Vojska. Razvoj dogodkov, ki se ticejo TurBije in balkianskih držav, je bil zadnjih 8 dni ta-le: Mladoturki, ki so vsled vstaje prišli do vlade, niso lioteli odstopitiOd. rhia. Nato so odposlanci balkajiskili držav v Londonu pretrgali mirovna pogajanja in poveljniki balkanskili armad so Turkora iiaznanili, da bodo v ponedeljek zvecer zafteli zopet z vojsko. MlaidoturšTča vlada je velevlaslim na njih1 posredovanje odigovorila, da hoče sedaj odstopiti majhen del Odrina. Bolgari se za to sporočilo niso lioteli vec zmeniti. BolgarsKa armada je že 150 km proe od Odrina globoko v turškiem ozemlju, čisto blizu Carigrada, zato bi bilo naravnost bl.azno, da bi Bolgari pustili Turkom mesto iii zemIjo, ka.teno so si s krv^o osvojili. Velevlasti tucli priznavajo, da iraa Bolgarska pra.v, le Slovanorn sovražna Nemčija j_e izjavila, da je turška ponudba sprejemljiva. NemČija je radi tega svetovala Bolgarom, naj ne zaCnejo vojske, o kakem nemškern posredovanju v Ttirčiji pa ni ni6 slišati. Rusi baje ne bodo naravnost pomagali Bolgarom, ])a6 pa ne bodo trpeli, d,a bi Turcijastopila aabolgarskatla, akobi iraeii Bolgari vendar-le nesrečo. Rusija še tudi vedno zaliteva, da se Turčiji z ladjami velesil zažuga, pa' se udajo, loda druge velesile se lioeejo vmeševati. Tvled AVstrijo in, Rusijo se je razmerje izboIjSalo in naš cesar je poslal ruskemu cariu histnorocno pismo, prvi znak boljšega razmerja. Med Bolgarijo in Rumunijo je prišlo do precej&iijcga sporazuma, ker so Rumunj nekoliko odstopili od svojih zalitev, Bolgari pa nekaj pridjali. Velevlasti se trudijo, druga drugo pregovoriti, da ostane.jo vse mirne' in nepristranske. To se je dosedaj S.e zgodilo, vendar je razmerje med velesilami rav-no v sedanjem trenotku tako razrahljano, da se je vedno bati nevarnili svetovnih zaidetljajev, Splošno se sodi, a,ko pade Odrin, da ])otem pride kmalu do miru vsaj na Balkanu. O vojski sami še danes, ko to piSomo, ni nobcnih porooil, Tur&ka armada jo razglajsila, da .ne bo pripustila nobenili porocevalcev blizn, Mladoturki odgovorijo. Ko je nastala mladolurška vstaja, pod protvezo, da Turčija ne sme odstopiti Bolgarom Odrina in Grkom Egejskili otokov, v kar je staroturški veliki vezir Kiartiil-paŠai že privolil, so se l>alkajiskc države požu. rile, odpovedale mirovna pogajan.ia v Londonu ter napovedale Turfiiji, da bodo zopet zaftele vojsko. Vkljnb temn jo mladoturšika vlada odgovorila velesilam na njiliov nasvet prejšnji vladi, da naj prepusti Turfti.ja Bolgarom Odrin in izroci usodo cez E. gejske otoke razsodbi vDlesil. MladoturSki odgovor se glasi: Turcija vztraja na tem, da obdrži oni del Od- rina, kjer leže sveti kraji moliamedancev; pripravljena je pa, da odstopi oni del Odrina, ki leži na desnem bregu reke Marice. Glede' pa Egejske otoke želi Turčija, da obdrži iz vojnih razlogov nadvlado nad tistimi otoki, ki leže blizu turSkega ozemlja, Bolgarski odposlanec v Londonu, dr. Danev, je izjavil, ko je izvedel za turški odgovor: Izjavljam v imenu vseli z.aveznih odposlanikbvr da odgovor Turčije ni tak, da bi miogel biti temelj za nova pogajanja. Izjavili smo, da se mora Odrin in Egejski otoki odstopiti, in ce se to ne zgodi, se pogajanja ne obriove. Odstop se mora izvršiti, še preden se zacne vojska nadaljevati. Prvi strel^ ki pade, bo izpremenil naše pogoje. Dnevno povelje generala Savova. Bolgarski ministrski svet je takoj, ko so odposlanci v Londonu proglasili mirovna pogajanja za zakljuO-cna, dal armadnemu povelju pri Cataldči r.alog, da s eetrtkom, dne 30. janimrja, odpove nasprotnemu taboru premirje. To se je zgodilo ob 7. uri zveBer. Ker se po pogodbi, ki je bila zacetkom premirja sklenjena, smejo priceti sovražnosti še-le 4 dni po prete. ku odpovedi, se vojska lahko zaene že v ponedeljek', dno 3. februarja, ob 7. uri zvečer. General Savov je izdal takoj na bolgarsko armado to-le dne^'rio plavelje: ,,Iz rairovnih pogajanj se jasno razvidi, da sovražnik noče ocl ozemlja, ki ga je naše zmagoslavno orožje izvojevalo, niti pedi odstopiti, S peresom Lo2e'jo unieiti, kar ste osvojili vi in za kar so padli va&i hra.bri. bratje, Ali se ne boste maščevali za tako žalitev sl;|vne bolgarske armade, vi zmagoviti junaki izpred Lozengrada, Bui;ar Hisarja, Lile Burgasa in izpred Catald&e? Pripravite se tore] na nove zmage in pokažite s svojo nepremagljivo lirabrostjo, kateri se ne more nihCe ustavljati, sovrazniku in celemusvetu, da draga nam bolgarska domovina zasluži več kot srjoStovanje Evrope. Savov." Obenem je poveljnik Savov iz svojega glavnega stana v Dimotiki poslal velikemu vezirju Mehraed SeL ket-paš-i sledečo brzojavko: SporoSam Vaši prevzviše.nosti, da so razgovori y Londorai pre]vinjeni. Glasom člena 4. zapisnika glede premirja iniam čast naznaniti, da se sovražnosti v ponedeljek zvečer ob 7. uri zopet začnejo. Veliki vezir je odgovoril, da jemlje io na znanje. Na bo]išfiih. Bržkoiie bodo Bolgari najprej z vso silovitostjo napadli Odrin, da ga vzaraejo. Potein bi bila gotovo tnr&ka vlada bolj sklonjena, da sklenp mir pod pogoji, ki so Bolgarom ugudni. Bolgarske cete pri Odrinu so nomnožene s srbskimi ter imajo nove topove za obstreljcvanje trdnjav. Bolgari bodo razrušili utrdbo za utrdbo ter nazadnje z jiaskokoim vzeli trdnisnvo, ako jih že prej bela za,stava s turškega minareta (stolpa) ne poprosi za milost.- V Odrinu baje primanjkuje živeža ter je probivalstvo in vojaštvo že nezadovoljno. Odrin je skoraj že 2meseca popolnomalodloeein od vsakega stika s svetom. Le brabri poveljnik Sukri-paša iioče nič slišati o udaji. Pri Cataldei stoji kaMh 150.000 Bolgarov in prilično toliko Turkov. Lofii jili tesni pas zenilje, katerega imeiHijejo vojald dolino smrti. In po pravici. Na gosto stoiijo tam topovi, ki eakajo sanio pa povelle, da zacnejo svo.io strašno siodbo. Bolgari so si uredili silne trdnjave, ki prav nič ne zaostajajo za turSkimi. Njili vojska je danes z vsem bolje oskrbljena, nego je bila v zaSetku. Red je vzoren in srca bolgarskega vojaštva imajo le eno zeljo, da bi fcmalu videli Carigrad. V turškem taboru navduSenje ni veliko, Po zadnjili dogodkih v Carigr.adu so čiastiiiki Ijii. vojaki razdeljeni v dve straiiki, stare in mladoturke. Razven pri Cataldci stoji Se kakili 30.000 mož pri mestu Galii)oli ob Dardanelali, o Katerih' upajo Turki, da bodo Bolgarom padli ob pravem času za hrbet. Toda Bolgari so gotovo pripravljeni. Bolgarom poveljuje še nadalje geiieral Savov, Turki pa ima.jo novega poveljjiika Izet-pa^o, o katerem gre glas, da je jako sproiten in drzen Sastnik. Dosedaj je bil ^ef generalnega štaba. Grki, kakor znano, se dosedaj &e sploh niso po. gajali za mir, in sicer na splo^jio željo zaveznikov, da so njih ladje lahko zabranile prevoz turšMb fet iz Male Azije čez morje na bojna tla v Evropi. Tnr. ško brodovje je brez uspelm poskušalo, da bi zapodilo pr&ke ladje iz neprijetne bližine pri Dardanelali. Grlvi imajo še tudi težko jialogo, da si vzamejo Janino. Crnogorci p.a še nimajo Skadra. Kralj N.kolaj je že odpotoval v Grudo, da vodi obleganje skadrske. ga mesia. Onogorci nameravajo napasti Skader z vso odločnostjo, in sicer s pomocjo srbske artilerije. Rusija je poslala Crnogorcem na skrivnem žito, Itali. ja pa baje topove. Veliko brzostrelnih topov čaka pred Skadrom na povelje, da zacnejp sipati ogenj na turško posadko v Skadru, Srbom se godi sedaj najtoljše, Svojo nalogo so dovršili in sedaj iHiajo le zavezniSko dolžnost, da pomagajo 'drugim. V turškem taboru pri Cataldči. Iz Carigrada se poroca o velikih nemirib in pobojih, ki so se vršili preteceni petek in soboto med turškimi eetami pri Cataldci, Cela turška armada ob Cataldci je razburjena in razdeljena v dva tabora. Nižji eastniki in del vojaštva se zavzema za mladoturke, generali in artilerija pa so prista&i vojaške ,,lige" (zveze), ki froče mašcevati umor bivsega poveljnika Nazim-paše. Ta liga zaliteva, da se morilci Nazira-paše ustrele, Vojaška liga je poslala velikerau vezirju Seiket-paši odposlanstvo, katero je zahtevalo za unior Nazim-paše zadošfeenje s tem, d.a se naj takoj zacne vojska. Ce pa se prepusti Odriji Bolgarora, bo čatald. Ška armada brez ozira na sovražnika korakala proti Carigradu in pobila mladoturke. E.nver-beg je sam odpotoval proti Cataldči, a se je rnoral vrniti, ker so mu vojaki grozili, Ž njim vred se je pripieljalo v Carigrad 40 voz ranjenih in bolnih častnikov in vojakov, ki so postali žrtve krvavili medsebojiiih bojev med Turki pri Cataldči v petek in soboto. Mladoturška vlada je sedaj v hudib škripcih. Ako jie odnelia nasproti Bolgarora, se zafine vojska, ako pa popusti, kakor ji prigovarjajo velesile, tlodo izbrulinili doma in posebno med armado, resni nemiri, Vojaška liga prireja javne shode proti nov, vladi. Ob takih razmerali je res težko misliti na kake1 usp-ehe tur&ke vo^ske. Enver-beg bo prišel kot vojaški izvedenec k turškemu poslaništvu v Berolin, kjer je bil že prideljen, predno je odšel v vojsko v Tripolitaniji. Pokazal je baje v Berolinu velike diplomaške zmožnosti* Avstrliski cesar ruskemu carju. Te dni odpotuje podpolkovnik prino Holienlohe v Petrograd, da izroči carju lastnoročiio pismo našega cesarja Franca Jožela. Vsebina cesarjevega pisma še ni objavljena, vendar se v poucenih krogih zatrjuje, da obsega to pismo vŁselo zatrdilo. da sta se avstrijsk.a in ruska vlada zbližali, da so sporna vprašanja v glavnem poravnana ter da je vojfiia nevarnost mialodaine odstranjena. Rusija in Avstrija sta nekoliko popustili na Bal. kanu, da se je tako lažje izvršilo zbližanje. Gpvori se, da je sedaj Avstrija že voljna privoliti Crnbgorcem Skader in da tudi glede mej Albanije ne bo delala Srbpm več toliko skrbj. Na drugi strani pa je Rusija izjavila, da ne bo z orožjem podpirala srbskih želj. Glede Bolgarije se Rusija ni nic zavezala, veadar se misli, da Še Rusija ne bo svoje armade poslala Bolj^arom v pomoc. Da je naš cesar odposlal princa Holienlolie s posebnim pismom k ruskemu carju, je vzbudilo pozornost cele Evrope. Brezdvomno je to dokaz, da je nage razraerje do Rusije boljše, nego je bilo preteklo leto. Pravijo, da se je naš mipister za zumanje zadeve, grof Berchtold, ves čas svojega službovanja trudil, da bi se ravno na&e razmerje do Rusije, ki je bilo ob njegovem nastopu precej hladno, polagoma izpremeni. lo v prijateljstvo. V tem ga je zelo krep^o podpirala Nemčija, katero od nekdaj boli, da je Rusija zvezana, z nemško neprijateljico, Francijo, ne pa ž njo. Cel cas sedaoijili napetih razmer dela Nemčija na to, da bi osamila (izolirala) Francijo. Zato je tudi njeno razmerje do Anglije vedno jasnej&e in prijazpejše, na drugi strani pa je NemSija vse storila, da zbliža Av. strijo in Rusijo. Odtujiti Franciji vse sedanje prijatelje, za tem se smotreno trudi neraška zunanja politika. Kdor je zasledoval diplomatski in časriikarski boj državnikov velikih evropskih držav v zadnjem easu, je lahko videl, da sta se ves 6as dvo. bojevali med seboj Francija in Nemčija za osamljenje. Koiicem noverabra in meseoa decembra je izgledalo, da Ijo ostala Nemčiia osamljena, kajti nobena tajriost ni J)ila, da je tedaj razmerje med Nemcijo in Avstrijo veliko trpelo, ker je Nemčija odlofeno odsvetovala. Avstriji vojsko proti Srbiji. Oblajenje do Nemčije je naŠim zunanjim politikom bila spodbuda, da so se še bolj pobrigali za prijateljstvo z Rusijo, tem bolj, k.o je tudi Rumunija zacela hoditi svoja pota ter se ni več naslanjala edino na Avstrijo in Nemeijo, ainpak se je sprijaznila tudi z Rusijo in TurČijo. Dejstvo pač je, da smo mi trenotno z Rusijo res v prijateljskem razmerju. Kako dolgo bo to trajalo, sam Bog ve, kajti sedaj se prijateljstva hitro sklepajo, a ravrfo tako naglo razdirajo. Ilazmerje med velesilami. Za razumevanje sedanjih' politiCnih dogodkov je plotrebno, da vsakdo ve, kakšno je trenotno razmerje med velesilami, Avstrija, Nemčija in Italija so zvezane med seboj (trozveza, tripelaliansa) ter so zavezane, da se podpirajo, ako so od sovražnilča napadene. Istotako so zvezane in z.avezaiie med seboj R"usija, Anglim in Francija (prijateljstvo treh, tripelantanta). V soHanjem boju na Balkanu je bila tripelaliansa bolj prijazna Turkom. Zato je zahtevala, da se ustanovi Al'>:;|iija, ter s tem oškoduje Srbija in Grkija. Le z Bolgari si je tripelaliansa dobra, ker se sumi, da ima Bolgarija tajno zvezo z Avstrijo že za bodocncstx Tripelantanta je stala odlocno ob strani Slovanom ter z,alitevala z vso silo, da Turcija odstopi Bolgarora Odrin. Za Albanijo ni navdušenaj vendar boja s tripelalianso radi tega ne mara, zato pa skrbi, da bi Albanija izpailla kolikor mogoče majlma. Obe trozvezi sta delali ves 5as dogodkov tudi na to, "da druga drugo razbije. Anglija in Rusija sta se trud.li, da se oliladi razmerje med Avstrijo in Nemoijo. To se jima je tudi precej posrefiilo, kajti nemški cesar se je izjavil, (ta-tni preveG rožljamo s sabljO proti Srbiji in da nam ne bo pomagal. Od tistega &asa je Avstrija Srbiji iiekoliko bol.j iirijazna. Francija je uelala v Itali]i proti nam ter skušala odcepiti Italijo od :irozveze, toda Italija se vendar ni dala odriniti, to pa radi AL banije, kjer delata z Avstrijo skupaj. Toda tudi tripelaliansa ni bila brez dela^ Avstrijo je iiajbolj oviralo, da si ni upala lani osvojiti Srbije in razdeliti, ker je Rusija stala oborožena ob galiSki meji, Zato je delala naša država na to, da si pridobi hiMega ruskega strica. Podpirala jias je v tem Nemčija, ki bi rada Rusijo odcepila od Franciie. Nem6ija pa jo deia. la tudi v Angliji, da si jo pridobi, kajti pomorska bitka Nemčije z Anglijo bi vendar lali-ko postala tudi za Nemce nevarna, potem pa tudi, ker Nemcija ne prenaSa, da bi si bili Angleži samo dobri s Francozi. Tako še sicer obstojitripelaliansa in tripelantanta, toda raine so položene, in ni izkljuceno, da se sedaiije zveze razdružijo ter drugaSe sestavijo. Na eni strani bi stale Italija in Francija, pa dirugi Avstrija, Nemčija in Rusija^ a Anglija bi bila%vsem prijazna ter delala najboljše politifine kupcije. *