I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na léto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 29. oktobra 1897. AdblidKáHláiAdKáKá^ fr » ifc : « Politiški oddelek. « Ad absurdum. Desnica je že opetovano pozivljala ministerskega predsednika î nai naredi konec škandalom v državnem zboru in naj s pomočjo posebne cesarske naredbe oktroira nov državnozborski opravilnik. Desnica meni, da vlada to lahko stori, dočim pravi Badeni, da naj desnica sama državnem zboru je zavladal popoln kaos. Nemški poslanci razgrajajo in divjajo in vsled tega je zaustavljeno vse parlamentarno delovanje. Davkoplačevalec, kateri s tako težavo plačuje davke in davščine, se pač začudi, ko izve, kako draga je ta komedija, katera se zdaj že toliko časa igra v državnem zboru. Lepo okroglo svoto sedemtisoč goldinarjev velja državni zbor na dan, zapra-vilo se je torej že nad milijon gold, odkar so nemški poslanci začeli obstrukcijo, ne da bi bil državni zbor v tem količkaj storil. Minolo zasedanje je vlada meseca junija zaključila, ker so Nemci s svojim, obstrukcija imenovanim prostaškim rogoviljenjem onemogočili vsako delovanje, vlada sejena- dejala j da se čez poletje poleže umetno narejena razbur M jenost radi jezikovnih naredb, da na jesen najde poslanski zbornici novo konstelacijo in tudi novo parlamentarno večino, s katero jej bodo lahko dognati obnovitev pogodbe z Ogersko in kar je druzih važnih nalog, katere ima izpolniti. Ta nadeja se~ ni izpolnila. Ko se je pred dobrim izvrši tako premembo, kakršna se jej zdi potrebna » kar pa radi obstrukcije nije mogoče, saj bi pri redhem raz pravljanju in sklepanju o premembi opravilnika lahko opozicija zavlekla obravnave za mnogo mesecev. Vlada gleda dogodbe v parlamentu s čudovito ravno-dušnostjo, prav, kakor da je nič ne brigajo. Poteguje se jej večina votirala provizorno podalj- samo za to da šanje nagodbe z Ogerko, ker brez tega ne more izhajati ali vsaj jako težko, za vse drugo pa se kar nič ne meni. Mirno opazuje divje rogoviljenje nemških strank, mirno gleda apatično ravnanje desnice, s katero se glede oglašenih postulatov še sedaj neče' dogovarjati, čeprav ve, da jej sicer stranke desnice ne bodo votirale nagodbenega * - prozizorija. Kaj namerava vlada na ta način doseči? To je vprašanje, na katero pač še ne ve nihče odgovoriti pozitivno. Toda očitno je, da mora imeti grof Badeni jasen načrt za svoje bodoče ravnanje, saj sicer v interesu države nikakor ne mogel gledati ravnodušno razmere v parlamentu. Badenijevih namerah se razširjajo najrazličnejše mesecem otvorilo novo zasedanje, začel se je iz nova dirindaj nenške obstrukcije. Desnica se ni udala Bade- kombinacije, ali najverjetnejša je, da je ministerski pred- nijevemu pritisku in ni hotela medse vzprejeti nemških sednik přišel do prepričanja, da se z opozicijo sploh ne veleposestnikov, Nemci pa se tudi niso dali ugnati niti da doseči porazumljenje. Zategadelj pa hoče, naj divjajo s prijaznimi besedami, niti z grožnjami, ampak razgrajajo nemške stranke i nadálje, da prodere v najširše kroge veselo naprej, čedalje viharnejše, hoteč na ta način raz- prebivalstva mnenje, da z nemškimi opozicijonalnimi gnati desnico in strmoglaviti ministerstvo. strankami sploh ni za izhajati, da so one nasprotnice čijo Nemci upajo, da dosežejo svoj namen, ako prepre- vsakega rednega in resnega delà. Badeni hoče obstrukcijo vzprejetje provizorne nagodbe z Ogersko in provi- izpeljati ad absurdum, in ko to doseže, razpusti parlament zornega proračuna. Njih mnenje je, da mora Badenijevo ministerstvo odstopiti, ako se izkaže, da ni zamoglo niti in razpiše nove volitve. Mogoča je še druga eventuvalnost. Po nekaterih najvažnejših nalog rešiti, niti tacih, od katerih je odvisno listih se govori, da misli Badeni j če pride obstrukcija pravilno upravljanje države, deloma celo državnopravni ad absurdum, s pomočjo cesarske naredbe razveljaviti položaj. sedanji državnozborski volilni red in oktroirati nov, a 426 najverjetnejša je kombinacija, da hoče Badeni ves parla-mentarizem speljati ad absurdum in po votiranju nagod-benega provizorija upeljati absolutize m. Stvar se odloči v petek, kateri dan se vrne cesar iz Budimpešte na Dunaj, Na vsak način pa igra grof Badeni nevarno igro in kdo ve, če naposled njegovi na-klepi ne speljejo ad absurdum — njegovega sistema. Politični pregled. Državni zbor. — Na zadnjih sej ah je v zbornici vladal najlepši mir. Na razpravi je bil predlog, naj se ministerstvo obtoži radi dogodbe v Hebu. Govorilo se je o tem in onem, a govornikov ni motil nihče, nihče ni razbijal, nihče razgrajal. Predsedništvo je bilo izposlovalo, da se je sklenil kompromis mej večino in opozicijo. Ta kompromis je veljal do srede; v sredo, ko je přišel na razpravo tretji predlog, naj se ministerstvo obtoži, se je zopet začel obstrukcijonistični dirindaj, predsednik dr. Kathrein pa je bil dan poprej odstopil. Budgetni odsek se je minulo soboto jel posvetovati o vladni predlogi glede dovolitve državne podpore vsled nim po-nesrečenim krajem, ter se pe^al s poročilom budgetnega pododseka katero je předložil in pojasnil poročevalec posl. Janda. — Ker nam sklepi pododseka znani, je le na kratko omeniti debate v prvi odsekovi seji. Posl. vitez Abrahamowicz se pritožuje, da je Galiciji v primeri s škodo odmerjena premajhna svota, torej naj se podpora še bolj zviša, posl. Pacak je za sedaj zadovoljen s ' predlagano svoto, zahteva pa, da se dovolijo vsem krajem, ki so trpěli vsled zadnje povodnji, brezobrestna posolila. Schle-singer opisuje škodo v Nižji Avstriji, Kaiser zahteva brez-obrestnega posojila za Šlezijo in naznani v tem oziru poseben predlog, mej tem ko posl. Lupul pogreša večje podpore za bukevinske kraje. Oglasil se je tudi član Daszynski ter izjavil, da so predlagane podpore premajhne in bi se s socijalno-po-litičnega stališča bolje imenovale miloščine. Za njim opisuje še posl. Baumgartner škodo v Gorenji Avstriji, koder je izmej 500 občin do 300 oškodovanih, Finančni minister je zago- varjal . vladno predlogo popolno v istem smislu, kot v pododseku, da je namreč namen te akcije, pomagati le onim ponesrečencem, ki si sami prav nič ne morejo pomagati. Nato so govorili še dr. Fornier, Mauthner in Le-wicki, ki so vsi zahtevali, da se z/iša nameravana podpora, ter opisovali škodo vsak v svojem okraju. — Kranjski zastopnik dr. Krek je v daljšem govoru opisaval veliko bedo v dolenjskih okrajih Kočevje, Črnomelj, Krško in Litija in konečno predlagal v pododseku soglasno vsprejeto in nam že znano resolucijo, v kateri zahteva, naj nakloni vladi kako pomož vsaj delavcem v državnih podjetjih. Na željo posl. dr. Gre-gorčiča opisuje govornik tudi bedo v Primorju in predlaga resolucijo, v kateri se vlada pozivlja, naj spopolni svoje po-izvedbe o škodah v Istri, Trstu in Gorici ter naj priskoči na pomoč bednim prebivalcem ne samo s podporo za živila in semena, marveč dovoli tudi zadostno podporo za občekoristna javna poslopja, urejevanje hudournikov in rek, ki naj se izvede brez odloga, in konečno kar najpreje zagotovi gradijjo ozkotirne lokalne železnice Trst-Poreč-Kanfanar. K sklepu sta še govorila vladni zastopnik dr. Roža in posl. Rutowski, poročevalec Janda pa je v sklepnem govoru o vrgel nekaj trditev glede poročila samega ter predlagal, da se preide v nadrobno razpravo. Ker pa odsek ni bil več sklepcen, se je morala seja ob */a4 uri zaključiti tn se je nadaljevala dopoludne ob 11 uri. Posl grof Alfred Coronini se je izjavil dopisniku „Budap. Tagblatta", da se slovanska kršč. narodna zveza glede provizorija še ni končno domenila, kakšno stališče hoče zavzeti ter dejal: „Kdor meni, ďa bo naša stranka vladi sledila čez drn in strn ter jednostavno votirala. vse vladne predloge, se zelo moti. Naše stališče nasproti vîadi in večini še ni pojašnjeno in pred vsem mora vlada izpo4niti naše opravi -čene zahteve, predno se sploh mare govoriti & podpori nagod-benega provizorija z naše strani. Sedaj je to vprašanje še do cela neřešeno. Naše zahteve, pravi grof Coronini nadalje, so kulturne in materijalne narave, in naša stranka delà z vso silo na to, da za vselej preneha dosedaj navadno protežiranje Italijanov v Primorju in se končno izpolnijo opravičene zahteve tam živecih in veliko večino tvorečih Slovanov. Nadejamo se, da vlada ne bo gluha napram tem željam, kajti le od iz-izpolnitve teh želja je odvisno, kako stalièôe bodemo zavzemali v prihodnjem vročem strankarskem boju IJpaino in pričaku-jemo, da vstreže vlada našim opravičenim zahtevam. Res je, da vprašanje glede nagodbenega provizorija ni v najboijšem stadiju, toda to je stvar vlade, ki naj dobro presodi posledice, katere bi morale nastopiti, ako se provizorij ne reši pravočasno. Ker pa menim, da je grof Badeni popolnoma na jasnem glede državnopravnih, političnih in gospodarskih posledic, tedaj tudi upam, da se bo končno našla pot iz sedanjega resnega in zelo težavnega stališčau. Parlamentarni položaj se v zadnjih dveh dneh ni prav nič zboljšal, marveč obratno še več ali manj po3labšal. Najvažaejša novica poslednjega časa obstoji v tem, da baron Dipauli ni mogel dobiti zagotovila, da pride njegov predlog pravočasno v razpravo. 0 vspehu pogajanj mej desnico in le-vico. ki so se razbila, objavlja „Vaterland14 nastopi komunike: Poslanec baron Dipauli se je po posredovanju U3tavovernega veleposestva jel pogajati z obstrukcijskimi strankami, da bi omogočil razpravo o svojem predlogu neposredno po predlogih o ministerski zatožaici. Po njegovem prizadevanju so se pri -čela pogajanja, ki so merila na to, naj bi 3e ob jednem raz-pravljalo o ostalih jezikovnih predlogih. Ker so pa nekatere stranke večine, posebno pa katoliška ljudska stranka, zahte-vale, da zavisi od rešitve tega vprašanja rešitev nagodbenega provizorija, niso imela pogajanja nikakega vspeha. — S tem se je toraj izjalovil. posledaji poskus za sporazumljenje mej desnico in levico in toraj v tem ozira ni nade na nikako zbolj-šanje. Glede razmerja mej vlado in desnico pa tudi še nimamo nikakih gotovostij. Liberalna glasila sicer bobaajo v svet, da je grof Badeni moral vsaj deloma ustreči zahtevam desnice, ker so se nenaioina prekinila pogdjaaja mej vlado in desnico, in da je sedaj bojda napočil trenutek, ko se poda desnica v boj za vlado in. njene zahteve. Ta vest pa sloai najbrže na golih kombinacijah, kajti kolikor je dosedaj znano, grof Baleni ni dal dosedaj se nikakega dolocnega odgovora. Tuli kriza najbrže přeje ne bo rešena, dokler ne pride cesar iz Budimpešte, kar se zgodi še le prihodnji petek, in so bile torej vesti, iz katerih smo posneli zadaje poročilo, neresnicne. Se le tedaj bo grof Badeni poročal o postulatih desnice in dobil potrebna navodila. Kako se kriza konča, je seveda danes ravno toliko gotovo, kakor pred začetkom zasedanja. ; Avstrijsko državno uradništvo, zlasti na Zgorenjem Štajerskem, Solnograškem in Nižje-avstrijskem, hoče prirediti na Dunaju velik shod zaupnih mož, na katerem bodo zasto-pana kolikor mogoče vsa uradniška društva V" raznih krajih so imeli državni uradniki že resna posvetovanja glede programa velikega dunajskega shoda. Nekatera društva so za to, da se izvoli na shodu zaupnikov deputacija, ki pojde v avdi-jenco k cesarju, damu razloži željo vseh avstrijskih drž. urad-nikov, naj se regulacija plač izvrši uemudoma. Razen tega hočejo poslati ministerstvu spomenico v istem smislu. Splošno vlada mej uradniki mnenje, da le skupno postopanje vseh uradniških društev kaj doseže. V Soinogradu so se uradniki pritoževali zlasti zoper triprocentno odtegnitev za penzijo. Parlament je pritrdil vladi tedaj le zato, ker je|ministerstvo obljubilo, da se itak ne bo dolgo odtegalo, ker se plače uravnajo 421 svoje poslanec Grillenberger je prav kmalu. Sedâî pa vlada ne pa vendar le. Nemški socijalistični mirnih torek nenadoma umri. Isti dan dopoludne je imel še v poslanski zbornici skoro dve uri trajajoc govor, v katerem je napadal vlado in svoje nasprotnike Proti koncu govora, ko je bil ravno najbolj razburjen, ga je zadela kap in prenesti obljube, odneha podražili svoje izdelke in s takimi in enakimi zlorabamí tlačili vse kmetsko ljudstvou. Cerkniškim črevljarjem in usnjarjem tudi ne gre dajati izključne pravice, tržití po všem Notranjskem in prepovedati semnje vsem ostalim rokodelcem teh vrst. Tak privilegij nasprotoval » na ravi sejmov, slehernemu pristopnih, nasprotoval bi bese- so ga morali v bolnišnico, kjer je v malo trenotkih umri. dilu zadružnih svobodščin in dobri kupčiji in bi. jako Grillenberger je bii po svojem pokliču ključar, 1. 1881 pa ga oškodoval cesarske mitnice". Iz teh razlogov naj se poje poslalo mesto Mrnberg v drž. zbor, kateremu je připadal trdijo Cirkničanjem gamo tigte pravice) katere dejangki strauka izgubila jednega najbolj nadarjenih svojih voditeljev, smo dovolj označili njegov značaj. Za varstvo Armencev. Velevlasti so že večkrat pozvale visoko porto, naj kaj do zadnjega. Ako povemo, da je ž njim nemska soc že imajo, druge zahteve pa naj se jim odbijejo. Tako se je tudi zgodilo. Ta cirkniška pravda je tipična slika teženj roko- ukrene za varstvo Armencev v delskih zadrug in obrtno političnega in narodno-gospodar-turskih pokrajinah in mestih. Napetost mej katoliškimi Ar- skega stališča naših gosposk in oblastnij v 18. veku. menei in mej Turki je vedno velika, in ' vsak hip morejo nastati nova klanja. Ker se pa porta za vse pozive velevlastij ni skoraj nič změnila, so se obrní le sedaj nekatere vlade do sultana z odločnim pozivom, naj izda takoj kake varstvene Slično pravdo nahajamo na Gorenjskem, v Loki. Loška zadruga črevljarjev in usnjarjev je imela tudi prosila potr- svoboščine iz 1. 1551.; 1756. pa naredbe za Armence, ker za vsak nov Čin mahomedanskega jenja svojih pravil i tožeč » da ji delajo kranjski črev barbarstva bo zahtevala Evropa resnega računa. Mnogo ta 1 j ar j i in usnjarji s svojimi novimi svoboščinami mnogo poziv ne bo pomagal, vsekakor pa ne ostane brez verske ko- risti. kvara, češ, da segajo v okrožje loške zadruge. Vročujoč General Weyler se napeti prve dni prihodnj ega me prošnjo loškemu oskrbniku » prosil mestni sodnik, da seca v Spanijo. Kaj ga tako dolgo zadržuje na otoku Kubi naj se okrožje loške zadruge razširi od jedne milje na DCUQ v kj|/ciujjv. utaj ^a tanu uujgu luui nuju juu viunu humi^ - — i kjer nima sedaj nobenega posla, ko je prevzel vodstvo guver- dve milji okrog Loke. To zahtevo je zagovarjal oskrbnik, nerjev namestnik, ni znano. Govori se, d a> verner na balearskih otokih, toda ta želja se mu težko spolni, kajti preveč je padel v nemilost pri sedanjem kabinetu, mu najraje obesil kako ka zen za mnogovrstne prestopke, katerih ga dolže izza njegovega paševanja na Kubi. Toda, ako rad postal gu- rekoč, da bi potem spadal ves teritorij loške grajščine pod loško zadrugo; ne upirali bi se kmetski črevljarji, se postavile ne kratile bi se nikomur pravice, pač pa meje vedno bolj v loško okrožje silečim kranjskim za ravno ga sedanja Sagastova vlada popolno prezre, bo še drugam. Temu tudi ni ugovarjal oskrbnik na G ori ča h lahko pridobil toliko drobiža, da mu skrb za življenje ne bo belila glave. vender lahko živel brez skrbi, kajti ako so le deloma resnična g pogojem, da se ne žalijo svoboščine črevljarjev in us- poročila raznih listov o njegovem poslovanju na Kubi, si je njarjev, podložnih goriški grajščini. Drugače pa so to zahtevo motrili deželni odborniki. Odločno so se ji uprli, češ, da se ne sme zatirati kmetskih rokodelcev, branéč jim zaslužek, s katerim plačujejo od-kupnino oziroma prikupnino. Večina kmetskih rokodelcev bi prišla na nič, ostali pa bi se med sabo dogo var jali za visoke Obrtnija. 1VV obrtni politiki 18. veka cene in ž njimi drli narod. Brez; kmetskih usnjarjev in črevljarjev ne morejo ostati vasi, kajti mestni rokodelci Spisal Jos. Apih. (l>alje.) Iz teh poročil grajščinskih gosposk so dež. odbor niki sklepali, da so v celem okrožju od Vrhnike do dovščine od pamtiveka naseljeni črevljarji in usnjarji, ki kmetom ne delali primernega obuvala, pač pa bi zah-tevali visoko ceno, dočim izdelujejo kmetski črevljarji zgolj obuvalo za kmetsko rabo in s tem nikakor ne de lajo konkurence loškim črevljarjem. Tudi tu so odborniki dosegli, da se je ugodilo Lo- ondi i kjer bivajo, izdelujejo kmetsko blago in doma tam čanom samo v toliko, da se jo prepovedalo .,šušmarjemM, bivati jedno miljo okrog Loke. Nič boljšega uspeha niso dnsegli črevljarji in usnjarji jih radi zatrli, ali pa jih priklopili k svoji zadrugi. novomeški. Tridesetorica jih je vložila prošnjo za potr- in po javnih sejmih brez ovire spečavajo. Tu in imajo celo pismene pravice do tega obrta. Cerkničanje pa ■ ■ Zatreti pa jih ne gre, „kajti to bi bilo proti občnemu ditev novih, a nekaj izpremenjenih pravil, želéč da se blagostanju, ker bi ne moglo ostati toliko krajev in vasij priklopijo njih zadrugi vsi kraji tri milje okrog Novega brez svojih (kmetskih) čre\ljarjev in usnjarjev, zavisni Mesta » celo Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško, Ra pa delà postali potem od milosti Cerkničanov tako gledé teče, Mokronog, Št. Rupert, Mirna, Trebnje, Žužemberg ? (respeetu der unanstândigen Arbeit), kakor gledé .Toplice » Raka ? št. Jarnej, Skocijan j Sv. Križ î Semič i previsokih cen". Če pa bi se morali oni rokodelci vpi- Ribnica in Kočevje. V vseh teh krajih naj se prisili jo sati v cirkniško zadrugo, bi to imelo posledico, da bi si črevljarji in usnjarji, da se vpišejo v novomeško zadrugo, marsikateri revni kmet in podložnik ne prislužil potrebne kajti tam so silno mnogi » Fuscher i Stohrer und Frotter j priskupščine in bi si toraj ne mogel opomoči, tisti pa, welche das Handwerk einer vom andern abgefuschet, " so se že prikupili i se pa med sabo změnili, da bi ki se pa niso přiučili pri izučenom mojstru, „muss aber 428 das Brod vor dem Maule wegschneiden". Na ta način morajo vsi „postěni" mojstri prijeti za beraško palico, kakor se je dvema mojstroma že pripetilo. Mnogo ško-dujejo kmetski črevljarji-šušmarji novomeškim rokodelcem s tem, da jim prekupujejo kože, katerih potem nedostaje domačinom, ki jih morajo drago plačevati. Isto tako prekupujejo na kmetih ježice kar na debelo in jih izvažajo celo preko deželnih mej, dočim si jih novomeški usnjarji komaj za drag denar morejo nabaviti. Ti kmetski šušmarji lahko cenó delajo, ker cenó živé in cenó vse nakupijo: surove kože, drva, apno, ježice in čreslo, dočim me8tni rokodelci zaradi previsokih deželnih naklad komaj izhajajo. Zato peša zadruga. Razen tega je zadrugo pred tremi leti osleparil (dolose ausgeíackelt) neki poštenjakovič za več nego 270 gld., češ, da pojde na Dunaj in bo ondi dognal, da se zadružne svoboščine znova potrdijo, pa jo je popihal z denarjem in všemi listinami in pogodbami vřed; zdaj pa ni več ni sluha ni duha po njem. Mestni sodnik in svetovalstvo sta zagovarjala zahtevo zadruge gledé razširjenja zadružnega okrožja. Prosila sta, da naj se prepove prekupovanje ježic po kmetih, dokler jih niso domači usnjarji dosti nakupili, in odloči naj se, da mora mesar surove teletine in goveje kože takoj samo usnjarjem prodajati, tako da bi jih ne smel niti mesar mesarju prodajati. Ker bi pa potem utegnili usnjarji mesarjem za kože ponujati slepo ceno, naj se pooblasti mestna gosposka, da določi primerno ceno. Ne vemo sicer, kako so se izjavile o teh zahtevah višje instancije, gotovo pa se niso nič kaj strinjale z zadrugo in mestnim starešinstvom, kajti v novih svo-bošČinah ni sledů, da bi bila cesarica ugodila željam novomeških črevljarjev in usnjarjev v navedenih točkah. Dolenjski črevljarji in usnarji torej niso prišli pod oblast novomeškim tekmecem, marveč so izposlovali dotični rokodelci v Kostanjevici, Ribnici, Žužemberku in na Krškem s pomočjo svojih gosposk in dež. odbornikov pri vladi odobrenje svojih starih svoboščin, katere so jim jamčile na jedni strani nezavisnost od Novomeš-čanov, na drugi strani pa jim obnovile pravico, da smejo zatreti šušmarstvo okrog navedenih krajev. Kostanjeviška črevljarsko-usnjarska zadruga je imela svoboščine iz 1. 1709., pa so ji tudi mnogo preglavice delali šušmarji v okolici (proti Krškemu, Škocijanu, Beli Oerkvi in Mokricam) ; zato so se tudi potegnili za svoje koristi, Stiški opat ni ugovarjal. Lastnik Šrajberskega Turna, grof Aleksander Inocenec Auersperg, pa je opo-zoril na prepir med kostanjeviškimi in krškimi rokodelci. Oni zahtevajo za-se vse kraje do Krškega, ti pa nasprotno hočejo imeti privilegij do Kostanjevice. Zahteval je torej, da naj se ne silijo njegovi grajščini podložni črevljarji, da bi se vpisali v zadrugo kostanjeviško, ako so se že vkupili v krško zadrugo ; v obče pa naj se k zadrugi prisilijo sam tišti podložniki, ki nimajo nič posesti in samo od rokodelstva živé, ne pa oni, ki so pravo za pravo kmetje in samo v drugi vrsti črevljarji, ker samo po zimi ali zgolj iz prijaznosti kdaj sosedu zakrpajo škornje. Deželni odborniki bi se ne bili protivili prošnji ko-stanjeviških črevljarjev in usnjarjev, „ako bi ti ne bili nameravali natvesti drugim rokodelcem nedopustnih de-narnih bremen in zatreti kmetske neobhodno potrebne črevljarje in U3njarje To pa bi prouzročilo mnogovrstnih neprilik, povod bi bil draginji in preobloženju kmetskega ljudstva, in potem se je bati, da bi se zmanjšala davščinau. Zato naj se potrdijo svoboščine samo z d)stavkom, da naj se varujejo doseianje pravice, in se niti ne delà kvar ljudstvu na kmetih, niti ne zmanjša „kontribu-cijonal". Nove svoboščine določujejo v istini, da ni trpeti šušmarjev notri do Krškega, do Škocijana, Bile Cerkve, Preseka in Mokric ; kdor se v teh krajih ne vpiše v kostanjeviško zadrugo, naj se po gosposki iztira — izvzeti so le črevljarji in usnjarji, ki tam že več let izvršujejo svoje rokodelstvo. (18. listop. 1757.) Koj potem so zahtevali krški črevljarji in usnjarji odobritev svojih svoboščin, in sicer z dostavkom, da se zatare šušmarstvo po vaséh. A odborniki so se temu uprli, češ, da kmetski črevljarji z izdelovanjem kmetskega blaga itak ne delajo konkurence meščanskim rokodelcem, in pa da tudi ne gre toliko rokodelcev z ženami in otroki po- £ gnati v beraštvo. Saj so itak reveži, komaj se živijo s svojim rokodelstvom, od katerega plačujejo kontribucijo. Ali se mar zavežejo krški zadrugarji, da bodo pokrili primanjkljaj pri kontribuciji ? — Ti so pa tudi hoteli razširiti svojo zadrugo do potoka Mirne in ji podvreči Rateče in Mokronog. To je tudi nedopustljivo, pravijo odborniki, dokler se ne določi prispevek rateških in mokronoških črevljarjev in usnjarjev, ki so stanovalci cesarskih trgov in so že vsled svojega rokodehtva ob-dačeni. Sploh pa naj imajo rokodelci slehernega mesta svojo posebno zadrugo; zato je tudi prav, da krški črevljarji in usnjarji niso zavisni od kostanjeviške zadruge. Jednako so odborniki pobijali zahtevo novomeških črevljarjev in usnjarjev, da se ondotni zadrugi priklopi zadruga kočevsko-žužemberško-topliška : Kam bi ti rokodelci prišli, ako bi morali hoditi 5 do 8 ur daleč v Novo Mesto, tja plačevati prispevke in zanemarjati svoja poljska delà? Obubožati bi morali vsi, in kdo bi plačevati potem njihove davščine! Zato je treba sebične nakane Novo-meščanov odločno zavrniti in jim prepustiti samo dose-danje meje. Odborniki so bili tu v soglasju z nadzornikom Auerspergovih posestev, ki se je potegnil za nemške Kočevce, za trg Žužemkerk in „tabor" Toplice; tem krajem, bivšim trdnjavam zoper Turke, so podělili knězi zadružne listine, da bi jih odškodili za žrtve na blagu in krvi. Od Novomeščanov so bili vedno nezavisni, ti pa „bi zdaj radi obogateli s potom onih revežov", saj se že bahajo, da jim bodo morali plačati do 30 gld. prikupnine in po 2 gld. letnega prispevka, ir da bodo morali prihajati v Novnmesto v kvatrih in o sv. Resnjem Telesu. ' 429 Vlada je potrdila samostalno zadrugo žužemberško, obsezajočo eudi Kočevje in Toplice, 1 1760. jb .. (Dalje sledi.) delà. 8. Delodajalec mora svoje posle vzgajati in jih po možno izobraževati ter se jim izkazovati kot dobrohoten prijatelj ; 9. Duhovniki in učitelji naj skrbijo za povzdigo omi ke, v kateri namen naj se tudi ustanové ljudske ^A/ti/fcífi/tiííi .^ífclfiAáBíft ííi/liííiífň řlvtiíílííl/ti íÝi & fts íti itíit". & fti&fti, i ni w t € = Kmetijstvo. AžtWV .......: i* fr Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo. (Dalje.) Ocrtali smo kar možno na kratko položaj kmetijskih delavcev Iz ga je razvidno, da so reforme nujno po trebne, mogoče so sevede deloma. Kmetijski delavci radi svoje nezadostne omike, radi tega, ker so raztreseni vsaksebi in pa radi svoje gospodarske odvisnosti od delodajalcev doslej niso bili v stanu, storiti kaj za izboljšanje svojega polcžaja. Reformatorični predlogi, kar jih je bilo doslej sproženih v izboljšanje položaja kmetijskih delavcev, se nanašajo največ na kmetijske delavce v tac'h krajih, koder delavci niso mali posestniki. za izboljšanje nravnosti in povzdigo omike knjižnice; 10. Delodajalci naj skrbe, za primerna stanovanja svojih delavcev; 11. Delavski čas naj se primerno skrajša, ker je to potrebno za materijelno, duševno iu nravno povzdigo kmetijskih dolavcev. To je tudi v interesu naroda in države in radi tega je potrebno, da se uvede normalni delavnik, toda kmetijskim razmeram in opravilom potrebno; 12. Otroke kar možno malo rabiti za kmetijska opravila, sosebno ne, ako bi morali radi opravil zamuditi šolo; 13. Akordna plača pospešuje marljivost delavcev in zajamčuje delavcu z rastočo produkcijo primerno zvišajoče se dohodke. dočim mora stalna mezda biti odmerjena tako, da zadostuje za življenje delavske rodbine 14 Mezda bodi izplačana vsaj deloma v gotovini in deloma v naturalijah ? 15 Ustanove naj se konsumna društva > da si morejo delavci gotove potrebne reči, ka terih ne prideljujejo ? kupiti kar mogočo po ceni ? 16 Ustanove naj se na podlagi vzájemnosti ustanovljene zavarovalnice proti izgubi pri živini; 17. Gleda naj se, da kmetijskih delavcev mora hoditi roko v roki s prizadevanjem, sj Vsak delavec vsaj nekaj sveta pridobi in da postane Skrb izboljšati niih materijelni položaj i ker jedno ni možno posestnik. brez druzega. Tudi Slovenci bodemo morali uvaževati nagibe, ka Naj važne,ša in najizvrstnejša sredstva za povzdigo teri govore za to, da se izboljša položaj kmetijskih de omike in nravnosti so šole. Njih upliv je toliko večji, lavcev. Sicer se nam ni brigati za naše veleposestvo ali čim bolj je otrokom obisk olajšan, čim bolj se pazi na tudi manjši in mali posestniki so vezani na delavce in reden šolski obisk in čim manj se otroci v šolskih letih na posle, katerih zdaj vse več primankuje največ zate izkoriščajo za kmetijska opravila. Koder delajo ženske gadelj, ker je materijelno stanje kmetijskega delavca in to je skoro povsod tam so velike važnosti tudi ali posla tako slabo, da tako nobenega druzega deldvc* ne. otroški vrtci. Jako koristne so tudi nadaljevalne šole za odraslo mladino, povrh pa je skrbeti za ljudske knjižnice in če možno tudi za podučna predavanja. materijelnem oziru naj se skrbi za delavca pose mu odkáže zdravo, prostorno glavitno na ta način da stanovanje, de se mu z ustanovitvijo konsumnih društev omogočajo nakupovanje potrebnih rečij kar najceneje mo- goče i da se delo akordira in da se uvede zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode in za invaliditet. Kako si kmetijski delodajalci mislijo, da bi bilo kmetijskim delavcem pomagati, kažejo sklepi 1. 1872. vršivšega se posvetovanja pruâkih kmetijskih delodajalcev. Naj podamo kratko vsebino teh sklepov. Shod delodajalcev se otrok vrt ce ? izrekel tako-ie: 1. Dasi so matere najboljšo vzgojiteljice kaže vender kjer je mogoče ustanoviti svojih otroške î Ustanoviti je nove ljudske šole povsod » kjer je za to dovolj otrok.; nove nadaljevalne šole Za odrasle otroke naj se usta- Delodajalec dajaj kot oče in na ta soprog svojim delavcem dober izgled in jih navajaj na način na uravncst in na rodbinsko življenje ; 5. Nedeljsko delo naj se povsod odpravi; 6. Delavcem je dajati priliko. da eventuvalno, če se posestniki, v delavnikih opra- vijo svoja kmetijska in domača delà Skrketi je * da (Dalje sledi.) i* fis Poučni in zabavni del. • o ................................................................................................ Sreča. (Čarobna pripovedka. Češki spisal Julij Zeyer.) ,,Oh« (Konec.) rekel je oče, „zakaj sem moral doživeti na dvoji ljudje oni, ki še svojem otroku, da prav dam progovoru, da so dobri na svetu, namreč mrtvi in niso rojeni. 0, da bil eden izmej prvih ali drugih ! u Molčal sem dalje. „Moreš tajiti ;u » rekel je mandarin, „da si padel v mrežo nesramne kurtizane?" Tu sem zrastel. „Govorite sè spoštovanjem o onej, katero ljubim in katera je moja žena," rekel sem. „Vedi, mandarin Panju, da sramotiš lastno sorodnico." „Ali noriš ? Govoriš li v vročici?" vprašal je Panju. „Govorim trezno in resnico. Mingea je ona, katero sem ugledal prvič na tvojej strani, ko je uživala gosto- žene kmetijskih delavcev morejo opravljati svoja domača ljubnost v tvojej hiši." 430 » Ti si izgubil pamet", odvrnil je mandarin. Nikdar Sè spoznanjem te resnice «gubi se v nič, a pokoj tvoje nisem slišal tega imena in nikdar nisem gostil kakoršne duše zgine z njim! u si koli bodi sorodnice v svojej hiši." „Nedostojno tajiti resnico", rekebsem. „Ali ni Mingea tako plemenita, da bi bila lahko biser tvojega roda ? Ali ni bila takrat s teboj, tišti dan, ko si spoznal mene, ko si kupil pahljačo zánjo? Ali ni poslušala v gazovem šotoru na cvetočem otoku v tvojem vrtu mojih pesmi, takrat ko sem prvič pel pri tebi". „Nikoli nisem slišal pripovedovati toliko nesmisla in laži s tako drznim čelom!4* Povrnili smo se domov. Oče in mandarin tolažila sta me po možnosti, bil sem trd ko skala. Panju pregledat je darove v skrinjici, katero sem dobil v spomin na prvo noč v vrtu cvetočih breskev, in je vzkliknil začuđeno: „Glej, tu so vrezane besede; ali znaš brati to staro pi8avo?" Pristopil sem in bral, česar do sedaj še nisem bil zapazil: „Ta lišp polagam na grob nesrečne Mingee, na » Glej J kak lišp !" vzkliknil je tu oče. Našel je mej govorjenjem darila Mingee v skrivališči in jih prinesel na svetio. » Od kod imaš te redke starine, te dragocene ro kopise davnih veko v ?" čudil se je mandarin in gledal resno náme. Te reči bile so zakopane v zemlji ljeval je, „to kažejo očitni sledovi. katero sem bil pozabil v življenji..." Podpisa užé ni bilo možno razločiti. Bil je najbrže cesarjev . . . Kaj se je z menoj dalje godilo, ne vem; toda to vem, da dolgo nisem preživel svoje zmote, da sem po-ginil od žalosti, ker sem obupno iskal po širnem svetu nje, a nikjer več našel! Je nada mogoče, da si Tako je končal Umbriani. Ogenj pred nama je postal cerkven tat, izgrebši jih iz skrivališča kakega sta-rega svetišča? Ta zločin bil bi hujši kakor tvoja prva nepremišljenost." Udaril sem v jok, zdelo se mi je, da me muči. pogorel, ostalo ni drugega, ko kup žarečega oglja. Zunaj se je uže svitalo. Molčala sva oba. Verjel sem Umbria-niju vsako besedo, tako kakor je verjel on samemu sebi. polumraku, ko je vse imelo negotove obrise, „0 Mingea," zaklical sem i » o poslušaj i draga, m tem ko se je vse videlo tako tuje, zdelo se kako onega ponižujejo, kogar ljubi tvoja čista duša!" „Solze tvoje zde se mi resnične", rekel je na to : kesel mandarin mirno. „Morebiti sem ti storil krivico to, kar je bilo najbolj nemogoče, ravno najbolj mogoče in resnici podobno . . . Vzšlo je solnce, Tatar ji so vstali, razgo var jali se z Umbrijani j em in vse imelo zopet vsakdanji svoj obraz na sebi. se odkritosrčno. Pelji naju k onej devojki. Če je taka, Podala sva se na pot. Dolgo nisva pregovorila, oba sva bila kakor o njej bledeš, protivil tvojej svatbi. zakaj se skriva? Nihče bi se ne Zavriskal sem in blagoslovi! mandarina za srečni obrat. Sedli smo na konje in jezdili k Mingei. Prišli smo na stezo, zagledali holmec in naposled zibajoče se še v vezéh čara, ki se je izgubljal le počasi kakor umirajoč akord. Ko sem se streznil popolnoma, rekel sem svojemu sopotniku : „Povějte mi, Umbrijani, kako morete družiti ljubezen do drugih žen s takimi spomini, naj so užé fantazija ali resnica. u breskve. Toda kedo bi popisal neizmerno moje strmen je i » Ljubil nisem nikdar več", odgovoril je, „niti v ko nisem našel niti nasada, niti hišice vrtu cvetočih breskev"! niti » sreče v prejšnjej eksistenci niti v pričujočej. a „In te španske markize? te nubske princezinje Pusto, prazno bilo je okoli in okoli nekoliko sirske plesalke itd.? a prastarih breskev stalo je tam in v njihovej senci ležal na „Živite v občnej zmoti. Obsojate kot lahkomišljenost pol zakopan grob, Dolgo nisem veroval svojim tako imenovano nestalnost, a ta vendar ni nič drugega očem, bil sem z glavo ob deblo, da mi je tekla kri od kot novo in novo iskanje ideala jedine žene. Po vsakej čela, mislil sem, probuditi iz njih. Toda bila je ravno narobe: iz sanj nikdar najdeno da imam grozno sanje in sem se hotel zmoti začenja se nova mučna žeja, najti jo, ono jedino, i ono večno blizo » a nikdar prisotno ! razkošja in ljubezni probudil sem se k bolestni i obupni Tako se da taka ljubezen razlagati vsaj pri nekterih. resničnosti. Pádel sem v omotico na izkopano jamo. Ko Jaz sem jeden izmej teh nekterih. Iskal sem Mingee dolgo sem se povrnil v žalostno življenje, rekel je mandarin: v vsakej ženi. Sedaj živim s to Ano Vasilevno, ker mi žene sploh živeti ni mogoče. Pri njej našel sem Poznam to mesto, vem i kedo razpadel v prah pod to brez gomilo. Pred tri sto leti umrla je čudokrasna devojka od nekakov mir. Zakaj ? Zaradi tega, da mi nikdar ne more žalosti v palači carja, ker se nikdar ni ugasila žeja njene pasti v glavo, primerjati jo z Mingeo. Pri njej zmote strasti. Ko umirala, prosila i da jej krog groba ni mogoča, ker nikdar ni bilo iluzije. Ana me ljubi kakor nasadili breskova drevesa, simbole ljubezni in pomladi, me ljubi moj pes in v tem je nekaj prikupljivega. Sođite hotela dežile i da zvezde njihovih cvetov leto za letom kakor hočete Ana je posledni član verige. Začel sem na njeno jamo. Zgodilo se je, kakor je želela z nadzemeljsko in himero končam z živaljo. Ne mislite, da , da Bog včasi psa bolj in ljudstvo je iz sačutja venčalo drago rušo, pod katero s to besedo zasramujen Ano i je mir in mir je sreća", govorili so in zaradi tega imenovali so to mesto „Sreča v vrtu Vem je našla mir grobu ljubi kakor mnogega člověka/ Nisem odgovoril na to i a cvetočih breskev • • čez kratko rekel sem nesrečai mladenič, ljubil si duh! Umbrijaniju: „Zdi se mi, da sem bral v nekem starem 431 potopisu legendo, ki je imela mnogo podobnosti z va?;m Nasa Zelezniška obcina je majhna i pripovedanjem. u dus, a vendar je gosp. Dolet* ec že šteff fi j en Nasmehnil se je. „ Ali hoćete s tem reči, Izmed njih so žal! tiije umrli, namrečr č. malo nad tisoS osmi odlikovanec. Dr. Jernej Le- da sem vas mestifikoval? vičnik, dekan v Smohoru na Kflroškeflaf, ki je bil odlikovan z vitežkim križem cesar Franc Jožefovega reda ; Karol Takih legend je . mnogo. Slišal sem sam v Kini, kjer sem Demšar, nadučitelj in župan v Senožečah, ki je bil dekoriran lani iskal groba Mingee a ne našel, nekega improvisatorja z zlatnim križcem za zasluge, in nadzdra>vnik usmiljeni brat v Honkongu, ki je nekaj podobnega predaval na javnem P. Eduard Benedicič se je na Spanskim okol 1S76. trgu Mogoče celó da to lastna historija. Literati in » krasni duhovi" so se porogljivo smijali. Ljudstvo pa zaslužil srebrni zasluž ai križić „de la Cavidaé". Peteri drugi odlikovanci pa se živijo, in ti so : visokorodni gosp. Anton Globocnik, pi. Sorodelski, vitez Franc Jožefovega reda poslušalo gineno. Zakaj ? Zato ker ima globokejši nazor sedaj z zlatnim križicom s krono za zasluge odlikovani go3p. o življenji in smrti, o ljubezni in prirodi, kakor so poprek Frana Dolenc; učitelj g Jos. Levičaik, odlikovan, s srebrnim pri tako zvanih omikancih nabaja. Vidi i da se drevo križcem s krono za zasluge ; gosp posestnik Frane Košmelj, s katerega listje pada, drevo, ki umrje, na pomlad s cvetjem pokrije, zopet ljubi. Ljubezen mu je torej silnejša kakor smrt." si je s svojo hrabrostjo kot narednik in ôaâtnika namestnik v Bosni 1878 priboril veliko srebrno svitinjo; in Andrej Verhunec (sedaj magazinér pri blagorodnem gosp. Jan. Glo- » Umbrijani," vzkliknil sem » tudi laz verujem bočnik-u), ki si je v sloveči morski bitki pri Visu I. 1866. zaslužil malo srebrno medalijo. To, menimo, je kaj izvanrednega, temu koprnečemu vzdihu cvetočih prastarih breskev, ki je bil kakor duša našega denašnjega pripovedovanja. O ko bi našel le jednega čitatelja, potem ko to napišem ki bi čital tako, kakor sem jaz poslušal vas! Toda to ni skromna želja. S čem, nadomestim mu godbo vašega to je čast, z kakoršno se malokatera tudi še velika obcina i glasu » čar italijanskega jezika in mogočnost scenerije, ki me je ob jednem z vašo besedo vznesla v bajne loge poezije?" . » Umbrijani se je nasmehnil. n No" i rekel je, » da ponašati ne more. Pa tudi po drugi strani še Zelezniki ponašati zamorejo, da so imeli in deloma še imajo odlične rojake, na katere smejo biti ponosni. Proti koncu preteklega stoletja sta bila izmed njih pjvzdignjana v plemeniti stan* Anton Pfleger vitez Werthenavski (v. Werthenau), in Gašpar Levicnik, vitez Glomberški (v. Glomberg.) Žal, da ste te plemeniti rodbini že izumrli Anton Rfleger je sedanja h. št. 74; LeviČnikova rojstna kiša ni znana. Zadnji odlikovanec te vrste visokorodni gosp, Anton Globocnik plem. bil rojen v Zg. Železnikih, Sorodolski, je dosegel to visoko dostojanstvo v se zadnja vas je zabavalo. Porabite drugo noč." to i če hočete j za tisoč in leta On živi zdaj na Dunaji. Njegova rojstna hiša je v Spod. Železnikih štev. 105 Anton Globočnik-a strokovni spisi so dobro znani v uradnih krogih ; njegovi lastno sastavljeni življenjospis pa bi vtegnil vgledati luč javnosti Se le po njegovi Klatila sva se še nekaj časa po Krimu. Potem sva smrti, To naj vendar še dolgo nikar ne bodi ! se povrnila zopet v vsakdanje življenje, kjer me je ča-kala trpkost in žalost. Odšel sem v Čehe ter zgubil Um-brijanija z oči. Ne vem. kod se klati, morda se snideva v C Obrtna nadaljevalna šola v Ljubljani, katera združena z višjo realko, je pod policijskim nadzorstvom in to vsled prošnje vodstva samega. Nemški profosorji ne mo- zopet enkrat na kakej gozdnej poti, ali v gorah, ali na rejo mej dijaki vzdrževati reda, največ ker se ž njimi ne mo-stepi. Spomin nanj je záme nerazločljiv z lunino nočjo, rejo porazumeti in radi tega so poklicali na pomoc policijo gledajočo v kiklopovo jamo, in z belo prikaznijo Mingee i Zdaj imajo mej poukom vedno policaja pri roki. ěe v grobu od ljubezni koprneče! Mingea ! ubogi Narodni dom v Ljubljani Društvo ^Narodni ki prah. popki, cvetočih breskev?" se treseš še vedno i ko pokajo pomladanski dom v Ljubljani" imelo bode svoj redni letni občni zbor v ali si dosegel naposled mir, pravo „srečo v vrtu sredo dne novembra ob šestih zvecer v društvenih prostorih v Narodnem domu. Privatno učiteljišče. Ljubljanske Ursuiinke so prosile za svoje privatno žensko učitelijišce za pravico javnosti. Novice. Gospodinjska šola. Društvo za ustanovitev m Hg Osebne vesti. Dež. inžener Ivan Vladimir Hra sky je imenovan profesorjem hidrotehnike na češkem vseučilišči v Pragi. Sodnim i L olmačem v Ljubljani je imenovan prof. vzdrževanje gospodinjske šole v Ljubljani je imelo te dni svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen prvi odbor. Gospodinjska šola se otvori v kratkem in utegne postati velike koristi za malomeščanske in delavske rodbine. Anton Navratil. Nekdanji dež. poslanec Anton Navratil, zasebnik v Metliki, odločil in neustrašen rodoljub, Anton Laharnar Cesar je podeJil odličnemu sloven- umri je 21. t. m. v Tešanju v Bosni, kjer se je mudil pri skemu skladatelju dr. Benjaminu lp a v c u, zdravniku v Gradci, netjaku, okrajnem predstojniku Mirku Navratilu. Pokojnik zlati zaslužni križec s krono. Gimnazijski suplent v Ljub- dosegel 65 let. Umri je vsled srčne kapi. ljani, Fran Iles ič, je bil na graškem vseučilišči promoviran doktorjem filozofije. Živinozdravnikom v imenovan Jos. Zanoškar. Zdravnik v Zelezni Kaplji Pragi dr. Karol Wisinger je imenovan dež. okrož. zdravnikom v Planini. Ljubljanski telefon združil se je z interurbano telefonsko progo in se je otvoril promet na progah Ljubljana-Dunaj, Ljubljana-Gradec, in Ljubijana-Trst dne 25. oktobra. Vidmu na Laškem Pozor, slovenski kmetje. Majhne občine velika čast! Iz Železnikov se živeči agent Silvio Nardini razpošilja po vsem Kranjskem tis- nam piše : Zadnje „Novice" z dne 22. t. m, so med drugem kovine, v katerih obeta zlate gradove vsem tištim, ki se izse- naznanile, da je bil tukajšnji rojak, blagorodni gosp. Franc lijo v Brazilijo. Ta člověk je slepar, kateri vara ljudi, da jih svetovalec v Kranji, od presvitlega proda v sužnost. Gorje tištim, kateai se dajo zapeljati. Čaka Dolenc, trgovec in obč. Cesarja Franc Jožefa I. odlikovan zaslužnim križcem s krono. jih grozna beda in strašno trpljenje. — Slovenske dopisnice s sliko. V kratkem se iz-dado dopisnice, ki bodo imele na čelu glavo Frana Prešerna, sliko Prešemove rojstne hiše. Gospa Skrinjarieva v Trstu je izdala dopisnice s sliko I. Nabrgoja, Miramara, Kontovelja in cerkve sv. Justa. — Vsled strahu umrl je te dni petletni Jos. Bevčič iz Jasna. Neki fantiČ nahujskal je nanj velicega psa. Bevčič se je psa tako ustrašil, da se je zgrudil na tla in obležal mrtev. — Samomori. V Krškem se je na Avscevem kegljišču ustřelil sedlar Pongrac. V Kranjski gori se je 701etni Jože Urlah vrgel pod vlak, kateri mu je strl glavo. — V CeJji se je ustřelil domobranec Schlumpf. — Goriškim nadškofom je po zatrdilu tržaških listov že določen poreško puljski škof Flapp, naslednik Flappov pa postane neki prost Jordan. ' ; : — >Diretissima«, namreč najkrajša železniška proga mej Trstom in Benetkami je bila 17. t. m. slovesno otvorjena, Ta železnico okrajšuje omenjeno razdaljo za 67 km., a koristi ne bo imel nihče od nje, pač pa bo imela Gorica škodo. — Umor na ulici. Y Gorici je delavec Pavlin na ulici ustřelil mesarja Spangerota in potem pobegnil. — Surovost. Celjska dež. bolnica ima poseben voz, da vozi mrliče iz bolnišnice na pokopališče. Temu vozu se pripregajo navadni gnojni vozovi. — Poročil se je Trstu g. Kornelij Gorup, sin slovenskega mecena g. Jos. Gorupa, z gospč. Albertino de Volpi. Poroko je izvršil drž. poslanec Spinčič. — Jubilej hrvatskega narodnega jezika. Dne 20. oktobra je bilo petdeset let, odkai je hrvatski jezik postal uradni jezik na Hrvatskem. časopisje hrvatsko se je dostojno spominjalo tega dne in na primeren način pojasnjevalo pomen te petdesetletnice v kulturnem in v političnem oziru. — Na smrt obsojen. V Belovaru na Hrvatskem je bil obsojen na smrt 221etni kmet Martin Poljak. Poljak je imel ljubavne razmere z nekim dekletom Ružico Nebojšič, ki pa mu je postala nezvesta. Dne 18. julija t. 1. je našel Poljak svojo nezvesto ljubico v ljubimkovanju z njegovim tek-mecem Gjuro Jakopčičem. Ta prizor je toli razburil Poljaka, da je zgrabil kolec in je neusmiljeno pretepel svojo ljubico. Za to ga je ljubica tožila na okrajnem sodišču v Koprivnici. Poljak je prosil, da bi dekle umaknilo tožbo. A ker tega ni hotela, jej je pismeno grozil s smrtjo. To pismo je predložila sodišču in Poljak bi imel biti zaprt. Ko je toženec zvedel o tem, pričakal je dekleta z samokresom in jo ustřelil v glavo. Morilec je tudi přiznal zločin in sodišče ga je obsodilo na smrt. Treba je tega bilo. — Nesreča v rudniku. V Kutni gori na Češkem, kjer so državni srebrni rudniki, je udrla dne 9. voda v 300 metrov globok predor (šaht), ki je poplavljen 150 metrov visoko. V globocini se nahajajoči rudarji so se zamogli še rešiti; samo tri je zalila z grozno silo notri deroča voda. Mrlicev še niso dobili. — Milijonar morilec. Iz Genia v Svici se poroča dne 18. t. m., da so ondi zaprli ravnatelja bombaževe tovarne, ker je zavdal svoji ženi, da bi se oženil z svojo metreso Morilec je večkratni milijonar. — Operacija s pomočjo Rôntgenovih žarkov. Nedavno smo poročali, da je ustřelil nek hudodelec z imenom Ussai v Gorici, med iz cerkve se vračajoče usmiljene sestre in ranil sestro Anakleto v stegno. V goriški ženski bolnici so izvlekli iz stegna s pomočjo Rontgenovih žarkov in sestra ozdravi skoro. — Nekaj za smeh. V Milanu se je vršila nedavno sodna razprava proti dvema trgovcema, ki sta neki gospej mesto popra dala nekega prahu, v katerem je bilo namešanih mnogo škodljivih stvari. Na sodišče je bil povabljen izvedenec. Na predsednikovi mizi je bilo 17 kilogramov „popra". Ko so odprli zavitke, najbrže malce neprevidno, dvignil se je iz njih droben prah v zrak, ki se je hitro razprostrl po dvorani. Na-sledki tega niso izostali : predsednik, sodniki, državni pravdnik, pisar, zagovornik s poslušalci in zatožencema vred so začeli nepretrgoma kihati. S kihanjem zajedno se je glasil bučen smeh po dvorani in ker se je ta situvacija konečno zdela pre-neumna sodnikom, oziroma, ker je bil dokaz o vplivu popra prejasen, bila sta oba obtoženca řešena obtožbe in mej smehom in kihanjem se je razšlo občinstvo. — Deček — na verigi? Redarstveni oblasti je pri-javil nekdo, da vratar neke hiše na Acquedottu drži svojega 91etnega sina privezanega na verigi gori v podstrešju. Tjakaj odposlani organ se je uveril, da je res temu tako, ali oče dečkov se je opravičil s tem, da ga ni mogoče brzdati na drugi način in da gotovo pride kedaj na vešalo, ako oče ne uporabi vse svoje strogosti. — Otrok na -verigi, trda je sicer ta, ali kedor vidi vso pokvarjenost tržaške mladine, ta skoro ne more zameriti skrbnemu očetu. — Jud na biciklu. Ker mora Žid povsod imeti svoj dolgi nos in svój nasvedrani „bajces", ki mu visi preko uses, ne sme ga manjkati seveda na — biciklu., Interesantna, ner — divna prikazen mora biti že, videti poljskega Žida na biciklu. ko mu frčita „bajces" in dolgi „zašpehani" plaše, gnana „od vetra burne sape" po zraku. — V Olomucu pa niso zadovoljni s kolesarenjem Židov, za to je bila na zadnji dirki velika demonstracija proti židovskim kole9arjem. To je bilo najbrže smeha. — Poper izvrstna obrana V Cutuvoru, selu v Bul" gariji, so razbojniki po noči napadli nekega krčmarja. Ker ni imel pri rokah orožja, zgrabil: je v sili pest zmletega popra ter ga posul razbojniku v oči. Ta je jel kričati in jokati in njegovi tovariši, ne vedoči, kaj se je zgodilo, so ubežali. So-sedje pa so prihiteli na krik razbojnika in ga še dobro nakle-stili. Tako je řešila paprika krčmarja iz nevarnosti. — Najstareje ljubavno pismo. Neki arheolog je obe- lodanil pred nekaterimi dnevi, da se nahaja v londonsken* muzeju najstareje ljubavno pismo. To pismo je ženitbena po-nudba, katero stavi nek odličnjak neki egiptski princezi. To pismo je staro 3500 let in je urezano v opeko. — Koreanski car. Naslov je tako mikaven in tako — internacijonalno zanimiv, da bi se dal porabiti kakor naslov kaki moderni veseloigri. Koreanski car je danes samo-stojni cesar, to pa radi tega, ker sam ne ve, čegav „vasal naj bi bil, ali vasal ruskega cara, ali japonskega Mikada, Stvar je taka: do pred japonsko-kitaiske vojne je bil kitajski cesar jedini imperator nebeškega kraljestva, ki je imel pravico dopošiljati „sveti koledar" svojemu podkralju anamskemu, bir-namskemu in koreanskemu. To se je spremenilo pc nesrečni vojni z Japonsko in kralj koreanski delà svoj koledar sam za-se in je torej samostojni „Koreanski car" — kar se tiče koledarja. — Poživinjen sin. Josip. Hein iz Lamberga na Gorenjem Avstrijskem je 1. 1887. zažgal neko gostilno in ive drugi hiši. Za ta svoj čin je dobil 10 let ječe. Kazen je do* stal dna 25, septembra. Povrnil se je k svoji 761etni materi, ki ga je vsprejela, kakor jej je velevala materinska ljubezen, Da ne bi bila storila tega! Bog ve iz kakega vzroka jo je dne 16. t. m. zadušil poživinjeni sin. Del jej je vrv okolu vratu Minolo nedeljo so ga zaprli, Přiznal je groznim cinizmom, da je umoril svojo lastno mater, — Pariz, pomorsko pristanišče? Tehniški svet mesta Pariza se bavi že več let z vprašanjem, kako združiti 433 stolico francosko z morjem in napraviti ondi morsko pristanišče, Letos je zopet predložen načrt, po katerem bi se dala bilo treba izkopati na vresniciti ta misel. Po tem náčrtu levi obali reke Sejne kanal, dolg 185 kilom., in 35 metrov v naravni, a 45 metrov široko v zavojni širok črti. Loterijske srećke. V Linču dne 23. oktobra t. 1.: 42, 85, 17, 74, 27. V Trstu dne 23. oktobra t. 1.: 57, 50, 12, 47. Vseskupni stroški dinarjev. znašali po priliki 150 milijonov gol- V Pragi dne 27. oktobra t. 35, 24, 72, 88. 30. Nova pijača zoper mrzlico. Izvrsten pripomoček zoper mrzlico je Kathreinerjeva sladna kava, navadno imeno- vana Kneippova kava. To je spoznal gospod dr. med. Prager v Elberfeldu. Opazil je namreč večkrat pri mrzličnih boleznih, da mnogim boloikom, otrokom in odraslim osebam, ni ugajala navadna voda, pa tudi ne z malinovcem ali s citronovem sokom, èe so jo pili za žejo dalje časa. Nekoliko si jih je zaželelo požirek kave, ki jim pa seveda ni koristila zaradi hude vro-3ine; kajti zrnasta kava, kakor je znano razgreva in razburja. Dr. Prager pa si je pomagal s pijačo, ki je neškodljiva, ali po okusu zelo podobna zrnati kavi ; zapisal je namreč Kathreiner- Vedno mrzlič- jevo kavo katero je moral bolnik piti mrzlo, nim bolnikom ta pijača pogasila šejo, pa tudi dobro jim je del je njen užitek, ko so zadostili svoji želji po navadni kavi, jrepovedana v bolezni. Sladna kava vpliva toraj tudi na polutke bolnikove. Veseli ga, da se mu je izpojnila želja, in to pomaga, da hitreje ozdravi. Za bolnike, ki jih kuha huda vročina, je primešati mrzli ali hladni sladni kavi eno ali dve žličici citronovega soka. Tudi ta pijača je že izvrstno pomagala pri pljučnici, gripi (infljuenci), davici. vnetici bezgalk, vnetici in tiganju, mrzlici pri ranah in pri želodečni oteklini. Ker je Kathreinova sladna kava prav po ceni, si mora tudi najubož-nejši člověk pripraviti to pijačo zoper mrzlico, imovitejšim pa je tudi nadomestek za nezdravo zrnato kavo, ob enem pa se v bolezni lahko privadijo tako zelo ugodni sladni kavi, da jo potem pijo tudi zdravi čisto ali saj kot jako okusno primes z zrnato kavo. Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno delu je pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašel j se s tem zdravilom v naj kraj šem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval sporni n-j am tukaj samo ono: (5) (79 2) »Velecenjeni-gospodlekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega; izvrstno delojočega trpotčevega soka potřebuj em sem od jih z a moje znance. Jaz dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdravilni sok vsim p r s o b o 1 n i m. S poštovanjem. Rudolf A us i m. Na Dnnaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stek le- níci varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Gena steklenici s točnim opisom j e 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Tržne cene. V Ljubljani dne 13. okt. 1897. Pšenica gld. 12. kr. gld. kr., ječmen gid. 6 50 kr., oves gld. 6*50 kr ajda gld. 8*50 kr., proso gld. 7*50 kr., turšica gld. 6 20 kr., leča gld. 12 kr., grah gld. 12 kr., fižol gld. 10- kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) "Vissât a v i •> i i i priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani. Jedino prayi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih paratov pre A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti ob činstva vrednimi nic- pred ponareja pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih (60 oblastev (15) nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in želodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica-s srebrno kapico, v katero je vcis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an gelju varhu Vsak balzam, ki zgoraj stoječe ze- leno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce- nejo tem č vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočifr drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini 12 malih 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poátne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 dvojnih steklenic Manj kot 12 majhnih ali 6 razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. _ Pazi naj se vedno natančno na zgoraj šno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 434 odlikovana to varna (Maraschino raznih Zara) likerov maraskina Naj bolji, najzdraveji glasoviteji liker na svetu pro ti betfiu želodcu itd. je Kdor si hoče ohramu zdrav že- lodec, kdor dobro počutiti, biti vesel, ob varovati si zdravje, celem svetu razširjeni vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini svetu napravlja R. Vlahov v Zadru Yaruj te Zadra ponarejanj zahtevajte vedno pravi Ylahov katerega dobiti v vsaki trgovini kavarni. Z alo ž nik Odlikovanja: , Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Moji izdelki razpošiljajo pro Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Pogresso odlikovalno svetinjo. vlade Zveznih držav severne Amerike. Privilegiran Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1888 Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. dajajo Avstro-Ogerski, Italiji, Nemčiji, Angliji, Rusiji, Švediji in Norvegiji, Švici, Danski, Turčiji, Grški, Španiji, Portugaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, v - Crnigori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih Braziliji, Meksiki, Argentinji Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, Tunisu, Maroku, Otokn Kipru ti Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk inzaložba: J. Blasnikovi nasledniki.