284 Iz upravne prakse.
130 gld., res nejasna, da sta bila onega mnenja, katero je imel toženec o stvari, tudi zastopnik Frančiške T., ki je bil pooblaščen od varuhinje in sovaruha, in cel6 prvi sodnik sam. V tem pogledu je tožbena zahteva brez pravne podloge. — Ako bi bil toženec tudi kedaj izjavil, da ne bodeta tožitelja zakonca Kovačeva s tožbo ničesar dosegla, da je on porok za to, ali pa, kakor je potrdila priča Franc G., da on za vse dobro stoji, vender tudi v teh izjavah ni videti pravnoveljavne obljube v tem smislu, da bi moral toženec res povrniti vse troške. Take izjave uže zaradi tega niso odločilno važne, ker bi bila morala mati in varuhinja vprašati sodnika, oziroma nadvarstveno oblastvo in se ravnati po tem svetu, ne pa samo po mnenji neučenega preprostega človeka.
Dr. J. Hrasovec.
Iz upravne prakse.
a) Kako je kolekovati posestne pole, ki se dobivajo pri C. kr. davčnih uradih ?
Ker je c. kr. davčni urad v Sm. pri J. vedno zahteval kolka za I gld. na vsaki posestni poli, katero je potrdil kot strinjajočo se s katastrom, pritožila se je M. S. ter prosila, naj se jej povrne kolek za 50 kr.
C. kr. finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru in c. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradci odbilo je pritožbo z odlokoma z dne 31. marcija 1891, št. 4920 in z dne 21. julija 1891 št. 10192, ker po jasni določbi tar. st. 2 lit. f. zakona z dne 13. decembra 1862 št. 89 drž. za k, kolekovati je s kolkom za I gld. prepise in izpiske iz zapisnikov o razmerjenji ako se iz-dado uradnim potem ali z uradnim poroštvom in ako njih normalni obseg prekorači velikost 1750 ? cm (min. uk. s 26. majnika 1875 št. 83 drž. zak.)
V pritožbi zoper oba odloka navedlo se je, da obseg navadnih tiskanih posestnih pol ne prekorači velikosti 1750 ? cm in da se bode prihodnjič odrezal oni del pole, ki sega čez črte in na katerem se nič ne zapiše itd.
C. kr. finančno ministerstvo je z odločbo z dne 11. decembra 1891, št. 34434 ukrenilo nastopno;
Iz upravne prakse. 285
»Prepisi in izpiski iz zapisnikov o razmerjenji spadajo glede kolekovanja pod določbo tar. st.' 2, lit. f. zakona z dne 13. decembra 1862 št. 89 drž. zak., ako se strankam na pismeno ali pa le ustno prošnjo izdadiS kot uradni ali pod uradnim poroštvom. Ker se pa davčni uradi poslužujejo za navedene prepise in izpiske uradno tiskanih obrazcev, kateri ne presegajo normalnega obsega 1750 (minist. ukaz z dne 26. majnika 1875, -^t. 83 drž. zakon), je le tedaj uporabljati dvojni kolek (§ 2 predgovora k spremenjenemu tarifu zakona z dne 13. decembra 1862, št. 89 drž. zak.), ako prostor, katerega izpolni izpisek, prekorači zakoniti obseg 1750 kvadratnih centimetrov. Po zvršenih pozvedbah to ni pri dotični poli, nego popisani prostor je manjši od navedenega obsega, zato se dovoli povrnitev kolka pr. 50 kr., ki se je odveč porabil na posestni poli št. 43 kat. obč. P. dne 16. marcija 1891 ter se nalaga c. kr. davčnemu uradu v Sm., da povrne znesek 50 kr. v podobi kolka in to povrnitev zabeleži na navedeni posestni poli«. —
__ F. K.
b) Dokler ni sodniške razsodbe, ki izreče neveljavnost kakega pravnega opravila, tako dolgo je za dolžnost plačevanja pristojbine brez pomena,  ima li listina za „vtoževanje" potrebno obliko ali ne.
(Odločba upravnega sodišča z dne 12. jamivarija 1892, št. 126).
Ra zlogi.
Zakonitost ministerske odločbe izpodbija se s tem, da gre tu le za pravno opravilo, ki je po zakonu z dne 25. julija 1871, št. 76 drž. zak. le veljavno v obliki notarskega akta, da se takšen akt v letem slučaji ni sestavil, da torej to opravilo, ker neveljavno, ne more podvrženo biti pristojbinski dolžnosti.
Listina, sestavljena povodom ženitve zakonskih A in B in podpisana od obestranskih očetov ter poročencev, obsega ženitno pogodbo, a tudi daritne pogodbe brez dejanske izročitve. Po smislu zakona z dne 25. julija 1871, drž. zak., št. 76. je veljavnost takih pogodeb zavisna od oblike notarskega akta. Ugovor, katerega iz le-tega zakona zajema pritožba, pa ne more povzročiti, da se ne zahteva pristojbina po tar. st. 42. in 91. zakona z dne 13. decembra 1862, št. 89 drž. zak., ker je za to po smislu §-a i. A, št. 3
286 Razne vesti.
prist. zak. brez pomena, ima li listina materijalnih in formalnih, v utoževanje potrebnih pogojev ali ne, in to toliko časa, da ne izreče sodišče pravnega opravila neveljavnim.
Davčna uprava ne more biti zavezana, da bi pretehtala, je 11 eksistentna neveljavnost ali ne, nego dolžnost stranke je, dokazati s pravomočno sodno odločbo, da je bilo dotično opravilo od začetka ničevo.
Zaradi vsega tega upravno sodišče ni moglo v izpodbijani od ločbi videti nič zakonu protivnega.
Opomnja. Ta odločba se mi vidi nepravilna. § i. A, št. 3 prist. zak. določuje, da je pristojbini podvržena tista listina, ki se je sestavila ob opravilih, v št. i in 2 tega §-a omenjenih, da služi proti izdavatelju ali pooblastitelju v dokaz: »Die Urkunde -mag mit den zur Beweiskraft erforderlichen Formlichkeiten versehen sein oder nicht.i To bode n. pr. veljalo, če zadolžnice nista podpisali dve priči (glej Budwinski št. 6279). Opravilo samo je torej lahko veljavno, in se lahko dokaže po drugih dokazilih n. pr. glavni prisegi, — a le v dokaz sestavljena listina ima napake, ker ne obsega vsega, česar zahteva zakon od nje. Zgoraj omenjeni zakon z leta 1871. pa pravi, da je ve Ij a v n o s t tam naštetih pravnih opravil zavisna od sestave notarskega akta. Predno torej ni notarskega akta, ni stopilo dotično opravilo v življenje. Ono ni na svetu in ne more biti podvrženo pristojbinski dolžnosti, ker piše § i lit. A loco cit., da je le tisto pravno opravilo pristojbini podvrženo; »durch welches nach den biirgerlichen Ge-setzen Rechte begriindet etc. werden«, v to pa uprav notarskega spisa manka. Zahtevati pa razsodbe, izrekajoče ničevnost dotičnega opravila, katerega tudi brez razsodbe uže po zakonu ni smeti šteti med bitja, to je, rahlo rečeno, nepravilno.
I)r. Supan.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. septembra 1892.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Za letošnji društveni izlet, ki bode dne 18. t. m. v Laški trg, oglasilo se je dosedaj 55 udeležencev. V Celji je poseben odbor (odvetniki gg. dr. Babnik, dr. Hrašovec in dr. Vrečko), kateri blagovoljno pripravlja potrebno in razpošilja vabila