trdil, da so Združene države pripravljene nastopiti z vojaško silo proti Kubi v “nekaj urah”, najkasneje pa baje v 18 dneh. Povod za tak nastop naj bi bila vest o graditvi sovjetskih vzstrelišč za rakete na Kubi. V Washingtonu kubanske ob-dolžitve zavračajo kot brez vsake osnove. Njihov namen je o- PrijafeFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaeatvo ali trgovino, obrnit« »e do ataa ) JOS. GLOBOKAR »M E. 74tk »t HE 1-64CT Hali in 11 oirok zgorelo v iarmarski hiši LACOLLE, Que. — Preveč se. greta peč v družinski sobi osamelega farmarskega doma v Noyamu je nenadno eksplodirala in v trenutku je ogenj zajel vso hišo. Mati in enajst otrok so končali v plamenih, med tem ko se je očetu posrečilo z enim otrokom rešiti iz gorečega doma. Nesreča se je zgodila nedaleč od meje Quebeca z Združenimi državami. Ko so prišli gasilci na kraj nesreče, je bilo že vsega konec, od lesene hiše ni ostalo dosti več kot pepel. Mrtvi so: mati Marjorie Vosburg in otroci: Doris, 19 let; Ray 17 let; Robert, 15 let; Phyllis, 13 let; Catherine, 10; Audrey, 9; Beverly, 7; Robert, 4; Caroline, 3; Leo, 1; Dowayne, 6 mesecev. Okolica hiše je bila vsa pokrita s snegom in ledom, saj je kazal toplomer 10 F pod ničlo. O-četa in rešenega otrdka je policija zavila v odeje in ga odpeljala do najbložjega soseda, trupla žene in mrtvih otrok pa so odpeljali v pet milj oddaljeni Cla-remceville. Ogenj je nastal pretekli četrtek okoli pol treh zjutraj in preteklo je dkoli 40 minut, predno so prišli gasilci. Tedaj ni bilo mogoče storiti za rešitev družine iz gorečega doma nič več. Nesreča je vzbudila veliko žalost in sočutje na obeh straneh meje. V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA! Mi jih pripravimo ih razpošljemo kamor želite! NAROČITE! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Itd. K£ 1-0034 Cleveland 10, Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio J NELOČLJIV A PRIJATELJ A — Mfo% Goliat in viali tjulenj Beatn.tv živalskem vrtu v Hannomerju na Nemškem sta bila-taka prijatelju, da je motal živalski vrt v Rimu, ki je prvotno hotel imeti le mroža, kupil tudi tjulna. ■ Kje si, naša draga mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Sveta vera nas tolaži, da se, enkrr.t snidemo, tam pri Bogu — v nebesih, v kraju tam, nad zvezdami. Žalujoči: ' ANTON, soprog JOSEPH, sin FRANCES HOČEVAR, sestra IN' OSTALO SORODSTVO Chardon, Ohio, 3. januarja 1961. brniti pozornost domačega prebivalstva, ki je iz dneva v dan nezadovoljnejše, od njegovega bednega stanja na zunanje “sovražnike”. Castra in njegove je začelo skrbeti tudi rastoče na* sprotovanje njegovi politiki v deželah Latinske Amerike. Peru pretrgal vezi s Kubo radi “vmešavanja” LIMA, Peru. — Tik pred novim letom je vlada Peruja prekinila diplomatske zveze s Castrovo Kubo češ, da se ta vmešava v njene notranje zadeve in deluje podtalno proti vladi in sedanjemu družabnemu redu v državi. • j Prekinitev odnosov je objavil zunanji minister Luis Alvarado Garrido v govoru pred senatom. Napovedujejo,-da bodo zgledu Peruja skoro sledile tudi druge države Latinske Amerike. Hranite denar za deževne dnev ■ —kupujte U. S. Savings bunde t Moški dobijo delo Delo za moške Delo dobita 2 slovenska zidarja, 2 mizarja in 2 navadpa delavca. Kličite KE 1-3845 po 5. uri POP- (3) MALI OGLASI Iščete stanovanje? Potem si gotovo oglejte čisto prenovljeni stanovanji: tri in petsobno z velikimi prostori in kopalnico. Vprašajte na 1052 E. 62 St. po šesti zvečer in v soboto ves dan. (X) Grocerija in mesnica Zidano poslopje, 7-sobno stanovanje zgoraj, 3C> garaže. V slovenski okolici v Collinwoodu. Cena $27,000 vključuje celo poslopje in trgovsko opremo. VINE REALTY WH 2-4440 RE 1-6140 (4) V aiiiG SPOJIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN SESTRE Rose Svete ki je za vedno zatisnila svoje drage oči dne 1. januarja 1959 Dve leti sta minili, odkar Te več med nami ni, hiša zdaj tako je prazna, a Tebe od nikoder ni. us ZDRAVILO ZA STARE IN MLADE Gospa Anna Marsoun iz Santa Ana, California, piše: Gospodje: — že večkrat sem či-lala, kako Tatra čaji pomagajo ljudem. Sedaj verjamem, da je to resnica, ker so ti čaji izvrstno pomagali tudi vsej naši družini, starim in mladim. Zaradi tega zavzemajo že več let prvo mesto v moji medicinski omarici, če se slabo počutim, ali trpim zavoljo zaptrja, vetrov, nespečnosti, itd., si skuham malo Tatra čaja št. 1 in ta mi hitro pomaga. To je moja oblažitev in res uživam V tem prijetnem čaju. Stara sem že 76 let, bila sem dolgo časa bolna in poskusila sem vsa mogoča zdravila; toda ta izvrstni — dobro delujoči čaj mi najbolj pomaga, da izčistim svoje telo. Prepričana sem tudi, da je vaš Prsni čaj za kašelj od prehlada boljši in cenejši nego zdravila. če bi dobila zaradi krvi po telesu neke vrste kožne izpuščaje, kar srbi in peče, pomaga v tem slučaju Ematea čaj. Vsakdo se lahko z zaupanjem obrne na Tatra zeliščne čaje. Vas pozdravlja rojakinja ANNA MARSOUN. • ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vzroča slabosti želodca, pline, utrujoiost, nervoznost, glavobol? Če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajiatc ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi og^ani delujejo pravilno, Zavitek; TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA it, 1. za t>0 skodelic, $1,00 • e e PECTORAL — PRSNI ČAJ it, 2. Znanstvena mešanica najboljših zeliad za začasno olajšanje kašlja, k« j« vzrok prehlada, Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00. • • • REMOLEK ZELIŠČNI ČAJ št, 3, Zna-menita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1,00, • • • EMATEA ZELIŠČNI ČAJ št. 4. Prirejen iz tekom razdobij preiskttšenih zelišč, ki j>h cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1.00 • • • RENEX ZELIŠČNI ČAJ št. 3. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljalo vsi zaradi njegove zdravstvene in prtrodne dobrote. Ni odvajalen, Zavitek $1,00. • • • Vsak zavitek čaja stane $1.00, $EST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5,00, 12 za $10.00. Pri vsaki škatlji čaja dodajte 10c za poštnino, 15c za Kanado. 25c za druge dežele. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovite takole: ^ Tatra Company, Dept, 10 J, j Box 60, MorrUville, Pa. ____________________________ S ^ Višarska polena i ! spisal Narte Velikonja “Ali mu nisem pustil telice?” se je jezno otresel Matevž. “Njegovo telico, saj je njego- “Praviš, da bo vrnil! Pogodbo imava!” “Vrnil bo, tiste obresti bo tudi poravnal!” “Toda midva imava tudi pogodbo?” > “Oderuško, da! Kar tožite! In bi radi obrili še mene. In Franco za njivo!” je rastel Matijec pred njim. “Matijec, Matijec!” je hitel Mohor. “Sem pa res radoveden, kako mi bo Klančar vrnil! Tak bajtar!” “Jaz sem mu dal,” je naglo zinil Matijec ter se skoraj ugriznil v jezik. V njem je vzkipelo silno ogorčenje. “Jaz sem dal, da ne bo klel naše krvi!” “Ti si mu dal?” je siknil Matevž skozi zobe. “Ti si mene pripravil v škodo? In jaz naj ti grem snubit! Ce bi te vrag jemal radi tega, ti ne grem. Zate naj grem snubit?” “Za koga?” je vprašala Franca, ki je nenadoma stala na pragu. Za hip so vsi obmolknili. Matijec se je čutil osramočenega do duše. Da jih je ženska poslušala pri tem pogovoru. Kosmač pa se je dvignil, da odide, ter se obrnil na vratih: -j ‘Tebe za Matijca, da mi da zato njivo pri orehu. Tvojo njivo!” “Prokleti lažnivec!” je zagrabil Mohor za poleno. “Pa reci, če nisi ponujal ti njive. Tvojo njivo, Franca, zato da prisnubim zanj cel grunt.” In je šel. Franca je ostala kakor vkopa- CHICAGO, ILL. na. “Zaradi grunta?” Matijec ni črhnil besedice. Franca je molče gledala enega in drugega, premerila ju z zaničevanjem in preziranjem, nato naglo stopila v izbo ter se vrgla na posteljo, ihteč na glas: “Zaradi te zemlje, zaradi te uborne zemlje!” Matijec je čutil, kako se je ves njegov ponos kakor prazna vreča zrušil v nič; njen zaničljivi pogled je razodeval strašno obsodbo, kakor da mu očita zvijačno zalezovanje, kakor da obsoja njegovo obzirnost za lisjaško o-prezovanje in n e o d kritosrčno grabežljivost. Hotel je stopiti v prvem hipu za njo, a ga je spet čuden občutek ponosa, obzirnosti in strahu pred novo žalitvijo potisnil na klop nazaj. Franca pa ie ihtela vsa zrušena vase: “Zaradi te uborne zemlje!” 8. Po teh dogodkih je vladala na M o h o r j evem čudna napetost Franca je postavala po hiši in nobeno delo ji ni šlo od rok. CHICAGO, ILL. NEW YEAR’S GREETINGS HAPPY NEW YEAR AND MAY THE COMING YEAR BE PROSPEROUS TO ALL. Mfgrs. of Burglar, Fire and Holdup Alarms. (Underwriters Laboratories approved). A.W. FRUH & CO. 1874 Fremont St. MI 2-4565. NEW YEAR’S GREETINGS SEASON’S GREETINGS JANUS BEVERAGES SALES 1901 Cermak Rd. FI 5-5020 Broadview, 111. Wholesale Dist. of Miller High Life, Drewry’s and Ballantine beer SEASON’S GREETING0 to our many friends and customers ANDREW F MEYER FOOD PRODUCTS FANCY FOOD PRODUCTS 4750 N. Lincoln Ave. L0- l"3377 Imported & Domestic — Wines, Beer and Liquors HELP WANTED — MALE MEN NEEDED AT ONCE Welding Engineers Developmen! TO WORK IN NEW RESEARCH DEVELOPMENT PROGRAM IN INITIAL FIELD. Back-ground of Welding Processes and Metallurgy required in the Exotic Metal. Welding Technicians CAPABLE OF OPERATING PLASMA ARC EQUIPMENT ELECTRON BEAM AND RELATED WELDING APPARATUS. Also Metallurgical Positions ARE AVAILABLE FOR TOP QUALIFIED MEN. The above positions are permanent. — Top wages to top experienced men. — Excellent opportunity of advancement. Many Company Benefits. Write giving complete resume in confidence to Mr. ROGER COYNE PORTLAND COPPER & TANK WORKS, INC. 80 SECOND STREET SOUTH PORTLAND, MAINE (1) Matijec se jo je izogibal, da nista nikoli prišla sama v pogovor. Čez dan je spravljal drva, pri jedi se je umikal njenemu pogledu ter se takoj izmuznil iz hiše; molče je odhajal spat. “Potuhnjenec!” je siknila za njim Franca, ko je ostala sama. “Potuhnjenec! Lepega se je hotel napraviti, s tistim mlekom, da bi ga Klančar hvalil, in da bi njegovi ženski razkazoval svojo dobroto. O, razumem!” In je jokala. Saj si je bila že vse tako lepo naslikala v mislih, nevede, pa je na dan prišla resnica. “Hinavec. Z zemljo je že barantal zame. Ta mu gre po glavi!” Zmerom bolj se je vmi-šljala v strašno krivico, ki ji jo je napravil, tem večjo krivico, ker je imela takšno vero vanj. “Najprej je dobil od Franceta z mojo doto izplačan delež, zdaj bi pa rad še posestvo! In od tega posestva bi dal najboljšo njivo Matevžu za barantijo, kakor bi rekel: ‘Kravo bi rad, zmeše tari mi jo!’ ” In vedno bolj jo je grizla strašna bolečina v prsih, od dneva do dneva je postajala bolj zamišljena; zdaj otožna z rosnimi očmi, zdaj razbesnela, da je tepla živino v hlevu, metala za mačkom polena, zvečer pa se spet vsa uničena vrgla oblečena pa posteljo ter je jokala dolgo v noč. ‘IKdo bi si bil mislil, da me gledata pri hiši kot pritepenko. Odpravila bi me rada, e, pa sta naletela na pravo, da, na pravo! Moje je, z grunta se ne umaknem, in če treba, se ga bom držala z zobmi.” Mohor je videl njeno otožnost ter si jo razlagal po svoje. Zalezoval je vsak njen korak. “Dolgčas ji je, po fantu dolgčas!” V njem je. vrelo kakor v kotlu. “Po fantu. In hlapec, moj hlapec — bo moj gospodar! Dva tuja človeka mi bosta na mojem gruntu rezala kruh, pod streho, ki sem jo jaz postavil. O, naj ne doživim te;gla! Da bi moj hlapec meni rezal užitkarski kruh!” In se je. tiščal ves dan za pečjo, če ga je kaj vprašala, je samo odgodrnjal ter jo oš-vrkal s sovražnim pogledom. “Gosenica!” si je mislil ter se naslajal ob tej besedi. “Gosenica, žre sad tujega truda!” In ni videl njenega dela, ni videl njene skrbi. “Žre, žre, moje krvave žulje žre in neprespane noči žre.” V srcu je čutil dan na dan večje zaničevanje, dan na na dan jo je bolj sovražil ter se ji umikal, kakor da je strupena. V tem vzdušju se je vrnil Tine iz bolnice. Ni čuda, če ga je Franca sprejela z veseljem. Preko prsi je imel o-klep iz mavca ter se ni mogel sam nič premikati, ker je i-mel tudi nogo in roko v obvezi. Z Matijcem sta ga nesla v čumnato, Franca je bila zakurila v peč ter mu pripravila posteljo. Mohor pa je oprezoval okoli snahe. “Kar oči iširi, tako ga požira!” je odgodrnjal v izbo, ne da bi bil Tinetu kaj dejal v pozdrav. Matijec pa se jim je tudi izognil. Ni hotel s hlapcem nobenega pogovora. In tako je Franca dobila bolnika v hišo, prekladala ga ter čakala, kdaj ozdravi. “Četudi je hlapec, pri našem delu ga je doletelo!” si je mislila ter mu pripravila priboljšek. “Vse bo zmetala vanj!” je godrnjal Mohor, “česar sama ne požre, gosenica, bo pa trotu stlačila!” Kakor da sedi na razbeljenih žebljih, se mu je zdelo, pa je krevsal v soseščino. “Da Matijca Franca ne mara, to je pa čudno!” ga je na eni teh potov dregnila Cajna-rica. “Kdo bi si mislil! Matevž je pravil, kako ga je zavrnila. -Zakaj je pa prej zahteval grunt? Ali ni mogel počakati še par tednov? Nerodna sta, nerodna!” “Vražji jezik!” je zaklel Mohor. “Kaj gobezdaš?” “Ali jaz?” je hitela ženska užaljena. “Ali jaz? Matevž, ki je bil zraven. Pa saj ni neumna, dosedaj je bila gospodinja, pa naj da grunt kar nazaj. Mladega fanta si lahko izbere, samo če bi namignila! In pa tak lep grunt!” je vrtala vanj. “Kaj komu mar? Da se mora vsak jezik obregati ob nas!” ženska se je prestrašila ter se naglo poslovila. “Mladega fanta si lahko izbere. O, saj si ga je! Ali ne tiči zmerom pri njem,” si je besedil Mohor. “In to je bila žena mojega siina. Sina, ki sem mu dal grunt!” In je taval okoli kakor izgubljen in pritaval k Blažu. Blaž je sekal dračje pred kočo ter prenehal, ko je zagledal Mohorja. “Ali sekaš?” “Sekam!” je odvrnil Blaž. Mohor je sedel na prag ter se jezil nad snegom, ki se je oprijel njegovih hlač. “Kako se to prime!” “Kakor moka!” Pa sta molčala. Čez dolgo se je Mohor od-kašljal. “Vprašal bi te za svet!” “In?” Blaž je zvedavo pogledal 'Mohorja. “Ti veš, da bi se Matijec ahko oženil!” “Lahko bi se!” Pa sta spet umolknila. “Že, pravim, če pa se noče!” je spet krehnil Mohor. “Noče se!” je trdil Blaž. “In najbrž ga ne mara!” T; ' . m V( 1 o«*' ^ '° S 'Tl ■O'* HO* i» ^ '“'T!* *"A ^ A.«*"' .. 4 !. AN Savings Deposited Throvgh JANUARY 16th Earn INSURED AVE “Kdo, Franca?” je naglo vprašal Blaž. “Kako to veš, Franca? Da, Franca!” je zinil, kakor da mu je kamen padel od srca. “Zdaj pa vesš vse.” “O, jaz to dolgo vem!” (Dalje prihodnjič) ------o----- Petinšestdeset let nudi KSKJ Ijuheznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA from _____ JANUARY 1st! ...