•Par©diritta lista: —
Celo ìeto &»l leta , Četrt leta •Mesečno.
K 10’
2-50 1 —
Stanai Avstrije:
Cito leto » .	, 15'—
#@sa»i@xMe Številke
**• IO vinarjev. —
STRAŽA
Inseriti ali oznanila
st računajo po 12 visi, od 6redne peiiivrste: pd večkratnih oznanilih velik popust.
„Straža“ izhaja v potv deijek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Turki v Dobruči
Bolgari zavzeli trdnjavo Tutrakan in vjeli 25 000 Rumu nov. — Na Sedmograškem se naši na dveh točkah bojne črte nekoliko umaknili, — Hudi hoji z Rusi y Karpatih in pri Haliču. — Na italijanskem bojišču
artilerijski boji. Angleško-francoska ofenziva oh Sommi se nadaljuje.
IVajiiovejfie avstrijska uradno poročilo.
D unaj, 8. septembra..
Uradno se razglaša:
Rumunsko bojišče.
Na obeh straneh ceste Petro v o (Petroseny) —H a t s z e g se od včeraj popoldne vršijo boji. Zahodno od C i k - S z e r e d a so bile naše öete pred sovražno premočjo vzete nazaj,.
Rusko bojišče.
Skupina generala kavalerije nadvojvode Karola:	V K a r p a tih in V z Ih o d n i Gali-
ciji se boji nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo; ti boji so se bili z veliko srditostjo posebno vzhodno od H a 1 i č a. Tukaj je sovražnik triklriart ponovil svoje brezuspešne navale; vse postojanke so ostale v naši posesti.
Armadna skupina maršala bavarskega princa L e o p old a<: Položaj nespremenjen.
Italijansko bojišče.
Na p r i m o r s k i fronti so bili gora S v. G arih r i j e 1 a in sedlo pri D o 1 u, na tirolski fronti naše postojanke južno od dolin Tir avi g nolo in F 1 e i m s t a 1 pod neprestanim topovskim hudim ognjem. Vzhodno od V a 1 'M o r b i a so naši po zelo spretnem podvzetju vjeli 55 mož.
Balkansko bojišče.
Slabejši sovražni oddelki, ki so prekoračili reko B o j u z o, so bili po naših varnostnih oddelkih zopet pregnani na južni breg reke.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Holer,
podmaršal.
Hajnovejše nemško uradne:'
Berolin, 8, septembra.
Francosko bojišče.
Ob Sommi, severno od reke, trajno močno artilerijsko delovanje. Južno od reke je popoldan zopet prišlo do novega inf anteri iškega boja. Sovražnik je bil odbit in je imel zelo velike izgube, zahodno od Bermy so ostali posamezni deli jarkov v njegovi oblasti.
Desno od Može smo izgubili v bojih od predvčeraj severnovzhojdno od trdnjave S o u v i 11 e nekaj ozemlja. Hudi obojestranski artilerijski ogenj še traja dalje.
Rusko bojišče.
Fronta generalaHeldmaršala princa L' e o p o 1-d a bavarskega: Nič novega.
Fronta generala kavalerije nadvojvode K a r o-1 a:	Ob reki Zloti L i p i, južno-vzhodno od Br-
ze z a n y ter ob reki N a j a r o v k i je bilo izjalo-vlienih več ruskih napadov, pri čemur je imel sovražnik precejšnje izgube,
V K a r p a, tih so bila nemška podvzetja juž-nozahodno od Z i e 1 o n e in zahodno od S i p o t a uspešna. Južno-zahodno od S i p o t a so bili odbiti močnejši sovražni napadi.
Balkansko bojišče.
Severno od Dobrič a so bolgarske in turške čete vnovič odbile močnejše rusko-rumunske liete.
Iz bolgarskega vojnega poročila.
Dne 5. septembra: Vsled srečnih bojev so bolgarske čete zasedle mesto Dobrič, Balčik, Kavarna, in Kalikara, kjer jih je prebivalstvo sprejelo z nepo-pisljivim navdušenjem Ob donavski fronti je mir, le pri Kladovem obstreljuje bolgarska artilerija železniško progo in turn-severinski kolodvor ter preprečuje sestavljanje vlakov. V smeri proti Tekiži obstreljuje bolgarska, artilerija od strani sovražnikove jarke ter njegovo zadnjo 'črto. Sovražnik je zasedel mesto Oršovo.
Iz ruskega vojnega poročila.
Dne 6. septembra: V Galiciji so ruske čete ob spodnji Horodenki — Dnjestrov pritok — zavzele u-trclbo in vrgle naše čete proti severozahodu. Rusi so vjeli v tem prostoru 4500 mož, med njimi 200(1 nemških. V spodnjih Karpatih napredujejo Rusi. Vzeli so število hribov ter odbili naše ponovne protinapade.
Iz laškega vojnega poročila.
Dne 6, septembra: Na celem bojišču slabo vreme. Po gorah je padel prvi sneg.
Iz rumunskega vojnega poročila.
Dne 5. septembra: Majhni spopadi.
VTutrakanuvjetih 25 OOORimrnnov.
Iz najnofčjših' poročil angleških političnih, krogov Je rajzvidno, da so Bolgari vjeli v Tutrakanu čez
25.000	rumunskih vojakov.
Presenečena Rumunija
Stockholm, 8. septembra.
Da. je s padcem Tutrakanai cel romunski vojni načrt prevržen, kaže uradno, v rumunskih listih objavljeno poročilo generalnega štaba, v katerem bi se naj javnost poučila o rumunskih strategičnih, ciljih, Rumunsko poročilo pravi: „Akoravno imamo dva, sovražnika, Avstrijo in Bolgarijo, vendar je nemogoče, kar naenkrat ma dveh frontah pričeti z ofenzivo. Mi bomo radi tega naperili ‘glavni sunek proti Avstro-Ogrski ter se bomo ob donavski fronti zadovoljili z uspešno defenzivo. Vojni načrt je bil celi dve leti izborno pripravljen. Da rumunske čete nadkriljujejo vse dosedanje bojujoče se armade, ni nobenega dvoma Mobilizacija, še sicer ni končana, a razvrstitev rumunskih čet se vrši načrtoma.“
Srbska skupščina.
Curih, 8. septembra,
„Times“ poroča iz Rimai da je več srbskih poslancev potovalo skozi Rim na. Krf, kjer se bo v nedeljo otvorila srbska skupščina,. Posvetovanj se bo ì udeležilo 120 poslancev. Skupščina namerava skleniti važne sklepe, kateri pa se bodo morali pozneje zopet pregledati, ker so se sklenili izven srbskega o-zemlja, Srbi nameravajo, če bo to mogoče, vlado še letošnjo jesen preložiti v Bitolj ali Skoplje.
Podpsre za,	im sirot®
vojaškili osek.
Dà se uravnajo za vdove in sirote vojaških o--seb iz zasebnih sredstev nabrane podpore, so se sedaj vojno ministrstvo, vojni pomožni urad in avstrijski sklad za podporo vdov in sirot na Dunaju zedinili za sledeča temeljna določila:
V tistih posebnih izjemnih slučajih, v katerih bi se moglo pomaljati vdovam in sirotam vojaških o-seb z večjimi denarnimi sredstvi do trajne eksistence, n. pr. da zadolženo posestvo ne pride na prisilno dražbo, da se kupi majhno trgovino, branjatrijo itd,, morajo vložiti prosilci dobro opremljene tozadevne prošnje na osrednjo pisarno avstrijskega sklada za vdove in sirote na Dunaju, III., Auenbruglgergaisse Štev. 2.
Prošnje vdov vojaških gažistov, ki so brez o-trtìk. se pd morajo nasloviti na vojno ministrstvo.
'Prošnje, v katerih se gre za enkratno izjemno podporo (tudi od vdov vojaških gažistov z otroci) in v katerih prošnjah se gre za posebno ozira vredne izjemne slučaje, ge pa morajo primerno spremljene, predložiti neposredno vojnemu ministrstvu.
Prošnjam za trajne manjše denarne podpore se mora ugoditi, ako je neizpodbitno dokazano, da so u-temeljene.
Varstvena sodišča bodo dobila nalog, da si začasno obdrže za vdove in sirote vojaških oseb nabrane denarne prispevke. S temi denarnimi sredstvi naj še nadalje podpirajo tiste svojce padlih vojaških oseb. ki dobivajo še sedaj postavno določene podpore.
W ogrskem državnem zboru.
Malo dni po romunski vojni napovedi se je sešel ogrski državni zbor k zasedanju. Ravno ta časovna koincidenca je kriva, da nam velika razburjenost v ogrski državni zbornici noče nič kaj dopasti. Ko so stale ruske čete v Karpatih že na ogrsko-slo-vaških in rusinskih tleh, ko nam je Italija padla v hrbet, so Madžari — kajti druge narodnosti se v o-grski zbornici vedejo korektno — moško prenašali 'veliko preizkušnjo. Sedaj pa, ko je "par -madžarskih Szeklerjev prizadetih od vojskine nesreče, so izgubili Madžari glavo ter vpijejo na ves glas, kdo da je kriv najnovejše nesreče. Povspieli, so se celo do jako čudne zahteve, da se naj od vseh front odpokličejo bonvedi ter pridejo branit ogroženo madžarsko domovino. Triduo zaupamo, da še na, odločilnih mestih niso pozabili 1. 1848 in da se vojaški ukrepi ne bodo ravnali po željah znanih politikov za madžarsko neodvisnost.
Ogrski politiki zahtevajo sedajj tudi avstrijski parlament. Prava ljubezen to ni, to vemo dobro mi in oni. Sedanji njihov nastop in Tiszina govorniška nezgoda zastran pogajanj z Italijo je pač uresničenju želje, da se skliče avstrijski parlament, več škodil kakor koristil, V naslednjem podajemo 1 vsebino naivažnejših govorov v ogrskem parlamentu:
Prva seja.
V ogrski zbornici so se vršili dne 5. septembra burni prizori. Ko je vstopil ministrski predsednik grof Tisza, mu je zaklical poslanec Just:	Odstopi-
te! Vsa opozicija je ta klic ponavljala. Nastal je velik hrup in ropot, ki je trajal precej časa.
Prvi je govoril grof Tisza. Rumunija je zače* la, vojsko, ne da bi stavila prej kake zahteve ali Izrazila željo, da se hoče pogajati. Rumunska vlada in kralj so do zadnjega zatrjevali nepristranost in s tem prevarili vse naše diplomatane, vojaške in politične činitelje. Ker pa je delala Rumunija vojaške priprave, smo tudi mi pričeli ž njimi, toda v sredi dela je nas Rumunija napadla. Vojaške naprave za našo varnost se nadaljujejo. (Velik ropot in klici na levici: Honved se naj pokliče domov!) Ministrski pred-
sedliik je končal svoj govor med velikim odobravanjem desnice in krupnim ropotom levice.
Groi Afci.j onyi je izvajal, da je v sedanjem času dolgo molčal. Toda dogodki zadnjega časa so pokazali, da one osebe, ki so danes na krmilu, ne s-mejo vnaprej brez nadzorstva izvrševati svoje sKoro neomejene moči. Verjame, da so bili odločilni činite-lii od Rumunije prevarjeni. Toda to jih ne opravičuje, da bi ne videli vnaprej, kako se bodo stvari razvile, in da bi v varnost dežele ne ukrenili vsega, kar je potrebno Naj se zberejo sedaj vse sile, da se izgubljena zemlja zopet pridobi. Naj se naredi konec nepotrebnim oprostitvam. Stari ljudje naj delajo doma, mladi pa -na fronto. (Pritrjevanje v celi zbornici,)
Grof Andrassy izvaja, da ne smemo mirovati dokler se nad Rumunijo ne maščujemo,. Toda mi moramo imeti jamstvo, da bo vodstvo boljše, Noče se natančneje baviti z vodstvom zunanje politike, a sram nas mora biti, da smo se dali prevariti. Že skozi 2 leti je vsakdo pričakoval rumunski napad, Ako se m naša zunanja politika kljub temu dala prevariti, je bila pač strašno lahkomiselna.
Groi Karolyi je napadel našega bukareštanske-ga poslanika groìa Gemina, ker se je dal prevariti. Toda napake, ki so se naredile v zunanji politiki, so v dvojni meri tudi Tiszine napake. Vedelo se je, tako se Rumunija pripravlja, vsled tega bi se ne smeli dati prevariti. Ogrske čete so se v vojski vedno pošiljale na najnevarnejše točke, sedaj jih je treba poklicati v domovino.
Poslanec Rakovsky napada ministrskega predsednika., ker se je izkazalo., da je popolnoma nepoučen. Vsaj tako dolgo bi moralo biti mogoče braniti meje, da bi 100.000 Seđmograđčanov, ki so morali bežati, ne stali pred nami kot berači. V zunanji politiki so se zakrivile največje napake. Ministrski predsednik je dokazal, da je popolnoma nezmožen.
Grof Tisza še enkrat odgovarja, da odgovorni činitelji niso zaupali Rumuniji, toda trenotek, ko bo nas Rumunija napadla, je bil negotov.
Ko so govorili še nekateri poslanci, se je odredila tajna seja. Ggrska zbornica se bo še tudi naslednje dni bavila z rumunsko zadevo, kajti poslanci so vložili več interpelacij, tako n. pr. poslanec Hu-szar: Kako bo vlada, poklicala one uradnike na odgovor, ki so zamudili in zakrivili, da je prebivalstvo 14 okrajev vsled bega moralo zapustiti ne samo lastno ognjišče in rodno zemljo, ampak tudi zaloge žita, živino in vrednostne predmete.
Druga seja.
Druga seja se je vršila dne 6. septembra. — Grof Andrassy je utemeljeval svoj predlog za sklica-nje delegacij. Rekel je me'đ drugim: Skrajni čas je, da se v Avstro-Ogrski z dosedanjo politiko skrivanja vendar enkrat neha. ter da se končno sprevidi, da so tudi v sovražnih deželah znana dejstva, ki iz u-radnih poročil in oficijelnih spisov niso razvidna. Govornik ne vidi nobenega pravnega zadržka, ki bi nasprotoval sklicanju delegacij. Mogoče, da je avstrijska vlada, ki sklicanja delegacij ne smatra zia dobro, To pa vendar ne more biti vzrok, da bi vlada ne izpolnjevala svoji'h ustavinijh dolžnosti. Sklicanje delegacij je toliko bolj potrebno, ker so se zgodili veliki pogreški in se je mnogo opustilo, zakar se odgovorni činitelji morajo klicati na odgovor in sicer na odgovor pred zastopstvo, ki ima tudi moč, da v potrebnem slučaju tiste može, ki so te pogreške zakrivili, strmoglavi. 'Jasno je, da vodstvo naše zunanje politike ne sme ostaci brez ustavne kontrole. Govornik je nato navedel konkretne dokaze, da naša diplomacija daleč ni bila kos položaju. Grof Andrassy je iz raznih uradnih sipisov omenjal predzgodovino italijanske vojske in je izrazil mnenje, da bi se bilo moralo od naše strani v Italiji ojačiti stališče tistih, ki niso hoteli viojske. Naj bi se zai tiste italijanske kroge skušalo pridobiti zaupanja s tem, da bi se poskušalo doseči sporazum z Italijo, ako bi nas to tudi stalo žrtev. Kar se tiče rumunskega vprašanja, bi bila dolžnost vla|de, da bi se bila bavila z vprašanjem, kako bi se uplivalo na Rumunijo in sicer celo tako, da se ne bi branili žrtev, Andrassy je končal
sledeče: V imenu domoljubja se lahko od nas zaideva., da žrtvujemo zadnjo kapljo krvi, zadnji groš, a zahtevati se ne more od nas, da bi mi nemo in brezbrižno sprejeli način vladanja, ki ga smatramo za nevarnega. In tega. ne moremo storiti niti tedaj, ako bi se nas v širših krogih izpostavljalo sumničenju, da nas vodijo osebne težnje. (Dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje na levici.)
Tisza je odgovoril Andrassyju, da stoji on na stališču, da je vmešavanje v notranje avstrijske zadeve izključeno.
Nato je grof Apponyi utemeljeval svoj predlog in je izvajal, da bi se radi težav, ki nastajajo pri sklicanju delegacij, moral najti kak drug način nadzorovanja vodstva zunanjih poslov. To bi se moralo zgoditi potom zakonodajstva, katero bi naložilo zunanjemu ministru dolžnost, da bi se moral pokazati v ogrski državni zbornici,
Tisza je na podlagi določbe nagodbenega zakona ugovarjal možnosti; in potrebi tega predloga, nakar je zbornica sklenila, da se o obeh predlogih (AndrasSjjevem in Apponyjevem) otvori debata.
Ob 2. uri popoldne so sejo prekinili. Po zopetni otvoritvi se jejseja do 4* ure nadaljevala, Poslanec Polon,vi je interpeliral glede političnega razmerja do Nemčije, posebno glede trgovskih odnošajev. Več poslancev je interpeliralo radi Vpada Rumunov na Sedmograško. Grof Tisza je odgovoril, da se ne more spuščati v daljšo preiskavo glede tega vpada, a da upa, da se bo vsa nastala škoda poravnala.
Nato se je seja končala.
Tretja seja.
Dne 7. septembra se je seja otvorila ob 1,0. uri 40 minut dopoldne, Ker je več kot 50 poslancev; zahtevalo tajno sejo, je predsednik odredil, da je razprava tajna. V to svrho so galerijo izpraznili. Popoldne je bila zopet javna seja, Razpravljalo se je o davčnih predlogah.
Prihodnja seja v torek, dne 12. sept.
Rumimi izprazni ujejo Dobručo.
:	Švicarski listi javljajo, da so rumunske vojaš-
ke oblasti zaukazale, da mora nevojaško prebivalstvo zapustiti več krajev v Dobruči. Bolgarske prednje ; straže se natikajo že 25 kilometrov severno oil me-j sta Dobrič.
j Donava za Rumunijo skeleča rana.
Ob izbruhu vojsko med Bolgarijo in, Rumunijo ; je nastalo v Bukarešti veliko razburjenje, v Petro-j gradu pa razočaranje, kajti Rumuni in Rusi so bili , nuienj::i, da Bolgarija ne bo posegla v novo vojsko ! uroti Rumuniji. Smatralo se je, da bo Bolgarija pre-; pustila obrambo donavske črte turškim četam, a svo-5 ie lastne čete bo pa poslala proti Solunu. V petro-I grajskem listu „Den“ piše general Radko Dimitriev, j da utegne Bolgarija iztrgati Rumunom vse rumunske vspehe na Sedmograškem. Ge zasede Bolgarija I Dobručo, je ogroževana, tničli Bukarešta, ogroževanje \ Bukarešte« bi pa na mah spremenilo ves rumunsko-l ruski vojni načrt Žal, da je Rumunija ob Donjavi I nezadostno zavarovana. Nima nobenih stalnih moč-j nejših utrdb in rumunsko podonavsko vojno brodov-! je bi pa ne moglo zabraniti prehoda Bolgarov čez j Donavo. Donava utegne postati skeleča rana za Ru-i munijo.

Rumunsko bojišče.
Dne 3., 4. in 5. septembra na naši rumunski fronti nobenih važnejših dogodkov. Dne' 6. septembra smo se v Jurjevškem gorovju (dolina reke Maraš) pri kraju Olah-Toplica pred pretečo obkolitvijo umaknili dalje proti zahodu. Dne 7, t. m. so se razvili na cesti Petrovo—HaJtszeg večji boji. Pri Cik-Szeredi smo se umaknili v zadaj ležeče postojanke.
Bolgari so od zadnjega našega poročila zasedli v Dobruči sledeča mesta: Kurt-Bunar, Akkadiinlar, Dobrič, Balčik, Kavarna, Kaliakra in dne 6. t, m. trdnjavo Tutrakan.
Bolgirl zesedli Tutrakan,
Bolgarsko uradno poročilo dne 7. septembra:
Včeraj, dne 6. septembra, ob 2. uri 30 minut popoldne, je padla trdnjava Tbtrakan, M leži južno od mesta 'in je zgrajena v obliki mostišča, končno veljavno v naše roke. Trdnjavska posaidka se je udala,
Vjefi so: 34., 85., 40., 74., 79., 80. in 84. rumunski pešpolk, 2 bataljona žancSarmerijskega polka, 5. havbični in 5, težki artilerijski polk.
Vplenili smo celotno trdnjavsko artilerijo ter mnogo streliva, pušk, strojnih pušk in drugo vojno gradivo.
Natančno število vjetnikov in plena se še bode dognalo. Do sedaj se je naštelo: 4(70 častnikov, med temi 3 brigadni poveljniki (generali) in 21.00,0 nera-njenih vjetnikov; na plenu pa: 2 zastajvi in več kot 100 modernih topov, med katerimi se nahajata 2 bateriji, ki sta bili leta 1913 ukradeni pri mestu Ferdinandovo. Izgube Rumunov na mrtvih in ranjenih so zelo velike. Mnogo rumunskih vojakov je na divjem begu utonilo v Donavi.
s
\ T Dobruči se odloči usoda Sofije In Bukarešte.
V listu „Petit Journal“ piše general Berthaut j sledeče:	Previdnost zahteva od generala Sarraila,
da se ne prenagli. Boji v Dobruči morajo odločiti, kajti v Dobruči se odloči usoda Sofije in Bukarešte. Ruske prednje straže so se sicer morale umakniti, a general Ivanov Ima čez 300.000 mož, vsled česar je izključen poraz njegove armade.
Rumunija izpraznila podonavska mesta.
Listu „Esti Ujsag“ se poroča: Vsled uničujočega ognja avstrijskih podonavskih vojnih ladij (monitorjev) je Rumunija odstranila nevojaško prebivalstvo iz vseh večjih rumunskih mest, ležečih ob reki Donavi.
Rumunske čete na Sedmograškem v nevarnosti.
List „Eclair“ piše : Poročila iz Bukarešte o ru-munskem prodiranju v Sedmograško so zelo skromna. Bati se je, da bodo Rumuni predaleč prodirali notri v Sedmograško; v tem slučaju utegnejo biti od južne strani obkoljeni. Več rumunskih divizij je že združenih z ruskjimi četami, iz česar se razlaga počasno prodiranje rumunskih čet na desnem krilu.
Rusi omalovažujejo rumunsko prodiranje.
Kakor se poroča iz Stockholma, rusko Časopisje neprestano svari javnost pred precenjevanjem rumunskega prodiranja. „Rječ“ piše: Prvi spopadi nimajo nobenega; pomena. Pod plaščem takih bojev se je izvršila edino le razvrstitev in porazdelitev glavnih rumunskih sil, „Djen“ izjavlja, da mu rumunski generalni štab, ki se zanima izključno le za bojevanje na Sedmograškem, ne ugaja, ker se ne briga veliko za dogodke na bolgarski meji. Bolgari so gotovo zaposleni tudi pred Solunom, vendar jim je še mogoče, da naglo prodirajo proti Donavi, Težave ruskega prodiranja v Rumuniji so znatne* Isfotako |e vpad v severni del Bolgarije od vzhodne strani zelo težaven, ker je najprvo treba, da se zasede črnomorsko obal. Prodiranje v Bolgarijo bi bilo mogoče edino le skozi Dobručo. Tukaj pa so Bolgari že pričeli z ofenzivo^
Rusi z Rumunijo niso prav zadovoljni.
Iz Kodanja se poroča:	Ruski politični krogi
namigavajo, da "so žrtve, ki jih je četverosporazum prevzel za Rumunijo, zelo velike, posebno če se primerjajo te žrtve z majhnim delom, ki se pričakuje od
USTEK.
Cuj, Juda, poročilo trdo"!
Mašim junakom«
Svojim, Izrael, izkaži zadnjo čast,
padlim vsled dobljenih ran na tvojih višinah!
Ah, kako so padli junaki.
A vendar ta vest naj v Gath nikoli ne pride, ne v ulice Askalon!
Da pač filistejske hčere se radovale ne bodo, paganske pa ne veselile.
Posuši se, Gelboe! Na te naj več ne pade dež, ne hladna rosa, ti smrtna poljana! Rer tam je namreč pai prvak vseh junakov, kot bi maziljen še ne bil z mazilnim oljem.
In brez krvi umorjenih,
brez mozga junakov
Jonatanov nikoli prišel lok ni domov
in prazen Savlov meč nazaj.
Ljubezniva, ljubljena, Savel in Jonatan ! V življenju kakor v smrti združena!
Hitra kot orli, srčna kot levi!
Za Savlom jokajte Izraelke ve!
ki vas je v škrlat oblačil in cvetno obleko, v nakitje dal vam zlate darove.
Ah, kako so padli junaki, med bitko so padli na gori!
Po tebi tožim, Jonatan, brat moj Jonatan, prijatelj srčni moj,
Tvoja mi je bila več ko ljubav dekliška!
Kakor edinca mati, ljubil neskončno sem tebe jaz
Ah, kako so padli junaki ... z njimi strto je vojno orožje!
Ta spev je zapel David (II. kralj, 1, 18—27) v globoki žalosti nad smrtno usodo Savla in Jonatana, Velikodušno oclpuščenje vseh prežitih krivic se kaže
v	tej žalostinki . . .
In danes mogoče, ko naš pogled otožno plava preko smrtnih poljan, kjer počivajo prijatelji naši in naši osebni nasprotniki, spet lahko zapojemo to nesmrtno žalostinko, v duhu odkritosrčne žalosti in prostodušnega odpuščen j a.
Ah, kako so padli junaki, kot orli urni, drznejši od levov . . . junaki naši . . .
Vse se trese od ihtenja, kakor bi se balo smrti, ki prihaja v viharni noči, neopažena, s tihimi in plazečimi koraki, — Vse plaka, kakor plaka sin ob odprtem grobu materinem . , .
Zapuščena, osamela sirota plakat, Solnce krvar
vi	i zvelike rane in razliva svojo kri po vsem stvarstvu ... in domovje Krvavi iz stoterih ran in medli ih mre . . .
Ah, kako so padli junaki . . , srčni Kot levi — junaM naši,
V. Skuhala.
R ummii j e,. Petrograjski diplomatični krogi so prežeti z neko vzlo volj nostjo n apra m Rnimmom. Rumunija je med drugim za svojo soudeležbo v vojski zahtevala za-se Transilvanijo in Banat ter jednakopravnost pri mirovnih pogajanjih, akoravno še dosedaj, ni ničesar storila. Rusi primerjajo malenkostne čine Ru-munije z velikimi uslugami, ki jih je Bolgarija storila osrednjima velesilama. Vojaški sotrudnik ruskega lisjta „Djen“ povdairja sumljivo pomanjkanje častnikov v rumunski armadi, katero se niti z povišanjem gojencev vošnih šol v častnike ne more popolnoma kriti.
Švedska sodba o Et: rouniji.
Iz Stockholma se poroča:	Tukaj je napravila
bolgarska zmaga nad Rumuni velik utis. Dejstvo, da se je posrečilo z brezprimerno naglico ustaviti prodiranje novega sovražnikai, se smatra kot novo znamenje, da sta Avstrija in Nemčija nepremagljivi. — Tukaj se presoja z velikim studom in zaničevanjem rumunsko izdajalstvo, tem večja je pa radost nad to bolgarsko-nemško zmago.
O rumunskem kralju.
V zadnjem času so se storili od raznih strani poskusi, kako bi se dalo opravičiti zadržainje in stališče rumunskega kralja Ferdinanda notri do tistega ča,sa, ko je napovedala Rumunija Avstriji vojsko. — Na podlagi verodostojnih informacij v diplomatičnih krogih je neizpodbitno dokazano, da je trditev, češ, rumunskega kralja je njegov ministrski predsednik . iznenadil z vojno napovedjo, kajti kralj Ferdinand je j baje do zadnjega hipa vstrajal pri tem, da se drži j pogodbe, sklenjene med Rumunijo in Avstrijo, popol- j noma napačna. Kralj Ferdinand je bil o pogajanjih ministrskega predsednika Bratiana s četverosporaz-umom dobro poučen ter je odobraval ta pogajanja in se jih je še celo udeležil.
Neresnična je torej trditev, ki slika prizor, ki bi se bil odigral med njim in ministrskim predsednikom v bibliotečni dvorani kraljevega gradu neposredno pred kronskim svetom in ki pravi, da se je rumunski kralj izrekel proti zahtevam ’ ministrskega predsednika in ruskega poslanika ter da ga je Bratianu varal na ta način, ker je izjavil, da je za vojno napoved že vse izvršeno in se ne more ničesar več spremeniti. V Bukarešti ni prišlo do nobenega takega prizora. Da sta podala kralj in Bratianu avstrijskemu poslaniku izjavo, da ostane Rimiujnija nepristranska, staj gotovo postopala v sporazumu, kakor sta tudi postopala sporazumno pri pogajanjih s Četverosporazumom.
lusko bojišče.
Pri Haliču, severno od Stanislava, smo se dne
5.	septembra po večdnevnem hudem boju umaknili nekoliko proti zahodu. Srditi boji so pri ogrskem mestu Körözmezö za prehode čez Karpate. V Bukovini se naši pri kraju Fundul Moldavi kl*ep)ko držijo.
Odločitev na vzhodni fronti?
Povqdom Hindenburgovegaj imenovanja za nemškega generalštabnega načelnika pravi glasilo petro-grajske borze z vidnim namigom v London: In spet bo glavna teža sedanje vojske padla na Rusijo, Hindenburg je namreč znan kot odločen pristaš ofenzive na vzhodni nemški fronti in on tudi išče na tem bojišču odločitve.
italijansko bojišče.
Na italijanskem bojijšču srditi artilerijski boji na Primorskem in v ozemlju Suganske doline na [Tirolskem,
Odi vseh Italijanov na Adrijo.
Poveljnik III. italijanske armade, vojvoda Ao-ški, je rekel ob priliki, ko je bil odlikovan njegov podpoveljnik general infanterije Tettoni, da jeTettoni-jevo odlikovanje zajedno tudi odlikovanje njegovih čet za izkazano hrabrost in za izvojevano ozemlje. Eno je gotovo, da bodo prišle italijanske čete do svojih ciljev sedaj, ko se bliža dan, da pribori Italija pot do tega, za kar je idoločena, do ciljev, o katerih so sanjali predniki, do ciljev, za katere krvavijo lar ški vojaki — do Adrije, kamor so obrnjene oči slehernega Italijana. Vsa A dri j a mora postati italijanska last!
Italija žrtvovala za Gorico 150.000 mož.
Listu ,/Az Est“ se brzojavlja iz Lugajna: Iz zanesljivega zasebnega vira se poroča, da so Italijani žrtvovali v bojih za Gorico 150.000 mož.
"'ancosko bojišče.
Na francoskem bojišču se nadaljnje angleško-
j francoska ofenziva,. Angleško-francoska pridobitev o-j zemilja znaša dosedaj 180 štirijajških kilometrov. An-j gleško-francoske čete so zaidnje dni' zavzele kraje:
S Guillemont, Forest, Chilly, Clery in Berny.
Fred Solunom.
Hudi hoji pred Solunom.
Iz Aten se poroča :	Bolgari so napadli s šte-
vilnimi četami Košani in Djeguni in so zasedli kraje Dior, Knuf, Vukani in Emporijo. Te kraje so Grki poprej izpraznili. Iz tega vzroka so začele prodirati tudi četverosporazumove čete in prišlo je do hudih bojev, ki se še nadaljujejo.
Bolgari zasedli utrdbe pri Kavali.
Iz Aten se poroča, da so: Bolgari v posesti v-seli utrjdb pred Kav alo. Samo topovi četverosporazu-movega brodovja, ki križari pred Kavalo, zadržujejo Bolgare, da ne zasedejo mesta'. Bolgarske patrulje se prodrle že do pristanišča Eleutherija na zahodni strani K avale.
Graja.
Grčija v aiigleško-franeoskih verigah,
„Temps“ piše, da preti Grčiji glad. Pomanjkanje živil je v celi deželi zelo veliko. Od dobre volje četverosporazuma. je sedaj odvisno, ali dobi Grčija dovolj potrebnih živil ali ne. — Ker je Grčija sedaj od drugega sveta popolnoma odrezana, se bo morala' dati popolnoma vkovati tv angleško-francoske verige.
Cetverosporazum zasedel 9 grških pristanišč.
Četverosporazumove vojne ladje so dosedaj zasedle 9 najvažnejših grških pristanišč, med temiti Pirej, 'Salamis, Elevzis, Korint in Kanea, Brez dovoljenja četverosjporazumovih bojnih ladij ne sme zapustiti nobena grška ladja pristanišča, v katerem je. zasidrana.
Turška bojišča.
Trapecunt in Erzerum v nevarnosti.
Petrograjski list „Ruskoje Slovo“ namigava), da Turki vnovič ogrožujejo Trapecunt in Erzerum v Mali Aziji,
Odločiti? pade spomladi»
Angleški listi priobčujejo pogovor ruskega vojnega ministra generala Suvtajjeva z nekim inozemskim vojnim poročevalcem. Suvajev se je izjavil, da je pozdraviti dejstvo, ker je rumunska, armada, ki je z vsem potrebnim izborno opremljena in zelo številna, posegla v svetovno vojsko. S sodelovanjem Ru-munije bo skrajšana doba vojske, toda. računati se pa še vendar mora z dejstvom, da bo trajala vojska še eno zimo. Suvajev je v pogovoru namigoval, da utegne pasti odločitev v tej svetovni vojski na Balkanu.. Rusija bo pri tem dejanski zelo udeležena, ker jo čaka,jo na Balkanu veliki načrti, za katerih izvršitev je treba časa. O položaju na vžhodn se je minister izjavil, da je ugoden. Zadnje velike odločitve bodo, kakor se kaže, padle v prihodnji spomladih Cetverosporazum bo nadaljeval, naj pride, karkoli hoče, vojsko tako dolgo, dokler ne bo razvil vseh svojih sil in zavojeval končne zmage.
Politične vesti.
Koalicijsko ministrstvo na Ogrskem. Govori se, da bosta grofa Andrassy in Apponyi vstopila v Tiszino ministrstvo. Grof K'arolyi ostane izven koalicijskega ministrstva, Dosedaj je opozicija stalaj na stališču, da s Tiszo ne sedi v ministrstvu skupaj, sedaj je, ako je govorica istinita, to stališče premagano.
Razmere v Puli. V puljskem „Hrvatskem Listu“ čitamo, da je županstvo v Puli iskalo osebo, sposobno za neko uradniško mesto. V ta namen je razpisalo natečaj, v katerem je zahtevalo od prosilcev poleg drugih sposobnosti tudi popolno poznavanje i-lirskega (to se pravi: hrvatskoga)) jezika, — Župan puljski je to zahtevo opravičeval s tem, da je nagla-šal absolutno potrebo za javne uradnike v Puli, da poznajo hrvatski jezik, ako naj direktno občujejo z Občinarji v njihovem jeziku! ! Puljski list dostavlja: „Da se pa ne bo kdo motil, moramo omeniti, da se je to zgodilo leta 1875, ko je županova! veliki Italijan dr. Barsanl Ce je bila taka absolutna potreba pred 40 leti, ko je velik del našega življa še dremal v narodni nezavesti in ni zahteval svojih pravic, kako je potem še le danes, ko se je naš narod v Pulju
narodno osvestil! In to velja blizu za vse italijanske občine ob morju od Trsta do Pule.“
Madžarska opozicija in Hrvati. Madžarska o-pozieija pošilja v svet razne izjave. Nje prvaki se o-glašajo z zahtevami po uresničenju programa 1848. leta. V zvezi s tem zahteva za Ogrsko svojo madžarsko vojsko. Je seveda še drugih zahtev, po katerih naj bi se po vojni uredilo razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Vidi se, da madžarska opozicija zahteVa povsem novo podlago za nagodbo med obema polovicama, monarhije, kar pa zadeva v živo visoke interese Hrvatske in se dotika razmerja med njo in O-grsko. „Naše Jedinstvo“ naglaša, da ima Hrvatska na to le en odgovor v besedah Strossmayerja leta 1861:	Hrvatska bo napram Ogrski v isti zvezi kot
Ogrska napram Avstriji, in če madžarska opozicija misli, da je za edinstvo države bolje, da ima Ogrska svojo narodno vojsko, bi bilo tudi iz istih vzrokov bolje, da tudi Hrvatska ima hrvatsko vojsko. In na strani poslednje so zgodovinska sporočila močnejša. Hrvatska je s svojo vojsko graničarjev nekdaj rešila državo pod banom Jelačičem, Madžari n Oglašajo v parlamentu svoje velike žrtve in zasluge v tej vojni za monarhijo in hočejo nagrade. Strinjamo se, ker tudi Hrvatje imajo enakih velikih zaslug in do-prinašajo tudi mnogo žrtev. Vsakemu priznanje. Ali uresničenje madžarskega programa leta 1848 — v kolikor je posegal v usodo Hrvatov — naj Madžari le puste iz misli, Hrvatje so ta program razdrli, ko so nastopili proti njemu z orožjem, da obvarujejo Hrvatsko pred njegovimi težnjami, nezakonitimi in nepravičnimi. Ta madžarski program je zakopaval njihovo državno pravo, a Hrvatje so sedaj bolj (Kakor kedaj uverjeni, da so .brez državnega, temelja, brez msči. S tem je vse povedano. Ne pomenja to, da bi bila Hrvatska, nasprotna madžarskim zahtevam. Pomerja le, da se tudi Hrvatskai čuti živo, da ima in da, zahteva svoja prava. Od madžarske opozicije je ojdvisno, da njihova in hrvatska prava ne pridejo v navskrižje. Ako hoče madžarska opozicija potem delati za nove odnošaje, za novo zvezo med Ogrsko in Avstrijo, se mora tudi Hrvatska oglasiti za sebe z onim člankom iz leta 1848 — vedno na podlagi onih besed Strossmayerjevih.
Narodnostno vprašanje na Balkanu. Rotterdamski list „Nation“ izvaja, da bi bila vsaka uravnavaj balkanskega vprašanja nedopustna, in tudi brez smisla., ako bi se ne oziralo na pravice raznih narodov. Tako n. pr. zahteva Rumunija vse ozemlje od reke Tise na Ogrskem notri do Črnega morja. A ko bi se izpolnile rumunske želje, bi prišlo veliko Hrvatov, Srbov, Ogrov in Nemcev pod rumunsko v-lado in število nerumunskih narodnosti, katerih vendar niso prišli Rumimi reševat, bi se pod rumunsko vlado zopet zelo pomnožilo, kajti na tem ozemlju prebiva komaj 35% Rumu nov. Neutemeljene so tudi laške želje po Dalmaciji, kajti italijanska narodnost tvori le neznaten del dalmatinskega prebivalstva. I-stotako neutemeljene so srbske želje po Macedonici, kajti v Macedonici živi samo kakih 20% prebivalstva, ki je srbske narodnosti, Nesmiselno bi torej bilo hoteti za trajno uravnati in rešiti balkansko vprašanje. ne da bi se pri tem ne upoštevale razne pravice narodov,;
Tedenske novice«
Papeški konsistorij se bo vršil, kakor se poroča iz Haga, meseca novembra. Papež bo baje govoril o vojski.
Škof Huyn imenovan za praškega nadškofa.
Sv. Oče je imenoval za praškega nadškofa brnskega škofa grofa dr, Huyna.
Odlikovan slovenski vojni kurat. C. g. Miroslav Ratej, vojni kurat v poljsld bolnišnici št. 6-3, Vojna pošta št. 340, je bil te dni odlikovan s častnim znakom II. razreda Rdečega, križa.
Duhovniške vesti iz krške škofije. Prestavljen je č. g. kaplan Valentin Brandstätter iz Borovelj v Pliberk, v Borovlje pa pride č. g. kaplan Anton O-blak.
Tajni svetnik dr. Kerzl, telesni zdravnik našega vladarja, je slavil dne 28. avgusta svoj 75 rojstni dan. Slavljenec se je rodil dne 28. avgusta leta 1841 v Pardubicah na Češkem. Najprej se je bil posvetil juridičnim študijam, a ko je [dobil brezplačno mesto v zavodu Josefinum, se je mogel, kar je prvotno želel, posvetiti medicinskim študijam. Prestopivjši v dvorno službo, je obrnil pozornost z nekim zdravniškim nasvetom pri nad vojvodin ji Mariji Valeriji na sebe in pozneje je bil imenovan za telesnega zdravnika na,šega cesarja ter je v polni meri zadoščal tej častni, ali tudi z veliko odgovornostfo spojeni nalogi. Razmerje med njim in vladarjem je razmerje brezpogojnega zaupanja in osebnega prijateljstva, Dr. Kerzl je že mnogo let najvestneji čuvar zdravja našega vladarja.
401etnico učiteljevanja je obhajal g. Avguštin Živko, učitelj v Slivnici pri 'Mariboru, ob sklepu letošnjega šolskega leta, dne 30. avgusta. Nadučitelj K. Pestevšek, župnik in duhovni svetnik vlč. g. Fr. Hirti in učenci so navdušeno v zbranih besedah želeli jubilantu še mnogo zdravih in srečnih let. Gospod Živko deluje že vseh 40 let na tej šoli, je časten občan občine v Rančah, občinski odbornik in tajnik t v (Slivnici.
f Di*. Karol Slane. Dne 5. septembra je v No- j vem ’Mestu nenadoma umrl naš štajerski rojak odvetnik dr. Karol Slane v starosti 06 let. Mož je bil zelo bojevite narave. Skraja se je boril za Sukljeta, potem se je oklenil narodnonapredne stranke in k zadnjemu se je nagibal na soeialjdemokratično stran-Časnikarsko je bil izvanredno delaven.
Požrtvovalen hrvatski rodoljub. V Zagrebu nedavno umrli dr. Ivan Bau Pavič je v svoji oporoki določil skoro vse svoje premoženje Matici Hrvatski in Ciril-Metodovi družbi za Istro. Dr. Banja,vičeve hiše v Zagrebu so te dni prodali za 188.000 K.
Hrvatska realna gimnazija v Sarajevu. Začetkom prihodnjega šolskega leta se bo v Sarajevu ustanovila nova realna gimnazija s hrvatskim poučnim jezikom. Letos otvorijo samo I. razred.
Cirilico so odpravili v Dalmaciji v vseli srednjih in ljudskih šolah.
Nemški šulverein. Dne 8. septembra je imel nemški šulverein na Dunaju občni zbor. Predsednik dr. Groß je zavračal mnenje,, da bi bil šulverein po vojski odveč. Zahteve do društva bodo vsled narocL nostnili sprememb in velikega nasprotnega navala še večje. V letu 1015 je imel nemški šulverein 1,175,800 K dohodkov.
Brzojavni promet z ruskimi vojnimi vjetniki u-stajvljeto. Dosedaj je bilo dovoljeno pošiljati brzojavke našim vojakom, ki se nahajajo v ruskem vojnem vjetuištvu, Od 1. septembra t. Ì, nadalje pa je ustavljen ta promet.
Nesreča na železnici. Vlakovodja južne železnice, 321etni Jožef Zedelhofer, je dne 30. avgusta pri Vuzenici padel z drdrajočega vlaka in je prišel pod kolesa. Nesrečnežu je odrezalo obe nogi in desno ro-ko; levo roko pa ima popolnoma zdrobljeno, Zedjellio-ferja, ki je doma. iz St, Ruperta pri Celo'vcu, so odpeljali v celovško deželno bolnišnico.
Neverjetni dobički. Ameriška tovarna za strelivo „Montreal-Munition-Co.“, katera zalaga naše sovražnike s strelijvom, je dosegla ta(ko velikanski dobiček, da razdeljuje sedaj med svoje delničarje — 900% dividende. Delnice te tovarna znašajo po 1000 dolarjev. Dividende ali čistega dobička pa dobi vsak delničar — 9000 dolarjev! Neverjetno!
Zgodnja slana. Okoli Vodic na Gorenjskem je v soboto, dne 2. t, m., padla močna slana. Tako zgodnje slane ne pomnijo niti stari ljudje	,
Gospodarske
Več sladkorja. Povsod, posebno na kmetih, se opaža pomanjkanje sladkorja. Cele množice ljudi oblegajo trgovine, kjer se prodaja sladkor. Osrednja uprava za sladkor na Dunaju, ki ima nalogo, da razdeljuje sladkor, na posamezne dežele, naznanja;, da so dosedanje slabe preskrbe s sladkorjem krive razmere na železnicah. Blago se ne more prosto prevažati, kakor pred vojsko. Radi tega je nastalo skoro povsod veliko pomanjkanje sladkorja. Osrednjica zagotavlja, da so se sedaj, razne zapreke odpravile, in da bo odslej prišlo zopet dovolj slaldkorja v promet.
Cena za med (5 K 1 kg), ki se je določila na občnem zboru Slovenskega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani, velja le za najčistejši iztrčan med. Toliko v pojasnilo k zadnjič priobčeni notici.
Inserat! o živilih. V dnevnikih se pogostoma večje količine neobhodno potrebnih reči, osobito živil, ponujajo .v prodajo, ali zahtevajo v nakup, ne da bi dotični inserente navedli svojih imen in naslovov. Ta način ponudbe, oizlroma popraševa.nja v-zbuja utemeljeni sum, da. imajo te prijave namen, nagromaditi blago ali zadržane zaloge blaga, izkoriščajoč izvanredne razmere, prodajati za pretirane cene. Da se zabrani tako početje, je vojnonadzorni urad Odredil, da se. smejo naznanila, v katerih se ponujajo neobhodno potrebne reči, ali v katerih se poziva oddajati take reči, v časopisih tiskati le tedaj, ako se navede ime ali tvrdko in stanovanje ali trgovino, ki ponuja dotično blago. Ce ni teh podatkov, se oznanila ne sme objaviti.
Nadomestilo za usnjate podplate. Na poseben način iz tankih, križema lepljenih deščic sestavljene lesene podplate je iznašel ravnatelj Zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani, g. Springer. Bistvo teh podplatov obstoji v tem, da so deščice tako položene, da se doseže nekaj gibčnosti in da je lep take vrste, da se ne raztopi niti v vročini. Vsled tega so taki podplati tudi nepremočljivi in so pač v današnjih težavnih razmerah tudi glede trpežnosti edino nadomestilo za podplate iz usnja. Pojasnila daj a „Wirtschaftsabteilung des Steiermärkischen Gewerbelör-de^ungs-Institutes in Graz, Burggasse 13.“ Izdelovanje čevljev s takimi podplati se lahko ogleda in priuči pri navedenem Zavodu za pospeševanje obrti v Gradcu. Sicer je delo tako enostavno, da, se ga lahko napravi že po popisu, ki ga je izdal omenjeni zavod.
Anglija prepovedala izvoz bombaževjne. Angleška vlada je prepovedala izvoz bombaževi ne in izdelkov iz bombaževine iz Anglije.
Razne nogice»
Naj večja knjiga na svetu. Knjiga izredne velikosti se nahaja v angleškem muzeju. Visoka je 175 cm in skoraj tolika je tudi njena širjava. Kakor je nenavadna njena obsežnost, tako je tudi njena vsebina posebnost svoje vrste, zakaj sestavljena je iz
lino izdelanih nizozemskih zemljevidov iz časa kraljev stuartskega rodu. Rečena knjigai je vezana v r-deče usnje, platnice pa so okrašene s tremi močnimi In pozlačenimi zapenjača^ni. ‘Na naslovnem^ listu so bogati okraski, izvedeni z ročno risbo. Zgodovina, te čudne knjige je jako zanimiva. Bila je namreč podarjena angleškemu kralju .Karolu II., ko je 1. 1680 odhajal iz svojega p rog n an st va na Nizozemskem, da bi zopet zasedel svoj prestol na Angleškem. ^ John Evelyn piše v svojem dnevniku dne 1. listopada leta 1860:	„Z nekaterimi svojimi sorodniki sem posetil
kraljevi grad, da bi jih povedel skoz kraljev kabinet in skoz kraljeve zasebne zbirke. Videl sem tam nenavadno veliko knjigo, visoko skoro 4 lakti, vsebujočo zemljevide.“
Žepna ura na bajonetu. V Ljubnem na Gor-nje-Stajerskem je bil pretekli ponedeljek velik naval na tamošnjo tobakarno.. Zlasti odhajajoče vojaštvo si je nakupovalo tobaka. Iz gneče se je tudi preril na prosto vojak, ki je opazil, da je visela na njegovem bajonetu tuja srebrna verižica z uro vred, katera, je v gneči v tobakarni obvisela na njegovem bajonetu. Najdeno blago je pošteni vojak izročil svoji vojaški oblasti.
Majhni ljudje so boljši vojaki. V londonskem kraljevem zdravstvenem zavodu so pred kratkim razpravljali o vprašanju, ali so veliki ali majhni ljudje bolj sposobni za, vojaški poklic. Pri. tem so se izrazili, da splošno mnenje, da so veliki ljudje boljši vojaki, ne odgovarja resnici. Kajti velikost je navadno odvisna od dolžine nog in vojak ne potrebuje dolgih nog, marveč zdravo truplo in bistro glavo. Truplo in glava sta pri majhnih ljudeh navadno bolje razvita nego pri velikih.
Dopisi.
Maribor. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru razglaša, da je oddati tobačno trafiko v Lutrovi ulici štev, 9 v Mariboru. Prefdnost imajo vojni invalidi, vdove in sirote v vojski padlih vojakov. Več se izve pri okrajnem fi naučne m ravnateljstvu v Mariboru,
Jarenina. Otožno so doneli zvonovi, ko smo spremljali k zadnjemu počitku pridnega mlajdeniča Antona Kaufman, kateri je, zadet od sovražne lalške krogle, dne 11. avgusta v. bolnišnici v Sterntalu pri Ptuju izdihnil svojo mlaido dušo. Truplo so stariši dali prepeljati na domače pokopališče. Oba čč. gg. duhovnika in truma ljudi ga je od meje fare sprem1 ljala na mirodvor. Ko so v;ojaki-!to|Variši spustili ra-kev v zemljo, zapel mu je domači pevski zbor „Blagor mu, ki s’e spočije . . Bodi junaku lahka gruda domača!
Št. Hi v Slov. gor. Na Kresnici je umrla M, Bartl, soproga posestnika in občinskega Odbornika v St, liju. — Mlad posestnik Henrik Maier se je vrnil X bojišča s kroglo v nogi. Krogla mu tiči že več mesecev v gležnju in se je tako zarila v kost, da je zdravniki še dosedaj niso mogli odstraniti, Maier hodi le z veliko težavo.
Gradec. Prihodnjo nedeljo, dne 10. septembra, bo v cerkvi usmiljenih bratov ob /45. uri popoldne slovenska pridiga za Slove i lee-begu n co in druge rojake, Nato litanije. Pridite!
Na Šv. Uršulo n aid Slovenjgradcem se bode v vohio-domoljubne namene poromalo v tretjič iz Braslovč in Vranskega in sicer tako, da bodo dne 20. t. m, romarji lahko pri sv. maši na Homcu ob enajstih, ob dveh se udeležili sv, križevega pota. na Gra|d, ob štiril? pa< večernic pri Sv, Roku na Selah, zvečer pa večernic in rimske procesije na Sv. Uršuli, kjer bo dne 21, septembra zjutraj slovesno sv. opravilo. Z oziroma na domoljuben namen romanja se .»rosijo dotična cerkvena predstojništva blagohotnega dovoljenja! — Namesto na Sv. Višavje, pa na Sv. Uršulo !
Celje. Slovenski vojaki nam pišejo s soške bojne fronte:	Zopet smo prišli iz visokih tirolskih in
laških gorja, kjer smo poleti hrabro prodirali in zar d|ali Lahom veliko težkih udarcev;, branit milo našo domovino pred laškim navalom, Preko naših živih trupel soivražnik ne bo prišel naprej. Tudi celjski mestni očetje so spoznali na|še vrline. Poslali so nam pozdrave in srebrn rog. Upamo, da nam bo ta kmalu zatrobil pesem o miru. Prepričani smo, da bomo ob vrnitvi iz krvavega boja 1 ,v milo domovino smeli po Celju prepevati slovenske pesmi, katere orijo vedno tudi tukaj na bojnem polju, da bomo lahko tudi juckali. kar delamo pri vsakem bajonetnem napadu. Prisrčne pozdrave vsem cenjenim čitetaljem „Straže“ in „Slovenskega Gospodarja“ pošiljajo fantje domačega pešpolka. Zdravko Kroflič.
Rimske Toplice. Na Breznem je umri posestnik in občeznani izdelovatelj sodavice in pokalic g. Josip štokavnik. Pokojnik je bil zelo skrben gospodar in vrl narodnjak, N. v m. p. !
Trbovlje. V našem rudniku se je dne 6. t. m., j ob 2. uri zjutraj, zgodila grozna nesreča, 1 Goreči * plini so zasačili oddelek rudarjev pri njihovem delu, j kojih žrtev so ti postali. Najprej se je govorilo, da so trije rudarji mrtvi, njihovo število pa postaja večje; do 1. ure popoldne so spravili 10 nesrečnih žrtev v mrtvašnico, eno položili doma na mrtvaški oder, dve pa v bolnišnico, kjer jima še skušajo rešiti življenje. Ponesrečencev ni mogoče spoznati. Došla rudarska komisija skuša rešiti, kar je še mogoče rejiti. Dosedaj so znana imena sledečih ponesrečencev: Vrabič Martin, Vrabič Jože, Ban Franc, Grabnar Anton, Zaver! Franc, Hribar Franc in Dernovšek Franc, Med ponesrečenimi je pet oženjenih, ki zapuščajo žene in skupno 16 otroka Vzrok nesreče ni znan, najbrž neprevidnost. — Dne 4. t. m, so tukaj pokopali ruskega vjetnika, ki je tudi ponesrečil pri tukajšnjem rudniku.-
Duplo pri Kozjem* Ponoči od pretekle sobote do nedelje (od 2. na 3. septembra) okoli polnoči je upepelil požar novo gospodarsko poslopje Rajglovih deklet v Duplom pri Kozjem, vrlih cerkvenih pevk, ki isto oskrbujejo že mnogo let po nedeljah in praznikih in tudi po delavnikih vsak dan, Zgorel-je ves le-lošnji pridelek, tako krompir, mast, obleka, vsa živina in tuđi psieek-varil?, privezan na verižico. Zavarovane so bile le za malo svoto, zato trpijo veliko škocIo. Bog bodi tolažnik težko izkušanim in naj jim ■obudi veliko usmiljenih src!
Na fevlšje dovodio Njegoša ces, jg| in kralj, apostolskega Veličati
Izvanredna c. Ir. državna loterija
w
za, Tojusoskrbovalne namene.
Ta loterija % denarju vsebuje 21.146 dobitkov t gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju di;e
5. oktobra 1916. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C kr. generalne ravnateljstvo m driivne loterij®
(oddelek dobrodelne loterije).
Naročajte in razširjajte „Stražo'*!
SBhdt lafcam» kss Uk s	.
Ixlaj atoli is MkBnDH Kaanorotj „Itala,"
IHgania] rtcwfadk«	Stapan,