MURKA LESCE — Delavski svet tega trgovskega podjetja je v soboto sprejel srednjeročni raz- EXOTERM KRANJ — 128-članski kolektiv kemične tovarne je v petek proslavil 30 letnico osvo-v°jniprogram do 1980. leta boditve in 25-letnico samoupravljanja. — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 96 Ust anovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka >n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar G L A S I L O SOCIA Kranj, torek, 16. 12. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 10.000 torbic za vietnamske otroke Jugoslovanski pionirji jih bodo odposlali okrog 20. decembra let * .0s Prv'ič po tridesetih letih pionirji Vietnama začenjajo šolsko se °.V m*ru ~~ v vsem svobodnem Vietnamu. Zdaj v naši deželi ni več ce naPadalca, sovražnikove bombe ne rušijo več naših šol, ne zazida^ r'arn. zyezkov in knjig in nihče več ne preprečuje našim otrokom, ■e 'grajo in da pojejo kot vsi otroci svobodnega sveta.« da .mec^ drugim piše v pozdravnem pismu, ki ga je ob tednu soli- nosti jugoslovanskih pionirjev z vietnamskimi vrstniki poslalo ^ograjsko veleposla ništvo DR Vietnama jugoslovanskemu svetu p V^0J° in varstvo otrok. Slednji je letos ponovno, letos že tretjič, priji tedeni solidarnosti z otroki Vietnama. Letošnji teden solidarnosti se je stekel v nedeljo. Poteka pa po V'J? Ju8°slovanskih šolah. Učenci zbirajo šolske potrebščine za učence nam amu 'n 8'cer p()(* 8esl°m 10.000 šolskih torbic za vrstnike v Viet-i_ i\u; P° mnogih šolah so akcijo začeli pripravljati že veliko prej, d 01 J<) lahko čimbolje izvedli. v .. ovenski pionirji so na pobudo zveze prijateljev mladine Slo: jrjj .Republiškega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam njjg . lanstičnt' agresije, zavoda za šolstvo SRS, Rdečega križa Slovenj Jn. U)nirskega lista začeli zbirati denar v ta namen že zadnje dni suroy a' ^ zaslužkom od zbranega papirja in drugih odpadnih °°do T' S P'0'1'1^^'"1 solidarnostnim denarjem in drugimi prihranki 2Ve i un''> šolske torbice in šolske potrebščine, ki spadajo vanjo. raz i ^nV svinčnikom, barvicam in puščicam bodo priložili še Svoiik Ut- svoJ'n krajev, krajevne turistične prispevke, značke neti irskih odredov, posebno številko Pionirskega lista o svobod- Jj "'tnamu in morda še kakšno drobno darilo. man: ()renJski šolarji so se dogovorili, da bo vsaka šola pripravila naj-teden n° torn'to m J° napolnila s potrebščinami. Poleg tega so pretekli davan•!°SV('lVietnamu. Ogledali so si filme o tej deželi, poslušali pre-tepljp"'3 ° .nJ('m tridesetletni borbi za svobodo, v višjih razredih so o °i «an •JUnv'Vtn;ims'<<'k'a 'jndstva v imperialistični agresiji govorili učen-?°fekih 1 .''',n;""u 80 P^ali šolske naloge in najboljše bodo objavili v jega i1, Kf^ilih. Ponekod pa so že ta teden izdali posebno številko svo- K asda in jo v celoti posvetili prijateljem Vietnamcem. sk'h t e?yidevajb, da bodo slovenski pionirji zbrali najmanj 1000 šol-hodnj'!/.'" '';,d.ia jih bo z Reke odpeljala konec tega ali v začetku pri- **'esM i. v fio0 *ll[furna skupnost in občinski svet zveze sindikatov Radovljica sta s °~° Pripravila v festivalni dvorani na Bledu prireditev z naslovom Večer tii&k ff*'-'' ^a /"i"',llf' i s" podelili priznanja najboljšim športnikom radov-f/e/0* ° letos, športnim delavcem in organizatorjem za 30- in večletno ' Inih organizacij, ki so sodelovale h v občini. — Letošnjih sindikalnih nQ i1'1 n"/b<)//šini ekipom osnovnih sindikalnih organizacij, ki so sodelovale Af)() ''t()*"/ih sindikalnih športnih igrah v občini. - Letošnjih sindikalnih lan/, ■ f;' s" Potekale ' smučanju, plavanju, namiznem tenisu, bali iz gg ' šahu, kegljanju in avtoralh/u, se je udeležilo 864 članov sindikata Ittoi "s"(" "'h organizacij v občini. Glede na množičnost in kvaliteto je na ii ()nj 1 &Portmh igrah v vseh sedmih panogah zmagala skupina športnikov l* (>s'"" športnih ign,,, ,„;."'"7"' sindikalne organizacije Iskra Otoče (na sliki), druga je bila p^Pjna špor/nikorosnovne sindikalne organizacije Klan Begunje, tretja '"/""« športnikov Verige Lesce. Sicer pa so pokale občinskega sveta fv({j't' s'"dikatoi d,,bde tri nu/boljšc ekipe iz vsake športne-panoge - Na pri-f/o,s(,',', /r " pomenu sindikalne rekreacije m njenem vplivu na delovne *Vf.y ' 1,1 uspešne obrambne priprave govoril predsednik občinskega sveta ***ta S','"/','"f<" Radovljica Marjan Vraba P.pPu ansambli Peto kolo m pene Janki 1 r'avnem programu pa je Ropret. - A. 2. - Foto Novoletni sejem v Kranju Jutri ob 9. uri dopoldne bodo v veliki sejemski hali v Savskem logu v Kranju odprli XVI. novoletni sejem. Na njem bo tokrat sodelovalo okrog 65 razstavljavcev, ki bo zastopalo vsaj še enkrat toliko drugih organizacij združenega dela. Obiskovalcem bo na voljo velika izbira pohištva in različne stanovanjske opreme, lesnih polizdelkov, gradbeni material, sanitarna keramika, oprema za centralno ogrevanje, tekstilna in usnjena konfekcija, obutev in drugo različno blago po znižanih cenah. Za 2 odstotka bodo cenejša tudi motorna vozila. Z uprave sejma poročajo, da bo na sejmu velika izbira daril za starejše in zlasti za mlade in najmlajše. Vsak dan ob 16. uri pa bo na sejmu tudi dedek Mraz s spremstvom, ki se bo predstavil z odlomkom iz otroške igrice Poroka cesarja Janeza v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Obiskovale? bodo na sejmu lahko nabavili tudi darilne pakete, ki jim bo njihovim malčkom izročil dedek Mraz. Sejem bo odprt do 26. decembra, vsak dan od 9. do 19. ure. Vstopnice bodo po 7 dinarjev. A. Z. 11. stran: Porentova, Križaj in ekipa Save v Tržiču V SZDL vključiti tudi delavce KRANJ - V četrtek, 11. decembra, je bil v Kranju sestanek vseh medobčinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij na Gorenjskem. Razpravljali so o vlogi in delovanju socialistične zveze na Gorenjskem v zadnjem času. Sestanka pa se je udeležil tudi sekretar zvezne konference socialistične zveze Marjan Rožič. Ugotovili so, da je socialistična zveza v novi obliki kot enotna fronta vseh družbenopolitičnih in družbenih organizacij na Gorenjskem dobila večjo vlogo in utrdila svoj položaj. To se je pokazalo tako pri ustavnih razpravah kot pri uveljavljanju delegatskega sistema. Vseeno pa bo treba še marsikaj narediti, da bo SZDL postala najširša tribuna za izmenjavo mnenj in organizacija, s pomočjo katere bodo delovni ljudje in občani uveljavljali svoje ustavne pravice. Sekretar zvezne konference Marjan Rožič je pri tem opozoril, da je treba v krajevnih organizacijah socialistične zveze vključiti v aktivno delo tudi delavce in druge. Drugače krajevne organizacije ne bodo mogle opravljati svoje frontne vloge. Menil je, da mora delegat ostati dober delavec in samoupravljalec, kot je bil ob svoji izvolitvi. Prireditve ob dnevu JLA JESENICE Na praznovanje letošnjega dneva JLA, 22. decembra, se je jeseniška mladina začela pripravljati že pred dobrim mesecem dni. Občinska konferenca ZSMS je pozvala vse-osnovne organizacije, naj dopolnijo svoje programe praznovanja in jih uskladijo s štabi enot teritorialne obrambe. Proslave in športna srečanja med vojaki in mladino bodo na vseh karavlah v občini, še posebno slovesno pa bo v Mojstrani, kjer bodo prav pred dnevom JLA slavili krajevni praznik. V kulturni dvorani na Dovjem bodo domačini in pripadniki JLA pripravili bogat kulturni program. KRANJ Proslavljanje dneva JLA v kranjski občini se je začelo že pred dnevi. Vojaki in starešine bodo obiskali prek dvajset šol v občini ter učence seznanili z delom in življenjem v JLA. Fantje v planinskih uniformah te dni obiskujejo tudi delovne organizacije v Kranju, na sporedu pa bo tudi več športnih srečanj. Slavnostna akademija v počastitev dneva JLA bo v petek, 19. decembra, ob 18. uri v dvorani kina Center. Na njej bodo sodelovali: veliki pihalni in veliki plesni orkester JLA pod vodstvom podpolkovnika Pavleta Brzulje in kapetana I. klase Ladislava Leska, pevca ljubljanske opere Edvard Sršen in Franc Javornik ter pevci zabavnih melodij Marjana Deržaj, Braco Koren in Sonja Gabršček. Slavnostni govornik bo podpolkovnik Momčilo Marjanac, program pa bo povezoval napovedovalec ljubljanske RTV Marjan Kralj. RADOVLJICA Prireditve in tekmovanja v počastitev dneva JLA v radovljiški občini so se že začela, sporoča naš sodelavec Jošt Rolc. V četrtek, 18. decembra, bo predsednik skupščine občine Radovljica inž. Polde Pernuš priredil na Bledu svečan sprejem za prvoborce, poveljstva teritorialnih enot in starešine JLA, naslednji dan pa bodo obiskali vojašnico na Bohinjski Beli dijaki poklicnega šolskega centra iz Radovljice. V osnovni šoli Bohinjska Bistrica bodo v počastitev praznika pripravili razstavo Spomeniki in spominska obeležja v radovljiški občini. Osrednja proslava v počastitev dneva JLA za občino Radovljica pa bo v soboto, 20. decembra, na Lancovem. Slavnostni govornik na svečanosti, ki se bo začela ob 18. uri, bo rezervni podpolkovnik Slavko Staroverski. Proslavi bosta tudi na Bledu in v Bohinju. Na Bledu bo v festivalni dvorani v soboto, 20. decembra, ob 19. uri, v Bohinju v Mladinskem domu pa v nedeljo, 21. decembra, ob 10. uri. ŠKOFJA LOKA Tudi Skofjeločani bodo nadvse slovesno proslavili letošnji dan JLA. Občinska konferenca SZDL in občinska konferenca ZSMS ter ostale družbenopolitične organizacije so pripravile pester program prireditev. Osrednja proslava DO v soboto, 20. decembra, ob 18. uri v gledališču na Spodnjem trgu. Ob 20. uri pa bo tovariško srečanje v vojašnici Jožeta Gregorčiča. Slovesno bo tudi v Poljanah, kjer bodo ob krajevnem prazniku in dnevu JLA pripravili vrsto prire',;tev. TRŽIČ V občini Tržič so s praznovanjem dneva JLA začeli že minulo soboto. Na vrsti je bilo že mnogo športnih srečanj med mladino in vojaki. V petek, 19. decembra, bo v Tržiču slovesni zbor starešin enot teritorialne obrambe, naslednji dan pa bo predsednik skupščine občine Tržič sprejel starešine JLA in delegacijo vojakov. Osrednja proslava ob dnevu JLA bo v nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri na Brezjah pri Tržiču. Na sam praznik pa bodo predstavniki mladine, družbenopolitičnih organizacij in tržiške občinske skupščine obiskali graničarje na karavlah. -J8 Referendum v Stražišču uspel Stražišče — Prebivalci krajevne skupnosti Straži-šče so se v nedeljo na referendumu odločali, ali bodo s samoprisp« vkom asfaltirali več kot 9 kilometrov krajevnih cest, ulic, potov in priključkov. Vsestranske priprave niso bile zaman, saj je referendum odlično uspel. Krajani so v nedeljo izpričali veliko solidarnost, voljo in zrelost za složno reševanje krajevnih problemov. Glasovanja se je namreč pd 2850 vpisanih volivcev udeležilo 227H ali 79,4 odstotka. Za samoprispevek jih je glasovalo 2000 ali 70,1 odstotka. Proti jih je bilo 254, 24 glasovnic pa je bilo neveljavnih! -jk XVI. NOVOLETNI SEJEM OD 17. DO 26. DECEMBRA 1975 P □ Naročnik: Uspešno sodelovanje Delegacija velike ljudske skupščine Romunije, ki jo je vodil predsednik romunske skupščine Nicolae Giosan, je v nedeljo odpotovala iz naše države. Romunski gostje so se med drugim dva dni mudili < Bosni in Hercegovini, v Zenici pa so se s predstavniki tamkajšnjega rudarsko-metalurškega kombinata pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju kombinata z romunskimi podjetji črne metalurgije. Ta veliki zeniški kombinat namreč že vrsto let uspešno sodeluje z romunskimi podjetji in bo njegova letošnja menjava z Romunijo znašala okoli šest milijonov dolarjev. Minić na konferenci o gospodarskem sodelovanju Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je v nedeljo odpotoval v Pariz, kjer bo govoril na seji konference o mednarodnem sodelovanju. Konferenca bo začela zasedati danes. Na njej bodo sodelovali predstavniki 27 držav: 19 držav v razvoju in 8 industrijsko razvitih držav. Včeraj so se v Parizu že sestali predstavniki držav v razvoju. Pred začetkom konference so se pogovorili o enotnem nastopu na seji. Nagrada za Miroslava Krležo * Znani hrvaški pisatelj Miroslav Krleža je dobil najvišje avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo. To visoko tradicionalno priznanje, ki ga podeljuje zvezno ministrstvo za izobraževanje in umetnost na Dunaju, so Krleži podelili s soglasno odločitvijo žirije. Nagrado mu bodo slovesno izročili v januarju ali pa v začetku februarja prihodnje leto. V avstrijskem ministrstvu za izobraževanje in umetnost so poudarili, da nagrada izraža priznanje enemu največjih evropskih piscev. Avstrijska državna nagni da za literaturo je drugo najpomembnejše priznanje, ki ga je Miroslav Krleža prejel na Dunaju. Leta 1968 so ga nagradili 8 Herderjevo nagrado, ki jo podeljuje dunajska univerza. Krivce javno imenovati Na seji predsedstva ('K ZKJ, ki je bila pretekli teden, je v sklepni besedi sodeloval tudi predsednik Tito. Med drugim je poudaril, da SO si bili na seji enotni v zvezi z reševanjem in odpravljanjem nekaterih pomanjkljivosti v našem gospodarskem in po/i tičnem življenju. Motilo ga je le to, da tistih, ki delajo napake, niso imenovali. Dejal je, da je te čas, da tiste, ki grešijo in zavirajo razvoj, tudi javno imenujemo. Nagrade Moše Pijade Letošnje novinarske nag/a de Moše Pijade so za življenj sko delo dobili Haki Hoxha, OtO Reisingcr in Mehmcd Točkič. Haki Hoxha je na mestnik glavnega urednika Rilindijc in je eden najsta/e/ ših in najbolj znanih novinar jev SAP Kosova. Kot neumorni delavec v novinarstvu se je izkazal tako kot novinar-pisce kot orgatiizator in vzgojitelj mladih novinarjev. Oto Reisinger je novinar m karikaturist pri Vjestniku in se že tri desetletja ukvarja z aktualno, angažirano in poli tičn o ■ dru ž ben < > k a rik a turo. Namestnik glavnega urednika Komunista Mehmcd Točkie se je lotil novinarskega dela že med NOB. Med 25 letnim de lom pri Narodni armiji iv Frontu je veliko prisjieval k tej vrsti novinarstva Uspešen zaključek prvega dela politične šole ObK ZKS Kranj v Preddvoru. — Udeleženci A-programa politične šole so bili zelo zadovoljni z vsebino I. dela šole, saj so pri vsakem predavanju zelo tvorno sodelovali in predavateljem zastavljali številna vprašanja, pa tudi sami so na marsikatero problemsko vprašanje dali pomembna pojasnila in zadovoljive odgovore. — I. S. — Foto: M. Živulović Jesenice V tem tednu se bodo sestali na rednih letnih konferencah delegati občinskih odborov osnovnih organizacij sindikata. Tako se bodo zbrali delavci v stanovanjski in komunalni dejavnosti, v trgovini, v državni upravi, sodstvu, carini ter družbenopolitičnih organizacijah ter člani občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev. Na rednih letnih konferencah bodo razpravljali o delu v preteklem obdobju, o problemih stabilizacije ter o osnutku programa dela za prihodnje leto. D. S. Občinska konferenca ZSMS Jesenice je letos ponovno razpisala tekmovanje pod naslovom Mladinci najboljšega razreda v občini. Tega tekmovanja se lahko udeleže vsi razredi jeseniških srednjih in poklicnih šol ter sedmi in osmi razredi osnovnih šol. S tem tekmovanjem žele spodbuditi prizadevanja članov ZSMS in drugih mladih v učnovzgojnem procesu, predvsem pa njihovo množičnejše in učinkovitejše udejstvovanje v izvenšolskih dejavnostih ter vključevanje v družbenopolitično delo v neposrednem okolju. D. S. V četrtek, 18. decembra, se bodo sestali člani občinske konference mladih delavcev. Najprej bodo pregledali in ocenili delo v preteklem enoletnem obdobju, obravnavali in sprejeli bodo stališča do gradnje domov za učence in študente v SR Sloveniji v obdobju 1976 — 1980, člani konference bodo sprejeli operativni plan za naslednje polletno obdobje ter izvedli več nadomestnih volitev v posameznih organih konference. J. R. Kranj Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je v torek, 9. decembra, na seji sklenilo, da bo na eni prihodnjih sej obravnavalo delovni čas trgovin na Gorenjskem. Gre namreč za predlog, da bi v vseh gorenjskih občinah bile trgovine ob sobotah popoldne zaprte. Prav tako bo predsedstvo na eni prihodnjih sej razpravljalo o položaju in politiki štipendiranja na Gorenjskem. V razpravi o srednjeročnem programu razvoja cestnega omrežja v Sloveniji pa so nekateri člani predlagali, da bi se pogovorili s predstavniki Cestnega podjetja Kranj o vlogi in delovanju tega podjetja glede uresničevanja začrtanih programov cestnih del na Gorenjskem. Tudi ta razprava bo na eni prihodnjih sej predsedstva. A. Z. Radovljica Včeraj popoldne se je pri občinski konferenci socialistične zveze sestal koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Obravnaval in sprejel je predlog delovnega programa odbora za prihodnje leto in razpravljal o aktivnosti občinske konference ZSMS Radovljica pri zbiranju prostovoljcev v teritorialne enote. V četrtek popoldne bo v Radovljici 20. seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Pregledali bodo izvajanje nalog iz akcijskega programa od septembra do decembra letos in sklepov enajstega zasedanja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali bodo tudi o programski usmeritvi dela občinske konference ZSMS v občini in o nalogah družbene samozaščite. A. Z. Skofja Loka Jutri ob 16. uri bo v klubski sobi hotela Transturist v Škofji Loki sestanek sekretarjev osnovnih organizacij ZK s področja Škofjeloške občine. Sekretarji se bodo na njem pogovorili o pripravi javnih razprav pred 5. sejo ('K ZK Slovenije ter pripravah volilnih konferenc v osnovnih organizacijah ZK. V četrtek, 18. decembra, oh Ki. uri bo v prostorih občinskega sindikalnega svela Skofja Loka seja občinskega odbora sindikata delavcev v obrti občine Skofja Loka. Člani odbora bodo na njej poslušali informacijo o ustanovitvi osnovne organizacije sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih, integracijskih procesih v občini ter uresničevanju stabilizacijskih programov v organizacijah združenega dela in spregovorili o pripravah na letne skupščine osnovnih organizacij sindikata ter sindikalni listi za leto 1976. -jj- Tržič V torek je bila V Tržiču seja predsedstva občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV. Med drugim so razpravljali 0 zdravstvenem varstvu udeležencev NOV in sistematičnih zdravniških pregledih borcev, o dodeljevanju stavbnih zemljišč borcem, ustanavljanju borčevskih organizacij v organizacijah združenega dela in o praznovanju 22. decembra, dneva JLA in vse-Ijudske obrambe. V sredo je bil seminar za novosprejete Člane Zveze komunistov iz tržiške občine. Seminarja, ki sta ga organizirala komite občinske konference in komisija za idejna vprašanja. se je udeležilo okrog 30 komunistov. S stališči 7. kongresa ZKS in statutom ZK sta jih seznanila sekretar komiteja Janez Piškur in predsednica komisije za idejna vprašanja Ivanka Sulgaj. V Četrtek pa se je sestala komitejeva komisija za organiziranost in razvoj. Člani komi sije so ocenili zadnjo reorganizacijo ZK v tržiški občini in menili, da je treba povsod, kjer so možnosti, oblikovati nove aktive in osnovne organizacije Zveze komunistov. V petek je bilo v Tržiču širše posvetovanje o družbenoekonomskem in političnem razvoju Slovenije in Jugoslavije v prihodnjem letu ter skupni in splošni porabi Razen predstavnikov občinske skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnosti se je seje udeležila tudi podpredsednica republiške konference SZDL Valentina Tomlje. Na posvetovanju so razpravljali o sta liščih t ržiške občine do razvojnih resolucij Slovenije in Jugoslavije, -jk Priprave na praznovanje Torek, 16. decembra 1975 Zveza prijateljev mladine občine Kranj se je letos že zelo zgodaj začela pripravljati na praznovanje dneva JLA — 22. december Za to se gre zahvaliti predvsem prizadevni Tončki Vodnik. , Zveza prijateljev mladine kranjski občine bo v prihodnjih dneh pripravila številne obiski' pripadnikov JLA na osnovnih, poklicnih in sred njih šolah ter razgovore mladih s pripadniki JLA v vojašnici. Otroci po šolah bodo pisali tudi šolske naloge na temo Naši čuvarji ob 30-letlfici osvoboditve. Prav tako bo za mlade komandant kranjskega garnizona tudi letos pripravil že tradicionalen sprejem. Letos ne bodo ob dnevu JLA prikrajšani niti šolarji na odročnih podružničnih šolah. Ob dnevu JLA jih bodo obiskali vojaki m stare šine ter jim pokazali filme iz dela in življenja fantov v uniformah. Po prazniku JLA ho posebna stro kovna komisija pregledala in ocenila naloge, ki jih bodo napisali učenci, m najboljše t udi nagradila. Z. Mošt jančič GORENJSKA LEKARNA KRANJ prodaja na licitaciji dne 18. 12. 1975 ob 10. uri tovorni avto — kamionet TOMOS CITROEN, letnik 1970, prevoženih 65.000 kilometrov, z izklicno ceno 3000 dinarjev. Licitacija bo na parkirnem prostoru Gorenjske lekarne Kranj. Iiev licitacijo je obvezen polog 10 % od izklicne cene. Pravne osebe družbenega sektorja izročijo komisiji za plačilo varščine barirani ček. V izklicni ceni ni zajet prometni davek, ki se zaračuna od prodajne cene. Ogled avtomobila možen na dan licitacije. ALPETOUP DO ALPETOUR, SKOFJA LOKA TOZD HOTEL CREINA KRANJ objavlja prosti delovni mesti točajev v bifeju «a spod. postaji žičnice Krvavec Delo se združuje za določen čas od 15. 12. 1975 do 15. 3. 1976. Delovni čas od 7. do 20. ure. Zaželen je zakonski par. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek DO Alpetour, Skofja Loka — Titov trg 4b, 7 dni po objavi. Obvestilo Svet Krajevne skupnosti Naklo obvešča vse krajane Krajevne skupnosti Nakl°> kakor tudi ostale občane, da je odlaganJe. smeti in odpadkov v bivši gramoznici Krajevne skupnosti Naklo na strahinj-skem polju STROGO PREPOVEDANO. Za kakršnokoli odlaganje smeti in odpadkov v tej gramoznici po objavi v časopisu Glas Krajevna skupnost Naklo ne prevzema odgovornosti- Lastnik zemljišča gramoznice je Lovro Sušnik, Strahinj 59, kateremu svet Krajevne skupnosti Naklo odslej pogodben odstopa omenjeno gramoznico v njegovo upravljanje, bre kakršnih koli bremen za Krajevno skupnost Naklo. Odbor za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj razpisuje prosto delovno mesto knjigovodje OD — materialnega knjigovodja Pogoji: 0 ekonomski tehnik z enoletno prakso ali administrator s triu prakso v finančno računovodskih poslih. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa Časopisno podjetje Kranj objavlja prosto delovno mesto NOVINARJA Pogoji: 1. visoka ali višja izobrazba novinarske ali humanistične smeri, 2. poskusno delo največ tri mesece ali preverjanje usposobljeno^1 Delo se združuje za nedoločen čas, nastop dela možen takoj. Prijave z dokazili o usposobljenosti naj kandidati P^^uLvi-naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, v 15 dneh po °m' ^ ter Čevljarski šolski izobraževalni cen Žiri razpisuje prodajo rabljenih čevljarskih strojev za izdelavo spodnjih delov obutve in r aznih veCl enou Prodajai bo v petek. decembra l!)75, ob 9. uri za družbeni W kasneje za zasebni sektor. \, Zainteresirani si lahko stroje in peči ogledajo vsak dan dne v delavnicah Centra v Zireb. V soboto dopoldne in popoldne je bilo v restavraciji tovarne Iskra na Laboda tradicionalno srečanje upokojencev kranjske Iskre. Zbralo se je okrog °V0 upokojenih članov tega velikega kolektiva. Pozdravil jih je in govoril 0 razvoju tovarne predsednik organizacije zveze združenj borcev NOV v tskn Avrelij Tronkar, v kulturnem programu pa je nastopil pevski zbor Iskre. Vse nekdanje člane kolektiva Iskre so pogostili, jim izročili koledarje in zaželeli srečno novo leto. Vsakdo pa je dobil tudi 100 dinarjev. V kranjski s a ¥edno pred koncem leta pripravijo takšno srečanje za upokojence. -A.Z. _ Foto: F. Perdan V Murki sprejeli srednjeročni program nih mestih. Delavski svet je tudi sklenil, da podelijo posebna priznanja poslovnim partnerjem Almira Radovljica, Cementarna Trbovlje in Meblo Nova Gorica ter nekaterim stalnim zunanjim sodelavcem. Predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Polde Pernuš pa je Blažu Grašiču in Milošu Steru izročil odlikovanji predsednika republike Tita. A. Ž. Delavski svet trgovskega podjetja Murka Lesce je v soboto sprejel srednjeročni program podjetja do 1980. leta. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki občinske skupščine m nekateri poslovni partnerji. Ob tej Priliki so podelili priznanja šestim članom kolektiva, ki so v podjetju °d 10 do 20 let in posebna priznanja devetim članom za delo in prizadevanja ter uspehe na različnih delov- Velika potrošnja Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Kranj je na svoji zadnji seji v letošnjem letu sprejela tri pomembne samoupravne akte, ki so jih poprej že obravnavale in sprejele občinske zdravstvene skupnosti Gorenjske: Samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SRS Sloveniji, Samoupravni sporazum 0 vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in 0 pravicah iz zdravstvenega zavarovanja ter Statut regionalne zdravstvene skupnosti. Delegati skupščine so razpravljali in sklepali tudi o novem predlogu finančnega načrta za leto 1976 ter o statutu Zavoda za higieno in socialno medicino Kranj, najdlje pa so se zadržali pri obravnavi 9-mesečnega poročila sklada regionalne zdravstvene skupnosti. Polletno stanje v skladu kot vemo ni bilo posebno razveseljivo, saj so izdatki močno presegli planirane dohodke. Po treh mesecih pa se je finančno stanje v skladu že spremenilo. Padel je tako fizični obseg zdravstvenega varstva kot stalež bolnih, prav tako so se znižali tudi izdatki za zdravila. Omenjeni izdatki so poleg drugih v prvem polletju letošnjega leta nesorazmerno narasli, da je izguba v skladu narasla na 20 milijonov novih din. Devetmesečni obračun pa kot že rečeno navaja za sklad ugodnejše podatke; stalež bolnih je v gorenjski regiji padel v tretjem tromesečju celo bolj kot v republiki, manjši pa so tudi nekateri drugi stroški za zdravstvene storitve. Ne nazadnje je to Posledica stabilizacijskih ukrepov, ki jih je sprejela regionalna skupščina in ki se resnično izvajajo. Med temi omenimo poostreno kontrolo staleža, zmanjšanje pošiljanja v zdravilišča, večja kontrola predpisovanja zdravil in drugi ukrepi, ki so jih sprejele posamezne zdravstvene organizacije. Polletna izguba v skladu se je znižala zato na 14 milijonov novih din, če pa do konca leta potrošnja zdravstvenih storitev ne bo bistveno naraščala, če ne bo naraščal tudi stalež in bodo cene ostale na enakem nivoju, bo predvidena izguba v skladu le še okoli 8,7 milijonov novih din. Skupščina se je strinjala, da bo potrebno zdravstvene storitve, ki so prekoračile program zdravstvenim organizacijam kljub temu plačati, in sicer iz rezervnega sklada, vendar ne v celoti, pač pa si bodo breme presega zdravstvenih storitev delili pol na pol oziroma 70 odstotkov za oskrbne dneve v hospitalih. Na ta način se bo tudi že Predvidena izguba na koncu leta še zmanjšala: za koliko se še ne ve, ker tudi zdravstvene organizacije še nimajo vseh podatkov o presegu zdravstvenih storitev. Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti je sprejela tudi sklep, Po katerem se bodo gospodarstvu gorenjske regije vrnila sredstva v visini 16 milijonov novih din, ki so se preveč natekla v letošnje limitirane dohodke sklada. L. M. 17. decembra 1941 v Selški in Poljanski dolini Na pobočjih Mladega vrha, v fužini Škofje Loke, je prišlo *?< decembra 1941 do velike in po-jtofmbne partizanske zmage, do skoraj popolnega uničenja nem-s*e patrulje, ko je padlo 45 policistov, 7 jih je bilo hudo ranjenih, J*ešil pa se je samo eden, medtem W je Cankarjev bataljon, ki je takrat štel 72 borcev, imel dva mri.va in štiri ranjene. Razumiji-Vo je torej, da je bila zaradi pristnosti zmagovitega (Zanka rje-Vt'Kra bataljona gorenjska vstaja n;* tem področju NAJBOLJ MASOVNA pa tudi TRAJNEJŠA |ot drugod. Vse do 17. decembra je potekala velika mobilizacija prostovoljcev v obeh dolinah, SelŠki in Poljanski, in bataljon je 'Uuastel na prek 800 borcev, kar p pomenilo največjo partizansko koncentracijo 1941. v Sloveniji. Bataljon, ki je 26. in 27'. decen> 'n'a prisegel na Kovskem in Val-|('tsk(.|n vrhu, je imel veliko 08VO-5°Jeno ozemlje V dolinah obeh Nemci so sprožili veliko Pfenzivo in prišlo je do težkih )0»b 25. oz. 27. decembra. Nemci jj hoteli prodreti v Poljane iz Skofte Loke in iz Polhovega Gradca. Ustavljeni so bili in takoj na Pasjo ravan niso prodrli 27. decembra so napadli Cankarjev bataljon na položajih Valter-ski hrib —Kovski vrh-Skobelj. Po štiri ure trajajočih bojih se je Cankarjev bataljon še istega večera prebil preko Poljanske in Selške doline k Svetemu Mohorju in od tam dalje na Dražgoše. Izgub ni imel pomembnih, »pač pa se je nekoliko omajala morala novincev, in tako se jih je precej vrnilo domov«, piše zgodovinar prof. M. Miku/, v svoji knjigi Pregled zgodovine NOH, in nadaljuje: »Čeprav je bila decembrska vstaja na Gorenjskem kratkotrajna in čeprav ni bilo takih uspehov, kot jih je pričakovalo gorenjsko vodstvo, je nikakor NK SMEMO PODCENJEVATI. . Njen največji pomen je nedvomno v tem, da JE PREPREČILA nameravano priključitev Gorenj skega in Štajerskega k rajhu, . . .« 0 sami dražgoški bitki, ki jo je bojeval Cankarjev bataljon 9. januarja 1942, pa bomo še pisali v eni naslednjih številk, ob občinskem prazniku Škofje Loke, 9, januarju. NOVOLETNE on UGODNOSTI ULJU ia NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 17. do 26. 12. 1975 v paviljonu SK KOVINOTEHNA export - import blagovnica FUŽINAR Jesenice 2000 DINARJEV popusta za TELEVIZORJE GORENJECOLOR TUDI ZA NAJNOVEJŠI SELECTOMATIC TOPLOVODNI KOTLI: FEROTHERM TAM-STADLER RADIATORJI: AKLIMAT, EMO, GORENJE BETONSKI MEŠALCI LIV % za izdelke GORENJA PS 620 Bio S in darilo mikser 3 mix električni štedilnik APOLO 103 in darilo tehtnica Record Priznanja SZDL Radovljica Jubilejna priznanja krajevne konference socialistične zveze Radovljica ob 30-letnici osvoboditve, so svečano podelili na proslavi dneva republike, ki je bila v avli osnovne šole A. T. Linharta 27. novembra. Priznanja za dolgoletno družbenopolitično delo so prejeli aktivisti in udeleženci NOB Ela Bertoncelj, Slavko Kariš, Vito Lenac, Esad Mehmedinović, Franc Papler, Boško Pavič, Slavko Staroverski, Katarina Šenk in Miran Spicar. JR V Exotermu proslavili 25-letnico samoupravljanja Kranj — 128-članski kolektiv Kemične tovarne Exoterm v Kranju je v petek, 12. decembra, proslavil 30-letnico osvoboditve in 25-letnico samoupravljanja. Poleg članov kolektiva so se svečanosti udeležili tudi predstavniki kranjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. O razvoju tovarne, posebno o uspehih, ki so jih dosegli v zadnjih petih letih, je govoril sekretar osnovne organizacije ZK Exoterm Andrej Stular. Povedal je, da so v tem času^količinski obseg proizvodnje povečali skoraj za trikrat, vrednost osnovnih sredstev je danes Program socialistične zveze I. S. Tržič — Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so razpravljali o okvirnem delovnem programu tržiške občinske konference za prihodnje leto. Program, ki bo zanesljivo doživel še dopolnitve, je sorazmerno širok. Njegov nosilec je socialistična zveza, vendar brez sodelovanja, in delitve dela med družbenopolitičnimi organizacijami ne bo šlo. Takšne delovne oblike so se že izkazale kot dobre. Tržičani tudi prihodnje leto postavljajo v ospredje prizadevanja za uresničevanje ustave, novo organiziranost socialistične zveze in akcije za utrditev našega družbenoekonomskega položaja ali kratko rečeno stabilizacijo. Za njimi je predsednik občinske konference SZDL Tržič Marjan Jaklič nanizal sprotno ocenjevanje delegatskega sistema, usklajevanje dela med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in oblikovanje skupnih služb interesnih skupnosti, načrtovanje prehoda na celodnevno šolo, pri čemer kaže opozoriti, da bo nova oblika šolanja v tržiški občini prvič zaživela jeseni prihodnje leto na osnovni šoli Kokr-škega odreda v Križah, in sklenitev družbenega dogovora o izobraževanju. Občinska konferenca SZDL se bo prihodnje leto razen omenjenih nalog lotevala ocenjevanja letošnje reorganizacije SZDL in Uresničevanja delegatskega sistema in skušala tako kot letos usklajevati načrtovanje proslav in prireditev v tržiški občini. Letos je bila dvo- ali večtirnost na tem področju odstranjena, priprave na proslave in prireditve so bolj usklajene in načrtne, pri čemer ima največ zaslug koordinacijski odbor za proslave pri občinski konferenci SZDL. Aktivnost socialistične zveze bo Usmerjena k izpopolnjevanju statuta SZDL. oblikovanju samoupravne interesne skupnosti za obveščanje in komunalne interesne skupnosti in krepitvi obrambne sposobnosti občanov ter vključevanju mladih v vojaške poklice. Ne nazadnje pa bo socialistična zveza organizator dogovarjanja o prednostnih nalogah, ki so zapisane v srednjeročnem programu razvoja tržiške občine. Zveza je bila eden od soustvarjalcev in je kot najmnožič-nejša frontna organizacija med najodgovornejšimi za njegovo uresničevanje. J. Košnjek desetkrat večja, medtem ko se je število zaposlenih povečalo le za 30 odstotkov. Letos bodo v* tovarni izdelali za 12.(X)0 ton različnih izdelkov, v vrednosti 100 milijonov dinarjev. Izvozili pa bodo za 600.000 dolarjev izdelkov. Za dosežene uspehe je kolektivu v imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij čestital predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Kranj Viktor Eržen, o uspešnem sodelovanju med krajevno skupnostjo Naklo in tovarno pa je govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Naklo Janko Troha. Na svečanosti so podelili priznanja sedmim delavcem za dolgoletno in prizadevno delo v kolektivu. Priznanja in zlate značke so dobili Atif Dedič, Jovan Krušpl, Leopold Na-rat, Alojz Potočnik, Anica Pučko, Anton Starman in Vinko Tepina. Posebne diplome za uspehe na področju inovacij pa so dobili Jovan Krušpl, Stanislav Malovrh in Vinko Tepina. Razen tega so podelili priznanja tudi najboljšim športnikom v podjetju. Kulturni program na proslavi so pripravili otroci vrtca Pavle Me-de-Katarine in pevski zbor ter reci-tatorji KUD Naklo. A. Ž. Solidarnost z narodnoosvobodilnimi boji Včeraj se je začel v Jugoslaviji teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji po svetu, ki ga bomo počastili z različnimi prireditvami in akcijami po vsej državi. Vodilo tega tedna pa je boj proti imperializmu, fašizmu in nasilju, boj za svobodo in neodvisnost narodov. Teden solidarnosti z narodi, ki se bojujejo za svobodo in neodvisnosti in proti kakrš-nemukoli izkoriščanju je pri nas že tradicionalen, saj ga prirejamo že več let. Med osvobodilnim bojem Vietnamcev in Kambodža-nov je bila ta manifestacija posvečena predvsem podpori narodom Indokine in zbiranju pomoči zanje. Koordinacijski odbor za pomoč osvobodilnim gibanjem in žrtvam fašističnega nasilja, ki deluje pri zvezni konferenci SZDL Jugoslavije, je imel včeraj sejo, na kateri so govorili predstavniki osvobodilnih gibanj, ki so akreditirani v Beogradu. V vseh glavnih mestih in drugih večjih krajih pa ta teden tečejo priložnostne prireditve. V Ljubljani so takšno prireditev organizirali že v soboto. Študentje in mladinci so pripravili slavnostno akademijo, ki je bila obenem tudi osrednja slovenska prireditev ob tednu solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji v svetu. -lb Krajevni praznik KS Dovje-Moj strana Danes praznuje krajevni praznik krajevna skupnost Dovje-Mojsta i-na. Ob tej priložnosti bodo v spomin na splošno vstajo na tem podro. ti pred štiriintridesetimi leti dom; o osnovno šolo poimenovali — osnovna šola »16. december«. Osrednja proslava v počastitev krajevnega praznika KS Do\ Mojstrana bo v petek, 19. decembra, v kulturnem domu na Dovjem, bo združena tudi s proslavo graničnih enot. Ob tej priložnosti bo po l-pisana listina o prevzemu pokroviteljstva krajevne skupnosti nad karavlo Bela. V kulturnem progi -mu bodo sodelovali člani KI i) »Jaka Rabič« z Dovjega, učenci domače osnovne šole, pripadniki JLA in znani dramski umetnik Rudi Kosmač. Po proslavi bo v hotelu Triglav v Mojstrani družabno srečanje, ki se ga bodo udeležili tud graničarji in njihovi starešine. *J8 Brez denarja za investicije Jesenice — V ponedeljek, 8. decembra, je bila seja izvršnega odbora kulturne skupnosti Jesenice, na kateri so obširno razpravljali o financiranju kulturnih dejavnosti v prihodnjem letu in o delitvi skupne stopnje za občinske naloge, solidarnost in vzajemnost, o financiranju dogovorjenih programov izvajalcev do konca letošnjega leta ter o nekaterih drugih vprašanjih. Izvršni odbor jeseniške kulturne skupnosti je že večkrat razpravljal o predlogih financiranja kulture v prihodnjem letu; predvsem glede na programske obveznosti in naloge ter zavzel stališče, ki je kot predlog objavljeno v predlogu programa za prihodnje leto. Zadnji predlog kulturne skupnosti Slovenije pa se razlikuje od dosedanjega predloga in predlaga povečanje prispevne stopnje od letošnje poprečne 0,78 odstotka na 0,86 odstotka. Delitev te stopnje: najmanj 0,37 odstotka oziroma 0,41 odstotka za nerazvite oziroma razvite občine, za program kulturne skupnosti Slovenije 0,20 odstotka — za letos 0,18 odstotka, za naložbe 0,03 odstotka — letos ni sredstev in za vzajemnost 0,20 odstotka — letos vzetih 0,20 odstotka. Skupaj za kulturno skupnost Slovenije 0,43 odstotka, kulturno skupnost občine pa 0,41 odstotka. Po razpravi so sprejeli sklep, da letošnje dogovarjanje o programih in stopnjah ne poteka tako vzporedno, da bi o njih lahko odločali delovni ljudje in občani neposredno. Z upravno-administrativnim postopkom letos odvzetih 0,20 odstotka od prispevne stopnje 0,78 odstotka za kulturo, ni prikazano ne v občinski in ne v republiški bilanci. Ne izkazuje je tudi službe družbenega knjigovodstva in je zato bilančna primerjava v občini nerealna in nemogoča. Prav tako še ni znan republiški prikaz in je zato nemogoče usklajevati občinske. Zato je ob vsem tem izvršni odbor ugotovil, da ne morejo do konca leta sprejeti programov in prispevnih stopenj za kulturo. Na seji so ponovno poudarili, da v smislu enotnega kulturnega prostora kultura ni deljiva na profesionalno in na amatersko dejavnost in tudi ne na občinsko, regijsko in republiško. Zato v načelu podpira solidarnostno in vzajemnostno finan- Trgovsko podjetje Universal gradi na Plavškem travniku na Jesenicah veliko tripasovno pokrito skladišče, kjer bo okoli 7.000 kvadratnih metrov prostora. Na severovzhodni strani pa grade tudi novo poslovno zgradbo. Gradbena dela opravljajo delavci SGP Sava Jesenice, konstrukcijo hal pa so izdelali in jih montirajo delavci Metalne iz Maribora. Foto: B. B. Žirovski Kladivar bo gradil nove proizvodne prostore Žiri — Na sestanku, ki je bil v petek, 5. decembra, v Žireh so predstavniki tovarne elementov za avtomatizacijo in precizno mehaniko Kladivar iz Zirov seznanili predstavnike skupščine občine Skofja Loka, občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacij, žirovskih delovnih organizacij ter tiska z dosedanjim razvojem tovarne in načrti za bodoče. Kladivar je bil ustanovljen že leta 1949 kot obrtno podjetje. Delavci podjetja so občanom takrat vršili razne obrtne usluge. Deset let kasneje so v tem žirovskem obratu začeli izdelovati šestila. Proizvodnja le-teh je tekla približno do leta 1969, ko so v Kladivarju začeli uvajati nov proizvodni program. Dobri dve leti kasneje pa so se v tej žirovski tovarni odločili za prve večje investicije. Adaptirali so nekdanje hleve in si s tem pridobili precej večje površine za proizvodnjo. Veliko pozornost pa so takrat začeli posvečati tudi kadrom. »Toda bili smo še vedno majhni,« je na sestanku dejal direktor Kladivarja Vence Ambrožič. »Kmalu smo začeli razmišljati o morebitni povezavi z močnejšo delovno organizacijo. In kmalu smo se tudi odločili. Vstopili smo v organizacijo združenega dela zp Strojegradnje, ki danes povezuje trinajst velikih slovenskih delovnih kolektivov. S tem smo takoj imeli veliko večje možnosti nadaljnjega razvoja. Seveda moram pripomniti, da smo vsa ta leta vlagali dokaj velika sredstva v nove in boljše programe, tehnologijo in modernizacijo ter v izobraževanje novih kadrov. Prihranek pri odpadkih V Tekstilni tovarni Medvode, bodo letos izdelali 350 ton tehničnih tkanin in 400 ton preje. Posebno pozornost so namenili izboljšanju kakovosti izdelkov, kjer so uspeli zmanjšati odpadke za 14,5 %, Kar tri četrtine teh odpadkov porabijo za izdelavo drugih vrst materialov ter bodo s tem prihranili okoli 350.000 dinarjev. V novi predilnici so zaposlili več kot polovico delavcev iz drugih obratov ter so tako z 8 % manj zaposlenih dosegli 8,3 % večjo proizvodnjo. V prihodnjem letu načrtujejo za 10 '( večjo proizvodnjo, ter nameravajo doseči večjo prodajo s pridobitvijo novih kupcev tako na domačem kot tujem trgu. -fi Z ozirom na proizvodni program in potrebe pa smo vsa leta ugotavljali, da so proizvodni prostori že zdavnaj pretesni in nefunkcionalni. Delavski svet je že pred temi leti izglasoval, da je potrebno čimprej začeti graditi nove tovarniške prostore.« Kladivar je pred nedavnim dobil popolno podporo v SOZD ZP Strojegradnje. Skupni delavski svet je odločil, da se v investicijo gre. Sredstva iz tega vira v višini 5,400.000 din bodo nakazana že v začetku prihodnjega leta in kot vse kaže se bo gradnja nove tovarniške dvorane začela že v marcu prihodnje leto. Predračunska vrednost novega objekta z opremo znaša prek 21 milijonov din. Poleg Strojegradenj bo gradnja kreditirana še iz sredstev domačih in inozemskih dobaviteljev opreme, republiškega in občinskega sklada skupnih rezerv ter Ljubljanske banke. Novo tovarniško poslopje bo zraslo ob sedanjih proizvodnib prostorih Kladivarja. Njegova velikost bo 45 krat 45 metrov. Del proizvodnje bo tudi kasneje še ostal v starih prostorih. Tu gre predvsem za bolj »problematične« oddelke — galvani-ko itd. Seveda bo med gradnjo potrebno rešiti še precej problemov. Najmanj problematična sta za zdaj električna in toplotna energija. Ze v kratkem je namreč v neposredni bližini novega objekta predvidena gradnja novega transformatorja, za ogrevanje pa bo imela tovarna svojo kotlarno. Kanalizacijo, vodovod in cestno povezavo z glavno prometno žilo pa bo do otvoritve novih prostorov še potrebno urediti. Predstavniki skupščine občine Skofja Loka so nato opozorili še na nekatere druge probleme. Tu gre predvsem za nove delavce. Kladivar bo po otvoritvi novih prostorov namreč potreboval najmanj 48 novozaposlenih, kot pa je znano, ljudi, ki bi se bili v Zireh še pripravljeni zaposliti, že zdaj ni ravno na pretek. Investicija v Kladivarju je utemeljena in zato tudi podprta z vseh strani,« je ob koncu menil direktor Vence Ambrožič. »Dobro se zavedamo svoje odgovornosti do kraja in občine,« je še pristavil, »prav zato pa je potrebno, da se že danes dogovorimo za podobna srečanja tudi v prihodnje. Plane moramo pripravljati skupno, saj prav načrt krajevne skupnosti, pa naj si bo letni, srednjeročni ali dolgoročni, mora vsebovati prav vse elemente, prav vso problematiko nekega kraja.« J- Govekar ciranje dejavnosti skupnega pomena. Nadalje so ugotavljali, da na sedanjih osnovah ne morejo razvijati in tudi ne stimulirati dosedanjih dosežkov kulturnih dejavnosti v občini. Res je, da več kot polovico dejavnosti izvajajo amaterji, kar pa ne pomeni, da je izvajanje dejavnosti zastonj. Tudi tu je potrebno pokrivati stroške, nagrajevanja pa skorajda ni. Profesionalnim kulturnim organizacijam pa lahko zagotavljajo le enostavno reprodukcijo. Stanje kulturnih domov že dolgo ni več sprejemljivo, medtem pa druge interesne skupnosti iz prispevne stopnje le zagotavljajo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in tudi investicije. Kulturna skupnost tega ne zmore. Razvoj družbenih odnosov nalaga nove naloge in obveznosti, v ustanavljanju so šolska kulturna društva, podpirati pa-je treba tudi na novo ustanovljene kulturne skupine. Začele so se številne kulturne akcije, ki iščejo vire financiranja. Izvršni odbor se je strinjal s tem, da je dovolj argumentov, ki zahtevajo prerazdelitev sredstev za skupno porabo in s tem večji delež kulture v družbenem proizvodu. Zato je predlagal za leto 1976 prispevno stopnjo 0,86 odstotka, ki bi se delila z 0,20 odstotka za povečane naloge programa solidarnosti kulturne skupnosti Slovenije, z 0,19 odstotka za vzajemno financiranje kulturnih dejavnosti skupnega pomena, z 0,03 odstotka za naložbe v kulturne objekte ali skupno za kulturno skupnost Slovenije 0,42 odstotka ter z 0,44 odstotka za dejavnosti in program kulturne skupnosti Jesenice. Pri tem so poudarili, da je potrebno pregledati program izvajanja solidarnosti in vzajemnosti in izdelati kriterije za delitev, ki jih mora potrditi kulturna skupnost Slovenije. Iz prispevne stopnje 0,03 odstotka naj se zbere sklad za financiranje kulturnih objektov in izdelajo kriteriji, po katerih bodo ta sredstva razdeljena. Nikomur ta sredstva ne smejo biti zagotovljena vnaprej, zlasti še, če je občinska stopnja za kulturo nižja od 0,37 odstotka. Izvršni odbor je torej vztrajal pri delitvenem prikazovanju prispevne stopnje za kulturo, kar mora biti sestavni del družbenega dogovora. Delovni ljudje imajo pravico in dolžnost celovito odločati o svojem dohodku, kar pa skupno prikazovanje v celotni stopnji prav gotovo ne zagotavlja. D. Sedej 872 stanovanj v petih letih Radovljica — Po petletnem srednjeročnem programu gradnje stanovanj v radovljiški občini ugotavljajo, da so od predvidenih 965 stanovanj zgradili 872 stanovanj in tako plan dosegli 90-odstotno. Ocenjujejo, da programa niso mogli povsem uresničiti predvsem zaradi hitrega dviga cen gradbenih storitev, saj so letno naraščale tudi do 30 odstotkov. / Iz zbranih sredstev samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so kupili 40 stanovanj s skupno stanovanjsko površino 2.090 kvadratnih metrov in za 12 milijonov dinarjev tako, da je znašala cena za kvadratni meter 5.687 dinarjev. Iz sredstev samoupravne enote za družbeno pomoč bodo tudi v prihodnjem letu pridobili 40 stanovanj in sicer v Radovljici 16, v Kropi 6, v Zapužah 9 in v Bohinju 4. V skladu z dogovorom s stanovanjsko skupnostjo Jesenice pa so za reševanje stanovanjske problematike stanovalcev v Soteski odstopili do leta 1980 sredstva za nakup petih stanovanj stanovanjski skupnosti Jesenice s tem, da se po preteku roka v radovljiški občini kupi pet stanovanj enake površine. Organizacije združenega dela na območju radovljiške občine nameravajo kupiti 94 stanovanj, predvidevajo pa, da bi zasebniki kupili 21 stanovanj. V naslednjih štirih letih naj bi po programu v Radovljici zgradili skupaj 674 stanovanj s 35.445 kvadratnimi metri stanovanjske površine. Vsako leto zaprosi za stanovanje okoli 100 prosilcev, tako da imajo na leto skupaj okoli 400 prošenj. Vloge za dodelitev stanovanja prihajajo v nezmanjšanem obsegu že leta, zato so med drugim lani pripravili anketo o tem, kakšna stanovanja delavci v organizacijah združenega dela najbolj potrebujejo. Anketo je izpolnilo 25 odstotkov anketirancev, ki so za leto 1976 načrtovali, naj bi se največ gradilo v Radovljici in v Lescah, nato pa na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Iz želja anketirancev je bilo razvidno, da je predlog plana za leto 1976 dokaj usklajen z dejanskimi potrebami. 1). S. NOVOLETNI POPUST 15% od 10. do 31. decembra 1975 V PRODAJALNAH Slovenija avto motorna kolesa tomos dvokolesa tomos partizan unis rog otroška kolesa Športna konfekcija lamo motorji Slovenija [^jj^j Ljubljana, Vošnjakova 14 Krško, Cesta krških žrtev 53 Koper, Nazorjev trg 5 Domžale , Ljubljanska cesta 83 a\rfjn Slovenske Konjice, Prevrat 7 ■ ™ kranj, Titov trg 1 jesenice, m. Tita 28 Vrhnika, Jelovškova 6 Maribor, Grajska ulica 7 VELETRGOVINA IVILA KRANJ OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU - DARILNI ZAVITKI - BONBONI, ČOKOLADA ŠUMI-GORENJKA - POKUŠNJA PROIZVODOV PODRAVKA - REKLAMNA PRODAJA DANA KONKURENČNE CENE PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP Mercator Ugodnosti nakupa pri Mercatorju so: Potrošniki Gorenjske! V času novoletnega sejma v Kranju od 17. do vključno 26. decembra 1975 vas vabi Mercator TOZD Preskrba Tržič v svoj razstavni paviljon v hali A. posebni sejemski popust od 5 do 10 ■A 1» Po izredno ugodnih cenah si boste lahko nabavili vse vrste pohiStya akustike v črno-beli in color tehniki. , 15 * Možnost nakupa na potrošniška posojila do 3 milijone din s pologom brez porokov, brezplačna dostava na dom. Poleg tega pa vas vabimo tudi v našo dobro založeno blagovn'j- ^ Tržič, katera ima v času novoletnega sejma enake novoletne popus ugodnosti. Ne zamudite ugodnosti, ki vam jih nudi Mercator v svojem P ljonu v hali a in v blagovnici Tržič. Izkoristite ugodno priložnost kredit do 25.000 din odobrimo takoj psihološko testiranje in preskus telesnih zmog-Žev sprejemni izpiti bodo v šolskem centru za strokovno izobra-j^-11'6 delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani maja in Ja. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. tis^jSPleJemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in kan V i ^° Pri sprejemnih izpitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil Qiaat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 22. junija 1976. ^ Vsa pojasnila dajejo: ^fon^^ki sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon št. 2 ^-«01, interna 310. 3' vola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon 51-737 in " vse Postaje milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE f Z9 GOZDNO GOSPODARSTVO : ] BLED L. OK Zasebni sektor gozdarstva Bled Odbor hranilno kreditne službe razpisuje kredite za razvoj zasebnega kmetijstva v letu 1976. 2ASPdPSTEV HRANILNIH VLOG IN IZ SREDSTEV SKLADOV DapcSrUSMERITEV IN POSPEŠEVANJE KMEČKIH GOSPO- ^ «6» I EV BOMO V LETU 1976 DODELJEVALI KREDITE: s Preureditev hlevov s pripadajočimi napravami za krave in mlado ^ živino, - za na^avo Plemenske živine, > z nar>avo kmetijskih strojev in Preureditev bivalnih prostorov za kmečki turizem. kred[la l,deležba kreditojemalcev, odplačilna doba in obrestna mera kre(jjt°v D°do glede na namembnost posojila različne in jih bo določal in h6K odbor na podlagi ustreznega sporazuma o obsegu, namenih delav a!erm pogojih kreditiranja naložb v kmetijstvo in osnovno pre-okvir . met'jskih pridelkov v SR Sloveniji v letih 1974-1980, in v ■(0* i1 Zakona o nadomestilu dela za investicije v zasebnem kmetijstvu rllstSRS, št. 19/75). ^OgOii $ Za Pr*d«bitev kreditov so naslednji: . Prosilec hrani sredstva, izplačana za prodani les, na ustrezni < (Jaa? knjižici Ljubljanske banke — podružnica Kranj, Do i aJno gospodarsko sodeluje z Gozdnim gospodarstvom Bled in da h n° kmetijsko organizacijo, «n ^ JV kreditno sposoben, Vsfci Preusmeritev oziroma pospeševanje kmečkega gospodarstva I>r^ k'adu z načrtom razvoja kmetijstva, gozdarstva in turizma. likj w°St dodeljevanju kreditov bodo imeli kmetje — gozdni posest-to^aji se obvezujejo, da bodo pokrili obveznosti kredita z lesom pri tlasl(?Je Za kredite bomo sprejemali do 31. decembra 1975 na S°*d\ ' GOZDNO GOSPODARSTVO Bled, OK Zasebni sektor liah.ir8tva B1ed, Hranilno kreditna služba, 64260 Bled, Ljubaka 19. Osnovna šola pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj razpisuje vpis v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole fou®J° s<' lahko kandidati, ki so stari nad 17 let in tisti, ki so izpolnili to, obveznosti in ne morejo nadaljevati šolanja v osnovni šoli. ker KjPoslili. %lHtn.le traja 20 tednov za vsak razred. brezplačno. . K .j.e tr*'ba priložiti: rojstni list, spričevalo o končam šolski ob-m Potrdilo o zaposlitvi. ' v<" sprejemamo do 20. januarja 1976. Linhartoveplakete in razstava v Sivčevi hiši Radovljica — V spomin na velikega začetnika slovenske dramatike in prosvetljenstva Antona Tomaža Linharta, ki se je rodil v Radovljici, je kulturna skupnost Radovljica v soboto zvečer pripravila tradicionalno proslavo ob obletnici njegove smrti. Proslava se je začela v dvorani radovljiške graščine in nato nadaljevala v obnovljenih pritličnih prostorih renesančne Šivčeve hiše na Linhartovem trgu. Ob tej priliki so podelili tudi priznanja (srebrno plaketo) zaslužnim kulturnim ustvarjalcem in organizatorjem ter najuspešnejšim kulturnim skupinam v občini. Slovesnost v graščinski dvorani je začel dramaturg Mestnega gledališča iz Ljubljane Bojan Stih, ki je govoril o pomenu in delu Antona Tomaža Linharta. V kulturnem programu so nastopili člani komornega zbora A. T. Linhart, recitatorji delavske univerze in solisti ter orkester glasbene šole iz Radovljice. Predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Radovljica Jošt Rolc pa je nato izročil letošnje srebrne Linhartove plakete. Dobili so jih Jože Bohinc za dolgoletno delo pri vodenju zveze kulturno prosvetnih organizacij, za zasluge pri razvijanju dejavnosti v okviru kulturne akcije in za navezavo kulturnih stikov z Varaždinom, folklorna skupina DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice za 20-letno uspešno delovanje doma in v tujini in Branko Lacko za 20-letno uspešno vodenje godbe na pihala DPD Svoboda Lesce. Po podelitvi plaket se je slovesnost nadaljevala v Sivčevi hiši, kjer je bila svečana otvoritev razstave medaljerskih izdelkov kiparja in me-daljerja profesorja Staneta Dremlja iz Radovljice. Obnovljene pritlične prostore v Sivčevi hiši je odprl predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Jošt Rolc, o življenju in delu Staneta Dremlja pa je govoril prof. dr. Stane Mikuž. Poudaril je, da Stane Dremelj sodi med najbolj znane jugoslovanske medaljerje. Zlasti pa so znani njegovi portreti Prešerna, Finžgarja, Linharta, Čopa, Levstika, Župančiča in drugih. Tako proslave in podelitve Linhartovih srebrnih plaket za leto 1975 kot otvoritve razstave v Sivčevi hiši se je udeležilo zares veliko prebivalcev radovljiške občine. Prav vsi so si z zanimanjem ogledali razstavo, ki bo odprta do 31. januarja prihodnje leto. A. Žalar Ob obletnici smrti Antona Tomaža Linharta je kulturna skupnost Radovljica v soboto pripravila tradicionalno proslavo. — Foto: F. Perdan Trideset let knjižničarstva v Škofji Loki Na predvečer rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna — 2. decembra 1945. leta so v Skofji Loki odprli javno knjižnico. Če ne štejemo čitalniške in društvene tradicije, potem praznuje knjižničarstvo v Skofji Loki ta mesec 30 let nepretrganega dela. Ker je na škofjeloškem okupator uničil »požgal ali odpeljal v predelavo) skoraj vse knjige, je knjižnica M are el A chard: začela takorekoč iz nič. Prvo leto poslovanja so v knjižnici zbrali 689 knjig, posodili pa so 1964 knjig. To se pravi, da je bila vsaka knjiga vsaj trikrat posojena. V naslednjih letih se je knjižnica hitro razvijala in bogatila svoje police z novitetami. Letos imajo že skoraj 26.000 knjig, pospdili pa so jih samo v Škofji Loki več kot 60.000. Seveda je bil ta razvoj postopen. Hočete igrati z mano Gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane Nepogostna gostovanja Mladinskega gledališča iz Ljubljane so vendar toliko bolj dobrodošla, ker so sestavljena z zares izvrstnim programom in zlasti še z izvedbo. Sicer je letos v tem gledališču še najbolj popularen Cvrano de Bergerac, gotovo pa je, da tudi obnovitvena predstava Achardove igre Hočete igrati z mano, kaže ansambel v polni luči gledališkega in morda tudi specifičnega (po)ustvarjanja. mano?« (Iz spremnega teksta Dominika Smoleta.) Ob igrivem, gledališkost nakazu-jočem tekstu, se skorajda zazdi, kako hvaležno in netežavno delo je imel režiser, če pomislimo na odličen ansambel, pa vendar: France Jam-nik, režiser, ki je za igro pripravil tudi sceno, kostume in glasbeno opremo, je s pomočjo koreografij Jake Hafnerja, s triki popularnega »čarovnika« Mirka Žerjava, uspel dodelati predstavo na izjemno visoki gledališki ravni, prečiščeno nevsiljivo, dognano. Cirkuška arena, simbol sveta, kjer nastopajo Izabela (Milena Grmova), Croksen (Sandi Pavlin — oba na sliki, Rascasse (Niko Goršič), Auguste (Jože Mraz) ter Božo Vovk v dveh obrobnih vlogah, zaživi pred gledalcem, spoznavamo harlekine in pesnike, živost duha, prizadetost eksistence in zlasti ljubezen. Nič sentimentalnega, pač pa nenehnost stremljenj. Seveda sta najbolj navdušila Niko Goršič in Sandi Pavlin, toda z zadržano igro, kot protiutež, nista zaostajala tudi Grmova in Mraz. Odlične interpretacije nas toliko bolj navdušujejo, kolikor tudi vemo, da mora biti pravilo, in včasih se vendarle zazdi, da je pred nami zgolj artizem. Gledalčeva dojemljivost ter sprijemljivost pa končno ustvari izredno doživetje. J. Poštrak V tridesetletnem delu zasledimo več važnih dogodkov. Leta 1954 se > knjižnica razvila iz društvene sekcije v javno kulturno ustanovo. Najpomembnejši prelom v delu pa pomeni tudi formalna ustanovitev knjižnice z občinskim odlokom 1962. leta. Že leto pred tem je knjižnica prešla na sistem prostega pristopa in je bila preurejena po sistemu mednarodne decimalne klasifikacije. Po letu 1962 je knjižnica začela zbirati tudi domoznansko gradivo, prirejala je razstave in posebej negovala družbeno-ekonomsko zbirko. Začela pa je urejati tudi knjižnično mrežo. Najprej je bilo urejeno izpo-sojevališče na Trati v Frankovem naselju, ki je sedaj ob 30-letnici dobilo nove ustrezne prostore in ima tudi že lepo zbirko z več kot 3200 knjigami. Nato je bilo urejeno izpo-sojevališče v Gorenji vasi, ki ima na voljo približno 1000 knjig. Lani pa so odprli izposojevališče v Železnikih. Na njegovih policah imajo 1700 knjig. V načrtu pa ima knjižnica tudi preureditev in modernizacijo knjižnic v Zireh in v Poljanah ter v Selcih. Druge kraje pa knjičnica občasno zalaga s potujočimi kovčki, vendar bo ta način v prihodnje moral zamenjati bibliobus. Pogled v prehojena leta da še en zanimiv podatek: samo v Skofji Loki je bilo v tridesetih letih posojeno — brez izposoje v čitalnici — 641.200 knjig. V knjižnem fondu pa je sedaj več kot ena knjiga na prebivalca občine. Kaj v prihodnje? Dosedanje delo in knjižni fond sta prerasla zmogljivosti dosedanjih prostorov. Razvoj pa tudi predvideva, da bi knjižnica združevala štiri močne oddelke: za odrasle, pionirsko knjižnico, čitalnico z revialno zbirko in študijski oddelek z domoznansko in družbeno-ekonomsko in politično zbirko. Če bodo občinski organi in kulturna skupnost lahko zagotovili nove primerne prostore za delo knjižnice, bi bilo to največje priznanje za tridesetletno delo. J. Krek »Jokaj tako ali tako, navsezadnje se zmeraj usekneš«. V tem izreku je takorekoč podano bistvo Achardove igre, ki je nastala kot opomin pisateljevi hčerki, pa tudi nam; življenje je polno presenečenj in skritih pasti, gonilo človeku in človečnosti pa je ljubezen. Skozi solze sveti sonce. Delo je sicer namenjeno odraščajoči mladini, pri nas, v času gostovanja, na žalost ni bilo mogoče organizirati dodatne predstave, recimo za srednješolce, toda enako navdušujoče je bila sprejeta tudi od odraslih gledalcev. Morda je bilo le manj sodelovanja, neposrednega stika med občinstvom in igralci, po čemer je oder kar klical. Besedne in kreatorske duhovitosti, domislice, pa tudi namigovanja, uvrščajo delo med dela, ki jim je pot začrtal že Gogolj s svojim Plaščem, da iz tesnobe in groze okoliščin vendarle čutimo potrebo še po smehu, ki je hkrati grenak in blaži-len. »Če hočeš prav igrati igro življenja, jo igraj z živo ljubeznijo, mala Simona. Hočeš tako igrati z Karikature iz vojaškega življenja Kranj — V Domu Jugoslovanske ljudske armade v Kranju so včeraj odprli v počastitev 22. decembra razstavo karikatur z naslovom »S karikaturo skozi JLA« avtorja Nikola Ostojiča. Razstava je v mali dvorani doma in bo odprta do 22. decembra. -jk Dramska šola Pri DPD Svoboda Medvode je začela delati dramska šola, katero obiskuje 34 tečajnikov. Namen šole je vzgojiti mladega Človeka za komuniciranje v družbi, govorno in fizično sprostitev, povezano z glasbeno in likovno dejavnostjo. Obenem s teoretičnim delom bodo tečajniki naštudirali igro po narodni pripovedki Dragutina Dobričanina »Brez dela ni jela«. Absolventi dramske šole naj bi prevzeli delovna mesta kulturnih leferentov v delovnih kolektivih oziroma pri sindikalnih organizacijah. Varstvo kulturnih spomenikov Jutri, v sredo, 17. decembra, bodo v galeriji na gradu v Skofji Loki odprli razstavo Varstvo kulturnih spomenikov. Pripravili so jo v počastitev občinskega praznika, v okviru proslav 30-letnice osvoboditve Jugoslavije, 30-letnice spomeniškega varstva in ob mednarodnem letu arhitekturne dediščine. Odprta bo do 11. januarja prihodnje leto. Razstavo je pripravil regionalni zavod za spomeniško varstvo i/. Ljubljane. -lh Slovenija avto VAM NUDI NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 17. DO 26. DECEMBRA 1975 15% POPUST ZA DVOKOLESA IN MOTORNA KOLESA TOMOS PARTIZAN IN UNIS ROG, PRENOSNE VLEČNICE TOMOS, LAMO MOTORJE TOMOS TER ŠPORTNO KONFEKCIJO AVTOWEAR TOPER vsi popusti veljajo na proizvode dobavljene v f^Acji tda iam .a dvokolesa in motorna kolesa tomos^^artiz^n (^^ni^i^G tu^^J,^ kredit ™a 2% POPUST ZA OSEBNA IN DOSTAVNA VOZILA ZASTAVA, MOTORNA KOLESA IZ UVOZA IN ALPINA ŽAGE. DODATNI POPUST ZA DOSTAVNA VOZILA ZASTAVA Slovenija avto Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na novoletnem sejmu v Kranju od 17. do 26. decembra boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. modno Čevljarstvo kern stanko, kranj, partizanska 5. ZIMSKOŠPORTNI SEJEM Kranj - Delavski dom 20. in 21. decembra 1975 od 9. do 19. ure posredovalnica za prodajo rabljene opreme prodaja nove opreme za vse zimske Sporte Strokovno svetovanje Prikaz filmov Razni napotki Organizirajo: Občinski sindikalni svet, TTKS Kranj ter Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj foflftOp0| SOVODENJ želi svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem srečno novo leto 1976 Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju od 17. do 26. decembra 1975. Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! Koristite 5- do 20-odstotni novoletni popust albume za značke vseh vrst (male velike) albume za slike in razglednice albume za vizitke ~—- albume za kovance (za numizmatike) albume za kasete torbice za kasete mape ivo, reklam, agent itd. Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu, ali pa jih naročite (po povzetju) na naš naslov Termopol Sovodenj, pošta 64225 Sovodenj. Torek, 16. decembra 1975 ARANŽIRAMO IN PRODAJAMO NOVOLETNA DARILA I BLAGOVNICA Radovljica MODA Radovljica E L G O Lesce SAMOPOSTREŽBA Lesce SUPER MARKET UNION Jesenice murlia Se vedno v negotovosti Se bo prihodnje leto prižgala zelena luč za gradnjo m obnovo Centra za varstvo in rehabilitacijo slepih in slabovidnih v Škofji Loki? - Najprej šola in dijaški dom s telovadnico in bazenom leto pa so nas uvrstili v.program investicij, ki jih bo speljala republiška izobraževalna skupnost. Ker pa višina sredstev, s katerimi bo skupnost razpolagala, še ni znana, tudi ne vemo koliko lahko pričakujemo. Nekaj denarja za gradnjo dijaškega doma bo prispevala tudi skupnost socialnega skrbstva ter zdravstvena in pokojninsko varstvena skupnost in nekaj tudi skupnost za zaposlovanje. Vendar vse postavljajo pogoj, da najprej republiška skupnost za šolstvo izpolni svoje obveznosti.« »Koliko mladih se usposablja v vaši šoli?« »Letos je v šoli za telefoniste m administratorje 35 učencev, 7 učencev pa imamo na poklicnem usposabljanju, ker nimajo osnovne šole. Šolanje traja dve leti in ves ta čas živijo učenci v našem dijaškem domu, ki pa je le zasilno urejen, čeprav se trudimo, da bi jim v danih možnostih ustvarili kar najboljše pogoje za delo. Šolsko dejavnost financira republiška izobraževalna skupnost, oskrbo v domu pa skoraj v celoti republiška skupnost za socialno skrbstvo, nekaj pa tucn občine, iz katerih so učenci doma.« »Koliko mladih boste lahko sprejeli v novem dijaškem domu?« »V novih prostorih bi se lahko šolalo 60 ali tudi nekaj več učencev za telefoniste in administratorje, razširili pa bi tudi poklicno usposabljanje. Učilnice bi bile lahko bolje opremljene, učenci bi se uci} na sodobnih aparatih in tudi ime'1 dovolj, prostora za gibanje in rekreacijo, kar je za slepe izrednega P°/ mena. Poleg tega bi uvedli kabi-netski pouk in nudili bi lahko izdatnejšo pomoč učencem oziroma gojencem dijaškega doma, ki obiskujejo redne srednje šole. Največjeg3 pomena pa bi bila individualizacija Direktor Centra za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Šk. Loki Ivan Bizant Starološki grad že več stoletij kljubuje času. Ostal je skoraj enak kot je bil. Le zahodni del obzidja so med vojno porušili. Z visokimi stropi, debelimi zidovi, prostornimi sobanami, zavitimi stopnišči, temnimi hodniki in obokano jedilnico nudi dom zavetje slepim in slabovidnim iz vse Slovenije. Čeprav stropi grozijo, da se bodo pod stoletno težo sesuli, čeprav je bivanje v velikih prostorih za ostarele in bolne oskrbovance težko. Nad invalidskimi delavnicami, stavba stoji zraven gradu, pa so našli prostor učenci — slepi in slabovidni, ki se usposabljajo za administratorje in telefoniste. Razredi so tesni. V enem je sanitarni inšpektor celo prepovedal pouk. V sobah nad delavnicami ima svoje prostore tudi dijaški dom. Učenci spijo in se učijo ob.ropotu in žvižganju strojev. Po tleh je ladijski pod, sanitarije so zastarele. Problem ni nov. Obstaja že skoraj toliko let kot obstaja zavod za slepe in šola za slepo in slabovidno mladino. Posebej pa so začeli opozarjati nanj pred dobrimi petimi leti, ko se je po vsej Sloveniji začela akcija za gradnjo novega Centra za slepe in slabovidne. S pomočjo volil, daril, prispevki glasbenikov in drugih umetnikov, družbenih in delovnih organizacij so od leta 1970 do letos zbrali 1,143.000 dinarjev. To pa je komaj za načrte. »Kolektiv je leta 1971 napravil program razvoja zavoda in je v njem predvidel štiri stopnje gradnje in izgradnje novega centra za slepe. Na prvem mestu je predvidel izgradnjo nove šole in dijaškega doma,« pripoveduje o pripravah na gradnjo direktor Centra Ivan Bizant. »O tem smo se zedinili tudi s sekretariatom za prosveto in kulturo, zdravstvo in socialno skrbstvo SRS ter z republiško skupnostjo za izobraževanje.« Potem so izdelali idejni načrt za gradnjo šole in dijaškega doma s telovadnico in rekreacijskim bazenom za učence in oskrbovance. Po več kot enoletnih razpravah z glavnim financerjem prve faze gradnje centra republiško izobraževalno skupnostjo je bil načrt v začetku leta 1972 sprejet. Center je takoj za tem naročil gradbeni načrt in skupaj z vsemi prilogami in potrebnimi dokumenti so ga pristojni organi potrdili lani. Obenem je bil izdelan tudi predračun, in sicer na podlagi cen, ki so veljale marca lani. Gradnja bi veljala 15 milijonov dinarjev. »Kdo bo pokril stroške gradnje?« »Glavni financer je republiška izobraževalna skupnost, ki naj bi potrebni denar zbrala v dveh letih. Toliko časa naj bi trajala gradnja. Lani smo iz programa popolnoma izpadli, prav tako letos, za prihodnje Prof. Peter Confidenti pri P0^ ku angleškega jezika v ^el}vl. za slepe in slabovidne — Fot ' F. Perdan pouka. Solo obiskujejo učenci z raz ličnimi odstotki ostanka vida, °" slepih in bi za čimboljšo pripravo ^ poklic bilo potrebno čim več de^ z vsakim učencem posebej. V rajg redu bi po normativih bilo lahko 8 do največ 12 učencev, sedaj Pa 1 je v razredih dvakrat toliko.« .. g. »Z gradnjo nove šole in dU8 kega doma bi uredili bivalne P goje in šolo za učence. Kaj r oskrbovanci v gradu?« . a »2e v drugi fazi izgradnje ozir° obnove Centra bi obnovili grad i" v notranjosti popolnoma preure Potem imamo v načrtu oDn°§e delavničnih prostorov in nazadnje ureditev parka in sprehajalnih P ob gradu. S tem bi dela zaključi^ Gradnja šole in dijaškega dom3 naj bi se začela drugo" leto. Oskrh vanci, učenci in kolektiv zaV°/L upajo, da se delo potem ne bo ust vilo, temveč bo teklo do konca. L. Bogataj Učenci poklicne šole za administratorje in telefoniste v Centru za slep* * slabovidne v Skofji Loki se stiskajo v pretesnih prostorih - Foto: F. I>er(' Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, rVrnav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Vse vrste novoletnih okraskov — iz papirja — ali umetnega stekla za okras poslovnih prostorov in dvoran vam nudimo v veleblagovnici Globus in blagovnici Kokra Kranj Vokrva, KRANJ W v3Žfe? rsisP ^seV ^jTk?^3!t& ^jfTsF »»t*? 75?s? ^iSs?' ^JS*? ^-sp? v-ž$s? ^B&F *3 h«»«s>iw »»iffii«* >wi«iw »i®«« >»?§Im< hn, e» ^Jke? ^Ks? ^iSS7 ^sCS? ^»JS? ^STe? '»Je? 'S KREDIT; DOBAVA NA DOM LIKA IZBI LAST li PROIZVODNJE Sejemska hala Savski log Kranj v času XVI. novoletnega sejma od 17. do 26. decembra J ZA NOVOLETNE PRAZNIKE POKLONITE DRAGOCENO DARILO POKLONITE KNJIGO! Ob svoji 30-letnici vam Državna založba Slovenije nudi ugodnost 20 % popusta za leposlovne izdaje DZS V vseh knjigarnah Državne založbe Slovenije: Poslovalnice v Ljubljani (Mestni trg 26, Šubičeva 1, Čopova 3, Titova 25, Titova 71, Celovška 163), Mariboru (Tyrševa 2), Celju, Kranju, Kočevju, na Jesenicah, Bledu, v Škofji Loki] Radovljici, Krškem, Brežicah, Trebnjem, Črnomlju, Tržiču in Litiji. (98. zapis) Na koroška pota smo se — skoro natanko pred dvema letoma — podali čez Ljubelj. Najprej v Rož, potem k Žili in nazaj po Gurah, Svinški planini in spet v ravan, v Podjuno. In tako smo zdaj, ob koncu zapisov — zadnji bo že stoti! — namenjeni domov, ha Gorenjsko. To pot čez drug gorski prelaz, čez Jezerski vrh. po dolini bele Kot Bistric je tudi voda, ki jim pravimo Bela, na Slovenskem kar precej. Morda sta pa najbolj znani le dve Beli: ona, ki teče po Kanalski dolini (od Žabnic pri Trbižu proti zahodu in se izliva v laški Taljament) in Bela, ki izvira onstran Jezerskega vrha, teče skozi Železno Kaplo in se na koncu kratke poti blizu koroške Galicije zlije v Dravo. Naši beli Beli, ki ima ime pač po belih penah, ko dere čez bele apnenčaste skale, so Nemci dali ime Vellach, Lahi pa oni drugi (ki teče po Kanalski dolini) kar po nemški spačenki še bolj nesmiselno: Fella. Izvira pa naša Bela, ki nas bo tudi pospremila domov, skoro natanko pod severno steno mejne Mrzle gore (2202 m). Ledeniškemu zatrepu, po katerem pridivja hudourniška Bela iz karavanških neder, pravijo Belska Kočna. Na jezerski strani imamo Štularjevo in Makekovo Kočno — ime velja tako za goro (Kočna 2539 m) kot za vse tri zatrepe (zaprte doline). Zanimivost: prav nad izvirom koroške Bele, v bližini Savinjskega sedla, je tudi najjužnejša točka avstrijskega državnega ozemlja. Tako, da tvori Belska Kočna nekak žep v naše državno ozemlje. Na vzhodu, onstran grebenov pa sta že vzporedni Logarska dolina in Mat-kov kot. V sredini doline Bele, nekako 8 km južno od Železne Kaple, leži razložena vas Bela. Zaradi slatinskega kopališča v tem kraju pravijo Nemci Beli kar Bad Vellach. Kopališče (alkalna železova slatina) priporočajo slabokrvnim in živčnim. Včasih je bil ta kraj zelo znan kot letovišče in zdravilišče. Celo v Kranju so prodajali belsko slatino. Danes pa je Bela tih, skoro izumrl kraj. Le velika letoviščarska poslopja in ostanki kopališča še stoje. Ljudi pa skoro ni videti. Vzhodno nad vasjo je res lepa razgledna točka »Elsafelsen« (1229 m), od koder je prelep pogled na Matkovo kopo, Rinke in Mrzlo goro. sv. krištof na skali Druga belska znamenitost pa je podoba sv. Krištofa, ki je naslikana na 5 m visoki skali onstran vode. Skali pravimo Krištofo-va peč (Nemci pa: Christophorus Felsen). Kot je znano, velja sv. Krištof po legendi za prvega brodnika, prevoznika, nosača. Zato so si ga celo današnji bolj verni ali pa le romantični avtomobilisti vzeli za svojega zaščitnika, varuha na vožnji. V notranjščini mnogih avtomobilov opazimo plakete sv. Krištofa. Pač nek kultni vzgib, nenevarno znamenje. Pač pa bi rad opozoril na sliko, izvirno, umetniške vrednosti in kar že nekam priraslo ob prometni cesti. Sleherni voznik, sleherni popotnik se nehote zazre v veliko, monumentalno svetnikovo podobo. Ki ima kar hipnotične oči — v popotnika zro ves čas, ko hiti mimo. Impresija je popolna — sv. Krištof te spremlja z očmi! Pač slikarska posebna veščina pri slikanju oči, znana sicer še iz časov renesanse. smrt na djekšah Sele zdaj, ko gredo ti koroški zapisi h kraju, sem zvedel, da je stari, 85-letni župnik na Djekšah na Svinški planini Ignacij Muri umrl. Pokopali so ga prejšnji mesec na visoko obzidanem pokopališču ob cerkvi, kjer je celih 29 let bral maše v slovenskem jeziku in pridigoval v slovenskem jeziku. Pogrebne obrede je opravil celovški škof Kostner ob asistenci kar 40 duhovnikov. Častitljivega duhovnika, zavednega narodnjaka, so spoznali v zadnjih letih tudi mnogi Gorenjci, ki so na svojih izletih po Koroški skoro praviloma obiskali tudi visoke (1152 m) Djekše. Ignacij Muri je bil rojak z Jezerskega — torej po starem (ko je ta kraj sodil še v okvir koroške vojvodine) pravi Korošec. Po gimnaziji v Kranju se je vpisal na celovško bogoslovje. Nato je služboval vse življenje med koroškimi Slovenci: najprej v Ravnah, potem v Pliberku, Ločah in Borovljah kot kaplan; žup-nikoval pa je 3 leta v Bilčovsu, 22 let v Gorenčah v Podjuni in končno na Djekšah, do smrti... Kot Mojzes na Gori je dvigal roke k svojemu Bogu in ga dan za dnem rotil, naj se vendar ozre na zatiran slovenski narod. — V času plebiscita (1920) je stal župnik Muri čvrsto na naših okopih. Prav zato pa je bil poslej med Nemci in nemčurji osovražen. Sumljiv in ovajan. Osebno je pokojni župnik živel skromno, skoro ubogo, naročal je na svoje stroške slovenske časopise za revne vernike, podpiral je narodna prosvetna društva, udeleževal se je naših prireditev. Župnik z Djekš Ignacij Muri Zadnje čase je župnik Muri mračno gledal na svet, vsepovsod je videl ovaduhe: »S faloti in gavnerji imam opravka, s hudičevimi faloti.« Kadar sem moža obiskal, vselej je velel, trdno zapreti vrata, češ: »... če bo kdo not' pricincal, kak nemčur...« Očitno je mož po vsem trpljenju dolgega 60-letnega pastirovanja, že bolehal za preganjavico. V smrt je odšel ubog, praznih rok. Le kako bo zdaj na Djekšah? Ali bo novi župnik naš ali proti nam? Bodo še Djekše ostale ena od najvišjih in najbolj severnih koroških slovenskih trdnjavic in zvest mejnik? (Se bo nadaljevalo) Kranj vam pomaga pri izbiri daril Dedek Mraz izbira letos PRAKTIČNA DARILA Ne odlašajte z nakupi! 5-4Q% MIZ JE CEIME ! NA RAZPRODAJI POHIŠTVA SPALNICE — REGALI — SEDEŽNE GARNITURE — KUHINJE uniiesi j—iodprto non-stop V REDNI PRODAJI ŠE GOSPODINJSKI APARATI - SVETILA -TALNE OBLOGE -PREPROGE-TELEVIZORJI U j UGODNI KREDITI - BREZPLAČEN PREVOZ DO 30km @leSXlixi» KRANJ - PRIMSKOVD L • _ _. Sprejeli statut KS Brezje — Letošnja proslava dneva republike, ki jo je krajevna konferenca socialistične zveze skupaj s svetom krajevne skupnosti pripravila v veliki dvorani gostišča Dobrča, je bila še posebno slovesna in množična. Ob tej priliki so namreč sprejeli tudi statut krajevne skupnosti Brezje in določili krajevni praznik, ki ga bodo poslej vsako leto imeli zadnjo nedeljo v aprilu v spomin na odhod prve skupine vaščanov v partizane. Na slovesnosti so potrdili tudi pravila turističnega društva in prostovoljnega gasilskega društva Brezje. Ob 30-Ietnici osvoboditve pa so podelili še priznanja krajevne konference SZDL. Dobili so jih dolgoletni družbenopolitični delavci in udeleženci NOB Franc Golmajer, Stanko Meglic in Alojz Suštaršič. Nazadnje omenimo še, da so si v srednjeročnem razvojnem programu krajevne skupnosti zadali več nalog. Poleg razvijanja delegatskih odnosov in urejanja komunalnih problemov se nameravajo na primer lotiti obnove remize. V tem objektu bodo uredili prostore družbenih organizacij in krajevne skupnosti ter pošte. Obnovitvena dela bodo znašala prek 3 milijone dinarjev. Denar bodo zbrali s samoprispevkom občanov, če se bodo tako odločili na referendumu. JR Senik za divjad Bled — Na livadi poljšiške gmajne (Za skalo) so člani lovske družine Bled poleti s prostovoljnim delom postavili kočo oziroma senik. Poleti je tod okoli krme za divjad dovolj. Lovci so jo že spravili v senik in jo bodo pozimi pokladali na krmišča. Na tem področju je pozimi zelo pogosto videti trop muflonov. J. Ambrožič TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Pri nakupu nad 300 din dajer mo praktično darilo v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. V Podjelje gradijo cesto V bohinjskem kotu v radovljiški občini so pred nedavnim začeli graditi cesto Jereka —Podjelje. Začetek gradnje je bil sicer predviden že sredi poletja, vendar so se priprave zavlekle zaradi potrebne dokumentacije. Cesta v Podjelje, kamoi doslej ni bilo moč priti z avtomobilom in so prebivalci morali nositi hrano v nahrbtnikih, bo dolga blizu štiri kilometre, veljala pa bo okrog 4 milijone dinarjev. Denar za cesto so prispevali občinska skupščina, GG Bled, Gozdarsko-kmetijska zadruga Srednja vas, Gradbeno podjetje Bohinj, Kovinoobrt Bohinjska Bistrica, Komunalno podjetje Bohinj, Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica in LIP Bled - TOZD Lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica. 70.000 dinarjev pa so letos prispevali tudi občani krajevne skupnosti Srednja vas. A. Stare V Šenčurju organiziran odvoz smeti Pretekli teden je v Šenčurju začel Komunalni servis Kranj z organiziranim odvozom smeti. Odvažajo jih enkrat na teden, če pa se bo pokazala potreba, bodo smetnjake praznili tudi dvakrat tedensko. Nakup smetnjakov in odvoz smeti je organizirala komisija za olepšavo kraja pri svetu krajevne skupnosti. -lb Župnijski urad v Kranju bo dobil dodatne prostore Komisija za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi je pretresla celotno problematiko okoli poslovnih in stanovanjskih prostorov župnijskega urada v Kranju. Ugotovila je dejansko stanovanjsko stisko in pomanjkanje poslovnih prostorov, zato je predlagala Izvršnemu odboru skupščine občine Kranj dve varianti možne rešitve. Izvršni svet je to problematiko obravnaval na svji 76. redni seji 9. 12. 1975 in sprejel predlagano varianto, po kateri bo župnijski urad v stavbi (Tavčarjeva 39), kjer že ima svoje prostore, z izselitvijo dveh strank, postopoma prišel do dodatnih poslovnih in stanovanjskih prostorov. I. S. Avtobusno postajališče Kamne pred Mojstrano povzroča prebivalcem tega naselja nemalo preglavic. Čeprav je postajališče registrirano, nekateri avtobusi medkrajevnega prometa nočejo ustavljati, češ da je to le lokalna postaja. Da bi prebivalci Kamna rešili ta neprijeten problem, do postajališča Dovje - Mojstrana je namreč precej daleč, so vsem avtobusnim podjetjem poslali prošnjo, da pristojni organi postajališče Kamne vnesejo v vozni red, s čimer bo problem rešen, prebivalcem pa prihranjena jeza nad posameznimi šoferji avbotusov, ki seUaj nemalokrat lepo po »francosko« peljejo mimo avtobusnega postajališča, (jr) — Foto: J. Rabič Da bo Silvestrovo tudi za gospodinjo praznik Je že tako, da nam ni vsem dano, da bi silvestrovali v raznih hotelih, kjer vse drugi pripravijo in si res postrežen in potem tudi vse tam ostane. Nobenega pomivanja, pospravljanja . . . Kolikokrat je že kakšna gospodinja, ki je imela za Silvestrovo goste doma, ali pa postregla samo svojo družino, vzdihovala in se zaklinjala: »Nikoli več ne bom za Silvestrovo doma! Piš me nekam! Eno samo garanje. Opolnoči, ko bi moralo biti najlepše, sem pa utrujena, da me komaj noge drže in ob gori posod bi se najraje zjokala ...« Cisto res. Toda danes se na Silvestrov večer lahko pripravimo že mesec ali pa vsaj teden dni prej: jedi, s katerimi bi radi postregli za ta lepi praznik, ki se ga vsi vesele, izgotovimo prej, zamrznemo in na sam večer praznika jih le potegnemo iz skrinje, porinemo v pečico ali postavimo na ploščo in ena dve imamo silvestrski menu na mizi. No, poglejmo, kaj nam ob tej priliki svetuje Ela Kovačič, gospodinjska učiteljica iz Domžal in zdaj že naša dobra znanka: »Ne odlašajmo s pripravami prazničnih specialitet na zadnji dan pred prazniki. Zato pripravimo jušne zakuhe, različna nadevana pečenja, priloge in nekatere solate že prej. Da seveda o sladicah ne govorimo, saj jih za-mrzujemo že več let. Na primer: vsi vemo, da je potica, katerakoli že bodi, bolj okusna iz skrinje, kakor pa pravkar pečena. In ne pozabimo za Novoletno bovlo in različne sadne kupe uporabiti sadja, ki ga imamo shranjenega že od poletja. Za priprave raznih nadevov in sladic bomo lahko z zadovoljstvom uporabile zamrznjen jajčni melanž in prav nič nam ne bo treba skopariti z njim pri zahtevnih nadevih, penah itd., saj smo jajca poleti poceni kupile. JUŠNE ZAKUHE Pa začnimo kar pri jušni za-kuhi. Za ta večer moramo seveda pripraviti kaj boljšega: na primer vranične žličnike ali mesne žli-krofe, ki so zelo okusna zakuha, vzamejo pa seveda precej časa in jih zato pripravimo prej. Ker vranice ne dobimo vedno, lahko pri-'pravimo žličnike tudi iz zamrznjene vranice. Iz odtaljene vranice, ki jo nastržemo, pripravimo vranične žličnike, jih zakuhamo v krop ali vrelo juho, da otrde, nato jih s cedilom skrbno poberemo, odce-dimo in ohladimo, potem pa naložimo na pločevinast pladenj ter za kakšno uro zamrznemo. Trde žličnike potem hitro nadevamo v vrečko ali drugo primerno embalažo, zapremo in vložimo nazaj v skrinjo. Pri delu pohitimo, da se nam ne natale. In še nasvet: za-mrzujte celo vranico, ne že nastrgano. Hitreje se vam bo odta-lila cela, pa tudi lahko se zgodi, da bi nastrgana vranica že med odtaljevanjem dobila neprijeten vonj. Zlikrofi sicer niso draga za» kuha, terjajo pa precej časa. Će ste si jih torej omislili za silve-strsko noč, jih pripravite že zdaj. Pripravimo torej ustrezen nadev in testo za rezance, razvalja-mo, nadevamo, oblikujemo žli-krofe ter jih lepo naložimo na pladenj drug do drugega, zamrznemo, ter ustrezno embaliramo za enkratno uporabo. Tako vranične žličnike kot žlikrofe zakuhamo zamrznjene v vrelo juho. Zlikrofe kuhamo normalno, da splavajo, medtem ko vranične žličnike v juhi le toliko prevremo, da se dobro pregrejejo in serviramo. Tudi kokošji ragu ali obaro lahko pripravimo že prej. Obaro tudi že prej zagostimo z drobtino-vimi cmoki in takšno potem le prevremo in serviramo. NADEVANA PEČENJA Pogosto je v navadi, da se za Silvestrov večer pripravi kakšna nadevana pečenka: na primer nadevana telečja prsa, nadevan puran ali gos, nadevana krača, nadevana pljučna pečenka in podobno. Včasih tudi pretaknjena divjačina, na primer siniti hrbet. Vidite, vse to lahko pripravimo že sedaj, embalirano kar v embalažo, v kateri bomo lahko tudi pekle (umetna čreva za pečenja, alu folija), zamrznemo, kadar jo bomo pa rabili, jo enostavno postavimo v vročo pečico. Seveda moramo črevo na vrhu prebosti — kot pač navajajo v navodilih. Lahko seveda zapakiramo tudi v navadno embalažo, le da potem zmrznjeno prestavimo v pekač in pečemo. PRILOGE Tako k divjačini kot ostalim nadevanim pečenkam bodo odlična priloga krompirjevi ali kruhovi cmoki in ocvrtki iz krompirjevega testa, ki jih tudi pripravimo na zalogo. Tudi pomirit lahko pripravimo vnaprej in ga tik pred uporabo zamrznjenega pre-cvrerno. Ostale priloge, kot so pečen krompir, pire, dušen riž, zepečeni makaroni in podobno, so vse hitro pripravljene priloge, ki se jih ne izplača pripravljati vnaprej. SOLATE Na zalogi imamo stročji fižol, kuhano rdečo peso, kumare, paprike, cvetačo, korenje, kolerabo itd. Vse to je bogata izbira za pripravo najrazličnejših solat, tudi za francosko. SADNE KUPE, BOVLE Za sadne kupe porabimo shranjen ribez, jagode, borovnice, breskve, marelice, ringloje itd. Če bi rade bovlo, je odlična i/, zamrznjenih breskev; breskev se namreč čudovito ujema z alkoholom. Prav tako višnja. Če bomo potrebovale stepeno smetano za sadne kupe, ledeno kavo in razne kreme, si jo oskrbimo poprej, da ne bomo zadnji dan ostale brez Izth nje. Stepemo jo, nadevamo z žlico v kupčkih ali raznih drugih oblikah na pladenj, zamrznemo za nekaj časa in ko se strdi, jo zapakiramo v vrečke, tik pred uporabo pa z njo obložimo jedi — takoj se odtopi in obdrži obliko. SLADICE Kot smo že omenili, zelo dobro prenašajo zamrzovanje potice. Če so te zelo mastne, je njihova doba v zamrzovalni skrinji krajša. Priporočljivo je tudi embalirati jih v alu folijo. Poleg potic se v skrinji zelo dobro obnesejo tudi druge sladice. Lahko bi rekli kar vse, razen tistih iz beljakovega testa — razni poljubčki, španski vetre itd. Ti namreč postanejo mehki, uveli. Pa tudi pecivo, ki je bilo prelito s sladkornim ali čokoladnim ledom, se ne obnese. Zato takšno pecivo prelijemo raje tik pred uporabo. Tudi torti« in rezine z maslenimi kremami raje za-mrzujmo brez kreme. Če pa jih za krajši čas, teden ali dva, želimo kljub temu že gotove zamrzniti, zamrznemo takšno torto najprej na pladnju in jo šele potem em-baliramo, da ne poškodujemo oblike. No, vidite, izmed teh predlogov, si glede na naš čas lahko izberemo bolj ali manj bogate Bil-vestrske večerje, pa tudi hitro pripravljeno kosilo za Novo leto, ko bomo utrujene od prcčutc noći. Pa še nekaj! Da se bomo resnično lahko zabavale v silvestrski noči, si nočne prigrizke pripravimo že kar sedaj. Na primer: razni narezki, nadevana trdo kuhana jajca, z mesom nadevana štruca, mrzle pečenke, kuhano prekajeno meso, pekljan jezik v majonezi in podobno. Kot sem že omenila, lahko že pripravljen narezek na pladnju tesno embaliramo in zamrznemo. Tako pripravljen narezek v embalaži v nekaj minutah odtalimo in ponudimo. , Dostikrat se zgodi, da imamo skrinjo, pa niti pomislimo ne, kakšna dobra pomočnica pri naših gospodinjskih opravilih je lahko. Zato sem vam naštela nekaj primerov, da boste njeno pomoč znale tudi izkoristiti. Odi*: ganje vseh opravil na zadnje dni pred prazniki je negospodarno-nesmotrno. Močna utrujenost družinskih članov, ki so obremenjeni s takšnimi pripravami, slabo vpliva na počutje in praznično razpoloženje vse družine. Na ta način si prihranimo na sam praznični večer mnogo kuhanja, pečenja, zlasti pa pospiav [janja in pomivanja posode, kar je po navadi še veiiko bolj neprijetno od kuhanja samega. Ce W hotno ravnali pri zamrzovanju gotovih jedi točno po navodilu, lete ne bodo izgubile na kvaliteti. Nasprotno. Skoro vse na aromi celo pridobe.i mali oglasi • mali oglasi prodam i Prodam KRAVO po izbiri. Arh, Mače 5, Preddvor 6784 Prodam po ugodni ceni ca. 1000 kosov ZIDNE OPEKE modularec MBV/4. Kem, Kranj, Partizanska 5 Prodam 60-litrski AKVARIJ s tropskimi ribicami in TRANSI-^TOR »Polo avtomatic Schaub-Lo-renz«. Telefon 064-61-834 6922 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, dobro ohranjeno. Ogled dopoldan. Ul. Moša Pijade 48/13, Kranj Prodam PRAŠIČA za zakol, 150kg težkega. Dvorje 53, Cerklje Prodam PRAŠIČA, težkega okrog 150 kg. Doslovce 14, Žirovnica 6925 Prodam izpušno - Abarthovo CEV za fiat 850, razne dele in predle steklo za avto škoda, komplet SMUČARSKO OPREMO ter novejšo metodo za učenje nemščine. Pri-stov, Vrba 18 6926 Prodam PRAŠIČA za zakol. Šenčur, Gasilska 7 6927 Prodam mlado, lepo, brejo KRAVO. Predoslje 13, Kranj . 6929 Prodam dobro ohranjen SOD za gnojnico, 1000 litrov. Predoslje 47, Kranj 6930 Ugodno prodam avto magnetofon stereo, 4-stezni z velikimi kasetami. pavlič, Kidričeva 26, Kranj 6931 Prodam STAVBNI LES, dolžine 'rn, po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 6932 . Prodam trajnogorečo peč WESO £ Peč na trdo gorivo KRALJICA PEČI 3. Kajdiž Slavko, Finžgarjeva 23, Lesce ' 6933 Prodam MESO od polovice krave za skrinjo. Voklo 16, Šenčur 6934 . Prodam KRAVO simentalko po lzbiri. Basaj Štefan, Suha 40, Kranj .Prodam več mesnatih PRAŠI-^LV. Naklo 52 6936 Prodam PRAŠIČA za zakol in, fIKA, 300 kg težkega. Zapoge 15, Vodice 6937 Prodam PRAŠIČA, težkega ,150kg, za zakol. Zg. Brnik 23, Cerklje 6938 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vo-Povlje 7, Cerklje 6939 Prodam KONJA ali menjam za ^OVEDO. Jamnik, Podreča 24, Kranj 6940 Prodam delovnega VOLA simen-talca in kupim največ eno leto staro 1LLEVIZIJO Gole, Višelnica 15 nag Zg. Gorjami 6940 Prodam KRAVO s četrtim tele-t0m- Hoblek, Suha 35, Kranj 6942 EXPr?am dobro ohranJen P0NY APRES. Informacije v popoldan- času. Kokalj Tomislav, Jezer- ska 87, Kranj 5947 , paradi bolezni v družini se prodaja KONJ v Krizah št. 52. Infor-macije dobite pri prodajalcu. 6943 vozila Prodam osebni avto PZ 125. Kranj, Čirčiče 24 6832 Prodam FORD TAUNUS 20 MTS, letnik 1966. Behek Tone, Sejmišče, Zlata riba, Kranj, zabavišče. Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1968, registriran do oktobra 1976. Žiganja vas 13, Tržič 6946 kupim Kupim globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Poljanec Mojca, Skofja Loka, Partizanska 41, telefon 60-360 6948 Kupim drobni KROMPIR - dostava na dom. Ribno 27 6949 MACESEN stensko oblogo novo, 2 kvadratna metra, kupim. Ulica T. Odrove 5, Kranj, telefon 24-717 N«tfa CP Glas, Kranj, Ulita Moše '•ladeja 1. Stavek: GP Gorenjski .'sk Kranj, tisk: Združeno podjetje 'Jiulska pravica, Ljubljana, kopitarjev;, 2. - Naslov uredništva in »Piava lista: Kranj, Moše Pijadeja • - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 5 1500-tiOl-125» I - Te-''foni: glavni urednik, odgovorni u<"" dinarja. — Oproščeno prometala davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Kalan Andreji, Planina 37, Kranj in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. Kristane Franc, Struževo 33, Kranj 6960 dežurni veterinarji OD 19. D026. DECEMBRA 1975: BEDINA Tone, dipl. vet., Kokrica, Betonova 58, tel. 23-518 za območje občine Kranj. VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310, za območje občine Skofja Loka. BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, tel. 75-043, za območje občine Radovljica in Jesenice. V primeru odsotnosti področnega dežurnega veterinarja in V nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službeo: tel. 25-779 na ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1 (nasproti hotela Jelen). Kamnik DOM 16. decembra ital.-angl. barv. pust, GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA oh 18. uri 17. decembra ital.-angl. barv. pusi. Gl'SARJI Z ZELENEGA OTOKA ob 1«. iti 20. uri 18. decembra amer.-angl. barv. /god. KLCII) ob 17. in '20. uri Radovljica 16. decem bra amer. barv. LJUBEZENSKA PESEM ob 20. uri 16. decembra gostovanje gledališke skupine Bled 16. decembra ital. barv. krim. IN NA KONCU NE OSTANE NIHČE ob 20. uri 17. decembra amer. barv. LJUBEZENSKA PESEM ob 20. uri Jesenice RADIO 16. decembra amer. barv. krim. PRIĆE IN MORILCI 17. decembra amer. barv. vojni ORLOVSKO GNEZDO Jesenice PLAVŽ 16. decembra amer.-ital. barv. vestem MOŽ Z IMENOM TRINITA 18. decembra ital. barv. pust. JOE IN MAR-GARITA stanovanja V predmestju Kopra zamenjamo družbeno trosobno STANOVANJE v novi vrstni hiši z garažo in vrtom za enako ali lahko tudi v malo starejši hiši, le da je dobro ohranjena, na Bledu, Radovljici ali vmes. Oddati ponudbe pod »Zamenjava« 6914 Študent išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod »Tujec« 6951 posesti Prodam starejšo HIŠO v bližini Škofje Loke proti Medvodam. Janez Kosmač, Draga 19, 61215 Medvode Kupim starejšo HIŠO ali obnovljeno do 20 milijonov, v okolici Kranja, takoj vseljivo. Naslov v oglasnem oddelku. 6953 zaposlitve kino Kranj CENTER 16. decembra amer. barv. krim. VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE ob 16., 18. in 20. uri 17. decembra amer. barv. krim. VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. vestema NEZNANI ZAŠČITNIK ob 20. uri 18. decembra amer. barv. vestem NEZNANI ZAŠČITNIK ob 16. in 20. uri, ob 18. uri nastopa najmlajši hipnotizer Balkana EGON GRILC Kranj STORŽIČ 16. decembra amer. pust. TARZAN IN AMAZONKE ob 16., 18. in 20. uri 18. decembra danski barv. erot. ŠOLA ZA ŽENINE (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri Tržič 16. decembra ital.-nem. barv. krim. TRIJE NEUSTRAŠLJIVI ob 18. in 20. uri 17. decembra amer.-angl. barv. zgod. EL CID ob 17. in 20. uri 18. decembra ital.-angl. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob 18. in 20. uri Kvalificiranega AVTOKLEPAR-JA sprejmem takoj. Plačam po dogovoru. Draksler Jože, Zasavska 36 b, Kranj 6853 Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok na domu. Zagmajster Štefka, Kranj, Gubčeva 7 6954 Iščem dobrega KITARISTA, po možnosti z lastnim prevozom. Naslov v oglasnem oddelku.' 6955 Iščemo SNAŽILKO za skupno uporabljene prostore. Plačamo dobro. Zupan, Kranj, Staneta Rozmana 2 6956 r prireditve OO ZSMS PRIMSKOVO - RESTAVRACIJA PARK prirejata SILVESTROVANJE z mednarodnim artističnim programom iz bara hotela LEV Ljubljana, 31. 12. 1975 v zadružnem domu na Primskovem s pričetkom ob 20. uri. Za ples bo igral ansambel TEKTITI. Vstopnina s konzumacijo 200 din. Bogata silvestrska večerja. Vstopnice v predprodaji v trgovini Živila v Zadružnem domu na Primskovem in v Restavraciji Park Kranj. 6957 izgubljeno Izgubila sem graviran POROČNI PRSTAN v torek v Kranju. Najdi- telja vrne. 55, Cerklje prosim, da Hudobivnik ga proti nagradi Marinka, Dvorje 6958 ostalo Čistokrvno SIAMSKO MUCO dam ljubitelju živali. Jamnik, Dor-farje 3, Žabnica 6959 Šerif iz klana Režija: Terence Young, glavni vlogi:Lee Marvin in Richard Burton Šerif iz klana je režiserjev kompromis med zvezdniško zasedbo ter ameriškim družbenim redom, obravnava pa prastaro sramoto njihove demokracije: rasizem. A ne dovolj pogumno, niti radikalno, angažiranost je skrita za zgodbo o tipiziranem juž-njaškem mestecu, kjer prevladujejo člani klana KK (Ku Klux Klan je nastal takoj po secesijski vojni, od 1953 se imenuje Supreme Kingdom, a je še vedno rasistična teroristična organizacija). V ospredju dogajanj sta zagovornik črncev ter njegov prijatelj šerif. Filmska pripoved teče sicer brezhibno, rutinirano, globljih ali temeljitejših analiz, izpeljav in novosti pa ne nudi. Tudi nastop črnega upornika ne izzveni prepričljivo, čeprav je kot simbol obračuna nenehno prisoten. To temeljno zamisel film le nakazuje, družbene spremembe so povsem v senci primarne, v resnici pa morda le okvirne zgodbe in poudarjanja likov (Burtona), ljubezenskih dogodivščin, veščin karateja ter šerifovega (Marvin) neobvladanja poklicnih dolžnosti ob demonstracijah, posilstvih in umorih v navzkrižnem ognju zakona in vplivnih meščanov, čeprav proti njim na kraju nastopi, torej tudi proti KK. Stari svet propada, novi pa sožitja več ne potrebuje. Zagovornik črncev je v resnici samo nenasilnež, nad njegovim truplom pa jokata belo in črno dekle. Ta simbioza pa seveda ni obveljala v filmu, ko so snema" kadre posilstev. Ko je šlo za belko, vidimo le roko, ki seže po prestrašeni ženski, pri pasilstvih obeh črnk pa ves potek, od slačenja do akta. Je mar tako le zaradi strahu, da bi gledalci ne opazili, kako predstavnik »panterjev« brezbrižno odhaja mimo ognjev in trupel belega samouničenja? J. Poštrak Kranjska gora 17. decembra amer. barv. krim. PRIČE IN MORILCI Skofja Loka SORA 16. decembra ital. barv. komed. MALI GREH ob 20. uri 17. decembra ital. barv. komed. MALI GREH ob 18. in 20. uri 18. decembra amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHANA ob 20. uri Železniki OBZORJE 17. decembra ital. barv. vojni HEROJI ob 20. uri Občni zbor TD Kranj Kranj — Jutri popoldne ob 16. uri bo v dvorani občinske skupščine Kranj redni občini zbor Turističnega društva Kranj. Na zboru bodo člani društva ocenili delo zadnjih dveh let in sprejeli delovni program za prihodnje. -jk J modna hiša Zima je prinesla nove modne zahteve, ki bodo popestrile marsikatero žensko in moško garderobo. Pred nakupom toplih oblačil ne pozabite obiskati Modno hišo v Ljubljani, ki je za novo sezono pripravila zelo pester asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, modnih pletenin, metrskega blaga in galanterijskih artiklov ter modnih dodatkov, ki bodo tudi zelo primerno in praktično novoletno darilo. Ker želi Modna hiša ustreči vsem okusom in željam, boste našli v njenih prodajnih enotah v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu modele za vse starosti in postave po zmernih cenah. srečno 1976 - srečno 1976 srečno 1976 srečno 19 srečno 1 6 - srečno 1976 - srečno 1976 ZARJA JESENICE Prodaja v svojih prodajalnah na Jesenicah, v Mojstrani, Kranjski gori in na novoletnem sejmu v Kranju od 17. do 26. decembra Vaš dom bo topel in prijeten, če boste kupili pohištvo in opremo pri Zarji. Kupite darilo svojim bližnjim! Zarja vam za to priliko ponuja najprimernejša darila. Otroci bodo srečni in razigrani, če jih bo obiskal dedek Mraz. Obiščite nas na naših prodajnih mestih, zadovoljni boste z nakupom. _ srečno 1976 - srečno 1976 6 ~ SreČn° 1976 Predrzni tatvini Pred kratkim se je pred občinskim sodiščem v Kranju Drago Kukić, 23-letni delavec iz Drago-tina, zagovarjal zaradi dveh predrznih tatvin, ki jih je bil zagrešil pred dvema letoma, in sicer obe v enem dnevu. 27. oktobra 1973 se je Kukić z družbo zadrževal v gostilni Trebeč v Kranju: v njihovi družbi je bil tudi Anton Košnjek, ki je povedal, da ima v denarnici 2300 din. Tega denarja se je hotel Kukić polastiti. Medtem ko je dekle v njihovi družbi skušalo zamotiti Košnjeka, mu je Kukić iz zadnjega hlačnega žepa potegnil denarnico. Košnjek je začutil, da mu jemlje denarnico in je vzrojil ter Kukica udaril: ta se je zvalil pod mizo in tam nemoteno izpraznil denarnico, jo odvrgel in pobegnil. Denar je kasneje skupaj z družbo zapil. Kukić pa ima na vesti še drugo predrzno tatvino. Kukić je v družbi z Mehmedom Mulaličem in Miroslavom Raduljo srečal v bližini gostilne Johanca v Brito-fu Franca Žižmonda, ki se je skupaj z znancem vračal z neke fantovščine. Žižmonda je Mulalič udaril, da je padel, na tleh pa ga je Kukić še obrcal, da mu je izbil zob. Nato mu je z roke strgal še ročno uro znamke darwil vredno 300 din, vendar pa jo je kasneje, da ne bi pri njem našli dokazov za tatvino, odvrgel. Sodišče je Kukica obsodilo na 6 mesecev zapora, pri tem pa je upoštevalo njegovo dosedanjo nekaznovanost, pripravljenost, da povrne škodo, ni pa seveda moglo mimo tega, da sta bili obe dejanji izvršeni predrzno in na zvit način. L. M. Hitreje in varneje čez mejo Ta teden in tudi še prihodnji se bodo naše ceste napolnile tako kot vsako leto pred novim letom z zdomci, ki se za praznike vračajo domov na krajše počitnice. Že nekaj let nazaj je to vračanje omejeno predvsem na čas od 19. do 24. decembra. Običajno vodi pot v domovino preko važnejših mejnih prehodov kot so Šentilj, Korensko sedlo, Ljubelj in Gornja Radgona. Več sto tisoč potnikov domačih in tujih seveda pred prehodi tvori strnjeno kolono ne-strpnežev, ki čakajo na mejne formalnosti. Da bi se izgonili vrstam na mejnih prehodih, predlaga republiški svet za preventivo in vzgojo v prometu, da bi potniki, ki prihajajo v Jugoslavijo predvsem s severa, izbirali za prestop mejne prehode, ki se običajno manj uporabljajo. Prav za ta čas bo odprtih tudi nekaj manjših mejnih prehodov. Tako bodo poleg običajnih in znanih prehodov možni vstopi v Jugoslavijo iz vzhodne in severozahodne Avstrije in ZRN preko tehle mejnih prehodov: Holmec, Vič, Jurij. Trate, Cankova, Gederovci, Nasilno obnašanje Na leto in dva meseca zapora je občinsko sodišče v Kranju pred kratkim obsodilo 32-letne-ga strojnega ključavničarja Odona Seska iz Kranja. Sesek je bil obtožen kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja. Lani 17. julija je Sesek pobegnil iz ljubljanskih zaporov in prišel v Kranj, kjer se je ustavil v bifeju Živila. Tam so ga našli miličniki in ga povabili v službeni avtomobil. Čeprav sta ga dva miličnika peljala s transportnim prijemom, se jima je izvil, potegnil izza pasu nož in urezal v dlan leve roke miličnika Staneta Narata. Letos v oktobru pa je pretepel Matijo Repinca v njegovi hiši in ga laže poškodoval po glavi. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo med obtežilnimi okol-nostmi, da je Sesek znan nasilnež in razgrajač, ki je bil za taka dejanja že večkrat obsojen. Predavanje o prometu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri IS skupščine občine Kranj ter AMD Kranj in Šenčur ter ZŠAM Kranj prirejajo v nedeljo, 21. decembra, ob 9. uri v dvorani kina Center v Kranju predavanje za voznike motornih vozil in druge udeleženec v prometu. Strokovni sodelavec za prometno varnost pri skupščini mesta Ljubljane Marjan Metljak bo govoril o novostih v novi cestno prometni zakonodaji. Razpisna komisija osnovne šole w . Staneta Žagarja Lipnica razpisuje prosto delovno mesto učitelja , za gospodinjstvo (predmetni učitelj) za nedoločen čas. Pismene prijave sprejemamo do 31. decembra 1975. Gornja Radgona in Kuzma; prehoda Cankova in Jurih bosta odprta le za naše in avstrijske državljane. Iz severne in srednje Avstrije ter iz ZR Nemčije pa se potniki lahko usmerijo na mejne prehode Jezersko, Holmec in Vič. Iz zahodnega dela ZRN, zahodne Avstrije (Tirolske) pa naj potniki potujejo predvsem čez mejna prehoda Rateče in Jezersko. Potniki iz Švice, Francije in držav Beneluxa pa naj izbirajo predvsem mejne prehode zahodne Slovenije kot so Rožna dolina, Robič, Učeja, Fernetiči in Kozina. Morda ti prehodi pomenijo tudi kak kilometer več vožnje, vendar pa bo prehod meje prav gotovo na teh manj frekventiranih prehodih hitrejši, saj tu vsekakor ne bo kilometrskih kolon kot bodo brez dvoma na Šentilju, Korenskem sedlu, Ljubelju in Gornji Radgoni. Najhitrejši prihod v domovino pa bo vsekakor potovanje z vlakom ali letalom pa tudi najvarnejši bo. Upoštevati je namreč treba, da so prav sedaj na cestah najslabše vozne razmere. Razen dobre opreme vozila naši cestno prometni organi priporočajo zdomcem tudi večkratne postanke s počitkom, saj je utrujenost za volanom zelo zahrbtna. nesreč Zdrsnil s ceste V četrtek, 11. decembra, ob 18. uri se je na regionalni cesti med Škofjo Loko in Zirmi pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Avguštin Valenčič (roj. 1955) iz Form je v bližini Brodov v levem ovinku vozil z neprimerno hitrostjo, tako da ga je zaneslo v desno s ceste na bankino; voznik je zato sunkovito odvil v levo, da ga je zaneslo na levo stran ceste, kjer se je preobrnil na bok in na streho ter se zvalil po bregu kakih 35 metrov na travnik. Voznik je bil v nesreči huje ranjen, sopotnik Stane Rešek iz Škofje Loke pa laže. Škode na avtomobilu je za lO.OOOdin. Zaviral na spolzki cesti V nedeljo, 14. decembra, ob 18.^0 se je na Brniku pripetila prometna nezgoda zaradi zaviranja na spolzki cesti. Voznik osebnega avtomobila Franc Cerne (roj. 1923) iz Vevč je peljal proti Mengšu. V bližini letališča je na zasneženi cesti nekoliko zavrl, zaradi česar ga je zaneslo v levo. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Jusof Hrnčič (roj. 1949) iz Bistrice pri Tržiču, tako da sta avtomobila trčila. Za voznikom Cernetom je v prekratki varnostni razdalji vozila voznica Jasna Langus (roj. 1951) iz Maribora, ki ni mogla pravočasno ustaviti na zasneženi cesti in je trčila V zadnji del Čemet ovega avtomobila. V nesreči so bili laže ranjeni: voznik Hrnčič, sopotnica Silva Zore in voznica Langusova. le Čer-netova sopotnica je bila teže ranjena. Škode na vozilih je za 25.000 dinarjev. Nezgoda na zasneženi cesti V nedeljo, 14. decembra, ob 20.10 se je na magistralni cesti na Meji pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Cvetka Rjaveč (roj. 1948) iz Kranja je vozila proti Kranju; na zasneženi cesti pa jo je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati in jo je zaneslo v levo prav tedaj, ko je i/, nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Andraž Glavič (roj. 1951) iz Ljubljane. Huje ranjeno voznico RjavčeVO so prepeljali v bolnišnico. Škode na vozilih je za 30.000 din. L. M OBVESTILO Obveščamo občane Kranja, da bo lekarna na Cesti JLA 8 zaradi adaptacije prodajnega prostora od 14. do 21. decembra 1975 poslovala v prostoru pri zadnjem vhodu. Zaradi izredne utesnjenosti prostora bomo izdajali zdravila samo na recepte. Za nabavo zdravil brez recepta in ostalega blaga prosimo vse občane, da se obrnejo na lekarno Stražišče, Delavska cesta 19. Zaradi nujnosti del prosimo vse občane za razumevanje. Lekarna Kranj Cesta JLA 8 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata in strica Antona Mačka se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, kolektivu Oljarica Britof, dijakom 4. b. ekonomske šole iz Kranja. Posebna zahvala dr. Novaku za zdravljenje in g. kaplanu iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Anica, brat, sestra in ostalo sorodstvo Milje, 15. decembra 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in strica Viktorja Koželja mlinarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivu sodelavk in sodelavcem tovarne Vezenina Bled in Trgovskemu podjetju Koloniale Bled za izraženo sožalje, darovano cvetje in vence ter vsem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Branku Lubeju za njegovo dolgoletno zdravljenje, domačemu g. župniku za pogrebno opravilo ter sosedom za nesebično pomoč v teh težkih dneh. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Ivanka, Marija z možem, sestra Minka in ostalo sorodstvo. Grabče, 15. decembra 1975 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše nepozabne žene, mame, stare mame, sestre in tete Antonije Justin roj. Čadež se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi dr. Gregorčiču za zdravljenje, kolektivu MARMOR Hotavlje in TŠC — TOZI) ZVEZDA Kranj za vence in č. gospodu Kerdinu za cerkveni obred. Žalujoči: mož Franc, sinova Franc in Maks, hčerki Tončka in Minka z družinami Hotavlje, Kranj, Toronto, 13. decembra 1975 ZA HVALA Ob nenadni izgubi drage mame. babice, prababice in tete Ivane Mubi Ovnove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v dneh žalosti sočustvovali z nami. Hvala za darovano cvet je in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji pot i. V.^i njeni Predoslje, Kranj, Preddvor, 15. decembra 1975 Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj TOZD Engro, Kranj, n.sub.o. prodaja na licitaciji tovorni avtomobil TAM 2001 Licitacija bo v četrtek, 18. decembra 1975, ob 10. uri pred skladiščem Kokra v Kranju, Kolodvorska cesta (pri železniški postaji). Ogled avtomobila bo istega dne za družbeni sektor od 8. do 9. ure, za privatni sektor od 9. do 10. ure. SEZONA 75 - AO TRŽIČ Alpinistični odsek Tržič že vrsto let drži standardno kvaliteto in kvantiteto vzponov. V letošnjem letu so opravili skup/I^ •505 registriranih plezalnih vzponov. °a tega v letnih razmerah 299. 32 druge težavnostne stopnje, 96 tretje, 50 četrte, 68 pete in 53 šeste težavnostne stopnje. Zimskin pristopov na vrhove visoke preko 2000 m so opravili 150, vzponov pa 28. 12 tretje, 11 pete in 5 šeste težavnostne stopnje-7 vzponov je bilo zimskih prvenstvenih. Turnih smukov so opravili skupno 26. V tujini so opravili 1 vzpon druge težavnostne stopnje, 5 vzponov četrte m 2 vzpona šeste težavnostne stopnje. "rl" stopov na vrhove visoke preko 3000 m Pa skupno 16. V letošnjem letu so preplezan nekaj manj smeri v tujih gorstvih kot običajno. Vzpone jim je preprečilo slabo vreme. Dva člana odseka - Filip Bence m Borut Bergant sta se udeležila odprave na Kavkaz, Janez Lončar in Dušan Srečnik pa VI. JAHO. SEZONA 75 - AO KRANJ Število vzponov alpinističnega °^B^u v Kranju iz leta v leto narašča. Tako je M' tudi letošnja sezona rekordna. 49 član odseka, od tega 20 alpinistov, 16 Pr'Pra}0 nikov in 10 tečajnikov je skupno opravi 711 registriranih vzponov. V letnih razm rah je bilo opravljenih 449 vzpon?' 10 prve, 111 druge, 106 tretje, 120 četrte. 65 pete in 37 šeste težavnostne stopnje. 46 vzponov je bilo opravljenih tujih gorstvih, kjer je bilo preplezanih 8 prve, 1 druge, 7 tretje, 10 četrte, 17 pete'" 3 smeri šeste težavnostne stopnje. Pristop0 na vrhove visoke preko 3000 m je bilo Zimskih pristopov na vrhove visoke P«* 200()m je bilo 114, zimskih vzponov pa » od tega 10 prve, 15 druge, 17 tretje in <> t(; trte težavnostne stopnje. Turnih smukov, med njimi nekaj ekstremnih spustov vrhov v -Julijskih in Kamniških Alpah, Je bilo 45. Prvenstvenih vzponov, največ jih je o''° v domačih stenah Ravenske Kočne, bih Pa so tudi v Julijskih Alpah in Pakleni«'. Ie skupno 20, 6 jih je druge, 4 tretje, 6 četrte. pete in 2 Vzpona šeste- težavnostne stopnje. Odsek je poleg stalnih akcij - plezalne šole, tečajev, predavanj, skupnih tur v sodelovanju s planinskim društvom organiziral tudi odpravo na Kavkaz, katere se J1, poleg vodje - dr. Matija Horvata udeležil'' 1 članov odseka. 2 člana odseka - NeJ Zaplotnik in ing. Tomaž Jamnik pa sta sodelovala tudi na VI. JAHO. F. Stef Na Ledinah bo zrastel »Kranjski doifl Kranj - Zadnja seja uprav Članoma VI. jugoslovanske odbora Planinskega društva ^fl se je začela z manjšo slovesu Mistične himalajske odprave, k' )e p. tobra osvojila Makalu, Nejt-'u a$r plotniku in Tomažu Jamniku. noma kranjskega društva, je ^ ep0 ni odbor izročil posebno drust priznanje in nagradi. Zatem so odbora potrdili upravnega »stoja* gradnje nove planinske po— / n3 kranjskega društva rta Ledi'1'1" hO Jezerskim in se odločili, da s Jj£ imenovala »Kranjski dom 'ia H5fl nah«. Odločitev ima /.godovi ..ei temelje. Na Ledinah je bilo O;1" jti 1898. leta odločeno, da se V Kjgji ustanovi podružnica Slovens ^ planinskega društva. Upravni <^ ^ je nato ugodno ocenil akcijo "'v«. PI) Kranj v svobodi in 3000 ČJjVr<> Cilj je dosežen, saj kranjsko „<)\ združuje že več kot 3000 ^ Razpravljali so tudi o zaMJ zadnje seje glavnega odboj'«1 ninske zveze Slovenije. Menil' ■^'-.r planinske članarine ne gre )()|<> vati. K boljšemu gmotnem" {v žaju planinske organizacije "alj pO speva številnejše članstvo, |U(j /:i višja članarina. Enako velja Illk;1/> i" I" Maninski vestnik. Približati iredvsem mladim. Pri 80.000 < ',)|ti planinske organizacije l>i nl<"*'/o'11 naklada vsaj 20.000, ne l>;1 1 $ 6000 Občni zbor PD Radovljic! V petek, 19. decembra, b° •cmnra, )Viji. kolom je bil končan prvi del tekmovanja v prvi moški republiški ligi. V zadnjem kolu sta kranjska predstavnika igrala takole: Fužinar : Triglav 0:5, Gradil : Sava 5:0. Naslov jesenskega prvaka je osvojil Kemičar iz Hrastnika, Triglav je zasedel \>. mesto, Sava pa seje uvrstila na zadnje mesto. -J. J. 600 tekačev na Pokljuki Pokljuka je v nedeljo gostila rekordno število tekačev, ki so imeli za uvod v novo sezono na sporedu spominsko tekmovanje za memorial Prešernove brigade in množičen pohod po belih stezah Pokljuke. V ekipnem tekmovanju za memorial Prešernove brigade je zmagal kranjski Triglav, med posamezniki pa se je najbolj odlikoval Filip Kalan. Ob spomeniku padlim borcem tretjega bataljona Prešernove brigade je bila po končanem tekmovanju slovesnost, ki so jo pripravili učenci osnovne šole iz Gorij in pripadniki JLA. Vrstni red — člani: 1. Kalan (Gorje), 2. Jelene (Triglav), 3. Tajnikar (Olimpija), članice: 1. Kordež, 2. Bešter (obe Triglav), 3. Pavlic (Lovrenc), mlajši člani: 1. Poklukar (Gorje), 2. Djuričič (Jesenice), 3. Bešter (Triglav), starejši mladinci: 1. Cvajnar (Olimpija), 2. C. Podlogar (Gorje), 3. Kranjc (Lovrenc), starejše mladinke: 1. Fister (Triglav), 2. Munih (Olimpija), 3. Šporčič (Škrat), mlajši mladinci: 1. Podlogar (Gorje), 2. Djuričič, 3. Mrak (oba Jesenice), mlajše mladinke: 1. Kobentar (Jesenice), 2. Jelovčan (Triglav), 3. Pogačnik (Ihan), starejše pionirke: 1. Bešter (Triglav), 2. Perovšek, 3. Klemenčič (obe Dol), starejši pionirji: 1. Kršinar, 2. Munih (oba Olimpija), 3. Klemenčič (Dol), mlajši pionirji: 1. Šturm, 2. Demšar (oba Alples), 3. Pustovrh (Olimpija). J. J. Jereb prvi v Stražišču Na kegljišču gotišča Benedik v Stražišču se je v petek končalo 6. posamično prvenstvo v kegljanju za področje desnega brega Kranja. Nastopilo je 70 kegljačev, med katerimi je zanesljivo zmagal Milan Jereb. Vrstni red: 1. Milan Jereb 936 (rekord kegljišča), 2. Franc Tiringer 877, 3. Jože Stenovec 834, 4. Janez Potočnik 828, 5. Jože Benedik 824, 6. Martin Šilar 823 itd. J. J. Občni zbor ŠK Borec Vse ljubitelje šaha vabimo, da se udeležijo občnega zbora šahovskega kluba Borec, ki bo v petek, 19. decembra, ob 17. uri v dvorani kluba gospodarstvenikov na Prešernovi 11 v Kranju. v- #^ 1 1 Torek, 16. decembra 1975 7P Pripadniki JLA in jugoslovanskih oboroženih sil bodo 22. decembra, praznovali. Fantje v mornariških uniformah, uniformah jugoslovanskega vojnega letalstva in kopenske vojske ter njihovi starešine pričakujejo praznik s ponosom, z zavestjo, da so varno čuvali meje naše domovine, branili svobodo in naš samoupravni socialistični sistem, da so zgradili na kilometre in kilometre cest, vodovode, pomembne objekte in s tem družbi prihranili milijone in milijone dinarjev. Misli nam te dni hite v majhno bosansko mestece Rudo, v mestece, kjer se je rodila naša JLA, mestece, ki bo prav zaradi tega ostalo trajno zapisano v zgodovini naših narodov. Prekaljena v najtežjih dneh naše zgodovine, med zadnjo vojno, je JLA rasla" se razvijala! Njeni pripadniki so se zrasli z ljudstvom, v enotah naše armade se krepi bratstvo in enotnost. Pred letošnjim praznikom smo tri pripadnike JLA poprosili za nekaj besed. Odlična pripravljenost enot teritorialne obrambe jaški službi. Vojaško šolo za veze sem obiskoval. Nato pa sem bi} na strokovni specializaciji v Šentvidu pri Ljubljani. Ko so me vprašali, kam bi želel iti v službo, sem menil, da pravzaprav niti ni pomembno, kateri kraj naj bi bil to. Poslali so me v Škofjo Loko. Iz Škofje Loke sem se preselil v Ribnico, pa v Postojno, Ilirsko Bistrico, Pivko, no, -in zdaj sem že pet let v Kranju. Tu sem vodja vojaškega kluba. Na skrbi imam pripravo gledaliških predstav, tekmovanj, kvizov, kino predstav, koncertov ... Veliko dela je. Lahko pa povem, da si je nastope ,mojih' varovancev-vojakov samo letos ogledalo nad 35.000 ljudi. To pa ni malo.« Zdenko Kranjc, poročnik JLA, (37), iz Kranja: »Rojen sem bil v Slovenski Bistrici. Tudi oče, ki mi je letos umrl, je bil oficir. Tako se je naša družina vsaj vsakih pet let selila iz kraja v kraj. Po osnovni šoli sem se vpisal na gimnazijo in jo končal v Novem mestu. Ze kot gimnazijec, takrat sem obiskoval drugi letnik, Bem se odločil za vojaško službo. Ni mi žal. V Sarajevu, kjer sem bil na specializaciji, se je bilo potrebno odločiti, kam bo šel kdo v službo. Takoj sem se odločil za planinske enote. Tako sem prišel na Gorenjsko — v Škofjo Loko. Zdaj sem že dve leti v Kranju. Tu sem predsednik mladinske konference VP 1098 Kranj, nekaj časa pa sem bil tudi športni referent. V enoti imamo mladinsko konferenco, osnovne organizacije, najmanjše enote pa so aktivi. Tudi življenje na športnem področju je dokaj živahno. Prav zdaj pripravljam ekipo za Dražgoše, kjer bom tudi sam tekmoval.« Milenko Drobnjak, stari vodnik, (34), iz Kranja: »Doma sem iz Titovega Užica v Srbiji. Vojaški poklici so že kar domena naše družine. Brat je oficir, drugi brat mlajši oficir pa tudi bratranec je v vo- Milan Jerše, vojak, (26), iz Murske Sobote: »Po poklicu sem novinar pri lokalnem časopisu Vestnik v Murski Soboti. Sivo uniformo sem oblekel v Kranju pred dvema mesecema. Svečano sem prisegel 25. oktobra v Škofji Loki. Kar hitro sem se vključil v vojaški kolektiv. Zdaj v enoti vodim družbenopolitično izobraževanje za vojake. To mi niti ni težko, saj sem si pridobil kar precej znanja na tem področju na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Vsak dan zjutraj tudi informiram vojake o zunanjih in notranje političnih dogodkih preteklih štiriindvajset ^ur. Poleg tega pa sodelujem tudi v šahovski in drugih športnih sekcijah. Starešine imajo za naše delo veliko razumevanja. V prihodnjih dneh bom tudi v delegaciji, ki bo obiskovala gorenjske šole in učence seznanjala z življenjem in delom v JLA. Tako bom lahko še bolje spoznal Gorenjsko.« J. Govekar Dvojna številka glasila »Vihori« Pred dnevi je izšla dvojna številka glasila garnizije JLA Bohinjska Bela »Vihori«. Izid so finančno podprli delovni kolektivi LIP Bled, GG Bled, Gorenjka Lesce, blejsko turistično društvo ter oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Radovljica. List je uredil poročnik Nikola Ostojić, pri delu pa sta mu pomagala vojaka Davorin Mirt in Leopold Sajn. Največ prispevkov govori o delu in življenju vojakov ter o sodelovanju vojakov /. mladino V občini Radovljica. Nekaj člankov pa je posvečenih praznovanju dneva republike ter pripravam za praznovanje dneva JLA. V glasilu je tudi razpis občinske konference ZSMS Radovljica in garnizije JLA iz Bohinjske Bele za spis, pesem, sliko ali karikaturo na temo o splošnem ljudskem odporu v duhu povezovanja mladine z JLA. Razpis velja do 20. decembra. Takrat bodo izbrani in nagrajeni najboljši prispevki. JR V petek in soboto, 12. in 13. decembra, je bil v Mladinskem domu v Bohinju dvodnevni seminar za člane poveljstev in štabov teritorialnih enot iz radovljiške občine. »Sestali smo se z namenom, da ugotovimo sedanjo usposobljenost naših enot teritorialne obrambe in morebitne slabosti ter pomanjkljivosti,« je povedal komandant občinskega štaba teritorialnih enot radovljiške občine rezervni polkovnik Slavko Staroverski. »Določiti moramo izhodiščne točke za naše bodoče delo ter zavzeti jasna stališča, kakšno naj bo izobraževanje članov štabov in poveljstev. Že v preteklosti smo dosegli pomembne rezultate na vseh področjih. Menim, da smo vse naloge odlično opravili. To potrjujejo tudi dosežki pripadnikov naših enot.« V občini Radovljica so v preteklih letih dajali izjemno veliko pozornost izobraževanju pripadnikov teritorialnih enot in še posebno starešinskega kadra. Zato so enote iz leta v leto dosegale boljše rezultate. Zdaj so teritorialci v radovljiški občini po doseženih uspehih in rezultatih najboljši na Gorenjskem. »Naši pripadniki so se seznanili z vsemi mogočimi načini borbenega delovanja: od borbe proti raznim vrinjenim elementom, večjim ali manjšim helikopterskim desantom pa do izvajanja borbenih nalog v visokogorskem svetu. Težili smo, da se je lahko vsak posameznik usposobil za samostojno delo, kar je najbolj pomembno v splošni ljudski vojni. Na nedavni vaji proti helikopterskem desantu, ki smo jo pripravili v sodelovanju z JLA, smo dosegli izredne rezultate.« Pripadniki teritorialnih enot odlično sodelujejo z vsemi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami v občini. »To sodelovanje je izredno pomembno pri izvajanju skupnih nalog in zaradi utrjevanja koncepta splošnega ljudskega odpora,« pravi Slavko Staroverski. »Se posebno dobro sodelujemo s člani specializiranih organizacij, denimo s taborniki in planinci, ter s športniki. To je predvsem pomembno z vidika borbenega delovanja v visokogorskem svetu. Koristnost takega sodelovanja je pokazala zlasti odlično izvedena vaja na Triglavu, ki je bila doslej pravzaprav edinstvena v Jugoslaviji. Na tej vaji je bilo močno čutiti odgovornost vsakega posameznika, od vojakov do starešin. Delali smo vsi za enega in eden za vse. To je bila vaja, ki se tudi ne da drugače uspešno izvesti. To kaže visoko stopnjo borbene sposobnosti in pripravljenosti, visoko moralno zavest in disciplino. Kadarkoli pa izvajamo kako vajo v prostem času, vedno radi priskočimo na pomoč domačinom. To je predvsem prišlo do izraza na letošnji vaji ,Blegoš 75' v Martinj vrhu nad Selško dolino.« Podobne posvete kot je bil minuli petek in soboto v Bohinju pripravljajo Radovljičani vsako leto. Na njih rezervni starešine pregledajo preteklo delo, si zastavijo smernice za delo v bodoče, analizirajo pomembnejše vaje ter poiščejo zaključke, ugotovitve, ki so pomembne tudi za druge. Udeležba na seminarjih je vedno odlična, kar kaže na veliko pripadnost samoupravnemu socialističnemu sistemu. »V teritorialnih enotah radovljiške občine so ljudje različnih poklicev: od delavcev in kmetov do visoko izobraženih ljudi. Kljub temu nikdar ne pride do nerazumevanja med posameznimi pripadniki enot. Svoje enote tudi močno pomlajujemo. Pripravljamo se že na sprejem druge skupine mladincev prostovoljcev med pripadnike teritorialnih enot. Vanje se bo tokrat vključila predvsem delavska in kmečka mladina ter učenci poklicnih šol.« Občinski štab teritorialne obrambe iz Radovljice bo letos ob dnevu JLA — 22. decembru — od komandanta štaba gorenjske cone prejel posebno priznanje kot najboljši občinski štab. »Vsi uspehi so bili doseženi z minimalnimi sredstvi,« pripoveduje Slavko Staroverski. »Na pripadnika teritorialne enote pride le po 400 din letno. Na izredno razumevanje pa smo naleteli pri delovnih organizacijah. Mnoge med njimi za proste dni, ki jih njihovi zaposleni uporabijo zaradi vojaških vaj, ne zahtevajo povračila denarja. Povem pa naj tudi, da pri nas ne gre le za strokovno usposabljanje pripadnikov teritorialnih enot, ampak tudi za seznanjanje le-teh z notranjimi in zunanjepolitičnimi dogodki. Letos je kar sedem naših pripadnikov prejelo vojaška odlikovanja, petnajst je bilo pohvaljenih, okrog sedemdeset pa jih je napredovalo, torej dobilo višje čine. Pri bojnem streljanju smo dosegli odlične in prav dobre rezultate. Večina starešin in tudi pripadnikov enote je aktivnih v organizaciji ZK.« Še marsikaj bi bilo mogoče napisati o izvrstnih rezultatih enote teritorialne obrambe v občini Radovljica. Mogoče bi bilo pisati o odličnem sodelovanju z graničarji in pripadniki JLA, o množičnem sodelovanju pripadnikov enote na različnih športnih manifestacijah, sodelovanju z odbori za SLO, ZRVS itd. Toda naj bo' dovolj. O kvaliteti enote teritorialne obrambe v radovljiški občini dovolj zgovorno govorijo doseženi rezultati v preteklem obdobju. J. Govekar . Odlikovanja borcem za severno mejo Letošnji dan JLA in 30-letnico osvoboditve ter zmage nad fašizmom bodo slovesno proslavili tudi člani zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918 do 1919 iz radovljiške občine. Svečana proslava bo v soboto, 20. decembra, ob 15. url v domu upokojencev v Radovljici-Na njej bodo še živečim borcem podelili tudi spominske medalje z likom generala Maistra ter plakete. -jg lahko gradiš, če imas pri roki