lev. 42. V Ljubljani, v torek, dne 21. februarja mil Leto XXXIX. ^ Velja po pošti: == D celo leto naprej . K 26'— pol leta „ . „ 13'— četrt leta „ . „ 6-50 ,i en meseo „ . „ 2*20 i Nemčijo oeloletno „ 29'— i ostalo inozemstvo „ 35'— f Ljubljani na dom: [t celo leio naprej . K 24'— t pol leta „ . „ 12'— U četrt leta „ . „ B-— i en meseo „ . „ 2'— ipravl prejemaa mesefino K l-£0 ' 1 1 ■ i L iv • r 7* t ■ 3 L A ■v v ■ i '• • ■ 1 1 1 ZiLJ J Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat......13 H za trikrat......10 „ za večkrat primaren popust. Poslano In reki. ootice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vtnar|ev vsak dan, praznike. r Izhaja:; Izvzemši nedelje tn ob 5. ari popoldne. S3" Uredništvo Je v Kopitarjevi nltol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravutštvo |e v Kopitarjevi ullol Stev 6. Avstr poštne bran račun št. 4.797. Ogrske poštne bran račun št 26.511. - Upravnišfeega tsletona št. Itf8. W Današnla Številka obsega 6 strani. Kranjski deželni zbor. popoldanska seja 18. februarja 1911. LOVSKI ZAKON. Nadaljujemo poročilo o popoldan-Ici, oziroma večerni in ponočni seji ranjskega deželnega zbora preteklo soboto, 18. t. m. Potem, ko so bili spre-eti predlogi o pospeševanju zadružni-tva z glasovi S. L. S. in veleposestva, c prišla na. vrsto interpelacija oslanca G a n g 1 a glede na sklep ieželnega odbora, da se podre K o -a 1 o v a hiša v Idriji. Poslanec Jangl izgovarja Kobala, dr. Pegan pa ot referent deželnega odbora o občin-kih stvareh z medklici odgovarja, da e je deželni odbor vseskozi naslanjal ia poročilo županstva samega. Predlog oslanca Gangla, da se ta reč ustavi in lanovo preišče, se odkloni, oziroma se nu ne prizna nujnost. Nato pride na vrsto interpela-ija poslanca Pibra na g. dc-elnega glavarja, ki se glasi: Deželni odbor je izdal izdatno delamo podporo za s i r a r s k o za-rugo pri Stari Fužini v Bohinju v ivrho izboljšanja sirarstva in mlekarstva. Ker so pa ondi razmere vsled pomanjkljivega nadzorstva dezolatne, prašajo podpisani, ali je gospod deželni glavar voljan izvesti strogo reiskavo v tem oziru ter pokli-ati merodajne faktorje na odgovor? Deželni glavar pl. Šuklje na to interpelacijo odgovori, da bo, če se je zgodila kakšna nerodnost, zoper tiste, ki so jo zakrivili, tudi postopal. (Dobro-klici.) Nato se začne obravnava o i n t c r-e 1 a c i j i poslanca d r. Š u s t e r-iča na deželnega glavarja, kaj je lovskim zakonom, kojega uveljavljenje kmečko ljudstvo tako željno pričakuje. Deželni glavar odgovori, da jc pred štirimi dnevi dobil deželni odbor dopis od deželnega predsednika, ki javlja odlok poljedelskega ministrstva, zadevajoč lovski zakon. Dopis izroči zapisnikarju poslancu Demšarju, da ga prebere. Dr. šusteršič: »To bi pa radi sli-ali!« Drugi klici: »Na to smo pa res radovedni!« Poslanec Demšar prebere dopis, v aterem pravi vlada, da ima do lov- skega zakona več »resnih pomislekov«. Ves čas, ko dopis bere, padajo ocl strani S. L. S. ogorčeni in ironični vzkliki. Nato predlaga dr. šusteršič, da se o dopisu vlade otvori debata. Deželni glavar otvori debato; za besedo se oglasi dr. šusteršič, ki izvaja: Iz dolgega dopisa gospoda poljedelskega (Klic: Zajčjega! Veselost) ministra sledi z vso jasnostjo eno: da ima t a k o z v a n i poljedelski minister, gospod baron Wiclmann, sicer silno skrb za zajca, prav nobene pa za poljedelca. (Klici: Tako je! Ogorčenje.) Videti je, da okoli tega ministra sedijo ljudje, ki poznajo zajca, ne poznajo pa ti gospodje kmeta! (Klici: Žalostno!) Tisti minister, ki je to pisal, je jasno pokazal, cla mu ni nič mar za poljedelca. (Ogorčeni vzkliki.) Žalostno je, da imamo danes v Avstriji poljedelskega ministra, ki ne ve, kako težko živi naš kmet, kako mu zajec dela občutno škodo, ministra, ki se, namesto da bi branil in čuval koristi poljedelca, ki mu je izročen v varstvo, zavzema za zajca! In zato ne moremo nič drugega, kakor da ta odgovor vlade vzamemo na znanje z največjim ogorčenjem. (Klici: Tako je!) Gospod poljedelski minister pravi, da bi se glede lovskega zakona rad z nami pogajal. Toda spričo srednjeveškega, nazadnjaškega in protiljudskega duha, ki veje iz tega dopisa, izjavljamo, da je vsako pogajanje odveč! (Klici: Tako je!) Mi od temeljnega načela tega zakona, ki je v prid kmečkemu prebivalstvu, niti za las nn odnehamo! (Veliko odobravanje.) S temi načeli, to izjavljam slovesno, stojimo in pademo! (Klici: Bravo! Tako je!) Mi hočemo, da se zajec uniči, v kolikor občine to hočejo, če pa ministrstvo ocl svojega in-transingentnega stališča ne bo hotelo odnehati, potem bo imelo z nami odločen in neizprosen boj (Krek: Potem bomo preganjali zajca in Widmanna! Veselost) in videli bomo, kdo bo v tem boju zmagal! (Viharno odobravanje.) Še enkrat rečem: S takim nrni-strom, ki kaže tako sovražno stališče do kmeta, se mi glede bistvenih določb in temeljnih načel sploh ne pogajamo; ugoditi moremo vladi le v nekaterih nebistvenih točkah; zato predlagam: Deželni zbor skleni: Vladno stališče, nasprotujoče živ-ljenskim interesom kmečkega stanu, se vzame z ogorčenjem na znanje. (Odobravanje.) Deželni zbor vztraja pri vseh bistvenih določbah svojega načrta. Deželnemu odboru se naroča, da načrt izpremeni samo v naslednjih točkah: Ad § 8.: Zadnji odstavek § 8. naj se glasi: »Tak sklep pa velja vedno le za dobo petih let (lovska upravna doba). Izjemoma sme občinski zastop lovski zakup raztegniti na dve upravni dobi.« — Ad § 21.: V tem paragrafu naj odpade v prvem odstavku stavek: »Ako kakšna občina tega uradnega opravila ne zahteva zase.« — Ad § 46.: V tem paragrafu naj odpadeta 2. in 3. odstavek. — Ad 8 58.: Drugi odstavek tega paragrafa je spraviti v skladje z določili novega zakona v varstvo ptičev z dne 20. julija 1910, dež. zak. št,. 27. — Ad S 62.: Zadnji odstavek lega paragrafa naj sc izpremeni v toliko, da se bo glasil: »Za nameravani poboj imenovanih domačih živali izven gornjih okolnosti je kaznovati lovskega upravičenca ali njegove nameščence radi prestopka tega zakona.« — Ad 8 67.: V t? 67., lit b) naj odpade določilo: »Škodo, storjeno po zajcu, ima lovski upravičenec povrniti tudi ondi, kjer zajedi ni uvrščen med lovne živali.« — Ad S 83.: V § 83. se izpremeni 3. točka tako, da se bo glasila: »Če tožitelju prisojena svota ni večja, kot jo je toženec pri poizkusu poravnave (88 81. in 82.) brez uspeha v poravnavo ponudil, sme se. na zahtevo toženčevo tožitelju naložiti, da povrne primeren del uradnih stroškov.« — Tako izpremenjeni načrt naj predloži deželni odbor v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru. Deželni zbor pa odklanja vsako porajanje n ostalih bistvenih določbah svojega načrta, ki odgovarjajo živijnn-skim interesom dežele,'/ koji zavzema prvo mesto kmotski stan. Temu sledi živahno ploskanje in Bravo-klici. Deželni predsednik baron Schwarz. poda kratko izjavo, v kateri brani poljedelskega ministra nasproti izvajanjem dr. šusteršiča, izražajoč mnenje, da, če ima ministrstvo glede lovskega zakona pomisleke, se še ne more trditi, cla zavzema kmetijskemu stanu sovražno stališče. (Klici: Ampak zajcu prijazno! Veselost.) Deželni predsednik konča poudarjajoč, da je njegova dolžnost ministrstvo braniti. (Dr. šusteršič: Težka dolžnost! Veselost in pritrjevanje.) Pri glasovanju se predlog dr. Šusteršiča glede na lovski zakon sprejme Druge interpelacije. Razun teh interpelacij so se vlo žile v tem zasedanju tudi še sledeče: D r. Iv r e k a in tovarišev na deželnega predsednika glede postopanja političnih oblasti proti d ruš t veti i m dvor a n a m. Glasi se: Zadnji čas so začele politične obla> sli za društvene dvorane v naši deželi vporabljati gledališki zakon. To je silno nevarno in splošnemu napredku naravnost škodljivo, pa tudi neutemeljeno, ker omenjene dvorane imajo i gledališči komaj kaj podobnosti. Dvo-rane se rabijo za shode, predavanja, tečaje, marsikje tucli telovadijo v njih in le sempatja, povprek ne čez šestkral na leto, prirede tudi diletantje kako igro. Vzgojni pomen teh iger je velik Igra se v ogromni veČini v nedeljah ir praznikih, popoldne ob belem dnevu Nevarnosti za ogenj je pri takih predstavah manj nego v vsaki kuhinji Obilne žrtve, za „društvenc dvorane kažejo zmisel našega ljudstva za kultura" napredek. Čudno je, da to izobraževalno delo od političnih oblasti nima no benc podpore, pač pa sc mu izkuša s naravnost n a g a j i v i m postopa-n jem obtožili, o z i r o m a one-m o g o č i t i n a d a 1 j n j i p r o s p e h Zato vprašujemo: Ali hoče deželni predsednik natančno preiskati pomen in namen društvenih domov in dvoran na Kranjskem in ukreniti, da se politične oblasti \ posle, ki se jih nič ne tičejo, ne vrnešu-je jo več na škodo uspešnemu izobraževalnemu delu? Nadalje: Vprašanje poslanca Pegan a in tovarišev na deželnega predsednika glede na to, da deželna vlada o d r e k a občina ni d o v o • J j en j e z a p ob i r an j e n a klad n a p i v o i n ž g ti n j e. Glasi se: Hvalevredno je, da so prišli občinski zaslopi po Kranjskem do prepričanja, cla vršijo važno socialno nalogo, če omejujejo žganjepitje s tem, cla pobirajo samostojno občinsko naklado na žganje in opojno pijače. S tem pa tudi pomagajo onim davkoplačevalcem, ki nosijo po svojem bistvu krivični in občutljivi zemljiški davek. Popolnoma nasprotnega naziranja je pa c. kr. deželna vlada, ki meni, da je dopustno pobiranje samostojne naklade na žganje in pivo le tam, kjer se pobirajo v občin: tako visoke doklade na direktne davke, da jih občani že ne zmorejo več. ODisK pri jusosiovoniii. Spisal Ivan Dolenec. Kaj me jc gnalo na slovanski jug? Moj prijatelj je prišel na pametno idejo, da me je povabil na svojo novo mašo v Šidu, prav na koncu Slavonije, tam blizu ogrske in srbske meje. Pri tem mi je Ugotavljal, da bom na tem popotovanju videl in slišal toliko novega, da boni duševno zrasel vsaj za pol metra. \ uke počitnice čutim v sebi dolžnost, tla kam potujem. Sicer ne morem biti doma; vedno nečesa pogrešam. Zato ^m se toliko rajši odzval povabilu, ki 'ni je prcdočilo še tako izredne in laskave koristi od potovanja. Ko sem bil pa enkrat že v daljni Slavoniji, se mi ni zdelo vredno, vračati sc po isti poti domov. Komur se enkrat ogreje popotna palica v roki, ta je po narodnem pregovoru ne izpusti več tako hitro iz rok. Tako sem tudi jaz pridružil izletu v Slavonijo še povratek skozi Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Naredil sem :oroj skoro isto pot kakor g. župnik Lavtižar, ki je opisal svoje potovanje v »Zabavni knjižnici« »Slovenske Matice« leta 1903 pod naslovom: »Pri Jugoslo- vanih«. G. Lavtižar je bil tudi v Črni gori, jaz pa sem bil v zameno v Šidu v Slavoniji in v Travniku. Sicer sc najini poti v glavnem krijeti. Svarim pa častite bralce pred tem, da bi od mojih potopisnih črtic preveč pričakovali. Pisec teh vrstic namreč ni ne geograf, ki bi znal našteti vse reke, hribe, doline in sela, koder se jc vozil, in ne politik, ki bi bil preštudiral temeljito vse ondotne politične, socialne in gospodarske razmere. Potoval je vsled oddiha in v razvedrilo ter je hvaležno užival vse, kar mu jo nudil pogled skozi okno železniškega voza, izprehodi po mestih in hribih ter pogovori s sopotniki in ondotnimi prebivalci. Povedati moram takoj, da sem potoval v spremstvu g. prelata Kalana, ki je imel po vsem slovanskem jugu svoje prijatelje in znance. In gostoljubnosti, ki je bila namenjena njemu, sem bil deležen tudi jaz kot njegov sopotnik. Tako sem videl in slišal nebroj stvari, katerih hi sam potujoč ne bil niti opazil. V spomin na lepih popotnih štirinajst dni napišem te vrstice, ne z namenom, cla bi častite bralce poučeval, ampak služijo naj jim v predpustno razvedrilo. S tega stališča naj sc potopis presoja, če se bodo zdeli opisani dogodki temu ali onemu premalo resni. Saj človek ne živi od same modrosti in učenosti, zlasti pa ne pred-pustom. I. V Slavoniji. Po obedu v kolodvorski restavraciji v Zagrebu se vsedemo s prijateljem novomašnikom v kupe brzovlaka, ki nas ima pripeljati v pičlih šestih urah iz Zagreba v Šid. Kmalu ostane tudi najnižje gričevje za nami; od vseh strani nas obdaja nepregledna ravan, obsojana po večini s koruzo in pšenico. Le tu in tam se peljemo skozi gosto »šu-mo« samih visokih hrastov. Po strni-šč;h se pasejo črede živine in prašičev. Človeška selišča so razmeroma silno redka. Vsa okolica je enolična; pelješ se ure in ure po železnici, a kadar pogledaš skozi okno, vedno se. Ii nudi isti prizor. Lepo je hilo pa zvečer opazovali solnčni zahod na brezmejni ravnini. V veliki daljavi izgine, rdeče solnce počasi pod horizont. V mraku smo dospeli v Šid, središče Srema, oh vznožju Fruške gore. Svarim pa bralca, da bi si predstavljal Šid pod Fruško goro podobno kot n. pr. Jesenice ali Tržič ob vznožju Karavank ali pa le Ljubljano pod Golovcem ali Rožnikom. Zemlja sc dviga tako polagoma in do tako nežna inc višine, da bi so primerjala lega šida k večjemu legi Škofje Loke ob Kamnitniku. Tujec ogleduje najprej z začudenjem neverjetdo široke ui.ee po trgu. Na Kranjskem takih ulic sploh nimamo: no širokosti ulice v Slavoniji nc zaostajajo dosti ali pa nič za dunajskim Ringom. Ob vozni cesti so na obeh straneh še poti za pešce, široke skoro kakor naše ceste. Vidi se, da Slavonci ne šte-dijo s prostorom. Do sedaj jim tega tudi ni bilo treba, ker je sicer tako rodovitna zemlja vendar razmeroma zelo redko naseljena. Da hi imel kranjski • kmet to zemljo — zlato bi pridelal me-slo pšenice! Rodovitna prst brez kamenja sega tako globoko cla niti pri kopanju vodnjakov ne pridejo do kamenja. Kamenje za, cestne potrebe morajo n. pr. v Šidu dovažati od daleč. Po ulicah sem srečava! nepričakovano veliko »krnicev« (prašičev). Toda slavonski praš'č je naravnost eleganten nasproti našemu. Barve je navadno črnosive; ker živi poleti večinoma na prostem, prvič no postane neestetično rejen, drugič ostane živahen ter poskočen kakor koza. Tudi je dosti manjši od naših dvoparkljarjev. Sedaj razumem, zakaj pravi oni Madžar, »svinjski knez« v »Ciganu baronu«, da redi doma take pujske, da bi jih kar poljubljal. Sicer pa nc vem, če pri našem »svinjskem knezu« ni ležala simpatično? njegovih rilcev ravno v debelosti. Ker sem že pri Madžaru, omenin takoj, da Madžari vsaj na videz ne igrajo v Slavoniji tako smešne vlogo kakor »svinjski knez« v imenovani opereti. Mažarom se nrištevajo v Slavoniji sko- Cc so pa doklade nižje — izpod 50 % — meni c. kr. deželna vlada, da se samostojna naklada na pivo in žganje ne sme pobirati. S tem ne oškoduje deželna politična oblast samo onih, ki plačujejo doklade k direktnim davkom, nego oškoduje tudi občino samo, še bolj pa sosedne občine, ker napravlja na ta način takozvana prosta ozemlja, v katera hodijo potem ljudje iz onih občin, kjer imajo tako naklado dovoljeno, popivat; obenem se pa ne sme prezreti, da buti ob predlogu za naklado na žganje interes posamnih krčmarjev z interesom ljudstva v občini drug ob drugega. Kjer zmaga predlog, se obenem s skrbjo za zvišanje občinskih dohodkov pokaže važen etičen moment, ki se pa silno oslabi, ako deželna vlada sklep občinskega odbora razveljavi. To vpliva naravnost demoralizujoče v boju proti alkoholizmu in njegovim prijateljem. Če tedaj občinski odbor tako dobro gospodari, da ima nizke doklade na direktne davke, mora biti kaznovana občina s tem, da se ji ne dovoli pobiranje samostojne naklade na pivo in žganje! V zadnjem času je c. kr. deželna vlada odrekla pobiranje samostojne naklade občinam Št. Jernej, Ilirska Bistrica, Črmošnjice, Hru-ševka in Kapljavas. — Podpisani vprašajo: 1. Kaj nagiblje c. kr. deželno vlado k tem izvanrednim, za občine kvarnim odredbam ? 2. Ali hoče gospod deželni predsednik poskrbeti, da se v prihodnje dovoli občinam v vsakem slučaju pobiranje samostojne naklade na pivo in žganje v zakonito dopustnih merah? Deželni predsednik nato naznani, da je zasedanje zaključeno in deželni glavar ga, zahvaljujoč deželnega predsednika in poslance, ob 11. uri ponoči zaključi. Hrvaški sabor. V seji 17. t. m. se je popoldne nadaljevala razprava o Radičevem nujnem predlogu, da poseben odsek preišče, ali so poslanci koalicije res vezani z rever-zom. Oelasilo se je mnogo govornikov ter so se spopadi ponavljali. Končno je bila nujnost z vsemi glasovi proti Star-čevičancem sprejeta. Nato dobi besedo ban Tomašič, ki pravi, naj se sabor zadovolji s to manifestacijo in na j se vsa stvar radi rever-za s tem konča. Naznani tudi, da je za-koski načrt za povišanje učiteljskih plač dobil predsankcijo. Vendar se zadeva nadaljuje, a proti pričakovanju nazadnje Radič sam umakne svoj predlog. Začetkom nadaljevanja seje 18. t. m. predsednik Papratovič apelira na zbornico, naj varuje svoje dostojanstvo in naj se opuste osebni insulti. Nato se otvori adresna debata. O predlogi aclresnega odseka govori Spe-vec in jo priporoča. Poslanec Stranke prava Vučetič Iprijema koalicijo in trga zlasti točko glede Bosne v njeni aclresni predlogi. Opozarja na velesrbske težnje. Burnih ugovorov in klicev ne manjka. Radi neke opazke planejo čez govornika tucli Starčevičanci. Hrup je tak, da predsed- ro vsi železnični uslužbenci in nekaj uradnikov, dasi mnogo izmed teh madžarski niti ne razumejo. Vprašajte sina železniškega čuvaja v Slavoniji, ki vam bo ponujal vodo ali pa sadje in ki ne bo imel o ogrščini niti pojma, ali je Hrvat ali Madžar, in ponosno se vam bo odzval: »Madžar!« Saj meni se je to pripetilo na poti. Poleg psevdomažarov pa prebiva po Slavoniji, zlasti v Šiclu, še nebroj drugih narodov, tako da trg Šid s svojimi 4000 prebivalci v tem oziru gotovo ne zaostaja za Zagrebom. Šicl je glede narodnosti prebivalcev naravnost mi-krokosmos Slavonije. Večino imajo Srbi, ki imajo ondi tudi svojo župnijo in župnika. Svojega župnika (grško-katoliškega) imajo tudi Ukrajinci ali Rusini v šidu že nad sto let. Naselil jih jc tukaj križevski škof, da mu obdelujejo njegova zemljišča. Maioruske hišice se poznajo že na zunaj. Dvorišče je ograjeno z nizko značilno ograjo; hiša je zlasti ob vhodu in oknih poslikana v najpestrejših barvah, tako da naredi vse poslopje na človeka prav prijeten vtis. Grško-katoliški župnik se po opravi izven cerkve čisto nič no loči od rimsko-katoliškega. Njegovi verniki ga nazivajo »pan otec«, njegovo soprogo pa »panja matka«. Poslednja ima v cerkvi tudi svoj poseben častni sedež. Vsak mesec imajo v ti cerkvi tudi šid-ski rimokatoliki — kakih 600 po številu — svojo službo božjo, katero opravi župnik iz sosednje župnije Gi-barac; v doglednem času zgrade tudi U v šidu svojo cerkev, za katero ic na- nik sejo pretrga. Potem Vučetič nadaljuje svoj govor in konča z izjavo za adreso Stranke prava, ki izčrpljivo po-jasnuje in vpošteva vse hrvaške zadeve. Stranka prava je proti vsaki nagodbi z Ogrsko. O adresi koalicije govori dr. Mažu-ranič, ki pride do zaključka, da je potrebna revizija nagodbe, a k temu bo mogoče Ogrsko prisiliti le s predidočim popolnim prelomom. Za to pa je treba popolne edinosti ljudstva in strank. Odgovarja ban Tomašič, ki predba-civa koaliciji, da bi rada sedela na dveh stolih: nagodbenem in pravaškem. Kri-tikuje adreso. Mnenja je, da bi revizija nagodbe slabo izpadla za Hrvaško, a če se sabor izjavi za, je tudi on za to. Veseli ga pa, da koalicija v svoji adresi omenja hrvaško - srbsko edinost. V tem vprašanju naj bi se sabor skupno s srbskimi zastopniki sporazumel, a vlada bi potem sestavila tozadeven zakon in ga predložila saboru. Velikansk hrup nastane, ko nato predsednik zaključi sejo in ne da besede Pribičeviču. V seji 20. t. m. govori dr. Starčevič za adresno predlogo njegove stranke. Ob pol 2. uri prekine predsednik sejo in naznani nadaljevanje za sredo. KAKO BODO IZGLEDALI AVSTRIJSKI NOVI DREADN0U6HTI. V seji ogrskega mornariškega odseka je opisal grof Montecuccoli načrte novih avstrijskih dreadnoughtov. Vsak dreadnought bo imel štiri stolpe s tremi topovi. »N. Wr. Tagblatt« poroča, da stane v Avstriji 20.000 tonski dreadnought 50,400.000, na Angleškem 46,100.000, v Nemčiji 48,000.000, v Italiji 51,000.000 in na Francoskem 56 milijonov 200 tisoč kron. RAZPAD JUŽNO-TIROLSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE. Južno-tirolska socialna demokracija je razdvojena v narodno in v mednarodno anarhistično skupino. Dne 19. t. m. so zborovali južno-tirolski socialni demokrati v Tridentu, kjer so izključili od konference anarhiste. Sodijo, da razpade južno-tirolska socialna demokracija, ker je razdvojena tudi narodna skupina v zmerne narodnjake in iredentiste. BOSENSKE ZADEVE V AVSTRIJSKI DELEGACIJI. Delegat Fon (poslanec »Slovenskega kluba«) je izdelal poročilo za bo-senski odsek, katerega vsebino objavljajo vsi listi. Delegat Fon izvaja med drugim: Ker bosensko-hercegovski sabor še ni rešil proračuna za leto 1911, je predložilo skupno finačno ministrstvo delegaciji zgolj izredne letne potrebščine poveljništev, vojaških čet in zavodov. Z notranjimi zadevami se je pečal odsek le v toliko, v kolikor je to potrebno glede na višje koristi ali v kolikor gre za stvari, ki interesirajo monarhijo ali pa specifično avstrijske koristi. Odsek jc polagal največjo važnost na narodno gospodarsko povzdi-go Bosne in Hercegovine. ČRNOGORCI IN NAŠA DRŽAVA. Ob zaključitvi zasedanja črnogorske skupščine je za obolelega črnogorskega kralja prečital ministrski pred- branih že 18.000 kron; lepo svoto je prispeval za zgradbo te cerkve tudi naš cesar. Rimokatoliki se po narodnosti prištevajo k Hrvatom, pravoslavni pa k Srbom. Svoje shajališče za službo božjo imajo tudi protestantje in Zidje. Protestantje so po narodnosti večinoma Slovaki. V Šidu in okolici (zlasti v mestu Ruma) je naseljenih tudi dosti Nemcev, ki so deloma še ohranili svojo narodnost (v Rumi izhaja še nemški dnevnik »Rumaer Tagblatt« poleg drugih nemških listov), deloma se pa po-hrvatili, kot n. pr. v Šidu. Vse te narodnosti (šest po številu) in konfesije žive mirno druga poleg druge, oziroma pomešane; samo Hrvatje in Srbi se gledajo po strani. Opisati bi imel še slavonske noše. Pri moških je stvar priprosta. Široke bele hlače, čez katere sega bela srajca, pas okoli ledij in nizek klobuček na glavi — pa imaš slavonskega kmeta pred seboj! Ob delavnikih se ženska noša na večje razdalje skoro nič ne loči od moške, ob nedeljah sc pa opravijo Slavonke tako bogato, da jih je prijet-neje gledati — zlasti ker so po večini prav čednega obraza in rasti —- kakor opisati. Vrhutega se še razne narodnosti in veroizpovedanja ločijo po obleki, tu.ko cla tvori ženska noša res pisano raznoličnost. Kdor je radoveden, naj jih gre gledat. Jaz jih v resnici ne morem opisati, manjka mi potrebnih terminov za Žensko toaleto, pa tudi spominjam se posameznosti ne več. (Dalje prihodnjič.) U sednik prestolni govor. V svojem govoru naglaša, da živi Črnagora z vsemi državami v prijateljskih razmerah. Zelo prisrčno se peča črnogorski prestolni govor z Avstro-Ogrsko, o kateri pravi: »Naše razmere z mogočno sosedno monarhijo so najboljše. Tako dobre so, kakor morejo biti sploh med sosedi. Globoko spoštujemo vzvišeno osebo cesarja in kralja Franca Jožefa.« Glede na zadnje spore s Turki izvaja prestolni govor: »Črna gora se bo kmalu oprostila težavnega sedanjega položaja zaradi obmejnih dogodkov. Sultan in mladoturki se bodo kmalu prepričali, da bo Črnagora tudi v bodoče vzdr-ževalka miru na Balkanu.« — Črnogorce zdaj zelo skrbi, ker je kralj Nikolaj tako nevarno bolan, da se izdajajo o njegovem zdravstvenem stanju dvakrat dnevno buletini. VSTAJA V ARABIJI. Vstaški Arabci so brez vspeha napadli trdnjavo Šafje pri Lehabu. IZSELJEVANJE V ČRNOGORO. Izseljevanje Albancev in Srbov iz Turške v Črnogoro vedno bolj narašča. Vsa črnogorska meja mrgoli emigrantov iz Albanije, med katerimi so tudi odlični albanski poglavarji. Vsi begunci so oboroženi ter čakajo samo na dogovorjeno znamenje za splošno vstajo. Pričakuje se, da bo vstaja izbruhnila na Jurjevo, 24. aprila. Veliko senzacije je vzbudil, kakor poročajo iz Cetinja, prihod vplivnega Turka iz kosovskega vilajeta, Ferovič bega v Črnogoro. Od strani mladoturškega odbora je bil de-nunciran, da je prijatelj Srbov. Sodišče v Skoplju ga je sicer.oprostilo, a turške oblasti so ga šikaniAle tako, da je moral bežati z vso družino v Črnogoro. Število beguncev iz Turške se ceni v Črnigori na 10.000. Prebivalstvo v Črni-gori je precej razburjeno, ker mora nositi nova bremena vsled naseljevanja Albancev. V celi Črnigori je opažati gibanje, ki propagira vojno s Turčijo. .Stališče Tomanovičevega ministrstva je zelo omajano, ker je podpiralo naseljevanje Albancev ter se računa, cla bo demisioniralo že precl prvim zasedanjem skupščine. Vlado bo v tem slučaju bržkone prevzel opozicionalcc Mijusko-vič. NOV RUSKI POSLANIK V SOFIJI. Iz Peterburga se poroča, cla se splošno sodi, da bo imenovan za novega ruskega poslanika v Sofiji knez Anatol Vaziljevič Nehljudov,-ki je sedaj lega-cijski svetnik pri ruskem poslaništvu v Parizu. Bil je že prvi poslaniški tajnik v Carigradu ter je vodil tudi že posle ruskega poslanstva v Belgradu. V ruskih političnih krogih se smatra Nehljudova kot prepričanega pristaša vseslovanskih idej. Pasiven odpor v Trslu. Trgovski krogi so pričeli zabavljati zaradi službe po predpisih, ki jo izvajajo uradniki »N. Fr. Pr.« je v svojem nedeljskem uvodniku tudi zavzela svoje stališče glede na pasiven odpor v Trstu in priporoča pasiven odpor in pa organizacijo davkoplačevalcem. Predstojniki so že pričeli pritiskati na uradnike. Govori se, da nameravajo premestiti veliko uradnikov v Istro in jih nadomestiti z drugimi sposobnimi močmi. Uradno se poroča, da je poslovala v nedeljo pošta normalno. Včeraj so se raznašala pisma zgolj 25 minut pozneje. Poročila, da se priklopijo pasivni resistenci tudi južni železničarji, se ciementirajo. Posebna komisija je tudi včeraj nadzirala uradno poslovanje uradnikov v prostem pristanišču. Ravnateljstvo državne železnice v Trstu izda komunike, v katerem poziva trgovske kroge, naj podpirajo upravo državnih železnic tako, da po svojih uslužbencih izkladajo blago iz vagonov. Ravnateljstvo južne železnice je ukazalo, da ne prevzame blaga ocl državnih železnic in sicer zato, da bi se ne pridružili pasivnemu odporu južni železničarji. Poroča se, da razpoloženje med uradništvom ni najboljše z ozirom na odpor občinstva. Pristaniška doklada v Trstu bi stala poldrugi milijon kron. Zveza avstrijskih sodnikov objavlja, da tržaški sodniki niso v pasivni resistenci. Brnska trgovinska zbornica je pozvala vlado, naj stori vse, da se ustavi pasivni odpor v Trstu. Bienerth je nasproti poslancu Pi-tacu izjavil, cla po došlili mu poročilih položaj ni preresen. Dunajski poučeni krogi sodijo, da pasivni odpor v Trstu ponehava. Vlada da je svojčas obljubila uradnikom, da se bo ozirala na posebne draginjske razmere v Trstu in da je vlada storila za tržaške uradnike vse, kar je bilo v njeni moči. Zdaj ugoditi uradnikom pa ne kaže, ker bi se ustvaril Drejudic. ker obstojajo tržaškim podobne ri mere tudi po drugih krajih, kakor Pulju in po večjih zdraviliščih. Po žaških carinskih uradih vladajo zoi popolnoma normalne razmere. Mi smo se te dni prepričali, da \ zijo na progi Trst—Jesenice osebni brzovlaki natačno po določenem vc nem redu. Vlak bi bil gotovo zamud če bi se zanašal na pasivno resisten< Zdi se, da so bila poročila o pasiv resistenci v Trstu zelo pretirana in i pasivna resistenca ne bo dolgo trajal če že ni končana. Iz Trsta se poroča, da namerava trgovci uradnikom odpovedati kred in ustaviti dobavo blaea proti mest nerau naknadnemu plačilu. Dnevne novice. + Slovensko vseučilišče in vseui liški iond. Včeraj smo Že dovolj osve lili »delovanje« liberalcev za slovensl vseučilišče. Posebno smešno pa je, c se zaletavajo v deželnozborski sklep vseučiliškem fondu ljudje, ki so povse s svojo nerodnostjo in zlobo slovensl vseučiliško vprašanje le oškodovali j kompromitirali. Ta fond je pri deže ležal brez prave koristi, če se ga sedi posodi za gospodarsko povzdigo sli venskega ljudstva, s tem ni slovensk vseučiliško vprašanje niti za pičic oškodovano, zdi se nam celo, da bo g< spodarsko še bolj razvit narod tei hitreje dobil vseučilišče in s tem večjii opravičenjem dosegel, da mu vseuJ lišče plača država sama. Naši poslani v državnem zboru so s svojo taktik potisnili slovensko vseučilišče bolj nt prej, kot vsi mrtvi Hribarjevi fond Znano je Hribarjevo postopanje pi obrtni šoli, kjer je vlada po Hribarje! zaslugi profitirala stotisočake. Neks takega so bili tudi Hribarjevi vs< učiliški fondi: pri mestu in pri dežel le s to razliko, da javnost sedaj vi kako se praktično, za resničen razve slovenskega ljudstva posodi deželi vseučiliški fond, še danes pa ne vi kam je izginil mestni vseučiliški fond katerega je Hribar izpraznil, ne da bi tem poročal na svojih »vseučiliški; shodih« in ne da bi se liberalci zat ogorčevali. Mi smo vso zadevo javn izvršili in pojasnili, Hribar pa za hrbtno. -f- Bankerotnl psovkarji se der< ker je deželni zbor kranjski izvršil ve likopotezno delo na korist slovenskega zadružništva. Boli jih menda, ker s po tej poti naravno ustvari enotna za družna organizacija in ker bodo na ravno vse zadruge, ki imajo kaj življenjske sile v sebi, pristopile k »Za družni zvezi« in se bo tem potom slo vensko zadružništvo konsolidiralo učvrstilo. Ljudem,ki žive samo v ban kerotih in od bankerotov, kaj takegf seve ne more iti v glavo. Ti ljudje si po sleparijah v »Glavni posojilnici' upajo še druge psovati s »sleparji ir škodljivci«, tako psujejo tisti, precl ka terimi upije danes na stotine žrtei »Glavne« posojilnice, da ni večjih sle parjev in škodljivcev kot so naši libe ralci. Z napadi na delegacijo S. L. S kažejo liberalci, da jim je kontrola de žele silno neljuba, da bi izvestni libe ralci po vzgledu »Glavne« posojilnici radi dalje goljufali in sleparili, ker s< sedaj menda dobili apetitl Če bi bila vsaj približno enake sklepe, kakoršn; so bili izvršeni v zadnji seji kranj skega deželnega zbora, izvršila bivša liberalna večina, bi sleparije pri »Glav ni« posojilnici ne bile mogoče! Ban kerotni psovkarji naj pa sedaj le psu jejo — njihovih psovk se ne borne ustrašili. Napravili bomo temeljit ka nec liberalnim sleparijam z ljudskim denarjem! + O »Glavni posojiln'ci« ptfe »Naša Moč«: »Povdarjati pa moramo še to-le misel, namreč kako osamljena in brez vsake pomoči je liberalna stranka, če se ji pripeti kak maler. Nikdo se ne potegne za njo, njeni parlamentarni zastopniki molče kot grob, deležniki in odborniki ponesrečenega zavoda tekajo zbegani po Ljubljani in nikogar ni, ki bi jih potolažil, jim svetoval in pomagal. Tako se razsuje k sestav, ki nima več zdravega v svojeni jedru. S takimi ljudmi združiti se, ni dobro. To sedaj najbolj vedo tisti, ki so svoječasno vlagali denar v »Glavne posojilnico« in jemali od nje posojila Ti so prejeli zelo temeljit pouk, kaj sj pravi imeti z liberalci opraviti, pouk) na katerega bodo dolgo mislili.« — Prav umestne, resnične in vsega upo števanja vrcclne so te besede. -j- Jugoslovanska strokovna zveza V nedeljo, 19. t. m. dopoldne se je vrši v Vrtojbi pri Gorici ustanovni shod skupine Jugoslovanske strokovne zve ze. Na shod je prišlo kakih 150 oseb med njimi precej socialnih demokra tov. Govoril je drž. noslanec GoBtinča potreJjl dobro 'delavske organizacije el- je razlagal pravila Jugoslovans e ■irokovne zveze. Navzoči socialni demokrati so ga nekaj časa motili z raz-jimi medklici, toda so se kmalu navezali. Govoril je tucli en socialni demokrat, ki je hotel dokazovati krivič-jost krščanskih socialcev s tem, da jc Kazal na zatiranje Cehov na Dunaju. Ko mu jo na to odgovoril Gostinčar, se je pr.čelo vpisovanje za skupino. Oglasilo se je lepo številp članov in se ustanovila skupina. Po. zatrdilu naših zaupnikov se v tej vasi dosedaj ni vršil še noben shod naše stranke, da bi ga ne bili razbili. Tamošnje delavstvo se bavi z zidarstvom in izdelovanjem opeke. — Popoldne ob 4. uri se je vršil v Šturiju shod po § 2. zbor. zakona, na katerem govoril poslanec. Gostinčar o potrel 'rre delavsko organizacije. Govoril „. \ 1 je tudi o raznih delavskih težnjah ter razlagal pravila Jugoslovanske strokovne zveze. Zbo-rovalcev je bilo okoli sto, ki so pazno sledili govoru. — Isto nedeljo je priredila Zveza v Sorici na Gorenjskem javno društveno zborovanje. Udeležba je bila zelo velika. Niso bili navzoči zgolj delavci, marveč tudi posestniki. Zborovanje je vodil predsednik skupine Lovro Pintar. Poročala sta domači župnik Karlin in odposlanec J. S. Z. Moškerc. Govorilo se je o novem občinskem volivnem redu, o potrebi združevanja po J. S. Z. Sklenila se je tudi resolucija, ki poziva merodajne činitelje, da se zgradi za Sorčane pre-potrebna nova cesta iz Sorice na Petrovo Brdo, kjer se združi z že obstoječo veliko cesto, ki vodi v Podbrdo in da se popravi zelo slaba takozvana cesta »Pod gorami«, ki veže Sorico s Tor-ko, oziroma s Prtovčem. Zborovalci so bili vsi navdušeni in so lc želeli, da bi bilo v Sorici veliko shodov. + Shod voiiveev S. L. S. v Hrušiei. V nedeljo sc je vršil shod volivcev S. L. S. v Hrušiei pri gospodu županu Kor-barju. O delovanju S. L. S. v državnem in deželnem zboru poročal je gospod državni in deželni poslanec profesor Jarc. Pokazal je z brun'm, kako uspešno deluje ta stranka v korist kmečkega stanu in da so liberalci vedno tisti, ki nasprotujejo tako v državnem kakor v deželnem zboru' vsaki akciji, ki naj služi v povzdigo kmečkega stanu. Zato je pa dolžnost vsakega kmečkega volivca, tla odda pil prihodnjih občinskih volitvah svoj glas za one može, ki jih bode postavila kot kandidate S. L. S. Profesor Dermastia je opozarjal zbrane volivce zlasti na to, da se naj nikar ne dado begati po liberalnih agitatorjih. Pokazal je možem, da tudi za nje n; vseeno kdo ima oblast na mestnem magistratu v rokah, kar sc razvidi zlasti iz šikan, katerim so bili kmetje in kmetice izpostavljene od strani mestnih uslužbencev. Opozarjal jc zbrane može na to, da bi bilo nečastno voliti liberalne kandidate, ker voliti može stranke, ki nima za kmeta nič druzega kakor najgrše psovke, se ne more nikakor strinjati s častjo neodvisnega kmeta. Poživljal je zbrane volivce, da naj že sedaj sklenejo priti na dan volitve vsi ■do zadnega na volšče in glasovati za ■ S. L. S. Z veseljem so storili možje ta sklep in obljubili, da pripeljejo vsak svoje prijatelje in znance seboj. Tako se jc završil ta dobro uspeli shod kmečkih volivcev. -f O napadih na naše poslance piše goriška »Gorica«: Zdaj pa poglejmo slovenske takozvane »napredne« liste »Slovenski Narod«, »Sočo«, Edinost«! Vsa ta »napredna« trobila molčijo popolnoma o postopanju Plojeve-ga kluba ter napadajo zaradi opustitve obstrukcije samo le »Slovenski klub« in slovenske »klerikalce«. Najnesram-tiejše piše v tem pogledu tržaška »Edinost«. Tirade tržaškega lista so lc grda komedija umetnega ogorčenja. Saj so liberalni poslanci opustili obs(ruk-cijo ravno tako kakor poslanci S. L. S. Vedno poštena, dostojna naclstrankar-ska tržaška tetlca pa izliva ves svoj šolč le nad »klerikalce«, Plojcvega kluba niti ne omenja, kakor da bi ne eksi-stiral. Nam se ta pristranska, nepoštena pisava, to hinavsko ogorčenje tržaške »Edinosti« studi. Zalo rečemo le toliko: Dokler bodo na Slovenskem lu-:li taki pristranski, lažnjivi listi delali javno mnenje, dokler bo korakal velik dol jugoslovanskih poslancev v boj za naše pravice pod poveljstvom takih aktivnih dvornih svetnikov, kakršen je prožni gosp. dr. Ploj: sc vremena ne zjasnijo — ne »Kranjcem« no Hrvatom. -'• »Osamljeni Zarjani« v Gradcu. Nekemu gospodu it. »Triglava« so je Kdelo potrebno, da sc jc minuli petek v »Slovenskem Narodu« ponorčeval iz '>osarnclosti« »Zarjanov«. Najbrže jc bi-| io dr lisniku ta čas grozno dolgčas, pa 1 5i ga ni znal drugače pregnati, kot da ie streljal in ustrelil -• - kozla. Odkar so namreč slovenski svobo miselni ukade- miki zopet našli nvlost v očeh nemških buršev, da so smeli ob priliki demonstracijske procesije buršakov proti poljskemu sociologu Cimermanu, kot njihov privesek, ali domače rečeno, kot peto kolo brez vsake nevarnosti capljati za njimi, so postali vsi srečni, a tudi sila — ošabni. Umevamo veselje naprednih kolegov, ki so ga jim napravili njihovi pruski bratci po duhu in telesu s tem, da so jih pritegnili k sebi za — štafažo. Sej dosedaj so morali ti naši reveži kar dve leti in pol samevati (od afere VVahrmundove som), zlasti pa od takrat, ko so par mesecev potem dobili od buršev »krvavo plačilo« za zvesto pomoč ob štrajku. Slovenski katoliški akademiki seveda nimajo te sreče, da bi jih kdaj obsijala luna burševske milosti, zato si morajo pač drugače pomagati iz svoje osamelosti. Usoda, ki je zanesla na tisoče slovenskega delavstva v nemški Gradec, sc je s tem tudi usmilila »Zarjanov«, da jim ni treba »samevati«. Ker pa j'm gmotna sredstva ne pripuščajo, cla bi se vozili v Ljubljano na — prazen bumel in tam doli kazali svojo »korajžo«, vršijo svojo narodno dolžnost kar tukaj v Gradcu. Zato pa tudi slovenski .delavec katoliške akademike veliko bolj pozna, kot katerekoli druge. .Te pač preveč burševske mode pri gospodih napredn'li akademikih, kajti tudi burši se ne pečajo radi z »nižjimi sloji«. Radi tega stoji tucli ta odrevenela srednjeveška kasta oopol-noma osamljena med svetom in more računati le še na — svobodomiselne slovenske akademike. + Sestanek Stranke prava v Dalmaciji. Upravni odbor Stranke prava v Dalmaciji je imel pod predsedstvom svojega predsednika don Ivo Prodana svojo sejo v Spljetu dne 16. t. m. Z zadovoljstvom se je ustanovilo, cla se vrste Stranke prava po vsej deželi množe in krepe v neomajljivi vzajemnosti in odločnosti. Poročila iz raznih okrajev dežele glede preclstoječih občinskih voPtev sc z veseljem vzamejo na znanje, ker dokazujejo moč stranke in odločno voljo pristašev, da stranka stopi v volivni boj za obnovitev občinskih zastopov. V pretres so prišli nato razni dogodki in poizkusi zadnjega časa, tako n. pr. oni v Gor. Primorju, Makarski, Šibeniku, zaderskem okraju itd. Z ozirom na vse to in na splošno postopanje gotovih oblasti nasproti Stranki prava v Dalmac ji, konstatuje odbor, da se v nečiste strankarske namene, obnavlja ona klavrna doba sile, korupcije in protipostavnosti, ki bi iz ozirov na koristi ljudstva in ugled države morala b'ti za vedno pokopana in kot kaznjiva in nevarna iz javnega življenja odstranjena. Proti nasilnemu in strankarskemu postopanju oblasti se je strankin odbor odločil najenergič-neje nastopiti in vse svoje moči uporabiti v to, da prepreči vsako nasilje in dokaže cla je Stranka prava v javnem življenju činitelj, ki se ne pusti postaviti v izvenzakonsko stanje. — Vzevši v pretres vse okolnosti, je odbor Stranke prava sklenil, cla v preclstoječih občinskih volitvah odločno stopi na pozoro-šče ter poživlja svoje pristaše, da na dosedanji poti enodušno in neomajno vztrajajo. -f Naš ro:ak clr. Leopold Finpas, dosedaj župnik v Ringelsdorfu na Ni-žjeavstrijskem, je dobil župnijo Steiten v dunajski škofiji. Te dni jc bil na to župnijo vmeščen. — Postojnska jama. Cesar jc sprejel v svojo zasebno knjižnico delo »Dic Adelsberger Grotte in Wort und Bild«, katero je spisal jamoslovcc in jamski tajnik g. And. Perko. Poljedelski minister je obvestil o tem pisatelja ter mu hkrati izrekel zahvalo in priznanje. — Svedrovci na delu. — 7300 kron rešenih. Trgovina z domačimi pridelki tvrclke A. Grioni ima svoje skladišče s pisarno vred v ulici Tintore št. 1 v Trstu. Ko je včeraj zjutraj ob 730 tvrd-kin uradnik odpiral vrata skladišča na strani ulice Boschetto, je našel v ključavnici vetrih. Jasno je bilo, da so tatovi ponoči vdrli v skladišče. Tatovi so morali jako dobro poznati prostoie skladišča. Odprli so najprej potom ponarejenih ključev vrata Delavskega doma, nato so stopili v dvorišče. Tukaj so tatovi našli drog, kakršnega rabijo železničarji za signale. Drog ima obliko lojtre in je isti izviral s plesa železničarjev v Delavskem domu. S pomočjo tega droga so tatovi preplezali zid, ki deli dvorišče, od drugega manjšega. Tu so napravili veliko luknjo v vratih, ki vodijo v skladišče. V pisarni so potem prevrtali blr.gajno, in sicer ocl zgoraj, posluževaje sc pri tem običajnega amerikanskega svedra. Prevrtali so pa le zgornjo ploščo. — Ivo pa so začeli vrtati spodnjo ploščo, je tatove. bržkone splašil kak šum. V hi-trici so jo odkurili, kar dokazuje, da so v sili pustili vetrih v ključavnici. V blagajni jc bilo 7000 kron, ali tatovi bi bili le težko ukradli ta znesek, ker se je nal ajal v takem oddelku, ki je bil precej oddaljen od prevrtane luknje. Paniko, s katero so tatovi zbežali, dokazuje tudi dejstvo, da so pustili svedre in druge stvari na licu mesta. — Kedo je streljal? — Llovcška žrtev. Jože Cugel, posestniak sin iz Tiho-boja, je šel dne 5. novembra m. 1. pozno zvečer v linpol uro oddaljeno vas Tlake vasoval k svoji izvoljenki. Za spremljevalce je vzel seboj tri tovariše, vsi so dospeli okoli polnoči v Tlake. Med fan-tini iz Tihoboja in onimi iz Tlake obstaja že dalj časa neko napeto razmerje. Med tem, ko se je Cugel s svojim dekletom razgovarjal, so sc nahajali njegovl tovariši v njegovi bližini. Ni dolgo trajalo, ko prideta mimo dva domača fanta, katerih sta sa lotila Cugelj in njegov tovariš Tine Sladič ter jih s palicami zapodila v beg. Ta dva sta poklicala domače fante na pomoči katerih je bilo šest, in oboroženi s palicami so sklenili pognali Tihabojce v beg. In res se je vnel pretep, pri katerem je bil Cugelj in njegov tovariš Nace Zidar lahko poškodovan Med tepežem sta počila dva strela in faut Rudolf Zupančič iz Tlak so je zgrudil zadet. Fantje so sc razkropili, ranjenca so pa odvedli v bolnico v Kandijo, kjer je po prefe u treh dni umrl Dognalo se je, da je kroglja, ki jc: bila Izstreljena iz revolverja predrla fantu čreva na dveh mestih in pretrgala veliko odvodnico. Ker je bila ob času tepeža temna noč ni nobeden $1-del storilca. Tlačani pravijo, da je eden ocl Tihobojcev zavpil, cla bo počilo ter so sumničili kot storilca Jožeta Cugelj-na. A nobeden od domačih fantov ne nasprotnih ni videl pri njem orožja in je pravi storilec ostal neznan. Sodišče jc Cugeljna ocl obtožbe pregreši a zoper varnost življenja oprostilo. — Izpred roreutepa sdiščn v dolfovem. (Dva detomora) Dne 20 t. m. sla se vršili porotni ot ravna vi zaradi hlidodelstva de omora preti: Mariji Mežnar, okrog 20 let stari samski .dekli v Podkraju pri Radečah. Marija Mežnar se je na obtožni- klopi radi gori navedenega storilstva zagovarjala ter priznala da je. dne 13. novembra 19 0 povila de'e moškega spola, !:atero jc na tak način umorila, da je z isti a udarila parkrat ob neki zidni vogal, vsled česar je otrok umrl. Porotniki so »vprašanje enoglasno potrdili, na kar je porotno sodišče ob oženko Mežnar obsodilo na 4 leta težke ječe. — Ani Žugelj, rojeni dne 8. septembra 1891, samski clekli, nazadnje v Metliki. Ana Žugelj je povila dne 2. decembra 1910 v Metliki dete ženske.' a spola ter ga baje z namenom le na ta način spravila iz sveta, da mu je zadrgnila okrog vratu elastičen trak, cla je otrok vsled zaelušenja umrl, potem pa mrtvega nesla do neke, v Metliki se nahajajoče mlake, kjer napajajo Metličani živino in ga tam vrgla v mlako. Obložen ko so radi tega hudodelstva oprostili, ker so porotniki vprašanje s 6 glasovi zanikali. Obsodili so jo pa zaradi prestopka varnosti življenja, ker ni poroda naznanila kaki gospodski ali clrugi osebi — na dva meseca zapora. — Odborova seja »Matice S"oven- ske« bo v sredo, dne 22. februarja 1911 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika zadnje cdborovc seje. 3. Priprave za glavno skupščino (dne 5. marca). 4. Tajnikovo poročilo (dosedanje število članov za 1910). 5. Publikacije za leto 1911: a) vsebina, obseg in vnanja oprema, b) tisk. 6. Slučajnosti. — Podbrdom nam jc priredilo naše Kat. slov. izobraževalno društvo v nedeljo, dne 19. t. m. lopo veselico. Izborno je prepeval naš pevski zbor in žel veliko pohvalo. Tucli igri »Dve teti« in »Trije ptički« sta prav dobro izpadli. Po oficiclnem delu smo sc zbrali v salonu gostilne »Pri pošti«, kjer smo sc ob petju naših pevk in pevcev brez plesa prav dobro zabavali. — Posebne vrste divji lovci. V lovišču dr. Selingerja v Mojstrani se je pred kratkim slišalo več strelov. Lovski čuvaji so našli 3 ubite divje kozle, katerim je bila porezana hrbtna dlaka, ki se rabi za izdelovanje takozvanih »gamsovih brad«. Iz celega položaja je razvidno, da te vrsti divjih lovcev so ni šlo za meso divjačine, marveč le za vrednostno nahrbtno dlako. —• Zavratni napad. Mesarski pomočnik Štefan Rope je bil na Vevški cesti zavratno napaden. Kakor se je kasneje dognalo, je Hopeta napadel tovarniški delavcc lvarol Trtnik ln sicer brez vsacega povoda na ta način, da je skočil za njim in ga z nožem v hrbet sunil. — Drzni divji lovci, V cesarskih gozdih Hudopolje, Strgarija in Bcdrov Graben so vurizorili tatinski lovci pravcato gcmjo rta divjačino. Našli so se na nekaterih krajih sledovi, da so streljali na divje kozle. Neki lovski čuvaj je našel v Kamniški planini kraj, kjer je neki tatinski lovec srnaka ubil in mu kri izpustil. — V Gradežu so sklenili izvrtati ?e drug artezijanski vodnjak. Delo bo ■ talo 50.000 kron. — Mesto poduradnika jc razpisano pri c. kr. okrajni sodniji v Gorici. — Ponudbeni razpis. V stavbnem oddelku c. kr. deželne vlade v Ljubljani, v sobi št. 1, sc bode vršila dne 9. marca 1911 ob 10. uri dopoldne ponudbena razprava za oddajo konservacij-skih del na državnih cestah stavbenega okraja ljubljanskega, dovoljenih z razpisom c. kr. deželne vlade dne 28. januarja 1911, št. 2220. Oddano bode: Na Dunajski cesti: t.) Zgradba cestarske liišc v km 8 6 na Dobravi. Proraču-njeni stroški 8000 K. 2.) Poprava mostu čez Bistrico v km 15-2. Proračunjeni j stroški G00U .. 3.) Prezidava opornega zidu v km j . 6 do 42 8. Proračunjeni stroški 2200 K. Na Tržaški cesti: 4. Pre, zidava opornega zidu v km 8-8—9. Proračunjeni stroški 450 K. 5.) Prcz.dava mostu v km 18-0. Proračunjeni s.roški 6600 K. 6.) Prezidava opornih zidov v km 226. 25 6/8 in 26-8—27. Proračunjeni stroški 2000 K. Na Ljubeljski cesti: 7.) Poprava mo> v čelen, pa čez 1000 reklamacij. Ker je pri deželni vladi vloženih le okolu 1000 reklamacij, od katerih odpade na S. L. S. 472 reklamacij, mnogo na socialnodemo-kraško stranko in Nemce, lahko naj-priprostejši Človek izračuna, koliko ostane od tistega tisoča narodnona-prednih reklamacij, katerega je izračunal prof. Reisner in da je večino reklamacij vložila S. L. S. Res imeniten profesor matematike, ki ima fiziko spisat, pa šteti ne zna! lj Poroka. Včeraj popoldne, 20. t, m. je poročil vlč. g. J. Barle v župan cerkvi sv. Jakoba v kapeli sv. Frančiška g. Edvarda N o w y p 1. W a 11 e r s-b e r g , c. kr. stotnika 27. pešpolka, sina bivšega feldmaršalleutnanta z Elizabeto p 1. H a u m e d e r. Kot priči sta. prisostvovala generalmajor Leop. Schleyer in dr. Viktor Ahazhizh, c. kr. deželni sodni svetnik. lj Ljubljanski »Orel« naznanja, da se od danes naprej prične v novi telovadnici v »Ljudskem Domu« redna telovadba članov vsak torek in četrtek ob pol 8. uri zvečer. Pridite vsi! Novi dobro došli. — Na zdar! lj Prijeta tatova. V soboto proti večeru sta prinesla dva neznana moška k neki starinarici na Poljanski cesti prodajat več kosov železa. Ker sta se ji zdela sumljiva, je o tem obvestila policijo, katera je enega v osebi 311etnega dninarja Franc Komnikarja iz Št. Kocjana aretovala. Njegov tovariš, 271etni delavec Anton Pengov, pa je bil odnesel pete, a ga je policija takoj drugi dan izsledila v nekem hlevu in ga aretovala. Dognalo se je, da sta železo kradla v Gruberjevem prekopu tvrdki Czeczo-\viczka. lj Društveno gibanje. Deželna vlada je odobrila, pravila »Društva nižjih mestnih uslužbencev« s sedežem v Ljubljani. lj Starosta srednješolskih profesorjev g. profesor v p. dr. Jožef Nejedli je praznoval danes svoj 901etni rojstni dan. lj Influenca. V župniji sv. Jakoba zelo bolehajo ljudje, zlasti starejši na influenci. Tudi drugod po Ljubljani je mnopo te sitne bolezni. lj Hišo je prodal g. J. Mesar, faktor Katoliške Bukvarne, v Sv. Flo-rijana ulici št. 23. gosp. Cotiču. Gosp. Cotič namerava baje otvoriti v hiši vinsko klet. • lj Društvo zdravnikov na Kranjskem. Ker se v petek dne 24. t. m. vrši izvanredni občni zbor za razdelitev dr. Loschner-Maderjeve ustanove, odpade la teden prijateljski sestanek. lj Preselitve v Ljubljani'. V februarskem selilnem roku se je v Ljubljani preselilo 312 strank, ki so štele blizu 1300 oseb. Na novo se je priselilo 16 družin, 13 pa se jih je izselilo, kor so bile prestavljene v druge kraje. — Stanovanjske razmere so v zadnjem času niso obrnile na bolje in se še vedno čuti pomanjkanje takozvanih malih stanovanj. Ij Umrli so v Ljubljani: Anton Benedik, učenec, 10 let. — Marija Po-renta, bivša perica, 81 let. — Ivana Črne, šivilja, 27 let. — Marjeta Gornik, delavka, 70 let. — Alojzij Friškovec, sin delavca tobačne tovarne, 8 mesecev. —• Fran Breskvar, sin ključarske-ga. mojstra. 1 leto. — Marijana Kosec, delavčeva žena, 50 let. — Ferdinand Josip Maschke, sin tovarniškega uradnika, 11 dni. - Franja Bukovnik* žena krojaškega mojstra, 29 let, — Anton Jeranko, delavčev sin, H mesecev. Marija Stonitsch", posestnikova 2em 51 let. —■ Blaž Šimenc, prosjak, 70 le lj Na Sv. Petra nasipu št. 49 teče ž dalje časa čez cesto od časa do čas smrdljiva voda, ki prihaja iz kanala, k menda, pušča. Prosimo tozadevn oblast, da temu odpomore. — Več pa santov. lj Otrok vsled opeklin umrl. i Spodnji Šiški je 14 mesecev stari otro Tonček Jeranko, sin delavca, prevrni na mizi stoječi lonec vrelega mleka i sc tako po životu opekel, da so ga mo rali oddati v tukajšnjo deželno bolni co, kjer je dne 17 t. m. umrl. PROTI RIMSKEMU ŽUPANU. V Pragi je imela v nedeljo pot predsedstvom grofa Emanuela Men dorff v navzočnosti častnega predsed nika knezoškofa dr. Skrbenskyja ob, čni zbor bratovščina sv. Mihaela. Slav nostni govor je imel poslanec dr. Hru ban, ki je zavračal znane napade rim skega župana Nathana na papeža. N; predlog govornika se je odposlala pa peževemu tajniku kardinalu Merrj del Val brzojavko, v kateri se izraž' sv. očetu neomajno zvestobo, udanosi in hvaležnost. Nato je še dvorni svet nik profesor dr. \Villmann predaval odpadniškem gibanju, pobijal moder nizom in njegove napačne nauke Končno je kardinal knezoškof navzo čim podelil apostolski blagoslov. Razne stvari. Most se podrl. V Krakovu se je podrl most čez Vislo, ki je vsled talnega vremena narastla za poldrag meter, Voda je plavila s seboj velike plošče ledu, ki se je nakopičil pred mostnim stebrovjem. Vsled velikega pritiska ledu se je most podrl. Most, ki je bi na novo zgrajen in na pol že dodelan je bil železen. Železje, ki se je zrušilo v vodo, se ceni na 200.000 kg teže. Ako bodo potopljeno železje dvignili s po tapljači, še ni gotovo. Vsekakor pa se je zgradba mostu zavlekla gotovo naj manj za eno leto. Volkovi v Galiciji. Vsled dolgega in hudega mraza v zahodni Galiciji in južni Rusiji so postali volkovi groz na nadlega ljudem ter se potikajo po polnoma v obližju človeških bivališč velikih tolpah. V bližini Lvova, pri Sa viwiczniji so napadli volikovi gOzdarj, Levvickega, ki je dva ustrelil, na kar so ostali pobegnili. V vasi Kudrynet& so napadli volkovi finaenega stražnika Wrzaka, ki jc ustrelil tri volkove, na kar je ostala tolpa pobegnila. Skrivnostna smrt ruskega kneza. V Kijevu je večkratni milijonar knez Sviatopolski Čtvertinski umrl na skrivnostni način vsled zastrupljenja. Za univerzalnega dediča je bil v oporoki določen njegov upravitelj. Uvedena jc stroga preiskava. Za zgradbo električne vspenjnče na Trsat dobi koncesijo društvo malili prog v Budimpešti. Livarno za svinec zgrade Mažarl na Martinšnici v Hrv. Primorju. Blizo tam se zgradi tudi železolivarna. Žrtev snežnega plazu. V Holler bachthalu je zasul plaz cesarskega go zdarja Selingerja. Gozdar je umrl. Smrt vsled boksanja. V Budimpe' šti sta se dne 19. t. m. borila 171etni zidar Jerovič in mehanik Dzidor s pest mi. Dzidor je Jeroviča tako udaril s pestjo, da je Jerovič omedlel in umrl. Velik požar je v delavnici državne železnice v Szegedroku napravil en milijon škode. Tritisoč delavcev stavka v Tu-rinu pri delih jubilejske razstave, ki bi se morala otvoriti že dne 20. aprila. Skrivnosti harema. Iz Tangra se poroča: V haremu sultana Muleja Ha-fida v Fezu so vrgli levom tri žive za-morke, ki so kradle haremskim damam dragocenosti. Bolnik, ki se je sam operiral. Močne živce mora imeti nek 26 let stari rumunski dijak, ki študira v Parizu medicino in ki se je pred nekoliko dnevi sam operiral. Imel je težko kilo. Ko je spodnje truplo popolnoma omamil, se jo vsedel na operacijsko mizo, prerezal sam trebuh in popolnoma, mirno izvršil operacijo, kakor jih je izvrševal v kliniki. Nato je sam zašil rano ter šel spat po operaciji, ki je trajala celo uro. Njegovo zdravstveno stanje je zelo po-voljno. Veletiušna angleška kolonija. Nova Zelandija, ki uživa izvanredno široko avtonomijo, je poklonila lansko leto ob zaključku svojega parlamenta angleški vojni mornarici en »dread-nought« s stroški 50.000.000 K. Nova Zelandija je prva angleška kolonija, k» jo uvedla splošno vojaško obveznost. Boj za nož. Na nekem angleškem p »Umiku so se Vojaki stepli zaradi nekega noža tako. da sta bila dva vojaka ubita, pet pa ranjenih« žalostna statistika. V eni zadnjih sej francoske medicinske akademije v Parizu je objavil profesor Chatemez zanimive podatke o razširjenju kolere v letu 1910. Gnezdo kolere je bila Rusija, kjer je obolelo na tej bolezni 281.259 ljudi, a umrlo 131.433. Najbolj je kolera razsajala v južni Rusiji, v pokrajinah ob Črnem morju, odkoder so jo mornarji zanesli po Donavi na Rumunsko, v Srbijo in Avstro-Ogrsko. V teh državah se je kolera pojavila posamezno ter je bilo okoli 300 slučajev, med temi polovico smrtnih. V večji meri je kolera razsajala v južni Italiji, kjer se je najprej pojavila v Apuliji. V Neapelju in okolici je obolelo na koleri 1700 ljudi, od katerih je umrlo 758. Chatemez je mnenja, da so v teh krajih kali grozne bolezni še ostale ter da bo kolera v poletju zopet izbruhnila. Na Turškem je kolera grozno pustošila, vendar o tem ni točnih podatkov. Na Francoskem so bili samo štirje slučaji kolere, in sicer v Marselju. Profesor Chatemez opozarja na sledeče dejstvo: Kolera se redno donaša v Evropo iz Meke, in sicer pozimi in spomladi, ko romajo hodže v Meko. Leta 1909. so prišli hodže v Meko meseca decembra, a ko so se vrnili domov, jo izbruhnila v Kavkazu in na Turškem. Tiger razmesaril svojega krotilca. V Nizzi je vadil krotilec Hovemann tigrinjo. Vaje so fotografirali za kinematograf. Zver se je pa aparata tako prestrašila, da je zdivjala in razmesa-rila krotilca, ki umira. KONKURZ »GLAVNE« POSOJILNICE. Danes se je pred konkurznim komisarjem c. kr. dež. sodnije svetnikom dr. J. Toplakom vršil volivni narok za upravnika mase in upniškega odbora. Dvorana št. 123 je bila natlačeno polna. Cepila so se razna mnenja in so sc culi razni protesti. Stavljeni so bili trije predlogi: 1. naj bi bil upravitelj konkurzne mase deželnosodni svetnik Višnikar, namestnik Rašica; 2. upravitelj konkurzne mase dr. Oblak, namestnik dr. Božidar Vodušek; 3. upravitelj konkurzne mase Višnikar, namestnik dr. Oblak. Prvi predlog je dobil največ glasov. O predlogih bo odločevalo sodišče. Telefonsko in brzojavna poročila. TRŽAŠKI PASIVNI ODPOR V POD-ODSEKU ZA DRŽAVNE NASTAV-LJENCE. Dana), 21. februarja. Danes je v pododseku za državne nastavljcnce o tržaškem pasivnem odporu govoril poslanec Rybaf. ki je očital vladi, da dela nojevo politiko, da noče priznati resničnega položaja, kakor sledi iz neke izjave barona Bienertha poslancu Pitacco. Pasivni odpor so pričeli izvrševati celo sodniki. Kakor se strinja z zahtevami tržaškega uradništva, tako se ne more strinjati z načinom, kako hoče uveljaviti svoje zahteve. Vladni zastopnik je branil vlado, češ, da je Bienerthova izjava temeljila na informacijah iz Trsta in je pri carinskih uradih in v prosti luki delo normalno. Soglasno je nato pododsek sprejel Rybafove resolucije, s katerimi se poziva vlado, naj z ozirom na tržaško draginjo takoj podpre materijelni položaj tržaških državnih nastavljencev s tem, da jim dovoli izredne doklade k plači, privoli četrtletne doklade, skrbi za stanovanja drž. nastavljencev, gre na roko, da uravnava svoje dolge. Nadalje je predlagal resolucijo, naj se skrbi za tako revizijo in ureditev, da kaj takega, kar se sedaj godi v Trstu, ne bo več mogoče. Tudi ta resolucija je bila soglasno sprjeta. PASIVNI ODPOR V TRSTU. Trst, 21. februarja. Pasivni odpor v Trstu se dalje vrši. Jutranja pošta je bila danes dostavljena z enourno zamudo. Pasivno resistenco se posebno občuti v prosti luki in v državnih skladiščih. Uradništvo pa ni nič kaj samozavestno in čujejo se že glasovi, kako in na kak način bi se odnehalo. BURNI PRIZORI V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Budimpešta, 21. februarja. Prehod iz glavne v specialno debato o bančni predlogi se je jako počasi izvršil. Tendenca opozicije je vedno bolj obstruk-cijonistična in hoče nasprotovati tudi razpravam v rekrutni predlogi, da bi prisilila vlado, da predloži nov računski provizorij. Danes ob 1. uri popoldne je bilo poimensko glasovanje končano in zbornica je prešla v specialno deba- to, ko se je prej izvršil velik konflikt mecl opozicijo in poslanci vladne stranko. Bilo je mnogo škandaloznih prizorov. Ko je poslanec Bathyany opoziciji predbacival, da dela serijozno opozicijo, je planil poslanec Hock s svojega prostora in klical: Mi imamo tu ravno tako pravico govoriti, kakor Vi! Mnogo vladnih poslancev je planilo pokonci in kričalo na Hocka in opozicijo: Molčite! Komedijanti! in več sličnih psovk. Poslanci so se psovali četrt ure, predsednik je zaman zvonil, končno je vendar preupil poslance s pozivom, naj bodo mirni. Seja traja dalje. NAČELNIK BOSANSKE JUSTIČNE UPRAVE. Sarajevo, 21. februarja. Načelnik bosanske justične uprave sekcijski svetnik Scheck nastopi trimesečni dopust ter se na svoje dosedanje mesto več ne vrne. Ima že 40 službenih let. KOŠUTOVA BOLEZEN. Budimpešta, 21. februarja. Bolezen se je Košutu poslabšala, bolnik trpi hude bolečine, vendar položaj še ni vznemirljiv. SRBSKI KRALJ PETER. Belgrad, 21. februarja. Srbski kralj Peter se je danes ob pol deveti uri dopoldne vrnil v Belgrad v spremstvu princezinje Helene, ministra Milovano-viča in italijanskega poslanika. Na kolodvoru so ga pričakovali: prestolonaslednik Aleksander, princ Pavel in načelniki vojaških in civilnih oblasti. RUSKI DIJAŠKI NEMIRI. Varšava, 21. februarja. Od 110 are-tovanih dijakov zaradi izgredov na vseučilišču, ki so jih vklenjene gnali po cestah v ječo, so izpustili 76 dijakov pod pogojem, da v treh dneh zapuste Varšavo. 9 dijakov so oprostili, 25 pa jih je še v zaporih. VOJAKI ZAŽGALI UPORNO MESTO. New York, 21. februarja. Iz Cap Haitien se poroča, da so častniki vlade pri naskoku na mesto Kvanaunin izgubili oblast nad moštvom, ki jo mesto oplenilo in zažgalo. Napaden je bil tudi neki Francoz, njegov sin ubit, hiša pa zažgana. MED KITAJSKO IN RUSIJO. Odesa, 21. februarja. Radi ultima-tuma Rusije Kitajski v zadevi gospodarskega spora, so se širile vesti, da se je bati resnih konfliktov. Radi teora so padli kurzi. Vesti o mobilizaciji potrjuje posvetovanje najvišjih vojaških poveljnikov. Pariz, 21. februarja. Japonski poslanik je izjavil, da je Japonska na-svetovala Kitajski, naj so ne spušča v spore, ki bi bili za mir v Aziji nevarni. Peterburg, 21. februarja. Kitajska je Rusiji že odgovorila. Čuje se, da je odgovor povoljen. VIHARJI. Berolin, 21. februarja. Vsled viharjev je popolnoma prekinjen telefonski promet s pokrajinami ob Renu in z vestfalskimi pokrajinami. Tudi telefonski promet s Francosko in Švico je pokvarjen. Zagreb, 21. februarja. Tu je bil včeraj silen vihar. Pri starem kolodvoru jc vihar porušil neko skladišče cunj, dolgo 35 metrov in široko 6 me i rov. V skladišču je bilo 26 vagonov blaga. Ponesrečil ni nihče. Konjice, 21. februarja. Tu jo bil tako močan vihar, da so skoro vse hiše v trgu poškodovane. Vihar je ruval drevesa in odkrival strehe. Sosnovice, 21. februarja. Vsled po-vodnji so ustavile delo tri tovarne, v katerih je bilo na delu pet tisoč delavcev. i it/^i; Cene veliajo za 50 kg. Budimpešta, 20. februarja. Pšenica za april 1 Pl 1.....11 72 Pšenica za maj 1911 .....IP50 Pšenica za oktober 1911 ... . 11 — R f. za april 1911.......8'20 Rž za oktober 1911......810 Oves za april 1911......8 66 Koruza za maj 1911......5 73 543 sprejme = tovarna vrečic = Ljubljana, Metelkova ulica štev. 7. Kuhajte! Pražite! Pečite! Kurzi efektov in menjic. dne 20. februarja 1011. samo z jedilno mastjo s Cm opazovanja Slanj* barometra » mm Temperatura „ P" Celziju Velroti ( Nebu 8 = 1 2m > 20 9. zveč. 733 9 16 sl. szah. jasno 21 7. zjutr. 7344 -3-3 brezvetr. 00 2. pop. 735 9 7 1 sr, szah. del. obl. ")omstuo za popolno narauno čistost in najfinejšo hahouost flaje samo beseda Tečiini masti ,,fERE5" ča se prerdnos1 preči useml konkurenčnimi ErmmhGrrii. Prodajalka izučena trgovine z mešanim blagom, pridna in poštena, želi slnžbe na deželi. Vstop takoj ali 1. marca. — Cenjene ponudbe je poslati pod »Prldnosta na upravništvo „Slovenea". 554 Kot trgovski pomočnlK želi vstopiti vkako dobro krščansko trgovino = mladenič, = ki je vešč v govoru slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe sprejema 544 uprava lista. Skupna 4% konv. renta, maj—no- vember ........... 93'— Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij.......... »3-- Skupna 4-2°/0 papirna renta, fe- bruar—avgust........ 96-95 Skupna 4-2o/u srebrna renta, april —oktober....... . . 96-90 Avstrijska zlata renta . . » . . 115-95 Avstrijska kronska renta 4°/u . . 92-95 Avstrijska investic. renta 3«/3o/0 , 82-65 Ogrska zlata renta 4"/0 .... 111-60 Ogrska kronska renta 4% . . . 91-80 Ogrska investicijska renta 3 i/j % 80-95 Delnice avstrijsko-ogrske banke 19-20 Kreditne delnice...... . 673-25 London vista........ 239-90 Nemški drž. bankovci za 100 mark 117-221/j 23-47 19-01 Italijanski bankovci...... 94-50 2-63 Meteorologično poročilo. Višina n. moriem 30h-2 sred. zračni tlak 736-0 mm Srednja včerajšnja temp. 42J, norm. 0 3'. 549 Preklic. Podpisani naznanjam, da za dolgove, katere bi napravila moja žena Franca Keršič pri katerikoli stranki, nisem plačnik ter svarim vsakogar, da bi ji kaj posodil Kamnik, dne 15. februarja 1911. Franc Keršič, tovarniški uslužbenec 547 Iščejo se proti proviziji. I. CAMPIDELL, tovarna za likerje, P. Bistrica ob Dravi, Koroško. SraEi GHJNICHRKH se sprejme ocl jamske uprave y Postojni. Začetna mesečna plača 70 K. Pogoj: znanje več jezikov. Prošnja naj se opremi s sliko, s potrebnimi spričevali, z dokazom pristojnosti, zdravstvenim spričevalom, krstnim listom ter se pošlje najpozneje dO fl. SUŠCa tega leta Jamski npraoi d Postojni. 550 Jamska iipraua u Postojni dne 21. februarja 1911. St. 22'A Begonije francoskega izvora v petih barvah sortirane polnocvetne K 2-90 (izbrane K 4-—) enostavne K 1-90, rožičaste K 2-40, gloksirMje K 3-— za 10 komadov dobavlja takoj franko 552 H. Zrzavg, Okroglice na Češkem. yz"«ic%m*«&T s? Ustanova za gimnazijalce. M S Pri mestnem magistratu ljubljanskem sta od prvega semestra tekočega šolskega leta izpraznjena 2 mesta Jernej Sallocherjevili dijaških ustanov po 100 K na leto. Pravico do teh ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in blagonravtii učenci ljubljanskih gimnazij. Prošnje za podelitev teh ustanov morajo biti opremljene s krstnim listom, z ubožtiim listom ter s šolskim izpričevalom zadnjega semestra in jih je vlagati do 15. marca 1.1. pri pristojnem šolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 13. februarja 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. MM) B r i I i a n 11 po nizki ceni. H.SUTTNER , agf^ ..IK(T iL^f --— exportna tvrdka ur.zlatmne ... IojutljanaMestm trg m srebrnine. Uastna tovarna ur v Švici. ii Glasno. Cerkvenim in pevskim zborom priporočamo za postni in velikonočni čas sledeče skladbe: Foerster Anton: Lamentacije in očitanja, za mešani zbor; part. 70 v. Sattner P. Hugolin: Osem postnih pesmi, za mešani zbor, orgle in soli. Part. 1 Iv 50 v, glas po 38 v. Kimovec Franc: Rihar renatus, za mešani zbor in orgle. V tej zbirki se med drugimi nahaja tudi več postnih in velikonočnih napevov, dalje križev pot (star harmoniziran napev), pri nas najbolj v rabi. Part. 3 K, glasovi po 40 vin. Laharnar Ivan: Velikonočne pestili, za mešani zbor. Part. 1 K 30 v. Ocvirk Ivan: Šestero velikonočnih pesmi, za mešani zbor. Part 1 K. Glas po 15 v. Foerster Anton: 12 pange lingua, za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 v, glasovi po 50 v. □□□□aaaoDaaocaan bolj majhna, s šestimi sobami se proda v Rožni dolini št 217, blizu župne cerkve sv. Antona pri Ljubljani, ležeča nasproti peka. __□□□□□□□□□□□aaaaa Za slabokrvne >n arebolele je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NGViiKGVIC, Ljubljana. meso! KoftoSi! SHasfo! Pošilja se povsod franko po povzetju, vse po 5 kg po pošti: goveje in telečje meso, sveže, zadnji del K 6'—. 3—4 race ali kokoSi za juho, mehke, tolste, sveže zaklane, oskubljene K 7'—; kravje mleko — naravno maslo K 10'30; kokoši ki zdaj že pridno neso jajca 1. 1910. zgod. rod, italjanske pasme, poljubne barve, zajamči se da Dride vse živo, franko povsod, po povzetju; 3 kokoši s petelinom K 7' — ; 6 kokoši s petelinom K 14'—; 12 kokoši s peteli-251 notn K 24'—. E. Marsutes, Buczacz. R 3/11 Obvestilo. 0 imovini »Glavne posojilnice v Ljubljani" registrovanc zadruge z neomejeno zavezo v likvidaciji se je razglasil dne 13. februarja 1911 konkurz Konkurzni komisar: ces. kr. deželne sodnije svetnik dr. Jak. Toplak v Ljubljani. Začasni upravnik mase: dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani. Volilni narok 21. februarja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji v izbi St. 123 pred konkurznim komisarjem. Zglasilni rok: do 30. aprila 1911. Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem. C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek III, dne 13. februarja 1911. 535 3—1 Ysa JSjubljana govori o tem, da je if \arol ova pražena kava najboljša ! ! ! ! Mlad, vojaščine prost 534 2 kontorist dober stenograf in strojepisec, ki se razume na zaračunavanje tedenskih plač, ter je vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, se sprejme takoj. Ponudbe naj se pošljejo Kranjski dražbi za izdelovanje železarne' v Kamniku. Zlatnina srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za ženine in neueste velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic, obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr. I. 1VECCHIET zlatar nasproti glavne pošte Ljubljana, Šelenburgova ul. Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine it Mgega kamenja. i. 4 Bllru d ;eh kolodvorov in ne daleč od glavne«; i mesta se '.x.d ugodni ni pogoji proda s dobro znano gostilno z vsemi gospodarskim) posiutdl, (ravniki, njivami n sadnim vrtom. Gostilna seodda s kon-443 cesijo. Naslov pove upr.,.Slovenca". 5 Mm opeka Večjo množino dobro žgane rdeče zidne opeke se odda pri stavbinski tvrdki Filip Supančič, Ljubljana Subi-258 čeva ul. 5. io EiI l v Ljubljani. .iiMiiiMiiiiiriiiiiHiiiiiiiiiMuuiiiiiiiiiiinsEiiuiHitniiiiiiiiHitKiiiiuitniiitiHiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiHiiniiiiiitiHiiiiiiniiiiiiiii z aiseri. Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2 20, vezano K 3'20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin. n IPnPTTI vari&niH Spisal Urbanus- K elegantno vezano ^ » c 111/J lil„ K 4-—. — Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se nc zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla. ^n^inlrunilSl Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano Iv 10-80. — Celo ve-BUulUlUl^iU. liki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med naj odličnejša dela svetovne znanstvene literature, poezij« $nton T^cdued-ci«. StŠ^-. I. del K 3 80, elegantno vezano K 5-—: — II. del K 4'—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniškili individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. iiHiiiniriitiiiii::riiui:iiiiniiiii:iiiitiiMiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiititiiuiiiiiiiHMiniiii:iiiiiiiniiiMiiitiiiiitiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiH Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Kazporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3-—. i. zvezek: Slepni kralj Lear. Ivan Turgenjov Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip .lurca. K 120, vezano K 2-20. 5. zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik, liornan v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20. i. zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. I< 240, vezano K 3-60. 5. zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K 1-00, vezano K 3-—. t. zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o liaj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4-50.) 5. zvezek: Oolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Ilregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5 80. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vezano K 24u. Roma. Si Ivin Sardenko. Poezije. K 2—, vez. K 3-20. Andrej fioier, tirolski junak. Fran Kihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). I< —-80, deset izvodov K 5-—. Črna žena. Povest iz domače zgodovino. K 1-40, vezano K 2-—. Ljudska knjižnica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —'60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80. 2. zvezek: Darovana. Alojzij Postal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K t-80. 0. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —'60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40. 4. zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K !•—, vezano K 1 '90. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust fie-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-00., vezano K 2-60. H. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —'20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40. 7. zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-90, vezano K 1-70. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. 8. zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legeude. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko dctece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — B. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. — 8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20. Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem. 0. zvezek: Alešovec, Kako som se jaz likal. I. del. K 1-20, vezano K 2-—. 10. zvezek: Isto II. del. I\ 120, vezano K 2-—. 11. zvezek: Isto III. del. I< 120, vezano K 2—. 12. zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. Iv 1-40, vezano K 2 30. 13. zvezek: Haggard, Dekle z biseri. K 2-—, vezano K 3-20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spil 1-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40. Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35. Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela. Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K t—. Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K 1-—, 10 izvodov K 8-—. Vsebina obeli, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre. Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po I< —-80. Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega iti diletanškoga značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti. Vsebina: 1. zvezek se začasno nc dobi. 2. zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-IIorod ali gorjč mu, ki pride dijakom v roke! Burko s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih zti dekleta. (5 ženski li vlog.) K —-80. 3. zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (U moških vlog.) —3. Svota Neža. Igrokaz v dvoh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80. 4. zvezek: 1. Dr. Vsoznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Va.ški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinnh ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta soba v gostilni pri „zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-SO. 5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (IG moških vlog.) — 2. Krf,-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlop.) — 0. Črevljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-60. 7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.) — 5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K t-60. 9. zvezek: 1. Na Betleheinskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.) — 2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetov.i kletev. Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80. 10. zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) IC —-80. 11. zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.) — 2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prepirljiva soscdaali boljšajo kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) lv —-80. 12. zvezek: (Za moške vlogo: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila, Planšarica.) K —-80. 13. zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-SO. 14. zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov ) K —-80. 15. zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Nežn. — Za moške vloge: Turki pred Dunajem.) K —-80. Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre. aanmavnn ■Hasas C22 te Knjige se dobe u Katoliški Bukuornl»Ljubljani, u knjigarni „Ii!r!la" u Kranju ln 3. Krajec mil v Bosem mestu. Izdajatelj: Dr. Ianaclt Žitnik. Tlak: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan štefe.