DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 163 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 14TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, Strajkarji protestirajo pri Burionu. Vojaštvo odhaja iz Cievelanda. Kompamjski stražniki aretirani radi strelnega orožja Cleveland. — Včeraj je obiskal župana odbor ženskih de-'avk pri Federal Knitting Mills, ki je zahteval od župana pojasnita- zakaj je policija omejila število piketov pri tovarni in zakaj policija tako surovo nastopa na-Pram štrajkarjem. Medtem so včeraj odprle vrata štiri tesktilne tovarne v Cleve-tandu, seveda pod protekcijo polije. štrajk je bil sklican po ClO voditeljih, toda voditelji A. of Labor trdijo, da štrajka ne smelo biti glasom pogodbe. IJri vseh tekstilnih tovarnah, ki so v pondeljek in torek odprta vrata, je prišlo do manjših sPopadov med ženskami, ki so na štrajku in med policijo. Pri tern je bilo šest štrajkaric ranjenih. Kakih 1,500 tekstilnih delavk se je vrnilo na delo v omenjene štiri tovarne, kjer je normalno zaposlenih do 4,000 delavcev in delavk. Medtem pa so oblasti prepričane, da bo v Clevelandu vladal mir, kajti vojaštvo narodne garde je začelo že včeraj odhajati. Danes je še par sto vojakov v Clevelandu, ki zapustijo mesto danes ali jutri. šerif D'Donnell je povedal, da bo morala zanaprej policija sama paziti na mir. Ako pa bo položaj prehud, tedaj je šerif pripravljen zopet poklicati vojaštvo. Policija je včeraj aretirala pet kcmpanijskih stražnikov pri Republic Steel Co. Vsi so imeli orcžje. Obtoženi so bili, da so štrajkarje brez povoda napadli na cesti. Toda niso bili dolgo v zaporu, ko so bili "na višje povelje" izpuščeni. Vojna vročina se je polotila vse Japonske Tokio, 13. julija. Vlada je po-klicala v Tokio vse načelnike vseh japonskih provinc, bankirje in industrialce. Predmet zborovanja bo japonska-kitajska kriza. Enaka konferenca se na Japonskem še ni vršila. Medtem je pa dospela japonska armada pred mesto Peiping v polni bojni opremi. Vojašt\fo šteje 12,500 mož. Japonci so že zasedli važno mesto Tsientsin. V Foočov in v Svatov pristanišča je dospelo 6 japonskih bojnih ladij. Videti je, kot da jo Japonska danes popolnoma edina glede nastopa na-flram KiitajsHi. Voditelji vseh političnih strank, ki sO'si bile do-sedaj v laseh, so se zedinili in obljubili vladi polno pomoč. Pa-triotični državljani prinašajo vladi zlato in srebro. Glavna skrb Japonske je dobiti potrebni de-nan za vojno. Nova delavska postava v Michiganu ni po volji niti delavcem niti delodajalcem Detroit, 13. julija. Nova delavska postava v državi Michigan. ki je bila narejena, da se ohrani mir v industriji države ■ M^higan, je predmet ostrih na-Padov tako od strani delavcev delodajalcev. . G°vcrner postave še ni podpisal. Originalni načrt za to delavsko postavo je naredil go-verner Murphy sam, ki je prijatelj delavcev, toda državna po-stavodaja je pozneje postavo tako prikrojila, da je skoro ni več poznati od originalnega načrta. John L. Lovett, ki je predsednik Michigan Manufacturers' Association, trdi, da je postava Preveč delavska. Homer Martin pa, ki je predsednik unije aytomobilsk'ih delavcev, je mnenja, da daje postava več pravic kompanijam kot delavskim organizacijam. Postavo je naredilo zadnje zasedanje postavodaje, in sicer v največji naglici. Ko je bila postava narejena, je postavo-claja zaključila zborovanje. Go-verner Murphy namerava sedaj sklicati izredno zasedanje postavodaje, ki naj postavo popravi. Postava dovoljuje mirno pi-ketiranje tovaren, kjer se vrši štrajk. Piketiranje je po stari postavi v Michiganu nepostav-no. Toda piketiranje tudi po novi postavi ni dovoljeno, če bi tako piketiranje preprečilo dohod k tovarni ali na to ali ono cesto. Nova postava tudi dovoljuje kompanijske unije, proti čemur delavske organizacije najbolj ugovarjajo, kar tudi nasprotuje zvezni Wagnerjevi postavi. Amerikand so tekom leta 1936 kupili novih avtomobilov v vrednosti štirih milijard Detroit, 13. julija. Vrednost Vseh avtomobilov in trukov, ko-es in delov avtomobilov, katere Amerikanci kupili tekom le-a 1936 znaša - visoko vsoto '^>959,248,658. Ta vsota predstavlja vrednost avtomobilov na ebelo in ne v podrobni razprodaji. Vsoto je predložila javnosti f^eza ameriških avtomobilskih ^'delovalcev in je avtentična. " istem času naznanja ista Zveza, da so delavci v raznih avtomobilskih tovarnah zaslugi lansko leto $676,000,000. V etu 1936 je bilo v ameriških avtomobilskih tovarnah zapornih 468,000 delavcev. Povprečna plača avtomobiloma delavca v Ameriki je * ,5°° na leto. Lastniki avto-°oilskih tovaren imajo v °Jih podjetjih investiranih ^•350,000,000. Na drugi stra- Pa lastniki avtomobilov a Beseda hvaležnosti združenim mladinskim pevskim zborom JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1879. •MS* 83 No. 163, Wed., July 14, 1937 Wagnerjeva postava pod žarkometom Letos je kongres Zedinjenih držav sprejel takozvano Wagnerjevo postavo, ki daje delavstvu velike pravice in obrambo. Mnogo se je pričakovalo od te postave, toda ko je poteklo pet mesecev potem, ko je bila postava sprejeta, je videti, da ni dosti zalegla. Štrajkj in ljute delavske borbe so na dnevnem redu in s postavo danes niti delavci niti delodajalci niso zadovoljni. ' < ■ 1 Kako malo se pozna, da je Wagnerjeva delavska postava v veljavi je najbolj pokazal jeklarski štrajk pri neodvisnih jeklarskih kompanijah. Delavci kot delodajalci priznavajo, da Wagnerjeva postava nikakor ne služi svrham, za katere je bila narejena. Vse polno kritike se sliši od obeh strani, kakor tudi nasveti, da se Wagnerjeva delavska postava temeljito popravi. "Pravi namen Wagnerjeve postave," je dejal predsednik Roosevelt pred dvema letoma, ko je podpisal dotično postavo, "je, da se ustvarijo bolj prijateljske razmere med delavci in delodajalci." Ob istem času je Roosevelt izjavil, da bo postava končno privedla do tega, da se bodo vsi spori med delavci in delodajalci lahko poravnali na miroljuben način. Dejstvo pa je, da ne dobimo danes v ameriški industriji nobenega "miroljubnega načina." Ali je postava sama odgovorna, da so se delavski spori zvišali, odkar je postava v veljavi, in če bi bilo manj sporov, ako postave sploh ne bi bilo, je vprašanje, s katerim se sedaj resno pečajo ekonomi, kot tudi delavski voditelji. Zastopniki industrij trdijo, da je postava povzročila, da stavijo delavci pretirane zahteve delodajalcem. Zastopniki delavcev pa trdijo, da se kompanije nikakor nečejo ravnati po določilih Wagnerjeve postave. Resnica pa je, da je vladni delavski odbor, ki je bil ustvarjen po Wagnerjevi postavi poravnal mrtogO delavskih sporov in poravnal marsikak preteč Štrajk. Je pa stotero slučajev, v katerih se niti delavci niti delodajalci ne posluži-jo vladnega delavskega odbora, ki je v takih slučajih brez moči kaj ukreniti. Kajti vladni delavski odbor posreduje le tedaj, kadar je za to poklican. Narodni delavski vladni odbor ni urad za posredovanje,, pač pa ima nekake juridične pravice in oblast. Svoje posle vodi samo tedaj, kadar je poklican od te ali one stranke. Pravzaprav ima vladni delavski odbor omejen delokrog. Posluje le v dveh slučajih: določiti mora, kdo je postavni zastopnik delavske skupine pri tej ali oni industriji za kolektivno pogajanje, in drugič, da razsoja slučaje, v katerih so delodajalci kršili določbe Wagnerjeve postave. Vladni delavski odbor pa more poslovati le, kadar dobi tozadevno pritožbo od delavcev ali delavskih organizacij. Delavci ali delodajalci se toliko ne pritožujejo nad poslovanjem vladnega delavskega odbora, pač pa radi postave same. Postava daje n. pr. delavcem gotove pravice, toda ne nakfada nobene odgovornosti. In dasi -postava, oziroma^ vladni delavski odbor lahko vsili delodajalcem postavne dolžnosti pri upravi industrije, pa ne daje postava nobenega pravega zdravila ali odškodnine, kar se tiče delodajalcev. Taka očitanja so se čula že v kongresu, ko se je o postavi debatiralo, predno je bila sprejeta. N. pr. delodajalec nima nobenega rekurza pri odločitvah vladnega delavskega odbora. Delavec se pa lahko obrne na odbor, ali pa zadevo sam reši. Že se je oglasilo več kongresmanov, ki bodo pri prvi ugodni priliki zahtevali in predlagali spremembe k Wagnerjevi postavi. Prva taka sprememba bo, da se unije naredi nekako odgovorne pred postavo. Kot se glasi postava danes lahko vladni delavski odbor zapove delodajalcem, da morajo s tem ali onim nepoštenim prakticiranjem prenehati. Vladni delavski odbor pa ne more prepovedati uniji, da ne sme delati nasilja ob času štrajka. Wagnerjeva postava je še nova, toda dve leti njenega življenja sta dovolj, da se lahko reče, da postava potrebuje amendmentov, tako v boljšo zaščito delavcev kot v gotovo protekcijo poštenih delodajalcev. Predsednik Roosevelt je to sam razvidel, ko je izjavil, da je bila volja kongresa dobra in poštena, ko je ustvaril Wagnerjevo postavo, toda le teoretično. V praksi se je izkazalo, da bo morala biti temeljito popravljena, da bo služila originalnim namenom: narediti mir v industrijah, sporazum med delavci in delodajalci. H , , . , t t ■..»»... i ! i . _______ . m m—<- i Kaj pravite! #>•«*«»»«—• • • •—• • ■ ■ • • * ^ Naš urednik je pni dan opisoval potovanje na divji zapad. Posebno se mu je dopala velika brzina vlaka. Vsa postajna, kako je to šlo. Ko je kihnil enkrat (urednik) je vozil vlak 60 milj na uro, ko je kihnil drugič, jo je že brisal vlak 80 milj na uro. Kaj bi bilo, če bi bili v vlaku naš oče, ki so, kadar so se pripravili kihat, kihnili sedemkrat po vrsti. # * * V Afriki je mala državica, nekako tako velika kot Kočevska republika. Tam imajo vso oblast v rokah ženske. In te imajo navado, postavo in običaj, cla vsakega moškega, ko dopolni 45. leto oziroma prej, ko jo mahne v 50. leto, ga ženska oblast popoka in vrže krokodilom za malco. Prav jim je, moškim, kaj pa pustijo ženskam hlače nosit. Bilo je v, pondeljek dne 28. junija in sklicana je bila seja Združenih mladinskih zborov,, katero sem sklicala jaz po naročilu prejšnje seje. Niti malo mi ni prišlo na um, da je to ravno teden dni pred mojim 21. rojstnim dnevom, še manj pa da bi kdo zame kdaj pripravljal kako presenečenje, In tako je prišlo, da ko sem se ravno pripravljala, da odidem na sejo, da ne bom pozna, ker sem v časopisih poudarjala točnost, da me pride motit moja prijateljica Helen Hočevar ter me nagovarja, da naj grem ž njo na sprehod. Pojasnila sem ji, da imam važno sejo, in me je vse spraševala kakšno sejo, kdo se bo udeležil, itd., kot da bi ničesar ne vedela. Ker ni dala miru, sem se ji udala, da sva šle na vogal ceste po sladoled. Jaz sem hitela, a ona je godrnjala, da za prijateljstvo jaz nimam časa, čas imam samo za seje in vaje. Spremila me je v dvorano in vprašala, ako hoče čakati. Ker je bila ura že pol-devetih, sem ji rekla, da se bo bržkone seja zavlekla in bo pozno končana ter se je odpravila kot da gre domov. Začudila sem se, ko sem stopila v dvorano, kajti navzoči so bili že vsi uradniki, zastopniki in tudi pevovodja, ki mi je poprej sporočil, da bo pozen. Kazali so se nevoljni, ker sem bila pozna in godrnjali, da bi se moralo bolj vpoštevati točnost. Predsednik je vstal kot za pričetek seje in pričel z navadnim gowrom, pri tem sen? pa opazila, da se na odru dviga zastor, in mislila sem, da je kak otrok zadaj. Ne morem vam opisati mojega presenečenja, ko sem zagledala na odru zbrane vse "Kanarčke," kateri so zapeli "Bog živi te," katere je spremi jevala na klavir moja priateljica Elsie, (Miss Artel). Prvi trenutek nisem mogla razumeti kam to pripada, a pogled v očeh mojih "Kanarčkov" mi je dal vedeti, da je to v počast mojemu rojstnemu dnevu. Nato mi je pripela tajnica "Kanarčkov," Albina Kodek, lep šopek cvetlic. Uradniki, pevovodja in ostali zastopniki so mi čestitali in želeli srečo kot tudi Kanarčki, ki so takoj nato odšli. Bila sem gin j ena, da bi se najraje odstranila in zjokala in. sem le s težavo sledila seji, ki se je nadaljevala. Vsaka ideja, vsak- predlog se je opustilo za prihodnjo sejo, sklenilo se je le najvažnejše, kajti Mr. Setrie se je izgovarjal, da ima še važen opravek in Mr. Žele, da mora biti ..doma vsa j ob pol enajsti uri m tako je' predsednik zaključil sej."o že ob 10. uri. Mr. Šeme je omenil, da bi bjilo lepo, da bi se vsi zastopniki ustavili v spodnjih prostorih in vsak nekaj pil na moje zdravje. Kot drugi, sem bila tudi takoj zadovoljna. Kot običajno smo se nekaj časa razgovarjali o raznih stvareh, kar pa pride k meni Mr. Žele, da se on mora .-odstraniti in tako gre tudi par drugih zastopnikov, toda predno odidejo, bi radi še z menoj govorili, zato naj grem za par trenutkov v zgornjo dvorano. Ničesar sluteč grem gor z Mr. Želetom in kar sem zagledala se mi je zdelo neverjetno. Mislila sem si, da so samo sanje in da se prebudim in ne bom več videla vsega tega, toda bila je resnica. — Kanarčki so sedeli sredi dvorane, na; odru je sedelo pet fantov ZaJokarjevega orkestra, ravno pred odrom je stala miza z dvema šopkoma cvetlic, sredi pa veliki "birthday cake," na strani tega je pa stala krasna pisalna miza z svetilko, na nji je ležala spominska knjižica (autograph book) s podpisom in naslovom pevcev in pevk vseh mladinskih zborov in čestitke z sledečim napisom: "Kadar boš sedla k pisalni mizi, se spomni na nje, ki so ti hvaležni za tvoj trud." Zastopniki Mlad. zborov. Okrog v dvorani so sedeli zastopniki in drugi prijatelji mladinskih zborov. Ne vem, kako bi zapisala, da bi vsaj nekoliko izkazala svojo hvaležnost, kajti napravili ste, česar nisem nikdar pričakovala. Vedno sem želela imeti pravi "birthday party," a da bi ga mi priredili mladinski zbori in me tako lepo obdarili, nisem nikdar mislila.1 Zato se moram zahvaliti mojim Kanarčkom za krasno petje kot seveda pevovodju in pi-anistinji. Lepa hvala mlademu Ray Zalokarju in ostalim fantom, ki tvorijo orkester in so vsi člani Slavčkov. Hvala Mr. Šemetu za kratek, toda pomemben govor in ker je zavzemal prostor stoloravnate-lja. Enaka hvala za govore Mr. Terlepu, Mr. Želetu, Mr. Ferfolia in predsednici Kanarčkov, Annie Magdalene. Prav lepa hvala Mr. John Potokar-ju za velikodušen dar in Mr. Louis Ferfolia, ki je preskrbel, da je bilo na razpolago še več kot dovolj sladoleda. Lepa hvala direktoriju Slovenske delavske dvorane, ki so dali dvorano brezplačno. Prisrčno hvalo izrekam tudi mojim prijateljicam Hermini Mezgec, St^lli Roje, Rose Ban, Helen Hočevar, Albini Kodek in Millie Zaje, ki so mi nabavile tako lepo torto in preskrbele ves prigrizek. Torej naj sprejmejo vsi zgoraj omenjeni mojo iskreno zahvalo in splošno vsi mladinski zbori in še posebno mladi pevci in pevke za spominsko knjižico, ki jo bom hranila kot zaklad. Naj omenim še zastopnike, ki so celo stvar vodili: Mr. Žele, Mr- Seme, Mr. Ter-lep, Mrs. Obreza, Mrs. Kure, Mr. in Mrs. Erste, Mr. in Mrs. Klun in Mr. in Mrs. Artel. Obenem se želim zahvaliti številnim posameznikom, ki so mi poslali darila in čestitke. Ne morem najti besed, da bi izrazila to kar čutim, zato rečem še enkrat, sprejmite vsi skupaj mojo prisrčno zahvalo, meni pa ostane ta dan v trajnem spominu kot eden najlepših mojega življenja. Anna Traven. ---o-- Kam pa v nedeljo 18. julija? Gotovo dfl ne drugam, kakor na PIKNIK, ki ga priredi društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine na prijaznih Špelkotovih prostorih 113. St. Clair Ave. Obljublja se nam in jamči, da se bomo vsi imeli izvrstno. Zabave bo za vse, za starejše in za mlade. Vršile se bodo različne stvari, kakor kegljanje in pa tudi podkve se bo metalo kar se da. Plesaželjne pa bo imel v oskrbi znani Pe-con orkester. Postrežba lačnim in žejnim bo pa kakor je pri nas navada — izvrstna! Tudi razne nagrade bodo, tako na primer se bo zvečer oddala denarna nagrada. Do te nagrade bo vsak upravičen,, samo navzoč bo moral biti. Ja, pa še nekaj drugega se kuha, samo povedati ne smem tukaj, ker se mi je zabičalo od strani pripravljalnega odbora, da to je nekaj kar se zve samo tedaj, če se pride na Špelkotove prostore v nede- ljo 18. julija. Torej vidite, četudi bi neznansko rad, mi je nemogoče izdati njih skrivnost, zato ste pa najvljudneje vabljeni VSI člani tega društva in družine, VSI farani naše župnije kakor tudi naši prijatelji in znanci iz sosednih fa-ra. Pridite ven na prosto ter si v veseli družbi privoščite vesel popoldan in večer. Pridite, ne bo vam žal. V upanju, da se vidimo, vam kličem "Na svidenje v nedeljo 18. julija na Špelkotovih prostorih!" Pozdrav, Frank A. Hochevar, tajnik. Pozdravi s pota Na ladji Saturniji, 25. junija. — Prisrčne pozdrave poši-ljavi svojim družinam, znancem in priateljem s širnega morja. Danes smo se ustavili na Azor-skih otokih. Vožnjo imamo zpjo lepo in postrežbo fino. Vse bi bilo dobro, samo vožnja se nam zdi predolga. Pravijo, da se bomo še devet dni vozili, predno bomo v Trstu. Na ladji smo samo štiri Slovenke in par Hrvatov, drugi so pa sami Italijani. No pa so prijazni z nami, se ne moremo prav nič pritožiti. Pozneje se še kaj oglasiva, da boste videli, kako se nama godi. Torej še enkrat, bodite vsi skupaj prisrčno pozdravljeni in na svidenje. Mary Sluga Mihaela Aucin --—o- Smrt v Madison, 0, pivske kozarce za 700 oseb. To se je dokazalo pri posebni demonstraciji, ki se sedaj vrši pri Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave. "Da, mi to prav lahko storimo," sta rekla gg. Jerry Bohinc in John Susnik, lastnika omenjene firme. "Prav za prav imamo na rokah preko 700 kosov ledu, ki tehtajo skupaj preko 80 funtov. In vsak je bil zamrznjen v tem predpisanem času. "Pa se ni treba bati, da bi se ti kosi ledu stopili, ker smo jih deli v poseben oddelek v Frigidaire, naravnali ledenico na stopinjo temperature, predno se začne led topiti in tukaj si jih lahko vsak ogleda. Ti kosi ledu bodo ostali tam skozi vse poletje in se ne bodo stopili. "Toda povprečen lastnik ledenice najbrže ne bo potreboval toliko kosov ledu naenkrat, ampak če bi jih, jih lahko naredi. O vseh sposobnostih Frigidaire ledenice vam razkažemo tako, da bo lahko vsak razumel. Najbolj važno pri tem pa je, da vas manj stane led, ki ga napravite v Frigidaire kot pa če bi ga kupili. Pridite k nam in razka-zali vam bomo vse potanjkosti Frigidaire ledenice." -o- Brezžični sprejemni aparat v človeškem telesu Tukaj je nagloma preminul dobro poznani rojak John Blatnik. Doma je bil iz Gra-denca pri Žužemberku. V Ameriki je bvial^ 28 let. Ob smrti je bil star 44 let. V Ameriki zapušča več sorodnikov. Vzrok smrti je biia vročina in ga je dohitela nagla smrt, ko je delal na NYC progi v soboto 10. junija okrog štirih popoldne. Svoj čas je bival pri seštrični Mrs. Helen Prijatelj, 36 Union St., Madison, O., odkoder se je v torek vršil tudi pogreb. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. F. C. Novice s elevelandskega hriba Pretečeni teden se je podala v St. Luke's bolnico Mrs. Mary Napoli, hčerka dobro poznanega rojaka Frank Volka iz 93. ceste. Mladi rojakinji so dali dvakrat kri, da so jo ohranili pri življenju in zadnji petek so jo operirali. Stanje se ji je obrnilo na boljše, zato upamo, da se kmalu vrne zdrava k svoji družinici. Kadar bodo obiski dovoljeni, bom že poročal. Iz bolnice se je pa povrnil dobro poznani rojak iz Plymouth Ave., Garfield Hgts., Mihael Vičič, dobro poznani rojak širom Newburga. V bolnici sq je moral podvreči hudi operaciji, katero je pa srečno prestal. S svojo boleznijo nam je vso štreno zmešal pri zadnji balincarski tekmi ker je priznan izboren balinar. Vsi njegovi tovarši pri balincanju iskreno želijo, da bi kmalu popolnoma okreval, da se gremo potem udarit na Jutrovo. Brez tebe, Mike, si pa ne upamo. Balinčku je pa tudi že dolg čas po tebi. Fr. Stemberger. -o- ČUDOVITA LEDENICA Nobena hiša, pa naj bo tudi še tako razkošna palača ne.bi mogla postreči pri banketu sedem sto ljudi obenem pod isto streho. Vendar pa električna ledenica Frigidaire, ki se jo dobi v tisočerih hišah, lahko od 8 zjutraj do polnoči zamrzne dovolj ledenih kosov za Iz Moravske Ostrave poročajo: Tamkaj sta dva mlada delavca pred kratkim dognala nekaj tako čudnega, da se je z njunim dognanjem pečala in ukvarjala že cela vrsta učenjakov in strokovnjakov, ki so nazadnje povedali, da stvar ni brez nič. Dva delavca witko-viških železarn in jeklarn, 35 let stari mehanik Rud. Vltav-sky in 21 let stari avtogenski varilec Franc Sykora sta' živa sprejemna aparata, ker sta njuni trupli sprejemnika radijskih valov, sta takorekoč baterije, ki poganjata zvočnik. Vsaki izmed obeh vzame v roke žico od zvončnika, ki stoji na mizi. Nato morata zamižati, nakar sta kmalu zvezana s tisto postajo, ki si jo opazovalec želi. Katerikoli oddajno postajo žele opazovalci, jo kmalu dobe z vsem programom, ki ga tedaj tista postaja daje. Pred nekakimi 6 tedni je bil na ta dva človeka postal pozoren radijski klub v Moravski Ostravi. Člani tega kluba so nato sklenili, da bodo oba strogo nadzorovali, da tako razvozi jajo čudno uganko. Nadzorovati so ju hoteli docela sistematično in znanstveni. K temu nadzorovanju in poskusom je klub povabil'celo vrsto zdravnikov in tehnikov. Že prve poskušnje so pokazale, da je tukaj izključena vsaka sleparija. Prenosa, ki sta jih iz tujih postaj prenašala s svojimi telesi Sykora in Vltavsky, so vjeli na gramofonske plošče, in je tako bilo dokazano, da stvar ni nikaka sugestija. Pri zadnjih poskusih je strokovnjake najbolj zanimalo vprašanje, ali morda ne pospešuje takega sprejemanja kraj, kjer se poskusi vrše. Napravili so celo vrsto poskusov z vsemi mogočimi aparati, kolikor si jih je le mogel dobiti radijski klub v Moravski Ostravi. Vsi ti poskusi pa so potrdili čudno dejstvo, ne da bi bili' mogli najmanjšo stvar razložiti. Ko so z merilnimi aparati med reprodukcijo merili silo električnega toka, so videli, da močan električni tok polni zvočnik, ko oddaja skozi trupli sprejete točke od drugih postaj. Ta tok je baje posebno močan. Ta prikazen je bila mladima delavcema spočetka docela neznana ter jima je še danes neznana posledica vsega tega. Ko so prikazen še podrobneje študirali in preskušali, so stro kovnjaki dognali, da moreta njuni telesi proizvajati enosmerni tok do napetosti 300 voltov in z intenzivnostjo do 8 miliamperjev. Ce eden ali drugi drži v roki električno žarnico, more s tako električno silo notranjost te žarnice razžariti. Prav tako sta mogla ta dva s svojo elektriko magnetizirati železo, ki je dotlej nemagnetično. Delali so 1 njima še druge poskuse, ki so vsi potrdili, da stvar drži i'1 da ni nobena fantazija. Za 26. majnik je ostravski radijski klub povabil na poseben poskus še mnogo drugih znanstvenikov od zunaj. Med povabljenimi je bilo nekaj čeških vseučiliških profesorjev. Poskusi so trajali vso sredo do poznega večera. Učenjaki so z najmodernejšimi aparati in cevmi delali poskuse na obeh delavcih ter so nazadnje morali proznati, da je vse, kar je dotlej dognal ostravski radijski klub, res. Delavca Vltav-ski in Sykora imata v sebi torej tako moč, ki docela nadomešča sprejemni radijski aparat. Le zvočnika je še treba in sprejemna naprava je ka? pripravljena. --o- Stavka ob operacijski mizi V bolnišnici Saint-Sauvere v Lilleju se je dne 23. aprila zgodilo tole: Bolnišnični zdravnik dr. Vel" gac je bolniku Edvardu Thieva' lu dal pneumothorax. Operacija ki sama na sebi ni nevarna, ie dobro uspela. Ko pa je zdravnik operacijo končal, je bolniku po* stalo slabo. Treba ga je bilo naglo prenesti v posteljo. Takrat je bila ura tričetrt na 1. Zdravnik je takoj telefoniral strežn'' škemu osebju, naj prideta dv® z nosilnico ter neseta bolnikav posteljo. Minulo pa je 10 minu'' rte da bi se bil kdo prikaz^ Zdravnik je vnovič telefonih ter velel, naj se njegova odredba takoj izvrši, ker je nevarno^ za bolnika. čeprav je manjkalo še 5 minil' do 1, je prišel sedaj odposlan"1; strežajev ter rekel, da strežnih ne bodo nastopili dela, dokler mine njihov opoldanski odm<>r» to je ob 1, ko se zopet začne nj1' hova služba. Sedaj je zdravn^ sam stopil k strežajem, da bi jf1 pregovoril, toda brez uspeha. se je hip nato zdravnik vrnil K bolniku, je videl, da se je m^ tem bolnik sam dvignil na op^ racij ski mizi ter da sam hoče i'1 v posteljo. Toda, komaj je boln$ storil nekaj korakov, se je zgi'u' dil. Omedlelega so sedaj prišteli strežaji nesli v njegovo P0' steljo, kjer pa je revež eno nato umrl. Minister za zdravje je sedaJ odredil posebno komisijo, ki preiskala ta slučaj, ki je po vse*11 Francoskem vzbudil velikansk0 ogorčenje. Na podlagi uspeha ^ preiskave je sedaj državni prav" dnik dvignil obtožnico zoper nikerne strežaje, ki niso hote)1 izvršiti svoje dolžnosti do boli'1' ka. PODPIRAJTE SLOVENSI^ TRGOVCE --' - Ce verjamete al' pa fl* "Kaj ti je rekel zdravnik-"Rekel mi je, da moram li!| gubiti nekaj na teži. SvetoV0 mi je, naj grem vsako leto ^ toplice in bom vsak mesec >z gubila dvajset funtov." ,, "No, bomo videli,, kako boreče mož in se zamisli. Za^11 računati sam pri sebi: vaga žena 200 funtov. Ce bo * toplicah izgubila vsak meSfijj : dvajset funtov, je v deset^ mesecih ne bo nič. Naglo obrne k ženi, rekoč: v "Kar takoj se odpravi i*1 toplicah boš ostala deset n' secev." L AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 14TH, 1937 KRIŽEM PO JUTROVEM Po ncmikra UTirntt« K. Miri "Zakaj jo pestiš? Ali je tvoja'-' Moja je! Kdo ti daje pravico mučiti tujo žival?" "Kdo pa daje tvoji muli pravico, da vrže jezdeca iz sedla? Muli, ki jo je za jezdenje najel?" se je upravičeno hudoval Albani. "Da vrže iz sedla? Ali te je vrgla iz sedla? Ali nisi počasi in udobno zdrknil na zemljo? Lepo te je posadila na tla, da Se nisi pobil! še hvaležen bi ji tooral biti! Pa jo biješ in pestiš—!" "Najel sem jo za jezdenje, ne pa da me vsak hip vrže na tia! Ubogati mora! Plačam jo, m°ja je! če ne uboga, jo smem kaznovati." "Oho—! Tako se nisva domenila,! če jo še enkrat udariš, Se vrnem z mulami vred pa te pestim sredi ceste samega! Za-jahajspet!" • Albani je zlezel v sedlo. To-ljubka živalca na mah ni 'lQtela dalje, ni se premaknila. ^ezdec je zabavljal in se kre-gal. mula, pa je sukala rep in sukala ušesa in se še vedno ni pomaknila. Zdelo se je, kot da lrna jezdeca za norca. Albani si je ni upal udariti, kregal se Je nad lastnikom in zahteval, naj jo požene. Mož je malomarno povedal: "Pusti jo! Če hoče stati, pa naj stoji! Se bo že sama spomnila, da mora naprej. Jezdimo medtem dalje! Bo že za nami prišla." In tako se je tudi zgodilo. Na ovinku smo se obrnili. Še vedno je stala trmasta žival na mestu in migala z ušesi in z re-Pom. Komaj pa da smo izginili za oglom in nas ni več videla, je že pri dirjala za nami, da je'leseno stojalo hreščalo in da je ubogi Albani kar odskakoval. In ko nas je dohitela, se ni ustavila, mimo nas je šinila in dirjala in dirjala, kar so jo noge nesle. Njena vztrajnost je razdraž-ljivo vplivala na tovorno mulo, ki jo je lastnik peljal za vajeti. Utrgala se je in planila za ubežno tovarišico v skok. Seveda smo se pognali za begunci. Pa kmalu smo se'morali ustaviti. Vrvi na tovoru so popustile in zavoji šo strkljali na cesto, pa ne vsi obenem, ampak lepo počasi, drug za drugim, da smo imeli več dela s pobiranjem. Ko smo došli Albanija, je spet sedel na tleh in si drgnil tisti del telesa, ki spada v sedlo, ne pa na tla. In muli sta stali Poleg, vihteli repove in migali z ušesi ter kazali zobe. Človek bi mislil, škodoželjno se smejeta. Pritrdili smo zavoje in vreče, Albani se je skobacal v sedlo in dalje smo jezdili. Pa ni minilo Pol ure in trmasta žival je obstala ter se ni genila več. "Bo že prišla za nami! Jezdimo kar dalje,!" je menil lastnik. Ves čas sem molče gledal smešno komedijo. Tedaj pa mi je bilo dovolj. Nudila se mi je Prilika, da odškodujem rojaka Za previsoki račun pri ismilan-skem kavarnarju. Dejal sem mularju: "Kolikokrat pa se naj še ponovi tale neumnost? Mar misliš, da bomo vso pot zavoje podali? Kam pa bomo prišli? Pošteno daj živali okusiti bič Pa bo ubogala!" "Tegane bom storil!" "Tako—? Kaj pa j.e rekel tale effendi, ko je živali najel?" "Zahteval je dva konja ali Pa dve muli, eno za jezdenje, etlo za tovore." . "Lepo, zelo lepo! Ni izrecno I2bral mule, ki jo jezdi?" "Ne." 'Torej pa razjahaj in mu daj sv°jo mulo!" Začuden me je gledal. Kaj takega pač še nihče ni zahteval od njega, kar je gonil mule po Balkanu. "Kaj praviš—? Svojo žival da mu naj dam—? Tega ne bom storil! Saj je vendar moja!" "Tista trmasta je tudi tvoja, razumeš?" "Pa jaz jezdim le tole mulo in nobene druge!" "Topot boš izjemoma jezdil ono drugo! Tale effendi je najel eno žival za jezdenje, eno pa za tovore. K jezdni živali spada tudi jezdno sedlo. Tisto stojalo tamle pa ni nikako jezdno sedlo, pač pa je jezdno sedlo tisto, ki ti na njem sediš. Kdor zahteva in plača jezdno sedlo in jezdno žival, mora jezdno žival s sedlom vred tudi dobiti, razumeš? Menjal boš!" "Mi na misel ne pi'ihaja!" Pošla mi je potrpežljivost. "Pa meni je prišlo na misel!" sem se zadri. "Padišahov fer-man imam, tale effendi je moj spremljevalec in potuje v mojem varstvu, torej tudi v varstvu padišahovem. In kar zapo-vem, se mora nemudoma zgoditi, razumeš? Takoj boš menjal,!" Albani je razjahal. Lastnik pa je godrnjal: "Dvoje živali je zahteval in dvoje živali je dobil !^Meni ne boš zapovedoval!" "Halef!" sem mignil. Koj me je razumel. Že dolgo je čakal na priliko, da pride tudi sam do besede. Ko blisk iz jasnega je priletel njegov bič nepokornemu mularju po hrbtu, da je kriče skočil iz sedla, še nekaj takih udarcev, pa ni več ugovarjal, zajahal je trmasto mulo, Albani pa njegovo. Seveda je bil rojak zadovoljen, jezdil je dobro, mirno, ubogljivo žival. Nam pa menjava ni mnogo koristila. Do bližnje vasi je jezdna mula dvakrat ušla s svojim gospodarjem, tovorna mula pa trikrat s svojimi zavoji in vrečami. In spet smo pobirali. K sreči smo našli človeka, ki je dajal konje v najem. Odslovili smo mularja in najeli za Albanija dva dobra, pametna konja. Ko smo odhajali, je mu-lar zmerjal za nami in nas obsipaval z grožnjami. Nismo se zmenili za njegovo jezo. Za vasjo smo se obrnili proti severu, da se izognemo težko dostopnemu hribovju, ki je zapiralo pot proti Melniku. Prenočili smo v Kara Bulaku in krenili proti vzhodu na Nevrokop. Potovali smo sicer v velikem ovinku, pa zato udobneje in manj naporno. Najkrajša pot ni vsikdar najboljša, pravijo. Opoldne smo jezdili po visoki planoti, poraščeni z redko goščavo. Prave poti ni bilo in zamudno smo se^ogibali grmovju. Pravkar smo spet zavili okoli goščave, ko se je nenadoma Rih splašil in odskočil. Pustil sem mu vajeti in ga opazoval. Boječe je iztegoval vrat proti grmovju, strigel z ušesi, vohal, se odmikal in prhal in oči so mu nemirno plesale. "Nekdo je v grmovju!" je menil Halef. "Morebiti. Vsekakor je nekaj nenavadnega, da je vranec tako zelo plašen." "Bi pogledal?" "Poglej!" Skočil je s konja in vdrl v goščavo. Kmalu nato sem čul iznena-den vzklik in Halef se je vrnil. Osupel je poročal: "Truplo leži v goščavi. Pridi, gospod!" (Dalje prihodnjič) IZ DOMOVINE —Huda nesreča s samokresom. Na Zaplani se je pripetila šolskemu upravitelju Hartmanu Janezu huda nesreča. V družbi z nekim znancem je pregledoval svoj samokres. Pri tem je tako nerodno ravnal, da se je samokres sprožil in se je Hartman zgrudil na tla. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je umrl za hudimi notranjimi krvavitvami. Pokojnik je štel komaj 35 let. Zapušča ženo z dvema otročičema ter mater. —Ljubezenska žaloigra. V Uršnih selih pri Novem mestu se je odigrala pretresljiva ljubezenska žaloigra. 28-letni posestnikov sin Janez Klemenčič je imel razmerje z 21-letno Ma rijo Klobučarjevo, hčerjo iz iste vasi. Fant in clekle sta se nekaj časa dobro razumela, a zadnje čase sta se večkrat sprla. Kle> menčič se je počutil nesrečnega in osamljenega. Nihče pa ni slutil, da je v njem dozorel strašen naklep. Klemenčič je bil na obisku pri sestri Karolini v Črnomlju, zvečer pa se je vrnil v Uršna sela in šel k trgovcu Janku, kjer je bila Marija v službi. Med kramljanjem mu je trgovec omenil, da bi potreboval drugo jutro kosca, in Klemenčič se mu je ponudil. Rekel je, da gre domov po koso, in prosil, da bi smela Marija z njim. Dekle je res šlo z njim, a namestu domov sta zavila v Jankov sadovnjak. Kmalu nato pa so našli Marijo s prerezanim vratom. Povedala je še, da jo je zabodel Klemenčič z nožem, nato je pa izdihnila. Po strašnem dejanju je Klemenčič skočil v globok tolmun in utonil. —Katastrofa v Polhovem gradcu. Po dolgih 13 letih je zadela polhovgrajski lepi kot zopet katastrofalna nevihta, ki je bila sicer po učinkih manjka, toda po silovitosti prav slična onemu neurju iz leta 1924, ko je bilo mnogim vse uničeno, ko so se pohlevni gorski potočki spreminjali v tuleče hudournike, noseč s seboj rodovitno zemljo, pesek in tudi ogromne skale, podirajoč hiše in mostove. Tudi zdaj je moral naš kot prestati strahote katastrofalnega neurja. Nevihta je nad naše kraje prihrumela okoli 15 in je trajala nad tri ure. Tuintam je tudi padala debela toča. Vsa ravan je bila mahoma poplavljena. O velikih škodah, ki so jih povzročali razni mestoma že dobro regulirani hudourniki, je bil takoj drugo jutro obveščen oddelek za regulacijo hudournikov in načelnik oddelka g. inšpektor inž. Strancar je takoj odšel na teren, da pregleda, kakšno škodo je napravilo neurje. — Mačkov potok, ki teče po Mačkovem grabnu, ob kate-Mačkom je poškodovana. Od-celo velike skale. Pregrada nad rem si je zgradil pokojni dr, Ivan Prijatelj prijeten dom, je strahovito divjal. Odnesel je seboj v ravan do 1,000 meter-skih ton peska. Valil je s seboj neslo je mostič. Pot proti Koz-jaku je sedaj popolnoma zasu ta. Nekateri potočki so so mestoma spremenili svojo stri1 go. Posestniku Plestenjaku je odneslo velik del vrta. Prav tako je divjal Žirovnikov potok. Hudourniki so odnašali s seboj drva, hlode in druge reči, ki so jih potem puščali po njivah in travnikih. Kako ogromno škodo je napravila vremenska katastrofa, še ni uradno ugotovljeno. Je pač velika. — Najhuje so besneli potoki, ki prihajajo z Grmade in od Sv. Katarine. Hriboviti deli proti zapadni strani niso toliko trpeli od neurja. Prav v predelu Grmade in Katarine je bila nevihta najsilovi-tejša. Horjulski kraji so na drugi strani mnogo trpeli po toči. Most v Mačkovem grabnu na banovinski cesti Polhov gra-dec-črni vrh je voda odneslai V Mačkovem grabnu trpi osem posestnikov znatno škodo. V Podrebri in na Dvoru je padala debela toča. Voda pa je zalila njive in travnike. * —V Svetinjah je umrl Ludvik Jazbec, šolski upravitelj. —V Dolu pri Ljubljani je po daljši mučni bolezni dne 10. junija umrl v 67. letu starosti tuk. tovarniški delovodja in občinski odbornik g. Avsec Anton. Pokojni je bil skrben družinski oče in zaveden Slovenec, katerega bomo vsi težko pogrešali. —Strela jo je ubila. V torek 8. junija je privihrala popoldne okoli pol 3 nad Vavto vasjo silna nevihta. Lilo je tako močno, da je bila kmalu vsaka dolinica polna vode. Med dežjem je padlo tudi nekoliko toče. Huje pa je klestila po hosti južno od Vavte vasi in po vasi Praproče, kjer je na polju naredila veliko škode zlasti žitu. Večja nesreča pa je zadela v vasi Gor. Gradišče pri Toplicah po domače Bar-tusovo hišo. Mlada gospodinja je sedela pri oknu in šivala. Zabliskalo se je, zahre šČalo in dobra žena je bila mrtva. Zapušča 2 otroka in žalostnega moža. —V neki vasi v okolici Dubrovnika se je pripetil zanimiv dogodek. Kmetica Simana Ko-sič je imela v notranjščini hiše opravka, pa je zato triletnega otroka posadila pred hišo, predenj pa skodelico mleka, v katero je nadrobila koruznega kruha. Kmalu pa se je izza zida pokazala glava debele kače, ki je zavohala mleko. Prilezla je do dečka in z njim vred srkala mleko. Dečku nov gost ni bil simpatičen in ga je preganjal s tem, da je kačo tolkel po glavi. Toda kača je mirno srkala mleko dalje. Ko je mati pogledala skozi okno, je zavpila na pomoč, toda tudi njenega glasu se kača ni ustrašila. Šele sosedje so odstranili nevarnost s tem, da so kačo ubili. —Na Cušperku je umrl gospod Janez Jereb, duhovni svetnik in župnik v začasnem pokoju. Pokojni gospod svetnik se je rodil v Ljubljani 5. maja 1873, v mašnika je bil posvečen 22. julija 1897. Ka-planoval je štiri leta v Št. Vidu nad Cerknico, kjer je sezidal novo cerkev. Nato se je preselil na župnijo Škocjan pri Turjaku, kjer je pastiro-val 21 let in tudi tam zgradil novo cerkev. Leta 1927 je zaradi, bolehnosti stopil v začasni pokoj in se *je naselil na Cušperku, kjer je boguvdano umrl. Pokojni gospod svetnik je bil vzoren in izredno delaven duhovnik, splošno priljubljen povsod, kjer je' služboval. —V Ljubljani je umrl Izidor Bajuk, železniški uradnik v pokoju. — Umrla je Frančiška Brezec roj. Rupnik, soproga strojevodje. —Dne 7. junija popoldne je umrl v Hotedršici v 80. letu starosti obče spoštovani in u-gledni posestnik g. Petkovšek Fx-anc. —Na Jesenicah je umrl g. Franc Razingar, posestnik. -o-- 101 leto star oče Iz Londona poročajo tole novico, ki je pač vredna, da se zapiše: Globoko objokovan od svoje 31 let stare žene in od svojih otrok, izmed katerih je eden star 69, drugi 60, tretji pa 6 let, je v mestecu Burnham Market na Angleškem umrl 104 leta stari Jurij Skeet. Žena in trije otroci zgoraj omenjene starosti so šli za pogrebom, samo najmlajša hčerka, ki je komaj dopolnila tretje leto starosti, se še ni zavedala izgube, ki jo je zadela. Jurij Skeet je bil najbolj originalen Anglež, kar jih je živelo za njegovega časa. Rodil se je leta 1833. Ko je bil 29 let star, se je leta 1862 prvič oženil s svojo prvo ženo. To je bilo pred 75 leti. Poročena sta bila celih 62 let in sta živela ves čas v zelo lepem zakonu. Rodila sta se jima dva sinova. Tudi žena je doživela visoko starost, saj je umrla šele leta 1925. Takrat je bil njen mož, ko je postal vdovec, star že 92 let. Toda 92 letni možak se .]> hotel še drugič oženiti. Tokrat pa je vzel mlado nevesto, ki je bila šele 19 let stara. S to že- GV/PvNJ , LADV, IT'LL NEV/ER. GET AWy ' GREENER! no je imel leta 1931 enega sina in leta 1934 še hčerko. Ko se mu je rodila zadnja hčerka, je bil že 101 'eto star. Drugi zakon ni bil nič manj srečen, kakor je bil prvi. Sam je večkrat rekel tako in tudi njegova mlada vdova je sedaj po njegovi smrti in poprej večkrat rekla, da se še nikdar ni pokesala, da ga je vzela. "Bila sva srečna skupaj. Nikdar se nisem pokesala, da sem postala njegova žena." -o- Tragičen konec lepega romana Mladi angleški plemenitaš Randall Plunkett, ki se je ponašal, da je potomec 400 let stare plemiške rodbine, ni dal veliko na tradicije angleških plemenitašev. Kot poročnik pri dragoncih v kraljevi gardi, je imel kaj lepo bodočnost in odprta vsa plemiška vrata v Angliji in lahko bi si bil izbral nevesto izmed najodličnejših družin. Toda Randall je bil ple-bejskega naziranja in je poročil hčerko preprostega voznika, Gwendoline Cowling. Ljudje so prerokovali, da ta zakon ne bo srečen in res ni bil, kot bomo videli. Ko so minile njegove počitnice, ki si jih je vzel za medene tedne, je odšel zopet v službo.. Nekega jutra je objel svojo mlado ženico, rekoč, da se zvečer zopet vrne. Par ur kasneje je bil mrtev. Avtomobil, s katerim se je vozil h garniziji, se je prevrnil v obcestni jarek in Randall je bil na mestu ubit. Ko je prihitela mlada žena na lice mesta, se je vrgla na truplo svojega moža in vpila: "Oh, ljubi moj! Ljudje so govorili, da najin zakon ne bo trajen, ker si se poročil izven svojega stanu. Toda nisem jim verjela. Verjela sem le tebi, ki si mi zatrjeval, da je samo ljubezen, ki šteje, ne pa slavna rodbina, ne družabno stališče, ne denar in ne plemiški naslov. No in res so imeli prav, najin zakon je trajal komaj par dni. Toda vem, da si me poročil iz ljubezni, saj si žrtvoval vse zame. Zato pa tudi jaz ne bom nikdar pozabila nate, dragi moj..." -o-- DNEVNEVESTI Državna postavodaja Columbus, Ohio, 13. julija. Včeraj je državna postavodaja končno odobrila proračun za stroške države Ohio za leto 1937 in 1938. Skupni stroški bodo znašali $94,500,000, ali za $5,500,-000 manj kot je predlagal go-verner. Borba za proračun je trajala od l.maja. Od 1. julija država Ohio ni mogla plačevati nobenih računov, ker proračun ni bil odobren. Sedaj mora biti podpisan še od governerja, ki je pa grozil, da bo proračun vetiral, kar zna povzročiti največjo zmešnjavo pri državni upravi. Predno je senatna zbornica po-stavocteje zaključila zborovanje je tudi imenovala odsek petih senatorjev, ki bodo preiskali poslovanje državnega oddelka za javne ceste, delovanje komisije z>a kontrolo opojne pijače in civilne komisije. Senatorji trdijo, da je Davey vpeljal velike nered-nosti pri teh komisijah. -o- Ameriški državljani se selijo iz Španije Washington, 13. julija. Ameriški državni tajnik naznanja, da se je vkrcalo na ameriško vojno ladjo "Kane" mnogo ameriških državljanov v pristanišču Santander, Vsi so se nahajali v vojni zoni. Nacionalisti oblegajo mesto Santander, ki se nahaja pred svojim padcem. Ameriška vojna ladja je vzela na krov tudi nekaj drugih ljudi, ki niso ameriški državljani in ki vsi bežijo iz Španije. Papež obsodil in izobčil sleparskega duhovna Rim, 13. julija. Papežev urad je nocoj obsodil Rev. Rafaela Codipietra, župnika v Paganico Sanine, škofija Rietti. župnik je bil spoznan krivim sakrilegija, nakar je bil izobčen iz katoliške cerkve. Obtožen je bil, da je sle-paril s čudeži 26. junija, 1936. Svojim vernikom je pripovedoval, da pada iz svetih hostij Kri-stova kri, in natančna preiskava od strani svete stolice je prinesla na dan, da je Rev. Codipietro sleparil. -o- Nacionalisti zanikajo zmago socialistov Hendaye, Francija, 13. julija. Iz nacionalističnih krogov se poroča, da vesti socialistov o zmagah pred mestom Madridom niso resnične. Vsi napadi socialistov so bili v okolici Madrida odbiti in so imeli socialisti pri teh napadih težke zgube. Zadnja dva dneva pa boji popolnoma počivajo. PRIDOBIVAJTE NOVE , ČLANE i ZA S. D. Z. MALI OGLASI l)ve opremljeni sobi se oddasti v najem. Prost vhod. Vpraša se na 1535 E. 43rd St. Stanovanje se odda štiri sobe, kopališče. Odda se mali slovenski družini. Vprašajte na 1028 E. 70th St. (164) Lot naprodaj v West Parku. Nahaja se na Kirton Ave. Obsega 40x150. Proda se poceni. Vprašajte na 1568 E. 45th St. (165) Naprodaj je ledenica in pohištvo. Jako poceni. Zgla-site se do petka na 1087 E. 64th St. Išče se ženska ki bi vodila gospodinjstvo. Katero veseli naj se zglasi osebno ali pismeno na 1093 E. 64th St. (164) Dobro delo dobi starejši Slovenec, ki se razume na farmarska dela, da bi vodil farmo. Upošteva se le človek, na katerega se lahko zanese in ki ni pijanec. Plača in druge ugodnosti. Za podrobna pojasnila se zglasite na 1209 E. 168th St., med tednom. Ne zglasite se ob sobotah in nedeljah, ker lastnika farme tedaj ni tam. Vprašajte po 6. uri zvečer. (164) Izkušena perica bi rada jemala perilo na dom ali pa pride na vaš dom. Za naslov poizvejte v uradu tega lista. (163) Trgovski lokal se da v najem, pripraven za vsako podjetje, v slovenski naselbini v Ccllinwoodu. Pokličite po 5 uri zvečer KEnmore 0413-R. (Jul. 13, 14, 17.) Delo išče mlado dekle, hišna dela, za tri dni v tednu. Oglasite se zvečer po 6. uri na 15704 Trafalgar Ave. (163) Naprodaj je hiša ima 11 sob, za tri družine. Hiša je na 5814 Bonna Ave. Poceni. Istotam se proda tudi piano. Vprašajte na 15801 Grovewood Ave. (163)' Hiša naprodaj Nahaja se na 20810 Goller Ave., blizu 200. ceste. Hiša je kot nova, cena samo $3,850. Pokličite KEnmore 4696. (163)' Farma naprodaj v Geneva, Ohio. Obsega 36 akrov, dobra hiša in gospodarska poslopja, Oglasite se pri Mrs. Mary Strnad, R. F. D. No. 2, Geneva, Ohio. (163); AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 14TH, 1937 Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina "Tvojega službovanja je konec. Pojdi!" se je glasil resni odgovor. Fedai je povesil glavo v pozdrav, postal za trenotek kakor, globoko zatopljen v misli; nato pa se je obrnil, odšel trdih korakov do roba brezdi^a in skočil. Z a trenotek je solnce obsijalo njegov beli vihrajoči plašč, za tem pa se je začul iz globin tega strahovitega kraja težak padec in vse je bilo tiho. "Pojdita za svojim stotnikom v raj," je rekel Sinan obema vojakoma; eden je potegnil nož, da "bi se zabodel, a svetovalec je skočil nadenj in zavpil: "žival, mar boš pred obličjem svojega gospoda prelival kri? Ali ne poznaš običajev? Naprej!" In siromaka sta odšla, prvi trdnih korakov, drugi pa, ki ni bil tako pogumnega srca, se je zvrnil v prepad, kakor da bi bil pijan. "Končano je," so rekli svetovalci tar zaploskali z rekami. "Strašni gospod, zahvaljujemo te vzpričo tvoje pravičnosti." Rozamunda je obnemogla in celo brata sta prebledela. Ta človek je bil v resnici strašen — če je bil sploh človek in ne zlodej — in oni so bili v njegovi obla- V Washingtonu se je vrnilo m-ednS\odno zborovanje svetovnih skavtov. Na sliki vidite dva skavta, ki sta prišla V Washington ,peš in sicer 8,000 milj daleč, iz Vene-, 'znale, Južna Amerika. Športoma sta, mno g o doživela in i biltt celo ]nekaj. časažadržar-:< h n za dom. C K 32 6612 ST. CLAIR AVE. J 2 __HKnderson 2878_rH PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! GRELNI INŽENIRJI fl GORAK ZRAIC. PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING J Popravljalni deli za vseh vrst boilerje in furnace DO 3 LETA ZA PLACANJE Postavite si grelni sistem in začnite || plačevati v septembru ^^ ' Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik Preostalo je še nekaj Izvodov poez'j IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE zložil h. izdal IVAN ZUPAN urednik "Glasila K. S. K. J." 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Cena $1.00 s poštnino vred. • Naročite jih sedaj, dokler zaloga no poide! GLenville 9218 715 East 103rd Street Vabijo se tudi naročniki izven mesta Marlene Dietrich, znana filmska igralka, nemškega rodu in njen mož, Rudolph Steber. Mary Piclcford in Charles Rogers, filmska igralca, sta se nedavno poročila. Ženin je star 34 let, nevesta pa 43. PRECITAJTE in/ TAKOJ SPOROČITE// svoje ime, naslov, /// poklic in tel. štev. //v / DA TUDI VAŠE IME /Jff /, UVRSTI KLASI- m/ / d' FICIRANI^JI AM __—S^M // .irA"/ IŠČEJO SE POVEIUENC1 TMft/ fJ/V za nabiranje podatkov v vsaki s| »P tr/ koloniji. Dostojen zaslužek ID f ^ / ob malem trudu za zane- II | / sljivo, inteligentno in poznano II W/ osebo. PIŠITE! Ill VHT |VAN K|LAP,INfQ Urednik 156 Fifth Ave. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena d? 9 fift in stane samo: 9 CiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. 17 letna Roberta Jonay iz St. Petersburg, Fla., za katero se je zavzela Mrs. Roosevelt, da se je izučila v plesu in dobiva zdaj najboljše ponudbe od najboljših gledišč. Iz dimnikov jeklarske industrije se je začelo zopet kaditi, ko so tovarne odprle vrata pod zaščito narodne garde. Sppdnja slika* loaže, kako se vračajo delavci zopet, na delo. > 1 ~ *Ro£a fiteta POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Prevel: I. M. sti. Kedaj se tudi zanje oglasi povelje skočiti v tisti prepad? Wulf pa je v svojem srcu prisegel, ako bi on moral nastopiti to pot, da mora tudi Sinan ž njim. Truplo romarja so odnesli, da je vržejo orlom, ki so se vozili nad to hišo smrti; ko se je Sinan zopet usedel na divan, je začel govoriti po Masudi s tihim, mirnim glasom, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo: "Gospica," je rekel Rozamun-di, "tvoja zgodba mi je znana. Saladin1 te hoče imeti, in nič čudnega ni," — oči so se mu zaža-rele z novim, strašnim svitom — "če želi videti tako lepotico na svojem dvoru, dasi je Frank Lo-zel prisegel po onem mrtvem ogleduhu, da si dragocena v njegovih očeh zbok nekih sanj, ki jih je imel. Veš, ta krivoverski sultan je moj sovražnik, ki ga satan ščiti, kajti' celo mojim fedais se ni posrečilo umoriti ga, in nemara bo radi tebe vojska. A ne boj se, kajti cena, za katero bi te mogel dobiti, je večja, nego bi jo sam Saladin hotel plačati. Ker je ta trdnjava nepremagljiva, lahko v miru bivaš tukaj. Nobena želja ti ne bo odrečena. Govori in kar želiš, se ti zgodi." "Predvsem želim," je rekla Rozamunda s tihim, a trdnim glasom, "varstva pred sir Loze-lcm in vsemi moškimi." "Se zgodi. Gospod gora te pokrije s svojim lastnim plaščem." "Potem želim," je nadaljevala, "da bivata moja dva brata pri meni, da se ne čutim same med tujimi ljudmi." Sinan je nekaj časa premišljal in odgovoril: "Tvoja brata naj bivata blizu tebe v gradu za tujce. Shajali se boste pri gostiji in na vrtovih. Vendar, gospica, ali ti je znano? Onadva sta prišla sem v veri v staro pravljico o neki obljubi, ki jo je naredil oni, ki je odšel pred menoj, da prosita mene pomoči, da te osvobodim iz Saladinovih rok, ne vedoč, da sem jaz tvoj pcgoščevavec, ne Saladin. Da( sta te na tak način našla, je naključje, ki vzbuja celo meni mot -remu začudenje, kajti v tem vidim dobra znamenja. Sedaj pa utegneta ta dva vitka tvoja brata, ki sta te želela rešiti iz Saladinovih rok, zopet želeti, da bi te rešila od Al Džebala. Zato vedite vsi skupaj, da vodi od gospoda smrti samo ena pot rešitve. In sicer tam-le," in pokazal je na vrtoglavi kraj, kjer so njegovi trije služabniki skočili v'brez-dno. "Viteza," je nadaljeval, obr-nivši se h Godvinu in Wulfu, "peljita svojo sestro od tod. Za drevi povabim njo in vaju na gostijo. Dotlej pa zdravstvujte! "ženska," je pristavil Masudi, "pojdi ž njimi. Svoje dolžnosti poznaš; ta gospica je v tvojem varstvu. Ne dopusti nobenemu moškemu, da bi se ji približal, predvsem Franku Lozelu ne. Dais, poslušajte: Ti trije stoje pod zaščito svetega znamenja v vseh stvareh, samo zapustiti ne smejo mojega ozidja razen z dovoljenjem svetega znamenja — ne, razen v moji navzočnosti." Svetovalci so vstali, se priklonili ter zopet sedli. Nato pa sta brata in Rozamunda odšli pod vodstvom Masude in v spremstvu stražnikov po terasi skozi zavese do vzvišenega prostora, ker so ljudje čepeli na tleh, skozi veliko dvorano, kjer so jih straže na Masudino povelje pozdravile, in po hodnikih do prostora, kjer so spali. Tu se je Masuda ustavila ter rekla: . • . ;v i "Gospica, Roža sveta, ki po vsej pravici nosiš tako ime, odhajam, da ti pripravim, sobano. !3rez dvoma želiš govoriti ne-taj časa s tema svojima — iaratoma. Govorite in ne bojte se ničesar, kajti moja skrb bo, da ostanete sami čeprav le za malo časa. A zidovi imajo ušesa: radi tega vam svetujem, a se poslužujete angleškega jezika, ki ga tu v Al Džebalovi deželi ne razume nikdo izmed nas — tudi ne jaz." Masuda se prikloni ter odide. TRINAJSTO POGLAVJE Poslanstvo Brata in Rozamunda so nemo gledali drug drugega; imeli so si toliko povedati, da skoro niso vedeli, kjer bi začeli. "Zahvalimo Boga," začne Rozamunda. "ki nas je po teh žalostnih mesecih potovanja in nesreče zopet združil!" In v tujski dvorani gosjpoda smrti so vsi trije pokleknili in se mu iskreno zahvalili. Nato so se pomaknili bolj na sredo dvorane, kjer so menili, da jih nikdo ne bo mogel slišati,-ter se začeli tiho in v angleščini pomenkovati. "Ti nam prva povej svojo zgodbo, Rozamunda," reče God-vin. In pripovedovala je kolikor je mogla kratko, onadva pa sta jo pazljivo poslušala, ne da bi izpre-govorila besedico. Zatem se je oglasil Godvin in pripovedoval svojo zgodbo. Rozamunda je poslušala in skoraj šepetaje vprašala: "Zakaj neki je vama ona krasna, črnooka ženska tako naklonjena?" "Ne vem," odgovori Godvin;" nemara zato, ker sem jo rešil iz levovega žrela." Rozamunda ga pogleda, se mu malo nasmehlja in pravi: "B|og blagoslovi tistega leva in njegov rod! Prosimo Boga, da ne pozabi kmalu tega čina, kajti dozdeva ae mi, da je življenje nas vseh odvisno od njene naklonjenosti. Kako čudna je ta zgodba in kako obupen naš položaj! Kako čudno tudi, da si prišel semkaj proti njenemu svetu, ki je bil, sodeč po vsem, mislim, pošten." "Naša vodnica je bila," odgovori Godvin. "Tvoj oče je modro govoril, ko je umiral, in je videl, česar mi nismo mogli videti'." "Tako je," pristavi Wulf, "a moja želja je, da bi nas bila peljala na kak drug kraj, kajti strah me je tega gospoda Al Džebala, ki samo namigne, pa derejo ljudje kar v smrt." "Hudoben človek je," odgovori Rozamunda in se strese, "hujši nego vitez Lozel. In kadar upre svoje oči vame, me zaboli v srce. Da bi mogli uteči iz tega kraja!" "Jegulja v pasti iz vrbovja ima več upanja na svobodo!" reče Wulf mrko. "A bodimo vsaj hvaležni ,da smo skupaj ujeti, — rad bi vedel, za koliko časa." V tem je prišla Masuda v spremstvu strežnic, se priklonila Rozamundi ter rekla: "Gospodarjeva volja je, gospa, da vas popeljem v sobane, ki so jih pripravili' za vas, da se odpočijete do pojedine. Ne bojte se, tedaj se zopet snidete z bratoma. Vidva viteza pa imata dovoljenje, da vadita svoje konje po vrtovih, če je vama drago. Osedlani stoje na dvorišču, kamor vaju popelje ta ženska." "S tem hoče reči, da moramo iti," zamrmra Godvin, na glas pa pristavi: "Z Bogom sestra, do drevi!" Na dvorišču sta brata našla Plama in Dima ter štiri divje vojake s častnikom. Ko sta bila v sedlu, jima je ta namignil, da mu sledita, in odjezdili so skozi obokana vrata iz dvorišča na vrtove. Pred njimi se je vila široka, s peskom posuta cesta, na katero so zavili. Cesta se je vila ob prepadu, ki je obdajal trdnjavo in notranje mesto Masiaf, Ko so jezdili, prepad vedno na desni, zadržavajoč konje, da ne prehite konja svojega vodnika, dasi je bil jako hiter, so uzrli drugo četo, ki se jim je bližala. Tudi tej je jezdil ua čelu častnik morivcev, kakor so Franki nazi-vali te Aldžebalove služabnike, za njimi pa je jezdil na krasnem, kakor oglje črnem žrebcu in spremljan od stražnikov nek frankovski vitez v polnem oklepu. "Lozel je," je rekel Wulf, "na konju, ki mu ga je Sinan obljubil." Pri pogledu nanj je silna jeza zgrabila Godvina. Z glasnim krikom je potegnil svoj meč. Lezel ga je videl in kakor blisk mu je švignil meč iz nožnice v odgovor. Zdirala sta mimo obeh čast-1 nikov, ki sta bila z njimi, izpod-bodla konje in kot bi trenil sta bila drug drugemu nasproti. Lozel je udaril prvi ,a Godvin je s ščitom prestregel udarec; preden pa je mogel udarec vrniti, so prihiteli vojaki od obeh oddelkov in ju ločili. "škoda," je rekel Godvin. "Da bi bili naju pustili, brat, mislim, da bi ti bil prihranil tvoj dvoboj pri mesečini." Konji so zopet zdirjali in Lozel jim je izginil izpred oči. Ob mestnem robu so dospeli do ozke-, ga mostu brez ograje, ki se je vzpenjal preko prepada. Tukaj je častnik ^sukal svojega konja, jim namignil, da mu slede in se v polnem diru zagnal na most. Za njim sta zdirjala brata — Godvin prvi, za njim pa Wulf. Po strmem klancu na drugi strani so se počasi ustavili. Stotnik se je obrnil in zdirjal nazaj še hitreje nego je prišel. "Prehiti ga!" je zavpil Godvin,' izpustil vajeti na Plamov vrat in ga pognal. NewYoiw""" WOLFF HEATING CO. IBBEm 1 LJ HJ* I / i May ?yM flPr^y^F^Hj^y^^yVy!^ In skočil je naprej, Dim pa za njim. Kmalu sta dohitela stotnika in ga na ozkem potu prehitela. Niti za palec prostora ni bilo med njimi in med brezdnom in častnik se je vzlic svoji ne-ustrašenosti z grozo oprijemal konjeve grive, pričakujoč, da ga vsak hip vržeta v prepad. Na mestni strani pa sta brata smeje ustavila konj^; občudovali so ju služabniki, ki so tam nanje čakali. "Pri svetem znamenju!" zavpije častnik, misleč, da ga brata ne razumeta; "to niso ljudje; vragi so, njihovi konji pa gorske koze. Mislil sem. jih malo ustrašiti, pa sta mi drzno vrnila, ko sta švignila mimo mene kakor dva sokola." (Dalje prihodnjič) t