FAsi 11.__Vtorek f». §večana	1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold , za nolleta 3 cold in '/ 71 rgoHza^nc kvatre* 2 ^old2* Cel°ICt"0 P°Žilja"je na dom v LJubljaili odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
t" Avstrija in Slavjani.
(Iz Slav. C. BI.)
Oblaki, ki se na politiškimu obnebju zdaj iu zdaj tam dvigujejo, gotovo težko zadevajo serce taistih Slavjanov, kteri so se bili po vkrotenju Dunajskiga punta in po razglasu ministerskih namenov od 27. list. pr. 1. zastran narodnosti in svobode lepimit upu vdali. In kje jc Slavjan od kteriga bi se to reči ne moglo? Saj je vsak sprevidil, dc bi se cesarstvo brez pomoči Slavjanov in iz njih izvira-jočih vojakov razderlo bilo. Po pravici smo tedej pričakovali, de se je vladarstvo iz austrianskih hoinatij, sosebno pak iz dogodeb mesca Oktobra prepričalo: de težiš e (Schwer-punkt) austr i j anskiga cesarstva v Slavjan i h počiva, in de bo tudi svoji politiki tisto pot odkazalo, ktero Slavjani kot der-žavna podstava zaslužijo. Ali smo se v li reči ogoljufali ?
Kar mi želimo, na dve strani meri, namreč na znolrajne in zvunajne razmere cesarstva. Kar perve vtiče, se poganjamo za prijatelsko zvezo in enakopravnost vseh narodov v edini Austrii; zastran zvunajnih razmer pa za neodvisnost Austrije od vsake druge deržave, in sosebno proti takimu postavljenju k Nemčii, po kterim bi tudi slavjanske dežele tako imenovanih „deutsclie Erblander" bile kos prihod-niga nemškiga kraljestva. Težko se motim, ako slavjansko politiko glede na to sosedno deržavo (Nemcov) z naslednjimi besedami izrečem : Austr tja sklepaj kot samostalna deržava z Nemci vse pogodbe, ktere prav razumljeni prid in korist obeh v kupčijskih in zvunajnih zadevah svetva, in po kterih bi se ne samo blagovitost in sreča obeh deržav v njunim obsegu povišala, temuč tudi zvunaj deržavnih mej ležeči studenc taiste odpreti in ohraniti zamogli. In ako bi se obe deržavi v politiki zedinile, bi zastran mnogih reči ki se na pravico narodov opirajo, toliko moč zadobile, de bi pravico in svobodo v Evropi sploh podpirati vtegnile. To dc Austrija jc nasproti Neničii v obojnim obziru srečnejši in ne potrebuje toliko nemškiga prijatelstva kot nasproti. Nemci nemajo druziga naravniga zaveznika zvunaj Austrije, zakaj Francija ima čisto drugo politiko, nji je potrebna zaveza z Španijo in Italijo, de bi čez sredozemeljsko morje gospodariti in afrikanske posestva si ovarvati in jih razširiti zamogla. Belgija je tako rekoč podružna deržava Francije, in Hplandija zamore Nemcam malo pomagati; zakaj proti večerni strani so že druge deržave gospodarstvo morja prevzele in Nemcam nič več ne kaže. Nemcam tedej zastran teržtva in zvunajne politike druga pot ne ostane, kot proti jutru (izhodu); ali tje se zamore le skozi Austrijo priti.
Velika pomemba Austrije zastran izhodnih dežela pa ne izhaja samo iz njene zemljopisne lege, ampak tudi in zlasti iz njeniga slavjanskiga obljudenja. Evropejski iztok je in ostane slavjanski; že tam llosije beseda veliko velja, ltosija spoznavši veliko nalogo Slavjanov sega po vsili deželah, ki so po legi ali po ljudstvu ž njo sklenjene. Ako bi njeno vladarstvo za svobodo in človeštvo bilo, bi bila ona posrednica med Evropo in Azijo glede na omiko in otes in bi politiško in versko prerojenje Azije lo-
žeje dopernesla, kot se je to Angležam kdaj vdati zamoglo. To misel od vseslavjanskiga kraljestva v izhodu Nemci strašno poprije-majo in kot narveči pregreho popisujejo, in vendar ni manj naravna, kakor je misel od edine Nemčije, za ktero se z takim nadu-šenjem potegujejo; kar sije v rodu, povsod skupej sili, ravno taka je pri Slavjanih in kdo sme nam za zlo vzeti, ako z veseljem oči proti jutru obračamo, kjer naši bratje prebivajo? Ne redko nam je kaj potreben potolaž-Ijivi ta pogled, de si nekoliko pozabimo grajanje, z kterim nas mnogi naših nemških bratov nakladajo. Tode to naj jih vendar ne straši, zedinjenje Slavjanov šc ni potreba; oni zamorejo še po drugi poti svoj namen doseči. Slavjani so preveč razprostanjeni, nemajo za tega voljo še skupne zgodovine, so tedej politiško in zgodopisno razdeljeni. To sicer ni nepremakljiva zapreka njihovim zedi-njenju, vendar nekaki razloček med njimi stori, po kterim so le austrijanski Slavjani v tesnejši zvezi, in v staroslavni mogočni deržavi, ktera se iz bližnje Turčije naravno pomnožiti in razširiti vtegne.
Če tedej austrijansko vladarstvo zadevam svoje deržave zadostiti, in razširjenju Austrije in njene moči proti jutrovi strani pot pripraviti hoče; ne more politika njena biti nemška, ampak mora austrijanska poslati. Ko taka mora po pravilu svobode vse narodnosti enako poštovati, slavjanski narod pa vendar za vodilo celiga obnašanja proti zvunajnini imeti; la pot pelja do moči in velikosti, una pa k raspadu cesarstva. Zdelo bi se sicer dc bi po ti poli z Kosijo, ktera Slavjanstvo predslavlja*in zbirati skuša, se spreti morala; ali če se globokeje pregleda, se to neverjetno pokaže.
Bosija se mora le varno in skerbno in sicer bolj z pogodbami, kot z predobljenjeni proti zahodu naprej pomikvali; zakaj v svojim krilu dva nevarna sovražnika nosi: nezadovoljnost vseh omikanih, kar ojstrost neome-jeniga vladarstva zadene, in po samoslalnosti hrepeneči, hrabri narod Polakov. Vojska z veliko deržavo, kot je Austrija, bi se težko v korist llosije izšla, ker bi una dva nasprotnika vedno sovražnikova zaveznika bila.
Ako željno pogleduje naBulgarsko, Scrbijo, Bosno itd., se bolj zanaša na slabost Turčije in na narodno in versko sočutje podonavskih Slavjanov, kot na lastno moč, jih pod se spraviti. Austrija nasproti kot ustavna in zvezna deržava z slavjanskim vodilam v zvunajni politiki, bi slavjansko gibanje bolj proti zahodu nagnila, in ruske sočutju na južni Donavi bi se prepahnile. Bosija pozna svoje sovražnike domače, in jih skuša z svojo politiko vganjati, zagovarjajo na eni strani neomejeno vladanje, na drugi pa dozdajno razpoloženje evropejskih deržav (status (juo). To de tek zgodovine človeškiga rodu se vstaviti nc da, podere silovito vse nasprotno, in povsod bo pred ali poznej svoboda in pravica oveljala. Pametna politika tedej veleva, ž njo se zediniti in njenimu terjanju vsigdar toliko zadostili, kolikor to stopnja izobraženja pripusti. Tudi v Bosii bo sedajnimu vladar-stvu ura odbila, in Austrija zamore napredovanje v Bosii podpirati. Z tem se z Slavjani nc samo v Turčii, temuč tudi ruskim sprijazni, ki tudi po dobrotah svobodniga vladanja hre-
pene. Ako pa enkrat med našim in ruskim vladarstvam zaderžik politiškiga razločka na to ali uno vižo neha; ni več vzroka, zakaj bi se glede prihodne vravnave podonavskih dežela, polske in zastran Azije ne zedinile, ker to obeh korist enako zadeva. Pristopi še Nemško kraljestvo kot zaveznik Austrije, oživi zopet stara zveza v jutrovi strani Evrope, (o de ne več svobodi sovražna, ampak njena podpora. Kot je evropejski zahod razsvet-lenje v Ameriko zanesel, tako ima izhod naravno nalogo, luč v Azii prižgati, in Slavjani so po zemljopisni legi k tem poklicani.
Jc li austrijansko ministerstvo kdaj to politiko imelo? Ni! Austrijanska politika je bila dozdaj vsigd r izločno nemška in je ostala nemška. Zamoremo ini Slavjani si mar kaj druziga misliti, ako ministerstvo še le od nemške zveze govori in dedinske dežele za nje kose derži? Mi ne prašamo po ti časti in ako bi se nam zdelo zvunajnih zaveznikov iskati, bi nam nc bilo treba se na Nemško obračati. Ne v frankfurtskim zboru, ne v austrijanskim ministerstvu ga ni praviga, iskreniga Slav-jana, in vendar ima tam naša osoda odločena biti! In to ob času, ko si narodi sami postave dajajo! — Kakšno veliko srečo de so nam Nemci namenili, je g. Jordan (poslanec iz Berolina) odkrito povedal, ker je pokazaje na Prusio, ki cela na slavjanski zemlji stoji, rekel, tudi Austrija mora nemška postati in zato centralizirana biti.
Slišite, Slavjani, in bodite hladni, ako je moč! Iz kervi, ktero so sinovi vaši za re-šenje Austrije prelil!, ima ne vaša svoboda in narodna samostalnost, temuč vaša sužnost iz-rasti, zakaj Austrija, kjer ste po bratovsko v družbi z drugimi narodi živeti mislili, ima z vami vred nemška biti, vi boste hlapci naroda, kteri vas divjake imenuje, in ki si poklic pripisuje, vas z podverženjem pod svoje postave omikati in razsvetiti. Tje nas pelje nemška politika.
Tode ne obupajmo, za nas govori sveta pravica, mi pa imamo tudi moč, ji veljavo zadobiti, ako Bog da in sreča junaška. Zatorej Slavjani bodite si v resnici in v djanju eden drugimu bratje! J. Dragoni Krenovsky.
Deržavni zbor.
V	seji 29. Prosinca je zbor 4. raz-delik podstavnili pravic skupej tako le prijel:
„Ka«en sc le po sodbinimu sklepu nakloniti zamore in Ic po postavi ob času kazni-viga djanja že obstoječi."
„Smcrtna kazen je odpravljena."
,,Kazni očitniga dela, očitniga izposlav-Ijenja, telesniga tepenja, vžiganja znaminj, smerti deržavijanske, in odvzetja premoženja se naložiti ne smejo."
V	seji 30. Prosinca so bili naslednji razdelki dalej prijeti:
„§. 5. Hišna pravica je nerazžaljiva. Pre-iskanje stanovaljša in pisem, ali odvzetje poslednjih je le po sodnim ukazu ali po zapovedi občinskiga glavarstva v primerlejih in načinih od postave odločenih pripušeno."
„Ncrazžaljivosl hišne pravice ni zader-žek, pri samim djanju zalezeniga, ali od sodništva zasledovaniga zapreti."
§. 5. Skrivnost pisem se ne sme kratiti in odvzetje pisem se sme le po sodniškim ukazu in po vodbah postave zgoditi."
»Postava zaznamva uradnike, kteri so za razžalenje skrivnosti pošti izročenih pisem odgovorni."
„§. 7. Pravica prošnje in nabere podpisov na prošnje je neomejena." —
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Ljubljana. Pred kakimi 5, G tedni je dobilo neko sodništvo na slovenski zemlji od kmetice po slovensko pisano prošnjo. Nekoliko dni poprej mu je dospelo bilo od c. kr. apelacije v Celjovcn povelje, de se imajo tistim, ki bode želeli, nemške rešila (Erledi-gungen) tudi brez plače poslovenjene podati. Po tem povelju je bila rečena slovenska vloga po nemško rešena, nemško rešilo pa na posebnim listu poslovenjeno; zakaj gospodje so vender previdili, de prosivka tudi slovensko rešilo želi, ker je bila prošnja po slovensko spisana. Ali čudna muha jim zdaj v glavo pribrenči.
„V povelji apelacije" — modrujejo — ..je le zapovedano, de se imajo nemške rešila vlog po razodeti želji tudi v slovenskim pre-stavku podati, od tega pa ni nič omenjeno, de bi se morale tudi slovenske vloge prejemati. Prašajmo tedej apelacijo, če se smejo za naprej tudi v slovenšini pisane vloge prejemati." Tako je bilo tudi zares sklenjeno. Kaj mislite, kaj pa odgovori apelacija? Ape-lacija odgovori, de kratko povem: „Sodniški red (Gerichtsordnung) še ni overžen. Po tem pa je uradni jezik ne m š k i. Slove n s k c vloge se tedej, (glede tudi na ministerski vkaz od 19. Sušca 1848) ne smejo prejemati." — IVI I— nisterski ukaz od 19. šusca 1848 nam ni znan. l)e je pa po sodniškim redu na Slovenskim nemški jezik uradni jezik, kaj ta-kiga zamore le nevednost ali pa hudobija ter-diti. Kakor je bilo že v 1. listu letašnje S Ioni je rečeno, rečem tudi jez. Pulili modrijani, ki tako sodite, preberite 13. sodniškiga reda, de je ondi vkazano sodniške opravila v deželnim jeziku opravljati! Je mar v Ljubljani deželni jezik nemški? Ne more mi v glavo, dc bi tega slavna apelacija nc vedila. Ker so pri apelacii sami Nemci ali vsaj po-nemčeni Slovenci, se vendar temu ni čuditi. — Ali molčati ne smemo, dragi rojaki! k laki svojovoljnosti nikakor molčati ne smemo. Opomnimo tedaj neutegama naše domoljubne poslance, de bi to neustavno ravnanje č. kr. Ce-ljovske apelacije ministru pravice berž berž razodeli in ga prosili, takim počenjanju s s krepkim vkazam v okom priti. — Pri ti priložnosti mislim, de bi sc tudi to imelo omeniti: Ljubljansko c. kr. mestno in deželno sodništvo je sklenilo, prestavke nemških rešil v slovenšino na posebnih listih bres podpisa dajati. Ali je to enakopravnost?!
Po ministerskim vkazu so žc tudi vsi kan-tonski sodniki na Kranjskim zastran vpeljanja slovenšine v urade svoje izustke (Aeusse-rungen) imenovanimi! sodništvu poslali. Množina naših kant. sodnikov je nemškutarska. Kaj drugiga je bilo tedaj pričakovati, kakor to, kar smo tudi zvedili? Množina izmed njih je rekla, de pred 10 ali clo 20 leti na ura-dovanje po slovensko ne gre ne misliti. Take gospode, ki jim scer diši — kakor je nekdo rekel — slovenska pšenica, smerdi pa slovenska s-lovnica, — take gospode zastran mnogočnosti uradovanja v slovenskim jeziku prašati, je ravno tako kot prašati ožurnika (Wucherer), kdaj dc bo moč žito dober kup dobiti. Nc tajimo, de šc nimamo vsih v uradih potrebnih izrazov; ali kmalo jih bomo iz domače korenine izpeljali. Toliko ptujih gotovo ne bomo na pomoč vzeli, kot so jih Nemci. Kjer bomo pa mi prisiljeni, ptujo be-
sedo obderžati gotovo tudi Nemci svoje nimajo. Tode 10 ali clo 20 let za vvedenje deželniga jezika v urade in posebno in nar prej v sodništva mende ni treba. —
Zlo nas je razveselil razglas ministerstva pravice v poslednjim listu Slovenije zastran prestavljanja postavnih knjig itd. Komaj komaj čakamo, de bi beseda tako naglo meso postala, kot je v tem razglasu obljubljeno. Veliko, sicer voljnih uradnikov se je namreč pri nas dosihmal zastran neuradovanja v slovenskim jeziku s tem izgovarjalo, de še nimamo dovolj umetalnih izrazov (Kunstaus-driicke), in de bi znale pozneje iz takiga ravnanja pravde izvirati, ko bi take izraze vsak po svoji bulici koval. Ako se to dobro in nepristransko (unpartheiisch) prevdari, se mora reči, de bi se vtegnilo v škodo marsi-kteriga reveža res tako zgoditi. Torej še enkrat — rečem — nas jc imenovani rasglas veliko veliko radostjo navdal. Potlej ne bojo laki izgovori nič veljali. Timčasi pa prosimo domoljubne slovenske poslance, pri miniser-stvu opraviti, de bi se na slovenskim vsaj povabila ali pečati iz vsili naših uradov ljudem v domačim jeziku pošiljale. Včasi mora revni kmet po 2, 3 uri deleč iti, de mu kdo nemško povabil ce prebere in samo to pove, kedaj de ima v to ali uno pisarnico priti. Ko bi bilo povabilo po slovensko pisano, bi gotovo toliko nepotrebniga truda ne imel, zakaj v vsaki vaški vasi je mende vender en človek , ki zna po slovensko brati. Samo bi se mogli laki spisi lično pisati, zakaj marsikteri kmet, ki zna iz bukev tudi s pisavnimi čer kami brati, bi navadnih pisarskih čečkarij ne mogel razvozlati. — Kteri uradnik se pa dosihmal še toliko ni naučil, de bi znal v domačim jeziku tudi povabilice spisati, ni vreden, de ga zemlja nosi. Pokazal je, de mu je ljudstva denar, njega blagor pa nič m a r.
Sklenem z besedo: z tirjanjem svoje pravice nihče nikomur krivice ne stori.
Pravoljub.
Sliši se iz Loške okolice, de je tamošnji g. komisar Vercer po kmetih zlasti v Seveah podpise pobirati pustil na nekako prošnjo, de bi se nemški jezik iz kanclii ne prepahnil, in de je bilo že več nevednih kmetov osleparje-nih, ki bi se ne bili kaj od podpisanja vmi-kvali, ko bi jim nekteri iskreni rodoljubi še k sreči popred oči odperli ne bili, kakor so kaj tako neumniga storili. Sc ve, de to bi padajoči nemšini nc bilo nič pomagalo, vendar je že žalostna reč, de se pri nas kaj taciga le skušati sme! ■—
* lz Kornena nam nekdo pošlje poslovenjeni oglas goriškiga c. kr. mestniga in deželniga sodništva, od kteriga je že večkrat v Slovenji govorjeno bilo, dokazati nam, dc sc tudi tam enakopravnost narodov spoštovati začenja.
V dokaz, v kako žalostne zmešnjave bomo Slovenci koj zamotani, ako ministerstvo in naši poslanci na zboru ne poskerbe, de se bodo vse postave in vsi vkazi deželnih pogla-varstev od ene in taiste komisije v enim edinim narečju na znanje dajali, podamo našim bravcam nektere razdelke tega v Terstu na-tisneniga in nar beržeje tudi tam poslovenje-niga oklica:
Oklic ces. kralj, glavne in deželne sodbe v Gorici zavolj ponovljenja zemljiških zastav.
De se pretežbe odvernejo, katere so s časama iz posebne lastnosti Oskerbnjištva graj-šinskih zemljiških knig v Gorici vstale, ker ona tudi zemljiške knige kmetije obseže, de se zlasti veljava in obstanje nekterih starejih zapisov vsiga dvoma reši, po tem redno in verno ravnanje per zlaganju izpiskov iz zemljiških knig doseže, bo po glasu Narvišiga sklepa 23. Velkiga serpana t. 1., oznaneniga z ukazani v. c. k. ministerstva pravice 31. Llavno tega meseca štev. 265 (, zapovedano, kar sledi:
1.	Vse pravice iz zastav, drugozalog in služnosti, naj zadenejo zemlje, hiše ali graj-šinske perhodke, katere so bile zadobljene po prošnjah, pred 1. Prosencam 1825 naprej položenih, se morajo, kolkerkoli še v veljavi ostanejo, do konca Grudna 1849 v namen njih ponovljenja oglasiti, naj se te zemlje ino grajšinski perhodki notri med mejami sedanji-ga Goriškiga okrožja znajdejo, ali pa k soseskam slišijo, katere so v tej priči že s Krajnskimi kantoni ali z Istrijanskim okrožjam združene.
2.	V ta cilj in konc imajo zadeti deležniki pred iztokam zgorniga dne svoje prošnje glavni in deželni sodbi v Gorici predpoložiti. Te prošnje morajo biti obložene z zapisanimi pismi, in vravnane zoper sedanje posestnike zavezanih zemljiš. Pravico, katere zapis ali napoved bi bila za ponoviti, koker tudi zavezane zemljiša se imajo tenko razložiti. — Kar zemljiša zadene, ki niso Iežijoče v Goriškim okružju, namreč vse tajiste, katere ležijo v soseskah Hrušica, Pasjak, Pregarje, Slivje, Rezderta, Hrušuje, Velki- in Mali-Ubelsku, Sv. Vit, Goca in Ostrošnaberdu, one so od teh mal iz Goriških zemljiških knig odpadle. Oskerbnja zemljiških knig pervih štir sosesk je bila izročena c. k. kantonski sodbi Noviga Grada v Istriji, in pervo sledečih štir nekda-nji gosposki v Štorijah; zemljiške knige Sv. Vila in GoCe je prevzela poprejšna gosposka v Vipavi, zadnič je ravnanje zemljiških knig za Ostrošnaberdu lih kar c. k. glavni in deželni sodbi v Ljubljani odločeno bilo; tedej se morajo ponovljenja prošnje per imenovanih go-sposkah in vradah oddati.
3.	Zavolj takih zastav, ki so se na zemljiša poleg desniga brega Izonca (!), preden bi laške zastavne vradnje tamkej postavlene bile, t. j. pred 1. Maliga travna 1808, perdobile, se mora v ponovljenih prožnjah dokazati, de so one po glasu povelja nekdanjiga laškiga vladarstva iz Milana 25. Kozaperska 1808, in poznejiga iz Raaba 25. Rožniga cveta 1809, dalej paNarvišinni sklepu 27. Velkiga serpana 1819 (dvorni ukaz 6. Kimovca 1819 št. 1602 pravdnih postav zložbe) v njih gotovosti ohranjene bile.
4.	Glavna in deželna sodba bo naprej položene prošnje pregledala in preiskala, ali po-gervano ponovljenje v pričijočim stanu zemljiških knig gotovi vzrok ima, alj ne. V per-vim pergodku bo ponovljenje dovolila, v zad-nim ga bo pa odrekla, ino Oskerbnjistvu zemljiških knig naročila, de daniga dopisa v instrumentalnih knigali na robu zadetiga pisma opomni. Ne samo dovoljenje ampak tudi od-rečenje ponovljenja se ima deležnikam na znanje dati. Le takrat se zna oznanilo tega nasprotniku deležnika opustiti, kader zadene ponovljenje ene verste zemljiških knig, zastran katere clo nobeniga dvoma ni, in če iz pisem jasno razsvitljuje, de se je posestniku zave-zaniga posestva žc ob času dovoljeniga zapisa ali napovedi to dovoljenje, kakor po postavi tiče, bilo na znanje dalo. i. t. d.
Komen na 17. Prosenca 1849. (Za-kasnjeno.) Danas je bil nek človek v ti sosedski z enim volani, kateriga je v Trebčah blizo Tersta kmetu vkradel, vlovlen, in komi-sii izročen. On je svojo pregreho spoznal ino pripovedaval: jez sim bil čez eno leto zavoljo tatvine v ječi u Kopru zapert, ino zadni dan pretečeniga leta sim iz taiste ispušen bil : ko sim vun prišel, mislim na kakšno stran se bom obernil, de bom se mogel preživeti ker delo mi ne diši, tako si mislim tatvine se u novič poprijeti ino u resnici pretečeni teden sim eniga osla, ino danas pa ietiga vola ukradel, tako sim prav vesel, de znova u ječo pridem, ker mi tudi za naprej živeža ino obleke manjkalo nebo, ino jez bom z vsim potrebnim v ječi preskerblen, ino sim, ino bom boljši živel, kakor moj brat na svoji kmetii; kadar pa spet is ječe pridem, se bom unovič tatvine j poprijel, de u ječo nazaj pridem. Jez mislim,
ile ta tat, ako bi ga leskovca večkrat u ječ ogrela, bi gotovo tako ne želel u ječo se uno-vič verniti; pa škoda velika je, de je za hu-dodelnike leskouca odpadla. To naj bi naši postavodajavei tudi enomalo premislili, ako posestnike varvati hočejo.	A. B.
Oglas iz šolske skupšine v Ptuju. Yrse gospode šolske oglednike, katehele in učitele živo prosimo, naj nam zastran šolskih knig svoje misli razodenejo, ali menijo šolske knige v Terstu na svitlo dane u šole upeljati, ali na druge čakati ? ker nam je sadaj naj za to skerbeti, da bodo jednake šolske knige po celi Sloveniji. Vsaka šolska skupšina naj pred svoje misli kak naj hitrej po „Sloveniji" razglasi. Zraven tega pa moramo te knige živo priporočiti in želeti, da bi jih po celi Sloveniji v učivnicah imeli! Bog daj!
Dalmaeia.
Mesta dalmatinske pošiljajo zdaj močno pisma vdanosti na svitligo bana. Imenitno je to, de kolikor veči je kako mesto, toliko manj se opomne na slavjansko narodnost, kolikor manjši je soseska in občina, toliko več v nji duh narodni veje. — V Beki se je ustanovilo Slavjansko družtvo, čigar predsednik je ban-ski komisar g. Bunjevac.
»Serlt.ska vojvotlina.
Uradne novine Vestni k pišejo iz Kar-lovcov 16. Pros. Ker je Nj. V. naš najmilo-stivši cesar z visokim razglašam svojim od 15. Grudna 1848 slavno izreči blagovolil, de bo serbskimu narodu, berž kakor se mir verne, znotrajno narodno opravništvu na podlagi enakosti austrijanskih narodov osnoval in vterdil: je Glavni Odbor naroda Vojvodine Serbske kot sedajno začasno naše oskerbništvo, z ob-ziram na uno obljubo mil. ces., in deržaje se blagonosniga na deržavnim zboru priznaniga pravila, de vsaktera moč iz ljudstva izhaja, sklenil v današni svoji seji in predložil Nj. S. patrijarhu kot začasnimu opravniku narodna skupšina', poklicala zastran osnove narodniga opravništva, tega zdaj za nas narimenitnišiga predmeta in ediniga blaga, za ktero se narod serbski bije in kri preliva, po tem pa se bodo sklepi naroda Nj. V. cesarju za visoko poter-jenje predložili. —
Dne 18. Prosenca. Danas je poslal glavni narodni odbor dopis vdanosti Nji V. cesarju in kralju Frančišku Jožefu I.
v
Ceska dežela.
V čeških časopisih se berejo dopisi va Zagreba, po kterih je .Jelačič ban v Pešti zbolel, tako, de clo poslaništvo is Zagreba, ktero ga je mislilo pozdraviti in poprositi, de bi se koj domu vernil, in tam, zlasti pak v Dahna-cii domače reči vravnal, pred njega pušeno ni bilo. Bog ohrani to celimu Slavjanstvu tako drago življenje!
Nj. V. cesar Frančišek Jožef 1. je 5i9. Prosinca ob 8 zarano Prago obiskal. Slovanska Lipa je bila sklenila, poslati k cesarju deputacijo, se mu pokloniti; ker je pa Nj. V. že 110. zajutro zopet Prago zapustil, se to zgoditi ni moglo.
Na Pražkim vseučilišu uči Dr. Fryč v češkim jeziku sodno ravnavo; pravniki so bili zatorej češko deželno poglavarstvo poprašali, ali ima učenje Dr. Fryča enako veljavo, kot prednašanje nemških profesorjev; deželno poglavarstvo je na to prošnjo priterdilo, de razlaganje v češkim jeziku popolnama v in vseh zadevah enako nemškimu velja.
V seji odbora Pražke Lipe Slovanske od 30. Prosinca je storil in z dokazi podpiral g. Lamhel predlog, de bi se dnarji, ki so bili za Jugoslavjane nabrani in še odpravljeni niso, ne porabili več »a vojskne potrebe, te-muč de bi se obernili v podporo Jugoslavj a-nov, kteri v Pragi študirajo. Sklenjeno
je bilo, ta predlog posebnimu odseku izročiti in prepričati se, ako bi darivci z to ravnavo zadovoljni bili.
Deželno poglavarstvo je napravilo sebi v pomoč za vse reči, ki se vtičejo učilišnih reči na Češkim, stanovitno šolsko svetovavstvo, ki bo za zdaj iz dveh oddelkov obstalo, eden za latinske, drugi za realne, mestne, glavne in trivialne šole, — v tistih rečeh pa, ki zadevajo podučevanje sploh, se bosta oba oddelka shajala in skupej posvetovala.
Za vravnavo gimnazialne sekcije je postavljen vodja Dr. Beer; udje so opat Častka, Safarik, profesorji Klicpera, Jungmann, Dub-sky in Dr. Zeithamer.
Galicia iu Vlailimiiia.
Lvov 24. Prosenca. Po ukazu viso-kiga ministerstva znotrajnih oprav so okrogi gališki: Vadoviški, Sadecki, Bohenski, Ja-selški, Tarnovski in Bjašovski pridani c. kr. gubernialni komisii v Krakovi na te način, de bo ta komisija prihodnič vse politiške zadeve, ki k c. kr. deželni vladi slišijo, opravljala, razun nekterih Ii vladi še pušenih reči, in sicer pod nadgledništvam gališkiga deželniga poglavarja. Kar se z tem na znanje da, de se razširjena moč c. kr. gubernialne komisije Krakovske z dnem 1. Svečana 1S49 prične.
(Gaz. Lv.)
Mi v tem ministerialnim vkazu, prida Z o rja Ga lička, vidimo pervo stopnjo k razdelitvi Galicije na ruski in polski del in spoznamo z hvaležnostjo resnično voljo sedajniga ministerstva, vsem narodam enake pravice podali; vendar pa opomniti moramo, de bi nas močno serce bolelo, ako bi se ruski deli Ja-selskiga, Sandeckiga in Bešovskiga okroga ne odločili in z rusinsko deželo ne združili; nasproti bi pa tudi želeli, de bi se kos Mazur-ski v Sanoškim okrogu k Krakovi pridjala — tako bi bilo Mazuram in nam bolj vslreženo.
V	Krakovi je kolera divjati jela.
V	celim času, kar je obseda razglašena, „rada ruska svatojirska" svoje seje, ki so ji z nekimi pogoji dovoljene bile, kot poprej imela in sicer dvakrat na teden očitno in včasi tudi skrivno. To je politiško - verska družba. —
Ogerska dežela.
Devetnajsti armailni razglas da na znanje, de je fzin. Nugent iz Kaniše 25. Pros. se vzdignil in 29. svoj glavni stan v Funfkirchen (Pečuj) preložil, ktero mesto so bili puntarji (4000 moš z 10 štuki) 26. t. m. zapustili in se nar beržeje proti Oseku podali do terdnja-ve; ali težko jo bodo izpeljali, ker je Oseška terdnjava od brigade obrista Van der Null obdana, in ker jo bo tudi fzm. Nugent za njimi vdaril.
Prihod c. k. armade v Baranjisko in Tol-navsko županijo je vse kar je vladi protivniga bilo, popolnama razdjal. Kakor že 18. razglas pove, se je bila konjiška brigada Ottin-ger z 3 bataljoni pešeov in 2 batariama pri Čegledu postavila. Ker seješlišalo, de se mislijo puntarji na-njo zagnati, je knez Vin-dišgrec pomoč poslal; ali puntarji so se zbali, in naglo nazaj čez reko Tiso vmaknili, nasle-dovani od Gramontove brigade.
Fml. slik je Cipso in Zemplinsko županijo od puntarjev očistil in se proti Tokaju podal , kamor so se bili priverženci Košutovi zbrali. — Prednja straža Šlikova pod m. lJiat-toli je 10. Pros. pri šanto na sovražnika zadela in ga je nazaj v Tokaj pahnila. 21. se je pokazalo pri ogledovanju, de se je sovražnik terdno pri Tokaju , Tarčalu inKeresturu vsto-pil. 22. se je fml. Šlik iz vseh strani tega postavljenja lotil. M. Herčmanovski je vodil hrabri bataljon (Štefan) in en eskadron Ivaiser-Ševolege in 4 šluke proti Keresturu, fml.,slik sam pak je z glavnim odsekam nad Tarčal šel. Brigada Fiedler je bila pervi, brigada Pergen
drugi boj. Gosta megla je pokrivala celi kraj. Sovražnik je hudo strelal, tu je pustil komandant z 3 bataljonom Nadvojvoda Vilhelm, na levi ležeči strani grič z napadam vzeti, med tem so pa konjiki sovražne pešce na prej podili. Naše rakete so dobro delale. Pri drugim napadu je vzel imenovani tretji bataljon grič, ali sovražnik seje nargerši zvijače poslužil, namreč je obljubil, se podvreči in med tem pa z zadobljeno novo pomočjo zopet boj začel.
Tretjikrat se je mogel omenjeni grič z napadam vzeti in sicer od oklepnikov pod m. Gorizutti. Z čudno silo so prederli hrabri konjiki dva sovražna odseka pešeov; z tem je bila bitva odločena. Med tem je bil m. Herčmanovski vas Kerestur vzel, je bil od 5 do 6 krat močnejši trume prijet; se je pa vendar obderžal, če prav so se tudi pri njemu sovražniki gerde zvijače poslužili. Tu so naši vojaki krivorotnimu bataljonu Princ pruski, ki se je z polsko legijo in z vojaki Don Miguel, bandero izilerli. Sovražnik se je na to vstopil pri Tokaju in Keresturu; veliko sovražnikov je pobitih, sosebno od polske legije. Med cesarskimi je sosebno žalostna zguba hrabriga ritmeistra barona Bohma.
Komandant drugiga odseka c. k. armade fml. Vrbna v svojim razglasu, danim v Buda-pešti 26. Pros. napove, de kakor hitro bi se ljudstvo v Budapešti le nekoliko ganilo, in kaj sovražniga zoper vojake ali postavne ob-lasti začelo, bi se mesta berž bombardirale in bi drugi ojstri nasledki vojaške postave nastopili.
Kakor se sliši, se je Jelačič zopet na čelo svoje armade postavil.
Po dvajsetim razglasu so bili puntarji, ki so pod Bemam iz Erdelja v Buko-vino priti hotli, pa od ondod od Urbana nazaj pahneni bili, z nekoliko Sikulci pomnoženi 21. Pros. pred zoram pred mesto Her-manstadt priderli, kjer so pa od gen. Puh-nerja po hudim boju od 7 ur povsod pregan-jeni in do Stolcenberga nasledovani bili. Cesarski so 5 štukov in veliko drugih priprav dobili.
22. Pros. so se združile c. k. trume pod ge-neralam Gedeonam in g. Puhnerjam in po tem so na Stolcenberg planile.
Od več puntarskih, proti Debrečinu na-gnanih trum, jo ena 10. Pros. tudi pred terd-njavo Aradsko prišla, in je zastonj va-njo streljala.
V Temešvaru so se zbrali patrijarh Ba-jačič, general Todorovič in obrist Majerhof-fer, de bi od ondod z vso močjo proti Debrečinu in Erdelju delati začeli.
Ptuje dežele.
Fr&nkobrod. Nemški zbor je sicer sklenil, de se bo čast in oblast Cesarja Nem-cov enimu izmed seilajnih nemških vladarjev izročilo, kar pa pogoje in način tega izročenja zadene, ali bo vladar cesarsko krono dedičam zapustiti mogel, ali ne, ni do nobe-niga stanovitniga sklepa priti zamogel. Poglavitno prašanje je zdaj, ali bo mogla Au-strija v tisto nemško kraljestvo stopiti ali ne. Eni, ki bi radi pruskiga kralja z nemško krono venčali, terdijo, de mora Austrija iz Nemčije kar odstopiti, drugi pa bi radi celo Austrijo , ali saj tako imenovane nemške dežele pod Frankobrod spravili. Veliko njih si prizadeva, de bi čast nemškiga glavarja austrijanskimu cesarju dana bila, in za to reč se tudi Siovencam dobro znani časopis „Gratzer Zeitung" poteguje (pravimo dobro znani, ker je kaluža, v ktero se vsa nesnaga naših sovražnikov iz Ljubljane, Prage itd. steka, ali kamor, de jo z Pravim Slovencam rečem, protinarodni oprav-ljivci in birokracijni slinolizniki svoje godernja-nje napeljujejo). Nekteri nemški časopisi se pritožijo čez austrijansko ministerstvo, ker poslancov austrijanskih iz Frankobroda nazaj ne pokliče, in tako vravnavo nemškiga kraljestva moti.
Mnogo se tudi govori, de misli Smerling načert izdati, kako bi se Nemci na Ogerskim naselili; tega še ne verjemo, vendar bi mislili, de bi pravici bolj primerno bilo, ako bi se zvestim Slavjanam 'rajši dalo bolj raztegniti se, kot Ne m ca m, kterih rod seje letaš povsod, in zlasti med ogerskimi Svabi Austrii sovražniga skazal.
TV C
i i t i m k i «1 e 1.
Lipi.
Kasti, draga lipa! rasti,
Ti kraljica vsih dreves, Ivine prelepi naše vlasti, Našim dedom sveti les!
Glej! pomladna sapa veje, /ima bega, mine mraz. Toplo solnce trato greje, Nastopuje blaži čas.
Studni sever več ne brije,
Zemlja več ne ledeni; Jasen zrak nad nami sije, Vse se drami, vse budi.
Vneto od pomladi nove
Vse hiti v življenje, glej! Vzigni tudi ti verhovc, Lipa! širi breme vej!
Ah! kaj vidim? ti vzdihuješ!
Žalosten je tvoj obraz! Britko, draga, kaj tožuješ, Solzno pogledavaš nas?
Urnem tvoje vzdihe, mila!
Kaj pomeni tnga , znam: lic pozabljena si bila, Očitavaš tiho nam.
Pa odpusti, nismo krivi,
Kriva je osoda le ; Hlad ne mika ga ljubljivi, Kogar tro mrazovi nje.
Torej, kar je bilo, žabi,
Naj vetrovi odneso. Sladka (e prihodnost vabi, Tužno tje , le tje oko !
Tudi nam, glej! zima mine,
Tudi naš sc laja led , In čez dedov vlastovine Vzhaja dedov solnce spet.
Vzhaja solnce stare slave,
Prednih pride srečni vek • Vlastne bodo nam postave, Hodo vade vlastnih šeg
Glej! in z njimi sc vraču je
Tebi tudi stara čast. Že se tvoje ime poštuje, Že ti ni več predej-hrast.
Lipa! pa še lepši pride
Ti za lepim zorom dan. Pusti žalost, naj odide, In pozabi starih ran.
Častno boš po selih stala, Mnoga, kakor nekadej, Narod ves pod se zbirala, V hladni senci svojih vej.
Vidim trume , vidim roje ,
Čisla jim, števila ni: Kako vrejo v krilo tvoje, Tu i u tam, iz mest, vasi.
Od ljudi miglja v okrogli,
Kjer razpenjaš krov peres, Kakor ptic žgolenje v logu, Se glasov razlega zmes.
Tu možovi modrovajc Ob očestvu govore, Tam plesaje urne raje Mlajši se v kolo vertc.
Gosli se glase domače,
In piščal domačih pisk, Vse se giba, radno skače, l)o neba se širi vrisk.
Zdaj potihne hrup — in jasne
Zadonijo pesmice, Slavne pesini, miloglasne, Ginjeno jih sluša vse.
Ttajska radost vse navdava,
Slednje bliska sc oko, Družbo gleda mati Slava, In se vcselnje ž njo.
Lipa, lipa, vedri lice!
To ti bode, dalječ ni. Upa taciga sladčice Utopijo, kar boli.
Siri veje, rasti, rasti,
Verh poženi do nebes, Neganljiva vihte strasti, In povodnji skalen jez.
Tla Slovanske domovine
Vse preprezi koren tvoj, Kakor sivih gor pečine, Kakor zid Triglava stoj!
Podgorski.
liogoslovjc
malikovavskih Slovenov.
(Poleg Jana Holljta in Dobrovskiga.J
(Dalje.)
Oglas; duh skalni in lesni; Ecbo, ki se v gajih in skalovju oglašuje, in ljudem posme-liuje.
Oslad: Bog godov in gostij.
Parom, Perun: naj višji in naj pervi llog; Skylhov Papacvs, Litvanov Perkunas, Golbov Eairguns, Rimljanov Jupiter, grekov '/ji-j(.y gospod in vladar čez vse, Bog pravice, pravd i. t. d. Vso srečo, nesrečo in vse pri-godke so njemu pripisali, in ne osodi v ktero Sloveni niso verovali. Posvečeni so mu bili logi, dobrave in sploh hrastovje. Darovali so mu vole, kozle in ovce. V boju in v bolezni so mu obljube delali, ker so mislili dc sc jim bo polej srečno zvedlo. Malali so ga z strašno veliko možko postavo, z gorečim obrazam z krono na glavi, z dolgimi stoječimi šesami, z bbutvo na nogah, in eno nogo na (ušesami) zvonec postavljeno, v desni roki je deržal zlo razpalen rudeč Iemež streli podobe, in v levi železno kopje podoben na kterim je zastava visela. ltazpaleno železo je bilo za znamnje pra vice, na kterim sc je z dotaknenjem nedolžnost skazala. V njegovim logu se je ljudstvo zbralo mu darovati ali sodili, Kar so duhovni doper-našali. V njegovo čast je iz hrasta noč in dan luč gorela in kdor je bil uzrok, de je ta luč vgasnila je bil ob glavo djan.
Pikulik: duh peklenski, jc gospodaril čez mertve, in jc otroke strašil.
Pohvist, aliNepohoda: hudi, gerdi, llog časa in hudiga vremena; Intemperies.
Pohoda: Boginja lepiga vremena in ja-sniga neba; Aura.
Polel: Bog zakona, sin Lade; Hyme-nacus.
Polnilnica: hudi duh, ki je o poldne strašil.
Porenut: je imel štiri obraze, in petiga na persili. Častili so ga ko Boga sadu v ma-ternim telesu. Prestopke v zakonu jc on hudo kaznoval.
Pore vit: Bog vojske, in je imel pet glav. Prove ali Prono: Kng pravice, in pravd. Malali so ga v podobi starca, v eni roki železo lemežu enako, v drugi kopje, na kterim jc zastava visela; na glavi krono, z dolgimi ušesami, in levo nogo operto na zvonec. V njega svetišč ni smel nobeden stopiti, razun duhovnov in tega ki mu je daroval. Njemu v čast je gorel ogen v hrastu vedno.
Tega Boga so sploh tako praznovali kakor Peruna.
Radogost: Rog gostij, ktere so bile pri Slovenih svete. Malali šo ga z levovo glavo na kteri je bila prelepo kovana krona in gosi tli labudu podoben ptič z raztegnenimi peru-tami, na persili jc deržal z desno roko černo glavo bujaka, in v levi jc imel sekiro. Ne daleč od njega je bila postla za počiti. Posvečen mu jc bil čem konj, na kteriga se drugi ni smel vsesti ko njegov duhovnik. Ta konj je služil h prerok vanju čez pribodne reči. Častili so ga posebno pri veselicah. Nar imenit-niši vsih slovesnost, ktere so njemu doperna-šali, je ta, ki so jo v spomladi, ko sta noč in dan enake dolgosti, praznovali. Od tega boga sc šc dan današno marskteri sled dobi. n. p. Radolca , Radolna in več drugih enakoslovnih mest v Slovakii, na Marskim i. 1. d.
Rarašek: hudi duh, ki jc veter v oblasti imel. Pri Slovacih je šc zmiraj pregovor, s kterim se otroci strašijo: „llarašek nc spi."
Ruzalke : Boginje vod in potokov;Nym-plise, Najades; pri južnih Slo venah so se imenovale Vile. Imele so zelene, razpušene lase.
Seja: Boginja setve.
Scmenik: Bog premoženja.
Stri bog: Bog vetrov, ki so bili njegovi otroci.
S u d i c e: Parcse.
ki so čez življenje sodile.
Škrat: mali hišni bog; je vse hudo od hiše odvračal, in če se mu je kaj prigodilo je na vse ušesa zapiskal. Spomin njegov, se je iz vsih malikov pri nas Slovencih nar bolj obderžal.
(Dalje sledi.)
Knjiga splošnih deržavljanskili postav.
a
Samo postavodajavec ima oblast, postavo na obče vezaven način razlagati. Tako razlaganje se mora na vse pravne primerleje obračati, ki se še razsoditi imajo, ako postavodajavec ne priloži, de se razlaga njegova ne sme obračati na razsodbo takih pravnih pri-inerlejev, ki zadevajo pred razlaganjem počete djanja in tirjane pravice.
§• 9.
Postave obderže svojo moč, dokler jih postavodajavec ne prenaredi ali izrečno prekliče.
H- 10.
Na navade se le v tistih prigodih obzir imeti sme, kjer se kaka postava na-nje pokliče.
11.
Samo tiste ustanovitve posameznih dežel in deželnih okolic imajo postavno moč, ktere bodo po oznanilu teli postavnih bukev od vladarja izrečno poterjene.
§. 12.
Navkazi v posameznih primerlejih dani, in razsodbe od sodnic v posebnih ' pravdah sklenjene nimajo nikdar postavne moči in se ne smejo na druge primerleje in na druge osebe razširjati.
§. 13.
Predpravice in oprostenja dodeljene posameznim osebam ali celim družtvam se morajo drugim pravicam enako presojevati, ako čez nje politiški ukazi nič posebniga ne odločijo.
14.
Predpisi v bukvah deržavljanskih postav zapopadeni obsežejo pravdo oseb, pravdo reči in njima skupno lastne odločbe.
Pervi del.
Od pravde oseb.
Pervo poglavje.
Od pravic, ki zadevajo osebne lastnosti in okoljšine.
<§. 15.
Pravice oseb zadevajo nekoliko osebne lastnosti in okoljšine, nekoliko so vstanovljene v rodovinski zavezi.
16.
Vsaki človek ima prirojene že po pameti razumljive pravice in se ima tedaj za osebo deržati. Sužnost ali nevoljništvo in raba nju zadevajoče oblasti se v teli deželah ne pripusti.
§• 17.
Kar je prirojenim naravnim pravicam primerno, se ima za obstojno, dokler se ne dokaže postavno omejenje teh pravic.
§. 18.
Vsakleri je zmožen, si po pogojih od postav predpisanih, pravice pridobiti.
S- 19.
Slehernimu, ki meni, de je v svoji pravici žaljen, je prosto, svojo priložbo pred oblast po postavi odločeno prinesti. Kdor se pa le to v nemar pustivši samolastne moči posluži, ali kdor meje silobrani prestopi, je za to odgovoren.
(Dalje sledi.)