RNET % PREDSTAVITE SE HA INTERNETU! AA A. R A. M D Napredna računalniška hiša Aškerčeva 15 3000 Celje tel.: 063 44 II 00 fax: 063 44 It) 91 e-mail: MatejMUi marand.si http://www.ce.nui rami.si POKLIČITE SfIRSfi d.o.o. Šlandrov trg 20 3310 Žalec tel: 063 716-600 fax: 063 715-011 ir-nuiH: sarsa(a siol.net littp://www.sarsa.si ( ...« better ) to enjoy Ufe... %ovec David Zorč s.p., Brdo 7, 5230 Bovec, Tel.lfax: 065/ 86-380 Tel: 065/ 86-585 TANDEMSKI SKOKI Podjetje Spori Activ poleg raftinga, kajaka, canyoninga organizira tudi tandem skoke iz letala Cessna 206 z višine približno 3.000 m. Skoki potekajo na Bovškem pod strokovnim vodstvom izkušenega padalskega inštruktorja z več kakor 1000 skoki. Pravi čar skakanja v Bovški dolini so gore, ki jo obdajajo. Ko se odrinete iz letala, imate občutek, da padate v kotel. Te občutke pa seveda tudi polepša hitrost padca, okoli 180 km/h, pri tem pa seveda opazujete in občutite prosti pad med gorami. Že pri samih pripravah na skok, ko inštruktor razlaga in daje navodila glede skoka, začutiš, kako srce pospeši ritem. To se stopnjuje do samega skoka. Po pristanku pa slišiškrike veselja ter nasmejana usta do ušes. Z vprašanji pa kar malo počakajte, kajti novopečeni padalec bo še nekaj časa pod vtisom, katerega si še sam ne zna razložiti. Varnost športnega padalstva je izredno dobra, kajti poleg glavne ga padala je tu seveda še rezervno padalo, ki je povezano na avtomat, ki se sproži ob določeni višini ter odpre rezeivno pada lo, seveda le v primeru, da iz kakršnega koli razloga inštruktor ni odprl glavnega padala! Vse dodatne informacije dobite v poslovalnici ŠPORT ACTIV, kjer se lahko tudi prijavite. \____________Tel. (065) 86-585 ali (065) 86-380_______________ •HMEZAD KZ BRASLOVČE K0V1N00PREMA Parižlje tel./fax.: 063 722-055 GRRDBCniKI POZOR! CEMENT.........................665,00 JUPOL 25kg...................2.950,00 CISTERNA ZA OLJE 20001......38.987,00 MODUL OPEKA kom.................82,00 Fo ugodnih cenah nudimo nosilce in polnila za opečni strop (monta plošče) Keramične ploščice, vse vrste barv in lakov, kolesa in akustika. VSE ISA 3 ČEKE! NE POZABITE: S 063 / 722 - 055 14 Hmezad DUH ZMAGO- VALCEV V vsakem človeku živi zmagovalec. Čisto pod kožo preži na trenutek, ko bo premagal nasprotnike in postal najboljši med najboljšimi, zmagovalec in zavojevalec. Inherentna človeška želja po zmagi, zavojevanju in prevladi se manifestira na različnih ravneh. Zaradi ene manifestacije se vojskujemo, zaradi druge tekmujemo... Lahko trdim, da je tekmovanje eden najboljših načinov zadovoljitve potrebe po zmagi -seveda govorim o organiziranih športnih in družabnih tekmovanjih. Izmed vseh atletskih tekmovanj so najbolj prestižne olimpijske igre, privilegirano mesto pa si z njimi delijo tudi svetovna prvenstva. Na atletskem področju so to najpomembnejši dogodki, neuspehi na njih pa predstavljajo za športno javnost neoprostljiv greh. Leta 776 pred našim štetjem so bile v Grčiji, kjer se odvija letošnje svetovno prvenstvo, prve olimpijske igre. Moderne olimpijske igre, kot jih poznamo danes, je ustanovil francoski baron Piere de Coubertin leta 1896, štiri leta zatem, so na njih prvič nastopile ženske. Zgodovina svetovnih prvenstev ni tako dolga: prvo je bilo v Helsinkih organizirano leta 1983. Do danes torej ni preteklo veliko vode, se je pa v načinu življenja in miselnosti ljudi spremenilo marsikaj. Ker se je te dni odvilo svetovno atletsko prvenstvo v Atenah, ne moremo mimo “neuspehov” slovenskih športnikov, ki niso zadovoljili slovenskih pretenzij po zmagi in slavi. Ce izvzamemo tiste Slovence, ki so s trdim treningom in odrekanji dosegli, da so izpolnili pogoje za uvrstitev v slovensko odpravo, ki je odpotovala na prvenstvo v Atene, vidimo, da povprečen Slovenec tekmuje pred svojim televizijskim sprejemnikom z vrečko praženega krompirja in nekaj pijače. Seveda v vseh disciplinah. Tako kot svoj čas Rimljani tudi mi danes želimo od svojih novodobnih gladiatorjev samo nečesa: zmage! In kot v starih časih tudi danes obračamo prst navzgor ali navzdol. Gladiatorje so v Rimu pobili, danes pa jih raztrgamo v časopisih. Kako neumno je tako obnašanje, nima smisla govoriti. Že lansko leto ob olimpijskih igrah v Atlanti sem napisal, da je ogromen uspeh že uvrstitev na tako prestižno tekmovanje, in da so zmagovalci vsi udeleženci, ne samo tisti, ki svoje napore kronajo z žlahtnim odličjem. Nadvse me te dni jezijo komentatorji, ki po radiju s skrajno turobnim glasom povedo, da se žal tudi danes oglašajo s slabimi novicami. Da ne bo nesporazuma: nihče od atletov ni umrl, država je še vedno naša, še vedno vlada pravica govora, mišljenja in veroizpovedi. Ta strašansko moreč dogodek, ki kot črn oblak lega na nacijo, je slab dan slovenskih športnikov v Atenah. Lepo vas prosim! Pa kaj, če je Gregor Cankar trikrat prestopil! “Znano je, da ima težave z zaletom, dovolj časa je imel, da bi jih odpravil”, bi odgovoril kak pretirano kritičen foteljaš. Prepričan sem, da bi takega veleuma vsaj nekaj treningov z našimi atleti prepričalo, da stvari v športu le niso tako preproste. Ko pišem te vrstice, vse kaže, da bo slovenska javnost le potolažena. Z odličnim skakanjem je Britta Bilač prišla v finale. Če bo še tam skakala tako dobro, bo nacionalna čast rešena. Z lahkoto bomo pozabili na neuspehe drugih. Vprašanje, ki se mi ob tem poraja, je, zakaj bi ne moglo biti tako, tudi če Britti Bilač ne bi uspelo. Slovenski športniki bi lahko potem na tekme odhajali malo bolj sproščeni, saj bi vedeli, da jih bomo z veseljem pričakali na brniškem letališču, tudi če se ne bodo uvrstili v finale. Saj, če se še spomnite: “Važno je sodelovati, ne zmagati!” Vid Burnik IZ VSEBINE: AKTUALNO Klub iskalcev zaposlitve Stran 4 DOGODKI Tudi pokojni za referendum Stran 5 GOSPODARSTVO Gorenje uspešno Stran 6 Prenovljena Savinjka Stran 7 IZ NAŠIH KRAJEV Živahno tudi med dopustom Stran 8, 9 KRONIKA Zamenjava v UNZ celje Stran 11 INTERVJU Jelko Gros: Zastavili smo visoke cilje Stran 13 KULTURA Kult-ura Stran 14 VAŠ ŠOLAR Strahovi in pričakovanja novega šolskega leta Stran 15-18 REKREACIJA Sanacija planinskih postojank Stran 19 ZA DUŠO IN SRCE Zdravilo za človeka Stran 23 RAZVEDRILO Križanka za gobarje Stran 26 Kaj ponujajo kinematografi Stran 27 GLASBA Kelly Family: Zapeli in uspeli Stran 28 OBVESTILA The best mali oglasi na slovenskem Stran 30,31 GLAS Savinjske izhaja vsako dntgo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefca: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Vasja Volavšek. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! V CELJU KLUB ISKALCEV ZAPOSLITVE Klub za iskanje zaposlitve, ki deluje na Cankarjevi 8 v Celju, sta 17. julija predstavila vodja oddelka za zaposlovanje na celjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Albin Počivavšek in mag. Alojz Janc, lastnik podjetja za svetovanje, marketing in inženiring IRS, v čigar prostorih je Klub nastanjen. Klub za iskanje zaposlitve deluje od 15. aprila lani in je tako eden zadnjih tovrstnih klubov v Sloveniji. V državi je sicer teh klubov okoli 15, prvi pa je pričel poskusno delovati že v decembru 1995. Klub deluje pod okriljem Republiškega zavoda za zaposlovanje, podjetje Irs pa je bilo kot zunanji izvajalec klubske dejavnosti izbrano na javnem natečaju. Gre za neobvezen program za brezposelne, ki naj bi se usposabljali za uspešno iskanje zaposlitve. Tako jih v klubu učijo, kako najti delodajalca in kako vzpostaviti stik z njim, izvedo lahko, kako in kje delo sploh iskati ter kako pridobiti veščine za takšno predstavitev, da jih je delodajalec pripravljen povabiti na razgovor. Program je namenjen predvsem iskalcem prve zaposlitve in tistim, ki so brezposelni že vsaj 6 mesecev, večina pa jih za klub izve na uradih za delo. Tam jim napišejo napotnico, ko pa se nabere 15-18 ljudi, ustanovijo skupino. Vsake 3-4 tedne se ustanovi ena skupina, v kateri je 15 ljudi, tako jih na leto obišče od 120 do 150 ljudi. Ljudje se vključujejo v klub predvsem zato, ker ugotovijo, da jim za uspešno iskanje zaposlitve manjka znanja, celoten program za vsakega brezposelnega, ki se prijavi, pa traja 12 tednov. Prvi del programa se vrši po delovnem zvezku in traja dva tedna, v drugem delu pa člani kluba samostojno oz. samoiniciativno odkrivajo skriti trg dela, opravljajo telefonske razgovore, kličejo po raznih razpisih ter pišejo prošnje za delo. Klub brezposelne samo usposablja za samostojno iskanje zaposlitve in jim jo sam ne išče, vendar se je po besedah Alojza Janca že zgodilo, da so nekateri delodajalci klicali v klub. S programom izobraževanja brezposelnih za iskanje zaposlitve so pred 20 leti pričeli v ZDA. Prijavljanje v klub za iskanje zaposlitve je bilo prostovoljno in je takšno tudi ostalo, ko se je dejavnost kluba prenesla tudi k nam. Kljub temu pa predstavniki kluba menijo, da bi moralo biti članstvo v klubu obvezno vsaj za tiste, ki prejemajo denarno nadomestilo in pravijo, da je aktivno iskanje dela tudi delo. sKižtepsi/jJa = (^Ite aaslfftž) teO®ip) - m imI® ©(gllSEMI Ulrilll Velika izbira rabljenih vozil Krediti od T+9% na 2 do 5 let PRODAJNI CENTER HUDINJA CELJE 063/432-806,432-807 Slovenija je majhna država. Ko smo se leta 1991 osamosvojili, je že bilo jasno, da ne bomo mogli živeti izolirano od drugih držav. V bivši Jugoslaviji smo izgubili tržišča (za našo proizvodnjo je domače tržišče premajhno) in morali smo se z največjimi mukami preusmeriti na zahod. Imeli smo srečo, da smo že prej, sicer v manjšem obsegu, sodelovali na teh tržiščih. Edina naša pot je bila tako v Evropo. V Evropi delujeta dve mogočni organizaciji: vojaška organizacija NATO in Evropska unija NATO, v katerem je poleg drugih držav še najmočnješa država na sveta, ZDA, skrbi za varnost, Evropska unija pa naj bi se čez čas razvila v Združene države Evrope. Imela bo enoten denar, pretok kapitala, trgovine, delovne sile bo znotraj EU neomejen. Veljala bodo za vse enaka pravila. Države, ki se želijo vključiti v to organizacijo, se morajo najprej prilagoditi in seveda zaprositi za sprejem. O našem sprejemu v NATO bodo_______________ razpravljali šele leta 1999, EU pa nas je uvrstila na listo čakajočih v prvem krogu in začela se bodo dolgoletna pogajanja. Da so nas uvrstili v prvi krog, smo morali najprej spremeniti našo Ustavo in to 68. člen, ki ni dovoljeval _ tujcem pridobivanja lastninske pravi- j ce na nepremičninah. Nato smo morali ratificirati (potrditi) pridru-žitveni sporazum. V javnosti, posebno pa v različnih političnih strankah in v Držvnem zboru, so se o teh vprašanjih razvile dolgoletne razprave. Sredstva javnega obveščanja so o teh zadevah na veliko pisala, zato tega ne ponavljam. Načelno so se za vključitev izrekle vse politične stranke, razen SNS, ko pa je prišlo do razprave o ratifikaciji, je nastopila proti še SDS. Ta politična stranka je v javnosti vešče nastopala, da je za pridružitev, ko pa je prišlo do glasovanja, so njeni poslanci glasovali proti. Treba je pač bilo ponovno minirati Vlado. Če bodo pogajanja uspešna, se bodo pred dokončno vključitvijo v EU o tem izrekli vsi volivci naše države na posebnem referendumu. Zavedati pa se moramo, da mi potrebujemo Evropo, Evropa nas nekoliko manj. Tone Delak USPEŠNO POSLOVNO LETO VELENJSKEGA GORENJA V poslovni stavbi Gorenja v Velenju je bila 14. julija novinarska konferenca, na kateri so predstavniki podjetja predstavili Letno poročilo 1996 in svoje aktivnosti za pridobitev drugega soglasja k Programu lastninskega preoblikovanja. Konferenca so se udeležili Jože Stanič, predsednik začasne uprave Gorenja, Silva Globočnik, vodja projekta lastninskega preoblikovanja in član začasne uprave Borut Meh. Silva Globočnik, Jože Stanič in Borut Meh Po besedah predednika začasne uprave, Jožeta Staniča, skupino Gorenje predstavlja 40 kapitalsko povezanih družb. Osnovna dejavnost podjetja Gorenje je še vedno proizvodnja, trženje in servisiranje velikih gospodinjskih aparatov - bele tehnike, ki predstavlja 90 odstotkov vse dejavnosti skupine. V proizvodnji, ki je organizirana na več lokacijah v Sloveniji ter v Avstriji in na Češkem, je zaposlenih 6480 delavcev, od tega v obratu Gorenja v Velenju 4218. Leta 1995 se je na področju bele Doseženi letni promet na zaposlenega je lani znašal preko 127 tisoč DEM, dodana vrednost pa skoraj 29 tisoč DEM. tehnike pričela recesija, saj je malone vsa Evropa nazadovala za 1-3 odstotke. Najhuje je bilo prav v Nemčiji, kjer je Gorenje prisotno s 30 odstotki svoje proizvodnje. Kljub nenaklonjenosti splošne klime pa v Gorenju položaj ocenjujejo kot ugoden, saj v zadnjih letih gospodarski kazalci kažejo navzgor. V podjetju so se osredotočili na področja bivših jugoslovanskih republik ter vzhodne Evrope, saj je kljub majhni kupni moči ta trg zanje zelo zanimiv in pomemben, ta odločitev pa se jim letos že obrestuje z dobro prodajo. Kar 95 odstotkov njihove proizvodnje gre za izvoz, na svojem področju pa imajo v Sloveniji preko 70 odstotkov tržnega deleža, kar po mnenju predsednika začasne uprave nedvomno kaže na zaupanje domačih kupcev. Vendar so ▲ A HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V AVGUSTU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 1,00% letno obrestno mero za a vista vloge 9,84% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,8% mesečno 14,23% letno obrestno mero (ali T+4,0%) za vezane vloge nad 31 dni (1,14% mesečno) 14,78% letno obrestno mero (ali T+4,5%) za vezane vloge nad 90 dni (1,18% mesečno) 15,33% za vezave nad 6 mesecev (T+5%) ali 1,22% mesečno 16,43% za vezave nad 1 leto (T+6%) ali 1,30% mesečno V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. “OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ predstavniki Gorenja prav zaradi svojega poslovanja s tujino izrazili tudi precejšnje nezadovoljstvo v zvezi z obnašanjem države, ki jih z ortodoksnim vodenjem politike precenjenosti slovenske valute v primerjavi s tujimi valutami dobesedno razlašča. “Gorenje je letos na novo zaposlilo preko 300 ljudi, država pa bi morala z nekaterimi ukrepi podpirati že obstoječa delovna mesta, saj ustanavljanje novih delovnih mest stane štirikrat več,” je še dodal Jože Stanič. Član začasne uprave, Borut Meh, je izpostavil dejstvo, da je Gorenje po knznih letih 1991/92, ko je prišlo razpada Jugoslavije, dokazalo, da je stabilno podjetje, ki se lahko obdrži, že trelje leto zapored pa na slovenskih tleh pridobiva tržni delež. Nekonsolidiranega prometa so imeli za 1,5 milijarde DEM, konsolidirani pa je glede na leto poprej za 2 odstotka porastel in je znašal 824 milijone DEM. Po obdavčitvi so imeli v skupini 3,5 milijone DEM čistega dobička, kar znaša 0,4 odstotka od prometa in predstavlja kar Prihodki v skupini so v Gorenju letos za 12,8% večji kot lani v enakem obdobju, v maju in juniju pa so zabeležili rekordno prodajo, vsak mesec preko 50 milijonov DEM, kar je za zaposlene v Gorenju znak, da je recesije konec. 45-odstotno povečanje glede na leto poprej. Kljub vsemu pa je po besedah Boruta Meha Gorenje za Slovenijo sicer preveliko, pa je v okviru evropskih korporacij pravzaprav majhno. Prav zato so si zastavili cilj, da bodo do leta 2000 poskusili preseči milijardo DEM konsolidiranega prometa, kar bi jih že visoko uvrstilo na lestvicah centralne E-vrope. Najpomembnejši stroški nastanejo pri materialu in storitvah, saj so lani znašali kar 68,4 odstotka, pomembni pa so tudi stroški dela. Vodja projekta lastninskega preoblikovanja Silva Globačnik je povedala, da Lani je bilo v Gorenju izdelanih 6500 aparatov na dan, letos pa že 7000, medtem ko so v 1. polletju izdelali kar 900 tisoč aparatov. so v Gorenju z lastninjenjem končali in lani maja uspeli pridobih prvo soglasje Agencije za privatizacijo lastninskega preoblikovanja. Predmet lastninjenja je bila le matična družba Gorenja v Velenju, predvideli pa so tudi novo organizacijsko strukturo: na krovno podjetje so prenesli ves kapital in prešli iz holdinga v koncem. Sledi vpis v register, za pridobitev drugega soglasja pa je potreben tudi prenos podatkov v Klir-niško-depotno družbo. S tem procesom skupina postala precej večja, saj bo veliko družb šlo v koncemsko podjetje Gorenje, do konča leta pa načrtujejo hub prvo redno skupščino delniške družbe, na kateri nameravajo delničarjem predlagati, naj nekaj časa še ne izplačujejo dividend, še posebej ne za nazaj, saj bi to povzročilo zmanjšanje investicij, kar ne bi ostalo brez posledic. Nominalna vrednost delnice je tisoč tolarjev, šlo pa je pretežno za notranji odkup. Največji lastnik podjetja je kapitalski sklad z več kot 2 milijona delnicami, Gorenje pa ima sedaj skoraj 26 tisoč delničaijev. DOMINIKA SAMBOLIČ ISO 9001 ZA MLEKARNO CELEIA Mlekarna Celeia ši je pridobila Certifikat kakovosti ISO 9001, ki ji ga je v dvorani Zdraviliškega doma Toplic Dobrna 30. julija slovesno izročil podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik. Mlekarna Celeia, d.o.o., je prvo tovrstno podjetje v Sloveniji, ki je izvedlo in končalo lastninski postopek, sami pa pravijo, da se je z lastninjenjem v veliki meri spremenil njihov odnos do dela in kapitala. Tako se je povečala odgovornost, s tem pa tudi kakovost, obseg in raznolikost proizvodnega programa. Začetek podjetja, ki danes zaposluje 130 delavcev, sega v medvojna leta, ko so v središču Celja nastali majhni proizvodni obrati, v Šmarju pri Jelšah pa je tekla sirarska proizvodnja v okviru kmetijske zadruge. Ko so se pojavile potrebe povečanju zmogljivosti, je v šestdesetih letih v Medlogu zrasla nova mlekarna, v Šmarju pa nova sirarna. Proizvodnja se je širila še naprej, zato se je leta 1984 prestavila v nove proizvodne prostore v Arji vasi, lani pa je bila zaradi večje ekonomičnosti tja prestavljena tudi proizvodnja iz Šmarja. Takrat je bila posodobljena in avtomatizirana tudi strojna linija za izdelavo sirov, letos pa bodo investirali v posodobitev in povečanje zmogljivosti polnilnih strojev za fermentirane izdelke. Iz več kot 50 milijonov litrov mleka, ki jih vsako leto dobijo v predelavo od več kot 2000 kmetov, za stotisoče gospodinjstev doma in po svetu pripravljajo konzumno kravje in koge mleko, različne vrste jogurtov, smetan, tako imenovanih sadnih užitkov, skute, masla in številne vrste sirov. Da je kakovost izdelkov Mlekarne Celeia resnična, poleg tržnih uspehov potrjujejo tudi zaščitne znamke kvalitetnega in varovanega živila za nekatere njihove proizvode. “Kljub izjemno hudi domači in tuji konkurenci si ob naporih, ki jih vlagamo v posodobitev, nenehen dvig kakovosti izdelkov in čim popolnejšo zadovoljitev pestrih okusov in zahtev naših potrošnikov, upamo trditi, da bomo tudi v prihodnje eden večjih m najkvalitetnejših proizvajalcev različnih mlečnih izdelkov v Sloveniji,” so povedali predstavniki Mlekarne Celeia. D. S. KOVINOTEHNA: USPESNA DOMA, STREMI V TUJINO V celjski galeriji Keleia Muzeja novejše zgodovine je bila 16. julija novinarska konferenca o poslovnih rezultatih preteklega leta in o sklepih tretje letne skupščine delničarjev, ki se je odvijala dan prej. Tiskovni konferenci sta med drugimi prisostvovala člana uprave, Milena Sedovnik, ki je zadolžena za področje ekonomike in kadrov, ter Janez Marovt, ki ima na skrbi področje financ, pa tudi delavski direktor Vinko Žgajner. Milena Sedovnik je povedala, da so delničarji na tretji letni skupščini sprejeli poslovno poročilo za leto 1996 in predlagano delitev dobička, oblikovali sklad lastnih delnic in za revizijsko družbo ponovno imenovali MT&D do.o. iz Ljubljane. Kovinotehna je lani ustvarila 248,8 milijonov tolarjev čistega dobička in po sklepu skupščine bo za rezerve šlo le 33 milijonov SIT, preostanek pa bo ostal nerazporejen. Izplačila dividend ne bo, saj je po mnenju delničarjev smiselno pustiti dobiček na razpolago upravi. Trendi, ki jih izkazujejo nekateri kazalci od leta 1993 do leta 1996: - promet od 309 mio DEM na 376 mio DEM - poslovni dobiček od 0,8 mio DEM na 12,5 mio DEM - bruto dobiček od 0,2 mio DEM na 3,4 mio DEM - kapital od 82 mio DEM na 91 mio DEM - število zaposlenih od 1175 na 1137 (kljub povečanju kapacitet) - bruto dobiček/kapital od 0,2 % na 3,6 % Po besedah Janeza Marovta so najpomembnejše strateške pozicije na področju prodaje v Sloveniji že pokrili, Kovinotehna pa je lani realizirala tudi vse pomembnejše cilje. Podjetje je ustvarilo je 33,9 milijard tolarjev skupnega prometa, na domačem trgu se je prodaja blaga na debelo pove&da za 2,5 odstotka, prodaja na drobno pa za 10 odstotkov. Lastni izvoz blaga in storitev je porasel za 18 odstotkov. V primerjavi z načrtom je bil promet realiziran v višini 96,2 odstotka, poslovni prihodki pa so bili v primerjavi z načrtom preseženi za 2 odstotka, kar kaže na opustitev nekvalitetnih poslov. KOVINOTEHNA Lani so za investicije namenili 747 milijonov SIT, z aktivnostmi investiranja pa še nadaljujejo. Kar 84 odstotkov realnih naložb je bilo usmerjenih v širitev maloprodajne dejavnosti v Sloveniji. Tako so bili odprti novi prodajni centri v Ljubljani, Novem mestu in Velenju, maloprodajna mreža v Sloveniji pa sedaj vključuje 9 prodajnih centrov, 12 specializiranih prodajaln ter 23 franšiznih enot. Investicijska dejavnost v Sloveniji je v veliki meri usmerjena tudi v obnovo in posodobitev maloprodajnih enot, s čimer se želijo kupcu še bolj približati. Tako naj bi bila do 15. avgusta zaključena obnova prodajnega centra na Hudinji, so pa tudi pred zaključkom obnovitve tamkajšnjih skladiščnih prostorov. Lani sta bili glavni naložbi v hčerinska podjetja: v Kovinotehno MKI Novo mesto in Jeklotehno trgovino Maribor, ki so jo kupili septembra in jo počasi konsolidirajo. Po besedah predstavnikov Kovinotehne je Slovenija pokrita, na vrsti pa je tujina. V usmerjanje navzven sodi izgradnja manjše trgovine in franšizne enote v Moskvi, ki sta se pridružila tamkajšnjemu distribucijskemu centru, pa tudi prodajni center 'Vse za dom’ v ruskem Nižni-jem Novgorodu in veliki prodajni center v ukrajinskem glavnem mestu Kijev, na čigar razstavnih površinah ponujajo slovenskim proizvajalcem možnost za predstavitev. V Rusiji in Ukrajini še načrtujejo odprtje novih centrov, razširili pa so se tudi na področje bivše Jugoslavije in letos odprli dve franšizni enoti v Bihaču ter Zenici. Kadrovska politika Kovinotehne je u-smeijena v zmanjševanje presežnega števila delavcev, zato so imeli lani realno manjše število zaposlenih. Ob koncu leta 1995 je bilo pri njih zaposlenih 1132 ljudi, konec leta 1996 pa kljub povečanju kapacitet in 64 na novo zaposlenim delavcem le 1137. Obenem jim je uspelo povečati delež in strukturo višje oz. visoke izobrazbe za 2,7 odstotka, v različne oblike strokovnega izobraževanja pa je bilo vključenih kar 73 odstotkov zaposlenih. Interni premiki, ki so se izvajali v obdobju 1993-96: uravnovešenje grosistične in maloprodajne dejavnosti, predvsem na račun realne rasti maloprodajne dejavnosti - izboljšanje strukture zaposlenih v korist produktivnih delavcev glede na režijske delavce - zapolnitev večine maloprodajnih tržnih niš v Sloveniji Predstavniki Kovinotehne poudarjajo, da je Kovinotehna z odcepitvijo Slovenije in spremembo ostalih pogojev gospodarjenja doživljala fazo transformacije. Ker je bila v prejšnjem sistemu takoj za Metalko najboljše jugoslovansko trgovsko podjetje, jo je odcepitev Slovenije tudi najbolj prizadela, kljub vsemu pa njihovi poslovni rezultati v letu 1996 izkazujejo velike pozitivne premike, ocenjujejo predstavniki podjetja. D. S ODPRTJE PRENOVLJENE ETAŽE SAVIN JKE ŽALEC Blagovnica Savinjka SM Savinjske trgovske družbe je 10-letnico svojega obstoja obeležila s številnimi aktivnostmi in ugodnostmi za kupce, ki so trajale ves mesec julij, osrednja prireditev pa je bila 15. julija, ko je bila odprta prenovljena pritlična etaža Savinjke. Obiskovalce blagovnice je ob odprtju pričakala vrsta degustacij in akcijskih prodaj, postregli pa so jim tudi s pečenim volom in laškim pivom. Zvonka Drča “Pred desetimi leti smo na tem mestu odprli novo blagovnico, danes pa odpiramo novo etažo,” je ob odprtju spomnil Direktor SM Savinjske trgovske družbe Robert Čemažar. Po njegovih besedah je deset let hitro minilo, v tem času pa so s strani kupcev opazili veqe povpraševanje po mlečnih izdelkih, delikatesi in zmrznjenem programu. Prav zato so se odločili za spremembo opreme in 20 milijonov SIT investirali v 33 m" nove hladilne tehnike italijanskega proizvajalca. Izboljšali so tudi ponudbo kruha in vinoteke, preureditev spodnje etaže pa je bila ob pomoči vseh zaposlenih izpeljana izjemno hitro, le v Darko Penezic borih treh dneh. Direktor Čemažar je dodal, da kupci zaslužijo kar najboljšo opremo in izrazil upanje, da jim bo ta služila kar v največje zadovoljstvo. Robert Čemažar ni pozabil tudi na zahvalo izvajalcem del, dobaviteljem opreme in vsem, ki so kakor koli pripomogli k otvoritvi. Predstavnik Savinjke Darko Penezič je dodal, da je že ves julij v znaku 10. obletnice blagovnice Savinjka, ki so jo sklenili obeležiti z obilico znižanj, akcijskih cen, posebnih ponudb, degustacij, ob koncu tedna pa tudi z različnim dogajanjem, s katerim želijo popestriti svoje druženje s kupci. Z aktivnostmni bodo seveda nadaljevali tudi vnaprej, po njihovem mnenju pa je bistvenega pomena, da kupcem poleg znižanj, razširjenega asortimana in izboljšane opreme ponudijo tudi prijaznost. V mesecu juliju so sklenili nagraditi tudi vsakega kupca, ki je pri njih nakupil za več kot 4000 SIT blaga. Vsi ti kupci so sodelovali v vsakodnevnem nagradnem žrebanju, ki bo srečneže septembra popeljal na enodnevni izlet po Sloveniji. Trak za novo pridobitev je prerezala poslovodja blagovnice, Zvonka Drča, v zabavnem programu otvoritve pa so obiskovalce zabavale šale in nagradna vprašanja. Odprtje je s svojim nastopom popestrila tudi plesna skupina Stil iz Radenske. D. S. Na otvoritvi so se z degustacijami predstavljali: MIP Nova Gorica in Emona Ljubljana z mesnimi izdelki; Radenska, Rottaler in Slovenijavino s sokovi oz. ledenimi čaji; Fructal, Radgonske gorice, Vino Brežice in Ljutomerčan z vinom oz. žganimi pijačami; Mlekarna Celeia in Ljubljanske mlekarne s sladoledi oz. mlečnim programom; Žito Ljubljana in Savinjski kruhek s sladkim programom; pa še Pivovarna Laško s pivom in podjetje Dana. 8 ■■■■■■■■Hi IZ NAŠIH GLAS 59/1997 Od izida zadnje številke GLAS-u Savinjske se je v naši bližnji in daljni okolici zgodilo kar veliko dogodkov. Naši dopisniki pa kljub temu niso mirovali. Na celuloidni trak so pridno beležili te dogodke, v spomin na njih objavljamo nekaj najbolj zanimivih dogodkov. V Laškem se je veselo končalo že tradicionalno Pivo in cvetje. Na Komelju na Koroškem so se zopet zbrali ob spomeniku Domnovi četi. V Grižah so s srečali borci iz občine, med katerimi so nekateri nadeli tudi svoje partizanske uniforme, gasilci in gasilke so tekmovali po celi dolini, na Ponikvi pa smo zabeležili konec njihove vaje, na Ljubnem so po starem običaju krstili novega “flosarja”. Zvrstila pa se je še vrsta drugih dogodkov, ki so jih naši bralci gotovo tudi obiskali. KO MELJ ZASEDLI SLOVENCI 20. julija je bil na Komelj nad Pliberkom že osemnajsti pohod, ki se ^ udeležujejo Slovenci z ene in druge strani meje. Ta nekaj nad 1200 metrov visok vrh, kjer ni nikoli zamrla slovenska beseda, je tudi v najtežjih časih nudil gostoljubje borcem koroških partizanov. Čeprav so bili septembra 1944 izdani in pobiti, se je slovenstvo tu ohranilo do današnjih dni. V spomin na padle junake so koroški partizani postavili spomenik. Leta 1972 so ga neznani storilci razstrelili, vendar je bil še isto leto obnovljen. Vsako leto na tretjo julijsko soboto se tjakaj zgrnejo trume svobodomislenih ljudi z ene in druge strani meje. Tudi letos je bilo tako. Lahko bi rekli, da so Slovenci z naše strani Komelj praktično tudi zasedli. Na vrhu pri spomeniku smo srečali več sto ljudi iz žalske in vojniške občine, Čme, Prevalj, Dravograda ter nekaj par sto ljudi iz Koroške onstran meje. Da je trditev o zasedbi resna, nam govori podatek, da so kulturni program prispevali godbeniki Godbe rudarjev in keramikov iz Liboj, pevci KUD Rista Savina iz Ponikve pri Žalcu, rogisti iz Nove cerkve ter folkloristi iz Dobrne. Žal se pohoda niso udeležili najvišji predstavniki borčevske organizacije, katero je zastopal predsednik glavnega odbora, g. Florjančič. Med udeleženci je bil tudi tokrat enini preživeli borec Domnove čete, Jurij Bojanič, ki drugače domuje v Vojniku. Iz žalske in vojniške občine se je pohoda udeležilo 300 pohodnikov. Organizator je bilo društvo iz Liboj. -nko ZAHVALA SOORGANIZATORJU Spoštovani tov. Ivan Jurharl °^n!Z?!0rJI ,8' sP°minske9a Pohoda na Komelj se Vam. dragi soorganizator In prijatelj Iskreno zahvaljujemo za Vašo vsestransko pomoč In prizadevanja za čim uspešnejši potek te naše skupne prireditve. Zahvala velja predvsem tudi godbi iz Uboj In pevskemu zboru Iz Ponikve, katera sta prišla na Vašo pobudo. Tudi tetos smo vsestransko zadovoljni s potekom pohoda In spominske prireditve ob ugotovitvi. da Je nas vsako leto več, ki se spominjamo na tiste težke čase vojne in odpora proti okupatorju. Tov. Ivan Jurhar, še enkrat hvala za vso Vašo veliko pomoč, združeno s prošnjo, da bi pravtako drugo leto pomagali In sodelovali ob 19. spominskem pohodu na Komelj, ki bo 19.jullja 1998. Ali so bili Vaši številni pohodniki zadovoljni s pohodom In spominsko prireditvijo? Lep pozdrav Vam kakor Vaši ženi. Srečnol 750 LET FLOSARSKEGA KRAJA Prebivalci Ljubnega ob Savinji so z vrsto aktivnosti obeležili 750-letnico prve omembe kraja. Tako so 28. julija pripravili otroško slikarsko kolonijo ter slovesno predstavili knjigo Ljubno 750, pester zbornik z dokumenti, izjavami in fotografijami, ki beleži utrip kraja skozi čas. Zasnoval jo je publicist Aleksander Videčnik s številnimi sodelavci, ljubenska županja Anka Rakun pa mu je na slovesnosti v zahvalo izročila spominsko sliko. Na prireditvi je bilo predstavljeno še šolsko glasilo Mladi flosar, v katerem so se ljubenski osnovnošolci prav tako razpisali na temo 750-letnice kraja, odprta pa je bila tudi razstava likovnih del desetih članov ljubenske likovne sekcije. Program je z zabavnimi domislicami popestril Zlatko Šugman-Frakeljn, nastopile pa so tudi pianistka Anita Lakner ter Kristina in Benjamina Šuster. Naslednji dan so odkrili spominsko ploščo Celjski legiji borcev Rudolfa Maistra, še dan kasneje pa odprli razstavo fotografij Pepce Platovšek. 1. avgusta je bila slavnostna seja občinskega sveta, kjer je mozirski župan Jakob Presečnik pozdravil prisotne župane Mestne občine Velenje, Nazarij in Šoštanja, pa obljubil izgradnjo oziroma izboljšavo nekaterih cestnih povezav na področju zgornje Svinjske doline. Seji je sledil kulturni program z domačimi godci, pevci in igralci, konec tedna pa je bilo tradicionalno udiranje flosa s flosarskim krstom na obrežju Savije in s flosarskim večerom. KONJENIŠKA PRIREDITEV V LEVCU Konjerejsko društvo Celje in Kmetijska svetovalna služba Slovenije sta 9. avgusta na aerodromu v Levcu organizirala Konjeniško prireditev. Ko se je s širjenjem reje hladnokrvnih in toplokrvnih konj na območju celjske regije pokazala potreba po združevanju rejcev in ljubiteljev konj, je bilo na pobudo Kmetijske rine službe in selekcijske službe 22. marca 1996 ustanovljeno Konjerejsko druš- tvo Celje. Društvo, ki trenutno združuje 85 čjanov iz pbčin Celje, Vojnik, Store, Žalec, Šentjur, Šmarje in Laško, že drugo leto deluje zelo aktivno. V letošnjem letu so si za cilj zastavili izobraževanje rejcev z organizacijo predavanj in strokovnih ekskurzij, vodenje celjskega sejmišča z organizacijo živinskega sejma (konji, govedo...) vsako tretjo soboto v mesecu, sodelovanje na sorodnih prireditvah in skupne preventivne preglede konj. Ena izmed nalog, ki so jo člani društva uresničili v letu 1997, je bila organizacija konjeniške prireditve in razvitje društvenega praporja, kar nedvomno dokazuje njihovo resnost jrri delu v društvu. Prireditev se je pričela s povorko konj in konjskih vpreg ter povorko vseh tekmovalcev, na kvalifikacijskih dirkah in kasneje v finalu pa so sledile dirke enovpreg in dvovpreg ter galopske dirke hladnokrvnih in davnimi in toplokrvnimi konji. Po razvitju praporja je prišla na vrsto razglasitev rezultatov tekmovanja, družabni zaključek prireditve pa je popestril ansambel Šaleški fantje. D.S. SALON POHIŠTVA V MOZIRJU, Šolska ul. 10 tel.: (063) 832-946 D0MAF!ex d.o.o. POSTELJNI VLOŽKI - VZMETNICA VRHUNSKE KAKOVOSTI JE NAMENJENA LJUDEM, KI IMAJO TEŽAVE S HRBTENICO OZIROMA IMAJO RAJE TRDO LEŽIŠČE; JE ORTOPEDSKA ZATO POMAGA VAŠEMU ZDRAVJU - VZMETNICA JE ZIMSKO-LETNA: ZIMSKA STRAN JE OBDELANA S 100% VOLNO, NA LETNI PA JE BOMBAŽNA PREOBLEKA - VZMETNICA JE PROTIBAKTERI.ISKO ZAŠČITENA - ZA POLNILO JE PROIZVAJALEC IZBRAL POSEBNO PENO (BREZ VZMETI), KI NE VSEBUJE FREONA IN JE ZRAČNA - PRIMERNA JE TUDI ZA GIBLJIVE POSTEUNE VLOŽKE GARANCIJA? 1® LIT OBIŠČITE NAS TER SE PREPRIČAJTE O KVALITETI IN IZREDNO UGODNI CENI KAJTI POČUTJE PODNEVI JE ODVISNO OD SPANJA. ROJSTVA Suzana ZUPANC iz Žalca - fantka Marijana UGOVŠEK iz Nazarij - fantka Majda ŽVIPEIJ iz Nazarij - fantka Alenka VALANT iz Griž - deklico Vladka TERŽAN iz Prebolda - fantka Irena BRGLEZ iz Šempetra - fantka Dragica VIDMAR s Polzele - fantka Simona ROM iz Griž - deklico Marjana RAKUN-JURIČ iz Rečice ob Savinji - deklico Mojca KRAŠOVEC iz Žalca - deklico Klavdija FELDIN iz Petrovč - fantka Katja BASTL iz Braslovč - deklico Ljubica JELEN-RAZBORNIK iz Šmartnega ob Paki - deklico Bojana ERMENC iz Ljubnega - fantka POROKE Martin SILOVŠEK iz Žalca in Saša AŠKERC iz Petrovč Tadej VALENTINČIČ in Sonja DRPIČ, oba iz Pariželj Stanislav ESIH in Suzana BOŠNAK, oba iz Podvrha Janko PUSTOSLEMŠEK in Anita ŽIBRET, oba iz Letuša Julijan JUHART^ iz Grajske vasi in Nataša REBERŠEK iz Tabora Marko KREČA iz Žalca in Mateja MACAROL iz Celja SMRTI Norbert NATE K iz Pondoija, 82 let Anton LONČAR iz Gomilskega, 71 let Ana KOVAČ iz Griž, 87 let Jožef LEBER iz Orle vasi, 84 let Alojz ZUPANEK iz Prebolda, 92 let Janez MARINC iz Sv. Lovrenca, 77 let Marta KOBILAR iz Latkove vasi, 57 let Neža DROLC iz Dolenje vasi, 76 let Rudolf GOLIČ iz Šešč pri Preboldu, 48 let Jožef ZUPAN iz Marija Reke, 88 let Cecili ja ŠINKAR iz Nazarij, 81 let Pavla ŠERDONER iz Pariželj, 86 let SMRTNA ŽRTEV NA GOMILSKEM. 19. julija, ob 3.55 uri je 36-lemi Milan K., češki državljan, vozil osebni avtomobil s priklopnikom iz smeri Vranskega proti Žalcu. Pred naseljem Gomilsko je dohitel motorno kolo, ki ga je vozil 16-letni Sašo F. iz Šmartnega ob Paki, na sedežu za njim pa je sedel sopotnik, prav tako 16-letni Gregor J. iz Letuša. Voznik motornega kolesa je zavzel položaj za zavijanje v levo na lokalno cesto proti Braslovčam, kar je nakazal s smernim kazalcem, vendar se je voznik za njim kljub temu odločil za prehitevanje. Ko sta bili vozili druga ob drugem, je motorist pričel zavijati v levo, in vozili sta trčili. Nato je voznik osebnega avtomobila zapeljal nazaj na desni vozni pas in pričel ustavljati, voznik in sopotnik na motornem kolesu pa sta padla po vozišču. Takrat je iz smeri Vranskega pripeljal voznik osebnega vozila, 19-letni Mitja K. iz Grajske vasi, ki je z nezmanjšano hitrostjo povozil na tleh ležečega Gregorja J., za tem pa še trčil v vozilo češkega državljana. Takoj po trčenju je zapustil kraj nesreče, v kateri je Gregor J. utrpel tako hude telesne poškodbe, da je bil na mestu mrtev. TRAGEDIJA DRUŽINE HUSIČ. Do najhujše prometne nesreče letos na naših cestah je prišlo v petek, 25. julija popoldne, izven naselja Arja vas. V njej so umrli štirje člani družine Husič iz Velenja. Osebni avtomobil Nissan sunny, v katerem je bila petčlanska družina, je na spolzki cesti v nepreglednem levem zavoju iz neznanaga vzroka zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je prišlo do silovitega čelnega trčenja s tovornim vozilom, ki ga je vozil 26-letni Kristjan O. Na kraju nesreče so umrli 36-letni Ferzudin Husič, 35-letna Emian Husič ter njun 11-letni sin M.H. Druga dva sinova sta bila odpeljana v celjsko bolnišnico, kjer je naslednji dan ponoči umrl še 13-letni M.H. HUDO POŠKODOVANA OTROKA. 26. julija je 23-letna Maja J. iz Ločice pri Vranskem med vožnjo proti domačem kraju v blagem nepreglednem ovinku zapeljala na rob vozišča. Takrat je sunkovito zavila, tako da je avtomobil bočno zdrsel po vozišču, se prevrnil in obstal na kolesih. Med prevračanjem sta iz vozila padla voznica in 3-letni Matej, medtem ko je enoletna Ana ostal v kabini. Oba otroka sta bila huje poškodovana, voznica pažje, gmotne škode pa je za okoli pol milijona tolaijev. IZ POLICIJSKE BELEŽKE ZBIL MOTORISTA. 30. julija ob 14.15 uri je 23-letni Gregor O. iz Primoža pri Ljubnem vozil osebni avtomobil iz Soteske proti Pesju. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek po klancu navzdol, mu je z desne strani na vozišče pripeljal voznik kolesa z motoijem, 16-letni Tomaž R. iz Ljubije. Med vozili je prišlo do trčenja, pri čemer se je voznik kolesa z motoijem huje poškodoval. POŠKODOVANA KOLESARJU. 30. julija ob 11.00 uri je po lokalni cesti Veliki vrh - Andraž 7-letna J.R. iz Andraža nad Polzelo vozila kolo. Ko je pripeljala do levega nepreglednega ovinka, je zapeljala na levo, in to v trenutku, ko ji je nasproti pripeljal voznik osebnega vozila, 53-letni Ivan P. iz Dobriča. Kljub temu, da se je voznik osebnega avtomobila umikal v levo, je med vozili prišlo do trčenja. Pri padcu se je kolesarka hudo telesno poškodovala. ZBIL PEŠCA. 31. julija je ob 22.24 uri 33-letni voznik osebnega vozila Roman P. iz Polzele vozil osebni avtomobila iz smeri Šempetra proti Polzeli. V naselju Polzela je prečkal vozišče 51-letni pešec Ivan P. iz Polzele, katerega je zadel in zbil po vozišču. Pešec je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnico v Celju, kjer so ugotovili, da je dobil hude telesne poškodbe. NA NASPROTNI PAS. 2. avgusta ob 14. uri je 17-letni Franc P. iz Rečice ob Savinji vozil motorno kolo iz smeri Letuša proti Moziiju. Izven naselja Ljubija je zapeljal na levo stran vozišča, v času ko je nasproti pripeljala voznica osebnega avta 38-letna Miroslava S. iz Velenja. Kljub temu, da se je voznica umikala skrajno desno je med vozili prišlo do trčenja, v katerem se je voznik motornega kolesa huje telesno poškodoval. TRČIL V STANOVANJSKO HIŠO. 3. avgusta je ob 17.20 uri 33-letni Matevž K. iz Celja vozil osebni avtomobil v koloni vozil iz smeri Letuša proti Šentrupertu. Ko je pripeljal pred oster desni pregledni ovinek v Topovljah, je zapeljal na levo stran čez cesto na travnati nasip ter trčil v stanovanjsko hišo. V nesreči sta se voznik Matevž in 28-letna sopotnica Mojca R. iz Dobriše vasi hudo telesno poškodovala in sta bila z rešvalnim vozilom odpeljana v celjsko bolnišnico, medtem ko je 28-letni sopotnik Karel R. iz Petrovč dobil lahko telesno poškodbo. TRČENJE. 3. avgusta ob 20.45 uri je 56-letni Anton M. iz Slovenskih Konjic vozil osebni avto v koloni vozil iz smeri Vranskega proti Žalcu. Ko je pripeljal v Gomilsko v bližino križišča z lokalno cesto za Braslovče, je s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del stoječega osebnega avtomobila, s katerim je 27-letni voznik Miloš G. iz Spodnjih Gorč nameraval zaviti na levo na lokalno cesto. Miloševo vozilo je po trčenju odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je s sprednjim delom vozila trčil v 43-letno voznico osebnega vozila Marijo U. iz Motnika. V nesreči se je voznik Anton hudo telesno poškodoval, sopotnica v Miloševem vozilu, 27- letna Barbara K. iz Sp. Gorč, pa lahko. Oba sta bila pripeljana v bolnišnico v Celju. SMRTNO PONESREČEN TRAKTORIST. Voznik traktorja, 53-letni Anton G. iz Hramš, je vozil iz smeri Hramš proti Galiciji. Pri poskusu parkiranja na dovozno cesto je zapeljal vzvratno izven vozišča na zelo strmo poboqe gozda. Po nekaj metrih vožnje je trčil v drevo, od tam pa je traktor čez strm zemeljski usek zdrsnil 10 m globoko na asfaltno vozišče. Voznik Anton je pri tem padel iz kabine. V nesreči se je tako hudo telesno poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. VLOM V TRGOVINO. 15. julija zvečer je nekdo vlomil v prodajalno Hmezadove KZ Gotovlje v kraju Ponikva pri Žalcu. Ukradel je registrsko blagajno, v kateri je bil denar in večjo količino različnih vrst cigaret Lastnik je oškodovan za okoli 160 tisoč tolaijev. VLOM V MARKET. 17. julija zjutraj so žalski policisti prijeli 36-letnega Žalčana Štefana K., ki je vlomil v market Eni na Bevkovi ulici v Žalcu. Na kraju dejanja je bil prijet potem, ko ga je pri vlomilski vnemi opazil budni občan in poklical policijo. VLOM V BRUNARICO. V noči na 27. julij je neznanec vlomil v brunarico na Zovneškem jezeru. Odnesel je večjo količino cigaret, alkoholnih pijač in drugega blaga ter lastnico Ano T. olajšal za okoli 66 tisoč tolaijev. SPODLETELO MU JE. 27. julija okoli 22.50 ure je neznani storilec vlomil v gostišče Kolodvor v Žalcu. Ker pa so se tam dobro zavarovali za takšne priložnosti, se je ob vlomu sprožila signalno varnostna naprava in storilec je pobegnil, preden je uspel kar koli odtujiti. VLOM V BISTRO. Preko noči na 31. julij je neznanec ponovno obiskal brunarico - bistro ob Žovneškem jezeru. Tu se je oskrbel z nekaj pijače in cigaretami, poleg tega pa je vzel še sesalec za prah znamke Siemens, kavni mlinček znamke Bosch in rezalni strojček znamke Gorenje. Lastnico bistroja Ano T. je oškodoval za okoli 90.000,00 SIT. y isii iv/i ucrLrU. znanje um v Celju mlajši moški, morda jih je celo več, izvršuje drzne tatvine. Njegove žrtve so predvsem starejše ženske, katerim med hojo iz rok iztrga torbico ali denarnico. Z njim se je včeraj ob 15.22 uri na Zelenici srečala tudi Jožica P. iz Celja. Neznanec ji je v bližini Srednje tehnične šole iz rok iztrgal žensko torbico in zbežal. Čeprav so policisti in kriminalisti povečali kontrolo v mestu, svetujemo občankam, pa tudi občanom, da so bolj pozorni na svojo prtljago, še zlasti na torbice in denarnice. IZKORISTIL NEPAZLJIVOST. Da denarnic ni pametno puščati brez nadzora, je včeraj spoznala Vladimira V. v slaščičarni VANILIJA v Žalcu, ko je na mizo odložila svojo denarnico. Čeprav v njej ni bilo veliko denaija, tega veijetno ni vedel neznanec, ki je izkoristil njeno nepazljivost in denarnico ukradel. ZAMENJAVA NA VRHU UNZ CELJE Zaradi kadrovskih sprememb na Ministrstvu za notranje zadeve je v Celju prišlo do kadrovske zamenjave. Stanislav Veniger Dosedanji načelnik UNZ Stane Veniger je s 15. julijem prevzel mesto direktorja policije Slovenije. Na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji načelnik kriminalistične službe Dušan Mohorko. Ker pa se je s tem izpraznilo delovno mesto načelnika Kriminalistične službe, je to mesto zavzel Aleksander Jevšek, ki je v Celje prišel iz UNZ Murska Sobota. Z imenovanji na nove dolžnosti so bile izrečene pohvale za dosedanje delo. To je tudi posebej poudaril Boris Likar iz Ministrstva za notranje zadeve, ki se je udeležil tiskovne konference, ki je bila ob tej zamenjavi sklicana. Na njej pa so tudi dali vedeti, da se bo na jesen poslovil dosedanji predsednik za stike z javnostjo Miran Koren, katerega vabijo na novo dolžnost na Ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljano. Pričakujemo, da s tem ne bo zmanjšano delovanje dela celjske uprave, za katero pravijo celo Miran Koren na ministrstvu, da je med najuspešnješimi v Sloveniji. -nko ZASEG MAMIL Do nedavnega so menili, da je Celje le prehodni cener za promet z mamili. Zadnje čase pa delavci kriminalistične službe ugotavljajo, da je tudi to mesto ob Savinji s svojo okolico postalo za prekupčevalce kar zanimivo. Po zelo zanimivem zasegu več kot pol kilograma mamila vrste heroin so na celjski UNZ sklicali tiskovno konferenco, kjer so nam povedali, da so v petek, 1. avgusta, organizirali intenzivno operativno akcijo in na Vranskem zasegli okoli 11. ure omenjeno količino heroina, ki je bil namenjen prepodaji. Omenjenega dne se je pripeljal na Vransko 31-letni Maks B. z osebnim avtomobilom znamke Renault 5 in parkiral blizu parkirišča avtobusa na Vranskem. Tu je nameraval prodati omenejno količino mamila, vendar so mu namero kriminalisti preprečili. Med postopkom legitimiranja so opravili tudi osebni pregled in preventivni pregled njegovega vozila Pri pregledu vozila so kriminalisti v prostoru za potnike pod sedeži odkrili PVC zavoj z praškasto snovjo, ki je pri testiranju reagirala na mamilo heroin. Pri tehtanju so ugotovili, da gre za 510 gramov tega mamila. O najdbi so takoj obvestili dežurnega preiskovalnega sodnika ter javnega tožilca. Takoj naslednji dan je preiskovalni sodnik po zaslišanju zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa in proizvodnje mamil zanj odredil pripor. Kriminalisti pa nadaljujejo z ugotavljanjem izvora mamila in povezav osumljenega z osebami, ki naj bi imenovanemu dala mamila. Poiskušali pa so tudi zvedeti, kdo naj bi bili potencialni kupci. Osumljeni je po poklicu elektromehanik in je zaposlen kot redar v discu. Pri zaslišanju je povedal, da je mamilo nameraval prodati zaradi trenutnega gmotnega stanja in je zanj zahteval 22.000 DEM, čeprav je dejanska vrednost mamila sicer 65.000 DEM, saj bi se iz njega lahko izdelalo 2500 doz za zaužitje. Po dosedanjih uspehih naj povemo, da so celjski kriminalisti letos zasegli že 550 g heroina medtem ko so ga lani zasegli 50 g in 2.000 tablet extazija, lani pa 550. Za storejno kaznivo dejanje je predivdena kazen do 10 let zapora. -nko SREČANJE UČITELJEV PODRUŽNIČNIH ŠOL Pred sedmimi leti se je na majhni podružnični šoli Krašnja porodila ideja o srečevanju učiteljev podružničnih šol. Že naslednje leto smo se srečali na podružnični šoli Babno polje in druženju dali naslov PODRUŽNICA PODRUŽNICAM. Šest let smo na srečevanja po Sloveniji (Sorica, Podljubelj, Selc, Podblica) odhajali z učenci, ki jim je to bila nagrada ob koncu šolskega leta. Učenci so delali v delavnicah in sklepali nova prijateljstva, učitelji pa smo izmenjavali izkušnje o delu na podružnicah. Letos pa je sedmo srečanje preraslo v strokovno srečanje učiteljev podružničnih šol. Potekalo je 16. in 17. maja na Vačah. Udeležilo se ga je 110 učiteljev iz vse Slovenije in tokrat brez učencev. Srečanja se je udeležil tudi direktor Zavoda za šolstvo RS, Ivan Lorenčič. Iz naše občine se je srečanja udeležilo šest učiteljic. Pobuda za srečanje na Podružnični šoli Vače se je rodila med vodji študijskih skupin za kombinirane oddelke na lanskem srečanju v Podblici pri Kranju. Podprla jo je pedagoška svetovalka Fani Nolnnal. Pri izpeljavi srečanja so sodelovali učitelji matične šole Gradec in Podružnične šole Vače. Organizirali so projektno skupino, ki je izdelala naloge za delo na raziskovalnih poteh. Sodeloval pa je tudi geolog dr. Stanko Buser. Ob tej priliki se izdelali tudi obsežen pripročnik Učenci na raziskovalnih poteh na Vačah in drugod, ki smo ga dobili kot delovno gradivo. * Prvi dan je bila najprej na sporedu teoretična predstavitev raziskovalnih poti, popoldan pa sta sledila ogleda kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti Vač in GEOSS-a ter obisk gradu Bogenšperk. Tu so nas pozdravili predstavniki občne Litija. Drugi dan se je začel z delom na terenu. Lahko smo izbirali med petimi možnostmi: učna pot za tretji razred, učna pot za četrti razred, gozdna učna pot, geološka učna pot in učna pot za geografijo in topografijo. Odločitev je bila težka, saj sb vse ponujale nekaj novega Na pot smo odšli z delovnimi riatogami v rokah, raziskovali Vače, v mislih pa smo že pripravljali svojo učno pot na domačem terenu. Popoldne smo delo skupin predstavili in ugotovili, da smo delali v najlepši in najbolje opremljeni učilnici, naravi. Smoter druženja je bil dosežen, ko smo sklenili, da bomo v to učilnico večkrat popeljali tudi učence. Novo srečanje bo zaradi organizacijske zahtevnosti šele čez dve leti. Veselimo se ga in, kot je dejala vodja POŠ Vače Milka Rogelj, želimo, da bi bile do takrat speljane prav do vseh slovenskih podružničnih šol in okrog njih številne poti učne in prijateljske. NADA JELEN (udeleženka srečanja in učiteljica na PO S Vel. Pirešica) UPOKOJENCE DONELE SVOEE PROSTORE Ponikva pri Žalcu se lahko ponaša, da ima kar ni domove. Poleg zadmžttega doma imajo še lep gasilski dom in Slomškov dom. Kljub temu pa nekatere organizacije doslej niso imele svojih prostorov, in so se morale stiskati z dnigimi Ob letošnjem krajevnem prazniku pa so upokojenci v zadružnem domu dobš skupaj z borci in Rdečim križem srnje prostore. Nove oziroma prenovljene prostore je odprl najstarejši upokojenec iz Ponikve, g. Ivan Razdevšek Po odprtju je sledilo dnižabno srečanje tamkajšnjih upokojencev, ki so se nove pridobihe zelo razveselili Poleg novih prostorov pa so za kmje\’ni praznik odprli še novo avtobusno postajo v Studencih in novoodprto cesto z asfaltno prevleko, katero je tudi blagoslovil njihov rojak dr. Maksimiljan Jezernik ki je predstojnik zavoda Slovenka v Vatikanu. Slavljenje so zaključili z raznimi športnimi prireditvami in že tradicionalnim tekmovanjem gasilcev ter gasilsko veselico. Planinci pa bodo zadnjo nedeljo meseca avgusta še imeli pohod po delu meje krajevne skupnosti. -nko intex Trgovina in storitve Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a tel./fax: 063/ 715-931 Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,... robljenje in polaganje vseh vrst talnih oblog zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij tapiciranje sedežnih garnitur simpatex za kopalnice in kopalniške garniture svetovanje na domu Roman Brglez pekarna-slaščičarna-trgovma-bistro Vransko - Žalec - Velenje - Griže tel.: (063) 725-104 SPOŠTOVANI NAŠI KUPCI "ZVESTOBO JE TREBA NAGRAJEVATI", smo tkjAli ob orvoRiivi NAŠE K Vaši pR(xlAjAlM PRI PEK' NA VrANsIcEM i\ pROdAJAlNE BRGLEZ v GrIžaIh. Zato smo se odločili, dA za Vas pRipnAviMO /AbnNO pRiRidirfv. ŽeHmo, dA za neIta] URic pozAbirE na AkodNEVNE TEŽAVE iN SE NAM pRidRUžiTE v SOBOTO, JO. 8.1997 ob 19 uni NA pARklRNEM PROSTORU ZA pRodAJAlNO PRI PEK' NA VRANskEM. RAZpoloŽENjL pA bo pOsimbEl ANSAMbEl LOJZETA SUKA Da pA doMov ne Boste odšli pRAZNik Rok, smo v pRoqRAM vključili Tudi VEČ NACjRAdNik iflER. Prav ! \ko bosTE Uhko MEd pRiREdin/ijO poizkuSAli' dEqusTiRAli razBčne okusNE izdslkE iz nase pRoizvodNjE ter pRoizvodE NASib dobAviTEljsv! VeslUmo se srečainja z VamH CeIoten kolebiv BRGLEZ CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. * SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, VELENJE tel.: 063 856 852 AX IMAGE 1,41 s klimo, zaradi katere na daljnem vzhodu dobivajo vročino! SUPER PRIHRANEK 294.500 SIT AX IMAGE 1,4i že za 15.990 DEM SERIJSKA OPREMA: - 5-stopenjski menjalnik - predoprema za radio - zatemnjena stekla - ogrevano zadnje steklo - zunanji vzvratni ogledali z ročno nastavitvijo - zvočni opozorilnik pozabljenih prižganih luči - brisalec zadnjega stekla - odbijači v barvi karoserije - pripiranje bočnih stekel (samo 3 vrata) - centralno zaklepanje - električno pomikanje prednjih stekel - klima naprava TRGOVINA S KURILNIM OLJEM x kurilno olje že od 43 SIT/I x možnost plačila do 5 čekov Tel.: 063/707-420,708-242, fax: 708-230 MOTO I VINSKA GORA, (Prelska 21/b), 3320 Velenje Tel./Fax.: 063 / 853 - 471 PRODAJAMO MOTORNA KOLESA CAGIVA, Husqvarna, HONDA, YAMAHA, Kawasaki GUME # MICHELIN METZELER * ČELADE NOLAN, SHOEI, Arai, FM MOTORNA OLJA ^f^7/777J - VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA SPIDI, SINISALO, AXO - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI UGODNI KREDITNI POGOJI IN LEASING Jelko Gros, trener slovenskih skakalcev: ZASTAVILI SMO VISOKE CILJE Pred prihajajočo skakalno sezono smo se na turistični kmetiji Plaznik na Ljubnem pogovarjali z trenerjem slovenske skakalne reprezentance Jelkom Grosom. Pričakovanja trenerja in naših mladih skakalcev so v olimpijski sezoni zelo velika. Jelko Gros, trener slovenskih skakalcev: "Na 01 v Nogami pričakujemo medaljo!" Foto: S. J. Zakaj ste si izbrali ravno turistično kmetijo Plaznik za priprave naših najboljših skakalcev? Zaradi tistega, kar je trenutno aktualno. In ponavadi so to tekme. Sicer pa v Sloveniji ni objektov, ki bi bili na voljo za pravi trening, zato raje hodimo v tujino, kjer so skakalnice sodobnejše in bolje opremljene. So večje in boljše. Turistično kmetijo Plaznik smo izbrali zato, ker fantje potrebujejo malo miru. Objekti na kmetiji nam omogočajo nemoten trening, spremljajoči objekti, kot je igrišče za tenis, pa nam omogočajo sprostitev po vsakodnevnih naporih. Lahko bi bili tudi v Topolščici, vendar smo rajši v majhnem penziončku, kot je ta. V tem trenutku je glavna tekma v Velenju. Ja, evropski pokal je tukaj. Za evropski pokal in za redno državno prvenstvo pridemo v Velenje. Da pa bi hodili trenirat v Velenje, je potrebno skakalnico malo posodobiti. Ob skakalnici v Velenju bodo morali zgraditi cesto, sam profil skakalnice pa prilagoditi zahtevam sodobnega skakanja. Tudi ostali objekti v Sloveniji, pokriti s plastiko, so premajhni. Danes se tekmuje na 120-metrslah skakalnicah. Zdaj vas čaka še večerni trening. Nenavadno se mi zdi, da greste na trening po večerji... Večerje ob enajstih zvečer ne dobiš več. Ce bi se z gospodaijem zmenili, bi tudi večerja bila tako pozno, ampak ni problema. Skakati začnemo ob devetih zvečer, tako da ni nobene težave. Tudi tekmovati bomo morali tako pozno, tako da se je potrebno privaditi. Potem se ne držite več tega, kot so včasih rekli - pet ur pred tekmo je zadnji obrok... Ah, saj tega ne moreš. Mi imamo tako prehrano čez celo leto. Zajtrk in večerjo redno, kosila pa imamo ponavadi kar priložnostna. Ponavadi jemo to, kar nam prireditelji na skakalnici ponudijo, seveda, kadar so tekmovanja. Koliko ste vi kot trener ekipe odsotni od doma? Doma me praktično ni nič. Imamo 200 dni odsotnosti. Se pravi, da si na treningu ali na tekmovanjih. Dopusta nisem porabil, odkar hodim v službo. Porabil sem ga mogoče en teden ali deset dni. Tudi pravega časa ni, da bi lahko dopust koristil. Kaj trener pripravlja v času, ko so fantje po tako dolgi odsotnosti v šoli? Pripravlja shemo treninga, načrte ali kaj drugega? Ena stvar je testiranje na fakulteti, spomladi in jeseni, vmes pa malo pogovorov. Analiziraš stvari, ki so se zgodile na zadnjih treningih, pripravljaš predračune in delaš poračune za minulo sezono. Čakaš na denar, da boš lahko izpeljal poletno shemo treninga, pripravljaš opremo za naslednjo sezono. Poleg tega hodiš še malo okoli, vmes pogledaš, kako trenirajo ostale reprezentance. Vmes je še kakšna intervencija, če je kdo poškodovan. Dela je za trenerja vedno dovolj. Savinjčani smo nekoč imeli dobre skakalce. Vi verjetno dobro poznate tudi podmladek. Je možnost, da bi v kratkem času kdo iz teh logov prišel v reprezentanco? Jerman občasno nastopi na kakšnih tekmah, je kandidat za B, iz Velenja je nekdo, ki precej obeta. V štirih letih bi se lahko prebil v reprezentanco. Skakalci so, vendar pa ima štajersko območje preslab sistem. Vsi veliki klubi v Sloveniji, ki nam sedaj dostavljajo reprezentante, imajo najmanj po dva profesionalca, cela Štajerska pa nima niti enega. Kaj pa pravite na trditve, ki so prisotne pri štajerski trenerjih, da mora biti Štajerec dvakrat boljši od konkurence, da pride v reprezentanco? Zakaj? Če bi bil dvakrat boljši, bi prav gotovo v svetovnem pokalu zmagal. Subjektivna ocena pri trenerjih je vedno tista, ki prevlada, ko se pripravljajo na to, da bodo nekoga spravili v reprezentanco. Pa ne tako, da bi bil tam najboljši, ampak najslabši. Da bi prišel kot sedmi ali osmi član, ali da bi eno leto prevegetiral v reprezentanci, potem pa ga enostavno ne bo več. Dejstvo je, da so v času, ko sem jaz še bil trener mladinske reprezentance, nekateri klubi začeli več trenirati in so uspehi prišli kot posledica trdega dela. To sta Lang in Vrhovnik dokazala lani, ko sta prišla mimo reprezentance direktno v ekipo. Samo pravi talent moraš biti, pa veliko in dobro moraš delati v klubu. Za to pa moraš imeti pogoje in zaposlenega pravega treneija. Zato smo tudi treneijem dali odgovor, zakaj recimo Jerman ne direktno v B reprezentanco, kjer bi mogoče bil uspešen. Mi iščemo naslednike za to, da bodo pokrivali svetovni pokal, s povprečnimi skakalci tvegamo eno leto, mogoče še naslednje, potem pa nič več. Ne moreš nekoga, ki bo enkrat ali dvakrat na leto do 20 ali do 30 mesta v evropskem pokalu pokrivati s celoletnim programom. Če bo dobro delal v klubu, bo lahko dosegel enake rezultate. Zato nas bolj zanimajo res super talenti in s tistimi je potrebno res dobro delati. Naš edini cilj je, da naši tekmovalci pridejo na stopničke v svetovnem pokalu. Poletna sezona se je šele dobro začela in pojavlja se ista slika kot lani. Jaz te poletne tekme ne jemljem tako resno, da bi lahko delal konkretne zaključke. Peter je gotovo zelo napredoval, je zelo blizu Primožu. Zadovoljen sem že zato, ker tekmovalci tudi te tekme jemljejo dovolj resno. Vedno jih je težko motivirati za skoke na 60-metrskih skakalnicah. Kljub temu pa smo v zgodovini imeli velike težave s starejšimi tekmovalci, Ulaga, Tepeš, Debelak, da so sploh prišli na te manjše tekme. S temi tekmovalci pa ni nobenega problema, vsi pridejo in enostavno odtekmujejo. Te tekme so veliko bolj kot tekmovalcem namenjene njihovim matičnim klubom, da pridobijo nekaj sredstev za svoje delo. Kakšna pa so pričakovanja pred naslednjo sezono? Letos se je kljub temu, da imamo zmagovalca svetovnega pokala, na določenih tekmah vendarle pokazalo, da nimamo prave ekipe. Če je Primož zgrešil, je potem zgrešila tudi ekipa. Takšne, na katero se lahko zaneseš, nimamo, ker imamo izredno mlado ekipo. Peter in Primož sta stara 18 let, Lang in Vrhovnik 16 let, Franc, Meglič sta malo čez 20, tako da rutinirane ekipe vsekakor nimamo. Imamo pa veliko mladih, tako da je težko od njih pričakovati, da vedno izpolnijo naša, ponavadi zelo velika pričakovanja. Peter je kljub poškodbi tudi veliko naredil v mladinski konkurenci (zlata medalja), Meglič najboljši rezultat kariere (četrto mesto). Lansko leto nam je na svetovnem prvenstvu zmanjkalo nekaj točk za odličje, zato smo si na olimpijadi ekipno zastavili višji cilj. Bi mogoče še za konec najinega pogovora kaj dodali? Težko je kar koli dodati. Mogoče sporočilo navijačem, naj razumejo Primoža, če nima časa za njih, saj se zanj v tem času sponzoiji dobesedno trgajo. Bi pa Primož v tem času najbolj potreboval mir. Samo Jurhar KULT-URA Spoštovani bralci! Kot sem že v vse bolj vaši oddaji omenil, vas bom od danes naprej poskusil razvedriti tudi preko grafičnega medija. GLAS Savinjske in oddaja KULT-URA bosta od sedaj v stalni navezi tako da KULT-URA ne bo več zgolj TV šov, pač pa morebiti v bližnji prihodnosti celo multimedijs/d projekt. Pa dovolj samoreklame!!! Za vse tiste, ki tega še ne veste, naj povem, da lahko KULT-URO spremljate vsako drugo sredo na Savinjski TV, okrog pol desete ure zvečer, za vse tiste, Id pa ste takrat tehtno (ali pa celo ne) zadržanj pa ob nedeljah dopoldan. STV ponavlja tedenski program Če še ne sprejemate lokalnega TV programa, je skrajni čas, da se (seveda ne dobesedno) priključite na kabelsko razdelilni sistem, za kar pa poskrbi KABEL TV do.o. (tel: 063/707-244). Za nami je že 9 oddaj, ki so vse bolj gledane in popularne (to ni EPP, ampak dejstvo). V že prej omenjenih oddajah se zavzemam za populariziranje lokalne kulture, ki je vsekakor vse prej kot zanemarljiva, tako da vsi ustvarjalci ki bi se občurstvu radi predstavili pa menite da te možnosti nimate, pišite^ na naslov STV, Pečnikova 2 ŽALEC, s pripisom za KULT-URO, kajti pri nas se vedno najde prostorček za dobro stvar. Lahko nam pa pišete na “taisti” naslov tudi kar tako in izrazite svoje mnenje, upoštevali pa bomo tudi dobre ideje in glasbene želje. Brez dvoma pa moram (obvezno) omeniti nagradno igro, in sicer: Kdo bo avtor naj izvimejše in najbolj odbite kartice ali razglednice? (Lahko jo izdelate tudi sami) Nagrada pa bo kitam, Id jo bomo podelili v drugi decembrski oddaji, poleg tega pa najboljšo kartico nagradimo v vsaki oddaji z lasersko ploščo. V naslednji (jubilejni) KULT-URI si boste lahko ogledali reportažo s snerrumja “ta pravega” video spota, ki ga je za s/dadbo UNIČIMO TABUJE posnela Žalska metalurško-vampirska skupina INTERCEPTOR s specialno gostjo DEJO MUŠIČ (glej fotko)! Naj se pohvalim, da je to edina slovenska TV postaja, ki ji je bilo dovoljeno snemanje zakulisja tega video spektakla! Ekskluziva, torej! Ker pa o Interceptorjih veste že (več ali manj) vse, ne bom več maltretiral svojega rtalivnega peresa. Skratka, več o tem v sredo, 20. 08. 1997, približno ob pol desetih zvečer v TV šovu KULT-URA na STV. Da je zade\’a bolj gledana in gledljiva, pa v vsaki KULT-URI predstavim gosta, gostjo ali goste iz samega srža slovenske medijske smetane. V naši oddaji so gostovali že Z. Predin, V. Kreslin, V. Resnik, A. Smolar, Avtomobili, Pop design itd... Vsem tem zvezdam pa so se končno pridnižili Interveptor, ki so v samostojni Sloveniji definitivno “najkompaktnejši” temeljni kamen subkulture!? Gorazd Matela OBVESTILA • V okviru prireditev na gradu Tabor v Laškem bo 15. avgusta ob 20.30 nastopil avstrijski virtuoz klasične kitare Michael Langer. • V glavni dvorani Stare grofije Pokrajinski muzej Celje razstavlja portrete-risbe Krištofa Zupeta in kipe Viktoija Plestenjaka. • V Galeriji sodobne umetnosti bo do konca avgusta na ogled razstava slik Jožeta Ciuhe. V hotelu Mene v Celju do konca meseca razstavlja svoje upodobitve v olju slikarka Marija Artiček iz Celja. • Upravljale! Savinjskega gaja bodo 17. avgusta pripravili prireditev, s katero želijo popestriti utrip v mozirskem parku cvetja. Po maši pred kapelico v Savinjskem gaju, ki bo ob 10. uri, se bodo obiskovalcem predstavili znani slovenski pesniki in umetniki. • Planinsko društvo Zlatarne Celje 17. avgusta vabi na Košutnikov tum, od koder se bodo izletniki napotili ob 5. uri s parkirišča na Glaziji. 23. in 24. avgusta jih bo pot vodila na Mojstrovko in Jalovec, prav tako ob 5. uri z avtobusom iz Glazije. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo na telefon: 452-927. • V gostišču Mihec in hotelu Mere v Celju razstavlja Rajko Mlinarič. • V Etolu in Ecopoolu razstavlja Vlado Renčelj-Ver. • V avli Telekoma, Ford salonu podjetja Avto Celje in Avtotehniki Celje do 1. septembra razstavlja svoja dela v olju Vlado Geršak. • V salonu Fiat v celjski Ipavčevi ulici do 14. avgusta razstavlja Damjana Bohorč. • V Osrednji knjižnjici Celje so na ogled raziskovalne naloge celjskih šolarjev z naslovom Radovednost je lepa čednost. • V galeriji Hodnik je na ogled razstava iz zapuščine Avgusta Lavrenčiča. • V razstavišču lapidarij Pokrajinskega muzeja je do 30. septembra na ogled razstava Libojske keramike. • Do 31. avgusta bodo na celjskem Starem gradu delavnice pod naslovom Nasmejana pretekolst, na katerih se bodo lahko sodelujoči seznanili s srednjeveškim načinom življenja, arheološkimi izkopavanji in keramiko ter z okolico gradu. Informacije: Turistično društvo Celje, Prešernova 17a, tel.: 481-062. • V Likovnem salonu Celje razstavlja Marko Šuštaršič. NOVI OBRAZI MLADIH PESNIKOV Podjetje Fit Media je 21. julija v Celjskem domu predstavilo revijo Novi obrazi, s katero naj bi nadaljevali revijalno življenje, ki je bilo v zgodovini kulturne ustvarjalnosti celjskega območja že nekajkrat začeto in prekinjeno. Revija, ki je bila izdana in založena letos, je namenjena mladim literarnim talentom, predvsem dijakom in študentom, pa tudi tistim, ki se odločajo za literarne poskuse po odhodu s šole. Odmev na spomladanski razpis je bil zelo dober, saj se je prijavilo kar 22 mladih literatov s svojimi prispevki. Uredniški odbor so pod vodstvom prof. Antona Šepetavca sestavljali Mohor Hudej, Ljudmila v Kajtner, Jana Kvas in Alenka Šalej, izbiral pa je med številnimi avtoiji. V reviji sodelujejo: Urban Arsenjuk, Boštjan Dermol, Špela Košak, Aljoša Kovačič, Matej Krajnc, Davorin Peršič, Manca Pertinač, Barabara Rančigaj, Klementina v Sambolič, Robi Simonišek, Špela Strašek Vogrin, Peter Urankar, Martina Zajelšnik, Casper, David Černelč in Simon Černelč. Revija, ki so jo na tiskovni konferenci predstavili člani uredniškega odbora, naj bi izhajala vsaj enkrat letno, za tisoč tolaijev pa bo naprodaj v knjigarnah in na šolah. D. S. V CELJU KONCERT DVEH PRIZNANIH UMETNIKOV Zavod za kulturne prireditve Celje je 5. avgusta v celjski Glasbeni šoli organiziral koncert violončelista Cirila Škeijanca in pianistke Mojce Pucelj. Violončelist Ciril Škerjanec sodi med vodilne slovenske glasbene umetnike. Po študiju pri Andreju Navarri v Parizu je dolga leta sodeloval kot soločelist v Nemčiji, kot solist in komorni glasbenik pa je koncertiral po vsej Evropi, ZDA in Kanadi ter snemal plošče doma in v tujini. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je kot profesor violončela in komorne glasbe vzgojil vrsto violončelistov, ki se uspešno uveljavljajo v našem glasbenem življenju. Pianistka Mojca Pucelj je v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer sedaj dela kot umetniška sodelavka. Izpopolnjevala se je na dunajski Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost pri H. Petermandlu, danes pa veliko koncertira doma in v tujini. V celjski glasbeni šoli sta se umetnika predstavila z deli J. S. Bacha, L. van Beethovena, R. Schumanna, G. Faurea in C. Saint-Saensa, prav te dni pa je izšla njuna skupna CD plošča, na kateri se predstavljata z deli Ludtviga van | Beethovena, Johannesa Brahmsa in Lucijana Marije Škeijanca. NA POTEPU Nekega sončnega jutra, ko so se še rosne kapljice drenjale na listih, se mi je zahotelo potepa. Mama mi sicer ne pusti, da bi se potepala, ampak danes je bila moja volja močnejša od njenega ukaza Odpravila sem se v gozd. Ker ta potep ni bil vsakdanji, sem šla na gozdni hrib. Po ozki potki skozi nasad sem prišla na vrh. Tla so bila postlana z zelenim mahom in suhimi iglicami. Pred menoj so se bohotili veliki macesni. Visoko v krošnji je kukala kukavica. Tudi drugi ptički so frfotali mimo mene. Cez goste krošnje je že po-sijal prvi žarek. Po zraku se je širil vonj šmarnic Naenkrat je nekaj zacvililo. Pogledala sem naokoli, a ni bilo nikogar. Nato se je cviljenje spet ponovilo. Tako nežno. Sledila sem glasu in prišla do drevesa. Pod njim je bil mah, okoli pa cvetlice. V sredini je ležala majhna mlada srnica. Z velikimi, igrivimi očmi je zrla vame. Njena rjava dlaka^z rumenimi lisami se je kar bleščala. Že sem iztegnila roko po tej mili živalici, da bi jo pobožala, pa mi je roka naenkrat obstala. “Če se je dotaknem, jo bo mati zagotovo zapustila,” sem si rekla, “in umrla bi. Ne, tega ne bom dovolila!” “Zbogom, Bambi!” sem rekla tiho in odšla. Srnico sem si zapomnila, saj je bila posebej zaznamovana -eno oko je imela belo obrobljeno. Čez en teden sem jo spet videla. Pasla se je na robu gozda pod našo hišo. Po tistem je nisem več videla! SABINA JEROMEL, 5.c OŠ POLZELA Barvni linorez, V morju, Tomaž Mastnak, 6. razred Že čez dobra dva tedna se bo pričelo novo šolsko leto, čas pred septembrom pa je navadno bolj kot za otroke stresen za starše. Mučijo jih številne skrbi, ki imajo opraviti s šolskimi potrebščinami, otrokovim počutjem v šoli, morda tudi s potjo v šolo, katero bo njihov otrok slej ko prej moral opraviti samostojno. Še posebej izpostavljeni skrbem so starši prvošolčkov in prenekaterega ob misli na šolo ravno tako strese kot nadobudni naraščaj. Bolj kot otroci se namreč zavedajo, da je vstop v šolo za otroka velika prelomnica, in da imajo tudi oni sami dosti opraviti s tem, ali bo njihovemu otroku šola všeč ali pa bo komaj pretrpel dolga leta šolanja, ki so pred njim. Koristno bi bilo v tem času starše opomniti, da njihov otrok ni ne prvi ne zadnji, ki je kdaj koli prestopil šolski prag in da je mogoče začetne težave brez živčnih zlomov in kapi čisto lepo prebroditi. In s čim vse se morajo že tako preobremenjeni starši v času predšolske mrzlice še ubadati? kako pripraviti OTROKA NA ŠOLO S premikom starostne meje pričetka šolanja za eno leto navzdol, kot ga uvaja nov, devetletni sistem osnovne šole, je postalo še posebej aktualno vprašanje, ki si ga zastavljajo starši bodočih prvošolčkov: je moj otrok sploh dovolj zrel za šolo? Marsikaj vpliva na to, ali se bo otrok v šoli dobro znašel ali pa je bolje še kakšno leto počakati, preden ga potisnemo preko šolskega praga. Med najpomeb-nejšimi dejavniki, ki odločajo o tem, ali bo otrok v šoli lahko uspešen, je tudi obiskovanje vrtca, ki je lahko zelo koristno. Tam malček vstopi v stike z vrstniki, se navzame vedoželjnosti in se privaja na učenje skozi igro, vzgojiteljice pa so med prvimi, ki lahko ocenijo njegovo pripravljenost na vključitev v šolo. Zahteve, id jih postavlja šolski sistem, namreč še malo niso preproste, saj se mora otrok naučiti obvladati različne spretnosti, ki jih odrasli jemljejo za samoumevne. Znajti se mora v proštom vsaj toliko, da lahko ločuje med levim in desnim, prepoznavati mora znati različne oblike predmetov in črk, med poukom ga ne sme mučiti domotožje, poiskati si mora znati prijatelje in sprejeti, da se učiteljica v razredu ne more osredotočiti zgolj nanj, saj so tam še njegovi sošolci, otresti se mora treme, kadar se znajde pred javnim nastopom, se samostojno obleči, obuti in iti na stranišče, zapovrh pa naj vse te spretnosti krona še želja po znanju...! Na kratko povedano, od otroka šolanje zahteva precej, preneka-tero od zahtevanih sposobnosti pa lahko izpili že v vrtcu. Med najpomebnejšimi dejavniki, ki odločajo o tem, ali bo otrok v šoli lahko uspešen, je tudi obiskovanje vrtca, ki je lahko zelo koristno. Tam malček vstopi v stike z vrstniki, se navzame vedoželjnosti in se privaja na učenje skozi igro, vzgojiteljice pa so med prvimi, ki lahko ocenijo njegovo pripravljenost na vključitev v šolo. Starši malčkov se morajo zavedati, da svojega otroka pred vstopom v šolo z ustanovo učenosti ne smejo strašiti. Ni ga potrebno ves čas opozaijati na začetek šole, ker lahko otroku misel nanjo postane že pred pričetkom preveč obremenjujoča, prav tako mu ni smiselno šole slikati v rožnatih barvah, ker si bo otrok tako ali tako kmalu ustvaril lastno mnenje na podlagi izkušenj. V njem je potrebno spodbu- jati veselje do vsega novega, kar se lahko tam nauči, ga povabiti na nakupe nekatere osnovne opreme in potrebščin, ki jih bo prav gotovo rad pomagal izbirati, in ga privaditi na nekatere osnovne spretnosti, ki jih pouk zahteva od njega. Smiselno je otroka čim več navaditi na uporabo svinčnika, barvic, papirja in lepila, privoščimo pa mu tudi pisalno mizo, ki naj ima vselej dovolj svetlobe, bolj kot lepa naj bo uporabna. Starši naj bodo prav tako pozorni na to, da bodo obuvala in oblačila, v katerih se bo otrok odpravil v šolo, čim manj zapletena. PRVI STIK S ŠOLO Če je le mogoče, naj starši poskrbijo, da se bo otrok znašel v razredu s čim več svojimi prijatelji, kar olajša prvi stik s šolo. Starši se morajo že v prvih nekaj tednih zavedeti, kakšne stike je njihov otrok vzpostavil s svojimi vrstniki in učiteljico. Otrok pri učenju seveda dela napake, na katere pa ga starši ne bi smeli neprestano opozarjati, saj je prvih tednih najpomembneje otroka opogumljati. Če pa ima otrok neprestano veliko naloge, iz šole pa prihaja brezvoljen in utrujen, se je treba zamisliti tudi nad ambicioznostjo učiteljice in njenimi učnimi metodami. Pomembno se je zavedati, da je prvi razred vendarle velik korak za otoka in zanj predstavlja precejšnjo obremenitev, četudi se je zadnja leta šolski sistem nekoliko ublažil. Predvsem je k temu pripomoglo to, da so prva leta brez ocenjevanja, kar nekoliko brzda starševske ambicije in onemogoča primerjanje njihovega nadobudneža z drugimi. Vendar pa se med sabo radi primerjajo tudi otroci sami, zato mu morajo starši previdno odgovoriti, kadar povpraša o svojem uspehu. Njihov odgovor mu bo prav gotovo osnova za predstavo, ki jo bo izoblikoval o sebi in svojem šolskem uspehu. Vsekakor pri oceni otroka pomaga, če imamo v mislih, da je pohvala zastonj in je mora biti vsaj toliko kot graje. Zelo pomembno za nadaljni odnos z otrokom pa je, da starši že v prvih letih otrokovega šolanja pokažejo zanimanje za njegovo početje, izdelke, napredek in obveznosti v šoli. Vedeti mora, da jih njegovo početje skrbi, in da mu stojijo ob strani, četudi se včasih je zatakne. Če se starši za otrokovo početje ne zanimajo, bodo čez nekaj let ugotovili, da jih otrok obvešča samo o najnujnejših podrobnostih, ko je treba prinesti neki denar, podpisati obvestilo ali napisati opravičilo za odsotnost. Vedeti morajo, da je tudi delovnik otroka zatrpan z obveznostmi, ki se njemu zdijo prav tako hude kot njihove njim, zato mu morajo prisluhniti in mu pomagati prebroditi morebitne stiske, povezane s spremebami, ki jih je šola prinesla v njegovo življenje. Spodbujajo naj ga, da postane samostojen in samozavesten, zato mu naj pustijo, da se znajde tudi sam. Otrok je navadno ponosen na svojo samostojnost, če pa mu starši ves čas stojijo za petami in ga opominjajo, se poleni in se prične v vsem zanašati nanje. H ŠOLSKE POTREBŠČINE: Večno shirani družinski proračun vsako leto skoraj omaga pod cenami šolskih potrebščin, ki nam jasno dajejo vedeti, da šola ni zastonj. Pa še tiste zadnje pare bi starši rade volje investirali v znanja polno glavo svojega malčka, če bi vse potrebno vsaj imeli kje kupiti. Predvsem za osnovne potrebščine, kot so šolske knjige in učbeniki namreč velja, da se iz leta v leto ponavlja ista zgodba: zmanjkalo, je še v tisku, sploh ne bo... Kot da niso dovolj njihove astronomske cene - včasih se zdi, kakor bi jih v knjigarnah nalašč skrivali! Glede tega si velja zapomniti, da je panika bolj ali manj nepotrebna: še nobeno šolsko leto otroci niso ostali brez vseh knjig vse leto - zmanjka le tu ali tam kakšna knjiga, ki staršem nažre še preostale živce, do konca leta pa se ponavadi pojavi tudi ta knjižna redkost. Če vas le debelo gledajo v knjigarnah in vam nemočno odkimavajo v antikvariatih, lahko poskusite do objekta poželenja priti po neuradnih kanalih: preko prijateljev, znancev, kolegov in sorodnikov, v najbolj brezupnih primerih pa se spomnite fotokopirnega stroja. Prav tako je zdravo paziti, da ne kupujete pet verzij iste knjige in predvsem ne sprašujte vašega raztresenega počitnikarja, katere knjige, za božjo voljo, že ima. Najbolj priporočljivo je knjige kupovati sistematično po seznamu potrebnih knjig, ki ga otroci prinesejo iz šole ob koncu minulega šolskega leta. Ne obremenjujte se z dodatno literaturo, ki jo priporoča posebni katalog učbenikov za slovenske osnovnošolce, najbolje je, da učitelji pri posameznih predmetih povedo, katera dodatna gradiva lahko učencem olajšajo delo ali jim obogatijo znanje. Seveda pa otrok poleg obveznih knjig in zvezkov potrebuje tudi vrsto dodatne opreme, za katero se staršem včasih zdi, da jo kupujejo celo bolj pogosto kot zvezke: šolska torba je vedno obtolčena, copati strgani, peresnica pa cveti ali je preprosto iz mode. Prav pri kupovanju teh, ne ravno cenenih statusnih simbolov, otroci najraje gledajo na izgled, starši pa na kakovost in ceno. Različna mnenja plačnika in uporabnika je včasih težko uskladiti, kar vodi v številne besedne dvoboje, živčne zlome in celo obračunavanje na javnih mestih, če preobremenjenim staršem popustijo živci nad nerazumljivimi zahtevami malih pošasti. Skratka, družinski odnosi se lahko pošteno ohladijo. Nedvomno pa je, da so tudi takšni veliki finančni zalogaji od časa do časa vendarle potrebni, vendar je prav zato, ker gre za opremo, ki naj bi imela daljši rok trajanja, potrebno pomisliti na marsikaj. Torba naj ustreza otrokovi telesni zgradbi, zato pa je (žal) neizogibno, da otroka vedno vzamemo s sabo po nakupih, saj mora torbico pomeriti. Prav tako prazna torba ne sme biti pretežka že sama po sebi, dovolj proštoma naj bo tudi za morebitno malico in copate in ne prezapletena za odpiranje. Če lahko najdemo takšno, ki je povrh še iz trpežnega materiala, otroku zagotavlja določeno varnost v prometu in je še poceni, nam ostane le še tisti zadnji standard, ki ga je najtežje doseči: čisto malo naj bo vendarle všeč tudi otroku. Prav lahko se nam sicer zgodi, da bo poceni, trpežna in kvalitetna šolska torba obležala pod posteljo, nadebudnež pa bo raje odhlačal v šolo s PVČ vrečko, kot da bi se mu kdo posmehoval zaradi zastarele malhe na njegovih ramenih. Otrok pri učenju seveda dela napake, na katere pa ga starši ne bi smeli neprestano opozarjati, saj je prvih tednih najpomembneje otroka opogumljati. Copati morajo biti najprej seveda prave velikosti, podplati ne smejo drseti, noge se v njih ne smejo potiti, nerodna pa je lahko tudi barva s copat, ki rada ostaja na nogavicah. Brez pravega smisla je kupovati neprecenljivo drage copate, ker so otroci pač takšne narave, da jih radi pozabijo, izgubijo ali jim jih ukradejo. Otroška noga še hitro raste, živahna hoja pa še tako drage copate hitro uniči, zato so iluzije o večnem trajanju obuval odveč. Izbira peresnic je navadno velika, zato se lahko osredotočimo le na to, da so dovolj prostorne in za silo poceni. Morda je pametno pogledati, kaj vse je v odsluženi peresnici našega potomca, da lahko presodimo, kako proštoma naj bo nova pridobitev. Najbolj priporočljivo je knjige kupovati sistematično po seznamu potrebnih knjig, ki ga otroci prinesejo iz šole ob koncu minulega šolskega leta. Če nam vsa domišljija odpove, pa lahko sprejmemo tudi nasvet prodajalke. Vredno si je zapomniti, da imajo nekateri otroci poleg preveč snovi za učenje tudi preveč potrebščin, zato pa le s težavo skrbijo za red med svojimi stvarmi ali jih prepogosto izgubljajo. Otroku je zato potrebno dopovedati, da so potrebščine drage in da jih ni prav lahko nadomestiti. Križi in težave učenja Še posebej za prvošolčke je prehod iz brezskrbnega sveta igre v šolo, ki zahteva od njega učenje, velik šok. Pomemben postane čas, ki mu ga omejujejo šolske ure ter ure za učenje in opravljanje nalog, prej pa mu ga ni bilo potrebno natančno upoštevati. Tako kot igro nadomesti učenje, tudi domišljijo, intuicijo in igrivost nadomesti matematična logika. Otroci pogosto ne upajo spraševati, naučijo se sramu oz. zadrege, sporna so vprašanja, ki zadevajo moralo in kopičijo se tabuji. Nikomur se ne zdi neetično od otroka zahtevati to, česar ne zmore ali zahtevo postaviti na odbijajoč način, ne da bi otroku svojo zahtevo razložil. Pri učenju in zahtevah do otroka je potrebno upoštevati tudi njegovo osebnost, pomembno pa je tudi, kakšno učiteljico ima otrok. Starši se morajo zavedati, da lahko precej pripomorejo pri pridobivanju znanja, še posebej, če ga znajo na nevsiljiv način opozoriti na napake, ki se jih mora izogibati. Zavedati se moramo, da mora vsak otrok pri učenju najti svoje prijeme, ki pa morajo biti čim bolj VRSTE INTELIGENCE: usklajeni z njegovimi nagnjenji. Znano je, da človek uporablja le 10 odstotkov svojih umskih sposobnosti, ker ostalih ne zna, prav tako pa drži, da se inteligentnost spreminja z učenjem. S pogostejšo uporabo možgan se njihova zmogljivost poveča, inteligenčni količnik se lahko poviša Ker obstaja kar sedem različnih vret inteligentnosti, je pomembno, da vsak uporablja tisto, ki mu bo omogočila, da od učenja kar največ odnese. Pomembno je, da se uporablja in kombinira kar največ naštetih vrst učenja, potrebno pa se je naučiti šest učnih korakov: - samozavestno in sproščeno počutje - izbor najustreznejšega načina sprejemanja informacij: vid, sluh, ali občutek - poglobitev v vsebino s pomočjo inteligence, v kateri ste najmočnejši - zapomniti si je potrebno vsaj osnovne prvine učne snovi - praktičen preizkus znanja je, da pokažemo kaj znamo nekomu drugemu in tako ugotovimo, kje so še naše šibke točke - temeljit premislek in izboljšanje učnega postopka Koristne informacije o pravilnem učenju so na voljo v kompletu knjig in kaset Umetnost učenja, avtoijev Colin Ross in Louise Goli. KAPLJICA VODE V šoli poslušamo predavanje z naslovom Kapljica vode. Ker smo še majhni, si starejši želijo, da razmišljamo o tem, kako pomembna je kapljica vode. Bilo je zanimivo izvedeti nekaj stvari, o katerih do sedaj nisem razmišljala. Zvedeli smo, koliko otrok umre zaradi pomanjkanja vode in kako zelo je pomembna za naše življenje. Kar ne morem si predstavljati, kako bi bilo, če bi je ne imeli. S čim bi se umili, s čim bi se odžejali, pa tudi naši_ vrtovi in polja ne bi bila tako zelena in lepa. Čeprav smo še majhni, je prav, da vemo, kako bomo poskrbeli, da bosta okolje in narava ostala čista. Tako bo ostala čista kapljica vode za nas in za vse, ki še prihajajo za nami. KAJA STANTAR, 2.a __________________ OS VRANSKO jezikovna govorjenje, branje, pisanje matematična logična analiza, pri številkah prostorska in vizualna predstave v duhu in pri občutku za smer glasbena doživljanje ali ustvarjanje glasbe, razvijanje občutka za ritem in rimo kinetična oz. gibalna gradnja, obvladanje spretnostnih ročnih opravil interakcijska sporazumevanje z ljudmi refleksivna poglabljanje vase, samorazumevanje MAMILA IjC kdo mamila je ustvaril? Le kdo jih svetu je podaril? Že res pomagajo medicini, vendar v zmerni količini. Bodimo pametni vsaj mi, saj brez mamil normalno se živi. Enkrat ali dvakrat jih zastonj dobiš, sebi pa se frajer zdiš. Zdaj sam moraš jih kupiti, a kje denar za njih dohiti. Potem postaneš mladoletni tat, zato zvečer ne moreš več zaspat Zatorej, draga mladina, izogibajte se hašiša in heroina. MOJCA MOHORKO, 7.a OŠ POLZELA - Mladost je stepena smetana na vrhu sadne kupe. TEA - Mladost je obdobje pubertete, ko lahko počneš vse, kar ti pride v glavo. MITJA - Mladost je nora zabava in veselje fantov in deklet; hrepenenje po svobodi in ljubezni; odkrit pogovor med fantom in dekletom. MAJDA - Večkrat ti ga trga včasih tud’ utrga, čeprav pubertetniška zadrga se dolgo ne raztrga ROBERT - Mladost je najboljše in najkrajše obdobje v kratkem življenju. TADEJA - Mladost je zabava. IZIDOR - Mladost je nekaj najlepšega v življenju, ko lahko narediš vse najbolj noro in si najbolj nor. Trga te po vseh delih telesa. TJAŠA - Ni boljšega časa TINA - Mladost je obdobje, v katerem so mogoče nemogoče stvari. KRISTINA - Mladost je nekaj svežega - kot sočno jabolko, ki ga vsi občudujemo. Govori nam: “Sedaj ni čas za gnitje, ampak za lepo življenje.” MOJCA - Mladostje obdobje smeha MARINA „ Takih misli smo SEDMOSOLCI na OS POLZELA SKRIVNOST ŽIVLJENJA Pomlad diši v zasanjani večer, čarobna luna spet ponavlja staro pot, prebuja v mladih srcih tih nemir. Kaj neki se dogaja vsepovsod? V telesu mojem mladem nekaj se prebuja, lepo mi je, pa vendar me skrbi: bom zmogla preizkušnjo - ker težava mi je taja, bom izbrala prav - ko pa je toliko pod. Mladost diši v zasanjani večer.. So tudi leta zrela polna sladkega trpljenja ? Ko ti preveč pomlad c srcu zadrhti, Pa rečeš si: To je skrivnost življenja _ TEA POSEDEL, 7.b, OŠ POLZELA MOJ BRAT Moj brat je svet zase. Res je, da ga poznani dobro, toda včasih se mi zdi, da živi v svojem svetu. Vedno sanjari, kakšen avto bo imel, kakšen poslovnež bo. Jaz pa v njem ne vidim prihodnosti. Res, da bo morda imel lepo življenje. Toda včasih kaže ravno nasprotno. Nikoli si ne pospravi sobe. Vedno išče izgovore. Vedno pride jokajoč iz pižame, tiisleč, kako ubog je. Njegova omara za oblačila je tako polna, da jaz samo čakam, kdaj bo razpadla. Misli, da je maneken. Zjutraj ga moramo vsi buditi, da ne mi zaspal. Pred ogledalom je tri ure. Ima sto parfumov. Ko stopi skozi vrata, skoraj vsi omedlimo. Danes je bilovše huje. Danes bo namreč opravljal izpit za avto. Živčen je bil kot strela. Hodil je sem spet^ nastopali po ulicah. Mai te, Angelo. Tam so spoznali klasični rock in blues, kar je kasneje močno rs vplivalo na glasbeni slog družine. | M - Princeska A ZVER IGGY AND THE STOOGES / RAW POWER___________ Stooges, p: skupina Iggyja P( sKupma Iggy)a Popa, so bili ^ šestdesetin letih poleg skupil najpomembnejši predstavniki edina prava bili v poznih line MC5 zadnja, saj je skupina zaradi številnih •oblemov izgredov in problemov z mamin razpadla Iggy Pop pa je po vseh letih divjanja po odrin in za njimi lahko srečen, da sploh še živi. Na plošči Raw Povver se čutijo vplivi tedaj popularnega glam rocka, ki je bil is hitrojozabljena modna muha Zato Pa so The Stooges vplivali na marsi- katerega nadebudnega glasbenika ter s surovim prvinskim roconrollom postali in ostali kultna skupina. Brezkompromisna ostrina ter nebrzdana večkrat samouničevalna energija Iggyja Popa pridejo najbolj do izraza v skladbah Searcn And Destroy, Your Pretty Face Is Going To Hell, Raw Power, Shake Appeal in Death Trip. The Stooges so bili s svojo vizionarsko glasbo za časa svojega obstoja nerazumljeni in obsojeni na neuspeh. Priznanje je prišlo šele čez leta in tako danes vse tri njihove plošče predstavljajo abecedo garažnega in punk rocka, Raw Povver pa tudi četrt stoletja po nastanku zveni sveže in sodobno. STEVE EARLE / GUITAR TOWN Ko je Steve Earle leta 1986 posnel ploščo Guitar Town, so ga mnogi ljubitelji in poznavalci sprejeli z navdušenjem, saj je vlival upanje v prihodnost pravega counttjja, ki ga je Nashville v želji po čim veqem dobičku že zdavnaj zatajil. Prve glasbene korake je Steve Earle naredil pod okriljem texsaških truba-duijev Guya Clarka in Tovnsa Van Zandta ter se uveljavil kot pisec skladb za zvezdnike countryja kot sta Johny Cash in Waylon Jennings. Na prvencu Guitar Town se je predstavil s sim- 5M0 open air festival mladih mladinsko kulturno zaklonišče hoče od 29. do 31.8.97 v Hočah pri Mariboru Petek: mo&m, mm, Sobota: RMtmUMI HSAe#l© PtV© TUlRAPTt Nedelja: PSMS STO ®MMM ODPRTO: vsak dan od 8.00 do 23.00, ponedeljek zaprto paličnim countrv rockom, ki je splet rock’n’rolla petdesetih in tradicionalnega countrvja. Takšne so skladbe Goodbye’s Alf WeVe Got Left, Guitar Town, Good Ol’ Boy,... Pomembno vlogo igrajo v njegovih skladbah besedila, prežeta z osebno izpovedno melanholijo. Le ta pride najbolj do izraza v prelepi baladi Little RockVRoller, v kateri poje o razdvojenosti med potepuško življenje glasbenika in družino. Čeprav Guitar Town ni Earlovo najboljše delo, gre vseeno za zelo pomembno ploščo, ki je napredovala preporod countryja. Stevu Earlu so tako sledili tudi mnogi drugi countryevski glasbeniki in se uprli nashvillskim glasbenim poslovnežem, ki jih bolj kot glasba zanima denar. Vasja Volavšek VROČIH 10 ^tEBLAGOVNi^ ŽANA ODDELEK TEHNIKE ‘t- TUJE: ^ /. Špice Girls -Špice 2. Caught In The Act -Vibe 3. D. J. Bobe -World in Motion 4. Faith No More -Album Of The Year 5. Soundtrack • Trainspotting DOMAČE: 1. Bele vrane -Bele vrane 2. Korado / Brendi ■ Nocoj je ena luštna noč 3. Majda Petan -Dajmo otroku roko 4. Sank rock -Bosa dama 5. Pop design -Nebo je žalostno (r .................-.... MAJVEČJA IZBIRA CD plošč in kaset Stari trg 26, Velenje tel: 063 862-520 V____________________/ NOVOSTI - MOTLEY ČRVE - Generation Smne - JOHN FOGERTV (EX CCR) Blue Moon Swamp - SASH! It's My Life ■ ORIGINAL SOUNDTRACK Speed 2 - GYPSY KINGS Compas PRODAJALNE TOP MUSIČ 01. PRODIGV - The fat of the land 02. BRAVO HITS VOL. 17 -Kompilacija 03. HANSON -Middle of novvhere 04. OTA - Wibe 05. TIC TAC TOE -Klappe die 2te 06. DAVOR RUDOLFI & RJTMO LOGO -Kruh i vino 07. GARY MOORE -Dark days in paradise 08. N’ SYNC ■ N’ Sync 09. 2 ALTVE - 2 Alive 10. GILBERTO GIL Quanta Pri nakupu večjih količin popusti in ugodnosti za člane. VSE NOVOSTI IN NAŠO PONUDBO LAHKO POSLUŠATE VSAK PONEDELJEK OD 18.00 D018.30 URE NA FREKVENCI KOROŠKEGA RADIA (97,2 MHZ) ODPRTO vsak dan od 12 do 19 uro, sobota od 9 do 13 ure. TOP MUSIC-KVAUTETA KI SE NE VIDI, AMPAK SUŠli MALI OGLASI PRODAM Prodam tiskalnik Epson Lx 850, ohranjen, s traktoriem at neskončni papir za simbolično ceno 10.000,00 SIT in grafično kartico Trident 9440 s kontrolerjem za 3.000,00 SIT. Ink: 063,832-764 (Teja) Prodam VUGO KORAL 45, rdeč, 1. 90, cena 2000 DEM. Tel.: 715-011. Pordam FIAT 126 P 650, rdeč, L 87, ohranjen, reg. 6/98, cena 850 DEM. Tel.: Na lepi sončni legi v Ljubnem prodam starejšo hišo, gospodarsko poslopje, poleg velik zelenjavni vrt. Tel.: 841-401 od 1200 do 13.00. AVTO ŠKORJANEC PRODAJA RABLJENIH VOZIL Golf JXD 1.6, 5 vrat, 1. 88, tdeč, 8.000 DEM Kia Sportage MRDi, 1. 95, 32.000 km, modra, 31.000 DEM Kia Scphia GLX 1.6, 1. 95, m. turkizna, 16500 DEM Lada Niva 1.6, 1. 93, bela, 8300 DEM Mamti 800, 1. 93, tdeč, 5.800 DEM Mercedes 25 D Avt, 1. 86, bel, 15.4«) DEM Škoda Favorit 1361, 1. 90, beige, 3.900 DEM Posredniško: Opel Astra 1.7 TD Car., 1. 94, bela, 20.600 DEM Opel Astra 1.7 TD, 1. 94. 5 v, rdeča, 19500 DEM Opel Astra 1.7 DE, 1. 92, bela, 15.600 DEM Informacije na telefon 063/412-245. moJenter rcei VEČJA MOTORNA KOLESA CAG1VA ELEPHANT 900, modra, 16500 DEM HONDA VT 750 SHADOW, 13500 DEM JILERA, L 87, 2500 DEM KAVVASAKI ZX 9R, L 95, 13.000 DEM KTM 620, 1. 95, 7.800 DEM VAMAHA 1000, L 90, 7.900 DEM VAMAHA FZR 1000, I. 91, 8.300 DEM VAMAHA TZR 125 R, 1. 91, 3200 DEM VAMAHA XT 600 E, 1. 91, 5.200 DEM Komisijsko prodajamo rabljena motoma kolesa Uredimo kredit. Sprejemamo naročila za motoma kolesa k&vvasaki 1. 97 in Honda I. 97. čelade Shoci in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Izpuh Skorpion za Hondo CBR 900 RR, prodamo za 7«) DEM. Izpuh Skorpio za Vamaho FZR 600 R, cena 650 DEM. Vilice up sidc-dovvn za Katvasaki ZRX 400, cena 500 DEM. SKUTER PIAGGIO TVPHOON 50, moder, nov prodamo Uredimo kredit. SKUTER VAMAHA 50 SPV, moder, nov, cena 3881 DEM. Uredimo kredit Informacije na telefon 063853471. Avtohiša KOŠ ZALOGA RABUENIH VOZIL AX, L 94 CITROEN VISA CITROEN KOMBI C 25 B, 2 komada, 1. 92 in 1. 93 NISSAN SUNNV karavan Informacije na telefon 702-230. ZALOGA RABUENIH VOZIL FIAT T1PO 1.4 IES, 1. 9/93, rdeč, 10500 DEM GOLF JXD, L 89, bel, 8.900 DEM HVUNDAl PONV 13 LS, L 91, met siv, 8200 DEM HVUNDAl PONV 1.5 GLS, L 90, met siva, 7.900 DEM JUGO 55 SKALA POLI, 1. 4/91, rdeč, 2.900 DEM LANCIA 1.1 IE, 1. 1294, bela, 8500 DEM MITSUBISCHI LANCER 1,5 GLX, 1. 7/90, bel, 10500 DEM OPEL ASTRA Gsi 1.0, 5v, 1. 95, met modra, 23.900 DEM OPEL CORSA 1.4 SWING, I. 95, rdeč, 14.900 DEM OPEL KADET 1.4 LSJ, 1. 90, bel, 9.900 DEM RENAULT TWlNGO, 1. 94, modra, 12200 DEM R 19 1.4 ERT, 1. 93, met modra, 13.900 DEM ROVER 111 SL 1. 91, met zelen, 9.900 DEM ROVER 114 GTT, L 94, rdeč, 13500 DEM ROVER 216 COUPE, 1. 93, 21500 DEM SUBARU LEGACV 2.0 GL, 1. &94, metal, dodatna oprema, 22.900 DEM SEAT CORDOBA 1.4 CLX, 1. 95, tdeč, 15.900 DEM TOVOTA COROLLA 13 XL L 90, met. siva, 9.900 DEM VW POLO 45, 1. 95, met zelen, 14500 DEM Informacije na tel.: 063/34-320 in 063/32-524. ZALOGA RABUENIH VOZIL AX CITROEN, m. siv, 1. 89, 6.600 DEM CITROEN BX, tdeč, L 84, 3.400 DEM FORD FIESTA, 1. 91, 7.800 DEM M1TCHUBISHI LANCER, I. 90, 8.200 DEM OPEL CORSA OTV, tdeč, l 91, 8.800 DEM R5 EXPRES, rdeč, I. 89, 7.000 DEM ŠKODA PRAKTIK bela, I. 94, 6.800 DEM ŠKODA FAVORIT, zelena, L 92 5.400 DEM TOLEDO TD, 1. 93, 15.900 DEM Registrirana vozila: GOLF 1.6 D, I. 90, 9.900 DEM Informacije na telefon: 063/707-365 in 063/707-395. Avtocenter Meh ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 80 1.6, 1. 91, reg 5/98, 15.000 DEM GOLF JXB 1.3, 1. 90, 8500 DElto GOLF JXB 13, 1. 89, 8.000 DEM GOLF diesel, 1. 90, 9.200 DEM VOLSWAGEN FORGON 2.4 D DMR, L 93, 18.000 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 063852-95V KOVINOTEHNA ZALOGA RABUENIH VOZIL Alfa Romeo 90 2.0, l 87, 614.000.00 SIT Citroen AX 1.4D, I. 89, 5V, temno rdeč, 500.000,00 srr Hyundai Sonata 20, 1. 92, 1.300.000,00 SIT Mitsubishi Galant 1.8, 1. 90, 1,289505,00 SIT Opel Omega 2.0i GL L 90, 1,000:000,00 SIT Opel Vedra 1.6i GL L 92, 1359.750,00 SIT Renault Express 1.4, L 93, 14200 DEM Škoda Favorit 135 L 1. 91, 413.700,00 SIT Zastava 83.10 tovorno, 1. 85, 441.000,00 SIT VVartbmg 13, 1. 89, 246.183,00 SIT Informacije na telefon 063/432-807. ZALOGA RABUENIH VOZIT FORD MONDEO 1.6 CLX, I. 94, 18500 DEM HVUNDAl ACCENT, 1.3 LS, 1. 96, 4 vrata, 15.000 DEM HVUNDAl PONV 15 GLS, 1. 90, 7.300 DEM HVUNDAl PONV 15 LS, 1. 93, 8.800 DEM HVUNDAl PONV 15 LS, 1. 95, 11200 DEM LADA NIVA popolnoma nova, 200.000,00 SIT cenejša MAZDA 323 F 1.6 16 V, I. 90, 11.800 DEM VUGO 55, L 87, 1200 DEM Za vsa rabljena vozila možen kredit Informacije na tel.: 063/720-283 ali 063/720-116. PFUCiFOT TOBBJ ZALOGA RABUENIH VOZIT AvtoCENTER MARGIT ZALOGA RABUENIH VOZIL CARISMA 1.6 GLXi HB CITROEN ZX 1.4i REFLEX, srebrn, L 94, reg, 298, ugodno COLT 13 GU DAB, srebrn, 37.000,00 SIT / 60 mesecev ali 20.990 DEM DACIA 1304 - tovorno vozilo za dve osebi + 1000 kg tovora v garanciji, 20.000 km, ugodno. DAIHATSU CHARADE TS, 1. 90, 3 vrata, tdeč, 6.800 DEM FIAT TEMPRA 1.6 IE (automatic), L 92, temno rdeča, 11500 DEM GOLF JXD, L 89, reg 5/98, 3 vrata, bel, 8.000 DEM HONDA CRX 1.6, 1. 90, rdeča, 13.000 DEM HVUNDAl PONV 15 GLS, 1. 91, sedati, 4 vrata, met srebnt šibedah, el oprema, alann, 8500 DEM HVUNDAl PONV 15 LSi, 1. 94/95, metalik moder, 3 vrata, 11.000 DEM LANCER 13 GU DAB, rdeč, 43.000,00 SIT x 60 mesecev MITSUBISHI COLT 13 GU I. 90, reg. 9/97, bel MITSUBISHI LANCER 13 GLI DAB, rdeč, 43.CČ0 Sil/60 mesečno SUZUKI SWIFT 13 GL I. 95, metalic moder, 12«)0 DEM Zelo ugodna posojila in leasing Za vsa rabljena vozila popust na gotovino. Inf. na tel: 063/856-537: ZALOGA VOZIL ALFA 33 13 S, 1. 87, 5500 DEM PEUGEOT, L 12/97, 14.000 DEM ŠKODA FAVORIT. 1. 91, bela, 441.000,® SIT ŠKODA FAVORIT 1. 93, bela, 664.125,00 SIT Informacije na telefon 063/862-406. Informacije na telefon 063/861-570. JZlutoelektrlka in trgovina z rezervnimi deli gojLič Kap I j a vas 1 6 , tel.:724-1 9 8 Siv SAVINJSKA TV STUDIO FORMA Pečnikova 2, 3310 Žalec, tel: 716-116, fax: 711-153 Vabljeni k ogledu: sreda, 13. avgust, 1997 petek, 15. avgust, 1997 20.00 GLASBENI COCTAIL Vodi: Aleksander Jež Gostja: Irena Vrčkovnik 21.30 VIDEOMIX z Jano Mesareč Videospoti, novice iz sveta glasbe, gosti... 20.00 TEDNIK 086 20.20 POLICIJSKO POROČILO 20.25 BORZNE NOVICE 20.30 RISANKA 20.35 ŠANK ROCK V živo na mrtvo posnetek koncerta Nedelja, 17. avgust: ponovitev sredinega in petkovega sporeda ob IO.00 AVTO FINEX VOZILA NA ZALOGI alfa ROMEO 75 20, L 86. reg. 4/97, CZ, klima, SV, 7.000 DEM skl-Celjc ALFA ROMEO 155 Q, 1. 93, reg. 11/97, 53.000 km, ABS, CZ, usnje, bela, 26250 DEM, možen kredit ali leasingPosrcdniška ALFA ROMEO 33 1.5 1E, l 92 reg. &97, ideča, servisna knjiga, 11.000 DEM. Posredniška ALFA ROMEO 161 3.0 V6, L 93, reg 5/98, 70.000 km, SV, ES, meglenke, črna. Prevzem leasinga polog 10.000 DEM, prevzem leasinga polog 1U.UUU obrok 377 DEM. Posredniška BMW 316i COMP BMW 316i COMPACKT, 1. 95, reg. M8, SV, CZ, ESI, vioelt metal, 25.000 BMW 3161, 1- 91, reg 4/98, bel, 17300 DEM BMW 320i, L 88, ISO.aiO km, ES, radio, strešno okno, črna metalik, 9.000 DEM BMW 325L L 86, reg 3/98, 108.000 km, radio, 11350 DEM. Posredniška OTROEN AX 1.1 TGE 5 v, L 90, 90.000 km, 4.900 DEM id-Cfcfie CITROEN BX 1.6 TLS, 1. 90, reg 4/98, 84.000 km, klima metal siva 1350 DEM CITROEN C 25 D forcon, '■ 89, 180.000 km, 12.200 DEM DAIHATSU FEROZA L 94, reg. 10/97, mchka strehci, meglenk^ SV, metal ^leno siva, 2520(f DEM. Posrediška DAEWOO NEXIA GTX - salonsko voz-fe, I. 97, 4000 km, klima CZ, ES, 1 x ZB, 1,905.654,00 SIT ali 45.60200 SIT/me-sec skl-Celje HAT TEMPRA 1.6 SX, L 93, reg 298, km, servisna kniiga, rumenci, SV, CZ, klima, 13.400 DEM. Posredniška Hat UNO SELECT 15 ie, 1. 93, reg. 498, 66000 km, radia avtomatski menjalnik, 9.000 DEM skl-Celje Hat uni i.o ie i 95, reg m, 35.400 km, servisna knjigi, 9555 DEM skl-Celje Hat tipo 1.9 "td gt, l 92 reg 797, inn'000 km, 13.600 DEM. Možen kredit 1(J0 DEM na 18 mesecev. Posredniška eSB0 ORION 1.4 CL I. 90, rdeč, ^60o'šn!mW8’ 653'400’00 SIT !lli ford orion 1.6,1.92 sv, cz, šibe- nnn, siva metal, 12915 DEM Posredniška PORD MONDEO 1.8 CLX, 1. 94, reg. 597, 52.000 km, 1. lastnik, 25.900 DEM. Posredniška HVUNDAI PONY 15 LSI, 1. 94, reg 997, 17.000 km, rdeč, 1. lastnik 10.800 UEM. Možen kredit fcANCHIA THEMA 20 IE TURBO, L T} reg 697, 90.000 km, 13.650 DEM, ivlozen kredit na 48 mesecev, posredniška Lada niva triglav itoo rr, novo pkiti&^radio^.slsffti.tnsn’ Id-Čclje jgkltmjamo alu platišča in celoletno regjs- MAZDA 626 2.0 I, 1. 92 reg. 4/98, 140-000 km, klima radio, alarm, ABS, bela, 21.000 DEM MERCEDEZ 230 23, L 91, reg 9/97, 150.000 km, 27.850 DEM skl-dje mercedes 200 e i. 90, reg sm 160.000 km, ES, radio, cz, el. roleta temno rdeč, 24.000 DEM. Posredniška S-HSAN MICRA 1.0, L 90, reg 1097, AOOO km, 6500 DEM, možnost nakupa “tez posojila posredniška §PEL FRONTERA 20 D, 1. 94, reg. OPEL KADET 15 TDI, LS 3 vratni, 1. Rt.rag 697, 140.000 km, bel, 12100 t-M, možen kredit, posredniška PPEL ASTRA 1.8 L 5 vrat 1. 92 78000 gj metal modra reg 198, 14.200 DEM. rosredruška VECTCA 1.8 I, 5 v, 1. 94, 65.000 ^n> 19.850 DEM, možen kredit ali leas-posredniška L OMEGA GLS 2.0 I, reg 298, m^i .km, CZ, ES, klima, radio, metal m«lra L 87, cena posredniška OMEGA 23 TD karavan, 1. 88, rdeč, 11300 DEM. Pos- S,nGEOT 106 XRt.l- 93- rc& 498, ^lena metal, 10.710 DEM. ParaMška POLONEZ ESO tovorno vozilo, 1. 96, prevzem leasinga polog 4.000 DEM, obrok 34 x 450 DEM PORSCHE 944 tmbo, 1 85, reg 697, 225.000 km, metal rdeč, 25200 DEM. Posredniška ROVER 214 SI, L 95, 40.000 km, ES, DCZ, temno zelen, 1. lastnik, 19.000 DEM R 4 GTE 1. 88, reg. 1097, 80000 km, modra, 2.110 DEM SKL - Dravograd R 5 FTVE PLUS, 1. 96, reg 398, 21.000 km, servisna knjiga 11.000 DEM. Posredniška R 5 FIVE L 95, reg 1097, 19.000 km, siva metal, 1. lastnik, 10500 DEM. Posredniška ^ KVALITETNE (UVOZ IZ NEMČIJE) VSEH DIMENZIJ PO UGODNIH CENAH INFORMACIJE: UNIVRT d.o.o., Levec Tel.: 063/451-371 R 19 1.4 RT, 4 v, 1. 93, reg. 1297, servisna knjiga 1. lastnik, 14175 DEM skl-Celje SEAT CORDOBA 1.4 GLX, 1. 95, reg. 298, 51.000 km, servisna knjiga, temno zelen, 1. lastnik, 17500 DEM/ možen kredit ali leasing posredniška SUZUKI SVHFT 13 GS, 1. 90, reg. 698, 99000 km, ideč, 846300,00 SIT ali 20.25200/mesečno skl-Celje ŠKODA FAVORIT 136, I. 90, reg. 398, zelena 4.620 DEM, možen kredit 133 DEM na 48 mesecev. Posredniška ŠKODA 105 L 1. 88, nereg, 74000 km, 193.850.00 SIT SKL - Dravograd ŠKODA FORMAN 135 LS, 1. 91, reg 5/97, zelen, 4.700 DEM, možen kredit na 48 mesecev skl-Celje ŠKODA FAVORTI 135 GLX, 5v, L 93, 30.000 km, rdeča 7.700 DEM, mozn kredit ali leasing; posredništvo ŠKODA PICK UP LX, L 93, senisna knjiga 7.000 DEM skl-Celje ŠKODA PICK UP 135 E 1. 92 reg. 1198, rdeča 5.000 DEM skl-Dravograd VW GOLF 1.6 JXD, 3 v, L 89, reg 198, šibedtdt radio, metil moder, 9450 DEM. Posredniška VW GOLF GTI 6V,5 v, L 89, reg. 897, ABS, SV, CZ, ESI, TS, alu plošča meglenke, čm, 12500 DEM skl-Celje VW GOLF 1.6 JXD, bel, 3 v, L 88, reg 997, 8500 DEM, posredniška VW CARAVELA 24 D, 1. 92, reg. 298, 93.000 km, servisna knjiga klima 1+7 sedeži, rdeč, 27.230 DEM, možen kredit ali leasing Posredniška VW CORADO G 60, 1. 91, reg 298, 100.000 km, klima SV, ABS, CZ, radio alu platišča bel, 18.900 DEM. Posredniška VW JETTA CL 1.6 4V, 1. 86, reg. 598, 150.000 km, ALU platišča, priklop katalizator, 6500 DEM VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 1. 94, 80.000 km, SV, CZ, ES, klima strešno okno, metil temno moder, 25.700 DEM. Posredniška VW TRANSPORTER 1.6 8+1, i 74, reg 997, bel, 441.000,00 Š1T. Posredniška VW TRANSPORTER CARAVELA AUT. l.a 1. 92. reg 697, 86.000 km, veliko opreme, bela 20.9(X) DEM, možen kredit ali leasing. Posredniški VUGO 45, L 90, reg 1/98, 75000 km, ideča, 2500 DEM skl-Celje VUGO 65, GVX, l 90, bel 2500 DEM. Zcio^ ugodna pojila^tein^ Infbrma- Drešinja vas 18, 3301 Petrovče 1. VEČJA MOTORNA KOLESA - Katvasaki GPX 750 R L 87 - Karvasaki ZZR 600 L 93 - Vamaha tricikel TRI-Z 250 con 1. 92 - Vamaha ENDURO 125 1. 93 2 DELI IN OPREMA - čelade SHOEI na zalogi. Možnost plačila na čeke. Ugodno! - gume DUNLOP, MICHEUN, METZELER. Ugodno! - škornji ALPINESTARS in STVL MARTIN. Ugodno! - Vetrobransko steklo, rahlo zatemnjeno Touring in šport izvedbe za ZX 9R NINJA - karbonski ščitniki za zaščito rezervoatja za športne in GT motenje. - olja za dvotaktna in štiritaktna motoma kolesa - motoristične jakne, hlače, rokavice in mikice. - na zalogi še zavorne ploščice, akumula-toiji, svečke... - sprgemamo naročila za nove motocikle Honda, Katvasaki, KTM. Informacije na telefonski številki: 063/707-151. AVTOHISA JAKOPEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let Informacije: 063/855-975. 46 AC LEVEC PONUDBA RABUENIH VOZIL Hvundai Accent 15 GLS, 1. 95, 14.000 DEM Marcedez Benz SLX 230K, 1. 97, 92600 DEM Marcedez Benz tovorno vozilo 817 E 1. 94, 65.000 DEM Mercedez Benz E 220, 1. 93, popolna oprema, 38.900 DEM Mercedez Benz E 300 D, 1. 95, 75.000 DEM Volksvvagen VENTO 1.9 TDI, 1. 92 17.000 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit. In-formacije: 063/472-409. NAJEM V centru Ljubnegi oddam v najem lep vpeljan gostinski lokal. Možno stanovanje. Td.: 841-401, od 12 do 13. ure. RAZNO Na podrogu Žalca in Velenja potrebujemo več pridnih prodajalcev s patentiranim izdelkom za reak dom. Delovni pokličite 063/39-095. SPORED PRIREDITEV POLETJE V CELJU KNEŽJEM MESTU (13. - 27. avgust): 13. avgust ob 20.30 Stari grad Grofica Celjska - režija: Miha Alujevič 13. avgust ob 20.30 Atrij Majolke Lidija Kodrič ob klavirski spremljavi Emila Glavnika 14. avgust ob 20.30 Lapidarij/ dež: Union Citrarski virtuoz Rudi Knabl (Nemčija) 14., 19. in 21. avgust Poletni oder Ustvarjalni pristan ustvarjalne delavnice z Mihelo Jezernik 16. avgust do 10.00 Poletni oder/ dež: Hermanovo gledališče Kaznovana trdosrčnost - Pavlihovo gledališče Globus 19. avgust ob 20.30 Atrij Majolke Ansambel Adama Bicskeya 20. avgust ob 20.30 Lapidarij/ dež: SLG Znani Celjani Celjanom - Nastop znanih celjskih pevcev 21. avgust ob 20.30 Lapidarij/ dež: Union Zoran Predin in Šukar 23. avgust ob 10.00 Poletni oder/ dež: Hermanovo gledališče Zaljubljeni zmaj - Mavrično gledališče 27. avgust ob 20.30 Atrij Majolka Vokalna skupina Cvet in citrar Peter Napret do 6. septembra Galerija Hodnik Izbor slik iz slikarskega opusa Avgusta Lavrenčiča do 6. septembra Galerija sodobne umetnosti Celje Otvoritev pregledne razstave slik in risb Jožeta Ciuhe NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: Q 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT !J 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! [UD Telefon: & Datum: Podpis in žig: SfIRSA d.o.o. Šlandrov trg 20 3310 ŽALEC Celje - skladišče D-Per 131/1997 5000004269,59 OTFh........ 1.390 SIT OTROŠKE FARMER HLAČE 3*950 SIT COBISS s OTROŠKE JEANS JAKNE 3*800 SIT OTROŠKE JEANS HLAČE 2.690 SIT MODETEX - PROIZVODNJA IN IZDELAVA JEANS KONFEKCIJE NA DEBELO IN DROBNO, MARIJA GRADEC 1, 3270 LAŠKO, TEL: 063 731 515 MELANIE - PC LENA LEVEC,TEL.: 473-033, JACK DANIEL S - PC VRTNICA CELJE,TEL.: 442-314, , OROŽNOVTRG 5, LAŠKO,TEL.: 730-663 - LGM PRODAJNI CENTER LEVEC NUDI V MESECU IULUU POSEBNO OGODNE POGOJE ZA PRODAJO . keramičnih ploščic - sanitarne keramike - kopalniške opreme V MESECU JULIJU IN AVGUSTU ŠE ronJST za »ME in SOLM OKNA IZ SERIJSKEGA PROGRAMA! Zelo ugodne cene in še 5% popust za gotovino! Obročno plačilo na čeke 5+1 brezobrestno! mmmA mm. ¥e©t Mlm ujm e mjmmmm m,: 063 / 471-330,471-20! n Delovni čas od 7. do 19. ure! v 2čarnem si c-os v dc\ p re b GLAS SuvinjsUel