Najboljši kontakt med proda-jakem in kupcem ustvarjajo oglasi v dnevniku .Glas naroda1 Mesečna naročnina 25 Din. za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, tat. 3069 €LA$ Uprava: Gajeva I, Teleton 3855. - Ček. račun: Ljubljana SL 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Mi in Habsburžani Nad 16 milijonov za javna dela v Dravski banovini Dr. Koce: Naše gospodarsko stanje Slike naših narodnih noš Št. 90 Izhaja vsak dan V Ljubljani v torek, dne 30. julija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Ml In Habsburžani Vznemirjenost zaradi čudne odločitve avstrijske vlade, da povrne članom bivše habsburške dinastije vse njihovo privatno premoženje in jim nato dovoli še povratek v Avstrijo, se ni še polegla. Povsem naravno je, da se je odpor proti prikriti možnosti definitivnega povratka Habsburžanov na avstrijski prestol, ki je v principu podana prav v tej navidezno nedolžni in povsem notranji odločitvi avstrijske vlade, pokazal najprej v krogih Male antante, ki je v tem vprašanju imela že od prvega začetka do potankosti jasno stališče. V nekaterih evropskih prestolnicah je morda vzbudilo neupravičene nade dejstvo, da se navzlic tako važni konkretni odločitvi avstrijske vlade svet Male antante ni sestal na poseben posvet, kakor je bilo to v običaju ob vsakem drugem važnejšem vprašanju, ki je. kakorkoli, zadevalo Srednjo Evropo. Del tujega tiska je iz tega dejstva celo že koval svoje posebne račune in z neprikritim veseljem napovedoval kar —_ konec Male antante. Ta konec naj bi baje pripravljala... češkoslovaška, ki da se je med dvema zlema — »anšlusom« in Habsburžani — odločila rajši za manjše zlo. za Habsburžane, in s tem proti dosedanji koncepciji držav Male antante v habsburškem vprašanju. Kakor vedno, so bile tudi to pot vse take in podobne govorice in napovedi demantirane po samem razvoju dogodkov in razkrinkane za golo — pobožno željo dobro znanih nasprotnikov tega najsolidnei-šega državnega bloka v Srednji Evropi. Viri teh sovražnih vesti in- senzacionalnih poročil so bili to pot sicer drugačni kakor običajno, ker se je pač tudi mednarodni položaj v zadnjih mesecih korenito spremenil. Mednarodni oportunizem trenutno ,nasvehiie tradicionalnim sovražnikom Male antante, da Ü kažejo zaenkrat pri-jazneiše lice... Nič čudnega, če ie zdaj zaradi medsebojne rivalitete pograbila za to kost — druga država, katere časopisje že nekai tednov napoveduje popolno pre-»rientacijo v zunanjepolitičnem kurzu nase države in dveh ostalih zaveznic Male antante — v škodo nadvse trdne dosedanje skupnosti. Nič nas v tej igri naših sovražnikov ni moglo boli veseliti od dejstva, da so vse te senzacionalne vesti od zunaj prvi postavili !!? laž — Cehoslovaki sami. Iz izjav, ki Uh je podal češkoslovaški zunanji minister dr. Benes, kakor tudi iz pisania češkoslovaškega časopisja vseh strank in barv, si ie mogel biti vsakdo na jasnem, da se Češkoslovaška v tem vprašanju ni niti za las oddaljila od znane koncepcije Male antante: Povratek Habsburžanov je mednarodno vnrašanie. ki ga enostran-sko ne more rešiti Avstrija sama. pa tudi ne velesile brez predhodnega sporazuma Hi posvetovala _ z državami Male antante! O tem vprašanju je_ nraški oficiozni list »Prager Presse« napisal ured kratkim ono znano odločno besedo o izganianiu hudiča z Belcebubom, ki smo jo v izvlečku objavili tudi mi. _ češkoslovaška javnost ihko odločno ih z vso silo roHcrirülo nn samo možnost povratka zasovražene dinastije, ki v nenemškib narodih poko ne Avstrije ni imela nikoh' nrijatehev in si Uh s svojo znano politiko tudi nikdar vzgojiti ni mogla. !' V luči teh ugotovitev pa zadobe še nrav Posebno veljavo besede, ki iih je v soboto izrekel v senatu naš sejami zunanji minister g. dr. Stoiadinović. ko je v tem vprašanju še nosebno nodčrtat solidarnost Pogledov vseh treh držav Male antante. Odmev njegovih iziav v tujem časopisni Pam je najboljši dokaz, da ie bilo niili svarilo zelo na mestu. Stniađinovičevo za-gotovilo z naivišjega mesta, da »tako. kakor nu. gladino na to vprašanje tudi ,iaj: zvesh nrilateUi in zavetniki. Češkoslovaška in Poninniia«. ie tudi v tuiini razpršilo zadnie dvome o «hladnem odločnem skunnem »neh? vseli držav Male antante Proti Habsburžanom, da lahko zares »inir-j gledamo na razvoi dogodhny<. knhnr ,e ‘O poudaril naš žunauii minister, tudi v tem vnrašanju. _n •-M.lin ■in,,.. Sokolsko društvo Ljubljana III. je sklenilo, da se udeleži proslave v Žireh 4. avgu-Ha. Vožnja in prehrana Din 30 za osebo, članstvo brez izjeme v slavnostnem kroju. Kdor se želi udeležiti, naj javi svojo ude-(‘zbo načelstvu Sokola lil. Uprava. ' Resen inddeni v Afriki Po „Timesowem“ poroiiSu i@ prisl© do spapsda med ItaSiiam m MMesmd, w katerem ie padlo 40 Itaiiianow m 20 Mbmimew LONDON, 29. julija. AA. »Times« poroča o novem italijansko-abesinskem incidentu, ki se je pripetil pred osmimi dnevi v bližini Ual-Haita na eritrejski meji. Kakor t>:di poveljnik abesinske obmejne čete, so Italijani prodrli v abesinsko ozemlje in se utaborili ob nekem potoku. Abesinci so prišli po dolini potoka navzdol in naleteli na Italijane. Po prvih strelih so bili Italijani prisiljeni umakniti se. Med umikom so jih Abesinci nenadoma napadli, tako da je bilo 40 Italijanov ubitih. Abesinski oddelek je izgubi! 20 svojih ljudi. Italijanom je nato prihitel na pomoč motoriziran oddelek vojaštva. Zaradi tega incidenta je abesinsko vrhovno poveljstvo'odposlalo na severno mejo 1700 vojakov, da ojačijo tamkajšnje obmejne straže. Abesinci računajo, da se bodo sovražnosti v primeru vojne pričele na severni meji. V kratkem bo odposlanih v mejni sektor, kjer se je pripeti! obmejni incident, nadaljnik 7000 abesinskih vojakov. Vreme v naši državi dne 2P. 7. 1935. Kraj Baro- meter Temperatura Padar vine v in m naj nižja J naj viši a Ljubljana . 758.7 18 33 — Maribor . . 755.1 18 28 — Zagreb . . 757.5 22 31 — Beograd . . 757.6 19 30 — Sarajevo 701.8 11 — — Skoplje . . 759.9 15 34 — Split . . . 759.3 22 32 — Kotor . . . 759.7 21 21 — Rab .... 759.2 22 28 — Najvišje temperature veljajo, ra'.en Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved Dunajska za danes: ' Spremenljivo, precej oblačno, na vzhodnem robu Alp. deloma dež. Kar bodo skuhali: w Zenmil Ähesiniia odkiania italiia^Bka o v arhiiražm komissii RIM, 29. julija. AA. Snoči je prispelo v Rim poročilo tajništva ÜN, ki obvešča italijansko vlado o odgovoru Abesinije na njeni noti z dne 12. in 23. julija. Abesinija odklanja italijanski predlog, po katerem naj bi arbitražna komisija sicer nadaljevala razpravo o obmejnih incidentih, vendar ne bi smela načeti vprašanja meja, kakor se je to zgodilo, ko je zastopnik Abesinije poudaril, da je treba proučiti incident pri Lkilualu z vidika, da je ozemlje okrog njega sicer v italijanski oblasti, da pa njena oblast doslej še ni bila pravno priznana. Abesinska vlada je prosila tajništvo, naj poskrbi, da bo svet DN na svojem zasedanju točno določit delokrog arbitražne komisije. ŽENEVA, 29. julija. W. Glede na poslednja sporočita iz Rima in Addis-Abebe sodijo ženevski politični krogi, da bo svet DN dejansko samo znova poživel arbitražno, postopanje med Italijo i« Abesinijo zaradi obmejnih incidentov pri lialualu in drugih obmejnih krajih. Vse pa kaže, da bo treba dati ifalijaiisko-abesinski arbitražni komisiji daljši rok za njene arbitražne posle, tako ,da bi se svetu DN ne bilo treba sestati spet 25. avgusta, kakor je bil« to prvotno določeno, temveč šele pričei-kom meseca septembra. Šef italijanske delegacije Aloisi LONDON, 29. julija. Reuter z zanesljivostjo doznava, da se Italija namerava udeležiti zasedanja sveta DN. Drevi odpotuje večina italijanskih delegatov v Ženevo. Šel delegacije Aloisi se pa odpelje jutri. Mandat za sestavo nove nizozemske vlade ima spet Cotijn HAAG, 29. julija. AA. Kraijica Viljemina je danes dopoldne poverila dosedanjemu predsedniku vlade Colijnu mandat za sestav« i/vcn-parlamentarne vlade na najširši podlagi. Mislijo. da bo dr. foliju obdržal vso dosedanjo vlado, ki formalno itak ni bila parlamentarna vlada, in da bo najbrže izvršil samo nekatere manjše izpremembe. Ko je kraljica Viljemina izročila ColMmi mandat za sestavo nove vlade, je izrazila željo, da bi Coli in sestavil vlado čim prej, to je v roku par dni. Sklep krone, da poveri mandat za sestavo nove vlade Colijnu, 'je zbudil veliko navdušenje, ker mislijo, da bo mandatar delal na to. da ohrani sedanjo vrednost goldinarja. Misliio, da bo foliju predložil listo svoje vlade, če že ne danes, pa zanesljivo jutri dopoldne kroni v odobritev. Čeprav se mandat glasi zn sestavo izvenparlamentarne vlade, pričakujejo, da bo vendarle obsegata zastopnike katoliške stranke iz prejšnjega kabineta. Socialisti bodo !o pot ostali zunaj vlade. 350.000 ha zemlje pod vodo 500 milijonov dolarjev škode ŠANGAJ, 29. julija. AA. Predsednik odbora za pomoč poplavljencem, je na povratku s potovanja po dolini Janktse izjavil, da ie povodenj zajela 350.000 ha zemlje, škoda’ znaša 500 milijonov dolarjev. Okoli 10 milijonov ljudi čaka podpore. BERLIN, 29. JtrUja. Tudi DNA doznava iz Kima. da je italijanska vlada sklenila udeležiti se zasedama sveta DN v' sredo v Ženevi. Italijo bodo v Ženevi zastopali razen njene delegacije tudi mnogoštevilni strokovnjaki in pravniki. V poučenih rimskih krogih trde. da bo Itaina odredila svoje stališče v Ženevi no tem. kako se bo razvijala debata v DN. Ttaliia se udeleži Ženevskega zasedanja v upaniu. da se bo razprava gibala samo v mejah nadaljne-ga postopka za pomiritev; če bi se pa v nasprotju s tem pričakovanjem debata raztegnila titdi na druga vprašanja, si Italija pridrži .praš vico do pridržkov. V rimskih političnih krogih izjavliaio. da se bo pokazalo, da postaiajb nade v nd"■■ ■, uredi ' ter tega spora čedalje manjše, ker je včeraj Abesinija odklonila predlagano nadaljevanje pomirjevalnega postopanja. Beek ne pojde v Ženevo Varšava, .29. julija. A A Kakor poročajo listi, se zunanji minister polkovnik Beck ne bo udeležil rzvednega: zasedanja sveta, ki prične ppjuiršnjem, da intervenira v italijun- PARIZ, ‘29. julija, r. Današnji Temps/ razpravlja v uvodniku o stališču, ki ga zavzema Mala antanta do habsburškega vprašanja. V zvezi s tem list- posebno poudarja mogočne in možate izjave predsednika vlade dr. Stoiadi-noviča, ki je že v svojem govoru v skupščini docela svobodno govoril o vseh vprašanjih mednarodne politike. Noben državnik, ki se zaveda svoje odgovornost1, ne hi mogel govoriti jasnejše in preriznejše. Toda po govoru predsednika vlade dr. Stojadinoviča so se po-iavili v mednarodnem položaju novi momenti. Nedavni sklep dunajske vlade, da vrne članom habsburške rodbine nuhova posestva, je vzbudil resno pozornost v Pragi, Bukarešti in Beogradu, zlasti zato, ker se je v zvezi s tem ponovno nmavilp misel na re-ta vrači io Otona Habsburškoga. V svomm govoru v senatu se je dr. :,S*oa nski h d r/a v I ja m iv. ki so bivali, v Abesini-ii,, že zapustila abesinsko oz.oiuUe. T,e manjša, skupina. med njimi tudi vsi Dodekanežani ki so po rodu Črki se do-b-i pozivom italijanskega poslaivštva niso odzvali vprašanja, ki bi se mogla izvršiti samo v absolutno novih razmerah in s pristankom vseli držav, zaiide^-siramb pri ohranitvi reda in niii-M v Srednji Evropi. PARIZ. 29. iulija. A .4 Francoski listi so tudi danes bavijo z novim konkordatom med Sveto stolico in kraljevino Jugoslavijo. Listi prinašaio izčrone izvlečke iz uradnega konui-nike'a in nagla saj«, da so se na podlagi medsebojnih popustov dosegli bi a god e i ni uspehi, ki bodo omogočili stalno in vse bolišo ureditev razmerja med kraljevino Jugoslavijo in Sveta siolieo. Tudi Tirolska proti Habsburžanom DUNAJ. 29. julija. AA. Giede na navodila, da naj občine ne volijo Otona Habsburga za častnega meščana, se doznava s poučene strani, da ie tirolska vlada že izdala zaupno okrožnico občinam, s pozivom, da naj ne volijo več Otona Habsburškega za častnega občana. politovem nalogu. Ti duhovniki so bili na vodilnih mestih v ukrajinskih bogoslovjih in pristaši radikalne smeri. Odstavljeni so brez motivacije. Litva v Wilnem VARŠAVA, 29. julija. AA. Poljski listi porogajo, da je Litva ponovno okrepila svoj gospodarski vpliv v Wilnu. Zadnja dva meseca so Litovci odkupili več veleposestev in jih poselili z Litovci. Prav tako marljivo uštanavliaio litovske poljedelske zadruge v pokrajinah Wilnu, Grodnu in Suvalkiju. Demonstracije proti Židom VARŠAVA, 29. julija. A A. V Gdansku in Zoppotu je prišlo do demonstracij proti Židom in Poljakom. Demonstranti so nosili v sprevodu zemljevide, na katerih je bila poljsko-gdanska meja, kakor jo je določila mirovna pogodba, označena z rdečilom, ob njej se je pa »Krvava meja«. Mafetsfetffšto maslo se ioni... Napovedana gospodarska konferenca RliOGRAD, 29. jul na. b. Kakor smo zavedeli se pripravlja velika gospodarska konferenca, ki se bo vršila v Beogradu. To konferenco sklicuje bivši minister Marko Kožni, predsednik udruženja dolžnikov. Na to konferenco bodo pozvani predstavniki vseh gospodarskih slojev in organizacij. Razpravljalo se bo o ukrepih, ki jih je treba poduzeti, da se poživi naše narodno gospodarstvo. Ta konferenca naj bi bila prva etapa oživotvorjenja gospodarskega sveta, od katerega si naš narod obljublja rešitve iz sedanjega kaotičnega stanja. Obenem pa naj bi imela ta konferenca namen pregledati in prešteti vse one gospodarske faktorje, predvsem strokovnjake. ki jih bo treba končno pritegniti k skupnemu konsolidacijskemu delu naših gospodarskih prilik. Potrebno pa bi bilo, da se gospodarski krogi že v naprej povabijo in pripravijo vse potrebno gradivo za čim hitrejšo ekspeditivnost konference. Poiiiimi utrinki Dr. Stojadinovićev odgovor dr. Angjelinoviću V proračunski debati v senatu je govoril tudi dr. Angjelinovie, ki je v svojem govoru zlasti naglašal, da pomeni vlada dr. Stojadinoviea demobilizacijo šesto-januarske politike. Na vse zadnje bi na to demobilizacijo še pristali, je dejal dr. An-gjelinović, ne sme pa to biti demobilizacija potolčene vojske, temveč biti mora reorganizacija in preorientacija nacionalnih sil, ki razumvajo in se prilagodevajo novim razmeram. Na ta del Angjelinovičevega govora je odgovoril predsednik vlade dr. Stojadino-vič v zelo energičnem tonu, ki je napravil v senatu zelo močan vtis. Dejal je: Dr. Angjelinovie je govoril, da je naša vlada — vlada likvidacije nekega režima in vlada demobilizacije nacionalnih sil. (lospoda! Nismo prišli, da likvidiramo in da demobiliziramo, temveč prišli smo, da delamo. Če se že hoče govoriti o neki likvidaciji, potem moram reči, gospodje, da smo prišli samo zato, da likvidiramo oni režim, ki je izvedel volitve dne 5. maja in način, kakor so bile izvedene, in še bolj da likvidiramo način, kakor s? se te volitve tolmačile v verifikacijski debati. Prišli smo, da likvidiramo režim,-ki je milijon opozicionalnih glasov proglasil kot gojence Janka Puste in mi smo prišli, da likvidiramo režim, kateremu se je posrečilo, da se je v nekaj dneh sprl z vsemi zakonito priznanimi verami v naši državi, i s katoliško, i s pravoslavno in z muslimansko. Mi smo, gospodje, prišli, da likvidiramo atmosfero, ki je bila polna elektricitete, polna napetosti, mi smo prišli, da odpremo potrebni varnostni ventil, da napetost preneha in da more državni stroj pravilno funkcionirati. Gospodje, mi nismo prišli, da demobiliziramo nacionalne sile, temveč gre za to, da zberemo vse konstruktivne narodne sile. Če smo prišli, da demobiliziramo nekatere teh sil, tedaj samo one jugofaši-stične narodne sile, ki so sebe proglasile v skupščini kot edine branitelje državnega in narodnega edinstva. Gospodje, če bi naše narodno in državno edinstvo bilo odvisno samo od gospode, ki se imenujejo jugofašisti, bi bilo težko za naše narodno in državno edinstvo. (Burno odobravanje.) Trpka bi bila njegova usoda in če bi to edinstvo moglo govoriti, potem bi reklo: Očuvaj me Bog pred takšnimi prijatelji, ker pred nasprotniki se bom že sam očuval. Gospodje, prosim vas, da se s tem zadovoljite in da daste vladi čas za vprašanja, o katerih se še ni izjavila in ki — kakor trdi g. Angjelinovie — obstoje, da jih reši v ozračju pomirjenja in mira. Gospoda, nadejam se da bodo metode in način, po katerem smo začeli delati, ustvarili takšno ozračje in da bomo rešili vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu. • Za narodno edinstvo in dr. Mačka Preteklo nedeljo je priredila opozicija celo vrsto shodov, ki so večinoma dobro uspeli. Zemljoradniki so imeli svoj veliki shod v Prijedoru. Na shod so prišle velike množice, ki so vzklikale kralju in narodnemu edinstvu ter voditeljem združene opozicije dr. Mačku, Davidoviču in Jovanoviču. Glavni govornik na shodu je bil dr. Čubrilovič, ki je med drugim dejal: Majske volitve so dale novo smer v notranji politiki. Narod je spregovoril in se izjavil za svobodnejše razmere. Nova vlada je tudi začela delati v tem smislu. Glede ureditve naših notranjih vprašanj gre boj okoli dveh stališč. Prvo stališče, da se obnovi prejšnje stanje, zagovarja skupina okoli g. Jevtiča, drugo stališče, da se začno reševati naša notranja vprašanja na podlagi popolne enakopravnosti, pa propagira združena opozicija. Vlada dr. Stojadinoviea, ki skuša spraviti razna nasprotja v sklad, je najbrže po ljudeh, ki jo sestavljajo, bolj za stališče združene opozicije, a se v tem oziru še ni izjavila. Naglasiti pa je treba, da so vsa ta politična vprašanja vezana tudi na gospodarska. Tako nekateri poudarjajo, da je predvsem potrebno ustanoviti veliko skupno kmetsko fronto. Dr. Čubrilovič je mnenja, da so prejšnji diktatorji doigrali za vedno in da prihaja doba politične trojke Maček-Davidovič-Jovanovič. Z njimi prihaja obenem na vlado demokracija, ki je za svobodne volitve na podlagi tajne volilne pravice in proporca. Milan Grol o pogledih demokratske stranke BEOGRAD, 29. julija, b. Včeraj je imel v Bager dami bivši minister Milan Grol,. pripadnik Davidovičeve stranke političen shod, na katerem je iznesel poglede bivše demokratske stranke na bodočo ureditev države. Izjavil je: Vprašanje vladarja, zunanje politike in skupne carinske in gospodarske politike ter vprašanja državnih monopolov se morajo razpravljati na skupni bazi. Tu ni mesta za decentralizacijo. Težavnejše bo vprašanje ureditve policijske službe, ker bomo naleteli na dvojno tolmačenje te službe od strani državne oblasti in samouprave. Končno je govornik zahteval tudi naj bi se napravila temeljita revizija vseh bogastev pri političnih ljudeh. Svečana proslava kraljevega rojstnega dne BEOGRAD. 29. julija, b. Koistni dan Nj. Vel. kralja Petra II. na dan 6. septembra se bo letos posebno svečano proslavil. Pri-rejena bo reviia čet na Banjici in sodelovala bosta tudi senat in narodna skupščina. Shod Združene opozicije v Kragujevcu BEOGRAD, 29. julija, b. Združena opozicija pripravlja veliko manifestacijsko zborovanje v Kragujevcu na dan 25. avgusta. Na tem shodu v srcu Šumadije bodo Dragoljub Jovanovič o programu opozicije Na shodu opozicije v Sremski Mitroviči in v Šabcu je bil glavni govornik dr, Dragoljub Jovanovič, ki je na shodu v Sremski Mitroviči konkretiziral program opozicije v teh treh točkah: 1. edinstvo Jugoslavije, 2. Jugoslavija naj bo seljačka država in 3. Jugoslavija naj bo poštena delavsko-kmetska država. Jovanovič je v svojem govoru silno napadel one, ki izvažajo iz države baker, zlato, les (slavonske hraste) in denar. Nato je dejal: Narod je skozi leta vlival vodo v sod, ki ni imel dna. Sedaj mora dati narod temu sodu dno, pa se bo hitro videlo, da je Jugoslavija srečna država, ki je za vse enaka mati. V znamenju pomirjenja V nedeljo, dne 28. t. m. je vabil upravni odbor Prosvetnega društva Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu člane in prijatelje na občni zbor in to v prostore cerkvenega doma. Ljudstvo je napolnilo dvorano. Prireditelji so pa izkoristili to priliko ter izpre-menili občni zbor v političen shod, ki je stal nastopili vsi opozicionalni voditelji, Davi-dovičevci in zemljoradniki sedanje izven-pärlamentarne opozicije. Oboji upajo, da bo spregovoril tudi dr. Maček, da se shoda udeleži in pove svoje mnenje glede ureditve države. Dr. Auer v Neaplju Rim, 29. julija. AA. Jugoslovanski pravosodni minister Ljudevit Auer se je v soboto popoldne odpeljal s svojo soprogo in hčerko ter osebnim tajnikom Zmajevičem v Neapelj. Potovali so z avtomobilom, ki ga jim je stavil na razpolago kraljevski poslanik pri Vatikanu Jevrem Simič. Namestitve BEOGRAD, 29. julija, b. Za pristava v 6. skupini je postavljen v ministrstvo financ inž. Alojzij Podpečan, pri Poštni hranilnici v Ljubljani je postavljena za uradnico Marija Lovrenčič; postavljen je za kontrolorja VI. skupine za vzdrževanje roge na Jesenicah Rajko Rot, dosedaj ontrolor v mašinskem oddelku glavne direkcije v Beogradu. Odhod angleškega poslanika BEOGRAD, 29. julija. A A. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stoja-dniović je priredil snoči v Hotelu na Avali intimno večerjo na čast Nevillu Hender-soim, poslaniku Velike Britanije na našem dvoru. Bila je to poslovilna večerja g. Hendersonu, ki po petih letih službovanja v naši državi odhaja na svoje novo mesto. moralno mnogo nižje kakor pa politični zbori pred 6. januarjem. Glavni govornik je bil učitelj Frane Erjavec, to je tisti mož, katerega je Učiteljsko udruženje izključilo iz svojih vrst. Operiral je z vsemi mogočimi šlagerji in osebnimi napadi, da ljudstvo tem bolj v političnem sovraštvu podžge ter razpali politične strasti, kar mu je v precejšnji meri uspelo. Napadal je bivšega bana dr. Draga Marušiča, ministra Puclja in dr. Kramerja, posestnika Pipana, posebno pa poslanca Komana ter pri svojih napadih navajal popolnoma' neresnične trditve. Toda v masi je to delovalo. Padali so klici: ^Dol ž njimi, na gavge ž njimi itd. Napaden je bil tudi šolski upravitelj, ker ni izobesil zastave na šolskem poslopju za to politično prireditev. Vprašamo: Ali je to v smislu pomirjenja? Ali to spada y cerkveno dvorano? Ali je to krščansko? Ali je to v smislu pravil Prosvetnega društva? In ali tako pojmujejo gg. prosvetno delo? Z nami enakih misli, so bili tudi vsi trezni in pošteni pristaši bivše SLS, ki so tako postopajo in tako zlorabo prosvetnega društva ostro obsojali. Vsi oni prireditelji, ki so bili vidni in ki so se skrivali, naj vodo, da ne delajo v duhu one politike pomirjenja, ki jo skuša ravno sedanja vlada dr. Stojadinoviea uvesti. Kajti nihče ne more mirno prenašati neosnovanih napadov brez krepkega odpora. Na ta način se pa obnavlja stara škodljiva strankarska borba. Oh nedeljah vse iz Ljubljane — beži Že včeraj smo v nedeljski kroniki opisali, kako prijetno in živahno je v našem mestu o pasjih dneh, čeprav nismo naslikali bajno dehteče Ljubljanice in iz nje se vzdiga-jočih oblakov mušic, zato še danes malo poglejmo po nedeljski Ljubljani. Ljubljana gotovo še nikdar ni tako sijajno dokazala, da je v resnici pravi jugoslovanski Solnograd in center vsega tujskega prometa ter letoviškega življenja vse države, skratka atrakcija vseh atrakcij, kakor v nedeljo. Na višku sezone smo! Kaj je Dunaj s svojo milansko Scalo na Hohe Warte, kaj Salzburg s svojimi »Festspiele« pred slavno nadškofijsko stolnico v primeri z našo Ljubljano, kjer vprizarja ob nedeljah neprekoslji-ve slavnostne igre sani — dolgčas. Vsi hoteli in vse privatne hiše od kleti pa do tja gori za dimniki sp prenapolnjene z gosti z vseh strani sveta. Strehe vagonov ekspresne električne železnice se lomijo in vdirajo pod gnečo pasažirjev, zakaj vse dere skupaj, se preriva in gnete, prcplačuje, licitira in podkupuje, samo da bi prišli do vstopnic za letno gledališče v Tivoliju, ki so pred letom ali dva vsi svečeniki in sužnji slovenske Talije zanj prisegali, da bi brez njega niti dihati ne mogli. Vse je jasen dokaz, da moramo nemudoma sezidati novo letno gledališče, kakršno so nekateri zahtevali in bi veljalo samo nekaj milijonov. Plača naj ga mestna občina ljubljanska, ki ne ve, kam z denarjem. Ljubljančan se pa boji gneče in se ob takih prilikah raje umakne iz mesta, da ne bi bil tujcem napoti. Tujskoprometna statistika in hotelski izkazi pa seveda varajo oblasti in javnost, ker trde, da niti tistih treh judovskih agentov ni več v Ljubljano, ki so zadnje čase tvorili ves ljubljanski tujski promet. Kam naj torej Ljubljančan gre v nedeljo ob taki vročini? Voda edina rešitev! Že zaradi visoke številke in vezovanja Ančk skrajno izčrpana ali po domače rečeno »izpumpana« Ljubljana se je v glavnem zatekla v vodo. Naravno, kam pa hoče, če je taka suša! Pod Črnuškim mostom je bilo tako, kakor bi bil v vodo in na prod iz neba iztresel ogromno košaro žabjih krakov. Vsa gosta je bila tudi Sora od Medvod mimo Rateč pa^ do Škofje Loke, še večja gneča pa v Gradaščici pod Bokalcami. Nedeljski promet na železnici. Tako se je zgodilo, da je bila Ljubljana v nedeljo prazna ter pusta in popoldne sploh človeka nisi videl na cesti. Že v soboto se jih je mnogo odpeljalo z avtomobili in avtobusi ter z železnico, prav velik je bil pa naval na vse vlake v nedeljo, čeprav je vsaj polovica izletnikov poletela v okolico s kolesi. Na Gorenjsko se je takoj zjutraj odpeljalo s »turistom« 1800 izletnikov, ob 7.20 jih je s potniškim vlakom sledilo še 640, s kopalnim vlakom jih je pa proti Škofji Loki odšlo 512, vrnilo se jih je pa z večernima vlakoma 2445. Med kamniškimi vlaki je bil najbolj zaseden vlak ob 14., ki je vzel Seboj 676, seveda predvsem kopalcev, a vrnilo se jih je z vlakom ob 18. uri 600, z izletniškim pa 590. Tudi Dolenjska je upravičeno še v modi, saj se je z izletniškim vlakom peljalo na to stran 450 Ljubljančanov, zvečer se jih pa z njim spet vrnilo prav veselih kar nad 100 vee, namreč 556, a tudi v ponedeljek z jntra-nji mvlakorn se jih je še dosti pripeljalo iz raznih zidanic in goric. Upokojitev BEOGRA, 29. julija. Upokojen je Ludvik .Intras, davčni kontrolor v šesti skupini na davčni upravi Maribor-mesto. uredovanje BEOGRA' -»p juiija Imenovani so: za načelnika oaucika za agrarno politiko kmetijskega ministrstva v tretji skupini druge stopnje Vladimir Vukosanović, inspektor istega ministrstva v četrti skupini prve stopnje; za načelnika oddelka za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva v tretji skupini druge stopnje Bo-rislav Milutinovič, načelnik oddelka za agrarno politiko pri istem ministrstvu; za višjega kmetijskega svetnika kmetijske vzorne in kontrolne postaje v Zagrebu v četrti skupini druge stapnje dr. Željko Kovačevič, višji kmetijski svetnik na isti postaji v peti skupini; za agrarnega referenta pri sreskem načelstvu v Varaždinu v šesti skupini Vjekoslav Nemec, pomožni agrarni tajnik pri istem načelstvu v sedmi skupini; za višjega kmetijskega pristava državne žrebčarne v Karadjordjevu v sedmi skupini Djordje Vrhova«:, kmetijski pristav na isti žrebčarni v osmi skupini. Vladimir Skrbinšek angažiran v Skoplju Maribor, 29. julija. Ker je mariborski režiser g. Vladimir Skrbinšek podpisal pogodbo z gledališčem v Skoplju, kjer je nastavljen kot režiser na tamkajšnjem gledališču. Maribor izgubi tega odličnega igralca. Mariborsko občinstvo ga bo težko pogrešalo. PTUJSKA KRONIKA Slovo konzula Sevčika od ptujske JO lige Konzul ČSR v Ljubljani ing. Sevčik Josip, ki je premeščen, se je v nedeljo pripeljal z avtom v spremstvu svoje gospe soproge in svaka v Ptuj, da se poslovi tudi od tuk. JČ lige. Ju gos lov, eehoslovaška liga v Ptuju mu je priredila v Narodnem domu prisrčen spre-jem. Pozdravili so ga predsednik lige g. dr. Wisenjak Alojz, mestni načelnik gospod Ladislav Jerše in sreski podnačelnik g. dr. Tomšič. Nato si je gost ogledal naše mesto in njegove zanimivosti, predvsem pa Ferkov muzej, ki mu ga je razkazal g. profesor Alič, in o katerem se je zelo pohvalno izrazil. Po zakuski, ki mu jc bila prirejena v restavraciji »Pri pošti«, se je gospod konzul zahvalil vsem navzočim za prijazen sprejem, se prisrčno poslovil in se odpeljal nazaj proti Ljubljani. S smrtno rano je prevozil poldrugi kilometer V petek popoldne se je vračal na kolesu 34 letni Kajne Franc, trgovec z moko v Budini, iz Ptuja domov. Pred gostilno Brenčič na Ormoški cesti je hotel prehiteti voz, naložen s senom. Ko je privozil na levo stran voza, mu pridirja nasproti dvovprežna kočija, ki se z vso silo zaleti v voje voza, ki so Kanjča zadele v trebuh. Padel je na tlaf pa kljub težki poškodbi sam vstal, sedel na kolo in se odpel jal proti domu, ki je od kra-, ja nesreče oddaljen prilično 1 in pol km. Doma se je od silnih bolečin zgrudil na tla. Poklicani zdravnik je odredil, da so ga odpeljali takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali. Nesrečnež ima predrta čreva in skoro ni upanja, da bi ostal pri življenju. Nesrečo je zakrivila prav za prav zla usoda, ker voznika nista mogla opaziti druff drugega, ker je bil med njima voz, visoko naložen s senom. 12 letni požigalec V Smolincih pri Sv. Antonu v SI. Goricah je pred dnevi pogorelo posestvo Paluca Ma' tije. Požigalec je 12 letni Avgust Fras, vini' čarski sin iz Zagorcev, skrajno pokvarjen fant, ki je pred letom ušel svojim staršein in se od tedaj klati po okolici, katero jo ogrožal s svojimi tatvinami. Orožnikom so je znal zelo spretno izmikati tako, da ga ni' so mogli dobiti v roke. Priklatil se je k posestniku Palucu. DonD I je bila 12 letna Sirk Julijana sama. Zalite' val je od nje jedi in denarja. Ker pa nje' govi želji ni ugodila, čaš, da. brez dovolje; nja ne sme dati ničesar, jo je malopridne» pretepel, napodil iz hiše in nato podtakni' ogenj, ki se je razširil po vsem poslopju. Lastnik trpi veliko škodo, malopridnež jr11 je bil celo tako predrzen, da je iz bližnji [ okolice opazoval požar. Upati je, da bo obla«'! storila vse, da se okolica iznebi tega malo' j pridneža. Borzna poročila Curili, 29. julija. Beograd 7, Pariz 20.^ London 15.17, Newyork 306.375, Bruselj 51.9* Milan 25.075, Madrid 41.95, Amsterdam 206.3* Berlin 123.25, Dunaj 58.60. Stockhoh* 78.20, Oslo 76.20, Kopenhagen 67.725, Pra^ 12.70. Varšava 57.90. Atene 2.92, Carigr», 2.475, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.70, J3ueii°s Aires 0.8175. Zadeva časti vseh Jugosl^' vanov so rojaki v sužnostJ' Ščitimo svojo nacionalno časj ortf' ter pristopajmo k Branibortf' « Sport = Teniško prvenstvo Bleda prvaki Hecht (ČSR), Friedlehen (Nemčija), Heeht-Časka (ČSR) in Časka-Kova-čeva. V nedeljo je bil končan tenis turnir na hiedn. katerega se je udeležila polejr dru-gili iriozemcev tudi# kompletna češkoslovaška Da\vis-cup ekipa razen Menzla. In z izjemo Pallade so nastopili tudi vsi naši najboljši tekmovalci. Ta turnir je prinesel našemu mlademu igraču Mitiču nepričakovano lep uspeh. V tretjem se je sestal z drugim najboljšim Cehoslovakom pasko in po dolgi lepi borbi je Mitič zmagal s 13:11 in 6:1. V pol finalu pa je Mitič izgubil s Kukuljevičem 7:5, 6:4. Tretji Cehoslovak Hccht je porazil Schafferja s ß:l, 6:1, in je v pol finalu odpravil Pun-jčeca s 7:5. 6:4, ki je pred tem zmagal nad 'Konjovičem s 6:2. 6:4. V finalu je Heclit gladko zmagal nad Kukuljevičem v prvem setu ter je drugi set že vodil s 5:3. Toda Kukuljevič je izenačil in končno tudi dobil set. Tretji set 'je Kukuljevič izgubil s 6:4 potem, ko je že vodil s 4:2. Četrti set je Hecht zopet gladko odločil v svojo korist. Končni rezultat je bil 6:2, 5:7, 6:4. 6:4, _ Tudi v dvojicah gospodov so zmagali Cehoslovak i. 1. Heeht-Časka z zmago nad parom Kukuljevič-Schitffer s 6:2, 6:4, 0:6, 6:3. To je bila tudi najlepša igra na turnirju. Od naših je bil Kukuljevič boljši. Od gostov pa sc je odlikoval Hecht. Časka pa je šele v zadnjem setu prišel do Izraza. Pri damah posamezno je zmagala 53-letna g. Friedlebnova. bivša 7 k ratna nemška drž. prvakinja nad sedanjo jugoslovansko prvakinjo gdč. Kovačevo s 6:3. 6:2. V tekmovanju mladine do 18. leta jc zmagal odlični Mitič nad drugim našim najboljšim Čikošem s 6:4, 6:4. Kot zadnja igra je bila odigrana finalna partija mešanih dvojic, v kateri je zmage! par Časka-Kovačeva nad parom Mitič-Florijanova z 9:7, 6:4. Med tem, ko je Mitič v tej igri popolnoma zatajil, se je gdč. Florjanova izkazala kot izvrstna in požrtvovalna partnerica. Časka je igral bolje kot pri dvojici gospodov. III. mednarodni table-tenis turnir na Bledu »Zagonetka iz Pančeva« Stein K. sigurno porazi vse najboljše jugosl. igrače. V dneh 26. in 27. t. m. je bil odigran na Bledu v Kazini 111. internacionalni table-tenis turnir. Mednarodno udeležbo so tvorih nekateri zunanji na Bledu zbrani gost-ie. I udi udeležba naših igračev je bila majhna. Sicer pa so bili zbrani na tekmovanju z nekaj izjemami vsi najboljši jugoslovanski igrači: Heksner.’ Marinko, Mayer. Weissbacher, Stein, žiža. Tekmovanje je bilo razdeljeno na 7 disciplin ter je bilo prav dobro izpeljano, (davno nagrado, prehodni pokal, si je priboril komaj 16 letni Stein Karol (Pančevački SK), ki je gladko odpravil vs svoje nasprotnike: med njimi tudi ' tokratnega državnega prvaka Heksnerja. ki je po treh letih prvič moral odstopiti prvo mesto. Sicer so pa bili rezultati naslednji: 1. Gospodje posamezno: Po odigranih prvih kolih je zmagal v semifinalu Heksner nad Ebnerjem, prvakom Trsta, 3:0. Stein »zagonetka iz Pančeva« je gladko odpravil žižo s 3:1. Prav tako je Maver brez truda stresel Nagya s 3:1. Le Weissbacher je imel obilo pošla z. Marinkom ter ga jc le s težavo odpravil s 3:2. V finalu je Stein zmagal nad Heksnerjem 3:0, Mayerjem 3:2, Weissba-eherjem 3:0. — 2. Heksner proti Mayerju w o. in Weissbacherju 3:0. — 3. Mayer 3:0 in 4. Weissbacher. 2. Dame posamezno: F Straus (Praha), 2. Petcln (Bled). 3. Neuer, 4. Matanovič. I etelnova z Bleda se je pokazala kot prav dobra igračica in le škoda je, da nima prilike za pogostejše nastope, kjer bi si nabrala potrebne rutine. Kratke športne t Naša waterpolo reprezenU .lu ne žanje ravno lavorik. Jžgubila vse tri tekme: s Fi švedsko 3:1, z Nemčijo pa 5: Na internacionalnem miting mrsu je dosegel Japonec C skoku 15.47 m. Miller, ameriški svetov» «nojster v peresni teži je ■ Tekma žaniic Društva kmetskih fantov in deklet Kapela v Slatini-Radencih Skupina članic tekmovalk in članov z ocenjevalno komisijo. Zanimivo jc. da je dobila prvo nagrado najstarejša, tekmovalka 63 letna Terezija Sernec. Na sliki jo vidimo v sredi med komisijo. Matša vas Društvo kmetskih fantov in deklet na Sv. Pianini. Naše mlado društvo jc dne 14. julija I. !. priredilo na vrhu Sv. Planine, znane izletniške točke Zasavja, svojo tekmo koscev. Po pozdravnem govoru podpredsednika loti Lojza in deklamacije tov. lori Pepce je vse navzoče občinstvo, ki je sest oj ato največ iz turistov, prav prisrčno pozdravil delegat Zveze tov. Aleksander Turnšek. Ko' so tovariši zaigrali kmetko himno, se je pričelo tekmovanje koscev. Med II tekmovalci je dosegel prvo mesto tov. Tori l onče, ki je dosegel 8 min. MO sck. Kot nagrado je dobil lepo srebrno uro. Drugo mesto je dosegel tov. Zupan Matevž, tretje Matko 1 rane in četrto Izlakar Nande. Vsi so dobili lepa praktična darila. Po tekmi se jc razvila prijetna domača veselica v planinski koči. Prireditev jc imela dober obisk, finančni uspeh pa jc ostal nezadovoljiv. K lepemu moralnemu uspehu prireditve sta posebno pripomogla g. Kolenc, učitelj iz Zagorja, in g. Forte iz Kolre-deža. ki sta v glavnem vodila komisijo pri razdelitvi nagrad. Prirodne krasote Krišne iame Nova vas pri Rakeku, v juliju. V bližini imamo prelepo Križno jamo, ki je pravo čudo prirode. Zaradi tega je tudi za naš kraj čedalje večje zanimanje. Pravkar je dokončal svoja raziskovanja v tej jami priljubljeni raziskovalec jam, g. Dolar Ivan iz Kočevja. G. Dolar je bil tudi prvi, ki se je oprijel raziskovanja Križne jame z vso ljubeznijo in jo do potankosti raziskal. Sedem mesecev je hodil vsako soboto in nedeljo k nam in študiral Križno jamo. Vse najlepše dele jame je g. Dolar fotografiral. Po slikah sodeč je Križna jama pravcati biser in ena največjih privlačnosti loške doline. Najlepša so jezera v etažah in izredno lepi so kapniki. Globlje v jamo občinstvo za zdaj ne more, ker je treba s čolnom prebroditi obsežno jezero. Čolnov pa za občinstvo še ni na razpolago. Te dni je dospela nova skupina jamarjev pod vodstvom inž. Kočevarja iz Ljubljane. ki opravlja v jami zdaj geometer-ska dela. Ko bo jama odprta tudi za širše občinstvo, bo s tem otvorjen nov prelep vir za vse ljubitelje prirodnih čudežev. KomerZ šestletnega viiolmista V soboto zvečer jr na \ rtu restavracije I uion nastopil med koncertom vojaške godbe tudi šestletni violinist Edvard Pečarič. Dečko je še nepismen, ker ne obiskuje še osnovne šole. Dasi je tudi telesno bolj šibak — saj mu nihče ne pripisuje niti 5 let starosti ■— jo vendar duševno zelo razvit in zlasti nadarjen za glasbo. Mali Edvard Pečarič je rojen 1929. v Tivat« (Boka Kotorska). Starši imajo v Tivat u skromno gostilno. (Ni tedaj res, kar so pisali tudi nekateri naši lish. da je sirota brez stc.ršev.) 'V Ti vatu je tudi naša mornariška godba, pri kateri je kot muzičar narednik g. Al. Kolman . rodom Sevnica n. Gosp. Kolman je študiral glasbo v Gradcu. Ta je izsledil nadarjenega dečka in nagovoril starše, da so mu kupili violino. Sam je pa prevzel nalo- ponovno nastopil proti Watsonu (Anglija) in je že v drugi rundi zmagal s k. o. Islandski nogometaši bodo že v avgustu vrnili obisk Nemcem in bodo odigrali več tekem v Nemčiji. V Rosariu je odigrala reprezentanca Španije svojo četrto tekmo na argentinskih tleh in izgubila z 2:0. V lahkoatletskem dvoboj'u Anglija-Fran-cija, ki je bil pred 5000 gledalci v White-City-Stadionu, so zmagali Angleži z 64:56 točkami. Joe Louis, najbrže bodoči boksarski svetovni mojster, se bo boril 7. avgusta v Chicago s Kingom Levinskym. go, da bo dečka poučeval. Poučuje ga 10 mesecev in je mali Edvard v tem kratkem času pokazal izreden talent in muzikalno nadarjenost. Se razume, da ne moremo od 6 letnega olroka pričakovati dovršenega koncertnega nastopa in govorili o tehniki itd. Mnogi so gotovo pričakovali kaj več, vendar nam je sobotni nastop malega Pečariča dokaz, da imamo na pragu bodočega odličnega violinskega umetnika. Velika napaka je pač bila. da so je nastop vršil ua prostem, kjer ne pride do pravega izraza in veljave violina in ne klavir. V soboto nam je mali umetnik zaigral: J. Hasse: Dva plesa: l. Botire: A dur II. Menueti. C dur: Schubert: Serenada: Bounco-nini: Rondeau. D dur; Beethoven: Ljubavna pesem. Mali umetnik je stal na klavirju, ker bi se ga drugače ne videlo, in spremljala ga jc naša odlična pianistka gdč. Kraševcev a. Gosp. Kolman nam je iztaknil talent, ki nam bo še v čast in ponos. Sedaj ima še sam z njim truda, toda mali Pečarič bo kmalu prišel v glasbeno šolo, ker je neki mecen iz Zagreba dal na razpolago 60.000 Din za njegov nadaljni študij. Lep Unionski vrt je bil poln občinstva, ki je malega umetnika z navdušenjem pozdravljalo. in poklonjen mu je bil tudi lep šopek svežih cvetlic. Po dovršenem koncertu je sedel mali umetnik na kolenih svoje »partnerice«, gdč. Kra-ševeeve, ki ga je ljubko božala. Muli umetnik sc jc včeraj odpeljal s svojim učiteljem Kolmanom na BI-d, kjer namerava nastopiti pred. N j. Vel. kraljico Marijo, -ini. Nar. &osL dr. Kore med narodom v Bell Krajini V soboto in nedeljo je uporabil nar. poslanec kaj dobro uveljavil tako v finanč-v Belo Krajino med svoje volilce. Na hitro roko sklicani sestanki so bili nad vse močno obiskani in je vladalo zanje največje zanimanje, ker se je naš novi poslane kaj dobro uveljavil tako v finančnem odboru, kakor tudi v narodni skupščini. V Semiču se je zbralo kljub temu. da je bila sobota popoldne, mnogo ljudi, ki so poslušali z največjim zanimanjem izvajanja poslanca dr. Koceta in ki so ga burno nagradili z največjim odobravanjem za njegov govor. Nato so zastopniki občine in vasi prosili za posredovanje pri prošnjah, ki se tičejo največ zgradbe kapnic, napajališč in kategoriziranja cest. Zvečer je bil sestanek v Črnomlju. Gostilniški prostori Skubčeve gostilne so bili mnogo pretesni in množica ljudi je poslušala poslančeva izvajanja zunaj. Dr. Koce je opisal delo skupščine, ki gre za tem, da se zboljšajo naše denarne prilike, ki bodo poživele in razgibale delavnost in produktivnost, ki je zaradi zavožene finančne politike takorekoč omrtvela. Razvil je načrt možnosti saniranja našega gospodarstva. Govornik je bil večkrat z odo-brujočimi medklici navdušeno prekinjen kot dokaz, kako v živo so zadele njegove besede. Tako stvarnih izvajanj niso bili doslej Belokranjci navajeni in zato ni čuda, da si je ponovno osvojil srca svojih, na robu obupa stoječih belih rojakov. Zato se mu je v prisrčnih besedah zahvalil mestni župan g. Müller v imenu volilcev in čevljarski mojster Rajmar v imenu čevljarjev za njegovo delo pri ustanovitvi produktivne čevljarske zadruge, ki naj pomaga obubožanim obrtnikom zopet do skromne skorje kruha, ki mu ga je odvzela industrija., V nedeljo jc imel sestanke v Loki pri Črnomlju, v Dragatušu. na Vinici in v Starem trgu. Povsod je bilo mnogo ljudi, ki so z največjim zanimanjem poslušali njegova izvajanja. Značilno je, da je ime! v Dragatušu zelo dobro obiskan sestanek na prostem pod vaško lipo. Po govoru so posamezniki predložili razne prošnje. Na Vinici je bila šolska soba natlačena ir« je bilo med udeleženci tudi precej Hrvatov. Stvarnim izvajanjem govornika je sledilo odobravanje brez besedice ugovora. Nad vse pa je bila prisrčna manifestacija, ki so jo priredili rojaki dr. Kocetove rojstne vasi Stari trg. Tam se je zbralo pred slavolokom mnogo ljudstva, zastor» •! niki korporacij in postrojena gasilska četa. — Poslančeva izvajanja na impozantnem shodu so bila spremljana z navdušenimi ovacijami, ki so bile dokaz, kako tesno in prisrčno je povezan dr. Koce s svojimi rojaki. Večina vseh prošenj, ki so jih posamezniki ali občinski odbori predložili poslancu, se tičejo preskrbe vode in zboljšanja cest, kar znači, da nima danes Bela Krajina niti najprimitivnejših življenskih pogojev in da je najnujnejša potreba, da se narodu takoj pomaga. Obisk poslanca je napravil na narod najboljši vtis, ker ja pokazal, da hoče obdržati stike z naro dom tudi — po volitvah ne pa kakor je bila doslej navada, da so belokranjski poslanci bolj po redkoma prihajali med narod. — Njegovo dosedanje udejstvovanje v finančnem odboru navdaja na robu propada stoječi narod z največjim upanjem, d? se bo za črnomaljski srez tudi le neka) naredilo in da bo prišel i narod i živina vsaj do vode. Opozarjamo zlasti volilce iz črnomalj skega sreza na govor dr. Koceta v skupščini, ki ga prinaša »Glas naroda«. B. M. Radio Torek, 30. julija. Ljubljana; 12.00 Razni kraji, razne pesmi (revija plošč), 12.00 čas, obvestila, 13.15 reproducirana glasba, 14.00 vreme, spored, borza. 18.00 Otroški kotiček — Striček Matiček, 18.45 Pri palčkih in pri lutkah (plošče). 19.10 čas, poročila, spored, obvestila. 19.30 nacionalna ura, 20.00 Koncert ruskih skladb (izvaja glasb. dr. »Sloga«, 21.00 ruska orkestralna glasba (plošče), 21.30 čas, poročila, vreme, 21.30 za zabavo in za ples (harmonika), 22.30 angleške plošč^T Prijatelji in somišljeniki! Sklicujte se pri svojih nabav-kah na oglase v našem listu! Dnevni dogodki Ljubljana X Nacionalna ura. Danes predava dr. M. Stojadinović iz Beograda: Vas in mesto, njih pomen in medsebojni odnos v raznih epohah. X Imenovanje na ljubljanski univerzi. Tajnik zveze jugosl. hranilnic g. dr. Vladimir Murko je na podlagi svojih razprav o finančnih problemih, ki jih je predvsem objavil v Ljubljani, Pragi in Berlinu v slovenščini, češčini in nemščini imenovan za privatnega docenta za finančno vedo na juridični fakulteti. Mlademu tudi v inozemstvu že priznanemu strokovnjaku, ki je. sin našega slavnega učenjaka univ. prof. dr. Matija Murka v Pragi, iskrene čestitke! X Osebna vest. Agronom g. Matko Zemljič, sin bivšega narodnega poslanca in predsednika občine Slatina Radenci, je na srednji gospodarski šoli v Križevcih na Hrvat-skem naredil maturo z odličnim uspehom. Vsa leta je bil najboljši dijak na tej šoli. Maturantu, odličnjaku iskreno čestitamo, želeč mu v njegovem poklicu, še nadaljnih lepih uspehov. X V banovinski odbor za strokovne nada-daljevalne šole je ban dr. Dinko Puc imenoval za predsednika inšpektorja strok, šol g. Prešla Mihajla, za Članc'pa predstavnike ban. sveta gg. Rudolfa Golouha, Albina Prepeluha in Ivana Tavčarja, predstavnike strokovnega šolstva gg. direktorja Trgovske akademije dr. Karla Pirjevca in profesorja Tchn. sr. šole Ivana Žnidaršiča in ing. Viktorja Turnška, predstavnike ZTOI gg. podpredsednika Josipa Rebeka, člana ZTOI dr. Cirila Pavlina in tajnika ZTOI dr. Ivana Plessa ter predstavnike Delavske zbornice strokovne tajnike gg. Alojzija Leskovška, Vladimira Kravosa in Joška Rozmana. Odbor bo pričel v kratkem delovati, X Ostavka dubrovniških občinskih svetovalcev. Ivo Zec, Marko Macan, Sijeno Bjelo-vučie in Ivo Bunovic, vsi štirje občinski svetovalci v Dubrovniku, so demisionirali, češ, da politika občinskega sveta ni v skladu z voljo večine dubrovniških meščanov. X Vprašanje naših cest. V našem članku pod tem naslovom, ki je bil objavljen dne 26. t. m., smo omenili, da se širijo med kmeti razne govorice, zakaj se popolnoma ne dogradi cesta Sv. Peter—Ložane, in da se do-vršitev odlaga zato, ker bi z dovršitvijo tc zveze bili prikrajšani avtobusni podjetniki, ki vzdržujejo rodili promet na progi Maribor —Sv. Lenart. Glede tega nam sporoča dr. Gorišek Milan, odvetnik v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, da je v cestnem odboru in tudi zainteresiran na avtopodjetju, ki prevaža potnike iz Maribora proti Sv. Lenartu. Zaradi tega pade gorenja obdolžitev naravnost nanj. Nerazumljivo mu je pa, kako je naš dopisnik mogel najti zvezo med graditvijo ceste Sv. Peter—Ložane in avtopodjetjem. Nadalje izjavlja dr. Gorišek, da jc nasprotno skušal zastaviti ves svoj vpliv, da se ta cesta dogradi. Dosegel je graditev občinske ceste do Huma radi naprave in pridobitve gradbenega materijala. Vzrok, da se cesta še ni dogradila, leži pa v tem, da cestni odbor sploh nima odločujoče besede pri vprašanju, ka j naj sc gradi, temveč odloča o tem banska uprava, ki po mnenju dr. Goriška, res nima onega razumevali ja za potrebe levega brega, kakor ga kaže za desni breg. X Obup nemške emigrantke. V Beogradu je v samomorilnem namenu izpila neki strup nemška emigrantka Lein Lipman. Pred 19 meseci je pribežala z očetom in materjo v Beograd. Živeli so skromno v nekem hotelu, med tem pa jo Lein, ki je talentirana slikarica. zaman iskala primerne službe. V bolnišnici so ji izprali želodec in ji rešili življenje. Izjavila je, da se je naveličala takega življenja in da jo je strah pred bodočnostjo. X Čudež v vodnjaku. V Vrpolju pri Slavonskem brodu imajo svoj čudež. V nekem vodnjaku je neki mladenič zagledal samo Devico Marijo, ki se nrikaže tu pa tam pobožnim ljudem. Vrpolje je postala pravcata romarska vas, dan za dnem prihajajo trume okoličanov, ki bi rade videle čudež v vodnjaku. X Na Savi se je kopalo 20.000 Zagrebčanov. Tudi v Zagrebu jc bila nedelja silno soparna. Bila so sicer v okolici žegnanja, toda večina Zagrebčanov se je šla kopat na Savo. Hladilo se je ta dan nad 20.000 kopalcev. Kljub temu se je zgodila samo ena nesreča. Utonil je neki mladenič, o katerem še ne vedo, kdo jo, ker ni imel v obleki, ki so jo našli na bregu, nobene legitimacije. X Učiteljico Zorko Šegoto so našli. Kakor smo poročali, je pred dnevi odšla z doma živčno bolna učiteljica Zorka Šegota iz Zagreba. V nedeljo so jo našli pri vasi Oborovu. X Roparski napad na Pševem. Neki 24 letni Franc Škerjanc iz Slivnice pri Grosupljem je 20. t. m. vlomil še pri belem dnevu v stanovanje posestnice Frančiške Trebarjeve pri Pševem pri Besnici v kranjskem srezu. Iz spalne sobe jc iz zaklenjene omare ukradel 2000 dinarjev samih kovancev. Pri dejanju pa ga je zalotila Trebarjeva, ki se je usodnega trenotka vrnila domov. Škerjanc, ki je precej močne postave, pa je takoj, ko jo je opazil pri vratih, udaril z nekim trdim predmetom po glavi, da je Trebarjeva obležala vsa v mlaki krvi, Škerjancu pa se je posrečilo odnesti pete. X Iz ječe je pobegnil. Iz zapora je v Skoplji! ušel 25 letni Kalit A bd uram an o vic iz Preseva. — Iz zaporov okrožnega sodišča v Kumanovem sta pobegnila cigana 37 letni Munis Kamberovič iz Tetova in Alija Rusi-tovič. Bila sta obsojena zaradi tatvine na dve leti težke ječe. X Ušel je na svobodo. Že dalje časa je liil v preiskovalnem zaporu v Varaždinu pečar-ski pomočnik Josip Jurin. Zaradi bolezni so ga 17. julija morali oddati na zdravljenje v mestno bolnico, še istega dne pa je tu skotil skozi okno stranišča in ušel na svobodo. Dnevna pratika Torek, 30. julija. Katoličani: Avdon in Sen., pravoslavni: 17. julija. Marina. Dežurne lekarne Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec, ded., Cesta ‘29. oktobra 31. * Uredištvo in uprava »Kronike slovenskih mest« sta se preselila v Gosposko ulico štv. 15, tel. štv. 3999. Opozarjamo naročnike, naj se obračajo odslej na gornji naslov. * Nesrečen padec s stavbe. Na Tyrševi cesti je bil zaposlen pri tesarskih delih na neki stavbi 33 letni Janko Dimic, tesarski pomočnik pri mojstru Mavriču. Po naključju se mu je zlomila deska pod nogami in jc padel z večje višine z odra na tla. Pri padcu je tako nesrečno priletel na sekiro, da mu je ta presekala nogo pri kolenu. Moral je v bolnišnico. Volitve za jesen..................LUTZ * Karambol dveh tramvajev. Na Poljanski cesti pri poljanski gimnaziji sta se morala včeraj okrog L popoldne srečati tramvaja. Zaradi nepravilno postavljenega tira pa sta se znašla oba tramvaja tako rekoč v bratskem objemu, namesto da bi se drug drugemu lepo izognila kakor ponavadi. Ljudje, ki so bili v tramvajih, so se nemalo pretresli, težje praske pa je dobila 20-letna Marija Pavlica iz Ciglerjeve ulice v Mostah, katero je prepeljal rešilni avto v bolnišnico, vendar pa jo je lahko po nekaj urah zapustila in odšla v domačo oskrbo. — Rešilni avto je istočasno prepeljal v bolnišnico zaradi zlomljene roke 22-letno Marijo Odar, uslužbenko na orožniški postaji v Bohinjski Bistrici. * »Tabor«. Pevski zbor ima v sredo dno 31. julija pevsko vajo. Prisotnost vseh pevcev in pevk je nujno potrebna. — Pevovodja. * Društvo »Tabor« priredi 7. oktobra t. 1. ob obletnici tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja cerkveni koncert v cerkvi Marijinega Oznanjen ja. Bratska društva vljudno prosimo, da blagohotno upoštevajo ta datum. — Odbor. * Na Begunjščico pojdemo v nedeljo dne 4. avgusta t. 1. Podružica SPD Radovl jica bo tega dne praznovala 40 letnico obstoja, obenem pa bo počastila spomin svojega častnega člana blejskega lekarnarja Hugona Robleka, ki je izgubil življenje pri požigu Narodnega doma v Trstu. Izkažimo čast narodnemu mučeniku! — Organizatorno-propa-gandni odsek S. j. e. u., Ljubljana. * Lažni detektiv in tat. Posestniku Francu Petanu iz. Sp. Poliance št. 7, občina Artiče iz sreza Brežice je 38 letni Štefan Novak iz Zagreba in pristojen v Globoko, ukradel 10. julija zlato 14 karatno amerikansko uro z dvojnim pokrovom in v notranjem pokrovu z monogramom »F. P.« in z imenom »Elgin«. Novak je nastopal in se izdajal okrog ljudi tudi za detektiva iz Zagreba in na tak način celo izvršil hišno preiskavo, češ da išče v hiši razbojnika Omerzo. Resnični detektivi pa se zdaj zanimatjo podrobneje zan j. * Dve tatvini koles. Iz delavnice tvrdke »Desa« na Tvrševi cesti 24 je bilo ukradeno 24. t. m. mizarju Francu Štruklju z Viča 600 dinarjev vredno že staro moško kolo z evid. št. 6486. — Istega dne pa je neznaec pri jasnem dnevu izmaknil mehaniku Ivanu Koro-šinu z Gline 1000 dinarjev vredno zelo dobro ohran jeno moško kolo znamke »»Peugeot«. * Petindvajseta kazen ga čaka. Lani je bilo 25. avgusta v Stožicah ukradeno Alekseju Cenku iz kleti dvokolo in je bil dejanja takoj osumljen neki Fran Serak, kateremu so tc dni prišli na sled. Serak je že star znanec pri policiji. Te dni so pri njem našli nekaj ogrodja, od katerega pa je boljše dele žc prodal. Na vprašanje, zakaj je vzel kolo, se Serak zagovarja, da je dejanje storil v pijanosti. Predan je liil sodišču, ki mu bo po svoji presoji odmerilo že petindvajseto kazen. * Dve tramvajski nezgodi. V nedeljo opoldne. je prišlo na Glincah da manjše nezgode. Samo duha prisotnosti avtomobilista je pripisati, da ni bilo hujšega karambola. Po Cesti IX. je namreč pripeljal neki avtomobilist in prišel pri Kramarjevi gostilni na Tržaško cesto. Po Tržaški cesti pa je prav tedaj piivozil tramvaj in je grozila neizogibna nesreča, da bosta tramvaj in avtomobil z vso silo trčila ter se razbila. Avtomobilist avtomobila ni mogel več zavreti, pač pa ga je še pravi čas z vso silo pognal čez tračnice. Posrečilo se mu jc, da je odnesel še zdravo kožo, tramvaj pa je vseeo zadel v zadnji del avtomobila in razbil blatnike ter avtomobilsko luč, tako da bo lastnik avtomobila Irpel tudi nekoliko škode. Do podobne nezgode s tramvajem je prišlo tudi v šiški na Celovški cesti. Po Lepo-dvorski cesti je namreč privozil hlapec mesarja Dolničarja ter krenil na Celovško cesto, po kateri je prišel nasproti tramvajski vo/. Konj se je prestrašil tramvaja ter se je odtrgal od voza, na katerem je bilo meso za trg, hlapcu pa se je posrečilo, da je še pravi trenotek odskočil. Tramvaj je mesarski voz popolnoma razbil in razmetal meso po tleh. Škode trpi mesar Dolničar okrog 1000 dinarjev. Maribor Mariborski tekstilni delavci v borbi za življenski obstanek Maribor, 29. julija. Stavka delavstva v tekstilni tovarni Ros-ner in drug je zavzela mnogo večji in ostrejši obseg, kakor se je prvotno pričakovalo. Delavstvo se popolnoma pokorava medstro-kovnemii odboru, ki vodi stavko. Priznati moramo zadovoljivo dejstvo, da se delavstvo zaveda potrebe in važnosti stavke ter se solidarno drži navodil svojih delavskih organizacij. Tako sc je danes dopoldne zbrala pred mariborsko Delavsko zbornivo večstoglava množica delavcev in delavk, ki se je že pripravljala na večerni sestanek. Ob 18. uri zvečer se je delavstvo zbralo v dvorani Delavske zbornice na sestanku, katerega je vodil tajnik mariborske ekspoziture Delavske zbornice g. Čeli. Kot prvi govornik jc nastopil tajnik NSZ g. Kodrič in poročal o poteku stavke. Odločno je zavrnil klevete podjetja, češ, da je stavka le komunistično, nikakor pa ne delavsko mezdno gibanje. Značilna je bila izjava neke delavke, da raje poginejo -brez dela, kot pa pri delu od gladu. Govorniku, ki je žel za svoja izvajanja burno odobravanje, je sledil tajnik Strokovne komisije g. Vidovič, ki je dopolnil izvajanja svojega predgovornika in pozival delavstvo k solidarnosti. Namen današnjega večernega sestanka je bil s skrajnimi silami preprečiti delo stavkokazov, da bi tudi onih trideset delavcev, ki še tlačani jo podjetju, stopilo v solidarno stavko. Ob tej priliki naj odločno zavrnemo, nelojalno in delavstvu skrajno škodljivo poročanje, »Slovenca«, ki pravi v svojih poročilih, da stavka le tretjina delavstva. V slogi je moč! in v tem smislu želimo delavstvo pri borbi za njegove pravice najboljših uspeli ov! Kino Union: Danes izborna veseloigra »Ničesar brez ljubezni« (Beg v Nico) z Elzo Elster, Georg Aleksandrom in Teo Lingenom. Grajski kino: Danes premiera velefilma »Casanova 20. stoletja« v glavni vlogi Maks Baer in njegov tekmec Primo Carnera. Pride »Nana«, v glavni vlogi Ana Sten. Globoko znižane cene. Neumestno poročilo tik pred Mariborskim tednom. Ljubljanski »Slovenec« prinaša v nedeljski številki, in to z velikimi črka-.»i, za Maribor naravnost žaljiv naslov: »Maribor — dolga vas.« Mislimo, da bi moralo biti ljubljansko časopisje tik pred Mariborskim tednom nekoliko bolj kolegijalno. Ka j naj si misli obiskovalec Mariborskega tedna, ko čita razne prospekte in primerja to z gornjim »Slovenčevim« naslovom, o tem naj sodijo Mariborčani sami. Ogorčene borbe za nove kandelabre. Novi kandelabri na Aleksandrovi cesti so razdelili Mariborčane na dva tabora. Eni jih hvalijo, drugi pa jim odrekajo sploh vsako vrednost. Naše čitatelje in naše prijatelje naprošamo, da nam v nekaj vrsticah povedo svoje mnenje, ki jih bomo z veseljem objavili. Ponovna vojaška zaprisega. V petek, dne 2. avgusta t. 1. bo ob 10. uri dopoldne zaprisega vseh vojaških obveznikov rojenih \ letih od 1886 do 1914, ki stanujejo v Mariboru, in ki so odslužili svoj vojaški rok ali bili oproščeni službe. K zaprisegi naj prinese vojaško izpravo, kak drugi vojaški dokument, delavsko kn jižico ali domovnico. -»■ Nesreča dečka pri mlatilnici. V sobote popoldne se je pri mlačvi precej občutno poškodoval 12 letni posetniški sin Stanko Ploh! iz Slivnice. Deček se je med delom smukal okrog mlatilnega stroja in v naslednjem hipu so ljudje zapazili, da Stanku leva roka močno krvavi. Ugotovili so, da mu je stroj zmečkal več prstov levice. Mladi poškodovanec se zdravi v mariborski bolnici. ■»- Socijalno skrbstvo rekonvalescentnih delavcev. Posebno skrb za rekonvalescentu« delavce v Mariboru posveča tem trpinom Sta niča za socialno skrb rekonvalscentnih de lavcev, ki vrši že drugo leto svojo človeko ljubno nalogo. Tako je tekom svojega obstoja ta ustanova dosegla že promet 100 tisoč dinarjev, s čimer je bilo pomoči potrebnim delavcem zelo pomagano. Stanica skrbi zlasti za bivše zavarovance OUZD (Trgovske bolniška blagajna in Merkur) in jim priskoč' na pomoč v najkritičnejšem času, ko jim socialno zavarovanje odreče nadaljno podporo. Zato se kuratorij stanice v imenu prizadetih zahvaljuje vsem onim, ki jo podpirajo v njenem humanem delovanju. Celie IV. „Mariborski teden** 3.—11. avgusta 1935. Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamaterska, propagandna, turistična itd. 3.—4. Vlil. mednarodni plesni turnir in III. drž. razstava čistokrvnih psov. 9.—11. VIII. plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. Velika razstava slovenske umetnosti 5O70 popust na železnicah odi 1 —15. VIII. 1935. o Obrtna razstava. Razstavljalce na obrtni razstavi v Celju opozarjamo, da bi pravočasno pripeljali svoje razstavne predmete Zadnji čas bo v petek 2. avg. opoldne. Vsa dela na razstavišču so pri kraju. Otvoritev razstave bo v nedeljo 4. avg. ob 10. uri dopoldne. Umrl je na svojem domu na Mariborski cc cesti 19 deset let stari sin ključavničarja Ferdinand Cvikel. Nesreča pri steljanju. \ nedeljo popoldne se je zgodila na Vrheb nad Teharjem pri cerkvi sv. Ane huda nesreča. Fantje so za žeg-nanje streljali in topič, ki je eksplodiral, je ranil na obrazu in po rokah 27 let starega delavca Avgusta Kožuha iz Štor. Ponesrečenca so najprej spravili v celjsko bolnišnico, od tod pa v Ljubljano, ker je nevarnost, do oslepi. Obrtna razstava. Celjski in drugi obrtniki so se dobro pripravili. Nad sto obrtnikov iz dravske banovine razstavlja svoje izdelke, častno je pa tudi zastopana trgovina in industrija, iz katere jemlje obrtnik surovine za svoje izdelke. Veliki prostori mestne osnovne šole so cisto izpolnjeni. Tako bo Celje za štirinajst dni popolnoma spremenjeno in nad vse živahno, saj bo med nami tudi mnogo tujcev. Ce odpotujete na podeželje, v hribe, na morje, sploh na počitnice, pišite nam in list Vam bomo dostavljali na kakršenkoli naslov v naši državi. Pišite: Uprava „Glas naroda“ Gajeva 1 KMEČKI MAGAZIN Ljubljane*, Krekov trg lO (nasproti Mestnega doma) Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete dobro kupiti in prihraniti denar, obiščite to trgovino Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo obnovitveno vzdrževalnih gradbenih, t. j. zidarskih, kleparskih, krovskih, mizarskih, pečarskih, ključavničarskih, vodovodno-inštalacijskih, plinsko-inštalacij-skih, sotaoslikarskih, pleskarskih in parketarskih del v svojih stanovanjskih hišah v Mariboru. Končni dovršitveni termin vseh razpisanih del je določen za dan 30. oktobra 1935. Vsi razpisni podatki, proračuni, gradbeni pogoji in načrti objektov so interesentom na razpolago m na vpogled pri podpisanem uradu v Ljubljani, Gajeva ulica štev. 5/II, gradb. odd., in sicer od dne 29. julija t. 1. dalje, kjer morejo ponudniki dvigniti razpisne pripomočke proti odkupu z zneskom Din 50'—. Pravilno sestavljene nekolkovane ponudbe je zapečatene vložiti do dne 17. avgusta 1935 pri gradbenem oddelku zavoda v Ljubljani, kjer je položiti tudi 5 “/o vadij. Obravnava ofert ni javna ter si pridržuje zavod pravico oddaje del komurkoli izmed ponudnikov, ne glede na višino ponujene cene. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložili za odgovor 2 Din v znamkah. — Jiali oglasi so ° plačljivi takoj pri naročilu. PROTI KURJIM OČESOM. Kdor si želi boljšega pedikerja, je na razpolago cenjenemu občinstvu pediker Avbelj, kopališče Okrožnega urada, Ljubljana, Miklošičeva cesta. VEČJE POSESTVO NA GORENJSKEM PRODAM. Hiša z gospodarskim poslopjem, 5 oralov oranice pol ha gozda. Posestvo leži 10 minut od železniške postaje. Primerno za upokojence. Ponudbe pod šifro »Idila« na upravo »Glas naroda«. DOBRO IZVEŽBANA PISARNIŠKA MOC išče nameščenje v trgovskem ali industrijskem podjetju. Imam večletno prakso, sem navajena intenzivnega dela. Cenj. ponudbe na upravo pod »Pridna«. KAKTEJE-MLAD1CE na prodaj. Imam večje število mladih kaktej-bunkic ua prodaj. Naslov: Dolenjska 18, L SKLADIŠČNIK z več let prakse, vešč slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, pošten in zanesljiv išče primerne zaposlitve kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Glas naroda« pod »Kavcije zmožen t. fiacf f® millšostov za iavna dela v Brav. banovim Iz banovinskega fonda za javna dela 10 milijonov, iz ban. bednostnega fonda 3 in pol milijona, iz državnega fonda za javna dela pa 2,700.000 dinarjev »Službeni list« objavlja program javnih del, ki ga je odobril 2. julija ban dr. Dinko Puc. V proračunskem letu 1935—1936 bodo izvajali sledeča javna dela: Srez Brežice: dograditev ceste Dobrava-Kapele 100.000 Din, nadaljevanje del na cesti Videm-Zdole 50.000, nadaljevanje del pri cesti Senovo-Veliki Kamen 50.000. vzdrževalna dela na Savi 85.000, melioracija Veliki Obrež 30.000, Skupaj 315.000 Din. Srez Celje z mestom: nadaljevanje cestne gradnje Trbovlje-Marija Reka 100.000 Din, nadaljevanje gradnje ceste Sv. Jurij pri Celju-Rebre 50.000, nadaljevanje gradnje občinske ceste Vojnik-Šmartno 75.000, rekonstrukcija ban. ceste med Celjem in Grobelnim 60.000, prenovitev praga na Hudinji v Šmarjeti 65.000, regulacija Savinje pod Grižami 200.000, ureditev Dobrnice 90.000, skupaj 640.000 Din. Srez Črnomelj: nadaljevanje rekonstrukcije ban. ceste med Črnomljem in Kanižarico 100.000, rezervoar Zapodje v občini Dragatuš 25.000, skupaj 125.000 Din. Srez Dolnja Lendava: zavarovalna dela na Muri 430.000 Din. Srez Gornji Grad: preložitev nevarnih ovinkov na ban. cestah v Rečici ob Paki, v Dobletini in Pustem polju 100.000, vodovod v Solčavi 50.000, ureditev Lučnice v občini Luče 100.000, ureditev Ljubije in Timave v občini Mo e okolica 40.000, ureditev Savinje v Solčavi 40.000, skupaj 330.000 Din. Srez Kamnik: nadaljevanje gradnje ban. ceste Moravče-Drtija-Kandrše 100.000, regulacija Pšate v občini Mengeš 15.000, zavarovalna dela v Kamniški Bistrici 85.000, ureditev Zgornje Tuhinjščice v občini Tuhinj 60.000, zavarovanje Nevljice pri Lokah 20.000, ureditev Slatenščice v Blagovici 20.000. skupaj 300.000 Din. Srez Kočevje: nadaljevanje cestne gradnje Stara cerkev-Gorenje-Grintovec-Stari breg-Trnovec do Kleč 70.000, nadaljevanje gradnje ban. ceste Struge-Vrbovec 100.000, nadaljevanje gradnje občinske ceste Rob-Krvava peč v občini Vel. Lašče 50.000, regulacija Sajevca v obč. Ribnica 25.000, ureditev požiralnikov v Dolenji vasi 50.000, skupaj 295.000 Din. Srez Kranj: razširitev ban. ceste Tacen-Kranj 50.000, vodovod Cerklje 73.000, nadaljevanje vodovodnih del v Preddvoru 75.000, nujna popravila zavarovalnih del na Tržiški Bistrici 20.000, zagraditev hudournikov na Jezerskem 20.000, zagraditev hudournikov v Gozdu v občini Križe 30.000, skupaj 268.000 Din. Srez Krško: nadaljevanje gradnje ban. ceste Krško-Gora-Golek 100.000, dvig ban. ceste II. r. št. 306 med 17.5 km in 18.5 km 50.000, vzdrževalna dela na Savi 80.000, ureditev Sapote v občini Radeče 150.000, ureditev Bistrice v Št. Rupertu 50.000, skupaj 430.000 Din. Srez Laško: rekonstrukcija ban. ceste Zidani most-Celje 150.000, nadaljevanje cestne gradnje Trbovlje-Marija Reka 83.000, preložitev ceste pri Španu v Trbovljah 80.000, regulacija potoka Bobna v Hrastniku 50.000, skupaj 363.000 Din. Srez Litija: nadaljevanje gradnje banovinske ceste Moravče-Kandrše 100.000, nadaljevanje gradnje obč. ceste Dob-Pokojnica 30.000, dovršitev preložitve Hutnarjevega klanca 10.000, rekonstrukcija obč. ceste Peščenik-Sv. Duh-Krka 50.000, razširitev ban. ceste Zagorje-Izlake-Viderga 65.000, regulacija Višnjice 50.000, skupaj 305.000 Din. Srez Ljubljana z mestom: nadaljevanje tlakovanja Zaloške ceste 250.000, preložitve klancev na raznih važnih ban. cestah 150.000, zavarovalna dela ob Ljubljanici med Vevčami in Zg. Kašljem 40.000, v Dobrunjah pa 25.000, regulacija Save pri Medvodah 40.000, pri Gameljnah 20.850, pri Mednem 76.134, ureditev odtoka voda pri Račni 40.000, ureditev Gradaščice v občinah Dobrova in Polhov gradeč 80.000, ureditev Iške 80.000, ureditev PodlipščiCe v občini Vrhnika 80.000, skupaj 881.984 Din. Srez Ljutomer: nadaljevanje gradnje baa, ceste Ljutomer-Štrigova 108.750, dovršitev ban. ceste Sv. Benedikt-Loma-noše 50.000, regulacija Mure glej Dolnja Lendava, skupaj 158.750 Din. Srez Logatec: dovršitev rekonstrukcije ban. ceste Rakek-Ivanje selo 300.000, nadaljevanje rekonstrukcije in valjanja ban. ceste med Cerknico in Martinjakom 90.000, nadaljevanje regulacije potoka Obrh v občini Stari trg'60.000, pripravljalna dela za regulacijo reke Unec v občini Planina 10.000, ureditev Račeve in pritokov v občini Žiri 100.000, skupaj 560.000 Din. Srez Maribor desni breg: nadaljevanje ban. ceste Reka-Sv. Areh 150.000, nadaljevanje ban. ceste Slov. Bistrica-Oplot-nica 100.000, nadaljevanje banovinske ceste Fram-Kopivnik- Sv. Areh 80.000, nadaljevanje ban. ceste Šikole-Mostečno 50.000, vzdrževalna dela na Dravi 70.000, ureditev potoka v Rušah 65.000, skupaj 515.000 Din. Srez Maribor levi breg z mestom: nadaljevanje gradnje ban. ceste Sv. Bene-dikt-Lomanoše 150.000, preložitev Koroške ceste 100.000, regulacija Pesnice pri Sv. Marjeti 60.000, nadaljevanje obč. ce- ste Sv. Peter-Ložane 100.000, skupaj. 410.000’Din. Srez Metlika: ureditev in razširitev banovinske ceste Bušinja vas - Radoviča 30.000, kapnica Skemljevec 50.000, ureditev hudournika na Suhorju 50.000, skupaj 130.000 Din. Srez Murska Sobota: regulacija Mure glej skupni fond Ljutomer in Dol. Lendava pri srezu Dolnja Lendava, zasilna dela na potoku Lendavi 30.000, zagraditev Pečarjevega in Košarjevega potoka v občini Puconci 30.000, zgradnja mostu pri km 37 ban. ceste 15.000, skupaj 75.000 Din. Srez Novo mesto: gradnja nove ceste Žužemberk-Sela-Šumberk-Radohova vas 100.000, razširjenje in tlakovanje ban. ceste med Šmarjeto in Krenovim 50.000, nadaljevanje gradnje ceste Novo mesto-Hmeljnik 40.000, ureditev ban. ceste Tiha-boj-Mirna 50.000, melioracija Dobrniške doline 50.000, ureditev hudournika in naprava opornih zidov ob cesti Brusnice-Gaberje 100.000, skupaj 390.000 Din. Srez Prevalje: nadaljevanje gradnje banovinske ceste Crna-Št. Vid v odseku Kristanovega mlina 175.000, regulacija Meže med Prevaljeni in Guštanjem 50.000, nadaljevanje ureditve Meže zaradi obnovitve poti med črno in Koprivno 150.000, zavarovanje Bistrice na Muti 50.000, skupaj 425.000 Din. Srez Ptuj: nadaljevanje gradnje ceste Majšperk-Naraplje 100.000, nadaljevanje ceste Leskovec-Nova cerkev 120.000, nadaljevanje regulacije Grajene 32.300, regulacija Rogoznice 18.000, dovršitev ceste v Lahoncih 25.000, skupaj 295.300 Din. Srez Radovljica: nadaljevanje preureditve ceste na Vršič 225.000, zavarovalna dela na Savi v Lescah 25.000, ureditev hudournikov ob cesti Sv. Janez-Zlatorog in ureditev Belce, Bezdenje, Ribnice in v območju Rateč 115.000, skupaj 365.000 Din. Srez Slovenjgradec: nadaljevanje preložitve ceste Šoštanj-Št. Vid 100.000, regulacija Mislinje 80.000, ureditev zavarovanja Zgornje Mislinje, Velenje in Sečnice pri Bukovi vasi 100.000, skupaj 280.000 Din. Srez Slov. Konjice: nova ban. cesta Slov. Bistrica-Oplotnica 50.000, nadaljevanje preložitve čezlaškega klanca 25.000, melioracijska in regulacijska dela manjših potokov in Dravinje 60.000, za-graditvena dela v izvirkih Dravinje 100.000, skupaj 235.000 Din. Srezka izpostava Škofja Loka: cesta Češnjica-Rudno in podaljšanje te ceste proti DražgošaihNSO.OOO, nadaljevanje regulacije Sore 30.000, urditev Zgornje Smoleve 20.000. zavarovanja »Zakopar-ske grape« Podjelovem 15.000, ureditev Žabnice 25.000, preureditvena dela cestf Podrošt-Petrovo brdo-Sorica 20.000, sku pa j 160.000 Din. Srez Šmarje pri Jelšah: dovršitev ce ste Žetale-Marijina vas 150.000, nadalje vanje gradnje ceste Mestinjska vas-Pri-stava 25.000 in ceste Loka-Virštanj-Golo-binje 75.000, regulacija Sotle pri Sedlarjevem radi zavarovanja ceste 150.000. vodovod Šmarje pri Jelšah 30.000, vodovod v Slivnici 20.000, skupaj 450.000 Din Ves program torej našteva cestnih de! v znesku 4,876.750 Din, hidrotehničnib del 2,475.284 Din in zagraditev hudournikov za 1,780.000 Din, torej skupaj za vso banovino 9,132.034 Din. Izvedeli smo tudi da je bilo poleg tega dodeljenega še toliko, da bomo iz tega fonda porabili 10 milijonov Din. Razen iz tega fonda bo pa porabljeno za podobne namene iz banovinskega bednostnega fonda 3,500.000 Din in iz državnega fonda za javna dela 2,700.000 Din, tako da naša banovina dobi za proračunsko leto 1935-1936 za javna dela okrog 16,200.000 Din in se bo s tem brezposelno prebivalstvo prav znatno opomoglo. Pri vsem tem pa moramo računati tudi s tem, da gre na eni strani za nadaljevanje'raznih del, ki so že dosedaj mnogo veljala, na drugi strani pa za pričeta dela, ki bodo trajala tudi po več let, a navedena vsota 16,200.000 Din je namenjena samo za eno leto. Gospodarske vesli Trgovska pogajanja z Grčijo. Dne 26. t. m. so se na Bledu pričela pogajanja med našo in grško trgovsko delegacijo v svrho sklenitve nove trgovske pogodbe. Na prvem sestanku, Id se je vršil v hotelu »Park«, so razpravljali predvsem o delovem programu konference. Kakor poročajo, bodo na tej konferenci razpravljali o plačilnem prometu, o izmenjavi blaga in turističnem -prometu med obema državama. Kakor smo že poročali, velja dosedanja pogodba med Jugoslavijo in Grčijo do 1. avgusta t. 1. Na prvem sestanku sta se obe delegaciji sporazumeli, da predlagata jugoslovanski in grški vladi, da se dosedanji trgovski sporazum podaljša do sklenitve nove trgovske pogodbe. Kakor hitro bosta delegaciji prejeli odgovor svojih vlad, se bo konferenca nadaljevala. = Povečanje prometa med Jugoslavijo in Madžarsko. Po vesteh iz Budimpešte se bo te dni sestavila mešana jugoslovansko-ina-džarska komisija, katere naloga bo, da izdela ukrepe za intenzivnejši promet med obema državama. Ta komisija bo sestavljena po vzoru že obstoječih in preizkušenih av-strijsko-madžarskih in italijansko-madžar-skih mešanih komisij. == Kongres obrtnikov iz balkanskih držav. Na predlog romunske zbornice dela, se bo letos vršil kongres obrtnikov iz balkanskih držav, katerega se bodo udeležili tudi obrtniki iz Češkoslovaške. Ustanovila se bo Mala antanta obrtnikov, ki bo delovala na medsebojno zbližarije obrtnikov udeleženih držav in v splošen prospeh obrtnega stanu. ]. = Prodaja lesa se bo vršila potom pismene licitacije dne 23. avgusta pri Direkciji šum v Ljubljani. (Pogoji in razglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Proračunski govor poslanca dr. i. Koceta Naše gospodarsko stanie n. še enkrat moram poudariti, da je Narodna banka, mesto da bi rešila naše denarne zavode, storila baš nasprotne ukrepe s tem, da je vzdrževala preveč visoko obrestno mero ter imela pred očmi samo interese svojih delničarjev, dočim je zanemarjala mnogo bolj važne interese vse dežele, ki ji je podelila dragoceni privilegij emisijskega zavoda. Visoka obrestna mera emisijskega zavoda in vseh privilegiranih državnih denarnih zavodov je povzročila deviacijo denarnega prometa iz zasebnih denarnih zavodov v državne. Za današnjo situacijo je karakteristično izključno favoriziranje državnih denarnih zavodov, ki pa so s svojim poslovanjem dokazali, da niti zdaleka niso dorasli svoji nalogi. Prosim gospode ptrpljenja, da te svoje nazore konkretiziram s še enim primerom. Državna hipotekarna banka ne more nikdar nadomestiti funkcij naših kreditnih zadrug ali regulativnih hranilnic, ki so zrasle iz naroda od spodaj navzgor, kar je edina zdrava in pravilna evolucija denarnega zavoda. Niti zadruge niti regulativne hranilnice pa niti večina naših denarnih zavodov niso krivi za to, kar se je zgodilo, temveč pada odgovornost na bivše režime, ki so jim bili iz političnih razlogov nasprotni. Da bom jasnejši v svojih izvajanjih, mi dovolite, da s konkretnim primerom dokažem, kako ni Državna hipotekarna banka odgovarjala nalogam, ki jih je smatrati za primerne za zavod s tako nenavadno velikimi Privilegiji in kako neugodno se odraža njeno delo v našem gospodarstvu. Ko je prišla Drž. hipotekarna banka v Slovenijo, so morali vsi zavodi, regulativne hranilnice, zadruge in zasebne banke, zvišati aktivno in pasivno obrestno mero. Dočim se na vsej zemeljski obli vidi, da država podpira stremljenje zniževanja obrestne mere, zlasti v času težkih gospodarskih razmer, je s tako velikimi privilegiji pbdar-lena Državna hipotekarna banka diktirala povišanje obrestne mere, ker ni razumela svoje misije privilegiranega zavoda. Zakaj je naša Uprava fondov likvidirala v Splitu Zemaljski veresi]ski zavod, ki je mogel služiti kot primer orzavne ali javnopravne ustanove. Podobne zavode najdemo v vseh pokrajinah češkoslovaške republike. Vodijo pa &e ti zavodi po načelu čim manjše razlike med aktivno in pasivno obrestno mero in dejansko se dosega pri teh dobro vodenih zavodih marža od Vi do VsVo. Ti zavodi perhorescirajo zaslužek in hočejo, da je hipotekarni kredit čim bolj ugoden in cenen, ne pa da se obremenjuje z maržo za dobiček, ki ga uživajo člani upravnega sveta, direktorji in uradništvo. V drugih državah so upravna mesta v takšnih zavodih častna, brezplačna, pri nas pa se mesta v upravnem svetu podeljujejo »zaslužnim pristašem« režima. Podobno bi mogel reči tudi o drugih privilegiranih zavodih, ki so centralistični državni orgni. Kdo more vzeti našemu narodu vtis, da se je zavestno pospeševala centralizacija denarne organizacije in da se je zato hotelo obstoječe denarne organizacije, ki so v zasebnih rokah, čim preje likvidirati. Absolutni imperativ vsake razumne gospodarske politike par excellence mora biti, da normaliziramo naše kreditne razmere, ker šele tedaj, kadar bomo imeli običajne in sanirane, na podlagi dolgoletnih izkušenj zrastle, ne pa z diletantsko šablono ustvarjene kreditne razmere, se bo mogla gospodarska kriza presoditi v pravilnem refleksu, tedaj pa se bo tudi šele mogla postaviti pravilna diagnoza krize za posamezne gospodarske panoge in s tem tudi začeti njeno pravilno zdravljenje. Zato zlasti na-glašam, da se ne strinjam niti z enim ukrepom za sanacijo našega gospodarstva, dokler ne bodo sanirane naše kreditne razmere. Normalizacija našega denarništva, odnosno kredita je primarna in največja nujnost zato, ker je s tem v neposredni zvezi tudi vprašanje okrepitve naše kupne sile, odnosno okrepitve našega domačega notranjega trga. Okrepitev našega notranjega trga se vsiljuje kot največja potreba, ker pospešujejo vse države avtarkijo in bo zato tujina vedno manj kupovala od nas. To danes tudi že vidimo, kakor sem uvodoma poudaril glede našega izvoza. Če okrepimo notranji trg1, bomo dosegli tudi višje cene za kmetijske pridelke. V ta namen treba v prvi vrsti ustvariti splosne ugodne pogoje, kajti, kdor pravi, da bo dvignil cene direktno, to je s pomočjo reglementacije, ta ne gre po pravi . poti. Ne reglementacija, temveč občne pravilna organizacija! Sprejemam kažipot Armanda Tou-chea, ki je dejal: »Pour sortir de la crise il faut simpli-fier!« (Da se rešimo krize, je treba vse poenostaviti!) To poenostavljenje smatram jaz kot potrebo normalne cirkulacije, zlasti pa vprašanje organizacije kredita, ki se more rešiti, če je tu dobra volja. KMETSKI DOLGOVI Tu si dovoljujem navezati tudi vprašanje kmetskih dolgov. Ne drži trditev, da je težišče krize v kmetskem svetu združeno z vprašanjem dolgov. Problem sanacije krize na deželi je v okrepitvi kupne moči našega kmeta. Kajti če tudi popolnoma črtamo sedanje kmetske dolgove, bo vendar kmet v kratkem času zopet v istem kritičnem položaju, če namreč ne izpremenimo splošne gospodarske situacije. Treba je ustvariti možnost dela in zaslužka, ker je kmet po svoji naravi vesten plačnik. Vzporedno z ustvarjanjem omenjenih splošnih pogojev moramo presojati. vprašanje razdolžitve kmeta. Zaščito kmeta je treba postaviti na čisto nove temelje, da bi bila ta zaščita socialno pravična, ekonomsko uspešna, a poleg tega bi morala vrniti kmetu zopet njegovo kreditno sposobnost. Nova načela, na katerih bi morala biti osnovana zaščita kmeta, so: mesto dilatornega ukrepa sedanjih določb moratorija za kmečke dolgove treba uzakoniti aktivno delujoč ukrep razdolžitve kmeta. S to akcijo treba nuditi pomoč ne s suho številko dolga, odnosno ne po okolnostib za časa zadolžen j a, temveč po sedanjem osebnem stanju dolžnika in po oceni njegovih razmer s sodelovanjem sodišča, odnosno s sodelovanjem posebne komisije, v kateri bi bilo zastopano tudi sodišče. Na ta način bi postopanje individualizirali ter bi imeli možnost, da se ognemo nepravičnim šablonam, ki jih pravnik subsumira pod izrekom: summiim jus summa iniuria (najvišja pravica je tudi naj višja krivica), že s samim individualizira-njem bi vrnili kmetu njegovo kreditno sposobnost, katero mu je odvzela kolektivna zaščita. V takšni obliki bi se našla možnost nuditi marljivemu dolžniku tudi razne ugodnosti, če pred rokom zadosti svojim obveznostim. S tem bi dobil agilni dolžnik nov impulz. Nisem pesimist glede zadolžitve našega kmeta, če namreč primerjamo zadolžitev našega kmeta z zadolžitvijo češkoslovaškega kmeta, potem vidimo, da obremenjuje češkoslovaškega kmeta desetkratni dolg našega kmeta, in vendar zmagujejo češkoslovaški kmetje svoje dolgove brez posebnih težkoč, pri nas pa je položaj nezadolženega kmeta enako težak ko položaj zadolženega, ker ne eden ne drugi nimata gotovine za nakup blaga niti denarja za plaćanje davkov. Vračam se na vprašanje okrepitve našega notranjega trga ter moram s tem v zvezi opozoriti, da zadeva naša .zunanja trgovina na zapreke tudi pri naših političnih prijateljih, ki izdajajo avtarkične ukrepe. Povsod se srečavamo z načelom »do ut des«, pa moramo tudi mi usvojiti to načelo, ker je izven vsakega dvoma, da bomo potem dosegli večje uspehe ko dosedaj. • (Dalje prihodnjič.) Ali si že naročil ..Glas naroda“? Slike naših narodnih noš S časom so se naše narodne noše tako iz-premenilc in pokvarile, da jih bomo morali podvreči najstrožji korekturi. Iz neznanja so ženske same ustvarjale noše, ki pristnim niti od daleč niso več podobne, na 'drugi strani so jih pa prav zelo pokvarile tudi r,azne nepoučene šivilje in vezilje. Na prireditvah vidimo že take noše, da jih lahko brez pomisleka imenujemo maškare. Zato moramo poiskati vire iz časov, ko je bila narodna noša pri nas še v vsakdanji Vabi, in po njih kopirati, kar napravimo novega.. Kakor smo nekdaj očistili jezik, tako bomo morali postopati tudi pri nošah, da iz najrazličnejše navlake in fantastičnih potvorb spet izluščimo to častitljivo dedšči-■ rio v vsej pristnosti in značilnosti. Sicer imamo že y Valvasorju opisane naše noše in Najstarejša slika Gorenjke, ki je izšla v Hermannovi knjigi in jo je leta 1780. zanjo narisal ljubljanski slikar Herrlein. tudi nekaj slik, vendar pa so te noše že izginile, da jih danes skoraj ne moremo več uveljaviti, ker jih nič-več ni ohranjenih. Zelo malo je ohranjenih stvari pred 18. stoletjem, zato pa je to stoletje prav bogato in tedaj smo dobili od Marka Pohlina in. Linharta tudi prve točnejše opise naših narodnih noš, Na žalost nista svojim opisom priložila slik. zato nas je pa odškodoval Nemec B. Fr. Herrmann v svojem »Popotovanju po Avstriji, Štajerski, Koroški, Kranjski itd.« Menda pred njim in za njim še ni-kdo ni tako zelo pohvalil Slovenk, predvsem pa Gorenjk, kako so zdrave in lepe ter poštene, posebno pa snažne in čiste! Po naših krajih je popotoval leta 1870., a njegova se- daj zelo redka knjiga je izšla na Dunaju 1784. Za njegovo delo mu je ljubljanski slikar Herrlein narisal Kranjca in Kranjico. Ta dva bakroreza sta prvi sliki naše narodne noše, ki sta tudi zanesljivi in po teh dveh bakrorezih so tudi drugi pisatelji dali napraviti več posnetkov za svoje knjige. Za njim je spet prišel tujec, namreč B. Hacquet, ki je tako mnogo storil za naš narod in deželo. Leta 180t. je v Lipskem izdal svoje slavne »Slike in opise jugozahodnih in vzhodnih Yendov, Ilirov in Slovanov«. V obliki velike četvorke je svojemu delu priložil dolgo vrsto bakrorezov, ki mu jih je napravil Geis-sler in so vsi na roko kolorirani. \ tem delu imamo slike Ziljanca in Ziljanke, Kranjca in Kranjice, Dolenjca in Dolenjke, Ko- čevarja in Kočevarico. Ciča in Cičko, Istrana in Istranko ter druge noše naših sosedov. Večino teh slik je porabil Francoz Breton v svojem opisu Ilirije in Dalmacije, ki je izšla tudi v dveh nemških izdajah, zadnja pa leta 1830. Brez dvoma je Hacquet zanesljiv, kar na vsak način lahko trdimo tudi o prekrasno koloriranih bakrorezih, ki jih je Francoz Bertrand de Moleville priložil v folioformatu svojemu velikemu delu o nošah dednih avstrijskih dežela, ki ga je leta 1804. izdal v Londonu. V tem delu je tudi 7 slovenskih narodnih noš in opisane so tako točno, da za avtorjem nehote slutimo Žigo Zoisa. Tako imamo torej od 1780 dalje več velikih publikacij z mnogimi slikami naših noč, obenem Pohod ameriških vojnih invalidov Ameriški vojni invalidi so se ponovno napotili v Washington, da izvojujejo svoje pravice^ je pa po naših božjih potih, kakor n. pr. na Žalostni gori pri Mokronogu ohranjenih prav mnogo motivnih slik iz te dobe z najrazličnejšimi nošami. Sami tujci torej skrbe za ohranitev naših noš in tudi največje delo o obleki naših prednikov nam je zbral in ohranil tujec ali recimo brat Poljak Emil Korytko. Najel je pred 100 leti slikarja Franca Kurza pl. Goldsteina, da mu je naslikal slovenske narodne noše. Korytko jih je imel namen priložiti svojim slovenskim narodnim pesmim, vendar ga je prej vzela smrt. Najprej sta izšli po teh originalih dve Blumovi litografiji »Kočevski pastir« in »Predici«, nato je pa Leopold Kordesch leta 1844. priložil svoji »Car-nioliji«, ki jo je tiskal in zalagal tiskar Jožef Blasnik 12 koloriranih Zechmaverjevih bakrorezov po Goldsteinovih originalih, kjer je za bakroreze uporabil večino Goldsteinovih slik Slovenci so se tedaj za te izvrstne slike kar stepli, da so danes že največja redkost. Zato jih je pa leta 1863. izdal Jožef Blasnik vdrugič v litografskem pretisku, ki so tudi ročno kolorirane in posnete po prvi izdaji. Blasnik je prestavil samo še slovenski tekst. Tudi te slike so danes že zelo redke in zato moramo biti prav hvaležni J. Bias-nika nasl., univerzitetni tiskarni in litografiji d. d. v Ljubljani, da je založila dobre reprodukcije teh slik v obliki razglednic. Razglednice nam predočajo ženske in moške noše iz Trnovega. K rakovega, šiške ter sploh iz okolice Ljubljane, nadalje iz Smlednika, Škofje Loke, Polhovega gradca, Bohinja. Vipave in Prema na Notranjskem, iz Osilnice pri Kočevju in iz Poljan na Dolenjskem Dvanajst različnih moških in trinajst različnih ženskih noš, kakršne so pri naš nosili pred 100 leti, je pač dosti, da se lahko pravilno oblečemo, pri tem je pa važno posebno to, da ne bomo več vsi skoraj enaki, kakor sedaj. Pri pregledovanju teh slik se bo marsikdo spomnil še na kak starinski suknjič ali klobuk, kožuh ali »žlahtno jopo« ter bo te zavržene stvari spet poiskal. Tako bodo spet prišle do veljave najrazličnejše naše noše in marsikaj redkega bo ohranjeno, kar bi se drugače izgubilo. Slike so bile narejene pred pičlimi sto leti, ko je bila taka noša še v splošni rabi in so zato slike popolnoma Zanesljive! Predvsem je dolžnost šol, zlasti pa učiteljske šole, da svoje gojence in gojenke pouči o narodnih nošah. S pomočjo opisanih razglednic, ki vse skupaj veljajo le 10 Din, bo to prav lahko, obenem ima pa tudi Sič v skoji knjižici o nar. nošah podrobno razlago teh slik. Slike bi morala imeti vsaka šola in tudi vsaka organizacija, ki pri prireditvah računa na sodelovanje nar. noš, da namesto svečanosti in slavnosti ne bomo več prirejali maškarad. Tudi tujsko prometni faktorji naj preštudirajo te slike, da tujcem ne bodo več kazali našemarjenih tirolskih in bavarskih natakaric, temveč naše prave brhke dekliče in stasite fante, košate matere in ponosne očete. Noše, ki v glavnem ne odgovarjajo tem oblikam, bi morali pri vseh prireditvah izločiti brez usmiljenja! Miha : »Kako pa, da si tako shujšal, Tone, odkar se nisva videla?« Tone: »Kriza, kriza« — Miha: »Gre v trgovini narobe?« Tone: »Ob, kaj šel Le — oženil sem se.« Emil Vachek: 8(1 Kri ne kliie po mašievaniu... Bernard je ni slišal in je histerično nadaljeval. »Veš, Sabina, gnoj, ki je izviral iz te rane, je imel nepretrgan pritok in mi je zastrupil vse. Tudi kadar sem te poljubljal, sem mislil na te ljudi. Mislil sem tudi že na to, da bi se postavil na križišče cest in povedal, kaj sem storil. Ampak prav to je: kaj naj storim?« Zdaj so švigali biski drug za drugim, nebo se je izpraznilo s strašnim donenjem. Sabina je vselej umirala od groze, kadar je bila nevihta. Snopi električnih žarkov, ki so sirovo treskali na zemljo, in pogledi na mlajša drevesa na vrtu, ki so se pripogibala skoraj do tal, so jo neizmerno razburjali. Zdaj se je to v njej spajalo z grozo pred ljubčkom in pred sodiščem. Zdelo se ji je, da zblazni. Pri nekem osle-pujočem blisku jo je Bernard ostro pogledal in iz njenega izraza je spoznal, da je proti njemu. Postal je smrtnobled. »Poslušaj Sabina«, je rekel očitajoče, »ne smeš samo molčati. Svetuj mi, kaj naj storim!« Čuteča bolesten poudarek v njegovih besedah, je dvignila Sabina nehote roko, da bi mu jo položila na lase. Toda roka je ni hotela poslušati, bila je kakor hroma. Zastokala je in čez nekaj časa je poskusila še enkrat. V svojo grozo je spoznala, da se ga res ni mogla dotakniti. Kakor da je kužen. Bernard je poskočil. Boj Sabine z neposlušno roko ni ušel njegovi pozornosti. »Sabina, ti si proti meni!« je vzkliknil. V tem je treščilo nekje tako blizu, da se je uta stresla. Bernard tega ni slišal. Zatulil je: »Ti me zaničuješ!« Sabina si je zastrla oči pred oslepujočo svet- lobo in pred njegovim glasom ter zašepetala: »Ne, ne vem... ne vprašujte me zdaj, Bernard.« »Sabina, ti me vikaš«, je vzkliknil z grozo. »Ah ne, jaz vas ne vikam«, je odgovorila Sabina ter zaplakala. Hkrati so začele na streho ute padati težke kaplje. Dvignila je glavo: »Bernard, kako ste mogli to storiti?« je žalostno vprašala. »To je vprašanje, do katerega imaš pravico«, ji je divje odgovoril. »Toda nimaš pravice puščati me brez nasveta, ko te prosim zanj.« Sabina je povesila glavo. »Vem«, je rekla tiho. »Bernard, opraviči me in odpusti mi, če moreš. Od groze sem vsa zmedena. Bernard, ali se spominjaš, kako sem te takrat vprašala, ali si prelil človeško kri. Ali se je zgodilo to šele pozneje?« Bernard je odkimal: »Ne, zgodilo se je že prej, Sabina. Lagal sem ti takrat. Očital sem si to, a zdaj vem, zakaj sem to storil. Slutil sem, kaj bi mi bila rekla, če bi ti bil priznal. Ali pa se morda zato tako jeziš name, ker sem se ti takrat zlagal?« Sabina je zmajala z glavo. »Zaradi tega nisem huda, Bernard.« Vihar je planil na vrt in strgal s strehe ute kos lepenke, jo nesel v vrtincu čez ves vrt in, ko je nenadno izpremenil smer, jo je vrgel zaljubljencema pod noge. Sabina je poskočila ter si zakrila obraz. »Ne morem govoriti, ne morem misliti, kadar je vihar«, je zastokala. Bernard jo je prijel za roko. »Toda zame je to prevelike vrednosti«, je rekel. Moram izvedeti resnico, moram jo izvedeti takoj. Ce se ne huduješ name zaradi tiste laži, se huduješ zaradi tistega dejanja.« Vsa zmučena je Sabina pokimala. »Huduješ se name tako, da me ne moreš razumeti in da mi tega ne boš mogla odpustiti.« »Smiliš se mi«, je zastokala. »To ni odgovor, to je samo izgovor. Sabina, midva se bova vendar vzela. Vprašam te, ali me še hočeš vzeti?« »D-da«, je zašepetala Sabina. »Praviš da, a čutiš ne«, je zastokal Bernard, »čutiš to že zdaj, toda zmedena si in se mi bojiš povedati. Toda, ko boš sama, ko te ne bo težila moja prisotnost, boš to jasno razumela. Nekoč si mi rekla, da je kri firnež, ki se ne da zmiti. Ali je bilo to tvoje prepričanje?« »Ne ... Da... Morda ...« »Ne — da — morda...« je bridko ponovil za njo. Naglo jo je zgrabil za roko ter jo tako stisnil, da se je komaj premagala, da ni. zakričala. »Tega vendar ne bom razlagal, da sem storil to z dobrim namenom. Poznaš me tako dobro, da bi bila razlaga odveč. Toda jaz hočem gotovost o tvojih čustvih. Sabina, poljubi me!« Sabina se je nehote odmaknila. »Zakaj hočeš to?« je zastokala. »Imam vzroke za to«, je odgovoril. »Sabina, če me poljubiš, bom vedel, da si me razumela in da me imaš resnično rada. Da se ne boš nikoli povraćala k temu in da me ne vzameš iz negotovosti ali iz usmit ljenja. Da ne boš pozneje, ko bova mož in žena, kada? me boš pogledala, čutila, da sem izgubil na teži...« Pomolčal je, potem pa mučno pristavil: »Ce me ne poljubiš, bo to tudi jasno.« Stal ji je nasproti dolgo, minuto, celo večnost in oslepujoč blisk je lovil drugega in vrt se je tresel pod bičem dežja, ki se je slednjič prignal. Sabina je bila bleda kakor smrt. Ni se bojevala s seboj, vse je bilo vendar odločeno, toda ni imela poguma, da bi zbežala. Slednjič je Bernard povesil oči. »Dobro, Sabina«, je rekel tako tiho, da ga je komaj razumela, »če moreš, mi odpusti, ker seru ti uničil del življenja.« Izdaja »Narodna Prosreta« r Ljubljani, zadrnea i o. z., predstavnik l. Albreht, za uredništvo odsovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek. vsi , Ljubija...