z izobrazbo _do uspeha info@slouih.org Film Video Monitor se je začel s slovenskim trilerjem Primorski VS£ZIVLJ£NJSKO IZOBRAZ£VANJ£ programi po meri za posameznike in podjetja oiujLU.slouih.org SOBOTA, 17. JANUARJA 2009 št. 14(19.413) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Taksna »sprava« samo ločuje SandorTence Če pomeni sprava priložnost za nove ločitve in spore, kot se dogaja v teh dneh, je najbolje, da nanjo takoj pozabimo. Žal bomo verjetno morali o tem pisati vsaj do 10. februarja, torej do dneva spomina na fojbe in ekso-dus Italijanov iz Istre. Potem bo zadeva najbrž romala v pozabo in se spet »obudila« novembra ali decembra. Na to smo vajeni, kar pa ne pomeni, da te stvari ne jezijo in bolijo. Mnenje predsednika Slovenske manjšinske koordinacije Rudija Pavšiča, da je sprava v sodelovanju, ne pa v starih in nepotrebnih sporih o zgodovini, bi v normalnih okoliščinah najbrž izpadlo skoraj kot samoumevno stališče. Ker so okoliščine, v katerih se odvija to, v glavnem medijsko soočenje, nenormalne, zveni Pavšičevo stališče kot modro in razsodno. In to do vseh »akterjev« te razprave, vključno do mnogih novinarjev in komentatorjev, ki v Sloveniji - kot na Hrvaškem in pri nas - mešajo zgodovino, politiko, gospodarstvo in še marsikaj. Vključno z mejnim sporom, ki v tem času razdvaja Zagreb in Ljubljano. Zgodovinarji se dolga desetletja trudijo, da bi osvetliti tragična dogajanja v naših krajih. Namesto, da bi politiki upoštevali in izkoristili njihovo delo, se mnogi »igrajo« zgodovinarje, z rezultati, ki so vsem pred očmi. S tem omalovažujejo ne samo zgodovino, temveč tudi politiko. A kaj, ko je tudi v našem prostoru politika v takšni krizi, da ni kos pričakovanjem družbe. Šibka politika ne prinaša nikoli nič dobrega. nova gorica - Stališče Slovenske manjšinske koordinacije Sprava je v sodelovanju, ne v netenju sporov v Na sejo so povabili tudi ministra Boštjana Zekša bližnji vzhod - Po dogovorih v Washingtonu in Kairu Izrael naj bi danes razglasil enostransko premirje v Gazi JERUZALEM - Izraelski varnostni kabinet bo danes po pričakovanjih odobril enostransko prekinitev ognja na območju Gaze, a bodo enote izraelske vojske ostale na območ- ju, je včeraj sporočil visoki predstavnik izraelske vlade. "Varnostni kabinet bo na jutrišnjem srečanju po pričakovanjih glasoval za enostransko prekinitev ognja po podpisu memo- randuma v Washingtonu in znatnem napredku v Kairu," je dejal predstavnik izraelske vlade, ki je želel ostati neimenovan. Na 13. strani NOVA GORICA - Za slovenske manjšine v Italiji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski pomeni sprava dobre odnose med temi državami in Slovenijo. Spravo torej vidijo v sodelovanju in ne v ne-tenju sporov in polemik o polpretekli zgodovini. To je stališče Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak), ki ga je na včerajšnji seji v Novi Gorici predstavil predsednik te organizacije Rudi Pavšič. Seje sta se udeležila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš ter Mirko Brulc, župan Nove Gorice in podpredsednik komisije za zamejce slovenskega parlamenta. Na 3. strani Prvi mož Gazproma na pogovorih v Ljubljani Na 4. strani Prva sodna obvestila v zvezi s smrtjo v železarni Na 7. strani Semolič z ravnateljem • VI v , v v • _ • goriške poste o zaščiti in položnicah Na 14. strani Kraški krti so se trikrat spustili v globino Na 16. strani italija - Zaradi prepovedi ministra Videmska bolnišnica ne sprejme Englarove VIDEM - Videmska bolnišnica Citta di Udine je včeraj preklicala svojo razpoložljivost za izvršitev razsodbe, s katero je milansko prizivno sodišče prižgalo zeleno luč za izklop naprav, ki držijo pri življenju 38-let-no Eluano Englaro, potem ko že 17 let leži v nepovratni komi. Upravni svet bolnišnice je soglasno ugotovil, da bi evtanazija Englarove ustanovo lahko stala zaprtje, okoli 300 zaposlenih pa bi ostalo brez dela, je v sporočilu za javnost zapisala videmska bolnišnica in pri tem spomnila na »grožnje« ministra za zdravje Maurizia Sacconija. Na 6. strani gorica - Svetniško vprašanje sprožilo preiskavo Azbest v bolnišnici V ograjah teras odkrili azbestna vlakna - Sanacijo naj bi opravili do aprila V novi goriški bolnišnici so odkrili azbest. Nevarna vlakna so prisotna v ograjah starih teras, nanje pa je s svetniškim vprašanjem opozoril občinski svetnik SKP Livio Bianchini, ki obtožuje ležernosti goriškega župana Ettoreja Romolija. Prvi občan namreč ni upošteval Bianchinijevih priporočil in je pred odprtjem nove bolnišnice, do katerega je prišlo sredi decembra, poudarjal, da je poslopje sodobno, tehnološko opremljeno in povsem prenovljeno. Za sanacijo azbestnih vlaken bodo potrebni štirje meseci; iz zdravstvenega podjetja sicer poudarjajo, da ni nobene nevarnosti za osebje bolnišnice in za bolnike. Na 15. strani 2 Četrtek, 15. januarja 2009 ALPE-JADRAN / Na fotografiji Živa Gruden in Suzana Pertot med predavanjem v dvorani špetrskega občinskega sveta nm špeter - Številna publika na predavanju v okviru Beneških kulturnih dnevnov Jezik od manjšinske do hibridne identitete O povezavi med jezikom in identiteto je predavala psihologinja Suzana Pertot ŠPETER - Povezava med jezikom in identiteto je bila glavna tema četrtega srečanja v okviru letošnjih Beneških kulturnih dnevov. Kljub zahtevni temi je špetr-sko občinsko dvorano tudi tokrat napolnila množica poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanju psihologinje in raziskovalke Suzane Pertot (druga predavateljica, prof. Renata Kodilja, je zbolela). Pertotova je najprej spregovorila o tem, kaj psihologi in sociologi pojmujejo z izrazom identiteta. Če je pri psihiatriji, psihanalizi in določenih strujah psihologije identiteta ena sama, pa za novejše struje in sociologijo na primer velja, da je identitetnih opcij več. Posameznik je lahko tako obenem uradnik, oče, Slovenec in tako naprej. Ljudje z jezikom izražajo miselne predstave o sebi in se tako v bistvu predstavljajo drugim, jezik pa vsekakor ni edini pokazatelj določene družbene identitete. Ima pa tudi strateško vlogo, ker se prilagaja okoliščinam oziroma spremenljivim družbenim vlogam in ima neke vrste posredovalno funkcijo med različnimi vidiki identitete. Jezik je tudi eden izmed tistih elementov, ki združuje ljudi, ki čutijo, da pripadajo isti skupini. Pri tem gre pravzaprav za namišljeno pripadnost neki skupnosti, ki jo veže več elementov, saj se pripadniki v glavnem sploh ne poznajo med sabo. To velja na primer za narod oziroma na-cijo. Regionalne in etnične identite so namreč arbitrarne delitve ljudi. So pa zelo blizu realnosti, ker jih ljudje doživljajo kot take. Ko predstavlja jezik narodno identiteto dobi še dodaten simbolen pomen, ki presega samo njegovo rabo. Postane namreč del identitete in se prepleta s predstavami o narodu. Ko je določen jezik del identitete, ima posameznik do njega predvsem afektiven odnos. To se dogaja predvsem zato, ker se ga ponavadi nauči od staršev. V odnosu z njimi otrok namreč ponotranji njihov jezik in mu pripiše afe-ktivno valenco, ki je drugi jeziki, pa čeprav jih lahko tudi brezhibno obvlada, nimajo. Dvojezični otrok ima afektiven odnos do obeh jezikov, ki ju govorijo njegovi starši, in čuti, da pripada obema skupnostma. Posameznik pa je lahko član določene skupnosti samo, če ga tudi ostali pripadniki priznavajo za svojega. Dvojezični govorec se v svojem življenju v bistvu stalno v svoji psihi stalno pogaja, kateri jezikovni kod bo uporabljal. Ponavadi postane eden od jezikov večinski, drugi pa manjšinski. Na ozemljih, kjer živijo manjšine, pa obstaja še neka tretja opcija. Gre za ta-koimenovano hibridno identiteto. S časom se ustvari nek tretji prostor (in between), v katerem fiksne identitete nimajo premoči in se zato spremenijo tako kulturni simboli kot jezik. Primer take identitete so tudi tržaški Slovenci, med katerimi marsikdo poudarja, da seveda ni Italijan, prav tako pa se ne identificira s Slovenci iz matice. O tem je Pertotova tudi izvedla raziskavo, kot predmet raziskovanja pa izbrala identitetne opcije očetov. Te so bile Slovenec iz zamejstva (z različnim odnosom do Italijanov, nekateri jih namreč ne marajo, drugi pa poudarjajo, da med Slovenci in Italijani ni več sovraštva), Slovenec in Italijan istočasno, a bolj Slovenec, Slovenec in Italijan, svetovljan ter drugo. Predvsem pri starejših je bila opazna potreba po istovetenju s slovenskim oziroma še prej z jugoslovanskim prostorom. Ob koncu je Pertotova omenila še zanimivo raziskavo, ki jo je izvedla med bivšimi učenci dvojezične šole v Špetru. Vprašala jih je, če bi tudi svoje otroke vpisali na isto šolo in zakaj. Odgovori so bili zelo razveseljujoči, saj bi skoraj 90% anketirancev tudi svoje otroke vpisali na dvojezično šolo: 40,4% zato, da se naučijo tudi slovensko, 21,1%, ker se čutijo Slovenci oziroma Benečani, 1,7% iz ideološko političnega prepričanja, 14%, ker je to najboljša šola v okolici, 22,8% pa pravega razloga ne pozna. (T.G.) celovec - Po smrti 13-letnega slovenskega smučarja Promocija rabe čelad V • ^ V • V V«| za večjo varnost na smuciscin CELOVEC - Smrtna nesreča 13-let-nega fanta iz Slovenije konec preteklega tedna v smučarskem središču Bad Kleinkirchheim je na Koroškem sprožila vrsto pobud za večjo varnost pri smučanju oz. na avstrijskih smučiščih. Cilj vseh je, da smučarji v čim večjem številu uporabljajo čelade - ne glede na starost. Ker zaenkrat primernega zakona o obvezni uporabi čelade v Avstriji še ni, je referat za zdravstvo in šport pri koroški deželni vladi začel z akcijo pod geslom »uporabljati čelado, zaščititi glavco«, kot botra široko postavljene akcije pa je uspelo pridobiti dva vrhunska koroška športnika, aktivnega smučarja-slalomista Rainerja Schonfelderja iz Pliberka ter nekdanjo zmagovalko v svetovnem pokalu Sabino Egger iz Štebna pri Globasnici. Kot je napovedal deželni svetnik za zdravstvo in šport Peter Kaiser na tiskovni konferenci v Celovcu, bodo že v naslednjih dneh po vseh koroških smučiščih postavili transparente s pozivom, naj vsi - tako mladi kot starejši - pri smučanju uporabljajo čelade. Akcijo pa bodo podprli tudi z oglasi v časopisih, radiu in na televiziji. Predsednik Mednarodne smučarske zveze FIS Gianfranco Kaspar pa bo v naslednjih dneh prejel pisno pobudo, da obstoječim desetim pravilom FIS za smučanje dodajo še enajsto: uporabo čelade! Že v torek je koroška deželna vlada soglasno sprejela resolucijo, v kateri poziva av- strijsko zvezno vlado, naj čim prej pripravi zakon, po katerem naj bi bila uporaba čelade obvezna brez vsakršne starostne omejitve, veljala pa naj po celi Avstriji. Ivan Lukan celovec - Do konca junija bodo stekle slovenske oddaje ORF bo začela oddajati tudi za štajerske Slovence manjšina SSO pred novimi izzivi in nalogami GORICA - Prvo zasedanje novoizvoljenega izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij je bilo v glavnem posvečeno soočenju z novimi izzivi, ki jih danes terja moderna organiziranost naše družbe. Po uvodnih smernicah, ki jih je nanizal v svojem posegu predsednik Drago Štoka, se je razvila izredno zanimiva razprava, v katero - kot beremo v sporočilu za javnost - so posegli sko-ro vsi člani izvršnega odbora, pa tudi člani nadzornega odbora in razsodišča. Iz te razprave so izšli konkretni predlogi, na podlagi katerih naj bi v bodoče organiziranost SSO še okrepila, postala učinkovitejša navznoter, predvsem pa plodnejša v stalnih stikih in odnosih s svojimi članicami. Tako s članicami, ki so zgodovinsko vključene v delovanje SSO, kakor tudi skupnih članic, katerih delo je zaradi svoje obsežnosti in važnosti v skrbi tako SSO kot SKGZ in se zato morata obe krovni organizaciji skupno zavzemati za rešitev oz. soočenje s problematiko skupnih ustanov oz. društev. V nadaljevanju seje je potem prišlo do soglasnega sklepa, da se za posamezne sektorje dejavnosti ustanovi pristojne komisije strokovnega sveta, ki naj postanejo senzibilna telesa pri soočenju, analiziranju in sklepanju predlogov, ki zadevajo razne naše aktivnosti. Gre za čimprejšnjo ustanovitev strokovnih svetov, ki naj živo spremljajo problematiko na kulturnem, socialnem in mladinskem področju; nadalje bodo strokovni sveti intenzivno spremljali delovanje naše šolske problematike kakor tudi športnega udejstvovanja. Gospodarski komisiji, ki je že nekaj časa aktivna, se bo pridružila tudi posebna komisija za statut SSO in njegovo eventuelno posodobitev. Prav tako je prišlo do soglasnih sklepov, da se izvršni odbor tudi preko kolegija svojega predsedstva občasno, po potrebi, a tudi v kontinuirani obliki srečuje s predstavništvom SKGZ, kakor tudi s predstavništvom Slovenske skupnosti, Enotne liste ter Narodnega sveta koroških Slovencev. Ob zaključku je izvršni odbor pozval vse svoje članice in predstavnike društev, da se udeležijo zimskega zasedanja Sveta SSO, ki bo v sredo, 28. januarja na sedežu slovenskih organizacij v Devinu. CELOVEC - Avstrijska državna ra-diotelevizija ORF bo najkasneje do konca junija letos začela oddajati radijski in televizijski program za slovensko manjšino na avstrijskem Štajerskem. Razširili bodo namreč frekvenco, na kateri na avstrijskem Koroškem 12-urni dnevni program oblikujejo slovensko uredništvo ORF ter zasebni radijski postaji Radio dva in Agora. ORF bo tako tudi za slovensko manjšino na avstrijskem Štajerskem začel izpolnjevati zakonsko obveznost o zagotavljanju medijske oskrbe v jezikih manjšin. Dnevni radijski spored, ki ga oddajajo iz studia v Celovcu na avstrijskem Koroškem, bosta dopolnjevala dva honorarna sodelavca ORF, ki bosta poročala tudi o dogajanju med štajerskimi Slovenci. Program bo potekal na frekvenci, ki je v lasti Radia dva in družbe Agora. ORF namreč od marca 2004 skupaj z omenjenimi radijema oblikuje celodnevni slovenski radijski spored med 6. uro zjutraj in 18. uro zvečer. ORF bo poleg tega na jugu avstrijske Štajerske, zlasti na območju Lučan, Radgone in Sobote, oddajal tudi nedeljsko polurno televizijsko oddajo Dober dan, Koroška, ki prav tako nastaja na slovenskem uredništvu ORF v Celovcu. Pred začetkom oddajanja, ki je predvideno najkasneje do konca junija letos, je sicer treba urediti še nekaj tehničnih vprašanj. Med drugim gre za formalno pridobitev radijske frekvence na avstrijskem Štajerskem, ki je že rezervirana. Slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem bo s tem prvič dobila redno medijsko oskrbo v slovenskem jeziku, saj doslej ni imela niti tiskanega glasila z rednim izhajanjem. Štajerski Slovenci, ki živijo predvsem v tako imenovanem radgonskem trikotniku in na območju Sobote, so poleg koroških Slovencev omejeni v 7. členu Avstrijske državne pogodbe (ADP), vendar je Avstrija doslej njihovo zaščito večidel popolnoma zanemarjala. Šele od leta 2004 imajo svojega predstavnika v sosvetu za slovensko narodno skupnost, posvetovalnem organu pri uradu avstrijskega kanclerja. (STA) gf. ¥ ftCWiMI AljrDfIVHA FEMJ vrwEiU, GIUL'1 Glavna direkcija za kmetijske, naravne, gozdne vire in gorske predele Služba za ribištvo in akvakulturo Evropski sklad za ribištvo (FEP - Fondo Europeo Pešca) 2007-2013 Odobritev finančnega načrta in razpisov za pridobitev pomoči za ukrepe, ki se nanašajo na akvakulturo ter predelavo in prodajo ribiških proizvodov Obveščamo, da s sklepom Deželnega odbora št. 2883 z dne 18. decembra 2008, objavljenim v Uradnem listu Dežele (B.U.R.) št. 53 z dne 31. decembra 2008, so bili odobreni, v okviru Dokumenta Avtonomne Dežele Furlanije Julijske krajine za Izvedbo posegov, ki jih predvideva Evropski sklad za ribištvo nanašajoč se na Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006, finančni načrt 2008 in razpisi za pridobitev pomoči za ukrep 2.1 - podukrep 1 „Proizvodne investicije v sektorju akvakulture" in za ukrep 2.3 „Investicije v sektorjih predelave in prodaje". Za financiranje je bilo dodeljenih 250.000 € za akvakulturo In 258.882 € za predelavo in prodajo ribiških proizvodov. Prošnje je treba predstaviti najkasneje do 2. marca 2009 z uporabo dokumentacije, ki je na voljo na spletni strani Avtonomne Dežele Furlanije Julijske krajine www.regione.fvg.it. Direktor službe dr. Marina Bortotto / ALPE-JADRAN Sobota, 17. januarja 2009 3 nova gorica - Seja Slovenske manjšinske koordinacije »Sprava je v krepitvi sodelovanja, ne v večnem sporu o zgodovini« Na zasedanju tudi minister Boštjan Žekš in novogoriški župan ter poslanec Mirko Brulc NOVA GORICA - »Za slovenske manjšine v Italiji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski je najboljša oblika sprave okrepljeno sodelovanje med temi državami in Slovenijo. Spori in disputi o polpretekli zgodovini ne peljejo nikamor oziroma povzročajo le nova nesoglasja, v katerih bodo manjšine - kot vedno - največ na-stradale.« Predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) Rudi Pavšič je včeraj v Novi Gorici, ki je gostila vodstvo te zveze, meril besede, njegovo sporočilo pa je jasno: sprava ne more biti nekaj, kar ločuje in dviguje "temperaturo" med državami, ampak proces, ki mora temeljiti na solidnih temeljih.»Spravo, ki je preveč izrabljena beseda, si nekateri zamišljajo kot politično rento, zato takšno pojmovanje sprave odklanjamo kot nekoristno in škodljivo,« je dejal Pavšič. Slovenci v štirih državah so zainteresirani, da ima Slovenija čim boljše odnose s temi državami in da se okrepi čez-mejno sodelovanje. V našem prostoru (relacija Italija-Slovenija-FJK) je stanje na tem področju vse prej kot spodbudno. Zato bi bil dober »spravni korak« že dejstvo, da se ob nekdanji meji vzpostavijo normalni odnosi gospodarskega in kulturnega sodelovanja, ki danes precej šepajo. Slomak se je v Novi Gorici sestal na povabilo tamkajšnje Evropske hiše. Na novinarski konferenci po seji je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš srečanje označil kot pozitivno, saj se je seznanil s »skoraj enotnimi« stališči glede »aktualnih in perspektivnih« problemov slovenskih manjšin. »Vsi pogledi so nam domači in jih podpiramo,« je poudaril. Opozoril je, da njegovo ministrstvo ni edino, ki skrbi za Slovence v zamejstvu, ampak je le neke vrste posrednik, ki skuša doseči, da bi se s to problematiko ukvarjala vsa ministrstva. Kljub trenutno »bolj Vladni sekretar Boris Jesih, minister Boštjan Žekš in predsednik Slovenske manjšinske koordinacije Rudi Pavšič na srečanju v Novi Gorici bumbaca ali manj kritični situaciji« Žekš verjame v »svetlo prihodnost«. Predstavniki Slomaka so ministru predstavili predloge o nadaljnjem sodelovanju s slovenskimi vladnimi in parlamentarnimi institucijami. V zvezi s pobudo, da bi bili predstavniki manjšine stalno prisotni pri delu parlamenta, kar je podprl tudi novogoriški župan in podpredsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Mir- ko Brulc, je minister dejal, da je to »stvar dobre volje«. Glede predloga o članu parlamenta iz vrst slovenskih manjšin pa je poudaril, da je to »daljša zgodba«, povezana s spremembo zakona, a »načelno bi bilo to v redu«. Pavšič je Novo Gorico izpostavil kot občino, ki je pokazala kako se premaguje mejo in utrjuje vezi z manjšino. V Slomaku pričakujejo, da se čim prej sestavi vladni sosvet za manjšine, ki ga vodi premier Borut Pahor. Žekš je glede tega dejal, da bo sestava tega telesa ostala nespremenjena in da bodo v njem še naprej Slovence v Italiji zastopali SSO, SKGZ in Slovenska skupnost. V manjšinski koordinaciji želijo da Slovenija investira v mlajše generacije pripadnikov slovenske manjšine, skrb za slovenski jezik in ter gospodarsko infrastrukturo manjšine. Manjšina, ki nima svojega gospodarstva je odvisna od dnevne politike, s čimer izgublja »željo po življenju«, je poudaril Pavšič. Sicer pa se v Slomaku strinjajo z vsebino pisma, ki ga je Evropska hiša Nova Gorica naslovila na premierja Pahorja, Žekša, zunanjega ministra Samuela Žbogarja in predsednika državnozborske komisije za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu Mira Petka. V pismu ugotavljajo, da se položaj slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih država ne izboljšuje, ampak celo nazaduje. Ponudba velja do 28. januarja 2009 ' ib * RABOJEZ (TS) - S. P. di Farnei 40/b TRST (TS) - Ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - Ulica Terza Armata Pri nas si v družinskem krogu. 4 Četrtek, 15. januarja 2009 GOSPODARSTVO energetika - Projekt za gradnjo plinovoda Južni tok čez slovensko ozemlje Slovenija in Gazprom bosta pospešila pogajanja Direktorja ruskega energetskega koncerna Alekseja Millerja je sprejel tudi Türk LJUBLJANA - Slovenija in ruski energetski koncern Gazprom bosta pogajanja glede plinovoda Južni tok, ki sicer potekajo že več mesecev, intenzivirala. O tem projektu še ostaja nekaj odprtih vprašanj, obe strani pa se bosta zavzemali za rešitve, ki bodo v interesu obeh. Južni tok je bil glavna tema pogovorov v okviru obiska generalnega direktorja Gazproma Alekse-ja Millerja v Sloveniji. Kot je po srečanju premiera Boruta Pahorja z Miller-jem - slovensko stran sta na pogovorih zastopala tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in v.d. direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač -dejal Lahovnik, gre pri odprtih vprašanjih za resna vsebinska vprašanja. »Pospešena dinamika je dogovorjena, težko pa komentiram, ali bo prišlo do sporazuma ali ne,« je dejal Lahovnik. Če se bosta Slovenija in Gazprom uspela dogovoriti glede odprtih vprašanj, pa bo Lahovnik kot resorni minister vladi predlagal, da izreče stališče o sporazumu, ki ga mora nato ratificirati še državni zbor. Razmere, ki zadevajo realizacijo projekta Južni tok, je Miller pregledal tudi s predsednikom republike Danilom Türkom. »Slovenija je nedvomno zainteresirana, da se projekt uspešno nadaljuje, bodo pa glede tega še potrebni nadaljnji pogovori,« je po srečanju poudaril Türk. Predsednik republike meni, da je projekt za Slovenijo strateškega pomena, zato je v najkrajšem času potrebno storiti vse, da se razjasnijo odprta vprašanja in sprejmejo ustrezne odločitve, je v pogovorih z Millerjem poudaril Türk. Slovenija lahko po Millerjevih besedah postane tranzitna država za dobavo plina z Madžarske do Italije. »Naši tuji partnerji, kupci, dajejo vedeti, da moramo predvidene zmogljivosti povečati, prav tako moramo povečati predvidene količine plina,« je dejal Miller. O konkretnih številkah ni želel govoriti, saj je to preuranjeno, so pa številke omenjali na pogovorih. Beseda je sicer tekla predvsem o potrebnih korakih, ki jih morata storiti obe strani, da se prek pogajanj sklene medvladni sporazum. »Predvsem smo se dogovorili, da bodo naše delovne skupine nadaljevale s svojim delom,« je še povedal Miller in pogovore ocenil kot »zelo konstruktivne«. Slovenija si po Türkovem prepričanju pri razreševanju in presoji teh kriza - Videmski industrijci Vlada bi morala narediti več za podjetja VIDEM - Po oceni predsednika združenja videmskih industrijcev Adriana Lucija bi lahko vlada s finančnim zakonom za leto 2009 naredila več za podjetja. »V normalnih gospodarskih razmerah bi podjetniški krogi finančni zakon, ob ustrezni korekciji glede davčnih kreditov, lahko tudi pozitivno ocenili. Toda nahajamo se v neugodnem konjunkturnem trenutku. V težavnih razmerah, kot so zdajšnje, bi bila morala vlada narediti več,« je povedal Luci na nekem gospodarskem simpoziju v Vidmu, ki se je začel z minuto molka v spomin na umrlega predsednika deželne Confindustrie Adal-berta Valdugo. Za relansiranje italijanskega gospodarstva je po Lucijevem mnenju potrebno pospešiti delovanje podjetniškega sistema, še posebno predelovalne industrije, in skrbeti za konkurenčno rast italijanskih podjetij na mednarodnih trgih. »Da to dosežemo, je treba znižati davčni pritisk na podjetja,« je nadaljeval predsednik videmskih industrij-cev. »Potrebni so instrumenti za spodbujanje vlaganj, neke vrste nov zakon Tremonti s stabilno zasnovo, kjer bodo spremenljivi samo odstotki. Potrebujemo instrumente, ki bodo spodbujali kapitalizacijo podjetij, in ne takih, ki penalizirajo podjetja, ki se zadolžujejo. Potrebni so instrumenti za pospeševanje odpravljanja terjatev, ki jih imajo podjetja do države in javnih ustanov, kajti določila, ki jih vsebuje protikrizni dekret, se nam ne zdijo dovolj učinkovita,« je nadaljeval Luci. »Vse to, ali vsaj del tega bi bila podjetja rada našla v finančnem zakonu. Ne glede na to, pa nam ostaja upanje, da bo vlada v bližnji prihodnosti znala upoštevati pričakovanja podjetij v optiki podpiranja majhnih in srednjih podjetij in relansiranja celotnega italijanskega ekonomskega sistema,« je bil na koncu optimističen predsednik videmskih industrijcev. T Predsednik slovenske vlade Borut Pahor sprejema direktorja Gazproma Alekseja Millerja ansa vprašanj ne sme dovoliti nepotrebnega odlašanja. Z odločitvijo o zagotovitvi poteka trase plinovoda Južni tok preko našega ozemlja od meje z Madžarsko proti Italiji bi postavitev plinskih terminalov v Jadranskem morju blizu slovenske obale postala nesmiselna. S plinovodom Južni tok bo Slovenija tudi povečala svojo energetsko in siceršnjo varnost, utrdila svoj položaj v Evropi in prispevala k energetski stabilnosti v evropskem prostoru. Drugi idejni projekti na tem področju časovno ne konkurirajo projektu izgradnje plinovoda Južni tok, še meni predsednik republike. Slovenija je Millerjev obisk izkoristila tudi za pogovor o reševanju ukrajinsko-ruskega plinskega spora, zaradi katerega država že enajsti dan zapored ne prejema ruskega plina. Premier Pahor je Millerju izrazil slovensko nezadovoljstvo zaradi motene oskrbe z ruskim plinom in izrazil pričakovanje, da se spor med Rusijo in Ukrajino čimprej reši. Pahor je tudi dejal, da Slovenija in ostale članice EU ne morejo biti razsodniki ne talci nerešenih vprašanj med Rusijo in Ukrajino, Slovenija pa bi raje od zagotovil videla, da bi plin znova začel nemoteno pritekati. »Pričakujemo, da bo dobava plina čimprej zagotovljena in nemotena,« je dejal Lahovnik. Dodal je, da nas »ta t zgodba uči, da moramo zmanjševati svojo energetsko učinkovitost samo od enega vira«. Miller je poudaril, da bo Gazprom z dobavo plina zahodni Evropi začel takoj, ko bo Ukrajina odpravila plinsko blokado. »Ukrajina naj preneha s to blokado,« je poudaril. Prvi mož Gazproma, sicer meni, da bi lahko bil oblikovan konzorcij evropskih podjetij, ki bi kupoval tehnološki plin, potreben za tranzit plina prek ukrajinskih plinovodov. Vprašanje tehnološkega plina, potrebnega za vzdrževanje zadostnega pritiska v plinovodu za tranzit plina, je, kot je znano, osrednje jabolko spora med Rusijo in Ukrajino, ki je pri-vedel do prekinitve dobave ruskega plina Evropi prek Ukrajine. Ukrajina zahteva, da ta plin zagotovi Rusija, ta pa se s tem ne strinja. »Konzorcij lahko zakupi te količine plina in jih dobavi, nato pa bo Gazprom nadaljeval pogovore z ukrajinskim Naftogazom,« je povedal Miller. Kot je poudaril Miller, je Rusija storila vse za podpis pogodbe glede plina z Ukrajino, a ta ni podpisana in plin se ne dobavlja. Kljub temu, da je nekdo v Ukrajini po njegovih besedah očitno preprečil sklenitev dolgoročne pogodbe med Gazpromom in Naftogazom, bo Gazprom nadaljeval pogajanja z Ukrajino. (STA) trgovina - V Trstu V ponedeljek predstavitev franšizinga TRST - Trst bo v ponedeljek (od 10. do 18. ure v prostorih Trgovinske zbornice) gostil prvo izvedbo »roadshowa«, potujoče predstavitve franšizinga, ki ga prirejata združenji Assofranchising in tržaški Confcommercio pod naslovom Fran-šizing, uspešnica moderne trgovine - Si želiš uspeha tudi ti? Cilj pobude je sensibi-lizirati potencialne interesente, da se podajo v to dejavnost, ki pomeni upravljanje trgovin na osnovi franšizne pogodbe. Tržaške predstavitve se bodo udeležili nekateri najvidnejši člani združenja As-sofranchising, ki delujejo na osnovi te formule, kot so Synchro, Shockabab, Profes-sione Casa, Naturallook, Mondo Energetico, Maison Decor, MBE - Mail Boxes Etc, Infortunistica Taddia, Frigerio Viaggi Network, Cellulopoli in Burger King. Sicer pa predstavitev v Trstu ni naključna, saj je tukajšnji Confcommercio že pred šestimi meseci odprl posebno informativno točko o tej vrsti trgovine, kjer lahko tisti, ki bi radi spremenili svojo trgovsko dejavnost v franšizno, ali odprli novo s formulo fran-šizinga, dobijo vse potrebne informacije. Velika bela vina iz FJK na »obisku« v Rimu TRST - Danes in jutri se bo v 17 rimskih enotekah in v štirih enotekah v Laciju predstavilo 67 proizvajalcev belega vina iz Furlanije-Julijske krajine, med katerimi so tudi vidni slovenski vinarji. Degustacije organizirajo Slow Foodi iz Lacija, Rima in iz Furlanije-Julijske krajine, predstavitev pa je finančno podprla Dežela FJK. Kot pravijo organizatorji, bo dogodek ponudil enkratno priložnost za primerjavo značilnosti belih vin, ki imajo 55-odstotni delež v deželni vinski produkciji in gredo od avtohtonih vrst - rumene rebule, malvazije, furlanskega verduzza, ramandola in piccolita, do mednarodnih vrst, kot so sivi pinot, beli pinot, chardonnay in sauvignon. Na degustacijskih pultih bodo še nekatere druge posebnosti iz FJK, kot pršut konzorcija San Daniele, Morgantejev kuhan pršut Praga, gosje specialitete Jolande de Colo in sir konzorcija Montasio. Cene ladijskega prevoza padle na ničlo TRST - Dramatičen padec trgovske dejavnosti med Azijo in Evropo je med ladijskimi prevozniki, ki so vse do lanske jeseni mastno služili, sprožil pravi boj za preživetje. Ta se je v zadnjih dveh mesecih zaostril do take mere, da so ladjarji menda zdaj pripravljeni prevažati blago brez zaslužka, le za pokritje stroškov goriva, tako da ladje ne stojijo. Tako dramatične razmere v ladijskem prevozu se seveda prenašajo na pristanišča, v katerih je po lanskih rekordih v zadnjih mesecih vse manj dela. Poročali smo že o velikem padcu pre-tovora v tržaškem in tržiškem pristanišču, bolj optimistični pa niso niti v koprskem. V Sloveniji raste brezposelnost (6,7%) JUBLJANA - Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je novembra lani glede na oktober zvišala za 0,1% in je znašala 6,7%, je objavil državni statistični urad. Gre najbrž za prve posledice neugodnih gospodarskih razmer, ki nekoliko z zamudo sledijo svetovni finančni krizi, ocenjujejo na uradu. Stopnja registrirane brezposelnosti je novembra znašala 6,7%, pri čemer se je za moške zvišala za 0,1% na 5,7%, pri ženskah pa je ostala pri 7,9%. EVRO 1,3270 $ +1,41 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. januarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 16.01. 15.01. ameriški dolar japonski jen 1,3270 120,11 9 0732 1,3085 116,97 8,9453 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 43,1521 64 3990 42,2892 63,8290 IliUlJjlVa 1 UUlJa danska krona hritancU ti int 7,4515 0 88930 7,4512 0,89660 Ul 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 10,7665 92125 10,9925 9,4275 1 1UI VCJIVU IVI Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 27,170 1 4863 27,308 1,4725 jVIV-CIIjM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i tnrint 15,6466 277,90 15,6466 281 45 1 1 IOU£.C11 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,1805 1 6434 4,2296 1,6373 Kol IOUJM UUlOl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,9611 1,9558 1,9818 1 9558 UUlUdlolVI ICV romunski lev II1y\\/ckI litac 4,2790 3,4528 4,3000 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7039 3,0853 0,7043 3 1307 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1333 290,00 21197 LUI JIVCI 111 o hrvaška kuna 7,3821 7,3645 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 16. januarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,35938 1,1425 1,58875 1,89 LIBOR (EUR) 2,10938 2,45 2,53125 2,61275 LIBOR (CHF) 0,30333 0,55833 0,70167 1,00167 EURIBOR (EUR) 2,116 2,453 2,531 2,615 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 20.316,65 € +589,38 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. januarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,30 IMTCDCI IDr»DA Q iT) +2,50 +1 26 KRKA 1 1 IKA KOPER 53,49 24,81 +3,97 +2,14 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 166,97 275,50 +1,80 +2,93 TELEKOM SLOVENIJE 124,00 +1,72 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 60,00 AERODROM LJUBLJANA 27,65 DELO PRODAJA - ctni +1,36 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A DCM7 ")") CO _n 7Q NOVA KRE. BANKA MARIBOR lk/11 imdtcct 9,61 +0,52 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 46,52 12,89 +1,33 +1,66 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 242,49 1,01 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,83 +2,37 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 16. januarja 2009 +1,7"! delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,290 6,05 1211 -0,15 +2,11 +1 34 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,842 1 304 -0,72 -2,54 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,097 0,987 -2,38 +0,92 EDISON ENEL ENI 4,31 16 79 +0,76 +3,26 FIAT FINMECCANICA 4,71 11 48 -4,07 +2,23 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,07 2,07 +5,43 -2,47 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,475 15 46 +2,38 -0,90 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 11,31 3,9975 -1,57 +0,63 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,42 1,181 +1,64 -0,92 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,254 9,46 -1,36 +10 71 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 11,83 3,977 +0,25 -0,56 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,30 1,058 -1,09 -0,75 TENARIS TERNA 7,825 2,382 +4,06 +0,95 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,597 1025 -3,79 -2 10 UNICREDIT 1,556 +2,44 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 35,90 $ -1,67 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. januarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.888,27 906,67 +2,10 +2,53 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.790,72 984,24 +1,61 -0,38 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.565,03 508,79 +0,07 -0,53 dcica 1 j, dcuuidu SRX, Beograd BIFX Sarajevo 232,93 2.111,62 +0,65 +0,27 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.025,69 2.184,45 -0,09 +0,71 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.281,22 1.529,33 +0,84 +1,16 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 850,11 853,3478 4.366,28 4.147,06 4.147,06 +0,75 -1,03 +0,68 +0,63 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.016,75 1.732,94 +0,70 +2,249 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 842,1 2.281,45 +1,26 +1 05 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.230,15 1.730,45 13.255,51 1.954,44 9.323,59 +2,578 +1,548 +0,095 +1,783 +3,06 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 17. januarja 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Koalicija nesoglasij štiri plus ena Vojko flegar Stranke slovenske vladne koalicije so se ta teden opremile s sporazumom o medsebojnem sodelovanju in o sodelovanju v vladi in državnem zboru, precej dolgim (ne le po naslovu) političnim aktom, ki so ga podpisali voditelji poslanskih skupin štirih vladnih strank. Da je bilo treba slabe tri mesece po podpisu koalicijske pogodbe podpisati še en papir o sodelovanju, samo po sebi kaže, da ima koalicija precejšnje težave sama s seboj. Najbolj neprizanesljivi analitiki, ki pa morda malce nepričakovano niso iz opozicijskih vrst, menijo celo, da je začela »pokati od trdnosti«, bolj zajedljivi pa, da pravzaprav ne gre samo za koalicijo štirih strank, ampak koalicijo štirih strank in predsednika vlade. Slednjemu, Borutu Pahorju, namreč nikakor ne zmanjka zamisli, s katerimi ne preseneča (bolj ali manj neprijetno) le drugih treh partneric, ampak celo lastno stranko. Vrh vladnih strank, sklican manj kot dva meseca po inavguraciji vlade, je z uvodoma omenjenim sporazumom tovrstne težave posredno priznal, na drugi strani pa jih poskušal zanikati in odpraviti. Kaj veliko ni pomagalo, kajti že tri dni kasneje je gospodarski minister Matej Lahovnik zavrnil premierovo naknadno povabilo, naj kot podpredsednik operativno vodi vladni energetski svet. Predsedovanje temu svetu, ki naj bi pomagal vladi priti do energetsko-pod-nebne strategije »v duhu« bruseljskega svežnja ukrepov za dolgoročno vzdržno in okoljsko sprejemljivo energetsko politiko, je Pahor pridržal zase, za podpredsednika pa sprva predlagal enega vplivnejših članov lastne stranke, ki doslej po posebnem ukvarjanju in poznavanju energetske in okoljske problematike ni bil znan. V koalicijski stranki, iz katere prihaja minister Lahovnik, so bili kajpak rahlo užaljeni in začudeni nad »strokovnostjo« izbire, Pahor pa je nato svoj predlog umaknil in kot podpredsednika povabil za energetiko tudi sicer pristojnega ministra, katerega sprva niti za člana ni predvidel. Zdaj je premier dobil košarico od ministra, s čimer se je občutek, da so koalicijske stranke povsem razglašene, še okrepil. Omenjeni primer namreč ni prvi iz vrste kadrovskih (in drugih) potez nove vlade, ki je pokazal, da si stranke pod Odgovornostjo za spremembe in Novo politiko, kakršna so bila predvolilna gesla, predstavljajo precej različne zadeve. Že konec lanskega leta je veliko nejevolje dela premierovih socialdemokratov in druge največje vladne stranke Zares zbudilo bliskovito imenovanje novega prvega menedžerja največje slovenske (državne) banke NLB; tega negodovanja pri liberalnih demokratih, za katere je novi prvi bančnik septembra kandidiral na parlamentarnih volitvah, seveda ne razumejo. Zaradi številnih zapletov se je vlada na seji ta teden nazadnje odločila zamrzniti vse kadrovske posege v podjetja, banke in zavarovalnice, v katerih ima pomemben solastniški delež. Moratorij naj bi veljal, dokler se novoustanovljeni kadrovsko-akreditacijski svet, sedemčlansko posvetovalno telo za sestavljanje nabora kandidatov za posa- mezna nadzorniška mesta v omenjenih podjetjih, ne bo »postavil na noge«. S tem svetom, kratko imenovanim Kas, se hoče vlada izogniti pastem favoriziranja političnih kadrov oziroma klientel-izmu in strankarskemu nepotizmu. Dvomov, da se ji bo to posrečilo, ne manjka, kajti na drugi strani je vlada sprožila kampanjo za zmanjšanje plač direktorjem državnih podjetij in sejnin njihovim nadzornikom. Najprej zlepa, na poziv, nato pa »z drugimi dovoljenimi sredstvi« hoče vlada v določenih primerih res nerazumno visoke plače, predvsem pa nagrade, znižati na raven, primerljivo z bruto plačo premiera. Ta znaša dobrih 6000 evrov bruto. Direktorji in nadzorniki bi se kajpak raje kot s predsednikom vlade merili z mened-žerji zasebnih podjetij, domačih in tujih, poleg tega pa opozarjajo, da se jim z znižanjem njihove plače podre ves sistem nagrajevanja v podjetju. Kakor se je začela, kampanja najbrž ne more prinesti nič dobrega. V še najboljšem primeru bo, kot že nekaj podobnih v preteklosti, počasi potihnila, v najslabšem bo povzročila negativno kadrovsko selekcijo, podobno tisti v državni upravi, ki zaradi togega tarifnega sistema in hkratne »dosmrtnosti« zaposlitve ni privlačna za tiste, ki bi radi delali, ampak tiste, ki hočejo zgolj službo. Drastično zniževanje plač državnim menedžerjem je v času krize resda volivcem všečna poteza, a bo k smotrnosti porabe davkoplačevalskega denarja prispevala komaj kaj več kot kave in kosila, ki jih premier Pahor zase in svoje goste plačuje iz lastnega žepa. posvet - V torek O čezmejnem sindikalnem pogajanju Primerjava med obema pogajalskima modeloma in uvajanje socialnih amortizerjev v Italiji in Sloveniji v luči mednarodne krize, ki je že prizadela obe državi, so teme mednarodnega seminarja »Kolektivno pogajanje in sodelovanje na čezmejni ravni«. Seminar organizirata Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Medregijski sindikalni svet (MSS) Furlanija Julijska krajina-Slovenija. Potekal bo v torek, 20.1.2009 v hotelu Jolly v Trstu. Srečanja, ki sta ga podprli Evropska komisija in Dežela Furlani-ja Julijska krajina, se bodo udeležili tudi Walter Cerfeda, sekretar ETUC (Evropska konfederacija sindikatov), Roberto Treu, predsednik MSS, deželna odbornica za delo Alessia Rosolen, predstavniki deželnih sekretariatov CGIL CISL UIL in slovenskih nacionalni sindikatov ZSSS in KS 90. Seminar se bo pričel ob 9.30 z uvodnim referatom Roberta Treua, nato pa bo spregovorila od-bornica Alessia Rosolen. Svoja stališča bodo predstavili Renato Kneipp, član deželnega sekretariata CGIL in predstavniki slovenskih sindikalnih organizacij (Maja Konjar in Andreja Poje za ZSSS, Euro Brozič za KS 90), ki se bodo osredotočili na analizo pogajalskih modelov v Italiji in Sloveniji in na sistem uvajanja socialnih amortizerjev v obeh državah. V razpravi bodo nastopili še deželni sekretarji CISL in UIL, Giovanni Fania in Luca Visentini. Seminar se bo nadaljeval ob 14. uri, ko bo Ronald Jansen iz Evropske konfederacije sindikatov udeležencem predstavil sliko kolektivnega pogajanja v Evropi. Zaključke seminarja pa bo predvidoma okrog 16. ure strnil Walter Cerfeda. portorož - Nagrada F. Poganitschu Turistični ambasador Slovenije iz Koroške CELOVEC/PORTOROŽ - Eno najvišjih priznanj Republike Slovenije na področju turizma, naziv »turističnega ambasadorja Slovenije«, je tokrat šlo na avstrijsko Koroško. Prejel ga je koroški Slovenec Franz Poganitsch, listino pa so mu na slovesnosti v okviru 11. Slovenskega turističnega foruma v Grand hotelu Bernardin v Portorožu ob navzočnosti nad 200 uglednih osebnosti s področja turizma iz Slovenije in številnih drugih evropskih držav izročila minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in generalni direktor Direktorata za turizem R Slovenije Marjan Hribar. Franz Poganitsch (58), rojen v Glinjah pri Borovljah, absolvent Slovenske gimnazije v Celovcu in v začetku 70-tih let prejšnjega stoletja prvi izvoljeni občinski odbornik na slovenski listi v občini Borovlje, je danes direktor turistične agencije »Der Reiseclub« v Celovcu, podjetja, ki deluje v okviru deželne organizacije Združenja upokojencev Avstrije. Novi turistični ambasador je aktivno udeležen pri promociji slovenskega turizma v Avstriji že več kot četrt stoletja. Pričel je z organizacijo izletov in potovanj v Slovenijo že leta 1984, leta 1995 je ustanovil agencijo »Der Reiseclub«, preko katere še danes promovira upokojencem po vsej Avstriji slovenske turistične destinaci-je. Z izgrajeno mrežo Združenja upokojencev Avstrije (PVO) ustvarja v Sloveniji povprečno 130.000 nočitev letno, kar predstavlja preko 10.000 tisoč gostov letno. »V času aktivnega delovanja je torej ustvaril v Sloveniji preko 1,5 milijona tujih nočitev v slovenskih turističnih destinacijah,« je bilo izpostavljeno na slovesni podelitvi listine o njegovem imenovanju za turističnega ambasadorja Slovenije. Naziv turistični ambasador Slovenije prejmejo osebnosti, ki na mednarodnem trgu s svojo osebnostjo in ugledom nastopajo v vlogi ambasadorjev in s tem prispevajo k večji prepoznavnosti slovenske države in v okviru le-te njene turistične ponudbe na evropskem in globalnem trgu. Poganitscha je strokovna žirija uvrstila med štiri finaliste, pri glasovanju skoraj 100 najpomembnejših turističnih podjetij v Sloveniji po elektronski pošti pa ga je nato uvrstila prepričljiva večina na prvo mesto. Ivan Lukan SKLAD MITJA CUK SVETUJE Otrok ni predmet Na otroka moramo vedno gledati kot na samostojno osebnost, ki se sicer razvija, pa ji moramo že takoj, kot vsakemu drugemu sočloveku, odmeriti pravo mero spo-štljivosti in priznavati dostojanstvo. Velikokrat se ne dogaja tako. To opažamo ne le v ekstremnih situacijah, kot so lahko vzrok neznanska beda, brezobzirna vojna, kruta tradicija ali nizka raven omike, pač pa tudi med nami, v naši omikani družbi, zaradi dejanj, ki jih posameznik lahko izvaja, ne da bi bil dovoj pozoren do malega ali odraslega sočloveka. Včasih se zdi, kakor da bi otrok že s tem, da je otrok, ne imel pravice do svoje identitete. Še vedno je v nekaterih situacijah otrok prevečkrat obravnavan kot predmet. Morebiti zaradi tega, ker odrasli menimo, da se zaradi svoje kratke življenjske dobe, še brez izkušenj ne zaveda še prav življenja in dogajanja okoli sebe? Ali ker je pač tako nebogljen, da lahko kdorkoli prevlada nad njim? Ta dvom izhaja tudi iz opažanja, kako se ljudje odzivajo na tiste, ki so kronološko sicer polnoletni, zaradi drugih umanjkljajev pa ne bodo nikoli zares odrasli in se v družbi odzivajo in učinkujejo kot nebogljeni otroci. Še vedno preveč t.i. »normalnih« ljudi se do njih vede, kakor da bi bili ljudje z umanjklja-jem predmet, vreča ali paket, ki ga neprizadeto odložiš tu ali tam, samo da imaš mir pred njim. Toda vrnimo se k otroku. V nekem razvojnem obdobju je nenadoma opazen njegov strah pred osebami, katerim ne zaupa, ki so mu tuje. Občutek, da je nekdo tuj, pridobi otrok približno v osmem mesecu starosti. Nič nenavadnega ni, da se otrok, ki se je dotlej smehljal vsem in vsakomur, nenadoma, tako rekoč kar čez noč začenja obračati stran od tujcev, skriva obraz v gube mamine obleke in z govorico celega telesa kaže na svoje neugodje, ko se mu tuja oseba približa ali se ga skuša dotakniti. Miren je le s tistimi, ki jim najbolj zaupa. Velikokrat so to le starši. Morebiti se je že zgodilo tudi vam, da je zaradi takega otrokovega početja prišlo do zamere. Babica, ki jo je otrok videval poredko-ma, je naenkrat začela spadati med tujce in temu primerno se je vaš otrok do nje obnašal, ona pa je to zamerila - vam in njemu. Če je dotlej otrok babico sprejemal brez posebnega odpora, pa sedaj izboči spodnjo ustnico, povesi krajčke ust in začne neusmiljeno hlipati, medtem ko mu debele solze polzijo po ličkih, takoj ko se stara mama pojavi pri vratih in skuša priti bliže do njega ali ga celo prijeti v naročje. Kakor nas poučijo izvedenci, je strah pred tujcem ali nepotnano osebo povsem normalna faza v otrokovem razvoju. Zdi se celo, vendar doslej še niso popolnoma pojasnili delovanja, da pride do strahu pred tujci zaradi neke vrste porušenja že ustaljenega sistema, ki je nastal v možganih. Vsekakor pa strokovnjaki menijo, da je strah pred tujci pomemben korak v posameznikovem zdravem razvoju. Torej vzroka za ta otrokov nenadni strah ne smemo pripisovati pomanjkljivi vzgoji ali napakam v pedagoškem pristopu. Otrok živi prva leta po rojstvu v družini, s svojimi starši in v tem okolju in s temi »igralci« zgradi neko obliko sožitja in bivanja, ki mu je ugodna, saj tam s pomočjo kretenj, vzklikov, klicev, mimike, zvokov in dotikanja dobi v sebi zavest načina bivanja. Ta način bivanja funkcionira le v uigrani skupini. S tujim elementom se ustaljena zgradba podere. Nastopi zastoj. Nič ne pomaga, če tujka morebiti posnema mamin govor ali tujec izgovarja besede, ki jih navadno izgovarja očka: otrok spozna drugačen vzorec obnašanja in se drugače odzove. To razliko je otrok sposoben prvič spoznati pri osmih me- secih starosti in zato pride prav takrat v najbolj značilni obliki do pojava, ki smo ga malo prej opisali. Kakor da bi otrokovi možgani, ob tem ko se pojavi nekaj tujega, začeli sporočati: to ne spada zraven. Hkrati pa otrok tudi prav ne ve, kako naj se na to novo izkušnjo odzove. Od otroka do otroka opažamo večje in manjše razlike, zato je tudi intenzivnost strahu pred tujci različna in se izraža na različne načine. Nekateri otroci samo pokažejo, da vedo, da tuje osebe ne poznajo, druge pa lahko prevzame prava panika. Tako odzivanje se lahko pojavlja različno dolgo: kak teden ali včasih celo kak mesec. Kakšen bo otrokov odziv na nepoznano ali malo znano osebo je pač odvisno tudi od posameznikovega temperamenta. Dodatno pa Zraven pa vplivajo na ta odziv tudi otrokove izkušnje. Če so obiski »neznancev« v družini pogosti, potem se bo tudi otrok prej privadil na tuje obraze. Starši morajo pri takem dogajanju poskrbeti, da bodo otroka čimprej pomirili. Plašljivi malček dejansko doživlja neke vrste zastoj ali »tilt« in potrebuje mamino ali očetovo pomoč. Ta se lahko izrazi tako, da lahko gre od mame do premalo pozornega obiskovalca oziroma nepoznane osebe sporočilo, naj otroku ne stoji preblizu, kaj šele da bi se ga dotikal - ter z informacijo, kako naj se obnaša do malčka, da bo zadrega mimo, kar naj bo seveda hkrati tudi informacija otroku, da se ne dogaja nič takega. Ker ne gre za bolezenska znamenja, tudi ni potrebna posebna terapija za to fazo otroškega razvoja. Lahko pa skrbimo za to, da bodo nepoznane osebe dovolj oddaljene (toda ne preveč, da ne bo malček misli, da je nepoznani vedno in samo nevarnost) od otroka, hkrati pa naj bo otrok čim bolj blizu poznanim osebam. Tudi »obisk« mora razumeti, da se otroku ne more že v prvem trenutku vsiljevati. Vsak človek ima okoli sebe svoj osebni, lahko bi rekli telesni prostor, svojo cono, ki jo moramo spoštovati, saj je tudi naša osebna pravica. Konec koncev nas lahko izkušnje učijo, da pri otroku kmalu prevlada radovednost in se malček, po prvem presenečenju, kmalu zopet nasmeje. Večkrat nato kar on sam stori prve korake k spoznavanju novega obiskovalca. Mogoče s prvimi sramežljivimi nasmeški iz varnega objema maminega ali očkovega naročja. Ker pa smo že ugotovili, da so otroci kot vsi ljudje različni, se lahko zgodi, da je strah pred neznanim obrazom pri nekaterih težje odpraviti. Če je otrok pogumen, radoveden in potrpežljiv, se le po-redkoma močno boji tujih ljudi in nanje ne reagira s prevelikim vikom in krikom. Včasih pa se zgodi, da se ta razvojna faza strahu pred tujcem pokaže tudi pri starejših otrocih, ki so stari že skoraj tri leta. Doslej smo torej razmišljali s strani otroka in njegove družine navzven ob srečanju s tujim ali nepoznanim človekom. Po drugi strani pa bi morebiti nekaj poznavanja otroške duše ne bilo odveč tudi onim »tujcem«, ki se otroku približajo. Tudi če niso študirali pedagogike ali otroške razvojne psihologije, lahko razmišljajo iz lastnih izkušenj. Mar bi jim bilo všeč, da bi se jih nepoznani že ob prvem stiku dotaknil, jih stisnil k sebi, jih s prstom podrgnil po ustnicah, jim razmršil lase in podobno... Verjetno ne. Torej bodimo dovolj spoštljivi drug do drugega, tudi kadar gre za otroka . kakor tudi za kako drugo nebogljeno bitje. (jec) 6 Sobota, 17. januarja 2009 ITALIJA / bioetika - Potem ko je decembra izrazila razpoložljivost, da jo pospremi v smrt Videmska bolnišnica ne bo sprejela Englarove Uklonila se je direktivi ministra Sacconija, ki prepovduje odklop naprav VIDEM - Videmska bolnišnica Citta di Udine je včeraj preklicala svojo razpoložljivost za izvršitev razsodbe, s katero je milansko prizivno sodišče prižgalo zeleno luč za izklop naprav, ki držijo pri življenju 38-letno Eluano En-glaro, potem ko že 17 let leži v nepovratni komi. Upravni svet bolnišnice v Vidmu je včeraj popoldne na izrednem zasedanju soglasno ugotovil, da bi evtanazija En-glarove ustanovo lahko stala zaprtje, okoli 300 zaposlenih pa bi ostalo brez dela, je v sporočilu za javnost zapisala videmska bolnišnica in pri tem spomnila na »grožnje« ministra za zdravje Maurizia Sacconija. Ta je 16. decembra objavil direktivo, po kateri naj bi bil odklop bolnika z naprav, ki ga ohranjajo pri življenju, v italijanskih zdravstvenih ustanovah prepovedan, in zagrozil, da bodo kršitelji trpeli posledice. Eluana Englaro, ki leži v bolnišnici v Leccu, je v komi od leta 1992, ko je v prometni nesreči utrpela hudo poškodbo možganov. Diha sama, pri življenju pa jo ohranjajo s pomočjo umetne hrane. Prizivno sodišče v Milanu je 9. julija na zahtevo očeta Beppina dovolilo izklop naprav, saj je ugotovilo, da se Eluanino stanje ne more več izboljšati. Toda zdravstvene ustanove v deželi Lombardiji so prošnjo Eluaninega očeta, naj njegovo hčerko odklopijo z naprav, septembra kljub temu zavrnile. Glavno milansko tožilstvo, ki ev-tanaziji Eluane nasprotuje, je vložilo pritožbo na odločitev prizivnega sodišča, a kasacijsko sodišče v Rimu je pritožbo novembra zavrnilo kot nesprejemljivo. Videmska bolnišnica je nato decembra izrazila pripravljenost, da Eluani dovoli umreti, in pri njej vztrajala, dokler ni posegel Sacconi. Beppino Englaro je včeraj skupno s svojo odvetnico Franco Alessio sprejel v vednost odločitev bolnišnice Citta di Udine in se ji zahvalil za nekdanjo razpoložljivost. Nanjo se je obrnil tudi zato, ker sam izhaja iz Paluzze v Karniji. Po vsem sodeč se bo zdaj lotil iskanja drugih možnosti, da bi uresničil svojo namero, s čimer želi spoštovati voljo svoje hčerke. Ni izključeno, da bo svoje iskanje osredotočil na Emilijo Roma-gno, saj se je predsednik tamkajšnje deželne vlade Vasco Errani med redkimi upravitelji postavil proti direktivi ministra Sacconija. Beppinu Englaru je svojo osebno razpoložljivost potrdil pri-marij oddelka za intenzivno terapijo v videmski bolnišnici Amato De Monte. Pročelje bolnišnice Citta di Udine ansa šolstvo - Ob vpisovanju Končno okrožnica Izdan tudi odlok o oceni iz vedenja RIM - Ministrstvo za šolstvo je včeraj končno objavilo okrožnico o vpisovanju za prihodnje šolsko leto, ki je možno do 28. februarja. Okrožnica vsebuje novosti, ki jih je italijanski parlament na predlog vlade izglasoval lansko jesen in veljajo predvsem na vrtce ter osnovne in višje srednje šole, kjer bodo stopile v veljavo že s prihodnjim šolskim letom, medtem ko bodo višje srednje šole imele še eno leto »miru«. Tako se uvaja lik enega samega referenčnega učitelja v razrede osnovnih šol, kjer imajo starši na voljo štiri modele tedenskega pouka: 24-urnega, 27-urnega, 30-urnega z izbirnimi dejavnostmi in celodnevnega 40-urnega (upoštevajoč razpoložljivost osebja). Starši lahko vložijo prošnjo za vpis v katerikoli šoli na državnem ozemlju. Za nižje srednje šola so predvideni 30-urni tedenski pouk oz. podaljšan tedenski 36-urni in 40-urni pouk (tudi tu upoštevajoč razpoložljivost osebja). Možna je izbira okrepljenega pouka angleščine. Starši petošolcev vložijo prošnjo za vpis v tajništvu dotlej obiskovane osnovne šole, v slučaju večstopenjskih zavodov pa za to poskrbi direktno tajništvo slednjega. Dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol pa se morajo vpisati v prvi razred višje srednje šole ali pa na triletni tečaj poklicnega usposabljanja. Ministrstvo pa je včeraj tudi izdalo odlok o ocenjevanju vedenja dijakov nižjih in višjih srednjih šol, ki velja že za tekoče šolsko leto. Kdor bo prejel oceno, ki bo nižja od šest desetink, bo moral ponavljati razred. mediji Posvečena je bila ofenzivi izraelske vojske na območju Gaze Santorova oddaja Annozero je spet razburila desno sredino / r Michele Santoro med oddajo Annozero kenija - Umor Italijana Misijonar žrtev roparjev NAJROBI, RIM - V kenijski prestolnici Najrobi je prišlo do umora italijanskega misijonarja. Tragično vest je včeraj posredovala misijonarska tiskovna agencija Mi-sna, po kateri je žrtev 82-letni redovnik Giuseppe Bertaina, doma iz okolice Cunea v Piemontu, ki je bil v duhovnika posvečen leta 1951, v Keniji pa je deloval že okoli štirideset let predvsem na področju izobraževanja, pri čemer je bil med ustanovitelji filozofskega inštituta v četrti Langata v Najrobiju, kjer se je tudi zgodil umor. Bertaina je bil najverjetneje žrtev poskusa ropa: po nekaterih pričevanjih sta ga neznanca zvezala in pretepla, na koncu pa sta mu zamašila usta, kar je povzročilo zadušitev. Dogodek se uvršča v okvir naraščajočih nasilja in kriminala, ki vladata v kenijski prestolnici, kjer zaradi naraščanja prebivalstva kar 65 odstotkov ljudi živi v barakah in kjer se za preživetje posvečajo tudi krajam in ropom. Prav Lagata, kjer je prišlo do umora, velja za eno najrevnejših četrti v Najrobiju. Giuseppe Bertaina ansa smrt mladega navijača Agent obtožen namernega umora Odvetniki trdijo, da šlo za nesrečo - 20. marca prva obravnava AREZZO Agent prometne policije Luigi Spaccaro-tella je od včeraj formalno obtožen namernega umora. Tako se je odločila sodnica za predhodne preiskave Luciana Ci-serchia, ki je tudi določila, da bo prva obravnava pred porotnim sodiščem na sporedu 20. marca. Gabriele Sandri Agent prometne policije se bo moral zagovarjati pred obtožbo namernega umora mladega nogometnega navijača Gabrieleja Sandrija. Tragični dogodek se je zgodil 11. novembra 2007 na počivališču Badia al Pino ob avtocesti A1. Tu je prišlo do izgredov med navijači različnih ekip. Posegla je policija, Spaccarotella pa je svojo pištolo sprožil proti avtu, v katerem je sedelo pet navijačev rimskega kluba Lazio; med njimi je bil tudi nesrečni Gabriele. Agen-tovi odvetniki sicer trdijo, da njihov varovanec ni meril v avto: izstrelek naj bi po njihovem mnenju preusmerila mrežasta ograja. Ali se je to res zgodilo, bo skušala določiti sodna obravnava. Obtoženi agent tudi včeraj ni bil prisoten v sodni dvorani. Očitno ni tako pogumen, da bi nam pogledal v obraz, je dejal oče nesrečnega navijača. RIM - Italijansko politično sceno so včeraj razburkale običajne polemike, ki jih je že spet sprožila oddaja Micheleja Santo-ra Annozero. Oddaja je bila posvečena ofenzivi izraelske vojske na območju Gaze, poudarek pa je bil na otrocih in njihovi usodi. Na to je opozarjal tudi naslov oddaje, ki pa jo je novinarka Lucia Annunziata zapustila na sredi, ko je Santora obtožila, da je preveč naklonjen Palestincem in zato pristranski. Santoro je odvrnil, naj raje komentira dogajanje v Gazi in naj ne govori »običajnih bedarij, ki jih glede oddaje nekateri vselej ponavljajo«. In prav odhod Annunziatove je dal duška mnogim v desni sredini, da so se iz-kašljali na Santorov račun, medtem ko so v levi sredini sicer mestoma kritično zagovarjali Santora. Desnico, ki je izrazila solidarnost Annunziatovi, je v bistvu zbodla domnevna pristranskost oddaje v prid Palestincem in proti Izraelu, vsebine Annozero pa niso posebej poglabljali. Kot prvi se je oglasil predsednik poslanske zbornice Fini, ki je poklical predsednika RAI Petruccioli-ja in poudaril, da je Santoro »prekoračil mero spodobnosti«. Spregovoril je celo premier Berlusconi. Annunziatova je ravnala pravilno, je dejal in izrazil upanje, da »bodo zdaj tudi na levi razumeli, kako so pripravljene Santorove oddaje«. Na Petrucciolija se je obrnil tudi izraelski veleposlanik Meir, ki je izrazil »protest in zaprepadenost«. Izjavil je, da je šlo za »sramotno predstavo, za katero upamo, da se ne bo ponovila«. Ostre besede so prišle tudi iz ust Cicchitta, La Russe in Bonaiutija. Annunziatova pa ni dala izjav in le povedala, da si lahko vsakdo ustvari svoje mnenje. Po drugi strani je Santoro odgovoril Finiju na spletni strani oddaje. »V normalni državi,« je zapisano, »prekorači raven spodobnosti predsednik poslanske zbornice, ki gre preko lastnih institucionalnih pristojnosti in zahteva cenzuro novinarja, ki opravlja svojo dolžnost in nudi informacije javnosti«. Podpredsednica poslanske zbornice Rosy Bindi je poudarila, da so bile sicer v oddaji nekatere neuravnovešenosti, toda te so sad svobodnega informiranja. »Rajši tvegam neuravnovešenost kot pa okr-nitev avtonomije javne službe, ki mora zagotavljati pluralizem«, je dodala. Na »skušnjavo«, da se Santora spet oddalji od RAI, je opozoril Vincenzo Vita (Demokratska stranka), medtem ko spominjajo Cicchittove besede po mnenju Massima Donadija (Italija vrednot) na fašistični Minculpop. Direktorica tednika Rinascita (Pdci) Manuela Palermi pa se je zahvalila Santoru, ker »je prvič pokazal dogajanje v Gazi«, o Annun-ziatovi pa je menila, da se klanja politikom. Po nedavnem sporu sta se Berlusconi in Fini srečala RIM - Parlament je osrednje zakonodajno telo zato bi vlada ne smela zlorabljati instrumenta zakonskega odloka, pa tudi ne glasovanja o zaupnici. To je predsednik poslanske zbornice ponovil, ko se je včeraj srečal s predsednikom vlade Silviom Berlusconijem na delovnem kosilu. Tako je vsaj sporočil Fini. Po njegovih besedah naj bi predsednika vlade tudi pozval, naj bo pri sprejemanju reform soudeležena opozicija. Sicer pa sta se Berlusconi in Fini pogovarjala tudi kot strankarska voditelja. Govor je bil o pripravah na ustanovni kongres Ljudstva svobode, ki bi moral biti 27. marca. Fini je Ber-lusconiju posredoval osnutek statuta nove stranke, v kateri naj bi se združila Forza Italia in Nacionalno zavezništvo. Začetek sojenja za umor Meredith Kercher PERUGIA - V Perugii se je včeraj začelo sojenje za umor britanske študentke Meredith Kercher, ki so jo novembra zabodli do smrti. Umora sta osumljena Američanka Amanda Knox in njen nekdanji fant Raffaele Solleci-to. Tretjega osumljenca, državljana Slonokoščene obale, Rudyja Guedeja, ki je pred časom izbral pot skrajšanega postopka in se tako izognil dosmrtni ječi, so namreč že oktobra lani obsodili na 30 let zapora. Knoxovo in Sol-lecita, ki se ves čas izrekata za nedolžna, dolžijo umora, spolnega nasilja in tatvine. Sojenje je za javnost odprto. Akreditiranih je 140 novinarjev iz Italije, Velike Britanije in Nemčije. Lula: Italija naj spoštuje našo suvereno odločitev CORUMBA/RIM - Italija mora spoštovati suvereno odločitev brazilske vlade, ki je potrdila določbo brazilskega pravosodnega ministra Tarsa Genra, in sicer, da lahko italijanski ubežnik, terorist Cesare Battisti ostane v Braziliji kot politični begunec. Predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je pri tem izjavil, da to nikakor ne bo oškodovalo odnosov med Italijo in Brazilijo. Medtem se je oglasila tudi francoska vlada. Battisti je namreč iz Italije leta 1981 najprej pobegnil v Francijo, ki je nudila levičarskim skrajnežem zatočišče; ko se je ozračje ogrelo tudi tu, se je odselil v Brazilijo. Francoska vlada je v tiskovnem sporočilu pojasnila, da ni na noben način, niti v imenu predsednika oziroma njegove žene, vplivala na brazilske odločitve. / TRST Sobota, 17. januarja 2009 1 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it železarna - Preiskava o ponedeljkovi smrtni nesreči štirim vodilnim funkcionarjem Osumljeni so nenamernega umora - FIOM-CGIL kot civilna stranka tudi za pravice sodelavcev Tržaško javno tožilstvo je včeraj poslalo sodna obvestila štirim vodilnim funkcionarjem škedenjske železarne. Osumljeni so nenamernega umora delavca Dušana Poldi-nija. Med njimi ni mladega Marca Cisere, ki je v času nesreče upravljal žerjav: sam je sedel v kabino, ker mu je očitno nekdo tako velel. K pomolu je tisto jutro dospela ladja, ki jo je bilo treba naglo raztovoriti. Sodna obvestila predstavljajo obvezen korak za nadaljevanje preiskave, število osumljenih pa bi se lahko še povečalo. Javni tožilec Giuseppe Lombardi je včeraj tudi pooblastil sodnega zdravnika Fulvia Costantinidesa, ki bo opravil obdukcijo. Obravnave za imenovanje sodnega zdravnika so se udeležili tudi starši pokojnega delavca in njihov zastopnik. Imenovali so svojega sodnega izvedenca, isto je storilo podjetje Lucchini. Na sedežu FIOM-CGIL v Domju so predstavniki tržaške sekcije sindikata kovinarjev razložili, čemu je sindikat zaprosil za nastop kot civilna stranka. Odločitev je že pred dnevi napovedalo državno vodstvo sindikata. Tržaški tajnik FIOM-CGIL Antonio Saulle je uvodoma pojasnil, da se tragediji v škedenjski železarni in v turinski tovarni Thyssen-Krupp, o kateri se te dni veliko govori, med seboj razlikujeta, to pa predvsem zaradi posebnih okoliščin, v katerih deluje železarna. »Škedenjski obrat je deležen stalne pozornosti s strani okoljevarstvenikov, civilne družbe in institucij. V železarni so pregledi in omejitve prav zaradi tega zelo pogosti,« je zagotovil Saulle. FIOM že nekaj mesecev nastopa kot civilna stranka v sodnih postopkih, ki obravnavajo hude nesreče na delu v Italiji. »Vsaka huda nesreča močno presune vse sodelavce. Počutijo se šibke in negotove, s tem pa so njihove pravice kršene« je dejal Saulle. Povedal je, da se svojci žrtev pred začetkom procesa včasih umaknejo in s tem prekinejo postopek: družine hočejo živeti v miru, kar je razumljivo, FIOM pa nastopa tudi zaradi tega. »Najbolj pomembno je, da smrt Dušana Poldinija ne zatone v pozabo,« je zaključil. Podobno stališče je v tiskovnem sporočilu zavzel sindikat FIM-CISL. Slednji se prav tako zavzema za ugotavljanje resnice in odgovornosti, izpostavlja pa tudi korektno držo nasprotnikov železarne (izrecno omenja tržaškega župana), ki v teh dneh spoštljivo molčijo. Prihodnji teden bo na vrsti sestanek med podjetjem Lucchini in sindikati za proučevanje varnostnih razmer v železarni. (af) Predstavniki sindikata kovinarjev FIOM-CGIL, v sredini tržaški tajnik Antonio Saulle kroma trgovina - Pojasnilo občinske odbornice Marine Vlach Trgovine v središču in vaških jedrih so lahko vedno odprte zdravstvo - Pogovor z nevrologom Zdravkom Bisinom Meningitis le ni tako redek pojav Simptomi so vročina, glavobol in trd vrat Na oddelku za reanimacijo v katinarski bolnišnici je bila osem-najstletna Tržačanka od nedelje dalje zaradi hudega napada meningitisa v umetni komi. Njeno zdravstveno stanje se je postopoma izboljšalo, vročina je pojenjala in nazadnje so jo prebudili. V kati-narskem laboratoriju za mikrobiologijo so ugotovili, da je vnetje povzročila bakterija meningokok. Dr. Zdravko Bisin se v katinarski nevrološki kliniki in v centru za zdravljenje glavobolov pogosto ukvarja z meningitisom oz. vnetjem možganskih ovojnic in hbrtenjače. Dr. Bisin, kako pravzaprav pride do primerov meningitisa? Vnetje je večinoma bakterijskega ali virusnega izvora. Primer, s katerem so imeli ta teden opravka kolegi z oddelka za reanimacijo, je povzročila bakterija. Med povzročitelji vnetja so meningokoki, pnevmokoki, hemofilna influenca Zdravko Bisin idr. Ko do okužbe pride v družbi, je najverjetnejši povzročitelj menin-gokok, ki ima razmeroma hitre učinke. Meningokok se širi v vrtcih, šolah, kasarnah in podobnih okoljih. Ali je meningitis pri nas redek pojav? Ni tako redek, kakor se misli. V nevrološki kliniki obravnavamo po dva, tri primere na mesec, včasih enega, kak mesec tudi nobenega. Mnogo bolnikov pa zdravijo v drugih oddelkih, tako da nad skupnim številom primerov nimam pregleda. Kako poteka diagnostika? Z lumbalno punkcijo odvzamemo iz hrbtenjače likvor, v katerem so bacili. Po nekajdnevnem gojenju izvemo, za katero bakterijo gre. Antibiogram pa določi učinkovitost različnih antibiotikov proti povzročitelju bolezni. Kateri so simptomi bolezni? Nastopita vročina in glavobol, človeka premaguje spanec, pogosto se bolnik tudi razburi. Eden glavnih simptomov je otrditev vratu, t. i. meningizem. Če mine preveč časa, se zdravstveno stanje poslabša. Diagnoza mora biti čim hitrejša. Kako pa poteka zdravljenje? Kot sem povedal, antibiogram nam pokaže, kateri antibiotik bo učinkovitejši. Terapija traja navadno štiri, pet dni ali več, tudi deset. Aljoša Fonda Tudi lastniki trgovin na drobno z manj kot 400 kvadratnimi metri prodajne površine, ki poslujejo v središču Trsta in v zgodovinskih jedrih Konto-vela, Proseka in Križa, bodo lahko na osnovi novega deželnega zakona 13/08 svobodno izbirali glede odprtja ob nedeljah in praznikih. To je poudarila občinska odbornica za trgovino Marina Vlach včeraj na tiskovni konferenci, na kateri je govorila o posledicah nove deželne zakonodaje na tem področju v zgodovinskih jedrih v tržaški občini. Tržaško mestno središče je v tem okviru opredeljeno na podlagi občinskega splošnega regulacijskega načrta (OSRN). Vanj sodijo torej trgovine, ki se nahajajo na območju med Sv. Andrejem, glavno železniško postajo in ulicami Coroneo, Carducci, Rismon-do, Rossetti in Pieta. Medtem ko pa morajo trgovine z več kot 400 kvadratnimi metri prodajne površine v mestnem središču ob nedeljah in praznikih ostati zaprte, so lahko tiste izven območja OSRN odprte do največ 26 nedelj oz. praznikov vsako leto. V tem primeru morajo posredovati občinskim uradom seznam z datumi izbranih nedelj oz. prazničnih dni. Zaprtje je vsekakor obvezno 1. in 6. januarja, na veliko noč, na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, 1. maja, 2. junija, 15. avgusta, 1. novembra ter 25. in 26. decembra. £Primorski ~ dnevnik Prihodnji teden zaradi del zaprta Ul. Duca DAosta Zaradi javnih del bo Ul. Duca DAosta (ki pelje s Trga Hortis na Trg Papa Giovanni XXIII) od ponedeljka dalje zaprta za promet ves teden vsak dan od 8. do 18. ure, saj bodo v palači deželnega inštituta za istrsko kulturo poskrbeli za novo električno napeljavo. Vsak dan bo zato od 8. do 18. ure spremenjena smer vožnje na Ul. Ciamician na odseku med Trgom Hortis in Ul. S.S. Mar-tiri. Od 18. ure dalje bodo veljale običajne razmere. SL na Padričah zbira podpise proti romskemu naselju Na Padričah bo danes Severna liga ob 11. uri zbirala podpise proti odprtju romskega naselja. Podpise bodo zbirali poslanec Massimiliano Fe-driga ter občinska svetnika Mauri-zio Ferrara in Giuseppe Portale. Usodna slabost na Ul. Locchi Včeraj dopoldne okrog 11. ure so bili mimoidoči na Ul. Locchi priče žalostnemu prizoru. Priletnega moškega je na pločniku pred hišno številko 26, točno nasproti vhoda v sedež finančne družbe Friulia, obšla huda slabost. Srce mu je zastalo in padel je na tla. Osebje službe 118 ga je skušalo obdržati pri življenju, očividci pa so povedali, da so medtem razni ljudje, tudi mame z otroki, radovedno hodili tik ob bolniku. Po kakih dvajsetih minutah je bilo oživljanja konec, za moškega ni bilo več pomoči. Posegli so tudi karabinjer-ji. Izgnali bodo dva priseljenca Karabinjerji s postaj v novem pristanišču in Ul. Hermet ter člani 4. bataljona »Veneto« so v sredo zvečer pregledovali osebne dokumente na avtobusnih postaji na Trgu Liberta. 43-letni srbski in 46-letni bosanski državljan izkaznice nista imela, izkazalo pa se je, da ju je že do-letel prefektov nalog za izgon iz države. Odvedli so ju na kvesturo, kjer se je nadaljeval postopek za izgon. Zaposlili bodo kadeta Ministrstvo za infrastrukturo in prevoze bo vzelo v službo kadeta (it. allievo ufficiale di macchina), ki ga bodo vkrcali na ladjo Leonis. Kdor izpolnjuje pogoje, se lahko javi danes ob 9. uri v uradih luške kapitanije. Simfonični orkester FJK drevi v dvorani Tripcovich S nastopom simfoničnega orkestra FJK se bo danes v dvorani De Ban-field-Tripcovich ob 20.30 začel niz štirih koncertov, ki bo stekel ob podpori Dežele FJK in Pokrajine Trst. Orkester bo pod vodstvom Bruna Giuranne izvajal Haydnove, Šosta-kovičeve, Ghedinijeve in Brittenove skladbe. Informacije in predproda-jo vstopnic nudijo v gledališču Verdi, zelena številka 800090373. V Znanstvenem imaginariju jutri delavnice za otroke Znanstveni imaginarij bo jutri kot vselej odprt od 10. do 20. ure. Na voljo bodo delavnice za otroke od 4. do 11. leta starosti, ki bodo lahko - razdeljeni na dve starostni skupini - sami gradili znanstvene igrače ob pomoči animatorja. Otroci od 4. do 7. leta starosti bodo jutri zgradili telefon in megafon, tisti od 8. do 11. leta starosti pa svetlobno pot. Seznam predvidenih pobud za otroke do 29. marca je na razpolago na spletni strani www.immaginarioscientifi-co.it. Za informacije tel. 040224424. 8 Sobota, 17. januarja 2009 RUBRIKE šolstvo - Pred začetkom vpisovanj informativni srečanji na slovenskih licejih Dnevi spoznavanja Didaktična ravnateljstva in nižje srednje šole: vpisovanje od 2. do 28. februarja Potem ko so pred nedavnim to storile slovenske šole na Goriškem, so tudi didaktična ravnateljstva in nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem sporočile, da se bo vpisovanje za prihodnje šolsko leto začelo 2. in zaključilo 28. februarja. Vpisovanje, ki je tradicionalno potekalo v mesecu januarju, se je tako premaknilo naprej v čas zaradi vladnih sprememb, ki jih je italijanski parlament lansko jesen izglasoval in ki za prihodnje šolsko leto zadevajo predvsem otroške vrtce ter osnovne in nižje srednje šole, s šolskim letom 2010/2011 pa tudi višje srednje šole. Drugače so nekatere šole oz. vrtci že določili dneve odprtih vrat oz. informativna srečanja. Že v ponedeljek oz. četrtek so zainteresiranim staršem orisali svoje dejavnosti predstavniki otroških vrtcev Didaktičnega ravnateljstva Nabrežina, včeraj pa sta prišla na vrsto Licej Franceta Prešerna ter Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška, ki sta odprla svoja vrata zainteresiranim dijakom tretjih razredov nižjih srednjih šol oz. njihovim svojcem. Na liceju Slomšek, so nam povedali, je bilo kar nekaj nižješolcev in njihovih staršev, čeprav ni bilo kakega navala. Prisotnim so štirje profesorji orisali značilnosti in predmetnika obeh smeri, pedagoške in družboslovne, obenem je bila na ogled tudi manjša razstava učbenikov, zvezkov, gradiva, referatov, poročil o delovni praksi idr., prav tako so prikazali fotografije o dejavnostih in projektih, ki jih izvajajo na šoli. Licej Slomšek bo svoja vrata odprl tudi jutri dopoldne med 10. in 12. uro, pobudo informativnega dne pa bodo ponovili tudi v februarju. Na liceju Prešeren pa so zainteresirane nižješolce in njihove starše včeraj sprejeli v zborni dvorani, kjer so jim profesorji orisali značilnosti šole in učne smeri (naravoslovno-multime-dijsko, znanstveno-fizikalno, jezikovno in klasično). Za to šolo je bila to že ponovitev informativnega dne, saj so prvega izvedli že decembra lani. Prav tako decembra lani sta svoje informativne dneve priredila tudi Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa in Poklicni zavod Jožefa Stefana. Na slednjem so profesorji nižješolcem in njihovim staršem na razpolago vsako jutro za informacije, po predhodnem dogovoru pa je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor ter ogled laboratorijev in delavnic. Na liceju Slomšek je bila na ogled tudi razstava učbenikov, referatov in drugega gradiva kroma Prispevki za popravilo škode zaradi neurij Občina Trst sporoča, da je do 23. februarja možno vložiti prošnje za prispevke za škodo zaradi neurij, ki so se zgodila 8. in 9. avgusta ter 7. septembra lani. Prošnjo lahko vložijo občani, ki so dokazano utrpeli škodo, pri čemer morajo uporabiti obrazce, ki so na voljo na spletni strani www.retecivica.trieste.it ter na županstvu na Velikem trgu 4 (drugo nadstropje, soba št. 94) od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 16. ure). Prošnje je treba vložiti v uradu za protokol Občine Trst v Ul. Punta del Forno 2. Za informacije sta na voljo telefonski številki 040-6758137 in 040-6754452 ter spletna stran Civilne zaščite www.protezionecivile.fvg.it. V knjigarni Minerva ■ •• • • knjiga o vojni V knjigarni Minerva v Ul. S. Ni-colo št. 20 bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo Se verra la guerra, chi ci salvera? (založnik Punto Rosso), ki je nastala na podlagi sodelovanja med združenji Benkadi in Tenda per la pace e i diritti. Srečanja se bo udeležili eden izmed njenih avtorjev, in sicer zdravnik Raffae-le Salinari. kriminal - Brošura Italijanske pošte proti goljufom V četrtek starka izročila neznancu tri tisoč evrov V četrtek se je voznik manjšega belega avtomobila približal 82-letnici, ki je hodila po Korzu Saba. Dejal ji je, da se je njen zet vpletel v lažjo prometno nesrečo, za popravilo avtomobila pa naj bi nujno potreboval denar. Gospa mu je verjela. Tekla je domov, se vrnila in izročila neznancu tri tisoč evrov v gotovini. Šele zvečer, ko je govorila z zetom, je razumela, da jo je nepridiprav mastno ogoljufal. Priletni občani so v Trstu zelo pogosta tarča neprizanesljivih goljufov in tatov. Policija in karabinjerji redno pozivajo ostarele, naj ne zaupajo neznancem in naj jih ne vabijo domov, kljub temu pa se goljufije še naprej dogajajo. Svoj doprinos proti temu pojavu nudijo sedaj tudi italijanske pošte: v uradih na Opčinah, v Ul. Marconi in na Trgu Vittorio Veneto je na voljo brošura s koristnimi nasveti in odgovori na vprašanje, kako naj se izognemo kriminalcev. Brošura sprva jasno razlaga, da uslužbenci italijanskih pošt in ostalih javnih ustanov v nobenem primeru ne obiskujejo domov, da bi zahtevali denar. Tovrstne dogodke morajo občani takoj javiti silam javnega reda. Brošura svetuje tudi, kako naj se obnašamo v primeru ropa (ostati moramo mirni, junaški poskusi so namreč nevarni), kako naj se branimo spletnih goljufij in neznancev, ki nas nagovorijo po cesti. kiparstvo - Razstava v pritličju tržaškega županstva Kipar samouk iz Kopra Njegovi leseni izdelki bodo na ogled do 1. februarja, vsak dan med 10. in 13. ter 17. in 20. uro ul. rossetti - Tovornjak izgubil tovor Na ulico se je vsul plaz pijač Na strmi rebri je obilen tovor pretrgal trak, pritisnil na zadnja vrata in zgrmel na cesto - Druga vozila k sreči niso bila vpletena Ulico Rossetti so preplavile steklenice, pločevinke in razna živila kroma Šofer prevoznega podjetja T.D.S. iz Vidma se je včeraj dopoldne okrog 11.30 povzpel s tovornjakom po Ulici Rossetti. Imel je poln tovor, razne pijače in druga živila bi bil moral raztovoriti v neki mestni trgovini. Nenadoma so se v višini Ulice Crispi odprla zadnja vrata, na cesto pa je zgrmel ves tovor. Kakih dvajset vozičkov s steklenicami vode, pločevinkami piva, sokovi, oran-žadami, kakavom, nutello in paradižnikovo omako se je v trenutku znašlo sredi strme ulice, k sreči pa v tovor ni trčilo nobeno vozilo. Za tovornjakom je bil samo avtomobil, ki se je nesreči izognil. »Pred mano, tik pred Ulico Ginnastica, se je avtomobil nenapovedano ustavil. Grobo sem pritisnil na zavoro, takoj zatem pa sem skušal na strmini v prvi prestavi spet pognati tovornjak naprej,« je razlagal nesrečni šofer. Zaradi bliskovite spremembe smeri je v tovornjaku popustil trak, težki tovor pa je pritisnil na zadnja vrata in jih odprl. Nekaj sekund zatem je na ulici ležala prava poplava živilskih proizvodov. Razbil se je manjši del steklenic in konzerv, večina tovora se je baje rešila. »Še sreča, da tik za mano ni bilo avtomobilov,« se je tolažil šofer. Gasilci so hitro pospravili izgubljeni tovor na rob cestišča in okrog 12.45 so mestni redarji odprli za promet polovico cestišča. Promet je bil več ur upočasnjen, saj se je odstranjevanje tovora s pomočjo dveh tovornjakov zavleklo vse do 17. ure. (af) V občinski umetnostni galeriji na Velikem trgu so v teh dneh odprli razstavo Sculture (Skulpture), na kateri se predstavlja koprski kipar Loris Morosini. Na ogled so svojevrstni leseni predmeti, saj je Morosini obrtnik in kipar samouk, ki je našel svoj način umetniškega izražanja skozi rokodelsko obdelovanje istrskega lesa. Rojen v Kopru, je najprej veliko potoval po svetu, kjer se je preživljal kot učitelj smučanja, pred nedavnim pa se je naselil v slovenski Istri. Ob reki Dragonji je začel zbirati korenine in druge oblike lesa, ki so pritegnile njegovo pozornost. Istrski les ga je navdušil: iz njega je začel izdelovati manjše uporabne predmete, kasneje pa skulpture. V razstavnih prostorih v pritličju tržaškega županstva so na ogled njegove lesene ptice, ribe, labodi in druge fantastične živali ter predmeti, ki večkrat skrivajo v sebi zanimivo metaforiko. V njegovih skulpturah so-bivajo tako oblike, ki so jih v lesu zapustili razni naravni fenomeni (veter, dež, zob časa), kot oblike, ki so sad Morosinijeve fantazije, njegovega umetniškega čuta in rokodelske spretnosti. Razstava Skulpture bo v občinski umetnostni galeriji na ogled do 1. februarja s sledečim urnikom: vsak dan, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. / TRST Sobota, 17. januarja 2009 9 tržaška pokrajina - Sklop javnih del v proračunu 2009 Šolska poslopja, ceste, pločniki in ureditev brega Posegi na šolah Zois in Stefan - Krožišče pri zgoniški obrtni coni in nadvoz pri Šempolaju Cela vrsta del v poslopjih višjih srednjih šol, ureditev številnih cest in tudi območja kontovelskega, prose-škega, kriškega in nabrežinskega brega. Vse to, med drugim, predvideva proračun tržaške pokrajine za leto 2009, ki ga je konec decembra z glasovi levosredinske večine odobrila pokrajinska skupščina. Med deli v šolskih poslopjih so omenjeni posegi na zavodih Žige Zoisa in Jožefa Stefana. V poslopju zavoda Žige Zoisa na Vrdelski cesti bodo popolnoma prepleskali notranje prostore, kar bo stalo nekaj več kot 410 tisoč evrov. Po predvidevanjih bodo delo dokončali v sedmih mesecih. V istem poslopju bodo tudi obnovili sanitarije, za kar bo pokrajinska uprava odštela 260 tisoč evrov. Delo bo opravljeno v šestih mesecih. Zahtevnejši bo poseg v nekdanjem paviljonu B na območju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, v katerem imata svoj sedež poklicni zavod Jožefa Stefana in oddelek zavoda Žige Zoisa. Tu bodo opravili izredna vzdrževalna dela, da bi celotno stavbo prilagodili varnostnim normam. Poseg bo stal skupno 3 milijone evrov, razdeljen pa bo v dva dela. Prvi del bo vreden milijon 86 tisoč evrov, po predloženem načrtu naj bi ga dokončali v devetih mesecih (od oddaje del v zakup). Drugi del posega bo stal milijon 914 tisoč evrov in bo časovno daljši, saj bodo dela trajala 13 mesecev. Med deli na cestnem omrežju je vključena gradnja pločnika med Treb-čami in domačim pokopališčem, ki se je začela že pred več tedni. Ta poseg predvideva dva dela. Prvi, zahtevnejši, bo vreden 738 tisoč evrov, drugi pa 128 tisoč evrov. Po napovedih odbornika Maura Tommasinija bodo dela končana v prvi polovici leta. Pločnik bodo zgradili tudi na cesti, ki pelje iz Ricmanj v Log, kjer bodo tudi namestili novo obcestno ograjo. Delo bo stalo 120 tisoč evrov, gradnja pa se bo začela prihodnje leto in bo trajala osem mesecev. Že čez nekaj mesecev pa bi morali urediti pločnik na Proseku, in sicer od poslopja Kulturnega doma Prosek-Kontovel do pokopališča. Dela bodo stala 50 tisoč evrov. Prav tako letos bodo zgradili pločnik na pokrajinski cesti v Bazovici. To delo bo bolj zahtevno, vredno bo 140 tisoč evrov. Med najbolj zahtevne posege sodi vsekakor gradnja nadvoza nad železnico pri Šempolaju, da bi tako »znebili« sedanjega prehoda čez tračnice. V proračunu je omenjeno »dopolnilno predhodno načrtovanje, dokončno načrtovanje in izvršilni načrt. Poseg, pri katerem bosta sodelovali še devinsko-nabrežinska občina in italijanske železnice, bo stal pokrajino skupno 3 milijone evrov. Milijon je predviden za letošnje leto, preostala dva pa za dela v prihodnjem. Tržaška pokrajina bo posegla tudi v dolinski občini. Ob pločniku v Logu bo uredila tudi most čez Glinščico v Boljuncu. Poseg bo razdeljen v dva dela. Prvi, izdatnejši, bo stal 633 tisoč evrov (trajal naj bi 12 mesecev), drugi pa nadaljnjih 200 tisoč evrov. V zgoniški občini bo pokrajina po dolgoletnih prizadevanjih krajanov vendarle zgradila krožišče pri obrtni coni Zgonik. Delo naj bi začeli letos in ga dokončali v enem letu; stalo bo 506 tisoč evrov. Pokrajinska uprava je v triletni načrt javnih del vključila tudi tako imenovano bonifikacijo brega od Kon-tovela do Nabrežine. Tu naj bi namestili cevi za namakanje, uredili naj bi paštne in poti za primeren dostop do vinogradov in oljčnikov. Poseg naj bi izvedli prihodnje leto, trajal naj bi deset mesecev, vreden pa naj bi bil milijon 176 tisoč evrov. M.K. Poslopje poklicnega zavoda Stefan in oddelka zavoda Zois bo pokrajinska uprava korenito preuredila kroma občina dolina - Dogovor z deželnim sedežem Rai Dokumentarec o Glinščici Trajal bo 30 minut, izšel bo prihodnje leto - Sodelovanje domačinov Deželni sedež Rai bo pripravil dokumentarec o naravnem rezervatu Doline Glinščice. O pobudi sta se pred dnevi razpravljala dolinska odbornica za okolje Laura Stravisi in odgovorni za režijo Giorgio Gregori. »Dokumentarec bo poleg znamenitih naravoslovnih posebnosti Doline Glin-ščice prikazal tudi zgodovinske in kulturne vidike občine in pri realizaciji bodo soudeleženi vsi občani, ki bodo lahko pričali o stvarnosti teritorija. Posluževali se bomo tudi strokovnega sodelovanja avtorjev knjige Dolina Glinščica in njena okolica, ki je naletela na velik uspeh,« je potrdila od-bornica Stravisi. Dokumentarec bo trajal približno trideset minut in bo pripravljen konec leta 2010. Delili ga bodo brezplačno v slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini ter ne gre izključiti, da ga bodo uporabile tudi televizijske mreže na vsedržavni ravni. »Spoznavati in ceniti našo zemljo, kjer narava nudi v vsakem letnem času en-rlprave. n a D i kratne utrinke, pomeni širiti našo zgodo-snemanje v D°hm ^no jn tradicije; prav je, da se ovrednotijo naši izjemno visoko kvalitetni krajevni foto produzioni proizvodi, ki so nastali iz ljubezni tukajš- Televisive reg fvg njih ljudi,« je poudarila Stravisijeva. Novoletni koncert otroških zborov Otroški in mladinski, slovenski in italijanski zbori s Tržaškega in iz Furlanije, ki so navezali prijateljske stike in so željni tesnejšega povezovanja, se bodo v pevskem duhu srečali ob Novoletnem koncertu, ki bo danes ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vokalnoinstrumen-talna skupina Catticoro/Katiz-bor s Katinare, ki jo vodi Carlo Tommasi, in zbor Kraški cvet iz Trebč sestre Karmen Koren sta namreč pobudnika koncerta, na katerem bosta nastopila tudi zbora Contra ter Ensamble in Contrappunto iz okolice Porde-nona. Domača zbora bosta podala svoj pevski pozdrav, nakar bosta gostujoči skupini nadaljevali z božičnimi in novoletnimi skladbami iz evropske literature. Zbora sodita med najboljše tovrstne skupine v naši deželi. Otroški zbor vodi Daniela Nicodemo, mladinsko skupino pa Giuliano Goruppi. Nastopajoče zbore bodo spremljali glasbeniki na klarinet, flavto, klavir, harfo in lutnjo. (ROP) Danes Zavratne igre Ob koncu lanske sezone je starejši letnik gledališke šole STUDIO ART pripravil zanimivo gledališko produkcijo: predstavitev tržaškega dela šole je nedvomno zaznamovala zahtevna uprizoritev Ionescovih Zavra-tnih iger. Gre za znano uspešnico romunsko-francoskega dramatika, ki si na ironičen, celo sarkastičen način izposodi temo smrti, da bi nam spregovoril o življenju in njegovih nečednosti, a nam na tak način tudi nakazal pot v drugačno bivanje. Mladi so s svojim delom dokazali, da so Ionescov tekst razumeli, sprejeli in ga tudi osvojili. Zato se je mentorjem in mladim interpretom zdelo, da bi bilo škoda, če bi ostalo vse le pri eni izvedbi. Dvajset mladih gledaliških navdušencev bo tako svojo produkcijo prvič ponovilo nocoj ob 20.30 v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Pri tem naj povemo, da gre za prvo od številnih ponovitev v našem prostoru. Delo je mentorsko vodil in režiral Boris Kobal, gib je oblikovala Ursula Teržan, jezikovno in lektorsko delo je opravil Janez Dolinar, dramaturško razčlembo pa je podpisala Maja Lapornik. K ogledu vabljeni vsi, ki vas zanima gledališče in verjamete v mlade! borzni trg - Ob vsedržavnem protestu proti izraelskemu napadu na Gazo Danes protest mirovnikov K pobudi, ki se bo pričela ob 16.30, so pristopile številne organizacije in nekatere stranke - Pobudniki vabijo k množični udeležbi Današnji dan bo v Italiji potekal v znamenju mobilizacije proti pokolu palestinskega ljudstva. Osrednja protestna shoda bosta v Assisiju in Rimu, manjši pa tudi v ostalih italijanskih mestih. Tako bo tudi v Trstu, kjer se bodo mirovniki zbrali na Borznem trgu ob 16.30. Za demonstracijo je dalo pobudo večje število organizacij, v prvi vrsti Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci ter združenji Senza confini -Brez meja in Salaam otroci oljke. Pridružili so se jim sindikata CGIL in Cobas- šola, arabsko-italijansko kulturno društvo Addiwan, somišljeniki Kritične levice in Stranke komunistične prenove ter drugi posamezniki in organizacije. Pobudniki upajo, da se bo demonstracije udeležilo čim večje število Tržačank in Tržačanov, ki jim je pri srcu mir. S protestom so namreč želeli spodbuditi javnost ter zahtevati prekinitev vojaških operacij, odpravo obkolitve Gaze, spoštovanje mednarodnih resolucij, pogajanja med sprtima stranema in pravo medijsko pokrivanje konflikta: podobno kot sta v svojem nedavnem javnem apelu zahtevala Moni Ovadia in Ali Rashid. Kdor se prepoznava v teh zahtevah in vrednotah demokracije ter miru, je vabljen, da jih javno izpriča tudi danes na Borznem trgu, od 16.30 dalje. 1 0 Sobota, 17. januarja 2009 TRST trst film festival - Ob filmih veliko spremljevalnih pobud Veliki mojstri svetel zgled za mlade talente Projekt Eastweek: štiri predavanja za študente filmskih akademij srednje in vzhodne Evrope Dva izmed štirih mednarodno priznanih predavateljev, Poljak Jerzy Stuhr in Madžarka Marta Meszaros kroma Okroglo, 20. obletnico tržaškega filmskega festivala so prireditelji začinili z več zanimivimi novostmi. Pred vsemi daleč prednjači projekt Eastweek, ki je namenjen študentom na filmskih akademijah vzhodne Evrope. V bistvu gre za štiri predavanja, štiri srečanja med novimi talenti in velikimi filmskimi mojstri, ki bodo nadebudne filmarje, bodoče oblikovalce Alpe Adria Trst film festivala, seznanili z režijskimi tehnikami, igranjem in scenariji. Kot je na včerajšnjem srečanju v hotelu Urban pojasnila pobudnica projekta Eastweek Elena Giuffrida, gre za enkratno priložnost poglobljenega stika med sovrstniki pa tudi med različnimi generacijami fil-marjev. Na letošnje prvo povabilo se je odz- valo kakih trideset študentov filmskih akademij iz vzhodne in srednje Evrope, točneje z akademij umetnosti iz Novega Sada in Banja Luke, z ljubljanske AGRFT, iz beograjske in pa cetinjske fakultete dramskih umetnosti, iz Marubi šole iz Tirane in pa iz šole iz nemškega Potsdam-Babelsberga. Ta srečanja pa so odprta vsem ljubiteljem filma, ki bi radi kaj več izvedeli o očarljivem svetu sedme umetnosti. Prireditelji si prizadevajo, da bi s projektom uresničili kakovostno mrežo povezav med posameznimi državami, študenti in mojstri, na predavanjih pa pričarali prijetno vzdušje, »kjer bi se vsak počutil udobno, kot v domačem krogu.« Pred številnim občinstvom sta se vče- raj predstavila dva izmed predavateljev, in sicer madžarska režiserka Marta Meszaros in pa poljski igralec in režiser Jerzy Stuhr. Slednji je v popoldanskih urah tudi vodil prvo srečanje. »V devetdesetih letih, ko sem bil kot igralec že uveljavljen in sem se spraševal, ali želim s tem poklicem nadaljevati, je v Krakovu gostoval Nanni Moretti s svojim Caro diario. Ko je občinstvu razlagal, kaj ga je pripeljalo do snemanja filma, kaj želi s filmom prikazati, kaj zahteva snemanje filma, sem razumel, da bi tudi jaz rad povedal svoje. Morettiju sem za ta preblisk zelo hvaležen.« No, morda pa bo kdo izmed študentov po včerajšnjem predavanju hvaležen tudi njemu. »Ko sem jaz prvič sedla za kamero le- ta 1968, sva bili sfrancosko režiserko Agnes Varda edini ženski. Vodila me je predvsem sla po spoznavanju in želja, da bi dokazala, da tudi ženskam lahko uspe. Danes gledam z optimizmom na svoje življenje, na prehojeno pot, ki jo lahko ubere vsak izmed mladih, če je le prepričan in verjame v svoje sanje,« je zaupala Meszarosova. Danes se bo ob 15. uri v kinodvora-ni Ariston z mladimi srečal ukrajinski režiser Andrzej Žulawski, Meszarosova pa bo na vrsti jutri, ko jim bo predstavila ženske filmarke iz vzhodne Evrope, ki so se uveljavile v zadnjih tridesetih letih. Kot zadnji bo v ponedeljek ob 15. uri nastopil bosanski režiser Dinko Tucakovič. (sas) / Današnji program Po četrtkovem slovesnem odprtju Alpe Adria Trst film festivala z Ma-donninim režiserskim prvencem Filth and Wisdom - Umazanija in modrost, ki kljub hudomušnosti in neobičajnim protagonistom ni ravno navdušil tržaške publike, in včerajšnjim nadvse zadovoljivim filmskim programom, se današnji obeta izredno vabljiv. Ljubitelji filma navadno komaj čakajo vikend, ko imajo je časa na razpolago nekaj več. Danes bodo lahko v sklopu dolgometražnih filmov izbirali med kazaško-rusko koprodukcijo Tulpan Sergeja Dvorcevoja o pastirskem življenju v ruski stepi (Excelsior ob 20. uri) ali poljskim Cztery noce z Anna (4 noči z Anno) priznanega Poljaka Jerzyja Skolimowskija, ki predstavlja morbozen odnos moškega z Anno (Excelsior ob 22.15). Pred vsakim bodo predvajali tudi kratkome-tražca, ruski Pole, Klouny, jabolko (Polje, klovni, jabolko) Šote Garnisonie (ob 20. uri) in romunski Balastiera # 186 (Peščenik). Na svoj račun bodo prišli tudi dokumentarci Carmen meets Borat ob 15. uri, La mere, Galeria Ady ravno tam ob 17. uri in še Poros Oltony ob 22.45. Naj še omenimo srečanje, ki bo ob 19. uri v ki-nodvorani Ariston: Sergij Grmek Germani bo postregel z intervjujem s pozabljenim tržaškim režiserjem Giacomom Gentilomom. Včeraj danes U Kino Danes, SOBOTA, 17. januarja 2009 ANTON Sonce vzide ob 7.40 zatone ob 16.50 -Dolžina dneva 9.10- Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 10.29 Jutri, NEDELJA, 18. januarja 2009 SUZANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,9 stopinje C, zračni tlak 1023,4 mb raste, veter 2 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040/631661, Oširek Vardabasso 1 - 040/766643, Ul. Flavia 39/C - 040/232253, Zgonik - Božje Polje 1 - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 39/C, Zgonik -Božje Polje 1 - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040/635368). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »Australia«. ARISTON - Trieste Film Festival: 15.00 »Andzej Zulawski«; 17.00 predstavitev projkta »Win a co-production!«; 18.00 nagrajevanje »Giacomo Joyce: una scenegiatura per un film«; 19.00 intervju z Giacomom Gentiluomom, sledijo kratki filmi; 21.30 »Scherzo infernal«; 22.10 »Ceremonie d'amour«. CINECITY - 14.30, 15.00, 17.30, 18.15, 20.30, 21.30 »Australia«; 15.00, 17.30, 20.00, 22.10 »Viaggio al centro della terra 3D«; 14.45, 16.35, 18.25, 20.15, 22.05 »Beverly Hills Chihuahua«; 15.00, 17.25, 18.30, 20.00, 21.30, 22.15 »Sette anime«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Yes Man«; 14.50, 16.40 »Ma-dagascar 2«. EXCELSIOR - 15.00 »Carmen meets Borat«; 17.00 »La mere«; 18.30 »Ga-leria Andy«; 20.00 »Pole, Klouny, Ja-bloko...)« in »Tulipan«; 22.15 »Bale-stiera # 186«; 22.45 »Cztery noce z Anna«. EXCELSIOR AZZURRA - 10.30 kratki filmi; 17.30 »Bernard Mandico. Ri-tratto spuntato«; 20.30 kratki filmi; 22.45 »Poros Oltony«. FELLINI - 15.15 »Bolt«; 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Appaloosa«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 17.25, 19.05, 20.45, 22.25 »Yes Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.10 »Un matrimonio all'inglese«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.30, 21.30 »Sette anime«; 15.45, 19.45 »Il bambino con il pigiama a righe«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.20, 23.30 »Reci da«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.20 »High school musical: Zadnji del«; 15.00, 17.00 »Madagaskar 2«; 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Mamma mia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Lissy principessa alla riscossa«; 15.50, 18.00, 20.00, 22.10 »Sette ani-me«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Beverly Hills Chihuahua«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Viaggio al centro della terra«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.15 »Mada-gascar 2«; 18.00, 20.45 »Australia«. SUPER - 15.30 »Mamma mia!«; 17.15, 19.00, 20.40, 22.20 »Imago Mortis«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.10 »Australia«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Sette anime«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.00 »Yes Man«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Beverly Hills Chihuahua«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Viaggio al centro della terra«. 9 Šolske vesti PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat, v nedeljo, 18. januarja, od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni! RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole začele 2. februarja in se zaključile 28. februarja 2009. S Izleti IZLET SPDT PO TRŽAŠKI OKOLICI SPDT organizira v nedeljo, 18. januarja, izlet po Tržaški okolici. Zbirališče v Trebčah, pri spomeniku ob 9. uri. Krožna pot od trebenskega Ka-la, proti Frankovcu, čez mejo do nekdanje smodnišnice, velikega kraškega brezna - Golokratne jame, Gropa-de in po stari poti nazaj v Trebče, bo trajala približno štiri ure. Udeleženci naj imajo s seboj veljaven osebni dokument. Vabljeni člani in prijatelji na-varve! AŠD-SK BRDINA organizira ob nedeljah avtobusni izlet v Forni di Sopra. Odhod avtobusa na parkirišču glavnega križišča na Opčinah ob državni cesti 202 ob 6.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št.3488012454. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU organizirajo v soboto, 31. januarja, ogled zanimivih jaslic v cerkvah v Postojni, Ljubljani, Dravljah in Črnučah, kjer bo tudi kosilo. Kosilu bo sledil obisk Kamnika in če bo čas dopuščal tudi Kranja. Cena izleta 35,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite na tel. številko 040 220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. Prispevki V spomin na drago teto Cili Manna Fa-ganel darujeta Nadja in Marjuči z družinama 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na teto Marjeto darujejo Sava, Sara in Tanja 50,00 evrov za Vaško skupnost Praprot. V spomin na Edija Godnika daruje družina Fabec 30,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na dragega Edija Godnika darujeta Gina in Edi z družino 25,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Edija Godnika darujejo Lidijine sredine prijateljice 75,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 75,00 evrov za KD Barkovlje. V spomin na Edija Godnika darujeta Edi in Jole Germani 50,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. V spomin na Magdo Slama Petaros daruje Lida Turk 30,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na Edija Godnika daruje Li-da Turk 50,00 evrov za Sklad Lucc-hetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. Namesto cvetja na grob Pavle Gerlanc, Jelke Guštin in Dušana Puriča daruje družina Škabar (Repen 91) 30,00 evrov za repentabrsko cerkev. Družina Gregoretti Marko (Fernetiči) daruje 100,00 evrov za cvetje ob božičnih praznikih. V spomin na dragega prijatelja Edija Černigoja darujeta Svetko in Silvana 30,00 evrov za Združenje srčnih bolnikov. V spomin na Katjo Cossutta daruje Kat-juša Regent z družino 50,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. Marija Piperčnova daruje 20,00 evrov in Gusto Longo daruje 20,00 evrov za popravilo Marijine kapelice v Gročani. V spomin na Edija Godnika daruje Lo-zej Negode Ivana 50,00 evrov za Zvezo vojnih invalidov. Namesto cvetja na grob gospe Jušte Tence darujeta Katjuša in Mauro 50,00 evrov za AŠD Mladina. V spomin na Edija Godnika darujeta Silvana in Vojko Slavec 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na prijatelja Edija Godnika darujeta Vida in Dario 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 17. januarja 2009 1 1 Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na TRADICIONALNI , BOŽIČNI KONCERT v stolnici sv. Justa v Trstu jutri, 18. januarja, ob 16. uri KONCERT BODO OBLIKOVALI MePZ Lipa - Bazovica pod vodstvom Tamare Ražem, MoPS Sv. Jernej - Opčine pod vodstvom Mirka Ferlana in MePZ Sv. Jernej - Opčine pod vodstvom Janka Bana. Pri orglah Tomaž Simčič. Božično misel bo podala prof. Majda Cibic. SKD JOŽE RAPOTEC s Prebenega vabi na PRAZNOVANJE SV. ANTONA Danes, 17. januarja • ob 16.uri v srenjski hiši odprtje pokušnje domačih vin • ob 18.00 v domači cerkvi slovesna sveta maša Jutri, 18. januarja v srenjski hiši • od 16. ure nadaljevanje pokušnje vin • ob 19.30 nastop: Mladi kraški muzikantje ter Zmaga in Vittorio in nagrajevanje vin LulAMIl tj V IV/ . Ü3 Obvestila r v KNJIGOVODJA M/Ž Zaposlimo zanesljivega in odgovornega knjigovodjo. Od kandidatov/kandidatk pričakujemo: višješolsko ali univerzitetno izobrazbo, izkušnjo v knjigovodstvu, dobro poznanje področja interne revizije ter znanje zakonodaje in računovodskih standardov; zaželje-na je natančnost, organiziranost, samoiniciativnost, doslednost. Kandidati bodo pošiljali življenjepise na redakcijo Primorskega dnevnika na naslov ul. Montecchi, 6 Trst 34137 pod šifro "KNJIGOVODJA" Društvo Finžgarjev dom Eugène Ionesco ZAVRATNE IGRE Nastopajo gojenci gledališke šole Studio Art Režija: Boris Kobal Nocoj ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah Toplo vabljeni vsi! AŠD MLADINA obvešča, da se prične smučarski tečaj za »babyje« danes, 17. januarja, na Trbižu, pod vodstvom smučarskega učitelja Tomija Omejca. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 040-220718 ali 338-6376575. DANES, 17. JANUARJA, se bo v cerkvi sv. Jerneja apostola na Opčinah, ob 20. uri, odvijal novoletni koncert. Sodelujeta otroški ter mladinski pevski zbor Kraški cvet, ki ga vodi sestra Karmen Koren in Katizbor, ki ga vodi Carlo Tommasi. Gostje večera bodo »Voci bianche del Contra« ter »Ensemble« in »Contrappunto« iz Ca-mollija-Casut (PN). Toplo vabljeni! Za katerokoli informacijo pokličite na tel. št. 333-4339664 (Tiziana). SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na praznovanje vaškega zavetnika Sv. Antona in pokušnjo domačih vin danes, 17. in v nedeljo, 18. januarja. Danes ob 18. uri slovesna sv. maša, ki jo bo daroval salezianec dr. Janez Vodiča. Sodelujejo domači pevci in pevska družina Ivančič iz Ver-žeja. Ob 17. uri bo v srenjski hiši po-kušnja vina. V nedeljo, 18. januarja, od 16. ure dalje nadaljevanje pokušnje, ob 19.30 bo nastop skupine mladi kraški muzikantje ter Zmage in Vitorja. Sledi nagrajevanje. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom od danes, 17. januarja do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040635627. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77 (Občina Zgonik) danes, 17. januarja, ob 15.30, »Tekmovanje v risanju«, ter ob 16.30 predvajanje risanke »Bee Moo-vie« (v ital. jeziku, 90 min). Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! VZPI AN PI Prosek-Kontovel in Mladinski Krožek Prosek-Kontovel v sodelovanju s krajevno skupnostjo Štor-je in Občinsko organizacijo borcev za vrednote NOB Sežana, vabijo na ko-memoracijo pred spomenik padlega partizana Marjana Štoke v Štorje, ob 65-obletnici usmrtitve, v soboto, 17. januarja, ob 11 uri. Sodelujejo govorniki: predsednica krajevne skupnosti Štorje Podgoršek Ivica, vzgojiteljica OV Marjana Štoke s Proseka-Konto-vela Beti Starc, ter kulturne ustanove: recitatorji krajevne skupnosti Štor-je, Godbeno Društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, ŽPZ s Proseka-Kontovela ter skavti in taborniki. AO SPDT vabi na tečaj turnega smučanja, ki se bo vršil v nedeljo, 18. in v nedeljo, 25. januarja. Na razpolago je še nekaj mest. Informacije in prijave na tel.št. 338-6100412 (Tibor) ali piši na ao@spdt.org. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 18. in v sredo 21. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. januarja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na predavanje »Prva svetovna vojna in Slovenci«. Govoril bo mag. Renato Podberšič ml., ki bo obenem predstavil knjigo Dnevnik desetnika Karla Jurce (Mladika, 2008). Začetek ob 20.30. MLADINSKI ZBOR IGO GRUDEN iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan, vabi mlade od 3. razreda OŠ do vključno 2. nižje. Vaje so v društvenih prostorih vsako soboto od 17. do 18. ure. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v torek, 20. januarja, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo vitovske. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: v torek, 20. januarja, 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 0402017389. PRIMORSKA POJE: pohitite s prijavo, sicer programska knjižica ob začetku Primorske poje ne bo pripravljena. Čaka nas razpored zborov po revijah, morebitne spremembe, glasbena in tekstovna lektura, popravki v tiskarni in sam tisk. Vsa ta opravila zahtevajo svoj čas. Pobrskajte za prijavnico, ki vam je bila poslana v začetku decembra, če ste jo založili pa jo snamite na naši spletni strani www.zpzp.si. SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka v društvenih prostorih telovadba za dobro počutje (joga) po nasled- njem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure, ob torkih od 10.30 do 12. ure in tudi popoldan: ob ponedeljkih od 18. do 19.30 in ob sredah od 19. do 20.30. TPPZ sporoča, da je v torek, 20. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padri-čah generalka za nastop v Rižarni. ODBORNIŠTVO ZA MLADINSKO POLITIKO OBČINE DOLINA organizira v četrtek, 22. januarja, ob 20. uri na Županstvu, 3. sejo usklajeval-ne skupine mladih v Občini Dolina (Forum mladih). Vsi mladi od 14. do 30. leta ter predstavniki enake starosti mladinskih organizacij, predstavniki kulturnih, športnih in rekreativnih društev, ki delujejo na ozemlju Občine Dolina in bi se radi vključili v načrtovanje dejavnosti za mlade v Občini, so vabljeni, da se udeležijo sestanka. Za morebitna pojasnila obrnite se na občinski Urad za Kulturo in Šole, na tel. št. 0408329281/213/282. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 22. januarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE TRŽAŠKE FEDERACIJE vabi v četrtek, 22. januarja, ob 19.30 na sedež v Ul. Tarabocchia 3 na javni pokrajinski aktiv o Palestini. Posegel bo tovariš Fabio Amato, ki se je pravkar vrnil iz Gaze. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 23. januarja, ob 16.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo: »Sladke skrivnosti, grenke resnice, agroprehrambeni proizvodi, zavestni nakupi, zdravje in debelost«. Nastopili bodo: naš predsednik Marino Vocci, odvetnik Alessandro Carbone ter pediater Maurizio Tomadin . Vabljeni so vsi! JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 24. januarja, letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pod »glinco« za bivšo mlekarno. V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. SLOVENSKA KOMISIJA ZA MLADINSKO PASTORALO vabi mladino na redno mesečno srečanje, ki bo v soboto, 24. januarja, ob 16. uri v prostorih Marijanišča. Srečanje bo potekalo v dveh delih. Delavnici in pogovornemu delu bo sledila verski obred, nato prijateljsko druženje. VIŠJEŠOLSKA KLAPA IN MLADI PO SRCU POZOR! AŠD-SK BRDINA organizira za vas zabaven smučarski tečaj s kratkimi smučmi z UPS tehniko. Prepustite se užitkom in novim izkušnjam na snegu pod vodstvom naših izkušenih trenerjev. Tečaji bodo v For-ni di Sopra vsako nedeljo. Organiziran je avtobusni prevoz. Ne izgubite priložnosti za drugačno nedeljsko zabavo in za vse informacije takoj pokličite na številko 340-1653533 in ne bo vam gotovo žal! TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v ponedeljek, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17. uri - stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v Rižarni s kratkim nastopom TPPZ P. Tomažič. Vsi udeleženci so vabljeni, da prinesejo s seboj cvet v poklon žrtvam Ri-žarne. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da 28. januarja je sklican Deželni Svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2008 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 30. januarja. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini, št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00, ob tor- kih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Urad za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.: 0402017370. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinska otroška vrtca v Šempolaju in Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 2009. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v obeh sekcijah otroškega vrtca. Za informacije je na razpolago isti urad, telefonska številka 040-2017370-375. UPRAVA OBČINE DOLINA daje na znanje kulturnim, športnim in rekreacijskim društvom, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2009 zapade 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine »http://www.sandorligo-doli-na.it«. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršnokoli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. številko 040-368892 ali 339-1564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na in-fo@ztt-est.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov FJK U.S.C.I. in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti razpisuje 4. natečaj za zborovske skladbe Nagrada Ignacij Ota. Razpis je na voljo na spletni strani »www.zskd.eu«. OBČINA DOLINA v imenu Odborni-štva za Šolstvo in Socialo obvešča družine bivajoče v občini, katerih otroci obiskujejo obvezne šole, da je v uradu za Šolstvo in na spletni strani www.comune.san-dorligo-della-valle.ts.it na razpolago obrazec-pro-šnja za denarni prispevek za nakup šolskih knjig in drugih didaktičnih pripomočkov za leto 2008/09. Prošnjo lahko predstavijo učenci s stalnim bivališčem v občini, ki so redno vpisani v OŠ, v nižjo srednjo šolo ali v prvi razred višje srednje šole. Družinsko enakovredno ekonomsko stanje ne sme presegati 15.493,71 evrov. Prošnja mora biti predložena do 6. februarja do 12. ure. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 17. januarja, v dvorano Fin-žgarjevega doma na ogled predstave »Zavratne igre« Evgena Ionesca. Izvajajo gojenci tretjega letnika gledališke šole Studio Art. Režija Boris Ko-bal. Začetek ob 20.30. KD SLOVENEC in župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca vabita danes, 17. januarja, v Boršt na praznovanje zavetnika sv. Antona. Ob 17. uri bo v vaški cerkvi slovesna sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof Evgen Ravignani. Kulturna prireditev je prenesena na kasnejši datum zaradi bolezni nastopajočih. BOŽIČNI KONCERT V STOLNICI SV. JUSTA - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na »Tradicionalni božični koncert« v stolnici sv. Justa v Trstu, ki bo v nedeljo, 18. januarja, ob 16. uri. Koncert bodo oblikovali MePZ Lipa - Bazovica pod vodstvom Tamare Ra-žem, MoPS Sv. Jernej - Opčine pod vodstvom Mirka Ferlana in MePZ Sv. Jernej - Opčine pod vodstvom Janka Bana. Pri orglah Tomaž Simčič. Božično misel bo podala prof. Majda Ci-bic. ŽUPNIJSKA SKUPNOST SV. JERNEJA IZ MAČKOLJ in Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prirejata niz pobud ob 50-letnici smrti msgr. Ivana Tula, duhovnika, profesorja in književnika. V petek, 23. januarja, ob 20. uri bo v dvorani Srenjske hiše predstavitev priložnostne publikacije o dr. Ivanu Tu-lu, ki jo je uredila Ljuba Smotlak, in odprtje razstave njegovih knjig, pisem in dokumentov. V nedeljo, 25. januarja, bo osrednja spominska slovesnost: ob 11. uri bo v župnijski cerkvi sveta maša, sledil bo blagoslov in odkritje spominske plošče na zunanji steni cerkve. Prisrčno vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI (Opčine, Pro-seška ul. 131) bo razstava Štefana Grgiča - Kraji duha odprta do 23. januarja. Ogled od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Milje - Gledališče Giuseppe Verdi (Ul. San Giovanni, 4), 24. januarja, ob 20 uri, nastopajo GD Prosek, PO Komen, Postojnska godba 1808; Ilirska Bistrica-Dom na Vidmu, 1. februarja, ob 17. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ilirska Bistrica; Hrpelje-Dom kulture; 7. februarja, ob 20. uri, PO Breg, GD Nabreži-na, Brkinska godba 2000; Tržič-Ob-činsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ri-cmanje. S Poslovni oglasi ODDAM MAJHNO TRGOVINO na Opčinah. Tel.: 040-215188 SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim višješolskim naslovom in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje tržaška pokrajina. Dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444. VABIMO K SODELOVANJU ZUNANJEGA KNJIGOVODJO. Pričakujemo izkušnje v knjigovodstvu na turističnem področju. Zainteresirani naj pokliče na 335 161 78 65 IZLETA PRIMORSKEGA DNEVNIKA. ŠE ZADNJI PROSTORI za Turčijo - odhod 27. marca; in Hrvaško- Kumrovec, Krapina, Stubica, Zagreb. Odhod 14. maja. Pokličite 040 63 70 25, Adriatica.net 0 Mali oglasi IŠČEM Doklerjev grško-slovenski slovar. Telefonirajte na tel. št. 040946764 ali na 340-7430160. IŠČEM rabljene otroške smuči, 70 cm, tudi brez priključkov. Tel.3497833189. PRODAM AKVARIJ juwel 70-litrski, z opremo. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040-2296068. PRODAM PSIČKE nemškega ovčarja z rodovnikom. Tel.: 338-5098764. PRODAM železne cevi, (od 2 do 5 m dolžine, od 3 do 10 cm debelosti). Tel. 040-280910. PRODAM »pick-up« mitsubishi L200, zeleno/sive barve, letnik 2002 s štirimi vrati, v odličnem stanju. Klicati med. 17. in 20. uro na št.: 3338444169. US Osmice OSMICO smo odprli pri Batkovih, nudimo domač prigrizek. Repen 32, tel.: 040-327240. OSMICO je odprla Nataša Pernarčič, Medjavas 21. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. 1 2 Sobota, 17. januarja 2009 KULTURA slovensko stalno gledališče - Zaljubljeni v smrt V novi mali dvorani pet interpretov solidno prestalo krstno preizkušnjo Dva prizora iz »lepljenke« kroma Slovensko stalno gledališče: Tamara Matevc, Zaljubljeni v smrt. Režiser in scenograf: Samo M. Strelec. Dramaturginja: Tamara Matevc, lektor: Jože Faganel, kostumo-grafka: Zvonka Makuc, skladatelj: Igor Zobin, oblikovalec luči: Rafael Cavarra, video: Antonio Giacomin. Igrajo: Miranda Caharija (Ema Tomažič), Nikla Petruška Panizon (Danica Tomažič), Romeo Grebenšek (Stanko Vuk), Primož Forte (Pinko Tomažič in vrtnar Angelo). Primorskim in zamejskim bralcem verjetno ni treba obnavljati zgodbe družine Tomažič in tragične zakonske zveze med Danico Tomažič in Stankom Vukom. Zgodba je za tržaške in primorske Slovence mit. Pinko Tomažič je bil predvojni komunist, aktivist in voditelj stranke v Julijski krajini. Fašistično posebno sodišče ga je na drugem tržaškem procesu obsodilo na smrt in je bil ustreljen na openskem strelišču. Danico Tomažič in Stanka Vuka so neznanci ubili po Vukovem povratku iz italijanskih zaporov. Oče je bil prav tako žrtev fašizma. Mati Ema je tako izgubila zaradi fašizma moža, sina, hčer in zeta. Ostala je sama v svoji vili, saj so bili Toma-žiči slovenska meščanska družina in lastniki še danes znanega gostinskega lokala. Onkraj mita zastavlja zgodba družine Tomažič vrsto problemov. Ljubezensko razmerje med Danico in Vukom ni bilo enostavno. Danica je bila lepa in prikupna mladenka. Ni bila izrazito izobražena, vendar pod vplivom brata Pinka. Stanko Vuk je bil po značaju in mislih pravo nasprotje tako Danici kot Pinku. Bil je intelektualec in pesnik z »višjimi zrenji«. V svojih pismih iz zapora Danici je bil večkrat didaktičen in zasanjan v neke daljave, ki niso bile Da-ničine. Mlada žena je s težavo prenašala moževo odsotnost in se je zapletla tudi v druge ljubezenske zgodbe. Stanko Vuk je bil politično krščanski socialni demokrat, kar je bilo v nasprotju z ideologijo in političnim aktivizmom Pinka Tomažiča. Nato je tu še nepojasnjen umor mladega para, ki naj bi ga storila slovenska roka. Zgodba ni slučajno zamikala tudi istrskega in tržaškega pisatelja Fulvia Tomizzo, ki je na temo napisal znan roman Mladoporočenca iz Ulice Rossetti. Avtorica dramske predelave zgodbe Tamara Matevc, ki ji je bil Tomizzov roman navdih, se je nedvomno znašla pred problemom, če in kako upoštevati vse zgoraj navedene plasti zgodovinskega dogajanja, slednjega pa še aktualizirati. Odločila se je za sistem prizorov, torej za nekakšno lepljenko, kjer je vezna nit mati Ema Tomažič, ki pripoveduje zgodbo svoje družine. Ob pripovedi se dogajajo različni prizori, ki obravnavajo tako intimne plasti zgodbe kot tudi njeno politično valenco s konflikti vred. Avtorica in nato sam režiser Samo M. Strelec, ki je v bistvu vzpodbudil Tamaro Matevc k delu, sta se hotela izogniti mitski ali celebrativni razsežnosti. Tako sta s psihološkim naturalizmom prikazala osnovne like, predvsem pa Danico in Vuka. Danica izstopa kot včasih že malce pretirano čutna ženska, Vuk pa kot kronični čudak, ki mu je tuja realnost tega sveta, čeprav jo krepko občuti. Izognila sta se tudi časovne- mu sosledju in postavila pripoved v čas pred in po smrti protagonistov. Uporabila sta še hu-morne dovtipe, ki so bili bolj ali manj posrečeni. Avtorici besedila in dramaturginji ter režiserju Samu Strelcu se je v igri vseeno nabralo veliko gradiva, saj se v njej prepletajo zgodovinski dogodki, medčloveški odnosi in namigi na današnjo realnost Slovencev v Italiji. Problem, ki je očiten predvsem v prvem delu igre, je (kot že zapisano), kako vse te plasti in prizore postaviti v gledališko igro, skratka, kako dati dogajanju gledališko govorico. V romanu je to lažje, v drami pa potrebuje sistem prizorov izrazito ostrino, da vsak fragment zase gledalca "prime" in se obenem zlije v celoto. V predstavi Zaljubljeni v smrt ni bilo vedno tako, včasih so se prizori med sabo "lovili". Dejansko se je igra zgostila proti koncu in takrat postala gledališko dejanje. Če nadaljujemo s podrobnejšo analizo, moramo najprej zapisati, da je mali in novi oder SSG uspešno prestal svoj krst. Oder in dvorana lahko mirno sprejmeta lep del produkcije SSG in igralcem ni treba med publiko, da dokažejo funkcionalnost objekta. Marsikaj, kar se je na velikem odru izgubljalo ali pa potrebovalo najrazličnejše trike, da ne bi bilo požrto, bo na malem odru odslej živelo v sebi primernem okviru. Tudi prostora za gledalce bo dovolj. V bistvu nista bila oškodovana ne scena in ne igra luči, saj je tudi serija reflektorjev bogata in zmore številne efekte. Pet igralcev je imelo povsem dovolj »zraka«, lahko bi jih bilo še nekaj. Jasno je, da je bližina med občinstvom in igralci za slednje zahtevna, vendar je obenem vzpodbudna. Tako so bile vloge v igri Zaljubljeni v smrt solidno izpeljane. Miranda Caharija je podala lik matere Eme Tomažič čustveno in s spoštljivo milino. Nikla Petruška Panizon je vložila v dušo in telo Danice veliko emocionalne in tudi erotične energije, kar ji v bistvu uspeva in tudi prija, saj je dokaj »instinktivna« igralka. Romeo Grebenšek je Stanka Vuka podal bolj racionalno in preštudirano, kar ni bilo vedno v soglasju (tudi v smislu psihološke konfliktualnosti) z Niklo Panizon. Primož Forte je odigral tako Pinka Tomažiča kot kremenitega vrtnarja Angela. Slednja vloga mu je bolje uspevala in v njej je bil prepričljivejši. Slovensko služkinjo Rino je odigrala Lara Komar, ki postopoma oblikuje izrazitejše like ter pridobiva tako na tehniki kot v sposobnosti, da tehniko združuje z notranjo emocijo. Vsekakor bi morala biti predstava Zaljubljeni v smrt za občinstvo dovolj privlačna in celota bo v življenju predstave presegla nekatere kritiške opazke. Ace Mermolja TOMIZZOV DUH Narodni heroj Končar Milan Rakovac Hrvaška je dobila novega narodnega heroja Končarja. Rade Končar je bil eden vodij vstaje proti okupatorju, član KPH in KPJ, Italijani so ga 1942. ustrelili v Šibeniku. Danko Končar, svetovni kralj kroma in ferokroma, pa je pripravljen rešiti hrvaško ladjedelništvo (čisto mimogrede, oba Končarja sta Srba iz Like). Kot deus-ex-machina se je na sceni pojavil ta malo znani hrvaški državljan, milijarder svetovnega slovesa, ki je za petsto milijonov dolarjev (!) že kupil južnoafriške rudnike kroma. Co muoj, tega Končara niečeš najti u glamuru, kako, vržmo, unu Fjumanku Slavicu Ecclestone de-formula-Uno, eli pak kako naše domače ladre ča su naciji uzeli sve ča je načinila u doba Frane 'Sipa, 'Le-šandra i Tita, a sada su se pak raskantali kako i pe-teh na gnjojieri. 'Sto tal' Končar el compra tera in Istria e sule isole, ma per far cossa; per produr erbe aromatiche e verdura sana mediteranea. E 'desso el volessi comprar i squeri croati andadi in tilt, ma no per far case lusse e campi golf (come vol far i altri concoren-ti), ma per rifar le navi, che da queste parti le save-vino ben far per seculae seculorum, perche i mestri nostrani-domači iera On The Top da sempre, fas-sendo le navi einz-A per noi altri, per i Dogi e Im-peradori. To je jeno delo u kojen smo bili mrež prvih u svitu, i dobro je da su se delavci po Splitu i Riki i Puli vrgli skupa, kontra goviernu hrvacken i europsken; niečemo ga dati naše škvere za hotele, mi nismo gol-feri ni kamerijeri nego kalafati. Ma, ča ču ja vami ma-šu mašiti, maritimon triještinskin, koji ste kapaci brod načiniti kako i mi drugi; zato ču van za danas zabrati nike stare muode i užance i beside barkari-jolske, iz vrimena prvanjega, ča san hi naša po libri i memuoriji, ma ča je sve skupa za nas druge kako najliplja poezija. Zapis iz Dalmacije (Šepurina), Pomorski rječnik Radovana Vidoviča: »A 'odilo se sve do Trešta, ča god prodat, ulja, masta, vina, driva... Ka' urdinaješ brod, pogodi se s meštro' da ne bude pojidena u dnu i u krmi. Danas nima idra, ali isto - ča če ti vrbuljasta brod? Ni visoka ni plitka brod nisu šesne za vi'iti! Neka su jo' ašte i kolumba o' hrasta, a glave i lakoče o' murve ako je ima. Ako nima murve, onda o' hrasta oli brista. Moru biti i o' bora, ali ne o' bora iz Bosne o' 'voga našega ča reste blizu mora, di je teplije. Priporuči mu da madire uz kolumbu stavi kako Bog zapovida jer ako ih ne stavi pomnjivo i kako valja, brod če teči. A brod ne smi teči! Ona mora biti stanja kaj kupa!.. Naši stari su užali reči da najbolji brodi gredu u more ispo' ruk korčulanskih i betinskih meštro!...« I kad imaš brod, ča bi zapisa Juraj Barakovič re-nesansni poeta zadarski: »Nagradiše mnoge brode na tri jadra i četare, za gusare ki ne mare do Ejipta da prohode«, lipo i dreto i neto i ščeto, ako ima vitra, ma ako ga nima: »Ka' bi na moru vidili kakov refulič, zvižjali bi mu i tako zvali vitar neka dojde", ma ako vitar ne doj-de, ala na vesla; issa i remi, casca i remi, e voga, voga, voga od Šibenika sve do Triešta, ako češ to ča vina prodati oštaru našen, oli Slovencu, oli Puljizu. Ma na vesla ni lako, „a bilo je ženskih ke su na veslu bile jače o' muškoga. Je'na o' njih je bila Dume, a zvali su je Tegeto'. Povidali su da se brod po jakoj buri ne bi moga izvesti do Srime ako Dume ne bi vozila na škavu. Prozvali su je Tegeto' jerbo bi se brod di bi ona vozila dobro probijala sumpra vitru - kaj ratni brod Tegethoff «... »Daj brodu ča je njegovo ... brod se ne gradi za bonacu, nego za vitar. veslo je starije od idra i motora, neka brod ima i idro i motor, brez vesal ne more se iti nider . Rekao je brod; ti mene učuvaj od kraja, a ja ču tebe od mora. Rekao je vrag; ne vodi me medju čo-bane, ni na peč, ni u brod. Ni broda ki ne jadri, ni čovika ki ne fali. Spomeni se od mene na postelji speči, a ja tužan, jadan, po brodu hodeči. Ja ču poči brodit more sinje, dok se naše ne ispuni vrime... Rad tvoje ljubavi i vjere krstjanske, Brodit se u plavi u strane poganske. Jerbo, ca ti da brod, to ti ne pasaje nego u grob«. Eko la, stare užance - nova formula! Altroke, ter ča da čemo tutti quanti biti blogeri i manageri i butigeri, a ki če kopati, a ki če brode delati, a ki če navigati? I ča da čemo svi čisti kako unih 2000 Trži-čani, Monfalkonieži ča su došli in contraesodo u Ri-ku delati brode i komunizam, puojti u Koreju i In-doneziju? Človek je HOMO FABER, in ne HOMO LUDENS, nas zaman opominja Girogio Bocca; tega se (morda) zavemo šele sedaj, ko gre vse počasi v ma-loro . / SVET Sobota, 17. januarja 2009 13 bližnji vzhod - Po dogovoru z ZDA proti tihotapljenju orožja v Gazo Izrael se pripravlja na razglasitev premirja Arabski in muslimanski voditelji na vrhu v Dohi Izrael obtožili vojnih zločinov in genocida JERUZALEM - Izraelski varnostni kabinet bo danes po pričakovanjih odobril enostransko prekinitev ognja na območju Gaze, a bodo enote izraelske vojske ostale na območju, je včeraj sporočil visoki predstavnik izraelske vlade. "Varnostni kabinet bo na jutrišnjem srečanju po pričakovanjih glasoval za enostransko prekinitev ognja po podpisu memoranduma v Washingtonu in znatnem napredku v Kairu," je dejal predstavnik izraelske vlade, ki je želel ostati neimenovan. Dodal je, da bodo izraelske sile ostale v Gazi tudi po prekinitvi ognja. Kako dolgo bo to, za zdaj ni znano. Predstavnik izraelske vlade je še povedal, da bo tudi Hamas prekinil ogenj, vendar "če se bodo odločili za streljanje, ne bomo odlašali z odgovorom in nadaljevanjem ofenzive". Po njegovih besedah je izraelski premier Ehud Olmert "zadovoljen z rezultati pogovorov v Kairu, ki so odgovorili na temeljne zahteve Izraela glede ustavitve raketnih napadov in dogovora o usklajevanju med Izraelom in Egiptom o odprtju mejnih prehodov," je dodal. Medtem sta včeraj izraelska zunanja ministrica Cipi Livni in ameriška državna sekretarka Condoleeza Rice v Was-hingtonu podpisali dogovor, katerega cilj je ustavitev tihotapljenja orožja v Gazo. "Tihotapljenje orožja v Gazo se mora končati," je dejala Livnijeva. Dogovor je označila za "ključno komponento za končanje sovražnosti". Vključeval naj bi delitev obveščevalnih podatkov o tihotapljenju orožja in nadzor nad tihotapskimi potmi v Gazo. Arabski in muslimanski voditelji so medtem včeraj na vrhu v katarski Dohi Izrael obtožili vojnih zločinov in genocida na območju Gaze. V izjavi so pozvali k takojšnjemu in brezpogojnemu umiku izraelske vojske ter zahtevali odprtje vseh mejnih prehodov, umiku blokade in plačilu odškodnine za povzročeno škodo. Katar in Mavretanija sta v Dohi sporočila, da sta prekinila odnose z Izraelom, k čemur sta države pozvala predsednika Irana in Sirije, Mahmud Ahmadinedžad in Bašar al Asad. Mavretanija je imela diplomatske odnose z judovsko državo, medtem ko ima Katar kot edina arabska država v Perzijskem zalivu z njo trgovinske odnose. Vrha v Dohi se je udeležilo 13 od 22 držav članic Arabske lige ter Iran in Turčija. Srečanje je bilo sprva predvideno kot vrh Arabske lige, a se ga ni udeležilo potrebnih 15 držav članic. (STA) Izraelska zunanja ministrica Cipi Livni in ameriška državna sekretarka Condoleeza Rice včeraj v Washingtonu ansa plinski spor - Pred današnjim srečanjem v Moskvi Na Putinov predlog evropske plinske družbe oblikovale konzorcij m {gffim < h i V - l o Vladimir Putin in Angela Merkel MOSKVA/BERLIN - Predstavniki ruskega Gazproma, nemških Eon Ruhr-gasa in Wingasa, italijanskega Enija in francoske družbe Gaz de France so se včeraj dogovorili o oblikovanju konzorcija za reševanje plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, je sporočil namestnik ruskega predsednika vlade Igor Sečin. Idejo o oblikovanju konzorcija evropskih plinskih velikanov, ki bi pomagali pri reševanju plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, je včeraj nemški kancler-ki Angeli Merkel predlagal ruski premier Vladimir Putin. Z oblikovanjem konzorcija bi po njegovih besedah porazdelili "tveganje tranzita" plina prek Ukrajine. Merklova je po srečanju s Putinom dejala, da bi lahko določili poskusno fazo, v kateri bi pod nadzorom opazovalcev EU ponovno vzpostavili dobavo ruskega plina v Evropo. Poudarila je, da je hitra rešitev nujna in po njenem mnenju tudi v interesu Rusije. Putin se je v Nemčiji pred srečanjem z Merklovo sestal z vodji omenjenih energetskih družb. Po navedbah ruske strani naj bi bil namen konzorcija rešiti vprašanje tehničnega plina oz. plina, ki ni dobavljen strankam, ampak ohranja pritisk v plinovodu. Konzorcij naj bi pokril stroške plina, ki ga potrebujejo za pogon črpalk za prenos plina. Po Putinovih besedah bi ti stroški samo v prvem četrtletju znašali 730 milijonov dolarjev. "Strogo gledano bi morala te stroške kriti Ukrajina," je prepričan Putin. Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa Ukrajina vztraja, da ima pravico dnevno odstraniti 21 milijonov kubičnih metrov plina, ki ga nato uporabi za napajanje omenjenih črpalk. Rusija ta odvzem plina označuje kot krajo. Putin je dejal, da je treba pomagati "našim ukrajinskim partnerjem" in ne politizirati spora med Moskvo in Kijevom. "Mislim, da ne bi smeli ugotavljati, kdo ima prav in kdo ne. Ne bi smeli politizirati spora," je dejal Putin. Plinski spor naj bi dokončno zgladili danes v Moskvi na srečanju med Rusijo, Ukrajino državami uporabnicami ruskega plina in EU. Haaško sodišče predčasno izpustilo nekdanjega jugoslovanskega generala HAAG - Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je včeraj odobrilo predčasni izpust nekdanjega generala jugoslovanske armade Pavleta Strugarja. Kot je povedal sodnik Patrick Robinson, je 75-letni Strugar med prestajanjem kazni v zaporu ZN v Haagu pokazal lepo vedenje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Lepo vedenje, zlasti Strugarjeva takojšnja predaja mednarodnemu sodišču oktobra 2001, govori o določeni rehabilitaciji," je dejal Robinson. Poleg tega se Strugarjevo zdravje po navedbah zdravniških poročil "postopoma slabša". "Čeprav so njegove različne bolezni relativno običajne za njegovo starost, so kljub temu resne," je dodal Robinson. Strugar je bil leta 2005 obsojen zaradi bombardiranja zaščitenega zgodovinskega jedra Dubrovnika leta 1991. Med trimesečnim obleganjem mesta je umrlo najmanj 50 civilistov, nekaj sto je bilo ranjenih. Strugar je bil obsojen na osem let zapora, a mu je sodišče po pritožbi znižalo kazen za pol leta. Stru-gar bo izpuščen na prostost 20. februarja po dveh tretjinah prestane kazni. Etina bomba eksplodirala pri televizijskem oddajniku MADRID - V španski pokrajini Baskiji je v noči na petek eksplodirala bomba, ki pa ni zahtevala žrtev. Po navedbah policije je bil to prvi napad baskovske separatistične organizacije Eta letos, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bomba je eksplodirala pri televizijskem oddajniku na goratem območju Santa Barba. Eksplozija je povzročila gmotno škodo, ni pa zahtevala žrtev, je sporočila policija. Dodali so, da so na dovozni cesti do oddajnika našli nahrbtnik, v katerem sta bili še dve bombi, ki naj bi eksplodirali, ko bi na kraj prispela policija. Ena od bomb je vsebovala deset kilogramov eksploziva in dva kilograma nabojev, druga pa je bila narejena iz štirih kilogramov eksploziva. Policija je našla tudi več sporočil, na katerih je v baskovskem jeziku pisalo "Pozor, bomba Ete". Eta je odgovorna za smrt 825 ljudi v štiri desetletja trajajočem boju za neodvisnost Baskije. Zadnji napad je izvedla 31. decembra, ko je pred zgradbo baskovske televizije EiTB v Bilbau eksplodiral avtomobil bomba. (STA) zda - Na četrtkovem televizijskem nagovoru našteval zasluje svoje administracije Bush se je poslovil: Delal sem napake, a danes so ZDA varnejše in svet je svobodnejši WASHINGTON - Predsednik ZDA George Bush se je v četrtek zvečer po krajevnem času iz Zahodne sobe v Beli hiši s televizijskim nagovorom poslovil od Američanov in se jim zahvalil za zaupanje, da jim je lahko služil zadnjih osem let. V nagovoru je predvsem našteval dosežke svoje administracije in opozoril, da bodo težke preizkušnje tudi v prihodnje. Bush zapušča Belo hišo z nižjo stopnjo priljubljenosti med Američani kot na začetku, ko je zmagal na volitvah leta 2000 s pomočjo vrhovnega sodišča, ki je prekinilo ponovno preštevanje glasovnic na Floridi. Izvoljen je bil z manj glasovi kot njegov demokratski nasprotnik Al Gore, s položaja pa odhaja z javno podporo dobrih 30 odstotkov. Ta je sicer višja kot v času volitev 4. novembra lani, ko se je gibala pri 25 odstotkih. Bush je prišel v Belo hišo z obljubo, da bo spremenil ton v Washingtonu in združeval različna stališča, prav tako je napovedoval, da bodo ZDA ponižna velesila, ki se ne bo po nepotrebnem vpletala v mednarodne spore. Po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 mu je priljubljenost poskočila na 90 odstotkov podpore, potem pa počasi drsela, vendar je leta 2004 uspel doseči novo zmago na volitvah. Do lanskoletnih volitev pa je bil Bush zaradi vojne v Iraku, gospodarske krize in drugih razlogov že tako nepriljubljen, da se ga je republikanski predsedniški kandidat John McCain na vse načine izogibal. Četrtkov govor je bil Busheva zadnja priložnost, da na položaju vpliva na zgodovino. Govoru v Zahodni sobi Bele hiše je prisostvovalo okoli 200 gostov, med njimi družinski člani, zavezniki in nasprotniki ter posebej izbrani gostje, ki jih je Bush v govoru izpostavil kot uspehe svoje politike. Bush se bo uradno poslovil v torek, ko bo kot novi predsednik ZDA zaprisegel Barack Obama. Bush je svojemu nasledniku zaželel vse najboljše, kakor tudi njegovi soprogi in hčerkama. Obamov uspeh je označil za trenutek upanja in ponosa celotne naci-je, ker gre za osebo, "katere zgodba odseva trajno obljubo ZDA". Bushevi cini- George Bush čni nasprotniki sicer pravijo, da je Oba-mova izvolitev v veliki meri zasluga Bus- ha, saj večina volivcev zaradi njega za nekaj časa v Beli hiši ni želela republikanca. Američanom se je Bush zahvalil za zaupanje, molitev in dejanja poguma ter velikodušnosti. Našteval je dosežke v vojni proti terorizmu, od ustanovitve ministrstva za domovinsko varnost do prenosa vojne k sovražnikom in njihovim podpornikom na tujem. Strinjal se je, da so obstajali legitimni dvomi v njegove odločitve, vendar je zatrdil, da ne more biti dvoma o rezultatih. "Več kot sedem let ni bilo terorističnega napada na ameriškem ozemlju," je dejal Bush in zasluge pripisal vsem, ki se vsak dan ukvarjajo z zaščito domovine. Na ameriškem ozemlju res ni bilo več terorističnih napadov, se je pa zato njihovo število povečalo drugod po svetu, med drugim v Španiji, Veliki Britaniji in Indiji. Posledice Busheve zunanje politike so med drugim povečan vpliv Irana na Bližnjem vzhodu, vodja mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden je še vedno na prostosti, islamski skrajneži pa so varni na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom. Ameriški ugled v svetu je utrpel škodo tudi zaradi Iraka, Guantanama in zlorab ujetnikov, zavračanja znanosti in zanikanja podnebnih sprememb. Bush ostaja prepričan, da morajo ZDA po svetu voditi prizadevanja za promocijo človekove svobode, pravic in dostojanstva. Zagotovil je, da je terorizem še vedno največja grožnja za ameriško varnost. Kot je povedal, je potrebno zavreči izolacionizem in protekcionizem ter še naprej širiti svobodo po svetu, kajti če tega ne bodo počele ZDA, se to ne bo zgodilo. Bush je prav tako poudaril, da na svetu obstajata dobro in zlo, med katerima ne more nikoli biti kompromisa. Nagovor Američanom je sklenil z besedami, da so se skupaj soočali z nevarnostjo in preizkušnjami, ki jih bo v prihodnje še več. "Ampak s pogumom naših ljudi in zaupanjem v naše ideale se ta velika nacija ne bo nikoli utrudila, nikoli omahovala in nikoli padla," je sklenil. (STA) 1 4 Sobota, 17. januarja 2009 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Semolič pri ravnatelju goriške pošte Marzariju Za dvojezične položnice bo treba trkati na več vrat Pošta zase ne tiska dvojezičnih položnic niti na Južnem Tirolskem Da bi preveril, kako so opremljeni za dvojezično poslovanje in kako nameravajo ukrepati po objavi dekreta predsednika deželne vlade Renza Tonda o izvajanju vidne dvojezičnosti, je včeraj Livio Semolič, goriški predsednik SKGZ, obiskal osrednji poštni urad v Gorici. Tu se je srečal z ravnateljem goriške pošte Maurom Marzarijem. »Želel sem preveriti, kaj je poštna ustanova naredila v smislu udejanjanja dvojezičnega poslovanja in kako namerava ukrepati po objavi Tondovega dekreta glede zunanjih napisov v slovenskem jeziku na poštnih izpostavah, ki imajo svoj sedež na območju, kjer se bodo izvajala določila o vidni dvojezičnosti,« pojasnjuje Semolič in poudarja: »Posebno presenetljiva je bila informacija o neuporabi dvoje-zičnosti na položnicah in v zunanjih napisih celo na najbolj zaščitenem območju Južne Tirolske, kjer prebiva nemška narodna skupnost. To pomeni, da niti goriški sedež ni opremljen v tem smislu.« Po besedah Semoliča se je ravnatelj goriške pošte lani udeležil sestanka na pre-fekturi, na katerem so se pogovarjali o uresničevanju določil iz zakona 38/2001. »Takrat je Marzari pristopil k pobudi pre-fekture o skupni pisarni za dvojezično poslovanje,« poudarja Semolič in pojasnjuje, da je vprašanje dvojezičnih položnic v glavnem vezano na posamezne ustanove, saj so nekatere - kot primer navaja agencijo za prihodke - že opremljene za uresničevanje dvojezičnosti, ostale pa bi morali k temu spodbuditi. »Poštno podjetje samo po sebi dvojezičnih položnic ne tiska niti na Južnem Tirolskem, vendar zanje zaprosijo agencija za prihodke, občine, civilna motoriza-cije, RAI. Ustanove namreč pošljejo prošnjo za dvojezične položnice poštnemu podjetju, ki zatem poskrbi za njihovo tiskanje,« razlaga Semolič in nadaljuje: »Pri vsem tem ni nikakor zanemarljivo dejstvo, da se goriška pošta s temi problematikami ni veliko ukvarjala, tudi zato ker je bilo povpraševanje po dvojezičnosti s strani uporabnikov skorajda nično, nad čemer bi se seveda morali vsi globoko zamisliti.« Glede Tondovega dekreta je ravnatelj goriške pošte izjavil, da še ni uradno seznanjen z njegovo vsebino. »Zaradi tega mu bom odposlal uradno pismo, v katerem mu bom tudi pojasnil, kaj si narodna Osrednji goriški poštni urad na korzu Verdi bumbaca skupnost pričakuje od zaščite. Sicer pa ne morem mimo ugotovitve, da je pri samem koriščenju že priznanih pravic vse preveč mlačnosti med člani naše skupnosti; brez povpraševanja tudi že obstoječa ponudba ostane le formalnega značaja, torej nima nikakršnega učinka in lahko celo postane pretveza, da se dokaže nesmiselnost določenih neizkoriščenih javnih storitev. Prepričan sem, da si takega tveganja ne smemo privoščiti,« poudarja Semolič. »Za primerjavo z Južno Tirolsko je zanimivo vedeti, da v poštnih uradih v Bo-cnu in sosednjih krajih ni tiskovin in napisov v nemščini, vendar imajo Nemci priznano zaposlovanje po etnični plati, kar pomeni, da je avtomatično zagotovljeno poslovanje uradov tudi v nemščini,« še navaja Semolič in razlaga, da so v Gorici vsekakor pripravljeni vzeti v poštev pričakovanja slovenske narodne skupnosti, seveda v kolikor bo do povpraševanja po dvo-jezičnosti sploh prišlo. Semolič nazadnje pravi, da se bo treba za dvojezične položnice obrniti neposredno na institucije, ki naj bi jih nato same zahtevale od poštnih uradov; to se pravi na občine, agencijo za prihodke in druge javne ustanove. Trkati bo torej treba na več vrat. (dr) gorica - Redarji podali obračun dela Lani naraslo število neporavnanih zavarovalnin »Izkupiček«od glob veliko nižji zaradi odstranitve fotokamer na semaforjih Tudi goriški mestni redarji opažajo posledice gospodarske krize in stisko vedno večjega števila občanov, ki se s težavo prebije do konca meseca. To je potrdil poveljnik goriške mestne policije Marco Muzzatti, ki je včeraj z goriškim občinskim odbornikom Fabiom Gentilejem in kolegom Fabiom Zottijem predstavil obračun dela mestnih redarjev v letu 2008. Muzzatti je med raznimi podatki opozoril na za Gorico dokaj nenavaden pojav. »Lani smo zasledili kar 30 primerov voznikov, ki niso poravnali zavarovalnine za avto, češ da nimajo dovolj denarja. Leta 2007 smo zasledili le osem neplačanih zavarovalnin,« je povedal Muz-zatti in dodal, da se je iz istega razloga zvišalo tudi število zaseženih dovoljenj za vožnjo avta. leta 2007 jih je bilo 22, lani pa 39. Največja razlika med lanskim letom in letom 2007 pa je bila v znesku, ki so ga zbrali z izdajanjem denarnih kazni. »Leta 2007 smo dosegli 1.245.440 evrov, lani pa le 441.542 evrov. Podatek v resnici potvarja dejstvo, da je bilo leta 2007 izdanih ogromno glob zaradi fotokamer na semaforjih, ki jih danes ni več,« je povedal Muzzatti. V primerjavi s prejšnjim letom se je lani nekoliko zvišalo število glob zaradi nespoštovanja prepovedi ustavljanja in parkiranja (z 4.312 na 4.697), število glob v modrih conah pa se je krepko znižalo: s 7.445 so prešli na 2.323. »To je odvisno tudi od tega, da nismo imeli stalno na razpolago treh pomočnikov družbe IRIS, ter od znižanja števila parkirnih mest proti plačilu v centru mesta,« je dodal poveljnik. (Ale) Začelo se je sojenje Lazarevica Na tržaškem sodišču se je včeraj začelo sojenje 45-letnega Milovana Lazarevica, ki ga bremeni obtožba namernega umora 60-letnega grade-škega natakarja Itala Felluge. Med včerajšnjo obravnavo so prisluhnili prvim od skupno dvanajstih prič; pred sodiščem so spregovorili tudi Fellugova žena in dva soseda, ki trdijo, da so februarja lani videla Laza-revica skupaj z gradeškim natakarjem. Moška sta skupaj vstopala v Fel-lugovo stanovanje v Gradežu, kjer so zatem natakarja našli mrtvega. La-zarevic vztraja pri svoji dolžnosti, čeprav so v bližini stanovanja grade-škega ribiča po umoru našli oblačila, pomazana s krvjo, ki naj bi bila njegova. Morilec je Gradežana enajstkrat zabodel s kuhinjskim nožem. Odpade predstava Gospodična Papillon Prva predstava niza veseloiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh, na ustih vseh, ki je bila napovedana za danes, 17. januarja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici odpade zaradi bolezni igralcev. Dramski odsek SKPD Mirko Filej - Oder 90 bo s predstavo Gospodična Papillon nastopil v soboto, 31. januarja, ob 20.30. Na Mostovni razstava grafik Blaža Erzetiča Drevi ob 20. uri bodo v galeriji Tir no-vogoriškega Kulturnega centra Mo-stovna odprli razstavo računalniških grafik Blaža Erzetiča z naslovom Time Heals...(Čas ozdravi...). Razstavo, ki govori o minljivosti časa in materialov, sestavlja šest računalniško, v 3D tehniki ustvarjenih diptihov, ki se zaradi izjemne natančnosti približujejo fotografskim posnetkom. Blaž Erzetič, ki je bil pred devetimi leti glavni »krivec« za rojstvo novogoriške-ga festivala novomedijske umetnosti Pixxelpoint in ga je prvih nekaj let tudi organizacijsko vodil, se je v svojem zadnjem ciklu računalniških grafik osredotočil na prikaz razpadanja različnih, zlasti cenenih materialov novodobne masovne potrošnje. Osnovno sporočilo avtorjevih razstavljenih del je, da se večnosti ne moremo približati s podaljševanjem trajanja, in da se pobeg iz časa lahko uresniči le z bogatim ustvarjalnim življenjem v tem trenutku. Na otvoritvi bo avtorja predstavila umetnostna zgodovinarka Nataša Kovšca. (nn) tržič - Pred ladjedelnico stavka za obnovo pogodbe Tri ure prekrižali roke Delavci preprečili dostop do obrata tovornim vozilom in zaposlenim v zunanjih podjetjih Delavci so tri ure preprečili tovornjakom dostop do ladjedelnice altran gabrje - Nesreča na domu Mož brez hujših poškodb, V V I I IV • • žena še v bolnišnici Delavci tržiške ladjedelnice Fin-cantieri so se včeraj tri ure vzdržali od dela. Stavko je oklical kovinarski sindikat FIOM-CGIL, da bi spodbudil vodstvo ladjedelniškega koncerna k čim prejšnjemu podpisu nove integra-tivne pogodbe. Delavci in sindikalisti namreč zahtevajo povišek plač, medtem ko družba Fincantieri hoče dvigniti raven produktivnosti. Stavkajoči delavci so se pred ladjedelnico zbrali že pred 6. uro, potem pa so tri ure preprečili vhod v obrat vsem tovornim vozilom in zaposlenim pri zunanjih podjetij. Po besedah predstavnika sindikata FIOM-CGIL Morena Luxicha so se od dela vzdržali tudi delavci sindikatov FIM-CISL in UILM-UIL, ki uradno nista pristopila k stavki, saj pri pogajanjih za integrativno pogodbo zagovarjata drugačna stališča. Delavci se bodo po vsej verjetnosti odločili za nov protest pred prihodnjim četrtkom, ko se bodo sindikati v Rimu ponovno srečali z vodstvom družbe Fincantieri. tržič - Azbest Zahtevajo raziskovalno ■ • v v središče Deželno središče za raziskovanje azbestoze in drugih obolenj, ki jih povzroča vdihavanje azbestnih vlaken, mora biti ustanovljeno v Tržiču. V to so prepričani trži-ška občina, goriška pokrajina, združenje izpostavljenih azbestu in sindikati, ki so se včeraj sestali v pokrajinski palači v Gorici. Srečanje je vodila pokrajinska odbornica Licia Morsolin, ki bo prihodnji teden prosila deželnega odbornika za zdravstvo Vladimira Kosica za srečanje, na katerem mu bodo predstavljeni razlogi za uresničitev raziskovalnega središča v Tržiču. Ivan Semolič, ki se je v četrtek poškodoval na svojem domu v Gabr-jah, se je včeraj vrnil domov. V vi-demski bolnišnici ostaja njegova 83-letna žena Marija, ki je z možem padla po stopnicah njunega stanovanja v Tržaški ulici, na dnu katerih ju je našla hči Ivica. Do nesreče je prišlo po kosilu, okrog 13.30, ko sta si zakonca hotela privoščiti počitek. Med hojo po stopnicah, ki peljejo iz dnevne sobe v spalnico, je Semolič zdrsnil, nato pa je ravnotežje izgubila še žena, ki je bila za njim. Onemogla ju je med 14.30 in 15. uro našla hči, ki je poklicala rešilno službo. Ker je ženska utrpela hujše poškodbe, so reševalci zahtevali prihod helikopterja, ki je 83-letnico odpeljal v videmsko bolnišnico. Sorodniki so povedali, da je prognoza še pridržana: ob zlomu dveh reber je ženska utrpela močan udarec v hrbtenico. Ima težave pri dihanju in gibanju roke in noge, kljub temu pa je prisebna. Mož Ivan je utrpel več močnih udarcev, zlomil pa si ni nobene kosti. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 17. januarja 2009 1 5 gorica - Po interpelaciji občinskega svetnika SKP Livia Bianchinija V bolnišnici prisoten azbest »Površnost kontrol škandalozna« Azbestna vlakna v ograjah starih teras, ki so nedostopne javnosti - Zamenjali naj bi jih do aprila V novi goriški bolnišnici, ki so jo slovesno odprli pred enim mesecem, so prisotna azbestna vlakna. Sprva so na ta račun krožile le govorice, po katerih je občinski svetnik SKP Livio Bianchini naslovil na župana svetniško vprašanje. Novica, ki bo prav gotovo sprožila naval protestov in kritik, je bila uradno potrjena včeraj, ko je Bianc-hini prejel s strani župana Ettoreja Ro-molija pisni odgovor na svojo interpelacijo. Analize, ki jih je oddelek za pre-vencijo goriške zdravstvene enote izvedel na županovo zahtevo, so pokazale prisotnost azbestnih vlaken - točneje eternita - v ograjah teras, ki so prisotne na starejšem delu poslopja, kjer je nekoč delovala bolnišnica Janeza od Boga. »Po svetniškem vprašanju je takoj prišlo do preverjanj stanja ohranitve ograj teras, analiz njihove sestave in preučevanja možnih ukrepov. Izkazalo se je, da so vse ograje v dobrem stanju. Izjema sta le dve plošči, ki sta bili preluknjani. Luknji sta bili takoj prekriti z lepilnim materialom,« piše v poročilu, ki so ga generalni direktorici zdravstvenega podjetja Ma-nueli Baccarin poslali iz oddelka za prevencijo. Pristojna zdravnica Marina Faganelli je v poročilu napisala, da so analize pokazale prisotnost azbestnih vlaken tipa »eternit«. »Opažamo vsekakor, da je material, iz katerega so sestavljene plošče ograj, povsem kompakten. Ker ni drobljiv, tudi ni ni nevarnosti, da bi prišlo do uhajanja az- gorica Zavrnjen referendum Fiorelli: Nočejo dati besede ljudem Odbor garantov goriške občine je zavrnil referendum z dvema vprašanjema, ki sta ga predstavila gibanje »I Verdi del Giorno« in združenje radikalcev »Transparenza e partecipazione«. S prvim referendumskim vprašanjem sta združenji zahtevali ukinitev odbora garantov, z drugim pa sta hoteli, da bi bili občinski posvetovalni referendumi veljavni ne glede na število volilnih udeležencev. »Ukinitev odbora garantov so preprečili sklicujoč se na občinski statut,« pojasnjuje Fiorelli in nadaljuje: »Z referendumom po njihovih besedah ni mogoče ukiniti odbora garantov, ker bi to pomenilo spremeniti občinski statut. Po drugi strani lahko spremembo občinskega statuta zahteva 500 občanov, ki morajo vložiti za to potreben osnutek.« Fiorel-li se zgraža tudi nad motivacijo za zavrnitev drugega referendumskega vprašanja. Garanti oporekajo predlagateljem referenduma, da so v vprašanju omenili 77. člen občinskega statuta. Le-ta pravi, da lahko sodelujejo pri posvetovalnem referendumu vsi občani nad 18. letom starosti. Sklicevanje na ta člen po mnenju garantov ni pravilno, saj bi morali predlagatelji omeniti 14. člen statuta, ki pravi, da je posvetovalni referendum veljaven, če voli preko 50 odstotkov upravičencev. »Iščejo dlako v jajcu in se sklicujejo na zakone, pravilnik in statut, vendar je resnica le ena: nočejo občinskega referenduma in torej nočejo dati občanom priložnosti, da se izrečejo o določeni tematiki,« sklepa Fiorelli in napoveduje, da bodo prihodnji teden oddali občinskim uradom preko petsto podpisov, ki so jih zbrali za referendumski vprašanji o direktni izvolitvi drža-vljanovega pravobranilca in o možnosti, da občani sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov. (dr) bestnih vlaken v okolico,« je Faganel-lijeva zaključila pismo. Na Baccarinovo je poročilo naslovila tudi služba za nadzor zdravstvenega podjetja, ki je izpostavila: »Med gradbenimi deli za ureditev nove bolnišnice ni prišlo do popravila teras in ograj. Predvideno je namreč bilo, da le-te ne bodo dostopne javnosti. Zato smo v dogovoru z oddelkom za prevencijo blokirali vrata, ne glede na to pa smo tudi predvideli zamenjavo ograj. Postavka je bila vključena v načrt investicij za leto 2009, dela pa bodo po vsej verjetnosti zaključena do aprila letos.« Nevarnosti za bolnike, uslužbence bolnišnice in občane naj bi torej ne bilo, kljub temu pa pušča brez besed dejstvo, da je do odprtja bolnišnice prišlo pred sanacijo azbestnih ograj. »Presenečen in zaskrbljen sem spričo dejstva, da so prisotnost azbesta, čeprav se nahaja na zunanjem delu stavbe, spregledali tako med načrtovanjem nove bolnišnice, kot tudi med gradbenimi deli in kolavdiranjem. Površnost, s katero so bile opravljene kontrole, je škandalozna,« je komentiral Romoli. V pisnem odgovoru svetniku Bianchiniju je goriški župan izrazil tudi osuplost nad »birokratsko umirjenostjo«, s katero služba za nadzor predvideva zamenjavo ograj teras: »Za ta poseg bodo potrebovali štiri mesece, če se seveda držimo besed "po vsej verjetnosti".« Aleksija Ambrosi livio bianchini Sanacija azbesta potrebna pred odprtjem »Na prisotnost azbesta v bolnišnici nisem opozarjal zato, da bi bil v centru pozornosti. Preden opozorim na problem, zadevo preverim, saj želim le dati svoj doprinos pri ustvarjanju boljše in bolj iskrene družbe.« Tako je načelnik SKP v goriškem občinskem svetu Livio Bianchini komentiral prisotnost azbestnih vlaken v novem sedežu bolnišnice, ki so jo pristojni organi preverili po zaslugi njegovega svetniškega vprašanja. »Po eni strani me veseli, da je problem prišel na dan, po drugi pa sem osupel, ker ni prišlo do sanacije pred odprtjem bolnišnice. Zelo me jezi tudi ležernost, s katero je župan Ettore Romoli nekaj dni pred predajo namenu novih prostorov na krajevnem časopisju demantiral moje besede. Zagotavljal je, da v novi bolnišnici v ulici Fatebenefratelli ni nikakršnega azbesta in da so bila gradbena dela zgledno izvedena,« je še podčrtal Bianchini. (Ale) Terase z ograjami iz azbestnih vlaken bumbaca gorica - Kulturni dom in SPDG gostila alpinista in pisatelja Dušana Jelinčiča Boj z goro in s člani odprave Na predstavitvi knjige Kam gre veter, ko ne piha tudi o naskakovanju osemtisočakov ter o dobrih in slabih lastnostih alpinistov ajdovščina - Včeraj zapadel rok Vidoni še ni izplačal dolga vipavskim podizvajalcem Včeraj se je iztekel rok, do katerega naj bi Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) dosegla, da bi izvajalec gradbenih del na avtocestnem odseku Razdrto-Vipava, italijanska družba Vidoni s podružnicami, poravnal zapadle obveznosti do podizvajalcev. Gre za skoraj 500.000 evrov terjatev 19 podizvajalcev z zgornje vipavskega območja, ki so svoje težave zaupali Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina. Prejšnji teden so z ajdovske zbornice na DARS poslali dve zahtevi. Poleg zgoraj omenjene zahteve, da naj DARS do petka, 16. januarja, pri izvajalcih doseže poplačilo terjatev, so zahtevali tudi, da naj se DARS, če se to ne bo zgodilo, do 20. januarja pisno zaveže, da bo iz odprtih obveznosti, ki jih ima do omenjenih izvajalskih podjetij direktno in najprej poravnala obveznosti do domačih podizvajalcev. Do včerajšnjega dne podizvajalci od dolžniških podjetij niso prejeli nobenih plačil. Na ajdovski obrtno-podjetniški zbornici so se včeraj kritično odzvali na izjave Giuliana Vi-donija v intervjuju za naš dnevnik, v katerem je poplačilo terjatev pogojeval s plačilom odprtih obveznosti, ki jih ima DARS do njegovih podjetij. Poudarili so, da v pogodbah, ki so jih podizvajalci sklepali z izvajalci, take določbe ni. Na zbornici do včerajšnjega dne s strani DARS niso prejeli nikakršnega pisnega odgovora glede možnosti za direktno poplačilo podizvajalcev, v telefonskem pogovoru pa jim je predsednik uprave DARS Tomislav Nemec zagotovil, da je DARS poravnala vse zapadle in s strani inženirjev potrjene obveznosti do izvajalskih podjetij. Predlagal je tudi, da se do srede, 21. januarja, sestanejo predstavniki upnikov in vodstvo DARS ter skušajo skupaj najti rešitev nastalega problema. (nn) Del udeležencev srečanja (levo); Dušan Jelinčič bumbaca Kulturni dom in Slovensko planinsko društvo sta v četrtek gostila alpinista in pisatelja Dušana Jelinčiča. Večer je bil namenjen predstavitvi najnovejše knjige Kam gre veter, ko ne piha, nove in dopolnjene izdaje romana Umor pod K 2 ter italijanskega prevoda istega romana. Bolj kakor predstavitev bi srečanje lahko poimenovali prijateljski in odkrit pogovor z avtorjem, o ozadju in nastajanju njegovih literarnih del, o doživljanju boja z goro in premagovanja fizičnega in psihičnega napora v »nenormalnih« pogojih pomanjkanja kisika, v tekmovanju s samim seboj pa tudi z drugimi člani iste odprave. Roman Kam gre veter, ko ne piha (naslov je povzet po zelo znanem tibetanskem pregovoru) je nastajal in nastal podobno kot prejšnji dve deli, Zvezdnate noči in Biseri pod snegom, na osnovi dnevniških zapisov in kasnejših razmišljanj o doživljanju vzpona na Gasherbrum 2, oktobra pred petimi leti, je pojasnil avtor, ko se je v pakistansko Himalajo podal v sklopu osemčlanske odprave, v kateri je bila tudi zlata trojica Meroi, Benet in Vuerich poleg četverice Tržačanov. Vtisi so sveži, sprotni, razmišljanja pa dozorevajo kasneje. Tako je bilo tudi z najnovejšim romanom, ki ga bo avtor, kot kaže, dopolnil še z namišljeno zgodbo. Podobno kakor se je dogodilo z Zvezdnatimi nočmi in Biseri pod snegom. Četrtkovo srečanje je pomenilo tudi priložnost za zelo odkrit pogovor z avtorjem, o njegovem intimnem doživljanju gore, o preizkušnji s samim seboj, o okoliščinah, ki se pojavijo samo v posebnih razmerah. Pa tudi o človeških lastnostih, dobrih in slabih, ki se v takih razmerah stopnjujejo. Alpinisti so samo ljudje, je poudaril Jelinčič, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Tudi zavist jih pogosto spremlja na osemtisočake. To je avtor spoznal že ob svoji prvi himalajski odpravi, pred dvaindvajsetimi leti, dodatno poglobil pa v naslednjih dveh. Govor je bil tudi o dobrem odzivu italijanskih bralcev na prevod romana Umor pod K 2. Večer v mali dvorani Kulturnega doma se je sklenil s predvajanjem barvnih diapozitivov z vzpona na Gasherbrum 2. Škoda, da na predstavitvi, razen štirih izvodov romana Kam gre veter, ko ne piha, knjige ni bilo mogoče kupiti iz preprostega razloga, ker je prva izdaja založbe Litera že pošla. V sredo zvečer je avtor imel podobno srečanje tudi v Tolminu. 16 Nedelja, 18. januarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V četrtek se je v Kinemaxu zavrel Palčičev celovečerec Prehod Slovenski triler uspešen uvod v letošnji Film Video Monitor policija Led na tovornjakih smrtno Ob režiserju prisotni producent Srdič in direktor fotografije Čok - Februarja na vrsti Kozoletov Za vedno nevaren Del udeležencev prvega večera (levo); Doktorič predstavlja Palčiča, Srdiča in Čoka bumbaca Sedemdeset izkaznic v enem samem večeru. Ta podatek zgovorno priča o uspehu prvega srečanja v okviru Film Video Monitorja 2009, s katerim bo Kinoatelje tudi letos predstavil goriški publiki novejšo slovensko filmsko produkcijo. Uvod v letošnjo izvedbo, ki je potekal v četrtek v Kinemaxu, se je ujemal s ponovnim začetkom Kinoatelje-jevega niza Gorica Kinema. Za ogled filma Prehod (Transition), zmagovalca nagrade občinstva na Festivalu Slovenskega Filma v Portorožu, se je odločilo kar nekaj ljubiteljev sedme umetnosti, ki so jih ob direktorju Kinoateljeja Alešu Doktoriču pred projekcijo pozdravili tudi režiser Boris Palčič, producent Branislav Srdič in direktor fotografije Radovan Čok. Četrtkovega večera pa se nista udeležila protagonist Jure Ivanušič in glavna igralka, 34-letna Goričanka Anita Kravos, ki sta se obisku odpovedala zaradi bolezni. Kravosova, ki je v Gorici v prejšnjih mesecih že snemala film Alessandra An-gelinija z naslovom Alzati e cammina, nam je zagotovila, da se bo v rojstne kraje tako ali drugače kmalu vrnila. »Nastopala bom v filmu Corsa Salanija z na- slovom Altrove, ki naj bi ga snemali tudi na Goriškem,« je povedala igralka. Doktorič in gostje so pred začetkom projekcije predstavili gledalcem film, ki po režiserjevih besedah »nekoliko spominja na triler«, kar je precej neobičajno za slovensko filmsko produkcijo. Glavni junak Vlado je vpleten v organizacijo ZOM, ki skuša psihološko manipulirati ljudi za lastno korist. Delo, ki je za koprskega režiserja celovečerni prvenec in bo od 5. marca dalje na ogled v slovenskih kinodvoranah, je bil deloma posneto tudi v Trstu. Tu je film podprla tudi FVG Film Commission, je povedal Palčič, po katerem je bilo sodelovanje z deželno ustanovo pozitivna izkušnja. Doktorič je ne nazadnje spomnil, da se bo Boris Palčič v goriško Hišo filma že vrnil v petek, 13. februarja, ko bo na ogled predpremie-ra filma Leteča brata Rusjan, ki ga je v prejšnjih mesecih snemal tudi na Goriškem. Še pred tem pa bo v četrtek, 12. februarja, na sporedu drugi večer v sklopu prireditve Film Video Monitor, ki bo ponudil ogled filma Za vedno Damjana Kozole. Tudi na februarski večer je Ki-noatelje povabil režiserja. (Ale) vrh - Kraški krti priredili tradicionalno novoletno jamarsko srečanje Trikrat so se spustili v globino Zimski meseci so najboljši za iskanje novih jam, saj iz njih uhaja para - Med gosti jamarji iz Slovenije in Avstrije Zimski meseci so najboljši za iskanje novih jam, saj iz njih uhaja para in je torej lažje najti njihov vhod. Zaradi tega so Kraški krti tudi letos priredili tradicionalno novoletno jamarsko srečanje, ki je potekalo v nedeljo, 4. januarja. Kot običajno so se vabilu Kraških krtov odzvali jamarji iz raznih italijanskih krajev kot tudi iz Slovenije in Avstrije. Tako so se pri jamarski koči na Vrhu poleg članov domačega društva zbrali še ljubitelji podzemlja iz Beljaka, Celovca, Sežane in Idrije ter predstavniki jamarskega društva Kraški leopar- di iz Renč. Skupno je bilo udeležencev srečanja približno sedemdeset. V dopoldanskem delu so jamarji raziskovali okolico jamarskega doma in na bližnjem hribu odkrili tri nove vhode v tamkajšnje jame; vendar jih v zvezi s temi najdbami čaka še nekaj dela na terenu, saj so vhodi zasuti z zemljo in jih bo zato potrebno še odkopati. »V prvi jami smo prišli do osmih metrov globine, v drugi do šestih metrov, v tretji samo do treh metrov, saj se je nato odprtina zožila,« je pojasnil predsednik Kraških krtov Stanko Kosič in pouda- Del udeležencev novoletnega srečanja (levo); jamarji raziskujejo vhod komaj odkrite jame foto krašKi krti ril, da so bila novoletna jamarska srečanja doslej večkrat zelo uspešna, saj so v preteklih letih odkrili tudi zelo globoke in s kapniki bogate jame. Lani so tako odkrili kapniško Poldetovo jamo, ki je globoka kar 95 metrov. Vhod so dobili med novoletno akcijo, do konca leta so ga odkopali, zatem so jamo izmerili in narisali načrt. Tudi v letošnjem letu si obetajo podobnih uspehov, saj naj bi bila dva najdena vhoda obetavna. Ali se v podzemlju skriva nova Kraljica krasa, bodo vsekakor jamarji ugotovili v prihodnjih mesecih, ko bodo nadaljevali z odkopavanjem in raziskovanjem. Jamarsko srečanje izpred dveh tednov se je popoldne nadaljevalo pri koči Kraških krtov s prijateljskim druženjem, med katerim ni manjkalo dobre volje in veselega vzdušja, kot se za prvo pobudo v letu spodobi. (km) V zadnjih dneh so slovenski policisti na Goriškem obravnavali kar nekaj primerov, ko so z neočiščenih vozil, predvsem tovornjakov, med vožnjo odpadali kosi ledu. Kot je povedal Igor Močnik z novogoriškega operativno komunikacijskega centra, je bilo pri tem poškodovanih nekaj vozil, ki so pripeljala mimo. Močnik je pojasnil, da znaša denarna kazen za voznika, ki pred vožnjo ne očisti svojega vozila ,120 evrov, če pa je s tem oviran in onemogočen promet ter povzročena škoda drugemu, pa znaša kazen 400 evrov. Poudaril je, da so kazni za pravne osebe in samostojne podjetnike še precej višje. Voznike je zato pozval, naj pred vožnjo svoja vozila očistijo, če je to potrebno. Podrobneje je o problematiki spregovoril inšpektor sektorja uniformirane policije na novogoriški policijski upravi Drago Ozebek. Pojasnil je, da gre za vsakoletni pojav, do katerega pride vsakič, ko po Sloveniji sneži. »Na vozilih se med sneženjem nabere sneg, ponoči pa zmrzne. Najbolj problematična so tovorna vozila, ki preko slovenske države potujejo z vzhoda na zahod, in ki noč prebijejo nekje v notranjosti Slovenije; njihovi njihovi šoferji namreč tovornjak zjutraj preprosto vžgejo in odpeljejo, ne da bi se zmenili za morebitne posledice. Do Razdrtega oziroma Podnanosa se led še obdrži na strehah vozil, ob prihodu v Vipavsko dolino pa zaradi velike temperaturne spremembe odstopi od podlage. Ker se z vstopom na hitro cesto hitrost vožnje poveča, začne kose ledu odnašati z vozila, toliko bolj, če je prisotna še burja,« je pojasnil Ozebek in dodal, da imajo predvsem policisti z ajdovskega območja s tem veliko dela. Izrazil je tudi prepričanje, da njihovi kolegi z notranjosti države tega problema ne razumejo oziroma ga ne jemljejo dovolj resno, saj voznikov neočiščenih vozil ne ustavljajo in kaznujejo dovolj dosledno. »Po zakonu o varnosti v cestnem prometu je treba sneg in led pred začetkom vožnje odstraniti z vozil,« je še pojasnil Ozebek in dodal, da ob vsakem sneženju policisti v Vipavski dolini patruljirajo in izrekajo kazni. »Prišlo je tudi že do hudih poškodb, ko so kosi ledu prileteli v mimo vozeči avtomobil in poškodovali streho ali steklo. Zgodilo se je tudi že, da so avtomobili zaradi tega zapeljali s cestišča v jarek in podobno,« je še povedal Ozebek in poudaril, da so lahko te stvari smrtno nevarne. Kolega z novogoriškega operativno komunikacijskega centra je dopolnil s podatkom, da je po 114. členu zakona o varnosti v cestnem prometu kazen za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki vozijo z neočiščenimi vozili, najmanj 1.200 evrov, če je zaradi tega oviran ali onemogočen promet, pa znaša globa najmanj 4000 evrov. Pojasnil je še, da so na novogoriškem operativno komunikacijskem centru ravno prejšnji teden obravnavali hujšo nesrečo, ko je led z enega od tovornih vozil priletel v nasproti vozeči avtomobil. Pri tem se je vetrobransko steklo razbilo, voznik, ki je sedel za volanom avtomobila, pa je bil poškodovan. (nn) GORIŠKI PROSTOR sobota, 17 . januarja 2009 1 7 /— gorica ■ ■ v • • • • V žiriji prvič dijaki Letošnje čezmejno srečanje mladih gledaliških odrov, katerega pobudnik je goriška pokrajina, bo spremljalo več novosti. Prireditev, na kateri nastopijo gledališke skupine višjih srednjih šol iz goriške pokrajine in srednjih šol iz Severne Primorske, bo prvič imela žirijo, ki jo bodo sestavljali dijaki; dva predstavnika iz vsake šole si bosta tako ogledala vse predstave in zatem skupaj z ostalimi člani žirije ocenila nastope svojih sovrstnikov. Dijaki bodo posebno veseli druge novosti, in sicer višjih in novih nagrad. Zmagujoča gledališka skupina si bo zagotovila 1.400 evrov; kdor bo stopil na drugo stopničko, bo prejel 600 evrov, medtem ko posebno priznanje spremljala še denarna nagrada 550 evrov, katere pokrovitelj bo pokrajinsko odborništvo za mir. Najboljša igralec in igralka bosta dalje prejela priznanje in abonma za gledališko sezono; abonmaje bodo prejeli tudi ostali nastopajoči, saj želijo prireditelji srečanja mladih odrov spodbujati širjenje gledališke kulture med mladimi. Razpis za udeležbo na prireditvi so že poslali vsem šolam iz goriške pokrajine in iz Severne Primorske. Prireditelji seveda pričakujejo tudi sodelovanje slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice, ki so že stalen gost srečanja mladih odrov, večkrat pa so se pohvalile tudi z dobri uvrstitvami. Za ljubitelje vlakov Združenje »Amici del trasporto su rotaia« ima jutri ob 9.30 na svojem sedežu na goriški železniški postaji občni zbor. Podali bodo obračun delovanja v lanskem letu in spregovorili o novih pobudah. Predsednik združenja Pino Ieusig pojasnjuje, da ima društvo 25 članov, in pravi, da so lani izpeljali več izletov in pobud. Med drugim so obiskali železniške objekte v Mariboru, terminal SDAG v Gorici in skladišče lokomotiv v Trstu; na obisku so bili tudi pri železniških navdušencih v Celovcu. Pri združenju »Amici del trasporto su rotaia« bodo veseli vsakega novega člana ali ljubitelja vlakov, ki bi se rad udeležil katere pobude, sicer pa ni odveč povedati, da je v simbolu društva štirijezični napis »Gorz-Gorizia-Gorica-Guriza«. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽU RNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNALEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. ~M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, goriška gledališka sezona 2008-09: Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja ob 20.30), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 3408624701, www.teaterssg.it) od pone- deljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v nedeljo, 18. januarja, ob 16. uri v sklopu niza »Piccolipalchi« gledališka predstava »Da una goccia nel mare« Serene Finatti; v torek, 20. januarja, ob 20.45 bo s prostim vstopom ob Dnevu spomina predstava »Un giardino per Ofelia - Tiergartenstrasse 4« Pietra Flo-ridie v izvedbi gledališke skupine Teatro dellArgine iz Bologne; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v sredo, 21. januarja, ob 20.45 bo nastop državnega baleta iz Pekina; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. PREDSTAVA GOSPODIČNA PAPILLON iz niza veseloiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh, na ustih vseh, ki je bila napovedana za danes, 17. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici odpade zaradi bolezni igralcev. Dramski odsek SKPD Mirko Filej - Oder 90 bo nastopil v soboto, 31. januarja, ob 20.30. PREMIERA AMATERSKEGA MLADINSKEGA ODRA SNG NOVA GORICA Marsovčki na obisku v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici bo v torek, 20. januarja, ob 17. uri. Odrsko priredbo povesti Drejček in trije Marsovč-ki sta pripravila Vid Pečjak in Emil Aber-šek. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v soboto, 31. januarja, ob 21. uri predstava »Facciamo l'amore« (nastopajo Gianluca Guidi, Lorenza Mario in En-zo Garinei); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 24. januarja, ob 16.30 bo predstava »Sale a vela & oro-logi a soffio« skupine Clac Teatro; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481537280). Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.10 »Au-stralia«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Sette anime«. Dvorana 3: 18.00 - 22.00 »Yes Man«; 20.10 »Il bambino con il pigiama a rig-he«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.10 »Au-stralia«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Sette anime«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Yes Man«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Beverly Hills Chihuahua«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Viag-gio al centro della terra«. Razstave V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici je na ogled mednarodna slikarska razstava Terpictura, ki jo prireja kulturno društvo Tullio Crali. Sodelujejo Zlata Bela, Vilma Canton, Pie-ro De Martin, Franc Golob, Giuliana Pais, Ivo Petkovšek, Ferdinanda Plach, Franka Wurzer in Gerhard Wurzer; do 6. februarja od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogoli-na na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO vabi na ogled skupinske kiparske razstave na temo nimf v parku goriškega županstva. Razstavljajo Marco Bernot, Paolo Figar, Damjan Komel, Anja Kranjc, Lara Steffe, Claudio Mrakic, Gail Clair Morris, Stefano Padovan, Matthias Sieff, Robin Soave in Drago Vit Rozman; do 24. januarja. POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači At-tems v Gorici je spet odprta in razstavlja poleg umetnin iz obdobja med 19. stoletjem in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja tudi slike Josefa Marie Auc-hentallerja, Alfreda de Locatellija, Gian- ne Marini, Sergia Scabra, Stefana Co-mellija in Maria Di Ioria; do 1. marca od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava mednarodne tolminske likovne kolonije Zlata ribica. Razstavljajo France Slana, Zvest Apollonio, Gianni Borta, Nikolaj Mašukov, Klavdij Palčič, Zmago Modic, Rajko Svilar, Vida Slivniker Belantič, Azad Karim, David Ličen, Polona Kunaver Ličen, Susanne Damej, Janko Kastelic, Donatella Pelliz-zari, Alina Asberga Nabergoj, Adel Seyoun, Rok Slana, Jana Dolenc, Reka Kiraly, Tjaša Pogačar, Mirko Bijuklič in Ivan Stojan Rutar; do 26. januarja od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami. V PALAČI ATTEMS V GORICI je na ogled razstava slik in risb Italica Brassa na temo prve svetovne vojne; do 15. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na pobudo Muzeja mode v sodelovanju z višjo šolo Max Fa-biani iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Un gadget per il museo -Esperienze didattiche«; do 20. januarja od torka do nedelje od 9. do 19. ure s prostim vstopom. V POSLOVNEM CENTRU HIT (Delpinova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava objektov Alessandre Lazzaris in Giorgia Valvassorija; do 30. januarja vsak dan med 10. in 19. uro. V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI NOVA GORICA na Erjavčevi ulici je na ogled fotografska razstava z naslovom Pretrgana železna cesta in je fotografski prikaz neznanega avstro-ogrskega častnika v prvih mesecih leta 1918; do 31. januarja vsak dan med 9. in 15. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih samo po predhodnem naročilu). ~M Koncerti REVIJA PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE 2009 bo potekala v Kulturnem domu v Desklah v petek, 23. januarja, ob 20. uri in v soboto, 24. januarja, ter v nedeljo, 25. januarja, ob 18. uri. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 24. januarja, ob 20.15 koncert kvarteta Bachology. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: danes, 17. januarja, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo koncert flavtista Danieleja Salvatoreja in klavičemba-listke Silvie Rambaldi; vstop prost. 9 Šolske vesti TEČAJ ZA PROGRAM EXCEL za boljše poslovno odločanje (12 ur) v organizaciji Slovika in ob podpori Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje je nadaljevalna stopnja uporabe programa Excel in je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s poslovnim odločanjem, analizo in načrtovanjem in ki pri tem uporabljajo elektronske preglednice. Na razpolago so še prosta mesta za prvo izvedbo programa, ki bo potekal 22. in 29. januarja ter 5. februarja med 14. in 18. uro. Druga in tretja izvedba pa bosta 5., 12. in 19. marca oziroma 2., 9. in 16. julija; prijavnica in informacije na spletni strani www.slovik.org - programi po meri. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole potekalo na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, od 2. do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 048178009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v šolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE bo potekalo na ravnateljstvu v ul. Brolo, 21 v Gorici od 2. do 28. februarja; od 19. do 30. januarja bodo v vrtcih in OŠ dnevi odprtih vrat, kjer bo staršem predstavljena nova šolska organizacija in vzgoj- no izobraževalna ponudba. Datumi in ure bodo pravočasno sporočeni. S Izleti PD RUPA-PEČ prireja izlet na Roglo in terme Žreče v nedeljo, 25. januarja; informacije in vpisovanje na tel. 328-6979597 (Martina). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 0038653023030) vabi v nedeljo, 25. januarja, na Kriško goro (1471 m) in Tolsti vrh (1715 m) na 12. zimski trim pohod (krožna pot, potrebna oprema za zimske razmere, možnost organiziranega prevoza, število udeležencev bo omejeno). Sestanek z udeleženci bo na sedežu društva v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri. Vodita Simon Gorjup in Darko Božič. POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040-365473) in na tel. 040-229166 (Jože Markuža). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo 8. marca enodnevni avtobusni izlet v Castelfranco Veneto in 30. maja tridnevni avtobusni izlet na jezero Mag-giore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). H Čestitke Rodil se je BORIS! S predsednico Ano se veselimo vsi na Gradini. Ü3 Obvestila DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte info_karni-val@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo, katere srečke so že v prodaji. Pustovanje v So-vodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. KD SABOTIN iz Štmavra prireja letos prvič trodnevno praznovanje sv. Valentina s plesom v ogrevanem šotoru: v petek, 6. februarja, v večernih urah skupini The Maff show in Simplex; v soboto, 7. februarja, večerna zabava s skupino Happy day; v nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri maša, kioski bodo odprti od 10. ure dalje, v popoldanskih urah bosta goste zabavala pihalni orkester Goriška Brda in skupina Mega mix. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prva-čini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki. AKŠD VIPAVA vabi na kotalkarsko revijo v občinski telovadnici v Sovodnjah danes, 17. januarja, ob 20. uri in v nedeljo, 18. januarja, ob 18. uri. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je 28. januarja sklican deželni svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. 040-368892 ali 339-1564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na naslov info@ztt-est.it. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU sporoča, da bo s februarjem odprta po novem urniku in sicer ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. ZDRUŽENJI AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA IN DOPOLAVORO FERROVIARIO ISONTINO sklicujeta redni letni občni zbor v nedeljo, 18. januarja ob 9.30 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicu na sedežu ob 4. tračnicah goriške železniške postaje. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 18. januarja, za Trbiž odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem Espomego. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE sklicuje redni letni občni zbor v torek, 27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. 0 Prireditve KD OTON ŽUPANČIČ vabi na volilni občni zbor, ki bo v sredo, 28. januarja, v zgornjih prostorih kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu; prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji v Gorici prireja ob razstavi o Marcellu Fo-golinu okroglo mizo s kustosom Pokrajinskih muzejev Sašo Quinzijem v konferenčni dvorani v palači della Torre v Gorici v sredo, 21. januarja, ob 18. uri. KINOATELJEJEVI FILMSKI ČETRTKI v 2. dvorani goriškega Kinemaxa se bodo začeli v četrtek, 22. januarja, ob 17.45 in 20.45 se bo začela sezona Gorica Kine-ma s filmom »La terra degli uomini rossi - Birdwatchers« v režiji Marca Bechi-sa; v četrtek, 29. januarja bodo ob isti uri predvajali film Giuseppeja Bertoluccija »La rabbia di Pasolini«. KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi na predstavitev knjige Rafka Dolharja »Po Kugyjevih poteh: od Trente do Zaizere« v ponedeljek, 19. januarja, ob 19.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Knjigo in avtorja bo predstavil Jurij Paljk. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana vabi na proslavo z naslovom Da bi čimbolj povezovali, ob 40. obletnici vaškega glasila Števerjanski vestnik, ki bo v petek, 23. januarja, ob 20.30 v Sedejevem domu. V FEIGLOVI KNJIŽNICI v Gorici se v ponedeljek, 19. januarja, ob 18. uri nadaljujejo pravljična srečanja. Zimsko pravljico bo pripovedovala Luisa Gergolet. Naslov nosi Oliverjeve rdeče sani. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja predavanje o preprečitvi in zdravljenju raka na pljučih v četrtek, 22. januarja, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Predavala bosta on-kologa v Avianu Simon Spazzapan in Alessandra Bearz. Mali oglasi V KRMINU prodam hišo 150 kv.m. z dvoriščem, tri sobe, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet; tel. 349-7047992. H1 Osmice V RUPI je Salomon odprl osmico. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 12.00, Luigi Do-ljak (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na glavnem goriškem pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Anna Gratton vd. Mosetti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in v Trst za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Settimia Moneti por. Sabatini iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in v Trst za upepelitev; 10.50, Maria Antonia Barison vd. Visintin iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na glavno pokopališče. DANES V MARIANU: 11.00, Anita Simo-nit vd. Uccheddu (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. B Kam po bencin Jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A Sobota, 17. januarja 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Nastopajo člani SSG. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: v četrtek, 22., v petek, 23. in v soboto, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. januarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Daniele Finzi Pasca: »Cirque Eloize -Rain« / Spektakel, ki spada v okvir abonmajske sezone "Musical & Grandi Eventi". Urnik: danes, 17. ob 15.30 in ob 21.00 ter jutri, 18. januarja ob 16.00. Anton Čehov: »Galeb« / Režija: Marco Bernardi. Nastopajo: Patrizia Milani, Carlo Simoni, Maurizio Donadoni. Urnik: v sredo, 21. ob 20.30, v četrtek, 22. ob 16.00 in 20.30, v petek, 23. in v soboto, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. januarja ob 16.00. Dvorana Bartoli Corrado Travan: »Sala d'Attesa«. / Nastopajo: Paolo Fagiolo, Giulio Morgan, Sara Alzetta, Francesca Campello, Chiara Beccari, Corrado Travan pri klavirju Marco Barbato. Urnik: danes, 17. ob 21.00 in jutri, 18. januarja ob 17.00. Claudio Fava: »L'lstruttoria« / Režija: Ninni Bruschetta. Nastopata: Claudio Gioe in Donatella Finocchiaro. Urnik: od torka, 20., do sobote, 24. januarja ob 21.00 ter v nedeljo, 25. januarja ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Bernard Slade: »Romantic Comedy«. / Nastopajo: Marco Columbro, Mariangela D'Abbraccio, Tatiana Winteler, Federica Restan, Erica Puddu in Francesco Gabbrielli. Režija: Alessandro Benvenuti. Urniki: danes, 17. ob 20.30 in jutri, 18. januarja, ob 16.30. G. Gallina: »La base de tutto« / Nastopajo: S. Felicioli, M. Martini, G. Pre-viati in M. Somaglino. Režija: S. Pagin. Urnik: v petek, 23. in v soboto, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. januarja ob 16.30. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 26. januarja ob 20.30 / Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt«. Nastopajo člani SSG. Režija: Samo M. Strelec. _SLOVENIJA_ POVIR Kulturni dom Jutri, 18. januarja ob 18.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. SEŽANA Kosovelov dom V sredo, 21. januarja ob 20.00 / Prešernovo gledališče Kranj bo predstavilo komedijo »Partnerski odnosi«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 20. januarja ob 17.00 / Amaterski mladinski oder bo predstavil »Marsovčke na obisku«. V nedeljo, 25. januarja ob 20.00 / Predstava »Duohtar pod mus«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 17. januarja ob 19.00 / Ajshil: »Oresteja«. V poneddeljek, 19. ob 18.00 in v torek, 20. januarja ob 20.00 / Ajshil: »Ore-steja«. V petek, 23. ob 19.30 in v soboto, 24. januarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V ponedeljek, 26. in v torek, 27. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V sredo, 28. januarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V četrtek, 29. januarja ob 17.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V petek, 30. in v soboto, 31. januarja ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama V ponedeljek, 19. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 20. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 21. ob 20.00 in v četrtek, 22. januarja ob 11.00 in ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V ponedeljek, 26. januarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 27. januarja ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V sredo, 28. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V četrtek, 29. januarja ob 20.00 / Zoran Hočevar: »Za znoret«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 17. januarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandler in Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 19. januarja ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock in Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V torek, 20. januarja ob 15.30 in ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 21. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. PRI REDITVE V četrtek, 22., v petek, 23. in v soboto, 24. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V nedeljo, 25. januarja ob 19.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«, gostuje Beo-gradsko dramsko pozorište. V torek, 27. januarja ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock in Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V sredo, 28. januarja ob 19.30 / Moliere: »Namišljeni bolnik«. Gostuje SSG iz Trsta. V četrtek, 29. januarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandler in Fred Ebb: »Kabaret«. V petek, 30. januarja ob 10.00 in 13.00 / John Osborne: »Ozri se v gnevu«. V soboto, 31. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 17. januarja ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V ponedeljek, 19. januarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V sredo, 21. januarja ob 18.00 in 20.00 / Branko Završan in solisti: »So-listika«. V četrtek, 22. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V soboto, 24. januarja ob 20.00 / Ce- linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V ponedeljek, 26. januarja ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V torek, 27. januarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V sredo, 28. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V četrtek, 29. januarja ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V petek, 30. januarja ob 20.00 / Ce-linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. Šentjakobsko gledališče Danes, 17. ob 19.30 ter v ponedeljek, 19. in v torek, 20. januarja ob 17.00 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«. Romantična komedija v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Cankarjev dom Danes, 17., v soboto, 24. in v soboto, 31. januarja, Klub CD / Marko Po-korn: »Kdo vam je pa to delu?«. Igra: Boris Kobal. Komedija v enem curku. Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: v nedeljo, 25., v četrtek, 29. in v petek, 30. januarja (premiera) ter od petka, 6. do nedelje, 8. februarja ob 20.00. V četrtek, 29. januarja ob 19.30, Linhartova dvorana / Ivan Cankar: »Za narodov blagor«. Nastopa Drama SNG Maribor v režiji Sebastijana Horvata. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Verdi: »Aida«. Nastopa ansambel gledališča Verdi. Dirigent: Nello Santi. Urnik: v petek, 23. januarja ob 19.30, v soboto, 24. in v nedeljo, 25. ob 16.00, v torek, 27. in v četrtek, 29. ob 19.30, ter v soboto, 31. januarja ob 17.00 in v torek, 3. februarja ob 19.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 27. januarja ob 20.45 / Kvartet Kuss: Jana Kuss in Oliver Wille - violina, William Coleman - viola, Mikayel Hakhnazaryan - violončelo, Claron McFadden - sopran. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 22. januarja ob 20.00 / Koncert: Gwen Huges (za abonma Džez in vino in izven). V soboto, 24. januarja ob 20.00 / KUD Teater G. Celje: »Prava dekleta« (muzikal, izven). LJUBLJANA Cankarjev dom Aleksander P. Borodin: »Knez Igor«, Gallusova dvorana / Opera v dveh delih v dramaturški predelavi Plamna Kartaloffa. Dirigent: Grigor Palikarov. Urnik: danes, 17. januarja ob 19.00 (premiera), v ponedeljek, 19. ob 15.00, v sredo, 21. in v petek, 23. ob 19.00, v nedeljo, 25. ob 17.00 ter v torek, 27. januarja ob 19.00. V soboto, 24. januarja ob 20.00, Klub CD / Adi Smolar, koncert Ježkovega nagrajenca 2008. V torek, 27. januarja ob 19.30, Slovenska filharmonija / Isabelle Faust -violina, Alexander Melnikov - klavir in Teunis Van Der Zwart - rog. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Narodnega doma: še danes, 17. januarja, od 10.30 do 12.30, razstavlja Noriaki Sangawa pod naslovom: »Tok narave«. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00, zaprto 25. decembra in 1. januarja. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 23. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Grgiča. Odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od ponedeljka do sobote od 16.00 do 18.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in ne- -/ deljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904 ČEDAD Cerkev Maria dei Battuti: do nedelje, 18. januarja in nato še v soboto, 24. in v nedeljo, 25. januarja od 10.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.30 bo na ogled razstava Milka Bambiča. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava »Slovenija, odprta za umetnost«. Kosovelov dom, Mala galerija Mira Kranjca: 20. januarja ob 18.00 bo odprtje 12. slovenske kiparske razstave »Figura kot kip, kip kot figura«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). NOVA GORICA V prostorih krajevne skupnosti Nova Gorica na Erjavčevi ulici je na ogled fotografska razstava z naslovom Pretrgana železna cesta in je fotografski prikaz neznanega avstro-ogrskega častnika v prvih mesecih leta 1918; do 31. januarja vsak dan med 9. in 15. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih samo po predhodnem naročilu). Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. benetke - Od 20. februarja do S. marca 40. gledališki festival Na sporedu številne praizvedbe in priznana imena - Tudi koprodukcija gledališča La Contrada Mediteran kot kulturno območje, križpotje različnih izrazov in hipoteza mirnega sožitja med narodi je bil tema gledališkega laboratorija, ki si ga je v sklopu beneškega Bie-nala novembra lani zamislil umetniški vodja Maurizio Scaparro in bo tudi tema gledališkega festivala, ki bo kot idealno nadaljevanje laboratorijskega uvoda, zaživel februarja v Benetkah. Dogodki 40. mednarodnega gledališkega festivala se bodo med 20. februarjem in 8. marcem zvrstili na različnih odrih in bodo v prvih dneh sovpadali z najbolj vročim delom beneškega karnevala, kar bo dalo dogodku še večjo prikupnost. V skladu s sredozemskim tematskim navdihom bo visoko priznanje zlatega leva za življenjsko delo prejela grška igralka Irene Papas, ki je zaslovela kot izredna interpret-ka starogrških dram. Slovesna podelitev bo ob odprtju festivala, ko si bo publika lahko ogledala eksperimentalni vodvil Sestri Bronte Stefana Valanzuola in Davida Livermoreja ter špansko inačico Goldonijeve mojstrovine Sluga dveh gospodov, katere je protagonist magrebski priseljenec. Goldonijeva komedija Impresa-rij Smirne pa bo neobičajno zaživela v režiji Luce De Fuscoja kot poklon Felliniju in Ninu Roti (po glasbi, ki jo je napisal leta 1957 za Viscontijevo uprizoritev). Impresarij Kanarskih otokov je naslov fantastičnega potovanja skozi sredozemsko Arkadijo tekstov libretista Metastasia v predstavi učencev dramske akademije Silvio D'Amico iz Rima. Roman Orlando Virginie Woolf bo postal alegorija ljubezni in umetnosti v režiji Stefana Pagina, beneška skupina Panta-kin pa bo pričarala improvizacije baročne Commedie dell'Arte na osnovi tragedije Otello. V festivalu, ki govori o Medite-ranu, je prisotna seveda tudi starogrška tradicija z Aristofanovo satirično komedijo Ploutos, s katero bo igralec Massimo Popolizio debitiral v vlogi režiserja. Glasbenik Gavino Murgia in kipar Pinuccio Sciola bosta s svojo ustvarjalnostjo sodelovala pri predstavi o sardinski civilizaciji med zgodovino in mitom S'ard, plesalci zvezd. Srbski režiser Nikita Mi-livojevic pa bo posvetil svojo predstavo Winter Gardens izgubljeni generaciji vojne na Balkanu, množici mladih Srbov, ki so se zatekli v tujino (koprodukcija Bienale-Berliner Festspiele in Bitef). Vodilna maroška gledališka ustanova, državno gledališče Mohamed V, pa bo debitirala v Benetkah z zgodbo o ilegalnem priseljevanju »Bladi mon pays«. Erri De Luca je avtor predstave o bombardiranju in okupaciji mesta Neapelj v drugi svetovni vojni Grizljaj lune v režiji Giancarla Sepeja. O sodobnejšem Neaplju bo govoril igralec Lello Arena v predstavi Zasilni izhod. Letošnja izvedba beneškega gledališkega festivala bo imela tudi tržaško noto s koprodukcijo gledališča La Contrada, ki bo sodelovalo pri uprizoritvi meščanske odisejade Alberta Savinia z naslovom Capitan Ulisse. Režiser bo Giuseppe Emiliani, v zasedbi bosta ob igralki Vanessi Gravi-na nastopila tudi Maurizio Zacchigna in Antonio Salines. Mitološke zgodbe po izvirnem tekstu Roberta Ca-lassa bodo snov predstave Kopje z zlato konico, esej Predraga Matveje-vica pa je postal vir navdiha za predstavo Midrash/ Hicayat. Evripidov Ci-klop bo na sporedu v adaptaciji pisatelja Enza Siciliana in v režiji njegovega sina Francesca. O antičnih mitih bo govorila tudi predstava Moje morje Antonia Varvaraja, medtem ko bo Sofoklejeva Antigona modulirala v neobičajni govorici gledališča Del Lemming. Scaparro bo režiral zadnjo predstavo festivala, to je Bagdadski prah, zgodba o vojni in sanjah z Mas-simom Ranierijem. Skoraj vse predstave bodo absolutne, evropske ali italijanske praizvedbe. (ROP) GLEDALIŠČE w / TRST Sobota, 17. januarja 2009 1 1 Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - V 19. krogu A-lige Milan in Fiorentina za mesta v ligi prvakov Nocoj še Siena in Reggina - Udinese jutri na Sardiniji - Triestina na gostovanju v Modeni A-LIGA - Inter je že decembra postal jesenski prvak, prvi del sezone pa se bo v resnici zaključil šele ta konec tedna z 19. rednim krogom. Tekma kroga bo že danes ob 20.30 med večernim sobotnim uvodom, ko bo na San Siru Ancelottijev Milan gostil Prandelli-jevo Fiorentino. Obe ekipi sta se verjetno že sprijaznili z dejstvom, da je ritem Interja prehud, da bi se lahko ponovno vključili v boj za naslov. Tekma pa je nadvse pomembna za mesta, ki prihodnje leto zagotavljajo igranje najprestižnejšega evropskega pokala lige prvakov. Fiorentina mora takoj pozabiti na domač spodrsljaj proti Lecceju: v Milan se podaja brez poškodovanega Mutuja (zamenjal ga bo mladi talent Jovetič), a lahko računa na dodatne motivacije Gilardina, ki se pri Milanu nikakor ni znašel. Ancelotti ima običajne težave z obrambo, tako da bosta na sredini morala igrati Maldini in Favalli. Mesto v postavi bo dobil tudi David Beckham. Še prej (ob 18.00) bosta na igrišče stopile Siena in Reggina. Z zmago bi domača ekipa naredila velik korak proti obstanku v ligi, saj bi se od tek- A-liga DANES: ob 18.00 Siena - Reggina, 20.30 Milan - Fiorentina. JUTRI: 15.00 Atalanta - Inter, Cagliari - Udinese, Catania - Bologna, Chievo - Napoli, Lecce -Genoa, Sampdoria - Palermo, Torino - Roma, 20.30 Lazio - Juventus. VRSTNI RED: Inter 43, Juventus 39, Milan 34, Napoli 33, Fiorentina in Genoa 32, Lazio 30, Roma 27, Palermo 26, Catania 25, Atalanta 24, Udinese 23, Cagliari 22, Sampdoria 20, Siena 19, Lecce 17, Bologna 16, Torino 15, Reggina 13, Chievo 10. B-liga SINOČI: Livorno - Ascoli 1:0 (Rossini v 62.) DANES: 16.00 Ancona - Albinoleffe, Brescia -Pisa, Empoli, Modena - Triestina, Parma -Sassuolo, Piacenza - Vicenza, Rimini - Cittadella, Salernitana - Mantova, Treviso - Bari. VRSTNI RED: Livorno 38, Bari 34, Parma 33, Sassuolo, Brescia, Grosseto in Empoli 32, Triestina 31, Vicenza 29, Albinoleffe 27, Pisa, Mantova, Rimini 26, Ancona, Frosinone 23, Piacenza, Cittadella in Ascoli 21, Salernitana 20, Treviso (-4) 18, Avellino (-4) 16, Modena 15. V PONEDELJEK: 20.45 Frosinone - Grosseto. meca oddaljila za devet točk. Jutri bo v popoldanskih urah Inter igral v Bergamu. Novo pobotanje med Mourin-hom in Adrianom (ko bi bil brazilski as navaden delavec v katerikoli tovarni, bi najbrž že nekajkrat ostal brez službe) bo pomenilo za napadalca mesto v postavi ob nedotakljivem Ibrahimoviču. V postavo se vračata tudi Stankovič in Maicon, ki sta bila odsotna pred enim tednom, ko je Inter igral neodločeno proti Cagliariju. Napoli v Chievu in Genoa v Lecceju iščeta točke, ki bi jim omogočile, da se ohranijo na četrtem oziroma petem mestu na lestvici. Genoa bo še brez poškodovanega Milita, trener Napolija Reja pa računa na gole argentinske dvojice Lavezzi-Denis. Furlani odhajajo na zelo neugodno gostovanje na Sardinijo, kjer jih pričakuje zadnje čase zelo uspešen Cagliari. Verjetno bi bil trener Udineseja Marino s točko več kot zadovoljen. Kot zadnji pa bodo stopili na igrišče igralci Lazia in Juventusa. Pod reflektorji bodo na rimskem Olimpicu Rossijevi varovanci poskušali zaustaviti zadnje čase nezadržni Juventus, ki je tudi med tednom v italijanskem pokalu dokazal, da igra trenutno na zelo visoki ravni. Sicer trojica Pandev-Zara-te-Rocchi lahko povzroča težave vsakomur, a Ranieri lahko računa na Del Piera, ki igra zadnje čase celo bolje kot pred hudo poškodbo kolenskih vezi, ki jo je staknil v Vidmu leta 1998. TRIESTINA - Tudi v B-ligi manjka le še krog do konca prvega dela. Slučajno je naneslo, da bo Triestina prvi del sezone zaključila z gostovanjem pri pepelki prvenstva Mo-deni. Današnji nasprotnik je v prvenstvu dosegel le tri zmage, čeprav na papirju nima tako skromnih igralcev. Šlo je bolj za splet okoliščin, saj emilijansko društvo ima hude ekonomske težave, ki so nedvomno vplivale na igralce in rezultate. Proti Triestini pa mora Zo-rattovo moštvo igrati res na vse ali nič, saj so možnosti za obstanek iz kroga v krog manjše. Trenutno morajo nadoknaditi šest točk, kar ni nemogoče, a časa bo počasi začelo zmanjkovati. Prav zato se bo danes trener opredelil za napadalni 4-3-3, v katerem bodo napadalno trojico sestavljali Biabiany, izkušeni Bruno in Castellani. Poškodovanega Nogometaš Sampdorie Antonio Cassano na sredini zaostali tekmi proti Romi ni blestel ansa standardnega vratarja Frezzolinija pa bo nadomeščal Castelli. V primerjavi s tekmo proti Empoliju se v postavo Triestine vrača branilec Cottafava (Petrasu je treba vsekakor čestitati, saj vsakič, ko mu trener zaupa, igra zelo dobro), ki je prestal diskvalifikacijo. Tudi Princivalli je prestal kazen, a Maran bo potrdil dvojico Gorgone-Piangerelli, ki je pred tednom dni osmešila Empolijevo vezno vrsto. Prav tako je potrjen v napadu Della Rocca, medtem ko bo Gra-noche znova dobil priložnost, da se izkaže, v drugem delu srečanja. Ko bo pripravljen za igranje vseh devetdesetih minut, pa bo imel mesto v postavi zagotovljeno. Še bo odsoten poškodovani kapetan Allegretti. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Cacciatore, Cottafava, Minelli, Rullo, Anto-nelli, Gorgone, Piangerelli, Tabbiani, Testini, Della Rocca. Sodil bo Baracani iz Firenc. (I.F.) APrimorski ~ dnevnik zmeda Kaka podpisal za ManCity, oziroma ne ... MILAN - Arabski časopis Arabian Business je včeraj popoldne na svoji spletni strani že objavil vest, da naj bi Milanov zvezdnik Kaka že podpisal pogodbo z angleškim prvoligašem Manchester City za rekordnih 274 milijonov evrov (121 naj bi šlo v Milanovo blagajno, prav toliko pa Brazilcu). Arabski medij, ki je blizu Manc-hestrovemu lastniku, šejku Man-souru, je nato novico umaknil. Ali bo Milanov Brazilec odšel na Otok, bo bolj jasno na začetku prihodnjega tedna. CALDERON - Predsednik nogometnega kluba Real iz Madrida Ramon Calderon je odstopil s položaja. »AZZURRE« NA EP - Ženska košarkarska selekcija Italije je premagala Belgijo (75:64) in se uvrstila na EP, ki bo od 7. do 20. junija v Litvi. MP4-24 - V Angliji so predstavili nov McLarnov dirkalnik MP4-24, s katerim bo skušal Hamilton potrditi svetovni naslov v formuli 1. ROKOMETNO SP - Izid: Hrvaška - Južna Koreja 27:26. UNION OLIMPIJA - Ljubljanski klub je sklenil pogodbo do konca sezone z bosanskim branilcem Alek-sejem Nešovičem. 23-letni Sarajevčan je nazadnje igral za poljski Prokom. naš pogovor - Kapetan tržaškega nogometnega B-ligaša Allegretti: Ni razlogov ekipe, ki je bila doslej Kapetan Triestine Riccardo Allegretti je med dolgo kariero igral tudi za Modeno, a danes na gostovanju v Emiliji ga ne bo, saj v klubu nočejo tvegati, čeprav naj bi že okreval po poškodbi mišice, ki jo je staknil decembra. Izkušeni »vodja« tržaške vezne vrste je najprej podal oceno prvega dela sezone, ko manjka do konca prve polovice prvenstva le še današnja tekma: »Mislim, da je obračun zelo pozitiven. Od prvouvrščene ekipe nas ločijo le štiri točke in mislim, da ne bi pred začetkom prvenstva nihče napovedal tako rožnatega stanja. Mislim, da smo na splošno tudi igrali na dokaj visoki ravni, čeprav ne gre prezreti, da smo verjetno zapravili nekaj priložnosti, ki bi nam omogočile, da bi lahko bili še višje na lestvici. A kljub temu se res ne moremo pritoževati. Po začrtani poti pa je treba nadaljevati.« Imate tudi vi igralci vtis, da je letošnja B-liga vsekakor manj kakovostna? »Po mojem je le vtis. Gotovo gre za bolj izenačeno prvenstvo, saj loči večino ekip le peščica točk. Na sredini je velika gneča. Ni ekip, ki bi posebno izstopale, a po drugi strani ni ekip, ki bi bile že po polovici sezone usojene na izpad, kot se je obratno dogajalo prejšnja Riccardo ALLEGRETTI kroma leta. Niti zadnjeuvrščena Modena ni brez možnosti.« Januarja meseca se ob »igranem« nogometu veliko pozornosti posveča tudi kupoprodajni borzi. Nekatera društva poskušajo popraviti napake, druga pa pazijo, da ne bi pretirano posegla in skvarila vzdušja v ekipi. »Mislim, da je bistveno, da ne po-sežeš, kjer to ni potrebno. Igralci pa smo že vajeni na ta obdobja, ko se veliko govori in piše o možnih prihodih in odhodih. A nekaj so mediji, drugo pa, kar ti sporoča društvo. Predsednik nam je dal določena zagotovila in res nimamo razlogov, da mu ne bi verjeli. Kot ni razlogov prenoviti ekipo, ki je bila doslej tako uspešna.« V A-ligi so bili v prvem krogu za prenovo uspešna po počitnicah nekateri favoriti v hudih težavah. Kako si razlagaš ta neprepričljiv začetek drugega dela sezone? Gre za različno tipologijo fizičnih priprav med počitnicami? »Inter je doživel delni spodrsljaj poti Cagliariju, ki pa je ekipa, ki ti lahko v gosteh povzroča nemalo težav. Milan in Roma sta itak obe kvalitetni ekipi, morda je le Fiorentina resnično razočarala. A dvomim, da je na te rezultate vplivalo delo med prekinitvijo. Morda je šlo bolj za psihološko zadevo, čeprav mislim, da na določenih nivojih bi morala biti prava koncentracija že skoraj nek avtomatizem.« Misliš, da ostaja Inter, kljub dvema točkama prednosti manj, edini kandidat za naslov? »Da. Ob tem, da ima še vedno štiri točke naskoka nad Juventusom, menim, da so na tem nivoju odločilni vrhunski posamezniki. In Inter jih ima na razpolago več kot vsi ostali tekmeci.« (I.F.) Allegrettijeva napoved: Atalanta - Inter 2, Cagliari - Udinese X, Catania - Bologna 1, Chievo - Napoli X, Lazio - Juventus 2, Lecce - Genoa 2, Milan - Fiorentina 1, Sampdoria - Palermo 1, Siena - Reggina 1, Torino - Roma 1; Modena - Triestina 2. smučanje - Superkombinacija v Wengnu Druga zmaga Švicarja Janke, Peter Fill drugi Švicar Carlo Janka je bil na včerajšnji superkombinaciji najhitrejši ansa WENGEN - Švicarski smučar Carlo Janka je zmagovalec tekme svetovnega pokala v superkombinaciji v švicarskem Wengnu. Od slovenskih tekmovalcev je bil 30. Andrej Šporn (+4,77), drugi pa so odstopili. Andrej Jerman je zapravil priložnost za dobro uvrstitev, ko je bil v smuku deseti, a je pri slalomski vožnji zgrešil vratca in padel, kar ga je stalo tudi točk.Ra-zlog za švicarsko slavje je sijajna predstava 22-letnega Janke, ki je na tekmah svetovnega pokala osvojil drugo zmago. Lanski zmagi na veleslalomu v Val d'Ise-ru je dodal še včerajšnjo na domačem terenu. V novi sezoni je prvič stal na stopničkah, ko je osvojil drugo mesto novembra lani na slalomu v kanadskem Lake Louisu. Janka se je tako z drugim časom prve vožnje v smuku v odločilnem slalomu pognal na sam vrh s časom 2:34,16. V presenetljivem razpletu kombinacijske tekme se je na drugo mesto zavihtel Italijan Peter Fill, ki je za zmagovalnim kombina-torcem zaostal 22 stotink sekunde, švicarsko zmagoslavje pa je na tretjem mestu zaokrožil veteran Silvan Zurbriggen, ki je bil počasnejši še za 18 stotink sekunde (+0,40). Daniel Albrecht, zmagovalec uvodne veleslalomske tekme svetovnega pokala v avstrijskem Söldnu, ki je vodil po prvi vožnji, je zapravil stopničke in na koncu osvojil šesto mesto. Vodilni po izpeljanih osemnajstih tekmah svetovnega pokala v novi sezoni Avstrijec Benjamin Raich, ki je zmagal na prvi superkombi-nacijski tekmi v francoskem Val d'Iseru, se je moral zadovoljiti s sedmim mestom. Izidi: 1. Carlo Janka (Švi) 2:34,16 min. (1:47,15- 47,01); 2. Peter Fill (Ita) 2:34,38 +0,22 (1:47,65- 46,73); 3. Silvan Zurbriggen (Švi) 2:34,56 +0,40 (1:48,1646,40); 4. Ivica Kostelic (Hrv) 2:34,81 +0,65 (1:48,73- 46,08); 5. Julien Lizeroux (Fra) 2:34,95 +0,79 (1:48,75- 46,20). DANES: 10.40 (Slo 2) Altenmarkt: smuk, ženske; 12.20 Wengen: smuk, moški. SMUČARSKI SKOKI Lotzlu zmaga v Zakopanah ZAKOPANE - Avstrijec Wolfgang Loitzl (272,7 točke) je zmagovalec prve od dveh tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih v Zakopanah. Loitzl je svojo četrto zmago to zimo slavil pred rojakom Gregorjem Schlierenzauerjem (262,5). V finalu so nastopili tudi trije Slovenci; Jernej Damjan je bil 19., Primož Peterka 23., Mitja Mežnar pa 26.Že v prvi seriji je obstal zmagovalec Zakopan iz leta 2005, Rok Urbanc, ki je tekmo končal na 33. mestu, medtem ko se najboljši Slovenec to zimo Robert Kranjec po smoli v kvalifikacijah ni uvrstil na tekmo. HOKEJ NA LEDU - Liga EBEL: Jesenice - Vienna Capitals 3:4, Alba Volan - Olimpija 3:0. 2 0 Sobota, 17. januarja 2009 ŠPORT / nogomet - Jutri v promocijski ligi Težka naloga za Vesno, Kras Koimpex in Juventino V 1. AL okrnjeni Sovodenjci na gostovanju v Trstu - 2. AL: Zarja Gaja in Breg za zmago naša napoved Arandželovič: Kras ne bo imel lahke naloge Pro Gorizia bo za repenski Kras trd oreh. Žarko Arandželovič, slovenski branilec goriškega moštva, je prepričan, da bo jutri v Gorici pela povsem druga pesem kot v prvem delu prvenstva v Repnu, ko je Kras brez težav zmagal z 2:0. »Takrat nismo bili še uigrani. V zadnjih krogih pa igramo dobro in jutri lahko tudi presenetimo. Kras je sicer najboljša ekipa v naši skupini in bo prav gotovo napredoval v elitno ligo. S tako postavo bi Kras uspešno nastopal tudi v višji ligi,« meni nekdanji branilec in kape-tan Vesne. Kaj pa Vesna in Juventina? »Vsena me je doslej nekoliko razočarala, saj sem pričakoval, da se bo borila za mesta v zgornji polovici lestvice. Juventina pa se bo v glavnem potegovala za obstanek, kar je bil tudi glavni cilj pred začetkom sezone.« (jng) ŽARKOVA NAPOVED: Vesna - Pro Cervignano 1 (1:0) P. Gorizia - Kras Koimpex 1 (1:0) Lignano - Juventina 1 (2:0) Pro Romans - Primorec X (0:0) Costalunga - Sovodnje X (1:1) Breg - Begliano 1 (2:0) Zarja Gaja - Fiumicello 1 (2:0) Fogliano - Primorje Int. X (0:0) Mladost - Poggio 1 (2:1) Fabio Sambaldi je prejšnji teden zbral 4 točke. PROMOCIJSKA LIGA VESNA (19 TOČK) - PRO CERVIGNANO (28) - Na prvi tekmi povratnega dela prvenstva prihaja na gostovanje h kriški Vesni solidni Pro Cervignano, ki pa bo tokrat igral brez treh diskvalificiranih igralcev (Sguazzin, Buso in Lama). Pri Vesni bosta odsotna diskvalificirani Bertocchi in poškodovani Venturini. Pod vprašajem pa so nastopi Spadara, vratarja Carlija in Chebra. Sodil bo Pordenončan Palumbo. V prvem delu: Pro Cervignano - Vesna 2:1. PRO GORIZIA (25) - KRAS KOIMPEX (39) - Tudi repenski Kras jutri ne bo imel lahke naloge. Pro Gorizia je zelo solidna ekipa in je v dobri formi. Na sredini igrišča bo tokrat odsoten kaznovani Gia-comi. Na njegovem mestu bo igral Ci-pracca ali Batti.Odsoten bo tudi poškodovani Bagon. Sodil bo Del Toso iz Maiana. V prvem delu: Kras - Pro Gorizia 2:0. LIGNANO (26) - JUVENTINA (17) - V prvem delu prvenstva je Juventina proti Lignanu izgubila šele v zadnji minuti srečanja. »To nas še boli in v nedeljo (jutri op. ur.) se bomo poskušali maščevati, čeprav vemo, da je Lignano odlična ekipa,« je dejal športni vodja Gino Vinti. Pri ekipi štan-dreškega društva bosta odsotna Sorbara in Terpin. Znova pa bo na razpolago Rufini. Sodil bo Tržačan Archidiacono. V prvem delu: Juventina - Lignano 0:1. 1. AMATERSKA LIGA COSTALUNGA (25) - SOVODNJE (19) - Sovodenjci bodo na gostovanju v Trstu nastopili z dokaj okrnjeno obrambo. Delise je diskvalificiran, Trampus je poškodovan, Sandy Kogoj, Feri, Reščič in Tomšič pa so pod vprašajem. Še dobro, da se vrneta Bregant in Simone. Costalunga, ki je sicer v zadnjem krogu izgubila proti Medei (1:2), je odlična ekipa. Sovodenjski branilci bodo morali paziti predvsem na napadalca Andreo Steinerja. Sodil bo Vi-demčan Segat. V prvem delu: Sovodnje -Costalunga 2:2. Bregov nogometaš Pierpaolo Gargiuolo je v letošnji sezoni zbral 13 nastopov in 1 zadetek kroma PRO ROMANS (20) - PRIMOREC (16) - V Primorčevem taboru so optimisti pred jutrišnjim gostovanjem v Ro-mansu. Odsoten bo edinole prvi strelec moštva Moscolin, ki je diskvalificiran. Sodil bo Samaria iz Vidma. V prvem delu: Primorec - Pro Romans 1:1. 2. AMATERSKA LIGA BREG (20) - BEGLIANO (12) - Za Brežane bo jutri imperativ zmaga, saj je Be-gliano, vsaj na papirju, slabša ekipa. Bregov trener Davor Vitulič bo imel precej težav s postavo, saj bodo odsotni Poljšak, Bursich, Sestan, Sovic in Medda. Sodil bo Krminčan Ottaviano. V prvem delu: Be-gliano - Breg 0:1. ZARJA GAJA (20) - FIUMICELLO (23) - Zarja Gaja bi z zmago lahko dohitela furlansko ekipo in se tako povzpela v zgornji del lestvice. Trener Di Summa jutri ne bo imel na razpolago kaznovanega Vitomirja Križmančiča, Zocca ter Berno-bija (oba zaradi službenih obveznosti). Pod vprašajem pa sta Schiraldi in Kariš. Sodil bo Manzan iz Vidma. V prvem delu: Fiu-micello - Zarja Gaja 1:0. FOGLIANO (32) - PRIMORJE INTERLAND (17) - Rumeno-rdeče čaka ju- tri težka naloga. Gostovali bodo pri prvou-vrščenem Foglianu, ki je tudi glavni kandidat za napredovanje. Trener Bidussi ne bo imel na razpolago Aljoše Čoka. V Fo-ljanu bo sodil Videmčan Zanardo. V prvem delu: Primorje - Fogliano 2:3. DANES V DOBERDOBU Mladost bi z zmago prehitela Poggio Doberdobska Mladost (19 točk) bo danes ob 14.30 na domačem travnatem igrišču v Doberdobu gostila Poggio, ki ima le dve točki več na lestvici (21). Varovanci trenerja Fabia Samba bi radi podaljšali pozitivno serijo treh zaporednih zmag. V taboru doberdobske Mladosti bo odsoten le poškodovani Carlos Zorzin. Znova pa bosta na razpolago Gagliano in Contin. V prvem delu prvensstva je Mladost v Zdravščini igrala neodločeno 1:1. (jng) SELEKCIJA NAJMLAJŠIH - Nogometaš Pomladi Alex Rossone je bil povabljen na četrtkov trening (ob 14.00 v Šta-rancanu) deželne selekcije najmlajših letnikov 1994, ki jih vodi selektor Menazzi. hokej na rolerjih Polet ZKB Kwins odločno za dve točki Hokejisti Poleta ZKB Kwins bodo danes (ob 21.00) na domači ploščadi gostili ekipo iz Ferrare. Po porazu iz prejšnjega kroga želijo kwinsi seveda zmage, a naloga bo vse prej kot lahka. Ferrara (doselj je zbrala zmago, remi in pet porazov) ima na lestvici sicer pet točk manj, a je v zadnjih krogih dosegla kar nekaj pozitivnih rezultatov. Na prvi letošnji tekmi (4. januarja) je izenačila s Forijem, ekipo, ki sodi med boljše ekipe prvenstva. V ekipi gostov bosta najnevarnejša napadalca Adami in Andreot-ti, prisotna pa bosta prav gotovo tudi bivša poletovca Roberto Ciprian in Marco Stella. BALINANJE C-LIGA Gaja v Miljah proti Triestini Balinarji gropajsko-padriške Gaje bodo danes (ob 15.00) gostovali v Miljah, kjer bodo v zadnjem krogu prvenstva deželne C-lige igrali proti zadnjeuvrščeni Triestini, katero so v prvem delu prvenstva premagali z 6:2. Če bodo gajevci zmagali, se bodo matematično uvrstili na 3. mesto, čeprav morajo igrati še eno zaostalo tekmo. V play-off se uvrsti samo prva na lestvici. ROKOMET - DRŽAVNI POKAL Trst čez prvo oviro Pallamano TS - Cologne 26:8 (13:4) PALLAMANO TS: Ionescu 5, Vi-sintin 2, Fanelli 2, Nadoh 3, Carpanese 5, Lo Duca 1, Tokič 7, Sardoč 1, Zaro, J. Ra-dojkovič, Mestriner. TRENER: F. Radoj-kovič. V kraju Lavis pri Trentu se je včeraj začel Final 8 državnega pokala za ekipe rokometne A1-lige. Tržaška ekipa je v prvem krogu brez težav premagala ekipo Cologne, ki se je predstavila z mladinci. Tržačani bodo danes igrali proti Meranu (ob 9.00) in proti Anconi (ob 16.00). KOŠARKA B2-LIGA - Budinov Cal-ligaris iz Rožaca bo nocoj gostoval v Iseu. Goriški NPG (proti Moncalieri) in tržaški Acegas (Trento) pa bosta igrala jutri prav tako v gosteh. Tržiški Falconstar pa bo jutri (18.00) gostil Varese. šz dom - Telovadna akademija v telovadnici goriškega Kulturnega doma Mladi športniki in polna tribuna Nastopili so Domovi malčki, mladi člani baletne skupine Glasbene šole Emil Komel ter skupina GO Breakers iz Nove Gorice - Pozdrav podpredsednika Igorja Komela Polne tribune, veliko mladih športnikov in izredno prijetno vzdušje so dali pečat sredini telovadni akademiji, ki jo je priredilo ŠZ Dom iz Gorice. Akademija bi morala biti konec decembra, vendar so jo morali zaradi porenatrpanosti z raznimi božičnimi in drugimi prireditvami, prenesti na januar. Na prazniku športa in telesne kulture so mladi športniki prikazali, kaj vsega so se naučili v prvi tretjini letošnje sezone. Odeta v nove športne drese, se je kar številna rdeče-bela »armada« mladih športnikov in njihovih vaditeljev ter trenerjev postrojila pred publiko, ki je pozorno in vživeto sledila dogajanju na parketu. Pozdrav je v imenu društva prenesel podpredsednik Igor Komel, ki je z veseljem ugotovil, da je v letošnji sezoni društvo zabeležilo znaten porast pri vpisih v razne športne dejavnosti. Vse te dejavnosti so zaobjete v prazničnem prikazu akademije, ki želi ob športu ponazoriti tudi radost, veselje in otroško razposajenost. Ob koncu je Komel voščil vsem veselo in uspešno 2009, mladim športnikom pa je še posebej zaželel, da bi dobro uspevali tudi v šoli. V enournem prikazu raznih športnih veščin, so se navdušeni publiki v praznično okrašeni dvorani predstavili najprej otroci, ki obiskujejo športni vrtec. Pod vodstvom va-diteljic Ljudmile Onišenko, Marilene Piras in Carol Frandoli so otroci premagovali razne ovire otroškega poligona. Sledil je nastop baletne skupine Glasbene šole Emil Komel iz Gorice, ki jo vodita prof. Nataša Sirk in Kristina Di Dio. Deklice so prikazale domovi otroci so v sredo v telovadnici goriškega kulturnega doma prikazali, česar vsega so se doslej naučili boris prinčič osnove plesnih korakov in gibov, ki so svojstveni za to zvrst telesnega izražanja. Prizorišče so nato zasedli najmlajši domovi košarkarji, ki so si dali duška v nekajminutnem prikazu košarkarske tekme. Številno skupino mi-nikošarkarjev vodita Jan Zavrtanik in Matej Delpin. V koredografsko lepo zasnovani in izvedeni skupinski točki z obroči in trakovi, so se gledalcem predstavila dekleta ritmične skupine. Tej, že dolgo let prisotni panogi, uspešno sledi trenerka Ljudmila Oni-šenko. Ob bučni glasbi, so spravili tri- buno na noge gostje skupine GO Breakers iz Nove Gorice, ki dosega odlične rezultate tudi na mednarodnih preizkušnjah. Mladi novogoriški break-dancerji so s svojimi vragolija-mi dokazali, da ta zvrst zahteva veliko fizičnih priprav, vadbe in resnega pristopa do dejavnosti. Nekoliko starejši gledalci so se spomnili, da je taka skupina novogoriških plesalcev navdušila dvorano na podobni prireditvi že novembra 1985. Nova Gorica zna vpeljati novosti, o katerih v Gorici lahko le sanjamo. Po breakerjih je bil na vrsti prikaz akrobatskih in telovadnih prvin, ki so mu sledili skoki s pomočjo prožne ponjave. Tokrat je bilo prvič, da so svoje znanje na kanvasu prikazala tudi dekleta. Tej telovadni dejavnosti, ki velja za bazični šport, sledi dolgoletni domov trener Miloš Figelj V predzadnji točki res prijetnega večera so se v skrajšani tekmi pomerili rdeči in plavi košarkarji, ki se že preizkušajo na raznih tekmovanjih. Skupini obetavnih košarkarjev sledita trenerja Peter Brumen in Matevž Čotar. Goriški praznik športa so zaključili break-dancerji iz Nove Gorice, ki so v dolgi točki z imenom Dvoboj prikazali, kako se lahko pleše na eni roki, pa tudi na glavi. Res vrhunski prikaz. Domova akademija se je zaključila s skupnim pozdravom vseh nastopajočih. Ves potek večera je vodila napovedovalka Karolina Černic, ki se je tudi zahvalila sponzorjem, ki s prispevki omogočajo dejavnost tega pomembnega mestnega športnega društva. (VIP) / ŠPORT Nedelja, 18. januarja 2009 21 košarka - V okviru C-lige na »1. maju« v Trstu Bor Radenska želi prekiniti negativno serijo Montebelluna je tretja na lestvici - Jadran Mark jutri na Alturi proti Vatovčemu Oderzu Pri naših košarkarskih tretjeligaših je ta teden delo v telovadnici malce pogojevala gripa. Kljub temu pa Bor Radenska (drevi) in Jadran Mark (jutri) v drugem krogu povratnega dela prvenstva doma odločno ciljata na zmago. Borovi košarkarji se po dveh zaporednih porazih v gosteh vračajo na domače deske Stadiona 1. maja, kjer se bodo danes ob 20.30 (sodnika Raineri in Lunghi iz Coma) pomerili z Montebel-luno. Veneti so tretji na lestvici z 20 točkami (Bor jih ima 14) in so po lanskem obstanku komaj po play-outu pravo presenečenje letošnjega prvenstva. Imajo sicer zelo kompletno ekipo (na prvi tekmi so povozili Svetoivančane z zgovornim 90:65), ki jo sestavljajo play-ma-kerja Gallina in Osellame, branilci Ar-naboldi (kar 34 točk na zadnji tekmi), Franco Binotto (dolgoletni prvoligaški ostrostrelec), mladi Bettin in izkušeni Pizzolato, krilo Fabio Binotto (nevaren iz razdalje) ter centra Boaro in Cia. Varovanci trenerja Mure so med tednom poostrili ritem na treningih in v sredo odigrali tudi prijateljsko srečanje z Budinovim Cornom (B2 liga). Vprašljiv je nastop Gianantonia Furiga, ki je zadnje dni ležal z vročino in četudi bi naposled stopil na igrišče, prav gotovo ne bo na višku svojih moči. Davi- de Monticolo, ki je bil izključen prejšnjo nedeljo v Caorlah, pa bo normalno na igrišču, saj ni bil diskvalificiran, pač pa je prejel le opomin. Menda je odveč dodajati, da borovci tokrat preprosto morajo zmagati, če nočejo zdrkniti proti dnu razpredelnice. Svojo zmagovito serijo pa želi podaljšati Jadranova četa, ki se bo jutri ob 18. uri na Alturi (sodnika Bisetto in Gal-vagno iz Turina) spoprijela z Oderzom. Obe ekipi imata na lestvici po 10 točk. Krmilo Venetov je po bledih prvih dvanajstih nastopih prevzel naš trener Walter Vatovec, s katerim je peterka - ki je lani izpadla iz B2 lige, a so jo poleti korenito prevetrili - že pokazala določen napredek. Nosilci igre so play-makerja Da Ponte (odličen strelec iz razdalje) in Gnes ter branilci Fioretti, Maran (sicer odsoten v zadnjih nastopih), koristni Toffoletto in mladi Rubin (decembrska okrepitev), prva violina moštva pa je pod košema krilni center Moro. Na prvi tekmi, ko je Jadran slavil v gosteh po podaljšku s 87:91, je bil zbral kar 34 točk. Oderzo je zato danes prav gotovo nevaren tekmec, pa čeprav imajo Popoviče-vi varovanci ob dobri formi vse možnosti, da osvojijo še tretjo zaporedno zmago. Do zadnjega bo sicer najbrž pod vprašajem prisotnost Mattea Marusica in Christiana Davide Monticolo (Bor Radenska) Slavca, ki sta med tednom kuhala virozo. Zagotovo pa bo igral (z zaščitno masko za nos) Saša Ferfoglia, ki je med tednom že normalno treniral. Jadranovci so se na pomembno tekmo proti neposrednemu tekmecu za obstanek primerno pripravili in bodo dali vse od sebe, da poskrbijo za ugoden 2:0 v medsebojnih dvobojih z ekipo iz pokrajine Treviso. Skratka, za naše košarkarske privržence lepa priložnost, da si ta vikend hkrati ogledajo nastop obeh slovenskih državnih ligašev in jim s podporo s tribun pomagajo v težkih preizkušnjah. UNDER 13 NA GORIŠKEM Poraz Doma ASAR Romans - Dom 39:25 (6:8, 16:10, 33:14) DOM: Forchiassin, Zavadlav, Osso, Abrami, Kocijancic, Bensa, Antonello L. 12, Antonello M., Peteani 10, Nanut, Primosig, Pintar 3, trenerja: Peter Brumen in Matevž Čotar. Po lepi predstavi iz prejšnjega kroga so tokrat mladi Domovci povsem zatajili. Po spodbudnem začetku so varovanci dvojice trenerjev Brumen in Čotar povsem popustili in niso našli več poti do koša. Tako so v drugi četrtini domači iz Romansa, ki jih vodi bivši Domov trener Dražen Grbac, po-vedli in Domovcem dobesedno zbežali. Med mladimi Goričani so se izkazali le običajni Antonello in pa Peteani ter Pintar, ki so bili tudi edini Domovi strelci, medtem ko so ostali igrali pod svojimi sposobnostmi. V prihodnjem kolu si trenerja pričakujeta nedvomno boljšo igro s strani vseh igralcev. (av) PROMOCIJSKA LIGA Prvi poraz Sokola Sinočnji izid: Sokol - Ferroviario Scoglietto 70:73 (Hmeljak 22, Doljak 17; Hrovatin 22, Kemperle 14). odbojka - Danes v raznih deželnih ligah Pomemben krog za vse šesterke Lažje delo naj bi imeli le slogini D-ligaši - Val Imsa bo skušal v Štandrežu prebiti led - Olympia Tmedia v Trstu Danes čaka naše odbojkarske ekipe v deželnih ligah zelo zahteven, a obenem tudi pomemben krog. Na sporedu je namreč več tekem v boju za obstanek in za uvrstitev v play-off, na vse tri točke pa lahko pravzaprav zanesljivo tokrat računa le ena naša ekipa, in sicer mladi slo-gaši v D ligi. Peterlinovi varovanci bodo namreč gostili skromni Cervignano, ki sodi med slabše ekipe v ligi, tako da so na srečanju nesporni favorit. Edino pravo nevarnost za našo ekipo zato predstavlja le podcenjevanje nasprotnika. Če pa bodo Cettolo in soigralci igrali zbrano, Cervi-gnano njihove zmage res ne bo mogel ogroziti. Najbolj zanimivo pa bo gotovo v moški C-ligi. Sloga Tabor Televita bo v Repnu gostila nevarni Basiliano in skušala še povečati svojo prednost pred najbližjimi zasledovalci. Srečanje ne bo enostavno, Slavec in soigralci pa morajo izkoristiti prednost domačega igrišča, saj bodo v povratnem delu skoraj vse odločilne tekme igrali v gosteh. Zmaga je vsekakor v njihovem dometu, potreben pa bo doprinos prav vseh igralcev. Zelo pomembne tekme pa čakajo tudi naše goriške ekipe. Val Imsa bo skušal v Štandrežu končno prebiti led. Gostil bo dvanajstouvrščeni Rigutti, proti kateremu je zmaga imperativ, če hočejo Makučevi varovanci ohraniti kanček upanja v boju za obstanek v ligi. Tržačani igrajo sicer zadnje čase boljše, kljub temu pa jih lahko Marget in soigralci, ki bodo prvič po novem letu nastopili v popolni postavi, premagajo. Tudi Olympia Tmedia se bo danes pomerila z eno izmed slabših ekip v ligi. Odbojkarji Ferro Alluminia so sicer vsi zelo izkušeni, letos pa ne igrajo zelo učinkovito, tako da so eno izmed Gropajski odbojkar Sloge Tabor Televita Danjel Slavec v napadu kroma tistih moštev, proti katerim je treba nujno doseči točke. Hlede in soigralci pa bodo morali igrati maksimalno, predvsem pa dobro sprejemati, da bodo lahko predvajali hitrejšo igro, saj so Trža-čani najbolj ranljivi prav na centru. Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje se bo tokrat v gosteh pomerila s Prato, ki je pred prvenstvom veljala za enega izmed glavnih favoritov za napredovanje, zaradi trenj v ekipi pa je doslej dosegla precej manj od pričakovanega. Varovanci trenerja Battistija morajo zato poskusiti sicer favorizirane nasprotnike presenetiti, saj bi imele proti njim osvojene točke še večjo vrednost. V ženski C-ligi bodo odbojkarice Sloge List gostovale pri novincu Roveredu, ki je doslej zbral deset točk več, a gotovo ni nepremagljiv. Tudi Drasičeve varovanke bi lahko zasedale precej boljši položaj na lestvici, če ne bi same zapravile kar nekaj točk, na primer prejšnji teden proti ekipi iz Pradamana. Zdaj pa morajo Cvelbarjeva in soigralke reagirati, končno pokazati, kaj znajo in tako spet priti do prvenstvene zmage. V gosteh bodo danes igrale tudi odbojkari-ce združene ekipe Bora in Brega Kmečka banka. Pomerile se bodo z Buio, ki je lani izpadla iz lige in bila nato vanjo popolnoma vključena. Letos pa sodijo Furlanke med boljše ekipe v ligi in so doslej zbrale prav toliko točk kot naša ekipa (imajo pa zmago manj). Če želijo plave podaljšati svojo uspešno serijo, bodo morale zato igrati res dobro, saj jim bodo domačinke gotovo prav do konca grenile pot do zmage. Trener Smotlak zaradi službenih obveznosti tokrat ne bo mogel računati na Laro Legovich in Grudnovo. (T.G.) »naša napoved« - K. Stopar Bibione, kitara in izpiti Bivši slogaš Kristjan Stopar se že drugo leto zapored preizkuša v Bibione-ju. Po lanskem napredovanju igra zdaj njegova ekipa v B1 ligi, Kristjan pa je imel iz različnih razlogov že več priložnosti, da se je izkazal. »Zelo sem zadovoljen z dosedanjim potekom sezone. Sam sem že precej igral, poleg tega pa mislim, da smo na dobri poti do obstanka v ligi.« Kristjan igra v Bibioneju običajno kot korektor, nekajkrat pa je na igrišče stopil tudi kot drugi tolkač. »Zato tudi vadim samo sprejem servisov v skoku. Pri nas sprejemata ponavadi le libero in prvi tolkač, drugi pa pomaga le, če nasprotniki servirajo v skoku.« Bivši Slogin odbojkar se zaradi številnih obveznosti le nekajkrat na teden vrača domov, ob odbojki pa še vedno igra tudi kitaro. »Pripravljam se na izpit, ki ga bom moral polagati februarja. Če ga bom uspešno opravil, se bom lahko vpisal v peti letnik.« Kristjan, ki je jeseni diplomiral na fakulteti za umetnost DAMS v Gorici, namerava s študijem še nadaljevati in opraviti še dveletno specializacijo. Kar se tiče svoje bodoče odbojkarske kariere pa upa, da bo Bibione letos dosegel obstanek v B1 ligi, sicer pa so mu v klubu že potrdili, da nanj v vsakem primeru resno računajo in da bo naslednje leto v ekipi tudi standardni igralec. »Kljub temu pa res še ne vem, kje bom igral naslednje leto. Trenutno je še prezgodaj, da bi o tem razmišljal.« Kristjan precej sledi tudi nastopom svojih bivših soigralcev pri Slogi. »Vem, da trenirajo zelo resno, kar se tudi pozna na igrišču. Upam, da bodo nadaljevali z dobrimi nastopi in da jim bo uspelo napredovati v B2 ligo.« (T.G.) NAPOVEDI KRISTJANA STOPARJA Sloga Tabor Televita - Basiliano 3:2 Val - Rigutti 3:2 Prata - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1 Ferro Alluminio - Olympia 1:3 Roveredo - Sloga List 2:3 Sloga - Cervignano 3:0 Buia - Bor/Breg Kmečka banka 1:3 Domači šport Danes Sobota, 17. januarja 2009 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - DB Group Montebelluna MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Trstu, Ul. Carli (šola Morpurgo): Libertas Rimaco - Breg DEŽELNI U19 MOŠKI - 18.00 v Trstu, Ul. Macelli: Servolana B - Bor NLB DRŽAVNI U15 MOŠKI - 17.30 v Trstu, Ul. Locchi: Pall. Trieste - Jadran ZKB U14 MOŠKI - 16.30 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - Don Bosco ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Roveredu in Piano: Virtus Roveredo - Sloga List MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu (šola Suvich): Ferro Alluminio - Olympia Tmedia; 18.30 v Prati: Prata - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - Rigutti; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Basiliano ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Buii: Buia - Bor Breg Kmečka banka MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Repnu: Sloga -Cervignano 1. MOŠKA DIVIZIJA - 20.30 v Gorici: Naš Prapor -Turriaco 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel - Volley 3000 U16 ŽENSKE - 17.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Kontovel; 18.00 v Trstu, Ul. Veronese: Oma A -Breg NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Poggio DEŽELNI MLADINCI - 16.00 v Tržiču, Ul. Boito: Monfalcone - Vesna; 15.30 v Štandrežu: Juventina - Torviscosa; 17.00 v Repnu: Kras - Pro Gorizia HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 21.00 na Pikelcu na Opčinah: Polet ZKB Kwins - Ferrara BALINANJE C-LIGA - 15.00 v Žavljah: Triestina - Gaja Jutri Nedelja, 18. januarja 2009 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, na Alturi: Jadran Mark - Oderzo ŽENSKA B2-LIGA - 17.30 pri Briščikih, Ervatti: Polet - Concordia PROMOCIJSKA LIGA - 11.00 v Trstu, Ul. Giulia (šola Suvich): Barcolana - Bor Artgroup U13 MOŠKI - 9.00 v Trstu, Ul Besenghi (šola Oberdan): Azzurra - Breg; 9.30 v Trstu, Ul. Locchi: Pall. Trieste - Sokol NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Pro Cervignano; 14.30 v Gorici, Ul. Capodistria: Pro Gorizia - Kras Koimpex; 14.30 v Lignanu: Lignano - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Romansu: Pro Romans - Primorec; 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Begliano; 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Fiumicello 2004; 14.30 v Foljanu: Fogliano - Primorje Interland DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 pri Briščikih, Ervatti: Pomlad - Extra NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina -Cormons; 11.00 na Opčinah: Opicina - Pomlad ODBOJKA U16 MOŠKI - 11.00 v Gorici, športni center Špacapan: Olympia Hlede A.I. - Altura; 16.00 na Opčinah: Sloga - Soča Rast U14 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga - Pittini Videm; 16.00 v Pordenonu: Volley Pordenone -Olympia Fer-Style □ Obvestila ŠD-SK BRDINA Višješolska klapa in mladi po srcu pozor! Brdina organizira za vas zabaven smučarski tečaj s kratkimi smučmi z UPS tehniko. Prepustite se užitkom in novim izkušnjam na snegu pod vodstvom naših izkušenih trenerjev. Tečaji v kraju Forni di Sopra so že začeli. Organiziran je avtobusni prevoz. Ne izgubite priložnosti za drugačno nedeljsko zabavo in za vse informacije takoj pokličite na številko 3401653533 in ne bo vam gotovo žal! SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji, ki so se že začeli, se bodo odvijali ob nedeljah v kraju Forni di So-pra. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). SPDT smučarski odsek prireja ob sobotah avtobusne izlete s celodnevnimi smučarskimi tečaji za osnovnošolsko mladino in s posebno ponudbo za študente od danes do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040 635627 ali po e-pošti na naslov smuca-nje@spdt.org. 22 Sobota, 17. januarja 2009 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat poročala o prvem akademskem plesu, ki se je te dni vršil v prostorih Narodnega doma. »Akademični ples, je vspel, kakor je bilo pričakovati in kakor se je obetalo: vršil in izvršil se je v najlepšem redu, ob hvalevrednem aranžmaju, ob največji živahnosti, v finem slogu. Efekt je bil velik, vspeh vsestranski; splošna sodba pa je bila, da je bil prvi akademični ples ena najlepših enakih prireditev v tržaškem Narodnem domu; toliko slovanske elite naša glavna dvorana še morda ni gostovala, kakor to pot. Tokrat se je slovanska inteligenca na vabilo naših akademikov odzvala v prav častnem številu. Organizatorji so si prizadevali mnogo, da zadosti pričakovanju gostov. Še več, hoteli so jih presenetiti. A glej, že zjutraj krepko žvižgajoča burja jim je pripravljala mnogo skrbi, ki so se pa še povečale, ko je v prvih popoldanskih urah močno snežilo, kakor malokdaj v Trstu. In že so se bali, da zastonj prirejajo večer. Toda motili so se; simpatija, ki jo društvo 'Balkan' v Trstu vživa je vzlic skrajno neugodnemu vremenu privabila obilo občinstva. Vestibul Narodnega doma je bil spremenjen v ukusen sprejemni salon. Sredi zelenja, palm in zimzelenov je bil postavljen naš pesnik-prvak, pred katerim je odbor akademije 'Balkan' sprejemal došle goste. Že vtis, ki si ga je vdobilo v vesti-bulu po ukusnih, elegantnih dekoracijah, je bil najboljši. A kaj šele, ko si prestopil prag glavne dvorane. Ukusno je bila olepšana s samim zelenjem. Sredi pred odrom pa so bile pripravljene stopnice, po katerih se je prišlo na estrado za dame iz častnega komiteja. Že ob deveti uri so se začeli zbirati gostje, dvorana in galerija sta se polnili. Ob deseti uri je prišel v dvorano pokrovitelj plesa dr. Rybar. Ob desetih in pol je pričela godba svirati in dijaki plesnega odseka so otvorili ples, ki se je razvil v jako lepo in animirano zabavo.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Po mestu in okolici so ljudje te dni ogorčeno komentirali provokacijo fašističnih zločincev, ki so ponovno oskrunili spomenik bazoviških žrtev. »Nesramnost in drznost teh ljudi je presegla vse meje, saj so oskrunili spomenik, ki predstavlja simbol naše borbe proti fašističnim zatiralcem, simbol borbe za osvoboditev izpod fašističnega jarma. S tem, da so fašisti narisali na spomenik bazoviških žrtev znak oziroma simbol fašizma, onega fašizma, katerega predstavniki so umorili štiri borce za svobodo, so naši ljudje - Slovenci in Italijani - ki so bili združeni v antifašistični borbi, sprejeli kot udarec, ki hudo boli in ki zahteva, da poseže vmes roka pravice ter končno izsledi zločince, ki skušajo s takimi dejanji vzbuditi narodnostno mržnjo in ustvariti pogoje za nestrpnost in nerede. V zvezi s ponovno oskrunitvijo spomenika bazoviških junakov so se sestali na skupni seji predstavniki Združenja bivših političnih prega- njancev, Zveze partizanov za Tržaško ozemlje in Odbora za proslavo bazoviških žrtev. Na seji so obsodili vandalsko skrunitev simbola skupne antifašisti-čne borbe ter sklenili, da bodo predstavniki omenjenih organizacij zaprosili za sprejem pri vladnem generalnem komisarju dr. Palamari, da mu obrazložijo stališče in ogorčenje vseh tržaških demokratičnih in antifašističnih množic. Na seji so tudi sklenili, da povabijo k sodelovanju v tej akciji in za izvedbo nadaljnjih ukrepov tudi predstavnike ANPI in drugih krajevnih antifašističnih organizacij.« V tem tednu se je sestal tudi tržaški pokrajinski odbor Italijanskega vsedržavnega združenja an-tifašističnih političnih preganjancev (ANNPIA) in na seji sprejel resolucijo, v kateri izraža svojo ogorčenost zaradi oskrunitve spomenika v Bazovici in opozarja na podobne dogodke, ki stremijo za tem, da bi motili red in ustvarjali sovraštvo med prebivalstvom. FILMI PO TV Nedelja, 1 S. januarja, La l, ob 01.25 Il grido Režija: Michelangelo Antonioni Igrajo: Steve Cochran, Alida Valli in Betsy Blair Na obmoEju kjer je Ermanno Olmi postavil dogajanje svojega najnovej?ega celoveEerca I cen-tochiodi, je Michelangelo Antonioni pred pol stoletjem, leta 1957, postavil dogajanje enega svojih najznamenitej?ih filmov. Protagonist dela je mladi, neporoEeni delavec, ki ae vrsto let aivi z aensko, s katero je imel tudi hEerkico. Nekega dne pa nenadoma izve, da se njegova ae-na spogleduje in sreEuje z drugim mo?kim. Ne-moEen zapusti dom in se z malo hEerko napoti dolgemu in skoraj brezupnemu tavanju naproti. Okolje ter enoliEna in pusta pokrajina, ki se razprostira ob bregovih reke Pad zrcali poEutje ubogega mo?kega, ki ne more niti ob snidenju s tistimi, ki jih sreEa in se druai, pozabiti na veliko aalost, ki ga je doletela. Ponedeljek, 19. januarja, La 7, ob 21.10 W Režija: Oliver Stone Igrajo: Josh Brolin in Elisabeth Banks W, kot George W Bush, oziroma ameriški predsednik, ki se v teh dneh seli iz bele hiše. Najnovejše delo Oliverja Stoneja, je v zadnjih mesecih v ZDA kasiral 20 milijonov dolarjev in je, po mnenju analitikov, tudi pripomogel k zmagi Baracka Obame. Filmska zgodba je posvečena liku Georga W. Busha in brezkompromisno razgalja vrsto skrivnosti, ki ponujajo občinstvu dokaj nepoznano plat predsednikovega življenja. Film so v Italiji predstavili na preteklem turinskem filmskem festivalu. Zaradi očitne pristranskosti mu ni uspelo, da bi našel distributerja in zato ga že predvajajo po televiziji. Ponedeljek, 19. januarja, rete 4, ob 23.20 La leggenda del pianista sull'oceano Reaija: Giuseppe Tornatore Igrajo: Tim Roth, Pruitt Taylor Vince in Bill Nunn Po izredno uspe?nem gledali?kem tekstu Ales- ^//juvw sandra Barrica, je Tornatore posnel film, ki pripoveduje o virtuoznem pianistu, ki se je rodil in preaivel vse svoje aivlje-nje na cezo-ceanski ladiji Virginian. Kljub izjemni Morri-conejevi zvoEni kulisi in nekaterim izrednim kadrom, s katerimi so posneli premikanje klavirja med hudim morskim neurjem, je film razdvojil mnenja filmskih kritikov, saj mu nekateri oEitajo dokaj enoliEno postavitev. Vseeno pa si je Tornatorejevo delo priborilo pet srebrnih trakov, ?est Donatellovih Davidov in pa Golden Globe za najbolj?i scenarij. Torek, 20. januarja, Sky cinema, ob 21. uri Malcolm X Režija: Spike Lee Igrata: Denzel Washington, Angela Bassett Biografska pripoved o Malcolm Littelu, kariz-matičnem afroameriškem črnskem voditelju, ki ga je CIA dala umoriti leta 1965, je pred petnajstimi leti naletela na izjemen uspeh. Leeju pa se je pri pripovedovanju te izjemne življenjske parabole ponesrečilo predvsem glede dolžine. Tudi čudovitemu Denzelu Washingtonu, ki se predstavi v vsej svoji izrednosti ne uspe ohraniti gledalčeve pozornosti skozi skoraj štiri ure trajajoči filmu. Četrtek, 22. januarja, Canale 5, ob 21.10 Il diavolo veste Prada Režija; David Frankel Igrata: Maryl Streep, Anne Hathaway Modni novinarji, ustvarjalci, protagonisti mednarodnega fashion systema: Pariz, Milan, New York. V Frankelovemu filmu je vse to in tudi veliko več. Svojo pripoved je režiser želel posvetiti zakulisju očarljivega sveta, o katerem veliko beremo in gledamo, še zdaleč pa si ne predstavljamo kako se pravzaprav vrti. V središču pozornosti pa neukrotljiva karieristka, direktorica modne biblije, mesečnika Vogue, ki izvaja svojo oblast nad vsemi in je prepričana, da ji je vse dovoljeno. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO DEKADENINA SMER V RUSKI UMETNOSTI ŠVEDSKA KRALJICA PODOFI-CIRSKI CIN V STARI JUGOSLAVIJI AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC LADD PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK IT. IGRALKA MASSARI PROSTRANSTVO FOTO KROMA STRANIŠČE (POG.) JUDOVSKI DUHOVNIKI TRINIDADSKI ATLET BOLDON IT. POLITIK (LAMBERTO) PRIPRAVA ZA MERJENJE MOZOLJA-VOST JOHN MILLS INDUSTRIJSKA RASTLINA TRŽAŠKA TURISTIČNA TOČKA MEDSEBOJNA POMOČ OLIVER MLAKAR PRIPADNIK JUDOVSKE LOČINE NAUK O VONJAVAH PLOŠČATA RIBA KRAJ V PIEMONTU IN TAKO DALJE ODPRTINA V STENI ZINEDINE ZIDANE ZA PRIJATELJE EVROPSKI NAROD STANISLAV RENKO V STRUGI TE-KOCA VODA ČUSTV. RAZPOLOŽENJE UGANKARSTVO AKVARIJSKA RIBICA BERI PRIMORSKI DNEVNIK BLAZINJAK, KAVČ, POČIVALNIK NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ IN TRENER MINATTI IVAN KARL LOSCH TEŽKA KOVINA (NI) TANKA KRVNA ŽILICA ARABSKI ŽREBEC NEBESA, EDEN TIP CITROE-NOVEGA AVTOMOBILA MLfčNA ZLE-ZA PRI KRAVI ... MARIA VOLONTÉ KEMIJSKI SIMBOL ZA NATRIJ POJAV NA NEBU SL. SAHIST PARMA VOJSKE, OBOROŽENE SILE VRHUNSKI ŠPORTNIK VELIKA PTICA SELIVKA IT. ŽIVILSKA INDUSTRIJA (FINANČNI POLOM) NEMŠKA IGRALKA SOMMER JOSIP STRITAR / KROŠNJAR, TRGOVEC S CENENIM BLAGOM ORGAN ZA VOH IZRAELSKI KRALJ IGOR KOMEL KOFI ANAN PAUL ANKA STRNJEN TOK TEKOČINE OZEK KONEC POLOTOKA GRŠKA PRESTOLNICA HRVAŠKI NOGOMETAŠ LEKO RAZŠIRJENOST ŽIVALSKE VRSTE MLAJŠA ŽELEZNA DOBA POLITIČNI SISTEM SPODNJA OKONČINA UNIČEVALKA ŽELEZA NAŠ PATRONAT USEDLINA, SEDIMENT ŽENSKO LJUBKOVALNO IME IT. IGRALEC (UBALDO) ULLMANN LIV REKA V ANGLIJI SLOVENSKI GLASBENIK SOSS VELIKA KRVOLOČNA ZVER ZORMAN IVO GLINA ZAČETEK OTVORITVE ITALIJANSKI ZADAR VASJA OCVIRK VELIKO FINSKO JEZERO VEZNIK VEDA O VINIH ŽIVINO-ZDRAVNICA JUGOSLOVANSKI DRŽAVNIK (JOSIP BROZ) PRVI ČLOVEK IZOBRAŽENEC LAURENCE OUVIER MONARHIJE TOVORNJAK SLOVARČEK - AKMEIZEM = dekadentna ruska umetnostna smer • AMARAL = brazilski trener • CAM = reka v Angliji • ENARE = finsko jezero • JERKO = hrvaški nogometaš Leko * OSSOLA = kraj v Piemontu / RADIO IN TV SPORED Sobota, 17. januarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 TV Kocka: Miška smetiška - (epizoda 2) 20.30 TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai 10.35 17.05 Vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Effetto sabato (v. L. Landi, L. Calvani) 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Resničnostni show: Ballando con le stelle 0.05 Dnevnik 0.10 Aktualno: Applausi 0.50 Nočni dnevnik Rai Due 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.25 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Resničnostni show: X Factor - Il processo 15.30 Nan.. Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District (i. E. Marvel) 19.00 Resničnostni show: X Factor 19.35 Nan.: Piloti 20.00 Nan.: Friends 20.25 Žrebanje Lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: Justice - Nel nome della legge 22.45 Šport: Sabato sprint 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier 0.15 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Tg2 - Mizar ^ Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 8.45 Variete: Accipicchia, ci hanno ru-bato la lingua! 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 13.20 14.00 14.50 15.50 15.55 18.10 19.00 20.00 20.10 21.30 23.25 23.45 0.35 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 17.00 18.00 18.55 19.35 21.30 22.15 23.40 0.20 Aktualno: Il Settimanale, sledi Bell'Italia Aktualno: Mediteraneo Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Aktualno: Tgr Ambiente Italia Tg3 Flash L.I.S. Šport: Sabato sport Šport: 90 Minuto Serie B Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo che fa Dok.: Speciale Superquark Deželni dnevnik Dok.: Correva l'anno Nočni dnevnik in vremenska napoved | Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan: Avvocato Porta Film: Doppia indagine (tril., Kanada/ZDA, '00, r. S. Scaini, i. D. Baldwin) 14.50 Dnevnik in prometne vesti Nan.: Le ali della vita Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Poirot: il pericolo senza nome (krim., V.B., '90, r. R. Rye, i. D. Suchet) Nan.: Monk Aktualno: Pianeta mare 22.35 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: The Hard Corps (akc., ZDA, '06, r. S. Lettich, i. J.-C. Van Damme) Dnevnik in vremenska napoved Sport: Guida al campionato Film: Atomic Truck (akc., ZDA, '03, r. T. Reed, i. L. Henriksen) Canale 5 6.00 8.00 8.50 9.30 10.00 13.00 13.40 14.10 15.30 18.15 18.50 20.00 20.30 21.10 0.15 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Glasb.: Loggione Aktualno: Amici libri Variete: Maurizio Costanzo Show (vodi: M. Costanzo) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Resničnostni show: Grande Fratel-lo Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo Resničnostni show: Grande Fratel-lo Kviz: Chi vuol essere milionario 0.15 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: La corrida - Dilettanti allo sbaraglio Variete: Maurizio Costanzo Show (vodi: M. Costanzo) V Italia 1 6.15 Nan: Still Standing 6.55 Risanke 10.45 Nan.: Una pupa in libreria 11.20 Nan.: V.I.P. 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: La vita secondo Jim 14.05 Film: Per vincere domani - The Karate Kid (akc., ZDA, '84, r. J. G. Avildsen, i. R. Macchio) 19.30 Film: Un promessa è una promes-sa (kom., ZDA, '96, r. B. Levant, i. A. Schwarzeneger) 21.10 Film: Mi sono perso il Natale (kom., ZDA, '06, r. P. Feig, i. D. Christopher) 23.00 Nan.: Invasion 0.50 Aktualno: Pokerlmania Tele 4 7.00 7.15 8.10 10.35 11.00 12.05 12.40 13.50 14.00 14.10 14.25 14.55 15.50 19.05 20.03 20.55 22.55 23.30 1.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 17.00 Risanke Storie tra le righe Nan.: Don Matteo Nan.: Lassie Palco, gli eventi in TV Volley Time Snaidero, passione basket Qui Cortina Videomotori Ski Magazine Šport: Hard Trek 2009 Dokumentarec o naravi 22.25 Klasična glasba Deželni dnevnik Film: Destinazione Algeri (krim, ZDA, '45, r. Roy William Neill, i. Basil Rathbone, Nigel Bruce) Qui Tolmezzo Stoa' Ski magazin LA 9.00 9.50 10.40 12.30 13.00 14.00 16.00 17.55 20.00 20.30 21.10 23.25 0.05 La 7 Aktualno: L'intervista Klasična glasba Film: L'assassino e quello con le scarpe gialle (kom., It, '95, i. R. Ciu-foli) Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Jack Frost Film: Lassie: lmissione di pace (pust., ZDA, '70, r. E. Stone, i. F. Aletter) Film: Lo sbarco di Anzio (pust., It, '69, r. D. Coletti, i. R. Mitchum) Dnevnik Nan.: Doctorology Film: Riusciranno i nostri eroi a ri-trovare l'amico misteriosamente scomparso in Africa? (kom., It, '68, r. E. Scola, i. A. Sordi) Variete: La valigia dei sogni Nan.: The Practice 16.35 Film: Mai dire Ninja (kom., ZDA, '97, r. D. Dugan, i. C. Farley) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia {p Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Risane nan.: Križ kraž 9.25 Kino Kekec: Lisjakov pobeg 2 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Pravljica o sladicah in poticah (pon.) 14.10 Film: Prijateljica 14.20 Folm: Brodolomci 15.55 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.20 Zakaj pa ne 17.30 Na vrtu 17.55 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Film: Zaščitniki živali v afriki 21.30 Prvi in drugi 22.00 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.30 Hri-bar 23.35 Nad.: Gandža 0.30 Film: Megakomad Jr Slovenija 2 6.03 2.00 Zabavni infokanal 7.00 Skozi čas 7.40 Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 17.01.1991) 8.30 Z glavo na zabavo (pon.) 8.55 Študentska (pon.) 9.20 Minute za... (pon.) 9.50 Dok. oddaja: Kapucinska grobnica - Kraj zadnjega počitka dinastije 10.40 Altenmarkt: SP v alpskem smučanju, smuk (Ž), za kombinacijo 12.00 Športni film 12.20 Wengen: SP v alpskem smučanju, smuk (M) 13.55 Altenmarkt: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), za kombinacijo 15.15 Migaj raje z nami! 16.25 Zakopane: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki 18.15 Velenje: Odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu 20.00 Maribor: Mali nogomet, prvoliga-ški turnir 21.45 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope 22.15 Sobotno popoldne 0.30 Film: Conrad black javno in zasebno (pon.) Koper 12.10 13.30 Dnevni program 12.25 Wengen: SP v alpskem smučanju, smuk (M) 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Pogovorimo se o... 15.20 Sredozemlje 15.50 Košarka: NLB magazin 16.10 23.55 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Vzhod - Zahod 20.00 Košarka: NLB 21.30 Alter ECO 22.15 Q (trendovska oddaja) 23.00 Arena europea - Tabu 0.40 Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 23.45 Videostrani 17.30 23.15 Pariz - Dakar rally 18.00 Kultura 18.30 Tedenski pregled (pon.) 18.45 Mladi o mladih (pon.) 19.25 Settimana Friuli (pon.) 19.45 Duhovna misel 19.55 Epp 20.00 Slovenec leta 2008 22.15 Univerza v Novi Gorici RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta roza-janski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 9.45 Napoved glasovanja za osebnost leta in klepet z lanskim zmagovalcem; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?; 16.15-19.00 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Sobotni večer; 22.00 Zrcalo dneva 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 19.00 J. Adams: Doctor Atomic; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 18. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA 980 SLIKA 990 C ., OSLO STOCKHOLI K0BENHAVN — v-3/4/ O BERLIN 0/2 O VARŠAVA O -3/-1 A DUNAJ -5/2 LJUBLJANA 0-3/0 SPLIT „.¿4/12 ^»»SKOPJE O IO20I BEOGRAD ^ I O -1/1 I o SOFIJA I 0/8 1 TOLMEČ O -9/1 srž > VIDEM O O PORDENON -3/8 TRBIŽ O -10/0 ČEDAD O -3/8 o -10/1 KRANJSKA G. M CELOVEC O -7/-2 Q.Xx TRŽIČ CJji -6/-2 O KRANJ o GRADEC -5/-1 o -6/-2 S. GRADEC MARIBOR O -3/-1 M. SOBOTA 0-4/-2 CELJE -4/-2 PTUJ O ¿h, GORICA O O N. GORICA .1/0 O LJUBLJANA -3/-1 POSTOJNA O -6/0 KOČEVJE .0- ČRNOMELJ REKA 1/10 N. MESTO -7/-3 O ____ ZAGREB -5/0 O ^NAPOVED ZA DANES Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^ . .V ATENE - Ar , 41/17.. Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme; po kotlinah se bodo pojavili temperaturni obrati. V spodnjem nižinskem pasu se bodo verjetno zvečer pojavljale meglice. Danes bo na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno, po nižinah pa se bo večinoma zadrževala megla ali pa nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do -7, v alpskih dolinah do -10, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -3 do 1, na Primorskem okoli 9 stopinj C. r. Greben visokega zračnega pritiska bo še danes zagotovil lepo stabilno vreme. Od jutri pa bomo pod vplivom številnih atlantskih front. Prva, ki nas bo dosegla bo hitro prešla. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.50 Dolžina dneva 9.10 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 10.29 Nad srednjo Evropo in Alpami je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam s zahoda nekoliko toplejši zrak, v spodnjih plasteh ozračja pa se zadržuje hladen in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv v krajih z jasnim vremenom ugoden in vzpodbuden. V krajih z meglo ali nizko oblačnostjo bodo najbolj občutljivi imeli manjše težave. -fc^X MORJE Morje razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.34 najvišje 37 cm, ob 10.05 najnižje -16 cm, ob 14.37 najvišje -7 cm, ob 19.45 najnižje -17 cm. Jutri: ob 3.23 najvišje 33 cm, ob 11.53 najnižje -24 cm, ob 18.59 najvišje -5 cm, ob 20.05 najnižje -5 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.......... Vogel.......... Rogla................ Mariborsko Pohorje 520 Piancavallo........ 250 230 Forni di Sopra...... 200 110 Zoncolan.......... 220 205 Trbiž................ 280 160 Na Žlebeh ......... 380 125 Mokrine ............. 260 .90 Podklošter......... 200 200 Bad Kleinkirchheim .160 O GRADEC -4/-1 CELJE -3/3 tf MARIBOR O-2/4 M. SOBOTA O-4/1 PTUJ O tf & ZAGREB -4/5 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V Karniji in na Trbiškem bo spremenljivo, pozno popoldne se lahko pojavi rahlo sneženje. Drugod po deželi bo oblačno vreme, pojavljale se bodo rahle padavine zlasti na vzhodnem pasu ter popoldne. Ob morju bo pihal rahel do zmeren jugozahodnik. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo zapihal jugozahodni veter. Na zahodu se bo pooblačilo, na vzhodu pa delno razjasnilo. Popoldne bo na Primorskem rahlo deževalo ali rosilo, v noči na ponedeljek pa bodo rahle padavine prehodno zajele večji del države. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 m. Z D A - Letal o zasil no pristal o na reki brez ž rtev med 150 potniki in 5 č l ani posadke Čudež na reki Hudson NEW YORK - Newyorški guverner David Paterson je v četrtek na novinarski konferenci srečen razplet zasilnega pristanka potniškega letala US Airways na reki Hudson med Manhattanom in državo New Jersey označil za "čudež na reki Hudson". Po zadnjih podatkih je bilo v letalu 155 potnikov in članov posadke in vsi so preživeli brez hujših poškodb. Predsednik letalske družbe US Airways Doug Parker je za ameriško tiskovno agencijo AP potrdil, da je bilo na krovu letala vrste airbus 320 150 potnikov in pet članov posadke. Vsi pa so izjemno hvaležni 58-letnemu kapitanu letala Chel-seyju B. Sullenbergu, ki je zaslužen za njihovo preživetje. Pristanki potniških letal na vodi so izjemna redkost, še posebej takšni, ki se končajo brez žrtev. Drama za potnike na letu 1549 z ne-wyorškega letališča LaGuardia proti mestu Charlotte v Severni Karolini se je začela v prvi minuti vzleta ob 15.26 uri popoldne po krajevnem času, ko je silovito počilo, oba motorja letala pa je zajel ogenj. Pilot je kontrolnemu stolpu sporočil, da je zadel ob jato ptic in da sta odpovedala oba motorja, zato se bo skušal vrniti na LaGuardio. Šlo naj bi za kanadske gosi, ki so pogoste na območju. Letalski motorji so opremljeni, da vzdržijo srečanje s pticami, vendar je bila kopica dokaj velikih kanadskih gosi v obeh motorjih tokrat premočna. Zvezna uprava za zračni promet (FAA) je sporo- Desno letalo po zasilnem pristanku na posnetku televizije CNN, spodaj levo gasilci rešujejo potnike in spodaj desno pilot Chelsey B. Sullenberg čila, da je bilo med letoma 1995 in 2005 65.000 podobnih primerov oziroma eden na 10.000 poletov. Pilot je nekaj sekund razmišljal o pristanku na manjšem letališču v New Jer-seyju, nato pa se je odločil, da dokonča zavoj proti jugu in pristane na reki. Vmes je potnikom sporočil: "Primite se, gremo dol!" Srečen konec je pravi čudež tudi zato, ker je območje okrog Manhattna polno raznih poslovnih in turističnih helikopterjev ter manjših letal, reka Hudson pa z ladjami različnih velikosti. Priče poročajo, da se je letalo povsem mirno spustilo na reko, potniki pa so medijem povedali, da je bilo vse skupaj sprva videti grozljivo, vendar na koncu podobno lažji prometni nesreči. Skoraj nemudoma po pristanku so letalo obkrožile različne ladje, od plovil obalne straže, turističnih ladij, vlačilcev do policijskih čolnov. Dva policijska potapljača sta začela nemudoma reševati ljudi iz vode, ostali reševalci pa so pomagali potnikom na krilih letala in strehi. Po podatkih reševalcev si je neka ženska zlo- mila obe nogi, ostale poškodbe so bile lažje, bilo je tudi nekaj primerov podhladitve. Temperatura zraka je v času nesreče znašala minus sedem stopinj, temperatura vode v Hudsonu pa dve stopinji Celzija. Po rešitvi potnikov in članov posadke se je letalo večinoma potopilo, razen repa in krila, ki sta molela iz vode, nato pa začelo drseti od 48. ulice proti jugu. Nedaleč od Svetovnega trgovinskega (WTC) centra na jugu Manhattna v Battery Parku so ga ujeli in priklenili na ograjo sprehajališča, kjer bo ostalo do začetka preiskave Nacionalnega odbora za varnost v transportu (NTSB). Newyorški župan Michael Bloomberg je skupaj z drugimi odgovornimi zatrdil, da ni nobenega znaka, da bi šlo za kaj drugega kot nesrečno trčenje s ptičjo jato. V New Yorku so namreč zaradi 11. septembra 2001, ko so teroristi s potniškimi letali porušili dvojčka WTC, bolj pozorni na letalske nesreče. Posebej pa je župan pohvalil hiter odziv reševalcev, zaradi katerega prav tako ni bilo žrtev. (STA) DUBAJ KI • • V • • Najvišji nebotičnik bo počakal DUBAJ - Graditelji enega od dubajskih nebotičnikov, ki naj bil, ko bo dokončan, najvišja stavba na svetu, so sporočili, da so gradnjo zaradi razmer na trgu ustavili. Družba Nakheel, ki je načrte za gradnjo najvišjega nebotičnika na svetu predstavila oktobra, je še sporočila, da bodo gradnjo nadaljevali čez leto dni. Nakheel je gradnjo nebotičnika začel predvsem zato, da bi porušil rekord glede višine nekega drugega nebotičnika, ki ga prav tako v Dubaju gradi Nakheelu konkurenčna družba Emaar. Nakheel se bo tako še za nekaj časa moral zadovoljiti "le" z drugim mestom. Pri Nakeelu so sicer že oktobra lani napovedali, da načrtujejo gradnjo več kot tisoč metrov visokega nebotičnika. Direktor družbe Chris ODonnell je tedaj poudaril, da bo gradnja nebotičnika trajala deset let, projekt pa naj bi bil vreden 38 milijard ameriških dolarjev. Najvišja stavba na svetu se že sedaj nahaja prav v Dubaju, gre pa za še nedograjeni nebotičnik Burj Dubai, ki je v začetku septembra v višino že meril 688 metrov, vendar še kar "raste". Trenutno se ponaša s 160 nadstropji, s čimer je najvišji nebotičnik na svetu, zatrjujejo v razvojni družbi Emaar. Hčerko prodal za pivo in meso SAN FRANCISCO - V ZDA so prijeli nekega Kalifornijca, ki je svojo 14-letno hčer prodal za 16.000 dolarjev, 100 zabojčkov piva in več kilogramov mesa. Dekle je prodal nekemu 18-letniku, ki naj bi se z njo kasneje poročil. Policija je za zadevo izvedela kar iz ust očeta, ki se je možem postave pritožil, da mu kupec ni izplačal vsega, kar je bil obljubil. 36-letnega očeta so aretirali zaradi trgovine z ljudmi, 18-letnika pa zaradi posilstva. Dekle so vrnili družini. (STA)