60100200
8554 AA
OSREDNJA KNJUNU.-A
1 26
koper
Poštnina plačana v gotovini .At\t\ «• Abb. postale I gruppo	LiCUU 4UU lil*
r!SKI DNEVNIK
Leto XXXVIII. Št. 64 (11.192)
TRST, sobota, 27. marca 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PROTI RECESIJSKIM IZBIRAM, KI POSPEŠUJEJO BREZPOSELNOST
MOGOČNA MANIFESTACIJA KOVINARJEV V RIMU Jottijeva se je v Beogradu sestala OSTRA OBSODBA VLAD NE GOSPODARSKE POLITIKE i državnim in partijskim vodstvom
Množica izžvižgala tajnika UIL Benvenuta, ki ni mogel zaključiti svojega govora Zahteva po odločnejših sindikalnih pobudah - Jezne reakcije Spadolinija in Craxija
RIM — Največja delavska manifestacija. kar jih je Rim doživel, je bil živ odgovor najbolj borbene delovne kategorije, kovinarjev, gospodarski politiki vlade in ofenzivi Con-findustrie na sindikalne pravice. Prognoze enotne strokovne zveze FLM so govorile o približno 120.000 prisotnih. Na središčnem trgu S. Giovanni (in v bližnjih ulicah) pa se je včeraj strpalo skoraj 300.000 manifestantov, ki so se zbrali iz vse Italije, da izrazijo nedvoumen namen nadaljevati in po potrebi še zaostriti borbo za obrambo delovnih mest in za preokret gospodarske politike, ki naj odpre nove perspektive razvoja italijanskemu gospodarskemu ustroju.
Borbeno vzdušje, ki je prevevalo delavske sprevode, že od vsega začetka ni dopuščalo dvomov: na zatožni klopi je bila vlada. Transparenti ut vzkliki so seveda ostro napadali tudi neodgovorno zadržanje delodajalcev, obsojali pa so predvsem vlado, češ da je njena politika preveč naklonjena interesom gospodarjev. Iz množice je vrela jeza zaradi skokovitega naraščanja brezposelnosti in vpisov v dopolnilno blagajno, ki je posledica recesijske politike Spadolinijeve vlade, prihajal pa je tudi poziv k odločnejšim sindikalnim pobudam.
Kovinarji so včeraj zelo jasno izrazih nezadovoljstvo nad kompromisnim sklepom o samo dveur-ni "splošni prekinitvi dela» 2. aprila. ki je izšel z zadnje seje vsedržavnega vodstva enotne zveze CGIL-CISL-UIL. Zato je ne kakšna ekstremistična skupina, ampak ves trg zahteval (z dviganjem prstov) osemurno splošno stavko proti nezadovoljivim odgovorom vlade na sindikalne zahteve o investicijah in zaposlitvi. Zato so pozdravili s ploskanjem govora tajnika kovinarjev CGIL Gallija. ki je dejal, da je ♦treba ojačiti borbo, da prisilimo vlado k preokretu*, in CISL Benti-voglija, ki je poudaril: «stavkamo proti Spadolinijevi vladik.
Množica kovinarjev izraža negodovanje ob nastopn Benvenuta na včerajšnji protestni manifestaciji v Rimu uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiunmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiitiitiiituiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiifiiiaimiiiiiiiinifiinui
OSTRI SPOPADI V PREDMESTJU SAN SALVADORA IN OB MEJI S HONDURASOM
Na dva dela razklani Salvador čaka na jutrišnjo volilno farso
Veča se pripravljenost Reaganove administracije za pogajanja s salvadorskimi uporniškimi silami - V Mehiki napovedali bližnje srečanje med predstavniki ZDA in Nikarague
SAN SALVADOR, WASHINGTON — Salvadorski uporniki so vče-Zato se tudi ni čuditi, da je ves raj, dva dni pred volitvami v ustavodajno skupščino, še razširili svojo
ofenzivo proti vladnim institucijam. Vedno številnejši oboroženi spopadi v predmestju San Salvadora in prave vojne operacije na obmejnih območjih s Hondurasom ne zaskrbljujejo samo pripadnikov Duartejevega režima ampak tudi IVashington. Vedno bolj postaja jasno, da bodo nedeljske volitve le farsa,
trg izžvižgal generalnega tajnika UIL Benvenuta (kar se mu je sicer že zgodilo nekajkrat), ki je v enotni sindikalni zvezi zagovornik ♦mehkejše linije» v pogajanjih z vlado, da sploh ni mogel končati svojega govora. Nestrpnih izpadov, kot je bil včerajšnji, seveda nihče ne odobrava in so zato neljubi doge dek obsodili tako FLM, kot CGIL, CISL. UIL in Acii, ki so Benve-nutu tudi izrazili solidarnost. Medvedjo uslugo sta mu pa po vsem videzu storila Spadolini in Craxi, ki v solidarnostnih izjavah nagla-šata le njegovo "odgovorno* vlogo in v uvodnikih za glasili PRI in PSI ostro napadata sindikalno gibanje. oziroma ločujeta "dobre* od ♦hudobnih* po naklonjenosti vladni politiki. Sam Benvenuto pa je trezneje poudaril, da incident ne sme zasenčiti velikega uspeha manifestacije.
Polemike s KD na kongresu PSDI
MILAN — Na kongresu PSDI se je včeraj nadaljevala razprava o poročilu vsedržavnega tajnika Pietra Longa, ki je deležno odobravanja velike večine nastopajočih. Celo minister Di Giesi. voditelj socialdemokratske leve struje, je ugotovil, da Longo dopušča možnost alternative sedanjemu ustroju oblasti, ki sloni na prevladi ICD. Tajnik PSDI pa je posredno odgovoril na poziv demokristjana Piccolija, naj socialdemokrati razbijejo levičarske občinske in pokrajinske uprave, z odločno odklonitvijo
ki prav gotovo ne bodo legalizirale sedanjega režima, če ga že ne bodo še bolj diskreditirale.
Predsednik Reagan je sicer po predvčerajšnjem 10-minutnem srečanju z zunanjimi ministri Kostari-
Luigi Rotondi se je predal rimski policiji
RIM — Luigi Rotondi, prijatelj novinarke «l’Unitaj> Marine Maresce, s katero naj bi sestavil lažni dokument o okoliščinah Cirillove izpustitve, se je včeraj opoldne prostovoljno javil rimski policiji. Funkcionar letečega oddelka De Sena ga je nemudoma seznanil z dejstvom, da je neapeljski preiskovalni sodnik Alemi izdal proti njemu zaporni nalog zaradi ponaredbe javnega akta. Rotondi. ki je malo pred aretacijo telefoniral na kvesturo in izjavni, da ga vsa zadeva ne zaskrblja. ker nima kaj- skrivati, je dejal, da ni vedel, da so proti njemu izdali nalog za aretacijo. Roton-dija, ki je v preteklosti že prišel navzkriž s pravico, so kmalu zatem odvedli v Neapelj, kjer ga bodo danes zaslišali.
ke, Hondurasa in Salvadora zavrnil pisanje nekaterih ameriških časopisov, da je njegova administracija skoraj v celoti sprejela Por-tillov predlog za miroljubno rešitev srednjeameriške krize. Kljub temu pa je državni sekretar Haig po pogovorih z istimi zunanjimi ministri dejal, da so ZDA zelo naklonjene začetku pogajanj z vsemi političnimi organizacijami v Salvadora, tudi z levičarskimi. Ta pogajanja naj bi imela za cilj vključevanje teh sil v demokratični proces odločanja.
Ameriški državni sekretar je obenem pojasnil, da Washington nasprotuje porazdelitvi oblasti v Salvadoru na podlagi pogajanj. Iz tega bi lahko sklepali, da ZDA še naprej podpirajo nedeljske volitve, v katere so vložile veliko finančnih sredstev in tudi ugleda, da pa kljub temu ne izključujejo možnosti, da bi postopoma začele pogovore z u-pomiki. Ta pogajanja bodo še posebej nujna v primeru, da se bodo nedeljske volitve izkazale kot farsa.
Zmernejše stališče ZDA do srednjeameriškega kriznega območja je prišlo do izraza tudi na zadnjem zasedanju varnostnega sveta. Medsebojno obtoževanje Nikarague in ZDA ni zameglilo želj po obnovitvi stikov in pogajanj o sedanjih razmerah na območju Karibskega morja. To je včeraj potrdil mehiški zunanji minister Castaneda, ki je povedal, da se bodo v Ciudadu de Merico kmalu sestali predstavniki ZDA in Nikarague.
V ta. .okvir postopnega spreminjanja ameriške politike v Srednji A-meriki sodi tudi torkov državni udar v Gvatemali, kjer so z nekrvavim državnim udarom zmernejše sile v vojski prevzele vodstvo v državi.
PARIZ — Generalni tajnik francoske komunistične partije Georges Marchais je izjavil, da se bo maja meseca sestal s tajnikom italijanske partije Berlinguerjem.
NA URADNEM IN PRIJATELJSKEM OBISKU V JUGOSLAVIJI
Zagotovila o pripravljenosti Italije za uresničitev določil iz Osima in za skorajšnjo zakonsko ureditev zaščite slovenske manjšine
BEOGRAD — Predsednica poslanske zbornice republike Italije Nilde Jotti je v razgovoru s predsednikom skupščine SFRJ Drago-slavom Markovičem poudarila pripravljenost Italije, da v celoti uresniči vsa določila, ki jih predvideva osimski sporazum, vključno s tistimi, s katerimi je prišlo z italijanske strani do določenih težav. Izrazila je tudi prepričanje, da bo v kratkem zakonsko urejena globalna zaščita za Slovence v Italiji, saj se je že začela parlamentar-
na procedura o zakonskih osnutkih.
Predsednik skupščine SFRJ Dra-goslav Markovič pa je navedel, da v Jugoslaviji visoko cenijo dejstvo, da razvijata Jugoslavija in Italija, neglede na njune razlike v mednarodnem položaju in družbeni ureditvi, plodno in vsestransko sodelovanje v dvostranskih odnosih in da sodelujeta v Organizaciji združenih narodov in v drugih mednarodnih forumih v skupnem boju za mir, popuščanje napetosti, zaustavitev oboroževalne tekme in za odpravo mednarodnih problemov.
V prijateljskem in prisrčnem razgovoru, v katerem so prisostvovali še predsednica zveznega zbora Stana Tomaševič-Arsen, Nijaz Dizdare-vič in Dušan Rakovac ter italijanski veleposlanik v SFRJ Pietro Ca-lamia, so poudarili obojestransko zadovoljstvo z razvojem jugoslovansko-italijanskih dobrososedskih odnosov in so potrdili pripravljenost za pospešitev sodelovanja na širši osnovi skupnih interesov in stremljenj narodov obeh držav. Tak stabilen razvoj je velikega pomena za mednarodne odnose na širšem območju Evrope in Sredozemlja, posebno v sedanjih pogojih zapletenega in napetega mednarodnega položaja.
, Dragosiav Markovič pa je Jotti-jevo seznanil z aktualnimi družbenopolitičnimi in gospodarskimi gibanji in aktivnostmi, s posebnim poudarkom na volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, na uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in na priprave za 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Izrazil je zadovoljstvo ob obisku predsednika poslanske zbornice Italije, ki potrjuje, da se tudi na parlamentarni osnovi nadaljuje intenzivno sodelovanje med obema državama.
Med zdravicami na predsinočnji večerji v čast Jottijeve pa je Dragosiav Markovič poudaril, da so sedanji pogovori ponovno potrdili spoznanje, da je meja med obema državama simbol treznosti in konstruktivnega sodelovanja in dokaz, kako lahko države z različnimi družbenimi sistemi in mednarodnim položajem premostijo te razli-
ke. Jottijeva pa je ponovila zaskrbljenost zaradi sedanjega mednarodnega položaja, kar še veča pomen sedanjega srečanja’. Visoko je ocenila vlogo Jugoslavije predvsem pod vodstvom predsednika Tita pri uresničevanju politične in gospodarske enakopravnosti narodov s soustanovitvijo in aktivnim sodelovanjem v gibanju neuvrščenih, ki je neprecenljive vrednosti za mir za pravično sodelovanje, za odpravo kolonializma, za uresničitev novih gospodarskih odnosov kot tudi za premostitev blokovske politike.
Predsednico poslanske zbornice Italije, ki je obenem član vodstva KPI. Nilde Jotti je včeraj sprejel predsednik predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac. Razgovoru, v katerem so izmenjali informacije o raznih značilnostih notranjega razvoja v obeh državah in o položaju v svetu, je prisostvoval tudi '"lan predsedstva CK ZKJ Aleksandar Grličkov.
V odsotnosti predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigheria, ki je na obisku v neuvrščenih drža vah Afrike, je Jottijevo včeraj sprejel podpredsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič.
RIM — Tečaj ameriškega dolarja je dosegel včeraj nov, že sedmi v tem mesecu, rekord v menjavi z italijansko valuto: 1.316,50 lire.
Od jutri daljši
dnevi
RIM — Začelo se je že vzvratno štetje za vstop v veljavo legalne ure v noči med soboto in nedel.jo: ob dveh ponoči bo treba pomakniti kazalce za uro naprej. Letos bo prvič stopila v veljavo legalna ura hkrati v skoraj vseh evropskih državah (v Jugoslaviji so ustrezno odločitev že sprejeli, a bo obveljala od prihodnjega leta), tako da bodo odpravljene tudi manjše težave, ki so v preteklosti nastajale pri usklajevanju voznih redov vlakov, poslovanju nekaterih služb m podobnem.
Dosedanje izkušnje dokazujejo koristnost uvedbe legalne ure zlasti kar zadeva privarčevalno električno energijo, ki jo cenijo na več' kot 600 milijonov kilovatnih ur. oziroma ogrog 60 milijard lir. Od «da)j-šega» dneva si pa še posebej obetajo korist turistični operaterji. Ti računajo, že od bližnjih velikonočnih počitnic, tudi na pozitivne u-činke olajšav pri nakupu bencinskih bonov, pri cestninah in uri brezplačni pomoči tujim avtomobilistom. ki jih je vlada sprejela pred kratkim.
■iiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiifiiiitiniiiiiiiiitiiiiiiiiiimtmiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiNiiiiiiS
NA SVOJI ČETRTKOVI SEJI
Predsedstvo SR Slovenije poudarilo nujnost zaščite manjšin v zamejstvu
Zemljarič imenovan za možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine SRS
LJUBLJANA — Predsedstvo SR Slovenije je v četrtek razpravljalo o odnosih Slovenije in Jugoslavije z vsemi posebnimi državami in deželami, v skladu l načelom nadaljnje krepitve dobrososedskih odnosov in vsestranskega enakopravnega sodelovanja ter uresničevanja politike neuvrščenosti in helsinške listne o varnosti in sodelovanju. Predsedstvo je ob tej priložnosti ugotovilo, da se sodelovanje z večino sosednjih držav zelo uspešno razvija, v skladu s politiko odprtih meja in na osnovi vzajemnih interesov, kar ustvarja boljše pogoje za reševanje še odprtih vprašanj v duhu prijateljstva in dobrososedskega sodelovanja.
Posebno pozornost je predsedstvo SR Slovenije posvetilo stanju pripadnikov narodov in narodnosti Jugoslavije, ki kot manjšine žive v sosednjih državah in uresničevanju sprejetih mednarodno-pravnih ob-
ŽIVAHNOST IN NEPOSREDNOST ITALIJANSKEGA PREDSEDNIKA PRESENETILI AMERIČANE
Pertinijev prijateljski obisk v ZDA potrjuje dobre odnose med državama
VVASHINGTON - "Italija m Združene države Amerike imajo ves interes, da vedno tesneje sodelujejo na vseh področjih,* je sintetičen komentar predsednika Pertinija po prvem krogu pogovorov s predstavniki ameriške vlade in člani kongresa.
To stališče je še posebej prišlo do izraza na njegovem srečanju z ameriškim predsednikom Reaganom, ki je potekalo v izredno prijateljskem ozračju. Oba predsednika sta naštela številne gospodarske. politične in tudi obrambne vezi med državama. Reagan je pri tem še posebej podčrtal vlogo Italije v okviru Severnoatlantskega pakta.
Begin bo nadaljeval politiko «trde roke*
JERUZALEM _ — Na zasedenih arabskih ozemljih, ki jih je dobesedno preplavila izraelska soldatesluj, je včeraj vladalo navidezno zatišje polno moreče napetosti. Vlada premiera Begina je trdno odločena, da bo nadaljevala s politiko “.trde roke* v Cisjor-daniji, Gazi, vzhodnem Jeruzalemu in na Golanu, kljub pravemu valu protestov od ZDA do zahodne Evrope. Francoski zunanji minister Chepsson je na srečanju z arabskimi veleposlaniki v Parizu odločno obsodil izraelsko nasilje in represijo ter protizakonite ukrepe, kot so odpusti svobodno in demokratično izvoljenih palestinskih županov. Begin pa se za take kritike iz Pariza, Bonna in Londona ne meni. Tudi v primeru, da bi vsa EGS osvojila francoski predlog o skupni obsodbi Izraela, se čuti Begin še dovolj močnega, saj prihajajo iz Washingtona bolj medli opomini. Nekoliko bolj zaskrblja notranje vrenje. Opozicija je postrojih svoje vrste, gi banje <mir takoj* pa bo danes organiziralo v Tel Avivu manifestacijo proti Beginovi politiki na zasedenih arabskih ozemljih. Tudi vladna koalicija ni več tako trdna, a jo bo Beginu bržkone uspeh ponovno strniti, saj se vsi bojijo predčasnih volitev, na katerih bi bil po vsem sodeč glavni zmagovalec prav Begin, da hhko nemoteno nadaljuje z re presijo proti Palestincem.
Prihodnji dve leti Poljaki brez volitev
...................................m.........................................i....................................
Socialdemokrat Jenkips se vrača v VVestminster
LONDON — Royju Jcnkinsu Je nspelo. Bivši laburistični notranji minister je prepričljivo zmagal na dodatnih volitvah v Hillheadu (Glasgov ), da si je v enem mahu zagotovil sedež v parlamentu, gotovo vodstvo socialdemokratske stranke in upanje, da lahko postane novi premier na prihodnjih splošnih volitvah v Veliki Britaniji. Volitve v Hillheadu so potrdile ugotovitev, da je le eno leto stara socialdemokratska stranka nesporno stppila na britansko politično prizorišče. V koaliciji z liberalci so si socialdemokrati v llillheadu prisvojili sedež, ki so ga imeli kon-servatvci vse od leta 1918. «Če lahko zmagamo v Hillheadu. lahko zmagamo povsod!«
Je komentiral zmago liberalni voditelj Steel.
Jenkins je zmagal z večino 2.038 glasov (10.106 glasov proti 8.068, ki jih je prejel konservativni kandidat Gerald Malone, medtem ko je laburistični kandidat prejel 7.846 glasov). Bivši notranji minister se tako vrača v \Vestmln-stersko palačo, ki jo je zapustil pred peiimi leti, ko je poslal predsednik evropske komisije EGS. V Hillheadu je Jenkins postavil na kocko svojo politično kariero, saj je bila skraj no vprašljiva zmaga v okrožju, ki so ga imeli 64 let trdno v rokah konservativci. S tein pa je zagotovil nedvomno politično bodočnost tuni socialdemokratski stranki.
VARŠAVA — Poljski sejm je včeraj sklenil, da odloži za dve leti volitve v vojvodstvih in občinah, ki so bile predvidene že za ta marec. Prav tako so za dve leti podaljšali mandat državnim svetom, ki bi jih morali obnoviti letos. Oba sklepa parlamenta zgovorno dokazujeta, da se poljski vojaški režim boji volitev. Prepovedani sindikat Solidarnost si je namreč prav od krajevnih volitev obetal "svobodno in resnično predstavništvo ljudstva*, nič čudnega torej, da so te volitve odložili, kot je v navadi pri vseh vojaških režimih. Za čudo pa je poljski parlament včeraj sprejel vrsto konkretnih pobud, ki bi morale po zamisli predlagateljev napraviti red v kmetijstvu in sodstvu. Uredili so vprašanje zasebne lastnine v kmetijstvu, določili maksimalno površino zemljišč, ki so lahko v zasebni lasti in napovedali konkretne ukrepe, da bi se Poljska prehrambeno osamosvojila. Glede sodstva so ustanovili državno in ustavno sodišče ter postavili temelje za uresničitev družbeno - gospodarskega sveta. Državno sodišče bo razpravljalo o odgovornosti oseb na najviših mestih, medtem ko bo ustavno sodišče nadzorovalo in branilo sodstvo pred ('deformacijami*, ki so bile značilne za obdobje pred letom 1980. Medtem pa so poljska sodišča postala strožja do vseh nasprotnikov režima.
Washingtonski voditelji so z zadovoljstvom sprejeli tudi predlog italijanskega zunanjega ministra Co-lomba pred mesecem dru na Geor-getovvn University, da bi zahodni zavezniki razširili sistem posvetovanj o vseh pomembnejših mednarodnih vprašanjih.
Vendar je v odnosih med Italijo in ZDA tudi nekaj senčnih strani predvsem glede gospodarskih vprašanj in Srednje Amerike. Visoke obrestne mere v ZDA, ki so v zadnjem letu močno povečale vrednost dolarja, so zelo negativno vplivale na zahodnoevropsko gospodarstvo. To vprašanje .je bilo sicer v zadnjem času vedno na dnevnem redu srečanj med ameriškimi in evropskimi državniki, vendar doslej brez stvarnih rezultatov.
Glede Srednje Amerike Da sta predsednik Pertini in zunanji minister Colombo ponovila stališče Italije, da je treba to krizo rešiti z miroljubnimi sredstvi, s pogajanji med sprtimi stranmi. To more še posebej veljati za Salvador, kjer je v teku državljanska vojna, ki je v zadnjih dveh letih zahtevala približno 50.000 žrtev.
Obisk italijanskega predsednika v ZDA ni vzbudil veliko pozornosti ameriške javnosti samo zaradi prijateljskih odnosov med državama, ampak tudi zaradi človeške topline predsednika Pertinija. ki se je s svojo neposrednostjo in živahnostjo prikupil Američanom.
Vladna koalicija v ZRN poražena v parlamentu
BONN — Socialnodemokratsko-liberalna vladna koalicija zahodno-nemškega kanclerja Helmuta Schmidta je bila poražena v parlamentu. Zgornja zbornica, Bundesrat, kjer ima krščanskodemokratska opozicija večino, je namreč zavrnila predlog o okrepitvi investicij in omejitvi brezposelnosti mladih, ki je predvi-
deval povišanje davkov na dodatno vrednost za en odstotek.
Gianni Agnelli se počuti bolje
TURIN — Včeraj popoldne je zdravniški konzilij kardiološkega oddelka bolnišnice Mollette izdal sporočilo o zdravstvenem stanju predsednika Fiata Giannija Agnellija, ki ga je predvčerajšnjim doletela rahla oblika srčne kapi. V sporočilu je rečeno, da Agnelli ni bil nikoli v življenjski nevarnosti in da se sedaj počuti dobro.
vez v zvezi z zaščito in pravicami manjšin. Poudarjeno je bilo, da iz ustavne ureditve Jugoslavije izhaja trajna podpora zahtevam manjšin narodov in narodnosti Jugoslavije, ter da razvoj dobrososedskih odnosov omogoča, da se afermira vloga manjšin kot pomembnih dejavnikov odnosa in sodelo vffluas sosedi. Tako vtogp pa manjšine lahko izpolnjujejo pod pogojem, da so njihovo stanje m pravice urejene in da jim je zagotovljen enakopraven in svoboden ob stanek in razvoj v skladu z demokratičnimi procesi in z uveljavljanjem pravic človeka in manjšin.
rredsedništvo SR Slovenije se .je tudi seznanilo s potekom uresničevanja osimskih sporazumov, z razvojem obmejnega gospodarskega sodelovanja in s pripravami na obisk predsednika avstrijske republike v Jugoslaviji in v Sloveniji.
V nadaljevanju seje je precised stvo obravnavalo še informacijo o delovanju zveznega sekretariata za zunanje zadeve in nekatera vprašanja kadrovske politike na področju mednarodnih odnosov. Poleg tega je predsedstvo obravnavalo tudi obvestilo predsedstva republiške konference SZDL Slovenije o predlogu, da se za možnega mandatarja za sestavo Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije določi Janez Zemljarič. Ta predlog je bil sestavljen na osnovi predhodne obravnave v kandidacijskih konferencah in po obravnavah v republiških vodstvih družbenopolitičnih organizacij, Predsedstvo SR Slovenije je ocenilo, da je bilo dosedanje delo Janeza Zemljariča kot predsednika izvršnega sveta skupščine SRS uspešno in je zato tak predlog spre jelo. Na tej osnovi bo Zemljarič opravil postopek za oblikovanje predloga za sestavo novega izvršnega sveta.
tisoč dolarjev odškodnine za stroške, ki jih je imela za popravila na sovjetski podmornici, ki je oktobra lani nasedla na čereh v bližini vojaškega oporišča v Karlskroni. Zahtevo so posredovali sovjetskemu veleposlaništvu v Stockholmu.
LONDON — Šesto zasedanje konference OZN za trgovino in razvoj UNCTAD bo morda junija prihod-
Draga popravila na podmornici SZ
STOCKHOLM - Švedska je uradno zahtevala od Sovjetske zveze 212
Tretji dan obiska Kraigherja v Nigeriji
LAGOS — Tretji dan uradnega in prijateljskega obiska v Nigeriji si je predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher včeraj dopoldne ogledal narodni muzej v Lagosu.
Zatem si je predsednik Kraigher z ladjo nigerijske vojne mornarice ogledal velikansko lagoško luko. ki sodi med največja pomorska pristanišča v Afriki. V luki je bilo tedaj tudi nekaj jugoslovanskih trgovinskih ladij. Ena od teh. «Marko Oreškovič*. je za nekaj časa sprejela na krov predsednika Kraigherja in člane njegovega spremstva. Sergej Kraigher se je zadržal v razgovoru s kapitanom ladje in člani posadke ter se zanimal za njihovo delo in plovbe.
Včeraj popoldne so bili v Lagosu zaključni razgovori predsednikov Kraigherja in Sagari-ja. Sinoči je nigerijski predsednik priredil uradni sprejem, na katerem sta s Sergejem Kraigherjem izmenjala zdravici.
(dd)
nje leto v Beogradu. Generalni sekretar UNCTAD Gamani Corea je za londonski časopis "Guardian* izjavil, da je Jugoslavija dala ta predlog na pravkar končanem sestanku uprave UNCTAD za trgovino in razvoj. Po njegovih besedah bo skupina predstavnikov UNCTAD, katere sedež je v Ženevi, kmalu obiskala Beograd
RESOLUCIJA SPREJETA NA SKUPNEM ZBOROVANJU
Poziv slovenskih in italijanskih dijakov k demokratičnemu soočanju
Huda politična instrumentaliza-cija, ki jo je MSI izvedel potom svoje mladinske organizacije na skoraj vseh višjih srednjih šolah v Trstu, se nadaljuje in pomeni nesprejemljivo kršenje vseh metod omikanega in demokratičnega soočanja. Hkrati pomeni nevarno ofenzivo ncofašistov, • ki skušajo prikriti s šovinističnimi, nacionalističnimi in protislovenskimi gesli podle volilne namene. Izzivalno prisotnost znanih desničarskih aktivistov pred zasedenimi šolami in v njih morajo obsoditi vsi demokrati in antifašisti in s tem, mimo politične opredeljenosti, braniti demokratični dialog med različnimi silami in stranmi. Zelo pomembno je, da se iz takšnega sre-
čanja, kot je današnje, med italijanskimi in slovenskimi dijaki ter med dijaki in delavci rodi prepričanje o potrebi, da se v mestu, predvsem pa v šolah, poglobita poznavanje in diskusija o problemih, ki se tičejo manjšine pa še omikanega in konstruktivnega sožitja in vprašanja mladinske zaposlitve. Da to izvedemo, se nam zdi potrebno pričeti po vseh šolah s pobudami, kot so študijske skupine skupno s profesorji in skupščine, na katerih naj spregovorijo pomembni in informirani predavatelji, ki naj dvignejo raven poznavanja tako važnih problemov.
Tržaški dijaki se morajo angažirati na dveh frontah. Po eni struni se morajo zavzeti za stal-
no poglabljanje diskusije po šolah, po drugi strani morajo vztrajno paziti, da preprečijo, da ponovno vzplamtita fašistično nasilje in protislovensko sovraštvo. Zaradi teh razlogov sklicujemo v četrtek, 1. aprila, splošno stavko in povorko demokratičnih tržaških dijakov, ki naj bo odgovor fašističnim provokacijam in potrdilo volje po demokratičnem dialogu po šolah. Na manifestacijo vabimo predstavnike delavskih svetov ter demokratične profesorje in starše. Dijake pozivamo, naj nemudoma pripravijo manifestacijo in naj se za četrtek mobilizirajo, da bo v mestu jasno izzvenela volja dijakov po odgovoru na hude fašistične provokacije zadnjih dni.
NOTRANJE MINISTRSTVO DOLOČILO DATUM
Upravne volitve bodo 6. junija
Iz Rima je prišla vest, da je notranji minister določil 6. junij kot datum upravnih volitev, ko bomo v Trstu obnovili predčasno razpuščena občinski in pokrajinski svet. Volitve bodo skupno v 44 občinah, kjer bodo glasovali s proporcionalnim sistemom, in v 122 občinah, kjer bodo volili z večinskim sistemom. Vseh volilnih upravičencev je skupno 868.266.
Ob določitvi datuma volitev smo pokrajinske tajnike strank prosili za kratek komentar.
volivcem s splošnim programom svobode in demokracije, ki naj prinese mestu miren razvoj.
Alfonz Guštin potrjen za predsednika KZ
V četrtek se je sestal novoizvoljeni glavni svet Kmečke zveze; med drugim je za predsednika potrdil Alfonza Guština, za podpredsednika pa Dušana Kodriča in Alojza Debe-lisa. Izvolil je tudi novi izvršni odbor in stalne strokovne komisije, poleg tega pa še razpravljal o organizacijskem programu za leto 1982 ter o drugih perečih vprašanjih. O seji glavnega sveta KZ bomo podrobneje še poročali.
TON EL (KPI)
Datum 6. junija smo napovedali že prejšnji mesec po posegu sen.
Cossutte pri ministru Rognoniju.
Vsekakor je važno, da je bil datum določen in da ni nobene odložitve.
Sedaj je važno, da se zagotovi njihov potek v omikanem in mirnem ozračju, eden od pogojev pa je, da se v zavesti in volji javnega mnenja premosti sedanja fašistična provokacija ob problemih zaščitnega zakona za Slovence.
Kar se komunistov tiče, bomo pač odigrali svojo vlogo preko resnega soočanja o resničnih problemih mesta z vsemi političnimi silami in preko velikega množičnega dialoga z meščani.
HAREJ (SSk)
Po padcu občinske in pokrajinske uprave in po sledečih komisarskih upravah so volitve v demokratičnem redu naravne in potrebne. Z določitvijo datuma volitev se dejansko začne volilna kampanja za obnovitev izvoljenih uprav. Upajmo, da bo splošni volilni izid ugodnejši kot zadnjič za upravljivost tržaške občine in pokrajine, da bosta upravi lahko trajali vso mandatno dobo, in ne le nekaj mesecev. Upajmo tudi, da ne bo prikrajšano že itak skromno slovensko predstavništvo v teh izvoljenih telesih. V ostalem zaupamo v zrelost in zvestobo volivcev.
PITTONI (PSI)
Lahko izrazim zadovoljstvo, da je bil datum določen ob strogem spoštovanju zakonov. Gre za datum, ki so ga vsi soglasno imeli za najboljšega, tudi zato, da ne bi prizadeli rednega poteka pouka na šolah. Treba je tudi reči, da bodo marale volitve upoštevati rezultate ljudskega štetja s posledicami, ki jih ti rezultati prinašajo glede števila pokrajinskih svetovalcev.
COSLOVICH (KD)
Padec občinske in pokrajinske u-prave zaradi politične akcije Krščanske demokracije in odklanjanje vsakršne možnosti sporazuma s strani Liste za Trst sta privedla do razpusta obeh svetov. KD se že pripravlja na volitve in namerava sprožiti široko notranjo mobilizacijo ter obširno posvetovanje z družbenimi stvarnostmi mesta za določitev programov in kandidatnih list. KD se bo predstavila tržaškim
VELJALA BO OD JUTRIŠNJEGA DNE DO 26. SEPTEMBRA
Uvedba poletne ure ne prinaša nobenih posebnih nevšečnosti
Odprto pismo slovenskih profesorjev svojim kolegom na italijanskih šolah
Profesorji višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu so poslali svojim kolegom na šolah z italijanskim učnim jezikom odprto pismo, kjer govorijo o zasedbi raznih italijanskih šol v znak protesta proti dvojezičnosti. Slovenski profesorji izražajo svojo zaskrbljenost, da se potrjuje močan odpor proti osnovnim načelom itali janske ustave, ki jih jamčijo 3., 6. in 21. člen. Zaskrbljeni so, pravijo profesorji, tudi kot pedagogi, ki želijo vzbuditi v mladih, ki bodo morali nositi odgovorna mesta v civilizirani družbi, demokratično zavest.
Slovenski profesorji nadalje ugotavljajo, da pomenijo zasedbe šol nasprotovanje sprejetju zakonskih osnutkov, ki stremijo k uresničitvi 6. člena ustave in zagotoviti pravice slovenski narodnostni skupnosti v Italiji.
V odprtem pismu nadalje beremo prepričanje, da reakcije določenih študentov na problem pravic manjšine ne gre podcenjevati, saj so ozke skupinice znale osredotočiti pozornost na izkrivljena gledanja in ocenjevanja stvarnosti v naši deželi. Hkrati so zasedbe poka-
zale veliko neznanje dijakov glede vprašanja zakonske zaščite slovenske narodnostne skupine. Tudi nedemokratično ozračje v našem mestu, pravijo profesorji, je pomagalo k poteku zasedbenih akci.i.
V zadnjem odstavku pisma se slovenski profesorji neposredno obra ča.jo na svoje italijanske kolege in jih vzpodbujajo k temu, da v času, ko govorimo o združeni Evropi, usmerijo svoje kulturne in politične napore za boljše spoznavanje med Slovenci in Italijani in za to, da pride do stvarnega zbližanja med dvema skupnostima. «Ostaja* pravijo slovenski profesorji «moč-na potreba po ustrezni informaciji o naši stvarnosti, ki jo v večini primerov omalovažujejo, ali pa jo izključujejo iz pouka na italijanskih šolah v našem mestu*.
Profesorski zbori višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom pa so poslali pismo šolskemu skrbniku v Trstu in v vednost prosvetnemu ministru v Rimu. Pismo se pričenja z ugotovitvijo, da zasedba nekaterih italijanskih višjih srednjih šol iz protesta proti zakonskim predlogom za globalno zaščito slovenske manjšine dokazu.je, da so
iiiiiiiiiiiiiiHiiiiifitiKmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiinuiiiiiiiuiiiiiiiiiiia
KONJUNKTUBNI PREGLED INDUSTRIJSKE ZVEZE
Skoraj vsa negativna v letu 1981 gospodarska gibanja na Tržaškem
Nadaljnje upadanje rezklentnega prebivalstva • Manj delavcev v rednem delovnem odnosu - Za 17 °lo manj blaga skozi tržaško pristanišče
Statistični urad Zveze industrijcev iz tržaške pokrajine je pravkar objavil pregled razvoja gospodarskih gibanj na območju tržaške pokrajine v preteklem letu 1981. Iz podatkov, ki se nanašajo na populacijo, povzemamo, da se je število rezi-dentnega prebivalstva od 1. januarja do 24. oktobra lanskega leta (podatki ne segajo dalj zaradi takratnega popisa) ponovno zmanjšalo za 2.156 enot ter je štelo 286.832 ljudi.
Nazadovanje beležijo tudi podatki, ki se nanašajo na obseg zaposlenosti. V naši pokrajini je bilo namreč konec lanskega leta zaposlenih 92.521 ljudi, medtem ko jih je bilo konec leta 1980 93.114. Zanimivo je pri tem, da se je število zaposlenih ljudi zmanjšalo v okviru vseh proizvodnih panog, le javna uprava beleži rahlo povečanje števila zaposlenih delovnih moči. Kar zadeva posebej industrijo, velja pripomniti, da je
Kot poročamo na prvi strani, prične jutri, 28. marca, spet veljati poletna ura. Pravimo ji tudi legalna ura, ker je bila uvedena po zakonu. Nocoj bomo torej pomaknili urna kazalca za 60 minut naprej, kar pomeni, da bomo v teoriji izgubili eno uro spanja, pridobili pa uro svetlobe. Prvotni (in še danes veljaven) namen poletne ure je prav v tem, da izkoristimo čim dalj časa sončno svetlobo in tako prihranimo na električni razsvetljavi in energiji nasploh. Poletna ura prinaša potemtakem določene koristi predvsem proizvajalnim dejavnostim pa tudi turizmu. Res pa je tudi, da spravlja v zagato mednarodni potniški promet po železnici, morju in zraku, ker je vozne rede pač treba prilagoditi urni spremembi; vendar velja to le v prometu usmerjenem proti državam, kjer poletna ura ni v navadi. To je primer Jugoslavije, kjer bodo poletno uro po nekajletnem dogovarjanju uvedli prihodnje leto.
Težave v prikrojevanju voznih redov novi uri so se pravzaprav zadnja leta ublažile. Kot so nam včeraj pojasnili pri tržaški železniški upravi, ostanejo urniki odhodov in prihodov vlakov tako na notranjih kakor na mednarodnih progah nespremenjeni, le na progi Trst - Ljubljana bodo vlaki odhajali iz našega mesta približno eno uro pozneje.
Na letalskih progan z izhodiščem v Ronkah tudi ne bo bistvenih sprememb, le pri opoldanskih in večernih poletih proti Rimu in Milanu bo nastopila rahla sprememba.
Kaj pa urnik trgovin? Pristojni dejavniki so nam povedali, da ostane nespremenjen, ker da pomeni u-vedba poletne ure avtomatično tudi uvedbo poletnega delovnega urnika v trgovinah. Enako velja za gostišča.
Poletna ura ostane v veljavi do 26. septembra.
Zanimiva pobuda KD Slovence iz Boršta
Kulturno društvo Slovenec iz Boršta je priredilo tečaj o gojenju trt, tretiranju vina. o gojenju oljk in aktinidije. Pri organizaciji tečaja so sodelovali tudi vinogradniki iz Boršta in Zabrežca Tečaj je vodil Vitjan Sancin, udeležilo pa se ga je veliko število domačinov, saj je gojenje trte in oljke v Borštu in Zabrežcu zelo razmaknjeno. Za za ključek tečaja pa so vinogradniki in prosvetarji priredili poučni izlet. V soboto, 20. marca so v ta namen obiskali Trsnico. (kjer gojijo in ce pijo trte) in vinsko klet v Vipavi.
Oba objekta so si tečajniki in udeleženci izleta ogledali pod strokovnim vodstvom, prvega v dopoldanskem, drugega pa v popoldanskem času. Od strokovnjakov so izvedeli marsikaj koristnega, sami pa so tudi postavili številna vprašanja, pridobljeno znanje pa bo tako pomagalo izboljšati domačo proizvodnjo vina. Kosilo so izletniki imeli v dvoru Zemono blizu Vipave, kar so tudi izkoristili, da so si ogledali zanimivo in bogato razstavo pohištva.
(ris)
bilo konec leta 1980 v tej panogi zaposlenih 35.100 ljudi, konec lanskega leta pa se je njihovo število zmanjšalo na 34.251, kar pomeni nazadovanje za 2,4%.
Življenjski stroški so v okviru tržaške pokrajine v lanskem letu ponovno poskočili za 19,3%, k čemur je treba dodati, da tudi v letu 1980 smo zabeležili podobno naraščanje draginje v primeri z letom 1979. Težave, v katerih se nahaja tukajšnje gospodarstvo, se nujno odražajo tudi v številu stečajev. Leta 1980, na primer, je zašlo na Tržaškem v kon-kurz 21 podjetij, lansko leto pa je bilo takih primerov kar 52, od tega 14 na industrijskem področju.
Ena od redkih, če že ne edina, pridobitna dejavnost, ki na Tržaškem po vsem sodeč ne pozna krize, je prodaja novih zasebnih avtomobilov. Takih vozil so Tržačani lani registrirali 11.696, to je približno toliko kakor v letu 1980. Konec leta je bilo na našem območju vpisanih 144.239 vozil, to je 3,9% več kakor ob koncu prejšnjega leta (138.879).
Posebno poglavje v statističnem pregledu industrijske zveze se nanaša na delovanje pristanišča. Iz u-streznih podatkov je razvidno, da se je blagovni promet v luki v lanskem letu skrčil za 17% v primeri z letom 1980, to pa predvsem zaradi zmanjšanega dovoza surovega petroleja za Čezalpski naftovod, toda tudi zaradi manjšega prometa z raznim drugim blagom, tako da je luka do konca decembra manipulirala 31,242.000 ton blaga. Kontejnerski
promet je bil približno na isti ravni kakor leta 1980, skupna količina blaga, manipuliranega v kontejnerjih, pa se je skrčila za 4%. Še večje nazadovanje so zabeležili v blagovnem prometu s trajektnimi ladjami, ki je v primeri z letom 1980 nazadoval za 6,6%. Nujna posledica tega skrčenja je bila, da je upadel tudi promet po kopnem iz tržaške luke v zaledje; ta postavka je bila lani za 18,3% manjša kakor v letu 1980. Promet po železnici je pri tem nazadoval za 16,8%, promet po cesti s tovornjaki pa za 19,7%.
V Kulturnem domu solidarnostna manifestacija za Salvador
V Kulturnem domu bo jutri ob 18. uri manifestacija v znamenju solidarnosti s salvadorskim ljudstvom in proti represiji, ki jo Duar-tov režim izvaja v Salvadaru. Manifestacijo prireja tržaška sekcija «Salvador Allende* vsedržavnega združenja »Italia - Čile*, udeležili pa se je bodo tudi predstavnik Nacionalne osvobodilne fronte «Fa-rabundo Marti* ter člani skupine «Tepeuani», ki bodo predstavili ljudske pesmi iz Salvadora in Južne Amerike.
V Padričah sestanek za ustanovitev skupin prostovoljnih gasilcev
Tržaška občina vabi vse interesente, stare od 18 do 60 let, ki so doma v Bazovici, Padričah, Gropadi in Trebčah ter pri Banih in pri Ferlugih, naj se udeležijo sestanka za ustanovitev skupin prostovoljnih gasilcev, ki bo v ponedeljek, 5. aprila, ob 20. uri na sedežu Gozdne zadruge v Padričah (Padriče štev. 40). Sestanka se bodo udeležili tudi strokovnjaki občinske uprave in pristojni gozdni inšpektor. Na sestanku bodo med drugim imenovani odgovorni načelniki posameznih skupin, strokovnjaki pa bodo dali vrsto pojasnil kar zadeva opremo in uporabo ustreznega orodja.
Nova Vidalijeva knjiga o usodi Tine Modotti
ber Bencova, Perla Luisa in Riccar do Toffoletti, ki so se odzvali po vabilu krožka «Che Guevara*, ki je srečanje ob izidu knjige tudi priredil. Ob tem je nekaj svojih dodat nih spominov na Modottijevo posredoval tudi Vittorio Vidali sam, tako da je bil večer res popoln in je z različnih vidikov osvetlil veliko delo videmske protifašisike, ki je že s se demnajstim letom morala v emi gracijo.
Lik Tine Modotti, znane antifa-šistke in fotografinje, je zares nekaj izjemnega, za njeno življenjsko usodo vlada vedno večje zanimanje, vrtijo se filmi, pišejo knjige, itd.
Za tako veliko svetovno odmevnost Modottijeve pa ima brez dvoma veliko zaslug Vittorio Vidali, njen dolgoletni spremljevalec in tovariš. Vi-dal je svoj dolgoletni odnos z Modottijevo opisal v knjigi, ki je izšla ob štridesetletnici smrti velike revolucionarke in ki so jo predstavili sinoči v časnikarskem krožku.
«Podoba ženske* je knjiga, v kateri Vidali opisuje osebnost Modotti jeve, svoje življenje z njo, je opis časa od leta 1928 naprej, je opis mednarodnega revolucionarnega gibanja, takratnih razmer v Srednji Ameriki, Nemčiji, Sovjetski zvezi,
Španiji, itd. O tem, predvsem pa osebnosti Tine Modotti in njenem fotografskem umetniškem delu so tu 1980 uvozila iz naše dežele za spregovorili Ester Pacor, posl. Gru-1 66,4 milijarde Ur raznega blaga.
• V času od 30. aprila do 9. maja
bo v Gradcu tradicionalni spomladanski mednarodni sejem, na katerem bo nastopilo okrog 2000 razstav-ljalcev iz 33 držav. Italija bo na sejmu prisotna s 158 razstavljavci. Podatke je navedel na posebni tiskovni konferenci, ki je bila včeraj dopoldne v Vidmu, ravnatelj sejem ske ustanove J. Stoeffler. Govornik je hkrati dejal, da je Avstrija v le iz naše dežele
Dežela Furlanija - JuUjska krajina je sklenila pristopiti k vsedržavni konferenci Q problemih ostare-Uh, ki bo maja v Firencah. Konferenca bo trajala dva dni ter bo delovala na osnovi delovnih skupin, ki bodo obravnavale specifične teme.
dijaki «v velikem številu zelo sla bo informirani, kar odpira tudi vprašanje, koliko šole z italijanskim učnim jezikom informirajo in vzgajajo na področju narodnega vprašanja, sožitja in pluralizma*.
Pismo nadalje pravi, da je šolski skrbnik odgovoren za poslovanje šole in da bi moral torej nasloviti učnemu osebju šol vseh vrst in stopenj z italijanskim učnim jezikom primeren poziv «naj se z resnostjo, ki jo zahteva delikatno vprašanje, poglobi v poznavanje slovenske manjšine in njenih pravic*. «Na drugem mestu se nam zdi,* pravi pismo, «da bi s primernimi pobudami v okviru obstoječih možnosti in struktur za izpopolnjevanje učnega osebja nudili vsemu osebju šol z italijanskim učnim jezikom primemo informacijo o slovenski manjšini in njenih zahtevah ter o obveznosti republike do jezikovnih in narodnostnih manjšin. Omeje nost in sporadičnost izbruhov ne strpnosti, ki je sad glasnih skupinic, ne moreta biti opravičilo za odsotnost informativne in pedagoške dejavnosti, ki naj prispeva k boljšemu sožitju in odpravljanju nevarnih predsodkov* se zaključuje pismo.
Predavanje o Reaganovi gospodarski politiki
V dneh 5. in 6. aprila bo na obisku v našem mestu in v deželi Furlaniji - Julijski krajini svetovalec za gospodarska vprašanja na ambasadi ZDA v Rimu J. W. Holmes. V torek, 6. aprila ob 18. uri bo Holmes predaval v glavni dvorani trgovinske zbornice o «gospodarski politiki Reaganove uprave*. Pri tem bo obravnaval tudi trgovinske odnose med ZDA in našo deželo.
Uspešno sodelovanje med občinama Buje in Devin-Nabrežina
Delegati skupščine občine Buje so včeraj razpravljali o nadaljnji krepitvi vsestranskega sodelovanja s pobrateno občino Devin - Nabrežina in bili mnenja, da bo treba to sodelovanje že letos po možnosti razširiti tudi na gospodarsko pod-rpčje. Delegacija občine Devin - Nabrežina bo uradno obiskala bujsko občino v četrtek, 6. maja eto priliki občinskega praznika, nekaj dni kasneje pa bo ta istrska občina pri redila že tradicionalno srečanje prijateljstva, ki se ga bo tudi letos udeležila množična delegacija prebivalcev pobratene občine.
E. O.
DNE 1. APRILA MNOŽIČEN ODGOVOR DEMOKRATOV NA FAŠISTIČNO IZZIVANJE
Zasedba italijanskih šol je prenehala Danes demonstracija zoper «dvojezičnost»
Protislovenski razgrajači se bodo zbrali ob 10. uri na Trgu Oberdan - Učno osebje šole «Carli» sprožilo pobudo za seznanitev dijakov s stvarnim položajem Slovencev
Zasedba nekaterih višjih srednjih šol z italijanskim učnim jezikom v našem mestu, ki so jo pripadniki fašističnega mladinskega giba nja MSI (Fronte della eioventu) vsilili večini študentov in študentk pod pretvezo obrambe italijanstva, je včeraj prenehala. Na liceju «Petrarca» (Ul. Rossetti 74) bo redni pouk stekel menda že danes, na preostalih treh šolah — tehnični trgovski zavod «Carli» (Ul. Diaz 20), trgovski zavod «Da Vinci* (Ul. Veronese 3) in licej «Dante Alighieri* (Ul. Giustiniano 3) — pa v ponedel.jek, v kolikor bo treba danes njihove prostore temeljito očistiti.
Zanimivo je, da so včeraj zjutraj fašisti spet hoteli zasesti industrijski zavod «Volta» (Ul. Mon te Grappa 1), a jim je to že vdru-go spodletelo. Po nepotrjenih v sr steh naj bi isto poizkusili tudi na znanstvenem liceju «Oberdan» (Ul.
Veronese 1). Dejstvo, da so ostali praznih rok, dokazuje, da so te reakcionarne skupinice v bistvu izolirane, kar pa ne more razbhniti mučnega vtisa, ki smo ga dobili pretekle dni, ko smo morali grenko ugotoviti, kako lahko peščica razgrajačev vsili svojo voljo večini. Mimo dejstva, da režiserji ostudne protislovenske kampanje niso v Trstu, ampak računajo tu samo na pribočnike (in ne le v vrstah tradicionalne skrajne desnice), velja, da nasilneži črpajo prepričevalno moč v neosveščenosti velikega števila italijanskih dijakov o stvarnih razsežnostih slovenske problematike in o resnični vsebini zakonskih osnutkov o globalni zaščiti.
Od tod tudi za danes dopoldne napovedana javna demonstracija proti tako imenovani dvojezičnosti. Manifestanti, ki jih bodo spet vodili mlad: fašistični kolovodje, se bodo ob 10. uri zbrali na Oberdan-
V DVORANI KULTURNEGA DOMA
Sinoči velik uspeh orkestra RTV Ljubljana in solistov
Sinoči je bil v organizaciji Glasbene matice v dvorani Kulturnega doma redni abonmajski koncert, na katerem je nastopil simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana. Dvorana je bila dobro zasedena.
Na sporedu so bila tale dela: Andante za violino in orkester Maria Kogoja (za orkester priredil Alojz Srebotnjak), Koncertantna simfonija KV 297 v Es-duru za oboo, klarinet, fagot in rog W. A. Mozarta ter Simfonija št. 5, op. 64 v e-molu P. I. Čajkovskega.
Prvi del koncerta je torej zahte val sodelovanje solistov. Andante je vrepričljivo izvedel tržaški violinist Žarko Hrvatič. V Koncer-tantni simfoniji so svoje vrhunske odlike uveljavili:, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, fagotist Jože Banič in hornist Jože Falout.
Osrednja točka je bila Simfonija Čajkovskega, v kateri sta bila posebno učinkovita drugi in zadnji stavek; ta je po svojem izvajalskem poletu najbolj pritegnil poslušalce. Zaradi navdušenega ploskanja je moral dirigent Marko Munih priti večkrat na oder. Svoje
■ lllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIHtlllllllllllItHIIIIIIIIIIIimillllllllllllllltIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllinilllllM
NA SINOČNJI REDNI SEJI
Dolinski občinski svet odobril proračun za finančno leto 1982
Zanj sta glasovaH KPI in PSI, KD se je vzdržala, SSk in PSDI pa sta glasovala proti Soglasno je sprejel resolucijo, ki obsoja zasedbe nekaterih italijanskih šol
zadoščenje so prejeli tudi sodelujoči solisti in solisti orkestra, kakor tudi celoten ansambel. 'IS)
V OKVIRU TEČAJEV «158 UR*
Začetek seminarja o elektroniki in informatiki
Pokrajinska sindikalna zveza CG IL - CISL - UIL obvešča, da se bo v torek, 30. marca, v okviru tečajev «150 ur* začel seminar z naslovom «Elektronika in informatika*. Seminar bo potekal v avli «Z» na novi univerzi in predavanja se bodo praviloma začenjala ob 15.30.
Dolinski občinski svet je na sinočnji seji odobril proračun za finančno leto 1982. Zanj je glasovalo 13 svetovalcev večinske koalicije KPI - PSI, proti sta bila dva predstavnika SSk (odsoten je bil svetovalec Tul) in socialdemokratski zastopnik. Dva svetovalca KD (načelnik skupine je bil v trenutku glasovanja odsoten) pa sta se vzdržala.
Razpravo o proračunskem dokumentu je na sinočnji seji odprl odbornik Sancin, ki je uvodoma podčrtal, kako so že zdavnaj za nami tisti časi, ko so nekatere občinske uprave lahko predstavljale proračune s fantastičnimi deficiti, ki naj bi jih krila država. Sedaj občine dobro vedo, katera sredstva bodo imela na razpolago, je dejal in pristavil, da smer zadnjih let jasno kaže, da bodo proračuni občin u-ravnovešeni (dohodki in izdatki bodo izenačeni), da bo dovoljeno povečanje izdatka, ali kvečjemu enako povečanje inflacije, da torej občinske uprave čaka jasna bodočnost. Odbornik Sancin je nato orisal nekatere značilnosti finančnega zakona in primerjal letošnje stanje z lanskim; lani nam je država popolnoma krila stroške za osebje, glede ostalih tekočih stroškov pa nam je larvi posredovala 16 odst. več kot predlanskim; letos pa so na osnovi zakona združeni stroški za plače in za ostale tekoče izdatke, kar pomeni, da vsaka lira, ki gre na račun plač, je ena lira manj za ostale tekoče izdatke. Odbornik Sancin je nadalje dejal, da občine letos lahko izdatke povišajo za 16 odst., vendar pa bo država dala le 13 odst. več kot lani. Iz tega je razvidno, da občinsko upravo čaka precej trdo leto.
Odbornik Sancin je nadalje skupščino seznanil, da v proračunu ni našteta vrsta problemov, ker nima nobenega smisla vpisovati tistih stvari, za uresničitev katerih je treba še začrtati pot, ki se je bo upra va držala. V ta namen bo ustanov Ijena posebna komisija, ki bo te probleme proučila.
V razpravo je prvi posegel na čelnik komunistične skupine Švara, ki je uvodoma dejal, da je treba v razpravi o proračunu upoštevati predvsem politično voljo odbora pri njegovih izbirah, nato pa politično voljo vlade, ki je pripravila finanč ni zakon; medtem ko je za prvo odgovoren odbor sam pa mora odbor v zvezi z drugo sprejemati, kar
drugi odločajo. Švara je nadalje dejal, da proračunski dokument vsebuje predloge večine in opozicije, polemično pa se je vprašal, kako se lahko dogaja, da se »režejo* izdatki prav tam, kjer se prizadenejo tisti, ki so najmanj ekonomsko kriti. Svetovalec Drozina (KD) pa je v glavnem govoril o posameznih postavkah proračuna, oziroma o njegovih prenizkih nakazilih za nekatere posege, napovedal pa je vzdr-žanje svoje politične skupine v upanju, da bo uprava sprejela zahteve, ki jih KD postavlja za rešitev nekaterih problemov.
Načelnik svetovalske skupine SSk Mahnič pa je dejal, da kljub temu, da je v zadnjih letih prišlo do precejšnjih sprememb v finančnih normativih in kljub vsem birokratskim omejitvam, imajo občine določene pristojnosti. Navedel je nato zahteve, ki jih je SSk postavila pred izdelavo proračuna in ugotavljal, da so bili nekateri predlogi spre jeti, drugi pa ne. Ne glede na to pa .so tudi drugi splošni problemi, ki pridejo v poštev pri oceni pro-na, je pristavil in navedel ne-
katera vprašanja, glede katerih se je SSk razhajala z izbirami uprave.
Svetovalec Bandi (PSI) je uvodoma podčrtal, kako se vsi zavedamo, da Smo v veliki gjspodarski krizi in dodal, da država pač nudi le to, kar lahko da; ne more zadostiti vsem potrebam, občinska u-prava pa bo na osnovi proiačuna skušala odgovoriti na vse potrebe, saj je proračun sestavljen objektivno in z namenom da bi odgovoril na zahteve celotne krajevne stvarnosti.
Potem ko je predstavnik PS Dl Verginella napovedal negativen glas, je odbornik Sancin odgovcril na zastavljena vprašanja; pred glasovanjem pa so še spregovorili svetovalci Drozina, Švara in župan Švab.
Na sinočnji seji je dolinski občinski svet tudi soglasno sprejel resolucijo — predlog je dal Mahnič (SSk), pridružila pa sta se mu ta koj še Švara (KPI) in Bandi (FSI) — s katero odločno obsoja zasedbe nekaterih italijanskih šol in ponovno poudarja zahtevo, da bi prišlo do izglasovanja zaščitnega zakona /a slivensko narodnostno skupnost.
l pm ačima
iiii n m timi n iimiimniiiMiiiiiii»i ni mi »mi
V TRČENJU MED VESPO IN AVTOMOBILOM
j: ;
Hudo ranjen mlad študent
Zaradi nespoštovanja semaforske luči je prišlo do včeraj zjutraj o-kroig 7. ure do hude prometne nesreče, katere žrtev je 18-letni študent Alessandro Veglia iz Ul. Tonel-lo 26. Fant se je z vespo vozil po Ul, Filzi, ko je na križišču z Ul. Milano trčil v zastavo 128, ki jo je proti Ul. Carducci peljal 32-letni jugoslovanski državljan Šime Ka-radsole. Sunek je študenta zbil z vespo in ko je udaril ob asfalt, se je hudo potolkel po glavi Z, rešil-cem Rdečega križa so ga nemudo ma prepeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo.
Najprej ga je obrcal nato pa mu razbil vrata
Še vedno neznan prenapetež je v četrtek zvečer povzročil precejšnjo škodo na račun 34 letnega Maria Dagostinija, ki vodi gostilno v Ul.
Vidali 2. Okrog 22.30 so v lokal stopili trije fante in dekle ter naročili nekaj vrčkov piva. Ko je Dago-stini opazil, da se eden od mladeničev neprimerno guga na stolici, ga je opozoril, naj preneha s takim pečetjem. V zameno pa mu je ta zabrusil najprej nekaj žaljivk, nato pa je dozo okrepil še z brcami in pestmi, še preden je Dagostini lahko reagiral, jo je skupina popihala, prenapetež pa je mimogrede še razbil steklena vrata in izložbo. Kljub iskanju (udeležil se ga je tudi gostilničar) pa agenti niso iztaknili nepridiprava in njegovih prijateljev.
• Prosvetno društvo Kolonkovec Ženjan priredi v ponedeljek, 29. marca, ob 20.30 srečanje s prebivalstvom področja sv. Marije Magdalene, kjer bo prof. Aleš Lokar razložil varianto 25. načrta tržaške občine. Srečanje bo na sedežu društva Šalita di Zugnano 46.
Sporazum za gradnjo odseka avtoceste Opčine-Fernetiči
Deželni odbatnik ^»'prevoze in promet Rinaldl in zastopniki Državnega podjetja za ceste (ANAS)'so včeraj^v •ftimirpod-■ pisali konvencijo za poveritev del za gradnjo tretjega odseka avtoceste Sesljan - Padriče in specifično za traso Opčine sever - Fernetiči. Tudi ta odsek avtoceste, kot sicer ostali trije (Sesljan - Prosek, Prosek -Opčine sever in Opčine sever -Padriče), spada v načrt hitrih cest, ki je vključen v zakonu za izvajanje osimskega sporazuma. Omenjena trasa avtoceste bo izpeljana od načrtovane obvoznice na severnem delu Opčin do tovornega postajališča pri Fernetičih in bo dolga približno 3.700 metrov.
Po podpisu sporazuma med deželo Furlani jo-Julijsko krajino in ANAS, ki ga more sedaj še potrditi ministrstvo za javna dela, bo naša dežela v kratkem razpisala javno licitacijo za izvajanje gradbenih del na tem odseku avtoceste. Načrt za gradnjo tega dela avtoceste je dežela izdelala tudi na podlagi predlogov tržaške in repenta-brske občine.
V torek bo na vrsti predavanje z naslovom «Nove tehnologije in o-snovne informacije o delovanju cen tra za predelavo podatkov (hard-ware in softvvare)*.
Mednarodni simpozij pri Miramaru
Fizika v biološki in medicinski vedi
V miramarskem Centru za teoretsko fiziko bo od 30. marca do vključno 2. aprila mednarodno zasedanje o uporabnosti fizike v medicini in biologiji. Nobelova nagrajenca za medicino in fiziologijo R. S. Yallow in A. M. Cormack kot predavatelja in 36 znanstvenikov svetovnega slovesa kot poročevalcev bo kakšnim 200 fizikom, inženirjem, biologom in medicincem z vseh celin obrazložilo zdajšnjo fazo v razvoju raznih področij, na katerih se fizika uporablja v za slombo biomedicinskim postopkom.
kovem trgu, od koder bodo v sprevodu krenili skozi mestno središče. Upati je, da bodo tisti, ki so zadolženi za lavni red. ta red Udi obvarovali pred morebitnimi izzivanji.
Kljub vsemu si upamo trditi, da vrag morda le nima takih rogov kakršne mu pripisujemo, da bo torej prevladala med šolsko mladino italijanske narodnosti razsodnost in da bodo mladi začeli trezno obravnavati probleme, katerih po večini pravzaprav ne poznajo, ali pa so z njimi seznanjeni površno. Za to pa potrebujejo pomoči razumnih ljudi, v prvi vrsti samega demokratičnega učnega osebja. Prvi korak je bil storjen na šoli «Carli», kjer so se profesorji zbrali na posvetu in sklenili odpreti široko razpravo z dijaki o vprašanjih zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti, ne torej zgolj o neki dvojezičnosti, ki jo nacionalisti in šovinisti namenoma napak tolmačijo in označujejo kot nevarnost itali-janstvu. Pametno bi bilo, ko bi takšne pobude, pri katerih naj bi sodelovali poznavalci tukajšnjih zgodovinskih in narodnostnih razmer (kot so izrecno naglasili profesorji šole «Carli*). sprožili tudi na drugih italijanskih šolah
Pred koncem zasedbe je zavodski svet zavoda «Carli» obsodil takšno početje s pripombo, da problemov ne gre obravnavati in reševati z mistificiranjem in nasiljem.
Zavodski svet trgovskega zavoda «Žiga Zois* je sprejel .resolucijo, v kateri prav tako obsoja nestrpno zadržanje določenih političnih skupin in protislovensko gonjo tei po-, živa odgovorne oblasti, naj preprečijo vse sramotne akcije ki zaradi neinformiranosti in namerno izkrivljenih informacij kalijo sožitje med narodnostima. Resolucija je bila odposlana šolskemu skrbniku, vladnemu komisarju in ministru za šolstvo.
Mladinski odbor SKGZ, mladinski krožki Prosek - Kontovei. Bani in Trebče, mladinski odseki KD Vesna. Kraški dom. KD Rdeča zvezda in TPPZ Pinko Tomažič, krožek ZKM Devin - Nabrežina, koordinacijski odbor dijakov slovenskih višjih šol in taborniki RMV so naslovili ravnateljstvom slovenskih višjih srednjih šol in profesorjem zgodovine prošnjo, naj bi se v okviru šolskih ur sprožila diskusija o globalni -^a^ti Slovencev v Italiji.
Fašistično rovarjenje zadnjih dni .je obsodila tudi Lega comunista rivoluzionaria, ki izraža popolno solidarnost slovenskim študentom in Slovencem kot takim ter poziva družbeno-politične sile tržaške levice in vse demokrate k budnosti in mobilizaciji proti nacionalističnim in protislovenskim izbruhom.
Lepa priložnost za to bo nedvomno tudi splošna stavka na vseh tržaških šolah — italijanskih in slovenskih. s katero bo demokratična mladina v četrtek, 1 aprila, odgovorila na fašistična izzivanja. Študentje bodo ob tej prilik) priredili sprevod po mestnih ulicah in trgih; nanj vabijo učno osebje, starše tovarniške svete in demokratično javnost sploh.
Zgodovina krščanstva v našem mestu
Včeraj so v časnikarskem krožku predstavili zanimivo publikacijo z naslovom »Zgodovina krščanstva v Trstu*, katere avtor je prof. Giuseppe Cuscito. Gre za posebne vrste knjigo, ki hoče spregovoriti o krščanstvu, oziroma o izvorih krščanstva v našem mestu pa vse do danes in to na svojevrsten način: z obravnavo vseh cerkva tržaškega ozemlja in pokrajine.
Knjiga je nekakšen vodič, ki odkriva nastanek posameznih cerkvi, posreduje njih značilnosti in pojasnjuje vzroke njihovega nastanka. Ob tem gre seveda opozoriti tudi na veliko arhitekturno in zgodovinsko vrednost posameznih «božjih hramov*, ki s svojo nemo, že zunanjo govorico pričajo o družbeni podobi posameznega časa. Knjiga, ki jo je založila založba «Vita Nuo-va», bo- dopolnjena še z drugim delom, ki bo izšel predvidoma prihodnje leto in bo obravnaval cerkve od 17. stoletja do danes.
• V četrtek se je v Trstu zaključilo zasedanje o grafologiji, ki se je začelo v ponedeljek.
Prispevki
Ob 20. obletnici smrti mame Valerije Sila darujeta hčerki Milena in Danila 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Zapustil nas je
MARINO GERDOL
Pogreb bo danes, 27. marca, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo mama, oče, brat Dlno, svakinja Emy in drugo sorodstvo.
Trst, 27. marca 1982 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
GORIŠKI DNEVNIK
DANES V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Podeljevanje spominskih značk OF bo spremljal nastop učiteljiščnic
Danes ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah slovesnost, na kateri bodo podelili spominske značke OF bivšim aktivistom. Omenjena slovesnost bo povezana s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili dijaki učiteljišča «A. M. Slomšek» z lepljenko, ki je bila prvotno pripravljena za praznovanje 8. marca in bo tokrat prikazana kot borba žensk za enakopravnost skozi stoletja.
Dijaki učiteljišča so letos s pomočjo nekaterih profesorjev in tr žaškega gledališkega igralca Draga Gorupa, pripravili proslavo za dan žena. Zamisel o proslavi se je pojavila že lani, vendar je zaradi nekaterih nesporazumov odpadla. Prav zaradi tega pa je bilo praktično že lani odločeno, da bodo letos dijaki sami pripravili proslavo. Tako so tudi naredili
Pri pripravah so sodelovali skoraj vsi dijaki požrtvovalno pa so priskočili na pomoč člani ansambla »Andromeda*. V začetku februarja so začeli zbirati zgodovinske podatke o ženskem gibanju, nekatere dijakinje so same napisale »skeče* v zvezi z žensko problematiko, druge so pripravile sceno. Prispevek je dala tudi vzgojiteljska šola in tako so v sodelovanju sestavili tekst. Seveda jim je pri tem pomagal režiser Grago Gorup. V tekstu so vključeni skeči, ples za mir in dve pesmi. Vse to pa stalno povezuje zgodovinski pregled položaja ženske skozi stoletja do današnjih dni.
Dijaki so bili ob pripravljanju proslave precej navdušeni in so se zato s precejšnjo vnemo lotili de-
la, ki se je nazadnje izkazalo za uspešno, saj so sedaj z uspehom nastopili že štirikrat. Gostovanja pa bodo najbrž zaključili danes na Opčinah, zato izražajo upanje, da bo na slovesnosti množična udeležba.
Tržaški industrije! na posvetu Federmeccanicc v Padovi
Predstavniki tržaške industrijske zveze se bodo udeležili prihodnji ponedeljek (29. marca) posebnega posveta o problemih, ki se nanašajo na skorajšnjo obnovitev številnih delovnih pogodb z industrijskega področja. Posvet organizira padovska Federmeccanica. V poročilo, ki ga je sinoči izdala v zvezi s tem posvetom, napoveduje zveza tržaških industrijcev, da se bo v Padovi o teh problemih razpravljalo javno. Vsekakor industrijci že zdaj opozarjajo, da so zahteve, ki jih postavljajo sindikati za obnovitev delovnih pogodb, težko sprejemljive tako kar zadeva višino plač kakor tudi nadzorstvo delavskih organizacij nad upravljanjem podjetij. Tudi glede delovnega urnika so si gledišča delodajalcev in sindikatov precej različna, saj je delovni urnik že sedaj v Italiji znatno krajši kakor v tujini: italijanski delavec dela namreč, po ugotovitvah zveze industrijcev, poprečno po 28-29 ur na teden, medtem ko delajo delavci v tujini poprečno po 33-34 ur na teden.
Lutke zabavajo naše otroke
V četrtek je gostovala v zamejstvu lutkovna skupina osnovne šole »Drago Baje* iz Vipave, ki je na osnovnih šolah «Josip Ribičič* in »Karel Širok* ter v Dijaškem’ domu v Trstu uprizorila igrico Vitomila Zupana »Plašček za B£fbaro*"'(na sliki). Delo je režirala Ada Vidmar, lutke pa so izdelali otroci iz vzgoj-novarstvenega zavoda v Ajdovščini v sodelovanju s Francom Vidmarjem.
Na povabilo ZSKD pa bo danes gostovala pri naših malčkih lutkovna skupina KUD «Karol Pahor* iz Pirana • s -predstavo, »Barček zamorček*. Igro bodo ob 9. uri uprizorili v otroškem vrtcu v Bazovici, ob •10.30 v vrtcu -na Proseku, ob-12. uri na osnovni šoli P. Voranc v Dolini in ob 15. uri na osnovni šoli «1. maj 1945» v Zgoniku.
Na sliki: uprizoritev lutkovne igre v Dijaškem domu.
			
Zveza slovenskih kulturnih društev
Gostovanje lutkovne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana s predstavo
BORČEK ZAMORČEK
danes, 27. marca, ob 9. uri v vrtcu v Bazovici (KD Lipa), ob 10.30 v vrtcu na Proseku (KD Prosek-Kontovel), ob 12. uri na osnovni šoli P. Voranc v Dolini (KD V. Vodnik) in ob 15. uri na osnovni šoli «1. maj 1945* v Zgoniku (KD Rdeča zvezda).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
NOVA MEDNARODNA INFORMACIJSKA UREDITEV V SVETU
ki bo v sredo, 31. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Predaval bo dr. Tomo Martelanc - ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Gledališča
ROSSETTI
Danes ob 20. uri red druga sobota Stalno gledališče iz Turina predstavi Goldonijevo delo «La villeg-giatura*. Režija Mario Missiroli. V abonmaju odrezek št. 8. Rezervacije pri osrednji blagajni. Predzadnja predstava.
« « •
V	sredo, 31, marca, bo hrvaško narodno gledališče Drama iz Zagreba predstavilo delo Marina Drži-ča »Dundo Maroje*. Za abonente 50 odst. popusta. Veljavni so odrezki sezohe 1981/82, ki niso bili izkoriščeni. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
Jutri ob 16. uri (red G) tretja predstava opere D. Cimarose «11 matrimonio segreto* (Tajna poroka). Dirigent Massimo De Bernart, režija Antonello Madau Diaz.
• « *
jutri ob 11. uri bo v Verdijevi mali dvorani koncert komorne glasbe. ki ga bo vodil Severino Zan-nerini. Na programu Koncert v c-tnolu za oboe in harfe D. Cimaro-*e, sodeluje solist Alessandro Bo-nelli, Viozzijevo skladbo «Quattro momenti* in Rossinijevo skladbo »Variacije v C-duru* za klarin in orkester, sodeluje solist Sebastjan Lojacono. Pri blagajni gledališča »e nadaljuje prodaja vstopnic (tel. 131-948).
• • •
V	gledališču Verdi se pripravljalo na uprizoritev opere »Halka* 6tanlslawa Moniuszka.
Kino
Ariston 16.00—22.00 »Anni di oiom-bo». Barvni film.
Ritz 16.00 »Taps — Squilli di ri-volta*.
Eden 16.30 »Eccezzziunale veramen-
te».	_
Grattacielo 16.30-22.15 »Borotalco*.
E. Giorgi in Carlo Verdone. Fcnlce 16.00 «11 tempo delle mele*. Nazionale 15.00 »Cugine mie*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 17.00 «La časa stregata*. Renato Pozzetto.
Aurora 16.30 «Innamorato pazzo*. Adriano Celentano in Ornella Muti.	_ „ ..
Moderno 16.00-22.00 »Bollenti spi-riti*.
Eilodrammatico 15.00 »Piaceri par-ticolari di una donna di classe*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capltol 16.30 «La gatta da pelare*. P. Franco.
Vittorlo Veneto 16.30 «La corsa piu pazza d'America». Roger Moore. Mignon 16.00 «Heavy metal*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.30 »Le calde ragazze di Amburgo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 »Ecco noi per esem pio*. Renato Pozzetto in Adriano Celentano.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228124; Bazovica cel. 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek; tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
IVAN MRAK
PROCES
himnična trilogija
Jutri, 28. marca, ob 19. uri v
cerkvi na Kolonkovcu.
* * *
V sredo, 31. marca, ob 19.30 v cerkvi v Barkovljah.
KDO BO NA ČELU KONZORCIJA ZA INDUSTRIJSKO CONO?
Razstave
V	galeriji «Cartesius» je razstava škotskega slikarja Alistaira Craw-forda. Razstava bo odprta do 1. a-prila.
V	galeriji «Corsia Stadion* je razstava slikarja Claudia Morettija. Razstava bo odprta do 1. aprila.
V	palači Costanzi kolektivna fotografska razstava «Fotografija v Trstu danes*. Razstava bo odprta do 4. aprila.
V	galeriji Rossoni razstavlja do 31. marca Vera Furlan.
SKD Tabor - Opčine. Razstava Silvija Pečariča bo odprta do jutri, 28. marca.danes od 17. do 19. ure, jutri pa od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
Razna obvestila
KD F. Prešeren Boljunec obvešča, da je zaradi zadržanosti prof. Karla Voduška plesni tečaj preložen na jesen.
Uprava občine Dolina sporoča,da 10. aprila t.l., ob 12. uri, poteče rok za predložitev prošenj za prepustitev k javnemu natečaju za mesto »ekonoma*. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na občinski oglasni deski in dobijo vse informacije v občinskem tajništvu v uradnih urah.
Združenja staršev in medrazredni sveti osnovnih šol «Karel Širok*, «Dragotin Kette* in «Josip Ribičič* vabijo v četrtek, 1. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom na informativno srečanje o «Globalni zaščiti Slovencev v Italiji*. Govoril bo predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. Vabimo starše, učno in neučno osebje naših šol in vrtcev, da se zaradi aktualnosti in važnosti vprašanja srečanja polnoštevilno u-deležijo.
Partizani, ki pripadajo XIV. Garibaldinski brigadi - Trst in Garibaldinski brigadi Fontanot in živijo v tržaški pokrajini so vabljeni na sedež VZPI-ANPI Ul. Crispi 3/II zaradi pojasnil ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure do vključno 3. aprila.
Odborniki pokrajinskega VZPI -ANPI Trst ter predsedniki in tajniki vseh sekcij tega združenja so vabljeni na sestanek, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v torek, 30. t.m., ob 19. uri.
KD Lipa vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 31. t.m. v Bazoviškem domu v prvem sklicanju ob 20. in V drugem sklicanju ob 20.30.
Upravnemu svetu je potekel mandat - novih imenovanj ni
V sredo skupščina predstavnikov članic konzorcija za odobritev obračuna in proračuna • Za predsedniško mesto se potegujejo socialisti, za zastopstvo v upravnem svetu pa SSk
Upravnemu svetu goriškega konzorcija za industrijsko cono se izteka mandat. Pravzaprav je mandat zapadel že lani, vendar je upravni svet, v pričakovanju novih imenovanj, redno opravljal in še opravlja dolžnosti. Po vsej verjetnosti zadnji akt v tem mandatnem obdobju bo odobritev obračuna za leto 1981 ter proračuna za tekoče poslovanje. Skupščina predstavnikov včlanjenih krajevnih in drugih u-stanov bo v torek, 30., oziroma v sredo, 31. marca. Kakor smo iz dobro informiranih krogov izvedeli, predvideva finančni dokument za tekoče poslovanje nekoliko skromnejši obseg, v primerjavi z lanskim letom. Kljub temu bodo v konzorciju predvidoma pridelali nekaj nad 21 milijonov lir izgube, ki naj bi jo, tako kakor za prejšnja leta, krile članice konzorcija, goriška in sovo-denjska občina goriška pokrajina, trgovinska zbornica ter goriška hranilnica, vsaka v razmerju z deležem začetnega kapitala. Ob tem velja zabeležiti, da se je poslovanje konzorcija, vsaj z ekonomske strani, znatno izboljšalo. V letu 1980 je bil primanjkljaj skoraj dvakrat večji.
Z odobritvijo finančnega obračuna ter proračuna za tekoče poslovanje naj bi se tudi zaključil mandat upravnemu svetu, ki mu predseduje socialdemokrat Božo Gruntar. V vodstvu ustanove pa naj bi prišlo v kratkem, seveda z novimi imenovanji, do bistvenih sprememb. Predsedstvo upravnega sveta naj bi dobili socialisti, vendar izgleda, da se za ta položaj ogrevajo tudi republikanci. Na zastopstvo v upravnem svetu pa menda računajo tudi pri Slovenski skupnosti, kakor je razumeti iz njihovega glasila. Vsekakor nekoliko čudno stališče predstavnikov te stranke, ki so se doslej zmeraj borili proti posegom za industrijske gradnje na ožjem go-riškem območju. Različne želje in pritiske bo po vsej verjetnosti težko uskladiti in bo na nova imenovanja zato treba še počakati. Vsaka ustanova ima namreč v upravnem svetu po enega predstavnika.
Izleti
Sekcija KPI «J. Verginella* iz Križa prireja od 15. do 19.5. izlet na Dunaj in od 8. do 17.8. izlet v SZ (Moskva, Leningrad in Kijev). Informacije dobite v večernih urah na tel. 220-213 ter danes, 27.3. v kriškem Ljudskem domu med 18. in 19. uro.
f Čestitke
Danes praznuje svoj 21. rojstni dan JORDAN LEGIŠA. Da bi doživel čil in zdrav še veliko pomladi, mu želijo prijatelji, s katerimi deli svoj poletni pot na šempoiajskih njivah.
Včeraj ‘e praznovala rojstni dan FRANKA " ŽERJAL. Oh tej priliki ji voščijo vse najboljše nona, nono, stric Karlo in Gina.
Danes se poročita DARIA in IVANO. Obilo sreče v zakonskem življenju jima želi kolektiv Tomosa.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 27. marca RUPERT Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 18.26 — Dolžina dneva 12.31 — Luna vzide ob 7.20 in zatone ob 20.56.
Jutri, NEDELJA, 28. marca JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,2 stopinje, najnižja 7,1 stopinje, ob 18. uri 12,5 stopinje, zračni tlak 1025,6 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 47-odsotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ingrid Bianchi, Renzo Blason, Marco Cozzutto, Ma-nuel Delneri, Sara Beuk, Marco Celihar, Federico Lanza.
UMRLI SO: 94-letna Orsola Cunja vd. Turk, 78-letni Giacomo Sai-na, 67-letni Giuseppe Gregori, 76-letni Rodolfo Orel, 84-letni Luigi Mazzaroli, 58-letni Luciano Pahor, 71-letna Olga Fabiani vd. Sticotti, 77-letna Teresa Cernaz, 93-letni Giuseppe Viezzoli, 83 letna Maria De-pangher vd. Gaio, 74-letna Maria Zigmund vd. Bosco, 73-letna Iolan-da Topič por. Spongia.
Kako dolgo še polemike v Krajevni zdravstveni enoti?
Medtem ko se, izgleda da v ne-; dogled, nadaljujejo polemike in naj-> različnejše špekulacije, komu bo dokončno pripadlo predsedniško mesto goriške krajevne zdravstvene e-note (v tej zvezi je že spet slišati govorice, da naj bi socialdemokrat Esposito v prihodnjem tednu prepustil mesto demokristjanu Martini), se zaostrujejo odnosi med uslužbenci ustanove, ki so oklicali stavkovno gibanje, narašča pa tudi nezadovoljstvo med prebivalstvom, to. je med neposrednimi uporabniki u-slug, ki naj bi jih Krajevna zdravstvena enota zagotavljala preko sistema najrazličnejših služb. Ob tem ne gre pozabiti, da je bila skupščina KZE izvoljena že pred' več kakor enim letom in traja torej prilagaja-pje, usklajevanje različnih zdravstvenih služb le predolgo.
V zvezi s položajem v KŽE so se te dni oglasili komunisti, ki so predsedniku ustanove naslovili pismeno vprašanje, kaj namerava ukreniti, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih so uslužbenci oklicali stavkovno gibanje. Vprašanje sta podpisa-
OPTIKA FOTO KINO
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan. Bazovica.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43 UL Tor S. Piero 2, Sesljan. Bazovica.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
UL Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Sesljan, Bazovica.
*
VivvCHi
TEHNIČNE IN INDUSTRIJSKE
FOTOGRAFIJE
TRŽIČ — Corso del Popolo 1 Telefon: 74434
la Maurizio Salomoni in Mirio Bol-zan, člana glavne skupščine, izvoljena v vrstah KPI. O razmerah v KZE so te dni razpravljali tudi na sestanku med pokrajinskim vodstvom KPI ter predstavniki te stranke v glavni skupščini KZE ter odločno zavrnili polemike, ki jih je sprožila KD (kakor beremo v tiskovnem poročilu) glede dodelitve posebnega urada komunističnim predstavnikom in predstavnikom drugih strank v okviru osnovne zdravstvene ustanove na Goriškem.
Goriški župan je včeraj izdal u-kaz, ki prepoveduje prosto kroženje psov, čeprav so opremljeni z nagobčnikom. Ukaz velja za dobo dveh mesecev. Z istim ukazom župan nalaga lastnikom živali dolžnost, da nemudoma javijo na županstvu morebitne bolezenske znake na živalih.
Fašistične provokacij« na italijanskih šolah
Tržaški fašisti hujskajo tudi goriške italijanske dijake, naj bi stavkali proti »bilingvizmu*, vendar s kaj pičlim uspehom. Kakor smo izvedeli, je včeraj prav malo dijakov zapustilo šola pod to pretvezo, in še tisti, ki so »stavkali* niso dobro vedeli zakaj. Med tistimi, ki so ostal v razredih, pa je bilo mogoče slišati takšnele izjave na račun Slovencev:
»Kaj še hočejo, ko pa že imajo vse.» Drugi so šli na limanice fašistične provokacije o «bilingvizmu» in so se izrekli proti njemu, češ da ne bodo mogli dobiti dela, če ne bodo znali dveh jezikov. Malo je bilo takšnih dijakov, ki čutijo potrebo, da bi se informirali o zakonskih osnutkih in da bi izvedeli za resnično vsebino vprašanja. Ob tem se moramo seveda tudi vprašati, če je šolska oblast kaj storila, da bi bili dijaki seznanjeni z našo stvarjo.
V zvezi z ravnanjem desničarskih ekstremistov v Trstu so nam dijaki trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois iz Gorice poslali pismo, v katerem poudarjajo da se četrtkove stavke niso udeležili samo iz protesta proti fašističnim izzivanjem, ampak tudi s prepričanjem, da se bo sožitje med obema narodoma nadaljevalo.
VČERAJ V PROSTORIH ESPOMECO
KAKČTuPRAVLJATI HOTELE V SEDANJEM DESETLETJU
Odbornik Bomben je v svojem govoru navedeI ugodnosti dežele v korist turizma
V prostorih ESPOMEGO v Gorici se je včeraj pričel tridnevni shod managerjev na področju turizma, točneje oseb, ki upravljajo hotele in spremljajoče objekte. Udeležence, ki so v Gorico prišli iz vseh krajev države, so pozdravili predsednik trgovinske zbornice Lupieri, župan Scarano in deželni odbornik za turizem Bomben.
Goriški predstavniki in še zlasti deželni odbornik za turzem so zboi-rovalce seznanili z strukturo turistične organizacije. Pri tem so jih povedali, da so razpustili pokrajinske turistične ustanove, namesto nje za ustanovili deželno podjetje za razvoj turizma. Poleg organizacijske spremembe pa je dežela uvedla novosti tudi vsebinskega značaja. Tako je omogočila ustanavljanje mešanih podjetij, v katerih je s svojim deležem zastopana tudi dežela. Pomembna je nadalje kreditna politika, ki omogoča nabavo posojil po nizkih obrestnoh merah. Ker so spoznali, da je turistična
ffiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiulinniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiniiiiiiiiii
Jurček na odru Kulturnega doma
GLASBENA MATICA
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
priredi
KONCERT
ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE
DIRIGENT: ANTON NANUT
Tokrat niso bile risanke ali pravljice, ki jih poslušajo med učnimi urami, ampak so na odru nastopale
žive osebe. V mislih imamo igro Jurček, Pavla Golie, ki jo je za našo deco naštudiralo Stalno sloven-	Gorica, Kulturni dom, danes,
sko gledališče iz Trsta. Včeraj in v četrtek so si predstave, tri po številu, ogledali učenci slovenskih	27- marca 1982, ob 20.30.
osnovnih šol ter malčki, ki obiskujejo otroške vrtce
,r' --.trio	•••*> • ■’	* 4'	■ Ju - ifiJ*.	-c
dejavnost velikega pomena za splošni gospodarski razvoj, so v deželni razvojni načrt vključili izdatne naložbe prav na področju turizma. Tako so deželni denarni ustanovi FRIE naročili, naj en del svojih sredstev preusmeri v naložbe za izgradnjo turističnih objektov.
Med odmorom so si zborovalci o-gledali razstavo predmetov, ki jih uporabljajo v hotelih. Pri tem so si lahko videli nekatere novosti, kot so, denimo, avtomatske vodovodne pipe, ki delujejo na podlagi fotocelice. Zanimanje je vzbudila toplotna črpalka, ki proizvaja toplo vodo po zelo zmernih cenah.
Danes revija rock glasbe
V dvorani Ginnastica Goriziana v Gorici bo drevi, s pričetkom ob 18. uri, prva revija goriških skupin rock glasbe. Poleg drugih bosta nastopili tudi skupini Kaos rock in Jo squillo. Na prireditvi bodo nastopili tudi ansambli iz novogoriškega območja. Revija, lahko M jd rekli kar mala maratona, bo trajala predvidoma do ene ure zjutraj.
Koncerti
Zbor Monte Sabotino bo jutri ob 10. uri pel v domu upokojencev v Ločniku. Pel bo pri maši, potem pa imel še samostojen koncert.
V palači Attems na Kornu, kjer je še do 12. aprila odprta razstava Goriška v obdobju Marije Terezije, bo jutri, s pričetkom ob 20.30, koncert goriškega komornega ansambla. Kot gost bo nastopil znani slovenski hornist Jože Falout.
Nevednost in (ne)odgovomost
Včeraj, približno ob 10. uri sem se namenil v trgovino, ki je v bližini avtobusne postaje v Gorici. Preko ceste je stopala skupinica i-talijanskih dijakov, (stari so bili približno 16 - 17 let) ko se oglasi moški, očitno je dijake poznal, in jih vpraša: *Kako to, da se ob tej uri sprehajate?* ^Stavkamo!*, je odgovorilo dekle. «čemu?» je vprašal moški. tProti dvojezičnosti!», je nadaljevala dijakinja. Moški in dijaki so se ustavili ravno pred trgovino, kamor sem stopal, zato sem še bolj nategnil ušesa: «Koj pomeni — proti dvojezičnosti —?», je vprašal moški in dijaki so takoj odgovorili: cPomeni, da želijo dati Slovencem posebne privilegije, imeli bi potem več pravic kot mi.* Moški očitno ni bil zadovoljen z odgovorom in je vprašal dijake, če poznajo vprašanje Slovencev. Tudi dijakinja, ki je bila prej najbolj zgovorna, je bila sedaj v zadregi. cPoznate zakonske osnutke, ki so jih razne stranke predstavile, da se uzakonijo pravice Slovencev?* »Ne,* so odgovorili dijaki. *če jih ne poznate, kako torej sklepate, da naj bi Slovenci imeli več pravic in da naj bi «prevladali» nad italijansko večino?* Najbolj zgovorna dijakinja je nekaj zamomljala. »Vidite,* je strogo nadaljeval moški, *vi stavkate proti neki stvari, ki je ne poznate. Preberite si zakonske osnutke in sklepajte na podlagi nekega poznanja stvari. Zapustili ste šolo kar tako, ker so vam to drugi rekli!*
Dijaki so odšli malce poklapani, sam pa sem se vprašal, kdo izrablja nevednost dijakov in jih pošilja v boj proti nepoznanim strašilom. Odgovornosti pa so še globlje; kako to, da italijanski dijaki ničesar ne vedo o problemih njihovih someščanov — Slovencev? So njihove učne ure res tako prazne? Očitno je tako, verjetno se dijaki tega niti ne zavedajo in potem stopajp na ulice kot vesele lutke...
A. M.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68 441.
la
Rasa
... te poroči ekskluzivni poročni modeli zanjo in zanj obleke za prvo obhajilo bomboniere — vabila
34077 Ronke (GO)
Tel. 0481/777575 Ul. S. Lorenzo 46 int.
GLEDALIŠČE V TRSTU
FRAN LEVSTIK
MINISTER GREGOR PA NIČ
izvaja Alojz Milič
V ponedeljek, 29. marca, ob 10. in ob 12. uri v šolski stavbi Ul. Alviano 18, v Gorici.
m*
tksi
SOfe, SLOVENSKO ffjp-STALNO _ »J GLEDALIŠČE W V TRSTU
Posvet o kulturni politiki in repertoarji slovenskega stalnega gledališča
V ponedeljek, 29. marca 1982, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
Vabljeni!
Trgovinska zbornica za industrijo, obrt in kmetijstvo Gorica
NATEČAJ
Trgovinska zbornica za industrijo, obrt in kmetijstvo v Gorici je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za eno delovno mesto glavnega knjigovodja, za sprejem v službo v svoj knjigovodski oddelek: pogoji odgovarja-jajo kvalifikaciji.
Rok za predložitev prošenj zapade 26. aprila 1982. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na generalno tajništvo trgovinske zbornice za industrijo, obrt in kmetijstvo v Gorici, Ul. Crispi 10, tel. 83-051.
Gorica, 26. marca 1982
Generalni tajnik
-5« ’
V ČETRTEK POZNO PONOČI
M >»‘i
Smrtna prometna nesreča v tržiškem predmestju
Ob življenje 50-letni pristaniški delavec Danilo Benes • Peljal se je, skupaj s prijateljema, v alfetti, ki je zletela s ceste
Ena oseba je izgubila življenje, dve pa sta huje ranjeni. Takšen je obračun hude prometne nesreče, ki se je pripetila v četrtek, pozno ponoči, na državni cesti št. 305 v predmestju Tržiča. Zaradi hudih telesnih poškodb je umrl 50-letni pristaniški delavec Danilo Benes iz Tržiča. Ul. Crocera 37, 42-letni Luigi Cassan, prav tako iz Tržiča, Ul. Palladio 2 ter 49-letni Mario Satta iz Ulice Galilei pa sta za-dobila precej hude poškodbe ter se zdravita v tržiški splošni bolnišnici. Trojica se je vračala iz Ronk proti domu in to v . alfetti, ki jo je upravljal Luigi Cassan. V neposredni bližini zavarovanega železniškega prehoda je voznik po vsej verjetnosti izgubil nadzorstvo nad vozilom, zapeljal močno na desno stran cestišča ter silovito trčil v betonski zid. Na cestišču, kakor so ugotovili orožniki, ki vodijo preiskavo o nesreči, ni bilo sledov zaviranja, zato je mogoče sklepati, da je voznika obšla nenadna slabost, oziroma da ga je premagal spanec. Benesa bodo pokopali danes.
MALA SODNA KRONIKA Golj‘ufija za deset milijonov
Kupila sta za dobrih deset milijonov lir blaga, plačala pa z nekritim čekom. Zadevo so te dni o-bravnavaii pred goriškim okrožnim sodiščem, seveda v odsotnosti obeh obtožencev, 32-letnega Luciana Pez-zija iz Genove ter njegovega sodru-ga, 28-letnega Armanda Avigliana, ki je po rodu iz Bazilikate. Februarja leta 1977 sta od predstavnika znanega goriškega podjetja La Giulia naročila precejšnjo količino sladkarij in to v imenu neke uvoz-no-izvozne tvrdke, katere naj bi bila solastnika. Kmalu se je izkazalo, da podjetje obstaja samo na papirju in tako je zadeva, po prijavi oškodovanca, končala na sodi-
šču, ki je improvizirana trgovca obsodilo zaradi goljufije na šest mesecev zapora in denarno kazen.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence jutrišnjega tekmovanja na Nevejskem sedlu, da bo avtobus odpeljal po sledečem razporedu: s Koma ob 6.45, iz Štandreža ob 6.50 ter iz Sovodenj ob 7. uri. Priporoča se točnost.
Kino
Carica
VERDI 17.30-22.00 »Taps - squilli di rivolta*. Barvni film.
CORSO 18.00—22.00 «Paradise». W.
Haames in P. Kates. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Le ragazze super P*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 <11 tempo delle mele*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Stati di al-lucinazione*.
Nova Carico in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Deček ki obeta*. Jugoslovanski film. 22.00 «Seksi klinika*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Brubaker*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Rektor v postelji*. Danski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danps ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tel. 84-879.
ZAHVALA
Ob izgubi naše nepozabne
MARTINE
se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami žalovali.
Družina QuaUg
Oslavje, Gorica, 27. marca 1962
PO PISANJU NOVOSADSKEGA STROKOVNJAKA
Čim prej bo treba
k sončni energiji
Jugoslavija ima nafte le za sedemdeset let
TRINAJSTA PEVSKA REVIJA PRIMORSKA POJE ■ 3. NASTOP
Res razveseljiva poprečna raven desetih zborov v Kulturnem domu
Odkar so pred devetimi leti Sprožili energetsko krizo, pravzaprav odkar je "najbolj praktični energetski vid* začel dobivati svojo normalno ceno, ceno v razmerju svoje energetske veljave, so se na vsem svetu začeli ukvarjati z vprašanjem, kako vedno dražjo nafto nadomestiti' z drugimi energetskimi viri. Hkrati so se tudi zavedali, da je nafte razmeroma malo in da je bo prej ali slej zmanjkalo. Optimisti so dejali, da je je še za toliko časa, dokler ne bo človek odkril kak drug energetski vir, pesimisti pa so vztrajali pri tem, da bi moral človek prej odkriti nove vire, preden izčrpa stare že preizkušene, v konkretnem primeru preden izčrpa vire «črnega zlata*. Jugoslavija ima dva konkretna vira nafte. En vir je na Panonskem področju, drugi pa vzdolž Jadrana. V prvem viru načrpajo nekaj milijonov ton nafte na leto, drugi, vir pa je le potencialnega značaja, kajti odkrili so šele plin, ki pa je le "glasnik* nafte. V zvezi s poslednjim virom nafte so se jugoslovanska podjetja povezala tudi s tujimi družbami, da bi z družnimi močmi privrtali tako globoko, da bi prišli do "črnega zlata».
Po najnovejših podatkih, ki jih je zbral in objavil dr. živojin Ču-lum. imajo v Jugoslaviji nafte za 70 let. To se zdi na prvi pogled veliko, hkrati pa je zelo malo, saj je v zgodovinskem merilu leto 2050 tako rekoč že jutri. Zato novosadski profesor Živojin Čulum svari, da bi bilo treba porabo nafte trošiti najbolj racionalno, ker je nafta uporabna v mnoge druge in ne le energetske n: mene. Posebej poudarja, da bi bilo treba preiti na izkoriščanje senčne energije, in tudi drugih "novejših virov».
S temi podatki in opozorili prihaja na dan v svoji knjigi z naslovom ('Človek se vrača k son-cu:>, ki jo je objavil v zbirki «E-nergetskj izazov* tehnične izdaje novosadskega "Dnevnika*. Svoje trditve in svoje ideje prof. Živojin Čulum utemeljuje na podatkih o dosedanji porabi nafte ter na dejstvu, da se poraba nafte v dvajsetih letih podvoji. V času največjega vzpona v porabi nafte in sicer pred krizo, ki se je začela 1973, se je svetovna poraba nafte večala s 5.7 odstotka na leto, jugoslovanska poraba pa se je večala veliko bolj naglo, povprečno s 1G,9 odstotka na leto.
Prof. Čulum navaja v zvezi s tem ZR Nemčijo, kjer se je 16 zelo pomembnih podjetij združilo v skupno proizvodnjo naprav za izkoriščanje "neposredne, čiste sončne energije*. Jugoslovanski znanstvenik pri tem poudarja, da Jugoslavija nima le več sončnih dni kot Nemčija, pač pa tudi dejstvo. da «okoli polovica celotne porabe energije služi za pridobivanje tople vode in za ogrevanje prostorov*, že ta energija bi se mogla še danes privarčevati z izkoriščanjem neposredne sončne energije. Danes se v Jugoslaviji, kot piše novosadski znanstvenik, za <(nizko temperaturne procese* troši na leto toliko energije, za pridobitev katere bi moralo zgoreti 40 milijonov ton premoga. Proračuni kažejo, da se bo do leta 2000 ta poraba povečala za dvakrat,' da bo tedaj za ogrevanje vode in prostorov porabljenih že 80 milijonov ton premoga na leto. Če pa bi izkoriščali neposredno sončno energijo, bi mogli že danes privarčevati na leto vsaj 20 milijonov ton premoga.
Po dosedanjem izračunu bilančnih rezerv tako imenovanih fosilnih goriv, spada Jugoslavija, po mnenju prof. Čuluma. med ener-
getsko siromašne dežele. Poleg tega je glavna masa razpoložljivega premoga nizke kalorične vrednosti, visoke vlažnosti in marsikatero ležišče premoga je značilno po tem, da daje premog z veliko žvepla. Vse to vpliva na tehnološko zapletenost izkoriščanja tega energetskega vira, na njeno dražjo proizvodnjo in seveda na povečano onesnaževanje
Prof. Živojin Čulum zato poudarja, da so se s pojavom naftne krize energetiki spomnili načrtov iz 60. let, ko se je sprožilo vprašanje jedrske energije, ki naj nadomesti klasična goriva. Toda vsa pričakovanja se niso izpolnila, kajti z izkoriščanjem jedrske e-nergije se pojavlja cela vrsta tehničnih in drugih dežel, še ni, med drugim, povsem izpeljana tehnika razkrajanja plutonija in proračuni pravijo, da bi po planirani porabi urana še prej zmanjkalo kot nafte, ker ga je razmeroma malo. Prof. Čulum med drugim pravi: Nekateri menijo. da «je jedrska energija v zgodovini človeštva najbolj zgrešena naložba, v kolikor se čim-prej ne rešijo nekateri gospodarski in ekoleški problemi*. In vendar obstaja upanje, da se bedo ti problemi rešili, pa čeprav št ostaja nerešen problem zadostnih količin prirodnega urana. Skratka prof. Živojin Čulum je sprožil za Jugoslavijo pomemben problem in zato ni nič čudnega, da je njegova knjiga, za katro bi se pred desetimi leti nihče ne zmenil, postala zdaj nekakšen best seller vsaj med tehnično in energetsko zainteresiranimi jugoslovanskimi ljudmi. Morda bo prav njegovo delo sprožilo večjo zagnanost za uvajanje in izpopolnjevanje ichnike za pridobivanje sončne energije.
Nekateri zbori so odlično napredovali - Zbori pa, ki so bili pred časom odlični, niso pokazali nadaljnjega napredka - Kako so se izkazali posamezni zbori
Nastop tretje skupine zborov na reviji "Primorska poje* je bii v Trstu v Kulturnem domu, kjer je nastopilo devet zborov in en oktet: mešani zbor «Pod lipo* iz Barnasa, oktet :<Bori» iz Pivke, moški zbor «Vesna» iz Križa, Zgornjevipavski mešani zbor iz Podnanosa, moški zbor iz Postojne, dekliški zbor «Igo Gruden iz Nabrežine, mešani zbor iz Divače, moški zbor "Tabor* z Opčin, mešani zbor "Seča* iz Kanala in Tržaški partizanski pevski zbor "Pinko Tomažič*.
Če bi bile vse revije na tako zadovoljivi povprečni ravni, kakršna je bila v Trstu, bi lahko rekli, da se v primorskem in zamejskem petju dogaja nekaj razveseljivega, nekaj, kar odraža živa stremljenja po čim lepšem petju, trud in delo ter hotenja po dobrih pesmih ne glede na njihove zahtevnosti, saveda gledano z vidika ljubiteljstva in danih zmogljivosti. Saj je bilo nekaj presenetljivih uspehov zborovske reprodukcije in več dobrih pesmi ter priredb med sporedi te revije, bodisi izbranih med najboljšimi iz starejšega obdobja, bodisi iz polpreteklosti ali še živečih avtorjev oziroma prirejevalcev ljudskih pesmi. Tako smo poslušali iz zapuščin slovenskih skladateljev Gallusa. B. Ipavca, Kocjančiča. Mirka, Simonitija. Arniča. Lavrina, E. Adamiča in iz opusa U-balda Vrabca, narodne pa v priredbah P. Merkuja, N. špehonje, J. Pavčiča, J. Ježa in U. Vrabca.
Ta revija je pokazala kakovostni napredek nekaterih zborov, seveda v medsebojnem določenem
iiiiiiiiiitiiiiiiMiiiimiKiiiiuiiiiiiiniiitiiiuiiiiiinuiniiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiniiinMnitimiiimiiiiiiiuiMii
Iz umetnostnih galerij
Zafred
v Gregorčičevi dvorani
V	slovensko likovnost se vklju-
čuje stilcar, ki ja v svoje"!, a-stvarjenju edinstven tako kar se tiče velikih barvnih platen kot tudi kar se tiče črnobele peroris-be. še razmeroma rtilčidi Zaffed iz Divače slika npnvreč tako, da drži čopič 'Tned	po
nesrečnem skoku v morje je postal invalid, da more premikati oziroma gibati le z glavo, in vendar oziroma kljub temu je us: šaril že dela, ki so vredna polnokrvnega umetnika. To pa je hkrati dokaz, kaj zmore človek, ce tli v njem ogenj ljubezni za u-metnost, oziroma če ga sili k u-stvarjanju sla po življenju. Po razstavi v Prešernovem gledališču v Boljuncu in po njeni ponovitvi v Zgoniku, lahko njegova dela občudujemo tudi v Trstu, saj je nekaj teh v Gregorčičevi dvo-ani.
V	vseh ustvaritvah je bilo kužno, kako Zafred stremi po zahtevnejši, po popolnejši izraznosti. Marsikateri slikar bi se bil zadovoljil že z načinom dela iz njegove početne faze, ko je z gosi'mi namazi vrtinčaste igre potez ekspresionističnih- zasnov združeval v fragmentarne slcupke ne-kakšne privide iz sanj, ki so bili v svojem drznem izražanju pestro nabiti. V njih je že zadovoljiva raven dela in dekorativnega učinka dozdevnih panojev, kot sestavljenih razbitin iz arhaičnih keramik. V nadaljnji fazi svojega razvoja, v velikih platnih slik potresnega razdejanja, je Zafred
že uspel obvladati točnost predmetov in celovitost zasnove velike razsežnosti. V njih izstopa presenetljiva odločnost dela kot bi ga ne mogla bolje izpeljati krepka zdrava roka. Grozljivost kataklizme podčrtuje z gnilovnmi barvami in z razrvanostjo ruševin žveplenastih odsevih mraka.
Tu bi se Zafred mogel razvojno ustaviti in talzo uspešno nadaljevati. Toda očitno stremi po •višjih likovnih prvinah hoteč se prilagoditi najnaprednejšemu slogu ali gg celo osebnepreurediti v nekakšnem metafizičnem pojmovanju sveta in učinka tajnih, neznanih sil prirode in sonca.
To se mm zdi, da vidimo v velikih slikah s kadečim se gomoljem in rojevajočim se ptičem. Povrača pa se Zafred k temu tudi v letošnji sliki nastanka požarov, dočim ga v lanskih velikih platnih pričenja zanimali dvojnost narave, dvopolnost, ki jo predstavlja z razpolovljenimi ja-bolkami in obrazi ter z nekakšnim žarčenjem tajnih sil. Je pa to torej zelo zahtevna tematika.
Bilo pa bi Zafredovo delo umetniško dovolj utemeljeno že s samimi perorisbami. Skoraj neve rjetno se zdi, kako je Zafred samega sebe prekosil v izvirnosti m natančnosti pri podajanju krasks kamenitosti v šestih risbah hiš iz Štanjela m od drugod. V njih
ci-i ršen grafik v svojem občudovanja vrednem opazovanju nadrobnosti, ki bi jih morali prav gotovo razmnožiti in založiti i nekakšni mapi sitotiskov, ki bi zagotovo navdušili marsikaterega ljubitelja umetnosti, pa tudi samega ljubitelja kraške arhitekture,
M. B.
sorazmerju, vendar pri tistih zborih, od katerih bi, v primerjavi z drugimi, vrednostno že potrjenimi, ne pričakovali posebnih presenečenj. hi vendar nas je prav prijetno presenetil Zgomjevipav-ski mešani zbor iz Podnanosa; zapustil je najmočnejši vtis: osvežen z lepimi mladimi glasovi, ki pojo čisto; dosežena je potrebna homogenost 'v skupinah in dokaj zadovoljiva celotna zvočna uravnoteženost. Zbor obeležuje peseb-ia barvitost, izjemno enovita je sopranska skupina, ki dobro obvlada tudi visoke tone, kakor že dolgo nismo slišali kaj podobnega — pač pa le pripombe, da tli več pravili sopranov pri nas. Mislim, da je to posebno poglavje. ki zadeva vprašanja vokalne izobrazbe: ta večkrat ubira pota le površnega znanja in zmedenosti. ki vodijo marsikdaj k slabljenju tudi že po naravi lepih glasov. namesto k dobremu oblikovanju le-teh. Interpretacije tega dobro pripravljenega zbora so odražale poglobljeno dojetost pesmi, ki so jih pevci neposredno doživljali in so se prav tako neposredno odzivale pri poslušalcih, saj so takoj zaslutili njihov izrazni žar.
S svojimi izredno mladimi pevci in pevkami se je zelo uspešno predstavil tudi zbor iz Barnasa. V okviru svojih trenutnih pevskih možnosti si je izbral primeren spored, ki pa ga je izoblikoval z vso pevsko prepričljivostjo. Ta zbor, ki razpolaga z lepimi glasovi, se utegne razviti v še bolj Kakovostno pevsko skupino, ki bi zlasti v svoji ožji domovini lahko pomembno vplivala na razvoj pevske zborovske umetnosti. Zbor zveni precej ubrano, le v večjili dinamičnih razponih, kakor v višinah, bo treba posvetiti pri nadaljnjem delu razvijajočim se glasovom pozornost in težnjo k zli-tosti. Sicer pa so interpretacije odsevale iskreno doživljanje mladih pevcev.
Oktet iz Pivke je pel čisto in u-brano. deluje disciplinirano, interpretacije so bile muzikalno utemeljene — brez okrasja z vrtov nepristne izrazne pretiranosti. Seveda je bil tudi glasovno zelo dobro pripravljen, zlit in enoten v delovanju. le malce je izstopal drogi tenorist v ff. Lep napredek!
Moški zbor1' iz Križa 'irila dobre pevce redko tako po naravi blesteče barve. Seveda je tu tudi rezultat pevske "vzgoje"' oziroma vsaj dosežene določene stopnje glasovne izobrazbe. Zaradi tega je lahko spored, ki je bil razpet v precej velik dinamičen lok, izvedel v kar zadovoljivi homogenosti sestavnih glasovnih skupin kakor v celotni zvočni ubranosti. Pa tudi interpretativno je prepričal, posebno s pristno občuteno Kocjančičevo skladbo «0-blačku*.
Korak dalje glede zlitosti in pevske discipline je pokazal moški zbor "Tabor* z Opčin. Odstopanja so bila le v basih, ko so se v ff prepustili glasovni odprtosti in je zaradi tega skupina prešla v razpršenost. Kar pa zadeva oblikovanje in gradnjo, je le-ta bila precej bolj nazorna kakor pri ženskem zboru.
Do tu zbori, ki so napredovali. Drugače je s tistimi, ki so se že prej potrdili v pogojih kultiviranega petja, moči in odmevnosti interpretacij, kar so dosegli že v pomembni meri. Od teh smo pričakovali več oziroma vsaj tisto, kar je bilo že doseženega v vseh ozirih estetsko pogojenega, muzikalno utemeljenega oblikovanja. Moram pa takoj reči, da zbori.
Na tretjem nastopu pevskih zborov v okviru revije Primorska poje v tržaškem Kulturnem domu je nastopilo deset zborov, med katerimi so bili tudi mešani zbor »Pod lipo* iz Barnasa v Beneški Sloveniji
Moški zbor «Vesna» iz Križa
in TPPZ Tomažič, ki je večer tudi zaključil
ki jih bomo zdaj obravnavali, niso slabi zbori, nasprotno, dobri zbori so to. in imajo za seboj krajšo ali daljšo pozitivno tradicijo. V tej so zoreli in dosegli vsak svo.jo določeno kakovostno raven, tako v samem petju in njegovi lepoti, kakor glede izrazno oblikovalne prodornosti. Vendar so se pojavile razne okolno-sti, bodisi pri dirigentih bodisi pri zborih samih, ki so vplivale večji del na vprašanje oblikovanja.
Moški zbor iz Postojne je imel nekam zamolkel zvek, za kat sta lahko dva razloga: prehiajenest ali pa namerno zadrževanje večje osvetljenosti iz bojazni, da ne bi prišlo do razpršenosti še ne dovolj čvrsto glasovno utrjenih mladih pevcev, ki osvežuječe dopolnjujejo zbor. Ta je bil drugače skrbno pripravljen, ni pa v delovanju še dovolj' sproščen, v čemer tudi dirigentka ni uspela tn to prav zaradi osredotočenja v osnovne potrebe zbora, ki je sicer kar solidno pel, ni pa dosegel večje interpretativne nazornosti:	zlasti	zahtevna Mirkova
Katrica ni še odražala prave muzikalno vsebinske strnjenosti.
Dekliški zbor iz Nabrežine je, nasprotno kot na nastopu pred dobrim mesecem dni v Kopru, kjer je pravzaprav izvajal zahtevnejše Kogojeve pesmi z močnim učin-

.................................................................................................................""""""""""'""'"n-
Trst v luči konkretnih statističnih podatkov glede uporabljanja kontracepcijskih sredstev
Kako je s toliko opevano pa tudi prav tako hudo kritizirano anti-baby tabletko?
Velikokrat se je že izkazalo da je "epidermična* ali zgolj na občutkih zasnovana raziskava dala napačno sliko o nekem pojavu. To lahko zapišemo tudi o vprašanju kontracepcije, ki naj bi se pod vpliyom "sovražnega ozračja* iztrgala iz sveta znanosti in se vrnila pod okrilje (matere narave*.
Precej zanimivi podatki, ki jih je pred nedavnim objavil, tržaški tednik "II Meridiano*. pa pravijo, da občutkov ni mogoče enačiti s stvarnim položajem. V tržaški pokrajini, objavljeni podatki se namreč nanašajo izključno na to področje, prodajo lekarne približno devet tisoč konfekcij anti -baby tabletk na mesec, oziroma devet tisoč Tržačank vsak mesec kupi tablete, ki so predvidene za en ciklus (21 tabletk).
To pa pomeni, če pokličemo na pomoč statistiko, da se vsaka se-sta Tržačanka — v poštev pridejo vse ženske od petnajstega do petinštiridesetega leta starosti — poslužuje hormonskih kontracepcijskih sredstev.
Uvodoma omenjeno "sovražno o-zračje* se je kajpak nanašalo na kontracepcijsko sredstvo, ki mu strokovnjaki do danes pripisujejo najvišji odstotek uspešnosti pri čiščenju pred nezaželenimi zano-
sitvami, ki pa je istočasno doživelo največ polemik od raznih farmacevtskih preparatov, ki so V prodaji.
Antibaby tableta je v svoji približno dvajsetletni karieri, odkar je v množičnejši prodaji in uporabi, doživela veliko različnih obdobij. Skupine žensk so jo zlasti v njeni domovini, v Združenih državah Amerike, najprej proglasile za simbol spolne osvoboditve ženske, nato pa jo obdolžile, da prinaša drugo, ženki nič manj sovražno fazo.. Ženski naj bi namreč naprtila vso težo odgovornosti in odločanja v zvezi z načrtovanjem rojstev in dala moškim odličen alibi, da se otresejo neposrednega odločanja.
V polemike so seveda posegli tudi zdravniki, ki pa so nenehno pribijali, da .je tabletka edino za; nesljivo sredstvo proti nezaželeni zanositvi in da se njena morebitna škodljivost s preventivnimi pregledi in natančno obdelanimi a-nalizami, more bitveno omiliti, če ne celo povsem preprečiti.
Tisti zdravniki namreč, ki delajo v raznih centrih za načrtovanje rojstev ali v družinkih posvetovalnicah ali pa se v lastnih privatnih ambulantah zavzemajo za smiselno kontracepcijo, obtožujejo bolj ali manj direktno
celo vrsto lastnih kolegov, ki se lotevajo vprašanja zaščite pred nezaželenimi zanositvami z veliko brezbrižnostjo. Tudi tržaški tednik «11 Meridiano* . prinaša dva intervjuja z ginekologoma, ki zatajujeta, da so razni stranski u-činki, ki jih lahko povzroča tabletka, v veliki meri sad zdravnikove površnosti. S temeljitejšim razgovorom z žensko in z vsemi pregledi je moč najti preparat, ki ženski povzroča čim manj nevšečnosti ali sploh nobene.
Sicer pa tabletka ni edina možna rešitev, niti ni vedno najboljša. Vsak specifični problem ima drugačno rešitev, bi lahko strnili odgovor vprašanih ginekologov. Kaže pa, da Tržačanke s približno 16 odstotnim pristankom na tabletko, kar je odločno bliže skandinavskemu kakor italijanskemu povprečju, ki se giblje nekoliko pod 5 odst., le bolj pritrjujejo mnenju strokovnjakov, kakor pa starim in novim strahovom.
Slednji niso vselej neupravičeni, saj na primer strastnim kadilkam, še zlasti, če so stare že o-koli 35 let, vsi po vrsti svetujejo jemanje tabletk V takšnih primerili svetujejo ali diafragmo, kjer so zadržki edino psihološkega značaja, ženska mora biti namreč izredno sproščena, ali pa spirale,
ki pa imajo tudi precej protiindi-kacij še zlasti za mlajše ženske ali takšne, ki še niso nikoli rodile.
Skoraj nemogoče je izračunati, koliko Tržačank se poslužuje e-nega ali drugega sredstva, ker je veliko poti do njih. Vsekakor pa lekarne prodajo na stotine spiral in na desetine diafragem mesečno, največ pa vsekakor moških preservativov.
Katerakoli metoda je boljša kot nobena — je skoraj enoglasna u-gotovitev ginekologov, kajti samo tako se bo pretrgala veriga splavov. Poleg odgovorne izbire pa je nujno tudi redno posluževali je izbrane metode: zavestna ali podzavestna nemarnost sta namreč marsikatero žensko že zelo drago stali.
Posebna zdravniška ekipa, ki dela v centru za načrtovanje družine v tržaški glavni bolnišnici, je izdelala manjšo raziskavo o odnosu med kontracepcijo in splavom. Za vzorec je vzela 600 žensk, ki so zaprosile za poseg prekinitve nosečnosti in dobila sledeče podatke: kar 36 odst. je jemalo tabletke, 2,5 odst. je uporabljalo spiralo, 1,5 odst. diafragmo, 3,7 odst. samo razne kreme. 10,8 odst. je imelo odnose s partnerjem, ki je rabil preserva-
tiv, 13,6 odst. se je zanašalo na preračunavanje "neplodnih dni* po metodi Ogino - Knaus, 16,7 odst. se je posluževalo najstarej-fie metode to je ecoitus interrup-tus» in končno 15,5 odst. nobene metode.
Po ocenah strokovnjakov raziskava lahko da verodostojno sliko v našem mestu, kar pomeni, da se v glavnem ženske zaščitijo, da pa so večkrat «hote* ali «ne-i>ote» nekoliko površne in pozabljive. Težko je namreč prodreti v duševni svet vsakega posameznika in prav zaradi tega je tabletka, ki je v tem oziru zelo vsiljiva, saj zahteva jasno opredelitev partnerjev, doživela toliko napadov.
Najboljši nasvet, ki je s tem v zvezi možen, pa je lahko edinole, da se vsaka ženska posvetuje z zdravnikom — v naši pokrajini je namreč dovolj centrov — od družinskih posvetovalnic do speci-fizičnih, kot so center za načrtovanje rojstev ali še starejši CEMP —' in kritično presodi, kaj ji je storiti Odločati mora seveda v glavnem ženska, ne odločati pa lahko pomeni, da kot skrajno sredstvo ostane -splav, kar pa še zdaleč ni bil namen boja za zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. (bp)
w
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Komisar Maigret
11.00	Velike bilke preteklosti 11.55 čudežne zgodbe mačka Teodora
12.30	Check-up, oddaja o medicini
13.30	DNEVNIK
14.00	Pililo Wance: Konec Gree-norih. 4. del
14.30	Tajni agent: Thunderbird -TV film
15.40 Trideset let festivala v San-
remu
16.30 in 17.05 Jaz sobota 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.25 Posebna oddaja iz parlamenta
18.50 Barbara Boncompagni pred stavlja: Tri za tri 19.45 Almanah in Vremenske raz-
mere
20.00	DNEVNIK
20.40 Tako kot Aliče, 4. oddaja Znani italijanski odrski u-metnik Renato Rascel vodi "Aliče*, seveda današnje dekle, ki ne pozna nekdanjih idolov, skozi deželo odrskih tajnosti. Vodi jo predvsem skozi uspehe in neuspehe veseloigre in odrskega življenja lahkega žanra. Pravzaprav si bomo ob spremljavi Renata Rascla ogledali nekaj delov zelo znanih revijskih programov, v katerih je prav on imel glavno besedo
22.00	Originalna past, 2. del
23.00	Napoved programa
23.15 DNEVNIK - Vremenske raz-
8.50	Kuhinja pri violinskem ključu
9.20 Kaj je novega na podstrešju
9.50	Pustolovščina,, otroška serija
10.20 Za zdravo življenje 10.30 Otrok in igra: Kupujemo i-gračke
V prejšnjih oddajah ciklusa z naslovom "Otrok in igra* je bilo veliko govora o funkciji igre in njenem pomenu pri otrokovem psihičnem in fizičnem razvoju. V govornem in filmskem programu so predstavili najrazličnejše igrače in nakazali vzgojne
možnosti, ki jih dosežemo z igro in igračami. V današ-
10.55
mere
23.45 Oče človeka: Rojstvo
Drugi kanal
v interpretiranju manj prepričljiv. Pri' Gallusovi
kom, bil
rallusovi Pueri Hebreorum je motil nehomogen prvi sopran, ki ga je povzročal iiitonančno neprecizen in po barvi izstopajoč glas tudi več ali manj pri ostalih dveh pesmih. Lavri-iiova Teloh je bila prehitra in izzvenela je neprizadeto: po vsebini besedila in po muzikalni danosti ni dosegla prepričljive ošmiš-ljenosti. Prepričala nas tudi ni preprosta narodna v zelo dobri Ježevi priredbi Ena ptička priletela. ker je v izkazanju nekih posebnih izraznih učinkov preskočila okvir enostavnosti, ljudske topline in prisrčnosti, ki dihata iz besedila in glasbe. Zbor je glasovno, z navedeno izjemo, zvenel v celoti dobro, le več prave poustvarjalne zbranosti smo po-glešali.
Mešani zbor iz Divače ima toliko dobrega pevskega materiala, da bi bilo škoda ne izkoristiti ga kar najbolje, to je utrditi ga v vokalni izobrazbi, čim bolj je mogoče in ga naučiti tudi boljše izgovarjave, ki je zlasti v moškem delu šepava. Ne moremo zanikati uspehov prej pri mešanem, letos pri moškem. Potrebno pa je usporediti tehnično in u-mentiško zahtevno literaturo. Ta dela čast zboru, ki si jo osvaja, s sposobnostmi zbora, da le-to kar najučinkoviteje poustvari. Zaradi izpopolnjevalnih potreb za pogoje dobrih izvajanj na eni in očitne-
ga pevskega veselja ter zdravih hotenj po riovehi in osvežujočem programu na drugi strani ne bi bilo odveč, če bi se zbor in njegovo vodstvo odločilo za bolj sistematičen pristop k vokalni izobrazbi. Kajti ob taki pevski zagretosti, kakršno že nekaj let spremljamo pri tem zboru, bi bili dosežki gotovo večji umetniško zrelejši in za razvoj primorske pevske kulture pomembnejši. Pogoji za tako rast so torej očitni!
Mešani zbor iz Kanala sta za boljšo sonornost in večji volumen ukanila prehlad in spored, ki zahteva od zbora verje zvočne gmote, kakršne pa pevci v takem stanju niso zmogli. Zaradi tega je že po tej plati bilo onemogočeno večje dinamično razlikovanje. Kot posledica tega se tudi izvajanje ni moglo sprostiti v globlje občuteno poustvarjalno snovanje, ker je pevce in dirigentko očividno stiskala skrb, da bi ohranili osnovne pogoje in zahteve ubranega petja, škoda, da (bor ni mogel ponoviti lanskega uspeha, toda to se bo lahko ponovilo v kratkem, ko se bo čds nekoliko odmaknil in se bodo v nadaljnjem pesmi bolj dojeto vpile v pevsko izvajalsko zavest.
Tržaški partizanski pevski zbor v svojem posebnem poslanstvu zbira v svoje sporede pesmi in u-vršča med nje recitacije, ki izvirajo iz duha svobodoljubne zgodovinske ali polpretekle borbenosti in sodobnega odporništva ter jih posreduje v svojstveni pevski zanesenosti, to pa še bolj podpi ra instrumentalni blesk. Kot tak ne sodi v okvir ocen zborov a capella. Njegova izvajanja so u-činkovite zaključila tretjo pevsko revijo.	IVAN SILIČ
9.00 Zimski šport
10.30	Tedenski TV programi
12.30	in 13.30 Scoop! - Kultura, aktualnosti in predstave
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
14.00	Odprta šola
14.30	Športna sobota
Svetovno prvenstvo v smučanju
Milan: Tenis
V evro viziji iz Oxforda: Ve slanje
Program za mladino 16.15 Tip Tap Club
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	Napoved program'
18.05 DNEVNIK 2 - Dribbling
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	II sistemone, nagradna oddaja
Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	Skrivnosti Pariza, 2. nadaljevanje
21.35 Filmske novosti
21.40	Ko umrejo legende, film
Igrajo: Richard IViclmark. Frederic Fcrrest, Luana An-ders	Ml ''
23.25 ‘DNEVNIK' '2	Veiftl’
Tretji kanal
17.25 Tako kot listje, film
18.45 Nanoved programa 19.00 DNEVNIK 3
19.35	Programi tretje TV mreže 20.00 Vsi na oder. dogodki in o-
sebnosti
20.40 Jacoues Offenbach: La belle Helene
21.35	Beseda in slika —
22.15 DNEVNIK 3
22.50 Rock koncert
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.15 Poročila
8.20 Ciciban, dober dan
8.35 Glasba za cicibane
nji oddaji z naslovom Otrok in igra pa bo govor o nakupovanju igrač
in 13.25 Montgenevre: Slalom za ženske
12.00	Mesta: Chicago
12.50 Čas, ki živi: Albina Hočevar - Mali
15.05 Poročila
15.10	Nogomet: Teteks - Crvena zvezda
17.00	Košarka: Jugoplastika - Bu-diičnost •
18.30	Naš kraj: Kamniška Bistrica
18.45 Planica: Smučarski skoki
19.10	Zlata ptica: Martin Krpan
19.24 TV in radio nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Naše 10. srečanje
21.55 Zrcalo tedna
22.10	Planet opic, ameriški film Ameriški čmo-beli film «Pla net c-pic», ki je star kakih 15 let, govori o skupini a-stronavtov, ki doživijo bro-do'cm in pristanejo na pla netu ob modrem jezeru, kjer sprva ne najdejo nobenih znakov življenja. Nato pa o-pažajo, da je planet vendarle naseljen hi da predstavlja prebivalstvo planeta o-pičji rod. Toda v tem filmu, ki so ga posneli po literarni predlogi Pierra Boulla, nam prikazujejo nekakšen "narobe svet*, saj opice niso manj razrite od človeka, nasprotno, so mnogo pred človekom in ravnajo z njim kot bi imeli pred seboj kakšno muzejsko bitje. Tako ta znanstveno fantastični film namiguje na človekov odnos do njemu najbolj sorodne živali, saj prav ta potomec davnega skupnega prednika vzbuja povsod še največ pozornosti
00.00 Poročila
Koper
15.10	športno popoldne Nogomet, smučanje, košarka
20.00 Risanke
20.15 Stičišče Dve minuti 20J10 Zaklad Pan.cha Ville, fihfl' 22.00' Dnevnik danes
22.10	Tnšgektcr Bluey - TV film DnevnUj danes
Zagreb
15.10 Nogomet: Teteks - C. zvezda 17.00 Košarka:
Jugoplastika - Budučnost 18.30 Ti dnevi, ta leta 20.00 Divja sobota, film 21.50 Polnočna promenada
ŠVICA
16.35 Potovanje brez povratka -TV film
17.25 Musič Mag 18.00 Danes je sobota 20.40 Danes zvečer tombola 22.20 Športna sobota
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tudi starost je lahko lepa; 8,45 Glasbene skice; 9.30 Fleši mimogrede; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani Usti; 12.00 Glasnik Kanalske doline. Beležka -vmes lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik;
15.00	Začnimo s črko; «A»: 17.10 Med dvema ognjema - kviz oddaja; 18.45 Vera in naš čas.
Rito Pavone in O. Lionellom; 16.25 Mi kakor vi; 17.03 Autora dio; 17.30 Od dežele do dežele;
18.00	Evropski objektiv: 18.30 Roza copate; 18.45 Odbojka; 19.30 Radio 1 - jazz 82; 20.00 Black-out; 20.40 Danes zvečer v Milanu z...;
21.00	Oddaja o zdravju: 21.30 Ra dijska drama; 22.00 Odprti oder; 22.28 Malo gledališče; 23.10 Te-' lefonski poziv.
RADIO 2
KOPER
(Slovenski program)
6.00, 6.30, 7.25. 13.30, 14.00 Poročila; 6.10 Glasba za dobro jutro; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Kinospored; 13.30 Reportaža iz zamejstva; 14.10 Predstavitev oddaj, glasba; 14.30 Sobotni piknik; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah: 16.00 Primorski dnevnik; 16.18 Otroški zbor Oš Sežana: 16.30 Mladim poslušalcem.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9,30, 10.30,11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Count dotvn; 9.15 Pripovedovalec; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10,00 7, nami je...: 10.32 Popevka dneva; 10.35 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba.. M nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih;
11.32	Sončna glasba: 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah;
14.33	Poučevanje italijanskega jezika in literature na univerzah v Jugoslaviji; 15.45 Poje Alan Sor-renti; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Italijanski zbori; 16.32 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...
RADIO 1
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Vsa tista leta;
9.00	Costanza Gerardi, 2. nadal.j:; ob koncu poje Alan Sorrenti; 9.32 in 10.13 Bogovi se zabavajo; 10.00 Posebna oddaja o motorjih; 11.00 Long Plaving Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.48 Prizori iz današnjega življenja; 13.41 Sound - Track, glasba in kino;
15.00	Benedetto MarCello, 10. na-dalj.; 15.42 Hit Parade; ob koncu poje Harry Belafonte; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Posebna kmetijska oddaja; 17.02 Zgodbe na domu Loma. 10. povest; 17.32 «La scappatella*. komedija; 19.00 Filmska glasba: 19.50 Jazzovski protagonisti; 21.00 Rimski koncerti; 22.15 Poje Domenico Modugno; 22.50 Mete ponoči: Benetke.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 Poročila; 6.03 Almanah; 6.10, 7.40 in 8.45 Glasbena kombinacija: 7.15 Tukaj govori Jug; 9.02 in 10.03 Week-end; 10.15 Poje Ornella Va-nani; 10.50, 11.10 Black-out; 11.44 Mestni kino; 12.28 Lorenzo Beno-ni, 11. nadalj.; 13.30 Rock Village; 14.28 Olimpo 2000; 15.00 Oddaja z
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.25 Iz naših sporedov;- 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Pionirski tednik: 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Zapojmo pesem; 10.05 Panorama lahke glasbe; 10.40 Svetovna reportaža; 11.05 Pojo amaterski zbori; 11.30 Pogovor s poslu šalci; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Iz naših krajev:	13.30 Priporočajo vam...:
14.05 Kulturna panorama; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Zunanjepolitični magazin;
18.00	škatlica z godbo; 18.30 Iz de la Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni za bavni večer; 21.00 Za Slovence Po svetu; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Od tod do polnoči.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČARSKI SKOKI
FINALE SVETOVNEGA POKALA
Najboljši zbrani v Planici
Na včerajšnjem uradnem treningu je dosegel največje daljave Norvežan Bremseth
PLANICA — Skoraj 80 skakalcev iz Avstrije, Norveške, Kanade, ZDA, ZRN, NDR, Švedske, Švice, Italije, Madžarske, Sovjetske zveze, Francije in Jugoslavije se je zbralo v Planici, kjer bo danes in jutri finalno tekmovanje za svetovni pokal v skokih.
Včeraj so imeli vsi udeleženci, razen Japoncev, trening na 90-me-trski skakalnici, med vsemi pa se je najbolj izkazal Norvežan Bremseth, za katerega je norveški trener Ludvik Zajc že pred dnevi napovedal, da ga bo težko premagati. Bremseth sicer ne more poseči v boj za odličja v svetovnem pokalu, kajti Avstrijec Armin Kogler Ima vendarle preveliko prednost, vendar pa ga bo lahko ogrozil rojak Neuper.
Bremseth je bil včeraj med vse-
Danes in jutri v Novi Gorici
Deveti turnir prijateljstva
V tem času pred enim letom je bil goriški Kulturni dom gostitelj 8. finala gimnastičnega turnirja prijateljstva, na katerem so nastopili najboljši telovadci iz Jugoslavije. Zaradi pomembnosti dogodka, je turnir vsem, ki so ga obiskali, ostal v prijetnem spominu.
Danes in jutri pa bo v Novi Gorici finale 9. turnirja prijateljstva. Na njem bodo nastopile mlade telovadke in telovadci iz Bosne in Hercegovine. Vojvodine. Hrvaške in Slovenije. Prireditev organizira novogoriški Gimnastični center.
Kvalifikacijski del tekmovanja bo danes v telovadnici o-snovne šole Milojka Štrukelj v Novi Gorici. Dečki bodo tekmovali ob 10. uri, dekleta pa ob 16.00. Finalni del pa bo jutri ob 10. uri v telovadnici osnovne šole v Dornberku.
Naj ob tej priložnosti povemo, da bo goriški Kulturni dom naslednje leto ponovno gostitelj gimnastičnega turnirja.
—muč-
ni, Mobek 87 m, Samek 87 m, Ri-goni 86 m itd.
Včeraj so se mnogi skakalci odločili tudi za trening na stari Bloudkovi velikanki v Planici. Največjo daljavo je dosegel sovjetski reprezentant Prokopenko s 122 m. V prvi seriji je bil odličen tudi Jugoslovan Tepeš, ki je imel s 106 m drugo daljavo.
Že včeraj med treningom se je zbralo v Planici nekaj tisoč ljudi, ki kar niso vedeli, čemu se najbolj posvetijo — skokom, toplemu soncu v prekrasni zimski naravi a-li dobrotam na številnih stojnicah, na katerih je dobiti vse, od kotletov do palačink.
NOGOMET
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Danes Teteks-C. zvezda
V anticipiranem srečanju 26. kola prve jugoslovanske nogometne lige bosta že danes igrala Teteks in Crvena zvezda. Tekmo bo neposredno prenašala jugoslovanska televizija s pričetkom ob 15.10.
Ostale tekme bodo igrali jutri, in sicer: Radnički - Olimpija: Osijek - Vardar: Rijeka - Željezničar; Partizan - Dinamo; Vojvodina - Ve-
lež; Zagreb - Budučnost; Sarajevo - Beograd: Sloboda - Hajduk.
KOŠARKA
Spličani in Sarajevčani favoriti v Novem Sadu
NOVI SAD — Danes bodo v Novem Sadu igrali tekmi za vstop v «play-off» v prvi jugoslovanski košarkarski ligi.
Splitska Jugoplastika, ki je premočno zmagala v prvi B ligi, se bo spoprijela z Budučnostjo (tekma bo tudi po TV ob 17.00), medtem ko bosta v drugem srečanju igrala Bosna in reški Kvarner.
S. Mayer in McNamara v polfinalu
MILAN — Prva polfinalista mednarodnega teniškega turnirja za trofejo «Cuore Cup» sta Američana Sandy Mayer in Avstralec Peter McNamara.
Sandy Mayer je premagal rojaka Teacherja s 6:2, 4:6, 6:1, medtem ko je McNamara odpravil A-meričana Van Pattena s 6:1, 3:6 in 7:6.
JUTRI NA NEVEJSKEM SEDLU V PRIREDBI ZSSDI
Več kot 250 vpisanih za zaključni veleslalom zamejskega prvenstva
Z jutrišnjim veleslalomom na Nevejskem sedlu v priredbi Združenja slovenskih športnih društev v Italiji se bo zaključilo letošnje zamejsko smučarsko prvenstvo, o katerem lahko že sedaj rečemo, da je bilo res uspešno, tako po kakovosti (viden je bil napredek glede na prejšnje leto) kot tudi glede števila udeležencev, pa tudi o organizaciji posameznih tekmovanj se lahko izrečemo pohvalno, saj so na podlagi izkušenj odpravili marsikatero pomanjkljivost in so posamezna tekmovanja tekla brez posebnih zastojev.
Pa preidimo k jutrišnjemu tekmovanju. Za zaključni veleslalom se je vpisalo kar 257 tekmovalcev, ki bodo zastopali sedem zamejskih društev in sicer: Breg, Mladino, Devin, SPDT, SPDG, Sireno in Polet,
Start bo ob 10. uri, pomerili pa se bodo na dveh progah istočasno. Na prvi, krajši progi, bodo startali v kategorijah: «baby sprint* (moški in ženske), miške, medvedke, cicibanke, pionirke, mladinke, članice, amaterke in dame. Tekmovalci v kategorijah «baby sprint* in miške bodo na krajši progi startali nekoliko niže
od ostalih, ki se bodo pomerili na krajši progi.
Na daljši progi pa bodo startali v kategorijah: miški, medvedki, cicibani, pionirji, mladinci, člani, amaterji in veterani. Na krajši progi bodo tekmovalci nosili številke SK Devin, na daljši pa SPDG.
Konec tekmovanja je predviden za 14. uro, nagrajevanje pa bo ob približno 15. uri. Prvih pet društev bodo nagradili s pokali, prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji pa bodo prejeli kolajne.
Na podlagi vseh petih tekmovanj (v Trbižu, na Zoncolanu, v Ra-vasclettu in dvakrat na Nevejskem sedlu) bo nato sestavljena posebna lestvica, na podlagi katere bodo proglasili zamejske prvake v posameznih kategorijah. Za to lestvico pridejo v poštev tisti, ki so se udeležili vsaj štirih tekmovanj, točkovanje pa bo kot v svetovnem pokalu, in sicer 25 točk za prvo mesto, dvajset za drugo, petnajst za tretje itd. Zmagovalec bo nagrajen s pokalom, drugo in tretjeuvrščeni pa s kolajnami. Nagrajevanje pa predvidoma v soboto, 3. aprila, v domu »Albert Sirk* v Križu, točen datum pa bomo še javili.
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Kras na težkem gostovanju v Bazovici
Nič lažja naloga ne čaka Breg proti solidni enajsterici CGS - Primorje se lahko znova uvrsti med najboljše
1.	AMATERSKA LIGA
Vesna — Fortitudo
Položaj na lestvici ne dopušča Križanom, da bi si lahko dovolili še kak spodrsljaj. Že prejšnji teden smo zato poudarili, da jim drugega ne preostane, kot da v vsaki tekmi jurišajo na zmago. To pa še zdaleč ni lahka naloga, tega se dobro zavedajo tudi v Križu. Tudi današnje srečanje, v katerem bi morala Vesna iztržiti pozitiven izid, ne obeta nič dobrega. Fortitudo je namreč v zadnjih tekmah zanesljivo igral in se je s kritičnega položaja na lestvici pomaknil na bolj varno sredino, oa zato gotovo ne bo pripravljen kakorkoli Dopuščati, tako da bodo morali Križani dati vse od sebe, če hočejo še ohraniti upanje, da bodo tudi v prihodnji sezoni nastopali v tej ligi
2.	AMATERSKA LIGA
Zarja — Kras
Za današnji derbi v Bazovici vlada precejšnje zanimanje. Kras je namreč v zadnjih dveh srečanjih dosegel dve pomembni zmagi, s katerima se je pomaknil tudi više na lestvici, čeprav še ni matematično rešen. S svojo igro pa je pokazal.
da se lahko enakovredno kosa tudi z bolj kvotiranimi nasprotniki. Tudi jutri bo gotovo skušal iztržiti vsaj točko, sicer bi njegov morebitni neuspeh znali izkoristiti njegovi nasprotniki in ga znova potisniti v nevarne vode.
Zarja pa .je v povratnem delu prvenstva poleg Stocka zbrala največ točk, kar dokazuje, da je ba-zovska enajsterica v zelo dobri formi, tako da je naloga Krasa vse prej kot hvaježna. Vendar. . tudi pred derbijem na Proseku .je bilo težko predvideti, da bo domače moš.tvo ostalo praznih rok, zato lahko le rečemo, da je rezultat odprt, čeprav ima domače moštvo le več možnosti.
CGS — Breg
Enajsterica CGS je imela drugo mesto praktično v rokah, po porazu s Krasom pa je to sedaj precej v dvomu, zato gotovo ne bo hotela prav nič tvegati proti Brežanom, ki iz podobnih razlogov (le položaj na lestvici je drugačen, saj je Breg na spodnjem delu) merijo na celotni izkupiček. Prav zato bi Brežani morali razpolagati z vsemi silami, na žalost pa bodo spet v o-kmjeni postavi, saj bosta manj-
NiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiimmiiiiiiiiiiMiKiiifiiitiiiiiitiiaiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinuiiiMaiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniHi
iiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimimiiaiiiiiuiiiiiimmiiimmiiiiiiitiiiiiiiiiniiiniiiiinmMiiiniiiuiiiHiiiiiiuiiiiiiiiimiiuiiiHiiMiHia
KOŠARKA
V ITALIJANSKI C-1 LICI
mi tudi najbolje razpoložen, saj je dosegel tudi največje daljave (92, 93 in 92 metrov), s čemer je potrdil, da mu najbrž res jutri ne bo nihče mogel odvzeti zmage.
Tudi vodilna jugoslovanska trojka je na včerajšnjem treningu kar dobro začela. Tepeš je dosegel 88 in 84 metrov. Ulaga 87 in 86 metrov ter Lotrič 85 in 83 metrov. S tem so se «plavi» reprezentanti enakovredno postavili ob bok tistim, ki imajo realno možnost za nove točke v svetovnem pokalu.
Izmed drugih tekmovalcev so dosegli najboljše daljave naslednji: Hansson 90 m, Hastings 90 m, Bu-lau 89 m, Saetre 88 m. Neuper 88
Za Jadran zadnja tekma doma pred «play offe
V tržaški športni palači se bo drevi pomeril z Vigorjem iz Trevisa Že v ponedeljek bo začetek priprav na nadaljnji del prvenstva
Drevi bodo jadranovci ponovno pred domačim občinstvom. Tj bo zadnja tekma, ki je bodo naši pred pričetkom «play offs» odigrali v Trstu. V športni palači bodo drevi košarkarji Vigorja iz Trevisa. proti katerim #so Splichalovi varovanci doživeli prvi poraz v prvenstvu. Kot zanimivost navedimo, da igra Dri Trevisu Frezza, ki .je pred kakimi 10 leti branil barve tržaškega Lloyda.
Vitez in Ban sta se ta teden udeležila kvalifikacij italijanskega košarkarskega vseučiliškega prvenstva. Tržačani so premagali univerzitetni moštvi Turina in Pavie in se tako uvrstili v nadaljnji del prvenstva, ki bo v Benetkah. Prav Viteza smo vprašali: za'mnenje o drevišnji tekmi: «Ta teden smo si privoščili nekaj počitka, sedai pa nas čakajo naporni treningi. Marko in jaz sva igrala v Turinu, kjer sva se v glavnem dobro odrezala. Proti Trevisu bi le morali zmagati. Igralci Vigorja niso nič posebnega: predvajajo dobro skupinsko igro, nimajo pa nobene izrazite

SMUČANJE
V SVETOVNEM POKALU
Phil Mahre najboljši letos tudi v slalomu
Spet dobra uvrstitev Bojana Križaja - Jutri vzporedni slalom (za moštveno lestvico)
MONGINEVRO — Američan Phil Mahre je osvojil tudi zadnji slalom letošnjega tekmovanja za svetovni pokal in je tako zaključil to sezono več kot uspešno. Poleg svetovnega pokala samega, katerega si je zagotovil že pred časom, je tako osvo jil še «pokalčka» za veleslalom in slalom.
Njegov glavni tekmec Stenmark je imel včeraj še vedno možnost, da bi se dokopal do prvega mesta, vendar bi moral v vsakem primeru zmagati, da bi izničil svoj zaostanek petih točk. To ni bilo povsem nemogoče, saj je imel po prvi vožnji le skromnih 7 stotink sekunde za ostanka za vodečim Gaspozom. to da v drugi je bil prepočasen. Phil Mahre, ki je bil po prvi vožnji šele četrti, pa za Šveda prehiter.
Izvrstno je vozil Jugoslovan Križaj, ki se je po prvi vožnji z zelo majhnim zaostankom uvrstil na 3. mesto, v drugi pa je le za las to svojo uvrstitev poslabšal, kar pa je še vedno izreden uspeh. Križaj je spet dokazal, da je višek svoje letošnje slalomske forme dosegel prav v zaključnem delu sezone.
Ostali jugoslovanski slalomisti so izpadli.
Italijani so precej računali na De Chieso, toda tudi on ie bil med tistimi številnimi smučarji, ki niso privozili do cilja. Tako .je bil tudi tokrat najboljši mladi Edalini, ki mu je le za malo ušla uvrstitev v najboljšo deseterico, Giorgi pa je bil štirinajsti.
Lestvica včerajšnjega slaloma je bila taka'
1.	Ph. Mahre (ZDA)	1'39”41
2.	Stenmark (Šve.)	1'40”07
3.	Gaspoz (Švi.)	1'40’’09
4.	Križaj (Jug.)	1’40”74
5.	Luthy (Švi.)	1’41”49
«. Wenzel (Lie.)	]'41"53
7. Gruber (Av.)	1'41”74
I.	Strand (Šve.)	1'42”20
9.	Orlainsky (Av.)	1’42"32
10.	Andrejev (SZ)	1'42"68
II.	Edalini (It.)	1’42”70
14. Giorgi (It.)	1'42"99
Končna veleslalomska lestvica svetovnega pokala:
1.	Ph. Mahre	120
2.	Stenmark	110
3.	S. Mahre	92
4.	De Chiesa	68
5.	Gruber	66
Skupna lestvica svetovnega pokala:
1. Ph. Mahre	309
2. Stenmark	211
3. S. Mahre	183
4. Miiller	132
5. Wenzel	130
8. Križaj	108
Svetovni pokal se bo zaključil jutri z vzporednim slalomom, ki pa bo veljal le za moštveno lestvico.
Svetovni pokal
CASTELROTTO — Danes bo v Castelrottu na sporedu tek na 15 km v okviru tekmovanja za svetovni pokal v smučarskih tekih.
Jutri bo tudi nastop štafet na progi 4X10 km, vendar pa ne bo veljal za točke svetovnega pokala.
osebnosti. Z naše strani pa se jim bomo skušali temeljito oddolžiti za poraz, ki so nam ga zadali v pr vem delu prvenstva. V ponedeljek začnemo tudi s pripravami na,«play offs*. Priprave t>omo začeli že v Trstu, po tekmi s Canello pa bomo šli na Otočec, kjer bomo lahko trenirali z največjo zbranostjo.*
Srečanje med Jadranom in Vigorjem se bo pričelo ob 20.30 v tržaški športni palači.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
V	20. kolu promocijskega prvenstva imajo vsi naši predstavniki konkretne možnosti za zmago.
Stella Azzurra — Kontovel
Tržačani so dokončno izpadli iz skupine moštev, ki, se borijo za prestop, tako da so sedaj verjetno demotivirani in brez veselja do igre. Kontovelci bi morali ob dobri igri slaviti zmago iri tako opraviti še korak proti sigurnemu obstanku v ligi.
Grandi Motorl Trst — Polet
Tavčarjevi varovanci so v prejšnjem kolu premagali Stello Azzurro in s tem poskrbeli za veliko presenečenje. Naši bi lahko ponovili u-speh tudi proti moštvu GMT. Tržačani so tehnično verjetno slabši od Stelle Azzurre, so pa izkušeni, odločni in zelo zagrizeni. Jasno pa je, da se tudi poletovci odlikujejo predvsem po teh lastnostih, zato bo dvoboj verjetno zelo zanimiv.
Edera Časa del Frigo Milje — Bor
V	prvem srečanju so Ožboltovi varovanci brez večjih težav premagali Miljčane, ki so po uspešnem startu takoj zdrknili na zadnja mesta razpredelnice. Obe moštvi sta trenutno v slabem položaju, predvsem domačini, ki jim vedno bolj preti nevarnost izpada iz lige. «Plavi* pa morajo nujno zmagati, zato da se rešijo neugodnega položaja.
SPORED 20. KOLA
Z&S - Ferroviario; Časa del Frigo - Bor (31. 3. ob 21.15 v Miljah); Stella Azzurra - Kontovel (27. 3. ob 20.45 v Istrski ulici); Barcolana -SGT; Inter Milje - CUS; Scogliet-to - Don Bosco; GMT - Polet (28. 3. ob 12.30 v Ulici della Valle).
Canpja
ATLETIKA
DANES NA KOLONJ1
V pričakovanju velikega števila tekmovalcev
Z današnjim tekmovanjem se bo na stadionu na Kolonji zaključila atletska prireditev, katero je kot vsako leta ŠZ Bor organiziralo za dijake nižjih srednjih šol tržaške
pokrajine. Udeležba na dosedanjih prireditvah .ie bila dobra samo med tekmovanji v dvorani, slabša, in to zaradi slabega vremena, pa na tekmovanju v krogu, ki je bilo pred dvema tednoma. Obeti za današnji nastop so dobri in organizatorji pričakujejo danes popoldne razmeroma veliko število tekmovalcev.
V ta namen so se pošteno pripravili in tekmovanje bi moralo, če bo šlo vse po načrtu, potekati hitro. V daljino bodo n.pr. skakali na dveh zaletiščih. z dveh zaletiše pa bodo tudi metali kroglo.
Na sporedu je še tek na 50 m, v katerem bodo izvedli tako pred-teke. kot finalna tekmovanja.
Zbor tekmovalcev in sodnikov bo ob 14.30. Prve tekme se bodo začele ob 15. uri. (KB)
Salvador Izgubil
BUENOS AIRES - V prijateljskem nogometnem srečanju v Cordobi je domače moštvo Talleres premagalo reprezentanco Salvadora z 2:1.
Domači šport
. .. . ....
Hilli
11
.r . ^
DANES
SOBOTA, 27. MARCA 1982
NOGOMET
UNDER 20
15.30	v Dolini: Breg - Aurisina; 15.30 pri Dom ju: Domio - Vesna;
NAJMLAJŠI
16.00	v Ločniku: Lucinico - So-vodnje;
MLAJŠI CICIBANI
16.30	v Dolini; Breg - Opicina;
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Trstu, «1. maj*: Bor Intereuropa - Putinati Ferrara; 19.00 v Nabrežini: Sokol - Don Bosco Padova;
MOŠKA C-l LIGA
18.30	v Mestrah: Carpinetum Me-stre - Bor JIK Banka;
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	v Červinjanu: AUSA PAV -Sloga; 20.00 v Vidmu: Donatello Videm - Kontovel;
MOŠKA D LIGA
20.30	v Štandrežu: 01ympia Ter-pin Gorica - Nuova Pallavolo Trst;
ŽENSKA D LIGA
18.30	v Pierisu: Pieris - Bor; 18.00 pri Banih: Sloga - Breg;
1. ŽENSKA DIVIZIJA
16.00	v Trstu, Ul. Caravaggio: Vi-vai Busa - Breg; 19.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Club Altura;
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.30 v Trstu, Visentini: Preveni-re - Kras;
KOŠARKA
MOŠKA C -1 LIGA
20.30	v Trstu, Športna palača; Jadran - Vigor;
PROMOCIJSKA LIGA
20.45 v Trstu, Istrska ulica: Stella Azzurra - Kontovel:
KADETI
16.30	v Trstu, «1. maj*: Bor -Stella Azzurra; 19.00 v Trstu, I-strska ulica: Don Bosco B - Sokol;
PROPAGANDA
18.30	v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Kontovel;
MINIBASKET
18.30	v Trstu, «1. maj*: Bor -Stella Azzurra:
ATLETIKA
ATLETSKA LIGA
15.00 v Trstu, Kolonja: prireja ŠZ Bor;
KOTALKANJE
POKRAJINSKO PRVENSTVO
14.30	v Trstu, Jolly: nastopa tudi Polet;
JUTRI
NEDELJA, 28. MARCA 1982
NOGOMET
I. AMATERSKA LIGA
16.30 v Križu: Vesna - Fortitudo;
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIHtlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllflin
ODBOJKA
DREVI V ŽENSKI C-2 LIGI
Za Slogo morda odločilno gostovanje
Čaka jo težka pot k AUSA Pav, ki je skupaj z našo ekipo favorit za napredovanje - V ženski D ligi derbi Sloga-Breg
Po 14-dnevnem premoru bodo spet oživela odbojkarska igrišča tudi v nižjih ligah. Skupno bodo odigrali trinajst tekem. Manjkal ne bo seveda niti slovenski derbi, toda po našem mnenju bo najbolj zanimivo in važno srečanje v Červinjanu med domačo AUSA Pav in Slogo v ženski C-2 ligi, saj sta obe šesterki še neporaženi in glavna favorita za končno zmago ter napredovanje v višjo ligo.
ŽENSKA B LIGA
Po neposrednem obračunu igrata oba naša d.ugoligaša doma. Na-brežinke bodo gostile Don Bosco iz Padove, ki je pred tednom dni v mestnem derbiju po izrednem boju premagal CUS. Gostje imajo 6 točk, domačinke pa dve. Po našem mnenju je favorit Don Bosco, ker bo Sokol nastopil oifrnjen. Za šesterico Bora Intereuropa je letošnje prvenstvo končano, saj se bo morala odreči še pomoči Maverjeve, tako da bo imel vodeči Putinati iz Ferrare močno olajšano pot do zmage.
Posnetek s krosa »Atletske lige*, ki je bil pred kratkim na Kolonji
MOŠKA C-1 LIGA
Pred izredno težko nalogo bodo drevi tudi odbojkarji Bora JIK Banke, ki bodo gostovali v Mestrah. Odbojkarji Carpinetuma igrajo vse bolje in Tržačani brez Veljaka so že vnaprej obsojeni na neuspeh. ŽENSKA* C-2 LIGA V prvih treh nastopih je AUSA Pav premagala Breg, Julio in Col-loredo s 3:0, Sloga pa Vivil in Breg s 3:1, Colloredo pa samo po treh setih igre. Povejmo še, da je Sloga domače srečanje z AUSA Pav izgubila s tesnim 3:2, v gosteh pa se je oddolžila s prodorno zmago (s 3:0). To pa je že preteklost, ki tokrat ne igra več nobene vloge. Če domača šesterka žanje odlične uspehe (zadnji deželni naslov pri deklicah), je na strani Sloge izkustvo, ki je pri vsaki športni igri najbolj važno. S tem pa varovanke trenerja Drasiča, ki so seveda favoritinje, še nimajo dragocenih točk v žepu.
Brežanke bodo jutri popoldan igrale z Julio, ki je v tem drugem delu prvenstva razočarala. Poleg nasprotnic se je bati tudi neprimerne ure. Vodeči Kontovel bo v Vidmu igral z Donatellom, ki je še praznih rok in tudi kandidat za nazadovanje.
ŽENSKA D LIGA Pri Banih se bosta v slovenskem derbiju spoprijela Sloga in Breg. Domačinke imajo 4 točke, gostje pa 2. Skupina je izredno izenačena in boj za obstanek še toliko bolj ogorčen in neizprosen. Možna so tudi presenečenja. Borovke se bodo spoprijele z dobro znanim Pierisom, ki je z našimi odbojkaricami že dvakrat izgubil.
MOŠKA D LIGA Lahko rečemo, da so Goričani proti odličnim zastopnikom Nuova Pallavolo iz Trsta brez vsake možnosti. Izenačen pa bo dvoboj med tržaškim Gold Fasslom in Juven-tino Belco.
1. MOŠKA
In ŽENSKA DIVIZIJA
Odbojkarji Krasa se bodo srečali z ekipo Prevenire, ki ima že zagotovljeno drugo mesto na končni lestvici. Dekleta Bora bodo imele na drugi strani mreže Club Altura, Brežanke pa Vivai Busa. Favoriti nje so nasprotnice. (G. F.)
ALPINIZEM
Sinoči na sedežu SPDT
Začetek plezalnega tečaja
Sinoči se je na sedežu Slovenskega planinskega društva v Trstu pričel alpinistični tečaj tega društva, ki združuje skupno kakih 30 tečajnikov. Prvo teoretično lekcijo je imel znani tržaški alpinist Lucijan Cer-golj, ki je predaval o alpinistični opremi in o odpravah v gore. Prva praktična vaja bo v nedeljo v Glinščici; tečajniki se bodo zbrali ob 8. uri na glavnem trgu v Boljuncu in nato skupaj krenili v dolino Glinščice.	D. J.
. X c ^ s	J
2.	AMATERSKA LIGA
16.30	na Proseku: Primorje - O-limpia; 16.30 v Ribiškem naselju: CGS - Breg; 16.30 v Bazovici: Zarja - Kras;
3.	AMATERSKA LIGA
8.00	v žavljah: Giarizzole - Gaja; 10.30 v Trstu, Ul. Flavia: Edera - Primorec; 16.30 v Tržiču: Romana - Sovodnje; 16.30 v Doberdobu: Mladost - S. Lorenzo; 16.30 v štandrežu: Juventina - Brazza-nese;
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Ribiškem naselju: Chiar-bola - Primorje; 10.30 na Padri-čah: Gaja - CGS; 8.30 na Opčinah: S. Andrea - Kras;
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - Zaule; 9.00 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Primorje; 10.30 v Bazovici: Zarja -Roianese;
MLADINCI
9.30	v Štandrežu:	Juventina -
Como;
ZAČETNIKI
11.45 pri Dom ju: Domio - Breg;
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
12.30	v Trstu, Ul. della Valle: GMT - Polet;
1. DIVIZIJA
11.00	na Kontovelu: Kontovel -Basket Team; 11.00 v Trstu: Bor -Prevenire:
PROPAGANDA
8.30	v Trstu, «1. maj*: Bor -Don Bosco A:
KOTALKANJE
POKRAJINSKO PRVENSTVO
8.30	v Trstu, Jolly: nastopa tudi Polet:
ODBOJKA
ŽENSKA C - 2 LIGA
15.00	v Trstu, Športna palača: Julia - Breg:
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, Ul. Svevo: Gold Fassl - Juventina Belca;
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 29. MARCA 1982
KOŠARKA
MINIBASKET
15.30	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario B - Polet.
Saronni zmagal
RAGUSA — Giuseppe Saronni je osvojil prvo mesto na mednarodni kolesarski krožni dirki v Ragusi. Saronni je zmagal v sprintu.
Sinoči v Gregorčičevi dvoran)
Redni občni zbor SPK Čupa
V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bil sinoči 10. redni občni zbor Slovenskega pomorskega kluba Čupa.
Iz predsedniškega in tajniškega poročila je bilo razvidno, da j' bilo delovanje v prejšnji sezoni u-spešno, čeprav ostaja še vrsta nerešenih in za to naše društvo življenjsko važnih vprašanj odprtih.
Podrobnejše poročilo o občnem zboru v eni od naših prihodnjih številk.
tllllllllMIIIHIIMIIlimillllllllHI.IIIIIIIIIIIIIIIliailtUIIIHinMIIMIIimiltlllllllltIMIIIIIIIIHIimillllllMUMIIIMIIItl
OBVESTILA
I Ihn
mm
mm 4


SPDT
obvešča, da je jutri, 28. marca, odhod avtobusa na smučarsko tekmovanje na Nevejsko sedlo točno ob 6.30 izpred sodne palače.
Športna šola Trst
obvešča vse tiste, ki so se udeležili prvega dela šahovskega turnirja osnovnošolcev in nižješoicev, naj se zberejo danes, 27. t.m. ob 15. uri na stadionu «1. maj*, kjer bo na sporedu drugi del tega tekmovanja.
SK Devin
priredi jutri, 28. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki zaključnega smučarskega tekmovanja v veleslalomu v priredbi ZSŠDI.
* * *
SD Mladina, smučarski odsek,
organizira jutri, 28. t.m., avtobusni Izlet na Nevejsko sedlo ob priUki zadnjega prehodnega tek-
movanja v veleslalomu pod pokroviteljstvom ZSŠDL Vpisovanje na Opčinah pri odborniku Tavčarju (tel. 21-29-36) in v Križu pri odbornici Silvi v trgovini »Pri kostanju*. Odhod z Opčin izpred »Central bara* ob 5.45, v Križu izpred spomenika ob 6. uri.
* * *
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 29. t.m., ob 20. uri na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije.
• • •
ŠZ Bor
sklicuje dne 29. marca 1982 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na stadionn »L maj* v Trstu
REDNI OBČNI ZBOR
s naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, 2. predsedniško poročilo, 3. diskusija, 4. poročilo nadzornega odbora, S. voli tve.
kala Micor in Rodela.
Primorje — Olimpia Primorje ima priložnost, da se spet uvrsti med najboljše. Olimpia namreč sodi med šibkejše enajsterice tega prvenstva. Vendar ob tem ne gre prezreti, da prav ekipe, ki se borijo za obstanek, lahko marsikomu pripravijo tudi neprijetno presenečenje.
3. AL NA TRŽAŠKEM
Giarizzole — Gaja To je gotovo osrednje srečanje' jutrišnjega kola 3. amaterske lige na Tržaškem. Gaja, ki je svojim navijačem doslej itak nudila precej zadoščenja, ne bi smela razočarati, čeprav igra proti neposrednemu tekmecu za napredovanje. Gajevci bi svoje prvo mesto na lestvici o-hranili tudi z neodločenim izidom (pri tem ne gre pozabiti, da imajo še dve tekmi manj, Giarizzole pa eno). Giarizzole pa morajo nujno meriti na celotni izkupiček, sicer postane napredovanje zanje nedosegljivo.
Edera — Primorec Vsa predvidevanja govorijo v korist Primorca, ki bi moral jutri zmagati, vsaj glede na to, kako i-gra Edera, ki se v letošnjem prvenstvu res ni izkazala.
3. AL NA GORIŠKEM
Romana — Sovodnje Čeprav je Romana na dnu lestvice in ne predstavlja velike ovire, bodo morali Sovodenjci paziti, da ne pride do nezaželenega spodrsljaja, če hočejo obdržati 2. mesto na razpredelnici. Tržiški igralci so namreč najslabša ekipa prvenstva, ki je doživela celo vrsto porazov. Kljub temu pa bi znali Marsonovim varovancev pripraviti tudi kako presenečenje in o tem zna Juventina nekaj povedati.
Mladost — San Lorenzo Po pomembnem uspehu, ki so ga Doberdobci dosegli v Zagraju, čaka Ferletičeve varovance ponovno težka preizkušnja. Na domačem igrišču se bodo namreč pomerili z ekipo iz Šlovrenca, ki je doslej igrala s spremenljivo srečo, vsekakor pa gre za solidno enajsterico.
Juventina — Brazzanese Po pekočem porazu, ki so ga Štan-
ŽUPAN ŠVAB NA ZASEDANJU V PORDENONU
0 športnih napravah v dolinski občini
Deželna služba za šport in rekreacijo je priredila v Pordenonu deželno zasedanje, na katerem je bil govor o športu in športnih napravah.
Govor je bil med drugim o nujnosti, da bi imela vsaka občina take športne naprave, ki ne služijo le športnim, ampak tudi rekreacijskim aktivnostim. Take naprave naj bi bile predvsem načrtovane racionalno, brez odvečnih struktur in po možnosti čim cenejše.
Zasedanje je služilo obenem tudi kot priprava na vsedržavno zasedanje o športu, za katero so priprave že v teku.
Na zasedanju je spregovoril tudi župan dolinske občine Edvin Švab, ki je najprej prikazal rezultate naporov te naše občine na področju športnih gradenj, nato pa je poudaril še dve pereči vprašanji: prvo se tiče pomanjkanja denarja za dopolnitev športnih objektov in naprav v tej občini, v drugi pa je prikazal stanje pri Domju, kjer bo nova cesta tekla prav preko tamkajšnjega nogometnega igrišča in bi torej morali odgovorni poskrbeti, da bi zgradili nekje v bližini novo igrišče.
drežci doživeli v Podgori in po zamenjavi trenerja, bo Juventina i-grala doma proti Brazzaneseju. Srečanje bo vsekakor potrebno, da domači igralci preverijo moč reakcije po takem porazu. Brazzanese pa je ekipa kot nalašč za tako preizkušnjo.
—pr—
MLADINSKE IGRE
NOGOMETNI TURNIR
Poraz Dolinčanov
S. Gregorčič — N. Sauro 0:4
(0:2)
SIMON GREGORČIČ DOLINA: Germani, Barut, Ražen, Prašelj, Boneta, Canciani, Sterzai, Družina, Olenik, Zobec in Ota (Zonta, Vodopivec, Furlan in Smotlak).
Nižja srednja šola Simon Gregorčič iz Doline nastopa tudi letos na mladinskih igrah v nogometu, in sicer v kategoriji A, v kateri nastopajo dijaki letnikov 1968 in 69 ter dva dijaka letnika 67. Dolinski dijaki so se v prvem natsopu po-, merili z zavodom Nazaria Saura iz Milj ter srečanje izgubili z 0:4. Ne glede na izid pa zaslužijo slovenski dijaki pohvalo, saj so se srčno borili proti objektivno boljšemu nasprotniku.
V	skupini B je zavod M. Coder-matz premagal P. Addobati s 6:1.
V	ponedeljek igrajo šolarji iz Doline z ekipo zavoda Codermatz.
(G. F.)
NOGOMET
Havelange v Varšavi
VARŠAVA — V poljsko prestolnico je prispel predsednik mednarodne nogometne zveze Havelange. Tam bo ostal dva dneva in se bo srečal z več predstavniki poljskega športa.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TU 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Nuročnmo
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 120,00. letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglas)
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežela Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
čim italijanske zveze časopisnih I založnikov FIEG *
27. mOTCO 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
IzdajaI in tiska i
iZJT
iTrst
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Bo turistična sezona letos boljša kot lani?
Jugoslavija pričakuje, da ji bo letos turistično gospodarstvo pomagalo krpati devizno vrečo. Zaradi težkega gospodarskega položaja so taka pričakovanja razumljiva, kajti gospodarstvu in državi najbolj manjka deviz, turistično gospodarstvo pa je tisto, ki bi lahko pomembneje pomagalo gasiti to devizno sušo. Vendar so letos v državi veliko previdnejši pri zahtevah in na povedih, koliko deviz naj bi prineslo turistično gospodarstvo, kajti lanske zahteve se niso povsem uresničile. Lani so najbolj treznejši na povedali, da bi lahko s turizmom zaslužili 1,4 milijarde ameriških dolarjev, veliko pa je bilo takih, ki so zahtevali kar 2 milijardi dolarjev priliva. Kljub letošnjemu težavnemu gospodarskemu položaju — položaj se je še poslabšal zaradi tega, ker je treba letos odplačati precej tujih dolgov in ker so se obresti za te dolgove zaradi ameriške finančne politike izjemno povečale .— zahtevajo od turističnega gospodarstva le to. da bi ustvarili vsaj toliko deviznega priliva kot lani. Lanski uradni devizni priliv od turizma je bil 1.35 milijarde dolarjev. Gospo darska politika se očitno zaveda, da je zaradi težkega svetovnega gospodarskega položaja in zaradi političnih napetosti težko karkoli zahtevati in da ne gre že vnaprej računati na devizni pri liv, ko pa so letošnje turistične poti v Evropi ta ko zelo zamotane in prekrižane, še pred mesecem in pol zelo črnogledi turistični delavci pa so potem, ko se je končala berlinska turistična borza in nekaj podobnih drugod po Evropi, ne koliko bolj optimistični. Trdijo, da bo letos turistično gospodarstvo vendarle lahko ustvarilo to likšen devizni priliv kot lani.
Za evropsko turistično gospodarstvo je značilno, da že nekako do srede marca sklepajo večino tako imenovanih agencijskih turističnih aranžmajev. Do tega časa se namreč tisti turisti, ki se odpravljajo na letovanje s pomočjo turističnih agencij, že odločijo, kje bodo preživeli do pust. Letošnje izkušnje kažejo, da je zanimanje padlo zlasti za letovanje v bolj oddaljenih državah, kot so Tunizija, Alžirija in oddaljenejši otoki, občutno pa je upadlo tudi zanimanje za dopust v socialističnih državah, zlasti za dopust v Romuniji in Bolgariji, ki sta postali za radi izredno nizkih cen v zadnjih dveh letih ostri konkurentki. Vendar pri tem zmanjšanju ne gre za finančne, temveč po vsem sodeč poli tične vzroke (zaostrovanje napetosti med blo koma). Ker je postal strošek za potovanje izredno pomemben pri odločanju, kam na dopust, se je povečalo zanimanje za- letovanje v evropskih sredozemskih državah. Med temi prednjači zla sti Španija, ki ima letos v rokah močan adut: svetovno prvenstvo v nogometu, pa tudi Italija. Obe sta letaš že upali privabiti veliko gostov zato. ker turističnih aranžmajev nista podražili. Podatki s turističnih borz že kažejo, da sta si letos uspeli zagotoviti že več gostov kot lani ob tem času. Pri tem je treba upoštevati, da je bil lani odhodek od turizma v državah OECD manj ši kot leto poprej za 4 odstotke (z 71,3 milijarde je padel na 68,8 milijarde dolarjev). S tem torej ti dve državi letos skušata popraviti in nadomestiti lanski izpad.
Jugoslavija pa je v nekoliko drugačnem položaju. Lani se je mednarodni turistični promet pri nas povečal za 8 odstotkov (leto poprej je bilo tako povečanje celo lt-odstotno). To je bilo zelo zadovoljivo, še bolj pa je bil s tega sta lišča ugoden devizni priliv, saj se je povečal kar za 2! odstotkov oziroma od 1,11 milijarde dolarjev na 1,35 milijarde dolarjev. To so uradni podatki jugoslovanske narodne banke, v resnici pa je bil devizni priliv vsaj za pol milijarde dolar jev večji, toda te devize so se znašle v zasebnih rokah in ker niso bile zamenjane v menjalnicah. jih banka tudi ni evidentirala.
To pomeni, da so lani tuji turisti v povprečju porabili v Jugoslaviji več denarja kot prej šnja leta. Ker pa vsi ugotavljajo, da se je kakovost in pestrost turističnih storitev lani le malo izboljšala, lahko ti podatki dokazujejo, da so tuje turiste lani v Jugoslaviji preveč izžema li in da se bodo turisti letos odvrnili od dopu stovanja v naši državi. Tega so se turistični delavci očitno bali. saj drugače samo zaradi spre menjenih razmer v svetovnem turističnem gospodarstvu še pred mesecem in pol ne bi bili tako črnogledi.
Črnogledi pa so bili še zaradi nečesa druge ga. Medtem ko glavni konkurentki — Španija in Italija - nista dvignili cen turističnih storitev. so jugoslovanske agencije letos dvignile cene turističnih storitev za 8 do 10 odstotkov. Sam dvig cene ne bi bil toliko usoden, če ne bi u pošte vali odločitve obeh konkurentk, saj je to likšen dvig v mejah inflacije v tistih državah, od koder v glavnem prihajajo turisti v Jugoslavijo. Toda zaradi lanskih neuspehov (ti so bili zlasti izraziti v španskem turističnem gospodar stvu), so vse sredozemske turistične države na stopile letos na evropskem turističnem trgu z izredno agresivno propagando, Jugoslavija pa je letos za turistično propagando namenila prav toliko deviz kot lani. Lani pa so ugotavljali.
da je bila propaganda za jugoslovanski turizem v Evropi dokaj mlačna.
Zato so bila prva letošnja sklepanja turističnih aranžmajev za Jugoslavijo borna in nič dobrega obetajoča. Toda izkazalo se je, d J tu risti letos nasploh nekoliko pozneje sklepajo tu ristične aranžmaje kot lani in da je prav zdajšnje sklepanje turističnih pogodb zelo intenziv-no. tako da bo jugoslovansko turistično gospo darstvo lahko nadoknadilo tisto, kar se je zdelo že izgubljeno. Berlinska turistična borza je že na primer jasno pokazala, da bo gibanje mednarodnega turističnega prometa za Jugoslavijo približno tako kot lani. Napovedi iz drugih turističnih borz pa kažejo, da se bo obseg med narodnega turističnega prometa v Jugoslaviji letos lahko celo povečal, čeprav na splošno velja prepričanje, da se obseg mednarodnega turističnega prometa letos ne bo povečal.
Italija in Španija trdita, da je letošnje sklepanje agencijskih turističnih aranžmajev bolj še kot lani, Jugoslavija pravi, da ni oziroma da ne bo slabše kot lani. strokovnjaki držav OECD pa pravijo, da se obseg mednarodnega turističnega prometa letos ne bo povečal. Navidez vse tri trditve ne gredo skupaj. Ali pač — zaradi tega, ker upada turistični promet v oddaljenejših turističnih državah in v državah vzhodnega socialističnega tabora Vse to kaže, da bi bil lahko letos devizni izkupiček od turizma v Jugoslaviji celo večji kot lani.
Toda za Jugoslavijo se prava turistična bitka šele začenja. Znano je, da je delež tako imenovanega agencijskega turizma v Jugoslaviji sorazmerno majhen zaradi skromnejše ponudbe kot pri tekmecih in da je veliko večji delež tistih tujih turistov, ki v Jugoslavijo ne pridejo s turističnimi agencijami, ampak samostojno v lastnem aranžmaju. Ti turisti pa se letos še ni so odločili, kam bodo šli na dopust. Zato jugo slovanski strokovnjaki za mednarodni turizem opozarjajo, da je treba takoj v boj za njih, predvsem z močnejšo propagandno dejavnostjo. Te nasvete je letos upoštevala celo zvezna vlada. ki je že odobrila nekaj deviz za tako propagando (vsota je zaradi splošne devizne suše sorazmerno majhna), s čimer je dokazala, da ceni devizni priliv s te strani in da je ta pri liv zelo pomemben. Kako tudi ne, saj smo lani desetino vseh deviz ustvarili s turistično dejavnostjo. Že pred tem je zvezna vlada odobrila. da tujim turistom prodajajo bencin po znižani ceni (boni). To pa je tudi vse in — pre malo glede na to. kakšne popuste na primer ponuja Italija takim turistom
Vendarle ima Jugoslavija nekaj skritih kart. ki jih lahko uporabi kot prednost. Zahodni Nemci so že izračunali, da je njihova marka vredna v Jugoslaviji za 13 do 15 odstotkov več kot pa v ZR Nemčiji. To je sicer mnogo manj kot la ni, ko je bda vrednost marke v Jugoslaviji kar za 23 do 29 odstotkov večja kot v ZR Nemčiji. Tudi za vse ostale zahodne Evropejce bo izven-penzionska ponudba cenejša kot lani. kajti ta ponudba je v dinarjih (turistične aranžmaje pa ponuja jugoslovansko turistično gospodarstvo v tujih valutah). Dinar pa je od lanske turistične sezone močno padel glede na vrednost tujih valut (od leta 1979 do letos se je na primer dinar ska vrednost dolarja povečala kar za 206 odstotkov).
Te ugodnosti ali prednosti pa imajo tudi svo jo temnejšo stran. Turističen priliv bi lahko precej povečevali, če bi imeli dovolj prostora za turiste. Toda gradnja turističnih zmogljivosti je zelo upočasnjena, zato je tudi zelo težko povečevati obseg turistične ponudbe. Na drugi strani pa prizadevanje turističnih organizacij za čim večji obisk tujih turistov manjšajo tudi nekateri predpisi. O enem takem namreč prav zdaj v Ju goslaviji zelo burno razpravljajo. Država je lani predpisala, da morajo vse menjalnice tekoče oddajati odkupljene devize jugoslovanski narod ni banki. To pomeni, da turistične organizacije ne morejo obračati teh deviz v svoj prid. To ne bi bilo še nič slabega, če ne bi pred tem gospodarska politika prav teh organizacij nekaj let prepričevala, da morajo te devize združiti z. ostalo industrijo in kmetijstvom, da bi jih torej dajale tja. kjer jilt bolj potrebujejo, v zameno pa bi dobivale tisto blago, ki ga pri poslovanju rabijo. Dohodkovni odnosi, kakor imenujejo pri nas take povezave, so že močno zaživeli, zdaj pa turistične organizacije nimajo de viz. da bi izpolnjevale pogodbe. Zato Hrvaška in Slovenija več ne izpolnjujeta tega predpisa, ker je slutiti da bi zaradi njega lahko prišlo do osipa tujih turistov.
Podobnih zadreg je še več. Kljub temu pa so v turističnih organizacijah kar optimistični pri napovedovanju letošnje turistične sezone. Upaj mo, da se njihova napovedovanja ne bodo izjalovila, kajti boljši devizni izkupiček od turizma bi bil še kako dober obliž za devizno likvid nost države. Toda. tudi v turizmu so rezultati predvsem odsev vloženega dela. To pa bi moralo biti temeljno vodilo jugoslovanskega turi stičnega gospodarstva.
JOŽE PETROVČIČ
PRED REFORMO PROSVETNEGA MINISTRSTVA IN ŠOLSKI UPRAVE
Vsedržavni svet za javno šolstvo podprl zahteve slovenske manjšine
Slovenskim šolam zagotoviti urad s pristojnostjo šolskega skrbništva in zborni organ za odločujočo udeležbo pri upravi slovenskih šol
RIM — V torek, 23.. in v sredo. 24. marca, se je Vsedržavni svet za javno šolstvo sestal predzadnjič v tej mandatni dobi. Po sklepu s prejšnjega zasedanja je bil na dnevnem redu izrek mnenja o ministrovem predosnutku zakona o reformi prosvetnega ministrstva in šolske uprave, na zahtevo navpičnega odbora št. 6 za odnose med šolo in jezikovnimi manjšinami pa .je bil vključen v dnevni red tudi izrek mnenja o načelih, ki naj jih upošteva zaščita manjšin na šolskem področju.
Za izdelavo osnutka mnenja o reformi prosvetnega ministrstva in šolske uprave .je bila zadolžena posebna komisija, ki se .je sestala že 22. marca. Tej komisiji je predstavnik slovenskih šol v Vsedržavnem svetu prof. Samo Pahor predložil poziv v zadevi zahtev slovenske manjšine na področju šolske u-prave in zbornih organov. Poziv, ki ga .je navpični odbor št. 6 pretresel in soglasno odobril na svoji predzadnji seji 17. in 18. februarja t.l.. je v treh točkah postavil zahtevo, da se v mnenje vsedr žavnega sveta vključijo:
a)	zahteva po posebnem uradu
za slovenske šole z. intendantom na čelu:	'-y*
b)	zahteva po posebnem zbor nem organu za slovenske šole:
d zaliteva, da se da bodočemu šolskemu svetu za Furlanijo- Julijsko krajino tak ustroj in ureditev, da bo mogoča koordinacija med italijanskimi in slovenskimi šolami na osnovi enakopravnosti med obema skupnostima.
Zaradi zelo razgrete razprave o splošnih vprašanjih se je komisija lotila slovenskih zahtev šele na koncu svoje seje, ko je bila že v časovni stiski. Komisija je zahteve v celoti soglasno spejela, vendar je bila večina komisije mnenja, da je treba formulirati zahteve bolj strnjeno, kot so bile formulirane v dokumentu navpičnega odbora št. 6. Tako je bilo sprejeto v 5. točko osrutka mnenja sledeče be sedilo: «Vsedržavni svet za javno šolstvo je soglasno mnenja, da je treba, analogno z ureditvijo šolske uprave v dolini Aoste in v bočen sla pokrajini, ustanoviti za šole s slovenskim jezikom šolski urad s pristojnostjo šolskega skrbništva in s posebnimi pristojnostmi v zvezi s posebnim položajem slovenskih šol. Enako je Vsedržavni svet za javno šolstvo soglasno mnenja da
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226-161
Prodaja novih avtomobilov in servis
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
di A. Soroce
DOXA
TRST UL S.
S P I R 1 D I O N E 12 Tel. 60-252
JAK KOPRIVC NOVI PREDSEDNIK ONS
Izvoljeno novo vodstvo slovenskih novinarjev
Občnega zbora so se udeležili tudi slovenski novinarji iz Italije
LJUBLJANA — Društvo novinarjev Slovenije ima od včeraj novo vodstvo. Na včerajšnjem občnem zboru so namreč izvolili za pred sednika DNS Jaka Koprivca, dosedanja predsednica Kristina Lovrenčič pa je bila izvoljena za predsednico častnega razsodišča. Prav tako so na občnem zboru, ki je bil eden najmnožičnejših v zadnjih letih izvolili delegate za skupščino Zveze novinarjev Jugoslavije.
Slovenske novinarje čaka v prihodnjih letih dokaj težka naloga. Iz posameznih posegov je bilo namreč mogoče izluščiti, da se slovenski novinarji zavzemajo in poudarjajo nujnost celovitega, objektivnega in pravočasnega informiranja o vsem, kar se pomembnega dogaja t jugoslovanskem in slovenskem družbenopolitičnem in gospodarskem življenju. To obveščanje pa mora biti hkrati kritičen odsev družbenih pojavov in procesov, afirmativno in spodbujajoče, socialistično angažirano, razredno opredeljeno, skratka takšno, da bo človeka vključevalo v družbeni odnos, v boj, v enakopravno soodločanje. Pri tem je. bilo poudarjeno, da slovenski novinarji vztrajajo pri večji kritičnosti kot ustvarjalen kritičen odnos do vsega kar je na poti nadaljnjemu razvoju demokratičnega samoupravnega sistema, proti centralističnim, unitarističnim in nacionalističnim pojavom.
Slovensko novinarstvo postaja čedalje bolj večdimenzionalno, analitično in specializirano. Informacija mora biti celovita, popolna, oprta na široko samoupravno bazo. To pomeni, da gre vse manj pisati zgolj o nekaterih mnenjih in stališčih, o že sprejetih odločitvah. V javnem dialogu se bodo slovenski novinarji opredeljevali za najnaprednejše rešitve.
Občnega zbora so se udeležili tudi slovenski novinarji iz Italije, ki so orisali tovarišem v matični domovini trenutno sindikalno stanje v Italiji, stavkovno gibanje, ki je trenutno v teku ter podali tudi nom. ki pripadajo jezikovnim manj- 1 prejšnjih točk.	! kratko poročilo o stanju v Založništvu tržaškega tiska.
DRAMATIČNO ZASLEDOVANJE PATROLE POMORSKE MILICE PRI DEBELEM RTIČU
ŠELE PLAZ STRELOV JE ZAUSTAVIL ČOLN DVEH TRŽAŠKIHPOMORSKIH TIHOTAPCEV
Valerio Bonazza in Licio Gregor lažje ranjena - V Jugoslavijo sta hotela pretihotapiti za 530 tisoč dinarjev kavbojk, kave, nadomestnih ‘delov in drugega blaga
je treba, analogno z dolino Aoste in bocensko pokrajino, ustanoviti zborni organ, ki naj. tudi s posebnimi pristojnostmi glede na poseben položaj,' v katerem živi slovenska manjšina, zagotavlja slovenski skupnosti odločujočo udeležilo pri upravo šol ki so ji rezervirane.*
Po živahni razpravi je bilo mne nje Vsedržavnega sveta za javno šolstvo o reformi prosvetnega ministrstva in šolske uprave vključno z zgornjo točko 24. marca 1982 soglasno odobreno.
Že prejšnji dan pa je Vsedržavni svet za javno šolstvo izrekel kot priporočilo prosvetnemu ministru v zvezi z razpravo v prvi stalni komisiji poslanske zbornice sledeče stališče o načelih, ki naj jih upošteva zaščita jezikovnih manj šin na šolskem področju:
a) Vsem italijanskim državlja-
šinam je treba zagotoviti poln razvoj ,,posobnosti izražanja v last nem materinem jeziku tako v ustni kot v pismeni obliki v različnih funkcijah in zvrsteh jezika do take stopnje, da jim omogoča uporabo njihovega materinega jezika kot te meljnega prenosnika kulturnih vrednot in izrazila za prenašanje in razvijanje lastne kulture.
b)	Državljanom italijanskega raa tetinega jezika, ki živijo na pori ročjih, ki jih od nekdaj naseljujejo jezikovne manjšine, je treba zagotoviti zadostno znanje jezika manjšine, s katero živijo.
c)	Kategorijama iz točk A in B je treba zagotoviti primerno poznavanje zgodovine lastne jezikovne skupine oziroma jezikovne manjšine. s katero živi na istem ozemlju.
d)	Hitro je treba zagotoviti usposobitev učnega osebja, ki je neob-hodno potrebna za dosego ciljev iz prejšnjih točk.
goslavijo pretihotapiti tudi katere sovražne skupine.
BORIS ŠULIGOJ
Čoln tržaških tihotapcev
KOPER — V predsinočnji uspešni akciji patrole pomorske milice iz Kopra so pomorski miličniki v jugoslovanskih ozemeljskih vodah zaustavili tihotapski čoln, v katerem s.ta dva italijanska državljana iz Trsta tihotapila za več kot pol milijona dinarjev vrednosti blaga. Pri tem so morali koprski miličniki u-porabiti tudi strelno orožje in k sreči samo lažje ranili oba tihotapca, ki sta skušala z.bežati patrol nemu čolnu. Dogodek se je pričel odvijati približno dvajset minut čea 20. uro, ko so na radarju patrolne-ga čolna zaznali dokaj hitro plovilo, ki je plulo v smeri od Debelega rtiča proti Savudriji. Čolnu so začeli slediti in se mu vse bolj bližali. Kmalu so ugotovili, da ne gre za turistično plovilo in da je naj verjetneje tihotapski čoln. Z zvočnimi znaki so ga začeli opozarjati naj zaustavi in ga osvetlili z žarometi. Čoln .je povečal hitrost in skušal miličnikom zbežati. Takrat »o začeli miličniki opozorilno streljati v /.rak. čoln pa je spremenil smer in plul nazaj proti Italiji v cikcak vožnji. Patrola pomorske milice je zatem začela streljati na čoln, ki se je ob 20.40 ustavil kake tričetrt milje pred mejo jugoslovanskega teritorialnega morja v
11. aprila — VELIKA NOC
VELIKONOČNA VOŠČILA ZA OBJAVO
V PRIMORSKEM DNEVNIKU
spreiema oglasni oddelek ZTT - tel. 79-46-72 - int. 37
do vključno 2. aprila 1982
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
// r/ un i - r#M ff.vt
LAIRENTI
Center popravil Seiko Velika izbira ur in zlata najboljših znamk ZELO UGODNI POPUSTI
TRST — Largo Santorio 4 — Tal. 723-240
OSMICO je odprl Dušan Milič Zagradec 2. Toči belo in črno vino.
PRODAM avto fiat 126 letnik 1979 prevoženih 22.000 km v odličnem stanju. Telefonirati od 19. do 20. ure na št. (0481) 882 016.
DRAGULJI
. . /s. cs.
,/^j/
.Z/6/6/7
OS.VIICO je odprl Edoardo Tul -Mačkolje 121. Toči črno in belo vino.
PRODAM stanovanje veliko 70 kv. m na periferiji mesta. Telefon 040/228390.
DOMAČO SAVNO skoraj novo heim sauna shutzmarke 220 volt elektri-schcr heizer prodam po ugodni ceni. telefon (0481) 83498.
PRODAM avto renault R12 letnik 1974 v dobrem stanju. Telefon 040/422207.
OSMICO je odprl Karlo Sancin v Logu. Toči belo in črno vino.
KUPIM rabljen ape 500 ali 600. Telefon (040) 220610 od 12. do 13. ure.
SLOVENSKO stalno gledališče išče e-lektrikarja. Pismene prošnje sprejema uprava SSG. Trst. Ul. Petro-nio 4 (Kulturni dom) do zasedbe delovnega mesta.
RAZPRODAJAMO raznovrstna drevesa po zelo ugodnih cenah. Ul. Bovedo 26, Barkovlje. tel. 413275.
	da bi se skusale po morju v Ju-
POHIŠTVO RAZSTAVA	— Narodna ulica 51 TRGOVINA	— Proseška 3 OPČINE — Tel. 212-255	IDEA-CASA •	Rolete in plastične mase •	Žaluzije •	Poklopna vrata •	Sončne zavese vseh vrst •	Specialne navpične zavese TRST — Ul. Caprin 6 tel: 732829
koordinatah 13 stopinj, 35 minut in 2 sekundi zemljepisne dolžine in 45 stopinj, 36 minut in 1 sekundo zemljepisne širine. Kasneje so ugotovili. da je čoln zaustavila krogla, ki je prebila nekatere vitalne dele motorja. Pri streljanju sta bila lažje ranjena oba tihotapca v čolnu: 33-letni Valentin Bonazza iz Tr sta. l^argo Barriera Vecchia 8, brez zaposlitve, je bil zadet v nogo, vendar so zdravniki ugotovili, da ožilje ali kost niso bili poškodova ni, njegov sodelavec. 30-letni Gregor Licio prav tako iz Trsta. Via Buonarotti 5. zaposlen kot delavec v Grandi Motori Trieste, pa jo jo odnesel s praskami. Cbema so ta koj nudili zdravniško pomoč in sta še zmeraj pod nadzorstvom organov /.a notranje zadeve. V 5.7 metra dolgem čolnu, ki je zmogel 35 vozlov in katerega motor je imel 121 kilovatov, pa so našli za 530 tisoč din vrednosti tihotapskega blaga tn sicer stroj za proizvodnjo leda. 1.474 avtomobilskih svečk, 76 kompletov zavornih oblog. 260 kavbojk in 163 kilogramov pražene kave. Čoln so seveda zaplenili, obema tihotapcema pa bodo sodili zaradi nedovoljene trgovine in zaradi prekrška nedovoljene prekoračitve državne meje. O dogodku so v skladu S stalno prakso takoj poročali tržaški kvesturi in obvestili tudi italijanskega konzula v Kopru, ki si je že zjutraj prišel ogledati zaplenjeni čoln in tihotapsko blago. Na Koprski upravi za notranje zadeve so nam povedali, da je v zadnjem času, ko so zaostrili nadzor na cestah in mejnih prehodili in dosegli nekaj pomembnih uspehov pri zatiranju tihotapstva, opazili kako tihotapci ponovno vse bolj ubirajo staro pot nedovoljene trgovine. Letos je bilo namreč že nekaj primerov, ko so koprski pomorski miličniki zasačili tihotapce na morju. Zato menijo, da bodo morali temu posvetiti še več pozornosti in tako dodatno skrbeti tudi za varnost, saj bi se prav lahko zgodilo,
Pozitivna ocena blagovne menjave med Italijo in SFRJ
BEOGRAD '.j- Jugoslovanski go spodarstveniki za letos načrtujejo, da bo obseg' blagovne menjave z enim najpomembnejših gospodarskih partnerjev. Italijo, dosegel približno dve milijardi in 360 milijonov dolarjev. Na italijanski trg naj bi prodali za 1.130 milijonov dolarjev blaga ali 12 odstotkov več kot leto poprej, uvoz pa bi ostal na 1.128 milijonih dolarjev, kar je celo pet odstotkov manj kot lani. V prvih dveh mesečih letošnjega leta je dosegla vrednost izvoza 143 milijonov, vrednost uvoza pa 180 milijonov dolarjev, vendar gospodarstveniki menijo, da bo do konca leta plan mogoče uresničiti. Na seji sekcije za sodelovanje Z italijanskim gospodarstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije so ekonomske odnose s to državo — še zlasti na področju blagovne menjave — ocenili kot zelb uspešne. Dvostranska trgovinska menjava že več let narašča, lani pa je vrednost izvoza presegla milijardo dolarjev, kar se doslej še ni zgodilo pri nobeni od zahodnoevropskih držav. Celotna menjava je namreč dosegla 2.304 milijone dolarjev, od česar odpade na izvoz 1.012 milijonov ali 21,5 odstotka več kot leta 1980. Hkrati so na italijanskem trgu kupili za 1.292 milijonov dolarjev ali 15.7 odstotka več kot leto poprej. Vse to je prispevalo k zmanjšanju trgovin skega primanjkljaja in povečanju pokritosti uvoza z izvozom, ki je ob koncu lanskega leta znašala 78.3 odstotka. Celotni rezultati so torej dobri, žal pa tega ni mogoče trditi za strukturo menjave. Izvažajo pretežno živino, meso in žagan les. u-
važajo pa stroje in transportna sredstva. Zato so udeleženci seje vztrajali, da je treba to strukturo spremeniti ter še naprej razvijati višje oblike sodelovanja in skupna nastope na tretjih trgih.
Sekretar za finance Peter Rostic o deviznem poslovanju
EEOGRAD - Vedno manjše so možnosti za pridobitev novih doso-jil v tujini, vse pogostejše pa so neustavne transakcije z devizami, če težave nastajajo zaradi tega. ker zakona o deviznem poslovanju ne izvajamo, ga je treba izvajati, če pa ga je treba spremeniti, je to treba čimprej narediti. To so nekateri poudarki iz intervjuja zveznega sekretarja za finance Petra Kostica, ki ga je objavil tednik NIN.
Jugoslovansko gospodarstvo nima več možnosti, da bi se zadolževalo za kritje proračunskega primanjkljaja. do katerega je med drugim nrišlo zaradi starih navad, da i« laže in boljše kupiti v tujini.
Kostič je tudi ocenil, da so republike in pokrajini v mgoslovan-skem sistemu odgovorne za svoj razvoj in razvoj države kot celote. To je ustavna opora za nezamenljivo vlogo republik in pokrajin v vsakem sistemu, torej tudi v de viznem.
Ta načela veljajo tudi v zakonu. Tako odgovornost republik zase in za federacijo kot odgovornost federacije. vsi za enega in eden z« vse. Zdaj se nostavlja vprašanje, ali je prišlo, no nasprotnega k vajama teh določil, ali pa je zakon zares tako napisan, da republike in pokrajini ne čutijo enake odgovornosti za «svote* in za esplošno* zdiuženo delo. (dd)
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Po najugodnejših conah
POSEBNE
TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH
TR2IČ
UL. DUCA D’AOSTA 91/93
— TEL, (0481) 44557