Ameriška Domovina » fOja'* "J,, IIH. Jyn, '\9 ?e ^spirit JVy . aUA««OM&9 ]22y CLEVELAND OHIO. THURSDAY MORNING. AUGUST 7, 1969 National and International Circulation SttORNlNO NCWSRAPtii STEV. LXVII — VOL. LXVH [Rcfira Gandi se bo Irdo Obložen! morilec Karen Sue poznal tudi druge? ANN ARBOR, Mich. — John Collins, ki je obtožen umora davila nasprolnikom redfctidnica indijske vlade jG v svoji domači politiki krenila močno na levo in zadela pri tem na odpor konservativnih sil v vlada-l°či Kongresni stranki. NEW DELHI, Ind. — Predsed-^Ca vlade Indira Gandi je na ?. orovanju pred kakimi 5000 JUdmi jezno izjavila, da se bo rdo borila s svojimi političnimi ?asprotniki. “če se oni hočejo °riti z nami, jim pokažimo, kdo oiočnejši — indijske ljudske Jožice ali peščica ljudi!” je 2a licala svojim poslušalcem. Predsednica vlade je nedavno Podržavila 14 največjih bank v zeli jn je napovedala podržav- SlŠe drugih- Konservativni spravijaliTzvezo ruki kongresne stranke, v ,menu katere Indira Gandi vlada, tov hišo Pili leh njenih ukrepov in načr-ne odobravajo. Doslej se še Javno izrazili ali celo nasto- proti njej. Poznavalci raz-da6r V kongresni stranki trdijo, a Irnajo v njej koservativhi °r niki večino in lahko Indiro andi potisnejo z vodstva stran-e In s tem tudi z vlade. g ncHra Gandi je v zadnjih me-eclh začela ubirati precej moč-].° na levo, ker vidi v tem strem-^enje indijskih množic. Za soci-^em se je ogreval že njen oče e.ru> četudi v zadnjih letih ed smrtjo z nekaj manj ognja, ^dsednico vlade podpira na JCni poti na levo z vso odloč-b)°stio stari Krišna Menon, ki je 1 nedavno izvoljen v parla-®^t kot neodvisen kandidat. Dok e.non Je bil znan sodelavec ral 0^nega J> Nehruja, pa je mo-°dstopiti kot obrambni mini-Jr;k° so Kitajci preko Uima- ln!rklh gora vdrli poleti 1962 v Pad'^0 let kasneje je pro- ] *' Indi kot kandidat za par- Dok°nt V Bombayju. Menona je ski to’ ker je pred kitaj-boV^em v Indijo tako sla-Sji ‘ .Hbel za indijske oborožene j, ^n trdil, da Indiji od strani alske na grozi ničesar. Brežnjeva ni v Bukarešti Rom. — *WREŠTA’ Rom- — K°-2ačel- 1Cvna Partlja Romunije je Da ,a v^eraj svoj 10. kongres, °cl va,ereSa Pa ni prišel nihče Ze( nlkov KP Sovjetske zve-Zast00t °bičaj. Moskovsko jUševPStvo vodi Konstantin Kat-teta A^JHik Centralnega komi-v Rp ZSSR. Djejjg 0skvt so na Romunijo in Pejevgf. , Vodnika Ceausescuja bot0 ^ Jni’ ker Je še preteklo so-ZD^ avno objemal predsednika tap-, V Pnkarešti, ko je bil ta Uidj 2 n obisku. Seveda so hudi če 2 ker Ceausescu ne vle-^6lpin JOSkVo v njenem sporu s 2adniig,0m’ amPak je tega na v konferenci vodnikov KP °skvi celo Karen Sue Beineman, 18 let stare visokošolke, slušateljice Eastern Michigan University, je po ugotovitvah policije poznal tudi vsaj pet od ostalih deklet, ki so bile umorjene v zadnjih dveh letih v tem predelu dežele. Edina od umorjenih, ki jo Collins ni poznal, naj bi bila Jane Mixer, slušateljica prava na U-niversity of Michigan. Umor teh šestih deklet še vedno ni pojasnjen in nihče ni bil v zvezi s temi umori prijet in obtožen. Oblasti opozarjajo, da samo dejstvo, da je Collins poznal u-morjena dekleta, ne dokazuje, da bi bil on tudi njihov morilec. Doslej še nimajo nobenih trd nih dokazov, ki bi Collinsa s temi umori. Med tem so oblasti v Salinas v Kaliforniji dognale, da je 17 let stara Roxey Ann Phillips, ki so jo našli umorjeno v bližnjem Carmelu, Collinsa poznala. O njem je umorjeni pripovedovala njena prijateljica Nancy Albrecht, kot je to razkrila policiji, dan pred njenim izginotjem in umorom. Collins je dan preje bil skupaj z Nancy Albrecht in je obljubil, da bo prihodnji dan zopet prišel, pa je namesto nje vzel s seboj R. Ann Phillips, ki jo po 30. juniju niso več videli, pač pa so našli 13. julija njeno truplo. Oblasti imajo tudi sicer dokaze, da se je Collins v času i z g i n u t j a mlade Roxey Ann Phillips s svojim prijateljem Andrewom Manuelom nahajal v Kaliforniji. 'Zelene barele" krive Humphrey in Kosygin Tornadi v Minnesoti pokončali 12 življenj OUTING, Minn. — Včeraj proti večeru je pridrlo nad severno Minnesoto neurje, ki je sprožilo vrsto tornadov. Najhujše je pri- umora v J. Vietnamu! Skupina 8 članov “Zelenih heret” je obtožena umora nekega Vietnamca. SAIGON, J. Viet. — Armada ZDA je včeraj objavila, da je obtožila pred vojaškim sodiščem 3 članov “Zelenih beret”, med njimi bivšega poveljnika vseh “Zelenih beret” v Južnem Vietnamu polk. Roberta B. Rheaul-ta, 43 let starega poklicnega častnika, graduiranca vojaške a-kademije v West Pointu. Imenovani je prevzel poveljstvo 5. “Posebnih sil” 29. maja letos, komaj 23 dni pred usodnim streljanjem, pa bil 21. julija letos odstavljen. Armadno poročilo pravi, da'so polk. R. B. Rheault, ki je stopil v armado 24. junija 1946 kot podporočnik, in 7 drugih “zelenih beret” v zaporu pod stražo v armadnem glavnem stanu v Long Binhu, 12 milj severovzhodno od Saigona. Poleg polkovnika so obtoženi še dva majorja, trije kapitani, en intendantski častnik in en narednik. Poročilo ne pove nič točnega o umoru. Omeji se na u-gotovitev, da je bil neki Vietnamec ustreljen 20. junija pri Nha Thrangu, glavnem stanu 5. skupine “Posebnih sil”. Kraj leži kakih 200 milj severovzhodno od Saigona. Vse ostale podrobnosti je armada zadržala z izjavo, da bi te utegnile škodovati pri sodni razpravi jbroti 8 obtožencem. ovorila tudi o politiki Rdeči vdrli v ameriško bolnico v J. Vietnamu SAIGON, J. Viet. — Skupina rdečih komandosov, verjetno o-koli 30, se je zmuznila mimo straž in vdrla na področje velike bolnice za okrevajoče vojake v sedli vodovodni stolp na griču nad bolnico, nato pa so posa-z zadet pol milje širok in kakih Cam Ranh Bayju. Naglo so za-30 milj dolg pas v okraju Cass. Skupno je vsaj 12 oseb mrtvih, večje število pa ranjenih. Tudi mezniki napadi z razstrelivom materialna škoda je precejšnja, j bolniške barake. Njihov nastop Guverner je pozval narodno so krili oni pri vodovodnem stol-gardo, da je šla čuvat prizadete pu, od koder je mogoče obvlada-kraje in nudit pomoč ponesre- ti ves prostor. čencem. WASHINGTON, D C. — Humphrey je porabil poletne počitnice za izlet za železno zaveso. To ameriški politiki radi delajo. Tako je Humphrey prišel tudi v Moskvo. Vsem se je čudno zdelo, kako to, da se je tam toliko časa zadržal. Končno je bilo le objavljeno, da ga je sprejel tudi Kosygin. Lahko bi ga bil tudi preje, ako bi komunistični diktatorji imeli kaj več smisla za občutljivost med “visokimi političnimi krogi”. Kako se vpošte-vanje očutljivosti izplača, je moral tudi Kosygin opaziti, ko je mislil na napovedani obisk Ni-xona v Bukarešti. Kosygin je svojo “brezobzirnost” popravil s tem, da se je s Humphreyjem zadržal kar dve uri v pogovoru, ki je obravnaval tudi vietnamsko vojno. Humphrey je ponovil Kosyginu Nixo-novo stališče, da Amerika ne bo več popuščala enostransko, med tem ko Ho Či Minh molči. Mu je tudi rekel, da je Vietnam popolnoma v sovjetskih rokah, kar se tiče dobav vojnega materija-la, saj Hanoi dobiva 80L' vsega, kar potrebuje, iz Sovjetske zveze. Kosygin je pa na to — molčal! Humphrey se ni dal ugnati, je rekel Kosyginu kar naravnost, da ima samo Kremelj dejansko možnost, da vpliva na Hanoi. Razgovor je torej potekal brez vsakega zaključka. Iz Humph-reyjevih besedi je bilo razvidno, da HHH ni govoril kar tako in da je za njegovo stališče vedel tudi — Nixon. Morda bo Kosyginu še žal, zakaj se Humphreyju ni bolj — odprl. OBRAMBNI SISTEM ABM PREKO ZAPREK V SENATU Včeraj je načrt predsednika Nixona za varstvo pred medcelinskimi raketami Safeguard srečno prešel zapreke v Senatu. Najprej je propadel predlog sen. M._C. Smith, ki je hotel prepovedati vse drugo na Safeguard sistemu kot raziskavanje in razvoj, s 50:50, nato je bil odklonjen tudi donolnilni predlog sen. Coooeria in sen. Harta. ki prepoveduje gradnjo ABM sistema. Sodijo, da so glavne zapreke premagane. da na bo še hud boj, prednn bo sistem končno odobren in odobren tudi denar za njegovo gradnio. Iz Clevelanda in okolice Zadušnice— V nedeljo bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Louiso Vidic ob osmih, za pok. Mary Zgonc pa ob 11.45. Za obe ob 8. obletnici smrti. Običajen sod WASHINGTON, D.C. — Običajen sod je v naši deželi nekaka priznana mera in ne sme imeti manj kot 7,056 kubičnih palcev prostornine. vico glasovanja v slučaju, kadar je število glasov za in proti enako, ter glasoval proti predlogu. Nato je sledilo že v zgodnjih sta bila dva Amerikanca mrtva've^ern^ urah glasovanje o WASHINGTON. D.C. — Včeraj ie prišlo po dolgih razpravah in prioravah do glasovanj v Senatu o Nixono-vem načrtu za obrambo Združenih držav pred medcelinskimi raketami Safeguard s nomočjo ABM. Obe strani sta napovedovali zmago, oa je Nixonov načrt le premagal zapreke in je na poti h končni odobritvi. Seveda je na tej poti še dosti zaprek in nasprotniki sistema bodo skušali postaviti še nove. posebno pri razpravah o odobritvi denarja za izvedbo načrta. Sedanja razprava je namreč o pooblastilnem zakonskem predlogu za narodno obrambo, denar bo oa določil in odobril šele nakazilni zakon. Nasprotniki ABM (antiballistic misseles — raketni lovci) priznavajo, da je dosegel njihov napor včeraj svoj višek in ne upajo več kaj prida na uspeh svojih novih naporov. Senat je najprej glasoval o predlogu sen. M. C. Smith, ki bi rada zavrnila Nixonov načrt Safeguard v celoti. Ta predlog je bil sredi popoldneva odklonjen z 81:11 glasovom. Nasprotniki ABM so nato pripravili sen. M. C. Smith, da je svoj predlog spremenila v toliko, da je ta dovoljeval raziskavo in razvoj obrambnih načrtov z izjemo Safeguard, pa prepovedal njihovo gradnjo. Za ta predlog je glasovalo 50 senatorjev, 50 pa proti njemu. Predlog ja tako propadel, ker ni dobil večine, pa je podpredsednik ZDA S. Ag v Montani in Sev. Dakoti. Okoli tega predloga je bilo največ razpravljanja skozi dolge tedne. Glasovanje o njem je bilo odločilno. Za predlog je glasovalo 49 senatorjev, proti njemu 51. Hud boj za ABM in proti njim je bil tako v glavnem odločen, četudi bo Senat danes glasoval še o predlogu sen. T. J. Mcln tyre-ja, ki dovoljuje celotno izvajanje načrta Safeguard z izjemo postavljanja samih raket nih lovcev (ABM). Nasprotniki načrta ta predlog ne smatrajo za kompromis, ker je itak predvi- Ves boj je bil kratek, vendar pravo. predlogu sen. Copper j a in sen. Harta, ki bi dovolil raziskave in močno poškodovali so polovico razvoj vseh delov Safeguard bolniških barak in barako za u- sistema, ne pa gradnjo naprav in preko 50 ranjenih. Napadalci so ušli brez izgub. Porušili ali new vendar uporabil svojo pra- da raketni lovci še ne bodo izpopolnjeni in pripravljeni za postavitev še vsaj dve leti. Vodnik senatne večine M. Mansfield je priznal, da je boj za ABM in proti njim dosegel I samih na dveh izbranih mestih Črnski zagrizene! v Združenih državah iščejo nova pota javno branil. AMp JI6 n*ste naročnik BRIŠKE DOMOVINE, Postanite še danes! noč m v soncno in soparno. *ehir>et, , oznost neviht. Najvišja P ratura okoli 86. CLEVELAND, O. — Zadnje tedne smo mogli opaziti med zagrenjenimi črnci dva značilna pojava: poglobilo se je njihovo zaničevanje bele rase, omahovati je začela njihova udarnost. Polet Apollo 11 je lepo pokazal, kaj črni zagrizenci mislijo o beli rasi. Zagrizenci so videli v poletu prireditev, ki se tiče le belih Amerikancev, ki pa gre na stroške črnske revščine. Skušali so pri svojih črnskih rojakih uveljaviti stališče, da je polet plod bele bahanje, da se bela Amerika lahko postavi pred vsem svetom. Zato so ob vsaki priliki svetovali bojkotiranje vsega, kar je bilo v zvezi s poletom. Odsvetovali so na primer o-pazovanje poleta na televiziji. Organizirali so kot nalašč ravno tisto nedeljo celo vrsto svojih prireditev, da bi odvrnili zanimanje od poleta. Na veselicah, izletih, piknikih so si prizadevali, da je bilo čim manj govora o Apollo 11. Kjer je pogovor nanesel na polet, so skušali prikazati vse skupaj kot udarec v lice črni rasi. Saj bi vendar pamet zahtevala, da bi bilo bolje, ako bi se bilo tistih $24-35 bilijonov porabilo za stanovanja črne revščine, za podpiranje vseh črncev, ki ne morejo sami zaslužiti, kolikor je potrebno za povprečni ameriški standard. To je seveda nora politika črnskih zagrizencev, pa je dobila podporo v mnogih krajih dežele, posebno v velikih črnskih getih. Tako vsaj pravijo poročila opazovalcev od vseh krajev. To je že prava shizofrenija, ki vse sodi po lastni nesreči, dočim pa vali od sebe vso odgovornost za svoje stanje. Prav takrat se je tudi pokazalo, da je črnska zagrizenost že tupatam dosegla svojo mejo. Nekatere organizacije črnskih zagrizencev so že prišle do spoznanja, da jih izbrana pot ne bo pripeljala nikamor. Se celo znani skrajni levičarji “Črni panterji” so začeli premišljevati, ali so res na pravi poti. Vedno več voditeljev v njihovih vrstah prihaja do prepričanja, da jim je zagrizenost že vcepila razne ideje, ki jih dobro poznajo diktatorji in vodijo v pogubo. Skušajo se osvoboditi politične sebičnosti, niso več zaverova- ni v nepropustno rasno izolacijo, iščejo zaveznike med mladimi belimi zagrizenci. Črna barva zgublja pri njih značaj simbola, nočejo več biti le “črni panterji”, ampak veliko bolj odločni nasprotniki vsakega fašizma in nacizma. Nekateri voditeji so tako daleč, da javno priznajo, da so delali velike napake. Pred par meseci na kaj takega niti mislili niso. Marsikateri zagrizenec je dalje prišel tudi od misli in besed do dejanj. So kar na tihem začeli podrejat svoje javne nastope zahtevam reda in miru. Ne posreči se jim to ob vsaki priliki, toda vsaj začetek je dober. Seveda tudi ne smemo pričakovati, da tupatam ne bodo padli v svoje stare navade in da se bodo obnašali kot razgrajači, pretepači, nasilneži in pustolovci. Glavno je, da so prišli do prepričanja, da z divjaškimi nastopi ne bodo dosegli ničesar. Ker pri njih še ni smisel za disciplino, red in mir popolnoma zmagal, stojijo pred drugo nevarnostjo, ki se je ponekod že pokazala. Radi podležejo izzivanjem belih nestrpnežev in skrajnežev, takrat se pa v njih pojavi nekdanja bojevitost, ki zamori v njih vse, kar jih je do sedaj naučila skušnja. To se je zadnje čase parkrat zgodilo na jugu in zahodu naše dežele. Varnostni organi so mogli podobne pojave želje po zmernosti opaziti tudi pri drugih organizacijah mladih črnskih zagrizencev. Zato imamo letos primeroma manj izgredov in nemirov, kot so jih pričakovali. Sicer pa poletne dobe še ni konec. Končno so letos priložnosti za sezonsko zaposlitev mladih ljudi večje kot prejšnja leta. Tudi to je pomirilo mlade črnske duhove. Ne da se pa ceniti, koliko. Med zagrizenci v naši deželi vlada torej mešano razpoloženje. Med mladimi črnci je sovraštvo do bele rase neokrnjeno, toda bojevitost med njimi pojema vsaj začasno. Beli mladi zagrizenci so pa o-stali, kakor so bili. Vse to je rodilo sezonski mir na ulicah od danes do jutri. Ni znakov, da bi tako stanje moralo biti porušeno še pred jesenjo. včeraj svoj višek. Odločitev je bila pičla, kot je to že pred meseci napovedal sam predsednik Nixon. Njegovi pomočniki so bili večji optimisti. Nasprotniki ABM bodo brez dvoma poskusili načrt preprečiti znova, ko bo Senat razpravljal o nakazilne ni zakonu. Sedaj se je vršil boj o odobritvi načrta, treba pa je za njegovo izvajanje še odobriti denar. Tudi zavezniki zapuste Južni Vietnam? W A S H I NGTON, D.C. — V zvezi s postopnim zmanjševanjem števila ameriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu so se predstavniki vlade ZDA razgo-varjali s predstavniki vlad držav, ki imajo tudi svoje čete v Južnem Vietnamu. Hoteli so vedeti, ali hočejo tudi te zmanjšati svoje vojaške sile v Južnem Vietnamu. Posebno željo je izrazil doslej le zunanji minister Tajske Tha-nat Khoman. Tajska ima v Vietnamu 11,600 mož, ki so se v boju že nekajkrati dobro izkazali. Poleg ZDA ima v Vietpamu najmočnejše sile Južna Koreja — skupno preko 50,000 mož. V nedeljo ob sedmih bo v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Genevi, O., sv. maša za pok. Mary Strojin ob 20. obletnici smrti. Policija strožja— Prometna policija je včeraj ustavila in zapisala 32 avtomobilov na Memorial Shorewayju N. E., ko so od tam zavijali z napačnega pasu na Inner Belt Freeway. Vsak od prijetih bo kaznovan z globo od $5 do $200 ali s 30 dnevi zapora. Obtožena umora— Policija je obtožila 20 let starega Josepha (Pepi) Sarli-ja Jr. in 21 let starega Josepha F. Wil-liamsa, člana motociklistične tolpe “Božjih otrok” umora 20 let starega Roberta (Hitler) Hil-liarda, člana črnske motociklistične tolpe “Egipčanov”, ki pa je izbirala svoja dekleta med belkami. Pod vplivom mamil— Lathan Donald, ki se zagovarja pred okrajnim sodiščem obtožen umora treh policistov lani julija v napadu na policijo v Glenvillu, je priznal, da je bil namestnik na smrt obsojenega A. Evansa v “Republiki Nova Libija”, pa zatrjeval, da ni oddal niti enega strela v znanem spopadu v Glenvillu. Izjavil je, da je bil tedaj pod vplivom heroina in marijuane in je bil prav na poti iskat nova mamila, ko je prišlo do streljanja v Glenvillu. K molitvi— Članice Podr. št. 41 S2Z so vabljene nocoj ob 7.30 v 2ele-cov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Jennie Bavetz. Niklasti kovanci Stari svet je poznal zlate, srebrne in bakrene novce. Tem so se leta 1961 pridružili niklasti Prve je kovala Švica, sedaj jih kujejo v 34 državah. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 139 Amerikancev.—Trije izpuščeni ameriški vojni ujetniki so odleteli iz Vietianne v Laosu v Bangkok, od tam pa dalje v New York. Izjavili so, da je bilo postopanje z njimi v ujetništvu “znosno ’, pa dodali, da ne marajo reči nič, kar bi moglo škodovati! njihovim tovarišem, ki so ostali v ujetništvu. Sodijo, da je takih okoli 350, v glavnem letalcev sestreljenih nad Severnim Vietnamom. BOSTON, Mass. — Okrajni javni tožilec Edmund Dinis je včeraj objavil, da bo izvedel preiskavo o vseh podrobnostih, ki so privedle 18. julija letos do avtomobilske nesreče sen. E. M. Kennedyja na Chappa-quiddick otoku, pri čemer je izgubila življenje njegova sopotnica 28 let stara Mary Jo Kopechne. COLUMBUS, O. — Državna poslanska zbornica je včeraj izglasovala povišanje plač državnim uslužbencem — $250 na leto tekom prihodnjih dveh let za tiste z nižjimi plačami. Podoben predlog je bil izglasovan že preje v Senatu. WASHINGTON, D.C. — Danes in jutri se bo tu razgovarjal s predsednikom Nixonom nemški kancler dr. G. K. Kiesin-ger, ki je bil včeraj v New Yorku v Združenih narodih. Ameriška Domovina /1-/VI B ■/!«-/» 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 — Ho Či Minha. Eisenhowerja niso takrat morile take go- seben avtobus. Odpeljal bo ob spodarske skrbi, kot morijo sedaj Nixona. Ameriško go-jpo1 enajstih dopoldne. Zadnjič spodarstvo je bilo takrat konsolidirano, stabilno, obenem' ie zmagal Milwaukee in si že- Nutional and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec , NAROČNINA: £< Združene države: \ $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto pa je vsako leto napredovalo brez vsakega znaka za inflacijo. Vsega tega sedaj ni. • Zato ni čudno, da so vse ocene Nixonovega režima precej soglasne. Se ne jezijo, ker Nixon še ni mogel pokazati večjih uspehov, skrbi pa vse, kaj bo v bodočnosti. Dežela je namreč postavljena pred probleme, ki jih mora rešiti sama. Ako jo bo Nixon pri tem znal voditi, tem bolje zanj, drugače bo pa 1. 1972 zaključil svojo politično kariero. i SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 150 Thursday, Aug. 7, 1969 Pol leta Nixonovega režima Moramo iti 16 let nazaj, da dobimo dobro primero za vrednotenje sedanjega šestmesečnega Nixonovega režima v Beli hiši. Takrat je tam gospodaril pokojni predsednik Eisenhower, ki je kot Nixon podedoval oblast od demokratske stranke. Ako primerjamo oba predsednika vsaj za prvih šest mesecev njune administracije, moramo gladko priznati, da je v ameriški politiki nekaj tradicij, ki se stalno ponavljajo, kadarokli se menjata stranki v Beli hiši. Kot Eisenhowerju tako so tudi sedaj dali Nixonu vsi nosilci naše politike, Kongres, volivci, časopisje itd., nekaj mesecev popolnega miru, dobro posejanega s Simpatijami na obeh straneh. Kot Eisenhower se tudi Nixon ni mogel pritoževati, da mu kdo dela “prvih 100 dni” sitnosti. Kot Eisenhower je lahko tudi Nixon mirno sestavljal svoj ka binet in mu pri tem ni nihče nagajal. Morda je Eisenhower imel celo nekaj več sitnosti, ako se spomnimo, kako so demokratski senatorji takrat pestili njegovega novega tajnika za narodno obrambo Wilsona, niso pa tudi božali takratnega finančnega tajnika Humphreyja. Nixon je torej imel mir pred kritiko. Žal te ugodne do be ni mogel tako izkoristiti, kot bi jo gotovo rad. Najprvo mu razmere v republikanski stranki niso dale možnosti, da bi hitro zasedel vsa mesta v administraciji, kar so jih izpraznili demokratje. Mesta še sedaj niso vsa zasedena, vsak nov kandidat zanje pa se mora boriti s stalno naraščajočo kritiko demokratskih članov Kongresa. Kongres končno potrdi vsakega Nixonovega kandidata, toda obenem tudi pove, koliko je v kongresnih očeh vreden. Nixon je dalje hotel čim hitreje izpilniti čim več voliv-nih obljub. To so mu vsi šteli v dobro, pa vendar mu delo ni šlo od rok. Nekatere njegove volivne obljube so bile velike in za javnost težko prebavljive, zato jih je moral odlagati in jih odlaga še danes, akoravno jih bo zmeraj težje izpolnil. Že prve dni režima sta ga začeli moriti dve bolečini vojskovanje v Vietnamu in draginja. Bili so časi, ko je Nixon zelo samozavestno govoril o poteku vietnamske vojne. Teda ž^e v volivni borbi je uvidel, da z optimizmom ne bo prišel daleč. Zato so njegove izjave postajale zmeraj skromnejše. S tem ni veliko dosegel. Golobi so bili hudi, ker je prepočasi popuščal, kragulji so se jezili, ker ni dajal udarnih izjav. Pri tem je še sam sebe spravil v dve zagati, ki jih je pa podedoval od prejšnjega režima: v Parizu se pogajanja niso premaknila in se ne premaknejo, na bojišču proti draginji je pa njegov režim še zmeraj v defenzivi, draginja pa v ofenzivi. Kritiki mu niso mogli očitati, da je položaj poslabšal In to je tudi nekaj. Dalje je prepričal javnost in ves svet da res misli, kar govori. Izginilo je torej nezaupanje do izjav, ki so prihajale iz Bele hiše, kar je končno razgrizlo prejšnji Johnsonov režim. Napravil je pri vsem tem napako, da je premalo poudarjal, da je za mir v Vietnamu po treben pristanek Ho Či Minha, nekoliko manj pa pristanek Saigona. Ho Či Minh je seveda novo Nixonovo taktiko do dna izrabil. Verjame v Nixonove izjave, ve pa tudi, da ameriška javnost zahteva še večje popuščanje; za Hanoi je zato najboljša politika čakanja, saj čas melje ameriško odpornost in ne Hočiminhovo. Morda je Nixon tudi preveč upal da bodo antikomunisti v Saigonu postali manjši pustolovci, ki vso svojo zavlačevalno politiko zidajo na ameriško potrpežljvost in požrtvovalnost. Tako je Nixon prišel v slepo ulico, ki ne ve iz nje, nima pa tudi nikogar, ki bi mu mogel zanesljivo svetovati časten umik iz Vietnama. V boju proti draginji se Nixon ne more sklicevati na nobenega “ gospodarskega Ho Či Minha” in nanj valiti od govornost za stalno dviganje cen. Se pa lahko sklicuje na to, da je boj proti draginji podedoval od prejšnjega režima in da podedovano stanje ni bilo ravno blesteče. Ne more se Nixon izmikati z izgovorom, da je storil vse, kar je treba za pobijanje draginje. Da bo boj uspešen, mora ne samo dvigniti davke, da spravi federalni proračun iz stalnega primanjkljaja, mora tudi črtati in odlagati stroške, ki niso nebhodno potrebni. Tu je pa njegova politika odpovedala Briše male izdatke, velike pa pušča pri miru. Večkrat jih celo z nerazumljivo ihto brani kot na primer v boju AB1V za in proti njim. Ali so nam res tako potrebni ravno takrat ko se napetost med Sovjetsko zvezo in Kitajsko stalno stopnjuje in ko kitajski komunisti sami trdijo, da jim je Amerika nevarna le kot sovjetska zaveznica? Bilanca šestmesečnega vladanja Nixonove administra cije ni torej ravno blesteča, obupna slaba pa tudi ni. Njena bodočnost ni tako sijajna, kot je bila pred 16 leti Eisen howerja. Eisenhower je takrat že videl časten konec ko rejske vojne čeprav ga ni spremljala tradicijonalna vojaška zmaga. Nixon ne vidi konca vojskovanja v Vietnamu in se lahko tolaži s tem, da ga nihče ne vidi, razen morda i ohraniti trofejo, ki si jo je taco trdo zaslužil. Bomo videli, epo je, da je še vsaj nekaj slovenske skupnosti, ki želi nastopiti v javnosti in pokazati vsem, da še nočemo umreti. Upam, da oodo o delovanju Slovencev lah-co še večkrat poročali. Milwaukee, Wis. — SMRT. Vedno večje vrzeli nastajajo v slovenskih vrstah. Pionirji legajo v grob drug za drugim. Do-cončujejo svoj tek življenja v zavesti, da so storili, kar so mogli- Zadnji teden smo položili k la muzika. Bila je tako glasna, da še samega sebe nisem slišal. Pa pravijo, da je to moderno, pa je treba vzeti. Zadnjo nedeljo me je potegni-Ijo k Sv. Janezu. Imeli so tako imenovani farni festival. Trajal je dva dni. Na ogled so bile vse | mogoče in nemogoče stvari. večnemu počitku znanega kulturnega delavca med Slovenci j Lahko bi hodil od štanta do Antona Kozlevčarja. Dalj časa štanta in se zabaval. Zaviselo. je je bolehal. Najprej mu je naga-'pred vsem tudi od tega, koliko jala sladkorna. Zaradi nje je moral v pokoj prej, kakor je računal. Potem se je pridružila delna kap, ki mu je otežkočila govorico. Zdravil se je doma v upanju, da se bo obrnilo na bolje. Božji načrti so pa drugačni. Želel ga je imeti zase. Ponovna kap ga je spravila v bolnico, kjer je po nekaj dneh sklenil svojo življenjsko pot. Za njim žalujejo žena in otroci. Pokopan je bil iz cerkve Marije Pomočnice kristjanov v West Allisu. Na mrtvaškem odru je ležal v Ermenčevem pogrebnem zavodu. K večnemu počitku so ga položili 29. julija pri Sv. Križu. Pokojni Tone, kakor so ga navadno klicali, je bil zelo znan med starejšimi Slovenci. V svojih mlajših letih je veliko delal za slovensko stvar. Pisal je za časopise in objavljal novice iz slovenske naselbine v Milwau-keeju. Dolgo časa: je bil reden dopisnik Ameriške Domovine. Poročal je tudi v Glasilo. Ko so Slovenci ustanovili svoj časopis ‘Družina’, je sodeloval pri njem Škoda je bilo, da je časopis ostal pri življenju le eno leto. Bil je vedno zaveden Slovenec. To ga ni bilo sram priznati. Veliko je tudi sodeloval pri farnem življe nju Sv. Janeza Evangelista. Rad je poslušal slovensko petje. Kjer je bila slovenska prireditev, je bil on zraven. Razmere v slovenski naselbini je prav dobro poznal. Ker sem vedel, da dobro pozna življenje S 1 o v e n c ev v Milwaukeeju, sem ga naprosil, da bi jim napisal nekaj iz zgodovine teh Slovencev. Objavili bi naj to, kar še ni bilo nikjer objavljeno. Obljubil mi je, da bo to storil, ko bo imel malo več časa in ko se bo malo boljše počutil. Do tega ni prišlo. Marsikaj zanimivega iz življenja Sloven cev te naselbine je odnesel s seboj v grob. Vendar smo mu hvaležni za to, da nam je dal zgled in pokazal, da Slovenec prav tako lahko uspe, čeprav ne skriva svojega pokolenja. Duši pokojnika želimo večni mir in pakoj. družini pa iskreno sožalje! * PIKNIKI IN DRUŽABNI SESTANKI. — V poletju je povsod tega dovolj. To navado so Slovenci prevzeli od Amerikancev in jo prikrojili po svoje. Ni skoraj nedelje, da se ne bi nekje vršil piknik ali kak družaben sestanek le za ožji krog znancev. Ker na teh piknikih navadno ti žep dopušča. Bilo je na razpolago skoraj vse, kar srce poželi. Lahko si dobil pijačo vsake vrste. Da si lahko zalil, so poskrbeli s klobasami tako italijanski skimi kakor slovenskimi. Na razpolago je bila pečena koruza. Udeležil si se lahko različnih iger. Če si hotel kaj zadeti, si moral biti zelo izvežban. In nekateri ljudje so. Posebno otroci imajo srečo. Nastopil je tudi Pavliha. To je bilo otroškega veselja. Pavliha je zastopal kom-panijo McDonald. Dež, ki je do sedaj nagaja vsako nedeljo, je tudi to nedeljo skušal kaziti veselje. Bila je prav huda nevihta, ki je trajala kako uro. Vsi so mislili, da bo skazila razpoloženje, da se je iz kazalo, da je bilo čisto prav. O zračje se je lepo shladilo in je razpoloženje še bolj narastlo. O-gromne množice ljudsta so pri bajale prav od vsepovsod. K te mu je pripomogla dobro organizirana propaganda. Muzika, sestavljena iz naših znanih sloven skih obrazov, je vso slovesnost še bolj povzdignila. Dan fame proslave je bil zaključek z bengaličnim ognjem Bilo je nekaj veličastnega. Rakete so švigale v zrak in na vse strani, da je napravilo zares mogočen vtis. Zadnja razsvetljava je pokazala napis: Zahvala sv. Janezu. Ogromno ljudi je gledalo ta veličasten prizor. Kljub o-gromnemu navalu ljudi in avto mobilom, saj jih je bili še čez 700, ni bilo nobene gneče in ne nesreče. Naj še omenim, da so ljudje zelo zbadali župnika, češ da je premalo molil, ker je deževalo. Pa je samo rekel, da nas je Bog hotel imeti ponižne, ker drugače bi se preveč prevzeli. Je nekaj resnice na tem! ŠPORTNI DAN. — Slovensko društvo Triglav priredi vsako leto v avgustu mesecu športni dan. Tudi letos ga bo imelo sicer na nedeljo, 17. avgusta. Že danes na to opozarjamo. Kakor nekaj slišim, misli Cleveland ska športna zveza napraviti izlet v Milwaukee za tisti dan. To bo zares nekaj posebnega. Športni dan se bo začel s sv. mašo ob enajstih dopoldne pri kapelici v parku. Toliko v vednost tistim, ki bodo prišli od drugod in bi morda iskali kraj, kjer naj se u-deležijo sv. maše. Ni treba nikamor hoditi. Je za vse poskrb- Na piknik v Zeleno dolino! KULTURNA KRONIKA Milena Šoukal - Pesmi Pri Slovenski kulturni akciji v Argentini je izšla zbirka pesmi Milene Šoukalove s preprostim naslovom Pesmi. Navada je CLEVELAND, O. Za v ne- -e s^oraj) da pesniške zbirke, deljo, 10. avgusta, pripravljamo i p0sekno moderne, nosijo marsi-zopet par prijetnih uric v nara-jkda. na,^kane naslove in je v vi. Kot po naši stari navadi k°|resnjci že prijetno, vzeti v roko vsega na razpolago. Za zakav0>(ne,kaj, kar vsaj v naslovu odpi-ples in ljubitelje glasbe pa bo igral “Sonet”. Torej ne zamudite te priložnosti! Kot je naš običaj, bomo tudi tokrat nad ognjem vrteli mlade prašičke in kokoši, za kosilo bo pa tokrat “paprikaš” (do 2. ure popoldne). > Na svidenje v Zeleni dolini v nedeljo, 10. avgusta. Odbor Nedelja Društva najsv. Imena Jezusovega CLEVELAND, O. — Prihodnja, nedelja, 10. avgusta, je obhajilna nedelja za vse ude Društva najsvetejšega Imena Jezusovega župnije sv. Vida. Njihova sv. maša je, kot navadno, ob 8. zjutraj. K njej odidejo skupno, zato se zbero v ta namen o o tričetrt na osem pred župnijsko šolsko dvorano. Sv. obhajilo sprejmejo vsi med to sv. mašo. Po tej sv. maši naj pridejo prav tako vsi udje v cerkveno dvorano na kratek društveni sestanek. France Sever ra pot v preprostost. Reči moram, da so pesmi preproste, toda ne lahke. Zbirka je razdeljena v tri preseke — Podedovano ime, Odmevi in Zaprta vrata. Zdi se mi, da je posebnost te zbirke v posebnem ške zbirke ne gredo. Ubili smo sanjski svet, ki gladi trde gube realnega življenja. Kdor ga še ni, bo' zbirko razumel. Gotovo lepe stisnjene misli, ki posebno v nekaterih pesmih tako čudovito preprosto in močno pridejo do izraza. Naj zapišem zadnje verze Iz prerije. Od dne do dne samotne j ši postaja kraj. Veter v travi zasumi, a nič več kot tedaj po šipku ne diši. Ne bom rekel, da ni v zbirki nekaj tudi bolj prozaičnih izrazov, morda v pesmi Na avtobusni postaji in v Fotografiji. Toda ti izginejo ob doživetih slikah, ki človeku še dolgo ostanejo pred očmi. Vesla labod med vzdihi kapelj, ugibajoč, zakaj obup oblakov se v njih sprosti. Mnogi danes mislijo, da pesmi izražanju — pesnica resnični ni vredno vzeti v roke. Vsi ti po- svet v sanjah prelije v svojega in ga nato proicira nazaj na življenjsko platno. Prav zavoljo tega je zbirka na svoj način posebnost, gotovo pa je tudi, da se je ob vsaki pesmi treba ustaviti, včasih za dolgo, da moremo ujeti blesk preprostega, včasih zelo drobnega življenjskega kri- zabljajo, da je življenje resnično lepo v utrinkih, malokdaj v celoti. In pesniške zbirke so dejansko mozaik teh utrinkov. Pesniška zbirka Milene Šoukalove je gotovo. Treba je pohvaliti pogum Slovenske kulturne akcije, da je pesniško zbirko izdala. Naj bi po stala. Čutiti moraš kakor pesni- tej zbirki segli vsaj tisti, ki se Piknik DSPB Tabor CLEVELAND, O. — V nedeljo, 10. t. m., priredi clevelandsko DSPB Tabor svoj piknik na Slovenski pristavi v Harpers-fieldu. Borci se na Pristavi običajno zbirajo ob priliki vsakoletne proslave vetrinjske tragedije in drugih spominskih dnevih. Krajevni odbor DSPB Tabor se je letos odločil prirediti tam tudi poletni piknik, ki bo dal članom in prijateljem priliko, da se v prijaznem okolju Slovenske pristave zberejo, po-razgovorijo in povesele v domači družbi. Clevelandsko DSPB Tabor je od vsega početka delovanja Zveze borcev, to je že več kot deset let, glavni steber celotne organizacije, tako v opravljenem delu, kot v finančni podpori, ki jo društvo daje socialnemu skladu Zveze in tiskovnemu skladu, ki prav v tem času izvršuje eno temeljnih nalog organizacije publiciranjem “Matice mrtvih". To delo, katerega dva zvezka sta že izšla, tretji pa je pred izidom, predstavlja prvi korak do nekega resnega, temeljitega proučevanja in dokumentiranja dogodkov med komunistično revolucijo v Sloveniji, pa tudi prvi korak v akciji, katere namen je prikazati to najusodnejše poglavje slovenske zgodovine v pravi perspektivi. ca, kako Sence plešejo bo ognju, oči se zapirajo in odpirajo, ko da bi še enkrat pred spanjem hotele ujeti bežečo nit izpod prstov, ki tko cvetove z obrazi v polnosti življenja. Prav zaradi tega danes pesni- včasih žele iz moreče poplave komodnosti in monotonosti rešiti na samoten otoček in prisluhniti tudi v dvajsetem stoletju u-tripu srca. Strašno smo tega vsi potrebni. Zbirko je mogoče naročiti pri vseh p o v e r j enikih Slovenske kulturne akcije. Karel Mauser Sami moramo biti prepričani i PATERSON, N.J. — Ni se jevno in ne socialno. Med nami lahko vživeti v misel, da so po-|je in nas stalno opominja k življenju po veri. srečamo dosti znanih obrazov,'Jeno. Telovadna moštva iz Chi-se jih prav rad udeležim. Tu šejcaSa b°d° sodelovala pri tem zaživi stari slovenski duh, ki ga športnem dnevu. Vredno je opaže toliko pogrešamo. Najdejo se|zovah to prijateljsko tekmo fantje, ki znajo igrati harmoni-'med Milwaukeejem in Chica- ko ali pa kak drug muzikalni instrument in jo vsekajo po domače. Kadar je kaka znana, se seveda oglasi tudi pesem. Za dobro voljo skrbi jedača in pijača ali pa celo kake igre. Pred nekaj gom. Vsakdo se bori, da dosegel lovorjev venec, že biti domobranci resnični mučenci in kot taki svetniki. To nam predvsem otežkoča napačna predstava, kot da je moral svetnik živeti nekje daleč od nas časovno in krajevno, pa v čisto drugačnih razmerah. Zlasti mučence si zamišljamo nekje v bajni dalji, v časih sv. Štefana ali v Neronovi dobi, vsi torej oblečeni v rimsko tuniko. Čeprav so nam novejši svetniki časovno bližji, so še vedno daleč od nas zaradi svojega poklica, na oltarjih jih gledamo kot škofe, duhovnike in redovnike ali vsaj kot kandidate za duhovski stan, kot na primer sv. Alojzija in sv. Stanislava Kostka. Tako se je v nas nekako zarila misel, da mora svetnik biti drugače o-blečen, kot smo mi. Marca meseca v svetem letu 1950 je bil proglašen za blaženega gojenec sv. Janeza Boška, zdaj že sveti Dominik Savio. Bil sem navzoč pri proglasitvi in moral sem si delati silo, da sem samega sebe prepričal, da svet-ništvo le ni tako daleč od nas, ko sem gledal sliko novega blaženega v hlačah in suknjiču in z lepo kravato. Isto leto mi je prineslo še drugo presenečenje v tej smeri. Marija Goretti, 12-letno dekle iz rimske okolice, ki jo je leta 1902 zaklal pohotnež Alessandro Serenelli, ker se mu ni hotela vdati, je bila proglaše- Krajevni odbor DSPB Tabor, na za svetnico. Tudi na'tej slo-upa in pričakuje, da bo cleve- vesnosti sem bil navzoč. Ker landska javnost izkazala svoje razumevanje za delo organizacije z obilnim obiskom na tej poletni prireditvi društva ter s tem omogočila nadaljevanje tega prepotrebnega dela. S svoje strani bo odbor poskrbel za to, da bo ta dan, v ne-od deljo, 10. avgusta, razpoloženje nekdaj znamenje zmagovalca.’I1 * KEGLJANJE. — Pri nas se vedno pokajo med seboj, nedeljami sem imel priliko biti bo boljši. Tokrat se bodo udarili na vseslovenskem pikniku SN- kegljači iz Sheboygana in Mil- PJ. Kamor sem pogledal, po-1 waukeeja. Dne 29. junija so bili na Slovenski pristavi! vsod sami “stari” in znani obra- Sheboygančani pri nas, sedaj došli! zi. Posebno pozornost je vzbudi-! §rebo pa naši tja. Vozil bo po- na Slovenski pristavi res domačno in da bo v obilni meri poskrbljeno za okrepčila, osvežila kdo in zabavo. Pridite torej v nedeljo, 10. avgusta, na piknik DSPB Tabor Dobro- Odbor sem bil v vatikanski službi, sem s svojo izkaznico ob takih prili-kha lahko prišel precej blizu sv. očeta. Tako sem lahko iz kratke razdalje gledal mamo nove svetnice, pa njenega brata in sestro, ki so bili navzoči na proglasitvi male Marije za svetnico mučenico. še večje veselje sem doživel naslednji dan, ko so vsi prišli h Kalistovim katakombam in sem jim lahko segel v roko in z njimi govoril. Saj samemu sebi nisem mogel verjeti, da stojim pred materjo, bratom in sestro resnične svetnice. Prav to je hotel poudariti sv. oče, ko je več svetnikov iz prvih časov krščanstva črtal iz splošnega koledarja in pustil njih čaščenje le krajevnim cerkvam, v splošnem pa vnesel novejše svetnike različnih narodnosti. Res so tudi med njimi večinoma duhovniki in redovniki, kot na primer kanadski in japonski mučenci, vendar pa tvorijo u-gandsko skupino sami domačini lajiki, večinoma mladi fantje, paži kralja Mwanga. Ta skupina je našim pobitim domobrancem še najbližja in jim najbolj podobna. Še nekaj nam otežkoča misel, da so pobiti domobranci pravi mučenci in svetniki, dejstvo namreč, da smo jih poznali in z jimi skupaj živeli. Ko bi se bili tako pokolji dogodili daleč od nas in bi mi o njih brali, kot smo na primer o patru Proju tam v Mehiki za časa Callesovega preganjanja, bi se prav nič ne pomišljali priznati jih za resnične mučence, dočim nam njih bližina in poznastvo z njimi to ovira. Svetnike si namreč predstavljamo kot bitja brez vsake napake, v tem pa je usodna zmota. Svetniki v nebesih so dvojne vrste, pravzaprav trojne. Naj-Prej jih ji ločimo med spozna-valce in mučence. Med prvimi so zopet taki, ki so sveto živeli in sveto umrli, in taki, ki niso sveto živeli, pa so sveto umrli. Te imenujemo spokornike. Pri mučencih pa sv. Cerkev sploh ne gleda na to, kako so živeli, da je le dokazano, da so umrli kot mučenci, pa jih proglasi za svetnike. Slovenci imamo do zdaj le dva svetniška kandidata, oba spoznavalca, zato smo vajeni veliko brati, kako svetniško sta živela in delovala za božjo čast. To je namreč tisto, kar se mora na njunem procesu dokazati. Pri pobitih domobrancih pa njihovo življenje sploh ne pride v poštev, le to bo treba dokazati, da so bili pomorjeni iz sovraštva Svetništvo le ni tako oddalje- do svete vere in "da so smrt vdano od nas, ne časovno, ne kra- (Dalje na 3. strani). ALOJZIJ REMEC: VELIKI PUNT ^ *l,,l”L|*L"L"l"l"i|ljt"l,'f».|..1*'|.<|iii"fr«|>>|i>l«»l«»fr't*ft»i*t|«.|« t,.t,.i..|..M..i'r|..t..^,t..|i.t..i..|.||..tii|..t..|.|i.i||,i|it Kak je bil boj, Se ne spominjam, le to vem, da so mi brenčale krogle krog gla-Ve kakor čebele in tu in tam je godrnjala kaka velika bomba. Turki so kričali: ‘Alah!’ mi pa smo Kristusa klicali pa pomoč, ^n Bog nam je pomagal. Nabasali smo Turke in jih nagnali, da nas še zdaj pomnijo, če je k d o srečno pete odnesel. Po zmagi Jo bilo veliko veselje na Dunaju In okrog Dunaja, tri dni in tri n°či smo pili in se gostili in ve-selili in nismo vedeli, ali smo ^vi ali mrtvi...” Raj bi vse litanije pravil!” £a je nekdo ustavil. “Tisto po-Vej> kako ti je turška krogla n°go odnesla!” Eh, bom pa tisto ... Slišali ste začetek, naj bo, povem vam se konec. Petnajst let sem služil cesarja in bi ga bil še, če bi bil ^egel. Po ogrski deželi smo se ravsali in kavsali leta in leta in Ovadil sem se boja in pošiljal Turke v krtovo deželo, kakor bi orehe tri. Mnogo denarja sem 2aslužil, pa sem vsega zapil, za-Va kako risanico ali mušketo, aJ jo očisti in napolni, kajti ko oči v deželi, bo pokalo, da in gorje gosposkim glavam! avka, ki ga pobira Bandel na v*h° in meso, naj nihče ne pla-a' Rajši naj pusti, da mu vse ^arubi, in nič naj mu ne bo žal, ^aJti pride dan, ko bomo za a i povračilo z obrestmi do a njega vinarja. Vrh tega mi kd ^ra^n*Ic naročil, naj vsakdo, k °r more, da kaj denarja, da kUPirno v Benečiji smodnika, r°gel in nekaj pušk. Kdo mi a((na ta račun?” jet^k> veš, slaba letina je °S' vendar dam, kar morem! baške in soške doline se bomo zbirali pri Sveti Luciji, kar je pa vasi po kanalski dolini, naj pazijo ob cesti, da se o pravem času pridružijo kmečki vojski. Hej, to udarimo po pijavkah, ki sesajo kmečko kri, da se nas bodo spominjali pozni rodovi.” “Sam Bog ve, ali kaj dosežemo in ali zmoremo gosposko,” je menil polglasno siv starec izmed kmetov. Jeramit se je razjezil, ko je slišal te besede. “Kaj bi cincali, javkali in premišljevali, ali zmagamo ali ne. Udarimo pogumno in videli boste, da se vrnejo časi, kakor so bili za kralja Matjaža!” Stare je sklonil glavo in mrmral: “Časi kralja Matjaža.... cralja Matjaža...” Križnič je iztočil zadnje vino iz soda v bokale in dejal: “Hvala Lahajnar, da si nas pogostil: izpijmo zadnje bokale na srečen konec in na zdravje kralja Matjaža, ki sedi pod' zeleno goro in pride kmete rešit, ko bo sila največja!” “Na zdravje!” so dejali vsi, celo sivi starec v kotu je dvignil bokal s tresočo se roko. Nekdo je vprašal: “Ti, Jerom, d si bil že mnogo po svetu, povej, ali si že slišal kaj o času, ko se vrne kralj Matjaž?” “Slišal... slišal. .. Govoril sem že s takimi, ki so ga videli pod zeleno goro, kako sedi ob kamniti mizi, krog katere se vije njegova brada...” je odgovoril berač žalostno. “Kdaj se vrne iz gore in pripelje svojo vojsko nad kmečke sovražnike?” “Kmalu ... kmalu ... prijatelji moji... Tedaj, ko mi je pripovedoval o kralju Matjažu star popotnik, sem bil še mlad dečko... In že tedaj je ovijala brada kralja Matjaža tri četrtine mize ... Zdaj pa sem že star in siv in te čase je morda Matjaževa brada zrasla in ovila mizo krog in krog... In morda vstane kralj in njegova vojska dan na dan, morda prihodnjo pomlad, morda poleti. .. morda na jesen...” Nenadoma je umolknil in dve solzi sta mu zdrknili čez lice: molče je vstal, poiskal palico in odkrevsal spat v hlev, kjer mu je pripravil Križnič nekaj otepov slame za ležišče. Grljevica je ugašala, tihi in zamišljeni so se poslovili kmetje in se razšli, Lahajnarja pa je peljal kmet v čumnato, kjer mu je pogrnil plahto na klop. (Dalje prihodnjič) bila M HIV.# . ^111 . ejal Križnič. Drugi kmetje, rel’- - J ernu po denar. ^ -l!l 1 1. Iv- i.j e., ke r°Eh beraču, naj pride k vsa- Kdaj pa začnemo?” je Sal nekdo. vpra- SAMiI MORAMO BITI PREPRIČANI (Nadaljevanje s 2. strani) no sprejel iz božjih rok. Zato naj nas kakšna njih človeška napaka, ki so jo imeli, ne moti, ker mučeniška smrt je naj večje dejanje ljubezni do Boga, ki izbriše vse grehe in tudi kazni za nje. “Kdor izgubi življenje zaradi mene,” je rekel Kristus, “ga bo našel.” Pa tudi: “Vsakega, ki bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred Očetom, ki je v nebesih.” Prvi kristjani so priznali za svetnika in častili nekoga, ki ga niso nič poznali, še imena mu niso vedeli, le videli so, kako se je približal sv. Feliksu, ko so ga po Ostijski cesti peljali, da ga obglavijo, pa rekel, da je tudi on kristjan, nakar so ga zgrabili in s sv. Feliksom gnali v smrt. V koledar mučencev so ga vpisali pod imenom Adaukt, “Nameček”. Njegov god je 30. avgusta. Le verjemimo pokojnemu škofu dr. Rožmanu, ki je že leta 1943 zapisal v svojem znamenitem pastirskem pismu: “Palme mučeništva so zrastle tudi na naših tleh. Naša domača zemlja je orošena z mučeniško krvjo naših bratov in sestra, ki ste jih poznali, z njimi delali, z njimi v cerkev hodili, z njimi živeli. Morali so dati življenje, ker so odklanjali, česar po vesti in po svojem prepričanju niso mogli storiti. Zvesti in stanovitni v veri so bili, zato so morali pasti. Ni prav nobenega dvoma, da smo v teh pravih mučencih dobili vzvišene vzornike in prekrasne zglede mučeništva.” Na nas je, da dosežemo od sv. Cerkve, da nam dovoli jih kot take javno častiti in se jim priporočati. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. aretiranih okoli 50 vohunov, a-retacije se pa nadaljujejo. Ameriški diplomatski in vojaški krogi vedo za dogodek, nočejo pa reči, kaj naj pomeni. Ne tajijo, da je zadeva “zelo kočljiva”. Saigonska javnost se za slučaj zelo zanima, zanesljivih novic pa o tem še ni. So domačini, ki se temu in podobnim slučajem vohunjenja ne čudijo. “Podgane zapuščajo ladjo” ali kaj podobnega pride iz njihovih ust, ako se spustijo v zaupne pogovore. Poliiika v Ugandi In obisk papeža Pavla VI. KAMPALA, Ug. — Politični opazovalci'v Kampali se strinjajo, da je papežev obisk koristil sedanjemu političnemu režimu, čeprav tega papež gotovo ni nameraval. Se je dosledno obnašal le kot cerkveni poglavar in nič drugega. Vendar sta tudi v U-gandi vera in politika zelo blizu in vplivata druga na drugo. V Ugandi vlada afriška vrsta politične demokracije. Dežela ima ustavo, vodi parlament, kjer se spopadata vladna stranka in opozicija. Vse to moti vladno stranko, da izvaja oblast na način, ki je bolj podoben diktaturi kot svobodni demokraciji. Temu se ne smemo čuditi, podoben je političen položaj tudi v nekaterih drugih afriških državah. V Ugandi je 1. 1966 prevzel se od tedanjega kralja. Kraljestvo ski tajni policiji. Dosedaj je bilo Buganda je postalo glavni del nove ugandske republike. Obote si je seveda postavil nalogo, da zedini deželo, kar pa tam ne gre gladko, kajti deželo razjedajo narodna, verska, rasna in plemenska trenja. Zato je režim poskrbel, da temeljito zatre vse možne izvore političih motenj, ki bi utegnile kaziti program slovesnosti, zvezanih s papeževim obiskom. To se je režimu posrečilo; ves načrt javnih prireditev je potekal brez vsake motnje. Obote sam je protestant in vodi vladno stranko Ugandski ljudski kongres, ki je v njem tudi dosti protestantov. V opozicijski demokratski stranki je pretežna večina katoličanov. Kot političen voditelj dežele se je pridno sukal v papeževi bližini, kjerkoli se je ponudila prilika. To je napravilo na javnost izredno dober vtis, kar priznavajo tudi njegovi domači nasprotniki. Obote je tudi izkoristil sloves, da se vneto poteguje za mir v Nigeriji, saj je ravno on že par-krat organiziral sestanke v Kampali, ki naj bi ustvarili podlago za mir v Nigeriji. Sedaj bo to akcijo poživil. Seveda misli pri tem tudi na svoj političen položaj. Zaenkrat sta v Afriki in po svetu najbolj znana afriška politika Kenyatta iz Kenije in Nverere iz Tanzanije. Obote misli, da mora tudi njegovo ime postati tako znano kot imeni Kenyatta in Nyerere. To je po njegovem mnenju pot, ki mu bo utrdila političen položaj doma. Tisti kampalski opazovalci, ki so s posvetnimi očmi gledali na papežev obisk, so bili deloma razočarani. Mislili so, da bo visoki romar vpletel v svoja premišljevanja tudi politične ideje, tega pa ni bilo. Taki opazovalci so bili neznatna manjšina v kampalski javnosti, ki je vsa brez razlike na raso, vero, narodnost in politiko res odkritosrčno simpatizirala z visokim gostom. , Začasna revolucijonarna vlada Južnega Vietnama išče diplomatske zveze WASHINGTON, D.C. — Naši diplomatje skrbno opazujejo delavnost južnovietnamske začasne revolucijonarne vlade, ki je prevzela nasledstvo vietnamske OF. So že ugotovili, da je to vlado priznalo formalno ali dejansko 24-25 vlad, kar je nepričakovano veliko število. Saj je saigonska vlada priznana le od približno 70 vlad, pa obstoja že cela leta in vživa podporo svobodnega sveta z Ameriko na čelu. Naraščanje števila držav, ki hočejo imeti redne diplomatske stike z začasno revolucij onarno vlado, je dober barometer, kako V Saigonu so odkrili obsežno vohunsko mrežo SAIGON, J. Viet. — Vlada je odkrila v zadnjih par tednih do sedaj največjo vohunsko organizacijo, ki je segala prav v delovno okolico predsednika Van Thiueja. Na vrhu vohunske mreže je namreč Van Throng, eden med petimi pomožnimi ministri, ki mu je položaj omogočal, da se je lahko dokopal do najbolj zaupnih aktov in poročil. V mrežo je zapletenih še precej drugih visokih režimskih u-radnikov. Mreža je dalje imela svoje zaupnike tudi v Kambodži, Laosu, Hong Kongu in celo v Parizu. Van Throng sam je bil danjij predsednik Obote oblast1 svoj čas zaposlen tudi v franco- V blag spomin OB DVAJSETI OBLETNICI SMRTI MOJE SOPROGE Mary Strojin ki je umrla 11. avgusta 1949 Hitro so minila dvajset let, kar Tebe več med nami ni. Ali nisem Te pozabil še, spominjam se Te vsaki dan v molitvah. Bog Ti daj večni mir in pokoj in večna luč naj Ti sveti na vse večne čase v mebesih pri Bogu. Žalujoči soprog: JERRY STROJIN Geneva, O. 7. avgusta 1969. ; V - v' be še ne ve!” ie odvrni ^rac. ‘Morda na pomlad, mor- horf0^6^’ rnorda na jesen v pri njern letu. Ko zaslišite plat ha'*13 V sosedniih vaseh, tedaj zvo t^di kdo izmed vas hiti v ni nai zazvoni in razna- da je prišel čas naj ^sakdo ali Puško ali 50 noži za lri hajdi obračuna, vzame cepec, koso v roko, naj pogleda, pasom nabrušeni, v vojsko! Iz idrijske, HONG KONG PONOČI. — V ospredju je Causeway zaliv, v sredini Wanchai, v ozadju pa Victoria pod vznožjem Vitorijenega vrha Hong Kong je edina evropska kolonija voleg Macaa ob obali Kitajske. Nekdaj so imele vse velike evropske sile na Kitajskem svoja oporišča. EUROPA TRAVEL SERVICE 759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119 POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze. Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR svet presoja bodočnost južno-vietnamskega komu nističnega gibanja. Vpoštevati je namreč treba, da ima ZRV že toliko diplomatskih vezi, akoravno nima niti svojega glavnega mesta, do-čim ga saigonska vlada ima. Značilno je stališče francoske politike. Prizna že dolgo saigon-sko vlado in njeno ozemlje, pa jo to ni motilo, da je dala ZRV delegaciji na pariški konferenci podoben diplom atski položaj kot saigonski. Pariška vlada se torej noče zameriti ne saigonski ne vladi OF. Njo posnema tudi precej drugih držav. Pri vsem tem začasna revolucijonarna vlada še zmeraj vidi v Ho Či Minhu svojega narodnega voditelja in mu izkazuje “brezmejno ljubezen in spoštovanje”. Diplomacija ve, kaj naj to pomeni, pa noče izvajati nobenih posledic. -----o----- Kosygin v Budimpešti BUDIMPEŠTA, Madž. — Predsednik sovjetske vlade A. Kosygin, ki se je komaj pretekli teden mudil v letovišču pod Kavkazom in se sprehajal s predsednikom Finske po tamkajšnjih gorah, je prišel včeraj sem na povabilo predsednika madžarske vlade J. Focka — zopet na počitnice. Moški dobiio delo Polni čas pri vzdrževalnem poslu Družba z delom po vsej deželi najema sedaj v okolici East Clevelanda. Odlična priložnost, naglo napredovanje, posebne koristi in odlične plače. Kličite ali se oglasite na: 17705 Euclid Ave. 692-1200 (153) POTREBUJETE DODATEN DENAR? Celodnevna ali delna zaposlitev za vse starosti. Službe za izučene, neizučene, tehnike in strokovnjake! Kličite in javite se na MANPOWER Inc. 8522 BROADWAY 2106 Euclid 771-6830 (151) Ženske dobijo dele Delo za žensko Iščemo žensko za kuhinjsko pomoč v restavraciji od (9:30 do 3 pop. Mora razumeti angleško. PAT’S DEL. 5204 St. Clair Ave. (152) Hišno delo Splošno, ne več kot 50 let stara. Mora govoriti nekaj angleškega; dobra urna plača. Na 6218 St. Clair Ave. Kličite UT 1-5158 od 8:30 zj. do 5:30 pop. (151) Female Help Wanted Help Wanted — female General office work. Must be able to type, do filing. Good salary. Call 391-2700. HACKETT CQ. 6530 Juniata Ave. (151) Ognjeniška elektrika RIM, It. — Italija dobiva eno desetino svoje električne sile iz vulkanskih toplotnih virov. -----o----- Vojaška letala WASHINGTON, D.C. — Prva vojaška letala so kupile oborožene sile ZDA leta 1909. Prva je v vojni uporabila letala Srbija pri obleganju iSkadra v prvi balkanski vojni. MALI OGLASI St. Mary’s — Holmes Ave. 2 houses on 1 lot, 50 x 170, 6 rooms front, 1% bath, carpeted thruout, aluminum sided, storms and screens, copper plumbing. 5-room house in rear, new gas furnace, copper plumbing, aluminum sided, 3 garages in all. Asking $18,900. A real bargain! Ask for Mary Whitely. WM. T. BYRNES REALTOR 681-6100 Computerized M.L. (152) Naprodaj hiša z 4. spalnicami Colonial izdelka, jedilnica, kuhinja in sprejemna soba. ? afumininam obita, dva garaža, $19,000. Na Arrowhead Ave. med E. 185 in E. 200. KINKOPF REALTY CO. 30825 Euclid Ave. 944-7900 __________________ (151) Soba se odda Soba se odda moškemu z hrano ali brez; si lahko tudi sam kuha. Na 1189 E. 176 St. (151) V najem Pet sob na tretjem nadstropju, na novo dekorirano, $65 mesečno. Na 6218 St. Clair Ave. Kličite UT 1-5158 od 8:30 zj. 5:30 pop. (151) Išče stanovanjc 4-sobno neopremljeno stanovanje z garažo v St. Clairski okolici. Kličite 361-6016. -(151) Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo piišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj. (wtfx) Carst Memorials: ( Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 154*5 Waterloo Rrt. IV 1-Ur> Naprodaj Hiša za dve družini 4-4, v jako dobrem stanju, čista, zmerna cena na School Ave., blizu cerkve Marije Vnebovzete. Tudi 10 čev. zunanje kopališče. Kličite 541-7011. (1,4,7,13,15,19. 22 avg) V najem Oddamo 2 opremljeni sobi dvema moškima ali dvema ženskama, blizu Doma za ostarele. Kličite IV 1-8482. -(152) Naprodaj Mala delikatesna trgovina je naprodaj v okolici sv. Vida. Kličite UT 1-5809 po 9. uri zjutraj. -(153) Malo Help Wanted xxxxxxxzxxxxxxxxxxxxxxxxxj IXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XJ FACTORY HELP LAYEROUTS, FITTERS, CERTIFIED WELDERS, HELPERS For faoiicated structural steel and machinery weldments. Day and night shifts. Apply Glenn Henderson, Supt. 1270 East !>3 St. 361-4400 Republic Structural Iron Works m An Equal Opportunity Employer EXXTYTTTT* :xxxxxxi AMERIŠKA D0M07ET*, POD SVOBODNIM SONCEM Pllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllg ker je prevrnil Huna po tleh, ker sta malo hitreje pojezdila, pa ___ tako plačilo. Vse novo, vse baj- F. S. FINŽGAR: = no jn pravljično. Segel je še sam po vinu, ugriznil kos pečenke, pokusil neznano sadje z bogatega juga. Navečerjala sta se kraljevsko. “Iztoče, sedaj pa na noge: Nisva prišla v Bizanc, da bi ležala. Povedem te v mesto, da vidiš svet.” Takoj je poskusil strune na citrah, previdno ubral razglašene in se dvignil. “Sedaj greva! Poj, kar ti rečem, poslušaj, glej in molči! Ali imaš nož s seboj?” “Imam, očka!” “V Bizancu se ponoči večkrat potrebuje!” Komaj sta prestopila prag, že sta se pojavila sužnja in se vdano ponudila, da ju spremita po mestu. “Samo eden!” je velel Radovan. Izročil mu je plunko in odšel kakor mogočen gospod. ‘Kako ti je ime?” se je obrnil Radovan na cesti do sužnja. “Numida, vaša častitljivost!” “Dobro, Numida, da te vem klicati.” “Hvalite Boga, vsak svejega, Krista Zevsa, Merkurja, hvalite ga, da vaš gospod še živi.” Radovan je govoril zelo glasno in se oziral po služinčadi, ki je šla radovedna za tujcema. Ko so slišali Radovanove besede, so pritisnili Vsi za njima in. napeto poslušali. “Hvalite ga, vam pravim! Mrtev bi bil danes vaš gospod, brez glave in telesa, ker bi ga bili že volkovi požrli.” Med služabniki so vzkipeli glasovi in vzkliki začudenja. “Naj govori dalje tvoja častitljivost,” je prosil Melhior. “Bi, ali žejen sem. Povem ti, da sva prebila muke za tvojega gospoda. Jaz še večje, kor sem star. Kako bi govoril, morje bi pil, slano morje, tako sem žejen. Muke in pot, to užeja.” Melhior je samo zamahnil, dva sužnja sta razumela in šla hitro po vino. Radovan je pomežiknil Iztoku in rekel: “Zdaj veš, kaj se pravi hoditi z menoj.” “Govoril bi, kakor sem rekel. Ali povest je dolga. Ne morem. Ta bi mogel, pa ne zna, moj sinko ne zna po vaše! Rečem vam še enkrat: Hvalite Krista, da vaš CHICAGO, ILL. HELP WANTED PLANT INDUSTRIAL ENGINEER Mid-Atlanlic location MANHATTAN INDUSTRIES INC. NATIONALLY KNOWN MULTI-PLANT APPAREL Manufacturers ofi Women’s, Men’s and Children’s wear. Excellent growth opportunity for I.D. with one to 4 yrs. exp. Excellent sal. Liberal benefits. Send Resume to our Personnel Dept. Manhattan Imlustries Inc. 25 Deboer Dr. Glenrock, New Jersey gospod živi. Toliko je manjkalo” — pokazal je na nohtu — “pa bi bil ob glavo.” Prišli so do lepega poslopja. Melhior jima je odkazal stan, lepo sobo, po tleh marmor, na njem težke preproge iz Perzije. Tudi sužnja sta že prihitela, vsa postrežljiva, z jedili in pijačo. Radovan je takoj segel po vrču. “Povem ti, sinko, tako sem žejen, da bi od slabosti ne mogel leči na te preproge, preden se ne okrepčam.” Nastavil je in pil, da se mu je cedilo po bradi. Melhior se je poslovil, ostala sta sama v novem domu. “Pij, Iztoče, pij! To je vino, pri Svarogu! Le-to ti odvzame trudnost in ti vlije moči v žile, ah, oh, pij, sinko, pij!” Z obema rokama je držal vrč in ga zopet nastavil. Nato se je zleknil na mehko preprogo. “Mehka postelja, boljša od ovnove kože. Daždbog naj obla-godari Epafrodita.” Iztok ni vedel, kaj bi odgovarjal. Spoštovanje do modrega starca se je večalo v njem. Zato, CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — Extra lucrative bus., bldg, and living quarters in Blair, Wis. Excellent income. Price right for a quick sale, due to the death of the owner (608) 989-5261 (149) Ladies Sportswear Shop For Sale in the Village shopping center, Gary, Indiana. Doing large growth with exceptional net profit. Long lease, top line. This store has a very clean inventory. Established 14 yrs., increase every year. Reason for sell-,ing, retiring. 3572 Village Ct. Gary, Ind. (151) MALE HELP CHICAGO, ILL. MALE HELP WELDERS — MAINTENANCE MAN. For new plant. 3.30 p.m. to midnight. All benefits and profit sharing. Joslyn MFG. & Supply Co. 10909 Franklin Avenue Franklin Park, 111. 455-0884 (151) FEMALE HELP SECRETARY $140 TO START KNOWLEDGE OF ACCOUNTS PAYABLE Southside manufacturing company has a secretarial position to the purchasing agent and engineering department open.. This alert girl must type 50 WPM and have good shorthand ability. Call MRS. FERRELL RE 7-8000 Capital Engineering & Mfg< Company 5837 S. Ashland An Equal Opportunity Emoloyer (150) Housekeeper and Helper — for Home Econ. Test Kitchen. Doing food testing and photography. 5 da. wk. 8 hr. da. Paid.vac. Uniforms furnished. Good pay. WH 4-6459 (153) WE SAVE IMMEDIATE OPENINGS • SPOT WELDERS • ARC WELDERS • DRILL PRESS • PIPE FITTERS Starting Rates 2.50 per hr 2.74 per hr 2.50 per hr 2.74 per hr 2.74 per hr • ELECTRICIANS Class B) • GRINDERS 2.74 per hr (Flexible Shaft) • ASSEMBLERS 2.50 and (With Mechanical 2.74 per hr Ability) Must have good work record. For Commercial Kitchen Equipment. Merit raises, paid holidays and vacations, and other company fringe benefits. APPLY IN PERSON G. S. BLAKESLEE & CO. 1844 S. Laramie, Cicero, 111. (Douglas Park “L” IVz Blocks) (151) TOOL & DIE MAKERS AND PIPE FITTERS Journeyman's card or 8 years industrial experience. Excellent wages and working conditions. None, contributory pension and group insurance plan. — Write, Wire, Call or Apply employment office f. '• THE PRESTOLITE GO. Division of Eltra Corp. Morton and Backus Street BAY CITY, MICHIGAN 48706 An Equal Opportunity Employer REAL ESTATE FOR SALE CARY — New 2 story home. 4 bed-rm., 21/2 ha., 2-