Itev. 56.
Trst, v nedeljo 25. februvarja 1912
Tečaj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
twfi ob itetJenal) In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. z|utrt). Posamične gtev. se prodajajo po 3 nv6. (C stot.) y mnogih uibakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. ZaRtarele 8te?. po 5 nvč. (10 stot.) O0LA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak* nadali na vrsta K 2. Mali ogla9i po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Bdisosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu.
PINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol lata 12 K, 1 mesece 6 K ; os u*-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ue ozira laroeciDft na n«4«:js*o lzdanj* , EDINOSTI 1 itta« : s* o»lo loto Kron 5*30, za pol l*U Kron 3 00.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure»Wištvo li^tj. Nelranko-
vana pisma ae ne »prejemajo In rokapisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dan). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStfio-hranllnKnl račun štev. 841-652. TELFFOfl II. 11-57
Srbi in jugoslovansko vprašanje.
V Številki od minulega četrtka smo prinesli brzojavno poročilo o čudnem postopanju Srbov v bosanskem deželnem zboru. Srbi so glasovali ne le proti po Hrvatih predlaganem protestu proti sedanjemu režimu na Hrvatskem, temveč so podali neko posebno izjavo. Izrekli so se proti trializmu in za avtonomijo Bosne.
O trializmu, kakor si ga predstavljajo možje okoli „Hrvatske*, imamo sicer tudi mi svoje posebno mnenje, ki smo je je že obrazložili; smatramo ga v taki obliki za enostavno utopijo. Vendar pa mislimo, da prilike, kakor je bila ona v seji bosanskega deželnega zbora od minule srede nikakor niso primerne za to, da bi podajali take vrste izjave, s katerimi se takorekoč na ume ten način išče nasprotstev in sporov. Morda so se Srbi — v nadi, da koristijo svoji narodni stvari — dali uporabiti le kot sredstvo one Šibe, ki nas je dosedaj znala tako lepo strahovati po oni znani metodi: „Divide et innera". A Srbi se nahajajo v veliki zmoti, če mislijo, da so s tem kaj koristili svoji stvari. Nele da ji niso koristili, marveč so ji naravnost Škodovali. Oni ne bi bili smeli pozabiti, da bi vsi isti redarji, ki so minulo nedeljo streljali na Hrvate, utegnili prihodnjo nedeljo streljati na SrbeI Naj nam tu ne prihajajo z izgovorom, da so tudi oni obsodili brutalno postopanje policije pri nedeljskih demonstracijah. Ali dejstvo stoji, da so Srbi v bosanskem deželnem zboru s svojim nastopom preprečili enotni nastop deželnega zbora in s tem neizmerno Škodovali skupni jugoslovanski stvari. Škodovali .pa so s tem še posebno hrvatsko-srbski koaliciji ter ji otežkočiii položaj, če bo trpela hrvatsko-srbska koalicija, bo trpelo od tega Škodo v prvi vrsti srbstvo v Hrvatski in Slavoniji.
Naj že kdo misli o trializmu kakor hoče, časi v kakorŠnih živimo Jugoslovani sedaj, niso primerni za take izjave. Zato bi se morali Srbi v bosanskem deželnem zboru o tej priliki jednostavno pridružiti Hrvatom; glede svojega principijelnega stališča pa bi se bili mogli zavarovati s primerno izjavo.
Kakor že rečeno, smatramo mi združenje jugoslovanskih dežel v Veliko Hrvatsko, ki bi bila tretji enakopraven prostor v monarhiji, zautopijo. P*č pa smo uverjeni, da mora duaiizem v nedolgem času doživeti bankerot. Na razvalinah dualistične monarhije pa se i nora izvesti nova, federalistična drž. tvorba, v kateri morajo tvoriti jugoslovanske dežele posebno državnopravno enoto. To bi v formi sicer ne odgovarjalo strogo tri-aiističnemu programu, a v bistvu bi vendarle biio isto. Ctm pa bosanski Srbi zahtevajo avtonomijo za svojo deželo, so seveda s tem že tudi principijelni nasprotniki združenja Bosne in Hercegovine z ostalimi jugoslovanskimi deželami, in tu so oni na povsem krivi poti. Morda goje še vedno tajno nado, da se jim posreči doseči združenje Bosne in Hercegovine s#Srbijo. Ali, ko bi bosanski Srbi bili trezni politiki, bi bili morali pač že priti do uverjenja, da je to povsem izključeno. Misel, da je Avstrija nekaka Turčija, ki mera prej ali slej razpasti, je povsem kriva, izrek Palackega: „Ko bi Avstrije na bilo, bi jo trebalo ustvariti", ima še vedno svojo veljavo. Obstanek Avstrije je ne-le v interesu njenih narodov,
PODLISTEK
Vitez iz
biše.
25
(Le chevalier de Maison Rouge.)
Roman iz Časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumasstar.
„Podlež J" je vskliknil Lorin, „Madama Veto (Tako so imenovali Parižani Marijo Antoinetto) je mati tega otroka; ali bi hotel ti, da bi kdo silil tvojega sina, naj poje o tebi, da si malopridnež ?"
,Jaz!" je zatulil Simon; „ti hudobni aristokrat. Dam te aretirati!"
„Ti hočeš, da me aretirajo ? Samo poskusi kaj takega; jaz sem Termopilčan."
„Dobro, dobro, kdor se poslednji smeje, se najbolje smeje; medtem poberi moje kopito, Kapet, in šivaj svoj čevelj, sicer grom-ska strela J..."
„In jaz" je vskliknil Lorin, strašno bled, stopivši s stisnjeno pestjo korak naprej, ,.jaz ti pravim, da ne bo pobiral tvojega kopita, pravim ti, da ne bo šival čevljev, ti hudobnež?"
„Ah, vraga," je kričal Simon tresoč se od jeze.
V tem trenotku sta stopili na dvorišče
temveč tudi v interesu evropskega ravnotežja. Če bi torej tudi v notranjosti dobili premoč elementi, ki bi hoteli razpad monarhije — na kar pa danes, izuzemši kako eksaitirano glavo, ne misli nihče — bi preprečile to zunanje sile.
S tem dejstvom treba, da računajo vsi narodi, ki so ali lastnovoljno ali prisiljeni prišli v zvezo te monarhije — ne izuzemši bosanskih Srbov. Narodi torej ne smejo misliti na to, kako bi se laglje in hitreje, temveč na to, kako bi si bolje uredili svoje razmerje napram nji. S tega stališča Srbi ne bi smeli pozabiti, da tudi v slučaju avtonomije Bosne in Hercegovine oni ne bi imeli nikdar absolutne večine v deželi. V tem oziru so torej vsa njihova tozadevna stremljenja naravnost proti njih lastnim interesom. Seveda nam bi mogli odgovoriti, da bi v skupnem jugoslovanskem parlamentu oni bili še bolj v manjšini. Ali tu povsem pozabljajo, da med Hrvati vedno bolj izginjajo oni srboriteži, ki zanikajo obstoj srbstva, da je danes v Banovini večina naroda na strani hrvatsko-srbske koalicije, da vlada v Dalmaciji najlepša sloga med Hrvati in Srbi, da je torej povsem Izključeno, da bi se našla večina, ki bi v skupnem jugoslovanskem parlamentu zatirala Srbe. Ker so pa Srbi v deželnih zborih Hrvatske, Dalmacije in Bosne ter Hercegovine tudi sedaj v manjšini, bi s tem, da bi bili v skupnem parlamentu v manjšini, ne izgubili ničesar, pač pa bi neizmerno pridobili, ker bi bili združeni iz treh upravnih celot, na kateri so razdeljeni v eno samo. Bratom Srbom v Bosni in Hercegovini bi bilo pač želeti nekoliko več političnega obzorja in umeyanja duha časa.
V samozavesti je naša rešitev!
Kedor zaničuje se sam.
Podlaga jo tujčevi peti!
Koseski.
Največja nesreča za nas Slovence in Jugoslovane sploh je stari naš greh in naša slabost — pomanjkanje samozavesti. Zgodovina — ta najboljša učiteljica — nas uči, da narod, ki mu nedostaja samozavesti, ne živi, marveč le životari, ne gospodari, temveč le — hlapčuje.
Samozavest 1 Mnogo črnila se je sicer porabilo v tem pogledu za vzbujevalne čianke v raznih naših Časopisih in knjigah; dosti je bilo kričanja in poučevanja na neštetih javnih shodih; tratilo se je mnogo vspodbujevalnih besedi v ožjem družabnem krogu ; ali kljub tem še vedno — ako tudi se sicer, kar moramo priznati, obrača na bolje — niso imeli Številni opomini in ro-tenja vspeha v zaželjenl meri. Še se nismo povspeli do samozavesti, kakoršnje nam je absolutno treba, zato pa tudi izostajajo vspehi, za katere se borimo: danes nismo še jednakopravni v pravem pomenu te besede ne na ulici, ne v trgovini, ne v uradu in niti ne — cerkvi!
V dosego vsega tega treba tiste samozavesti, kakorŠna diči bratski nam narod češki. Posluževati se moramo vsepovsod, v trgovini, na ulici, v uradih itd. svojega materinega jezika in sicer v govoru in pisavi. Vsa naročila zunanjih naših trgovcev naj bi bila izključno slovenska, vse vloge na razne c. kr. kakor tudi privatne urade naj bi se vlagali in sestavljali v svojem jeziku in le
dve ženski; ena je imela v rokah papir. Obrnila se je k straži.
„Narednik," je zaklicala straža, „to je hči Tisonke, ki hoče videti svojo mater."
„Pusti jo mimo, ker dovoljuje to sve-tovalstvo Templa," je rekel Lorin, ki se ni hotel niti za trenotek okreniti, boječ se, da bi Simon porabil to priliko in zopet tepel otroka.
Straža je pustila ženski mimo; a komaj sta bila naredili par korakov po temnih stopnicah, sta srečali Maurica Lindeya, ki se je napotil za trenotek na dvorišče.
Nastala je že skoro noč, tako, da se ni moglo več razločevati potez njiju obrazov. Maurice ja je ustavil in vprašal :
„Kdo sti, občanki, in česa iščeta tu?"
„Jaz sem Sofija Tison," je odgovorila ena njiju „dobila sem dovoljenje obiskati svojo mater in zato prihajam sem."
„Da," je dejal Maurice, „toda dovoljenje imaš samo ti, občanka 1"
„Privedla sem s seboj svojo prijateljico zato, da sva vsaj dve ženski med tolikimi vojaki."
„Dobro; toda tvoja prijateljica ne pojde gori."
„Kakor Vam drago, občan," je rekla Sofija Tison in stisnila roko svoji prijateljici, ki se je bila od strahu naslonila k zidu.
v tem jeziku uaj bi se sprejemala uradna obvestila in rešitve.
Ali, kako stoji stvar v resnici! ? Sicer kaj radi jadlkujemo in se hudujemo, da razne trgovske tvrdke nočejo poznati našega jezika, da razni c. kr. uradi ne morajo občevati z nami v slov. jeziku itd. Vse prav, naše pritožbe so v tem pogledu gotovo več, nego opravičene. — Ali poglejmo nekoliko, kako delamo mi sami! Nismo-H mi sami krivi temu zapostavljanju našega jezika in naše narodnosti v trgovinah, uradih in povsod drugje ?
So sicer častne izjeme, ali po večini se vsi našinci, od iteligenta pa do zadnjega težaka poslužujejo za svoje novce v trgovinah najrajše le nam tujega jezika. In to celo tedaj, ko tega niti dobro ne obvladujejo. Trgovci z dežele, posebno iz Kranjske in Štajerske, se poslužujejo pri naročevanju blaga pri tuk. trgovskih tvrdkah po večini nemškega jezika, Čeprav se je že tolikokrat svarilo in grajalo v tem pogledu.
Na razne c. kr. urade vlagajo naše stranke vloge le prevečkrat v italijanskem in nemškem jeziku in se na teh uradih najrajše poslužujejo tega jezika. Častno izjemo delajo v tem pogledu res naši tržaški odvetniki. — Sedaj pa vprašamo: Kaj nam pomaga tarnanje o krivicah ki se nam gode od te in one strani, ako pa ob enem da-jamo nasprotniku sami orožje v roko ?! Kako naj ima naš boj za jednakopravnost vspeha, ako si pa sami sebi mečemo polena ped noge? In kako naj nas spoštujejo drugi, ko se ne spoštujemo mi sami?]
Ta gola dejstva so sicer žalostno spri-^ čevalo za našo „samozavest", ali najhujše to še vedno ni. Najhujša naša nesreča so oni takozvani „slovenski stariši", ki svojo družino, svoja deca vzgajajo v nam tujem jeziku ter ob enem seveda v tujem duhu. Taki nesrečni stariši in njih zarod so najhujša najbolj skeleča rana na našem telesu, največja gniloba na slovenskem drevesu, so v sramoto in zasmeh nam in sebi, ker so izdajice svoje krvi in lastnega naroda svojega! Tam, mej štirimi stenami takih družin dobiva slovenska samozavest najhujše udarce! Zamera gori, zamera doli: neobhodna potreba je, da se pričnemo enkrat intevziv-neje baviti tudi s to našo rak-rano.
Poznamo ljudi, ki so sicer grozno „glasni" za slovensko star, da, celo „radikale!- so, katerim je vse preveč počasno, prekonservativno, kar dela in ukrepa narodno vodstvo.
Ali ko tak „radikalec" prestopi prag svoje družine, kjer ravno bi moral najprej izvajati svoj narodni radikalizem, tam mej domačimi zidinami ni več niti sledi one samozavesti in radikalizma, katerega je imel prej polna usta na shodu, veselici, v kavarn?, gostilni. Tu, kjer bi bil naroden radikalizem res na svojem mestu, pa tak „ra-dikalec" italijanči, ali nemškutari, da bi imel tudi najhuji drugorodec svoje veselje nad njim.
Le prepogosti so konkretni slučaji, ko oče kriči na našem shodu za slovenske šole, sin mu pa istočasno demonstrira po ulicah za — italjansko univerzo; mati kriči na naši veselici: Živio Slovenci! a hči morda na prireditvi „Lege Nazionale": evviva Trieste italiana!
Res Je, sicer, da to najhuje naše zlo povspešujejo tudi razmere, v katerih živimo
„Straže," je zaklical Maurice, „pustite občanko Tison skoz; njena prijateljica bo čakala na stopnicah, in vi skrbite za to, da se pošteno ravna z njo."
Na to je Maurice preskočil tri ali štiri stopnice in naglo odšel proti dvorišču.
„Kaj je," je vprašal narodne gardiste, „kaj pomenja ta hrup. Krik nekega otroka je čuti do predsobe jetnikov."
„Čuj," je rekel Simon in je, misleč, da prihaja ojačenje, pokazal na Lorina, „ta aristokrat mi zabranjuje pretepati Kapeta."
„Da, pri bogu ! jaz sem mu zabranil," je dejal Lorin, potegnivši meč iz nožnice, „in če me še enkrat imenuješ aristokrata, ali izdajalca, ti porinem svoj meč skoz telo."
„To je grožnja!" je vskliknil Simon ; „straža, straža 1"
„Jaz sem straža," je rekel Lorin, „torej ne kliči me, kajti slaba ti bo predla, če pridem k tebi."
„Sem, občan uradnik, na pomoč!" je zaklical Simon, topot resnično ogrožen od Lorina.
„Narednik ima prav," je dejal Maurice hladno, „ti onečaščaš domovino, strahopetec, ko pretepaš otroka!"
„In zakaj ga še pretepa, Maurice! Ker otrok noče prepevati o madami Veto in sramotiti svoje matere."
„Podlež!" je vskliknil Maurice.
posebno tu v Trstu, ali v prvi vrsti so temu krivi vendarle stariši sami, kajti oni so prvi vzgojitelji in varuhi svojih otrok, potem še le prihaja šola in ne drugo.
Ako bi stariše vsikdar prešinjala slovenska samozavest, ne bi imeli danes v Trstu na tisoče in tisoče nasprotnikov, ki so našega rodu in krvi, a so se po krivdi vzgojiteljev in razmer ne le nam odtujili, marveč so postali ljuti naši nasprotniki.
Kar je zamujenega, se ne da več popraviti; ali gledati moramo in delati na to na vse načine, da vsaj v bodoče zavstavimo krvavenje te najbolj skeleče naše rane. Vsak zaveden Slovenec in Slovenka naj poučuje v tem pogledu manj zavednega soseda in rojaka, drami naj ga in vžiga mu samozavesti ! Ko bo narod naš enkrat prežet s samozavestjo, potem ne bo več daleč do jed-nakopravnostf, kajti kakor tak se bo posluževal povsod svojih pravic, čemur se sedaj le prerad Izogiblje; in mislil bo o sebi vse drugače, nego sedaj, ko je še prepojen z nekakim suženjskim duhom In predsodki.
Nismo nikakor mnenja, da naj se gre z glavo skozi zid, kakor bi to hoteli nekateri pretirani radikale!. Tudi ne vidimo rešitve našega vprašanja v kakem grdem osebnem napadanju in blatenju gotovih oseb, kakor to le preradi uganjajo gotovi ljudje, katerim je edino le do tega da napadajo In hujskajo, pa če tudi stem le Škodujejo, sebi, drugim in stvari, ne, mi smo mnenja, naj se vse naše zahteve vršijo v mejah dosto-nosti in stvarnosti; kritike naše — podprte vedno s konkretnimi dokazi — naj bodo, ako tudi ojstre, vendar vsikdar dostojne in stvarne. Z neprimernim napadanjem oseb, dosezamo ravno nasprotno od tega, kar želimo, odtujamo si še one, ki so nam vsaj kolikor toliko prijazni.
Da reasumiramo: Ako hočemo doseči jednakopravnost na vseh poljih, se moramo sami temeljito poboljšati, začeti moramo drugo samozavestnejše življenje. Zahtevati moramo vse svoje pravice dosledno v našem jeziku ter se tega jezika tudi posluževati povsod. A v prvi vrsti vzgsjajmo po vzoru Sokola značajno in samozavestno mladino, ker le na ta način pride narod naš do samozavesti in le samozavest ga privede konečno do popolne jednnkoprav-nosti na vseh poljih.
Zatorej: manj smešnega kričanja in osebnega napadanja ter več resnega vzgo-(evalnega dela, pa se za našo bodočnost ne bo treba več bati.
IZ HRVATSKE.
Tudi mlade Hrvatice se gibljejo.
Učenke osmega razreda zagrebške gospodinjske Šole, petdeset njih na Številu, so v petek opoludne po šoli priredile demonstracijo, s tem, da so najprvo pri odprtih oknih odpele „Lepo našo domovino" in so potem začele burno klicati : Abzug Čuvaj in abcug Madjari. Med pevanjem neke zbadalice na bana Čuvaja so učenke na to zapustile šolsko poslopje. Učenke liceja so poslale sarajevskim srednješolcem brzojavko, v kateri jim izražajo svoje simpatije. V četrtek bi bile Imele učenke obiskati predstavo učencev v gledališču, katere se pa niso udeležile v znak sočutja do ranjenega dijnka Sahin-agiča v Sarajevu. Za predstavo določeni denar so darovale Cirilmetodovi družbi.
„Tudi ti ?" je rekel Simon, „obdan sem torej od izdajalcev."
„Propalica !" je odvrnil uradnik, prijel Simona za vrat in mu strgal iz rok pas; „poskusi dokazati, da je Maurice Lindey izdajalec."
Zavihtel je pas z vso silo po kiparjevem hrbtu.
„Hvala, gospod" je rekel deček, ki je stoično opazoval ta prizor; toda maščeval se bo nad menoj."
„Pridi Kapet," je dejal Lorin, pridi moj otrok; če te bo še tepel, kliči na pomoč, in ta rabelj bo kaznovan. Naprej, mali Kapet, vrni se v svoj stolp."
„Zakaj me vi, moji zaščitniki, imenujete Kapeta? Saj veste dobro, da mi ni Kapet ime."
„Kako, da ni to tvoje ime," je rekel Lorin, „kako se vendar imenuješ?"
„Imenujem se Ludovik Karol Bourbon-ski. Kapet je ime enega mojih pradedov. Poznam francosko zgodovino; naučil me je oče."
V tem trenotku sta prišli ženski iz stolpa. Maurice je stopil k njima.
„No, občanka," je rekel obrnivši se k najbližji, „ali si videla svojo mater?"
Sofija Tison je hitro stopila med uradnika in tovarišico rekši: „Da, občan, hvala f lepa!"	(Dalje.)
teh dei pa se ni izvršilo takorekoč ničesar, Žvaček v GDlogorici v svoji propovedi iz-	Veliki slovanski ples ki so. ga pri-
ihiHLi »pm.. iTirinii t To h I valal med drueim ■	redila v bratski vza|emnosa. slovanska trza-
; bil torei virot da se Te 2 ^se ?Tw- pred nekoliko leti	|ka druS.va: .CeSka Beseda-, -Da.maUn,«
ustanovilo druStvo učenih Ijudif, ki so si pod	Skup", .Slovanska Čitalnica", „Srpska Ci-
krinko, da delajo za narod, stavili nalogo,	taonica" in hrvatsko društvo „Strossmayer",
da v narodu uničijo katoliško vero;	je združil sinoči v gledališki dvorani našega
da so si brezverci izbrali tri sedeže	.Narodnega doma" cvet tržaške slovanske
Pulo, Trst in Reko, od kjer navaljujejo na	gospode, kateri so se pridružili v prav čast-
vse, kar katoliško misli in dela, a sredstva	nem številu tudi ljubi gosti izven Trsta,
za to so jim novine v Trstu, na Reki in v	Ze v bujno zelenje ovita vez<* „Narod-
p„H;	nega doma" je obetala nekaj posebnega
da v te brezverske namene služijo tudi	a ko si vstopil pred vhod plesne dvorane.
480 tiskovnih pravd!
Zagrebško državno pravdništvo je dvig
nilo 480 obtožb proti urednikom zagrebških bil torej vzrok, da se je
listov. Tožbe se nanašajo na članke, ki so ta povsem nepričakovan korak Da z ob-
bili zaplenjeni za časa bana Čuvaja.	češkimi računi v puljsta mestni upravi ni
Značilno je tudi, da so od četrtka sem vse v redu, dokazuje dejstvo, da vladni ko -
karnaenkrat ponehale plembe časopisov! misar baron Gorizzutti včeraj ni našel v
No bil je že skrajni čas! Odkar je postal j ustnih blagajnah potrebni denar da bi
Čuvaj ban, so bili opozicijonalni časopisi mogel izplačati pometače in druge na teden
večkrat zaplenjeni, tako, da pride na dan'plačane delavce, terje moral vzet. v ta na-
nn o reč no oo oet zaplemb I	men na račun občine pri Kreditu posojilo
poprečno po pei zapiemo	uradniki in
da se v področju Tržaškega „Sokola" usta-jčuni vse v redu.	i <*a so ti Krivi preroki uveli za svoje	xs w .-	i u k ♦
ovi samostojen žfnski odsek, Tajnik g. Benedetti tudi včeraj še ni1 peklenske namene tudi - analfabetske goste, ves v š.rokoiistih palmah, ob strani k^ mu bo namen razširjati sokolsko idejo in hotel baronu Gorizzuttiju izročiti občinskih j tečaje, da bi ljudi naučili čitati, a ko bi jim pa prav tako m čna šetahšča m poč.val.šča, ^ubezen do nje tudi med našim Ženskom. j zavodov, sklicevaje se Vri temt naj 3 što;| tijerovali, da bi jih odvrnili od Kristusove ; vabeča k^odpočinku ta veselem^ pogovoru.
prosveto' konstatuje v!progah, vse v pomladnem zelenju. Preko razDušČenf "v'svoji Tunkcijl loliko" časa^^a1 „Naši Slogi" mirno in hladno: „Roditeljske I vsega pa razlito morje solnčnojasne elek-ie konstituiran novi zastop. Tajnik je tele-j sestanke nalaga šolski učni red, a tudi šol- trične svetlobe. A v tej razkošno opremam foniral članom upravnega sveta, ki sta bilaiske oblasti so že izdale več naredeb v tem dvorani potem ves kras našega ženstva,
~ • 1 ' ■ --*- - -	*--*---------- lesk in blesk najizbranejšrh toalet. Res diven,
opajaloč pogled.
Estrada je bila rezervirana, kakor smo
na vrsti, gg. Boccasiniju in Petrisu Ta dva!pogledu, pak se čudimo, kako more sve-sta se pedala v občinske zavode, kjer sta!čenik takim načinom buniti narod proti za-tudi protestirala proti zahtevi barona Goriz-: konu in odredbam državne oblasti. Kar se
Sedaj, po končanem pustu, moramo j tuta občinskih zavodov, ki pravi, da oftanejvere začeti z resnim delom in v ta namen se upravni svet, če tudi je občinski zastop1 „Odbor zberemo dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v' Sokolovi telovadnici. Na ta sestanek so vabljene vse Slovanke brez razlike stanu. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, da s tem ne prezremo kake rodoljubke, ki bi morda rada sodelovala v našem krogu.
Dosedaj se v splošnem naše ženske niso posebno zanimale za sokolsko idejo, ker mnoge, da lahko trdimo, velika večina njih je niti ne pozna, zato se nam na omenjenem sestanku razloži tako, da se nadejamo, da pridobimo za pravo delo marsikatero, ki nam je bila dosedaj tuja. Pa saj je sokolska ideja tudi tako vzvišena, da ne pridobivata zastonj TyrŠ in Fiigner od dne do dne več vernih učencev.
Le pomislimo nekoliko, kaj nam velevata! Da potom telovadbe združimo vse Slovanstvo. Da vzgajamo našo mladino v krepke može in žene, ki postanejo telesno in nravstveno močni člani slov. rodu. Z odprtimi rokami sprejmemo vse naše sestre. Kakor so Hrvatice, Srb kinje in Čehinje v svoji domovini vzorne Sokoliće, tako naj tudi njihove rojakinje, bivajoče tukaj pri nas, ne zaosta-nejo za svojimi sestrami in da prihite k nam, da se v bratski slogi podamo na veliko delo.
Na svidenje torej v četrtek dne 29. t. m.! Ravnajmo se po geslu našega Aškerca: Slovenec vsaki bodi Sokol hraber Slovenka vsaka vrla Sokolića.
zuttija, skiicevaje se na Štatut. Baron Goriz-zutti je na to rekel, da pusti tam za kontrolo štiri svoje uradnike, ki jih je imel seboj. Svetovalca sta seveda tudi proti temu protestirala, a baron Gorizzutti je na kratko odgovoril, da v slučaju vpiranja uporabi silo. Oba svetovalca sta na to potom okrožnice pozvala vse uradnike zavodov, naj ne priznajo nikake druge avtoritete izvzemši one upravnega sveta. Ko so opoldne uradniki izšli, je baron Gorizzutti pustil zapečatiti vrata raznih sob. Tajnik mu tudi še sedaj ni hotel izročiti ključev.
Seveda je ob teh dogodkih vsa italijanska signoria Istre po konci Posebno gospodje v Poreču stikajo glave skupaj in se posvetujejo o sredstvih, da bi preprečili stvari, ki imajo priti. Če jim bo vse to pomagalo, je seveda drugo vprašanje. Preveliki so grehi, ki jih ima italijanska oligarhija Istre na svoji vesti in konečno se zdi, da tudi ona ne odide nemezi maščevanja.
*
* *
Z ozirom na veliko razburjenje, katero kažejo Italijani zbog dogodkov v Puli, je silo pričakovati, da bodo tudi tržaški Itali-ani v sinočnji seji deželnega zbora vsaj v obliki kakega ptetoničnega protesta povzdignili svoj glas v prilog svoje ,zatirane" sosestrime — italijanske Pule. Ali gospo-
pa tiče analfabetskin tečajev, pa pobijajo g. že rekli, za n^jodličnejše goste. Tu so pri-
metni/ _ A n« tni a n ct upn ifcnu • a Hr
župnika katoliški dijaki sami, ki se zbirajo okolo društva „Dobrila" in ki so izdali
čakovali gostov - dostojanstvenikov : g. dr. Stare kot predsednik prireditvenega odbora
proglas za take tečaje (v katerem so du- in predsednik „Slovanske Otalnice" ter pred
■	«•	•	V ♦ J !• ___ t__I!	_	J I	_ f _ V _ _ 1 11_1 _ _ A _ 11__	l« A «« n In (f	r"V \ t I
hovnike in učitelje pozivali na sodelovanje)
Končno poživlja „Odbor za prosveto" stareje in mlaje rodoljube, naj se zamislijo, kam vse to vodi!
„Naša Sloga" pa je napisala na adreso g. župnika Žvačeka: „Naj pride g. župnik k nam pogledat neko pismo, kako lepo zna on „zaklinjati kukce na trsu". Mi pa smo toliko — brezverski, da tega dopisa nismo objavili ravno iz ozirov do duhovskega stanu".
Mi pa zaključujemo: Vse navedene go-rostastasne trditve naj gospod župnik opraviči pred — svojo vestjo!
Socijalisti in dr. Ferfolja. Zgodilo se je do pičice natančno, kakor smo svoj čas prorokovali. G. dr. Ferfolja Je na neki deželni konferenci slovenske socijalno-demo-kratične stranke predlagal resolucijo, ki obsoja znano glasovanje dr. Puecherja in tovarišev glede šolskih družb. Radi te resolucije se je razvila med našimi socialisti precej ostra debata. Dr. Turna je napisal članek proti dr. Ferfolji in sicer v tonu, ki med sodrugi ni običajen. Sodrug Milost je ob tej priliki napravil dober dovtip, češ,
dom se je bržkone dozdevalo, da bo naj- „tri doktorje imamo v stranki, in še ti se
•______I___U n Ja Cn.(nl!n m% i rt^Anl H AlTl n
bolje molčati.
* * *
S prevzetjem občinskih zavodov v upravo vladnega komisarja nastane vprašanje; Kaj Je z mestno hranilnico (civica cassa di risparmio), kjer se steka pupilarni denar.
To je čisto občinski zavod, katero vodi poseben, od občinskega zastopa izvoljen kuratorij. Z razpustom občinske uprave Je prenehala tudi funkcija tega kuratorija in samoobsebi umevno je, da prevzame tudi ta zavod vladni komisar v svojo upravo. S tem bi vsaj nastopile v tem zavodu normalne razmere in bi od zavoda imeli primeren delež dobička tudi Hrvatje, dočim so dosedaj vseh dobrot tega zavoda bili deležni le Italijani in celo regnikoli.
Domače vesti.
Politično društvo „Edinost« v Trstu ima odborovo sejo jutri v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 3. uri popoludne v „Slovanski Čitalnici".
Žalostne pojave. Pod tem naslovom priobčuje „Odbor za prosveto" v Pazinu v zadnji „Naši Slogi" članek, v katerem navaja par dejstev, ki kažejo v čudni luči ro-doljubje in ljubezen do narodnega napredka onih, na srečo le redko sejanih reformatorjev, ki bi hoteli zanesti tudi v našo Istro — kranjske razmere. — Tako so v Trvižu uveli strastno agitacijo proti — tečaju za analfabete, prirejenem po tamošnjem učitelju. A dober znak o zdravem smislu ljudstva je, da vsa agitacija fe Imela le kla-vern vspeh. Da-si Je sicer kakih deset an-alfabetov odstopilo, vendar se je število obiskovalcev tečaja podvojilo.
V	Trvižu so novostrujarji ustanovili mladeniško društvo „Seljačka Sloga". Ob otvoritvi pa je učitelj Josip Bačić pozdravil navzoče z besedami: „Donašam vam pozdrav od onih učiteljev, ki so se odcepili od brezverskih!" Tako je govoril novostru-Jar, da-si dobro ve, da učitelji okolo „Narodne prosvete" stoje na verskem stališču. Neki narodni pregovor pravi, da pes ne laja radi sela, ampak radi sebe; tako tudi Bačić hujska narod, ne radi vere, ampak radi — sebel
V	Tinjanu se je vršil roditeljski sestanek, na katerem Je govoril prof. Novljan iz Pazina, razlagajoč, kako se morata šola in
kregajo". G. dr. Ferfolja ni ostal dolžan odgovora in je napisal v „Zarji" vrsto člankov, v katerih zagovarja svoje stališče. Kaj je povedal dr. Ferfolja tako groznega? Primerjal je „Lego nazionale" in družbo sv. Cirila in Metoda in prišel do zaključka, da se ti dve družbi glede tendence ne morete primerjati, kajti naša družba je v ofenzivi.
Izrekel se je proti nasilni asimilaciji našega naroda, pač pa nima nič proti mirni asimilaciji, kjer je ta Izvedljiva, Slovenski socijalni demokratje nimajo povoda nasprotovati delu CMD, kjer je to delo eminentno kulturno In ker ustanovlja šole Izključno v krajih, kjer nam jih drugorodna večina noče
dati. Dr. Ferfolja je popolnoma za ena- drž- policije pl. Manussi, in njegov namest
Tržaški deželni zbor.
Sinočnjo sejo deželnega zbora je dež. glavar otvoril ob 7*40. Potem ko je bil pre-čltan in brez prigovora odobren zapisnik zadnje seje, je župan dal prečitati sledečo interpelacijo dr. Rybara in tovarišev na c. kr. vlado
v zadevi ljudskega štetja.
V odgovoru na dve, po podpisanih vloženi interpelaciji, oziroma posl. dr. Mra-cha v zadevi revizije ljudskega štetja je g. vladni zastopnik izjavil, da more vlada ugotoviti, da so pač bile ugotovljene razne nepravilnosti magistratnih komisarjev pri ljudskem štetju, da pa uspeh še ni mogel biti objavljen, ker tedaj še niso bila izvršena vsa tozadevna dela. Ker je pa sedaj ono delo dovršeno in ker je največjega interesa, da se čimpreje spozna resultate, in to tembolj, ker je tudi mestni magistrat takoj objavil resultate ljudskega štetja, resultate, ki se v smislu gorinavedene izjave c. kr. vlade ne morejo smatrati za take, ki bi odgovarjali dejanskemu stanju, se podpisani obračajo na c. kr. viado s sledečo interpelacijo : Ali je c. kr. vlada pripravljena takoj predložiti popravljene številke zadnjega ljudskega štetja, posebno kar se tiče ob-čevalnega jezika ?
Ko je bila prečitana ta interpelacija, Je dež. glavar naznanil, da mu je od vlade došel zakonski načrt vodopravnega zakona. Ker je načrt zelo obsežen, predlaga, da se izroči dež. odboru v študijo, kar Je bilo sprejeto
Nato je deželni zbor brez debate sprejel zakon v zadevi povišanja davka od ded-ščin v korist ljudskih šol in za bolniške troške. — Dalje je bila sprejeta po vladi zahtevana sprememba v zadnjem zasedanju sklenjenega zakona v zadevi pogozdovanja okoličanskega Krasa; po tem spremenjenem zakonu spadajo vse pogojzdene parcele 20 let pod kontrolo pogozdovalne komisije.
Ker je bil stem izcrpljen dnevni red, je dež glavar zaključil sejo ob 8.40 zvečer, ter prosil poslance, naj ostanejo v dvorani za tajno sejo mestnega sveta.
Razpust občinskega za stopa v Puli.
Odpor občinskih uradnikov proti vladnemu komisarju.
Razpust občinskega zastopa oziroma mestnega sveta puljskega je vzbudil splošno
senzacijo. Prišel pa Je ta energični korak j dom podpirati medsebojno za dobro vzgojo vlade tudi res povsem nepričakovano. Kerj otrok. Po tem govoru Je nastopil g. župe-je pa znano, da vlada čuva svoje italijanske; upravitelj Križman, ki Je trdil, da so skli-!nje vse češke soc. demokracije in tudi — Benjamine kakor punčico svojega očesa, je catelji tega sestanka njega „mimoišU«, a s nemške. Te dni se Je vršil v Lionu shod jasno, da je morala imeti za ta svoj ukrep tem da so prezrli — cerkev.	francoske socijalne demokracije. Bil je na-
zelo tehtne razloge. In kakor se govori, so j „Odbor za prosveto" konstatuje, da to vzoč tudi češki sodrug Nemec, ki je izjavil, tu vmes pred vsem veliki neredi v občin-' ne odgovarja resnici, ker se Je gosp. učitelj da se socljalizem zamore svobodno razvijati
sedniki ostalih prirejajočih društev, gg. Am-čič, Costaperaria, dr. Krstulović in Kubička s svojimi soprogami, katerim so se priključili tudi narodni poslanci gg.: dr. Rybar, dr. Martlnis in dr. Slavik s soprogami. Ob prihodu poslancev je zasvirala godba himno „Hej Slovani".
Ples je otvoril s polonezo predsednik prireditvenega odbora g. dr. S are z gospo dr. Krstulovićevo, sledili pa so sledeči pari: g. inž. Costaperaria z gospo Kubičkovo, g. dr. Krstulović z gospo dr. Staretovo, g. Kubička z gospo Costaperarijevo, g. dr. Rybar z gospo županjo dr. Tavčarjevo, g. dr. Martinis z gospo dr. Rybarevo in g. dr. Čok z gospo dr. Maitinisovo; nato pa se je razvil animiran ples, pri katerem je plesalo nad sto parov.
Okrog polu 11. je vstopil v dvorano gospod c. kr. namestnik, presvetli knez Hohenlohe, ki je bil pozdravljen s cesarsko himno. Prireditveni odbor je sprejel visokega gosta že v veži „Narodnega doma". Na estradi se je pozneje predstavilo gospodu namestniku več drugih odličnih gostov in posebno se je opažalo, da se je gospod namestnik zelo živahno pogovarjal z ljubljansko županjo gospo dr. Tavčarjevo, ki mu jo je predstavil državni poslanec gosp. dr. O. Rybar.
Izmed ostalih odličnih gostov, ki so posetili ples, naj omenimo, kakor že rečeno, ljubljansko županjo gospo dr. Tavčarjevo, generala Kraussa, admirala Cohena, predsednika pomorske oblasti Dellesa, podrav-natelja c. kr. drž. železnice Aurednička, predsednika deželnega sodišča.dr. Milovčiča, posebno odposlanca goriške Čitalnice prof. Medveda z gospo soprogo, dr. Kvekvića z gospo soprogo, dr. Wolfa z gospo soprogo, veletržca Miloševića s soprogo itd.
Oprostili so se pa predsednik c. kr.
kopravnost in miren razvoj vseh narodov. Pritožuje se tudi, da pri italijanski soc. de-demokraciji je večkrat nedostajalo čuta za enakopravnost In italijanski socijalisti so večkrat zapostavljali svoje slov. sodruge, ki so tako zaljubljeni v italijansko kulturo, da omalovažujejo vse kar je slovensko.
To in marsikaj resničnega je povedal dr. Ferfolja v „Zarji". Ta izvajanja so naletela pri nekaterih sodrugih na velika na-sprotstva. Prvi, ki je očital dr. Ferfolji ne-socijalistično mišljenje, je bil marksist dr. Tumal I
Včerajšnja „Zarja" pa prinaša izpod
nik dr. Mahkovec, predsednik finančnega ravnateljstva baron Kober se je oprostil po svet. Goljevščeku, zastopan pa je bil po dr. Gregoriču, ter ravnatelj podružnice Živ-nostenske banke Hrabanek. Posebej pa naj pripomnimo, da je prihitelo na prireditev jako lepo število Ljubljančanov.
Ta ples, ki r>e je pokazal kot pravi re-prezentedjski ples ^tržaškega Slovanstva in je i po svojem sijaju i po svojem pomenu za tržaško slovansko družabno življenje nadkriljeval vse dosedanje prireditve te vrste, zasluži res odlično mesto v analih našega narodnega razvoja, saj je pritegnil k
peresa nekega ing. St. članek, ki očita dr.u skupnemu delu vse naše slovanske kroge, Ferfolji vse možno. Pisec pravi, da je pi-
res sicer le na družabnem polju, toda iz takih stikov se poraja skupno delo tudi v resnih časih.
Zato smo pa tudi z očitno radostjo pozdravili inicijativo Slovanske Čitalnice, ki Jo je podala za to prireditev, ter izrekamo njej, posebno pa njenemu predsedniku g. dr. Staretu, ki je bil duša cele prireditve, in vsem ostalim sodelujočim bratskim društvom svoje odkrito priznanje. — Bil je to res krasen večer, vreden najlepšega spomina.
Principi socijalizma. Sinoči je imelo društvo „Ljudski oder" svoje zadnje predavanje v starem „Delavskem domu". Predaval je g. Abditus o „Principih socijalizma". V svojem, obširno zasnovanem predavanju je predavatelj najprej podal kratko zgodovino socijalizma, kakor tudi načrt raznih socialističnih teorij. Zanimivejši Je bil drugi del, v katerem je Abditus orisal temelje sedanjega socijalističnega nauka in pojašnjeval šest resnic socijalizma:
1.) demokracijo, 2.) avtonomijo individua, 3.) samovlado ljudstva. Pri tej točki se Je predavatelj dotaknil tudi narodnost-negavprašanja. Po njegovem naziranjujsocija-lizem ne izključuje narodnosti. Socijalizera zahteva narodno enotnost. 4.) kolektivizem proizvajalnih sredstev ter slednjič 5.) in 6.) zahtevo socijalizma, da se imata delo in
škem gospodarstvu In občinskih računih. > Zlatič, čim je dobil pismo od predavatelja^ v okvirju svobodnih narodov. Temu so f ran- produkcija družabno organizirati. — Preda-Italijanska večina mestnega sveta je delala j takoj podal k g. župeupravitelju, obvestit ga coski sodrugi navdušeno ploskali	vanje Je bilo dobro obiskano,
dolgove na dolgove ter najemala posojila v o sestanku.	Mari je tudi njih mišljenje nesodja- j Članice ženske skupine „N. D. O."
svrho izvedbe gotovih javnih del. Od vseh Na Novega leta dan Je g. župnik Lud. listlčno ? 11	in gospice, ki želijo pristopiti k ženski crga-
sanje dr.a Ferfolje nesocijalistično, prepojeno z narodnjaštvom.
Ing. St pravi, da „Zarja" bi ne bila smela sprejeti onih člankov. Dalje pravi, da nima narodnost za socijaliste nobenega globljega pomena, njim da se gre samo za razredni boj. Nadalje očita dr.u Ferfolji, da zanaša spore med socijaliste, da je prepojen z narodnjaško ideologijo, da je zašel na napačna pota itd.
Dr. Ferfolja je dobil od svojih sodru-gov res hud poper pod nos. Niti na misel nam ne prihaja, da bi ga branili; to stori že sam.
Pribiti hočemo le, da ing. St. ni v svojem članku izpodbil niti ene dr. Ferfoljeve trditve in se je omejil le na splošna očitanja. Zanimiva pa Je polemika tudi za nas, ker nudi upogled v mišljenje raznih slov. sodrugov, od katerih imajo nekateri, kakor n. pr. ing. St. res čudne pojme o narodnosti in socijalizmu in tičijo še globoko v letih oseminštiridesetih.
Ako je naziranje dr. Ferfolje nesocijalistično, je ravnotako nesocijalistično nazira-
rJiaciji, so vabljene na sestanek, ki se bo -vršil danes ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška AsiŠkega št. 2. — Članice NDO, ki plačujejo 10 vin. na teden, imajo na razpolago čitalnico, knjižnico in znižane cene k društvenim prireditvam in v slovensko gledališče. Članice, ki plačujejo 30 vin. na teden, dobivajo v slučaju bolezni dnevno podporo 80 vin. Ženska skupina dobi v kratkem ločene prostore, v katerih se bo shajala. Zatorej poživljamo ženske, ki se hočejo organizirati v svrho poboljšanja svojih stanovskih razmer, naj se udeležijo tega važnega sestanka.
Prepovedana prodaja predmetov v korist „Lege nazionale". Finančno ravnateljstvo za Dalmacijo je prepovedalo prodajo kolkov, vžigalic, pisemskega in cigaretnega papirja „Lege Nazionale" po vseh ces. kr. trafikah v Dalmaciji!
Slovenščina na pošti na trgu Giu-seppina. Opetovano že smo objavili pritožbe, da na pošti na trgu Giuseppina ne izdajajo slovenskih potrdil na pošiijatve s slovenskim naslovom. Včeraj nam Je bilo zopet prinešeno v uredništvo tako italijansko potrdilo, izdano na pošiljatev s slovenskim naslovom. Ne dosti to, nimajo na tem poštnem uradu niti slovenskih poštnih spre-mic in drugih tiskovin. Kakor je torej razvidno, se poštna uprava požvižga na vse naše pritožbe!
„Naš dom". Od raznih strani prihajajo na naše uredništvo in tudi na odbor stanovanjske zadruge „Naš dom" vprašanja, kaj je s to zadrugo, če zadruga sploh kaj deluje itd. ? Na vsa ta vprašanja moremo odgovoriti, da so pravila zadruge že registrirana in da more torej začeti s svojim delovanjem. — Kolikor smo se mi informirali, odbor tudi prav pridno deluje in se sestaja redno v seje. O vsem tem, kaj Je odbor „Našega doma" dosedaj ukrepal In sklepal, pa lišsakor ni možno javno razpravljati, ker stvari niso Še dozorele v toliko. Ko bo vse, kar je odbor dosedaj sklenil in storil, zrelo za javnost, bodo tudi člani obveščeni ali potom „Edinosti" ali na drug način.
Ples otrok. O plesu otrok minule nedelje je prinesel ljubljanski „Slovenec" kratko beležko, v kateri izreka syoje pomisleke proti sličnim prireditvam. „Slovenčeva" tozadevna beležka, ki je sicer pisana v dobrohotnem in dostojnem tonu, zaključuje z opazko, da se na tak način ne vzgaja otrok po Spartanski. „Slovenski narod" je na to reagiral, priznavši da so nazori o primernosti takih plesov za otroke prav različni, da je pa tudi gospa dr. Šusteršičeva ves minuli predpust prirejala v hotelu „Union" plesne vaje za otroke. Tudi socialistična „Zarja" se je izrekla proti takim prireditvam iz vzgojnih, gospodarskih in zdravstvenih ozlrov.
Zdelo se nam je potrebno, da omenimo ie glasove ljubljanskih listov, ker so tudi v Trstu razdeljena mnenja, je-li so take prireditve za otroke primerne ali ne. Zato bi morda bilo v interesu stvari, ko bi se začelo razmotrivati o vprašanju, bi-11 bilo umestno, da se ta poskus z otroškim plesom obnovi ali ne.
Pošiljanje pisem brzojavnim potom. Dj ustreže izraženi želji trgovskega sveta, je odredilo ministerstvo za trgovino, da se začenši s 1. aprilom t. 1. — za sedaj le na poskušnjo — uvede odpoŠiljanje pisem brzojavnim potom. To bodo pisma, ki se bodo v nočni uri in za znižane pristojbine brzojavno oddajala na določeni kraj, ako je tam brzojavni urad s popolno aH polovično nočno službo; sicer pa brzojavnemu uradu, ki je najbliži kraju, kamor je pismo namenjeno. Tu preidejo take brzojavke kakor navadna pisma v poštno službo. Taki pisemski telegrami se morejo oddajati le v kraju, kjer so brzojavni uradi odprti javnem prometu vsaj do 10. ure zvečer. V sprejemala pa se bodo taka pisma le v urah od 7. do 10. zvečer in sicer edino le pri pregraji. Od na-napotkov je dovoljen le napotek: poste re-stnnte, toda mora biti označen s polnimi besedami. Pisemski telegrami morajo biti označeni s črkama L. T. (lettre-telegramme) in siccr neposredno pred adresso. Če v kraju kamor je pismo določeno, ni brzojavnega urada, treba to izrecno označili v adresi; istotako treba tudi označiti, ako v določenem kraju in tudi poštnega urada. Vsebina ph-ma mora biti sestavljena v odprtem jeziku. Pristojbina za taksirano besedo znaša 1 5 stot., najmanje pa 60 st. za telegram po razmerju, da je pristojbina na zgoraj zao-krogliti v Število, ki se da deliti skozi deset. Druge pristojbine za poštno poslovanje in plačati. Dostavljanje takih pisemskih telegramov se vrši cb prvem dostavljanju navadnih pisem. Ekspresnega dostavljanja ni. Če bi taka brzojavka vsled kake pomote v brzojavnem obratu ne prišla, na določeni kra}, ali pa, če bi prišla pozneje, nego po navadnem poštnem pošiljanju, se odpošilja-telju — ako to zahteva — povrne plačana pristojbina.
K petkovi seji mestnega sveta. Ker naše tozadevno poročilo o včerajšnji seji na dotfčnem mestu ni bilo povsem jasno, moramo konstatirati, da so se seje vdeležili tudi drugi slovenski svetovalci in ne-le dr. Periot; le o priliki glasovanja o predlogu svet. Puecherja, naj se seja pretrga za četrt ure, je bil v dvorani prisoten v svrho kontrole samo dr„ Pertot, ki se je pa vzdržal glasovanja.
Prijateljem in znancem pok. slovenskega skladatelja Antona Hajdriha. —
Podružnica „Glasbene Matice" izda v kratkem 7 Hajdrihovih še neobjavljenih moških zborov. Pri tej priliki bi pa tudi rabila sliko (fotografijo) pokojnika. Zato se obrača do znancev pokojnega Hajdriha, da bi ji blagovolil kdo posoditi za kratek Čas sliko. — Eventualno pošiljatev naj se naslovi na: Karel Mahkota, c. kr. učitelj Trst — ulica Piccardl 15.
Prva tržaška narodna godba NDO. Podpisani vljudno vabi vse tov. izvršujoče člane (godce), da se redno vdeležejejo god-benih vaj, ki se vršijo ob to.kih, četrtih in sobotah točno ob 8. ure zvečer v društenih prostorih ul. sv. Marka Št. 21. Tem potom se opozarja one člane godce, ki ne mislijo več sodelovati pri društvu, da nemudoma izročijo društveno godalo, obleko in muzikalno knjižico. — V nasprotnem slučaju bo odbor postopal po pravilih. Nadalje naznanja, da ima društvo vsakovrstnih inštrumentov na razpolago. Prijatelji glazbe, ki imajo veselje do učenja, naj se nemudoma zgla-sijo v zgoraj navedenih dneh in urah pri odboru, ali pa pri gostilničarju Vik. Kosiču, v novem delavskem konsumnem društvu „Trst", ul. sv. Marka št. 19.
Ker se v najkrajšem času vstanovi tudi orkester, prosimo da se prijavi čim največ že dobro izvežbenih igralcev in novih učencev. Da bo moglo društvo to lepo in krasno idejo izvršiti, prosi slav. slovensko občinstvo, da ga moralno in materijalno podpira s tem, da pristopi čim več ustavnih članov, ki plačajo enkrat za vselej 20 K. Podporni člani pa 20 stotink mesečno. Odbor, zvest si svoje naloge, Id ga čaka, upa, da ta poziv ne ostane glas vpijočega v puščavi, ampak, da najde odmeva v vseh narodno-zavednih tržaških Slovencih in Slovanih sploh.
ODBOR
prve tržaške narodne godbe NDO.
Novo delavsko konsumno društvo
„Trst" pri sv. Jakobu ul. sv. Marka št. 19. Prejeli smo:
Kakor že javljeno v tem listu, odprlo je to društvo svojo novo gostilno v eni najbolj obljudenih ulic sv. Jakobskega okraja, kjer stanuje največ, po večini narodno-za-vednih slovenskih delavcev. Da je bilo potrebno tako društvo, Je razvidno že iz tega, da so bili ob otvoritvi gostilne zasedeni vsi prostori do zadnjega kotička, po večini od našega delavstva, ki je takoj spoznalo korist in pomen te nove „Šentjakobske narodne trdnjave". Kdor si je izpočetka mislil, da je to novo društvo samo za konkurenco že dvema obstoječima narodnima društvenima gostilnima, se je jako motil. Tisti, ki je minule pustne praznike obiskoval Šentjakobske gostilne, se je mogel takoj uveriti, da je temu res tako. Kajti naše že obstoječe narodne gostilne so bile prenapolnjene samo našega slov. občinstva. — Nasprotno pa so bile Jako pičlo obiskovane od naših zagri-žencev.
To Je torej dokaz, da je naše občinstvo po velikem številu polnilo tuje nam gostilne in lokale. Razveseljivo znamenje je za nas, da nas je toliko Šentjakobskih Slovencev, da nam dve shajališči ne zadostujeta, ampak da jih trebamo še več. Kajti, čim bolj se bomo družili tem bolj se bomo i spoznavali medseboj, tako bomo mogli tem bolj imponirati našim nasprotnikom.
Kljubu vsemu njihovemu zavijanju in potajevanju vendar rastemo in se razvijamo toliko na političnem, kolikor na gospodar-j skem polju. Kadar se dobro ojačimo gospodarski, bo naša zmaga gotova. — Novo društvo je že sedaj v Jako spretnih rokah, to je pokazal odbor že s svojim dosedanjim delovanjem.
Danes popoludne ob 5. uri bo koncerten večer z godbo in petjem. Na veselo svidenje danes v Novem kon. del. društvu „Trst".	Šentjakobčan I.
Dijaško podporno društvo v Trstu vabi ponovno na občni zbor, ki se vrši Jutri v ponedeljek ob 8.30 zv. v gorenjem prostoru restavr. „Balkan" po sledečem dnevnem redu:
1) Nagovor predsednika, 2) Poročilo tajnika, 3) Poročilo blagajnika, 4) Poročilo pregled, računov, 5) Sprememba pravil 6) Volitev odbora, 7) Predlogi in nasveti. — Z ozirorn na važnost tega prekoristnega dobrodelnega društva v pomeč revni slov. srednješolski miadini upamo, da se člani kakor tudi drugi dobrotniki v mnogobrojnem številu udeleže tega zborovanja.
Rojanska podružnica družbe sv. Ciril in Metoda priredi dne 5. majnika veselico na korist Družbe. Ozirom na ta pleme-
JG/vuMnjovcu
Mstajzc ^rLctže/ iiv^ievvLoču^e; AausnJtzka' ^oufov.hpn/j&is AO/ &amcr AxniKaJxy.
i^i^z
Fra telil Rauber
Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente Zaloga ustrojenih kož.
Nova prodajalna 2latarja-urarja
yflessan3ro Čamaro, £rst
CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, privesk', zapestnice, zlate In srebrne ure, stenske ure itd. itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne.
Na novo otvorjen !
HOTELIMPERIBL
a REKA. ca
mmi:
Vel-ka izbera potrebščin «a čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
AR TURO M0DRICKY
Prodajalnlca manuf. btsga In drobnih predmetov
Trsi, ul. Bclvedere 32.
Zaloga odej, prešitih od K 6-40 dalie, flanelaste od K 2 40 dalje, volnene od K 3*— dalje. Bel fuatanj, piquet barvan, zavese, preproge, trliž in volna za zmetnice, malije vseh vrst bombažnate in volnene za mornarje, čepice, dežniki, moderci, ovratniki, manšete iz platna in gumija, ovratnice, perilo na meter in izgotovljeno ter drobnarije po cenah, da d« ni bati koakurence.
Dr. Al. Martinem
Cesare Cosciancich
m
kencesijonirafii zobo-tehniK >*
ordinira od 9.—1. In od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33
IL nad. Telefon 1708.
S
:: ZOBOZDRAVNIK ::
Dr. Hinko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 9 — 1, 3—6.
blaa o za ženske in sukno za moSke obleke, zadnje mode razpo&llja najceneje Jugoslovanska razpošlljalna
R. Stermecki v Celju št. 3f 2
Vzoroi na zahtevo poitnlne prosto.
STRUCHEL & JERITSCH
manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
SOV PKIHOi) fuštaiija, baržuna, fcožnhoiue, malij. rok*vic, ženskeg* in mo« kega blaga. — Od«*je prešite tu ^lnciie, bvilu, modrci, svila, okraski in drobnarije.
"	-"T
Pomlad 1912
Sijajni dohod svilenega blaga za obleke in bluz ,
_____________dvojne velikosti, Pe*u de soie, svila Umelion. Crema
de Chine, popeiio itd. Najnovejše: Ottoman place za mantilje in kostima. =====
i	== Surova svila po vsak ceni. =====
PrllikO " Pousea v barvah po 58 in 68 stotink. Surah - looih barvah po K 1 48.
Alla Citta cli Lione
Trst, piazza della Borsa štev. 3
:	Uzorci za deželo franko.	:
BMW.II 'M—wmmmmmmmmmmmmmmmm
I3 Velika zaloga in tovarna pohištva f
ANDREJ JUG - TRST
a »
„ a-o
m# » §.
s I* Via S. Lucia 6-18	Via S. Lucia 5-18 Jsf
™ BOGATA IN LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHlSTTA TAPETARIJ # ■ ^ DELO SOLIDNO	l> fukomtmlb atoli«.	CENE ZMERNE. # <"S
m a-C
ij
Pomladanske novosti
za ženske in moške obleke
prihajajo v ogromni množini edini slovenski trgovini
SUKNJI
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna
hiša Prokop Skorkoysky
i sin v Humpolcu, Češka. Vzerol na zahtevo franko. Zelo zmerne oene. Na željo dajam tukaj Ugotavljati ■•-spoake obleke.
ZEFIRE
OSTftEDNf BANKA CESKfCS
CDHDITCI CM PODRUŽNICA v TB&3U
or Uni I LLblf = piazza del pomnom : :! Vloge sa Mue 4 V/o Prtujefe ?ioge !
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji
VADIJE u KAVCIJE • • - MESJALHIOA-
Uradne are od 9.- 12. dopoL in 2.-6. pop.
Križmančič & Bresčak
7rst, ulica Jfuova št. 37.
Poštena postrežba. — Nizke cene. — Sveže blago. llxorci se poitljajo na zahtevo franko.
= CENTRALA V PRAGI. s
Ustanovljena leta 18tt8.
PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-
cah, na Dunaju - Iglavi - Klatovu -
Kra^ovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - Li-
bercih - Melniku - Mistek - Frideku -
Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah
Plznju - Piseku - Prostjejovu - Taboru meM&tsaumBmauaoBame ma	—
ZIVNOSTENSKA BANKA
Podružnica v Trstu.
Delniška glavnica: K 80 milijonov. Rezervni in varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78.
Izvršuje vse bančne posle. Sprejema borzna naročila.
4
Obrestuje vloare na vložne knjižice pi»
V1 tekočem računa po dogovora.
Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJME na vrednostne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE m carinske kredite. — izdaja
promese. Zavaruje srečke proti kurini izgubi. - Oskrbnje iakaso na vseh tnzemskiii in inozemskih Ugih
Ugodno letoiisče! Ugodno letovišče!
Dvorec
»koraj nov, v najlepšem kraju Istre, v Porto-rose, tik železniške postaje, z lepim razgledom na morje iu samo 3 min. oddaljen od morje in od morske koj»elii; se takoj - ladi preselitve
proda aSi odda v najem
s pohištvom ali brez pohištva.
Dvorec ima tri sobe in kuhinjo, z deane in leve strani vrt (skupno 1200 □ met.) spredaj gloriet in studenčica (najzdravejša voda celega okraja) in vse udobnosti za malo družino, j
Najlepša pri ika za letoviščarje. Cene zmerne.
Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod št. 14 in daje tudi potrebna pojasnila.
Skladišče kož barvane7v5ehnvrst
rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevlje* (tomaje). Tetačja kože črne in rumene (Bokskaib). voščila usl najbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje d-želo izvršuje točno in hitro
Lorenzo Gaggiasielli
Irst, ul. Čase ma M (poleg kavarns Secials)
Cesore Benedetich
ni usoja naznaniti Blav. občinstvu, kakor tudi svojim cenjenim odjemalcem, da ie odprl
Trst, ulica Caserma štev. 13
: MESNICO :
EX vd. CARLINA.
Na prodaj je najboljše goveje, telečje, ovčje in J oštru novo meso. perutnina, kakor tudi
specijaliteta : -JST GRAŠKO MESO. "
Postrežba tudi na dom
Telefon štev. 57/1 V.
H
a
pokusite pivo
češke delniške pivovarne
v ČEŠKIH BUDEJEVICAH. Je Izborno, na plzenski zaloge: način narejeno. zaloge:
LJUBLJANA: F. H. Rohrman; ifl TRST: Sehmldt & Peloei. POSTOJNA: Eiait stotnik Garzaroll; K PULA: Lacko Križ. TRNOVO : Rudolf Talenčič.	J REKA—SUŠAK: Aute Sablick.
Prodajainica ur
Trst, Campo S. §iaconw 5.
(slovenska hiBa). • Velik izbor ur na sidro in za gospe. - Izbor verižic vpake vrste. - BudiinikiK 5s-30. Regulatorji Sron 20.
Poprave po najzmernejih cenah.	51
EMILIA CEREGRTO
TRST
Campo San Giacomo štev. 2. Priporoča cenj. občinstvu svojo
trgovino pisarniških in šolskik potrebščin.
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst.
s
a
a
0 a n s
Cea. priT in kr.
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In reserve 243,000.000 kron).
Podružnica v TRSTU
Piazza Nuova it. 2 Častno poslopje) sprejme t Bvoje
Jeklene varnostne celice
sdelane od svetovne tvrdke Arnbeim t Berolino ■aj&m£ene proti poiarn ln vlomu, pobrane ln upravljanje vrednot, kakor tudi samo pohrano zaprtih zavojev, t: r d& v dotičnih jeklenih celicah t najem
:* varnostne shrambice (sajes) ::
:&e!ičnib velikosti, t katerih se lahko shranijo vred-
noatnl papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemna z banko.
ia gorivo, petrolja in stavb, materijala
Josip Miceiii
Trst, via San Clllino št. 2 (Sv. Ivan)
i: l l .TRIBUNA* = 9 5
m 5 ,splindac
W	OS
« najlažja dvokolesa ^
amerik. tipa ko došla ^ v velikanskem številu 3_____
j t Gorico, stolno nlico 2-4. 5	f
Pekarna ln slaščičarna
Zavadlal
Podpisana naznanja slavnemu občinstva, 4i je odprla gostilno
T Trstu, ulica Giulia star. le.
„Znr Stadt Laibah"
Točije se vina prve vrste.
Teran . po K 1*28 Istrsko črno K -*96 Istrsko belo „ 1-04 Vipavsko . . „ 1*04
===== Kuhinja vedno pripravljena.	■ -
MARIJA ASACHER.
Jfaznanilo.
Dovoljujem si naznaniti si. občinstvu, da sem se preselil s svojo
vojaško in civilno krojačnico
iz velike vojašnice v ulico Gios/ue Car-ducci (Chiosco communale).
Jakob T(up,
vojaški in civilni krojač.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižice
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3 V/o
Rentni davjJt plača direktac zavod.
Bavi se tudi z vsemi hankovnimi posli, tez zavarovanjem proti zgnbam na žrebanju
Sbvenci! Slovani!
Poslužujte se vsi
edino slovenske urame !n zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsafco narečbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZU POVH.
Velika
Klum.
izbera pohiSrva ; prodaja na obroke, v novi zalogi ul. delle ac^ue šu 7. I*h»
stss
Maio stanovanje
takoj	Prijazne ponudbe pod : Dragutaa 0»ić.
na inseratni oddelek Edinosti	2S7
Marino Mattulich
Trst, ul. de le Pesi« 10, I. nad. (v Mižin Jerkiča). Tovarna pečatov, tablic, pečatov za iaprnije, glavarstva, ura ie itd. Pihalni ia bopirtki »tr »ji. 20*2
Carniel Umberto
trgovi sa s tu- ta inozems «iaii pri. delki. Via Conti 18 (troga! ali o a Ferrisra . BkladiMe testenin, ItaUJ&nakesa rit*, naj-lntjilh olj, mesnine in sira. Naravno maalo, Fina vina. Pivo v bataljkaii. Poau-etba na dom. Poitne pošiljat j-o po 5 kg. Hi*ke oene«
Mihaol I omnp Tr.t.m soiitario it 25 milldOi L d I lipe — Fassrna Is aladfii-
čama. — Večkrat m dan svet ktmfc — Posebnost vino ia like :1 v steslenloah. — Postrežba tudi na dom.
Anton Krušič,
Slovenci i
V ■ V
—	ni ljuski tu vi	i »
Frana Jot.pa &t 3^. Isdeluje obleke po meri v vsakem kroj«. Sprejema tudi naročila izvea Gorice. Pri narefiila zadostuje prana intr*. V	»i ima rasaovrsbu*
blago ter razptfcilja ur.orce sa ogled Cena smerne.
Ali ie zdaj ne vesie, da je edm: Val fotograf ANTON JERtlC? Trst, via dtlla Poste 10. — Gorica, gosposka ■!. T-
ArUomo Aiberti
Očali
najboljše vrste, bogata zaloga, od 70 vin. naprej, čudeži I
„Helvetla", ul. Barrlera 19
Gramofoni in plošče.
slovan« naprej.
zavod za iedelovasje is barvAaje kožukoviae v Trstu, ulica Pouz ana 131. Telefuu 25—56 Zalega in bogata izbera vsatovratnlh kožshovis. Prflvrsma naročbe iu vsako popravljanja. Cisti is pere vsako-vrsto kožuhovine.	1»7S<
Hobert Cian, urar, š^:1^
žepne in atenske ure ter sprejema vsake popravljanj •> po nl<.ki eeal % dvoletnim jamstvom.
Stara grška žganjarna . .
v Trstu, Via Oavaaa &. Tu se dobi bogata izbira litvorjov ; apecija itete: grSii in franco?iii Krojač kranjski brinjavec, kraŠ£i alivorec ia briski tropino-vec iu rum. Oen& nizke, izber« greučia SlaiČMie is
zapečenci. GtaCa maaLici iz Andrej A ntonopula.
— Cie pri poro U
m:£ar£~i laojste.'. Trs:, ali ca I Jt»oi|*	Belvedere Stev. 8 iz f r i u | s
vsakovrstna mizaraka deia.
Josip Stolfa
Velika zaloga ploše s skimi komadi od K
Poskusite FI- Co1iitfnu ki ie nai" GOVO KAVO	f;nej5i ln
G-i^irdam
8peeljallst za zdravjraje kurjih oiea, 4lpl»-mlrac raceeelsJh
-ZDRAVNIK -
Dr. D. KARAM AN
specij Act za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od llVz do 1V2 in od 4V2 do popoldne. TELEFON 177/IV.
^ga.fi^gg.Ž.^g Amfaulat. Corso 23,1.
6. A. HOHOVICH - TRST
allea Popterosao fit, telefon 72h ; nllca Artisti it. 7, telefon 1736. - Reka, Corno.
Uatano IJeno ISSO.
Josipa
Trst, um S. Mcreo št. 15.
Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri ▼ steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom.
RESTAVRACIJA
,RLLR STRZIOME'
Trst, trg pred juž. kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora).
Priporoča se slavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo akosi Trst za obilen obisk. Teči se izvrstno pivo in vino prve vrste. — DOilBi KUHINJA.
CENE ZMERNE.
Lastnik Anton Andrijančić,
bivši vratar hotela „Balkan".
Sveža jajca in žive kokoši
so na prodaj po nizki ceni
o Trstu, ulicu Giosuč Carducd iO.
Glavno zastopstvo in skladišče s veto vnoznanih pisalnih strojev
,UNDERWOOD<
aa vidno pisanje in tabulator.
Pisalni stroji in reproduktivni aparati vseh sistemov.
PRITIKLINE. — REGISTRATORJI. AMERIKANSKO POHIŠTVO. = TVORNICA ŽIGOVA. —
Ozdravi takoj navadna ia EBHtar^nakurja o* jate? ;ih izderi na najnava inej!!! na< čin ::: brez vaake bolećme. Gai&ntira ozdravljesje v
__meso rastočih sotitov. lio še
luhte v^aze debelosti. Na zahteve pride tatli sa de«
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke k. ICHIZNIČ :: ob kolodvoru Podmetač
SPREJEMA V IZVRŠITEV i vsa v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE. VlLE, ŠOLE, BOLNIŠNICE. CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE s popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd.
Prormčmd ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce (n cene.
Parketna tvornica ^»rpa^S^:
ttftoe Iz hrast In bukovega lesa. Psstrtiba takojšnja za vuki ■Miho I
Stnnnfi liielet M m t stniarsle stroki natajoče izlelte. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaSko izvedena. — Obisk strokovnjaka
interesentom brezplaCea.	_3»
^ Zastopstvo in zaloga glasovitih
PIANINO¥ v
GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ
c. k. dvorni založnik in drn^ih uvetovnih tvnik ▼ novi talogi piaaovujeT
JOS. MINAftlK - TRST
Piazza Goldcni št. 12, 1. ncd.
Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene
I	obroki — na posodo — uglašenja.
<
Najnovejši taljiV!, zbidjlvl
pustni predmeti
se dobijo samo
I v ulici delle Poste 9
|	pri RUDOLFU VOJTECH.
Hans Scheidler
= zobot^hnlk =====
zoIk)tehnik Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoni st. 5. II.

Pozor!
Opoldne in zvečer abonemont, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Znerne cene.
Restavracija-Hotel Balkan
uvedbo številjenja ur od 0 do 24, so v glavnem dospeli pozitivni odgovori, a posebno smatrajo tako štetje ur od 0 do 24 pripravno za vojaštvo, ker bo to velike koristi v slučaju mobilizacije. Sicer je železniški vozni red s številjenjem ur od 0 do 24 že dlje časa uveden v Italiji in Belgiji, a tudi v Švici je mnogo prijateljev tega zi-stema Štetja časa. To je nagnilo francoskega ministra za javna dela, da je izdal odredbo, da se pri sestavi bodočega poletnega železniškega voznega reda uvede novi način označevanja ur pri velikih železniških mrežah. Istočasno je pa pozval prefekte, naj izdajo slične odredbe tudi za lokalne železnice pojedinih departementov. Na ta način upa, da skloni tudi Nemčijo, da popusti in odstopi od svojega dosedanjega označevanja časa. Ako sprejme Nemčija ta zistem, potem bo uveden seveda tudi v naši monarhiji. Na prejšnjih kongresih za uvedbo splošnega časa se ni moglo doseči edin-stva redi tega, ker poedinl narodi, ki so sodelovali na kongresu, niso hoteli opustiti začetnega meridijana svojega računjenja časa.
General Miljatin In ustava carin Aleksandra 11.
V Jalti na Krimu je umrl teh dni popolnoma pozabljen od sveta general Milju-tin, ki je bil svoj čas eden najintimnejlh svetovalcev ruskega carja Aleksandra II., ki so radi svojih liberalnih nazorov morali skoraj vsi zapustiti svoja mesta, ko je prišel na prestol Aleksander III. Ta preokret je imel svoj izvir v oni znameniti seji državnega sveta, v kateri se je razpravljalo pod predsedstvom Aleksandra III. o načrtu ustave, ki ga je zapustil pokojni car, seveda samo, kar se tiče oblike, ker je bilo gotovo, da odkloni car ta načrt še prej, nego izrečejo svoja mnenja državni svetniki. Zapisnik te seje je nedavno temu obelodanil nek ruski zgodovinski časnik; a ker je general Miljutin na tej seji najodločneje zastopal ideje Aleksandra U. pred njegovim sinom in naslednikom, podajamo tu iz tega zapisnika povodom smrti 96-letnega generala Milju-tina glavne točke : Čim je, pričela seja, je car podelil besedo tedanjemu vojnemu ministru Miljutinu. Isti je očrtajoč blagoslovljeno vladanje Aleksandra II., naglaŠal posebno skrb pokojnega vladarja za dvignenje države, omenil je tudi velikih simpatij, ki si jih je pridobil tudi še po svoji smrti s svojo namero, da da Rusiji ustavo. Pri teh besedah ga je prekinil car rekoč: „Gotovo, nu, čim je nemški cesar Viljem zvedel za to namero, ga je v lastnoročnem pismu prosil, da opusti to misel. Ako bodo pa razmere zahtevale ustavo, tedaj naj po možnosti omeji pravice poslancev, da vso moč kakor prej pridrži v svojih rokah." S tem je bil rešen svobodcumni načrt ministra za notranje stvari, Lorisa Melikova, ki ga je tako vneto zagovarjal vojni minister, general Miljutin.
Tedaj je povzel besedo vrhni kurator sv. Sinoda Pobjedonoscev, ter je ves bled od
—r--------- — - —. -	razburjenosti vskliknil: „V Rusiji se hoče
ležen in nevaren tekmovalec v boju za1 uvesti ustavo 1 Kakor se je nekdaj klicalo nadvladje ob Srednjezemskem morju. In Finis p0i0niaetako se more sedaj kl!-v odgovor na to je francoska vlada iz- Jatl Finiš Russiae 1" Kon-sti-tu-ci-Ja ? Kaj javila v parlamentu, da je Srednje morje je konstitucjja ? Zapadna Evropa kaže vsak domena edine Francije. Se ostreji je odgo- Jj da ,e pomočrijca vseh krivic in izvir vor Tunezov, katerih sovraštvo do Italijanov. v a 2{a z ogorčenjem je pokazal na je velikansko narastlo. Italijani v Tunisu so FranC0Sfc0 kjer se je z ustavo omogočilo bojkotirani in preganjani. Ogrenevajo jimi Gambettf da se je Uvignil do diktatorja, življenje. Da, slljeni so celo zapuščati Zopet je ^Aleksander prekinil govor-Tunis.	nika: „Pridružujem se Vašemu nazoru...
Italijani v kraljestvu morajo trpeti vse Razun tega so mi danski kralj in njegovi
Pravična razdelitev — ozlovoljenja.
Rimski dopisnik „Agr. Tagblatta" pri-občuje ta-Ie zanimivi članek:
To besedo je izustil svojedobno Luigi Luzzatti. Navadno skrbi vsaka državna umetnost po jednaki razdelitvi luči in sence
—	prijateljstva in nasprotstva. Drugače pa današnja italijanska državna umetnost. Zdi se kakor da je nje jedini cilj, da si na vseh straneh pridobiva nasprotnikov, a na nobeni strani prijateljev. Da je trozveza zelo omahljivo ogredje, ki bi se vzlic vsem naporom za ohranjenje moglo zrušiti kar čez noč — to ni na vse zadnje nič več novega. Vladni organi, še bolj pa trozvezi sovražna opozicijonelna glasila trdijo sicer, da je obnovitev trozveze gotova stvar. Ali to je glasba bodočnosti.
Nu, dozdevati bi se moralo, da si bo Italija prizadevala, da se zagotovi vsaj od strani triple-entente (Francija, Anglija in Rusija) in da bo iskala čim tesnejih odnoša-jev do Francije in Anglije. AU tu prihaja do besede politika „pravične razdelitve". In Italija le znala sijajno doseči, da je v Franciji popolnoma odigrala. Nerodni poskusi, da bi napadala Turčijo celo na — francoz-kih iadijah, so prinesli s seboj povsem nepričakovanih posledic. Nastalo je namreč novo vprašanje — glede Tunisa. V Tunisu so bila jako sprejemljiva tla za italijansko izseljevanje. Bilo je to najbliži in najnarav-neji ekspanzijski centrum, pravo zaledje Italije. Nekaj nad 30.000 Francozov (poleg Arabov in druzih elementov) in 140.000 Italijanov — to je bilo številno razmerje evropskega naseljenja v Tunisu. Cisto številno pretežje je torej na italijanski strani in Francozi so to naraščanje italijanskega elementa puščali dolgo časa brez vsacega oporekanja. Bilo je to v njih najlastnejem interesu, ker iz svojih lastnih moči niso mogli kolonizirati dežele ter „mirno prodreti" vanjo.
Sedaj pa je tripolitanska vojna pozor-Most Francozov, posebno pa kolonistov v Tunisu, obrnila na italijanski element. In ne brez razloga. Fantazije polni Italijan daja navadno jako rad duška svojemu entuzi-azmu. V svojih sanjah se ekspanzijonistl ne zadovoljujejo s Tripolisom. Oni bi hoteli še več in streme po večem. Ali ni bil Kar-tago rimska ? Ali ni bila vsa severna Afrika podrejena rimskemu orlu? Ako bi Italija le hotela, bi lahko zopet zažarel sijaj Rima — tako propovedujejo namreč leto In dan Enrico Corradini in drugi navduševalci za ekspanzijo.
Bili so neprevidni in niso teh vizijo-narnih sanj obdržali za-se, ampak razglašali so jih urbi et orbi. Vspeh temu je bil
—	nezaupanje Francije, predvsem pa Tunezov. Ogorčenje v Franciji radi zaplenjenja ladij „Manoube" in „Carthage" je imelo globok razlog, ki Je segal daleč preko neposrednega povoda. Francija je vprvič jasno izprevidela, da jej v Italiji nastaja jako nad-
to, če hočejo aH nočejo. Toda razpoloženje proti .latinski sestri" narašča. Med Italijo in Francijo je prerezana pot, če že ne popolnoma, pa vsaj deloma. Nu, sedaj prihaja še dogodek v Malti, ki bo kalilno deloval na
ministri večkrat rekli, da se ne more poslancev nikdar smatrati za zastopnike pravega naroda infpospeševateije njegovih pravih potreb.4* — Kmalu po omenjeni seji državnega sveta je Miljutina v minlsterstvu
odnošaje med Italijo in Anglijo. Angleži so'zamenjal Vanovskij, a kmalu potem je od-se postavili na stran Arabov in so vzlic stopi! tudi Loris Melikov in na to je dne vsem protestom Italijanov ujete Arabe iz-m. maja 1881 izšel oni glasoviti ukaz, v pustili na svobodo. To je bilo povračilo za j katerem je car Aleksander III. izjavil: „V obstreljevanje Hodeide, za italijansko agita- naši veliki žalosti nalaga nam glas božji, cijo v Malti.	I da čvrsto držimo uzde vlade, zaupajoči v
V resnici: „razdelitev ozlovoljenja" je božjo previdnost in verujoči v moč in postala enakomerna. Italija je — kakor se1 resnico samodržniške oblasti, ki smo jo poje izborno izrazil neki rimski šaljivi list, do- klicani utrditi in čuvati proti vsakemu navalu v segla ganljivo zlogo Evrope — zlogo ozlo-| blagor naroda."
voljenja in nezaupanja. Zato pa dela Italija J ————-—————._—— velike napore, da bi si pridobila novega m^	- o cihkim
prijatelja — Rusijo. In Rusija je prevzela Tli flVPflftrfl • ® WUW,M vlogo posredovatelja miru. Mirovni predlog	tlVlK
g. Sasonova se v Italiji mnogo razpravlja in ga seveda odklanjajo. Toda ne more se vedeti..,, kajti zdi se, da bo rečeni predlog vzlic vsem nasprotnim trditvam od italijanske strani vendar sprejet, četudi s kakimi malimi spremembami.
O/ermva/lo
ca bolehne in rekonvalescent*
Provzroči voljo do Jedi, utrjuje želodec io ojačuje tudi •rgaalzm
Priporočeno od nAjaloTcčih mdravnikor ▼ raeh slučajih, kadar ae je treba po boleani ojačtti.
Odlikovano ■ 22 kolajnami na važnih razstavah In o nad
6000 zdraviliškimi spričevali.
■ V Izborni oku*.
Izborni oku.
Lekarna Serravailo -
Trst
TOVARNA GLASOVIRJEV
Fečar & Saksiđa
v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja, popravlja in menjuje glasotfirje, pl-Janine, harmonije, orkestrijone itd. ** U glase-Vanj« izvrstno in to&no po nizkih cenah.
J{ans Schmidt
TELEFON št. 1085.
zobotehnik
TRSI
ul. della Zonta št. 7. /.
1935
Gostilna konsumnega društva
..Jadran"
pri sv. Jakobu, ul. Industrla IO. katero vođi Jakob Xvaa616
toči izvrstno Kernovo pivo, ipavska, istrijanska in dalma-ea tinska vina prve vrste, ca
Na razpolago Ima gorka In mrzla Jedila In krasna krogiji&ća. — Cene zmern«.
Za obilen obisk se priporoča adani
ODBOR.
Odlikovana krojačnlca
Avgust Štnlar
TRST • Via delte Poste štev. 12, t. nad. • TRST
izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne. - Delo solidno.
Veliko skladišče Klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna ■■■■■■■ žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. jvw
K. CVENKEL™ Cor,° 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina.
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih t knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila. ::::
JOSIP GORCNJeC
Trst, ul. Caserma 16.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
Brzojavna adresa: a:. .13 GORENJEC - TRNU
ur. TELEFON 21-15. bi:
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Nijbogateja zaloga knjig papiija in pisarniških po-:;:;	trebfičia. os c:
Velika zaloga muzi kalij
moiitvenikov in časopiaoT
okostjem.
Da pripomore Scottova emulzija več nego druga sredstva k okrep-čanju otroških kosti, da se otroci, ki nočejo shoditi in tekati, že po kratki uporabi pristne Scottove emulzije vzravnata, pričnejo stati ^ _ z lastnimi nogami in na veselje Samo pnstei s starišev tekajo okoli, to je že
Vekosiav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št II
priporoča slavnemu občinstvi ^rojo
Mino lestuln In kolonllnlneia blaža.
in na deželi ie pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro «L ob&oatru z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koma* 1* moko. PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO.
priporoča tudi svojo prvo in staro trgOVlllO Jestvill v ulici Farneto 10
Mba sploineaa časa.	„ , ; .
t	. , ^	, . .	i to	- neštevilnokrat potrjeno dejstvo.
Ze pred dvemi desetletji e vlada ime- g«	ZatQ . scž .Q vsi ^tari§i> katerih
riŽkih Združenih dcžav predložila uvedbo	t«deiova.j«. - otrod Jne mJ0re:0 hoditi vsled
tnakega časa za vse narode na zemlji in	ijuuju no
kako naj bi se odpravile časovne razlike	Rost!' P°
raznih krajev. In sedaj se je zopet, kakor
poročajo iz Pariza, začelo delati za to. Naj-, —------- ------
prej hoče sedaj Francoska, da uvede pri se-	kj je upel]ana žc 35 jetr uživao svetoven
stavljanju Železniških voznih redov štetje ur	J. ^ j krdeiln0 sredstvo za otroke,
od 0 do 24 in je že radi tega minister za	®
Javna dela izdal odredbo, da se tako uredi	Pri nakupu naj se izrecno zahteva Scottova emul-
bodoči novi železniški vozni red. Ko je bila	»j* znamka .SOOTT-, ki je 35 lat mpeljana,
izdana okrožnica na generalne svete in tr-1	jamči za uspeh in učinak,
govinske komore z vprašanjem, ali fran-	Nama atakiaam jiw vi«. — Dakiva
••sba javnost z odobravanjem sprejme	a« v va«h ltkanak.
Scottovi emulziji
GRAMOFONI
ZNAMKE „ANGELJ" (najbolji na svetu)
Direktna importacija. - Velika izbera najnovejtih
modelov in ploSč. :: ZAHTEVAJTE CENIKE. Gramofoni dnjflih vrst od K 25 napr. Slovenski dvostranske ploifc po K VflO. NOVA ZALOGA GRAMOFONOV
Glorslo Anzuldto, Trsta Cors»-Via San Qiacomo7,J.
: Iinozfo Potocnlg:
Ulica Rtogo 28, ral nI. Beccherie.
VELIKA IZBERA >«
Izgotorij enih moških oblek za odrasle in ta dečke; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpsgrsa.
Velika Izbera blaga za molke. Izdelujejo se obleke po meri. —
Gene, da se ni bati konkurence.

Zalogu obuvala In lastna delavnica
KRAINER
Trst, ulica Giovaiinl Boccaccio 4
Velika zalogi moških, ženskih in otroških čevljev.
Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
h diranje zobov brez Z vsake bolečine Z
Dr. J. Čermdk V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik ulica della Caserma štev. 13, II. n.
ODLIKOVANA
trfaSka prodajaln, obuval
ULICA GIOSUĆ CARDUCCI ŠT; 21
Basun različnih izberov najfinejših moških in žen tKh obuval po n^Jnitjih oenah se prodajajo tndi po izrednih oenah:
e Bozcalf s trakovi .... po K	10 —
e Bozcalf z elastiko . . . . po K	10*—
e Bozcalf oblika Derby . . po K	10 50
e Bozcalf z zaponaml Triumph po K	10 50
Enaki za dečke 1 K manj. - Vsako v. blago I. vrste.
Oblike moderne.— Delo zelo trpežno.
Uto Uto Uto
Um
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, oilca Barriera vocchla it. 25.
Cene dojovome. mr Plačilo na obrotf.
Sprejne to popravljanje šivalnih strojev vtakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene
šivalne stroje.
601
flermangild Trecca
Barrierm reechim štev. § ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
VENCI
portelana ia biserov vezanik t me-dno lica, od umetnih cvetic a t»« kovi in napisi.
fllkt u firceliaistih plottah za sporaikt
Vajaiija komknrenfiae Mat Avtorlzovana dunajska šola. »
— — ustanovljena — —
rezaaja oblek, izdelovanja oblek in perila RH* fiOVRK - TRST
nlioa Ban Laszaro 10, HI.
Qiad in beda grozi ubogm tkalcem. Da bi jim zagotovil stalnega dela in odvrnil bedo, prodam vso svojo zalogo pod ceno. Ponujam: Sešite preproge I00/200 om samo K S 20, prej O SO 86/I70 „ ,« m 3.70, „ 4CO Krasne figure kakor : jeleni, srne, papige, fauni itd. vse iz najboljšega, trpežnega in bigijenskega blaga. Posteljne preproge po K 1-30, 1 70, 2-20, 3-50.
Preproge za sobe in spalnice
"°/t0# cm K 6'60, 150/,5O K 8 20
100
soo
K 14-
Krasne garniture za postelje In mize po K O BO, II OO, 13'BO, 16"— Damski Sali prve vrste, močni, ratnih barev od K 5*— do K I2-—
Po povzetju poSilja: krftčansko češka tkalnica, FRANT. V, FIEDLER, Hllnsko na Češkem.
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici, Prodajalni v Trstu.
ulica Barriera vecchia štev. 38 in ulica dei Rettorl št. 1.
Naznanja se slav. občinstvu, da ima vedno v svojih prodajalnah veliko izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka, za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovanom rojakom v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov. — Blago trpežno. Ceie zmerna.
m
•o -1
rs
5
J!?, o"
in
n
r»
C 8?
"-t
P
<
(D
I
Bogomil Fino
= — urar in zlatar = =
FR. ŠEVČIK, puškar. Ljubljana,
priporoča svojo
svojo veliko zaloga PUŠK in SAMOKRESOV
Židovska ulica Stav. 7. =====
lastnega izdelka,
kakor tndi belgijskih, aulsklh in čeških str »g 3 preizkušenih pušk,
za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trs-oevke in puške Bock s Krappovimi cevrci za brezdimni smodnik. Priporočam tudi velko zaloge vseh lovskih potrebščin p« najnižjih cenah - Popravila in naročbe se izvrSujejo točno in zanesljivo. - CeDOvniki Da zahtevo
zastonj in poštnine prosto. Točna In solidna postrežba.
Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13
luirefl cirtri it. iiteu toteis
Bogat Izbor ur
vsake vrste, kakor tndi uhanov, prstanov z dijamanti ln brez dljaman-tor, feaske terlilee, zlate ln srebrne sa molke, vse po konkurenčnih cenah
wm Aususto Dell'Agnolo
Edini preparat iz zdravilnih rastlin.
Tovarna: Trst, ul. Farneto 36.
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd.
Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo grenfiica AllžCStO M'AillOlO pred kolero.
Moderne železne ograje
za vile (dvoret), vrte, tov&r.ie, choMsča, prostore za ttaio itd. Ilustrovan katalog štev. 104 brezplačno-!
2 u
Apenltindische Drahtln-dustrle Ferd Jer$ltsch's Sobne - Klosenfurt.
Stalni zastopnik v Trstu.
Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/l. \Viener-- strasse 45. — • --■-
KUKHKUV: U MUKKMK
V dobroznani žganjarni
Ferdinand Pečenko - Trst
ulica Miramar št. 1	«7
dobijo se vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr.
žganje, slivovec in brlnjevec,
kazoz tudi mrzle pijače
frambois, tamarindo in šemade. ii in ■ sni ■
Dr. Fran Korsano
Specijalist za slflHtltne In kolne bolezni
Ima svoj	Z24S
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Ntcold Stav. B (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In 6.1/1 do 6.Vi pop
DL PEČNIK (PetscliiigiD
Trst, Via S. Caterina St. 1, Trst
(hiša Greinitz)
ima čast Vam naznaniti, da se je v TRSTU kot zdravnik na novo naselil. Rodom Korošec (Podrožčica) bil je svoj čas zdravnik v več bolnišnicah na Du-najuter Šef-zdravnik Fran Josipovega zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta.
Za notranje bolezni (splošno zdravilstvo) sprejema od 8—9 zjut. in 2—3 pop.
Kot Specijalist za kožne bolesni in bolezni na vodi (spolne) strogo le od ll1/« do 1. ure.

Restauracija FINDING
Trsti Via cologna II
Vsako nedeljo in praznik
Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
\m
s Povsod električna luč —
TTTTTTTTTVTTTfTVTTTyffTTVTTfTTVTTTTfyfVTf*TTTVT*,f*,f,yvTT?TTTyT*TTTTTVTTTTTTTTT V"*"?***?«
Neobhodno potrebna za spalne in bolniške sobe, klosete, temne hodnike itd. itd. Pri dnevni, več minutni uporabi več mesecev -■*■■■■	trptžna. — Baterija se lahko menja. ---
Cena 12 kron, nadomestna baterija kron 2*50. LASTNI FABRIKAT!
F. S. Dalsasso - Trst
ulica Cassa di Risparmlo St 6.
Pošiljatve proti naprej poslanemu denarju, po povzetju 00 vin. več.
L.

TR&OVSKO-OBRTNA ZADRUGA S&SST S.
nI. S. Franeeseo d'Asisi št. 2 I„ nadstr.
Poštno branilnlčnl račun 74.679	Telefon .16-04
Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstva, da oddaja strankam v brezplačni najem
■ male hranilne skrinjice -== Vsaka družina, kakor tndi vsak posameznik lahko dobi take skrinjice, ki so primerne za prlhranje vanje malih in večjih svot.
Skrinjica so dobe pri podpisani zadrugi.
Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tndi če ni član in jih obrestuje po
Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nadaijna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu.
ul. s. Francesco štev. 2. I. nadstr.
Najbolji) čeikl vir.
Perje za posteljo
po ceni.
1	kg sivega, dobrega perja
2	K; boljše vrste 2 K 40' prima na pel balega K 2 SO ; belega 4 K; belega, dlaka-stega 5 K 10; 1 kg zala finega, tnaino belega perja K 6 40. K 8 — ; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K. 7 belega, finega 10 K, najfinejšega prsnega perja K 12. Pri nakupa 5 kg fraako.
U napolnjene pernice
Iz debelega, rudečega, modrega, belega ali rumenega platna. I tukent 180 cm dolg, okoli 120 cm iirok r dvama blailnaata vrad. vsaka BO cm dolga, okoli 00 cm iiroka, napoljen * novim, sivim zelp trpežnim, dlakastim perjem K 16-—; s srednjim perjem K 20 — ; t drobnim K 24 — potamainl tuhantl 10 K. 12 K, M K. 16 K; blailne 3 K, K 3.r>0. K 4— Tuheatl 200 cm dolgi, 140 cm iiroki K 13"—, K 14 70, K 17'SO. K 21blazina 90 cm dolge. 70 cm ilroke K 4.'». K 5 20. K 5-70; Pedtukenti iz trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi. 116 cm iiroki K 12-80, K 14-00. PoJiljke proti povzetju od K 12-— nsprej franko. Menjanje je dovoljeno, za to. kar ue ugaja, denar nazaj.
S. Benisch, Dešenice št. 265, ćeika.
Bogato Ilustriran oanlk gratis In franko.
'•i-glulio ReMeueii-i-
| TUST, ulica Slosua Carduscl itev 23
= TELKFON it« T. g j 1 :I
ai rurglčno orodje, ert>p»d!^ul aparati, Mjlercl, umetne roke ia noje, bergrlje,
kilnl pasi, elastični pasi la noforlee, elektroterapcTtlčne priprave, aparati
IKLADlidC potr*biSln z» klrarfltna slrsv. Folrabiiln* Is psU'i ln aspreitrarg

oa

Franjo Festelj
— priporoča cenjenemu ol>o.n*tvu a vojn —
pekarno In sladčlčarno
nahajajoč«) se v ulici sv. Marka it. 17, Trst (prej PanifiC'0\ Trikrat na ilan svež kruh in vsakovrstne sladčice. Predaja raznov, moke iu mieko. Sprejema pecivo po nizki ceni. Domače v.'no v steklenicah. — Postrežba na Svoji k svojim ! dom. Svoji k svojim !
m

Varstvena znamka: -SIDRO".
Linlment Capslcl Co.
nad mestek ca
SIDRO-P AIN-EZPELIaE*
je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano ; dobiva se za 80 vin., 1 40 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu te^a povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v škatijteak z naio varstveno znamko „Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek
Dr.RltMennIeKar.[?i5^
Elizabetam ulica St 5, novo.


Alla Sartorella", Trst„X

Lepa gospodična,
Tijcrledne .slov. hiše. ki ima 30 — 40 tisoč premoženja, napravi briliantno kariero s premožnim samcem. Več v korespondenci. — Dapise s sliko sprejme pod strogo diskrecijo : Bureau liudolf Mosse Wien t. *eilerstrasse 2 *mb: W. G. 5237.

'llIPl"	r-T-
FFTli	CAJ
1 Vf' nrijpripo/ntiliici! j
'^sor KISKA M \Rh'\.*
3*1
Stanovanja
se otfdolo u „narodnem domu".
Poiznieti je pri blšasm mfiiTilelja f Trž. posojilnici
A I/I2
Oklic.
.Naznanja se občinstvu, da se predajajo razna zemljišća sedaj pok. Josipa Purie iz Vel. Repna štv. 55 in sieer, travniki, njive, go^di in ne Vaj vinogradov, kedor hoče kupiti ta zemljišča ima obrniti do Judite vdove Purič t T. Repnu štv. 35 ali sovaruha Alojzija Mili* v Col-u štv. J t>, s katerima se sklepajo tozadevne pt-olbe iu katera dajata natančna pojasnil t. j. cene in kultura zemljišč. Kupci, ki žele se pogajati za ta zemljišča se rnoraje oglasiti pri rečenih opravičencih najdalje 4o
3.
1912.
Zemljiiča so prosta vsakih bremen ter se kupec lahko takoj vknjiži za lastninsko pravico in stopi r posest.
C. k. okr. soSnija odi. I.
Sežana, 23. 2. 1912.
^ftSS Trifolium
20 prodajalnih prostorov.
Centrala: ulica Stadion - Tel. 1773
Čisto, domače, filtrirano
iT^I IpI^H pasteurizlrano, ohlajeno * * llt/ivU »a nizko temperaturo.
Najfinejše čajno maslo pristno domače
in sveža jajca. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otroke!
Nami M v kosih in kolih iz tovarne v Banah
5 žrebanj na leto
a sledečimi glavnimi dabitki in sicer :
I po K 30.000 In 20.000 terfrkov IOO.OOO, 76.000, In 20.000
nadi, paleg maogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina :
1 srečka budimpeštanske bazilike iz leta 1886 1 srbska državna srečka iz leta 1888
PrfpuSčaaio t« skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa aa
SV 40 mesečnih obrokov po K 3*—
s popolao igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne )is:ine, takoj po rpla-čilu prvega cbroka. — Nadaljne obroke se vplačuje potom poštnih položnic. — Izkaz vssh drugih skupin ali posameznih sre 6k podije na zahteve
Narodna posojilnica in hranilnica
v Trstu, ul. Caserma št. 17, pritličje.
Dober zaslužek.
Kedor bi hotel sodelovati pri važnem narodno-gospodarskem podjetju ter si ob svojem prostem času kaj zaslužiti, obrae naj se do Inseratnega oddelka tega lista v zaprtem pismu, katero naj ima nadpis : „Narodno
gospodarsko delo. Štev. 394." nr
Br.
Oglas jeftimbe.
Daje se na opće znanje, da će s« javna usmena jeftimba radi preuzeća gradnja školske zgrade u Rakitoveu ob-državati u Rakitoveu, dne 14. marca 1912 izmedju 10 i 12 sati prije podne-Izklična cijena jeet 2 i 638 K49 para. Tko kod jeftimbe sudjelovati želi, imade položiti prije jeftimbe vadiuai 10 °/n od izklične cijene.
Jeftimbi pripušteni su jedino ovlašteni zidarski majstori, odnosno stru-kovnjaci.
Uvjeti jeftimbe te nacrt i troškovnik mogu ee uvidjeti kod ovoga glavarstva za vrijeme uredovnih sati.
Glavarstvo općine Buzet, dne 20. februara 1512.
Načelnik: RaSpolić v. r.
pekarna, slaščičarna
s tovarno biskotov
in zalogo vin v buteljkah. — Skladiiče '■""" moke iz prvih mlinov. ■■
Prevzemajo se pečenje in naročila za Zenitve in krste. — Kruh »vež trikrat — na dan pri —
FRANCESCO BLAZINA
Trst, via Ciulia št.25.
Otvorjenaje
oblastveno koncesijonirana
posredovalnica 55 za službe 5?
Johanna Ebner
Trst, ulica Jfolta piejolo it. 11.
Berite in čudite se!
6G0 komadov, med temi pozlačena ura za K 4*20.
Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Remont s počiščenim fcterilnikom ; iata ima dobroidoče 36-urno kolesje, za kar »e jam*.i 3 leta, 1 krasna orratns igla s Simili - brilantom. 1 pozlačen prstan a pon. kamioni za gospode ali g^spe, 1 krasan collier iz okol« 150 (rijentalskih peri, najmodernejši nakit zr dative, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice ovratnike ia prti, zajamčeno 3"/a Double-zlata i patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten žepni črnilnik iz nikia, 1 krasno zrcalce, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležaica 72 angleikih peres, 20 različnih komadov za korespondenco in ie 396 dragih predmetov ki so koristni in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato aro vred, ki sama velja dvakrat toliko, stane Bamo K 4*20. Od-polilja po povzetja eksportna tvrd ka
H. SPINGARN, Krakovo št. 240.
Kdor kupi 2 paketa dobi še zastonj zraven iep no-žič z dvemi rezili. Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak rieiko.
OOOOOO0OOOOOOOC O Velika trgovina kolonijalnega blaga
išče
samostojnega popolnoma slovenskega in nemškega jezika zmožnega
korespondenta
Stalna služba. Plača po dogovoru. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „Korespondent štev. 412."
oooooooooooooooo
Kupujte „Kar. kolek"
Zlato na obroke U
Vsakdo, ki pošlje 10 kron, dobi takoj krasno elektro zlato uro remontoir z dvoj-i a a nim pokrovom, s petletni« mM»"mV jamstvom in 14 karatno zlato I VrtiV I verižico moderne oblike, I	M gramov težko, uradno punet-
Vj C*^ rano za 150 kron na obroke po mojih najugodnejših pogojih samo 5 kron mesečno za gospode i* dame. — Prvi znesek se lahko vplača po povzetju.
ZLATARSKA TVRDKA
H. WEISS, Nagysallo N. 14
Kom. Bars (Ogrsko).
99
C1RSS - NAGRAD'
Podpisano razsodišče je razdelilo razpisanih 28 nagrad w znesku K 5000.« med sledeče osebe:
ena nagrada KJ1000*—: V. Jerabek, pisarniški sluga, Dunaj IX, Marktg. 23, 2 nagradi po K 500—: H. Moser, fotograf, Gradec, Zd. Klofaceva, Kral. Vinogradi, 5 nagrad po K 200'—: dr. Vudy, Kološvar, Jenny Dana & Kari L. Bruckner, Dunaj II, gospa dr. viteza pl. Hauck, Litotnerice, »Toaij> Seeberger, Dunaj XX, J. »vab, (Malostranskj) Praga II, 20 nagrad pO K 100*— : A. Fidora, Trst, H. Ilnicka, Lipina, Galicija, gospa dr. M. Pillewitzei, Stevr, Gor. Avstrija, R. Maša, časnikar, Lom, A. Bauer Hoflein n. D., A- Suchanek, c. in kr. poročnik, Ljubljana, M. Baudis, Most, Dr. C. Frejberger, Celje, G. F. Richter, inžener, Warnsdorf, K. Pelikan, Toplice, Lud. Jarošova, Kral. Vinogradi, Deszo B. Antal, Nagjszeben, R. Ascherl, Neubrunat p. Eisen-stein, J. Huš, Šemovec, Hrvaško, gospa H. Miller, Praga VII, Liszlo VilmoB, Nova Kaniža, E. Frank, Elbogen, Alojzij Vole, župnik, Soteska, Kranjsko, A. Klapka, Reichenberg, J. Heisler, Iglava.
S tem se je razdelila in izplačala razpisana svota K 30.000-— Tvrdka Jurij Schicht d. d. se je pa odločila dovoliti nadaljnih K 200.—9 da se razdele med tiste vpošiljatelje, katerih dela so tudi dobra, a niso nikake nagrade dobili. Razdelitev teli nagrad bo trajala seveda še nekaj tednov ter prosimo malo potrpljenja. — Yrsa dela se bode obelodanilo r Schichtovem koledarju za prihodnje leto.	Za razsodišče: profesor Hess, kot predsednik.
ca

m i

niti in rodoljubni namen prosi podružnica vsa druga društva, da bi upoštevala to objavo in da ne bi označenega dne prirejala svojih veselic. Ako pomislimo, da je delovanje Družbe največe važnosti za ohranitev naše ogrožene rojanske postojanke, moramo priznati, da Je ta prošnja povsem opravičena. Iz istega razloga se obrača podružnica do ▼se tržaške slovenske javnosti s prošnjo za poklonitev milodarov v dosego čim lepšega vspeha te prireditve.
Pevke in pevce, ki so se že priglasili in tudi one, ki bi eventuvelno hoteli sodelovati na tej veselici, prosimo, da se v petek dne 1. maica točno ob 8. uri zvečer snidejo v „Konsumnem društvu" v Rojanu, kjer začno takoj pevske vaje.
Delavstvu v L1oydovem arzenalu! Z ozlrom na sedanje delavne razmere v Lloydovem arzenalu sklicuje „Narodna delavska organizacija" danes v nedeljo, ob 10. uri dopoludne shod, ki se vrši v društvenih prostorih N. D. O. v ulici Sv. Frančiška št. 2, II. nad. Na shodu poroča o svoji intervenciji pri Lloydovem ravnateljstvu državni poslanec dr. O. R y b a f. Delavci I Udeležite se tega shoda polno-številno!
Letno poročilo „Ustfedni Banky Če-skych Spofttelen". Delovanje v minulem letu Je bilo posvečeno v glavnem notranjemu in zunanjemu ustroju našega zavoda. V dokaz temu naj omenimo le ureditev lastne bančne palače na Dunaju in trgovske vele-palače v Pragi „U černć rfiže". Vrednost obeh poslopij se je že v tem času znatno zvišala.
Osrednji zavod smo začasno namestili v najeti palači na vogalu Ovocnć ulice in Jungmannova namčsti; otvorili smo ekspozituro v Luhačovicah in opustili v prejšnjih prostorih podružnice menjalnico.
Naše poslovanje je temeljilo na delniškem kapitalu 25 milijonov kron, to je za
10	milijonov višjemu kakor v minulem letu.
Tudi v tem letu smo krepili stike z denarnimi zavodi in vpeljali za domače ljudske zavode poseben oddelek. Vodstvo smo poverili osebam, v dotičnih strokah sz>eciJelno izšolanim in se bomo ravnali po teni tudi v bodoče.
Koncem leta 1911 smo stali v neposrednem stiku s 2252 v posrednem pa s 4509 zavodi, skupaj 6761, torej s pretežno večino zavodov naše monarhije. V posred-njem stiku znaša prirastek 228, v neposrednem pa 115 denarnih zavodov.
Celotni knjigovodstveni obrat je znašal nad 7 tisoč milijonov kron," čeravno smo znatne obrate odstopili pridruženim zavodom. Razvoj teh je bil vseskozi povoljen in opozarjamo na njih zanimiva samostojna poročila. Kapitali teh organizacij so obenem rezervni fondi za razne naše skupne posle.
Izvršili smo celotno delo s 421 delavnimi močmi, torej s 17 več, kakor v minulem letu. To je dokaz o stopnjevanju delavne sposobnosti uradništva, kakor tudi o enostavnejši ureditvi celotnega ustroja.
Tudi letos se moramo izraziti le pohvalno o svojem uradniškem zboru; za njegovo gmotno upravo smo skrbeli po možnosti tudi v minulem letu.
Upravni svet se Je sestal k 13 sejam, izvrševalni odbor k 58, medtem ko Je imel nadzorstveni svet pri matici in podružnicah skupno 313 sej. Sej uradništva in nameščencev se je vršilo pri osrednjem zavodu
11	podružnicah 70.
Z denarnimi zavodi, svojimi spojenci, strokovnimi krogi in najširšo javnostjo se nahajamo v rednem stiku potom lastnega lista „Herold" českoslovanskeho penčžnictvi, ki ga priporočamo največji pozornosti našega občinstva.
Posegovali smo ponovno v ohranitev hranilnic, posojilnic in bank. Dogajalo se je to tudi v dobah, ko so mednarodne zapletke in deloma tudi slabe letine povzročale veliko povpraševanje po denarju. Ravno v teh časih se je uvideval in je tudi rastel pomen naše vpeljave: plačevanja s čekom.
Moramo z zadovoljstvom konstatirati, da tudi v minulem letu nismo imeli nikakih kreditnih izgub.
Tudi letos smo se udeležili novih dr žavnih in deželnih posojil. S tem smo si zagotovili primerno soudeležbo pri prihod njih ugodnejših prilikah. Velika konkurenca za uloge nas je umevno obteževala pri lastnih posojilih, ki se opirajo na zadolžnice in zastavne liste.
Podpirali smo dosledno in z najboljšim namenom poskus ustanovitve stalne centralizacije čeških bank.
Lanska sprememba pravil se javlja de-lomi že v !e»o*p'lh posl.'h, k^jih v^rh fe tu ;i za to leto zadovoljiv. Te spremembe se pa šele s ć.tsnm uveljavijo in fe'e tedaj ir.orf 710 pričakovali zaželjenega sadu.
Žilib g ra;n fetos kru4a mti t izrabila zasluzcrtt-^ • C! h u.-«aviega sveta
Jur. Dr Vaciava ši *ny. a kmafu na to nategi prvegn preasednika g. Gustava \ 6 cul, ki nam je posvečal zadnja leta vse s t je moči.
Na izpraznjeno mesto v upravnem svetu je bi i:*ol;en nj. eksc. g. Jur. Dr. Jan Zače^, ta; ; 1 .ivetrnic in minister v pok.
P.i prelioJu k računskemu izkaza se vsem, ki 50 r?m pri našem dtlova:ijj bili r členjeni, najhkrer.ejše zahvaljujemo.
(B*'r. ca sled! v torkovi številk?.)
Naša giadališča.
Danes popoldne ob 4. uri se zadnjič ponovi prekrasna in priljubljena Audranova opereta
„PUNČKA*.
Zvečer ob 8. uri bo repriza znane italijanske igre Girolama Rovetta
„PAPA EKSCELENCA".
Ta igra, ki je bila prvič prevedena v slovenščino, je na svoji premijeri dosegla velik uspeh, toliko radi igre same, kolikor radi splošno hvaljene vzorne prireditve. Na mnogostransko zahtevo je vodstvo gledališča določilo zopetno večerno vprizoritev te najbolj uspele drame v tej sezoni.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Nocoj Verdijeva opera „Otelio-, opoldne tretji simfonični koncert. Na sinoč-njem častnem večeru poljske umetnice g.e Ruszowske „Aida" je žela ista mnogo navdušenega aplavza, ovacij ln dobila veliko darov in cvetla.
EDEN. Danes dve varijetetna predstavi.
Tržaška mala kronika.
Aretacija nevarnega zlikovca. Naši čitatelji se bodo morda spominjali, da je v soboto zvečer neki Josip Franceschini, težak, stanujoč pri osemdesetletni najemodajalki postelj Uršuli Pisak, v ul. Punta del Forno Št. 3, hotel z roparskim namenom zadaviti starko, ali da so pritekli ljudje, na kar je moral zbežati. Včeraj ga je policija aretirala, ko je delal v svobodni luki. Konstatiralo se je, da je njegovo pravo ime Ivan Živic, star 24 let, in da je spremenil ime, potem ko je dezertiral iz 5. domobranskega bataljona, tedaj v tukajšnji garniziji. Konfrontirali so ga s starko in slednjič je moral priznati. Izročili so ga vojaški oblasti.
Javno nasilje. Predsinočnjem je mizar Ivan Ballingher, star 26 let, razsajal po ul. A. Caccia. Ko ga je redar posvaril, je pričel Še bolj vpiti. Tedaj ga je redar aretiral, a Ballingher ga je prijel za vrat, mu raztrgal rokav in suknjo. Le po velikem naporu so ga odvedli v zapor.
Smrten padec. K včerajšjemu poročilu '; pod tem naslovom nam Javljajo iz Doline, da niso našli mrtvega Frana Bonace na domačem dvorišču, temveč na dvorišču Ivana Prašlja. Pogreb se vrši danes dopoldne ob 9. iz dolinske mrtvašnice na tržaško pokopališče pri Sv. Ani.
Loterijske številke, izžrebane dne 24. februvarja:
Trst	4 8 3 14 24
Line	22 32 16 18 78
Koledar i« vreme. — Danes - I. postna ned. Matija ap. — Jutri: Vatbur-ga dev.
Temperatura včera] ob 2. uri popoludrp -f 10-° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, megleno.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno. Tu pa tam padavine. I Temperatura malo spremenjena. Južnovztočni vetrovi.
Društvene vesti.
Novo delavsko konsumno društvo
„Trst" pri Sv. Jakobu ul. sv. Marka št. 19 naznanja vsem prijateljem dobre vinske kapljice, da priredi danes v nedeljo koncert z godbo in petjem v svoji na novo odprti gostilni ul. Sv. Marka št. 19. Zabava bo trajala od 5. do 12. ure popoludne. Svirala bo „Prva tržaška narodna godba NDO" vsakovrstne koncertne komade pod osebnim vodstvom društvenega kapelnika, gosp. Ferda Majcena. Ustop brezplačen. — Cene navadne.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico opozarja, da ima danes 25. t. m. svoj sestanek združen, s predavanjem tov. Čoka o predmetu: „Šolska higijena na razstavi v DraždanahM. Začetek ob 10. uri dop. v slov. trgovski šoli ulica Acqedotto štev. 20.
Šentjakobska mladina sklicuje zelo važno sejo za jutri v ponedeljek zv. ob 9. v „Kons. društvu".
Pogrebno društvo pri Sv. Jakobu ima v nedeljo dne 10. marca t. 1. občni zbor.
Društvo v zaščito izpuščenih kaznen-
cev bo imelo svoj občni zbor Jutri v ponedeljek ob 7 30 uri zv. v prostorih odvetniške zbornice, Via Pozzo del Mare štev. 1, II nadstropje.
Pevaki zbor .Dramatičnega druStva". • Jutri v ponedeljek točno cb 8. uri zvečer pevska va|a 7r>. mešan! z^cr. Prosi se po!no-števtlne vdeležbe.	i
—— PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
Trst, Piazza della Borsa 10
Centrala v Cjnbljul Podružnice v (krici, Cclmn, Sirajma ia Spljeti Oalalika gtavatoa K >000.000.	Razervnl zaklad K .000,
obavlja najkolantnaja vae bankovne ln mezrialna posla ter kupnje ln prodaja pod
jako povodnimi pogoji
deulze In u;e vrste denarju. - Vlose na Knjižice
obrestuje sa sadaj a čistimi 4:^2 °|o
Prodaj« sr«£k* na majhne meneč«
2290
V DOBROZNANI TRGOVINI
Bfosch & jLaurenčič - v Trstu
ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni)
se nahaja za ZIMSKO SEZONO velik izbor blaga, fuštanja, tkanine velour, pignet najnovejših uzorcev. Velikanski izbor pogrinjal, shawlov, šerp, volnenih in svilenih. Vsakovrstne malje za ženske, moške in otroke. Specialiteta mornarskih
mali]' iz same volne.
ODEJE iz same volne .................od K 6.— dalje
flanelaste....................„ , 180 „
„ prešite s satenom................„ „ 8 50 „
Velika zaloga perila in trloža vse po ugodnih cenah. Blago, ki ne ugaja, se menja.

== Zaloga oblek in blaga
Trct,Corso45 All'Operaio Trst,cono45
VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi.	m
Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konknreatae.
IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI.
S prvim marcem t. I. se ta trgovina preseli na Corso št. 37, k^er Je bila I
prej tvrdka Greinitz.	——	|
Manufakturna trgovina •>—
Colombin & Pontini |j|
Trst, ulica Nuova štev. 39.
Vse zimsko blago je na prodaj po najugodnejših cenah.
Predmeti
za
darove
steklo, porcelan, igrače in kuhinjske potrebščine _ po skrajno nizki ceni.
7rg ponterosso št. 6.
Urar in zlatar
Casimiro Masotti
Trst, nI. Barriera vecehla 19 popravlja žepne ure in vse mogoče poškodbe, kakor tudi repert. kronometre in druge kompl. ure. - Me cene. PopravKi se izvršilo iako], narančuo in ločno
Najboljše in najcenejše gorivo
$riqueites s,Klara'1
Izključna zaloga SILVJO MALOSSI
Trst, ulica Gelsi štev. 3
TELEFON 18-89.
Ceno: R 4 50 — 100 kilogramov
z dostavljanjem franko.
Dobroznana tvrdka manufakturnoga blaga
Trst, ul. Nuova 36 38 vogal ul. S. Lazzaro
Trst. m!. Nuo"3 36 38 vogal ul S. Lazzaro
Uar. def. organizacija.
—	Danes od 4. ure popeludne naprej se vrši v prostorih NDO, ul ca Sv. Frarčiška A^škega št. 2, običajna zabava.
—	Odbor skupine „Mestna plinarna" bo fmrl svojo sejo danes v nedeljo ob 10. u i dopoludne v prostorih NDO pri Sv.
Jakobu.
—	Skupine „Čistilnica o!j3" „Linoltum" fn „Mestna pi nsrra" sklicujejo za danes v ne litij o ob 4. uri popol. važen sestanek, ki se bo vršil v prortorih NDO pii S/
J ikob j.
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnoga blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje iopic^, Kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, asćar tako, ia prekosi vsako največjo konkurenco.
BRZOJflUNE UESTI.
Burian postane poslanik v Carigradu.
DUNAJ 24. „N. W. Journal" Je izvedel, da postane bivši skupni finančni minister Burian goslanlk v Carigradu, ker markizu Pallavlcmlju ne ugaja njegovo sedanje
mesto.
Nemški cesar obišče cesarja Frana Josipa.
DUNAJ 24 Cesar Viljem pride semkaj sredi meseca marca in se sestane s cesarjem Franom Josipom Na Dunaju ostane bržkone en dan. Z Dun^ji se poda cesar Vil|t-m v Pulo, kjer se sestane z nadvojvodo Franom Ferdinandom, ki prida tj j kaj z Brionov. Na Brionih se cesar Viljem vkrca na svojo jahto „Hohfcnzoilern". Mužno je, čeprav ni določeno, da se cesar Viljem sestane tudi z italijanskim kraljem.
Priprave za pomladansko parlamentarno zasedanje.
DUNAJ 24. (Izv.) Danes popoldne se Je vršil ministrski svet, ki se Je bavil s pripravami za bodoče pomladansko parlamentarno zasedanje. V parlament, krogih so jako radovedni, kako se bo razvil položaj v zbornici.
Državnozborski odseki se snidejo že prihodnji teden iz kažejo se ravno v najvažnejših precej velike težave. Tako je na primer v proračunskem odseku še popolnoma nerešeno vprašanje italijanske pravne fakultete. Trdi se sicer, da mislijo Nemci sicer opustiti svoje strogo odbijajoče stališče in da bodo zahtevali, da se italijanska pravna fakulteta namesti v kakem italijanskem mestu, nikakor pa ne na Dunaju, — toda negotovo je še popolnoma, kako stališče zavzamejo potem Jugoslovani.
Glede na davčne predloge vladajo med strankami tudi velika n^orotstva. Situacija potemtakem v finančnem odseku nikakor ni preveč rožnata.
V političnih krogih sc splošno au-spicije za pomladansko zasedanje ne presojajo preveč optimistično in to zlasti zato ne, ker so se na Češkem pojavile nove tež -koče in je upanje, da bodo Čehi vstopili popolnoma v vladno večino, precej prenagljeno.
Angleška pred štrajkom premogokopov.
LONDON 24. Londonski Iordmayor Je povabil za danes vse angleške in valeške lordmayorje na konferenco, da se posvetujejo o položaju. V gotovih krogih so prepričani, da pride le do štrajka v Walesuf ne pa do splošnega štrajka. Več policijskih sod'šč v Walesu je prosilo, da se Jim pošlje vojake, ker se Je bati, da izbruhnejo skupno s štrajkom tudi nemiri.
Iz Maroka.
PARIZ 24. Listi poročajo iz Tangerja: Francoski instrukc jski častnik Thirrier, ki je z oddelkom čet šotoril ori Si el Hau<-ehu, oddaljenem 30 km cd El Ksarja, Je prejel od španskih oblastnij nalog, naj se tekom 24 ur oddalji. Thirrier ni hotel ugoditi tej zahtevi in je poročal o stvari svojim poveljnikom.
Prepovedane ogrske srečke
SOLNOGRAD 24. (Izv.) Oblasti so odkrile v alpskih deželah široko razpredeno organizacijo, ki je prodajala v Avstriji prepovedane srečke ogrske razredne loterije. Teh prepovedanih srečk Je kurziralo na tisoče po alpskih deželah in je mnogo ljudi oškodovanih, poleg tega pa se bodo moraTi Še zagovarjati, ker so jih našli v posesti teh prepovedanih srečk.
Ruski kmetje na Češkem.
PROSTJEJOV 24. (Izv.) Prihodnji teden pride semkaj 50 ruskih kmetov, ki bodo tu proučevali češko vzorno gospodarstvo.
222 ljudi zmrznilo.
PETROGRAD 24. V omski gubernijl je v snežnem metežu zmrznilo 222 ljudi.
Italijansko-turška vojna
Italijanske vojne ladije bombardirale Bejrut.
LONDON 24. „Evening News", ki izhaja v isti zalogi kakor „Daiiy Mail", poroča, da Je poslednjemu listu dospela brzojavka iz Bejruta, glasom katere sta dve italijanski oklopnjači bombardirale Bejrut. Tamkaj vlada velika panika.
Vesti iz Goriške.
Za slovensko umetnost. Že dlje časa se mudi v Gorici znani slovenski akademični slikar Tratnik. Razstavil Je nedavno svoje slike na razstavi na Dunaju in eden najboljših dunajskih kritikov ga je v ?Neue Freie Presse" postavil med Waclkom in znamenitim Klimtom. Ne da bi mu hoteli delati osebne reklame, ker Je ne potrebuje, opozarjamo širšo slovensko Javnost, na) bi se vendar malo več pobrigala za umetnost in slovenske umetnike.
Uravnava hudournika Šijaka. Deželni zbor je sprejel v zadnji seji zakon, H se tiče zazidave in uravnave hudournika Sijak. Gradbeni stroški znašajo K 38.000 in v kritje tega zneska prispevajo: a) deželni zalog s 30% do najvišjega zneska K 11.400, b) državni melijoracijski zalog s 50°/» do najvišjega zneska K 19.000, c) uprava dr-
žavnih cest s K 5067, v d) županija Kobarid z zneskom K 2533. Županija Kobarid ima pravico zahtevati povračilo svojih izdatkov od lastnikov zemljišč in drugih interesentov.
Iz Velikega Repna. Navadno so otroci kaznovani v Šoli, če so kje gledali kak ples ali kaj sličnega. Sedaj smo zelo radovedni, ali bo g. župnik kaznoval tudi tiste otroke, ki so gledali in uganjali svoje burke, ko se je na pust neki cerkveni starešina oblekel v kožuh in igral medveda od gostilne do gostilne?! Saj tu menda ne bo odločilno, da je dotičnik pristaš neke gotove stranke. Kar ni lepo, ni lepo in kar nI za otroke, ni dopustno, pa naj že dela to klerikalec ali liberalec, če že hočemo govoriti o tej — nesmiselnosti v naši vasi.
Iz Opatjegasela. Veselica bralnega in pevskega društva „Kras" v Opatjemselu, ki se je vršila dne 11. t. m., je vspela v splošno zadovolstvo, čeravno je bil odmerjen pičel čas za priprave. To veselico smo priredili po dolgem spanju treh let in je pokazala, da „Kras" ne spi več in kaj zmo-reta jeklena vstrajnost in vnema za stvar. Da ni društvo „Kras" osamljeno, kakor bi si kdo želel, temveč, da vživa simpatije v občini, kakor tudi v okolici, pokazala je lepa udeležba klub skrajno slabemu vremenu. Le pogumno naprej do večjih prireditev ! — Moči Je dovolj.
Med plesom Je nabrala g.ca Antonija Marušičeva „Franckova" znesek K 6 70 za Ciril Mttodovo družbo, ki jej ustanovimo v kratkem podružnico za Opatjeselo in okolico. Nabrani znesek hrani g. V. Gregorič, ki nabira člane za ustanovitev C. M. P., a naša sveta dolžnost je, da podpiramo to novo ustanovitev. Upanje je, da se v kratkem času odzove zadostno število članov, da bo tudi spodnji Kras stal na braniku za stvar, v kar pomozi Bog!
Vesti iz Istre.
Iz Kubeda. Ubojstvo. Neki Peter Jakomin, 30-letni mladenič, je ponoči ob 11 30 iz zasede z nožem zabodel 20-letnega Antona Udoviča v spodnji del telesa, da je napadeni po dveh urah izdihnil vsled za-dobljene rane. Omenjeni Peter Jakomin je zelo nasilen človek; pred Štirimi leti je za-žgal hišo svojemu bratu in bil za to kaznovan s 3-letno ječo. Ko se je pred Štirimi meseci vrnil domov, bila je vsa vas v strahu pred njim, ker je vedno žugal raznim mirnim ljudem s smrtjo, tako, da ni bil nihče varen pred njim. — Nesrečni družini pok. Antona Udovič izrekamo iskreno sožalje.
Prestolonaslednik na Brionih. Iz Pule: Kakor že javljeno, pride prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand zadnje dni tega oziroma prve dni prihodnjega meseca s svojo rodbino na Brione in ostane tukaj več tednov. Od merodajne strani zatrjujejo, da se nadvojvoda povodom spuščen ja v morje drugega avstro-ogrskega dreadnoughta „Tegetthof" poda z Brionov v Trst.
!=1 HALI OGLASIŠ		
I*	JUU OOt a«l m raCuaJ. p. 4 Mat h—iln RUnr b.- m*, m n&mjo mmknt ni Na<-■u]i iftRojkta« nth 40 rta. Plrt« m Ufcol t.mi. otftetki	<m>\
Stanovanje in hrano ZSfiSt*
slovenski družini. Sobna oprava popolnoma nova. Ulica Artisti St. 10. II. Dadstr., levo.	245
CfiefilfiSI v bl;žini Trata, jako dobro idola s UUOlHIM. krasnim %rtom in sobami za leto-viščnike se odda v Dajem. Zahteva se gostilniška praksa in nekoliko kavcije. Ponudbe pod „Gostilna" na inseratni oddelek Edinosti.	420
I pnn meblirana soba z lepim razgledom se odda LV7|||| v najem pri slovenski družini pri sv Jakobu, ul. San Marco 4, III.	421
Meblirana
soba Be odda. — Ulica Ruggero Manna St. 11.	421
Mladenič
v boljSi državni BluŽbi želi znanja z gospod čao ali mlado vdovo v svrbo žeaitve. Prednost imajo one z gospe dinjsko ' naobrazbo. Samo resne ponudbe na Glavna poŠta Ste v 423.	423
f
I PUH meblovana in zračna soba, dve postelji, 2 kCpll okni, kron 32. Druga soba palketirana z eno posteljo K 24, pobiStvo novo, prosti uhod, največja snaga, erediŽČe mežta, se odda takoj. Naslov pove Edinost.	424
Krompir za seme. druge vrjte se vdobi
v zalogi ulica S. Maurizio. Vatovec.	425
Dplflira t4-16 »tara. le iz dobre hiSe, ki
UGIMIUa bi želela se vaditi v trgovski stroki sprejme takoj Avgust Dolenc v Ajdo?Sčini. Plača in vse drugo po dogovoru.	413
Pmita 86 8Pa'na soba, omara za obleke z zrcali I UUd lom, umivalna miza z mramorjem in zrcalom, nočna omarice, postelja z žimnico za eno osebo. Cena nizka. Gostilna, ulica Petronio 2. 415
Prnr|9 se kočija (kareta) za malo ceno. Obrniti I I U Ud ge v goBtilno ulica Petronio 2.
416
Pnhičlvn za za^ona^e> nepolirano, solidno, a UlitolVU novo, elegantno z m ra morji, zrcali se proda za kron 360*—, lepa prilika. Kerbler, Mo-lino a vento 7.	417
I Ono soba se o^da v najem. Ulic? delle poste L.O|Jd St 7, I. nad. na levo.	2345
Qnha meblirana se odda v najem. — Bel ve dere OUKJd st. 57, II. levo.	2367
Takoj
II. vrata 10.
se oddajo sobe z dvema tosteljama za dva njladeniča. Kojan, pri cerkvi št. 1,
2405
fl«*!* OCtmil skoraj nov, močan, pripraven za HUOII Ull veselice in plese, prodam za polovično ceno. Anton Gregorič, krčmar, Dekani pri Kopru.	407
Ponovno se pozivaju oni koji su već kupili Veliki Jadran kolendar za 1912. a još nisu poslali svoje Rebuse da to čim pri|e pošalju. Ujedno tko još nije kupio taj krasni kolendar neka si ga nabavi dok još zaliha traje. Za cijenu od K 1*20 imade svaki izim praktičnoga djela, narodna imena te nekoliko krasnih romana koji samo vrijedi više od nizke cijene. Zgoditki oglasiti će se putem novina. Kolendar dobije se u svim slovanskim knjižarama te u Slovanskoj knjižari Josip Gorenjec Trst, ulica Caserma br. 16.
Nočemo pretiravati, toda res je, da obstoja na tisoče priznanj, ki so doslej došla od bogatih in revnih, mladih in starih za Fellerjev fuid z. z. „Elsa-fluid". Tako piše dr. Josip Estmeister, zdravnik v Wii-denau 1. P. Aspach na Tirolskem, da Fel-lerja fluid izborno služi pri dnevnem motenju in spremembah v zdravlju. Ali pa neki drug zdravnik dr. Rittel, Praga-Kral. Vinoh-rady piše, da uporabna že ieta v svoji praasi Fellerjev fluid z izbornim uspehom. To ni nikaka rektama! Res je, da pomaga to sredstvo prcii vsem bolečinam. Poiz-kusni tucat naj se naroČi za 5 kron franko pri lekarnarju E. V. Felierju, Stubica Elzin trg št. 264 (Hrvatsko).
ais
Oči mu veselja žarijo in zadovoljno se smehlja
naš papa pri vživanju s-kodelice kave, napravljene iz Franckove Perl-rži, znamke ,,Perlou.
Slastni vonj vabi k vživanju. Izborna je kava za zajutrek in malico, napravljena z najboljšo, zrnato kavo po okusu najbolj slično rženo kavo : „Perlo". Mala primes
pravega Franckovega
kavi nega pridatka napravi tako kavo še močnejšo in jačjo.
Trgovskega
pomočnika izurjenega v modni _	_ stroki z znanjem tlovenSČine.
laščine sprejme takoj Anton Fanin, Gorica. 388
lfj|j| je na prodaj v Kenčah pri Gorici blizu ■	državnega kolodvora Volčjadraga za avoto
12500 kron. Stavba je na novo sezio&na, ima izvirno vodo na dvorišču in konjski hlev ter okrog poslopja približno 3000 mtr 1 vrta. Naslon pove iss. oddelek Edinosti.	389
V 7511Hf11 P°h'stva G- Kerbler v Tratu, ulica »ClIUlJI Molin a vento St. 7 se proda pravo pohištvo iz Solkana, kakor tudi divani, kanape, ri-po?e po zmernih cenah. Kupuje se tudi in prodaja rabljeno pohištvo.	324
Stalni krajevni agenti
zmožni nem-_	w	— Sčine se
sprejmejo ali pa nastanijo s sulno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ograki. — Ponudbe pod „Merkur", Brno Nengasse 20.	244
Prililra	preložene poroke s« proda po-
I I IIIRd. h-Stvo za zakonsko sobo iz brestoviae, novo, elegantno, solidno, po zelo ugodni ceni. — G. Kerbler. Molino a Vento 7.	336
PpfiflniH se 3 male hiše vsaka z d-emi sta-■ rUUđJU novanji kuhinjo i i sobo, tudi posamezne. — Kje, pove ins. oddelek Edinosti. 283
7alnna izvirnih Singer-jevih šivalnih strojev v LdlUJJd Tomaja (hiša posojilnice).
376
Novo delavsko kons. društvo
Tfof " pri Sv. Jakobu, ul. Sv Marka St. Id j? ' ■ Ol gj šteje v prijetno dolžnost, obvestiti si. obč. mesta in okolice, t osebno pa ^entjakobčane, da je odprlo svojo novo gostilno v hiši F. Fabjana, ul. S. Marco št. 19, kjer bode točilo istrsko črno vino prve vrste, vipavsko belo in Puntigamsko eksportno pivo prve vrste, vse po najnižjih cena a; kuhinja bo vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj: Viktor KosiČ. — Za mnogobrojno udeležbo vabi že sedaj Odbor.
Soclete des Papiers Abadie.
SVARILO!
Ker so prišli v zadnjem času razni posnetki naše splošno znane in priljubljene znamke cigaretnega papirja
RIZ ABADIE (Riz dore) 471
v razprodajo, prosimo naše P. T. odjemalce, naj pazijo na ime Abadie, katero hočejo posnetki nadomestiti z raznimi drugimi besedami. Svarimo .pred nakupom kvalitativno manjvrednih imitacij, ker bomo proti njim nastopali z vsemi zakonitimi sredstvi.	ŠocIeiA des Papiers Abadie.
Pozor tamburaška in pevska društva! Naročajte za zabave novo izišle šaljive igrokaze, šaljive skladbe (kuplete) s spremljevanjem tamburie ali glaaovirja in nove tamburaške partiture Stahuljska, Hruze, Farkaša, Mac^aca itd. pri pr*| sisački ruko-tvornici tamburic. 1. STJEPUŠ1N Sisale.
Razpis „Ceres-nagrad". Dne 5. svečana so se razdelile že nagrade v znesku K 5000.— in je s tem izplačena cela razpisana svota K 3o.ooo-—. Razsodišče je torej končalo svoje več tednov trajajoče naporno delo, ki je bilo veliko težje, kakor smo pričakovali. Udeležba od strani občinstva je bila naravnost ogromna. Prejeli smo nad 40.000 odgovorov, ki so se žrebali s 86900 številkami. Odgovore, ki so se razsodišču vredni zdeli, da se nagradijo, se je z največjo vestnostjo odbralo, a izmed teh zopet izločilo najboljše. Razsodišču, kakor naši tvrdki, bilo je v veliko zadoščenje čitati, kako povoljno so se naši odjemalci izražali o izvrstnih lastnostih jedilne masti „Ceres". Prejeli smo tisočera potrdila, da jedilna mast „Ceres" ni le vsestransko porabljiva, ukusna in cena, marveč da je tudi jako lahko prebavna, vsled česar si pridobiva vedno več prijateljev. Na tisoče bolehnih na želodcu, ki so že poskušali vsakovrstne stvari in katerim je provzročala vsaka jed, pripravljena z mastjo, neprijetnosti kakor: tišČanje v želodcu, izpehavanje, napenjanje, gorečico itd., je popolnoma okrevalo, ker so rabili izključno le jedilno mast „Ceres". Mnogi so nam tudi poročali, da so nasprotnike naše jedilne masti „Ceres" na tak način prepričali o njenih vrlinah, da so jim predstavili jedi, katere so bile brez njih vednosti pripravljene z jedilno mastjo „Ceres". Svetujemo torej vsem cenjenim gospodinjam in kuharicam, da tudi na ta način poskusijo ter jim zagotavljamo, da bodo dosegle lep uspeh. JlirJj Scbi,*ht a. d.

i« e
• •	e
ee	e
• •	e
• e	•
ee	•
• e	e
,VEDA'
2-mesečn ikzazna n ost i n kulturo. Cena letno 8 K-
e	• ■
e	e •
Naročnine sprejema tudi za II. letnik Slovanska knjigarna Jos. Gorenjec, Trst, ul. Caserma 16
Naznanilo*
slavnemu občinstvu iz Trsta
Podpisani naznanjam in okolice, da sem kupil
gostilno v ulici sv. Marka 12
od gosp. Lubiča, ki se bo za par dni zaprla in v soboto dne 2. marca 1912 zopet odprla.
Točila se bodo razna vina in senožeško pivo. Na razpolago bodo vedno gorka in mrzla jedila (cene zmerne) ter v kratkem času avtomatične orgije s slovanskimi komadi. Gostilna bo odprta do zjutraj. — Priporoča se
JOSIP BABIC, lastnik
Gostilna ,Alla Colomba'
ulica Commerciale št. 14.
Od danes naprej se toči pristno Istrsko in dalmatinsko črno
in izvrstno belo \lllO. : Domača kuhinja bo vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Priporoća se cenjemu občinstvu dobroznani lastnik
Ivan Kočevar.
XB. Poskus bo pričal dobroto pijače In postrežbe.
JADRANSKA BANKA
TRST, VIA CASSA N RISPARNO ST. 5 (LASTNO rOSLOPJE).
tUlUJS IN PRODAJA I
~ P1TDOS, BKHTB, OBLIČJA tTB, DKLHICK, t~~
VALUTE IN DEVIZE.
PREDUJMI
_ PAFIAJB in .blago
JiTNIH CTT.aimAAIH.
BATE - DEPOSITS. — FROMESE. »mojati« jukihhi*.
MENJALNICA. "M
VLOGE NA KNJIŽICI
DO DNEVA VZDIOA
OD DNEVA VLOGE
bbrm davaa plaCuj« banka m stojbga. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU.
ŽIVAHHA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI.
URADNE URE : 9—12, 2l/i—5V».
ESKOHTUJEt lonncB, dctzs ar fa*tum. zavarovanje ▼bbdhomih papibjvt pboti ktoh1 hgubl
revizija z&kbakja 8beck itd. brkzflacho* stavbni kreditl rembotjrs-kreditj.
kbbditi pboti dokumelftoli UOtCAHJA.
borzna naroČila. - inkaso.
_telefoni:	17m.
Wmr Fllljalke v Opatiji ln Ljubljani
trr
Slovenci, se Hočete obleči po ceni?
Obiš ite dobro znano trgovino
Alla eitta di Trieste
Tla Giosufc Cardueci St. 40
(ex via Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovratnikov, hlače, srajc, malij, itd. za moške, dečke ki otroke. Specialiteta v plaščih, loden *a moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri.
Alla citta di Trieste
Tla Glusue Cardccci št. 40
(ex via Torrente).

He
3BE
H
gj	RESTAVRACIJA
AURORfl
Trst, il Carfacri il 13.
Dobroznano tamburaško drnstvo
JAVOR
(prvikrat v Trstu)
koncertira vsak večer od 7. ^zni do polnoči.	■
ID
K
Zaloga moke prvo vrsto
Ms. Rupnick & C .e - Trst c
ulica Squero Nuovo št. 11.
I Zastopstvo in slavna zaloga
■5 noflneJSlh vrst pšenične moke In krmnih izdelkov
N I	poznanega valjčnega mlina
r VINKO WUDl6-a v Kranju
JU*" = Brzojavi: ^teksrupnlck - Crsl = t^Cfc
M
o
S
n
I
I
— Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pesmi.
KONCERT
začenja TBak večer ob 7. uri,
traja do 12. nre. Vstop prost. Vstop prost.
Za mnogobrojan obisk se priporoča
JOSIP DOMINES.
illl
CRND1D0 PlUfl
Izdelovatelj in trgovec lesnega oglja
izključni liferant vzajemne zadruge priv. urad-r ifcov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodala v nI- del Toro 4.
Pisarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje TELEFOH ao—aa.
Tehnična poslovnica
FRAHfC & KRAH C, Trst,
(prej Schnabl & C o. Succ.)
dobavata:
Taagyes ■ajizvrstaajfte metar je na bencin, plin, »pojni pli» ia notarje na nafta,
s*ste m „Diesel" stoječa in ležeče nstrojbe.
Lokoaobile oa banzln io paro. Prevzemajo delo indnstrijalnin toTare« kakor : Mlini za neko, stroji z* proizvajenje olja, tovaran leda, stroji za kamenoloma, stroji in tovarne na cement, stroji in nameščenja za mizarsko obrt, centralno kurjater, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd.
Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdigala za oseba (Lift) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško m druge
obrti. Moderna transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne	Orodje m
stroji za poljedelstvo in prež« za vino. Olj", zamahi, pipe rd. „Anduro" najbolji in najcenejši pokrov hiš.
_ — _ Fioračmsl ln obisk mernikov zastonj. — — —
jfilek. JCukež
koncestjonlranl zobotehnik

Jrst, Via Jfuova 13
ordinuje od 9,—12. 2.-5.
28
v
Tečne ure prodaja
Emilio Muller
najugledneji* in najstarejša prodajaluica ur ▼ Trstu, via S. Antoni«
(vogal »lice s. Nicold).
VELIKA IZBERA
tfrlilo, zlatih, srebrnih, kakor tndi stenskih nr vsake vrate. ^ Ustanovljeno l»U 1850
» f
V LASTNI HIŠI
I— Vhod po glavnih vratih —j
IVAN KEZ£
Trst - PiazzaS. Giovanni st. (.
7elAM>e kuhinjskih in kleUrskih polrob-s^io od leaa in pletenin, Ikftfbv. brsnt, f«broT in kad. sodčekov, lopat, reiat, alt in t»h tovrstnih kole*, jerbaset in mcV'1 ter mnog i diugil. t tT stroko spada-	A BTOj#
jočib prtdmetOT.— * * Ap^*	*
.■hinjako psaodo Tinke Trsie bodi od porc.'lana, ismije sinaila, koiiterja ali cinka, nadalje pa-unnaoterje kletke itd. — Za gostdnič trj« pipe, kroglje, temlienc. ia stekJ«oo posodo za t;»o.
ZOBOZDRAVNIK
UNIV. MED.
Dr. m Bsrry Brillnnt
Tržaška posojil ica in hranilnica
Piazza della Caserma št. 2. — Telefon 952.
mr img m rozpoloso leKleno oornostno celico
ki je Tarna proti vlomu in pe šam, v kateri so SHRAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem in Bicer
za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec „ 6
Khrambice ao 24 cm vi-ose, 24 cm 5i-o>re. 49 cm globoke Bhra-nbic ne more dru-ii odpreti kakor stranke, ra same oseb?iO shranijo svoje ntvan. ko;,ib ai troba prijetiti
SS3T Oddaja hranilna pusice 13g
katere priporoča poselttio rtariSemi da na ta najnovejši in najvape^neji naćin navajajo Btediti s?ojo deco. Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnlb orab.

V. taserma št. 17. H. (Hiša T^rni)
Izieluje zadela' je z eiu>Jlera, poroelanoin,
Kre^rom In zlatom. Izdeluj«* poftameine umotne zobuve, kakor
187	tud; celo zobovje.
OKDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol.
i
- TELEFON 20—6». - |
MU*XX*UMMXHmsvMii! a

Pekarija in sl^dčičcirna
MIKUSCH
Trst - Piazza S. Francesca d'Assisi 7
Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečene! (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase!
Butec I - še si nisi zapomnil, da ne kadim drugega ciga-
retnega papirja
ovkka
kakor edino in vedno ie
t\«BETTESOft/f/vr
KPOSf	0fP03t

QTT0MANJ
kaj zanimivega čitati, -ni^pie
detektivskih pove sti
ter
na nadaljnje
ppi tVPdki Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani ■ [=n=] i=i ali pa it vseh drugih knjigarnah s s s
BB——BBSB HBMBI