Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesećno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemsfvo B«ie£no 35 Din iiede))»ka Izdala celote no vJugo-»lavlll SO Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pellt-vrslo mali oglasi po I SO ln 2 D,ve£|l oglasi nad 13 mm vlitne po Din 2-50, ve URI pO 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din D Pn veciem o narotUu popust Izide ob 4 zlulraj razen pondellKe ln dneva po prazniku
Uredništva le v Kopltarlevl ullcl St. 6 Ul Uolcoplsl se ne vračalo. nefranUlrana pisma se ne sprelamajo * Uredništva telefon Stev. SO. upravnlStva Stev. 329
Političen list sa slovenski narod
Uprava le v Kopltarlevl nl.St.ti * čekovni račun: Clubllana Stev. 10.650 tn tO.349 xa In»erate, Sara/evo At. 7563, Zagreb St. 39.OH. Praga In Dunal St. 24.797
Boljše gospodarstvo.
V narodni skupščini je podal finančni minister g. Markovič svoj ekspozé. Kar Slovenijo na tem ekspozéju najbolj zanima in kar je obenem njegova najsi mpatičnejša stran, to je odstavek o davkih, kjer minister ugotavlja in priznava, da je ljudstvo z davki sploh preobremenjeno, posebej pa da obstoja neenaka obremenitev med raznimi deli države; in da je zato potrebno na eni strani splošno okraj-šanje teh bremen, na drugi strani pa izenačenje davkov po celi državi. Prvikrat slišimo tako besedo iz ust finančnega ministra, namreč priznanje, da so davčna bremena že sama na sebi pretežka, da so pa od tega najtežje prizadete gotove pokrajine, kamor pač v prvi vrsti pripada Slovenija ,;er ona v primeri z drugimi deželami nosi največja bremena in se ji zato godi krivica, ki jo je na vsak način treba popravili.
In finančni minister tudi za trdno obljublja, da se bo to čimprej zgodilo. On uvideva, kako škodljiva je ta neenakost za gospodarski razvoj države sploh, da od gospodarsko propadajočih pokrajin trpi samo država zgubo, in uvideva nujno dolžnost, ki jo ima vlada, da izvede davčno reformo na podlagi davčne enakosti. Nadalje je izjavil g. finančni minister: Istotako se nam nalaga imperativna dolžnost, da se preneha s povečavanjem davčne preobremenitve. Postopoma je treba pričeti, kolikor je to mogoče, z zmanjšanjem posebno tistih bremen, ki se najtežje prenašajo Vprašanje dolžnih davkov je treba urediti. Treba je storiti potrebne ukrepe za zboljšanje davčne uprave, ki je bila dosedaj taka, da se je ponekod davčni vijak navil do skrajnosti. Tudi sedanji način izterjevanja davkov je treba kontrolirati.
Te besede finančnega ministra se brez vsakega dvoma nanašajo v prvi vrsti na davčno upravo v Sloveniji, ki je od vseh davčnih uprav v državi najstrožja in najtrša. In je finančni minister izrekel obenem tudi svojo kritiko o tej davčni upravi, ko poudarja, da jo je treba zboljšati. Kajti naša davčna uprava si je doslej ravno to domišljala, da je ona najboljša v državi zato, ker je najstrožja in najtrša in ker je znala iztiskati iz Slovenije težke in težke milijone davkov več, kot jih je bilo sploh predpisanih. Seveda je bila ta naša davčna uprava zato pa tudi vsem dosedanjim finančnim ministrom tako silno dopadljiva in se je eden od njih celo nekoč izrazil, da je to zlata uprava. S čemer je vsekakor pravo zadeL Veseli nas torej, da je sedanji finančni minister v tem pogledu drugačnega mnenja in si bo že samo s tem, ker je povedal, da davčna uprava, ki navija davčni vijak do skrajnosti, ni najboljša, ampak da jo je treba zboljšati, pridobil hvaležnost slovenskih davkoplačevalcev. Ce pa g. finančni minister Markovič še to izpelje, kar je tudi obljubil, namreč da omili to davčno prakso, in če to res v najkrajšem času izpelje, potem zasluži, da mu slovenski davkoplačevalci postavijo spomenik.
Kakor rečeno: že samo radi teh izvajanj nam je ekspozé finančnega ministra zelo simpatičen in bo v naši deželi gotovo naredil najboljši vtis. A so v tem ekspozéju še druge stvari, ki jih bo predvsem pozdravil naš kmet. Gosp. finančni minister uvideva namreč tudi današnji težki položaj kmeta, ki je še prav posebej potreben hitre pomoči, in obljubuje, da se bo pobrigal za primerne ukrepe, da se kmetu čim bolj olajša njegov položaj in da se mu ustvarijo pogoji za uspešen razvoj in napredek. Zato je treba predvsem okrepiti kmetijsko produkcijo, organizirati domača tržišča, nuditi kmetu kredit i« olajšati plačevanje njegovih dolgov, kajti v poslednjih letih se je kmet spet začel zadolževati. In kar ga danes poleg davkov najbolj tlači, to so dolgovi. Tu mu je treba pomagati. In bi se mu tu po našem mnenju najbolje pomagalo z izdatnim in cenim kreditom, da se reši dolgov, za katere mora plačevati visoke obresti. — Minister je potem navedel tudi nekatere olajšave, ki so v sedanjem proračunu že predvidene, med drugim to, da se bodo zmanjšale cene nekaterim monopolskim predmetom, predvsem cena soli, katere široki ljudski sloji neobhodno potrebujejo, da se bo ukinila trošarina za gotove predmete, odpravili davki na hranilne vloge, da se tako pospešuje varčevanje itd.
To bi bile torej vse samo prijetne stvari, ki nam Jih obeta g. finančni minister, in so to vse samo zahteve, ki so jih naši poslanci v Belgradu ako/.i v»a zadnja leta neprestano poudarjali, a so pri vseli prejšnjih vladah naleteli samo na gluha ušesa. Zdaj je tudi SLS n« vladi in njen aa Slovenijo blagodejni vpliv
se zdaj zrcrli že tudi v ekspozéju finančnega ministra, ker je te slovenske zadeve in zahteve prevzel v svoj gospodarski načrt. Ni dvomiti, da bo SLS s svojimi ministri z vso odločnostjo delovala na to, da se vse te stvari tudi Izpeljejo — in tako upamo, da si bo
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Kadi praznika Treh hierarhov ni danes delal noben skupščinski odbor. Tudi skupščinski klubi so bili skoraj popolnoma prazni. Današnji praznik proslavljajo posebno radikali, ld so ga posvetili spominu svojega voditelja Nikole Pašiča. V ceh državi se vršijo predavanja o veličini Pašiča in njegovih zaslugah.
Edino vprašanje, ki je zanimalo nekatere politične kroge, je vprašanje spojitve kluba NRS in kluba Jovanovičeve skupine. To vprašanje, ki se je postavilo na dnevni red s koalicijo radikolov in jovanovičevcev, se je moralo prej ali slej rešiti. Takoj ob sestavi vlade so se podvzeli koraki, da bi so poslanci, ki se nahajajo v posebnem klubu Jovanovičeve skupine, vrnili v matični klub. To vprašanje se je v glavnem rešilo. Ne z ene ne z druge strani ni posebnih zaprek. Gre samo za for-malitete. I/o naših informacijah бс Ikj zopetna spojitev izvršila v pondeljek na seji radikalnega kluba.
Belgrad, 12. februarja. (Izv.) V današnji >Samoupravi< je dr. Laza Markovič napisal članek pod naslovom >Za balkanski I/)car-no«. V članku posveča največjo pozornost poslednjemu preobratu v Nemčiji z ozirom nn sestavo nove vlade centruma in nacionalistov. On pravi, da so je v začetku ob sestavi te vlade pojavila bojazen, da bo oficielna politika krenila na pot revanše ter se izjavila proti politiki Locarna. V takšni atmosferi, pravi dr. Laza Markovič, .so glasovi o vstopu nacionalistov v vlado dr. Marxa, ponekod vzbudili celo vznemirjenje. Dogodki so dokazali, da je bilo vznemirjenje brez podlage. Ob priliki debate o vladni deklaraciji v Reichstagu so padle izjave od strani konservativcev in
Praga, 12. febr. Zunanjepolitični odsek je včeraj nadaljeval debato. Večina govornikov je manifestirala za čim tesnejšo zvezo z Jugoslavijo. Dr. Blalio je rekel: >Z veseljem ugotavljam, da bo naši odnošaji ^ Jugoslavijo še vedno enako prisrčni. Na nas je, da pokažemo, da шагао tudi v gospodarskem pogledu v tem zmislu izpolnovati naše dolžnosti.« — Nemški krščanski socialist dr. Feierfeil je govoril o vprašanju »Anschlussa« in rekel, da je vsa Avstrija za združitev z Nemčijo; če je Češkoslovaška proti temu, je to le dokaz, da slabo tolmači načelo samoodločbe narodov. — Odgovarjal je
dr. Beneš.
Rekel je, da ostane mala antanta neizpreme-njena, ker se razmere, iz katerih jo nastala, načelno niso predrugačile. O Anschlussu ali vladnih režimih v pogodbah male antante ni govora. Glavno je, da mora sedanji pravni red v srednji Evropi, posebno glede trianon-ske pogodbe, ostati neizpremenjen.
Češkoslovaška je dejansko proti združitvi Avstrije z Nemčijo. Samoodločba kakega naroda ne sme ogrožati samoodločbe drugega naroda. Ne ve se pa 6eveda, kako se bodo razvile razmere v dvajsetih, tridesetih letih; za danes veljajo mirovne pogodbe.
uboga, od dosedanjih režimov do skrajnosti izmozgana in v vsem tako zanemarjena Slovenija kmalu spet vsaj nekoliko opomogla in na novo začela razvijati svoje produktivne sile v svoj napredek, ki bo tudi napredek države.
V radikalnem klubu je nekaj pašičevčev, ki mislijo, da se to vprašanje ne more rešiti tako enostavno, marveč da je treba najti pota, da se da zadoščenje užaljenemu ponosu. Takrat se je namreč smatral izstop Jovanovi-čevih ljudi kot odkrit nastop proti Pašiču. Kombinacije, ki jih z ozirom na to delajo nekateri opozicionalni krogi, posebno samostojni demokrati, pa so brez vsake podlage.
Kar se tiče ostavke Velje Vukičeviča, je ireba pribiti, da je on sam danes izjavil, da ne gre za formulno ostavko, marveč za akt vljudnosti. V slučaju, če bodo vsi poslanci sprejeti v radikalni klub, in to smatra kot go-mora kot zastopnik te skupino podati ostavko, tovo, je izjavil Vukičevič, potem je jasno, da mora kot zastopnik te skupine podali ostavko, da bo dobil popolno zaupanje novega kluba enotnih radikalov. Tudi to je gotovo, vsaj on tako misli, da bo dobil to zaupnico.
nacionalistov o udanosli weimarski ustavi. Ltotako so padle odločne izjave glede nadaljevanja zunanje politike g. Stresemanna, posebno pa glede varovanja locarnskih princi-< .. S tem je nemški narod dokazal svojo popolno preorientacijo in se je odločno odrekel vsaki misli na revanšo. Z ozirom na to izvaja dr. Laza Markovič, da bi moral primer Nemčije služiti drugim dozdaj neprijatelj-skim državam za zbližanje z njihovimi sosedi. Zato se dr. Laza Markovič zavzema za balkanski Locarno ter pravi, da bi v tem vprašanju morala ravno naša država imeti odločilno besedo. Iniciativa pa bi seveda morala priti od druge strani, da bi se na ta način pokazala dobra volja tudi pri sosedih.
O potovanju grofa Bethlena v Rim
je izjavil dr. Reneš, da so mu cilji predvsem gospodarski, a gotovo tudi politični. Ogrska bi se rada rešila iz svojega težkega političnega položaja. Toda Italija ima še večji interes na tem, da ohrani dobre odnošaje z drugimi državami, posebno z malo antanto. Prav posebno je tu merodajen gospodarski interes. Ogrska želi svojo luko ob Adriji. Toda primerjati je treba ogrski izvoz in uvoz preko italijanskih luk in pa češkoslovaški izvoz in uvoz. Naš promet preko Trsta znaša letno preko štiri milijone ton, ogrski pa 360.000 ton. Na Reki znaša vsekakor ogrski promet 900.000 ton, češkoslovaški pa samo 360.000 ton. Vsega izvaža in uvaža Češkoslovaška preko italijanskih luk 5,200.000 ton, Ogrska pa samo 1,200.000 ton. Te številke dovolj jasno govore o skupnih italijanskih in češkoslovaških interesov; so pa še mnogi drugi razlogi za to.
Glede konkordata je dr. Beneš zastopal svoje znano stališče, da se rešujejo cerkvena vprašanja temeljem pogajanj od slučaja do slučaja. Izreka se za ločitev cerkve od države po ameriškem zgledu, kjer ločitev nima cerkvi sovražnega značaja. Sedanja pogajanja o raznih cerkvenih vprašanjih so dospela že dalje, nego javnost misli.
solini po svojem zaupniku posl. Carlu Bar-duzziju, generalnem tajniku fašistovske stranke. Barduzzi je osebno prišel na Legin kongres in prinesel oficijelne pozdrave fašistovske stranke. Govoril je o predvojnem delu Lege in rekel, da so ti spomini dragi srcu vsakega Italijana, posebno pa Tržačanom, danes svobodnim Istranom in bratom Dalmatincem, ki šc ne vživajo svobode. Ob teh besedah je celokupni zbor viharno manifestiral za osvoboditev Dalmacije. Potem je govoril Barduzzi o nalogah Lege za asimilacijo drugorodnih elementov v Italiji in o njenem sodelovanju z društvom Italie Redenta na Tirolskem. Svoj govor je zaključil z besedami:
»Nadaljujmo po tem potu! Italija se ne boji več nikogar! Dasi sama, si je v svesti svoje kompaktnosti, discipline svojega naroda in svojih neomajnih pravic. Na temelju teh pravic bo nekega dne, ki je morda zelo blizu, pritisnila na svoje prsi dalmatinske brate!«
Kongres je nato ponovno viharno manifestiral za Dalmacijo.
V tem duhu jc potekel ves kongres. Senator Pitacco, prol. dr. Coccancig in zadrski odvetnik dr. Troiani so govorili, kakor bi stali neposredno pred italijansko vojno proti Jugoslaviji. S sodelovanjem Barduzzija je kongres izdelal natančen načrt za zasedbo Dalmacije.
Tako poročilo »Jutarnjega lista«. Nobena tajnost ni, da se Italija notranje niti za tre-notek ni odrekla Dalmaciji, in da neprestano računa, pripravlja, streže na vse možnosti, da svoj cilj čim gotoveje doseže. To vemo tudi v Jugoslaviji, vendar se premalo živo zavedamo neposrednosti italijanske nevarnosti. Treba nam je večje čuječnosti! Naša diplomacijo čakajo tu najtežje naloge.
Militarizacija Italije.
»Journal des Débats« z dne 12. t. m. poroča iz Rima:
Fašistovslco vlado neprestano v največji meri zanimajo vojaška vprašanja. Veliko se razpravlja o nedavnem sklepu, da se po univerzah ustanove posebni tečaji o tehničnih stvareh in o zgodovini vojaških ved. Na rimski univerzi bo predaval o tem polkovnik Giacchi, načelnik zgodovinskega oddelka glavnega generalnega štaba. V Turinu bo prevzel vojaška predavanja polkovnik Scala, profesor zgodovine na vojni akademiji.
Na drugi strani sc brez prestanka nadaljuje notranja reorganizacija armade. Nadzorniki obmejnih pasov, ki imajo nalogo proučevati in izpopolnjevati mobilizacijo, nadaljujejo svoje delo. Njihova naloga je tudi, da skrbe za zgradbo novih strategičnih železnic, cesta, zalog streliva, letališč, točk za postavljanje baterij itd. Mnogo tega dela se opravlja pod pretvezo odnosno okriljen planinstva.
Tečaji za predvojaško izobrazbo, ki so se organizirali v okrilju fašistovske milice, so v polnem obratu. Za mladeniče, ki tečajev ne obiskujejo se bo uvedla kazen. Za utrjevanje in vežbanje mladine skrbe tudi fašistovske športne organizacijo. Na meji je milica noč in dan na straži.
Odhod naše parlamentarne delegacije v Prago.
Belgrad, 12. februarja. (Izv.) Zvečer ob 7. uri je odpotovala v Prago naša parlamentarna delegacija. Od Jugoslovanskega kluba sta v tej delegaciij poslanca Ivan S t r c i n in Franc Že bo t. Z našimi poslanci sta odpotovala v Prago tukajšnji češkoslovaški poslanik Šeba in tiskovni ataše Melč. Kakor znano, bo ostala naša delegacija v Pragi 8 dni.
Ob petletnici papeža Pija XI.
Belgrad, 12. februarja. (Izv.) Danes se je vršil v tukajšnji nunciaturi svečan sprejem ob peti obletnici izvolitve papeža Pija XI. Sprejema so se udeležili vsi poslaniki tujih držav, dr. Korošec in mnogi drugi ugledni politiki vseh strank ter zastopniki belgrajske družbe.
Zagreb, 12. febr. (Izv.) Ob petletnici kronanja papeža Pija XI. se je vršila danes ob 10 dopoldne slovesna služba božja v stolnici, katero je daroval nadškof dr. Bauer z veliko asistenco. Navzoči so bili armijski general, veliki župan, reklor univerze, mestni župan in zastopniki uradov. Po sv. maši je bilo slovesno sprejemanje pn nadškofu.
SNEG V JERUZALEMU.
v Jeruzalem, 12. febr. (Izv.) V Jeruzalemu in okolici je zapadlo precej snega. Zad-njič so videli sneg v Jeruzalemu leta 1021,
Priprave Italije.
Lega Nazionale v Dalmaciji.
Današnji zagrebški »Jutarnji list^ prinaša iz Rakeka obširno poročilo o dogodkih na zadnjem občnem zboru Lege Nazionale v Trstu. O tem občnem zboru so prinesli italijanski listi skrbno prirejena poročila, ki so najvažnejše izjave popolnoma prikrila. Udeleženci so bili strogo izbrani, tako da ni prišlo nič v javnost, kar bi italijanskim političnim krogom ne bilo ljubo. Sedaj pa jc zaupnik »Jutarnjega lista« iz zanesljivega vira zvedel sledečet
Kongres Lege Nazionale v Trstu dne 9. januarja t. 1. je določil društvu kot glavno nalogo — ircdcnlislično propagando v Dalmaciji, to jc pripravljalno delo za odcepitev Dalmacije od Jugoslavije in priklopitcv Italiji. Kakor jc znano, jc Lega Nazionale izvrševala enako nalogo žc pod avstrijsko vlado, Ic da je njeno delo obsegalo tudi vso severno obalo Jadranskega morja.
Poverilo za dalmatinsko iredentistično nalogo Legi Nazionale pa ni izšlo iz društva samega, marveč jc Legi začrtal to pot Mus-
Vprašanje fuzije vseh radikalov.
PRAZNI UPI SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV.
Za balkanski Locarno.
Češkoslovaški parlament za tesne zveze
z Jugoslavijo.
Dr. Gosar za neovirano delovanje Delavskih zbornic.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Minister za eoci-elno politiko dr. Andrej Gosar je potrdil
proračuna Delavskih zbornic v Splitu in Novem Sadu. Oba proračuna sta že dalj časa ča1 ala ua odobrenje, ki ga delavski zastopniki kljub ponovnim prošnjam in urgeneam niso mogli doseči.
Občinske volitve v Ljubljani.
>Za napitnino so dobili klerikalci odgo-ditev ljubljanskih občinskih volilev,« pravi »Jutro«. Torej vendarle klerikalci v vladi nismo kar tako od muh. Takale reč kar »za napitnino« je že nekaj. Jutri bo »Jutro« seveda zapisalo, da so klerikalci v vladi samo za statiste. Toliko »Jutru« v odgovor.
Javnosti pa povemo, da SLS zahteva, da se predvsem izpremeni vol.vni red za slovenska mesta tako, da i/pade famozna Zer-javova k'avzula, po kateri dobi relativno najnujnejša stranka a priori polovico mandatov. S tem je hotel dr. Žerjav ustvariti /a SDS večno sinekuro ua mestnem magistratu. To mu je doslej preprečila koalicija vseh protižerjavov-ekih strank, v bodoče pa mora Ljubljana in vsa sloven-ka mesta imeti volivni red na osnovi čistega proporca. Cist proporc ne zahteva le SLS, ampak ga tirjajo vse politične organizacije v Ljubljani razen SDS.
SLS hočo torej takoj, ko bo irrršeno nujno proračunsko delo, predložiti skupščni tozadeven zakonski predlog o izpromembi vo-tivnega reda in nato takoj pristopiti k volitvam v mestni zastop.
»Jutra« seveda ne bomo vprašali, če mu je tak aranžma všeč ali ne. Kajti SDS je občinsko zastopstvo v Ljubljani pet let razganjala, pet let uničevala in je vsakega poštenega Ljubljančana sram z SDS govoriti o zadevi ničelnega zastopstva. Le »Jutra« ni sram.
Vodilni politični uradniki v Sloveniji.
Dru?ra »napitnina«, ki smo jo, kakor trdi »Jutro«, dob li klerikalci, so novi vodilni politični uradniki v ljubljanski in mariborski obla-ti.
Ugotavljamo, da se je ta brzojavka skovala v Knafljevi ulici. Za vodilne politične ! uradnike SLS sploh ni barantala. Kajti samo- i posebi se razume, da je to stanje, da vso po- ; litično upravo v Sloveniji vodi izključno SDS in potom javne uprave lahko uganja obstruk-eijo proti vsaki vladi, v kateri ni SDS, nevzdržno.
To nevzdržnost je kaj bridko čutila že vlada RR, to nevzdržnost čuti ne le naša stranka. ampak v isti meri tudi radikali, zato je brezpogojno treba odstraniti vsaj glavne eksponente SDS. To je tudi čisto dosledno po programu Svetozarja Pribičeviča, ki na svojih zadnjih shodih zahteva depolitizacijo uprave!
Resnica je zbodla dr. žerjava.
Dokazali smo v predvčerajšnji številki dr. Gregorju Žerjavu, da je podpisal v enih samih dvanajstinah cclo vrsto novih davkov.
Dokazali smo dr. Žerjavu, da je zapisal neresnico, ko je trdil, da SDS sploh nobenih davkov ni zvišala, oz. nanovo vpeljala.
Ta resnica pa je dr. Žerjava hudo zbodla. Napisal je v »Jutru« neko zelo zavito opra-vičbo, v kateri prizna, da je SDS sicer sodelovala pri sestavljanju proračunskih dvanajstim o davkih pa Žerjav nič ne vel Odkod so pa ti davki z Zerjavovim podpisom?
Ko si je dr. Žerjav tako pomagal preko te nevarne točke, zapiše brž drugo dejstvom ne odgovarjajočo trditev: »Ponovno trdim, da so glavne davčne obremenitve bile izvršene s podpisom SLS, olajšave pa so vezane z imenom demokratske stranke.«
Sedaj pa vprašamo davkoplačevalce: AH ni od lela 1920. bil davčni vijak vedno hujši?
Ali ni v tem času opetovano vladal dr. Žerjav?
Ali se niso davki ravno v letu 1922, ko so Slovenijo doletele največje »olajšave« po zaslugi SDS, izdatno povečali?
Ali niso te »olajšave« SDS imele samo ta nčinck, da je bila Slovenija od leta do leta bolj olajšana?
Ali ni dr. Žerjav podpisal dvanajstine o davku na ročno delo? Tako je SDS tudi delavce znatno olajšala.
Res je — olajšava slovenskih žepov je vezana z imenom demokratske stranke!
»Jutro« za analfabete.
Našo trditev, da je bila izprememba pravilnika za oblastne skupščine v zadevi prvega proračuna nujno potrebna, izpodbija »Jutro« s tem, da proračun, čeprav ga sestavi veliki župan, vendarle odobri oblastna skupščina in ga tudi lahko izpreminja.
Dobro. Recimo dr. BaltiC bi sestavil proračun. Ta proračun bi bil seveda za oblastno skupščino absolutno nesprejemljiv. Vendar bi te o njem moralo debatirati. Koncc debate, ki bi lahko trajala več dni, bi bil sklep, da se proračun ne sprejme in bi odbor dobil nalogo, da izda novega, oziroma »tarega popolnoma predela. Ves ča« in debata do tega sklepa bi bila izgubljena.
Zato, da se dele oblastnih »knpičln po- I speli, dalje, da se varje samostojnost in neodvisnost oblastnih skupičin od velikih iupanov, zato je SLS hotela preprečiti vsako iaimar-jenje leteh pri oblastnem proračunu.
To menda razume tudi »Jutrov« analfabet.
SLS In opozicija.
Jugoslovanski klub je danes tista parlamentarna delegacija, ki se ponaša z največjimi in najboljšimi zvezami z vsemi parlamentarnimi skupinami, izvzemši edino SDS.
Naši ministri v novi vladi tvorijo most med vlado in opozicijo. Njihova priljubljenost med poslanci je najboljša garancija, da bo vsa opozicija vršila svoje dolžnosti državi, narodu ter našemu parlamentu v prid, da se bodo v skupščini ustvarile razmere, ki morajo vladati v zakonodajnem zastopstvu, ki hoče biti na višku in kos svojim nalogam. V ministrih poslancih Jugoslovanskega kluba vidi vsa skupščina najboljše strokovnjake, v njih ima garancijo, da bo sedanja vlada delala in dobro delala.
Samo SDS divja. Misli, da bo s svojim divjanjem sebi dobila simpatij, da bo obnovila zveze s kakim klubom, da bo zmanjšala svojo vsestransko obsovraženoet.
Pribičevič bi se rad približal Davidoviču, pa ga ta odbija. SDS bi sc rada priključila radikalom, pa je nočejo. Edini Radič je izjavil, da bi se zvezal tudi s Pribičcvičem, če bi mu to kaj koristilo.
Na vse to »Jutro« poroča, da so klerikalci čisto osamljeni. S tako »osamljenostjo« je SLS zadovoljna.
Neumna demagogija.
»Delavec«, glasilo marksistovske strokovne organizacije, ponatiskuje socialni program krščanskih socialistov in pravi: Krščanski socialist dr. Gosar je zdaj minister za socialno politiko; zahtevamo od dr. Gosarja, da nemudoma izpelje program krščanskih socialistov od prvo do zadnje točke!
Če bi to izustil kakšen občinski tepček, bi nič ne rekli, da pa glasilo socialdemokratskih strokovnih organizacij, ki se imajo za politično zelo izobražene in zavedne, kaj takega zine, je že preveč
Čudno je, da »Delavec« ne zahteva, da naj dr. Gosar vsakemu članu socialističnih strokovnih zvez prinese iz Belgrada povrh že eno zlato uro.
Hrvatski federaiisti o vstopu SLS v vlado.
»Hrvat«, glasilo dr. Trumbičeve stranke v Zagrebu takole presoja vstop SLS v vit"'
»Kotoš&c je stopil v koalicijo z radikali, obdržal pa je svoj avtonomislični program. Njegov vstop v vlado se je torej Izvršil na časten način v nasprotju z Radičem, ki je moral popolnoma kapitulirati in se odreči vseh političnih * zahtev in celega programa. Naravno je, da Korošec ue bo sedaj izvedel svojega avtonomističnega programa. Zato on ni šel v vlado. Toda uspelo mu je to, da njegova stranka še naprej vztraja na načelnem stališču preureditve države v avtonomistič-nem pravcu. Korošec ve, da v tem času ne more postaviti zahteve o preureditvi države ali on misli, da bo mogel v vladi napraviti korak dalje k ustvarjenju svojega avtonomističnega programa. Za Slovenijo, ki Je razdeljena v dve oblasti, ki sta obe v rokah Slovencev, ni vprašanje združitve najnujnejše. Slovenci vedo, da sta obe oblasti njihova popolna domena in da oslaneta v njihovih rokah. Najvažnejše je zanje torej, da bosta obe oblasti kar najmočnejši, njihova samouprava kar najobsežnejša. Verjetno je, da je dr. Korošec vslopil v vlado samo zalo, da po možnosti razširi kompetenco oblastnih samouprav, da bodo tako Slovenci v Ljubljani in Mariboru vršili sami svoje posle. Zaenkrat je Korošec tudi to dovolj, a vprašanje spojitve obeh oblasti v eno, vprašanje združene Slovenije bo prišlo kasneje veliko lažje. Režim oblastnih samouprav smatra Korošec kot prehodni režim od krutega centralizma k pokrajinskemu avtonomizmu.«
To pisanje priobčujemo, da slovenska javnost vidi razliko med treznim pisanjem hrvatskih naših nasprotnikov in divjanjem »Jutra«.
Sfavenska banka se pere.
Mir na Portugalskem.
v Lizbona, 12. febr. (Izv.) Glavno mesto nudi zopet vsakdanjo sliko. Promet je zopet popolnoma vpostavljen. Banke in trgovine so zopet odprte. Voditelje revolucije so skoro vse zaprli. Vlada namerava prepovedati vse tajne družbe in prepovedati vsako stavka
Nemško - poljski spor.
Varšava, 12. febr. V včerajšnji seji sejma je podpredsednik Bartel izjavil, da poljska j vlada še vedno upa, da Nemčija ne namerava trajno prekiniti trgovinskih pogajanj s Poljsko zaradi zadeve, v kateri je pravo nedvomno na poljski strani. Ako bi se pn to vendar zgodilo, pada vsa odgovornost na Nemčijo.
v Rim, 12. febr. (Izv.) Tajnik fnšistovske stranke, ki je obenem tudi tajnik vladne večine, je pozval poslance, ki so bili zadnji čas izključeni iz strani'-«, da odlože tudi svoje poslanike mandata,
V Zagrebu je itftla v več Jezikih in v več sto izvodih anonimna 6B strani obsegajoča brošura v zadevi Slavenske banke, katero je očitno sestavil neki jurist in ki je inspirirana od ljudi, ki so zakrivili polom Slavenske banke. Brošura ima namen, da odvrne odgovornost od pravih krivcev in Jo drugim osebam pripisuje.
Od prijateljske strani smo prejeli k tej brošuri nekaj pojasnil, katera priobčimo z ozirom na veliki interes, ki ga ima javnost za to stvar.
Pisec teh vrstic se šteje žalibog tudi med male delničarje in oškodovane vložnike Slavenske banke. On je mnogo prepozno zvedel za tam vladajoče razmere, ker sicer bi si premislil, svoj denar tako slabo naložiti
Ta banka je bila ustvarjena po vojni in je Imela dobre čase začasa inflacije, kakor vse podobne družbe. Ona se ni omejila na delokrog pro-vencijalne banke, ampak je hotela igrati vlogo velebanke s podružnicami v celi državi, celo na Dunaju in v Ameriki. Ona je osnovala in nakupila razne industrije in trgovska podjetja v naglici, pridobila je druge bančne zavode brez izbire, ona je celo hotela vdreti v mnogo večjo Ljubljansko kreditno banko, da bi se je polastila. Njena mega-lomanija je dosegla vrhunec, posebno potem, ko Ji je srečen slučaj v roke spravil posle Trboveljske premogokupne družbe, slučaj, ki ga je podkrepil pritisk političnih prijateljev banke, ki eo sedeli na krmilu. Stotisoči dobrih delnic Trboveljske družbe so ji pripadli skoro zastonj v naročje in velike vsote je zaslužila pri milijonskem prometu te družbe. Vsaka kolikor toliko dobro vodena banka bi vsled take sreč« postala zlata Jama. Ta zavod pa je kljub temu doživel polom, ker za poslovanje niso bili merodajni trgovski principi, ampak politični strankarski interesi in ker so se na neodgovoren način nešteti milijoni vzeli iz banke, da bi se financirali politični prijatelji in njih akcije in da bt se ustvarili tako zvani sindikatni dobički v svrho, da bi ee nekatere javnosti dobro znane osebe obogatile na škodo banke.
Sedaj se začne državni pravdnik in preiskovalni eodaik zanimati za manipulacije banke in radi tega je umljivo, da gospodi, ki je svojo imovino že spravila na varno, nobeno eredstvo ni dovolj slabo, da bi se odvrnila pozornost eodnije od njih in krivda prevalila na tuja ramena. Posrečilo se jim je najti rabulističnega zakotnega odvetnika, ki je z juridičnimi knifi in r. nakopi-čenjem neresnic konstruiral v pamfletu cel buket obtožb proti drugim. Čudno pa je, da ne najde nobene besede zoper one, ki eo banko slabo vodili in jo uničili v neizmerno škodo vseh vložnikov in delničarjev.
Javno mnenje ee v tej brošuri podcenjuje cc!o na žaljiv način kakor tudi oni, na katerih naslov gre to juridično skrpucalo» to Je državni prav.inik In preiskovalni sodnik, ako se od njih pričakuje, da se bodo vsedli na stare metode te gospode. Ta brošura si poišče enega veledelničarja in enega velikega vložnika, kateri naj bode sedaj še odgovoren za posledice zlega gospodarstva, ker je bil tako nepreviden, da je svoj denar zaupal tem ljudem. Vsi drugi oškodovanci bi bili le veseli, če bi se Trboveljska družba — in ta to se gre — zopet dala preplašiti po tem prozornem bluffu in bi vse druge delničarje in vlagatelje odškodovala. Treba pa je vprašati, ali bi ee stvar
ustavila pri Trboveljski družbi. Pisec teh vrstic je precej premožen ln hvala Bogu pri Slavenakl banki ni izgubil vse svoje imoviue. Ali bi ee a« moglo tudi njega prijeti za odškodnino, posr' no ie ne pripada k politični stranki pamfleta? To vprašanje ni brez vsega, kajti pamfletist ter njegovi inspiratorji zahtevajo nič več in uič manj, kakor da Trboveljska, ker je močan veledelnlčar, aH plača ali pa da se z banko vred ugonobi. V tem slučaju bi se moglo zgoditi, da bi imovini Trboveljske, ki se naj razdeli, v svrho kritja izgub Slavenske banke niti ne zadostovala. Potem bi morali tudi mali delničarji, ako imajo kaj pod pal-oem, za banko plačati, ker po tej novi teoriji morajo delničarji ne samo riskirati vrednost svojih delnic, ampak tudi celo svojo imovino za slabo gospodarstvo poslovnega vodstva
V	slučaju Trboveljske se je zaznalo, da on» ni imela vpliva na vodstvo postov banke in da v upravnem svetu ni bila zastopana Drugi veledek ničar to je skupina Liinderbank-Pojazzi, ki ima še danes 30% delnic, je bil bolj previden ter je poslal v upravo svoje zastopnike in je skušal tudi red napraviti pri vodstvu poslov, to pač v času, ko je bila banka po prejšnjem vodstvu že havarirana. Seveda se tem novim možem ni posrečilo, da bi zavoženi voz banke potegnili iz blata. Znano je, da je L9nderbanka zgubila celo glavnico, investirano za 300.000 delnic, to pa nas ne briga mnogo, ker je to stvar Lfinderbanke, katere nam ni treba pomilovati.
Trboveljska družba je napravila dvojno n». rodnost. Prvič se je dala po svojih napačnih informatorjih zavesti, da je delnice Slavenske banke pridobila kot dobro naložbo. Drugič pa je imela na nerazumljiv način popolno zaupanje do tedanjega vodstva banke ter ni smatrala za potrebno, da bi si posle banke bližje ogledala. Seveda ee je morala kmalu prepričati, da je napravila jako slab posel in da je banka že bila ruinirana, ko so se ji obesile delnice z napačnimi pretvezami.
V	pamlletu ee trdi, da je Trboveljska družbe dala objaviti komunike o boniteti banke. Mi takega pomunikeja s podpisom te družbe nismo nikjer čitati, vemo pa, da je tak komunike vodstvo banke samo dalo objaviti; razumljivo pa je, da ee je hotelo šipiriti i imenom največjega podjetja v državi. Gorostasna laž je bila trditev pamfleta, da je Trboveljska družba za evojo vlogo v višini več kot 14 milijonov dinarjev vzela od banke varščino. Mi privoščimo pamfletistu zadoščenja, da se mora Trboveljska družba odreči celi svoji vlogi brez vsakega kritja. To je gotovo zaslužena kazen, katero trpi Trboveljska za evojo zaupljivost in ra greh, da je svoje prijatelje tako dobro izbrala in da se je dala celo vpreči v njih politični voz.
Ako že govorimo o krivdi in reparaciji, potem moramo se podati na drugo polje. ''Resnični krivci so si poginoma v svesti svoje krivdfc» te radi tega jim je težko pri srcu, ker se preiskovalni sodnik začenja za nje interesirati. Radi tega jim ni bilo nič nujnejšega, kakor da so sodniji v prvi vrsti prezentirali ta pamflet. Radi tega to skrpucalo tudi mrgoli rabulističnih sofizmov, katerim pač nikdo ne more nasesti. Knjige banke dajejo jasno sliko o njih poslovanju.
Ta gospoda išče sedaj rešitve ln Je na begu Njena metoda spominja na tatu. ki so ga zasačil/ pri delu in ki beži ter kriči: »Primite tatu!«
Dogodki na Kitajskem.
Stališče Francije nasproti Kitajski.
Pariz, 12. febr. Na včerajšnji zbornični seji je odgovarjal Briand na vprašanje, ali namerava Francija priznati kantonsko vlado. Rekel je: Francoska vlada z zanimanjem zasleduje razvoj kitajskega naroda. Svoje dosedanje politike nepristranskega opazovalca in nevmeša-vanja v kitajske notranje razmere ne namerava izpremeniti. Vlada je pripravljena, da pospešuje kitajsko neodvisnost. Sedanji sistem inozemskih koncesij ne more večno trajati. Francoska vlada ni voljna, da bi na Kitajskem vodila vojne operacije in bo ščitila Ic življenje ln imetje francoskih državljanov. Kakor hitro se ustanovi na Kitajskem stalna vlada, je pripravljena na pogajanja. Predpogoj za sporazum je reorganizacija sodstva in policije.
Cen odklanja mešana sodišča.
Hankov, 12. febr. Zunanji minister čen je obvestil konzulate, da se morajo inozemci poslej obračati samo na kitajska sodišča, in to brez konzularnih uradnikov ali drugih pri-sednikov.
t London, 12. febr. (Izv.) Čang-co-lin je izjavil, da je angleški predlog glede poravnave nejasen, in da se iz njega nameni Anglije ne dajo ra/.videti.
v London, 12. febr. (Izv.) Iz Sanghaja poročajo, da je bil general Sang-čang-sang s svojo armado v boju težko poražen.
v Sanghaj, 12. febr. (Izv.) Šef Čang-co-li-novega generalnega štaba je izjavil, da ni izključeno, da pride do sporazuma med severno in južno armado, ako se bo vrhovnemu poveljniku kautonske armade posrečilo zalreli komunizem.
Ofenziva Action française.
Pariz, 12. febr. Action française ruje dalje proti papeževim navodilom. Sedaj je prešla v ofen ivo. V Grenoblu je bilo postalo pereče vprašanje, ali more ostati katoličan, ki •o n» pokori papeževim prepovedim in obveznostim glede A. F. še nadalje voditelj in
član škofijskih društev Action catholique. To vprašanje je grenobelski škof zanikal. Action française je sedaj vsem voditeljem svojih organizacij poslala poziv, v katerem jim nalaga, da vsem škofom v Franciji predlože vprašanje, ali je članstvo pri A. F. sploh nezdružljivo g članstvom pri cerkvenih društvih. S tem namerava A. F. pritisniti na škofe, zanašajoč se na to, da zavzemajo člani A. F. v raznih katoliških kulturnih, športnih in drugih društvih vodilna mesta in jih bodo organizacije težko pogrešale.
BRIAND 0 FRANCOSKO - ITALIJANSKIH 0DN0SAJIH.
Pariz, 12. febr. (Izv.) »Journal« poroča <)
pogovoru zunanjega ministra Brianda nasproti nekemu italijanskemu časnikarju. Briand je rekel, da so italijanske zahteve s francoskimi interesi in pravicami združljive. Briand je i veseljem pozdravil nemško-ital'jansko razso-diščno pogodbo. — Na vprašanje, kaj je s sestankom Briand Mussolini, je Briand vzklik-nil: To je tajna jutrišnjega dne I
RAZOROŽITVENI PREDLOG AMERIKE IN ITALIJA.
Rim, 12. febr. (Izv.) Listi se še vedno ba-vijo z ameriškim memorandumom glede razorožitve na morju. Listi smatrajo ta korak za nov manever Amerike proti Društvu narodov. Amerika je s tem izrazila svoje nezaupanje proti delovanju Društva narodov. Ultrafašistič-ni »Tevere« pravi, da se Amerika lahko loti tega problema, ker stoji pač na višku svoje moči. Ve» svet je danes razdeljen v dva izko-riščevalna pasova, toda že gleda iz daljave obraz rumenega plemena, ki si tudi hoče za-sigurati svojo moč. List je mnenja, da bi spričo današnjih razmer Coolidgejev predlog težko sprejemljiv.
v Pariz, 12. fobr. (Izv.) O ameriškem raz-orožitvenein predlogu bo razpravljal ministrski svet. Smatra se kot verjetno, da se Francija ameriškemu predlogu ne bo upirala, vendar bo stav la predlog. da ostane to vprašanje pridržano kuuipetenci Druitva narodov.
Proslava 1100 letnice Clrilo-vega rojstva.
Te dni so se po katoliškem svetu pričele slavnosti v spomin IlOOletne obletnice Čiri-lovega rojstva. V Rimu se bo ta slovanski in katoliški jubilej slavil na papeškem Vzhodnem institutu s slavnostnim predavanjem St Sa-kača in s službo božjo v cerkvi sv. Klemcnta. V Pragi sc Cirilov jubilej proslavlja s slovesno devetdnevnico v samostanski cerkvi v Emav-su, kjer je češki kralj Karel IV. 1. 1347. ustanovil slovanski samostan s slovanskim bogoslužjem v trajni spomin na apostolsko delo ev. Cirila in Metoda. Devetdnevnica se je pričela v nedeljo dne 6. februarja s slovesno pontifikalno mašo nadškofa Kordača. Vsak dan zvečer je v cerkvi slavnostni govor in blagoslov. Danes je slovesna pontifikalna maša po slovanskem vzhodnem obredu, ki jo poje škof Njaradi; pri tej priložnosti bodo katoliški Čehi prejemali sv. obhajilo po vzhodnem obredu. Devetdnevnica bo končana v ponedeljek 14. t. m. V Olomucu se jubilej proslavlja s slovesno osemdnevnico. V Sloveniji in v Hrvatski se jubilej slavi danes s slovesno službo božjo, z zvonenjem in s slavnostnimi akademijami.
Hrvatski skladatelj dr. Božidar Sirola je za Cirilov jubilej komponiral velik oratorij; besedilo je pesniško in dramatično sestavil dr. Velimir Deželič na podlagi starosloven-skega Cirilovega životopisa. Prva strokovnja-Ska skušnja se je pred štirinajstimi dnevi vršila pred izbranimi glasbeniki in kritiki v Glasbeni (Muzični) šoli v Belgradu. Kritika se je o novem delu izrekla jako ugodno. Oratorij bo pelo zagrebško glasbeno društvo »Kolo«.
Ker je Cirilov jubilej obenem velik književni in prosvetni jubilej, se bodo tega jubileja gotovo spomnili tudi književni in prosvetni krogi. Sv. Ciril je namreč ustanovitelj slovanske književnosti.
Akademija
v proslavo
1100 letnice sv. Cirila
v nedeljo 13. februarja 1927 ob osmih zvečer v veliki dvoraui hotela »Union?.
Spored:
1.	Karlo Adamič: Himna v čast sv. Cirilu in Metodu. Mešani zbor.
2.	E.Hochreiter: Uspavauka. Meš. zbor.
3.	Jože Pogačnik: Naš duhonosec. Dekla-macija.
4.	Slavnostni govor. Dr. P. Hugo Bren, 0. F. M.
5.	Silvin Sardenko: Cirilova slovesna molitev. Deklamacija.
6.	ArhangjeLskij: K Bogorodice. Mešani zbor.
7.	Cajkovskij: Angel vopijaše. Meš. zbor.
8.	Vladimir Solovjev: Emanu-El. Deklamacija.
9.	Grečaninov: Voskliknite Gospodevi. Mešani zbor.
Pevske točke bo proizvajal pevski zbor glasbenega društva »Ljubljana«.
Vstopnina: Rezervirani sedeži 10 Din, sedeži 5 Din. stojišče 2 Din. — Predprodaja vstopnic v trafiki »Union«.
K obilni udeležbi vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda.
FINO ANGLEŠKO SUKNO
{Ista volna — za moške in damske športne obleke
Din 110.— do Din 160.— Double couvercot za površnike Din 160.—
F. in I. Goričar, Ljubljana, Sy. Petra c. 29
Kaf se godi doma
Slovenski javnosti I
Ob obletnici smrti prvega ljubljanskega ljudskega župana dr. Ljudevita Periča so sklenili pokojnikovi prijatelji in sodelavci, naj se počasti njegov spomin predvsem na ta način, da so mu postavi dostojen nagrobni spomenik. Podpisanemu odboru se je poverila naloga, da ee obrne na vso slovensko javnost s prošnjo za blagohotne prispevke v ta namen.
Izpolnjujoč poverjeno naroČilo, se obrača podpisani odbor s prošnjo na vse prijatelje in ča-stivce spomina in dela pokojnega župana dr. Periča, naj prispevajo po svojih močeh, da se mu postavi na ljubljanskem ppkopališču pri Sv. Križu časten spomenik, ki bo pričal o spoštovanju tn zahvali vsega delavnega ljudstva svojemu voditelju in zaščitniku.
Prepričani smo, da bo naš poziv našel iskren odmev v srcih vseh znancev in prijateljev, ki so poznali pokojnika ter cenili njegovo delo in spoštovali njegovo socialno udejstvovanje.
Prispevki naj se pošiljajo Mestni hranilnici ljubljanski z označbo »Dr. Peričcv spomenik«.
Jože Rozman 1. r., predsednik; dr. Ivan Stanovnik, Ivan Kralj, Janko Nep. Jeglič, Ivan Pcstotnik, Jože Langue, Rado Čelešnik, Jože Pire. — odborniki.
Proračun mestne občine ljubljanske in slov. akademije znanosti in umetnosti.
Gosp. vladni komisar na ljubljanskem magistratu sestavlja novi proračun. Kakor smo izvedeli, misli vstaviti v proračun mestno občine sicer neko vsoto tudi za »fond slovenske akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije«:, vendar se nam zdi, da je dotl&ni znesek za omenjeni namen mnogo prenizek. Z ustanovitvijo slovenske akademije znanosti in umetnosti in velike slovenske Narodno galerije v Ljubljani, pridobila bo Ljubljana znatno in je ustanovitev akademije v Ljubljani za ljubljansko mesto kot tako, velikega pomena. Co se idealni nameni snovateljev slovensko akademijo in velike galerije posrečijo, bo postala Ljubljana tudi sedež najvišjega znanstvenega in umetnostnega zavoda in bo pridobila tudi na mednarodnem slovesu, kajti vsak leksikon bo Ljubljano omenjal tudi kot sedež akademije in galerije kot jo mora omenjati že sedaj kot sedež vseučilišča. Ljubljana bo postala tudi na zunaj kulturno središče z najvišjimi prosvetnimi ustanovami ter se bo njen ugled povečal nele med Slovenci med in zunaj sedanjih političnih meja, ampak tudi v mednarodnem, znanstvenem in umetnostnem svetu. Tudi za tujski promet je stvar izredne važnosti. Zato jo potrebno, da mestna občina ljubljanska prispeva v fond slovensko akademijo znanosti in umetnosti in Narodne galerije do skrajne meje svojih finančnih zmožnosti. Treba je brezpogojno, da tudi v resnici izplača ljubljansko mesto že v tekočem letu kot prvi obrok svojega prispevka vsaj nekaj sto tisoč dinarjev, čeprav bi ostanek svojega prispevka eventuelno izplačala tudi šele v prihodnjem, oziroma zadnji obrok šele čez dve leti. Ljubljana naj vsem slovenskim občinam in zasebnikom prednjači z dobrim zgledom s svojim prispevkom v omenjeni vzvišeni namen. To jc želja vseh pravih Ljubljančanov in vseh Slovencev sploh.
Edina domaČa ^esijaiiteia
PAS TA
za čevlje. En sam poizkus, stalna uporaba.
Ob priliki reprezentančne prireditve akademikov ljubljanske univerze.
Ni še dolgo, ko si je akademska mladina naše univerze v skrbi za svoj dobrobit in morda še bolj za uspešno življenjsko pot lastnega vseučilišča, ki nam gotovo mora biti med najdražjimi narodovimi zakladi, ustvarila svoj Svet slušateljev. Ni še dolgo in Svet jo že pokazal svojo upravičenost, saj stoji že v središču mednarodnega dijaškega življenja — v tem nadkriljuje vso univerzo v naši državi — saj jo že premnogokrat nastopil za univerzo in njene profesorje enako kot slušatelje. Zopet in sedaj najbolj slovesno stopa isti Svet prihodnjo sredo s prvo reprezentančno prireditvijo v Unionski dvorani preti zbrano svojo prijatelje, da so jim predstav! kot vso akademike združujoča Instanca, namenjena le njihovemu bla-gru. O, koliko še rabijo pri nas akademiki za svoj blagor! Kdo jim bo delil revnim kruha; kdo jim bo polnil znanstvenega dela žejnim prazno knjižnice; kdo jim bo pomagal do izpopolnitve doma in v tujini? Država? Morda. Narod? Da, tudi narod. Med tem ko drugod idealni mogotci zapuščajo velikanska imetja univerzam, ker vedo ceniti njih silo in jim volijo svoja premoženja, se je nain za prepotrebna sredstva treba močno truditi. Ali, tudi če bi bilo treba še več, so akademiki pripravljeni storiti, samo da ohranijo svojo vseučilišče na njegovi višini neokrnjeno in se dobro strokovno pripravijo za delo med narodom.
Pa, saj to ni res, da bi pri nas še nič no bilo storjenega od članov naroda za univerzo in slušatelje. Koliko jih je žo v besedah in dejansko izkazalo svojo naklonjenost in pomoč. Imamo žo tudi volila, Svet sam je bil deležen že dobrot posameznikov in tudi prvi odziv za reprezentančno slav-nost naših akademikov, ki so vrši pod kraljevim pokroviteljstvom, kaže na precejšnjo velikodušnost. Čast jim! Za vsako malo stvar so akademiki hvaložni in obenem prepričani, da rastejo vzporedno s prijatelji univerze in njenih slušateljev tudi dobrotniki.
ф • »
Ko stopa akademska mladina združena brez razJike sedaj pred javnost, napravi ta korak gotovo s tem namenom, da ji postane javnost v topli naklonjenosti mnogo, mnogo bližja. Ideal hočemo počasi dosegati; univerz.a in narod morata biti tako tesno organično združena, da je prvo usovr-šenje, cvet drugega in eno brez drugega biti ne more.
Prijet nasilnež.
Več kot dve leti je v okolici Slatine, posebno na poti, ki pelje iz hrvatskega Prišlina čez rjavi-ški goz/i k sv. Križu, nadlegoval posebno ženske nek Hrvat iz Koslela. Mož je močno postave in bolj prileten. Navadno je čakal skrit v gozdu. Ko pa se je približala kaka ženska sama, je naglo stopil pred njo ter jo vso prestrašeno izropal. Tudi otrokom ni prizanašal. Mnoge žensko je hotel tudi onečastiti. Končno pa se je posrečilo g. Ilergu, orož. naredniku v Rogatcu, da ga je pretekli četrtek prijel. Izročen je sodišču, da prejme zasluženo kazen, ljudstvo pa se je oddahnilo.
Svojo hčer razsekal.
Zagrebško sodišče se peča s strašnim kriminalnim slučajem proti G8 letnemu Lovru Kušu, ki je 27. januarja ob 9. uri zvečer razsekal svojo lastno hčer Jelo, da je seveda na mestu izdihnila. Prepir se ej začel radi prenosa nekega zemljišča. Hči je kritičnega dne prišla iz Zagreba in se pričela zadirati v svojega očeta, ki je vstal, odšel v njeno sobo in se vrnil šele čez pol ure ves krvav. >Sedaj pa ima zemljišče. Jaz se grem sam prijavit,« je dejal, so oblekel in odšel z doma. Neki otrok je videl, kako je stari oče udaril najprej
s sekiro po deenl roki, potem pa po ostalem životu. Kri je brizgala po vsej sobi, vendar je imela napadena se toliko moči, da so je slekla in legla v posteljo.
PAPIR " "tn'f
cist, po 5 Din za kg pri odjemu vsaj 20 kg, prodaja Jugoslov. tiskarna v Ljubljani.
Slovenci v Italiji
Kmet, prodaj se za denar. Temeste Grazioli, komandant milične kohorte. Monte Re (Nanos), si je stekel na Krasu novo zaslugo za fašizem. To-majco in okoličane je nu vse načino farbal, da jih je spravil v faš. sindikat; v ta namen je rad žrtvoval tudi proslulega odpadnika Grbca. G Grazioli pa v zadnjem času uporablja drugačne metodo. da bi kmete preslepil. Na vasi da razglasiti: Kmetje, denar dobilo po ceni. za nizke obresti. No j>o 12 odst., no po 10 odst, tudi no po S odst., no 7, ampak po 5 in pol odst. Katoremu kmetu no bo danos na Primorskem, ko ne dobiš sploh denarja na posodo niti po 12 odst., zaigralo srce, ko sliši te besede. Ali jo mogoče, posojilo po 5 in pol odst.? Dobro, dobri Krašovci, toda vpisati se morate najprej v naš sindikat, potem dobito denar. No, nekaj kmetov je Graz.iolijevim obllubam res nasedlo in se vpisalo v sindikat. Graz.ioli sa jo gra-cijoz.no smehljal. Cez nekaj tednov je imel priti denar, prod denarjem pa so prišle menico. Kdor jo hotei denarja, je moral najti — 2 giranta, da sta se na menico podpisala. Kredit velja za 3 ieta, a žo po preteku prvega leta mora vrniti kmet eno tretjino kapitala, naslednje loto še eno tretjino in na koncu 8. leta zadnjo tretjino. Kmeljo so spoznali, da gre za takozvani »agrarni kredit', ki ga dobi kmet drugod, ne da bi so moral vpisali v fašistovski sindikat. Pa so morda kdo čudi, ko čuje, da so so slovenski kmetje vpisali v sindikat?
Kdo je tj. Delak? Imo tega narodnega odpadnika je danes znauo po vsej Istri in na vsem Primorskem Se pred kratkim je strahoval pol Istro, proslavil se jo posebno kot vodja krkavskih fašistov ki so pregnali duhovnika in v neko bližnjo cerkov metali kamenje. Nič munj ni Delak divjal na svojem prejšnjem učiteljskem mestu v Artrižah. Ko se jo napil, je vse bežalo pred njim; šola mu jo bila čisto postranska stvar. iz. Artriž je bil premeščen v Krkavce kazensko. Najlepšo pa je, kako je prišel v Artriže. Za to mesto jo tržaški nadzornik imenoval drugega slovenskega učitelja; ta se jo podal v Artrižo, da nastopi mesto. Pa je prišel prvi dan Delak k njemu in ga pozval da mora takoj zapustiti Artriže, češ da bo on uČiteljeval v Artrižah. Učitelj mu je pokazal nadzornikov dekret. Delak mu ga je zalučal v obraz rekoč, da ga nadzornikovi dekreti prav nič ne brigajo; v Artrižah ne bo razen njega nikdo poučeval. Slovenski učitelj je moral oditi. Nadzornik Roina v Trstu so je moral udati g. Delaku.
Pomanjkanje denarja na Goriikem. Deflacij-ska politika, ki jo je pričela izvajati fašistovska vlada, je povzročila po vsej Italiji veliko pomanjkanje denarja. Toliko hujše so pomanjkanje čuti na Geriškem, kjer je nenadoma počela pojemati tudi vojna odškodnina, kjer vinska kupčija več no gre, kjer so slabe letine kar vrstijo. Vojna odškodnina se tako krči, da bo šlo prav radi njo veliko kmetov na boben. Reveži so računali na obljubljen denar, se zadolževali in danes denarja ni. Nobena banka v Gorici ne eskoinpiira več menic; najdaljo jo vztrajala podružnica Ljubljanske kreditne banke, a tudi ta je ustavila eskomptiranje pretekli pondeljek. Posojilnico nimajo denarja in ne morejo pomagati kmetom, ki iščejo denarja. Davčne iztir-jevalnice grozijo z rubežem, iztirjujejo so zastareli davki iz 1. 1924., 1923. in nazaj do !. 1914.! Za čas, ko so se ubogi ljudje klatili po svetu kot begunci, imajo plačevati davke! Z zadnjim državnim posojilom pa so deželo naravnost obrali. Pomislite, da so samo primorski učitelji podpisali poldrug milijon! _ Oderuhi so zaslutili, da se bliža trenutek zanje. Večina je dvignila denar iz, bank in posojilnic in ga posojujojo kmetu po 10 do 15 odst.! Obresti je treba plačali naprej I Vrnili smo se v časo pred ustanovitvijo zadružnih posojilnic, ki so kmeta rešile iz krempljev vaških in mestnih oderuhov.
CiplfE 't'e'<'ane' pv's,n°
domače ročno delo la. ianeni suliaiiec
najcenejše pri fîsretin s Zidarski zadrugi
Ljubljana. Kongresni trg 2.
Cirilova slovesna molitev,
14. februarja 869.
O Gospod, moj Bog, ki vse si sam iz nič ustvaril,
angelska krdela in moči vse breztelesne, ki razpel nad nami visočine si nebesne; Ti, ki si še vselej tistega oblagodaril in uslišal njega, ki spoltiuje voljo Tvojo in zapoved ljubi, Ti usliši prošnjo mojo!
Daj, ohrani tredo, ki si meni jo podaril, zvesto Tebi; iuvaj jo na poti ukov čistih, reši jo brezbožne in poganske zlobe tistih, ki jim satan proli Tebi besno vez je zvaril. Z množicami Cerkev svojo z novimi pomnoži in roko miru na ljudstvo milostno poloii, da bo vse rodove iar edinosti oiaril.
Vnemi za besedo Tvojega jih posluš&nja, ie nevredni, gnan po Tebi, blagovest oznanja. Tebi jih izročam, ki si mi jih Ti podaril. Varuj z varstvom, vladaj z močno jih desnico, da slavili bodo vzvišeno Trojico. Blagoslovljen, Oče, ki si zase nas ustvaril, ki nas nisi v irelo dal sovražnosti neljube, vse nevidne mreie siri in rešil nas pogube.
Silvin Sardenko.
češčenje sv. Cirila med Slovenci
t
Staroslovenski življenjepis sv. Cirila poroča, da je Ciril umrl v Rimu 14. februarja 869, star 42 lot torej je bil rojen vsaj že v začetku leta 827, torej pred 1100 leti. Isti staroslovenski vir in vrhutega tudi stari rimski življenjepis poroča, da so Rimljani Cirila takoj po njegovi smrti častili kot svetnika, češčenje sv. Cirila in pozneje tudi sv. Metoda so med Slovenci širili neposredni in posredni učenci sv. Cirila in Metoda. Gotovo se je širilo tudi med Slovenci. A vsled posebnih zgodovinskih razmer se češčenje sv. Cirila in Metoda med Slovenci do konca srednjega veka ni moglo znatno razširiti. Okoli leta 1600 pa je bilo češčenje slovanskih apostolov med Slovenci že tako poživljeno, da so slovenski oltar in beneficij v Ahenu na Nemškem imenovali po sv. Cirilu in Metodu. Takrat so žo pričeli marljivo preiskovati domačo zgodovino. Vprašanje pa je. odkod je prišla pobuda, da se je cerkveno češčenje slovanskih apostolov med Slovenci tako poživilo.
Jako verjetno je, da je bilo ognjišče za češčenje sv. Cirila na Cirilovem grobu v rimski cerkvi sv. Klemenla. Na stari nagrobni sliki se še dobro pozuajo sledovi, da so "Rimljani in slovanski romarji goreče častili sv. Cirila. Leta 1080 je bila cerkev sv. Klementa porušena in opustošena. Na razvalinah so v 12. stoletju sezidali sedanjo cerkev sv. Klementa in vanjo prenesli svetniške svetinje iz
porušene cerkve, tako tudi svetiuje sv. Cirila. V tej dobi se je češčenje sv. Cirila v Rimu skoraj pozabilo.
Sele v lo. stoletju se je zanimanje za svelinje sv. Cirila v Rimu zopet poživilo. O tem poroča rimski zgodovinar Baronij. So bolj pa uam o tem priča zgodovina zavoda in cerkve sv. Hieronima. Papež Sikst V. jc leta 1588—1590 sezidal sedanjo cerkev sv. Hieronima; v njej je eno kapelo posvetil sv. Cirilu in Metodu ter dal v njenem oltarju naslikati sliko slovanskih apostolov. Isti papež je ukazal, naj se svetinje sv. Cirila prenesejo v cerkev sv. Hieronima. Ta ukaz se žal ni izvršil. Tja so se prenesli samo delci Cirilovih svetinj. Od teh odlomkov izhajajo Cirilove svetinje, ki se nahajajo v nekaterih cerkvah ua Moravskem in Češkem. Ako bi bilo papeževo naročilo o prenosu relikvij v celoti izvršeno, potem bi bile Cirilove svetinje gotovo še v celoti ohranjene; tako pa so iz cerkve svetega Klementa izginile, najbrž leta 1798.
Slika sv. Cirila in Metoda v cerkvi svetega Hieronima je šo dobro ohranjena. Predstavlja slovanska apostola, kako papežu Ha-drinnu kažeta svetinje sv. Klementa. Na sliki imata oba slovanska apostola svetniški sij; to je važno zato, ker nimamo nobenega starejšega dokaza za češčenje sv. Metoda v Rimu. Ta slika je jasen zgodovinski dokument za poživljeno češčenje sv. Cirila in Metoda. S tem je bilo svetniško češčenje slovanskih apostolov tako potrjeno, da se je moglo brez ovire širiti po katoliškem svetu, posebno med Slo-
vani. Na to dejstvo je opozoril dr. St. Sakač, tajnik papeškega Vzhodnega zavoda, v obšir-eni oceni uove slovenske knjige o slovanskih apostolih (Orientalia Christiaua nr. 32, 1927, str. 2-16).
Do leta 1655 so imeli Slovenci v rimfkem zavodu sv. Hieronima še enake pravice kakor Hrvati; saj je ta zavod ustanovil Slovenec Hi-eronim iz Ptuja. Tja so prihajali slovenski romarji iz Goriške, Kranjske i n Štajerske. Zalo je prav verjetno, da je poživljeno češčenje sv. Cirila in Metoda med Slovenci v zvezi z rimsko cerkvijo sv. Hieronima. Tako nam je razumljivo, kako je bilo mogočo, da so Slovenci oltar in beneficij v daljnem nemškem mestu imenovali po slovanskih apostolih.
Od takrat češčenje sv. Cirila in Metoda med Slovenci ni več prenehalo. Zgodovinarji slovenskih dežel: Megiser (1. 1612), Schônle-ben (1681) in Valvasor (1689) se častno spominjajo slovanskih apostolov. Leta 1777 se jo god slovanskih apostolov uvedel v bogoslužne knjige (misai, brevir) ljubljanske škofije. — Najbolj pa je češčenje slovanskih apostolov povzdignil škof Slomšek. Slomškovo ime i:i delovanje je lesno zvezano s češčeiij°m slovanskih apostolov. Po njegovi zaslugi se ,je češčenje naših apostolov ukoreninilo tudi med preprostim ljudstvom; verske in narodne tradicije so se združilo s spominom sv. Cirila in Metoda, naših apostolov in prosvetiteljev.
Dne vno novico
■k Vsem prejemnikom naših položnic!
Dolžni smo, da zahvalimo na tem mestu vse one, ki so nam dosedaj vrnili tretji in drugi del položnice, istočasno pa nam nakazali po možnosti prispevke, « čemer so pokazali veliko zanimanje za nas najbcdnejle. Istočasno prosimo kar najvljudnejše vse ostale, ki so prejeli naše položnice, da naj ne ostanejo med zadnjimi in nam radevolje nakažejo kakršnokoli podporo. Kdor hitro da — dvakrat dal — Odbor Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12. Tek. rač. pri poštn. hran. št. 14.066.
k Kraljestvo božje. Novi časopis « tem naslovom nam odpira nov obširen svet. Prinaša zanimive in živahne poljudne članke, mične zgodbe iz življenja in krasne umetniške verske slike. Preprosti in izobraženi ga bodo čitali z užitkom. Vsled nizke cene (10 Din) in bogate vsebine je vreden, da se čim najbolj razširi med ljudstvom, dijaštvom in izobraženci. Naroča se pri poverjenikih Apostolstva C. M. ali pa naravnost pri upravi v Mariboru, Koroščeva ul. 12.
*k Zanimiva popravkarska pravda je bila 9. t. m. pri stolu sedmorice kenčnoveljavno rešena. Ko je bilo svojčas »Jutro« obsojeno, da mora tri popravke dr. Kulovca objaviti, je »Slovenec« o dotični kaz. razpravi pred dež. sod. v Ljubljani poročal in doslovno citiral popravke, kojih objavo je sodišče »Jutru« naložilo. Nato je dr. Žerjav »Slovencu« poslal popravek, s katerim popravlja te od sodišča sprejete dr. Kulovčeve popravke. Naš urednik je dr. 2crjavov popravek odklonil, ker je smatral, da so Kulovčevi popravki radi sodnega izreka postali del razsodbe in da se sodne odločbe sploh popravljati ne dajo. Dr. Žerjav je tožil, toda naš urednik je bil oproščen. Zoper to oprostitev je dr. Žerjav vložil ničnostno pritožbo, ki pa jo je stol sedmorice v Zagrebu 9. t. m. zavrnil in oprostitev našega urednika potrdil. Stol sedmorice je pritrdil razlogom toženega urednika, da je Kulovčeve popravke smatrati kot del sodbenega izreka, katerega pa da ni dopustno s popravki popravljati, ako časopis o njega vsebini poroča. Objava sodbenc vsebine ni smatrati Ifot činjenica in tako poročilo o sodni razpravi sploh ni članek v smislu tiskovnega zakona.
k Za nove štnarnogorske zvonove so poslali naši upravi in sicer; Frsak Sajovic in Ivanka Oherstar iz Clevelanda, Ohio, vsak po 5 dolarjev, neimenovan; L. K. iz Ljubljane pa 100 Din. — Naj jim obilo povrne šmarno-gorska M. božja in obudi še mnogo posnernal-cevl Pri tej priliki ponovno opozarjamo na nove razglednice % šmarnogorskim svetiščem.
k Mornariška podčastniška strojna iola. 1. oktobra 1927 se sprejme v mornariško podčastniško strojno šolo v Kumboru, p. Gjenovič v Boki Kotorski do 200 mladeničev, ki se bodo uvrstili takoj v XIII. gojenški razred. Sola traja 2 leti in se bodo gojcnci izobrazili v strojni stroki, pa se bodo na tej podlagi lahko uporabili v strojnem in elektrotehniškem poklicu. Pogoji konkurza se lahko dobijo na vpogled pri vsakem vojnem okrožju kakor tudi na vseh okrajnih glavarstvih in občinskih uradih naše države.
+ Premestitev. Od okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi je bil premeščen dr. Josip
5	f i 1 i g o j k okrajnemu sodišču v Radovljico. Splošno priljubljeni sodnik je moral oditi iz zdravstvenih ozirov v zdravejše kraje, kjer mu vsi želimo vso srečo in vesel po-vratek.
k Šolska vodstva — Rokbtvorni pouk.
Rokotvorni pouk na osnovnih in meščanskih šolah je bil do sedaj precej otežkočen, ker ni bilo potrebnih pripomočkov. Najnovejša zbirka. sestoječa iz treh zvezkov, bo vsakemu učitelju tega pouka dobrodošla. I. zvezek obsega: Izrezke, prepleti, tisk in vzorci. 112 listov e 2200 primeri iz papirja, kartona in lepenke 80 Din. — II. zvezek: Ročna dela iz papirja in lepenke. Zbirka 200 predlogov z načrti, risbami, prilogami v barvah, fotografijami in besedilom. 150 Din. — III. zvezek: Dela iz lesa v razredu in delavnici. Zbirka 72 narisov in načrtov s pojasnilom in 105 slikami v tekstu. 80 Din. — Zbirka je izšla prvotno v češčini, na slovenščino preložil Albin Lajovic, ravnatelj meščanske šole v Tržiču. Naročila sprejema tudi Jugoslovanska knjigama v Ljubljani.
■k Knjigarna Nove založbe v Ljubljani opozarja, da znižane cene za nekatere knjige veljajo še nadalje. Tako stane n. pr. St. Majcen: K asi j a in V. Mole: Tristia ex Siberia
6	Din. — Iv. Cankar Podobe iz sanj za dijake 8 Din.
•k Ne da in ne da miru. Veliki župan dr. Baltič zopet pošilja županstvom poziv, da naj naročijo »Narodno enciklopedijo«. Da se mu le ljubil Pravi, da zavrača proteste občin zopet njegov odlok kot v zakonu neosnovane. Županstva pa naj vedo. da je to siljenje dr. Baltiča v zakonu neosnovano. Zato naj županstva, kakor smo že rekli, »Narodno enciklopedijo« pošljejo nemudoma ntrazrezano nazaj in ne obremenijo proračuna s to postavko, ako knjige niso naročila. Veliki župan bo • «vojo zahtevo pogorel, ker nima obsolutno плЦрлр nndlatfc v zakonu, oblastni odbor bo pa tudi skrbel] da se ne bodo županstva silila k izdatkom za nenaroicne »tvari ali pa mo-
goče šikanirala. G. veliki župan na| »Narodne enciklopedije«, če jih je naročil, le sam plača.
Umrla je gospa M. V r a č k o , roj. Vc-lebit, veleposestnica pri St. Petru pri Mariboru, v soboto zjutraj. Pokojnica je bila dobra mati, izvrstna gospodinja, velika podpornica vseh verskih in kat. izobraževalnih organizacij. Pogreb se vrši v ponedeljek ob 11 v St. Petru pri Mariboru. N. p. v m.l
k Organizacija pomožnih bolniških zdravnikov za Slovenijo je imela 4. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem se je pokazalo mnogo veselja za novo, poživljeno delo v organizaciji. Novi odbor se je sestavil tako-le: predsednik dr. Slavko Grum, tajnik dr. Adolf Zoreč, blagajnik dr. Janko Kalan, odbornika dr. Joža Jakša in dr. Vilko Šporn; revizorja dr. Lojze Kramarič in dr. Pavel Pehani, Podpredsedniško in še eno ostalo mesto zasedeta člana iz Maribora, oziroma Celja. Tem potom vabi organizacija kar najprisrčnejše k vstopu tudi še nevčlanjenc gospode kolege.
k Organizacija pomožnih bolniških zdravnikov za Slovenijo je poslala poslancem narodne skupščine sledečo spomenico: Po uredbi ministrstva narodnega zdravja je bil uveden v vsej naši državi staž, to znači, da mora vsak diplomiran zdravnik, predno more izvrševati javno prakso, odslužiti eno leto v kaki državni bolnici. Zato dobiva prejemke I. kat. IX. skupine. Proti tej uredbi se je svojčas gori imenovana organizacija borila, ker je bila mnenja, da je službovanje po posameznih oddelkih časovno popolnoma pogrešno razdeljeno. Vendar pa so ostali naši protesti kakor predlogi inšpektorata min. narodnega zdravja v Ljubljani neupoštevani. Morali smo se zadovoljiti s to pomanjkljivo uredbo, ker smo bili pač po nji — dasiravno slabo ;— vsaj plačani. Sedaj pa je naenkrat glasom časopisnih vesti finančni odbor sklenil črtati postavko za naše plače. Ce bo ta sklep ii-nančnega odbora v plenumu skupščine sprejet, znači to največjo krivico in popoln gmoten ruin zdravnikov-pripravnikov, kajti: 1. Študij medicine je najdaljši in najdražji. Pretežna večina jc vsled tega h koncu študija zadolžena in težko pričakuje diplome. 2. Diploma nam daje popolnoma zakonito pravo izvrševanja zdravniške prakse, državna oblast pa poseže vmes in nam diktira še enoletno službo v svojih zavodih. 3. To službo je država dosedaj plačevala. Sedaj pa naenkrat zahteva, da jo izvršujemo brezplačno. 4. Služba, ki jo opravljamo, je neobhodno potrebna za dober obrat v bolnicah, ker leži vse podrobno dçlo na ramah zdravnikov-pripravnikov. S kakim veseljem bomo v bodoče op ljali to delo neplačani zdravniki, si morete misliti. 5. Naša služba je stalno združena z veliko nevarnostjo okužitve, v katerem slučaju nam država že sedaj ne nudi nikake zaščite. Na temelju teh izvajanj si usojamo prositi Vas, gospode poslance, da si osvojite n še stališče in v interesu zdravnikov, kak<i ;ud> bolnikov, pripomorete, da predlog finančnega odbora o ukinitvi plač stažistom ne uspe, oziroma, da se ta postavka finansira iz amandmaja ministrstva narodnega zdravja. Ljubljana, 12. febr. 1927. — Predsednik: dr. Grum m. p. Tajnik: Dr. Zoreč.
•*■ Koncert na Golnikn. V začetku meseca marca t. 1. bo priredilo v državnem zdravilišču na Golniku pevsko društvo »Grafika« koncert pod vodstvom svojega pevovodje g. prof. Grôbminga v prid tamkajšnjim bolnikom. Ob tej priliki bo imenovano društvo obiskalo tudi grob svojega člana in člana športnega kluba »Ilirija«, pokojnega Franceta Učaka, ki je pokopan v Križah pri Tržiču. Športni klub »Ilirija« pričakuje mnogoštevilne udeležbe športnikov, osobito Ilirijanov, ker bo to obenem tudi najlepši popoldanski izlet. Za polovično vožnjo bo preskrbljeno. Dan in odhod javimo pravočasno. — Sekcija »S. K. I.«
k Zvonarna Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani je vlila te dni med mnogimi drugimi tudi za Dobrinj na otoku Krku tri težje bronaste zvonove, ki po izjavah glasbenih strokovnjakov popolnoma odgovarjajo toliko glede čistih, jasnih in dolgo brnečih glasov, kolikor glede medsebojne točne soglasnosti. Težja zvonenja se pripravljajo za Sa-mobor, Rakovnik pri Ljubljani, Kropo in Je-zerane, srednja in lahka pa za več drugih krajev. To je najboljši dokaz, kako veliko zaupanje uživa ta stara, povsod najbolje vpeljana zvonarna.
k Prevnet Velet . Veliki župan srem-ske oblasti je izdal nalog podrejenim oblastnim organom, da morajo v svojem občevanju z župani jo uporabljati izključno le cirilico in da je vaško dopisovanje z latinico prepovedano. Minister notranjih del Boža Maksimo-vié je odredil, da se ta protizakonita uredba takoj ukine
k Policisti na biciklih. Zagrebška policija bo pomnožila oddelek policistov na biciklih na 20 mož. Biciklisti-policisti dobe posebne uniforme.
k Roparji eo udrli v trgovinico nekega Mlloševiča v Zagrebu. Vzeli so 8133 dinarjev, pojedli »o več klobas in popili 2 litra črnega vina. Ker so na mizi pustili tri kozarce, sumijo. da eo bili trije.
k Največji motorni brod na svet« Alcantnrn«. 32.000 ton nosilnosti, družbe Royid Mail Line, napravi svoje prvo potova-
nje iz Cherbourga v južno Ameriko dne 4. marca t. 1. s potniki prvega, drugega in tretjega razreda. Potniki tretjega razreda imajo sijajne kabine z dvema ali štirimi posteljami, po obstoječih cenah. Ta parnik je enak par-niku »Asturias«, ki je napravil svojo prvo potovanje v februarju lanskega leta. — Za vsa pojasnila se blagovolite obrniti na Royal Mail Line, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 26,
k Opozarjamo cenj. čitatelje na današnji oglas »Kemijskega laboratorija za industrijo, kmetijstvo in trgovino» v Mariboru, predvsem pa v istem oglaieno samozalogo špeci-jalnega Vitamin-redilnega kvasca, medicinskega kvasca Facx med. sicc. in Vitamin-kvas.iega ekstrakta za kraljevino SHS.
k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
k čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. k HO — zobna pasta najboljša. k Sadjarji, preskrbite si Arborin, sredstvo za pokončevanje sadnih škodljivcev, da ne zamudite pravi čas za škropljenje. C h e -m o t e c h n a , Ljubljana, Mestni trg 10 na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne.
III. PREDPUSTNA PRIREDITEV
GRAFIKE
PUSTNO SOBOTO 26. FEBR, V KAZINI
Cfubliana
□ »Voleturist«, veseloigra v treh dejanjih, vprizori »Ljudski oder« danes ob 3 popoldne. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj si kupi vstopnico že v pred prodaji, ki je danes dopoldne od 10 do 12 in popoldne od 1 do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra.
© G. Feliks Strautz, avstrijski generalni konzul v Ljubljani, o katerem smo že poročali, , da je imenovan za legacijskega svetnika pri ' avstrijskem poslaništvu v Bukarešti, zapusti I Ljubljano te.dni. Gospoda legacijskega svetni-I ka bomo v Ljubljani pomnili kot moža i/.red-: nih osebnih vrlin, ki se je globoko priljubil, j in mu na njegovem novem mestu delovanja že-limo veliko sreče in uspehov.
© Občni zbor Društva prijateljev humanistične gimnazije se je izvršil, kakor je bilo naznanjeno, včeraj ob 3 popoldne na III. državni gimnaziji v Ljubljani z zelo lepim uspehom. Udeležil se ga je tudi prosvetni šef dr. Dragotin Lončar. Ugotovilo se je, da so društveni člani Westrovo brošuro »Kriza naše srednje šole«, ki jo je društvo založilo in izdalo, z veseljem sprejeli in da je zbudila že do'daj mnogo zanimanja. Zelo živahen je bil razgovor o akciji za nadaljevanje tiska Wies-tlialerjevega lat nsko - slovenskega slovarja. Storili so se važni sklepi, zbog katerih pojde odbor takoj na delo. Če se odboru posreči uspeti na dveh merodajnih mestih, se bo potem obrnil tudi na našo javnost. — O načrtu novega srednješolskega zakona, kolikor se posebej tiče društva PHG, je poročal ravnatelj Kuno Hočevar. — Končno je občni zbor izrekel zahvalo Katoliškemu tiskovnemu društvu v Ljubljani, ki je naklonilo o priliki izdaje »Krize« društvu 2000 Din; zahvalo je izrekel tudi g. odvetniku dr. J. C. Oblaku, ki je namenil ves izkupiček za svoj »Izlet na Ma-turino šipico« (ponatis iz »Planinskega vestni-ka<) našemu društvu.
© Mladinski dom Kodeljevo. Ob priliki praznika Lurške Matere božje priredi danes ob pol 5 dramatični odsek zanimivo igro »Dve žrtvi«. Nato sledi prisrčna filmska veseloigra »M li kapitan« v 6 dejanjih ter Harold Lloyd. K bogati prireditvi vljudno vabimo.
0 V šentpetorskem prosvetnem društvi v Župnijski ulici 1 bo predaval jutri, v ponedeljek 14. februarja ob 8 zvečer msgr Viktor Steska o zgodovini šenlpeterske župnije. Starost naše župnije, ki sega nazaj v mislonske čase. in osebnost gospoda predavatelja, nam jamčita za zanimiv večer.
O »Krekova mladina«, podružnica Ljubljana. Danes dopoldne se bo vršil občni zbor na Starem trgu 2. Novi člani in članice vabljeni I
© V Križankah predava jutri ob 8 zvečer akademik g. Fr. Tominec. Člani in prijatelji šentiakobske in stolne prosvete vljudno vabljeni!
© Moderna tehnika današnjih dni. Osmo predavan:e z naslovom »Pogled v bodočnost« bo jutri ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega 12. Ker je bilo zanimanje za dosedanja predavanja iz moderne tehnike jako veliko, je pričakovati tudi pri jutrišnjem predavanju obilne udeležbe.
© Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Bajuka bo imel vajo v torek in četrtek ob 8 zvečer. Ker se bliža zo-petnl na-top. je nujno polrebno, da pridejo k vajam vsi gg. pevci.
© Predavanje o zgodovini in umetninah ljubljanske stolne cerkve bo danes ob 5 po-p Idne v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega 12. Predaval bo g. msgr. Viktor Steska. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale šte-
, vilne ektoptlčne slike. Vsakdo, kdor se za-i nima z« n šo cerkveno umetnost, naj ne zamudi ugodne prilike in naj pride danes ob petih popoldne v Rokodelski dom.
© Kulturno pol tični klub SKAS ima v ponedeljek ob 6 zvečer v društvenem lokalu svoj redni sestanek. Dnevni red: Narodne manjšine (nadaljevanje). — Odbor.
© Sv. maša za pokojnega Henr. Starki» bo v torek 15. februarja ob 0 v Križankah. Člani križanske moške Marijine družbe vljudno vabljeni!
© Izvencerkveni sestanek ima moška Marijina družba v Križankah dne 16. februarja, v sredo. Seslanek v družbeni dvorani ob 8 zvečer. — Seja predstojništva bo v četrtek ob 8 zvečer.
© Pevski zbor Glasbene Matice т Ljubljani se poslovi s pesmijo od umrlega soustanovitelja Glasbene Matice g. Frana Drenika. Odbor pevskega zbora pozivlje vse moške člane, da se zbero danes ob tričetrt na dve pred opernim gledališčem.
© Preilprodaja vstopnic za »Mladinsko akademijo«, ki bo dne 20. februarja v Ljudskem domu, je v trgovini Ničnian.
© Desetletnica predsedništva. Društvo hišnih posestnikov za Ljubljano in okolico je priredilo dne 9. februarja svojemu predsedniku g. Ivanu Frelihu ob priliki desetletnice njegovega predsedništva na verandi hotela Union slavnostni večer. Dr. Požar je izročil po daljšem govoru predsedniku pisalnik, ki je prvovrstno delo. Potem, ko so še drugi čestitali predsedniku in poudarjali njegove zaslugo za organizacijo hišnih posestnikov, se je g. Frelih ginjeno zahvalil. Večer je v nabito polni verandi potekel nadvse prisrčno.
© Itecitacijski »ečer. Dne 8. marca se bo vršil v dramskem gledališču recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela. Pokroviteljstvo večera je prevzela častna dvorna dama ga Franja dr. Tavčarjeva. Sodelovali pa bodo ga Mila Saričeva, g. Slavko Jan in g. Ciril De-bevec. Ker je čisti dobiček namenjen za izdajo pesmi Srečka Kosovela, opozarjamo že danes na to prireditev in apeliramo na vso kulturno javnost, da se je udeleži v dostojnem številu. — Odbor za založbo literarne oetaline Srečka Kosovela.
© Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk Krekove prosvete priredi predavanje v ponedeljek ob pol 8 zvečer v svojih prostorih na Poljanski cesti. Predaval bo'g. prof. Sarabon. Prosimo točne in obilne udeležbe.
© 6 odstotno obligacijsko posojilo mesta Ljubljane ia zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Miiller Anton, uradnik ravnateljstva državnih železnic, 1000 Din; Kramolc Luka, predmetni učitelj drž. resi. 600 Din; To-mažič Miroslav, poštni kontrolor, 1000 Din; Dolžan Fran, profesor, 1000 Din; Trošt Franc, telovadni učitelj, 400 Din; Stavbna družba d. d. Ljubljana, 50.000 Din; Kosec Miha^J,^okrajni šolski nadzornik, 5000 Din; Korsika Marija, zasebnica, 2000 Din; Anton Smrdelj, strokovni učitelj, 2500 Din; Julija Smrdelj-Goli, lastnica modnega ateljeja, 2500 Din; 23 neimeno vanih 75.000 Din.
© Akcija za podpisovanje obveznic mestnega posoj la za igradbo stanovanjskih hiš. Na poziv načelslva Zadruge gostilničarjev so se zbrali v četrtek 10. februarja ljubljanski gostilničarji v restavraciji Zvezda na dogovor o podpiranju akcije. Sklenilo se je, da mora vsak, kdor ima le količkaj razpoložljivega ka-I pitala, podpisati delnice, ki bodo donašale 6 ! odstotkov obresti in ki so pod garancijo meeta samega. Sklenilo se je tudi predlagati prihodnjemu občnemu zboru zadruge v sklepanje, da tudi zadruga sama podpre to akcijo z delom svojega rezervnega fonda.
© Predavanje v Radio-klubti. V torek ob pol 9 zvečer bo predaval v prostorih radio-kluba na velesejmu g. cnnd. ing. Stegu o temi »Kako moderniziram svoj prejemni radioapa-rat«. G. Stegu, izvrstni praktik na polju pre-jeninih radioaparatov, bo razložil, kako si lahko vsak amater, ki ima prejemni aparat starejšega tipa, istega z malenkostnimi stroški preuredi v moderen aparat. Po predavanju bo g. inž. Eržen nadaljeval sprejemanje na svojem »lilstree Six< aparatu, ker je bil zadnjič sprejem začetkoma slab. — Radio-klub.
© Rezervni častniki se vabijo na predavanje o aviatiiki, ki se bo vršilo 14. februarja ob 17 v častniškem domu. Predaval bo poveljnik eskadrile iz Zagreba. — Uprava ljubljanskega pododbora.
© Za olepšavo mesta. Pišejo nam: Med ra'na dela, katera je izvršil bivši gerentski svet, o katerih »Jutro« še ni ničesar poročalo, je naprava novega, modernega smetišča na Turjaškem trgu. Vsa nesnaga se odklada in siplje tam, 1 ar si le človek misliti more, pobite nočne posode, stare podrle peči, pobiti strešniki in razna zidovna šuta ter razna nesnaga in pepel, gnoj itd. Mestni fizikat išče in najde povsod baoile, le na tem modernem smetišču ne more najti nobenih bacilov, če se je to novo, tnoderuo smetišče naredilo na čast državni gradbeni direkciji, to se ne ve. Mestni gospodarski urad se nadalje naproša, da napravi tam še par jarkov, slične onim, kakor se kopljejo po barju, da se bo voda in gnojnica bolj redno odtekala z smetišča, zdaj teče namreč vsa voda, oziroma gnojnica preko celega trotoarja na cesto. Dalje se naproša mestni vrtnar lleinic, da zasadi na tem modernem smetišču par lepih dreves, gnoja je že dovolj j tam. Za svoječasni Likozarjev park se je mestni vrtnar zelo močno brigal ter je sam z rokavicami na rokah meseca julija dajal svojim
delavcem naročila Ln navodila, kako naj sadijo drevesa za Likozarjev park, za to smetišče na -redi Ljubljane se pa prav nič ne meni. Škoda 1 Tudi ra ni pisatelji na magistratu: g. Gove-kar, dr. Zarnik in drugi, ki razun romanov in kritik pišejo tudi članke o regulaciji in lepoti Ljubi ane, o novem modernem smetišču molje, dasi se tam najde mnogo snovi in reči, ob kaierili bi se mogel pravi pisatelj navdahniti (a kakšen umotvor.
© Umrli so: Valentin Gogala, dr/, urad-lik, 58 let. — Ivaua Jagodic, delavčeva hči, 13 let — Valentin Mozetič, zidar, 53 let — Franc Sluga, rudar v pokoju, 60 let. — Alojzij [lomih, rudar, 27 let. — Marjana Habe, zaseb-lica, 64 let. — Frapja Kralj, delavka tobačne ovarne v pokoju, 59 let. — Ferdinand Zlin-lra, hiralec, 55 let — Mirko Kralj, sin rudar-a, 7 mesecev. — Anton Korinšek, kočija ž, 67 et. — Jadviga Haszlakiewiecz, hči železuiške-
uradnika, 4 leta.
© Mestno drsališče pod Tivoli jem je radi ieugodnega vremena do nadaljnjega zaprto,
© Veliko izhiro raznega perilu iu bluz iriporoča Ign. Žargi, Sv. Petra cesta.
© Vrtnice, nizke, visokodcbclnate, vrtni-;e plezalke, pritlikave marclice, črešnje, viš-jje, divjo trto, lepotično grmovje, flider za îivo mejo, razne trajnico nudim občinstvu v nos tu in na deželi. Sprejemam napravo in legovanjc vrtov. Anton Fcrant, trgovski vrt-îar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
© Suknjarjja. Poročali smo že, da je po-iclja aretirala dva tata sukenj, ki sta jih kra-ila iz kavarniških lokalov. Sta to neki mlad »rezposelni fotograf in neki brezposelni kuji-tovez. Tretjega policija ni mogla aretirati, ker e pobegnil. V nedeljo sta ukradla v kavarni Central dve suknji, ki sta jih zastavila za 300 )in v zastavljalnici, denar zapila, zastavni li-tek pa predala. Bosanec, ki je zastavne listke cupil, je suknji rešil, tako, da jih policija ni nogla dobiti. Oba tatinska suknjarja je pobija izročila sodišču, kjer bosta dobila svoje ilaMlo.
© Policijske vesti. Kljub petku je policija iretirala enega samega berača, aretirana sta mdalje dva razgrajača. Policija beleži tri slu-aje kaljenja nočnega miru in nedostojnega edenja, en slučaj poškodbe tuje lastnine, eu irestopek zglaševalnih predpisov in štirinajst estno policijskih poročil, večinoma vožnje irez luči ali pa po levi strani ceste ter poka-lje 2 biči. — Gospej Frančiški SejbiČevi, kur-ačevi ženi v Vodmatu, je bilo ukradenih sto linarjev gotovine in moške hlače v vrednosti >0 Din.
Maribor
PROSLAVA 1100 LETNICE ROJSTVA SV. CIRILA.
Danes se vrši v Mariboru ob 5 popoldne • dvorani Zadružne gospodarske banke pro-lava 1100 letnice rojstva sv. Cirila in Metoda sledečim sporedom:
1.	Samo njej. P. H. Sattner. Poje pevsko [ruštvo >Maribor<:.
2.	Otvoritvena beseda g. kanonika dr. Fr. kukale.
3.	Cirilova slovesna molitev. S. Sarden-;o. Deklamira osmosolec Ant. Klaslnc,
4.	Sv. Ciril in Metod, apostola Slovanov, 'redava prof. bogoslovja dr. Fr. Kovačič. Pre-lavanje pojasnjujejo skioptične slike.
5.	Himna sv. Cirila iu Metoda, Krizovsky. 5oje ^Maribor«.
6.	Smrt sv. Cirila. Dramatični prizor. — i. Mohorov. — Vprizore semeniski višješolci.
7.	Molitev Slovanov, I. Mohorov. Moli zbor lijakov. Živa slika.
Konec ob pol 7. — Vstopnina: Sedeži I. rste Din 8, II. vrste Din 6, 1IL vrste Din 4, »tojišče Din 2. Dijaki in dijakinje plačajo ilovico.
Danes popoldne gremo na proslavo vsi, ki tam je za versko-kulturno zbližanjo z ostali-ni Slovani. Mladina je itak že prepojena s drilmetodijsko idejo, potrebno pa je, da se vsa avnost za ta pokret zanima in zanj deluje.
□	Socialistični shodi iu — resnica. Tik >red volitvami v januarju so socialisti sklicali /se brezposelne na poseben shod, češ, da bo-lo le oni njim dajali kruha, ker klorikalni ■ežim na magistratu tega noče. Dasi vemo, ka-io si pred volitvami lovijo takele stranko glasove, vendar je naravnost zločinsko, kakor je »stopala socialistična stranka, ki se je in se Jo le norčevala iz bede brezposelnih, storila >a zanje ničesar. — Zanimivo bi bilo vedeti, j« bodo tudi zdaj socialisti sklicali shod brezposelnih in na njem poročali, kako je občinski svet pod strašnim klerikalnim županom uredil podporo za brezposelno z novim pravilnikom, po katerem bodo dobivali kvalificirani delavci zvišano brezposelnino, enako pa jo bodo deležni tudi delavci iz okolice, če jo bili -zaposleni v mestu. Zdaj bodo socialisti — tiho, ali pa bodo še naprej nesramno lagali in izrabljali bedo brezposelnih kot priga-njalni bič v svojo stranico. Vsi pa, ki bodo leleini te podpore, naj vedo, da so socialisti v resnici zoper vsako pravično ureditev, kot je to Izjavil njihov občinski svetnik pri občinski seji in jim je le za njihov trapasti razredni boj, od katerega nimajo brezposelni ničesar.
□	Naročimo si knjige družbe sv. Mohorja! Danes, ko praznujemo 1100 letni jubilej svetega Cirila, ki nam jc dal slovansko knjigo, naj se to praznovanje izvrši tudi ua ta način, da se letos razvije agitacija za družbo sv. Mo-
horja do skrajne možnosti. Dobra knjiga je bil najdragocenejši dar sv. Cirila, dobra knjiga je tudi dandanes zaklad za vsako hišo, za ; vsakega človeka. Zato naj se vse stori za raz-; širjenje knjig družbo sv. Mohorja. V Marlbo-| ru sprejemajo naročila vsi župni uradi, pa tu» I di obo prodajalni Tiskarno sv. Cirila, ua Ko-| roški in Aleksandrovi cesti. Pripominjamo pa, j da se nam to vpisovanje zdi precej nepraktič-j no, ker bi se še marsikdo vpisal in bi naročil, pa pozabi. Zato predlagamo, naj se v mestu pri nas in drugod, po večjih krajih, oiga-nizira nabiranje članov od hiše do hiše. In to so naj zgodi čimprej! Maribor pa, ki hrani v svoji sredini ustanovitelja te največje kulturno ustanove, škofa Slomška, naj v tem delu pred-njači!
□	:>Detonaeijft<. >Jutrov« dopisnik poroča v včerajšnji številki, da so detonacije pred stanovanjem inž. Dolkovskega povzročile le
I malo škode, ker sta bili ubiti samo dve šipi. I Istina pa je, da so te skromne detonacije poškodovale zid hiše, da je nad 50 šip razbftih, da pa pri celi zadevi ne gro toliko za materi-jalno škodo, ampak za to, da se taka pobalinstva enkrat nehajo. Isto Jutro : poroča, da je bila detonacija tudi pred liišo g. Vollerja, poveljnika marilxirskega gasilnega in reševalnega društva, ki ga je :>Jutro • zadnji čas tako besno napadalo. : Jutru" ni znano, kdo je detonacije povzročil, upamo pa, da bo sJutrovc dopisnik krivce kmalu našel.
П Radodarnost г novimi klopmi. V našem listu smo že poročali, da se je ponudil zagrebški reklamni zavod > Radiša., da bo postavil na spomlad po parku in drugih javnih in odprtih prostorih nove klopi pod pogojem, da 1» nosila vsaka klop posebno reklamno tablico. Mestna občiua je seve takoj osvojila to ponudbo. — Sedaj je prišla za : Radišem • reklamna družba : Orient t iz Subotiee, ki jo tudi pripravljena postaviti nove klopi pod istim pogojem kakor :Radiša :. Ker bi zgle-dalo malo čudno, ako bi imel mariborski park kar dvojne klopi % nasprotujočo si reklamo, se je mestni svet za velikodušno ponudbo : Orieuta : zahvalil iu se bo držal zagrebškega Radiše«. \l ravnokar ugotovljenega je razvidno, kolik pomen polagajo razne tvrdke na reklamo.
□	Ljudska univerza. Beethovnov večer 14. februarja z nastopom ŠevČikovega kvarteta bo pomenil za Maribor svojevrsten umetniški dogodek. Pričakovati je zato velikega odziva zastrau naše koncertne publike. Predpro-da;a vstopnic na običajnih mestih in ceue navadne.
□	Spor radi elektriiikacije Pobrežja. Mariborsko mestno električno podjetje je prevzelo elektrifikacijo celega Pobrežja. Napeljava elektrike je dogotovljena za pobreško občino do polovice. Sedaj je začelo mestno električno podjetje pobirati pristojbine za porabo že napeljanega toka in pri tej priliki je prišlo med podjetjem in Pobrežjanci do tako ostrega spora, da je nadaljevanje elektrifikacije ustavljeno začasno. Pobreška občina jo prevzela plačilo glavnega omrežja tu radi tega je tok ua Pobrežju dražji nego v mestu. V petek se .je vršil na Pobrežju shod vseh interesentov •aa tok in se jc izvolil ob tej priliki posebeu odbor, ki se bo podal k mestnemu županu, da posreduje on med mestnim električnim podjetjem iu interesenti na Pobrežju.
□	Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprla delikatesno trgovino iu točilnico 9 prvovrstnimi pijačami in jedili 1er se priporočam za obilen obisk. — T. Smontara, Maribor, Magdalenska 15.
O Nore ulične svetilke na Aleksandrovi cesti. Aleksandrova cesta je bila z ozirom na velik promet preslabo razsvetljena. Mestno električno podjetje je pričelo sedaj montirati nove cestne svetilke, ki bodo pritrjene v večji višini kot dosedanje ter bolj na gosto, tako da bo ulica zadostno razsvetljena.
Celje
& V proslavo sv. Cirila in Metoda, Danes popoldne so vrši v veliki dvorani Narodnega doma koncert v proslavo 1100 letnega jubileja sv. Cirila in Metoda. Vabimo in pozivamo vse prijatelje našega gibanja kakor tudi vse oue, ki imajo veselje do glasbe in petja, da se te prireditve prav gotovo udeleže.
P; Zakaj pa to? V mestnem parku baje sečejo v zadnjem delu vrta neka stara drevesa, ki so bila v najlepši kras vrta. Ljudje tega ne razumejo, da jim mestna občina jemlje kosata drevesa in prijetno poletno senco. Ravno tako je za nas nerazumljivo dejstvo, da .je mestna občina prenesla vremensko hišico iz dosedanjega prostora r.n drugi v ozadju stoječi kraj, kjer no bo stala na tako vidnem in splošno dostopnem mestu, kakor do sedaj. Kak pomen ima to delo in prestavljanje, tega ue vemo. Pač pa seveda to prestavljanje nekaj stane. Bomo že plačali.
М»»М«|»И««*«1»1МММММ1М1ИН«МИ»Ш>.«
■jr Nove iTnngsnim« nul i o cevi in MRt. T\rdka Tungsram donaša dve novi cevi, koje ie nazvala MRx in MRy. Obe se razlikujeta od starih lipov v tem, da hnata dve žarni niti, pa sta vsled tega manj občutljivi pri razgrevanju. Razen tega sta ti dve paralelno spojeni žarni niti mehaniški tako konstruirani, da je emisija zelo konstantna. MRs je univerzalna cev, ki pa ima posebno prednosti kot cev za nizko frekvenco, ker daje rnzen velikega ojačenja močno anmlno strujo. MRy ie izrazita cev za skrajno ojačenje, ki že pri malih naporih glasno in brez hibe reproducira. Oba tipa cevi tvorita akordirano garnituro, ki daje v odgovarjajočih zvečali najbolj rezultate.
Škof/a Loka
Deputacija ira Belgrad. Na občinski seji v petek zvečer (il. t. m.) je bilo sklenjeno, da se od-pošlje v Belgrad deputacija, ki naj na raerodajnih mestih posreduje za ugodno rešitev naših najvažnejših zadev, kakor sta to zadeva mlekarske šole in izpostave okrajnega glavarstva. V deputac.iji, ki odpotuje, jutri, v ponedeljek, eo: mestui župan g. dozo Hafner, načelnik krajevne organizacijo SI.S, Д. Avgust SuSnik, okrožni poslanec g. Lovro Planina in od kluba obč. odbornikov SDS trgovec, g. Anton Kašnian. Posredovali bodo — razen že omenjenih zadev — da bi vlada dovolila j>odporo za zidavo nove ljudsko šolo, daljo zn podporo okrajnemu cestnemu odboru, v zadevi živiuozdravnika ter v raznih drugih zadevah v korist občini in vsemu okraju. Upati je, da bo deputacija našla v Belgradu več naklonjenosti iu razumevanja za vitalne interese uašega ljudstva nego smo ga opažali .doslej. Želimo ji obilo uspeha.
Mlekarska šola. Specialno glede mlekarske šole naj ob tej priliki, ko gredo naši možje v Belgrad posredovat zanjo, ugotovimo nekaj dejstev — kot odgovor na jJutrovo». pisanje pred volitvami. -- Torej prvo: Zato, da se mlekarska šola ustanovi ravuo v ftkofji Loki, se je odločila šele Davidov ičeva vlada; poljedelski minister je bil tedaj
—	kakor znano — g. dr. Kulovec in lu je vstavil v svoj predlog proračuna za to šolo 2,000.000 Din. .'•Jutro : bo vedelo, kdo je pomagal rušiti to vlado
—	izven parlamenta I — in kdo je vsled teg-.i kriv, da so njeni obče korinini načrti padli za dolgo času v vodo. — Daljo: Ivo je vlada PP dala Izglasovati svoje dvanajstino (april—julij 192Л), je večina odklonih (med drugim) predlog poslanca dr. Kulovea, da sc vstavi za mlekarsko šolo primerna postavka. S D Sur j i »o kompaktno glasovali proti. V vladi RK (še pred Pncljem) so je poslancema dr. Kulovcu in Brodnrjn posrečilo s pomočjo dveh načelnikov ministrstva pod roko spraviti nekaj kredita v proračun- Itd. itd. Povsod prizadevanje in podpora naših poslancev, o zaslugah SDS nikjer sledu! (Du so škofjeloški pristaši SpS sodelovali pri tozadevnih akcijah složno z našimi, je drugu stvar in
Jutro • o ujej ne' govori.) — Glede izpostave glavarstva je največ trudil poslanec Brodar. vemo pu. da je g. veliki Zupan sedel pol leta na zadevnem aktu kljub večkratnim Brodarjevim urgeucam in je moral g. poslanec energično podrezati v Belgradu, da se je g. veliki župan zganil. Sploh pa možje iia občini (in predvsem g. župan) dobro vedo, kje so našli za naše potrebe največ razumevanja; vedo, toliko se je posebno drž. poslanec našega okraja, g. Brodar, trudil za nas. Iu kaj jo odgovoril g. minister dr. Kulovec (pred odhodom v Belgrad k prevzemu dolžnosti) našemu okrožnemu poslancu Planini; >Zadeva mlekarske šolo lii samo zadeva vas Ločanov; to je sedaj zadeva vsega našega (Jugosl.) kluba.-: Vemo, da je v dobrih rokah.
»Urama blagajna, â. t. m. se je sestavljal proračun okrajne blagajne za sodni okraj škofja Loka. Par zanimivosti: Na zahtevo g. okr. glavarja, ki se jo skliceval na neki zakon še iz 1. 1863., se je vstuvilo v proračun 8500 Din za učiteljsko konle-rcuco v Kranju (za potne stroške in drugo); ko pa prihajajo župani in obč. svetovalci na seje okr. blagajne, ne dobe nobenih dtjet. Enako se je moralo votirati za okrajno knjižnico v Kranju 6500 Din. Skupaj lô.UOO Din. Živinorejski odbor dobi za po-vzdigo živinoreje v okraju ravno toliko.
Za nom šolo: Okrožni i>oslanec g. Lovro Planina je te dui iui iniciativo mestnega gospodarskega odseku interveniral pri predsedniku liraj-'iega šolskega sveta iu oltr. glavarju", da bi se začela akcija ел zidavo novo ljudsko in meščanske šole. Oba gospoda sta pokazala pripravljenost, da storita, kar .je njima naloga oz. v njuni moči. — Stavbišče je že davno kupljeno. Treba jo se poleg drugega, da izjavijo prizadete sosedne občine, koliko bi prispevale k stroškom.
Tržič
VI. prosvetni veter Drnitca sr. Jožefa, ki se vrši v pondeljek 14. t. m. ob 8 zvečer v »Našem domu«, bo posvečen sv. Cirilu. Spored: 1. Domov, dramatična slika izza dne pokopa sv. Cirila. 2. Kar-lo Adamič: Himna v čast sv. Cirilu in Metodu. Pojo mešani zbor. 3, Na vzhod, deklamacija. 4. Skioptično predavanje o sv. Cirilu. Predava g. uuiv. profesor ilr. Andrej Snoj iz Ljubljane, Društvo vabi k obilni udeležbi 1
Jesenice
Predavanje. Preteklo sredo je jeseniška publika do zadnjega kotička zasedla društveno dvorano, ko je g. svetnik Markež predaval o Ameriki , in Amerikancih. Z vidnim zanimanjem je vso sledilo ter se čudilo ameriškim običajem, industriji ter neokusnim nebotičnikom. Godba je -zaigrala ameriško himuo, pevci pa so zapeli primerno skladbo za ta večer. H koncu pa je še 1'ilm pokazal par slik iz ondotnega življenja naših rojakov. Bil jo zares užitkapoln večer.
Orloreka akademija. Danes, to je v nedeljo 13. t. m. je v kat. del. prosvetnem društvu člaasku akademija z vajami za !oto 1027. Pričetek akademije je ob osmih zvečer. Sodeluje godba na pihala. Pridite pogledal, kaj so se naši fautje s truda-polnimi vajami priučili tekoui letošnjo zimo.
Zastrupiti se je nameravala pred par dnevi 10 letna N. N., uslužbenka v hotelu Paar na Jesenicah. Vsled neke uereduosti v službi Je pila lizol •t namenom, da izvrši samomor. A ker so jo pravočasno opazili, se ie posrečilo jo ohraniti pri življenja. Gospod okrožni zdravuik ji je želodec izpral in je sedaj izven vsake nevarnosti.
Plficmo Da Jesenicah kljub tarnanju o slabih časih, da se kar kadi. Obo dvorani, ki prideta za ples v poštnv, sta za cel predpust oddani in jo le dobro to, da jc letos precej dolg, lako da bodo vsu društva in ors^Dizacije lahko prišlo na vrsto. Žalostno je videti, ko se 1<> do 18 letna dekleta potikajo zjutraj ob šesti uri okoli plesišč .Ui bi ne bilo primerno, da bi ua ljudskem vseučilišču gospod prosvetni referent nekoliko pojasnil, kakšne posledice ima tako ponoeovuuje tako r moralnem kakor tudi v zdravstvenem oziru?
Litija
Osebno vest. Mesto beneficijata ua župniji Šmartno pri Litiji je nastopil g. Franc Ple*j, ki je dolgo vrsto let kapianoval v župniji St. Vid na Dolenjskem, kjer si jc zbog svojega ljubeznivega na stopa pridobil splošno simpatije. Želimo novemu g. beneficijatu, dn bi se kmalu tudi pri nas udomačil tor našo krajo in ijudi tudi tako vzljubil, kot. one onstran Bogenšperka. Na njegovem novem službenem mestu pn mu želimo obiln uspehov.
Smrtna kos». Po dolgotrajni, težki bolezni je v starosti 72 let umrl tukajšnji pekovski mojster g. Karol PreŽelj. Dil jo dolgo vrsto let načelnik litijsko požarne branibo in mor.nuu le ugotoviti, da je pod njegovim načelstvom litijska požarna branibn brezhibno in v splošno zadovoljstvo Litijčanov fuiikcijoiiinilu V prejšnjih letih se jo »udi poli-
tično udejstvoval ter bil dolgo vrsto lot občinski odbornik. Politično je pripadal starim liberalcem, so pa v letih po vojni javno sploh ni več udojetvo-val. V lanskem letu je svojo pekarno šo preuie-.dil v parno pekaruo. Pogreb se vrši v nedeljo ob 1 popoldne na litijsko pokopališčo. Svojcem naše iskreno sožalje. N v m. p.!
Nova krojačuica. Na novo je otvoril kroja&lico g. Stanko Kajtnu v župnišču, kjer jo obenem prevzel mesto cerkovnika. Mladega mojstra, ki je pred kratkim dokončal krojno šolo v Ljubljani, toplo priporočamo našim ljudem, da ga podpirajo v njegovem rokodelstvu.
Litijska gasilska iupu je razpisala za to nedeljo 13. februarja občni zlwr požarne brambe v Kostrevnici, vzlic temu, da tam obstoji pravilno izvoljen odbor, ki pa jc slučajno v rokuh naših pristašev. K temu sklicanju tega občnega zbora /.upa ni imela prav nobone pravice, ker sme po pravilih občni zbor razpisati le društveni odbor. Poskrbelo se je, da drevesa, ki rastejo v tej gasilski župi, ne zrastejo do zvezd. Zato je tukajšnje glavarstvo protizakonito sklicani občni zbor v Ko-strevnici uradoma prepovedalo. Litijsko glavarstvo je s tem aktom le zadostilo pravu, ki je bilo v tein slučaju evidentno prekršeno. G. Gajšku in peščici demokratov v Kostrevnici pa ua blamaži iskreno častitnmo. Odslej bomo delovanju gasilske župe, v katero so merodajni faktorji zanesli politiko, [k,-svečali več pažnjo.
Kamnik
Kamniška železniška postaji« je nekak uni« kuni v Sloveniji, tako nam pišejo. Ko sem došel ua postajo, /„'ipaziui, da so ograjna vrata na peron zaprta. Kmalu sem opazil nova vrata v čakalnico, r katero sem seveda vstopil. Prišel sem 25 minut pred odhodom vlaka, toda v čakalnic', katera je I»etkrnt 5 m velika, jo bila nabito polila in sem le s trudom prišel do okna, kjer so prodajajo karte. Vrata iz čakalnice na jieron so bile do 10 minut pred odhodom zaprta. Da to nn takem kolodvoru kakor je kamniški, ki jo itak tesen dovolj, ne gre. je jasno. Res je, da je povsod potreben red, nerazumljivo pa je, zakaj bi ne smelo s-tranke na peron, kakor hitro imajo vozne listke ali pa peronske listke, kakor je to povsod ua Slovenskem. Nismo kakšni 110 vem kaj, da bi nas zapirali v majhno smrdljivo čakalnico. — Opozarjamo na to direkcijo.
Zagorje ob Savi
Predavanje. Donos 13. februarja bo ob 3 po« poldne v Zadružnem domu zanimivo predavanje o sv. Cirilu ln Metodu. Predavanjo bodo pojasnjevalo skioptično slike. Po predavanju so vrši občni zbor Ljudske gospodarsko zadruge Predmet občnega zbora je branje revizorjevega poročila, {»reči lo mičelstva iu nadzorstva, odobritev računskega zaključku za 1. 192& in volitve.
Pevski tečaj. 8. in 0. t. m. so je vršil v Zadružnem domu tečaj za pevovodjo litijskega iu deloma kamniškega okraja. Na tečaju so predavali gg. Ilajuk, Dolinar in Primožič.
Veselo znamenje. Preteklo nodeljo je bilo okliconih v župni cerkvi 21 parov.
Trbovlje
Not a cesta. Delavci, ki stanujejo ua Tereziji ali vzhodnem obratu, so' izrazili željo, da bi se naredila novu cesta, ki bi vodila od glavne oeste pri Božiču mimo Vidmarja do Stiha pod Terezijo. Gre samo za prispevek denarja in materijala. Občina jo pripravljena dati gramoz, kamenje in vožnje zastonj, rudnik bi pa naj prispeval stroške v denarju. Rudniško vodstvo je pa izjavilo, da je rudnik pri volji oddati isto tako gramoz, kamenje in vožnjo brezplačno in bi naj za drugo občina preskrbela. Stvar so bo gotovo ugodno rešila že radi tega, ker jo nabava matorijala pri rudniku cenejša in bi.se ta navozil do Terezijo v vožičklb za premog, naprej pa s konji v dolino, kar občini ni mogočo in bi se moralo «1 te vozili material od glavne ceste v breg. Tudi pripravnega kamenja nima občina na razpolago hi bi ga morala gotovo dobiti od rudnika. Stroški za napravo lo ceste so proračunani na 10.000 Din. — Okrajni zastop hoče. to leto napravili od kolodvora naprej ob costi troo-toar. Tudi to je danes potrebno radi živahnega prometa z avtomobili, vseeno bi pn opozorili rac-rodajue faktorje na trotoar iz Trbovelj proti Vedam, kar jo še nujncjSe že radi Trboveljč-anov, ki posečajo industrijski centrum na Vodah.
»8lovenčeva« in ,Jutrova< poročila. D.i. da, >Jutrova< poročila so nadvse točna. Dopoldne so sestavi poročilo o občinski seji. ki se pa šole popoldue vrši, kakor se je to zgodilo zadnjič. Ker se jo seja vršila malo drugače, nego ie poročalo .•Jutro , pa so si trije gospodje radi tega v lase segali. To jo pač rekord poročanja. Gotovih zadev pa, g. dopisuik od i Jutra:, ne premlevajnio ver, ker dvomimo, da bi bilo to v korist dotičnikov. Odkod vse to izhaja, vemo in sc bomo ob priliki revanširali.
јфс Zedinjcnje strokovnih organizacij delavcev. Zadnje dneve se zopet poskušajo naše Btro-kovne organizacije združiti v euo. Neodvisni socialisti ш Bernotova skupina so že imeli nekaj sestankov in so se tudi sporazumeli. Pritegniti hočejo v kratkem Se Kristanovo socialiste in krščanske socialiste. Ker se čutijo prvi močni v gospodarskem oziru, drugi imajo pa za seboj SLS in njene poslance, ki pač pridejo vpoštev v vseh važnejših zadevah, bo šlo težje. Gotovo je pa že danes, da bo moral marsikateri posebno od Kristanovih socialistov odstopiti, da ne bodo na potu združenju, ko nimajo med delavstvom nobenega zaupanja.
Danes popoldne gremo na kinečko veselico v Društveni dom.
Slov. glasbeno društvo iLjnhliana« priredi v nedeljo dne 20. februarja pevski konrert v Društvenem domu v Trbovljah 8 prav zanimivim sporedom. To bo sploh prvi koncert v tej dvorani, ki jo je zgradila gola požrtvovalnost kršč. delavstva Na ta koncert žo danes o]»zarjamo.
Hrastnik
Prosveta. Danes 13. t. m. se vrši važna od-borovna seja dekliškega krožka. V nedeljo 20. t. m. bn velezanimiva gledališka predstava »Miklova Zala : v dvorani pri g. Al. Logerju, na kar že danes opozarjamo. Javna knjižnica v Logorjovem mlinu je otvorjena vsako nedeljo od 1—8 poj>oldne.
Uradno ure v Ljudski posojilnici so vsako nedeljo od 9—11 dopoldne.
Slov- Konjice
' Pogreb arbidiakoiia Franco H raniti ja. Zadnit četrtek dno 10. t. m. smo spremili na njegovi zadnji poti g. arhidijakona in nadžupnika konjiškeea Franca Hras'elja. Pogreb te vodil g. dr. Martin Matek, stolni prost mariborski in osebni prijatelj blatno« pokojnika V svojem žalnem govoru je g. prošt razvijal prelepe misli o smrti pravičnika Po slo-vesni pontilikalni »v- maši so jo razvil sprovod ua
pokopališče pri Sv. Ani. ki ie bil veličastna žalna manifestacija, kakršne Konjice še niso videle, in ki je pričala kako priljubljen je bil blagi pokojnik pri vseh brez izjeme. Pogreba so so udeležili poleg g prosta visoki cerkveni dostojanstveniki: prelat in stolni dekan dr. Ivan Tomaži č, rajhenburški opat Dom Placid Epalle, celjski opat Peter Jurak, oba mariborska tnonsignora I. K. Vreže in dr. Ant. Jerovšek ter šo 55 drugih duhovnikov iz raznih krajev naše škofije. Mnogi, ki so bili vsled hude zimo zadržani, so pismeno izrazili svoje sožalje, med njimi rektor ljubljanske univerze dr. Franc Lukmun. Pogreba so se nadalje udeležili: okrajni glavar Kari Trstenjak. načelnik okrajnega zastopa dr. Rudolf, trški župan Rado Jereb ter drugi zastopniki konjiških uradov; dalje knežja hiša \Viu-dischgraetz, tvrdka L. Lauriçh, vsi tržani in veliko število ljudstva i/, celega konjiškega okraja. Pevski zbor pod vodstvom g. Ant. Smogavca je zapel ganljive žalostinke pri hiši žalosti in ob odprtem grobu. Pogreba so se tudi udeležili Križevska družba, Orli in Orlice s praporom, zastopniki raznih društev in korporacij, šolska mladina in Požarna bramba, ki je skrbela za vzoreu red pri pogrebu. Pri odprtem grobu se jo poslovil od g. arhidijikona v izbranih besedah poslanec oblastne skupšč'ne mariborske, g. Leopold Bruderman. Vence so darovali: knežja rodbina Windischgaetz. tržani, Kat. izobr. društvo in mnogo drugih. — Ko smo se s solznimi očmi poslavljali od Rozmanovega groba, kamor smo položili zemeljske ostanko dragega pokojnika, se nam je srce trgalo žalosti. Konjicam bodo gotovo, kakor dozdai tudi v bodoče oskrbovali od zdaj naprej Rozman-Hn>steIjev grob, v katerem počivata dva plemenita in nepozabna konjiška nadžupnika.
Lesa je nakopičenega pri postaji toliko, da skoro vedno primanjkuje vagonov. Lesotržci hite s spravljanjem, dokler je šo vreme na Pohorju za lo.
Mestna obe. mariborska namerava sezidati za svoje avtobuse tu pri nas garažo. V ta namen se žc vrše pogajanja s tukajšnjimi posestniki. Dobili bi potem še en avtobus, ki bi vozil V istem času tudi proti Mariboru, kar bo vsakdo z veseljem pozdravil.
Hogašlca Slatina
Koncert. Dne 2. februarja je priredilo pevsko društvo vSloga« ua Slatini pevski koncert z najboljšim uspehom. Kljub temu, da so slatinski demokratje bojkotirali to prireditev, je bila dvorana hotela Pošte« polna. Demokrati so utemeljili bnj-kot s tem, češ da dirigira kaplan, kateri v cerkvi poiitikuje. Gosp. kaplan jo v nedeljo pred tem prebral s prižnice članek zadnjega Bogoljuba vNe čitatU ua str. 12., v katerem ta opozarja vernike, naj ne berejo pohujšovalnih knjig, protiverskih in proticerkvenih časopisov. In to se pravi politikovati? Če bi n. pr. g. kaplan priporočal branje ?.>Jutrac, bi ga gotovo povzdignili do nebes, ker takrat bi ne bilo poliiikovanje. Neki demokratski prvak je tudi izrazil pobožno željo, da mora tega kaplana spraviti proč iz Slatine. Pa ne bo šlol Tudi na Slatini bomo zlomili demokratski teror. G. kaplan ie gotovo zato v želodcu slatinskim demokratom, ker je neustrašen, živ, agilen in podjeten, posebno pa, ker pod njegovim spretnim vodstvom krasno napreduje orlovstvo.
20 letnica poroke. Dne 8. februarja sta obhajala velespoštovana zakonska g. Jakob Krumpak, ; posestnik v Rjavici in načelnik krajnega šol. sveta pri Sv. Križu in njegova soproga Veronika v krogu številnih sorodnikov in prijateljev dvajsetletnico poroke. Pri tej priliki se je nabralo 300 Din za afriške misijone. Božji blagoslov naj se razliva še mnogo zdravih in srečnih let nad to ugledno, vzorno slovensko in krščansko družino!
španska hripa se je pri nas pojavila samo v par slučajih in še to v bolj lahki obliki. Pobrala je par starih ljudi. Splošno zdravstveno stanje v Slatini m okolici je izvrstno, kar pripisujemo čistemu gorskemu zraku in naši izborili zdravilni slatinski vodi.
LašKo
Vajeni smo že grdih in podlih laži, katere «ervira dopisnik -»Jutra nekaterim kratkovidnim Laščanom, toda kar je spravil skupaj v četrtkovem -Jutru-: pod naslovom Laško, je pa višek neresnice in laži. Laž je, ko piše, da se naši kmetje boje prihoda g. dr. Jerine in da zahtevajo, da ostane tukaj zdravnik dr. Čudeu. Resnica pa je, da je sedem občin po svojih gg. županih uradno prosilo, da se nam vrne strokovnjak g. dr. Jerina. Nadalje je tudi resnica, da te spomenice laški župan g. dr. Roš ni hotel podpisati, češ, da je g. dr. Jerina sicer dober zdravnik, pač pa njegov politični nasprotnik. Laž je. da izraziti pristaši SLS obsojajo vrnitev g. dr Jerine, resnica pa je, da ga vsi kmetie brez razlike političnega prepričanja z največjim veseljem in spoštovanjc-in pričakujejo. Na njegove štiri točke, poslane baje g. ministru dr. Kulovcu, pa mu kar po vrsti odgovarjamo sledeče: 1. Koliko je sposoben in strokovno naobražen sedanji zdravnik g. Čuden, nem še ni znano, ker ni 5e dolgo med nami. 2. Kar se pa tiče požrtvovalnosti, je sam g. Čuden rekel, da ni za naše gorato kraje in da si želi premestitve. Kaj še hoče dopisnik več? 3. Kar se pa tiče razumevanja za gmotno stanje posameznih posestnikov, poudarjamo, da je obiskal g. dr. Jerina nad 50 posestnikov, katerim je zdravil živino, in to vse popolnoma brezplačno. Pri revnih bo v bodoče še tako delal, oziroma bo moral delati, ako pri okrajnem zastopu ne bodo imeli malo več razumevanja za take stvari, kakor dosedaj. Kmetje, ko smo ta nesramen dopis in obrekovanje čitali, smo se le smejali, obenem pa obžalovali dopisnika .»Jutra.-, da še danes misli, da smo mi Itmetjo tako neumni in kratkovidni, da bi kot živinorejci ne poznali, kateri živinozdravnik je za naše kraje, oziroma kdo da ni. Tudi je go-rostasna laž, da je g. dr. Jerina zanemarjal povzdigo In napredek živinoreje. Resnica pa je, da je imel nebroj strokovnih predavanj v tej zadevi skoraj v vsaki vasi in ga je ravno radi tega ljudstvo tako spoznalo, cenilo in nadvse spoštovalo Dopis »Jutra bom prečita! našim živinorejcem, kateri pa naj sodijo dopisnika »Jutra« vsak po svojo. — V Laškem, dne 11. februarja 1027. — Načelnik •.Kmetijske podružnice in glavni odbornik .Kmetijske družbe: Mihael Hrastnik.
Slovenslza Krajina
Orlovska prireditev. Čuditi se treba vztrajnosti, s katero dela orlovska družina v Žižkih. Razmere so v gotovih ozirih vse prej ko ugodne. A vse to ne moro zlomiti mladih moči. Naloge no vrši le v domači vasi, marveč često pohiti tudi v bližnjo in daljno okolico. Pred kratkim je bil nastop na Hotlzi. Igra, pevske točke, tamburaški zbor itd. in razvija 6e je prav prisrčna ljudska zïbava. Vsak je bil zadovoljen in vsi po želeli, da Orel zopet čimprej poleti iz Žižkov.
Kupujte srečke loterije »Martinišča«. Cena 5 Din. 870 dobitkov. Dobijo sc srečke v vseh žup= niščih na Štajerskem iu pri ravnateljstvu »Marti- | nišča« v M. SubotL
Metuljavost. 2e leta in leta ni bilo bolezni, ki bi tako divje razsajala med govejo živino ko sedaj metuljavost. Početki segajo nazaj v november pretoklega iela, ko se je uietuljavosl pojavila med teleti. Nikdo ni mislil, da dobi bolezen večji obseg in se ji zato tudi ni posvečalo preveč pozornost L Ko pa se je bolezen lotila tudi starejše živine in se jo začela širiti od vasi do vasi, so se prizadeti zganili in iskali pomoči un vse strani. Seveda je v največih slučajih niso našli in so morali obolelo živlnče zaklati. Bolezen razsaja sedaj že nad tri mesece in je v tem času naredila škode kakor dosedaj šc nobena živinska bolezen. V mnogih vaseh skoraj ni hiše, ki ne bi zgubila vsaj enega živin-četa. Mnogo jo gospodarjev, ki so morali zaklati po dve, tri in še več živali bi niso ravno redki hlevi, ki so se popolnoma izpraznili. Kdor so ni sam osebno prepričal o vsem, si niti predstavljati ne more v pravi meri, kako zelo je narod prizadet vsled te nesreče. Udarec je tem večji, ker ni denarja in si tako marsikateri gospodar nili potrebne živine ne bo mogel zopet nabaviti.
'Dopisi
Sv. Urban pri Ptuju. Pri nas smo spremili k zadnjemu počitku Ignacija Markeža, posestnika in krojača iz občine Janežovci. Rajni je bil za deželo izboren krojač in je rad pomagal sosedom tudi pri poljskem delu. Vedno je bil zvest pristaš SLS, naročnik krščanskega časopisja in akoravuo je bil žr> močno bolan tik pred zadnjimi skupščinskimi volitvami, je zbral zadnje moči. se odpravil na volišče in volil v prvo skrinjico. Blagopokojni zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Ostani mu ohranjen v vsej župniji Časten spomin!
St. Peter pri Novem mestu. Od 7. do 9. februarja smo imeli v našem »Domu* gospodarski tečaj, ki ga je v soglasju s tukajšnjemi krajevnimi činitelji priredila Kmetijska družba. Za tečaj se je bil posebno zavzel novomeški okr. kmetijski referent g. Malasek, ki ga je vodil z veliko vnemo. Pri predavanjih sta mu pomagala g. inž Jeglič in strokovni učitelj g. Stolclas. Predavanja so bila vrlo zanimiva, tako da so ljudje z veseljem vztrajali vse tri dni, čeprav je trajal pouk ves dan. Udeležba je bila izredno lepa, tako da je g. voditelj tečaja ob koncu izjavil, da še ni ime! tečaja, na katerem bi bilo vse dni toliko in tako discipliniranih poslušalcev. Hvaležni smo Kmetijski družbi za poučno prireditev, vsem gg. govornikom, osobito še g. Malasku pa za njegovo vnemo iu naklonjenost.
Slovenska bistrim. Ko je v petek 11. februarja 1927 v stolpu samostanske cerkve v Slov. Bistrici zazvonilo poldne, je previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal v 84. letu življenja g. Ivan K r i -s 11, nadučitelj v p. Rajni je bil dolga leta vnet šolnik v Slov. Bistrici. Njegovi učenci,'ki so nekateri že nad 60 let stari, ga hranijo še vsi v neizbrisnem spominu. Bil jo krščanski mož, katoličan ne samo po krstu! knjigi, temveč tudi po delih. Navzlic visoki starosti smo ga videli do zadnjih dveh tednov zadoščevati nedeljski in prazniški dolžnosti. Več let pred vojno je opravljal službo organista v samostanski cerkvi. Od leta 1914. pa je bil njen vestni ključar in je vneto skrbel za lepoto in snago hiše božje. Ohranimo ga v trajnem in hvaležnem spominu. Za delo, skrb in trud v hramu božjem mu pa naj bo Bog tam onstran groba obilni plačnik! V miru počivaj g. uadučitelj! — Umrl je pretekli teden v Laporju pri Slov. Bistrici posestnik g. Franc J a v o r n i k , p. d. Gašper. Bil je več let župan, cerkveni ključar itd. Kot bivši vojak see je udeležil okupacije Bosne ter je sam dal domovini 5 sinov vojakov, kojih 2 sta padla v svetovni vojni. Pokojnik je užival globoko spoštovanje daleč naokoli. Vse ga je čislalo zaradi njegove odkrite možatosti in pravičnosti. Bil je mož globoko veren in resnicoljuben, ki je mnog«, žrtvoval v splošno blaginjo. Svoje otroke je vzgojil v strogo verskem in narodnem duhu. Učak.il je lepo starost 78 let iu ostane v najblažjem spominu vsem, ki so ga poznali. Počivaj v Bogu!
Toplice. 10. februarja smo pokopali g. Franceta Murna iz Podturna, župnija Toplice, očeta našega velezaslužnega amerikanskega duhovnika g. p. Anzelma, frančiškana. Iskreno sožalje g patru, njegovi bolni materi ter ostalim sorodnikom!
Griie pri Celju. Telovadni odsek »Orek v Grižali uprizori v nedeljo due 20. februarja 1927 po večernirah v dvorani g. Novaka v Grižali veseloigro v 3 dejanjih: Občinski tepček. Igra je zelo zabavna in primerna za predpustni čas. Po igri nastopi s par točkami novega odsek o v nega tambura-škega zbora. K prav obilni udeležbi vabi vse od blizu in daleč prav vljudno odbor.
To in ono
-f Stavkujoži sodniki. Javno mnenje Ze-dinjenlh držav Severne Amerike je zelo razburjeno po dogodkih v Texasu. Mistress Fer-guson, ki je bila izvoljena za gubernatorja to države, je pomilostila tekom svojega dveletnega vladanja 3177 oseb, katere so obsodili različni sodniki. Po novem letu je število pomilostitev zelo narastlo in znašalo včasih do 32 dnevno. Hadi tega so »topili sodniki v znak prostesta v stavko, šele v sredo 23. januarja je potekel rok, za katerega je bila izvoljena gospa Fergusou. Takoj potem so pričeli vsi sodniki nanovo svoje poslovanje. Novi guber-nator bo nedvomno moški trdega srca, za to jamči teksaško javno mnenje.
-f Višnjevo zlato ribice. Gojitev zlatih ribic je v Ameriki kakor tudi v Nemčiji obširna industrija. Na neki farmi blizu Oldenbur-ga v Nemčiji je 120 ribnikov, v državi Indiana v Ameriki pa se nahaja na obsegu 100 akrov nič manj kot 200 ribnikov, v katerih vzredijo vsako leto okoli pet milijonov rib e. Zlale ribico so prvotno temne, umazanorjave barve, ki se pa z rastjo spreminja v vedno svetlejše barve. Nekatere pa ostanejo umazane, imenujejo jih brezbarvne. Zopet druge se spremene v črne, druge v rdečkaste, zelenkaste,' nekatere pa celo v višnjeve. Te zadnje so silno redke in zelo drage, tako da mora kupec tako ribico ravadno dobesedno odtehtati z zlatom.
-f Previdnost ni škodljiva. Veliki londonski hotel »Astoria« je sklenil posebno pogodbo z nekim stalnim gostom. Dotični gospod, ki je sedaj v starosti 40 let, je plačal znesek 0000 funtov šterlingov (to je on milijon dinarjev) in s tem dobil pravico do dnevnega kosila: obeda in večerje kar do smrti. Nihče no ve, ali se boji ta gospod draginje ali pa je hotel napraviti samo nekaj originalnega.
CfublJansKo gledišče
DBANA.
Začetek ob 20 uri zvečer. Nedelja, 13. februarja ob 20. uri zvečer: PRI LEPI KRČMARICI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondoljek, 14. februarja: PEGICA MOJEGA SRCA. Red B.
Torek, 15 februarja: Zaprto. Sreda, 16 februarja: GOBSEK. Red C. četrtek, 17. februarja: Zaprto. Petek, 18. februarja: PAHLJAČA LADY WIN-DER MERE. Kod D.
OPEKA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja, 13. februarja ob 15. uri pop.: TANNHAU-SER. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Poudeljek, 14. februarja: PLES V MASKAH. A. Torek, 16. februarja: Zaprto Sreda, 16. februarja: SEVILSKI BRIVEC. Red D. Cetr ek, 17. februarja: BORIS GODUNOV. Gostujo
Siginund Zalevski. Izven. Petek, 18. februarja: Zaprlo. Sobota, 19. februarja: RIGOLETTO. Gostuje Sig-mund Zalevski. Izven.
Wagner: Tannhiuiser se poje danes v nedeljo dne 13. t. ni. popoldne ob 15. uri v ljubljanski operi kot popoldanska predstava po znižanih cenah, mesto preje objavljeno ^Grofice Marice«.
Aboncnte reda A opozarjamo na spremembo opernega repertoarja in da imajo svojo redno pred-s'avo zopet v pondoljek dno 14. t. m. Poje se Verdijeva opera »Ples v maskah*. Pri tej predstavi poje vlogo Amelije gospa Čale'a, vlogo Reneja g. Mitrovič in v vlogi Riharda pn nastopi kot gost g. Mirko Jelačin.
Mariborsko gledišče
Nedelja. 13 februarja ob 15. uri: ORLOV. Znižano
cene Kuponi. Nedelja. 18 februarja ob 20 uri: VESELI KMETIC. Znižane cene Kuponi. Poudeljek, 14. februarja: Zaprto. Torok, 15. februarja ob 20. uri: CIGAN BARON. Ab. B. Kuponi.
CfudsRi ođer
t Ljubljani
13. L m.: VELETURIST. Začetek ob 3 popoldne.
Glasba
0 Beethovnovih komornih delih bo predaval v ponedelejk, dne 14. t. m. ob 18 v pevski dvorani Glasbene Matice dvorni svetnik dr. Josip Mantuani. K predavanju je vstop prost in so vabljeni vsi, ki se zanimajo za dola velikega umetnika. Naslednji dan pa se vrši koncert, kojega spored obsega tri Beethovnove godalne kvartete, katere izvaja Sev-čikov komorni kvartet iz Proge. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Koncert se vrši v Filhar-monični dvorani ob 20. v torek 15. februarja.
Prosvetna ssvesa
Markerski tečaj se vrM danes od 9. do 12. ure in od 2 do 5. ure v Akademskem domu, Miklošičeva cesta.
Gospodarski tečaj. Prosvetno društvo v Dolu pri Hrastniku nadaljuje s tečajem v nedeljo dnb 13. t. m. po rani sv. maši. Predava živinozdravnik g. dr. Čeme od 9. do 11. ure.
Hipijcnski tečaj priredi Prosv. društvo v Komendi dne 17. in 18. t. m. Društvo vljudno vabi vse župljaue. da se tega tečaja v obilnem številu udeleže. Tečaj sc vrši v Društvenem, domu v Komendi. Začetek 17. febr. ob 9. uri dopoldne.
Dvodnevni gospodarski tečaj v Križe vtih se vrši dne 16. in 17. febr.
Vel. Lašie. Prosvetno društvo priredi 13. februarja ob treh popoldne versko prosvetno prireditev. Na sporedu je predavanje o Lurdu in o Ilirskih dogodkih s slikami in s filmom Vmes se vršijo pevske in deklan.atoričnc točke.
Na proslavo sv. Cirila in Metoda vljudno vabi Kat. prosvetno društvo :-Soča« v Novem mestu. Proslava se vrši v nedeljo dne 13. febr. ob 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma.
Na čast sv. Cirilu priredi prosvetno društvo v Tržiču prosvetni večer v pondeljek dne 14. t m. ob 8. uri zvečer. Na sporedu so pevske, deklama-toričuo iu dramatično točke ter skioptično predavanje o sv. Cirilu in Metodu, predava g. dr. Sno].
St. Jurij pri GroKupljem. Prosvetno dioištvu vabi prijatelje in člane na proslavo sv. Cirila in Metoda, ki so vrši v nedeljo dno 13. t m. ob 3. uri popoldne Na sporedu je zanimivo predavanje o preganjanju krščanstva. Predavanje pojasnjujejo skioplične slike.
Groblje pri Domžalah. Kat. prosvetno društvo priredi proslavo sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne zanimivo misijonsko predavanje s sldoptičuimi slikami.
Dobrava. Prosvetno društvo priredi v nedeljo due 13. t. m. oh 3. uri popoldne predavanje: Zona v luči kat. cerkve. Predava č. g. župnik Hauptman. Predavanje bodo pojasnjevale sveilobne slike.
Kur. Bela. Prosvetno društvo priredi v nedeljo dno 13. t. ui. ob pol 8. uri zvečer skioptično predavanje o Palestini.
Šmartno pri Kranju. Ob priliki praznovanja proslavo sv. Cirila in Me'oda priredi tukajšnja prosvetno društvo predavanje, čigar čisti dobiček je namenjen za Ciril-Metodovo kapelico v Vratih. Predava g. prof. Mlakar o Mont Blancu. Predavanje se vrši ob 3. uri popoldne.
St. Vid nad Ljubljano. Blaž Potočnikova čitalnica vljudno vabi člane kakor tudi prijatelje nn predavanje o Mont Blancu, kaierega ima g. prot. Mlakar v nedeljo due 13. t. m. ob 7. uri zvečer. Ker je čisti dobiček predavanja namenjen za Ciril-Metodovo kapelico v Vratih, se prepiačila hvaležno sprejemajo.
l*ev&Ra scvesza
Letošnji druji pevski tečaj se je vršil za cerkvene in društvene pevovodje Posavja v Zagorju ob Savi v dneh 9. in 10. februarja. Udeležba iS članov jo bila zadovoljiva. Predavanjem v če'rtek dopoldno jc prisostvoval številni zagorski pevski zbor, ki jo pri julranji sv. maši pomuožen s člani tečaia prav lepo pel. Ob tej priliki so jo reorganiziralo prejšnje šmartinsko pevsko okrožje v posavsko okrožje, ld obsega vse zboro od Radeč do litih skega okoliša. Predseduikom. ki opravlja obenem tudi tajniško posle, jc bil izvoljen šmartineki pevo-vodja g. Jožef Cajhen, okrožni pevovodja ostane g. Alojzij Rozman iz Zagorja, blagainik po g. Feio Ivan, organi»! v PolSniku. Napravil se je načrt za j skupno okrožno pevsko prireditev in za več pev- 1 škili prosvetnih večerov, kjer sc bo predavalo o
vprašanjih, ki pospešujejo sistematično vzgojo pevskega naraščaja in pevskega zbora. Nujna potrebe tečajev je pri vsaki priliki še bolj razvidna; medsebojni stik s podeželskimi pevovodji je za razvoj PZ in za povzdigo glasbene izobrazbe izredno važnega pomena. Prihodnji se vrši v Stični za deka-nijio Šmarje in Trebnje, o čemer se bo že pravočasno poročalo.
Prva št. »Pevca« izide koncem februarja in bo začela objavljati izredno zanimiv članek višjega kapelnika dr. Jos. Cerina O razvoju godb na pihala pri nas, kot posne'ek nadvse poučnega predavanja, ki ga je iinel g. doktor pri mladinskem koncertu. Upravništvo »Pevca« je na Miklošičevi cesti 7, uredništvo pa v Florijanski ulici 18. Uredništvo se zato priporoča, da ga podpirate zlasti o poučnimi članki, poročili in s skladbami. »Pevec* jo gotovo najcenejši list, da že zaradi tega zaslužj, da postane hišni prijatelj vsakega, ki mu je razvoj slovenske pesmi pri srcu.
Kn/ige in revije
»Dom in svet«, številka 1., 1. 1927. Leposlovni del: I. Pesmi: Silvin Sardenko: Trojen ohisk: Pri materi. 10. Pri bratu. 10. Pri pevcu. 10. Jože Pogačnik: Božje kraljestvo: Zvon nebeškega kraljestva. 18. Božje kraljestvo. 13. Da sem dete. 13. Reka. 14. Trije zvonovi. 14. Veter. 14. Joža Lovren-čič: Serventeza. 16. Horatius-Sovre: Vsiljivi za-plečuik. 28. II. Leposlovna proza: Matija Malešič: Tam za goro. 3. Ivan Pregelj: Slovenske glose. 9. K sa ver Meško: Eno dopoldne. 10. France Bevk: Biti — ne hiti. 14. Magajna Bogomir: Balonček v Vineti. 17. — Prosvetni del: I. Članki: France Koblar: Stiridesetle-tnica. 1. Tine Debeljak: Dom in svet. 25. Ivan Vurnik: Vurnikova šola za arhitekturo. 29. Franjo Čibej: Problem slovenske izobrazbe. 31. Avgust Zigon: Lepa Vida. 37. Jože Pogačnik: Peter Dorfler 42- Miran Jarc: Iz srbo-hrvatske lirike. 45. Stanko Vurnik: Slovensko glasbeno življenje v letu 1926. 47. II. Zapiski: 1. Slovensko slovstvo: Ivan Cankar: Zbrani spisi, IV. zv. (F. K.) 50. Ivana Tavčarja zbrani spisi, IV. zv. (Koblar). 51. Juš Kozak: Beli mecesen (Koblar). 52. M. Pretnar: V pristanu (Fr. Vodnik). 53. O dramah (Koblar). 53. Fr. Jaklič: V graščinskem jarmu (J. L.). 54. Fr. Jaklič: Peklena svoboda (F. K.). 55. Dr. Klement Jug (Ložar). 55. 2. Iz tujih literatur: 1. Thomas Mann: Der Zauberberg (J. Šolar). 56. 3. Polemika: Kaj hočejo? (R. Ložar). 57. — Platnice: Iz naše dnevne kulture. Prejeli smo v oceno. Za slovensko akademijo znanosti, za Narodno galerijo. — Ilustracije prinašajo dela Vur-nikove arhitekturno šole. — Dom in svet izide v letu 1927. osemkrat. Naročnina znaša letno 100 Din, dovoljeno je polletno plačevanje po 50 Din, v izjemnih slučajih tudi četrtletno po 25 Din. Naročnina za dijake (želimo, da naročajo skupno) 75 Din. Upravništvo: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
Cerkveni vestnih:
Kongrogacija zu gospe pri sv. Jožefu ima prihodnji torek ob 4 popoldne sejo, ob 5 pa shod.
Duhovne vaje la Orle bodo v Domu od 5. do 9. in od 12. do 16. marca. Preč. gg. se prosijo, da opozore ozir. povabijo mladeniče k temu tečaju.
Naše difaštvo
Evharislični odsek akademske kon/treijacije ima nocoj ob trlčelrt na sedem v marijaniški kapeli uro molitve z blagoslovom.
Orel
Mladinska akademija ljubljanskega orlovskega okrožja v nedeljo dne 20. februarja 1927 ob pol 4. uri pop. v Ljudskem domu v Ljubljani. Spored: 1. »Triglavski oreh: (dcklamacije). 2. Proste obvezne vaje (Orliči iz Trnovega). 3. iPri potočku« (Gojenke iz St. Vida). 4. Preskoki Čez konja (Orliči iz Trnovega). 5. Vaje z vejicami (Gojenke iz Trnovega). 6. Proste obvezne vaje (Mladci iz D. M. Polje). 7. Skupine na konju (Orliči od Sv. Jakoba v Ljubljani). 8. Telovadne igrico (Gojenko fz Most). 9. S puškami (Orliči z Viča. — Odmor. — 10. Zborna deklamacija (Trnovska vrsta s praporom). 11. Kosova gostija (Gojenke iz Št. Vida). 12. Razni skoki (Mladci). 13. »Slovensko dekle-- (Mladenke iz St. Vida). 14. Petjo (Trnovski naraščaj). 15. »Peričicec (Gojenko z Viča). 16. Gimnastičnn vaje Mladcev. 17. Živa slika. Med posameznimi točkami dcklamacije in kratki prizori. Sodeluje orkester »Prosvetne zveze«. Ccne vstopnicam so po 15, 12, 10, 8, 6 in 4 Din.
Nassnanlla
III. redni občni zbor »Zveze duševnih delavcev v Sloveniji« bo v poudeljek dne 21. februarja ob 8. uri zvečer v prostorih Slov. Matice, KongroV-ni trg št. 7/1. Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora in nadzorstva. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Včlanjena društva sc opozarjajo na člen 11 pravil, po katerem je treba vsaj 3 dni pred občnim zborom prijaviti odboru ZDDS. delegate društva za občili zbor.
Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani opozarja svoje p. u. člane, da se zanesljivo udeleže zadružnega zbora, kajti načelstvo bo proli vsem tistim, ki se niso pravilno opravičili, postopalo v smislu § 25 zadružnih pravil. — Načelstvo.
Občni zbor podružnice Slovenskega lovskega društva za Gorenjsko sc vrši dne 20 februarja t. lota ob 14.30 v Radovljici v gostilni Kunstelj. — Dnevni red: Poročila načelnilca. tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov. Ukinitev podružnico. Slučajnosti in predlogi. Če bi občni zbor no bil ob napovedani uri sklepčen, se vrši glasom člena 16. društvenih pravil pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen, negledc na število navzočih članov.
Priprevljavni odbor z» koncert akad. pev. dr. j-Obilić« ima v prostorih J. A. D. »Triglava, Narodni dom I., v poudeljek dno 14. t. m. ob 8 uri zvečer sestanek. Prosimo vsa društva, ki so bila vabljena, sigurne udeležbe.
Podporno društvo železniških uslužbenrer sklicuje za nedeljo dno 27. februarja 1927 ob 8. uri zjutraj v prostorih hotela jštrukelj-, Kolodvorska ulica v Ljubljani občni zbor z dnevnim redom: t. Poročilo odbora. 2. Določitev podpore in članarine. 3. Voli' ev novega odbora. 4. Eventuelne spremembe pravil. 5. Raznoterosti. Gg. zaupniki posebno vabljeni.
Volscvedovanta
Pogreša se od 14. decembra 30 let stara ženska iz Gračnice, p. Rimske Toplice. Ima lepe črno laso, oblečena je bila samo v spodnje krilo in zimski plašč. Na desni roki ima poročni prstan iu enng.n % belim kamnom, oba sta zlata. Sumi »e, da se je vrgla sama v vodo. Kdor bi videl živo ali našel mrtvo, naj to takoj sporoči Mihaelu Majcnu, kovaškemu moj*tru na Gračnici. p. Rimske Toplice.


Zanimivosti
20.000 let staro meso.
V Dikovini na ozemlju transbajkalske Sibirije je neki gostilničar servirai gostom pečeno meeo soma. Kmalu je zato ? vedel nadzornik za prehrano, prvič ker gostilničar ni plačal predpisane takse, drugič pa, ker je bilo nerazumljivo, odkod soin. Ko je nadzornik preizkusil meso, je izjavil da je popolnoma zdravo in užitno. Gostilničarka je nato povedala, da prinaša meso neki drvar, za kar je dobil že okoli 50 steklenic vodke. Povedal pa ni odkod ima meso. Ko so drvarja poiskali, jim je povedal, da je meso izkopal iz tal. Šli so z možem na dotično meeto in res našli v zemlji ogromen trup. Bilo je to zdravo sveže meso, katero se je tako ohranilo vsled mraza. Nato so kopali okoli najdene živali in ko so jo popolnoma odkrili, so ugotovili, da imajo pred seboj ogromnega mamuta z mladičem vred, ki je živel v prazgodovinski dobi. Mladič je bil tako velik kot so današnji sloni. Razun luknje, katero je drvar napravil, ko je zalagal gostilničarja z mesom, sta bila trupa popolnoma v redu in dobro ohranjena. Radi lcake nezgode v prastarih časih sta bila mamut z mladičem vred zakopana, a sta se vsled arktičnega mraza ohranila do današnjih dni. Veščaki cenijo starost teh redkih živali na 20.000 let.
Velik pustolovec.
Angleško časopisje se v zadnjem času zopet peča z nekim Lincolnom, ker se je nedavno tega pojavil na Angleškem, ko je zvedel, da njegov sin čaka v neki kaznilnici na izvršilev smrtne obsodbe. Pustili pa ga niso, da bi se izkrcal, dasiravno so je pripeljal dolgo pot iz Ceylona. Povest tega pustolovca je vsekakor zanimiva. Rojen je bil L 1879. v kraju Paks (ako so angleški listi pravilno informirani glede krajevnega imena) na Madžarskem. Njegovi stariši so bili židje. Oče je bil lastnik parobrodov na Donavi ter precej premožen. Ignacij je bil najstarejši izmed štirinajstih otrok. Pustolovščino je pričel že z osemnajstim letom ko je pobegnil od doma v Nemčijo. Ko je bil v Berlinu na cesti brez vsakega denarja, se je zatekel v neko pro-testantovsko misijonsko hišo. Dr. Frank, ki je obiskal to misijonsko hišo, je tako vplival nanj, da je sklenil postati protestantski misijonar. Zatajil je židovstvo ter postal krščanski pastor. Nato so ga poslali v Kanado med ondotne Indijance. Pozneje pa se je zopet vrnil ter bil nastavljen za župnika v grofiji Kent na Angleškem.
Nenadoma pa se jo spomnil, da ne more več verovati v krščanstvo ter resigniral na službo, kafero je več let vršil, ter se vrgel v politiko. Pridobil si je angleško državljanstvo in dodal svojemu slovanskemu imenu Trebič še angleško doneče ime Lincoln. In židovski deček, ki je pobegnil od doma, je leta 1910. postal angleški državni poslanec, izvoljen v okraju Darlington.
Ko je izbruhnila vojna, je dobil mesto v vojnem ministrstvu a kmalu so ga osamili Spijonaže, nakar je pobegnil v Ameriko. Odslej je postal strasten sovražnik Angležev ter je le za tem stremel, kako bi se maščeval nad njimi. V Ameriki so ga prijeli ter poslali na Angleško. Ko je kazen prestal, so mislili, da bo šel na Madžarsko. Toda šel je v Nemčijo ter bil Ludendorffu desna roka, ko je ta nameraval vreči nemško republiko. Njegov cilj je bil vpostaviti nemško-rusko alijanso ter udariti z novo vojno nad Britansko.
Ker pa mu je ta namera spodletela, je
odšel v Kino, kjer kuje nove načrte proti Angleški. In nekateri v Angliji menijo, da je Trebič-Lincoln za kulisami sedanjih homatij ua Kitajskem.
V Londonu le 70 mil. podgan.
V preteklem letu so na Angleškem pokončali okoli deset miljonov podgan. Statistiko vodi neki Mr. Philips, kateri je ustanovil organizacijo, ki ima namen podganjo nadlogo popolnoma zatreti. Ta organizacija uživa splošno zanimanje in ustanovitelj je nastavil že par slo ljudi, ki so izvežbani podganolovci. Philips je nekemu časopisnemu poročevalcu zatrjeval, da miši mnogo več škode povzročajo kot pa podgane. Na petnajst miši pride ena podgana. Nadalje pravi la izvedenec, da bi podgane izpodkopale hišo, ako bi jih ne preganjali. Po njegovi cenitvi je v Londonu samem najmanj 70 miljonov podgan. V petdesetih letih se je število podgan in miši kljub izboljšanim uničevalnim sredstvom silno pomnožilo. V Londonu, kjer se nahajajo, posebno ob Temzi ogromna skladišča, v katera se steka blago iz celega sveta, napravijo podgane vsako leto večmiljonsko škodo.
Plača župana mesta Londona.
Pred kratkim je bila sklicana anketa londonskega občinskega sveta, da pretresejo vprašanje poviška plače županu največjega mesta na svetu. Znano je, da je londonski župan ali kakor je njegov oficijelen pridevek Lord Mayor, izvoljen samo za eno leto. V tem letu županovanja pa prejme :samoc deset tisoč funtov šterlingov, t. j: po naše dva miljo-na in 750 tisoč dinarjev. In to ne zadostuje niti oddaleč ne. Tudi pred vojno ni bil ta znesek zadosti visok, ker je vsakokratni župan sgor plačal«. Tako jo tudi sedaj, kajti letni županovi izdatki znašajo 25.000 funtov (6 875.000 Din). Za privilegij, da sme eno leto župauovati mestu Londonu, mora torej iz svojega žepa dodati 15.000 funtov ali 1.125.000 dinarjev.
A ludi mnogi drugi javni delavci niso plačani, kakor bi morali biti po angleškem naziranju seveda. Amerikanski poslanik na angleškem dvoru ima letne plače 2400 funtov (660.000 Din), kar ne zadostuje niti za njega in družino. Sin bivšega poslanika Združenih držav Mr. Page je izjavil nekemu časnikarju, da je njegov oče vsako leto dodal okoli 7000 funtov t. j. 1,925.000 Din. Nasprotno pa ima angleški poslanik v Wasliingtonu plače 2500 funtov, a poleg tega pa 14.500 funtov (4 miljo-no dinarjev) za razne reprezentančne izdatke.
Mirovni sodniki, ubožni očetje in občinski svetovalci sploh ne prejemajo nobene plače.
Angleški ministrski predsednik ne prejema niti penija plače kot tak, zato navadno prevzame še kak drug resor n. pr. zakladno ministrstvo, ki ima plače 5000 funtov letno, L j. 1,373.000 Din.
Podražitev dna.
Kdo bi verjel, da se svilene nogavice, oblačila in stotine drugih predmetov, katere vsak dan rabimo, podražijo, zato ker se je podražil cin? Ln vendar ima vsa ta raznovrstna roba za podlago cin. V petih letih pa je cin poskočil v ceni od 120 funtov na 318 funtov za tono t. j. od 33.000 na 87.000 dinar-
L
Najnovejša modo
Poudre Mon Parfum
Bourlols — Paris
jov tono. Tudi radio rabi mnogo cina. To kovino najdete v slušalih v zvočniku, v aparatu samem in ua bakreni žici. Ker je že dandanes na tniljone sprejemnih aparatov (seveda no pri nas) postavljenih, zato tako povpraševanje po cinu in vsled tega rastoče cene. Tanko stoičen cin je ono -srebro:, katero tvori ozadje ogledal.
Nenavadne tekme.
Velika Britanija je dežela najbolj čudnih tekem. V agrikulturni dvorani v Londonu so je nedavno vršilo več teh tekem. Tu je bilo videti n. pr. cela vrsta mož, od katerih je imel vsaki po dvanajst čajnih skodelic, dvanajst lončkov čaja in euo kangljico za mleko prod seboj na mizi. Nobeden izmed teh ni izpraznil napolnjene skodelico, pač pa je vsakdo s koncem jezika skrbno preskušal, kar je iz. raznih lončkov skupaj nalil. Tu se je namreč šlo za to, da so položi izpit, oziroma preizkušnjo nelahko umetnosti mešanja raznih vrst čaja. Tekma so je imenovala -Derby čajnih pre-izkučevalcevc. Vsakdo je moral čaje raznih vrednot tako zmešati, da je iz tega nastal najboljši čaj. Videlo se je, da tekmovalci nimajo lahke naloge. Srečen zmagovalec je prejel častni pokal in pa, kar je bilo pri tem najvažneje, diplomo, na kateri je stalo, da je zmag ivalec nad vsemi tekmeci.
Tako izkazilo je velike vrednosti in velike tvrdke s čaiem se pulijo za te diplomirano preizkuševalca ter jih nastavljajo x visoko plačo.
Tudi tekma rezanja šunke je bila zanimiva. Kdor jo odrezal najtanjši kos, ta je bil zmagovalec. Potem so bile tekme o dekoraciji izložbenih oken, mešanja raznih vrst kave, narezovanja sira, tehtanja in zavijanja sladkorja in še mnogo drugih težkih umetnosti. Angleži pač vedo ceniti vrednost strokovnjaka k vsaki stvari.
Pred kratkim so tekmovali v Londonu snažilci čevljev. Prvenstvo jo odnesel oni, ki je pa:1 čevljev osnažil in zlika! v 58 sekundah. Prejel je zato določeno svetinjo, kalero sicer ne sme noeiti na prsih, pač pa jo ima obešeno na svojem stojalu, kjer čisti čevlje mimoidočim ln ima mnogo več opravka sedaj kot pa preje, ko še ni imel medalje.
Na dan 25. februarja pa jo v London sklicana tekma igralcev na orgljicc. Do sedaj sc jo priglasilo and sto moških ter ena žena. Darila so bogata, toda zmagovalec bo poleg darila gotovo tudi v kakem verijeteju angažiran, kar mu bo vsekakor več donašalo kot darilo sauio na sebi.
Družba Horncastle jo razpisala več dragocenih daril za žene kmečkih delavcev, katere bodo na gotov dan imele svoja stanovanja v cajlc^pšem redu.
Eden največjih hotelov v Londonu ima nastavljenih po več dečkov, katerih edini posel jt! ta, da lupijo krompir. Nekateri izmed leh so tako izurjeni v tem, da olupijo do 70 funtov krompirja v eni uri, to je okoli 33 kg. Enkrat na leto pa se vrši tekma lupilcev krompirja. Vsak tekmovalec ima 28 funtov (.14 kg) krompirja pred seboj in dosedanji rekord ima oni, ki je to množino olupil v 18 minutah in 25 sekundah.
Pripravljanje kuretnino za peči je jako zamudno delo. Kuharica ima s par piščanci opraviti do ene ure, prodno so razrezani iu pripravljeni za cvrenje. Ob priliki neke kuharske tekme v nekem kraju na Angleškem je eden tekmovalcev mastnega piščauca stran-čiral in razrezal v rekordnem času ene minute in pol!
"Van K aster« kakao »Goold« ГОбКИШб poskusite »SpccIaL,
ne bode Vam žal.
Morion Howard:
Njen rojstni dan,
Trikrat me je sreča srečala lega jutra. Naj kar pričnem. Vstal sem zgodaj, ker je kazalo, da bo lep dan, to pa itak veste, da rad stikam po vrtu sedaj v zimi.
Ko je raznašalec prinesel časopis, sem ga jaz prvi debil v roko in to je bila prva sreča. Druga je bila ta, da sem pogledal na datum časopisa, kar redkokdaj storim. In res, bil je 20. januar. Tretja sreča pa je bila ta, da sem se spomnil, da je 20. januarja rojstni dan moje žene Alice. To zadnje je bila namreč največja sreča, kajti ravno to, da sem vsako leto pozabil na rojstni dan ženke, je temnilo obzorje najine zakonske sreče. Samo enkrat sem se spomnil nanj in še takrat je bilo napak, ker sem šel en mesec naprej, namreč 20. februarja. Seveda je bilo temu krivo to, ker so oba ta dva meseca glasita precej enako, kar bi bilo v vsestransko korist, ako bi se odpravilo. Toda od takrat sem si pa zapomnil. tako da se ne bom nikoli več zmotil.
Tako torej. Spomnil sem se rojstnega dne mo'e Alice ne le prvega dne, pač pa tudi še predno je Alice vstala. Seveda sem bil pripravljen, ko je prišla doli. »Obilo sreče k temu dnevu, draga moja,« sem rekel ko se je prikazala med vratmi.
Pogledala me je nekam začudena, očividno presenečena, da sem se spomnil tako imenitnega dne, toda rekla pa ni ničesar.
>Skoda pa, da nisem nič primernega mogel dobiti za tvoj rojstni dan, ko sem bil včeraj v mestu, toda nič ne muraj, bom pa jutri kaj primernega prinesel seboj. Ker je pa
tako lep dan, greva pa popoldne v zoologični vrt, za tvoj rojstni dan...
Zahvalila sa mi je, nakar sva sedla k zajtrku. Okoli poldne pa se je vreme pre-okrenilo in z njim tudi moja 'sreča, dasiravno takrat tega še nisem vedel. Pričelo je deževati in deževalo je vedno močneje. Kazalo je, da sploh ne bo več prenehalo.
;-Ne bo nič,« som pripomnil moji Alici, yv takem vremenu ni nič kaj prijetno v živalskem vrtu. Pa pojdiva kam drugam. V muzej, ali pa v kino?.;
>Raje bi šla v kino kot pa v muzej,« jo odvrnila Alica. To je prvi del moje nesreče. Šla sva v veliki kinedrom ter gledala film, ki je nosil naslov Njen rojstni dan.< Povem naj na kratko, kaj je bila vsebina tega filma, ki je bil ravno v skladu z rojstnim dnem moje ženo. Junak filma namreč ni smel poročiti izvoljenke svojega srca, pač pa sta. rejšo in nesimpatično dekle, katero so mu stariši namenili iu ki je bila bogata. Seveda je ni mogel ljubiti in bil je nesrečen zakonec. Višek pa jo dosegla njegova nesreča, ko je nekega dne na stenskem koledarju ugledal datum rojstnega dne svoje bivše izvoljenke. Njena slika se počasi prikaže pred njim, ka-koršna jo bila takrat v vrlu, ko jo jo zadnjikrat smel videti. Trgala je rožico ter jih spletala v šopek, ravno lako kot v prvem dejanju filma. Nisem mogel brali napisov na platnu, kajti mojo oči so bilo s solzami zalite. Počasi kot sc jo prikazala, je slika zopet izginila, in konec, jo bilo predstavi. Vstal sem z drugimi ihtečimi obiskovalci vred ter bi bil še ihtel, da me ni Alice sunila v rebro. V ' gnječi ob i/.hodu sva so prklrenjnla ravno do I Beli Maršalove, vsaj lako sc jo pisala, prodno
jc bila poročena, in njenega moža. To je bil drugi del moje nesreče. Beti in Alice sta bili prijateljici, kakor znajo le žensko biti prijateljice. To se pravi, sovražili sta so kot strup. Poznal sem Beti mnogo preje kot pa Alice, in še potem, ko sem že z Alice hodil na sprehod in tako dalje, sem dalj časa visel med obema, katere naj se poprimem, Zmago je odnesla Alice in razumeli bosle, da je bila Beti odsihdob namo in vse, kar jo bilo z menoj združeno, jezna. Kaj bi tudi ne bila, ko .jc pa potem poročila pravega tepcu, milo rečeno.
Toda žen-ko se znajo drugače kot pa mi moški. Alice jo jc pozdravila z besedami: O, kako me veseli, da se vidimo,c kar je bila največja neresnica, kar jih je bilo kdaj izgovorjenih ua svetu. Kdo bi si mislil, da vaju tu dobimo,c sem rekel jaz. : Henrik me je vzel seboj, ker jo danes ravno moj rojstni dan. Ali se šo spominjaš, ko si me še li vsako leto na moj rojstni dan peljal v zoologični vrt? :
»Toda. lo jo pa res izvahreduo naključje. :-sem pripomnil, kajti tudi Alice ima dani« svoj rojstni dan in bas radi tega sva semkaj prišla.«
->Z Bogom,< je reklu Beti for potegnila svojega Henrika za.seboj.
-Moj rojstni dsu jc v februarju,« je hladno pripomnila Alite.
In to je bil zadnji del moje nesreče ta dan. Zato, n« hvali dneva pred večerom.
4- Miljonar divji lovce. Ni dolgo tega, ko je umrl na Francoskem milijonar Julien Baillard po imenu, na posledicah rane, ki mu jo je prizadejal strel iz puške lovskega čuvaja. Miljonar je imel navado, da je lovil divjačino po noči iu sicer s svojim avtomobilom. Pribrzel jo z avtom v gozd, posvetil i žarometom in s tem divjačino splašil. Ko je žival oegala sem in tja, je pa streljal vanjo, ko je ležala proti svetlobi. Ko ga je lovski čuvaj zasačil, jo skočil v avto ter se odpel jal, toda strel iz puške ga je pogodil in miljonar, divji lovec, je umrl v bolnišnici.
-j- Kaj vse napravi podgana. Ponoči 2. t. m. je bilo mesto Rouen na Francoskem zavito v temo, ker je odpovedala elektrika. Preiskava je dognala, da je vsega kriv kratek stik in tega je povzročil ugriz neke podgane, kj jo pokvarila izolacijo.
-r Kobilice. Novi angleški podkralj r Indiji je podpisal kot prvi zakon zakon v svrho zatiranja kobilic, ki grozijo uničiti vso letino okeli Bombaya ter povzročiti grozno lakoto. Jala kobilic, ki se je spustila na pokrajino Kathawar, jo osem kilometrov dolga, 1 y$ km široka in 4 m debela! Drugi oblak, ki je napadel kraj Bycott, se je raztegnil na 30 kilometrov v obliki.40 metrov širokega traka.
-f- Japonske Šole. Znano je, da so Japonci izredno vesel narod in uganjajo skozi celo leto šale, ki so pri nas dovoljene kvečjemu prvega aprila. Naj se n. pr. ne čudi pešec, če mu izpod rsne, da se mu bodo krobotale vse priče te nesreče. Ce stopi elegantna dama v mlako, čo zabrizgne gizdalina z blatom mimo drveči avto, se smeje vsa ulica. Med prijatelji jo tudi dovoljeno izpodbiti gostil stol, če se hoče vsesti k mizi, ponuditi mu leseno ribico ali na krožnik pritrjen kos mesa iu sličuo. Neki znani šaljivec ni hotel izgubiti svojega slovesa tudi ne po smrti in šel na grmado s celim šopom raket pod svileno obleko. Ko so sežgali truplo (ki je obvezni pogreb) so blesteli v nebo celi snopi pestrih zvezd. Rajnik bi lahko bil vesel uspeha: vsi pogrebci so se dolgo in glasno smejali.
Sovjetska Litra. Po vzoru sovjetskih republik Poljske in Romunske, se bo zdaj ustanovila ob zapadni ruski meji tudi litav-ski sovjetska republika. Vlado bo prevzel odbor litovskega odseka III. Internacionale to jo litovski komunisti v Moskvi. Glasilo nove vlade, litovski dnevnik >Rdeči Orač«, izhaja za zdaj v Miusku, pre? toi ici beloruske republike.
Radio
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 822.6. Praga 348.9. Frankfurt n. M. 428.6, Urno 441.2. Rim 449, Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 980.
Nedeljo, lil. februarju.
Zagreb: 17. Zima, pravljična igra Tomislava Puplća, 19.15 prenos operete iz, hrv. narodnega kazalista na TuAkancu. — Breslau: 10,40 Antou Dvofak, koncert, 16. humor v svetovni literaturi, 17. godba orkestra Ett«';. 18.80 prenos iz berlinske državne opero »TannhUueerc Rudolfa Wagner ju. 22.15 godba orkestra Ettć. — Praga: 11. koncertna matineja. 17. popoldanski koncert, 18. petje operne pevko Fine Reich-Derich. 19. prenos iz Nar. Di-vadll: B. Smetana: »Dalibor... — Frankfurt: 16.80 koncert domačega orkestra: Richard Wagner. 18. predavanje: Pestalozzi, Ste in in Ficlito, 20.30 do 24.80 lahka godba. — Rim: 10 musica religiosa vocale e strurnentale, 17. Juzz-Band dell'Albergo di Russia, 21. Grande Concerto Corale e orchestrale.
—	Langenberg: 13. opoldanski koncert, 18.3(1 mednarodne pesmi, poje baronic« Ungcrii-Steiiibcrg, bivša članica moskovske opere, 20.30 komična opera: Itossini »Seviljski brivec«, 23.15 do 24 koncert. — Berlin: 18.30 »Tannhfiuserc, velika romantični! opera R. Wagnerja; 22.80 do 24.30 plesna godba. — Dunaj: 10. petje zbora Wiener Sin-gerknaben, 11. sinfoničen koncert, 16. popoldanski koncert, 18.05 predava rektor dunajske univerze Molisch o potovanju po Japonskem, 18.45 komorna glasba. 20. veseloigra Franz-a Urillparzerja ■•Web dem, der lflgtc. -— Varšava: 20.80 koncert 22.30 Jazz.
Pondeljek, 14. februarja.
Zagreb: 17. Iz modernih operet: Trio: Maaa-rik-Sekulin-Schild, 18.30 dnevna poročilu, 18.45 gramofonski koncert. — Breslau: 16.80 koncert, 19 migljaji za radio-poslužavca, 20.10 pesnik Roben Hohlbaitm čita iz svojih del. —■ Praga: 11/10 in 18.15 iKiljedclska poročila, vsak delavnik 16.30 popoldanski koncert, 20.08 zabavna godba, 21 koncert. — Frankliurt: 16.30 operni koncert, 19.30 angleški tečaj, 20.15 simfonični koncert. — Rim: 14 Orchestrina Albergo Palazzo, 17.15 koncert. — Langenberg: 13.30, 16.30 glasba, 20.30 Kmilia Ga-lotti, žaloigra Gottholda Lessiuga, 22.40 koncert.
—	Berlin: 17 Dijaške in vojaške pesmi, 19.20 predavanje jčlovek in delo,, 20.80 orkestralna glasba. — Dunaj: 16.15 koncert. 18.-10 predavanje o evropskih valutah, 20.05 Robert Fuchs-Abend (glasba). — Varšava: 18 Musique de daii9e, 20.30 koncc-rt.
Torek, 15. februarja:
Zagreb: 17.45 Mandckič: poljedelsko predavanje, 19. esperanto, 20.15 večer Wagnor-ć'ajkov-ski. — Breslau: 16.30 zabavni koncert, 19 angleški pouk za začetnike, 20.10 Ludwig Fitlda: »Izgubljena hči*:, veseloigra. — Praga: 12.15 in 16.80 koncert, 20 Dvofakov koncert. — Frankfurt: 16.30 koncert Glinka, 18.45 predavanje o Kneippovem zdravljenju, 19 šahovsko ura, 20.15 Ibsenova drn-mn Divja raca.. — Rim: 14 glasba (kakor v pondeljek), 1715 koncert, 21 prenos iz gledališča. — Langenberg: 13.30 in 17 godba, 18.40 začetni pouk iz. Španščine, 20 predavanje o okullizinu, 20.30 pesmi in arije italijanskih mojstrov. — Berlin: 16 30 komorni orkester, 20.30 »Wallensteint Fr. Schll-lerja. — Dunaj: 16.15 velik koncert, 19.10 esperanto. 19.30 angleščina, 20.05 glasba. —- Varšara: 20.30 komorni koncert.
v natveCJI Izbiri sfnlno v zalogi prt FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Telel. 407
K revoluciji na Portugalskem:
središče Lisbono, portugalske pr&stolice s palačami ministrstev.
Pogled na mesto Oporto,
kjer je bilo žarišče pred dnevi udušene portugalske revolucije.
ZIMSKI SPORT NA POHORJU.
(K slikum v Ilustriranem Slovencu».)
Zadnji dve zimi se zimski sport na Pohorju prav živahno razvija, in to glede sankanja, kakor predvsem glede smučanja. Svoječasno je po ziiui zašel na Pohorje kvečjemu kakšen gozdar, drvar ali lovec — vse koče na Pohorju so b.lc čez zimo
zaprte _ danes pa ob nedeljah in praznikih, pa
včasih tudi ob delavnikih tako živahno drvenjo, vse koče, tako mariborska, ruška in koča na Klopnem vrhu so tudi po zimi prav dobro oskrbovane in obiskane.
Pri mar.borski koči so se vršili od božiča pa tia do svečnice razni smuški tečaji, katere jc vzorno vodil naš strokovnjak g. R. Badjura iz Ljubljane, in teh kurzov se je udeležilo kakšnih 120 smučarjev iz raznih krajev naše Slovenije, pa tudi iz Zagreba. — Dne 30. januarja 1927 so se med ruško-roariborgko kočo vršile črnuške tekme oašega zimskosportnega saveza, katerih se je udeležilo nad 30 tekmovalcev in katere so dokazale lep uspeh smuških tečajev. Bilo jc takrat na mariborski koči preko 200 ljudi, ki so se divili tcmii lepemu in zdravemu športu. Naredila se jc tudi posebna skakalnica, ki je nud.la naši smeli mladini obilo užitka, gledalcem pa veliko zabave.
Ncsmučarji pa pridejo na svoj račun pri zabavnem sankališču, ki je izvedeno mimo obeh mariborskih koč, tako da sc lahko razne prekucuhe kar iz koče opazuje. Ker vozijo drvarji drva, je tako iz mariborske kakor iz ruške koče krasen
saninec _ sanke sc dobi proti majhni odškodnini
v kočah _ tako da sc pridirja hitro v dolino. —
Dne 20 februarja 1927 se vrše iz ruške koče v Ruše sankaške tekme in pričakovati jc velike odcležbe, ker sankanje jc na Pohorju precej udomačeno.
Letos imamo krasno zimo s svojimi posebnimi divotami in razkošjem; vzemi smuči ali sanke, pa si jo poglej!
COBTIXA 1>' AMPEZZO.
O smuških tekmah v Corlini d' Ampezz/O ima prav zanimivo poročilo B. Z. Mittag. Ga bomo deloma priobčili. Danes nas zanima konec, ki nam govori o vsiljenem fašiznm. Ne bomo prestavljali, «aj znamo še vsi nemško.
Knapp vor Mitternacht schritt man im Grand Hotel Savov zur Preisverteilung. Die Organisation der Wettltiufe wiire soweit ganz gut gevvesen, aber diese Preisverteilung war kein sehôner Schluss. Es paBl einfacht ntcht, dafi in Amvese.nheit violer Vertreter der versebiedensten Nationen cine internationale Angelegenlieit zu nationalen Kuudge-bungen im Stile des Duce (Mussolini) gemacht wird. Dies ist m diesel- Mitternachtsetunde nicht etwa bloB deutsche Meinung gewesen.
Športni l'ecïen
Pomisli, proti čemu sc lahko zavaruje?. Ko so prišli Kanadci na Švedsko igrat, so se. zavarovali pri Lloydu v Londonu za 16.Г00 švedskih kron; Lloyd bi jim bil to vsoto splačal, čc bi bil kajsal toplomer čez 5 stopenj nad ničlo ali pod 15« pod ničlo, ali pa, če bi bilo na dan tekme 3 mm padavine tekom šestih ur, vključno čas tekme. Kajl — Podjetni Amerikanec Fugazy bo zgradil v Brooklynu (New York) novo ogromno športno areno, 4600 m' veliko, 160 m dolgo, 60 m široko; stroški 5 do 6 milijonov dolarjev. Sedežev bo 25.000 do 30.000. — V Stuttgartu bodo pa zgradili areno za 10.000 gledavccv.
Seveda imamo eedaj največ poročil o zimskem športu. Najprvo hockey na ledu. Pred 25 leti je bila ta igra v Evropi šc neznana, d?./cs jo goji J2 narodov. Leta 1902. so jo prvič igrali v Londonu kanadski dijaki; osnovali so klub, ki se še danes imenuje »London Canadiana?. Na Švedskem igra sedaj prvo kanadsko hockcy&ko moštvo, Victoria iz Monreala. Pred 60C0 gledavci so premagali Kanadci Švede 17 : 1, švedski poraz je gledal tudi kralj Gustav. V drugi igri so premagali Kanadci stockholmrki klub Gfita 5 : 0. _ Evropski Kanadci so zmagali v Berlinu 7:3 in so igrali v drugi tekmi 4 : 4. — Za hockeyem omenimo smučanje. Najprvo seveda v Corlini d Ampezzo Tekmi na 50 km in na 18 km je dobi! Šved Lmdgreen, nrvo v 4:11:52, drugo v 1 : 23 : 5:>; Slovenec Janša jc porabil za 18 km 1 : 36 : 12. za naše raz,-tnere lep uspeh. V kombiniranem teku |C zmagal «eški Nemce Purkert. v skoku Šved Ldman s 54 m. __ Oni štirje ruski smučarji, o kojtli potovanju iz Moskve v Odo smo žc pisali, so prišli na cilj. Porabili so za potovanje 33 dni, iz Moskve so odšli
26. decembra, v Oslo so prišli 30. januarja. In tu v Oslo so videli štiri svoje rojake, slovite ruske drsavce Kalinina, Kušina, Ipolitova in Melnikova. 500 m je predrsal Kalinin v 44.9, Melnikov v 45.2, 5000 m Kušin 8 : 46.7, M. 8 : 48.8, Ip. 8 : 53.7, Kal. 8 :55.9. Kolikor sc iz poročila vidi, niso imeli Rus; tekmecev. Pač pa so prav tam v Oslo tekmovali Norvežani in Finci. Zmagali so Norvežani; Larsen 500 in 45.6, Evenscn 10.000 metrov 18 : 19.2; tudi na 500 m ni manjkalo Evensenu dosti do zmage, njegov čas jc bil 45.9. Norvežani so dobili izborno novo moč; šele 15 lot stari Andersen je skočil s smučmi 53.5 in 515 m daleč. — Danes ?e vršijo v stockholmskem stadionu drealnc tekme za evropsko prvenstvo; šc6t narodov sc jih bo udeležilo: Norvežani, Finci, Švedi, Latvijci, Avstrijci, Holandci. — Pisali smo svojčas, da Norvežani za olimpiado v St. Moricu niso nič kaj navdušeni in smo rekli, da se bodo že pomirili in da bodo sledn, č vendar vsi skupaj prišli. No, in danes beremo, da je razpoloženje Norvežanov za St. Moric od dne do dne boljše. — Svetovno prvenstvo v umetelnem drsanju si jc izvojeval v Davosu dunajski inžener Bôckl. Sedaj jc zc tretjič svetovni prvak. Tudi prvenstvo parov sta si iz-vojevala dva z Dunaja, Lili Scholz in Oton Kaiser.
Sparta in Slavija sta igrali ob navzočnosti 25.000 glcdavcev 2 : 2; pokal so prisodili Sparti. — Na Dunaju so sedaj Hakoah, Wackcr, vienna in Slovan izključeni od nadaljnjega boja za pokal. — Gr.idjanski jc na Malti igral proti klubu Floriana 1 : t, proti St George 3:3, proti nekemu drugemu klubu 4:1. — Na Angleškem zmaguje New Castle naprej, sedaj ima 37 toćk. Burnlcy in Sunderland jih imata po 35, Huddert,-field 34 itd. Sunderland ima izboraega prvo-, ustnega igravca Hallidaya, ki jc štlc 17 let star. — Petim zadnjim angleškim nogometnim tekmam )c prisostvovalo 176.CCO gledavcev, plačali so pa tri milijone dinarjev vstopnine. — V Italiji je Intcr-nazionalc na čelu. Danes leden se bori Italija s Češkoslovaško; po boju s fjvicarji 5 : t upajo Italijani na zmago: Ioni je zmagala Italija, 3:1. — V rugbyju so Škoti premagali Waližanc 5 :0.
Osborne jc na novo začel, skočil jc 1.985 m visoko, Major pa 1.96, Schwarze je sunil kroglo 15.08 m daleč, Loke je tekel 100 m v 1C.8, Martin pol milje v 1:58.4, llahn v t : 56, Hahn 1 miljo v 4 : 17.2 in 4 ; 15.6. _ Hotf bo 22. t. u. nastopil v Madison Square Gard^nu pri ameriških lahko-atletskih prvenstvenih tekmah. — Nemec Schoe-mann je pretekel v Berlinu 1000 m v 2 : 36 in je pustil Peltzerja 12 ra za seboj. Peltzerja izgovarjajo s »špansko* in pa, da ni navajen na tek v zaprtih prostorih, »Schoemann regelte das Tempo nach seinem Geschmack.«
V	ameriškem seznamu tenišk-h prvakov je spet Tildcn na 1. mestu, sedaj ie osmič. Za njim pridejo Alonso, Harada in Johnoton. Med damami jc prva Malloryjeva, druga Ryanova. — Angleške dame so v Južni Afriki v petih igrah petkrat zmagale. _ Karla Koželuha jc proti izborni plači najel angleški vojvoda Connaught za svojega trenerja. V boju za Bristolski pokal bo morala braniti Karel svoj naslov prvaka. — Mir, sveti пмг j« na rivieri, ko Suzane ni; ni senzacij, omcdlevic itd. _
V	težki atletiki so priznali več novih rekordov; glej »Slovenec« od 10. t. tn. Haasovcga rekorda 133.7 kg sunek komisija ni mogla priznati, ker ni dobila o tem nobenega zapisnika, pač pa mu jc priznala sunek 128-5 kg. Vesti o Caouttu ae potrjujejo; na podlagi zapisnika so mu priznali zaenkrat 90 kg poteg z levico in 137.5 kg obofe-ročno tezno. Kje so vsi drugi zadaj.
Titjuc sc bo 3, marca boril s Sharkpye.ro, zmagovalcem Wills.-u — Berlcnbach se umika v zasebno življenje; pravi, da ima 250.000 dolarjev premoženja; seveda jih ima več. — Dempsev sc jc pa na levi roki urezal v srednji prst, roka m-i je takoi zv!o zatekla, zastrupljenje; tekom 18 ur so ga sc:,tkrat operirali. Beremo, da ni več nevarno.
48 sebljačev sc jc borilo na Dunaju, iz Avstrije so bili, iz Nemčije, Italije, Holandskc, Češkoslovaške, Poljske in Ogrsck. V tekmi s floreti so imeli Ncmcc ter Italijana Camiel in Marži vsi enako število zmag, 7, in vsak po dva poraza. Komisija se jc dolgo posvetovala in jc takole sklenila; 1. Carniel; 2. Marži; 3. Casmir. Kot gentle-ruani pa s to razsodbo ti trijr niso bili zudovoljni in se bodo šc enkrat borili. Borbo s sabljo jc dobi! Oger Pečauer, drugi je bil Italijan Bini; - btidc vvaren den Gegncrn von Ilaus aus iiberlegen^.
Da jc preplavala gospa Huddlcston kanal Ca-tolina v 20 : 42, smo pisali včeraj v daljšem članku.
—	Rademaoher je v izborili formi in jc igraje premagal novo zvezdo Buddiga. 200 m prsno je plaval v 2 : 27.4; listi, tudi slovenski, so pisali o svetovnem rekordu, pa nc bo držalo, ker je bila plavalnica prekratka, — Weissmuellcr jc plaval 220 y v 2 : 06.6; dolžina plavalnice ni označena.
—	Marta Norelius jc plavala 400 y v 5 ; 14, 600 y v 6 : 22, Geraghtyjeva pa 100 m prsno v 1 : 23.
Kolesarska svetovna prvenstva se bodo iz-vojevaia leta 1928. v Budimpešti; tako so sklenili na konferenci Mednarodne kolesarske zveze v Parizu i 68 glasovi proti 32. Uci sc ta zveza imenuje Union cycliste internationale. — Italijani bodo priredili letos tele kolesarske tekme: 1.
maja cestno dirko na 200 km; 24. 7. tekmo po To-skani; 4. 9. tekmo Emilia; 20. 9. klasično 500 km tekmo Roma; 31. 10, tekmo po Lomhardiii.
Campbell je z avtomobilom 500 KS vozil 1 km tako hitro, da bi dalo na uro 281.306 km.
Pinedo bo odlctel takoj, kakor hitro bo me-sec pripustil tudi nočno vožnjo; gre čez Atlantik v Ameriko. Njegov acroplan se imenuje Santa Maria, tako kot se je imenovala Kolumbova ladja. — Tudi Byrd bo letel čez Atlantik, a od Amerike sem; dobiti hoče 5000 funtov, ki jih je za ta polet razpisal Ortey. — Za Sclincidcrjcv pokal bodo pa letos tekmovali v Benetkah; sedemkrat morajo ob Lldo prcletcti razdaljo 50 km.
Z nogometne tekme med Marseilleom in Cette,
ki sc je vršila pred par dnevi.in v kateri jc zmagal Olympic iz Marscillea.
Gospodarstvo
Končni rezultati vpisa delnic Obrtne banke kraljevine SHS.
Proti vsem pričakovanjem jc cclotni vpis delnic Obrtne banke prav ugodno izpadel. V celi državi jc bik) vpisanih 225.000 delnic, to jc dvakratno predvideno število. Vpisa dclnic se jc udeležilo 9100 obrtnikov. Največ delnic je bilo vpisanih v Srbiji in siccr 150.000 (5500 delničarjev), od tega samo v Belgradu 80.000 delnic (1150 deln.). Od celotnega števila vpisanih delnic odpade torej na Srbijo 67 odstotkov, oziroma na Belgrad 35 odstotkov. V ostalih pokrajinah je bil rezultat vpisa manj povoljen. Tako jc bilo v Hrvaški in Slavoniji vpisanih 17.912 dclnic (1059 delničarjev), v Vojvodini s Sremom 20.670 dclnic (1341 delničarjev, v Sloveniji in Dalmaciji pa 10.663 delnic (594 delničarjev). Najslabše je bil rezultat v Sloveniji, kjer je bilo vpisanih le 5230 delnic., torej le 2.3 odstotka od celokupnega števila delnic. Kje leži vzrok slabemu vpisu dclnic s strani Slovenije jc težko ugotoviti, vsekakor pa jc žalostno gospodarsko in finančno stanje slovenskega obrtništva onemogočilo večje sodelovanje našega obrtništva pri tej velcvažni instituciji. Po prvotnem načrtu naj bi sc vpis celokupnega kapitala od 75 mil. Din izvršil v dveh etapah. Ker pa je bilo pri prvem vpisu vpisano žc celotno število debic, namerava prvi občni zbor delničarjev zaprositi ministra za trgovino iu industrijo, da sc delničarjem dodeli celotno število vpisanih dclnic, tako, da bo že sedaj vpisana cclotna glavnica. S tem bi se seveda vzela Sloveniji možnost, da ob priliki vpisa druge tranše, propravi višino svoje udeležbe pri tem zavodu. Dolžnost slovenskih obrtnikov je torej, da si šc pravočasno zasigurajo možnost bodisi na ta ali na oni način.
Gradbeni stroški novoprofek-tirane železniške mreže.
Načrt nove železniško mreže, ki ga jo izdelal ožji odbor železniške konference, jo zelo obširen. Celokupna projeletirana mreža Dormaluotirnih železnic znaša 6.544 km (od tega odpade na železnice, ki bi se morale v prvi vrsli graditi 5386 kui) ; dolžina projèk-tirauib ozkotirnih želznic pa znaša 1551 km. Razuniljevo je, da ta obširni program tudi v daljši gradbeni dobi ne bomo mogli izvršiti z lastnimi sredstvi, kajti celokupni stroški ki gTadnjo teh železnic so predvideni na 25 milijard 842 milijouov dinarjev (od tega odpade ua uormalnotlrne železnice 22.435 milijouov dinarjev in na ozkotirne 3407 milijonov dinarjev). Računa se, dn bo predmet ua teh železni» ah znašal lotilo približno 45 milijonov potnikov in 350.000 vagonov uvoznega in izvoznega blaga. Temu prometu bi odgovarjal bruto dohodek približno 400 milijonov dinarjev in čisti dohodek približno 94 milijonov dinarjev tako, da bi se investirani kapital mogel obrestovati le po 0.36%. To neugodno obresto<-anjo investiranega kapitala izvira iz dejstva, da večje število projektiranih prog dolgo vrsto let sploh ne bi moglo obratovati z dobičkom temveč г izgubo.
V prvi gradbeni dobi naj bi se zgradilo •1248 km nornialnotirne -železnice in 761 km ozkotirne železnice. Gradbeni stroški teh železnic bi znašali približuo 14 milijard. Čeprav bo gradbena doba za prvo etapo trajala 20 do 25 let, vendar dolgo vrsto let ne bomo v stanju, da gradimo te železnice z lastnim kapitalom. V ti namen bomo morali vsaj v prvih letih najeti večja inozemska posojila.
Ker p.i inozemstvo zahteva za posoijlo razmeroma visoke obresti (najmanj 7% neto) bomo morali v prvi dobi graditi le one
železniške proge, ki se bodo takoj po izgraditvi same vzdrževale in ki bodo same mogle nositi obresti za posojilo. Nikakor pa no gre, da hi iz denarja, ki si ga najamemo v inozemstvu, gradili nerentabilne proge in s tem obremenili naš državni proračun.
Žali bog, železniška konferenca ni določilu prioritetni red za gradnjo posameznih prog. Bati se je torej, da se l>odo v tem ozira kmalu pozavile težit oče, kar gotovo ne bo v korist našemu državnemu in privatnemu gospodarstvu.
Likridnosl na ecropskih denarnih trnih. Ev« ropski denarni trg so z naglico približuje predvojnim razmeram, že tekom lela 1020. je napetost пн ovropskih deuaniib tržiščih znatno popustila. Obrestna mera je pričele naglo padati. Padajoča tendenca obrestne mere pa so je posebno izrazito pojavila v prvih ti tednih tekočega lelu. V Nemčiji, kjer jc še pred dobrim letom vladalo veliko pomanjkanje likvidnih sredstev, je obrestna mera žo padla ua predvojni nivo, kar naui potrjuje tudi znižanje oficijelce obrestno mere na 5 odst., ki se je izvršilo v januarju. Avstrija je trkom 1. 1927. ze dvakrat znižala olicijelno eskomplno obrestno moro, celo v Franciji, kjer so valutarne razmero So neurejene, je bila pred kratkim znižana olicijcl-na obrestua rnera ua 5Л V primeri s stanjem v pocetku t. 1926. je oficiolna obrestna mera padla v Nemčiji od 9 na 5 odst., v Franciji od 7.5 na 5.5 odst., v Avstriji od 9 na 6 odst, v Češkoel. od 6.Ô ua 5.5 odst., v Poljski od 12 na 9 odsL, v Ogrski od 7 ua 6, v Beigtji od 7 ua 5.5 odst., v Norveški od 5 na 4.6 odst., v Danski od 5 5 na .-> odst. itd. Tudi na našem denarnem trgu se opaža v zadnjem času naraščajoča likvidnost, ki j« tudi povzročila znaten dvig kur/л naših državnih papirjev, medtem ko se je pri naših denarnih -zavodih pojavila tendenca za znižanje obrestne mere na vloge. Tako je na pr. Jugoslavouska banka pravkar znižala obrestno mero na vlogo za 1 odst.
Letni trn. Situacija na našem lesnem trgu je razmeroma ugodna. Naša lesuu industrija je na potu k ozdravljenju, edino nizke svetovne ceuo vplivajo še neugodno na razvoj to našo največjo panoge narodnega gospodarstva. V zadnjem času se opaža večje zanimanje inozemstva za naš les, posebno s strani Nemčije iu Nizozemske. Ugodnojš« se razvijajo tudi trgovski posli s Francijo, kar je gotovo posledica stabilizacije francoskega franka. Želeti bi bilo, da bi w trgovski posli s Francijo, Nemčijo in Nizozemsko, kakor tudi drugimi državami, ki pridejo za izvoz našega lesa v poštev, poglobili. To pa radi tega, da se naš izvoz reši odvisnosti italijanskega trga. V preteklem letu smo 97 odst. celokupne količine izvožonega gradbenega losa izvozili v Italijo. Taka enostranska orijentacija našega izvoza lesu moro imeti v slučaju trgovsko, političnih sprememb v Italiji težke posledic« zn našo lesno industrijo. Zavojevanje uouh tržišč za izvoz: našega losa je iz tega vidika uajtopleje pozdraviti.
Zanimanje inozemskega kapitala za naho letno industrij,-*. Nizozemska lesna industrija skuša v zadnjem času plasirati svoj kapital v naših podjetjih lesno industrije. Inozemski kapital stnatro, da zboljšanje v naši lesni industriji ni samo začasnega značaja. Pred kratkim je znaua bosanska lesna industrija G. Gregersen & sinovi d. d. v Za-vidovici prei-la v popolno last koncema Union des Usines et des Exploitations Forestieres des Našic, ki je kupil vse delnice tega podjetja. Družba Gre-gerseu razpolaga z obsežnimi gozdovi, ž-agami in ima 50 km lastne železnice. Omonjeui kouce.rn jo v zadnjem času kupil tudi velike gozdne komplekse (z žagami in ostalimi napravami) v Romuniji in v •Jugoslaviji in tako povečal svoje lesne rezerve za več milijonov kub. metrov.
Obrni zbor Centrale industrijskih korporacij se vrši, kakor izročajo iz Belgrada 27 t m 26 t. m. se vrši predhodna inte.rna konferenca članov Centrale. Dnevni red občnega zbora obsega sledečo točke: 1. Splošno gospodarsko stanje s posebnim ozirom ua stanje v uaši industriji. 2 Vprašanje kredita iu zakon o industr. obligacijah. 3. Revizija zakonskih odredb glede državnih dobav. 4. Postranske carinske dajatve z ozirom na opombe k XV. dolu carinskega tarifa. 5. Socialna vprašanja (8 umi delavnik, organizacija delavstva, mednarodna konferenca dola). 6. Poročilo o dunipingu. 7. Stanje prometa. 8. Eventualnoeti.
llastoii deficit britanske zunanje trpocine. Velika Britanija jo v I. 1026. uvozila za 1243 milijonov funtov (1925 1321, 19'.' I 1277 milij.), isvo/.iia pa za 778 milij. funtov (1925 927. 1024 941 milij.), tako da znaša pasivnost zunanje trgovine 4155 milij. funtov napram 394 inilii. v 1. 1925. in 386 milij. v 1. 1924.
Trgovska banka d. d. Ljubljana. V petek, 11. I, m se je vršil občni zbor delničarjev Trgovske banke, knterega se je udeležilo 38 delničarjev, ki jo zastopalo nad 100.000 delnic. Občni zbor je vodil predsednik upravnega »vela. g. Viktor Meden, ki ie v daljšem uvodnem govoru razložil položaj pri banki, povzročen po vedno naraščajoči gospodarski krizi, ki je dovedel upravni svet do tega, da se je odločil za fuzijo z Ljubljansko kreditno banko. Vse predloge upravnega sveta, predvsem bilanco in fu-lijsko pogodbo, je občni zbor soglasno odobril in podelil upravnemu svetu, na podlagi poročila nad-lorstvenega sveta, ki ga je podal g. Fran Medica, ibsolutorij. Upravni svet Trgovske banke je na seji istega dne sklenil ukiniti podružnice v Kamniku. Konjicah in Prevaljah Kakor se nam poroča, se bo poslovanje centrale Trgovske banke, kakor tudi podružnic v Mariboru in Pluiu e 1. marcem L 1. združilo z obrati Ljubljanske kreditne banke, tako dà se bo vršilo poslovanje Trgovske banke od tega dne nadalje v prostorih Ljubljanske kreditne banke.
Padanje cen na svetovnem tržišču kovin in na« jzvoz. V zadnjih mesecih je na svetovnih tržiščih kovin opažati znatno padanje cen Na londonski kovinski borzi je tekom zadnjih 12 mefecev (februar 1920—februar 1927) padla cena bakra (standard) za 11.7% (od 60-5 na 58-6 angl fun ov za tono), cena svinca za 22.R% (od 84-3-9 na 20-7-0) in rena cinka za 21.4% (od 36-10-3 na 28-18 9), edino kositer se je podražil za 5.7%. Zanimivo je pri tem, rla svetovni ekspertni kartel bakra, kl se je ustanovil v oktobru prêt, leta ni i.iogel zadržati padca cen bakru. — To padanje cen zelo neugodno vpliva na naš izvoz bakra in svinca. Izvozna vrednost bakra je v le'u 1926. napram letu 1925. znatno padla. V letu 1925. emo izvozili 7880 ton bakra v vrednosti 278 milij. Din, leta 1926 se je izvoz bakra po količini dvignil na 10.769 ton. izvozna vrednost pa je padla na 251 milij. Din. Tudi izvoz svinca se je v letu 1926. po količini dvignil od 8967 ton na 9190 ton med tem ko je izvozna vrednost tega svinca pndla od 117 milij. Din na 95 milij. Din.
Kako so razdeljeni svetovni zakladi zlata Za presojo današnjega valutarnega položaja v posameznih evropskih državah je zanimiva statistika o razdelitvi svetovnega zaklada zla!a pri notnih in-
stitutih teh driav. Zlati zaklad Združenih držav Sev. Amerike znaša 16.8 milijard nmrk; z« Ameriko sledi takoj Francija • 4.4 milijardami, Anglija s 3.0 milijardami. Belgija ■ 2.5 milijarde, Španija ■ 2.0 milijardami, Argentina * 18 milijarde, Italija e 1.3 milijarde, Nemčija s 1.3 milijarde in Nizozemska z 0.7 milijarde mark. Čeprav je zlati zaklad Amerike tako velik kakor celokupni zaklad vseh gori imenovanih držav, vendar z ozirom na število prebivalstva eo Belgija, Francija in Argentina bogatejše na zlatu, kajti na osebo odpade v Belgiji 830 mark zlata, v Argentini 200 mark, v Franciji 170 mark, v Združenih državah pa le 140 mark. nadalje na Nizozemskem 110 mark, v Angliji 70 mar k, v Italiji 80 mark in v Nemčiji p« 22 mark.
Hors a
Dne 12. februarja
DENAR.
Zft*Tob. V današnjem svobodnem prometu so bfli zabeleženi sledeči kurzi: Berlin 18.51 (13 495 — 13.525), Italija 245.50 (244.90-216.90). London 276.40 (276—270.80), Newyork 56.85 ( 56.75- 56.95), Pariz 224.75, Praga 168.75 (168 30—169.10), Dunaj 8.02 (8.01—8.04), Curih 10.955 (10.94-10.97).
Curih Belgrad 9.1325 (9 12), Budimpešta 90 90 (90.90), Rerlin 123.25 (123.23), T'a'ija 22 40 (22.ГЧ)), London 25.225 (25.225), Newyork 520.125 ( 520), Pariz 20.44, Praga 15.40 (15.40), Dunai 73.30 (73.25), Varšava 58 ( 58), Bruselj 72.35 (72.40).
Dunai. Devize: Belgrad 12 45, Kodnni 189.07, London 34.39, Milan 30.48. Newyork 709.00. Pariz 27.84, Varšava 79.00. Vabite: dolarji 706 00. francoski frank 28 07. lira 30.57, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.92.
Praga. Devize: Lira 144.80, Zagreb 59.20, Pariz 132.47, London 163.17, Newyork 38.61.
VREDNOSTNI PAI'IR.11
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 90.90, Zlvno 80.60, Alpine 44.40, Greinitz 8.10, Kranjska indu-s'rijska 60.00, Trbovlje 54.00, Hrv. esk 15.75, Ley-kam 13.30, Jugobnnka 12.90. Avstrijske tvornice za dušik 29.50, Gutmann 45.10, Slavex 17.00, Slavo-nija 4.30.
jim pravimo obleke posebnega sloga (Stil-kleider). Zlasti za mlajše osebe so prav prikupne.
Namesto suhih rož bodo moderni žametasti ali svileni trnkci (glej sliko!), ki so zaverani s prntljo in zelo povzdignejo preproste, enobarvne obleke. Če imaš temnomodro ali črno obleko, bodi tudi penllja iste barve; a če imaš svellejšo obleko, n. pr. zeleno, bodi trak svellorjav; pri r.avi obleki bodi še svetlejši.
Moćia
0 GUMBin, KI IÎ0D0 Z NJIMI OKRAŠENE POMLADANSKE OBLEKE.
Moda se je že naveličala običajnih okraskov — širokih in tenkih zgibkov — pa išče drugačnih sredstev, da bi z njimi poživila obleke. Pomladanske obleke morajo biti predvsem trpežne, ker jih več rabimo kot druge; zato morajo biti tudi njih okraski temu primerni. Mimo raznih ovratnikov, pen-telj, zapostnic. fišijev etc. — imamo za okras tudi razne pahovke in rute. Vendar so prišli za to pomlad v modo gumbi, ki bodo krasili plašče, kostime in obleke. Gumbi so prav preprost okras, so poceni, vendar ni vseeno, kam in kako jih prišijemo, in tudi ni vseeno, kakšni so gumbi. Najmanj uporabni so tisti, ki so z blagom prevlečeni — oblečeni gumbi. Na sliki vidiš:, P o d o b a 1. — je kostim, ki se tesno oprijema rame in kolkov, a je eicer ohlapen, kar je značilno za novo modo. Pomembna sta žepa, ki sta prišita z gumbi na jopico. Jopico zapenjaš z na gosto prišitimi gumbi — in ti so tudi na rokav,h prav do komolca. Ta kostim, ki veliko pridobi z gumbi, je iz proproetega, enobarvnega bla,Tn. Podoba 2 je obleka, ki pristoja vsaki ženski. Krilo ima našitke, na katerih je vrsta gumbov. Na životku pa so gumbi kar na obleki (brez našitka). Ovratnik je iz svetle, tenke svile in ima majhno rožo za okras. — Podoba 3 je plašč za deževne dni in mora biti iz trpežnega blaga. Zgornji del .je ohlapen (bluzast), oba dela pa sta okrašena z dvema vrstama gumbov. Tudi ta ta plašč bodi blago enobarvno.
Značilno obliko prihodnjo eezije: 1. Oble k-e z n navadno upora t) o (dopoldanske obleke) so čim bolj preproste. Oblika je ravna, dasi je zgornji del bluzast, pas jc iz u n a, ovratnik je moški In s pentljo, fe ol leke imajo športno lice. Tudi blago je temu primerno.
2. Lepše obleke (popoldanske ob-
leke) so manj preproste. Med njimi je dosti p r i d v i ž n i b oblik, in več oblek ima gube, volane, zgibke.
3. Svečanostne obleke (večerne toalete) so najbolj priljubljene tiste vrste, ki
Lista
5 Junira ■ vrijednosti po 1.000 Din — dobili eu elijedeći hrujevi: 67082, 62001, 67486, 83198, 89513.
100 Plugov» u vrijednosti po G00 Din = G0.000 Dis
dobili su	ilijedeči breje vi:
263, 1575, 2348,	2356, 2110, 2426, 5955, 7007,
9064 9585, 11312,	12611, 12890, 13145,	13214,
13042, 14919, 14928,	17730, 18928, 19061,	19100,
19832, 20025, 23485.	24024, 24179, 24774,	27118,
27381, 27839, 27385.	28026, 28773, 30051,	80978,
82525, 33333, 54398,	37133, 40489, 44862,	4-W03,
44348, 40505, 47616,	49700, 51270, 52343,	52:188,
52583, 528,06, 53172, 54775, 57809, 5S474,	59734,
60209, 61681, 62988.	63258, 63197, 685-6,	6-1069,
64474, 65298, 66105,	66106, 66224, 68344,	69290,
696*»5.	69990, 78115, 74222,	744:!8,
80027,	80300, 80801, 81019,	82236,
84982,	85243, 80726, 86781,	86917,
88385, 8U817, 90192, 92692.	92904,
09500,	69615,
77159,	78616,
83829,	84047,
8716«,	87796, 95245.
Zgoditaka Veliko Dohrotvorne Lutnje Oblasnot; odbora Udruženja Kalnih Invalida u Sarajevu, izvučenih na dan 26. ja-nuara 1927. n prema odobrenju Ministar-stva Poljoprivretle i Voda broj 55305/1. od 31. XII. 11)26. sa rcduciranim zgudi-cima, proma broju prodanih lozuvu.
Glavne zgodite« dobili en slijedeći brojevi:
I.	18019: Automobi! marke >Ford< u vrijednosti od 45.0(41 Din.
V ' Ž. 253G8: Kompletnu sobu u vrijednosti od 10.QOO Din.
3.	71391: Srebreni servis u vrijednosti od 5.000 Din.
4.	17224: Srebreni servis za slatko u vrijednosti od 5.000 Din.
5.	10517: Srebreni Jardiner u vrijednosti od 5.000 Din
6.	13518: J eden čilim u vrijednosti od 3.000 dinara.
7.	39222: Jedan zlatan sat vrijedan 2.000 Din.
8.	7704П: Jedan zlatan prsten sa briljantima vrijedan 1.500 Din.
9.	43706: Jedan zlatan prsten sa dijr.mnn-tom vrijedan 1.500 Din
10.	932.18: Jedan čilim vrijedan 2.000 Din.
II.	18699: Jedan zlatan prsten vrijedan 1.000 dinara.
10 Vetrenjača n vrednosti po 2.0П0 Din = 20.000
dinara, dobili su slijedrči brojevi: 025, 1894, 1895, 7648. 10132, 59782, 61480, 84275, 92892, 93686.
100 Ovnova u vrijednosti po 400 Din = 40.000 Din, dobili iu slijedeči brojevi: 1321, 2256, 2455, 8663, 3710, 6636, 0674, 7296,
7326, 8975, 10795,	12211, 12151, 12531, 12555,
15880, 17022, 17(412,	18061, 18817, 19764, 20118,
22451, 24200, 24289,	24400, 24897, 25719, 2"991,
20510, 28924, 291US,	29169, 29728, 30266, 31502,
81508, 31572, 31752,	38139, 35948, 35965, 36476,
38216, 38641, 4<X»51,	40C-5S, 40712, 40818, 41035,
418-21, 41901, 41926,	48500, 44806, 45611, 48611,
49708, 49411, E0119,	50928, 51517, 53205, 53J65,
53596, 53905, 57361,	58475, 59995, 60917, 60918,
60919, 61011, 62282,	62626, 63876, 64667, 65440,
6P9C6, 71137, 73186,	79746, 80177, 80418, 81778,
82434, 84611, 8*513,	85546, 86026, 87048, 87872,
88316, 88339, 88705,	91240, 03539, 93597, 97511, 97579.
100 Jagnnjara u vrijednosti po 250 Din = 25.000
dinara, dobili	su slijedrči brojevi: 770, 808, 1040, 2422, 3006, 3561, 4775, 5961,
8877, 9939, 10298,	10521, 10083, 11337, 11574,
116(5, 14190, 14908,	16309,
19237, 20000. 20952,	21707,
24256, 24573, 2.3431,	26119,
29033, 29286, 29314,	29426,
34382, 3-1610, 36499,	37503,
45194, 45406, 45728,	43729,
50608,	51881,
51320,	579!«,
63501,	63824,
66526.	678:12,
5<ХШ, 52435. 61076, 65302, 77388, 87360, 97513.
50164,
53518,
61080,
65392.
78131
90128,
81220, 81379, 90413, 91116,
17090, 23366, 266(45, 80165, 40321, 46878, 519-24, 59964, 64334, 63786, 83760, 92366,
18418, 23620, 27380. 81897, 41826, 46932, 52210, 60809, 64472. 71400, 859,48, 92388,
18714, 24145, 27954, 83840, 42066, 47169, 5-2359, 60112, 64938, 73549, 86937, 93850,
6.000 Din,
Dakle ukupno 326 zgoditaka n vrijednosti ođ 231.500 Din.
1.	Izdavanje zgoditaka vršiče se od 1. te-bruara 1927. u prostorijama Udruženja, Sime Ml-lutinoviča ulica broj 10. i to samo uz prudaju izvučenojr loža.
2.	Švi zgodite i imaju se podifl u roku od tri mjeseca, računajuči od dana vučenia. Nakon ovoga roka zgoditak propada u korM UdruJ.enia.
3.	Pošiljke zgoditaka vršiče se na trošek po-eednika loža.
4.	Onaj. kojl želi, da mu sp zgoditak pretvori u novac. ima se pismeno obratiti Udruženju, pa če Udruženje na njegov trošak to učiniti i novac od prodtlog zgodilka poslati.
5.	Svaki posednik lože, koja je dobila zgoditak, a stanuje izvan Sarajeva, imade u preporu-čenom i Irankiranom piemu loz ovome Udruženju poslati.
Članovi komisije: Porezni činovnik: B. Lelié, e. r. —■ Poverenlk Ve-likog Zupana: Dr. .1. Zdnnlč, s. r. — Sekretar: S. Lehota, s. r. — Predsednik: Mihajlo M. Gardić,
s. r. — clan odbora: Aleksander Zlatič, s. r. P. N. Umoljavaju se ivi prcprodavci lozova, da «ve evoje kupce obi.vjeste sa ovom listom o rezultatu vučenja, da se izbegne nepotrebna korespondenca.
7A POSTNO IN VFI.IKONOČNO ПОПО РП1РО-ItOČA JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA CERKVENIM '/.BOHOM:
Adamil K.. 12 velikonrČnih pesmi za mešani zbor.
l'art. 16 Din, glasovi po 6 Din. Faisl A.. Deset cerkvenih pesmi za mešani zbor.
Pari 20 Din, gl po 4 Din. Foerstor A., Lamentacije in očitanja za mcSant zbor, 8 Din.
Foerster A., 12 cerkv. pesmi za mešani zbor. 12 Din. Hladnik /.. Regina coeli, op. 49 za mešani zbor in orgle, 5 Din.
Hribar p. An,/i'lik, Postni in velikonrčni nnpevi za
mešani zbor. Part. 30 Din. gl. po 10 Din. Kimuvec Fr., Itiliar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. l'art 24 Din. gl. po 8 Din. Premrl SI., Slava sv. Križu. Postne pesmi za mešani zbor, 14 Dni Preinrl-Sicherl, 15 velikonočnih pesmi za mešani zbor (Itiharjevi, Vavknovi, Cvekovi, Gerbičevl in drugi napevi). Part. 30 Din. gl po 4 Din. Sallner p. Hur/olin. Postne pesmi za mešani zbor. (Partitura razprodana.) Gl. po 6 Din.
Zahvala.
Povodom bolezni, smrti in pogreb* mil. in prečastitega gospoda
Franca Hrastelja
infuliranega arhidijakona, nadžupnika in dekana, duh. in konz. svetnika ▼ Konjicah
I
Je z nami sočuvstvovalo in nam »lo v tem ali onem oziru na roko toliko oseb, da nam je prijetna in sveta dolžnost, izreči vsem našo dolino zahvalo. Predvsem se iskreno zahvaljujemo mil. in preč. gospodu proštu dr. Martinu Mateku za vodstvo pogreba in pomenljiv žalni govor, nadalje za udeležbo pri pogrebu p. n. gg.: prelutu dr. Ivanu Tomažiču, Inf. opatu rajhenburškemu Dom Placidu Epallc, celjskemu opatu Petru Juraku, mosnignorom« I. Vrežetu in dr. Ant. Jerovšku, vsein duhovnikom! nadalje «reškemu poglavarju Karolu Trstenjeku, načelniku okr. zastopa dr. Ivanu Rudoliu, trškemu županu Radu Jerebu, vtem zastopnikom uradov in oblattev, knežji hrti Windischgraetz in rodbini L. Lawrich, vtem trianora, Križevniški družbi, Orlom, Orlicam, zastopnikom društev, požarni brambi, ki je skrbela za vzoren red; nadalje pevskemu zboru za žalno petje, po»l. L Brudcrman« za poslovilni govor, vsem darovalcem vencev, vsem onim, ki so pismeno izrazili »voje sožalje, in sploh vsem, ki so dragega pokojnika »premljali na njegovi zadnji poti. — Iskrena zahvala obema gg. zdravnikoma dr. Iv, Rudolfa in dr. Ant. Goričarju za pomoč in skrb v bolezni, kakor tudi vsem, ki so stregli v bolezni in lajšali trpljenje pok. g. arhidijakona. — Na zadnje, pa ne v zadnji vrsti, pa izrekamo tisočeri Bog povrni vlč. gg. vikarju Fr. Tovorniku in kaplanu Jur. Lebiče, ki «ta kakor dva angela variha čuvala ob bolniški postelji pok. go«p. arhidijakona, mu zatisnila oči in oskrbela, da «o «e pogrebne ivečanosti tako lepo izvršile.
Konjice, Dol pri Hrastniku, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Maribor, dne 10. lebruarja 1927.
Dekanijska duhovščina in sorodniki.
III=1IIEIII=III=III=III=|||=1IIEI11=III=III=IIIEIII
MALI OGLASI
Vlake drobna vrstica I SO Din ali vsak* beseda SO par.
iNajœanj&i oglas A sli Л Din. Oglasi nad devet vrstic s« računajo više. %a odgovor znamko I — N« vp rajanj a brez znamke ne odgovarjamo.
îïïii ÏÏl E ÏÏÏE ! 11EI !! E11 î E111ЕШЕ 111=111 ÊTlÏE 111EIII
\ Službe išceiol
Mlina rski pomočnik liče mesto. Naslov pove uprava lista pod St. 945.
nnnbrt zdrav in pri-UCLB\U, den, ki ima veselje do ključavničarske obrti, želi učnega mesta, i celo oskrbo. — Ponudbe prosi na: Iran SLIVNIK, Dobrava pri Jesenicah (Gor.). 1012
DEKLICA »tar. 16 let,
želi vstopiti kot učenka v trgovino na deželi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod itevilko 1000.
17 letna gospodična
Celi k mali družini, da bi s* učile kuhati. Je iz-■čena likarica. Našlo» v upravi liste pod it. 1037.
mostesluSbel
Prtspodarp, gospodinje! UU Kadar potrebujete Kakega POSLA ze hiino-
Kispodinjska dela, obrni-%t na »Poselsko zvezo« . Ljubljana. Stari trg 2/1. Ze odgovor znamkol
Drago KUHARICO
kot kuhinjsko moč, x dobrimi spričevali, išče re-itevra-ija v Ljubljani. — Ponudbe ne uprevo pod: »Vestna« itev. 969.
Čevljar, vajenca
»prejme takoj LUKA ZUPAN, Duplje, Gorenj.
PoStenega in vestnega
majerja
ca vsa kmečka in druga jospodarska dela sprejme takoj graščina »Bistra« pri Borovnici, kjer se izvedo tudi drugi pogoji.
Trg. pomočnik
•e sprejme takoj ali čim-
trej pri večji tvrdki v jubljani. Prednost imajo prosilci z večletno prakso v trgovini e semenjem ozir. kmetij, stroji, predvsem pa taki e kmetijsko naobrazbo. Plača po dogovoru. - Ponudbe je poslati ne: Poštni predal il 135 v Ljubljani. 988
Išče se HIŠNIK"
ta majhno posestvo v bližini Ljubljane. Nastop takojšen. Točne poizvedbe: Dunajska cesta 11/L
""iznrašan KURJAČ
se Wolfovo lokomobilo, s nadzemnim »Treppen-rostom«, ze kurjavo z žaganjem, popolnoma vešč tega posla in z večletno akso, se takoj sprejme aslov v upravi: it. 1030
K
TRGOV. UČENEC
■e sprejme takoj v manu-lakturni trgovini ANTON BOŽIČ, KRANJ. Stano-vanje in hrana v h Hi.
VRTNAR
4obro izvežban v «adje-re3 in splošnem vrtnarstvu se sprejme v službo. Event. se odda vrt s cvetličnjakom in gorkimi gredami ter prostim stanovanjem v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Samostojen vrtnar 1003«
Sprejme te na večjem posestvu blizu Ljubljane priden, pošten, trezen in
zanesljiv KRAV AR i" 1 HI-APEC h konjem
Pism. ponudbe na upravo pod »Trezen in zanesljiv it. 929«. Plače po dogov
Plofilta ,e »prejme rlcllljd kot družab-
nica ali od kosa. Prednost imajo one, ki imajo evoj pletilni stroj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod iifro: »Pletilja«.
[6fanovmal Г^ЗТТшТТ!
iii'Mii'iwnHiHiHfiiHiiil тг-тпгтт! i ni i itn
■m
STANOVANJE
iz 4 sob, kabineta, kuhinje, kopalnice in vseh pritiklin — oddam takoj. Naslov v upravi: it, 1031
DVA GOSPODA
se sprejmeta na hrano in stanovanje. - Gledališka ul. 2, priti., levo, Maribor
Ovčjo volno in prefflvo
Ima v zalogi KMETIJSKA ZADRUGA DOL — PRI HRASTNIKU.	836
Oddam meblir. sobo
z elektr. lučjo, v centru mesta Maribor, Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.	1022
2 lepi, opravlj. SOBI
t posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo, pritlično, sta mirnemu gospodu (gospodoma) — za oddati s 15. t. m.. Naslov v upravi pod štev. 1041.
Mebl. mesec. SOBO
v bližini univerze, oddam takoj solid. gospodu. — Naslov v upravi iL 1048.
Zenitna ponudba !
Hr»at 32 let, pred kratkim došel iz inozemstva, naobr., poznavatelj svetovnih razmer, ki ima precejšnje premoženje — se teli poročiti z lepo slovensko gospodično 23 do 25 let. Prednost imajo značajne, nepokvarjene, inteligentne, ki so dobre gospodinje ali krojačice. Naslov v upravi »Slovence« pod itev. 994.
Gostilna 'kS^X
tra trg, vzorno urejena, 15 opremlj. sob ze tujce, garaže, stanovanje za gostilničarja, se odda takoj v najem. - Pogoje pove Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani — Aleksandrova ceste. 924
Lep lokal
ob Aleksandrovi cesti takoj odda POKOJNINSKI ZAVOD V LJUBLJANI.
Poslovni lokal
LEP, v centru Ljubljane, zraven glavne pošte, v I. nadstr. na ulico, obstoječ iz 2 ali 3 sob, tudi posamezno, s central, kur. javo in elektr. lučjo, telefon, se takoj odda. - Naslov v upravi lista ali pa vprašati na Aleksandrovi cesti 2-1. nadstr.
Poslovne
prostore
najmanj 3 sobe ali celo nadstropje, v sredini mesta, na najbolj prometnem mestu, i i č e m. I. ali II. nadstr. - Ponudbe upravi liste pod »Poslovni prostori« itev. 1062.
, POSESTVO
z gostilno, 20 oralov, z inventarjem, 225.000 Din. Krasen VINOGRAD, lepa hiša, 41 hI staro in novo vino, 200.000 Din. — Moderna oprema ca žago, več strojev, tovorni auto Din 165.000, zraven Lx>-slopja se dajo v пајетл 3 lepe HIŠE s ključavničarstvom, s 30 letno obstoječo trgovino zelo poceni (rabi se samo 11.000 Din), in s strojarstvom. Realitet pisarna RAPID, Maribor, Gosposke ul. 28

Sprejme se bolfSL Izvežb.
oglasni AKVIZITER
proti dobri proviziji Me-eto stalno. Nastop takoj. — Pcizve :t pri AIgsss Company, Ljubljen», Cankarjevo aebreiie L 1043
25% obresti
lačam za posojilo 4000 )in, katero vrnem v treh mesecih. - Ponudbe na upravo lista pod: »Polno jamstvo takoj«.	992
ti
fnserirajte v
..Slovencu"!
NOVO SPALNICO
masivno, poltirano, prodam za 3600 Din. - Naslov v upravi pod it. 931.
Premog - Drva
ILIRIJA, Kralja Petra
trg 8. - Telefon 220,
Po 100 Din lovske pse
(brake), izvrstne, 1—5 let stare, proda A. IVANC, Ptujska gora.	986
PIANINO
firme Heizmann, naprodaj za 5500 Din. MARIBOR, Tattenbachova nlica 22, gostilne.	1024
NOVA HIŠA
naprodaf. Obsežno stanovanje z vsemi pritikli-nami takoj na razpolago. Dunajska cesta, Stožice. Več pri F. Jerko, črnučc —Jožica.	1039
Prodam malo HIŠO
na Črnučah 41, iz proste roke radi preselitve, pod zelo ugodn. pogoji. Hiša stoji tik žel. proge in je komaj 5 minut oddaljena od postaje.	955
PRISTNI MED I
namizni, za pecivo, kg 22.50 Din. A. Maček, velečebelar, Vrhnika.
BENCIN - MOTOR
2 KS, vporabljiv tudi za plin, z magnetnim vži-galcem, naprodaj pri J. MURSCHETZ — PTUJ.
Kurivo
Fogacnlri - Воћогша S
Telefon 406
- SEME Ж4 tqIÎO KAŠELJSKEGA tCIJd
prodaja Ign. Mercina, p. D. M. v Polju, 20 gr. za 5 Din. Denar z naročilom, tudi v znamkah. 772
Malo posestvo
se proda v Mokronogu)
hiša, njiva in travnik ter nekaj gozda. Hiša je pripravna za kako obrt ali rokodelstvo, ki je oddaljena pol ure od postaje in 10 min. od trga. Cena 30.000 Din. — Pojasnila daje Franc Klaniek, predilnica, Litija.	979
Trgovska hiša
restavracija v Krapinskih Toplicah — nasproti kopališča, z več trgov, lokali, 12 parketiranih sob z ostalimi stranskimi prostori, z vpeljano elektriko, trgovino, kinom, vodovod in kanalizacija, park, trije vrtovi, dvoje gospodar, poslopij, proda se na obroke za ccno 500 tisoč Din. V gotovini je treba plačati 125.000 Din, ostalo v obrokih tekom 4 let proti nizkim obre-stim. — Pojasnila daje »Intermlssor«, Zagreb, Samostanska ulica 9, I 14, Telefon 21—64.	978
Enodružinska HIŠA
novozgrajena, v Vodmat-skem okraju, ngodno naprodaj. Posredovalci so izključeni. Ponudbe pod »Hiša« 1032 na upravo.
PRODAM TAKOJ novo, enonadstropno
TRGOVSKO HIŠO
z vrtom na prometnem, brezkonkurenčnem kraju ob glavni cesti. Cena Din 90.000. Natančne informacije se dobe pri A. Herman, Scjanci, p. Sv. Tomaž pri Ormožu.
ŠTEDILNIK
dobro ohranjen, proda ceno čevljar Šolar, Poljanska cesta 15. 1034
KLAVIR
dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 1036.
Izvršilna sodna DRAŽBA Jermanove elektrarne, žage in mlina v Radomljah se bo vršila dne 16. lebr. t. 1. ob 9.30 uri pri okraj, sodišču v Kamniku. Ce-nilna vrednost znaša 495 tisoč dinarjev, najmanjši ponudek 330.000 Din. Vsi trije obrati so blizu skupaj ter se lahko združijo v eno napravo, katera bi imela ca. 150 P. S. vodne sile. Razen tega se bo prodala tudi stanovanjska HISA z gostilno, veliko dvorano in kletjo za vinsko trgovino in 2 gospodarskima poslopjema, ter posamezno več njiv, travnikov in gospodar, parcel. — Natančnejša pojasnila dajeta gg. dr. Janežič in dr. Trampnž, odvetnika v Kamniku.	503
Dražba.
Posestvo okoli 50 oral, njive, travniki, pašniki in gozdi, zidana hiša, z opeko krita, in hlev, v Gor. Pokstajnu 2 pri Kočevju,
Êride za ccnil. ceno 24.213 lin ozir. najmanjši ponudek 15.477 Din 19. februarja ob 9. uri pri okr. sodniji Kočevje, soba it. 3, NAPRODAJ. 971
117 raznih posestev
hiš, vil, graščin, gostiln, kmetij in trgovin, proda posredovalnica Zagorski, Maribor, Tatenbahova 19.
Prodam 2 dobro ohrani.
pietilna stroja
in sicer 8'40 In 10/36, Stfflca nlica 1 (pri Sv. Jakob«), L smUL, desno.
Naprodaj po nizki ceni dvovDrežna KOČIJA
lepa, v prav dobrem stanju. V zalogi tudi vse v sedlarsko obrt spadaioče blago, po najnii. cenah. IVAN FIl.EC, sedlarski mojster, Novo mesto 31.
Enonadstropna HIŠA
z zelenjadnim vrtom, na solnčni legi, v Studencih, 10 min. oddaljeno od rudnika v Hrastniku, se proda po nizki ceni za 18.000 Din. Priprav, za obrtnika ali vpokoienca. - Več pri lastniku FRANC KMET, Trbovlje П.	1056
NAPRODAJ
po nizki ceni: moški zimski kožuh, sukno; nov površnik, ženski plašč, kompletna postel|a, med. ži-n-nica za dvojno posteljo, ženska ob'eka (Mantcl-kleid), čevlji za sneg. — Naslov v upravi ŠL 910.
Naprodaj
krasno POSESTVO
42 oralov veliko, lep bukov in smrekov gozd, rodovitne njive in travnike, solnčna lega. Hiša in gospodarska poslopja v najboljšem stanju. Na njivi je nasajen tudi hmelj. Posestvo leži komaj 30 minut oddaljeno od rudnika Trbovelj in 20 minut od farne cerkve. Cena samo 150.000 Din, ki je z ozirom na največji industr. kraj Slovenije malenkostna. - Ponudbe staviti na lastnika FRANC KMET, Trbovlje П.	1055
Oido vroda? Kupim hišo
samo na prometni cesti v Ljubljani. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Cena 100—200.000 Din«.
Vsakovrstno
iMO Ешро!€
po najvišjih cenah eroe, luvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. i
HLODE
HRASTOVE in BUKOVE, kupuje parna žaga V.SCAGNETTl, Ljubljana
LES za kolarsko vpo-rabo kupuje M. Fajiar, kolar, Ljubljana, Trnovo.
Razpisujemo dobavo 450 metroy
jamskih tračnic
s pripadajočimi spojkami in vijaki. - Ponudbe je vložiti do 24. t. m. Več pri »Direkciji državnega rndnika ZABUKOVCA«, bl. Griie. 11. lebr. 1927.
Pianino takoj kupim.
BOKAN, Maribor, Frančiškanska 21.	1023
BUKOV GOZD
za oglje kuhati, kupim. — Ponudbe na upravo lista pod: »Gozd«. 1044
Orehov les
PLOHE, suhe, kupi v vsaki mali količini od 3 do 10 cm debeline, IVAN ČERNE, Ljubljana, Dunajska cesta 28. 1065
r
Maša obrt
j
Oves ln koruzo
kupite na'cene.te pri tvrdki
A- VOL«, LJUBLJANA
Bealjeva cesta M Veletrgovina z 4ltom
LESENE ŠKAFE
z žel. obroči dobavlja po najnižjih cenah - vsako količino - In Ia BELI KROMPIR. _ Cenj. interesentom pove naslov uprava lista pod it. 888.
Zeleznato vino
iz leharne dr. 6. Piccoli
Ljubljana, Dunajslsa cesta 6 krepča malokrvne, nervozne oslabele, oarasle in troke. Naročila se točno Izvršu.telo,
Kašo, ajdovo MOKO
kar. in čink, zdrob, kar. moko, dobite najceneje pri F. JUVAN, valjčni mlin, Srednje Gameljne,
?. ŠL Vid nad Ljubljano, ahtevajte cenik! 950
Lastniki gramofonov!
Prinesite takoj Vai pokvarjen aparat nam v popravo. Vsako popravilo se izvrši strokovno natančno in ceno. Imamo tudi vse nadomestne dele vedno v zalogi. — A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva ulica itev. 5.
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav kolodvora
Žimnke
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane. divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnikn. Krekov trg it. 7 (poleg Mestnega doma).
SLHSuUlRJE m m RmoKijE
usrlaSutem. popravljam strokovno In ccno: Tudi potujem.' Naročajte po dopisnici za
G. Juràsek, Ljubljane IVolInva ulica I'
Slsek
prl«rot« boijs» cttmburice, rir
Utiire. ,t,,nei
«I» In r» pctrebiilnt it in •lashll*
OdHkonn M pirlikl Cen Id Iranko. ruiliit
Najcen. ŽIMA"
za modroce, vseh vTst, od preproste do najfinejše izdelave, se dobi pri tapetniku
FRANC JAGER
Sv. Petra nasip 29, poleg Zmajskega (mesar.) inostu
KLAVIRJI!
Tovarne In zaloga klavirjev, prvovrstnih Instru mentov različnih tvrdk. ka kor tudi lastnih Izdelkov. Popeben oddelek ta popra vila. TitlaSevanje ln popra vila za Glasb. Matico, Kon eervatorij ln za druge Institute se Izvršujejo od moje tvrdke. - To^na po strežba, zmerno cene. Indl na obroke. — Irdolnvnlcp klavirjev И. WARBINEK, Ljubljana. НИнсгЈет* nI. i.
Lisičje
in druge kole sprejema v strojenje in barvanje
P.SEMKO.krznar
Ljubljana, Turjaški trg 1
VIŠNJEV SOK
in druge sokove nudi najceneje »Brezalkoholna Produkcija« — Ljubljane, Poljanski nasip 10/a. Po-skusitel Zahtevajte ceniki
Pozor !
Kupujem stare moške obleke, čevlje, perilo, pohištvo, odeje, pernice itd. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. - Alojzija DRAME, Ljubljana, Ga-lusovo nabrežje 29. 553
Pouk
v krojnem risanju in prl-krojevanju damskih oblek
daje edino strok, izprašana učiteljica
ROZA MEDVED
Ljubljana, Mestni trg 24.
Otvoritev točilnice !
Marija Nekrep, bivša go-stilaičarka v Studencih pri Mariboru, je otvorila točilnico v MARIBORU, Smetanova ulica 54. Toči prvovrstne pijače, nudi izborna mrzla jedila in prosi za obilen obisk. MARIJA NEKREP.
ZNIŽANE CENE!
NOGAVICE
razne vrste, vezenina, naramnice, vezalke, žepne robce in drugo galanterijsko in kratko blago nudi tvrdka
Osvald Dobeic
Ljubljana, Pred Škofijo 15 — in Sv. Jakoba trg št. 9.
Na debelo I Znižane cenel
ZASTONJ
niso nikjer stroji, toda zelo ccno pri L Rebolju v Kranju. Pogrezljiv z 2 predaloma Din 2900, krojaški ali čevljarski Din 2800, s pokrovom 2450 Din, celo za 1800 Din prodam že nov šivalni stroj. Jamstvo do 15 leL Pouk v umetnem vezenju brezplačen.	1011
S
S
g
rt
C «
« K
Su g se
Î3 iu
M
И
a
N
v
ie
S
o
>
jo «
C
a
»o a m
rt c
«i u
'3
eo
'Б,
o "O
>0
O
-a
tO
N
DANES v gostilni »Amerika« KONCERT. - Igra salonski orkester. 1040
Svarilo ! ti osebe
razširjajo o meni zlobno-izmišljena in neutemeljena obrekovanja, izjavljam da bodem za vsak ponovni slučaj iskal zadoščenja pri sodišču. — Leopold Bole, skladiščnik drž. železnice, Rečica ob PakL	1029
Najboljša
reklame so oglasi v „Slovencu" !
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■i
Jugoslovanska knlfgarna v Ljubljani:
Domači vrt
Kako ga uredimo, obdelujemo ia krasimo
Priredil M. Humek
Cena Din 33'—, vezano Din 40'—
Kože
vsrh vrst divjačine
kakor: LISIČJE, KUN JE, VIDRO VE, ZAJČJE, VE. I VERIČJE Itd. — JOT kupujemo stalno ^ po najboljših cenah.
Flinii FhPf krznar in Izdelovavelc čepic,| tliaij CULI , LJUBLJANA, Kongresni trj|
(hiša Slovenske Matice).
Kupim ve(|o holICino
semenskega krompirja
po ugodni ceni Ponudbe na upravo pod Stev. 975.
Oklic.
Pri okrajnem sodišču v Radovljici se vrši v ponedeljek, dne
21. februarja 1927
ob 9 dopoldne eksekutivna dražba B e n. k o v i h zemljišč z restavracijo, ladijskimi pravicami in parcelo ob blejskem jezeru, po skupinah.	loos
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena mati, stara meti in tašča, gospa
Neža Leitgeb
po kratki in mučni bolezni mimo v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokoj, niče bo v ponedeljek 14. febr. 1927 iz hiše žalosti, Lepodvorska cesta iL 23, ob 3. uri popoldne.
Ljubljana, 12. februarja 1927.
Žalujoči ostali.

;•. • -, -;л .■ •	•• •v ...
t
Tužnim srcem javljamo, da je danes zjutraj ob dveh nenadoma preminul dolgoletni, zaslužni načelnik gasilnega društva v Litiji, gospod
Kare! Preželi
pekovski mojster v Litiji
v starosti 72 leL
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m. ob 4 popoldne s častnim spremstvom gasilstva na litijsko pokopališče.
Zaslužnega načelnika ohranimo v častnem spominu!
Litija, 12. februarja 1927.
Gasilno društvo v Litiji.
š -Z. ■•••'. ••	• ••V.v> ^.i . svii ' t > '•:■•
:	;4 : .,".-• >■:■

Zahvala.
Rodbina BAHER se zahvaljuje vsem, ki so spremili našega nepozabnega očeta na njegovi zadnji poti. — Posebno sc pa še zahvaljujemo zastopstvom raznih društev in korporacij, ki so izkazala predragemu pokojniku zadnjo čast. Še enkrat: najlepša hvala vsemi
Žalujoči ostali.

Zahvala.
Za številne izraze globokega sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega nepozabnega, dobrega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
Franjo SCunaverja
za poklonjeno krasno cvet|e in vence ter za mnogobrojno čaščeče spremstvo na njega zadnji poti, se vsem, prav vsem prisrčno zahvaljujemo.
Najsrčnejša hvala pa bodi izrečena čč. sestram usmiljenkam za njihovo brezmejno požrtvovalnost.
V Ljubljani, 12. februarja 1927.
Globoko žalujoči ostali.
ETOILE" ®orCfca (sev*n c naJboliSa, dobi
ле u useh delikatesnih in sozcerli. tricw*n?li
Naznanilo,
Vljudno naznanjava gg. trgovcem in »1. občinstvu
otvoritev
prve ljubljanska Izdelovalni«« ■trojno pletenih posteljnih
ih vložkov.
Iste sprejemava tudi v popravilo. Postrežba točna.	Cene najugodnejše.
Priporočava se:
Andlov c & S rgu'ec,
Ljubljana. Hrenova ulica šltv. 16.
Priporočajte
naš list ob vsaki dani priliki. Priporočajte tudi njegov oglasni del.
Trgovske kniioe in šolski» zve?kel
A. Janežič
LJubljana, Florfanska ul. 14
Knjigoveznica, Indu^tri|a Šolskih zvezkov In trgovskih kn.lg
Prvovrstni izdelki I	Nizke cene!
ima stalno na zalogi vseh vrst kolonialno in špecerijsko blago, žito, moko, deželne pridelke, kisovo kislino, špirit, umetna gnojila. V lastni delavnici proizvaja mesne izdelke vseh vrst, salamo, klobase, slanino in meso. Dobavlja po najnižjih cenah vse vrste poljedelskih strojev, mlatilnice, slamoreznice, separatorje, nadalje poljedelsko orodje. Stalno na zalogi ogniavarne blagajne različnih velikosti.
Dobičkanosno podjetje z dobro uvedenimi znamkami t p r e j m e
družabnika.
v svrho razširjenja obrata. Zaslužek nad 30 odst Glavnica se obrne najmanj petkrat na leto. Potrebni kapital od Din 200.000 dalje je brez rizika. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: >290.000«.
Josip Musar. mesar
stojnica v Šolskem drevoredu, priporoča cenj. občinstvu najboljše meso vseh vrst-
Karolalte .Slovenca*!
v' yeSf \ 1Љ *1o1X '•!■ Шf \ rS&S
naj ne manjka v nobeni hiši. Na drobno se dobiva v vsaki trgovini na veliko pa jo izdeluje
F. S.
II
•n i
■	■ваанаваааовоавшввааг
u	lil
■	KMETOVALCI! Pomnožite ln	a I zboljšaite Vašo krinol	®
: Zelenokrmni-Silo!	:
Bi	BI
s Najnovejše in najboljše konstrukcije (za-	g
g ščitni znak) takojšnja pretvorila sveže košene	^
g trave v zelo rediluo, vrednostno jako okusno,	y
g lahko prebavljivo (vitamiu bogato) zeteuo-	ц
Ц krmno konzervo.	E
g S krmljenjem te krme se dvigne pri II-	y
g valih produkcija mesa, mleka, masti. Samo	m
na mleku se zviša donos od 2—5 litrov ua	g
H dan pri I kravi.	p
џ S to napravo si prihranite vpliko dela in	ц
H Vam je mogoče krmo spravljati pri vsakem	q
p vremenu in postanete na ta način s sprav-	ц
ц Ijanjem krme ud vremena popolnoma	p
g neodvisni.	q,
H Zgradba se lahko dovrši v par dnevih a	B
g pripravljenimi in izgotovljenimi obličnimi ka-	џ
■	meni. Zgradba se lahko amortizira v približno	B g 10 mesech samo pri večjem donosu mleka.	■
■	Mesto plačila se prevzame tudi rezan les.	■ Vsa pojasnila dite In spreiema narn*	■ čila UAUL jEZEKNIK, stavbea.k, Celje.	■
1ввввввввввввсввававввввЕ1
KNJIGOVEZNICA K.T.D.
črtalnlca in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica б II
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, št rac, journa-lov 1.1 d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d.
1028
A IV 369/26—23
OKLIC.
Prevzetje gostilne Valjavec (Reininghaus).
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzela to staro-zuano gostilno, katero
otvorlva danes z domačo zabavo
pod imenom
m gostilna „Drl dobri kapljici"
iZ~~ , Spodjna Slška. Frankopanska ulica št. 5
Točila' Dodeva pristna štajerska in dalmatinska vina ter skrbela za dobro domačo kuliinjo po zineruih ceuah. Se priporočava
Rudolf in Marija BaPč.
Inserirajte v „Slovencu'!
Г
Zahvala.
Na predloj! dedičev po dne 25. novembra 1926 v Storah it. 33 umrli hišni posustnici iu trgovki Mariji F e e r se bodo
: dne 2. marca 1927 in event. naslednje dni vsakokrat od 9. ure naprej
prodajale potom javne dražbe na licu mesta v Storah št. 33 raznovrstne premičnine in dragocenosti, posebno hiina oprava, perilo, obleka, podobe, preproge, iclezna blagajna, kuhinjska oprava iu kletne potrebščine, proti takojšnjemu plačilu.
Dražba nepremičnin, t. j. hiie it. 55 z vrtom in priliktinami, ki stoji ob okrajni cesti in je eno-nadstropna, komaj 20 let stara, za vzklicno ccno 117.75b Din, hiša it. 43 > pralno kuhinjo it. 33, ki je zidana. 16 let stara, enouadstropna za Din 97.572 kol najmanjši ponudek, pa v pisarni notarja Franceta Burgerja v Celju dne 18. marca 1927 ob 9. uri dopoldne.
Vadij znaša 10 odst. Dražbcno izkupilo sc mora plačali v 14 dneh v gotovini. Dediči si pridrže pravico odobrenja najvišjega ponudka 14 dni.
Dražbcni pogoji se lahko vpogledajo v sodnih spisih.
Okrajno sodišče v Celju, odd. IV.,
dne 7. februarja 1927.
Podpisana se tem potom najtopleje zahvaljujem za takojšnje izplačilo zavarovalnine občni zavarovalni d. d. »Sava« v Ljubljani, pri kateri je bil moj, v premogovniku Zabukovca smrtno ponesrečeni mož, komaj leto dni zoper nezgodo zavarovan, in jo priporočam.
Ivana Kenda.
ÉssKi
Vsem, ki so našega ljubljenega
Vasofa
spremili na poslednji poti, mu poklon'li toliko cvetja in sočustvovali z nami v naši nesreči, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Rodbina KOiTCVC.
KEMIJSKI LABORATORIJ
za Industrijo, kmetijstvo in trgovino.
Analiie zemlje z določitvijo gnojenja. — Preiskave modre galice In drugih za pobijanje škodljivcev določenih sredstev. — Vinske anal'ze. Ugotovitev vinskih bolezni ter njih ozdravljenje. — Bistreuje vsakovrstnih vin. — Raznovrstne a lalize za industrijske potrebe. — Dobava kvasnih glivic za vretje in prevretje vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev v vinogradništvu, sadjarstvu in hmeljarsivu, in sicer „Couchynol-u", „Arbinol-u" in „Hmel n-a". — Kemisko čisti preparati za industrijske lanoratorije iu slične ustanove, kot n< rmalne kisline, normalne lužine, koncentrirane in razredčene nztopline itd.
Samozaloga špecijalnega Vitamin-reddnega kvasca, medicinski.ga kvasca Faex med sicc. in Vitamin-kvasnega ekstrakta za kraljev SIIS.
Samoznstopstvo špecijalne tovarne za mesar-ike stroje, v Diirm-etadt-u (VVendel-ovih patentnih mesnih volkov) za Slovenijo in Hrvatsko.
Zastopstva „Kmetijskega laboratorija za industrijo, kmetijstvo in trgovino":
v Celju: Drogerjja „SAN1TAS". v Plu.iu: Droger ja I. V. POBERAJ,
v Ljub'jani: Drogerija "SAN1TAS", podružnica Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Zastopstva in podzastopstva se oddajajo.
MARIBOR, TRG SVOBO E 3
Ponovna prostovoljna prodaja
oziroma parcelacija posestva »PRENUš DVOR« — Zbelovo pri Poljčanah.
Prostovoljna prodaja posestva »Prenuš dvore v celoti, oz- |K> parcelah se nadaljuje v nedeljo dne 20. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne naprej.
Posestvo, ki je neobremenjeno, meri okroglo 45 oralov in obstoji iz ca. 16 oralov gozda, dalje vinograda, sad on osni! k a, njiv in travnikov. Na posestvu stoji lepa eno-nadstropna hiša z mlinom, viničarsko poslopje, dve pritlični hiši in več gospodarskih poslopij. S parcelacijo je mogoče doseči štiri samostojna gospodarstva, vsako 3 stanovanjsko hišo.
Posestvo je oddaljeno od Poljčan tri četrt ure in leži v bližini glavne ceste v smeri Poljčane—Konjice. Železniška postaja: Poljčane (У\ ure oddaljena), odnosno Zbelovo ali Sp. Laže na progi Poljčane— Konjice (četrt ure oddaljeno).
Pismene ponudbe sprejema in daje pojasnila odvetniška pisarna g. dr. Ivana Fermevca v Ptuju.
Pojasnila na licu mesta re dobijo pri upravi Prenuš dvora ali pri posestniku g. Josipu Groseku, Zbelovo št. 48.
Interesenti se vabijo k prodaji.
Cena in plačilni pogoji ugodni.
Sir H. Rider Haggard:	112
Hči cesarja îlonîeiume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljauec
»Kazen bo morala biti huda,« je odgovorila Otomi. »Moja ljubezen ni nikomur storila nič žalega, ti pa vidiš pred seboj samo majhen drobec svoje neizmerne žetve. Na onem stolu tam je dan^s tvoj gospod Kortez dal mučiti tvojega vladarja Guatemoka, dasi ee je bil zaklel, da bo ravnal z njim z vsemi častmi. Poleg njega je sedel Tjule, moj soprog in tvoj prijatelj. Kortez ga je izročil njegovemu zasebnemu sovražniku de Garciji, kateremu pravite Sarceda. Poglej, kakšnega je naredil! Ne drgetaj, ne zgražaj se, dobra ženska. Poglej njegove ranel Pomisli, v kak grozen položaj so naju pripravili, ko naju najdeš pripravljena umreti kot psa; on, moj soprog, zavoljo tega, da ne bo priča, ko bodo ravnali z menoj kot ž njim, jaz pa ž njim vred, ker se kneginja ljudstva Otomi iz krvi cesarja Montezume ne more ponižati v tako sramoto, dokler ima smrt še ena vrata, skozi katera se moro rešiti ponižanja. Vse to je samo majhen drobec tvoje žetve, izvrženka, izdajalka, žetev bede, tuge in smrti, ki je nagromadena tam-le v te-noktitlanskih razvalinah. Da bi bilo po moje, ti povem, da bi nijše stokrat umrla, kakor da bi vzprojela pomoč iz roke, ki je tako okrvavljena s krvjo mojega
ljudstva — in tvojega. Jaz--«
»Ah, nehaj, nehaj, goepa,« je ječala Marina in si * roko zakriia oči, kakor da bi ji bil pogled na Otomi pregrozen, da bi ga mogla prenašati. Kar ee je zKodilo, se je zgodiilo. Ne povečaj mojega kesanja
in obžalovanja. Mar nisi rekla, da so tebe, kneginjo Otomi, pripeljali semkaj, da bi te mučili?«
»Tako je I In to pred očmi mojega soproga! Zakaj bi hči cesarja Montezume, knjeginja Otomi utekla usodi cesarja Aztekov? Ako je ne ščiti to, da je ženska, ali more potem kaj upati od svojega izgubljenega dostojanstva?«
»Kortez ne ve o tem ničesar, to ti prisegam,« jo rekla Marina. »Do teh ukrepov ga je pritiralo godrnjanje vojakov, ki mu očitajo, da je ukradel ves zaklad, katerega sploh nihče ni našel. Ampak glede tega poslednjega zlodejstva je docela nedolžen.«
»Potem naj vpraša Sarcedo, svojo orodje, kaj je na tem.«
»Kar se Sarcede tiče, kneginja, ti obljubljam, da se hočem maščevati nad njim zavoljo grožnje proti tebi, ako je le v moji moči. Toda čas je kratek. Prišla sem semkaj z vednostjo Korteza, da bi od tvojega soproga Tjula doznala skrivnost zakopanega zaklada. Radi mojega prijateljstva pa hočem drugače porabi'i svoj nalog in pomagati njemu in tebi, da pobegneta in se rešita. ALi odklanjata mojo pomoč?«
Otomi ji ni odgovorila, jaz pa sem ji rekel:
»Veš, Marina, meni je malo mar za usodo t':ga tatu, ki je poveljnik Tjulov. Samo povej, kako naj se beg izvrši.«
»Možnost je resda majhna, Tjule, ampak mislila sem, da bi se viilva lahko rešila, čim bi bila prosta ječe. Ob zori bo le malo vojakov pokonci in večina teh se ne bo zmenila, ne za ljudi, ne za drugo. Glej, prinesla sem ti s seboj obleko španskega vojaka. Г.о-ja poli je iemiiH in v jutranjem polmraku bi vsak lo menil, da si pravi španski vojak. Za tvojo ženo, kneginjo, sem prinesla drugo oblačilo- Sicer me ie sram.
ponuditi ji ga, ampak je edino, ki ob tej liri ' e '<0 vzbujalo pozornost. Tebi, Tjule, prinašam tudi m> č, prav onega, katerega so ti bili odvzeli, dasi mislim, da je bil nekoč drug človek njegov lastnik.«
Tako govoreč je Marina razvezala sveženj, v katerem sta bili obleki in meč, isti, katerega sein bil med klanjem v noehe triste odvzel Spancu Oinz:i. Najprej je vzela žensko oblačilo in ga podala "«»ji ženi. Spoznal sem, da so tako obleko ncsile Indi-janke, ki so se potikale po taborišču. Obleka je imela rdeče in rmene pramene. Tudi Olomi jo je videla in stopila nazaj.
»Gotovo si se zmotila, ženska, in prinesla svojo lastno obleko,« je rekla mirno, ampak na tak način, ki je razkril divjaško srce, ki je lastno njenemu plemenu, v vse večji meri, kot ga je bila doslej poki. ula. »Jaz vendar ne morem nosili take obleke!«
»Kakor vse kaže, moram preveč pretrpeti,« je odgovorila Marina, ki se je naposled razsrdila in skušala zadržati solze, ki so ji prišle v oči. »Kar pojdem in vaju pustim tukaj.« ln pričela je zopet zavijati sveženj.
»Odpusti ji, Marina,« sem rekel urno, kajti vedno bolj je naraščala v meni želja, da bi pobegnil. »Žalost in tuga ste naredili njen jezik rezek.« Nato setn se obrnil k Otomi n rekel: »Prosim te, bodi bolj prijazna, žena, ako že zavoljo sebe ne, vsaj zuvoljo mene. Marina je najino edino upanje.«
»Jaz bi želela, da bi naju pustila umreti v miru. Ampak bodi, zavoljo tebe hočem obleči to oblačilo, ki jo nosijo vlačuge. Kako pa naj ubeživa iz te ječe in iz tabora? Ali se nama bodo vrata odprla in straža odstranila? Iu ako prideva skozi, ali boš moiiel hoditi. mož?«
rs
o
s -
f * p
C tt
C —
Џ s
I p
K ® < - ?
« B
re O	<
O- -	*
a. o	i
Г.	□
J- u »
T?	Г"")
ПЛ	—'
P5 t « Q m
- u
9- 3 * 9
S Г
s s
a
« СЛ ® 7?
S; o
« 5
I» z " b _ p*
T z
5 o O
™ ^	u. —
<*	'A
Г- D sr T»
R » У O
I
5
« ? N)
2 S -
" O
5 =
s
4	rx
5	8.
i O O *
? ? z
P 1 X f I
g Z
л n
Ž-.3-« ?
I 5
0O r-P O
ii
c S-
Б Z ■
F F i S
?> 3
I Л
! p
- ~ ; 3
u ZVITKE
(role) za računske stroje, ček ln kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi
LUĐ. BARAGA, LJUBLJANA,
Šelenburgova ulica 6/1. __ Telefon štev. 980 » «
Celje, Aleksandrova ulica 11 Maribor, J OS. MARTIMZ, Gosposka ulica 17
Popolnoma varno naložite svoj denar v
▼ Ljubljani, r. z. z o. z. ua Miklošičev: cesti poleg hotela »Union««
Hranilne vloge se obrestujejo
nalugodneiie.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona« hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Dsnar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Komisijsko prodajno pccžjetle
EZOfift
tka ШаЧ^
liubliana, VeSesejem, „7 140
«e
ïma v zalogi ter oufnmfthifg) sledečih prodaja rabljene ® ~ lUSISMUJIC znamk :
AUSTRO DAIMLER, PUCH, BENZ, FORD, GRAF & STIFT, motorno kolo »INDIAN« itd.
Vozil» ло občinstva na ogled v veiesejmskem paviljonu »I«. — Iïtotaxa i« prodaja razno POHIŠTVO, kompletna JEDILNICA, iten&ka URA, OGLEDALA, PAHLJAČA iz nojevih peres etc. — Vsakovrstni rabljeni predmeti se prevzamejo t ko«n. prodajo. — Informacije redno radevolje in brezplačno.
KRISTAL D. D.
tovarna ogledal in brušenega stekla
Maribor
Koro&a cesta 32	Telef. internrb. 132
Iideluje ogledala il Ia kristalnega stekla 5-h—8 mm deb. V VSEfl VELIČINAH, TUDI V MERAH 300X200 em IN VEC, brušena prozorna stekla z okraski, izbočena stekla, popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, IZVRŠUJE Z\-8TEKL.TENJE IZL02B IN PORTALOV S ZRCALNIM STEKLOM i— 8 mm IN S SPECIALNIM STEKLOM 6-7 mm deb., vlaganje ■tekla v medenino Ima v zalogi eolska in navadna ogledala (Strei-fenglas) vseh vrst. VSE PO JAKO ZMERNIH IN ZNIŽANIH CENAH. JAMČI ZA PRVOVRSTEN.TRPEŽEN OBLOG ZRCAL, KATERI JE V NAŠI DRŽAVI PRIZNAN KOT NAJBOLJŠI ZAHTEVAJTE PONUDBEI
ostarifev taninski lei
najtočneje plačilo, običajne dimenzije, celoletne dobave kupi za najvišje cene:
FMAMC KUPIVIK, Podplat.
Ponudite hlode: orehove, brestove, javorjeve, hrastove bukove.
Ali ste že slišali naše najnovejše orjaške
Gramofone
svetovno znane znamke »H is Master' s Voice«? Kolosolna polna jakost glasu presega vse dosedanje proizvode. Prvak med najboljšimi KOVĆEK-GRAMOFONI. tehnično popolnoma dovršen je edino naš Mode) lOl B. — Ne kupite gramofona kje drugje prej, predno ste slišali naše proizvode. Velikanska zaloga plošč Vam nudi največjo izbero. Za vsak prodani aparat dveletna pismena garancija. — Vsi nadomestni deli so vedno na zalogi. — Pri nakupu gramofona in plošč am nudimo naj irje ugodnosti. Edino zastopstvo orig. angleških gramofonov »His Master' s Voice«
A. Rasbei ger, Ljubljana, Tavčarjeva 5
Gasilna društva, pozor! Motorna brizgaina 60 m
na uro do 60 m visočine. MOler : 4 cilindre z 22/36 IIP Vse auto-brizgalne 30 - 40#/0 ceneje kot konkurenčni izdelki
dobavlja iastopstvo Renault
JUampret. Duna;ska c.22
uJhikopf
pa tudi
đolgrl losfe
morejo očarali, toda samo tedaj ako se lasje odlikutejo tudi po naravnem s ja u Vse to se moie doseči z Ana-Čilag- po-mado za rast lasi Ta pomada je najboljše sredstvo proti izpadanju ias, prizna io na vseh 5 kont nentih kot sredstvo za pospeševanje rasti las, za goste lase in ta učvrščenje korenik. Pospešuje pri moških, ženskih in otrocih razvittk gostih in čvrstih las in jim daje že po kratki vporabi naravni sijaj in Urasno barvo in varuje lase pred prerano osivelostjo tja do visoke starosti. Čilag-pomada odstranjuje prhljaj tekom 48 ur Nobeno sredstvo ne vsebuje toliko redilnih snovi za lase, kakor Čilag-potnada, ki je tekom 50 :et svojega obstoja po vsej pravici dobila svetovni sloves. 2e po vporabi prvega lončka prestanejo izpadati lasje in opaža se nova rast. Tak uspeh dokazujvjo milijoni zahvalnih p sem, ki so došla tvor-nici iz celega sveta tekom 50 let Čilag-pomada ni nikakn obtfajna lepotilna pomada, marveč izborno sredstvo za obra-nenje las ter se ista priporoča vsakomur, ki želi ohraniti si
svoj najlepši naravni kras do visoke -tarosti. Cena enemu lončku Din 60'—, dvojnati lonček Din 90*— in poštnina. Razpošilja se no povzetju iz tovarne za SHS : Laboratorij „AURORA", Kamenfca 93 (Sri em) Iščeio se preprodalalci v vseh mestih.

шдшдши
УШе tcEinišhe Ш(Ше
v Belgiji. Inženerska diploma v 2—j letih Oddelki za: elektromehaniko, gradnjo strojev, kemijo industrijo, izdelavo avtomobilov, iuž. trgovine, nž. kolonij. Pripravljalni oddelek (isto tudi za nacijonalne univerze). Početek semestra tf> marca. Prospekte brezplačno. Pisma v vseh jezikih: Institut Supérieur Technique & Colonial. 25. Hrd. de la Constitution Liege, (Belgija).
Korespondenta
sprejmem, ki je vešč lesne stroke, poleg slovenskega tudi italij., nemškega, ev. francoskega jezika s prim. trgovsko izobrazbo in prakso — v večjo lesno industrijo s pisarno v Ljubljani. Ponudbe z natančnim popisom izobrazbe, dosedanje skušnje in zaposlitve z izpričevali, navedbo referenc in službenih zahtevkov na upravo »Slovenca« pod šifro: »Korespondent« št, 866.
Nastop čimpreje.
99
SPECTRUM" d. d.
inz. kopista. dubsky IN KRSTlC Ivornica ogledal In brušenega slekla
LJUBLJANA Vli
Medvedova ul ca 38. telefon 343 Zagreb, Beograd. Osllek Sredlšnl-oa: ZAGREB
Zrcalno steklo, porta Ino steklo, mašlnsko steklo Итш, oglodala, bru.ena v vseh vellKOstlh In oblikah, kakor tudi brušen« prodorne šipa. Izboćene ilošće. vstoklevanle v mod. Fina,navadna oglodala
Najpopolnejši STOEWER
šivalni stroji
» Slvllie, Kro:a(i In !и-liarie tei za vsak dom. Preden il nabav, itro, oglate si to izrednoit ori tvrdki
L.BARAGA
i.lubllana šelenburgova ulica it 6/1. Srezp.ačen oouk 151. ïamj.
Teleton ate» «eo
druZba i o. i, LJUBLJANA Tovorna: Slomšhova ulico 19 Prodalolno: Rnn^KaceslolI
(hiša g. Mnthian. poleg trgovine Schneider & Verovšek)
Oiinose, susse So umetniShe borve. nrnež, iahi, stehiershi ln mliarshi hi«|. Pltsharshl, 7ldarshl icr (opiti /o umetnike. ferpentin. karbolinel, Spim denoi. Presno- in sirol-no o:Je. oiovec 1.1, d.
Podpisani stavbeni odbor razpisuje oddajo zgradbe
tlvorazr« ljudske šole v BevkaSi
Dela se oddajo posamezno, pa tudi skupaj. Načrti in pogoji so na vpogled pri županstvu na Vrhniki ob uradnih urah. Ponudbe je vložiti pri županstvu na Vrhniki do 26. februarja t. I. do 5 popoldne. Vsak ponudnik mora položiti 5 odstotno kavcijo od ponudene vsote. — Odbor si pridrži pravico oddaje del brez ozira na višino ponudbe.
Stavbeni odbor za zgradbo dvorazredne ljudske šole v Eevkah.
Priporoča se
znamke J. P. lastni izdelek tvrdke
EvaHd iPopowig, l.
Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 5U, KX) in 200 kg.
PREKAJENO MESO
vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni.
Zadružna gospodarska banka a. a.
Brzoav. naslov: Gospobar.ka
Teipfon *tev. 57, 470 n 979
Ljublfana, Miklošičeva cesta IO
Račun poštno Cele. urada št. 11.945 Podružnice: Cel e, Djakovo, Maribor, Novfsad, Sarajevo, Sombor, Split, èibenik. Ekspozitura: Bled Kapital ln resserve skupno nad Din S6.000.000 -, vlo*je nad Шп 250,000.000-—
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankarfli.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod naingodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Za Juflodovuuko tkkarme v Ljubliaab Karal Слб.
Izdaiatali: dr. Fr. Kolov*«
Urednik: Franc Taraetfla*.