K o r o š K i K o l e d a r 2 0 1 2 K o r o š K i K o l e d a r 2 0 1 2 Koledar Ovitek 2012.indd 1 17.11.11 09:25 Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze Koledar Kern 2012 4c.indd 1 17.11.11 09:23 uredila: irena destovnik slike na ovitku in v koledarskem delu: tomo Weiss koroški koledar 2012 je izšel s podporo urada vlade rs za slovence v zamejst vu in po svetu izdala: slovenska prosvetna zveza založila: založba drava v celovcu oblikovanje in tisk: tiskarna drava vsi: a-9020 klagenfurt/celovec © spz. vse pravice pridržane isbn 978-3-85435-661-5 Koledar Kern 2012 4c.indd 2 17.11.11 09:23 KorošKi Koledar 2012 Koledar Kern 2012 4c.indd 3 17.11.11 09:23 Januar 1 ne Novo leto a si ☽ 2 po Makarij si 3 to Genovefa 4 sr Angela 5 če Simeon 6 pe Sv. 3. kralji a 7 so Zdravko 8 ne Janez si 9 po Julijana • 10 to Gregor 11 sr Pavlin 12 če Tatjana 13 pe Veronika 14 so Srečko 15 ne Pavel 16 po Marcel • 17 to Anton 18 sr Marjetka 19 če Marij 20 pe Boštjan 21 so Neža 22 ne Vincenc 23 po Rajko • 24 to Felicijan 25 sr Darko 26 če Pavla 27 pe Janez 28 so Peter 29 ne Valerij 30 po Martina 31 to Janez ☽ Februar 1 sr Ignac 2 če Svečnica 3 pe Blaž 4 so Andrej 5 ne Agata 6 po Rotija 7 to Egidij • 8 sr Slov. kult. praznik si 9 če Polona 10 pe Viljem 11 so Marija 12 ne Damjan 13 po Gregorij 14 to Zdravko • 15 sr Jurka 16 če Julijana 17 pe Silvin 18 so Simeon 19 ne Konrad 20 po Leon 21 to Pustni torek • 22 sr Pepelnica 23 če Marta 24 pe Matija 25 so Sergij 26 ne Aleksander 27 po Gabrijel 28 to Leander 29 sr Prestopni dan Koledar Kern 2012 4c.indd 4 17.11.11 09:23 Koledar Kern 2012 4c.indd 5 17.11.11 09:23 M ar ec 1 če Albin 2 pe Janja 3 so Marin 4 ne Kazimir 5 po Gerda 6 to Nika 7 sr Egidij 8 če Dan žena • 9 pe Frančiška 10 so Viktor 11 ne Krištof 12 po Gregor 13 to Kristina 14 sr Matilda 15 če Klemen • 16 pe Hilarij 17 so Jerica 18 ne Ciril 19 po Jožef 20 to Srečko 21 sr Benedikt 22 če Vasilij • 23 pe Oton 24 so Katarina 25 ne Minka 26 p0 Emanuel 27 to Rupert 28 sr Bojan 29 če Ciril 30 pe Bogo ☽ 31 so Benjamin apr i l 1 ne Cvetna nedelja 2 po Frančišek 3 to Ljuba 4 sr Izidor 5 če Vinko 6 pe Viljem • 7 so Darko 8 ne Velika noč a si 9 po Velika pon. a si 10 to Janez 11 sr Stanko 12 če Julij 13 pe Ida • 14 so Justin 15 ne Helena 16 po Bernarda 17 to Rudi 18 sr Konrad 19 če Leon 20 pe Neža 21 so Simeon • 22 ne Leonida 23 po Vojko 24 to Jurij 25 sr Marko 26 če Marcel 27 pe Dan upora proti okupatorju si 28 so Pavel 29 ne Peter ☽ 30 po Katarina Koledar Kern 2012 4c.indd 6 17.11.11 09:23 Koledar Kern 2012 4c.indd 7 17.11.11 09:23 M aJ 1 to Praznik dela a si 2 sr Praznik dela si 3 če Filip in Jakob 4 pe Florijan 5 so Angel 6 ne Materinski dan • 7 po Stanko 8 to Miha 9 sr Vinko 10 če Izidor 11 pe Žiga 12 so Pankracij • 13 ne Servacij 14 po Bonifacij 15 to Zofka 16 sr Janez 17 če Vnebohod a 18 pe Erik 19 so Ivo 20 ne Bernard 21 po Feliks • 22 to Milan 23 sr Željko 24 če Suzana 25 pe Urban 26 so Zdenko 27 ne Binkošti a si 28 po Bink. pon. a ☽ 29 to Magdalena 30 sr Ivana 31 če Angela Jun i J 1 pe Fortunat 2 so Erazem 3 ne Pavla 4 po Franc • 5 to Valerija 6 sr Norbert 7 če Rešnje telo a 8 pe Medard 9 so Primož 10 ne Marjeta 11 po Srečko • 12 to Janez 13 sr Anton 14 če Vasilij 15 pe Vid 16 so Beno 17 ne Dolfe 18 po Marko 19 to Julijana • 20 sr Silverij 21 če Alojz 22 pe Ahac 23 so Zeno 24 ne Janez 25 po Dan državnosti si 26 to Stojan 27 sr Ema ☽ 28 če Hotimir 29 pe Peter in Pavel 30 so Emilja Koledar Kern 2012 4c.indd 8 17.11.11 09:23 Koledar Kern 2012 4c.indd 9 17.11.11 09:23 Juli J 1 ne Bogoslav 2 po Marija 3 to Tomaž 4 sr Urh • 5 če Ciril in Metod 6 pe Bogomil 7 so Vilibald 8 ne Evgen 9 po Veronika 10 to Ljuba 11 sr Olga • 12 če Mohor 13 pe Henrik 14 so Kamil 15 ne Vladimir 16 po Marija 17 to Aleš 18 sr Miroslav 19 če Vincenc • 20 pe Marjeta 21 so Danilo 22 ne Majda 23 po Branislav 24 to Kristina 25 sr Jakob 26 če Ana ☽ 27 pe Sergij 28 so Zmago 29 ne Marta 30 po Julita 31 to Ignac avgust 1 sr Peter 2 če Štefan • 3 pe Lidija 4 so Dominik 5 ne Ožbalt 6 po Ljubo 7 to Kajetan 8 sr Miran 9 če Jaroslav 10 pe Lovrenc 11 so Suzana • 12 ne Klara 13 po Lilijana 14 to Demetrij 15 sr Marijino vneb. a si 16 če Rok 17 pe Pavel • 18 so Helena 19 ne Ludvik 20 po Bernard 21 to Ivana 22 sr Timotej 23 če Filip 24 pe Jernej ☽ 25 so Ludvik 26 ne Viktor 27 po Monika 28 to Avguštin 29 sr Janez 30 če Roza 31 pe Rajko Koledar Kern 2012 4c.indd 10 17.11.11 09:23 Koledar Kern 2012 4c.indd 11 17.11.11 09:23 septe Mber 1 so Tilen 2 ne Štefan 3 po Dora 4 to Rozalija 5 sr Lovrenc 6 če Zaharija 7 pe Regina 8 so Marija 9 ne Peter • 10 po Nikolaj 11 to Erna 12 sr Gvido 13 če Filip 14 pe Rastko 15 so Nikodem 16 ne Ljudmila • 17 po Lambert 18 to Irena 19 sr Suzana 20 če Svetlana 21 pe Matevž 22 so Mavricij ☽ 23 ne Helena 24 po Nada 25 to Zlata 26 sr Kozma in Damijan 27 če Vincenc 28 pe Venčeslav 29 so Mihael 30 ne Sonja • oKtober 1 po Julija 2 to Bogumil 3 sr Terezija 4 če Frančišek 5 pe Marcel 6 so Vera 7 ne Marko 8 po Brigita • 9 to Abraham 10 sr Daniel 11 če Milan 12 pe Maks 13 so Edvard 14 ne Veselko 15 po Terezija • 16 to Jadviga 17 sr Marjeta 18 če Luka 19 pe Etbin 20 so Irena 21 ne Urška 22 po Kordula ☽ 23 to Severin 24 sr Rafael 25 če Darja 26 pe Nacionalni praznik a 27 so Sabina 28 ne Simeon 29 po Narcis • 30 to Alfonz 31 sr Volbenk si Koledar Kern 2012 4c.indd 12 17.11.11 09:23 Koledar Kern 2012 4c.indd 13 17.11.11 09:23 n ove Mber 1 če Vsi sveti a si 2 pe Verne duše 3 so Silva 4 ne Karel 5 po Elizabeta 6 to Lenart 7 sr Engelbert 8 če Bogomir • 9 pe Teodor 10 so Andrej 11 ne Martin 12 po Emil 13 to Stanislav • 14 sr Nikolaj 15 če Leopold 16 pe Jerica 17 so Gregor 18 ne Odon 19 po Elizabeta 20 to Srečko ☽ 21 sr Marija 22 če Cecilija 23 pe Klemen 24 so Janez 25 ne Katarina 26 po Konrad 27 to Virgil 28 sr Jakob • 29 če Radivoj 30 pe Andrej dece Mber 1 so Marijan 2 ne Bibijana 3 po Franc 4 to Barbara 5 sr Sava 6 če Miklavž • 7 pe Ambrož 8 so Brezmadežna A 9 ne Valerija 10 po Smiljan 11 to Danijel 12 sr Aljoša 13 če Lucija • 14 pe Dušan 15 so Kristina 16 ne Albina 17 po Lazar 18 to Teo 19 sr Urban 20 če Evgen ☽ 21 pe Tomaž 22 so Mitja 23 ne Viktorija 24 po Adam in Eva 25 to Božič a si 26 sr Štefan / Dan neodvisnosti a si 27 če Janez 28 pe Nedolžni otroci • 29 so Tomaž 30 ne David 31 po Silvester Koledar Kern 2012 4c.indd 14 17.11.11 09:23 Koledar Kern 2012 4c.indd 15 17.11.11 09:23 16 16 Uvod Irena Destovnik V Koroškem koledarju 2012 objavljamo dvajset prispevkov šestnajstih av- toric in avtorjev iz avstrijske Koroške in Slovenije, ki jih lahko strnemo v več tematskih sklopov. Med prispevki, povezanimi s književnostjo, najprej objavljamo dva član- ka, ki sta ju v spomin na pravkar umrlega koroškega pisatelja, eseji- sta, dramatika in prevajalca Janka Messnerja napisala njegova nekdanja učenca in pozneje sodelavca, Vida Obid in Peter Wieser. Lilijana Burcar, docentka na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fa- kulteti Univerze v Ljubljani, v svojem članku na primeru knjig o Harryju Potterju piše o ponovnem obujanju in utrjevanju konservativnih druž- benih in spolnih ideologij. O ozadju nastajanja gledališke predstave Zala je v intervjuju spregovoril vodja teatra trotamora in režiser Marjan Šti- kar, univerzitetni profesor Vladimir Wakounig pa o terapevtskem delu s skupino slovensko govorečih; članek, ki ga je o izkušnjah z vodenjem sku- pine nemško govorečih napisala Silvia Jelinek, objavljamo v slovenskem in nemškem jeziku. V tem sklopu objavljamo tudi članek Ljudmile Ko- fl er in Mihe Vrbinca o rezultatih literarnega natečaja Volbankove usta- nove Promlad. V literarni sklop sodi tudi članek maturantke Slovenske gimnazije, sedaj študentke primerjalne književnosti in slovenščine na Fi- lozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Nine Kompein, ki na primeru ro- mana Erice Fischer Aimée in Jaguar piše o značilnostih ustnega pričeva- nja, forme pisemskega romana, homoseksualnosti in konstrukcije druž- benospolne identitete. Članek Nine Kompein je dokaz, da (Slovenska) gimnazija res pripravlja na študij, kot je svoj članek naslovil njen ravnatelj Miha Vrbinc. V tem sklopu objavljamo še intervjuja z ravnateljem Višje šole za gospodar- ske poklice iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu, Štefanom Schellandrom, in ravnateljico Dvojezične zvezne trgovske akademije iz Celovca, Majo Amrusch-Hoja. Članku o trgovski akademiji sledi skrajšana diplomska naloga Darje Ovsenik z naslovom Geografska in sociolingvistična anali- za identitete koroških Slovencev: Primer dvojezične trgovske akademije v Celovcu; Darja Ovsenik je prejemnica nagrade Urada Vlade RS za Slo- vence v zamejstvu in po svetu v letu 2010. Tudi naslednji članek z naslo- vom »Vsaj malo po vaško pohavžvamo!«, ki ga je napisala Štefka Vavti, Koledar Kern 2012 4c.indd 16 17.11.11 09:23 17 se ukvarja z mladimi koroškimi Slovenci in z njihovim odnosom do slo- venskega narečja. Sklop, namenjen mladim, končujejo intervjuji, v kate- rih so štiri maturantke – Ana Sticker, Antonija Ana Wieser, Ajda Sticker in Irina Urbajs pripovedovale o svojih izkušnjah s prostovoljnim delom na različnih koncih sveta. Olga Voglauer v svojem članku predstavlja rezultate ankete, ki jo je Kmečka izobraževalna skupnost leta 2010 izvedla med slovenskimi kme- ticami in kmeti, in na podlagi rezultatov načrtovane razvojne možnosti. Glavni namen prispevka doktorja krasoslovja, Janeza Turka, pa je na enem mestu zbrati vse slovenske toponime v Karnijskih Alpah med Zilj- sko in Kanalsko dolino, ki jih je v svojih razpravah objavil Viktor Vovk. V zadnjem sklopu objavljamo prispevke o zgodovini in položaju sloven- ske narodne skupnosti na Koroškem in zunaj Republike Slovenije ter o položaju nemško govoreče etnične skupine prebivalcev v Sloveniji. Avgu- štin Malle v članku z naslovom Boj za javnost in usmeritev: nepretrga- nost in prelomi piše o slovenski periodiki v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja, Bojan-Ilija Schnabl pa v prispevku z naslovom Dvojezična ustava Koroške in deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik o nekaterih novih spoznanjih, do katerih je prišel pri pisanju gesel za Enciklopedijo slovenskega jezika in slovstva na Koroškem od začetkov do leta 1938. Zgo- dovinarka Brigitte Entner svoj članek z naslovom Nov začetek ali igra na čas posveča med drugo svetovno vojno izseljenim koroškim Slovencem. Sledita prispevka dveh sodelavcev z ljubljanskega Inštituta za narodnost- na vprašanja. Vera Klopčič piše o Slovencih, ki živijo v novih državah – nekdanjih jugoslovanskih republikah, Danijel Grafenauer pa o nemško govoreči etnični skupini prebivalcev v Sloveniji. Sklop končuje intervju z državnim sekretarjem na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v letih 2008–2011, Borisom Jesihom. Kot vsako leto je Koroško bibliografi jo, tokrat za obdobje 2010/11, pripra- vila Meta Domej iz Slovenske študijske knjižnice v Celovcu. Fotografi je Kornatskih otokov, objavljene na ovitku in v koledarskem delu, je posnel Tomo Weiss. 18 JANKO MESSNER (13. 12. 1921–26. 11. 2011) Janko Messner, koroški pisatelj, pesnik, esejist, dramatik, prevajalec in pedagog se je rodil 13. decembra 1921 v Dobu pri Pliberku, umrl pa 26. oktobra 2011 v Celovcu. V nadaljevanju objavljamo besedili, ki sta ju ob njegovem slovesu napisala in na pogrebu prebrala njegova nekdanja dijaka in pozneje sodelavca, Vida Obid in Peter Wieser. Draga žalujoča družina Messner, dragi žalujoči sorodniki, prijatelji in prijateljice, sopotniki, tovariši in tovarišice! Dragi Janko! Ni mi lahko stopiti pred vse vas in pred krsto človeka, s katerim se čutim povezano skoraj petdeset let. Z Jankom ima vsak svoje izkušnje, takšne ali drugačne. Tako tudi jaz. Marsikdo meni, da je Janka poznal in ga zato lahko oceni ali ceni, sodi ali obsodi. Osebno pa želim povedati le nekaj besed o človeku, ki se je svoje žive dni boril za »svoje koroške zasramo- vance« pa tudi za zasramovance po svetu. Včasih je v tej svoji borbi mah- nil tudi mimo in koga po krivem prizadel, ampak življenje tudi njemu ni prizanašalo. Bil je globoko ranjen in travmatiziran človek. Jankova razburkana življenjska pot, ki se se je začela 13. decembra na kmetiji pri Petru v Dobu pri Pliberku, se danes mirno končuje v doma- čem kraju. Dihati je prenehal prav 26. oktobra, na dan avstrijskega na- cionalnega praznika, ki ga je solidarnostno gibanje za pravice koroških Slovencev v sedemdestih letih izbralo za svoj praznik. Jankovi starši so med hudo gospodarsko krizo skrbeli za to, da so se njihovi otroci šolali. Bil je to čas trdega dela in odpovedovanja vsemu življenjskemu udobju. Za to velikodušnost je bil Janko staršem hvaležen. Če je bil razburjen, žalosten ali kako drugače prizadet, se je iz Celovca odpeljal iskat uteho na grob svoje matere. Še pred maturo je bil novembra 1941 iz gimnazije vpoklican v nemški vermaht, kjer je po arhivskih podatkih zbolel za malarijo, bil v lazaretu in nato na zdravljenju v Karlovih Varih. Dvakrat je doživel živčni zlom, bil nato spet vpoklican in v začetku leta 1945 težko ranjen. Od marca do 22. maja 1945 se je zdravil v lazaretu v Hannovru. Njegovi poskusi, da bi ga mobilizirali partizani, niso uspeli. Takoj po vrnitvi domov se je vključil v narodno delo. Pri zgodovinskih raziskavah za na žalost tudi že rajnega univerzitetnega profesorja Stuhl- pfarrerja o koroških partizanih sem v Arhivu Slovenije med drugim našla zapisnik prve pliberške občinske seje z dne 2. julija 1945, kjer pod točko IV. piše, da je »zgleden borec Janko Messner« organiziral pri Petru v Dobu dobro obiskan miting. Prav tako sem v Arhivu Slovenije našla lastnoročno podpisan rokopis na 29 straneh z naslovom »Morišče Dravograd: Doku- menti o ubijanju in mučenju koroških Slovencev po avstrijskih gestapov- cih«, datiran z 18. septembrom 1946. To gradivo je Janko zbiral, potem ko 19 so ga za nekaj dni zaprli Angleži in ko je zbežal z doma v Gospe Sveti v Jugoslavijo. Domnevam, da je bil med pripovedovanjem zgrožen nad tem, kako je v domovini divjala vojna, medtem ko je bil on po sili vojak. To so pričevanja posameznih oseb, ki so trpinčenja preživele ali pa so bile njihove priče. Janko je pričevanja zbiral že v letih, ko to še ni bilo »in«, ni bilo plačano in tudi ne dobrohotno sprejeto. Prav nasprot- no, s tem si je nakopal silno sovraštvo. Storilci so se spet »integrirali« v vsakdanje življenje, medtem ko so partizane kriminalizirali, in kljub spominskim ritualom v prid žrtvam se danes dogaja revizija zgodovine. To je ozadje, da se je Janko vse svoje življenje tako strastno zavzemal za mir in odstranitev nekdanjih nacistov in njihovih pomagačev, ki svoje zmote niso vsaj uvideli, iz javnih služb, predvsem iz šolstva. Tu je bil zares neizprosen. Včasih se je zdel kar donkihotovski, ko je mahal na vse strani in se angažiral proti vojnam in imperialističnim intervencijam ZDA v Južni Ameriki, se zavzemal za revolucionarje v Nikaragvi, ki jih je obiskal, v Celovec pa povabil celo ministra in duhovnika Ernesta Cardenala, da mu je predal zbrani denar z avkcije slik za Nikaragvo. Ni je bilo stvari, ki ga ne bi vznemirila – zato tudi nikoli ni miroval in je navsezadnje dobrega zdravja skoraj do konca dosegel častitljivo starost. Po študiju slavistike in romanistike v Ljubljani in poučevanju na gim- naziji na Ravnah na Koroškem, kjer si je medtem ustvaril družino z makedonsko tovarišico, mlado in lepo partizanko Olgo Jordanovsko, se je leta 1955 z njo in s sinovoma Mirkom in Jožekom vrnil v Celovec, kjer je bil dolga leta brezposeln. Olga in Janko sta kruh za družino služila na celovški tržnici, z inštrukcijami, s kuhanjem za dijake, pospravljanjem pri bogatih meščanih, ipd. Šele družinski dobrotnik Erwin Pabst, social- demokrat ter vplivni dvorni svetnik, in njegova žena sta Messnerjevi družini pomagala tako, da se je Janko zaposlil na Slovenski gimnaziji. Verjetno je Deželni šolski svet Messnerja Slovenski gimnaziji vsilil. Saj se še dobro spomnim govoric, po katerih sem imela občutek, da Janka Messnerja že poznam – še preden je jeseni leta 1963 v četrtem razredu Slovenske gimnazije postal moj učitelj slovenščine. Iz tako imenovanih dobro obveščenih krogov slovenske koroške »izobražene« srenje, ki sem jo spoznavala z vstopom v Slovensko gimnazijo, torej pred 50 leti, sem izvedela, da je nepreračunljiv in malo zmešan, menda je bil celo na psi- hiatriji, politično sumljiv in dejaven za vse mogoče jugoslovanske ali celo ruske tajne službe. Ker takrat slovensko-koroške folklore obrekovanja še nisem poznala – zrasla sem namreč na jezikovnem obrobju – so me te govorice kar precej prestrašile. Bila je hladna vojna, družina moje mame pa je bila iz Jugosla- vije pregnana zaradi kolaboracije s sovražnikom. Govorice so prihajale z vseh strani – z leve in desne, od zgoraj in spodaj. Bala sem se in upala, da ga naš razred ne bi dobil za profesorja. Prav to pa se je zgodilo. Bil je moj profesor slovenščine do mature. Predsodki so se globoko vtisnili v mojo dušo, do danes jih nisem pozabila. 20 VIDA OBID Mešteja, kakor smo ga krstili, sem se nekaj časa, kadar se mi je pribli- žal s svojim strogim pogledom in orlovskim nosom, celo bala. Zdel se mi je neizprosen kot kaka ptica ujeda. Nisem bila dobra učenka, s pismeno slovenščino sem se precej borila, saj sem v gimnazijo vstopila kot sloven- ska analfabetka, pa še z nekoroškim maminim narečjem, brez dvojine in skoraj brez sklonov in raznih drugih fi nes slovenske slovnice. Meštej se je, ker je imel razvit socialni čut in v letna spričevala ni za- pisoval petic, zavzel za vsakega dijaka in za vsako dijakinjo. Do lastnih otrok ter vnukov in vnukinj je bil manj prizanesljiv. Sama sem do osmega razreda visela med štirico in petico. Za štirico je navsezadnje zahteval le urejen literarni dnevnik, kar pomeni, da sem morala vsak mesec prebrati vsaj eno slovensko knjigo in napisati vsebino. To se mi je zdelo genialno, saj sem rada brala in tako povezala konjiček z dolžnostjo. Ta dnevnik je skrbno pregledal in popravil napake – in vstop v naslednji razred je bil zagotovljen. No, ta jezikovna šola se je obrestovala, naučila sem se toliko slovenščine, da mi je v vsakem oziru v korist. Navduševal nas je za slo- vensko literaturo, se ubadal z našimi napakami, ki jih je kdaj pa kdaj tudi narisal na tablo, kar je bilo zelo zabavno. Za ilustracijo, kako nevedna je ostala naša generacija v avstrijskem šolstvu, naj povem le, da smo v zgodovini končali s prvo svetovno vojno in da smo šele od Mešteja izvedeli, kaj sploh pomeni NSDAP, SA, SS. OF in partizani takrat tudi na Slovenski gimnaziji niso bila častna imena. Za te se je zavzemal le prof. Messner, kar so mu očitali kot pristransko, če ne že kar zločinsko dejanje, saj so bili v središču takratnega pojmovanja zgodovine povojni uboji in odvedenci, kot da bi bila OF začela vojno. Tudi s to tematiko se je Janko spoprijemal in nam svetoval, naj beremo roman Strah in pogum Edvarda Kocbeka ter njegov partizanski dnevnik Tovari- šija, ki se ukvarjata prav z zlorabo oblasti in poboji ter etičnimi vprašanji med vojno in po njej. Imel nas je za dovolj zrele, da se soočamo s tako kompliciranimi zadevami. Na srce nam je položil tudi Kardeljev Razvoj slovenskega narodnega vprašanja; ta nam je razkril ozadja in pomen slovenske kulturne in lite- rarne zgodovine. To so bile njegove ponudbe, ne prisila. Tu pa tam je pa le kdo pokukal v predlagano literaturo in si širil obzorje. Upam si trditi, da je Janko v tem vprašanju oral ledino ne le na Koroškem, če ne kar v vsej Avstriji. K sreči se je to le nekoliko spremenilo. Vse to so seveda nekateri profesorji opazovali precej skeptično, da ne rečem odklonilno. Poučevanje na Slovenski gimnaziji za prof. Messnerja prav gotovo ni bilo posebej prijetno. Včasih je gospod profesor pavzo pre- sedel kar v razredu, saj so bila vrata v konferenčno sobo zanj zaklenjena. Celo zjokal se je pred dijaki zaradi izključevanja s strani kolegov in kolegic. Težki vojni travmi se je pridružila še povojna zavrnitev njegove osebe med slovenskimi izobraženci. Doživljal je vrsto razočaranj, med drugim tudi, da se socializem v Jugoslaviji – tako kot drugje na svetu – ni razvil po Jankovih upih in sanjah ljudi, ki so se borili za osvoboditev od okupatorja in za pravičnejši svet. Kljub temu pa Janko ni obupal. Ostal je, kar je bil: 21 JANKO MESSNER (13. 12. 1921–26. 11. 2011) krščanski socialist ali komunist, a nikakor ne v institucionalnem pomenu. Janka v svojih vrstah ne bi prenašala nobena stranka, obratno pa tudi ne, saj sta mu bila tuja vsaka strankarska disciplina in enoumje. Zato ga je zelo razveselilo, ko smo se študentje na avstrijskih univer- zah začeli zbujali. S simpatijo je spremljal izdajanje časopisa Kladivo na Dunaju, verjetno ga je vsebinsko spominjalo na njegove lastne poskuse skupaj z dr. Pavlom Zablatnikom in dr. Luko Sienčnikom, da naj glede narodnih pravic vsi vlečejo skupno vrv, in to ne glede na politično usmer- jenost. V osebi Pokržnikovega Lukana, neke vrste vox populi, je postal zvesti sodelavec Kladiva. Gotovo je prav Luka s svojimi hudomušnimi prispevki zmobiliziral številno slovensko podeželsko prebivalstvo na de- monstracije okrog 26. oktobra, tako da jih narodni predstavniki niso mogli ignorirati. Dolga leta je bil tudi aktivni sodelavec revije mladje, ki bi brez njego- vega angažmaja verjetno usahnila že prej. Ves čas je sitnaril, da mladje ne sme umreti in je pri takratnem ministru Zilku zbezal nekaj denarja. Prepričeval me je, naj se potrudim in pomagam, da mladje spet zagleda luč sveta, saj bi bilo škoda vrniti denar avstrijski republiki. To je bil argu- ment. No, mladje je izhajalo vsaj še deset let. A ker človekova potreba po ustvarjalnosti in pisanju nikoli ne miruje, je pognalo tudi novo »rastje«, tudi brez Janka. Janko je bil mnogoplastna osebnost, izbrala sem le tiste kamenčke iz mozaika, ki so imeli opravka z mojim življenjem. Moj odnos do profe- sorja Janka Messnerja je bil vse kaj drugega kot netežaven, vedno je bil napet, včasih sva bila kar v Kregistanu; a bil je produktiven. Naučila sem se argumentirati, se prepirati, diskutirati, prevajati. Janko, gotovo si še opazil, da se mladina vsepovsod po svetu ponovno upira in ni pripravljena še naprej živeti v krivičnem sistemu, polnem ko- rupcije in zlaganosti, ki ga vodijo mednarodni koncerni in banke. Zame si koroški slovenski Jean Ziegler, saj si med poukom že v šestdesetih letih napovedal, da tako ne bo šlo naprej in da se bodo narodi takrat t. i. tretjega sveta, ki jih prvi svet izkorišča, uprli. Prav to se dogaja. Še toliko bomb pod krinko humanitarne pomoči ne bo preprečilo, da se pravica ne bi uveljavila – saj je to interes 99 odstotkov ljudi. Dragi Janko, za vse to, tudi za svoj optimizem, se ti danes zahvaljujem. Mislim, da lahko tudi v imenu tvojih nekdanjih dijakov in dijakinj, pred- vsem »kladivarjev«, povem, da je bil tvoj pouk vse prej kot dolgočasen. Radi smo te poslušali, predvsem tvoje zgodbe, ki si nam jih pripovedoval med poukom. Bil si sijajen pripovedovalec, včasih kar teatraličen. Za nek- danje maturante Slovenske gimnazije je bilo, če jih je slovenščino učil prof. Messner, to znak kakovosti. Iskrena hvala, bil si učitelj, ki mu ni para! Končala pa bi s Handkejevim pozivom, naj ljudje berejo knjige koro- ških slovenskih avtorjev in avtoric, ki jih je zdaj že kar veliko: »LESEN SIE GEFÄLLIGST!« Adijo Janko, lepo se imej in drugubart druč! 22 PETER WIESER Spoštovana gospa Zofka, dragi Mirko, dragi Jože, dragi svojci, spoštovani žalujoči! Avtorju in človeku, ki je dodobra zaznamoval literarno, kulturno in po- litično življenje naše generacije, se poklanjam v imenu Založbe Drava in Slovenske prosvetne zveze, ki je skupaj z Zvezo slovenskih organizacij la- stnica Drave. Z njo je bil povezan zadnjih 30 let, s Slovensko prosvetno zvezo pa na takšen ali drugačen način še veliko dlje. Že v Slovenski gimnaziji nam je profesor Messner skušal zabičati: »Bodite kritični, vedno vprašajte: zakaj?« Janko Messner je vse svoje živ- ljenje posvetil postavljanju tega vprašanja. Na gimnaziji nam je uspešno posredoval čut za slovenski jezik in kulturo, dobili smo podlago, od kate- re še danes živimo. Odkar je prišel na gimnazijo, od leta 1963, je bil moj učitelj slovenščine. Iz tega leta sta mi živo ostala v spominu dva njegova prevoda: lužiškosrbska povest o Mojstru Krabatu in Prežihovi Samora- stniki, ki jim je v nemščini dal naslov Wildwüchslinge. Dvajset let pozneje sem se s to knjigo ponovno srečal, ko je v predelani obliki izšla kot prva Messnerjeva knjiga pri Založbi Drava. Nas, zagnane in študentovsko razgibane študente, so zaznamovala predvsem Messnerjeva sedemdese- ta leta: Ob začetkih Kladiva leta 1970 sem ga doživel, kako se je prelevil v Pokržnikovega Lukana, ki je ostal njegov alter ego do današnjega dne. Leto navrh so v nemščini pri slovenski založbi Obzorja v Mariboru izšle Razglednice / Ansichtskarten von Kärnten, kmalu nato pa pri isti založbi v slovenščini še Skurne storije. To je bilo kar senzacionalno doživetje v tedanjih časih dvojezičnega dopolnjevanja krajevnih napisov. Najino občasno sopotništvo se je razvijalo v razmaku desetletja ali dveh. Tako sem njegovo ustvarjanje v solidarnostnih sedemdesetih letih spremljal iz Ljubljane: Ekstremist Matija Gubec, napisan skupaj s Florja- nom Lipušem, je med drugim iz tega časa, pa Pogovor v maternici koroške Slovenke, polemični Zasramovanci, združite se in predvsem znameniti fi lm Vrnitev z Marjanom Sriencem, njegovim dijakom in našim sošolcem v glavni vlogi. Podobno kot Razglednice devet let prej je leta 1980 tudi Kärntner Heimatbuch izšel v nemščini pri slovenski založbi, tokrat pri ZTT – Založništvu tržaškega tiska v Trstu. Doživel je širok odmev po Avstriji in zunaj nje, pozneje pa je izšel še na Dunaju in v Celovcu. Ko je ob začetku osemdesetih let Drava zaživela kot založba, je Janko Messner kmalu postal njen avtor. Leta 1983 se je začelo nadvse plodno sodelovanje, ki je poleg prevoda Wildwüchslinge rodilo še 17 knjig in eno zvočno kaseto in je trajalo vse do današnjih dni. Med temi 17 knjigami so nikaragvanske pesmi, med njimi je dnevnik iz let 1938 do 1941, več izdaj njegovih pesmi, njegova dramska besedila, Gorše storije, Dnevnik Pokržnikovega Lukana, izbrano delo v slovenščini v enem zvezku in naposled 2007 Mein Korotan moj. Moj Kregistan mein. Za izdajo knjig je dolga leta skrbela Helga Mračnikar, za njo pa Th omas Busch in Franz Marenits. Treba pa je dodati še Izbrano delo Janka Messnerja v nemščini v sedmih zvezkih, katerih izdajatelj je Jozej Strutz. Prvi in drugi zvezek 23 JANKO MESSNER (13. 12. 1921–26. 11. 2011) Janko Messner. Foto: Gerhard Maurer, 2008 sta izšla leta 2009, sam sem ponovno prišel k Dravi lansko leto, ko je bilo treba izdati peti zvezek, šesti in sedmi pa sta izšla letos septembra. Še konec aprila smo mu v Hačku pripravili literarni večer. Na njegovo željo sta mu zaigrala in zapela koroška godca Tonč Feinig in Jožko Ko- vačič, Kristijan Močilnik pa je bral njegove tekste. Janko je bil priseben, duhovit, sporen in hudomušen kot v svojih najboljših časih. Žena Zofka ga je vozila k nam na Tarviserco, čeprav mu je nagajala sapa in je težko hodil. Prinašal je tekste in korekture in se pogovoril s Slavkom Stickerjem v tiskarni ali z menoj, vedno v skrbi, da bi zadnja dva zvezka le pravočasno izšla. Zadnjič sva se rokovala nekje avgusta meseca na našem dvorišču. Sredi septembra sta obe knjigi prišli iz knjigoveznice, prav ko so ga morali prepeljati v bolnico, pa mu jih je žena Zofka zanesla na bolniško posteljo. Smrt kot da je počakala, da smo skupaj z Jozejem Strutzem zaključili delo na izbranem delu. Janko ni bil vedno enostaven človek, kako bi bil enostaven v tej deželi kregistanski? Bil je pristaš plodnih konfl iktov, sploh ni bilo težko spopri- jeti in sporeči se z njim. Znal je zagrmeti, v naslednjem trenutku pa te je spet ljubeznivo ogovoril ali se ti hudomušno nasmehnil. Dragi Janko, kdo nam bo zdaj bral kozje molitvice? Za Janka Messnerja je veljalo, da je neizprosen v svoji misli, neupo- gljiv značaj in mnogim trn v peti, pokončen koroški upornik, borec, mož značaja in drže. To vse je bil. Toda mislim, da je bil predvsem še nekaj: prijateljski učitelj. Slava njegovemu spominu! 24 Lilijana Burcar1 O MITU NEDOLŽNEGA OTROŠTVA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI Uvod Za vsa literarna besedila je značilno, da nastopajo kot oblika diskurza, kar pomeni, da z idejami, ki jih posredujejo, in razmerji moči, ki jih snujejo znotraj besedilnih svetov, neposredno sodelujejo pri vzpostavljanju in po- trjevanju določenih družbenih predstav in ureditev. Pri tem gre lahko za nerefl ektirano ali premišljeno zrcaljenje, ponavljanje in potrjevanje druž- beno-simbolnega reda, temelječega na konstruktih ne-enakosti, hierar- hičnosti in podrejenosti ter iz tega izhajajoče naturalizacije ozko zame- jenih subjektnih pozicij ali pa za preizpraševanje tovrstnega materialno- simbolnega reda, razklepanje njemu podpornih demagogij in razgradnjo enoznačnih in omejujočih identitetnih pozicij, iz česar lahko izhaja tudi vzporedno ponujena drugačna, transformativna vizija medosebnih od- nosov in procesov umeščanja in izgradnje posameznice ali posameznika ter širše družbe. Prav s preizpraševanjem ali pa potrjevanjem omejujočih simbolnih redov, katerih sledi in vpisi so neobhodno vtkani v književna besedila, slednja implicitno delujejo tudi kot oblika regulativnega diskur- za. Na podlagi preizpraševanja ali pa potrjevanja omejujočih simbolnih redov namreč ne sodelujejo le pri soustvarjanju in opomenjanju zunajbe- sedilne realnosti, saj do nje vedno vzpostavljajo določeno razmerje, tem- več tudi pri procesih literarne socializacije, ki so povezani s samim širje- njem ali ožanjem načina samogledanja in samorazumevanja beročih po- sameznikov. Povedano drugače, s snovanjem besedilnih svetov, ki temelji na razklepanju in premoščanju ali pa utrjevanju denimo hierarhično po- ustvarjenih konstruktov moči in ozko, premočrtno zastavljenih identite- tnih okvirov, literarna dela neposredno sodelujejo pri vzpostavljanju tega, kakšne vrste samopredstav in posledično možnosti delovanja v realnem svetu naj bi bile posredno dovoljene in še na voljo neki skupini posame- znikov in posameznic. Vse to pa velja tudi za književnost, pisano za mla- dino, ki v nasprotju s splošnim prepričanjem o mitu nedolžnega otroštva seveda ni izvzeta iz polja ideoloških mehanizmov. 1 Lilijana Burcar, doktorica literarnih ved, je po študiju angleškega jezika in književnosti na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je danes docentka, najprej magistrirala s temo anglo-ameriška mladinska književnost, pravljice in feministična teorija ter nato še doktorirala s temo imaginarij otroštva v britanski otro- ški in mladinski književnosti. Ukvarja se z literarno teorijo in s sodobno anglo-ameriško književnostjo, feministično teorijo in politiko spola, postkolonialnimi in z neokolonialnimi študijami, družbeno-politično kritiko in s politiko družbene pravičnosti. Leta 2006 je pri Založbi Sophia v Ljubljani izdala knjigo z naslovom Novi val nedolžnosti v otroški literaturi: Kaj sporočata Harry Potter in Lyra Srebrnousta? 25 Najbolj temeljito razčlembo pokrčenih načinov umeščanja bralstva in s tem povezanega tvorjenja in privzemanja omejujočih identitetnih okvirov (glej npr. Hourihan 1997) sta v sedemdesetih letih prejšnjega sto- letja prinesla družbenokritični realizem in pozneje postmodernistično pisanje osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let. Za te pristope je zna- čilno, da otroka obravnavajo v luči njegove vpetosti v sheme družbenih neenakosti, socialno-ekonomskih in drugih oblik razslojevanj, s tem pa tudi v luči jezikovno-materialnih praks in spremljajočih oblik identi- tetnih naslavljanj, ki so sestavni del otrokove realnosti. To pomeni, da znotraj najrazličnejših žanrov tega pisanja otroški in mladinski junaki niso apriorno slikani kot nedolžni in torej postavljeni za vir nedotakljive čistosti in sentimentalnosti, temveč so v prvi vrsti prikazani kot izrazito kompleksne in večplastne psihološke in telesne modalnosti. Pri tem je pomenljivo, da ti pripovedni postopki vedno kažejo, da se te modalnosti vzpostavljajo v navezi z zgodovinsko specifi čnimi družbenimi procesi in kulturno pogojenimi praksami tvorjenja subjektivitete. Otrok torej obstaja tukaj in zdaj, kar pomeni, da je otrokova identiteta vedno že več- plastna in kompleksna, saj od vsega začetka nosi vpise tako razrednih, rasnih, spolnih in etničnih kot tudi drugih, npr. geopolitičnih diskurzov, kot sta kolonialni in neokolonialni diskurz. Hkrati pa je ta identiteta razumljena kot vedno dialoška; je torej sama, kot izpostavlja Richard Flynn, izpogajana in torej odvisna tudi od načina odzivanja, gibanja in delovanja samega otroka v tako ponujenem svetu (Flynn 2002: 160). Prav zaradi tega pa je sploh mogoče, da je pri teh zvrsteh pisanja znotraj mladinske književnosti osrednje mesto namenjeno zasledovanju ustroja in načina delovanja obdajajočega jezikovno-simbolnega reda, iz katerega izhajajo subjektne pozicije in družbene norme, in na katerem temelji njihovo povratno prevzemanje ali zavračanje ter seveda kritično preiz- praševanje in konstruktivno preoblikovanje. V skladu s tem je osrednja književnost, namenjena mlademu bralstvu, v drugi četrtini prejšnjega stoletja dokončno utrdila obstoj t. i. »vedočega otroka« (Higonnet 1998: 12), ki ni niti nedolžen niti skorumpiran, temveč v prvi vrsti skuša ali zna predvsem preživeti (najhujše), pri čemer vedno opazuje svoje okolje. Otroci torej niso ograjeni od realnosti, ampak živijo z realnostjo in so del nje, pa čeprav besedilo to realnost podaja navidezno paradoksalno skozi takšne zvrsti pisanja, kot je npr. magični realizem (glej Burcar 2007: 1–16). V globalno trženi književnosti za mlado bralstvo se od konca 20. sto- letja vršijo premiki v načinu vzpostavljanja in utrjevanja kolektivnega imaginarija otroštva, ki ponovno težijo k obujanju in vzpostavljanju ro- mantične ideologije o nedolžnosti otroštva in z njo povezano idealizacijo ikone nedolžnega otroka. Tovrstna ikonizacija otroka, kot dokazujem v nadaljevanju, temelji na ponovnem vpeljevanju in spremljajoči natura- lizaciji izrazito konservativnih in rigidno zastavljenih družbenospolnih shem. Tako imaginarij nedolžnega otroštva, čigar pripovedno ozadje na- pajajo konservativne družbenospolne politike, ponovno prihaja med nas 26 LILIJANA BURCAR preko svetovno trženih komercialnih uspešnic za otroke, njihovih prevo- dov in fi lmskih priredb, med katerimi poleg Pullmanove Njegove temne tvari prednjači prav serialka Harry Potter, in sicer v času, ko se je zdelo, da so progresivna literarna, feministična in druga gibanja skorajda že dose- gla predrugačitev bivanjskih možnosti, ki pa jih protiprogresivna reakcija ponovno krni. Komercialno naravnane uspešnice, ki slonijo na ponov- nem oživljanju romantične predstavnosti o nedolžnosti otroštva in ki vse bolj tudi izrinjajo preostalo vrsto književne produkcije za mlado bralstvo ali pa jo vsaj marginalizirajo, s seboj tako ponovno prinašajo družbeno dematerializacijo in simbolično obstranjenje otroka kot subjekta; imagi- narij otroštva, ki ga pri tem snujejo, pa je le navidezno nevtralen in prav tako le navidezno univerzalno isti za vse njegove literarne protagoniste. Kajti, kot pokažem v nadaljevanju, ideološkost tovrstne literature se kaže v tem, da na eni strani skriva in briše razgled nad družbeno speci- fi čnostjo otroka, po drugi in komplementarni strani pa s tem manevrom otroka hkrati postavlja za odlagališče in skrito varovalo konservativnih spolnih shem. S tem pa se ponovno utrjujejo in naturalizirajo togi dua- lizem in hierarhična organiziranost konstruktov maskulinosti in femi- ninosti, deškosti in dekliškosti, kar vodi v notranje razdvajanje in tiho diferenciacijo navidezno nevtralnega otroštva nedolžnosti na dvoje hie- rarhično organiziranih kategorij. V moči tovrstne literature je, da kon- strukte maskulinosti in femininosti ponovno priponudi in naturalizira kot domnevno neproblematične in neoporečne danosti prav na račun promocije odraslemu pogledu všečne nedolžnosti, tj. navidezne nedotak- njenosti in domnevno samoumevne čistosti otroštva. Romantična ideologija nedolžnega otroštva Za romantični imaginarij nedolžnega otroštva je značilno, da briše ra- zumevanje otroka kot družbeno umeščenega subjekta. To doseže tako, da otroka diskurzivno ogradi od obdajajočega sveta, s tem da ga presta- vi v za ta namen posebej ločeno in vsebinsko preoblikovano polje narave. Znotraj humanistične ekonomije pomenov, ki jo je prineslo razsvetljen- stvo in jo je kasneje na svoj način prevzela romantika, je narava odvoje- na od kulture in osmišljena kot posebna vrsta bivanjskosti, ki naj bi jo za- znamovala kaotičnost, neracionalnost in hkrati iz teh projekcij izhajajoča posebna vrsta statičnosti oziroma nespremenljive stalnosti. Zato naj bi narava stala nasproti racionalni in urejeni kulturi, pa čeprav je v resnici z njo soobstoječa in prepletena, saj obe umetno ločeni kategoriji izhaja- ta druga iz druge, tvoreč eno in isto bivanjsko enoto. Narava v tej dihoto- miji pomenov nastopa kot utelešenje povsem ločene vrste bitnosti oziro- ma družbene nezaznamovanosti, pristnosti in hkratne nespremenljivo- sti. Prav s prestavljanjem otroka v polje narave je romantična ideologija dosegla to, da je otroka na ta način ne le opremila s posebnimi naknadno 27 O MITU NEDOLŽNEGA OTROŠTVA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI projeciranimi lastnostmi, temveč ga je v prvi vrsti na ta način tudi lahko osmislila kot tistega, ki ne obstaja tukaj in zdaj. S tem, ko je namreč otro- ka prestavila in izenačila z umetno odvojenim in vsebinsko na novo za- polnjenim poljem narave, ga je lahko hkrati in retorično navidezno ne- problematično iztrgala iz obstoječega družbenopolitičnega prostora in kronološko zgodovinskega časa. Prav s prestavljanjem, enačenjem in za- klepanjem otroka v za to posebej preosmišljeno polje narave, je otrok v romantični ideologiji nedolžnega oziroma družbeno nezaznamovanega otroštva preosmišljen kot hkrati odvojen od in obstoječ zunaj sveta od- raslih (Wallace 1995: 285–302) ter postavljen za nezaznamovano in s tem idealizirano nesnovno obliko statične in univerzalno iste pojavnosti, ki naj bi jo odlikovala sentimentalna čistost in moralna neoporečnost, saj naj bi ta izhajala iz družbene nedotaknjenosti otroka. Ikona nedolžnega otroka, ki so jo izumili romantični pesniki za potre- be lastne promocije, v svojem jedru tako skriva dvojen paradoks: na eni strani gre namreč za uprizarjanje otrokove prisilne izpraznjenosti, ki se kaže v obliki desubjektivizacije otroka, tj. razlaščanja in končnega odvze- ma otrokove družbeno-zgodovinske umeščenosti, njegovih osebnostnih potez in različnih sposobnosti dojemanja in zaznavanja okolice, ki ne pritičejo konceptu nedolžnega otroka; po drugi strani pa gre, kot izpo- stavlja Jo-Ann Wallace, za hkratno vnazajsko uprizarjanje posebne vrste napolnjenosti, tj. ekcesa, ki se kaže v obliki nevprašljive naravne prezence in prvobitnosti otroku naknadno pridanih lastnosti, povezanih s poljem narave (ibid.: 291). S tem ko je romantični diskurz nedolžnega otroštva tega konceptualno premestil in zlil s poljem narave, ga je namreč tako kot naravo opremil z vrsto posebnih projeciranih človeških lastnostih, kot so čustvenost, senzibilnost in domišljijskost (Pifer 2000: 20). Na ta način je otroka, kateremu je nadel poustvarjene lastnosti narave, hkrati tudi izenačil s statusom plemenitega divjaka, ki lahko najbolje uspeva zunaj primeža civilizacijskih oziroma socializacijskih posegov, torej le, če je prepuščen samemu sebi. V vanj projicirani čistosti in ustvarjalno domišljijskem naboju pa je bil tak otrok postavljen ne le za od sveta od- raslih ločeno in povsem drugačno bitje, ampak tudi za posebno vrsto samozadostnega bitja. Imaginarij nedolžnega otroštva, ki se je zajedel v vse pore družbenega življenja šele v drugi polovici 19. stoletja, so namreč ob koncu 18. stoletja vzpostavili angleški pesniki z Wordsworthom na čelu z namenom, da bi s pomočjo na novo ustvarjene podobe nedolžnega otroka utrdili lasten položaj, pomen in vlogo, ki naj bi jo kot pesniki in misleči posamezniki zasedali v družbi. Romantična ideologija nedolžnega otroštva je s seboj prinesla kon- strukcijo transcendentalnega in izoliranega otroka, ki lebdi zunaj druž- benih vplivov in vpisov. Takšna konstrukcija otroka pa je v prvi vrsti rabila tudi utrjevanju prepričanja o domnevni samozadostnosti, samo- izvornosti in genialnosti uma romantičnih pesnikov, ki se je rešil vpeto- sti v lastno telo in spon zunanjega sveta. Romantični pesniki so namreč na osnovi tako posebej prikrojene in poustvarjene kategorije idealnega 28 LILIJANA BURCAR otroka tudi sebi nadeli status ustvarjalnega genija, ki naj bi bil sposo- ben povsem ločeno in neodvisno od obstoječe družbe tvoriti univer- zalno sliko sveta in podajati njeno pretanjeno, objektivno razumevanje (Plotz 2001: 24). Na podlagi Rousseaujevih idejnih izhodišč so podobo idealnega otroka zasnovali tako, da so ga sicer označili za izvorno ne- dolžnega, a hkrati tudi samozadostnega posameznika, ki je pogreznjen v poseben in sebi lasten, domišljijsko produktiven in ustvarjalen svet narave. Pri tem je še zlasti pomembna sposobnost holističnega mišlje- nja ali celovitega dojemanja sveta, ki so jo romantični pesniki pripisali v naročju narave počivajočemu in v osami delujočemu samozadostne- mu otroku. Nedolžni otrok naj bi potemtakem izkazoval sposobnosti neokrnjenega in primarnega razumevanja sveta kot celote. Te lastnosti pa so si romantični pesniki tudi prisvojili in jih utemeljili prav s tako preoblikovano kategorijo idealiziranega otroka. Trdili so namreč, da tako moč holističnega in vsestranskega razumevanja sveta kot tudi sposobnost instinktivnega tvorjenja zaokroženih pomenskih sklopov pripada v otroštvu vsem, v odraslosti pa le nekaterim izbranim ljudem (ibid.: 15). Romantična kategorija z naravo zlitega nedolžnega otroka, kjer je otrok postavljen za sebi lasten vir misli in idej, je romantičnim pesnikom omogočila, da so torej vzpostavili in utrdili pozicijo roman- tičnega pesnika kot utelešenja avtonomne misli. Ta naj bi bil za razliko od drugih sposoben homogenega zaznavanja in holističnega miselnega obvladovanja sveta. Iznajdba nedolžnega, z naravo izenačenega in vase domišljijsko pogreznjenega, a samozadostnega in transcendentalnega otroka je, kot izpostavlja Allan Richardson, torej nadaljevanje »masku- linističnega razsvetljenskega projekta«. Če nadgradimo Richardsovo misel, se to kaže prav v širjenju iluzorične predstave o avtonomni za- vesti, transcendentalni in samozadostni individualnosti posameznika, ki naj bi bil sposoben razmišljati neodvisno od družbenih procesov in njihovih vplivov, pa čeprav je v resnici sam njihov produkt in skriti po- daljšek (Richardson 1999: 28). Romantični diskurz nedolžnega otroštva je vzpostavil konstrukt otro- ka, ki je povsem okleščen kakršnegakoli pridiha ali znamenja otrokove vpetosti v družbene procese, skozi katere dejansko poteka njegova sub- jektivizacija. Kot smo pokazali, je to lahko dosegel le tako, da je otroka načrtno predelal v ikono popolne brezsubstančnosti oziroma družbene nezaznamovanosti, s tem ko je otroka simbolično-retorično prestavil v za to posebej preoblikovano in ločeno polje narave in ga na ta način označil za obstoječega zunaj prostora in časa, v katerem se nahajajo vsi preostali, tj. odrasli. Romantična ideologija nedolžnosti otroštva tako načrtno odmika pogled od zavedanja in razumevanja »načinov, na katere je otrok vpet v zgodovinske okvire določene družbeno-politične, kul- turne in ekonomske matrice«, saj ga na tej točki s prestavljanjem v polje narave načrtno izvotljuje in hkrati za nazaj naknadno zapolnjuje s pro- jecirinami lastnostmi, ki pritičejo poustvarjeni čutnosti, senzibilnosti in statičnosti narave. S tem manevrom pa ustvarja svojevrstno slepoto za 29 O MITU NEDOLŽNEGA OTROŠTVA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI razumevanje položaja dejanskega otroka v družbi,2 kar ni naključje. Obu- janje romantične predstavnosti o nedolžnosti otroštva namreč deluje kot oblika uspavala in terapevtskega odmika od sedanjosti, kjer se z glo- balno ekspanzijo in hkratnim prestrukturiranjem kapitalistične politič- no-ekonomske ureditve povečujeta revščina, neizobraženost, sistemsko izkoriščanje in možnost preživetja tako odraslih kot otrok, kar med dru- gim izhaja tudi iz vedno večje privatizacije in posledične nedostopnosti osnovnih dobrin javnega značaja. Tako obujanje in promocija nedolžno- sti otroštva, ki poteka na ravni globalno trženih komercialnih uspešnic za mladino nastopa kot depolitiziran govor o otroštvu in v širšem pro- storu sovpada z nastopom in okrepitvijo ideologije neoliberalizma v 90. letih prejšnjega stoletja. Ideološki vpisi nedolžnosti otroštva, ki vztrajajo na brisanju otrokove družbene tukajšnosti in zdajšnosti, so odsev zahtev specifi čnega politično-ekonomskega sistema po nevtralizaciji kategorije otroka, ki temelji na odpravi gledanja na otroka kot še enega subjekta, ki je torej neprestano izgrajujoč in zato vpet v najrazličnejše procese ideolo- ških naslavljanj in identitetnih postajanj, med katere seveda spadajo tudi politično-ekonomski diskurzi. Zato tudi vsakršno ponovno obujanje in vračanje koncepta nedolžnega otroštva v kolektivni imaginarij otroštva ni le poskus vtihotapljanja zgolj nostalgičnega gledanja na otroštvo, ampak tudi vztrajanje pri koncipi- ranju posebne predstave o identiteti otrok. Namesto zavedanja, da je subjektivacija kompleksen, večplasten in spremenljiv proces, vsakokrat- no ponovno oživljanje romantične ikone nedolžnega otroka vtihotaplja zahtevo po koncipiranju identitete otroka (in s tem tudi odraslega) kot izvorno preproste, enovite in vedno že stabilne pojavnosti. To pa je mo- goče doseči prav in samo s simbolično prestavitvijo otroka v polje razte- lešene brezsnovnosti, tj. v imaginarno polje nedolžnosti, sentimentalne čistosti in družbene nezaznamovanosti, kjer je mogoče tudi uprizarjati fi kcijo nečesa, kar je, kot bi rekel Derrida, »[…] preprosto, nedotaknje- no, normalno, neoporečno, standardno, samoidentično […] (Pace 2002: 327)«. To uprizarjanje neproblematično preproste in povsod iste identi- tete otroka je torej mogoče šele v primeru, ko diskurz otroštva gradi na upodabljanju otroka kot ahistoričnega, tj. obstoječega zunaj aktualnega časa in prostora. Na ta način je otroštvo odraslemu ponovno približano 2 O tem nenazadnje pričajo prav romantični pesniki, ki denimo pri snovanju svoje ikone nedolžnega otroka niso hoteli prisluhniti pozivom za pravičnejši in manj kruti svet otro- štva, kakršnega so v takratnem in kasnejšem viktorijanskem času poleg otrok rudarjev in tovarniških delavcev najbolj nazorno utelešali tudi otroci dimnikarji (v Plotz 2001: 94). Romantični pesniki, ki so seveda svoja dela in fi lozofi jo osrediščali okoli nanovo vzposta- vljenega koncepta nedolžnega, tj. z naravo zlitega in družbeno nezaznamovanega otroka, so ne le trdovratno zavračali obstoječo realnost mezdnega otroškega dela, ampak so se z izjemo politično aktivnega Williama Blaka namerno izolirali od kakršnekoli druge obravnave realnega sveta otrok. Pri tem je pomenljivo, da so romantični pesniki, denimo s Charlesom Lambom na čelu, trdo življenje otrok dimnikarjev ne le odmislili, ampak so delavskemu otroku, ki ga ni bilo mogoče povsem neproblematično pretopiti v zaželjeni fi lozofski okvir nedolžnega otroštva, preprosto odvzeli status otroka. Vztrajali so namreč pri tem, da katerikoli otrok, ki se ga dotakne roka družbe in zgodovine, ne more biti pravi otrok in zato tudi ne more živeti kot otrok (v Plotz 2001: 106). 30 LILIJANA BURCAR kot vedno že nesporno preprost, zlahka dosegljiv in domnevno nedol- žen, neproblematičen pojav. S tem retoričnim zasukom postane otro- štvo umetno ločeno od konkretnih diskurzov identitetnih naslavljanj in družbenih umeščanj, za katerimi stojijo politično-ekonomske prakse proizvajanja ne-enakosti, ki gradijo na ustvarjanju, reproduciranju in po- glabljanju razrednih, spolnih, rasnih in etničnih konstruktov drugosti. Harry Potter: primer globalnega oživljanja romantične ikone nedolžnega otroka in vtihotapljanje preživelih konservativnih družbenospolnih shem Za serialke Harryja Potterja je značilno, da jih ves čas obvladuje ponovno oživljanje in vzpostavljanje ikone nedolžnega otroštva, kar poteka preko obujanja in utrjevanja družbenospolno konservativnih shem. Imaginarij nedolžnega otroštva je v knjigah o Harryju Potterju povezan z vzpostav- ljanjem posebne vrste nedolžnega otroka, tj. junaško nedolžnega otroka – dečka. Ta je aktiven in hkrati odrešiteljski lik, ki se zaradi svoje moral- ne nepokvarjenosti in nedolžnosti – ki pa jo lahko poraja le popolna iz- votljenost zunajdružbeno osmišljenega oziroma brezčasnega otroka, ki ga ne obremenjuje svet družbeno-materialnih praks – vedno postavlja na stran in v bran silnic dobrega. Kot posebej zaznamovani otrok Har- ry s svojo nedolžnostjo, tj. družbeno nedotaknjenostjo oziroma čistostjo in iz nje izhajajočo samozapriseženostjo silnicam dobrega v maniri tri- umfalne maskulinosti uspešno nastopa kot simbolični obrambni zid, va- rovalo in ščit odraslega sveta pred zlomom v njem samem. V moči tega otroka je, da zgolj s pomočjo svoje nedolžnosti in ker je bil »zaznamovan z nečim dobrim« (Rowling 1997: 197), zaradi česar ne bo »nikoli presto- pil na stran temnih sil« (ibid.), uspešno brani svet pred silami zlega, pri čemer se postavlja tudi na stran in v bran svojih paternalističnih pokro- viteljev, ki bdijo nad njegovimi dejanji ali pa ga celo po tihem usmerjajo. Zaradi svoje nedolžnosti Harry nastopa kot posebej izbrani varuh in od- rešitelj celotnega človeštva, kajti v njegovi moči je, da v imenu in v dob- robit odraslega sveta uspešno premaguje zlo, ki ga ustvarja odrasli svet sam. To pa je seveda mogoče le pod pogojem, da otrok ostaja nedolžen, zato se tudi njegov nabor izkušenj vedno za nazaj razveljavi. Nanovo pri- dobljene izkušnje osrednjega protagonista se namreč v izteku vsakega od prvih štirih delov vedno izničijo, tako da pripovedi izbrišejo otrokov spo- min; otroka samega pa preko bolniške postelje povrnejo v naročje vsak- dana. Tako je osrednji protagonist Harryja Potterja vsakokrat poslan na- zaj v polje romantične ikonografi je nedolžnega, tj. izkustveno nezazna- movanega in posledično izvotljenega otroka. Pri tem je za zgodbe v knjigah o Harryju Potterju značilno, da do- sledno ustvarjajo obrobno pozicijo edinega osrednjega dekliškega lika Hermione, na račun katere obenem izgrajujejo centralno pozicijo deških protagonistov. Serialka tako dekliške like simbolno pripušča v imaginarij otroštva in jedro pripovedi, a le zato, da bi jih skupaj s sopostavljenimi 31 O MITU NEDOLŽNEGA OTROŠTVA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI ženskimi liki v istem hipu tudi že diskvalifi cirala in tako iz tega besedil- nega sveta ponovno izvrgla. S pomočjo različnih diskurzivnih prijemov, kot bom pokazala v nadaljevanju, jih zvaja na raven manka, kaosa, ne- zadostnosti, odklonskosti in motečnosti ter posledičnega nesovpadanja z jedrom družbe, medtem ko deški lik in njegove paternalistične pokro- vitelje hkrati postavi v središče kot aktivno, enovito in glavno osebnost. Izgradnja navidezno avtonomno delujočega, samozadostnega in hero- ičnega otroka, ki sam brani celo človeštvo pred moralnim razkrojem v vlogi univerzalno nedolžnega otroštva, sloni torej na simbolni pripustitvi in hkratnem izgonu edinega vidnega dekliškega lika iz jedra imaginarija otroštva, kot ga snujejo besedila. Kajti pri tem serialka Hermiono, ki na- stopa kot utelešenje vedočega otroka na osnovi aktivizacije stereotipov femininosti in maskulinosti neprestano onemogoča in onesposablja v njenem delovanju, da bi jo dokončno vzpostavila zgolj za nem in v ozadje umaknjeni ali pa deškim protagonistom v podporo oblikovani lik. Pri tem besedilo neprestano briše, smeši in razveljavlja razpon in dejansko vlogo njenega znanja, ki pa je ključnega pomena za junaško delovanje in uspešnost nedolžnega otroka – dečka. To je še zlasti izstopajoče, ko ti dve komponenti ne ostajata neopazno in izrecno vpeti v okvir podpore in utrjevanja hegemonične maskulinosti, beri: junaškosti in avtonomnosti prvopostavljenega Harryja in drugih deških likov. Pri tem gre za načrtno krčenje in odvzemanje edine prave moči, ki jo premore Hermiona. Za ta dekliški lik je značilno, da iznajdljivo črpa iz ogromne zakladnice entuziastično pridobljenega znanja o urokih in tudi Hermioni je dovoljeno, da svoje znanje in spretnosti izkazuje le v zakulisju osrednjega dogajanja. Vir: http://www.hermionegrangerswand.com, 8. 11. 2011 32 LILIJANA BURCAR izjemno vešče upravlja s svojo čarobno palico. Operacija krčenja Hermi- onine moči doseže vrhunec logične neskladnosti že v prvem napetem do- gajanju v prvi serialki, Kamnu modrosti, ko Hermiona nastopi kot vzorna učenka, ki tudi z lahkoto izvede najtežje vaje iz čaranja. Mimogrede poduči še nejevoljnega sošolca Rona o skrivnostih pravilnega rokovanja s čarobno palico in izvajanja urokov, kot je denimo prav tisti, s katerim jo bo Ron kasneje rešil iz krempljev nevarnega trola. V naslednjem zapletu, ki kliče po naglem ukrepanju zunaj šolskega razreda, pa zgodba Hermio- ni ne dopušča, da bi odlično znanje, ki jo v očeh Rona in Harryja dela za pravo važičko in tečnobo, dejansko tudi uporabila. Ob soočenju s pretečo nevarnostjo v podobi kot gora velikega, nasilnega trola se Hermiona le nebogljeno tresoč stiska ob steno, dokler se od »od strahu ne sesede na tla«, medtem ko se Harry »pogumno in neumno obenem« zakadi v orja- ka, Ron pa »iz plašča potegne svojo palico« ter zakriči »prvi urok, ki mu pride na misel: Wingardium Leviosa!« (ibid.: 131). V tem klasičnem pri- zoru, ki ga izpostavljajo vse kritične analize Harryja Potterja (glej Heil- man 2003: 221–239; Burcar 2002: 134–140 in 2003: 246–266), iznajdljivi, znanja polni in obvladovanja čarovniške palice vešči Hermioni ni dovo- ljeno, da bi se v soočenju z nevarnim trolom s svojim širokim znanjem postavila sebi v bran. Namesto tega avtorica od nje zahteva, da svojemu znanju in veščinam navkljub ostaja pasivna in se opre na domnevno bolj iznajdljive, racionalne in pogumne deške protagoniste. Deška protagonista Harry in Ron sta tako v vseh delih odločna tako, da z včasih nekoliko nespametnimi, a vselej drznimi dejanji v končni fazi razrešujeta nevarne situacije in uganke čarovniškega sveta. To pa lahko med drugim počneta na podlagi okoriščanja z znanjem, ki si ga po tihem izposodita ali se ga priučita pri Hermioni, ter dejansko tvori podstat njune junaške iznajdljivosti, premetenosti in samostojnosti. Pri tem si lastita vse zasluge, pa čeprav je njuno prilaščanje in utrjevanje osrednje pozicije odvisno od skritega priliva Hermioninih dobronamernih naukov in koristnih podatkov. Če je torej pri Hermioni izposojeno znanje deških protagonistov v diskurznih prijemih zgodbe preosmišljeno in posledično prikazano tako, kot da bi bilo lastno dečkoma samima, pa je taisto znanje hkrati razvrednoteno in v izjavah obeh – pa tudi drugih – deških pro- tagonistov označeno kot pifl arsko, drugorazredno znanje. Hermiona je namreč v svoji zavzetosti za učenje in želji po razumevanju sveta večkrat opisana, kot da se pri odgovarjanju na zastavljena vprašanja v razredu ali podajanju obrazložitev zunaj razreda oglaša lajnasto naučeno, in govori, kot da bi »požrla učbenik« (Rowling 2000: 78). Podcenjevanje in smeše- nje Hermioninega znanja se kaže tudi v posamičnih izjavah Rona in Har- ryja, ki Hermionina prizadevanja, da bi razvozlala detektivske skrivnosti, sprevračajo v ironično posmehljivost: »Mislim, da hoče še pred božičem prebrati celo knjižnico« (Rowling 1998: 189). In čeprav to vedno bolj pre- zirano znanje rabi kot osnova junaškemu delovanju in uspehu predvsem osrednjega deškega protagonista, je Hermionino izkazovanje tega znanja vedno prikazano kot moteče ambiciozno, vsiljivo in ukazovalno ali pa 33 O MITU NEDOLŽNEGA OTROŠTVA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI po nepotrebnem razkazovano in nadležno, zaradi česar naj bi dekliško protagonistko njena okolica upravičeno zavračala ali grajala in skušala utišati: Hermiona je zavihala rokave plašča, prefi njeno zamahnila s palico in rekla: »Wingardium Leviosa!« Pero se je dvignilo z mize in se ustavilo kakšen meter nad njunima glavama. »Prekrasno!« je kriknil profesor in zaploskal. »Poglejte, Hermioni je uspelo!« Ron je bil na koncu ure zelo slabe volje. »Nič čudnega, da je nobeden ne mara,« je rekel Harryju, ko sta se prebijala po nabito polnem hodniku. »Vsi vedo, kakšna zoprna važička je« (Rowling 1997: 129). V svetu Harryja Potterja zato Hermionino razvrednoteno in domnev- no neuporabno papirnato znanje dobi etiketo drugorazrednosti in nepo- membnosti tudi v izjavah deklice same. V tej vedno bolj skrčeni in na ob- robje umeščeni vlogi vedočega otroka Hermiona osrednjega deškega pro- tagonista naslavlja z izjavami, kot so: »Pomisli, kaj si že vse storil! … Har- ry, izjemen čarovnik si, veš« (Rowling 2003: 281). Medtem ko sama zase pravi: »Jaz samo veliko berem in mogoče sem tudi bistra, ti pa si tako … pogumen« (Rowling 1997: 220). Zgodba Hermioni tako odreka vso avto- riteto in jo dela nemočno in odvisno od drugih akterjev. Prav in zgolj na ta način pa jo tudi končno pripusti v Harryjev in Ronov prijateljski krog. Tej navezi deških protagonistov se namreč deklica lahko pridruži le pod pogojem, da bo vedno govorila s »šibkim« ali »krotkim glasom« (glej Row ling 2003: 293) in kot taka nastopala in delovala v senci drugih de- ških akterjev na čelu s heroično nedolžnim Harryjem. Vsakokrat, ko se edina dekliška protagonistka v Harryju Potterju loteva razreševanja problemov na lastno pest ali ko želi udejaniti lastne odloči- tve neodvisno od mnenja in potreb deških junakov, doživi polom. Tako na primer v Dvorani skrivnosti na svoji zadnji, ključni raziskovalni nalogi, ki jo popelje v knjižnico, Hermiona doživi srečanje z Mrlakensteinovo kačo, v katerem okameni. Medtem ko negibno leži v bolniški postelji, nje- ne oči pa so široko odprte in steklene, iz njene v pest stisnjene dlani moli listek neprecenljive vsebine, na katerem je jasno zapisana rešitev proble- ma, ki ga mora Harry samo še izbezati iz njenega prijema. Čeprav rešitev uganke v resnici pripada Hermioni, je Harry tisti, ki mu je v nadaljevanju podeljena oblast nad razumevanjem in s tem ravnanjem z uganko. Ko namreč v prisotnosti okamenele Hermione glasno prebere rešitev, je ta prikazana kot Harryjeva končna domislica, na račun katere prevzema pobudo in hiti reševat svet pred prihodom zlih sil: »Pod tem sta bili s Hermionino pisavo napisani samo dve besedi. Vodovodne cevi. Harryju je vse postalo jasno. ›Ron,‹ je dahnil, ›to je tisto. Pošast v dvorani je bazi- lisk, velikanska kača! …‹« (Rowling 2000: 238–239). Hermionin doprinos, ki je rezultat njene bistrosti, trdega raziskovalnega dela in pridobljenega znanja, je v končni fazi odmišljen kot ničen, sama pa dokončno potone v dogajalno ozadje, ki ga prinaša pasivnost bolniške postelje. Še več, Hermiona ni le preprosto pretvorjena iz deklice, ki se sprva neodvisno poda v lastno avanturo, v osebo drugotnega, obstranskega pomena, ko 34 LILIJANA BURCAR eden izmed njenih redkih samostojnih podvigov propade. V izteku pri- povedi Hermiona ponovno nastopi v utišani in podporni vlogi osrednje- mu deškemu protagonistu, saj zmagovitemu Harryju priteče nasproti z vzklikom: »Rešil si uganko! Rešil si uganko!« (ibid.: 278). To dokončno naturalizira zamenjavo vlog, saj Harryja ponovno potrdi kot edinega nespornega akterja, ki hkrati poseduje domnevno njemu lastno znanje, za katerega pa vemo, da si ga po tihem izposoja pri razvrednotenem in v ozadje porinjenem dekliškem liku. Če torej za lik Hermione velja, da je odrinjen na rob dogajanja, ko skuša prevzeti pobudo in nastopati samostojno, velja zanj prav isto tudi tedaj, ko nastopa v navidezno enakovredni avanturistični navezi z osrednjima deškima protagonistoma, Harryjem in Ronom. V teh primerih je Hermi- onina vloga namreč zasnovana tako, da mora deškima protagonistoma slej ko prej odstopiti prednost, najpogosteje tako, da zaradi nerodno ali nepravilno uporabljenega znanja kar sama poskrbi za lastno odstranitev s prizorišča osrednjega dogajanja. Ne gre pozabiti, da taisto znanje deluje brezhibno, v kolikor je najprej vgrajeno v dejanja deških protagonistov. Deklici tako ni pod nobenim pogojem dopuščeno, da bi lastno znanje in organizacijske pobude obračala sebi v prid in se zato skupaj z deškimi protagonisti neposredno udeleževala avanturističnih podvigov. Name- sto tega je skozi vrsto upovedovalnih prijemov dekliški lik vedno znova umaknjen v ozadje, od koder nemočno opazuje razvoj dogodkov, ali pa svojima junakoma še naprej nemo in požrtvovalno stoji ob strani. Hermiona tako nastopa zgolj kot pomočnica, ki skrbi za razvoj Ro- novih in Harryjevih avantur (Heilman 2003: 224), sama pa je že v na- slednjem trenutku izločena in potisnjena na obrobje. Kako v zgodbah o Harryju Potterju poteka snovanje te drugorazrednosti dekliškega lika, je razvidno denimo iz primera, ko Hermiona v Dvorani skrivnosti pri- pravi zahteven čarobni napoj, s katerim poskrbi za Harryjevo in Ronovo uspešno telesno preobrazbo (pretvori ju v nasprotnika iz Malfoyevega tabora). Tako jima omogoči, da se v vlogi klasičnega detektivskega para, s Harryjem kot prvopostavljenim in Ronom kot njegovim zvestim po- močnikom, odpravita razreševanju naloge naproti. Pri tem pa ji spodleti njena lastna metamorfoza, saj se po nesreči spremeni v mačko, kar jo spravi v neutolažljiv jok in spet v bolniško posteljo. Hermioni je torej dovoljeno, da svoje znanje izkazuje samo v zakulisju osrednjega dogajanja, in sicer le, če ga namenja napredovanju in samo- požrtvovalni oskrbi deških protagonistov oziroma utrjevanju njihove pozicije avtonomnosti, junaškosti, moči in avtoritete. Povedano drugače, dekliški protagonistki je naloženo, da samostojno deluje edino še v ne- vidnem zakulisju, torej izključno v ozadju deškemu nedolžnemu otroku pripadajočega osrednjega dogajanja; tu dekliški lik s svojim znanjem poslej po tihem napaja podporne stebre napredovanja drugih. Iz tega ozadja lahko občasno izstopi zgolj ob privolitvi ali na zahtevo deškega protagonista – torej takrat, ko ji Harry in Ron to dobrohotno dopustita ali izrecno odobrita, najpogosteje z vzklikom »Hermiona, napravi [ven- 35 O MITU NEDOLŽNEGA OTROŠTVA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI dar] že kaj« (Rowling 1997: 200–201). V tem odseva širši vzorec vzposta- vitve Hermione kot dekliškega subjekta znotraj paradigem maskulinosti in femininosti falocentričnega simbolnega reda, pa tudi kot utelešenja vedočega otroka, čigar pojavnost zaznamuje nepretrgano diskurzivno postavljanje na raven obrobnosti in drugorazrednosti (Burcar 2002: 135). Hkrati pa ta postavitev na način freudovskega Unheimlich razkriva ne- vzdržnost mita družbeno nezaznamovanega in zunajčasnega, nedota- kljivega nedolžnega otroka, kot se kaže predvsem v skriti odvisnosti deških protagonistov s Harryjem na čelu od dotoka informacij s strani razvrednotene dekliške protagonistke. Potiskanje dekliške protagonistke iz središča dogajanja v njegovo za- kulisje pomeni tudi postavljanje novih pregrad in določil, s katerimi zgodbe serialke Harry Potter še dodatno zamejujejo prostor in slabijo možnosti dekličinega samostojnega nastopanja. To pomeni, da je na obrobje umak njeni in poslej v ozadju deških dejanj tiho ždeči dekliški protagonistki dopuščeno, da uporablja svoje znanje in sposobnosti, ven- dar tako, da jih samožrtvujoče in skrito pogledom drugih usmerja v prid uspešnosti in napredovanju osrednjih deških protagonistov, zlasti Har- ryja. To je denimo med drugim razvidno iz prizora v Kamnu modrosti, ko požrtvovalna Hermiona neopazno izvede protiurok, s katerim med tekmo quidditcha na lastno pest onesposobi enega od profesorjev: Hermiona se je prebila na tribuno, na kateri je sedel Raws, in je zdaj tekla po dolgi vrsti za njim. … Končno je prišla do Rawsa, počepnila in zašepetala nekaj dobro premišljenih besed. Iz njene palice je na Rawsov plašč švignil moder plamen. Ko je Raws ugotovil, da je njegov plašč v plamenih, je minilo že skoraj pol minute. Po vrišču, ki ga je zagnal, je Hermiona sklepala, da ji je uspelo. Hitro je ukazala plamenom, naj se zberejo v kozarec, ki ga je potegni- la iz žepa in stekla nazaj – Rawsu ne bo nikoli jasno, kaj se mu je zgodilo. To je zadostovalo. Harry je že uspel splezati nazaj na metlo (Rowling 1997: 142). S tem dejanjem dekliška protagonistka reši Harryja, mimogrede pa mu še pomaga, da ujame srebrni zviz, s čimer prisluži svojemu moštvu zma- go in bleščeče zaključi tekmo kot nesporni športni junak. V podporno ozadje prestavljeni dekliški protagonistki zapleti zgodb občasno sicer dovolijo, da za kratek čas izstopi iz obrobnega in zoženega maneverskega prostora, vendar le, ko ji Harry ali Ron izrecno dopustita – to pa se zgodi vedno v primeru, ko njuna lastna prizadevanja ne obro- dijo zaželjenih sadov, oziroma ko jima poide še poslednja trohica moči, s katero bi lahko zadovoljivo obvladovala nastale situacije; denimo, ko se v enem od stranskih prizorov želita znebiti neposlušnega Nevilla: »Neville!« se je razjezil Ron. »Spravi se spat in ne bodi tak osel!« »Nisem osel!« se je raztogotil Neville. »V vaše dobro bi vas rad ustavil! Sploh pa si sam rekel, da ne smem pustiti, da drugi hodijo po meni!« […] Harry se je obrnil k Hermioni. »Napravi že kaj,« je rekel obupano. Hermiona je stopila proti Nevillu. »Neville,« je rekla, »res mi je zelo, zelo žal.« Dvignila je čarov- niško palico. »Petrifi cus totalus!« je vzkliknila in palico usmerila v Nevilla. Dlani so mu tlesnile ob stegna. Noge so mu skočile skupaj. Popolnoma je otrdel, se zamajal, potem pa treščil na nos (ibid.: 200–201). 36 LILIJANA BURCAR V takšnih situacijah, ki so za razvoj dogodkov drugotnega pomena, deška protagonista Hermioni kot zanesljivemu, čeprav že razvrednotenemu in vedno manj priznanemu viru znanja dobrohotno namenita zanju odre- šujočo vidnejšo vlogo, ki izhaja iz njenega koristnega poznavanja in ob- vladovanja urokov. Na ta način pa dekliška protagonistka v celotni seriji Harry Potter in spremljajočem imaginariju otroštva nastopa kot tiho ve- zivo, ki Harryju in njegovemu prijatelju Ronu omogoča premagovanje ne- pričakovanih nevšečnosti; s tem pa, pomenljivo, medvrstično podaljšuje in krepi njuno vzajemno tovariško vez, tudi potem, ko se zdi, da so nju- ne zmožnosti skupnega in učinkovitega delovanja že zdavnaj izčrpane. Sama pa pri tem ostaja ne le izključena ter natančno kontrolirana osebi- ca obstranskega pomena; zanjo (še) dopusten način pojavljanja je namreč natančno odmerjen in zamejen znotraj koordinat obnašanja, ki je pod- porno in samožrtvujoče v prid deških junakov. Za prisotnost glavne dekliške protagonistke v knjigah o Harryju Pot- terju je torej značilno diskurzivno prestavljanje v polje nadzorovane obrobnosti in zakulisnosti. V ozadje potisnjena Hermiona lahko stopi v ospredje v vlogi vpoklicane dobre vile, ki z zamahi prasketajoče ča- robne palice deškim akterjem v danem trenutku voljno priskoči na po- moč in poskrbi za ugoden razplet problema, ta pa ji hkrati že zapove- duje takojšen umik v ozadje. Iz ozadja, v katerega jo prestavlja zgodba, dekliška protagonistka torej občasno izstopi, da bi se zopet neizbežno pogreznila vanj. Od tam pa lahko deluje zgolj anonimno in okrnjeno, v duhu usmiljenosti in nudenja pomoči drugim, da bi s tem pripomogla k njihovemu napredovanju, uspehu in končni slavi. V tem performa- tivnem krogotoku razvrednotenja in izrinjanja vedočega dekliškega lika na raven blede in neme pojavnosti zato še zdaleč ni naključje, da Hermiona v eni ključnih epizod Kamna modrosti (glej zgornji odlo- mek o Rawsovi onesposobitvi) rešuje in ohrani Harryja pri življenju prav z nabito polne gledalske tribune, torej skrita v anonimnosti, ki jo omogoča množica. To njena dejanja simbolno dokončno postavlja v ozadje osrednjega dogajanja – ki ga v tem primeru ponazarja tekma quidditcha na igrišču – jih poriva v nevidnost in dela zlahka spregled- ljive, medtem ko Harryja ponese v višave vsesplošnega občudovanja in športne slave. Dekliška protagonistka je tako priključena deški družbi kot drugora- zreden, zgolj spremljevalni in obrobni lik, nikakor pa ne kot enakovredna partnerka. V tem oziru je razpon njenega (še dopustnega) udejstvovanja strogo omejen in nadziran, saj besedilo od nje zahteva, da svoje znanje anonimno in v senci osrednjih deških protagonistov razdaja v korist njihovih junaških uspehov. V tej navezi pa lahko nastopa povsem samo- iniciativno samo pod pogojem, da odigra vlogo negovalke. V ospredje neovirano in uspešno stopi, ko v katerem od stranskih prizorov za deški- mi protagonisti predano popravlja in odstranjuje škodo, skrbi za njihovo zdravje in polne želodce ali pa za njihovo splošno korist. To je denimo razvidno iz naslednjega dogodka: 37 O MITU NEDOLŽNEGA OTROŠTVA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI V tistem trenutku se je v dnevno sobo prekucnil Neville. Nikomur ni bilo jasno, kako mu je uspelo priti skozi luknjo. Nekdo mu je namreč z urokom zvezal nogi. Vsi so se začeli krohotati, razen Hermione, ki je skočila pokonci in izvedla protiurok (ibid.: 161). Hermiona kot vedoči otrok je v odnosu do deških likov tako zreducira- na na izključno oskrbovalno in zato izstopajoče podporno in podrejeno vlogo. Njeno znanje in vešče rokovanje s čarobno palico dokončno dobi- ta obrise obrobnosti in simbolične vključenosti Hermione kot vedočega otroka v imaginarij romantično-nedolžnega heroičnega otroštva del iz serije Harry Potter. Simbolična pripustitev deklice kot vedočega otroka v jedro imaginarija nedolžnega otroštva v teh avanturistično shematičnih besedilih izhaja iz ponovnega obujanja konservativnih družbenospolnih shem femininosti, na katere se lepijo diskurzivni postopki sprotnega iz- ključevanja in razvrednotenja vedočega otroka. Diskurzivno odrivanje dekliške protagonistke na obrobje imaginarija otroštva, ki poteka prav skozi onemogočanje in predrugačitev pomena njenega znanja ter posledično načinov njenega udejstvovanja, pa je v zgodbah še dodatno podčrtano z zavračanjem pomena in tehtnosti nje- nih izjav. V tretjem in četrtem nadaljevanju Harryja Potterja se odrivanje Hermione na margino – še zlasti ko podaja svoja mnenja – vedno bolj opazno veže tudi na procese, ki ne upoštevajo ali pa zanikajo vrednost njenih izjav in s tem odvzemajo slišnost in prepoznavnost njenemu glasu. Pri izražanju svojih stališč je namreč Hermiona (1) največkrat prekinje- na ali grobo zavrnjena (npr. »Hermiona je začela vročekrvno razlagati, vendar so se njene besede izgubile v vrvežu«) (Rowling 2000: 210); (2) za njene izjave se drugi namenoma ne zmenijo (»Ne!« je kriknila Hermiona. »Učiteljica nam je prepovedala leteti. Vsem boš nakopal težave.« [Harry se] ni zmenil zanjo. […] Sedel je na metlo, se trdo obrnil in poletel nav- zgor in še višje«) (Rowling 1997: 112); (3) največkrat pa ji je v Harryjevi in Ronovi prisotnosti kar naravnost zaukazano, naj umolkne (»Nehaj,« je Ron ostro zaukazal Hermioni, ki je že odprla usta … Hermiona ga je ubogala in obmolknila«) (Rowling 2000: 202). Tovrstne obravnave deški in moški liki v serialki Harry Potter vseka- kor niso deležni. Osrednji dekliški lik pa se v vlogi vedočega otroka kaže kot vedno bolj utišan, kajti brž ko ni postavljen v izključno oskrbovalno in podporno vlogo, je označen za nadležno, motečo in po nepotrebnem brbljajoče bitje. Osrednja dekliška protagonistka je v Harryju Potterju torej predstavljena kot oseba, ki se po nepotrebnem in moteče vriva in vmešava v procese presojanja in oblikovanja odločitev, ki v besedilnem svetu pripadajo le moško-deškim združbam. Besedilno vračanje in utr- jevanje pozicije nedolžnega otroka je v Harryju Potterju torej tesno po- vezano s hkrat nim utišanjem, postopno razveljavitvijo in izbrisom ali pa uničenjem vedočega otroka pod pogojem, da je ta najprej postavljen kot feminini sub jekt. Dekliški protagonistki je tako dovoljeno, da svoje znanje potihoma izkazuje le v zakulisju osrednjega dogajanja, in sicer tako, da ga vgrajuje v napredovanje ali požrtvovalno oskrbo deških likov, s čimer 38 LILIJANA BURCAR oblikuje in utrjuje njihovo pozicijo avtonomnosti, moči in avtoritete. Njene poskuse, da bi uporabila znanje sebi v prid, zgodba spodnaša, tako da jih obrača proti njej ali pa jo v tovrstnem početju preprosto imobili- zira. Hermionino izkazovanje znanja je, namesto da bi ji prineslo lastno napredovanje, ovrednoteno kot moteče, pretirano ambiciozno in samo- destruktivno, kar velja tudi za maloštevilne profesionalne ženske tega besedila, ki so prav tako opremljene s predznaki animaličnosti3 ali pa so diskvalifi cirane tako, da so vse po vrsti – v kolikor delujejo neodvisno od svojih superiornih moških avtoritet – označene za vir nesposobnosti in destruktivnega kaosa. Na podlagi redukcije dekliško-ženskih likov na ra- ven simbolične odvečnosti, manka ali kaosa, besedilo s pomočjo tovrstnih diskurzivnih prijemov deški subjekt v vlogi junaško nedolžnega otroka izgnete in postavi za obliko aktivne, enovite in osrednje pojavnosti. Otrok – deček v teh delih tako nastopa kot ekskluzivni nosilec uni- verzalnega otroštva, dekliška protagonistka pa kot tista, ki nemo sledi njegovim vragolijam, kršenju in razveljavljanju pravil ter hkratnemu iz- kazovanju racionalnosti in sposobnosti razreševanja perečih vprašanj. Slednje pa v celoti zavisi od razvrednotenja dekliškega znanja, njegove pripojitve k osrednjemu deškemu protagonistu in pretvorbe dekliške protagonistke v obrobno in podcenjeno fi guro. Na tovrstnih diskurz- nih manevrih v serialkah Harry Potter tudi temelji izgradnja samo- zadostnega in avtonomno delujočega maskulinističnega subjekta oz. nedolžnega otroka – junaka, ki rešuje človeštvo pred silami zlega. Prav v tem pa se tudi skriva past romantične ideologije nedolžnega otroštva: s tem ko otroka postavlja za nezaznamovano, zunajdružbeno in torej izvotljeno, sentimentalno čisto bitje, ga v resnici pretvarja v mejno in simbolno fi guro. Ta romantična ikona otroka, ki naj bi bila domnevno izvzeta iz družbenih procesov in razlaščena kakršnihkoli konkretnih materialnih specifi čnosti, kvečjemu nastopa le še kot simbolno odla- gališče projiciranih želja in nostalgičnih videnj odraslega sveta. V tem pa se skriva tudi bistvo ponovnega oživljanja ikonografi je nedolžnega otroštva, ki seveda ni nevtralna in nedolžna. V istem zamahu namreč rabi ponovnemu obujanju, reprodukciji in naturalizaciji preživetih hie- rarhičnih konstruktov maskulinosti in femininosti, kot tudi odvra- čanju kritičnega pogleda od dejanskih procesov družbeno-političnih umeščanj in naslavljanj otrok. 3 Te ženske like besedila iz knjig o Harryju Potterju portretirajo kot nesposobne ali neza- dostne Druge, ki povzročajočo kaos; oblepljajo pa jih z najrazličnejšimi živalskimi ozna- kami. Za profesorico Temyno velja, da izgleda kot žaba, ki govori z zavajajoče sladkim, otroškim glasom. Na druge sicer obstranske, a še vedno znotraj patriarhalnega simbol- nega reda nevarno samozadostne in zato nezaželjene ženske pa besedilo lepi diskvalifi - katorne oznake insektov, kar velja za učiteljico vedeževanja ali novinarko Rito Brentsell. To so oznake bestialnosti in drugosti, ki jih v tem besedilu ni mogoče nikoli zaslediti med moško-deškimi navezami, zagotovo pa ne med tistimi, ki zasedajo pozicije moči in izka- zujejo karakteristike hegemonične maskulinosti. 39 O MITU NEDOLŽNEGA OTROŠTVA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI Viri in literatura BURCAR, Lilijana: Od čarobne palice Harrya Potterja k mitskim razsežnostim imaginarija otroštva. Otrok in knjiga 54, 2002: 134–140. BURCAR, Lilijana: Splashy comeback of fantasy genre in children’s literature – reinventing the myth of the »Eve woman«. Interlitteraria 9, 2003: 246–266 (najprej predstavljeno kot prispevek na konferenci »Genre of the novel in contemporary world literature: A leap or a standstill?«, 30. 9. 2003, Tartu, Estonija. BURCAR, Lilijana: Fantazijska mladinska književnost na prehodu v 21. stoletje: Primer bri- tanskega prostora. Primerjalna književnost 30(2), 2007: 1–16. FLYNN, Richard: »Affi rmative Acts«: Language, Childhood, and Power in June Jordan’s Cross- Writing. Children’s Literature 30, 2002: 160. HEILMAN, E. Elisabeth: »Blue Wizards and Pink Witches: Representations of Gender, Iden- tity and Power«. V: E. Elisabeth Heilman (ur.), Harry Potter's World: Multidisciplinary Criti- cal Perspectives. New York in London: Routledge Falmer, 2003, 221–239. HIGONNET, Anne: Pictures of Innocence: Th e History and Crisis of Ideal Childhood. London: Th ames and Hudson, 1998, 12. HOURIHAN, Margery: Deconstructing the Hero: Literary Th eory and Children’s Literature. London in New York: Routledge, 1997. PACE, Patricia: Staging Childhood: Lewis Hine’s Photographs of Child Labor. Th e Lion and the Unicorn 26, 2002: 327. PIFER, Ellen: Demon or Doll? Images of the Child in Contemporary Writing and Culture. Char- lottesville in London: University Press of Virginia, 2000, 20. PLOTZ, Judith: Romanticism and the Vocation of Childhood. New York in Basingstoke: Pal- grave, 2001, 15, 24, 94, 106. RICHARDSON, Allan: Romanticism and the End of Childhood. V: James Holt McGavran (ur.), Literature and the Child: Romantic Continuations, Postmodern Contestations. Iowa City: University of Iowa press, 1999, 28. ROWLING, Joanna Kathleen: Harry Potter and the Philosopher’s Stone. London: Bloomsbury, 1997, 197. ROWLING, Joanna Kathleen: Harry Potter: Kamen modrosti. Ljubljana: Epta, 1997, 112, 129, 131, 142, 161, 200–201, 220. ROWLING, Joanna Kathleen: Harry Potter and the Chamber of Secrets. London: Bloomsbury, 1998, 189. ROWLING, Joanna Kathleen: Harry Potter and the Goblet of Fire. London: Bloomsbury, 2000, 202, 210. ROWLING, Joanna Kathleen: Harry Potter: Dvorana skrivnosti. Ljubljana: Epta, 2000, 78, 238–239, 278 ROWLING, Joanna Kathleen Rowling: Harry Potter and the Order of Phoenix. London: Blooms- bury, 2003, 293. ROWLING, Joanna Kathleen: Harry Potter: Feniksov red. Ljubljana: Epta, 2003, 281. WALLACE, Jo-Ann: Technologies of »the child«: Towards a theory of the child-subject. Textual Practice 9(2), 1995: 285–302. 40 Irena Destovnik ZALA KOT POLITIČNI MANIFEST V teatru trotamora, ki deluje že poldrugo desetletje, je njegov ustanovi- telj in vodja, režiser Marjan Štikar, sprva združeval ljudi iz Šentjakoba v Rožu in okolice, zdaj pa sodelavci prihajajo tudi iz širše okolice. Med slo- venskimi gledališkimi skupinami so se prvi začeli odpirati nemško govo- reči publiki in prevajati svoje predstave. Njihove predstave si včasih ogle- da več nemško kot slovensko govoreče publike. Po mnenju Slavka Pez- dirja1 je »teatr trotamora gledališče, ki že vsaj dobro desetletje uveljavlja multimedijsko govorico. Že zelo zgodaj so začeli uporabljati video, vidni so vplivi sodobne pop-kulture, plesa in giba. Gre za teater, ki je izredno čuten in čustven ter poln estetskih pa tudi političnih, socialnih in še kak- šnih drugih provokacij. Le malokdo bi pričakoval, da se na Koroškem v nekem manjšinskem gledališču lahko zgodi kaj takega. Vse njihove pred- stave so bile vedno po eni strani močno zakoreninjene v lokalnem pro- storu, obenem pa zelo univerzalne.« Sredi septembra sem se o nastajanju in učinkih njihove zadnje pred- stave Zala pogovarjala z njenim režiserjem Marjanom Štikarjem, ker pa sta se zaradi v njej prikazane problematike formirali tudi dve skupini – slovensko govorečo je usmerjal Vladimir Wakounig, profesor s celovške univerze – se nama je pri razgovoru pridružil tudi on. Silvia Jelinek, ki je usmerjala nemško govorečo skupino, je o svojih izkušnjah napisala svoj prispevek, ki ga objavljamo v obeh jezikih. Dekonstrukcija Sketove igre Ker je najnovejša postavitev Miklove Zale dekonstrukcija Sketove igre, me je najprej zanimalo, kdaj in kako sta se moja sogovornika med svojim odraščanjem srečala s tem starim koroškim mitom. Marjan Štikar, ro- jen leta 1962, je v Šentjakobu v Rožu odraščal v obdobju, ko Miklove Zale niso več igrali tako pogosto, kot še nekaj let pred začetkom njegovega do- jemanja sveta, mit pa je kljub temu še živel. Doma je poslušal zgodbe o njenem uprizarjanju in številu gledalcev. Zalo je enkrat igrala celo nje- gova mama, oče pa se je preizkusil kot režiser. Sam je leta 1978 kot sed- mošolec igral Turka v predstavi, ki jo je v šentjakobskem farovžu na oder postavil njegov brat Peter, duhovnik, ki se je igre lotil precej tradicional- no. Že to, da je izpustil nekaj besed iz izvirnega Sketovega besedila, je v Šentjakobu povzročilo »celo katastrofo in neskončne diskusije«. Spomi- nja se, da so s to predstavo gostovali tudi v ljubljanskih Križankah. Zad- 1 Misel je Slavko Pezdir, novinar v kulturni redakciji časopisa Delo in gledališki kritik, izre- kel 16. marca 2011 na tiskovni konferenci v ljubljanski Drami. 41 njo Miklovo Zalo je v začetku osemdesetih let na Svatnah na prostem in s songi Janka Messnerja postavil režiser Peter Militarov; tudi ta predsta- va, ki Marjana Štikarja ni preveč navdušila, je v Šentjakobu povzročila precej razburjenja. Že odkar se ukvarja s teatrom, pa so domačini tudi njega nagovarjali, naj se je vendar že enkrat loti. Nekateri so imeli v mislih tradicionalno predstavo, uprizorjeno tako kot nekoč na farnem dvorišču, drugi so pri- čakovali bolj kritičen pristop. Prepričan, da ni več ljudi, ki bi se je bili pripravljeni lotiti, jim je odgovarjal, naj se je kar lotijo, on pa jim bo po- magal. Nekakšen povod, da je o Miklovi Zali sploh začel resno razmišlja- ti, je bil tudi predlog zdaj že pokojnega igralca teatra trotamora, Hanzija Wuzzele, »naj že enkrat razbije ta mit«. Vladimir Wakounig, rojen leta 1947, ki je odraščal v Mlinčah v Podju- ni, pa svoje prvo dojemanje Miklove Zale datira v gimnazijsko obdobje, ko so pri profesorju slovenščine Janku Messnerju brali Sketovo igro in o njej diskutirali. Že takrat so se njihova mnenja precej razhajala, in čeprav so sošolci iz Roža Miklovo Zalo dojemali kot nekaj svojega, za Podjunča- ne in Ziljane pa je bila že bolj oddaljena, so vedeli, da je na Koroškem ne- kaj svetega: predvsem kot simbol narodne zavednosti in kot lik »prave« Slovenke. »Ker mi je ime Mirko, ta pa je v knjigi precej ambivalenten lik, ki ni ve, kako naj se odloči, sem se pri tem precej slabo počutil.« Gimna- zijci so z Messnerjem diskutirati predvsem o v knjigi močno poudarjeni temi, o antisemitizmu. Še danes ga preseneča, da so že v šestdesetih let zmogli na Miklovo Zalo pogledati tako kritično. Marjan Štikar in Simone Schönett na tiskovni konferenci v ljubljanski Drami. Foto: Irena Destovnik, Ljubljana, 16. 3. 2011 42 IRENA DESTOVNIK Bolj osebno pa se je Vladimir Wakounig z Miklovo Zalo srečal leta 1972, ko je bil leto dni kaplan v Šentjakobu. Takratni župnik Andrej Karicelj, ki je Zali pripisoval združevalno funkcijo in jo videl kot simbol slovenstva, jo je na prigovarjanje domačinov želel spet postaviti na oder. Vendar pa je takrat prišla v ospredje druga tema, postavljali in podirali so se dvojezični krajevni napisi. Je pa kljub temu šel na Svatne; tam so mu kmetje radi pokazali domačije, kjer naj bi se zgodba dogajala. Tudi njega predstava z začetka osemdesetih let ni prepričala. V od- boru Slovenske prosvetne zveze, kjer je aktivno deloval, in ki je takrat pripravljala tako imenovane gledališke masovke, debata o drugačnem gledališču nikakor ni stekla. S šentjakobskim župnikom je debatiral o antisemitizmu v Sketovi igri: župnik ga sploh ni opazil in je vztrajal pri izvirni verziji. »Takrat je bil antisemitizem med duhovniki kar močan; tudi danes najbrž ni drugače. Že takrat sem zgodbo o Miklovi Zali razu- mel kot odraz koroške mentalitete: Almira, tujka, želi Mirka zvabiti na svojo stran in se polastiti njegovega imetja. Oziroma: ko se na Koroškem nemčurka oženi na slovensko kmetijo, gre ta ›zugrund‹«. Antisemitizem v Miklovi Zali V čem je po njunem mnenju Miklova Zala v času svojega nastanka od- igrala pozitivno vlogo oziroma s čim je združevala ljudi? Marjan Štikar je raje kot pozitivno najprej poudaril njeno najbolj negativno vlogo, da je Sket za sovražnika Slovencev postavil Juda in mu dal celo slovensko ime – Tresoglav. »V Svatnah res obstaja hišno ime Pr'Tresoglavu. Sket je na- mreč zgodbo napisal na podlagi v Šentjakobu znanega verza in je najbrž v obdobju porajajočega se antisemitizma želel biti aktualen. Gledano z današnjega stališča pa je bila zgodba v določenem času prikrita kritika in odraz realnosti rastočega nacionalsocializma. V lastni družini sem do- življal, da si ljudje dolgo niso upali na odru prikazati predstave, ki bi od- ražala realnost. Vedno so morali o njej govoriti pod krinko neke druge zgodbe. In živeti v takem času je bilo gotovo mučno. Leta 1978 sem bil kot mladenič zelo oster do tako imenovanih vindišarjev. Že to, da so prišli na predstavo, sem težko razumel, da pa so tam jokali, pa sploh ne. Zdaj vem, da je bila zanje to nekaka katarza.« Tudi Vladimirja Wakouniga zanima, zakaj je Sket v zgodbo vpletel Juda. Pri svojem ukvarjanju z judovstvom na Koroškem je ugotovil, da je bilo na Koroškem precej zakoreninjeno in da so živeli tudi drugod po Avstriji. Prihod Judov v neko homogeno katoliško okolje je spodbujal močan antisemizitizem, kar dokazuje tudi zgodba o judovski družini v Železni Kapli.2 Pripombo o tem, da so bili Judi »tudi v naših krajih«, je ob 2 Glej Werner Koroschitz in Lisa Retl: Tu smo bili doma: O judovski družini Scharfberg v Železni Kapli / Wir gehörten hierher: Über die jüdische Familie Scharfberg in Eisenkappel (Celovec in Železna Kapla: Drava in Slovensko prosvetno društvo »Zarja«, 2008). 43 ZALA KOT POLITIČNI MANIFEST neki priložnosti izrekel tudi njegov oče, v svojem okolju pa je doživel tudi svetopisemsko razlago odpora do njih. »Če se poskušam vživeti v Sketa, gre po moje pri njem za odraz takrat aktualnega nacionalnega gibanja. V taki situaciji je moral ustvariti vsaj dva sovražnika, ki sovražita tako slovenstvo kot katolicizem. Po mojem mnenju naj bi mit Miklove Zale pri koroških Slovencih ohranjal in utrjeval predvsem vero in narodnost, kar lepo potrjuje na Koroškem znani izrek: ›Kdor vero zapusti, narod zapusti‹. Miklova Zala je, ne da bi ljudje o tem veliko debatirali, postala mit z vsebino: mi držimo skupaj, mi smo Slovenci. Če refl ektiram izjavo Marjana Štikarja o vindišarjih, ki so ob predstavi jokali, močno dvomim, da so se ob tem zavedali, da je predstava predvsem kritika njih samih in njihovih odločitev. Meni je župnik Karicelj takrat zelo odkrito rekel, da je treba Miklovo Zalo postaviti na oder, da se ohrani slovenstvo.« Rojevanje nove Zale Kako se je rojevala ideja o novi Zali? Marjan Štikar pripoveduje, da so člani teatra trotamora ob 90-letnici koroškega plebiscita na podlagi še vedno živega mita o Miklovi Zali in največjega brambovskega spomenika na Koroškem, ki stoji v Šentjakobu v Rožu, želeli naredili nekaj povsem lokalnega, v nasprotju z njihovimi prejšnjimi bolj univerzalnimi predsta- vami. Temeljna ideja je izhajala iz ugotovitve, da na Koroškem zelo malo ljudi govori slovensko. »Čeprav smo izhajali iz Sketovega besedila, smo se teme lotili na novo. V skupini smo najprej brali izvirni tekst, se ob tem smejali in se držali za glavo. Nato smo se odločili, naj bo Miklova Zala le nekakšno izhodišče.« V skupini so celo razmišljali, da bi se besedila lotili sami, kar pa za- radi pomanjkanja časa ni bilo mogoče. Štikar nadaljuje: »Vsi slovenski koroški avtorji so me zavrnili. Potem pa smo se spomnili, da v sosednji vasi živi Harald Schwinger, nemško govoreči avtor s slovenskimi koreni- nami – tipičen Korošec, katerega starši še znajo slovensko, njega pa niso naučili. Poklical sem ga in skupaj s partnerko Simone Schönett sta se za idejo takoj ogrela. Tudi ona namreč izvira iz ene od romskih skupin, kar pomeni, da je tudi sama na lastni koži doživela ta tako imenovani propad jezika: njena babica je jezik še znala, nje pa niso več naučili. Prebrala sta Sketovo povest in na podlagi predpostavk gledališke skupine v mesecu in pol napisala besedilo v nemškem jeziku. Besedilo smo najprej prevedli v slovenščino oziroma rožanščino. Velik del predstave je namreč v nemšči- ni, na začetku celo v turščini; po Zalini vrnitvi pa v rožanskem dialektu.« Po navadi eno predstavo pripravljajo leto dni. Tokrat so bili pod močnim časovnim pritiskom zaradi subvencije, ki so jo morali porabiti do marca. Besedilo so od avtorjev dobili ob božiču 2009, premiera je bila 18. marca 2010. Že prvo branje besedila nemško govorečih avtorjev, ki na koroške Slo- vence gledata z drugačnimi očmi, je pri članih teatra trotamora spodbu- 44 IRENA DESTOVNIK dilo spontan aplavz; navdušenje so izpovedovali tako s solzami kot sme- hom. Besedila skoraj niso spreminjali, njihova izhodišča so bila od vsega začetka podobna. Štikar poudari, da »bi bili prav gotovo odzivi drugačni, če bi bila avtorja koroška Slovenca«. In kakšne zahteve je postavil av- torjema? »Prvič, naj Zala ne bo jokava, ampak sodobna, emancipirana ženska, ki sama odloča o svojem življenju, in ne obratno, da pride nazaj iz Turčije in na Koroškem ni več slovenščine, predvsem pa, naj bo v ozadju brambovski spomenik, njegovi liki pa naj bodo kot nekakšni klovni, ki kot da so vstali od mrtvih. Avtorja sta pustila žive.« »Mi smo mi« in »Vi ste vi« Kako in zakaj sta hkrati nastali dve »terapevtski skupini«, o katerih se je toliko govorilo? Marjan Štikar nadaljuje, da se debata članov teatra o na- črtovani predstavi kar ni in ni hotela končati: iz nekaterih je kar vrelo. »Iz mojih igralcev, za katere se mi je zdelo, da vsi o vseh vemo vse. Potem so začeli pripovedovati, kaj se je zgodilo njim, pa njihovim sosedom, dru- žini … iz njih je samo vrelo, jaz sem samo sedel in gledal. Govorili so, pa to bi še morali povedati, pa to in to zgodbo. Potem sem se malo ustrašil, najbrž pa tudi drugi, nekdo pa si je vse izrečeno začel zapisovati kot gra- divo za predstavo. Po drugem sestanku sem rekel, da tako ne bo šlo, da rabimo pogled od zunaj, saj bomo drugače, ker se ves čas vrtimo v krogu, še znoreli. Tako je nastala ideja, da naše nemško govoreče prijatelje – že od začetka smo rekli, da nas naši popolni nasprotniki ne zanimajo – povabimo, da nam povedo, kako nas vidijo oni. Hkrati pa se nam je za delo s skupino po- nudila Dunajčanka Silvia Jelinek, ki pri Klausu Ottomeyerju na celovški univerzi študira psihodramo. Povabil sem jo na naslednji sestanek, tam pa so zaradi njene prisotnosti vsi začeli govoriti nemško. Ker se ob tem nihče ni dobro počutil, smo se odločili, da se razdelimo v dve skupini. Nemško govorečo skupino, tako imenovane anonimne Slovence – vsi so namreč iz slovenskih družin, v katerih se niso naučili slovenskega jezika – je usmerjala Silvia Jelinek, slovensko pa Vladimir Wakounig. Skupini naj bi se ločeno srečevali na temo konfl ikta med slovensko in nemško govorečimi Korošci. Njihova reakcija je bila zanimiva zato, ker so rekli: končno smo lahko nekje izrekli vse, kar mislimo, tudi svoje predsodke. Na koncu smo se srečali in se čudili eden drugemu ter našim predsod- kom o njih in njihovim o nas. So pa ti pogovori trajali predolgo, da bi jih avtorja lahko vključila v predstavo. Kljub temu pa so bili s predstavo zadovoljni.« Vladimirja Wakouniga je vabilo za vodenje skupine presenetilo; ni pa niti dobro vedel, v kaj se spušča. To je izvedel šele konec novembra, ko sta avtorja besedilo že pisala. »Presenetilo me je tako število ljudi – bilo jih je 16, starih med 30 in 65 let – kot tisti med njimi, ki so se že takrat, ko sem bil tam kaplan, začeli odmikati od slovenske skupnosti. Začel sem 45 ZALA KOT POLITIČNI MANIFEST se spraševati, kaj se je v teh letih v teh ljudeh zgodilo? Ali je to povzročil teatr trotamora ali so posredi kakšni drugi procesi.« Na prvem srečanju še ni vedel, kam jih bo vse skupaj odpeljalo in si je samo zapisoval cilje, ki naj bi jih s srečanji dosegli. Predvsem, da bi se ti, ki so se imenovali »zavedni Slovenci«, bolje razumeli s tistimi, ki so se imenovali »anonimni Slovenci«. In da bi vsi skupaj bolje razumeli razloge, ki so pri posamezni- kih povzročili asimilacijo. »Tudi sam s težavo razumem, zakaj se je nekdo asimiliral, in spraševal sem se, ali si je mogoče privzgojiti toliko tolerance oziroma uvidevnosti, da asimilacijo lahko razumeš. Osrednje vprašanje je bilo, kako potekajo ti procesi in zakaj nekdo vztraja, drugi pa ne.« Terapevtska vloga teatra Vladimir Wakounig nadaljuje, da se je prvič zavedal, kaj lahko iz ljudi na- redi teater. »Je nekakšna terapija, ki ljudem pomaga k samoozaveščanju in samorazumevanju. Najbrž sem na sodelovanje pristal tudi zato, ker sem bil takrat mentor študentki, ki je pisala diplomsko nalogo na temo gledališke pedagogike. V njej je obdelala Augusta Boala,3 ki sem se mu takrat tudi sam bolj posvetil. Že pred tem me je to področje zanimalo in sem prebiral tekste ameriške literarne zgodovinarke Gayatri Spivak, med 3 Augusto Boal (1931–2009), brazilski gledališki režiser, pisatelj in politik, ustanovitelj Gledališča zatiranih. Vladimir Wakounig (levo) in Marjan Štikar. Foto: Irena Destovnik, Celovec, 16. 9. 2011 46 IRENA DESTOVNIK drugim njeno knjigo Can the Subaltern speak German / Spricht die Subal- terne Deutsch. Ob tem sem spoznal, da se nekatere stvari, o katerih piše, dogajajo tudi pri nas na Koroškem. Predvsem ta, da večina ljudi celotno odgovornost, pa naj bo to politična ali kakšna druga, prepušča svojim za- stopnikom. Le redko kdo ne dopušča nikomur, da ga zastopa. Če gledali- šče razumemo tako, kot ga razume August Boal, ugotovimo, da se v gle- dališču dogaja nekaj drugega. Človek mora namreč tam zastopati same- ga sebe in le tako lahko spozna krivice in zatiranja. V skupini sem doživ- ljal nekaj podobnega, opazoval sem proces samoozaveščanja in hkrati spoznaval, da je težko razumeti samega sebe, še mnogo teže pa je razu- meti, zakaj se je asimiliral nekdo drug, hkrati pa razumeti še to, da je bil do določene mere zatiran. In tudi razumeti, da nekateri ljudje do dolo- čenih spoznanj pridejo prej, drugi pozneje, predvsem pa, da to ni eno- staven proces. Sicer ne vem, ali danes člani obeh skupin bolje razumejo drug drugega, ampak res me je fasciniralo, da ljudje nočejo plavati v la- stni ›župi‹, ampak želijo pogledati tudi čez lastni rob.« Wakounigu se je zdelo pomembno, da sta se skupini razdelili. To je omogočilo odprtje prostora, v katerem se lahko nekdo tudi izbruha, pove, kaj mu gre na živce in mu ni všeč, lahko se tudi na koga razjezi. »V pe- dagogiki vedno, kadar gre za koedukacijo, naletim na podobne situacije. Sam sem velik kritik prisilne koedukacije, ker mislim, da je treba najprej ustvariti določene prostore, v katerih se fantje in dekleta lahko najprej povsem ločeno pogovorijo. Ko so skupaj, je dinamika namreč povsem drugačna. Ta večno prisotna korektnost je lahko tudi problematična. Če prav razumem Augusta Boala, je stalna politična korektnost, tako propa- girana v Južni Ameriki, v glavnem samo zatirala.« S tem se strinja tudi Marjan Štikar, skupina »anonimnih Slovencev« je namreč rekla prav to: da jim je dobro delo, da so v skupini lahko končno povedali vse, kar jim je ležalo na duši, pa če je to bila še taka traparija. Če bi to povedali javno, bi bili takoj obtoženi protislovenstva. Ali še huje: tistim, ki res tako mislijo, sicer nočejo dati prav, sami pa bi prav tako radi izrazili svoje misli. In namesto dveh načrtovanih srečanj so jih izpeljali sedem. Skupaj so celo obiskali Ljubljano in tam nosili majice s sloven- skim napisom »Mi smo mi« in »Vi ste vi«. »Obe skupini sta se srečali dan pred vajami. V pogovoru so nam anonimni Slovenci očitali nekatere reči, zaradi katerih smo bili tudi užaljeni. Spoznali smo namreč, da gre – ampak to je zgolj moja interpretacija – po navadi za zelo osebne stvari oziroma povsem človeške težave, ne pa za nekaj, kar bi bilo povezano z narodnostjo ali pa s tem, kako se počutiš kot pripadnik enih ali dru- gih. Eden od argumentov je bil, da se koroški Slovenci preveč zapiramo medse. Mi imamo prav nasproten občutek, da je namreč v Šentjakobu vse že ves čas dvojezično. Povedal sem, da me moti, da se to, če sem jaz nekomu nesimpatičen, prenese na vse koroške Slovence. Moram reči, da mi je te odgovore težko strniti. Bolj se spomnim vprašanja nekoga, ki ga je zanimalo, ali je lahko, ker ima slovenske korenine, ne zna pa sloven- sko, koroški Slovenec? Nekaj časa smo se gledali, eni so rekli ja, druga so 47 ZALA KOT POLITIČNI MANIFEST rekli no ja, marsikdo pa si je mislil: če se s tabo ne morem pogovarjati slovensko, je malo huda, da si koroški Slovenec. On je pa odgovoril: ›Jaz pa hočem biti‹.« Wakounig nadaljuje, da se je njihova skupina srečala dvakrat. Na podlagi prvega pogovora je zanje za drugo srečanje pripravil kratek uvod kot izhodišče za razgovor. Že kmalu je doumel, da se o vsem ni mogoče pogovarjati, ker so se že kmalu zapletli okoli pojmov, kot sta na primer identiteta in zavedanje. »Glede na to, da naj bi ljudje ne razumeli samo svoje, ampak tudi drugo skupino, sem jih vprašal, na podlagi česa ljudje razvijejo svojo zavednost, oziroma zakaj nekdo je zaveden, nekdo drug pa ne. Ugotovili so, da so ljudje vključeni v različne skupine, med drugim tudi v delovno, ki lahko izvaja določen pritisk. Pomembno je tudi vedeti, katera vrednota je za koga v resnici vrednota, ali je za nekoga narodna zavest vrednota ali ni. To je na Koroškem zelo občutljiva tema. Tukaj človek težko reče, da so zanj pomembnejše druge vrednote, kot na primer odprtost ali toleranca … V določenih slovenskih strukturah je narodna zavest daleč najpomembnejša vrednota in vse druge kar nekako izginejo. Pri drugem pogovoru sem dobil sicer nedorečen vtis, da je z asimilirani- mi dobro sodelovati, ampak s ciljem, da jih pridobimo na svojo stran, da bi bili spet Slovenci.« Wakounigu se je porodila »ideja, ki pa je takrat ni bilo mogoče realizi- rati, da bi napisali nekakšen skupni manifest o tem, kaj hočemo. Najprej vsaka skupina zase, nato pa skupaj. Učinki tovrstnega skupinskega delo- vanja bi lahko bili veliki. Ta skupina je lokalno zasidrana in je na noge postavila nekaj, kar ni odmevalo samo lokalno, ampak tudi nadregional- no. Zdelo se mi je škoda, da bi skupina ne nastopila z javnim manifestom, kar bi lahko imelo tudi velik politični učinek.« Wakounig Boala razume prav na ta način: delo v teatru ni samo izobraževalno, temveč tudi po- litično. Politično v smislu ameriške literarne zgodovine, čemur Gayatri Spivak pravi: s takim manifestom govorim v svojem lastnem imenu. In še enkrat doda: »Mene ni treba zastopati, politično se sam deklariram. Če sem malo bolj polemičen: zastopniki vedno govorijo v lastnem imenu, ne v imenu tistih, ki jih zastopajo. In zato pripisujem teatru, kot je trotamo- ra, tako veliko moč.« Vladimir Wakounig si je Zalo ogledal s 13-letno hčerko, ki se je v zgod- bo tako vživela, da je hotela oditi ven. »Tudi sam sem jokal; nekaj scen sem res težko prebavil. Po ogledu sem doumel, da je po takšni predstavi vsaka diskusija odveč. Bolje je dati ljudem možnost, da se razjočejo ali pa da vsak zase prepaden odide iz dvorane. Hčerka je prepoznala vse v igri predstavljene politične fi gure, doma pa je nato prebrala še izvirno Miklovo Zalo. Avtorjema je neverjetno dobro uspelo Miklovo Zalo vzeti iz nekdanjih okovov in jo s postavitvijo v današnji kontekst popolnoma dekonstruirati.« Kaj pa odzivi ljudi, ki ne poznajo lokalne scene? Režiser je dobil števil- ne zelo navdušene kritike iz Ljubljane, v smislu, »da niti ne vemo, koliko navijačev imamo tam in da jih je predstava zelo prizadela. Premiero si je 48 ogledalo nekaj Haraldovih in Simoninih prijateljev iz Nemčije. Najbolj me je presenetila njihova izjava, da bi to predstavo lahko igrali povsod, ker se povsod dogaja kaj podobnega. Pravzaprav smo želeli narediti nekaj lokalnega, ko se je bližala premiera, sem razmišljal, da bomo mogoče lahko gostovali le tja do Pliberka. Dogaja se prav nasprotno. Gostovali smo v Ljubljani, na Jesenicah, v Celju, Mariboru in Kopru. Ni bilo pov- sod veliko ljudi, Slovenije naši problemi ne zanimajo. Res pa je tudi, da je mlajše naslov asociiral na Miklovo Zalo, tako da so na naše predstave v glavnem prihajali starejši.« Na koncu Wakounig doda, da ima zanj brambovski spomenik v Šent- jakobu še dodaten pomen. Čeprav je bil v Šentjakobu kaplan samo eno leto, je spomenik doživel dvakrat: enkrat ob 10. oktobru, drugič pa dan pred 10. oktobrom, ko je v farovžu v kapelici med mašo kar naenkrat za- slišal nenavaden hrup. Skupina, ki je takrat podirala dvojezične krajevne napise, se je, ko se je peljala mimo, ustavila pri spomeniku. Zaradi hrupa je moral mašo prekiniti. »Te občutke sem v predstavi ob fi gurah na odru še močneje podoživljal. Sedaj jih lahko doživljam tudi kot norce, ki se stalno vtikajo v dogajanje.« Štikar doda: »Predvsem Šentjakobčani so mi rekli, da se mimo peljejo samo zato, da se lahko smejijo.« In reakcije bolj tradicionalnih med domačini? »Pričakovanega raz- burjenja ni bilo. Tudi zagovorniki tradicionalne Zale so bili čisto tiho oziroma so iz dvorane odšli s solznimi očmi. Slovensko govorečo publiko pa je predstava čustveno močno prizadela.« Odzivi nemško govorečih pa so režiserja presenetili, ker ljudje predstave niso dojeli kot nekaj, kar bi izhajalo iz regionalnega konfl ikta, po njihovem mnenju je predstava uspela ta konfl ikt preseči. »Rekli so, da smo jim končno pokazali, za kaj nam gre oziroma za kaj v tem konfl iktu sploh gre.« Jeseni si je Zalo ogledal tudi Peter Turrini. Predstava ga je tako nav- dušila, da je v celovškem Mestnem gledališču tako dolgo gnjavil, da jo bomo 13. novembra 2011 tam tudi uprizorili.4 Za režiserja je Zalo igrati v Celovcu predvsem politični dogodek. »Najprej so nam gostovanje skušali odpovedati, ampak Turrini je toliko časa vztrajal, da je na koncu uspel.« 4 Pogovarjali smo se sredi septembra 2011. 49 Silvia Jelinek11 »MI SMO MI« IN »VI STE VI« Ideja, da bi usmerjala razgovore med nemško govorečimi Korošicami in Korošci, me je zelo razveselila. Že dolgo me namreč zanimajo tako življenjske zgodbe drugih ljudi – iz tega izvira tudi moje izobraževa- nje za psihoterapevtko – kot tudi zapletena zgodovina obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Čustveno razpoloženje tukaj živečih ljudi do- bro poznam, ker že okoli petnajst let živim v Rožu in se družim z obe- ma »stranema«. Prvo večerno srečanje s približno 15 udeleženkami in udeleženci sega v oktober 2009. Pri mnogih sem opazila tako živahno zanimanje, da je bilo jasno, da želimo s temi pogovori nadaljevati. Srečali smo se sedemkrat in na teh srečanjih smo včasih do poznih ur izmenjavali mnoge osebne izkušnje in mnenja o »koroški problematiki«. Lepo je bilo tudi, da je Kulturno društvo »Rož« poskrbelo tako za kraj – srečevali smo se v farovžu – kot hrano in dovolj piva. Srečanja, na katera je po navadi prišlo osem do deset ljudi, so bila zelo intenzivna in živahna. Usmerjala sem jih empatično, včasih naredila kak povzetek, v redkih primerih posredovala s psihološkim znanjem, zavirala pa samo, če se je pogovor preveč oddaljil od osebne ravni in zašel med politična dejstva in razprave. Pri vseh udeleženkah in udeležencih, razen pri eni, ki ni bila iz Koroške, je bila v generaciji staršev ali starih staršev vsaj ena oseba, ki je znala domače slovensko narečje. Nekateri so se znašli v klasični južnokoroški konstelaciji: starši so med seboj pogosto govorili slovensko, z otroki pa samo nemško. S svojim zagotovilom, da nič od tu izrečenega ne bo prodrlo navzven, sem podpirala zaupno in odprto vzdušje, v katerem je bilo mogoče kdaj pa kdaj čez Slovence tudi zabavljati. Poleg pripovedovanja o dogodkih iz lastne družinske zgodovine so udeleženci razmišljali o tem, »kdo prav- zaprav smo«, dotaknili pa so se tudi razdvojenosti med hrepenenjem po neki pripadnosti in odporom proti temu, da se moraš kot nekaj priznati. Posebnost skupine je bila, da so se v njej našli ljudje, ki jim je bila skup- na negotovost glede pripadnosti in identitete, prišli pa so z namenom, da bi govorili prav o tem. Na Koroškem je sicer običajno, da se ljudje zbirajo zato, da bi s praznovanjem in prepevanjem podkrepili pripadnosti bodisi 1 Silvia Jelinek, rojena leta 1960 na Dunaju, je zdravnica in mati treh otrok, starih 25, 16 in 12 let. Trenutno se izobražuje za psihoterapevtko, smer psihodrama, in piše nalogo na temo »Koroška«. Živi v vasi Gora/Berg na kmetiji s kozami, kokošmi, z racami, s psom in z mač- kami. Zaposlena je na Reha kliniki za duševno zdravje v Celovcu. Silvia Jelinek wurde 1960 in Wien geboren. Sie ist Ärztin und Mutter von drei Kindern (25, 16 und 12). Sie macht derzeit eine Ausbildung zur Psychotherapeutin, Fachrichtung Psychodrama, und schreibt dabei eine Arbeit über das Thema »Kärnten«. Sie lebt auf einer Landwirtschaft in Berg/Gora mit Ziegen, Hühnern, Enten, Hund und Katzen und arbeitet in der Reha-Klinik für Seelische Gesundheit in Klagenfurt. 50 SILVIA JELINEK nemški bodisi slovenski strani, vendar pa tam ni ambivalence v smislu »tako eno kot drugo«. V skupini je bilo jasno čutiti zanimanje za drugega, vsem v skupini je bila skupna neka načelna odprtost do Slovencev, tja do solidarne politič- ne drže. Nekateri pa so se vendarle spraševali: »Ali nas ti sploh marajo?« Tisti, ki so si prizadevali, da bi se naučili slovenščine, so poročali o bolj skromni pozitivni podpori s slovenske strani in bolj o posmehljivih, razo čaranih komentarjih, češ, ali še vedno ne znaš … Večina je obžalovala izgubo slovenskega jezika v lastni družini, mar- sikdo pa je omenjal, da doživlja Slovence v skupini kot trmoglave, kot ljudi, ki se zapirajo in zakopavajo v svoje vrste, da pa so na Dunaju ali v individualnem stiku precej drugačni, bolj dostopni. Vsi si želijo, da bi se fronte zrahljale, ker bi za obe strani pomenilo večjo živahnost, če bi se stvari nekoliko premešale. Nekateri so si želeli, da bi bili skupaj politično aktivni. Diskusije so nas spodbujale k bolj poglobljenemu ukvarjanju z zgodovinskimi ozadji. Razčistili smo vprašanje, kaj windisch v resnici je. Spričo vedno večjega medsebojnega zaupanja je bilo mogoče govoriti o zelo osebnih čustvih pa tudi o tematskih željah. Tako je bilo slišati na primer take in podobne stavke: »Nočem se več počutiti kot odbojnik.« »Nočem se več čutiti krivega, saj nimam nikakršne ›dedne krivde‹.« »Tudi v družinah, kjer slovenskega jezika niso več posredovali naslednji generaciji, je bilo mnogo gorja.« V skupne pogovore s Slovenci v farovžu je skupina »Mi smo mi«, kakor se je medtem poimenovala, šla dobro pripravljena in s posebej izdelanimi majicami, na katerih je spredaj pisalo »Mi smo mi«, zadaj pa »Vi ste vi«. Skupino »Mi smo mi« sem doživljala kot aktivno in prizadevno, »Sloven- ci« pa so bili nekaj časa previdno rezervirani, s časom pa so pokazali več sebe. Bili so tudi manjši konfl ikti in žalitve. Naslednjo izjavo so gostitelji sprejeli nadvse pozitivno: Razumemo, da se zapirate sami vase, toda tudi mi trpimo zaradi tega. S tem da ste se omejili od nas, ste ohranili del slovenske kulture in jezika. Razu- memo, da ste se kot skupina zaprli, da bi zaščitili sami sebe. Tako je lahko preživelo nekaj, kar bistveno prispeva k raznolikosti Koroške. Za to bi se vam radi zahvalili. Nato je marsikdo srečanje imenoval »neke vrste začetek«. Po dveh le- tih sem skupino »Mi smo mi« prosila za feedback o tem, kaj jim je skupi- na prinesla. Eden od odzivov je bil: »Zdaj imam boljši občutek, če govo- rim nemško, po skupnem pogovoru Slovence bolje razumem.« Seveda so ostala tudi mnoga odprta vprašanja, zato že načrtujemo novo srečanje. Tovrstne pogovore bi morali ponuditi v kar največ občinah na južnem Koroškem, je dejal marsikdo, ki sem mu o tem pripovedovala. Rada bi napisala tudi nekaj o tem, kaj me je pri tej tematiki tako prevzelo in me še prevzema. Veliko sem razmišljala o okoliščinah, ki privedejo do tega, da ljudje opustijo svoj jezik in svojo kulturo in nato razvrednotijo ljudi, ki pri tem vztrajajo in jih imajo celo za nasprotnike; 51 »MI SMO MI« IN »VI STE VI« zakaj ljudje dopuščajo, da jih hujskajo drug proti drugemu, in kako bi se bilo mogoče temu upreti. Da bi o tem izvedela čim več, sem o tej temi prebrala nekaj knjig, med drugim knjige Klausa Ottomeyerja in seveda knjigo Maje Haderlap Angel pozabe. Vodenje skupine »Mi smo mi« mi je omogočilo, da sem izvedela nekoliko več o ljudeh, ki se nimajo več za Slovence, se morda kot taki tudi nikoli niso »priznavali«, v njihovih družinah pa so prej govorili slo- vensko. Da bi razširila svoje razumevanje problematike na dvojezičnem ozem lju, sem se v svoji soseščini pogovarjala tudi z nekaterimi Korošica- mi in Korošci s slovenskimi koreninami. Ukvarjala sem se z vprašanjem, kaj se sproža v otrocih, če starši poleg njih govorijo v jeziku, ki ga otroci ne razumejo, z njimi samimi pa v drugem jeziku; in kakšen je pozneje odnos otrok do jezika, v katerem so starši govorili o njih takrat, ko otroci nečesa niso smeli razumeti. Mislim, da morda te izkušnje lahko prispevajo k razumevanju, zakaj je mnogim Korošcem tako težko govoriti v jeziku, ki so ga poslušali od ma- lih nog. Morda sta med dejavniki, ki prispevajo k odporu proti uporabi jezika tudi kaka žalitev pa morda bojazen, da bi rekli kaj »neumnega«, ker mislijo, da jezika ne obvladajo dovolj in se pred drugimi nočejo osmešiti. Nasprotno pa imam tudi pri Slovencih občutek, da včasih, ko se ne spomnijo takoj neke nemške besede, občutijo hud pritisk. Izkušnja raz- vrednotenja, ker ne znaš »pravilno« govoriti, je pri vseh globoko zasidra- na. Tudi pri teh, ki so zdaj »Nemci« – govoriti so se učili od staršev, ki z njimi niso govorili v lastni materinščini. Razmišljala sem tudi o tem, kaj se zgodi z ljudmi, kadar se pod zuna- njim pritiskom odpovejo svoji materinščini, če se »podredijo« ali »obr- nejo«, da bi se izognili nevarnosti ali gospodarski škodi. Ali je tedaj morda laže verjeti, da to, kar si opustil, tako in tako ni bilo nič vredno? Tako se izogneš žalovanju za izgubljenim ter jezi in sramovanju zaradi doživete lastne nemoči. Podobno velja za ljudi, ki so podlegli skušnjavi ideologije, da nemščina prekaša slovenščino. Kdo pa rad prizna, da je nasedel prevari? V teh pogovorih sem izvedela podrobnosti o tem, zakaj se v posamez- nih družinah ne govori več slovensko. Pri tem imajo svojo vlogo tako nasilje, doživeto med vojno s strani nacistov in s strani partizanov, kakor tudi družbeni in gospodarski položaj družine. Isto velja za način ravna- nja drug z drugim in za »jezikovno konstelacijo« v družini: nemško go- voreči očetje so pogosto prepovedovali, da bi slovensko govoreče matere s svojimi otroki govorile v svojem jeziku. Moj cilj v teh pogovorih je bil, da bi udeleženke in udeležence podprla pri tem, da bolje dojamejo in razumejo svoj položaj, svoje počutje kot ne (več) slovensko govoreči Korošci. Izmenjava z ljudmi s podobnimi izkušnjami, občutek pripadnosti neki skupini in priložnost pogovora o lastnem stališču naj bi prinesli več gotovosti v lastni vlogi kot samo nem- ško govoreči. Moje intervencije v skupini so poleg tega skušale previdno vabiti k temu, da bi se vsaj nekoliko vživeli v položaj drugih. 52 SILVIA JELINEK Ta korak, ki je za premagovanje konfl iktov skoraj vedno nujen, doslej med »narodnima skupnostma« na Koroškem skoraj ni bil mogoč. Za to je namreč potrebna zadostna gotovost in stabilnost lastne pozicije. Če se skušaš vživeti v položaj nekoga drugega, to lahko povzroči nelagodno ne- gotovost, predvsem kadar lastni položaj oziroma lastna pozicija nimata dovolj zanesljive podlage. Zanesljiva podlaga je prav pri travmatiziranih ljudeh, in teh je po vojni mnogo, tisto, kar večini manjka. Pri vživljanju v položaj drugega se pod vprašaj postavi vse tisto, kar smo doslej mislili in govorili o drugih. Na to temo smo v skupini »Mi smo mi« igrali skupinsko igro. Kot se je izkazalo, so vsi udeleženci razen edine Nekorošice in mene poznali nekaj slovenskih molitev, ki so jih kot otroci v cerkvi molili z drugimi, ne da bi jih razumeli. Kako se počuti skupina, ki postopoma izgublja svoje člane? Kako se počutijo člani neke skupine, ki zapuščajo to skupino in se priključijo drugi? Ideja te igre je bila, da se tem vprašanjem približamo na čustveni ravni: Nekorošica in jaz sva stali v enem kotu sobe in recitirali Očenaš v nemščini. Drugi so v skupini na drugem koncu sobe deklamirali Očenaš v slovenščini. Nato so eden za drugim prihajali od slovensko govoreče skupine k nemško govoreči, dokler nista pri »Slovencih« ostali samo še dve osebi, drugi pa so molili z nemško skupino. Najprej je bila seveda glasnejša slovenščina, nato pa nemščina. Udeleženke in udeležence sem nato prosila, da si v prostoru med slovenskim in nemškim polom poiščejo mesto, kjer se počutijo najbolje. Nato smo skupaj refl ektirali zaznana čustva in misli. Sčasoma sem vedno bolj spoznavala, kako pomembna je za Slovence po- vezanost v skupini, najprej zato, da se ne bi povsem »izgubili«, nato pa tudi zato, da bi bili laže kos doživetim travmam. Dokler ne bo v zavesti relevantne večine koroškega prebivalstva zasidrano … da so najprej Hitler in nacisti – s podporo dela prebivalstva – zagrešili zloči- ne v nepojmljivem obsegu in da so … šele tedaj … in zaradi tega … partizani, med katerimi so bili Slovenci na Koroškem še zlasti številni, ob smrtni nevarnosti šli v odpor (in so nekateri zakrivili tudi zločine), … dokler tega ni … morajo Slovenci drugim vedno znova priklicati v spomin, kaj je bilo storjeno ljudem iz njihove narodne skupnosti. Iz terapije travm je znano, da travme ne zastarajo, da jih ne more prerasti trava. Premagovanje travm in njihova integracija sta možna samo, če pri- zadeti travmo priznajo. Predvsem dejstvo, da so mnogi nekdanji aktivni nacisti po vojni spet zasedli pomembne položaje, je bilo za žrtve nacio- nalsocializma ponižujoče in zastrašujoče. V šolah in na mnogih delov- nih mestih se je diskriminacija nadaljevala, kar je še več ljudi pripravilo do tega, da so slovenskemu jeziku predvsem v javnosti obrnili hrbet. Slo- venščino so tako rekoč uporabljali kot neke vrste udobno domačo obleko, ki je za v družbo ali za na cesto ne oblečeš. Zame je razumljivo, da je pri 53 »MI SMO MI« IN »VI STE VI« Slovencih izzvalo žalitev, nerazumevanje in jezo posebno to, če so tisti, ki so se sami imenovali »vindišarji«, označevali koroškoslovenski dia lekt kot nekaj, kar »ni pravi jezik«. Če se nekdo sramuje tega, da je takšen kot tisti, ki je ponosen na to, da je prav takšen, potem to med njima povzroči hud konfl ikt. To reakci- jo razumem še bolje, če se spomnim, kako se počutim, kadar se ženske sramujejo svojega telesa in se prilagajajo normam, se podvržejo bolečim depilacijskim postopkom, ipd. Jeza me zgrabi zlasti zato, ker ženske v svojem prilagajanju ne zaznavajo samozaničevanja in izgube svobode. Vedno znova skušam predvsem v svoji soseščini previdno opozarjati ljudi na njihove slovenske korenine. Nekako jih hočem podpreti pri tem, da bi opustili svojo pogosto nezavedno bojazen, svoje sramovanje zaradi tega, da spet »prihajajo na dan s tem«. Skušam jih zvabiti v zgodbe o Slovencih, tako da jim recimo domov prinašam roman Maje Haderlap Angel pozabe. Slovenci so v svojem odporu postali močni, po pravici se zaznavajo kot tisti, ki so »takrat« stali in se borili na pravi strani. Po mojem mnenju pa je pomembno tudi to, da tiste, ki ne govorijo več slovensko, podprejo pri tem, da spet najdejo stik s slovenščino in svojo družinsko zgodovino. Da se to ne bi dogajalo samo na neki folkloristični ravni, pa je potrebno po- stopno približevanje dogodkom iz času nacizma in kritično spopadanje s politiko v povojnem času. Politika se po navadi izogiba temu, da bi ljudi spodbujala k vživljanju v položaj drugega. Razdvojenost prebivalstva in ohranjanje predsodkov pripomoreta k temu, da desničarske stranke Prizor iz Zale. Foto: Arhiv SPD »Rož« 54 pridobivajo na moči. Sočutje je tako rekoč prepovedano, ker če se ljudje solidarizirajo, so močnejši in jim ni mogoče tako lahko vladati. Ker so se priznavali k svojim slovenskim koreninam, so Slovence pri- kazovali kot »izdajalce« dežele Koroške, partizane pa na splošno kot zlo- čince. O podrobnostih strahot, ki so jih doživljali v času nacizma, o nji- hovem prispevku k odporu proti nacističnemu režimu se šele v zadnjem času več govori. Če ljudje poznajo te zgodbe, morda tudi bolje razumejo, zakaj si nekateri Slovenci po vojni niso želeli, da bi južna Koroška ostala na avstrijskem Koroškem. Zdi se mi, da se je Slovencem prav tako težko vživeti v položaj tistih, ki ne govorijo več slovensko in jih marsikdaj obsojajo kot »izdajalce« skupnega slovenskega porekla. Ob poslušanju zgodb drugih se povečuje možnost, da bi se počasi razvila večja mera medsebojnega razumevanja. Pri »Nemcih« več razumevanja za to, zakaj je Slovencem uporaba njiho- vega jezika tako pomembna, pri »Slovencih« pa za to, zakaj so ti, ki so zdaj »Nemci«, pač »Nemci«. V zadnjem času procesi vodijo k bolj diferencirani drži, ki omogoča, da si en prizor ogledaš z več vidikov. S poznavanjem zgodb »drugih« je mo- goče dosedanja prepričanja videti še v drugi luči in jih morda spremeniti. Napisanih je že nekaj knjig z življenjskimi zgodbami koroških Sloven- cev. Toda zgodb tistih Korošcev, ki ne govorijo več slovensko, skoraj ni: so le kaki izseki oziroma poročila o tistih, ki so jih odvedli in umorili par- tizani. Vsekakor ne poznam knjige, ki bi tematizirala doživljanje tistih, v katerih družinah jezika niso posredovali otrokom. V zadnjih dveh letih se je ob pripravah za postavitev spomenika ro- žeškim žrtvam nacionalsocializma razvilo sodelovanje med »Slovenci« in »Nemci«. V Rožeku so ustanovili društvo »Erinnern Rosegg/Rožek se spominja«, kjer so v predsedstvu ljudje obeh jezikov. Na proslavi ob odkritju spomenika je dobilo društvo zelo angažirano podporo slovenske gledališke skupine trotamora iz Šentjakoba v Rožu. Pri prireditvah v farovžu je opaziti vedno več prekoidentitetnih stikov. Identiteta samo deloma zaznamuje etnično poreklo človeka. Tako kot mnogi drugi si tudi jaz želim, da porekla ne bi več zlorabljali za razdvaja- nje ljudi. Pripadnost je temeljna potreba, toda morda jo posameznik sme sooblikovati. Tako recimo obstaja ideja, da je mogoče biti prepričan Slovenec, ne da bi znal slovensko. Sama bi bila celo za prelivajoče se kreativne identitete, npr. med koroško Slovenko in slovensko Korošico ali celo nemškokoroško Slovenko, kajti čistokrven na Koroškem tako in tako ni nihče, ne sloven- ski ne nemški. Iz nemščine prevedel Peter Wieser 55 »WIR SIND WIR« UND »IHR SEID IHR« Angetrieben von einer in mir so wie in vielen anderen bemühten Men- schen schlummernden Lust mich zu engagieren freute ich mich über die Idee, Gesprächsrunden mit deutschsprechenden Kärntnern und Kärnt- nerinnen zu moderieren. Eine prinzipielle Neugierde für Geschichten anderer Menschen, darum auch meine derzeitige Ausbildung zur Psy- chotherapeutin, und ein besonderes Interesse an der verworrenen Ge- schichte der beiden Volksgruppen in Kärnten besteht bei mir schon lan- ge. Da ich seit rund 15 Jahren im Rosental lebe und Kontakte zu beiden »Seiten« habe, bin ich schon seit längerem mit den Gefühlslagen der hier lebenden Menschen vertraut. Wir starteten mit unserem ersten abendlichen Treff en im Oktober 2009 mit ungefähr 15 TeilnehmerInnen. Dabei zeigten viele so lebhafte Anteilnahme, dass klar war, wir wollen »weiterreden«. Ungefähr sieben Treff en waren es dann, bei denen oft bis in die späte Nacht hinein viele persönliche Erfahrungen und Meinungen rund um die »Kärntner Prob- lematik« ausgetauscht wurden. Schön war dabei auch, dass vom Kulturverein Rož sowohl die Örtlich- keit, nämlich der Pfarrhof, als auch Verpfl egung – ausreichend Bier – zur Verfügung gestellt wurden. Die Sitzungen, an den zumeist acht bis zehn Menschen teilnahmen, verliefen sehr intensiv und lebendig. Ich mode- rierte einfühlend, brachte manchmal Zusammenfassungen, selten psy- chologisches Wissen ein, und bremste nur, wenn die Gespräche zu sehr von der persönlichen Ebene hin zu politischen Fakten oder Diskussionen abwichen. Alle TeilnehmerInnen außer einer Person, die so wie ich nicht aus Kärnten stammte, hatten in ihrer Eltern- oder Großelterngeneration zumindest eine Person, die den hiesigen slowenischen Dialekt gespro- chen hat. Bei einigen bestand die in Südkärnten klassische Konstellati- on: Die Eltern haben untereinander oft slowenisch gesprochen, mit den Kindern aber nur Deutsch. Mit meiner Zusicherung, dass von dem hier Gesagten nichts nach außen dringt, unterstützte ich die vertraute off ene Atmosphäre, in der zwischendurch einmal auch ein bisschen über die »Slowenen« gelästert werden durfte. Neben dem Erzählen von Ausschnitten aus der eigenen Familiengeschichten, machten sich die TeilnehmerInnen unter anderem Gedanken darüber, »wer sind wir eigentlich«, weiters wurde die Zerris- senheit zwischen der Sehnsucht, »wo dazugehören zu wollen«, und der Abneigung dagegen, »sich zu etwas bekennen zu müssen«, angespro- chen. Das Besondere an der Gruppe war, dass sich Menschen mit der Ge- meinsamkeit der Unsicherheit bezüglich ihrer Zugehörigkeit und Iden- tität zusammengefunden haben, um genau darüber zu reden. Sonst ist es in Kärnten üblich, dass sich Gruppen zusammenfi nden, um ihre Zugehörigkeit entweder zur »deutschen« oder zur »slowenischen« Sei- 56 SILVIA JELINEK te durch Feiern und Gesänge zu bestärken, und da gibt es dann kein Sowohl-als-Auch, Ambivalenz ist nicht erlaubt. Das Interesse an den »Anderen« war in der Gruppe deutlich spürbar, eine prinzipielle Off enheit den Slowenen gegenüber bis hin zu solidari- scher politischer Einstellung brachten alle in der Gruppe mit. Manche stellten sich allerdings die Frage: »Wollen die uns überhaupt?« Manche, die sich bereits um den Erwerb der slowenischen Sprache bemühten, berichteten von eher wenig positivem Zuspruch von slowenischer Sei- te, sondern von spöttischen, enttäuscht-ungeduldigen Kommentaren: »Könnt ihr’s noch immer nicht …« Der Verlust der slowenischen Sprache in der eigenen Familie wurde von den meisten bedauert. Vielfach wurde angemerkt, dass die Slowenen in ihrer Gruppe als starr, als sich abkapselnd, als einzementiert erlebt werden, dass sie aber in Wien oder in Einzelkontakten ganz anders, nämlich viel zugänglicher seien. Alle wünschten sich, dass die Fronten aufweichen, weil eine Durchmischung für beide Seiten mehr Lebendig- keit bringen könnte. Manche wünschten sich, gemeinsam politisch aktiv werden zu können. Die Diskussionen regten uns zu einer intensiveren Beschäftigung mit den geschichtlichen Hintergründen an. Die Frage, was »windisch« nun wirklich ist, wurde geklärt. Durch das sich ent- wickelnde Vertrauen untereinander war es möglich, sehr persönliche Gefühle, aber auch Wünsche bezüglich der Th ematik anzusprechen. Es wurden zum Beispiel Sätze geäußert wie: »Ich will mich nicht mehr als Prellbock fühlen.« »Ich will mich nicht mehr schuldig fühlen, ich trage doch keine ›Erbschuld‹.« »Es hat auch in den Familien, die die sloweni- sche Sprache nicht mehr weitergegeben haben, sehr viel Leid gegeben.« In die gemeinsame Gesprächsrunde mit den Slowenen im Pfarrhof gingen die »Mi smo mi«, wie sich die Gruppe in der Zwischenzeit nann- te, gut vorbereitet und mit extra angefertigten T-Shirts hinein (vorne »Mi smo mi« und hinten »Vi ste vi«). Die »Mi smo mi« erlebte ich dabei als aktiv und bemüht, die »Slowenen« einige Zeit als abwartend, reser- viert, mit der Zeit aber mehr von sich hervorkehrend. Es gab auch klei- ne Auseinandersetzungen und Kränkungen. Eine Aussage, die bei den Gastgebern spürbar positiv angekommen ist, war: Wir verstehen dass ihr euch abkapselt, aber wir leiden auch darunter. Da- durch, dass ihr euch abgegrenzt habt, habt ihr noch einen Teil der sloweni- schen Kultur und Sprache bewahrt. Wir verstehen, dass ihr euch als Gruppe nach außen hin abgeschottet habt, um euch zu schützen. Dadurch konnte etwas überdauern, das zur Vielfalt in Kärnten wesentlich beiträgt. Dafür möchten wir uns bei euch bedanken. Danach wurde das Treff en von manchen als »ein Anfang« bezeichnet. Ich habe die »Mi smo mi« nach zwei Jahren um Rückmeldung gebeten, was ihnen die Gruppe gebracht hat. Ein Feedback war: »Ich habe nun ein besseres Gefühl, wenn ich Deutsch rede, ich verstehe die Slowenen nach der gemeinsamen Gesprächsrunde besser.« Natürlich blieben noch viele 57 »WIR SIND WIR« UND »IHR SEID IHR« Fragen off en, weshalb wir bereits eine weiteres gemeinsames Treff en ins Auge gefasst haben. Solche Gesprächsrunden sollte man in möglichst vielen Gemeinden in Südkärnten anbieten, befanden einige, denen ich davon erzählt habe. Im Folgenden möchte ich nun noch manches von dem niederschrei- ben, was mich bei dem Th ema so bewegt hat und es noch tut. Einerseits machte ich mir viel Gedanken darüber, welche Umstände dazu führen können, dass Menschen ihre Sprache und ihre Kultur zurücklassen, und sie dann die Menschen, die noch daran festhalten, abwerten und sogar als Gegner betrachten, wie Menschen sich gegeneinander aufhetzen las- sen und wie man dem entgegenwirken könnte. Ich habe einige Bücher dazu gelesen, um mehr Einblick in die Th e- matik zu bekommen, unter anderem solche von Klaus Ottomeyer und natürlich auch das Buch von Maja Haderlap. Durch das Leiten der »Mi smo mi«-Gruppe brachte ich vor allem über jene Menschen in Kärnten mehr in Erfahrung, die sich »nicht mehr« zu den Slowenen zählen, sich vielleicht auch nie dazu »bekannt« haben, in deren Familien früher jedoch Slowenisch gesprochen wurde. Ich führte in der Nachbarschaft auch Gespräche mit einigen KärntnerInnen mit slowenischen Wurzeln, um mein Verständnis über die Problematik im zweisprachigen Gebiet zu erweitern. Ich beschäftigte mich mit der Frage, was es in Kindern auslöst, wenn die Eltern neben ihnen in einer Sprache miteinander reden, die die Kin- der nicht verstehen, und mit ihnen in einer anderen Sprache. Wie geht Szene aus Zala / Prizor iz Zale. Foto: Arhiv SPD »Rož« 58 SILVIA JELINEK es Kindern später mit der Sprache, in der über sie geredet wurde, die von den Eltern benutzt wurde, wenn die Kinder etwas nicht verstehen sollten? Ich glaube, diese Erfahrungen tragen vielleicht zur Klärung dessen bei, warum es vielen Kärntnern so schwerfällt, in einer Sprache zu spre- chen, die sie von klein auf gehört haben. Vielleicht ist eine gewisse Krän- kung ein Faktor, der zum Widerstand gegen den Gebrauch der Sprache beiträgt. Ein anderer ist die Angst, etwas »Blödes« zu sagen, weil man glaubt, die Sprache nicht gut genug zu beherrschen, und sich nicht vor »den Anderen« blamieren will. Umgekehrt habe ich auch bei den Slowenen das Gefühl, dass sie manchmal, wenn ihnen ein deutsches Wort nicht gleich einfällt, ziem- lich in Stress geraten. Die Erfahrung der Abwertung, weil man nicht »richtig« sprechen kann, sitzt glaube ich bei allen tief, auch bei den jetzt »Deutschen« – sie haben von Eltern sprechen gelernt, die nicht in ihrer eigenen Muttersprache mit ihnen geredet haben. Weiters habe ich überlegt, was es mit Menschen macht, wenn sie un- ter Druck von außen auf den Gebrauch ihre Muttersprache verzichten. Wenn sie sich »fügen«, sich »wenden«, um Lebensgefahr oder wirt- schaftlichen Nachteil zu vermeiden. Ist es dann vielleicht leichter, daran zu glauben, dass, was man zurückgelassen hat, eh nichts wert war? Man erspart sich damit die Trauer um das Verlorene und die Wut und die Scham ob der eigenen erlebten Ohnmacht. Gleiches gilt für die Men- schen, die der Verführung der Ideologie erlegen sind, die das Deutsche als dem Slowenischen überlegen angesehen hat. Wer gibt schon gerne zu, auf einen Betrug hereingefallen zu sein? Ich habe in diesen Gesprächen Details darüber erfahren, warum in den verschiedenen Familien nicht mehr Slowenisch gesprochen wur- de. Dabei spielen im Krieg erlebte Gewalt durch die Nazis, aber auch durch die Partisanen, ebenso eine Rolle, wie die gesellschaftliche und wirtschaftliche Position der Familien, weiters die Art miteinander um- zugehen und die »sprachliche Konstellation« in der Familie: Deutsch- sprechende Väter z. B. bestimmten als Familienoberhaupt häufi g, dass slowenischsprechende Mütter mit ihren Kindern nicht in ihrer Sprache sprechen durften. Mein Ziel für diese Gesprächsrunden war es, die TeilnehmerInnen dabei zu unterstützen, ihre Lage, ihre Befi ndlichkeit als »Nicht-(mehr)- Slowenisch-Sprechende« in Kärnten umfassender wahrzunehmen und zu verstehen. Der Austausch mit Menschen mit ähnlichen Erfahrungen, das Zugehörigkeitsgefühl zu einer Gruppe und das Über-den-eigenen- Standpunkt-reden-Können sollten zu einem Mehr an Sicherheit in der eigene Rolle als »Nur-Deutsch-Sprechende« führen. Meine Interventi- onen in der Gruppe zielten weiters darauf, vorsichtig dazu einzuladen, sich ein Stück weit in die Lage »der Anderen« hineinzuversetzen. Dieser für eine Konfl iktbewältigung fast immer notwendige Schritt ist zwischen den »Volksgruppen« in Kärnten bisher nur wenig möglich gewesen. Dafür braucht es nämlich ausreichend Sicherheit und Stabilität 59 »WIR SIND WIR« UND »IHR SEID IHR« in der eigenen Position. Sich in die Lage eines Anderen zu versetzen, kann unangenehme Unsicherheit verursachen, vor allem wenn die eige- ne Lage, die eigene Position keinen sicheren Boden bieten. Ein sicherer Boden ist genau das, was traumatisierten Menschen, und das sind viele Menschen nach einem Krieg, meist fehlt. Bei dem »Sich-in-die-Lage-des-Anderen-Versetzen« kommt es wahr- scheinlich zu einer Infragestellung dessen, was man bisher von den Anderen gedacht und gesagt hat. Dazu ist mir mit den »Mi smo mi« ein kleines Gruppenspiel eingefallen. Wie sich herausgestellt hat, konnten alle Teilnehmerinnen bis auf die einzige Nichtkärntnerin und mich eini- ge slowenische Gebete, die sie als Kinder in der Kirche mitgebetet haben, ohne zu verstehen, was sie sagten. Wie geht es einer Gruppe, der nach und nach ihre Mitglieder abhan- den kommen? Wie geht es Mitgliedern einer Gruppe, die diese verlassen und sich einer anderen Gruppe anschließen? Sich diesen Fragen auf einer Gefühlsebene anzunähern, war die Idee diese Spiels: Die Nicht-KärntnerIn und ich standen in einer Ecke des Raumes und spra- chen das »Vater unser« auf Deutsch. Die Anderen bildeten in der anderen Ecke des Raumes eine Gruppe und sprachen das »Vater unser« auf Slowe- nisch. Und dann wechselte eine nach der anderen von der slowenischspre- chenden Gruppe zur »deutschen«, bis bei den »Slowenen« nur mehr zwei blieben und die Anderen bei den »Deutschen« mitbeteten. Zuerst war na- türlich das Slowenische lauter gewesen und zuletzt das Deutsche. Dann bat ich die TeilnehmerInnen noch, sich im Raum zwischen dem slowenischen und dem deutschen Pol dort aufzustellen, wo es sich für sie richtig anfühlte. In einer Nachbesprechung wurde über die wahrgenommenen Gefühle und Gedanken geredet. Ich habe mit der Zeit immer mehr verstanden, wie wichtig der Zusam- menhalt in der Gruppe für die Slowenen ist. Einerseits, um nicht ganz »verlorenzugehen«, andererseits aber auch, um mit den erlebten Trau- men besser fertig zu werden. Solange es nicht im Bewusstsein einer tragfähigen Mehrheit der Kärntner Bevölkerung gut verankert ist dass … … zuerst Hitler und die Nazis – mit Unterstützung eines Teils der Bevölke- rung – Verbrechen in unvorstellbarem Ausmaß begangen haben … und dann erst und deshalb … sich die Partisanen, unter denen die Slowenen in Kärnten besonders zahl- reich waren, zum Widerstand unter Lebensgefahr erhoben haben, manche auch Verbrechen begangen haben, solange dies nicht der Fall ist müssen die Slowenen es »den Anderen« immer wieder ins Bewusstsein ru- fen, was Menschen aus ihrer Volksgruppe angetan worden ist. Aus der Traumatherapie weiß man, dass ein Trauma nicht verjährt, dass man nicht Gras darüber wachsen lassen kann. Traumaverarbeitung, In- tegration ist nur möglich, wenn das Trauma anerkannt wird. Vor allem, dass nach dem Krieg viele ehemalige aktive Nazis wieder in maßgebli- 60 SILVIA JELINEK chen Positionen arbeiten durften, war für die Opfer des Nationalsozia- lismus demütigend und beängstigend. In Schulen und auch an manchen Arbeitsplätzen ging die Diskriminierung weiter, was weiterhin Men- schen zur Abkehr von der slowenischen Sprache vor allem in der Öf- fentlichkeit bewegte. Das Slowenische wurde von ihnen wie ein beque- mer, alter Hausanzug verwendet, sehr angenehm zu tragen, aber man zeigt sich damit nicht in Gesellschaft oder auf der Straße. Es ist für mich nachvollziehbar, dass besonders die Bewertung des kärntnersloweni- schen Dialektes als »keine richtige Sprache« seitens jener, die sich selbst als »Windische« bezeichnen, Kränkung, Unverständnis und Wut bei den Slowenen hervorruft. Wenn sich jemand dafür schämt, dass er/sie so ist wie andere, die da- rauf stolz sind, genau so zu sein, verursacht das einen schweren Konfl ikt zwischen den beiden. Ich kann diese Reaktion noch besser verstehen, wenn ich nachspüre, wie es mir damit geht, wenn sich Frauen für ihren Körper schämen, sich an Normen anpassen, schmerzhafte Enthaarungs- prozeduren u. ä. über sich ergehen lassen. Es macht mich wütend, beson- ders weil die Frauen die Selbstverachtung, den Freiheitsverlust in ihrer Anpassung, nicht wahrnehmen. Ich nehme immer neue Anläufe, besonders in meiner Nachbarschaft, die Menschen vorsichtig auf ihre slowenischen Wurzeln hinzuweisen. Ich möchte sie irgendwie dabei unterstützen, ihre oft unbewußte Angst, ihre Scham darüber zu verlieren, dass sie wieder »rausrücken« damit. Ich verlocke sie zu den Geschichten der Slowenen, indem ich ihnen z. B. den Engel des Vergessens ins Haus bringe. Die Slowenen sind in ihrer Widerständigkeit stark geworden, nehmen sich selbst zu Recht als diejenigen wahr, die »damals« auf der richtigen Seite gestanden sind und gekämpft haben. Es ist glaube ich aber auch wichtig, die »Nicht-(mehr)-Slowenisch-Sprechenden« dabei zu unter- stützen, wieder Kontakt zum Slowenischen und zu ihren Familienge- schichten zu fi nden. Um dies nicht nur auf einem folkloristischen Niveau passieren zu lassen, braucht es auch eine schrittweise Annäherung an die Vorgänge in der Nazizeit und eine kritische Auseinandersetzung mit der Politik in der Zeit nach dem Krieg. Von Seiten der Politik wird es zumeist vermieden, die Menschen dazu anzuregen, sich in die Lage der Anderen hineinversetzen. Die Aufspaltung der Bevölkerung, die Aufrechterhaltung von Feindbildern, verhilft rechtsgerichteten Parteien zum Machtgewinn. Mitfühlen ist quasi verboten. Solidarisiert sich das Volk, ist es stärker und nicht so leicht zu regieren. Die Slowenen wurden als »Verräter« des Landes Kärntens dargestellt, weil sie sich zu ihren slowenischen Wurzeln bekennen, die Partisanen pauschal als Verbrecher diff amiert. Über Details ihrer während der Nazi- zeit erlebten Schrecken, ihres Beitrages zum Widerstand gegen das Nazi- regime, wird erst in letzter Zeit mehr geredet. Kennt man diese Geschich- ten, wächst vielleicht auch das Verständnis dafür, warum sich einige Slo- wenen den Verbleib bei Kärnten nach dem Krieg nicht mehr wünschten. 61 »WIR SIND WIR« UND »IHR SEID IHR« Für die Slowenen, scheint mir, ist es ebenfalls schwer, sich in die Lage der »Nicht-mehr-Slowenisch-Sprechenden« hineinzuversetzen, die manchmal pauschal als »Verräter« an der gemeinsamen sloweni- schen Herkunft wahrgenommen werden. Die Geschichten der Anderen anzuhören lässt die Chance wachsen, dass sich langsam ein zuneh- mendes Maß an gegenseitigem Verständnis entwickelt, bei den »Deut- schen« mehr Einsicht, warum den Slowenen der Gebrauch ihrer Sprache so wichtig ist, und bei den »Slowenen«, warum die jetzt »Deutschen« »Deutsche« sind. In letzter Zeit ist eine Entwicklung zu einer diff erenzierten Haltung spürbar, die es ermöglicht, eine Szene aus verschiedenen Blickpunkten zu betrachten. Mit dem Wissen um die Geschichten »der Anderen« kön- nen bisherige Überzeugungen unter einem anderen Licht gesehen und vielleicht verändert werden. Es gibt bereits einige Bücher über Lebensgeschichten der Kärntner Slowenen. Es gibt jedoch meines Wissens kaum niedergeschriebene Ge- schichten der »Nicht-(mehr)-Slowenisch-sprechenden« Kärntner, allen- falls Ausschnitte daraus, nämlich die Berichte über die von Partisanen Verschleppten und Ermordeten. Aber ich kenne zumindest kein Buch, in der das Erleben der Menschen, in deren Familie die Sprache nicht wei- tergegeben wurde, zum Th ema gemacht wurde. In den letzten beiden Jahren hat sich durch die Vorbereitungen für das Denkmal für die Rosegger Opfer des Nationalsozialismus eine Zusam- menarbeit zwischen »Slowenen« und »Deutschen« ergeben. Es wurde in Rosegg der Verein »erinnern Rosegg/Rožek se spominja« mit Menschen beider Sprachgruppen im Vorstand gegründet. Bei der Denkmalenthül- lungsfeier wurde der Verein sehr engagiert von der slowenischen Th ea- tergruppe Trotamora aus St. Jakob unterstützt. Bei den Veranstaltungen im Pfarrhof merkt man nun vermehrt iden- titätsübergreifende Kontakte. Identität wird ja nur zum Teil durch die Herkunft eines Menschen geprägt. Wie viele andere Menschen auch wünsche ich mir, dass der Faktor Herkunft nicht mehr dazu verwen- det wird, um Menschen auseinanderzudividieren. Zugehörigkeit ist ein grundlegendes Bedürfnis, aber vielleicht darf sie vom Einzelnen mitge- staltet werden. Es gibt zum Beispiel die Idee, dass man überzeugter Kärntner Slowe- ne sein kann, ohne Slowenisch zu können. Ich wäre auch für fl ießende kreative Identitäten, z. B. zwischen Kärntner SlowenIn und slowenischer KärntnerIn und vielleicht sogar deutschkärntner SlowenIn, weil reinras- sig ist in Kärnten sowieso fast niemand, weder deutsch noch slowenisch. 62 Ludmilla Kofl er & Miha Vrbinc11 NATEČAJ Z BESED(IL)O(M) NA DAN Utrjevanje pisanja v slovenskem jeziku Volbankova ustanova Promlad je v sodelovanju s Krščansko kultur- no zvezo in Slovensko prosvetno zvezo sprejela pobudo delovne skupi- ne (Reinhard Schinner, Peter Svetina, Miha Vrbinc s krogom sodelavk in sodelavcev) za utrjevanje slovenščine z natečajem pisanja. Zamisel je bila naslednja: Razpis Pisana promlad »Na dan z besed(il)o(m)« je namenjen izboljšanju znanja slovenskega jezika. Sodelujejo lahko učenke in učenci, dekleta in fantje, ki se učijo slovenščine, in sicer v eni od starostnih kategorij, pri čemer morajo upoštevati izbrane besedilne vrste: Za te sta v starosti med 8 in 11 let besedili opis živali ali jezikovna igra (3–5 pesmic, izštevank ...), za te med 12 in 15 let poročilo o izletu ali (sodobna) pravljica, za te med 16 in 20 let ocena fi lma/gledališke igre/koncerta ali kratka zgodba (do 800 besed) ali sonet. Natančni razpis z vsemi pogoji in termini je bil objavljen februarja 2011; med nagradami so objave poslanih besedil v posebni prilogi Nedelje in v izboru Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, dobropisi za knjige, literarna delav- nica (iz besedila natečaja). Gre torej za (novo) obliko podpore učenju slovenščine, ki omogoča mla- dim talentom nastop v javnosti. Slovenščina se ob tem prikaže v vsej svo- ji širini, od literarnega jezika in književnega ustvarjanja do sporazume- valnega jezika in pisanja stvarnih besedil. Namen pobude pa ima seveda trajnejši značaj – in zato je že v pripravi nov razpis za leto 2012. Delavni- ca pisanja za učiteljice in učitelje kot program nadaljnjega izobraževanja je bila že razpisana – prvo srečanje je bilo 11. oktobra 2011 na Pedagoški visoki šoli v Kaufmanngasse v Celovcu. Pri natečaju »Na dan z besed(il)o(m)« je po razpisu februarja in od- daji v začetku maja sledilo odgovorno delo strokovne komisije v sestavi Maja Haderlap, Anita Hudl, Jerneja Jezernik, Th eodor Domej, Martin Kuchling in Peter Svetina. Iz prispevkov 350 sodelujočih je določila na- grajence. Največ udeležencev je bilo iz prve kategorije – torej v starostni skupini med 8–11 let. Mnogo učiteljic in učiteljev je z veseljem spodbujalo šolarke in šolarje k pisanju, hvalevredna pa je tudi samozavest vseh tistih, ki so osebno oddali svoje prispevke. Letošnji natečaj pisanja so zaključili s slavnostno predstavitvijo nagrajenih besedil. Nagrade so podelili 15. junija 2011 v Musilovi hiši v Celovcu. Odziv na pobudo je bil izredno razveseljiv, saj sodelujoči obiskujejo 33 različnih izobraževalnih ustanov na Koroškem. 1 Mag.a Ludmilla Kofl er je sodelavka Volbankove ustanove in organizacijska koordinatorka Pisane promladi. Profesor slovenščine in nemščine, dr. Miha Vrbinc, ravnatelj ZG/ZRG za Slovence v Celovcu, je kot vodja delovne skupnosti za slovenščino na koroških gimnazijah sodelavec natečaja pisanja »Z besed(il)o(m) na dan«. 63 Na prireditvi, ki jo je moderiral dr. Fabjan Hafner, so bili prisotni sode- lujoči na natečaju pisanja v slovenskem jeziku, in sicer iz vsake šole en/a udeleženec/ka in en/a učitelj/ica, organizatorji, zastopniki strokovne ko- misije in partnerji. Po razpisu literarnega natečaja Promlad je bila za učenke in učence, ki so želeli sodelovati, pomembna podpora učiteljic in učiteljev. Šlo je namreč za utrjevanje slovenskega jezika, pisanja in literature, učiteljice in učitelji pa naj bi spremljali pisanje učenk in učencev vseh starostnih stopenj, pri čemer je za delo z mladimi temelj lastno kreativno pisanje. Vzporedna ponudba Pedagoške visoke šole Viktor Frankl v Celovcu v sodelovanju z Univerzo Alpe-Jadran so bile Delavnice pisanja, namenjene učiteljicam in učiteljem. Tim Sabina Buchwald, Nadja Schellander in Peter Svetina je oblikoval srečanja z besedili (npr. analiza stilov pisanja, besedilnih vrst), s kreativnimi nalogami (npr. besedne igre, besedila ob slikah) in z ustvarja- njem lastnih besedil. Sabina Buchwald je o delu povedala: Eden pomembnejših ciljev vaj, ki jih v kreativni delavnici izvajamo v skupini ali posamezno, je sprožitev asociativnega procesa. Tako se prav vsakomur porodijo ideje, ki jih je naposled treba spraviti le še na papir. Pravzaprav jih niti ni treba »spravljati«, ob sproščenem razpoloženju se besede kar same zlijejo v pesmi, dialoge, kratke zgodbe, ... Ustvarjanje v delavnici omogoča medsebojno izmenjavo izkušenj in misli ob pisanju ter preko odziva drugih piscev nudi možnost kritične presoje napisanega. Volbankova ustanova in soprirediteljici Krščanska kulturna zveza in Slo- venska prosvetna zveza želijo s pričujočo iniciativo podpreti otroke in mlade, ki govorijo in se učijo slovenščine, obenem pa učiteljice in učitelje pri njihovem delu. Da je to zaželeno, dokazuje število sodelujočih part- nerjev, ki so projekt podprli. To so: društvo ABCČ, Alpen Adria Univer- sität / Univerza v Celovcu, kulturna revija Die Brücke, Založba / Tiskar- na Drava, Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, knjigarna Haček, ilab crossmedia, Kärntner Landesschulrat / Koroški deželni šolski svet, šol- Prejemniki nagrad na obisku v Ljubljani. Foto: Arhiv Promlad, 29. 6. 2011 64 ska revija Mladi rod, Mladinski dom, Mohorjeva knjigarna, Mohorjeva založba, Musil-Institut / Musilov institut, verski tednik Nedelja, tednik Novice, ORF – Slovenski spored, Pädagogische Hochschule / Pedago- ška visoka šola, Slomškov dom, dom Sodalitas Tinje, Slovenska študijska knjižnica, Strokovno pedagoško združenje, Dvojezična ZTAK, Višja šola Šentpeter, Založba Wieser-Verlag, ZG in ZRG za Slovence v Celovcu. Rezultati literarnega natečaja Žirija Martin Kuchling, Anita Hudl (prva starostna stopnja) Jerneja Jezernik, Th eodor Domej (srednja starostna stopnja) Maja Haderlap (najvišja starostna stopnja) Peter Svetina (predsednik žirije) Prva starostna skupina (8–11 let), nagrajena besedila Prva nagrada: Jakob Gutownig, Mohorjeva ljudska šola, 4. razred, za opis živali: »Bil sem pes« Druga nagrada: Harald Jan Semmelrock, ZG in ZRG za Slovence, 1. razred, za jezikovno igro: »Ti loviš« in Andrej Marko Zerzer, ZG in ZRG za Sloven- ce, 1. razred, za jezikovno igro: Rime I.; Rime II. Tretja nagrada: Jana Markelj, LŠ Šentlenart pri Sedmih studencih, 3. razred, za opis osebe: »Naš učitelj« Posebno (knjižno) nagrado je žirija podelila 3.a in b LŠ 24 v Celovcu, 4. raz- redu LŠ Globasnica in 4. razredu LŠ Bilčovs. Srednja starostna skupina (12–15 let), nagrajena besedila Prva nagrada: Simon Rustia, ZG in ZRG za Slovence, 4. razred, za sodobno pravljico: »Sam in mali medved« Druga nagrada: Mirjam Kuchling, ZG in ZRG za Slovence, 3. razred, za so- dobno pravljico: »Čarobna verižica« Tretja nagrada: Jasmin Tabaković, ZG in ZRG za Slovence, 3. razred, za so- dobno pravljico: »Seme sreče« Posebno (knjižno) nagrado je žirija podelila Klaudii Kajtna iz GŠ Šentjakob v Rožu, 3. razred, za poročilo o izletu: »Izlet«. Najvišja starostna skupina (16–20 let), nagrajena besedila Prva nagrada: Nina Zdouc, ZG in ZRG za Slovence, za poezijo: »Visoko me ni«; »Pišem, torej sem« Druga nagrada: Aljaž Robič, VŠ za gospodarske poklice v Šentpetru, za krat- ko zgodbo: »Srečanje« Tretja nagrada: Amina Majetić, Univerza Alpe-Jadran Celovec, za kratko zgodbo: »Pomladna obljuba«. Žirija je vse prejemnike nagrad nagradila z obiskom Literarne delavni- ce v Ljubljani, ki so jo v Knjižnici Otona Župančiča pripravili 29. juni- ja 2011. Mlajše nagrajence je na Literarnem sprehodu po Ljubljani vodi- la Ida Mlakar, starejšo Peter Svetina, delavnico pisanja pa je vodil Andrej Rozman Roza. Posebno nagrado za razred in učiteljico/učitelja, ki so po- slali največ prispevkov, je pripadla 3.a razredu Ljudske šole Ledince. Za nagrado so si 28. junija 2011 ogledali razstavo EXPI na Kočuhi, kjer so imeli možnost z razstavljenim tudi eksperimentirati, zanje pa so pripra- vili tudi literarno branje Dorli Hammerschall. 65 Nina Kompein11 POPIS USTNEGA PRIČEVANJA, FORMA PISEMSKEGA DOKUMENTA IN KONSTRUKCIJA DRUŽBENO- SPOLNE IDENTITETE OB PRIMERU KNJIGE »AIMÉE IN JAGUAR« Avstrijska pisateljica Erica Fischer2 je leta 1994 objavila knjigo z naslo- vom Aimée in Jaguar. Med bralci zelo priljubljena knjiga je prevedena v dvajset jezikov, po njej pa je nemški režiser Max Färberböck leta 1999 po- snel tudi fi lm. To za čas nacionalsocializma nenavadno in resnično ljube- zensko zgodbo o dveh zanimivih ženskah sem vzela kot izhodišče za raz- mislek o popisu ustnih pričevanj, o značilnostih forme pisemskega ro- mana in o konstrukciji družbenospolne identitete. Življenjska zgodba Lilly in Felice Kmalu po tistem, ko sta se nacistka Lilly in Judinja Felice med drugo sve- tovno vojno spoznali in se zaljubili, se je Felice vselila k Lilly. Ko je Felice Lilly izdala svoje poreklo, je ta še bolj vdano skrbela zanjo. Avgusta 1944 so Felice deportirali in po nekajdnevnem čakanju v zbirnem taborišču v Berli- nu se je zanjo začela odisejada po taboriščih Terezin, Auschwitz, Groß Ro- sen oziroma Kurzbach in Bergen-Belsen. Korespondenca med zaljubljenka- ma se je prenehala decembra 1944, Lilly pa je še dolgo po koncu vojne upa- la na ponovno snidenje ter skušala priti do informacij o Felicini usodi. Neka nekdanja ujetnica je v svojem pismu materi omenila, naj ne žaluje ob izgubi hčerke, saj so med nacistično torturo umrle še mnoge druge, med drugim tudi Felice. Felice je bila za mrtvo uradno proglašena leta 1948. Naj bo kratka vsebina podlaga za nadaljnje spoznavanje zgodbe dveh neobičajnih žensk. Lilly Wust (1913–2006) je bila žena nacističnega vo- jaka in mati štirih sinov. Bila je vdana gospodinja in dobra gostiteljica, v njenem stanovanju so se nenehno izmenjavali prijatelji in znanci. To, da jo je mož varal in imel nešteto afer, je ni prizadelo. Ko se je pri njej zaposlila Inge, ki je bila kot vse mlade ženske v tretjem rajhu dolžna eno 1 Nina Kompein, roj. leta 1989, je leta 2008 maturirala na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Je študentka 4. letnika primerjalne književnosti in slovenščine na Filozofski fakulteti Uni- verze v Ljubljani. Njena področna naloga z naslovom »Človeško življenje ni bilo nič vredno« – Pomen pričevanj preživelih holokavsta in druge svetovne vojne za kulturo spominjanja, ki jo je v šolskem letu 2007/08 v 8. razredu slovenske gimnazije napisala pod mentorstvom prof. Štefana Pinterja, spada med najboljše področne naloge. Ker je bila v obliki povzetka že objavljena, tokrat objavljamo skrajšan referat, ki ga je januarja 2011 napisala pri Vajah iz literarne teorije pri prof. Vanesi Matajc. 3 Erica Fischer je avstrijska pisateljica, novinarka in prevajalka. Leta 1943 se je rodila v Veliki Britaniji, kamor so se leta 1938 njeni starši umaknili pred nacizmom. Leta 1948 se je družina vrnila na Dunaj. Je soustanoviteljica dunajske knjigarne »Frauenzimmer« in feministične revije AUF – Eine Frauenzeitschrift, v sedemdesetih letih pa je bila med ustanovnimi članicami dunajskega novega ženskega gibanja. 66 NINA KOMPEIN leto opravljati gospodinjska dela, je Lilly spoznala tudi njene prijateljice, z njimi pa nov družbeni in mišljenjski svet, soočila pa se je tudi s proti- nacistično držo in homoseksualnostjo. Poskusov zbližanja s Felicine strani se je sprva ustrašila, vendar pa je že kmalu spoznala, da ji čustva vrača. Felice jo je spodbujala k intelek- tualnemu početju, poleg tega pa je Lilly z njo doživela svoj prvi orgazem. Preden ji je Felice izdala svoje judovsko poreklo, je Lilly brez razmišljanja ponavljala nacistične fraze, in čeprav je pozneje predvsem iz navezanosti na Felice zavzela protinacistično, protinemško in projudovsko držo, so bile v njenem pričevanju še vedno opazne antisemitske izjave. Tako beremo, da ji nikoli »ne bi prišlo na misel, da je [Felice] Judinja. Ni bila videti kot Judinja, le v tistih dneh v mesecu je bila videti judovsko« (Fischer 2007: 61). Felice Schragenheim se je leta 1922 rodila judovskima zobozdravniko- ma. Še preden se je pri enaindvajsetih letih vselila k Lilly, je izgubila oba starša, zamudila priložnost, da bi s sestro ali z mačeho pobegnila v Veliko Britanijo oziroma Palestino in doživljala grozo ob zavrnitvah njenih pro- šenj za vizo za ZDA. Delala je kot novinarka in se je kljub svoji mladosti včlanila v neko podtalno judovsko organizacijo, kjer so ponarejali listine, ki so Judom zagotavljale status arijcev in so bile nujne za njihovo preživet- je, ter vzpostavljali stike za načrtovanje pobegov iz vse bolj ogrožujoče nacistične Nemčije. Čeprav je bila ujetnica svoje lastne domovine, je kljub preteči nacionalsocialistični nevarnosti očitno ni hotela zapustiti, še več, skrivala je rumeno Davidovo zvezdo (zaradi česar bi jo takrat lahko ubili) in hodila v kavarne, v katerih je mrgolelo esesovcev. Ne preseneča, da je bila v razmerju z Lilly prav Felice gonilna sila, ki je kljub temu, da je bila od nje osem let mlajša, izžarevala zrelost, življenjsko modrost in moč, mo- goče tudi kljubovanje, in da je s svojo odločnostjo zlahka osvojila Lillyino srce. Njena inteligenca se je izražala v reakcijah, odločitvah in v sobivanju z Aimée (nenazadnje pa tudi v njeni poeziji, ki jo je začela pisati že v mla- dih letih). Aimée je ljubkovalni vzdevek, s katerim je Felice že od začetka njunega poznanstva klicala Lilly; tudi ta je izražal njeno razgledanost, ki je izhajala iz gledališke igre Aimée ali zdrav človeški razum Heinza Coubiera, v kateri je Aimée predstavljena kot mlada dama, »ki razmišlja navidez ne- logično, vendar se za tem skriva veliko razuma« (prav tam: 157). V ljubezenskem pismu, ki ga Felice leta 1943 naslovila na Aimée, se je prvič podpisala kot Jaguar. Predvsem jima je to ime prišlo še kako prav po Felicini deportaciji, saj sta v svojem pisanju tako lahko zabrisali svoji identiteti in se kljub izražanju najglobljih čustev izognili rabi zgolj slov- ničnega ženskega spola. Srečno naključje ali poplačana predvidljivost in previdnost? Kakorkoli že, raba tovrstnih vzdevkov je odražala prav tisto kreativnost, ki ji je vse do njenega konca omogočala napisati številne zanimive pesmi. Ljubezenska zgodba, ki se je spletla med Lilly in Felice oziroma Aimée in Jaguar, ne preseneča toliko zaradi doživljanja lezbične ljubezni med nacionalsocializmom, temveč zaradi doživljanja lezbične ljubezni med dvema tako različnima osebama prav v tem času. Na eni strani imamo 67 POPIS USTNEGA PRIČEVANJA, ... življenja polno Felice, ki v ljubezenskem razmerju deluje zelo izkušeno, saj je imela, kot se zdi, kljub mladosti že bogato zgodovino ljubimk. Ni bila verna, po poreklu pa je bila Judinja, kar je bilo v takratnem času usod no. Na drugi strani pa se nam izrisuje podoba ženske, ki sicer še vedno pozdravlja s tradicionalnim »dober dan« namesto s »Heil Hitler«, vendar je kot žena nacista vsaj nezavedno prevzela mišljenje, ki ga je propagandni minister Goebbels tako spretno širil. Potemtakem je bila povprečna, a kljub vsemu ugledna nacistka. Kako je sploh mogoče, da sta se sredi druge svetovne vojne spoprija- teljili in celo zaljubili nacistka in Judinja? Jaguar je namreč zanimalo, kakšna je delodajalka njene punce, ki je bila gospodinjska pomočnica pri Lilly, in je pritiskala nanjo, naj ji jo predstavi. Gotovo pa ni bilo ne- pomembno niti to, da se je tako kot njeni prijatelji zavedala, da ni nikjer tako varna kot prav pod streho ugledne nacistke. Sčasoma je Felice spoznala, da je Lilly vredna zaupanja in ji je izdala svoje judovsko poreklo. Povsem nepričakovano je to priznanje Lillyino naklonjenost do Felice še okrepilo. Presegla je (domala) vse, kar je do takrat vsrkala s propagando, in dopustila, da je ljubezen premagala poli- tiko. Za od nacistične propagande zaslepljeno Lilly je bilo nenavadno, da svoje punce tudi po priznanju ni degradirala zgolj na element judovstva, temveč jo je še naprej dojemala kot ljubezen svojega življenja. Morda poleg nenavadne ljubezni med tako različnima ženskama pre- seneča tudi to, da je bila deportirana samo Felice, ne pa tudi Lilly. Jud- je niso bili edina žrtvena skupina nacionalsocializma. Poceni delovna sila, poskusni zajčki za krute poskuse (nečloveški splavi brez narkoze, »kontrolirane« zastrupitve najrazličnejših delov telesa, različne tehnike Vir: http://www. goggle.si/imgre?q=ai mee+intjaguar8hl=sl 8sa=x8biw=12808bih =7058te, 14. 11. 2011. 68 NINA KOMPEIN ubijanja, ipd.) in dobesedno objekti za usmrtitveno industrijo nacional- socialistov so bili namreč tudi komunisti, Sovjeti, Jehove priče, Romi in Sinti, prizadeti in – homoseksualci. Toda glede homoseksualcev in kriterijev za njihovo aretacijo ter de- portacijo nacionalsocialisti niso bili prav »iznajdljivi«. Skoraj brez spre- memb so prevzeli paragraf 175 nemškega kodeksa kaznivih dejanj iz leta 1871. Ta zakon ni omenjal ženske homoseksualnosti, moško homoseksu- alnost pa je enačil s sodomijo (spolnim občevanjem z živaljo) in jo klasi- fi ciral kot kaznivo dejanje. V Vzhodni Nemčiji je zakon nespremenjeno veljal do leta 1950; od leta 1968 je bilo kaznivo le moško homoseksualno razmerje z mladoletnikom, leta 1988 pa so zakon dokončno odpravili. V Zahodni Nemčiji je paragraf 175 veljal celih šest let dlje, razveljavili so ga šele štiri leta po združitvi obeh Nemčij (prim. Wikipedia, Paragraph 175). Na podlagi omenjenega paragrafa so nacisti mučili in usmrtili številne moške homoseksualce, vendar le malo lezbijk (v dokumentarnem fi lmu Paragraph 175 iz leta 2000 govorijo o približno desetih internirankah, ki so bile zaprte prav zaradi svoje spolne orientacije). Dolgo so verjeli, da so ženske tako rekoč neobčutljive za spolne dražlja- je. V mnogih kulturah je poleg tega veljalo, da je le spolni akt s penetracijo dejanski spolni akt. Ohranjenih je kar nekaj zgodovinskih virov o moških homoseksualnih dejanjih (in seveda tudi o heteroseksualnih), zelo pičle pa so informacije o lezbičnih razmerjih – največ seveda zaradi patriar- halne družbene ureditve, v kateri je ženski že a priori namenjeno manj pozornosti, poleg tega pa lezbična spolna dejanja niso bila smatrana kot taka. Ali je to za naciste igralo kakšno vlogo? Mogoče. Odločilni razlog za toleranco lezbičnih razmerij pa je bil vsekakor – kot je to za nacional- socialistično politiko značilno – skrajno gospodarske narave. V ženskah so namreč videli predvsem potencialne roditeljice »arijskih« otrok in s tem nove generacije čvrstih in hrabrih, umsko in telesno zdravih nosilcev nacionalsocialistične ideologije (prim. Epstein in Friedman 2000). Zgornje informacije o vsebini in zgodovinski podlagi naj bodo izhodi- šče za nadaljnje razpravljanje o delu Aimée in Jaguar. Zgradba romana Erica Fischer je pri pisanju pričujoče knjige upoštevala številne vire. Nje- no besedilo je namreč sestavljeno iz pesmi, dnevniških avtobiografskih zapisov, pripovednih biografskih odlomkov, popisov ustnih pričevanj, ki imajo avtobiografski ali biografski značaj, in pisemske korespondence med Lilly in Felice, ki pa je v glavnem avtobiografske narave. Posamezne oblike podajanja informacij si sledijo vsebinsko smiselno, tako da bralec zlahka verjame v resničnost pripovedi. V knjigi je objavljenih kar nekaj pesmi, ki jih je v svojem kratkem življenju napisala Felice. Pri pisanju se ni omejevala na družbenokritične teme; zelo lepa je tudi njena Lilly po- svečena ljubezenska poezija. V tem smislu so pesmi tako zgodovinski do- 69 POPIS USTNEGA PRIČEVANJA, ... kument kot umetniško avtobiografsko besedilo, saj neposredno odraža- jo Felicino notranje življenje. Pesmi navdajajo mladostna svežina, nena- vaden občutek za jezik in intelektualna globina. Dnevniških zapisov v Aimée in Jaguar mrgoli predvsem v zadnji tre- tjini besedila. Tudi ti so proizvod le ene osebe, toda tokrat je avto- rica Lilly. Največ jih je na mestih, kjer Erica Fischer ponazarja trpljenje obeh ljubimk zaradi Felicine deportacije. Pomenljivo je, da je Lilly ve- čino svojih dnevniških zapisov pisala, kot bi bili namenjeni ljubici – ne preseneča, da se pravzaprav berejo kot ljubezenska pisma. V njih na- govarja njo in govori njej, ne dnevniku. Treba se je zavedati dejstva, da »[d]nevnik sledi svoji potrebi po zgodbi, po fabuliranju, ki je močnejša od že- lje po objektivnosti« (Kralj 2006: 146). Iz tega razloga je treba opise različnih vsakdanjih in drugih dogodkov jemati z rezervo. V zapisih, ki so pravzaprav neodposlana ljubezenska pisma, avtorica (Lilly) torej ne teži k objektivnosti. Glede na to, da je pisateljica ustvarila eklektično besedilo in glede na izbor in selekcijo (različnih) virov, bi lahko trdili, da gre za besedilo izpod peresa Erice Fischer, ki se sicer drži dejstev, a je hkrati podvrženo tudi njeni avtorski interpretaciji. Na kar nekaj mestih v Aimée in Jaguar je zato opazno, da njene simpatije veljajo Felice, ne pa Lilly. Prvi pokazalnik je že takoj na začetku knjige; ta je namreč posvečena Felice. Značilnosti ustne zgodovine Na poseben način se obnaša ustno pričevanje, ki je vedno podano v prvi osebi ednine (včasih pa tudi množine): Za Lilly so bile Felicine stvari neverjeten zaklad. To, da so si ljudje prila- ščali judovsko lastnino, je bilo nekako v duhu časa, (sic) Kradli so jim, jih ovajali, in to samo zato, da bi se polastili njihove lastnine. Pri tej kraji so sodelovali skoraj vsi, od najmlajših do najstarejših. Ta država je bila prava država kradljivcev. In ta pohlep se je prenesel tudi na nacistične ženske [...] Zelo dobro se spominjam gnusa, ki ga je pokazala Felice pred menoj, ker jo je Lilly neprestano preganjala zaradi teh stvari, ki jih pravzaprav sploh nista potrebovali (Fischer 2007: 235). Gornji odlomek je iz pričevanja Elenai Pollak, ene od Felicinih zelo dobrih prijateljic. (Erica Fischer je v svojem delu navajala tudi pripovedovanja preživelih, ki so le posredno – ali niti to ne – povezana z Lillyino in s Fe- licino zgodbo.) Ti delci besedila so izredno zanimivi in pri bralcih vzbu- jajo občutek, da berejo najbolj objektivno, avtentično in nepopačeno po- ročilo o preteklosti, kar ga jezik premore, saj naj bi zapisovalec prevzemal od prič časa navidez nespremenjeno besedilo. Vendar pa to ne drži. Drži, da priča takratnega časa, v tem primeru preživeli/preživela druge svetov- ne vojne, s tem, da je te dogodke sama doživela, deluje avtentično. Kdo bi lahko bolje poročal o stvareh kot ljudje, ki so jih tako rekoč sooblikovali? Težava – in hkrati pomembnost – tovrstnih pričevanj pa tiči v tem, da pridejo do naslovnika skozi dvojno interpretacijo. Priča časa rekonstruira 70 NINA KOMPEIN in artikulira dogodke tako, kot se jih sama spominja, kot si jih je sama skonstruirala – poudarja njej sami pomembne posebnosti, izpušča dolo- čene njej nepomembne stvari, vrednoti s pomočjo pridevnikov, z izbiro besed in nasploh z rabo jezika. Doživeto tako rekoč pošlje skozi cenzurni fi lter, ki pa se ga seveda ne zaveda, ker je to povsem običajen psihološki pojav. Zato je takšno pričevanje (kot tudi vsako drugo besedilo) nujno subjektivna interpretacija. Od ustaljenega zgodovinopisja se razlikuje v tem, da je »objektivno« zgodovinopisje podvrženo stalnemu ponovnemu branju in popravljanju s perspektive množice (ki je ali doživela določene dogodke ali pa se je o njih poučila iz obstoječih in praviloma uveljavlje- nih virov), to pa skladno s tem, kako si zmagovalci, torej tisti na oblasti, prikrojijo zgodovino – skladno s prevladujočim javnim diskurzom. To pomeni, da je tudi objektivno zgodovinopisje nujno subjektivno in v tem smislu skonstruirano, le da so se številna subjektivna poročila seštela, iz seštevka pa se je skristaliziralo neko povprečje, ki je obveljalo kot objek- tivna resnica o določenih zgodovinskih dogodkih. Pričevanju ene osebe potemtakem manjkata seštevanje ocen z različni- mi drugimi o istem dogodku in »izračun nekakega povprečja« različnih ocen. Zato je tako pričevanje praviloma bolj subjektivno od pričevanja ustaljenega zgodovinopisja, vendar zaradi ekskluzivnosti vsebine (če o nečem lahko poroča le majhno število ljudi, to načeloma pomeni, da je bilo le majhno število ljudi udeležencev nekega zgodovinskega dogodka, o katerem se zdi pomembno pripovedovati) tem bolj zanimivo – tudi zato, ker je nekako dopolnilo zgodovine. Gre za zgodovino, pisano od spodaj. Reprezentacija ustne zgodovine (zgodovina je tu lahko razumljena na dva načina: v smislu konstrukta o preteklih dogodkih ali pa označimo za zgodovino vse preteklo, tudi to, kar je bilo napisano ali izrečeno pred trenutkom, ki ga postavimo za ločnico med preteklostjo in prihodnostjo) je potemtakem podvržena subjektivni interpretaciji priče časa, hkrati pa gre, zato ker priča svoje besedilo govori, še skozi drug, dodaten fi lter poslušalčeve/poslušalkine in s tem avtorjeve/avtoričine osebe. Tudi če oseba, ki zapiše ustno pričevanje na papir, napiše vsako besedo, ki jo je izrekla priča, bo tako nastalo besedilo le interpretacija tega, kar je priča povedala. Manjkata namreč pomenljiva mimika in gestika, še pomemb- nejše pa je verjetno to, da se kot zapisovalci slišanega mnogokrat znaj- demo pred dilemo, katero ločilo naj kje uporabimo. Zdi se namreč, da je v določenih primerih primernih več različnih ločil, ki pa imajo seveda različne pomenske odtenke. V tem smislu so izbrana ločila verjetno naj- pomembnejši indikator za avtorjevo/avtoričino odločitev, da določene- mu pomenu daje prednost pred drugimi. To pa pomeni interpretacijo že prej interpretiranega konstrukta (zgodovinskih) dogodkov. Popis ustne zgodovine med drugim pomeni tudi prevzem dikcije (na- čina govora) vsake posamezne osebe, kar se v delu Aimée in Jaguar zelo lepo pokaže prav zato, ker je Erica Fischer vključila pričevanja zelo raz- ličnih oseb. Tako že na podlagi pripovedi lahko sklepamo na približno stopnjo izobraženosti oziroma razgledanosti posamezne osebe. Razlike 71 POPIS USTNEGA PRIČEVANJA, ... se pojavljajo na ravni izbire besed in socialne zvrsti jezika. Nekateri tako uporabljajo manj tujk in več mašil, drugi več tujk in manj mašil, nihanja pa so tudi v stopnji zbornosti oziroma pogovornosti. Tovrstne fi nese se v prevodu žal v veliki meri izgubijo. Za bralčevo percepcijo pa je vendarle pomembno, ali je popis ustnega pričevanja nepopačen in podaja besedilo točno tako, kot ga je intervjuvanec/intervjuvanka izrekel/izrekla, ali pa to ni tako. Neknjižna oziroma knjižna varianta seveda prispeva k temu, kako bralec dojame pripovedujočo osebo. Popis ustne zgodovine se morda res zdi banalen problem, toda to ne drži. Podajanje informacij na ta način deluje še kako nedolžno, vendar v sebi skriva velik potencial. To je treba nenazadnje upoštevati tudi takrat, kadar se popis ustnega besedila pojavlja v političnih in podobnih besedi- lih, saj ga ni prav težko uporabiti v propagandne namene. Te namene pa je mogoče z rabo te tehnike zlahka zabrisati. Forma pisemskega dokumenta Tudi forma pisemskega dokumenta se nam dozdeva avtentičen biografski, avtobiografski ali zgodovinski vir, dejansko pismo pa manj popačena ak- tualizacija preteklega. Prvič zato, ker med doživetim in pismom praviloma ni tako velike časovne ločnice kot med doživetim in popisom ustne zgo- dovine, drugič pa zato, ker je opisano, preden pride do bralca, podvrženo le eni interpretaciji in ne dvema, kot to velja za popis ustnega pričevanja. Oseba doživi nekaj, kar se ji zdi vredno posredovati v obliki pisma. Pismo (ali njegov prepis) lahko preberemo desetletja in več po njegovem nastanku, ne da bi se pogledi in drža avtorja/avtorice pisma spremenili. Seveda se avtor/avtorica skozi čas lahko dokoplje do povsem drugačnih mnenj, vendar to ne bo vplivalo na pismo samo in na to, kako ga bo bralec dojel, saj je to, kar je črno na belem, praktično neizbrisljivo in s tem pravi (zgodovinski) dokument. Tudi prepis pisma ne popači, saj vključuje vse tisto, kar je tudi v izvirniku. Na ta način posredovano besedilo vsebuje, kar je pisec v neki obliki doživel in shranil v spominu ter v nadaljevanju zapisal kot subjektivno realnost, kot lastno interpretacijo dogodkov. Interpretacija posrednika pisma ne igra nobene vloge, saj je za bralca nevidna, neopazna, s tem pa je tako rekoč ni. Branja ljubezenskih pisem izpod peres Lilly in Felice v Aimée in Jaguar potemtakem ne »moti« posredovanje avtorice Eri- ke Fischer. Le izbor določenih pisem in neupoštevanje drugih je neke vrste avtoričina interpretacija, ki pa za bralca/bralko tako rekoč ne obstaja, če hkrati ne preverjata virov, iz katerih je pisateljica črpala. Pisemski roman Da zgodovino v sodobnem času tako množično širimo tudi s pomočjo pi- semskih dokumentov, je nemara povezano tudi s tem, da je v zadnjih ne- 72 NINA KOMPEIN kaj stoletjih neverjetno priljubljenost med bralci doživel pisemski roman. Pisemski roman ima zelo mnogovrstne pojavne oblike, deloma odvisne od avtorjevega namena. Različne tehnike privedejo do različnih učinkov in s tem sooblikujejo, če ne celo določajo recepcijo. Koncept pisemskega romana deluje, če bralec pismu verjame. Efekt pisma je torej avtentičnost – v fi kcijskem besedilu vprašanje sloga, v nefi kcijskem besedilu upraviče- na bralčeva domneva. Erica Fischer v Aimée in Jaguar z vključevanjem Lillyinih, Felicinih in nekaterih drugih pisem gotovo ni nameravala doseči estetskega učinka, saj je pisma prevzela in vključila v svoje delo točno taka, kot so jih napi- sali njihovi avtorji (v prvi vrsti Lilly in Felice). Pisma je navajala zaradi zaželene avtentičnosti svojega dela; Felice posvečeno besedilo je tako podkrepila z dokumenti v pravem pomenu besede. Bralec zgodovinskega dokumenta, v tem primeru dela Aimée in Jaguar, se torej ne srečuje z že dvakrat interpretirano preteklostjo, kot to velja za ustno pričevanje, temveč je preteklost interpretirana le enkrat. Hkrati pa je pismo zanj tako rekoč poziv, da kot naslovnik dogodke interpretira po svoje; ustvari naj si svojo lastno perspektivo. Medtem ko popis ustnega pričevanja od bralca ne zahteva aktivnega mentalnega sodelovanja – bralčeva naloga je omejena na vlogo pasivnega sprejemnika – pa oblika pisemskega dokumenta proizvede aktivnega bralca. Počuti se nagovorje- nega in ob zelo intimnih odlomkih – ki se seveda vrstijo zlasti v ljube- zenskih pismih, ki sta si jih pošiljali Lilly in Felice – se lahko zgodi, da se sam sebi zdi vsiljivec. Pravzaprav bi razmišljanje o knjigi Erice Fischer Aimée in Jaguar na tem mestu lahko končali. Spoznali smo zgodbo o tragični usodi ljube- zenskega para, ki je imel smolo, da se je srečal prav med drugo svetovno vojno. Spoznali smo dve zanimivi osebi, ki sta ne glede na nevarnost živeli – ali vsaj skušali živeti svojo ljubezen. Ogledali smo si različne postopke, s katerimi je operirala avtorica, da je ustvarila avtentično, kredibilno, koherentno in tekoče berljivo besedilo v spomin na prezgodaj umrlo Felice. Homoseksualna ljubezen Kaj je torej treba še omeniti? Odgovor je: homoseksualnost. Pravzaprav je to tema, ki v današnjem času sploh ne bi smela več igrati nikakršne vloge, toda zdi se, da istospolna ljubezen buri duhove bolj kot kdaj prej v zgodo- vini. Homoseksualnost danes spada med najbolj prekerne družbene pro- bleme, in zdi se, da se celo fi zične bitke proti njej še dolgo ne bodo umi- rile. Še zdaj so mnogi prepričani, da je homoseksualnost bolezen, ki jo je treba zdraviti. Spet drugi, da so homoseksualci kriminalci, ki jih je treba aretirati, prenekateri pa, da sicer proti njim ni treba ukrepati, toda dobre- ga mnenja o njih zato še zdaleč nimajo. Pripisujejo jim razne stereotip ne lastnosti in jih zasmehujejo ter žalijo. 73 POPIS USTNEGA PRIČEVANJA, ... Erica Fischer je v svoji knjigi subtilno poudarila problematiko lezbične ljubezni, s tem pa tudi homoseksualnost v širšem smislu. Zgodovinsko ozadje, v katerem se je odločila zgodbo predstaviti, je nacionalsociali- zem, ko je bila moška homoseksualnost navidez veliko večji družbeni problem kot ženska homoseksualnost. Kako pa so homoseksualnost sprejemali pred v knjigi opisanim zgodo- vinskim obdobjem? Nekatere stare kulture – in tudi nekatere današnje – so spermi pripisovale »svetost in moč«, ponekod drugod pa menijo ali so menili, »da seme v moškem telesu ne nastaja naravno in ga je zato treba vsaditi v dečkovo telo« (Kuhar 2001: 12, 13). V nekaterih kulturah je mogoč prehod iz ene spolne vloge v drugo; ti transvestiti nato »popolnoma pre- vzamejo značilnosti, stil in življenjski slog nasprotnega spola« (prav tam: 13) in so tudi v ljubezenskih in drugih razmerjih sprejeti kot pripadniki tega spola. Če se določene spolne vloge naveličajo, pa lahko ponovno po- stanejo tisto, kar so bili pred zamenjavo spola (prim. Kuhar 2001: 13). V antični Grčiji so bila moška homoseksualna dejanja nujni del življe- nja vsakega dečka in pozneje moškega. Od dečka se je pričakovalo, da si najde nekakšnega osebnega učitelja. Z njim naj bi stopil v prijateljsko razmerje, to pa naj bi vključevalo spolna dejanja. Deček je moral prevzeti vlogo penetriranega, učitelj pa vlogo penetrirajočega. Za odrasle moške je bila vloga penetriranega sramotna, poleg tega pa se niso smeli znajti v homoseksualnem razmerju, ne da bi bili poročeni z žensko. Prepoveda- no je bilo tudi razmerje med dvema odraslima moškima, razen, če je bil eden od njiju suženj; slednji je moral biti nujno penetrirani partner (po- dobno ureditev so poznali tudi v Egiptu). Šlo je skratka za zelo zapleten družbeni sistem s strogimi pravili (prim. prav tam: 15–21). O lezbištvu v antični Grčiji je le malo virov, najpomembnejši je gotovo Sapfi na ljube- zenska lirika (prim. prav tam: 21). Tudi o homoseksualnosti v rimski kulturi je veliko napisanega. Med drugim so razglabljali o njenih pozitivnih in negativnih posledicah, ipd., postopoma pa so jo začeli prepovedovati. Obtožba spolnega občevanja s človekom istega spola je celo postala pripravno sredstvo za »odstranitev nezaželenih ljudi« (Kuhar 2001: 29). Srednji vek na evropski celini do homoseksualcev ni bil nič kaj priza- nesljiv. O sodnih postopkih proti istospolno usmerjenim je ohranjenih le malo podatkov. Iz njih izvemo, da so bili prenekateri čarovniški procesi in sežigi na grmadi kazen za homoseksualnost oziroma homoseksualna spolna dejanja (prim. Kuhar 2001: 39). Oblasti so se takrat soočale s še mnogo bolj perečimi problemi (epidemije, množična romanja, roparski vitezi, ipd.), ki so jim morali posvečati pozornost, toda za zastraševanje podložnikov in prisiljevanje k pokorščini so vladarji uporabili malodane vse ponujene možnosti. Potem ko se je v renesansi napeta drža do spolnosti nekoliko zrahljala, so sledila stoletja molka. Foucault je v prvem delu Zgodovine seksualnosti postavil tezo, da se v 17. stoletju ali celo že proti koncu 16. stoletja ni začelo obdobje molka o spolnosti, temveč prav nasprotno. Takrat naj bi se razvi- 74 NINA KOMPEIN la njena stalna prisotnost, to pa naj bi po Foucaultu privedlo do poveča- nega govora o spolnosti. Po njegovem so se mnogi različni diskurzi razvili zato, ker je bila spolnost v govoru ves čas prisotna, hkrati pa ni bilo več vseeno, kako se ljudje o njej izražajo. Posameznik je zato moral uporabljati družbeno sprejemljive diskurze in se držati ustaljenih norm. Govorjenje o spolnosti in ozaveščanje o njej naj bi bilo potemtakem že od 17. stoletja bolj raznoliko kot kdajkoli prej (prim. Foucault 2000: 21, 22). »Okoli 18. stoletja se je rodilo politično, ekonomsko in tehnično spodbujanje, naj se govori o spolnosti« (Foucault 2000: 27). Začelo se je govoriti o seksualno- sti otrok in vlogi vzgojiteljev pri tem, o spolnosti delavskega razreda, ipd. Vsekakor je bilo spolno občevanje z istospolnim partnerjem v minulih tisočletjih vedno dovolj pomembna tema, da so ljudje o njej pisali. Neka- ko v 19. stoletju so homoseksualnost začeli dojemati kot medicinski, psi- hološki in/ali kriminalistični problem, ki ga je treba reševati. Medicinske razprave niso bile nič bolj objektivne kot psihološke ali tiste, za katere je bila homoseksualnost delikt. Vsi trije diskurzi so bili problematični v tem smislu, da so istospolno usmerjenost obravnavali kot deviantnost, in to na podlagi in z upoštevanjem predsodkov o njej, s tem pa so prispevali k njihovi dodatni okrepitvi v javni zavesti (prim. Foucault 2000). Razni nasilni ukrepi proti homoseksualcem so bili pozitivni v tem smislu, da so geji in lezbijke spoznali, da niso edini in da tako čutijo tudi drugi. To jim je omogočilo, da so se povezali in z združenimi močmi polagoma začeli boriti za svoje pravice, s čimer je spolnost v vseh svojih pojavnih oblikah stopila v območje politike, kjer je danes zasidrana kot vselej prisotna, vendar nikoli dovolj upoštevana tema obravnave (prim. Kuhar 2001: 68). Gejevska in lezbična gibanja so se začela povezovati s feminističnimi (potem ko so slednja spoznala svoje zmote oziroma lastne predsodke o istospolni ljubezni; tudi feministke so bile namreč nemalokrat hetero- seksistične oziroma sovražne do homoseksualnosti). Hkrati s tem so se začele razvijati teorije o družbeno konstruiranem spolu. (Zanimivo je, da niti gejevska in lezbična gibanja sprva niso nastopala skupaj, saj tudi ta vsaj v začetni fazi niso uspela prekoračiti meja patriarhalne družbe.) Resnica kot konstrukt Človek je bitje, ki z okoljem komunicira z rabo jezika. Z jezikom poimenu- je stvari in obdajajoče pojavnosti. Poimenovanja so nekake klasifi kacije, ki označujejo splošnost posameznega in so potemtakem posploševalna. Lah- ko bi torej trdili, da je v človekovi naravi – in za njegovo preživetje nujno – da vse, kar ga obdaja, posploši, poenostavi in popredalčka. V tem smislu so poimenovanja konstrukti. Do poimenovanj se seveda ne dokoplje vsak posameznik sam. V procesu odraščanja se »učimo« od drugih in hkrati z učenjem govora prevzemamo tudi mišljenjski svet in konstrukte, ki nam jih posredujejo naši sogovorniki in jih vsebuje in prenaša jezik. 75 POPIS USTNEGA PRIČEVANJA, ... V tem smislu preseneča, da čeprav se obstoja tovrstnih konstruk- tov zavedamo, obče »resnice« tako brezpogojno in nekritično spre- jemamo. Še več, zdi se nam absurdno, da naj ne bi obstajale neke za vsakogar enake obče resnice. Le težko sprejmemo in ponotranjimo tezo o tem, da je »resnica« lahko konstrukt. Vprašanje je, ali bi bilo sploh mogoče živeti, če bi se dejansko potikali po svetu ob stalnem zavedanju tega, saj bi to pomenilo, da moramo nenehno in povsod v vse (po)dvomiti. Da je »resnica« lahko tudi konstrukt, pa se je kljub temu dobro zave- dati. Tako namreč lahko prepoznamo ustaljene stereotipe in predsodke, ki so za določene družbene plasti ali posameznike celo nevarni in zati- ralski, nanje pokažemo in se proti njim borimo. Boj jim je treba napo- vedati najpozneje takrat, ko ogrozijo integriteto nekega človeka ali neke skupine. Med njimi so tudi ženske, ki se morajo še danes boriti za svoje pravice in proti predsodkom, ki jih vzdržujeta tako družbeno kot biolo- ško konstruirani spol. Temu v različnih delih sveta različnemu zatiranju še ni videti konca. Družbena konstrukcija spola Kaj je družbena konstrukcija spola? Družba človeku glede na njegov bio- loški spol pripisuje določene lastnosti (agresivnost, racionalnost, spret- nost naj bi bile značilne za moške, nežnost, intuitivnost, čustvenost pa za ženske). Biološki spol so fi zične značilnosti, kot na primer primarni in sekundarni spolni organi in hormoni – ki niso univerzalni in ne upošte- vajo vseh možnosti, kar najbolj potrjujejo hermafroditi oziroma dvospol- niki; nenazadnje zato je upravičeno govoriti tudi o biološko konstruira- nem spolu (prim. Keating 2002). Da bi se prepričali, kako globoko je tak- šno binarno in stereotipno dojemanje človeka zakoreninjeno v naši per- cepciji, zadostuje, če pomislimo na stalne besedne zveze, kot na primer »ženska intuicija« ali na fraze, kot je na primer »fantki ne jokajo«. Do- kaz, da so to le predsodki, so prav predsodki sami, saj niso univerzalno veljavni. »Argument proti biološki determiniranosti spolne identitete so tudi medkulturne raziskave, ki so zavrgle absolutnost moških oziroma ženskih spolno značilnih karakteristik, saj so te kulturno pogojene in kot take lahko v eni kulturi pripadajo skupku moških, v drugi pa skupku žen- skih lastnosti« (Kuhar 2001: 127). Nemajhna težava je v tem, da ljudje, ki sprejmejo tovrstne predsodke in konstrukte, ravnajo in živijo skladno z njimi. Če torej vidimo žensko, ki ne zna parkirati, je to nedvomno povezano s tem, da je stalno konfron- tirana s predsodkom, da ženske tega ne znajo. Ker to mnenje ponotranji – saj je praktično prisiljena h konformnemu sprejemanju družbenih vlog – se ne bo niti potrudila in si bo mislila, da tega ne zna, ker je ženska. Torej ne gre za neko naravno neusposobljenost, temveč za dejansko ob- stoječo neusposobljenost z družbenim izvorom. 76 NINA KOMPEIN Vsak posameznik poseduje spoj tistega, kar danes imenujemo družbeno- spolne karakteristike. Preseči je treba povezovanje posameznih karakteristik z enim ali drugim spolom in doumeti, da so človeške osebnosti veliko bolj kompleksne, kot jim to dovoljujeta koncepta moškosti in ženskosti. Svet je sestavljen iz moških in žensk in številnih drugih, ki niso niti moški niti žen- ske (prav tam: 134). Glavna težava družbeno konstruiranega spola je, da se človeku vsiljuje ali vloga moškega ali vloga ženske in da se pričakuje, da se bodo posame- zniki tudi ravnali skladno z njim dodeljeno vlogo. Ta vključuje tudi »pri- merno« izbiro spolnega partnerja: moški naj se združi z žensko, in obrat- no. Vse preostale izbire partnerja so razumljene kot ne- oziroma proti- naravne. Dejansko se večina ljudi, ki se jih da umestiti v binarni sistem moški : ženska, v veliki meri prilagodi njim dodeljenim vlogam. Binarne- ga sistema moški : ženska pa ne prevprašujejo zgolj hermafroditi, temveč tudi homoseksualci, biseksualci, transseksualci, transvestiti »poženšče- ni« moški in »moške« ženske (prim. Kuhar 2001: 127). Bistveno pri oblikovanju spolne identitete je, kako družba prepozna po- sameznikov spol: če okolje posameznico obravnava kot moškega, se tako do nje tudi obnaša, s tem zanemari biološki spol, posameznica pa razvije moško spolno identiteto. Ločevanje zgolj dveh spolov je torej stereotip, saj posamez niki, ki kromosomsko ne ustrezajo nobenemu od obeh spolov, pre- vzamejo tistega, ki jim je glede na zunanje spolne organe ob rojstvu pripisan. Iz tega logično sledi, da sta tudi ženskost in moškost kot skupek po spolu diferenciranih lastnosti zbirka stereotipov, naučenih v procesu socializacije (Kuhar 2001: 127). Prav patriarhat in podobne seksistične družbene ureditve omogočajo sprejemanje določenih družbenih vlog. Tako se je od moškega pričako- valo, da bo služil denar, ženska pa bo skrbela za dom. Življenja posame- znikov so bila vnaprej določena, to pa je hkrati omogočilo izobraževanje moških in poneumljanje žensk. Moški so pisali literaturo za ciljno sku- pino žensk in s tem potrjevali ter še dodatno krepili spolne vloge. Poja- vile so se kategorije ženskih oziroma moških opravil in pozneje ženskih oziroma moških poklicev. Moškim so bile vse poti odprte, medtem ko so bile ženske priklenjene na hišna opravila. Zato je bilo za moške narav- nost škandalozno, ko so se v 19. stoletju v vsej svoji aroganci znašli pred zahtevo, da naj bo tudi ženskam dovoljen univerzitetni študij. Toda su- fražetke in pozneje feministke ter vse tiste ženske, ki so si priborile me- sto v zgodovini, so dokazale, da se jih preprosto ne da zreducirati samo na element ženskosti in da tudi one v družbi lahko zavzamejo vodilne pozicije. To pa še zdaleč ne pomeni, da je proces emancipacije končan. Slavni izrek Simone de Beauvoir, da se nihče »ne rodi kot ženska, temveč to postane«, da se človek torej ne rodi kot ženska, ampak da ga za žensko naredi družba, je še vedno aktualen. Družbena konstrukcija spola torej implicira tudi družbene predpostavke o spolnosti. Različne nenormativne spolne prakse in »vmesni« spoli naj bi bili nenaravni, bolni in nesprejemljivi. Takšno dojemanje spolnosti pa je seveda skrajno 77 POPIS USTNEGA PRIČEVANJA, ... diskriminirajoče do vseh, ki se za ohranitev svoje integritete ne podrejajo zahtevi po »normalnosti«, s tem pa družbeno konstruiranemu spolu. Sklepne misli Vse kaže, da Lilly in Felice nista razmišljali o morebitni nenormalnosti svoje zveze. Lilly je na nekem mestu za nazaj ugotavljala, da je že v mlado- sti čutila večjo naklonjenost do oseb istega spola in da je to staršema delalo hude preglavice. Zanju naj bi bilo pravo olajšanje, ko je njuna hči začela ho- diti s fanti. Toda prav zaradi poznavanja njenih nagnjenj v otroških in naj- stniških letih nista bila presenečena, ko jima je Lilly povedala za ljubezen- ski odnos s Felice. Za takratni čas morda nenavadno sta zvezo med mladi- ma ženskama nemudoma sprejela in po Lillyinem pričevanju sodeč sta Fe- lice toplo sprejela in hitro vzljubila (prim. Fischer 2007: 149–152). Poleg tega v knjigi Aimée in Jaguar skoraj ni eksplicitne problematiza- cije homoseksualne ljubezni. Povsem neupravičeno bi bilo na tej podlagi sklepati, da se avtorica problematike ni dovolj zavedala. Če bi bilo tako, se delo ne bi odlikovalo s takšno tankočutnostjo, s katero se je avtorica lotila pripovedovanja te nenavadne ljubezenske zgodbe. Lahko bi trdili, da je družbeno in biološko konstruiran spol v tej knjigi presežen prav s tehniko neeksplicitne tematizacije in problematizacije. Pisateljica lezbične ljubezni ni prikrivala, kaj šele zamolčala, a prav tako je ni po nepotrebnem poudarjala do te mere, da bi z njo zasenčila vse drugo v knjigi. Preprosto se je izognila pompoznim formulacijam o ho- moseksualnosti. Te preprosto niso potrebne, kaj šele nujne, saj nam ta lepa, toda žalostna ljubezenska zgodba med drugim podaja sliko o tem, kako netežavno bi bilo življenje, če bi se spolno »drugače« usmerjenim in spolno »drugačnim« priznalo vse pravice, ki veljajo tudi za druge držav- ljane, in če bi se končno nanje nehalo gledati kot na nekaj nenormalnega, kar je treba normalizirati. Da pa je to v prvi vrsti ljubezenska zgodba, nam pove že sam podnaslov knjige. Viri in literatura EPSTEIN, Rob in Jeff rey Friedman: Paragraph 175; fi lm.Velika Britanija, Nemčija, ZDA, 2000. FISCHER, Erica: Aimée & Jaguar: Eine Liebesgeschichte, Berlin 1943. Köln: Kiepenheuer & Witsch, 19941, 2. natis 20104. FISCHER, Erica: Aimée & Jaguar: Ljubezenska zgodba, Berlin 1943. Ljubljana: Založba ŠKUC (Zbirka Lambda; 62), 2007. FOUCAULT, Michel: Zgodovina seksualnosti 1: Volja do znanja [Histoire de la sexualité. 1, La volonté de savoir]. Ljubljana: Založba ŠKUC (Zbirka Lambda; 15), 2000. KEATING, Ann Louise: Gender. V: An Encyclopedia of Gay, Lesbian, Bisexual, Transgender, and Queer Culture, http://www.glbtq.com/literature/gender.html, 13. 1. 2011. KRALJ, Lado: Literarna kritika v pisateljevem dnevniku: Dokument ali fi kcija? Primerjalna književnost 29, 2006: 145–152. KUHAR, Roman: Mi, drugi: Oblikovanje in razkritje homoseksualne identitete. Ljubljana: Za- ložba ŠKUC (Zbirka Lambda; 22), 2001. WIKIPEDIA: Paragraph 175, http://en.wikipedia.org/wiki/Paragraph_175, 11. 12. 2010. 78 Miha Vrbinc1 1 GIMNAZIJA PRIPRAVLJA NA ŠTUDIJ Področna naloga oziroma predznanstveno delo kot del zrelostnega izpita Zrelostni izpit ali matura, tudi diplomski izpit, je zaključek izobraževal- ne poti na poklicno- in splošnoizobraževalnih višjih šolah v Avstriji. S tem izpitom pridobi maturant/ka razne pravice, med katerimi je treba posebej omeniti pravico do študija. Na (realno-)gimnazijskem maturitet- nem spričevalu piše: »S tem je absolvent/ka na podlagi Uredbe o dostop- nosti univerz dosegel/a/ pravico do študija na visokih šolah.« Sprejemni izpiti na umetnostnih akademijah (za glasbo, slikarstvo, kiparstvo, arhi- tekturo, igralstvo) so že ustaljen pogoj za vpis na želeno študijsko smer, za medicino pa so na poti v študentsko življenje tudi že postali rutina. Univerze v Avstriji so v zadnjih letih sprejemne pogoje spremenile na podlagi svoje avtonomije. Oblika zrelostnega izpita na splošnoizobraževalnih višjih šolah (gimna- zijah) je urejena po odredbi ministrstva za pouk, ki se pri tem sklicuje na ustrezni zvezni zakon. Zdaj veljavni predpisi temeljijo na osnovni odredbi iz leta 1990 (s spremembami v letih 1992, 1998, 2000, 2004 in 2008) in zakonu iz leta 1986/1990 ter obsegajo naslednje modele zrelostnega izpita: Predizpit Glavni izpit Strokovno področno delo (= področna naloga) Pisne naloge (klavzure) Ustni (delni) izpiti tri pisne naloge trije ustni izpiti, od katerih je eden predmet področne naloge ali: tri pisne naloge ali: štiri pisne naloge štirje ustni izpiti, od katerih je eden težiščni izpit Trije ustni izpiti, od katerih je eden težiščni izpit Iz preglednice je razvidno, da se morajo učenci in učenke za obliko zre- lostnega izpita odločiti do predvidenega roka. Ker je področna naloga po svojem ustroju delo, ki naj ga opravi kandidat/ka doma (= poleg rednega pouka), je časovni rok za odločitev ob koncu tretjega letnika višje stop- nje, za prijavo pa ob začetku zadnjega, četrtega letnika. Cilj naloge je, da »pokaže kandidat v samostojnem delu ob primerni tematiki, da je uspo- sobljen za težiščno razumevanje situacij in problemov, njihovih vzrokov in povezav, za natančno opazovanje in odkrivanje, za logično in kritično razmišljanje, jasno oblikovanje pojmov in smiselnih vprašanj, za diferen- 1 Dr. Miha Vrbinc je profesor slovenščine in nemščine. Od septembra 2003 vodi ZG/ZRG za Slovence v Celovcu. 79 cirano pisno izražanje, za iskanje ustreznih informacijskih virov in nji- hove uporabe in za rabo osnovnih učnih in delovnih tehnik« (Odredba o zrelostnih izpitih v SVŠ, § 7, 2. odst.). Pri tem delu ga z napotki in na- sveti spremlja mentor/ica. O delu morata kandidat/ka in spremljevalec/ spremljevalka delati zapiske in protokol priložiti k dokončni nalogi, ki jo je treba oddati do konca prvega tedna po semestrskih počitnicah. Nalo- ga se nato pregleda, predlagana ocena pa se oblikuje na komisijski kon- ferenci (predsednik/predsednica mature in spremljevalec/spremljeval- ka področne naloge). Ob negativni oceni mora kandidat/ka izbrati drugo obliko zrelostnega izpita z drugim težiščnim predmetom; v prvem roku lahko opravlja izpit iz predmetov, ki niso povezani z na novo izbranim predmetom, izpit iz na novo izbranega izpita pa lahko opravi šele v na- sled njem izpitnem roku. Ob pozitivni oceni je področna naloga preko predmeta, iz katerega je njena tema, del ustnega izpita, na katerem jo kandidat/ka predstavi, odgovarja na vprašanja o njeni tematiki in na še eno vprašanje iz učne snovi predmeta. Na ZG/ZRG za Slovence od prve mature štirijezičnih Kugyjevih razredov 2006/07 teče šolski poizkus, ki pri zrelostnem izpitu predvideva upoštevanje vseh štirih jezikov, ki se jih učijo učenke in učen- ci od 1. do 8. razreda – slovenščine, nemščine, italijanščine in angleščine. Kandidatke in kandidati, ki si izberejo področno nalogo, tako napišejo povzetke v omenjenih jezikih in področno nalogo predstavijo v jezikih, ki jih niso izbrali za kak drug pisni ali ustni izpit. Po omenjenem modelu je mogoče maturirati od leta 1992/93; od takrat so maturanti in maturantke napisali 64 področnih nalog, in to v nasled- njih predmetih: Verouk 8 Zgodovina 12 Informatika 2 Slovenščina 2 Zemljepis 8 Psihologija/Filozofi ja 9 Nemščina 3 Biologija 11 Glasbena vzgoja 3 Angleščina 1 Fizika 4 Likovna vzgoja 1 Naloge so zbrane v šolski knjižnici, njihovi naslovi pa so od šolskega leta 1998/99 objavljeni v Letnem poročilu. Tam sta bili podrobneje predstav- ljeni dve nalogi iz zgodovine: Mirjam Malle: Antisemitizem in koroški Slovenci (2004/05) in Natalja Hartmann: Foltej Hartmann – kulturni ustvarjalec med koroškimi Slovenci (2009/10). S področno nalogo kandidat/ka dokazuje vrsto sposobnosti, saj mora svoje delo poleg rednega učenja in pouka opraviti v »prostem« času. Kan- didat/ka si mora znati razdeliti delovni čas, da v mesecih od septembra do februarja obdela izbrano tematiko. Ob tem mu/ji je v pomoč stalni stik s spremljevalko oziroma spremljevalcem. Obliko področne naloge določa na šoli izdelan predpis; v njem so navodila o obliki naslovnice, kazalu, zgradbi naloge, citiranju in navedbi uporabljenih virov. O svoji 80 MIHA VRBINC delovni samostojnosti mora kandidat/ka na koncu naloge s podpisom podati častno izjavo. Od šolskega leta 2003/04, odkar dijakinje in dijake na njihovi poti k zrelostnemu izpitu spremljam kot ravnatelj, sem videl in spoznal različ- no kakovostne področne naloge, skupen pa jim je bil trud kandidatk in kandidatov spoprijeti se z izbrano temo in o njej napisati ustrezno be- sedilo, ga oblikovati in v primerni obliki pravočasno oddati. Presenečen sem bil nad veliko vnemo večine, ki se je svojih tem tako zavzeto lotila že zaradi zavesti, da delajo na posebnem projektu, ki naj pokaže njihovo stopnjo zrelosti. Zaradi tega menim, da bi bila zanimiva kaka temeljitejša analiza opravljenih področnih nalog z različnih – pedagoških, didaktič- nih, predmetnih – vidikov. V sedanjem trenutku avstrijskega šolstva in njegovega razvoja vemo, da se izobraževanje temeljito spreminja. Glede na obravnavano temo s tem v zvezi omenjam novo maturo, katere uradni naziv je Standardizira- ni zrelostni in diplomski izpit. Če pa želimo biti povsem natančni, potem je treba maturo poimenovi delno standardizirani, na kompetencah osno- vani zrelostni izpit (na splošnoizobraževalnih šolah) in diplomski izpit (na poklicnoizobraževalnih šolah). Do prve nove, prenovljene mature je sicer še nekaj časa, vendar bo matura v letu 2014 slonela na delu v tistih oddelkih višje stopnje, ki so letos začeli izobraževalno pot v petih razre- dih oziroma prvih letnikih – in v to delo smo se vključili ob sodelovanju v delovni skupini za pripravo standardiziranih nalog v višjih šolah sloven- ske, gradiščansko-hrvaške in madžarske narodne skupnosti v Avstriji. Projekt nove mature se (še bolj) usmerja v trajnostno znanje, v kom- petence, zmožnosti, v uporabo znanja in veščin – ob tako imenovanem predznanstvenem delu, pisnih nalogah in ustnih izpitih nove mature. Iz zgoraj predstavljenega modela se preselimo v nov model, ki obsega tri obvezne dele; model je mag. Andreas Schatzl ravnateljicam in ravnate- ljem koroških gimnazij predstavil 13. decembra 2010, vanj sem vnesel slovenske izraze ob za ZG/ZRG za Slovence veljavni modelni obliki (glej graf na naslednji strani). Iz področne naloge, ki so si jo kandidatke in kandidati lahko izbrali kot eno od mogočih oblik zrelostnega izpita, je nastalo tako imenovano 'Predznanstveno delo PZD' (Vorwissenschaftliche Arbeit – VWA), ki je ob- vezni sestavni del mature za vse bodoče maturantke in maturante. Na 36. Slavistično-pedagoškem seminarju od 1. do 5. julija 2011 sta dr. Gabriele Fenkart in dr. Christian Pichler predstavila zamisel pred- znanstvenega dela in časovni potek priprav do prve realizacije v šolskem letu 2013/14. Že leto poprej bodo učenke in učenci morali poiskati in določiti temo svoje naloge, si poiskati profesorico oziroma profesorja, ki jih bo spremljal/a pri izdelavi besedila v učnem jeziku ali angleščini v dolžini 45.000 do 60.000 znakov in ga v digitalni in tiskani obliki oddati do začetka drugega semestra februarja 2014. Pri izdelavi predznanstvenega dela kandidat/ka dokazuje svoje zmož- nosti branja in razumevanja prebranega, pisanja: pišem, potem ko sem 81 GIMNAZIJA PRIPRAVLJA NA ŠTUDIJ nekaj prebral, opazovanja in dokumentiranja. Samostojnost dela naj se izkazuje v izboru literature, strukturi naloge, argumentih, primerja- vi virov, temi in zastavljenih vprašanjih. V prvi vrsti gre za uporabo (pred)znan stvenih metod pri soočanju z izbrano tematiko. Ministrstvo za šolstvo je pripravilo tudi priročnik, ki je objavljen na spletni strani www.bmukk.gv.at/medienpool/20130/reifepruefung_ahs_vwa.pdf. V predznanstvenem delu imajo učenke in učenci ZG/ZRG za Sloven- ce, kjer je slovenščina učni jezik, predvsem možnost pokazati jezikovno usposobljenost v slovenskem jeziku, seveda pa tudi v drugih jezikih, saj so bile že področne naloge priložnost združiti strokovno znanje in ve- denje z ustrezno obliko predstavitve. Seveda pa temeljijo sposobnosti, ki naj bi jih pokazali maturantke in maturanti, na ustreznem pouku in pripravah na predznanstveno delo skozi vso višjo stopnjo, z nekaterimi elementi pa že na nižji stopnji. Projekt Nove mature je seveda tudi odprt proces v tem smislu, da se preizkušajo novosti, prilagajajo zahteve in oblike nalog – naša naloga je, da budno sledimo temu procesu in se tako pripravimo na nove pedagoške izzive. Zagotavljam vam, da se profesorice in profesorji naše šole aktivno vključujemo v omenjene spremembe, se ob njih učimo in tako spremlja- mo mlade ljudi, ki nam jih zaupajo, do zaključka šolanja – to pa le potr- juje dejstvo, da je vsaka šola organizacija, kjer se učimo vsi. Model treh stebrov» « ZG/ZRG SLO Težiš e posebne oblike – Prezentacija klavzure Ustni del + diskusija izpitov SLO)A ) « (stand.) W A Dl o« V W 1. izpitobveznode l (V (stand.)od t“en o ) ei t Mtv e ZD ) be ( t d )ns t PZ A rb s an . 2. izpit na n ( e A dz n he živi (stand ) tuji jezik;re d ch . i bi»P r tli c (stand.) L ; OG z rno» ft 3. izpit Modularna zgradba, 3/4 klavzure, 3/2 ustni/a izpiti/a 82 Irena Destovnik1 ŠOLA S STOLETNO TRADICIJO ZA DANAŠNJE ČASE Slovensko šolsko društvo, ki ga je leta 1908 ustanovil šentjakobski župnik Matej Ražun (1865–1943), je leta 1908 v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu ustanovilo trirazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom oziroma narodno šolo, kot so se takrat imenovale ljudske šole. Matej Ražun se je namreč dobro zavedal pomena izobraževanja za preživetje in razvoj slo- venske narodne skupnosti. Takratna utrakvistična šola kljub temu, da je bila v avstrijski ustavi iz leta 1867 enakopravnost narodnosti in jezikov zapisana, te ni omogočala. Ustanovitev šole so s fi nančnimi sredstvi pod- prli farani, Mohorjeva družba in drugi dobrotniki iz številnih slovenskih krajev takratne avstro-ogrske monarhije, prevzele pa so jo slovenske šol- ske sestre, ki so v Šentpeter prišle iz Maribora. Ravnatelj Štefan Schellander poudarja, da je Zavod šolskih sester zgodo- vinsko gledano za koroške Slovence zelo pomembna ustanova,2 za šolske sestre, ki Zavod upravljajo, pa, da so bile vedno napredne in so sledile vsa- kokratnim družbenim in gospodarskim zahtevam. »V Rožu, Podjuni ali na Zilji skoraj ni bilo družine, v kateri se nihče ne bi šolal v Šentpetru.« Narodni šoli je v Zavodu šolskih sester med obema svetovnima voj- nama najprej sledila sirotišnica za otroke, nato pa so v njem – že župnik Ražun je razmišljal o ustanovitvi gospodinjske šole – pripravljali gospo- dinjske in šiviljske tečaje. Že leta 1946 so v Zavodu odprli prvi dvojezični vrtec na Koroškem, ki še vedno deluje; danes ga obiskuje okoli 50 otrok. Leta 1955 so pravico javnosti dodelili Kmečko-gospodinjski šoli, iz nje pa se je, glede na vsakokratne družbene in gospodarske potrebe, najprej razvila Strokovna šola za ženske gospodarske poklice – pozneje so jo lahko obiskovali tudi fantje – nato pa leta 1989 dvojezična petletna Višja šola za gospodarske poklice, poklicno izobraževalna šola s poudarkom na gospodarstvu in gastronomiji. Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru je dvojezična katoliška zasebna šola, ki jo vzdržuje Konvent šolskih sester sv. Frančiška Asiškega. Poleg splošne izobrazbe in jezikovnega znanja dijakinjam in dijakom po- nuja tudi znanje iz gospodarstva, turizma in gastronomije, prehrane, in- formacijske tehnologije ter kreativnosti in jih tako usposablja za poklicno delovanje v alpsko-jadranskem prostoru. Široka izobraževalna ponudba je prilagojena današnjim gospodarskim in družbenim razmeram in zahte- 1 Članek je nastal na podlagi razgovora z ravnateljem Višje šole za gospodarske poklice Štefanom Schellandrom in spodaj citiranega Jubilejnega zbornika. 2 O zgodovinskem pomenu Zavoda šolskih sester glej: Teodor Domej, Nastajanje »Narod- ne šole«, in Hanzi Filipič, »Podlaga vsake resnične sreče je dobro vzgojeno srce, ne pa učena glava!«, oboje v: Jubilejni zbornik: Ob 100-letnici izobraževalne ustanove Konventa šolskih sester v Št. Petru / Festschrift: 100 Jahre Bildungseinrichtung des Konvents der Schulschwestern in St. Peter (Konvent šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu, 2008), str. 30–34 (Filipič); str. 36–43 (Domej). 83 vam. Med bistvene izobraževalne cilje so zapisali: oblikovanje osebnosti, sposobnost poklicne mobilnosti in fl eksibilnosti, kreativnost, konstruk- tivna in pozitivna kritika, socialni angažma, sposobnost komuniciranja v učnih in tujih jezikih ter pripravljenost za nadaljnje izobraževanje. Ustanovitev dvojezične Višje šole za gospodarske poklice je omogočila, da so dijakinje in dijaki šolanje končali z maturo oziroma zrelostnim iz- pitom. Pred ustanovitvijo omenjene višje šole so morali namreč dijakinje in dijaki, če so hoteli maturirati, oditi na Dunaj, saj je bila tudi Dvojezična zvezna trgovska akademija v Celovcu ustanovljena šele leta 1990. V več kot dvajsetih letih je na Višji šoli za gospodarske poklice maturiralo že okoli 300 absolventk in absolventov. Med njimi je večina deklet, razmerje med fanti in dekleti je še vedno 1 : 4. Se pa na šolo, odkar ni več poudarek samo na gostinstvu, temveč tudi na gospodarstvu in informatiki, vpisuje vedno več fantov; še zlasti jih zanimajo izbirne ponudbe, kot sta programa za someljeje in barmane, za katera se lahko odločijo s 16 leti. V šolskem letu 2000/01 so ustanovili tudi enoletno Strokovno-gospodarsko šolo, ki po- nuja šolanje v 9. razredu in je nekaka alternativa politehničnemu letniku. Ravnatelj Štefan Schellander, ki je na Zavodu šolskih sester zaposlen od leta 1989, mesto ravnatelja Višje šole za gospodarske poklice pa je zasedel leta 1998, pripoveduje, da se šola, ki jo vodi, od drugih na Koroškem kar številnih podobnih šol razlikuje po tem, da je dvojezična, kar pomeni, da enakovredno poučujejo v slovenščini in nemščini, prav tako pa dijaki v obeh jezikih opravljajo tudi maturo. Kot na Slovensko gimnazijo in dvoje- zično Trgovsko zvezno akademijo se tudi k njim vpisujejo dijakinje in dija- ki, ki so »idealno« dvojezični in takoj usposobljeni za spremljanje pouka v dveh učnih jezikih, in dijaki, ki bolje obvladajo ali nemščino ali pa sloven- ščino. Večina dijakinj in dijakov prihaja iz glavnih šol v Šentjakobu v Rožu in okolice, pa tudi iz drugih krajev v Rožu in Podjuni ter z Zilje. Skoraj tretjina učencev je iz Slovenije, med njimi številni z Jesenic, s Šentjakobom v Rožu pobrateno občino. V naslednjih letih bodo učenci prihajali tudi iz tako imenovanih novih srednjih šol, ki so pravzaprav reformirane glavne šole, v katerih poučujejo učitelji z univerzitetno izobrazbo. Na dveh novih srednjih šolah, v Šentjakobu v Rožu in v Bekštanju, poučujejo tudi njihovi trije profesorji. Prav s teh šol pričakujejo v naslednjih letih večji vpis. Dijakinje in dijake šola na poklicno življenje pripravlja s praksami in skupnimi projekti šole z zunanjimi partnerji. Dijakinje in dijake priprav- ljajo za poklicno pot v alpsko-jadranskem prostoru tudi z udeležbo pri raznih evropskih projektih, med njimi Comeniusu, Leonardu, itd. Sodelujejo s srednjimi šolami za gostinstvo v Radovljici, na Bledu, v Ljubljani in Zagorju. »Z omenjenimi šolami v Sloveniji, ki so po pro- gramu podobne naši, že dolgo sodelujemo, do izmenjav prihaja tako med učitelji kot dijaki. V gastronomiji so za nas izmenjave pomembne predvsem zaradi strokovnih izrazov. Kolegice, ki pri nas poučujejo te predmete, so se namreč šolale na avstrijskih univerzah in jim manjkajo slovenski strokovni izrazi iz gastronomije. Dve leti je pri nas poučevala tudi kolegica iz Radovljice.« 84 IRENA DESTOVNIK Pomembna obogatitev šolskega življenja so tudi tako imenovana šol- ska partnerstva. Za učitelje so pomembna zaradi izmenjave informacij s kolegi iz drugih šol, mladi pa vedno radi sklepajo nova prijateljstva z mladimi iz drugih držav. Šolsko partnerstvo se je začelo s Srednjo šolo Zagorje v Sloveniji, se nadaljevalo z drugimi šolami iz Slovenije in tudi s šolami iz Češke, Madžarske, Italije, Anglije, Bosne in Hercegovine in celo iz Afrike. Primer družbene angažiranosti je sodelovanje s partnersko šolo v Zambiji, kjer že desetletja sodelujejo z misijonarji. Dobiček vsakoletne misijonske tombole, ki jo pripravijo dijaki tretjega letnika – v letošnjem šolskem letu bo že 36. po vrsti, z njo pa zberejo okoli 9.000 evrov – je na- menjen izobraževanju revnih otrok na partnerski šoli. »Vsota ni majhna, če vemo, da letno šolanje za enega učenca stane okoli 200 evrov. Leta 2003 smo jih učitelji, starši in dijaki obiskali. Presenetilo nas je, da se tam šolajo tudi 30-letne ženske, ki prej te možnosti niso imele, pa tudi to, da so šele tri tedne pred našim obiskom v šolo napeljali elektriko.« Ali se lahko njihove dijakinje in dijaki v splošnem znanju primerjajo z učenci, ki maturirajo na gimnaziji ali trgovski akademiji? »Če primer- jamo število ur, imajo gimnazijci več ur tedensko jezikovnega pouka, ker imamo mi, tako kot trgovska akademija, več strokovnih predmetov. Tudi pri nas je velik poudarek na učenju tujih jezikov: poleg nemščine in slovenščine sta obvezna jezika tudi angleščina in italijanščina, dijakinje in dijaki pa si lahko izberejo še učenje latinščine, ruščine in hrvaščine.« Tudi na Višji šoli za gospodarske poklice morajo dijaki in dijakinje pred maturo izdelati projektno nalogo, in sicer morajo v petem letniku izdelati tako imenovano težiščno nalogo; tako se imenuje, ker morajo biti naloge obvezno povezane z enim od obeh predmetov, s prehrano ali z gospodarskim poslovanjem. Naloga, ki naj bi vsebovala tudi krajšo samostojno izvedeno raziskavo in jo pišejo pod mentorstvom enega med učitelji, mora imeti najmanj 25 strani. V obeh jezikih napisano težiščno nalogo morajo oddati do konca marca, pri ustni maturi pa odgovarjajo na ne vnaprej pripravljeno vprašanje, povezano z v nalogi obravnavano temo. Pri maturi odgovarjajo še na dodatno vprašanje iz predmeta, iz katerega so izdelali nalogo. Že leta 2013 pa bodo morali, tako kot Sloven- ska gimnazija in dvojezična Trgovska zvezna akademija, po smernicah Evropske unije izdelati diplomsko nalogo. Ker dijakinje in dijaki izobraževanje končajo z zrelostnim izpitom, jih ta usposobi tako za univerzitetni študij kot samostojno podjetništvo oziroma takojšnjo zaposlitev v trgovini, obrti, industriji, upravi, turizmu in gastronomiji. Poleg mature si pridobijo tudi poklicno kvalifi kacijo; po tretjem letniku namreč opravljajo 12-tedensko obvezno prakso v tujini ali doma, po četrtem letniku pa gredo lahko še na štiritedensko neob- vezno prakso. Znanje iz informacijske tehnologije si pridobijo v šolskem testnem centru, multimedijskem prostoru in v sodobno opremljeni ra- čunalniški učilnici, na poklicno življenje pa se pripravljajo tudi v uč- nem podjetju »Marketing tromeje«. Učno podjetje je bilo ustanovljeno v 85 ŠOLA S STOLETNO TRADICIJO ZA DANAŠNJE ČASE šolskem letu 2001/02. V njem so se odločili, da bodo za šole in narodne skup nosti v alpsko-jadranskem prostoru izdelovali učne pripomočke v vseh treh jezikih; med drugim so izdelali trijezični poslovni slovar. Že nekaj let lahko dijakinje in dijaki na šoli opravijo izpite za ECDL – European Computer Driving Licence in za ECDL-Advanced. Pridob- ljeni mednarodni certifi kat oziroma evropsko računalniško spričevalo je dokaz pridobljene po vsem svetu primerljive računalniške pismenosti, ECDL-Advanced pa dokazujejo znanje uporabe računalniških aplikacij. Izpita se opravljata samo v nemškem jeziku. Redni del pouka so tudi projekti, pri katerih se dijakinje in dijaki pre- izkusijo v timskem delu, izvedbi zastavljenih ciljev, praktičnih sposob- nostih in predstavitvi. Profesorji so pri svojih predmetih z dijakinjami in dijaki izpeljali številne projekte, nekatere tudi kot partnerji drugih šol. Katere učne vsebine so v ospredju v posameznih letnikih? Ravnatelj razloži, da dijakinje in dijaki prvih letnikov pouk začnejo z intenzivnim jezikovnim tednom. Korošci ga preživijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, slovenski državljani pa na tečajih nemščine na celovški uni- verzi. V drugem letniku jim med športnim tednom ponudijo več šport- nih dejavnosti; teden dni preživijo v kraju Mondsee v zvezni deželi Salz- burg. V tretjem letniku spoznavajo znamenitosti glavnega avstrijskega mesta in teden dni preživijo na Dunaju. V četrtem letniku je ponovno na vrstni intenzivno jezikovno izobraževanje, pri čemer lahko izbirajo med angleščino in italijanščino. Kadar se razred odloči za angleščino, gredo v London, kadar pa se odloči za italijanščino, gredo v Firence. V začetku petega letnika jih na povabilo Zavoda za šolstvo Republike Slovenije čaka štiridnevna obvezna strokovna ekskurzija po Sloveniji, kjer spoznavajo predvsem tiste kraje, kamor se sami najbrž ne podali. »Na šoli vsako leto gostuje tudi angleško gledališče z Dunaja. Pred njihovim prihodom skupaj naštudiramo besedilo, da predstavi brez težav sledijo. Tudi sami imamo zelo močno odrsko dejavnost, v katero se vključujejo dijaki vseh letnikov in tudi dijaki in dijakinje enoletno gospodarske šole. Skupino vsa leta vodi domačin, režiser Marjan Štikar. Vsako leto maja pripravijo prireditev oziroma predstavo. V zadnjih letih so pripravili Cankarjevega Martina Kačurja in Schillerjeve Razbojnike.« Koliko njihovih absolventk in absolventov nadaljuje študij na univerzi? »Približno polovica se jih takoj zaposli, ker so naši absolventi kljub krizi predvsem zaradi svoje dvojezičnosti zelo iskani, druga polovica pa študij na- daljuje v najrazličnejših univerzitetnih programih. Nekaj naših absolventk je zelo uspešnih v gastronomiji in prevzemajo vodilne funkcije v prestižnih evropskih hotelih. V njih naši dijaki opravljajo tudi obvezno prakso.« V šolskem letu 2011/12 je na šoli 124 učencev. Ravnatelj pove, da na šoli nimajo paralelnih razredov, ker Konvent nima namena šole širiti, kar pomeni, da vsako leto lahko izbirajo med večjim številom prijavljenih učencev. 86 Irena Destovnik1 TRGOVSKA AKADEMIJA PRIPRAVLJA NA ŠTUDIJ IN POKLIC Junija 2010 je Dvojezična zvezna trgovska akademija v Celovcu, ustano- vljena leta 1990, praznovala 20-letnico, junija 2011 pa je na njej maturira- la že 17. generacija maturantov in maturantk; skupno število vseh dijakinj in dijakov, ki so končali šolanje, se je tako povzpelo že na 405. Kot je razvidno iz smernic Evropske unije za maturo leta 2013, morajo dijaki poklicnih višjih šol v Avstriji poleg mature, kot jo imajo gimnazi- je, izdelati tudi maturitetno projektno nalogo in diplomski izpit, kot to nalogo poimenujejo najnovejše smernice. Tim največ petih in najmanj dveh dijakov mora na približno 80 straneh znanstveno obdelati izbrano temo, v njej pa s podpisom jamčiti, da so jo izdelali sami. Naloge se naj ne bi lotil en sam dijak, ker se dijaki ob skupnem delu urijo tudi v timskem delu. Z gospodarstvom povezano temo, ki si jo izberejo sami, morajo dijaki strokovno obdelati, napisati v zunajšolskem času, vsak dijak pa naj bi zanjo porabil najmanj sto ur. Temo, naslov in člane projektne skupine morajo dokončno potrditi do konca septembra, čas za predstavitev nalog pa je formalno sicer do konca šolskega leta, vendar pa v praksi priprava zgleda tako, da si dijaki teme okvirno izberejo že konec četrtega letnika, jeseni pa steče formalni postopek, tako da lahko nekaj dela opravijo že med počitnicami. Dijaki petega letnika imajo poleg dela na projektni nalogi še precej dela z učenjem nove učne snovi in s ponavljanjem za maturo, zato naloge predstavijo do konca februarja, saj je drugi semester namenjen predvsem pripravi na maturo. Maturitetne projektne naloge oziroma po novem diplomske naloge dijakinje in dijaki izdelujejo s po- močjo mentorjev, nosilcev predmeta PMPA – Projektni management. Konec septembra TAK na Deželni šolski svet v uradno potrditev pošlje za vsako posamezno nalogo pridobljen projektni nalog. Projektni nalog di- jaki pridobijo z žigom podjetja, v katerem nameravajo raziskovati, in s ka- terim podjetje potrdi, da se strinja s temo načrtovane naloge. Če se Dežel- ni šolski svet s čim ne bi strinjal, bi na šolo takoj poslal uradno sporočilo. V razgovoru z ravnateljico Dvojezične zvezne trgovske akademije, Majo Amrusch-Hoja, sem izvedela, da se nove smernice Evropske uni- je, določene že za maturo leta 2013, skoraj ne razlikujejo od sedanjih. Novost je le v tem, da maturitetnih projektnih nalog po novem ne bo ocenjeval le spraševalec, temveč tudi maturitetna komisija, in to preden so dijaki prepuščeni k maturi. Brez izdelane in pozitivno ocenjene diplomske naloge dijaki k maturi sploh ne morejo pristopiti. Ravnateljica opozori, da so do sedaj dijaki lahko napredovali v naslednji razred z eno negativno oceno, od letošnje- 1 Članek je nastal na podlagi razgovora z ravnateljico Dvojezične zvezne trgovske akade- mije, Majo Amrusch-Hoja, in na podlagi Letnega poročila za šolsko leto 2010/11. 87 ga šolskega leta pa v naslednji razred lahko napredujejo celo z dvema negativnima ocenama. Tudi k maturi so do sedaj lahko pristopali z eno negativno oceno, od sedaj pa tudi to ni več mogoče. Isto velja tudi za diplomsko nalogo. Po novem torej lahko maturo opravljajo samo dijaki brez negativnih ocen in s pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo. Ravnate- ljica pravi, da »sedanja možnost prehajanja v višji razred s kar dvema ne- gativnima ocenama in novi pogoji za opravljanje mature za dijake gotovo niso olajšanje, ker bodo možnost prehajanja v višje razrede pred maturo gotovo na nek način podcenjevali«. Pri temah za diplomske naloge se dijaki odločajo med dvema strokov- nima smerema: gospodarsko in informacijsko tehnologijo ter športnim in kulturnim managementom; zadnja smer je bila uvedena šele v šolskem letu 2008/09. Za strokovno smer izobraževanja se morajo dijaki odločiti v tretjem letniku. Lanski maturanti so imeli prvi možnost izbirati tudi med obema novima smerema. Ti maturanti – tudi tisti, ki so se odločili za kul- turni management – so poleg maturitetnega spričevala prejeli tudi certifi - kat Zveze športnih organizacij v Avstriji; pri obeh, tako športu in kulturi, pravzaprav ne gre za vsebino, temveč za idejo, produkt ter organizacijski, fi nančni, marketinški in reklamni načrt, to pa je za obe področji enako. Dijaki naj bi tudi ne imeli težav z iskanjem podjetij, ker so ta zadovoljna s konkretnimi nalogami, ki jih ti zanje opravijo, pa naj gre za anketiranje o zadovoljstvu z določenimi produkti, bančnimi uslugami ali pa, kadar di- jaki zanje izdelajo spletne strani ali marketinški koncept; vsako leto nasta- nejo številne zelo kreativne naloge. Šoli še nikoli ni bilo treba iskati podjetij v imenu dijakov, pa tudi izbranega podjetja do sedaj še nihče ni zamenjal. Prav tako se še ni zgodilo, da bi kakšen tim razpadel, »saj se v štirih letih dovolj dobro spoznajo, da si znajo, glede na močne strani posameznika, razdeliti naloge«. Vse trgovske akademije v Avstriji so zelo dobro opremljene z računalniki. Foto: Arhiv TAK, Celovec 88 IRENA DESTOVNIK V šolskem letu 2011/12 se je 39 dijakinj in dijakov petega letnika odlo- čilo za enajst tem; 45 odstotkov se jih je odločilo za sklop gospodarske in informacijske tehnologije, 55 pa za sklop športnega in kulturnega mana- gementa. Ravnateljica poudari, da si mladi radi izbirajo zelo konkretne in predvsem njim samim bližje teme. Diplomske naloge morajo biti napisane dvojezično, povzetek pa večje- zično. Najprej naloge predstavijo skupinsko, pri maturi pa mora pri tako imenovanem kolokviju vsak od partnerjev odgovoriti na eno ne vnaprej pripravljeno vprašanje o nalogi. To je le en del ustne mature, drugi del je sestavljen iz vprašanj o gospodarskem poslovanju. Spremljajo poklicno življenje svojih maturantov? Ravnateljica pove, da so naredili že več evalvacij uspešnosti absolventov. V Avstriji je brezpo- selnost mladih zelo nizka, ker jih šole, kot so trgovske akademije, dobro pripravijo za poklic. Izobraženi so tako dobro, da se lahko tudi takoj po maturi zaposlijo. Prav ta dvojna zmožnost v Avstriji znižuje stopnjo brez- poselnosti mladih; s šolanjem na TAK-u si dijaki namreč pridobijo tako splošno kot poklicno izobrazbo. Tisti absolventi, ki nadaljujejo študij – teh je približno dve tretjini – pa si po maturi ne izbirajo samo gospodar- sko usmerjenih študijev: študirajo tudi medicino, pravo, jezike. Zaradi dvojne kvalifi kacije se lahko zaposlijo tudi med samim študijem. »Danes gospodarstvo zaposluje ljudi z dobrim znanjem, s prakso, komunikativne ljudi, ki znajo nastopati, se predstaviti, napisati prošnjo, ipd. Prav zato na šolo vabimo ljudi iz gospodarstva, da dijakom povedo več o tem, kaj naj absolvent obvlada; to dijake močno zdrami.« Ker pa se žal po študiju na univerzah tudi absolventi trgovskih aka- demij na Koroškem težko zaposlijo, jih veliko ostane v kraju študija, nekaj se jih zaposli tudi v tako imenovanih globalnih fi rmah v večjih mestih. Čeprav je bančništvo na Koroškem vedno potrebovalo dvojezič- ne absolvente, pa se je v zadnjih letih spremenilo tudi to. Kaj pa možnost zaposlitve v alpsko-jadranskem prostoru? »Največ dijakov iz Slovenije se zaposli v Sloveniji, iz Italije pa v Italiji; le peščica se jih je v zadnjem času zaposlila v koroških bankah.« O strukturi dijakinj in dijakov ravnateljica pove, da iz Slovenije letno prihaja okoli 20 odstotkov dijakov, pa tudi številni v avstrijskih podjetjih zaposleni Slovenci svoje otroke pošljejo na TAK. »Zaradi slovenščine, ki jo govorijo ti dijaki, vsi v razredu precej pridobijo. Tega, da so dijaki iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij pet let skupaj, ne more nadome- stiti noben jezikovni tečaj.« Šola v zadnjem času ponuja še dva jezikovna izbirna predmeta: hrvaščino in ruščino. Pri pouku tujih jezikov sodelu- jejo asistenti – native speakerji iz Slovenije, Italije in Anglije ali ZDA. Ti tako imenovani asistenti so v razredu skupaj s profesorji in se posvečajo individualnemu delu s skupinami dijakov. Prvi letniki vseh treh slovenskih oziroma dvojezičnih višjih šol na Koroškem se vsako jesen udeležijo osemdnevnega jezikovnega tečaja na Centru za slovenščino kot drugi jezik v Ljubljani, ki ga organizira Mini- strstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Dijake prvega letnika po 89 TRGOVSKA AKADEMIJA PRIPRAVLJA NA ŠTUDIJ IN POKLIC testiranju jezikovnega znanja razdelijo v skupine. Vse trgovske akademije že tretje leto testirajo tudi začetno znanje angleščine in matematike, kar je hkrati feed back za šole, iz katerih dijaki prihajajo. Na podlagi diagno- stičnih testov nato izdelajo individualne načrte in organizirajo dodatne ure. Testiranje ponovijo v drugem semestru. Pogoj za vpis na TAK je končana osma šolska stopnja. Večina dijakov prihaja iz Slovenske gimnazije in glavnih šol iz Podjune, Roža in Celovca, nekaj tudi z Zilje, nekaj posameznikov, ki še ne znajo dobro slovensko, pa tudi iz gimnazij z nemškim učnim jezikom. Gimnazijci nimajo sprejem- nih izpitov, vsi drugi pa morajo opraviti sprejemne izpite iz matematike, angleščine in nemščine. V Celovcu so bile tri trgovske akademije, poleg TAK še nemški HAK 1 in HAK 2, ki pa sta zdaj združeni v eno šolo. Maja Amrusch-Hoja doda, da je vpis na TAK kljub demografskim spremembam v zadnjih letih nara- ščal. Kaj pritegne dijaka, ki ni pripadnik slovenske narodne skupnosti, da se vpiše na dvojezično TAK? »To, da znajo po končanem šolanju en jezik več, kar je tako za gospodarstvo kot upravo na tem območju velika pred- nost. Učni programi so na vseh trgovskih akademijah isti, le da sta na naši še dvojezični pouk in slovenščina, zato imamo več obveznega pouka kot na šolah z nemškim učnim jezikom. Letos se je na šolo vpisalo 31 dijakov, v 5. letniku jih je 39, 4. in 5. letnik sta paralelna, imamo pa po en močan 1., 2. in 3. letnik. Na TAK razred deli šele 37. dijak. Imamo pa možnost delit- ve dijakov pri nekaterih predmetih, tako pri jezikih razred deli 26. dijak, pri delu z računalniki pa 16.« Ravnateljica še poudari, da na šoli nimajo disciplinskih težav, kar je najbrž posledica majhnega števila dijakov, vsi se namreč med seboj dobro poznajo, tako dijaki, profesorji kot starši. Vse trgovske akademije v Avstriji so zelo dobro opremljene z raču- nalniki, saj morajo svoje izobraževalne vsebine in metode stalno pri- Dijakinje in dijaki četrtega letnika se vključijo v učno fi rmo, ki je nekakšna simulacija poslovanja v pravem podjetju. Foto: Arhiv TAK, Celovec 90 lagajati splošnim družbenim potrebam ter vedno hitrejšemu razvoju informacijske tehnologije, spremljati pa morajo tudi za napredek go- spodarstva pomembne inovacije. »Na šoli imamo cca 80 računalnikov za 163 dijakov. Prav letos smo kupili nove računalnike in računalniške programe, nakup pa je fi nanciralo avstrijsko Ministrstvo za pouk.« Na- črtujejo tudi gradbeno prenovo, ki bo omogočila kooperativno odprto učenje, kar pomeni, da se bodo prostori uporabljali kar se da mobilno. Razredi ne bodo statični, temveč se bodo lahko vsak trenutek spremi- njali ali za rabo v manjših ali večjih skupinah ali za frontalna preda- vanja. Osemnajstmesečna gradnja, med katero se bo prenovila celotna hiša, tudi prostori Slovenske gimnazije, naj bi se začela 2. aprila 2012. »Močna postavka je tudi izobraževanje učiteljev. Danes lahko dijaki znanje pridobijo na več mestih, tako da bi moral profesor biti nekakšen coach, ne pa zgolj posredovalec snovi.« Na vseh trgovskih akademijah tako v Avstriji kot tudi Sloveniji se dija- ki 4. letnika vključijo v učno fi rmo, ki je nekakšna simulacija poslovanja v pravem podjetju. V prostoru, ki se imenuje gospodarsko-poslovni center in je zelo moderno opremljen, deluje pet oddelkov, od nabave, prodaje, računovodstva, do marketinga in tajništva, v katerih so dijaki fi ktivno zaposleni. Vse deluje kot v pravem podjetju, le blago in denar sta fi ktivna. Iz letnega poročila za šolsko leto 2010/11 je razvidno, da so dijakinje in dijaki tudi v tem šolskem letu izpeljali številne uspešne projekte s področja gospodarstva, kulture, medijev in športa. Šolske predmete so dopolnjevale še številne druge zunajšolske dejavnosti, kot so ekskurzije, jezikovni in športni tedni, gledališke predstave, dnevi odprtih vrat in predstavitve projektov, pripravili pa so tudi koncert in maturantski ples. Vse naštete dejavnosti so z obveznimi šolskimi predmeti gradile temelje za nadaljnjo poklicno in življenjsko pot maturantk in maturantov Dvoje- zične zvezne trgovske akademije. Prav tako so v preteklem šolskem letu pripravili tudi nekaj strokovnih predavanj. Mag. Massinger, vodja kadrovskega oddelka podjetja LKW Walter iz Kufsteina, je dijakinjam in dijakom tretjega letnika predaval o tem, kako pravilno napisati prošnjo za zaposlitev in kako jih pošiljati po spletu. O nastajanju in poslovanju slovenskega podjetja Studio Mo- derna je dijakinjam in dijakom predaval eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov, soustanovitelj podjetja, Sandi Češko, predstavniki Kärntner Sparkasse pa so dijakinje in dijake seznanili z namenom rabe čekov, s pisanjem prošenj in z odgovornim ravnanjem z denarjem. Od šolskega leta 2008/09 dijakinje in dijaki na začetku četrtega letnika pri predmetu PMPA – Projektni management – izdelajo poslovne načrte in jih v mesecu novembru v delavnicah na tako imenovanem »Dnevu mladih podjetnikov« preverijo s povabljenimi strokovnjaki iz prakse, kot so na primer davčni svetovalci, predstavniki gospodarske zbornice, podjetij in bank. V preteklem šolskem letu so dijaki pod strokovnim vodstvom mag. Sabine Zwitter-Grilc napisali, uredili in izdali tudi šolski časopis TAK e that, ki je izšel kot priloga tednika Novice. 91 Darja Ovsenik1 OD MILKE IN BANAN DO KOMPLEKSNOSTI IDENTITETE Avstrijsko Koroško sem spoznavala – tako kot verjetno veliko Sloven- cev – z očmi otroka, ki so mu izza meje, »kjer je bilo vse boljše«, nosi- li banane in »ta boljšo« čokolado. Da ni ostalo pri tej podobi, so poskr- beli čas in nove geopolitične silnice, nekaj pa gotovo študij geografi je in slovenistike na ljubljanski fi lozofski fakulteti. Zanimanje za manjšine je rodilo idejo za interdisciplinarno diplomsko delo pod mentorstvom pro- fesorjev dr. Jerneja Zupančiča in dr. Marka Stabeja z naslovom Geograf- ska in sociolingvistična analiza identitete koroških Slovencev: Primer dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Za učenim naslovom se skri- va predvsem raziskovalna žilica, ki me je neustavljivo potegnila na »od- prto morje« študijskega preučevanja, kar je kot posledico prineslo spo- znanje in končno tudi skromno priznanje, da je raziskan le delček moza- ika kompleksnosti identitete in dela našega narodnega telesa, o katerem v času Evropske unije niti ne moremo več reči, da biva na drugi strani meje. Ali pač … Vse se začne pri teoriji Tako kot vsako študijsko delo se je tudi moje začelo pri spoznavanju te- orije, brskanju po literaturi in iskanju ljudi, ki so pristojni za dajanje in- formacij s preučevanega področja. Na prvi pogled bi kdo morda izrazil celo začudenje, kako je sploh mogoče združiti tako različni vedi, kot sta geografi ja in lingvistika. A že s površinskim pregledom polja preučeva- nja dobimo odgovor, da se del družbene geografi je ukvarja tudi s pro- blematiko manjšin, jezikoslovje pa ne le z jezikom samim, ampak širše z njegovo rabo, vlogo in funkcionalnostjo, vse skupaj pa sem postavila pod (v današnjem času morda še posebej) izredno občutljiv skupni imenova- lec identitete. Občutljiv predvsem zato, ker jezika ne moremo postavljati nad vse druge elemente, ki opredeljujejo identiteto nekega naroda, pa če- prav je morda zaradi pojavljanja problematike v javnosti večkrat mogo- če dobiti tak občutek. Geografi ja v svojem mnogoplastnem raziskovanju družbenih procesov (demogeografi ja, politična, ekonomska in geografi ja manjšin, manjšinska politika, idr.) posveča pozornost jeziku kot sredstvu sporazumevanja in 1 Darja Ovsenik, nagrajenka Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2010, je po izobrazbi profesorica geografi je in slovenskega jezika. Svojo izobrazbo s pri- dom izkorišča pri svojem novinarskem delu, saj se pri enem od vodilnih spletnih medijev v Sloveniji, Planetu Siol, posveča predvsem problemom s področij geografi je in sloven- skega jezika ter kulture. Še bolj kot izobrazba pa sta jo izoblikovala dolgoletno vodenje skavtskih skupin ter učenje plesa, ki je še danes njen način življenja in hobi. 92 DARJA OVSENIK tudi identifi katorju (narodne) identitete, kar pa je z vidika sociolingvi- stike prav tako eno od področij raziskovanja jezika. Njeno polje razisko- vanja je široko, hkrati pa sega na mejo med znakovnimi in družbenimi vedami. Svojo pozornost med drugim posveča preučevanju jezikovnih skupnosti in navad, jezikovni normi, jezikovni kulturi, jezikovni politiki, vplivu družbenih dejavnikov na izoblikovanje vrednostnih meril za jezi- kovno delovanje, jeziku in narodni identiteti, prostorskemu in socialne- mu jezikoslovju, jezikom v stiku in tudi boju za pravice jezika slovenskih manjšin. V prvem delu sem se lotila predstavitve fi zično- in družbenogeograf- skih značilnosti naselitvenega območja koroških Slovencev, pravne ure- ditve položaja in socialnoekonomskega statusa manjšine ter njene poseli- tvene dinamike, nato pa različnih znanstvenih pristopov pri preučevanju narodnih manjšin, opredelitev dvojezičnosti, rabe jezika, teorij izbire in ohranjanja jezika znotraj dvojezičnega okolja. Ker sem se odločila za empirično delo znotraj manjšinskega šolstva, ki je pomemben motor je- zikovnega dogajanja v manjšini, sem predstavila tudi njegovo zgodovino ter takratno organiziranost in delovanje. Večjezičnost hkrati blagoslov in pokora Pri tem se na raziskovano temo najbolj navezujejo teoretične opredelitve in iskanja v smeri jezika kot enega najoprijemljivejših (vsekakor pa ne izključ- no pogojujočih) elementov identitete, ali kot ugotavlja Zupančič: »Ker so- dita jezik in jezikovna komunikacija med najpomembnejše in obenem tudi najoprijemljivejše elemente identitete, je ugotavljanje komunikacije ključ- nega pomena pri ugotavljanju pogojev ohranjanja narodne oziroma etnič- ne identitete.« Na kompleksnost pa opozarja Stabej: »Simbolna, identite- tna razsežnost jezika je zmeraj večplastna in ni povezana samo z nacional- no identiteto,« ki jo aktualno umesti še v evropski kontekst: »Večjezičnost je hkrati blagoslov in pokora, hkrati uganka in rešitev. Večjezičnost je evrop- sko dejstvo in evropska vrednota, toda kompleksna in problematična.« Je identiteta sploh merljiva? Ob ugotovitvah tako geografov kot jezikoslovcev se zelo hitro poro- di vprašanje, ali je identiteta sploh merljiva oziroma ali jo je mogoče na prekrivnem področju z jezikom sploh »ujeti« v znanstveno raziskovanje. Zadržki se pojavljajo že ob analizah gradiva, ki je bilo do sedaj zbrano s statističnimi popisi (ob katerih še vedno burijo duhove že same katego- rije tako imenovanega in slabo opredeljenega občevalnega jezika vindiš in različnih jezikovnih kombinacij) in terenskimi zbiranji podatkov, ki so doživeli kritike na račun njihove znanstvene rabe. Zupančič je identite- to razčlenil na kulturno-jezikovno, zgodovinsko (izvor), gospodarsko-so- 93 OD MILKE IN BANAN DO KOMPLEKSNOSTI IDENTITETE cialno in politično komponento, od katerih sta prvi dve najpomembnej- ši, kar se izkaže tudi na primeru slovenske manjšine v Avstriji, katere ob- stoj se nanju preživetveno naslanja: »Manjšinska skupnost se mora zara- di ogroženosti objektivnih prvin gospodarske in politične komponente narodne identitete dodatno naslanjati na jezik in kulturo ter vzgojo zave- sti pripadnosti, če hoče etnično preživeti.« Kako jo torej meriti? Teren ali kako teorijo najti v praksi Pravo delo, ki prinaša nove rezultate in pritrjuje/nasprotuje teoriji ter ne- izogibno odpira nova vprašanja, se je s pripravo sodelovanja, vprašal- nikov za dijake in vodenih intervjujev z vodstvom Dvojezične trgovske akademije v Celovcu ter navezovanjem kontaktov šele začelo. Marsika- teri vidik manjšinskega šolstva je pomagal osvetliti starosta poznavanja manjšinskega šolstva in šolski inšpektor dr. Teodor Domej, vsekakor pa je k dobri pripravi in izvedljivosti pomembno prispevala sama ravnatelji- ca šole, mag. Maja Amrusch-Hoja, ki mi je zaupala že izvedene raziska- ve na šoli, publikacije, predstavila delovanje in odprla vrata raziskovanju. Statistični vzorec raziskovanja je tudi z njeno pomočjo obsegal visok odstotek dijakov šole, tj. 149 ali 92 odstotkov vseh dijakov, ki so Dvojezič- no trgovsko akademijo obiskovali v šolskem letu 2008/09. Njihovo sode- lovanje je bilo kljub razmeroma dolgemu in mestoma težko razumljive- mu vprašalniku (predvsem za dijake, ki jim znanje slovenskega knjižnega jezika dela nekaj težav – večinoma se je to kazalo v prvem letniku) dobro in učinkovito. Geografsko zaledje šole: mnogo širše od avstrijske Koroške Dvojezična trgovska akademija že v svojem osnovnem poslanstvu na- kazuje svojo alpsko-jadransko usmeritev: »Naša izobraževalna ponud- ba odpira naši mladini poklicne možnosti za prihodnost in jim omogoča vstop v večjezični delovni svet alpsko-jadranskega prostora …« Da je nje- na ciljna publika pestro zastopana, so pokazali tudi rezultati zaledja šole: 71 odstotkov jih prihaja iz Avstrije, 21 odstotkov iz Slovenije, en dijak ima stalno prebivališče v Italiji, 7 odstotkov dijakov pa ni želelo posredovati odgovora o državi stalnega prebivališča. Dijaki tako prihajajo iz treh raz- ličnih držav, večina iz Avstrije (največ iz avstrijske Koroške – Celovca in južnega dela dežele). Preseneča predvsem dejstvo, da zaledje šole v Slo- veniji še zdaleč ne dosega le bližnjih (statističnih) regij, kot je Gorenjska, temveč tudi Osrednjeslovensko, Savinjsko, Pomursko, Obalno-kraško in Koroško regijo. Če prištejemo še dijaka iz Italije, lahko zaledje šole geo- grafsko in tudi jezikovno označim za široko, predvsem pa sem bila zara- di tega prisiljena pri sami metodologiji in statistični obdelavi upoštevati dejstvo, da ne gre le za koroške Slovence in nanje vezane pojave. 94 DARJA OVSENIK Državljanstvo dijakov razkrilo več od pričakovanega Glede na to, da so vzorec sestavljali nepolnoletni mladostniki, ki si držav- ljanstva niso izbrali sami, je vprašalnik vseboval tako vprašanje o dijako- vem kot državljanstvu staršev. S tem sem (poleg še nekaterih drugih vpra- šanj) dobila bolj popolno sliko o tem, od kod izvirajo družine, prav tako o za- konih ali partnerskih skupnostih staršev (po državljanstvu homogeni ali t. i. mešani zakoni). Postavljanje vprašanja o narodnosti dijakov in staršev, ki bi nam dala uporabne podatke za povezavo med narodnostjo, jezikom in iden- titeto, so mi namreč zaradi zaščite osebnih podatkov v Avstriji odsvetovali. Največ dijakov je imelo avstrijsko državljanstvo, tisti iz Slovenije večino- ma slovensko, dijakov z drugimi državljanstvi pa je bilo zelo malo, a prav ti (bosansko, hrvaško, srbsko, italijansko, armensko) so razkrivali, da gre za posebno skupino, ki ne pripada avtohtoni slovenski manjšini. Po zgo- dovinskih podatkih, ki jih je potrdilo tudi vodstvo šole, gre večinoma za družine, ki so se v Avstrijo preselile zaradi političnih nemirov na Balkanu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njihovi otroci – dijaki šole so bili v času selitev še zelo majhni ali pa so se rodili po prihodu staršev v Avstrijo. Socialnoekonomski status staršev dijakov drugačen od tistega v poročilih Po izobrazbeni strukturi pri starših dijakov prevladuje srednja poklicna, sledi pa visokošolska izobrazba (tu ni bilo razlik med starši iz Sloveni- je in Avstrije). Rezultat je pokazal, da struktura staršev dijakov trgovske akademije po izobrazbi ne odseva ugotovitev poročila o Koroški (Reite- rer idr. 2004: 229–261), v katerem ugotavljajo, da je na visokokvalifi cira- nem področju z akademsko izobrazbo delež slovenskih zaposlenih dva- krat večji kot pri večinskem prebivalstvu. Ker pa se izobrazbena struktura ne odraža vedno tudi na poklicni in s tem povezani dohodkovni in statusni ravni, je sledilo vprašanje o zaposlitvenem položaju staršev. Z njim smo želeli preveriti, ali lahko govorimo o t. i. socialni eliti, ki določa novo podobo manjšine v primer- javi s starejšo generacijo, ki jo je zaznamovala stigma socialne šibkosti nasproti večini in z njo povezan status v družbi. Tudi to se na vzorcu staršev dijakov ni izkazalo: največjo skupino (okrog tretjina) je predstav- ljal delavski razred, sledili so nameščenci in uradniki. Zanimiv podatek kaže, da je med starši dijakov, ki prihajajo iz Slovenije, četrtina takih, ki prihajajo iz vrst samostojnih podjetnikov ali delavcev. Stanje kaže na to, da je med starši na eni strani precej oseb z dobrim socialnim statusom (podjetniki in nameščenci), ki jih lahko uvrščamo v zgornji ali srednji socialni razred, hkrati pa ravno tako velik delež tistih, ki za gospodarske družbe delajo kot delavci (nižji ali nižji srednji razred). Zupančič meni, da je pri statusu manjšine pomembna slojevitost manj- šinske družbe, saj tisti, ki so nižje na socialnoekonomski lestvici, prispe- vajo k ohranjanju jezika in dela kulture, tisti, ki so višje, pa prispevajo k 95 OD MILKE IN BANAN DO KOMPLEKSNOSTI IDENTITETE ugledu, vplivajo na politični položaj, pri čemer vedno obstaja bojazen, da se ta sloj začne identifi cirati z večino, kar jim da novo identiteto. Materni jezik staršev Rezultati o državljanstvu ne morejo dati podatkov o narodnostni in jezi- kovni identiteti družin dijakov, zato sem jezikovno ozadje družin posku- šala izluščiti iz vprašanja o maternem jeziku staršev. Pričakovano (glede na sklepanje, da dvojezični starši vpišejo otroke na dvojezične šole) je ma- terni jezik več kot polovice staršev slovenščina (okoli 58 odstotkov), sledi nemščina (18 odstotkov), za 7 odstotkov pa so to hrvaščina, bosanščina, nemščina in slovenščina (oba kot materna jezika vsaj enega od staršev), srbščina, za odstotek staršev pa še madžarščina, armenščina, srbohrva- ščina (kot posebna kategorija po navedbi dijaka) in italijanščina. Graf 1: Materni jezik staršev dijakov Vir: Valnik za dijake Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, 2009; N = 149 Znanje jezikov dijakov po samoocenjevalni lestvici Sveta Evrope Jezikovne usposobljenosti dijakov zaradi načina izvedbe in pravne pod- lage nisem mogla preverjati, zato sem se odločila za uporabo t. i. samo- ocenjevalne lestvice Evrope, po kateri so dijaki sami (subjektivno in s po- močjo opisnih kategorij) ocenili svojo jezikovno raven. Pri oceni znanja nemščine je največ dijakov ocenilo svoje znanje na najvišji stopnji uspo- sobljenega uporabnika, za slovenščino pa so bili rezultati že nekoliko slabši – delež usposobljenih uporabnikov je bil sicer še vedno najvišji, a je bil delež samostojnih uporabnikov (stopnja nižje) višji kot pri odgovo- 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 slo ve nš ina ne mš ina ne mš ina + slo ve nš ina hrv aš ina bo sa nš ina srb š ina slo va š ina ma dž arš ina arm en š ina srb oh rva š ina ita lija nš ina ni od go vo ra št ev ilo s ta rš ev o e mati 96 DARJA OVSENIK rih za nemščino. Rezultati dijakov, ki prihajajo iz Avstrije, so primerjalno s slovenskimi pokazali, da se je za znanje na najvišji ravni odločilo skoraj 60 odstotkov, kar je visok delež glede na to, da živijo v Avstriji, po dru- gi strani pa nizek, kot bi morda pričakovali glede na dvojezično usmeri- tev šole, torej da je to eden od učnih jezikov (in ne predmetov) pri pouku. Med njimi jih več kot tretjina prihaja iz družin, v katerih je materni jezik obeh staršev slovenščina. Čas in okolje usvajanja slovenščine Rezultati o začetku učenja slovenščine ob sopostavitvi v časovni okvir z nemščino kažejo, da se je skoraj polovica dijakov slovenščino učila že pred nemščino, a če iz vzorca izvzamemo dijake iz Slovenije, za katere je rezultat pričakovan, in tiste, ki niso označili države stalnega bivališča, je delež le še 36-odstoten, torej se jih je le nekaj več kot tretjina z jezikom manjšine spoznala pred jezikom večine. Manj kot tretjina vseh dijakov se je slovenščino učilo hkrati z nemščino, 17 odstotkov pa jih je naprej zna- lo nemščino. Malo dijakov (8 odstotkov) se je s slovenščino prvič spozna- lo z vpisom na trgovsko akademijo. Skupni rezultati dijakov kažejo, da se je največji delež dijakov sloven- ščine naučil znotraj primarnega okolja, torej družine – največ od staršev (velja tako za avstrijske kot slovenske dijake), sledilo je usvajanje preko starih staršev, v okolju, kjer živijo in v ljudski šoli, kjer se je je učil pred- vsem velik delež avstrijskih dijakov. Od njih jih je precej označilo tudi, da se s slovenščino spoznavajo na akademiji. Graf 2: Okolje učenja slovenščine Vir: Vprašalnik za dijake Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, 2009; N = 149 Le slovensko samo še s starimi starši Podatki kažejo, da je več družin, v katerih se dijaki s starši pogovarja- jo večinoma ali samo v slovenščini, s svojimi brati in sestrami pa jih je 0 20 40 60 80 100 120 od st ar še v od st ar ih sta rše v v o ko lju , k jer ži vij o v v rtc u v l jud sk i š oli na te aju na D TA pr ek o m ed ije v dr ug o ( gim na zij a) skupaj dijaki iz Avstrije dijaki iz Slovenije ni odg. o državi dijaka 97 OD MILKE IN BANAN DO KOMPLEKSNOSTI IDENTITETE več, ki se pogovarjajo mešano (slovensko in nemško). Odstotek uporabe mešanega jezika je najmanjši pri sporazumevanju z očeti, največji pa pri sporazumevanju s prijatelji (44 odstotkov). Jezikovna podoba sporazu- mevanja s starimi starši kaže, da se jih kar 56 odstotkov pogovarja zgolj ali večinoma v slovenščini, malo pa v nemščini, kar pomeni, da je kljub jezikovno pestri sestavi družin dijakov veliko takšnih, ki so s sloven- stvom povezani preko rodu (odstotek starih staršev, s katerimi se dijaki pogovarjajo v slovenščini, je večji kot delež staršev). Kljub temu pa razli- ka ni tako velika, kot se pokaže pri sporazumevanju s prijatelji. Ne glede na to, iz katere države dijaki prihajajo, rezultati kažejo, da je jezikovna sestava sporazumevanja v najbližjem, primarnem okolju dijakov pestra, velik delež pa zavzema slovenščina, ki jo največ upo- rabljajo pri komuniciranju s starimi starši, najmanj oziroma najbolj mešano z nemščino pa s prijatelji. Dijaki tako slovenski jezik večinoma ohranjajo znotraj tistih družin, ki so kljub poskusom asimilacije očitno uspele slovenščino ohraniti in jo tudi posredovati mlajšemu rodu. Med drugimi jeziki, s katerimi se dijaki sporazumevajo z očeti, so hrvaščina in nemščina (mešana raba), bosanski jezik, sicer pa so dijaki navajali še naslednje jezike za sporazumevanje z družino in s prijatelji: bosanski in nemški, hrvaški, hrvaški in slovenski, srbski, srbski in slovenski, sr- bohrvaški, slovenski in srbohrvaški, italijanski, italijanski in slovenski, slovaški, nemški in slovaški, armenski, en dijak pa tri od navedenih jezikov. Glede na predhodne podatke o državljanstvu staršev je to vprašanje še dodatno poglobilo uvid v narodni izvor družin, ki je narodnostno pester in celo več kot alpsko-jadranski, saj sega na širše območje regije (dijaka z armenskimi in s slovaškimi koreninami). Jezik med poukom Za uporabo jezika med poukom je vprašalnik predvidel dva dela: z uči- telji in s sošolci. Največ se jih z učitelji v šoli pogovarja mešano, samo in večinoma slovensko, drugi pa mešano nemško-slovensko (rezultat se pri avstrijskih dijakih ni bistveno razlikoval). Zunaj šole se z učitelji avstrij- ski dijaki največ pogovarjajo v slovenščini ali dvojezično, kar povezujemo s tem, da so večinoma vsi učitelji s slovenskimi koreninami, zaradi česar se verjetno tudi dijaki večkrat odločajo za sporazumevanje v slovenščini (niso pa zavezani k temu, saj zunaj šole ne veljajo šolska pravila). Zanimiv rezultat glede rabe slovenščine je tudi, da raba glede na neformalnost položaja raste – zunaj šole in med odmori se več dijakov odloči za slovenščino kot med poukom, za nemščino pa velja enako: več dijakov iz Avstrije se zunaj šole odloči za komunikacijo v nemščini (a delež nemščine ostaja manjši glede na slovenščino). Povezave podatkov posameznih dijakov glede na govorni položaj (med poukom, odmori in zunaj šole) kažejo, da se večina dijakov podobno sporazumeva povsod – 98 DARJA OVSENIK malo je takih, ki v položajih, povezanih s šolo, bistveno spremenijo izbiro jezika, kar še posebej drži za komunikacijo s sošolci. Dijaki se s svojimi vrstniki v šoli sporazumevajo drugače kot z učitelji – predvsem uporabljajo več nemščine in mešanega jezika. Pri prostovolj- ni izbiri jezika dijaki več posegajo po nemščini, saj jim je komunikacija v njej očitno lažja. Pri dijakih iz Slovenije pa povečan delež pomeni, da se pri komunikaciji z vrstniki bolj prilagodijo večini (nemško govorečim), a kljub temu velja, da več kot polovica vseh dijakov uporablja slovenščino ali vsaj mešano nemščino in slovenščino. Tudi po stikih z dijaki petega letnika in ob vtisu s hodnikov v šoli sem prišla do ugotovitve, da je izbira jezikov večinoma mešana, zagotovo pa ne le slovenska ali le nemška. Sporazumevanje v okolju bivanja Glede na formalnopravno zagotovilo možnosti uporabe manjšinskega je- zika na dvojezičnem območju se na tem mestu osredotočam na avstrij- ske dijake: približno polovica je odgovorila, da v okolju stalnega bivanja na uradih uporablja zgolj nemščino, tretjina večinoma nemško, malo pa slovenščino, te največ uporabljajo pri zdravniku. Ob tem se porajajo po- misleki, ali formalnopravno omogočena raba obeh jezikov tudi zares ob- staja, če je realnost glede na odgovore dijakov pravzaprav drugačna. Upo- raba slovenščine pri nakupovanju pa kaže na ekonomsko vrednost jezi- ka – prilagajanje prodajalcev na potrebe trga je dovolj močno prisotno, da dijakom daje možnosti in spodbude, da se odločijo za uporabo manj- šinskega jezika. Drugi sklop vprašanj sporazumevanja v okolju se je nanašal na okolje prostočasnih dejavnosti: kulturnih, športnih, društvenih in cerkvenih. Avstrijski dijaki največ slovenščine uporabljajo, ko se udeležujejo prire- ditev slovenskih društev, najmanj pa pri športnih dejavnostih, kjer jih skoraj polovica kot prevladujoči jezik uporablja nemščino. Rezultat je pričakovan ob dejstvu, da avstrijski dijaki večinoma prihajajo iz krajev z avtohtono slovensko poselitvijo, kjer se še posebej pri kulturnih priredit- vah lahko sporazumevajo v slovenščini, saj v društvih, ki so v prvi vrsti namenjena Korošcem s slovenskimi koreninami, tudi najdejo sogovorce. Izbira jezika v neformalnih položajih mladih Zanimala me je tudi jezikovna izbira dijakov v precej neformalnih polo- žajih, kot je svetovni splet, ob srečanjih z vrstniki na zabavah in v barih. Ameriški profesor komunikacije Howard Giles (Novak Lukanovič 2003: 38–62) to področje obravnava na podlagi akomodacijske teorije ali teorije prilagajanja, ki izhaja iz domene, da so posamezniki v družbeni interakci- ji motivirani, da prilagodijo ali spremenijo svoj govorni stil ali jezik glede na sogovorca, z namenom, da bi dosegli enega ali več ciljev – da bi izzva- 99 OD MILKE IN BANAN DO KOMPLEKSNOSTI IDENTITETE li poslušalčevo priznanje, da bi zmanjšali ali pa poudarili svoje jezikovne (in posredno tudi družbene) razlike, dosegli sporazumevalno učinkovitost med udeleženci interakcije ali ohranili pozitivno družbeno identiteto. Gle- de na teorijo govorci spreminjajo svojo izbiro jezika ne zaradi kon teksta (vsebine), ampak največkrat zaradi osebe, na katero naslav ljajo govor. Rezultati so pokazali, da avstrijski dijaki na svetovnem spletu skoraj ne uporabljajo slovenščine, ampak nemščino, skoraj tretjina pa vendarle mešani jezik ter seveda angleščino kot globalni jezik. V okolju gostinskih lokalov so rezultati zelo podobni uporabi na spletu: več kot polovica jih uporablja nemščino, tretjina oba koda, je pa hkrati večji delež (11 odstot- kov) tistih, ki se večinoma odločijo za slovenščino. Če smatramo zasebne zabave za tisti najbolj neformalni položaj, se tam dijaki v primerjavi s prejšnjima dvema nekoliko več odločajo za sporazumevanje v slovenšči- ni, a se jih podoben delež odloča le za nemščino ali uporabo obeh hkrati. Slovenska narečja v družini, nemška s prijatelji Po raziskavah poročila o Koroški (Reiterer idr. 2004) v mlajših družinah in bolj urbanem okolju starši z otroki ne govorijo več večinoma v narečju, temveč v slovenskem knjižnem pogovornem jeziku. Pomemben razlog za to je zagotovo socialnoekonomska preobrazba znotraj narodne skupno- sti, upočasnitev asimilacije in višja jezikovna usposobljenost, ki je pove- zana z višjo izobrazbo, ter tudi izoblikovanje podobnih socialnih struk- tur in podobnih trendov kot v večinskem prebivalstvu. V vprašalnik sem vključila tako vprašanje o slovenskih kot nemških koroških narečjih. Iz- bira se je izkazala za pravilno, saj so rezultati izkazali številčno večjo ak- tivno uporabo koroških nemških kot slovenskih narečij: kar 82 odstot- kov avstrijskih dijakov razume in govori nemška in 60 odstotkov sloven- ska koroška narečja. Vzroke za takšno stanje so dali naslednji rezultati o tem, s kom jih uporabljajo. Med dijaki, ki enega od narečij aktivno govorijo, so prevla- dovali taki, ki ga uporabljajo v sporazumevanju z družino in s prijatelji. Dijaki z znanjem katerega od nemških koroških narečij pa so v večini za- pisali, da jih uporabljajo s prijatelji/znanci in manj v družini. Tako lahko tudi za nemška koroška narečja po rezultatih sklepam, da so prisotna v vsakdanjem življenju dijakov in ne predstavljajo tiste zvrsti jezika, ki bi jo uporabljali le v točno določenih okoliščinah, v določenem krogu ljudi ali ob določenih priložnostih. Odločanje za slovenščino glede na sporazumevalne položaje Dijaki so se v vprašalniku srečali z vprašanjem pogostnosti uporabe gle- de na to, ali besedila v slovenščini slišijo, berejo ali so njihovi aktivni tvorci. Najzanimivejše ugotovitve se naslanjajo na podatke, da sloven- 100 DARJA OVSENIK ščino večinoma slišijo v šoli (razumljivo, saj naj bi učitelji polovico učnih vsebin posredovali v slovenščini) in domačem okolju, kar pomeni, da je še vedno stalno prisotna v njihovem najbolj primarnem okolju, a jo tam redkeje uporabljajo kot svoj jezik sporočanja. Pri branju časopisov in re- vij so deleži dijakov po pogostostnih skupinah zelo enakomerno razpo- rejeni, največ jih bere občasno, iz česar sklepam, da so jim tiskani medi- ji v slovenščini dostopni, sicer se ne bi v tako velikem številu opredelje- vali vsaj za kategorijo občasno, in jih tudi uporabljajo kot vir informacij, sprostitve, ipd., ne morem pa trditi, da jih večina ta besedila zelo pogosto bere. V primerjavi s slovenskimi dijaki avstrijski slovenska besedila be- rejo le v določenih okoljih, kjer jih imajo priložnost srečevati ali se z nji- mi vsakodnevno srečujejo ravno zaradi izbire dvojezične šole, sicer bi bil ta delež verjetno bistveno nižji. Za redno tvorjenje slovenskih besedil sta najbolj plodovita spet šolsko okolje in družina, rezultati pa so še pokaza- li, da se dijaki večkrat znajdejo v vlogi sprejemnikov kot tvorcev sloven- skih besedil. Ali mladi na Koroškem razvijajo svoj jezik? Dijaki za sporazumevanje s svojimi vrstniki največ uporabljajo enega od koroških narečij. Ta delež je pri avstrijskih dijakih precej večji (73 odstot- kov), medtem ko skoraj vsi vrstniki iz Slovenije uporabljajo sodoben slo- venski jezik mladih. Zaradi omejenosti pri dolžini in podrobnosti vpra- šalnika nisem dobila odgovora, za kakšen jezik dejansko gre – za sleng ali le pokrajinski pogovorni jezik (neknjižna zvrst). Med pogovori z dija- ki in opazovanjem medsebojnega sporazumevanja sem imela priložnost opaziti, da avstrijski dijaki nekaterih slengovskih besed mladih iz Slove- nije pravzaprav ne poznajo, nismo pa opazili, da bi razvijali svoje v slo- venskem jeziku, torej o razvoju slenga, ki bi lahko nakazoval razvoj slo- venščine pri mladih na avstrijskem Koroškem, ne morem govoriti. Pri opazovanju pogovorov je bilo slišati predvsem intenzivno mešanje spo- razumevanja v slovenskem in nemškem jeziku. Dijaki iz Avstrije, ki se med poukom večinoma pogovarjajo nemško ali mešano, so mi povedali, da uporabljajo (tako slovenska kot nemška) koroška narečja, ki jih slovenski dijaki težko razumejo, kadar pa pride do sporazumevanja med njimi, se jim trudijo približati z izbiro slovenskega knjižnega ali pokrajinskega pogovornega jezika. Gre za pojav konvergen- ce ali primikanja, ki je strategija, kjer se posamezniki prilagodijo drug drugemu v komunikacijskem obnašanju v širokem nizu najrazličnejših oblik (tako jezikovnih kot neverbalnih). Giles je teoriji dodal koncept komplementarnosti, ki pomeni, da jezikovni strategiji primikanja in od- mikanja lahko simultano delujeta na različnih jezikovnih dimenzijah (simultano se odmakniti od jezika in se premakniti proti jeziku drugega). Teorija je bila razširjena na podlagi empiričnih raziskav in tudi interdi- sciplinarno nadgrajena (Novak Lukanovič 2003). 101 OD MILKE IN BANAN DO KOMPLEKSNOSTI IDENTITETE Večina občasno na kulturnih prireditvah Po mnenju večine raziskovalcev je udeležba v organizacijah določene na- rodne skupnosti spodbujevalec pripadnosti kulturi, jeziku, pravzaprav identiteti. Za obstoj in razvoj narodne skupnosti, ki živi znotraj druge (večinske) narodne skupnosti, je pomembno, da ji je omogočeno svobod- no združevanje v svoje organizacije in primerno udejstvovanje, ki krepi pripadnost določeni narodni skupnosti. Največ dijakov je označilo, da se občasno udeležijo katere od kultur- nih, najbolj redno pa športnih aktivnosti (redno 23 odstotkov vseh di- jakov). Za aktivno članstvo v slovenskih društvih, skupinah, ustanovah in organizacijah na avstrijskem Koroškem se jih več kot polovica (66 odstotkov) ne odloča. Med tretjino tistih, ki pa to vendarle počnejo, se jih največ ukvarja s kulturnimi, sledijo še športne in cerkvene dejavnosti. Graf 3: Ali so dijaki člani katerega od slovenskih društev, skupin, ustanov ali organizacij na avstrijskem Koroškem? Vir: Vprašalnik za dijake Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, 2009; N = 149 Predvidena raba slovenščine po koncu šolanja Glede na to, da je usmeritev šole trgovska, gospodarska in tudi alpsko- jadranska, me je zanimalo, ali še zlasti dijaki višjih letnikov vidijo svo- jo dvojezičnost kot uporabno dobrino, torej kot nekaj, kar jim bo v pri- hodnosti koristilo na njihovi življenjski poti, bodisi pri nadaljnjem šola- nju bodisi v poklicu. Med avstrijskimi dijaki je prevladovala skupina, ki meni, da bo slovenščino uporabljala le včasih, v skoraj enakem številu pa sledijo tisti, ki jo nameravajo uporabljati redno in pogosto. Rezultat kaže na to, da dijaki znanje slovenščine vidijo kot dobro priložnost, a za zdaj v tem ne vidijo nujno neposredne povezave za svojo uspešnost na nadaljnji izobraževalni ali poklicni poti. Motivi za vpis na šolo: dvojezičnost ni na prvem mestu Da bi raziskali, ali je glavni dejavnik za vpis na dvojezično šolo znanje je- zikov, so dijaki odgovarjali na vprašanje o motivih za vpis na šolo. Naj- več jih je odgovorilo, da so se zanjo odločili zaradi dobre poklicne izo- brazbe, ki jo bodo pridobili na šoli in ker v tem vidijo dobre možnosti za 0 20 40 60 80 100 120 ne da ni odgovora kulturne športne cerkvene politi ne druge 102 DARJA OVSENIK poklicno kariero ter dobre zaposlitvene možnosti. V prvi vrsti so tako iz- postavili strokovno usposobljenost na področju trgovstva, ki jo pridobi- jo z obiskovanjem šole, saj v njej vidijo dobro podlago za uspeh v poklic- nem življenju. Dvojezičnost se je kot motiv za vpis znašla šele na četrtem mestu (manj kot polovica dijakov), pred njim pa je bilo učenje več jezikov. Kljub temu sem naredila še nekaj povezav med dijaki iz avstrijske Koroške, ki so se za vpis na šolo odločili iz tega razloga, in ugotovila, da jih večina vsaj z enim družinskim članom govori večinoma ali samo slovensko. Podatek potrdi domnevo, da dijakom s slovenskimi koreni- nami dvojezični pouk pomeni pomembno vrednoto ter ustrezno obliko ohranjanja in učenja slovenščine, oziroma rezultati kažejo na to, da se dijaki iz družin, v katerih se ohranja slovenščina, tudi odločajo za vpis na dvojezično šolo. Zanimivo je tudi dejstvo, da je med avstrijskimi dijaki, ki jim dvo- jezična usmeritev šole pomeni vrednoto, tudi 20 odstotkov takih, ki v svojem družinskem okolju govorijo zgolj ali večinoma nemško in tako znanja slovenščine niso prinesli iz svojega najožjega okolja, ampak so ga pridobili bodisi na nižjih stopnjah šolanja bodisi so z učenjem začeli šele na akademiji. Ravnateljica Maja Amrusch-Hoja tudi dodaja, da veliko nekdanjih di- jakov izpostavlja prednost šolanja na šoli v Celovcu, da jim je šola preko stikov, ki so jih navezali v letih šolanja, dala dobro podlago za iskanje poslovnih priložnosti v Avstriji. Prav tako pa si dijaki tudi v celotnem alpsko-jadranskem prostoru laže poiščejo nove poslovne priložnosti prav zaradi med šolanjem vzpostavljenih kontaktov. Tudi za koroške Slovence s tem slovenski jezik postaja več kot le eden od regionalnih jezikov, saj tistim, ki so dvojezični, ponuja dobre možnosti za so- delovanje tako na trgih Slovenije kot tudi širše – na območju Alpsko-jadran- ske regije, ob tem pa spreminja tudi status in »uporabno« vrednost jezika. Sklepne misli: interdisciplinarno, kompleksno V empiričnem delu sem z analizo rezultatov vprašalnikov za dijake šole skušala potrditi, zavreči ali spremeniti delovne hipoteze in odgovoriti na te- meljna vprašanja, ki se na stiku geografi je in sociolingvistike pojavljajo ob aktualnih in dinamičnih procesih znotraj dela slovenskega narodnega te- lesa, ki živi in deluje na avstrijskem Koroškem. Preko pogovorov z dijaki in osebjem šole sem imela priložnost marsikaterega od kvantitativnih rezulta- tov tudi dodatno vsebinsko osvetliti ter izpostaviti nekatere vidike rabe je- zika, ki se kažejo v življenju sodobnega manjšinca in niso vedno prekrivni s splošnim mnenjem ali sliko stanja, ki jo pogosto zasledimo v medijih. Glede na teoretične osnove prvega dela lahko izpostavim Zupančičevo (1992: 331) ugotovitev, da se v strukturi slovenske manjšine izrazito kaže značilna generacijsko pogojena sestava – starejša generacija, v kateri prevladujejo kmečki in delavski poklici in je prostorsko manj mobilna, 103 OD MILKE IN BANAN DO KOMPLEKSNOSTI IDENTITETE ter mlajša generacija, ki je mobilna, integrirana v strukturo večine, z njo v stalnem stiku in s tem po eni strani bolj izpostavljena asimilaciji, po drugi pa dobro izobražena v obeh jezikih. Izgubo komunikativne vloge slovenščine kompenzira z večjo dejavnostjo in vključenostjo v kulturno življenje manjšine, s čimer vzdržuje svojo narodno identiteto, pa čeprav je prisotnost rabe slovenščine relativno nižja kot včasih. Žal jezikovne usposobljenosti zaradi formalnopravnih okvirov ni bilo mogoče pre- verjati, so pa rezultati obširno zastavljenih vprašalnikov pokazali na nekatere vidike spreminjanja vzorcev pri opredeljevanju identitete preko interdisciplinarnega pristopa, kjer sta se srečali geografi ja in jezikoslovje, hkrati pa v delu ugotovitev potrdili raziskave. Znanje slovenščine je poleg nemščine »dobrina« predvsem za dijake, ki prihajajo z območja avstrijske Koroške in v družini ter ožjem okolju ohranjajo sporazumevanje v slovenščini, saj jim dvojezični pouk ponuja stalen stik z manjšinskim jezikom in večanje znanja jezika, ki so ga pri- nesli iz svoje družine, hkrati pa odpira pot v kulturno delovanje znotraj svojega okolja v slovenskem jeziku (npr. v slovenskih društvih). Dijaki akademije, ki bivajo na avstrijskem Koroškem, aktivno upora- bljajo slovenski jezik predvsem doma in v šoli, kjer sporazumevanje veči- noma poteka tako v večinskem kot manjšinskem jeziku, ki pa večinoma ostaja na ravni narečja ali knjižnega jezika (predvsem ko gre za pojav konvergence v šolskem okolju). Sodeč po opazovanju govorice dijakov med odmori lahko hipotezo razširimo na vprašanje za nadaljnjo ana- lizo, ki bi se lotila raziskave govorice mladih na avstrijskem Koroškem, predvsem z vidika funkcijske razvejanosti – ali je slovenščina tudi t. i. »jezik čustvovanja« dijakov in ali lahko govorimo o pojavu mladostniške dvojezične govorice. Poleg hipotez so vprašalniki zajeli še nekaj drugih raziskovanih pod- ročij, od katerih lahko izpostavimo še uporabo jezika v družinskem in družbenem življenju dijakov. Pri dijakih iz slovenskega družinskega okolja pri dejavnikih družbe in subjektivne presoje o svoji vlogi v družbi opazimo izbirno odločanje za enega od jezikov na dvojezičnem ozemlju. Dejavnik nemščine je po rezultatih vprašalnikov močno prisoten v spo- razumevanju s prijatelji, zunaj šole, slovenski pa znotraj družine (s starši, z brati in s sestrami ter intenzivneje tudi s starimi starši), pri udejstvo- vanju znotraj manjšinskih organizacij in v šoli, ki dijake v dvojezično situacijo s svojo dvojezično usmeritvijo pravzaprav »sili« (podatek obli- gatorno velja vsaj znotraj spremljanja pouka in to tako za slišana, brana in tvorjena govorna in pisana besedila). Priložnosti za rabo slovenščine ima tako dijak več, kot če bi obiskoval avstrijsko enojezično šolo in bi se za sporazumevanje v slovenščini zaradi pomembnega vpliva sovrstnikov in družbe verjetno redkeje odločal. Rezultati vprašalnikov so že pri opredelitvi državljanstva dijakov in njihovih staršev ter pogovornega jezika med dijaki in starši dali slutiti, da naša vprašanja in preverjanje hipotez ne morejo vzdržati le sklepov o Slo- vencih na avstrijskem Koroškem in šolajočih se dijakov iz Slovenije, am- 104 pak se rezultati nanašajo na dijake in njihove družine, ki prihajajo vsaj še z južnoslovanskega območja. S tem so bili odgovori na zastavljene hipo- teze potrebni dodatne razčlenitve, a sem ob tem prišla tudi do podatkov, ki manjšinsko problematiko precej razširijo. S tem pa se jezik kaže v novi luči – ne le kot prezentacija jezikovne pripadnosti, ki bi jo enačili z na- rodno, temveč tudi z vidika jezikovne funkcionalnosti in ekonomske ter kulturne dobrine, ki v pomensko polje identitete vnašata novo sestavino. Tako je precej bolj tvegano oziroma celo nepravilno rezultate navezovati zgolj na slovensko identiteto, temveč se še toliko bolj kaže funkcija jezika, ki ni več le notranje narodnopovezovalna, ampak tudi ekonomska, celo poslovna, če izhajamo vsaj iz trgovske usmeritve šole. Rezultati in posploševanja pridobljenih podatkov seveda pomenijo tudi delno anomalijo raziskovalnih parametrov, a dajejo neko osnovno sliko o statistični populaciji, za nadaljnje raziskovanje preučevanih področij pa bi bilo smiselno metodologijo osnovati bolj kvalitativno preko vodenih in spontanih intervjujev, ki bi dala poglobljene rezultate o kvantitativnih rezultatih raziskave, ter oblikovati podrobnejše analize komunikacijske produkcije in posredno tudi jezikovne kompetence preiskovane populacije. V primerjavi z drugima dvema manjšinskima srednjima šolama, Slo- vensko gimnazijo in Višjo šolo za gospodarske poklice, Dvojezična tr- govska akademija izobražuje predvsem kader, ki se bo predvidoma za- posloval v gospodarstvu in trgovini, po spremljanju nadaljnjega šolanja nekdanjih dijakov pa tudi nadaljeval šolanje na visokošolskih ustanovah, a ne nujno na gospodarskem področju, s čimer se po strukturi visokošol- sko izobraženih pripadnikov manjšine približa vzorcu tistih, ki šolanje končajo na Slovenski gimnaziji. V grobem lahko rečemo, da z delovanjem vseh treh srednjih šol manjšina pokriva izobrazbo in s tem nadaljnje zaposlovanje na družbenih področij tako gospodarstva, trgovine kot tu- rizma, pomanjkanje pa čutijo predvsem na področju naravoslovja in teh- nike, s čimer pa se že odpirajo nova področja raziskovanja in vprašanja, ki bodo morda predmet drugega raziskovanja. Ob tem naj končam z mislijo fi lozofa Ludwiga Wittgensteina: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Ali so res ali ne, prepuščam posa- mezniku, želim si lahko le, da bi dvojezičnost dijakov Dvojezične trgovske akademije pripomogla k njihovemu brisanju meja starega in aktivnemu zarisovanju novih premikov, ki bi odpirali nove poti za sodelovanje in predvsem sprejemanje različnosti kot prednosti in ne ovire. Teh je (bilo) v zgodovini vedno preveč! Literatura NOVAK LUKANOVIČ, Sonja: Jezikovno prilagajanje na narodno mešanih območjih v Slove- niji. Razprave in gradivo 42, 2003: 38–62. REITERER, Albert F. idr.: Koroška. V: Manjšine in čezmejno sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran. Trento: Delovna skupnost Alpe-Jadran, 2004, 229–261. ZUPANČIČ, Jernej: Vpliv socialnogeografske preobrazbe na položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem (magistrska naloga). Ljubljana: Oddelek za geografi jo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1992, 331 str. 105 Štefka Vavti1 »VSAJ MALO PO VAŠKO POHAVŽVAMO!« Mladi in njihov odnos do slovenskega narečja Uvod V svoji študiji o etničnih identifi kacijah mladih koroških Slovenk in Slo- vencev, ki sem jo opravila med letoma 2009 in 2011 na Slovenskem znan- stvenem inštitutu v Celovcu, sem poleg identifi kacijskih tipov, ki sem jih razvijala ob zbranem materialu (prim. Vavti 2011), obdelala še druge teme, ki so jih načeli mladi v svojih življenjskih zgodbah in o katerih zato domnevam, da so jim (bile) pomembne v konkretnem življenjskem kon- tekstu. V pričujočem prispevku predstavljam eno med njimi, in sicer po- men slovenskega vaškega narečja v biografi jah mladih, predstavila pa jo bom ob številnih primerih iz intervjujev z mladimi. Odraščanje brez narečja kot primanjkljaj V svojih biografskih pripovedih so mladi pogosto tematizirali lokal- ni, domači dialekt. Narečje je bilo obširna tema zlasti pri tistih, ki se ga v svoji jezikovni socializaciji niso naučili. To velja zlasti za mlade, ki so odraščali v Celovcu in jim starši zato niso posredovali narečja, tem- več samo pisno slovenščino. Zanimivo je, da so vsi mladi to pomanjka- nje dialekta razumeli kot izgubo in primanjkljaj, ki jih je izločal iz social- nih situacij in skupin, in to predvsem v srednješolskem času, ko so obi- skovali Zvezno gimnazijo za Slovence ali kakšno drugo dvojezično šolo, kjer so nekatere skupine med seboj govorile podjunsko, rožansko ali zilj- sko narečje. Opisane izkušnje kažejo, da ima lokalna identifi kacija pri mladih2 po- membno mesto. Lahko bi interpretirali celo takole: v času globalizacije 1 Dr. Štefka Vavti živi v Celovcu. Po maturi na Slovenski gimnaziji je na Dunaju študirala novinarstvo in politologijo. Ukvarja se z narodnimi manjšinami, identitetami in identi- fi kacijami ter s kvalitativnimi in z biografskimi raziskavami. Med drugim je sodelovala v študiji Oblikovanje etnične identitete v slovenski manjšini na Koroškem, ki je potekala na Inštitutu za sociologijo celovške univerze in v študiji Ogrožanje etnolingvistične razno- likosti v Kanalski dolini, ki je potekala na univerzi v Innsbrucku; prispevke o oblikovanju identitete in njeni ogroženosti tako pri koroških Slovencih kot Slovencih v Kanalski dolini objavlja v znanstvenih revijah Razprave in gradivo ter Europa Ethnica. Novembra 2009 je pri Založbi Peter Lang na Dunaju izšla monografi ja z naslovom »Wir haben alles in uns ...«: Identifi kationen in der Sprachenvielfalt: Beispiele aus Südkärnten (Österreich) und dem Kanaltal (Italien). Pri svojem delu na Slovenskem znanstvenem institutu v Celovcu se posveča raziskavi identitete slovensko govorečih mladostnikov na južnem Koroškem. Pri celovški Mohorjevi sta leta 1998 in 2003 izšli njeni knjigi Samozavestne ženske ljubijo drugače in Vsak je svoje sreče kovač. 2 Primerjaj Vavti (2009: 101–103); tukaj ob primerih iz Kanalske doline. 106 ŠTEFKA VAVTI postaja vse bolj pomemben življenjski prostor, ki je simbolično povezan z narečjem. Študent, ki tačas živi na Dunaju, kar na začetku svoje pripovedi tema- tizira vsa tri koroška narečja in poudarja, da nobenega ne zna, ker mu je mati v nemško govorečem okolju večjega mesta posredovala samo pisno slovenščino. Mlad fant o tem govori kot o problemu oziroma barieri, ki jo je neznanje dialekta predstavljalo v kontaktu s starimi starši. Čeprav je bil tesno povezan z njimi, mu je – kot nam pravi v naslednji izjavi – nekaj manjkalo: čustvena bližina namreč, ki bi lahko nastala samo ob uporabi skupnega družinskega ali vaškega narečja. Pomanjkanje občuti kot neke vrste neprebrodljivo distanco, ker se dialekta pozneje ni mogoče pravilno naučiti. O podobnih pojavih pripovedujejo tudi drugi mladi. Ena stvar je tud, da . narečja ne govorim . ne rožansko, ne podjunsko, ne ziljsko … (mhm), ker . moja mama pač ni, . me je v pisno slovenščino učila oziroma smo govorili . po večini. . In to je tudi mogoče taka bariera bila, kar se zdaj starih staršev tiče, ker . ja . ker so pač iz Podjune … ja . tud tako .. narečje .. tudi če ga sam razumem . mi ni možno, da ga govorim (int. 3: 1–2).3 Ob raziskovalnem delu in analizi intervjujev me je presenetilo, da so o manjkajočem znanju dialekta spregovorili brez izjeme vsi mladi in post- adolescenti, ki so bili jezikovno socializirani samo v pisni slovenščini. Obenem so bile to povečini osebe, ki so s svojimi slovensko govoreči- mi družinami odraščale v večjem mestu, na primer v Celovcu. Zakaj jim starši niso posredovali domačega narečja? Na to vprašanje so mladi sku- šali najti odgovore. Neka študentka je družinsko pomanjkanje narečja te- matizirala zelo čustveno: Eh .. jaz sem, also moji starši so pravzaprav bolj pismeno z nami govorili, pač na eni strani čez to potem, ker so .. zmeraj hoteli pismene besede uporabljat, namesto Woschmaschine so pač rekli pralni stroj ali kaj takšnega in potem so bolj avtomatično bolj v slovenščini govorili, also v pismeni slovenščini (ja) .. in skoz to se (ime) in jaz nisva tako dobro naučili dialekta in potem sva v puberteti enkrat vprašali: »Zakaj ne znava?« (se zasmeje). Iiiin, potem so že, me je že malo jezilo in potem sem se že malo naučila dialekta, ampak nikoli ni tako avtentičen, kot če se bi ga od začetka nanaučila (int. 9: 2–3). Na tem mestu torej študentka prevzame argumentacijo staršev in opi- še, zakaj so v zgodnji jezikovni socializaciji svojih otrok uporabljali pi- sno slovenščino namesto domačega narečja. Želeli so preprečiti mešanje z nemškimi izrazi in so se zato odločili za pisno slovenščino kot družin- ski jezik. V tej zvezi je zanimivo javno mnenje, da je slovenski dialekt (ali pa »vindiš«) manjvreden (ali da ni pravi jezik) zato, ker so koroška slo- venska narečja pogosto pomešana z nemškimi izrazi. V tem primeru mladostnica posredno kritizira starše – saj pravi, da se je jezila, ker ji niso posredovali domačega narečja. Pozneje se ga je začela 3 Vsi biografski podatki so v navedkih zakriti, napake pa namerno niso popravljene. Vsa- ka pika stoji za sekundo pavze, neverbalni izrazi kot smeh, jeza, ipd. pa so zapisani v oklepajih. 107 »VSAJ MALO PO VAŠKO POHAVŽVAMO!« učiti in v tem sklopu poudarja, da se ga ni mogoče naučiti avtentično, če se ga nisi naučil v zgodnjem otroštvu. V nadaljevanju pa opisuje (so- cialne) probleme, ki so bili v njeni retrospektivi povezani z neznanjem narečja: Ker se potem tudi nisem tako prav s sošolkami upal govorit slovensko .. ja, ker so zmeraj tisti problemi, ja govorimo slovensko, ampak nekateri ne razumejo in .. in potem pismeno slovensko sploh ne znajo oziroma nočejo govorit (mhm) in potem pa avtomatično drugače govorijo, če govoriš z njimi v pis meni slovenščini, kot če bi govoril v dialektu .. (...). To je, predvsem je to blo med sošolkami .. jo, ker-ker pač določeni, ... ker Podjunčani so vedno med seboj govorili slovensko, ampak potem, če je nekdo iz Roža bil, potem pa niso govorili, ampak al .. samo nekateri, ne vem, ali se niso upali, to mi tudi ni čisto jasno . kaj .. ali (se zasmeje).. jaz mislim, če niso hoteli, jo ... upam, mislim, da je to bila kombinacija od tega. Zdaj sem se malo naučila dialekta, da se lahko čriez švindlam (se zasmeje) .. eh tako rekoč (ja) .. Ampak jaz ne morem reč, da znam dialekt (vasi) kot eden od tu, .. ki je od začetka . znam malo, bolj rožansko kot podjunsko, še zdaj ne tako (se zasmeje) (ibid.: 3). Mlado dekle opisuje komunikacijske probleme med sošolci in vaščani, ki se pojavljajo, če ne govoriš njihovega narečja. Različna narečja pa so poleg tega pogosto razlog za uporabo nemščine v skupini 'sovrstnikov' (peergroup). V skupini sovrstnikov je pisna slovenščina tabu V naslednjem odlomku mlada ženska tematizira pomanjkanje dialekta z naslednjega zornega kota: vidi ga v tesni povezavi z dejstvom, da s sošol- kami in sošolci raje govori kar nemško. Poleg tega skuša utemeljiti odlo- čitev staršev za uporabo pisne slovenščine kot družinskega jezika: govo- rila sta dva različna dialekta in se želela izogniti germanizmom ter nem- škim izrazom. Mladostnica vsekakor obžaluje neznanje vaškega nareč- ja in poudarja, da se zvokov in melodije narečja pozneje ni več mogoče naučiti: Ampak mi smo vedno pravzaprav nemško govorile. Tud zaradi tega, ker jaz ne znam dialekta. Jaz sem doraščala, da sem pravzaprav pismeno govorila, tak mav ene besede mav vmešavala .. ampak drugače pravzaprav vedno pi- smeno. To se pravi tudi v Celovcu najprej in moj oče je tle iz (vas) in moja mama je (druga vas). Tak da sta tudi mav različen dialekt imela. Ampak-am- pak nam sta vedno rekla, da je vzrok pravzaprav bil, zakaj sta se odločila za pismeno govorit, da nista hotla germanizmov v jeziku. Ja, pravzaprav mi je mav žal, da ne znam dialekta, ker si mislim, pismeno slovenščino se lahko vedno naučiš, ne, kakor v šoli itak se naučiš, ampak dialekta nekako, zvokov in tako ne morm tak .. imam drugačno melodijo in to ni enostavno in to mi je žal (int. 10: 8). Na koncu pa povzame, da je zaradi neznanja dialekta ostala zunaj vaške družbe, ker gre pri skupnem narečju tudi za pripadanje k neki skupini in za izločevanje iz nje, če narečja ne govoriš: 108 ŠTEFKA VAVTI Ja. Jaz sem to kot bariero občutla, ker .. pravzaprav me je potem vedno malo, se nisem dobro počutla, če so oni z mano v dialektu govorili in jaz sem pač pismeno odgovorila. Ker so potem pravzaprav so vsi (poudarjeno) dialekt znali, če so . zelo velikokrat tisti, ki so iz Celovca bli, ker so starši iz Podjune ali ne vem kje in so kljub temu (poudarjeno) dialekt znali. In zame je pač nekako čudno blo (poudarjeno), da jaz dialekta na znam, oni pa že. In to je blo nekako zame bariera, pravzaprav ni bila bariera, ampak za mene osebno je bila bariera, ker se pač potem nisem tak upala. Ker je enostavno nekako drug jezik bil ... iin tak da smo potem največkrat nemško govorili. Ampak je mogoče tud samo en izgovor, jaz ne vem (se smeje). Mogoče je enostavno bolj bequem blo v nemščini govorit in tako, ker smo navajeni bli (pavza). Ampak jaz to tudi točno vem, da je za mene osebno nekako včasih čudno blo, da jaz tega ne znam. Da-da je potem luštno za druje, kak jaz to govorim (se smeje) in bi se rada naučila pravzaprav, ampak tak zdaj, pozneje skušat se dialekt učit, ne vem, če je to, če .. če prideš do te točke, da res tak govoriš tvoj način govorjenja (se smeje) prepozno (ibid.). Mlajša dijakinja, ki je odraščala v Celovcu, obžaluje neznanje narečja. Vzrok za ta primanjkljaj vidi v dejstvu, da njena stara mama prihaja iz Slovenije. V kontaktu z drugimi mladimi, ki so iz Podjune, Roža ali z Zi- lje, pa rada prisluhne različnim koroškim slovenskim narečjem. Ven- dar je prepričana, da večkrat enostavno »nemško govoriš, če ne znaš dialektov«: Je pač že tako navada, da s tem nemško govoriš in z drugim pa slovensko, hal, in potem se pa tako pomujaš in potem eni znajo en drug dialekt .. to je spet tako, na primer s Sel, ali Podjune, to se meni tudi fajn zdi, ker slovensko govorimo, da tudi druge dialekte spoznam, ker jaz sama ne znam … nobene- ga dialekta, kar se meni tudi zelo škoda zdi (poudarjeno) .. jo in to se mi zdi fajn, jo . eh (int. 7: 4). Tudi naslednji izjavi poudarjata bariero in socialno izločevanje, če ne znaš in ne govoriš narečja: Jo .. tud spet tisto z dialekti in šolarji, ker enostavno .. en misli, če ta ne go- vori mojega dialekta ali vsaj podobnega dialekta, potem ne morem govoriti z njim .. to je tudi določena meja v glavi, to je tud pri meni sami tako blo, .. da sem pač mislila, če ne znam dialekta tud ne morem prav z njimi govorit, .. ker-ker .. ne vem zakaj (se zasmeje), . ker pač ni tako eh, .. ker pač ni tako podobno in oni mislijo, da me ne razumejo in da pač .. ne pač tako čisto pri- padam k njim, mislim to je tudi en takšen, en tako, kar se tiče pripadnosti, regijah in eni vasi kaj takšnega (mh) ... to tudi potem z jezikom pokažejo oziroma z dialektom. .. Jaz mislim da je to tudi en vzrok, da eni med seboj govorijo in drugi pa ne, ker eni to že od doma (int. 9: 8). Zato me to tudi včasih, tako sem čutil, da je zanje nekaj manj vredno, . če se ne znaš tako lepo izražat ali pa ne vem. Al pa .. in tudi včasih rečejo, da ne govoriš po našem in to-to je tud kaj drugega, če govorim narečje to je bolj- bolj rožansko in ziljsko tako mešano, zaradi tega od kod sem (poudarjeno). . Ja to je nekako žalostno (int. 27: 6). Globoko zakoreninjena mlada Slovenka pa povsem drugače vrednoti in razlaga znanje oziroma neznanje različnih narečij: 109 »VSAJ MALO PO VAŠKO POHAVŽVAMO!« In to se mi je vedno fajn zdelo … spoznati druga narečja in ja, kar tedaj sploh nisem razumela, da so se prijatelji, s katerimi smo se včasih na kakih prire- ditvah, da so se pogovarjali slovensko, ampak da so, so se, če so bili v šoli, v slovenski gimnaziji, da so se tam nemško pogovarjali. Ker je pač to od prvega razreda tako bilo in so se (mhm) sramovali svojih dialektov .. in so se potem rajši nemško pogovarjali . to je bilo zame, to se še zdaj spominjam, kar sploh nisem mogla razumet (int. 2: 3). Iz zgornjega primera je razvidno, da pomen narečij tematizirajo tudi tisti mladi, ki so z njim odraščali. V naslednjem odlomku mlada ženska upo- rablja za narečje izraz »po domače«,4 kar vsebuje neko čustveno raven domačnosti. Šele v Celovcu so se njeni jeziki pomešali, ker je našla prija- telje, ki niso znali slovensko ali pa so govorili druga slovenska narečja. V tem sklopu tematizira še problem prilagajanja večinskemu jeziku, kadar nekateri sogovorniki ne govorijo slovensko: No ke-er, ko sem obiskala ljudsko šolo v (vas) tam je itak tko in tko en slo- venski kraj, slovensko govoreči kraj, skoraj da lahko rečemo 99 odstotkov govori slovensko (poudarjeno) in tko tud moji sošolci tedaj smo vsi govorili slovensko oziroma po domače no, tko v dialektu smo se pogovarjali eehhhm, potem na gimnaziji seveda je pa, ko sem prišla v Celovec je, sem spoznala tudi druge prijatelje, je pa seveda bilo malo pomešano tko (int. 11: 3–4). Nekatera narečja so (bila) stigmatizirana Mlad fant govori o problemu, da je bila na Zvezni gimnaziji za Slovence nemščina glavni pogovorni jezik. Izjeme so bile v retrospektivi pripove- dovalca zaznavne samo tam, kjer so vsi sošolci v neki druščini prihaja- li iz iste vasi ali istega okolja: tedaj se je namreč uveljavilo skupno doma- če narečje. Poleg tega tematizira še stigmatizacijo nekaterih dialektov: v šoli so se posmehovali sošolcem, ki so govorili kak poseben dialekt. Tudi če se mu ne zdi prav, da dijaki slovenskih ali dvojezičnih šol govorijo med seboj nemško, pa njegova izjava implicitno vsebuje razlog za to: z nem- ščino se v skupini sovrstnikov zaradi različnih in drugače zvenečih dia- lektov izognejo posmehovanju, nemščino pa uporabljajo tudi v pogovor- nih situacijah, kjer bi se sicer med seboj pomešala različna narečja: Recimo zdaj v gimnaziji . tle je pa včasih že bolj nemščina bla tudi pogovor- jalni jezik, če se dobro spominjam no. ... Recimo zdaj v (ime šole) tle je že večkrat bla sloven- ne nemščina pogovorjalni jezik med sošolci, no. Razen, razen npr. če je, . če je govoril z enim iz tvojega oko- eeh s tvoje vasi, to je potem avt- no tle že govoriš tvoje narečje, bolj narečje. Če pa zdej nap- če pa bi zdaj z nekim drugim govoril, mislim da smo šli kar hitro v nemščino . eh v nemščini, ker je to pač, .. kako bi rekel (se smeje) nemščina tak univerzalni ali ne vem. In potem maš pri slovenščini maš različna narečja, seveda smo se, eem smo se potem tudi šalili recimo s Selani, kaj imajo ti za narečje in tako. In potem smo pa ne vem, smo res, res smo že govorili nemščino tudi. Pravzaprav velikokrat, ja (pavza). Seveda se mi to ni zdel prov (int. 13: 5–6). 4 Primerjaj situacijo v raznih vaseh v Kanalski dolini in pomen narečja. Tam pravijo tudi, da govorijo »po našem« (primerjaj Vavti 2009). 110 ŠTEFKA VAVTI V nadaljevanju izpostavlja nemščino kot jezik, ki ga na Koroškem vsak razume, ker je državni jezik in jezik medijev ter javnosti. Tudi dijak iz Podjune tematizira stigmatizacijo različnih narečij in s tem tesno povezanega nemškega pogovornega jezika: Tukaj večina še govori malo slovensko in v šoli tudi, seveda ... tisti z drugačnim narečjem, tisti se sramujejo, a ne (se smeje) .. za dialekt, jaz si to na vsak način mislim in potem govorijo samo še nemško … tukaj imam enega, s katerim stanujem v eni sobi, ta govori z menoj samo nemško in to sem mu tudi rekel: »A se sramuješ svojega dialekta, da samo nemško govoriš?« In potem nič ni rekel, ni rekel kaj proti .. potem .. nato .. je malo govoril slovensko .. in potem spet nemško. Ampak jaz govorim z njim slovensko. … Jo jaz mislim, da je to največji vzrok, da se dialekta sramuje, ker govori en tak pliberški dialekt (po- snema narečje), tako govorijo in mislijo, da je to en bolj grd dialekt kot drugi in potem se jim posmehujejo in tako: »Ta pa govori tako in tako«, ta govori ziljski dialekt ali rožanski in potem … potem govorijo raje nemško (int. 24: 3). Podjunčani govorijo svoja narečja Analiza intervjujev pa potrjuje večje prisotnosti tistih narečij, ki imajo več govornikov in govornic. Naslednji odlomek ponazarja, da Podjunča- ni največkrat govorijo v svojem dialektu in zato v večji meri kot drugi so- šolci med seboj govorijo slovensko: Drugač pa .. v gimnaziji je pač tudi en problem, ker se med seboj vedno več nemško govori .. pogovarjaš, če so iz nemških družin tud, tud če znajo slo- vensko ali tako … je pač že tako navada, da s tem nemško govoriš in z drugim pa slovensko, al, in potem tudi zarad drugih dialektov . drug dialekt .. to je spet tako, na primer s Sel ali Roža pač precej drgač zveni, zato se pa potem raje po nemško. . Mi Podjunčani pa še bolj slovensko govorimo, tud v vlaku in tk, jo … koj še? (int. 14: 8). V opisanem primeru mlado dekle spregovori o vrsti razlogov za upora- bo nemškega jezika v šoli ter v skupini sovrstnikov: vedno več je namreč tak šnih sošolcev in sošolk, ki ne govorijo slovensko in se šele v dvojezič- nem šolskem okolju učijo slovensko. Pozneje pa naniza še problem stig- matizacije nekaterih dialektov: dijaki se posmehujejo Podjunčanom, ker med seboj govorijo v podjunskem narečju. Pri tem razlikuje med sošol- ci, ki se sramujejo narečja, prišteva pa se k tistim, ki se ga ne sramujejo. Vse kaže, da se znotraj manjšine ponavlja in zrcali problem, ki je za- znaven med večinskim narodom in manjšino: medtem ko je bila v javnem diskurzu slovenščina v zgodovini manjvreden jezik, se zdaj v družbi najstnikov in najstnic ta problem projicira v razlikovanje med pisnim jezikom in domačimi narečji ali pa v razlikovanje narečij v tiste, ki jih večina sprejema, in one, ki drugim zvenijo smešno. Jo, so pač taki, .. če eden od nas, mi smo jo bolj samozavestni . Podjunčani in več slovensko govorimo .. in potem: »Hahahaha, kaj pa je to za en jezik!« se neumno smejijo. Koj naj rečem . pravzaprav se nam un smejijo! In meni je vseeno, ampak nekaterim pa ne . pravzaprav že eni raje potem nemško go- 111 »VSAJ MALO PO VAŠKO POHAVŽVAMO!« vorijo, ker se pač nočejo blamirat, tk bi rekla … kot rečeno, meni je vseeno, naj se smejiju! (ibid.). Vsekakor lahko povzamemo, da je za mlade poleg pisne slovenščine po- memben tudi vaški dialekt, ki vsebuje neko kolektivno identifi kacijo z domačo vasjo oziroma s širšim lokalnim prostorom (mi Podjunčani, mi Rožani, itd.). Kljub temu so nekatera narečja stigmatizirana, kar pri mla- dih negativno vpliva na identifi kacijo z njimi. Tudi če so mladi v drugih kontekstih izpostavljali svoje kozmopolit- stvo in svojo odprtost v svet in ob tem kritizirali majhen koroški sloven- ski »svet«, pa so v pripovedih izjave, ki so izraz tesne identifi kacije z do- mačim narečjem in prostorom. V to smer kaže naslednja izjava mlajšega moškega: Jo tudi, če-če je kdo tukaj na primer oziroma tle na Koroškem, potem se ved- no kaj ehh zmenimo oziroma, da gremo kaj spit skupaj ali na kakšno kavo . vsaj malo po vaško (poudarjeno) pohavžvamo (se zasmeje) (int. 15: 4). Sklep Izsledki raziskav kažejo, da med mladimi na dvojezičnem Koroškem vaški dialekt ali narečje neke dvojezične doline igra pomembno vlogo. Tisti, ki se narečja med jezikovno socializacijo iz kateregakoli razloga niso nauči- li, občutijo pomanjkanje ali celo bariero v kontaktu z drugimi oziroma gle- de pripadanja k neki (vaški) skupnosti. Vendar pa so nekatera narečja sti- gmatizirana in se jih mladi zato sramujejo. Tukaj se zrcali problem, ki je bil v zgodovini v koroškem javnem diskurzu prisoten med večvrednim nem- škim jezikom in manjvrednim manjšinskim narečjem. V skupini sovrstni- kov pisni jezik nima prostora: če mladi ne govorijo istega slovenskega na- rečja, se pogosto kot pogovorni jezik uveljavlja nemško narečje. Raziskave pa potrjujejo še, da je lokalna identifi kacija z neko vasjo ali dolino in narečjem pomembna zlasti mladim kozmopolitom, ki svojo prihodnost vidijo nekje v širnem svetu. Ob tem bi lahko povzeli nasled- nje: v času globalizacije, ko se posamezniku odpira svet z raznolikimi možnostmi in priložnostmi (Gergen 1996), sta vse bolj pomembna tudi domači prostor in narečje, ker mladi v njima doživljajo neke vrste do- mačnost in etnično zavetje, preko skupnega narečja pa še pripadnost k neki simbolični ali imaginarni »vaški družini«. Viri in literatura GERGEN, Kenneth J.: Das übersättigte Selbst: Identitätsprobleme im heutigen Leben. Heidel- berg: Auer, 1996. VAVTI, Stefanie: »Wir haben alles in uns ...«: Identifi kationen in der Sprachenvielfalt. Fallbei- spiele aus Südkärnten (Österreich) und dem Kanaltal (Italien). Frankfurt/Main: Peter Lang Verlag der Wissenschaften, 2009. VAVTI, Štefka: Med angažmajem in odhajanjem: Identitetni tipi pri mladih Slovencih in Slovenkah na dvojezičnem avstrijskem Koroškem. V: Razprave in gradivo 64, 2011: 8–35. 112 Irena Destovnik PROSTOVOLJSTVO KOT NAČIN PREVZEMANJA ODGOVORNOSTI Mlade Evropejke in Evropejci radi potujejo. Kot popotniki, manj kot tu- risti, vedno več pa je med njimi takih, ki se odločijo za prostovoljno delo daleč od doma. Prostovoljke in prostovoljci sodelujejo pri neprofi tnih socialnih in ekoloških projektih in pri varovanju naravne in kulturne dediščine; največ projektov je namenjenih deprivilegiranim družbenim skupinam. Organizacije, ki organizirajo prostovoljno delo za mlade na vseh kontinentih, ob družbeno koristnem delu, ki ga opravijo mladi, po- udarjajo zlasti pomen navezovanja novih prijateljstev, spoznavanja dru- gih kultur, načinov življenja in vrednot. Pogovarjala sem se s štirimi mladimi koroškimi Slovenkami, Ano Sticker, Antonijo Ano Wieser, Ajdo Sticker in Irino Urbajs. Vse so takoj po maturi kot prostovoljke za dalj časa odpotovale v bolj ali manj od- daljene kraje. Izkušnjo, ki je vsako po svoje zaznamovala in za nobeno med njimi ni zadnja te vrste, bodo na tak ali drugačen način vpletale v svoje nadaljnje življenje, vse pa povezuje skupna značilnost: vsaka želi po svojih najboljših močeh nekaj malega prispevati k bolj pravičnemu svetu tudi za najbolj zapostavljene ljudi. Ana Sticker: »Drive Aids Away« Ana Sticker, rojena leta 1992, doma v Ločah ob Baškem jezeru, je leta 2010 maturirala na Slovenski gimnaziji, sedaj pa na dunajski univerzi študira mednarodni razvoj in orientalistiko. Odločitev, da kot prosto- voljka za eno leto odide v tujino, je v njej dolgo zorela, saj je že kot majh- na deklica najraje poslušala zgodbe o Afriki, Orientu in drugih oddalje- nih deželah. Čeprav je vedela, da bo po maturi ta odločitev že dovolj zre- la, da lahko odide in se potopi v drug svet, pa še dolgo ni vedela, kam naj bi odšla. Najprej se je odločila za Istanbul in si tam preko Landesjugend- referata, Evropske prostovoljne službe, organizirane pri Deželi Koroški, poiskala projekt v Turčiji; ta je žal padel v vodo. Kljub tej izkušnji ideje o odhodu v tujino ni opustila. Stvar je vzela v svoje roke in primerne po- nudbe iskala na internetu. Ker Avstrija na žalost premalo podpira prosto- voljno delo v tujini, je kmalu spoznala, da bo morala sama plačati stroške poleta, prenočišča in prehrane. Ko je našla organizacijo Travel Works, ji je ta ponudila možnost prostovoljnega dela v Gani. Takrat se je spomnila številnih doživetij in pogovorov z Afričani, ki so v njej ustvarili pozitivno podobo o Afriki, tako da se je takoj odločila, da sprejme ponudbo. Zače- le so se dolgotrajne priprave: pridobitev vizuma, cepljenje in učenje jezi- ka ter branje knjig o zgodovini in tradiciji Gane. Kmalu ji je njena sprejemna organizacija sporočila, kaj bo v Gani delala: tri mesece naj bi pri nevladni organizaciji KAWDA (Kaleo Area 113 114 IRENA DESTOVNIK Women Development Association) delala z okuženimi z virusom aidsa. »Moja družina in moj prijateljski krog sta bila dovolj vznemirjena že zato, ker sem se odločila za Afriko, ko pa so izvedeli, kaj bom delala, so bili vsi še bolj šokirani, kajti strah pred okuženimi z aidsom je v naši družbi še zelo močan. Večina ljudi ni hotela razumeti, da vsakdanji stiki z okuženimi niso nevarni. Kljub temu me je ta odnos vznemiril, saj tudi sama do tedaj še nikoli nisem bila v stiku z okuženimi.« Pripoveduje, da so ji vsi svetovali, naj si v Gani izbere drugo delo – ponudili so ji namreč tudi poučevanje v šoli in delo v sirotišnici – in naj sama sebe ne spravlja v nevarnost. »Prvo noč po tistem, ko sem izvedela, kaj bom delala, iz strahu pred okužbo in drugimi nevarnostmi sploh ni- sem mogla zaspati. Odšla sem v center v Celovcu, ki se ukvarja z aidsom, in se tam pogovarjala s specialisti s tega področja, po internetu pa sem si naročila knjige o aidsu. Informacije o dejanskem stanju in medicinska dejstva so me – hvala bogu – naredili močnejšo.« Prav reakcije ljudi in njihova mnenja so ji pokazali, da je treba v boju proti aidsu še zelo veliko narediti, ljudem pa nenehno pojasnjevati in tako spreminjati njihovo mnenje o okuženih. »Če že v Evropi, na kon- tinentu, ki je v naših očeh prosvetljen in napreden, večina diskriminira okužene, kako je šele v Afriki? Prav to, da so me ljudje na začetku strašili, me je prepričalo, da sem bila v pomembnost svoje odločitve vedno bolj prepričana. Z njo sta se počasi sprijaznila tudi moja družina in prijatelj- ski krog. Uvideli so, da je zame pomembno, da pomagam ljudem, ki so izobčenci celo med izobčenimi.« Ne samo to, kar je delala, celotno potovanje v Afriko je bilo zanjo velik osebni izziv. Pogovarjala se je tudi z nekdanjimi prostovoljci, od kate- rih je dobila še dodatne informacije in praktične nasvete o vsakdanjem življenju na drugem kontinentu. Po enomesečnih pripravah je odhod v Gano že nestrpno pričakovala: 21. novembra 2010 je odšla tja dobro pri- pravljena in brez občutkov strahu. Sprejemna organizacija, ki ji je posredovala delo, jo je že vnaprej po- svarila, naj z letališča ne hodi z nikomer, ki se ne bi dokazal kot njihov sodelavec oziroma sodelavka. Na letališču v Akri, glavnem mestu Gane, se je res ogromno število ljudi zgrinjalo k belcem in jim ponujalo svoje storitve. Med njimi je takoj odkrila sodelavca svoje organizacije in skupaj z drugimi prostovoljci so jo za en teden namestili v hostel. »Zunaj letališča pa neverjeten kaos, promet, ki se odvija brez vsakih pravil, povsod sredi noči budni otroci, brezdomci in dojenčki, speči sredi hrupa in umazanije glavnega mesta, poleg njih pa še koze, piščanci …, nihče med njimi nima svojega posebnega prostora, vsi in vse je povsod … Na to, na kar sem tam naletela, sem bila pripravljena, presenetilo me je, da ni še huje. Hitro sem dobila občutek, da v vsem tem kaosu vlada nek nenapisan in samoumeven red, a ta se mi je razkril šele pozneje. Po samo pol ure v Afriki sem bila polna novih vtisov.« V hostlu je spoznala še šest drugih prostovoljcev iz Švice, Avstralije in Nizozemske; takoj so se dobro ujeli. Prvi teden jim je njihova skupna spre- 115 PROSTOVOLJSTVO KOT NAČIN PREVZEMANJA ODGOVORNOSTI jemna organizacija pripravila številne oglede: spoznali so Kwame Nkru- mah Memorial, čudovito plažo, nenavadne krste, poslušali so njihovo tra- dicionalno glasbo in plesali nanjo, si ogledovali tržnice, jedli mango, ana- nas in kokosove orehe – skratka, poskusili so razumeti in občutiti Gano. »Kmalu sem spoznala, da sta tako ameriški kot evropski vpliv v Gani že tako močna, da se njihov tradicionalni način življenja vse bolj izgublja. Skoraj vse ženske nosijo lasulje, čim bolj podobne lasem belk. Le še ma- loštevilni Ganci se oblačijo tradicionalno, predvsem mladi nosijo pona- redke znamk, kot so Converse, Lacoste ali Dolce Gabbana. Najbolj pa me je presenetilo, da veliko ljudi, da bi nam bili čim bolj podobni, uporablja kreme za beljenje kože. V drugem tednu se je večina prostovoljcev že razkropila po raznih krajih po celi Gani. Jaz in še ena prostovoljka sva še en teden ostali v Akri in se tam udeležili bobnarskega in plesnega tečaja. Čeprav sem bila novih poznanstev vesela in sem z vsemi ostala v stiku, pa nam je bilo vsem jasno, da se med Afričane želimo podati sami, ne pa kot skupina belcev.« Po dveh tednih bivanja v milijonski Akri ni mogla verjeti svojim očem, ko je na poti proti svojemu novemu domu občudovala džungle v preču- dovitih barvah, kakršnih še nikjer nikoli ni videla, in prave afriške vasi. Po prihodu v Kumasi v regiji Ashanti, ki je drugo največje gansko mesto, jo je njena afriška mati Evelyn že čakala na avtobusni postaji. Družina, ki jo je gostila, je prostovoljcev že vajena, tako da je bil sprejem povsem običajen. »Z Evelyn sva odšli na Central Market, največji trg v Zahodni Afriki, kjer me je posedla k svojim prijateljicam, ki so tam prodajale začimbe, kjer naj bi počakala nanjo. Kot belka sem bila že v Akri nekaj posebnega, a na tej tržnici so se ljudi zbirali okoli mene kot muhe. Bila sem atrakcija dneva, z vsemi sem izmenjala nekaj stavkov v lokalnem jeziku Twi in dve uri prodajala začimbe. Rekli so mi, naj vpijem: ›Kupite pri mami, kupite, kupite!‹ Pridno sem upoštevala njihova navodila, ne da bi vedela, kaj govorim. Vsi so umirali od smeha in trgovina je cvetela. V zahvalo sem dobila nešteto vrečk soli, popra, paprike in še česa. Kadar sem šla v Kumasi, sem vedno obiskala svoje prodajalke začimb.« S trotrojem, 'zbirnim taksijem', sta se z Evelyn odpeljali domov v pol ure oddaljeni Ofoase/Kokoben. Ano je presenetilo, da je družina živela ob robu vasi, v nekakšnem katoliškem rezervatu. Albert, njen afriški oče, je namreč upravnik centra. Za afriške razmere so živeli zelo dobro, saj so imeli tekočo vodo in celo elektriko. To ji prve dni, ker je daleč presegalo običajni ganski standard, sploh ni bilo všeč in si je želela oditi v pravo afriško vas. Albert in Evelyn pa nista bila samo njena »nova starša«, temveč tudi ustanovitelja in vodji neprofi tne organizacije KAWDA, ki sta jo ustano- vila leta 2002, da bi pomagala predvsem ženskam. Najprej sta pripravila kampanjo opismenjevanja, nadaljevala z razdeljevanjem hrane in oblačil, s fi nančnim svetovanjem in z načrtovanjem družine. Ko sta ugotovila, da povsod najbolj trpijo prav okuženi z aidsom, sta se osredotočila nanje. Delajo tako uspešno, da jim je ganska vlada že odobrila fi nančno subven- cijo, a je žal dolgo niso prejeli. 116 IRENA DESTOVNIK V Gani je namreč skoraj 400.000 prebivalcev okuženih z virusom aid- sa. Ti bolniki ne trpijo le zaradi hudih bolečin, ob tem so tudi socialno izolirani. Večina vaščanov namreč verjame, da se lahko z aidsom okužijo že z dotikom obolelega. Na cedilu jih puščajo tudi njihove družine, tako da so bolniki običajno sami, brez podpore in pogosto tudi brez zdravil. Čeprav njihova vlada načeloma krije 95 odstotkov stroškov za nakup zdravil, se pogosto zgodi, da bolniki nimajo niti 2,50 evra za doplačilo nakupa mesečne doze zdravil. Ko je prišla, je bila organizacija ravno sredi nove kampanje proti aidsu. Z njimi je obiskovala šole in vasi, kjer so predavali o aidsu in ljudi svarili pred okužbo in jim delili kondome. Hkrati pa so jim tudi pojasnjevali, da okuženi za svoje okolje niso nevarni in da je diskriminacija okuženih zelo nepravična. Obiskovali so tudi okužene člane organizacije, ki so jih vedno spraševali o naslednjem mesečnem srečanju, saj so bila ta za mar- sikoga včasih edina možnost, kjer so lahko odprto spregovorili o svojih fi zičnih in psihičnih težavah. Ana je že v Akri spoznala Švicarko Selino Stucki, ki je prišla v Gano, da bi poučevala otroke. Druga drugi sta bili v veliko pomoč, pogosto sta se klicali, se druga drugi izjokali in druga drugo spravljali v dobro voljo. »Povedala sem ji o svojih načrtih, da bi rada s pomočjo prostovoljnih prispevkov za organizacijo KAWDA kupila minibus. Ob božiču me je obiskala, tudi zato, da bi spoznala mojo družino in delo pri organizaciji. Tudi njo je šokiralo ne le trpljenje ljudi, obolelih za aidsom, temveč pred- vsem diskriminiranje drugih vaščanov. Odločili sva se, da bova skupaj na noge postavili projekt ›Drive Aids Away‹, s ciljem, da zbereva denar za nakup minibusa, s katerim bi lahko vozili obolele v bolnišnico, na preglede in mesečna srečanja. Dodatno bi ga lahko uporabljali kot trotro, ki je v Gani najpogostejši način transporta, in s tem dodatno zaslužili.« Njuna akcija je obrodila bogate sadove, ki jih na začetku nista priča- kovali niti v najlepših sanjah. Tako v Švici kot Avstriji sta s pomočjo pri- jateljev, družine in znancev ter z močno medijsko podporo zbrali 10.000 evrov in kupili mali, 15-sedežni avtobus. Takoj so ga začeli uporabljati tudi kot taksi, kar bo organizaciji letno lahko prineslo nekaj tisoč evrov dodatnega zaslužka. Še po njeni vrnitvi v Avstrijo ji Evelyn in Albert sproti poročata o svojih novih uspehih. Projekt »Drive Aids Away« se je šele zdaj prav raz- cvetel. Vlada je organizaciji končno nakazala obljubljeni denar, k čemur je gotovo prispevala tudi njuna donacija. Z denarjem, ki so ga dobili od vlade, in tistim, ki ga prinaša novi trotro, Evelyn in Albert že pripravljata nov projekt: načrtujeta gradnjo centra za okužene z aidsom, v bolnici namreč primanjkuje tako strokovnjakov kot fi nančnih sredstev. Ana Sticker na koncu razgovora poudari, da bi zaradi v Gani pridob- ljenih izkušenj tudi v prihodnje rada razvijala nove projekte v boju proti aidsu. »S Selino Stucki že načrtujeva novo potovanje v Afriko. Seveda se bova oglasili tudi pri Evelyn in Albertu in jima pomagali pri gradnji novega centra.« 117 PROSTOVOLJSTVO KOT NAČIN PREVZEMANJA ODGOVORNOSTI Antonija Ana Wieser: »Pozanimajte se in pojdite v svet!« Antonija Ana Wieser, rojena leta 1987, doma v Čahorčah pri Kotmari vasi, je obiskovala dvojezično ljudsko šolo v Celovcu, po štirih razredih Slovenske gimnazije pa se je vpisala na Dvojezično trgovsko akademijo, kjer je leta 2006 maturirala. Študij, smer management naravnih virov, je nadaljevala na dunajskem BOKU – Universitat für Bodenkultur. Nasled- nji dve šolski leti bo v Gradcu za pridobitev naziva master študirala glo- balne študije in trajnostni razvoj. Takoj po maturi je devet mesecev preživela na Poljskem, kjer je v evropskem letu prostovoljcev v mednarodni hiši srečanj delala v raz- ličnih projektih (Interkulturelle Jugendbegegnungsstätte Mikuszewo http://www.mikuszewo.org/) v organizaciji Jugendbegegnungsstätte, ki se poleg organizacije izmenjav in srečanj med mladimi iz Poljske in Nemčije ukvarja tudi z mednarodnimi projekti. Pred kratkim pa se je po šestih mesecih vrnila iz Latinske Amerike, kjer je štiri mesece preživela v Boliviji. Kdaj je začela razmišljati o odhodu v tujino? »Že dolgo sem vedela, da po maturi ne bom šla takoj študirat, ampak da bom najprej nekaj časa kot prostovoljka delala v tujini. Zelo rada namreč spoznavam nove kraje in ljudi, zato sem možnosti bivanja v tujini aktivno iskala že v zadnjem letniku višje šole. Najprej sem si želela v Afriko, ko pa sem v celovški pisarni Deželne vlade, ki se ukvarja s prostovoljstvom v Evropi oziroma z EU Programom Youth in Action, našla projekt, ki se je izvajal na Polj- skem, me je ta takoj pritegnil.« Kakšni so občutki mladega človeka, ko gre prvič od doma? »Kljub želji po odhodu je hkrati čuden občutek prvič preživeti dalj časa v tujini, v dr- žavi, kjer ne znaš niti jezika. Takrat sem bila stara 19 let, živela sem blizu Poznanja, v vasi Mikuszevo v zahodni Poljski, kjer živi le okoli 60 ljudi. Ker pa sem ga že dolgo načrtovala, sem se bivanja v tujini hkrati zelo veselila. Ko se ozrem nazaj, lahko rečem, da sem šla tudi skozi proces ločevanja od družine in prijateljev; seveda sem jih pogrešala. Pomagalo mi je, da je bilo na Poljskem zame vse novo. Z domačimi smo se slišali po telefonu, pisali smo si elektronska pisma, skypa pa takrat še ni bilo. Precej so pomagali tudi nova okolica, novi prijatelji, s katerimi sem se družila, in seveda množica ljudi, ki je prihajala na projekte in seminarje, veliko pa sem po Poljski tudi potovala. To, da nisem znala jezika, ni bil poseben problem, saj sem bila v krogih, kjer je veliko ljudi govorilo zelo dobro nemško. Včasih je prav to bila skoraj ovira za učenje jezika. V teh mesecih sem se kar dobro naučila poljsko, ker pa jezika ne uporabljam, sem na žalost veliko pozabila.« Na vprašanje, kaj je delala na Poljskem, pove, da je živela v starem s parkom obdanem plemiškem dvorcu, ki je pod spomeniškim varstvom. V njem so potekale tako prireditve, namenjene domačinom in širši regiji kot prireditvam v sklopu izmenjav med Poljsko in Nemčijo. Te Društvo Mikuszewo s sedežem v Poznanju organizira s fi nančno pomočjo nem- 118 IRENA DESTOVNIK škega društva in Deutsch-Polnisches Jugendwerk, ki ga fi nancirata obe državi – Nemčija in Poljska. »Največ sem se ukvarjala s tako imenova- nim projektnim managementom s poudarkom na mladih in različnih, po navadi nemško-poljskih pa tudi mednarodnih projektih.« Nadaljuje, da je v timu skupaj z drugimi skrbela, da je vse teklo po načrtih. Imela je različne zadolžitve: od kuhanja, skrbi za prihajajoče skupine, orga- nizacije njihovih dejavnosti, spremstva pri izletih, pripravi iger in sa- moorganizacije, ipd. Različne skupine so prihajale tako iz Nemčije kot iz drugih držav, in to od mladih, učiteljev, malih otrok, do šolarjev in ljudi s posebnimi potrebami, v dvorcu pa so ostali teden ali dva, največ tri tedne. Velik poudarek je bil tudi na integraciji namenjenih projektih. »Spominjam se gradbenega projekta, ko je skupina nekdanjih odvisnikov v sklopu izobraževanja za zidarje obnavljala hišo, v kateri smo živeli.« Česa se je naučila v teh mesecih na Poljskem? »Na eni strani predvsem samostojnosti, na drugi strani pa se je moj horizont zelo razširil. Spo- znala sem veliko ljudi s cele Poljske in Nemčije in si o obeh od Avstrije in Slovenije veliko večjih državah ustvarila povsem novo podobo. Zadovolj- na sem, da nisem šla takoj študirat in da nisem iz enega sistema padla v drugega, temveč sem se preizkusila v nekem povsem drugem sklopu.« Ji je šolanje na Dvojezični trgovski akademiji, ki podpira samostojno delo dijakov, pri tem kaj pomagalo? »Ja, seveda, saj sem že med šolanjem sodelovala pri vseh mednarodnih projektih – s Slovenijo, Italijo in s Hrvaško – učila sem se tudi hrvaški jezik. Vse te možnosti so me že od nekdaj zanimale.« Kaj ji je po vrnitvi na Koroško najbolj padlo v oči? »Vrnila sem se le za kratek čas, zelo hitro sem šla študirat na Dunaj. Predvsem me je fa- scinirala razlika v velikosti Avstrije in Poljske. Na Poljskem mi je bil všeč občutek, da živim v tako veliki državi. Ne vem zakaj, morda zaradi večje anonimnosti. Po moje se drugače počutiš in imaš drugačen položaj v svetu, če si eden od 60 milijonov ali pa eden od šestih milijonov ljudi. V Avstriji, predvsem pa na Koroškem, si povezan z velikim številom ljudi, zato mi je občutek anonimnosti na Poljskem še toliko bolj ustrezal; na Koroško in dom sem lahko pogledala z več distance in od zunaj. Počutila sem se kot nekdo, ki je po dolgem času prvič iz neke majhne vasi odšel v svet. Tako preko družine kot šolskega sistema sem namreč močno pove- zana s Koroško. Tudi na Dunaju, ki ga imam rada in mi je všeč in kamor bi še rada šla, sem bila veliko v koroških in koroško-slovenskih krogih; a tudi tam sem rada spoznavala nove ljudi, ki temu krogu niso pripadali.« Tri leta in pol po vrnitvi iz Poljske je za štiri mesece odšla v Bolivijo oziroma za skoraj pol leta v Latinsko Ameriko. Sprva je načrtovala izme- njavo v programu Erasmus, nato pa je to izmenjavo prestavila v naslednje izobraževalno obdobje. Ker je po diplomi in med master študijem želela narediti krajši odmor in si v tujini ogledati nekaj, povezano z njenim študijem, se je tokrat odločila za Latinsko Ameriko. Prakso na enem od univerzitetnih inštitutov v La Pazu – ki se ukvarja z biotehnologijo in molekularno biologijo – je njej in njeni študijski kolegici pomagala najti 119 PROSTOVOLJSTVO KOT NAČIN PREVZEMANJA ODGOVORNOSTI 120 IRENA DESTOVNIK profesorica z BOK-a, sicer domačinka iz La Paza. Praksa na omenjenem inštitutu je bila prostovoljna in samofi nancirana in ne del nekega pro- grama, saj je bilo omenjeno delovno področje zanju nekaj povsem novega in je imelo le malo opraviti z njunim študijem. Na začetku prav tako ni znala špansko, pomagala si je z italijanščino, iz katere je na TAK-u tudi maturirala. Kaj v Boliviji se ji je najbolj vtisnilo v spomin? »Tam nisem delala kot prostovoljka, ki v neki manj razviti državi pomaga drugim, ampak sem delala skupaj z izobraženimi, za Bolivijo precej bogatimi ljudmi. Bilo je zanimivo opazovati delovanje inštituta, ki je del državne univerze in kot tak tudi zelo slabo fi nanciran ter s stalnim pomanjkanjem denarja in in- strumentov. Vsak dan sem opazovala njihovo improviziranje in pri tem spoznala, kako nujno je njihovo medsebojno tesno sodelovanje; nekatere stvari, ki jih potrebujejo, si morajo izmenjevati in dobro koordinirati, marsikaj pa smo si organizirali tudi preko zasebnih poznanstev. Res bi rada naredila primerjavo s kakim dobro opremljenim avstrijskim labo- ratorijem. V Boliviji nekatere stvari, ki jih v Avstriji opravijo že stroji, še vedno delajo ročno. Ročno smo na primer izdelovali hranilne ploščice za gojenje bakterij, ki jih v avstrijskih laboratorijih izdelujejo že strojno. Čeprav so na inštitutu delali ljudje, ki so v Boliviji zlahka preživeli, pa imajo, če jih primerjam z našimi ljudmi, povsem drugačen odnos do revščine in drugih ljudi v stiski. Dobro se zavedajo, da gre drugim slabo, in ker so vsak dan soočeni npr. z ljudmi, ki živijo na cesti, so zato ne- kako bolj solidarni. Morda pa je to samo moj osebni občutek, ker je bila naša profesorica zelo solidarna predvsem z bolj revnimi indigenskimi skupnostmi.« Na praksi sta nameravali ostati štiri mesece, pa sta jo po treh mesecih končali in nato še en mesec in pol potovali po Boliviji in Peruju. »Naučili sva se vse, kar nama je bilo pomembno, zato sva odšli.« In kako se je sama soočala z revščino ljudi, ki živijo na cesti in se je z njimi vsak dan srečevala? Pravi, da je bilo deloma zelo težko, ker sprva ni vedela, kako naj kot tista, ki ima v primerjavi z njimi dovolj denarja, sploh ravna. »Tudi če nekomu daš denar enkrat, to zanj dolgoročno nič ne spremeni, smiselna je predvsem dolgoročna pomoč.« Je razmišljala, kako bi k temu lahko prispevala sama? »Za zdaj sem hotela samo videti, kako ljudje živijo, kako pa lahko sama k temu kaj prispevam, pa še ne vem. Zdaj bom na graški univerzi s stališča različ- nih disciplin študirala o globalizaciji in njenih posledicah. V tem sklopu razmišljam, da bi se aktivno lotila nečesa, nisem pa še našla svoje poti.« Se je njen odnos do sveta po vrnitvi iz Bolivije spremenil? »Prav bi- stveno ne, ker sem o vsem tem že prej razmišljala, se ob študiju zavedala težav in se z njimi ukvarjala v zvezi z okoljem, s socialnimi problemi in z razlikami. Zavedam se, da je treba dobro razmisliti, kako pomagati drugim, saj zaradi delovanja številnih dejavnikov ni enostavnih rešitev. Kar se tega tiče, je za vse, tako pri nas kot drugje, gotovo zelo pomembno izobraževanje in pa to, da se na druge ljudi ne gleda kot na manjvredne, 121 PROSTOVOLJSTVO KOT NAČIN PREVZEMANJA ODGOVORNOSTI ampak da se jim poskuša pomagati na isti ravni in z vsem spoštovanjem. Pomoč v smislu, da si lahko pomagajo sami.« Kako in kje vidi svojo prihodnost? Ker namerava poleg globalnih štu- dij v Gradcu interdisciplinarno študirati še trajnostni razvoj, se za zdaj vidi po svetu, v prihodnje pa bi pri svojem delu rada Koroško in Avstrijo povezovala s svetom, pri čemer jo na eni strani zanima izobraževanje, na drugi pa projekti, povezani s socialnim podjetništvom. Zanima jo tudi sodelovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo s pro- stovoljnimi aktivnostmi na primer na ekoloških kmetijah (WWOOF – World Wide Opportunities on Organic Farms): vsak, ki želi, lahko za določen čas prostovoljno pomaga na izbrani ekološki kmetiji. Povsod po svetu se lahko organizirajo tudi tako imenovani delovni kampi, v katerem se za določen čas in z namenom določene naloge zberejo ljudje s celega sveta. »Na Irskem sem delala na biokmetiji, v Belgiji pa sem lju- dem s posebnimi potrebami pomagala obdelovati vrt. V projektih, kot je Umweltbaustelle, v Avstriji in na Koroškem prostovoljci sadijo drevesa in pomagajo kmetom. Vsak, ki ga to zanima, bo že našel način, da si pridobi čim več informacij.« Antonija Ana Wieser na koncu doda, da se ji zdi zelo pametno, da vsak mlad človek odide tudi kam drugam in si ogleda še druge kulture in tamkajšnje življenje, saj povsem drugače in z določeno distanco pogleda predvsem na tisto, kar je doma tako samoumevno, da skoraj ne opazi več. »Ob tem vedno pomislim na koroška jezera, kamor sem lahko odšla, kadar se mi je pač zahotelo. Ker jezer na Poljskem in na Dunaju, sploh pa ne tako lepih kot na Koroškem, ni bilo veliko, sem nehala govoriti, da na Koroškem nimam kam iti in da je dolgočasno – vsaka regija ima pač svoje dragocenosti. Potem tudi doma opaziš lepe in dragocene reči, in spoznaš, kako dobro nam gre tukaj, da pa se ljudje tega na žalost sploh ne zavedajo. Če pa se tega že zavedajo, pa ne vedo, kaj naj naredijo za tiste, ki vsega tega nimajo. Jaz bi že rada našla način, kako aktivirati tako druge kot sebe, da bi se lotiti reševanja določenih globalnih izzivov, saj je te tre- ba reševati na lokalni ravni. Že zdaj je povsod po svetu kar nekaj dovolj zanimivih iniciativ, samo da večina ljudi zanje sploh ne ve. Pozanimajte se in pojdite v svet!« 122 IRENA DESTOVNIK Ajda Sticker: Med glasbo, prostovoljstvom in novinarstvom Ajda Sticker, rojena leta 1986, doma iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu, je leta 2005 maturirala na Slovenski gimnaziji v Celovcu, leta 2011 pa di- plomirala na Visoki šoli za socialno delo (FH Campus Wien für Soziale Arbeit) na Dunaju. Že kot gimnazijka je v Celovcu čuvala deklico s težavami v razvoju, po maturi pa je v Bilbau v Španiji delala z odvisniki in ženskami, žrtvami moškega nasilja. Po teh izkušnjah je bila prepričana, da je zanjo prava izbira študij socialnega dela in da želi temu posvetiti svoje poklicno ži- vljenje. Čeprav je že kmalu spoznala, da je socialno delo povezano s pre- več birokracije in da ga ne želi opravljati, je študij končala. Med študijem je na Kanarskih otokih tri mesece kot praktikantka delala z begunci in migrantkami, o protislovju med masovnim turizmom v Evropi in begun- ci, tako imenovanimi »ljudmi v čolnu«, je posnela svoj prvi kratki fi lm »All-inclusive. Ohne-Geld-zurück-Garantie. Film je bil spomladi 2011 prikazan tudi na gledališkem festivalu Spectrum v Beljaku. O študiju pravi: »Čeprav v tem poklicu ne bom delala, sem se kljub temu naučila veliko uporabnih reči in mi ni žal, da sem študirala.« Trenutno dvajset ur tedensko kot novinarka dela na Radiu Agora. »Delo mi je zelo všeč, po skoraj šestih letih bivanja na Dunaju pa se ne želim za stalno vrniti na Koroško. Zdaj sem dva tedna na Koroškem, dva pa na Dunaju, kjer se ukvarjam z glasbo, pojem v svoji glasbeni skupini Lokomotiv, zanjo pišem besedila, tam živijo tudi moji prijatelji.« Prvič je kot dijakinja šestega razreda Slovenske gimnazije za dalj časa odšla od doma že pri petnajstih letih, in sicer si je preko AFS American Field Service uredila enoletno šolsko izmenjavo v Ekvadorju. Tja je odšla, kot pravi sama, nekako nepripravljena in brez znanja španskega jezika, in niti sanjalo se ji ni, kaj jo tam čaka. Naučila se je živeti brez staršev in bratov ter socialne mreže, v katero je bila vpeta doma. Naučila se je špansko, ker pa so takrat učitelji v Ekvadorju stavkali, je pouk obiskovala le tri mesece, ves preostali čas pa je državo spoznavala na svoj način, kar pomeni, da je veliko potovala. Kakšni so njeni spomini na prvo obdobje, ki ga je preživela daleč od star- šev in doma? Pripoveduje, da je veliko prejokala. Čeprav je bila njena mama proti temu, da gre tako daleč od doma že pri petnajstih letih, je kljub temu vztrajala in jo prepričala. Šele tam je razumela, kaj pomeni biti sama in kako se počutiš, kadar nikogar ne poznaš in se na nikogar ne moreš opreti. Prva dva meseca je bilo precej hudo tudi zato, ker je živela pri sicer bogati družini, ki pa je pretepala svoje otroke, njo pa poskušala pretirano ščititi, česar od doma ni bila vajena. Prepovedovali so ji druženje z ljudmi, ki jih sami niso sprejemali. Ko se je pritožila na AFS, so ji rekli, da v Ekvadorju starši pač pretepajo svoje otroke; kljub temu so jo nato namestili k ločeni samohranilki s tremi otroki, s katero se je zelo dobro razumela. »Malce me je poskušala spodbujati, da bi se bolj dekliško oblekla in da ne bi toliko odhajala ven, v bistvu pa sem lahko počela, kar sem hotela.« 123 PROSTOVOLJSTVO KOT NAČIN PREVZEMANJA ODGOVORNOSTI IRENA DESTOVNIK 124 Šele po vrnitvi je tudi na Koroškem opazila kaj pozitivnega. »Po eni strani je to družina, po drugi pa to, da doma poznaš pravila družbenega obnašanja za ženske, pa tudi to, da smo ženske tukaj mnogo bolj svobod- ne. So pa ljudje v Ekvadorju zelo, zelo odprti, s teboj se pogovarjajo tudi med čakanjem na avtobus ali posedanjem v kavarni, tako da tam nikoli nisem bila sama. Včasih je to tudi neprijetno, ko pa sem se na to navadi- la, sem nekatere stvari enostavno spregledala in spoznala, da se jim pač zdim zanimiva.« Na Koroškem jo je po vrnitvi zelo motilo, da se ljudje ne brigajo eden za drugega in da vsak živi v svojem svetu. O revščini, s katero se je v Ekvadorju srečevala na vsakem koraku, pa potrdi, da je ta res huda. »Na začetku mi je bilo ob opazovanju vseh teh revnih ljudi zelo hudo, še zlasti na podeželju, kjer sem srečala ljudi, ki so živeli le od tega, kar zraste v naravi. Tudi večina mojih sošolk je bila iz zelo revnih družin in so s številnimi družinskimi člani živele v zelo majhnih stanovanjih, po navadi brez staršev, ki so odšli v Španijo s trebuhom za kruhom; do leta 2006 državljanke in državljani Ekvadorja za Španijo niso potrebovali vize. Neverjetno je, da se mi je že kmalu vse, kar sem tam videvala, zdelo povsem običajno. Tudi v hiši, kjer sem živela, nismo imeli tekoče vode za tuširanje in smo se umivali v veliki plastični kadi z mrzlo vodo. Šele po vrnitvi domov sem spoznala, kaj vse človek zdrži, če mora.« Že po vrnitvi iz Ekvadorja je vedela, da bo po maturi čim prej spet odšla. Pred naslednjim odhodom je najprej dva meseca delala v piceriji – odpovedala se je tudi maturitetnemu izletu – in tako zaslužila nekaj denarja. Najprej je poskušala v Španijo oditi preko organizacije, ki se v Avstriji ukvarja z organizacijo prostovoljstva. Ponujali so ji delo v psi- hiatriji, ker pa je to ni zanimalo, si je vse uredila sama preko zasebnih poznanstev. Pri tem ji je pomagala odvetnica, ki v Madridu dela z od- visniki in brezdomci. Že kmalu je odpotovala v Bilbao, kjer je živela pri lezbičnem paru, ki sta jo lepo sprejeli, za sobo jima je mesečno plačevala 100 evrov. Delala je v hiši, ki jo je zgradila socialna delavka in politolo- ginja iz Kolumbije, da bi v njej namestila emigrantke, ki so iz Afrike in Latinske Amerike pobegnile pred nasiljem, in narkomane, od katerih je družba dvignila roke. Društvo je delno subvencioniralo mesto Bilbao, v glavnem pa so se preživljali s prostovoljnimi prispevki. V pritličnih stanovanjih so živele emigrantke, ženske, ki so se iz Afrike in Latinske Amerike umaknile pred nasiljem, v drugem in tretjem nadstropju pa narkomani, ki so pred prihodom v hišo živeli na cesti; sistem jih je iz- vrgel, ker se niso prilagodili pogojem zdravljenja. Tam so ti ljudje, stari med 35 in 74 let, živeli vsaj človeka vredno življenje in jih niso silili v zdravljenje. V Bilbau je kot prostovoljka delala pet mesecev. Na začetku je stano- valke in stanovalce spremljala k različnim opravkom, nato pa je delala z ženskami, ki so bile zaradi vsega prestanega precej duševno otopele in depresivne. Niso si upale zapustiti hiše, ves dan so ostajale v njej in gledale televizijo. »Ker sem vedela, da pri depresiji pomaga telesna de- javnost, sem nakupila DVD-je in z njimi vadila aerobiko, včasih pa sem 125 PROSTOVOLJSTVO KOT NAČIN PREVZEMANJA ODGOVORNOSTI kuhala skupaj z narkomani, ki so za vse v hiši pripravljali obroke. Ker so bili med narkomani tudi HIV pozitivni, sem se veliko naučila tudi o rav- nanju z ljudmi z aidsom. Tako sem morala vedno vse, kar so uporabljali, prekuhati v vroči vodi, diabetičarki z aidsom pa sem morala inzulin vbrizgavati z rokavicami.« Po vrnitvi na Koroško je dva meseca na tekočem traku delala v tovarni Infi neon v Beljaku. »Več nisem zdržala, po dveh mesecih sem bila pov- sem uničena, izključila sem možgane, preden sem šla delat, in jih vklju- čila po prihodu domov – sem pa dobro zaslužila.« Prvega sprejemnega izpita na FH Campus Wien für Soziale Arbeit ni naredila, zato je eno leto študirala sociologijo, v tem času kot prostovoljka delala z begunci, denar pa si je služila z delom s težje telesno in duševno prizadetimi odraslimi. Drugi sprejemni izpit na Visoki šoli za socialno delo je uspešno opravila. Načrti za prihodnost? »Želela sem študirati publicistiko, pa je študij predrag, zato sem misel nanj za zdaj opustila. Za zdaj bom 20 ur teden- sko delala na Radiu Agora. Med študijem smeri, ki me ni zanimala, sem spoznala, da ni treba študirati nečesa, kar rad delaš. Delo na radiu mi je zelo všeč, opažam pa, da mi manjka znanje slovenščine, nič pa mi ne bi škodovalo več teoretičnega znanja o novinarskem delu.« Načrti v smeri prostovoljstva? Glede na to, da je diplomirana socialna delavka, bi se s tem načinom pomoči ukvarjala poklicno, čeprav se za- veda, da večina organizacij, ki se ukvarja s posebnimi skupinami prebi- valstva, pri svojem delu potrebuje prostovoljce. »Delati kot prostovoljec je smiselno, ko si mlad, da si malo potolažiš vest. Prav slaba vest, da gre meni dobro, drugim pa ne, je bila pri meni največji motiv za odločitev, da bom prostovoljka. Zdaj sem dovolj stara, da vem, da za revščino nisem kriva jaz, temveč je to družbeni problem, da pa si kljub temu lahko priza- devam za družbene spremembe; to pa lahko počnem tudi kot novinarka. V prihodnje bi se rada ukvarjala s starejšimi ljudmi, ker opažam, da jih vedno bolj zanemarjamo. Na Dunaju je to še mnogo večji problem kot pri nas na podeželju. V mestih se z njimi res dela, kot da bi bili najbolj nepo- membna skupina ljudi na svetu. Zaradi tega mi je res hudo in ne morem si predstavljati, da bi z mano, ko bom starejša, kdo ravnal tako grdo. »Zadnjič sem v Hoferju, kjer imajo majhne in ozke blagajne, opazovala starejšo gospo, kako težko je sledila hitri blagajničarki, kako težko je vse nakupljeno pospravila v vrečko in poiskala drobiž.« Na koncu sva spregovorili še o tem, da se s prostovoljnim delom ukvarjajo predvsem dekleta. »Najbrž zato, ker gredo fantje po maturi za šest mesecev v vojsko ali pa osem mesecev opravljajo civilno službo. Tudi v tujini sem povsod srečevala le dekleta. Sem pa na svojem zadnjem potovanju po Kambodži in Laosu tam naletela na društvo, ki gradi šole, v katerih Evropejci prostovoljno poučujejo angleščino. Med učitelji je bilo največ fantov, ne maturantov, bili so malce starejši. Tudi na študiju socialnega dela je bilo med stotimi študenti le 20 fantov. Po moje so jih tudi sprejeli zato, ker so moški, in ne zato, ker bi tako dobro opravili sprejemni izpit.« 126 IRENA DESTOVNIK Irina Urbajs: Vrtec za revne otroke Irina Urbajs, rojena leta 1985, doma v Žopračah, je ljudsko šolo obisko- vala v Vrbi, maturirala pa na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Po maturi je najprej eno leto kot prostovoljka preživela v Boliviji, poldrugo leto pa je na dunajski univerzi študirala Znanost o negi. Ker si je želela delati z ljudmi in ne za ljudi, se je prepisala na študijski program Delovna tera- pija na ljubljanski Zdravstveni fakulteti. »S tem študijem sem zelo zado- voljna, delo je kreativno in posega na več področij. Naučila sem se dela- ti z ljudmi s psihičnimi težavami, z odvisniki, ljudmi po možganskih po- škodbah, s starostniki, z otroki s posebnimi potrebami in z ljudmi po ne- srečah. V Španiji, kjer sem bila eno leto na študijski izmenjavi, sem delala z dojenčki z razvojnimi težavami in z ljudmi po delovni nezgodi.« S kate- ro skupino ljudi bi najraje delala? »Po diplomi, ki je moj prvi cilj, bi naj- raje delala z otroki ali pa odvisniki.« Že v zgodnjih najstniških letih je razmišljala, da bo po maturi eno leto kot prostovoljka delala daleč od doma. Sprva je hotela v Afriko, o vsem je bila z nunami iz ene od koroških katoliških organizacij v Vernberku že domenjena. Ko pa so nune, ki so v Tanzaniji vodile sirotišnico, izvedele, da ni verna katoličanka, so v Vernberk poslale sporočilo, da pri njih ni zaželena. S pomočjo Iris Gomez in latinskoameriškega inštituta s sedežem na Koroškem je že jeseni odpotovala v vzhodno Bolivijo, v kraj San Ignacio de Velasco, velik približno toliko kot Celovec in od Santa Cruza odda- ljen devet ur vožnje. Ko je v Santa Cruzu izstopila iz letala, je bila stara 18 let in ni znala niti besede špansko. »Moje prvo srečanje z Bolivijo je bila deveturna vožnja po makadamski cesti v avtobusu z lesenimi sedeži.« Delala je v celodnevnem vrtcu, ki ga je za najrevnejše otroke s pomočjo prostovoljnih prispevkov zgradila skupina izobraženih domačink, ki so se imenovale Taneneka (v jeziku quechua = 'sončni vzhod'). Največ pro- stovoljnih prispevkov je bilo zbranih prav v Avstriji, saj je med skupino pobudnic tudi ženska, doma s Predarlskega. Najrevnejše družine imajo veliko otrok in že tri- ali štiriletni otroci morajo, ko so starši v službi, paziti na mlajše. Ljudje živijo v majhnih ilovnatih kočah ob zajezitvenem jezeru Guapamo, kjer mrgoli komarjev. Bogatejši živijo v drugem delu mesta. »To sta dva povsem različna svetova. Opazila sem tudi, da večina žensk sama skrbi za otroke. Pripovedovale so mi, da se moški po rojstvu otrok po navadi umaknejo in za otroke ne skrbijo. Ti moški so kot se- zonski delavci delali na večjih posestvih zunaj mesta.« V vrtcu zaposlene ženske so mesečno zaslužile 40 evrov, kar bi bilo dovolj za preživetje ene osebe, ne pa tudi za vzdrževanje enega ali več otrok. Med svojim bivanjem v San Ignaciu de Velasco je imela Irina Urbajs v vrtcu tudi sobo in hrano. Za vse drugo je morala poskrbeti sama. Nekaj denarja je prihranila, nekaj so prispevali starši. Kako se spominja začet- kov? »Najhuje je bilo, ker nisem znala špansko. Zaradi odpovedi poti v 127 PROSTOVOLJSTVO KOT NAČIN PREVZEMANJA ODGOVORNOSTI 128 IRENA DESTOVNIK Afriko nisem imela časa, da bi se naučila vsaj nekaj osnovnih besed. Prvi mesec je bilo res težko, otrok nisem razumela, ves čas sem iskala besede v slovarju, še ponoči. Moji učitelji španščine so bili pravzaprav otroci, ki so se zaradi tega na moj račun neskončno zabavali, v smislu ›še tega ne veš‹, a so kljub temu imeli z menoj zelo veliko potrpljenja.« Kaj je počela z otroki? V delo jo je uvedla mlada domačinka, ki je postala tudi njena najboljša prijateljica. Ko je ta odšla, so ji zaupali sku- pino desetih štiri- in petletnih otrok. Pripravljala jih je na malo šolo, z njimi risala, jih učila pisati, skupaj so peli, pripravljali igre in plesali. »Z vsakim sem delala po njegovih zmožnostih, saj so nekateri novinci v rokah prvič držali svinčnik.« Da bi se otroci v vrtcu še bolje počutili, je s prijateljicama s Predarlske poslikala stene, kar je lepo razvidno z ene od fotografi j. »Najbolj pa me je presenetilo, da niti oni niti nihče drug ni pazil na okolje, zato je Bolivija močno onesnažena in so povsod kupi smeti. Ta- koj ko sem se naučila jezik, sem od otrok zahtevala, da so smeti metali v koš.« Neprijetno jo je presenetilo, da so številne mame teple otroke, predvsem punčke. »Pri eni družini smo celo posredovali in jim zagrozili z odvzemom otrok. V najrevnejših družinah je tudi veliko alkoholizma in prostitucije. Mladi niso poučeni o spolnosti in kontracepcijskih sred- stvih, rojevajo celo 13- do 16-letne deklice, v družinah se rojeva veliko število otrok. Prav zato so nekateri za starše le številke.« V mestu ni bila edina prostovoljka iz Avstrije, dve medicinski sestri s Predarlske sta se ji po dveh mesecih bivanja pridružili tudi v vrtcu. Poleg prostovoljk so bile v vrtcu tri domačinke, ki so bile redno zaposlene. »Z vsemi sem se dobro razumela, predvsem s kuharico, ki je bila od mene starejša le pet let, pa je kljub temu zelo materinsko skrbela zame. Kljub mladosti je bila samohranilka s tremi otroki, ki so vsi obiskovali vrtec. Z njo žal nimam rednih stikov, saj si ne more privoščiti interneta.« Kako se počuti 18-letno dekle ob prvem odhodu od doma? »Na začet- ku sem bila zelo, zelo osamljena in sem strahotno pogrešala predvsem mamo. In ona mene, kljub dvema starejšima bratoma sem prva šla tako daleč od doma. Ob najinih zelo čustvenih pogovorih po skypu sva prvi mesec obe jokali, tako da so me ljudje v kavarni začudeno gledali.« Že po enem mesecu, ko je že znala več španskih besed, se je počutila bolje, tudi zato, ker so tamkajšnji ljudje zelo odprti in prijazni. Pozneje je spoznala tudi druge prostovoljce z vsega sveta in se skupaj z domačini z njimi ve- liko družila. »Pogovarjali smo se špansko. Po treh mesecih mi je jezik že bolje stekel.« Praznike in počitnice je v Boliviji izkoristila za avtobusna potovanja po zelo raznoliki državi, kjer si je mogoče ogledati vse od džungle, Andov in slikovitih mest do slanih jezer. »Prevozi so za tujce zelo poceni. Prav tako hrana. Tam te vprašajo: ali boste jedli meso ali piščanca?« V tem času je potovala tudi po sosednjih državah Čile, Peru in Brazilija. Se je bilo težko vrniti na Koroško? »Čeprav sem se odhoda po enajstih mesecih že malce veselila in sem si želela videti družino in prijatelje, pa 129 PROSTOVOLJSTVO KOT NAČIN PREVZEMANJA ODGOVORNOSTI sem imela po vrnitvi težave. V Boliviji so vsi ljudje vedno nasmejani, vsak se pogovarja z vsakim in te jemlje takega, kot si. Le to mi ni bilo všeč, da sem včasih pri kakem domačinu opazila, da se druži z menoj zaradi denarja.« Kmalu po vrnitvi je odšla študirat na Dunaj. »Šla sem iz toplih krajev z nasmejanimi ljudmi, kjer se ljudje veliko družijo, na Dunaj z odtujenimi ljudmi, kjer vsak živi zase. Tega, da tukaj ljudje drug drugega niti ne opazijo, nisem bila več vajena in sem se kar prestrašila. Dolgo je trajalo, da sem se spet navadila na življenje tukaj.« Kaj od pridobljenega v Boliviji je ohranila? »Precej bolj varčujem z vodo, še vedno me prav zaboli, ko vidim, da kdo z njo razsipava. Tam je voda onesnažena in sem jo morala prekuhavati.« Kaj pa v odnosu z lju- dmi? »Gotovo sem bolj odprta in tudi samozavestna ter laže spoznavam nove ljudi. Se je spremenil tudi njen odnos do denarja? »Denar mi nikoli ni bil najpomembnejši. Res pa je, da bi se rada čim prej zaposlila, da bi si zaslužila za potovanja in da bi bila čim bolj neodvisna.« Od enoletnega bivanja v Boliviji je minilo sedem let. Zdaj je stara 25 let, pred kratkim se je vrnila s študijske izmenjave, med katero je eno leto preživela v Španiji. »Tudi v Španiji sem se zaradi odprtosti ljudi zelo do- bro počutila. Morda še bolj, saj se tam nihče ne druži s tabo zato, ker naj bi imel kot Evropejec veliko denarja.« V Španiji je stanovala v zasebnem stanovanju skupaj z drugimi študenti s celega sveta. Leta 2010 se je s sestrično med trimesečnim potovanjem po Latin- ski Ameriki ustavila tudi v San Ignaciu de Velasco. »V samem kraju so izboljšali ceste, v vrtcu pa je tako, kot je bilo. Žal nisem srečala ›svojih‹ otrok, saj je večina s starši odšla delat na večje farme zunaj mesta. Nekaj jih je, ker jih starši ob bolezni zaradi pomanjaknja denarja niso odpeljali k zdravniku, tudi umrlo, med njimi tudi komaj enoletna hčerka njene prijateljice, kuharice, Huanita Irina. Irina Urbajs je s pomočjo svojih pri- jateljev zbrala nekaj denarja in ga poslala v Bolivijo, da so deklico sploh lahko pokopali. Tudi prof. Andolšek, ki na Slovenski gimnaziji poučuje verouk, je še v času, ko je Irina delala v vrtcu, tja večkrat poslal na Koro- škem zbrani denar. Zadnjo tja poslano vsoto je namenila za nakup oblek, torb, copat, barvic, knjig, igrač, zdravil in za odpravljanje uši v vrtcu in v družinah otrok. Bi v prihodnje še delala kot prostovoljka? »Vedno ko slišim za kakšno prostovoljno delo, razmišljam, da bi šla. Še raje pa bi prostovoljstvo po- vezala s svojim poklicem.« In nadaljuje: »Najpomembnejša izkušnja je, da se doma po vrnitvi zaveš, da imaš možnost izbire. Tukaj se nam vse zdi tako samoumevno, še zlasti možnost šolanja in študija. To dvoje bi res lahko bolj cenili. V Boliviji sem srečala nekaj zelo inteligentnih otrok, ki so se tako radi učili, pa vem, da se nikoli ne bodo mogli šolati.« Sama je v enajstih mesecih spoznala več Bolivije kot njeni prijateljici, ki vse življenje živita tam in sta od nje starejši le tri leta. »Ves čas sta sanjali, da bosta v petih letih prihranili toliko denarja, da bosta lahko potovali po bližnji Braziliji. Ob njiju in še marsikaterem drugem sem se vseh svojih možnosti, ki jih imam v življenju, celo rahlo sramovala.« 130 Olga Voglauer1 RAZVOJ KMETIJSTVA NA JUŽNEM KOROŠKEM S POUDARKOM NA SLOVENSKIH KMETIH IN KMETICAH Kmečka izobraževalna skupnost (KIS), ki redno raziskuje sestavo in or- ganiziranost kmetij na južnem Koroškem, je leta 2010 na slovenskih kmetijah izvedla že tretjo anketo. Na podlagi dobljenih podatkov KIS na- črtuje razvoj svojega delovnega področja; slovenskim kmetom in kmeti- cam želi ponuditi aktualne izobraževalne programe in njihovim potre- bam prilagojene razvojne projekte. Zakaj posebna anketa za južno Koroško? Na številnih kmetijah na južnem Koroškem, kjer živijo koroški Sloven- ci, se je ohranila domača slovenska beseda. Ker kmečke družine zaradi napredujoče asimilacije postajajo za ohranjanje slovenščine na podeželju vse pomembnejše, postaja pomanjkanje višjega strokovnega kmetijske- ga izobraževanja v slovenskem jeziku vedno bolj pereč problem. Kmeč- ki otroci se namreč lahko šolajo na treh obstoječih višjih šolah v sloven- skem jeziku, nimajo pa možnosti strokovnega kmetijskega izobraževanja v slovenskem jeziku. V času, ko je slovenski gospodarski prostor vedno pomembnejša raz- vojna možnost južne Koroške, se tudi kmetijstvu na tem območju od- pirajo nove razvojne možnosti, med njimi npr. strojni krožki, prodaja kmečkih proizvodov, izmenjava delovne sile, sodelovanje na področju gozdarstva in trženja lesa. Načrtovanje ukrepov za zadovoljevanje omenjenih potreb zahteva do- bro poznavanje sestave kmetij koroških Slovencev; le na tej podlagi lahko vodjem kmetij ponudijo njim primerno gospodarsko in jezikovno izobra- ževanje ter razvojne projekte. Številne možnosti v korist obeh strani po- nujata tudi povezovanje in medsebojno spoznavanje slovenskih kmetov in kmetic z obeh strani meje. Pri uspešnem razvoju kmetijstva bo v prihodnje pomembno vlogo igra- la tudi povezanost med južno Koroško in Slovenijo na izobraževalnem področju. V Sloveniji se namreč slovensko govoreči mladini iz Avstrije 1 Dipl. inž. Olga Voglauer se je leta 1980 rodila v Celovcu. Leta 2008 je na dunajskem BOK-u – Universität für Bodenkultur končala študij agronomije, smer agrarna ekonomija, s po- udarkom na razvoju podeželja. Kot dijakinja Dvojezične trgovske akademije v Celovcu je bila predsednica Koroške dijaške zveze, med študijem na Dunaju pa je dve leti opravljala funkcijo podpredsednice študentske organizacije. Po vrnitvi z Dunaja sta si z možem ustvarila družino; z dvema majhnima otrokoma živita v Bilnjovsu in skupaj z njenima star- šema upravljata biokmetijo, specializirano za pridelavo ekološkega mleka. Trenutno je še zaposlena pri Kmečki izobraževalni skupnosti, v prihodnje pa se na Koroškem namerava posvetiti regionalnemu razvoju in razvoju podeželja, zanima pa jo tudi politično delovanje. 131 odpirajo široke izobraževalne možnosti, in to vse od višjega (v Sloveniji srednjega) do univerzitetnega in doktorskega zaključka izobraževalne poti. Pričujoče poročilo podaja natančno stanje slovenskega kmetijstva na južnem Koroškem ter opisuje razvojne niše za uspešno kmetijstvo tudi po letu 2013. Starostna struktura na slovenskih kmetijah Na podlagi starostne strukture vodij kmetij lahko sklepamo, da je v za- dnjih letih prišlo do bistvenih sprememb. Delež mlajših kmetov se je po- večal, starejša generacija je kmetije predala v roke svojim naslednikom. Trenutna povprečna starost kmetov, ki vodijo tako imenovane čiste kme- tije kot svoj glavni poklic, je 49 let, prav tako pa se je v zadnjih petih letih podvojil delež mladih kmetov do 30 let. Graf 1: Starostna struktura vodij kmetij – primerjava med letoma 2010 in 2005 Stopnja izobrazbe na kmetijah Graf 2: Stopnja izobrazbe vodij kmetij leta 2010 do 30 31–44 45–59 starejši od 60 132 OLGA VOGLAUER Rezultati o stopnji izobrazbe na kmetijah kažejo, da se delež strokovno izobraženih vodij kmetij povečuje. Leta 2005 je bilo strokovno izobraže- nih 26 odstotkov vprašanih, leta 2010 se je ta delež povzpel na 38,61 od- stotka vseh vprašanih. Ženske vodijo skoraj polovico vseh kmetij Anketa KIS kaže, da kar na 47 odstotkih kmetij njihovo vodenje ali po- membne naloge na kmetijskem obratu prevzemajo ženske. Čeprav je predvsem na dopolnilnih kmetijah vodenje kmetij ženska naloga, se za- poslovanje žensk zunaj kmetijstva povečuje. Delež zunaj kmetij zaposle- nih žensk je bil leta 2010 17-odstoten. Struktura kmetij Anketirane so najprej vprašali, ali obdelovalne površine obdelujejo sami ali so jih oddali v zakup. Iz grafa je razvidno, da je kar 33 odstotkov la- stnikov vso svojo obdelovalno površino oddalo v zakup. Ta rezultat je enak rezultatu ankete KIS-a iz leta 2005. Na njegovi podlagi lahko tr- dimo, da se trend prenehanja ukvarjanja s kmetijstvom sicer ni zaostril, kljub temu pa napreduje. Strukturne spremembe v kmetijstvu so tudi na južnem Koroškem opazne predvsem pri lastnikih kmetij z manj kot 10 hektarji obdelovalnih površin. Na več kot polovici kmetij zemljo obdelujejo na konvencionalen način. Število kmetij, ki se usmerja v neformalno ekološko pridelavo, se je v zadnjih letih znatno zvišalo. Prav tako se je delež ekoloških kmetij z 10 odstotkov leta 2005 zvišal na 14 odstotkov v letu 2010. Rezultat ustreza splošnemu trendu v Avstriji in na Koroškem. Graf 3: Delovanje kmetij leta 2010 Leta 2005 so na 385 kmetijah izjavili, da sami obdelujejo svoje površine; leta 2010 so tako odgovorili na 303 kmetijah. Število tako imenovanih či- stih kmetij, na katerih ljudje kmetovanje opravljajo kot glavni poklic, se je v primerjavi z letom 2005 povišalo za skoraj 10 odstotkov. Vzroki za to dopolnilne kmetije 30% čiste kmetije 37% kmetije, dane v najem 33% konven- cionalne 56% biološke po zakonu 14% biološke nepriprav- ljene 30% 133 RAZVOJ KMETIJSTVA NA JUŽNEM KOROŠKEM so najbrž gospodarski, saj kmetije omogočajo zaposlovanje delovne sile, ki je pred tem kmetovanje kombinirala z zaposlitvijo zunaj kmetije. Tako se lahko med gospodarskimi krizami dopolnilne kmetije ponovno spre- menijo v čiste oziroma v kmetije s kmetovanjem kot glavno zaposlitvijo. Prav tako raste delež kmetij, ki se same odločijo za biološko kmetova- nje in ne pridobijo javnega statusa. Te kmetije skladno z ukrepom popol- ne odpovedi umetnim gnojilom delujejo v okviru avstrijskega programa za sonaravno kmetijstvo »ÖPUL«. Živinorejske panoge na južnokoroških kmetijah Iz ankete je razvidno, da se na 90 odstotkih vseh anketiranih kmetij ukvarjajo z živinorejo, ki jo po navadi kombinirajo s poljedelstvom. Le na 37 kmetijah so navedli, da se ukvarjajo samo s poljedeljstvom in po- sebnimi kulturami. Kakor že leta 2005, je tudi leta 2010 veliko kmetij, ki se ukvarjajo z različnimi živinorejskimi produkcijskimi panogami. Specializirane kme- tije, ki bi bile usmerjene le v eno produkcijsko panogo, kot so npr. prireja mleka, govedoreja ali prireja plemenskih svinj v prašičereji, so redke. Zelo majhno je tudi število kmetij, ki gojijo perutnino ali drobnico. V preglednici so navedene le kmetije, ki se poklicno ukvarjajo z navedeno produkcijsko panogo. Kmetije, ki npr. kure ali drobnico gojijo le za lastno porabo ali užitek, v preglednici niso zajete. Isto velja za prašičerejo, kjer so v preglednici navedene le kmetije, ki se s svojo panogo preživljajo. Graf 4: Pregled živinorejskih panog Iz zgornjega grafa je razvidno, da je govedoreja glavna produkcijska pano- ga na južnem Koroškem. Poklicno ukvarjanje s prašičerejo nazaduje, pri čemer se kmetije glede na število prašičev večajo. Geografsko je 80 odstot- kov vseh prašičerejcev v okolici Pliberka in Globasnice, kar je na teh ob- močjih razložljivo tudi z naravnimi danostmi in močnim poljedelstvom. ovčjeraja govedoreja perutninarstvo prašičereja konjereja 134 OLGA VOGLAUER Velikosti kmetij Glede na socio-ekonomski tip kmetijskih gospodarstev so kmetije na južnem Koroškem v glavnem mešane, v nekaterih občinah in predelih pa predvsem gorske in hribovske. Poljedelske kmetije so geografsko močno koncentrirane na okolico Pliberka in Globasnice, manj pa jih je v Rožu in na Zilji. Zelo jasen je trend povečevanja obdelovalnih površin. Delež kmetij z več kot 20 hektarji poljščin se veča in je leta 2010 dosegel 20-odstotni delež vseh poljedelskih kmetij. Deloma se kmetije povečujejo z nakupom kmetijske površine, predvsem pa z najemom površin od tistih kmetov, ki so prenehali kmetovati. Graf 5: Velikost njiv v hektarjih na kmetijo leta 2010 Skupno se 36 odstotkov vseh kmetij, na katerih obdelujejo svoje površi- ne, ukvarja samo s travništvom. Ta delež v glavnem zajema gorske kme- tije iz občin Sele, Šmarjeta v Rožu, Borovlje, Šentjakob v Rožu ter Želez- na Kapla. 90 odstotkov teh kmetij ima do 20 hektarjev travnikov. Kme- tij z več kot 20 hektarjev je le malo; v glavnem so to kmetije, ki imajo v lasti planine. Graf 6: Velikost travnikov v hektarjih na kmetijo leta 2010 135 RAZVOJ KMETIJSTVA NA JUŽNEM KOROŠKEM Travništvo je povezano z govedorejo, zato so te površine temu primer- no majhne. V primerjavi z letom 2005 je razvidno, da se število kmetij z več kot 20 hektarji travnikov stalno povečuje, do leta 2010 je s petih odstotkov naraslo na skoraj 10 odstotkov. Omenjeni trend je mogoče razložiti tudi z intenziviranjem v prireji mleka in s povečanjem števila mlečnih kmetij. Razvoj sadjarstva na južnem Koroškem S sadjarstvom se poklicno ukvarjajo na 32 kmetijah. Te kmetice in kmetje svoje sadje in izdelke iz sadja prodajajo doma. Na vseh omenjenih kme- tijah je sadjarstvo le dopolnilna dejavnost živinoreji in/ali poljedeljstvu. V zadnjih letih je KIS ponujala številne tečaje in predavanja iz sadjar- stva, predvsem o obrezovanju in predelavi sadja. Zaradi močnega pov- praševanja in v smislu ohranjanja in nege obstoječe sestave sadnih dreves se bo izobraževalna ponudba na tem področju ohranila v dosedanjem obsegu. Dodatno se bo treba osredotočiti še na področja, kot so pridelava sadnih sokov, mošta in kakovostnega žganja. Graf 7: Predelovanje sadja na kmetijah Trženje domačih proizvodov Trženje lastnih domačih proizvodov se na južnem Koroškem močno osredotoča na suhe in predelane mesne izdelke. Iz grafov je razvidno, da poleg mesa največ kmetij trži sveža kurja jajca, nato jedilna olja in doma- či kmečki kruh. Trženje svežega sadja ni bistvenega pomena. Kot posebno dejavnost je treba navesti žganjekuho in pridelavo jabolčnega mošta, ki se ga sicer pogosto pripravlja, trži pa ga le nekaj kmetij. Razlog za to je treba verjetno iskati v davčnih predpisih in pomanjkanju tržnih znamk. Anketirane so 136 OLGA VOGLAUER vprašali, ali želijo, da bi njihove proizvode tržila skupna organizacija. Željo po tem so izrazili na nad 50 kmetijami, kjer svoje izdelke prodajajo doma. Graf 8: Predelovanje mesnih izdelkov na kmetijah Graf 9: Neposredna prodaja drugih kmečkih izdelkov (kmetije v absolutnih številkah) Turizem na kmetijah Prvič je anketa o sestavi kmetij na južnem Koroškem vsebovala tudi vprašanja o turističnih aktivnostih. Večina kmetij v turističnih apartma- jih in/ali sobah ponuja nočitve z zajtrkom. Med lastniki kmečkih točil- nic2 je le nekaj koroških Slovencev. Številne med ljudmi zelo priljubljene kmečke točilnice so v lasti nemško govorečih sodeželanov. Pogled na ponudnike »počitnic na kmetiji« kaže, da jih je največ v okolici turističnih območij južne Koroške – predvsem ob Klopinjskem, Vrbskem in Baškem jezeru. V ponudbi, imenovani »počitnice na kmetiji«, zakono- daja omejuje število postelj, zaradi česar je marsikatera kmetija prijavila 2 'Kmečke točilnice' (nemško: Buschenschank) na Koroškem ponujajo mrzle kmečke ma- lice z domačimi kmečkimi dobrotami. Med pijačami lahko ponujajo le domače sokove, žgane pijače in mošt. Obratovalni čas je omejen. 137 RAZVOJ KMETIJSTVA NA JUŽNEM KOROŠKEM tudi turistično obrt, ki dovoljuje ponudbo večjega števila turističnih po- stelj oziroma apartmajev. Graf 10: Število kmetij, ki ponuja apartmaje ali sobe Graf 11: Število postelj na kmetijah – ponudba prenočitve z zajtrkom Gozdarstvo Več kot tretjina vseh čistih in dopolnilnih kmetij ima med 10 in 20 hek- tarjev gozda. Kmetije, ki dohodek pridobivajo skoraj izključno iz gozdar- stva, so maloštevilne, še največ jih je v Karavankah v občinah Sele in Že- lezna Kapla. Lahko bi rekli, da so kmetije s 100 hektarji gozda in več le posamezni pojav med koroškimi Slovenci. Od čistih in dopolnilnih kmetij jih ima več kot 97 odstotkov tudi gozd- ne površine, ki prav tako prinašajo določen del letnega dohodka. Ta po- datek pojasnjuje, da ima južna Koroška skoraj izključno mešane kmetije, ki dohodek pridobivajo iz kmetijstva in gozdarstva. h 138 OLGA VOGLAUER Pomembno mesto zavzemajo tudi gozdno-gospodarske skupnosti, ki skrbijo za redno izobraževanje svojih članov in skupno gospodarjenje v gozdu. Te skupnosti so predvsem zaradi skupne rabe gozdarske mehani- zacije zanimive predvsem za manjše kmete. Graf 12: Velikost gozda na kmetijo Razvojne možnosti Na podlagi rezultatov anket je mogoče nove razvojne možnosti, ki se v prihodnosti ponujajo na južnem Koroškem, čim bolj izkoristiti. V nada- ljevanju navajam področja z največjimi razvojnimi možnostmi za razvoj južnokoroškega kmetijstva. Stopnja izobrazbe na kmetijah Iz rezultatov ankete je razvidno, da se povečuje število vodij kmetij z ma- turo ali s končano višješolsko izobrazbo. Konkurenčnost v kmetijstvu zahteva, da so vodje kmetij ne samo dobro strokovno izobraženi, tem- več da imajo tudi široko ponudbo dodatnega izobraževanja za odrasle. Za Kmečko izobraževalno skupnost pomeni to še tesnejše povezovanje s kmetijskimi izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji, ki geografsko zelo blizu ponujajo pridobitev višje kmetijske izobrazbe ter možnost univer- zitetnega študija v Ljubljani. Socialna vprašanja na kmetijah Na vprašanja o družinskem omrežju vodje kmetij na njihovem domu jih je 56 odstotkov odgovorilo, da na kmetiji živi več generacij skupaj, veči- noma pod skupno streho. Visok, kar 30-odstoten, je tudi delež vodij kme- tij, ki živijo sami. 139 RAZVOJ KMETIJSTVA NA JUŽNEM KOROŠKEM Izkušnje iz delovanja Kmečke izobraževalnes skupnosti kažejo, da je družinam, v katerih živi več generacij skupaj, treba omogočiti posebno informativno ponudbo, in to v zvezi s pravnimi vprašanji pri predaji kmetij in zaposlovanju družinskih članov. Poleg tega te družine potrebu- jejo tudi informacije o socialnem pravu in socialni oskrbi starejših dru- žinskih članov. Že v preteklosti je KIS redno organizirala informativne večere za družine s starejšimi družinskimi člani, ki jih je treba negovati. Za to ciljno skupino se je tudi pri Koroški kmetijski zbornici in Zavodu za socialno zavarovanje že razvila zelo široka svetovalna in rekreacijska ponudba. Skupno trženje domačih proizvodov in povezovanje s turizmom Nad 16 odstotkov kmetij je izrazilo željo po skupnem trženju domačih dobrot. Novost pri skupnem trženju bi bila možnost nakupa po spletu. Izkušnje drugih regij v Avstriji kažejo, da je trženje dobrot s podeželja na ta način mogoče zelo dobro organizirati tudi na južnem Koroškem in tako hkrati opozarjati na kulturno bogastvo naselitvenega območja ko- roških Slovencev. To možnost izkoriščajo tudi aktualni čezmejni turi- stični projekti, v katerih obstoječo ponudbo bi lahko vključili tudi kmeč- ke dobrote. Zaključek Poleg zgoraj opisanih možnosti je za obstoj kmetijstva na južnem Koroškem pomembna tudi gospodarska spretnost kmetov in kmetic in priprav ljenost hitro se prilagajati razvoju posameznih kmetijskih panog. V kmetijstvu se v naslednjih letih pričakuje nadaljevanje trenda opu- ščanja kmetij in zaostritev položaja na svetovnih trgih, ki bo zelo hitro vplival tudi na razvoj cen kmetijskih proizvodov. V prihodnosti se bodo morale predvsem male kmečke enote hitro prilagajati tržnim izzivom in si z iskanjem tržnih niš razvijati ekonomsko podlago za ohranitev lastne kmetije. 140 Janez Turk1 SLOVENSKI TOPONIMI V KARNIJSKIH ALPAH MED ZILJSKO IN KANALSKO DOLINO V prispevku povzemam slovenske toponime v Karnijskih Alpah med Ka- nalsko in Ziljsko dolino na Koroškem. Slovenske toponime v Karnijskih Al- pah je preučeval dr. Viktor Vovk (1893–1968). Razprave o vzhodnih Karnij- skih Alpah je v letih 1960–1965 objavljal v Planinskem vestniku. Podobno kot Henrik Tuma v Julijskih Alpah (Tuma 2000) je tudi Viktor Vovk podat- ke zbiral na terenu, povpraševal domačine, prebiral literaturo in na podla- gi ugotovitev skrbno beležil slovenska imena gora, potokov, planin ter dru- ga krajevna imena na Koroškem in v Karniji. Viktor Vovk ima velike zaslu- ge, da so bila ta imena rešena pred pozabo. Vovk je bil po poklicu advokat (doktor prava) in vsesplošno razgledan izobraženec. V Planinskem vestniku je objavljal razprave, povezane z zgodovino in etnografi jo slovenskih kra- jev, predvsem goratih predelov, ter toponomastične in fi lološke razprave. V svojem času je bil eden največjih poznavalcev Julijskih in Karnijskih Alp ter slovenskega prostora nasploh (Orel 1968; Zorzut 1968; Wraber 1999). V prispevku sem po literaturi zbral in povzel vse slovenske toponime v Karnijskih Alpah, ki jih navaja Viktor Vovk v svojih številnih razpravah, med letoma 1960 in 1965 objavljenih v Planinskem vestniku. Poleg na Vov- ka se ponekod opiram tudi na Luko Kravina in ga tudi ustrezno citiram. Luka Kravina se je rodil leta 1891 v Žabnicah, pozneje je kot sodnik živel v Jugoslaviji. Umrl je leta 1978 v Ljubljani (Gariup 1991). Leta 1956 je v Planinskem vestniku pod psevdonimom L. Višarski objavil prispevek z naslovom Kanalska dolina. Toponime na obravnavanem območju sem primerjal še z nekaterimi zemljevidi, kot so Zemljevid slovenskega ozemlja iz leta 1921, italijanska planinska karta Tabacco in deloma z Atlasom Slovenije (1992); vendar zahodnega dela Kanalske in Ziljske doline s Karnijskimi Alpami Atlas Slovenije ne vključuje. Kjer se navedba v Atlasu Slovenije razlikuje od na- vedbe Viktorja Vovka, na to tudi opozorim, vendar pa v takšnih primerih smatram Vovkove navedbe za bolj verodostojne. Zemljevidi in atlasi na- mreč zgolj prepisujejo vire iz starejših kart, če so ti viri napačni, prihaja do ponavljanja napak. Italijanska imena obravnavanih krajev sem preveril na planinskem zemljevidu Tabbaco. O Kanalski in Ziljski dolini ter o gorah nad njima so pisali tudi Platan (1904), Melik (1954), Ilešič (1931, 1939) in drugi. Ti 1 Dr. Janez Turk, po izobrazbi geolog, dr. krasoslovja, rojen leta 1980, živi v Ljubljani. V letih 2005–2011 je bil zaposlen na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. V svojem prostem času veliko pozornosti posveča krajem zunaj državnih meja Slovenije, kjer živijo ali pa so nekdaj živeli Slovenci. Še zlasti ga zanimata zgodovina in kulturno izročilo krajev, kot so Pustriška dolina in Dolomiti, Karnija, Koroška, Rezija ter Beneška Slovenija. Je avtor več prispevkov o Slovencih v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini ter o gorah Julijskih in Kar- nijskih Alp. Objavljal je v Mohorjevem koledarju, tedniku Družina in Planinskem vestniku. 141 avtorji poleg slovenskih uporabljajo tudi velik del nemških toponimov, za slednje je Viktor Vovk pozneje našel prvotne slovenske toponime. V nadaljevanju podajam seznam slovenskih toponimov, ki sem jih zbral po literaturi. Vsakemu slovenskemu toponimu sledi italijanski ali (in) nemški toponim, ki je danes v rabi (vir planinska karta Tabbaco). Po- magal sem si tudi s staro nemško literaturo iz obdobja Avstro-Ogrske, na katero se je skliceval že Viktor Vovk. Vsakemu toponimu sem dodal opis, ali gre za goro, planino, senožet, itd., in kje se kraj nahaja. Tablja (tudi Pontablja) – Pontebba (it.), Pontafel (nem.) | Mestece na sti- čišču Kanalske doline in doline Bele. Po pripovedovanju L. Višarskega, domačina iz Žabnic, so prebivalci slovenskih vasi v Kanalski dolini (Žabnice, Ukve, Ovčja vas) Tabljo imenovali Maftablja (Vovk 1964a). Tabeljski potok (tudi Pontabeljski potok) – Torrente Pontebbana (it.) | Potok, ki se pri Tablji izliva v Belo, je bil do leta 1918 mejni potok med Italijo in avstro-ogrsko monarhijo. Studena – Rio Studena (it.) | Jugozahodni (desni) pritok Tabeljskega potoka. Dolenja Studena – Studena bassa (it.) | Vas v dolini Tabeljskega potoka. Gorenja Studena – Studena alta (it.) | Vas ob potoku Studena nad dolino Tabeljskega potoka. Slémenca – Slenza (it.) | 1685 m visoka gora nad Gorenjo Studeno; na njenem pobočju tudi istoimenska planina (Casera Slenza). Čez Kladje – Sella di Cereschiàtis (it., furl.), Aupa Sattel (nem.) | 1066 m visok prelaz (preval) med dolino potoka Studena in dolino Avpo. Mokrine – Passo di Pramollo (it.), Nassfeld (nem.) | Cestni prelaz med Kanalsko in Ziljsko dolino povezuje Tabljo s Šmohorjem. Gumišče (tudi Gumnišče) – Gamiscen (it.) | Senožet nad Tabljo, zahod- no od ceste, ki vodi na Mokrine. Bombaš – Rio Bombaso (it.), Bombaschgraben (nem.) | Potok Bombaš, ki priteče izpod Mokrin; pred Tabljo se izlije v Tabeljski potok. Mali vrh – Monte Malvueric (it.), Malurch (nem.) | 1899 m visoka gora južno od prelaza Mokrine. Stan v Podne – Stampoden (it.) | Gozdnat svet na severni strani Malega vrha. Dolnji Mali vrh – Casera Malvueric bassa (it.) | Planina na južnih poboč- jih Malega vrha; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1530 m in simbol za stajo. Gornji Mali vrh – | Planina na vzhodnih pobočjih gore Mali vrh; na zem- ljevidu Tabacco označena le kota 1600 m in simbol za stajo. Jelenje brdo – Monte Cervo (it.) | 1365 m visoka, deloma skalnata vzpeti- na v južnem masivu Malega vrha. Prihod (tudi Privod) – Rio Pricòt (it., furl.), Prihat (nem.) | Hudourniški potok v južnih pobočjih Malega vrha. Prihod (oziroma Pricòt) je tudi bližnja planina v istoimenski krnici (Con- ca di Pricòt – it., Hochkar Prihat – nem. po Geyerju 1898) | Nad pla- nino je kota 1410 m – Monte Pricòt in kota 2252 m – Creta di Pricòt. 142 JANEZ TURK Prikotič – Pricotič (furl.) | Planina zahodno od planine Prihod; Viktor Vovk domneva, da je planina dobila ime po nekdanjem lastniku. Pri- kotič je tudi potok, ki teče v bližini planine. Konjski špik – Rosskofel (nem.), Monte Cavallo di Pontebba (it.) | 2239 m visoka gora zahodno od Mokrin. Prídol – Sella della Pridola (it.) | 1644 m visoko sedlo med Konjskim špi- kom in Malim vrhom. Koritnica – Tröglbach, Trögelbach (nem.) | Potok, ob katerem poteka prehod iz Ziljske doline na prelaz Mokrine. Repa – Reppwand (nem.) | Dolomitsko skalovje vzhodno nad dolino Ko- ritnice; Ivan Platan (1904) piše Repška stena. Lónice – Passo del Casón di Lanza (it., furl.), Lanzenpass (nem.) | Prelaz zahodno od Tablje, prehod v Paularo v Karniji (lonica = 'kopica, kup sena na senožeti'). Krniške skale – Gartnerkofel (nem.) | 2195 m visoka gora severovzhodno od Mokrin; v celoti na avstrijskem ozemlju. Veliki Koritnik – Creta di Aip (it., furl.), Trogkofel (nem.) | Najvišja gora v vzhodnih Karnijskih Alpah, 2279 m; italijansko in nemško ime sta prevod slovenskega. Straniški vrh – Monte Cordin (it.), Stranigerkopf (nem.) | 1839 m visoka gora nad Lónicami; gora se imenuje po vasi Stranje (Stranig) v Ziljski dolini. Guge – Gugel (nem.) | 1691 m visok vrh v severnem grebenu Straniškega vrha. Bajdeški vrh – Waidegger Horn. (nem.) | 1962 m visoka gora nad Ziljsko dolino; imenuje se po vasi Bajdek (Waidegg) v Ziljski dolini. Bajdeška planina – Waidegger Alm (nem.) | Planina tik pod vrhom Baj- deškega vrha, 1745 m visoko. Strmica – Sternitzer Alm (nem.) | Planina v bližini Bajdeške planine. Visoki vrh – Hochwipfel (nem.) | 2186 m visoka gora nad Lónicami; v celoti na avstrijski strani. Plečeta – Creta di Lanza (it.), Schulter (nem.) | 2057 m visoka mejna gora, z grebenom povezana z Visokim vrhom. Stranjska planina – Straniger Alm (nem.) | Planina na višini 1479 m, v lasti pašne skupnosti Stranje (Stranig). Stranjski potok (tudi Stranica) – Stranigbach (nem.) | Potok, ki izvira na močvirnati Stranjski planini. Radnjaveška planina – Rattendorfer Alm (nem.) | Planina na višini 1531 m med Velikim Koritnikom in Plečeti; v lasti vaščanov Radnje vasi (Ratna vas; Rattendorf). Dáber – Doberbach (nem.) | Potok, ki izvira na Radnjaveški planini med Dropoljami (Tröpolach) in Radnjo vasjo (Rattendorf), se izliva v Ziljo. Vrh Radnjaveške planine – Sella di Val Dolce (it.), Rattendorfer Sattel (nem.) | 1781 m visok mejni preval med Velikim Koritnikom in Plečeti. Débrnica – Doberbach (nem.) | Potok, ki izvira pod Visokim vrhom, se v Ziljo izliva pri Debrnicah (Döbernitzen). Krniška gora – Garnitzenberg (nem.), Monte Carnizza (it.) | 1950 m viso- ka mejna gora vzhodno od Mokrin. 143 SLOVENSKI TOPONIMI V KARNIJSKIH ALPAH Guge (tudi Na Gugah) – Gugga (nem.) | 1928 m visoka kota, severni pred- vrh Krniške gore. Koren – Monte Corona (it.), Kronalpe (nem.) | 1815 m visok mejni vrh. Črni vrh – Schwarzwipfel (nem.) | 1497 m visok vrh severno od Krniških skal in Vočič (Watschig). Vrh Krnice – Garnitzen Sattel (nem.), Sella Carnizza (it.) | 1674 m visok gorski prehod v grebenu Krniške gore na meji med Avstrijo in Italijo. V Pečeh – Casera Forno (it.) | Planina pod sedlom Vrh Krnice na itali- janski strani; višina planine je 1614 m. Forno je prevod besede 'peč' (za gretje), mišljena je 'peč' (skala). Skovška vratca – Kühweger Törl (nem.) | Gorsko sedlo med Krniškimi skalami in koto 1955 m (njeno nemško ime je Kammleiten); imenuje se po vasi Skovče (Kühweg) v Ziljski dolini. Skovška planina – Kühweger Alm (nem.) | Planina severno pod Skovški- mi vratci; v lasti vaščanov Skovč. Vočiška planina – Watschiger Alm (nem.) | Planina južno pod Skovškimi vratci; v lasti pašne skupnosti Vočiče (Watschig). Vrh Vočiške planine – Gartner Sattel (nem.) | Sedlo med Krniškimi ska- lami in Krniško goro (1950 m). Vočiška jezerca (tudi Jezerca v Podne) – Bodenseen (nem.) | Jezerca na nadmorski višini okoli 1100 m nad vasjo Vočiče (Watschig). Zelenica – Schlanitzen Alm (nem.) | Planina na višini 1395 m; planina se nahaja na travnatem hrbtu zahodno od doline Koritnice. Na zemlje- vidu Slovenske matice (1921) napačno označena kot Slaniška planina. Zelenica – Weißandlbach (nem.) | Potok v bližini istoimenske planine. Rudnik – Rudnigbach (nem.) | Potok na severni strani Konjskega špika; Rudnik je tudi planina. Zeleniška grapa – Schlanitzengraben (nem.) | Sotočje potokov Zelenica in Rudnik. Pogled iz Lužnic v Kanalski dolini proti Prednjemu Ščitu in Breznjaku. Foto: Janez Turk, 4. 9. 2002 144 JANEZ TURK Krnica – Garnitzenbach (tudi Garnitzengraben) (nem.) | Potok vzhodno od Krniških skal. Krnica – Garnitzen Alm (nem.) | Planina na vzhodnih pobočjih Krniške gore na višini 1649 m. Javornik – Auernig (nem.), Monte Auernig (it.) | 1863 m visoka mejna gora vzhodno nad Mokrinami. Javornik – Malga Auernig (it.) | Planina pod istoimenskim vrhom na višini 1609 m. Modrinjska planina – Möderndorfer Alm (nem.) | Planina na višini 1507 m v lasti pašne skupnosti Modrinja vas (Möderndorf). Modričji vrh – Cima Madrize (it.), Madritschenkopf (nem.) | 1842 m vi- soka travnata gora zahodno nad Mokrinami. Modričje – Monte Madrizze (it.), Madritschen (nem.) | Travnato sleme (1818 m) v bližini Modričjega vrha. Koširjeva planina – Casera Cossier (it.) | Planina pod sedlom Vrh Krnice na višini 1433 m; planina se imenuje po nekdanjem lastniku. Kot – Winkel Alm (nem.) | Planina na severni strani Konjskega špika tik pod Mokrinami (na višini 1470 m). Kótnica – Rio del Winckel (it.), Winkelbach (nem.) | Potok, ki izvira na severni strani Konjskega špika in teče skozi planino Kot. Trate (Na Tratah) – Malga Tratte (it.), Tratten (nem.) | Planina med so- točjem Bombaša in Kótnice na višini 1184 m. Voglov graben – Vallone degli Uccelli (it.) | Soteska, glej naslednji toponim. Vogel (tudi Dobje) – Rio degli Uccelli (it.), Vogelbach (nem.) | Potok, ki teče skozi sotesko Voglov graben; Nemci so ime ohranili, vendar z drugim pomenom (Vogel = 'ptič'), od tod novejše italijansko ime Rio degli Uccelli ('Ptičji potok'). Breznjak (tudi Breznik) – Monte Brizzia (it.) | 1540 m visoka gora nad Tabljo. Bruka ? – Monte Bruca (it.) | Gora severno od Breznjaka, kota 1583 m; prvotno slovensko ime je neznano? Viktor Vovk (1964c) piše Bruka, in poudarja, da je to ime zgolj popačenka. Glava – Kopf, Skalzerkopf (nem.) | 1498 m visoka kota med Breznjakom in Bruko; na planinski karti Tabacco je vrh označen zgolj z višino, brez imena. Sedóvca – lis Sedóncis (furl.), lis sedónchis (it.) | Zelenica, travnata rama na zahodni strani Breznjaka, višina približno 1240 m. Staje na Skalcah – Stavoli Scalzer (it.) | Planina na Sedóvci; pod planino je kraj Skalce. Čofnigova planina – Ciofnik (it.) | Planina na južnem pobočju Breznjaka. Zavrh – | Obsežen svet (nekdaj travnat) pod vrhom Breznjaka, obsega tudi Čofnigovo planino; na italijanski karti (Tabacco) toponim ni označen. Šinavc – Monte Scinauz (it.) | 1999 m visoka gora nad Kanalsko dolino, Schinauz na nemški karti iz leta 1890 (Siegl 1890); na zemljevidu Slo- venske matice (1921) je gora zapisana z imenom Žinovec. 145 SLOVENSKI TOPONIMI V KARNIJSKIH ALPAH Gozdec – Monte Ghisniz (it.) | 1927 m visoki vrh v masivu Šinavca. Veliko Klobišče – Monte Pin (it.) | Kota 1506 m, pod Gozdecem. Malo Klobišče – | Na zemljevidih (Tabacco) ni označeno. Planja – Plania (it.) | Južno pobočje Šinavca tik nad Depaljo (Lipaljo) vas- jo; verjetno nekdanja senožet ali pašnik. Brajdov graben – Sabreida (it.) | Na vzhodni strani omejuje zgoraj ome- njeno Planjo nad Depaljo (Lipaljo) vasjo. Flikerjev graben – | Na zemljevidu Tabacco graben in potok nista ozna- čena z imenom; na zahodni strani omejuje zgoraj omenjeno Planjo nad Depaljo (Lipaljo) vasjo. Prednji Ščit – Monte Cit (it.) | Kota 1416 m nad Depaljo vasjo v masivu Šinavca. Zadnji Ščit – Monte Cit di dentro (it.) | Kota 1555 m nad Depaljo (Lipaljo) vasjo v masivu Šinavca. Kopa – | Sedlo med Prednjim in Zadnjim Ščitom; na zemljevidu Tabacco nima imena. Luknja – | Sella di Barizze (it.), tudi Sella della Busate (it.), Quellsattel (nem.), Lochsattel (nem.) | Gorski prehod nad Voglovim grabnom; Viktor Vovk ime Barizze razlaga s slovensko besedo barice – 'majhne luže ali majhna močvirja'. V Luknji – la Buca (it.), la Busate (it.), Im Loch (nem.), Loch Alm (nem.) | Konta pod sedlom Luknja; verjetno je bila tu nekoč planina. Slovensko ime je potrdil domačin Kovač iz Depalje (Lipalje) vasi (njegovo ime ni navedeno), ki je vodil dr. Lojza Dolharja (1902–1969) po hribovju nad Kanalsko dolino. Dolhar, ki se je v Kanalsko dolino preselil iz Trsta in se tu poročil, je želel raziskati pomen popačenih krajevnih imen (Vovk 1964). Dolhar je bil eden pomembnejših Vovkovih informatorjev. Monte Čerkijo ? – Monte Cerchio (it.), Zirkelspitzen (nem.) | Slovensko ime 1802 m visoke gore neznano, Čerkijo je zgolj popačenka italijan- Konjski špik, 2239 m, s planine Glazzat. Foto: Janez Turk, 17. 4. 2006 146 JANEZ TURK skega imena gore. Il Cerchio = il circo = 'obroč, obkrožen prostor'. Po- doben pomen ima nemško ime. Beli potok – Rio Bianco (it.), Wießenbach Graben (nem.) | Potok, ki teče skozi istoimensko dolino med Šinavcem in Kukom. Poludnik – Poludnig (nem., it.) | 1999 m visoka mejna gora. Ziljani ji rečejo narečno Pudnik (Möderndorfer 1957) oziroma Pudenk (Vovk 1960). Planja – Plagna (it.) | Kota 1719 m. Monte Zille di Mezzodi (it.), Zielkofel (nem.) | 1824 m visoka gora; v lite- raturi nisem našel slovenskega imena. Veliki vrh – Monte Acuto (it.) | Kota 1783 m; v Atlasu Slovenije (1992) in na zemljevidu Slovenske matice (1921) označen kot Špik. Cima Gail (it.) | Kota 1709 m v grebenu Velikega vrha; po Vovku (1960) sklepam, da gre za goro Špik? Croda dei Cacciatori (it.) | Kota 1652 m; v literaturi nisem našel sloven- skega imena. Krsnica – Sella Chersnizze (it.), Kersnitzen Sattel (nem.) | Preval pod Planjo, 1542 m. Pri Grádešci – Sella del Poludnig (it.), Eggeralpensattel (nem. – Vovk 1960), Schloßhüttensattel (nem. – Tabacco) | 1451 m visok preval med Poludnikom in Planjo. Kladje – Sella della Caldiera (it.), Kesselwald Sattel (nem.) | 1477 m visok mejni prelaz. Stare Kluže – la Chiusa (it.) | Svet ob razpotju poti za Krsnico, Pri Grá- dešci, Veliki vrh; višina okoli 1300 m. Brška planina – Egger Alm (nem.) | Planina na višini 1422 m; v lasti pa- šne skupnosti Brdo (Egg). Brško jezerce – Egger Alpen See (nem.) | Jezero pod Poludnikom, 1407 m. Brška gora – Egger Kanzel (nem.) | 1595 m visoka vzpetina nad Brškim jezerom; na zemljevidu slovenske matice (1921) gora poimenovana Spodnji vrh. Dolska planina – Dellacher Alm (nem.) | Planina pod Poludnikom na vi- šini 1365 m; imenuje se po vasi Dole (Dellach), od koder prihaja živina. Planina Macesnik – Casera Mezesnik (it.) | Planina nad Ukvami, 1416 m, Mesesnik po Luki Kravini (Višarski 1956). Bistriška planina – Freistritzer Alm (nem.) | Planina na južnem pobočju Ojstrnika, 1720 m; v lasti pašne skupnosti Bistrica na Zilji (Feistritz an der Gail). Ukva (Na Ukvah) – Valle di Ugovizza (it.) | Dolina Ukva nad istoimensko vasjo; po njej teče potok Ukva. Ravna – Rauna (it.) | Stranska dolina Ukve. Vilca – Valle Filza (it.) | Stranska dolina Ukve. Pleče – Plécia (it.) | Potok (pritok Ukve) in prehod na višini 1616 m. Na Žebranju – Madonna della Neve (it.), Maria Schnee (nem.) | Kraj, kjer stoji kapela Marije Snežne, 1750 m (žebrati = 'moliti'). 147 SLOVENSKI TOPONIMI V KARNIJSKIH ALPAH Vršič – Monte Acomizza (it.), Schönwipfel (nem.) | 1813 m visok vrh juž- no od Ojstrnika; v Atlasu Slovenije je gora označena kot Zahomec, L. Višarki (1956) pa goro imenuje Vršič. Vrtinjlogarski »graben« – Val Bártolo (it.), Bartolograben (nem.). | Sote- ska med Vršičem in Velikim Kopinjem. Vrtinji log – Prati del Bárto (it.), Bartolowiesen (nem.) | Dolina, kjer so senožeti žabniških kmetov. Stobovce – Sella di Bártolo (it.) | 1175 m visok prehod iz Žabnic (Kanalska dolina) na Bistrico in v Zahomec (Ziljska dolina); najnižji preval med obema dolinama v grebenu Karnijskih Alp. Črni vrh – Monte Nero (it.) | Poraščen vrh nad Trbižem, kota 1359 m. Zahomska planina – Achomitzer Alm (nem.) | Planina pod Vršičem na višini 1712 m; v lasti pašne skupnosti Zahomec (Achomitz). Mulejev vrh – Cima Muli (it.), Mulikopf (nem.) | Gora, 1743 m; lastniško (posestniško ime), na vzhodni strani gore tudi Mulejev potok. Kališče – Calisca (it.) | Senožet na južnih pobočjih Mulejevega vrha. Mirnik – Mirnig (it.) | Gozdnat vrh, kota 1397 m. Bélica – Torrente Fella (it.) in Rio Filza (it.) | Goro Mirnik na severni in južni strani omejujeta dva potoka, oba z imenom Bélica; Luka Kravina (Višarski 1956), rojen v Žabnicah, pravi, da je pravilno ime obeh poto- kov Vilca. Lomek – Monte Lomeg (it.) | Vzpetina med Žabnicami in Ukvami, kota 1209 m. Obvas – Monte Obuas (it.) | Kota 1116 m, med Žabnicami in Ukvami; ob vznožju tega hriba naredi cesta skozi dolino ovinek, torej hrib »obvo- zi« (Višarski 1956). Suhi vrh – Vetta secca (it.) | Kota 1270 m, nad Ukvami. Kuk – Alpe Piccola (it.), Kleine Alpelspitze (nem.) | 1304 m visoka gora nad Šenkatrijo. Na Žebranju, kapela Marije Snežne. Foto Janez Turk, 20. 10. 2002 148 JANEZ TURK Kuk – Monte Cucco (it.) | 1598 m visoka gora, severno od kote 1304 m (prav tako Kuk). Na karti Slovenske Matice je kot Kuk imenovana le kota 1304 m (glej zgornji toponim), kota 1598 m pa ni poimenovana; v bližini je planina Malga Cucco. Kok (Kuk) – Monte Cocco (it.) | 1941 m visoka kopasta gora; Kok pravijo Kanalci, Kuk pa Ziljani. Lepi Vršič (Lepi vrh) – Cima Bella (it.), Schönwipfel (nem.) | Travnata gora, kota 1911 m. Konjščica (tudi Krošove skale) – Monte Sagran (it.), Zagranberg (nem.) | 1931 m visok mejni vrh; Ukljani jim po domačinu Krošu (domače ime), ki ima pod vrhom svojo planino, rečejo Krošove skale (Vovk 1960). Starhand – Starhand (nem.) | 1968 m visoka ošiljena gora, znano je le nemško ime. Ojstrnik – Monte Osternig (it.), Oisternig (nem.) | 2050 m visoka gora. Mrzli studenec – Forcella di Fontana Fredda (it.), Kalten Brunner (nem.) | 1693 m visoko sedlo med Lepim Vršičem in Konjščico. Dolinice – Dolinza Alm (nem.) | Planina med Starhandom in Ojstrni- kom. Lom – Sella Lom (it.), Lom Sattel (nem.) | Prehod (1499 m) iz Ukovske doline na ziljsko stran (na planino Dolinice). Luka Kravina piše sedlo Dolince, toponima Lom naj bi domačini ne poznali (Višarski 1956), vendar se ime Lom (Lom Sattel) na nemških kartah (Siegl 1890; glej tudi Geyer 1898) pojavlja že vsaj leta 1890. Naborješka grapa – Vallone di Malborghetto (it.) | Grapa severno od Naborjeta. Koroški vrh – Brenaca Alta (it.), Hoch Brenah (nem.) | Kota 1562 m med Ukovško dolino in Naborješko grapo; na zemljevidu Slovenske matice (1921) se gora imenuje Požganje, kar pa je po Vovku (1960) napačno. Stabet (Koroški Špik?) – Stabet (nem., it.) | 1627 m visok ošiljen vrh, poraščen z gozdom. Luka Kravina ga imenuje Stabet (Višarski 1956), isto ime napisano na zemljevidu Slovenske matice (1921) in nemških zemljevidih (Siegl 1890); v Atlasu Slovenije (1992) označen kot Koroški Špik. Čurčeljni – Ciurciule (it.) | Planina na koncu Naborješke grape, poime- novana po prvotnem gospodarju Čurčelju iz Ukev. Veliki Kopinj (Atlas Slovenije), Kapin (Višarski, 1956) – Monte Capin di Ponent (it.), Kapinberg (nem.) | 1736 m visoka vzpetina nad Trbižem s pašniki na temenu. Gorjanski vrh – Monte Goriane (it.), Goriacher Berg (nem.) | Najbolj vzhodna gora v Karnijskih Alpah, 1693 m, imenovana po vasi Gorjane (Göriach). Zgoraj so našteti le toponimi, ki jih omenjata Viktor Vovk in Luka Kra- vina, na območju pa so še številni drugi toponimi slovenskega izvo- ra. V pričujočem prispevku je slabo obdelana predvsem severna, zilj- ska stran pogorja. Na planinskih kartah so napisani še številni dru- 149 SLOVENSKI TOPONIMI V KARNIJSKIH ALPAH gi, prav tako popačeni (ponemčeni) slovenski toponimi, ki čakajo na ovrednotenje jezikoslovcev ob pomoči lokalnega prebivalstva. Glav- ni namen prispevka je bil na enem mestu zbrati vse slovenske toponi- me, ki jih je v svojih razpravah navedel Viktor Vovk. To bo morda na- daljnje delo jezikoslovcev nekoliko olajšalo, hkrati pa sem želel opozo- riti na pogosto zanemarjeno prob lematiko gorskih toponimov. Prav bi bilo, da bi se slovenski toponimi uporabljali tudi v poljudni literatu- ri. V zadnjem času se je pojavilo precej poljudnih (planinskih) knjig in prispevkov o obravnavanem območju, v katerih avtorji navajajo števil- ne nemške in italijanske popačenke, saj očit no ne vedo za obstoj slo- venskih krajevnih imen. Viri in literatura ATLAS SLOVENIJE, 1 : 50.000. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod (zasnova Vili Kos), 1992. FRECH, Fritz: Aus den Karnischen Alpen. V: Johannes Emmer (ur.), Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1890(21), Dunaj, 1890: 373–418. GARIUP, Mario: Il santuario di Monte Lussari in Val Canale. Čedad: Società Cooperativa Editrice Dom, 1991. GEYER, Georg: Uber die Hauptkette der Karnischen Alpen. V: Heinrich Hess (ur.), Zeitschrift des Deutschen und Österriechischen Alpenvereins 1898(29), München 1898: 280–326. MELIK, Anton: Slovenski alpski svet. Ljubljana: Slovenska matica, 1954. ILEŠIČ, Svetozar: Planine od dolenji Zilji. Geografski vestnik 1931: 120–146. ILEŠIČ, Svetozar: Slovenska Ziljska dolina. Planinski vestnik 1939: 149–166. MÖDERNDORFER, Vinko: Živino ženejo v Pudnik. Planinski vestnik 1957: 654–657. OREL, Tine: Vejica na grob dr. Viktorja Vovka. Planinski vestnik 1968: 547–553. PLATAN, Ivan: V Garniških skalah. Planinski vestnik 1904: 190–195. SIEGL, Julius: Rundschau von Luschariberge. V: Johannes Emmer (ur.), Zeitschrift des Deut- schen und Oesterreichischen Alpenvereins 1890(21), Dunaj, 1890, priloga: zemljevid. TABACCO, Carta topografi ca per escursionisti (1: 25:000). Alpi Carniche orientali Canal del Ferro, list 018. TABACCO, Carta topografi ca per escursionisti (1: 25:000). Alpi Carniche Carnia centrale, list 09. TUMA, Henrik.: Imenoslovje Julijskih Alp. Ljubljana: Tuma, 2000. VIŠARSKI, L.: Kanalska dolina. Planinski vestnik 1965a: 368–374. VIŠARSKI, L.: Kanalska dolina. Planinski vestnik 1956b: 422–428. VOVK, Viktor: Karnijske Alpe in Karnija (I. Med dolinama Kanalsko in Ziljsko). Planinski vestnik 1960: 588–605. VOVK, Viktor: Karnijske Alpe in Karnija (VIII. Koritniki in Monte Zermula). Planinski vestnik 1964a: 248–256. VOVK, Viktor: Karnijske Alpe in Karnija (Iz Studene na Prihod). Planinski vestnik 1964b: 295–301. VOVK, Viktor: Karnijske Alpe in Karnija. Planinski vestnik 1964c: 343–348. VOVK, Viktor: Karnijske Alpe in Karnija (VIII. Koritniki in Monte Zermula). Planinski vestnik 1964d: 445–453. VOVK, Viktor: Karnijske Alpe in Karnija. Planinski vestnik 1965a: 106–108. VOVK, Viktor: Karnijske Alpe in Karnija (VIII. Koritniki in Monte Zermula). Planinski vestnik 1965b: 61–64. VOVK, Viktor: Karnijske Alpe in Karnija (VIII. Koritniki in Monte Zermula, IX. Gora Zermu- la in njeni Razgledi). Planinski vestnik 1965c: 353–360. ZORZUT, Ludvik: Petinsedemdesetletniku dr. Viktorju Vovku duhteč planinski šopek. Pla- ninski vestnik 1968: 227–229. WRABER, Tone: Gornik dr. Viktor Vovk – 40 let po smrti. Planinski vestnik 1999: 114, 20–21. Zemljevid slovenskega ozemlja [Kartografsko gradivo] / izdelal s sodelovanjem Matice Slo- venske Vojaški geografski zavod na Dunaju. Ljubljana: Slovenska Matica, 1921 (1: 20.000). 150 Avguštin Malle1 BOJ ZA JAVNOST IN USMERITEV: NEPRETRGANOST IN PRELOMI Politična situacija pred letom1934 in slovenska periodika Politično usmeritev koroških Slovencev, ki so bili kot družbeno podrejena skupnost pod vplivom večinskega prebivalstva, so v tridesetih in štiride- setih letih 20. stoletja zaznamovali nepretrganost in prelomi. Če upošte- vamo celotno slovensko govoreče prebivalstvo, potem je treba poudariti, da je odsevala ves spekter političnih usmeritev večinskega prebivalstva. Nacistični agitatorji so se julija 1934 čudili, kako vnemo so deli slovensko govorečega prebivalstva zgornjega Roža sodelovali pri nacističnem puču, navdušeno »hajlali«, zraven pa govorili v slovenskem narečju. Pri prebiranju koroške slovenske periodike iz tridesetih let 20. stoletja smo soočeni z vprašanjem, ali in v kolikšni meri uvodniki in politična poročila izražajo politično usmerjenost narodno zavednega slovenskega prebivalstva na Koroškem. Raziskovalci menijo, da sta bili v Političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem prisotni dve struji: katoliško-konservativna in »liberalna«. Zadnja v Koroškem Slovencu, gla- silu društva, ni prihajala do izraza. To velja za čas po letu 1930, še bolj pa po oktobru 1934, ko je prenehal delovati zadnji demokratično izvoljeni deželni zbor oziroma tisti njegov večinski del, ki je po maju 1933, ko je zvezni kancler Dollfuß ukinil parlament, še životaril. 1. novembra 1934 je začela veljati ustava krščanske in stanovske zvezne države. Še manj možnosti artikulacije so imeli slovensko govoreči Korošci, ki so se nagi- bali h komunistični partiji ali bili v vrstah avstrijske socialdemokratske stranke. Koroški Slovenec je bil najpozneje od leta 1930 v rokah verbalno bojevitih mladcev iz vrst slovenskih članov Katoliške akcije. Koroški Slovenci so pred drugo svetovno vojno prebirali tudi verski mesečnik Nedelja. Ta je pomembna za analizo verskega življenja in do- brodelnosti med koroškimi Slovenci. Pomembni so tudi prispevki cer- kvenega zgodovinarja Štefana Singerja. Število tistih koroških Slovencev, ki so prebirali Koroško domovino – Kärntner Heimat, glasilo Koroške do- movinske zveze, ni znano. List, ki je od leta 1927 lahko izhajal le z izdatno pomočjo Urada zveznega kanclerja na Dunaju, je tiskala tiskarna Leon v 1 Dr. Avguštin Malle, rojen leta 1944 v Brodeh, je po maturi na Slovenski gimnaziji v Celovcu na Dunaju študiral zgodovino, publicistiko in germanistiko. Od leta 1975 je vodja Slo- venskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Leta 1979 je zasnoval in do leta 1989 urejal knjižno serijo Disertacije in razprave – Dissertationen und Abhandlungen. V številnih člankih, razpravah, monografi jah in zbornikih je pisal o razvoju slovenskega koroškega tiska, šolstva, kulture, zadružništva in bančništva, cerkvenega življenja, manjšinske or- ganiziranosti ter raznarodovalne politike. Med letoma 1975 in 1978 je bil podpredsednik Zveze slovenskih organizacij, od leta 1991 je predsednik Slovenskega šolskega društva. Bil je urednik pri Naših razgledih in Enciklopediji Slovenije, še vedno pa je član uredniške- ga odbora Razprav in gradiva, ki jih izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, in Prispevkov za novejšo zgodovino, ki jih izdaja Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. 151 Celovcu. Subvencije so bile znane tudi političnemu društvu. O slovenski periodiki, ki je prihajala med koroške Slovence iz Slovenije oziroma Jugo- slavije, danes ne moremo razpravljati. To bi lahko resno storili le po na- tančnem študiju virov, ki jih v fondih okrajnih glavarstev hrani Koroški deželni arhiv. Okrajna glavarstva so v sodelovanju s poštno upravo in z zaupniki Koroške domovinske zveze zbirala podatke o abonentih perio- dike iz Slovenije. Njihovo število je bilo vsekakor pomembno. Koroški Slovenec je bil agitacijski list Koroške slovenske stranke in orga- nizator vsega slovenskega družbenega življenja. Brez njega si ne moremo zamišljati uspešnega delovanja številnih slovenskih prosvetnih društev in krajevnih kreditnih zadrug ter delovanja političnega društva. Zanimivo je, da je redko polemiziral s Koroško domovino – Kärntner Heimat. Ta ga je, ker ga je tiskala tiskarna dunajskih Čehov, ponavadi posmehljivo naslavljala Čeherl. Bralci Koroškega Slovenca in Koroške domovine – Kärntner Heimat so se razlikovali zlasti po svoji socialni pripadnosti, skupen pa jim je bil slovenski pogovorni jezik oziroma slovenska koroška narečja. List Koroške domovinske zveze so razširjali premožnejši kmetje in drugi njeni agita- torji, zlasti učitelji in uradniki. Naletimo pa tudi na znake nezadovoljstva organizacije s svojimi zaupniki in pristaši. Nekateri naj bi namreč hranili zaloge »zabojev« z neodprtimi izdajami. Naklada je po podatkih poročil, ki jih je Koroška domovinska zveza posredovala Uradu zveznega kanclerja, znašala med 2.000 in 4.000 izvodi, kar naj bi bila tudi naklada Koroškega Slovenca. Tega naj bi po istih informacijah docela fi nancirala »ljubljanska vlada«, list pa naj bi brali predvsem mali ali revnejši kmetje. Koroški Slovenec je pod vplivom političnega razvoja v Avstriji od leta 1930 pogosto pisal o preživelih oblikah demokracije. Vnemal se je za stanovsko ureditev države, in menil, da bo ustava, ki je deklarativno temeljila na katoliški veri in bogu, priznala enakopravnost koroškim Slovencem. Avstrijska stanovska država, ki jo številni zgodovinarji ozna- čujejo kot klerofašistično, je stanovska zastopstvo udejanila le za kmete in uradnike, vsi drugi »stanovi« pa so v času njenega obstoja ostali brez zastopstva. Tisti del slovenskih funkcionarjev, ki se je deklariral po Ko- roškem Slovencu, je od stanovske države pričakoval zlasti ureditev šolstva na način, ki bi odgovarjal potrebam manjšine. 20. novembra 1932 je še neustanovljena Kmečka zveza na prvih kmeč- kozborskih volitvah požela velik uspeh. Njena »uradna ustanovitev« je sledila februarja 1933. Ta organizacija je imela od vseh slovenskih organi- zacij na Koroškem najkrajšo življenjsko dobo. Kajti že marca 1933 so ste- kla pogajanja za »enotno Kmečko zvezo« vseh koroških kmetov, ki jo je režim krščanske in stanovske zvezne države potem uresničil. Na nasled- njih volitvah oktobra 1936, tokrat v stanovsko Koroško kmečko zvezo, so koroški Slovenci prav na občinski ravni izgubili številne pozicije, ki so jih osvojili na demokratičnih volitvah leta 1932. Stanovske oblasti so uveljavile skupne liste, na katerih so dobili svoja mesta številni nekdanji člani landbunda, ki jih volilci leta 1932 niso podprli. Neuspešna šolska pogajanja in posegi oblasti na volitvah v stanovsko kmečko zastopstvo 152 AVGUŠTIN MALLE so bili dejavniki, ki so streznili najbolj vnete pristaše stanovske ureditve države v vrstah koroških Slovencev. Vinko Zwitter – glavni uvodničar Če analiziramo uvodnike Koroškega Slovenca, globoki politični prelomi med letoma 1930 in 1937 niso dosti vplivali na politično usmeritev glav- nega uvodničarja. Ta je svoje prispevke podpisoval z inicialkama »-ro«. Usmeritev Vinka Zwittra je izhajala iz načel Rimskokatoliške cerkve ozi- roma smernic avstrijskega episkopata. Razvil je poseben glosar o minu- lem idiličnem slovanskem vaškem življenju, zagovarjal stanovsko uredi- tev države, povzdigoval vlogo kmeta in slovenske žene kot varuhinje in nosilke družinskega in narodnega življenja. Rad je govoril o »mladih na- rodih«, katerih da je prihodnost. Mednje je prišteval tako slovenski kot ruski narod. Pričakoval je, da se bodo nezavedni, pri tem je mislil na de- lavce, »skesani« vrnili v vrste narodno zavednih Slovencev. Družinske večernice 1940 Vinko Zwitter je ob božiču leta 1940 uredil knjižico Družinskih večernic, izdala pa jo je Slovenska prosvetna zveza. Decembra 1940 je bila zadnja božičnica Slovenske prosvetne zveze, ki se je je uradno udeležil zastopnik vermahta. Knjižica naj bi povezala vse raztresene člane narodne skupno- sti od Narvika preko Poljske do Francije. To je edini namig na vojno in opozorilo na dejstvo, da so bili številni koroški Slovenci v enotah nemške vojske. Upoštevati moramo, da je bil ves koroški slovenski tisk od marca 1938 pod strogo cenzuro. Preseneča, da je Zwitter v knjižico spravil nekaj upornega duha, sicer pa je ostajal v svojih ozkih ideoloških pogledih in je v soglasju s politično usmeritvijo drugih manjšinskih voditeljev govo- ril o lojalnosti do države. V sozvočju z avstrijskim episkopatom je naciz- mu priznaval nekatere pozitivne elemente na področju družinske in so- cialne politike – pomislimo le na slovesno izjavo avstrijskega episkopata za glasovanje 10. aprila 1938. V uvodu brošure je urednik Vinko Zwitter govoril o »zdravi slovenski družini«, o »zemlji in krvi«, o »narodu« in »Bogu«. Svoje uvodne misli je razpredal tudi v naslednjih poglavjih. Lahko bi rekli, da so ta izvajanja povzetki uvodnikov Koroškega Slovenca preteklega desetletja. Misel o slovenskem kot »mladem narodu« vsebujejo številni uvodniki in poročila lista, prav tako misel o številčnosti in vzajemnosti slovanskih narodov. Slednje v koroškem primeru preseneča, vendar Velika Nemčija še ni bila v vojni s Sovjetsko zvezo, kar so morali upoštevati tudi koroški cenzorji. Mati se pojavlja kot »nadmati«, ohranja družino in dom, skrbi za očeta/ moža in ima še čas za nadnaravne stvari. Avtor idealizira domačijo, dom, kjer sta doma svoboda in vera, ter meni, da bi se srečnim stalnim 153 BOJ ZA JAVNOST IN USMERITEV: NEPRETRGANOST IN PRELOMI kmečkim domovom morali pridružiti prav tako srečni delavski domovi. Dom in vaška povezanost stojita nasproti »mrzlemu, tujemu svetu«. Poslanstvo žene vidi v tem, da rodi in daje novo življenje, zato zagovarja družine s številnimi otroki, ki so za starše v veliki meri božji blagoslov in narodna dolžnost. S tega zornega kota ocenjuje politiko Velike Nemčije: Države z večjim pribitkom rojstev pa so predložile svojo zahtevo za primer- nim življenjskim prostorom, kjer bo dovolj kruha in obstoja za sedanji in bo- doči rod. Izredno skrb za številno zdravo potomstvo posveča Velika Nemčija, katere socialna politika v prilog mnogoštevilnim družinam je uprav vzorna in hvalevredna. Nemala zasluga narodnega socializma je, da se je Evropa takore- koč v dvanajsti uri zavedla strahotnih posledic umetnega omejevanja rojstev. Kmetu in zemlji posveča urednik novo poglavje, kjer spet naletimo na znane misli. Kmet je tisti, ki zna ravnati z zemljo, ki njega in njegovo družino nagrajuje s svojimi sadovi. Kmečko življenje močno idealizi- ra, govori o vzrokih kmetijske krize, se vrača k idili vaške skupnosti, ki v vzajemnosti išče svojo rešitev, ter nakaže kmetijsko politiko velikih dr- žav. V poglavju Narod urednik razpravlja o narodni zavesti, o slovenski poštenosti in značajnosti in se loteva vprašanja narodne zvestobe in lo- jalnosti do države: Je li mar samo slučaj, da so zavedne slovenske družine zdrave, mnogošte- vilne, da so slovenski gospodarji mojstri pluga in slovenski delavci mojstri krampa in lopate, da so slovenska posestva razmeroma najmanj obreme- njena in najbolj intenzivno zastavljena, da so slovenski fantje krepki, čvrsti vojaki? En sam korak je od narodne zvezstobe do državne lojalnosti. Kdor ceni narodno družino, bo cenil tudi državno družino. Naslovnica in prva stran Družinskih večernic, ki jih je leta 1940 uredil Vinko Zwitter. Vir: Študijska knjižnica, Celovec 154 AVGUŠTIN MALLE Dolžnostim državljanov, tudi Slovencev, postavlja nasproti dolžnosti dr- žave in meni: Za našo državljansko zvestobo pa zahtevamo Slovenci od države, naj nam vzgaja našo slovensko mladino v slovenskem narodnem duhu, naj nam omogoča in podpira naš svobodni kulturni razvoj ter naj ne ovira zdrave slovenske narodne rasti. Kajti nikdar ne bomo izgubili izpred oči cilja naše narodne politike: Zavedni Slovenci – dobri državljani! Osrednje mesto namenja slovenščini in njeni ohranitvi in se pri tem skli- cuje na Antona Martina Slomška in velikane slovenske pisane besede, nakar se povrne k liku koroške Slovenke, ki da ji je odvratna emancipi- ranost, in pravi: V gospodinjstvu, v oskrbi svojcev z vsakdanjimi potrebščinami, v pripravi prijetnega, domačega ognjišča tekmuje domala z Nemko, ki slovi s svojim, moderno vodenim gospodinjstvom. Njena moč pa je v duševnem in duhov- nem. ... Najsilnejša pa je naša žena v duhovnosti. Kar je med nami vere, kar je v nas otroškega zaupanja v vsedobrega Očeta, kolikor ima naš rod one svete pokorščine, ki je dika vsakega katoliškega ljudstva, to ima od naše žene. Kljub nespornim prednostim koroške Slovenke pa so ji lastne še druge uprav ženske lastnosti. Svojemu možu je zvesta žena in življenjska tovarišica, svojim otrokom ljubeča mati. Velika je v trpljenju in potrepljenju. ... Da bi ostala še v bodoče, kakršno želimo: vsa Slovenka, vsa Slovanka! Žena in mati, tovarišica in gospodinja, umetnica in duhovnica, varuhinja družinskega in narodnega občestva! Brošuro je urednik končal s poglavjem Bog. V poglavja Družina, Kmet in zemlja in Narod je urednik vključil krajšo prozo in nekaj lirike, katerih vse- bina je deloma v ostrem nasprotju s toliko poudarjeno vrlino pokorščine ne le slovenske Korošice. Da sta Župančičevi pesnitvi Vprašanje in Naša be- seda prestali celovško cenzuro, lahko razlagamo le tako, da cenzorji nju- ne vsebine niso razumeli oziroma je niso znali interpretirati. V določeni meri velja to tudi za delni ponatis Miklove Zale. Med fotografi jami so por- treti Vinka Poljanca, Jožefa Vintarja in Franca Ksaverja Meška. Med ljud- stvom je krožila vest, da je Poljanec umrl za posledicami zastrupitve, ker so mu med njegovim priporom v hrano primešali strup. Jožef Vintar ob izidu Družinskih večernic ni več živel, gestapo pa ga je zasledoval zadnje mese- ce življenja. Franc Ksaver Meško je bil pri koroških oblasteh zapisan kot ti- sti duhovnik, ki je bil med organizatorji »iredente« v Jugoslaviji. Nekaj bo- dic na račun režima si je urednik torej konec leta 1940 še lahko privoščil. Ugibanja o prihodnosti S temi bodicami je bilo konec 6. aprila 1941, ko se je Vinko Zwitter z dru- gimi slovenskimi odborniki in odbornicami znašel v celovških zaporih. Svoje zaporniške tedne je opisal v prispevku Celica št. 80 v novih Dru- žinskih večernicah, ki jih je izdala in založila z odobrenjem kn. šk. krške- ga ordinariata v Celovcu leta 1948 Družba sv. Mohorja v Celovcu. Vinko 155 BOJ ZA JAVNOST IN USMERITEV: NEPRETRGANOST IN PRELOMI Zwitter ni odobraval komunizma, vendar je zapisal, kdaj so slovenski jet- niki zaslutili, da se bo »divji ples« končal z zmago zapornikov: Nekega večera čujemo živahno hojo po hodniku. Nekdo se ustavi pred našo celico in po kratkem odmoru telefonira skozi ključavnico novico: Rusija se nahaja v vojni z Nemčijo! Kot bi trenil, se zbistrijo naši obrazi, naša ugibanja o bodočnosti dobijo odslej določeno smer. Končati more divji ples samo z zmago nas v zaporih. Med pazniki se pojavijo nekateri novi prijatelji. V uvodu in sklepni besedi povojne večernice navezujejo vsebinsko na one iz božičnih dni leta 1940. V knjižici so tudi daljši prispevki o pregnancih, o trpljenju selske fare in o usodah nekaterih slovenskih duhovnikov ter la- ikov v času nacizma. Oboroženega odpora proti nacističnemu režimu ve- černice ne tematizirajo, povsem izogniti pa se mu tudi niso mogle. Kako bi bilo sicer mogoče opisati dogodke v Selah in na Obirskem? Velikonočni partizanski nastop na Obirskem je doživel prav Aleš Zechner, prvi povojni predsednik Mohorjeve, in ga zabeležil v kapelški farni kroniki. Prelomi, zareze in nepretrganost Koroški Slovenci so se po porazu nacistične Nemčije in obnovi Avstrije znašli v novem položaju. Čeprav so bili po nasilnem izgnanstvu oropa- ni svojega vodstva, številni odborniki političnega društva, lokalnih slo- venskih prosvetnih društev in kreditnih zadrug pa so bili v taboriščih v nemškem rajhu, so se pridružili Osvobodilni fronti. Pričakovanja, da bo Družinske večernice Družbe svetega Mohorja iz leta 1948 prinašajo institucionalno obnovo konservativne miselnosti. Vir: Študijska knjižnica, Celovec 156 AVGUŠTIN MALLE po vojni mogoče uresničiti Temeljne točke Osvobodilne fronte, so se raz- blinila, ko so Združene države Amerike in Združeno kraljestvo zahte- vali in uresničili umik jugoslovanske armade. Ideje svobode in odpora je osvobodilno gibanje v znatni meri širilo s pomočjo ilegalnega tiska, ki je poudarjalo povsem druge vrline, kot so prihajale do izraza v Koroškem Slovencu in v božičnih Družinskih večernicah. Po osvoboditvi Avstrije je obstajala realna nevarnost, da koroški Slovenci ostanejo brez tiska. Po- krajinski odbor Osvobodilne fronte za slovensko Koroško je praznino do junija 1946, ko je izšla prva številka Slovenskega vestnika, premago- val z občasnimi tiski. Katoliško-konservativni del, ki je na državnozbor- skih volitvah leta 1930 uveljavil s pomočjo pritiska krškega ordinariata, da se je Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem izre- klo za podporo krščanskih socialcev – odločitev je sprejel zelo ozek krog odbornikov – je ostal vse do obnovitve Družbe svetega Mohorja v Celov- cu oziroma Narodnega sveta koroških Slovencev brez svojega glasila. O Koroški kroniki, ki jo je izdajala Britanska obveščevalna služba, bomo še spregovorili. Uvod v institucionalno obnovo konservativne miselnosti so Družinske večernice Družbe svetega Mohorja leta 1948, sledil je mesečnik Družina in dom s podnaslovom List Družbe svetega Mohorja. Ta se je že po enem letu preimenoval v Vero in dom: List za Katoliško mladino in ver- sko obnovo. V njem se je s svojimi prispevki spet razživel Vinko Zwitter, vendar sedaj ni več hvalil socialne, kmetijske in družinske politike Velike Nemčije, opustil je tudi razmišljanja o krvi in zemlji, ni več razmišljal o »mladih narodih«, temveč o »mladem rodu«, ki ga je treba spet približa- ti vrednotam krščanstva. Pot institucionalne obnove konservativne po- litične miselnosti med koroškimi Slovenci se je končala ob deželno- in državnozborskih volitvah 9. oktobra 1949. V Našem tedniku, glasilu Kr- ščanske ljudske stranke, sta Jožko Tischler in Ivan Starc pozivala roja- ke, da v deželni zbor volijo kandidate Krščanske ljudske stranke, pri dr- žavnozborskih volitvah pa oddajo svoje glasove Avstrijski ljudski stranki. Starc je odločitev utemeljeval podobno kot leta 1930: V teh velikih trenutkih dokažemo našo politično zrelost s tem, da volimo v drž. zbor ÖVP. Sklepi velesil o naših državnih mejah so za nas politična real- nost in našo lojalnost potrdimo s tem, da damo svoje glasove v državni zbor stranki, ki je nosilka avstrijske državne ideje. S tem volimo katoliško krilo te avstrijske stranke in se zavestno odmaknemo od skrajne desnice in levice. Z nobeno besedo Ivan Starc ni omenil pastirskega pisma avstrijskega epi- skopata, ki se je v njem jasno opredelil za konservativno stran in spomnil katoličane na njihove dolžnosti. Prva številka Slovenskega vestnika, Glasila Slovenske Koroške, je izšla 14. junija 1946 na Dunaju. V uvodniku Verujmo v zmago pravice ni no- bene zahteve po združitvi koroških Slovencev z matičnim narodom. Po kratkem orisu velenemške miselnosti in nacističnega brezobzirnega iz- trebljanja slovenskega naroda na Koroškem je uvodničar v smislu front- nega gibanja zapisal: 157 BOJ ZA JAVNOST IN USMERITEV: NEPRETRGANOST IN PRELOMI Tedaj se je zdramilo to pohlevno in potrpežljivo slovensko ljudstvo, ki je ve- dno neomajno verovalo v pravico: spoznalo je, da bodo zatirani dosegli svojo pravico samo z odločno in nepopustljivo borbo. Spoznalo je tudi, da je to boj vseh zatiranih za pravice in življenje, ne glede na narodnost, ki jih združuje ena sama skupna volja: upor proti fašističnemu nasilju! Na tem izhodišču govori o sodelovanju z vsemi resnično demokratičnimi Avstrijci, zahteva kaznovanje vseh vojnih zločincev in iztrebitev nacistič- ne miselnosti iz javnega življenja ter spominja na zavezništva: Koroški Slovenci so se v najtežjih dneh prestane vojne borili na strani za- veznikov, ker so bili uverjeni, da bo s skupnimi napori najhitreje zlomljeno nacistično nasilje. Prav tako so tudi danes uverjeni, da bi iskreno sodelovanje med zavezniki v miru najhitreje zacelilo vse rane, ki jih je človeštvu prizade- jala ta strašna vojna. Zato tudi želijo kot enakopravni sodelovati pri obnovi in izgradnji boljšega sveta. Ob prvi obletnici izhajanja je Slovenski vestnik posvetil za kulise realnega političnega dogajanja. Menil je, da odgovorne zavezniške in avstrijske obla- sti Osvobodilni fronti kljub prizadevanjem niso dovolile lastnega glasila. Slovenskemu ljudstvu torej niso dovolile niti političnega orožja iz osvobo- dilne borbe – tiskane besede, hotele so obsoditi slovensko ljudstvo na molk. Na pomoč je priskočil zasebnik, in list, nikakor še glasilo Osvobodilne fron- te, je postal informator za mednarodno javnost in odločilni borec za zah- tevo po združitvi koroških Slovencev z matičnim narodom. Ocena glasila je bila pozitivna: »Slovenski vestnik tako v resnici skuša nadomeščati glasilo OF in na znotraj in na zunaj ljudstvu pomaga pri ohranitvi pridobitev na- rodnoosvobodilne borbe in pri uresničevanju njenih ciljev.« Preseneča, da sodelavci Slovenskega vestnika niso spoznali problematičnosti pojma »pri- ključitev« prav v avstrijskem okolju in z znanimi zahtevami po »anšlusu« Avstrije nemškemu rajhu. Neprestano so poročali in pisali o »priključitvi«, čeprav so ključne vloge in spomenice Osvobodilne fronte in drugih orga- nizacij in združenj ter zasebnikov uporabljale v smislu slovenskega nacio- nalnega programa iz leta 1848 in Temeljnih točk Osvobodilne fronte pojem »združitev«. Slovenski vestnik prav nič ni spominjal na Koroškega Slovenca. Skušal je krepiti samozavest svojih bralcev. Pomemben element njegove- ga poročanja so bili dogodki narodnoosvobodilne borbe vsega slovenskega naroda, v prvi vrsti seveda koroških Slovencev ter pregnanstva. Sprva je tej borbi posvetil posebno rubriko Koroška v borbi. Pokrajinski odbor Osvo- bodilne fronte za Slovensko Koroško je v nemščini izdajal Pressedienst, ki je danes precej podcenjen, vendar prvovrsten zgodovinski vir. Konec leta 1948 je Slovenska prosvetna zveza začela izdajati mesečnik (dvomesečnik) Svoboda. Ni povsem jasno, ali je SPZ hotela s svojim listom prehiteti Družbo svetega Mohorja, za katere izdajateljske načrte je gotovo vedela. Mesečnika si v ničemer nista podobna. Izhajanje lista so v prvi številki pozdravili Oton Župančič, Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, Fran Saleški Finžgar in Miško Kranjec. V Uvodni besedi je izdajatelj poudaril žilavost, borbenost ter samorastništvo koroških Slovencev in zapisal: 158 AVGUŠTIN MALLE Svoboda bo zato zavestno črpala iz bogate dediščine naše borbene prete- klosti in gradila na zdravih osnovah nove slovenske stvarnosti. Na najbolj izpostavljenem koncu slovenske zemlje, na skrajnem robu slovenstva, na valovitem križišču starega, imperialističnega in novega, naprednega sveta bo našemu človeku kazala pot v lepšo in pravičnejšo bodočnost, ki jo z nepojmljivim delavnim zanosom ustvarja naš narod v svobodi. Z osvetljeva- njem političnih, gospodarskih in predvsem kulturno-prosvetnih problemov obrobne slovenske zemlje bo krepila narodno in napredno zavest koroških Slovencev in jih na ta način uvajala v novo slovensko stvarnost. »Koroška kronika«: zunaj slovenskega okvira in vendar slovenska Koroška kronika ima v slovenski publicistiki na Koroškem posebno me- sto. List so v pretežni meri pisali kvalifi cirani slovenski novinarji in izo- braženci, vsebino lista pa je od nastanka do svojega odhoda marca 1948 določal britanski častnik Gerald Sharp. Zaslužil bi, da bi mu kdo name- nil obširnejšo razpravo, pa tudi dosedanje vedenje o njegovem delu nava- ja k zaključku, da je bil izjemen človek. Ni bil prijatelj komunističnih ek- sperimentov, ponosen pa je bil na svoje angleške socialiste, nadvse je ce- nil protifašistični odpor slovenskega naroda. Čeprav je redko nastopal v vlogi zmagovalca, je le znal uveljaviti voljo zasedbenih oblasti. Nekateri funkcio narji Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Ko- roško so z njim zašli v konfl ikt, drugi spet so cenili njegov pozitiven od- nos do partizanskega gibanja. Do razprtij med Sharpom in Pokrajinskim odborom je prišlo v prvi vrsti zaradi radijskih oddaj, pri katerih je sodelo- vala sprva Slovenska prosvetna zveza. Mirt Zwitter je kot tajnik Slovenske prosvetne zveze skušal po navodilih Pokrajinskega odbora uveljaviti v od- dajah več partizanskih pesmi, česar Sharp ni sprejel. Oster je bil tudi do avstrijskih zveznih in deželnih politikov, in je to javno utemeljeval. Tako je cenzuriral radijske govore namestnika deželnega glavarja, Hansa Fer- litscha, in direktorja Urada koroške deželne vlade, Karla Newoleja. Seveda si s tem ni pridobil prijateljev. Precej ostro je reagiral tudi na obisk notra- njega ministra Oskarja Helmerja na Koroškem in izjave zunanjega mini- stra Karla Gruberja glede števila koroških Slovencev. Koroškim politikom je prekipelo, ko je pripravil slikovni Album Koroške z naslovom Slovenska Koroška v sliki z Zemljevidom južne Koroške s slovenskim območjem. V uvodu je izrekel še priznanje partizanskemu odporu. Koroška deželna vla- da ga je zatožila nadrejenim in dosegla, da so ga odpoklicali. Gerald Sharp je bil poučen o avstrijskih razmerah in o narodnostnem položaju na Ko- roškem še preden je z 8. Britansko armado prestopil avstrijsko-italijan- sko mejo in se med svojim delovanjem na Koroškem naselil na Žihpoljah. Izdajatelji so bralcem sporočili: Z objavo tega tednika v slovenskem jeziku želijo izdajatelji v skromni meri prispevati k obnovi miroljubnih in znosnih razmer v Evropi, tej od druge svetovne vojne tako trpinčeni zemlji. Koroški Slovenci, ki se nanje obrača pri- čujoč list, so morali mnogo pretrpeti pod nacističnim jarmom, in vneto so se udeleževali boja, ki je bil končno po skupnih naporih evropskih narodov zma- 159 BOJ ZA JAVNOST IN USMERITEV: NEPRETRGANOST IN PRELOMI govito zoper Hitlerja dobojevan. Osvoboditvena vojna na Daljnem vzhodu še traja, ali že je bilo mogoče, v obnovi Evrope znatno napredovati – tudi pri nas na Koroškem, kjer je nekoč Hitler gospodaril. Poleg gmotnih dobrin, ki jih je vojna vihra upropastila, velja danes obnoviti tudi duhovne vrednote, in sicer tako, da bo vsem ljudem znova omogočeno, brez vnanje prisilnosti misliti, govoriti in brati. Ta misel svobode vodi izdajatelje – misel, ki šteje k osnovnim »štirim svobodščinam«, kakor jih je preminuli predsednik Roosevelt svojčas v Atlantik-Charti formuliral. Izdajatelji bi radi nudili slovenski govorečim Korošcem priliko, da v domačem jeziku berejo novice iz vseh krajev sveta in pa tudi vesti o lastnem kulturnem in gospodarskem življenju v kolikor bodo ta dopuščala za sedaj še skromna sredstva, ki jih imajo izdajatelji na razpolago. Pri listu so sodelovali pripadniki slovenske politične emigracije, česar Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte nikakor ni odobraval. Med dru- gimi so to bili: Ludvik Puš, Jožef in Rudolf Čuješ in Marko Bajuk, ki pa niso pisali političnih člankov in z nobeno besedo niso smeli tematizi- rati domobranstva. Rubriko Koroški gospodar, ki je prinašala predvsem članke in novice s področja kmetijstva in gospodarstva, so oblikova- li kvalifi cirani agronomi – emigranti. Med prvimi sodelavci so bili ko- roški duhovniki Valentin Podgorc, Tomaž Orasch, Hani Maierhofer in Alojzij Nadrag. Kot občasnega sodelavca moramo omeniti Jožka Tisch- lerja, ki je pisal o šolstvu in pregnanstvu. V prvi fazi je prispevek o av- strijskih bataljonih v sestavu jugoslovanske armade napisal Rudolf Ce- farin. Bolj presenečajo prispevki Trude Polley in Lorenza Maka, kar na- vaja k sklepu, da Sharp ni poznal njihove vpletenosti v nacistični sistem. To sicer velja za »zasedbeno oblast« v celoti, če pomislimo le na kadrov- sko sestavo šolske komisije, ki naj bi preverjala vsebino učbenikov in v katere vrstah je bilo kar nekaj nacistov. Dokler je list urejal Sharp, je o slovenski politični emigraciji uporabljal pojme taboriščniki, preseljene osebe in begunci. Koroška kronika je bila pod odgovornim uredništvom Geralda Shar- pa sprva pravi politični organ. Približno po enem letu je Sharp nazna- nil, da se bo list posvečal predvsem kulturnim temam. Namere Sharp ni mogel uresničiti, kajti kmalu je spoznal, da je bila vsaka slovenska beseda v koroški javnosti eminentno politična. List je začel izhajati 20. julija 1945. Kmalu po uvedbi prvih slovenskih radijskih oddaj, ki jih je odločno zahteval dopisnik iz vrst koroških Slovencev, je Gerald Sharp povedal, da britanske oblasti stremijo k temu, »da se kulturno življenje Slovencev na Koroškem poživi«. Ocenil je, da časopis in radio prispeva- ta k temu namenu. V posebnem radijskem nagovoru je britanske vojake seznanil z zgodovino in s položajem koroških Slovencev. Orisal je zati- ranje slovenskega prebivalstva v nacističnem času in napore režima, da iztrebi vsako sled slovenščine, ter menil, da je stopnjevani pritisk pri- pravljenost Slovencev k aktivnemu odporniškem gibanju le še povečal. V duhu Sharpovih razmišljanj je napisan tudi uvodnik v začetku aprila 1946. V njem avtor razmišlja o sožitju obeh narodov na Koroškem, o nezaupanju med njima ter obstoječem preziranju slovenskega. Uvodnik končuje takole: 160 AVGUŠTIN MALLE Kaj pomaga, da z ene strani očitajo Slovencem protidržavno delovanje, če jim pa na drugi strani odrekajo najosnovnejše pravice. Ali mislite, da bi škodovalo skupnosti, če bi na primer pred Št. Jakobom pisalo na tabli razen »St. Jakob im Rosental še Št. Jakob v Rožni dolini«. Gotovo nič. Tudi stroški ne bi bili veliki, ker bi to ljudje sami radi napravili. Na drugi strani bi pa to veliko pomenilo, ker bi Slovenci videli, da jih nima nihče namena izbrisati iz zemlje, marveč jim dati vse možnosti za svoboden razvoj v bodočnosti. In ko bi enkrat imeli Slovenci vse, kar jim pripada, takrat bi rad poznal tistega, ki bi mu lahko upravičeno očitali protidržavno politiko. Dokler pa manjšina v državi ne dobi svojih pravic, je pa vsekakor upravičena in ji tega ne more nihče šteti v zlo, če si v zunanjem svetu išče zaščitnikov. V isti številki uredništvo citira Sharpa, ki je menil, da bo življenje na Ko- roškem znosno šele takrat, »če bosta oba naroda drug drugega spoštova- la«, in menil, da se morajo vsi Avstrijci povrniti k tisti znosnosti, »o kate- ri tako veliko govorijo, a je v praksi na Koroškem ni videti«. V listu so ob- javljeni kritika obiska avstrijskega notranjega ministra Oskarja Helmerja na Koroškem in izjave zunanjega ministra Karla Gruberja, ki je menil, da je na Koroškem le šest odstotkov Slovencev, od katerih si pa večina zaradi gospodarskih interesov želi ostati v Avstriji. Člankar se sprašuje, kako se med tako število Slovencev lahko proda deset tisoč izvodov Koroške kro- nike, pri čemer so begunci še izvzeti, in meni, da bodo točnejše starejše statistike, ki govorijo o tem, da je na Koroškem med 80.000 in 100.000 Slovencev. Spominja na novembrsko predvolilno prepoved zasedbene sile, da stranke ne tematizirajo mejnega vprašanja, čigar rešitev je pridr- žana izključno mirovni konferenci. Pravi: Če so se pred volitvami morale vse stranke obvezati, da ne bodo razpravljale o koroškem obmejnem vprašanju, zakaj se tega ne držijo? Ali morda misli kdo, da koroški Slovenci ne bi mogli dobiti na Dunaju človeka ki bi govoril ravno v nasprotnem smislu, kot so prejšnje dni govorili razni socijalistični govorniki na Koroškem? Če si lahko to nekateri dovolijo, zakaj bi se drugi ne smeli. Go- tovo tudi britanska vojaška vlada ni pri odklonitvi razpravljanj o meji mislila, da česar ne smejo Korošci, lahko delajo drugi. Gotovo je najbolj pošteno da to, kar je dovoljeno enim, tudi drugim ni prepovedano. Tako smo vsaj navajeni v demokraciji in tako predstavo o demokraciji imajo tudi koroški Slovenci. ... Ni dovolj samo Slovencem zabičevati, da morajo spoštovati sosednji narod. V sedanjem času bi bilo to umestneje povedati Nemcem, med katerimi jih je še veliko, ki se na noben način ne morejo otresti nacistične ideje o nadčloveku. Misliti je treba nekako naprej. Po mirovni konferenci bo meja na Koroškem določena, vendar s tem pravica Slovencev in Nemcev ne bo prenehala. Obletnica zmage nad nacistično Nemčijo je Sharpu ponudila priložnost, da je spregovoril o položaju pred zasedbo Koroške, o delu zasedbene oblasti v prvem letu, predvsem pa o zavezništvu s partizani. List je do- dal, kako je potekala zasedba Celovca. O zavezniškem prodiranju v Av- strijo je zapisal: Lansko leto je napravil pohod 8. Britanske Armade 8. maja konec nacistič- nemu režimu. ... Predno je 8. Armada prekoračila mejo, so vkorakale tudi še jugoslovanske čete, da doprinesejo svoj delež k uničenju fašizma na avstrijski zemlji. Te so že dalj časa podpirali koroški partizanski borci, katerim so pri- 161 BOJ ZA JAVNOST IN USMERITEV: NEPRETRGANOST IN PRELOMI padali tudi Avstrijci nemškega jezika. Da je bilo več predelov v koroški mejni deželi, kamor se ni upala nobena vojaška edinica, se je zahvaliti le junaškemu delovanju teh koroških partizanov. Ta okoliščina je bila tembolj razveseljiva, če pomislimo, kako globoko je bil nacistični duh vkoreninjen ravno v obrob- nih conah velikonemškega rajha, kakor na Koroškem in na Štajerskem. Glavni članek govori o strahu nemške vojske in prebivalstva Celovca, da Celovec pred Britanci zasedejo Jugoslovani: Ko se je razvedelo, da se bližajo Celovcu edinice Jugoslovanske Armije, se je napetost v mestu še povečala. Nemška vojska, ki je bila pripravljena, brezpogojno se predati britanskim vojaškim silam, je videla na drugi strani v vojski maršala Tita še vedno svojega sovražnika, proti kateremu bi se borila tudi brez slehernega izgleda na zmago. Predobro so se zavedali Nemci gro- zodejstev, ki so jih izvajali nad narodi Jugoslavije, da sedaj ne bi pričakovali upravičenega povračila za svoje zločine. O samem 8. maju in zasedbi Celovca poroča list: Dne 8. maja so vkorakale čete Jugoslovanske Armije z juga v mesto. Isto- časno se je začulo iz smeri Glavnega trga veselo vzklikanje. Ljudje so poz- dravljali oklopne vozove 8. Britanske Armije. ... Britanske in jugoslovanske vojaške skupine so pazile, da je vladal v mestu red in mir. Patrulje so hodile po cestah in vsa važna poslopja so bila zastražena. Pred mnogimi zgradbami se je videlo na eni strani vhoda jugoslovanskega partizana, na drugi strani britanskega vojaka. Bila je to slika, ki je potrdila zavezništvo dveh narodov v vojni in dveh zmagovalcev v miru. List nato piše o ukrepih za popravo škode, ki je bila prizadejana Sloven- cem v času nacističnega režima, in pravi, da dobro ve, da marsikaj še ni storjenega, da slovenščina ni priznana kot uradni jezik, da so napisi do- mala izključno v nemščini in da vlada mnenje, kdor raje govori sloven- sko, tisti ni dober Avstrijec. Meni, da avstrijske ozkosrčnosti ni bilo mo- goče odpraviti v letu dni in da bo še trajalo, preden se Avstrijci povrnejo k nekoč splošno priznani spravljivosti. Sharp je odločno branil slovenske radijske oddaje, ki so jih kritizirali nekateri Nemci. Poudaril je: »Mi, kar nas je od britanske zasedbene sile, smo od vsega pričetka mnenja, da sta slovenščina in slovenska kultura vredni poživljanja in gojitve.« Odločno je zavrnil trditev, da koroški Slovenci ne bi razumeli slovenščine in kot protidokaz navedel spet visoko naklado Koroške kronike, kajti nemogoče se mu je zdelo, da bi kupovali ljudje list, ki ga ne razumejo. Računal je z odporom določenih elementov proti slovenskim oddajam. Neko prote- stno pismo iz Beljaka proti slovenskim oddajam in »indijanski glasbi« je označil kot »spomenik pangermanističnega mišljenja«. Zanikal je mne- nje, da bi pisec zastopal beljaške poslušalce in spraševal: »Ali je to duh, ki vlada eno leto po vojaškem porazu velikonemškega rajha, v drugem naj- večjem mestu Koroške?« V spomin mu je zavrtel posnetek z navdušenega sprejema fi rerja v koroškem glavnem mestu, in menil, da je naloga vsake- ga poštenega človeka, »da zlomi ta duh, kjerkoli se pojavi«. Cilj zasedbe- ne oblasti je opisal takole: 162 AVGUŠTIN MALLE Na Koroškem žive pač tako Korošci nemškega jezika, kakor Korošci slo- venskega jezika in med slednjimi jih je na tisoče, ki raje govorijo svojo materinščino. Mi potrebujemo pomoč vseh, ki imajo dobro voljo, da dajo Slovencem nazaj to, kar jim je po krivici in s silo vzel velikonemški duh in njegov zagrizeni zastopnik Adolf Hitler. Zakaj, v deželi hočemo imeti mir, da bomo mogli obnoviti Koroško. Dolgo preden je Sharp pripravil Album Koroške, je v Koroški kroniki ob- javil zemljevid dela Koroške z obmejnimi ozemlji Italije in Jugoslavije. Na njem je krajevna imena na koroškem območju poimenoval nemško in slo- vensko, na slovenskem v slovenščini in nemščini, na italijanskem pa de- loma trojezično – italijansko, nemško in slovensko. Ni znano, da bi se bil kak koroški politik glede tega razburjal ali interveniral. Koroška kronika je govorila o uradno priznanih slovenskih imenih, ki imajo zgodovinsko podlago. Kraje na Zemljevidu Koroške s slovenskim območjem je zapi- sal le v slovenščini, in le kraje s sedežem okrajnega sodišča tudi dvojezič- no. Ob sicer negativni oceni beljaškega kritika slovenskih radijskih oddaj je Gerald Sharp bralce lista opomnil, da je med nemško govorečimi veliko ljudi, ki so pripravljeni prispevati tudi svojo pomoč in podporo pri obnovi slovenske kulture na Koroškem. To je storil ob prvi obletnici Koroške kro- nike, ko je pisal o delu v tiskarni in na radijski postaji. Opisal je razmere v tiskarni Carinthia, ki so jo maja zaplenile britanske oblasti, že januarja 1946 pa spet predale v avstrijske roke. V tiskarni je bilo le nekaj sodelavcev, ki so obvladali slovenščino, in zato je bil tisk slovenskega glasila posebna naloga. Sharp je menil, da tiskarna in tiskarji radi opravljajo delo, obenem pa zagotovil, da imajo tudi Britanci navado postavljati zahteve. Pohvalil je tudi tehnike radijske postaje, ki da vestno izpolnjujejo vse naloge in zago- tavljajo realizacijo slovenskih oddaj. Med koroškimi Slovenci ni našel člo- veka, ki bi bil imel kakršnokoli izkušnjo z radiem, »kajti še nikoli v zgodo- vini ni bilo slovenskih oddaj v celovškem radiu«. Ob drugi obletnici Koro- ške kronike je Gerald Sharp v listu podal pregled dela slovenske sekcije Bri- tanske obveščevalne službe, s katerim je začela julija 1945. Povedal je, da je Koroška kronika naletela na večje težave, kot bi jih sicer bilo pričakovati: Nacisti so bili zastavili vse svoje sile, da iztrebijo vse sledove slovenskega jezika in slovenske kulture na Koroškem. Kar je bilo slovenskih knjig, so požgali in uničili in Slovenci, ki bi bili zmožni časnikarskega in kulturnega dela, so bili deloma še razkropljeni po izseljeniških taboriščih v Nemčiji, deloma so bili zaposleni z obnovo svojih domov in eksistenc, a deloma so z nezaupanjem gledali novega »okupatorja«, tako da je manjkalo tudi uredniškega osebja. Kljub vsem težavam je list začel izhajati in sekcija je konec leta izdala še slovenski stenski koledar v nakladi 6.000 izvodov. Na radiu je začela od- dajati 6. januarja 1946, in to z dnevnimi poročili v obsegu petih minut, od 3. marca 1946 pa je radio dvakrat tedensko oddajal še po pol ure glasbe- nih oddaj. Pri glasbenih oddajah je poudaril sodelovanje Slovenske pro- svetne zveze in izrazil upanje, da bo po prekinitvi tega sodelovanja spet prišlo do obnove plodnega dela. 9. septembra 1946 se je slovenski spored 163 BOJ ZA JAVNOST IN USMERITEV: NEPRETRGANOST IN PRELOMI še razširil. Celovška radijska postaja je začela prinašati četrturne jutranje oddaje z izvlečki iz svetovnega tiska, predavanja o slovenski zgodovini, nasvete za gospodinje, itd. Nedeljska poročila je nadomestila oddaja Iz slovenske kulturne zakladnice. Kot drugo posebno izdajo sekcije je ome- nil zemljevid Južne Koroške z obmejnimi deli Jugoslavije in Italije, in po- vedal, da je bila sekcija deležna z gotove strani sumničenja, »da zasledu- jemo s tiskanjem tega zemljevida mračne politične namere, vendar je bilo to prav tako neizogibno kakor brez vsake podlage«. Sharp je nato ome- nil še natis voščilnic za božič in veliko noč, natis koledarja za leto 1947 in knjižnega koledarčka z ilustracijami ter natis raznih knjig. Zlasti je ome- nil ponatis Cankarjevega Križa na gori. Ker je sekcija ugotovila, da koro- ški Slovenci potrebujejo knjige in po njih tudi segajo, je stopila v kontakt s Trstom, kjer je Zavezniška vojaška uprava izdajala šolske knjige v slo- venščini. Zaključil je: S tem pregledom sem hotel prikazati, na koliko načinov smo skušali dopri- nesti h kulturni poživitvi slovenske Koroške. Vse naše delovanje je imelo samo ta namen, kajti kultura je srce in mozeg vsakega naroda. ... Minuli dve leti sta bili zelo zanimivi. Ponosni smo v prepričanju, da smo morda le dopri- nesli skromen delež k slovenski kulturi na Koroškem in obenem se veselimo, da lahko drugim prepustimo delo političnega razgrajanja. Mogoče bo kmalu konec tega razgrajanja, a slovenske besede, slovenske pesmi in slovenske knjige ne more biti več konec na Koroškem. Važni nismo mi, temveč dob- robit koroških Slovencev. Skušali smo jim služiti in služiti jim bomo skušali tudi v bodoče. Tretje obletnice izhajanja Koroške kronike Gerald Sharp ni več doživel na Koroškem. Uredništvo se je od šefa Britanske obveščevalne službe za Ko- roško poslovilo s toplimi besedami, in menilo, da koroški Slovenci ne iz- gubljajo le človeka, »ki se je ves in povsod zavzemal za naše upravičene težnje. Izgubili smo mnogo več, namreč pravega in resničnega prijate- lja.« Odhodu Geralda Sharpa je takoj sledila globoka zareza v usmerje- nosti Koroške kronike. Iz polemičnih zapisov Slovenskega vestnika vemo, da so pri listu sodelovali pripadniki slovenske politične emigracije. Njim Sharp nikakor ni dopuščal, da bi v listu v katerikoli obliki izražali svoje politične poglede in napadali politične nasprotnike; usmerjenost lista je bila jasna. Sharp je zagovarjal demokratične vrednote in visoko cenil an- tifašistično zavezništvo in antifašizem posameznikov. Tako je list še pod njegovo odgovornostjo objavil celostranski prispevek o usodi Vinka Po- ljanca, svoje spomine na preganjanje v času nacizma je prvič prav v Ko- roški kroniki objavil Alojzij Nadrag, župnik iz Škofi č. O prekopu partiza- nov na šentrupertsko pokopališče je list prinesel obširno poročilo, in še bi lahko naštevali. Čim je Sharp odšel, je list objavil uvodnik o komuniz- mu, česar Sharp v tej obliki ne bi bil nikdar dopustil, preveč je namreč cenil delav ski razred oziroma britanske delavce in delavke. Uvodničar M. -ič. se je s sveto jezo razpisal proti materializmu, menil, da vsa krščanska načela in vso krščansko kulturo ogrožajo nasprotniki, kot najnevarnejše- ga nasprotnika vseh kulturnih vrednost, ki jih je tekom tisočletij ustva- 164 rilo krščanstvo, pa razkril marksizem, »katerega najskrajnejša in najbolj surova oblika je – komunizem.« Avtor citira okrožnico Divini Redemp- toris, ki da poudarja, da je komunizem nekaj bistveno slabega, »zato prav v nobeni reči ne bi z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture ...« List je zašel na področje, ki se mu je Sharp izogibal, na področje stran- karstva, čeprav so uredniki ob tretji obletnici izhajanja trdili, da je Koro- ška kronika edini slovenski list v Srednji Evropi, »ki ni političnega znača- ja ...« Ured niki so še zapisali, da je tretja obletnica Koroške kronike kultur- ni spomenik, »ki ga je v čast demokratičnim načelom postavila koroškim Slovencem Britanska obveščevalna služba«. Zapis ob četrti obletnici iz- hajanja lista je glede nadaljnjega obstoja lista še zelo optimističen. Svoje- vrstna je interpretacija odločitve Britanske obveščevalne službe, da izda slovenski list. Retrogradno je avtor odločitvi dodal še »krščansko« kom- ponento, ki je bila tuja motivom Geralda Sharpa: Ko so leta 1945 utihnili v Evropi topovi in se je zrušil »tisočletni rajh«, ki je prizadel koroškim Slovencem toliko gorja in škode, a obenem ponovno potrdil staro resnico, da na podlagi surove sile ne obstaja nobena država dolgo in končno zmagajo vedno le načela človečanstva, ki temeljijo na božjih zakonih, je zasijal nov žarek miru. Britanske oblasti, ki so prevzele težko odgovornost izgraditve tega težko priborjenega in vroče zaželenega miru, so si zadale nalogo dati tudi koroškim Slovencem možnost, da v svoji materin- ščini čitajo zopet vesti o svetovnih dogodkih in na ta način zopet dobijo vero v pravico in resnico. Ustanovili so zato list »Koroška kronika«. Sharp nikoli ne bi bil napisal, da se je »tisočletni rajh« zrušil, govoril bi o veliki zmagi Angležev in zaveznikov. Nikoli ni pisal o tem, da bi načela človečanstva temeljila na božjih zakonih. Slavnostni zapis je v senci kri- čečega poročila o Obsodbi komunizma, papeškem odloku s konca junija 1949, o kateri list pravi: »Z odločbo Vatikana se prične nova doba, v ka- teri bodo morali biti ločeni duhovi.« Deklarirani protikomunisti so se že ob konfl iktu Komunistične partije Jugoslavije z drugimi evropskimi par- tijami otročje veselili. Da bi zagodli »Titovini«, so v Koroški kroniki obja- vili kar integralno besedilo resolucije Informbiroja. Angleška zasedbena oblast je leta 1950 našla prevzemnike za svoj list, ki je po Sharpovem od- hodu postopoma prešel na pozicije, ki sta jih zastopala novoustanovljeni Narodni svet koroških Slovencev in glasilo Naš tednik. Viri in literatura Družina in dom (Vera in dom) I/1949–II/1950. Družinske večernice. Celovec: Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1948. Koroška kronika I/1945–V/1949. Koroški Slovenec X/1930–XVI/1936. Naš tednik I/1949. Slovenski vestnik I/1946–IV/1949. Svoboda I/1948 – III/1950. ZWITTER, Vinko (ur.): Družinske večernice. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, 1940. 165 Bojan-Ilija Schnabl1 DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE IN DEŽELNI GLAVAR JANEZ NEPOMUK ŠLOJSNIK Naše razumevanje zgodovine in interpretacije preteklosti so pogosto re- zultat naših pričakovanj, te pa so v dobri meri izraz sočasnih družbenih razmer. Kar je povsem razumljivo za posameznika, velja tudi za zgodovi- nopisje: nekateri segmenti zgodovinskih izkušenj in starega znanja gre- do v pozabo, znanost pa ponekod očitno brez pravega razloga na zgodo- vinskem atlasu pušča nekatere bele lise, ki bi se, če bi bile raziskane, lah- ko kosale z današnjimi pričakovanji. Tako se je očitno zgodilo tudi s skoraj pozabljeno Ustavo Koroške iz leta 1849, ki je bila avtentična, to pomeni pravno veljavna tudi v sloven- ščini. V njenem 3. členu so bili Slovenci opredeljeni kot enakopraven kon- stitutivni narod. Premalo znan je tudi njen imenitni izvajalec, 'cesarski namestnik' (nemško Statthalter) v funkciji deželnega glavarja, baron Ja- nez Nepomuk Šlojsnik, ki je – če se slikovito izrazimo – postavljal pravno pomembne dvojezične napise po celotnem Koroškem celo do Svete krvi preko Krke tja do Kotarč. Raziskovanja v okviru nastajajoče Enciklopedije slovenskega jezika in litera- ture od začetkov do leta 1938, projektom pod vodstvom Katje Sturm- Schnabl, so priložnost, da to izredno zanimivo vrzel v znanju dopolnijo in s tem obogatijo kolektivno znanje. Na ta način zgodovinopisje postaja zanimiv vir razumevanja temeljev sedanjosti in podlaga za soustvarjanje prihodnosti. Prelomni dogodki v prvi polovici 19. stoletja Sredina 19. stoletja je bila v Evropi v mnogem prelomna. Stari fevdalni sis- tem ni več ustrezal novim družbenim razmeram, izhajal je namreč iz sre- dnjeveških oblastniških konceptov in iz od boga danega absolutizma. Nove tehnologije so se razvijale hkrati z meščanstvom in poleg stare gospode, ki 1 Bojan-Ilija Schnabl, rojen leta 1965 na Dunaju, je sin koroških Slovencev. Obiskoval je fran- cosko šolo in gimnazijo na Dunaju, odraščal je štirijezično (slovensko, nemško, francosko in srbohrvaško) med Dunajem in Svinčo vasjo na Celovškem polju. Na Dunaju, v Parizu in Celovcu je študiral pravo, tolmačenje (mag. phil.), upravljanje v javnem sektorju (MAS). Med drugim je bil asistent v Evropskem parlamentu v Bruslju, uradnik za demokratizacijo misije OVSE [Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, tudi OSCE / OSZE] v BiH (www.osce- bih.org) v šestih 'terenskih pisarnah' (Field Offi ce / Terenski ured / Terenska kancelarija Bo- sanska Gradiška, Banja Luka, Drvar, Livno, Sanski Most, Doboj) in predstojnik treh od njih, trener za področje organizacijskega razvoja ter sodelavec v raznih znanstvenih projektih. Trenutno sodeluje v projektu univ. prof. dr. Katje Sturm-Schnabl Enciklopedija slovenskega jezika in slovstva na Koroškem od začetkov do leta 1938, ki ga fi nancira Avstrijski sklad za pospeševanje znanstvenih raziskav (FWF). Je avtor številnih razprav s področja evropskih integracij in manjšinskih vprašanj, v okviru Enciklopedije pa je izdelal okoli 40 gesel zlasti o sociolingvističnih, terminoloških in pravno-zgodovinskih temah. Je avtor pesniško-pra- vljične izvirne petjezične zbirke Potovanja ljubezni, ki je leta 2007 izšla v BiH ter tudi nekaj pesmi in pravljic s Celovškega polja, ki so bila objavljena zlasti v Nedelji. 166 BOJAN-ILIJA SCHNABL vseh svojih virov niti ni znala več izrabiti, si je svojo pot do družbe- nega priznanja utiral nov družbe- ni sloj vse bolj samozavestnega vi- sokega meščanstva. Meščanstvo je po malem oponašalo plemstvo, kar poznamo pod pojmom »bider- majer«. Ob družbenem vzpenja- nju so se širili kolektivni psiholo- ški pojavi, katerih dolgoročne po- sledice so se kazale tudi v narod- nostnem vprašanju. Toda država, ki je bila še dolgo zapisana fevdal- nemu redu in stanovom, svojega mesta v mednarodnem sklopu dr- žav, ki so tekmovale s kolonijami in težile k nadvladi, brez vzpenja- jočih se družbenih slojev ni mo- gla več zagotoviti. Na enem mestu so sovpadali miselni modeli abso- lutizma in novi družbeni trendi. Med takšne strukturne prelomni- ce v gospodarskem, političnem in narodnostnem razvoju spada tudi gradnja železniške povezave med Dunajem in Trstom (železniška proga do Celja je bila odprta 2. ju- nija 1849, do Ljubljane 18. avgu- sta 1849 in do Trsta 27. julija 1857). Mesta so postajala vse bolj privlačna, hkrati pa so se razvijala v prisilna bi- vališča obubožanega podeželskega prebivalstva, ki je ob hitrem demograf- skem razvoju potreboval nov dom, kapital pa, da bi si zagotovil rast, poce- ni delovno silo. Tudi vprašanja narodnosti in jezika so dobivala v tem času nove razsežnosti, saj je razsvetljenstvo po francoski revoluciji, ki je sicer za- govarjala princip države – nacije, v kateri naj bi ne bilo prostora za razliko- vanje med narodnostmi – vzbujalo upanje tudi posameznim narodom. Zla- sti pri Slovencih so vidni sledovi Napoleonovih Ilirskih provinc. Slovenšči- na je takrat postala uradni in učni jezik verjetno iz dveh temeljnih razlogov: zaradi pragmatičnega priznanja povsem živega jezika in z namenom utrje- vanja francoske nadvlade. Stari družbeni red se je še dolgo, kolikor je le mo- gel, branil pred postopnim in počasnim rušenjem, kar je v naslednjih deset- letjih terjalo v masovnih klavnicah tako regionalno omejenih kot svetovnih vojn še mnogo življenj. Pot upanja na pravičnejši in bolj demokratičen svet se je izkazala za izredno dolgo in bolečo, odvijala pa se je v več fazah. Metternichov režim, ki je bil od restavracije starih državnih struktur po končnem padcu Napoleonovega režima leta 1815 prispodoba za poli- Listina cesarja Jožefa II. z dne 1. septembra 1781. Vir: Centralna pravosodna knjižnica, Ljubljana, signatura B8/3 167 DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE cijsko represijo, se je sicer dolga leta držal na oblasti, a ni mogel trajno usklajevati državne kontrole in razvoja države. Cena rasti kapitala in s tem utrjevanja mednarodne vloge države je bila dopuščanje razvoja novih družbenih slojev (novega meščanstva, proletariata, študentov). Državni kancler Klemens W. L. Metternich (1773–1859) sam je postal ovira za ra- zvoj države. Vse od francoske revolucije leta 1789 se je na široko razvijala zamisel o ustvarjanju ustavnega reda, v katerem bi bile zapisane pravice in dolžnosti družbenih akterjev in omejitve oblastniške samovolje, ki jo je poosebljal prav Metternich. Zlasti pa je stari režim zaviral gospodarski razvoj, kar je dokazala še pretežno agrarno usmerjena habsburška monar- hija, ki je znatno zaostajala za razvojno dinamiko v Veliki Britaniji. Tako je revolucionarna ihta iz leta 1848 imela visoke cilje in zahteve. Nekatere lahko združimo v kontekst ideje o človekovih pravicah, med drugimi svobodo tiska in izražanja ter odpravo cenzure. Druge zahteve so bile usmerjene v gospodarstvo, navidezno v interesu nižjega meščan- stva, vendar hkrati v interesu visokega kapitala. Z današnjega vidika je treba zato na ustavno gibanje gledati diferencirano, saj je, povsem logič- no, zastopalo tudi določene interese. Prva ustava iz te dobe, t. i. 'zgodnje- konstitucionalna ustava kanclerja Franca Pillersdorfa' (nem. Pillersdorf- sche Verfassung), ki je bil sicer znan Metternichov nasprotnik, ni ustre- zala ne revolucionarjem ne oblasti. Razglašena je bila 25. aprila 1848, že 16. maja razglašena kot provizorij, julija pa povsem razveljavljena. Veljala naj bi le za »dedne dežele« brez Madžarske in italijanskih provinc. Toda zaradi dogodkov v madžarskem delu monarhije je intervenirala vojska, kar je na Dunaju sprožilo vstajo in podporo delavcev in študentov. V teh nemirih, znanih pod imenom dunajske oktobrske revolucije leta 1848, je bil javno linčan vojni minister Latour, vlada je zbežala v moravski Olo- mouc, ostanek parlamenta, Poslanski dom, je zbežal v Kromeržič, prav tako na Moravskem, in tam nadaljeval s pisanjem ustave. 'Kromeržiški osnutek' (nem. Kremsierer Entwurf ) iz leta 1848 je zastopal sodobne ustavnopravne principe. Ker je temeljil na suverenosti ljudstva in delitvi oblasti, ga pripisujemo t. i. visokemu konstitucionalizmu, za katerega je značilno, da je poleg cesarja nosilec oblasti tudi ljudstvo. Ustava naj bi veljala le za Cisleithanijo, vendar je predvidevala možnost, da se pozneje vanjo vključi tudi Madžarsko in Lombardsko – Benečijo. Oktroirana marčna ustava od 4. marca 1849 Toda mlademu cesarju, pravkar kronanemu 18-letnemu Francu Jožefu I. (oziroma družbenemu redu, ki ga je ta predstavljal), kromeržiški osnutek ni ustrezal, zlasti ne glede ljudske suverenosti, zato je 4. marca 1849 raz- glasil t. i. 'oktroirano marčno ustavo' (nem. Oktroyierte Märzverfassung). Marčna ustava, ki je v največjem delu posnemala osnutek iz Kromeržiča, je veljala le do njene razveljavitve 31. decembra 1851 s t. i. »silvestrskim paten- tom«. S tem datumom se je tudi uradno začela t. i. neoabsolutistična doba. 168 BOJAN-ILIJA SCHNABL V pravni in politični zgodovini celotne monarhije zaradi kratkega obdobja formalne veljavnosti marčne ustave ta velja le za eno med usta- vami. Nekateri zgodovinarji njeno veljavnost poenostavljeno postavljajo celo pod vprašaj. Celo v slovenski pravni zgodovini nima tistega mesta, ki bi si ga zaslužila, saj je imela zelo pomembne strukturne posledice. Upam si trditi, da je ustava pravnoformalno veljala in je imela deloma daljnosežne posledice. Tudi marčno ustavo zaradi poudarjene legitimnosti cesarja uvrščamo med zgodnjekonstitucionalne ustave. Vsebuje pa tudi številne elemente liberalnega, demokratičnega in federalnega ustroja: delitev zakonodaje med cesarstvo in dežele, pri sprejemanju državne zakonodaje sodelova- nje cesarja in 'parlamenta' (nem. Reichstag), pri sprejemanju deželne za- konodaje sodelovanje cesarja in deželnih parlamentov, izvolitev spodnjih domov državnega parlamenta in deželnih parlamentov v neposrednih ljudskih volitvah, obtožbe ministrov in človekove pravice. Vsekakor pa hkrati tudi drži, da ustava nikdar ni povsem zaživela, zlasti zato, ker niso izvedli volitev in ker je celotna zakonodaja slonela na določbi o provizorični zakonodaji (člen 120 ustave). Zato pravna zgodo- vina to dobo označuje tudi kot »navidezno ustavno«, saj je bila že med njeno veljavnostjo postopoma izvotljena. Od 13. aprila 1851 je bila vlada odgovorna le še cesarju, 20. avgusta 1851 pa je parlament postal le še sve- tovalni organ cesarja in krone. Marčni ustavni sveženj je bil sestavljen iz manifesta o razpustitvi par- lamenta iz Kromeržiča, ki hkrati najavlja novo ustavo ter ustavo samo. Zlasti pa so stopili v veljavo trije osrednji spremljajoči zakoni, to je Patent o temeljnih (človekovih) pravicah, Patent o zemljiški odvezi ter Zakon o uvedbi državnega zakonika in uvedbi deželnih zakonikov. Ustava je pustila trajne sledi v številnih zakonih: odpravljeno je bilo patrimonialno (fevdalno) sodstvo, prišlo je do ločitve uprave in sodstva, uvedli so nov upravni red, prvič pa je bil vzpostavljen enotni upravni sis- tem s političnimi okraji, kot jih v bistvu poznamo še danes, uvajale so se avtonomne, samoupravne občine, itd. Izredno pomembna so bila gospodarsko-politična določila, saj so bila te- melj vzpostavitve pravnega reda, ki je ustrezal potrebam industrijske revo- lucije. V celotni monarhiji so uvedli skupni davčni in gospodarski prostor in zagotovili prost pretok ljudi, prepovedali so vsako obliko tlačanstva ali podložništva, zagotovili zasebno lastnino in svobodo nakupa nepremičnin ter svobodo oziroma pravico do premoženja. Marčna ustava iz leta 1849 se bere kot niti ne tako daljni prednik sodobnih evropskih določil skupnega trga in svoboščin – v dobrem in v zlu. R. Malli opozarja na to, da je imelo obdobje bega s podeželja in industrializacije različne jezikovno-sociološke posledice v raznih slovenskih deželah. V Trstu se je med letoma 1880 in 1890 število Slovencev podvojilo, na Koroškem je (uradno) nazadovalo. Z vidika pravne in politične zgodovine pa je imela marčna ustava poleg patenta o državnem in o deželnih zakonikih še dva aspekta, ki so osred- njega pomena za slovensko zgodovino. Prvič je tu notranje protislovje v 169 DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE sami ustavi: v 1. členu še govori o Kraljevini Iliriji, ki združuje slovenske dežele Koroško, Kranjsko, Goriško-Gradiško, Istro in Trst (brez Štajerske), kar bi v principu ustrezalo tedanji zahtevi po združitvi Slovencev v skupni upravni enoti znotraj monarhije, t. i. Zedinjeni Sloveniji. Hkrati pa institu- cionalno krepi zgodovinske kronovine v 2. členu ustave. To pomeni, da so vladajoče elite lahko upravno-formalno ožigosale Slovence kot »manjšine« celo v deželah oziroma na strnjenem ozemlju, kjer so bili dejansko večina (97,5 odstotka prebivalstva na področju utrakvističnega šolstva). S sred- stvi pravne države je marčna ustava tako strukturno omogočala politično dejanje zunaj meja politične etike in kulture, kot si jih je sama zastavila v katalogu človekovih pravic oziroma celo v njenem 5. členu, kjer piše: Alle Volksstämme sind gleichberechtigt, und jeder Volksstamm hat ein un- verletzliches Recht auf Wahrung und Pfl ege seiner Nationalität und Sprache. / Vsi narodi (!) so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico ohra- njanja in negovanja narodnosti in jezika. Drugič je marčna ustava predvidevala (členi 77 do 83) razglasitev dežel- nih ustav. Te naj bi si bile povsem podobne in naj bi zagotovile enovitost državnega ustroja ter »uspešnejše« centralistično vodenje. Vsekakor pa je marčna ustava pravno dokončno premostila nekdanji dualistični fev- dalni red, kot je bil zapisan v starih stanovskih redih dežel, kar so mate- rialno potrdile deželne ustave. Državni zakonik – v slovenščini2 Med pomembne novosti oktroirane marčne ustave šteje uvedba splošne- ga 'državnega zakonika' (nemško Reichsgesetzblatt), in to v desetih prvot- no enako avtentičnih jezikih. Ustrezen zakon je bil razglašen istega dne kot sama ustava, je pa ostal formalno – sicer s spremembami – mnogo dlje v veljavi (do konca monarhije). Sodobno centralistično vodenje drža- ve je terjalo tudi premostitev t. i. kameralistike, to je netransparentnosti zakonodaje, saj je le takšno fevdalno vladanje krepilo pravne neskladnosti znotraj države in močno oviralo njen sodoben gospodarski razvoj. Enako pa je večja transparentnost ustrezala sočasnim zahtevam po pravni drža- vi in temeljnim principom enakosti v ustavno zagotovljenih svoboščinah. Izdaja skupnega zakonika je torej ustavnopravni in upravni dosežek – v smislu sodobnega managementa državnih nalog. Posebnost, tudi v kon- tekstu takratnega časa, pa je vsekakor določba, da zakonik izhaja v dese- tih enako avtentičnih jezikih, zlasti ker nekateri med njimi še niso ime- li ustaljene pravne terminologije. Ti jeziki so bili: 1. nemščina, 2. italijan- ščina, 3. madžarščina, 4. češčina (hkrati »moravščina« in slovaščina«), 5. poljščina, 6. ukrajinščina (v nemškem besedilu piše »in ... ruthenischer ... 2 Patent 4. 3. 1849 über die Einrichtung des Reichs-Gesetz-Blattes / Čez uredbo deržavne- ga zakonika (= Einleitung S. I–VII). V: RGBl, Jg 1849, Wien 1850 / Občni državni zakonik in vladni list za avstrijsko cesarstvo, leto 1850, Na Dunaju 1850, Nr./številka 153, str. 173. 170 BOJAN-ILIJA SCHNABL Sprache«), 7. slovenščina (v nem- škem besedilu piše »in sloweni- scher, zugleich windischer und krainischer Sprache«), 8. srbščina (v nemškem besedilu piše »in ser- bisch-illyrischer Sprache mit ser- bischer Zivilschrift« (torej v cirili- ci)), 9. hrvaščina (v nemškem be- sedilu piše »in serbisch-illyrischer (zugleich croatischer) Sprache mit lateinischen Lettern«) ter 10. ro- munščina (v nemškem besedilu piše »in romanischer (»moldaui- sch-wallachischer«) Sprache«). V državnem zakoniku je torej zapisana slovenščina kot uradni jezik, besedi windisch in kraini- sch ('kranjski jezik') pa sta jasno defi nirani kot zastarela regio- nalna pojma. Prvotni avtentični slovenski naslov je Občni državni zakonik in vladni list Avstrijan- skega cesarstva, leta 1851 in 1852 pa je zakonik izhajal pod rahlo spremenjenim naslovom Občni deržavni zakonik in vladni list za avstrijansko cesarstvo. Še leta 1849 je bila ustanovljena državna komisija za izdelavo pravne terminologije. Njeni slovenski člani so bili Fran Miklošič (1813–1891), tudi predstavnik novoustanovljene katedre za slavistiko na dunajski uni- verzi (danes, po 150 letih, nova Avstrija na Dunaju še vedno ni uspela ustanoviti katedre za slovenščino!), Matija Dolenc in Matej Cigale. Med redaktorji in prevajalci zakonika pa so bili poleg Miklošiča in Cigaleta še Karl Štrekelj, Fran Vidic in Luka Svetec. Dokončna terminologija je bila skupaj s hrvaško in srbsko terminolo- gijo izdelana leta 1853, saj je bil njen cilj harmonizacija pravne termino- logije znotraj sklopa južnoslovanskih jezikov ter z nemščino, pri čemer je imela slovenščina najdaljšo tradicijo, saj prvi prevodi zakonov (t. i. »cur- rend« in »patentov«) v slovenščino v raznih slovenskih kronovinah, tudi na Koroškem, datirajo že v 17. in 18. stoletje. Prvič se je smatralo, da je dežela v veliki meri slovenska – nekateri njeni deli pa povsem slovenski, in drugič, ljudje enostavno niso znali nemško, dvojezičnosti v današnjem smislu pa ni bilo. Zanimivo je, da je to delovanje omogočilo daljnosežne rezultate. Takrat sta bila na podlagi dogovora med uglednimi strokovnjaki hrvaške in srbske narodnosti (v glavnem Hrvatov, podpisnik Dunajskega dogovora je bil Hr- Uvod v državni zakonik. 171 DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE vat Dimitrije Demeter) prvič sku- pno normirana srbski in hrvaški jezik. Po drugi strani pa je mini- ster za šolstvo Th un-Hohenstein odredil, da je tako ustaljen jezik tudi podlaga za šolski jezik in uč- benike. Pravno je bilo torej pov- sem jasno, da je bila slovenščina enoten in skupen jezik vseh slo- venskih kronovin, in so torej vse govorice o nekem vindišarskem jeziku tudi po tej plati znanstveno povsem neutemeljene. Navsezadnje so zaostanki in problemi pri kakovosti prevodov v prvi fazi pripeljali do tega, da je prišlo konec leta 1852 do po- membnih sprememb. Za nazaj se je določilo, da je edini avtentičen jezik prvotnih letnikov nemšči- na. Zakonik je od leta 1853 izhajal le še v nemščini, zato pa so dr- žavni zakoni v uradnem prevodu izhajali v deželnih zakonikih, ki so bili prav tako osnovani v zako- nu, sprejetem 4. marca 1849. (O deželnem zakoniku glej spodaj.) Šele decembrska ustava iz leta 1867, katere nekateri deli veljajo še danes, ponovno postavlja vprašanje jezikov državnega zakonika, saj naj bi bili na- rodi na podlagi njenega člena XIX enakopravni. Od leta 1870 je torej izhajal državni zakonik v osmih jezikih (nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, ukrajinskem, slovenskem, hrvaškem in romunskem), vendar je bila le nem- ščina avtentičen jezik. Takratni slovenski naslov je bil Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane oziroma med letoma 1896 in 1918 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Slovenska koroška deželna ustava iz leta 18493 Koroška deželna ustava oziroma deželne ustave avstrijskih kronovin iz leta 1849 oziroma začetka leta 1850 so v pravnozgodovinski literaturi le redko omenjene. O njih je zapisano kvečjemu, da niso stopile v veljavo in da so po strukturi primer za poznejše ustave iz časa po neo absolutizmu 3 RGBl, Jg. 1850 Nr. 8, Kärntner Landesverfassung vom 30. 12. 1849, dvojezično v: LGBl/ DvzK, Jg./leto 1850, Klagenfurt/v Celovcu, štev. 63, str. 51–70. Primer dvojezičnega slovensko-nemškega državnega zakonika. 172 BOJAN-ILIJA SCHNABL (1851/52-1860/61-1867). Nem- ška literatura pa skoraj nikjer ne omenja, da so bile te ustave v slovenskih deželah vključno s Koroško in Štajersko razglašene tudi v avtentični slovenski ver- ziji (nisem naletel niti na dvoje- zični citat naslova). Z omenjenim vprašanjem se preprosto nihče ni ukvarjal. Avstrijska nacional- na knjižnica je sicer digitalizirala večji del takratnih deželnih zako- nikov, slovenske izdaje koroške- ga zakonika pa (še) ne. Toda mar- sikaj kaže, da slovenska koroška deželna ustava formalno ni bila le v veljavi, ampak da je tudi ime- la pravne posledice. Pravzaprav zgleda, kot da je tu zgodovinopis- je v nekakšni zadregi. Toda poj- dimo korak za korakom. Ustava za kronovino vojvodine Koroške od 30. decembra 1849 je bila razglašena 9. januarja 1850 v državnem zakoniku 1850, štev. 8, ter 15. maja 1850 v deželnem zakoniku 1850, štev. 63 pod av- tentičnim dvojezičnim naslovom Landesverfassung für das Herzog- thum Kärnten samt der dazu gehörenden Landtags-Wahlordnung / Deželna ustava za vojvodstvo Koroško z dotičnim volilnim redom za deželni zbor. Na podlagi 3. člena omenjenega zakona o zakoniku je ustava stopila v veljavo 30. dan po razglasitvi. Njena pravna podlaga so členi 77 do 83 oktroirane marčne ustave oziroma interemistične zakonodaje ustavnega člena 120, ki je dal cesarju možnost, da do vzpostavitve rednih zakono- dajnih organov razglaša zakone. O avtentičnosti slovenske verzije pa 1. člen zakona o zakoniku govori, »... da so teksti v raznih jezikih enako avtentični. Nenemškim tekstom pa bo priložen nemški prevod«. (!) Podobne ustave so bile razglašene tudi za preostale slovenske dežele, pri čemer le v tržaški ustavi ni uzakonjena enakopravnost konstitutivnih narodov, kot to piše v vseh členih treh deželnih ustav drugih slovenskih dežel. Koroška deželna ustava ima 65 členov (v šestih poglavjih) ter 83 členov (v 10 poglavjih) volilnega reda. Po mnenju nekaterih to sicer niso bile ustave v prvotnem pomenu, temveč le deželni statuti. Deželne ustave so vsekakor zgodnjekonstitucionalne. Deželni zbor je (naj bi bil) pred- Koroška deželna ustava od 4. marca 1848, prva stran s slovensko avtentično inačico. 173 DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE stavnik stanov na podlagi neena- kega kurijskega volilnega sistema z različnimi »cenzusi« oziroma s predstavniki družbenih redov, ki so podložni različnim davčnim stopnjam. V tem naj bi deželni zbori predstavljali družbeno ure- ditev zgodnjeindustrijske dobe, ko razredne razlike še niso pre- moščene. Ker so deželne ustave spodrinile zamisel o Zedinjeni Sloveniji, so v kombinaciji s kurij- skim volilnim redom zagotovile nemški oligarhiji in eliti nadvla- do zlasti na Koroškem in Štajer- skem. K temu so pripomogli tudi realni politični dogodki, saj je bila Koroška že 11. marca 1849, torej samo nekaj dni po razglasit- vi oktroirane marčne ustave, na podlagi ministrskega odloka izlo- čena iz Ljubljanskega gubernija. Predhodno peticijo pa je vnesel koroško-slovenski poslanec Ma- tjaž Rulic/Rulitz(!). Deželna ustava je bila sestav- ljena iz več poglavij: I. splošna fundamentalna določila, II. o deželnem predstavništu na splošno (kompetence), III. o deželnem zboru, IV. o vladi ter V. o razširjeni vladi. Zanimivo je zlasti prvo poglavje, saj določa samostojnost dežele zno- traj celotne monarhije (čl. 1), podrejenost državni ustavi (čl. 2), spremem- bo meja le na podlagi zakona (čl. 4), člena 5 in 6 pa potrjujeta zastavo in grb ter glavno mesto Celovec. Hkrati pa je med konstitutivnimi temeljnimi določili določilo 3. člena o enakopravnosti konstitutivnih narodov. Glasi se: Die im Lande wohnenden Volksstämme sind gleichberechtiget, und haben ein unverletzliches Recht auf Wahrung und Pfl ege seiner (sic!) Nationalität und Sprache / Narodi, kteri v deželi prebivajo, so enakopravni, in imajo nedotakljivo pravico, svojo narodnost in svoj jezik braniti in izobraževati. Medtem ko nemška verzija uporablja zastarel pojem o »narodnih pleme- nih«, slovenska verzija kaže, da ne gre za vrednotenje, temveč zastarelo nemško terminologijo. Pravna opora, ki je potrjevala politično realnost lo- čitve Koroške od Ljubljanskega gubernija ter pokopala vizijo Zedinjene Slo- venije, je prav v koroški deželni ustavi. Če to drži, potem je pravno relevant- no tudi dejstvo, da so bili Slovenci na Koroškem v tej ustavi enakopravni Primer prve naslovnice dvojezičnega koroškega deželnega zakonika iz leta 1851. 174 BOJAN-ILIJA SCHNABL konstitutivni »narod« in ne manjšina. Prav v zgoraj omenjeni zadregi mor- da tudi tiči razlog, da se tej ustavi pravna zgodovina ni preveč posvečala. Zlasti pa je deželni glavar Šlojsnik svoje celotno vladanje zaznamoval z do- slednim upoštevanjem prav tega določila ustave (o tem v nadaljevanju). Jasno federalistično zasnovane pristojnosti dežele so, kot bo to pozneje potrdila stoletna tradicija, omejene in negativno formulirane v 8. členu: »Vse kar ni po državni ustavi ali z državnim zakonom določeno kot de- želna kompetenca, je v kompetenci države«. Tam torej ostajajo deželna kultura, javne zgradbe, zgrajene iz deželnih sredstev, dobrodelne ustano- ve, deželni proračun ter izvedbena določila o občinah, cerkvenih in šol- skih zadevah ter nekatere obveznosti glede vojske. Deželno zakonodajo skupaj ustvarjata cesar in deželni zbor. Deželni zbor naj bi imel 30 članov in naj bi se sestajal vsako leto novembra za šest tednov. 'Vlada' (nemško Landesausschuss) naj bi bila sestavljena iz petih članov. Tudi deželni volilni red, ki je predvideval štiriletni mandat, ni bil udejanjen. V njem je bil skozi kurijski volilni sistem privilegiran sta- ri družbeni red. Ta neenaki volilni sistem, kot je bil pozneje dejansko uveljavljen, pa je po zgodovinarju Vasiliju Meliku v vseh večnacionalnih deželah jasno favoriziral ali nemško ali pa v Istri in Dalmaciji italijansko nadvlado. Volilni red je predvideval tri volilne razrede po deset poslan- cev: tiste z najvišjo davčno stopnjo (1), mesta, trge in industrijske kraje (2) ter podeželske občine (3). Za najvišjo davčno stopnjo pa je bila cela dežela eno volilno okrožje. Po enega poslanca naj bi imeli mesti Celo- vec in Beljak, po enega skupnega predstavnika pa mesta Trg in Šentvid, Velikovec, Železna Kapla, Pliberk, Volšperk, Šentlenart v Labotski doli- ni, Šentandraž, Šentpavel in Dravograd, Breže, Hittenberg, Stari Dvor in Strasburg, Špital ob Dravi, Sovodenj (Gmünd), Greifenburg, Zgornji Dravograd, Trbiž, Šmohor in Naborjet v Kanalski dolini ter končno še Plajberk in Rute pri Plajberku. Vsak od sedmih političnih okrajev je za podeželske občine predstavljal en volilni okraj. Formalno je Koroška deželna ustava svojo pravno oporo izgubila z že omenjenim silvestrskim patentom od 31. decembra 1851. Čeprav niso zaživela vsa njena določila, je gotovo veljala v letih 1850 in 1851. Nekatera njena določila pa so veljala dolgoročno. Slovenski (dvojezični) koroški deželni zakonik Med pravno relevantnimi posledicami, ki kažejo, da sta deželna in dr- žavna ustava zaživeli v praksi, je prav objava slovensko-nemškega ozi- roma nemško-slovenskega koroškega deželnega zakonika v desetletju 1850–1859. Če je državni zakon odredil princip večjezičnosti deželnih za- konikov, potem je bilo lahko defi nirano le na podlagi deželne ustave, ka- tere jezike bodo pri tem upoštevali. Prvotni dvojni in enako avtentičen naslov je bil: Landes-Regierungs- blatt für das Kronland Kärnthen / Deželni vladni list za kronovino koroško 175 DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE vojvodino. V letih 1851 in 1852 je bil naslov rahlo spremenjen, vendar je bil še vedno enako avtentičen: Landesgesetz- und Regierungsblatt für das Kronland Herzogthum Kärnten / Deželni zakonik in vladni list za krono- vino koroško vojvodino. Leta 1853 sta bila naslov ter vzporedni naslov Landes-Regierungsblatt für das Kronland Herzogthum Kärnten / Deželni vladni list za kronovino Koroško vojvodino, v obdobju 1854 do 1859 pa Lan- des-Regierungsblatt für das Herzogthum Kärnten / Deželno-vladni list za Koroško vojvodino. Ustavnopravna podlaga so omenjeni oktroirana marčna ustava in Za- kon o državnem in raznih deželnih zakonikih, Patent o osnovnih svobo- ščinah ter deželna ustava glede določbe o jeziku. 4. člen zakona o zako- niku se glasi: »V vsaki kronovini bode deželni zakonik v jezikih dežele z nemškim prevodam pri strani na svitlo izhajal.« Iz tega lahko torej sklepamo, da zakonski sveženj izhaja iz dejstva in zagotavlja slovenščini status deželnega in uradnega jezika. Običajna legisvakanca, to je rok med objavo zakona in dnevom, ko dejansko stopi v veljavo, je pri deželnih zakonih 15 dni (pri državnih 30). Medtem ko mora vsebovati deželni zakonik temeljne podatke o dr- žavnih zakonih, zlasti številko in dan objave, morajo biti deželni zakoni objavljeni v celoti, enako kot uredbe in druga podobna določila deželnih uradov. S 1. januarjem 1853 je sicer slovenščina izgubila status avtentič- nega jezika, hkrati pa je novo določilo slovenščino potrdilo kot deželni jezik. To je bilo še zlasti zanimivo prav od trenutka, ko je prenehal iz- hajati državni zakonik v slovenščini in ko se je začelo objavljati državne zakone v deželnem zakoniku, ki je imel dva dela. V »prvem delu« so slovenski prevodi državnih zakonov, v »drugem delu« pa deželni zakoni v obeh jezikih. Očitno je s tem deželni glavar Šlojsnik na pravni način potrjeval bikonstitucionalnost narodov dežele. Leta 1859 je izšel zadnji celotni letnik v dvojezični izdaji. Po cesarskem patentu s 1. januarjem 1860 dosledna izdaja vseh zakonov ni več potrebna. Cigale ugotavlja, da se je leta 1860 le še prevajalo 72 zakonodajnih tekstov v slovenščino; tako se je prekinilo dosledno prevajanje zakonika v slovenščino. Od janurja do aprila 1861 so objavili redke koroške zakone v zakoniku pod naslovom »Ukazi deželnih oblasti za zedinjene kronovine Štajersko in Koroško«, saj je bila takrat Koroška za kratek čas podrejena Štajerski. Iz nadaljnjih virov pa je razvidno, da se je deželni zakonik, ki se je razmnoževal lito- grafsko, prevajal še do leta 1873, vendar le za nekatere občine, ki so to posebej zahtevale. Takrat se pojavi danes znani argument, da znajo itak vsi deželani nemško. Sicer pa je to vprašanje deželni zbor obravnaval še enkrat 16. januarja 1886, in sicer na podlagi peticij občin Libuče, Libe- liče, Bistrica v Rožu, Svetna vas, Tolsti vrh, Sele in Rožek ter Škocjana in Jezerskega. Slovenski poslanci Andrej Einspieler, Hermann Merlitsch (Merlič), Albert Pucher in Franc Muri so to zahtevo podprli, prav tako kot nemška poslanca Jessernigg in Canaval, proti pa je bil med drugim ziljski poslanec slovenske narodnosti Matej Abuja. Zahteva v deželnem zboru ni dobila večine. 176 BOJAN-ILIJA SCHNABL Deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik Janez Nepomuk Šlojsnik (v nem- ških besedilih Johann Nepo- muk Schloissnig ali Schloiss- nigg, v vseh svojih slovenskih te- kstih pa Šlojsnik), rojen 24. fe- bruarja 1809, umrl 4. februarja 1883, je med imenitnimi oseb- nostmi svojega časa, ki ga je zgo- dovinopisje malce izrinilo iz za- vesti. Med svojo celotno politič- no kariero je bil namreč očitno neutruden zagovornik Sloven- cev. Rodil se je Dunaju, njegova družina pa je izvirala iz t. i. No- tranje Avstrije; tako lahko samo domnevamo, da je bil morda po rodu celo Slovenec (V nekem blogu reče neka gospa, da je na Zilji (pri Šmohorju) več ljudi s tem imenom). Vsekakor je Šloj- snik dobro znal slovensko in se zavzemal za Slovence in sloven- ščino. Med letoma 1835–37 je bil Okrajni sekretar v Celovcu, med letoma 1838–40 sekretar, in med letoma 1841–46 gubernijski svet- nik pri Ilirskem guberniju v Lju- bljani. Leta 1847 je prišel v Celo- vec in leta 1849 postal 'glavar okrožja' (nemško Kreishauptmann) ter bil 8. decembra 1849 imenovan za 'cesarskega namestnika' (nemško Statthal- ter) Koroške, na funkcijo, ki jo je uradno nastopil 2. januarja 1850 in bil na njej vse do druge polovice leta 1860. Njegovo vladanje sovpada z izda- jo slovenskega / dvojezičnega deželnega zakonika. Bil je tudi vodja komi- sije za zemljiško reformo. Zgodovinar Apih pa ugotavlja, da je bil v deželi deležen precejšnjega odpora s strani nemških uradnikov in nemške elite. Tako sovpada konec njegovega mandata s podreditvijo Koroške Štajerski, čemur je ostro nasprotoval. Koroška je z njim izgubila imenitnega dežel- nega glavarja, ki bi si zaslužil večjo pozornost zgodovine. Med letoma 1862 in 1865 je bil z nazivom 'deželni namestnik' (nemško Statthalter) deželni predsednik Kranjske. Zaradi nemških pritiskov je bil s tega mesta odstavljen po padcu Belcredijeve vlade. Že leta 1864 je po- stal poslanec slovenske Narodne stranke v Deželnem zboru Kranjske. Po zgodovinarju Josipu Malu se je uprl centralizmu in zlasti nemški usmer- Deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik. Vir: 13. zvezek Zgodovine slovenskega naroda Josipa Mala. Celje: Družba sv. Mohorja, 1935, str. 763. 177 DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE jenosti grofa Auersperga. Zahteval je uvedbo slovenske materinščine v osnovnih in srednjih šolah. Njegova kritika na račun volilnega reda je celo privedla do predčasne razpustitve deželnega zbora. Nato se je umak- nil iz javnega življenja. Šlojsnik je uredil celovški proračun, zgradil cesto na Ziljo ter cestno in železniško infrastrukturo, se aktivno udeleževal slovenskega kulturnega življenja v Ljubljani in podpiral Slovensko matico. Dvojezična krajevna imenika za celo Koroško iz let 1850 in 1854 Deželna uredba 1850:4 Šlojsnik je predsedoval Politični uravnavni komi- siji dežele, to je komisiji, ki je izvajala upravno reformo, kot so jo pred- videvali oktroirana marčna ustava ter izvedbeni zakoni. Ker je usta- 1 Currende der politischen Organisirungs-Commission für Kärnten vom 23. Dezember 1849. Über die Eintheilung, den Umfang und Beginn der politischen Behörden im Kron- lande Kärnten/Razglas politiške uravnavne komisije na Koroškem od 23. decembra 1849, Razdelik, obseg in začetek politiških oblastnij u koroškej kronovini. Schloißnigg, Com- missions-Vorstand/Šlojsnik, komisijski predsednik. V: Landesgesetz- und Regierungs- blatt für das Kronland Kärnten. II. Stück/Deželni zakonik in vladni list za koroško krono- vino. II. del. Klagenfurt, 16. 3. 1850, str. 15–36. Šlojsnikova odredba o policijskem komisariatu v Celovcu od 8. januarja 1852. Vir: Deželni zakonik 1852, izdan in razposlan 20. januarja 1852, II. del, str. 8 178 BOJAN-ILIJA SCHNABL va predvidela avtonomne sa- moupravne občine ter politične (upravne) okraje, kot to poznamo še danes, je morala komisija zla- sti odrediti oziroma zapisati, ka- tera vas pripada kateri občini in katera občina kateremu upravne- mu okraju, itd. In tudi tu se je iz- kazala – tako lahko domnevamo – imenitna poteza barona Šlojs- nika. Prva uredba, ki je bila na podlagi provizoričnega občinske- ga zakona v nemščini izdana že 17. marca 1849, je pravzaprav ma- terialno dokončno uredila zade- vo. Toda Šlojsnik je do 23. decem- bra 1849 kot predsednik uravnav- ne komisije izdelal isto pravilo v obliki Currende ('odredbe', 'raz- glasa'), in to dvojezično! Odredba je bila objavljena 16. marca 1850, po tem, ko je začela formalno veljati deželna ustava, ki je, kot vemo, potrjevala konstitucional- nost obeh narodov v deželi. Na- slov odredbe je bil: Currende … über die Eintheilung, den Umfang und Beginn der politischen Behörden im Kronlande Kärnten / Razglas … Razdelik, obseg in začetek politiških obla- stnij u koroškej kronovini. Razglas je bil torej avtentičen v obeh jezikih, pa tudi krajevna imena so vsa pravno avtentično dvojezična. Celotno besedilo je dvojezično nemško in slovensko, in sicer sta obe inačici zapisani vzporedno v isti vrstici ter z isto številko strani. V prvem delu so navedeni politični (upravni) okraji Celovec, Velikovec, Volšperk (ekspozitura Dravograd), Šentvid (ekspozitura Breže), Beljak, Špital (ek- spoziture Zgornja Bela in Greifendurg) ter okraj Šmohor (ekspozitura Trbiž). Med naloge okrajnih glavarstev štejemo statistiko prebivalstva, nabor, zadeve potnih listov, žendarmerijo, obrtniške zadeve in zadeve sanitete, občinske zadeve, cerkvene in šolske zadeve, fundacije (sklade), deželne ceste ter kmetijstvo. Okrajna glavarstva so začela delovati 1. januarja, medtem ko so okrajna sodišča začela delovati 1. julija, okrajni davčni uradi pa 1. februarja istega leta. V drugem delu razglasa so po političnih (upravnih) okrajih objavljene vse katastrske občine po nemškem abecednem redu obenem z nekdanji- mi političnimi okraji in gospodo. Ker je nastal na pravni podlagi tako marčne državne ustave kot tudi deželne ustave, razglas ni razlikoval med nemško govorečimi kraji in kraji na strnjenem slovenskem ozemlju. Ker Razglas Politične uravnavne komisije Koroške od 23. decembra 1849, prva stran. 179 DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE sta bila oba naroda konstitutivna (po 5. členu marčne ustave in po 3. členu deželne ustave), je bil tudi celoten imenik dvojezičen. Poleg jezikoslovne- ga pomena za krajevna imena, ki jih npr. Zdovc v svojih knjigah več ne navaja, ker niso bila omenjena v časopisih 20. stoletja, so imena pravno relevantna, saj so bila uzakonjena z uredbo. Seveda so med njimi tudi t. i. kalk prevodi za kraje, ki niso bili (več) slovenski (Unterbreitenegg/Spodni Brajtenek ali Schönweg/Šenveg [Semiče]), seveda pa isto velja za številne kraje na današnjem južnem Koroškem, ki so bili povsem slovenski in kjer je bila nemščina kvečjemu nekakšna lingua franca, kot je to še danes na Madžarskem: To so npr. Dolintschtschach, Goritschitschen, Drobollach, Dolina, Obitschach, Sekirn in drugi. In če je takrat kak grof imel tam imetje ali je tam celo bival, kraji vsekakor še dolgo niso bili »dvojezični«. Ministrska uredba 1854:5 Leta 1854 je prišlo do političnih sprememb, neo absolutizem se je vedno bolj utrjeval, temu pa je sledila upravna re- 2 Verordnung der Minister des Innern, der Justitz und der Finanzen vom 5. Februar 1854 betreffend die politische und gerichtliche Organisirung des Herzogthumes Kärnten / Ukaz ministrov notranjih zadev, pravosodja in dnarstva 5. februarja 1853 (sic!), s kterim se razglašuje politična in sodna uredba vojvodstva Koroškega. V: Landes-Regierungs- blatt für das Herzogthum Kärnten / Deželno-vladni list za koroško vojvodino, Jg./leto 1854, I. Abtheilung/razdel, II. Stück/del, 11. 4. 1854, str. 74 ff. Deželna uredba Koroške 1854, stran 24 v slovenščini. 180 BOJAN-ILIJA SCHNABL forma, s katero se je zlasti ponovno združevalo upravo in sodstvo na niž- ji stopnji v t. i. 'mešanih okrajnih uradih' (nemško gemischte Bezirksäm- ter). To področje je urejala Uredba ministrov za notranje zadeve, sodstvo in fi nance od 5. februarja 1854. Za slovensko pravno zgodovino pa je za- nimivo, ker je bila na podlagi določil o razglaševanju zakonov od 27. de- cembra 1852 11. aprila 1854 v obeh deželnih jezikih ponovno objavljena v Deželno vladnem listu za Koroško vojvodino. To pomeni, da ustreza princi- pu konstitucionalnosti obeh narodov v deželi, kot je bil zapisan v deželni ustavi, čeprav je po mnenju nekaterih ta izgubila pravno podlago z raz- veljavitvijo marčne ustave s silvestrskim patentom decembra 1851. Vse- kakor se moramo tudi za to zahvaliti baronu Šlojsniku. Prav to upravno reformo ukinja zakon iz leta 1868 na podlagi decembrske ustave 1867, ki dokončno uvaja okrajna glavarstva današnjega tipa. Deželna uredba 1854:6 Na podlagi ministrske uredbe iz meseca februar- ja je Šlojsnik nato 3. oktobra 1854, ponovno, kot že leta 1850, izdal tabela- rični prikaz upravne ureditve. V njem je bilo objavljenih 29 okrajev (na- mesto dotedanjih sedem, pet s petimi ekspoziturami). Obseg je bil dva- krat 18 strani. Zanjo pa po analogiji velja isto kot je povedano že zgoraj. Dvojezični imenik krajevnih imen Koroške iz leta 18607 Med izredno zanimive vire tega časa štejemo dvojezični imenik krajev- nih imen Vojvodine Koroške iz leta 1860. V vrsti krajevnih imenikov je prvi, ki ni več povsem dvojezičen, kot domala vsi imeniki prej, lahko bi rekli v duhu deželne ustave iz leta 1849. Imenik razlikuje med kraji, ki so navedeni le v nemščini, in kraji, navedenimi v obeh deželnih jezikih, in sicer neodvisno od etimologije. Imenik je bil sicer naveden v nekem se- znamu imenikov, nisem pa o njem našel širše razprave, tako da to po- dročje ponuja široko raziskovalno polje in so rezultati takorekoč prelimi- narni. Imenik ima letnico 1860, torej zadnje leto Šlojsnikovega vladanja na Koroškem. Šele dodatno arhivsko delo bi lahko povsem razjasnilo, ali je bil Šlojsnik vpleten v nastanek imenika in do katere mere, saj je bil na Koroškem verjetno do oktobra 1860. V samem imeniku ni nobene razla- 3 Erlaß der k. k. Organisirungs-Commission für Kärnten vom 8. September 1854, betref- fend die neue Landeseintheilung des Herzogthums Kärnten/Razpis c. k. Uravnavne de- želne komisije na Koroškem 8. septembra 1854, zastran novega razdelka Koroške voj- vodine, V: Landes-Regierungsblatt für das Herzogthum Kärnten/Deželni vladni list za koroško vojvodino, Jg./leto 1854, II. Abtheilung/razdel, IV. Stück/del, 3. 10. 1854, str. 13. 4 Alphabetisches Verzeichniß sämmtlicher Orte im Herzogthume Kärnten mit Bezeich- nung ihrer Eigenschaft, Angabe der Häuser- und Seelen-Zahl, dann mit der Darstel- lung ihrer Einreihung in katastral- und Ortsgemeinden, Pfarr-Sprengel, Bezirks-Aem- ter und Untersuchungs-Gerichte, Klagenfurt 1860, 321 str. Za kolegialni znanstveni dialog in pojasnila se zahvaljujem mag. Silvu Torkarju z ZRC SAZU v Ljubljani, in sicer za naslednja krajevna imena: Bukovje (Zabukovje), Cobrc, Kne- ževa, Lešnik [Lieš], Male Čepe (Na Hovzah), Malo Bukovje, Mičiče, Moše, Na Micah (Mir- če), Na Rišovce (Nereševica), Nežkova vas (Nežka), Pičev, Posovo, Rožna vas, Rožnek, Skočiles (Očelaz), Sokova (Zolkava), Sovodnje, Trovaska vas, Vašenšči Grad (Bošniški Grad), Venčinje, Vočiče, Za Pucah (Rotišče), Zvirče. 181 DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE ge, razen zelo obširnega naslova, ki pove, da je to abecedni imenik, v ka- terem so navedeni vsi kraji na Koroškem z dodatkom o številu hiš in pre- bivalcev, ter da so uvrščeni po katastrskih občinah, (političnih) občinah, župnijah, okrajnih uradih in sodnih okrajih. Vsekakor je tako obsežno delo lahko samo rezultat daljšega dela in načrta, tako da vsekakor lahko domnevamo, da je plod prizadevanj še med Šlojsnikovem službovanjem na Koroškem. Vsekakor si lahko pomagamo z analogijo z uradnim držav- nim imenikom iz leta 1880, kjer je zapisano, da so le takšni kraji zapisa- ni v obeh deželnih jezikih, kjer je drugi jezik (slovenščina) tudi 'lokalno običajen' (ortsübich). Kraje, pri katerih je zapisano tudi slovensko ime [za oba jezika velja tedanji zgodovinski pravopis], lahko razvrstimo v naslednje kategorije: v prvi so vsi kraji danes uradno dvojezičnega območja, ki je bilo nekoč str- njeno slovensko ozemlje in ki ga zlasti upošteva tudi Pavle Zdovc v svojih imenikih (tu je le nekaj izjem zaradi uporabljene metodologije), dodatno pa tudi vsi kraji, ki so danes v Italiji in Sloveniji. V drugo kategorijo lahko prištevamo večja središča na severnem Koroškem, kjer so se tradicional- no ohranila slovenska imena, kot na primer Krka, Šentvid, Stari Dvor ali Kotarče, pa tudi takšna z obrobnega območja, ki so ali so bila nekdaj slo- venska, ki pa imajo vsekakor tudi v nemščini tako slovensko zveneče ime, da v slovenščini skoraj ne moremo drugače kot da, če imamo količkaj jezikovne kulture, uporabljamo slovensko različico. Mednje bi štel Koče, Tigrče, Gospo Sveto ali Krivo Vrbo; in te navaja tudi Zdovc. Zadnja kategorija pa je znanstveno najbolj zanimiva, ker je še skoraj neobdelana in terja nadaljnje raziskave. Ponovno bi ju razdelil na dve podkategoriji: Najprej so tu slovenska imena krajev, za katere se v glavnem ve oziroma je znanstveni konzenz, da so bili še v 19. stoletju slovenski ali dvojezični. To so zlasti vsa slovenska krajevna imena z Možberško- Trškega gričevja severno od Vrbskega jezera in z Gosposvetskega polja. Pravzaprav jih lahko enačimo z delom cone B plebiscita iz leta 1920. Dru- ga podkategorija pa so vsa slovenska imena krajev, za katere na podlagi današnjih pričakovanj niti ne bi mislili, da so morda še imeli živo sloven- sko ime. To so območja zgornje Ziljske doline do Koč, Višprijske doline in morda celo Lesne doline, kraji v okolici Trga, v bližini Šentvida, Svinca in Mostiča. Zanimivo pri tem pa je, da seznam zelo diferencira od vasi do vasi. Nekatera imena imajo očitno slovensko poreklo, pa niso navedena dvojezično, druga imajo slovensko ustreznico na strnjenem območju, pa niso navedena (edina vas v Višprijski dolini, ki ni navedena v obeh jezikih, je Lassendorf, ki pa obstaja tudi na Celovškem polju in ji tam rečemo Vas- ja vas). V obeh deželnih jezikih pa so navedene tudi vasi, ki imajo očitno nemški izvor (nekdanje fevdalne gospode, ki se je naselila na slovenskem območju), tako da so objavljeni slovenski t. i. kalk prevodi omenjenih vasi (Grünburg/Grinburg, Freudenberg/Frajnberk). Zanimivo pa je, da neka- tere vasi blizu še dvojezično navedenih vasi, ki imajo očitno slovensko etimologijo, niso navedene: tako npr. Windischbach ali Windischbach Gegend blizu Marije v Smrečju, danes že v občini Glanegg. V [oklepaju] 182 BOJAN-ILIJA SCHNABL zgodovinski zapis imena vasi, kadar obstaja novejša varianta oziroma kadar je novejši pravopis povsem jasen. Z * so označena redka imena na podlagi etimoloških raziskav, za katere je današnja pisava nejasna. V Lesni dolini (Lesachtal) so Lesje (Liesing) (zapisano je, da je vas nekoč spadala pod Koče), Marija v Logu (Maria Luggau) in Šentlovrenc (Sankt Lorenzen). V Kočah so Burmle (Würmlach), Dober (tudi v nem- ščini mikrotoponim Dober za geografsko območje sicer zapisano pri Ratendorfu/Radnji vasi, morda današnja vas z nemškim imom Dobra), Koče (Kötschach) in Rute (Kreuth). V današnji občini Kirchbach, ki je za- pisana Cirkovice, za katero pa sem našel tudi ime Cirkno, pa so še: Bajdek (Waidegg), Dobernica (za katero sem našel tudi slovensko enačico De- brevnica), ki pa zajema obe vasi, Oberdöbernitzen in Unterdöbernitzen, Rajže (Reisach), Tramunje (Tramun) ter Turn (za kraj z zgodovinskim imenom Th urn zu Kirchbach). V občini Dellach im Gailtal je zapisan »St. Daniel« (Šentanel) poleg nemškega imena St. Daniel. V Višprijski dolini oziroma v občini Gitschtal pa so v obeh jezikih zapisana naslednja imena: Golč (Golz), Jaderska vas [piše Jaderskaves] (Jadersdorf), Ledenica (Leditz), Regit (Regitt), Šentlovrenc [St. Lorenc] (St. Lorenzen im Gitsch- tal), Studenc (Brunn), Višprije (Weißbriach), Velika Trata [Velkatrata] (Wurzeltratten). Nekatere vasi so geografsko v Višprijski dolini, spadajo pa pod (staro) občino Šmohor: Aigen (Aigen), Burgštal (Burgstall), Dober (glej zgoraj Koče, morda pa lokalni mikrotoponim), Dobja Meja [Dobja meja] (Aic- hleiten), Dobrava na Radencah (Forst bei Radnig ali Radninforst), Dropo- le (tudi Dobropolje) (Tröpolach), Granična vas [Granicnaves] (Granitzen- graben, sedaj verjetno mikrotoponim), Grinburg (Grünburg), Gugenberg (Guggenberg), Jejnig (Jenig), Kamerca (Kameritsch), Krnica [Kernica] (Karnitzengraben pri Modrinji vasi), Kraže (tudi Krošani) (Kraschach), Kras (Kraß pri Mošah), Lešnik [zapisano Lieš] (Liesch), Mala Gora (Ber- gl), zapisane so tudi Male Tinje [Maletinje] (Malenthein, ruševina gradu v Modrinji vasi), Modrinja vas (Möderndorf), Melinje (nem. Mellin pri Beli v Mošah, domačini kraj verjetno poznajo), Mičiče [zapisano včasih Nicice] (Mitschig), Na Postrane (danes nemško Postran), Na Radencah [na Radencah] (Rading), Oželca (Oßelitzen, morda danes le še mikroto- ponim), Pri Kovaču (Schmidt), Prižanek (nem. piše Prißaneg, posestvo v Modrinji vasi oziroma v Mošah), Ratendorf (Rattendorf), Rut (Kreuth, pri Gugenbergu), Rut ali Rute (Kreuth ob Möschach), Rute (Greuth ob Rattendorf), Skobiče [Skovče] (Kühweg), Spodnje Moše [piše sp. Me- žiče ali Mežice, verjetno zastarelo ali napaka] (Untermöschach), Turn (Th urn hof), Vočiče (narečni zapis) [piše Blače] (Watschig), Zgornje Moše [piše zg. Mežiče ali Mežice, verjetno zastarelo ali napaka] (Obermö- schach), Zelenica [zapisano Zlanica] (Schlatnitzen). V Čajni na Zilji pa je na poti v Plajberk še zapisana vas Na Rutah (Hermsberg). Zanimiva in brez dodatne razlage so tudi omenjena krajevna imena severno in zahodno od Beljaka ter v mestu samem. Tako so v današnji 183 DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE občini Bad Bleiberg naslednja slovenska imena: Kaduča (Kadutschen) in Rute (Kreuth). Verjetno nepričakovana so tudi številna imena v dolini Gegendtal, za katero danes niti nimamo več slovenskega imena (dolina, ki povezu- je Dravsko dolino in Gegendtal, pa se še danes imenuje Krastal, kar je verjet no slovenskega izvora). V današnji občini Afritz najdemo zapisa- no krajevno ime Koberca, zgodovinsko verjetno *Zabrdce, novejši zapis Cobrc (nem. Afritz) in Taše (Tassach). V občini Arriach pa naslednja slovenska krajevna imena: Arije (Arriach), Bukovje (Hinterbuchholz) ter Pasja vas [Pazjaves] (pa tudi Pesje, nem. Hundsdorf). V današnji občini Feld am See najdemo naslednja imena: Ovšje (Erlach), Podjezeram ali Spodnje jezero [sp. jezer] (Untersee), Polje (Feld am See), Zgornje jezero (za nem. Feld am See in Feldsee ali Brennsee). Kraj Trebinja, ki je tudi v Zdovčevih seznamih, je danes središče obči- ne Treff en am Ossiacher See. V imeniku so še naslednja krajevna imena: Brdiče [Berdiče] (Verditz), Bukovje (Buchholz, Vorderbuchholz), Dobje (Eichholz), Dobrice (Töbring), Dolnja vas [Dolnjaves] (Niederdorf), Po- lanje (Pölling), Predhumcam (Vorderbuchholz) (danes tudi v nemščini verjetno le še mikrotoponim), Puščava (Äußere Einöde), Puščava [Puso- va] (Innere Einöde), Sedlo [na Sedle] (Sattendorf), Senčni kraj [Sencikraj] (Sattenberg), Trebinja [Trebno] (Treff en), Trebinja [Trebno] (Alt-Treff en tudi za grad), Vogliče (Winklern) ter Zgornja vas [Zgornaves] (Oberdorf). V Beljaku so med drugim številna slovenska krajevna imena, od ka- terih so se nekatera ohranila, druga ne: Log (Auen), Beljak (Untere Vor- stadt), Beljak (Obere Vorstadt), Goriče (Goritschach), Laže (Grossvas- sach), Lipje (Lind), Pogorje [Pogorie] (Pogöriach, zapisano v stari občini in fari Šmartin), Sovodnje ali Zagata [Sveta Agata] (St. Agathen), Spodnji Volanik (Unterwollanig), Suha (Zauchen), Sv. Duh (tudi Podgorje, nem. Heiligengeist), sv. Martra (Heiligenkreuz), Sveto Mesto (Heiligen Gesta- de), Šentandraž [St. Andrej] (St. Andrä), Šentjanž [St. Janiž] (St. Johann, zapisano v stari občin in fari Šmartin), Šentjur [St. Jurj] (St. Georgen), Šentrupert [St. Rupert] (St. Ruprecht), Šmartin pri Beljaku [St. Martin] (St. Martin), Zgornja Bela (Obervellach), Zgornji Volanik (Oberwolla- nig). Na območju Trško-Možberškega gričevja severno od Vrbskega jezera najdemo številna krajevna imena: V Krivi Vrbi (Krumpendorf) mikroto- ponim Blata [Blatta] (Platten), Čajnče (Tultschnig), Dražinca (Drasing), Goriče (Görtschach), Pričice (Pritschitz), Žale (Srallach). Dodatno najde- mo Kurlice (nem. Hornstein, verjetno napaka namesto nem. Gurlitsch) ter Kutnorf (nem. Gurlitsch, verjetno napaka namesto Škrbin). V Po- rečah (Pörtschach am Wörther See) najdemo: Goriče [Goričah] (Gört- schach, verjetno danes kraj v Krivi Vrbi), Slovenjo goro [Slovenjagora] (Windischberg) in Zadole (Sallach). V občini Teholica (Techelsberg am Wörther See) najdemo še Karov (Karl) in »na Paforu« (Pavor) ter (ver- jetno zgodovinski) mikrotoponim Na Gori (nem. Paredia). Za Osoje v slovenščini najdemo v nem. Ossiach in Alt-Ossiach. V občini Blatograd, 184 BOJAN-ILIJA SCHNABL tudi Možberk (nem. Moosburg), kjer je maševal Urban Jarnik in Anton Martin Slomšek pridigal v slovenščini, so zapisana številna krajevna imena: Borovčiče [Borovcžiče] (Bärndorf), Budanja (Vögelitz), Dole (Del- lach), Frajdenberk [Frajdenberg] (Freudenberg), Gradnica (Gradenegg), Gumno (Stallhofen), Hojovče (nem. Hohenfeld ali Hojawitsch), Knezo- viče [Knežiže] (Knasweg), Pod Lipo [pod Lipo] (Unterlinden), Prosinči- če [Pražinčice] (Prosintschach), Prekop (Kreggab), Raznica (Ratzenegg), Spodnje Gorje (Untergöriach), Šentpeter pri Blatogradu [St. Peter] (St. Peter bei Moosburg), Tigrče (Tigring), Tuderšče (Tuderschitz), Venčinje [Vecinje] (Rosenau), Zgornje Gorje (Obergöriach), Zimizlav (Simislau), Zovasja vas [Zovasjaves] (Ziegelsdorf), Žihpolje [Žihpole] (Seigbichl), V Celovcu, zlasti v stari občini Golovica (Wölfnitz), ki je danes mestni okraj, najdemo bogat zaklad krajevnih imen, od katerih so se nekatera tudi ohranila v vsakdanjem jeziku: Belcenek [Belčenek] (Welzenegg), Cikula (Zigguln), Dhovše (Lendorf), Dole (nem. Dellach v Dhovšah), Dole (nem. Großponfeld), Dražnja vas [Drazjaves] (Drasendorf), Eibišhof (posest, nem. Eibishof), Erental (posest in vas, nem. Ehrental), Gabrijel [Gabrielj] (posest in kraj, Gabriel), Golovica [Volovca, Galovica] (Wölf- nitz), Gorice (grad in vas, nem. Pichlern), Goriče [Gorice] (stara občina Dhovše, fara Čajnče, nem. Görtschach), Goričica (Goritschitzen, stara občina Dhovše, fara Blatograd, zato morda že zgoraj omenjena vas), Go- ričice (tako zapisano, Obergoritschitzen), Gorinčice (Gorintschach), Ha- lek (Halegg), Harbah (Harbach), Koselca (Gösling), Magerek (Mageregg), Mala Gorica [Malagorica] (Ameisbichl), Male Dole (St. Martin am Pon- feld ali Kleinponfeld, glej tudi Šmartin), Marola (Marolla), Na Gori [Na Gore] (Bergl ali Winklern), Na Rišovce (nem. Nessendorf, narečni zapis Nereševica), Nagra (Nagra), Na Micah [Namicah] (narečno Mirče, nem. Mörtschen), Nežkova vas [Nežkole] (najdemo tudi Nežka, nem. Neschka), Očelaz [Otčelaz in Mčelaz] (etimološko od ledinskega imena *Skočiles, nem. Otschelas ali Atschelas), Pičev (zapisane so tudi narečne oblike Pecelj, Pecov in Pecova, nem. Pitzelstätten), Račica (Retschach), Rožnek [Rožneci] (slov. narečna varjanta, nem. Rosenegg, danes verjetno le še ime soseske in ceste v Šentpetru v Celovcu), Spodnja Goričica [Sp. Gori- čica tudi samo Goričica] (Untergoritschitzen), Vrese [na Vrezah] (Unter- haidach), Stokl (Ehrenbichl), Sv. Martra (Kalvarienberg v Šentmartinu), Šentandraž [St. Andrej] (mikrotoponim, St. Andrä), Šentjur (Sandhof), Šmartin (Ponfeld-St. Martin), Steniče [Štenice] (Tentschach), Tesnja vas [Tesnaves] (Tessendorf), Tratiče (morda Tratnice, nem. Trettnig), Tr- nja vas (Annabichl kakor tudi Terndorf), Vašenšči Grad [Važensčigrad] (narečno Bošniški Grad, nem. Ehrenhausen), Važenše [tudi Važenšče] (Feschnig), Vogliče (Winklern ali Berg v katastrksi občini Nagra), Vo- rovnica (Worunz), Zvirče (nem. zapisano kot Witschach, Wietschach ali Wörtschach v katastrski občini Malo Bukovje v Šentpetru blizu Krn- skega Gradu, morda samo še mikrotoponim), Žalem (Seltenheim). Za Malo Bukovje najdemo tako v slovenščini kakor v nemščini več variant: v slovenščini [Malobukale, Malobukovje] (Kleinbuch), ki pa je tudi zapi- 185 DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE sano za nem. Großbuch, v slovenščini Bukovje (zapisano tudi Zabukale ali Sabucale). Kraj Vesca (nem. Oberdörfl ) očitno danes ni več zapisan. V Gospe Sveti: Breznica (Wrießnitz), Bučinja vas [Bučinjaves] (Wut- schein), Dobrava [zapisano kot na Pivže in na Dobrija] (Hart, tudi za Oberhart in za Unterhart), Dole (Dellach), Kadina (Kading), Gospa Sveta [Gospa sveta] (Maria Saal), Gosposvetsko polje (Zollfeld), Groblje [Grob- ljaves] (Gröblach), Krnski Grad [Karnbursi, gotovo tipkarska napaka] (Karnburg), Lipje (Lind), Modrinja vas [Modrinjaves] (Möderndorf), Na Gori [Na Gore] (Bergl), Na Hovzah [na Hovzah] (Meiselberg, verjetno Meilsberg, potem z narečno obliko Male Čepe), Podpole (Poppichl), Poreče (Pörtschach am Berg), *Posovo [Pošev] (Possau), Racja vas [piše Racjaves, najdemo tudi Podkanja vas] (Ratzendorf), Rožna vas (zapisano Rožendorf pa tudi Rožna ves, nem. Rosendorf), Selo [v Seli, zapisano kot vas pri Podkrnosu] (Zell), Šmihel na Gosposvetskem polju [St. Mihel] (tudi Nemški Šmihel, nem. St. Michael am Zollfeld), Štegna vas [Štegna- ves] (Stegendorf), Teleče (Töltschach), Turn (Th urn), Vabča vas [Vabča- ves] (Walddorf, Janko Zerzer ima zapisano Vavčja vas za nem. Walten- dorf), Varpovče [Verpjaves] (Arndorf), Vogliče (Winklern), Za Pučah [za Pučah] (tudi narečna varianta Rotišče, nem. Rotheis), Zagrad (Sagrad), Židovšče [Zeduškaves] (Judendorf). V Trgu: Gradiž (vas in grad, Gradisch), Šenturh (St. Ulrich), Na Bregu (Unterrain) ter Trg (Feldkichen). V občini Glanegg naselji Blače (Flat- schach) in Marija v Smrečju [Maria v smrečju] (Maria Feicht) ter v občini Liebenfels vas Pri Dveh Cerkvah [Dvecerkvi] (Zweikirchen). V občini Štalenska gora: Groblje (staro ime za vas, ki so jo zaradi bli- žine vasi Groblje pri Gospe Sveti preimenovali v Štalenska Gora, nem. Gröblach/Magdalensberg), Jamnica (Leimgrube, mikrotoponim v Svinči vasi, ki ga domačini skoraj ne poznamo več), Ličje [zapisano Ličja in v Nizah, sp. Niče] (Oberleibnitz in Unterleibnitz, na kartah najdemo pogo- sto samo Leibnitz), Mižlja vas [Mizlaves] (Gammersdorf), Na Veselih [na Vselih] (Frölach, mikrotoponim na Otmanjah), Rotmana vas [Rotmana- ves] (Rotmannsdorf, leta 1963 združena z Otmanjami), Sekov (nem. Sku- kau, del vasi Loče), Smolje (Kronabeth), Spodnje Loče [sp. Loče, Loče] (Unterlatschach), Trovaska vas (narečno Trebeša vas, nem. Treff elsdorf). V Svincu (Eberstein): v obeh jezikih tudi Kuča (Gutschen), Visoka Bistrica [visoka Bistrica, Bistrica] (Hochfeistritz) in Mirnik (Mirnig). Na obronkih Svinje in v Labotski dolini so vključeni v dvojezični seznam: Čritesa (Tschrietes, mikrotoponim v Golovici v občini Grebinj), Jele- nik [Selenik] (posestvo, nem. Hirschenau), Na Štriti (Streitberg v občini Šentandraž), Prebelj (Prebl v Volšperku), Šmarno (St. Marein danes v Volšperku), Zupot (Zuepoth, mikrotoponim v Korpičah na Važenberku v Velikovcu). Nekaj krajevnih imen najdemo tudi povsem ločenih od dvojezično zapisanih krajev: Breže (Friesach), Hlince [Glodniča] (Glödnitz), Kotarče (Guttaring), Krka (Gurk), Motnica (Metnitz), Sokova [Zknezava] (Gne- sau), Sovodnje [Savodje] (Gmünd), Šentlenart (danes Bad Sankt Leon- 186 BOJAN-ILIJA SCHNABL hardt), Stari Dvor [Stari dvor] (Althofen) ter Sv. Šteben za nem. Sankt Stefan [Sankt Stefan im Lurnfeld] v občini Lurnfeld. Ne najdemo pa na primer krajev Špartjan (Paternion) ali Požarnica (Pussarnitz) ter po Francu Kukovici imena Bistrica (Liebenfels), Semiče (Schönweg), Sokova (Himmelberg), Podvinje (Tiff en), Radoljče (Radweg), Šentdonat (St. Donat) ali Žirovnica (Sirnitz). Slovenski nadškof in knezoškof iz Tinj: Frančišek Ksaver Lušin Med znamenite slovenske osebnosti obravnavanega obdobja prištevamo tudi Frančiška Ksaverja Lušina iz Tinj na Celovškem polju. Rodil se je 3. decembra 1781, umrl pa je 2. maja 1854 v Gorici (nad Trstom). V Celov- cu je obiskoval normalko in gimnazijo. Zaradi nemirov po francoski re- voluciji je študij za dve leti celo prekinil. 26. avgusta 1804 je bil posvečen za duhovnika, med letoma 1806 in 1808 pa je bil kaplan celovške mestne fare Šentilj. Obenem je nadaljeval študij orientalskih jezikov, hebrejšči- ne, arabščine in starosirščine ter biblijskih ved. Leta 1813 je doktoriral na dunajski univerzi. Leta 1808 je bil imenovan za profesorja za levantinske jezike in biblijo v Gradcu ter leta 1819/20 za direktorja fi lozofskih študij. Leta 1820 je bil kot svetnik gubernija poklican v Innsbruck, 12. novembra 1823 pa za Tridentinskega škofa in knezoškofa, kar je papež Leo XII. po- trdil 24. maja 1824. 3. oktobra 1824 je bil posvečen za škofa v Salzburgu. V Trentu je pripravljal poznejši konkordat iz leta 1855, ki ga razumemo v kontekstu zgoraj opisanega konzervativnega neoabsolutizma. Hkrati pa je bil Lušin zelo dejaven na socialnem področju, kamor je vlagal tudi svoj lastni denar. Leta 1834 je bil imenovan za nadškofa v Lvivu in je tako postal pri- mas Galicije in Lodomerije oziroma primas Poljske. Toda kmalu je prosil za premestitev in je že 9. januarja 1835 postal Goriški nadškof in hkrati knezoškof in Primas Ilirije, pri čemer mu je pomagalo znanje treh jezikov. Tudi to imenovanje je moral potrditi papež, tokrat Gregor XVI. Svoje najdaljše službovanje je nastopil 22. avgusta 1835; v tem času se je moral leta 1848 soočiti tudi z revolucionarnimi neredi. Skupaj s škofi Primorske in Kranjske je 17. decembra 1848 v memorandumu, ki ga je poslal parlamentu v Kromeržiču, zahteval neodvisnost in avtono- mijo Cerkve, in to tako v organizacijskem kot tudi teritorialnem smislu. Leta 1852 je bil nagrajen z velikim križem Leopoldovega reda. Tudi v Gorici je deloval na karitativnem področju in tudi tam je vanj vložil ves svoj denar. Povsem obubožan je 2. maja 1854 umrl v Gorici. Ljudske množice, za katere se je zavzemal, so mu svoje spoštovanje izrazile na pogrebu. Anton Martin Slomšek je v nekrologu, objavljenem v celovških Drob- tinicah za novo leto 1855, opisal Lušinovo podporo celovški Mohorjevi. Poudaril pa je tudi, da je bil Frančišek Lušin prvi slovenski (knezo-)škof, po rodu s Koroške! 187 DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE Sklepi Raziskovalno delo v okviru na- stajajoče Enciklopedije sloven- skega jezika in literature od za- četkov do leta 1938, projektom pod vodstvom Katje Sturm- Schnabl, se je tako pokazalo kot izredno plodno, polno pre- cej novih dognanj, ki omogoča- jo sintezo obstoječega znanja. Koroška deželna ustava iz leta 1849 je osrednjega pome- na za slovensko – in koroško – pravno zgodovino. Čeprav so bili nekateri njeni principi ure- sničeni šele pozneje, pa je bila v marsičem, zlasti glede statusa slovenščine in Slovencev v de- želi udejanjena – čeprav so po- litični dogodki po njej kazali, da ni bila vsem po volji. Vsekakor je deželni glavar, baron Janez Nepomuk Šlojsnik, med svojim celotnim mandatom zlasti ure- sničil – morda (le) po svojih mo- žnostih – ustavno določilo o konstitutivnosti obeh narodov v deželi, za kar mu pripada posebno mesto v slovenskem in evropskem humanistič- nem zgodovinopsju – tudi koroškem. Njegov deželni zakonik v obeh deželnih jezikih oznanja pravno-etične standarde, ki jih Avstrija po tistem ni nikoli več dosegla. Če je takratna država – ob vseh pomislekih – uspela ustanoviti za tiste čase sodobno katedro za slovanske vede, potem bi danes pričakovali, da je sposobna ustanoviti katedro za konstitutivno narodno skupnost, za Slovence v Avstriji. Konstitutivno zato, ker je člen 7 Avstrijske državne pogodbe konstitutiven člen (kot sta 5. člen marčne ustave in 3. člen deželne ustave) in torej temelj sodobne države in državnosti. Imeniki krajevnih imen, ki so sicer stranski rezultat upravnih reform, vsebujejo bogato jezikovno dediščino kot tudi številne kalk prevode v en in drug jezik. Kažejo, da je bilo ustavno določilo o bikonstitucionalnosti dežele vodilo v pravnih zadevah. Mnoga vprašanja odpira seznam iz leta 1860, v zadnjem letu Šlojsnikovega delovanja na Koroškem. Je bil on iniciator, ga je on koncipiral? Po notranji strukturi – in po analogiji s seznamom iz leta 1880 – daje misliti, da je z dvojnimi imeni krajev verje- tno tudi zapisal ozemlje, kjer je bila slovenščina relevanta. Vsekakor terja dokument dodatne arhivske raziskave. Frančišek Ksaver Lušin, Knezoškof Gorice. Fotografi ja s spletne strani Goriške škofi je 188 S Frančiškom Lušinom pa imamo v tej dobi prvega slovenskega škofa s Koroške, knezoškofa Tridentinskega, primasa Poljske in Ilirije in kne- zoškofa Gorice, torej Slovenca na najvišjih cerkvenih častnih položajih; tudi njega verjetno premalo poznamo. Tudi njemu bi morali, tako kot Šlojsniku, v Celovcu ali kjerkoli v deželi, postaviti spomenik. Vsekakor opisani rezultati kažejo, da se raziskovalcem odpira široko polje tem, ki so lahko vir inspiracije za nadaljni razvoj. Mirno lahko zapišemo, da so po celotnem Koroškem že celo desetletje stali (pravni) dvojezični napisi. Literatura APIH, Josip: Slovenci in 1848. leto. Ljubljana: Matica slovenska, 1888. AVSTRIJSKI biografski leksikon, http://www.oeaw.ac.at/oebl/. BRAUNEDER, Wilhelm: Österreichische Verfassungsgeschichte. Dunaj: Manz, 112009. DINKLAGE, Karl: Kärnten. V: Johannes Gründler (ur.): 100 Jahre Bezirkshauptmannschaften in Österreich. Jubilejni zbornik. Dunaj: Samozaložba, 1970. ENCIKLOPEDIJA Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. HOKE, Rudolf: Österreichische und deutsche Rechtsgeschichte. Dunaj e. a., 1992. MALLI, Rüdiger: Die Sozialstruktur und das nationale Erwachen der Slowenen. Österreichi- sche Osthefte 20(1), 1978: 284–291. MELIK, Vasilij: Volitve na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica, 1965. PLETERSKI, Janko: Narodna in politična zavest na Koroškem, Narodna zavest in politična ori- entacija prebivalstva slovenske Koroške v letih 1848–1914. Ljubljana: Slovenska matica, 1965. SLOVENSKI biografski leksikon, http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/. VILFAN, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica, 1961 (ponatis 1996). 189 Brigitte Entner1 NOV ZAČETEK ALI IGRA NA ČAS Nekdanji »izseljenci« v prvem povojnem letu Že na svoji prvi seji 8. maja 1945 se je provizorična deželna vlada pod točko 10 dnevnega reda ukvarjala z ukrepi nacističnega režima, ki so bili usmerjeni proti slovenskemu prebivalstvu. Tako je poudarila, da je treba preklicati izselitev in povrniti nastalo škodo, ustrezni odloki nacističnega režima o razlastitvi pa so bili razveljavljeni. Cilj je bila kar najhitrejša vrnitev nepre mičnin njihovim zakonitim lastnikom in lastni- cam.2 Ker pa so bili v tistem trenutku na Koroškem samo nekateri brez odškodnine razlaščeni »izseljenci«, aktivne pobude za njihovo vrnitev na dnevnem redu provizorične deželne vlade zaenkrat ni bilo. Britanska vojaška vlada, ki bi že na podlagi svojih pooblastil to nalogo lahko aktivno prevzela, pa je bila neposredno po svojem vkorakanju na Ko- roško soočena s povsem drugimi težavami: Najprej je bila tu Jugoslovanska armada, ki je prav tako težila k zasedbi in s tem postavljala pod vprašaj britansko zasedbeno in upravno suverenost. Kot velik logističen problem se je izkazalo dejstvo, da je bilo ob koncu vojne na Koroškem skoraj dvakrat toliko ljudi kot pred vojno. Kdo so bili ti ljudje? Poleg tistih mož, žena in mladih, ki so jih nacistične oblasti med vojno pripeljale na Koroško kot pri- silne ali »tujske« delavce, kot vojne ujetnike ali pa kot internirance v kon- centracijskem taborišču na Ljubelju ter v Lendorfu, ter številnih beguncev, ki so pred bombami zbežali iz večjih mest tedanjega nemškega rajha, je proti koncu vojne predvsem z jugovzhoda v deželo sililo na tisoče voja- ških in civilnih oseb. To so bili poleg enot nemškega vermahta, na primer Heeresgruppe E in raznih esesovskih enot ter zasedbenega in upravnega osebja, tudi enote armad zavezniških fašističnih sil osi, ki se niso hotele predati ne Rdeči armadi ne Jugoslovanski armadi in so od zahodnih sil oziroma Britancev pričakovale, da bodo z njimi bolje ravnale. 13. maja 1945 so na Koroškem našteli nad 125.000 pripadnikov samo nemške armade. Tem je treba dodati še Hrvate, Srbe in Slovence, ki so se bojevali proti Titu in so jih Britanci imenovali Anti-Tito Yugo-Slavs, ter njihovi civilni svojci. Hrvaška ustaška armada je bila s svojimi več kot 300.000 pripadniki najmočnejša skupina. Prišteti jim je treba še okoli 9.000 Madžarov ter številčno neevidentirane Beloruse in dve diviziji Kozakov.3 1 Mag. Brigitte Entner, roj. leta 1963, je na dunajski univerzi končala študij zgodovine, poli- tologije in teorije znanosti. Področja njenega delovanja so koroški Slovenci, britanska za- sedba Koroške, prisilno odpeljani (»odvlečeni«) in zgodovina turizma, o čemer samostojno ali skupaj z drugimi avtorji tudi objavlja. Bila je sodelavka Avstrijske zgodovinske komisije, sedaj pa je lektorica za sodobno zgodovino na Univerzi Alpe-Jadran v Celovcu. Od leta 2009 je kot zgodovinarka zaposlena na Slovenskem znanstvenem inštitutu v Celovcu. 2 Kärntner Landesarchiv (KLA), Landesamtsdirektion (LAD), 1, Regierungssitzungsproto- koll, 8. 5. 1945; prim. tudi Kärntner Zeitung, 9. maj 1945: 1. 3 National Archives (NA), War Offi ce (WO) 170/4404, 1 Guards Brigade, Sitrep. 32, 13. 5. 1945. 190 BRIGITTE ENTNER Najprej je bilo treba vse te uniformirane in še vedno oborožene vojake razorožiti in zbrati v lastnih taboriščih, tudi zato, da bi preprečili oblikova- nje oboroženih fašističnih odporniških skupin. Poleg tega bi lahko obstoječa nacionalna in politična nasprotovanja vsak trenutek povzročila tudi fi zične spopade. Na Koroškem pa so se skušali skriti tudi vojni zločinci. Ta skrajno eksplozivna mešanica je nekega visokega britanskega ofi cirja na Koroškem spodbudila, da je označil Koroško kot the sump of Europe / 'greznico Evrope'.4 Britanska vojaška vlada je videla svojo prvo nalogo v tem, da poleg vojaščine registrira tudi tako imenovane displaced persons (DP) / 'pregnance', zagotovi njihovo neposredno oskrbo, predvsem pa, kolikor je le mogoče, organizira njihovo vrnitev domov. Precej hitro so ugodili prošnjam za izročitev, tako na primer ustašev, četnikov in domobrancev, ki so pribežali na Koroško, ali Kozakov, ki so bili nastanjeni na Zgornjem Koroškem.5 V tem kontekstu je mogoče podoživeti, čeprav to moralno z vidika prizadetih ni bilo razumljivo, da vrnitev deportiranih koroških družin in s tem sprejemanje novih skupin ljudi nista mogla biti prednostna cilja britanske zasedbene politike. Ko je 17. julija končno prispel večji transport povratnikov z nekoč prisilno pregnanimi možmi, ženskami in mladimi, se je zdelo, da so bili odgovorni zastopniki britanske vojaške vlade precej presenečeni in nanje nepripravljeni. Vendar so bili vodilni ofi cirji najpoz- neje od 24. maja 1945 informirani o zaplembah slovenskega premoženja in o nacističnih deportacijah. Neposredno po umiku Jugoslovanske armade je dr. Franc Petek, predsednik 16. maja 1945 izvoljenega Pokrajin skega narodonoosvobodilnega odbora (PNOO), v dveh pogovorih zastop nike britanske vojaške vlade seznanil z brezodškodninskimi razlastitvami, katerih žrtve so bili tako številni koroški Slovenci kot tudi slovenske ustanove.6 Petek je od vodilnega ofi cirja britanske vojaške vlade, D. G. H. H. Smitha, izvedel, da se bo vojaška vlada posvetila tej zadevi, in je prosil, da se pripravi seznam prizadetih nepremičnin.7 Hkrati pa je bil obveščen, da bo proces vračanja zahteval nekaj časa, da pa je samovoljno prevzemanje s strani nekdanjih lastnikov striktno prepovedano.8 Pri tem stališču je SMGO Smith dosledno uporabljal oznake »Jugoslova- ni« oziroma »jugoslovanska lastnina«. To nas pripelje do vprašanja, ki je zavezniške oblasti še dolgo zaposlovalo: Kdo so bili ti oškodovani Slovenci? So pripadali Avstriji ali Jugoslaviji? Nekateri so imeli pred tako imenovanim anšlusom leta 1938 avstrijsko državljanstvo, drugi pa ju- goslovansko ali pa so bili sploh brez državljanstva. Pregnance, pa tudi nekdanje internirance v koncentracijskih tabori- ščih, ki so se med transportom domov označevali kot Slovenci, so pone- 4 NA, WO 170/4404, 1 Guards Brigade, Sitrep. 29, 10. 5. 1945. 5 Pravna podlaga teh izročitev je bil odstavek Moskovske deklaracije, ki pravi, da je treba vojne zločince poklicati na odgovornost na kraju dogajanja. Rezultate konference zavez- niških zunanjih ministrov, ki je bila oktobra 1943 v Moskvi, so objavili 1. 11. 1943. 6 NA, Foreign Offi ce (FO), 1020/2821, 22, Subject: Interview, 6. 6. 1945. 7 NA, FO, 1020/2821, 22, Intervju z dr. Petkom, 25. 5. 1945. 8 NA, FO, 1020/2821, 22, Predmet: Povzetek intervjuja z dr. Pezkom (sic!), 24. 5. 1945. 191 NOV ZAČETEK ALI IGRA NA ČAS kod dodelili v Jugoslavijo namenjenim transportom ali pa so jih, ko so prispeli na Koroško, izgnali v Slovenijo. Toda šele po Izjavi o slovenskem vprašanju, ki jo je 13. junija 1945 spre- jel Konzultativni deželni odbor, po nadaljnji intervenciji provizoričnega deželnega glavarja Hansa Piescha in po izčrpnem pogovoru z njim 22. junija, so bolj resno razpravljali o vprašanju pregnancev in njihove nek- danje lastnine, v proces pa so vključili tudi nadrejena mesta.9 Konzulta- tivni deželni odbor je v svoji izjavi ugotavljal, da se »upravičene zahteve« slovenskih prebivalcev izpolnijo.10 Navedli so pet točk: preklic izselitev in vrnitev posestev pregnancem oziroma njihovim družinam, ponovna vz- postavitev slovenskih kulturnih in gospodarskih ustanov, ustavitev um- etnega vdiranja priseljencev iz nemškega rajha v jugo vzhodno Koroško, ponovna vzpostavitev slovenskega šolstva na podlagi utrakvistične šole, in pravico, da je vsakemu državljanu dovoljeno pred oblastmi govoriti v svojem jeziku in dobiti odgovore na svoje vloge – brez škode za prosilca – v izbranem jeziku. Deželni odbor ima, tako je rečeno v izjavi, izpolnitev teh zahtev za častno dolžnost demokracije. Priznava velike zasluge, ki si jih je pridobil slovenski del ljudstva na Koroškem v boju proti nacionalsocialistični vladavini in izreka svoje občudovanje za junaško osvodobilno borbo ju- goslovanskega ljudstva. Deželni odbor bo naredil vse, kar bo v njegovih močeh, da bodo avstrijski državljani slovenskega jezika v demokratični Avstriji deležni polne enakopravnosti.11 Kot reakcijo na to izjavo je britanska vojaška vlada najprej od Kon- zultativnega deželnega odbora zahtevala natančne sezname k prvim trem točkam (razlaščena slovenska posest, slovenska združenja, ki naj bi jih oživili, ter vdiranje državljanov nemškega rajha). Glede šolskega vprašanja so sporočili, da pogajanja že tečejo. Svobodno izbiro jezika pri stiku strank z deželno vlado so odklonili.12 Že 6. julija je deželni svetnik Ferlitsch predložil seznam razlaščenih koroških Slovencev.13 V tem trenutku je že bil sklenjen zakonski osnu- tek o kmetijskih nepremičninah, ki ga je izdelal dr. Hans Amschl.14 Na ta način naj bi naredili prostor za tiste priseljence iz Kanalske doline in za politično neoporečne avstrijske zakupnike, ki naj bi se umaknili vračajočim se Slovencem. Na seji 22. junija je edini slovenski predstav- nik v Konzultativnem deželnem odboru, Tomaž Suppanz, poleg tega zahteval kar najhitrejšo repatriacijo nekdaj prisilno pregnanih družin. Hkrati je poudaril, da bi bilo treba tiste, ki se morajo umakniti, že zdaj 9 NA, FO, 1020/2821, 57, Predmet: Slovenes evicted by Nazis in Kärnten, 27. 6. 1945. 10 KLA, AKL, LAD 1, 3. Sitzung des Konsultativen Landesausschusses, 13. 6. 1945. 11 KLA, AKL, LAD 1, 3. Sitzung des Konsultativen Landesausschusses, 13. 6. 1945; Er- klärung des Konsultativen Landesauschusses, Juni 1945, in: Kärntner Landesregierung. 12 KLA, AKL, LAD 1, 7. Sitzung des Konsultativen Landesausschusses, 27. 6. 1945. 13 KLA, AKL, LAD 1, 9. Sitzung des Konsultativen Landesausschusses, 6. 7. 1945. 14 KLA, AKL, LAD 1, 5. Sitzung des Konsultativen Landesausschusses, 20. 6. 1945 und 6. Sitzung des Konsultativen Landesausschusses, 22. 6. 1945. 192 BRIGITTE ENTNER pozvati, naj si najdejo novo bivališče.15 Nadalje so britansko vojaško vlado zaprosili, naj naredi vse za kar najhitrejšo repatriacijo vsaj tistih koroških Slovencev, ki so nastanjeni v taboriščih v Th üringenu.16 Toda trajalo je še tedne, preden je bilo tako daleč. Razočaranje ob vrnitvi Medtem je posameznikom že uspelo na lastno pobudo priti na Koroško. Med njimi so bili tisti, ki so že bili izpuščeni iz taborišč, vendar je zanje še veljal pregon iz gaua ali okrožja in se torej po izpustitvi še niso smeli vrniti domov. Mednje spadajo tudi tiste družine, ki so bile izpuščene po intervenciji inž. Hansa Marescha, nekdanjega lastnika gozdne in rentne uprave Humperk. Maresch je, potem ko se je družina Waldhauser iz Kot- mare vasi obrnila nanj, izposloval izpustitev okoli 30 družin. Zato pa se je moral pred režimom obvezati, da bo izpuščenim družinam priskrbel delovna mesta in stanovanja. Zaposlil jih je večinoma na svojih lastnih posestvih v Nižji Avstriji, deloma pa tudi v drugih obratih.17 Tudi iz taborišč samih so se posamezniki že maja odpravili na pot domov, tako na primer boroveljski gostilničar Anton Smeričnik, p. d. Winkelwirt, ki je, vračajoč se iz Frauenauracha že 19. maja prispel na Koroško. Njegovo posestvo je deloma prevzela občina Borovlje, deloma pa neki Kanalčan; na svojo posest se je lahko vrnil šele 22. julija.18 20. maja se je logovaški zakonski par Kobenschitz, ki je prej prav tako imel gostilno, vrnil iz taborišča Eichstätt; Hilde Kobenschitz je lahko takoj spet začela upravljati svoj penzion. Kanalčan, kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo, se je umaknil in si poiskal novo gradbeno parcelo.19 Prav tako netežavna je bila vrnitev za družino Samič, p. d. Volčič v Ma- lih Djekšah. Sedmega junija se je vrnila iz kraja Würmel v Nižji Avstriji, kamor je prišla zahvaljujoč intervenciji Hansa Marescha junija 1944. Za- kupnica njene domačije je bila mati nekdanjega lastnika. Posestvo je bilo po oceni prevzemajočih uradnikov Deutsche Ansiedlungsgesellschaft za Kanalčane namreč neprimerno, ker je ležalo neposredno ob Dravi, bilo oddaljeno od prometnih poti in zelo staro.20 V večini primerov pa novi gospodarji niso bili pripravljeni zapustiti domačije; tako tudi pri družini Lombar v Cirkovčah. Anton Lombar je 16. junija iz nižjeavstrijskega Königstettna prišel na Koroško. V prvi sve- 15 KLA, AKL, LAD 1, 6. Sitzung des Konsultativen Landesausschusses, 22. 6. 1945. 16 KLA, AKL, LAD 1, 7. Sitzung des Konsultativen Landesausschusses, 27. 6. 1945. 17 Augustin Malle u. a., Vermögensentschädigung, Rückstellung und Entschädigung am Beispiel von Angehörigen der slowenischen Minderheit, ihrer Verbände und Organisatio- nen (Veröffentlichungen der Österreichischen Historikerkommission. Vermögensentzug während der NS-Zeit sowie Rückstellungen und Entschädigungen seit 1945 in Österreich 23/1), Wien – München 2004, 118–122. 18 KLA, AKL, Slowenenaussiedlung und Wiedergutmachung (SuW) 01/02, R 1003. 19 KLA, AKL, SuW 33/50, R 1018, Niederschrift, 7. 9. 1945. 20 KLA, AKL, SuW 29/45, K 558, Übernahmeprotokoll, 6. 5. 1942. 193 NOV ZAČETEK ALI IGRA NA ČAS tovni vojni je izgubil nogo, pozneje pa pri delovni nezgodi tri prste. Malo posestvo, hišo z nekaj gozda, je novembra 1943 kupil neki Kanalčan. Ta najprej Lombarjevega posestva ni hotel zapustiti in je še 26. junija na deželni vladi zaprosil za dodelitev enakovrednega posestva. Medtem si je morala družina poiskati zavetje pri svojcih v Libučah. Šele po komisij- skem pregledu domačije 27. avgusta 1945 in tedaj določenem roku izpra- znitve je lahko družina Lombar spet prevzela svojo hišo.21 Za vračajoče se družine je bil položaj, ko so se po več kot treh letih končno vrnile domov, v svoj dom pa niso mogle, neznosen. Britanske oblasti so se seveda ozirale tudi na položaj novih lastnikov. Krivice niso hoteli nadomestiti z novo krivico, kakor se je izrazil neki zastopnik vojaške vlade.22 Večina je namreč zapustila svoje nekdanje domove in si je tu hotela ustvariti novo eksistenco. Kaj naj bi se z njimi zgodilo in predvsem, kako naj bi nadomestili njihovo kupnino, je bilo junija še po- polnoma nejasno. Hkrati so junija prispele že prve provizorične zahteve koroških Slo- vencev po odškodnini, ki so nakazovale, da dejanska škoda daleč pre- sega »golo« razlastitev. Ko je Kristina Hribernik – njenega moža so iz taborišča Frauenaurach vpoklicali v nemško vojsko – s svojimi sedmimi otroki, starimi med 5 in 15 let, prišla v Tuce, je bila njena domačija pri Boštjanu en sam bunker. Zadnjega zakupnika, nekega nacionalsocialista iz Deutsch Griff na, pozneje vodjo deželne straže in krajevnega kmečkega vodje, so avgusta 1944 po večkratnih opozorilih ustrelili partizani.23 Nje- gov sin, ki ga je nasledil na domačiji, je bil pri SS in je padel aprila 1945. Nato je zakupnikova žena, preden je domačijo zapustila, to popolnoma izpraznila. Gospa Hribernik je župana obvestila o manjkajočih strojih in živini, ne pa tudi o hišnem inventarju, krmi in živilih. Župan je v svojem poročilu okrajnim oblastem 28. junija dodal pripombo, da je škoda da- leč večja, kot jo je ženska prijavila: »Družina se je vrnila v hišo groze.« Nekdanjim nacionalsocialistom je ukazal, naj iz poslopja odstranijo vsaj bunkerje.24 S tem majhnim korakom bi vsaj malo ustregli ženski, ki v tem trenutku ni niti vedela, ali njen mož še živi. Ker se je domov vrnila že maja, je lahko, kot pripoveduje v Spurensuche, še sejala ajdo in ječmen in pripravila drva za zimo. Toda prve tri mesece je morala z otroki stano- vati pri svojem bratu, saj je bilo vse razbito in poškodovano, tudi streha. Čeprav spet v lastni hiši, so morali v začetku spati na tleh.25 21 KLA, AKL, SuW 19/31, K 510; Arhiv Zveze slovenskih izseljencev (AZSI), Mapa Lombar. 22 NA, FO 1020/2821, 57, Schreiben von Col. Ian G.H. Campbell MGHQ an A/Cdre C. E. Ben- son, DSO, 24. 6. 1945. 23 Marjan Linasi, Koroški partizani: Protinacistični odpor na dvojezičnem Koroškem v okviru slovenske Osvobodilne fronte. Celovec, Ljubljana in Dunaj, 2010, 585, 611. 24 KLA, AKL, SuW 11/18, K 617; Malle u. a. 2004, 142. 25 Kristina Hribernik, Wird der noch nicht gehen? in: Spurensuche: Erzählte Geschichte der Kärntner Slowenen. Hg. v. Dokumentationsarchiv des österreichischen Widerstan- des, Klub Prežihov Voranc und Institut za proučevanje prostora Alpe-Jadran, Wien 1990, 182–186, 185–186. 194 BRIGITTE ENTNER Obotavljanje Britancev Toda Britanci pri svojih odločitvah o repatriaciji koroških Slovencev, predvsem o javnem stališču do vprašanja pregnancev, niso bili zadržani samo zaradi pričakovanih dodatnih stroškov, ki bi jih imeli z odškodni- no nekdanjim pregnancem. Pred očmi niso imeli samo zahtev oškodo- vancev na Koroškem. Kot del zavezniških zasedbenih sil so bili sooče- ni z dejstvom, da so v zasedeni Evropi poleg koroških Slovencev obsta- jale še druge skupine, ki so jih nacisti razlastili in deportirali, na pri- mer Judje.26 Strah pred precedenčnim primerom, ki bi povzročil nadaljnje fi nančno in organizacijsko nerešljive zahteve, je bil velik. To zaznavanje je privedlo do znotrajbritanskega interesnega konfl ikta glede potrebne reakcije na položaj na Koroškem. Medtem ko so organi v Vidmu, Rimu, na Dunaju in v Londonu stavili na generalno rešitev in predvsem na dejavnik časa in so svojim zastopnikom na Koroškem prepovedali vsakršno samostojno akcijo, pa so ti videli nujnost problema.27 Ni šlo samo za usode posameznikov, temveč za splošno politično vzdušje na Koroškem, ki so mu dajale pečat razmejitvene zahteve Ju- goslavije, vedno močnejše gibanje za priključitev in slabitev britanske avtoritete.28 Niso samo zastopniki koroških Slovencev težko sledili obo- tavljivi drži Britancev, temveč tudi Konzultativni deželni odbor.29 Šele po 9. juliju je britanska vojaška vlada končno objavila dolgo pričakovano izjavo, s katero je kot dejstvo priznala »izselitev« in razlastitev pod naci- stičnim režimom. Hkrati pa je prizadete pozvala, naj pravice ne jemljejo v svoje roke, ker bi bilo to po pravu vojaške vlade kaznivo dejanje.30 Organizirani transporti v domovino Toda realnost ni dopuščala, da bi igrali na čas, saj je vedno več pregnan- cev zahtevalo vrnitev domov. Četrtega  julija je Hans Amschl poročal Konzultativnemu deželnem odboru, da je v Dravogradu 128 koroških Slovencev, ki hočejo domov.31 Ti so, odpuščeni iz pregnanskih taborišč, dočakali konec vojne v Nižji Avstriji in na Dunaju in so se zdaj s pomo- 26 NA, FO 1020/2821, 58, SMGO Smith an MG Staff Austria, 30. 6. 1945; FO 1020/307, 1a-b, Brigadier B. P. Hughes an Chief Secretary ACA/BE, 2. 7. 1945. 27 NA, FO 1020/307 ter tam posebej A. G. Miller ACA/BE, C. M. F. naslovniku B. P. Huges, ACA, Att. AMG Main Eight Army. 28 Malle idr. 2004, 142–143; prim. tudi Lipej Kolenik (idr.), Von Neuem. Die Kärntner Slowenen unter der britischen Besatzungsmacht nach 1945. Zeitzeugen, Beiträge und Berichte, Kla- genfurt/Celovec, 2008. 29 KLA, AKL, LAD 1, 8. Sitzung des Konsultativen Landesausschusses, 4. 7. 1945; 10. Sitzung des Konsultativen Landesausschusses, 11. 7. 1945. 30 NA, FO 1020/307, 20 c, Press and Wireless Announcement, oD. 31 KLA, AKL, LAD 1, 8. Sitzung des Konsultativen Landesausschusses, 4. 7. 1945. 195 NOV ZAČETEK ALI IGRA NA ČAS čjo Jugoslovanske misije vračali domov.32 Sklep o ustanovitvi lastne re- patriacijske službe, ki naj bi skrbela za omenjene zadeve, je Konzultativ- ni deželni odbor že davno sprejel, ni pa bila ustanovljena, zato so ob tej priložnosti ponovno urgirali. Ponovili so tudi prošnjo britanski vojaški oblasti, naj pregnancem, ki so bili še v Nemčiji, omogoči vrnitev domov V primeru Korošcev v Dravogradu so britanski zastopniki poudarjali, da je treba njihovo vrnitev na višji ravni izpogajati z jugoslovansko vlado. Po njihovem je bil samovoljni prehod meje, ki so ga organizirali nekateri prizadeti, nelegalen in bi ga bilo treba prijaviti britanskim oblastem.33 Ta nečloveška birokratska drža je razburila zastopnike Konzultativnega deželnega odbora. Toda zgodilo se je še nekaj hujšega: 16. in 17. julija so transporti iz Memmingena (35 koroških Slovencev) in Hesselbacha (273 oseb) prispeli na zahodni kolodovor v Beljaku. Ameriške oblasti britanskih oblasti o tem niso obvestile.34 Reakcije so bile za povratnike vse drugo kot razveseljive. Prvi transport so usmerili naprej neposredno na jugoslovansko mejo, in od tam, saj je šlo brez izjeme za nekdaj av- strijske državljane, spet nazaj v Beljak, kjer so jih odpeljali v taborišče za folksdojčerje. Drugi transport je prišel v Beljak v torek ob 9. uri zjutraj. Odhod v Celovec so od ure do ure odlagali, končno pa so po 12 urah brez kakršnekoli oskrbe z živili priklopili vlaku še dva vagona s folksdojčerji. Med povratniki je nastala panika, kot je Joško Tischler zapisal v svojem poročilu britanski vojaški vladi. Ker so se bali, da bodo transport obrnili nazaj proti Nemčiji, so ljudje v nekaj minutah zapustili vlak in sedli na perone. Da bi izsilil vrnitev v vlak, je dežurni britanski ofi cir uporabil oborožene policijske enote. Toda povratniki so se uprli. Šok je bil velik, saj so policijske enote orožje uperile celo proti okoli 140 otrokom v starosti od štirih tednov do 14 let. Prišlo je do hudih demonstracij, med katerimi so Britanci avstrijski policiji orožje spet odvzeli in umirili položaj.35 Zjutraj 18. julija je sledil nadaljnji transport s 113 osebami iz Eichstätta. Dežurni ofi cir je dogodke na beljaškem kolodvoru nekaj dni pozneje takole komentiral:36 At no time during their stay here were the refugees roughly handled, al- though at times our patience was sorely tried. Th ese people were a nuisance and a menace to health while on the station, the place stank while they were here. / V nobenem trenutku njihovega postanka tukaj niso grobo ravnali z begunci, čeprav je bilo na trenutke naše potrpljenje na hudi preizkušnji. Ti ljudje so bili nadlega in grožnja za zdravje, saj je kraj, dokler so bili tukaj, smrdel. 32 Rod pod Jepo. Kronika Franca Resmana, Tratnikovega očeta / Familienchronik des Franc Resman, Celovec, Ljubljana in Dunaj 2005, 191–192. 33 KLA, AKL, LAD 1, 10. Sitzung des Konsultativen Landesausschusses, 11. 7. 1945. 34 Poročilo dr. Joška Tischlerja o povratku pregnancev (avgust 1945), v: Malle Avguštin in Valen- tin Sima (ur.), Narodu in državi sovražni. Pregon koroških Slovencev 1942 / Volks- und staatsfe- indlich. Die Vertreibung von Kärntner Slowenen 1942. Klagenfurt/Celovec 1992, 476–479. 35 Poročilo dr. Joška Tischlerja, 1992, 476–479. 36 NA, FO 1020/2821, 73, Report J. F. Longmuir, W.O.11. RTO. Villach West, 23. 7. 1945. 196 BRIGITTE ENTNER Po pogovorih dr. Tischlerja in Konzultativnega deželnega odbora z Lt. Col. A. J. W. Clarkom je bilo mogoče doseči zagotovitev nadaljnjega pre- voza v Celovec. Odklonili pa so tako željo dr. Tischlerja po dostojan- stvenem sprejemu v Celovcu, ki naj bi ustrezal sprejemu povratnikov iz Dachaua, kot željo, da bi družinam omogočili takojšnji prevoz v doma- če kraje.37 Slovenski zastopniki so na to odklonitev in na obet, da bodo morali nekdanji pregnanci prebiti še eno noč v Celovcu, reagirali precej ogorčeno.38 Še isto popoldne so povratniki končno prispeli v Celovec – pa so jih takoj spet internirali v zbombardirano nekdanjo jezuitsko ka- sarno, ki je stala na mestu današnjega Domplatza. Kasarne nihče ni smel zapustiti, večina je morala spati na golih tleh brez odej. Za 400 oseb sta bili na razpolago samo dve uporabni stranišči. Toda ta večer so prvič po več dneh spet dobili topel obrok. Razočaranje je ostalo, kajti oskrbe ni bilo mogoče primerjati s taboriščno oskrbo, ki so jo doživeli po osvo- boditvi pri Američanih. Po petih nočeh in ponovni internaciji v Celov- cu so taborišče lahko zapustile vsaj tiste družine, katerih hiše so že bile prazne. Druga polovica je morala prebiti še dve dolgi noči v kasarni, pre- den so 25. julija lahko odšli k svojim sorodnikom.39 Povsem drugačna je bila vrnitev tistih, ki so morali nanjo najprej čakati v Dravogradu. Po dolgotrajnih pogajanjih se je njihov vlak 12. julija preko Maribora odpeljal v Ljubljano. Tam so spet morali čakati nekaj dni, vendar so se lahko svobodno gibali, srečevali prijatelje in celo obiskovali koncerte. Ko so končno prispeli v Podrožco, jih je dežurni britanski seržant odpustil in jih ni ponovno interniral.40 Vračanje posestev 25. julija 1945 so ustanovili Provizorično deželno vlado, ki ji je britan- ska vojaška vlada podelila obširne pristojnosti tudi v vprašanju repatria- cije. V roku nekaj dni je sestavila osnutek odredbe o vprašanju repatriaci- je in odškodnine; odredbo so sprejeli 1. avgusta 1945. Ker so na nadreje- nih položajih na Dunaju in v Londonu britanski vojaški vladi prepoveda- li vsakršno dejavnost v tej zadevi, te odredbe formalno ni bilo mogoče potrditi. Vodilni ofi cirji pa so se nujnosti vračila vsekakor zavedali, in tako so našli tipično avstrijski kompromis: Odredbe formalno sicer niso potrdili, koroške oblasti pa so lahko ob toleranci vojaške vlade ukrepali, kakor je bilo predvideno v osnutku.41 'Komisije za pregled domačij' (Hof- 37 NA, FO 1020/2821, 71, Record on Interview – Dr. Petek, Dr. Zwitter, Suppanz, Lt. Col. A. J. W. Clark, Sgt. Interpreter (Boam), 18. 7. 1945; KLA, AKL, LAD 1, 12. Sitzung des Konsulta- tiven Landesausschusses, 18. 7. 1945. 38 NA, FO 1020/2821, 71, Precis on Conversation – Col. Clarke, 3 Representatives of Slove- nes in Kärnten Dr. Petek, Suppanz, Dr. Zwitter, 18. 7. 1945. 39 Poročilo dr. Joška Tischlerja o povratku pregnancev (avgust 1945), v: Malle, 1992, 476–479. 40 Rod pod Jepo, 2005, 192–193. 41 Odredba od 1. avgusta 1945, v: Malle idr., 2004, 578–580. 197 NOV ZAČETEK ALI IGRA NA ČAS begehungskommissionen) so začele delati že 3. avgusta. V najboljšem pri- meru so bile sestavljene iz po enega zastopnika deželne vlade, Sloven- cev in občine ter oškodovanca in zadnjega upravitelja nepremičnine.42 Pri komisijskem pregledu naj bi po uredbi prišlo do predaje domačije slo- venskemu posestniku. Pri tem ni šlo za zemljiškoknjižni povratni prenos, temveč najprej samo za predajo nepremičnine v upravljanje. Če so dosedanji upravitelji še živeli na domačiji, so pri pregledu določi- li rok za izpraznitev. Do oktobra 1945 je bila pretežna večina nepremičnin spet v upravljanju prvotnih posestnikov oziroma njihovih dedičev. Za ze- mljiškoknjižni povratni prenos je bilo mogoče zaprositi pred povračilno komisijo na deželnem sodišču šele na podlagi 3. povračilnega zakona iz leta 1947.43 Postopki so bili razmeroma hitri in nezapleteni. Na podlagi omenjenega zakona so tudi Kanalčani lahko zahtevali vračilo kupnine za nepremičnine, ki so jih kupili in ponovno vrnili. Plačali so jo iz sredstev tako imenovanega »nemškega premoženja«. V odredbi od 1. avgusta je bilo nadalje določeno, da nekdanji posestni- ki po vrnitvi ne dobijo povrnjene samo domačije, temveč da jih je treba pri morebiti nastali škodi tudi odškodovati. Zato je komisija na podlagi prevzemnih protokolov Nemške naselitvene družbe (DAG) iz leta 1942 v zapisnik vnesla tudi spremembe na domačiji, okvare ali zmanjšanje vrednosti, izgubo živine, inventarja in zalog ter posekov. Hkrati so ugo- tavljali morebitne zahteve vmesnih upraviteljev in jih zapisali v zapisnik. Na začetku leta 1946 je bilo znanih zahtev v višini približno 2,9 milijo- na šilingov; ker niso imeli sredstev za izplačilo, je novoizvoljena vlada stavila na čas. Od 3 milijonov šilingov, ki jih je dajalo do konca oktobra na razpolago fi nančno ministrstvo, so oškodovancem 500.000 šilingov prvič izplačali šele maja 1946. Večino denarja so izplačali šele tik pred sklenitvijo zakona o zaščiti denarja 9. decembra 1947.44 Nezaželeno spominjanje Prvega februarja 1946 so naposled kot lasten zastopniški organ usta- novili Zvezo slovenskih izseljencev (ZSI). Pa tudi tu je oblast – tokrat društvena oblast – stavila na čas. Kmalu po tem sta tudi Zveza politično preganjanih in interniranih iz slovenske Koroške ter Zveza bivših parti- zanov, obe ustanovljeni 9. februarja, oblast zaprosili za dovoljenje. Med- tem ko je britanska vojaška vlada partizansko zvezo takoj prepovedala, pa zvezi žrtev mesece dolgo nista dobili dovoljenja avstrijskih oblasti. Pri ustanovni skupščini ZSI v gostilni Roth v celovški Pfarrgasse je bilo pri- sotnih 246 zastopnikov pregnancev. Dr. Mirt Zwitter je imel izčrpen re- ferat o okoliščinah in posledicah prisilne izselitve aprila 1942. Med dru- 42 Malle idr., 2004, 151–153. 43 Bundesgesetz über die Nichtigkeit von Vermögensentziehungen. BGBl. 1947/54. 44 Malle idr., 2004, 172–177. 198 BRIGITTE ENTNER gim je predstavil statistiko oseb: po njej je bilo prizadetih 1.138 ljudi, med njimi 123 otrok, mlajših od petih let, najmlajši je bil star tri dni, 253 otrok je bilo starih med 5 in 14 let. 86 oseb je bilo starejših od 60 let, najstarejši je imel 86 let. 86 moških so iz taborišča vpoklicali v vermaht, 63 oseb so v taboriščih aretirali, nekatere med njimi pa premestili v koncentracijska taborišča. Po Zwitru je življenje izgubilo 74 oseb, devet oseb pa so aprila 1946 še pogrešali. Zwitter je tudi obžaloval, da nemški mediji, kot Volks- zeitung ali Neue Zeit, niso poročali ne o človeških tragedijah ne o gmot- ni škodi pregnancev. Pri ustanovni seji so med drugim sklenili, da naj bo 15. april spominski dan.45 Za 15. april 1946 so načrtovali veliko spominsko proslavo, ki so jo 28. marca prijavili pri oblasteh. Proslavo so prepovedali, ker Zveza kot prirediteljica dotlej ni bila potrjena. Dejstvo, da so oblasti zavlačevale potrditev, so koroški Slovenci razumeli kot taktičen manever. Splošno mnenje je bilo, da naj bi tako preprečili, da bi se videl prevladujoči delež slovenskih žrtev za osvoboditev Koroške. Nato je organizacijo prireditve prevzela osvobodilna fronta (OF). Ker prireditve sedaj formalno ni bilo več mogoče preprečiti, so policijske oblasti s šikanami skušale kar naj- bolj znižati število udeležencev. Vse policijske in žandarmerijske postaje na dvojezičnem ozemlju so dobile ustrezna navodila. Zgodaj zjutraj 15. aprila so se začele na vseh cestah, mostovih, železniških in avtobusnih postajah nadvse natančne kontrole dokumentov. Predvsem prehode na zaprtem območju ob meji so natančno pregledovali. Avtobusi so delo- ma zavračali potnike. Udeležence, ki jim je uspelo priti naprej, so na celovških vpadnicah ponovno kontrolirali. Deloma so jim odvzeli doku- mente in ovirali nadaljevanje njihove vožnje. Tako so na primer župnika Janka Mikulo, ki je bil predviden kot slavnostni govornik, za krajši čas aretirali. V stolnici predvideno spominsko mašo za žrtve je škof tik pred začetkom prepovedal.46 Oblasti so domnevale, da bo OF prireditev spremenila v politično manifestacijo. Kljub vsem šikanam je v Celovec prišlo na stotine mož, žensk in mladih. Prireditelji so govorili o 3.000 udeležencih, Volksstimme je pisala o 2.000 obiskovalcih, pri čemer so jih samo v stolnici našteli 1.200, avstrijske in britanske oblasti so govorile o več kot 1.000 obisko- valcih. Šikane so udeležence zelo razburile. Kljub temu so tako britan- ski opazovalci kot tudi avstrijske oblasti poudarjali, da so se udeleženci vedli disciplinirano. Namesto spominske maše v stolni cerkvi so zmolili rožni venec. Tiha povorka po koncu prireditve naj bi spomnila na marš na železniško postajo aprila 1942, v Šentrupertu pa naj bi bila zaključna manifestacija. Za povorko so udeleženci pripravili transparente z napisi, na katerih je pisalo »Smrt fašizmu« ali pa so bila na njih imena krajev z vsakokratnim številom žrtev. Ker so, ko se je povorka začela pomikati, 45 AZSI, Zapisnik ustanovnega občnega zbora Zveze slovenskih izseljencev, 1. 2. 1946. 46 NA, FO 1020/1077, 8, Memorandum der Kärntner Slowenen an den Alliierten Kontrollrat für Österreich in Wien. Der 15. April 1946. Ein Hinweis dafür, was die Kärntner Slovenen vom neuen Österreich zu erwarten haben. 199 NOV ZAČETEK ALI IGRA NA ČAS spustili zapornice železniškega prehoda in z lokomotivami zaprli pre- hod, je povorka ubrala naporno pot po stopnicah mostu čez tračnice. Na drugi strani so čakali policisti, ki so povorko ustavili in s silo ukre- pali proti demonstrantom, brez ozira na to, ali je šlo za otroke, ženske, stare ali invalide. Uporabili so vodomete, pretepali udeležence in areti- rali 79 Slovencev. Dva udeleženca, nekdanjega pregnanega trgovca Jožefa Čimžarja iz Kotmare vasi in Milana Wieserja iz Slovenjega Plajberka so tako pretepli, da sta morala v bolnico. Vodja slovenskega oddelka britanske informacijske službe, gospod Gerald Sharp, ki je opazoval in dokumentiral prireditev, je bil šokiran nad ravnanjem avstrijske policije. Nemški dnevniki so z izjemo Volkswille47 policijsko nasilje zamolčali. V poročilu za vodstvo vojaške vlade je Gerald Sharp zapisal, da govo- ri slo venskih zastopnikov, ki jih je zabeležil, nikakor niso opravičevali takšnega preganjanja.48 V memorandumu o 15. aprilu 1946 so formulirali domnevo, da so preprečevalni ukrepi med drugim rabili tudi temu, da bi potisnili v poza- bo žrtve koroških Slovencev. Ta cilj so, kot kaže, končno skoraj dosegli. Mirt Zwitter je v svojem govoru 1. februarja 1946 navedel, da je 79 preg- nancev izgubilo življenje in da jih je devet v tem trenutku še pogrešanih. Seznam imen se ni ohranil. Medtem so v nekaterih publikacijah, med drugim tudi v spominih Franca Resmana,49 navedena imena smrtnih žrtev, ki pa po večini ne presegajo števila 40. V projektu za evidentiranje nacističnih žrtev med koroškimi Slovenci, ki ga aktualno obdelujemo na Slovenskem znanstvenem inštitutu, smo doslej zabeležili imena 52 v aprilu 1942 pregnanih mož, žensk in otrok, ki so izgubili življenje v taboriščih VOMI oziroma v oskrbovalnih ustanovah (23), v zaporu (2), v koncentracijskih taboriščih (3) ali pri delovni nezgodi (5), ki psihičnega napora internacije niso več zdržali in so si vzeli življenje (1), ki so po iz- pustitvi umrli v tujini ali na poti domov (7), in tisti, ki so jih iz taborišč vpoklicali v vermaht in so padli (11). Projekt »Wer war Klara aus Šentlipš« bo končan junija 2012. Vesela bom vsake dodatne informacije.50 V imenu vseh navajam imena nekaterih maloštevilnih znanih žrtev: Še 25. januarja 1945 so zakupnika Jakoba Dolinška (6. 7. 1904–31. 3. 1945), rojenega v Remšeniku, iz Frauenauracha vpoklicali v vojsko; padel je dva meseca pozneje in zapustil dve majhni hčerki. Jožefa Eichner (19. 3. 1877–junij 1944) je bila doma iz Brodi. Kot bolniška sestra je nekaj let preživela na Južnem Tirolskem, dokler si ni v Kamnu pri 47 Volkswille 18. april 1946: 3, Gedenktag für die Opfer des Naziterrors in Klagenfurt. Polizei und Feuerwehr gegen Antifaschisten – Zwei Schwerverletzte ins Krankenhaus eingelie- fert. 48 NA, FO 1020/2890, Subject: OF Meeting, 29. 4. 1946. 49 Rod pod Jepo, 2005, 223–224. 50 Informacije naslovite na e-naslov b.entner@szi.at ali SZI, Mikschalle 4, 9020 Klagenfurt/ Celovec ali na telefon 0463/319222-15. 200 Vetrinju kupila majhne hiše. Po intervencijah so jo leta 1943 s prepovedjo vrnitve v gau odpustili iz taborišča Weissenburg. Umrla je leta 1944 v Bad Ischlu. Bilčovski šolar Jozi Ogris (19. 3. 1929–20. 7. 1945) je bil s svojimi starši na poti iz Fürtha v Nižji Avstriji v domovino. Blizu Slovenj Gradca je umrl, star šestnajst let. Mladi Ločan Hanzej Šavnik (20. 11. 1926–12. 2. 1943) je bil s svojimi starši v taborišču Eichstätt, ko ga je na poti z dela v Siegendorfu povozil vlak. Globaški žagarski delavec Johann Vrhnjak (6. 4. 1888–17. 3. 1944) je bil areti- ran v Frauenaurachu in 1. oktobra 1943 prepeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. S transportom Slovencev je 11. januarja 1944 prišel v Lublin in tam izgubil življenje. Mala Danica Urank je bila 16. avgusta 1942 rojena v taborišču Hesselberg; kmalu nato je umrla. Nekdanja kmetica Margarethe Hafner (6. 6. 1867–1944) z Bistrice pri Pli- berku je bila pregnana z družino svoje hčerke, po intervencijah pa so jo še v taborišču Žrelec izpustili, vendar se v domačo hišo ni več smela vrniti. Svoja zadnja leta je preživela pri svoji drugi hčerki v Rudi, kjer je tudi umrla. Iz nemščine prevedel Peter Wieser 201 Vera Klopčič1 SLOVENIJA IN NARODNE MANJŠINE Uvod Spoštovanje manjšinskih pravic v pravni ureditvi in zanimanje različnih znanstvenih disciplin in strokovne javnosti za to področje ima v Sloveni- ji dolgo tradicijo, ki se kaže v številnih objavljenih publikacijah, raziska- vah in razpravah. Celotno delovanje že leta 1925 ustanovljenega Inštitu- ta za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani je usmerjeno v preučeva- nje položaja manjšin v Sloveniji in svetu, zlasti v sosednjih državah, ter v izboljšanje položaja manjšinskih skupnosti. Naj naštejem le nekaj pomembnejših slovenskih dosežkov mnogo- stranskega delovanja za izboljšanje položaja manjšin v Evropi in svetu: v obdobju med obema svetovnima vojnama je bil predsednik Evropskega združenja manjšin Josip Vilfan, pripadnik slovenske manjšine v Italiji, strokovno podlago delovanja pa je takrat pripravljal Manjšinski inštitut v Ljubljani.2 INV je pripravil tudi temeljno gradivo za Seminar Organiza- cije združenih narodov o človekovih pravicah v večnacionalnih skupno- stih (Ljubljana, 1965), ki je bil prvi splošni seminar o človekovih pravicah. Sodelavci INV so pripravili temeljno gradivo za Seminar Organizacije združenih narodov (OZN) o utrjevanju pravic manjšin (Ohrid, 1974), prvo konferenco o izobraževanju v večnacionalnih skupnostih (Ljublja- na, 1985) pa so organizirali v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko organizacijo in razvoj (OECD). Pravni in drugi strokovnjaki ter diplomati iz Slovenije so aktivno so- delovali pri pripravi besedila Deklaracije OZN o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin.3 Prof. dr. Danilo 1 Dr. Vera Klopčič je višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Deluje na področju pravnega varstva človekovih in manjšinskih pravic na nacionalni in mednarodni ravni. Sodeluje v projektih in dejavnostih na področju varstva človekovih pravic vseh ranljivih skupnosti, boja proti diskriminaciji, ozaveščanja ter od- prave predsodkov in razvoja mehanizmov za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic ter kulturne in jezikovne raznolikosti. Diplomirala in doktorirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani. V letih 1992–1998 je bila direktorica Inštituta za za narodnostna vpraša- nja v Ljubljani, kot prva ženska-direktorica te ustanove, ki deluje od leta 1925. V letih 1994–1995 je bila članica odbora strokovnjakov CAHMIN, ki je pripravil osnutek teksta Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin, sedaj pa je članica Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za nadzor nad izvajanjem Listine o regionalnih ali manj- šinskih jezikih. Med drugim je tudi članica odbora za preučevanje narodnih manjšin, ki deluje v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je avtorica dveh znanstvenih monografi j: Mednarodnopravne razsežnosti pravnega varstvo manjšin Sloveniji. Ljublja- na: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2006 in Položaj Romov v Sloveniji: Romi v Gadže. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2007, ter (so)urednica številnih publikacij o položaju manjšin, zlasti v Sloveniji in v sosednjih državah. 2 Od leta 1956 Inštitut za narodnostna vprašanja (INV). 3 Leta 1980 je INV na Brdu pri Kranju organiziral posvet z mednarodno udeležbo o vsebini že doseženega konsenza v besedilu Deklaracije OZN. Izsledki so objavljeni v tematski številki Razprav in Gradiva 11/1980. 202 VERA KLOPČIČ Türk je bil med drugim predsednik Podkomisije OZN za varstvo manjšin in preprečevanje diskriminacije, prof. dr. Silvo Devetak je bil član od- bora Komiteja za preprečevanje rasne diskriminacije (CERD), ki deluje v okviru nadzora nad izvajanjem Mednarodne konvencije za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije, sama pa sem kot ekspert sodelovala pri pripravi teksta Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin, itd. Glede na specifi čne zgodovinske okoliščine, ki so v preteklosti nare- kovale aktivno zavzemanje za položaj slovenskih manjšin v zamejstvu, je slovenska doktrina tehtno prispevala k analizi mednarodnih standardov in oblikovanju pravnih podlag ter strokovne interpretacije temeljev prav- nega varstva slovenskih manjšin v zamejstvu, zlasti v Avstriji in Italiji. Omenim naj le prispevke dr. Boruta Bohteta, dr. Lava Čermelja, dr. Jan- ka Jerija, dr. Dušana Nečaka, dr. Ernesta Petriča, dr. Janka Pleterskega, Janeza Stergarja, dr. Borisa Jesiha, dr. Mirjam Škrk, dr. Danila Türka in drugih.4 Po osamosvojitviji Slovenije smo sodelavci INV sodelovali pri pripravi najpomembnejših besedil o sodelovanju z državami,5 kjer živijo sloven- ske manjšine, in pravnih podlag za varstvo manjšinskih skupnosti v Sloveniji. Slovenci zunaj Slovenije in slovenske manjšine v drugih državah V Sloveniji kot matični domovini vseh pripadnikov slovenskega naro- da poznamo različne kategorije in opredelitve statusa Slovencev, ki živi- jo zunaj meja Slovenije. To so: slovenske manjšine v zamejstvu, zdomci in izseljenci. V strokovni in širši javnosti, znanosti in literaturi je najbolj prisotna zavest o zgodovinski povezanosti in vlogi slovenskih manjšin v zamejstvu, zlasti v Avstriji, Italiji, malo manj na Madžarskem. O tem ob- stajata obsežna literatura in skrbno obdelano dokumentacijsko gradivo, ki ga zlasti INV v Ljubljani in zamejski inštituti že desetletja zbirajo in urejajo. V pričujočem prispevku želim opozoriti na razmeroma neraziskano in novo vprašanje urejanja položaja Slovencev v državah, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije (zunaj Slovenije) kot poseben segment tega varstva in ustavne skrbi za Slovence po svetu. Nekatera področja so v strokovni in znanstveni literaturi že podrobno obdelana, na primer položaj Slovencev v Bosni in Hercegovini ter položaj Slovencev v Beogra- du in Zagrebu, nekatera področja pa so še neraziskana in neznana širši javnosti. 4 Prim.: Janez Stergar (1995) ter seznam literature v publikaciji Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes (1984). 5 Npr. pri pripravi Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, kjer sta sodelovala kolega dr. Miran Komac in dr. Mitja Žagar. 203 SLOVENIJA IN NARODNE MANJŠINE Med Slovenci v državah, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, imajo le Slovenci na Hrvaškem na območju tradicionalne poselitve, zlasti ob meji s Slovenijo, skladno z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja v odnosu do matične države opredeljen status »slovenske manjšine v zamejstvu«, vse druge skupine pa sodijo v katego- rijo »Slovencev po svetu« oziroma izseljencev. Ugotovimo lahko, da se je v najnovejšem obdobju v Sloveniji utrdila zavest o pomenu sistematične skrbi za položaj Slovencev, ki živijo na območju držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. So namreč del slovenskega kulturnega prostora in terjajo ustrezno varstvo, pomoč in pozornost matične države. To je pomembno tudi zato, ker smo si ves čas bivanja v skupni državi kot sodržavljani delili usodo in ohranjali redne stike. Kljub številni literaturi o posameznih segmentih življenja Slovencev, ki živijo v državah, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, in o njiho- vem prispevku k razvoju na posameznih področjih družbenega življe- nja in kulturno-umetniškega ustvarjanja, šele sedaj nastajajo strokovne podlage za primerjalno empirično preučevanje njihovega položaja kot narodne skupnosti / manjšine.6 Na njihov položaj vplivajo številni razno- vrstni dejavniki, na primer razlogi za odhod iz Slovenije, naseljenost v urbanem ali ruralnem okolju, organizirano naseljevanje ali naseljevanje iz osebnih razlogov. Organizirano in v večjem številu so se na primer v Slatini v okolici Banja Luke med fašizmom naseljevali zlasti Slovenci iz Italije in ostali tam kompaktno naseljeni do danes. Na to območje so se Slovenci prise- ljevali že od leta 1926, zato mnogi Slovenci Slatino in njeno širšo okolico imenujejo »Slovenska Slatina«. Oblasti v tedanji Jugoslaviji so to nase- ljevanje spodbujale in novim naseljencem pri naselitvi nudile določene ugodnosti. V pričujočem prispevku sem se omejila na skupne značilnosti polo- žaja Slovencev v državah na območju nekdanje Jugoslavije kot narodnih manjšin ter na tista vprašanja nadaljnjega urejanja, ki so jih predstavniki slovenskih društev s teh območij po razpadu skupne države večkrat pou- darjali kot temeljna za svoj obstoj. S tem pristopom želim doseči čim širši krog bralcev in spodbuditi zanimanje za življenje in težave Slovencev, ki živijo na območju nekdanje skupne države, saj je bila do sedaj ta tematika pogosto raziskovana in predstavljena slovenski javnosti bolj fragmentar- no po posameznih vsebinskih ali geografskih sklopih. Ker se je dinamika preučevanja skoncentrirala na posamezna območja, so v obdobju treh let izšle kar tri obsežne monografi je o Slovencih iz Bosne in Hercegovine, 6 Na INV poteka projekt »Slovenci na območju bivše Jugoslavije, izven Slovenije«, v okviru katerega je nosilka dr. Vera Kržišnik-Bukić opravila pionirsko delo pri uvajanju interdi- sciplinarnega pristopa in dolgoročno zasnovanega raziskovanja, v katerem strokovnjaki (zgodovinarji, demografi , pravniki, geografi , jezikoslovci in sociologi) sodelujejo skupaj s predstavniki slovenskih skupnosti na območju nekdanje Jugoslavije (zunaj Slovenije). Rezultati preučevanja nekaterih vidikov položaja Slovencev na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini so že objavljeni v dveh znanstvenih publikacijah. Glej: Vera Kržišnik-Bukić (ur.) (1995 in 2007). 204 VERA KLOPČIČ ki vsebujejo tako izsledke študij in raziskav kot tudi osebna pričevanja Slovencev iz te nekdanje jugoslovanske republike ter prispevke avtorjev iz vrst večinskih narodov. Vse tri monografi je so rezultat dolgoletnega raziskovalnega dela slovenskih avtorjev, ki so določeno obdobje ali pa celo svoje življenje do srede devetdesetih let preživeli v Bosni in Herce- govini ter zaradi vojne v tej državi doživeli in preživeli najhujše izkušnje. S tematiko in težavami Slovencev, ki živijo na območju nekdanje skup- ne države, sem povezana tako poklicno kot osebno.7 V začetku in sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja sem bila predsednica komisije pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije za Slovence po svetu, tako da poznam nekatere težave ustanavljanja in delovanja društev Slovencev, ki živijo na območju nekdanje skupne države. V tem začetnem obdobju je bilo v Sloveniji prisotno določeno nerazumevanje za njihov specifi čni položaj in potrebe, tudi zato, ker so se Slovenci iz držav na območju nek- danje skupne države med vojnimi spopadi iz eksistenčnih razlogov pogo- sto obračali na matično državo; v borbi za golo preživetje pa so v matični domovini naleteli na številne birokratske ovire. V drugih okoljih, ki niso bila vpletena v vojne spopade, članstvo v večini slovenskih društev ni bilo omejeno samo na etnične Slovence, cilja društev pa sta bila v prvi vrsti medsebojno druženje in ohranjanje kulture in slovenskih običajev. Zvezna in republiške ustave iz leta 1974 so pred razpadom nekdanje Jugoslavije zagotavljale »enakopravnost narodov in narodnosti in nji- hovih pripadnikov« na celotnem območju skupne države.8 Ker so bili tam živeči Slovenci državljani skupne države, so imeli enake statusne in politične pravice do participacije v političnem in družbenem življenju kot pripadniki večinskih narodov ali drugih narodnosti. Poleg tega so bili na ozemlju posameznih republik pripadnikom drugih narodov in narodnosti, ki so to želeli, zagotovljeni pogoji za izražanje narodnostnih značilnosti in identitete ter šolanje v maternem jeziku. V sklopu varstva človekovih pravic in svoboščin so bile za pripadni- ke narodov in narodnosti pod določenimi pogoji zagotovljene pravice do rabe jezika, izobraževanja in ustanavljanja organizacij. V celotnem sistemu pravnega urejanja v nekdanji Jugoslaviji je bil status »pripadni- ka drugega naroda ali narodnosti« pravno zavarovana kategorija in je vključeval upravičenost do izobraževanja v maternem jeziku in možnosti za ohranjanje kulture. Načelo »enakopravnosti narodov in narodnosti in njihovih pripadnikov« je bilo temeljito pokrito z normativnimi za- gotovili, skupinske pravice pa so se izvajale na narodnostno mešanih območjih. Ta model varstva in pozitivne ocene v mednarodnih krogih so spodbudile nekdanjo skupno državo, da je pripravila predlog za urejanje pravic manjšin tudi na mednarodni ravni in pripravila osnutek Dekla- 7 Rojena sem v Beogradu, kjer sem končala osnovno in deloma tudi srednjo šolo. V tretjem in četrtem razredu osnovne šole sem obiskovala pouk v slovenskem jeziku. Po končanem študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani sem v Beogradu magistrirala s področja mednarod- nega prava. 8 Glej: Ustavi i Ustavni zakoni (1974). 205 SLOVENIJA IN NARODNE MANJŠINE racije OZN o pravicah pripadnikov narodnih oziroma etničnih, verskih in kulturnih manjšin. Postopek usklajevanja besedila je bil dolgotrajen, vmes pa je posegla ironija usode. V Združenih narodih je bila Deklara- cija OZN o pravicah pripadnikov narodnih oziroma etničnih, verskih in kulturnih manjšin sprejeta leta 1992, ko je v državi predlagateljici prav zaradi omenjenih vsebin že prišlo do razpada oziroma vojnih spopadov. Zaznavanje lastne etnične identitete v omenjenih razmerah se je v novih, samostojnih državah v posameznih delih izkazovalo tudi z občutki ogroženosti in nezaupanja do »drugih«. Slovenci v državah nekdanje skupne države so čez noč spremenili svoj status in drža- vljanstvo. Njihova narodnostna pripadnost je ostala slovenska, vendar se v konfl iktnih razmerah etničnega poenotenja na celotnem obmo- čju skup ne države niso bili vedno pripravljeni kot Slovenci tudi jav- no izrekati. Upoštevati je treba tudi sociološko-psihološko ozadje, saj pojem Slovenec/Slovenka v državah nekdanje Jugoslavije vsebuje zelo različne situa cije in življenjske okoliščine. Nekateri med njimi vse do takrat sploh niso razmišljali o pomenu posebne identitete, saj so žive- li v narod nostno mešanih okoljih, v odprtih in številnih kontaktih z večinskim narodom. V spremenjenih okoliščinah je postalo izražanje slovenskega porekla včasih celo nezaželeno, kar se še danes zrcali tudi v razkoraku med številkami opredeljenih Slovencev v podatkih popisa in ocenami o njihovem dejanskem številu. Na splošno lahko ugotovi- mo, da so vprašanja, povezana z osebnim opredeljevanjem, izražanjem identitete v javnosti in ugotavljanjem narodnostne pripadnosti izredno občutljiva, kar dokazujejo nasprotujoča si mnenja demografske stroke o načinih in smotru zbiranja omenjenih podatkov ob popisih prebival- stva in vodenju drugih podatkovnih baz. Z nastankom novih držav so v njih nastajala nova društva Slovencev, ponekod pa so ponovno zaživela tista, ki so delovala še pred drugo sve- tovno vojno. Tako so bila na primer na Hrvaškem pred letom 1991 dejavna le tri slovenska društva, sedaj pa jih je že 16. Delovanje društev Slovencev na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini je bilo v začetku iz razumljivih razlogov usmerjeno predvsem v reševanje z vojnih območij; takrat so se le nekateri za stalno vrnili v Slovenijo. Kmalu se je društveno delovanje preneslo v humanitarno sfero. Slovenija je pomagala pri ustanavljanju slovenskih društev in šol ter pri organizaciji dopolnilnega pouka sloven- skega jezika, pri sprejemu na študij v Sloveniji, delovanju pevskih zborov, in to z namenom, da bi se tam živeči Slovenci čim uspešneje vključili v življenje lokalnih skupnosti in obenem ohranili svojo identiteto. Na dolgi rok cilji delovanja slovenskih društev sledijo podobnemu trendu kot dru- štva slovenskih izseljencev po svetu. Glavna razlika je v tem, da imajo Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu na drugih geografskih območjih že zgrajeno infrastrukturo in stabilne ustanove, v primeru ustanavljanja in delovanja društev Slovencev, ki živijo na območju nekdanje skupne drža- ve, pa je večina začela iz nič, tako da še danes za večino društev Slovenija krije materialne stroške, najemnine, itd. 206 VERA KLOPČIČ V Sloveniji že od začetka devetdesetih let pri določanju ciljev narod- no manjšinske politike Republike Slovenije poteka razprava o pravnem statusu teh skupnosti, kar pa v praksi ne vpliva na izvajanje ukrepov državne pomoči in podpore v skladu z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ne glede na to, ali so Slovenci kot manjšina priznani v notranjih ureditvah držav, v katerih živijo. Položaj slovenskih manjšin, ki živijo na območju nekdanje skupne države, opre- deljuje splošni pristop k urejanju položaja novih in tradicionalnih manj- šin na nacionalni in regionalni ravni ter kvaliteta dvostranskih odnosov Slovenije s temi državami. Odnos matične domovine do Slovencev na območju nekdanje skup- ne države je v prvih letih po osamosvojitvi Republike Slovenije včasih sprem ljalo določeno nelagodje v političnem pristopu za zavarovanje nji- hovih pravic, saj so jih obravnavali kot dediščino skupne države, do katere so na splošno imeli ambivalenten ali v celoti odklonilen odnos. Za slovenski narod je pomenila ustanovitev lastne države uresničitev pravice do samoodločbe, skrb za sonarodnjake zunaj njenih meja pa je bila v začetnem obdobju po osamosvojitvi namenjena zlasti ponovnemu vključevanju emigrantov in izseljencev iz bolj oddaljenih dežel v sloven- ski kulturni prostor in v družbenopolitično življenje nove države. Skrb za Slovence zunaj meja Slovenije, ki temelji na etnični povezanosti, je namreč deklarirana ustavna obveznost Republike Slovenije. Kar nekaj časa pa je ostalo odprto vprašanje, kako umestiti sklop Slovencev na ob- močju nekdanje skupne države v celoto tematike povezanosti z rojaki v zamejstvu in svetu, in to ob upoštevanju njihovega dejanskega položaja, želja in potreb. Slovenci na območju nekdanje skupne države od matične države pri- čakujejo, da jim bo omogočila sodelovanje na vseh področjih, pričakujejo pa tudi pomoč pri ohranjanju identitete in delovanju kulturnih ustanov ter razumevanje specifi čnosti njihovega položaja. Danes so njihov položaj in posebne pravice opredeljeni z Zakonom o odnosih Republike Slove- nije s Slovenci zunaj njenih meja, z določili Zakona o državljanstvu in drugih zakonov, ki predvidevajo ugodnejšo obravnavo Slovencev brez dr- žavljanstva pred drugimi tujci v Sloveniji. Dolgo so Slovenci na območju nekdanje skupne države kot eno temeljnih vprašanj poudarjali težave in dolgotrajne postopke za pridobitev slovenskega državljanstva. S sedanjo pravno ureditvijo je v Sloveniji močno poenostavljen postopek pridobitve slovenskega državljanstva za Slovence, ki živijo zunaj meja Slovenije, in za njihove družinske člane. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 41/2007 in 45/2010) dodatno določa, da je izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov mogoča, če: 1) je prosilec slovenski izseljenec oziroma njegov potomec do četrtega kolena v ravni vrsti ali pripadnik avtohtone sloven- ske narodne skupnosti v zamejstvu (prosilec je po poreklu Slovenec) in 2) prosilec izkazuje aktivno vez z Republiko Slovenijo ali izkazuje večletno 207 SLOVENIJA IN NARODNE MANJŠINE aktivno delovanje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali dru- gih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu fi nancira infrastrukturo in dejavnosti slovenskih društev na območju nekdanje skupne države, Ministrstvo za kulturo v okviru fi nanciranja kulturnih programov za Slovence po svetu fi nancira kulturno dejavnost teh društev in programe sodelovanja, Ministrstvo za šolstvo in posamezne nevladne organizacije pa omogočajo izvajanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika ter šti- pendirajo tiste, ki se odločijo za študij v Sloveniji. Status Slovencev v državah nekdanje Jugoslavije je v notranjih uredit- vah posameznih držav različno urejen, izvajanje pa je odvisno od sis- temskega pristopa k varstvu manjšin in konkretnih okoliščin, tako da je težko najti skupni imenovalec, ki bi zajel vse skupine Slovencev. Zgledna normativna ureditev nam sama po sebi ne pove dovolj. Tako je bistvena značilnost pravne ureditve v Bosni in Hercegovini njena utemeljenost na urejenih razmerjih med tremi konstitutivnimi narodi, Slovenci kot manjšina pa so zajeti in omenjeni v skupini narodnih manjšin. Narodne manjšine kot celota imajo marginalno vlogo na političnem prizorišču, saj morajo biti najpomembnejše državne funkcije razdeljene med tri narode po za to vnaprej posebej določenem nacionalnem ključu. Na Hrvaškem, kjer živi največje število Slovencev, imajo ti priznan status narodne manjšine in s tem povezano politično participacijo, kljub temu pa se je število opredeljenih Slovencev v popisih prebivalstva na Hrvaškem od leta 1991 do popisa leta 2001 skoraj prepolovilo. Čeprav v vseh omenjenih državah Slovencem priznavajo status narod ne manjšine, je pomen tega dejstva predvsem v simbolni nara- vi priznanja manjšinske identitete. Uresničevanje manjšinskih pravic v praksi je zagotovljeno le pod določenimi pogoji, in to na različnih ravneh, saj je odvisno od interpretacije koncepta manjšinskega varstva, v veliki meri pa tudi od političnega pragmatizma. Ne glede na to, da so se vse navedene države zavezale spoštovanju manjšinskih pravic, je raven varstva zelo različna, saj temelji na individualnih in le delno tudi na kolektivnih pravicah. Dejstvo je, da bi delovanje večine sloven- skih društev na območju nekdanje skupne države kljub zagotovljenemu pravnemu statusu brez fi nančne podpore matične države v kratkem času zamrlo. Glede zagotov ljenih kolektivnih pravic in politične parti- cipacije imajo Slovenci na Hrvaškem in v Srbiji najvišjo raven pravic, ki se uresničujejo tudi v praksi. Potreba po ustanavljanju in organiziranju Slovencev, ki živijo na ob- močju nekdanje skupne države, na nacionalni osnovi se je jasno izrazila šele po razpadu skupne države, saj so se svojih korenin bolj zavedli med medetničnimi spopadi na območju nekdanje Jugoslavije, ko so se znašli v novem položaju manjšinske skupnosti. Ti dogodki so spodbudili procese iskanja identitete in ohranjanja kulture. V mnogih primerih je bil razlog za osebno opredelitev o narodnostni pripadnosti v iskanju možnosti pridobitve slovenskega državljanstva kot zatočišča med vojnimi spopadi. 208 VERA KLOPČIČ Pravno urejanje položaja v Sloveniji živečih manjšin Slovenija diferencirano obravnava individualne in kolektivne pravice po- sameznih skupnosti, ki jih opredeljuje kot avtohtone narodne skupnosti, etnične skupnosti, nove manjšine ali narodne skupnosti; v praksi pome- nijo različna poimenovanja tudi različen obseg varstva. Samo v Sloveni- ji živeči Italijani in Madžari imajo polnopravni status narodne manjšine / narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, saj že Ustava Republike Slove- nije določa njihov poseben status kot avtohtone italijanske in madžar- ske narodne skupnosti. Posebni položaj opredeljujejo njihova tradicio- nalna prisotnost, zgodovinski razlogi in raven pridobljenih pravic. Ob- sežen 64. člen v Ustavi RS vsebuje seznam posebnih pravic obeh skupno- sti za ohranjanje narodne identitete na področju vzgoje in izobraževanja, na področju javnega obveščanja in založništva, pravico do uporabe na- cionalnih simbolov kot tudi pravico za ustanavljanje organizacij ter pra- vico gojiti odnose s svojima matičnima narodoma in njunima država- ma. Zlasti so pomembne določbe o politični participaciji, saj imajo pri- padniki obeh manjšin dvojno volilno pravico. Poleg splošne volilne pra- vice, ki jo imajo kot državljani Slovenije, imajo še dodatno pravico voliti svoje zastopnike za predstavniške organe lokalne samouprave in držav- ni zbor. Imajo tudi pravico veta, saj zakone in druge zakonodajne akte, ki obravnavajo zgolj izvajanje nekaterih posebnih pravic narodne skupno- sti, ni mogoče sprejeti brez soglasja narodne skup nosti. Ustava tudi do- loča, da država Slovenija »gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic«, kar pomeni, da se dvojezično izobraževanje ali izobraževanje v jeziku italijanske narodne skupnosti, dvojezično delovanje organov na narodnostno mešanih območjih ter kulturne dejavnosti, itd., fi nancirajo iz državnega proračuna. Posebne pravice so zagotovljene na podlagi avtohtone poselitve obeh skupnosti, ne glede na število članov obeh skupnosti. Skladno s teritori- alnim načelom se posebne pravice uveljavljajo na narodnostno mešanih območjih, kjer živita italijanska (na območju treh obalnih občin – Koper, Izola, Piran) in madžarska narodna skupnost (v petih občinah v Prekmur- ju – Lendava, Dobrovnik, Hodoš, Šalovci, Moravske Toplice). Pri Vladi Republike Slovenije deluje poseben Urad za narodnosti, ki usklajuje in zagotavlja izvajanje ustavnih obveznosti do narodnih skupnosti in romske etnične skupnosti v Sloveniji. Romska skupnost je opredeljena kot posebna etnična skupnost.9 Zanjo se merila tradicionalne poselitve uporabljajo šele v zadnjem desetletju, od sprejema Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni upravi (2002), ki našteva 20 občin, kjer je romska skupnost tradicionalno nase- ljena. Pravna podlaga za urejanje zaščite romske skupnosti z zakonom 9 Skladno z Ustavo RS v besedilu uporabljam izraz Romi. Ta je tudi usklajen s sklepi prvega Svetovnega romskega kongresa, ki je potekal leta 1971 v Londonu in ki je predlagal po- imenovanje »Romi« za označitev različnih skupin, kot so Romi, Sinti, Potujoči, itd. 209 SLOVENIJA IN NARODNE MANJŠINE je določena v 65. členu Ustave Republike Slovenije, ki določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. V primerjavi z ustavno ureditvijo položaja in posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki jih taksativno našteva 64. člen Ustave RS, je določba skromna, saj ne določa kolektivnih in individualnih pra- vic romske skupnosti in njenih pripadnikov, temveč nadaljnje urejanje v celoti prepušča zakonodajalcu. Ta ustavna določba se je vse do leta 2007 v pravni stroki tolmačila na dva načina: kot pooblastilo, da se sprejme poseben zakon o romski skupnosti ali pa kot možnost, da se položaj ureja s posameznimi členi v področnih zakonih. Glavni izziv na tem področju je, kako s posebnimi ukrepi pomagati Romom pri njihovi integraciji, upoštevaje razlike glede drugačnega načina življenja, tradicije in kulture Romov. Določbe o pravnem varstvu in vključevanju Romov so zajete v sistem- skem Zakonu o romski skupnosti (2007), ki opredeljuje naloge državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti pri uresničevanju in fi nanciranju posebnih pravic romske skupnosti ter ureja organizira- nost romske skupnosti na državni in lokalni ravni.10 V drugem členu Zakon navaja, da imajo pripadniki oziroma pripadnice romske skupnosti zaradi posebnega položaja njihove skupnosti v Republiki Sloveniji za uspešno vključevanje v slovensko družbo poleg pravic in obveznosti, ki pripadajo vsem državljanom oziroma državljankam Republike Slovenije, zagotovljene še posebne z zakonom določene pravice. Določbe o posa- meznih delih varstva pa so zajete v štirinajstih zakonih, ki urejajo izo- braževanje, kulturo, politično participacijo, itd. Za izboljšanje njihovega položaja je Vlada Republike Slovenije sprejela celovit nacionalni program za Rome 2010–2015, katerega cilj je vključevanje Romov, zajema pa dejav- nosti različnih državnih organov. Ob ratifi kaciji Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin je Vlada Republike Slovenije podala izjavo, da bo skladno z Ustavo RS in notranjo zakonodajo uporabljala določbe Okvirne konven- cije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin za avtohtono italijansko in madžarsko narodno manjšino in smiselno tudi za v Sloveniji živečo romsko skupnost. Varstvo drugih narodnih ali etničnih skupin Čeprav podatki o etnični strukturi v Sloveniji odražajo bolj heterogeno etnično strukturo, pripadniki drugih narodnih ali etničnih skupin, ra- zen italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, nimajo statusa narodne manjšine v smislu kolektivnega nosilca pravic. Pravni red sicer ureja nekatera pomembna vprašanja skupnega življe- 10 Pri pripravi osnutka Zakona o romski skupnosti smo aktivno sodelovali sodelavci INV: dr. Miran Komac, dr. Irena Šumi in avtorica pričujočega prispevka. 210 VERA KLOPČIČ nja različnih etnij in kultur na ravni zagotavljanja individualnih pravic, enake obravnave vseh državljanov in prepovedi diskriminacije. 14. člen Ustave RS določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake člove- kove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izo- brazbo, družbeni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino. Skladno z večkulturno podobo Slovenije so načela spoštovanja raz- ličnosti, vzgoja za medsebojno strpnost in ustvarjanje enakih možnosti opredeljena med splošnimi cilji vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.11 Kategorija pripadniki drugih narodnih ali etničnih skupin je zelo he- terogena. Potrebo po ureditvi statusa in položaja so do sedaj najbolj izpo- stavili Nemci oziroma pripadniki nemško govoreče skupnosti in državljani z območja nekdanje jugoslovanske države (Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Srbi). Ne glede na to, da imajo skladno z ustavo zagotovljene individualne pravice za ohranjanje svoje narodne identi- tete, spodbujanje kulture in uporabe jezika in pisave, so predstavniki omenjenih skupnosti opozorili na diferencirano obravnavo etničnih in na rodnih manjšin, kar velja zlasti za normativno urejanje kolektivnih pravic ter za pomanjkanje možnosti politične participacije in institucio- nalnega sodelovanja »drugih« manjšin v medijih. Na to nesorazmerje v obsegu zagotovljenih posebnih pravic je opozorila tudi mednarodna skupnost v postopkih nadzora nad izvajanjem dokumentov s področja varstva človekovih pravic in varstva manjšin, zlasti v Evropski komisiji za boj proti rasizmu in nestrpnosti, v Svetovalnem odboru za nadzor nad uresničevanjem Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin ter v Odboru OZN za nadzor nad uresničevanjem Mednarodne konvencije za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije. Skladno s priporočili mednarodnih organizacij, predlogi strokovnja- kov, pripadnikov drugih manjšinskih skupnosti in nevladnih organizacij se v Sloveniji postopoma uveljavljajo politične opcije za prožnejše varstvo manjšin. Februarja 2011 je Državni zbor sprejel Deklaracijo o položaju pripadnikov narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki jo je podprlo 63 poslank in poslancev Državnega zbora.12 Najpomembnejše sporočilo Deklaracije je, da poleg že doslej priznanih individualnih pravic za pripadnike teh skupnosti nalaga Vladi, 11 Tako se Zakon o organizaciji in fi nanciranju vzgoje in izobraževanja (2007) vsaj načelno zavzema za toleranten odnos do vseh kultur in med cilji izobraževanja inter alia navaja: i) zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo, ii) vzga- janje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in te- meljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposob- nosti za življenje v demokratični družbi ter zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij. 12 Vsebinska podlaga za Deklaracijo je nastala v okviru projekta »Albanci, Bošnjaki, Črno- gorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji: ABČHMS v RS: Položaj in status pri- padnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Republiki Sloveniji« (2003). V okviru pričujočega projekta sem predlagala sprejem posebne Resolucije v Državnem zboru o položaju teh skupnosti. Pobuda je bila realizirana po sedmih letih. 211 SLOVENIJA IN NARODNE MANJŠINE da začne urejati tudi njihove kolektivne pravice ter da preuči možnosti politične participacije teh manjšin v posebnem posvetovalnem telesu – Sosvetu pri Vladi RS. To je nedvomno kvalitativen premik, ki je postavil temelje za nadaljnje urejanje pravnega položaja »novih«, »drugih« in vseh etničnih manjšin, ki živijo v Sloveniji. Več kot dvotretjinska podpora poslank in poslancev Državnega Zbora pa dokazuje, da se postopoma gradi politični konsenz o razumevanju kulturne in etnične raznolikosti kot vrednote celotne družbe. Namesto sklepa Kot dolgoletna sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja, ki se ukvarja s temeljnimi in z razvojnimi vprašanji varstva človekovih pra- vic, sem povabilo za pripravo pričujočega prispevka v Koroškem koledar- ju sprejela kot izziv za predstavitev položaja Slovencev v državah na ob- močju nekdanje skupne države in novih usmeritev v Sloveniji. O navede- nih temah sem že večkrat pisala v posameznih vsebinskih sklopih, sedaj pa se mi je ponudila priložnost, da nekatere ugotovitve strnem v celoto, in to kot spodbudo za razmišljanje in nadaljnje preučevanje in medseboj- no spoznavanje ter kot podlago za vzporednice s položajem in percepci- jo drugih manjšinskih skupnosti. Za dosego tega cilja pa je bilo nujno iz- stopiti iz zgolj ene sfere, npr. pravnega urejanja ali politične doktrine, saj so v socio-psihološke procese v zvezi z narodnostno identiteto vpletena tako čustva in osebna prepričanja kot tudi skupno zgodovinsko in kul- turno izročilo. Prav to ohranja to področje vedno živo, nepredvidljivo in zanimivo za vse družbene in humanistične vede. Po razpadu Jugoslavije so se prej jasno opredeljenim kategorijam manjšin in etničnih skupin v notranji ureditvi in zamejcem, zdomcem in izseljencem v tujini kot »nove« manjšine kar naenkrat pridružili pri- padniki drugih narodov in narodnosti. V novo nastalih državah so se pri urejanju medetničnih odnosov na javnem prizorišču prepletali vplivi širših mednarodnih tokov in še zlasti vplivi vojn, prisilnih migracij in razseljevanja. Percepcija lastne etnične identitete v takih razmerah se je v posameznih okoljih izkazovala tudi z občutki ogroženosti in nezaupanja do »drugih«. Nekatera vprašanja identifi kacije z matičnim narodom ali pa s skupnostjo narodov ter nestrpnost do drugačnosti v večnacionalni skupnosti pa so prisotna tudi v drugih okoljih. Poudarila sem nekatere okoliščine, ki po mojem mnenju odločilno vplivajo na procese asimilacije ali nadaljnje narodnostne emancipacije Slovencev, ki živijo na območju nekdanje skupne države, ter pripadnikov vseh manjšinskih skupnosti, ki živijo v Sloveniji. Vsebinsko je to tudi prispevek k razpravi o pravnem statusu »novih« manjšin v Sloveniji, saj so se s tem vprašanjem na različne načine soočile vse navedene države, vključno s Slovenijo. 212 Teoretično-strokovni in praktični problem je v tem, da pojem manj- šine na mednarodni ravni ni jasno defi niran. Zato prihaja do razlik med tem, kako nove države obravnavajo nove manjšine na svojem območju in v drugih državah ter do dvojnih meril pri določanju ravni varstva, ki ga zahtevajo za svoje sonarodnjake, ki živijo v drugi državi, in ravni, ki so jo same pripravljene zagotoviti manjšinskim skupnostim znotraj svojih meja. Viri in literatura DEVETAK, Silvo (ur.), Vera Klopčič (ur.) in Sonja Novak-Lukanovič (ur.): Vzgoja in izobraže- vanje v večkulturnih družbah = Education in multicultural societies. Razprave in gradivo 18, 1986, 441 str. KLOPČIČ, Vera: Mednarodnopravne razsežnosti pravnega varstva manjšin v Sloveniji. Ljublja- na: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2006, 253 str. KLOPČIČ, Vera: Slovenci v državah nekdanje Jugoslavije v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Hrvaški, Makedoniji in Srbiji. Novi razgledi 2(16), 24. september 2010: 1–16. KLOPČIČ, Vera: Pravno urejanje položaja manjšin v Sloveniji. Svobodna misel 20(13), 8. julij 2011: 8–9. Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes: Zbornik znanstvenih in strokovnih prispevkov. Ljublja- na: ČZDO Komunist, TOZD Komunist; Celovec: Založniška in tiskarska družba Drava, 1984. KRŽIŠNIK-BUKIĆ, Vera (ur.): Slovenci v Hrvaški: Zbornik skupine avtorjev. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 1995, 415 str. KRŽIŠNIK-BUKIĆ, Vera, Vera Klopčič in Miran Komac: Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji: ABČHMS v RS: Položaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2003, 334 str., KRŽIŠNIK-BUKIĆ, Vera (ur.): Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pričevanja, spomine in lite- rarne podobe 1831–2007. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2007, 648 str. Moja Slovenija.net. slovenci.si/sl/index.aspx. Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžar- ski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 23/93 z dne 7. maja 1993. STERGAR, Janez: Sedem desetletij ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja. Ljublja- na: INV, 1995. Ustavi i Ustavni zakoni. Informator, Zagreb, 1974. uvn.gov.si/fi leadmin/uvn.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/Raziskava_Polozaj_in_status_pri- padnikov_narodov_nekdanje_Jugoslavije_v_RS.pdf. 213 Danijel Grafenauer1 ORGANIZIRANOST NEMŠKO GOVOREČE ETNIČNE SKUPINE PREBIVALCEV V SLOVENIJI PO LETU 1991 Uvod Sovražen odnos do Nemcev in njihova sovražna podoba sta v slovenski zgodovinski zavesti posledici gledanja na zgodovino z nacionalnimi oča- li. Dejstvo je, da se ta podoba v zadnjem času spreminja. V ospredje se poleg zgodovine Slovencev postavlja tudi zgodovina slovenskega ozem- lja, ki je imela in ima različne identitete; slovenska tako oblikuje eno med njimi.2 V prispevku želim na kratko predstaviti statistično podobo Nem- cev3 v Sloveniji ter orisati delovanje društev, ki združujejo nemško etnično skupino prebivalcev v Sloveniji. Skupni imenovalec vseh dru- štev je, da si prizadevajo za uradno priznanje »nemške manjšine« v Sloveniji, zasidranje njenih pravic z zakoni in ustavo ter izenačitev z avtohtonima italijansko in madžarsko narodno skupnostjo. S kultur- nim sporazumom med Slovenijo in Avstrijo (2001) omenjena društva niso zadovoljna. Z najrazličnejšim lobiranjem in mreženjem so pred- stavniki društev uspeli svojo problematiko predstaviti slovenskim, avstrijskim in nemškim sogovornikom ter širše v evropskem prostoru. Imajo dobre odnose z nekaterimi avstrijskimi evropskimi poslanci, ki ob različnih priložnosti in na različnih gremijih na ravni Evropske unije in Sveta Evrope sprožajo vprašanja o položaju Nemcev v Repu- bliki Sloveniji. Društva, ki so nastajala od devetdesetih let 20. stoletja, imajo nekoliko različne vzroke nastanka in oblike delovanja. Ta kompleksnost in v prvih letih neorganiziranost sta v Sloveniji pripomogli k pogosti zmedenosti in nerazumevanju njihovega delovanja s strani javnosti. Društva so reden 13 Dr. Danijel Grafenauer, rojen leta 1976, se je po diplomi na Oddelku za zgodovino Pedago- ške fakultete Univerze v Mariboru prav tako v Mariboru vpisal na podiplomski študij zgo- dovine na Filozofski fakulteti, kjer je leta 2009 doktoriral s temo Dr. Julij Felaher in koroški Slovenci. Od novembra 2005 je zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem z vprašanji, povezanimi s koroškimi Slovenci, koroškimi Slovenci – begunci po plebiscitu, ki so si našli svoj drugi dom v matični Sloveniji, z organizacijami koroških Slovencev v Sloveniji in drugimi manjšinskimi vprašanji. S Koroško ga povezujejo družinske vezi; njegov ded Ludvik Grafenauer iz Blač v Ziljski dolini je moral po izgubljenem plebiscitu šolanje nadaljevati v Sloveniji, kjer se je pozneje tudi za stalno naselil. 14 Peter Štih, Nacionalizacija zgodovine in nastanek sovražnih predstav o sosedih: Slovensko-nemški (avstrijski) primer. V: Ferdinand Mayrhofer-Grünbühel in Miroslav Polzer (izd.), Avstrija–Slovenija: Preteklost in sedanjost. (Ljubljana: Cankarjeva založba; Celovec: Založba Wieser, 2002), str. 45. 15 V prispevku uporabljam izraz Nemci. S tem mislim nemško govorečo etnično skupino prebivalcev na Slovenskem, ki jo sestavljajo osebe avstrijske in nemške narodnosti ter osebe z nemškim maternim jezikom glede na popise prebivalstva v obeh Jugoslavijah in Sloveniji od leta 1921 do leta 2002 (op. p.). 214 DANIJEL GRAFENAUER sogovornik predvsem avstrijskih in tudi nemških predstavnikov oblasti in njihov vir informiranja o stanju in pravicah nemško govoreče etnič- ne skup nosti v Sloveniji. Tudi to je ena med vidnimi demonstracijami, da Avstrija uveljavlja interes po priznanju obstoja »nemške manjšine« v Sloveniji, ki jo slovenska stran v Sporazumu o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti iz leta 2001 označuje kot »nemško govorečo etnično skupino prebivalcev«. Nekatera društva nemško govorečih pre- bivalcev v Sloveniji tako Avstrija priznava kot uradne zastopnike »der deutschsprachigen Volksgruppe« v Sloveniji, kot je zapisano v avstrijski različici Sporazuma. Vprašanje obstoja »nemške manjšine« v Sloveniji je v veliki meri skon- struirano, če pogledamo nekatere izjave in literaturo prizadetih Nemcev samih in nemških diplomatov v Jugoslaviji, ki v svojih delih, vse tja do leta 1992, ugotavljajo, da v Sloveniji/Jugoslaviji praktično ni več nemške narodne manjšine.4 Hans Ulrich Wehler tako po izselitvah v petdesetih letih 20. stoletja govori le še o »maloštevilni, raztreseni nemško govo- reči« skupini prebivalcev v Jugoslaviji, in ugotavlja, da so zato Nemci v Jugoslaviji praktično prenehali obstajati.5 Pri slovensko-avstrijskih odnosih po mednarodnem priznanju Slove- nije je treba zapisati, da je Avstrija pomembno podprla Slovenijo pri nje- nem vključevanju v mednarodne integracije, tudi Evropsko unijo. Prav tako pa je Avstrija že zelo zgodaj uveljavljala določene zahteve v odnosu do Slovenije, deloma že pred njenim mednarodnim priznanjem. Prispevek predstavlja »oživljanje«6 nemške etnične skupine prebival- stva po letu 1991 s posebnim ozirom na popis prebivalstva leta 2002 ter razmah društvenega organiziranja in prizadevanja za novo ureditev pravnega položaja nemško govorečega prebivalstva v Sloveniji. Medvojna in povojna usoda Nemcev v Sloveniji Raven manjšinskih pravic Nemcev se je v jugoslovanski Sloveniji med obema svetovnima vojnama zmanjševala. V dvajsetih letih 20. stoletja je zaradi tega prišlo do intervencij predstavnikov nemške manjšine v Slo- veniji pri odločujočih političnih krogih v Celovcu, da bi ti z ureditvi- jo položaja koroških Slovencev prispevali k izboljšanju položaja nemške 16 Johann Wüscht, Die deutsche Volksgruppe in Jugoslawien: Handbuch der europäischen Volksgruppen. (Dunaj in Stuttgart: Wilhelm Braumüller, 1970), str. 389–407. 17 Hans-Ulrich Wehler, Nationalitätenpolitik in Jugoslawien: Die deutsche Minderheit 1918– 1978. (Göttingen: Wandehöck und Ruprecht, 1980), str. 8 in 94. 18 Franc Petek, Iz mojih spominov. (Ljubljana: Slovenska matica; Borovlje: Drava, 1979), str. 127; Janez Stergar, Sedem desetletij ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja. (Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 1995), str. 10–18; Tone Zorn, Kulturna avtonomija za koroške Slovence in nemška manjšina v Sloveniji med obema vojnama. Zgodovinski časopis (ZČ) XXVIII(3–4 (1974), str. 347–366. 215 ORGANIZIRANOST NEMŠKO GOVOREČE ETNIČNE SKUPINE manjšine v osrednji Sloveniji.7 V tem času je odnose med Avstrijo in Ju- goslavijo označevalo manjšinsko vprašanje. Ko so v letih 1924/25 jugo- slovanske oblasti izvedle več ukrepov proti nemški manjšini,8 so si za- čeli njeni predstavniki prizadevati za čim hitrejšo ureditev manjšinske- ga vprašanja v Sloveniji in Avstriji po načelu reciprocitete. Ta posredo- vanja segajo že v leto 1924, ko je predstavnik Nemcev iz Jugoslavije, dr. Stephan Kraft, predlagal takratnemu slovenskemu poslancu v rimskem parlamentu, dr. Josipu Wilfanu (Vilfan), skupen obisk h koroškim Slo- vencem, da bi tako prispevali k boljšemu sožitju na podlagi enakega rav- nanja s slovensko manjšino na Koroškem in z nemško v Sloveniji. Poga- janja s koroškimi Slovenci je po uspehih in padcih nemška stran 17. maja 1929 pretrgala, vendar je neuspešnost pripisala odporu dr. Franca Petka in slovenski strani, ki je zahtevala vključitev utrakvističnih šol v sloven- sko skupnost. V naslednjih letih je sledilo še nekaj bolj ali manj neuspe- šnih poskusov.9 O neuspehu teh pogajanj in o položaju slovenske manj- šine v Avstriji in nemške manjšine v Jugoslaviji je ob proračunski debati v senatu Kraljevine Jugoslavije 26. marca 1933 razpravljal tudi dr. Valen- tin Rožič. V odgovoru na pritožbe Nemcev v Jugoslaviji je v daljšem go- voru primerjal položaja obeh manjšin in ugotavljal neprimerno slabši po- ložaj koroških Slovencev v Avstriji glede na nemško manjšino v Jugoslavi- ji.10 Svoja izvajanja je podkrepil s podatki, ki mu jih je posredoval Manj- šinski institut v Ljubljani.11 Izbruh sovraštva med Nemci in Slovenci med drugo svetovno vojno in po njej je bil posledica strahotnih represalij in vojnih grozot, ki jih je nemški okupator s sodelavci (med katerimi je bilo prav tako veliko t. i. 7 Razpust osrednje nemške kulturne organizacije Schwäbisch-deutscher Kulturbund z obrazložitvijo, da je to povračilni ukrep zaradi preganjanja Slovencev na Koroškem ter zaplemba njenega premoženja, prevzem Celjske oziroma Nemške hiše v Celju, razpust šolskega in čitalniškega društva v Kočevju, itd.; Mitja Ferenc in Božo Repe, Nemška manjšina v Sloveniji med obema vojnama. V: Dušan Nećak idr. (ur.), Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju/Slowenisch-österreichische Beziehungen im 20. Jahrhundert, Histo- ria 8. (Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004), str. 151. 20 Dušan Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933–1941. (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1966), str. 103–105; Arnold Suppan, Zur Lage der Deutschen in Slowenien zwischen 1918 und 1938. Demographie – Recht – Gesellschaft – Politik. V: Helmut Rumpler in Arnold Suppan (ur.), Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848–1941 / Zgodovina Nemcev na območju današnje Slovenije 1848–1941. (Dunaj: Verlag für Geschi- chte und Politik; München: Oldenbourg, 1988), str. 222–224; prim. še npr. Kočevski Nemci – Koroški Slovenci. Ponedeljski Slovenec 49, 7. december 1936, str. 4. 21 Valentin Rožič, Položaj nemške manjšine v Jugoslaviji in položaj Slovencev v Avstriji: Iz govora senatorja dr. Valentina Rožiča v senatu Kraljevine Jugoslavije dne 26. marca 1933 v načelni proračunski debati. (Beograd: Narodna štamparija, 1933); knjižica je izšla istega leta tudi v nemškem jeziku; Nemci v Jugoslaviji in Slovenci v Avstriji. Jutro XIV(73), 28. marec 1933, str. 2. 22 Prim. Danijel Grafenauer, Življenje in delo Julija Felaherja in koroški Slovenci (doktorska disertacija). (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, 2009), str. 25–28. 23 Tone Ferenc, Nemci na Slovenskem med drugo svetovno vojno. V: Dušan Nećak (ur.), »Nemci« na Slovenskem 1941–1955. (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1998), str. 114–125. Prim. tudi Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945. (Maribor: Obzorja, 1968). 216 DANIJEL GRAFENAUER »domačih« Nemcev in avstrijskih Nemcev) zagrešil nad Slovenci.12 Na odnos oblasti po drugi svetovni vojni do slovenskih Nemcev je odločilno vplivala njihova politična opredelitev za nacionalsocializem po nasto- pu nacizma v Nemčiji,13 ki ga je delno pogojeval tudi neprijazen odnos slovenskih oblasti do Nemcev po letu 1918. Zato je bilo že med drugo svetovno vojno predlagano in sklenjeno, tudi v sklopu politike, ki so jo zavezniki oblikovali do Nemcev že med vojno, da bodo nove oblasti vpra- šanje »Nemcev« na Slovenskem rešile »enkrat za vselej«. Pri Predsedstvu SNOS (Slovenski narodnoosvobodilni svet) je delovala študijska komi- sija, ki je na svoji 10. seji 27. novembra 1944 sklenila, da bodo po vojni izgnani skoraj vsi Nemci oziroma »vsa nemška manjšina«, razen tistih, ki so sodelovali v NOB ali ga podpirali.14 Zanimivo je, da so takšen sklep predlagali izobraženci z veliko moralno integriteto, kot so bili dr. Fran Zwitter, dr. Luka Sienčnik, Lojze Ude, dr. Lavo Čermelj in drugi. Verjet- no iz zunanjepolitičnih razlogov tega sklepa nato Predsedstvo SNOS ni izoblikovalo v odlok. Medtem je namreč predsedstvo Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) v Beogradu 21. novem- bra 1944 sprejelo znameniti odlok o zaplembi premoženja »/…/ nemškega rajha in njegovih državljanov na ozemlju Jugoslavije, vsega imetja oseb nemške narodnosti razen tistih Nemcev, ki so se borili na strani NOG in se niso vedli sovražno do NOB«. Treba je dodati, da so za nameravani izgon Nemcev vedeli in ga predvideli tudi zahodni zavezniki, ki so bili glede na elaborate, ki jih je dobivala jugoslovanska begunska vlada v Lon- donu, seznanjeni z razmerami v Sloveniji. Zaradi vojnih grozot in evforije po koncu vojne na kaj drugega manj radikalnega kot na izgon nemških naseljencev ni nihče mislil.15 Treba je upoštevati tudi dejstvo, da je bilo za kočevske Nemce jasno, da zaradi požigov in rušenja, ki ju je zagrešila italijanska vojska poleti in jeseni 1942 (roška ofenziva), njihova vrnitev na Kočevsko tudi dejansko ni bila mogoča. Nacionalsocialistična Nemčija je s svojo genocidno politiko izbrisa slovenskega naroda z obličja zemlje povzročila, da je Nemce na Sloven- skem zajela »/…/ nemesis zgodovine in večni bog pravice v zemlji, katero so (Nemci op. p.) pomagali zaigrati v roke tujcu in do katere niso znali najti odnosa, ki bi temeljil na duhu časa in nravstvenem odnosu do sočlo- veka /…/«, kot je zapisal dober poznavalec spodnještajerskega nemštva, profesor Franjo Baš.16 24 Prim. Marjan Žnidarič, Nemška manjšina – okupatorjeva zvesta služabnica. Svobodna misel 35(23), 12. december 1997, str. 15–18; isti, Zgodovinski konstrukt ali resnica. Svo- bodna misel 35(21), 14. november 1997, str. 12–13; Božo Repe, »Nemci« na Slovenskem po drugi svetovni vojni. V: Dušan Nećak (ur.), »Nemci« …, str. 145. 25 Tone Ferenc, Nemci … str. 114–125 in Božo Repe, »Nemci« …, str. 146–150. 26 Tone Ferenc, Nemci …, str. 126. 27 Prav tam, str. 119–120. 16 Dušan Nećak, »Nemci« v Sloveniji 1938–1948. V: Dušan Nećak idr. (ur.), Slovensko-avstrij- ski …, str. 363. 217 ORGANIZIRANOST NEMŠKO GOVOREČE ETNIČNE SKUPINE Večina slovenskih Nemcev je Slovenijo skupaj z umikajočo se nemško vojsko zapustila še pred koncem vojne.17 Jasno je, da se je večina Nemcev, ki so se počutili ogrožene zaradi svoje vloge med samo vojno, pravoča- sno umaknila na varno v Avstrijo. Umik Nemcev iz Štajerske, Posavja in Obsotelja po koncu vojne je po do sedaj dosegljivih virih potekal dokaj neorganizirano in nenačrtovano. Vse pristojnosti obravnave Nemcev je prevzela OZNA (Oddelek za zaščito naroda), ki so ji s podatki pomagali zlasti Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomaga- čev za Slovenijo s svojimi podružnicami, odbori Osvobodilne fronte in drugi organi vzpostavljajoče se oblasti.18 Izgon Nemcev iz Slovenije po drugi svetovni vojni se je začel na nase- litvenem območju ob Savi in Sotli, kjer so pričakovali skorajšnjo vrnitev slovenskih izgnancev; ti so se vrnili poleti 1945. Treba je dodati, da so nove oblasti pripravile natančne načrte o sistematičnem čiščenju po- sameznih z Nemci naseljenih območij. Praviloma so Nemcem, ki so jih izgnali oziroma pošiljali čez mejo v Avstrijo, odvzeli vse, »/…/ razen koli- kor so nesli v culah s seboj /…/.« Način izgona je bil podoben nemškemu ravnanju ob izselitvah slovenskih družin.19 Večina Nemcev iz Slovenije je bila izgnanih preko baz, ujetniških ali preiskovalnih taborišč na Spodnjem Štajerskem. Najprej so izgnali kočevske Nemce, od septembra 1945 tudi tiste, ki so bili v zaporih in taboriščih (nekateri so prišli pred vojaška sodišča in bili justifi cirani). Pri precejšnjem delu Nemcev in slovenskih simpatizerjev nemštva so povojne oblasti skušale ugotoviti individualno krivdo in jih obravnavati skladno z njo. To velja predvsem za tiste, ki so bili osumljeni vojnih zlo- činov in drugih kaznivih dejanj.20 Od decembra 1945 do srede leta 1946 so izgnali še tiste Nemce (tudi nemške in avstrijske državljane), ki so do takrat še ostali na Slovenskem. Verjetne številke o izseljenih Nemcih iz Slovenije se gibljejo okoli 9.500.21 Ravnanje nemške manjšine med dru- go svetovno vojno so slovenske oblasti po vojni izkoristile za dokončni obračun z nemštvom na Slovenskem. To dejanje so razumeli kot dejanje pravice, kot povračilni ukrep proti nemški manjšini, ki je sodelovala pri »uničevanju« slovenskega naroda.22 Po begu in izgonu Nemcev iz Slovenije v letih 1945 in 1946 in drugih ukrepih so Nemci v Sloveniji in širše v Jugoslaviji praktično nehali ob- stajati, zato niso uživali pravic in zaščite svojega kulturnega razvoja in uporabe svojega jezika, kot ga je določal 12. člen slovenske ustave iz leta 1947. Uradne številke o tem, koliko Nemcev je bilo pred drugo svetovno 29 Tone Ferenc, Nemci …, str. 120–144. 30 Prav tam, str. 125–128. 31 Dušan Nećak, »Nemci« …, str. 363–364. 32 Prim. Tone Ferenc, Nemci …, str. 138 in Božo Repe, »Nemci« …, str. 155–156. 33 Božo Repe, »Nemci« …, str. 145–146. 1 Prim. Dušan Nećak, Nekaj osnovnih podatkov o usodi nemške narodnostne skupnosti v Sloveniji po letu 1945. Zgodovinski časopis 47(3) (1993), str. 441 in Božo Repe, »Nemci« …, str. 150 in 157. DANIJEL GRAFENAUER 218 vojno v takratni jugoslovanski Sloveniji, se precej razlikujejo. Uradno jugoslovansko štetje jih je po načelu maternega jezika leta 1931 naštelo 28.998, interne ugotovitve statističnega urada Kulturbunda v Sloveniji pa so januarja 1941 naštele 28.075 Nemcev – volksdeutscherjev.23 Rezultatov ljudskih štetij nemška publicistika ni priznavala ter je cenila, da je bilo med obema vojnama v Sloveniji še 50.000 do 70.000 Nemcev, med njimi na Kočevskem med 14.000 in 20.000. Na podlagi zasebnih štetij iz leta 1928 naj bi bilo na slovenskem Štajerskem okoli 32.578 Nemcev, od tega 10.000 v Mariboru in npr. 4.800 v Apaški kotlini.24 Leta 1948 je bilo na območju Slovenije naštetih le še 1.824 Nemcev.25 Glede na prej omenjeno število izseljenih Nemcev v letih 1945 in 1946 (9.500) se ponuja število med 15.000 in 16.000 kot tisto, ki naj bi ustreza- lo številu pobeglih Nemcev iz Slovenije še pred koncem druge svetovne vojne. Števila tistih Nemcev iz Slovenije, ki so izgubili življenje med vojno ali neposredno po njej (zunajsodni poboji, justifi kacije, pomanjkanje in kruto ravnanje),26 ni mogoče natančno ugotoviti (verjetno okoli 1.500),27 vsekakor pa ne 6.000 in več, kot navajajo nekateri nemški in avstrijski viri.28 Največ t. i. folksdojčerjev (Nemcev iz Jugoslavije) se je naselilo v Avstriji in Nemčiji, po letu 1952 tudi v ZDA in Kanadi. Kmalu so se začeli organizirati, pri čemer jim je pomagalo tudi avstrijsko notranje ministr- stvo. Ustanovljena so bila karitativna društva za pomoč folksdojčerjem s podzdruženji – Landmanschafti (za Slovenijo so bili celjski, ptujski, itd.). Ustanovljeno je bilo tudi interesno združenje iz domovine pregna- nih folksdojčerjev s sedežem na Dunaju in z deželnimi odbori v Gradcu, Celovcu, Linzu in Salzburgu. Od začetka šestdesetih let 20. stoletja so te organizacije organizirale tudi večja zborovanja npr. kočevskih Nemcev, celjskih Nemcev, itd. Slovenski organi za notranje zadeve so imeli dober pregled nad njihovim delovanjem in so konec šestdesetih let 20. stoletja ocenjevali, da njihova »politična sovražna dejavnost /…/ za Slovenijo ne predstavlja posebnega političnega pomena«.29 Ne glede na to pa je USDV (Uprava službe državne varnosti) vse do leta 1986 spremljala aktivnost izseljenih Nemcev v Avstriji in doma, češ da so te organizacije, kakor 2 Dušan Biber, Nacizem …, str. 15–29. 3 Samo Kristen, Nemci v Sloveniji po letu 1945 (Statistični oris). Razprave in gradivo 26–27 (1992), str. 277. 4 V zadnjih letih je tudi v Sloveniji več objavljenega o taboriščih ter pobojih nemškega civil- nega prebivalstva leta 1945 (op. p.). 5 Avstrijski zgodovinar Stefan Karner na podlagi virov nemških pregnancev, ki jih slo- venskih zgodovinarji ocenjujejo za nenatančne in tendenciozne, navaja, da je to število večje. Stefan Karner, Die »Deutschen« Sloweniens als Teil der Geschichte und Kultur des gemeinsamen Raumes. V: Stefan Karner (ur.), Kärnten und die nationale Frage = Stefan Karner in Janez Stergar (izd.), Kärnten und Slowenien – »Dickicht und Pfade«, zvezek 5. (Celovec: J. Heyn; Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva, 2005), str. 263–299, tu 281– 288. 6 Prim. Božo Repe, »Nemci« …, str. 158–159. 7 Prav tam, str. 168–169. 8 AS (Arhiv Slovenije), 1931, škatla 1105, mapa »Nemčurji«. Dokumente mi je prijaz no od- stopila ga. Doris Debenjak, za kar se ji na tem mestu lepo zahvaljujem. 219 ORGANIZIRANOST NEMŠKO GOVOREČE ETNIČNE SKUPINE tudi posamezniki, »baza« za tuje obveščevalne službe in širijo sovražno propagando proti SFRJ. Leta 1986 je USDV predlagala Republiškemu se- kretariatu za notranje zadeve, da se nadzorovanje konča, ker naj bi njiho- ve aktivnosti ne predstavljale več večje nevarnosti. Delovanje omenjenih organizacij naj bi se omejilo na »organizacijo spominskih prireditev, sestajanje na občnih zborih in organiziranje izletov«. Kot je razvidno iz arhivskega materiala, je USDV spremljala tudi prihode posameznikov ali skupin na območje Kočevja. Na Kočevskem (npr. Mošnjice) so spremljali »kočevarske« družine, ki so živele na tem območju, in o njih poročali. Gre za natančna poročila o posameznikih, njihovem odnosu do oblasti, njihovem socialnem, ekonomskem in tudi zdravstvenem statusu. Popis prebivalstva po drugi svetovni vojni Mitja Ferenc na podlagi temeljite analize popisov prebivalstva med le- toma 1948 in 1991 ne uvršča večine prebivalstva avstrijske in nemške narod nosti med ostanke predvojne nemške narodne manjšine na Sloven- skem, saj se je po popisu leta 1991 50 odstotkov ali 368 oseb, ki so se opre- delile za avstrijsko in nemško narodnost, priselilo iz tujine. Kar 64 od- stotkov ali 995 oseb z nemškim maternim jezikom je bilo rojenih v tu- jini.30 Nemci nikjer niso prebivali strnjeno. Njihova koncentracija v no- beni občini ne dosega niti enega odstotka celotnega prebivalstva. Poleg maloštevilnosti je naslednja značilnost Nemcev tako po narodnosti kot po maternem jeziku razdrobljenost po vsem slovenskem ozemlju, torej drugače kot pri pripadnikih italijanske in madžarske manjšine. Pregled števila obeh skupin na območjih, kjer so bili Nemci med obema vojnama močneje zastopani, nam pokaže, da jih je na nekdanjih agrarnih poselit- venih območjih ostalo malo, medtem ko jih je bilo več v mestih. Da ve- lik del obravnavanih skupin ni imel značaja avtohtonosti, dokazujejo že omenjene selitvene značilnosti. V veliki večini gre za priselitev iz Avstri- je in Nemčije.31 Prvi povojni popis prebivalstva je leta 1948 na takratnem ozemlju LRS naštel 1.824 Nemcev in 582 Avstrijcev, skupaj torej 2.406 oseb, kar je le nekaj več kot 8 odstotkov prebivalstva, ki je leta 1931 kot svoj materni je- zik navedlo nemščino. Leta 1948 je bilo od vseh povojnih popisov vse do danes naštetih največje število oseb avstrijske ali nemške narodnosti.32 Po izselitvi Nemcev v letih 1945 in 1946 so na Slovenskem ostali le še »ostanki ostankov« nemške narodnostne manjšine. Nemško skupnost v Sloveniji (osebe avstrijske in nemške narodnosti ter osebe z nemškim 9 Podatki so preračunani po metodologiji popisa iz leta 1991, kjer so bili všteti t. i. »zdomci«. Metodologija Popisa 2002 »zdomce« odšteva od skupnega števila prebivalcev po narodni pripadnosti in nemškem maternem jeziku (op. p.). 10 Samo Kristen, Nemci …, str. 276–286; Mitja Ferenc, »Nemci« … V: Dušan Nećak (ur.), »Nemci«…, str. 271–293. 11 Mitja Ferenc, »Nemci«…, str. 271–322. 220 DANIJEL GRAFENAUER maternim jezikom) označujejo vse obdobje po drugi svetovni vojni malo- številčnost, razpršenost in v pretežni meri neavtohtonost.33 Popis Avstrijci Nemci Avstrijci in Nemci Nemški materni jezik Slovenija Leto % Število % Število % Število % Število 1921 – – – – – – 41.514 3,94 1.054.919 1931 – – – – – – 28.998 2,53 1.144.298 1948 582 0,04 1.824 0,13 2.406 0,17 – – 1.391.873 1953 289 0,02 1.617 0,11 1.906 0,13 2.590 0,17 1.466.425 1961 254 0,02 732 0,05 986 0,06 – – 1.591.523 1971 266 0,02 400 0,02 666 0,04 – – 1.679.051 1981 146 0,01 309 0,02 455 0,02 1.023 0,05 1.838.381 1991 126 0,01 298 0,02 424 0,02 1.093 0,05 1.913.355 2002 181 0,01 499 0,03 680 0,03 1.628 0,08 1.964.036 Tabela: Razvoj prebivalstva Slovenije po narodnostni pripadnosti34 in nemškem maternem jeziku (1921–2002) Popis 2002 in nadaljnji razvoj Podobne ugotovitve veljajo tudi za Popis 2002. Ta je naštel glede na na- rodno pripadnost 181 Avstrijcev in 499 Nemcev ter 1.628 prebivalcev, ki so kot svoj materni jezik navedli nemščino. Podatki nam povedo, da se je tedaj padanje števila pripadnikov nemško govoreče etnične skupnosti ustavilo, da je celo naraslo. Vzroke iščemo v intenzivnejšem priseljevanju iz ekonomskih in drugih razlogov. Podatki popisa 2002 kažejo na določeno povezanost med narodno pripadnostjo in ekonomsko aktivnostjo. Delež posamezne kategorije eko- nomsko aktivnih oseb je odvisen od starostne sestave pripadnikov dolo- čenih narodov. Delež aktivnega prebivalstva je pri Avstrijcih in Nemcih v primerjavi s povprečjem nižji, saj je starostna sestava pri njih zelo ne- ugodna (prevladuje ostarelo prebivalstvo). Od števila oseb, ki so se glede na narodno pripadnost v popisu leta 2002 opredelili za Nemce, jih okoli četrtina živi v Ljubljani in Mariboru. Četrtina vseh tistih, ki so se opredelili za Avstrijce, je živela v Ljubljani. Prebivalstvo po maternem jeziku po občinah za leto 2002 kaže na po- dobne podatke kot popis leta 1991. Največ oseb, ki so navedle nemščino kot svoj materni jezik, je živelo v Ljubljani (284), Mariboru (234), Kopru (42), Gornji Radgoni (36) in Celju (36). Za osebe z nemškim maternim jezikom (1.628) rezultati popisa kažejo, da je bilo med njimi kar 1.126 ali 69,2 odstotka priseljencev. 30,8 odstotka oseb (502) z nemškim maternim 12 Mitja Ferenc, Kočevska – pusta in prazna (Ljubljana: Modrijan, 2005), str. 288. 13 Podatki so preračunani po metodologiji Popisa 2002, in sicer tako, da so odšteti t. i. zdomci. Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, Statistične informacije 92. 221 ORGANIZIRANOST NEMŠKO GOVOREČE ETNIČNE SKUPINE jezikom ni bilo priseljenih iz tujine oziroma so bili avtohtoni. Ti so živeli v občinah Maribor (102), Ljubljana (80), Gornja Radgona (17), Celje (14), Rogašovci (11), Šentilj (11), Koper (10). Prebivalci z nemškim maternim jezikom, ki niso bili priseljeni iz tujine, so živeli še v 103 občinah (skupaj 250 oseb). Od skupnega števila deklariranih Nemcev (499) je bilo 388 ali 77,7 odstotka priseljencev, od skupnega števila Avstrijcev (181) je bilo 132 ali 72,9 odstotka priseljencev. Nemcev, ki so imeli prvo prebivališče v Sloveniji, je v Ljubljani 16, v Mariboru pa 26. Družin, kjer sta oče in/ali mati nemške narodnosti, je bilo v Sloveniji 160 oziroma 0,03 odstotka.35 V večjih mestih, še zlasti v Ljubljani, gre večji delež Nemcev pripiso- vati ekonomski priselitvi. Iz popisa 2002 izhajajo nekatere ugotovitve, ki so večinoma opazne že v popisu leta 1991. Tako nemško govorečo etnič- no skupnost zaznamuje nesorazmerje med spoloma (prevlada žensk), majhno število otrok, nadpovprečno visoka starost, velik delež začasno bivajočih zunaj Slovenije, redka uporaba nemščine kot občevalnega jezi- ka v družini, veliko število narodnostno mešanih (slovensko-nemških) družin, velika razpršenost poselitve z nekaj večjimi koncentracijami pre- bivalstva (Ljubljana, Maribor, Koper).36 Prognoze za popis 2011 bi verjetno kazale na povečanje števila Avstrij- cev in Nemcev ter oseb z nemškim maternim jezikom. Priseljevanje iz Avstrije in Nemčije se je še zlasti začelo povečevati v devetdesetih letih 20. stoletja, ko so se številne osebe, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini, priselilo v Slovenijo iz držav, v katere so odhajali Slovenci na zača- sno delo (Nemčija 1.300, Avstrija 600). Med letoma 2000 in 2001 se je iz Avstrije v Slovenijo priselilo 354 oseb, iz Nemčije pa 410. Leta 2008 se je priselilo iz Avstrije 187, iz Nemčije pa 399 oseb. Zasledovanje migracij v zadnjem desetletju kaže na naraščanje števila nemško govorečih ljudi, ki prihajajo v Slovenijo predvsem iz ekonomskih razlogov.37 Kot vzrok za priseljevanje navajam primer avstrijskih investicij v Slo- veniji. Uprave velike večine večjih podjetij, ki imajo sedež v Avstriji, se- stavljajo državljani Republike Avstrije. Kot zanimivost naj navedem, da pri podjetjih z najmanj 150 zaposlenimi ni šlo v nobenem primeru brez sodelovanja pripadnikov slovenske manjšine v Avstriji.38 Drugače pa navaja avstrijski zgodovinar Stefan Karner, ki sicer akcep- tira štetja prebivalstva v Sloveniji, vendar 1.813 osebam, ki so leta 1991 navedle nemščino kot materni jezik, doda 2.000 oseb (ali okoli 2,2 od- stotka od tistih, ki se pri popisu leta 1991 niso deklarirali glede narodne pripadnosti). Tako dobi številko 3.800 kot tisto, ki naj bi ustrezala številu 14 Statistični urad Republike Slovenije; za podatke se zahvaljujem mag. Danilu Do- lencu, vodji Oddelka za demografsko statistiko na SURS. 15 Statistični urad Republike Slovenije, Popis … Statistične informacije 92. 16 Statistični urad Republike Slovenije, Statistični letopis RS 2009 (Ljubljana, 2009). 17 Bojan Brezigar, Strategija za novi čas, V: Sonia A. Avguštin in Luka Klopčič (ur.), Ko ni več meja, Zbornik predavanj (Ljubljana, 2005), str. 21–26 in Jernej Zupančič, Vlo- ga in pomen narodnih manjšin v čezmejnem sodelovanju. Primer manjšin v Sloveniji in Slovencev v sosednjih državah. Razprave in gradivo 47 (2000), str. 26–41. 222 DANIJEL GRAFENAUER nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, čeprav že sam opozori na problematičnost izračuna te številke.39 Vsekakor pa je treba opozo- riti, da je Karner pri svojem preučevanju Nemcev v Sloveniji te »našel« in potrdil, da v Sloveniji obstaja nemška manjšina, pa čeprav še tako majhna. Ob tem je treba poudariti pomen te študije pri »lobiranju« in prizadevanju Avstrije, da bi Slovenija uradno priznala nemško manjšino v Sloveniji. Društva nemško govorečih prebivalcev v Sloveniji40 Društvo Kočevarjev staroselcev / Gottscheer Altsiedler Verein Po letu 1991 in osamosvojitvi Slovenije so nemško govoreči Kočevarji v okolici Kočevskih Poljan, Črmošnjic in Planine na vzhodu nekdanjega naselitvenega ozemlja Kočevarjev ustanovili Društvo Kočevarjev staro- selcev. Društvo združuje torej tiste Kočevarje iz nekdanjega novomeške- ga okraja, ki se konec leta 1941 niso preselili in ki še danes večinoma ži- vijo v dolini med Kočevskimi Poljanami in Srednjo vasjo pri Črmošnji- cah (tudi v Dolenjskih Toplicah, Straži, Uršnih selih, itd.), ter njihove po- tomce in simpatizerje. Društvo je bilo na pobudo sedanjega predsednika, Augusta Grila, ustanovljeno leta 1992. Okoli leta 1996 je imelo društvo 70 članov, od katerih pa jih je samo polovica govorila domače kočevarsko narečje in ne nemškega knjižnega jezika.41 Po nekaterih podatkih v dru- štvu ni več kot 35 ljudi,42 vendar vodstvo zatrjuje, da ima društvo oko- li 200 članov.43 Namen in cilji društva, ki so zapisani tudi v njegovem statutu, so medsebojno sodelovanje pri ohranjanju jezikovnih, kulturnih, etničnih in arhitekturnih značilnosti »kočevarskega naroda« iz obdobja med le- toma 1330 in 1941 ter ohranjanje njegove zavesti in identitete, ohranjanje kočevarske kulture in kočevarskega narečja med kočevarskimi staro- selci in izseljenci. Občasno izdajajo glasilo Bakh (Pot). Med osrednjimi dejavnostmi društva je bilo v zadnjih letih vzdrževanje pokopališč in sakralnih objektov kot pomembnih pričevalcev nekdanje prisotnosti Ko- čevarjev na tem območju. 18 Stefan Karner, Die deutschsprachige Volksgruppe in Slowenien: Aspekte ihrer Entwicklung 1939–1997. (Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva, 1998), str. 170–183, tu 182–183. 19 Podatki o društvih so povzeti po raziskovalnem poročilu Danijel Grafenauer, Nem- ci v Sloveniji – organiziranost nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji (Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2010). 20 August Gril, Deutschsprachige Volksgruppe in Slowenien aus der Sicht der Volks- gruppe. V: Karl Anderwald, Peter Karpf in Vladimir Smrtnik (izd.), Kärnten Dokumentation, zvezka 14 in 15 (Celovec: Dežela Koroška, 1997), str. 184–187. 21 Alenka Auersperger, Iskalci grala: Poskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji. (Ljubljana: Modrijan, 2004), str. 115. 22 Intervju s predsednikom društva Kočevarjev staroselcev Augustom Grilom in čla- nico Doris Debenjak 22. januarja 2010. 223 ORGANIZIRANOST NEMŠKO GOVOREČE ETNIČNE SKUPINE V kočevarskem kulturnem centru v Občicah poteka pouk nemškega jezika in občasno koče- varskega narečja. Kulturni center so ustanovili leta 1998, ko so s pomočjo deželne vlade v Ce- lovcu in avstrijske vlade kupili hišo. Obnovo hiše so končali leta 2003. Društvo svoje namene in cilje uresničuje z izo braževanjem svojih članov, s kulturnimi pri- reditvami in z družabnim življenjem, z ama- tersko kulturno dejavnostjo, dokumentacijsko dejavnostjo, s skrbjo za urejenost in stalno do- polnjevanje muzejske zbirke v »spominski sobi« v Občicah, ki je organizirana kot muzej. So- delujejo s sorodnimi društvi v državi in tujini (društvo tesno sodeluje s Kulturnim društvom nemško govorečih žena »Mostovi/Brücke« v Mariboru, še zlasti dobro so v preteklosti sode- lovali in se povezovali z nekaterimi organizaci- jami koroških Slovencev v Celovcu in nekateri- mi posamezniki (Marjan Pipp, Marjan Sturm), odlično je tudi sodelovanje z Južnotirolsko ljud- sko stranko in Južnotirolsko deželno vlado).44 Organizirajo gostovanja umetnikov in amater- skih skupin, obiske in predavanja strokovnja- kov, prireditve, namenjene Kočevarjem doma in po svetu, in sodelovanja z njimi ter obiske in srečanja izseljencev v stari domovini. Skrbijo za ohranjanje in restavriranje spominskih obeležij in preostalih značilnosti, ki spominjajo na obstoj, kulturo in druge značilnosti življenja Kočevar- jev, sodelujejo pa tudi s strokovnimi institucijami in Katoliško cerkvijo s ciljem ohranjanja dediščine Kočevarjev v sakralnih objektih.45 S predstavniki kočevskih Nemcev se je marca 2008 v Kočevju srečal tudi sedanji predsednik države, dr. Danilo Türk. Z njimi se je pogovarjal 23 Konec leta 2009 je Dežela Južna Tirolska podelila svojo prvo manjšinsko nagrado Augu- stu Grilu in društvu Kočevarjev staroselcev. V utemeljitvi so zapisali, da so Kočevarji v Sloveniji po drugi svetovni vojni veliko pretrpeli, da pa so tudi veliko prispevali k »/…/ utr- jevanju miru v Evropi in zlasti v nekdanji Jugoslaviji /…/«. Opozorili so še, da so Kočevarji »izredno ogrožena manjšina«, da so prispevali pri povezovanju med Slovenijo in Deželo Južno Tirolsko, da so se zavzemali za zahteve slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter da Dežela podeljuje nagrado v smislu podpiranja sožitja jezikovnih skupin. V svoji ute- meljitvi izročitve nagrade je deželni glavar Južne Tirolske dr. Luis Durnwalder poudaril, da imajo Kočevarji v Sloveniji južnotirolske oziroma pustertalske gene in da je August Gril kot predsednik društva pokazal neumorno zavzemanje in veliko vztrajnost pri zastopanju potreb in želja Kočevarjev v Sloveniji. Gril je nagrado v višini 20.000,00 EUR prepustil Dru- štvu Kočevarjev staroselcev. Doris Debenjak, Manjšinska nagrada Dežele Južne Tirolske, Bakh-Pot 19, november 2009, str. 3. 45 Intervju s predsednikom društva Kočevarjev staroselcev Augustom Grilom in članico Doris Debenjak 22. januarja 2010 in internetni vir http://www.gottscheer.net/dejavnost. html. Prim. Mitja Ferenc, Kočevska ..., str. 301–302. Prva stran publikacije, izdane ob kon certu, ki sta ga ob 150-letnici smrti nadvojvode Janeza priredila Kulturno društvo nemško govorečih žena »Mostovi« iz Maribora in Zveza kulturnih društev Maribor. Vir: Knjižnica INV, Ljubljana 224 DANIJEL GRAFENAUER o njihovem položaju in njihovih pričakovanjih, predstavniki društev so predsedniku predsta- vili tudi mednarodna projekta ohranitve starih sadnih sort v Sloveniji in vzpostavitve rezervata za vzgojo avtohtone kranjske čebele na območju Kočevske Reke. Predsednik republike je pouda- ril, da je v interesu razvoja kakovosti življenja v Sloveniji tudi spoštovanje in ohranjanje naše celotne kulturne dediščine.46 Med organizacijami Kočevarjev v Avstriji, delno tudi v Sloveniji, obstaja t. i. žrtvena per- spektiva, ki je postala v kočevarski kulturi spo- minjanja po letu 1945 osrednja pripoved in je prekrila druge razsežnosti njihove zgodovine.47 Oktobra 2009 so se predstavniki Društva Kočevarjev staroselcev pogovarjali z Odborom ekspertov Sveta Evrope za izvrševanje Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih in skupaj z njimi ugotavljali, da Slovenija ni izvrši- la nobenega od priporočil glede ohranjanja ko- čevarskega narečja, niti ni navezala nikakršnih stikov z Društvom Kočevarjev staroselcev, nič pa se ni premaknilo niti pri uvedbi nemščine kot prvega tujega jezika na OŠ v Dolenjskih Toplicah in Semiču (območje, kjer so nemščino tradicionalno govorili). Ob izmenjavi mnenj in predlogov z Odborom ekspertov so poudarili, da bi bilo treba za ohranitev nemšči- ne in kočevarskega narečja urediti otroški vrtec v Kočevskih Poljanah in Občicah. Zavzeli so se tudi za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na sklenjenem območju v Črmošnjiško-Poljanski dolini, od koder se leta 1941 veliko kočevarskih družin ni izselilo. Dvojezične napise naj bi ne glede na današnji delež nemško govorečih postavili v naslednjih vaseh: – občina Dolenjske Toplice: Kočevske Poljane/Pöllandl, Občice/ Krapfl ern, Stare žage/Altsag, Mali Rigelj/Kleinriegel, Hrib/Büchel; – občina Semič: Črmošnjice/Tschermoschnitz, Srednja vas/Mitterdorf. Izrazili so tudi željo po postavitvi informacijskih tabel povsod, kjer so bile nekoč kočevarske vasi.48 46 Sporočilo za javnost: Predsednik republike dr. Danilo Türk na srečanju s pred- stavniki kočevskih Nemcev. Vir: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb, 9. 2. 2010. 47 Georg Marschnig, Die Gottscheer als Teil der europäischen Erinnerungsgemein- schaft? V: Peter Karpf, Thomas Kassl, Werner Platzer in Udo Puschnig (izd.), Kärnten Dokumentation, zvezek 26 (Celovec: Dežela Koroška, 2010), str. 97–113, tu 104 in 112. 48 Intervju s predsednikom društva Kočevarjev staroselcev Augustom Grilom in čla- nico Doris Debenjak 22. januarja 2010 in Pisni komentarji društva Kočevarjev staroselcev na Poročilo odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o manjšinskih ali regionalnih jezikih v Sloveniji. Kulturni center Društva Kočevarjev staroselcev z muzejem v Občicah. Vir: Alenka Auersperger: Iskalci grala: Poskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji. Ljubljana: Modrijan, 2004, str. 217. 225 ORGANIZIRANOST NEMŠKO GOVOREČE ETNIČNE SKUPINE Društvo Kočevarjev staroselcev je polnopravni član FUENS (Fede- ralne unije evropskih narodnih skupnosti). Je tudi ustanovni član Zveze kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji. Janu- arja 2006 je Zveza, ki ji predseduje August Gril, kot edina reprezenta- tivna organizacija avtohtonih nemško govorečih državljanov Slovenije poslala na naslove pomembnejših političnih institucij in predstavnikov Memorandum za pravno ureditev statusa nemško govoreče skupnosti v Republiki Sloveniji. V Memorandumu so utemeljevali svojo avtohtonost in opozorili na dejstvo, da kot nepriznana skupnost nimajo nikakršne ko- lektivne zaščite. Vlado RS so pozvali, naj sprejme ustrezno zakonodajo za primerno pravno ureditev statusa in zaščite etnične skupnosti Nemcev v Sloveniji ter manjšini nameni določena sredstva za njeno fi nanciranje (ne zgolj po projektih, temveč tudi za kritje sprotnih stroškov, štipendij, spomenikov, itd.).49 Slovensko kočevarsko društvo »Peter Kosler« Slovensko kočevarsko društvo »Peter Kosler« je bilo ustanovljeno leta 1994. Ime društva je bilo izbrano prav zaradi velikih zaslug Petra Kosler- ja za slovenski narod.50 Društvo združuje Kočevarje, ki živijo v Ljubljani in v okolici mesta Kočevje. Območje delovanja je celoten nekdanji nem- ški jezikovni otok na Kočevskem. Društvo ima od 30 do 50 članov,51 ven- dar je njihovo število naraščalo zelo počasi. Tako naj bi jih bilo leta 1997 samo 10, pozneje je število nekoliko naraslo. Predsednik društva je Erik Krisch. Glavna naloga društva je (podobno kot pri društvu Kočevarjev sta- roselcev) ohranjanje in restavriranje kočevarske kulturne dediščine (predvsem materialnih spomenikov in ostalin na pokopališčih in v cer- kvah) in maternega jezika. Društvo v svojem statutu posebej poudarja prizadevanje za preseganje travm preteklosti, za odpravljanje predsod- 49 Memorandum za pravno ureditev statusa nemško govoreče skupnosti v Republiki Sloveniji, ki ga je Zveza kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji dne 31. 1. 2006 poslala vsem pomembnejšim političnim inštitucijam in politikom v Slove- niji. Bakh-Pot 18, december 2006, str. 13–17. 50 Peter Kozler (tudi Kosler) (Koče, Kočevje, 16. 2. 1824–16. 4. 1879), pravnik, geograf, politik nemškega rodu. Leta 1864 je v Ljubljani ustanovil pivovarno, leta 1866 z bratoma kupil Cekinov grad. Kot član društva Slovenija je na Dunaju zastopal idejo Zedinjene Slovenije. Kozler se je poistovetil s slovensko kulturo in z narodnostnim bojem ter se zavzemal za enakopravno sobivanje nemških in slovenskih kulturnih društev. Domneva se, da je skupaj z A. Globočnikom določil barve slovenske zastave. Bil je zagovornik ilirizma, po- udarjal je slovenskost Istre, zahteval za Slovenijo dele Štajerske in Koroške, Kranjsko, itd. Raziskoval je slovenske etnične meje, pripravil prvi zemljevid vseh slovenskih dežel z etničnimi mejami (Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin, 1853). Med letoma 1868–77 je bil namestnik deželnega glavarja Kranjske; zavzemal se je za uvedbo slovenščine v šole. Bil je tudi dejaven gospodarstvenik. Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon. Od A do L. Ljubljana. (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008), str. 542 in Poročilo o delu predsedni- ka Slovensko kočevarskega društva »Peter Kosler« Erika Krischa iz septembra 2009. 51 Intervju s predsednikom društva »Peter Kosler« Erikom Krischem 22. 1. 2010 in Anja Moric, Usoda kočevskih Nemcev: Ohranjanje identitete kočevskih Nemcev (diplom ska na- loga). (Univerza v Ljubljani, 2007), str. 45. Prim. še Anja Moric, Ohranjanje kočevarščine, narečja kočevskih Nemcev, v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Kanadi in ZDA. Razprave in gradi- vo 61 (2010), str. 92–119. 226 DANIJEL GRAFENAUER kov in za spoštovanje temeljnih človekovih pravic ter popravo storjenih krivic, kjer je to še mogoče. Sodelujejo tudi pri organizaciji kulturnih večerov, v preteklosti so se lotili tudi založniške dejavnosti s ciljem ohraniti kočevarsko narečje. Tako so leta 2002 izdali CD Večer Kočevarskih pesmi, istega leta tudi pesmarico starih kočevarskih pesmi v koče- varskem narečju (Domovina je ena sama) v štirih jezikih; pesmarico so ponatisnili leta 2006. Leta 2003 so izdali skripto za tečaj kočevarskega nare- čja, ki je potekal oktobra 2003 na Gimnaziji v Ko- čevju. Leta 2004 je društvo izdalo knjigo Kočevski Nemci – partizani avtorja Zdravka Trohe. V letu 2006 so izdali nov CD Pain Roashnprünn – Pri ro- žnem studencu vokalne skupine »Cantate Domino« iz Kočevja, na katerem je devet kočevarskih pesmi in devet pesmi v slovenskem jeziku. Vrhunec so- delovanja s to skupino je bil njen nastop na sreča- nju kočevskih Nemcev Severne Amerike v Torontu (Kanada) septembra 2005.52 Kulturno društvo Apaško polje Kulturno društvo »Apaško polje« je bilo ustanovljeno leta 2002 v okviru prizadevanj Avstrije po priznanju nemške manjšine v Sloveniji.53 Apaško polje je poleg Kočevskega drugi ruralni otok nekdanje nemške avtohtone poselitve v Sloveniji. Predsednica je vse od ustanovitve Rozalija Verbošt. Društvo združuje potomce nemških staroselcev z Apaškega polja, vključe- ni pa so tudi drugi.54 Jedro društva naj bi bilo še vedno (po različnih oce- nah) nekaj deset nemško govorečih družin na Apaškem polju. Društvo pri- reja tečaje nemščine in slovenščine ter razne druge dejavnosti (npr. teča- je računalništva, itd.). V Apačah so poleg cerkve in župnišča odkupili pro- padajočo hišo, ki so jo leta 2003 delno preuredili v Kulturni dom dr. Josefa Matla. Finančna sredstva za ta projekt so prispevali avstrijski javni (avstrij- ski zvezni deželi Štajerska in Koroška) in zasebni viri. Dobre stike imajo z društvi v avstrijskem Ehrenhausenu (Ernovž), kjer se je naselilo določeno število izseljencev / pregnancev z Apaškega polja po letu 1945.55 Društvo poudarja dvojezičnost in pomen miru ter sožitja. Ob odprtju kulturnega doma je prišlo do določene napetosti, vendar so ljudje novi kulturni dom sčasoma sprejeli. Njihovi cilji so dolgoročni. V neureje- ni zgradbi poleg kulturnega doma želijo urediti prostore za turistično 52 Intervju s predsednikom društva »Peter Kosler« Erikom Krischem 22. 1. 2010. 53 Elisabeth Schober, After the Expulsion: Intergenerational Memory and Silence amongst »German« expellees from Apaško polje, Yugoslavia living in Austria (Budimpešta: Central European University, 2006), str. 8. 54 Mitja Ferenc, Božo Repe, Slovensko-avstrijski odnosi …, str. 653. 55 Intervju z Rozalijo Verbošt dne 18. 1. 2010 in 23. 2. 2010. 2003 obnovljeni Kulturni dom dr. Josefa Matla v Apačah s se- dežem KD »Apaško polje«. Vir: Knjižnica INV, Ljubljana 227 ORGANIZIRANOST NEMŠKO GOVOREČE ETNIČNE SKUPINE dejavnost. Društvo sodeluje z lokalno skupnostjo in občino. Z uradno ustanovitvijo društva je bila na tem območju priznana neka oblika dvo- jezičnosti. Društvo pestijo nekatere podobne težave kot druga društva nemško govorečih prebivalcev v Sloveniji: nezainteresiranost mladih, brezperspektivnost in nerazvitost regije kjer je vidna depopulacija. Dru- štvo podpira prizadevanja Zveze kulturnih društev nemško govoreče etnične skupine prebivalcev v Sloveniji,56 ki si prizadeva, da bi bili Nemci priznani kot manjšina in tako deležni pravic, kot jih v Sloveniji uživata madžarska in italijanska narodna skupnost.57 Mednarodno društvo »Most svobode – Freiheitsbrücke – Freedomsbridge« Ustanovni zbor mednarodnega društva »Most svobode – Freiheitsbrücke – Freedomsbridge« je bil 16. decembra 1990. Predsednik društva je že od vse- ga začetka mariborski odvetnik Dušan Ludvik Kolnik. V statutu društva je zapisano, da je prostovoljno združenje oseb, ki se nepridobitno zavzemajo za človekove pravice, s posebnim poudarkom na manjšinskih vprašanjih in kulturnem sodelovanju med narodi, posebno Slovenci in Nemci. Kolnik si je že pred ustanovitvijo društva prizadeval za formalno pri- znanje nemške manjšine. Novembra 1990 je v dopisu Komisiji za ustavna vprašanja pri Skupščini Republike Slovenije neuspešno predlagal, da se 63. člen v osnutku ustave (danes to vprašanje ureja 64. člen Ustave RS), ki je določal posebne pravice italijanske in madžarske narodne manjšine, dopolni tako, da bo vpisana tudi nemška manjšina. Predlog je podkrepil z razlago nekaterih zgodovinskih dogodkov. Društvo se šteje za reprezentativno društvo Nemcev v Sloveniji in deluje predvsem na političnem področju in ne na področju ohranjanja lastne (nemške) kulturne dediščine.58 Treba je dodati, da v društvu niso člani samo Nemci. Še v letu 1997 je Kolnik navajal, da je bilo v društvu okoli 300 članov.59 Aktivnosti društva v zadnjem času pone- hujejo. Kot prvo organizirano društvo nemške narodnostne skupine ga je v praksi priznala tudi Avstrija. Pri ustanovitvi omenjenega društva gre (predvsem) za prizadevanja posameznikov in Avstrije po priznanju nemške manjšine v Sloveniji, prav tako pa si društvo prizadeva za vr- nitev premoženja pripadnikom nekdanje nemške manjšine v Sloveniji, ki so se po drugi svetovni vojni izselili ali bili izgnani. Izseljeni pripad- niki nekdanje nemške manjšine s pomočjo mariborskega odvetnika Kolnika redno preverjajo in preizkušajo možnosti za vračilo imetja (denacionalizacijo).60 56 Zveza je bila ustanovljena leta 2005. Zvezo sestavljata dve društvi: Kulturno društvo nem- ško govorečih žena »Mostovi« iz Maribora in Društvo Kočevarjev staroselcev iz Občic. 57 Intervju z Rozalijo Verbošt dne 18. 1. 2010 in 23. 2. 2010. 58 Mitja Ferenc, Kočevska …, str. 299. 59 Prim. Silvester Šurla, Nemci. MAG 3(45), 5.november 1997, str. 32–34. 60 Prim. Der Untersteirer 38(4), 2005, str. 5–6 in Protokoll 4. Generalversammlung des Ver- eines »Grenzüberschreitendes Regionalmuseum mit historischen Archiv Steiermark/ Štajerska«. Untersteirer – Geschichts- und Kulturspiegel 3(1) (Ehrenhausen, 2007), str. 3–4. DANIJEL GRAFENAUER 228 Društvo nemško govorečih žena »Mostovi / Brücken« Kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi je bilo na pobudo v Mariboru in okolici živečih nemško govorečih prebivalcev in po avstrij- skem namigu, da bi bilo morda preudarno kulturno-jezikovna prizade- vanja žena ločiti od denacionalizacijskih odvetniških teženj odvetni- ka Dušana Kolnika, ustanovljeno 1. decembra 2000. Namen društva je ohranjanje jezikovnih, etničnih in kulturnih značilnosti nemško govo- rečih prebivalcev v Mariboru in okolici. V tem smislu društvo poglablja in širi stike med nemško govorečimi in njihovimi potomci ter si prizade- va ustvariti in negovati vezi tudi z drugimi narodnostmi na območju Re- pub like Slovenije in tudi preko meja. Od leta 2005 ima društvo svoje pro- store v Barvarski ulici 5 v Mariboru; nakup in obnovo je omogočila Av- strija, točneje: koroška in štajerska deželna vlada ter graško društvo Süd- mark. Predsednica »Mostov« je že od vsega začetka Veronika Haring. Ob tradicionalnih božičnih praznovanjih, prireditvah, jezikovnih počitni- cah, izletih, ekskurzijah in likovnih tečajih je najdejavnejša literarna sku- pina. Njeni izdelki izhajajo v dvojezičnih letnih zbornikih Vezi med ljud- mi – Zwischenmenschliche Bindungen, precej pa je povezana z Mariborsko literarno družbo, ki jo je ustanovil Marjan Pungartnik. Društvo ima oko- li sto članov. Člani društva imajo svoje korenine med nemško govorečimi in njihovimi potomci ali pa so zgolj simpatizerji društva.61 Društvo organizira in izvaja tečaje nemškega jezika in druge oblike je- zikovnega učenja. Organizirano zbira dokumente ter zgodovinsko gradi- vo o nemško govorečih v preteklosti in sedanjosti, doma in v izseljenstvu, in sicer o narodnostnih, jezikovnih, kulturnih, socialnih, ekonomskih in pravnih vprašanjih. Organizira in izvaja kulturne prireditve z družab- nim življenjem in amatersko kulturno dejavnostjo za člane. Društvo ima tudi dobro odnose z vsemi drugimi društvi nemško govorečih v Sloveniji, še zlasti z Društvom Kočevarjev staroselcev, kateremu bi ob morebitnem prenehanju delovanja pripadlo vse premoženje.62 Še zlasti so v društvu ponosni na vsakoletne božične prireditve v mariborski Kazinski dvorani, ki se jih udeležujejo najvišji predstavniki kulture, gospodarstva in poli- tike iz Slovenije, Avstrije in Nemčije. Društveni prostori trenutno zado- stujejo za potrebe društva (tečaji nemščine, debatni klub, literarne dejav- nosti, itd.). Ob različnih priložnostih jih obiskujejo tudi nekateri visoki predstavniki Avstrije in Nemčije. Večkrat jih obiščejo študenti iz nemško govorečih držav, sodelujejo pa tudi v raznih avstrijskih in nemških pro- jektih. Predstavniki društva redno obiskujejo kongrese evropskih narod- nih manjšin, ki jih letno prireja Dežela Koroška.63 Društvo se vključuje tudi v Zvezo kulturnih društev Slovenije, kjer v večkulturnih projektih uspešno predstavljajo nemško/avstrijsko kulturno dejavnost. Pomembna 61 Internetni vir: http://www.drustvo-mostovi.si/podatki-o-drustvu.html in intervju z Vero- niko Haring dne 19. 1. 2010. 62 Statut društva. Vir: http://www.drustvo-mostovi.si/statut.html. 63 Intervju z Veroniko Haring dne 19. 1. 2010. Prim. Iz zgodovine društva 2002–2003. Dostopno na: http://www.drustvo-mostovi.si/2002-2003.html. ORGANIZIRANOST NEMŠKO GOVOREČE ETNIČNE SKUPINE 229 je tudi povezanost z nemškimi manjšinskimi društvi v drugih državah Evrope. Haringova se udeležuje tudi simpozijev o narodnih skupnostih, ki jih organizira Organizacija nemških pregnancev v Avstriji.64 Društvo »Mostovi« je v oktobru 2009 priredilo Srečanje kultur – Tref- fen der Kulturen,65 ki pa je bilo zaradi prisotnosti članov še skrajnejših organizacij, kot sta omenjeni dve (npr. Verband der Kameradschaft IV der Waff en-SS), problematizirano tudi v slovenskih medijih. Prireditev je bila mišljena kot podpora projektu koroške konsezne skupine »Koroško na novo misliti – Kärnten neu denken« in je bila posvečena 150. obletnici smrti nadvojvode Janeza in 150. obletnici prenosa sedeža Lavantinske škofi je v Maribor. Zaključek Vprašanje ureditve statusa nemško govorečih prebivalcev RS je avstrij- ska stran uradno postavila leta 1992, leto po osamosvojitvi Slovenije. Ob tem (12. 6. 1992) je izročila Sloveniji Memorandum o »nemško govoreči narodnostni skupini v RS«.66 Zanimivo je, da pred tem v vsej zgodovini po drugi svetovni vojni Avstrija tega vprašanja v odnosu do Jugoslavije ni načela. Zvezna Republika Nemčija je to vprašanje na nek način »sprem- ljala« z uradno objavo dokumentacije o pregonu nemške manjšine s stra- ni Jugoslavije po drugi svetovni vojni.67 Z izročitvijo prej omenjenega Memoranduma Avstrije Sloveniji je po- stalo vprašanje nemške narodnostne skupnosti v RS bolj ali manj stalni- ca v bilateralnih odnosih, saj ga avstrijska stran uvršča v širši strateški odnos do Slovenije.68 Neko obdobje intenzivne propagande, večkratnih javnih konfl iktov v medijih in vztrajnih opozarjanj na prisotnost Kočevarjev, »Staroav- strijcev« in Nemcev v Sloveniji, še zlasti konec leta 1997 ob intenzivnjših procesih ob vstopanju Slovenije v evropske integracije,69 se je simbolično končalo, ko je bil leta 2001 podpisan t. i. Kulturni sporazum med Slove- 64 Prim. 9. VLÖ-Volksgruppensymposium. V: Lot und Waage, Zeitschrift des Alpenlän- dischen Kulturverbandes Südmark, Graz 56(4) (Gradec, 2009), str. 11–13. 65 Poročilo Veronike Haring o delu društva v letu 2009. Internetni vir: http://www.drustvo-mostovi.si/2009.html, 19. 9. 2011. 66 Prim. Dušan Nećak, Uvod. V: Dušan Nećak (ur.), »Nemci« …, str. 8–9. 67 Več o genezi bilateralnih odnosov glede nemško govorečih prebivalcev RS glej Matjaž Jan- čar, Slovenska zunanjepolitična razpotja. (Ljubljana, Društvo 2000, 1996), str. 115–118. 68 Kronološko (do okoli leta 2000) so zapisana prizadevanja Avstrije po priznanju nemške manjšine v Sloveniji v Mitja Ferenc in Božo Repe, Slovensko-avstrijski odnosi …, str. 635–642 in Stefan Karner, Die deutschsprachige …, str. 195–208. 69 Omeniti je treba še konec leta 1997, ko je bila javnosti predstavljena študija avstrijskega zgodovinarja Stefana Karnerja, ki dokazuje obstoj »nemške manjšine« v Sloveniji ter od- meve nanjo v različnih slovenskih in avstrijskih medijih; študija je bila povod za »trdnej- ša« stališča Avstrije glede tega vprašanja. Prim. Nada Vilhar (ur.), Avstrijsko-slovenski odnosi s posebnim ozirom na vprašanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Članki v slovenskih periodičnih publikacijah v obdobju od septembra do decembra 1997, 3. zvezki. (Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, december 1997). 230 DANIJEL GRAFENAUER nijo in Avstrijo, ki se v svojem 15. členu nanaša na vključevanje kulturnih, izobra- ževalnih, znanstvenih in drugih projektov nemško govorečih prebivalcev v Sloveniji v meddržavne odnose.70 Predstavniki nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji redno zahtevajo ure- ditev svojega pravnega statusa. Nazadnje je delegacijo Zveze kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji 2. 2. 2011 sprejel predsednik Državnega zbora RS. Delegacija je izpostavila problem ne- priznavanja nemško govoreče etnične sku- pnosti v Sloveniji kot avtohtone narodne skupnosti in izrazila željo po pravni ure- ditvi statusa, saj bi jim to olajšalo njihovo delovanje in kulturni obstoj.71 Priznanje »nemške manjšine«, ki da še vedno živi strnjeno na »zgodovinskih naselitvenih območjih« »Nemcev in Sta- roavstrijcev« v Sloveniji, zahteva tudi organizacija nemških pregnancev v Av- striji (Volksdeutsche Landsmanschaften Österreich),72 občasno pa ga postavljajo tudi avstrijski politiki.73 Latentno so pri- sotni poskusi dela avstrijske politike, da bi vprašanje priznanja »nemške manjšine« v Sloveniji povezali z ureditvijo manjšinskih pravic koroških Slovencev.74 Kot uspeh Avstrije lahko smatramo, da je Slovenija vprašanje obstoja nemške etnične skupine prebivalcev uredila v Kulturnem sporazumu. Spo- razum je slovenski državni zbor »s stisnjenimi zobmi« sprejel očitno za- radi svojih prizadevanj za vključitev v Evropsko unijo. Vprašanje pravnega statusa nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji je avstrijska politika ponovno poskušala aktualizirati,75 ko so 56 let po podpisu Državne pogod- be o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije letos na Koroškem postav- ljali nekaj deset novih dvojezičnih krajevnih napisov. Ob uveljavljenem po- goju 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva v kraju za dosego manjšinskih 70 Sporazum med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Avstrije o sodelova- nju v kulturi, izobraževanju in znanosti. Uradni list RS, št. 20/2002 z dne 8. 3. 2002. 71 Internetni vir: http://www.drustvo-mostovi.si/dogodki.html, 18. 9. 2011. 72 Prim. Anerkennung für deutsch-altösterreichische Minderheit, Gottscheer Zei- tung 108(95), maj 2011, str. 5. 73 Prim. Diskriminierte Altösterreicher, Kleine Zeitung, 20. avgust 2011, str. 18; Alt- österreicher fordern Großzügigkeit, Kleine Zeitung, 5. september 2011, str. 16–17, itd. 74 FPÖ verknüpft Vertriebenenfrage mit der Ortstafelfrage, Der Standard, 26. marec 2011, str. 7, itd. 75 Strache & Ortstafeln, Kärntner Tageszeitung, 26. marec 2011, str. 8, itd. Glasilo Kočevarjev Gottscheer Zeitung s pozdravnimi besedami ob srečanju volks- deutscherjev v Kočevju leta 1930. Vir: Kjižnica INV, Ljubljana 231 ORGANIZIRANOST NEMŠKO GOVOREČE ETNIČNE SKUPINE pravic na Koroškem ter ob sklicevanju na recipročnost bi nemško govoreča etnična skupnost v RS težko pričakovala širitev manjšinskih pravic, ki jo njenim pripadnikom zagotavljajo 14., 61. in 62. člen Ustave RS. Ob tem je treba zapisati, da bi lahko društva nemško govoreče etnične skupine prebivalcev v Sloveniji ob aktualnih dogodkih na Koroškem po- trkala na vest in moralno odgovornost svojih prijateljev v Celovcu (npr. Heimatdienst), da bi ti pokazali velikodušnost pri rešitvah za koroške Slovence, ki so se sprejemale aprila 2011. Primeren zgled jim je lahko ravnanje slovenske manjšine na Koroškem, ki se ob podobnih dogodkih, ko gre za pravice deprivilegiranih in manjšin, praviloma vedno postavi na stran tako ali drugače zapostavljenih. Po izselitvi Nemcev v letih 1945 in 1946 so na Slovenskem ostali le še »ostanki ostankov« nemške narodnostne manjšine. Nemško skupnost v Sloveniji (osebe avstrijske in nemške narodnosti ter osebe z nemškim maternim jezikom) označujejo vse obdobje po drugi svetovni vojni malo- številčnost, razpršenost in v pretežni meri neavtohtonost.76 Glede na številčnost, skupinsko življenje in ohranjanje neke skupnosti ne kaže najbolje, da bi nemško govoreči dosegli pogoje za uspešno ohra- nitev. Vladimir Klemenčič in Jernej Zupančič ugotavljata, da ima sicer razpršeno poseljena skupnost Nemcev, Avstrijcev ter oseb z nemškim maternim jezikom »nekatere praktične priložnosti za ohranitev lastne etnične in kulturne podobe«. To podkrepita z možnostjo učenja mater- nega jezika za pripadnike nemško govorečega prebivalstva vse od osnov- ne šole, kjer je nemščina prvi, drugi obvezni ali izbirni jezik. Možnost učenja nemškega jezika obstaja bolj ali manj na celotnem državnem ozemlju. Ta praksa se nadaljuje tudi v srednjih šolah in na univerzah.77 Državne institucije morajo omogočiti, da se kulturna raznolikost in pestrost narodnostne sestave (npr. ostanki Kočevarjev in Nemcev) v Slo- veniji ohrani in neguje. 76 Mitja Ferenc, Kočevska …, str. 288. 77 Vladimir Klemenčič in Jernej Zupančič, O današnjem položaju »nemške manjšine« v Sloveniji. V: Karl Anderwald idr., Kärnten Dokumentation …, str. 177. 232 Irena Destovnik ZA DOBRE POLITIČNE ODLOČITVE SO POTREBNE DOBRE ZNANSTVENE ANALIZE Nekaj dni po zadnji tiskovni konferenci Urada Vlade Republike Sloveni- je za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) sem se pogovarjala z dr. Borisom Jesihom, ki med letoma 2008–2011 v obdobju mandata mini- stra dr. Boštjana Žekša na Uradu opravlja funkcijo državnega sekretarja. Po njegovem trdnem prepričanju je bilo glavno merilo, da v man- datnem obdobju 2008–2011 opravlja funkcijo državnega sekretarja na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, oziroma da sta ga pred tremi leti minister Boštjan Žekš in zdaj že nekdanji predsednik Vlade Republike Slovenije, Borut Pahor, povabila k sodelovanju, njegovo skoraj 30-letno delo na področju raziskovanja manjšin. Kot raziskovalec je delal na ljubljanskem INV – Inštitutu za narodnostna vprašanja, s katerim je še vedno povezan in kamor se bo po vsej verjetnosti v začetku leta 2012 po nastopu nove vlade kot raziskovalec tudi vrnil. »Čas hitro teče, zdi se mi, kot da bi se pravkar srečali na prvi tiskovni konferenci, na kateri smo predstavili svoje načrte. Zadnja tiskovna konferenca pa je bila zaradi predčasnega padca slovenske Vlade že pred nekaj dnevi.« Pretežni del njegovih raziskav na INV je bil povezan s Koroško, saj je tako magistriral kot doktoriral s temama, povezanima s Koroško,1 razi- skoval pa je tudi druge manjšine. S prihodom na Urad se je srečal z dve- ma zanj novima delovnima področjema, in sicer z zdomci in izseljenci, s katerima se kot raziskovalec ni ukvarjal, se je pa z njima na strokovni ravni srečeval kot nekdanji glavni urednik inštitutske znanstvene revije RIG – Razprave in gradivo. »V prejšnjem mandatu je bil sprejet nov Zakon o Slovencih v zamejstvu in po svetu, po katerem je prvič predstojnik Urada postal minister brez listnice,2 s čimer je to delovno področje dobilo novo kvaliteto in novo dodano vrednost. Čeprav minister brez listnice, je kot predstojnik Urada enakopraven član Vlade in kot tak laže uresničuje osnovne naloge Urada. Ena od osnovnih nalog Urada je koordiniranje dela, povezanega s Slovenci v zamejstvu in po svetu tudi na drugih ministrstvih. Marsikdo napačno predvideva, da je vse, kar se tiče Slovencev v zamejstvu in po svetu, skon- centrirano na Uradu, v resnici pa je to naloga celotne države. Urad res izvaja številne operativne naloge, vendar pa še za to področje ni edini odgovoren.« 1 Boris Jesih, Avstrijske politične stranke in manjšinsko vprašanje (magistrska naloga pri prof. Antonu Beblerju). (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, 1992); Boris Jesih, Med narodom in politiko: Politična participacija koroških Slovencev (doktorska di- sertacija). (Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja; Celovec: Drava, 2007). 2 Minister brez listnice ali minister brez resorja je minister, ki opravlja samo politične nalo- ge in je član ministrskega sveta, nima pa svojega uradnega ministrstva in se ne fi nancira iz proračuna. Kot tak svetuje predsedniku republike in predsedniku vlade v zvezi z vpra- šanji s svojega področja dejavnosti. 233 Kako je doživljal prehod z raziskovalne na politično funkcijo? »Po- enostavljeno bi temu lahko rekel, da sem na prejšnji ravni stvari dobro poznal od zunaj, zdaj pa sem prišel v samo drobovje obravnavane proble- matike. Da tu obstaja tudi kaj, česar se na zunaj ne vidi, sem vedel že prej, vendar pa po treh letih lahko rečem, da tudi tako imenovano drobovje ne odstopa od realnosti v tolikšni meri, da bi me podrobnejše spoznavanje delovnega področja močno presenetilo.« Kot raziskovalec je bil kritičen do nekaterih političnih rešitev; kako pa o tem razmišlja sedaj? »Tako je, seveda sta to dva različna položaja. Zame je bila raziskovalna kritičnost velika prednost in sem jo skušal – vedno to v celoti ni šlo, ker je politika mnogo bolj pragmatična – tudi na novi funkciji čim bolj ohranjati. Ob zadnji večji obletnici INV sem v intervjuju za Primorski dnevnik izjavil, da so za dobre politične odločitve potrebne dobre znanstvene analize. V tem mandatu smo se tega pri najbolj ključnih vprašanjih na Uradu tudi držali oziroma smo se pri vseh odločitvah opirali na mnenja strokovnjakov.« Kot primer navede analizo tiskanih medijev in seveda tudi v času njegovega mandata najodmevnejše vprašanje postavitve dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. »Tudi ob reševanju tega vpra- šanja smo se posvetovali s stroko, tako s tistimi njenimi predstavniki, ki so bili do danih rešitev kritični, kot tudi s tistimi, ki so bili bolj pragmatični in so rekli, da je rešitev, čeprav ni idealna, edina izvedljiva.« Do katere mere so kot predstavniki slovenske politike lahko vplivali na odločitve avstrijske politike? Boris Jesih odgovarja, da neposredne- ga vpletanja v smislu, tako mora biti in nič drugače, ni bilo. So pa tako v pogovorih z manjšino kot s predstavniki avstrijskih oblasti vedno poudarjali, da je zanje sprejemljiva tista optimalna rešitev, s katero bo manjšina soglašala. Od tega do zadnjega trenutka niso odstopali in so se o vseh pomembnih odločitvah posvetovali z manjšino. Poudari, da nikoli niso zagovarjali mišljenja, da manjšina ne ve, kaj je dobro zanjo; so se pa pojavljali tako v Sloveniji kot na Koroškem tudi tovrstni poskusi. »Manj- šina najbolje ve, kaj je zanjo dobro, in mi smo tukaj zato, da ji pri tem pomagamo. Mislim, da smo naredili velik korak in da smo ji pomagali v najboljši meri in največ, kar se je dalo, in to na vseh ravneh, ne samo na ravni Urada, temveč tudi zunanjega ministrstva in predsednika Vlade.« Kaj pa bi odgovoril tistim precej številnim ljudem na Koroškem, ki so do omenjene rešitve zelo kritični? Državni sekretar odgovarja, da so to, da re- šitev ni optimalna, vedeli od vsega začetka. »Ni bilo vprašanje, ali iti v op- timalno rešitev, ampak iti v tako rešitev, ki bo sprejemljiva za manjšino. Ta rešitev pa je hkrati zaprla nekatere boleče točke in omogočila odprtje novih poglavij, enako ali celo bolj pomembnih, kot so vprašanja dvojezičnih kra- jevnih napisov. Sam sem srečal številne ljudi, ki so se z rešitvijo strinjali, ker so se zavedali, da so se s tem nekatera dolga leta odprta poglavja zaprla. Seveda bi bil tudi jaz kot znanstvenik do rešitve bolj kritičen. Posvetovali smo se z najboljšimi specialisti te stroke v Sloveniji, in vsi po vrsti so rekli, da rešitev seveda ni idealna, je pa treba to zgodbo enkrat končati. Najslabše se je postaviti na maksimalistične zahteve, od njih ne odstopati, pa tudi če IRENA DESTOVNIK 234 nikoli ne prinesejo nobene rešitve.« Boris Jesih je trdno prepričan, da bi tudi avstrijska politika brez večjih težav lahko speljala za koroške Slovence ugodnejšo rešitev, ampak nanjo žal ni bila pripravljena. Bila pa je pripra- vljena narediti več kot njeni predhod niki v zadnjih desetletjih, in tudi zato se je manjšina odločila, da na to rešitev pristane. Čeprav po eni strani govorimo, da se je s to rešitvijo poglavje o dvoje- zičnih krajevnih napisih zaprlo, pa je po drugi ostalo na nek način odprto, saj možnost postavitve dodatnih napisov v posameznih občinah z ničemer ni omejena. »Neizpodbitno dejstvo je, da se je zdaj vzdušje na Koroškem spremenilo, in to kljub nekaterim solističnim mazaškim akcijam iz zadnjih dni. V tem primeru ne gre za organiziran odpor, kot je to bilo v sedemdese- tih letih, tako da je sankcioniranje stvar avstrijske pravne države.« Razmišljanje, da avstrijska stran reševanje dvojezičnih krajevnih na- pisov povezuje z reševanjem statusa nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji, se po mnenju Borisa Jesiha tako v Sloveniji kot v Avstriji prav- zaprav zlorablja. Treba je namreč razumeti, da se je s sedanjo postavitvijo dvojezičnih krajevnih napisov strinjala tudi avstrijska skrajna desnica, ki za to svojo odločitev potrebuje nekako opravičilo. Tako avstrijska kot slovenska politika in nemška etnična skupina sama se zavedajo, da gre za številčno majhno skupnost, ki pa ji je vsekakor treba omogočiti ohranjanje lastne identitete. Prav zato je v letošnjem letu država Slove- nija podvojila fi nančna sredstva za njeno delovanje. »Včasih se v politiki nemška etnična skupina v Sloveniji uporabi kot nekaka protiutež našim prizadevanjem za položaj koroških Slovencev.« Nadaljuje, da bo morala manjšina v tem izboljšanem vzdušju poskr- beti še za ureditev drugih zadev, v času povečanega zanimanja za učenje slovenskega jezika predvsem za izboljšanje kakovosti jezikovnega pouče- vanja na ravni šolskega sistema. »Le čemu bi imeli dvojezične krajevne napise v vaseh, kjer nihče več ne bi govoril slovensko? Zanimanja za učenje slovenskega jezika ne opažamo samo na Koroškem, ampak tudi na Štajerskem, v Italiji in na Hrvaškem. Letos se je prvič k dopolnilnemu pouku slovenskega jezika v Varaždinu prijavilo okoli 600 otrok. Skrb za slovenski jezik je odgovornost države Avstrije, saj gre za njihove državlja- ne in njihov šolski sistem, katerega so dolžni izvajati po zakonu, Slovenija pri tem lahko pomaga le v materialnem in strokovnem smislu.« Na kaj bi morala biti slovenska narodna skupnost na Koroškem še po- zorna? Jesih odgovarja, da je na nek način vse povezano z znanjem jezika, tako predšolsko varstvo, ljudske in višje šole ter zlasti slovenska glasbena šola, ki je že v nebo vpijoč primer. »Prav na tem primeru ob primerjavi fi nanciranja deželne in slovenske glasbene šole lahko govorimo o pravi diskriminaciji slovensko govorečih učencev glasbene šole, ki so prav tako kot nemško govoreči avstrijski državljani. Rešitev za slovensko glasbeno šolo je več, manjšina bo morala pri iskanju najboljše izbrati tisto, ki bo ohranjala njeno avtonomijo znotraj avstrijskega glasbenega šolstva.« Jesih nadaljuje, da je še veliko dela tudi na raziskovalnem področju, saj so tako koroški kot štajerski Slovenci z vsemi svojimi značilnostmi del ZA DOBRE POLITIČNE ODLOČITVE SO POTREBNE DOBRE ZNANSTVENE ANALIZE 235 avstrijske zgodovine in del avstrijskega prostora. Za vsem, o čemer je go- voril, pa seveda tiči denar, tako da je njegova največja zamera Republiki Avstriji, da manjšini namenja zelo pičla sredstva. Brez velikih političnih ali fi nančnih težav bi ji lahko namenjala nekoliko več denarja in ji tako omogočila lažje preživetje in razvoj. Nadaljuje, da je pri koroških Slovencih še precej odprtih vprašanj tudi na področju medijev. »Tudi te rešitve so odvisne od odločitev manjšine. Tednik koroških Slovencev Novice je tipičen primer nezavedanja o tem, da sta se tako svet kot manjšina spremenila. Tudi na pobudo Urada je bil ustanovljen programski svet, ki bo poskrbel tako za vsebinsko kot fi nančno prenovo časopisa.« In kaj misli o organiziranju in odzivih mladih koroških Slovencev na aktualno dogajanje? »Bili smo veseli njihovega političnega aktiviranja, od njih samih pa je odvisno, v koliko meri bodo postali samostojen politični subjekt, ker bodo lahko le kot taki vplivali na spremembe, ki so v manjšini nujno potrebne; mladi so namreč lahko njihov pomemben generator. Ključ- nega pomena za preživetje manjšine pa je spremenjen pogled na sebe same. Stare vzorce v smislu: smo manjšina, ki se ji kršijo njene pravice, zanje se borimo in za svoje delovanje potrebujemo denar – je treba čim prej preseči. Iniciativ, ki so sposobne samorefl eksije in gredo v smer razmisleka o tem, česa manjšina ne potrebuje več, razmišlja pa o današnji družbi prilagojeni vsebini, še vedno ni dovolj. Je pa to prav gotovo dolgotrajen proces in se sprememb ne da doseči čez noč. Kljub temu pa se danes postopno rešujejo vprašanja, o katerih se pred leti niti pogovarjati ni dalo. Tudi tako imeno- vana ideološka nasprotja znotraj manjšine so se zmanjšala, ljudje so kljub svojemu različnemu pogledu na svet sposobni medsebojne komunikacije in združevanja moči za dosego svojih idej in realizacijo svojih projektov.« V preteklih treh letih se je Urad, preden so manjšinske organizacije na Koroškem »stopile skupaj«, največ ukvarjal z dvojezičnimi topografskimi napisi na Koroškem. Ukvarjali pa so se seveda tudi z drugimi narodnostni- mi skupnostmi v drugih državah zunaj Republike Slovenije. Veliko novega Državni sekretar Boris Jesih (levo) in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Vir: USZS IRENA DESTOVNIK 236 se dogaja s Slovenci na območju nekdanje Jugoslavije, ki so po slovenski osamosvojitvi tako rekoč v »svoji domovini čez noč postali manjšina«. Po vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah Slovenci, od katerih nekateri živijo v zelo hudih razmerah, ustanavljajo svoja društva, in to ne samo na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ampak tudi v Makedoniji in Srbiji. Borisa Jesiha sta presenetila tudi živost druge in tretje generacije izse- ljencev, pa seveda zavedanje, da med izseljenci niso samo emigranti, ki so bili tako v pozivnem kot negativnem pomenu v javnosti še najbolje pred- stavljeni, ampak tudi ekonomski in drugi izseljenci, ki ohranjajo identiteto. »V Kanadi sem se v Winnipegu s predsednikom enega od slovenskih dru- štev pogovarjal v angleščini, vse dokler nisem ugotovil, da odlično obvlada prekmursko; ker sem sam Prekmurec, sva cel dan ›gučila‹ po prekmursko.« V zvezi s fi nanciranjem Boris Jesih poudari, da bo denarja vedno manj. Zato je treba dobro razmisliti, da se ta, ki je oziroma bo na razpolago, čim bolj racionalno porabi in se ne fi nancira vsebinsko že zdavnaj preži- vetih projektov. In kaj se bo po decembrskih volitvah zgodilo z Uradom? Preden odgovori na to vprašanje, Boris Jesih poudari, da sta bila z ministrom Žekšem, ki je kot fi zik realist in moder politik, in njim, ki je predvsem teoretsko podko- van, dober tim. »Če bodo v prihodnje želeli ukiniti ministra brez listnice kot predstojnika Urada in Urad priključiti kakšnemu drugemu ministrstvu, bodo morali najprej spremeniti Zakon o Slovencih po svetu, kar pa ni tako preprosto, ker je za spremembo Zakona potrebno dobiti soglasje parlamen- ta. Poudari, da je s tem, kar jim je na Uradu uspelo narediti v njihovem tri- letnem mandatu, zelo zadovoljen, saj so v bistvu naredili skoraj vse, kar so si zadali. »Škoda bi bilo, če bi se ta trend prekinil. Ker smo naredili kar nekaj korakom naprej, ker smo vodili modro politiko, ki se je zavedala tega, da se je svet spremenil. Vzpostavili smo tudi intenzivno bilateralno sodelovanje z Madžarsko in okrepili delovanje mešane komisije za Furlanijo Julijsko krajino; oboje se kljub nekaterim težavam izboljšuje. Problemi seveda so, politika pa je tu zato, da rešuje probleme, delala pa naj bi jih ne …« Je kakšna možnost, da po volitvah oba z ministrom Žekšem ostaneta na svojih položajih? »V Sloveniji se le malo politikov zaveda, da bi bilo pametno ljudi, ki so v svojem mandatu dobro delali, zaradi njihove stro- kovnosti zadržati tudi v naslednjem mandatu. Kdo bo državni sekretar v naslednjem mandatnem obdobju, je seveda odvisno od volilnega izida. Mandat nam namreč poteče tisti trenutek, ko bo oblikovana nova vlada. Po vsej verjetnosti se bom kot raziskovalec vrnil na INV, kot gostujoči profesor pa bom na celovški univerzi na Inštitutu za pedagogiko preda- val o manjšinah v prostoru Alpe Jadran.« Ob koncu doda: »Če bi se mi ponudila priložnost, bi to delo z veseljem opravljal še naprej, drugače pa se bom k svojemu raziskovalnemu delu vrnil z novimi spoznanji, ki sem se jih naučil med opravljanjem funkcije državnega sekretarja. Bom pa od zdaj na problematiko področja, s kate- rim se ukvarjam, gledal z drugačnimi očmi, tako na državno upravo kot tudi manjšine. Precej bolj bom kritičen.« KOROŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2010/2011 237 Marjeta Domej Slovenska študijska knjižnica Celovec KOROŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2010/2011 Pričujoča bibliografi ja popisuje publikacije, ki so izšle v letu 2010 in 2011, iz- jemoma pa tudi prej, ki jih je knjižnica prejela od 1. oktobra 2010 do zaključka redakcije 28. septembra 2011. Bibliografi ja popisuje serijske publikacije (tj. časnike, časopise, koledarje, zbornike, almanahe, ki izhajajo vsaj enkrat letno) in monografske publika- cije (to je knjige, videokasete, zvočne kasete, CD, DVD, slikovno gradivo, zemljevide), katerih avtor je koroški Slovenec, ki jih je založila koroška slo- venska založba in so pisane v slovenščini ali pa obravnavajo koroško sloven- sko tematiko. Ne popisuje tistih publikacij, ki jih je sicer založila slovenska koroška založba, vendar pa niso v slovenščini, njihov avtor ni Slovenec in ne govorijo o Slovencih. Izjema so le publikacije, ki so izšle v šteti zbirki, ki večinoma prinaša koroško sloveniko. Upošteva tudi nekatere publikacije, ki govorijo o Slovencih na avstrijskem Štajerskem in v italijanski Kanalski dolini ter splošnejše publikacije, ki govorijo o manjšinskem vprašanju. Bibliografi ja beleži tako tiskane publikacije kot tudi polpublikacije, deloma drobni tisk in razmnožene tipkopise. Prinaša tudi izbor člankov iz časopisov, revij, kole- darjev in zbornikov, predvsem z namenom, da bi bila v pomoč pri strokov- nem delu. Članke v časnikih upošteva le izjemoma. Kot vsak izbor je tudi ta subjektiven in nepopoln. Popis je urejen na podlagi univerzalne decimalne klasifi kacije (UDK). Dodano je naslovno, imensko in predmetno kazalo. Bibliografi jo sem sestavila na podlagi gradiva, ki ga SŠK pridobiva v z ob- veznim izvodom publikacij iz Republike Slovenije, z nakupi in darovi. Za izdelavo je bila uporabljena računalniška baza podatkov COBISS, vzajemna bibliografska in kataložna baza vseh slovenskih knjižnic, pri izgradnji ka- tere od leta 1997 aktivno sodelujem. Prizadevala sem si narediti kar najbolj popoln pregled, vendar je možen tudi kakšen izpust zaradi tega, ker SŠK ne prejema celotnega slovenskega obveznega izvoda in ker so sredstva za nakup gradiva omejena. Posebno mogoče je, da sem spregledala kak članek, ki bi v bibliografi jo sicer sodil, pa ga nisem mogla upoštevati, ker periodične publi- kacije ali zbornika SŠK nima, možnosti popisovanja v drugih knjižnicah pa so bile zaradi ostalih službenih dolžnosti zelo omejene. Katalog Slovenske študijske knjižnice je dosegljiv na spletni strani knjižnice na Internetu, in sicer na naslovu http://www.celovec.sik.si, ali pa preko slo- venskega vzajemnega kataloga na strani http://www.cobiss.si/. Tu naši člani lahko tudi naročajo želeno gradivo in podaljšujejo rok izposoje. http://www.celovec.sik.si E-mail: ssk@celovec.sik.si KOROŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2010/2011 238 0 SPLOŠNO. KULTURA. BIBLIOGRAFIJA. KORPORACIJE 1. BLOHBERGER, Gudrun Die Gedenkstätte Peršmanhof / Gu- drun Blohberger. – Ilustr. – Bibliografi ja: str. 30. V: Kärnten, Slowenien, Triest / hrsg. von Tanja von Fransecky ... [et al.]. – Berlin ; Hamburg : Assoziation A, 2010. – ISBN 978-3-935936-92-7. – Str. 25–30. COBISS.SI-ID 1974228 2. DESTOVNIK, Irena Ta roka čuva svet, da ne osiromaši : 40-letnica Koroške likovne kolonije mla- dih / Irena Destovnik. – Ilustr. – Bibliogra- fi ja na dnu str. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 183–187. COBISS.SI-ID 1961940 3. DOMEJ, Marjeta Koroška bibliografi ja za leto 2009/2010 / sestavila in uredila Marjeta Domej. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 232–252. COBISS.SI-ID 1962708 4. GRAFENAUER, Danijel Prežihov Voranc in Klub koroških Slovencev / Danijel Grafenauer. – Ilustr. – Opombe z bibliografi jo na dnu str. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 38–57. COBISS.SI-ID 1959380 5. KOREN, Anton, 1949– Poročilo celovške Mohorjeve družbe za leto 2010 / Anton Koren. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 142–145. COBISS.SI-ID 1972180 6. MALLE, Avguštin Znanstveno delo: manjšina kot sub- jekt in objekt / Avguštin Malle. – Ilustr. V: Novi razgledi. – ISSN 1855-7597. – Letn. 2, št. 17/18 (22. okt. 2010), str. 19–21. COBISS.SI-ID 11797837 7. MOHORJEVA družba (Celovec) Mohorjeva družba Celovec : biblio- grafi ja : 1851–2011 = Hermagoras Verlag Klagenfurt : Bibliographie : 1851–2011 / [urednik, Redakteur Roman Till]. – 1. izd. = 1. Ausg. – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, 2011 (v Celovcu : Mohorjeva družba = Klagenfurt : Hermagoras Ver- ein). – 119 str. : ilustr. ; 20 cm Nasl. na prelim. str., ov. in hrbtu: Biblio- grafi ja = Bibliographie. – 800 izv. ISBN 978-3-7086-0623-1 COBISS.SI-ID 257533696 8. PANDEL, Martin Med »etnostresom« in »dialogom« : novo oblikovanje obličja Koroške / Martin Pandel. – Ilustr. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 58–60. COBISS.SI-ID 1966036 9. SLOVENSKA prosvetna zveza (Celovec) Delokrog Slovenske prosvetne zveze. – Klagenfurt = Celovec : Slovenska prosvetna zveza, 2010. – 47 str. ; 30 cm COBISS.SI-ID 1965268 05 SERIJSKE PUBLIKACIJE 10. ALMANAH slovenskega športa v Avstriji za leto ... = Almanach des slowe- nischen Sports in Österreich . – Celovec : Slovenska športna zveza = Klagenfurt : Slowenischer Sportverband, 2008–. – 30 cm Letnik. – Popis po 2009. – Ov. nasl. – Je nadaljevanje: Športni bilten COBISS.SI-ID 11815501 11. BILTEN KKZ : informacije, servis, ozadja, prireditve / Krščanska kulturna zveza = Christlicher Kulturverband. – 1999, št. 1– . – Celovec : Krščanska kulturna zveza = Klagenfurt : Christlicher Kulturverband, 1999–. – 30 cm Občasno. – Ov. nasl. – Popis po 2000, št. 6 (jul.) COBISS.SI-ID 265940 12. BISTRIČAN = Der Feistritzer . – Bi- strica nad Pliberkom = Feistritz ob Ble- iburg : Enotna lista, [199–]–. – 30 cm Občasno. – Čelni nasl. – Popis po letn. 2, izd. 2 (Jul. 1999). – Od št. = Nr. 1, marec 2008 založnik SIC Celovec. – Drugače po- vezano delo: Info COBISS.SI-ID 314580 13. BOROVELJSKI list : VS informira = Ferlacher Zeitung : Informationen der WG. – Letn. 1, št. 1 (1985)– . – Borovlje : Volilna skupnost =Ferlach : Wahlgemeinschaft, 1985–. – 30 cm Občasno COBISS.SI-ID 29945089 14. DIALOG. – Letn. 1, št. 1 (1981)– . – Tinje = Tainach : Katoliški dom prosvete Sodalitas = Kath. Bildungsheim Sodali- tas, 1981–. – 30 cm Štirikrat letno COBISS.SI-ID 30647041 15. DOMOFON Slomškovega doma. – 2001, [št. 1]– . – Celovec = Klagenfurt (Vi- ktringer Ring 26) : vodstvo Slomškovega doma, 2001–. – 30 cm Letnik. – Besedilo slov. ali nem. – Je na- daljevanje: Domofon COBISS.SI-ID 1499092 16. DVOJEZIČNA zvezna trgovska akademija (Celovec) Report / Zweisprachige Bundes- handelsakademie = Dvojezična zvezna trgovska akademija. – 1990/1991– . – Kla- genfurt : Leitung der Zweisprachigen Bun- deshandelsakademie = Celovec : Vodstvo Dvojezične zvezne trgovske akademije, [1991]–. – 23 cm Letnik COBISS.SI-ID 27091200 17. EL Info. – 2006, št. 1 – . – Celovec = Klagenfurt : SIC, 2006–. – 30 cm Občasnik. – Čelni nasl. – Besedilo v nem. in slov. – Je nadaljevanje: Mi v občini COBISS.SI-ID 1357524 18. EL Info. – 2009, december– . – Glo- basnitz : Einheitsliste = Globasnica : Eno- tna lista, 2009–. – 30 cm Občasnik. – Je nadaljevanje: EL–Aktuell COBISS.SI-ID 1871060 19. EL info : info list Enotne liste Že- lezna Kapla–Bela = Info-Blatt der Ein- heitsliste Eisenkappel–Vellach. – Št. = Nr. 1 (marec = März 2008)– . – Celovec = Klagenfurt : SIC, 2008–. – 30 cm Občasno. – Je nadaljevanje: Kapelčan COBISS.SI-ID 1652948 20. EL novice : Enotna lista = EL news = EL Neuigkeiten. – [Let. 1, št. 1 (1990)– . – Suha = Neuhaus : [Enotna lista], 1990–. – 30 cm Občasnik. – Besedilo slov. in/ali nem. COBISS.SI-ID 31712513 21. GWL-Info . – 2002 (Feb.)– . – St. Kanzian = Škocjan : GWL, 2002–2007. – 30 cm Občasnik. – Čelni nasl. – L. 2008 izšlo pod naslovom EL Info. – Je nadaljevanje: Naša občina : GL informira. – Nadaljuje se kot: EL Info COBISS.SI-ID 849876 22. INFO / Eberndorfer Liste, Enotna li- sta. – Dobrla vas : EL = Eberndorf : Ebern- dorfer Liste, 2003–2007. – 30 cm Občasno. – Popis po št. 2 (2003). – Od 2006 založnik SIC, Celovec. – Občasno dodatek k naslovu: Eberndorfer Nach rich- ten = Dobrolske novice. – Nadaljuje se kot: EL info COBISS.SI-ID 1161428 23. INFORMACIJE & komentarji : teden- ski info-bilten Slovenskega znanstvenega inštituta. – El. časopis. – Leto 28 (2008), št. 13– . – Celovec : Slovenski znanstveni inštitut, 2008– Polni tekst. – Sistemske zahteve: Adobe reader. – Način dostopa (URL): http://min- doc.ikuc.at/login (Dostop do polnega te- ksta za naročnike). – Tednik. – Nadomesti tiskano obliko, dostopno samo naročni- kom kot PFD dokument. – Je nadaljevanje: Informacije & komentarji COBISS.SI-ID 1645780 24. JEZIKOVNE počitnice (Novo mesto) Jezikovne počitnice ... . – [Novo me- sto : Jezikovne počitnice], ?992–. – 30 cm Letnik. – Jezikovne počitnice ustanovlje- ne 1987 COBISS.SI-ID 38392320 25. KOLEDAR Mohorjeve družbe v Ce- lovcu. – 1992– . – Celovec : Mohorjeva družba, 1991–. – 24 cm Letnik. – Je nadaljevanje: Koledar Družbe sv. Mohorja ISSN 1024-1493 = Koledar ... – Mohorjeve družbe v Celovcu COBISS.SI-ID 6733 26. KOROŠKI koledar ... / Slovenska prosvetna zveza Celovec. – 1963– . – Ce- lovec : Založba Drava, 1963–. – 24 cm 43. PRIREDITVENI koledar / Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zve- za. – 2011– . – Celovec : Krščanska kul- turna zveza : Slovenska prosvetna zveza, 2011–. – 17 cm Letnik COBISS.SI-ID 514625420 44. RASTJE : [literarno kritična revija Društva slovenskih pisateljev, publicistov in prevajalcev v Avstriji]. – 2007– . – Kla- genfurt = Celovec (Tarviser Straße 16) : Društvo slovenskih pisateljev, publicistov in prevajalcev v Avstriji, 2007–. – 21 cm Letnik COBISS.SI-ID 1585108 45. ROSEGGER Liste = Rožeška lista : RL. – 2004– . – Rosegg : Rosegger Liste = Rožek : Rožeška lista, [2004]–. – 30 cm Občasno. – Od 2006 založnik SIC, Celovec. – Deloma je nadaljevanje: Rožeške infor- macije = Rosegger Informationen COBISS.SI-ID 1267412 46. SIGNAL : Jahresschrift des Pavel- Hauses = letni zbornik Pavlove hiše / Artikel–VII–Kulturverein für Steiermark = Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Šta- jersko . – Laafeld : Pavelhaus = Potrna : Pavlova hiša, 1995–. – 30 cm Letnik. – Podnasl. do l. 2003/2004: Zwei- sprachig ist besser = dvojezično je boljše. – Besedila v nem. in slov. COBISS.SI-ID 60609792 47. SKUPNOST : informacijski list Sku- pnosti koroških Slovencev in Slovenk, Gemeinschaft der Kärntner Slowenen und Sloweninnen. – Št. 1 (nov. 2005)– . – Celovec (Novi trg 7) : Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, 2005–. – 30 cm Občasno COBISS.SI-ID 1338324 48. ŠPORTNI bilten = Sport-Bulletin / Slovenska športna zveza = Slowenischer Sportverband. – 1997–2007. – Celovec : Slovenska športna zveza = Klagenfurt : Slowenischer Sportverband, 1997–2006. – 30 cm Občasno. – Popis po 2002. – Ov. nasl. – Nadaljuje se kot: Almanah slovenskega športa v Avstriji za leto ... COBISS.SI-ID 326612 49. ŠTIRINAJST dni. – 2007, septem- ber– . – Celovec : Ordinariat krške škofi je, 2007–. – 30 cm Štirinajstdnevnik. – Izmenično družinska ali kulturna priloga Nedelje COBISS.SI-ID 1541332 50. TAKe that : šolski časopis Dvo- jezične trgovske akademije v Celovcu : Schülerzeitung der Zweisprachigen Han- delsakademie in Klagenfurt. – 2010/2011– . – Klagenfurt = Celovec (Prof.-Janežič- Platz 1) : Tretji letnik Dvojezične HAK/TAK, 2011–. – 35 cm Letnik. – Besedila slov. ali nem. – Suple- ment ali priloga k: Novice COBISS.SI-ID 514655116 51. ŽITRAJSKI list : informacijski list = Sittersdorfer Zeitung = Informationsblatt nadaljevanje: Naša občina Kotmara vas = Unsere Gemeinde Köttmannsdorf COBISS.SI-ID 1651668 35. NAŠA vas : glasilo Slovenskega prosvetnega društva Radiše = Unser Dorf : Mitteilungsblatt des slowenischen Kulturvereines Radsberg . – Radiše : Slo- vensko prosvetno društvo = Slowenischer Kulturverein »Radiše«, 1990–. – 30 cm Občasno. – Popis po let. 3, št. 6 (nov. 1992) COBISS.SI-ID 33464832 36. NEDELJA : cerkveni list krške škofi je. – Letn. 1, št. 1 (1926)– . – Celovec (Viktringer Ring 26) : Ordinariat krške škofi je, Slovenski dušnopastirski urad, 1926–. – 32 cm Tednik. – Ima priloge: Misijonski list; Misijonska obzorja; Let. 64 (1994) od št. 36 dalje Otroška stran – nadaljevanje Naše mavrice; Inpuncto; Štirinajst dni; Slomškov list ISSN 1024-1485 = Nedelja (Celovec) COBISS.SI-ID 24321280 37. NOVA družinska pratika : za nava- dno leto ... – 1951– . – Celovec : Mohorjeva družba, 1950–. – 15 cm Letnik. – Ov. nasl. – Ob prestopnem letu podnasl.: za prestopno leto ... ISSN 0546-7667 = Nova družinska pratika COBISS.SI-ID 30791169 38. NOVICE : slovenski tednik za Ko- roško / [izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem]. – Št. 1 (11.apr. 2003)– . – Celovec = Klagenfurt (Villacher Straße 127/I) : Slomedia, 2003–. – 35 cm Tednik. – Ima suplement ali prilogo: Kultu- ra. – Ima suplement ali prilogo: TAKe that COBISS.SI-ID 1000660 39. PLIBERŠKI časopis : Info list Enotne liste Pliberk = Bleiburger Zeitung : Info- Blatt Einheitsliste Bleiburg . – Celovec = Klagenfurt : SIC, 1981–. – 30 cm Občasnik. – Ov. nasl. – Opis po: št. 1 (ma- rec 2008). – Je nadaljevanje: Naš pliberški časopis COBISS.SI-ID 31789057 40. PR' Zile : Info list volilne skupnosti Straja vas in Bistrica na Zilji = Im Gailtal : Info-Blatt der Wahlgemeinschaft Hohen- turm und Feistritz/Gail. – Št. = Nr. 1 (Dez. 2004)– . – Celovec = Klagenfurt : SIC, 2004–. – 30 cm Občasnik. – Čelni nasl. – Opis po: št. 1 (marec 2008) COBISS.SI-ID 1267668 41. PREPIH : list Mladinskega doma. – Letn. 1, št. 1 (junij 1982/1983)– . – Celovec = Klagenfurt (Mikschalle 4) : Mladinski dom Slovenskega šolskega društva, 1983–. – 21 cm Letnik. – Občasno format: 15 x 21 cm COBISS.SI-ID 43338240 42. PRI nas v Galiciji = Wir in Gallizien : EL Info. – 2005, št. 1– . – Galicija = Gallizi- en : EL, 2005–. – 30 cm Občasnik. – Čelni nasl. – Besedilo v slov. in nem. COBISS.SI-ID 1316308 239 Letnik. – Leta 1964, 1968 in 1969 ni izšel!. – Je nadaljevanje: Koledar slovenske Koroške COBISS.SI-ID 8089344 27. LANDESSCHULRAT für Kärnten. Abteilung VII, Minderheitenschul - wesen Jahresbericht über das Schuljahr ... / Landesschulrat für Kärnten, Abteilung VII, Minderheitenschulwesen . – [Klagen- furt] (10.–Oktober–Str. 24) : Landesschul- rat für Kärnten, [1958/59–]. – 30 cm Letnik. – Popis po letu 1998/99 COBISS.SI-ID 405972 28. LETNO poročilo : šolsko leto ... / Glasbena šola na Koroškem = Kärntner Musikschule . – Celovec : Glasbena šola na Koroškem = Klagengurt : Kärntner Mu- sikschule, 1985–. – 21 cm Letnik. – Popis po št. 8 (šol.leto 1992/93). – Ov. nasl. – Pred št. 8 format 30 cm COBISS.SI-ID 28805377 29. LETNO poročilo Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu : šolsko leto ... = Jahresbericht des Bundesgymnasiums und Bundes- realgymnasiums für Slowenen in Klagen- furt : Schuljahr ... – 1 (1957/1958)– . – Ce- lovec (Janežičev trg 1) : Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence = Klagenfurt : Bundesgymnasium und Bundesrealgymnasium für Slowenen, 1957/1958–. – 24 cm Letnik COBISS.SI-ID 32425729 30. MISIJONSKA obzorja : koroška pri- loga. – 1989, [1]– . – [Celovec : Dušnopa- stirski urad Krške škofi je], 1989–. – 31 cm Občasno COBISS.SI-ID 30178817 31. MLADI rod : šolski list za koroško mladino. – Leto 1, št. 1 (1952)– . – Celovec = Klagenfurt (Postfach 210) : Društvo »Mladi rod«, 1952–. – 24 cm Petkrat letno dvojna številka ISSN 0462–9671 = Mladi rod COBISS.SI-ID 29252097 32. NAŠA občina : bilčovski občinski list = Unsere Gemeinde : Ludmannsdorfer Ge- meindezeitung. – [1979, št. 1]– . – Bilčovs = Ludmannsdorf : Enotna lista, 1979–. – 30 cm Občasno. – Besedilo slov. ali nem. COBISS.SI-ID 31784193 33. NAŠA občina : bistriški občinski list = Unsere Gemeinde : Feistritzer Ge- meindezeitung. – Let. 1 (1980), št. 1– . – Bistrica v Rožu = Feistritz i. R. : Volilna skupnost, 1980–. – 30 cm Četrtletno COBISS.SI-ID 31780609 34. NAŠA občina : [glasilo Enotne liste Kotmara vas] = Unsere Gemeinde : Inf- oblatt der Einheitsliste Köttmannsdorf. – Št. 1, marec 2008– . – Klagenfurt = Ce- lovec : SIC, 2008–. – 30 cm Občasnik. – Čelni nasl. – Od št. 3 (dec. 2008) prevzame štetje letnikov po pred- hodniku. – Besedila v slov. in nem. – Je KOROŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2010/2011 240 32 POLITIKA. NARODNE MANJŠINE 63. GEMEINSAM 20 Jahre / Volksgrup- penbüro = Skupno [20] let / Biro za slo- vensko narodno skupnost ; [Bildnach weis, slike Tomaž Ogris ... et al.]. – Klagenfurt am Wörthersee : Amt der Kärntner Lan- desregierung, Volksgrup penbüro, 2010. – 133 str. : ilustr. ; 26 cm Besedilo v nem. in prevod v slov. – Volks- gruppenpolitik mit Leidenschaft = Manj- šinska politika s strastjo / Gerhard Dörfl er: str. 4–5. – Zum Geleit = Knjigi na pot / Dieter Platzer: str. 6–7. – 20 Jahre Volks- gruppenbüro = 20 let Biro za slovensko na- rodno skupnost / Pavel Apovnik: str. 8–11 ISBN 3-901258-16-7 COBISS.SI-ID 514621836 64. GRAF, Wilfried Konfl iktbearbeitung durch interkul- turellen Dialog? : Gedanken zum laufen- den Dialogprojekt »Kärnten neu denken« / Wilfried Graf. – Bibliografi ja: str. 136–137. V: Grenzverkehr | ungen / Wintersteiner, Gombos, Gronold (Hg.). – Klagenfurt = Celovec : Wieser, cop. 2010. – (Wieser Wissenschaft). – ISBN 978-3-85129-880- 2. – Str. 125–137. COBISS.SI-ID 514616716 65. GRAFENAUER, Danijel Oris politične organiziranosti koro- ških Slovencev / Danijel Grafenauer. – Ilu- str. – Bibliografi ja v opombah na dnu str. V: Novi razgledi. – ISSN 1855-7597. – Letn. 2, št. 17–18 (22. okt. 2010), str. 7–9. COBISS.SI-ID 11796301 66. GRAFENAUER, Danijel Die Slowenen im vereinten Euro- pa: historische Erfahrungen und Ent- wicklungschancen der slowenischen Volksgruppen = Slovenstvo v zedinjeni Evropi: zgodovinske izkušnje in razvojne možnosti slovenskih narodnih skupnosti / Danijel Grafenauer. – Besedilo v nem. in slov. – Opombe z bibliografi jo na dnu str. V: Sind wir alle Europäer oder ist noch Platz für Volksgruppen? / – Klagenfurt am Wörthersee : Amt der Kärntner Lan- desregierung, Abteilung 1 – Landesam- tsdirektion, Volksgruppenbüro, 2010. – (Kärnten Dokumentation ; Bd. 26). – ISBN 3-901258-15-9. – Str. 24–39, 40–53. COBISS.SI-ID 1954772 67. INZKO, Valentin, 1949– Skupna Koroška = Das gemeinsame Kärnten : govor ob 90. obletnici plebiscita v Veliki dvorani grbov v Deželnem dvorcu v Celovcu dne 8. oktobra 2010 / Valentin– Zdravko Inzko. – Ilustr. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 29–42. COBISS.SI-ID 1963732 68. KÄRNTEN ist auch Koroška : In- formationsbroschüre / [RedakteurInnen Eva Wohlfarter, Sebastjan Trampusch, Denise Branz]. – Celovec = Klagenfurt : Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem, [2010?] ([Celovec] : Drava). – 31 str. : ilustr. ; 21 cm Bibliografi ja: str. 29 COBISS.SI-ID 1985236 eine Wiederbelebung der verlorenen slo- wenischen Identität / von Stefanie Vavti. – . – Način dostopa (URL): http://zeitdo- kument.at/ztdok/b_txzz22.html. – Popis vira z dne 8. 3. 2011. V: Das gemeinsame Leben [Elektronski vir]. – Villach : Kunst– und Ideenfabrik Re- inhard Eberhart, cop. 1990–2010. COBISS.SI-ID 1988308 58. VAVTI, Štefka Etnične identifi kacije Slovencev na avstrijskem Koroškem : med angažmajem in odhajanjem / Štefka Vavti. V: Svobodna misel. – ISSN 1318-0266. – Letn. 20, št. 14 (22. jul. 2011), str. 7–8. COBISS.SI-ID 11999309 59. VAVTI, Štefka Grenzen und Identitäten im Wandel der Zeit : Impressionen aus Südkärnten und dem Kanaltal = Meje in identite- te – spremembe v času : vtisi iz južne Koroške in Kanalske doline / Stefanie Vavti. – Besedilo v nem., deloma tudi v slov. – Bibliografija: str. 128. – Zusam- menfassung. V: Grenzen : Grenzenlos – 1918/20 : 2010 / Herausgeber Peter Karpf, Werner Platzer, Udo Puschnig. – Klagenfurt am Wörthersee : Amt der Kärntner Landesregierung, Volksgruppenbüro, 2010. – (Kärnten Dokumentation ; Son- derbd. 03). – ISBN 3-901258-17-5. – Str. 113–128. COBISS.SI-ID 1991380 60. VAVTI, Štefka Med angažmajem in odhajanjem. Identitetni tipi pri mladih Slovencih in Slovenkah na dvojezičnem avstrijskem Koroškem / Štefka Vavti. – . – Dostopno tudi na: http://www.inv.si. – Bibliografi ja: str. 33–35 ; 7 opomb. – Abstract ; Povze- tek. V: Razprave in gradivo. – ISSN 0354-0286. – Št. 64 (2011), str. 8–35. COBISS.SI-ID 11940941 61. VAVTI, Štefka »Wir genießen lieber das Leben und haben es schön!« : slowenische Jugendli- che im zweisprachigen Kärnten: Zwischen Lebenslust und Vergangenheitsinszenie- rung? / Štefka Vavti. – Bibliografi ja: str. 68–69, 17 referenc. – Povzetek v nem. in angl. V: Razprave in gradivo. – ISSN 0354-0286. – Št. 62 (sep. 2010), str. 50–69. COBISS.SI-ID 11766605 62. WINKLER, Rudolf Im Dialog mit der eigenen Geschi- chte – eine spannende Geschichte : wenn man eingefahrene Konflikte an- ders lösen will, muss man neue Wege gehen / Rudolf Winkler. – Bibliografija: str. 125. V: Volksgruppenfragen / Gerhard Hafner, Martin Pandel (Herausgeber, izdajate- lja). – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mo- horjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, 2011. – ISBN 978-3-7086- 0605-7. – Str. 109–125. COBISS.SI-ID 2012116 der EL Sittersdorf . – Žitara vas = Sitters- dorf : EL–Žitara vas, [1979]–. – 30 cm Občasno. – Popis po Let. 14, št. 1 (april 1992) COBISS.SI-ID 31799297 1 FILOZOFIJA. PSIHOLOGIJA 52. JURIĆ-Pahor, Marija »Komaj rojen, že goriš v ognju večera« (S. Kosovel). Razvojne poteze in učinki množičnih travmatizacij v primorski in koroški spominski literaturi v času prve svetovne vojne in po njej / Marija Jurić Pahor. – Bibliografi ja: str. 302–308. – Izvleček ; Sintesi ; Summary. V: Acta Histriae .... – ISSN 1318-0185. – Let. 18, št. 1/2 (2010), str. 275–308. COBISS.SI-ID 11631181 53. REBULA-Tuta, Alenka Globine, ki so nas rodile / Alenka Re- bula ; [spremna beseda Blaž Mesec]. – 2. ponatis 2. dopolnjene izd. – Celovec ; Lju- bljana ; Dunaj : Mohorjeva, 2011 (v Celovcu : Mohorjeva družba). – 306 str. ; 23 cm 1.000 izv. – Otroci nas vabijo v prerojenje / Blaž Mesec: str. 303–306. – Bibliografi ja: str. 297–301 ISBN 978-3-7086-0468-8 COBISS.SI-ID 254507008 54. SCHNABL, Bojan-Ilija Asimilacija in sindrom posttravmat- skega stresa / Bojan-Ilija Schnabl. – Ilu- str. – Bibliografi ja: str. 126–127. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 117–130. COBISS.SI-ID 1960916 2 VERSTVO. RELIGIJA 55. OLIP, Ivan Pfarrgemeinden als Kulturträger : seelsorgliche und kulturelle Initiativen am Beispiel der Pfarre Bleiburg = Župnija kot nosilka kulture : pastoralne in kulturne inici- ative ob primeru župnije Pliberk / Ivan Olip. – Avtorj. sl., ilustr. – Besedilo v nem. in slov. V: Jahrbuch der Diözese Gurk. – ISSN Y500-1307. – Jg. 34 (2011), str. 115–117 ; 118–119. COBISS.SI-ID 1972948 56. WEINREB, Friedrich Samozavest in depresija / Friedrich Weinreb ; [spremna beseda Jože Kopeinig ; iz nemščine prevedla Andrea Haberl-Zemljič]. – 1. izd. – Celovec : Mohorjeva, 2010 (v Celov- cu : Mohorjeva družba). – 49 str. ; 19 cm Prevod dela: Selbstvertrauen und De- pression. – 300 izv. – Knjigi na pot / Jože Kopeinig: str. 5–8. – O avtorju na spre- dnjem zavihku ov. ISBN 978-3-7086-0560-9 COBISS.SI-ID 252744192 30/31 DEMOGRAFIJA. STATISTIKA. SOCIOLOGIJA 57. VAVTI, Štefka »Das hinterlässt jo a bei den Kin- dern die Spuren ---« [Elektronski vir] : 241 topografi ja«, Nanti Olip ... [et al.] ; Bildna- chweis Privatsammlung Michael Koschat ... et al.]. – Celovec : Narodni svet koroških Slovencev = Klagenfurt : Rat der Kärntner Slowenen, cop. 2011. – 63 str. : ilustr., ta- bele ; 31 cm Ov. nasl. – Avtorji navedeni v kolofonu. – Besedilo v nem., samo uvod tudi v slov. – Spoštovani gospe in gospodje! / Valentin Inzko: str. 4. – Sehr geehrte Damen und Herren! / Valentin Inzko: str. 5 – – Tabelle aller Ortschaften, die den Er- kenntnissen des VfGH entsprechen sowie in amtlichen Vorschlägen enthalten sind. – 1 f. ; 42 x 59 cm, zganj. na 30 x 21 cm ISBN 978-3-7086-0598-2 COBISS.SI-ID 514626700 81. ŽEKŠ, Boštjan Koordinacija ali konfrontacija? : kako rešiti koroški problem? : stališče vlade Republike Slovenije / Boštjan Žekš. V: Volksgruppenfragen / Gerhard Hafner, Martin Pandel (Herausgeber, izdajatelja). – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, 2011. – ISBN 978-3-7086-0605-7. – Str. 21–26. COBISS.SI-ID 2010836 33 GOSPODARSTVO 82. HREN, Karl Gospodarstvo in koroški Slovenci / Karl Hren. – Ilustr. V: Novi razgledi. – ISSN 1855-7597. – Letn. 2, št. 17/18 (22. okt. 2010), str. 22–24. COBISS.SI-ID 11798093 83. JARC, Bronja Sodobno gospodarstvo. 1, Gospo- darske dejavnosti : [za program ekonom- ski tehnik, ekonomski tehnik PTI] / Bronja Jarc, Andreja Markač Hleb, Janez Turnšek ; [poglavje Železniški promet je pripravila Albina Novak]. – 1. natis. – Celovec : Mo- horjeva, 2010 (Celovec : Mohorjeva). – VI, 265 str. : ilustr. ; 30 cm. – (Srednješolski program Ekonomski tehnik) Dodatek k nasl. naveden v kolofonu. – 1.500 izv. – Bibliografi ja: str. 264 ISBN 978-3-7086-0543-2 COBISS.SI-ID 251618560 84. VRČON-Tratar, Nataša Sodobno gospodarstvo. 2, Razvoj in delovanje gospodarstva : [za programa ekonomski tehnik, ekonomski tehnik PTI] / Nataša Vrčon Tratar. – 1. natis. – Celovec : Mohorjeva, 2010 (Celovec : Mohorjeva). – V, 109 str. : ilustr. ; 30 cm. – (Srednješolski program Ekonomski tehnik) Dodatek k nasl. naveden v kolofonu. – 1.200 izv. – Bibliografi ja: str. 108–109 ISBN 978-3-7086-0540-1 COBISS.SI-ID 251618816 85. ZIRNSTEIN, Elizabeta Sodobno gospodarstvo. 3, Temelji pravne kulture, Pravnoorganizacijski vi- diki poslovanja : [za programa ekonomski tehnik, ekonomski tehnik PTI] / Elizabeta Zirnstein, Silvo Tratar, Nataša Vrčon Tra- tar. – 1. natis. – Celovec : Mohorjeva, 2011 (Celovec : Mohorjeva). – 202 str. : ilustr. ; 75. POLZER, Miroslav Kärnten/Koroška im Europäischen Jahr der Kreativität und Innovation 2009 – gesellschaftliche Herausforderungen und Identitäten im Wandel der Zeit / Miroslav Polzer. – Graf. prikazi. – Bibliografi ja: str. 222–223. V: Grenzverkehr | ungen / Wintersteiner, Gombos, Gronold (Hg.). – Klagenfurt = Celovec : Wieser, cop. 2010. – (Wieser Wissenschaft). – ISBN 978-3-85129-880- 2. – Str. 210–223. COBISS.SI-ID 514617228 76. SIND wir alle Europäer oder ist noch Platz für Volksgruppen? / Heraus ge ber Peter Karpf ... [et al.] ; Redaktion Sabine Frenzl, Martina Janja Ogris. – Klagenfurt am Wörthersee : Amt der Kärntner Lande- sregierung, Abteilung 1 – Landesamtsdi- rektion, Volksgrup penbüro, 2010. – 150 str. ; 24 cm. – (Kärnten Dokumentation ; Bd. 26) Podatek o konferenci naveden v opombi pri vseh prispevkih. – Besedilo v nem. in prevod v slov., dve besedili samo v angl. – Bibliografi ja pri večini prispevkov ISBN 3-901258-15-9 COBISS.SI-ID 514622092 77. VOLKSGRUPPENFRAGEN : Koope- ration statt Konfrontation : Tainacher Ve- ranstaltungsreihe, Veranstalter Katholi- sches Bildungshaus Sodalitas in Tainach/ Tinje = Vprašanja manjšin : ko operacija namesto konfrontacije : tinjska serija predavanj, prireditelj: katoliški dom pro- svete Sodalitas v Tinjah / Gerhard Hafner, Martin Pandel (Herausgeber, izdajatelja). – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, 2011. – 346 str. : ilustr. ; 23 cm Nem., slov. ali angl. besedilo. – Bibliogra- fi ja pri večini prispevkov ISBN 978-3-7086-0605-7 COBISS.SI-ID 2009300 78. VOUK, Rudi, 1965– Kurzanalyse des »Memorandums« vom 26. April 2011 / Rudi Vouk. – Tabele. V: Volksgruppenfragen / Gerhard Hafner, Martin Pandel (Herausgeber, izdajatelja). – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, 2011. – ISBN 978-3-7086-0605-7. – Str. 223–244. COBISS.SI-ID 2013652 79. VOUK, Rudi, 1965– Synopse der amtlichen Vorschläge zur Regelung der zweisprachigen Topo- grahie in Kärnten / Rudi Vouk. – Tabele. V: Volksgruppenfragen / Gerhard Hafner, Martin Pandel (Herausgeber, izdajatelja). – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, 2011. – ISBN 978-3-7086-0605-7. – Str. 223–244. COBISS.SI-ID 2013140 80. ZEHN 10 Jahre Ortstafelerkenntnis : die zweisprachigen Aufschriften in Kärnten/ Koroška – eine Information / [Heraus- geber Arbeitsgruppe des Rates der Kärntner Slowenen zur »Zweisprachigen Topographie«, Delovna skupina Narodne- ga sveta koroških Slovencev »Dvojezična 69. KLEMENČIČ, Matjaž, 1955– Die Kärntner Slowenen und die Zweite Republik : zwischen Assimilierun- gsdruck und dem Einsatz für die Umse- tzung der Minderheitenrechte / Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič ; [aus dem Slowenischen übersetzt von Karel Smolle und Peter Fras]. – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, cop. 2010 (Celovec : Mohorjeva založba). – 666 str. : ilustr., zvd. ; 25 cm O avtorjih: str. 663–666. – Bibliografi ja: str. 611–643 in v opombah na dnu str. – Summary ; Povzetek. – Kazali ISBN 978-3-7086-0244-8 COBISS.SI-ID 11678029 70. MALLE, Avguštin Osrednji dnevi in kraji spomina večine ter manjšine : koroški Slovenci ob koncu jubilejnega leta 1920 – 1945 – 1955 – 2010 / Avguštin Malle. – Ilustr. V: Novi razgledi. – ISSN 1855-7597. – Letn. 2, št. 17–18 (22. okt. 2010), str. 4–6. COBISS.SI-ID 11796813 71. MAURER-Lausegger, Herta Sprachenvielfalt in Österreich : Minderheitenschutz auf europäischer und nationaler Ebene = Language diversity in Austria : protection of minorities on a European and national level / Herta Mau- rer-Lausegger. – Tokyo : Linguapax Asia, 2010. – Str. 19–35 : 1 zvd. ; 30 cm Bibliografi ja: str. 31–35. – Povzetek v angl. in nem. – P. o.: Linguapax Asia: a retrospective edition of language and hu- man rights issues COBISS.SI-ID 2010068 72. MEMORANDUM betreffend zwei- sprachige »topographische Auf schriften«, die Amtssprache sowie Maßnahmen für die Zusammenarbeit mit der slowenisch- sprachigen Volksgruppe. V: Volksgruppenfragen / Gerhard Hafner, Martin Pandel (Herausgeber, izdajatelja). – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, 2011. – ISBN 978-3-7086-0605-7. – Str. 245–252. COBISS.SI-ID 2013396 73. OGRIS, Tomaž, 1946– Kärnten : zwei Sprachen, eine Kul- tur = Koroška : dva jezika, ena kultura / Tomaž Ogris. – Ilustr. – Vzpor. besedilo v nem. in slov. V: Gemeinsam 20 Jahre / Volksgruppen- büro / Biro za slovensko narodno skup- nost. – Klagenfurt am Wörthersee : Amt der Kärntner Landesregierung, Volksgrup- penbüro, 2010. – ISBN 3-901258-16-7. – Str. 27–133. COBISS.SI-ID 1954516 74. OGRIS-Martič, Filip O čem se sploh pogovarjamo? : Zve- za slovenskih organizacij kot del avstrij- ske civilne družbe na univerzalističnem Koroškem / Filip Ogris Martič. – Ilustr. – Bibliografi ja: str.231. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 201–231. COBISS.SI-ID 1962452 KOROŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2010/2011 242 96. MEVES, Christa Pogum za vzgojo : kako lahko po- skrbimo za duševno zdravje naših otrok / Christa Meves ; [prevod Stanislav M. Maršič in Seta Oblak]. – 1. izd. – Celovec : Mohorjeva, 2010 (v Celovcu : Mohorjeva družba). – 143 str. ; 21 cm Prevod dela: Mut zum Erziehen : seelische Gesundheit – wie könen wir sie unseren Kindern vermitteln?. – 1.200 izv. – O avtorici na zavihkih ov. – Bibliografi ja: str. 141–143 ISBN 978-3-7086-0541-8 COBISS.SI-ID 253210112 97. MOHAR, Andrej, 1957– 20 let [Videoposnetek] : Javna dvo- jezična šola 24 = 20 Jahre : Öffentliche zweisprachige Volkschule 24 / Autor, avtor Andrej Mohar. – Klagenfurt : Öffentliche zweisprachige Volkschule 24 = Celovec : Javna dvojezična ljudska šola 24 v Celov- cu, 2011. – 1 video DVD (21 min, 21 sek) : barve, zvok ; 12 cm Besedilo nem. ali slov. – Produkcija ORF Kärnten, Slowenisches Programm, Slo- venski spored. – Bereta Andrej Mohar (slov. verzija), Mira Grötschnig-Einspieler (nem. verzija) COBISS.SI-ID 514651788 98. ÖFFENTLICHE zweisprachige Volkschule 24 (Klagenfurt) 20 let = [20] Jahre / Öffentliche zweisprachige Volksschule 24, Javna dvojezična ljudska šola 24 ; [redaktionelle Konzeption, uredniška zasnova Brigitte En- tner, Reinhard Schinner ; Fotos, fotografi je Öffentliche zweisprachige Volksschule 24 in Klagenfurt und Elternverein der Öffen- tlichen zweisprachigen Volksschule 24 in Klagenfurt]. – Klagenfurt am Wörthersee : Öffentliche zwei sprachige Volkschule 24 = Celovec ob Vrbskem jezeru : Javna dvoje- zična ljudska šola 24 v Celovcu, 2011 ([Celo- vec] : Mohorjeva). – 44 str. : ilustr. ; 24 cm Vzpor. nem. in slov. besedilo. – Potiskana notr. str. ov. lista. – 500 izv. COBISS.SI-ID 514651532 99. OGRIS, Tomaž, 1946– Manjšinsko šolstvo ali več? / Tomaž Ogris. – Ilustr., tabele. V: Novi razgledi. – ISSN 1855-7597. – Letn. 2, št. 17/18 (22. okt. 2010), str. 15–19. COBISS.SI-ID 11797581 100. POLANŠEK, Marta 60 let ljudska šola na Obirskem = [60] Jahre Volksschule Ebriach : 1951– 2011 / [pripravila in uredila Marta Polan- šek ; slike so prispevali Helmut Božič ... et al.]. – [Ebriach = Obirsko : s. n.], 2011 (Celovec : Drava). – 34 str. : ilustr. ; 21 cm Avtorica navedena v kolofonu. – Besedilo slov. in/ali nem. – Na hrbtu nasl. str.: 1951–2001 50 let/Jahre brošura I. del, Broschüre I; 1951–2011 60 let/Jahre, bro- šura II. del, Broschüre II. Teil COBISS.SI-ID 2006228 101. WHAT'S up? / [Zeitung, časopis Sabina Zwitter-Grilc]. – Šentjanž = St. Johann : Projekt »Sporazumevanje – Ver- ständigung – Kommunikation«, 2010. – 12 str. : ilustr. ; 30 cm Besedilo v nem. ali slov. COBISS.SI-ID 1938388 Gabi Frank ; ilustracije in fotografi je In- grid Gasser, Regina Zachhalmel, Alojzij Kalinšek]. – Klagenfurt : Hermagoras = Celovec : Mohorjeva, [2011], cop. 2008 (Klagenfurt : Hermagoras). – 64 str. : ilu- str. ; 30 cm Čelni nasl. – Nasl. na ov. in v kolofonu: Paša za oči. – Avtorici in dodatek k nasl. navedeni v kolofonu. – Na ov. in v kolofonu tudi: Zvezek 1. – »Številka šolske knjige, Schulbuchnummer: 140.194« ––> kolofon. – Potiskana sprednja notr. str. ov. lista ISBN 978-3-7086-0422-0 COBISS.SI-ID 1998292 91. GASSER, Ingrid Paša za oči 1 : učbenik za 1. in 2. ra- zred osnovne šole / Ingrid Gasser, Regina Zachhalmel ; [prevod Gabi Frank ; ilustra- cije in fotografi je Ingrid Gasser, Regina Zachhalmel, Alojzij Kalinšek]. – 1. natis. – Celovec : Mohorjeva, 2011 ISBN 978-3-7086-0567-8 COBISS.SI-ID 252854016 92. GASSER, Ingrid Paša za oči 1. Priročnik za učitelje likovne vzgoje v 1. in 2. razredu osnovne šole / [Ingrid Gasser, Regina Zachhalmel, Alojzij Kalinšek ; prevod Stanislav Maršič]. – 1. natis. – Celovec : Mohorjeva, 2011 (Celovec : Mohorjeva tiskarna). – 16 str. ; 30 cm Avtorji navedeni v kolofonu ISBN 978-3-7086-0613-2 COBISS.SI-ID 255563008 93. GASSER, Ingrid Paša za oči 2 : [slikanica za rezanje in barvanje za LŠ 2. del] / [Ingrid Gasser, Regina Zachhalmel ; prevod, Übersetzung Gabi Frank ; ilustracije in fotografi je In- grid Gasser, Regina Zachhalmel, Alojzij Kalinšek]. – Klagenfurt : Hermagoras = Celovec : Mohorjeva, [2011], cop. 2009 (Klagenfurt : Hermagoras). – 64 str. : ilu- str. ; 30 cm Čelni nasl. – Nasl. na ov. in v kolofonu: Paša za oči. – Avtorici in dodatek k nasl. navedeni v kolofonu. – Na ov. in v kolofonu tudi: Zvezek 2. – »Številka šolske knjige, Schulbuchnummer: 145.042« ––> kolofon. – Potiskana notr. str. ov. lista ISBN 978-3-7086-0406-0 COBISS.SI-ID 1998548 94. GASSER, Ingrid Paša za oči 2 : učbenik za 3. in 4. ra- zred osnovne šole / Ingrid Gasser, Regina Zachhalmel ; [prevod Gabi Frank ; ilustra- cije in fotografi je Ingrid Gasser, Regina Zachhalmel, Alojzij Kalinšek]. – 1. natis. – Celovec : Mohorjeva, 2011 ISBN 978-3-7086-0568-5 COBISS.SI-ID 252854272 95. GASSER, Ingrid Paša za oči 2. Priročnik za učitelje likovne vzgoje v 3. in 4. razredu osnovne šole / [Ingrid Gasser, Regina Zachhalmel, Alojzij Kalinšek ; prevod Stanislav Maršič]. – 1. natis. – Celovec : Mohorjeva, 2011 (Celovec : Mohorjeva tiskarna). – 16 str. ; 30 cm Avtorji navedeni v kolofonu ISBN 978-3-7086-0614-9 COBISS.SI-ID 255563264 30 cm. – (Srednješolski program Ekonom- ski tehnik) Nasl. v kolofonu: Sodobno gospodarstvo 3 za vsebinska sklopa Temelji pravne kultu- re in Pravnoorganizacijski vidiki poslova- nja. – Dodatek k nasl. naveden v kolofonu. – 1.000 izv. – Bibliografi ja: str. 202 ISBN 978-3-7086-0544-9 COBISS.SI-ID 255076096 34 PRAVO 86. FERK, Janko Grundzüge des Unternehmens- und Vertragsrechts Österreich/Slowenien = Osnove podjetniškega in pogodbenega prava Avstrija/Slovenija / von Janko Ferk und Christof Pollak. – Klagenfurt : Her- magoras = Celovec : Mohorjeva, cop. 2011. – 148 str. ; 22 cm Besedilo pretežno v nem., nekateri pojmi prevedeni v slov. – Bibliografi ja: str. 147–148 ISBN 978-3-7086-0606-4 COBISS.SI-ID 2009044 87. HAFNER, Gerhard The Austrian state treaty (1955) = Der Österreichische Staatsvertrag (1955) / Gerhard Hafner. V: Volksgruppenfragen / Gerhard Hafner, Martin Pandel (Herausgeber, izdajatelja). – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, 2011. – ISBN 978-3-7086-0605-7. – Str. 75–83. COBISS.SI-ID 2011860 88. HOLZINGER, Gerhart Die Rechte der Volksgruppen in der Rechtsprechung des Verfassungsge- richts hofes / Gerhart Holzinger. – Biblio- grafske opombe. V: Volksgruppenfragen / Gerhard Hafner, Martin Pandel (Herausgeber, izdajatelja). – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, 2011. – ISBN 978-3-7086-0605-7. – Str. 47–66. COBISS.SI-ID 2011348 89. VOUK, Rudi, 1965– Iz pravnega kotička : komentarji na pravni položaj koroških Slovencev / Rudi Vouk. – 1. izd. – Celovec : Mohorjeva, 2010 (v Celovcu : Mohorjeva družba). – 219 str. : fotogr. ; 21 cm 700 izv. – Knjigi na pot / Janko Kulmesch: str. 5–6. – Pravnik Rudi Vouk – njegovi na- sveti in uspehi / Zdravko Inzko: str. 7–9. – Samozavestni borec za slovenske pravice / Vladimir Smrtnik: str. 10–12. – O nekem zelo radovednem nekdanjem porednem dijaku / Jože Wakounig: str. 13–14. – O avtorju na sprednjem zavihku ov. ISBN 978-3-7086-0494-7 COBISS.SI-ID 253433600 37 ŠOLSTVO 90. GASSER, Ingrid Paša za oči 1 : [slikanica za rezanje in barvanje za LŠ 1. del] / [Ingrid Gasser, Regina Zachhalmel ; prevod, Übersetzung 243 Nem. besedilo, deloma vzpor. slov. in it. prevod ISBN 978-3-85435-648-6 COBISS.SI-ID 2004692 114. GREGORIČ, Janez, 1965– España plus ultra [Zvočni posnetek] / Janez Gregorič, guitar. – Globasnitz = Globasnica : [samozal.] J. Gregorič, cop. 2011. – 1 CD (57 min, 27 sek) ; 12 cm ST4-094-0211 COBISS.SI-ID 1993172 115. KUPPER, Lenčka Prižgimo si lučke [Glasbeni tisk] / Lenčka Kupper ; [ilustracije] Peter Škerl. – 1. natis. – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mo- horjeva družba, 2010 (Celovec : Mohorjeva družba). – 1 partitura (34 str.) : ilustr. ; 22 cm 800 izv. ISMN 978-3-7086-0584-5 COBISS.SI-ID 253221632 116. LEBEN, Andrej Pregled slovenskega gledali- škega dogajanja na Koroškem v sezoni 2009/2010 / po objavah v koroških slo- venskih časopisih zbral in uredil Andrej Leben. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 253–255. COBISS.SI-ID 1962964 117. MISCHKULNIG, Walter Walter Mischkulnig [Slikovno gradi- vo] : 2011 / fotografi je, Fotos Tomo Weiss. – Klagenfurt = Celovec : Drava, cop. 2010 ([Celovec] : Drava). – 1 koledar (14 listov) : barve ; 42 x 31 cm O avtorju Noel Durand na f. [14]. – Vzpor. besedilo v slov. in v nem. ISBN 978-3-85435-640-0 COBISS.SI-ID 1985748 118. OMAN, Valentin Nazaj / Valentin Oman ; [Fotorepro- duktionen Ferdinand Neumüller, Ernst Prokop ; Übersetzungen Andreja Haberl- Zemljič (sl.), Maureen Devine (engl.)]. – Kla- genfurt = Celovec : Hermagoras = Mohorje- va, 2010. – 206 str. : barvne ilustr. ; 28 cm Vzpor. nem. besedilo ter prevod v slov. in angl. – Izšlo ob razstavi v treh delih Valen- tina Omana Nazaj v Beljaku. – Der Zeiten- wanderer / Martin Traxl: str. 8–11. – Ecce Oman / Andrea Zsutty: str. 12–18 ISBN 978-3-7086-0563-0 COBISS.SI-ID 253611776 119. SYMPOSIUM zur Politik, Zeitgeschi- chte und Gesellschaftskritik in Johann Kresniks Werk (2009 ; Bleiburg) »Ballett kann kämpfen« = »Balet se zna boriti« / Symposium zur Politik, Zeit- geschichte und Gesellschaftskritik in Jo- hann Kresniks Werk ; Genia Enzelberger, Zdravko Haderlap (Hg.) ; [Heraus geber Stadtgemeinde Bleiburg ; Übersetzungen Peter Wieser]. – Wien ; Berlin ; Münster : Lit, 2009. – 130 str. : ilustr. ; 24 cm. – (The- aterwissenschaft ; Bd. 1) Nem. besedilo in delni slov. prevod. – Opombe z bibliografi jo pri enem prispevku ISBN 978-3-643-50084-7 COBISS.SI-ID 2009812 zvezna realna gimnazija za Slovence = Klagenfurt : Eigenverl. Bundesgymnasium und Bundesrealgymnasium für Slowenen, 2011. – 52 str. : graf. prikazi ; 21 cm Avtor naveden v kolofonu in na ov. – »Pri- ročnik je izšel na osnovi učbenika Malle/ Woschitz/Koth/Salzger, Mathematik ver- stehen 5 ...« ––> kolofon COBISS.SI-ID 1994452 109. OTTOWITZ, Niko Zur Theorie des Billardspieles / [izdajatelj, Herausgeber] Niko Ottowitz ; [ilustracije, Abbildungen Niko Otto- witz]. – Ponatis = Nachdruck. – Celovec : samozal. Zvezna gimnazija in zvezna re- alna gimnazija za Slovence = Klagenfurt : Eigenverl. Bundesgymnasium und Bun- desrealgymnasium für Slowenen, 2011. – 103 str. : graf. prikazi ; 21 cm Bibliografi ja: str. 103. – »Delo je nastalo leta 1986 ob profesorskem izpitu iz fi zi- ke na Tehniški univerzi na Dunaju« ––> kolofon COBISS.SI-ID 1994708 6 UPORABNE VEDE 110. GEREČNIK, Anton Ekonomika poslovanja. 2, Temeljne računovodske informacije : [za program ekonomski tehnik, ekonomski tehnik PTI] / Anton Gerečnik. – 1. natis. – Celovec : Mohorjeva, 2010 (Celovec : Mohorjeva). – III, 133 str. : graf. prikazi, tabele ; 30 cm. – (Srednješolski program Ekonomski tehnik) Dodatek k nasl. naveden v kolofonu. – 1.500 izv. – Bibliografi ja: str. 133 ISBN 978-3-7086-0546-3 COBISS.SI-ID 251619328 111. VOGLAUER, Olga Kmečki koledar [Slikovno gradivo] = Bauernkalender : 2011 / besedila, Texte Olga Voglauer, Katharina Pegrin ; slike, Fotos Stefan Reichmann ; prevodi, Über- setzung Breda Gspan. – Tinje = Tainach : Kmečka izobraževalna skupnost, 2010 (Celovec : Mohorjeva = Klagenfurt : Her- magoras). – 1 koledar (14 listov) : barve ; 42 x 30 cm Na hrbtni str. listov vzpor. besedilo v slov. in nem. COBISS.SI-ID 1981652 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. GLASBA. ŠPORT 112. BALIŠ (ansambel) Novnos [Zvočni posnetek] / Bališ. – [S. l.] : Bališ, 2010. – 1 CD (38 min, 33 sek) ; 12 cm COBISS.SI-ID 1974996 113. BERGER, Wilhelm, 1957– Über die Zäune = O plotovih = Sui recinti / Wilhelm Berger, Werner Koroschi- tz, Gerhard Pilgram ; Herausgeber Univer- sitätskulturzentrum UNIKUM, Kultuni [!] center univerze. – 1. Aufl . – Klagenfurt = Celovec : Drava, 2011 (Klagenfurt = Celo- vec : Drava). – 130 str. : ilustr. ; 23 cm 39 ETNOLOGIJA. ETNOGRAFIJA 102. HAZLER, Vito Stavbe na odhodu / Vito Hazler. – Ilustr. – Bibliografi ja: str. 181–182. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 170–182. COBISS.SI-ID 1961684 103. PIKO-Rustia, Martina Slovenska ledinska in hišna imena v avstrijskem seznamu Unescove nesnovne dediščine / Martina Piko-Rustia. – Ilustr. – Bibliografi ja: str. 52–53. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 50–53. COBISS.SI-ID 1964500 104. TILL, Jože Božično razpoloženje / Jože Till. – Celovec : Mohorjeva, 2010 (Celovec ; Ljub- ljana : Dunaj : Mohorjeva družba). – 134 str. ; 21 cm 300 izv. ISBN 978-3-7086-0570-8 COBISS.SI-ID 252804096 105. TILL, Jože Weihnachtssehnsucht : besinnlich- nachdenkliche, kritisch-ironische Ge- danken zur Advents- und Weihnachtszeit / Josef Till. – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, [2010] (Klagenfurt : Herma- goras Verein). – 217 str. ; 21 cm O avtorju na zavihku ov. ISBN 978-3-7086-0536-4 COBISS.SI-ID 1963220 5 PRIRODOSLOVNE VEDE 106. FUNDAK, Milena Ekonomika poslovanja. 1, Statistič- na analiza pojavov, poslovno računstvo : [za program ekonomski tehnik, ekonomski tehnik PTI] / Milena Fundak, Majda Mo- horič. – 1. natis. – Celovec : Mohorjeva, 2010 (Celovec : Mohorjeva). – III, 193 str. : ilustr. ; 30 cm. – (Srednješolski program Ekonomski tehnik) Dodatek k nasl. naveden v kolofonu. – 1.000 izv. – Bibliografi ja: str. 193 ISBN 978-3-7086-0545-6 COBISS.SI-ID 251619072 107. OTTOWITZ, Niko Oprijemljivi svet interaktivnih po- skusov v EXPI centru = Begreifbare Welt der interaktiven Versuche im EXPI Center / [Niko Ottowitz]. – Celovec : samozal. Zvezna gimnazija in zvezna realna gimna- zija za Slovence = Klagenfurt : Eigenverl. Bundesgymnasium und Bundesrealgym- nasium für Slowenen, 2011. – 102 str. : ilustr. ; 21 cm Nasl. na hrbtu: Oprijemljivi svet = Begreif- bare Welt. – Avtor naveden na ov. – Vzpor. slov. in nem. besedilo. – Bibliografi ja: str. 93–102 COBISS.SI-ID 514660748 108. OTTOWITZ, Niko Razumljiva matematika. 5 / [iz- dajatelj, Herausgeber Niko Ottowitz]. – Celovec : samozal. Zvezna gimnazija in KOROŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2010/2011 244 130. ZAKLADNICA nesnovne dediščine koroških Slovencev / Martina Piko-Ru- stia, Teodor Domej, Vinko Wieser, Karl Hren, Nanti Olip. – Ilustr. – Bibliografi ja na dnu str. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 140–169. COBISS.SI-ID 1961428 131. ZDOVC, Pavel Slovenska krajevna imena na av- strijskem Koroškem : [slovar in jeziko(slo) vni komentarji] = Die slowenischen Ort- snamen in Kärnten : [Namenbuch und Sprach(wissenschaft)liche Kommentare] / Pavel Zdovc. – Razširjena izd. = Erwe- iterte Aufl . – Ljubljana : Slovenska aka- demija znanosti in umetnosti = Academia scientiarum et artium Slovenica, 2010 ([Ljubljana] : Littera picta). – 447 str. : tabele ; 25 cm. – (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za fi lološke in literarne vede = Disserta- tiones / Academia scientiarum et artium Slovenica, Classis II: Philologia et litterae, ISSN 0560-2920 ; 21) Besedilo v slov. in (razen opomb) prevod v nem., delni prevod tudi v rus. – Biblio- grafi ja: str. 371–384. – Seznam avtorjevih člankov o zemljepisnih lastnih imenih: str. 443. – Povzetki že prej objav ljenih člankov v nem., rus. ali eng. COBISS.SI-ID 31970093 82 LEPOSLOVJE 132. ARKO, Andrej Dom : iz spominov Ericha Schlei- merja, lesnega industrialca v pokoju in posestnika z dvorca Grebenje nad Gručno vasjo : slovenske večernice / Andrej Arko. – Celje : Celjska Mohorjeva družba : Dru- štvo Mohorjeva družba ; Celovec : Mohor- jeva ; Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 2010 (Ljubljana : Hren). – 250 str. ; 22 cm. – (Slovenske večernice / Celjska Mohor- jeva družba ; 160) (Družinske večernice / Mohorjeva Celovec ; zv. 67) 6.000 izv. ISBN 978-961-218-916-7 (Celjska Mohor- jeva družba) ISBN 978-3-7086-0576-0 (Mohorjeva Celovec) ISBN 978-88-96632- 11-6 (Goriška Mohorjeva družba) COBISS.SI-ID 252839424 133. FRANČIČ, Franjo Wo verstecken sich die Schmet- terlinge vor dem Regen : Erzählungen 1984–2006 / Franjo Frančič ; Übersetzung aus dem Slowenischen, Nachwort und Anmerkungen von Erwin Köstler. – Kla- genfurt ; Wien = Celovec ; Dunaj : Drava, cop. 2010 ([Celovec] : Drava). – 341 str. ; 22 cm Prevod dela: Kam se skrijejo metulji pred dežjem ISBN 978-3-85435-626-4 COBISS.SI-ID 1942996 134. GOOS, Michaela Maria Pimpinela reši grad = Pimpinella rettet das Schloss / napisala, Text Michaela Maria Goos ; ilustrirala, Illustrationen [in prevod] Alenka Čuk. – Celje : Celjska Mo- horjeva družba : Društvo Mohorjeva družba Vzpor. slov. in nem. besedilo. – 2.000 izv. – Bibliografi ja: str. 33 ISBN 978-3-7086-0609-5 COBISS.SI-ID 255193344 125. GRENZVERKEHR | ungen : Mehr- sprachigkeit, Transkulturalität und Bildung im Alpen-Adria-Raum = Ména | mejà : večjezičnost, transkulturnost in izobraz- ba = Confi ni | confronti : plurilinguismo, transculturalità e istruzione = Border dis | solutions : multiculturalism, transcultu- rality and education / Wintersteiner, Gom- bos, Gronold (Hg.). – Klagenfurt = Celovec : Wieser, cop. 2010. – 357 str. : graf. prikazi ; 22 cm. – (Wieser Wissenschaft) Besedila v nem., slov., angl., franc. ali it., uvod v nem. ter prevod v slov., it. in angl. – Prevod vseh besedil v angl. na CD-ROM- u. – »Die hier versammelten Aufsätze gehen auf eine internationale Konferenz zurück, die im Rahmen des EU-Jahres des Interkulturellen Dialogs und des UNE- SCO–Jahres der Sprachen 2008 an der Alpen-Adria-Universität Klagenfurt statt- gefunden hat.« ––> str. 23. – Bibliografi ja po večini prispevkov – – Border dis | solutions [Elektronski vir] : multilingualismus, transculturality and education / Wintersteiner, Gombos, Gronold (eds). – 1 CD-ROM ; 12 cm ISBN 978-3-85129-880-2 COBISS.SI-ID 11802701 126. MALLE, Avguštin Alcune considerationi sulla lingua slovena in Carinzia / Avguštin Malle. – Bi- bliografi ja: str. 92–93. V: Le comunità linguistiche di Alpe Adria / a cura di Adriana Janežič. – Udine : Socie- tât fi lologiche furlane = Società fi lologica friulana, 2010. – ISBN 978-88-7636-140-1. – Str. 83–93. COBISS.SI-ID 2006484 127. PFANDL, Heinrich »Wie ist es bei den Slowenen lus tig« : Slowenisches auf topogra- phischen Ansichtskarten des Kronlandes Steiermark 1890–1918 = Kako je med Slovenci fl etno : slovenščina na topograf- skih razglednicah kronovine Štajerske 1890–1918 / Heinrich Pfandl ; Überset- zung, prevod Sebastian Walcher. – Ilustr. – Besedilo v nem. in prevod v slov. – Bibli- ografi ja: str. 31. V: Signal. – ISSN Y501-9427. – (2010/2011), str. 11–25; 27–32. COBISS.SI-ID 1983444 128. POHL, Heinz Dieter Zur Kärntner Namenlandschaft / Heinz-Dieter Pohl. – Zvd. – Bibliografi ja: str. 191–193. V: Volksgruppenfragen / Gerhard Hafner, Martin Pandel (Herausgeber, izdajatelja). – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, 2011. – ISBN 978-3-7086-0605-7. – Str. 165–194. COBISS.SI-ID 2012628 129. SLOVENŠČINA v družini = Famili- ensprache Slowenisch. – [Celovec : s. n., 2010]. – [24] str. : ilustr. ; 10 x 13 cm Besedilo v slov. in/ali nem. COBISS.SI-ID 514622860 120. TAMIKA Ritem sveta [Zvočni posnetek] / Tamika. – Železna Kapla : SPD »Zarja«, [2010]. – 1 CD (65 min, 8 sek) ; 12 cm Vsebina: Cherry pink and apple blossom white / Louiguy. Dan ljubezni / T. Hrušovar, D. Velkavrh. Prerano, prerano / D. Pavin, Z. Šljivac. Da te mogu pismom zvati /I. Badu- rina, F. Bilić. Zbog jedne divne crne žene / K. Slabinac. Mardjandja. Something stupid / C. C. Parks. Java / A. Toussaint, A. Hirt. Cvetje v jeseni / U. Koder. Slovenska lipa / L. Grojzdek, A. Krajnc. Pod Peco sem doma / A. Lipusch. Tonkaja rjabina. Katjuša / M. Blantner, M. Isakovskij. Nabucco / G. Verdi. Bilečanka / M. Apih. Na avtocesti / S. & V. Avsenik. Ritem sveta / Z. Runjić, M. Traunik ST4-093-1010 COBISS.SI-ID 1965524 121. ZALA : Drama in sieben Bildern = drama v sedmih slikah : Simone Schönett & Harald Schwinger / [slike, Foto ROŽ arhiv, Hanzi Rehsmann, Hanzi Weiss]. – [Šentjakob v Rožu] : Teatr Trotamora, [2010] ([Celovec] : Drava). – [24] str. : ilu- str. ; 21 cm Ov. nasl. – Besedilo slov. in/ali nem. – Re- žiser Marjan Štikar, avtorja drame Simone Schönett in Harald Schwinger COBISS.SI-ID 1938900 122. NEMEC Novak, Jasna Pavle Kernjak / [avtorica Jasna Ne- mec Novak]. – 1. izd. – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva družba, 2010 ([Ljublja- na] : Littera picta). – 761 str. : ilustr. ; 25 cm + zvd. Avtorica navedena v kolofonu. – Pavle Kernjak – knjigi na pot / Janko Zerzer: str. 11. – Pavle in Miro Kernjak / Nužej Tolma- jer: str. 12–15. – Izdala Krščanska kultur- na zveza v Celovcu. – 500 izv. – Objave skladb Pavleta in Mira Kernjaka v notnih zbirkah in revijah / zbral Ivo Jelerčič: str. 734–741. – Zusammenfassung / prevedel Martin Kuchling: str. 713–717. – Kazalo ISBN 978-3-7086-0529-6 COBISS.SI-ID 251805440 80 JEZIKOSLOVJE 123. BUSCH, Brigitta Slowenisch in Kärnten – Sprache jenseits ethnischer Kategorien / Brigitta Busch. – Graf. prikaz. – Bibliografi ja: str. 187–188. V: Grenzverkehr | ungen / Wintersteiner, Gombos, Gronold (Hg.). – Klagenfurt = Celovec : Wieser, cop. 2010. – (Wieser Wissenschaft). – ISBN 978-3-85129-880- 2. – Str. 174–188. COBISS.SI-ID 514616972 124. DVO- in večjezičnost v družini : 12 spodbud za sožitje v družini = Zwei- und Mehrsprachigkeit in der Familie : [12] Im- pulse für Sprachenvielfalt in der Familie / [avtorji Martina Piko-Rustia ... [et al.] ; prevod Marjeta Wakounig, avtorji]. – 1. izd. = 1. Aufl . – Celovec ; Ljubljana ; Du- naj : Mohorjeva založba = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, 2011 ([Celo- vec] : Drava). – 35 str. ; 21 cm 245 145. LEBEN, Andrej Slowenische Exilliteratur der Jahre 1945–1949 in Kärnten / Andrej Leben. – Ilustr. – Bibliografi ja: str. 47. V: Zwischenwelt. – ISSN 1606-4321. – Jg. 28, Nr. 1/2 (Juni 2011), str. 43–47. COBISS.SI-ID 2007764 146. SCHELLANDER, Nadja Knjižne serije v otroški in mladinski literaturi : predstavitev in primerjava Ani- ce Dese Muck in Mini Christine Nöstlinger kot knjižnih serij za začetniške bralce : Diplomarbeit zur Erlangung des akademi- schen Grades Magistra der Philosophie / Nadja Schellander. – Klagenfurt am Wörthersee : [N. Schellander], 2010. – 154 f. : ilustr. ; 30 cm Bibliografi ja: f. 124–135. – Zusammenfas- sung. – Dipl. delo, univ. Celovec COBISS.SI-ID 2003668 147. STURM-Schnabl, Katja Prežihov Voranc (1893–1950) / Katja Sturm-Schnabl. – Ilustr. – Opombe z bi- bliografi jo na dnu str. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 22–37. COBISS.SI-ID 1959124 148. VONČINA, Simona »Shtoria od enih starih bukovnikov ino visharjev« : bukovniki in vižarji iz zbirk Koroške osrednje knjižnice : [razstavišče Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Su- šnika, 17. december 2010–31. januar 2011] / Simona Vončina, Simona Šuler Pandev ; [fotografi je Fototeka Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Ko- roškem, Dobran Laznik, Tomo Jeseničnik]. – Ravne na Koroškem : Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 2011 (Šmar- tno pri Slovenj Gradcu : Tiskarna Grešov- nik). – 32 str. : ilustr. ; 21 cm Drugi dodatek k nasl. naveden v kolofonu. – 1.000 izv. – Bibliografi ja: str. 31 ISBN 978-961-6706-04-9 COBISS.SI-ID 255444992 149. KUMER, Mirko Da bi sonce posijalo --- / Mirko Kumer – Črčej ; uredila Anton Kumer in Valentin Kumer ; [slike Milan Piko, Janez Pernat]. – 1. izd. – Celovec : Mohorjeva, 2010 (Celovec : Mohorjeva družba). – 392 str. : ilustr. ; 24 cm Bueh daj ano dvaro srečo! / Valentin Kumer: str. 7–11. – Od starejšega vola se mlajši uči oranja / Anton Kumer: str. 13–16. – Duhovna dediščina Mirka Kumra Črčeja / Martina Piko-Rustia: str. 17–19. – 800 izv. – Vsebina na nasl. str.: Vaška kronika ; Povesti in črtice z Blata in iz južne Koroške ISBN 978-3-7086-0559-3 COBISS.SI-ID 252832256 150. PALČIČ, Igor Smeš svet / Igor Palčič ; [risbe Mojca M. Pengov]. – 1. izd. – Celovec : Mohorje- va, 2010 (v Celovcu : Mohorjeva). – 52 str. : ilustr. ; 26 cm 700 izv. ISBN 978-3-7086-0542–5 COBISS.SI-ID 252779776 / Josej Strutz: str. 193–196 – – Iz dnevnika Pokržnikovega Lukana [Zvoč- ni posnetek] : 16 puglavij Pokržnikovega Lukana, pa tri njegove pesmi, ku jih Romana Verdela ansambel pvaje. – 1 CD ; 12 cm ISBN 978-3-85435-571-7 (Bd. 1) ISBN 978- 3-85435-572-2 (Bd. 2) ISBN 978-3-85435- 573-1 (Bd. 3) ISBN 978-3-85435-574-8 (Bd. 4) ISBN 978-3-85435-613-4 (Bd. 5) COBISS.SI-ID 1830100 139. MLINAR, Rudi Šepetanje lip : roman o Francu Ksa- verju Mešku / Rudi Mlinar. – 1. naklada. – Celovec : Mohorjeva družba, 2010. – 304 str. ; 22 cm ISBN 978-3-7086-0558-6 COBISS.SI-ID 252358656 140. NÖSTLINGER, Christine Franceve detektivske zgodbe / Chri- stine Nöstlinger ; ilustracije Erhard Dietl ; [v slovenščino prevedla Lučka Jenčič]. – 1. izd. – Celovec : Mohorjeva, 2011 (v Celov- cu : Mohorjeva družba). – 55 str. : ilustr. ; 21 cm. – (Vigred) Prevod dela: Detektivgeschichten vom Franz. – Ilustr. na spojnih listov. – 1.000 izv. ISBN 978-3-7086-0589-0 COBISS.SI-ID 255002368 141. POLANŠEK, Valentin, 1928–1985 Karantanske pesmi / Valentin Po- lanšek ; zbral, uredil in spremno besedo napisal Emil Cesar. – Klagenfurt ; Wien = Celovec ; Dunaj : Drava, cop. 2010 ([Celo- vec] : Drava). – 201 str. : avtorj. sl. ; 21 cm O pesniku Valentinu Polanšku / Emil Cesar: str. 163–198. – Bibliografi ja: str. 199–200 ISBN 978-3-85435-636-3 COBISS.SI-ID 1948116 142. SCHULAK, Rosemarie, 1933– Erinnerungen an Piran : Silbengedi- chte = Spomini na Piran : pesmi zlogomer- jenke / Rosemarie Schulak ; Übersetzung ins Slowenische, iz nemščine prevedel Lev Detela ; [Zeichnungen, risbe Hans Krebi- tz]. – Klagenfurt : Hermagoras = Celovec : Mohorjeva, cop. 2011. – 95 str. : ilustr. ; 20 cm Subtiles poetisches Wortgefl echt = Sub- tilni splet pesniških besed / Lev Detela: str. 80–87. – Vzpor. nem. besedilo in slov. prevod ISBN 978-3-7086-0588-3 COBISS.SI-ID 2008788 143. ZDOUC, Nina O iskanju sreče / Nina Zdouc ; ilustracije Natalia Ciccione. – Celovec : Zvezna gimnazija in zvezna realna gim- nazija za Slovence = Klagenfurt : Bunde- sgymnasium und Bundesrealgymnasium für Slowenen, 2010 (Celovec : Drava). – 21 str. : ilustr. ; 21 x 21 cm COBISS.SI-ID 1980372 82.0 LITERARNA VEDA 144. CESAR, Emil Literarno ustvarjanje pesnika Mihe Klinarja / Emil Cesar. – Ilustr. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 76–85. COBISS.SI-ID 1960148 ; Celovec : Mohorjeva, 2011 (Maribor : Dra- vska tiskarna). – [31] str. : ilustr. ; 25 x 31 cm 700 izv. – Vzpor. besedilo v nem. in prevod v slov. ISBN 978-961-218-905-1 (Celjska Mo- horjeva družba) ISBN 978-3-7086-0601-9 (Mohorjeva Celovec) COBISS.SI-ID 251929600 135. GRAFENAUER, Niko Geheimnisse : Gedichte und Sprüche / Niko Grafenauer ; aus dem Slo- wenischen übertragen von Janko Ferk und Astrid Philippsen. – Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras =Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva, cop. 2010 (Klagenfurt : Hermagoras Verein =Celovec : Mohorjeva družba). – 80 str. ; 21 cm Prevod dela: Skrivnosti. – Über Niko Gra- fenauer und seine offenen »Geheimnisse« / Janko Ferk: str. 72–78. – O avtorju: str. 79 ISBN 978-3-7086-0575-3 COBISS.SI-ID 7718050 136. HADERLAP, Maja Engel des Vergessens : Roman / Maja Haderlap. – 2. Aufl . – Göttingen : Wallstein, 2011. – 287 str. ; 21 cm ISBN 978-3-8353-0953-1 COBISS.SI-ID 2009556 137. HADERLAP, Maja Engel des Vergessens : Roman / Maja Haderlap. – Göttingen : Wallstein, 2011. – 287 str. ; 21 cm ISBN 978-3-8353-0953-1 COBISS.SI-ID 2008532 138. MESSNER, Janko Ausgewählte Werke / Janko Messner ; [herausgegeben von Jozej Strutz]. – Klagen- furt : Drava, 2009–<2010>. – <5> zv. ; 22 cm Besedilo v nem. ali nem. in slov. – Doseda- nja vsebina: Bd. 1: Prosa 1. – 2009. – 223 str. – Einleitung / Jozej Strutz: str. 7–10. – Janko Messners Buch »Skurne storije« (Schiache Geschichten) / Josip Vidmar ; aus dem Slowenischen von Kristijan Močilnik: str. 219–223. – Izbor ali prevod besedil iz: Ansichtskarten von Kärnten; Skurne storije; Kärntner Triptychon ; Bd. 2: Prosa 2. – cop. 2009. – 253 str. – Über den Autor : Peter Turrini zu Janko Mes- sner: str. 249–253. – Izbor ali prevod besedil iz knjig: Gorše storije; Kärntner Heimatbuch; Schwarzweiße Geschichten ; Bd. 3: Dramen & Satiren. – cop. 2010. – 191 str. – Ein unerhörter Skandal des ORF / Jozej Strutz: str. 182–187. – Prevod del: Vrnitev ; Pogovor v maternici koroške Slovenke ; Vprašanja koroškega otroka ; Koroški kravalet ; Božična zgodba ; Ba- lada o pogrebu gospoda von Puksa. ; Bd. 4: Pesmi = Gedichte. – cop. 2010. – 159 str. – O liriki Janka Messnerja = Zu Janko Messners Poesie / Jozej Strutz: str. 152– 159 ; Bd. 5: Pokržnikov Luka storije pravi = Geschichten des Herrn Luka von Poker- schnik / Illustrationen, ilustracije Marjan Manček. – cop. 2010. – 199 str. : ilustr. + 1 CD. – Beseda o Lukanovi govorici / Pavel Zdovc: str. 72–83. – Messners dritte Spra- che / Edvard Trampusch: str. 180–188. – Wer ist Pokržnikov Luka / Theodor Domej: str. 189–192. – Gleichnis in derber Fügung KOROŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2010/2011 246 = Otorvannye ot rodnyh : istorija Iozefa Vejnika i ego potomkov / Ferdinand Bevc ; [izdajatelja Slovensko prosvetno dru- štvo Zarja Železna Kapla [in] Slovenska prosvetna zveza Celovec, Herausgeber Slowenischer Kulturverein Zarja Bad Ei- senkappel [und] Slowenischer Kulturver- band Klagenfurt ; uredila, Redaktion Irena Destovnik ; slovenski prevod, slowenische Übersetzung Mirka Nečak ; ruski prevod, russische Übersetzung Štefan Pinter ; fotografi je in razglednice, Fotos und Postkarten zasebna last družin Vejnik ...]. – [Celovec] : Drava, cop. 2010 (Celovec : Drava). – 182 str. : ilustr. ; 21 cm Vzpor. besedilo v nem. ter prevod v slov. in deloma rus. – Lat. in cir. – Uvod = Vorwort = Vvdenie / Irena Destovnik: str. 9–12. – Knjiga ob razstavi v Forumu Zarja, Železna Kapla, 25. junij do 15. oktober 2010. – Bi- bliografi ja: str. 181–182 ISBN 978-3-85435-6394 COBISS.SI-ID 1991892 161. BUCHWALD, Sabine Vojni dnevnik in spomini Franca Buchwalda / Sabina Buchwald. – Ilustr. – Bibliografi ja: str. 100–101. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 86–101. COBISS.SI-ID 1960404 162. GRAFENAUER, Danijel Lovro Kuhar – Prežihov Voranc kot predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani v letih 1946–1950 / Danijel Gra- fenauer. – Bibliografi ja: str. 167–169; 86 opomb. – Summary. V: Prežihov Voranc – Lovro Kuhar / uredil Aleš Gabrič. – Ljubljana : Inštitut za no- vejšo zgodovino ; na Dunaju = Wien : Slo- venski znanstveni inštitut = Slowenisches Wissenschaftsinstitut, 2010. – ISBN 978- 961-6386-28-9. – Str. 147–170. COBISS.SI-ID 11854669 163. JANŽEKOVIČ, Zora Z britvijo na sam vrh opeklinske kirurgije / Zora Janžekovič ; uredila Marija Trop in Clemens Schiestl. – V Celovcu : Mohorjeva = Hermagoras, 2009 (v Celov- cu : Mohorjeva družba). – 89 str., [9] str. pril. : ilustr. ; 23 cm Izv. nasl.: Mit dem Rasiermesser zur Weltspitze in der Verbrennungschirurgie. – Prevajalka Romana Šifrer navedena na zadnji str. pril. – 500 izv. – Okronana z zlato britvijo / S. William A. Gunn: str. 2–3. – Življenje je rešila tisočerim bolnikom z opeklinami / Davin [!] N. Herndon in Lu- dwik K. Branski: str. 4–5 ISBN 978-3-7086-0510-4 COBISS.SI-ID 6991902 164. KUKOVICA, Slavka Vojna, usodna za družino : spomin- ski zapis doživetij v dveh desetletjih : spomini na doživljanje brezskrbnih otro- ških let pred vojno, na trpka doživetja med drugo svetovno vojno in po njej, na leta šolanja in učiteljevanje na Primorskem in v Sloveniji / Slavka Kukovica. – Klagenfurt ; Wien = Celovec ; Dunaj : Drava, cop. 2010 ([Celovec] : Drava). – 111 str. : ilustr., zvd. ; 21 cm Slavkinim spominom na pot / mož Franci: str. 4–5. – Dodatek / Franc Kukovica: 156. STRANNER, Edwin Kärnten : eine himmlische Visiten- karte = Koroška : nebeška vizitka = Ca- rinzia : un biglietto da visita celestiale = Carinthia : a heavenly visiting card / Edwin Stranner ; mit Texten, besedilo, testi di, with texts by Hermann Gabriel ; [Über- setzung, prevod, traduzione, translation Sonja Wakounig (slowenisch, slovensko), Chiara Percuzzi (italienisch, italiano), Anthony Hall (englisch, English)]. – Klagen- furt = Celovec : J. Heyn, 2010. – 192 str. : pretežno barvne ilustr. ; 28 x 30 cm Besedilo v nem. ter prevod v slov., it. in angl. ISBN 978-3-7084-0369-4 COBISS.SI-ID 1946836 91 GEOGRAFIJA 157. ATLAS der besonderen Orte = Atlas posebnih krajev = Atlante dei luoghi par- ticolari / Herausgeber, izdajatelji, editori Universitätskulturzentrum Unikum, Kul- turno društvo Opoka, Stazione di Topolò = Postaja Topolove ; [Übersetzungen, pre- vodi, traduzioni Silvia Biazzo ... et al.]. – 1. Aufl . = [1.] naklada = [1a] ed. – Klagenfurt = Celovec : Universitätskulturzentrum UNIKUM : Drava, cop. 2010 (Klagenfurt = Celovec : Drava). – 244 str. : ilustr. ; 35 cm Beseda o čisto posebnem atlasu / Drago Jančar: str. 15–16. – Spremna beseda Draga Jančarja prevedena tudi v nem. in it., opisi krajev v nem., slov. in it., literarna besedila samo v izvirnem jeziku. ISBN 978-3-85435-6295 COBISS.SI-ID 1964756 158. HREN, Karl Znamenitosti ter domača gorska in ledinska imena na Obirju / Karl Hren. – Ilustr. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 54–57. COBISS.SI-ID 1965780 159. SANKT St. Margareten im Rosental [Kar- tografsko gradivo] = Šmarjeta v Rožu / sodelavci pri projektu Rosina Wernig ... [et al.] ; besedilo, Text Franc Wakounig ; slike, Fotos Franc Wakounig, Otmar Scha- bernig ; vnašanje podatkov in kartografi ja, Datenaufbereitung und Kartographie Geoinfo Informationssysteme. – 1:15.000. – [Šmarjeta v Rožu] : Kulturno društvo Šmarjeta-Apače ; [Celovec] : Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, 2011. – 1 zvd. : barve ; 66 x 71 cm na listu 67 x 80 cm, zložen na 17 x 9 cm Nasl. na zloženki. – Zadaj o kraju in ledin- skih imenih. – Slov. in nem. besedilo. – Vsebuje tudi zvd. vasi Šmarjeta in Kočuha v merilu 1:5.000, (27 x 31 cm), ter Apače (10 x 17 cm) COBISS.SI-ID 514655884 929 BIOGRAFIJE 160. BEVC, Ferdinand Življenje brez korenin : zgodba Jo- sefa Vejnika in njegovih potomcev = Vom Stammbaum entfernt : die Geschichte von Josef Vejnik und seinen Nachfahren 902/904 ARHEOLOGIJA 151. STERBEN in St. Peter : das frühmit- telalterliche Gräberfeld von St. Peter bei Spittal/Drau in Kärnten / her aus gegeben von Kurt Karpf und Therese Meyer ; [Zeichnungen Dragica Knifi c Lunder und Brigitte Zmölnig]. – Spittal an der Drau : Stadtarchiv, 2010. – 287 str. : ilustr. ; 28 cm. – (Beiträge zur Kulturgeschichte Oberkärntens ; Bd. 6) Bibliografi ja pri vseh prispevkih ISBN 978-3-900835-11-8 COBISS.SI-ID 1973716 908 DOMOZNANSTVO 152. KAISER-Kaplaner, Ingrid Durchs Bärental zur Klagenfurter Hütte : aus der Geschichte des Bärenta- les/Rute/Zavrh/Za Vrhom und der Kla- genfurter Hütte, untermalt durch erzählte Erinnerungen von Zeitzeugen / Ingrid Kaiser-Kaplaner. – Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras = Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva, cop. 2010. – 168 str. : ilustr. ; 22 cm Bibliografi ja: str. 159–168 ISBN 978-3-7086-0522-7 COBISS.SI-ID 1963476 153. KLAGENFURT am Wörthersee : Be- gegnung im Süden = Celovec ob Vrbskem jezeru : srečanje na južni strani = Kla- genfurt am Wörthersee : incontri al sud = Klagenfurt am Wörthersee : an encounter in the south / [Fotos, fotografi je, foto, photos Gert Eggenberger ... [et al.] ; Texte, besedila, testi, texts Veronika Meissni- tzer, Iris Wedenig, Arnulf Rainer ; Redak- tion, urednica, redazione, editor Karin Waldner-Petuschnig ; Übersetzungen, prevodi, traduzioni, translations Überset- zungsbüro Schweickhart]. – Klagenfurt = Celovec : J. Heyn, 2010. – 132 str. : ilustr. ; 28 x 30 cm Besedilo v nem. ter prevod v slov., it. in angl. ISBN 978-3-7084-0390-8 COBISS.SI-ID 1947092 154. LEEB, Gerhard Karavanke brez meja : zgodovina in zgodbe, favna, fl ora, najlepše ture in izleti med Dravo in Savo ter Trbižem in Velenjem / Gerhard Leeb ; [iz nemščine prevedla Seta Oblak ; fotografi je Gerhard Leeb, Adrian Kert ; posamične motive so prispevali Uroš Kotnik ... et al.]. – 1. izd. – Celovec : Mohorjeva, 2010 (Celovec : Mohorjeva). – 336 str. : ilustr. ; 21 cm Prevod dela: Grenzenlose Karawanken. – Zvd. na notr. str. ov. – 1.000 izv. – Kazalo ISBN 978-3-7086-0496-1 COBISS.SI-ID 253371648 155. MARKTGEMEINDE Velden am Wörther See : Geschichte, Kultur, Natur. – Klagenfurt : J. Heyn, 2010. – 478 str. : ilustr. ; 30 cm Ilustr. na spojnih listih. – Bibliografi ja pri večini prispevkov ISBN 978-3-7084-0409-7 COBISS.SI-ID 1970900 247 2011 (Wien : Berger). – 109 str. : ilustr. ; 24 cm + 1 video DVD Ov. nasl. – Vzpor. nem. besedilo ter slov. in angl. prevod. – 500 izv. – Bibliografi ja pri nekaterih prispevkih – – Das Ende der Erinnerung – Kärntner PartisanInnen [Videoposnetek] : Video- interviews 2005–2008 = Konec spomina – koroški partizani in partizanke : videoin- tervjuji 2005–2008 / Maria Brumnik ... [et al.]. – 1 video DVD : barve ; 12 cm ISBN 978-3-85435-6493 COBISS.SI-ID 2004436 179. ENTNER, Brigitte »Die Angst war immer da.« Nati- onalpolitische Verfolgungsstrategien 1938–1945 und die versuchte Entschädi- gung nach 1945 / Brigitte Entner. – Ilustr. – Bibliografi ja: str. 142 in v opombah na str. 143–145. V: Marktgemeinde Velden am Wörther See. – Klagenfurt : J. Heyn, 2010. – ISBN 978-3-7084-0409-7. – Str. 124–142. COBISS.SI-ID 1971156 180. ENTNER, Brigitte Kärnten frei und ungeteilt? / Brigitte Entner. V: Kärnten, Slowenien, Triest / hrsg. von Tanja von Fransecky ... [et al.]. – Berlin ; Hamburg : Assoziation A, 2010. – ISBN 978-3-935936-92-7. – Str. 13–17. COBISS.SI-ID 1968340 181. ENTNER, Brigitte Slowenische Minderheit zwischen Verfolgung und Ausgrenzung / Brigitte Entner. – Bibliografi ja: str. 24. V: Kärnten, Slowenien, Triest / hrsg. von Tanja von Fransecky ... [et al.]. – Berlin ; Hamburg : Assoziation A, 2010. – ISBN 978-3-935936-92-7. – Str. 19–24. COBISS.SI-ID 1968596 182. ENTNER, Brigitte Vergessene Opfer? : die »Verschlepp- ten« vom Mai 1945 im Spiegel historischer Aufarbeitung und regionaler Geschicht- spolitik = Pozabljene žrtve? : koroški »odvlečeni« iz majskih dni 1945 v zrcalu regionalnega zgodovinopisja in regionalne politike zgodovinopisja / Brigitte Entner ; Übersetzung, prevod Valentin Sima. – Be- sedilo v nem. in prevod v slov. – Opombe z bibliografi jo na dnu str. V: Signal. – ISSN Y501-9427. – (2010/2011), str. 203–209 ; 211–218. COBISS.SI-ID 1984468 183. ENTNER, Brigitte Verortung des slowenischen Wi- derstandes in Kärnten = Umestitev slo- venskega odpora na Koroškem / Brigitte Entner. – Besedilo v nem. in prevod v slov. – Opombe z bibliografi jo na dnu str. V: Widerstand gegen Faschismus und Nationalsozialismus im Alpen-Adria- Raum / Brigitte Entner, Augustin Malle, Valentin Sima (izd./Hg.). – Klagenfurt ; Wien = Celovec ; Dunaj : Drava, cop. 2011. – ISBN 978-3-85435-650-9. – Str. 51–65 ; 212–224. COBISS.SI-ID 1988052 V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 121–124. COBISS.SI-ID 1967060 172. PREŽIHOV Voranc – Lovro Kuhar : pisatelj, politik, patriot / uredil Aleš Gabrič. – Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino ; na Dunaju = Wien : Slovenski znanstveni inštitut = Slowenisches Wis- senschaftsinstitut, 2010 ([Žirovnica] : Medium). – 185 str. : ilustr. ; 25 cm 500 izv. – Bibliografi ja in summary pri vseh prispevkih ISBN 978-961-6386-28-9 (Inštitut za no- vejšo zgodovino) COBISS.SI-ID 253145344 173. ZERZER, Janko Dr. Janko Zerzer in koroška sloven- ska kultura v preteklega pol stoletja / Janko Zerzer ; [pogovarjala se je] Tatjana Lesják Klun. – Ilustr. V: Novi razgledi. – ISSN 1855-7597. – Letn. 2, št. 17/18 (22. okt. 2010), str. 10–13. COBISS.SI-ID 11797069 174. ZERZER, Janko Podelitev Tischlerjeve nagrade Ber- nardi Fink / Janko Zerzer. – Ilustr. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 43–47. COBISS.SI-ID 1963988 175. ZWEIG, Stefan, 1881–1942 Zvezdni trenutki človeštva : štiri- najst zgodovinskih miniatur / Stefan Zwe- ig ; [prevedel Stanko Jarc]. – 2. ponatis. – Celovec : Mohorjeva, 2011 (v Celovcu : Mohorjeva družba). – 240 str. ; 20 cm Prevod dela: Sternstunden der Men- scheit. – 200 izv. – Stefan Zweig v mojem življenju / Stanko Jarc: str. 231–238 ISBN 978-3-7086-0075-8 COBISS.SI-ID 256594688 93/99 ZGODOVINA 176. BAUM, Wilhelm Die Freisler-Prozesse in Kärnten : Zeugnisse des Widerstandes gegen das NS-Regime in Österreich / Wilhelm Baum. – Klagenfurt ; Wien : Kitab, cop. 2011. – 300 str. : ilustr. ; 25 cm. – (Kitab Zeitge- schichte) Bibliografi ja: str. 282–286. – Kazalo ISBN 978-3-902585-77-6 COBISS.SI-ID 514651276 177. DESTOVNIK, Irena Obnovitev bunkerja pod Arihovo pečjo / Irena Destovnik. – Ilustr. – Biblio- grafi ja: str. 70. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 59–70. COBISS.SI-ID 1959636 178. Das ENDE der Erinnerung – Kärn- tner PartisanInnen = Konec spomina – koroški partizani in partizanke = The end of remembering – Carinthian partisans / [Redaktion] Ernst Logar ; [Texte Aleida Assmann ... [et al.] ; Übersetzungen Ot- mar Lichtenwörter, Emily Lemon, Sonja Wakounig ; Fotos Nadja Danglmaier, Ernst Logar]. – Klagenfurt = Celovec : Drava, str.102–109. – O avtorici na zavihku ov. ISBN 978-3-85435-635-6 COBISS.SI-ID 1947860 165. LEBEN, Andrej Publicistično in literarno delo Pre- žihovega Voranca in povojna avstrijska Koroška / Andrej Leben. – Ilustr. – Biblio- grafi ja: str. 129–130. – Summary. V: Prežihov Voranc – Lovro Kuhar / uredil Aleš Gabrič. – Ljubljana : Inštitut za no- vejšo zgodovino ; na Dunaju = Wien : Slo- venski znanstveni inštitut = Slowenisches Wissenschaftsinstitut, 2010. – ISBN 978- 961-6386-28-9. – Str. 120–131. COBISS.SI-ID 2003412 166. MALLE, Avguštin Franc Aichholzer – svarilen zgled dru- gim učiteljem? / Avguštin Malle. – Ilustr. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 102–116. COBISS.SI-ID 1960660 167. MARŠIČ, Stanislav M. Franc Kattnig – poosebljena mohor- ska knjiga / Stanislav M. Maršič. – Ilustr. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 146–149. COBISS.SI-ID 1972436 168. OLIP, Tomaž Wie ein im Käfi g eingesperrter Vogel : das Tagebuch des Thomas Olip / herausgegeben von Wilhelm Baum. – Kla- genfurt ; Wien : Kitab, cop. 2010. – 159 str. : ilustr., faks. ; 24 cm Nasl. na hrbtu in na prelim. str.: Das Ta- gebuch des Thomas Olip. – Vorwort / E. S.: str. 13–16. – Nach-Gedanken / E. S.: str. 87–92. – Der historische Kontext / Wilhelm Baum: str. 93–146. – Nachwort / Valentin Inzko: str. 149–152. – Bibliografi - ja: str. 153–154. – Kazalo ISBN 978-3-902585-56-1 COBISS.SI-ID 1952468 169. OPEKA, Pedro Dnevnik spopada : misijonar na Ma- dagaskarju / [Pedro Opeka v sodelovanju z Michelom Prévostom ; prevedla Tadeja Petrovčič Jerina]. – 2. ponatis. – Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mo- horjeva družba ; Celovec : Mohorjeva ; Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 2011 (Ljubljana : Hren). – 190 str. ; 21 cm Prevod dela: Journal de combat. – Avtor naveden na ov. in v kolofonu. – O avtorju na sprednjem zavihku ov. – 500 izv. – Opombe z bibliografi jo na dnu str. ISBN 978-961-218-759-0 (Celje) ISBN 978- 3-7086-0413–8 (Celovec) ISBN 978-88-87407-93-8 (Gorica) COBISS.SI-ID 255137280 170. PIKO-Rustia, Martina Knjiga ob stoletnici rojstva Mirka Kumra – Črčeja (1910–1981) / Martina Pi- ko-Rustia. – Ilustr. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 129–130. COBISS.SI-ID 1971412 171. PREZELJ, Domen, 1974– Skladatelj Franc Rauter iz Roža / Domen Prezelj. – Ilustr. KOROŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2010/2011 248 Mohorjeva). – 88 str. : ilustr. ; 24 cm Avtorja navedena v kolofonu. – Auf dem Weg = Brošuri na pot / Mirko Oraže: str. 4–5. – Vorwort = Uvodne besede / Elisa- beth Prettner: str. 6–7. – Besedilo v nem. in prevod v slov. – Bibliografi ja: str. 88 ISBN 978-3-7086-0581-4 COBISS.SI-ID 1973204 195. KOSCHAT, Michael Braune Flecken im Ortsbild : die Abwehrkämpferdenkmäler in St. Jakob/ Št. Jakob und Rosegg/Rožek: Anmerkun- gen zum historisch-ideologischen Kontext und Gedanken zur Kärntner Gedächtni- skultur und Erinnerungspolitik / Michael Koschat. – Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras = Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva, cop. 2010. – 231 str. : ilustr. ; 22 cm Besedilo v nem. ali slov. – Dve poglavji v slov. prevedel Hanzi Filipič. – Bibliografi - ja: str. 223–231 in v opombah na dnu str. ISBN 978-3-7086-0539-5 COBISS.SI-ID 7184926 196. LE vkup le vkup uboga gmajna : pre- ganjanje kmetov in kmečki upor v Sloveniji 1945–1955 / uredil Jože Dežman ; obliko- vanje simbola projekta Črtomir Frelih. – 1. izd. – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohor- jeva družba, 2011 (v Celovcu : Mohorjeva družba). – 480 str. : ilustr. ; 22 cm Potiskani zavihki ov. – 500 izv. – Biblio- grafi ja pri večini prispevkov ISBN 978-3-7086-0533-3 COBISS.SI-ID 254152192 197. MALLE, Avguštin »Jugoslovanska propaganda«, »iredentizem«, tuji tisk in mohorjevke / Avguštin Malle. – Ilustr. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 61–67. COBISS.SI-ID 1966292 198. MALLE, Avguštin Die Kärntner Slowenen und die politischen Emigranten aus Slowenien 1945–1949 / Augustin Malle. – Ilustr. – Opombe z bibliografi jo: str. 52. V: Zwischenwelt. – ISSN 1606-4321. – Jg. 28, Nr. 1/2 (Juni 2011), str. 47–52. COBISS.SI-ID 2008020 199. MALLE, Avguštin Der Widerstand der Kärntner Slowe- nen im historischen Gedächtnis / Augu- stin Malle = Odpor koroških Slovencev v zgodovinskem spominu / Avguštin Malle. – Besedilo v nem. in slov. – Opombe z bi- bliografi jo na dnu str. V: Widerstand gegen Faschismus und Nationalsozialismus im Alpen-Adria- Raum / Brigitte Entner, Augustin Malle, Valentin Sima (izd./Hg.). – Klagenfurt ; Wien = Celovec ; Dunaj : Drava, cop. 2011. – ISBN 978-3-85435-650-9. – Str. 66–83 ; 225–239. COBISS.SI-ID 1988564 200. MALLE-Koncilia, Tatjana Widerstandsforschung als Teil der Familiengeschichte = Raziskovanje upora kot del družinske zgodovine / Tatjana Malle-Koncilia. – Besedilo v nem. in slov. – Opombe z bibliografi jo na dnu str. 189. KÄRNTEN, Slowenien, Triest : umkämpfte Erinnerungen / hrsg. von Tanja von Fransecky ... [et al.]. – Berlin ; Hamburg : Assoziation A, 2010. – 247 str. : ilustr. Bibliografi ja pri nekaterih prispevkih. – Kazala ISBN 978-3-935936-92-7 COBISS.SI-ID 1968084 190. KLAVORA, Vasja Škabrijel : Soška fronta : 1917 / Vasja Klavora. – 1. ponatis. – Celovec : Mohorjeva, 2011 (Celovec : Mohorjeva družba). – 254 str. : ilustr. ; 25 cm 1.000 izv. – Spremna beseda / Branko Marušič: str. 253–254. – Bibliografi ja: str. 249–251 ISBN 978-3-85013-565-8 COBISS.SI-ID 240156416 191. KNIGHT, Robert, 1952– A no-win situation? : Gerald Sharp and British policy towards the Carinthian Slovenes 1945–1960 = Brezizhoden položaj? : Gerald Sharp in britanska politi- ka v zvezi s koroškimi Slovenci 1945–1960 / Robert Knight. – Besedilo v angl. in prevod v slov. – Opombe z bibliografi jo na dnu str. V: Widerstand gegen Faschismus und Nationalsozialismus im Alpen-Adria- Raum / Brigitte Entner, Augustin Malle, Valentin Sima (izd./Hg.). – Klagenfurt ; Wien = Celovec ; Dunaj : Drava, cop. 2011. – ISBN 978-3-85435-650-9. – Str. 84–96 ; 240–252. COBISS.SI-ID 1988820 192. KONRAD, Christian »Im Kampf, da warst du gleichbe- rechtigt ---« : der bewaffnete Wider- stand gegen den Nationalsozialismus in Kärnten und der Steiermark aus ge- schlechtergeschichtlicher Perspektive : Diplomarbeit zur Erlangung des akademi- schen Grades eines Magisters der Philo- sophie an der Karl-Franzens-Universität Graz / vorgelegt von Christian Konrad. – Graz : [C. Konrad], 2010. – 93 str. ; 30 cm – Dostopno tudi na: https://online.uni- graz.at/kfu_online/edit.getVollText?pDoc umentNr=189507&cDDNr=17079&pFti=& pOrg=14129. – Bibliografi ja: str. 87–93. – Inštitut za zgodovino, univ. Gradec COBISS.SI-ID 1939412 193. KOROSCHITZ, Werner Lepi razgledi : nacionalizem in antisemitizem v koroških gorah / Werner Koroschitz ; [prevedla Mirka Nečak]. – Ilu- str. – Bibliografi ja: str. 139. V: Koroški koledar .... – ISSN Y500-1811. – (2011), str. 131–139. COBISS.SI-ID 1961172 194. KOROSCHITZ, Werner Zeichen setzen : NS-Opfer der Marktgemeinde Rosegg = Obudimo spomin na žrtve nacionalnega socializma tržne občine Rožek / [Autoren, avtorja Werner Koroschitz & Helge Stromberger ; Überset- zungen, prevodi Gabi Frank ; Herausgeber, izdajatelj Erinnern Rosegg, Rožek se spominja, Industriekultur und Alltagsge- schichte]. – Klagenfurt : Hermagoras = Celovec : Mohorjeva, 2010 ([Celovec] : 184. GRAFENAUER, Danijel Koroški Slovenci – begunci in njiho- va družbena integracija v osrednji Slove- niji / Danijel Grafenauer. – Bibliografi ja: str. 485–487. – Izvleček v slov. V: Migracije in slovenski prostor od antike do danes / uredila Peter Štih in Bojan Balkovec. – Ljubljana : Zveza zgodovin- skih društev Slovenije, 2010. – (Zbirka Zgodovinskega časopisa, ISSN 1408-3531 ; 39). – ISBN 978-961-6777-05-6. – Str. 474–487. COBISS.SI-ID 11783245 185. GRAFENAUER, Danijel Koroški Slovenci kot poplebiscitni begunci v osrednji Sloveniji / Danijel Gra- fenauer, Janez Stergar. – Ilustr. – Opombe z bibliografi jo: str. 73–74. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 68–74. COBISS.SI-ID 11840589 186. GRENZEN : Grenzenlos – 1918/20 : 2010 / Herausgeber Peter Karpf, Werner Platzer, Udo Puschnig. – Klagenfurt am Wörthersee : Amt der Kärntner Landesre- gierung, Volksgruppenbüro, 2010. – 143 str. ; 22 cm. – (Kärnten Dokumentation ; Sonderbd. 03) Podatek o posvetovanju naveden na str. 142. – Besedilo prispevkov v nem., eden tudi deloma v slov. – Bibliografi ja pri vseh prispevkih ISBN 3-901258-17-5 COBISS.SI-ID 1991124 187. GRIESSER-Pečar, Tamara Die Stellung der slowenischen Landesregierung zum Land Kärnten 1918–1920 / Tamara Griesser-Pečar. – Klagenfurt ; Ljubljana ; Wien : Hermagoras =Celovec ; Laibach ; Dunaj : Mohorjeva, cop. 2010. – 525 str. ; 30 cm. – (Studia Ca- rinthiaca ; Bd. XXX) Bibliografi ja: str. 493–514 ISBN 978-3-7086-0537-1 COBISS.SI-ID 1047429 188. INTERNATIONALE Tagung Wider- stand gegen Faschismus und National- sozialismus im Alpen-Adria-Raum (2011 ; Klagenfurt) Widerstand gegen Faschismus und Nationalsozialismus im Alpen-Adria-Ra- um : internationale Tagung = Odpor proti fašizmu in nacizmu v alpsko-jadranskem prostoru : mednarodni posvet : Klagen- furt/Celovec 24.–25. 2. 2011 / Brigitte En- tner, Augustin Malle, Valentin Sima (izd./ Hg.) ; [prevajalci/prevajalke, Übersetze- rInnen Marjeta Domej ... et al.]. – Klagen- furt ; Wien = Celovec ; Dunaj : Drava, cop. 2011 ([Celovec] : Drava). – 325 str. ; 24 cm Nasl. na hrbtu: Widerstand = Odpor. – Besedila v nem., slov. ali angl. in prevodi v slov. ali nem. – Prireditelji posveta: Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, Institut für Geschichte der Alpen-Adria- Universität Klagenfurt/Celovec, Abteilung für Zeitgeschichte, Robert-Musil-Insti- tut für Literaturforschung – Kärntner Literaturarchiv. – Bibliografi ja pri večini prispevkov ISBN 978-3-85435-650–9 COBISS.SI-ID 1987028 249 Besedilo v nem. in prevod v slov. – Für eine offene, internationale und weltbür- gerliche Stadt / Hubert Christian Ehalt: str. 13–16. – Za odprto, mednarodno in svetovljansko mesto / Hubert Christian Ehalt: str. 77–80. – Bibliografi ja: str. 121 ISBN 978-3-900799-81-6 COBISS.SI-ID 1973972 212. SCHOBER, Franz Josef Vom Leben an der Grenze = O življe- nju ob meji / Franz Josef Schober ; [prevod Barbara Predin]. – 1. Aufl . – Graz : Artikel- VII-Kulturverein für Steiermark ; Laafeld : Pavelhaus = Potrna : Pavlova hiša, 2009. – 2 zv. : ilustr. ; 21 cm. – (Wissenschaftliche Schriftenreihe des Pavelhauses = Znan- stvena zbirka Pavlove hiše ; Bd. = knj. 13) Bibliografi ja: str. 289–303. – Vsebina: Teil 1: 289 str. ; Teil 2: 307 str. ISBN 978-3-900181-32-1 COBISS.SI-ID 63789569 213. SIMA, Valentin Das Peršman-Massaker in der Erinnerungspolitik und seine justizielle Untersuchung = Pokol pri Peršmanu v politiki spominjanja in njegova sodnijska preiskava / Valentin Sima. – Besedilo v nem. in slov. – Bibliografske opombe. V: Widerstand gegen Faschismus und Na- tionalsozialismus im Alpen-Adria-Raum / Brigitte Entner, Augustin Malle, Valentin Sima (izd./Hg.). – Klagenfurt ; Wien = Celovec ; Dunaj : Drava, cop. 2011. – ISBN 978-3-85435-650-9. – Str. 117–127, 270–279. COBISS.SI-ID 1989332 214. STERGAR, Janez, 1948– Die Auswanderung von Öster- reichern nach Jugoslawien nach der Kärntner Volksabstimmung 1920 / Janez Stergar, Danijel Grafenauer ; aus dem Slo- wenischen von Erwin Köstler. – Portreti. – Bibliografi ja: str. 32–33. V: Zwischenwelt. – ISSN 1606-4321. – Jg. 27, Nr. 1/2 (2010), str. 29–33. COBISS.SI-ID 11686989 215. ŠTIH, Peter Knežji kamen kot simbol / Peter Štih. – Ilustr. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 95–97. COBISS.SI-ID 1966804 216. WIESFLECKER, Peter Zahomec – vas »za holmcem« : pripombe k zgodovini kraja v Spodnji Zilji / Peter Wiesfl ecker ; iz nemščine prevedla Andrea Haberl-Zemljič. – Ilustr. – Opombe z bibliografi jo: str. 94. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. – ISSN 1024-1493. – (2011), str. 88–94. COBISS.SI-ID 1966548 217. ZABLATNIK, Ana Man soll das sein, was man ist : Ana Zablatnik im Gespräch mit Michael Kerbler. – Klagenfurt ; Celovec : Wieser, cop. 2010. – 48 str. ; 22 cm. – (Gehört gelesen ; 08) – – Man soll das sein, was man ist [Zvočni posnetek]. – 1 CD (55 min, 16 sek) ; 12 cm ISBN 978-3-85129-882-6 COBISS.SI-ID 1947604 206. PIRKER, Peter, 1970– Gegen das »Dritte Reich« : Sabotage und transnationaler Widerstand in Öster- reich und Slovenien 1938–1940 / Peter Pirker. – Klagenfurt ; Wien : Kitab, 2010. – 280 str. : ilustr. ; 24 cm Bibliografi ja: str. 267–275. – Kazalo ISBN 978-3-902585-65-3 ISBN 3-902585- 65-X COBISS.SI-ID 255647232 207. PIRKER, Peter, 1970– Widerstand und Volksgemeinschaft im deutschsprachigen Teil Kärntens = Odpor in narodna skupnost v nemškem predelu Koroške / Peter Pirker. – Besedilo v nem. in prevod v slov. – Opombe z biblio- grafi jo na dnu str. V: Widerstand gegen Faschismus und Nationalsozialismus im Alpen-Adria- Raum / Brigitte Entner, Augustin Malle, Valentin Sima (izd./Hg.). – Klagenfurt ; Wien = Celovec ; Dunaj : Drava, cop. 2011. – ISBN 978-3-85435-650-9. – Str. 97–116 ; 253–269. COBISS.SI-ID 1989076 208. RETTL, Lisa »Jetzt, da ich weiss, dass wir Slo- wenen unsere richtige Führung haben, wird mich der Hitler nicht mehr sehen!« : Desertion im Rahmen des Kärntner Par- tisanenkampfes / Lisa Rettl. – Ilustr. – Opombe z bibliografi jo: str. 102. V: »Da machen wir nicht mehr mit ---« / Thomas Geldmacher ... [et al.] (Hg.). – Wien : Mandelbaum, 2010. – ISBN 978-3- 85476-341-3. – Str. 94–102. COBISS.SI-ID 1943764 209. RULITZ, Florian Thomas Die Tragödie von Bleiburg und Viktring : Partisanengewalt in Kärnten am Beispiel der antikommunistischen Flüchtlinge im Mai 1945 / Florian Thomas Rulitz. – Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras = Celovec ; Ljubljana ; Du- naj : Mohorjeva, cop. 2011 (Klagenfurt : Hermagoras Verein = Celovec : Mohorjeva družba). – 420 str. : ilustr., zvd. ; 25 cm Bibliografi ja: str. 317–348 ISBN 978-3-7086-0616-3 COBISS.SI-ID 7570206 210. RUTAR, Borut Krik mačehe : pripravljeni atentat primorske organizacije TIGR na fašistič- nega diktatorja Mussolinija v Kobaridu 20. septembra 1938 / Borut Rutar. – 1. izd. – Celovec : Mohorjeva, 2011 (v Celovcu : Mo- horjeva družba). – 230 str. : ilustr. ; 24 cm 700 izv. – V imenu časti / Boris Pahor: str. 7–8. – Bibliografi ja: str. 229–230 ISBN 978-3-7086-0538-8 COBISS.SI-ID 254912512 211. SCHELLANDER, Julija Auf den Spuren slowenischer Ge- schichte in Wien : Wiener Impressionen = Po sledovih slovenske zgodovine na Duna- ju : dunajske impresije / Julija Schellan- der, Milan Obid. – 1. Aufl . – Wien : Wie ner Volkshochschule, 2010. – 122 str. : ilustr. ; 21 cm. – (Wiener Impressionen = Dunaj- ske impresije) (Edition Volkshochschule) (Wiener Kulturmosaik) V: Widerstand gegen Faschismus und Na- tionalsozialismus im Alpen-Adria-Raum / Brigitte Entner, Augustin Malle, Valentin Sima (izd./Hg.). – Klagenfurt ; Wien = Celovec ; Dunaj : Drava, cop. 2011. – ISBN 978-3-85435-650-9. – Str. 128–138, 280–288. COBISS.SI-ID 1989588 201. MANNER, Udo Der Verrat an der sichtbaren Zwe- isprachigkeit in Kärnten / Udo Manner. – Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras = Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva, cop. 2010 (Klagenfurt : Hermagoras Verein = Celovec : Mohorjeva družba). – 231 str. : ilustr. ; 22 cm. – (Studia carinthiaca ; Bd. 29) O avtorju: str. 215–216. – Bibliografi ja: str. 222–231. – »... überarbeitete und erweiterte Diplomarbeit »Probleme der Kärtner Slowenen nach dem Österreichi- schen Staatsvertrag 1955 ...« ––> str. 11 ISBN 978-3-7086-0447-3 COBISS.SI-ID 1946324 202. OGRIS, Tomaž, 1946– Zwangsarbeiter und Zwangsarbei- terinnen in Südkärnten / Thomas Ogris = Prisilno delo na južnem Koroškem / Tomaž Ogris. – Besedilo v nem. in slov. – Opombe z bibliografi jo na dnu str. V: Widerstand gegen Faschismus und Na- tionalsozialismus im Alpen-Adria-Raum / Brigitte Entner, Augustin Malle, Valentin Sima (izd./Hg.). – Klagenfurt ; Wien = Celo- vec ; Dunaj : Drava, cop. 2011. – ISBN 978- 3-85435-650-9. – Str. 139–147 ; 289–296. COBISS.SI-ID 1989844 203. OMERZA, Igor Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo / Igor Omerza. – 1. izd. – Celovec : Mohorjeva, 2011 (v Celovcu : Mo- horjeva družba). – 358 str. : ilustr. ; 24 cm Nasl. na prelim. str.: Od Belce do Velikov- ca. – 1.500 izv. – Opombe z bibliografi jo na dnu str. – Kazalo. – Vsebina: Tragično življenje Janeza Topliška ; Koroška v plamenih ISBN 978-3-7086-0622-4 COBISS.SI-ID 256050176 204. PIRKER, Jürgen Kärntner Ortstafelstreit – eine »(un) endliche« Geschichte? : juristische und historische Einblicke / Jürgen Pirker. – Bi- bliografi ja: str. 157–164. V: Volksgruppenfragen / Gerhard Hafner, Martin Pandel (Herausgeber, izdajatelja). – Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva = Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras, 2011. – ISBN 978-3-7086-0605-7. – Str. 127–164. COBISS.SI-ID 2012372 205. PIRKER, Peter, 1970– »--- den Dreck unterschreib ich nicht!« : Anton Kutej, Štefan und Janko Messner – drei Entziehungsversuche aus der Wehrmacht / Peter Pirker. – Ilustr. – Opombe z bibliografi jo: str. 115–116. V: »Da machen wir nicht mehr mit ---« / Thomas Geldmacher ... [et al.] (Hg.). – Wien : Mandelbaum, 2010. – ISBN 978-3- 85476-341-3. – Str. 103–116. COBISS.SI-ID 1944020 KOROŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2010/2011 250 Konfl iktbearbeitung durch interkulturellen Dialog? 64 Koordinacija ali konfrontacija? 81 Koroška 73 , 156 Koroška bibliografi ja za leto 2009/2010 3 Koroški koledar ... 26 Koroški Slovenci – begunci in njihova druž- bena integracija v osrednji Sloveniji 184 Koroški Slovenci kot poplebiscitni begunci v osrednji Sloveniji 185 Krik mačehe 210 Kurzanalyse des »Memorandums« vom 26. April 2011 78 Language diversity in Austria 71 Le vkup le vkup uboga gmajna 196 Lepi razgledi 193 Letno poročilo 28 Letno poročilo Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu 29 Literarno ustvarjanje pesnika Mihe Klinarja 144 Lovro Kuhar – Prežihov Voranc kot predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani v letih 1946–1950 162 Man soll das sein, was man ist 217 Manjšinsko šolstvo ali več? 99 Marktgemeinde Velden am Wörther See 155 Med angažmajem in odhajanjem. Identitetni tipi pri mladih Slovencih in Slovenkah na dvojezičnem avstrijskem Koroškem 60 Med »etnostresom« in »dialogom« 8 Meje in identitete – spremembe v času 59 Memorandum betreffend zweisprachige »topographische Aufschriften«, die Amtssprache sowie Maßnahmen für die Zusammenarbeit mit der slowenischsprachigen Volksgruppe 72 Ména | mejà 125 Misijonska obzorja 30 Mladi rod 31 Mohorjeva družba Celovec 7 Naša občina 32 , 33 , 34 Naša vas 35 Nazaj 118 Nedelja 36 A no-win situation? 191 Nova družinska pratika 37 Novice 38 Novnos 112 O čem se sploh pogovarjamo? 74 O iskanju sreče 143 O plotovih 113 O življenju ob meji 212 Obnovitev bunkerja pod Arihovo pečjo 177 Obudimo spomin na žrtve nacionalnega socializma tržne občine Rožek 194 Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo 203 Odpor in narodna skupnost v nemškem predelu Koroške 207 Odpo minu 199 Odpor proti fašizmu in nacizmu v alpsko- jadranskem prostoru 188 Oprijemljivi svet interaktivnih poskusov v EXPI centru 107 Oris politične organiziranosti koroških Slovencev 65 Osnove podjetniškega in pogodbenega prava Avstrija/Slovenija 86 Osrednji dnevi in kraji spomina večine ter manjšine 70 Der Österreichische Staatsvertrag (1955) 87 Otorvannye ot rodnyh 160 Paša za oči 1 90 , 91 Paša za oči 1. Priročnik za učitelje likovne vzgoje v 1. in 2. razredu osnovne šole 92 Paša za oči 2 93 , 94 Familiensprache Slowenisch 129 Der Feistritzer 12 Ferlacher Zeitung 13 Franc Aichholzer – svarilen zgled drugim učiteljem? 166 Franc Kattnig – poosebljena mohorska knjiga 167 Franceve detektivske zgodbe 140 Die Freisler-Prozesse in Kärnten 176 Die Gedenkstätte Peršmanhof 1 Gegen das »Dritte Reich« 206 Geheimnisse 135 Gemeinsam 20 Jahre 63 Das gemeinsame Kärnten 67 Geschichten des Herrn Luka Pokerschnik 138 Globine, ki so nas rodile 53 Gospodarstvo in koroški Slovenci 82 Grenzen : Grenzenlos – 1918/20 : 2010 186 Grenzen und Identitäten im Wandel der Zeit 59 Grenzverkehr | ungen 125 Grundzüge des Unternehmens- und Vertragsrechts Österreich/Slowenien 86 GWL-Info 21 Hermagoras Verlag Klagenfurt 7 Im Dialog mit der eigenen Geschichte – eine spannende Geschichte 62 Im Gailtal 40 »Im Kampf, da warst du gleichberechtigt ---« 192 Info 22 Informacije & komentarji 23 Iz dnevnika Pokržnikovega Lukana 138 Iz pravnega kotička 89 Jahresbericht des Bundesgymnasiums und Bundesrealgymnasiums für Slowenen in Klagenfurt 29 Jahresbericht über das Schuljahr ... 27 »Jetzt, da ich weiss, dass wir Slowenen unsere richtige Führung haben, wir mich der Hitler nicht mehr sehen!« 208 Jezikovne počitnice ... 24 »Jugoslovanska propaganda«, »iredentizem«, tuji tisk in mohorjevke 197 Kako je med Slovenci fl etno 127 Karantanske pesmi 141 Karavanke brez meja 154 Kärnten 73 , 156 Kärnten/Koroška im Europäischen Jahr der Kreativität und Innovation 2009 – gesellschaftliche Herausforderungen und Identitäten im Wandel der Zeit 75 Kärnten frei und ungeteilt? 180 Kärnten ist auch Koroška 68 Kärnten, Slowenien, Triest 189 Kärntner Ortstafelstreit – eine »(un) endliche« Geschichte? 204 Die Kärntner Slowenen und die politischen Emigranten aus Slowenien 1945–1949 198 Die Kärntner Slowenen und die Zweite Republik 69 Klagenfurt am Wörthersee 153 Kmečki koledar 111 Knežji kamen kot simbol 215 Knjiga ob stoletnici rojstva Mirka Kumra – Črčeja (1910–1981) 170 Knjižne serije v otroški in mladinski literaturi 146 Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu 25 »Komaj rojen, že goriš v ognju večera« (S. Kosovel). Razvojne poteze in učinki množičnih travmatizacij v primorski in koroški spominski literaturi v času prve svetovne vojne in po njej 52 Konec spomina – koroški partizani in partizanke 178 NASLOVNO KAZALO »--- den Dreck unterschreib ich nicht!« 205 20 Jahre 97 [20] Jahre 98 [60] Jahre Volksschule Ebriach 100 Alcune considerationi sulla lingua slovena in Carinzia 126 Almanach des slowenischen Sports in Österreich 10 Almanah slovenskega športa v Avstriji za leto ... 10 Asimilacija in sindrom posttravmatskega stresa 54 Atlante dei luoghi particolari 157 Atlas der besonderen Orte 157 Atlas posebnih krajev 157 Auf den Spuren slowenischer Geschichte in Wien 211 Ausgewählte Werke 138 The Austrian state treaty (1955) 87 Die Auswanderung von Österreichern nach Jugoslawien nach der Kärntner Volksabstimmung 1920 214 »Balet se zna boriti« 119 »Ballett kann kämpfen« 119 Bauernkalender 111 Begreifbare Welt der interaktiven Versuche im EXPI Center 107 Bilten KKZ 11 Bistričan 12 Bleiburger Zeitung 39 Border dis | solutions 125 Boroveljski list 13 Božično razpoloženje 104 Braune Flecken im Ortsbild 195 Brezizhoden položaj? 191 Carinthia 156 Carinzia 156 Celovec ob Vrbskem jezeru 153 Confi ni | confronti 125 Da bi sonce posijalo --- 149 »Das hinterlässt jo a bei den Kindern die Spuren ---« 57 Delokrog Slovenske prosvetne zveze 9 Dialog 14 »Die Angst war immer da.« Nationalpolitische Verfolgungsstrategien 1938–1945 und die versuchte Entschädigung nach 1945 179 Dnevnik spopada 169 Dom 132 Domofon Slomškovega doma 15 Dr. Janko Zerzer in koroška slovenska kultura v preteklega pol stoletja 173 Durchs Bärental zur Klagenfurter Hütte 152 20 let 97 , 98 Dvo- in večjezičnost v družini 124 Ekonomika poslovanja. 1, Statistična analiza pojavov, poslovno računstvo 106 Ekonomika poslovanja. 2, Temeljne računovodske informacije 110 El Info 17 EL info 19 EL Info 18 EL Neuigkeiten 20 EL news 20 EL novice 20 The end of remembering – Carinthian partisans 178 Das Ende der Erinnerung – Kärntner PartisanInnen 178 Engel des Vergessens 136 , 137 Erinnerungen an Piran 142 España plus ultra 114 Etnične identifi kacije Slovencev na avstrijskem Koroškem 58 251 Znamenitosti ter domača gorska in ledinska imena na Obirju 158 Znanstveno delo: manjšina kot subjekt in objekt 6 Zur Kärntner Namenlandschaft 128 Zur Theorie des Billardspieles 109 Zvezdni trenutki človeštva 175 Zwangsarbeiter und Zwangsarbeiterinnen in Südkärnten 202 Zwei- und Mehrsprachigkeit in der Familie 124 Žitrajski list 51 Življenje brez korenin 160 Župnija kot nosilka kulture 55 IMENSKO KAZALO Apovnik, Pavel (avtor dodatnega besedila) 63 Arko, Andrej 132 Assmann, Aleida (1947–, avtor) 178 Bališ (ansambel) 112 Baum, Wilhelm 176 Baum, Wilhelm (urednik, avtor dodatnega besedila) 168 Berger, Wilhelm (1957–) 113 Bevc, Ferdinand 160 Biazzo, Silvia (prevajalec) 157 Blohberger, Gudrun 1 Branski, Ludwik K. (avtor dodatnega besedila) 163 Branz, Denise (urednik) 68 Buchwald, Sabine 161 Busch, Brigitta 123 Cesar, Emil 144 Cesar, Emil (urednik, avtor dodatnega besedila) 141 Ciccone, Natalia (ilustrator) 143 Čuk, Alenka (1965–, ilustrator, prevajalec) 134 Danglmaier, Nadja (fotograf) 178 Destovnik, Irena 2 , 177 Destovnik, Irena (urednik, avtor dodatnega besedila) 160 Detela, Lev (prevajalec, avtor dodatnega besedila) 142 Devine, Maureen (prevajalec) 118 Dežman, Jože (urednik) 196 Dietl, Erhard (ilustrator) 140 Domej, Marjeta 3 Domej, Marjeta (prevajalec) 188 Domej, Teodor (avtor dodatnega besedila) 138 Domej, Teodor (avtor) 130 Dörfl er, Gerhard (avtor dodatnega besedila) 63 Durand, Noel (avtor dodatnega besedila) 117 Dvojezična zvezna trgovska akademija (Celovec) 16 E. S. (avtor dodatnega besedila) 168 Eggenberger, Gert (fotograf) 153 Ehalt, Hubert Christian (avtor dodatnega besedila) 211 Enotna lista (Dobrla vas) 22 Enotna lista (Globasnica) 18 Enotna lista (Železna Kapla) 19 Enotna lista (Žitara vas) 51 Entner, Brigitte 179 , 180 , 181 , 182 , 183 Entner, Brigitte (urednik) 98 , 188 Enzelberger, Genia (urednik) 119 Europäischer Volksgruppenkongress (20 ; 2009 ; Klagenfurt am Wörthersee) 76 Ferk, Janko 86 Ferk, Janko (prevajalec, avtor dodatnega besedila) 135 Filipič, Hanzi (prevajalec) 195 Frančič, Franjo 133 Frank, Gabi (prevajalec) 90 , 93 , 194 Smeš svet 150 Sodobno gospodarstvo. 1, Gospodarske dejavnosti 83 Sodobno gospodarstvo. 2, Razvoj in delovanje gospodarstva 84 Sodobno gospodarstvo. 3, Temelji pravne kulture, Pravnoorganizacijski vidiki poslovanja 85 Spomini na Piran 142 Sport-Bulletin 48 Sprachenvielfalt in Österreich 71 Stavbe na odhodu 102 Die Stellung der slowenischen Landesregierung zum Land Kärnten 1918–1920 187 Sterben in St. Peter 151 Sui recinti 113 Synopse der amtlichen Vorschläge zur Regelung der zweisprachigen Topograhie in Kärnten 79 Šepetanje lip 139 60 let ljudska šola na Obirskem 100 Škabrijel 190 Šmarjeta v Rožu 159 Športni bilten 48 Štirinajst dni 49 Ta roka čuva svet, da ne osiromaši 2 Tabelle aller Ortschaften, die den Erkenntnissen des VfGH entsprechen sowie in amtlichen Vorschlägen enthalten sind 80 TAKe that 50 Die Tragödie von Bleiburg und Viktring 209 Über die Zäune 113 Umestitev slovenskega odpora na Koroškem 183 Unser Dorf 35 Unsere Gemeinde 32 , 33 , 34 Vergessene Opfer? 182 Verortung des slowenischen Widerstandes in Kärnten 183 Der Verrat an der sichtbaren Zweisprachigkeit in Kärnten 201 Vojna, usodna za družino 164 Vojni dnevnik in spomini Franca Buchwalda 161 Volksgruppenfragen 77 Vom Leben an der Grenze 212 Vom Stammbaum entfernt 160 Vprašanja manjšin 77 Walter Mischkulnig 117 Weihnachtssehnsucht 105 What's up? 101 Der Widerstand der Kärntner Slowenen im historischen Gedächtnis 199 Widerstand gegen Faschismus und Nationalsozialismus im Alpen-Adria- Raum 188 Widerstand und Volksgemeinschaft im deutschsprachigen Teil Kärntens 207 Widerstandsforschung als Teil der Familiengeschichte 200 Wie ein im Käfi g eingesperrter Vogel 168 »Wie ist es bei den Slowenen lustig« 127 »Wir genießen lieber das Leben und haben es schön!« 61 Wir in Gallizien 42 Wo verstecken sich die Schmetterlinge vor dem Regen 133 Z britvijo na sam vrh opeklinske kirurgije 163 Zahomec – vas »za holmcem« 216 Zakladnica nesnovne dediščine koroških Slovencev 130 Zala 121 10 Jahre Ortstafelerkenntnis 80 Zeichen setzen 194 Paša za oči 2. Priročnik za učitelje likovne vzgoje v 3. in 4. razredu osnovne šole 95 Pavle Kernjak 122 Das Peršman-Massaker in der Erinnerungspolitik und seine justizielle Untersuchung 213 Pfarrgemeinden als Kulturträger 55 Pimpinela reši grad 134 Pimpinella rettet das Schloss 134 Pliberški časopis 39 Po sledovih slovenske zgodovine na Dunaju 211 Podelitev Tischlerjeve nagrade Bernardi Fink 174 Pogum za vzgojo 96 Pokol pri Peršmanu v politiki spominjanja in njegova sodnijska preiskava 213 Pokržnikov Luka storije pravi 138 Poročilo celovške Mohorjeve družbe za leto 2010 5 Pozabljene žrtve? 182 Pr' Zile 40 Pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem v sezoni 2009/2010 116 Prepih 41 Prežihov Voranc – Lovro Kuhar 172 Prežihov Voranc (1893–1950) 147 Prežihov Voranc in Klub koroških Slovencev 4 Pri nas v Galiciji 42 Prireditveni koledar 43 Prisilno delo na južnem Koroškem 202 Prižgimo si lučke 115 Publicistično in literarno delo Prežihovega Voranca in povojna avstrijska Koroška 165 Rastje 44 Raziskovanje upora kot del družinske zgodovine 200 Razumljiva matematika. 5 108 Die Rechte der Volksgruppen in der Rechtsprechung des Verfassungsgerichtshofes 88 Report 16 Ritem sveta 120 Rosegger Liste 45 Rožeška lista 45 Samozavest in depresija 56 St. Margareten im Rosental 159 »Shtoria od enih starih bukovnikov ino visharjev« 148 Signal 46 Sind wir alle Europäer oder ist noch Platz für Volksgruppen? 76 Sittersdorfer Zeitung 51 Skladatelj Franc Rauter iz Roža 171 Skupna Koroška 67 Skupno [20] let 63 Skupnost 47 Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem 131 Slovenska ledinska in hišna imena v avstrijskem seznamu Unescove nesnovne dediščine 103 Slovenstvo v zedinjeni Evropi: zgodovinske izkušnje in razvojne mož- nosti slovenskih narodnih skupnosti 66 Slovenščina v družini 129 Die Slowenen im vereinten Europa: historische Erfahrungen und Entwicklungschancen der slowenischen Volksgruppen 66 Slowenisch in Kärnten – Sprache jenseits ethnischer Kategorien 123 Slowenische Exilliteratur der Jahre 1945– 1949 in Kärnten 145 Slowenische Minderheit zwischen Verfolgung und Ausgrenzung 181 Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten 131 KOROŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2010/2011 252 Percuzzi, Chiara (prevajalec) 156 Pernat, Janez (fotograf) 149 Perovšek, Jurij (pisec recenzij) 172 , 196 Petrovčič Jerina, Tadeja (prevajalec) 169 Pfandl, Heinrich 127 Philippsen, Astrid (prevajalec) 135 Piko, Milan (fotograf) 149 Piko-Rustia, Martina 103 , 170 Piko-Rustia, Martina (avtor dodatnega besedila) 149 Piko-Rustia, Martina (avtor) 124 , 130 Pilgram, Gerhard (avtor) 113 Pinter, Štefan (prevajalec) 160 , 188 Pirker, Jürgen 204 Pirker, Peter (1970–) 205 , 206 , 207 Platzer, Dieter (avtor dodatnega besedila) 63 Platzer, Werner (uradnik koroške deželne vlade, urednik) 186 Pohl, Heinz Dieter 128 Polanšek, Marta 100 Polanšek, Valentin (1928–1985) 141 Pollak, Christof (avtor) 86 Polzer, Miroslav 75 Praper, Borut (prevajalec) 188 , 191 Predin, Barbara (prevajalec) 212 Prettner, Elisabeth (avtor dodatnega besedila) 194 Prévost, Michel (urednik) 169 Prezelj, Domen (1974–) 171 Prežihov Voranc (oseba ali ustanova, ki ji je knjiga (rokopis) posvečena) 172 Prokop, Ernst Peter (fotograf) 118 Puschnig, Udo (urednik) 186 Rainer, Arnulf (1929–, avtor dodatnega besedila) 153 Rebula-Tuta, Alenka 53 Rehsmann, Hanzi (fotograf) 121 Reichmann, Stefan (fotograf) 111 Rettl, Lisa 208 Rosenzopf-Jank, Anton (avtor) 124 Rožeška lista 45 Rulitz, Florian Thomas 209 Rutar, Borut 210 Schabernig, Otmar (fotograf) 159 Schellander, Anton (prevajalec) 188 Schellander, Julija 211 Schellander, Nadja 146 Schellander, Nadja (prevajalec) 188 Schiestl, Clemens (urednik) 163 Schinner, Reinhard (urednik) 98 Schnabl, Bojan-Ilija 54 Schober, Franz Josef 212 Schönett, Simone (1972–, z enoto povezano ime) 121 Schulak, Rosemarie (1933–) 142 Schwinger, Harald (1964–, z enoto povezano ime) 121 Sima, Valentin 213 Sima, Valentin (prevajalec) 182 Sima, Valentin (urednik) 188 Slovenska prosvetna zveza (Celovec) 9 , 26 Slovenska športna zveza (Celovec) 10 , 48 Slovensko prosvetno društvo (Radiše) 35 Smolle, Karel (prevajalec) 69 Smrtnik, Vladimir (avtor dodatnega besedila) 89 Stergar, Janez (1948–) 214 Stergar, Janez (1948–, avtor) 185 Stranner, Edwin 156 Stromberger, Helge (avtor) 194 Strutz, Josef (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila) 138 Sturm-Schnabl, Katja 147 Symposium zur Politik, Zeitgeschichte und Gesellschaftskritik in Johann Kresniks Werk (2009 ; Bleiburg) 119 Šifrer, Romana (1940–, prevajalec) 163 Škerl, Peter (ilustrator) 115 Štih, Peter 215 Štikar, Marjan (režiser) 121 Šuler Pandev, Simona (avtor) 148 Kuchling, Martin (prevajalec) 122 Kukovica, Franc (avtor dodatnega besedila) 164 Kukovica, Slavka 164 Kulmesch, Janko (avtor dodatnega besedila) 89 Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko (Graz) 46 Kumer, Anton (1963–, urednik, avtor dodatnega besedila) 149 Kumer, Mirko 149 Kumer, Valentin (urednik, avtor dodatnega besedila) 149 Kupper, Lenčka 115 Landesschulrat für Kärnten. Abteilung VII, Minderheitenschulwesen 27 Laznik, Dobran (fotograf) 148 Leben, Andrej 116 , 145 , 165 Leeb, Gerhard 154 Lemon, Emily (prevajalec) 178 Lesják Klun, Tatjana (oseba, ki intervjuva) 173 Lichtenwörther, Otmar (prevajalec) 178 Logar, Ernst (urednik, fotograf) 178 Malle, Avguštin 6 , 70 , 126 , 166 , 197 , 198 , 199 Malle, Avguštin (urednik, prevajalec) 188 Malle-Koncilia, Tatjana 200 Manček, Marjan (ilustrator) 138 Mandeljc-Pengov, Mojca (ilustrator) 150 Manner, Udo 201 Markač Hleb, Andreja (avtor) 83 Maršič, Stanislav M. 167 Maršič, Stanislav M. (prevajalec) 92 , 95 , 96 Marušič, Branko (1938–, avtor dodatnega besedila) 190 Maurer-Lausegger, Herta 71 Meissnitzer, Veronika (avtor dodatnega besedila) 153 Mesec, Blaž (avtor dodatnega besedila) 53 Messner, Janko 138 Meves, Christa 96 Meyer, Therese (1927–, urednik) 151 Mikl, Hanzi (avtor) 80 Mischkulnig, Walter 117 Mladinski dom (Celovec) 41 Mlinar, Rudi 139 Močilnik, Kristijan (prevajalec) 138 Mohar, Andrej (1957–) 97 Mohorič, Majda (avtor) 106 Mohorjeva družba (Celovec) 7 , 25 Narodni svet koroških Slovencev 38 Narodni svet koroških Slovencev. Delovna skupina »Dvojezična topografi ja« 80 Nečak, Mirka (prevajalec) 160 , 193 Nemec Novak, Jasna 122 Neumüller, Ferdinand (fotograf) 118 Nöstlinger, Christine 140 Novak, Albina (avtor) 83 Obid, Milan (avtor) 211 Oblak, Seta (prevajalec) 96 , 154 Öffentliche zweisprachige Volkschule 24 (Klagenfurt) 98 Ogris, Martina Janja (urednik) 76 Ogris, Tomaž (1946–) 73 , 99 , 202 Ogris, Tomaž (1946–, fotograf) 63 Ogris-Martič, Filip 74 Olip, Ivan 55 Olip, Nanti (avtor) 80 , 130 Olip, Tomaž 168 Oman, Valentin 118 Omerza, Igor 203 Opeka, Pedro 169 Oraže, Mirko (avtor dodatnega besedila) 194 Ottowitz, Niko 107 , 108 , 109 Pahor, Boris (1913–, avtor dodatnega besedila) 210 Palčič, Igor 150 Pandel, Martin 8 Pandel, Martin (avtor) 80 Pandel, Martin (urednik) 77 Pegrin, Katharina (avtor) 111 Fransecky, Tanja von (urednik) 189 Fras, Peter (1977–, prevajalec) 69 Frelih, Črtomir (ilustrator) 196 Frenzl, Sabine (urednik) 76 Fundak, Milena 106 Gabrič, Aleš (1963–, urednik) 172 Gabriel, Hermann (avtor dodatnega besedila) 156 Gasser, Ingrid 90 , 91 , 92 , 93 , 94 , 95 Gerečnik, Anton 110 Glasbena šola na Koroškem (Celovec) 28 Gombos, Georg (urednik) 125 Goos, Michaela Maria 134 Graf, Wilfried 64 Grafenauer, Danijel 4 , 65 , 66 , 162 , 184 , 185 Grafenauer, Danijel (avtor) 214 Grafenauer, Niko 135 Gregorič, Janez (1965–) 114 Griesser-Pečar, Tamara 187 Gronold, Daniela (urednik) 125 Gspan, Breda (prevajalec) 111 Gunn, S. William A. (avtor dodatnega besedila) 163 Haberl-Zemljič, Andrea (prevajalec) 56 , 118 , 216 Haderlap, Maja 136 , 137 Haderlap, Zdravko (urednik) 119 Hafner, Gerhard 87 Hafner, Gerhard (urednik) 77 Hall, Anthony (prevajalec) 156 Hazler, Vito 102 Herndon, David N. (avtor dodatnega besedila) 163 Holzinger, Gerhart 88 Hren, Karl 82 , 158 Hren, Karl (avtor) 80 , 130 Internationale Tagung Widerstand gegen Faschismus und Nationalsozialismus im Alpen-Adria-Raum (2011 ; Klagenfurt) 188 Inzko, Valentin (1949–) 67 Inzko, Valentin (1949–, avtor dodatnega besedila) 80 , 89 , 168 Jančar, Drago (avtor dodatnega besedila) 157 Janžekovič, Zora 163 Jarc, Bronja 83 Jarc, Stanko (prevajalec, avtor dodatnega besedila) 175 Jelerčič, Ivo (avtor dodatnega besedila) 122 Jenčič, Lučka (prevajalec) 140 Jeseničnik, Tomo (fotograf) 148 Jezikovne počitnice (Novo mesto) 24 Jurić-Pahor, Marija 52 Kaiser-Kaplaner, Ingrid 152 Kalinšek, Lojze (avtor) 92 , 95 Kalinšek, Lojze (ilustrator) 90 , 93 Karpf, Kurt (urednik) 151 Karpf, Peter (urednik) 76 , 186 Kerbler, Michael (1954–, oseba, ki intervjuva) 217 Kert, Adrian (fotograf) 154 Klavora, Vasja 190 Klemenčič, Matjaž (1955–) 69 Klemenčič, Vladimir (1926–, avtor) 69 Knifi c Lunder, Dragica (ilustrator) 151 Knight, Robert (1952–) 191 Konferenz »Mehrsprachigkeit, Transkulturalität und Bildung im Alpen- Adria-Raum« (Klagenfurt) (2008) 125 Konrad, Christian 192 Kopeinig, Jože (avtor dodatnega besedila) 56 Koren, Anton (1949–) 5 Koroschitz, Werner 193 , 194 Koroschitz, Werner (avtor) 113 Koschat, Michael 195 Koschat, Michael (fotograf) 80 Köstler, Erwin (prevajalec) 214 Köstler, Erwin (prevajalec, avtor dodatnega besedila) 133 Kotnik, Uroš (1969–, drugo) 154 Krebitz, Hans (ilustrator) 142 Krščanska kulturna zveza (Celovec) 11 253 Ecclesia catholica. Dekanat Bleiburg – Kulturno delovanje 55 Einheitsliste glej Enotna lista Ekonomija – Učbeniki za srednje šole 84 , 85 emigranti 185 Enotna lista – Glasila 12 , 17 , 18 , 19 , 20 , 22 , 32 , 34 , 39 , 42 , 45 , 51 Enotna lista glej Volilna skupnost etnične identifi kacije 60 Etničnost 74 Evropa – Zgodovina – 20.st. – Posvetovanja 186 fašizem 210 Fink, Bernarda 174 Fizika 107 fotografski motivi 113 Frančič, Franjo – Literarne študije 133 Führer 211 Furlanija – Zgodovina – 1939–1945 189 Furlanija–Julijska krajina 157 Geografska imena – Etimologija – Koroška (Avstrija) 128 Glasbena šola na Koroškem – Letna poročila 28 Gledališče – Koroški Slovenci – Koroška (Avstrija) 121 Gledališke predstave – Koroški Slovenci – Koroška (Avstrija) – 2009/2010 116 gledališki listi 121 Gospodarske dejavnosti – Učbeniki za srednje šole 83 gospodarske družbe 85 Gospodarsko pravo 86 – Učbeniki za visoke šole 85 Gospodarstvo – Koroška (Avstrija) 50 Grafenauer, Niko – Literarne študije 135 identitetni tipi 60 imenoslovje 131 imigranti 184 integracija 184 Italija – Politično nasilje – 1918–1941 210 izleti 154 izseljevanje 214 Janžekovič, Zora – Spomini 163 Javna dvojezična ljudska šola 24 glej Öffentliche zweisprachige Volksschule 24 Jezikovne manjšine – Avstrija 71 – Pravni položaj – Koroška (Avstrija) 89 jezikovne pravice 71 , 89 Julijska krajina – Zgodovina – 1938–1940 206 Karavanke – Domoznanstvo 154 – Planinski vodniki 154 Kärnten 100 Kärntner Musikschule glej Glasbena šola na Koroškem Katoliška cerkev. dekanija Pliberk glej Ecclesia catholica. Dekanat Bleiburg Katoliški dom prosvete Sodalitas 8 – Prireditve 14 Kattnig, Franc 167 Kavs, Franc – Biografi je 210 Kernjak, Pavle – Biografi je 122 Kitara – CD-ji 114 Klinar, Marjan – Literarne študije 144 Klinar, Marjan – Spomini – 1944 144 Klub koroških Slovencev 184 – Zgodovina 4 Klub koroških Slovencev v Ljubljani 162 Kmečka arhitektura – Koroška (Avstrija) 102 Kmetje – Koroški Slovenci – Koroška (Avstrija) 111 – Slovenija – 1945–1955 – Zborniki 196 Aichholzer, Franc – 1920–1925 – Biografi je 166 Amt der Kärntner Landesregierung. Volksgruppenbüro 63 Antananariva – Akamasoa – Statistični podatki 169 antifašizem 206 , 210 apokalitični subtekst 52 Arheološke najdbe – Slovani – Spittal an der Drau – Srednji vek 151 Avstrija 10 , 46 , 60 , 61 , 69 , 70 , 162 , 214 – Narodne manjšine – Politika 69 – Pravni položaj 88 – Zgodovina – 1938–1940 206 Avstrijska državna pogodba – 1955 87 avstrijska Koroška 38 , 50 , 69 , 80 , 100 , 149 , 192 , 209 Avstrijska otroška književnost – Knjižne serije – Literarne študije 146 Avstrijske založbe – Bibliografi je 7 Avstrijski koreografi – Posvetovanja 119 Avstrijski slikarji – 21.st. 117 , 118 avstrijsko ustavno sodišče 88 Bärental glej Rute begunci 185 Begunci – Repatriacije – Koroška (Avstrija) – 1945 209 Biblia – Interpretacija 56 Bibliografi je 3 Biljard – Teorija 109 Blato – Zgodovina 149 Božič 104 , 105 Buchwald, Franc – Biografi je 161 bukovniki 148 Bukovništvo – Koroška – Razstavni katalogi 148 – Koroška (Avstrija) – Razstavni katalogi 148 Bundesgymnasium glej Zvezna gimnazija Bundesrealgymnasium für Slowenen glej Zvezna realna gimnazija za Slovence Celovec – Koroški Slovenci 68 – Krajepis – Albumi 153 Christlicher Kulturverband glej Krščanska kulturna zveza človekove pravice 89 Človeštvo – Družbeni razvoj – Eseji 175 Črčej glej Kumer, Mirko delovno pravo 85 Deutschland. Volksgerichtshof 176 dijaška glasila 50 Diplomske naloge 192 domobranci 209 Drabosnjakovo priznanje 130 Druga svetovna vojna glej Svetovna vojna 1939–1945 družbena geografi ja 69 Družinska vzgoja 53, 124 Državne meje – Srednja Evropa – 1918– 2010 – Posvetovanja 186 Dunaj – Slovenci – Vodniki 211 Dvojezična zvezna trgovska akademija 50 Dvojezične ljudske šole – Koroška (Avstrija) 98 – Video DVD-ji 97 Dvojezične šole – Koroška (Avstrija) – Obirsko 100 dvojezični krajevni napisi 80 , 204 Dvojezični krajevni napisi – Koroška (Avstrija) – Zborniki 77 Dvojezični pouk – Koroška (Avstrija) 126 Dvojezično šolstvo – Koroška (Avstrija) – Letopisi 27 dvojezičnost 60 , 61 Eberndorfer Liste glej Enotna lista Ebriach 100 Tamika 120 Till, Jože 104 , 105 Till, Roman (urednik) 7 Tolmajer, Nužej (avtor dodatnega besedila) 122 Trampusch, Eduard (avtor dodatnega besedila) 138 Trampusch, Sebastjan (urednik) 68 Tratar, Silvo (1959–, avtor) 85 Traxl, Martin (avtor dodatnega besedila) 118 Trop, Marija (urednik) 163 Turnšek, Janez (avtor) 83 Turrini, Peter (avtor dodatnega besedila) 138 Vavti, Štefka 57 , 58 , 59 , 60 , 61 Vidmar, Josip (1895–1992, avtor dodatnega besedila) 138 Vidmar, Luka (1977–, pisec recenzij) 172 Voglauer, Olga 111 Volilna skupnost (Bistrica v Rožu) 33 Volilna skupnost (Borovlje) 13 Vončina, Simona 148 Vouk, Rudi (1965–) 78 , 79 , 89 Vouk, Rudi (1965–, avtor) 80 Vrčon-Tratar, Nataša 84 Vrčon-Tratar, Nataša (avtor) 85 Wakounig, Franc (avtor dodatnega besedila, fotograf) 159 Wakounig, Jože (avtor dodatnega besedila) 89 Wakounig, Metka (prevajalec) 124 Wakounig, Sonja (prevajalec) 156 , 178 , 183 , 188 , 207 Wakounig, Vladimir (avtor) 124 Walcher, Sebastian (prevajalec) 127 Waldner-Petutschnig, Karin (urednik) 153 Wedenig, Iris (avtor dodatnega besedila) 153 Weinreb, Friedrich 56 Weiss, Hanzi (fotograf) 121 Weiss, Tomo (fotograf) 117 Wernig, Rosina (urednik) 159 Wieser, Peter (prevajalec) 119 Wieser, Vinko (avtor) 130 Wiesfl ecker, Peter 216 Winkler, Rudolf 62 Wintersteiner, Werner (urednik) 125 Wissenschaftliche Tagung »Grenzen : Grenzenlos – 1918/20 : 2010« (2010 ; Klagenfurt) 186 Wohlfarter, Eva (urednik) 68 Zablatnik, Ana 217 Zablatnik, Pavel (1960–, avtor) 124 Zachhalmel, Regina (avtor) 90 , 91 , 92 , 93 , 94 , 95 Zdouc, Nina 143 Zdovc, Pavel 131 Zdovc, Pavel (avtor dodatnega besedila) 138 Zerzer, Janko 173 , 174 Zerzer, Janko (avtor dodatnega besedila) 122 Zirnstein, Elizabeta 85 Zmölnig, Brigitte (ilustrator) 151 Zsutty, Andrea (avtor dodatnega besedila) 118 Zveza slovenskih organizacij na Koroškem 38 Zvezna gimnazija (Celovec) 29 Zvezna realna gimnazija za Slovence (Celovec) 29 Zweig, Stefan (1881–1942) 175 Zwitter, Dejan (avtor) 80 Zwitter, Sabina (urednik) 101 Žekš, Boštjan 81 PREDMETNO KAZALO 1918–1920 187 1920 214 1924 197 2010 67 Achomitz glej Zahomec Advent 104 , 105 Afrika 169 KOROŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2010/2011 254 Mladinske revije – Koroška (Avstrija) 31 Mladinski dom – Glasila 41 množične travmatizacije 52 Mohorjeva družba 197 – 1851–2011 – Bibliografi je 7 – Delovanje – 2010 5 – Koledarji 25 Muck, Desa – »Anica« – Literarne študije 146 Mussolini, Benito – Atentati – 1938 210 Muzej pri Peršmanu 1 Muzeji – Koroška (Avstrija) 1 nacionalni simboli 215 Nacizem – Odporniška gibanja – Avstrija – Posvetovanja 188 – Koroška (Avstrija) 183 , 207 – Žrtve – Rožek 194 nagrajenci 174 naravna dediščina 154 narodna gibanja 210 narodne manjšine 46 , 69 , 89 Narodne manjšine – Avstrija – Zborniki 77 – Evropska unija – Posvetovanja 76 – Globalizacija – Posvetovanja 76 – Identiteta 62 – Kanalska dolina 59 – Koroška (Avstrija) 59 – Koroška (Avstrija) 63 , 69 – Bibliografi je 3 – Pravni položaj – Avstrija 71 – Srednja Evropa – 1918–2010 – Posvetovanja 186 – Šolstvo – Koroška (Avstrija) – Letopisi 27 Nemški nacionalizem – Koroška (Avstrija) 195 Nesnovna dediščina – Unesco – Koroška (Avstrija) 103 nezavedno 56 NOB 192 Nöstlinger, Christine – »Mini« – Literarne študije 146 Obir – Gorska imena – Slovenščina 158 – Ledinska imena – Slovenščina 158 obletnice 70 obligacijsko pravo 85 obrojstni strahovi 52 odporniška gibanja 206 Odporniška gibanja – Fašizem – Italija – Posvetovanja 188 – Slovenija – Posvetovanja 188 – Nacizem – Avstrija – Posvetovanja 188 – Koroška (Avstrija) – 1938–1945 176 – Ženske – Koroška (Avstrija) – 1939–1945 192 – Štajerska (Avstrija) – 1939–1945 192 odvlečeni 182 Öffentliche zweisprachige Volksschule 24 – Delovanje – 1991–2011 98 – Video DVD-ji 97 Ograje – Albumi 113 Olip, Thomas glej Olip, Tomaž Olip, Tomaž – Biografi je 168 Olip, Tomaž – Dnevniki 168 Oman, Valentin – Likovne monografi je 118 Onomastika 128 Opeka, Pedro – Dnevniki 169 Opeka, Peter glej Opeka, Pedro Österreich. Verfassungsgerichtshof – Razsodbe – Narodne manjšine 88 Otroci – Duševno zdravje 96 – Psihosocialni razvoj 53 – Vzgoja 96 Otroški zbori – Nabožne pesmi 115 Otroštvo 53 Pack, Jozi 130 Pak, Jozi glej Pack, Jozi partizani 178 , 209 – Borovlje – Glasila 13 – Dobrla vas – Glasila 22 – Galicija – Glasila 42 – Globasnica – Glasila 18 – Kotmara vas – Glasila 34 – Pliberk – Glasila 39 – Rožek – Glasila 45 – Suha – Koroška (Avstrija) – Glasila 20 – Železna Kapla – Glasila 19 – Žitara vas – Glasila 51 – Politični emigranti – Slovenija – 1945–1949 198 – Politično delovanje – Poročila – 1920–1925 197 – Politika 47 – 1955–2007 201 – Pravni položaj 89 – Slovenija 81 – Pregon – 1942 179 – Spomini 161 – Pričevanja – 1939–1945 199 – Šolstvo 63 , 73 , 97 , 98 – Športna društva – Informativni bilteni 10 , 48 – Športne prireditve – Avstrija – Informativni bilteni 10 , 48 – Učitelji 166 – V leposlovju 136 , 137 – Zgodovina 63 , 68 , 73 , 213 – 1938– 181 – 1938–1945 176 – Spomini 217 – 1939–1945 1 , 178 , 183 , 200 – 1945– 69 – 1945–1955 191 – Govori 67 – V umetnosti 178 – Znanstvena dejavnost 6 krajevna imena 131 Krajevna imena – Slovenščina – Nemščina – Koroška (Avstrija) 80 Krajevni napisi – Slovenščina – Koroška (Avstrija) 72 , 78 , 79 , 204 Kraji – V leposlovju 157 Kraljevina Jugoslavija 214 Kresnik, Johann – Plesno gledališče 119 Krščanska kulturna zveza – Kulturne prireditve – Informativni bilteni 11 Kuhar, Lovro – Biografi ja 162 Kuhar, Lovro glej Prežihov Voranc Kukovica, Slavka – Spomini 164 kulturna dediščina 154 Kulturna dediščina – Stavbe 102 kulturna zgodovina 154 Kumer, Mirko – Biografi je 170 Kutej, Anton 205 Likovna vzgoja – Metodika pouka – Priročniki 92 , 95 – Učbeniki za osnovne šole 90 , 91 , 93 , 94 Likovne kolonije – Koroška 2 literatura 52 Ljudska šola glej Volkschule ljudske šole 100 ljudski pesniki 148 manjšinska zaščita 71 Matematika – Učbeniki za srednje šole 108 medetnični konfl ikti 62 , 204 Medkulturnost – Izobraževanje – Alpsko- jadranski prostor – Posvetovanja 125 Mednarodne pogodbe – Avstrija 87 mednarodno pravo 89 Messner, Janko 205 Messner, Štefan 205 Meško, Franc Ksaver – Biografski romani 139 Miha glej Klinar, Marjan misijonarji 169 Misijoni – Katoliška cerkev – Glasila 30 mladi 60 knežji kamen 215 knjižni dar 197 Kobarid – Zgodovina – 1938 210 Koledarji – Koroška (Avstrija) 26 – Pratike – Koroška (Avstrija) 37 Koledarji, stenski 117 – Kmetje – Koroška (Avstrija) – 2011 111 komunisti 172 Konfl ikti – Reševanje 64 Korošci – Identiteta 75 Koroška 46 , 61 , 70 , 187 , 214 Koroška (Avstrija) 131 , 157 – Britanska zasedba – 1945–1955 191 – Domoznanstvo – Albumi 156 – Dvojezični krajevni napisi – Koroški Slovenci 72 – Predlogi 78 , 79 – Krajevna imena – Slovenščina – Nemščina 131 – Krajevni napisi – Slovenščina – Predlogi 80 – Kultura spominjanja 195 – Mladina – Šolska glasila 15 – Nacizem 179 – Narodnostno vprašanje 8 , 57 , 58 , 64 , 67 , 75 , 89 , 180 , 201 – Konfl ikti 204 – NOB 144 , 177 – 1942–1945 178 – Zgodovina – 1938–1945 176 – 1939–1945 178 , 183 , 189 , 207 – 1945–1955 191 – 600–1200 151 Koroška likovna kolonija mladih – Zgodovina 2 koroški Slovenci 10 , 52 , 60 , 61 , 70 , 162 , 184 , 185 , 214 Koroški Slovenci – Asimilacija 54 – Bibliografi je 3 – Časniki 38 – Časopisni članki 23 – Domoznanstvo 26 – Dvojezično šolstvo 16 , 99 – Letopisi 27 – Emigranti – Rusija 160 – Slovenija – 1920 185 – Glasbene šole 28 – Gledališke predstave – Seznami 116 – Gospodarstvo 82 – Identiteta 57 , 58 – Iniciative 129 – Intervjuji 178 – Koroški plebiscit – Govori 67 – Krščanstvo 36 , 49 – Kulturna prosvetna društva 9 , 73 – Glasila 35 – Kulturne prireditve – Koledarji 43 – Kulturno življenje 63 , 73 – 2007–2010 9 – Koroška (Avstrija) – Informativni bilteni 11 – Mladina – Celovec 41 – Identiteta 60 , 61 – Narodna identiteta 74 – NOB 168 – 1942–1945 208 – Spomini 217 – Osebnosti 167 , 173 – Politične organizacije 73 – Zgodovinski pregledi 65 – Politične stranke – Bilčovs – Koroška (Avstrija) – Glasila 32 – Bistrica na Zilji – Straja vas – Glasila 40 – Bistrica nad Pliberkom – Glasila 12 – Bistrica v Rožu – Glasila 33 255 Šmarjeta v Rožu – Gorska imena – Zemljevidi 159 – Hišna imena – Zemljevidi 159 – Ledinska imena – Zemljevidi 159 Šmarjeta v Rožu (občina) – Zemljevidi 159 Šolski projekti – Koroška (Avstrija) 101 španska glasba 114 šport 10 Štajerska (Avstrija) – Obmejno področje – Zgodovina 212 Tajne službe – Terorizem – Jugoslavija – Koroška (Avstrija) 203 Tamburice 120 Tamburizza 120 TIGR 206 – Zgodovina 210 Tischlerjeva nagrada 174 Toplišek, Janez 203 Udba 203 umetniška fotografi ja 113 Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine 130 Urad koroške deželne vlade. Biro za slovensko narodno skupnost glej Amt der Kärntner Landesregierung. Volksgruppenbüro ustaši 209 Varnostno–obveščevalne službe – Velika Britanija 206 Večjezičnost 124 – Izobraževanje – Alpsko-jadranski prostor – Posvetovanja 125 Vejnik (rodbina) – Biografi je 160 Vejnik, Josef – Biografi je 160 Velden glej Vrba Velika Britanija – Koroški Slovenci – 1945–1960 191 Video DVD-ji 97 videoinstalacije 178 Vojni ujetniki – Rusija – 1914–1918 160 Volilna skupnost 13 , 40 – Glasila 33 Volkschule – Delovanje – 2001–2011 100 Vrba – Domoznanstvo – Zborniki 155 Wahlgemeinschaft glej Volilna skupnost Wien 211 Za Vrhom glej Rute Zablatnik, Ana – Spomini 217 Zahomec – Zgodovina 216 založniški katalogi 7 založništvo 7 zamejski Slovenci 38 , 46 , 149 Zamejski Slovenci – Avstrija – Šolska glasila 29 – Slovenska književnost – Avstrija 44 Zavrh glej Rute zeleni kader 168 Zerzer, Janko – Intervjuji 173 zgodovina 69 , 187 Zgodovina – Eseji 175 Zgodovinopisje – Politika 182 zgodovinski pregledi 7 , 100 Zgoščenke 112 , 114 Znamenite osebnosti – Eseji 175 Zveza slovenskih organizacij na Koroškem 74 Zvezna gimnazija – Letna poročila 29 Zvezna realna gimnazija za Slovence – Letna poročila 29 Zweig, Stefan 175 Slovenska krajevna imena – Koroška (Avstrija) – Leksikoni 131 Slovenska ledinska imena – Koroška (Avstrija) 130 – Zbiranje – Zgodovina – Koroška (Avstrija) 130 slovenska manjšina 10 , 60 , 162 slovenska narečna književnost 148 Slovenska otroška književnost – Knjižne serije – Literarne študije 146 Slovenska prosvetna zveza – Delovanje – 2007–2010 9 slovenska vlada 187 Slovenske založbe – Bibliografi je 7 slovenske zdravnice 163 Slovenski duhovniki – Politično delovanje – Koroška (Avstrija) – 1920–1925 197 Slovenski misijonarji – Delovanje – Madagaskar 169 slovenski pisatelji 139 , 172 slovenski politiki 172 Slovenski skladatelji – Koroška (Avstrija) 122 , 171 Slovenski slikarji – Koroška (Avstrija) – 21.st. 117 , 118 Slovenski znanstveni inštitut 6 slovensko ljudsko slovstvo 148 Slovensko prosvetno društvo – Glasila 35 slovenščina 131 Slovenščina – Družbena raba – Koroška (Avstrija) 123 , 126 , 129 – Javna raba – Štajerska – 1890–1918 127 Slowenen 211 Slowenischer Kulturverein glej Slovensko prosvetno društvo Sodni procesi – Koroška (Avstrija) – 1942–1943 176 SOE glej Special Operations Executive Soška fronta 1915–1917 190 sožitje 124 Special Operations Executive 206 Spomeniki – Rožek 195 – Šentjakob v Rožu 195 spomeniki brambovcem 195 Spominske prireditve – Koroški plebiscit – Avstrija 70 St. Margareten im Rosental glej Šmarjeta v Rožu (občina) Starševstvo 53 starši 53 Statistična analiza – Učbeniki za srednje šole 106 statistične metode 106 Statistika – Učbeniki za srednje šole 106 stvarno pravo 85 Svetopisemske zgodbe – Psihološki vidik 56 Svetovna vojna 1914–1918 – Slovenija – 1917 190 – Zamejski Slovenci – Travme 52 Svetovna vojna 1939–1945 – Alpsko- jadranski prostor – Posvetovanja 188 – Spomini 189 – Aretacije – Koroška (Avstrija) – Maj 1945 182 – Avstrija 206 – Italija 206 – Koroška (Avstrija) 168 , 192 , 217 – 1945 209 – Vrba 179 – Koroški Slovenci – Dezerterji 205 , 208 – Prisilni delavci – Koroška (Avstrija) 202 – Slovenija 209 – Spomini 164 – Spomini – Koroška (Avstrija) 178 – Štajerska (Avstrija) 192 – V leposlovju – Koroška (Avstrija) 136 , 137 – Vojni zločini – Koroška (Avstrija) 213 – Slovenija – 1945 209 partizansko pesništvo 144 perinatalni strahovi 52 Pevski zbori – Koroška (Avstrija) 122 Planinska društva – Nemški nacionalizem – Koroška (Avstrija) 193 Planinske koče – Koroška (Avstrija) 152 plastična kirurgija 163 plebiscitne proslave 67 Polanšek, Valentin – Biografi je 141 Polanšek, Valentin – Literarne študije 141 poletne šole – jezikovni pouk – slovenščina 24 politična geografi ja 69 politična zgodovina 69 Politične stranke – Koroška (Avstrija) 21 , 34 , 39 , 40 – Glasila 17 , 42 Politični emigranti – Slovenci – Koroška (Avstrija) – 1945– 1949 198 – Slovenija 203 – Slovenska književnost – Koroška (Avstrija) 145 Politični terorizem – Koroška (Avstrija) – 1970–1979 203 politično nasilje 210 popisi prebivalstva 69 Poslovna matematika – Učbeniki za srednje šole 106 Posttravmatski stres 54 , 193 pravo 85 Prežihov Voranc 162 Prežihov Voranc – Koroški Slovenci 4 Prežihov Voranc – Literarne študije 147 Prežihov Voranc – Recepcija – Koroška (Avstrija) 165 Prežihov Voranc – Zborniki 172 Primorska 157 primorski Slovenci 52 prodajna pogodba 85 prva svetovna vojna glej Svetovna vojna 1914–1918 Računovodstvo – Učbeniki za srednje šole 110 Radiše – Kulturno življenje – Koroška (Avstrija) 35 Rauter, Franc – Biografi je 171 razvojna psihologija 53 repatriacije 209 reševanje 62 Rock 112 Ročičjak (družina) 200 Rodbine – Blato 149 Rosegg glej Rožek Rožek – Zgodovina – 1938–1945 194 Rute – Domoznanstvo 152 Samozavest – Krščanski vidik 56 Schulak, Rosemarie – Literarne študije 142 selske žrtve 168 , 176 Sharp, Gerald – Koroški Slovenci – 1945– 1955 191 Slikanice 134 Slomšekheim glej Slomškov dom Slomškov dom – Šolska glasila 15 Slovenci 215 – Narodne manjšine 66 – Narodnostno vprašanje 66 – Primorska – 1918–1941 210 – 1938–1940 206 Slovenija 184 – Obmejno področje – Zgodovina 212 – Zgodovina – 1939–1945 189 Slovenska geografske imena – Koroška (Avstrija) 128 Slovenska imena – Šmarjeta v Rožu – Zemljevidi 159 Slovenska književnost – Begunci – Koroška (Avstrija) – 1945–1949 145 VSEBINA 16 UVOD 18 Vida Obid & Peter Wieser JANKO MESSNER (13. 12. 1921–26. 11. 2011) 24 Lilijana Burcar O MITU NEDOLŽNEGA OTROŠTVA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI 40 Irena Destovnik ZALA KOT POLITIČNI MANIFEST 49 Silvia Jelinek »MI SMO MI« IN »VI STE VI« »WIR SIND WIR« UND »IHR SEID IHR« 62 Ludmilla Kofl er & Miha Vrbinc NATEČAJ Z BESED(IL)O(M) NA DAN 65 Nina Kompein POPIS USTNEGA PRIČEVANJA, FORMA PISEMSKEGA DOKUMENTA IN KONSTRUKCIJA DRUŽBENOSPOLNE IDENTITETE OB PRIMERU KNJIGE »AIMÉE IN JAGUAR« 78 Miha Vrbinc GIMNAZIJA PRIPRAVLJA NA ŠTUDIJ 82 Irena Destovnik ŠOLA S STOLETNO TRADICIJO ZA DANAŠNJE ČASE 86 Irena Destovnik TRGOVSKA AKADEMIJA PRIPRAVLJA NA ŠTUDIJ IN POKLIC 91 Darja Ovsenik OD MILKE IN BANAN DO KOMPLEKSNOSTI IDENTITETE 105 Štefka Vavti »VSAJ MALO PO VAŠKO POHAVŽVAMO!« 112 Irena Destovnik PROSTOVOLJSTVO KOT NAČIN PREVZEMANJA ODGOVORNOSTI 130 Olga Voglauer RAZVOJ KMETIJSTVA NA JUŽNEM KOROŠKEM S POUDARKOM NA SLOVENSKIH KMETIH IN KMETICAH 140 Janez Turk SLOVENSKI TOPONIMI V KARNIJSKIH ALPAH MED ZILJSKO IN KANALSKO DOLINO 150 Avguštin Malle BOJ ZA JAVNOST IN USMERITEV: NEPRETRGANOST IN PRELOMI 165 Bojan-Ilija Schnabl DVOJEZIČNA USTAVA KOROŠKE IN DEŽELNI GLAVAR JANEZ NEPOMUK ŠLOJSNIK 189 Brigitte Entner NOV ZAČETEK ALI IGRA NA ČAS 201 Vera Klopčič SLOVENIJA IN NARODNE MANJŠINE 213 Danijel Grafenauer ORGANIZIRANOST NEMŠKO GOVOREČE ETNIČNE SKUPINE PREBIVALCEV V SLOVENIJI PO LETU 1991 232 Irena Destovnik ZA DOBRE POLITIČNE ODLOČITVE SO POTREBNE DOBRE ZNANSTVENE ANALIZE 237 Meta Domej KOROŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2010/2011