Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 VENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitar-jova 6, telefon 299'.' Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Mititarizacija vsega življenja Akademska mladina v Italiji se zbira v vse-učiliščnih fašističnih skupinah, ki se nazivajo »GUF« (Gruppo universilario fascista). Precej akademikov je organiziranih tudi v Katoliški vseuči-liščni zvezi F. U. C. I. (Federazione universitaria cattolica italiana.) Toda ta organizacija spada pod okrilje Katoliške akcije in kot taka ne sme prekoračiti strogo verskega območja; po znani Tura-tijevi odredbi, da smejo katoličani sodelovali pri fašističnih organizacijah, se je »FUCI« zelo oslabila, kar bi potrjevalo domnevo, da je imel Turati z omenjeno okrožnico baš namen razorožiti katoliške organizacije. »FUCI« nima nikakšnega vpliva na vseučiliščih ne v javnem življenju. Tu gre izključno beseda GUFu. Za znak so si fašistični akademiki izbrali knjigo, čez katero je položena puška. GUF je podrejen fašistični stranki in tajnik Turati je njegov »glavni nadzornik«. Političen vpliv GUFa je Turati dvignil s tem, da je odkazal v fašističnem vodstvu vsake pokrajine po eno mesto predstavniku fašistične mladine. GUFu je poverjena naloga, da nadzira vseučiliščne profesorje, ki so povečini nasprotniki fašizma; nedavno pa je to nadzorstvo prešlo na fašistične profesorske krožke, ki jih je osnoval Augusto Turati. Na drugi strani si je fašizem zajamčil končnoveljavno vpliv na vseučilišču z najnovejšo odredbo, da morejo postati rektorji edino profesorji, ki so že pet let vpisani v fašistično stranko. Že glede srednješolske mladine je vse preskrbljeno, da zraste v strogem fašističnem duhu in da dobi vojaško vzgojo. Višješolci se morajo vpisati v »avanguardijo« (predstražo), ki se udeležuje v zadnjem času vojaških vaj z milico. Dijaki morajo zapustiti šolo, ko napove milična kohorta »mobilizacijo«, zgrabiti za puško in zamenjati študij z dolgimi pohodi in prenočevanjem pod milim nebom. Akademska mladina pa ima lastno milično kohorto. Sporazumno z vojnim ministrom je fašistični tajnik Turati izvedel temeljito reformo vojaške vzgoje visokošolcev, ki stremi za tem, da se akademik seznani z vojaško vedo in tudi praktično usposobi ta častnika. Na vseučiliščih so se vpeljali dvoletni vojaški tečaji. Dijak, ki je tečaj dovršil z uspehom, postane rezervni podporočnik in je prost redne vojaške službe. Visokošolci obiskujejo teoretična predavanja, ki jih imajo na vseučiliščih višji častniki sporazumno s poveljstvom annadnega zbora, iu sicer po dve uri na teden. Ob nedeljah se vrši praktično vojaško vežbanje v vrstah vseučiliščne milične kohorte. Med počitnicami se pouk nadaljuje, in sicer v rednih vojaških šolah; tu se dijaki dodelijo posameznim vrstam državne obrambe, kakor h topništvu, pehoti itd. Letošnji vojaški tečaji rimskih akademikov so se te dni zaključili z vajami, ki so jim prisostvovali Turati, rektor rimske univerze ter več generalov iz milice in redne vojske. VseučiliŠčna kohorta je morala izvesti napad na sovražnika, ki je j bil zabarikadiran v gozdu in oborožen s strojnicami. Milica je poslala na izvid kolesarje, da poiščejo sovražnika; nato je prešla k napadu. »Izvršila je svojo nalogo izvrstno,« piše neki ugledni fašistični list, »kar je zbudilo pri vojaških predstavnikih veliko navdušenje. Ti so se prepričali o uspehih vseučiliščnib tečajev in o čuvstvih, ki navdajajo akademike, kateri so vzgajajo v fašističnem duhu in se vojaško pripravljajo.« Nekateri listi se zavzemajo za ustanovitev posebne vojne fakultete na vseučiliščih. Potem bi pri vojski odpadle redne vojne šole za rezervne častnike. »Danes, ko sestavlja vojsko ves narod,« piše neki list, »ko je vsa znanost v službi oborožene borbe, ko razpolaga država z vsemi narodnimi silami, danes mora stopiti vojaški pouk v okvir narodne vzgoje kakor v klasičnih časih Rima in renesanse, da se ves narod prepoji z vojaškim duhom in da se razkrajajočim demokratskim načelom postavi nasproti volja po oboroženi borbi. To nalogo si je nadela vlada in z reformo vojaške vzgoje akademske mladine gre za tem, da se vsi socialni razredi seznanijo z zahtevami moderne vojne, tako da nje izbruh ne bo presenetil nikogar, temveč bo pomenil enostaven prehod iz ene oblike narodnega življenja v drugo.« Na ta način je fašizem ludi na tem polju človeškega udejstvovanja v družbi obrnil običajen red stvari na glavo kakor ga je tudi na mnogih drugih. Dosedaj splošno priznano načelo, da orožje in muze ne gredo skupaj, torej ne velja več. Zanimivo je, da se Mussolinijeva miselnost glede popolne mili-tarizacije naroda v ekstenzivnem in intenzivnem smislu popolnoma sklada z boljševiško teorijo in prakso. Razumljivo je, zakaj je papež, ki varuje krščanske tradicije, tako ostro nastopil proti takemu mišljenju in vzgoji, ki človeka že od nežne mladosti dalje prešinja z duhom bojevitosti in v njem dosledno jača bojne nagone pa ga vsega prevzema, dušeč v njem one strani duševnega udejstvovanja, ki se zahtevajo za miroljubno, višjim kulturnim potrebam posvečeno in na vzajemnosti narodov kot svojem oblikujočem principu osnovano življenje. Tako pa smo pod egido fašizma v kulturi dospeli zopet tja, kjer stoje indijanska plemena v amazonskih pragozdovih. In slavni Vergil, kojega dvomilenij letos praznujemo, bi moral, če bi oživel, odločno protestirati proti temu, da se taka milita-ristična vzgoja mladino proglaša kot rimska tradicija. Za časa Romula in Rema že; toda, ko se je poganski sve! bil vrne! ?-p skoro na višek, kier ga je imelo ozarili solnce prihajajočega krščanstva, kateremu je najboljši del svoje kulturne dedščine odstopil, je veljal rek: Inter arma silent musae, In narobe. In papež, ki fašistovsko mladinsko vzgojo energično zavrača in v imenu krščanstva odklanja, pe je izkazal bolj kot varuha najboljših tradicij »Prijeten po cefir veje Sredozemskem 0 m&f$u u Izgledi dvoboja med Francijo in Italijo — Nemčija hoče v eventualnem konfliktu ostali popolnoma nevtralna — Francija se ne da o plašiti Rim, 21. julija, b. Vaš dopisnik je imel priliko govoriti s poročevalcem pariške »Information«, ki se je srečen vračal od avdijence pri Mus-soliniju. »Po Sredozemskem morju veje sedaj prijeten cefir,« tako mu je italijanski diktator rezu-miral razmerje med Francijo in Italijo. To bi zna-čilo, da je napetost med tema državama res pojenjala. Inozemski krogi, ki so v letni sezoni v Rimu zelo številni, pa ne delijo povsem tega vtisa. Tako mi je zelo ugleden nemški politik, ki se je prišel poklonit svetemu očetu, razlagal, kako Nemčija z bistrimi očmi motri »sporna križišča italo-franco-ske politike«. Mussolini potrebuje za vzdržavanje svojega režima vidnih uspehov na zunaj. Ali kamorkoli se italijanska ekspanzivnost obrača, povsod naleti na »žične ovire«, katere so potegnile po Evropi mirovne pogodbe«. Med vsemi državami pa je ravno Francija ona, ki kot Cerber čuva versaj-ske meje. Na vojsko v Italiji ne more nikdo resno misliti, ker že površen primer med obema državama jasno kaže norost takih namenov od fašistične strani. Pariški »Temps« je tudi mnenja, »da bi ta vojska trajala le zelo malo časa«. Zato pa si prizadeva Mussolini in ž njim v koru fašistični tisk, da s sistematičnim izzivanjem Francijo spravi ob živce in ji tako izžme nekaj koncesij. Italijanski pritisk se po mnenju mojega nemškega sobesednika čuti na štirih poljih: Italija straši Francijo z narastkom svojega prebivalstva, katero se vzgaja s knjigo in s puško in pomeni vedno večjo moč z vojaškega stališča. Fašizem si prizadeva, da bi izigraval pravice, katere je Francija Italiji obljubila v londonskem paktu 26. aprila 1915 kot odkupnino za prelom avstro-nemško-itali-janske trozveze. Zadnjič pa ruva Italija proti francoskim zaveznicam na Balkanu in se brati z državami, ki bi rade mirovne pogodbe uničile. Francija odgovarja na .argument številk s 60 milijoni kolonijalnega prebivalstva in s potrebo, da ima zadosti močno brodovje, da bo mirno mogla prepeljati svoje prelcomorske državljane na branik domovine. Sredozemsko morje, tako pravi francoska politika, je samo reka, ki teče preko francoskega teritorija, ki se razteza od Belgije pa do belgijskega Konga v Afriki. V vojaškem pogledu je morala Francija tudi dati razumeti svoji sosedi, da je njen položaj tak, da se ji bodočnosti ni treba bati. Kar se tiče afrikanskih obljub, bo Francija odstopila nekaj saharske puščave, dala Italijanom v Tunisu poseben statut in si prepovadala vsako italijansko ingerenco v bodoče. Slednjič se Italiji ni posrečilo raztrgati verige francoskih zaveznikov v vzhodnem delu Evrope. Verzajske meje pa varuje Lokamo in z njim angleški drednoti. Na vprašanje, kako Nemčija gleda na razvoj tega dvoboja, mi je rekel, da je sicer ena struja v Nemčiji, ki hi rada padla fašistom okrog vratu in Francozom v hrbet, da pa je slejkoprej želja nemškega naroda in tudi princip nemške zunanje politike, da se ohrani mir za vsako ceno. Nemčiji se sicer zdi Mussolini simpatičen ie zato, ker s tako vehemenro napada, »vorzajski nesmisel«, n vendar ji nalaga sacro egoistno. da ostane r tem konfliktu nevtralna. »V tem pogledu ne smemo za Mnssolinijem. Mi hočemo mir in mir v luči fran-cosko-nemškcga sporazuma.« Rim, 20. julija, b. Veliko senzacijo je zbudil tukaj članek, ki ga je prinesla >Kolnische Zeitung«, ki je do sedaj veljala za gorko prijateljico fašizma, in v katerem izvaja, da naj se Italija absolutno nc zanaša na to, da bi Nemčija šla 7, njo proti Franciji. Če Mussolini hoče v Doorn, naj gre tja sam. Nemčija noče tja v drugič. Iz tega se sklepa, da so je Franriji posrečilo s kompenzacijami pridobiti Nemčijo za zbližanje. Glavni trumf fašistične zunanje politike bi s tem bil pobit, ker Mussolini se ne bo počutil varnega v koncertu malih nezado-voljnežev v Evropi. V diplomatskih krogih se ta vest sicer še no komentira, ali vendar je vtis ne-izbrisljiv, da bi z odmikom Nemčije francosko-ita-lijanski spor ostal reduciran na polemiko po časopisju in na fašističnih zborovanjih. Agrarna konferenca v Sinaji Belgrad, 21. jul. z. Danes se prične v Sinaji gospodarska konferenca Romunije, Madjarske in Jugoslavije. Konferenca se sestane na poziv romunske vlade in to radi utemeljevanja stališč teh imenovanih držav v agrarnih vprašanjih. Na to konferenca sta z naše strani odpotovala kot delegata dr. Stojkovič, načelnik poljedelskega ministrstva in dr. PiJja, načelnik trgovin, ministrstva. Bukarešta. 21. jul. z. Za agrarno konferenco, ki se je danes začela v Sinaji med Jugoslavijo, Madjarsko in Romunijo, vlada veliko zanimanje ne samo v Srednji, nego tudi v celi Evropi. V Bukarešto je prišlo včeraj več agrarnih strokovnjakov drugih držav. Posebno je padel v oči prihod znanega ameriškega agrarnega strokovnjaka. Akcija za skupen nastop v gospodarstvu s poljedelskimi in živinorejskimi produkti Romunije, Jugoslavije in Madjarske, se razvije v pravcu, da se otvori velik agrarni blok držav od Baltiškega do Črnega morja. Včeraj je dospela v Bukarešto jugoslovanska delegacija. Romunijo bo zastopal Popescu, Madjarsko pa dr. Nickel. Glavna vprašanja, ki se bodo obravnavala na konferenci v Sinaji so: 1. Koliko in katerih produktov imajo posamezne države na razpolago za izvoz. 2. katera so žitna tržišča posameznih držav. 3. Katera so redna sredstva za za-gotovljenje plasiranja agrarnih proizvodov na inozemskih tržiščih in 4. carinske in administrativne mere, ki so potrebne za razširjenje tržišč. Poljska za Agrarno unijo Varšava, 21. jul. AA. Listi komentirajo predlog Poljske, da se skliče konferenca kmetijskih ministrov držav srednje Evrope ter pravijo, da se ta konferenca ne sme smatrati kot konferenca, ki bi bila proti komurkoli naperjena. Cilj konference je po pisanju listov la, da se doseže racionalizacija poljedelske proizvodnje in organizacija skupne prodaje, česar dozdaj ni. Listi smatrajo, da bi ta konferenca bila velikega pomena za bodočo evropsko gospodarsko konferenco. Na konferenci naj bi se spravili v sklad interesi posameznih kmečkih držav, v glavnem pa preprečila padanje cen kmetijskim proizvodom ter rešila poleg mnogih drugih vprašanj tudi vprašanja tranzita. Kako važna bi bila ta konferenca, se vidi tudi iz tega, da sta Poljska in Nemčija pred kratkim podaljšali pogodbo o prodaji rži, ki sta jo lani zaključili. Poljska je s simpatijami pozdravila tudi vest o konferenci podonavskih držav, na kateri naj se razpravlja vprašanje izvoza ječmena in pšenice. Krvavi nemiri v Egiptu se nadaljujejo Nacionalisti hočejo kralja Fuada strmoglaviti London, 21. jul. ff. Iz Kaira prihaja poročilo, da se nameravajo narodni poslanci bivšega parlamenta, ki ga je kralj Fuad razpustil, v ponedeljek v parlamentu zbrati in zahtevati, da sc kralj Fuad odreče prestolu, ako noče privoliti v redukcijo vladarskih pravic. Eden izmed telegramov, ki so tozadevno dospeli v London, pravi, da so nacionalistični poslanci odločeni svojo namero izvesti nli pa umreti. Vafdisti menijo, da lahko računajo na podporo treh četrtin egiptovske armade. Poudarja se pa. da je garda in policija, kjer služi veliko višjih evropskih častnikov, odločno za kralja. Kairo, 21. jul. AA. Tudi tukaj so izbruhnili nemiri. Množica je zabarikndirala ulico v bližini Abdinske palače s plinskimi svetilniki in drugimi predmeti ter zažgala uhajajoči plin. Končno je policija množico razgnala, pri čemer je bil en človek ubit, 87 pa ranjenih. Aretiranih jc bilo 323 oseb. Poslanci so predložili kralju prošnjo, da skliče na izredno zasedanje parlament dne 26. julijo. London, 21. jul. as. »Reuter«, »Exhange Tc-legraph« in vsi večerni listi poročajo z debelimi črkami, da je bilo danes pri pouličnih bojih v Kairi ubitih več oseb, 87 pa težko ranjenih. Reuter javlja, da izgleda Kairo kot vojaški tabor in da so bile na mnogih ulicah zgrajene barikade. Vlada v Egiptu je, da prepreči antike negoli Mussolini, kojega »novi klasicizem« je le polvorba kakor je bila potvorba politična renesansa italijanskih knezov in despotov ob zatonu srednjega veka, ki jih Mussolini verno posnema. nadaljnje demonstracije stranke Vafd, zbrala v Kairi številne čete ter je trg pred parlamentom poln vojaštva, tako da se zdi, da so spopadi med stranko Vafd in vojaštvom neizogibni. Vlada je izdala proklnmacijo, s katero poudarja svojo odločno voljo, da bo na vsak način vzdržala red. Voditelji stranke Vafd so sklenili včeraj pod vodstvom Nahas paše, da bodo v imenu dveh tretjin članov parlamenta prosili kralja, da za danes skliče izredno sejo parlamenta, zakar je kralj po ustavi obvezan. Portsaid. 21. jul. AA. Pri tukajšnjih izgredih je moralo nastopiti proti nacionalistom vojaštvo. En civilist je bil ubit, 21 pa ranjenih. 29 stražnikov je bilo ranjenih, med njimi eden težko. Sovjeti in Evropska Unija Pariz, 21. jul. d. Tukajšnji sovjetski poslanik Dovgalevski je odpotoval v Moskvo, ker zahteva Stalin njegovo osebno poročilo v zadevi vprašanja, ki je nastalo rodi zahteve, oziroma želje nekaterih držav, da naj bi v Evropsko federacijo vstopila tudi Rusija. Briand jc namreč, kakor poroča »Chicago Tribune«, Italiji in Nemčiji, ki sta lo željo najbolj odločno izrekli, odgovoril, da ne bo nasprotoval sprejemu pod pogojem, če Ivodo pri prijavi sovjeti priznali vse članske obveznosti. Stalin se zelo zanima zn to možnost, n vedeti hoče naprej, koliko bi bila Rusija kot članica Evropske federacije vezami v mednarodnem oziru. Kakor znano. Rusija rodi istih |>omislekov ui včlanjena tudi nc pri Društvu narodov. Prostava stoletnice belgijske kraljevine Belgrad, 21. jul. A A. Povodom stoletnice ustanovitve kraljevine Belgije sta belgijski poslanik na našem dvoru Delcoinc in njegova gospa priredila danes svečan sprejem v prostorih poslaništva. V imenu Nj. Vel. kralja je belgijskemu poslaniku čestital za proslavo in narodni praznik ordonančni oficir Nj. Vel. kralja major Žarko Popovič. Na čelu odličnih zastopnikov diplomatskega -zbora, ki so pri tej priliki postili Delcoina, se je nahajal tudi papeški nuncij msgr. Pelegrinetti. V imenu ministrstva za zunanje zadeve je temu sprejemu prisostvoval Konstantin Fotič, pooblaščeni minister in izredni poslanik v inozemstvu, in Ivan Gerasimo-vič, načelnik upravnega oddelka. Proslave se je takisto udeležil tudi minister dvora Bogoljub ■teftič. London, 21. jul. AA. Kardinal Bourne je ime! davi slovesen Te Deum v \vestminslerski katedrali o priliki stoletnice belgijske neodvisnosti. Tedeunui so prisostvovali vsi člani diplomatskega zbora in londonski lord-major. Angleški delavci - čuvarji imperija London, 21. jul. AA. Včeraj je govoril tajnik za dominijone v Chesterju o položaju v Indiji. Govornik jc dejal, da ni stranke v tej deželi, ki bi bolj želela, da bi Indija doseglo veliki uspeh, kot angleški delavci. Todn velik? zmotn bi bila v Indiji in v Egiptu od vsnkega, ki bi menil, da izvira naše prijateljstvo iz bojazni. Nič manjša zmota nc bi bila, ako bi nekateri krogi izrabili naše prijateljstvo in nt razumeli, dn jc naša skrb za Indijo ravnotake velika kot za druge interese naše dežele. Sinila, 2t.jul.AA. Indijski podkralj se je sestal danes z guvernerji indijskih pokrajinskih vlad, s katerimi bo razpravljal o sedanji politični situaciji in o poročilu indi jske ustavne komisije. Kakor pričakujejo, bo konferenca zborovala več dni. Izzivajoče pisanje „Giornate d'ltalia" Rim, 21. jul. ff. Z ozirom na žalno službo božjo, ki se je vršila v Belgradu za žrtvami nesreče parnika »Karagjorgje« in na kateri se je poveličevalo junaštvo jugoslovanskih pomorščakov, objavlja »Giornale d' Italia« jako provokatno notico, v kateri pravi: »Kljub dolžnemu spoštovanju in žalovanju zn umrlimi na »Karagjorgju«, ki so žrtve morja, se ne moremo vzdržati, da ne bi obrnili pozornosti na novo imperialistično kampanjo, ki se dviga v Jugoslaviji z ozirom na Jadran. Obžalovanja vredna nesreča na morju se izrablja, da se ustvarja fantastičen mitus o jugoslovanskem Jadranu. Danes se govori o legendarnem junaštvu jugoslovanskih častnikov in pomorščakov, ne pove se pa, ob katerih prilikah se je mogel konstatirati la legendarni pogum, kojega sloves se zdi v resnici čudežen v sledečem smislu: Ker nt nikol' eksislirala jugoslovanska mornarica, je legendam* jugoslovanski pomorščak v resnici dejstvo, ki pripada nadnaravnemu redu.« Zagrebška vremenska napoved: Nekoliko bolj stalno, umerjeno toplo, spremenljivo. Večinoma malo oblačno. Veličastna manifestacija vseh veroizpovedi za ruske kristjane London, 21. jul. d. Javnost stoji pod globokim vtisom veličastne manifestacije vseh verskih občestev, ki sc je bila vršila v največji londonski Albertovi dvorani. Bilo je to protestno zborovanje zoper versko preganjanje nu Ruskem. ki ga je obiskalo več desettisoč oseb. Dokazalo je, da je postalo protestno gibanje proti boljševiškim krutostim v britanskem imperiju pravi ljudski pokret. Kot govorniki so nastopili duhovniki vseli veroizpovedi iz vseh delov sveta; oni, ki so bili zadržani, pa so poslali ne-številne izraze sočutja. Od kraja so pozdravili prireditelji navzoče v imenu radi kongresa anglikanske cerkve izostalega nadškofa canter-buryjskegu in prečitali njegovo pismo. Nato sta Evharistični kongres v Zagrebu Zugreb, 21. jul. z. Osrednji odbor za evharistični kongres v Zagrebu je ponovno prosil kompetentne osebe, da naj pošljejo podrobnosti o prihodu njihovih skupin na kongres. Nove pri jave se sprejemajo do 25. julija, v kolikor l>odo razpoložljiva stanovanja. Nobenih težkoč ni pni izdaji legitimacij onim, ki ne reflektirajo na stanovanje. Inštalacija bonskih svetnikov donavske banovine Belgrad, 21. jul. m. Iz Novega Sada poročajo, da se je včeraj popoldne vršila svečana izročitev dekretov novaimenovanim banskim svetnikom donavske banovine. Pri tej priliki je ban Dunič imel nagovor, v katerem je izjavil: Eden od najsvetlejših in največjih dnevov v na& zgodovini je 1. december 1918, ko se je izvršilo zedinjenje našega naroda in ko jc našu država dobila svoje današnje meje. Po tem dnevu naj bi nastopila srečnejša doba za naš narod in državo. Nato pripoveduje ban, kako se je zgodovina razvila, kako jc prišlo do današnjega stanja, v katerem bodo ravno novo-imenovnni banski svetniki igrali važno in veliko vlogo, za katero jih je postavil Nj. Vel. kralj. Nato je ban izročil novim svetnikom dekret o njihovem imenovanju, nakar sc je v imenu vseh novoimenovunih banskih svetnikov zahvalil Milovan Lazarevič, ki je obljubil, da bodo vsi storili vse, kar od njih pričakuje Nj. Vel. kralj. Ta seja banskoga sveta je bila veličastna manifestacija za krulja in kraljevsko vlado. Akcija za zgradbo kanala Vuhovar-Šamac I*' Zveza med vzhodom države in morjem. Novisad, 21. julija, p. Poslednji dogodek v no-vosadski trgovski, obrtniški in industrijski zbornici je še vedno predmet živahnih komentarjev v gospodarskih krogih. Na zadnji seji je namreč glavni tajnik dr. Mirko Kosič podal obširen referat. Med njegovim govorom je prišla vest, da je za predsednika zbornice imenovan bivši veletrgo-vec iz Novega Sada Kosta M i 1 o s a v 1 j e v i č , ki je bil pred štirimi leti zbornični predsednik. Dalje je na seji zbornice član Julij Krajačič predlagal, da naj novosadska zbornica prevzame iniciativo za zgradbo kanala Vukovar-Šamac. Na ta način bi se zvezala Vojvodina z Bosno. Istotako bi bili zapadni in posavski kraji zvezani z donavsko rečno mrežo. Ta kanal je imela v načrtu že bivša av-stro-ogrska monarhija. Nova naprava bi bila izredno velikega prometnega in gospodarskega pomena. Vzhodni okraji bi bili po vodi zvezani s porečjem Save do Siska ter preko Kulpe do Kar-lovca. Ta rečna pot bi bila nova tranzitna linija za srednje-evropske države do naših pomorskih pristanišč, ker bi se o-slana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade. Slave so sc udeležili mnogoštevilni zastopniki kulturnih in drugih organizacij v Belgradu. Strašen zločin Belgrad. 21. jul. m. V Sent.i je posestnik Dudaš izvršil grozen zločin. Umoril je najprej svojo prijateljico, nato svojo ženo in svojega sina ter nato samega sebe. Ta strašen zločin, ki jc razburil .Scnto in okolico, jo posledica nemoralnega življenja tega posestnika. Rekordni posel Makarske Split, 21. jul. z. Iz Makarske javljajo, da je posel inozemcev v tej sezoni rekorden. Gostov je preko 1000. Vsa privatna stanovanja so prenapol- Bclgrad, 21. jul. p. 0 priliki prelresanja zakona o monopolih se bo razpravljalo tudi o vprašanju izvoza tobaka po privatnih osebah. Seveda se bo vršil izvoz pod strogo državno kontrolo. govorila od rlmsko-kutoliške cerkve nadškof Irski in sir 0'Dower. Nadškof je v kratkih besedah popisal grozote solovškili otokov in obžaloval, da se svet premalo zmeni za trpljenje preganjanih kristjanov. »Probuditi moramo mednarodno vest,« je skl%nil, »da ne bo počivala, dokler ne bo končnim tu groza!« Nato so govorili nadškof melburnski od angliknnske cerkve, zastopnika baptistov in nonkonforini-stov, indijski musliman Kadir Abdullah, židovski rabinec dr. Strauss in dr. Nonvood kot zastopnik Zveze neodvisnih protestantov. Posebno zanimanje je obudil rimsko-kntoliški južno-indijski škof, ki je ugotovil, da je komunizem versko mislečemu indijskemu ljudstvu popol- noma tuj. V sklepni besedi je pozdravil pre-bendarij Hofes pravoslavne goste: aleksandrij-skega patrijarhu, varšavskega metropolita Dio-niziju, novosndskega nadškofa Ireneja in druge nudpastirje. Ogorčeno je zavrnil boljševiško podtikanje o političnem značaju protestnega gibanja, češ, da pripravlja .vojno zoper sovjete. »Ta kleveta je dokaz, dn se boljševiki bojijo moralne podpore, katero dobiva trpeče rusko ljudstvo.« Navzooi sr> sklenili z opominom na sovjetsko vlado, naj »prizna popolno versko prostost vsem ruskim narodom« in so poslali trpečim ruskim vernikom »prisrčne pozdrave, sočutje in tolažbo s pozivom, naj ne izgubi upanju v težkem boju«. Političen atentat v Bukarešti Bukarešta, 21. jul. AA. Rador poroča: Danes ob 1 popoldne so zaprosili štirje romunski dijaki, rodom iz Makedonije, da jih sprejme državni pod-tajnik v ministrstvu notranjih zadev Angelescu. Dijaki so utemeljevali svojo prošnjo s tem, da žele izročiti državnemu podtajniku spomenico. Ko je državni podtajnik Angelescu hotel prečitati spomenico, je dijak Aleksander Beza, ki se je skril za ostale tri dijake, potegnil revolver in oddal na Angelesca pet strelov. Izstrelki so zadeli An-gelesca v obraz, grudi, pleča in v mišičevje. Čeprav je bil težko ranjen in mu je iz ran tekla kri, je z zadnjim naporom duha in telesnih sil planil na napadalca in ga podil po pisarni, dokler ga ni obvladal in lako preprečil, da odda še šesti strel. Državnega podtajnika so takoj prepeljali v sana-torij, kjer so ugotovili, da sla prvi dve rani na glavi in v grudih lažje narave, dočim sta ostali dve rani resnejši. K sreči ni noben strel zadel in ranil važnejših organov. Zdravniki sodijo, da je Ange- j lescu izven nevarnosti in da rane ne bodo imele j resnejših posledic. Napadalec in njegovi tovariši j so bili takoj prijeti. Dosedanja preiskava je do- : gnala, da gre za osveto proti Angelescu, ki je predsednik narodne seljaške stranke za okraj Ka- i liakra v Južni Dobrudži. Napadalci so menili, da je Angelescu eden izmed onih, ki so zahlevali zakon, ki ureja vprašanje lastnine v tej pokrajini. Znano pa je, da je bil ta zakon sprejet v interesu makedonskih kolonistov v Dobrudži in da je za le koloniste vlada podvzela široko pomožno akcijo, in da je končno ta zakon bil sprejet z zadovoljstvom od tamošnje bolgarske iu turške manjšine. Velika antifašistična akcija Pariz. 21. jul, as. Italijanska socialistična stranko, ki obstoja od fašizma dalje samo iz emigrantov, je na dvodnevnem pariškem kongresu odpravila razkol, ki se je leta 1922 izvršil v Livornu mod socialisti večine in med neodvisnimi. Soglasno sprejeta resolucija izjavlja, da proletarijat nasproti zmagovitemu fašizmu niina nobene pravice, mesariti se med seboj. Glavni cilj nove večinske stranke je boj proti fašizmu in ustanovitev demokratične republike v Itniiji. Bojevita politika fašizma, ki jo poživlja samo teroristični notranji režim, ogroža mir v Evropi. Druga intcrnacionala naj priredi splošno manifestacijo proti temu zločinskemu početju. Pri posvetovanjih so bili navzoči mnogi voditelji druge internacijonale, tako njen predsednik Vanderveldc in generalni tajnik dr. Friedrich Adler, dalje pa tudi močne delegacije francoskih, nemških, avstrijskih, belgijskih in angleških socialistov. Neki italijanski socialist, ki jc prišel iz Milana, je poročal, kako ogromen vtis je napravil propagandni polet protifašističnega letalca Bnssancsija, ki se jc ponesrečil pri St. Gotthardu in katerega letnki so razširjeni že po vseh mestih Italije ter so bili nabiti tudi po cerkvah, radi česar je prišlo do konflikta med cerkvenimi oblastmi in fašistično stranko. Proslava izpraznitve Porenja Mainz, 21. jul. as. Višek proslave osvoboditve Porenja je bila v nedeljo manifestacija 8000 ljudi v mestni dvorani, kjer so navdušeno pozdravljali Hindenburga in kjer je govoril tudi zunanji minister dr. Curtius. V Mainz jc prišlo na stotisoče ljudi iz vsega Porenja. Pri vožnji po mestu so tvorila špalir razna društva, šole, s|>ortniki, zveze vojakov in obe toliko sovražni organizaciji Reichsbannerja in Stahlhelma, ki sta bili seveda med seboj razmeščeni v veliki razdalji. Proslava je potekla mirno, šele zvečer jc prišlo do majhnih incidentov. Odkrit je Razstava balkanske narodne umetnosti Atene, 21. jul. AA. Na prvi balkanski konferenci, ki se vrši povodom razpisanja natečaja za balkansko himno, bodo razen tega tudi razpravljali o organizaciji velikega koncerta narodne glasbe vseli balkanskih narodov. Odbor za to organizacijo je sestavljen. Vrhu tega se bo pri tej priliki priredila razstava balkanske narodne umetnosti. Na čelu organizacije te razstave stoji ugledna grška javna delavka na polju zbiranja in proučevanja grške narodne umetnosti ga. Hadi Mibali, predsednica sekcije za književnost in umetnost v Zvezi grških žen. Razstava bo od 9. do 20. oktobra. Na njej bodo razstavljeni vsi predmeti narodnih umotvorov, kakor n. pr. narodne noše, vezenine, slike, lesorezi, skratka vse, s čimer se ponašajo vse države balkanskega polotoka. Predmeti za to razstavo naj se pošljejo do 20. septembra nn naslov: Umetnost za razstavo narodnih ročnih del. V svrho olajšanja prenosa razstavnih predmetov slopi razslavljalni odbor v zvezo s Transportnim d. d. Sečer in Co., ki bo vršilo transport iz vseli balkanskih držav v Grčijo, častni odbor za organizacijo te razstave sestavljajo gospe vseh poslanikov balkanskih držav v Atenah ter najuglednejše damo vse atenske odlične družbe. Pričakujejo, da bo Jugoslavija, ki je bogata z narodnimi umotvori, dostojno zastopana na tej razstavi. Velika letalska nesreča London. 21. jul. AA. Danes popoldne se je pripetila letalu >Junker, ki opravlja zračno službo med Le Touquetom in Croydonom strahoviia nesreča, pri kateri so izgubili življenje pilot, njegov pomočnik in štirje potniki, ilohroznani člani družbe. Potniki so bili: Marquess of Duffertn, sir Kduard M'ar d. vikontesa Ednam in gospa Loelfler. Letalo je vodil polkovnik Henderson s pomočjo Shearinga, ki sta bila prejšnja letalska častnika. Kakor pravijo očividci, je nastala eksplozija v letalu. ko jo preletelo Meophane v bližini Graves-enda. Letalo so našli v vrtu neke hiše v vasi. Eno krilo je padlo dve milji odtod. Letalo je bilo lasi polkovnika Hendersona, ki je opravljal v imenu letalske družbe »Wnlcot-: zračno službo. Ta družba jo vri''« letalski promet iz Crovdona. Malo pred nesrečo je letalo odletelo v Le Touquet in se vrnilo z delom družbe v Croydon. Nato se je letalo vrnilo, dn vzame s seboj lorda Dufferlna in njegove prijatelje. Vironte«a Kdnam je bila sestra vojvode Sutterland. Ona in go»pa LooHIcr sta bili I dve odlični dami londonske družbe. bil spomenik osvoboditve, delo mojstra Elkana iz Frankfurta, ki predstavlja žensko, ki se pravkar vzbuja iz sunj. Spomenik je bil postavljen pred vladno palačo, kjer je bij sedež vrhovnega poveljstva francoskih čet. Slnvnostuo zborovanje v mestni hiši je bilo velika ovacija za dr. Strescnianna, čigar zasluge za izpraznitev Porenja so slavili vsi govorniki, tudi Ilinden-burg in dr. Curtius. Zato se ima tudi prvi spomenik dr. Stresemauna v kratkem postaviti v Mainzu. Anglija namerava kupiti Gronland Wasliington, 21. jul. ff. Tukajšnje časopisje trdi, da namerava Anglija kupiti od Danske celo GrOnlandijo ali pa vsaj večji del, ker jo rabi kot postaio za nameravano arktično zrakoplovno linijo. Listi poudarjajo, da so se sicer Zedinjene države severne Ameriko svojih pretenzij na severno Gron-landijo, izhajajočih iz znane Pearyjeve ekspedicije, odrekle, ko so pridobile tako zvane Deviške otoke. Vendar pa menijo, da bi na podlagi Monroejeve doktrine Združene države lahko ugovarjale nameri Anglije. Kopcnhagen, 21. jul. AA. Predsednik danske vlade Spauning demontira vest o tem, da bi unnsku izročila Gronlandijo Kanadi ter o vzpostavitvi zračne zveze med Kanado in Veliko Britanijo preko Gronlundije. Bolgarsha vlada ne izpusti teroristov Sofija, 21. jul. AA. Skupina poslancev iz vrst makedonslvujuščih, med njimi Humanov, Zozov, Iudilizov in pop Pandov so poselili predsednika bolgarske vlade Ljapčeva in protestirali proti aretacijam makedonstvujuščih. Doznava se, da odgovor Ljapčeva glede aretncij makedonstvujuščih ni zadovoljil delegacije, ker je Ljapčev izjavil, da ostanejo aretiranci še nadalje v zaporu. Velika razdejanja iap. tajfuna London, 21. julija, as. Število mrtvih pri zadnjem tajfunu v Koreji se oficljelno javlja z 258 mrtvimi, dočim se pogreša 258 oseb. London, 21. julija, as. Po uradnih japonskih poročilih je tajfun porušil 1600 hiš popolnoma, tožko pa poškodoval 12.000 hiš. Posebno so bili prizadeti južni in vzhodni otoki ter Koreja. V pristaniškem mestu Fusanti je bilo 5 mrtvih, 14 ranjenih, dočim je bilo 2fi0 hiš porušenih, 55 čolnov I« se je potopilo. Ker je šla smer tajfuna ob obali proti Vlndlvostoku, se zdi, dn Kitajska ni bila prizadeta. Praga, 21. julija. AA. Po poročilu Narodne banke se je obtok bankovcev znižal za 432 milijonov nn 0.872,000.000 Kč. Zlata podlaga se je povišala na &7'A milijonov, kritje pa znaša 48.3%, Trošarino na pivo bodo plačevale pivovarne Ljubljana, 21. jul. AA. V smislu dogovora s pivovarnami v dravski banovini plačujejo izza dne 1. Julija 1930 banovinsko trošarino na pivo. ki se konsumira v območju dravske banovine, pivovarne same. Zato odpade od strani gostilničarjev, točilcev piva in založnikov vsako prijavljanje po 1. juliju 1930 prejetega piva in plačevanje banovinske trošarine. To pa velja Ie za one množine piva, ki izhajajo iz pivovarni na ozemlju dravske banovine. Za prijavljanje in plačevanje trošarino onega piva, ki se uvozi iz drugih banovin, veljajo še naprej sedanji predpisi. Jugoslovanski industrijalci poselijo Grčijo Solun, 21. jul. AA. Po obisku grških gospo* darstvenikov jugoslovanskim gospodarskim krogom, ki je v vsakem pogledu sijajno uspel in poglobil gospodarske zveze med obema sosednjima državama, so gospodarstveniki in Grško-jugoslovanska liga sklenili, da povabijo jugoslovanske gospodarstvenike na poset Grške za dobo petega mednarodnega solunskega sejma. Jugoslovanski gospodarstveniki ostanejo v Solunu dva dni, to je 26. in 27. septembra, 28. odidejo v Vodene in Njegoš, da si ogledajo tamošnje industrije, 29. pa odpotujejo v Atene, kjer ostanejo tri do štiri dni. Velik požar blizu Novega Sada Belgrad, 31. jul. u. V Novem Futogu v bližini Novega Sada je danes zjutraj izbruhnil velik požar na posestvu Ivana Šage. Požar je nastal najprej v žitu, ki so ga ravno mlatili ter se je razširil na vse bližnje objekte iu na sosedna poslopja. Gasilci iz Novega Sada so sicer uspešno lokalizirali požar, vendar je škoda ogromna, ker so zgorela ogromna skladišča žita. Belgrtijsfce vesti Belgrad. 21. jul. z. Te dni so prispeli v Belgrad zadnji stroji za tovarno denarja Narodne banke na Topčideru. Pričelek dela v tovarni bo 15. avgusta in se bo slavil na svečan način. Tovarna bo tako pričela z izdelovanjem novih 10 dinarskih bankovcev. Pozneje bo tiskala tudi 100 dinarske bankovce. Po načrtu bo Narodna banka sedanji denar polagoma vzela iz prometa in ga zamenjala z novim, ki bo nosil naslov Kraljevine Jugoslavije. Belgrad, 21. jul. z. V predsedstvu vlade izdelujejo pravilnik o osnovanju poljedelskih svetov pri banskih upravah. Naloga poljedelskih svetov bo, da dela na dvigu in napredku poljedelstva v državi. Pravilnik bo izdelan do nedelje in izročen predsedniku vlade v podpis. Belgrad, 21. jul. p. V ministrstvu javnih del pripravljajo naročilo materijah! za novo avtomatsko telefonsko centralo v lielgradu, ki bo stopila še letos v obrat z 10.000 številkami. Belgrad, 21. jul. AA. Z odlokom ministra prometa je postavljen za generalnega upravnika pokojninskega fonda stalnega pomožnega osobja državnih prometnih ustanov g. Dušan S. Popovič, šef odseka bejgrajsfce železniške direkcije. Ta položaj bo zavzemal poleg svoje redne dolžnosti1. '■'< Belgrad, 21. jul. AA. Savez češkoslovaških bank v Pragi je obvestil savez denarnih in zavarovalnih zadrug v Zagrebu s posebnim pismom o konvenciji med Jugoslavijo in Češkoslovaško gle-i de ureditve medsebojnih terjatev in dolgov v biv-! šili avstro-ogrskih kronah in ugotavlja, da se naši ! državljani kaj malo poslužujejo svojih pravic v tej i konvenciji napram češkoslovaškim dolžnikom in j upnikom, zlasti pa napram denarnim zavodom. — Zato opozarja češkoslovaški savez ponovno jugoslovanske intoresento, da se glede svojih terjatev ali dolgov v bivših avstro-ogrskih kronah napram češkoslovaškim dolžnikom ali upnikom uhračajo neposredno na tc osebe ali pa na denarne zavode, da tako pospešilo te posle. Ta konvencija je bila razglašena v >Služnenih Novinah« št. 213 (XXXIV z dne 12. septembra 1029). Dobra žetev na Bolgarskem Sofija, 21. jul. AA. Letošnja žetev je izredno dobra. Statistika ministrstva za kmetijstvo kaže, da je žila 15,906.200 kvintalov, rži 2,017.555, ječmena 4,301.517, ovsa 1,314.292 in sladkorne repe 238.655 kvintalov. Aretacija v Romuniji Bukurešt, 21. jul. as. Notranje ministrstvo objavlja, du je bilo v Borsi aretiranih 28 oseb, ker so sc udeležile protižidovskih izgredov. Med njimi sta bila aretirana grško-katoliška duhovnika Berinde in Dumitrescu ter njuni soprogi, kakor tudi polkovnik Negulcea. V Bukov.ini je po zadnjih vesteh vpostavljen mir in red. V Besu rabi j i so bili rudi zadnjih nemirov prepovedani sejmi. Letalska nesreča Londun, 21. jul. AA. Na letališču Delting v bližini Maidstona se je z letalom smrtno ponesrečila hčerka admirala Glace niiss Gladys Grace. Poročnik Spencer, pomorski častnik, ki je stacioniran v Gosportu, je pri tej nesreči tudi izgubil življenje. Koliko izdajo US za ceste Newyork, 21. jul. AA. Združene države so letos izdale za zgradnjo novih cest 1750 milijonov dolarjev. Na vsak registriran avtomobil odpade skoraj 80 dolarjev. Spotne vesti Milan, 21. julija. A A. V tekmi za evropski pokal jo madžarsko moštvo »Ujpesta premagalo moštvo »Ambrossinnec iz Milana s 4:2. S tein rezultatom imata obe moštvi enako število ločk lr. bo padla končna odločitev na nevtralnem igrišču. London, 21. julija AA. Snoči je prispelo v Calais 10 lahkih letal od 60, ki so nastopila nn mednarodni tekmi za polet okoli livrope. Drugih 34 letal je bilo v Reimsu. V Calais je prispelo vseh 7 angleških letal. Tekme se udeležujeta le dve ženski, in sicer Angležinji lady Bailey in miss Spooner, Dunajska vremenska napovedi Severne Alpe: Najprej vedno močnejši južni vetrovi. Ze^j visoka temperatura. Potem pa bo hitro postalo oblačno ter je tekom dneva pričakovati nSlovenca< g. dr. Al. Kuhar duhovito govoril o udejstvovanju krščanske ljubezni v Franciji. To predavanje je bilo tako važno in globoko podano, da se ideje, naznačene v njem, lahko smatrajo za prelom s preteklostjo na polju dejavne krščanske ljubezni. Na vzgledih iz naravnost herojskega dplovanja francoskih katoličanov na tem polju nam je zvenel jasen klic: Več krščanskega duha v naše katoliške organizacije in manj šablone! Pod vtisom tega predavanja so se udeleženci razšli v _ ___.._? V___ 1__ .1 .. r. .1 n ■ , ,1 l.ntftl i.^lr a Pni»,tftr lldoi_ avtomobilska nesreča Siirisedežni avlo zavozil v Cabranho in se popolnoma razbil Šofer in en potnik hudo ranjena Osilnicu, 21. julija. Včeraj popoldne se je v bližini hrvatske vasi Plešec pripetila težka avtomobilska nesreča, ki bi kmalu zahtevala dvoje človeških žrtev. Na cesti, ki vodi iz Osilnice proti Čabru, jc drvel v veliki brzini krasen štirisedežni avto iz Karlovca. Cesta dela na več mestih ostre ovinke, tako da mora vsak šofer na tistem delu ceste voziti zelo previdno, posebno, ker teče tik ob cesti bistra Čabranka. Na avtomobilu je sedel p.deg šoferja še en potnik. V hipu c'< drugem ostrem ovinku pridrvi z nasprotne strani drug avto. šofer prvega avtomobila sc ji hotel umakniH na skrajno desnico, toda bilo je že prepozno. Nasproti vozeči avto je zadel s prednjim koncem v avtomobil Karlovčana, ki je nato radi obrnjenega volana zgrmel v silnem padcu v Čabranko nekako deset metrov globoko pod cesto. Avto je priletel v Čabranko, ki jc na tisten mestu zelo plitva, s tako silo, da se je na ka, menitem dnu jiopolnoma razbil, šofer je med padcem zletel iz avtomobila na bližnje skalovje in tam obležal s polomljeno nogo. Drugi potnik se ni mogel znebiti nesrečnega avtomobila in je padel z njim vred v vodo. Radi močnega padca si je zlomil dvoje reber in dobil težke notranje |>oškodbe. Težko ranjenega šoferja in potnika je odpeljal nato drugi uvto nazaj v Čnbar, kjer sta oba ponesrečenca dobila prvo zdravniško pomoč. Razbiti "avto so nato z največjo težavo izvlekli iz Čobranke. vendar so n« njem poškod-be tako velike, da je popolnoma neraben. Avto jc bil ua poskusni vožnji. Bil je torej popolnoma nov. Lastnik trpi 125.000 Din škode. Strašno neurje nad Kočevjem Nevihta z nalivi in treskanjem - Strela udarila v hišo in omamila vso družino Letošnje vreme je prineslo mnogim slovenskim krajem bridka razočaranja. Vsa kmetova na-da in ves njegov up na dobro letino je včasih razbit ob eni sami mogoče komaj pol ure trajajoči nesreči — neurju. Del Kočevske okrog Starega loga je bil ob prvi elementarni nesreči — neurju s točo z velikim delom Suhe krajine močno priza-dejan. Sedaj je prizadela polje Dolge vasi in Li-volda, kjer je divjala v petek zvečer nekako ob osmih silna nevihta z viharjem, ki je kot bilke lomil visoke smreke. V petek zvečer se je ozračje v hipu zelo stemnilo. V ozračju je začelo sumljivo šelestiti in pihati. Črni oblaki so se drvili iz ribniške kotline naravnost proti Kočevju. Nekako pol ure od Kočevja v Dolgi vasi so se ti oblaki še zgostili in začele so padati težke deževne kaplje. V hipu je nastala temna, a zato toliko bolj strašna noč. Ozračje je bilo do skrajnosti napeto in se jo ob prvem sunku nadvse silovitega viharja vlila nad to casjo kakor tudi nad Livoldom in Salkovasjo ploha, da je lilo kakor iz škafa. Ceste in pota so bila v trenutku pod vodo, s katero se je potem igral vihar, zaganjajoč jo od časa do časa visoko v zrak. Sredi vsesplošnega dežja je začelo treskati in prepričanju, da se drugod katoliška Caritas udej- ! grmeti. Strele so švigale druga za drugo. Noč je stvuje s silnejšim duhom, z večjim ognjem, ki ga \ bila od samih bliskov strahovno razžarjena. Vihar moramo posnemati. Katoliške dame, katoliška inte- | in strela sta podirala in lomila drevje ob obronkih j ........ , , . • n^n/ilnamn n^tvi „ .. 11_____s ligenca, kat. akademiki in kat. delavci so v tem predavanju našli to, kar nam vendar še manjka: mnogo več ognja v dejanjih krščanske ljubezni! Rekapitulacijo duhovitega predavanja sta prav tako duhovito podala g. komtur p. U č a k in g prof. dr. Levičnik. Končno je bil sprejet predlog, da se predavatelj g. dr. Kuhar naprosi to predavanje ponoviti pred široko katoliško javnostjo, da se bo vsa javnost mogla ogreti na ognju, ki planiti v 6rcih francoskih katoličanov. Tako je bilo današnje zborovanje Vincencijeve družbe eno najlepših doslej. Kakor bi prav sadaj vzbrstelo seme, ki je je rajni predsednik Lavti-žar za svojimi predniki s tako ljubeznijo negoval vsa leta. izpremembe zakona o ljudskih šolah Verski pouk je obvezen Na predlog prosvetnega ministra in po posvetovanju z ministrskim predsednikom je, kakor smo že poročali, Nj. Vel. kralj podpisal zakon o lzpre-membah in dopolnilih ljudskošolskega zakona od 5. decembra 1929. § 43. se takole izpremeni: Verski pouk je obvezen za vse priznane veroizpovedi. Verski pouk vrše pri svojih vernikih krajevni duhovniki ali njihovi duhovni namestniki, katere predlaga banskim upravam v imenovanje ali premeščenje pristojna cerkvena oblast. Vero-učiteljem more občina, v kateri uče, podeliti nagrado. Veroučitelji morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije. Če je veroučitelj službeno ali kako drugače zadržan, ga lahko nadomestuje kateri drugi učitelj Iste šole in iste vere. Na predlog pristojne cerkvene oblasti more biti taka zamena tudi stalna. Ako pristojna cerkvena oblast ne predlaga veroučitelja, potem ga odredita na prošnjo interesentov banska uprava in prosvetno ministrstvo sama. Imenovati se morejo tudi posebni veroučitelji v šolah, v katerih bi imeli vsaj 20 ur tedenskega posla z najmanj 20 učenci v vsakem razredu ali oddelku. Te imenuje na predlog cerkvene oblasti prosvetni minister iz vrst kandidatov, ki so Izvršili bogoslovne študije. Vsi veroučitelji, bodisi da so pravi uradniki ali no, se morajo pri svojem šolskem delu držati | Šolskih predpisov kakor vsi ostali učitelji. Vero- i učitelje lahko prosvetni minister na predlog banske uprave razreši dolžnosti, če njihovo delo v šoli ne odgovarja pedagoško-metodičnim načelom, ' ali če njihovo obnašanje v šoli in izven nje ni v skladu s cilji ljudskih šol. O takšni naredbi se , obvesti tudi pristojna cerkvena oblast. Učni načrt ln program veronauka določi vedno minister prosvete v sporazumu z vrhovnim predstavnikom do-tične veroizpovedi za kraljevino Jugoslavijo (za katoličane predsedstvo škofijskih konferenc). Enkrat na lato sme zastopnik pristojne cerkvene oblasti nadzirati verski pouk. § 68. dobi dopolnilo: Učenci ljudskih šol smejo biti izven šole člani verskih društev svoje verske organizacije. § 69. dobi dopolnilo: Ta naredba se ne nanaša na verske svečanosti in na verske odredbe za učence. § 71. dobj po drugem odstavku vrinjen nov odstavek, ki se glasi: Z ozirom nn predlog odposlancev prosvetnega ministrstva, ki so se udeležili diplomskih učiteljskih izpitov na zasebnih učiteljiščih, nostrificira prosvetni minister tudi diplome teh učiteljskih kandidatov. Kandidat s tako diplomo moro biti imenovan tudi za učitelja državne ljudske šole. § 72. dobi nov odstavek: Stalen postane tisti začasni veroučitelj, ki položi poseben državni kate-hetski strokovni izpit, katerega program predpiše prosvetni minister v sporazumu z vrhovnim predstavništvom dotične konfesije v kraljevini Jugoslaviji (za katoličane predsedstvo škofij, konferenc). Točka 5. § 78. dobi dostavek: To odredi prosvetni minister v sporazumu z zastopniki vseh priznanih veroizpovedi v državi (za katoličane pred-sedništvo škofijskih konferenc) in v sporazumu z ministrskim predsedništvom. Zadnji odstavek § 81. dobi dopolnilo: Za cerkvene pevce in organ iste ni treba tega odobrenja. § 114. je dodejan na koncu nov odstavek: Nadzor po točki 6. je disciplinskega značaja. Ta nadzor se ne nanaša samo na verski pouk. § 157. dobi na koncu tale dostavek: Naredbe tega in prejšnjega paragrafa se ne nanašajo na verske družbe. § 163. dobi na koncu tale dostavek: Te naredbe se imajo izpolniti v sporazumu s pristojno cerkveno oblastjo. Te izpremembe so veljavne z dnem objave v »Službenih Novinahc. gozdov, popolnoma pomandrala žitna polja ter uničila skoraj ves sadni pridelek. Najhujše je strela napravila v hiši gostilne Koznek. kamor je udarila z vso silo. Napravila si je tik pod stropom veliko luknjo, prevrtala vse zidovje in vstopila v sobo družine delavca Štefa-niča. Tu je napravila strela grozno razdejanje. Iz stene je skočila pod posteljo, na kateri je ležal delavec Štefanič. Predrla je postelj, opalila ležečega, da je padel takoj v nezavest, nato švignila proti njegovi ženi, ki je stala baš z valjarjem v roki ob mizi in pripravljala štruklje svojemu možu in sinu za sobotno delo. Ženo je strela udarila s tako silo, da je padla z valjarjem v roki vznak na tla. Sin se je hotel obrniti, toda tudi njega je zadela po levi strani in ga zagnala z vso silo ob steno. Vse to se je vršilo v par sekundah. Nato je strela razbila vsa hišna okna in skozi okno švignila v zemljo. Dijaški dnevi pričenjajo Ljubljana, 21. jul. Ta teden je ves posvečen slovenskemu katoliškemu akademskemu dijaštvu, ki se zbira k svojim zborovanjem, da samo obravnava vprašanja, ki so vitalnega pomena zanj, za narod in državo, kar se še ob veliki ideji naše vernosti in katoliške cerkve združuje v lepo harmonično celoto. V nedeljo so pričeli abiturijenti. V dvorani akademskega doma se je vršil tečaj, ki ga je sklicalo slov. kat. akad. starešinstvo. Uvodno besedo je imel predsednik slov. kat. akad. starešinstva, ki je v kratkem referatu pokazal na novo, akademsko življenje, ki tvori samo predstopno dobo za kasnejši življenjski poklic. Abs. iur. Potokar Mirko je referiral o slov. kat. akademskih društvih in o življenju, ki veje iz njih. Na to so sledili referati o poklicih. Prof. dr. Lovro Sušnik je prečital referat prevzvišenega škofa dr. Rozmana, ki je bil sam osebno zadržan, o duhovniškem poklicu. Prof. Ivan Dolenc je podal kratek referat, v katerem je očrtal idealni poklic profesorja za vzgojo inteligenčnega naraščaja svojega naroda in države. Sledil je referat g. dr. Bizjaka o poklicu pravnika, zlasti sodnika, nakar je referat izpolnil še g. glavar Narte Velikonja, ki je govoril o upravno politični službi. Strela je skoraj istočasno udarila na kočevskem premogokopu blizu Šalke vasi v transformator in ga zelo pokvarila. Naš dopisnik je v soboto obiskal nesrečno delavsko družino. Hiša, kamor je udarila strela, ima tik pod streho v premeru 50 cm veliko luknjo. Okna pri hiši so vsled strele in tudi viharja vsa razbita. V majhnem delavskem enosobnem stanovanju leži na postelji siv mož. Vpije in stoka od silnih bolečin. Strela mu je namreč upalila vso kožo, da se mu je telo mestoma spremenilo v en sam grozen mehur. Postelja in posteljnina je na več mestih ožgana. Štefaničevi ženi je strela požgala veliko las. Celotna slika stanovanja in družine je strašna. Delavcu jo treba nujne pomoči, ker bo sicer od groznih muk umrl. Vsa družina je silno prestrašena in z grozo pripoveduje o veliki nesreči, ki jih je zadela. Vse žito po polju je poležano, drevje ob gozdovih razbito. Veje leže vsepovsod, tu in tam vrh tanke in visoke smreke. Pod sadnim drevjem leži na kupe komaj na polovico zrelega sadja. Kmetje gledajo žalostno v bodočnost, ker je dobršen de' njihove letine docela uničen. Veslaške tekme na Bledu. Četvorki >Gusarja< iz Splita in »Dunava. iz 1'ančeva v Končni borbi ored ciljem. Zmagal je »Dunavc. Veslaške tekme na Bledu. Skoki s stolpa, ki so jih izvajali člani »Ilirije«, so zadivili prisotne gledalce. Posebno so ugajali skupinski skoki, ki sta jih izvajala Strnad in Cerček. Ing. Porenta je opozarjal na tehniko, ki je vir za napredek človeštva. Podal je pregled vseh polj, koder se lahko udejstvuje vsak tehnik, o agronomiji. Po referatih je bil tečaj zaključen. Popoldne so se zbrali na povabilo g. Velikonje vsi udeleženci in se odpeljali z vlakom na Gorenjsko do lepih Goričan. V ponedeljek dopoldne se je pričelo zborovanje akademikov slov. kat. akad. društev, ki ga je sklicala Akad. zveza in ki naj bi tvorilo uvodne dneve h II. kongresu slovanske kal. akad. mladine. Dopoldanskega zborovanja se je udeležil poleg predsednika slov. kat. akad. starešinstva g. Narte Velikonja prelat g. dr. Franc Grivec. Kot prvi jc referiral tov. Boje Elbin o Cerkvi, kulturnih in etičnih vrednotah slovanstva. Cerkev kliče baš sedanje čase pod svoje okrilje Slovane, da se z njih vrednotami obogati. Bbče-stvenost je v vzhod, krščanstvu bolj topla, prisrčnejša, ker je neposredno organično združena z narodnim organizmom, dočim je zapadno krščansko občestvo se-kularnejše. Katoliški akademik mora ob svojem slovanstvu zidati na temelju kulturnih in etičnih vrednot, ki jih lahko črpa iz svojega naroda. Treba je, da akademsko dijaštvo ta problem dodobra prouči in ga potem ludi realizira. Po živahni debati je sledilo predavanje tov. N i k a K u r o t a o kaloliški akciji in cirilmetodijski ideji. Hkrati z naraščanjem propasti civilizacije in lažikulture. se je začel oglašati močan klic po verski obnovi. Ta klic je ustvaril pod papežem Pijem XI. konkretno obliko s katoliško akcijo. Mladinslio gibanje je na slovenskem že pred oficijelno uvedbo katoliške akcije povdarjalo njene težnje. Najti pa moramo svojo lastno slovensko obliko katoliške akcije, ki je izražena v cirilometodijski ideji in jo najpopolneje predstavlja veliki slovenski učitelj škof Anton Martin Slomšek. Po predavanju se je vršila debata, ki se je sukala okrog glavnega vprašanja izvedba katoliške akcije v tvev « cirilmetodijsko idejo in vlogo slo-venr1, pri tej izvedbi Popoione ob štirih se je zborovanje nadaljevalo. Tov. K u r e t N i k o je na kratko podal pregled čez organizacijsko življenje Poljakov, Čehov, Hrvatov in Ukrajincev in nato razvijal idejo o ustvaritvi slovanske katoliške akademske zveze, ki naj bi bila vrhovna reprezenlantinja slovanskega akademskega dijaštva, zgrajena v okvirju katoliške akcije. Nato so se obravnavala pravila te nastajajoče zveze. Zborovanje se jc po tem razpravljanju zaključilo in se bo nadaljevalo danes. Mnogo misli imate pri nakupu kuhinjske posode, zato si prej oglejte bogato zalogo katero Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka s železnino STANKO flORIANClC LJUBLJANA/ Sv. Petra cesta 35 OCttj prCIViiC f | Želje slovenskega učiteljslva Že seojčas, ko sle v »Slovencu* rešetali proračun mestne občine, za socialno skrbstvo in napajali vse mogoče vzroke velike brezposelnosti v Ljubljani, ste povdarjali potrebo, da se v Ljubljani ustanovi poklicna posvetovalnica. Glas po ustanovitvi lake posvetovalnice bo postajal pri nas vedno močnejši in ie se pojavljajo znaki, da je javnost tudi ie spoznala to potrebo. Zadnjič sem videt, da je v *Slovenčevemx članku o pomožnih šolah vnovič povdarjena ta potreba in skoro istočasno sem brni tudi v »Jutru« podoben članek. Med vzroki, da je brezposelnost tako velika, ni predvsem prvi ta, da ljudje ne dobe dela, temveč zlasti ta, da ljudje delati n e z n a j o. Ne rečem, pridnih delavcev, garaiev, je pri nas vse polno, malo pa, ki bi biti zmožni za specialna dela. Ali ni čuda, da najde pri nas toliko tujcev svoj zaslužek? Tu bi bila predvsem potrebna poklicna posvetovalnica. Ta naj bi mlade ljudi preizkuše-vala po njihovih duševnih in telesnih zmožnostih, jih odrejala v določene poklice, jim svetovala, kateri poklici so prenapolnjeni in kateri so prazni, obenem jih pa ludi opozarjala, kateri novi poklici nastajajo in kje nastajajo nove moi-nosti zashiika. Dandanes ni več tako, kukor je bilo, ko so bili vsi poklici nekako stalni, trajno potrebni. Se pred kratkim naši fantje niso vedeli druge poti kot: ali v šolo ali za hlapca ali pa v rokodelstvo. Pod zadnjim so razumeli samo krojašlvo, čevljarstvo, mizarstvo in kvečjemu še ključavničarstvo. Nove potrebe pa so prinesle vse polno malih, toda dobro nesoiih poklicev in v le so se vrinili pri nas tujci. Le pojdimo danes po ljubljanskih ulicah in si ogledujmo naslove specialnih obrti — skoro sama tuja imena. Ali pa pojdimo v naše industrije in vprašajmo po specialistih — isti uspeh. Res je, da so ti ljudje sedaj ie aklimati-zirani in se njihovi otroci čutijo Slovence, vprašajmo pa se. koliko naših ljudi se jim je moralo pred desetletji umakniti v tujino — zalo, ker so mali manj. Ta proces traja še nepretrgano in nevidno, kakor nekoč. Počasi prihajajo tujci, se vsedajo na kvalificirana in specializirana mesto, naš človek pa gleda kruh od daleč. Kaj je naš človek morda manj nadarjen, manj marljiv od Nemca, Ceha ali Uda? Kaj za naše 14-letne fante res ni druge delovne karijere, kakor bili večen brezposeln trgovski pomočnik, stradajoči čevljar ali pa aspirant na prvo mesto sluge (reci hlapca)? Navajajmo naše mlade ljudi v specialne poklice, dajmo jim priliko, naj poslane vsak v svoji široki resničen strokovnjak! Osnujmo zato poklicno posvetovalnico! Ampak hitro, vsak mesec odlašanja je zamujen! Požar pri Ribnici Ribnica, 19. julija. Po viharnem včerajšnjem dnevu, ko je vilo gori in doli, sem in tja. je danes zjutraj zopet v najlepšem miru zasijalo jasno solnce. Ob sedmih zjutraj pa se že oglasijo sirene in plat zvona, da gori. V Goriči vasi je zubelj objel Mlakarjev in jakijev skedenj in poslednjega ludi kozolec. V hipu je bilo v plamenu, ker so gospodarska poslopja ravno sedaj polna sena. Mlakarjevega šestletnega sinčka so že iz gorečega poslopja,, kjer je spal, potegnili že omamljenega. Krepko se je oprijelo reševalnega dela domače gasilno društvo iz Goriče vasi z motorno brizgalno; kmalu so prihitela ludi društva iz Ribnice, Lazov in Dolenje vasi — vsa tri z motorkami ter društvi iz Sušja in Nemške vasi z ročnimi brizgalnarni. Požrtvovalnemu delu gasilcev se je posrečilo obvarovati gospodarska poslopja drugih posestnikov, ki so v neposredni bližini, dočim so imenovana pogorela do tal. Vsakdo si je mislil, kaj bi bilo z nad 70 hiš broječo vasjo, ko bi bil požar izbruhnil včerajšnji viharni dan. Pravi povod nesieče nam še ni znan, sumničenj pa ne beležimo. - PEGE — odstrani fnkoi in brez sledil „Creme Orixol" Dobiva se v lekarnah, droprerijnh in partumerijah. Zalo-pa: »Cosmochemia, Zatrreb. Smičiklasovn 23. Telefon 49-9!) Dne 20. julija je bil zadnji dan zborovanja slovenskega učiteljslva v Novem mestu. Obširnejše poročilo o leni je prinesel »Slovenski list«. Tu naj omenimo krasno predavanje urednika g. Matije Senkoviča o novi šoli, sprejem računa in proračuna, poročilo banskega šolskega nadzornika g. Fortunata Lužarja o delovanju Mladinske matice itd. Nazadnje je lajnik UJU prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejela in poverjenik g. Skulj je zaključil v navdušenih besedah X. redno skupščino slovenskega učiteljstva. Vsebina resolucije Učiteljstvo, zbrano dne 20. julija 1930 na skupščini (Jdruženja Jugoal. Učiteljstva — pover-jeništvo Ljubljana v Novem mestu, enotlušno manifestira za utrdilo jugoslovanske misli v smeri edinslva naroda in države polom šole in javnega dela. Odobrujoč vladni manifest od 1. julija I. 1. s principom en narotl — ena država — hoče zastaviti vse svoje moralne in intelektualne sile za dosego lega cilja. Da bi se pa moglo popolnoma posvetiti svojemu težavnemu delu v šoli in zunaj nje, za blagor domovine in naroda je nujno potrebno, da se mu uredi njegov materiolni položaj in prosi kraljevsko vlado, naj takoj reši to žgoče vprašanje, s čemer ne bo koristila le učiteljskemu stanu, marveč v mnogo večji meri tudi narodu in domovini. Centrala UJU v Belgradu naj ob vsaki priliki, a še prav posebno ob letošnjem jubilejnem kongresu, poudarja neobhodno potrebo hitre rešitve našega materijelnega vprašanja in naj ob tem kongresu prosi za avdijenco pri gosp. ininistr. predsedniku in g. ministru prosvete, katerima naj predeči naše aktivno delovanje v pravcu vladnega manifesta ter ju naprosi, naj pospešita ureditev naših prejemkov. Centrala naj ludi skuša doseči, da bodo njeni zastopniki mogli v posebni avdijenci pri Nj. Vel. kralju raztolmaČiti naš težavni gmotni položaj. Na merodajuih mestih naj centrala poudari zlasti sledeče: 1. Z zakonom o narodnih šolah se učitclj-slvu materijelni položaj ni zboljšal, temveč se mu je celo poslabšal s leni, da so se sedanji prejemki šolskim upraviteljem znižali, ostalemu uči-teljstvu pa je bila ukinjena državna stanarina, dočim mu z zakonom določena občinska stanarina v pretežnih krajih do danes še ni izplačana. Ker je i zakonom ustvarjen položaj, ki ga ni mogoče izpremeniti, apeliramo na merodajne činiielje občinskih uprav — uvidevajoč težak položaj mnogih občin in priznavajoč ga — naj nam ne otežkočajo že itak dovolj težkega položaja, j marveč čim prej izvedejo zakonite določbe. Koledar Torek, 22. julija: Marija Magdalena, spokor- nica. Osebne cesti = Umeščen je bil v soboto 19. julija na župnijo Rudnik pri Ljubljani g. Karel Zujc, doslej žiipni upravitelj v Rakitni. = Imenovanja v zrakoplovni službi. Imenovani so bili za vojnega opazovalca zrakoplovni poročnik Viktor Bradač in zrakoplovni podporočnik Josip Virtič; za diplomiranega pilota zrakoplovni narednik Josip Satler in zrakoplovni pod-naredniki Josip Poljašek, Marko Bakmaz, jytn;> Šafar in Branko Radulj. = Spremembo v naši mornarici. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v pomorsko-zrakoplovni oddelek poveljstva mornarice strojni kap. 2. razr. Rudolf Nusdorfer; na službo v poveljstvo parka rečnega obalnega poveljstva poroč- Pri utrujenosti, razdrnžljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih težkočah, tiščanju v prsih pospeši naravna »FranE-Jose!« grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolzni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-Josek voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo i/, samootrove kanala debelega črevesa. »Franz-.Tosef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. 2. Kot nujno potrebno smatramo, da izide pravilnik k zakonu o narodnih šoluh, da- nam bo izvajanje zakona polom šole in prosvelnih ustanov, v katerih sodelujemo, v blagor naroda in države omogočeno. S pravilnikom pričakujemo ureditve vprašanja upraviteijskih doklad od enorazrednice dalje, do katerih smo imeli po dosedanjih šolskih zakonih pravico, pričakujemo pa tudi ugodne rešitve vprašanja učiteljskih stanarin in kuriva. 3. Glavni up pa stavi učiteljstvo na revizijo uradniškega zakona, katerega donošenje smatra za nujno potrebno že z ozirom na dejstvo, da je bil materljelen položaj izboljšan že vsem strokam L kategorije in domala vsem strokam II. kategorije, katerih dobrin pa učiteljstvo še ni deležno. Od novega uradniškega zakona pričakujemo pred vsem sledeče: , a) Prejemki učiteljstva naj se zvišajo in zena-čijo s poviški plač ostalega državnega uradnišlva. b) Napredovanje v plačah bodi avtomatično in tako, da ludi učiteljstvo doseže La skupino, ki je uvedena pri vseh strokah II. kategorije, katerim je bilo malerijelno stanje že izboljšano. Najvišja skupina bodi giede prejemkov zenačena v razmerju II. kategorije do pete skupine L kategorije uradniškega zakona. c) Z državnimi uradniki poročene učiteljice naj se glede prejemkov zenačijo z onimi neporočenih učiteljic. č) Službena doba naj se za učiteljstvo zniža na 32 let, kot je bilo to po zakonu iz leta 1904. in po dopolnilih šolskega zakona iz leta 1919. Ob tej priliki se učiteljstvo obrača do merodajuih činiieljev, posebno še do predstavnikov prosvelnih ustanov in društev, da podpro t naše težnje in zahteve in nam tako omogočijo, da se moremo v polni meri posvetiti tudi prosvetnemu delu v narodu, katero zahteva od nas tudi mnogo maleri-jelnih žrtev. V Novem mestu, 20. julija 1930. Dodatek poročevalca. V poročilih v >Slo-vencu . kakor tudi v »Slovenskem listu; je zakrivil prenos po telefonu nekatere pomote. Naštejmo le glavne! Najprej bodi popravljeno, da je vsega učiteljstva včlanjenega pri slovenskem poverjenišivu UJU ne 560, ampak 2896, in da se mladinski časopis >Naš rod« ne tiska v -1000, ampak v 40.000 izvodih. — Omenimo naj tudi, da za skupno delo Cerkve in šole pri vzgoji mladine ni govoril gosp. prost Celin, temveč poverjenik g. Andrej Skulj. Nazadnje naj še dostavimo, da sla počastila delega-cijsko zborovanje tudi odposlanca Kmetijske šole na Grmu, kjer smo si v nedeljo popoldne pod vodslvom strokovnih učiteljev ne samo natančno ogledali vse naprave, temveč bili pozneje vsled izredne gosloljubnosti gospoda načelnika inž. Pod-gornika tudi prav dobro pogoščeni, za kar mu bodi izrečena tudi lia tem mestu najlepša zahvala. nik korvele Dragolin Sič; na službo v rečno obalno poveljstvo iniendantski kap. 2. razr. Radivoj Vink; na službo na kr. brod »Morava« poročnik korvete Mihael Lepelič; na službo na kr. torpiljarko »T6« strojni podporočnik Marijan Domines; na službo na kr. brod »Silnica strojni podporočnik Franjo čič iu začasno za blagajnika brodarske podčastniške šole intendantski kap. 1. ruzr. Jožo Zuran. — Upokojen je pelioini narednik-vodnik 28. pešpolka na službi v štabu bregalniške divizijske oblasti Anton Seiberl. Novi grobovi + V Domžalah je v nedeljo po dolgi in hudi bolezni mirno v Gospodu zaspal posestnik g. Franc A h čin, oče glavnega urednika »Slovenca«. Pokojni je bil veren, krščanski mož in splošno priljubljen. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne na dom/.ulskem /iionem pokopališču. Svetila mu večna luč! Preostulini nuše iskreno sožalje! Mala kronika -k Maniicslncija krščanskega delavstvu v Sostrem. Zadnjo nedeljo se je vršila v Sostrem velika manifestaciji! krščanskega delavstvu. Pred taborom je opravil službo božjo domači kapluu g. Fržen. V cerkvenem govoru je krušno govoril o delu. Po službi božji je napolnilo domače delavstvo — objektivno cenjeno po številu nad 11)0 — prostrano dvorano društvenega doma. Tabor je vodil predsednik vevških ob-rutuili zaupnikov tov. Karel P i n t a r.. Prvi je Likovič Joža: Kadar oblaki krvavijo Večerilo se je. Zahotelo se mi je samote, pa sem se odpravil na ljubljansko polje. Poletni večeri so postali v mestu puščobni. Potikaš se po razbeljenih ulicah iu zaprtih trgih, vznemirja te plehka kavarniška muzika, ptiči so postali neprijazni, neprestano vreščijo. Črni vrhovi kostanjev se ne zganejo, veter spi du-lcč pri morju. Vse je postalo prisiljeno, nimaš floveka, du bi mu zaupal in odkritosrčno potožil. Sploh smo postali zadnji čas nezaupljivi in plašni, skrivamo se drug pred drugim, roke polagamo na naša srca, da se ne bi culi rahli utripi. Besede so postale težke in nerodne, nobena noče upruv od srcu. Kukor du se bližamo strahotni zadnji uri, živimo v bojazni pred nečem groznim. Neku mrtvaška turobnost jc razlita vsepovsod! Smrt ždi v mehki cvetni čaši, smrt šteje mile gostolevke drobne lustov-ke, smrt srka za večera sladko roso, da ve-nejo žejne trave. Zdi se mi, du umira naša lepa zemlja! Kdo ji bo mrtvaške pesmi pel... Ta večer sem sc torej odmaknil temu ža-lobneiiHi razpoloženju. Daleč zu mano je utripalo mesto v orjaških zagonih, tovarne so bruhalo črne oblake saj, škripajoč bruni sc je dvigal i/, kolodvoru, vmes je tožil pogrebni zvon, škrlatno ozračje je trepetalo nad zvoniki in slopovi ogromnih skladišč. Solnce še ni zatonilo, njegova ognjena usta se še niso dotaknila polhograjskih grebenov... Pred mano pa so se križale samotne poljske stezice, med leščevjeni podobne ena drugi, polne tihe sreče in neskaljenega pokoja. Krvavi mlečr.ik se je Sobil vrli kamenja, pridne mravlje so iskale njegova mesnata semena za zimsko zu-logo. Mak je leno kimal sredi nemirnih žit in bahato razkazoval svojo rdečo polt. Plavice so inii mežikale s svojimi svetlimi očesci, kraj ozure so se sušili Marijini rokavci. Nekje so se oglušule dolgočusne žabe, kos je še enkrat požvižgal na samotni brezi ter se začudil: slludir, liudir! Kje si pa bil, kje si pa bil...« Kačji pustir je nenadoma blisknil s srebrnimi krili, ljubosumno obletel kulno mlako in prepodil bojazljive belinčke. Daleč nad razori se je vrtela postolka, sc dvigala, zu hip obstala, liato pu zviška hušknila navzdol in pograbila preplašeno miško, ki jc zgrešila varni rov... Brez določenega cilja sem sc zgubljal med' žiti. Topel, meden vzduh je vel iz njih, žitno bilje se je zlatilo v večernem solncu, kukor d;i sc nevidni božji prsti dotikajo polnili klasov. Končno sem prišel do pokopališča. Nekaj osvežujočega je dahnilo preko belega ozklja, za katerim so se skrivnostno pregibuli vršički cipres. Cerkev kraj vhodu je bila prazna, samo smrt je slonela na posvečenem kumnu in čakala s povešeno koso nu popotnika. Line so bile odprte, toda zvon je molčal, njegove ustnice so bile povešene. Obiskal sem znance, ki jim senca cipres ni hladna. Nato sem stopil še proti koncu pokopališču. Tam so pravkar odkopavali dolge gomile, kamor so med vojno devuli vojake, ki >o tedaj trumomu umirali. Zemlja nad njimi se je sescdla in sprhncla. ciprese so se mignile in začele ruincneti. Polomljena rumena križe v so strohnela in omahnila. Lastovke so brezskrbno smukale ined revnimi bilkami, vlak niušic se je pletel nad prekopanimi kupi zemlje in ruševine. V kotanji sem našel človeka, ki je skrbno pobiral kosti, ki so se že razklenilo in začele trohneti. Vneto je ril po grudi, sestavljal razmetane sklepe, vključeval čeljust, ki je pala iz razbite lobanje, primerjal vretenca. kakor dn hoče ustvariti iz teh žalostnih ostunkov novo bitje. Ogovoril sem možu v jami... Grobar je bil star in srdit! še smrt bi se prestrašila njegovih rušili brk in hudih oči. Predjal jc široko lopato in debelo pljunil. Z grampasto roko je šel preko zagorelega čela ter sc začudeno odzval iz jame: »Kakšni fantje ležijo tod. vprašujete? še vsevedni Bog jih bo komaj našel in spoznul nu sodnji dan. Jaz jim ne vem imenu! Morda so Nemci, ki jiiu jc šele smrt omehčala ošabna srca; morda so Čehi z rdečimi lici, ali Rusi /. žalostnimi očmi... Pa ItalijanČki drobljančki so vmes, lie, he, gospod! Te bomo sedaj djuli tjakaj z u zid, du bo mir. Pod nušo lopato sicer preneha vsako sovraštvo. Toda ui vsaka zemlja za vsake kosti. Nekatere kosti povžijc zemlja prej. druge bolj počasi...« Odkrhnil je novo plast zemlje. Strohnele desko počrnele krste so odletele, golo okostje se je prikazalo. Grobar je z veščo roko odstranil prst, stresel lobanjo in jo vrgel med ostanke v majhni krsti. »Poglejte tega! Čisto krhke in bele so njegove koščice, kakor da je vse življenje pil sutno mleko. Kuko čudovito dišijo... Pa oni! Te kosti so ostule težke in gnilobne ter imajo pravi mrtvaški blesk. Ali niso rumene, kakor bi bile (Kitrcsene z zlatim prahom? Nekateri sc tako težko ločijo od življenja, bogastvu in uživanju. Vse hočejo vleči za seboj... Pu srečno, gospod. Do noči moruin prekopati to vrsto do konca.« Pokopališče se je skoraj izpraznilo, zadnji obiskovalci so zapuščali tihi kraj ljubezni in žalovanja. Vračal sem se zopet preko polju; \ žitu so se oglašoli murni, piavice so se smehljale med pšenico. Nad Rožnikom se je razgorela krvava zarja. Oblaki so bili razmetani v svetiozelcnem večernem nebu kakor mrtvec po bojnem polju. Krvavi curki so se razpršili preko Šmarne gore, mrzli vrhovi planin so rdeli, ozračje je bilo preuasičeuo s škrlatnim bleskom. Nizko nad Poftifcfe v kopališče da se rešite svojih kroničnih revmatičnih bolečin. — Za naglo in popolno ozdravljenje ne pozabite vzeti seboj 1 do 2 steklenici »ALGE« »ALGA« Vam bo pospešila uspeh. Okrepitev je sigurna in trajna. »ALGA« v lekarnah in drogerijah 1 steklenica Din 16-—. govoril tov. Jože Langus: Gospodarska izobrazba je pretbHigoj zu delavsko osvoboditev. Prešel je od suženjstvu v starem veku na srednji vek, v kuterem zavlada fevdalno "ospodur-stvo. Gospodarsko neodvisen kmet robuje gra-ščaku, ki se ne zmeni zu božjo postuvo in iz-lliozgavu podložnike do skrajnosti. Še pred osvoboditvijo kmeta nastopi kapitalistično gospodarstvo, ki vrže v proleturstvo obrtno delavno ljudstvo. Delavstvo je sicer osebno svobodno. ni pu gospodarsko. Socialno nevzdržen položaj delavstva se bo izboljšal le z delavskim gosoodurskiin pokretom. Prvu stopnja nove poti je združevanje delavcev v zadrugah. Strnjenost delu vstvu na i velja tudi v gospodarskem po-gli lil kot je to predvidel in začel že dr. Krek, — Drugi govornik tov. Milan V a lan t jc govoril o Domenil delavske izobrazbe: Le izobražen delavec m re /. uspehom korakuti v živ-Ijen• u. Delavcu pu more dati pravo izobrazbo, ki jo on potrebuje, le delavska organizacija. — Predsednik tov. Karel Pintur je zaključil tabor, ki je bil od mezdnih bojev pupirničurjev sem najmočnejša manifestacija krščanskega delavska s pozivom, nuj delavstvo v današnjih časih,stoji \ svoji organizaciji ž isto odločnostjo, kot je stalo pud vodstvom dr. Kreka. •Ar Povratek ameriških izletnikov. V nede-Ijo Zjutraj je prispelo v Ljubljano 45 ameriških izletnikov nu počitnice v staro domovino. Vozili so se po francoski liniji če/, lin vre z brzooarni-koin »Ile de France«, iust francoske puroplovne družbe Cie. Gle. Transutlantique. Potniki so se o pri jetni iu zubuvni vožnji zelo pohvalno izrazili. Posebno jim je ugajala brezhibna |x>strež-bu na parniku / različnimi zabavami ter lepe, udobne kabine. Izletnikom želimo, du bi se v stari domovini prav dobro imeli. -k Državni pletarski tečaj v Lnžarski dolini pri Velikih Laščah priredi v nedeljo, dne 27. julija 1930 v dvorani Zadružnega doma v Velikih Laščah razstavo plelarskih izdelkov, ki bo otvorjena ob pol 8 zjutraj. Razstava bo trajala od 27. julija do 4. avgusta. Udeleženci pletarskega tečaja izdelujejo in dobavljajo: salonske garniture, zibelke, potne in stenske košare, jerbase, tržne torbice vseh vrst, cvetlična stojala, stojala za sadje in ročna dela, košarice za kruh, za jedilno orodje, za šivanje, za papir, za igrače, šolske za pletenje, tase in nastavke za pecivo in sadje itd. S to razstavo bomo zaključili prvi petmesečni pletarski tečaj, kateremu bo pa sledil takoj drugi. Vse, kateri se hočejo prepričati, kaj se more naučiti kmetiški fant v razmeroma kratki dobi, in vse, kateri se zanimajo za pletarstvo, vljudno vabimo, da se udeleže razstave v čim večjem številu. Razstavljeni predmeti bodo naprodaj. if Razpisana mesta liauovinskih cestarjev. Kraljeva banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi S 31. zakona o banski upravi v območju . okrajnega cestnega odbora v L j u t o m e r u tri sl.<- ,, bena mesta banovinskili cestarjev in sicer: 1 mesto na banoviuski cesti: Pristava—Vržej—Stara nova vas z odcepom na most pri Veržeju, Pristava Sv. Martin od km 5.500 do km 11.00. 1 mesto na bano-vinski cesti: Logarovci—Gederovci—Radislavci —Moravci—Zagorci od km 0.00 do km 6.00. 1 mesto na bnnovinski cesti: Kamenšak—Savci—Spuhle od km 0.00 do km 5.103. — V območju okrajnega cestnega odbora v Murski Soboti dve službeni mesti banovinskili cestarjev in sicer: 1 mesto na banovin-ski cesti: Krajna—Cankova—Sotlna za progo od km 9 00 do km 13.500.— 1 mesto na banovinski cesli: Krajna—Solina od km 4.500 do km 9.00 in na banovinski cesti: Cankova—Radgona od km 0.00 do kmO. 800. — V ouočju okrajnega cestnega odbora v Gornjem gradu štiri službena mesla banovinskih cestarjev in sicer: 1 mesto na banovinski cesti Lub-no—Luče—Solčava od km 6.00 do km 13.00, 3 mesta na banovinski cesti Gornjigrad—Nazarje—Ko-kerje za sledeče cestne proge: 1 mesto od km 0.00 ieHišTMoueč ne ordinira od 24. julija do 1. avgusta mestom je krvavel oblak, podoben velikemu, ranjenemu srcu. Pod noč sem po dolgem času zopet stopil v veliko kavarno sredi mesta. Vse je bilo kakor nekdaj, rumene zavese, posedene zofe, steklena kredenca s tankimi čušami in pisanimi steklenkami. Opojni dim dragih cigar se je vrtinčil visoko pod praznim stropom. Nu ramenih lestencev so počivali negibni snopi jarko luči, ki se je odbijala v rezanih zrcalih. Dišalo je po sladki kavi in mazil jenih plešah. Gosposka družba se je stiskala med okroglimi mizicami, toda nobenega dobrega znanca nisem našel. Vsi so se skrivali zu široke platnice časnikov, kakor du jih je strah, ker je prišel med nje nekdo, ki jim bo razkril neljubo resnico. Hotel sem prisesti k temu ali onemu, toda vsak mi je uevšečno obrnil hrbet. Še celo tisto ko-drolaso dekle z ozkimi, črešnjevimi ustnicami, s katero sem se včasih prijateljsko družil, še to dekle jc napravilo kisel obraz ter me prezrlo. Bog vc zakaj? Morda sem se bil na vzel trohnobe, morda se je grenkobnu prst prijela mojih čevljev ter sem neprijetno dišal, morda sem postal okoren in neolikan, ker me že dolgo ni bilo v družbi. Razočaran sem sc obrnil k izhodu. Še enkrat sem se ozrl v razsvetljeni prostor, preletel okrogle mizice in široke, bleščeče sc pleše, ki so tonile za platnicami časnikov. Zaman sem iskal znance, ki bi jih posvaril: »Joj, ljudje božjil Kuko so razmetali naše uboge bele kosti. Naše členke so zdrobili in srce pohodili...« Že je pristopil natakar z vodenimi očmi, zavihtel servijeto in me uslužno opozoril: »Gospod! Prosim, da se ne nastavljate med vrati našim gostom...« Nu vrtu je zaigrala godba slavnostno koračnico. Za Rožnikom je izkrvavel zadnji ob-luček, bele zvezde so mu svetile na poslednji poti. Iz burja pa so se začeli vleči težki iuru-kovi, polui puščobe in teme. do km 6.00, 1 mesto od km 6.00 do km 12.00, 1 mesto od km O.OO do km 1.800. — V območju okrajnega cestnega odbora v Gornji Radgoni sedem službenih mest banovinskih cestarjev in sicer: 2 mesti na banovinski cesti: Rogatec—MajSperg—Ptuj—Sv. Bolfenk—-Senarska—Gornja Radgona in sicer 1 mesto od km 0.00 do km 5.00 in eno mesto od kin 5.00 do km 10.088; — 1 mesto na banovinski cesti: Gru-bonoi—Radenci—Brod—Peiejanci—Goderovci od km 5.C0 do km 9.044; — 2 mesti na banovinski cesti: Ivanjci—Terbegovci—Berkovci—Ključarovci in sicer 1 mesto od km 0.00 do km 3.650 ter na cesli Sv. Jurij Bučečovci od km O.OO do km 2.00, in eno mesto od km 3.650 do km 8.650; — eno mesto na banovinski cesti: Terbegovci—Mostje—Pacinje— Dornava od km O.OO do km 4.0Usliši nas, Gospod .. /c Prisrčni ganljivi sprejemi so se vršili ves čas tudi ob gorenjski progi, koder je vozil žalni transport s truplom In z dvema vlakoma žalujočih pogrebcev, katerim se je po poti pridružilo še vse polno Gorenjcev. Slovesen pogreb se je nato vršil ob ogromni udeležbi vse množice v Bohinjski Bistrici, kjer je Maleju spregovoril zadnje poslovilne besede lukseinburške telovadne vrste dr Murnik. — Za maše zadušnice pokojnemu Antonu Maleju, je daroval že v Luksemburgu grof Za-mojski 500 frankov, člani jugoslovanske mednarodne sokolske vrste pa 100 frankov. Naj sveti Antonu Maleju večna luči O Pa popravijajmo! Gospod podžupan prof. Jure mi je storil veliko uslugo s tem, da je ugotovil, da juz pri sklepanju o transakciji z obligacijami posojilu mestne občine nimam opruvka, du sem bil tedaj na počitnicah in da je bil on, g. prof. Jarc, teduj načelnik kluba. Ju/, sicer vsega tegu nisem trdil in je v toliko popravek odvisen, koristen pa mi je. Svoje zadnje izjave, s katero sem zavrnil trditve, da bivši klub občinskih svetovalcev SLS nosi odgovornost zu predmetne sklepe upravnega odbora mestne cestne železnice, pa nisem pisal po spominu, ampak sem iz zapisnikov klubovili sej ugotovili, du v tistih dneh, ko bi klub moral duti svoj pristanek, ni imel klub sploh nobene seje. Tegu tudi g. podžupan ne osporava. To dejstvo je torej soglasno ugotovljeno. G. podžupan se je zatekel nu neke skupne seje obeli večinskih klubov. O teh sejah ni moč dohiti ne seznamu vabljenih, ne liste prisotnih, niti zapisniku o debatah in sklepih. Kolikor vedo povedati nekateri prisotni, so imele te skupno seje zgolj posvetovalen značaj in so se vršile duleč po terminu, ki je bil določen v seji uprav-negu odbora cestne železnice. Klub občinskih svetovalcev SLS je bil vedno proti transu.koi.ii z obligacijuini in baS radi tegu, ker g. podžupan ni mogel zadevnih skle|iov in ukrepov tako pojasniti, da bi bil klub zadovoljen, se je klub moral nanovo konstituirati. — Dr. Miha Krek. 0 Velika avtoinobilna nesreča v Spodnji Šiški. Kakor je izčrpno poročal že včerajšnji »Slovenski list , se je pripetila v nedeljo ob t), ziutrai na Celovški cesii, pri Vodnikovi jesiharni v Spodnji feiškl, velika avtobusna nesreča. Oarmauov avtobus, ki je vozil iz Ljubljnne, se je 7. veliko naglico zaletel v mirno stoječi tovorni avlo tvrdke Peteline, nato pa treščil ob .jcfdhnrno in se prevrnil. Iz polomljenega avtobusa so potegnili težko ranjenega šoferja 28-letnega šoferja Ludvika Kerna in pa 43 letno leno železniškega sprevodnika Mihaelo PetrovČiČe-vo. Oba sla bila resno ranjena, /Jasli Kern, na glavi in jio vseui telesu, posebno težke so njune notranje poškodbe. Sorevodnik avtobusa Ivan Ponikvar in služenju kadrovskega roka. zdravniško izpričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaziijivih dejanj iz koristoljubna, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je predložiti nujkasueje do 15. avgusta 1930 kraljevi banski upravi v Ljubljani. if Perutninarstvo. Sestavil A. Slivnik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 40, v platno Din 60. Strani 174. Pisatelj nam v lahko umljlvi besedi opisuje, kako vzgajajmo perutnino, o rokah in po prsih. S prebito gluvo in s težkimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v bolnišnico. Policija pu je včeraj uvedla veliko preiskavo, kdo je ta prepir izzval in kdo je prav /u prav tisti, ki jc Hribernikn tako neusmiljeno obdelal. Dosedaj so se znašli v policijskih zu-porih štirje bojeviti Bosujic-i, ostale pretepače i ki policija še išče. Najmanj eden med njimi bo morul pred sodišče /.uradi težke telesne poškodbe. 0 Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi decembra 192» zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino ild.) 6. avgusta za efekte (blago, perilo, stroje) pa 12. avgusta t. 1. od 15. ure dalje v uradnem lokalu. © Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Bahovec. Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VII. 1 « Marrh or □ Izredna svečanu seju mariborskega občinskega svetil se vrši v četrtek, dne 24. juliju ob 18 v mestni posvetovalnici. Seji bo prisostvoval ban dravske banovine g. ing. Dušan Sernec. Nu dnevnem redu je svečana izročitev dekretov članom bonskega svetu po g. banu. □ Darilo predsednika Masurykn knpelniku godbe v Park kavarni g. Kranju Lukežu. V petek je dospelo iz kabinetne pisarne češke republike g. predsednika Mnsarvka na naslov g. Franjo Lukežu /a njegova fanta-dvojčku, kute-ru stu z velikim uspehom sodelovala pri pro-sluvi 80 letnice predsedniku Musurvku v Mariboru, zahvalno pismo, v katerem sta bilu dva /Hitnika najnovejše izdaje. Čestitamo družini k temu lepemu darilu, ki bo ostalo funtoma kot lep spomin na prvega predsednika češke re-publike. Q Spremembe v razvunjskem občinskem odboru. Nu mesto dosedanjega župana Mihe Kaca je imenovan Franc Korošec, posestnik iu čevljarski mojster. Zu novega občinskega odbornika pa jo imenovan Peter Pristernik. □ Mariborskim pevcem! Skupna vuja vseh moških zborov drevi ob 20 v Matici. □ V Radvaiiju je umrl v starosti 60 let upokojeni železničar .lin ij Lubajnšck, Sp. Rati-vunje 17. Pogreb ho danes ob 17 i/, hiše žalosti na rudvanjsko pokopališče. □ Naval na Pohorje je bil v nedeljo izreden; Arehova nedelja se je tudi letos obhajala v /mislu sturoslavnih pohorskih tradicij ua zelo živahen in razgiban način. Glede bazena pri Mariborski koči po so Poliorjnni mnenja, du je votla premrzla. Zuto jim voda ni bilu všeč; poč pu jim1 je šla v slust druga pijača, da so proti večeru... □ Zavcd šolskih sester v Mariboru. Pouk nu kmetijsko gospodinjski šoli se prične tlnr 15. septembra. Sprejmejo se zunanje in notranje učenke. Točna pojasnilu daje vodstvo. □ K otvoritvi »Javne kuhinje« v Mariboru. Prejeli smo: V Mariboru se je 15. juliju otvo-rila javna kuhinja, ki je za njo dala iniciativo in denarna sredstva Delavska zbornica. Ker združuje DZ vse strokovne delavske organizacije, bi bilo treba povabiti k otvoritvi zastop- 1 nike vseh strokovnih organizacij. V dobi, ko je delavska slogu bolj potrebna kakor kedaj poprej, je tembolj žalostno, da niso smatrali merodujni činitolji za potrebno, povabili in omeniti pri otvoritvi edino Jugoslovanske strokovne zveze, ki je doslej vedno lojulno sodelovala v DZ in imu zu njo velike zasluge. Če so se lahko povabili zastopniki vseh ostalih strokovnih organizacij in celo Narodne stro- J kovne /.veze iz Ljubl jane, bi bilo tembolj umestno iu potrebno povabiti tudi mariborsko Jugoslovansko strokovno zvezo, ki sc ravno v zadnjem času zelo lepo razvija, kakor priča Mari-Imrski konzulu, sestanki ter redna predavanja med delavstvom na deželi. Slovenčevo poročilo / dne 16. julija je bilo v toliko netočno, tlu g. Grčar ni pozdravil zastopnikov Jugoslovanske strokovne zveze, ki ni bilu k otvoritvi povabljena in je tudi nikdo ni zastopal. G. Kores sc je namreč udeležil otvoritve kot član DZ. — Odbor ekspoziture JSZ v Mariboru. □ Dokaz surovosti. Pni Sv. Marjeti ob Pesnici sta v nedeljo zvečer navalila posestnikov sin M. K. in posestnik A. L. na 21 letnega vini-čarskega sinu Josipu Kncdla i/. Drugučove ter , mu prizadejala / noži nn hrbtu in glavi tako težke poškodbe, tla je Knedl obležal sredi ceste v mlaki krvi. Napadalca stu izgiuilu v temo; sosedje, ki so začuti klice no pomoč, pu so ranjencu nudili pr\o pomoč, nakar so ga prepeljali v tukajšnjo splošno holnišuico. Njegovo stanje je zelo resno. Vzrok napada ni znan. Za krivci poizveduje orožništVo. □ Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze delti: 17 hlapcev, 12 viuičurjev, T pastirjev, 3 majorji, t kolur, 1 sodur, t Žagar, I fotograf, 2 čevljarju, I mesar, 1 slaščičar, 5 tleluvcev zu rudnik, več vajencev (ključavničarske, kovaške, mlinurske, pekovske, kle|>ur-ske, tapetniške, slaščičarske, natakiirske, mizarske in slikarske obrti), 16 kuharic, 22 slu/kini. 3 sobarice, 1 varuška, I plačilna natakarica, 1 postrežnieu, 2 gos|x>dinji, 5 mladih delavk /a oblikovanje ovratnikov, 2 šiviljski vajenki in 5 šivilj za perilo. □ Sedem metrov globoko je padel pri popravljanju dimniku nu vinarski in sadjarski šoli 60letni zidar Kure! Novak iz Pobrcžja ter pri padcu zatlobil težke notranje poškodbe. Rešilni oddelek je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. □ Nezgoda. Pri šikolah je padla s kolesa 21 letna Murtu Fuleš, soproga ekonoma. Pri padcu si je zlomila desno nogo. Ponesrečenko so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. □ Utonil bi bil kmalu v velikem bazenu na Mariborskem otoku magistralni uradnik Zmago P. Pri skoku v bazen ga je prijel krč in se je /e pričel potapljati. Nn pomoč so mu priskočili nekateri sokopalci, ki so gu spravili i z biizenu nu varno. □ 121 brezposelnih je dobilo zaslužku v času od 13. do 20. juliju preko tukajšnje posredovalnice tlela. Delu je iskalo 162 oseb in sicer 90 moških in 72 ženskih; na razpolago je bilo samo 108 službenih mest. Odpotovalo jih je 93: koncem tedna jih je ostalo v evidenci 548. □ Po golobčkih ... Da niso nu ptič ni, pravijo o golobčkih. I nilsko leto so drzni ple/ulci stikali po gnezdiščih pod oboki državnega mostu; tudi streljali so neredkokrut na nje. Letos imajo ueugnunc-i golobčkoljuhci druge načine, tlu pridejo do užitnega prigrizka. Po drvarnicah stikajo iu tudi drugod... V noči nu ponedeljek so se nepogruntani dviguni splazili v drvarnico Marije Rozman v Frankopanovi 29 ter ji odnesli golobčkov. kur jih je bilo — lepili, pitonih in mladih. Prej uli slej se bo dopolnilo nad drznimi tatiini: po njih bo; potem pu bo mesto golobčkovine v izobilju — ričetn, pravega in pristnega Grufovega ričetu, in — vode. Celje & Poziv ljubiteljem gledališča! Gledališka družina Katol. prosvetnega društva v Celju je že luni s svojimi nastopi v Narodnem domu vzbudila občo pozornost radi resnosti, s katero je zagrabila problem ljudskega gledališča. Letos se Gledališki družini kažejo nove možnosti razvoja in udejstvo-vanja z dograditvijo modernega velikega odra v novi palači Ljudske posojilnice. Oder so pričeli te dni montirati in vse kaže, da bo mogel oder polagoma idealno ustrezati resnim težnjam Gledališke družine. Da bi pa Gledališka družina mogla čim najbolj vršiti svojo kulturno dolžnost, je potrebno, da se je z idealno ljubeznijo oklene vse, kar v Celju in okolici gledališče resnično ljubi in njega kulturno pomembnost uvažuje. Zato vabi Gledališka družina v svoj krog vsakogar, ki se hoče nesebično podrediti nje kulturnim stremljenjem. Kdor čuti veselje in lo nekoliko zmožnosti, pa bodisi starejši ali mlajši, moški ali ženska, naj se javi preko dneva ali pri upravniku Gledališke družine v pisarni Vzajemne zavarovalnice (palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica) ali pa v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. Lahko pa pride tudi kar na sestanek Gledališke družine, ki se vrši v četrtek, dne 24. julija, ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Sestanka naj se zlasti točno in polnoštevilno udeležijo vsi dosedanji sodelujoči. jO- Za praznik sv. Marte, zaščitnice služkinj, napravi Zveza služkinj na preddan, t. j. v pon-deljek dne 28. julija izlet k sv. Koku nad Šmarjem. Odhod iz Celja ob pol 8 zjutraj, povratek ob četrt na 8 zvečer. Pri sv. Itoku imamo ob 10 dopoldne sv. mašo. Vabimo na ta izlet ne le članice Zveze, temveč vse služkinje sploh. Gospodarje in gospodinje pa prosimo, da vsaj ta edini dan v letu blagohotno dovolijo svojim uslužbenkam prosto. & Iz policijske torbe. Ludvik S., 371etni delavec, je bil o priliki gasilske tombole v Gaberju v nedeljo 20. t. m. kaj dobre volje. Pa 11111 je menda v Gaberju postalo še vseeno predolgočasno. Naročil je iz Celja avtoizvoščka, ki naj bi ga zapeljal tja nekam proti Konjicam. Ko je avtoizvošček pri-vozil v Gaberje in se slavil Ludviku na razpolago, ta o takem naročilu ni hotel ničesar slišati. Še manj je hotel kaj vedeti o odškodnini 30 Din, ki jih je šofer zahteval za pot v Gaberje. šoferju ni preostalo drugega, kot da je pozval na pomoč stražnika. Ta je Ludvika prijazno povabil na stražnico, da bi tam zapisali, kako, kaj in zakaj. Pa je Ludvik ponižno sledil nekaj časa stražnikovi želji. Naenkrat pa ga je '»prijelo«. Na tla se je vrgel in vsa stražnikova prizadevanja, gn spraviti naprej, so bila zaman. Prišli so še drugi stražniki in vnela se je pravcata bitka sredi Gaber ja, tekom katere je prst nekega stražnika prišel v krvavo sorodstvo z Ludvikovimi zobmi. Končno je Ludvik omagal. Zvezanega so naložili na voziček in ga zapeljali v varno okrilje policijskega zaporu. Kočevje Odhod glavarja g. Logerjn. V solioto se jc poslovil otl nas okrajni glavar in vlatlnik svetnik g. Friderik Logcr. Uraduištvo 11111 jc priredilo v hotelu »Trst« odliodnico, katere se jc udeležilo veliko meščanov. Na odhodnici je i>ilt> izrečenih več napitilic. v katerih ie bilo poudur-jano tlelo in trud g. glavarju za kočevski okraj, kateremu je načelo val (Klinih sedem let. G. svetnik odhaja v Novo mesto. Gospodu glavarju želimo 1111 novem službenem mestu mnogo prijateljev, kuktjr jih je imel pri nas. Stanovanjsko hišo /a delavce grudi tvornica /a pletenino Hornk-Matoušek na |>oti t>tl Ljubljanske ceste proti Črtežu (Moosvvakl). Odobra-vtimo to akcijo, ventlnr smo inncnja, da bo stanovanjska liišn za stanovalce silno nezdrav«, ker so tlu. kotler bo poslopje stuio, popolnoma močvirna. Obenem pu ni v interesu mesta in ne delavcev, da zidu podjetje, ki ima tovarno sredi mestu, (»oslopje za delavce tako daleč izven mestu. Kranj K sobotni nesreči na gaštejshem klancu Opnsui ovinek \ vznožju guštejskega klancu je bil v soboto proti večeru okrog 5 zopet pozorišče hude nesreče \slcd strašnega ku-ramboln avtomobilu in kolesu, kakor je »Slovenec« poročal kratko že v nedeljo. O nesreči, ki je zopet tirjula človeško življenje, smo zvedeli še sledeče podrobnosti: Kakih 45 111 naprej v smer: proti klancu onstran križišču proge s cesto sta se srečala lluvoš Ev gen, ru\-»latelj električne centrale i/ Topole v Bački, ki se je \ozal z majhnim okrog 6 let starim otrokom v svojem avtomobilu proti Ljubljani iu kolesar Malovrh Jane/, ki je vozil po k«kui-cu nuvzdok. Kakor je poku/.ulu jigotovitev sledu vožnje avtomobila iu na podlagi izpov^-tlbe udeleženih prič, je avtomobil vozil pravilno desno in je bil 11:1 kraju nezgode, ko je obstal, le 1.80 111 oddaljen od desnega roba ceste, tlo-čam je kolesar vozil močno sredi ceste. Pri srečanju je prišel preblizu avtomobilu, zadel s kolesom v levi blatnik. /. glavo pa v svetilko, nakar ga je v silovitem sunku vrglo v šipo, ki jo je razbil in se čez rob avtomobila zavalil v stran nu tlu. Poškodoval si jc na levi roki prste in zapestje, desno koleno, zelo močno si je pretresel možgane in dobil hude notranje poškodbe. Poklicani kranjski rešilni avto gu je prepeljal na rešilno postujo, kamor so po/.vuli nu pomoč zdravnika tir. Beziča, ki je odločno vztrajal na stališču, da ne gre ranjenca izpostavljati naporni in nevarni vožnji v ljubljansko bolnišnico radi prehudo pretresenih možganov. Ponesrečeni Malovrh se ves čas ni nič zavedel in je po hudih bojih narave s smrtjo v nedeljo |K>poldne umrl. Prepeljali so ga proti večeru v mrtvašnico na kranjsko pokopališče, kjer bo najbrže tudi pokopan. — Pokojni Malovrh je bil doma i/. Bukovega vrha pri Poljanah, in jc po poklicu bržkone kovač ali oglja r. ker so našli pri njem račune za Oglje. Staršev nima več. i udi uvtomobilist trpi precej škode, ki še ni ocenjena. — Nesreča se, je pripetila mi zelo podoben način, kakor tlne 25. maju pokojnemu Remicu s Primskovega. Ptuj Singerjevii podružnica jc pod vodstvom ravnatelja g. Josipa liršiču in gdčne ltczike Muk v nedeljo zaključila I4dncvni tečaj, ki sc je vršil v prostorih »Mladike«. Tečaja se je udeležilo 25 deklet. Pouk se je nanašal 1111 krojenje, vezenje in šivanje moškega in ženskega perilu iu na izdelovanje ženskih oblek. Ob zaključku poučnega tečaja je bila prirejena razstava v času tečaja izgotovljenih del. Zelo okusno, lepo in stiokovnjuški so gojenke razen perilu in oblek izgotovile tudi blazine na način \ iktorija-ubod ; in to /. volno v sedmih barvali. Razstava je bila od občinstva precej posečena, dasiruvno ni bilu javno objavljena. Smrtna kosu. Umrl je v 69. letu starosti posestnik iu cerkveni ključar gosp. Martin Slodnjuk iz Sv. Lovrenca. Pokojnik je bil blagu duša, ugleden možak in ljubezniva oseba. Dolgo vrsto let je deloval kot obč. odbornik. Bil je voditelj (vi/ar) romarskega poto-vanja ua božjo pot v Ruše. Nič manj kakor 47 krat jo vodil romarje v Ruše. Da je bil priljubljen in spoštovan, je pričal pogreb, ki so se ga razven vseh soobčanov udeležili tudi i/, sosednjih \asi, veteransko društvo itd. K zadnjem počitku ga je spremil ptujski prošt gosp. tir. Ivan Žagar, ki je nu grobu govoril \ spomin pokojniku in se spominjal njegovih dobrih del in zaslug. Otl pokojnega očeta se je poslovil nu grobu tudi sin gosp. Slodnjuk. docent nu ljubljanski univerzi. — Blagemu pokojniku naj bo Bog obilen plačnik, njegovim ostalim nuše iskreno sožalje! Samomor. Poročali smo v nedeljski številki, tla se je zastrupil A. O. / Mestnega vrha in da je upanje, tla okreva. Samomorilcu pa se je medlem bolezen poslabšala in je umrl. Vzrok* samomora so bile slabe gmotne in družinske razmere. Po zakonu o uniformiranju drž. političnih uradnikov, se je prvi uniformiral g. tir. Brati ua. Ljutomer Po 33 letnem vzornem delovanju gre v pokoj g. Ignacij Koller, občinski tajnik. Preživel je z iiušo občino lepe in burne dni, vedno jc bil vzor uradnika. Vsakemu je rad ]>oniugal in dajal dobre nasvete. G. Kollerju želimo, tla bi dolgo časa užival zasluženi |>okoj. Nevihta. 18. juliju je zopet divjala huda nevihta. Grmelo in treskalo je iu neka j minut jc pudala močna toča. Strelu je udarila v transformator, luči so ugasnile in ostali smo brez luči. Za drugi tla 11 smo si morali izposoditi transformator od občine Cveu. Od Soče in Jadrana Goriški nadškof tir. Frančišek Sede j je pretekli teden birmoval v Ledinah in Gotlo-viču. Slovensko ljudstvo mu je priredilo veličasten sprejem; vasi je okrasilo z mlaji in venci. Promocije. Nu pudovauskem vseučilišču je promovirala za doktorico kemije in furmacev-tike gdč. Majda Jumškova i/ Ajdovščine. V Tu rimi jo dovršil zdravniške študije g. Karel Rutur iz Gorice. — Nu trgov-ki visoki šoli v l istu je prebil doktorski i/pit i/ gozdarskih in trgovinskih veti g. Ivan l)a ne v i/ Ra/nice. Izpit /.a poučevanje solopetjti je napravila v Bologni /nuna slovenska skladateljica Bre. Izbrisal sc je član nnfelnlStvo Pctrio Jožef. Vpisal sc te novoizvoljeni člnn načelništva Malicr Ja-Itob. — Hranilnico in posojilnica v Stopcrenh. Izbriše sc dosedanji član nnčelništvu Vtič V primeri s prejšnjimi meseci je posebno občuten jiadec cen rastlinskih in živalskih proizvodov. Popuščanje cen mineralnih in industrijskih proizvodov kaže, da se je vršilo bolj počasi kakor v drugih skupinah. Najnižji je danes indeks industrijskih proizvodov, kar pa še ne pomeni, da so tu relativno najnižje cene. Vpoštevati je namreč treba, da indeks Narodne banke bazira na 1. 1926; primerjajoč pa to leto z 1913 opažamo večji dvig cen industrijskih kakor pa kmetijskih proizvodov. Zato je sedanji indeks cen industrijskih proizvodov najnižji. Pripomniti moramo še, da je nazadovanje blagovnih cen svetovni pojav. Bančne delnice: Hrvulskn 50 den., Katolička 38 bi., Poljo 57 —57.50, Kreditna 96 den., Union 191 do 192 (191), Jugo 76.75—77.50 (76.50—76.75), Lj. 0„ ob II. uri pri Terenski tehnični sekciji zn rcg. Mure v Mariboru za sektor Ižnkovci— Melinci. km 79.150 do 77.600 Din 472.540. Ponudbena licitacija za zgradbe na reki Muri. Terenska tehnična sekcija za rcg. Mure v Mariboru razpisuje po nalogu Kraljevske bunske uprave Dravske bnnovine VNO. 209-50 z dne 9. julija 1930 ua podstuvi členov 86—98 zakonu o državnem računovodstvu z dne 6. marca ivio in njegovih izpreuiefub, odnosno dopolnitev za prevzem iu izvršitev zgradb na reki Muri v skrajšanem roku 15 dni I. javno liismcno ofertno licitacijo na dan 8. avgusta (930 ob II. uri zu sektor Veržej—Ižnkovei Din 469.490.—. Po Evharisličnem kongresu v Poznanju Poznanj, 19. juliju 1980. Poznanj ni največje in tudi ne najlepše poljsko mesto. Vendar pa igra Poznanj v zadnjem času zelo važno vlogo v razvoju poljskega naroda. Tu se je vršila lansko leto v ogromnem obsegu mednarodna razstava poljske duševne in materialne kulture. Ves svet je postal jiozoren na to razstavo in se je čudil, da poljski narod toliko more in zmore. Komaj pa so poznanjski meščani sneli raz hiš zastave, ki so vihrale gostom v pozdrav, že so se začeli pripravljati na drugo nič manj važno prireditev, ua letošnji evharistični kongres. Tak kongres so smatrali voditelji jioljskih katoličanov za nujno potreben. Dokazal bi naj tistim, ki zadržujejo izvajanje pred petimi leti sklenjenega konkordata, da je poljsko katoličanstvo ogromna sila, s katero treba računati. Četudi imajo poljski katoličani o državopravnih, političnih in gospodarskih vprašanjih različna mnenja iu so pristaši tiste politične stranke, ki po njihovem mnenju najbolj ščiti njihove interese, vendar so vsi složni in edini, kadar gre za katoličanstvo. Treba je še pridobiti za versko življenje tiste mlačne katoličane, ki so se Cerkvi odtujili zlasti pod vplivom in pritiskom bivše ruske vlade. Tiste sile, ki jih je poljski narod trošil pred vojno predvsem samo za obrambo narodnosti, po zedinjenju pa v brezplodnih političnih bojih, hočejo sedaj poljski katoličani uporabiti za poglobitev verskega življenja, za kulturni napredek in za ustvaritev svojega zgodovinskega poslanstva, du namreč delajo za ze-dinjenje zapadnega in vzhodnega krščanstva v duhu cirilmetodijske ideje. Za vsepoljski evharistični kongres v ogromnem obsegu je Poznanj kakor nalašč. Tu so na razpolago od lanske mednarodne razstavo velikanske dvorane in sicer vse skufmj. Poznanj ima tudi samo katoliško prebivalstvo. Poznanj pa je tudi tisto mesto, odkoder je Poljakom pred 950 'eti pri-sijala luč krščanstva; Poznanj je sedež poljskega kardinala primasa dr. A. Hlonda, ki je tudi po svojih umskih, diplomatskih in organizatornih zmožnostih ter po svoji verski gorečnosti in iniciativnosti vodja poljskih katoličanov. Poznanj je središče Velikopoljske, ki je v verskem oziru na prvem mestu. V Poznanju ima svoj sedež največja, najbolj sveža in živahna slovanska kulturno-vzgojna organizacija, ki se imenuje Ujedinjenje poljske mladine (Zjednoczenie Mlodziežy Polskiej). To ogromno Ujedinjenje vodi popolnoma v smislu Katoliške akcije 28 škofijskih zvez z 4581 društvi. Poznanj sam je bil torej že jiorošlvo, da bo evharistični kongres veličastno uspel. Toda lMjub temu se ni nlkdo nadejal takega uspeha. Delo kongresa je bilo razdeljeno v 150 sekcij: v cirilometo-dljsko, v sekcijo za skrb za izseljence, v sekcijo za misijono in apostolstvo molitve itd. V vseh sekcijah so bile razprave mirne in nu višini. Svečano razpoloženje je povzdignil prihod Poljakov iz vseh krajev, kjer živi poljska kri. Iz vzhodne Nemčije, torej iz tistih poljskih krajev, ki so po mirovni pogodbi ostali pod nemško oblastjo, jo prispelo 860 zastopnikov poljskega naroda. Iz \Vestfalskega in Porenja, kjer si mora mnogo Poljakov iskali kruha, je prišlo nad 500 zastopnikov, ravno tako so se odzvali vabilu izseljenci v Belgiji. Iz Lalvije se je tik pred začetkom kongresa pripeljalo 90 Poljakov, iz Amerike pa 160. Že prihod papeškega legata, varšavskega nuncija Mar-maggija je pokazal tudi na zunaj, kako je poljski narod vdan Cerkvi iu sv. Očetu. Noben vladar ne bi mogel imeti bolj svečanega sprejema. Zunanji višek kongresa pa je bil njegov sklep. Ob 9 se je začela nejiopisljivo lepa procesija iz stolnice na stadion. Cvet poljskega naroda je spremljal evharističnega Kralja na stadion. Nepregledna vrsta šolske mladine iz vseh poljskih krajev, bivši prostovoljci, akademiki in akademičarke, dolge vrste krščanskega delavstva, organiziranega v kat. strokovnih organizacijah, celo morje mladine iz Ujedinjenja v novih uniformah, zveza kmetske mladine, člani verskih organizacij, izvidniki in okrog 3200 sokolov. Četudi je več članov vodstva poljskega Sokola tainih svobodomiselcev, vendar je do sedaj Hokol na Poljskem izrazita katoliška organizacija. Za Sokoli korakajo poljski izseljenci iz Amerike, Francije, Belgije, Lalvije in Nemčije, za njimi j>a nad 900 duhovnikov, nad 200 kanonikov in prelatov in škofov. Pred mon-štranco, ki je skoraj tri četrt metra velika in jo zato morajo voziti, koraka papeški legat, za njo pa poljski primas kardinal dr. A. Illond. Ob četrt na eno se procesija zaustavi ra stadionu. Pred veličastno zlato monštranco se začne služba božja na posebej pri)>ravljenem oltarju. Okrog oltarja kleče zatopljeni v molitev v svojih sedežih predstavniki parlamenta in senata, generali z Dzieržanovvskitn na čelu ter mestni žu|>an Malajski. Megalofoni so poskrbeli, da se je slišal vsak glas kardinalov in petje 2100 pevcev. Nejiopisljiv jtrizor je nastal ob jiovzdlgovanju. V sveti tišltii se zgrudilo na tla 180 tisoč ljudi, mnogi so celo pc*-Ijubljali zemljo, gozd dva tisoč zastav se je sklonil k tloui in tudi tiste mlačneže, ki so prišli samo iz radovednosti, je prevzel ogenj božje milosti. — b. Slikar Melzinger Lotrižan V dobi kislih kumaric, ko je vsa umetnost pri nas pospala, je pu umetnostna -zgodovina zabeležila velevažno odkritje. Za Slovence to odkritje ni kdo-vekako veselo, je ]>a znanstveno važno, Msgr. Viktor S t e s k u je dobil te dni Metzingerjeve točne rojstne podatke iz Lotaringijo in torej naš največji baročni slikar ni bil Slovenec in Bohinjec, kakor so trdili starejši viri in spočetka še prvi Metzin-gerjev monograf, msgr. Steska sam, marveč Nemec iz skrajnega kola tedanje Avstrije ob francoski meji. Podpisani sem I. 1924. v svoje največje začudenje čitat na Metzingerjevi sliki sv. Antona v Samoboru nu Hrvatskem njegov lastni jiodpis: I. Val. Metzinger — Lotheringus, vendar se mi v Zborniku za umetnostno zgodovino ni posrečil pravi dokaz ne za, ne proti, ker je bilo le vse premalo dokaznega materijah) na razpolago. Na bivšem Lotarinškem (Les trois Eveches) je sicer še danes polno Metzingerjev, toda vse poizvedovanje ni rodilo uspeha, ker so baje lotarlnški arhivi v vojni leta 1870. ogromno trpeli in je bilo večina starega materijala uničenega. Sedaj pa se je našemu velezaslužnemu raziskovalcu msgru. Steski le posrečilo najti moža j)o mnogih ovinkih končno res na Lotarinškem doma in tudi rojen je bil 1. 1699. in ne 1702., kakor se je dalo že prej sklepati iz podatkov ljubljanske meliške matice t. 1759. Tako smo seduj konfnoveljavno ob slovensko rojaštvo enega naših največjih slikarjev v zgodovini, pa nič ne de. Trideset let je delal samo za nas, med nami umrl in našim revežem zapustil premoženja lej) del. Obogatil je pa našo umetnost s preko 300 slikami, ki spadajo med najboljše, kar imamo od starejše umetnosti sploh pokazati svetu. Da nam po duhu ni bil tako zelo tuj — vpoštevati moramo tedanjo dobo, ki je bila vse prej ko individualistično usmerjena in ni hlepela po »originalni« umetnosti — kaže dejstvo, da pri nas nikogar niso bolj posnemali od njega. Pri vseni tem iskanju je pa naravnoeit neverjetno, kako ljubeznivo postrežejo raziskovalcem Francozi. Pišeš nekam pismo, pa ti alarmirajo arhive in v kratkem času imaš skupaj cel kup arhi-valnih izpiskov — kdove, koliko truda jih je to stalo — pa vse lejx) zastonj in še zahvalijo se potem za »opozorilo«. Kdaj bomo mi takole res vi-sokokulturni? fceleti bi bilo. da bi se študije o tem velikem slikarju našem še jtoglobile in na novih podlagah rodile novih zanimivih rezultatov. Spori NEDELJSKI ŠPORT Sah Meddržavni šahovski turnir v Hamburgu. Dosedanji rezultati so naslednji: Anglija:Avstrija 2A:1'A, Nemčija:Francija 3:1, Norveškaišpanija 2y,:l'/j, švedska:Islandija 8'A:'A; Letska:Italija 3:1, Poljska: Amerika 2:2, Poljska:Letska 2'A:l'A, Madžarska:Litavska 4:0, Amerika:Finsku 4:0, Romunija: Islandija B'A:M, Cehoslovaška:Norveška 8Nemčija:španija Nemčija:Islandija 2:21 Amerika:l,itavska Švedska :Finska 3Holandska:Francija 8:1, Nemčija:Finska 3:1, Poljska:Svedska 4:0, Litavska:Romuiiija 3:1, Amerika:Letska 2'A :l'A. Finska:Madžarska 2:2, Cehoslovaška:Daiwka 2:2, Avstrija :Španija 2:2, Cehoslovaška:Neinči.ja 2:2. Nemčija :3vedska 2:2, švedska:Francija 8:1, Madžarska:Danska H'A:'A, Holandska:Cehoslovaška 8PoljskaiRomunija 3:1, Francija:Norvcška 2%:]%, Madžarska:Letska 8:1 in Anglija:Danska 2^:1)4. Nekončane so še l>artlje Danskailtolandska, Anglija:Holandska. špa-nijaiHolandska in Cehoslovaška-.Avstrija. Turnir bo traja! žc osem dni. Dosedaj vodi Poljska s 17Jj, jiolem sledi Amerika s 16Ji, Nemčija s X5'A in Madžarska s 15 točkami. V turnirju dam za svetovno prvenstvo je zmagala gdč. IleuRchel (Hamburg) proti svetovni prvakinji Mcnšik (Cehoslovaškaf. Nogometa sicer ni bilo, ker vse počiva, saj pri nas v Ljubljani. V Celju je Celje j>remagolo po premočni igri s 7 : 3, v Mariboru sta p« igrala jjrijateljsko tekmo Rupid in Železničar. Tekma je končala I : 1 in sta imela v prvem polčasu Rupid, v drugem pa Železničar več od igre. Zu Slovenijo največji športni dogodek bi morale biti veslaške tekme zu jjrvenstvo države, ki so se vršile na Bledu. Rudi raznih okol-nosii pu te tekme niso vzbudile potrebnegu zanimanja. Nekaj je krivo to. da gledalci niso imeli prilike opazovati jiotek tekmovanju. Po. našem so take prireditve primerne za večje reke, kjer gledalci lahko slede poteku od starta prav : 3. I. SSK Maribor je v nedeljo gostoval v Čnkovcu ter odigral proti tamkajšnjemu športnemu klubu medklubski teniški turnir. Maribor so zastopali naslednji igralci: (iusperin, Bergant. Vogliir, Mešiček, Fnbjan in Pušenjnk. Rezultati so bili sledeči: Punčec—Ga-sperin (> : 2, 5 : 7. (i : I; Vvirl—Bergant 6 : 0, 6 : 4. Legenstein—Voglu r 6 : 2, 6 : 2, Kopja r— Mešiček <> : 4, I : 6. 6 : 5. Sočič—Fabjun 7 : 5. 6 : 0. Baver— Pušenjnk 6 : 3, 0 : 6, 1 : 6. Punčec—Vviri proti Gnsperin—Bergant 6:1.6 : 3, I.egenstein-Kopjur : Voglar-Pušenjak 6 : 4. 4: 6. 4 : 0, Sočič-Buyer : Mcšiček-Fabjun 5 : 7, 6 : 4, LAHKA ATLETIKA Američani v Berlinu. Mednarodni lahkoatlet-»ki turnir, ki ga je priredil v Berlinu SC Charlotten-burg, je obiskala nad 0000 gledalcev. Poset je veljal v prvi vrsti anierlkansklin luhkoatletom, ki pa niso izpolnili nad, katere so stavili gledalci nanje. 100 m: Kornig (Nemčija) 10.5 sek.; 200 m: Komig (Nemčija) 21.6 sek.; 400 m: Bo\ven (Amerika) 49 gek.; 800 m: Danz (Nemčija) 1:57.6 min.; 110 m lese: Anderson (Amerika) 15 sek.; 4X200 m: Amerika 1:27.8 min.; disk: Sieverl (Nemčija) 43.84 m; skok v daljavo: Meier (Nemčija)_ 7.22 m; skok s palico: \Varne (Amerika) 4.05 ra; kopje: Szepes (Nemčija) 62.40 m; kroqla: !)arany (Ogrska) 14.61 m. Francija proti Italiji. Važna jc bila mednarodna lahkoatletska prireditev v Parizu, kjer se je srečala francoska lahkoatletska elita z italijanskimi mojstri. Turnir se je vršil v Stade Colombes ob navzočnosti številnega gledalstva. Francozi so pokazali visoko formo in zasluženo zmagali z 81:67 točkami nad Italijani, ki so v nekaterih panogah zatajili. Ena najlepših točk je bila borba v teku na 1500 m med francoskim šampionom Ladoumegue ter Italijanom Beccali-jem. šele proti koncu je za-mogel Francoz nadvlada!i svojega (rdovratnegr nasprotnika. Ladoumegue je rabil za 1500 m čas 3:53.8 minul. NOGOMET Prva zmaga dunajskega Rupidu nu švedskem. Dunajski in avstrijski prvak Rupid jc takoj po težki tekmi z Cenilo v Milanu odpotoval nu svojo švedsko turnejo. Čeprav izmučeni igralci, so takoj v prvi igri, ko so nastopili napram Lundskrona klubu, zmuguli z I : 2 (I : I). Tekmi je prisostvovalo nad 3000 gledalcem. Celovška Anstrin zopet prvak Koroške. Letos si je celovška Austria vnovič priboriln koroško prvenstvo. Niti ene leknie ni zgubila. Njen nu jnevurne jši rival je bil Vlfluehct S|>ortverein, s katerim jo Austria odigrala obe prvenstveni tekmi z neodločnim rezultatom. Kot nujvužnejšo njeno zmago slikajo Korošci zmugo nad ljubljansko Ilirijo, ki je bila v prosi! jeseni poražena. Austria si je stavila veliko načrtov /a jesensko sezono, posebno pn se trudi, da upostnvi z jugoslovanskimi klubi še ožje stike. Sp. V. Lrtnlir-ii je spodletelo. Omenjeno moštvo iz t inru. ki je gostovalo v letošnji sezoni tudi v Ljubljani, je moralo jioiiosni naslov prvaka Gornje Avstrije prepustiti svojemu ri-valu Linzer Athletiksportklubii. Oba klubu sta siccr imela rnako število točk, lc Sp. V. Urfnhr je imel slabšo gol difcrenco*, MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par., NajmanjSi ogla* "« 9 Din. Oglati nad devat vntle sa raJunajo viSe. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamko na odgovarjamo. Službe iščejo Trgovski pomočnik -nlajša moč, verziran v mešani stroki, želi pre-meniti mesto v mestu ali na deželi. S. Krošelj, Rakovnik 6, Ljubljana. iluzbodobe Godba drž. rudnika Kreka v Bosni sprejme takcj sledeče godbenike: kontrabasista (helikon), klarinetista, violinista (Es tromba). Ponudbe sprejema kapelnik Snižek, Kreka, Bosna. Obrtniki ali rudarji imajo prednost. Vajenko s predpisano šolsko izobrazbo za trgovino z usnjem sprejme Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov v Ljubljani — Hrenova ul. 4. Denar 20.000 Din vložim v podjetje, ki mi nudi primerno službo. Pozneje več. Ponudbe pod »Sigurno« na oglasni oddelek »Slovenca« št. 8247. Stanovanja Družina treh oseb išče stanovanje 2 do 3 sobe s pritiklinami. Ponudbe pod »Sava« na upravo. Sobo eno ali dve, oddam v podnajem v prvem nadstropju nove palače Vzajemne zavarovalnice na-! sproti glavnega kolodvo-i ra na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Sobi sta primerni tako za stanovanje kakor za poslovne pisarne. Vsa pojasnila daje hišnik. Glasba Harmonij v, 10 registrov, zelo močan glas, pod ceno naprodaj. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 8244. Kupimo Vsakovrstno zlato Učenca za pekarijo iščem, pošte- j nega. z vso oskrbo v hi-! ši. Pečovnik Karel, pe- i karna, Šmartno ob Paki, Vajenec za slaščičarsko obrt se | sprejme v Novem mestu, j Kamnosešk. vajenca j sprejme takoj Jos. Luk-šič, Novo mesto, Kandija. Mlinarski vajenec i se takoj sprejme v valjčnem mlinu gosp. S. Kobi,1 Podpeč, p. Preserje. Zgla- j iiti se glede pogojev pri . .los. Korošcu, mlinarju — j istotam. Vezilja ie sprejme za fino ročno ielo. Belihar & Velepič, Ljubljana Vil, Medvedova ulica 38. Opremljena soba solnčna, za 2 osebi, v bližini glavnega kolodvora, se odda takoj v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8245, knpnje po najvišjih cenab ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Čreslo (smrekove skorje), zdravo, suho, kupujem vagonske množine za večjo usnjarsko tovarno proti takoj šnjemu plačilu. Ponudbe z navedbo cene per 100 kg franko vagon nakladalna postaja na: Ivan Kozoglav, Ljubljana, Moste, Zaloška cesta 1. Prodamo Vino letnika 1929 proda graščina Novi Dvori pri Klanjcu po nizki ceni. Manjše posestvo tO min. od Brezij (Gor.) z vsemi pritiklinami, prodam. Ciril Jelene, puš-kar, Kranj. Nasvete za nove gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hitektonična inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani — Mestni trg 25/1. J Solerska šola I. oblast, konc.. Camernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnie IDEBB Vogalni lokal I trgovsko pisarniški se od- ' da na Miklošičevi cesti. Poizve se v pisarni advokata dr. Frlana, Miklošičeva cesta 4. Graščinsko posestvo obsegajoče nad 200 oralov, v Sloveniji, blizu železniške postaje, ceno naprodaj. - Pojasnila daje uprava »Slovenca« pod št. 8237. Hlev v dobrem stanju, z zemljišči, 16 mernikov pose-tve, proda za 30.000 Din Marija Grahek, vas Pod-zid, p. Trojane. Istotam se odda v najem hiša z gostilno. — Pripravno za Amerikance, Tovarniške prostore lepe, svetle, z upeljanim vodovodom, telefonom, elektr. razsvetljavo in silo, oddam pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 8158. Posestvo se ugodno proda. Kamnik, Novi trg št. 19. OBALNO KOPALIŠČE moderno urejeno, krasna lega, z buffetom, v Studencih pri Mariboru, se proda. Isto je pripravno tudi za kako drugo podjetje. Motorno kelo Harley - Davidson poceni naprodaj. Poizve se v garaži Žužek, Kolodvorska ulica. Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla cenc oddaja Fran Šuštar, Do-enjska cesta. Te:efon2424 Kočija zelo lahka, napol pokrita, enovprežna, skoraj nova, ugodno naprodaj. Br. Godec, Poljane, p. Toplice. J.Maček Ljubljana, Aleksandrova c.12 v oblekah in površnikih najcenejši, Ksiloiitni tlak iiiiiiiiii....................................................... za kuhinje, veže, hotele, trgovske lokale, urade, kopalnice, industrijo itd. ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag polaga MATERIAH trgov, družba z omej. zav. LJUBLJANA-DUNAJSKA 36/a Telefon 27-16 Brzojavke; Material je izredne važnosti, da stalno zasledujete gospodarska In druga porotlla v dnevniku „ SI o v e n e u " in pregledate tudi njegov oglasni del. Trgovcu In obrtniku, pa tudi poljedelcu Je najboljil svetovalec „Slo-venec". Naroča se pri upravi v Ljubljani ali pri njenih podruinlcah In zastopstvih ■ Moško kolo poceni prodam. Bolgarska ulica 26, za Pauškovo gostilno. ogiji bukovo, okrog 7000 kg, po 1 Din, postavljeno v Ljubljano, proda Jože Ko-privec, Črni vrh št. 78 pri Polhovem gradcu. Damsko kolo dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 8251. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh leg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, llica 82. Kemič. čistilnica perja. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi .lilija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dragi oče, stari oče, svak, ded in tast, gospod Ivan Lenassl trgovec in posestnik v Planini, previden s tolažili sv. vere dne 20. julija zvečer v 86. letu nenadoma umrl. Zemski ostanki bodo pokopani na župnem pokopališču v Planini dne 22. julija ob 5 popoldne, — Svete maše zadušnice se bodo darovale 28. julija ob 7 zjutraj v župni cerkvi. Dragega očeta priporočamo v molitev in blag spomin. Planina pri Rakeku, dne 21. julija 1930. Rodbine: Lenassi, Kaiis in Kalister. Autotaksi Novo mesto-Kandl|a S M.Hočevar Telefon št. 18 Koruzo za hrmo oddaja najceneje veletrgovina žita in moke A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Gostilničarji, pozor! Pristne domače in ogrske salame kakor tudi najfinejši pol-emendolski in polnoma-sten trapistovski S I R nudi delikatesna trgovina I. Buzzolini, Ljubljana Lingarjeva ulica, za škofijo — (zajutrkoval.iica). Na debelo. Na drobno. Nodroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske I trave, žime, cvilha za | modroce in blaga za prevleke pohištva. Dražba apna Direkcija državnih železnic v Sarajevu razpisuje ponudbeno licitacijo na dan 6. avgusta t. 1. za nakup 100.000 kg neugašenega apna. — Podrobneja pojasnila pri direkciji. A. A. Prva celotna izdajal Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v (Jubilant. Dvokolesa teža od 7 kg naprej uajtažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo so tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TR1BUNA" F B. L., tovarna dvokoles in otročkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO CGODNIH OENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Izmed sodobnih književnih izdaj so in priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. iin>nmi>minmMmMMiMMmM<'«»' * Pridobivajte novih naročnikov! M ^ UJ iŠ^SS , jo «c/30 S .. N > ^ V) CT) a »8 ■g-SŠgžo ..os ► DOS so „ JC O .. « c fo jč i t t, *n S S il * « ® f 1 i ^o.o N co s n N a > o Rumeni gusarji 25 IrfS" "5 I _S N T ^ 1 c — w v . ▼ 0 O > JE, "S o 5 2«? 'pQ§5 * I *Ali je to verjetno?« vpraša Mihael. V nesrečnih časih, v kakršnih se Kitajska danes nahaja, jako verjetno,« odgovori Lo Fing. »Ljudje so dolgo godrnjali, kako hudo da jih izžemajo mandarini, ko so še vladali nebeški sinovi (cesarji); toda ako sedai pridejo nori peto gusarjev, bodo pa kmalu spoznali, da so bili tedaj srečnil« »Kaj pa veste o tisti trdnjavi?« vpraša Mihael. 4 Vojaški pokrajinski upravitelj. »Prav ničesar,« odvrne Lo Fing. »Neko proklet-stvo visi nad njo in izmed tukajšnjih ljudi se ji nihče niti ne približa ne.« . Kako daleč je odtod?« ,>Sedem do osem li2 po reki navzgor, nato pa kake tri li po suhem.« ■>Ali bomo do kraja, ki ste ga omenili, privozili, preden nastopi oseka?« »Nak, ne bomo gospod,« odgovori Tim. »Oseka že nastopa.« »Škoda! Saj motorja tudi ne smem pognati, kaj pravite?« »To bi se reklo, klicati smrt, pravi Lo Fing. »Njegovo puhanje bi se slišalo jako daleč in bi sinove krivice opozorilo, da se jim bližate.« Potem bomo pa morali vsekakor lanšo vleči na vrvi in to celo poti toku — trdo delo!« — ki ga bova pa jaz in Kinezar zmagala, gospod,« pravi Tim in pomigne Eh Sangu. »Pojdi semkaj, stari dečko, in mi pokaži svoje mišice!« Eh Sang mu brez ugovora dovoli, da pretiplje njegove mišice. »Trde so, nič manj kot moje, le da niso tako velike,« pove Tim. »Kar lepo bova to delo opravila.« Stopita v dingo, se krepko upreta v vesla ter vlečeta lanšo počasi proti toku. Med tem zaide mesec. Ko prevozijo kake pol milje, pa Lo Fing prizna, da je v zadregi. Mesta, kamor so bili namenjeni, ni nikoli obiskal ponoči; bilo je jako skrito in bi ga kaj lahko zgrešili. »K sreči imam s seboj električno luč,« pravi Mihael ter mu jo poda. 3 L i jo kitajska dolžinska mora za 500 m. Lo Fing je skrbno pazil, da ne bi svetlobnih pramenov obrnil kvišku; v presledkih je osvetljeval levo nabrežje. Pa saj v tem kraju skoraj ni bilo nabrežja, da bi zaslužilo to ime. Reko so namreč obrobljale goste stene ločja, za spremembo pa zverižene vrbe in drugo drevje ter dolge proge vodnega grmičja. Zdaj pa zdaj se je stena rastlinja pretrgala ter s tem naznanjala rokav reke ali pa nov pritok. Tedaj pa Lo Fing zadovoljno vzklikne. »Nevidne sile so nam naklonjene. Ali bi hotelo vaše blagorodje veslačema reči, naj počasi vozita?« Nekaj metrov dalje pridejo do temnega predora, ki so ga tvorila vse križem prepletena drevesa. Dinga je šla skozi predor prva, za njo pa lanša in tako so čez kakih petdeset ali šestdeset metrov zavozili v ulico ločja. Ko so zopet prevozili kakih sto metrov, je naročil Lo Fing vozačema, naj se zarijeta kar naravnost med ločje na desni strani. Lanša je spolzela skozi komaj prodirno goščo; bičevje je bilo tako visoko, da niso mogli videti nobene zvezde. Skozi to goščo pa so prišli naenkrat zopet v odprto vodo, majhno lokvo, ki so jo obdajale stene ločja. Na sredi pa je molel iz vode majhen, neprijazen otoček. »To je naš cilj,« pravi Lo Fing. »Razen mene tega kraja nihče nikoli ni obiskal. Tudi jaz sem ga le slučajno odkril, ko sem nekega dne lovil race.« Lo Fing jim pove, da se najmanj dva li na vse strani razprostira samo barje in močvirje, kjer ne moreš drugače skozi nje, nego s čolnom, pa še s tem ne vselej, ker so bregovi iz opolzkega blata. »Ali bomo preko noči ostali tu?« vpraša Mihael. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Kakovcc. Urednik: Frano Kremžar.