llM1* Wf' 'rŽ tolP« P* iiij*; m! >* K«* l»nf5 d* teP*!1 tre. o* PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo ” L6D3 90 lir Leto XXVm. Št. 88 (8181) TRST, četrtek, 13. aprila 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Ttstu 18. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do H. septemto.19« ^ Je tiskal v tiskarni «l)oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.____ PREDVIDEN ŠE OSTREJŠI NASTOP OSVOBODILNIH SIL VINDOKINI ŠTAB FRONTE ZA NARODNO OSVOBODITEV POZIVA LJUDSTVO JUŽNEGA VIETNAMA K SPLOŠNI VSTAJI Skoraj 60 tisoč ameriških vojakov9 610 bombnikov in 36 vojnih ladij nazaj v Tonkinški zaliv - Pacifistična gibanja v ZDA - Mislijo na «blokado» Severnega Vietnama? - Odprta peta fronta ob Tajskem zalivu SAJGON, 12. ______ Poveljstvo juinovietnamske osvobodilne fronte U Izdalo proglas, v katerem poziva vse svoje enote k splošni ofenzivi Proti sovražniku, ljudstvo v mestih Patorjem in njihovim pomagačem, najemniške vojske objublja svobodo S tem odpira FNO novo, še ottrejšo, fazo oboroženega spopada, katerega cilji še niso povsem jasni, delajo pa velike preglavice saj-flonskim vojaškim poveljstvom, ki nimajo utvar glede najavljenih •protiofenziv«, predvsem pa motijo *Panje predsednika Nixona in nje-9ovih svetovalcev. Posebni svetovalec in načelnik Posebne «akcijske skupine za Vietnam« v Beli hiši Henry Kissinger •ie zaradi tega odpovedal napovedani obisk v Tokiu, medtem ko se v ZDA snuje močno gibanje proti Ponovnemu ameriškemu posegu v okopih Južnega Vietnama. V Washingtonu je koordinacijski odbor vseh pacifističnih organizacij objavil podatke o novih pošiljkah vojaštva, ladij in letal v Vietnam. S tem dejansko demantirajo Nixonovo trditev, da se «u-mik« iz Vietnama nadaljuje in da ni opustil načela «vietnamizacije». Objavljeni podatki, nasprotno, dokazujejo, da ZDA ne zaupajo več svojim najemnikom in zelo upoštevajo včerajšnji proglas FNO o novi fazi ofenzive. Iz ZDA naj bi že odpotovalo 21-600 vojakov. 411 bombnikov na ona.istih ladjah. V «alarmnem stanju* pa je nadaljnjih 37.200 vojakov, 199 bombnikov in 25 bojnih ladij. Po istih vesteh naj bi nekatere (aned teh enot imele na krovu tudi Kdrsko orožje, vendar je to vlada ®A demantirala. Kaj nameravajo Amerikanci? Opazovalci menijo, da bi utegnili izvesti — v primeru grozečega poraza na frontah — ((blokado* obal Severnega Vietnama, kot nekoč Ku- pa k vstaji proti ameriškim oku-Dezerterjem iz vrst sajgonske in varen umik v zaledje. dovoz viet- Predsednik jugoslovanske vlade "'iedič je dospel na štiridnevni oradni obisk na Dunaj. Včeraj ga 1® »Prejel predsednik republike Jo-"®*. danes pa se začnejo uradni Pogovori s kanclerjem Kreiskim ‘den glavnih argumentov na dnev-n®m redu je položaj slovenske "'»njšine na Koroškem. , štirinajsti dan partizanske ofen-llv® v Južnem Vietnamu je glav- štab FNO pozval svoje oboro-‘6ne odrede, naj zaostrijo boj, jjudstvo v mestih pa vzpodbudil k splošni vstaji. Partizani so od-Ptli še peto fronto ob obalah Taj-*kega zaliva na meji med Viet-n*mom in Kambodžo. Na planotah J,r' Kontumu s topovi močno obsujejo sistem sajgonskih oporišč, "•Padli pa so tudi ameriški bazi B'®n Hoa v bližini Sajgona in Da-"an9 na severu države, te VVashinatona Doročaio, da VVashingtona poročajo, ["telijo ZDA poslati na bojišča 36 atj'j, 610 letal in skoraj 60 tisoč J'°iakov, kar daje misliti na ne-®kšno ((blokado« in torej inter-"®cionalizacijo vojne. Morda pa S!® Ia ojačanja vojnim enotam v Vi®tnamu, ki ne kažejo borbenega razPoloženja. Bataljon ameriških ["paerjev se je na primer uprl j.°i®žkim poveljnikom v bazi Phu 8*‘ ter ni hotel iti v obhodnico. dogodki v Vietnamu so odjek-* tudi v Italiji, kjer se množijo •hleve, naj demokrščanska eno-®fvna vlada opusti politiko molka " naj končno obsodi poostritev briške agresije, kajti molk po-. ®ni v bistvu podporo ameriški "tesrialiitiini in neokolonialistični Politiki na azijskem Jugovzhodu, •olilna kampanja v državi sa nada,i°i® v znamenju o* r|n polemik med socialisti na eni r®ni in bivšimi zavezniki v levi Psi n* na drugi, ki pritiskajo na z zahtevo, naj se odreče tezi “naprednejših ravnovesjih«. So-* J*ti pa, izhajajoč iz izkušenj [|r®Hnjih let, niso pripravljeni po- Postiti. .^a krajevnem področju beležimo »Pii® volilne kampanje tržaška “•racije PSI z zanimivim govo- namestnika vsedržavnega taj- Mosca, ki je obravnaval na- h Politiko socialistov o napred-L* ..'ll ravnovesjih. Namestnik po-ral|nskega tajnika Branko Pahor, y I® v slovenščini govoril pred-, ®m o obvezi PSI za globalno za-onsko zaščito slovenske narod-®»tne skupnosti. Volilno kampa-»o včeraj odprli tudi tržaški _..c,aldemokrati z govorom načel- be, z namenom preprečiti sovjetske vojaške pomoči v namska pristanišča. Te teze niso nikjer potrdili in v njej ne manjka protislovij: ZDA bi v takem primeru tvegale direkten konflikt s sovjetsko mornarico prav na predvečer Nixonovega obiska v Moskvi; sicer pa bi »blokada« bila uspešna le v primeru, da bi Kitajska ne dopustila prevoza sovjetske vojaške pomoči po svojem ozemlju do Vietnama, kar ie spet malo verjetno. Bolj je verjetno, da hočejo Amerikanci poskočiti na pomoč svojim najemnikom v južnem delu Vietnama, kjer se celo ameriški «rangerjd» upirajo in ne marajo boj. Pripetilo se je pri oporišču Phu Bai. Četa ameriških vojakov namreč odpovedala pokornost poveljnikom in ni hotela v obhodnico. Vojakov je bilo kakih 50, slišali so, da iim «vietkongovci» (kot imenujejo partizane) pripravljajo zasede. Najprej so zahtevali, bi področje, ki ga obdajajo gri- Poslanske skupine Orlandija. l. ■ "imu so se sestali predstavni-|„,v‘®h italijanskih stalnih gledanj,* ministrom za turizem in prl- reai»v v®> s katerim so razpravljali « *®tolnji državni podpori. Mlni-®r i® zagotovil, da bo Slovensko vi« iM* prejelo letos znatno *l0 Podporo. in strmi hribi, patruljirali iz zraka, s helikopterjev. Poveljniki so vztrajali, da morajo na poljska vozila. Končno je vojake prisilil neki polkovnik, a je moral tudi sam z njimi. Obhodnica je nato obšla grič in se skušala izogniti zasedi. S front so poročila dokaj bogata. Omenili smo že. da so vojaki rednih enot osvobodilne vojske poslušali nočno oddajo radia «Giai phong« (Osvoboditev), v kateri so prebrali proglas glavnega štaba FNO. Proglas je namenjen vsem: rednim vojakom, terencem, gverilcem »na planotah, v mestih in gozdovih«. njem ugotavljajo, da je »sovražnik šibek in demoraliziran* in da prišel »pravi trenutek, ko moramo nastopiti z vso silo: končna zrnata bo naša«. Aktivistom na terenu svetuje FNO. naj koordinirajo svoje akcije z redno vojsko, obenem pa naj navežejo stike z upornim ljudstvom v vietnamskih mestih: »uničujte sovražnikov potencial, ujemite čirmveč najemnikov vladne vojske, zbirajte orožje io strelivo, sejte paniko v sovražnikove postojanke*. Drugi odstavek proglaša začetek ljudske vstaje v mestih, ko trdi: »Razvijajmo v celoti vseljudsko vojno, revolucionarni boj ponesimo z dežel v mesta*. Proglas se zaključuje s pometnb no trditvijo, da je «končna zmaga odvisna od koordiniranega nastopa osvobodilnih sil treh indokitajskih narodov: Vietnamcev, Laočanov in Hmerov*. Dejansko so tuji dopisniki zabeležili zaostritev inciative osvobodilnih sil. Partizani so včeraj odprli peto fronto, na skrajnem jugu dr žave, ob obalah Tajskega zaliva, na področju delte reke Mekong, ki meji na Kambodžo. Partizanske e-note so s topništvom napadle kam-boško - južnovietnamsko oporišče mesto Kompong Trach. Obstreljevanje je trajalo tri ure in pol. Poveljstvo Lon Nolove vojske v Pnom Penhu je sporočilo, da so osvobodilne enote že v periferiji mesta in da je položaj skrajno kritičen. Iz Sajgona poročajo, da so močne partizanske zasede odrinile vladno tankovsko divizijo, ki je skušala doseči An Loc, na osvobojenem ozemlju, po cesti št. 13. V prvih jutranjih urah pa je partizansko topništvo obstreljevalo z možnarii ameriško bazo Bien Hoa, komaj 20 km od prestolnice. Po nekaterih vesteh naj bi z možnarji in lahkimi topovi napadli tudi ameriško letalsko bazo Danang. Ameriški vojaški obveščevalci poročajo tudi, da partizanske redne enote počasi in nezadržno prodirajo po hribovitem področju pri Kontumu. Od torka dalje obstreljujejo sistem vladnih oporišč na planotah z najsodobnejšimi lahkimi topovi sovjetske izdelave. Gre za 130-miii-metrske topove, ki streljajo sedemkrat na minuto 27 kilometrov daleč. To, kakor tudi druga področja so ameriški bombniki nenehno bombardirali. Na jugu so izvedli 421 naletov. Na področje na meji s Kambodžo so posegli 133-krat, na osrednjih planotah 94-krat, na področje Kuang Trija 63-krat, na področja delte reke Mekong devetkrat. Ameriško poveljstvo je priznalo, da njihova letala bombardirajo tudi Laos in Kambodžo, niso pa hoteli sporočili, kolikokrat, tako kot za Severni Vietnam. Iz Moskve sporočajo, da se je Brežnjev sestal s severnovietnam- skim veleposlanikom. Razgovarjala sta se o nadaljnji pomoči iz SZ. Vietnamski delegati na pariških pogajanjih so ponovili zahtevo, naj se ZDA vrnejo na mirovno konferenco. Francoska vlada je njihovo stališče podprla, kar je izzvalo o-gorčeno reakcijo v ZDA. Iz Wa-shingtona je nalašč zato odpotoval v Francijo ameriški pogajalec na konferenci Porter, ki bo protestiral pri pariški vladi. Brežnjev Ntaovem «delovn obisku» MOSKVA, 12. — «Predsednika Nixona pričakujemo. Priredili r bomo vljuden sprejem. za katerega predvidevamo čim mani protokola in čim več stvarnih razgovorov.* Tako je rekel ameriškemu ministru za kmetijska vprašanja Earlu But-zu tajnik sovjetske partije Leonid Brežnjev. Sovjeti kažejo torej, da jih skorajšnji obisk ameriškega predsed nika zanima, hočejo mu pa dati predvsem delovno obeležje. Sporočili so. da bo Nixon med svojim obiskom potoval poleg Moskve Leningrad, Volgograd (Stalingrad) in Baku. Butz in Brežnjev se sploh nista dotaknila vietnamskega vprašanja, pač pa nakupov živinske krme v ZDA za razvoj sovjetske živinoreje in mesne industrije. POTRDITEV DOBRIH ODNOSOV MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO Bijedič dospel na obisk na Dunaj Danes se začnejo uradni pogovori Predsednika jugoslovanske vlade sprejel predsednik republike Jonas - Izmenjava zdravic med Bijedičem in Kreiskim DUNAJ, 12. — Predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča, ki je prispel danes s soprogo s posebnim letalom na uradni obisk v Avstrijo, so na dunajskem letališču pozdravili kancler Bruno Kreisky s soprogo, minister za trgovino Staribacher, zunanji minister Kirchschlager in drugi visoki avstrijski funkcionarji. V spremstvu Bijediča so član zveznega izvršnega sveta Boris Žnuderl, namestnik zveznega tajnika _ za zunanje zadeve Jakše Petrič in druge oseb- nosti. Po kratkem zadržanju v rezidenci v hotelu «Imperial* je Džemala Bijediča in člane jugoslovanske delegacije sprejel avstrijski predsed-sednik Franz Jonas. Avstrijski predsednik je ob tej priložnosti dejal, Avstrijski predsednik Jonas (levo) pozdravlja jugoslovanskega gosta iiiiuiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu TUDI INDOKINA MED ARGUMENTI VOLILNE KAMPANJE Italijanska vlada ne sme več molčati ob novi ameriški agresiji v Vietnamu Dokument političnega urada KPI in izjava Laborja (MPL) - Tajnik PSI Mancini odgovarja na koncentrični napad bivših zaveznikov v vladi leve sredine RIM, 12. — Danes je zapadel rok za odobritev kandidatur in povezav za volitve v senat s strani de" želnih volilnih uradov. Še danes so sklepe v tej zvezi sporočili okrožnim volilnim uradom, ki morajo nato dati potrebna navodila za tisk lepakov in volilnic. Jutri pa zapade rok za razdelitev volilnih potrdil s strani občin. Kdor ni še dobil potrdila na dom. ga bo lahko sam dvignil na občinskem volilnem uradu po 22. aprilu. Volilna kampanja se medtem nadaljuje brez bistvenih novosti, saj razni govorniki lahko samo ponavljajo že znane teze posameznih strank. Tako se nadaljuje koncentrični napad na PSI s strani bivših zaveznikov v levem centru, ki od socialistov zahtevajo, naj bi se odrekli teoriji o »naprednejših ravnovesij*. Socialistično politično linijo je v intervjuju nekemu tedniku potrdil danes tajnik Mancini, ki je ob pregledu delovanja vlad levega centra ugotovil, da socialisti »niso za- grešili velikih napak*. Lahko bi jim | rvomno zunanjo politiko, katere prvi ra« 'iy\ .ri?,. /.. . :■ »F'- ' kvečjemu Stali. da so bili preveč lojalni do vladnih zaveznikov, o katerih so mislili, da bodo izpolnili sporazumno sprejete programske obveznosti. Mancini ugotavlja tudi nezadostno prisotnost PSI v administrativnih in političnih centrih, od katerih so odvisni državna birokracija in ustanove politične ekonomije. Tajnik PSI se je ustavil tudi ob komunistični zahtevi po sodelovanju v vladi ter dejal, da .ie ta zahteva sama po sebi upravičena, treba pa je preučiti politične pogoie in de mokratične perspektive. Zadnjemu kongresu KPI je Mancini očitaj, da ni analiziral zgodovinskih in političnih vzrokov, ki so po razbitju vlade antifašistične enotnosti leta 1947 preprečili sodelovanje celotne levice v vladi skupaj s katoličani. Socialistični predstavnik je ostro zavrnil teorijo o »nasprotujočih si ekstremizmih« ter zahteval izvedbo zakona iz leta 1952 proti ohnovitvi fašistične stranke. Končno je Mancini dejal, da PSI odločno nasprotuje centristični vladi z liberalci, ker je centrizem zastarela politika, kii ni zmožna rešiti problemov našega časa in je zato škodljiva. Med temami volilne kampanje se vedno bolj uveljavlja Vietnam glede na zadnje dogodke v tem delu sveta. Politični urad KPI je danes objavil dokument, v katerem obsoja zaostritev ameriške agresi- Obhodnica ameriškega odreda »Alfa«, ki so jo h Damtnga poslali v oporišče Phu Bai. 50 vojakov se Je uprlo ukazu in branilo, da bi šli v partizanske zasede. Slika je bila posneta na gričevnatem področju nedaleč od oporišča. Vojaki so ravnokar skočili s helikopterjev, ki so se takoj oddaljili, da bi ne postali tarča ognja enot FNO je ter izreka popolno solidarnost z borci za neodvisnost, mir in svobodo, istočasno pa obsoja stališče demokrščanske enobarvne vlade, ki je s svojim molkom pokazala globoko moralno neobčutljivost ter po manjkanje vsakršne avtonomije od ZDA. Politični urad KPI poziva tu di vse stranke in v prvi vrsti KD, naj se pred volivci izrečejo o zahtevi po diplomatskem priznanju Demokratične republike Vietnama s strani Italije. Tudi voditelj MPL Labor je na volilnem zborovanju v Anconi dejal, da italijanska vlada ne sme več molčati ter na ta način objektivno podpirati ameriško agresijo. Labor je poudaril, da je nesmiselno govoriti o severnovietnamski a-gresiji, ker obstaja en sam Vietnam, kot so tudi same ZDA priznale na ženevski konferenci leta 1954. Vojna, ki so jo Američani hoteli in sprožili, je bila in je še vedno očitno dejanje imperialistične in neokolonialistične agresije, ki ni omejena samo na Vietnam, ampak zadeva tudi NATO, ki podpira Portugalsko v njeni kolonialni vojni v Afriki. MPL zahteva — je dejal Labor — naj italijanska vlada ( obsodi te oblike neokolonialistične-ga imperializma in naj vodi avto- korak naj bi bil izstop iz atlantskega zavezništva. Končno naj še zabeležimo sklep južnotirolske stranke za družbeni napredek, da naroči svojim pristašem, naj glasujejo za PSI. Sklep je sporočil dr. Egmont Jenny, ki bil pred šestimi leti član SVP. Nixon danes v Kanadi SESTANEK PREDSTAVNIKOV GLEDALIŠČ Z MINISTROM Zagotovilo, da se takoj' zviša državna dotacija Slovenskemu gledališču Včeraj se je na ministrstvu za turizem in predstave sestal izvršni svet vsedržavnega združenja gledaliških dejavnosti (UNAT). Slovensko gledališče iz Trsta sta zastopala predsednik Josip Tavčar in ravnatelj Fi-libert Benedetič. Sejo je vodil minister ob prisotnosti generalnega direktorja za prireditve De Biaseja in generalnega inšpektorja Lopesa. Obravnavali so ministrske norme v zvezi s podporami gledališčem v sezoni 1972-73. Generalni direktor De Biase je sporočil, da se bodo podpore dodeljevale kot v preteklosti. NEW YORK, 12. - Kanadske o-blasti so priklicale v Ottawo močna polioi.iska ojačanja, da bi preprečile demonstracije med jutrišnjim Nixonovim uradnim obiskom. Eielovnd spored obiska še ni znan. ker skušajo s tem preprečiti' zbiranje ljudi na dogovorjenih mestih. K besedi sta se oglasila tudi zastopnika Slovenskega gledališča v Trstu in postavila ministru vprašanje. kdaj in kako bo ministrstvo u-redilo vprašanje našega gledališča. Minister, nato tudi generalni direktor, sta izjavila, da se bo podpora Slovenskemu gledališču v Trstu takoj znatno povečala. Dodala sta, da bo v novih normah SG dobilo večji prostor, kar bo znaten korak naprej na poti za dokončno istovetenje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z ostalimi stalnimi gledališči v Italiji. Po seji, v prostem razgovoru z mi- nistrom, generalnim direktorjem in inšpektorjem, ob navzočnosti obeh predstavnikov SG, predsednika UNAT ter direktorja stalnega gledališča Genove, se je Paolo Grassi javno in toplo zavzel za usodo našega gledališča in poudaril, da je to problem ne samo Slovenskega gledališča, ampak vseh italijanskih stalnih gledališč, ki smatrajo SG v Trstu za enakovrednega člana skupnosti italijanskih stalnih gledališč. Skupna seja predsedstev SFRJ in ZKJ na Brionih BEOGRAD, 12. — Na začetku današnje skupne seje predsedstva SFRJ in predsedstva ZKJ na Brionih je Tito pozval navzoče, naj z enominutnim molkom izkažejo čast pokojnemu revolucionarju Vladimi-ru Popoviču. Zatem je Tito v krajšem govoru obudil spomin na u-glednega borca in revolucionarja Borisa Kidriča ob njegovem 60. rojstnem dnevu in 20-letnici smrti. V Bijedič na Dunaju jevski zavezniki obnovili njeno neodvisnost — kot nevtralna država. Določilo o nevtralnosti v državni pogodbi v določeni meri omejuje avstrijsko mednarodno dejavnost v tem smislu, da se ne more priključiti k tej ali oni blokovski, vojaško ali politično opredeljeni zvezi. Po drugi strani pa prav ta tukazana» nevtralnost daje Avstriji določene prednosti, ko se lahko odpira k sodelovanju z najrazličnejšimi državami. Jugoslavija pa je po svoji zunanjepolitični usmeritvi neuvrščena država, kar je seveda vsebinsko nekaj povsem drugega kot nevtralnost, je pa prav tako ne-blokovska dežela. Tak položaj obeh držav in pa dejstvo, da gre sosedi, pomeni določene črte V Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji — kazno je, da tudi v Avstriji — posvečajo vidno pozornost sedanjemu obisku predsednika jugoslovanskega izvršnega sveta Džemala Bijediča v Avstriji. To je tudi razumljivo, saj gre za sosedni deželi, ki sta prav zaradi soseščine trajno navezani na sožitje druga ob drugi. Zato ne bi moglo biti nobeni vseeno, kakšni so njuni odnosi in kako urejata in razvijata medsebojno sodelovanje. Za jugoslovansko - avstrijske odnose velja poudariti posebno značilnost’, ki kaže določene črte izjemnosti. Ta izjemnost izhaja iz posebnega mednarodnega položaja, katerega je bila postavljena stalnice, ki nekako usmerjajo in spodbujajo k medsebojnemu sodelovanju. Avstrija, ko se je po drugi svetovni vojni pojavila — z državno pogodbo, s katero so protihitler- Kakšno pa je to sodelovanje, je seveda odvisno od vrste dejavnikov, med drugim tudi od volje in pripravljenosti zanj. Seveda gre za obojestransko voljo in pripravljenost. Še eno pravilo je pomembno, namreč to, da moremo govoriti o resnično dobrih odnosih med posameznimi državami tedaj, če se v njihovih okvirih rešujejo obstoječa odprta vprašanja. Če vse te ugotovitve prenesemo na stanje jugoslovansko - avstrijskih odnosov nekaj zadnjih let, potem bi naziv dobrih odnosov pomenijo bolj hvalnico, deklaracijo, kot pa izraz dejanskega stanja. Leta 1970 in po njem so bili v avstrijskem notranje - političnem dogajanju stvari, ki nikakor niso spodbudno vplivale na dobre odnose z Jugoslavijo. Spomnimo se, da so proslave koroškega plebiscita izzvenele v odkriti protislovenski gonji. Velikonemške sile, ki so ohranile svoje korenine tudi v povojni Avstriji, so tedaj celo pozivale k iztrebljenju slovenskega življa na Koroškem. Podobno so bili tudi na avstrijskem Štajerskem, v drugi avstrijski deželi, ki meji na Slovenijo, pojavi protislovenskih izpadov, ki so pomenili težke žalitve narodnega dostojanstva Slovencev. Tudi vrsta pomembnih nerešenih vprašanj, ki se vleče že desetletja. je zavirala razvoj dobrih in uspešnih odnosov. Na prvem mestu velja poudariti, da Avstrija še do danes ni izpolnila določil sedmega člena državne pogodbe — se pravi mednarodnega akta — ki zagotavlja slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji pravice do enakopravnega položaja z večinskim narodom. Koroški Slovenci so bili vsa ta leta izpostavljeni močni asimilaciji, Slovenci so bili v mnogočem državljani drugega reda prav zato, ker so Slovenci. Več kot vomanjkanja dobre volje z avstrijske strani pomeni dejstvo, da povojna Avstrija ni vse do današnjega dne izpolnila obveznosti, ki jo je nasledila še iz predvojne Avstrije, da vrne Jugoslaviji vse arhive, ki se nanašajo na ozemlje bivše avstroogrske monarhije, ki je prišlo po prvi vojni pod Jugoslavijo. Vsem državam naslednicam bivše habsburške monarhije je že prva republika izročila te arhive, Jugoslaviji jih ni vse do zdaj niti druga, povojna republika Avstrija. Zdaj se napovedujejo določeni premiki v odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo. Obdobje dveh let m še več skoraj povsem zamrznjenih odnosov naj zdaj zamenja obdobje bolj dejavnega sodelovanja. Avstrijska stran je že ob februarskem sestanku zunanjih ministrov Tepavca in Kirchschlagerja pokazala pripravljenost za obnovo in oživitev sodelovanja, pa tudi za ureditev vrste odprtih vprašanj, med njimi tudi manjšinskega. Dokaz temu naj bi bil načrt o ustanovitvi mešanega odbora o gospodarskem sodelovanju in sklenitev kulturnega sporazuma. Dokaz naj bi bil tudi načrt o uvedbi dvojezičnih napisov v 205 vaseh dvojezičnega ozemlja Koroške. Dakaz novega ozračja naj bi bili končno tudi sami pogovori na ravni predsednikov vlad. Pričakovanja so precejšnja na obeh straneh. Vendar bodo dejstva tista, ki bodo merilo uspešnosti pogovorov in dokaz resnične pripravljenosti za vzpostavitev dobrih odnosov, takih, ki bodo omogočili rešitev odprtih vprašanj. Predvsem pa gre za dokončno in popolno izpolnitev obveznosti, ki jih ima Avstrija do koroških Slovencev. O načrtu glede dvojezičnih napisov so predstavniki Slovencev na Koroškem ze izrekli sodbo, da služi lahko kvečjemu kot povod za razpravo in dogovo re, ne pa kot dokončna rešitev Dokončna more biti le tista in taka rešitev, ki bo zajamčila koroškim Slovencem — v duhu določil državne pogodbe — fafc položaj, da bodo z vso potrebno zaščito njihove narodnosti, jezika, kulturnih, gospodarskih in vseh drugih pravic, lahko obstali in napredovali kot narodnostna skupnost. DRAGO KOŠMRU da je tudi ta obisk dokaz dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo in izrazil upanje, da bodo razgovori prispevali k napredku prijateljskega sodelovanja. Predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije je sporočil predsedniku Jonasu pozdrave predsednika Tita in uri tem poudaril, da sta predsednika Tito in Jonas postavila temelje u-godnemu razvoju odnosov med obema državama. Po sprejemu pri Jonasu ie Bijedič opravil vljudnostni obisk pri kanclerju Kreiskem. Med sprejemom sta se predsednika pogovorila o dnevnem redu uradnih razgovorov, ki se bodo pričali jutri. Avstrijski kancler Bruno Kreisky je priredil nocoj v čast svojega gosta slovesno večerjo med. katero sta Kreisky in Bijedič izmenjala zdravici. Kreisky je v svoji zdravici med drugim noudaril, da je vladama v Beogradu in na Dunaju po napetosti in nasprotjih u-spelo vzpostaviti take odnose, ki pričajo o velikem prijateljstvu in sodelovanju na širšem področju. Kreisky je v zyezi s tem izrekel zahvalo predsedniku Titu. ki je prvi pravočasno prišel do sklepa, da je v interesu obeh držav miroljubna koeksistenca in ustvarjalno sodelovanje, in priznanje bivšemu jugoslovanskemu zunanjemu ministru Koči Popoviču, odločnemu in-terpretatorju te politike. Kreiskv je omenil napore Avstrije po sklenitvi državne pogodbe, da normalizira odnose z drugimi državami in da načelo dobrososedskega sodelovanja postane temelj zunanje politike Avstrije. Kreisky je izrekel priznanje Jugoslaviji, ki ie prva spoznala smisel te avstrijske politike, tako da sta obe državi v tem smislu dali drugim vzgled. Na ta način sta Avstrija in Jugoslavija, je dejal Kreisky. utrla pot politiki, ki si .je kasneje pridobila priznanje širom po svetu. Predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedič je v odgovoru na zdravico poudaril zasluge voditeljev obeh držav, Jonasa in Tita, za uspešen razvoj dobrososedskih odnosov. Sodobna gibanja na svetu po vsej Evropi vsiljujejo nujnost, da obe državi izkoristita vse možnosti za bolj vsebinski vsestranski razvoj medsebojnih odnosov. Posebno je potrebno preučiti možnosti za napredek gospodarskega sodelovanja. omogočiti, da se sedanja stagnacija blagovne izmenjave preseže in ustvarijo pogoji za razmah industrijske kooperacije in drugih oblik gospodarskega sodelovanja. K medsebojni povezavi in sodelovanju morata prispevati tudi slovenska in hrvaška manjšina. Sklepi, ki jih ie Avstrija že sprejela, oziroma, ki jih pripravlja v korist manjšinam, so po izjavi Bijediča ustvarili ugodno ozračje za nov korak v smeri izboljšanja manjšinske zaščite in rešitve vprašanj manjšine sploh. Predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije je izrazil upanje, da bo ta usmeritev tudi v bodoče vodila k enakopravni zaščiti in svobodnemu razvoju manjšine. Bijedič je izrazil prepričanje, da bodo sedanji razgovori prispevali k poglobitvi in razvoju medsebojnih odnosov. , TRŽAŠKI SOCIALISTI SO SINOČI OTVORILI VOLILNO KAMPANJO PREDVOLILNO ZBOROVANJE PSDI OBVEZA PSI ZA GLOBALNO ZAKONSKO ZAŠČITO °r'andi “^no.P° .t®" SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI V ITALIJI ru£" sra" Poziv namestnika tajnika stranke za preferenčni glas slovenskemu kandidatu Dušanu Košuti Namestnik vsedržavnega tajnika Mosta o vsebini in pomenu politike «naprednejših ravnovesij» Tržaški socialisti so včeraj uradno otvorili volilno kampanjo z volilnim zborovanjem v kinu Grattacielo, na katerem je najprej Ghersi predstavil vsedržavnega namestnika tajnika stranke Mosco, nato pa ga je pozdravil v slovenščini namestnik tajnika tržaške federacije PSI Branko Pahor. Branko Pahor je ugotovil, da so socialisti tarča napadov in to še zlasti s strani neofašistov, ki vidijo prav v socialistični stranki svojega najhujšega in brezkompromisnega nasprotnika. Volilni program PSI sloni na politiki novih, naprednejših ravnovesij, kar pomeni organsko sodelovanje vseh naprednih sil pri upravljanju države. V tej zvezi je Branko Pahor navedel program socialistov in nadaljeval: «Ko govorimo o volilnem programu socialistične stranke, moramo govoriti tudi o vprašanjih, ki se nanašajo na narodnostne manjšine v Italiji in ko je govor o teh vprašanjih v Trstu, moramo spregovoriti o še nerešenih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Socialistična stranka — zvesta svojim načelom o zaščiti narodnostnih skupnosti — je vedno eodelovala pri vsaki pobudi, ki je stremela za tem, da se rešijo pereča vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, odnosno, da se preprečijo kakršni koli ukrepi, ki bi ji lahko škodovali. Odločujoč delež je socialistična stranka doprinesla v tako imenovani zadevi Hreščak, ko je šlo — po dogovoru krajevne uprave levega centra — za vključitev Slovenca v odbor tržaške občine, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. V Trstu je takrat prišlo do zgodovinske prelomnice. Smrtni udarec je bil zadan liberalno-šovinistični miselnosti, ki je vladala, od kar obstaja tržaška občinska u-prava in po kateri v tržaškem občinskem odboru bi ne smel biti odbornik slovenske narodnosti. Osvetlitev teh dogodkov je potrebna, da ugotovimo, da se je kljub vsemu, tudi pri nas, nekaj spremenilo na bolje. Socialistična stranka meni, da je prišel čas, ko niso zadostne delne rešitve vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, temveč je treba pristopiti h globalni rešitvi. Zaradi tega je PSI že 1968. leta sprejela na vsedržavnem kongresu — na pobudo delegatov iz dežele Furlanije ■ Julijske krajine — ustrezen sklepk Lanskega julija pa je PSI predstavila v poslanski zbornici zakonski osnutek o globalni rešitvi vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, katerega sta med prvimi podpisala poslanec Fortuna in načelnik poslanske skupine Bertoldi. Osnutek bomo ponovno predložili v novi poslanski zbornici in upoštevali vse pred- loge, da se izboljša in obogati. To je stvaren način reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini*. Branko Pahor je nato polemiziral v zvezi s poročilom o obisku delegacije SS pri predsedniku vlade An dreottiju in je ta obisk označil za »volilno potezo*. Nato je govoril o možnosti izvolitve slovenskega poslanca in ugotovil, da že obstoječe veliko število Slovencev, ki volijo za KPI predstavlja »moralno dolžnost KPI, da sama izvoli slovenskega poslanca*. Namestnik tajnika PSI Branko Pahor je zaključil svoja izvajanja, da lahko »slovenski volivci ne glede na njihova ideološka, politična in verska načela, mirne vesti oddajo svoj glas socialistični stranki* in nadaljeval, da lahko pri tem še označijo slovenskega kandidata Dušana Košuto s preferenčnim glasom. Namestnik vsedržavnega tajnika Mo-sca je v poglobljenem, umerjenem, resnem in nepolemičnem govoru razpravljal o treh ključnih vprašanjih sedanjega italijanskega položaja: 1. Decentralizacija države z resnično deželno avtonomijo in lokalna sa mouprava z odpravo birokratizma, pomeni širjenje demokracije in ustvarjanje široke osnove za reševanje perečih vprašanj, ki jih zastavlja modemi socialni in gospodarski razvoj. 2. Gospodarska politika mora sloneti na načrtovanju, ki pomeni spremembo odnosov in predvsem izvajanje številnih reform glede kredita pokojnin, zdravstva, prometa itd. in kar pomeni zvišanje družbene in zmanjšanje zasebne potrošnje. Reforme se lahko izvajajo samo ob sodelovanju z zainteresiranimi skupinami državljanov in zlasti s sindikati ter ob zavračanju politike dohodkov, nar zahteva skrajna desnica. 3. Red in varnost nista odvisni od policije in komisarjev javne varnosti temveč od politične volje, pri čemer je govornik večkrat izrecno omenil odgovornost notranjega ministra ter interes fašističnih držav Sredozemlja, da rušijo demokratični sistem v Italiji. Namestnik tajnika Mosca je svoja izvajanja zaključil z ugotovitvijo, da so socialisti že pred desetimi leti rešili načelno vprašanje udeležbe v vladi, v kateri lahko sodelujejo samo s pogojem, da gre za vlado, ki bo usmerjena k reševanju perečih italijanskih družbenih vprašanj. To je tudi bistvo »novih ravnovesij*. • V petek, 14. L m. bo ob 20. uri na sedežu krožka «Che Guevara* v Ul. Madonnina 19 javna debata na temo »Zaščita zdravja in delovno o-kolje*. Uvodno besedo bo imel pokrajinski tajnik INCA-CGIL Riccardo De-vescovi. URADNO SPOROČILO IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE SKUPNOSTI POROČILO O RAZGOVORU S PREDSEDNIKOM VLADE Podrobnosti o spomenici SS, v kateri so povzete bistvene zahteve znane skupne spomenice vseh Slovencev in predvsem zahteva za globalno zakonsko zaščito Dne 12. t.m. se je zbral na redni tedenski seji izvršni odbor Slovenske skupnosti. Politični tajnik Štoka je poročal o razgovoru, ki sta ga imela skupno s članom izvršnega odbora Legišo z ministrskim predsednikom Andreottijem med njegovim ponedeljkovim obiskom v Trstu. Predstavnika Slovenske skupnosti sta ob tej priložnosti in v okviru političnega prizadevanja, da bi se predvsem izvršna oblast stalno soočila s problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, opozorila ministrskega predsednika na vse dosedan je delo Slovenske skupnosti in celotne slovenske manjšine za rešitev in ureditev odprtih vprašanj. Do srečanja s poslancem Andreottijem je prišlo na prošnjo Slovenske skupnosti. Delegaci ja Slovenske skupnosti je predsednika vlade spomnila na o-bisk, ki so ga bili lani decembra opravili predstavniki celotne manjšine pri n jegovem predhodniku poslancu CoJambu. ko mu je bilo natančno obrazloženo stanje Slovencev v Italiji. Tajnik in član izvršnega odbora Slovenske skupnosti sta izročila predsedniku Andreottiju posebno pismo, v katerem so kratko povzete bistvene zahteve iz znane skupne spomenice Slovencev ter ga zlasti opozorila na zakonski predlog, ki ga je Slovenska skupnost skupno z goriško in tržaško Slovensko demokratsko zvezo, predstavila v jeseni v obliki peticije parlamentu ter marca letos deželnemu svetu Furlanije - Julijske krajine. V pismu je zlasti poudarjeno različno ravnanje s pripadniki slovenske manjšine glede na n jihovo pokrajinsko pristojnost, kar je v nasprotju tudi z ustavnimi določili, ki so sad odporniškega gibanja. h kateremu so Slovenci v Italiji ogromno prispevali. Obžalovanja je dalje vredno, da so še vedno v veljavi določeni fašistični zakoni, ki predstavljajo grobo žalitev in diskriminacijo za slovensko manjšino. V pismu ie končno rečeno, da so bili v zadnjem času storjeni določeni koraki v konkretnem reševanju slovenskih vprašanj, ven dar pa mora država čimprej poskrbel za globalno zakonsko zaščito slovanske narodne skupnosti. To zahteva interes miru v naših kra jih in je hkrati prvi pogoj za dobre sosedske odnose ter miroljubno sožitje med dvema narodnosti-ma. Zaradi tega je treba tudi odločno zavrniti vsak poskus, da bi se kolo zgodovine obrnilo nazaj Predsednik vlade je vzel na znanje zgornja izvajanja ter dejal, da mu je problematika slovenske manjšine znana tudi po tem. kar je slovereko odposlanstvo imelo priložnost obrazložiti bivšemu predsedniku Colombu. Smernice, Id so bile tedaj nakazane, veljajo tudi za sedanjo vlado. Izrazil je obžalovanje, da še ni bil sprejet zakon o popolni ureditvi slovenske šole in .je zagotovil, da bo to prva skrb bodočega parlamenta in vlade. Izvršni odbor .je nato razpravljal o vprašanjih organizacijskega značaja. Namestnik vsedržavnega tajnika PSI med sinočnjim otvoritvenim zborovanjem predvolilne kampanje PSI v kinu Grattacielo. V ozadju člani pokrajinskega vodstva in kandidati, med katerimi je tudi slovenski kandidat Dušan Košuta Odpirati vprašanje meje bi pomenilo globoko skaliti mir V kinematografu Ritz je , odprl volilno kampanjo za PSDI načelnik strankine skupine pri poslanski zbornici Flavio Orlandi. Poleg govornika, ki ga je predstavil deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci, so bili prisotni lokalni kandidati PSDI za poslansko zbornico in senat dr. L. Fogher, podžupan Lonza, E. Signoretto, dr. L. Stasi in občinski odbornik G. De Gioia. Uvodni govor je imel odbornik Dulci, ki je poudaril predvsem potrebo po vzpostavitvi socialnega miru v naši deželi in v Trstu, kajti samo mir lahko rodi zaupanje v tukajšnje gospodarstvo, da bodo domači in tuji operaterji opravlja li nove naložbe na našem področju. Mir kalita sedaj, po govornikovem mnenju, tako skrajna desnica, kakor tudi skrajna levica. Tuji gospodarstveniki opazujejo politično dogajanje pri nas in jih izkoriščajo v svoj prid: tako smo bili v zadnjem času priča dvema pomembnima potezama v prid nemški in hkrati v škodo deželni ekonomiji: priznanju posebnih ugodnosti severnim pristaniščem po rimskem sporazumu in lanskemu priznanju novih ugodnosti za Berlin. Naša dežela pa je bila nasprotno proglašena za »centralno« področje v združeni Evropi. Orlandi je v svojem nastopu ori- iiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii V DEŽELNEM URADNEM LISTU V kratkem bodo objavili zakon v korist prevozništvu Zakon, čeprav je pomanjkljiv, so odobrili 8. marca - Sindikati so izrazili negativno mnenje - Izdatek v petih letih bo presegel milijardo Ur V kratkem bodo objavili v uradnem listu dežele Furlani ie-Juli iške krajine zakon v korist prevozništvu, ki ga je odobril deželni svet 8. marca. S tem dejanjem bo zakon, po katerem bo deželna uprava izdala v petih letih nad 1 milijardo lir. začel delovati. To je prvi znatnejši deželni zakon o prevozništvu in okrog njega se je vnelo precei polemike. Vse stranke so bile soglasne v tem. da ie zakon nezadosten, vendar pa ie opozicija zahtevala naj se izdela drug zakon, medtem ko ga je večina izglasovala kot prvi omejen poseg na tem področiu. Odbornik za prevoze Varisco je dejal, da zakon spada med deželne pobude za prevozništvo, čeprav so njene pristojnosti na tem področju po statutu omejene. Zakon predvideva številne posege finančnega značaja na področju priprave in delovanja študijskih odborov, ustanov in zadrug za prevoze, ter za povečanje prevoznih služb, ki so lahko v pristojnosti dežele ali pa države. Dežela je na podlagi tega zakona pristojna tudi za infrastrukture in sicer za ceste, mednarodne mejne prehode in to bodisi za cestne prevoze kakor za pomorske ali zračne. Po tem zakonu bo dežela pobirala tudi dohodke od državnega davka za «nadzorovanie avtobusnih prog*. Ob koncu naj pripomnimo še, da so sindikalne organizacije prevoznikov izrazile negativno mnenje o zakonu, ker ne reši osrednjih vprašanj prevozništva, saj nadaljuje z znatnimi podporami zasebnim prevoznim službam, ki so vir slabe organizacije in nevšečnosti za uslužbence in za potnike. Po njihovem mnenju se vprašanje lahko reši samo z javnimi prevozi in s pu-blicizacijo zasebnih. SINDIKALNA KRONIKA Včeraj vrsta uspelih stavk Včeraj se je začela dvodnevna vsedržavna stavka uslužbencev za- Državna založba Slovenija pripravlja izdajo nove izpopolnjene enciklopedije MALA ENCIKLOPEDIJA SVETA JUGOSLA VIJE SLOVENIJE v 3 KNJIGAH Vse tri knjige bodo natisnjene na najfinejiam brezlesnem papirju. Vsebovale bodo nad — 2000 strani velikega formata — 40.000 gesel — 5000 slik risb, grafikonov In portretov — 53 črno belih zemljevidov nad besedilom — 54 strani prilog v eni ali več barvah MALA ENCIKLOPEDIJA Je posebej prirejena za slovenske razmere. Z njo bomo Slovenci dobili splošno bogastvo znanja z vseh področij človekove dejavnosti in ustvarjalnosti, s posebnim poudarkom na jugoslovansko-slovenskih dosežkih. Za MALO ENCIKLOPEDIJO SVETA, JUGOSLAVIJE, SLOVENIJE sprejema naročila Tržaška knjigarna! Uiailui knjigaAna TRST Ul. sv, Frančiška 20 - tel. 61 792 sebnih petrolejskih podjetij. Stavko, našli tudi dva ukradena avtomobila ki se bo zaključila danes ob 24.! in eno motorno kolo. uri so napovedale sindikalne orga- nizacije CGIL, CISL in UIL za novo delovno pogodbo. Stavkajo u-službenci čistilnic in tudi prevozniki bencina. Sindikalne organizacije so tudi predočile možnost, da bo v tem tednu državna manifestacija vse stroke s splošno stavko uslužbencev zasebnih in javnih petrolejskih podjetij. Včeraj se je nadaljevala tudi stavka uslužbencev prevoznega podjetja SAP. Stavkali so uslužbenci piroge L in izmena T5, danes bodo stavkali uslužbenci proge S, jutri pa bo 24-uma stavka na progah C, D, R. Danes se bo začela splošna stavka zdravnikov bolniških blagajn, ki so jo napovedale strokovne organizacije SEMEFA, UIL - medici in CISAL. Po mnenju strokovnih organizacij namreč naj ne bi plače teh zdravnikov uživale istih poviškov kot druge stroke zdravnikov. Včeraj je minister za delo Do-nat-Cattin sprejel predstavnike delodajalcev in uslužbencev telefonskega podjetja SIP. Sestanek se bo nadaljeval danes. Od 4. do 12. maja Šolske počitnice zaradi volitev Ministrstvo za šolstvo je ra^KV slalo okrožnico, v kateri je rečeno, da bodo vse šole zaradi skorajšnjih političnih volitev zaprte približno teden dni. Pišemo približno, ker je ministrstvo dopustilo razlike od dveh do treh dmi po potrebah raznih šol. O tem bodo odločali ravnatelji v skladu s potrebami za ureditev in odstranitev volišč. Ravnatelji posameznih šol se bodo dogovorili z odgovornimi funkcionarji občinskih uprav, vendar pa ne bi smeli prekiniti pouka pred 4. majem, nadaljevati pa se bo moral najkasneje po 10. maju. Ker pa je 11. maja praznik vnebovzetja, bodo lahko spet začeli s poukom v petek, 12. maja. Za isto obdobje bodo zaprli tudi vse tiste šole, v katerih ne bo volišč. Praktično bodo dijaki in profesorji ter seveda učenci in učitelji doma od 4. do 12. maja, čeprav se bodo lahko začele počitnice tudi 5. maja in se bodo morale zaključiti 10. maja. Med torkom in sredo ustavljenih skoraj 2000 oseb V okviru vsedržavne akcije varnostnih organov za preprečitev kriminalnosti, so predsnočnjim od polnoči do 5. ure zjutraj tudi v naši pokrajini izvedli tako akcijo, udeležili pa so se je agenti kvesture, cestne policije in finance ter karabinjerji. Akcija je dala naslednje rezultate: ustavili so 1884 oseb, od katerih so 12 podrobneje kontrolirali in jih začasno ustavili. Nadalje so pregledali 918 avtomobilov in drugih vozil ter 26 javnih lokalov, prisodili pa so 27 glob zaradi kršitve cestnega zakonika. Vrh tega so ustavili štiri osebe, ki so pod policijskim nadzorstvom in eno o-sebo, ki je še pod strožjim nad- VOLILNA ZBOROVANJA KPI: 10.30 - Milje, Burlo; 12.30 Industrijsko pristanišče, Burlo; 17.30 Sv. Jakob, škerk in Iskra; 18.00 — Ul. Veltro, Župančič; 18.30 G. Gozzi, Tonel; 19.00 Ul. Piccardi, Šema; 18.00 Naselje S. Pietri, Fontanot; 18.30 Milje. Bordon; 19.00 Trg De Gasperi, Polli. PSIUP: zborovanji bosta na Stari istrski cesti in na Trgu Goldoni: Braida, Luches in Martone. KD: 12.30. Trg Cavana. Zaninl; 19.30 Sesljan, Belci; 20.30 Trg Stare mitnice, Nodari; 20.30 Ul. Baiamonti, Mez-zena in Vigini. sinoči, sal razloge, zaradi katerih se — po njegovem mnenju — italijanski demokrat danes ne more odločiti za to, da bi oddal svoj glas za stranko, ki ni PSDI. Komunistom ne, je dejal, ker se gredo demokrate samo do trenutka, ko prestopijo iz opozicije v vlado in nato nastopijo kot na Češkoslovaškem. Socialistom ne, ker se bratijo s komunisti v stalnem kolebanju med demokracijo in diktaturo, pri tem pa se zavzemajo za »naprednejša ravnovesja*, o katerih nihče ne ve, kaj pravzaprav so. Krščanska demokracija potuhnjeno zbira glasove pod nalepko »centrizma*, pri tem pa si pridržuje pravico, da se po 7. maju poveže ali s PSI ali s PLI, kakor bo pač pokazala politična računica. Stranka pa ne zasluži glasov italijanskih demokratov tudi zaradi svoje težnje, da se iz centrizma polagoma pomika pro ti desnici. Glas, ki bi ga oddali MSI, bi bil poguben za demokra cijo. Republikanci ga tudi ne za služijo, ker ribarijo v kalnem, li beralci pa niso vredni zaupanja ker se pod krinko demokratičnosti zavzemajo le za nadaljnje bogate nje že bogatih slojev. Ostaja torej samo glas za PSDI, ki se zavzema za pravo demokracijo v svobodi, in sicer po svetlem liku prvega tajnika italijanske socialdemokracije Giacoma Matteottija. V svojem govoru je Orlandi o-menil tudi tržaško gospodarstvo in dejal, da ga je treba okrepiti zlasti z valorizacijo mednarodne vloge njegovega pristanišča. Glede meje s sosedno Jugoslavijo je naglasil, da tega vprašanja ni mogočo ponovno odpreti, ne da bi se globoko skalil mir s sosednimi narodi. PSDI pa se zavzema za nadaljnji razvoj odnosov dobrega sosedstva z narodi onkraj najbolj odprte meje v Evropi. V tej zvezi je govornik polemično očital Krščanski demokraciji, da se je pred leti prav njen zastopnik zavzel za mobilizacijo italijanske vojske v obrambo te meje. Po zborovanju se je Orlandi srečal s pokrajinskimi voditelji stranke, katerim je zagotovil njeno podporo kar zadeva uresničitev gospodarskih infrastruktur in razvoj zaposlenosti. PSDI se bo še naprej zavzemala za popuščanje mednarodne napetosti, je zaključil, in za kulturne in razvojne potrebe etnične manjšine na našem področju. Slovensko gledališče v Trstu Krstna predstava v Kulturnem domu v Trstu — JUTRI, 14. aprila 1972 ob 21. uri (Abonma red A — premierski) DUŠAN JOVANOVIČ ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ALI TRIJE R0G0N0SCI (po commedii delTarte) Scena in kostumi: SERGIO D'OSMO Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režija: DUŠAN JOVANOVIČ Razpored predstav pod rubriko »Gledališča* • Danes ob 19.15 bo na sedežu v Ul. S. Ermacora 3 javna seja rajonske konzulte za Rojan, Greto in Barkovlje. • Zaradi gradbenih del v Ul. del Botro je župan odredil prepoved parkiranja vozil ob stavbah s sodimi številkami- Prepoved velja za delavnike od 8. do 17. ure in bo trajala do konca del. amiiiiiiiiivnmiiiiMiiiiHiiitititiiiiiitnti iiimiiiulMimiimimmiiimmmiiMHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiin EKSPLOZIJA GRELNEGA KOTLA Predvčerajšnjim popoldne, točno ob 16.50, je v tovarni «Fibre vetro Trieste S.p.A.», v industrijski coni, eksplodiral jekleni grelni kotel s 50 tisoč kalorijami in povzročil veliko razdejanje. Kljub temu, da so drobci raztreščenega kotla, pa sama izredna sila eksplozije resno poškodovali oporni zid lokala, v kateri je bil kotel, vhodna železna vrata in ograjo ob cesti, nd bilo človeških žrtev. Ob tisti uri so bile v tovarni namreč samo tri osebe: uradnik Caudio Crizio, asistent Giovanni Ferrari in delavec Vladimir Hrovatin. Vsi trije so delali na drugem koncu tovarne in tako so slišali samo močan pok kotla, ki ga je raznesla eksplozija. Na kraj hude eksplozije so takoj prihiteli tržaški gasilci pod vodstvom majorja Sgorbisse in si ogledali prizorišče razdejanja, škodo cenijo na okrog 6 milijonov lir. Obdukcija trupla mlade Marine Marini Sodni zdravnik dr. Nicolini je včeraj izvedel obdukcijo trupla 23-letne Marine Marini iz Ul. F. Severe 6, katero je v ponedeljek popoldne po vbrizganju vicilina zadela srčna kap in je umrla. Izsledek obdukcije je dal predvsem zorstvom. V okviru te akcije so dva, zelo pomembna rezultata: bol ničarka, ki je dala dekletu injekcijo, je povsem nedolžna pri vsej zadevi, pa tudi sam antibiotik je bil v še dobrem in uporabnem stanju. Po mnenju dr. Nicolinija si je dekletovo smrt možno razložiti le z dvema hipotezama: Marino Marini je zadela srčna kap ali pa je bila alergična na gotova zdravila. Nadaljnja preiskava bo pojasnila tudi ti dve domnevi. Jutri predavanje ameriškega izvedenca Zdravstvena fakulteta tržaške u-niverze in Italijansko - ameriško združenje iz Furlandje-Julijske krajine prirejata v sodelovanju z Ameriško informacijsko službo (U. S. Information Service) predavanje z naslovom »International Coope-ration In Enivironmental Control*. Predavanje, ki ga omenjene organizacije prirejajo v okviru strokovnih razgovorov na temo »Okolje, življenjski prostor za človeka*, bo jutri ob 19. uri v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nico-16, 5. Predaval bo znanstveni ataše na ameriški ambasadi v Rimu dr. Osvvald H. Ganley. Njegova izvajanja bodo sproti prevajali v ita lijanščino. FINŽGARJEV DOM - OPČINE prireja gostovanje SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA iz Trsta V nedeljo, 16. t. m. ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah Norman Barrash - Carroll Moore CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO Komedija v treh dejanjih Ljudska prosveta PROSVETNO DRUŠTVO »TABOR* bo priredilo od 22. aprila dalje v Prosvetnem domu na Opčinah razstavo del domačih slikarjev, fotografov, kiparjev in drugih amaterjev. \abimo vse, ki želijo razstavljati svoja dela, naj se prijavijo pri Luciji Hrovatin (telefon 211-161). Pesnica Irena ŽerjaJ je izdala novo zbirko poezij TOPLI GOZDOVI Mlado avtorico in njen ponovni umetniški dosežek bo predstavila prof. Zora Tavčar. Srečanje bo v petek, 14. aprila, ob 18. uri v Tržaški knjigami. Vljudno vabljeni! Tržaška knjigama TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 PD »FRANCE PREŠEREN* — Boljunec Danes, 13. aprila ob 20.30 bo v srenjski hiši gledališki umetnik Stane Raztresen pripovedoval slovenske bridke in pikaste. VLJUDNO VABLJENI! Slovensko planinsko društvo, Trst, organizira 23. aprila t. 1. izlet v Polhov Gradec, katerega bo vodil prof. Tone Vraber iz Ljubljane, znani botanik in predavatelj. Popeljal nas bo na Polhograjsko goro (824 m) s približno eno uro hoda. Med potjo si bomo ogledali (in ne trgali) cvet Bla-gajevega volčina. Z vrha pa bomo imeli lep razgled po osrednji Sloveniji. Po možnosti se bomo vrnili čez Poljansko dolino (ogled Visokega) in Škofjo Loko. Kdor ima namen udeležiti se tega zanimivega izleta, si mora preskrbeti MEDNARODNO POTRDILO o cepljenju. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 (pri tov. Norči Zavadlal) do 19. t. m. Slovensko planinsko društvo, Trst, obvešča, da 16. t. m. odpade mladinski izlet na Prosek in Briščke z ogledom jame. ker ostane v programu izlet v Glinščico, ki je 9. t. m. odpadel zaradi slabega vremena. KASTA vabi člane in prijatelje na PEŠ IZLET S PIKNIKOM, ki bo v nedeljo, 16. t. m. Zbirališče ob 9. uri na Opčinah (zadnja postaja tramvaja). Specialitete na žaru! Včeraj- danes Danes, ČETRTEK, 13. aprila IDA Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 18.48 — Dolžina dneva 13.25 — Luna vzide ob 4.42 in zatone ob 18.46 Jutri, PETEK, 14. aprila VALERIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,6 stopinj, najnižja 12,4, ob 19. uri 12,7, zračni tlak 999,7 narašča, vlaga 92-odstotna. nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatuda morja 13,6 stopinje, dežja je padlo 5,4 mm. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. aprila 1972 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 74-letna Maria Piazza vd. Micheluzzi, 95-letna Amalia Furlani vd. Decorti, 68 letna Margherita Martina vd. Olivieri, 78-letni Erme-negildo Michelazzi, 64-letni Vladislao Oppelli, 57-letna Pierina Merson por. Michieletto, 79-letna Giustina Kerso-van, 84-letna Francesca Malusi roj. Budicin, 64-letni MarceUo Marussi in 80-letni Riccardo Bevilacqua. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti. Borzni trg 12; Centauro, lil. Rossetti 33, Madonna del Mare, Largo Plave 2; SanfAnna. Erta dl S. Anna 10 (Kolonkovec), Ob nedeljah so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne In nočne izmene. KULTURNI DOM Jutri, 14. t. m. ob 21. uri Dušan Jovanovič »življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonosci* (po commedii delTarte). Krstna predstava. Abonma red A. Ponovitve: v soboto, 15. t m. ob 20.30 za abonma red B — I. sobota po premieri; v nedeljo, 16. t. m. ob 16. uri za abonma red C — I. nedelja po premieri: v sredo, 19. t. m-ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo; v četrtek, 20. t. m-ob 20.30 za abonma red E — mladinski v četrtek in v nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri za abonma red F — okoliški. Prodaja in rezervacija vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije po tel. 734-265. POLITEAMA ROSSETTI Danes zvečer ob 21. uri ponovit«? glasbene komedije »Alleluja, brava gente* Garineija in Giovanninija * Renatom Rascelom in Luigijem Pro-iettijem. * * # Po zadnji predstavi glasbene ko medije «Aleluja, dobri ljudje*, ki bo prihodnjo nedeljo, bo v ponedeljek. 17. t. m. nastopil v gledališču Rossetti znani grški skladatelj Mikis Theo-dorakis. Predstavil se bo z lastnim koncertom pod naslovom »Theodora-kis vodi Theodorakisa*. Prodaja in rezervacija vstopnic za ta edini koncert se prične jutri v osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 ali 38547). LITERARNE SOBOTE Pisatelj in politik Amadu Hampate Ba, bivši poslanik Malija in sedanji član izvršnega sveta UNESCO, bo v soboto ob 18. uri govoril o temi «Afričan in človeško življenje*. Sle dila bo diskusija. Koncerti VERDi Eden najvidnejših predstavnikov mia dih ruskih violinistov, Vladimir Sp' vakov, bo v soboto, s pričetkom ob 18 uri koncertiral v tržaškem gle dališču Verdi. Ob spremljavi orke stra Verdijevega gledališča pod vodstvom Evgenija Svetlanova bo izvedel «Koncert za violino in orkester* P. I-Čajkovskega. Z uglednima ruskima glasbenikom* je dopotoval v naše mesto tudi skladatelj -Tikhon Krennikov, ki je skoraj dvajset let vodil tajništvo Zvez« sovjetskih skladateljev, večkrat p» predsedoval Združenju za kulturo* stike s tujino. Krennikov bo imel svoj koncert v petek ob 21. uri, nastopil pa b? kot pianist-solist v svoji najnovejš* skladbi »Koncert za klavir in orkester*. Nazionale 16.00 »H Decamerone proi-bito. Barvni film. Zadnja predstava ob 22.10. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Senice 16.00 zadnja predstava ob 22.10 «Quando le donne perseri la coda*. Barvni film. Lando Buz zanca in Senta Berger. Eden 15.30 Zadnja predstava ob 22.: «Cosa avete fatto a Solange*. De tektivka v barvah. Prepovedano mia dini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «11 braccio violenb della legge*. Film v barvah nagra jen s 5 oskarji. Exccisior 16.00 zadnja predstava o*-22.10 «Senza famiglia, nullatenen1 cercano affetto*. Barvni film. Vi* torio Gassman in Paolo Villaggi' Ritz 16.00 «Per amore ho cattui'81 una spia russa*. Kirk Douglas 11 Marlene Jobert. Barvni film. Alabarda 15.30 »Viva la tnuerte tua* Barvni westem film. Franco Nem Eli Wallach in Lynn Redgravve. Aurora 16.30 »La Betia, m amore P®1 ogni gaudenza ci vuole sofferenza’ Nino Manfredi in Rosanna Setu*1 fino. Prepovedano mladini pod I4 letom. Impero 16.30 »Joe e il gazebo*. Lou's De Funes. Barvni film. Cristallo 16.30 »Bello, onesto. emigrah' Australia sposerebbe compaesana ■' tibata*. Barvni film. A. Sordi b’ C. Cardinale. Capitol 16.30: «L’uomo venuto da Chicago*. M. Bouquet in A. Celi. Pl®-povedano mladini pod 14. letom- Moderno 16.30 «Speedy e Silvestre, b1; dagine su un gatto al di sopra ® ogni sospetto*. Barvni film. Vittorio Venelo 16.15, 18.00, 20.00 Zadnja predstava ob 22.00 »Qualcun° dietro la porta*. Barvni film. Ch*r’ les Bronson in Anthony Perkina- Ideale 16.30 «Wanted Sabata*. Brad Harris in Elena Pedemonte. Batini film. Astra Kinodvorana rezervirana za & neforum. Ob 20.30: »La collezib" nista*. Ahhazia 16.00 »Cerca dl capirm**' Masslmo Ranieri in Beba Lončar Barvni film. Prepovedano mladi*'1 pod 14. letom. Kino OPČINE 18.00 »Paranoia*. Igra1* J. Sorel in C. Baker. Prepovedati mladini pod 18. letom. DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI KINO «|RIS» PROSEK Danes ob 19.30 barvni film: »IL GORILLA Dl SOHO* Prepovedano mladini pod H-letom. Darovi in prispevki V počastitev spomina čok daruje Antonija Čok Dijaško matico. I roi- ava nla- ob ero Su* 22.: De rila •nt> žr» llL en' Vi. .*>' rab ii ua* ero e. pe> iza> iia> 14 rato a skorajšnjih političnih voli-. ah pripravili propagandne leta-, , 2 navedbo stranke, ki naspro-rešitvi perečih vprašani iz-‘jeruštva in ki niso hotele raz-Dravljati v deželnem svetu pred-tfcenj vlogi. ^.Obenem naj bi bilo na letakih tu-t vabilo izseljencem, naj glasujejo tiste stranke, ki se potegujejo . resno in korenito rešitev vpra-"“pa slovenske manjšine v Italiji, L7etino v videmski pokrajini, ter j9®ndh problemov izseljenstva. (Lv® koncu sestanka so odobrili sle- wc° resolucijo. *e T ?os(u 80 se v nedeljo, 9. marca, druit Predstavniki emigrantskih rwter, ki so razpravljali o disku-tku na seH deželnega sveta glede Itii« peticije, katero je podpisalo GORIŠKI DNEVNIK S SKLEPOM OBČINSKEGA SVETA Z imeni slovenskih kulturnih mož preimenovane številne ulice v Sovodnjah Sklep občinskega sveta mora odobriti vrsta deželnih uradov • Dražbi za telovadnico in osnovnošolsko poslopje bodo razpisali čez nekaj mesecev • Zavrnjene prošnje za odprtje gramoznih jam - Seji je v odsotnosti župana predsedoval Janko Cotič Včeraj dopoldne je v tržaški bolnišnici prof. Enrico Tagliaferro o-brazložil prisotnim novinarjem program letošnjih XXVI. zdravniških dnevov, ki bodo od 14. do 16. sep tembra letos v tržaškem Avditoriju. Pokroviteljstvo nad pomembnim zdravniškim simpozijem je prevzelo odbomištvo za higieno in zdravstvo dežele Furlanija - Julijska krajina, za samo organizacijo dnevov pa skrbi deželno združenje bolnišnic ter zdraviliška bolniška šola. Pričakujejo, da bo obisk na letošnjih zdravniških dnevih še večji od liiiiiiiiiiiiiiiiiiB Vabimo vas v naše trgovine in supercoop kjer boste mogli kupiti najbolj pristne nemške proizvode. Ponovno boste uživali v zares tradicionalno nemških produktih pivu, raznih vrstah sira, v klobasah frankfurtericah v raznih omakah, v vloženih zelenjavah in odkrili boste nove možnosti uživanja v gastronomskih specialitetah, ki vam bodo na voljo. nemški tedni od 10. do 24. aprila v vseh SUP6RCOOP in v trgovinah DELAVSKIH ZADRUG Vrsta ulic v sovodenjski občini bo posvečena uglednim možem slovenskega kulturnega življenja, drugim pa so dali nazive, ki spominjajo na demokratično in protifašistično borbo našega ljudstva. Sklep je sprejel občinski svet v Sovodnjah na seji v torek zvečer. Sovodenjci upajo, da bo tokrat pristojna oblast, ki mora te predloge preučiti (mislimo na razne urade deželnega značaja), ukrepala s hitrim postopkom, tako da ne bo treba čakati na odgovor leta in leta. Pripomniti moramo, da ne obstajajo zapreke, s katerimi bi lahko kak deželni urad zavrnil odločitev sovoden.iškega občinskega sve ta. Pred več leti je goriška prefektura podobne sklepe sovodenj-ske občine ne le zavlačevala, temveč tudi onemogočila preimenovanje ulic. za katero se ie tkarat odločil sovodenjski občinski svet. Seji je v odsotnosti župana Če-ščuta predsedoval podžupan Janko Cotič. Svetovalcem je obrazložil predlog odbora. Po tem predlogu bi preimenovali tiste ulice, ki nosijo še sedaj imena, ki so na kak način povezana s predvojnim razdobjem. Pustili nai bi nekaterim ulicam imena mož. ki pripadajo kulturni zgodovini italijanskega naroda. Med debato, v katero so posegli številni svetovalci, ie prišla na dan zamisel, da hi tudi v nekaterih drugih, novonastajajočih u-licah, postopoma dajali primerna imena, ki nai bi bila vzeta iz naše kulturne zgodovine. Nova imena ulic naj bi bila naslednja: SOVODNJE: Ulica Scariano-Škrlje (bivša Ulica Bergamas), Ulica Frančiška Sedeja (bivša Ulica Fa-vetti). Ulica 1. maja (bivša Ulica ex Impero), Ulica Monte Mag-giore (ostane). Ulica S. Slataper (ostane), Ulica Srečka Kosovela (bivša Ulica Venezian), Ulica 25. aprila (bivša Ulica 24. maja). Ulica Frana Erjavca, (bivša Ulica Za-netti). Ulica Frana Levstika (bivša Ulica Brennar). RUBIJE: Ulica Primoža Trubarja (bivša Ulica A. Diaz). GABRJE: Trg neodvisnosti (ostane), Ulica Manzoni (ostane). Ulica Simona Gregorčiča (bivša Ulica Principe di Piemonte), Ulica Ivana Cankarja (bivša Ulica Regina Ele-na), Ulica Tommaseo (ostane). Tržaška ulica (ostane). Ulica Tiziane Vecellio (ostane). RUPA: Ulica Dante Alighierd (o-stane). Ulica Michelangelo Buonar-roti (ostane). Ulica Franceta Pre šerna (bivša Ulica Duca d’Aosta), Bazoviška ulica (bivša Ulica G. Neri), Ulica sv. Marka (bivša Ulica S. Xidias), Čase sparse (začasno ostane). PEČ: Vipavska ulica (Ulica N. Sauro). Ulica Ivana Preglja (Ulica 28. oktobra), Ulica Giuseppe Verdi (ostane) Ulica IV. novembra (ostane). Ulica Dragotina Ketteja (bivša Ulica Rismondio). Čase sparse (začasno ostane). Na VRHU bodo ohranili progresivno oštevilčenje hiš brez ulične porazdelitve. Sklep so svetovalci odobrili soglasno. Na drugi točki dnevnega reda je bila razprava o dopolnitvi in spremembi občinskega pravilnika za pokope. Pokopališča so v zadnjih treh letih uredili, razširili in popravili. Potrebna pa ie bila notranja ureditev. Zaradi tega so določili parcele* (svetovalci so si lahko ogledali novo razporeditev teh »parcel*). prav tako so določili tudi nove tarife. V luči novih sindikalnih prijemov so spremenili občinski pravilnik za osebje. Dopust bodo imeli po novem en mesec dni tako uradniki kot delavci, prav tako bodo lahko dobivali plačo za čas bolezni (največ eno leto). Važno je balo vprašanje najetja posojila za telovadnico. To mladi športniki že dolgo časa pričakujejo. Občina je za denar zaprosila deželo že pred leti, dobila ga je. nastale pa so težave v zvezi z grad njo avtoceste. Medtem so se gradbeni stroški povečali in treba je bilo deželo zaprositi za večji prispevek. Ta je sedaj dokončno odobren (dežela bo dala 35.500.000 Mr v dvajset letnih obrokih). Svetovalci so v torek odobrili sklep, da za omenjeno vsoto zaprosijo posojilo gdriško hramidnioo. Predvidevalo, da bo ta prošnja rešena že v neka, mesecih, tako da bo moč čimprej napovedati dražbo. Celotna stavba bo sicer stala nekaj več. približno štiri milijone, ki bodo za to potrebni. bo krila občina iz svojega rednega proračuna. Svetovalci so nato odobrili še obračun za poslovno leto 1971. Pregledniki računov, tako .je poročal tajnik dr. Bukovec, so ugotovili da so vsi računi v redu. V prejšnjem letu neporabljene proračunske postavke bodo lahko koristno uporabiti za nekaj javnih del. Občinski svet je nato, z večino glasov, na prošnjo ožjega odbora, zavrnil prošnjo za odprtje treh gramoznih jam na področju občine. Ko bi bili dali dovoljenje enemu od prosilcev, bi ga morali nato dati vsakomur. Ker bodo na področju goriške industrijske cone potrebovali precej gramoza, bi nastale na področju Sovodenj v kratkem času številne gramozne jame. To bi precej škodilo vasi. sai bi bila morala biti prva med naprošeni-mi jamami globoka kar osem metrov. Dela za delavce pa bi bilo malo in še to bi bilo začasnega značaja. Celotni občini bi take jame prinesle torej več škode kot dobička. Devet svetovalcev se je izreklo proti takim dovoljenjem, štirje pa so se vzdržati. Na seji so nato razpravljali še o nekaterih točkah upravnega značaja. Na vprašanje nekega svetovalca je tajnik dr. Bukovec dejal, da bo verjetno že v teku dveh ali treh mesecev napovedana dražba za oddajo del za gradnjo osnovnošolskega poslopja v Sovodnjah Prav tako bo 21. aprila tudi dražba (s povečano ceno) za gradnjo šeststa-novanjske ljudske hiše v Sovodnjah. Za častno meščanstvo Biagiu Marinu Kulturni krožek «G. Salvemini* je podelil pesniku Biagiu Marinu častno predsedniško mesto krožka. Krožek »G. Salvemini* se še posebno poteguje zato, da bi pesniku podelili častno meščanstvo goriškega mesta. V tem smislu se zahvaljuje vsem kulturnim ustanovam, ki so do sedaj pomagale pri tej akciji, kajti res potrebno bi bilo počastiti pesnika s tako visokimi moralnimi vrednotami. kah bo ob 17.55, od tu bo pa odletelo proti Milanu ob 18.15, kamor bo pristalo ob 19.15. Roditeljski sestanek na nižji gimnaziji Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio 10, sporoča, da bo v ponedeljek, 17. aprila ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni so starši in njihovi namestniki. Lovski natečaj Goriško lovsko društvo sporoča, da je rok nagrajevalnega referenduma podaljšan do 30. aprila. Rok je bil podaljšan zaradi organ iza cijskih težkoč in zaradi zakasnitve 1 in 3. številke revije «Cacciatore italiano*. Lovci, člani društva, lahko torej še vedno pošljejo izpolnjen formular, ki ga izrežejo iz 1. ali 3 številke zgoraj navedene revije, na uredništvo revije v Rim do 30. V KLUBU «S. GREGORCIC» ZANIMIVA RAZSTAVA NAŠIH TABORNIKOV V ponedeljek so Gregorčiča slovenski taborniki o-tvorili razstavo o življenju in de- klubu «S. in zapiskih lepo povedano. Na zidu je tudi zemljevid, kjer so prikazani kraji taborjenj od leta 1954 dalje. Rod modrega vala je z dru- lu svoje organizacije. Razstava se ne omejuje na golo prikazovanje i zmami Mrzlega vrtinca, šumečih slik in dokumentov; že takoj ko vstopiš se ti zdi, da si v nekem drugem ambientu, skoraj bi rekel v naravi. Na sredi dvorane je postavljen šotor, razna oprema in celo taborniška pagoda. Za tistega, ki ne ve, bi povedal, da je pagoda nekaka piramida sestavljena iz bolj ali manj dolgih polen. Taborniki pripravljajo taborni o-genj s pagodo ob velikih svečanostih. Okrog po stenah so razobešene slike in zapiski, ki spominjajo na taborjenja. Obiskovalec si ob gledanju teh slik takoj lahko predstavlja kakšno je življenje tabornikov. Pri vsem tem izstopa predvsem narava, s katero živijo taborniki v tesnem stiku. Vendar ni narava za tabornika samo neki ambient katerega se poslužuje, pač pa je zanj prijateljica, katero neguje in ščitit Marsikomu bi se lahko zazdelo, da je življenje tabornika brezskrbna in lahko, pa ni tako. Člani, medvedki in čebelice, vsi imajo na taborjenju določene funkcije in delo. kajti pravila taborniške organizacije točno določajo, kaj mora kdo opravljati. Seveda ne manjka tudi pristne zabave. Na razstavi je vse to v slikah Letalska proga Milan-Beograd aprila. PREDVOLILNA KAMPANJA Nocoj v Gorici z De Carlijem prvo zborovanje socialistov Waltritsch in Dellago sta za PSI govorila v Štandrežu Martina in Marocco otvorila v Gorici kampanjo KD borov, Jadranskih galebov, Morskih zvezd, Sokolov s Selivca, Jadranskih delfinov, Zapadnih mejašev in Žarečega slapa taboril v zadnjih letih po vsej Sloveniji. O tabornikih prav lahko rečemo, da poznajo vse lepote slovenske zemlje. Življenje in delo tabornikov se ne ustavlja samo ob izletih in taborjenjih. Poleg raznih pokalov, značk in drugih priznanj, ki so bila na mizi, smo opazili tudi drobno revijo z naslovom *Modri val — Glasilo slovenskih tabornikov v Italiji». Delo tabornikov sega torej na vsa področja, tudi na kulturno. Brez dvoma si vr"' razstavo o življenju tabornikov "gledati, kajti že tu lahko spoznamo važnost in smotrnost njihovega dela. Sporazumno s predsednikom Ali-talie je ravnatelj ronskega letališča odohril novo letalsko progo od Milana do Beograda preko ronskega letališča. S poleti bodo začeli že 21. maja. Letalo vrste »Caravel*, ki prevaža lahko 98 potnikov, bo vozilo ob sredah in petkih po sledečem umiku: ob 13.15 iz Milana, ob 14.00 prihod v Ronke, ob 14.35 odhod proti Beogradu, kjer bo pristalo ob 14.55 po krajevnem času. Iz Beograda bo letalo odpotovalo ob 15.35 po krajevnem času, v Ron- Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Kras* bo s sodelovanjem čitalnice s Palkišča predvajalo danes zvečer ob 20. uri prvi del mladinskega filma »Bratovščina sinjega galeba*. Prosvetno društvo »O. Župančič* bo predvajalo jutri popoldne ob 17. uri v društvenih prostorih drugi del filma »Bratovščina sinjega galeba*. Predvolilna kampanja Socialistične stranke se bo pričela nocoj s predstavitvijo kandidatov PSI za senat in poslansko zbornico. Zborovanje bo v kino dvorani Centrale ob 19. uri. Glavni govor bo imei deželni odbornik za urbanistiko Fraincesco De Carli. S tem zborovanjem bodo socialisti uradno pričeti v mestu svojo volilno kampanjo. Danes bo tudi drugo zborovanje PSI v Tržiču pred ladjedelnico. Ob 12.15 bo delavcem tega velikega podjetja govoril poslanec Renato Ballandini. Socialisti so imeli sestanek svojih članov in somišljenikov v torek zvečer v Štandrežu. Ob tej priložnosti so tudi v tej slovenski vaši ustanovili samostojno sekcijo PSI ter izvolili začasni vodilni odbor, v katerem so Danilo Nanut, Mario Gaeta in Milivoj Hoban. Ta odbor bo vodil sekcijo do sklicanja občnega zbora. Na tem sestanku sta govorila kadidat za poslansko zbornico Marko Waltritsch in kandidat za senat Giorgio Dellago. Prvi je prikazal položaj slovenske narodnostne manjšine v naši deželi, pozitivnejši razvoj do katerega je prišlo v zadnjih letih. To pa nas ne zadovoljuje in zaradi tega si Slovenci želimo zakonsko zaščito. S tem v zvezi je PSI predložila po poslancu Fortuni zakonski osnutek o zaščiti slovenske jezikovne skupnosti. Podobne osnutke so predložile tudi druge stranke in organizacije. Socialistična stranka je porok, je nadaljeval govornik, da bo prišlo POSOJILA OBRTNIKOM Sporazum med ustanovo ESA in kmečkimi posojilnicami Sporazum sta sklenila predsednik ESA Di Natale in zastopnik posojilnic Delser Najdeno bombo so razstrelili letkf r Včeraj zjutraj ob 8.30 so strokovnjaki za razstrelivo očistili vojni material, ki ga je posadka bagerja »Trieste* našla predvčerajšnjim na morskem dnu, med lesnim pristaniščem in ladjedelnico Sv. Marka. Ugotovili so, da gre za posebno vrsto bombe kal. 240 italijanske izdelave iz časa prve svetovne vojske. Bomba je bila ohranjena v odličnem stanju, čeprav jo je čas ovil v skorjaste usedline Po natančnem pregledu so jo na samotnem griču na Krasu razstrelili. Na sedežu deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA je predsednik Diego Di Natale sprejel ravnatelja kmečkih posojilnic v naši deželi Leopolda Delser ja. Glavna tema diskusij, katerim so prisostvovali tudi drugi funkcionarji z obeh strani, se je vrtela okrog problema posojil obrtnikom, na podlagi deželnega zakona z dne 27. novembra 1971 št. 52, ki dopolnjuje zakon od 1. junija 1970 št. 17. Kot je znano predvideva zakon možnost večje intervencije v pomoč obrtnikom na področju posojil. Obrtniki lahko po tem zakonu dobijo posojila ne samo na področju, ki je strogo povezano z njihovim podjetjem, pač pa tudi na drugih področjih, ki bi imela za njih u-godne posledice. Na tej podlagi si bodo obrtniki lahko izposodili denar, s katerim ne bodo samo gradili in širili podjetja, ampak tudi spodbujali boljšo produktivnost. Ta denar bodo lahko vračali 36 let, nanj pa bodo plačevali samo 3-odstotne obresti Poleg vsega bodo obrtniki dobili kredite tudi za izboljšanje izvoza svojih izdelkov. Ravnatelj kmečkih bank Delser je obljubil vso svojo podporo pri izvajanju zgoraj navedenih zakonov. Izrazil je tudi pripravljenost vseh 35 kmečkih posojilnic v naši deželi, da podpišejo potreben sporazum v tem smislu. Število bančnih ustanov, ki so načelno že pristopile k sodelovanju za izvedbo omenjenih zakonov, je tako naraslo na 41. Aretirana Jugoslovana Prometna policija iz Tržiča je prejšnjo noč ob 115 opazila avtocesti v bližini Gonarsa ustavljen avtomobil milanske registracije. V avtu sta spala jugoslovanska državljana, 20-letni Galib Ali-movič iz Pijelina in 43-letni Bajro Hamidovič iz Zagreba. Policija je pri njih našla skrita dva samokresa. Ugotovila je tudi, da je bila milanska registracija avtomobila ponarejena. Odpeljali so ju na komisariat v Devin, kjer so jih pridržali. Cestni nesreči v Gorici Ko je 24-letna Gduliana Cont, doma iz Krmina, Ul. Giutia 34, zavozila s svojim fiatom 850 iz parkirnega prostora, je od zadaj privozil 41-letni Bucciol Gino, doma iz Gorice, Ul. 4. Novembre 46, ter trčil v njeno vozilo. Bucciol, ki se je na mopedu peljal po Ul. V. Venete proti mestu, se je pri trčenju poškodoval po desni nogi in roki. V bolnišnici so mu dali samo prvo pomoč. Ozdravel bo v 7 dneh. V bolnišnico so sprejeli na zdravljenje za 10 dni tudi 51-letnega Li-via Dodo, doma iz Mariana, Ulica Cormons. Donda se je ob 14. uri ponesrečil v Ul. Crispi. Ko je vozil svoj avto znamke bianchina v smeri Korza, je hotel zaviti na levo. Trčil je v nasproti prihajajoči fiat 1500, ki ga je vozil 18-letni Anton Drufovka. doma iz Grojne. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici v spomin nepozabne Viti, darujejo mož Vico in otroci 30.000 lir. V isti namen in v spomin primarija G. Pivottija ter dr. L. Alesanija, daruje ir. Udia Danelon 10.000 lir. do skupne akcije v prihodnjem parlamentu. Dellago pa je govoril o splošnem položaju v državi, omenil uspehe, ki so bili na zakonodajnem področju doseženi v zadnjem času. Prav ti uspehi so bili vzrok, da se je parlament predčasno razpustil, kajti močne konservativne sile v krščanski demokraciji oporekajo napredni politiki, ki jo zagovarja Socialistična stranka. V torek zvečer je imela Krščanska demokracija svoj prvi javni volilni shod v Gorici. V telovadnici Ginnastica je tajnik De Simone predstavil dva goriška kandidata, Martina za senat in Marocca za poslansko zbornico. Kot okvir temu predvolilnemu zborovanju sta nastopila pevski zbor S. Ignazio in folklorna skupina S. Gorizia. Poslanec Marocco je v svojem govoru dejal, da je bila bivša zakonodajna doba pozitivna, da so v prejšnjih štirih letih izglasovali zakone o številnih reformah. To je zasluga KD in zavezniških strank, je dejal govornik. Po volitvah bo sodelovanje še mogoče, je dalje dejal Marocco, in se s tem postavil na drugačno pozicijo kot njegov kolega Piccoli prejšnji dan v Tržiču. Martina pa je govoril predvsem o goriških vprašanjih. Dejal je, da je po zaslugi večinske stranke danes v našem mestu blagostanje, da se je razvila industrija, da se pripravljajo razne infrastrukture. Sociademokrati imajo v teh dneh notranje sestanke članov in aktivistov. Take sestanke so imeli doslej v Gorici, Tržiču, sinoči pa tudi v Gradežu. Na njih so nastopili po-soški kandidat za parlament, med njimi tudi slovenski rojak Gradimir Gradnik. Čuvajmo mucke... Problem mladih mačk in psičkov postaja v teh mesecih dokaj neugoden. Marsikdo bi se teh mladičev rad iznebil, vendar ne ve kako. Zgodi se, da ljudje iz usmiljenja pustijo te mladiče, da zrastejo in se porazgubijo po mestu. To je pa za uboge živalice še hujše, kajti gotovo bodo trpele lakoto. Tudi to ni pravilno, da gospodarji odpeljejo mladiče izven mesta in jih tam pustijo na milost in nemilost samim sebi. Še najhujše pa je, ko ljudje iztrebljajo te uboge živali z raznimi pastmi in drugimi pripomočki. Društvo za zaščito živali iz Gorice obvešča prebivalstvo, da je na njenem uradu vedno na razpolago nekdo, ki opravlja take nehvaležne posle. Potrebno pa je, da so uradi obveščeni o tem, čim se mladiči skotijo, kajti kasneje postane delo nemogoče. Za pojasnila lahko prebivalstvo telefonira na številko 27-45. Nesreča na cesti v Dolu Na cesti v Dolu je nekaj pred 15. uro prišlo do trčenja med vojaškim tovornjakom in osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Giuseppe Francardo iz Trsta, Ul. Uni-versitš 15. Šoferja osebnega avtomobila so zaradi hudih poškodb na glavi in prsnem košu odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja 35 dni. Tatovi spet na delu V ponedeljek so tatovi v času od 13. do 21. ure obiskali stanovanje 22-letnega Roberta Sillija, v Ul. V. Veneto. Tatovi so splezali od zadaj do kuhinjskih vrat, dvignili ao navojnico ter tako imeli prosto pot. Iz hiše so odnesli za 750 tisoč lir zlatnine, ker pač niso dobili drugega. SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - Gorica — ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Gorica, v sodelovanju s EMAC iz Gorice DUŠAN JOVANOVIČ ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ALI TRIJE R0G0N0SCI (po commedii delTarte) Scena in kostumi: SERGIO D'OSMO Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režija: DUŠAN JOVANOVIČ V torek, 18. t. m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v Gorici -(Abonma red A in red B) Vozni red avtobusov dne 18. t. m.: Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj: Poljane ob 19.30 gostilna Peric: Doberdob ob 19.35 pred občino; Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor: Dol ob 20. Boneti, Palki-šče, gostilna Peric: Rupa Peč; Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot. Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ■ ob 19.25 pri Občini, pri gostilni Tomšič: Podgora ob 19.40 pred vhodom v tovarno: števerjan ob 19.50 Bukovje: števerjan ob 19.55 Dvor; Oslavje ob 20.05 pri kostnici: Pevma - št. Maver ob 20.10 pri spomeniku. Gorica VERDI ob 17.15—22.00: »Joe Cocker*, J. Cocker in L. Russel; kinema-skopski film v barvah. CORSO ob 17.00—22.00: »AnnandEve*, J. Petre in M. Lillyedahl; film je v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO ob 17.09-22.00: »Ul-time lettere da Stalingrado*. P. Tabbard in A. Cavalcanti, barvni kinemaskope. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE: Danes zaprto. VITTORIA ob 17.15-21.30: »La morte cammina con i tacchi*. F. Wolf in J. Scott: film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 17.00: »I racconti del terrore*, V. Priče in D. Paget. Barvni film. EXCELS10R ob 16.00: «Questa specie d’amore», U. Tognazzi in J. Seberg; barvni film. PRINCIPE ob 17.30: »Conoscenza car-nale*. J. Nichols in S. Berger; film v barvah. \oru Gorica SOČA (Nova Gorica): »Rayanova hči*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Vse za kariero*. angleški barvni — ob 18. in 20. PRVAČINA: »In ženska je ustvarila ljubezen*, francoski barvni — ob 20. RENČE: «Obriši solze tata*, francoski film — ob 20. DESKLE: »Panika v parku mamib, ameriški barvni film — ob 19.30. KANAL: «As pik protiobveščevalna operacija*, italijanski barvni — ob 20. uri. ŠEMPAS: »Prgišče svinca*, ameriški barvni film — ob 20. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Marzini. Korzo Italija Ut, tel. 24-43. Dežurna lekarna v Tržiča Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna dr. Rismondo. Ul. Toti (2. telefon 72-701 Iz goriškega matičnega uradi Na goriški občini je bilo dne 10. in 11. aprila vpisanih 7 rojstev In 7 smrti. ROJSTVA: Barbara Scarel, Valentina Martinelli, Barbara Hladnik, Paolo Feleppa, Anna Miaj^ Stefano Tomasin, Tatlana De Paoli. SMRTI: upokojenec 62-letrti Firmi no Buchini, upokojenka 71-letna Rosa Tonut por. Orzan, upokojenka 70-letna Caterina Tinta, upokojenka 84-letna Elettra Pertot vi. Cividino, upokojenka 74-letna CMar-gina Fonda, gospodinja 75-letna Ml Bressam vd. Fratti, upokojenka Spletna Francesca Ocuta. Z NOVIM ORJAŠKIM REAKTIVCEM DC-8 Slovensko letalsko podjetje prodira v svetovno konkurenco Prvi polet bo novi reaktivec opraviI v Kenijo in z njim bodo potovali tudi izletniki Primorskega dnevnika Ljubljansko letalsko pcdjetje Inex - Adria ima sicer malo rednih prog, saj je njen glavni adut samo proga Ljubljana-Beo-grad, zato pa svojo zračno floto usmerja v glavnem v čartr-ske polete. Trenutno razpolaga s štirimi- dvomotornimi reaktivci DC-9 s 115 sedeži in pa z ostarelim DC-6 B, ki pa je dejansko že vstopil v pokoj. Prav tega DC-6 B se tudi mnogi naši ljudje dobro spominjajo in ga tudi imajo v dobrem spominu, saj je na primer izletnike s Proseka - Kontovela varno prepeljal od Brnika na Škotsko in nazaj in kakšno leto kasneje še od Brnika v Skopje in nazaj. Sedaj se mu je iztekla življenjska doba, toda še zdravemu in čilemu, saj v vsem svojem dolgem službovanju ni i-mel nobene okvare in še manj seveda nesreče in slovenski piloti so z njim bili v zraku več kot 40.000 ur, kar pomeni, da so z njim vsaj 230-krat obkrožili svet. Pri tem pa je treba povedati, da ga je ljubljansko podjetje kupilo «iz druge roke» in da je že pred temi 40 000 urami prevozil še drugih 18.000 ur. Prav pred dnevi je opravil zadnji polet v centralno Afriko, dolg 5800 km. Toda stari dobri DC-6 B bo prav kmalu dobil naslednika, vendar »gospoda - naslednika*, saj se je slovensko letalsko podjetje Inex -Adria odločilo za nakup (posojilo za 2 leti) novega zračnega velikana DC-8, reaktivca za 183 potnikov, katerega bo prevzelo 16. t. m. v ZDA. Letalo je sicer tovornega tipa, vendar predelano v luksuzno potniško letalo, ki bo seveda vozilo le na dolgih relacijah, zlasti na medcelinskih poletih med ZDA in Jugoslavijo. Prvi polet z novim lastnikom pa bo opravilo še ta mesec in sicer 26. t. m. ko bo s prvimi slovenskimi potniki poletelo v Kenijo, v Nairobi. Med temi potniki bodo tudi izletniki Primorskega dnevnika. Medtem ko je DC-6 B zmogel največjo hitrost 430 km na uro, doseže DC-8 hitrost 870 km na uro. Tako lahko brez vmesnega pristanka v osmih urah preleti razdaljo med New Yorkom in Ljubljano. Douglas z višjo številko (DC-9) tega ne zmore, čeprav ima za 30 km večjo hitrost na uro, zato pa manjše rezervoarje za gorivo, ki ga lahko' DC-8 na tanka kar 45 ton. Direktor Inex - Adrie Janez Ne-dog je glede načrtov z novim letalom dejal: »Za 1. maj bomo poleteli v Nairobi, potem pa se bo- ■iiiiimiiiiiiiHiiiiMitiiiMmHitniiimimnmimmMi Glavotok novo turistično naselje na otoku Krku REKA, 12. - Najbolj zapadni in najbolj privlačni del otoka Krka - Glavotok z zalivom Čavlena — bo postal v bližnji bodočnosti turistično mesto z 8.500 posteljami v hotelih in penzionih kategorije B. Novo turistično naselje se bo razlikovalo od vseh podobnih turističnih središč, ker bo daleč proč od vsakdanjega prometnega hrupa. Strokovnjaki »Schanklanda Coxa» iz Londona in urbanističnega instituta z Reke, so po osemmesečnem delu izdelali podroben načrt za to področje, ki se ga gradbena dejavnost do sedaj še ni dotaknila in ki meri 65 ha Načrt Gla-votoka spada v vrsto dvanajstih podrobnih načrtov, ki jih predvidevajo v okviru regionalnega načrta na gornjem Jadranu in ki ga skupno finansirajo Združeni narodi, SR Slovenija ii. SR Hrvat-ska. Čeprav je v načrtu Glavotoka, da bodo zgradili majhne pristane za 70 manjših ladjic, ne bo tu preveč hrupa. mo v glavnem ukvarjali z Ameriko. Na progah med našimi letališči ter ZDA in Kanado bomo prevažali naše izseljence in naše ljudi, ki imajo v Ameriki sorodnike in jih bodo želeli obiskati. Računamo na veliko zanimanje, ker bodo naše cene privlačne in vsekakor konkurenčne. Prihodnje leto pa si bomo prizadevali osvojiti ves svet. Verjetno bomo leteli še na Japonsko, v Kenijo, Zambijo, Indijo, mogoče tudi v Avstralijo in v Južno A-meriko. Letos računamo na 1400 ur letenja, prihodnje leto pa že na 2000 ur. Po sedanjih trans- atlantskih cenah bo DC - 8 rentabilen pri 1.350 urah letenja ob u-strezni zasedenosti*. Kot smo že dejali, bo podjetje Inex - Adria vzelo letalo DC - 8 v najem za dve leti in če se bo medtem pokazalo, da tako velika letala ne ustrezajo možnostim in zahtevam tržišča, ga bo lahko vrnilo. Velike letalske družbe sicer kupujejo še večja letala - jumbo jete, vendar jim v zimskem času delajo preglavice predvsem zaradi pičle zasedenosti. Z novim nakupom posega tako tudi slovensko letalsko podjetje v svetovno konkurenco. OD TU IN TAM • PO NAJNOVEJŠIH PODATKIH NARODNE BANKE JUGOSLAVIJE dosegajo devizne rezerve 450 milijonov dolarjev, kar pomeni, da so za 180 milijonov dolarjev večje, kot na začetku lanskega leta. Že lani so ugotovili rahlo naraščanje deviznih rezerv. Od 270 milijonov dolarjev, kolikor so znašale na začetku leta 1971, so se do konca leta dvignile na 300 milijonov dolarjev. V prvih treh mesecih letos je bil torej dosežen visok skok na 450 milijonov dolarjev • SOLNOKEMIJSKI KOMBINAT V TUZLI, v katerega sestavu je tudi rudnik kamene soli, bo že letos začel izdelovati za trg fluoriraao kuhinjsko sol. Podobno sol že več let prodajajo v razvitih zahodnih deželah, ker so ugotovili, da je takšna fluo-rirana gospodinjska sol najboljše sredstvo za ohranitev zdravih zob, ker preprečuje njihovo gnitje. • S SKLEPOM KOPRSKE KREDITNE BANKE, da bo prispevala manjkajoči del sredstev za preselitev piranske ladjedelnice v Izolo (11 milijonov dinarjev ali 44 odst. potrebnih sredstev za selitev) kaže, da je vprašanje gradnje turističnega naselja Bernardin med Piranom in Portorožem vendarle zopet na pravem tiru. V Bernardinu je predvidenih 2500 turističnih ležišč najvišjega razreda. • V ZAČETKU LETOŠNJEGA LETA JE BILO NA JUGOSLOVANSKIH CESTAH že 1.056.137 avtomobilov. Skoraj vsak dvajseti Jugoslovan ima motorno vozilo, število osebnih avtomobilov pa se je povečalo na 873.500. Lani je nove avtomobile kupilo 147.555 zasebnikov in 5125 iz družbenega sektorja. Na avtomobilskem salonu v Beogradu je letos kar 320 razstavljavcev. PRIPRAVE ZA 23. FESTIVAL SVETOVNEGA SLOVESA Znanstvenemu raziskovanju posvečajo v Jugoslaviji vse večjo pozornost. Pogled v enega izmed znanstvenih laboratorijev, kjer so pri preciznih aparaturah zaposlena pretežno mlada dekleta - študentke diiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifUiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiniiiiitiiiiminiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH PO PODATKIH ZVEZNEGA ZAVODA ZA STATISTIKO «Najdražja» in «najcenejša» večja mesta v Jugoslaviji Najceneje se živi v Strumici, najdražje pa je v Kopru - Med glavnimi mesti republik in pokrajin je življenje najdražje v Ljubljani V Jugoslaviji se zadnje čase mnogo govori o skokovitem dviganju cen, tudi tistih, ki bi morale biti «zamrznjene» po sklepu jugoslovanske vlade. V resnici et 0, • v/ ' _ TOME SVETINA 360. VK AN A TRETJA KNJIGA Mule Je bila brigada že pojedla pred nekaj dnevi. In zdaj Je ostal samo še komandantov konj. Spodaj, na obronkih v mrak potopljenih vrhov, so peli mitraljezi. Slišali so petje in vpitje kozakov. Pred seboj so imeli skupino Rusov «Bikovsky» in policijo SS. Kaj Je hotel? Orlov mu je dejal, naj ga ne pošilja po hrano, ker da gre raje ponoči preiskovat trupla mrtvih Nemcev in pobirat municijo, kot pa izropane kmete prosit za hrano. «Dam konja,» se je odločil komandant. Orlov je potrepljal kobilo, ki je bila črna kot noč in mršava kot večina borcev. «Od kdaj pa imaš to pošast? Saj si pred kratkim imel lepega rjavčka z ogledalcem sredi čela?» «Ta stara mrha je Pemčev konj.» Ker se je štabni kuhar upiral, češ da konja ne more ubiti, je Orlov ukazal Keči: «Ti ga mahni s sekiro!» Keča, ki je bil najbolj lačen med lačnimi, se je v skrbi, da se komandant ne bi premislil, potrudil. Vzel je sekiro kuharju iz rok. Nesel jo je skrito za seboj, ko da gre konja gledat. Skozi zrak se je zablisnilo rezilo in zamolklo je udarilo železno uho po črepinji. Konj je padel na tla, kot bi ga zadela granata. «Tu imate, hudiči!... če hočete, vam ga bom še odrl, kuharji! Dajte mi sčm oster nož, da mu spustim kri!» Črna tekočina je brizgnila v velikem curku ln oškropila zaplato snega in navzoče, ki se niso umaknili dovolj daleč. «Sčm z menažkami, kdor hoče kri! Ta ne bo na karte!« Vsi bližnji borci so navreli in lovili dragoceno tekočino. Mirko in Orlov pa sta sedla na korenine. «Rjavčka sem imel samo nekaj dni. Ko sta prišla v brigado Iztok in Parne, so jima oči takoj obvisele na konju. Iztok ga je pobožal in dejal: 'Kopja boš dal, Mirko, za divizijo!’ Branal sem se: 'Ne, tega pa ne! Sam si bil v Gorenji vasi, pa bi si bil izbral enega!’ 'Prav imaš, Mirko, taki konji so za komandante,’ je menil Penic.« Vse do njiju, ki sta sedela na podrtem deblu, je veter prinesel topli vonj mesa, krvi in drobovine. Štirje so se gnetli okoli konja in odirali vsak eno nogo. «No, že naslednji dan, ko so odšli,« je nadaljeval Mirko, «je prišlo iz divizijskega štaba prijazno pismo. Perne mi je pisal, da je prepričan, da bom tako prijazen, da bom z njim zamenjal konja. Seveda mu nisem mogel odreči! Kar zazeblo me je, ko sem potem zagledal ta njegov črni kozolec. Pogodila sva se šele, ko je dodal štiristo cigaret, vse, kar je premogla divizijska intendantura. Ali se je nekaj dni kadilo v brigadi!« «No, sedaj se bo pa še jedlo,« je dejal Orlov. Z nočjo, ki Je zlepila robe, so se spustili za položaje v globel in zakurili ognje. Po vseh hribih so se iz črnih host svetlikali ognjeni stebri. Tudi Nemci so vsako noč kurili ognje, tako da se je videlo, do kam so prišli. V bataljonskih in četnih kuhinjah je zadišalo. Težko so čakali, kdaj bo komandontov konj skuhan. «E, Mirko,« se je spet oglasil Orlov, «kako lepo je bilo dvainštiridesetega, kolikokrat sem se najedel v vaši hiši, dokler ni pogorela. Tudi to vem, kako si se prikupil Pemcu! štirinajst pušk sl nam privlekel in zbrojevko, vse, kar si bil po razpadu znosil iz opuščenih utrdb.« Borci so kar naprej spraševali, kdaj bo kuhano. Mirko Je bil navajen lakote bolj kot Orlov. «Veš, Mirko,« je povzel Orlov, «zdaj ko smo dovolj lačni, ti povem, zakaj so me ozirali komisarji. Ti si stradal, ko si bil mlad. Jaz pa sem bil sit, vsega smo imeli dovolj. In naši imajo še danes! Poglej, pravijo, da se borimo za enakost! Toda jas- pravim, da ne za tako, da vsi skupaj ne bi imeli nič, temveč za tako, da bi vsi skupaj nekaj imeli, da bi bili vsi vsaj siti in dobro oblečeni. Vsi, ki niste imeli nič, ko ste vzdignili vstajo, boste imeli nekaj, ko zmagamo! Nam bodo pa prav gotovo še nekaj pobrali za nagrado!... No, pa meni je vseeno. Z zemljo se tako ali tako ne pride do denarja. Pri nas ne vemo, kdo naj jo obdeluje, ko imamo vsak svoj poklic.« «Vedno si dobro vozil, Orlov. Pred vojno in med vojno, pa tudi po vojni boš, če boš ostal živ,« Je dejal Mirko in se spomnil, kako lačni so bili trije otroci z materjo, ko si je oče zlomil nogo in ni bil socialno zavarovan, pa so ostali brez vsakršnih dohodkov. Leto dni so hodili v dolino nakupovat na up. še on je — ko je sekal smreke v Jelovici — odplačeval ta dolg. Nemški napad je utihnil. Toda v dušah jim je obležal obroč. Kuharji so jim prinesli konjske juhe z nekaj koščki mesa. Čeprav Je bila neslana, jim je teknila. Bord so nesli hrano mitraljezcem na položajih. Orlov ln Mirko sta šla z njimi. Hotela sta pogledati, če straže niso zaspale. Na zavoju obrambe je nenadoma začelo pokati. Sprva puške, potem mitraljezi. Spustila sta se tja. Izvedela sta, da se je v okope priplazila skupina Mongolov. Zaklali so stražarja in toliko da se niso polastili mitraljeza. Ker ni bil osamljen primer, da so našli straže s prerezanimi vratovi, se je čuječnost med bord povečala. Tudi Orlov je imel neprijeten občutek, ko je stopal za komandantom — kaj če se iz kakšnega grma požene Mongol ln mu prereže vrat... Na skalovnatem, s škrapljami prepreženem hribu, katerega so v zadnjem času najbolj pogosto omenjala poročila, je ležal razcefran dim rumenkasto rdeče in črne barve, že od svita so ga obdelovali topovi in minometalci ln težki mitraljezi. Razbito kamenje je z granatnimi drobd deževalo po podzemskih utrdbah, v katerih so tičali branilci. Hrib je bil videti pust, prazen in izumrl, ko da nikdar ni bilo na njem človeka. DrevJ' je bilo razsekano in le osameli štrclji so strmeli kot poh*6 ljenci v globel, od koder je prihajala smrt. - ,vrhu “ k0« H30 metrov - se je spet obetal« da bo menjal gospodarja. V zadnjih dneh je tudi po dvaki*1 na dan zavihrala na njem druga zastava. To je bila ključ«* točka napada, ki so Je branile ali napadale bojne skupine v s*5 TTOV' Kd0Ve kaj jih ^alo, da so na tem poznanem hribu preizkušali svoje moči in vztrajnost, ga na«*1 j ali s trupli in pojili bomo kraško zemljo s krvjo... Poročnik Valjhun je iz štabne opazovalnice spremljal predovanje dveh čet udarnega domobranskega bataljona, m^' golske enote na desnem krilu In nemških policistov SS 'v sr« rlZ' tfmC’ Z? oboje goniU naPreJ Proti strelcem in mitrah , so Jih čedalje bolj redčile granate, mine in kam«# . , , e’,.da drži položaje Gradnikova brigada, ki je ne lrhn° S, hfiba' Brlgada, ki jih je zmlela v prah na čru^ S df k sr spr™'iai iet in tuu“ie * . Na Prezidenta generala Rupnika so vsi za boj sp« ™ ™ ° ‘“rji odSh 2 domobranskimi bataljoni v napad. Hot«J so čirnveč pripomoči k uničenju devetega korpusa in s ^ vojaške moči partizanstva. Valjhun je bil sprva pri enot*5 drS^^' ^ 50 Jih 2 udarnim bataljonom vred P? maJ°rJu DiPPelhoferju. V meglenih zaves*5 so se mu odgrinjali spomini. f_r “ biU čez ozemlje med Colom in Cmlm vrh«1’! lTifv^AigT' fU 50 0610 mimo Zadiogairjeve domačije. Oč»f je izvedel, da je Sava naplavila truplo njegove ljubice, Zad£ ^J8«. v njegovo du5° 01 več vrnil mir. Sel J5 je pogieaat in potem se mu je nezadržno vračala pred oči nj«1’’ mrtva podoba. Neznana sila ga Je gnala, da je obiskal zaP*f sceno, po plesnobi dišečo domačijo z razbitimi okni in vtK iztm je bila nastlana s slamo In videti Je bilo da le v nJ*1 prenočevala vojska vseh vrst. Po tleh so ležali odpadki konse^' na stenah pa je bilo nekaj obledelih krvavih madežev in sled«* krogel. Oba sinova mrtva, dekleti mrtvi, blazna mati, ki je T ŠPORT ŠPORT ŠPORT PREGLED TEKMOVANJA V AMATERSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Blato in nezanesljiv sodnik oškodovala ekipo Juventine 2. AMATERSKA LIGA V nedeljo so odigrali le tri za-<*kle tekme. Maminio — juventina Juventina je spet doživela poraz, ®krat v Trstu proti ekipi Flarni-ki je prišla v vodstvo že v 11. nfeuti prvega polčasa, po zaslugi enajstmetrovke. Juventina je takoj rea_gira!a, toda blatno igrišče jo je *°eno oviralo pri njenih poskusih, bi izenačili. Sodnik je štandrež-Jf močno oškodoval z izključitvijo pinija in Tabaja. Omeniti pa je da je moral predčasno v ^točilnico tudi vratar Flaminia Pa-Uresničila so se tako naša Predvidevanja, da bo borba za toč-® feredno huda. Žal, pa sodnik ni držati poteka igre pod svojim ^izorstvom. Drugi gol pa je Justina prejela po protinapadu, po-ko sama ni našla poti do na-w>tnikove mreže. Vesna - muggesana so bili že vsi prepričani, da j,. b^ta enajsterici zadovoljili z Drl. 0 t°čk, je gibčni Degrassi k'**r9gel diagonalno podajo in u-vratarja Muggesane. Vesna -Je s tem zadetkom zagotovila 5%> in dohitela Miljčane na lest-sl»Li®ra obeh enajsteric je bila ^esna je zmago zaslužila jJ^bvsem zaradi živahnega napada. na twSesana Pa ie vse svoje upe C lv obrambo in se je le red- pro- jaV' raJ- l'0St 90» era- oh jsB •dvr jev. sled- ' J spuščala v napad. Aurisina - Inter SS 2:1 f^ttrinio — Juventina 2:0 Muggesana 1:0 J- Michele 41, CMM 37, Flami-jr. 28, Vesna in Muggesana 26, hsina 25, Libertas 24, Breg in Zarja 21, Inter SS in Juventina 20, 1 liko lažja, čeprav je treba prizna-S. Anna 15, Staranzano 9, CRDA 7. ti, da bi z nekoliko več sreče lah- PRIHODNJE KOLO Zarja - Juventina, S. Anna - Fla-minio, Breg - Libertas, CRDA -Vesna, Inter SS - CMM, Muggesana - Aurisina, Staranzano - S. Michele. 3. AMATERSKA LIGA Skupina N PRIMOREC — CARTIMAVO Trebenci so doma nezasluženo klonili proti razigranemu moštvu Cartimava. Primorec je bil nasprotniku enakovreden, toda v zaključevanju je imel precej smole. Gostje so prišli v vodstvo že v prvem polčasu in so rezultat podvojili v drugem delu igre. Kljub temu Trebenci niso popustili in so stalno iskali pot do izenačenja. Uspelo pa jim je doseči le častni zadetek. IZIDI Primorec — Cartimavo 1:2 Libertas S. Marco — Devin 0:0 LESTVICA Devin 28, Portuale 27, Cartimavo 24, Giarizzole 18, Primorec 15, Libertas S. Marco 14, ACEGAT 11, Roianese 6, Bar Veneto 4, Viani 3. PRIHODNJE KOLO ACEGAT - Primorec, Giarizzole-Cartimavo, Devin - Portuale, Libertas S. Marco - Bar Veneto, Roianese - CMM B. Skupina O OLIMPIJA — LIB. BARKOVLJE Vrsta izenačenj se z Olimpijo na daljuje. V nedeljo so namreč «mo-dro-beli» dosegli tretji zaporedni izid 1:1. Olimpija je na domačih tleh sprejela v goste močno ekipo iz Barkovelj, ki pa je v nedeljo zaigrala pod svojimi sposobnostmi. Naloga Olimpije je bila zato neko- ko tudi zmagala, IZIDI Olimpija — Lib. Barkovlje 1:1 Lib. Prosek — Union (neodigr.) Esperia — Virtus 1:1 LESTVICA Primorje 30, De Macori 27, Lib. Prosek 26, Lib. Barkovlje 21, Esperia 17, Lib. Rocol 15, Virtus 12, Union, COOP, Olimpija 10, India 6. PRIHODNJE KOLO India - Lib. Rocol, COOP - Olimpija, Union - Primorje, Lab. Barkovlje - Esperia, Lib. Prosek - Virtus. B. R, ATUTIKA ZA SEZONO 1972 V nedeljo v Novi Gorici otvoritveno tekmovanje Mitinga se bodo udeležili tudi atleti Bora Na deli n®v°S°riškem stadionu bo v ne-U?v tjutraj letošnje otvoritveno at-Sr50 tekmovanje za Sloveni3dit*mWf!i b^ihaufVb0d? Unel>. v primeru, da bo enak btobo *Ut*' *z hrvaških in avstrijskih 4obrjV' se obeta tekmovanje na dokaj tehnični ravni. KOLESARSTVO Belgijec Roger Swerts je zmagal na kolesarski dirki Gand - Wevel-gen (245 km). Verbeeoku, ki je prvi privozil čez ciljno črto v konč nem sprintu, je žirija dosodila pe to mesto, ker je oškodoval druge kolesarje. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Gimondi (ki je prvi vložil protest zaradi nekorektne Verbeeckove vožnje). Vrstni red na cilju: 1. Roger Svverts (Belg.) 2. Gimondi (It.) 3. Merckx (Belg.) 4. Houbrechts (Belg.) 5. Verbeeck (Belg.) 6. Van Vlierberghe (Belg.) po 48” 7. Plankaert (Belg.) 8. Perin (Francija) po 1’05" 5.50’ * 8 • «* I j -1 **. " - ihanilci pomagajo svojemu vratarju med tekmo Vesna — Muggesana TEDENSKI PREGLED iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiatiiaiiiiiiiiiiiiii>iiaiiiiiiiiafiiiiiaiiiiiaiiiitaiiiiiiiaiiii*i>iiiiiii>>iii>ii>i*ii>i>ii|9*9i>ai|alI-|llllfllllfa,l,ll,,lia,llll,,ll,vlllia,l,aillia,l,,lllll>,l>111 ŠPORT NA TV Od 15. do 22. aprila bo italijanska televizija prenašala kar precej športnih dogodkov. V soboto bo na drugem sporedu od 17.30 do 19.30 prenos plavalnega srečanja za Trofejo petih narodov iz Rima. Plavalni turnir bodo prenašali tudi v nedeljo, takoj po kolesarski dirki Pariz — Roubaix (prvi spored ob 15. uri) in po konjski dirki na Capanellah. Za športno sredo še ni določen dogodek, ki ga bo televizija prena šala. V soboto, 22. aprila, bodo na drugem sporedu prenašali Turina (začetek ob 22. uri) košar karsko srečanje Italija — Brazilija MINIBASKET BODO GOJILI ODSLEJ TUDI V NABREŽINI V Mariboru Borovci so izkoristili počitek v svojem prvenstvu za gostovanje v Mariboru pri ŠD Branik. Sprejem mariborskih predstavnikov in samih igralcev je bil res prijeten, tako da so se borovci v tem slovenskem mestu pučutili kar najbolje. D liga «Plavi» to v tem kolu počivali. Na sporedu so bila pa nekatera zanimiva srečanja, ki so dala prav tako zanimive izide. Borba na vrhu lestvice je postala dokaj izenačena in vse kaže, da bodo prav poslednja srečanja odločala o napredovanju te ali one ekipe v C ligo. Kot je znano, bosta ob koncu prvenstva dve ekipi avtomatično napredovali v višjo ligo. Tretjeuvr-ščeno moštvo pa se bo v kvalifikacijskem turnirju potegovalo za napredovanje. Vse kaže, da si je tržaška ekipa Cianocolori dokončno priborila pot med tiste, ki merijo na napredovanje. V nedeljo so namreč Tržačani po izenačeni in zanimivi tekmi premagali močno peterko iz Tržiča, Hannibal. Trenutno ima Cianocolori enako število točk kot Castelfranco Veneto, ki bo v nedeljo gost borovcev. IZIDI Tigers GO — Šanson VE 51:46 Castelfranco — Friulana UD 62:57 Cianocolori — Hannibal 72:69 TENIS Mednarodna komisija za Davisov pokal bo morala na zahtevo držav iz Vzhodne Evrope ponovno proučiti pripustitev rasistične Južne Afrike k temu teniškemu tekmovanju. Vzhodnoevropske države so zagrozile, da ne bodo nastopile na turnirju, če ne bodo izključili Južne Afrike iz tega najvažnejšega teniškega tekmovanja. ŠZ GAJA (Padriče - Gropada) vljudno vabi svoje člane na svoj redni občni zbor, ki bo jutri, 14. aprila 1972 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v osnovni šoli v Gropadi. Dnevni red: 1. izvolitev predsednika občnega zbora 2. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika 3. diskusija 4. razrešnica staremu odboru 5. volitve 6. razno Odbor prosi člane, da se občnega zbora udeležijo. ŠK «KRAS» — Občina Zgonik sklicuje svoj 8. redni občni zbor danes v prostorih krožka v Zgoniku, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: — poročilo predsednika — poročilo tajnika — poročilo blagajnika — diskusija — volitve novega odbora — razno Vabljeni vsi člani in prijatelji ODBOR Treviso — Pro Pace PD 76:70 CUS Padova — Virtus PD 54:78 Počitek: Bor LESTVICA Tigers GO 24 Friulana UD 22 Hannibal 21 Cianocolori in Castelfranco 20 Virtus PD 18 Šanson VE. 16 Pro Pace PD, Treviso 12 Bor 4 CUS Padova -1 PRIHODNJE KOLO (16.4.) Virtus PD — Friulana UD Pro Pace PD — Hannibal Šanson VE — Cianocolori Bor — Castelfranco Počitek: CUS Padova Prva divizij'a «Tour de force», ki se je zadovoljivo končal: takole bi lahko imenovali nedeljski nastop borovcev v prvenstvu 1. divizije. «Plavi» so bili v soboto in nedeljo zaposleni kot malokdaj. Odpotovali so v Maribor, odigrali so tekmo, naslednje jutro so potovali v Trst in popoldne odigrali še eno tekmo. Naši predstavniki so zmago, čeprav le,, z dvema točkama razlike, popolnoma zaslužili. V nedeljo je presenetljivo dobro zaigral Stojan Hrvatič, ki je bil glavni pobudnik vseh. akcij naših košarkarjev, poleg tega pa je dosegel tudi zavidljiv osebni izkupiček 20 točk. «V začetku smo se zelo bali, da nam bo v poslednjih minutah zmanjkalo sape*, pravi Stojan Hrvatič, «nato pa smo si le opomogli in smo tako dosegli to dragoceno zmago*. V drugem srečanju ie Ferroviario z visoko razliko odpravil Centro Gio-vanile Italiano. Tekme Servolana — Tricolore ni bilo zaradi dežja. NEDELJSKI IZIDI Bor — Libertas TS 47:45 Servolana —Tricolore n.o. Ferroviario — CGI 80:29 LESTVICA Tricolore in Ferroviario 6 Bor 4 Servolana 2 Libertas TS in AGI 0 PRIHODNJE KOLO (16.4.) Tricolore — Bor (11.00) Ferroviario — Servolana Libertas TS — CGI Mlajši mladinci Še en prisilen počitek Poletovih mlajših mladincev. Zveza je napačno sestavila umike in je določila dve tekmi na Opčinah, ob isti uri. Skratka, igrala so dekleta, mlajši mladinci pa niso stopili na igrišče. Ti zastoji Poletovi ekipi bolj škodijo, kot koristijo. Ekipa je bila namreč v dobri formi, brez igranja pa je zelo težko ohraniti forme. NEDELJSKI IZIDI Lloyd A — Italsider 47:80 Ricreatori — Uoyd B 48:116 Polet — POM n. o. Počitek: Don Bosco LESTVICA Lloyd B in Italsider 8 POM 6 Polet 4 Don Bosco, Lloyd A in Ricreatori 2 Z nedeljskim kolom se je zaključil prvi del prvenstva. Zveza še ni objavila sporeda drugega dela prvenstva. Vse pa kaže, da bodo poletovci že v soboto odigrali eno od odgodenih tekem. Naraščajnice V tretjem kolu povratnega dela prvenstva naraščajnic so poletovke presenetljivo dobro igrale proti močni peterki Interclub iz Milj. Naše predstavnice so zadovoljile predvsem v drugem polčasu, ko so precej zmanjšale razliko v koših. NEDELJSKI IZIDI Ricreatori — C. Bloch A 39:26 Polet — Interclub 33:58 CMM - C. Bloch B 28:67 LESTVICA Calza Bloch B in Interclub 12 Ricreatori * **** ' ^0 Calza Bloch A 8 CMM 4 SMUČANJE PO VEČLETNEM TEKMOVALNEM PREMORU Kaj je s tekačem Jimom Ryunom? Odlični ameriški srednjeprogaš je pre-nehal tekmovati zaradi krvne bolezni Mnoge atletske ase tarejo v olim- | letih odlikoval z izrednim končnim pijskem letu skrbi. Večinama gre za poškodbe Ahilove tetive, vzrok prenapornih in zgrešenih treningov. Med takimi žrtvami so olimpijski prvak na 800 m Ralph Doubell, For-možanka Či čang in svetovna rekorderka na 400 m Neufville. Vsi trije tekajo od zdravnika do zdravnika, da bi pravočasno ozdravili, olimpijske igre pa jih bodo težko videle na startu. Najhujši pa je nedvomno primer svetovnega rekorderja v tekih na eno miljo in na 1500 m Jima Ryuna, ki približno mesec dni ne more več trenirati. Ryun je eden največjih atletskih talentov. Pri 21 letih, ko je že bil rekorder, pa so mu ugotovili, krvno bolezen, ki je za nekaj mesecev ustavila njegovo udejstvovanje. Zdravniki so ga «popravili» za olimpijske igre v Mehiki, po njih pa se je Ryun itak umaknil s tekališč. Pred dvema letoma se je vrnil na stezo in kmalu dosegel odlične re zultate, letos pozimi pa se je ponovno zataknilo. Ryun se je zelo prehladil in se je iz mrzlega Kansasa začasno preselil v toplejšo Kalifornijo, ob povratku pa so bili njegovi rezultati porazno slabi in zdravniki so ponovno ugotovili isto krvno bolezen kot pred štirimi leti. Ryun tako ves april še ne bo mogel tekmovati, njegov trening pa bo skrajno lahek. V glavnem bo služil le kot preizkušnja. Vsekakor bo mesec zastoja pomenil za sicer izrednega ameriškega atleta veliko škodo v pripravah na olimpijske igre. Jim Ryun se je v svojih najboljših sprintom. Ob priliki svetovnega rekorda na 1500 m je zadnjih 400 m pretekel v izrednem času 50”8, kljub tej lastnosti pa ni nikoli dosegel prestižne olimpijske zmage. * * * Francoski rekorder na 110 m z ovirami Guy Dret, veliki nasprotnik A-meričanov, se je izkazal za vsestransko razvitega atleta. S palico je v dvorani skočil najprej 5,10 m, nato pa je osebni rekord popravil na 5,15 m. Iz Francije poročajo tudi o povratku v areno bivšega evropskega rekorderja d’Encausseja (5,37 m). Atlet je baje med treningom že nekajkrat z lahkoto preskočil 5,20 m. K. B. ODBOJKA Trikratni olimpijski smučarski pr vak Toni Sailer bo verjetno _ prevzel vodstvo avstrijske smučarke vrste, po odstopu prof. Hoppdchler-ja. ....................................... V KOŠARKARSKEM PRVENSTVU 1. MOŠKE DIVIZIJE Druga zmaga Bora Poletji » * -.(fe •držali V * * " t , 11 “ - Tah m so mihimalnst abdr- .Zwiitmg. -Shtbo vreme je reto ovi- PRIHODNJE KOLO (16.4.) Polet - CMM C. Bloch A — Interclub C. Bloch B — Ricreatori Sokol minibasket Tudi v Nabrežini bodo začeli z minibasketom. Šport se v tej občini zelo razvija in Po velikih uspehih, ki so jih Nabrežinci dosegli v namiznem tenisu, so si zadali novo nalogo z minibasketom, ki uživa v Italiji velik razmah. Treninge bo vodil Adrijan Zavadlal, ki ima že dovolj trenerskih izkušnej, saj je uspešno opravil trenerski posel pri Poletu, kot trener mladink. Košarka se torej razvija tudi pri nas. Boru in Poletu se je pridružilo še eno društvo, ki bo lahko prav s košarko zajelo veliko število najmlajših iz Nabrežine in okoliških vasi. b. 1. Mladinski izlet SPDT Ne v Briščke ampak v Glinščico Včeraj smo poročali, da bo mladinski odsek SPDT v nedeljo priredil izlet v Briščke. Odbor SPDT pa je kasneje sklenil, da bo namesto tega izleta v nedeljo organiziral o-bisk Glinščice (s prikazom alpinističnega plezanja), ki je preteklo nedeljo zaradi slabega vremena odpadel. BOR — LIBERTAS 47:45 BOR: Deško, Kapič, Koren, Klobas 1, Pertot 4, Zavadlal 5, Valter Hrvatič, Kralj 17, Stojan Hrvatič 20, Francia. Prosti meti 11:22. Borovci so proti Libertasu iz Trsta izbojevali svojo drugo prvenstveno zmago. Nedeljski uspeh je važnejši, kajti fantje so v soboto in nedeljo gostovali (m Mariboru* Čeprav jim v začetku m šlo ravno najbolje, so v drugem polčasu TENIS Na mednarodnem teniškem turnirju v Quebecku je Južnoafričan diff Drysdale premagal Jugoslovana Nikolo PiJiča s 6:3, 6:3. PASSO DEL TONALE, 12. - V veleslalomu za trofejo Tonale se žali do konca srečanja. Zadnje sekunde so bile skoraj dramatične. Borovci so vodili le za dve točki, ko je Koren dobil tehnično napako. Na srečo je igralec Libertasa zgrešil cilj, in tako so «plavi» zmagali. Najboljši v Borovih vrstah je bil Stojan Hrvatič, saj je bil najboljši Borov strelec (z 20 točkami). Dobro se je odrezal v drugem polčasu Martin Kralj, ki je s svojim izkupičkom točk krepko pripomogel k uspehu. Sicer pa so se vsi požrtvovalno borili za dosego zmage. V vrstah Libertasa je presenetljivo dobro igral košarkar grškega porekla Tzmtzis, ki je stalno spravljal v težave Borovo obrambo. INTERCLUB - POLET 58:33 (31:11) POLET: Morana Taiučer (k) 10, Rosana Sosič 12, Vesna Taučer 8, Nadja Sosič, Volčič, Patricija in Aleksandra Don. Prosti meti 3:12. Če bi poletovke v prvem polčasu igrale tako kot v drugem, v tem primeru bi gotovo izgubile z manjšo razliko. Naše predstavnice so bile v prvem delu tekme prepočasne in nepazljive, tako da so dosegle le 11 točk. V drugem polčasu pa so odločno bolje zaigrale in so tako bile učinkovitejše v napadu. Celotna ekipa je tedaj zaigrala bolj sproščeno in je večkrat spra- ralo reden potek tekmovanja, tako da so morali drugo vožnjo odpovedati. Gustav Thoni in Jan Bachle-da sta bila diskvalificirana, ker sta spustila vrata. V ženskem veleslalomu pa je prvo mesto osvojila Španka Conchi ta Puig pred Francozinjo Deber-nardovo. KOŠARKA Od 20. do 22. aprila bo v Turinu mednarodni košarkarski turnir, ka terega se bodo udeležile državne reprezentance Italije, Brazilije, Ar gentine in Finske. * * * Skupnega treninga ženske košarkarske reprezentance, ki bo v nedeljo v Molfetti, se bo udeležila tudi Chiara Longo, ki nastopa za tržaško ekipo Calza Bloch. ZA DRŽAVNO REPREZENTANCO Štiriindvajset igralk na skupnih pripravah Po končanih prvenstvih v višjih odbojkarskih ligah pridejo sedaj na vrsto skupne priprave in nastopi raznih reprezentanc. Prihodnji petek se bo v športnem centru, f Caverdanu piri Firencah pričel prvi letošnji trening za člane, ki pridejo v poštev za reprezentanco. Na te skupne priprave, ki bodo trajale od 14. do 16. t. m., je zvezni trener Aldo Bellagamhi povabil štiriindvajset odbojkaric. Med povabljenimi je precej novih imen. Kaže, da namerava Bellagamtri letošnjo izbrano vrsto občutno pomladiti. Iz naše dežele so na tem širokem spisku kar tri članice in sicer Camerin ter Camilotti, od Casagrandeja, ki sta že oblekli sinji dres, ter novinka Trevisan od Corridonija. Ostale odbojkarice pa so naslednje: Julli in Natali (Fini), Forestelli, Pezzoni in Bel-letti (CJUS Parma), Martinellj in Prandl (Minelli), Bonacini in Mag-nanini (Bartoli La Torre), Manci-nese (Vaisansom), Pozzetti (Sta-dium Mirandola), Michettd (Baldui-Roma), Frittelli (Torretta Livorno), Bassi (Junior Casale), Per-civalli in Appollonio (Vigno in Brescia), Fausto (Marzotto Valdagno). Vergoni (Alma Juve Fano), Car-ducci (Gianelli Čerina), Bevini (Coma Modena) in Remuzzi (Lovable Bergamo). Te priprave bodo služile- »a nastop na vsakoletnem mednarodnem turnirju v Firencah, imenovanem Molli - Barsanti, ki fc« na sp>oredu od 4. do 6. maja. Podobne priprave pa bodo še od 21. do 25. aprila. Za te priprave pa se bo spisek kandidatinj za reprezentanco skrčil od 24 na 18 igralk. G.’F. KOLESARSTVO Nizozemec Fedor Den Hertog je zmagal v prvi etapi amaterske kolesarske dirke po Maroku. Etapa od Tangerja do Laracheja je bila dolga 156 km. Prvi med Italijani je bil Luigi Carose (22.) po 10’57”. Tudi letos bo v Trstu na sporedu tradicionalni šahovski ekipmi brzo-tumir za nagrado «Mesta Trst*. LHJ1J lil JV. vvvzuut -------------C*---- ------— | --v-- —---- *-----------o--------- vila v težave tehnično boljše na- Nastopilo bo tudi približno trideset canje bo v Atenah s pričetkom ob sprotnice b. 1. I jugoslovanskih ekip. 116.30. sorodniku, če sploh še živi., je takole mrt -tal0; uči* vse* 1 oas“' Kdove koliko slovenskih \es -•< j-c mrtvih in kdove zakaj so ugasnila ognjišča... Ue je zagrenil nado, da bodo uničili korpus. Spričo ogrom-ho ki se je zgrnila skup>aj, so bili vsi prepričani, da w v tej zadnji bitki ugonobili partizane in da bodo po po-^emčije prišli na oblast. IWUtii Cmi vrh je obiskal. V vas so se bili vrnili ljudje. M r3-1 je kmeta, pri katerem se Je bil skril pri preboju, da h g* bJega izvedel, kakšno je razpoloženje med ljudmi. Vas polna vojakov vseh narodnosti in vrst. Po ulicah so 'Shajali bradati četniki z mrtvaškimi glavami na kapah, 1 n»' IflO* sri to ./‘Ooki Mongoli, črni Grki, podobni Italijanom, pa Nemci, 3,1 je«' tovL^^li okoliške položaje. Tu so bile preskrbovalne enote ie# štabi tistih, ki so tvorili obroč. Ta vse jezike govoreča to ^lca je taborila po hišah in skednjih, med razvalinami e . me* žel* i°t0; te* i rh^ 10$ *j: aK zaP? • nJe) isef'’; K**0, hjiv^ortSči kuhinj. pa na travnikih. Na dvoriščih so se kadili ognji &0val?°S s teboj, Valjhun,» ga Je pozdravil gospodar in ga v11 H-ai01 ** toorij. nrajatd odnose med civili in pjodivjanimi vojaka. Go-Qh^ar. eden najpremožnejših kmetov, je skoraj zajokal od e P1 kozarec sadjevca. zvezni oficir med nemško in domobransko vojsko je Mi« ^0r°čnik Valjhun, s kakšnimi iavržkd pa ste se povezali? vas ”?* varno pred njimi. Tudi nam, ki smo vse žrtvovali za padejo. Zmerjajo nas in grozijo nam... Ali moremo več >.ati kot svoje domove, ki so pogoreli?)! ^ ga Je skušal miriti in prepričevati, naj potrpe še P°tem da pridejo Angleži. Sam je vedel, da vojake °to>Ov a strah 111 da ra-200 nagona po uničevanju in ropanju toltoT^nie vse. Nihče več ne misli na to, kaj bo, temveč samo, k' se še Izživel nad komerkoli, ki mu pade v roke... Gttoie Več vam Uudje ne verjamejo, poročnik! Ml se bojimo! in gorje vam!... To, kar se dela sedaj, ne bo brez 1« Jfaljhun je vedel, da ima gospodar prav. Koder se je valila, ^nova vojska neusmiljeno strla vsakršen odpor. V prvih bojih so se srečali z enotami italijanske divizije Garibaldi. Esesovska policijska šola in njihov udarni bataljon sta jih stisnili v žep, tako da so jih okoli šestdeset ujeli. Nemci so jih prepustili njim. Lačni, premraženi, brez municije, izgubljeni v velikem gozdu, so bili lahek plen. Ti borci so še vedno kazali z rdečimi rutami okoli vratu svoje komunistično prepričanje. Kako ldavmo so cepetali, ko jih je stotnik dal takoj po zaslišanju postreliti to pometati v k raško jamo. Domobranska vojska je spotoma po vseh vaseh pobrala te renče in jih pobila, nekatere tudi z družinami vred. Potem pa so požgali domačije. Nekaj časa je tudi Valjhuna razžarjal maščevalni nagon. Ravnali so se po navodilih, ki jih je dal predsednik, general Rupnik, oficirskemu zboru, preden so odšli z Nemci v boj: «Ne prizanašajte komunistični kugi! Uničite njihovo vojaško moč!» «Izžgimo ta gnojni tvor iz slovenskega narodnega telesa, brez usmiljenja!« je govoril Hacin ta pristavil, da je to tudi želja gospoda škofa. Med bojem pa se Je Valjhunu krvavo Izvajanje povelj priskutilo. Ves čas se je počutil, kot bi bil pijan. Počakal je v izbi Zadlogarjeve domačije, da Je vsa kolona odšla naprej. Neugodje v njem je rastlo in z njim neznosna napetost. S škornji je zgrebel slamo v kup in vrgel nanjo vžigalico. Počakal je, da se je pokazal droben dim. šele ko ga je začel dušiti, je s sklonjeno glavo zapustil hišo, v kateri je bil ob gostoljubju domačih in v toplem objemu naj mlaj še doživel najlepše dni v svojem življenju. Zunaj Je zahrzal konj. Vzpel se je nanj In odjezdil za vojsko. Na sedlu, kjer je pri dveh krpah borovega gozda med kamnito goljavo sameval napol porušen mlin, so jih prikovali k tlom partizanski mitraljezi. Iz globeli, kjer je bila Zadlogarjeva domačija, se Je vil dim. Nihče razen njega ni bil pozoren nanj. Preveč so bili vajeni požarov, saj so jih pogorišča spremljala vseskozi na pohodu. «Naj zgori te ta domačija in z njo spomin, Bogu v dar. Ce ena žrtev te žalostne ta k samouničenju nagnjene dežele.« Pred nekaj dnevi se je njihovo napredovanje ustavilo. Sinji vrh je bil trd oreh in imeli so hude žrtve. Sem je bil poslan, da bi z nemškim policijskim stotnikom, poveljnikom napada, uredil spore s štabom domobranskega bataljona. Dobil je bil pritožbe, da Nemec preveč goni naprej domobrance in ščiti svoje. Ljudje niso radi umirali pred koncem, ki so ga slutili v dimu in krvi. Stotnik jih je pred vsakim napadom čez mero napajal z alkoholom. Potem so se kot ponoreli zaganjali v strmo skalovje, od koder so jih klatili dobro prikriti strelci ta mitraljezci. Nemški stotnik, mož z bledimi očmi, ni bil dovzeten za njegove očitke. Iz oči mu je bral, da sodi med ljudi, ki v primernem trenutku lahko ubijejo vsakogar, ki jim stopi na pot. Ne glede na Valjhunove pripombe je izvedel predvideni naskok s treh strani. Valjhun je skozi daljnogled opazoval plazeče se domobrance, ki so kot mravlje obkoljevali peščico borcev, ki se ni in ni dala izgnati iz lukenj. Potegnil je veter in razgalil grmade skalovja s polomije nim drevjem. Staji vrh! Tri rdeče rakete so švignile v nebo in naznanile, da je stotnik osvojil vzpetino. Ko je pokanje popolnoma prenehalo, se je tudi Valjhun potrudil in se s svojima spremljevalcema vzpel v okrvavljeno skalovje. Po desetih dneh bojev je bil hrib posejan z mrliči. Čeprav so bile noči mrzle, je balo pomladno sonce že toliko toplo, da so nekatera trupla že zaudarjala. Čudil se je, da jih nihče ne zagrebe. Pogled na padle je Valjhuna zmedel. Vsa nora mešanica evropskih ras je bila tu zedinjena v smrti. Snel je kapo in se pokrižal: «Bog daj mir njihovim dušam!« Po okrvavljenem skalovju so ležali vse križem nemški policisti, Mongali, kozaki, domobranci, italijanski fašisti, Grki... Med partizani pa so bili tu borci Bazoviške, Gradnikove in Vojkove brigade, Ruskega bataljona, Ukrajinci, Turkestanci, Armenci... «Saj to je Babilon! Ljudem se je zmešalo...« Kaj vse je videl teh štirinajst dni, ko se je evropske fašistična falanga NOGOMET Sinoči sta se v Rimu sestala predsednik italijanske nogometne zveze Artemio Franchi in predsednik zveze nogometašev odv. Cam-pana. Po triurnem razgovoru sta visoka nogometna predstavnika izjavila, da niso še ničesar odločili o Riveri v zvezi z njegovimi izjavami o sodnikih. V glavnem sta razpravljala o spremembi disciplinskih pravilnikov. Zveza nogometašev je že sprejela svojo odločitev v zvezi z Rivero, ki jo bo morda objavila proti koncu tedna. Ni izključeno, da se nogometaši ne bodo poslužili tudi stavke. # * * V prijateljskem nogometnem srečanju med vojaškima državnima reprezentancama, je Italija premagala v Mannersdorfu Avstrijo 8 4:0 (3:0). * * * ATENE, 12. — Mednarodno amatersko nogometno tekmo med Italijo in Grčijo, ki bi marala biti danes popoldne, so zaradi organizacijska! težav prenesli na jutri. Sre- združdla proti napredujočemu komunizmu. Tu, na obalah Jadrana, ga morajo zaustaviti! Tu se je govorilo, klelo in hvalilo in molilo boga v vseh jezikih Evrope! Do kakšne skrajnosti jih poganja obup? Do katere meje lahko še stopnjujejo maščevanje in kakšno povračilo lahko pričakujejo, če jim načrt ne uspe? Ali je še kaj mogoče, kar bi bilo več od smrti? Kje so nebesa, če je na zemlji pekel? Čutil je, da se njegova notranjost lomi — ko pa je bila pogorela Zadlogarjeva domačija, se je drobil... V boju je vztrajal samo še po sili. Nemškega poveljnika je našel vsega okrvavljenega ta črnega od dima. Stal je kot kip na robu škraplje, s čelado v rokah. Rumeni lasje so mu valovali v vetru in oči je imel uperjene v tla. V dva metra globokem dnu kraške škraplje je ležalo postreljenih dvanajst policistov SS, njegovih mož. Dan pred tem jih je bil v prottaaskoku zajel Ruski bataljon, ki jih Je sredi noči vrgel s hriba... Valjhun ga je pustil pri miru. Kaj hočemo! Nemci ta domobranci so v tej ofenzivi začeli pobijati ujetnike in povzročili, da se celo tisti, ki bi se sicer vdali, sedaj obupno branajo. Tedaj mu je postalo žal, da ni poslušal očeta in izginil v Švico. Kako nespameten je bil, da je nasedel Hacinu, materi ta pre-aidentu! Kljub uspehom združenih enot in napredovanju je slutil poraz. Razjedalo ga je kot mušica gobo. Naglo in nepopravljivo je razpadala njegova samozavest. Pred dvema dnevoma so jih na Colu napadla letala angleškega izvora z rdečimi zvezdami ta jugoslovansko zastavo na krilih. Med truščem strmoglavega leta in verigo rafalov, ki so razbili kolono z mulami, natovorjenimi z minometi, ta avtokolono na cesti, se mu je vera, da jih bodo Angleži rešili, porušila. Prav gotovo ima oče prav. Ko ni maral v Švico, mu je predlagal, da bi ga skrili v domače skrivališče ali še bolje k nekim poznanim, kjer ga ne bi nihče iskal. «Ne, oče, jaz ne bom zbežal iz boja,« mu je odgovoril. Mati ga je bodrila. Dajala mu je prav. Bila je do smrti užaljena, ker je oče dopustil, da je hči pobegnila v partizane., «Morda imam še sestro v tem obroču? Ali bom streljal nanjo? Ali gledal, če jo bo ujeto posilila ta zaklala ta podivjana tolpa?« (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 P P 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P" oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Sr.U Stran 6 13. aprila 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trsi NA PROCESU PROTI PODPISNIKOM DOKUMENTA 0 FELTRINELUJEVI SMRTI Zagovor Camille Cederne ostra obsodba italijanskega sodstva «Ne morem si delati utvar, ker so oblasti, ki branijo javni red, vedno iste» MILAN, 12. — Danes se je pred kazenskim sodiščem v Milanu nadaljeval proces proti časnikarki Camilli Cedemi, odvetniku Marcu Jarmiju in desetim voditeljem milanskih izvenparlamentamih organizacij, ki so obtoženi, da so širili lažne in tendenciozne vesti v zvezi smrtjo milanskega založnika Giangiacoma Feltrinellija. Sodniki so danes zjutraj zaslišali Cedemo o okoliščinah, ki so jo privedle do podpisa proglasa, v katerem so naznanjali, da je bil Fel-trinelli umorjen. Časnikarka je izjavila, da je bil dokument sad političnega prepričanja podpisnikov, ki je izhajal iz analize položaja v Italiji. »Temelj našega prepričanja je dejstvo, da so določeni krogi že več kot dve leti skušali pripisati Feltrinelliju vodstvo in organizacijo bombnih atentatov. Iz poročil, ki jih je objavil tisk 16. marca o založnikovi smrti, je bilo razvidno, da je bila hipoteza «nesreče na delu* zelo malo verjetna. To prepri Čanje je v meni potrjeval tudi dolgoleten stik s Feltrinellijem. Poleg tega pa se mi je zdelo zelo čudno, da bi se založnik upal splezati na nosilni steber ponoči in brez naočnikov, ker je bil zelo kratkoviden in da so na njegovem truplu našli sveto podobo, na kateri so bili napisani umiki maš v milanskih cerkvah,* je dejala Cedema. Časnikarka je nato prebrala samoobrambno izjavo, ki jo je pripravila skupaj z drugimi obtoženci. V tej je zlasti poudarila dejstvo, da je pred tremi leti prav tako obsodila obtožbo proti Valpredii in Pinelliju, čeprav so oblasti trdile, da sta postavila bombe na Trgu Fontana. «Če sem nepremišljeno podpisala izjavo o Feltrinelliju, sem ravno tako nepremišljeno ravnala v primerih, ko je bilo moje sta lišče pravilno. Nisem si mogla delati utvar, ker so oblasti, ki branijo javni red, vedno iste. Dr. Alle-gra in dr. Calabresi še vedno vodita policijo, čeprav je sodna oblast izdala proti njima obvestilo o sodnem postopku, državni pravdnik De Peppo in preiskovalni sodnik Arna ti, ki sta pripravila tožbe proti Pietru Valpredi in ki sta skušala zakriti Pinellijev padec, še vedno sedita v milanskem sodišču. Na mojem mestu bi moral sedaj sedeti bivši milanski kvestor Marcello Guida, ki je v noči med 15. in 16. decembrom naznanil, da je Pinel-li skočil s četrtega nadstropja milanske kvesture, ker je bil odgovoren za dogodke na Trgu Fontana. Še enkrat je italijanska pravica razdelila državljane v dve kategoriji, in je uporabila dve različni meri, ker je zakrila krivde mogotcev in si je izmislila obtožbe proti tistim, ki nimajo oblasti,* je zaključila Cederna. Številno občinstvo je pozdravilo zagovor časnikarke z burnim ploskanjem. Nato so sodniki zaslišali voditelja političnega oddelka mi- lanske kvesture dr. Allegro, ki je pojasnil nekatera poročila milanske kvesture. Dr. Allegra je dejal, da je bila trditev, da je bil Feltrinelli umorjen, nevarna za javni red zaradi zelo napetega položaja tistih dni, kar je bilo tudi povod kvestorjeve prepovedi javnega pogreba Giangiacoma Feltrinellija. Kot običajno je tudi danes milan ski pravdnik dr. De Peppo govoril s časnikarji o preiskavi o smrti milanskega založnika in je poudaril, da preiskovalni organi ne izključujejo nobene možnosti. Prva arabska jedrska električna centrala KAIRO, 12. — Egipt in Libija bosta zgradili prvo arabsko jedrsko centralo za proizvajanje električne energije. Vest je sporočil egiptovski minister za električno energijo Sultan, ki je dejal, da bo nova centrala omogočila Libiji izkoriščanje v poljedelske namene večjega puščavnatega področja. Električno energijo bodo namreč uporabili za destilacijo mor- ske vode, s katero bodo nato namakali omenjeno področje. Minister je tudi dejal, da bosta imela Egipt in Libija z izvedbo tega načrta skupno električno omrežje. Nobenega primera črnih koz v zadnjih 24 urah v SFRJ BEOGRAD, 12. — Po izjavi pomočnika zveznega tajnika za delo in socialno politiko dr. Vinka Ravnika na današnji seji tajništva predsedstva zvezne konference socialistične zveze, bo bolezen črnih koz v začetku maja popolnoma zatrta tudi v pokrajini Kosovo, ki je bilo prvo žarišče bolezni. Po sporočilu zveznega štaba za zdravstveno zaščito prebivalstva v zadnjih 24 urah ni bil v Jugoslaviji zabeležen noben nov primer obolenja. ŽENEVA, 12. — Danes sta strmoglavili med vajami dve švicarski vojaški letali v bližini mesta Frutigen. Eden izmed pilotov je skočil s padalom in si je tako rešil življenje, drugi pa je strmoglavil skupaj z letalom. SREČANJE JE POTEKALO V PRISRČNEM OZRAČJU Polurni sestanek v Londonu med Whitelawom in Faulknerjem V Severni Irski se nadaljujejo bombni atentati LONDON, 12. — V britanski prestolnici sta se sestala minister za severnoirska vprašanja WiUiam Whitelaw ter nekdanji severnoirski ministrski predsednik Brian Faulkner. To je bil prvi tovrstni sestanek, odkar je uprava Severne Irske neposredno odvisna od Londona. Razgovor je trajal približno pol ure, bil je torej krajši kot so nekateri predvidevali, kljub temu pa je bil, vsaj po uradnih vesteh, zelo prisrčen. Med {»govorom je White-law obvestil Faulknerja o načrtih londonske vlade, ki namerava ustanoviti v Westminstru posebno komisijo, ki bo nadomestila belfaški parlament. V tej komisiji bodo imeli svoje predstavnike tako protestanti kot katoličani. Izvedenci britanske vojske so v Derryju razstrelili peklenski stroj, ki sta ga včeraj postavila oborožena moška v neko pralnico. Pred tem so vojaki odstranili vse osebe iz poslopja ter iz bližnjih hiš. V ponedeljek sta dva britanska vojaka bila ob življenje, ko sta skušala nevtralizirati bombo, ki je po mnenju britanskih oblasti bila narejena tako, da bi eksplodirala samo v primeru, ko bi jo nekdo skušal nevtralizirati. Eksplozija bombe v pralnici ni povzročila žrtev, temveč le gmotno škodo na poslopju. V Kilrea, v grofiji Derry, so neznanci postavili peklenski stroj v avto policaja. Tega se je zavedel njegov oče, ki je takoj obvestil britanske oblasti. Na kraj so prišli izvedenci kraljevske vojske in skušali nevtralizirati eksplozivni naboj. Okrog stroja so se trudili tri ure, nakar je eksplodiral, raznesel avto, ni pa povzročil človeških žrtev. «Previsionals», ena izmed obeh struj v organizaciji IRA, je poslala francoskemu predsedniku Pompidou-ju pismo, v katerem ga prosi, naj opiše položaj irskega ljudstva Francozom ter naj prepreči vstop V. Britanije in Irske v Evropsko gospodarsko skupnost. Francozi bi se morali v prihodnjem referendumu, ki ga je razpisal Pompidou, izreči proti vstopu Velike Britanije in Irske v EGS.------------------- Žrtvoval se je za valzer MANILA, 12. — Neki starejši Filipinec Viktor Sambiles je danes umrl, da bi dokazal, da valzer še ni izumrl. V nočnem lokalu v Manili je plesal dve uri zaporedoma, ob koncu pa se je zgrudil mrtev na tla, ker njegovo srce ni vzdržalo napora. TRŽAŠKI DNEVNIK PO OBČNEM ZBORU GOSPODARSKEGA DRUŠTVA NA PROSEKU Predlog za postavitev spomenika padlim na Proseku in kmečkim upornikom v Devino Uspešno enoletno delovanje • Ivah Ban izvoljen za predsednika društva Kot smo že poročali, je bil v soboto zvečer na Proseku redni občni zbor domačega gospodarskega društva. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov, katere je v imenu odbora pozdravil podpredsednik društva Ivan Ban. Kot prvo so na predlog Bana soglasno izvolili za predsednika občnega zbora Srečka Orla, za zapisnikarja pa Stanka Prašlja in Bruna Rupla. Srečko Orel je nato prebral dnevni red, ki so ga člani soglasno odobrili. Poročilo upravnega odbora je podal predsednik Ivan Ban, ki je v uvodnih besedah pozval prisotne, da se z enominutnim molkom poklonijo spominu preminulih članov Karla Guština, Josipa Guština, Antona Štoka, Viktorja Štoka in Matevža Miliča, ki so umrli v dobi od lanskega do letošnjega občnega zbora. Ban je tako nadaljeval: «Imeli smo skupno 52 sej, na katerih smo obravnavali razne probleme našega društva. V glavnem smo si prizadevali, da smo poskrbeli za nabavo dobrih vin in temu je priča dejstvo, da smo v preteklem poslovnem letu PO NEURADNIH CENITVAH NAJ BI BILO 7 DO 8 TISOČ ŽRTEV Število mrtvih v južnem Iranu postaja iz dneva v dan večje V zadnjih 24 urah so povlekli izpod ruševin 1.535 trupel - Dva dni po potresu so rešili 12-letnega fanta ■ Obup preživelih SHIRAZ, 12. — Iranska tiskovna agencija Pars poroča, da so reševalne skupine samo danes izvlekle izpod ruševin 45 vasi, ki jih je razdejal potres, ki je pred dvema dnevoma prizadel južni Iran, 1.535 trupel. Po uradnih podatkih ni nobenega sledu za drugimi 3.500 osebami. Iz tega bi lahko sklepali, da je, upoštevajoč mrtve, ki so jih našli v prejšnjih dneh število mrtvih in pogrešanih znatno naraslo, tako da je sedaj govor o 7 do 8 tisoč žrtev. Danes so rešili izpod ruševin njegove hiše dvanajstletnega fanta, ki je bil 48 ur po potresu še živ. Zdravniki pravijo, da je zelo šibak, zelo verjetno pa bo preživel. Iranski ministrski predsednik Hovej-da, ki je danes dopotoval v razdejane pokrajine, je dejal, da bo vlada skrbela za to, da bodo za preživele sezidali boljše in modernejše hiše. Ranjenci so morda še najsrečnejši, seveda če o kakšni sreči sploh lahko govorimo: rešili so se smrti, ki je doletela tisoče njihovih najbližjih so- v katere so jih sprejeli, je velik. Ni osebe, ki ne bi pogrešala brata, sestro, starše, sina, ženo ali moža. Posebno občutno je pomanjkanje bolnišnic. V državi, kjer so potrošili milijardo dolarjev za faraonske proslave ne vem katere obletnice obstoja perzijskega cesarstva, kjer so se predsedniki in kralji raznih visoko civiliziranih držav mastili teden dni z najbolj izbranimi jedmi, so v Shirazu lahko sprejeli le 200 ranjencev v bolnišnico, v bližnjem Firuza-badu pa komaj dvajset. Zelo lahko bi bilo kritizirati perzijskega šaha, ki, ne da bi trenil z očesom, troši milijarde, ki izhajajo iz petrolejskih vrelcev in ki bi jih morali pravzaprav uporabiti za izboljšanje standarda te države, ki sodi med najbolj nerazvite na azijski celini. Sodbo pa pustimo bralcu, ki bo o tem najbolje sam sklepal. V vasi Kir, ki je najbolj prizadeta po potresu, saj je bila v samem e-picentru katastrofe, ni ostal kamen na kamnu. Seemin Doktar je bival z osmimi sorodniki v Kiru. V ponede- rodnikov. Obup v raznih bolnišnicah, ............Hlini..im............................................................................................................... ČETRTEK, 13. APRILA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17 00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Ljudska glasbila; 18.45 Glasbeni vrtiljak; 19.10 Zgodovina ital. političnih strank; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport, 20.35 »Avrelia ali Utvara*, igra; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Srečanje z avtorjem; 16.15 Simfonični koncert. 22.00, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta I. Zanicchi in G. Harrison; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke za vsakogar; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 «Discosudisco»; 16.00 Draga RAI; 18.00 Radio Olimpia; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 Portret E. Morriconeja; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska i-gra; 23.20 Lahka glasba. Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampi ča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz opusov Aarona Co-planda in Heitora Ville-Lobosa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Popevke slovenskih avtorjev. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Naši pevci; 8.45 Baročna glasba; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.15 Z nami je . . .; 10.45 Hošče; 11-00 Poje E. Humper-dinck; 11.15 Iz melodije v melodijo; 11.30 Operna glasba; 12.00, 12.45, 13.07 in 15.30 Glasba po željah; 14.15 Ansamuli lahke glasbe; 15.00 Prenos RL, 16.20 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Primorski kulturni ustvarjalci; 17.10 Radijska i-gra; 18.00 Operna glasba; 19.30 Prenos RL, 22.15 Romantična glasba; 22.34 Jazz; 23.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17 00, 20.00, 23.00 'Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11 30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 14 00 Popoldanska oddaja; 16.20 Za vas mlade; 13.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna oddaja; 19.30 Današnje in včerajšnje francoske popevke; 20.20 Glasbeno • govorni spored; 21.15 Parada orkestrov; 21.45 Iz državnih arhivov; 22 15 »Musiča 7»; 23.15 Koncert tria A cordes francais in pianista G. Pluderma-cherja. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, III PROGRAM 10 00 Koncert za začetek; 11.15 Glasba za orgije; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Igra violinist Yehudi Menuhin; 13.00 Medigra; 14.00 Tenorista M. Fleta in G. Di Stefano; 14.30 Plošče; 15.30 Simfonična glasba; 18.45 Aktualnosti; 19.15 Vsakovečemi koncert; 19.40 »Ulisse*, Dallapicco-lova opera. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Polifonija; 10.20 Avantgarda; 11.00 Medigra; 12.30 Hamlet, opera. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja za potroš nike; 13.30 Dnevnik; 14.00 Fran coščina; 15.00 TV v šoli; 17.00 Spored za najmlajše: »Fotosto- rie»; 17.15 Komike; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Povej svojo zgodbo; 18.15 Dogodivšči na; 18.45 Anketa o poklicih; 19.15 Kulturna oddaja: Ob izvirih civilizacije; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV igra; 22.10 Lutkovni spored; 23.00 Dnevnik. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18 00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Foerster: iz opere »Gorenjski slavček*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 I-grajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Pesem iz mladih grl; 14.30 Z ansamblom Silva Štingla; 14.45 Med šolo, družino in delom; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 W. A. Mozart: Kvartet s flavto v D-duru, igra Tržaški baročni ansambel; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Zagrebške RTV; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Klavir v ritmu; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Rischia-tutto*; 22.30 Nove italijanske popevke. JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: Pomlad v sadovnjaku, Literatura, Ogledala; 10.30 Nemščina: 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli 15.40 Nemščina: 15.55 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe: Matematika; 17.25 Don Kihot - serij ski film: 17.50 Veseli tobogan: Koper; 18.30 Obzornik; 18.45 Čarni svet živali; 19.10 Glasbena od daja: 19.30 Od filma do filma: 20.00 TV dnevnik: 20.35 četrtkovi razgledi; 21.35 Bos skozi pe kel, japonska nadaljevanka: 22.25 Jazz na ekranu; 22.50 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 TV film: Rupertova ne zaupljivost; 20.15 Poročila; 20.30 TV film: Nedokončana naloga; 22.00 Tečaj francoščine. Ijek zjutraj je šest članov njegove družine umrlo pod ruševinami hiše. Ta predel Irana je bil razmeroma bogat: zemlja je bila rodovitna, u-rejene so bile namakalne naprave, ki so zajemale vodo iz številnih rek, ki tečejo z gora, ki so za sedaj še pokrite s snegom. Prebivalci so imeli čedne hiše, sezidane iz opek iz sušenega blata, z leseno streho, pokrito tudi s širokimi palminimi listi. Danes ni od vsega tega ostalo nič. Rešili so se v glavnem moški, ki so ob tisti zgodnji uri bili že na poljih, doma pa so ostale le ženske in otroci in tako umrli pod ruševinami hiš, ki so si jih sezidali z dokajšnjim trudom. PROCES PROTI ANGELI DAVIS Streljanje v sodni dvorani v S. Joseju SAN JOSE, 12. — Streljanje je danes dramatično odjeknilo v sodni dvorani v San Joseju, kjer se vrzi proces proti afroameriški revolucionarki Angeli Davis. V dvorani je odjeknilo 15 strelov: zvok je prihajal iz magnetofona. Sodnik, porotniki, obtoženci in občinstvo poslušali magnetofonski posne- tek tragičnega pcekusa bega iz sodne dvorane v San Raphaelu, ko je Jonathan Jackson skušal osvoboditi tri temnopolte obtožence. S tem posnetkom je hotel javni tožilec Harris dokazati, da so begunci prvi streljali proti policiji in šele nato so agenti odgovorili z orožjem. Magnetofonski posnetek pa ni v tem smislu pojasnil ničesar. Slišal se je najprej osamljen strel nato pa še drugih štirinajst pokov, vendar ni bilo mogoče razumeti, če so streljali prvi begunci ali pa policija. Tragične dogodke v sodni dvorani y San Raphaelu je posnel na trak uradnik oddelka za zaposlitev, ki je v tistem trenutku intervjuval neko osebo, ki je prosila za delo. Ko sta slišala prvi strel, sta sc takoj vrgla na tla in pustila prižgan magnetofon. Pred dramatičnim posnetkom so sodniki zaslišali paznika Johna Mathevvsa, ki je dejal, da se je ob poskusu bega skril med dva avtomobila. Begunci naj bi se nenadoma ustavili pri njem in naj bi začeli streljati proti njemu on pa proti njim. Mathevvs je tudi dejal, da je dvakrat ustrelil proti šoferju fur-gona, ki se je zgrudil brez življenja. Drugi paznik zapora v San Quintinu Joseph Murphy pa je opisal nečloveška določila ameriškega kazenskega pravilnika, ki ukazuje paznikom, naj streljajo proti bežečim jetnikom čeprav imajo ti s seboj talce. Pomemben .je umor begunca, talčevo življenje pa je postranske važnosti. ZAHTEVE RIMSKEGA GLAVNEGA TOŽILCA Dve leti in pol zapora za VValterja Chiarija Tožilec je zahteval zelo stroge kazni tudi za Francesca Califana in ostalih 21 prekupčevalcev z mamili RIM, 12. — Javni tožilec dr. Fratta .je zahteval dve leti in pol zaporne kazni in 500.000 lir globe za Walterja Chiarija ob zaključku svojega govora na procesu proti znanemu igralcu in raznim drugim osebam, ki so obtožene, da so trgovale in uporabljale mamila. Precej strogo kazen je javni tožilec zahteval tudi za dirigenta Francesca Califana. ki naj bi odsedel v zaporu dve leti in dva meseca ter naj bi plačal 20.000 lir globe. Javni tožilec je v svojem govoru danes pregledal položaj vseh obtožencev posebno pa se je ustavil ob primeru Walterja Chiarija. Najvišjo kazen je zahteval za Guida Malmignatija in Ciriaca D’Asdio, ki sta obtožena prekupčevanja z mamili. Zanju je tožilec zahteval 13 let in deset mesecev zapora oziroma 9 let in štiri mesece zapora. Zelo težko obsodbo je zahteval tudi za Angelico Manzillo de Riveros. ki naj bi odsedela 6 let za rešetkami in naj bi plačala tri milijone in pol lir globe. Javni tožilec je dejal, da so do kazi o krivdi obtožencev zbrani v sodnih aktih in temeljijo predvsem na magnetofonskih posnetkih telefonskih pogovorov glavnih obtožencev. Iz teh posnetkov naj bi tudi sledilo, da je Walter Chiari brez dvoma kriv prekupčevanja z mamili. Tožilec dr. Fratta je dejal, da je znani igralec dal več nasprotujočih si izjav, ki so bile vse neresnične. »Tudi ko so dokazi dovolj jasno pri- čevali, da laže. je Chiari še vedno trdil, da ni kriv in je dal popolnoma drugačno verzijo dogodkov kot Bettarelli. Med tem in igralcem je prišLo večkrat do posebnih stikov in Chiari je zahteval naj se Bettarelli izdaja za dr. Periilija. ko je govoril z njim. Iz magneto-foaskih posnetkov njunih telefonskih pogovorov je tudi jasno, da je bil Bettarelli prodajalec, Chiari pa kupec in da sta se pogajala za nakup blaga, katerega ime je bilo nevarno izgovoriti po telefonu*, je dejal javni tožilec. V zvezi z igralčevim priznanjem, katerega je Chiari nato preklical, je dr. Fratta dejal, da je na ta način igralec skušal priznati le tiste krivde. Iti jih .je predvidevala amnestija iz dne 6. aprila 1970. »Dokazi o krivdi Walterja Chiarija so zbrani v sodnih aktih. Kot olajševalno okoliščino mu lahko priznamo le, da ni sam uporabil kokaina, ki ga je kupil. Zdravniški pregled je namreč izključil, da bi bil igralec kokaino-man*. je dodal javni tožilec. V zaključku svojega govora je dr. Fratta pregledal položaj Angelice Manzille de Riveros in je dejal, da gre za eno izmed tolikih kurirjev mamil, ki prevažajo ta dra-žilna sredstva čez Atlantik. »Stro ga obsodba na šest let zaporne kazni in tri milijone in pol lir globe bo opozorilo vsem tistim, ki se ukvarjajo s prekupčevanjem in prevažanjem mamil*, je zaključil javni tožilec. dosegli rekordno prodajo vina vseh časov v naših lokalih, in sicer 590 hi. Prepleskali smo vse prostore našega lokala, ter izvršili še razna dela, tako da smo naredili naš obrat bolj vabljiv in gostoljuben. Ob priliki velikonočnih in božičnih praznikov, smo kot običajno razdelili po dva litra vina vsem članom in po en liter vina najbolj zvestim obiskovalcem našega društva. Razdelili smo nato razne podpore v denarju in vinu našim vaškim, športnim in kulturnim ustanovam. Kot vam je znano, je Marija Čemjava septembra meseca iz družinskih razlogov podala odstavko na mesto gostilničarke Čutim dolžnost, da se v imenu odbora in članstva najtopleje zahvaljujem Mariji, njeni sestri A-nici in njunima soprogoma za požrtvovalno delo in za dvig našega lokala na dostojno raven*. Nato je Ban podal v imenu odbora ostavko. Sledilo je blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora, nato pa volitve novega odbora, ki jih je vodila volilna komisija, ki so jo sestavljali Ladi Ukmar, Angel Kante in Emil Širca. Med štetjem glasovnic se je razvila živahna diskusija, katern je načel sam predsednik občnega zbora Srečko Orel s sledečimi predlogi: Odbor društva in posamezni člani naj bi podprli pobudo za postavitev spomenika padlim na Proseku in postavitev spomenika kmečkim upornikom v Devinu. Orel je tudi priporočal novoizvoljenemu odboru, da bi že sedaj premislil in vzel na znanje, da bo društvo v letu 1975 slavilo svojo 70-obletnico. V razpravo je poseglo več članov s pripombami. Proti koncu so nekateri člani poudarili, da je dolžnost gospodarskega društva, da podpre kmete, to se pravi, da mu zlasti odkupi vino po dobri ceni. Do končanem občnem zboru se je diskusija nadaljevala pri točilni mizi ob kozarcu pristne kapljice. V ponedeljek zvečer se je sestal novoizvoljeni odbor, da si razdeli funkcije. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Ban, ki je bil že več let , odbornik. Novoizvoljeni upravni od- i bor pa sestavljajo: Ivan Ban (pred- ' sednik), Friderik Ukmar (podpredsednik), Stano Prašelj (tajnik), Sta-no Furlan (blagajnik), Danilo Per-tot (kletar), Albin Puntar in Josip Ferfolja (odbornika). Nadzorni odbor: Ivan Sardoč (predsednik), Alojz Luxa in Romano Daneu (člana), in Albin Malalan in Miro Luxa (namestnika). B. R. junijem letos z grožnjo prisilnef® izgona. V omenjenih stanovanjih živi približno 30 družin, ki jih sestavi)®' jo po večini starejše osebe in «■ lavci. Skupino je spremljala predstavnic® Združenja stanovanjskih upravičene®* Jole Burlo, ki je zahtevala poseg o”; činske uprave v obrambo ogrožen'” družin. Podžupan Lonza je zagotovi prisotnim, da se bo občina zavzelSj da ne bi izgnali stanovalce in J1® je zagotovil vso podporo v obratu njihove pravice do stanovanja. Nov pokrajinski tajnik patronata INCA-CGIL Izvršni odbor tržaške CGIL je D zadnjem sestanku ugotovil, da r sedanji pokrajinski tajnik patrofl® ta INČA - CGIL Emilio Semilli spri jel funkcijo v deželnem okviru je zato imenovalo na njegovo Vf sto Riccarda Devescovija. Za derekvizicijo vojašnice pri Lazar®® Miljski župan posredoval pri notranjem ministru Ko je notranji minister Ru®? obiskal kopališče policije v Milj®® mu je župan Gastone Millo pr;* zal problem derekvizicije vojaS* ga objekta pri Lazaretu, kar veliko važnost za nadaljnji turisti ni razvoj vsega miljskega podr0\ ja. Gre namreč za 62 tisoč kv. ® površine, ki bi lahko postala gl®' ni instrument in spodbuda za r® ne turistične pobude in valoriz®^ jo roiljske obale. Župan je i®® stru tudi predočil možnost posre®9. vanja na pristojnih ministrstvi da bi občini dodelili potrebna Brezplačno cepljenje na patronatu INAS-CISL Patronat INAS - CISL je sporočil, da deluje na sindikalnem sedežu v Ul. Spiridione 7 že od 7. t. m. služba za cepljenje proti črnim kozam za delavce in njihove sorodnike. Cepljenje se bo nadaljevalo do jutri z umikom od 17.30 do 19.30. Če bo potrebno, bodo nadaljevali s cepljenjem tudi po omenjenem dnevu. • Podžupan Lonza je včeraj sprejel večjo skupino stanovalcev iz Ul. S. Maurizio ter Ul. Maiolica, katerim je SIP odpovedala stanovanje s 30. mul..........n liti! ■■■ ■■■ III 1> ■ Hill............m Ml litin IIIIII mn lil i............IM.......mn..........11 ■ i ■ ■ i ■ n ■ ■ i ..i m ■■ imiii m i............. i ■■ 11...1111 ■ n ■ i > 111 ■ 11 ■■ ■ n i ■■ r n ■ ■ 11 ■■ i ■ 11 m TIK PRED SPOPADOM V BUENOSAIRESKI ČETRTI VILLA LUGAN0 «Če hočete rešiti Oberdana Sallustra, pridite takoj!» Dramatičen telefonski pogovor med ugrabitelji in Pecceijem - Aretacija odvetnika Artura Solerja Jakopičeva nagrada za kiparja Tršarja V Modemi galeriji v Ljubljani so včeraj podelili Jakopičevo nagrado slovenskemu kiparju Dragu Tršarju. Nagrado — letošnja je že četrta — podeljujejo Društvo likovnih umetnikov Slovenije, Moderna galerija in Akademija za likovno umetnost za u-spehe in prispevke umetnikov k razvoju sodobne slovenske likovne umetnosti. V obrazložitvi nagrade Dragu Tršarju, ki je nosilec številnih po-memhnih domačih in tujih nagrad -in priznanj, je rečeno, da njegova dela odlikuje velika izvirnost,,predvsem pri njegovih skupinskih plastikah. BUENOS AIRES, 12. — »Policija nas oblega. Če hočete rešiti Sallustra, pridite takoj*. To je bistvo telefonskega pogovora med ugrabitelji Fiatovega direktorja in predsednikom tovarne Fiat Concord Au-reliom Pecceijem, ko je okoli hiše v buenosaireški četrti Villa Luga-no prišlo do tragičnega spopada med pripadniki osvobodilne fronte in policijo. Peccei je takoj poklical argentinskega ministra za notranje zadeve Morroija in ga je obvestil o razpletu dogodkov. Ko se je nato odpravljal v Villo Lugano ga je minister ponovno klical in ga je obvestil o smrti Oberdana Sallustra. Ta vest jasno dokazuje, da ugrabitelji niso imeli namena usmrtiti Fiatovega direktorja in vzbuja še večje dvome 0 ravnanju argentinske policije. Ko so v nedeljo odkrili eno izmed skrivališč gverilcev, se je akcije udeležilo nad dvesto mož in za v ponedeljek je bila predvidena podobna akcija tudi v četrti Villa Lugano. Zakaj je policijski oddelek začel akcijo nekaj ur prej kot predvideno je še odprto vprašanje. Govori se sicer, da patrulja ni imela opravka z iskanjem Oberdana Sallustra in je bila na sledi gverilcem, ki so ubili desničarskega generala Sancheza. Sodeč po tej verziji gre torej pripisati smrt argentinskega industrialca tragičnemu naključju, je pa vendar nekoliko sumljivo dejstvo, da oblasti niso dale natančnih navodil vsem policijskim patruljam, zlasti še, ker so imeli v načrtu večjo preiskavo. Če k temu dodamo še dejstvo, da je Lanussejeva vlada izbrala najnevarnejšo pot za osvoboditev Sallustra, je vprašanje, če ni bilo »tragično naključje* že vnaprej pripravljeno, umestno. Smrt Fiatovega direktorja brezdvoma služi argentinski vojaški diktaturi, da opraviči represijo proti vsem levičarskim gibanjem, češ da gre za iskanje Sallustrovih voditeljev. Ne-oporočeno je tudi dejstvo, da bi uspeh akcije pripadnikov ljudske revolucionarne fronte nedvomno povečal popularnost tega gibanja, kar je Lausse skušal preprečiti. Policija je prišla na sled Sallu-strovim ugrabiteljem po aretaciji voditelja gverilcev Debendettija. Z zasliševanjem tega moža in z zasliševanjem mlade Argentinske Guio-mar Schmidtove oblasti upajo, da bodo prišle na sled ubeglim gverilcem. Ženska je tudi priznala, da je sama usmrtila Sallustra, vendar ji policijski organi ne verjamejo in so mnenja, da je uboj izvedel njen mož in da ženska skuša prevzeti nase največjo odgovornost za ugrabitev. Ni se še dobro polegel vtis, ki ga ševanjem mlade Argentinke Guio-pogovoru med gverilci in Pecceijem ko je prebivalce Buenos Airesa presenetila druga vest in sicer aretacija odvetnika Artura Solerja, ki je baje plačeval najemnino za hišo, kjer so bili skriti gverilci. Soler je v zadnjem času branil več pripadnikov levičarskih organizacij in širile so se govorice o njegovi simpatiji do gverilskih organizacij. O tem odvetniku se je govorilo pred dnevi, ko se je razširila vest, da je njegov tast, bivši predsednik Ar-turo Illia, sprejel posredovanje med upravo tovarne Fiat Concord in ugrabitelji. V vili, kjer je umrl Oberdan Sal-lustro so oblasti odkrile majhno jekleno blagajno, kjer so gverilci hranili načrt za ugrabitev Fiatovega direktorja in načrt za ugrabitev argentinskega industrijca Alfreda Fortabada, enega izmed najvidnejših osebnosti v argentinskih gospodarskih krogih. Tito odlikoval režiserja Claira !2- - Predsednik skupščine Beograda je danes na slovesnosti v skupščin; mesta Beo-er,ada' katfre so se udeležili številni filmski delavci izročil ugled-nemu francoskemu režiserju akademiku Reneju Clairu red jugoslovanske zastave, s katerim ga je predsednik Tito ob proslavi 75-let-mce ustvarjalne dejavnosti odlikoval za njegov izreden prispevek k razvoju filmske umetnosti. nančna sredstva za gradnjo voj® niče na drugem področju občiri Župan je poudaril, da to vpra®® nje zelo ogroža tudi nadaljnji r spod&rski razvoj občine, na kar občina s posredovanjem tukajŠL, parlamentarcev opozorila parla®6® in vlado, saj ne more veljati no^ no tehtno opravičilo, da se še prej ohrani vojašnica pri L a žare*11 14, aprila ob "ML u( se odpre za občin-stvo 50. MILANSKI SEIEM ki se bo končal 25. aprila 18. in 21. april sta re-zervirana za poslovne ljudi, ki s o jih razstavljalci izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop osto-lim obiskovalcem