Stev. 60. r mmiani, v pomet, 15. marci 1915. leto xliii. s Velja po pošti: 5 Za oelo leto naprej . . K 28-— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno , „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24-— za en mereo „ . . „ 2*— V upravi prejeman mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: — za celo leto ....... V— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12'— uar Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelon8 štev. 74. = Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primer popnst. Poročna oznanila, zahvale, o&mrtniea Iti: enostolpna petitvrsta po 2) vin. - Poslano: :. s enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemšt nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna lstna priloga Vozni red. Opravnlštvo ja v Kopitarjevi oliol št. B. — Bačnn poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, 'oosn.-liero, št. 7563. — Upravnlškaga telefona št. 188. Sestanek deželnih glavarjev v Gorici. Kakor smo že poročali, so se sešli v soboto dne 13. t. m. v Gorici ob laški meji deželni glavarji nekaterih dežel v skupno posvetovanje. Zbrali so se v goriški deželni hiši sledeči deželni glavarji: F a i d u 11 i (Gorica), grof Attems (Štajerska), dr. Šušteršič (Kranjska), R i z z i (Istra), baron Aichelburg-Labia (Koroška), Bhomberg (Predarlska); po namestnikih so bili zastopani, ker so bili osebno zadržani, deželni glavarji Dalmacije, Tirola in tržaški župan. Zastopanih je tedaj bilo devet dež e 1. — Posvetovanje, kateremu je na prošnjo vseh zborovalcev predsedoval hišni gospodar deželni glavar F a i d u 11 i, je trajalo celi dan do 8. ure zvečer. Nj Veličanstvu cesarju se je poslala udanostna brzojavka, naši hrabri armadi pa iskreni pozdravi na naslov vrhovnega armadnega poveljstva. Glavna točka posvetovanja je bila a p r o v i z a c i j a. Vsi udeleženci, brez izjeme, so poudarjali, da od vlade določena porabna količina moke in žita na kmetih niti od daleko ne zadostuje. Ob-žalovaje se je konstatiralo, da je centralna vlada postopala v tej zadevi ne da bi se zmenila za samoupravne oblasti (deželne odbore, županstva) in gospodarske korporacije, ki vendar najbolje poznajo krajevne razmere. Odločno se je zahtevalo, da se to temeljito spremeni in da se v bodoče postopa roko v roki s samoupravnimi faktorji, ker je le tako mogoče, vele-važno aprovizačno akcijo prilagoditi posebnim razmeram posameznih dežel. V tem smislu so sc odposlale brzojavke ministrskemu predsedniku, notranjemu in po- ' Ijedelskemu ministru. Dogovorili so se raz- j ni koraki glede uvoza primanjkujoče koli- j čine živil. Stvar vlade je, da tozadevno vse potrebno nemudoma ukrene. Razpravljala so se šc druga važna vprašanja, zlasti je. skrb za letošnjo poljsko obdelavo zavzela široko mesto v posvetovanjih. Delavne moči, delovna živina, gnojila, semena itd., o vsem tem se je temeljito govorilo, pa tudi še v drugih važnih zadevah. Storili so se primerni sklepi, ki so sc naznanili osrednji vladi. Izvolila se je deputacija treh deželnih glavarjev (grof Attems, dr. Šušteršič in dr. F a i d u 11 i), ki imajo nalogo, še osebno pri osrednji vladi zastopati stališče goriške konference. Konečno se je tudi sklenilo, povabiti vse deželne odbore na skupni posvet na Dunaju, da se varuje v teh resnih ča- sih delokrog samouprave in zagotovijo koristi ljudstva, \\ A, — Današnja svetovna borba narodov spominja v marsičem na borbo narodov pred sto leti. Posebno zanimiva pa ie v svoji podobnosti blokada Anglije pred 100 leti v Napoleonovih vojskah. Tudi pred sto leti oziroma sedaj že 120 leti jc bila Anglija, ki je znrla splesti okoli Francije železen obroč sovražnikov. Sama pa je prevzela vodstvo borbe na morju s posebnim sredstvom svoje vrste: z izstradanjem, Skušala je preprečiti vsak dovoz živeža v Francijo in na ta način deželo izstradati in omehčati do kapitulacije. Voditelja angleške politike v tem času sta bila Pitt in Burke. Vsled tega in ker so divjali po Franciji dolgoletni in krvavi boji z notranjimi in zunanjimi sovražniki, je nastala na Francoskem občutna lakota. Provzročila je več uporov proti takrat vladajočemu di-rektoriju. Ne samo civilno prebivalstvo, tudi vojaštvo je bilo silno izstradano. Ko je Napoleon prevzel vodstvo francoske armade v Italiji, je našel vojake svoje armade v naravnost obupnem stanju: že dolgo niso videli ne mesa ne kruha; zaviti so bili v cunje in čevlje so imeli zvezane z vrvjo; konji so bili tako izstradani, da niso mogli vleči kanonov, Napoleon je nagovoril te vojake; --Vojaki, goli ste in lačni; veliko se Vam imamo zahvaliti, pa ničesar Vam ne moremo dati ... Jaz Vas pa hočem popeljati v najbolj rodovitne ravnine sveta. Bogate pokrajine in velika mesta bodo padla v naše roke: tam boste prišli do časti, slave ln bogastva! .. .« Dasi so imeli Francozi napram sebi veliko premoč dobro preskrbljene vojske, so vedar predrli sovražne čete, osvojili bogate kraje, dobili živeža in obleke in obrez-uspešili angleško blokado. Na znotraj so se istočasno s posebno vnemo lotili poljedelstva in obrti, da so doma pridelali vse potrebno. Angleška blokada vsled tega ni dosegla pred 120 leti nameravanega uspeha. Ta zgodovina nam je poučen zgled za današnjo dobo. Ako se lotimo s podvojeno silo pomladanskega obdelovanja zemlje, ako varčujemo z živili, ako vztraja naša armada v svojem podjetnem duhu, potem se nam ni bati posledic angleške blokade. Ko je Napoleon podjarmli večji del Evrope, se je tudi napram Angliji obrnil list. Dne 21. novembra 1806 je izdal v Berlinu dekret, s katerim je napovedal Angliji blo- kado. Prepovedal je vsako trgovino, vsak promet, celo dopisovanje z Anglijo; zaplenil je vso lastnino angleških podanikov in vse blago, ki je prišlo iz Anglije ali njenih kolonij; vse Angleže, ki so se nahajali na Francoskem ali od Francozov osvojenih pokrajinah, je proglasil za vojne ujetnike. Začel se jc neizprosen boj na morju. Anglija je v odredbi z dne 9. januarja 1807 prepovedala vsem nevtralnim ladjam vozit i v kako francosko ali od Francozov podjarmljeno pristanišče. Ko se je Napoleon polastil mest Han-ze, je zaplenil vse tam se nahajajoče angleško biago. Nato je Anglija proglasila blokado tudi na rekah Weser, Ems in Labo in je zaplenilo vsako ladjo, ki je imela francoske listine. Nevtralnim državam je dovolila promet le z lastnimi naselbinami; ako pa bi prelomile blokado in pristale na francosko pristanišče, bi morale plačati Angliji 25odstotni davek. Napoleon je odgovoril z dekretom, da bo zaplenil vse nevtralne ladje, ki bi prelomile blokado Anglije ali ji plačale kak davek. Zanimivo je, da so se tej blokadi Anglije sčasoma pridružile na francoski strani skoraj vse takratne evropske države: Pruska, Rusija, Danska, Španska, Avstrija in Italija. Danska in Rusija sta na severu, ostale države so pa na jugu ovirale vsak promet z angleškim blagom. Toda pred sto leti tehnika še ni po-| znala takih bojnih sredstev, kot jih imamo danes. Fulton jc ravno nekako v tistih časih iznašel podmorski čoln in stavil svojo iznajdbo Franciji in pozneje Angliji na ponudbo;' vendar brez uspeha; šele kasneje se ie Amerika lotila njegove iznajdbe. Nastal je sčasoma proti tej blokadi splošen odpor in blokada je ostala brez pravega uspeha. Trgovina je našla vkljub splošni zaprtiji pota, da se jc dalje razvijala. Cvetelo je posebno tihotapstvo. Zlasti Grki in Amerikanci so vzdrževali obojestranske promet kljub blokiranju pristanišč. Napram temu se je Napoleon boril na ta način, cla jc proglasil vse kolonialno blago za angleško in ga obdavčil s 50oc!.-slotnim takozvanim kontinentalnim davkom. Kasneje je odredil celo sežiganje in uničenje angleškega blaga. Vendar ni vse to imelo pravega uspeha. Trgovina se je kljub temu razvijala naprej in hodila svoja pota, dokler se ni list zgodovine zasukal, da je postal Napoleon zopet osamljen, ponižan in potlačen in je prostost mednarodne trgovine zopet vzcvetela. Vojaške zadeve. Imenovanja. Za poročnike so imenovani: Nj. c, in k r. Visokosti gospodje nadvojvode Leon Karel pri u 1 a n. polku št. 3, V i 1 h e lm Franc J o s i p p r i u 1 a n . p o 1 k u š t. 13, F r a n Karel S a 1 v a t o r pri pion. bat. št. 2, Maksimilijan Evgen L u d -vig pri ulan. polku št. 1 in Hubert Salvator pri drag, polku š t. 4, polem vojaški akademiki Terezijan-ske akademije in siccr: Gizejewsky Josip pri 47, Koschatzky Oton pri 7, Faninger pl. Amalienheim Beno pri 17, Milowitz Ot. pri 97, Jaroslav Šotola pri 87, Winternitz Aleksander pri 27. pešpolku; Nagi Vilko pri 5. drag. polku; Feigl Romuald pri 7., Forstner Ernst pri 9. polj. top. polku; Do-bren Viktor, Lehky Josip in Čretnik' Viktor, vsi trije pri 4. trd. top. bat. — Za praporščake: Mikuš Franc pri 17, Vorbach Josip pri 7, Fink Bogomil pri 17, Pessiak Miroslav pri 47, Riavilz Egon pri 87, Kromer Hugo pri 27, Bratkovič Ernst pri 47, Miorini pl. Sebentenberg pri 7, Kober Rudolf in Pochc Beno, oba pri 27, Reinisch Nikolaj pri 7, Fischer Rudolf pri 17, Mang Giinlcr in Ferstl Ferd., oba pri 97, Hammerle Ivan in Heller Miroslav, oba pri 87, Prager Josip pri 47, Garzarolli pl. Thurnlakh \Volfgang pri 14 in Bučar Josip pri 34. pešpolku. — Kcch Dušan pri 5. drag. polku, Schulz Herman pri 9, Exler Franc pri 8. polj. top. poiku; Rosenberg ■ loptp, Goder Fran«, I.anger Ivan, Aigner Alfred, Mičhalek Henrik. \ sih peč pri 4. trd. lop. polku. -— Pri domcbranslvu so postali poročniki vojaški akademiki II. letnika Fran Josipove akademije: " Artur Bolim pri 27, Ivan Berger pri 26. dom. pešpolku, in Alfonz p!. Beseljak pri c. in kr. ulan. polku št. 2. (Beseljak je sin domoljubnega polkovnika iz Črnega vrha, ki je žaiibože lansko leto pač prezgodaj odrinil i i tega sveta.) — Praporščaki so postaii gojenci vojaške višje realke: Pibernik Iv., Pibernik Božidar, Mayeritšch Robert, vsi trije pri 27, Gustin Julij, Hauptmann Josip, oba prt 26, Langhammer Srečko pri 5, Weihrauch Leopold in Oberleitner Anton, oba pri 4, in Smole Rudolf pri 23. dom. pešpolku. Podpolkovnik Miroslav Scotti pri 47. pp. je imenovan za poveljnika 8. p, lov. bataljona. Rimsko-katoliška duhorni-ka Josip Vrečko in Josip Kuk lavantinske škofije, sla imenovana za vojaška kurata v r. c. in kr. armade. Odlikovanja. Z, redom železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je odlikovan polkovnik Dominik Žagar, poveljnik 17. polj, top. brigade; z duhovniškim križcem 2. vrste na belordečem traku vojaški kurat v r, Adalbert Muha 15. peh. divizije; KoKo le S lo BrllonsKo prvič osvoleoo. Bilo je nekega septemberskega popoldne 1. 55. pr. Kr., ko se je rimski vojskovodja Julij Cezar približal kent-ski obali v južni Britaniji z broclovjem 80 ladij. Tekom zadnjih dveh let je bil osvojil skoraj celo Galijo, prekoračil pri Neuvviedu Ren in odplul proti Britaniji, da oplaši prebivalce in jili rudi njihove vsestranske podpore, ki so jo nudili svojim plemenskim tovarišem v Galiji v vojni proti rimskim legijam, pokliče na odgovor. Julij Cezar je liil prvi Rimljan, ki je z vojsko prekoračil Ren in Ocean. Britanski prebivalci so zasedli obal s konjenico in pehoto ter bojnimi vozmi; bili [--o pripravljeni, da svojo otočno domovino branijo do skrajnosti. Ker so bili rimski vojaki opravljeni s težkimi železnimi oklepi, so se bali, da bi nc bili preje pobiti, prodno bi se mogli ustanoviti na obali.; zato so sc obotavljali in niso hoteli z ladij v morje. Cezar jc zato odredil, da so začeli Briian-°e najprej obsipati s kamenjem, ki so ga metali oblegovalni stroji z ladij. Ta napad je sovražnika prisilil, da se jc Pomaknil nazaj. Toda vojaki so se šc vedno obotavljali, da bi zapustili ladje. Tedaj je zastavonoša 10. legije, ki je veljala za najhrabrejšo in je tvorila Cezarjevo telesno stražo, stopil z zastavo na rob ladje z besedami: ;>Za mano, kdor noče biti priča, kako sovražnik upleni našo zastavo!« kot prvi skočil v vodo. To je učinkovalo; vseh 12.000 vojakov poskače v vodo in se obrne proti obali. Britanci so jih sprejeli v vodi in razvil se je hud boj; ker je obilo rclečila valove. Polagoma so si Rimljani priborili pot, na suho, se ondi hitro uredili in z nova napadli; strašni naval dobro discipliniranih čet je gnal Britance pred sabo kakor vihar. To je bi! začetek rimske invazije na Britansko pod Julijem Cezarjem. Kasneje je ta vojskovodja šc enkrat vpadel na ta otok. A predno so rimske lecrije vpadle na Škotsko, je preteklo skoro poldrug sto let. Medtem ko ie bila do 1. 80. po Kr. že skoraj cela Anglija spremenjena v rimsko pokraiino, niso imeli Rimljani severno od Sohvav Firtha šc nič ozemlja. Tega leta je Julij Agricola peljal čez mejo rimsko armado in previdno prodiral naprej. Domači rodovi se siccr hrabro branili; ker so pa bi ne-edini med seboj, jih je posamezno napadel in drugega za drugim premagal. Rimljani so postopali z neusmiljeno strogostjo; braniteljo posameznih osvojenih točk in krajev so clo zadnjega pobili, odgnali živino in uničili pridelke. Na tem krutem vojnem pohodu je Agricola prodrl clo Porih of Clyde (bli-zo današnjega Greenocka). Oba morska rokava segata tako globoko v deželo, da ju loči le. 40 milj široko ozemlje. Na tej zemeljski ožini je Agricola zgradil vrsto utrdb, ki so stale v enakomerni oddaljenosti druga od druge, da z njimi zavaruje osvojeno ozemlje pred bojevitimi severnimi plemeni. Ker sc je bal napada teh plemen, jih je sklenil prehiteti in poiskati v njih lastnih mejah. Odrinil je torej iz svoje trdnjavske črte, prekrižal Fort h pri Gueensferry in skozi Fife prodiral proti severu. Vsepovsod so se dvignila plemena v brambo domovine in se ob Ardoškem močvirju v Pertshire na vznožju grainpi-anskega pogorja pogumno postavila v bran (84. 1. po Kr.). Glasom Tacita je kaledonska armada štela 30.000, rimska pa 20.000 mož. Kaledonci so se borili z obupnim pogumom, toda neprimerno boljša disciplina in orožje rimske armade sta le-tej zagotovila zmago. Kaledonci so doživeli krvav poraz in še-le noč je končala krvavo klanje. Nad 10.000 mrtvih je pokrivalo bojno polje. Agricola je peljal svojo zmagovito armado nazaj proti jugu in še-le po njenem odhodu so si upali domačini na bojišče, da pokopljejo svoje mrtve. Agricola je bil tudi, ki ie prvi odredil, da so plule ladje krog in krog Britanije ter je na tem otoku utrdil ri n t s k o gospod o rstvo. MiM država" mm \i Krog leta 1600 je sedel na francoskem prestolu kralj, ki jc v svoji lahkomiselnosti in nasladnosli veliko grešil, ki pa kljub vsej pokvarjenosti, ki jc že tedaj vladala na dvoru, in kljub nerazveseljivemu družinskemu življenju ni nikoli popolnoma izgubil mladostno svežih idealov. Bil je io Henrik IV., zaščitnik hugenotov. On je zapusti! zanimiv načrt za ustanovitev krščanske republike, katerega je izdal njegov finančni minister Sully leta 1650. Delo je obsegalo sedem zvezkov in imelo na. slov Solnčna država-. Solnčno državo« Henrika IV. naj bi tvorila zveza vseh krščanskih držav v Evropi, izključivši ruskega velikega kneza ali »moskovskega carja«. Namen tega državnega sestava bi bil razdeliti Evropo med gotovo število držav v približno enakem razmerju, tako da bi te države ne mogle druga druge zavidati rndi neenakosti in da bi se jim tudi nc bilo treba bati, da bi se vsvnntn';; izprcvrglo. Razmerie teh dr- Najvišje pohvalno priznanje se je izreklo polkovniku Emilu Kornmiiller 97. pešp. Vojska z Rasi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Odbiti ruski napadi v Karpatih Dunaj, 13. marca. Uradno se poroča: Na Rusko-Poljskcm in v zahodni Galiciji ni nobene izpremembe. Tekom dneva so se vršili topovski boji. Napade posameznih sovražnih oddelkov smo vseskozi odbili z izgubami za Ruse. Boji na cesti Cisna-Baligrod v Karpatih še trajajo. Neko višino, za katero smo se bojevali več dni, smo včeraj osvojili. Pri saperskem napadu so naše čete razstrelile dele sovražnih postojank, v naslednjem boju od blizu so vrgle sovražnika nazaj in ujele nad 1200 Rusov ter več častnikov. Še ponoči smo sovražne protinapade na to višino, kakor tudi na postojanke na sosednjih oddelkih odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Na celi fronti v vzhodni Galiciji in na prostoru pri Črnovicah vlada v splošnem mir. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. fludi napadi v Karpatih. — Novi boji južno od Dnjestra. Dunaj, li. marca. Uradno s,e poroča: Na Poljskem in na fronti v zahodni Galiciji se splošen položaj ni izpreme-nil. Sovražnikove napade ob spodnji Nidi kakor tudi pri in južno ocl Gorile smo po kratkem boju odbili. V Karpatih so se zopet na številnih točkah silni napadi Rusov ponovili. Tako se na bojni fronti med prelazoma Lupkov in Užok, potem v dolini reke Opor, kjer se je tudi ponoči ljuto bojevalo, in pri Wyszkowu. Poleg mnogo ranjenih Rusov, ki so padli v naše roke, smo ujeli 400 sovražnikov, ki so se med bojem udali. Tudi v postojankah južno od Dnjestra so se razvili boji. Močan napad sovražne pehote je kmalu ustavil zelo dobro učinkujoč ogenj naših čet ter se je popolnoma izjalovil z velikimi izgubami za sovražnika. Dalje vzhodno smo zopet vrgli nazaj sovražno konjenico, ki je nastopila peš. Namestnik načelnika generalnega WILLIAM FRYE«. Washington, 14. marca. (Kor. urad.) Nemški poslanik grof Bernsdorff se je raz-govarjal z uradniki državnega oddelka o potopitvi parnika »William Frye«. Branil je postopanje pomožne križarke »Prinz Eitel Friedrich« in naglašal, da je križarka postopala po določilih londonske izjave. Kapitan Thiericksen je dva moža posadke parnika »William Frye« obdržal, ker sta Nemca in podvržena vojaški službi, NADALJNI USPEHI NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. Pariz, 14. marca. (Kor. ur.) »Agencc Havas« poroča iz Bordeauxa: Neki nemški podmorski čoln je v četrtek 23 milj južno od Statpoint pogreznil parnik »Au-guste Conseil«. Posadko so prepeljali v Falmouth. Glasom poročila iz Havra je parnik »Campinas« 12. marca pred Cher-bourgom s spretnim manevriranjem ušel torpediranju nekega nemškega podmorskega čolna. Kodanj, 14. marca. (Kor. ur.) »Politi-ken. poroča iz Stockholma: Lastnik švedskega parnika . Hanna« je mnenja, da ni bila njegova ladja tista, ki je bila torpedi-rana. Ladijski kapUan je imel povelje, da vodi ladjo, ki je včeraj odplula iz Tine na Kanarske otoke, severno krog Škotske. Ker leži Scarborough južno od Tine, bi se ladja nc bila ravnala po danih navodilih. DELO NEMŠKEGA PODMORSKEGA ČOLNA »U 29«. London, 14. marca. (K. u.) Glasom nekega naznanila admiralitete jc nemški podmorski čoln »U 29« torpediral ladje »Ileatland«, Andalusian«, »In-dian Citty« in »Ademum«. Naznanilo pravi, cla je kapitan čolna LT 29 rekel, da je septembra potopil angleška križarja »Hogue« in »Aboukir«. Berolin, li. marca. (K. u.) »Lokal-anzeiger« piše: Soditi po dostavku londonske brzojavke, bi kapitan čolna »U 29« nc bil nihče drugi nego podka-pitan Weddingen, ki je kot vodja U 29 Angleže na jako neprijeten način opozori) nase. 21. septembra je bilo, ko je U 29 pod svojim smelim poveljnikom v Severnem morju s tremi dobro merjenimi torpednimi streli tekom ene ure poslal na dno morja angleške oklo-pne križarje »Aboukir«, »Hogue« in »Cressy«. Temu činu, ki jc v angleške luke zanesel strah precl nemškimi »U«, je 13. oktobra sledilo uničenje britansko križarke »Havke«, istotako čin hrabre posadke na »U 29«. Zasedanje italijanskega parlamenta. Rim, 14. marca. (Kor. ur.) Ko jc razpravljala zbornica o zakonskem načrtu glede na gospodarsko in vojaško obrambo, je izvajal pravosodni minister Orlando: Postava ne namerava nič izrednega. V drugih državah so uvedli podobne in še strožje odredbe. Predloga ne omejuje svobode časopisju in svobodne besede. Osebna svoboda ni ogrožena, ker osebna svoboda ne vsebuje pravice vohunstva. (Živahno pritrjevanje.) Čc smo prisiljeni, da izbiramo med svobodo in varnostjo dežele, moramo brez vsakega obotavljanja žrtvovati svobodo varnosti države. (Živahno pritrjevanje.) Rim, 14. marca. (Kor. ur.) Ministrski predsednik in notranji minister Salandra izvaja: Ne zdi se mi potrebno, da odgovarjam na opombe nekaterih govornikov o mednarodnem vprašanju, ker nalaga korist države vladi dolžnost, da je reservi-rana. Omejuje sc na to, da krepko obnovi svoječasne izjave, ne da kaj irpremeni, da kaj umakne ali da kaj pristavi. Vlada nc potrebuje nove zaupnice, ker ji jo je zbornica že večkrat izrazila, in poziva zbornico, naj pritrdi zakonskemu načrtu, ki je potreben, da se varujejo največje koristi države. Zbornica sprejme nato z 344 proti 33 glasovom po posl. Carboniju predlagani dnevni red: V prepričanju, da odgovarja zakonski načrt o gospodarski in vojaški obrambi najvišjim koristim države, prestopi zbornica v podrobno razprave. Poštne nakaznice v Italijo in Nemčijo ustavljene. Dunaj, 13. marca. (Kor. urad.) Prome s poštnimi nakaznicami za Nemčijo in Italijo se s 14. marcem 1915 ustavi. Samo erarni poštni uradi bodo od 15. marca naprej sprejemali poštne nakaznice za vojno jetnike, internirane in konfinirane osebe. Amerika preskrbuje lialijo s premogom. Rotterdam, 14. marca, (Kor. ur.) » Rotterdamsche Courant« poroča: V Italijo vozi veliko amerikanskih ladij premog. Tudi Anglija in Francija sta nakupila veliko amerikanskega premoga. Doposli za kmečka dela na Ogrskem odgodeni. Budimpešta. : Budapesti Tudosito« poroča, da so se vojaški dopusti za pomladno delo na polju odgodili do gorkej-šega vremena; polem se bodo dali dopusti v velikem številu. Bolgarija zaprla srbsko in grško mejo. Sofija, 14. marca. (Kor. urad.) Ker razsajajo v Srbiji nalezljive bolezni, je notranje ministrstvo zaprlo mejo vsem potnikom iz Grške in iz Srbije, dokler ne postavijo lope, kjer bodo opazovali potnike, PREDSEDNIK TURŠKE ZBORNICE V SOFIJI. Soiija, 14. marca. (Kor. urad.) Predsednik turškega državnega zbora Halil bej, ki potuje v Berlin, se je pripeljal v Sofijo. Na kolodvoru ga je pozdravil železniški minister, turški poslanik in poslaniško osobje. Velike demonstracije v Sofiji. Sofija, 14. marca. V petek so se IU vršile velike demonstracije. Gre za manifestacijo v prilog pridružitve centralnim državam. Rumnnija in Bolgarija. Amsterdam, 12. marca. Dopisnik Daily Telegrapha« v Rimu brzojavlja: Trojni sporazum je zagotovil Rumunijo in Bolgarijo, cla se trajno določi prost prevoz skozi Dardanele; Rumunije in Bolgarije pa la odgovor nc zadovoljuje. Nemško-lurška zveza. Carigrad, 12. marca. Agencc Milli« izjavlja: Poročila inozemskega časopisja o pogojih nemško-turške zvezne pogodbe ne odgovarjajo resnici. Boji na zahodu. Nemško uradno poročilo. Izstreljeni angleški zrakoplovi. — Novi boji v Champagni. Berolin, 13. marca. Veliki glavni stan: Južno od Vperna smo brez truda odbili posamezne napade Angležev. Naš napad, da bi zopet zavzeli vas Neuve Chapellc, je. zadel po začetnem uspehu na močno angleško premoč in se zato ni mogel izpeljati. Angleži so v tem kraju razvili živahno delavnost z letalci, od katerih smo enega predvčerajšnjim, dva pa včeraj izstrelili. V Champagni se je na posameznili točkah zopet, vnel boj. Vsi francoski delni napadi so bili s težkimi izgubami za sovražnika odbiti. 200 sovražnikov je pri tem ostalo v naših rokah. Megla in sneg sta v Vogezih ovirala naše delovanje. Najvišje armadno vodstvo. Vsi francoski napadi v Champagni odbit!. — Novi boji v Vogezih. Berolin, 14. marca. Veliki glavni stan? Nekaj sovražnih ladij je včeraj popoldne brez vsakega učinka streljalo iz smeri severno od La Panne-Nieuport na naše postojanke. Pri Ncuve Chapellc se je izvzemši osamljen angleški napad vršil le artiljerijski boj. V Champagni so 1'rancozi tudi včeraj ponovili svoje delne napade vzhodno od Souaina in severno od Le Mesnila. S težkimi izgubami za sovražnika so se izjalovili vsi napadi v ognju naših čet. V Vogezih so se boji zopet pričeli, ker se je vreme zboljšalo. Francozi tudi sedaj uporabljajo v Ar* gonih nove ročne granate, s katerimi se po detonacij okuži zrak. Tudi francoske pehotne eksplozivne krogle, iz katerih, kadar padejo na tla, švigne plamen, so v sedanjih bojih vnovič konslatirali.. Najvišje armadno vodstvo. Francosko uradno noročilo. Geni, 13. marca. Uradno poročilo francoskega generalnega štaba z dne 11. t. m. popoldne se glasi: Angleži so v sredo osvojili 2500 m jarka pred Neuve Chapolle in tudi vas samo. Napad je napredoval v smeri proti Au-bersu do mlina Pietro in v jugovzhodni smeri do severnega roba gozda pri Bie-zu, to je okoli 2 km od Neuve Chapelle. Nemška artiljerija je malo streljala. Poročilo ob 11. uri zvečer: Gosta megla zelo ovira operacijo na raznih točkah fronte. V Belgiji je angleško brodovje uspešno obstreljevalo VVest-eden. Pri Vpernu smo odbili dva napada". Pri Zandvvoorde blizu Nieuve Chapelle je angleška armada odbila 2 protinapada. Sovražnikove izgube so znatne. Pri Reichsackerkopfu smo odbili ponočni napacl in napredovali okoli 200 m daleč. Fri nadzorovanju nekega jarka prvo črte, 30 m oddaljene od sovražnika, sta bila od krofjel ranjena general Maunoury, poveljnik neke naše armade in general de Villaret, poveljnik enega zbora te armade. Zdravniki se še niso mogli izjaviti, kako težke so rane. (General Maunoury je bil poveljnik tistih francoskih čet. ki so bile pri Sonssonsu poražene in vržene čez Ais-no. Joffre je tudi po tem umikanju stavil velike upe na tega generala, katerega prvi svetovalec je general de Villaret. Na mesto generala Maunou-ryja m-ide najbrže pariški guverner Gallieni.) Stanje ranjenih francoskih generalov Mau-nourija in Villarsta. Pariz, 14. marca. (Kor. urad.) O sta- 1 flju generalov Maunouri in Villarst so dospele ugodne vesti. Maunouri je brez mrzlice; njegovo levo oko je izgubljeno, spodnja čeljust zdrobljena. Generalu Villarstu se je pod ugodnimi pogoji izvršila trepa-oacija. Angleško poročilo. Amsterdam, 14. marca. Londonski vojni oddelek poroča: Četrti in indijski ar-madni zbor sta v sredo na 4000 jardov dolgi fronti prodrla pol milje daleč. Zavzela sta vse nemške postojanke na tem ozemlju ter ujela nad 700 Nemcev. Angleški letalci so se udeleževali te akcije. Posrečilo se jim je uničiti križišča železnic Kortrijk in Menin. Nieuport razdejan. Haag, 14. marca. »Nieuwe Courant« poroča, da so pri ponovnem obstreljevanju nemški topovi največjega kalibra izpreme-nili Nieuport v kup razvalin. Vsled tega bodo angleške in belgijske čete najbrže zapustile Nieuport. Odpustitev Garibaldijevih prostovoljcev. Fariz, 12. marca. »Echo de Paris^ poroča iz Rima: Odpust Garibaldijeve legije jc v zvezi z bodočim stališčem Italije. Nove belgijska uniforme. Pariz, 14. marca. »Temps« poroča iz Havra: Belgijski vojni minister je sklenil vpeljati za belgijsko armado novo uniformo, ki bo rjavkastozelene barve. Boji za Dardanele. PRVI PONOČNI BOJ V DARDANE-LAH. Carigrad, 14. marca. (Kor. u.) Za-stomiik Wolffovega urada v Čanak-Kale brzojavlja iz Dardanel: Po dvodnevnem miru sc jo bil ponoči od srede na četrtek prvi večji ponočni boj. Ob il. je pričela neka angleška križarka z več torpedovkami odločno obstreljevali. Odgovarjali so metalci luči z Dardanusa in havbične baterije. Nebo je bilo podobno ognjenemu žaru, zemlja se je več milj daleč tresla. Prvi boj je trajal eno uro. Ob 2. zjutraj se je zopet unei boj. Angleži so odposlali iskalce min, da si napravijo skozi mine pot. Med obojestranskim silovitnim ognjem se je umaknila angleška križarka iz bojne črte, ker jo je zadela havbična krogla. Trije iskalci min so se potopili, ostali iskalci so, hitro zasledovani po turškem ognju, pobegnili, ne da bi bili dosegli svoj namen. Na turški strani ni izgub, metalci luči niso poškodovani. Ker se je popolnoma izjalovil angleški ponočni napad, je bilo v četrtek kljub najlepšemu vremenu mirno. Utrdbe v osrednjih Dardanelah niso poškodovane. Izgube so vso sledi velikega sobotnega in nedeljskega obstreljevanja. TURŠKO POROČILO O OBSTRELJEVANJU DARDANEL. Carigrad, 10. ir.erca. (Zakasnelo.) Danes sta slrbo ostreljevali dve sovražnikovi oklopnici naše postojanke . pri Kumkale in Scdilbahr. Ponoči na 8. marca jc zadel neki sovražni iskalec min, ki se je približal črti min pri Smyrni, na neko mino in sc je potopih Včeraj je sovražno brodovje obstreljevalo eno Jro smyrnske utrdbe. Neko sovražno letalo, ki ie letalo proti našim utrdbam, ie .ori- silil ogenj naših baterij, da se jc moralo umakniti. Carigrad, 13. marca. (Kor. ur.) Glavni stan obvešča: Zadnje tri dni ni sovražnik resno napadal Dardanele. 11. t. m. ponoči se je približalo sedem iskalcev min črti min; naši lahki topovi so poškodovali kri-žarko in potopili dva iskalca min, tretji iskalec je zadel na mino in se je potopil. Popolnoma se je torej izjalovil sovražnikov poizkus, da odstrani mine. Z ostalih bojišč se ni nič bistvenega poročalo. Carigrad, 14. marca. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Danes je obstreljevala neka sovražna oklopnica v velikih presledkih brez uspeha Sedilbahr in Kumkale. Včer.ij ponoči se je poskušal sovražnik z lahko flotilo zopet približati minam, pa sc je vsled ognja naših baterij moral umakniti. Naš ogenj je poškodoval nekaj sovražnih ladij. ANGLEŽI PRIKRIVAJO POŠKODBE. Frankfurt, 14. marca. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeritung« poroča i,z Aten: Tukajšnji list »Athenes« izve iz Mitilcn, da z veliko strogostjo prikrivajo poškodbe angleških bojnih ladij. Večkrat so Turki izvabili Angleže v zasedo in ko je v ponedeljek > Queen Elisabeth« na čelu brodovja plula v Dardanele, jo je obsula toča granat iz štirih baterij in poškodovala v bližini sirojnega vijaka. Znatno poškodovana ladja sc je morala umakniti. Odplu-la ie proti otoku Lemnos FRANCOSKA KRIŽARKA V PRIS1A-NIŠČU HAIFA. Carigrad, 14. marca. (Kor. ur.) Neka francoska križarka se je pripeljala 10. t. m. v pristanišče Haifa, ki ga je preiskavala s parnim čolnom. Križarka se je odpeljala, ko so se pojavili turški vojaki. DARDANELE IN BALKANSKI NEV-TRALCI. Kolin, 14. marca. »Kolnische Ztg,« poroča: Petrograjska »Rječ« piše, da so Bolgarija, Rumunija in Grška vsled dardanel-ske akcije vznevoljene in bodo najbrže postopale skupno, da si v primernem trenutku zagotovijo s silo svojo pravico do Dardanel. Omenjer-e države nočejo videti na ožinah niti Rusije niti internacionalne komisije. Tako postaja položaj zapleten, kar bo morda provzročilo še druge grupacije vplivov. TURKi VPOKLICALI POD OROŽJE LETNIKE 1869—1896. Trst, 14, marca. Tukajšnji turški konzulat obvešča, da je vodstvo turške armade pozvalo pod orožje vse rezerviste, rojene v letih 1869—1896. Grška. GRŠKA ZBORNICA ODGODENA. Atene, 13. marca. (Kor. ur.) »Agence d'A.thenes« poroča: Uradni list bo zvečer objavil kraljev dekret, s katerim se zbornica odgodi za 30 dni. Pričakuje se, da bo po preteku lega časa zbornica razpuščena in razpisane nove voli Ive. Boji no Kavkazu. Carigrad, 10. marca. (Kor. urad. Za-poznjeno.) »Agcncc Milli« poroča: Glavni stan obvešča: Na kavkaški bojni črti so napadli Rusi v okolici Artvvina neki naš oddelek. Napad je bil odbit. Ujeli smo več Rusov in zaplenili eno strojno puško. Dne 7. marca smo popolnoma odbili ruske napade na griče Balikli zahodno od Artvvina in smo zasedli utrdbe, ki so sc nahajale prej v ruski posesti. Sovražnik je izgubil v tem boju enega častnika in 150 mož mrtvih. ŠE NEKAJ PO VENIZELOSOVEM ODSTOPU. Basel, 13. marca. »Basler Nach-richien« poročajo: »V Parizu kroži vest, ki prinaša novo pojasnilo o grški ministrski krizi. Francoska aimada, ki je v Severni Afriki zbrana in pripravljena za odhod, ni določena samo za izkrcanje na polotoku Galipoli proti Turčiji, ampak tudi z avpad na Ogrsko. V Solunu naj se izkrca 200.000 francosko angleških čet, ki naj ojačijo srbsko armado, da začne ofenzivo proti južni Ogrski. S tem bi se prvič vzbodlo Rumunijo, da bi korakala s Francozi in od sedmograške strani sklenila železni obroč okoli Avstrije in drugič bi bil s tem zlomlien avstrijski odpor v Karpatih in tako dana Busom akcijska prostost proti šlezijski meji. Grški kralj pa se ni dal pridobiti za ta načrt. Četudi je bil voljan se udeležiti pohoda proti Turčiji, pa se je toliko odločno upiral neposredni akciji Proti Avstriji in Nemčiji. Naročajte »Slovenca". uM^^^n«"■■■uViiir * " * m llomidov sin zadavljen? Kolin, 14. marca. »Koln. Ztg.« poroča iz Carigrada, da so našli sina-ljubljenca bivšega sultana Abclul Ha-mida v njegovi sobi zadavljenega. (Če jc ta vest resnična, gre trotovo za 301et-nega princa Burhan Edctin, katerega je Abdul Ilamid svoječasno določil za prestolonaslednika. Prinčevo ime se je imenovalo tudi med kandidati za albanski prestol. Dpp n marca se omoči M ^psko in Kilajsko. Haag, 14. marca. »Weslmiinster Ga-zette« poroča iz Pekinga, da je Japonska na tri zahteve dobila povoljen odgovor, vendar pa smatra dosedanja pogajanja za predolgotrajna, zato je zahtevala, da mora Kitajska do 20. marca rešiti vse točke. Mi letalci absirelievali Levčea. Rim, 14. marca. Iz Cetinj se poroča: Avstro-ogrski letalci so zadnji čas vrgli veliko bomb na črnogorske postojanke na Lovčenu in pri Grahovu, iz pisem nal vojakov. Grozovitosii ruskih kozakov. G. Karol Dovečar, ki sc sedaj kot top-nič bori na severnem bojišču piše: Rusi so doživeli težke poraze. Ruske čete so popolnoma izstradane, razstrgane in propadle. Kozaki gonijo pehoto z biči k naskoku. A vse to nič ne pomaga; še par poštenih udarcev pa je milijonska ruska armada uničena. Ruska pehota je popolnoma izstradana; ko jih naši ujamejo, je prvo, da prosijo kruha in cigaret. Pravijo, da po cele tedne ne dobe drugega nego črno kavo. Kozaki so pa najkrvoločnejša in najgrša druhal na svetu; tatovi, roparji, morilci, požigalci, onečaščevalci žena in deklet. Ruska infanterija sama zaničuje ko-zake. Pri Krasniku sem videl dragonca, ki so mu kozaki skozi usta zabili kol v tla, in nekega žandarja, ki so ga kozaki pri-bili na plot. To je ruska kultura. Človek postane besen od ogorčenja, če vidi take stvari. In koliko morajo prestati precl Rusi ubogi kmetje. Neko kmečko družino so vso pobesili in hišo zažgali, ker so našli pri njih avstrijske palrone. Kjer jim ne dajo jesti, vse pokoljejo. Sedaj so Rusi grozno jezni, ker morajo povsodi bežali in dobivajo povsodi hude batine. Za nas je sedaj položaj zelo ugoden. Marijino varstvo na bojnem oplju. Usmiljeni sestri v Idriji piše njen nečak iz Sarajeva dne 7. februarja: Ljuba teta! Naznanjam Vam, da sem dobil Vašo dopisnico z dne 26. januarja dne 4. februarja 1915. Torej se Vam najgo-rečnejše zahvaljujem za Vaš pozdrav, posebno pa še za priloženo svetinjo. Zelo me veseli tudi, da se Vam je zboljšalo zdravje, res vedno ste mi bili pred očmi v duhu, odkar so mi naznanili od doma, da ste se ponesrečili. Izprevidel sem natanko zdaj, da kdor prav v Boga veruje in Marijo ljubi, da dobi gotovo pomoč v nevarnosti in vsakovrstnih nezgodah. Izprevidel sem tudi sam s seboj, ko sem bil v nevarnosti tri mesece skoro vsaki dan, ker sem vsako minuto mislil, cla bom imel preselitev na drugi svet. Pa pod varstvom Marije sem ostal še do današnjega dneva v popolnem zdravju. Še enkrat se Vam moram zahvaliti za tiste svetinje, ki st.e mi jih po-rlali še v jeseni; imel sem vse v boju seboj in sem jih razdelil tudi nekatere med svoje tovariše, ki so tudi ravnotako čudežno prišli zdravi vun iz večkratnega svinčenega dežja, Bog nam pomagaj še za naprej in nam daj v kratkem tudi ljubi mir. Tudi obljubo hočem izpolniti, če pridem še enkrat zdrav v svojo domovino, da hočem obiskati Marijo v Vaši novi kapeli z največjo ponižnostjo, in to če bo mogoče z bratom Alojzijem, ako tudi on ostane še pri življenju. Pred nekaj dnevi sem dobil tudi od njega glas, da je še do zdaj bil zdrav, Bog mu daj dobro še za naprej. Moram Vam pa tudi naznaniti, da sem zdaj v Sarajevu, ker jc naš bataljon dobil za nekaj časa počitek. Kdaj gremo nazaj, tega še zdaj ne vem, mogoče v kratkem. Tukaj sem videl tudi prostor, kjer jc bil umorjen naš prestolonaslednik Franc Ferdinand. Druzega posebno novega nimam. —» Sprejmite mnogo pozdravov od Vašega nečaka Jožefa. Zvest veri, domu in domovini. Kako globoka je zvestoba našega ljudstva do vere, doma in domovine, pričati pismi, kateri je pisal Matevž Preželj iz Bohinjske Bistrice, ki je že drugič odšel / na severno bojišče, bivšemu svojemu žup-■ niku in katehetu deželnemu poslancu Pi-bru. Pismo iz Maribora z dne 14. februarja slove: »Prečastiti gospod župnik! Najprej Vas lepo pozdravim. Zahvaljujem se Vam za vse že v nežni mladosti v šoli storjene dobrote in vse drugo. Večkrat se zatečem v mislih k Vam in se spominjam, v kako lepi slogi smo živeli v bistriški župniji. Imeli smo Orla in pevske organizacije, za katere sem še vedno vnet. Prišli so* resni časi za našo monarhijo, ki jo branimo sovražnikovih napadov. Tudi jaz sem se udeležil več hudih bojev in bil 15. decembra ranjen v desno roko. Zdravil sem se v Mariboru, kjer sem še sedaj. Ozdravil sem, hvala Bogu, in v par dneh odidem nazaj na bojišče. Še vedno upam, da še pridem nazaj domov. Če mi je pa božja previdnost namenila, da me bo pokrivala poljska zemlja, kaj zato! Ravnokar sem prišel iz stolnice, kjer je imel knezoškof dr. Mihael Napotnik lepo pridigo. Obiskal sem večkrat tudi frančiškansko cerkev Matere božje, ki je neizrečeno lepa. Sedaj čakam, da odidem zopet na bojišče za domovino in cesarja.« Berlinski list sramoti Poljake. Biala, 13. marca. (Kor. urad.) Današnji gališki uradni list piše na uvodnem mestu: Že več časa so nekateri, gališki deželni sovražni listi priobčevali obdolžilve proti časti uradnikov poljske narodnosti, ki pripadajo zvezi te uprave. Članek berlinske »Zukunft« je dal tem napadom skupen izraz. Članek trdi, da je skoro 700 državnih uradnikov poljske narodnosti v Galiciji osumljenih zločinov veleizdaje ali vohunstva. Ta izbruh je dal profesorju Leopoldu pl. Javvorskemu, načelniku vrhovnega narodnega odbora, povod, da jc naslovil na vodilnega urednika imenovanega berlinskega lista odprto pismo, s katerim zahteva dokaze za to gorostasno sumničenje. V 20. februarja izdanem zvezku lista »Zukunft« jc izšel zavit in zakrit, odgovor urednika Hardena na to odprto pismo. Odgovor ne navaja nobenih dokazov, marveč vzdržuje prejšnjo trditev s pripotnnjo, cla se bo krivda tistih baje sumljivih uradnikov dognala šele po vojni in da se bo šele tedaj dalo o tej reči govoriti. Takojšnje poizvedovanje pri vseh uradih v deželi je dognalo, da niso bile proti nobenemu sodnemu uradniku poljske narodnosti uvedene kazenske predhodne poizvedbe zaradi veleizdaje, vohunstva ali drugih političnih zločinov, razen proti enemu sodniku, enemu pisarniškemu oficijantu in enemu sodnemu slugi, proti katerim so tekle predpoizvedbe zavoljo špionaže, ki jih je pa vojno sodišče, ker je manjkal dejanski stan, kmalu ustavilo. Ravnotako sc vršijo predpoizvedbe zaradi vohunstva proti samo enemu carinskemu uradniku. Razen proti trem poštnim uradnikom, proti katerim so se vsled denuncijacijc uvedle predhodne poizvedbe, ki so pa dognale popolno neopravičenost sumničenja, ni bilo preiskav ter torej noben gališki poštni uradnik poljske narodnosti ni zakrivil nobenega izmed naštetih zločinov. Tudi od vseh poljskih uradnikov državne železnice so bili samo trije poduradniki in en sprevodnik zaradi veleizdaje, oziroma vohunstva v preiskavi, ki pa jc bila, ker je manikalo dejansko stanie, kmalu ustavlie« na. Tudi poljskih uradnikov politične uprave ne teži noben takšen sum. Voditelja nekega okrajnega glavarstva na vzhodu, ki je bil do zadnjega hipa vztrajal na svojem mestu, potem pa moral vsled naredbe vojaškega poveljnika že med točo sovražnih krogci zapustiti svoj uradni sedež, je v sosednem okraju ustavil neki honvedski oddelek, ki ni razumel niti poljski niti nemški. Stvar pa, ki je slonela na nesrečnem nesporazumljenju, se jc kmalu pojasnila. Voditelj okrajnega glavarstva je dobil že prihodnji dan primerno zadoščenje ter bil izpuščen. Istotako se je pokazala edina osumnja proti okrajnemu komisarju v Husjatinu radi prekršitve uradne tajnosti za popolnoma neopravičeno. Imenovani služi slejkoprej kot rezervni častnik v liniji. Komunike pravi na koncu: Takšne so v luči strogo uradnih podatkov in spričeval gorostasne obdolžitve in najhujši zločini, kakor je veleizdaja, ki se jih je vrglo državnim uradnikom poljske narodnosti v obraz. Če bi se ta sumničenja še nadalje vzdrževala, bi to pomenilo pač čisto navadno, zavestno obrekovanje. [ Č. o. Karol KlrU konzistorialni svetnik, biseromašnik, ime-jitelj zaslužnega križa s krono, duhovnik misijonske družbe sv. Vincencija Pavljan-skega. Kdo ni poznal, kdo ni spoštoval in ljubil častitljivega, vedno prijaznega starčka? In danes ga ni več! Že tf soboto je tožil, da ne more spati. »Kap bo, kap,« je rekel v soboto opoldne. Vendar je v nedeljo še maševal, bil opoldne in zvečer dobre volje ter se še pogovarjal o sv. Klemenu; po polnoči pa se je njegova blaga duša mirno ločila iz tega sveta. Pripravljen je bil vedno. — Naslednji kratki življenjepis je blagi pokojnik sam napisal pred več leti, zato naj sledi neizpremenjen: Rodil sem sc 7. novembra leta 1830. v Ljubljani ter bil drugi dan krščen v stolnici, Bog mi je dal dobre, krščanske starše, zelo pobožno, globoko verno mater. Bogu bodi zato hvala! Majnika leta 1841. me je na binkoštni pondeljek birmal v stolnici knezoškof Wolf. Ravnotu v stolnici sem opravil tudi prvo sv. spoved — pri svojem poznejšem prvem župniku Tomanu ter tudi prvo sv. obhajilo. 30, julija leta 1854. me je posvetil knezoškof Wolf v stolnici za mašnika; tu sem obhajal prvo sv, mašo 15. avgusta ob šesti uri zjutraj. 4. septembra sem prišel za beneficijata v Moravče; velika sreča je bila zame, da sem imel za župnika- izvrstnega duhovnika Tomana. 4. nov. leta 1857. sem prišel za kaplana k Št. Jakobu v Ljubljano in odtod leta 1859. za stolnega vikarja k stolni cerkvi. 7. oktobra 1868, sem bil poklican za kurata na novoustanovljeno c. kr. moško kaznilnico na gradu, 8. oktobra 1872 pa sem bil imenovan za spirituala v kn, šk. semenišču v Ljubljani. 9. majnika leta 1875., v mesecu Matere božje, sem storil sklep — naenkrat in ob času, ko sem najmanj na to mislil — da postanem misijonar, samo iz tega namena, da si lažje in bolj gotovo rešim dušo. Prosil sem za vsprejem, bil sprejet, toda škof me je še eno leto zadržaval. 14. septembra leta 1876. sem zapustil Ljubljano ter se odpeljal v Gradec, kjer sem bil sprejet v semenišče. Čez dve leti, 1. oktobra 1878 sem napravil obljube, nato pa sem bil prihodnje leto poslan v Wiener-Neudorf pri Dunaju, od tu pa sem bil poklican 4. okt. 1886 v Ljubljano, — Tako daleč sega njegov rokopis. V Ljubljani je deloval dolgo vrsto let v deželni bolnici, priljubljen je bil posebno kot spovednik; nad 25 let je spovedoval v kn. šk. semenišču, in ko ga je pred desetimi leti zadela kap, je bilo njegovo poglavitno delo spo-vedovanje duhovnikov. Marsikateri ga bo pogrešal. Upamo, da je že prejel za svoje zaslužno delovanje nebeški venec, ki si ga je spletal skoro 85 let. Naj v miru počiva! Dnevne novice. — Škofijska kronika. Catalogus cleri 1915 za ljubljansko škofijo izkazuje, da je med 300 župnijami 34 izpraznjenih. Izmed teh sla dve brez duhovnika, 32 pa jih oskrbujejo župni upravitelji. Skoraj polovica kapelanski mest je praznih, izmed 235 kapelanij namreč jih je 109 izpraznjenih. Ekspozitur je 16, med njimi 5 nezasedenih. Ravno tako tudi izmed 30 manjših bene-ficijev nima polovica lastnega duhovnika. — Cerkva v škofiji je 1335, med njimi 11 redovnih, kapel pa je 230. Duhovnikov šteje škofija 740, med njimi jc 136 redovnih duhovnikov. Izven škofije živi 20 duhovnikov, 11 med njimi v vojni službi, deloma na bojnem polju, deloma po vojaških bolnišnicah. V bogoslovju se nahaja 97 bogoslovcev. Redovnikov imamo 276, in sicer: 29 cistercijanov, 61 kartuzijanov, 88 frančiškanov. 15 kapucinov, 17 usmiljenih bratov, 11 jezuitov, 22 misijonarjev iz kongreg. sv. Vincenca Pavi., 12 iz nem. viteškega reda, 15 salezijancev in 6 šolskih bratov. Redovnic pa je vseh skupaj 630, in sicer 172 uršulink, 18 karmeličank, 334 usmiljenk, 93 šolskih sester in 13 križark. — Po veroizpovedi ima škofija večino samih katoličanov, z malo izjemo unijatov po metliškem in kostanjeviškem sodnem okraju. Po črnomaljskem okraju živi raztresenih nekaj pravoslavnih, okrog 290. Protestantov je v škofiji okrog 600, judov pa le okrog 145. — Ustanovitev bronaste hrabrost-ne kolajne za moštvo. Ta svetinja se bo kovala iz rjavega brona v velikosti in obliki srebrne hrabrostne svetinje 2. vrste in se bo nosila na enakem traku kakor ta. Pravico podeljevanja pa imajo korni poveljniki, za ono neposredno pri armadi se nahajajoče moštvo pa armadni poveljniki. Onemu moštvu, ki jc bilo že pohvaljeno od armadnega ali višjearmadnega. poveljstva, se naknadno podeli ta bronasta kolajna za hrabrost. S podelitvijo te svetinje se ne zadobi pravica do kakega matcrijalnega priboljška ali doklade, ampak svetinja je samo v ponos dotičnemu nosilcu. Bronasta svetinja za hrabrost se sme podeliti tudi moštvu prijateljske zavezne armade. Ustanovitev tega vidnega znamenja za hrabrost zopet kaže, da presvetli cesar neprestano skrbi za ponos svoje hrabre armade, ki je pa tudi vedno pripravljena žrtvovati svoje življenje in imetje za preljubljenega vladarja. — Na kn. šk. privatni gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano so se vršili pretekli teden predčasni zrelostni izpiti za abiturijente-črnovojnike, rojeno 1. 1895. in 1896. Od torka do petka so bili pismeni, v soboto 13. t. m. pa ustni izpiti, katerim je predsedoval gos. dež. šolski nadzornik vi. svetnik, dr. Janko Bezjak. Vsem 15 abiturijentom se je priznala zrelost soglasno, med njimi 5 z odliko. Imena abiturijentov so: Bi-dovec Valentin iz Zaloga pri Goričah; Cerar Janko iz Doba (z odliko); Ga-šperšič Jožef iz Krope (z odliko); Ger-čar Jožef iz Cvibla pri Žužemberku; Grat Mihael iz Št. Jakoba ob Savi; Kli-nar Frančišek iz Javornika; Končan Anton iz Domžal; Lesar Janez iz Gorenje vasi pri Ribnici; Moder Anton iz Vidma pri Dolu; Oblak Gabriel iz Vrhnike; Perne Jožef s Povelj pri Trsteni-ku (z odliko); Peterlin Albin iz Preser-ja pri Homcu (z odliko); Potočnik Jakob od Sv. Lenarda; Ude Alojzij iz Kri-žev pri Tržiču; Verbič Frančišek z Vrhnike (z odliko). — Štirje osmošolci te gimnazije, ki so meseca oktobra prejeli zrelostna spričevala, že služijo kot korporali pri vojakih, in sicer: Hlad-nik Anton iz Zg. Ivašlja; Kranjc Frančišek iz Stare vasi pri Postojni; Škedelj Frančišek iz Vrbovcev pri Št. Jerneju in Zor Janez iz Skaručine. Ostalo je od prvotnih 24 samo pet osmošolcev. — Ranjen je bil na severnem bojišču pri nekem jurišu v zadnjih dneh cand. iur. Janko Koser, praporščak pri 70. pešpolku iz Juršinccv pri Ptuju. Bog daj vzornemu katoliškemu akademiku, članu »Dana« v Pragi, zopet popolnega zdravja. — Promoviral jc na graškem vseučilišču 13. marca starešina in bivši predsednik hrvatskega kat. akadem. društva »Preporod«, M a r i j a n Iva n-č i c h za doktorja juris. — O balkanskih Slovanih je predaval v soboto zvečer na graški univerzi prof. M. Murko. Vstopnina je bila za ranjene visokošolce. — Umrl je grof Ulisse de Nunzio, profesor slovanske filologije na papeškem vseučilišču, in sicer naniglem. Bil je izbo-ren poznavalec staroslovanskih obrednih jezikov. Njemu gre zasluga, da je papež Lco XIII. ustanovil pri vatikanski knjižnici mesto skriptorja za staroslovenski jezik in stolico za slovansko filologijo na papeškem vseučilišču, V vatikanski knjižnici je de Nunzio sestavil katalog slovanskih kodeksov, Važne so pokojnikove razlage glagolskega evangelarija Assimani, z miniaturami okrašenih kronik Konstantina Manasseja in onega tahigrafskega dela Vatikane, ki je edini izvod okrajšanega ciriličnega spisa. Edini de Nunzio je to delo pravilno čital in paleografično recen-ziral. De Nunzio je bil tudi dober poznavalec kitajščine in japonščine. — Maturo so na c. kr. državni gimnaziji v Novem mestu predčasno naredili sledeči osmošolci: gg. Dular Vinko iz Jurke vasi, Kozoglav Fran iz okolice Stopiče, Orešek Ignacij iz Spodnjih Vodal, Polja-nec Fran iz Sv. Šmarjete, Prah Josip iz Vrhovske vasi, Štemberger Josip iz Goč. — Prve krušne znnmke v Avstriji. V Opavi so z današnjim dnem vpeljali krušne znamke. — »Nazaj hodi.« V Fulaniji sc je to zgodilo. Mož je šel na bojišče in dolgo časa ni bilo nobenega glasu o njem. Slednjič je prišel glas, za ubogo kmečko ženo strašen glas, da je mož padel . . . Žalovala je in verjela, da počiva on v krvavi zemlji v Ca- 1 liciji. Mašo so brali za njim, v domači hiši so jokali in tugovali. Čas teče . . . Neko noč potrka nekdo na okno. Kdo je? Ker le trka, gre prestrašena žena k oknu, oglasi se mož, prav njegov glas je. Prestraši se žena in začne kričati: pusti me! pusti me! smo že brali mašo za teboj, — zaprla je okno in se v solzah topila vso noč. Pri županu ga tudi niso hoteli poznati, češ da tisti s takim imenom je mrtev . . . Drugi dan seveda je bilo veselje, ker je on vstal od smrti. — To v tolažbo onim, ki še vedno čakajo poročil o svojih dragih, doslej pogrešanih. Smrtna kosa. Iz Konjic se nam piše: V sosednjih Zrečah je vzorno gospodaril g. Peter Dobnik. Ondi je opravljal častne službe pri cerkvi, občini, šoli. Ko je tamo-šnje posestvo bil izročil sinu, preselil se je v Konjice v svojo novopostavljeno vilo. In odtod smo blagega 741etnega moža minulo sredo spremili na zadnji poti. Ob odprtem grobu je preč. g. arhidijakon Hrastelj številnim pogrebnikom slikal lepe lastnosti pokojnika. Duša, ki ni poznala počitka, sedaj uživaj večni mir! — Novi vojni kurat. V vojno službo je bil dne 11, marca vpoklican telegrafično minoritski kaplan v Ptuju č. g. P. Ljudevit Rantaša, in sicer v Sarajevo. _ — Neumne govorice se širijo po Gorenjskem, zlasti v jeseniški okolici, češ, da 15. pridejo Lahi in da je že od oblasti določeno, da morajo domačini na Zgornje Štajersko. Hrane mora vsakdo imeti s seboj za en mesec, pravijo. — V okolici Kranja pa se razvija neka agitacija, češ: čemu boste sejali, saj vam itak vse vzamejo. Boljše ie, ne sejati, imate vsaj to, kar imate, in delati ne bo treba. — To so pač gorostasne neumnosti! — Iz ruskega ujetništva so se oglasili po več mesecih: Janez Blažič iz Mačkovca je ujet v Tjumenu v Sibiriji. Pismo je hodilo v domovino 107 dni. Ivan Kramar iz Lutrškega sela in Matija Žitnik iz Štrav-berka sta ujeta v Skobolewu v Turke-stanu. Vsi trije imenovani so iz župnije Št. Peter pri Novem mestu. Anton Kuralt, kadet, doma v Žabnici pri Škofji Loki. Nahaja se v malem mestu v guberniji nižje-novgorodski, — Vojno-poštnih omotov »Rdeči križ« vsled izdatnih tozadevnih predpisov do nadaljnjih odredb ne sprejema več v odpremo, — Roparski napad. Cimperle Anton, 311etni delavec iz Vitolj je bil te dni napaden od treh neznanih oseb. Vrgli so ga na tla in ga težko ranili v spodnji del života ter mu odvzeli denarnico, v kateri je imel 40 Iv. Zdravi se v bolnišnici usmiljenih bratov. O napadalcih dosedaj ni še nobenega sledu. — Vojni ujetnik Slovenec — umrl v ruski bolnici. Zemska bolnica v Po-činkah, gubernija Nižninovgorod na Ruskem je uradno sporočila potom avstrijskega Rdečega križa župnijskemu uradu pri Sv. Križu na Vipavskem, da je ondi umrl dne 16. decembra 1914. na legarju Ivan Krečič, posestnik v Mal. Zabljah na Vipavskem. Naj v miru počiva v daljni ruski zemlji. — Grozna nesreča v tržiškj ladjedelnici. V petek ob pol petih popoldne se je zgodila v Tržiču (Monfdcone) grozna nesreča. Kapitan Franc Haglič, njegov sin, strojnik Franc Haglič mlajši in kurjač Avstro-Amerikane Gregor Drazenovič so pripravljali jadrnico »Aquila« tvrdke Vi-dulich in dr. za odhod. Jadrnica je imela Dieselnov motor na bencin. Ko je bilo vse v redu in bi imel motor začeti delovali, je iz neznanega vzroka počila takozvana zračna bomba, po kateri se dovaja bencin v motor, ogenj sc je razširil na zalogo bencina in vse je bilo naenkrat v plamenu, motor pa seveda v kosih. Gasilci, ki so takoj pritekli na pomoč, so rešili kapitana Hagliča, ki pa je dobil težke opekline in bo menda izgubil eno oko. Njegov sin Fran Haglič mlajši bi se bil kmalu tudi rešil. Gasilci so mu vrgli v slrojišče vrv, za katero se je prijel, in potegnili so ga žc do odprtine na krovu, ko je izgubil zavest, Neki gasilec ga jc sicer zgrabil za rokav, a ker je bilo vse od eksplozije mokro in blatno, mu je nesrečni mladenič zopet zdrknil iz rok. Njega in Drazenoviča so našli mrtva, ožgana, da jih ni bilo izpo-znati. Drazenoviča je menda ubil kos motorja, kakor je soditi po poškodbah na glavi. Kapitana Hagliča so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. — Novi semenj v Zagorju za to leto se vrši v petek dne 26. t. m. — Bivši hrvatski kraljevi komisar vpoklican. Iz Budimpešte poročajo: Državni tajnik Unkelhauser, ki je dalj časa vodil vlado na Hrvatskem, je danes odrinil pod orožje in sicer h 35. honvedskemu pešpolku. Njegova dva sinova sta. že tudi na severnem bojišču. — Krojači iz Ljubljane in okolice, ki žele dobiti vojaško delo, naj se zglase čimpreje v zavodu za pospeševanje obrti, ker se bo oddajalo delo tudi na deželo in bi ga oni, ki se prepozno zglasijo, zato morda več ne dobili. Naši pradedje bi sc čudili, če bi vstali in prišli med nas, marsikateri naši navadi in marsičemu bi se ne mogli privaditi. Čisto gotovo pa bi jim takoj prvi hip ugajala kava, ki je bila v prejšnjih časih neznana stvar, napravljena s Kolinsko »Cikorijo obmejnih Slovencev«. Kajti to je pijača, ki se mora vsakemu priljubiti, pa naj je še tako izbirčen. V resnici dobra je po soglasnem priznanju vseh naših gospodinj samo tista kava, kateri je »Cikorija obmejnih Slovecev« pridejana; le ona ima najboljši okus, najprijetnejši vonj in najlepšo barvo. Zaradi tega se je »Cikorija obmejnih Slovencev« vsem našim gospodinjam najbolj priljubila. Rade jo pa imajo tudi zaradi lega, ker je pristno domače blago iz naše lepo uspevajoče Kolinske tovarne v Ljubljani. — Tudi mi vsem našim gospodinjam izvrstno domačo »Cikorijo obmejnih Slovencev« naj topleje priporo- čamo — Dunaj v vojnem času. Dunajski žu» pan je te dni izjavil: Hranilne vloge izbor-r.o rastejo. Meseca januarja so se hranilne vloge, četudi je bilo ta mesec plačanih 50 odstotkov vojnega posojila, pri dunajskih ba nkah povišale za 50 milijonov pri hranilnicah pa za 1412 milijona, lako da je denarni trg povsem Dovoljen. Davkov se je v mesecu januarju vplačalo samo malo manj kot istega meseca 1. 1914, Zdravstveno stanje jc, izvzemši vsled vojne, nastalih bolezni, precej normalno, umrljivost Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je mi S preljubi brat, oziroma stric, stari stric in svak, gosped bhoromaiinik misijonske dražbo svetega Vincencija Pavlanskatja, kouzlstorialni svetnik, imejltelj zlatofla zaslužnega križa s krotio, dež. bolnice kurat v p. dno 15. marca 1915 po noči za smrt lepo pripravljen, v 85. letu starosti, rniriio v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo v torek, 16 marca, ol> 4. nn popoldno iz misijonske JiiSe. Tabor št. 12 na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. mašo zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Predragi rajnik bodi priporočen v pobožno molitev in blag spomin I V Ljubljani, dno 15. marca 1915. Žalujoči sorodniki. Misijonska družba sv. Vincencija Pavlanskega v Ljubljani, Tabor štev. 12, naznanja, da jo bil danes ponoči nenadoma, a na smrt lepo pripravljen, v starosti 85 let v večnost poklican njen ljubljeni sobrat prečasliti gospod ; Karol Heidrlch kn. šk. konzistorialni svetnik, biserni mašnik itd. Pogreb bo v torek 16. marca ob 4. uri popoldne. Slovesno mrtvaško opravilo bo v sredo ob 1/2 7. uri zjutraj Po želji pokojnikovi se venci hvaležno odklanjajo; pač pa ga priporočamo v pobožno molitev. V Ljubljani, dne 15. marca 1915. 575 pa, ki že meseca januarja ni prekašala povprečnosti zadnjih štirih let, je bila v februarju še manjša kot pa navadno. — Poraba moke in kruha na Dunaju. Nižjeavstrijsko namertništvo je začasno uredilo porabo moke in kruha takole; 1. Peki, trgovci in podjetja, ki obrtoma oddajajo mlevske izdelke, smejo v drobni trgovini tekom enega tedna oddati na kruhu, pecivu in pod zaporo dejanimi mlev-skimi izdelki samo tri četrtine one množine, ki so jo prodajali povprečno na teden v času od 1. do 15. februarja. 2. Ravnotako smejo prodajati pšenično in rženo moko le zmešano s 50% drugih vrst moke in od •vseh vrst smejo posameznim kupovalcem dati naenkrat samo pol kilograma. — Dolgi lasje prepovedani. Iz Zadra poročajo: Dalmatinske šolske oblasti so odredile, da smejo učenci prihajati v šole le z na kratko ostriženimi lasmi. To pa zato, da sc prepreči prenos kužnih bolezni, predvsem pegastega legarja. — Gglašafo sc: Po sedmih mesecih to je oglasil iz ruskega ujetništva Anton Ambrožič iz Vrhpolja pri Vipavi. Na dopisnici, datirani 18. 12. 1914. sporoča svoji materi, da je še živ in zdrav in upa, da se po končani vojski zopet vidijo. Imeli so ga za mrtvega, ker so njegovi tovariši pri kompaniji pravili, da ja je 26. avg. zadel šrapnel in ga razmesaril. —• To v bodrilo k upanju onim, ki že dolgo od svojih dragih pričakujejo poročil. — Iz ruskega ujetništva se je te dni oglasil Ivan Jurca, korporal 27. domobranskega pešpolka. Pismo je bilo oddano 13. decembra lanskega leta in domači so ga dobili dne 5. marca. V pismu piše, da je bil ranjen, da so ga Rusi ujeli in da se sedaj nahaja v Aziji. Omenjeni je bil navdušen član vrhniškega »Orla«. Nepopisno je veselje vseh domačih, saj so ga že davno mnogi proglasili za mrtvega. — Iz Bočne poročajo: Iz ruskega ujetništva sta se oglasila: Šeplak Peter in Pestator Ferdinand. Čeplak Peter je bil ujet 27. decembra 1914., pisal je iz Moskve. Pestator Ferdinand je bil ranjen ujet. Nekaj časa je bil v bolnici v Stav-ropolu na Kavkazu, sedaj je zdrav in je v Sibiriji v mestu Tatarskaja ob sibirski železnici. — Uboga družina. V četrtek dne 11. marca se je vršil na Bohinjski Beli na Gorenjskem vojaški pogreb domačina-črnovojnika Antona Markelj, ki je doma umrl na posledicah prestanih naporov in ran, katere je dobil na bojnem polju v Galiciji. Pogreba se je udeležilo tudi vojaštvo in mu izkazalo zadnjo vojaško čast. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so spuščali v grob truplo očeta, ki zapušča za seboj ubogo vdovo z deseterimi popolnoma nepreskrbljenimi otroci, katerih najstarejši je 'tar 15 let. Pokojni je zamogel svojo družino preživljati le s svojo izvanredno pridnostjo in delavnostjo. Zapustil ni nikakega premoženja, niti lastnega doma. Zalo se pa družina najtopleje priporoča v podporo usmiljenim ljudem. Vsak najmanjši dar hvaležno sprejme tudi županstvo na Boh. Beli ali pa župni urad. LioUljaoske novice. lj V petek, dne 19. marca 1915 bo v deželnem gledališču velik dobrodelni koncert združenih godb c. in kr. pehotnih polkov št. 17. in 97. na korist »vojne oskrbe «. Spored: 1. Beethoven: Overtura k operi : Leonora" (Fidelio). — 2. Smetana: Uvod in prihod kralja Vladislava iz opere *-Dali-bor«. — 3. \Vagner: Gralov prizor iz opere »Parsifal<». — 4. Parma; Predigra k Ernst pl. Wildenbruchovi baladi -Schon Adel-heid«. — 5. Bach-Gounod: a) »Ave Maria*, Bocherini: b) »Menuett<-. — 6. Liszt: »II. Ogrska rapsodija«. — Začetek ob 7. uri 30 minut zvečer. — Predprodaja vstopnic v češarkovj trafiki v Šelenburgovi ulici in zvečer pri blagajni. ljKcnferenca duhovnikov mesta Ljubljane se vrši jutri v torek ob 5. uri v du-hovskem semenišču (II. nadstropje). Predmet: Predloge knezoškofijskega ordina-riata za »inslructio pastoralis«. Pred konferenco običajna pobožnost v semeniški kapeli. — V frančiškanski župni cerkvi se bo vršila od 18. do 25. marca posebna vojna pobožnost, h kateri se uljudno vabijo župljani in drugi verniki. V četrtek 18. marca zvečer ob 6. uri rožni-venec in litanije, nato govor. Istotako v soboto, ponedeljek, torek in v sredo. Ob nedeljah in praznikih bodo govori ob navadnih urah, namreč ob pol 6. uri zjutraj, ob 9. uri dopoldne in ob 3. uri popoldne. — Obravnavali se bodo sledeči predmeti: V četrtek: »Naše življenje je vojska«. V Petek: »Odkod vojska?« — »Našo življenje očiščeno po sv. spovedi.« — »Naše življenje pokrepčano po sv. obhajilu.« V sobo-t o : »Beseda možkim.« V nedeljo: »Beseda ženam.« — »Beseda mladeničem.« — »Beseda mladenkam.« V ponedeljek : »Izreja mladine.« V torek: »Spolnujmo zapovedi.« V sre-d o : > Ilodi za Jezusom.« V četrtek: »Smrtna senca in luč sv. križa v vojski.« — »Rožni venec v vojski.« — »Žalostna Mati božja.« — Natančnejši spored je nabit na cerkvenih vratih. lj Poroka. Danes se je poročil v Rankvveie (Tirolsko) gospod Ljudevit Kette, c. kr. stotnik pri 27. pešpolku v Ljubljani z gospico Leonijo Sun-d e r h a u f, hčerko lekarnarja Ragaz Švica. lj Vojna poroka. Poročil se je 14. t. m. gospod cand. ing. Franc Hinterlech-n e r , rez. praporščak dom. pp. št. 23 v Ši-beniku z gospodično Antonijo H y b 1 e r , Ženina je zastopal pri poroki g. Leopold Markelj, c. kr. poštni asistent. Bog daj obilo sreče! lj Katasirofa v delavčevi rodbini. Danes zjutraj je šla žena delavca Ha-biča na Selu štev. 7. k peku po kruh. Doma je pustila same tri otročiče. Oče je namreč v Ljubljani pri vojakih. Ko se je mati mudila pri peku, so otroci doma na skrinji zakurili. Hitro se je po sobici razširil dim in ko se je mati vrnila domov, našla je tri otroke nezavestne. Dečka sta bila mrtva, deklica Albina je pa še živela. Deklico so prepeljali v deželno bolnico. Rešilo jo je to, da je imela difterijo in ni mogla dima požirati. lj Zločinski napad na gospo Fani de Schiawa. V soboto dne 13. t. m., ko so že zaprli znano gostilno pri ^Starem tišlarju« v Kolodvorski ulici št. 24, sta čula le še gostilničar g. Anton de Schiava in njegova gospa Fani; posli so že vsi spali. Gospa je imela še posla v kleti, da prioravi še za zajtrk, kar je bilo ootrebno. Na dvorišču je zapazila, da ondi hodi nekdo. Gre pogledat, kdo da je. Vidi, da gre gost Anton Podobnik, ki je spal v sobi št. 8, proti sobi št. 1. Vpraša ga, kaj da išče. Odgovoril je: »Na stran grem.« Gosoa mu reče; »Tam je, kjer sveti luč.« Ker Podobnik ni hotel iti tja, misli gospa, da ne vidi in mu reče: »Ne vidite, bom pa jaz pokazala«, in stopi proti gostu. Takrat je pa Podobnik, ki je imel že pripravljen nož v rokah, zamahnil ž njim dvakrat proti gospei in jo nevarno zabodel v levo stran prsi in v desno stegno. Gospod de Schiava je čul krih na dvorišču in je šel gledat, kaj da je. Gospa je prišla v sobo in klicala: »Nož, Toni! Nož!« Gospod, ki še ni takrat vedel, kaj da se je zgodilo, je rekel: »Ne boj se, Fani, mu bom že jaz pokazal«, a med !em je zapazil, da je gospa krvava. Izkli-cal je hitro ljudi, ki so poklicali policijo in rešilni voz. Gosoo so odpeljali z rešilnim vozom v bolnišnico; policija je pa iskala napadalca, ki se je skril na dvorišču v kot, kjer so ga dobili, aretirali in odvedli v policijske zapore. Napadalec je 75 let stari Anton Podobnik iz Škofje Loke doma, znan postopač. Podobnik je zelo nevaren človek in ga prav dobro poznajo v zaporih ljubljanskega deželnega sodišča, kjer je že večkrat prisiljen »gostoval. Če je Podobnik v zvezi z nedavno pri gospodu de Schiava izvedenem vlomu, dožene preiskava. lj Prebiranje črnovojnikov, ki so rojeni leta 1896., se prične za mesto Ljubljano v sredo dne 17. marca t. 1. ob 8. uri zjutraj v »Mestnem domu«. Dne 17. marca pridejo k pregledovanju domači, t. j v Ljubljano pristojni črnovojniki in dne 18. marca tuji, to so oni črnovojniki, ki niso v Ljubljano pristojni, pa so se v »Meslnem domu« zglosili za pregledovanje. lj Gosp. Milan Skrbinšek, igralec in režiser slovenskega gledališča, ki se je vrnil novembra 1914 ranjen s severnega bojišča v Ljubljano, se zdravi sedaj v Ba-dnu pri Dunaju in je bil 1. marca imenovan rezervnim praporščakom 87. pešpolka. lj Umrli so v Ljubljani: Rudolf Jeko-vec, tovarniški delavec-hiralec, 55 let. — Marija Vrečar, tobačne tovarne delavka v pok., 42 let. — Valentin Benedik, črnovoj-nik 17. pešpolka. — Marija Grilc, hči vpok. železniškega sprevodnika, 11 dni. — Ana Miklavčič, bivša strežnica, 79 let. — Mihael Bruchač, pešec domobr. pešp. št. 34. — Frančiška Valentinčič, delavka, 55 let. — Marija Tomšič, bivša gostilničarka, hiralka, 69 let. — Fran Strajnar, svečarski pomočnik-hiralec, 39 let. — Urad za najdene stvari pri c. kr. policijskem ravnateljstva naznanja od 5. do 12. marca najdene stvari: 34 K v papirju, 1 bankovec za 10 K, 1 bankovec za 10 K, 1 zelenkasta denarnica z 3 K 25 vin., 1 majhna denarnica z 2 Iv in 2 listka, 1 ščipalnik, 1 ni-kelnasta ura z verižico, 2 ključka, 1 majhna ključavnica z verižico za kolo in druge stvari, 1 nikelnasta ura z verižico iz kovine in priveskom, 1 bela otročja boa, 1 bela moška srajca, 1 galoša, rdeče podložena, 1 galoša, vijoličasto podložena, 1 molitvenik. — V času od 5. do 12. marca izgubljene stvari: 1 knjižica z 58 K v papirju, 1 zlata zapestnica z 2 priveski, 1 konjska odeja 1 50 X 1 m, 1 rjava denarnica z približno 30 K, 1 črna denarnica z približno 18 K, 1 črna denarnica z približno 18 K in nekaj drobiža, 1 rjava denarnica z približno 10 K 36 vin., 1 rjava juhta denarnica z nekaj drobižem, 1 majhni patent ključek in 1 poštno pre-jemni list, 1 bankovec za 100 K, 1 denarnica, zelenkasta, podolgasta z enim bankovcem za 100 K, nekaj drobižem, 1 poštno prejemni list, 1 zlata stara da ruska ura (cilinder) z 2 pokrovoma in 1 zlata dolga vratna verižica, 1 zaboj čaja 5 kg, 1 lisičja boa, 1 otročja galoša sivo podložena, zaznamovana s črko F. S. — C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. {lekarnarja PICCOLS-ja f|j v Ljubljani VvOaaMO \tt \t\isa. M mi PO POVZETJU 1 steklenica 23 o^arJp.D. TPffl Naročila po povzetji. murbodenske pasme, pšenične barve, po 2 «/2, 2, in 1 1/2 leta stare, ima na prodaj Ivan Repovš, veleposestnik v Šent Janžu na Dolenjskem. 565 za trgovino mešane stroke in deželne pridelke sprejme takoj Friderik Skušek, trgovec, Metlika. 566 V industriji šote izvežban se takoj sprejme. Ponudb« na upravništvo Slovenca pud št. 8C01 S, 568. Službe išče kuharica srednje starosti, zmožna vsakega dela, najraje v župnišču na deželi. N slov pove uprava »Slovenca" pod štev. 573. ZA-NOTRANJE -IN- KIRURG ICNE • BOLEZNI. • PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA ■ KOMENSKEGAULICA-4 ' SEF-ZDRff^fflCFKMARlJ-D^ FR. DERGANC' Slovito, najbolj del.katesno dobavi a najcene e Exquis.t-tovarna, Parduirce. Sprejme se trgovski pomočnik au za trgovino z meSa-nim blagom, »pietni i manufakturisti imajo prednost. Ponudbe 7. natančno navedbo dosedanjega službovanja v nemščini na upravo liste pod »Spietcn mauufaktnrist 56'/«. Več (domačih zajcev), strokovnjaško izdelanih, s^ proda. Naslov: Rudolf Treo, Marije Terezije cesta št. 12 1, Ljubljana. zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4'SO. Edina zaloga veletrgovina vina, verrnoutha, Maršale, Malage. konjaka, žganja itd. I" 2631 IIIINIlirillHIlIlItlillllMIlMIlllllllUlIllUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllll vežča špecerijske in manafakturne stroke Nastopi lahko takoj. Naslov povo uprava Slovenca pod št, 538. mešane stroke, vojaščine prostega, ter učenca * loferistinfg sprejme Oton Homan, Radovljica. Ofertu naj se prilože izpričevala in navede naj se zahteve iu čas vstopa, 520 m IROLINnRoche Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci. Kdo naj jemlje Sirolin ? 1 V3»:<. ki troi na frajnem kažlju 3. Vadušljivi .katerim Sirolin ina/no tazje je oDverovafi aeboieatni.negojoKlravifi. olehča naduho- 1 Osebe s kroničnim kotarom bronhijev, H. Skrofuzni ofroci.pri kaferih učinkuje Sirolin ki 4 Sirolinom ozdrave. i ugodnim vspehom no splošni pocufek. Se dobi v vseh lekarn-* S K.'/ - " y . "/t&l »• • / „ it, vV„