PR..,.urtSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini ~ ork/~. .. Abb. postale i gruppo Cena oOO lir Leto XXXVI. Št. 7 (10.527) TRST, sreda, 9. januarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZASKRBLJUJOČ IZBRUH PREVRATNIŠKEGA NASILJA V MILANU Teroristi rdečih brigad zahrbtno ubili tri agente javne varnosti Kaj pravijo policaji (.'Italijanski politiki imajo srečo, lo sem že večkrat poudaril. Ko ne bi imeli te policije, ki je še demokratična in hoče postati še bolj demokratična, ko ne bi imeli takega sindikata kot je naš, bi se hjdi v Italiji kot v Braziliji pojavili tako imenovani vodi smrti.* Dr- Cristoforo La Corte, vodja oddelka za boj proti narkomaniji tržaške kvesture in član vsedržavnega vodstva sindikata policijskih delavcev, govori počasi, preudarno, lidi se. da ga je zverinski umor heh policijskih agentov v Milanu hudo prizadel, dasi padlih polici-st°v ni poznal, a trudi se. da bi ga emotivnost ne premagala, da bi ohranil kar najbolj racionalen, razumski odnos do dogajanja. PD: Dr. La Corte, kako je mo-*-e> da do takih zločinov sploh pride. Kako se policisti lahko pustijo Presenetiti, ne da bi reagirali? La Corte: Ne poznam dinamike atentata in zato le s težavo odgo-yarjam na to vprašanje. Očitno pa da zaseda lahko preseneti vsakega policista, naj bo še tako izkušen. PD: Morda pa bi, vsaj v tem Pr.meru, blindiran avtomobil lahko rešil življenje policistom, dal bi jim dovolj časa za reakcijo? La Corte: Morda, dodal bi pa vole: očitno je, da se policija, ka rabinjerji in finančni stražniki ne morejo posluževati izključno blindi-ranili avtomobilov. To bi pomenilo, da smo v vojnem stanju, mi pa h°demo verjeti, da smo danes v vojneni stanju. Blindirani avtomo-hdi lahko služijo v nekaterih pri-merih. ne pa za običajno Dolici.jsko dejavnost. Kaj več bi vam v tem Pogledu ne mogel povedati. PD: Podil umor treh policijskih agentov bo izzval val ogorčenja v r*avi. Kaj pa bi po vašem mne-m, poleg neizprosne obsodbe in o-saipitve zločincev, morali ukreniti ' boju zoper teroriste? i Jja Corte: O tem vprašanju bi anko govorili še in še. Osebno bi ekel le, da smo kot sindikat ooli-l 'J® že pred dvema letoma pred-°zili vladi jn političnim silam do-ument, v katerem smo povedali. ?•' hi bilo treba po našem rrmenju kreniti. Poudariti moram, da sploh lsmo zahtevali izrednih ukrepov in posebnih zakonov, pač pa le ukrepa tehničnega in administrativnega 'acaja. Naj navedem kot primer ejstvo, da smo svetovali zaoosli-v civilnega osebja za uradniško /d*0, da bi lahko omogočili agen 0 m’ da opravljajo svojo funkcijo gan°v pregona. Navedli smo na-litv VTSto tehničnih ukrepov. Po „;’ai naših sugestij in predlogov sprejeli, ker imajo očitno dru- gsčne poglede na to problematiko j i te(n okviru bi rad poudaril, da tavci policije zahtevamo sindikat h av zato: ni nam do vmešavanja : Politične zadeve, hočemo oa po-J sruti naše poglede m stališča, ko »p M varnost, za zaščito osebja, -i®?® pristojnosti, ki jih ima vsak 'hikat in ki so jih cstali sindikate krepko uveljavili, saj imajo Pogodbi na razpolago sredstva, „hm omogočajo, da posežejo, ko Te Za. vprašanje varnosti na delu Pristojnosti hočemo imeti tudi tiče' ° fire za ukrepe, ki se nas se heposredno. V tem pogledu ri m! zdi, da je najnujnejši ukrep ^ er,1ta reforma policije, o kateri > toliko govori. Neštetokrat smo i!!,'• da te oolici.ja telo. ki ga preosnovati. da mora ime-j',.na razpolago sodobne tehnične rumente. da mora biti osebje i?i, ■0Vn° bolje podkovano in bolie ko fu0, da bo t0 tel° ~ če lah' tako rečem — uglašeno s seda •hi potrebami. Vse to pa zahte li-pt^sodobljenje in preosnovo po-r,. tsktb Jo], usposabljanje osebja Vjd?~i funkcionalnili kriterijih. Na taktZ *° zabeva samo nas. a ni sk» , Reforma zadeva vso italijan tj^^hružbo, saj resnično demokra j? treba' v spoštovanju vseh ustavnih jj.a in strokovno pripravljena no-nu Ja daje večje jamstvo državlja-tM0*0 v boju proti kriminalu kot Pravih bi bilo seveda trditi, 8a_ rešili vprašanje kriminala bj/i?1 z bolie pripravljeno in organi policijo, Korenine krimi-T-? 'n terorizma so bolj globoke a..Irn Pa. da bi bila taka policija točka za uspe hia^: va^l'm mnenj« bi refor- nlt.j **°**c*Je pripomogli! k izpopol-,vi organikn? La Corte bj Po naši oceni bi, ker niinjjL ravda sedanjo plačilno urav-bi omogoči- j. — zaposlitev civilnega osebja lip'.n°,.Pa ie. da bi bolje pripravni.* ladje morali biti tudi bolje in i«m' bi rad monetiziral krvi Plač CV' zd’ x da sedanja ne ustreza potrebam in. jartov.!eneniu delu Treba ie za ustrezno dohodke policii 01 delavceru, kot je med drugim poudaril predsednik Pertini v svoji novoletni poslanici. FD: Kakšno je stališče sindikata policijskih delavcev do vladnih protiterorističnih odlokov, o katerih v teh dneh razpravlja senat? La Corte: Govorim v osebnem imenu, ker kot sindikat še nismo dali dokončne ocene o teh odlokih. Vendar v skladu s smernicami, ki smo jih odobrili, lahko rečem, da v demokratični državi, ki temelji na tako demokratični ustavi kot je naša, nam ni prav, da se sprejmejo ukrepi, ki presegajo običajen zakon. Hočemo vedeti, ali ima suverena država z akcijo svojili odločujočih teles politično moč, da se bori zoper terorizem. Pripomniti pa je treba, da ne smemo prezreti sedanjega položaja, da ne smemo prezreti žrtev in da se država na neki način mora vendarle braniti. V tem okviru so nekateri ukrepi tudi sprejemljivi, vendar samo v primeru, da se rešujejo tudi ostala redna vprašanja kot je na primer reforma policije. V nasprotnem primeru bi nasedli naklepu teroristov, ki hočejo pahniti državo v brezno državljanske vojne. Ce bi zaostrili le posebne ukrepe, ne da bi reševali ostalih vprašanj, bi res prišli do policijske ure, kar bi bilo negativno za vse. PD: Kaj pa vprašanje policijskega pripora, ki naj bi ga po novih odlokih podaljšali do 48 ur? La Corte: Izhodišče je vselej zaščita državljana in njegovih pravic. Nekateri posegi, za katere se kot policija odločimo, niso posledica dejstva, da so nam taki posegi všeč, pač pa skušamo v širši skupnosti zajamčiti vsakemu poedincu zaščito njegovih pravic. Skrajno tolmačenje individualizma, nasprotno lahko privede do nesprejemljivega garantizma, ki lahko okrni pravice skupnosti. Če so ukrepi, ki jih načrtuje vlada, v skladu s temi načeli, so sprejemljivi in pravilni. Poudariti pa je treba, da je nujno predvsem opraviti svojo vsakodnevno dolžnost: nima smisla, da se spustimo na raven izrednih ukrepov, če ne uresničimo niti rednih, kot sta na primer reforma policije in posodobljenje njenih struktur, k. je odločno prepočasno. PD: Policija je skupaj z ostalimi organi pregona ena od glavnih tarč terorizma. Ta ofenziva je povzročila že nekatere znake občutka tesnobe in negodovanja med policijo. Milanski zločin ho po vašem mnenju še zaostril to stanje? La Corte: Ob tako hudih dogodkih kot je bil včerajšnji je sindikat 7. velikim čutom odgovornosti skušal zajeziti to občutje malodušja in negodovanja, ker je bila odgovornost vselej temelj našega boja Nikoli se nismo hoteli zoperstaviti parlamentu in političnim silam, pač pa smo se hoteli boriti odgovorno in zakonito. Posegi voditeljev sindikata so doslej preprečili hujše izbruhe, očitno pa je, da se ne moremo in se ne smemo poigravati s čustvi tako hudo prizadetih policistov. Mi bomo lahko brzdali ljudi, dokler jim bomo lahko povedali nekaj konkretnega. A če jim ne moremo reči, da je reforma napredovala, da smo dobili nove ljudi, da bomo dobili novo, sodobnejše orožje? če bomo nadaljevali po dosedanji poti, so možni tudi primeri histerične reakcije. Naš namen je ohraniti mirne živce in hladno kri, vprašanje pa je, do kakšne mere nam bo to u-spslo, če se razmere ne bodo spremenile PD: Toda do nekaterih primerov prekomerne reakcije je prišlo_______ La Corte: Morda nekaj primerov smo imeli, a bili so osamljeni, medtem policija kot telo ni nikoli reagirala histerično. Kot sindikat smo vselej poudarili, da odgovoriti na nasilje z nasiljem je najbolj nedemokratičen način boja. PD: Včasih pa organi pregona le streljajo prehitro; običajno jo skupi tatič, ki se ni hotel ustaviti pred prometno zaporo, ne pa terorist.. . La Corte: Lahko se pripeti tudi to. Vsak človek ima pravico do življenja in včasih ob zločinu organ pregona reagira na določen način in, ko se čuti ogrožen, naredi to, kar bi v normalnih pogojih ne naredil. Vendar gre za zelo osamljene primere. PD: Sindikat policije bo pritisnil na vlado, da se reforma končno premakne z mrtve točke? La Corte: V Rimu bodo nedvomno pripravili tiskovno sporočilo, katerega vsebine pa ne morem antiei-pirati, ker je ne poznam. Rekel bi pa tole: naši voditelji imajo srečo, da je italijanska policija demokratična in hoče postati še bolj demokratična, sicer bi spričo sedanjega položaja že imeli vode smrti kot v Braziliji. V Italiji se to ne dogaja, nismr imeli primerov kolektivne hi sterije tudi zato, ker se je sindikat vselej boril za red in hoče rfed. Razgovor zapisal VOJMIK TAVČAR Demokratična javnost odgovorita na atentat z mogočno ljudsko manifestacijo - Pogreb najbrž že jutri MILAN — Po nedeljskem umoru predsednika deželnega odbora Sicilije Mattarelle so teroristi rjlečih brigad včeraj zjutraj v Milanu barbarsko ubili tri policiste. Nadaljuje se torej tragična veriga umorov in zločinskih atentatov kriminalnih skupin, ki pod podlo krinko revolucionarnih gesel, redno prizadenejo demokratično jedro države in predvsem tiste napredne sile, ki se borijo za splošno in učinkovito politično in družbeno obnovo. Tudi tokrat so teroristi s cinično natančnostjo izbrali svoje žrtve med pripadniki sil javnega reda, ,u so v zadnjih letih plačale visok krvni davek v vsakdanjem težkem boju proti naraščanju navadnega in političnega kriminala. Kocco Santoro, Antonio Cestari in Michele Tatulli, policisti milanskega komisariata Porva Ticinese, so bili verjetno že dalj časa na muhi teroristov, ki so očitno zelo dobro poznali vse njihove službene navade in delovne urnike. Tudi včeraj zjutraj so trije agenti javne varnosti v civilu in z avtomobilom s civilno evidenčno tablico opravljali svojo redno izvidniško službo pred šolami in tovarnami milanskega predmestja. Kot sicer vsako jutro je fiat «ritmo» s katerim so se peljali, tudi včeraj zjutraj zavil v samotno Ulico Schievano vzdolž železnice in nekaterih tovarn. In prav pod železniškim nadvozom so teroristi priredili morilsko zasedo, z zvijačo ustavili «rilmo» ter divje streljali na nesrečne policiste, ki se sploh niso utegnili zavedati kaj se dogaja. Po vsej verjetnosti so na agente streljali trije moški, od katerih sta imela dva zakrinkana obraza, tretji pajdaš pa jih je pričakoval v avtomobilu, ki je bil parkiran v bližini. Tragični zasedi je od blizu prisostvovala neka ženska, ki se je peljala za »ritmom* in ki je videla v obraz nezakrinkanega morilca in njegovega pajdaša, ki je bil v avtomobilu. Prvi so na kraj a-tentata pritekli delavci neke bližnje tovarne, bilo pa je prepozno, saj so agenti že podlegli hudim ranam. Teroristom pa je pri begu pomagala gosta megla, ki je ob tisti uri zavila milansko predmestje. •'■■■mr- USsivi ■ ... ... Truplo enega izmed nesrečnih policistov takoj po atentatu v Milanu (Telefoto AP) Preiskovalci niso uspeli niti še mobilizirati razpoložljivih policijskih sil, ko so rdeče brigade s telefonskim pozivom dnevniku «Corriere d'informazionex> prevzele odgovornost za umor treh policistov. Kmalu zatem pa je policija našla nedaleč od kraja atentata ukradeni avto, ki so se ga poslužili teroristi. 32-letni Rocco Santoro, 50-letni Antonio Cestari in 25-letni Michele Tatulli so bili že nekaj let zaposleni v komisariatu Porta Ticinese in specifično v oddelku, ki ima nalogo nadzorovati javni red pred šolami in tovarnami tega področja. Agenti tega oddelka so se vedno peljali z istim fiatom «ritmo», zato so bili teroristi gotovi, da se v tem avtomobilu ve*io peljajo policisti. Vsi trije nesrečni pripadniki sil javnega reda so bili po rodu iz južne Italije, kot sicer večina policistov, a so živeli v Milanu. Santoro zapušča ženo in sina, Antonio Cestari, ki bi moral kmalu v pokoj pa zapušča ženo ter dva otroka, medtem ko bi se moral Michele Tatulli poročiti prihodnji mesec. Zadnja žrtev rdečih brigad je bil v Milanu paznik zapora San Vitto-re Vittorio Di Cataldo, ki so ga teroristi ubili 20. aprila 1978. Že v istem letu pa so karabinjerji generala Dalla Chiesa zadali hud udarec milanski «koloni» te prevratniške skupine, ko so v nekem skrivališču v središču mesta aretirali domnevna voditelja iste organizacije v Milanu Nadio Mantovani, Antonia Savina in Laura Azzolimja. Milan je takoj odgovoril na umor treh policistov z mogočno manifestacijo. ki jo je priredil mestni antifašistični odbor. V četrti Porta Ticinese pa so stavkali vsi delavci tamkajšnjih tovarn, ki so v sprevodu krenili do krajevnega komisariata ter izrazili solidarnost delavskega razreda težko prizadetim silam javnega reda. Sožalno brzojavko obrambnemu ministru Ruffi-niju in družinam ubitih policistov pa je poslal tudi predsednik republike Pertini. Pogreb nedolžnih žrtev terorističnega nasilja bo po vsej verjetnosti jutri zjutraj v Mi lanu. (st) Minister Rognoni o tragičnih umorih PO UMORU PREDSEDNIKA SICILSKEGA DEŽELNEGA ODBORA Čimprej odkriti zavezništva mod matijo in prevratništvom Maltarello je na zadnji poti pospremila stotisoeglava množica ljudi - Pogreba se je udeležil tudi predsednik republike Pertini - Policijska preiskava še na mrtvem tiru 03 IZZIVALNI POTEZI GLEDE DRACINJSKE DOKLADE Brez uspeha razgovori Conf industria - sind ikati Enotno tajništvo CGIL-CISL-UIL obsoja vojaški poseg SZ v Afganistanu RIM' —jjoskus dogovora nj£d dikati in industrijCi o načrtnih it krepih za premostitev energetske krize je včeraj obtičal na nepremostljivi oviri. Vodstvo Confindustrie je namreč nepričakovano postavilo tudi sinoči vprašanje sprememb pri obračunavanju draginjskih doklad, ki naj bi »nevtralizirale* učinke podražitve petroleja. To je nemalo izne-nadilo sindikaliste in precej oddaljilo • perspektivo konstruktivnega sporazuma med zastopniki delovnih ljudi in delodajalcev glede omejevanja hudih posledic pomanjkanja petroleja na proizvajalni proces in na zaposlitev. Začudenje predstavnikov enotne sindikalne zveze je bilo povsem u-pravičeno, saj je bilo Confindustrii prav dobro znano načelno nasprotovanje CGIL, CISL in UH, vsaki mož- RIM — «Ti tragični dogodki nas znova opominjajo, da se moramo vsi, od vlade, političnih in družbenih sil pa do slehernega državljana, trdno in odločno zavzeti za boj proti vsaki obliki terorizma*, je dejal minister za notranje zadeve popravkov premične lestvice, Rognoni včeraj ko je odgovarjal edinega sredstva, ki vsaj za silo na interpelacije, ki so mu jih za-1 brani delavske plače pred posledi-stavili parlamentarni predstavniki j cami inflacije. Tako neomajno sta-po umoru predsednika sicilskega \ bšče so sindikalni voditelji javno deželnega odbora in treh policij-1 P°trdili tudi v dneh pred sinočnjim skih agentov. Rognoni je tudi pou-1 srečanjem na sedežu združenja in-daril, da se umor na Siciliji uvr- j dustrijcev in so ga utemeljili s pre-šča v širše oblike terorizma, ki je Pričljivifni argumenti, tako kot v drugih držav prisoten Neupoštevanje podražitve energet tudi v Italiji, istočasno pa odraža j skih sredstev pri izračunavanju in-tudi sedanje stanje zgodovinskega deksa življenjskih stroškov bi vpli-razvoja sicilskega gibanja za av- j valo le malenkostno (za približno tonomijo in je torej verjetno pove- ! 1,3 točke) na zvišanje draginjske do-zan z mafijsko mrežo. | klade. Kdor postavlja torej to vpra- HiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiit>iinii(iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||j||||l||||,l|,l,,l,,l|l,ll,l|ll,llllllll|l|lll|llllll,lll|l|||||,||l|lllllllllllinull|l,l,im,|,||M||l||||||||||||||||||||||||||||||)|||||||||| Po vetu SZ v varnostnem svetu bo razprava o Afganistanu potekala v generalni skupščini WASHINGTON - Ameriški predsednik Carter je dejal, da je bil sovjetski veto v varnostnem svetu OZN predviden, čeprav resolucija neuvrščenih držav ni govorila o Sovjetski zvezi, temveč nasplošno o tujih posegih v posamezne države. To dokazuje, ^ravi Carter, pomanjkanje spoštovanji do načel verske svobode, neodvisnosti in suverenosti ter ozemeljske nedotakljivosti neuvrščenih držav. Razprava o sovjetskem vojaškem posegu bi morala sedaj potekati v generalni skupščini, kjer nobena država nima pravice do veta. Politični opazovalci v New Yorku menijo, da bo skupščina izglasovala podoben tekst resolucije, kot so ga predložili varnostnemu svetu. Kot znano je resolucija neuvrščenih držav o Afganistanu govorila zelo splošno o «nedavnem oboroženem posegu v Afganistanu, ki je v nasprotju z listino svetovne organizacije ter zato zahteva takojšen umik vseh tujih čet iz države, tako da bi afganistansko ljudstvo lahko samo odločalo o obliki vlade ter o svojem gospodarskem ustroju*. Sovjetski tisk pa medtem odločno vztraja pri svojih trditvah, češ da je SZ nudi'a le pomoč na izrecno zahtevo afgenistan-ke vlade ter zato da oi pre, i "'i!a imperialistične špekulacije ter vmešavanje ZDA ib Kitajske v notranje zadeve Afganistana. Da so ZDA in Kitajska ze dalj časa rovarile zoper Af- ganistan in njegovo ljudstvo naj bi dokazovalo dejstvo, da so pri mnogih muslimanskih upornikih, ki še kljubujejo sovjetski vojaški premoči, našli orožje «made in USA* in «made in China*. Poleg vsega, pravi sovjetski tisk, je sovjetski poseg v Afganistanu le -ačasnega značaja in je v tisti azijski državi le omejeno število sovjetskih vojakov. Naj omenimo, da bo to število, seveda po ocenah iz ameriških virov, doseglo kmalu 100 tisoč mož. Da bi preprečila krizo na področju kmetijstva pa je ameriška vlada sklenila odkupiti od poljedelcev ves pridelek žita, ki je bil sicer namenjen za izvoz v SZ; v ta namen bo Carterjeva uprava porabila tri milijarde dolarjev, (if) Vrhovec o političnem položaju v svetu BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je v beograjskem centru Sava včeraj govoril političnemu aktivu zvezne konference SZDLJ o aktualnem položaju v svetu, zunanjepolitični dejavnosti Jugoslavije in nujnosti vsestranskega angržiranja vseh neuvrščenih držav ter neuvrščenega gibanja pri reševanju izjemno zapletenih in velikih problemov, ki danes bremenijo mednarodne odnose. Zvezni sekretar je opozoril, da bi I akcije gibanja neuvrščenih držav, zaostrovanje blokovske konfrontaci- da bi se odpravile te nevarnosti in je pomenilo ponovno hladno vojno. Govoril je tudi o pomenu sporazumov doseženih na lanskem vrhunskem srečanju neuvrščenih držav in o nenehnem angažiranju za uresničevanje sklepov tega pomembnega srečanja, kot tudi o najnovejših kriznih dogajanjih, agresijah, intervencijah in uporabi sile v Aziji, na Bližnjem in Srednjem vzhodu, na Jugu Afrike in drugod. Med drugim je še govoril o Namibiji, Zimbabveju, Iranu, Kampučiji in Afganistanu. Opozoril je, da razni poskusi preprečsvanja samostojnega razvoja in neodvisnosti narodov, posebno neuvrščenih držav, kaj lahko imajo nepredvidljive posledice za mir in varnost sveta. Josip Vrhovec je hkrati opozoril na nedopustnost zatekanja k politiki sile, vojašr.im intervencijam, pritiskom in vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, da bi se ohranili privilegiji, razne oblike tuje nadvlade ter širile interesne sfere. Če bi se ta gibanja nadaljevala tudi v prihodnosti, je poudaril Vrhovec, bi postal vprašljiv ne le proces popuščanja napetosti v svetu, marveč celoten sistem mednarodnih odnosov. Zato je voditelj jugoslovanske diplomacije opozoril na obveznost mednarodne skupnosti, da se odločno zoperstavi takšnim gibanjem kot na nujnost pozitivne in mobilne da bi se zagotovilo spoštovanje načel suverenosti, neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in pravice vsake države do lastnega razvoja, (dd) Proti Sovjetski zvezi enotna strategija Kitajske in ZDA PEKING — Ameriški obrambni minister Harold Brovvn, ki se mudi na obisku v Kitajski, se je včeraj srečal s podpredsednikom kitajske vlade Dengom Xiaopingom in namestnikom načelnika generalštaba generalom Zhangom A pingom. V teku pogovorov je Deng Xiaoping tako ostro kot še malokdaj poudaril vlogo, ki jo ima Sovjetska zveza v ustvarjanju napetosti in grožnje za mir in varnost v svetovnem merilu. Kljub temu, da se ZDA zaenkrat opredeljujejo ža bolj previdno stališče, se vsekakor strinjajo s Kitajsko glede izdelave enotne strateške linije, ki bi onemogočila »globalno ekspanzijo* SZ in ji tudi v ta namen dajejo na razpolago zelo sodobno tehnologijo, kot je zemeljska postaja za sprejem satelitskih informacij, ki so lahko gospodar skega ali vojaškega pomena. šaiiie,, zatrjujejo sindikati, hoče' izrabljati energetsko krizo kot pretvezo, da utira pot odpravi draginjske doklade v celoti. Včerajšnja poteza zastopnikov Confindustrie zato močno diši po izzivanju, ki prav gotovo ne prispeva k zbliževanju s sindikati, ampak nasprotno k zaostrovanju odnosov. Prva znamenja prav majhne vneme industrijcev, da bi si prizadevali iskati skupaj s sindikati možnosti za omilitev posledic in prebroditev energetske krize, ki grozi močno hromiti proizvajalne dejavnosti in s tem povečati brezposelnost, so bila očitna že na samem začetku sinočnjega srečanja. Predsednik Confindustrie Guido Carli je že v svojem uvodnem posegu očital sindikatom, da so vsaj delno krivi za poslabšanje položaja po 28. decembru (ko so naslovili skupno kritično pismo vladi), ker so oklicali za 15. t.m. splošno stavko. Zelo odločno je poudaril različnost interesov, ki ločujejo industrijce od sindikatov. Prav tako je bilo pomenljivo dejstvo, da Confindustria ni predložila nobenega dokumenta o energetski politiki v skucno obravnavo. , Sindikalno vodstvo mu je mimo odgovorilo (Lama, Carniti in Benvenu-to so pritekli na sestanek'z nekaj zamude z Mattarellovega pogreba v Palermu), da nikakor ne mislijo vplesti odgovornosti delodajalcev v splošno stavko, ki ima namen spodbuditi vlado k resnejšemu ukrepanju za premostitev energetske in splošne gospodarske krize. Predložili so pa' tudi dokument o energiji in še posebnega o odpravi posledic morebitnih prekinitev toka na proizvodnjo, kar dokazuje resnost in konstruktivnost sindikalnega pristopa. Ob nenapovedani čeri draginjske doklade so se nato razšli, ob sami obljubi Carlija, da bodo sindikati prejeli dokument o energiji Confindustrie, ki bi ga moral odobriti drevi njen izvršni odbor. Razgovore bodo sicer nadalievali, ni pa še znano kdaj. Najbolj verjetno bo prihodnje srečanje na vrhu sindikati -Confindustria šele po splošni stavki 15. t.m. Na jutranu seji je enotno tajništvo CGIL - CISL - UIL med drugim odobrilo dokument, v katerem ostro obsoja vojaško intervencijo SZ v Afganistanu in je napovedalo za 21. t.m. manifestacijo v Rimu v pod noro miru in popuščanja napetosti. (Iv) SALISBURY — Prebivalstvo Rodezije. ki je pred terorjem vlada vine bele manjšine zapustilo svojo domovino, se končno vrača na svoje domove. Po pisanju agencije AP je včerai prispelo v Rodezijo nekaj tisoč beguncev iz Botsvane, kar je povzročilo in povzroča hude probleme varnostnim silam britanske skupnosti narodov, saj ne vedo. kam z begunci. Po mnenju izvedencev je v sosednjih državah vsaj še 200 tisoč rodezijskih be guncev. PALERMO — «Pred tako številno množico in pred tolikimi mladimi. sem trdno prepričan, da pre-vratništvo ne bo zmagalo, saj naši ljudje nimajo namena kloniti izsiljevanju nasilja in terorizma*, je včeraj izjavil predsednik republike Sandro Pertini takoj po pogrebu ubitega predsednika sicilskeea deželnega odbora Mattarelle. Življenje v Palermo se .je včeraj zjutraj skoraj popolnoma ustavilo in ko je iz deželne palače krenil žalni sprevod proti glavni katedrali, se je n* ulicah zbrala stotisečglava množica ljudi, ki se je tako hotela zadnjič posloviti od Santija Muttarel-le, uglednega demokristjanskeg« \TMitelja in predvsem odprtega politika. ki .je razumel, da je treba na otoku odpreti novo obdobje političnega sodelovanja med demokratičnimi strankami. Pogreba predsednika sicilskega deželnega odbora so se poleg Per-tinija, udeležile visoko državne •> blasti. delegacija vsedržavnega vodstva KD s tajnikom Zaccagninijem na čelu, zastopstva strank, generalni tajniki sindikalne zveze Lama, Benvenuto in Carniti, župani skoraj vseh sicilskih občin in pa predvsem ogromna množica ljudi, delavcev, študentov in uradnikov, ki so tako ponovno odločno iznri-čali vero v demokracijo in nasprotovanje terorizmu. Mašo zadušnico-1 je daroval kardinal Pappalardo, po državnem pogrebu pa so ubitega politika pokopali v zasebni obliki v rojstnem kraju Casteljamare del Golfo. pri Trapaniju. Medtem se je tudi včeraj na Siciliji nadaljevala množična policijska preiskava za izsleditev morilca Santija Mattarelle. Kaže pa. da preiskovalci še ne razpolagajo i1 konkretnimi elementi, ki bi na katerikoli način prispevali k razvoju' preiskave, razen z identikitom mladega kilerja, ki je iz bližine nekaj metrov hladnokrvno ustrelil nesrečnega voditelja dežela Sicilije. V' krogih palermske sodne palače s« širijo vesti, da so nekateri sodniki in preiskovalci osvojili mnenje, da je bil nedeljski atentat sad “zavezništva med krajevno mafijo in terorizmom. ki pa se doslej v Siciliji praktično ni nikoli pojavil. Vsekakor so tudi tokrat kriminalci, podobno kot z bivšim predsednikom KD Aldom Monom. skrbno izbrali svojo žrtev med politiki, ki so hoteli nadeti novo fazo sodelovanja med strankami ustavnega loka. Mafija. ki je trdno zakoreninjena predvsem v Palermu, pa od vedno nasprotuje vsakršnemu družbenemu premiku, kot dokazujeta nedavna umora liderja KD Reine, ki ie bil blizu pozicijam Mattarelle in pa preiskovalnega sodnika Terranove, bivšega člana protimafijske parlamentarne komisije. Ni izključeno torej, da imajo nalermski preiskovalci prav ko trdijo, da je Matta-rello ubila mafija po predhodnem dogovoru s prevratniško centralo, ki deluje na polotoku, kar bi gotovo pomenilo nov in zaskrbljujoč kvalitetni skok prevratniškega nasilja v državi. Na sliki (telefoto AP): predsednik republike Pertini med uvoicl ubitega predsednika sicilskega deželnega odbora Mattarelle. TOKIO — Japonska tiskovna a-gencija je sporočila, da bo kitajski predsednik vlade Hua Guofeng proti koncu maja, po potovanju na Japonsko, obiskal tudi Združene države Amerike. Ameriški predsednik Carter pa naj bi takoj zatem vrnil Kitajski obisk. V Genovi odkrili skrivališče teroristov? GENOVA — V skupaj akciji so policijski agenti in karabinjerji a-retirali v genovskem predmestju Busalla 38-letnega Vinicia Vallija, ki je obtožen za rop v neki genovski banki. Po nepotrjenih vesteh pa bi Valli bil pripadnik teroristične skupine in stanovanje, kjer so ga zasačili naj bi služilo teroristom kot skrivališče za njihovo prevratniško dejavnost PO 13 MESECIH SODELOVANJA MED KD, KPI, PSI, PSDI, SSk IN PRI Z uradnim odstopom Cemellijevega odbora konec politike demokratične solidarnosti Vse stranke dosedanje programske večine so se vsekakor zavzele za nadaljevanje take politične linije, ki je kljub vsemu obrodila nekatere pozitivne sadove - Deželni svet bo vzel na znanje odstop odbora na prihodnji seji, ki bo čez teden dni Od včerajšnjega dne je kriza na deželi tudi formalno odprta. Predsednik deželne vlade odv. Antonio Comelli je namreč odstopil in svojo odločitev pismeno posredoval predsedniku sveta Mariu Colliju; slednji je z njo seznanil skupščino na zaključku včerajšnje seje deželnega sveta, ki je bila zaradi tega zelo okrnjena, saj je z dnevnega reda praktično izpadla razprava o nekaterih zelo važnih zakonskih osnutkih. Odločitev o odstopu deželnega odbora je bila sprejeta na ponedeljkovem sestanku med deželnimi tajniki strank - KD, KPI, PSI, SSk, PSDI in PRI — ki so od 28. novembra 1978 pa do včerajšnjega dne sestavljale programsko večino. Zaradi odstopa deželnega odbora je predsednik sveta Colli takoj po včerajšnji seji sklical načelnike svetovalskih skupin, ki so na sestanku sklenili, da bo deželni svet vzel na znanje odstop odbora na prihodnji seji, ki bo v sredo, 16. januarja. Kot je izjavil predsednik deželnega odbora odv. Comelli po zaključku ponedeljkovega sestanka v Vidmu, so predstavniki strank v bistvu soglašali glede nujnosti in oportu-nosti takojšnjega odstopa odbora, da bi se lahko z jasnostjo in odločnostjo lotili nekaterih perečih vprašanj in da bi hkrati ne načeli politike deželne solidarnosti. Vsekakor pa je bila na videmskem sestanku še enkrat potrjena veljavnost politike demokratične solidarnosti, ki je poleg številnih kritik obrodila tudi večje število pozitivnih rezultatov. Vse politične sile dosedanje večine so se namreč zavzele za nadaljevanje take politične linije, čeprav so se stališča strank v marsičem razlikovala. Ne bomo še enkrat ponavljali predlogov in zahtev raznih strank za izhod iz krize, vsekakor pa smo mnenja, da sta osnovni vprašanji, ki bosta pogojevali in bili stalno v ospredju v novi fazi političnih pogajanj, ki jih je sprožil odstop deželne vlade, predvsem dve. Prvo vprašanje zadeva odnose med KD in KPI, oziroma zahtevo komunistov, da bi bili tudi sami neposredno soudeleženi v novi vladi. Odgovor na to vprašanje bo treba gotovo čakati še nekaj časa, saj se bo moral o tem izreči vsedržavni kongres KD, ki bo zasedal na začetku meseca februarja. Konec tega tedna pa bo o tem vprašanju gotovo razpravljal tudi deželni kongres KD. Treba bo torej počakati še nekaj časa, da bomo -Jahko izvedeli, ali je KD spremenila svoje stališče, ali pa potrjuje politično linijo, ki odklanja vsakn neposredno sodelovanje KPI v izvršnih organih krajevnih in deželnih uprav. Drugo vprašanje pa zadeva odnose med KPI in PSI. Med strankama je prišlo v zadnjem času do pogostih stikov, ki so privedli do nekaterih konkretnih zaključkov. Kljub temu pa sta stranki levice večkrat zavzeli različni stališči, ko je šlo za nekatera važna vprašanja. Tako so npr. predstavniki PSI med dolgo fazo preverjanja, ki je nato pri- vedla do odprtja krize, tudi poudarili, da so pripravljeni sodelovati v novem deželnem odboru, v katerem bi ne bilo komunistov. Zato se poraja vprašanje, s kakšnimi stališči bosta stranki levice posegli v razpravo za sestavo nove deželne vlade. Ali bosta nastopili enotno, z enakimi zahtevami, ali pa bo vsaka ubrala različno pot. Na to vprašanje pa bomo dobili odgovor na zasedanju vsedržavnega vodstva socialistične stranke, ki se bo v kratkem sestalo v Rimu. (as) OD DANES DO PETKA Parlamentarna komisija na potresnem območju Na sedežu deželnega sveta se bo danes, ob 9. uri, začel tridnevni obisk komisije za javna dela pri poslanski zbornici v Furlaniji - julijski krajini. Parlamentarna komisija je včeraj zvečer prispela v našo deželo, da bi preverila izvajanje zakona štev. 546, ki predvideva obnovo in razvoj od potresa prizadetih področij v Furlaniji. Dopoldne se bodo člani komisije sestali z deželnim odborom, s posebno deželno komisijo za vpraša nja potresnih področij ter z načelniki svetovalskih skupin. V popoldanskih urah pa se bo komisija porazdelila v več skupin, ki se bodo sestale s sindikalnimi, podjetniškimi, obrtniškimi, trgovskimi, kmetijskimi in drugimi organizacijami, ki so neposredno povezane z obnovo Furlanije. Nadalje se bodo člani komisije sestali še z nekaterimi perifernimi državnimi ustanovami. Jutri si bodo člani komisije o-gledali potresno območje, v popoldanskih urah pa se bodo sestali z upravitelji pordenonske pokrajine. V petek dopoldne se bo komisija mudila v Vidmu, kjer bo sprejela župane prizadetih občin, predstavnike gorskih skupnosti ter predsednika videmske in pordenonske pokrajine. VAZNA POBUDA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE DANES ZAČETEK TEČAJA ZA OTROŠKE VRTNARICE Dvojni namen tečaja: priprava na vsedržavni natečaj in izpopolnitev strokovnega znanja »Mlade vrtnarice so ob prihodu v vrtce največkrat prepuščene, predane same sebi*. Ta kritična pripomba je bila — med drugimi — izrečena na zadnjem občnem zboru Sindikata slovenske šole decembra lani. Ugotovitev seveda ne velja samo za otroške vrtnarice, temveč tudi za druge naše mlade šolnike, ki so komaj zapustili šolske klopi in že stopajo za šolske katedre, u-činek takega travmatičnega prehoda iz sveta študija v svet dela pa se gotovo najbolj pozna prav pri otroških vrtnaricah, ki jim je poverjena velika naloga prve šolske vzgoje otrok naše narodnostne skuonosti. Na občnem zboru naših tržaških šolnikov je bilo poudarjeno, da bi morali mladim otroškim vrtnaricam pomagati, jim priskočiti na pomoč. Zato so že tedaj sklenili, da sprejmejo v odbor dve otroški vrtnarici, tako da bi prišlo do izboljšanja sodelovanja z otroškimi vrtci. Sedaj je Sindikat slovenske šole Furlanije -Julijske krajine pripravil še konkretno pobudo za strokovno usposabljanje naših otroških vrtnaric. Tečaj za otroške vrtnarice, ki se danes začenja v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, ima dvojni namen. V prvi vrsti naj bi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiintiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiimiiiHmiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiM V SMISLU DOLOČIL ZAKONSKEGA ODLOKA ŠT. 633 Z DNE 30. DECEMBRA 1979 Uslužbenca na bolniškem dopustu je odslej dolžan plačevati delodajalec in ne INAM Isto velja za primer zanositve ali nesreče na delu - Znesek nato podjetniku vrne zavod INPS Od 1. januarja ima vsak italijanski državljan pravico do brezplačne zdravniške, bomišniške in zdravilske oskrbe. Kot smo že pred dnevi zapisali, je bil s ten storjen prvi korak naprej k postopni uresničitvi zdravstvene reforme.. Včeraj pa je bila na deželi formalno odprta kriza. To pomeni, žal, zopet korak nazaj. Deželni svet bi bil namreč moral razpravljati o treh zakonskih osnutkih, ki zadevajo ustanovitev krajevnih zdravstvenih enot (unita sanitarie locali) ter uvedbo ustreznih sanitarnih uslug in skrbstvenih storitev, nadalje organizacijo krajevnih zdravstvenih enot in slednjič še probleme računovodstva tgr i?jtQ-„ riščanja, oziroma upravljanja sredstev, tehniškega premoženja in u-službenega osebja - v>-«feloptt-o*nenje nih enot. So 'fh^tešitVe' deždlrtfe Krize ostanejo vsa ta vprašanja na mrtvem tiru in tako se bo izvajanje reformnega zakona št. 833 z dne 23. decembra 1978, ki je že itak v zamudi, še bolj odgodilo. Kljub temu seveda ne bo napak, če nadaljujemo naše radovedno romanje skozi labirintski ustroj spreminjajočega se zdravstvenega aparata. Tokrat bomo spregovorili o novih obveznostih, ki jih imajo delodajalci do uslužbencev industrijskih podjetij. Marsikaj od 1. januarja namreč ne drži več, uvedena je bila ta ali ona novost, ki neposred- no zadeva delovne ljudi, doslej zavarovane pri bolniški blagajni INAM. Novosti predvideva zakonski odlok št. 633 z dne 30. decembra 1979. Njegov prvi člen nalaga delodajalcu dolžnost, da v primeru bolezni ali zanositve uslužbene delovne moči dotični osebi izplača zadevno odškodnino, kar je bilo do konca lanskega decembra v breme zavoda INAM. Izplačani znesek bo skrbstveni zavod INPS delodajalcu povrnil ob u-streznem obračunu (conguaglio) po režimu, kakršen velja za obračunavanje družinske doklade. INPS mora podjetniku vrniti navedeno vsoto najpozneje v 90 dneh, v nasprotnem primeru .bo prisiljen doplačati še medtem , ki zaradi svoje razgibanosti in sveže satire žanje skoraj povsod znaten uspeh. V nedeljo se je predstavil na Proseku, na Colu in v Saležu, v ponedeljek v Rovtah in v Miljah, včeraj pa v Barkovljah, v Nabrežini in v Ricmanjih. Danes pa ga pričakujejo še v Dolini in v Lonjerju. Od kod prihaja in kako to, da je tu, med nami? Čeprav je iz tiste daljne latinsko -ameriške države, s Kube, se je posebej za pantomimiko specializiral v Ljubljani, kjer je tudi poučeval na gledališki akademiji; veliko je •tllllllliMMilillllHiillillllMliiiliMliiiiiiiiiiliitiiiiniinniiiiiiiiiiiiii m n mi m mili ii iiiiiiiiiiiiiiiuxxiiiiiiiiint SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Dr. Požarnik o seksualni kulturi na Slovenskem Problem, o katerem bi morali pogosteje razpravljati Sinoči je bil v Slovenskem klubu zanimiv večer z naslovom »Seksualna kultura na Slovenskem* O vprašanju spolnega vedenja Slovencev je govoril dr. Hubert Požarnik, psihoterapevt v Centru za mentalno zdravje pri Kliničnem centru v Ljubljani. Večer in pogovor je vodila Alenka Rebula. Težko je v nekaj vrsticah zapisati vse glavne točke in probleme, ki jih je predavatelj nakazal, saj je spolna kultura zapleten pojav, ki odvisi od številnih faktorjev. Če povzamemo nekatere bistvene Požarni-kove ugotovitve, moramo najprej zapisati, da je spolno vedenje v Sloveniji, kot tudi drugod, raznoliko, saj to različnost opažamo tako med različnimi družbenimi sloji, kot med ljudmi različnih starosti. Tudi posameznikova izobrazba, navade in drugo zelo veliko vplivajo na naše spolno vedenje. ^ .. Glede spolne svobode je dr. Po žarnik poudaril, aa je pravo merilo seksualnih odnosov, skratka to. kar imenujemo seksualna morala, to, da je spolnost del humanih od šitev postopka glede študijskih podpor, katerega nikakor ne gre na- j nosov med dvema partnerjema. Us-domestiti s posojilnimi pogodbami.: pešna spolnost odvisi od pravilnih Slednjič zatrjuje odbornica, da je odnosov med moškim in žensko, občinska uprava posredovala pri, dejanska enakopravnost je tu se-deželnih oblasteh za čimprejšnjo u- veda bistveni element. Številni so reditev problemov, ki zadevajo šol- faktorji, ki pogojujejo spolno vede ske gradnje, šolsko medicino, pre- nje Slovencev, od kulturnih navad voze šolskih otrok, šolske menze in pa do potrošniške miselnosti are pomožno šolsko osebje. Svetovalca vrsta dejavnikov, ki izoblikujejo sta omenjeno interpelacijo vložila seksualne odnose med ljudmi. Dr. 22. oktobra. I Požarnik je precejšen del svojega (tlllllllllf Hilli tlllllllttlllHMItlllttlllltllltllflllllHVIIIIIItltllltltllll lllllll tlttllllll MIH IIIIIHII11111111111111111111111 Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Državno in mednarodno dogajanje v središču pozornosti skupščine Komemoracija Pietra Nennija ter predsednika sicilske vl?de Sentija Mattarelle • Obsodba včerajšnjega terorističnega pokola v Milanu • Predsednik Colli ožigosal vdor sovjetskih čet v Afganistan Poleg odstopa deželnega odbora, ki je bil osrednji dogodek na včerajšnji seji deželnega sveta, je bilo zasedanje posvečeno komemoraciji nekaterih osebnosti, ki so umrle naravne ali nasilne smrti v tem začetku leta 1980. Na začetku seje se je načelnik socialistične svetovalske skupine Zanfagnini spomnil pred kratkim preminulega Pietra Nennija. Orisal je njegov lik in pomen, ki ga je Nenni imel v zgodovini delavskega gibanja in v boju za dosego demokracije v državi. Spominu umrlega predsednika PSI se je poklonil tudi predsednik sveta Colli, ki je med drugim poudaril, da se ga moramo spominjati predvsem za zgled, ki ga je dal v svojem nepopustljivem boju proti fašizmu, za mir, prijateljstvo in sodelovanje med narodi, ne samo svoji stranki, ampak tudi delavskemu gibanju ter tistim, ki verujejo v ideale demokracije, svobode in družbenega napredka. Predsednik Colli se je spomnil tudi umora predsednika dežele Sicilije Santija Mattarelle in poudaril, da se prepadenost, ki nas po navadi zajame ob takih krutih novicah, ne sme spremeniti v nezaupanje in v popustitev, ampak mora biti spod buda, da se s še večjim trudom lotimo sprejetih obvez. Izrazu solidarnosti se je pridružil tudi predsed nik odbora Comelli, ki je predvsem poudaril, da je bil Santi Mattarella, s katerim ga je vezalo osebno prija teljstvo, prepričan zagovornik politi ke solidarnosti, ki bi morala zajeti demokratične politične sile v boju proti tistemu temačnemu zlu, ki o-klepa Sicilijo. Predsednik sveta Colli se je tudi spomnil afganistanskega vprašanja in poudaril, da so reakcije, ki jih je dogodek sprožil, zelo zaskrbljujo če po vsem svetu. Vdor sovjetskih čet v Afganistan je označil kot težko in nedopustno vmešavanje v no- tranje življenje tiste države. Med sejo je prišla novica o nasilnem umoru treh policijskih agentov v Milanu, vendar še brez vsake podrobnosti. Kriminalen dogodek je predsednik sveta ostro obsodil in izrazil popolno solidarnost policijskim organom. Novo teroristično dejanje je vzbudilo reakcije tudi izven deželnega sveta. Solidarnost silam javnega reda so izrazili tovarniški svet, delavstvo in podjetja, ki delujejo v okviru ladjedelnice Alto Adriatico. predavanja posvetil spolni vzgoji mladine staršem ter govoril o zakonodaji v Sloveniji, ki pravno u-rejuje družinske odnose, spiav in podobno. Govoril je še o družinskih posvetovalnicah, ločitvah, kontracepciji in podal vrsto, podatkov o spolnem vedenju mladine. Tz kompleksne problematike lahko izluščimo misel, da je med prizadevanji za boljše spolne odnose in stvarnostjo tudi v Sloveniji še ved no precejšnja razlika. Čeprav se v Sloveniji marsikatere stvari temeljiteje rašujejo kot pri nas. To je bilo iz predavanja nadvse razvidno, Sama diskusija, na večeru je bilo prisotnih veliko ljudi je dokazala, da bi morali o problemih spolne kulture več diskutirati, saj nam tudi pogovor lahko pomaga. prejeli štipendijo Tržaške hranilnice Tržaška hranilnica (Cassa di Ri-sparmio di Trieste) je tudi v tekočem šolskem letu razdelila več študijskih štipendij med najbolj marljive in zaslužne obiskovalce srednjih šol. štipendije v višini 400.000 lir vsaka so šle dijakom in dijakinjam, ki so se v šolskem letu 1979/80 vpisali v prvi razred višje srednje šole. Štipendiji sta prejeli tudi slovenski dijakinji Helena Cerqueni (Cerkvenič), ki je lani dovršila tretji razred nižje srednje šole »Sv. Ciril in Metod* in Nadja Pertot, ki je lansko leto dokončala zadnji razred nižje srednje šole »I. Gruden* v Nabrežini. Razstave Italijanska ustanova za spoznava- i nje slovenskega jezika in kulture in L’Asterisco predstavljata v pokrajinski umetnostni galeriji (Trg V. Veneto 4) 6 likovnih umetnikov: Kravosa, Pengova, Zajca, Chersi-clo, Duga in Schiozzija. Razstava je odprta do 16. januarja vsak dan od 17. do 20. ur--. Ob nedeljah od 10. do 12. ure. V »Kraljevi* dvorani glavne železniške postaje bo do 15. januarja prva skupna razstava figurativne umetnosti umetnikov »Dopolavoro ferroviario* iz Trsta. V razstavišču »Centro - Barbacan* na Trgu Barbacan 4, je odprta razstava pod naslovom «Božič z umetniki in kritiki*. potoval po vsej Evropi in še poseben doprinos mu je nudilo srečanje v Parizu s francoskimi gledališčniki. Njegov nastop, ki ga podaja tudi po društvih, zaobjema več ločenih točk. Prične s ponazoritvijo jutra ter nadaljuje s prikazom nekaterih figur, ki nas stalno obdajajo. Tako predstavi očeta, profesorja, slikarja, ribiča, lovca, golmana, turista in druge. Pri vsakemu dobi napako in se posebej pri njej zaustavi. Vsako situacijo obravnava precej kritično in tako občinstvo istočasno zabava ter prispeva, da se gledalec ob vsaki sceni resno zamisli. S svojo mimiko želi Andres Valdes zadovoljiti tako otroke kot starejše občinstvo, saj zajema epizode iz realnega življenja, s katerimi se vsi soočamo. Sinoči v Rossettiju premiera komedije «Turcaret» Genovsko Stalno gledališče je sinoči v Rossettijevem gledališč• n-prizorilo premiero VTurcareU, i francoskega dramaturga A. R. a-sageja, ki ga je za italijansko gledališče prevedel Carlo Repetti. Fabula se dogaja v Parizu za časa Ludvika XIV., izmenomc po razkošnih domovih raznih kneginj, markizov in vitezov. Vsi stremijo za denarjem, tudi sam Turcaret, ki se spušča v donosne finančne posle, s katerimi se okoristi tudi njegova ljubljenka in preko te še neki slepar. Razkošje francoske visoke družbe omami tudi služinčad, ki se hoče na vsak način prebiti do denarja. Za sceno in kostume je poskrbel Vmberto Bertacca, za glasbo pa Franco Piersanti. Delo je zrežiral Egisto Marcucci. V glavnih vlogah so nastopili Giancarlo Dettori v nosilni vlogi Turcareta, Graziano Giu-sti, Massimo Lopez, Magda Mer-catali in Eros Pagni. Razna obvestila Sindikat slovenske šole — tajništvo Trst sklicuje za danes, 9. januarja, ob 15. uri redno sejo odbora. Zaželena je polnoštevilna u-deležba in točnost. UH Namesto cvetja na grob Andreja Udoviča daruje družina Gregorič 10.000 lir za TPK Sirena. V počastitev spomina svojih dragih daruje Marija Gembrini - Krečič 10.000 lir za TPK Sirena. Jože Volpi daruje 20.000 lir za SPD Igo Gruden. Manica Terčon - Legiša daruje 20 tisoč lir za ŠD Sokol. V spomin na Antona Kalca daruje Frane ' Lozar 10.000 lir za ŠD Slotmkž dijaki r s „ r ; Hermina Sturm, Neva in Saši da- 9. 1. 1977 Ob obletnici smrti 9. 1. 1980 se ga Zofija, hčerka Silva z družinami. Dolina, 9. januarja 1980 Pomanjkljivo ogrevanje na klasičnem liceju Dante Dijaki italijanskega klasičnega li ceja Dante so v ponedeljek pred časno zapustili pouk zaradi pomanjk ljivega ogrevanja šolskih prostorov. | Ravnatelj šole je o stvari obvestil j tržaško občino, ki je takoj odgovo 1 rila, da so bili prostori pomanjklji j vo ogrevani zaradi premajhne ogre valne zmogljivosti zastarelih grel ' cev, ki so bili med počitnicami ves čas neuporabljeni. Včeraj so se di jaki vrnili v šolo in imeli normalen pouk, ker so se medtem učilnice dovolj segrele. ZAHVALA Ob izgubi naše drage PALME SCHEIMER roj. MILKOVIČ se iz srca zahvaljujemo vsem, ki nji poti. Barkovlje, 9. januarja 1980 so jo pospremili na zad- SORODNIKI • Danes, 9. januarja, ob 9 .uri bo na tržaškem kasacijskem sodišču slovesnost ob odprtju novega sodnega leta. Sledila bo skupščina sodni kov. Navzoča bosta tudi zastopnika pravosodnega ministrstva in višjega sodnega sveta (dr. Mario Berri). Uvodno bo spregovoril dr. Mario Cariglia, skupščini bo predsedoval predsednik prizivnega sodišča dr. Eugenio Zumin. Govor bo o problemih sodstva ter o odnosu med njim j in družbo. Na prizivnem sodišču bo podobna slovesnost v petek, 11. januarja. Župan in uprava občine Devin - Nabrežina sočustvujeta s hčerko Evo ob izgubi očeta dr. CARLA DELAMIJA dolgoletnega cenjenega zdravnika in zdravstvenega referenta v naši občini. Devin - Nabrežina, 9. Januarja 1980 ruje jo 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Zoro Čok in Antona Kalca darujeta Pepka in Mario Dolenc 10.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Zoro Čok daruje družina Daneu 30.000 lir za opensko cerkev in 30.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Mitjo Čuka daruje Ivica Švab 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Zoro Čok darujeta Ninko in Elda 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Mitjo čuka darujeta Ninko in Elda 10.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob Toneta Kalca, Zore Čok in Pia Uliana daruje družina Antonac 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na teto Zoro Čok in Antona Kalca darujeta Vida in Da-rio Jagodic 10.000 lir za PD Tfbor in 10.000 lir za ŠD Polet. Karla Slavca z žalostjo spominjajo žena sinova Miro in Oskar ter C* » <& T t • 5*. * * • f © • T • • » KOMPAS * *’i* 1 m aktivno prisoten pri vseh turističnih dogajanjih Rast Kompasa je tesno povezana z razvojem jugoslovanskega turizma in z razvojem samoupravljanja. Kompas je vedno aktivno sode-. loval pri razreševanju problemov razvoja turizma. Dele-9Qti Kompasa sodelujejo v sekcijah za skupni nastop na inozemskih turističnih tržiščih. v združenjih, v Zvezni Gospodarski zbornici in dru-9'h institucijah. Kompas je aktiven član tudi v vseh turističnih organizacijah pri nas kot so: Splošno združe-nje turističnega gospodariva Jugoslavije, Poslovna Zaiednica turističkih organi-zacija, Turistična poslovna skupnost Ljubljane itd. Kompas je poslovno akti-Ven skoraj na vseh zahtevah svetovnih turističnih tr-Aktivnost Kompasa na tuiih trgih dobro predstavlja anketa, ki so jo pred časom opravili v ZR Nemčiji. Po po-aatkih te ankete je Kompas avrščen v vrsto najboljših, oajvečjih in najaktivnejših tu-rjetičnih agencij na tem tržišču. Zato tudi ni slučajno, da s° nekateri Kompasovi delavci vključeni v delo številih mednarodnih organizacij na področju turizmg. Predstavniki Kompasa so bili po-. oudniki ustanovitve delovne skupine potovalnih agencij alkana za čimboljše koordi-n'ranje sodelovanja v MTO Mediteranske turistične a-9encije. Funkcija te organi-2acije je, da se pospešuje sodelovanje pri razvoju turi-ZrT1a v sredozemskih državah ,n skupnih nastopih v dru-9'h deželah sveta. Skratka Kompas je v svojem skoraj tridesetletnem razdobju vgradi svoj delež za dober slo-)'es naše turistične ponud-■ v svetu in za spoznanja Rr' ljudeh doma o pomenu razvoja turističnega gospodarstva in pomenu njegovega deviznega priliva. Skrat-;a ime Kompas Jugoslavija ,e 9osto razpredeno v turi-stidnem gospodarstvu doma ‘n v tujini, sodeluje s preko -400 partnerji v vsem svetu 'n i6 prisoten skoraj v vseh deželah. turistična in gostinska de-°vna organizacija Kompas poslovijo je član vseh u-® ednih mednarodnih organi-*?cii na področju turizma: f*l- ASTA, AFTA, COTAL, , StOA, DRV, ETO, ISTA FU UaV/UFTAA, RDA, WATTA itd. Jugoslaviji TOZD Inozemski turizem Ljubljana z 21 poslovalnicami v Jugoslaviji in tremi predstavništvi v svetu (New Vork, Frankfurt, Pariz) TOZD Kompas Hertz rent a car Ljubljana s 33 poslovalnicami v Jugoslaviji in nad 1.G00 vozili TOZD Mejni turistični servis Ljubljana s 14 poslovalnicami na mejnih prehodih TOZD Avtobusni promet Ljubljana z nad 40 avtobusu TOZD Kompas hotel Bled s 196 ležišči, B kategorije TOZD Kompas hotel ((Stane 2agar» Bohinj z 200 ležišči (v obnovi) Razvojna pot klovni kolektiv Kompasa 'e star toliko kot razvoj samo-uPrav|janja. Leta 1951 se je osamosvojila prejšnja filiala . dtnika v Ljubljani in s tem j® nastala tudi prva celica Kompasa. Devetdeset delav-®ev takratnega podjetja je 2e v prvem letu ustvarilo 1,8 ^Hijona din, letos pa bo nad T00 delavcev celotne de-°Vr|e organizacije ustvarilo Oad 4 milijarde novih din celega prihodka. Kako je teši razvoj v zadnjih 10 le-'n pa je razvidno iz grafi-°na doseženega celotnega Odhodka. Delovno organiza-C|i° sestavlja 14 temeljnih o^anizacij in ena delovna kupnost skupnih služb: TOZD Domači turizem Ljub-Idna s 13 poslovalnicami v TOZD Kompas hotel Du-J brovnik z 242 ležišči, B ka- j tegorije TOZD Kompas hotel Kranj-1 ska gora z ležišči, A katego-1 rije s hotelom «Alpina», B! kategorije in motelom ((JANEZ* s skupno 514 ležišči TOZD TGO Ljubelj z 71 ležišči, B kategorije 4.200 3.603 2.777 2.448 2.283 1924 1.579 1.020 rim. m 519 561 I I Ssi! 1 ■ I lir |l f l rJ ;W4! | f j Ijll, 1 r' liiiririH'! 1 Sili I ™ #1 i lijjiji! lil I5 ... m ulili lil ■i i lij jjji liiiil ili ll [ji j|| iiiim , | J| ■ lltlf . i H ij Mfi jilll j! j r mil i [! lil Ih! iiiitiiii lIS II ji Irt [N i tniiiHiianf , h1 1 f. ^ , [ 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 Gibanje prihodka v zadnjih desetih letih Avtobusni park: Kompas je svojo vozno sposobnost osvežil z novimi 14 sodobnimi avtobusi Mercedes in Man TOZD Turist Novalja s hotelom «Loža» in «Liburnija» s 320 ležišči, B kategorije in campom «Straško» TOZD Kompas hoteli Slovenj Gradec s hoteloma ((Pohorje* B kategorije, ((Korotan* C kategorije s skupaj 149 ležišči, restavracijo letališče in dvema gostilnama TOZD Kompas motel Medno s 107 ležišči v motelu in penzionu «Janez» v Gunc-Ijah. Kompas je pred 11 leti začel z izgradnjo prvih hote- kopališče Zrče s celotno infrastrukturo. Pred letošnjo sezono je bila ojačana vozna sposobnost avtobusnega parka z nakupom 14 novih avtobusov znamke Mercedes in Man, ki so dobili tudi nov zunanji videz po zamisli delavcev propagandnega oddelka. Flota osebnih vozil za izposojanje jSfb-ila1 letos obnovljena z novimi tipi vozi! znamke Renault. Vrsta poslovalnic je bila na novo odprta, nekatere pa so bile obnovljene in so dobile sodobnejši izgled. Devizni promet Kljub katastrofam v črnogorskem Primorju }e Kompas z dodatnim organiziranjem pripeljal v Jugoslavijo več turistov kot prejšnja leta. V glavni sezoni, ki se .je letos zaradi ugodnega vremena,.^* tteksrttfeo ttodalj-šala, je imel Kompas v Jugoslaviji sta IriaLza kuplj&h ih! 50.000 ležišč za svoje goste. Veliko vlogo v porastu pro-• meta ima razvoj takozvartih «big tur», ki so posebej pripravljene za ameriško tržišče. Vanje so-vključena vsa osnovane na temeljih izpolnjevanja skupnih ciljev in.interesov delavcev Kompasa. Predvideva se rast skupnih prihodkov, dohodka, čistega dohodka, sredstev za skupno porabo in poslovni sklad. Med pomembnejše skupne cilje Kompasa spada vsekakor. stabilna investicijska politiko, znižanje sredstev, po-'.vdžSVdnfb na dohodkovnih odnosih itn. Plan delovne organizacije, bo skupek dogovorov in sporazumov na o-snovi realnih možnosti gospodarjenja in rasti vsake TOZD. Kompas ima vedno posluh tudi aa širši družbeni interes in je v letu 1979 sodeloval kot soinvestitor pri izgradnji novega sodobnega hotela in zdraviliškega objekta v Zdravilišču Dobrna. (Na. sliki novi hotel Dobrna) Tozd Kompas Hertz rent a car, ki je letos slavil 15-letnico delovanja, je svojo floto obogatil z novimi vozili Renault 18 lov, nekateri pa so se priključili z integracijo kot TOZD tako, da danes Kompasova gostinska družina šteje že 11 hotelov, dva motela, en penzion, avtocamp in vrsto manjših gostinskih enot. Tako je Kompas že tretji v Sloveniji po številu ležišč. Kompas je razmeroma dobro držal kprak s svojim srednjeročnim načrtom. V tem razdobju so obnovljeni: hotel v Dubrovniku in na Bledu, obnovitvena dela v Bohinju pa so ravnokar v teku, avtocamp Straško in Kompas je imel posluh tudi za širše interese in je kot sovlagatelj sodeloval pri izgradnji novih zmogljivosti v Zdravilišču Dobrna s sredstvi v višini 65.000.000 din. Po zdraviliškem turizmu je veliko povpraševanje zlasti v tujini in zasedenost tega novega objekta s sodobno novo zdraviliško infrastrukturo ni vprašljiva, kar tudi zagotavlja rentabilnost naložbe. Celotna planska investicijska masa po srednjeročnem planu v znesku 505 milijonov dinarjev bo tako v celoti rfeolizirana. pomembnejša mesta Jugoslavije in mesta v Evropi. Pri tem je imelo odločilno vlogo predstavništvo Kompasa v New Yorku, ki je znalo prisluhniti temu turističnemu trgu. Po mnenju generalnega direktorja tov. Egona Conradija bi Kompas zanesljivo še boljše posloval, če bi bile že dosežene prave rešitve za devizni dinar ustvarjen v turistični panogi. Smernice za plan 1980 Smernice planov-TOZD so Letošnji Kompasov dan lahko proslavimo veselo in s ponosom na prehojeno pot ter z zaupanjem v prihodnost. Kajti iz malega kolektiva je v razmeroma kratkem času zrasla delovna organizacija z razvejano dejavnostjo, ki zagotavlja res kompletno turistično ponud-bb. Danes Kompas premočno vodi kot prvi v turizmu Slovenije, v jugoslovanskem prostoru pa ga uvrščajo v sam vrh jugoslovanskega gospodarstva. PROSVETNA DRUŠTVA vabijo odrasle in otroke na predstavo TIŠINA IN GIB GLAVNI IN EDINI ANIMATOR BO ZNANI KUBANSKI PANTOMIMIK ANDRES VALDES DANES, 9. JANUARJA PD Valentin Vodnik v Dolini v društvenih prostorih ob 19.00 PD Lonjer - Katinara v Lonjerju v društvenih prostorih ob 21.00 Gledališča ROSSETTI Danes, 9. januarja, gostovanje Stalnega gledališča iz Genove z Le-sagevim delom »Turcaret*. Odrezek številka 5, izmenični. Rezervacije pri osrednji blagajni. VERDI V soboto, 12. januarja, z začetkom ob 19.30 premiera opere »Tri-stan in Izolda* Richarda VVagnerja. Originalna verzija v nemščini. Orkester Verdijevega gledališča vodi Matthias Kuntzsch, režija Wolf Siegfried Wagner. V petek ob 18.30 bo muzikolog Vito Levi v Umetnostnem krožku predstavil r.jero občinstvu. • « « V petek, 11. t.m., ob 18.30 v CCA predstavitev opere. AVDITORIJ Danes ob 10. uri za šole: »Ljubezen, dogodivščine in ostre bitke hi-dalga Don Kihotas P. Medurija. Nastopa ansambel »La Contrada*. * • • V nedeljo, bo n sporedu tretji in zadnji »Dlesni koncert*. Sekcija VZPI - ANPI in PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabita na proslavo ob 35. obletnici tragičnega dne 10. 1. 1945, ki bo v prosvetni dvorani jutri, 10. januarja 1980, ob 20.30. Koncerti GLASBENA MATICA Trst Sezona 79/80 Peti abonmajski koncert V petek, 11. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ZAGREBŠKI SOLISTI Spored: Rameau: Koncert IV. Jarnovič: Koncertantni kvartet Bartok: Romunski plesi Papandopulo: Koncert za kontrabas (solist Marin Ivelja) Verdi: Koncert v E-molu Prodaja vstopnic v pisarni GM 10. in 11. t.m., od 9. do 11. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. V Nemškem kulturnem inštitutu (Ul. Coroneo, 15) bo drevi ob 20.30 koncert «Das deutsche Lied*. Nastopila bosta Hanna Schwarz (kontralt) in Cord Garben (klavir). Kino Nazionale 16.00—22.15 «The wande-rers — I nuovi guerriem. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ariston 16.00—22.00 »Saint Jack*. Ben Gazzara. Eden 15.00—22.15 «11 cacciatore di squali». F. Nero Ritz 16.00—22.15 «lo sto con gli ippo potami*. T. Hill in B. Spencer. Excetsior 16.00 «11 malato immagi-nario*. A. Sordi, L. Antonelli. Grattacielo 16.00 «Agenzia Riccardo Finzi*. R. Poz-etto. Fenice 16.00 «Apocalypse now». M. Brando. t-repovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15.00 »La piu grande avven-tura di Jeeg Robot*. Risanke. Filodrammatico 15.30—22.00 «Le por-nocoppie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «11 campione*. Jon Voight, Faye Dunaway, Ricky Schroder. Moderno 15.00 «Senza famiglia — Remi e il suo cane Kapi*. Risani barvni film. Aurora 16.00 »Gli occhi di Laura Mars*. Barvni film za vsakogar. Capitol 16.00 «Mani di velluto*. A. Celentano. Volta (Milje) 16.00 »Fra diavolo*. Vittorio Veneto 16.00 »Gioco sleale* Barvni film za vsakogar. Aldebaran Zaprto. It?lnoSK° GLEDALIŠČE EP' V TRSTU GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN igra v dveh delih V četrtek, 10. t.m., ob 16. uri v Kulturnem domu v TRSTU IZVEN ABONMAJA - POPUST ZA ABONENTE SSG. Angelo Beolco - Ruzante POMJENKI V petek, 11. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu na PROSEKU f Čestitke Danes praznuje svoj 75. rojstni dan EVGENIJA FERLUGA. Še na mnoga leta ji kličejo hči Lidija z možem Jožefom ter vnukinji Tiziana in Barbara. Izleti Združenje Union priredi v nedeljo, 13. t.m., izlet v Ravascletto na smučanje. Informacije in prijave na sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459. PO DOLGOTRAJNI IN MESTOMA POLEMIČNI RAZPRAVI PREDLOG PORAZDELITVE ŠTIRIH MILIJARD GORIŠKEGA SKLADA Poldrugo milijardo za razvoj obrtniških področij v Gorici, Marianu, Roman-su in Ronkah - Tristo milijonov za kmetijske pobude v Standrežu in Ločniku PD RDEČA ZVEZDA SALEŽ t vabi vse, ki bi radi preživeli prijeten večer v magičnem svetu, na srečanje s čarovnikom MARIOM POGAČNIKOM iz Sežane, ki bo danes, 9. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. rtfrrvyt3 V sdsfnckK Pesem v prijateljstvu koncert zborovske pesmi V KULTURNEM DOMU V TRSTU. V SOBOTO, 12. JANUARJA, OB 20.30 Predprodaja vstopnic na sedežu SPZ v Trstu od četrtka dalje v ur adnih urah. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna............................... 38.000 lir Polletna................................ 25.000 » Mesečna.................................. 5.000 » Celoletno naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revl|o DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO; Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 Tel. 794672 Uprava: Gorica, Ul. XXIV. ma|a 1 Tel 833-82 Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banke: tek. račun štev. 1192 Včeraj-danes Danes, SREDA, 9. januarja JULIJAN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.39 — Dolžina dneva 8.54 — Luna vzide ob 23.52 in zatone ob 11.22. Jutri, ČETRTEK, 10. januarja GREGOR Vreme včeraj: r.ajvišja temperatura 7,2 stopinje, najnižja 2 stopinji, ob 18. uri 5 stopinj, zračni tlak 1021,8 mb narašča, veter 8 km na uro severovzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Cancia ni, Elena Mortl Lorenzo Gileno, Nicola Rizzo, Treta Gerbino, Pier-paolo Palermo, Silvano Ipavic, Iva na Sossa. UMRLI SO: 65 letni Pietro Ger mani, 73-letni Dr Perco, 86-letni Giovanni Majer, 76-letna Cornelia Mermol vd. Reina, 54 letni B uno Indrigo, Q2 !etna Marianna Bosser EL1.]( CKHIA C E R V O Ipornčena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPK igantm modeli najboljše kakovosti \SfTKI vseh vrst Bogata Izbiral IST, Vlaic XX. »ettembre 16 Tel. 796301 vd. Cognevich, 71-letna Albina Zer-bo por. Lazer, 79-letni Mario Brana, 66-letni Alberto Bor.azza, 74-let-ni Vittorio Cociani, 96-letna Iginia Chiussi, 67-letna Maria Ierman, 82-letna Margherita Vucovich vd. Poccecai, 81-letna Anastasia Forss-Bednarski vd. Pelizon, 56-letna Rosina Andrigo prisostvovat !i stalnim pijdtmapadom, pn kate- rih so se bolje odrezali Nabrežinci. Med njimi pa je izstopal predvsem Martin Ušaj, ki je sam dal 49 točk, kar pomeni skoraj razliko, s katero so domačini zmagali. Sokoli pa so so se poleg tega bolje izkazali v obrambi v borbi pod košem. Pri poletovcih smo v tej tekmi opazili večjo tečnost pri metih na koš. Njihov izkupiček bi bil lahko še večji, če ne bi zaradi nespretnosti zapravili cele vrste ugodnih akcij. Še vedno pa so precej šepali v obrambi, predvsem kar se tiče zapiranja in Servolana imata tekmo nasprotnikovega protinapada. Na koncu bi pohvalili obe ekipi za prikazano živahno igro, predvsem pa bi pohvalili pri Sokolu nezgrešljivega Ušaja. Valter Sosič IZIDI 8. KOLA Bor - Ricreatori 66:51 Sokol - Polet 96:49 Alabarda - Ferroviario 120:87 Saba - Don Bosco 35:83 Počitek: Inter 1904 LESTVICA Alabarda 14, Don Bosco 12, Bor 10, Ferroviario in Inter 1904 8, Sokol 4, Saba in Ricreatori 2, Polet 0. PRIHODNJE KOLO Bor - Don Bosco (12.1. ob 15.15 v Dolini); Ferroviario - Inter 1904; Saba - Sokol (13.1. ob 11.00 na Greti); Polet - Alebarda (13.1. ob 11.00 na Opčinah). predvsem v višini igralcev in v menjavah, čeprav se na prvi pogled to ne bi zdelo. Openci imajo nekaj dobrih igralcev, ampak ti ne smejo igrati \ eč kot tri četrtine. Zaradi tega morajo tudi drugi stopiti na igrišče in tedaj gre vse po vedi. Opomniti moram, da se je prva četrtina končala ob izidu 14 proti 14. Rezultat se je kmalu spremenil in tako se je tekma slabo končala. Edine preglavice sta škedenjcem delala Kerpan in Persi, ki sta lepo vodila igro, a žal sta bila netočna. Andrej Bor - CAMB A 15:65 BOR; Lokar 2 (0:4), Žetko 1 (1:2), Pieri 6, Košuta 2, Pertot 4, Kovačič, Panjek A., Panjek P., Mosetti. V tretjem kolu prvenstva Z & R, so borovci doživeli poraz. Igrali so proti solidnemu CAMB A, ki šteje med močnejše ekipe te skupine. Čeprav so bili v zelo okrnjeni postavi, (manjkali so kar trije igralci), so «plavi» prikazali dobro igro le v ipryi ičtetftini tekme, ko je bil izid izenailn. V ostalih treh polčasih je Bor igral zelo slabo v obrambi in Ina^adu., !,.!?■«? Med posamezniki bi pohvalili brata Aleksija dn Pavla Panjek zaradi zagrizenosti in borbenosti. POKAL EVROPSKIH PRVAKINJ Tudi spored tega tekmovanja predvideva v tem kolu štiri tekme Fiat bo igral z Bayerjem. Crvena zvezda pa s Sparto. V PROMOCIJSKI LIGI Dom neporažen Tudi v nedeljo so domovci zapustili igrišče neporaženi, tokrat proti mladi ekipi Poma iz Tržiča. Srečanje je bilo zelo zanimivo, saj sta si bili ekipi enakovredni do zadnjih minut srečanja. Hvaličevi varovanci niso pokazali najboljše i-gre, poleg tega pa so nastopili y okrnjeni postavi. Vsekakor pomembna zmaga, saj so tako domovci z novim parom točk še vedno na vrhu lestvice, skupno s Pagnossinom, ki je v tem kolu igral proti favoritu za prestop v D ligo. Ostala srečanja niso zabeležila nepričakovanih izidov, saj je Časa del Carroz-ziere visoko premagala Erbasol, Goriziana je premagala Sagrado in Edera šibki Begliano. Srečanje med Arte B in Arto A to na sporedu v tem tednu. Oglejmo si izide petega kola: Pagnossin - Mobilcasa 109:83 Dom - Pom 69:64 Časa del C. - Erbasol 103:65 Arte B - Arte A n.o. Begliano - Edera 74:83 Goriziana - Sagrado 75:72 LESTVICA Dom in Pagnossin 10, Goriziana in Edera 6, Arte A, Mobilcasa, Be-diano in Časa del Carozziere 4, Pom 2, Sagrado, Erbasol in Arte B 0. (Goriziana, Begliano, Pom in Sagrado po tekmo manj, Arte A, Mobilcasa in Arto B po dve tekmi manj). PRIHODNJE KOLO Časa del Carrozziere - Dom, Goriziana - Pagnossin, Arte A - Begliano, Pom - Arte B, Edera - Mobilcasa, Sagrado - Erbasol. V prihodnjem kolu bo hajvažnej-še srečanje med Domom in Caso del Carrozziere. Ta ekipa je v začetku prvenstva bila največji favorit za prestop v D ligo. Po treh zaporednih neuspehih pa je šele na osmem mestu lestvice, kljub temu pa je ne smemo podcenjevati. V njenih vrstah r.astopa velil-o izkušenih igralcev. Srečanje bo vsekakor zanimivo in menimo, da Hvaličevi varovanci sploh ne bodo imeli lahkega posla. Srečanj« bo na sporedu v telovadnici na Roj-cah, v soboto, 12. t.m., s pričetkom ob 18. uri. Domovi strelci: Dornik 82 (18:32), Blažič 73 (16:28), Visintin 68 (18 proti 27), Semolič 67 (30:43), Klanjšček 34 (5:12), Kont 21 (3:5), Ču-bej 18 (2:5), Prinčič 18 (2:7), Nanut 6 (2:2), Sancin 2 (2:3), Terčifi 2 točki. M. Č. «PROPAGANDA» Servolana - Kontovel 54:27 (25:12) ______>r__ ________________ R KONTOVEL: Emili 2. Damir sko igro. Domačini pa so gotovo i- i Starc 11, Piras 4, Brischia 2, Ška- j grali svojo najslabšo prvenstveno j bar, ^Terčig, Pertot, Grilanc 6, Pa- j tekmo, poleg tega pa sta jim manjkala še dva standardna igralca. Vse to pa ne zmanjšuje uspeha borovcev. ■ • , Henrik Lisjak IZIDI 7. KOLA Inter Milje - Italsider 92:47 Kontovel - Bor 68:74 Ferroviario - Don Bosco 66:48 Počitek: Alabarda LESTVICA Ferroviario, Don Bosco in Ala- barda 10, Inter Milje 6, Kontovel, Bor in Italsider 2. - • •- PRIHODNJE KOLO Inter Milje - Ferroviario; Alabarda - Don Bosco; Italsider - Bor (3.2. ob 19.00 v Ul. della Valle). Počitek: Kontovel. DEČKI Bor - Ricreatori 66:51 (26:29) BOR: Volk 13 (1:3), Vecchiet, De Carli 10 (2:5), Žerjal 2 (2:7), Tremul 8, Civardi 4, Tavčar 4, Zac-caria, Vascptto 5 (1:2), Bradassi 20. SODNIK: Policastro Po porazu s Ferroviariom so S| borovci tokrat oddolžili in zmagah proti Ricreatoriju. Z igro pa tudi tokrat niso zadovoljili. Preveč individualizma, premalo zagrizenosti v obrambi in v skokih na odbite žoge; kot da ‘jo ne bj bila ista ekipa, ki se je lani potegovala za naslov pokrajinskega prvaka v nižji kategoriji. Preidimo kar k sobotni tekmi, že začetek je pokazal, da zmaga še zdaleč ne bo lahka. Pasivnost v o-brambi in prevelik individualizem vel Starc 2, Maurizio Starc. Še en poraz kontovelske vrste \ v tem prvenstvu in to proti solidni; Servolani, ki je skupaj z Interjem j 1904 krepko na vrhu lestvice. Pri-1 pomniti pa je treba, da naši fantje \ tokrat niso razočarali. Na tujem (in mrzlem) škedenjskem igrišču so prikazali precej dobro igro, od časa do časa so bili tudi enakovredni domačinom. H. L. B SKUPINA IZIDI 4. KOLA Libertas - Don Bosco B 71:70 Servolana - Kontovel 54:31 Bor - Inter 1904 16:94 LESTVICA Inter 1904 8; Servolana 6; Bor, Kontovel, Don Bosco B in Libertas dve točki. Servolana in Libertas imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Kontovel - Libertas (12. 1. ob 15. uri na Kontovelu); Bor - Don Bosco B (13. 1. ob 9. urj na stadionu «1. maj»); Inter 1904 - Servolana. V promocijskem košarkarskem prvenstvu sta se v domačem derbiju srečali v dolinski občinski telovadnici peterki Bora in Kontovela 111111111111111111111111111111(111111111111111(1111111111111111111111111111111117111111111111*1111111111111111111111111« BOKS Odložili srečanje Bencš-Lassandro srečanje v super- MINIBASKET PESARO — Boksarsko med evropskim prvakom velter kategoriji, Jugoslovanom Marjanom Benešem in izzivalcem Italijanom Damianom Lassandrom, ki je bilo na sporedu za 16. januar so odložili za nedoločen čas. Včeraj so namreč iz Jugoslavije sporočili, da je Beneš zbolel, zato bo treba za nov datum dvoboja počakati na njegovo okrevanje. PRVENSTVO Z & R Polet — Servolana 29:76 POLET: Fonda R.. Škerk P., Križman, Filipčič, Škerk R., Kocman, Čebulec, Zajec 3, Persi 14, Kerpan 10, Ciani, Jerič, Fonda 8, Škerlavaj 2, Sosič, Hrovatin. V tem kolu so poletovci srečali škedenjsko ekipo Servolane. Premoč nasprotnikov se je poznala Jovanovič bo Igral za Manchester United LONDON — Bivši nogometaš Cr-vene zvezde in tudi jugoslovanske državne reprezentance Nikolaj Jo vanovič bo odslej igral za angleško moštvo Manchester United, ki je za njegov prestop odštelo kar 500 milijonov lir. OLIMPIJSKE IGRE Nordijske discipline morda v Kanadi MONTREAL - V Lake Placidu v državi New York, kjer bodo prihodnje zimske olimpijske igre. imajo velike težave zaradi pomanjkanja snega. Zato je Vernon Lamb, ki pri organizacijskem odboru odgovarja za nordijske discipline, predlagal, da bi smučarske teke in biatlon opravili v ©uebecu v Kanadi. «Raje vidim, je rekel, da tekmovanje poteka drugje, kot da ga ukinemo*. ZSŠDI sklicuje v nedeljo, 13. januarja 1980, oj 9. uri s prvim in ob 9.30 z drugim sklicanjem, v dvorani PD Ivan Trinko v Čedadu, Ul. 9 ago-sto 2, deveti redni občni zbor. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) /9 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Nirocnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljan«, Oglasi Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska, Trst 11-5374 Stran 6 9. januarja 1980 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPL GCiaLJzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tuka f ^irst »tožnikov fieg ' OB SMRTI DR. ANTONA OCVIRKA Ob smrti prof. dr. Antona Ocvirka z žalostjo ugotavljamo, da sta z njim slovenska literarna veda in slovenska kultura nasploh izgubili eno izmed najvidnejših osebnosti. Kdor pozna njegovo delo, kdor ga je poslušal kot predavatelja na oddelku za primerjalno književnost ljubljanske filozofske fakultete ve. da je bil pokojni profesor znanstveno točen, deloval je s strogo izdelano metodo, hkrati pa je s pisano in govorjeno besedo dokazoval izjemno ljubezen do književnosti, bralcem in poslušalcem je dal vedeti, da je književnost nekaj človeško dragocenega, nekaj, kar ljudi zavezuje in nam odpira miselne in čustvene prostore brez katerih bi bili veliko bolj siromašni in bedni. Znanstven pristop in človeška zavzetost sta bili stalni kostanti Ocvirkovega literar-no-teoretskega in zgodovinskega dela. Anton Ocvirk je bil dejanski u-temeljitelj in organizator slovenske komparativistike, njegovi deli Teorija primerjalne književnosti (1936) ter Paul Hazard in primerjalna književnost (1959) sta pomenili osnovo, na kateri se je gradila veda, ki je imela za sam razvoj slovenske književnosti velik pomen. Pred več kot dvajsetimi leti je prof. Ocvirka zadela huda bolezen. bolezen ki jo je premagoval z delom in novimi iskanji, skratka, z neomahljivo ljubeznijo do književnosti in literarnih ved. Leta 1963 je opustil uredništvo *Slavistične revije». za katero je skrbel, da je bila in ostala na neoporečnem znanstvenem nivoju, danes je revija osrednje glasilo naše slavistike. Veliko truda je profesor vložil v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki je najpopolnejše zasnovana zbirka naših literarnih klasikov. Zbirka še ni dokončana, marsikateri urednik je že preminul, nekateri avtorji so zaradi težav nepopolno obdelani, kljub temu pa je koncept celotnega projekta tak, da bo z novimi sodelavci zbirka vedno popolnejša. Ocvirkov že monumentalni prispevek je izdaja Cankarjevih del v tridesetih knjigah, ki so izšle prav tako v okviru Zbranega dela. Drugo ime, s katerim je Ocvirkova podoba tesno povezana. je Srečko Kosovel. V času najhujše bolezni je izdal znamenite Integrale (1967), ki so pomenili bistven dogodek za spoznavanje pravega pesnikovega obraza in sprožili v širši slavistični in literarni javnosti veliko diskusij. Leta 1978 je Ocvirk dokončal zbrano delo Srečka Kosovela (štiri knjige v sklopu zbirke ZD). Kdor preučuje Kosovela ne more mimo Ocvirkovega pisanja o «kraškem pesniku*. Med letoma 1964 in 1977 je Ocvirk urejal zbirko «Sto romanov». Tudi to delo je za slovenski kulturni prostor zelo važno in sicer iz vsaj dveh razlogov. Zbirka je sistematičen pregled najvažnejših evropskih in svetovnih romanov, hkrati pa prinaša vrsto študij slovenskih avtorjev, ki pomenijo izjemno tehten prispevek v okviru naše domače literarne teorije in zgodovine. Marsikatera izmed o-menjenih študij je vplivala na sam razvoj novejše slovenske literarne ustvarjalnosti. Dr. Ocvirk je tudi sam prispeval z vrsto študij, ki jih je objavil v obsežni knjigi Evropski roman (1977). Eno izmed osnovnih Ocvirkovih zanimanj je bila seveda literarna teorija. Poleg predavanj, ki so večkrat ostala neobjavljena, je dr. Ocvirk zasnoval v okviru Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede na SAZU (do smrti je bil upravnik oddelka) obširno izdajo tLiterarni leksikona. Leksikon naj bi sistematiziral literarno teoretične raziskave na Slovenskem. Sam Ocvirk je impisal prvo knjižico *Literar-na teorija», kjer je dovolj razviden njegov osnovni metodološki koncept. Poleg tega je dr. Ocvirku uspelo pripraviti za tisk dve obsežni knjigi z naslovom Literarna umetnina med literarno zgodovino in teorijo (1978 - 1979). Tu je avtor izbral in dopolnil svoje osnovne študije. Življenjski opus dr. Antona Ocvirka Jv velik in pomemben, njegova zapuščina nam odpira vrsto vprašanj, skratka, prostore novih iskanj. Ocvirkov opus bo brez dvoma ostajal pomembno gibalo slovenske literature in kulture nasploh. ACE MERMOLJA PO PREDČASNIH INDIJSKIH VOLITVAH Indira Gandhi lahko vlada brez podpore drugih strank Težak poraz Džaaate ■ Svoj položaj sta utrdili tudi levičarski stranki NEW DELHI — še vedno se ni i osebni triumf, ki ji bo dal proste polegel val navdušenja privržencev Indire Gandhi, ki slavijo prepričljivo zmago njene kongresne stranke. Računalniki dosledno napovedujejo, da bo pri zadnjem preštevanju glasov, danes ali [utri Gan-dhijeva stranka obdržala dvotretjinsko in absolutno večino v spodnjem domu indijskega parlamenta «Lok Sabha». Po sinočnjih podatkih .je imela kongresna stranka 315 poslancev, ljudska stranka (Lok Dal) 37. Dža-nata 26, DMK (krajevna stranka reke v bodoči vladi. V intervjuju za neko francosko radijsko postajo je bodoča ministrska predsednica kritizirala sovjetski vojaški poseg v Afganistanu, a je obenem poudarila, da so glavni krivec za destabilizacijo v tem delu sveta ZDA. To pa po njenem mnenju ne opravičuje Sovjetske zveze, a p oteklosti se ne sme pozabita. Neki drugi evropski radijski postaji pa je Indira Gandhi izjavila, da predstavlja sovjetski poseg v Afganistanu nevarnost za Indijo, glede možna države Tamil Nadu) 16, kongresna tretj® svetovne vojne pa je ore stranka Devaradža Urša 10, CPI-M Pr-cana. da je ta v dobrsm men (neodvisna marksistična stranka) 9, CPI (prosov.jetska komunistična partija) 7, muslimanska zveza 3, druge krajevne stranke pa skupno 13 poslancev. Podatki dovolj zgovorno dokazujejo. da za stranko Indire Gandhi zeva praznina, da bo bivša predsednica lahko sama sestavila bodočo vlado. Najhujši poraz je doživela Džanata, stranica Džagdživa-na Rama. liderja 80-milijonske najnižje indijske kaste »nedotakljivih*. Predvolilne napovedi so bile Dža nati naklonjene. Celo nasprotnik: so mislili, da bo Džanata izgubila z majhno razliko glasov v orimer javi s kongresno stranko. Sedanji rezultati zgovorno dokazujejo, da ie Džanata težko plačala politični kaos, ki je vladal v njenih vrstah, saj jo je prekosila ceio odpadniška ljudska stranka čarana Singa, ki je v svojem predvolilnem programu zagovarjala najbolj konservativna stališča vračanja v gospodarstvo vaških manufaktur proti nadvladi industrijskih mest. Svoj položaj sta prepričljivo utrdili samo obe levičarski stranki, ki sta celo povečali število poslancev, predvsem neodvisna marksistična stranka, ki zagovarja strogo avtonomijo od Moskve in Pekinga. Indira Gandhi je torej doživela odvisna cd zadržanja ZDA. Prav mednarodna napetost je po mnenju številnih političnih opazovalcev odigrala pomembno zmago pn njeni zmagi. Indijski volivci so čutili potrebo, da [»stavijo v vod stvo države prepričljivega in od ločnega liderja, kar je Indira Gandhi v preteklosti zgovorno dokazala. Ameriško državno tajništvo je skrajno previdno komentiralo njeno zmago. Po mnenju Carterjeve, administracije je volilni rezultat dokaz demokratične vitalnosti Indije. Notranji položaj se bo pc mnenju Washingtona utrdil, državno tajništvo pa ni hotelo povedati, kaj predstavlja sedanji volilni rezultat za ameriško-indijske odnose. Kakšno notranjo in zunanjo poli tiko bo zavzela Indija bo mogoče preveriti šele v prihodnjih mesecih, a po sedanjih izjavah, je jasno, da bo Indija nadaljevala po prti neuvrščenosti. ki .ji je bila vedno pri IZ VENEZUELE Večje (a ne dvojne) dobave petroleja srcu, (voc) CARACAS — Preoptimistične napovedi italijanske vlade o poveča--nih dobavah nafte iz Venezuele se bedo uresničile, kot vse kaže, v najboljšem primeru le na pol. Ko je namreč Saudova Arabija zaradi škandala okrog posrednine več kot 100 milijard lir razveljavila pogodbo o dodatnih dobavah i2,5 milijona ton petroleja do konca leta 1981, so uradni vladni krogi z velikim poudarkom sporočili, da jim je uspelo zagotoviti si podvojitev uvoza petroleja iz Venezuele. Resnici na ljubo so že tedaj pristojni krogi hladili preuranjen optimizem takih napovedi, češ da bodo Italijani povečali dobave «kolikor bo mogoče*. Iz istih krogov pri venezuelski vladi se je izvedelo, da bodo že v prihodnjih dneh uradno objavili sporazum, na podlagi katerega bo državno petrolejsko podjetje dobavljalo Italiji «od 20 do 30 tisoč sodčkov na dan več». Ker je doslej Italija uvažala iz Venezuele okrog 50 tisoč sodčkov petroleja na dan, se bodo torej dobave povečale le za okrof 50 odstotkov. Po neuradnih vesteh bo odslej cena venezuelske nafte 26 dolarjev za sodček. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiijtiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiifiiiiniiiMiiiiiiiiiiimiiittiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiuiiiiiiriiiiiHii NACIONALISTIČNE TEŽNJE OTEŽUJEJO ODNOSE S SFRJ PR0TIMAKED0NSKA GONJA BOLGARSKIH KNJIŽEVNIKOV Bolgari skušajo diskreditirati in bojkotirati «struške večere poezije» BEOGRAD — Predsedstvo Zveze pisateljev Jugoslavije meni, da mora nujno predstaviti škodljive posledice najnovejše nacionalistične evforije v Bolgariji. V interesu narodov in narodnosti Jugoslavije, pa tudi ne v interesu bolgarskega naroda, ni prenapenjanje dogodkov v preteklosti, ki so v veliki meri oteževali odnose med državama, kulturama in literaturo. V poročilu predsedstva Zveze jugoslovanskih književnikov je poudarjeno prizadevanje za vrnitev nekdanjih in obstoječih pravic makedonske nacionalne manjši- NEZAVIDLJIV REKORD ITALIJE V PRETEKLEM LETU Cene so se povišale za 20 odstotkov RIM - V Italiji je inflacija dosegla v lanskem letu stopnjo, ki je le za malenkost manjša od 20 odstotkov (19,56 odstotka). Tak nezavidljiv rekord izhaja iz odstotne razlike med pokazateljema življenjskih stroškov (ali cen na drobno za družine delavcev in uradnikov) na koncu komaj preteklega in 1978. leta, ki sta znašala 166,8, oziroma 139,5. K tako visoki inflacijski stopnji (ki je na primer še enkrat večja kot v Zahodni Nemčiji in precej višja kot v vseh drugih državah EGS), so prispevale predvsem podražitve v zadnjih 4 mesecih, ko so cene naraščale po več kot 2 odstotka. Izvedenci pripisujejo naraščanje življenjskih stroškov do avgusta predvsem notranjim razlogom, to je prevelikemu povpraševanju, po dobrinah, ki je povzročilo povišanje cen. Nato smo inflacijo v največji meri «uvažali», kot posledico podražitve petroleja in surovin ter povečanega deficita plačilne bilance ZDA. Raven, ki jo je inflacija dosegla lani je vsekakor največja v zadnjih letih, tudi za italijanske razmere. V letu 1978 so bile namreč cene narasle «samo» za 12,4 odstotka, leta 1977 za 17.7 odstotka, le v letu najhujše krize, 1976, je draginja narasla prav tako kot lani za 20 odstotkov. Do leta 1972 je bilo naraščanje življenjskih stroškov dokaj zmernejše. saj so se cene od leta do leta višale v povprečju le za 3,5 od- stotka. Odločen skok so pa storile v letih od 1973 do lani: kar 12,8 odstotka v povprečju. Če naj navedemo konkretno primero, se je od leta 1950 vrednost denarja zmanjšala kar za sedemkrat: tedanjih 100 tisoč lir velja danes le še 15 tisoč. Mimo pustih statistični’ podatkov je to tisto žalostno dejstvo: inflacija je učinek najbolj reakcionarne gospodarske politike, saj klesti skoraj izključno po kupni moči delavskih plač in na splošno po življenjski ravni manj bogatih slojev s stalnimi dohodki. Če naj sodimo po dosedanjih izkušnjah je ca žal tudi malo verjetno, da bi se v kratkem kaj izboljšalo. Vlada sicer predvideva, da se bo inflacija letos zmanjšala na raven iz leta 1978, toda kako ji je mogoče verjeti, ko je tudi za lani zagotavljala, da ne bo presegla 15 odstotkov? (Iv) Huda sabotaža v obratu Fa.Rad CHIETI — Neki paznik je 3. januarja čisto po naključju preprečil hudo tragedijo, ki bi se lahko pripetila v industrijskem obratu Fa. Rad. v Chietiju zaradi sabotaže. Za vest se je izvedelo šele včeraj, čeprav je vodstvo prijavilo dogodek že pred dnevi. Nekdo je namerno vključil električno peč. ki je že dolgo niso več uporabljali. V njeni notranjosti pa so bile tri jeklenke s kisikom in i rialni škodi. Zaenkrat preiskovalci acetilenom, ki bi lahko vsak hip ek- niso še ugotovili avtorje sabotaže, splodirale, pri tem pa logično pov- ki vsekakor ni bila prva v tem o-zročile ogromno žrtev med prisotni- bratu, ki izdeluje radiatorje in žarni delavci, da ne govorimo o mate- 1 posluje 700 delavcev. ne v Bolgariji, kar ne predstavlja nikakršnih teritorialnih pretenzij, pač pa zaščito najosnovnejše narodove pravice. Pojasnilo predsedstva Zveze jugoslovanskih književnikov pri tem opozarja na deklaracijo Zveze bolgarskih književnikov, ki odreka makedonskemu narodu njegovo nacionalno individualnost, zanika miroljubno in neuvrščeno politiko Jugoslavije, skuša diskreditirati «stru-ške večere poezije* in skuša vplivati na pesnike v svetu naj manifestacijo bojkotirajo. Predsedstvo Zveze jugoslovanskih pisateljev je svoje pojasnilo objavilo po zadnjih obtožbah, ob proslavljanju 70-letnice rojstva Nikole Vapča-rova, pesnika in revolucionarja, ki opeya tako ljubezen do - domovine Makedonije kot borbo in prizadevanja Bolgarov in vsega sveta proti moči reakcije. V pojasnilu, naslovljenem zvezi bolgarskih književnikov, je še zapisano, da je tako ravnanje tudi krivo za še vedno neuresničeno sodelovanje med zvezama jugoslovanskih in bolgarskih književnikov, (dd) TRENTO — Državno tožilstvo šti-rit sever, dežel se ukvarja z veliko frniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiamiHHiiiiiiiiiiimmiiuiimiimmiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiHDiiiuiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiaiimiuiuiiiiiiiiiiiiiiim Afganci se pripravljajo na spopad Upor proti sovjetskim silam je v Afganistana še zlasti močan ob meji s Pakistanom, kjer je biia posneta tudi gornja slika (Telefoto AP) goljufijo, ki so jo neznanci izpeljali na račun bančnega zavoda «Trento in Bolzano*. V milanski tiskarni so namreč izmaknili klišeje za tiskanje bančnih čekov in z njimi natisnili 4000 čekov, ki so jim omogočili «zaslužek» za več .nilijard lir. Asuanski «vrh» 1« normalizacija dvostranskih odnosov ASUAN — Kljub največji tajnosti je vsem jasno, da srečanje med Beginom in Sadatom v Asuanu ne bo premaknilo z mrtve točke žgočega vprašanja «upravne' avtonomije za Cisjordanijo in Gazo*, h kateTemu so Egipčani še dodali problem statusa mesta Jeruzalema. Obe strani ostajata pri svojih prejšnjih stališčih, ki so si med seboj v popolnem nasprotju. Sedanje deveto srečanje med državnikoma naj bi torej služilo kot začetek razvijanja egiptovsko - izraelskih dvostranskih odnosov oziroma za .normalizacijo diplomatskih in gospodarskih odnosov med državama. Sadat in Begin pa sta našla tudi skupni jezik, ko sta analizirala posledice sovjetskega posega v Afganistanu. Oba se strinjata, da je treba podpreti ameriške pobude in nuditi vso pomoč ameriški vojski. E-giptovski obrambni minister Kamal Hasan naj bi celo priznal, da je e-giptovsko letalstvo izvedlo pretekli teden skupne vojaške vaje z ameriškim letalstvom. Medtem postaja vedno bolj jasno, da so ZDA sprejele egiptovsko pobudo, da se bo lahko ameriško letalstvo in brodovje oskrbovalo v egiptovskih oporiščih. Carterjeva administracija za sedaj noče stalnih ameriških oporišč v Egiptu, saj ji taka oblika sodelovanja zadošča. Med drugim noče dokazati arabskemu svetu prevelike odvisnosti E-gipta od ameriške zunanje politike. CIUDAD DE MEXICO - Enain dvajset oseb, med katerimi 18 otrok, je umrlo zaradi prometne nesreče v periferni četrti glavnega mesta Mehike. Nekemu tovornjaku, ki se je vzpenjal po rebri ozke ulice, so nenadoma popustile zavore in je zato začel vzvratno drseti, pri tem pa je povozil skupino šolarjev, ki so ravnokar prečkali ulico. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Odprta dimenzija 13.00 Umetnost v mestu: Firence 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Osnovni tečaj o ekonomiji 17.00 No, pripoveduj! 17.10 Po puščavah in gozdovih, TV nadaljevanka 18.00 Skrivnost velikih želv, dok. oddaja 18.30 Koncentracija 19.00 DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 Happy Days — TV film «Concorso di bellezza* 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Mash: Točno ob peti uri pride Cliar-lie, TV film 21.10 GrandTtalia: program, ki ga vodi Mauri-zio Costanzo 22.15 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika 19.30 Ta naša Italija 20.00 Malo gledališče 20.05 «Le mura di Malapaga* — film 21.30 Diskusija o filmu 22.10 DNEVNIK 3 — Vesti 22.40 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 — Za in poti 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Kopernik, dokumentarec 17.00 Simpatiche canaglie — komični filmi 17.20 Le avventure di un maxica-ne — risanke 17.25 Le avventure di Tin Tin — risanke 18.00 Starši, kako? — vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.50 Dober večer s.. . Franco Rame Vmes film iz serije: «Ciao, Debbiel* Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 «La velia* — TV nadaljevanka: L del 22.00 Si dice donna 22.40 «Gli infallibili tre* — TV film 23.35 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Mladostništvo 19.00 DNEVNIK 3 - Vesti Ljubljana 10.00 in 12.30 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Z besedo in sliko 17.35 Pionirji fotografije, serijska oddaja 18.10 Mednarodno tekmovanje vio linistov «Fritz Kreisler* 18.50 Obzornik 19.00 Ne prezrite 19.15 Zrno na zrno 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Film tedna: General Gramofon 22.00 V znamenju Koper 19.15 Stičišče 20.00 2 minuti 20.03 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Čas se je ustavil v Massa puli, dokumentarni film 21.30 Igra resnice, film Režija: Michele Massa Igrata: Bekim Fehmiu in Carla Gravina Zagreb 17.15 TV DNEVNIK 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Izbor v sredo 21.30 Zabavno glasbena oddaja 22.15 TV DNEVNIK 22.30 Dokumentarni film ŠVICA 18.00 Program 7"\ mladino 18.50 DNEVNIK 19.05 Rubrika za potrošnike 19.35 Srečanja: Isabella Rossellini 20.05 DNEVNIK 20.45 Argumenti "1.35 Recital Los Incas TRSTA 7.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.00 Radijski koncert; 11.30 Umetnice jazza; 12.00 «P< Matajurjan*; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško o-kence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeno popoldne; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 17.30 Slavni pevci; 18.00 Kulturni prostor. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Poje Anna Rustica-no; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Pesem dneva; 10.35 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Po domače; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Reklame in zabavna glasba. < i«i jo uu RA^IO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, ip.00, £1.00, 23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.50 Glasbeni program; 9.00 Radio an-ch'io; 11.40 Glasbeni program; 12.03 Vi in jaz; 14.03 cSei perso naggi in cerca di bambino*; 14.30 Ljudje v času: 15.03 Rally; 15.30 Errepiuno; 16.40 Na kratko; 17.00 Patchvvork; 18.35 Globetrotter; 19.20 «Zlomljeni trecet*; 20.05 Glasba; 20.30 Razgovor o kinu; 21.03 Posvečeno. . 21.35 Kadar pojejo ljudje; 22.30 Evropa z nami. LJUBLJANA Glasbeni moment; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Z vso glasbo; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Mala diskoteka; 14.33 .'" rani za vas; 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.10 Poslušam, poslušaš; 15.45 Dalmacija in njene pesmi; 16.00 Znane in neznane besede; 16.10 Flash in mušica; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Veliki mojstri; 18.30 Evergreen; 19.00 Zbori v večeru. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročilo; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 - 7.05 Pregled zamejskega tiska; 13.05 Zapojmo pesem; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 Pri slovenskih skladateljih; 14.37 Glasbeni notes - objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Re zervirano za...; 12.10 Veliki za bavni orkestri; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam.. .; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo. . .; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio oL 17.00; 18.00 Zbo rovska glasba v prostoru in času; 18.15 Naš gost; 18.30 Kaj radi po slušajo; 18.55 Minute za EP; 19.25 Zabavna glasba in obvestila; '9.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Pianistka Marina Horakova z deli holandskih skladateljic: 21.05 Otto Nicolai: Odlomki iz opere »Vesele žene windsorske»; 23.05 Lirični u-trinki; 23.10 Jazz pred polnočjo. Bob Woodward Carl Bernstein NIX0N0V PADEC £1 73. | v! 1 Prevedel Dušan Dolinar mmfmtv-msmm Crown je bila šifra za telefonsko centralo v Beli hiši. •edsednik je uporabljal nezavarovano zvezo. Kdor pa bi risluškoval, bi kljub temu slišal samo polovico pogovo-t, ker sta tekla ta in oni del na različnih frekvencah. Oglasil se je Ziegler. Prekleto, se je Nixon zadrl v slušalko, zakaj mi je sk venomer za petami? Ali si ne morem privoščiti niti Bkaj minut samo zase? Kako se je razvedelo, da sem a Sequoii? Nisem želel, da bi se to razvedelo, prekleto, akaj Ziegler ne more obrzdati teh novinarjev? Prekleto, h, prekleto. David Eisenhovver je že ves teden opazoval, kako je redsednikov glas čudno tresoč se. David je pri tastu ikal znamenj obupa. Spoznal je. da gospoda Nixona ni togoče pomiriti z besedami. Naglo se je povzpel na po-sljniški most in se pogovoril s kapitanom korvete An- drewom Coombsom. Treba bo nekaj ukreniti. Kaj se ve, kdo čaka v mornariškem pristanišču7 Vsakdo lahko vidi, kako ves iz sebe je predsednik. Novinarje je treba prelisičiti in pristati kje drugje. Kapitan je povedal Davidu, da je možno samo dvoje: bodisi odpluti do Mount Vernona in naročiti tja helikopter, da jih bo odpeljal nazaj v Belo hišo, bodisi pristati ob starem pomolu v Anacostii. Toda v Anacostii sta zasidrana dva mornariška vlačilca in najbrž ju bo težko spraviti s poti. David se je vrnil k predsedniku, da bi ga vprašal, kaj mu je bolj pogodu. Predsednik se je zdaj tiho pogovarjal z drugimi in je bil videti bolj obvladan. Kazalo je, da se je naval jeze v nekaj pičlih minutah polegel. David se je spet povzpel na most. Rekel je Coombsu, da bo najbrž najbolje, če pristane kar na prvotno predvidenem kraju. Čez pol ure je jahta zdrsnila k svojemu privezu v pristanu vojne mornarice in predsednik se je zleknil v čakajočo limuzino, še preden so ga zagledali fotografi. Majski dnevi leta 1974 so bili za gospo Nixon hudo samotni. Tu in tam je bil kak sprejem ali čajanka — za vojaške žene leta, za nacionalni klub republikanskih žensk, čajanka za dijake iz Ohia, ki so prišli na izlet v Wa-shington, kosilo za žene senatorjev, zajtrk z ženami nekdanjih kongresnikov, pozdrav najbolj priljubljenemu dekletu, ki so jo izbrali veterani iz vojn v tujini. Gospa Nixon se je skoraj vedno prikazala le za malo časa. Prišla je, stisnila nekaj rok, se nasmehnila, dovolila narediti nekaj fotografij, nato pa odšla. ; . Dalj časa je ostala samo nekajkrat, kadar so v Belo hišo prišli na obisk otroci. Tedaj se je razživela, na obrazu ji je razločno zaigralo veselje. Ljudje iz njenega spremstva so zmerom ugibali, kako to, da jo otroci tudi v napolnjeni dvorani zmerom najdejo in privabijo k sebi. Prva dama je preživela večino svojega časa v svoji bledo rumeni spalnici v prvem nadstropju Bele hiše. Njena soba in ob njej modra sprejemnica sta gledali proti jugu, proti sijajnemu prizoru z Jeffersonovim spomenikom in še dalje. Rada je pisala pisma in se z njimi ukvarjala po nekaj ur na dan. Tudi brala je veliko, zlasti rada je, prebirala drobne, navdihujoče zvezke o prijateljstvu in ljubezni, ki so ležali na nočni omarici ob njeni postelji z baldahinom. Tu so bili njeni prostori, tu sta ji bili zagotovljeni zasebnost in samota. Okrog enajstih dopoldne je navadno sestavila naročilo za kosilo. Največkrat je bila to solata kuharskega mojstra, juha, obložen kruhek in kava. Vse to so ji prinašali ob enih. Tiste dni pa se je pladenj pogosteje kakor ne vračal v kuhinjo z nedotaknjenimi jedmi, le kava je izginila. Kadar sta večerjala sama s predsednikom, so natakarji zmerom neznansko hiteli, ko so nosili hrano iz kuhinje na mizo. Nixonova sta često sedela za mizo komaj minuto, pa je vodja strežbe že sitnaril, naj jima postrežejo. Kam se pa tako mudi, je nekoč vprašal nekdo od kuhinjskega osebja. ♦Minuta je neznansko dolga, če molčiš,« je pojasnil vodja strežbe. V Čamp Davidu sta se predsednik in njegova žena ob sobotah in nedeljah komajda kaj videla. Kadar sta bila skupaj, sta navadno molčala. V njuni neposredni okolici je bila javna tajnost, da sta si tujca. Marinški podpolkovnik Jack Brennan, ki je bil predsednikov vojaški adjutant, je zbijal šale, češ da sodi med njegove dolžnosti tudi to, da poučuje Nixona, kako naj poljubi svojo ženo. Gospa Nixon že od nekdaj ni marala življenja, kakršno mora živeti žena politika. Že odtistihmal, ko je Nixon prišel v VVashington kot poslanec v predstavniškem domu, je hrepenela po tem, da bi se z možem in otrokoma vrnila v Kalifornijo in živela kot povprečne ameriške družine. Prva dama je enemu svojih zdravnikov v Beli hiši zaupala, da si z možem nista zares blizu že od začetka šestdesetih let. Potem ko ie bil na volitvah za guvernerja v Kaliforniji leta 1962 poražen, se je hotela ločiti od njega. Skušala mu je izmamiti obljubo, da se ne bo več potegoval za javne funkcije, a se ji ni posrečilo. Odtlej je zavračala vse njegove poskuse, da bi se ji približal, to pa je po vsem videzu zaprlo neka vrata v njem. Toda vzdržala sta skupaj. VVatergate in še zlasti trakovi so prepad med njima še poglobili. Svoja čustva je gospa sicer držala trdno na vajetih, a prepisi so jo kljub temu vidno vznemirili. ♦Kolikšna neumnost snemati samega sebe,« je nekajkrat rekla izbranim prijateljicam in sodelavkam. Nato se je ponavadi nasmehnila ali živčno zasmejala. Trakovi so kot ljubezenska pisma, je dejala. Sežgati jih je treba ali kako drugače uničiti.