Planinski vestnik | aPril 2014| 29| 
Vmes kaj prida vode ne bomo našli, 
zgolj v kakšnem obnovljenem kalu ali 
lokvi, odkrili pa bomo zares veliko 
možnosti za dobre kolesarske ture, ki 
jih bomo zabelili z obiskom prelepih 
kraških vasi, ogledom starih cerkva, 
ostankov žalostnih bojišč izpred 
stotih let in še marsičesa. In najbrž 
si bomo za samonagrajevanje po 
napornem kolesarjenju privoščili še 
kakšno vinsko-kulinarično dobroto 
pri katerem od številnih ponudnikov 
ob poti. No, vsaj če poslušate nasvet 
domačina, ki je prepričan, da na Krasu 
najbolj čarobne stvari vselej nastajajo 
v podzemlju. Bodisi v globokih kapni-
ških jamah bodisi v veliko plitvejših 
kleteh ...
Z NAMI NA POT
"Mislila sen, ka je tü pri vas planouta ... in ka je tü fse samo ravnou," so 
bile besede ene od udeleženk kolesarske skupine iz Prekmurja, ki sem jo 
nekoč s kolesi popeljal po Krasu. Sedaj, ko mi je turno kolesarstvo postalo 
tako rekoč način življenja in ko z gorskega kolesa drugače gledam na 
kraške kolovoze in steze, mi še vedno zvabljajo nasmeh na usta.
R
es je, še iz šolskih učbenikov 
vemo, da Kraševci živimo na 
planoti med Tržaškim zalivom 
in Vipavsko dolino, a ker hudič 
tiči v podrobnostih, stvar seveda ni tako 
enostavna. Najprej bomo hudiča zame-
njali z besedo čar in pravi čar planote 
Krasa iskali v besedi razčlenjenost. 
Neštete vrtače, podolja in hribi, ki 
kraške gmajne spreminjajo v čudovita 
razgledišča po velikem delu slovenskega 
zahoda, sosednje Furlanije, morja in alp-
skega loka od Dolomitov do Julijcev, so 
prav tako čarobni kot žlahtnost črnega 
terana, prefinjenost pršuta, kamnoseška 
umetnost ali gostoljubnost Kraševk in 
Kraševcev. Še več. Ponujajo nam odlično 
podlago – tokrat tisto, po kateri bomo 
pognali svoja gorska kolesa – za to, da 
ta prekrasni del naše dežele doživimo 
aktivno, športno. In verjemite, vsako-
mur bo nemudoma jasno, da je življenje 
na planoti lahko sila razgibano. 
Kras je prostran ... 
Od pobočij prepihane Vremščice na 
jugovzhodu do s strelskimi jarki iz 
prve svetovne vojne posejanih gmajn 
okrog Doberdoba je dobrih petdeset 
kilometrov. Približno pol manj jih preč-
kamo, če svoje noge najprej namočimo 
v morskih pristanih starih slovenskih 
ribičev pod Nabrežino in Križem, nato 
pa skušamo kaj vode najti še v Raši in 
Branici, potokih, ob katerih si Kras 
podaja roke z Vipavsko dolino. 
Andrej Bandelj
Šumko je leta 2006 
opustošil velik gozdni 
požar. Ena redkih dobrih 
posledic tega dogodka so 
prostrani razgledi.
Foto: Andrej Bandelj
Komenski Kras
Krasen svet
med Sočo in morjem

|30| Planinski vestnik | aPril 2014
Mnogi deli Krasa so bralcem že precej 
dobro poznani. Marsikdo je v gojzarjih 
že odkrival območja, ki jih prečka 
Slovenska planinska pot. Med Nanosom, 
Vremščico, Slavnikom in Kraškim 
robom se marsikaj čudovitega vidi tudi 
izza balance. V osrednjem delu "planote" 
bo vsak našel kaj zase. Samo odlična 
vodnika Miloša Stankoviča je prej treba 
vzeti v roke. Knjigi S kolesom med 
kraškimi kamni in Volnik bosta v veliko 
pomoč, preden poženemo kolesa okrog 
Dutovelj in Sežane. 
Na tem mestu pa se selimo še malce 
dlje na severozahod, tja, kjer se skrivajo 
turnokolesarski biseri, ki jih markirane 
poti niso preveč prekrile. Obiskali bomo 
vrhove nad Komnom in se po starih, že 
napol pozabljenih kolovozih potopili 
v srce Krasa. Prav tu, dobrih dvajset 
kilometrov stran od slavne Lipice in 
Unescovih Škocjanskih jam, se nam 
ponuja Kras v svoji najpristnejši podobi. 
In še prežet je z bogato zgodovinsko in 
etnološko dediščino. Z njegovih vrhov 
(naj vas njihova nizka nadmorska višina 
ne zavede, saj se napačno razumevanje 
besede planota tu lahko hitro ponovi) 
se bomo že od blizu spogledovali s sose-
dnjim čudovitim Posočjem. Tudi to me 
prepričuje o tem, da lahko na kopastem 
grebenu med Štanjelom, Trsteljem in 
Cerjem ter med vasmi neposredno pod 
njim hitro doživimo nekakšen podaljšek 
enega najlepših slovenskih turnokole-
sarskih ciljev. 
Komenski Kras in njegove posebnosti
Celotni severni rob Komenskega Krasa 
se namreč dvigne v niz vrhov, ki pove-
zujejo znamenito vas Štanjel na vzhodu 
in območje nekdanjega soškega bojišča 
s potmi miru pri Opatjem selu na 
1
2
3
4

Planinski vestnik | aPril 2014| 31| 
zahodu. Ti vrhovi res niso visoki, saj naj-
višji Trstelj doseže 643 metrov, večina 
ostalih pa se dvigne 400–500 metrov 
nad gladino morja, a številna sedla med 
njimi greben dodobra razčlenjujejo, 
tako da skrb za kakšno pomanjkanje 
kolesarskih višincev na turi po tem 
območju ni potrebna. 
Severni rob Krasa lahko podrobneje 
razdelimo na tri dele, ki jih razmejujeta 
lokalni cesti Komen–Branik in Komen–
Dornberk. Vzhodni del, ki se začne pri 
Štanjelu, se ponaša z izjemno lepimi 
gmajnami, ki jih junija s cvetenjem, 
oktobra in novembra pa z rdeče obar-
vanimi listi krasijo nepregledne blazine 
ruja. Poleg tega lahko z najvišjih točk 
okrog vasi Lukovec in zaselka Grižnik 
uživamo prekrasen pogled na celotno 
Vipavsko dolino, rob Trnovskega gozda 
in vrhove zahodnih Julijcev v daljavi.
Osrednji del grebena, med prej ome-
njenima cestama, je danes povsem 
drugačen, kot je bil pred letom 2006. 
V takratnem izjemno vročem poletju 
je vrhove Šumke, Svetega Martina, 
Ovčnjakov in Svete Katarine namreč 
opustošil eden najobsežnejših gozdnih 
požarov v državi. Prostrani gozdovi 
črnega bora, ki so nekoč nudili senčno 
pribežališče pred poletno pripeko, so le 
še spomin. A v nesreči lahko odkrijemo 
vsaj nekaj dobrega. Nove in obnovljene 
gozdne ceste, požarne poti in steze so 
danes kot nekakšen balkon nad Krasom 
in Tržaškim zalivom. Pogledi pa so ob 
kakšni razjasnitvi zahodnega obzorja po 
deževju še veliko bolj prostrani. Nekega 
dne sem šele s pomočjo spletne strani, ki 
omogoča izris gorskih panoram, odkril, 
da sem s Svete Katarine zrl na gričevje 
Berici med Padovo in Vicenzo, 170 kilo-
metrov daleč v Benečiji! 
Ko bomo kolesarili tod, si lahko ogleda-
mo še ostanke starih cerkvic Katarine 
in Martina na vrhovih, ki sta po njiju 
tudi poimenovana, najvišje točke požga-
nega in izsekanega grebena pa zasedajo 
gomile kamenja, ki je nekoč gradilo 
prazgodovinska gradišča. Že prvi 
prebivalci našega Krasa so očitno vedeli, 
kje je lepo ...
Zahodni del opisanega območja je 
najvišji. V skoraj ravni črti od vzhoda 
proti zahodu se nizajo vrhovi Trstelj, 
Stol, Stolovec, Vrtovka, Veliki vrh, Fajtji 
hrib in Cerje. Novogoriški markacisti so 
jih povezali z označeno grebensko potjo, 
ki je za turne kolesarje posejana s preveč 
ostrimi skalami in prestrmimi odseki, 
zato pa imamo na voljo povezovalno 
gozdno cesto in številne kolovoze, po 
katerih se bomo popeljali od prostranih 
razgledov do številnih strelskih jarkov, 
kavern, topniških položajev in drugih 
ostankov soške morije iz prve svetovne 
vojne, nad katerimi kraljuje nastajajoči 
Spomenik branilcem slovenske zahodne 
meje na Cerju. 
Trans-Slovenija in Slovenska turnokolesarska pot  
na Komenskem Krasu
"To je za kolesarja fantastično področje," mi je nekje okrog Volčjega 
Grada prišepnil znameniti nemški gorski kolesar Uli Stanciu, ko smo 
poleti 2013 skupaj odkrivali skrite kolovoze Krasa. Prepričan sem, 
da mu bo pritrdil marsikdo, ki se bo v prihodnje podal po kateri od 
nastajajočih gorskokolesarskih transverzal. Tako Trans-Slovenija, na 
svoji poti od Podkloštra do Pirana, kot Slovenska turnokolesarska pot 
bosta namreč vijugali tudi po Komenskem.
Avstro-ogrske vojaške železnice –  
priložnost za gorske kolesarje
Pred skoraj stotimi leti, ko so se na severozahodnem Krasu bili srditi boji, 
je avstro-ogrska vojska za oskrbovanje bojišča zgradila številne proge. 
Prek Komenskega Krasa so speljali dve: normalnotirno od Dutovelj do 
Kostanjevice (22 km) in ozkotirno od Krepelj do bližine Gorjanskega. 
Prva nam že danes ponuja zanimivo kolesarjenje po določenih odsekih, 
druga pa je sicer pretežno zaraščena, a marsikje poteka zelo slikovito in 
bo morda kdaj v prihodnje služila tudi kolesarjem.
1
  Pogled na Štanjel Foto: Vladimir Habjan
2
  Križišče makadamskih cest pri Kobjeglavi 
Foto: Andrej Bandelj
3
  Ljubiteljem kamnoseške umetnosti na 
Krasu ne bo dolgčas. Foto: Andrej Bandelj
4
  Mimo Marijine cerkve v Obršljanu pri 
Komnu Foto: Andrej Bandelj
5
   Kolesarimo tudi po trasi nekdanje vojaške 
železnice, ki so jo med prvo svetovno vojno 
za potrebe avstro-ogrske vojske uredili 
ruski ujetniki. Foto: Andrej Bandelj
5

|32| Planinski vestnik | aPril 2014
Nič manj zanimivo od opisanih vrhov 
pa ni njihovo kraško podnožje. Sploh če 
se spomnimo na dejstvo, da se od ene 
lepe kraške vasi do druge lahko podamo 
po skritih kolovozih in stezah, ki nas 
bodo vsaj v mislih povedle v čas, ko so 
Kraševci po njih gnali črede živine in 
obiskovali prijatelje. Vsak letni čas nam 
bo pri tem pustil drugačen vtis. In vsak 
obisk bo v nas krepil zavest o izjemnem 
trudu, s katerim so si tukajšnji prebival-
ci nekoč lajšali težak obstanek na nego-
stoljubni zemlji. A smo obstali. Navkljub 
takim in drugačnim viharjem, ki so 
rohneli prek suhih zidov in skozi ozke 
gase kraških vasi. In pri tem znamenita 
burja niti ni bila najsilovitejša od vseh ...
Izberite si torej lep konec tedna ali 
dva in se s kolesarskega sedeža raz-
glejte tudi po vaseh, kot so Lipa, Sveto, 
Volčji Grad, Pliskovica ali Kobjeglava. 
Zagotavljam vam, da boste kasneje na 
Sveto
Mnogo je vasi na Komenskem Krasu, ki si zaslužijo naš obisk, med njimi 
pa vendarle nekoliko izstopa vas Sveto pri Komnu. Tu imamo na majhnem 
prostoru veliko zanimivosti, ki pritegnejo pozornost: vaška cerkev sv. 
Tilna iz 17 . stoletja, katere tloris je osmerokoten, celotno ostrešje pa, kot 
velik dežnik, sloni na enem samem stebru; večstoletna lipa pred cerkvijo, 
slikovit vaški vodnjak, avstro-ogrsko vojaško pokopališče sredi kraja 
in ostanki vojaške železnice, po katerih lahko delno tudi kolesarimo. 
Številne hiše pa se ponašajo z izjemnimi kamnoseškimi detajli.
Dostop do izhodišč Štanjel, Komen in 
Kostanjevica na Krasu 
Ena največjih prednosti Krasa je ta, da ob odlični 
cestni povezavi z osrednjo Slovenijo na eni in Italijo 
na drugi strani ohranja status nekakšne mirne in 
neokrnjene oaze znotraj prometnega obroča, ki 
ga obdaja. Po avtocesti se samo pripeljemo do 
izhoda Sežana vzhod in nadaljujemo po regional-
ni cesti v smeri Nove Gorice. V Dutovljah lahko 
zavijemo proti Štanjelu ali proti Komnu in naprej 
do Kostanjevice na Krasu.
Štanjel in Komen sta od avtocestnega izhoda od-
daljena 20 kilometrov, Kostanjevica pa 30. Do 
izhodišča v Štanjelu se lahko pripeljemo tudi z 
vlakom.
Planinske koče: Stjenkova koča na Trstelju, 
610 m, odprta ob petkih, sobotah, nedeljah in 
praznikih, telefon 041 935 945; Mladinski hotel 
v Pliskovici, telefon 05 7064 02 50, spletna stran 
www.hostelkras.com. V vaseh ob opisanih poteh 
so na voljo številna zasebna prenočišča, gostilne, 
turistične kmetije in znane osmice.
Literatura: Miloš Stankovič: S kolesom med 
kraškimi kamni. Samozaložba, 2011.
Miloš Stankovič: Volnik. Samozaložba, 2012.
Zemljevidi: Primorska, Kartografija, 1 : 75.000; 
Državna topografska karta, 1 : 25.000, listi 145 
(Opatje selo), 146 (Gorjansko) in 147 (Branik); 
Primorska in Kras, Geodetski zavod Slovenije, 
1 : 50.000.
informacije
Sredi Svetega nas na tragično vojno pred 
stotimi leti opominja vojaško pokopališče. 
Foto: Andrej Bandelj
zemljevidu znali poiskati tudi male 
gruče hiš pod imeni Nadrožica, Škofi ali 
Kregolišče ...
Komenski Kras vselej ohranja še nekaj 
pridiha skrivnostnosti. Na poti do njih 
se morate potruditi ... tudi z orientacij-
skimi sposobnostmi. Presenečeni boste 
nad razvejanim prepletom kolovozov in 
gozdnih cest, zato je dober zemljevid 
nujni del opreme. Če pa želite na pot 
povsem brez skrbi, je najbolje, da Kras, 
njegove zgodbe in lepote raziskujete v 
družbi vodnika. Opisane ture lahko po 
želji tudi kombinirate in združite. m
S prostranih gmajn pri Lukovcu se nam odpre 
nenavaden pogled na Štanjel; v ozadju levo 
Nanos. Foto: Andrej Bandelj

Lukovec iz Štanjela, krožna tura po planoti
Šumka, 533 m, in Sveta Katarina, 524 m, iz Komna
Komenski 
Kras
Komenski 
Kras

bomo prečili travnate hrbte in se spustili 
v osrčje Komenskega Krasa. Mimo 
znamenite cerkve v Obršljanu in skozi 
značilne vasi Tomačevico in Kobjeglavo 
se bomo vrnili na izhodišče. Vzemimo 
si čas še za ogled slikovitega starega 
dela Štanjela.
Zahtevnost: Srednje zahtevna kole-
sarska tura (vzponi V3, spusti S3).
Oprema: Gorsko kolo.
Nadmorska višina: 400 m 
Višina izhodišča: 300 m
Višinska razlika: 500 m (skupaj vzponi)
Dolžina: 21 km
Izhodišče: Štanjel. WGS84: 
N 45,82323232, E 13,84359134
Avtocesto Ljubljana–Koper zapustimo 
na izvozu Sežana vzhod in nadaljuje-
mo po regionalni cesti v smeri Nove 
Gorice. V Dutovljah zavijemo proti 
Štanjelu. Parkiramo na označenem 
parkirišču pri pošti. Če se v Štanjel 
pripeljemo z vlakom, z železniške 
postaje v središče vasi prikolesarimo 
po asfaltni cesti mimo osnovne šole 
(0,8 km). 
Časi: Štanjel–Lukovec–razgledišče 
na Golcu 1 h
Obiskali bomo hribovje, ki ima dva 
obraza. Od daleč opazimo predvsem 
opustošenje, ki ga je povzročil obsežen 
gozdni požar leta 2006. Med kole-
sarjenjem po odprtih pobočjih pa nas 
bo zagotovo navdušil prostran razgled 
na Kras z morjem v ozadju na eni ter 
Vipavsko dolino s Trnovskim gozdom 
na drugi strani.
Zahtevnost: Srednje zahtevna ko-
lesarska tura (vzponi V4, spusti S3, 
odsek na Sveto Katarino V5, S4). 
Oprema: Gorsko kolo.
Nadmorska višina: 520 m 
Višina izhodišča: 290 m
Višinska razlika: 580 m (skupaj vzponi)
Dolžina: 21 km
Izhodišče: Komen. WGS84: 
N 45,81673004, E 13,7 4535432
Avtocesto Ljubljana–Koper zapustimo 
na izvozu Sežana vzhod in nadaljuje-
mo po regionalni cesti v smeri Nove 
Gorice. V Dutovljah zavijemo proti 
Komnu, kjer parkiramo v središču vasi 
pri bencinski črpalki.
Časi: Komen–Sveto–Rubije–Šumka 
1.30 h
Vas Lukovec se sonči na razgledni planoti visoko med Krasom in Vipavsko dolino. Foto: Andrej Bandelj
Čez Šumko – vrh v kopastem nizu med Štanjelom in Trsteljem – nas popelje čudovita in razgledna gozdna 
cesta. Foto: Andrej Bandelj
Tura nam ponuja čudovit preplet lepot 
kraške arhitekture, labirintov gručastih 
vasic in razglednih prostranstev kraške 
gmajne, ki jo odlikuje najznačilnejša 
pokrajinska podoba Krasa. Odkole-
sarili bomo iz Štanjela – bisera med 
kraškimi naselji – in se povzpeli na 
vzhodni del severnega roba planote. 
Po kolovozih in makadamskih cestah 
Planinski vestnik | aPril 2014
Planinski vestnik | aPril 2014 | 33| 


Planinski vestnik | aPril 2014
Golec–Mali Dol–Obršljan 45 min
Obršljan–Kobjeglava–Štanjel 45 min
Skupaj 2.30 h
Sezona: Vse leto z izjemo dni z močno 
burjo.
Zemljevida: Primorska, Karto-
grafija, 1 : 75.000; Primorska in 
Kras, Geodetski zavod Slovenije, 
1 : 50.000.
Opis: S parkirišča odkolesarimo 
po gozdni poti v smeri severozaho-
da. Ko pridemo iz borovega gozda, 
na križišču izberemo desni kolovoz 
(navzgor) in po njem nadaljujemo 
do križišča dveh makadamskih cest 
južno od vasi Lukovec. Nadaljujemo v 
vas in jo zapustimo mimo športnega 
igrišča po novi protipožarni cesti, 
ki preči razgledne gmajne visoko 
nad dolino Branice vse do travnate-
ga Golca, 380 m. Pozor! Omenjeno 
cesto zapustimo, takoj ko dosežemo 
obsežne travnike, in se usmerimo 
levo čez hrbet na drugo gozdno 
cesto, po kateri se mimo zaselka 
Grižnik spustimo do asfaltne ceste 
Branik–Komen. Držimo se je dobrih 
500 metrov v smeri Komna (levo). Pri 
spomeniku NOB jo zapustimo in se 
držimo gozdnega kolovoza levo v ju-
gozahodni smeri, ki ga zapustimo že 
po 200 metrih in zavijemo na slabši 
kolovoz, ki se strmo vzpne proti levi. 
Kmalu dosežemo slikovito gmajno, ki 
jo prečkamo po dolgi in ravni stezi med 
značilnimi suhimi zidovi. Na razpotju 
zavijemo desno navzdol v vas Mali Dol. 
Sredi nje med hišami zavijemo levo čez 
polje, nato desno na lokalno asfaltno 
cesto in po njej levo proti Komnu. Ko 
pridemo do regionalne ceste Štanjel–
Komen, zavijemo desno, a takoj nato 
levo na kolovoz. Skozi vas Divči na-
daljujemo levo (vzhodno) mimo stare 
romarske cerkve v Obršljanu in naprej 
po cesti v Tomačevico. V vzhodnem 
delu vasi zavijemo levo na gozdno 
cesto (oznaka za Zajčevco in Grižnik). 
Na prvem izrazitem križišču gozdnih 
poti izberemo desno in po njej 
dosežemo Kobjeglavo. Odkolesarimo 
skozi vas, ki jo zapustimo pri vaškem 
pokopališču in se po kolovozih čez 
gmajne vrnemo v Štanjel.
Andrej Bandelj
Šumka–Sveta Katarina 45 min
Sveta Katarina–Lipa–Komen 1.30 h
Skupaj 3.45 h
Sezona: Vse leto z izjemo dni z močno 
burjo.
Zemljevid: Primorska, Kartografija, 
1 : 75.000
Opis: Iz središča Komna gremo najprej 
v severni (mimo pokopališča), nato 
pa zahodni smeri skozi gozd Draga in 
mimo vojaškega pokopališča iz prve 
svetovne vojne. Po kolovozu med 
vinogradi se pripeljemo v vas Sveto, 
ki jo zapustimo na vzhodnem robu in 
nadaljujemo po ozki asfaltni cesti v 
vas Rubije. Tam zapeljemo na maka-
damsko cesto proti vzhodu, a že po 
stotih metrih nadaljujemo levo po drugi 
gozdni cesti. Ta preči odprta pobočja 
hriba Sveti Martin, 475 m, (vrh z ru-
ševinami cerkve lahko obiščemo peš) 
in se v dolgem zavoju nadaljuje čez 
severno stran grebena visoko pod vrh 
Šumke, 533 m. Na tem delu imamo 
lep razgled na severno, vipavsko stran. 
Nadaljujemo čez križišča ob mogočni 
lipi proti zahodu po cesti, ki še naprej 
ponuja izjemen razgled na Kras in 
morje. Pri kažipotu za Sveto Katarino, 
524 m, se lahko odločimo za strm, a 
kratek in priporočljiv vzpon na ta vrh. 
Vrnemo se do odcepa in nadaljujemo 
proti asfaltni cesti v smeri vasi Lipa. 
Slednjo dosežemo po lepem kolovozu 
mimo vojaškega pokopališča. Iz Lipe 
se odpeljemo po kolovozu proti jugu 
vse do oznak, ki nas usmerijo levo 
po trasi nekdanje vojaške železnice iz 
prve svetovne vojne. Skozi borov gozd 
pridemo v vas Sveto in se po cesti med 
vinogradi vrnemo v Komen.
Andrej Bandelj
|34| Planinski vestnik | aPril 2014
Lukovec iz Štanjela, krožna tura po planoti
Šumka, 533 m, in Sveta Katarina, 524 m, iz Komna
Komenski 
Kras
Komenski 
Kras

Trstelj, 643 m, in Cerje, 343 m, iz Kostanjevice
Osrednji del Komenskega Krasa
Goriški 
Kras
Komenski 
Kras

Planinski vestnik | aPril 2014
Zahtevnost: Srednje zahtevna kole-
sarska tura (vzponi V4, spusti S3). 
Oprema: Gorsko kolo.
Nadmorska višina: 643 m
Višina izhodišča: 295 m
Ob vznožju Trstelja, najvišjega vrha Komenskega Krasa, se sonči Lipa. Foto: Andrej Bandelj
Med mogočnimi suhimi zidovi kolesarimo skozi prazgodovinsko gradišče Debela griža pri Volčjem Gradu.
Foto: Andrej Bandelj
Ta tura se še najbolj približa pridevni-
ku planotasta. Na njej bomo obiskali 
čudovite in v glavnem precej neznane 
vasi južno od Komna. Občudova-
li bomo lahko starodavne domačije 
s številnimi izjemnimi kamnoseški-
mi detajli, kolesarili med vinogradi in 
uživali v prostranstvih kraške gmajne.
Zahtevnost: Lahka kolesarska tura 
(vzponi V3, spusti S3).
Oprema: Gorsko ali treking kolo.
Nadmorska višina: 300 m
Višina izhodišča: 290 m
Višinska razlika: 300 m (skupaj vzponi)
Dolžina: 19 km
Izhodišče: Komen. WGS84: 
N 45,81670337 , E 13,7 4545524
Avtocesto Ljubljana–Koper zapustimo 
na izvozu Sežana vzhod in nadaljuje-
mo po regionalni cesti v smeri Nove 
Gorice. V Dutovljah zavijemo proti 
Komnu, kjer parkiramo v središču vasi 
pri bencinski črpalki. 
Časi: Komen–Kregolišče–Pliskovi-
ca 1.30 h
Pliskovica–Coljava–Komen 1.30 h
Skupaj 3 h
Planinski vestnik | aPril 2014 | 35| 
Kostanjevica leži v tistem delu Krasa, 
ki ga je najbolj zaznamovala krvava 
soška fronta. Številni ostanki takra-
tnega dogajanja nas bodo spremljali v 
večjem delu opisane ture. Na srečo pa 
je nekdanje bojišče danes prepredeno 
predvsem s tako imenovanimi Potmi 
miru, ki nam, poleg spominov na pre-
teklost, omogočajo predvsem prvo-
vrstno spoznavanje slikovite kraške 
krajine, ki se je prav na tem območju 
še najbolj ohranila. V Temnici lahko ob 
koncih tedna obiščemo informacijsko 
pisarno z nasveti glede obiska zanimi-
vosti v okolici.


Višinska razlika: 700 m (skupaj 
vzponi)
Dolžina: 23 km
Izhodišče: Kostanjevica na 
Krasu. WGS84: N 45,84423011, 
E 13,64169686
Avtocesto Ljubljana–Koper zapustimo 
na izvozu Sežana vzhod in nadaljuje-
mo po regionalni cesti v smeri Nove 
Gorice. V Dutovljah zavijemo proti 
Komnu in se peljemo do Kostanjevice, 
kjer parkiramo v središču vasi.
Koča: Stjenkova koča na Trstelju, 
610 m, telefon 041 935 945.
Časi: Kostanjevica–Temnica–Trstelj 
1.15 h
Trstelj–Fajtji hrib–Cerje 1.30 h
Cerje–Kostanjevica 45 min
Skupaj 3.30 h
Sezona: Vse leto, z izjemo dni z 
močno burjo.
Zemljevid: Primorska, Kartografija, 
1 : 75.000.
Opis: Iz Kostanjevice se odpeljemo po 
asfaltni cesti proti vzhodu. Kolesarimo 
skozi naselji Novelo in Temnica z lepimi 
kraškimi domačijami. Skoraj celoten 
vzpon na Trstelj, 643 m, nadaljuje-
mo po ozki asfaltni cesti. Od planinske 
koče se povzpnemo še na razgleden 
vrh. Po slikoviti gozdni poti čez severna 
pobočja vrha dosežemo gozdno 
cesto, ki povezuje celoten greben 
do Cerja. Vmes bomo kolesarili le 
dobrih 500 metrov po asfaltni lokalni 
cesti Temnica–Renče. Od ostrega 
desnega ovinka na njej nadaljuje-
mo čez nekdanja bojišča na Fajtjem 
hribu do vrha Cerje, 343 m, kjer 
nastaja spomenik branilcem slovenske 
zahodne meje. Ko se naužijemo čudo-
vitega razgleda (Kras, morje, Vipavska 
dolina, Julijci, Benečija, Furlanija, 
Karnijske Alpe in Dolomiti), naredimo 
še krog po gmajni zahodno od vrha, 
nato pa se držimo čudovite steze, ki 
nas med rujem in suhimi zidovi pripelje 
do avstrijskega vojnega spomenika in 
v skalo izklesanega Borojevićevega 
stola, na katerem naj bi (tako pravi 
legenda) med boji sedel poveljnik av-
stro-ogrske armade na soški fronti. 
Po kolovozih se v jugovzhodni smeri 
vrnemo na izhodišče.
Andrej Bandelj
Sezona: Vse leto.
Zemljevida: Primorska, 1 : 75.000; 
Primorska in Kras, Geodetski zavod 
Slovenije, 1 : 50.000.
Opis: Iz Komna odkolesarimo na jug 
proti Volčjemu Gradu. Na koncu vasi 
zapustimo asfaltno cesto in zavijemo 
desno na stezo, ki nas med zidovi 
pripelje do mogočnega prazgodovin-
skega gradišča Debela griža. Mimo 
cerkve v Volčjem Gradu nadaljuje-
mo po makadamski cesti do vasi 
Nadrožica. Peljemo skozi slikovito 
vasico in se nato držimo kolovoza 
(v drugem delu poteka po trasi 
vodovoda), ki nas vodi v dolino na levi. 
Ko dosežemo njeno dno, se strmeje 
vzpnemo do Škofov, ki se ponašajo 
z lepimi obokanimi vhodi (k'lunami) 
na dvorišča. Po asfaltni cestici nada-
ljujemo do pol kilometra oddaljenega 
Kregolišča. Pri prvi hiši zavijemo na 
kolovoz, ki nas vodi desno (vzhodno) 
čez gmajne. Čez prostrani travnik 
dosežemo makadamsko cesto, gremo 
po njej desno, a le sto metrov, nato 
pa zavijemo levo skozi borov gozd in 
čez več križišč do znane vasi Plisko-
vica. Mimo cerkve in pokopališča 
odkolesarimo najprej po kolovozu, 
nato pa po lokalni asfaltni cesti v vas 
Kosovelje. Nadaljujemo po maka-
damski cesti do križišča štirih poti, 
zavijemo levo in se skozi vas Coljava 
po trasi nekdanje vojaške železnice iz 
prve vojne vrnemo v Komen. 
Andrej Bandelj
Planinski vestnik | aPril 2014
|36| Planinski vestnik | aPril 2014
Trstelj, 643 m, in Cerje, 343 m, iz Kostanjevice
Osrednji del Komenskega Krasa
Goriški 
Kras
Komenski 
Kras