, r
mm
■
r.-n'	-	t- ••

warn
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v c^meriki
	Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, >	r. y., under the act of congress of march 3, 1879.	
Žtev. 37.	NEW YORK, 13. februvarija,	1904.	Leto XL
Hr?atsldjnarliist."
V kovčegu nccega Hrvata so našli v Liverpooiu dinamit.
Iran Ljubanovič je eksportiral dinamit.
Doma je iz Karlovca na Hrvatskem.
Liverpool, 13. febr. Ko je semkaj dospel parnik "Majestic" od White Star Line iz New Yorka, našli so ca-rinarski uradniki v kovčeku necega potnika — nič manj nego 18 funtov dinamita in 3360 dinamitovih užiga-lic.
Potnik, kteremu je ime Ivan Lju-banovič, je potoval v Karlovac na Hrvatskem. Naravno, da so ga takoj zaprli. Njegov kovčeg je imel dvojno dno, kjer je imel skrit dinamit.
Washingtonske novosti.
Trgovski oddelek naše vlade objavlja zanimive podatke o naraščaju naše izvozne trgovine tekom zadnjih desetih let. V imenovanej dobi narasla je vrednost izvoznega blaga v Evropo od $680,000,000 v 1. 1893 na $1,087,-000,000 v L 1903; izvoz v Azijo in Avstralijo narastel je od 31 na 92 milijonov, v Afriko cd 5 na 31 milijonov, v južno Ameriko on 34 na 46 milijonov.
Tudi uvoz se je izdatno povišal; iz Evrope so uvozili 1. 1903 za 528 milijonov dolarjev blaga, proti 392 milijonov v letu 1893. Iz južne Amerike se je uvozilo za- $113,000,000 in iz Azije in Avstralije za $161,000,000 blaga.
• • »
Med vodjem republikancev v za-stopniškej zbornici in Serenom Pay-nejem in vodjem manjšine William-som iz Mississippija pride vsaki čas do prepira, v kterem vedno prvi podleže. Te dni sta se prepirala radi tarifa in temu bodo gotovo sledili drugi prepiri.
• • C
Zastopnik Wadsworth iz New Yorka je zelo nezadovoljen, ker v Wash-ingtonu ob nedeljah ne vlada popolna "suša" v kolikor se slednja nanaša na prodajo pive. vina in druzih opoz-nih pij^č. Njemu tudi ne ugaja, da so dopoludne prodajalnice odprte in da razvažajo mesarji in trgovci blago svojim odjemalcem. Radi tega bi rad uvedel denarno kazen za vse one, kateri prodajajo "ob nedeljah. Ta kazen naj velja samo za nedelje v zimi, do-čim zamoreoj mesarji in grocerji po letu tudi ob nedeljah razvažati svoje blago.
Zastopnik Wadsworth je večkratni milijonar in ima tukaj svojo palačo. Radi tega mu ne ugaja, da se ob nedeljah, ko se vozi v cerkev, vozijo kraj njegove kočije tudi mesarji. Po letu pa odide Wadsworth v letovišče in
tako ga po letu mesarji ne motijo. « * •
Bolni senator Hanna, kteri ima vročinsko bolezen, še ni boljši. Nje govo stanje je nespremenjeno. Temperatura narašča. Srce deluje pravilno. Bolnik je pri zavesti.
V k o n g r es u.
Washington, 12. febr. Pri kongre sovem odseku za delavske zadeve, po svetovali so se včeraj o oaemurnem delu, kteri zakon priporoča organizacija American Eederation of Labor. Delodajalci vpotrebljajo vsa sredstva za boj proti temu predlogu in včeraj so pokazali vso svojo jezo v goloti Daniel Davenport iz Bridgeporta Conn., in sodnik McCannon, kteri za stopa Crampovo tvrdko v Philadel-phiji, sta zastopala delodajalce. Da venport je imenoval v svojem govoru delavce "širokoustneže", "izzivače" in "socijaliste", kar je Gompersa spravilo iz ravnotežja. V svojem kratkem govoru je imenoval delodajalce "sluge kapitalistov", radi česar se je Daven portu in McCannonu zelo zameril Nato se je vnel vroč prepir in nekaj časa je izgledalo vse tako, kakor da pride do pretepa.
Davenport je pričel svoja izvajanja proti predlogu z čitanjem raznih delavskih resolucij, ktere je imenoval socialistične in ktere je več delav skih organizacij sprejelo. Tozadevne resolucije poživljajo delavce naj svoj politični vpljiv izkoristijo proti delodajalcem.
Ameriški Poljaki navdušeni za Japonce.
Okrasili so sroje hiše z japonskimi zastavami.
Nameravajo vstanoviti polk, 9 kterim bodo pomagali Japoncem proti bratom Rusom.
Buffalo, N. Y., 12. febr. V poljskem okraju tukajšnjega mesta bile so včeraj razne poljske trgovine in zasebne hiše okrašene z — japonskimi zastavami. Poljaki, kteri, žal, tudi spadajo k Slovanom, so namreč za-jedno z Japonci slavili japonske zmage" pri Port Arthuru. Na iz-točnej strani mesta biva kacih 60,000 Poljakov, ktere izdajice slovanskega roda nameravajo pod vodstvom iz Rusije izgnanih Čifutov vstanoviti posebni polk poljskih prostovoljcev, ktere bi poslali na pomoč Japoncem.
Japonski Mikado jim je pa naznanil, da v svojej vojski ne potrebuje inozemskih pustolovcev, na kar so lopovi sklenili nabrani denar izročiti japonskej družbi rudečega križa. Poljaki, sram vas bilo!
V minolej noči se je Aleksander Young zaradi šuma v njegovem stanovanju probudil, radi česar je vstal in odšel v vežo. Pri stopnjicah je gledal velicega moža, kterega je takoj prijel in se začel z njim pretepati ter zajedno klical na pomoč. Na to je prišel njemu na pomoč Hugh C. Lin-drin, s kterim sta zajedno odvedla napadalca na policijsko postajo, kjer je dejal, da se imenuje John,Daly in da je prišel iz Cincinnatija.
Newyorške novice.
Bo
j z tatom.
V razvalinah.
Rasi bombardirali in razdejali japonsko mesto Hakodate, ktero je
večje na severnem Japonskem.
naj-
V kratkem pride do velike bitke na kopnem.
Rusi razstrelili japonski trgovski parnik. — Baltiško brodoyje na potn v Port Arthnr. — Neznatne ruske zgube. — Baski parnik "Jenisej" ponesrečil. — Rusija pozvala rezerve pod zastave. —
Mnenje ameriških častnikov o vojski.
Na vešalih.
Green3burgh, Pa., 12. febr. V tu-kajšnjej kaznilnici so danes obesili 24 letnega Charles E. Kruegerja, kteri je v juliju m. 1. umoril konstablerja Harry Biererja, kteri ga je hotel aretirati radi nedostojnega vedenja. Krueger je priznal, da je najmanj 10 ljudi v raznih državah umoril.
Nezgoda na morja.
Bermuda, 12. febr. Ameriška ja-dranka "Lilian", ktera je pljula iz Philadelphije v Charleston, obtičala je v minolej noči med zapadnim skalovjem. Možtvo je proti jutru ladijo ostavilo, kajti ladija je že skoraj polna vode.
San Francisco, Cal., 13. febr. Potniki Južne Amerike semkaj došlega parnika "San Jose" naznanjajo, da sta ameriška vladina parnika, topni-čarka "Concord" in premogov parnik Nero" v panamskej luki skupaj zadela. Premogov parnik je bil tako poškodovan, da so ga odvedli na pe-ščenine. "Concord" ni poškodovan.
Ttonili na Tayabasn.
Manila, 12. febr. Na obrežju Taya-bas na jugoiztoku otoka Luzona, razbil se je v v viharju čoln, s kterim so se vozili ameriški izletniki iz otoka Alabal, proti domu. Šest izletnikov je vtonilo med njimi tudi dve učiteljici.
Toda vpada.
York, Pa., 12. febr. Vsled pri New Hollandu nabranega" ledu je napravila reka Susquehanna tako povodenj da ljudje take ne pomnijo. Yoda je pogasnila pod stroji tukajšnjih papirnic vse ognje in razdejala 30 čevljev visok nasip elektrarne. V'da je pričela počasno vpadati.
Tudi v Wilkesbarre voda počasi vpada, toda doline so. še preplavljene.
S vojnih ladij.
Washington, 12. febr. Predsednik senatovega odseka za vojno morna rico podal je zbornici poročilo, iz ka terega, je razvidno, da namerava vlada gTaditi osem nadaljnih novih vojnih ladij. Odbor priporoča gradnjo večih vojnih ladij, nego druga leta kajti v lanskem letu je vlada dovolila potrebno svoto le za gradnjo peterih novih . vojnih ladii. Gradnja novih vojnih ladij, vštevši stroje, oklopne plošče in oborožen je, b- de stalo$82,-
718, 669.
London, 12. febr. zvečer. Vest, da je rusko vojno brodovje iz Vladivo-stoka nepričakovano napadlo in bombardiralo japonsko mesto Hakodate, se potrjuje. Hakodate je največje mesto na severu Japonske. Tamošnja luka je skoraj najboljša v cesarstvu, radi česar imajo Japonci tamkaj mor-narieno šolo.
Mesto Hakodate je napadlo brez-dvomno onih pet ruskih vojnih ladij, o kterih so Japonci in tudi Rusi sami trdili, da so zamrznjene v Vladivo-stoku. Brodovje,. ktero je iznenadilo Japonce, obstoji iz vojnih ladij "Ru-rik", "Gromovoj", "Rosija". "Boga-lir" in "Lina". Mesto Hakodate so spremenili Rusi v razvaline, na kar so zopet neznano kam odpljuii.
Luka Vladivostok je obdana z ledom, toda sibirska železnica ima izvrstne ladije za razbijanje ledu, ktere so brezdromno napravile pot ruskemu vojnemu brodovju do prostega morja.
Hakodate se nahaja baš onstran morske ožine med Yladivostokom in Japonsko ter ima, kakor smo že včeraj poročali, 60,000 prebivalcev. Japonci so imeli ob času ruskega napada na njihovo domovino večino svojega brodovja pred Port Arthurom in to priliko so izrabili Rusi, da so vspe-Šno napadli in tudi razdejali veliko japonsko mesto. Škoda Japoncev je sedaj izdatno večja, nego ona Rusov, kajti slednji so svoje poškodovane ladije večinoma popravili, dočim bodo Japonci svoje mesto par let zidali, predno bode tako, kakoršno je bilo pred rusko zmago.
Ram so po vspešnem napadu od-pljule ruske vojne ladije, nihče ne ve. Mogoče je, da so se vrnile v Vladivostok, mogoče je pa tudi, da so od-pljule proti Port Arthuru, da se pridružijo tamošnjem ruskem vojnem brodovju. Radi tega je pričakovati ponovno pomorsko bitko med Rusi in Japonci.
Vojna med Anglijo in Francijo.
London, 12. febr. Med igralci na parobrodno zavarovalnino, prišlo je do vedno gostejših stav, da bode tekom šestih mesecev prišlo do vojske med Anglijo in Francijo. Anglija je. kakor znano, zaveznica Japonske, dočim je Francija zaveznica Rusije. Dosedaj se ni pripetilo še nič tacega. iz česar bi bilo sklepati, da bodeta zaveznici pomagali Rusiji, oziroma Japonskej,
Chefoo, 12. febr. Sedaj se je zvedelo, da so Japonci takoj pri svojem prvem zavratnem napadu na Ruse. zgubili tri torpedne čolne, ktere so jim Pusi razstrelili. Koliko Japoncev je bilo takrat usmrtenih. ni znano. Ruske vojne ladije so bile takrat le malo poškodovane, pač pa so morali Japonci mnogo prestati. Večina mB-žtva na japonskih torpednih čolnih je bila vsmrtena. Samo ruska vojna ladija "Novik" je takrat potopila dve japonski torpedni ladiji.	%
Hongkong, 12. feb. V morskej ožini med Amoy in Tamsui (pri Formosi) je pričakovati vsaki čas pomorske bitke.
Par japonskih vojnih ladij je ostavilo Nagasaki in pričakujejo sedaj novi vojni ladiji "Njasin" in "Ka-suga". Obe sta srečno dospeli iz Sin-gapora v japonsko vodovje in bodeta pričakovali rusko vojno brodovje, katero je na potu iz Sueza proti Japonskej, in ktero obstoji iz treh velikih vojnih ladij ter več torpedolovk. To rusko brodovje je že ostavilo Singa pore in se namerava pridružiti brodovju v Port Arthuru.
Tientsin, 12. febr. Japonci izkrcu-jejo blizu Chemulpo svoje vojaštvo, ktero bode odkorakalo proti reki Yalu, kjer se vname prva velikabitka.
Na Kitajskem je pričakovati vstaje. Petnajst japonskih vojnih ladij se je pojavilo blizo Chingwangtai.
V Ivigensetsu na Japonskem vršile so se včeraj velike narodne slavnosti v spomin kronanja prvega japonskega cesarja sedanje dinastije, kralja Jimmu pred 2564 leti.
Berolin, 12. febr. Rusko baltiško vujno brodovje pljulo je dane3 memo rta Skagen proti daljnem iztoku. Brodovje obstoji iz sledečin velicih vojnih ladij: "Borodin", "Aleksander III.", "Ovelj", "Ivnjaz- Suvarov", "Slava", vsaki po 7u0 mož in po 36 topov; "Car Nikolaj I." in "Aleksander II.", vsaki po 604 mož in 14 velicih topov; "Admiral Nahimov", "Vladimir Monomah", "Vojvoda Edinbur-skij" in "General Admiral", vsaki po 22 topov in po 550 mož; "Jemčik" "Izumrud", "Oleg" in "Kagulj". vsaki po 24 topov in 580 mož.
Novi japonski ladiji "Njazin" in "Kasuga" bodeta dospeli v nedeljo na Japonsko, ako jih preje ne razstreli ruska vojna ladija "Dimitrij Don-skoj", ktera ju zasleduje.
Zveaenci o rusko-japon-
s k e j vojski.
Washington, 12. febr. Neki višji častnik naše vojne mornarice, kteri jt bil nedavno v Port Arthuru, naznanja, da so Rusi tekom zadnjih let ta-mošnje mesto izvrstno utrdili in priredili luko po vseh modernih zahtevah. Dandanašnji je za vsako brodovje skrajno nevarno napadati po-prežne utrdbe. Tak napad se včasil. posreči le tedaj, ako podpira ladijevje tudi velika vojska na kopnem, datak( kako baterijo saj za nekaj časa prisil k molčanju. Pri tem pa moramo pri I pomniti, da je pobrežne baterije zelc lahko popraviti, dočim je poškodovano brodovje zgubljeno. Ako bi imeli Japonci tudi na kopnem dovolj veliko vojsko na razpolago, ktera bi trdnja-, ve napadla, potem bi morda japonsko brodovje kaj doseglo. Port Arthur je pa od kopne strani sem tudi izvrstno, utrjen, tako, da ga je težko napasti Radi tega ej vsak izvedenec prepričan, da se Japoncem ne bode izplačalo gubiti časa in svojega brodovja z obleganjem Port Arthura. Na ta način bi Rusi dobili dovolj časa, v katerem bi zamogli zasesti vso Korejo. Radi tega je pričakovati odločilne bitke v Koreji.
Neki drugi častnik naše mornarice, kteri je bil večkrat v Koreji, je potrdil izjavo, da se bodo vršile odločilne bitke med Rusi in Japonci na kopnem in sicer v severnej Koreji. Semkaj se poroča, da so se Japonci trikrat nameravali izkrcati na ruskem obrežju, da so pa morali vedno bežati kljub temu, da je njihovo vojno ladjevje čuvalo izkrcanje. To dokazuje, kako slabi so japonski vojaki z njihovo mornarico vred. Pač pa se za-morejo Japonci izkrcati v Koreji, kajti tam jim tega Rusi ne branijo. Radi tega bodo Japonci najbrže Korejo zasedli, kjer ostanejo, dokler jih Rusi ne preženejo. To pa zamoremo vsekako pričakovati, kajti Rusi imajo v Koreji ogromno vojsko. Rusom je naravno težko svojo vojsko hitro poslati proti Japoncem, toda to bodo gotovo storili. Japonci imajo pa v Koreji še druge velike zapreke. Korejci so iskreni prijatelji Rusov in sovražijo Japonce iz dna svojega srca Korejci bodo sicer mirni, dokler bodo tamkaj Japonci asmi, kakor hitro se pa pojavijo na korejskej zemlji ruske čete, potem bode Japoncem tudi v Koreji bila zadnja ura, kajti ves korejski narod bode na strani Rusov.
Petrograd, 13. febr. ob 5. uri zju traj. Podkralj Aleksijev brzojavlja, da je ruski prevozni parnik "Jenisej" slučajno zavozil na jedno mino v portarthurskej luki. Mina se je razstrelila in parnik se je potopil. Mno-go vojakov in 3 častniki so utonili.
Vsa dosedanja poročila o neštetih bitkah na iztoku nanašajo se le na prvi japonski napad torpednega brodovja na ruske vojne ladije in na drugi napad, kteri se jc vršil drufci da n pred Port Arthurom. Vsa druga poročila so javljala edino le o tem napadu, toda tako, da bi človek migi?! da se je bilo vse polno bitk.
čeraj ni bilo na iztoku nič noveffa razun to, da so Rusi razdejali japonsko mesto Hakodate. Rusko brodovje je razdejalo japonski trgovski parnik "Nakanura". Rusko baltiško vojno brodovje je odpljulo proti iztoku; kje je sedaj japonsko vojno brodovje, ni znano; Rusija je pozvala rezerve pod zastave.
London, 13. febr. Semkaj se brzojavlja, da je 14,000 japonskih vojakov na poti proti reki Yalu, kjer mora priti kmalu do bitke med obema vojskama. Japonska namerava najbrže zasesti cesto, ktera vodi v Mukden in potem napasti Harbin.
Petrograd, 13 febr. Car je izdoJ ukaz, s kterim poživlja vse sibirske čete, da se pripravijo na vojsko in po-ninože za vojno stanje. Sibirski in ka-zanjski kozaški rezervisti so pozvani pod zastave.
Paris, 13. febr. Kljub temu, da se uradoma taji, odposlala bode Francija svoje vojne ladije zajedno" z ruskimi proti Japoncem.
Petrograd, 13. febr. Rusija je od-pozvala svoje posadke od nemške meje, kar dokazuje, da popolnoma zaupa v nemško neutralnost. Turška vlada ne bode delala zaprek prevozu ruskega črnomorskega brodovja skozi Dardanele.
London* 13. febr. Japonski poslanik baron Hayashi je dobil brzojavne ooročilo iz Tokio, da je ono ruskG brodovje, ktero je razdejalo japonsko mesto Hakodate, na prostem morji napadlo japonske trgovske parnik. •Nakanura Maru" in "Cenche Maru" ktera sta pljula iz Sakate v Otaru, na Dtoku Hakaido. Rusi so razstrelili oarnik "Nakanura Maru". dočim jc Irugi parnik vse in dospel v Fuku-vamo.
Tukaj se splošno trdi, da bode vojna v juliju končana.
Chefoo, 13. febr. Od torka nadaljc ni nihče videl japonskega vojnega irodovja, ktero je napadlo Port Ar-hur. Poškodovane ruske vojne ladij l 'Carevič", "Retvižan" in "Palada" so ^opravljene. Minoli torek japonske granate na trdnjavah niso napravile likake škode. Tranate, ktere so Japonci izstrelili proti ruskim vojnim Iadijam, so letele preko Rusov na obrežje, kar dokazuje, kako "izvrsLni" strelci so Japonci.
Petrograd, 13. febr. Ruska vlada je odpozvala admirala Starka v Pori Arthuru in izročila poveljevanje portarthurske Inke admiralu Skrid lovu, poveljniku črnomorskega brodovja. To se je zgodilo vsled nasveta velikes^a kneza Aleksija.
Petrograd, 13. febr. Podkralj Aleksijev dosedaj ni poslal druzih brzo-javov, nego one, ktere je vlada že objavila. Velike množice ljudstva oblegajo admiraliteto. Ruska vlada poši lja neprestano nove čete na daljni iztok. Izseljevanje proti iztoku j«' vstavljeno, kajti sibirska železnica nc vozi nič druzega, nego vojake in vojne potrebščine.
Včeraj popoludne priredilo je tukajšnje meščanstvo velikanske patri-jotične demonstracije. Demonstrantje so nosili častnike, ktere so srečali na ulicah, na ramenih. Pred carsko palačo je pela množica rusko himno odkritih glav, dasiravno je snežilo. Ko se je pojavil car na balkonu, ga jc množica burno pozdravila.
^a to je množica odšla proti francoskemu poslaništvu, kjer je ljudstvo priredilo poslaniku burne ovacije.
Tudi iz vseh druzih ruskih mest se poroča o patrijotičnih demonstracijah. Delavci so priredili burne ovacije pred palačo Ančikov, kjer stanuje cesarica vdova. Nepregledne delavske vrste so pele rusko himno. Od tu so odšli delavci proti kazanskej katedrali in na Newskij prospekt. ^
Finančni položaj Rusije je izvisten
Predsedništvo družbe rudečega križa je prevzel knez Voroncov-Daškov. Mesto Petrograd je darovalo družbi rudečega križa $2,500,000, trgovci pa 750,000. Moskva je darovala v to svr-ho 900,000.
Peking, 13. febr. Kitajska vleda namerava poslati velike množice bok-
Boji na Saa Domingo.
San Domingo, 12. febr. Vstaši še
vedno nadaljujejo z streljanjem na tukajšnje mesto, kljub temu pa do sedaj še niso dosegli izdatnih vspehov. Trgovski parniki, kteri so v tukaj-šnjej luki, radi teca ne morejo izkr-cnvati in ukrcavati. Vsako uro je pri-čakova ti pričetka pouličnih bojev, kateri bodo brezdvomno krvavi.
Koneo panamske debate.
Washington, 12. febr. Končno glasovanje o pogodbi za panamski prekop. vršilo se bode med 15. in 23. februarjem. Pri včerajšnjej odsekovej seji so se zborovalci zjedinili, da bodo v konedeljek določili dan. ko se bode vršilo končno glasovanje. Vodje demokratov v senatu so z tem zadovoljni. Predsednik je doposlal senatu vse potrebne listine o dopisovanju slede Paname. Senator Morgan je včeraj govoril v prid prekopa.
Premogarji se pripravljajo na štraj k.
Landsford, Pa., 12. febr. Vse kaže
na to, da se pripravljajo tudi premogarji mehkega premoga na štrajk. Mem njimi agiiira več organizator-iev. Posestniki rovov necejo obnoviti nlačilno lestvico iz leta 1903. Neki uradnik United Mine Workers izjav-ja, da bodo posestniki storili vse. samo da razbijejo delavsko organizacijo v zapadnej Pcnnsylvaniji. Radi tega je organizacija poslala sedaj tje-kaj agitatorje, da delujejo proti nakanam posestnikov rovov.
Posestniki rovov trdijo, da se pre-naogarskej organizaciji v okraju trdega premoga zelo slabo godi in da postaja število članov vedno manjše.
Y grobu jo je našel.
Chicago, 111., 12. febr. Po daljšem iskanju trupla svoje pokojne soproge, ktera je bila usmrtena pri požaru v gledališču Iroquois, se je Frank R. Ureenwaldu, posrečilo najti, da je bila nesrečnica v Elmwoodu poko nana pod imenom neke druge ženske. Njen soprog je jiarareč dognal, da je bilo v mrtvašnici njeno truplo zaznamovano z številko 34, ktera številka je pa bila v mrtvašnici dvojna in pri truplu, ktero je bilo označeno z isto Številko, našli so $300 denarja. Neki nepoznani možki, kteri je dejal, da je iz Canade, je dejal, da je dotičnica njegova teta. Ko je pa dobil dovoljenje, da jo pokoplje, se je dognalo, da so žensko spoznali kot gospo Miller-ievo, na kar je nepoznani pustil zakopati drugo truplo označeno z številko >4. Lopov je pa kljub temu dobil denar, kterega so našli pri pokojnici'ia je neznano kam odšel.
Potrebne ostroge.
Tudi najboljšega konje je treba včasih nekoliko zbosti z ostrogami, kar mu dokaže, da je pod nadzorstvom in da mora vršiti svojo dol-žhos.t V nasprotnem slučaju pa postane tudi najboljši konj len. Toda ali ne velja to tudi za nas t Tudi mi potrebujemo bodritelja, kteri nas opozarja na naše dolžnosti proti mam samim in proti našej družbi. Mi imamo dolžnosti z ozirom na dobrodelnost, potem javne in družbinske dol/nostu ^ Vse to pa zahteva od nas boljše moči v duševnem in telesnem ozira, radi česar čestokrat naši živci nečejo vršiti svojih dolžnosti. Radi tega je potrebna pomoč. Trinerjev Americas Elixir grenkega vina. To zdravilo nam je dala narava sama. To je vino iz grozdja in želišč. Vino je po-speševatelj narave in zelišča ao zdravila-
Pri želodčnih boleznih, v slučaj slabe krvi itd., je to najboljše vilo. To bode podelilo truplu zoj
naravno razpoloženje. Dobiti je serjev proti severu, da bi razdejali 9eh lekarnah in izdelovalcu Jos. mandžursko železnico.	Iner. South Ashland, Ave^
cago. I1L,





"Glas Naroda".
Uat tlovenskih delavcev w Ameriki Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJA VE C. Lutnik:	Publisher:
FKANK SAKSER, 10§ Greenwich St., New York Oity.
Na leto velja list za Ameriko ..$3—,
„ pol leta . ...........1JK),
Za Evropo za vse leto . . . $4.50
" " " pol leta ... 2.50 " " " četrt leta . . 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"vx-LAS JSiARODA"
(„Voi«e of the People") "
I»aued every day, except Sunday and
Holidays. Subscription yearly $3.
Advertisement« on agreement.
Za oglase d« 10 vrstic se plač*« tO «cntov.
Dopisi brez podpisa in oeobnesti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi Tališče naznani, da hitreje najdemt ftatlovnika.
Dopisom in poailjatvam r-redite «a«lov:
"GLAS NARODA",
109 Green wick St.. New York. CKy — Telefon Cortlandt. —
Naša neutralnost.
Predsednik Roosevelt je potom uradne proklamaoije proglasil strogo neutralnost Zjedinjenih držav v vojni med Rusi in Japonci. Zajedno je tudi pozval naše sodržavljane, da ne skušajo s svojim dejanjem princip neu-tralnosti krSiti s tem, da pomagajo jednej ali drugej vojskujočih se držav. Predsednikova izjava se nanaša na princip neutraLiosti, ktercga je izdelal predsednik Monroe L 1818 in po kterem so se Zjedinjene države vedno ravnale. Imenovana Monroeva izjava je bila nekaka predstraža prave Monroe doktrine in je prišla v veljavo v času, ko se je pričel svoječasni prepir med jugoameriŠkimi ljudstvi in Špansko in ko je Anglija prosila za pristop v Zjedinjene države, da bi
posredovala med JugoameriČani _
Špansko. Monroe je tozadevno pri-pomoč odklonil in izjavil, da bodo ostale Zjedinjene države neutralne. ter da se slednje ne bodo vtikale v evropsko politiko. Iz te Monroeve izjave o neutralnosti glede odnošajev v Srednjej in Južnej Ameriki nastala je v času druzega predsedovanja Monroeta prava Monroe - doktrina, ktero so razglasili leta 1S23.
Z ozirom na vojsko v iztočnej Aziji je toraj ta osnovni zakon neutralnosti povsem pravnoveljaven, radi česar mora predsednikovo izjavo o sedanjej neutralnosti vsak patrijotičen državljan odobravati in podpirati. V pred-sednikovej proklamaciji so navedem vse točke, iz kterih je ruzvideti, s ka kimi čini zamorejo ameriški državljani grešiti proti neutralnosti. Neutralnost naše republike našej trgovini nikakor ne zamore Škodovati.
Razun tega je naša vlada sklenila z Rusijo 1. 1S54 tudi pogodbo z ozirom na spoštovanje neutralnega prevoznega blaga na neutralnih ladijah, ako pljujejo slednje tudi pod zastavo te ali one bojujočih se držav. Tudi v tem slučaju ne sme nihče vzeti blaga, ktero je last ameriških državljanov, izimši, ako je dotično blago vojna skrivarina. Kako blago spada v vrsto te kontrebande, pa ni natančno določeno in vprašanje, spada-li tudi premog med to blago, še vedno ni rešeno. Z ozirom na jestvine, se smatra tako blago kot kontrebande le tedaj, ako je vkrcano na parnikih vojskujočih se držav in se sme zapleniti.
Ker pa pridejo Zjedinjene države z ozirom na njihovo zemljepisno lego kot pošiljatelj ice vojnih potrebščin Rusiji in Japonskej v prvej vrsti v poštev, je kaj lahko, da naši državljani greše proti zakonu neutralnosti. Radi tega je od predsednika hvale vredno, da je tudi to omenil v svoje j izjavi z dostavkom, da bodo kršitelji zakona sami občutili vse posledice in da se ne smejo zanašati na varstvo Zjedinjenih držav. . ■ Zjedinjene države z Japonsko niso sklenile slično pogodbo, kakor z Rusijo, toda ljudsko pravo čuva v tem pogledu tudi Japonce.
Banket pod zemljo.
Chicago, 111., 11. febr. Nad 600 osob, večinoma člani tukajšnjega kluba časnikarjev, se je udeležilo banketa, kterega so priredili štirideset čevljev globoko pod zemljo v prodoru, kteri je last Illinois Tunnel Co. Banket je priredil George W. Jackson. Banket se je vršil pod Jacksono-vem boulevardom med Franklin in Clark St. Pred banketom so se gostje vozili pod zemljo z hitrostjtf po 20 j milj na uro.
Stara taktika Koerber-jeva
je ta, da skuša sleherni pojav gospo-darke bede izkoriščati za svoje- politične namene. Sedanja via ia preteka' neprestano solze na gospodarski bedi. goji ganljivo sočutje do trueč-.ga prebivalstva in je tudi vsaki li-p pripravljena za pomoč iz držav t-3ga zaklada. Le en sam mal pogoj če v stavi;, a vsi-kdar, ta namreč, da naj prebivalstvo pozabi na svoje politic *• I: tore.««-' in naj ne dela neprilik v11 dr. I politiki.
Izgled te taktike sedanje vlade smo dobili ravnokar zopet. Nedavno so agrarci na Češkem priredili več shodov. S teh shodov so brzojavili mini-sterskemu predsedniku za povišanje državnih podpor v olajšanje bede in za skorajšnje sklicanje deželnega zbora Češkega. In vlada je odgovorila v smislu svoje zgoraj navedene taktike, da je namreč ganjena po pretresljivi sliki bede prebivalstva in da pride tudi pomoč, čim bo rešen državni proračun za leto 1904. Istotako je vlada pripravljena sklicati deželni zbor češki, čim dobi jamstvo, da bo ta deželni zbor funkcij oniral.
Z drugimi besedami vlada zahteva tudi ob tej, priliki, naj češki deželni poslanci v državnem zboru odnehajo od svoje taktike, naj odnehajo od obstrukcije, da se bode mogel rešiti proračun, ali z drugimi besedami, da bodo vlada in — Nemci žnjo, mogli ■slaviti politično zmago nad Čehi. Isto tendenco ima Koerberjev odgovor odgovor glede deželnega zbora češkega. Vlada hoče imeti garancije, da bo ta zbornica delovala. Tam obstru-irajo eNmci, ki pa izjavljajo, da odnehajo od obstrukcije, če store isto 'ehi v državnem zboru! Po takem zahteva Koerber tudi v tem delu svojega odgovora politično žrtev od Ce iov, če hočejo, da država pomore bed uemu prebivalstvu! Naj sodi vsakdo, la-li je tako postopanje v soglasju z načeli humanitete. Če je že v navadnem življenju grdo, ako kdo izkorišča nesrečo sočloveka, da izsiljuje iz nje-ra kake privolitve sebi v korist, da nora nesrečnež dano mu pomoč dvojno plačevati na drugi strani, je pa še stokrat bolj nedopustno, ako uprava lržave zagreša v tako izsiljevanje na ^proti državljanom. Na tem stališču iO tudi proseči agrarci. Oni zahtevajo, od države, kar je njena dolžnost! In da zaradi tega ne mislijo žrtvovati svojih političnih načel in od-jenjati od taktike, ki se jim zdi potrebna, o tem priča dejstvo, da so ravno agrarci v ojstri opoziciji proti sejanji vladi in da so se ravno oni najodločneje izrekli zoper spravno konferenco, ki jo zopet namerja dr. Koerber.
"Narodni Listy" pripominjajo ironično: "Koerber je odklonil prošnjo gotovo za to, da češki poslanci ne pri-lejo v položaj, da bi mogli odnehati od obstrukcije, tudi če bi hoteli. Tako je edino možno umevanje situvacije, kakor je ustvarjena po tem odgovoru Koerberjevem in ktero bodo umele vse češke stranke, vsi češki zastopniki vsi češki volilci, in tudi oni okra ji, ktere je hotel kavalir Koerber napraviti za svoje pomočnike. Od sedaj ie češkim poslancem obstrukcija v kategoričen imperativ proti vsem po-^emskim in nebesnim silam iz kterih je. znal dr. Koerber napraviti svoje zaveznike.
Ewopejske in druge vesti.
Budimpešta, 13. febr. Avstrijski vojni minister Pitreich naznanil je ogrskim delegacijam, da se slabo znanje v avstrijskej vojski več ne vpo-števa in da nemščina ne tvqri pogoj pri častniških izpitih. V vseh avstrijskih posadkah se uče častniki slovan ske jezike, radi česar se "Nemci" kaT penijo od jeze. Sedaj je tudi gotovo, da bodo avstrijske narodnosti dobile še nadaljne koncesije. Od znanja slovanskih jezikov, bode odvisno častniško napredovanje.
Berolin, 13. febr. Semkaj je dospel ameriški poslanik iz Rima, Mr. Meyer, kterega so zvečer predstavili cesarju.
Berolin, 13. febr. Bivši japonski poslanik v Petrogradu, Mr. Kurino, ie dospel semkaj iz Pctrograda. Tukaj ostane toliko časa, dokler ga njegova vlada ne odpozove.
Odvedel mu je ženo.
Salt Lake City, Utah, 13. febr. — Mormonski škof, Jos. D. Paul, ne bo nikoli več skušal "spreobrniti" kace-ga nevernika k mormonizmu.
On je namreč nameraval spreobrniti Percy Bungerja k mormonstvu, kar se je godilo pred letom dni v An-gliji. Poln veselja radi svojega vspe-ha, dovedel je spreobrnjenca seboj v Utah, kjer mu je našel delo in dal stanovanje v svojej hiši. Kmalo na to je pa slišal,-da sta spreobrnjenec in škofovo soproga postala dobra prijatelja, ktera sta postala tako iskrena, da sta necega dne zajedno všla proti Pacifiku.'Škofova soproga je odvedla seboj tudi svojo malo hčerko. Škofa moramo obžalovati, kajti ubegla soproga jo bila »jogova jediaa zasut.
Vojna poročila.
Dobernidge — vojni poročevalec.
Slovenske predpustne bitke. — "Ploh".
Greater New York, ferbueri de tojrtint, t. m.
"Voice of the People",
aekross down town. Mister Editer:—
Peace be with you, Mr. Editer! Ne bodite exajted! Vam se ne bode ničesar zgodilo, kajti čemu sem jaz tukaj?
Jaz sem že vse sfiksal. Vsa poročila in riports about de "War dobili bodete potom wajerles telegrefs, baš tako, kakor jih dobivajo our old englisk comrades "Journal", "Times", "Tribune", "World", "Globe" in naravno tudi "the (jerman papers" — vsi naravno iz good old Londona. Takoj v pričetku svojega pisma pa moram obžalovati, da tudi Vaši slovenski comrades dobivajo wireless-poroeila iz imenovanih časnikov in pišejo bu-letine a la "Medved in Japonija" in "Japonija in Medved", in "Ru3 ter Japanezar" in "Japonci premagavši Ruse", in <cRuske vojskine ladije imajo japonske luknje" itd. itd. Vse to je naravno nepravilno in za nas kot ameriške Ruse tudi sramotno. Isn' that a shame?
Radi tega sem si pustil napeljati v svojo hišo povsem prajvet vajerles spešl telegruef in sem preustrojil naš backparlor v pravopravi War-Correspondence biro. Pri meni je sedaj vse biznes in war-like; zlasti pa moja stara je postala, odkar čita vojna po ročila, zelo war-like, ali po kranjski — bojevito-duhovita.
Toda to nima z Japonci ničesar opraviti. Hotel sem Vam namreč naznaniti, da sem ukazal jednemu slu žabniku nemudoma potovati v Senkt Pitersburg, dočim sem drugemu dal fojst kles -tiket (in sliping kar) v Še-mulpo ali Lumšepo, for de purpos da nam dopošiljata pravilna vojna poročila.
Well, Mr. Editer, kaj mislite? Sem li mož, kteri dela for your interes' ali nisem?
Toda to še ni vse, kajti jaz imam posebno ajdejo, ktere Vam pa ne po vem. Pravzaprav, ako že ebsolutli drugače ne gre, Vam je naznanim toda le pod kondišn, da kupite na njo petent — bifor vso stvar naprintate
Vi ste gotovo opazili, da bode sedaj nastala svetovna vojska, ali- vojska vseh konter proti vsem drugim kon-tram. Osoda vsega sveta je takorekoč in de belenc.
Kdor ve, kako se bode vsa stvar zaključila, zamore zaslužiti miljens, I bet you.
Toda, Mister Editer, kedo naj ve vse to. Naravno le Imperer3 in Ivi-Lgs! Včasih so pa tudi — de kvin; odločilne, dasiravno večkrat napravi jo mistejks. Tako sem bil nedavno na newyorskem slavenik bal, kjer sem vi del naše lejdis in gentlemen. Slednji so bili bolj in the reserve, toda the queens so bile povsem Japs-like, nam reč v tojlets a la belun iz časa, ko se je Budova krsta — pred tremi leti prenovila. Nektere so imele tudi veli kanske šopke in bukes, dasiravno so sedaj le mali moderni. Toda ker živi mo v vojskinem času, se ravna vse po Japs-beauties. Tam sem videl tudi tietrikel predstavo, pri kterej je pel japonski Zuzushima petnajst yardov dolge fidžishime, ali kuplete, kterih pa nisem slišal, ker sem sedel v zadnjih vrstah velike, toda redko posejane Sokolshime. Tu sem slišal tudi milodoneČi duet "Maru Divja Rošen Kajša", kteri je bil radi glasnega glasu in opernih gest celo od samega Mikada Mutsuhita odlikovan z redom Nipon - Jedo - Kju - Sju - Kajša.
Edino, kar mi je žal, Mister Editer, je pa, da pri plesu ni prišlo do popularnega plesa "Huči-kuči dens", kajti med plesalkami sem opazil jedno v kostumu davne Fatime Nurejhane: zelo dekoltirano; toda njena koža je bila pokrita s čipkami importiranimi iz Smirne in Damaska, tako, da polipi niso mogli priti pred "sguardo de la Nacion".
Ker smo v času vojske, je tudi predpust zelo slab, kajti vse naše lejdis vlečejo letoa svoj ploh nazaj v lumberyard — izimši jedne jedine, ktera je dobila svojega Mikada Mutsuhita, koji je prevzel težaven ploh - do modernega divorsa.
Da pa nas people, kteri živi v predmestjih, tudi ne spi, mi dokazuje spešl poročilo o balu, kterega priredijo Slovenci danes v Brooklynu. Program mi ni znan, ker ga je cenzor zaplenil. Tamkaj najbrže ne pride na vrato "huči-kuči" ples, niti oni a la "Maru Divja Rošefi Kajša", pač pa domač bojni ples, kteri je tako mukotrpen, da se po njem obrazi svetijo, kakor oni vrhovnih boncev v carskem mestu, kjer vlada vladar Li-Hi, gospodar sedanje Koreje.
Well, Mister Editer, moja wireless poročila so prava in niso pretirana, kajti v njih vidite mojo neutraliteto, ker ne opazita v njih niti najmanjše auB*atti-2*Ji.
Toraj, Mister Editer, ne bojte se! Zanesite se name, '-er bodem vse
stendal.
So long,
yours,
John Dobernidge Esq. P. S. Vašega kolego, Editorja hrvatskega Home and World so vjelx Japonci, toda sedaj so ga zopet izpustili, ker je obljubiL poročati samo o japonskih zmagah v — up town.
Kranjsko slovensko katoliško
Potujočim rojakom.
Na razna vprašanja glede voznih cen francoskih parnikov naznanjamo, da prodajamo tikete po takQ nizlcej ceni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Vorku. Vožna s zelez-nico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikakega zadržka.
PARNTKI, kteri v kratkem od-pljujejo v HAVRE, so sledeči;
Poštni parnik LA BRETAGNE odpljuje IS. februarja ob 10. uri do-poludne ter rabi preko vode samo 8 dni.
Brziparnik LA TOURAINE, e 20
tisoč konj. sil., odpljuje dne 25. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 6 do 7 dni.
Opozarjamo toraj vse one SLOVENCE in HRVATE v mestu Cleve-landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne zamude prilike ter se pravočasno oglasijo v našej podružnici na 1778
ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O., in one iz družili krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej postaji iih pričakovati. V slučaju, da prišedši v New York, se ne snidete z našim vsluibencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 3705 Cortlandt, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš vslužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kovČegov iz rok. da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pomoč. toda prepozno!
poflp: Mo
svete Bartoe
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dn<3 31. januarja 1902 t Pennsylvanyi.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 47S, Forest City, Pa. L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: Ivan Zioan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Maetin Mtthič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 669, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bugineli mL, P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Z alar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Forest City, Pa.
John Telban, P. O. Box dOT,
DruStveno glasilo je "Glas Naroda''.
i
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St.. New York. N.
Y i
Knrz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošil jatev registrirana.
KJE STA?
I v a 11 J e 1 o v š o k \ Zadnjič je bil v Indian Territory in J e r n e j ilo-ž i n a, kteri je bival minulo leto v ifoon Run, Pa. Kdor ve za njun naslov, naj j?a naznani: Matija M ožina, Box 25, Trestle, Pa.	(12—16 2)

rlA A	.^
Zakaj trpite?
Zakaj se mučite, ko zamorete
lahko in hitro ozdraviti?
Berite Slovenci spričevala od bolnikov, kteri so se obrnili na prof. Collinsa in so sedaj popolnoma ozdravljeni. Ker nam prostor ne*dopušča, priobčimo samo nekoliko pisem, iz kterih lahko posnamete, da je
prof E. Collins najboljši zdravnik.
Vsak dan dobi prof. dr. Collins na stotine zahvalnih pisem. Zahvalna pisma :
JOHN KBACKER
1199 St. Clair St., Cleveland, 0. i
Gospa Anna Obešter piJe: Velecenjeni prof. Collins: —
Zelo bi mi bilo ustreženo, da bi te moje vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo kakor sem i jaz hvala Bogu. Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin v životu. Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z veleštovanjem Vaša Anna Obešter, 374 Apple St.
Pottstown, Pa.
Cenjeni gospod profesor Collins: Kakor vam znano trpel sem dolgo časa blizo 1 leta• na bo-lezni v grlu, šumenje v u-šesah in posluh zgubil sem. Zdravniki, na ka-tere sem se obrnil, obe-čali so mi, da me ozdraviio, ali bilo je ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji živci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boljši in sem bil za delo sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu m Vam do cela zdrav.
Zahvaljujem se Vam tem potom najsrčneje in bilježim z veleštova-njem Mato Zugežič, Box 123 Bellefonte, Pa.
<	Vsakdo mora pripoznati
4 da najboljša priporočila za zdravnika so zahvalna pisma od bolnikov, in baš b o 1 n i k i se imajo zahvaliti g. prof. dr. E. C. Col-Unsu, da so Sed^j Zdravi in srečni. Zdravje je največje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins posluje že mnogo let točno in vestno ter on zamore pomagati v vseh slučajih, posebno pri boleznih, ko drugi zdravniki žs več niso mogli pomagati in bolniku odvzeli vse upanje. Prof. Collins trdi, da se da vsaka bolezen ozdraviti in njegoTo prepričanje je, da zamore človek nmreti zaradi Telike starosti, aii pa Tsled oslabenja. Izvrstna zdravila, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje pp njegovem navodilu , vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, ktero nobeden f zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno lečena, takoj pišite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled malobrižnosti, pre-hlajenja, na prsah, želodcu pljučah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti?
Ne prikrifajte ničesar, pišite takoj vse natančno, obrnite se na tega zdravnika s polnim zanpanjem. Bodite si svesti, da ram bode gotovo pomagal.	^
Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure.
Ta bolezen prouzročuje, da bolnik neznosno trpi in nastane od prehlajenja, nerednega življenja jedi in pijače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi.
Bolezen no ledicah ozdravi on zanesljivo, točno, vestno v par dnevih.
Njegov način o^dr&Vlti reumatizem je
__________neprekosljiv; on ne daje zdravila kakor drugi zdravniki da bolnika
1199 St. Clair St., Cleveland 0 ' < preveč na stran ženejo, njegov način zdravljenja pri tej bolezni je
drugačen, osvobodi bolnika takoj od neznosnih muk in bolečin. Kteremu ni prilika dana osobmj obiskati prof. dr. Collinsa, naj mu takoj piše in dobro opiše svoju bolezen.
Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA, kiera v kakovosti nadkriljujeio vsa druga amerikanska vina. Kudeče vino prcdaiam no 5cc gaJono; he'o po 7cc. Najboljši DOMAČI TROPINOVEC 4galune za $12. STAR IZBORF.N DROŽMK galone za $13. BRINJEVEC, za kterega sem impbrtiral bri-nje iz Kranjskega, velja 12 buteljk $18 Vino je najboljša vrste ker je pridelana kapljica v lastnik vinogradih. Isto tako je tudi ž?anje •"naj )oljše vrste, ker je na is i način kuhano kakor doma na Kranjskem Za d<-£ave: Ohio, Pennsylyanijo in Illinois plačam prevozne stroške, posodo ne računam. Za mnogotera naročila se pri oroča;
JOHN KRACKER
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
SaD Francisco, Cal.
Yedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. PresKrbim stanovanje in hrano 2 najboljšo postrežbo.
T obilen obisk se priporoča: (Side)
Vsaka bolezen se zamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi 2 dobrimi zdrav'li in njegovo točnostjo, bolnik se mora točno po njegovem navodilu ravnati. Posor Slovenci, ubogajte nas in obrnite se takoj na prof. dr. Collinsa. Naslov tega Čislanega in znamenitega zdravnika je:
Prof. dr. E. C. Collins
I40 West, 3-4 St., New York City.
Uradne
Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopoludne do 5. ure popoludne Vtorek in petek do 8. ure zvečer.
I
t


►
w W .WJW-VJ*. up, wwn
B^mnqjpq
JnpsloMka
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik. JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely,* Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely. Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN. 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddcck, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St.,' Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: -'GLAS NARODA".
Drobnosti.
Nemci na delu v L j ubij a-n i. Dne 20. januarja je imela ljubljanska ženska skupina proslule 'Siid-marke' svoj občni zbor. Zabeležen j ii vredno s tega shoda je, da so nemške in nemlkutarske gospe in gospice odobrile pravila novi nemški ustanovi v Ljubljani: zavetišču za ženski-in otroke.
Škofovi zavodiv Št. Vidu za Ljubljanno se otvorijo leta 1904. —
Razne koroške novice. —
V Bekštanju so zmagali Slovenci v vseh treh razredih. V Pokrčah je prišlo v odbor tudi pet zanesljivih slovenskih mož. — V Št. Jakobu v Rožu kjer je vlada ubila slovensko petraz-redno šolo na ljubo le nekterim hujskačem, ki so v občini le od danes do jutri, torej proti jasnim določbam zakona, se že kažejo žalostne posledice, na ktere se že vnaprej opozarjalo od slovenske strani. Otroci slovenski in nemški mislečih starišev 30 se že začeli ovražiti in zasramovati med seboj. Tako se bode netilo sovraštvo med prebivalstvom, ali kaj de to, samo da je vlada vstregla nestrpnosti nemških poslancev! 1
Prememba postnega imeli a. Pošta Prestranek, kolodvor, se eanaprej imenuje "Slavina", — Cer-kvenjak v Slovenskih Goricah se sedaj zope "Sv. Anton v Slovenskih Goricah", — Potranje v Dalmaciji je dobilo ime "Proložac".
Vodovod izHublja. Kakor čujemo, so pripravljeni Ajdovci odstopiti vodo iz Hublja v Gorico, v kolikor je potrebno. Odkup bi stal okolu 300,000 K. Sploh se sodi, da bi se dal vodovod iz Hublja napraviti prav po ceni, pa so tudi vse prikladnosti za primeren vodovod tu, kakor višina, neprevelika daljava itd. Ajdovci si napravijo svoj vodovod iz gradiškegii potoka, ker jim ta najbolj kaže in jt združen z majhnimi troški. Vlada je že dovolila 50% prispevka, sedaj čakajo se pomoči od deželnega zbora.
Nesrečna vrnitev v do m o v i n o. Dne 22. januarja popolu-dne je dospel iz Aleksandrije lloydov parnik "Amphritrite" v Trst. S ten-parnikom se je pa pripeljal v Trsi spremljan po "kavasu", 311etni Ivan S. iz Trsta, ki trdi, da je kemik. Po slal ga je v Trst tamošuji avstrijski konzul, zato ker ni imel sredstev za življenje. Ker je pa Ivan S. begunec 5. dezelnobrambnega pešpolka, ga jt' policijski oficijal Krainer izročil vo-jaskej oblasti.
Poskus samomora. Zaradi upravičenega ljubosumja si je hotela končati življenje dne 2 j an. predpo-ludne omožena Angela Eufamia iz ulice Paolo Diacomo št. 5 v Trstu. V to svrho je izpila nekoliko fenilne kisline. Brez zamude poklicani zdravnik se zdravniške postaje jo je rešil smrti s tem, da jej je izpral želodec. Reva je skušala ta korak iz obupa radi tega, ker je svojega lastnega soproga zasačila na lastnem stanovanju t neko — drugo žensko.
V L o v r a n u se je na občinskih volitvah ohranila italijanska stranka na krmilu. Kajti o "zmagi" ne more biti govora, ker niti ni bilo resne bor be. To pa ravno ne umejemo, zakaj se tamošnji rodoljubi ne dado enkrat na resno, odločno delo. Poznavatelji tamošnjih razmer nam zagotovljajo da vspeh ne bi izostal, samo trebalo bi energije, truda in nekoliko žrtve. Za sedaj, kar je je. Ali skoro treba začeti misliti na to, da o prihodnjih volitvah pride do resne borbe. Brez boja ni zmage.
S tjd i i č a v Trstu. Te dni je sedel na zatožni klopi pred tukajšnjim sodiščem 281etni magistralni sradnik Rihard Vali®, tožen radi pre-
greška po § 305. k. z. Državno prav-ništvo ga je tožilo, da je dne 16. avgusta m. L povodom slavnosti v Vidmu nosil italijansko trobojnico. po-zivaje množico na klice, sovražne Avstriji; da je dne 29 istega meseca povodom pogreba žrtev velike železniške nesreče, imel govor z iredentistiške tendenco, ki se je razširil po italijanskih listih. Sodnemu dvoru je predsedoval svetovalec Pederzolli. Državno pravdništvo je zastopal dr.Clarici Obtoženca je branil dr. Ara. Zaslišanih je bilo več prič, ki so se bile udeležile slavnosti v Vidmu. Ko se ja imelo začeti čitanje raznih spisov, jt predlagal zastopnik državnega pravd-ništva, naj se razprava proglasi tajno, čemur je sodišče ugodilo. Obtoženec se je branil, zatrdivši, da ne ve kako mu je prišla ona zastava v roke in da ni bilo vzklikov sovražnih Avstriji. Vzklikalo da se je pač: "Živela Italija!" — "Živel italijanski Trst!' — "Živel Trst!" — ali proti Avstriji da se ni vzklikalo nikakor. Zahteva obrambe, naj se zaslišijo še drugo priče, je bila odklonjena. Sodišče ji» obsodilo Valle-a v 2 meseca zapora.
— Hrvatski sabor. Seja sabora dne 21. januarja se je vršila v znamenju bede — učiteljskega stanu Sabor je razpravljal o peticiji ljudskih učiteljev za povišanje plač. In na tej razpravi se je zgodilo nekaj kar se že dolgo ni storilo v tem saboru.
Govorniki od vseh strani so soglašali v laskavi sodbi o vrlinah hrvatskega \jčiteljstva, ki zaslužuje, da se zboljša njegovo res žalostno gmotne stanje. Oddelni predstojnik Pavič je izrazil svoje veselje na takem sočuv-stvovanju in soglasju v priznavanju zaslug učiteljstva. Da-si je izvršiti še mnogo velikih nalog — graditi bc muzej, osnovati knjižnico, otvoriti medicinsko fakulteto —, kar bode zahtevalo mnogo financijelnih žrtev, vendar hoče vlada ustreči želji sabora in povodom revizije šolskega zakona spolniti želje učiteljstvž. Predlog pe-ticijskega odseka je bil soglasno sprejet. —
— Z jpet klevetajo! Prijatelj i. .m piše: Vsakokrat, kadar naši "prijatelji" nameravajo kakov zavra-ten napad na eno ali drugo slovansko pleme, začenjajo isto obrekov.ti. Ta žido\ =ko-nemško-laška družba napiše cele vrste najnesramnOm notic i^ tako dosL ^a često, t' vsaj deloma škoduje Slovan^^i. — Pred nekoliko dnevi smo čitali v dunajskih židovskih glasilih pamflete, sramoteče Črno goro in njenega vrlega kneza. Sedaj čitamo_ v tržaškem "governu", kako da je Črna gora pod strogim nadzorstvom Rusije! Z eno besedo: ti gavrani imajo gotovo posebne zlobne namene tudi sedaj, ko napadajo Črno goro in njeno glavo v osebi starega Nikolaja. Vse to židovsko sra-motenje ne bi nas še žalilo toliko, ker to druhal poznamo predobro. — Žali nas pa, da se tudi slovensko novin-stvo daja včasih zavajati po tacih te-dencijoznih poročilih v židovskih listih. Kakor v vsaki državi, je gotovo tudi v Orni gori kaj, kar zaslužuje graje I Ali naloga slovanskega novin-stva menda ni ta, da take nedostatke razblinja in napihuje in dela s tem usluge — sovražnikom Slovanstva!
izurjeni. Morebiti napadejo Bolgari še celo Carigrad.. Razume se, da je treba pri takih poročilih velike opreznosti.
" — Balkan. Y dobropoučenih londonskih krogih se govori o važnosti vzhodnjoazijske vojske za Balkan. Ljudje, ki vživajo zaupanje Macedon-cev, so dobili obvestilo, da vstaja spomladi zopet izbruhne. Nekdo, ki ^e imel priložnost, poučiti se o mišljenju v Bolgariji, posebno v vojaških krogih, zatrjuje, da bo bolgarska armada spomladi vdarila na Turke. Ako pa vlada ne bode hotela na noben način napovedati Turkom vojske, izbruhne revolucija. Neki zvedenec trdi da je bolgtrska armada bolj dobro oborožena in izurjena, kakor se sploh misli, in da bo topništvo pripravilo največje iznenadenje na vojaškem polju. Tudi častniki ao zelo marljivi in
— Tetovirane Angležki-ni e. V Angliji je v najelegantnejših slojih nastala nova moda: tetovirati si dajo pleča in ramena. Tu si dajo tetovirati kako ime, geslo, izrek, cvetko, žival itd. Operacija seveda boli. a. moda je — moda !
— Nekaj o nemštvu na Mo-ravskein. V Znojmu na Moravskem
imajo društvo mladih trgovcev, ki je'	_
sklenilo priporočati svojim udom. naj
se pridno uče — češki. Slučaj je inte- —Iz česa je človeško telo? resanten, ker moremo po njem soditi ^čenjaki so izračunali, da sestoji telo približno, koliko realne podlage ima	70 težkega človeka iz 44 kg
vse tisto kričavo nemštvo na Morav- kisika, 7 vodika, 1.72 kg dušika, skem. Glasom zadnjega ljudskega °"8 klora, 0.1 kg fluora, 12 kgoglji-štetja je v Znojmu le 11 odstotkov ka'	kg fosforja, 0.1 žvepla, 1.75
Cehov, po izpovedbi istega gori ime- aPna* 1-75 kg kalija, 0.08 kg na-novanega društva pa so trgovski po-	kg magnezija in 0.045 kg
močniki v Znojmu po 70 od sto Čehi! železa- "Vsa navedena množina našte-Prvo vprašanje, ki se nam tu usiljuje,: sn0Tii Pa prezentuje vrednost 78,-je: kteri vzrok je, da trgovci v nem- K- Tako računajo matematiki, škem Znojmu najemljejo češke pomočnike. Mari iz ljubezni ali posebne naklonjenosti ? Vse menda pred, nego to. Lastna korist, neizogibna potreba
KJE JE!
JANEZ ŠVIGELJ, doma iz Bo-
• •1 -v .1 AJ- , .	. 1 rovnice, pred 18 meseci je bil v Wau-
jin sili v to: Odjemalci so po večini ,	ni v •	i i,- j
Čehi tudi v takozvanih "nemških"	?L Z*?]e*?\»aS}?V ^
mestih.
Kako nujno je potrebno ponosnim Nemcem na Moravskem, da znajo — češki, zato govori pa dovolj glasno to dejstvo, da se uvodoma omenjeno trgovsko društvo ne omeja le na priporočilo, naj se njega udej pridno uče češko, ampak bi hotelo deliti tudi nagrade onim mladeničem, ki morejo dokazati, da so si priučili češki jezik. Iz tu opisanega slučaja je razvidno, kako malo pravičnosti, morale, a koliko objestnosti in blazne domišljavosti more biti v politiki, ki kriči, da je to atentat na nemško posest in pravico, ako v taki pokrajini, kakoršna je Moravska, zahtevajo Čehi svoje kulturne zavode!
— Pokvarjena mladina. — Mlada deklica je stala v mraku sredi ceste ter jokala in ilitela, da bi se kamen omehčal. Mimo je prišel star, dobrodušen gospod, ter se vstavil pri deklici in jo ogovoril sočutno: "Zakaj se joČeš, dete moje? Kaj se je zgodilo?" In deklica je pripovedovala \ pretrganih besedah: "Oh, moj Bog! Mama me je poslala, naj kupim za 10 stotink volne in jaz sem izgubila de r." In zopet je zaplakala pretresljivo. Toda ne samo deklica, tudi dobrodušnega gospoda so polile gorke solze. "Zakaj pa se jokate Vi?!" ga je vprašalo dekle začudeno. — "Da. „ jaz pa jo-jočem, dete moje, ob misli da tako mala deklica, kakor si ti, hoče iz tako starega gospoda kakor sem jaz, izvabiti deset stotink na tako stai sleparski način." In gospod si je obri sal solze ter odšel. Pa tudi deklica st ni več jokala, temuč pokazala je dobrodušnemu gospodu jezik in odšla v drugo ulico, da-li najde bolj lahko vernih ljudi.
— 42 porok v eni vasi in na en dan. V vasi Plougastel (v Breta-nji na Francoskem) je v torek mino-lega tedna 42 parov stopilo pred oltar Delo v vasi in po bližnji okolici je tega dne popolnoma počivalo in to iz jednostavnega vzroka, ker ga ni bilo človeka, ki ne bi bil sorodnik ali kaki rovesti ali kakemu ženinu. Kajti ljudje v Plougastelu čuvajo stari lepi običaj, da se nikdar ne ženijo izven svoje občine. Ceremonija poročanja je bila posebna. Drugi so za roko vodili ženine pred oltar. Pred vsakim parom je med poroko gorela sveča, a po poroki so možki v sklenjenih vrstah zapuščali cerkev in potem šele so sledile,ženske. Ves dan od poroke dalje je bil posvečen pevanju in plesu in je potem slavlje trajalo 8 dni. Pa tudi vsi berači do zadnjega so dobili svoj delež.
— Knezoškofom v Tri-dentu je cesar imenoval profesorja teologije na teološkem dijocezanskem učnem zavodu v Trident u. dra. Cele-stina Euderici.
— Upokojen je italijanskega poslanika na Dunaju. "Capitale" javlja, da je kralj Viktor Emanuel podpisal dekret, s kterim se stavlja v pokoj dosedanji italijanski poslanik na Dunaju, grof Nigra.
— Telovnik, ki obstruira. Neki budapeštanski list se pritožuje, da nekdanji predsednik Ogrske zbornice, Dezider pl. Perzel, ne podpira domače industrije. Ko je bil poklican nedavno pred cesarja, da si je na lu-egerijanskem Dunaju (neposredno pred avdijenco) kupil — telovnik. In to da se je zgodilo tako-le: Ko se je Perczel jel oblačiti za avdijenco pred cesarjem, opazil je v neprijetno začudenje, da mu je telovnik, ki ga je vzel seboj iz Budimpešte, premajhen in da ga ne more zapeti. Smeje se je opazil svojemu slugi: "Meni se dozdeva, da telovnik obstruira!"
Sluga je pogledal telovnik in je-vi-del, da je v naglici vzel seboj telovnik Perczelovega sina. Ker je bila sila, ni ostalo druzega, nego kupiti na Dunaju — luegerijanski telovnik.
— Španski sleparji. Španski sleparji počeli so zopet lahkoverno ljudstvo v Avstriji z lažnjivimi pismi goljufati, da je kaki zaklad na njihovem posestvu ali blizo bivališča zakopan. Marsikteri lahkovernež vse-del se je tem sleparjem na limanice in sicer tako, da jim je poslal za ra-zodenje dotičnega kraja, kjer bi imel zaklad zakopan biti, večjo ali manjšo svoto denarja. Samoumevno pa potem ni bilo o teh sleparjih ne duha ne sluha.
zvedel: Jernej Mikuž, 523 Market St. Waukegan. 111.	" (11-16 2)
Kretanje parnikov. ^ V New York to dotfpeii:
Celtic, 12. febr. iz Liverpoola.
Dospeti imajo:
Pallanza iz Hamburga. Arabia iz Hamburga. Main iz Bremena. Pennsylvania iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. St. Paid iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Ivernia iz Liverpoola. Cassel iz Bremena. Lahn iz Genove. Kroonlard iz Antwerpena.
Odpljuli so:
New York 13. febr. v Southampton. Vaderland 13. febr. v Antwerpen. Umbria 13. febr. v Liverpool. Hohenzollern 13. febr. v Genovo. Anchoria 13. febr. v Glasgow.
Odpljuli bodo:
Palatia 16. febr. v Genovo.' Sloterdyk 1C. febr. v Rotterdam. Main 10. febr. v Bremen. Celtic 17. febr. v Liverpool. La Bretagne, 18. febr. v Havre. Lahn 20. febr. v Genovo. Ivernia 20. febr. v Liverpool. Pennsylvania 20 febr. v Hamburg. St. Paul 20. febr. v Southampton. Kroonland 20. febr. v Antwernen. Statendam 23. febr. v Rotterdam. Cedric 24. febr. v Liverpool. La Touraine 25. febr. v Havre. Princess Irene, 27. febr. v Genovo. Philadelphia 27. febr. v Southampton.
Zeeland, 27. febr. v Antwerpen. Patricia 27. febr. v Hamburg. Campania 27. febr. v Liverpool. Furnesia 27. febr. v Glasgow.
Kje je resnica?
Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni I jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni.
O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktera mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti.
Vsak zdravnik je sposoben za judno vrsto bokzni, ako pa kdo Irdi. da zamore ozdraviti VSAKO BOLEZEN, je to nespametno* t. ' „ . Po fseh veljcih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni ia m čelu vsakega oddelka . 3 zdravnik-strokovnjak
rrrjJ**0 je n?stai	YORK UNIVERSAL MEDICAL DCSTI-
J Ul.h, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siromake, stanujoče dak-C- od velikih središč ebi-cajno nepošteni zdravmki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da hi se rešili bolezni, ktera jih tlači.
Universal Medical Institute L^VSJSfiS ^olez v
niKa t-peeijaiibta. m \ um naznani:
Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. — Ako so drugi zdravniki proglasili vašu b -lczcn za n^ozdravinvo. — Ako so vam nevešči zuravnui odvzeli stotine in stotine dolarjev in vam kljub temu niso povrnili dragocenega zdravja.
Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vaae bolezen odkritosrčno brez sramovanja, tako natuuGno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj boleZni bode zdravniška konferenca pre-iskala, in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujte uvi-del, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam bodoino z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canade ali Mexike.
\ slučaju pa, da je Vasa bolezen neozdravljiva, ali da je treba da ae \ as osobno preišče, odgovorili Vam botk-mo v slovenskem jeziku tel: Vam pojasnili Vašo bolezen.
_ \ edeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vzivanja zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma take) spoznati. Lniversal Medical Institute ima mnogo električnih strojeT, ■ pomočjo ktenh ae oslabele osobe krepe, organizmu (životnej sestavi) podeli se nova moč, suhi se odebele, debeli se osu.^e, preskrbi se nova moč iam»-cenim m oslabljenim, ker stroji zamore mi:ke in bolečine.
Rentgenevi ali X žarki omogočijo vpogkd v notranjost človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kicrih s prostim oGesom ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahko ozdravimo, ako imate:
REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI — CTEKLOKOŽO — E0LEZ <1 NA OČEH. UŠESIH, NOSU, VrfATU, ALI NA PRSIH AK j ZGUBiTE LASE — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU NA MA-TERN Ci. — AKO IMATE HEMER0 CE — SP0LSKE 60LEZM — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO STEN II VOZNI — AKO NEPRAV.LNo PREBAVLJATE — IMATE AETM0 KAŠLJATE. - NE ČUT»TE. — AKO STL BOLM NA MEHURJU' LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ali ako imate kterokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medi-cal_Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vam bodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trosite zaman drazega denarja.
_ Ako ste v krereinkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v čem obstoji Vaša bolezen.
Tu vam je naš nao:ov:
UNIVERSAL MEOIGHL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer.
Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.
SLOVENSKI FOTOGRAF
se priporoča vsem cenjenim rojakom v Clevelandu, O., za obilni obisk z zagotovilom lepega dela in primernimi cenami.
Ako kdo želi, pridem tudi na dom, kar naj se mi blagovoli ustmeno ali z dopisnico naznaniti.
I. B a j e c, fotojrraf. 81 Dana St., Cleveland. O. Cblizo slov. farne cerkve sv. Vida.)
Frank Sakserjeva pisarna v Clevelandu, O., ae nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošilja denar v staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to vse na mejo odgovornost.
HOTEL MUCHITZ
FOREST CITY, PA.
F. G. Tassotti,
108 Meserole-St., Brooklyn Borough
New York, N. Y. dopisnik k. F. Sakserja v New Yorku Pošilja denarje v — :STARO DOMOVINO:— hitro, zanesljivo, po dnevnem kurzu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v 3taro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda".
Priporoča se Brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem F. G. T a s s o 11 i. 108 Meserole 8t_ Brooklyn. N Y.
Math. Grahek,
1201—1203 Oor. Mosa in Santa Fee Ava.,
PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zaloge možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zaloga
pcerijskep Map
!n železnine ; v zalogi ima tudi Tri jierjevo grenko vino
Pošiljam denarje v stari domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
HATK. GRAHCK,
PARNA KURJAVA, ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA, F i NE PIJAČE, SMOTKE, IMI'OJI-TIIiANI LIKERJI IN PIVO PRVEGA REDA.
MARTIN MUCHITŽ,
LASTNIK.
Dr. L. H. HERBEKT,
dunajski zdravnik in ranocelnik. 120 East Ohio St.,
Indianapolis, Ind. New Phone: 4449.
Tega zdravnika priporočamo na šim rojakom; vsak Slovenec v In dianapolis, Ind., naj se zaupljivi nanj obrne. Dr. Herbert razum, tudi slovenski in poljski. (21mc> -
Telephone 2486—79 St.
Br. Josip Vilimek,
281 B. 73d St.,
TN«w York.
O rd i n i ra: od S. do 9. ure dop. od 1. do 2. ure pop od 7. do 8. ure zvrfer.
Govori slovenski t
m?* POZOR ROJAKI!
Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem :>tvoril novo urejeni
salooa pri „TrigIava",
517 So. Center Ave., blizu ig.
alice, kjer točim pristno uležana .ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, -ajbolja vina in dišeče cigare, so cri meai na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in. igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej -rsti za točno in solidno postrežbo, v'sak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo vsčkrat počastiti £ svojim obiskom I
Mohor Mladič.
ol7 So. Center Av., blizo 19. uL. CHICAGO, ILLINOIS.
TdepJuros 1733 Blatoma.
NAZNANILO.
Slovensko podpurno društvo sr 'jzija št. 31. J. S. K. J. t Brad kil. I'a.. ima svoje mine meaečn« rank" "ptr'i n"Heljo v meseru. ▼ vorani i£r. Kečmajerja, Rankin, 'ennsylvania.
Za tekoče lete bili so izvoljeni sle-
eči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom. 1108 herry Alley, Braddock, Pa.; Aiaievi vikil, podpredsednikom, S54 Cherrj Vlley. Braddoek, Pa.; Jakob Knez, L ajnikom, 11'41 Cherry Alley, Brad-10-k, Pa.; Anton Sotler, Box 142, IL aj likom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor* at, blagajnikom. Box 154, Linhard. -"a.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgona, ->ank Šetina, Jakob Maček. Zaatavo-loša: Josip Troha. Maršali.' Ivan Troha, Ivan Martinič in Jo«. Žefran.
Opombo. Tem potom se društveni' ti društva sv. Alojzija opominjajo, ia v najkrajšem času poravnajo avoj iolj?, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok. <cer inače jih mara društvo ruspen-iiratL
Druitveniki acitirajte t prid dro-itval	ODBOR
H m 64
T) I 7f se> ako potuješ v staro V j\/j\ domovino, kupi tiket ta parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorkn; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje tel£* ionirej z številko 3795 Cortlaxuft, JAfc se slovensko zmeniš ž njim.


Xj±si3ol
Cilji našega hrepenjenja.
^^^^ j
(Daljo.)
4.
Spet drugikrat so mi prišli tre-notki neizmerne moči, pijanega zmagoslavja. Ej, brate, lepi hipi so to, ko naše misli preplavljajo vse stvarstvo, vso neskončnost, si podjarmijo z eno besedo, z eno mogočno gesto ves svet, da ga zreš globoko pod seboj. Ves je ponižan, ve brez moči, ti pa stojiš v svo.i« m zmagoslavju visoko nad njim ter so opajaš s svojo srečo in s svojo močjo.
Dobri jo, prijatelj, da nam vsaj naših mi.sli ne morejo vkleniti v okove in suženjske vezi, kakor naše roke — kaj ne, brate? — Vem, kaj radi bi jih privezali na konopec. s silo bi jih radi vlekli s seboj. A varajo se, bebci! H' he, s svojim denarjem, menijo, da vse premorejo. A glej, mi se tem poskusom Rinejemo. Xase misli so suverene, nikuar jih ne store vazalov... Te misli, visoke kot nebo, globoKe kot morja prt padi, neizmerne kot vesolj-stvo — ne, ne pi i veže jo jih, ne priklenejo jih nase. Zaman jim govorijo: '*Sto.':«-. mirujte!" — ah, ne ukrotijo jih in ne ubijejo tudi ne — vsaj dokler ne ubijejo naših duš... V hipih take ekstaze so vsi svetovi naši in vsi so nam premali. Ha, ali si videl kdaj kje mejo takim mislim in tej navdušenosti \
Vča.-ih, res, sem se sam ustrašil smelosti in neizmernosti lastnih misli. A glej, tudi sam sem jim zaman Kovoril.- ';Stojte. mirujte!" Vzvalovi-jo v tebi in vsenaokoli tebe, kakor bi se zgrinjali ob tebi valovi večnega, nepreglednega oceana — in nehote s< jim prepustiš. Brez odpora in brez moči plavaš z njimi, se potapljaš v njih. In to so misli, ki te omamijo s svojo veličino, prevzamejo s svojo krasoto, prestrašijo z nezasliŠno smelostjo.
V takih trenotkih začutiš v sebi veliko hrepenenje, da zapoješ veličasten
psalm. gromeč spev zmagoslavja____
A glej, p:*okletstvo, ki je viselo nad vsem mojim življenjem ter hodilo z menoj ob vseh mojih korakih, me je zadelo tudi v tem: moja duša je bila polna najzvočnejŠih verzov in najveličastnejših pesmi, a življenja jim nisem mogel dati. Hrepenenje je ostalo neutešeno: vse te visoke pesmi so ne-izpete trepetale in še trepetajo v moji duši... A glej, to so le trenotki! Kak nepoklican vsiljenec se s topo in mrzlo roko dotakne srebrnih strun tvoje duše, in v svete njene speve zazveni moteča disharmonija, Hipoma ugasne ves'solncni plamen, in naše misli ee iz bajnih svetov vrnejo nazaj v naša truda srca. Globoko se skrijejo v njih, kakor bi se sramovale, da so prestopile meje domačije, da so zašle na ptuje. Vrnejo se domov in doma je vse tako majhno, vsakdanje in pusto. Zato obupajo kes ter se vse žalostne vdajajo pokori___
Tako je bilo vselej, ko so zaškripale dveri in je vstopil šef ter se mrzlo ozrl name: v meni je postalo pusto in neveselo, kakor bi hipoma na nebu zatemnelo solnce in bi se nad pisarno zgrnila mračna tema.
Roka se je mehanično spet gibala, a bila je te ka in okorna. Pero je hitelo po papirju, a oko je le na pol videlo in razločevalo črke pred seboj. Opajalo se je še s krasoto, ki jo je ravnokar gledalo in ki ga je malone oslepila.
Brate, težki so taki trenotki, ki pahnejo človeka iz nebes v pekel! In takih je mnogo v življenju. Po njih je tvoja duša še nemirnejša, še nesreč-nejša. Ivoprnenje po solncu in po svetlobi ter po pravljičnih deželah z njihovo fantastično lepoto, postane še večje in močnejše. .. A veš, da je vse to tako daleč, da je pot do vsega tega na veke zabranjen; in tvoje hrepenenje se izliva v žgočo bol.
In glej, brate, tudi zavoljo tega. ker nikdar in nikjer nisem mogel ute-šiti svojega hrepenenja, moje življenje ni bilo prijetno, ne solnčno in ne cvetno."
Silvester je vzdihnil in povesil glavo. A takoj se je spet vzravnal po-koncu. Uci co mu plule v daljavo, v njih je trepetalo vse njegovo veliko in vroče hrepenenje in vsa bol razočaranj in prevar.
6.
Nadaljuj!"
Silvester se je zdrznil. Začuden je pogledal sopotnika, kakor bi ga še le sedaj opazil. Ta ga je motril spet z resnim in globokim pogledom, ki je prodiral povsem tja dol do najbolj skritih skrivnosti Silvestrove duše.
Potočnik je začutil, da se ptujčeve-mu ukazu ne more ustavljati.
"Da naj nadaljujem, ti vse povem? Ah res, saj se ti izpovedujem, častiti oče! Zato ti odprem najsvetejše svoje duše. Poglej vanje, poglej vso svetlobo in vso temo, vso krasoto in vso gnusobo in potem sodi___" Pogledal je sopotniku naravnost v oči — "Vem, ti bodeš vse umeval in me sodil milostno."
"V pisarni, ki sem stopil v njo po četrti šoli, sem bil štiri leta. Potem sem prišel v drugo, kjer pa nisem bil
dosti na boljšem____V tistem času je
krenilo moje življenje na novo pot." Silvester se je nenadoma epet vznemiril, postal ter vprašal sopotnika:
"Ali poznaš ljubezen?"
Romar se ni ustavil. Polagoma je stopal dalje, gledal v daljavo ter menil malomarno:
"Morda.''
"Toraj ne odgovarjaš naravnost?— Urnem: ti si svet mož. — Menih si: tvojemu srcu je ptuja ženska ljubezen in tvoja duša hrepeni po svetosti, ne po sladkosti ženskih usten. V skrivnosti nebeške se pogrezajo tvoji poln
gledi, ne v skrivnostne oči dev... romar si, morda... morda romaš že vse življenje. In pri tem nisi imel časa za ljubezen — odvračala bi te od tvojih višjih ciljev... A jaz, glej, sem navaden človek z mehkim srcem in sanjavo dušo. Ali se bodeš potemtakem čudil, da sem tudi jiz okusil sladkost in grenkost ljubezni?"
"Grenkost? Pravijo, da je v njej le sladkost."
"Pravijo, res! Sladkost in sreča! A to je ravno vprašanje, ali ni to velika zmota, morda največja izmed vseh mnogoterih zmot človeštva."
"Toraj tebe ljubezen ni povsem in za vedno osrečila?"
"Ne! — A poslušaj; vse ti povem.
Nekdaj sem menil, da zame razun moje mamice ni bitja na svetu, ki bi ga mogel kdaj ljubiti. Vso ljubezen, ki je vzklila v moji sanjavi duši, sem daroval njej. A z leti sem spoznaval, da mora razun nje nekje še nekaj biti, kar bi bilo istotako vredno moje ljubezni, česar bi se istotako oklenil trdno in krepko ali še krepke je. V duši sem često in čestokrat začutil neko praznino — posebno po branju raznih knjig. In tedaj sem mogočno zahrepenel po nečem, s čimer bi mo-<?el izpolniti to praznino.
In ob tem hrepenenju se mi je porajala nova misel, oddaleč se je mojemu hrepenenju prikazoval cilj, ki ga do tedaj nisem poznal in zato ne koprnel po njem.
Res, čudovita je človeška duša in človeško srce! Preiščeš vse kotičke, meniš, da vsakega poznaš z vsemi njegovimi tajnostmi; misliš, da lahko kar zgrneš črez nje zastor ter jih zakriješ za vedno, da nikdar več
ne poženejo kali in ne rode mladik___
A nenadoma ti odnekod vstane nova misel, čudežna in smela, da se zavza-neš in prestrašiš. Ilehe, kotička, ki se je v njem spoČela ta misel, se na ti-:iem rodila in na skrivnem presanja-•ila svojo detinsko dobo — tega ko-riČKa pač nisi poznal, kaj? — Menil si: nikjer nič novega, nič nepoznanega, a medtem že raste nova misel, se krepi in ob lepi priliki z veliko močjo in nebrzdano silo šine na dan ter ti provzroči v srcu novo valovanje in vzbudi novo hrepenenje.
To je bilo hrepenenje po ljubezni, hrepenenje probujajoče se mladeni-Ške duše. Spoznal sem: v moji duši že sniva ljubezen ter čaka, da jo kdo vzdrami. Zato sem iskal mehke roke, ki bi se me nežno doteknila, sanjave-ga pogleda, ki bi s svojim sojem kakor topel solnčni žarek predrl v globino duše, nežne besede, ki bi sniva-jočo ljubezen vzdramila in poklicala v življenje.
(Dalje prihodnjič.)
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Fino vezane z imitacijo solno ve kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo
Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zlata šola, zlata obreza, $1.20. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr., 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct
Druge knjige:
Druga nemška slovnica 80 ct.
Hitri računar 40 ct.
Mali katekizem 10 ct.
Yeliki katekizem 30 ct.
Četrto berilo za ljudske šole 50 ct.
Prešernove poezije, vezane 75 centov,
brožirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pregovori 30 ct. Zbirka ljubimskili pisem 30 ct. Marjetica 50 ct. t Dimnik, avstrij. junaki vezaae 90 ct Narodne pripovedke I. in H. zvezek
po 20 ct. Velike Banjske bukve 30 «t.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICriTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI

SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO itd.
In razne renmatične neprilike.
SAZIO; 25ct. In 50ct. v vseh lekarnah "™*	ali pri *
P. At Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
NAZNANILO.
Nižje opdpiaani naznanjam bra-vom Slovencem in Hrvatom, da Mm se preselil iz East Helena, Mont* v Aldridge, Mont., in tu odpri novo
urejeni
saloon,
t kterim točim redna SVEŽE PIVO. DOBRO KALIFORNSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY ia prodajam FINE SMODKE.
S spoštovanjem
MARTIN RAUH,
Aldridge, Mont., Park Co.
NARAVNA
CALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
NAPA VALLEY VINO. Dobro črno vino od 45c dalje; dobro belo vino od 50c naprej. — Kdor naroči kot 50 Kalon. mora priložiti $2.00 za posodo.-Prevoznino plača naročnik Naročilom je pridejati denar oziroma Money Order.
S spoštovanjem
M. ROGINA, P. O. Box 64	Crockett, CaL
Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Naš cesar Fran Josip I., 15 in 30 et Princ Evgenij 20 ct. Knez Orni Jurij_20 et. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji Mokikanec 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. Cvetina boroprr. 30 ct. Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem G r opri 20 ct. Hildegarda 20 et. Sv Genovefa 20 ct Sv. Notburna 18 ct. Mirko Poštenjakovič 20 et. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ot. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 et. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid eeJejra sveta 25 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Opomba: Xe naročajte v prejšnjih listih objavljene knjipre, ker so pošle, ker z istimi začasno ne moremo po-
streči.
RABI
telefen kadar dospei na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fe. Saxserju. Pokliči številko 3705 Cortland Ln govori slovensko.
Compagnie Generale Transatlantiqw.
Francoska parobrodna družba
,, ..K- *
W	■
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI SO i na Ivi vtjalu.____________...
„La Lorraine", ffiLa Sirote", „ „ f<La Touraine", „ „ SjL'Aquitaine", „ „ jjLa Bretagne",...........
.................12.000	ton,
___________________(2.000	„
........................I O. CXX)	„
..................10.000	,,
....................8.000
i La Champagne".........................................8.000	,
„La Gascogne",.......................................................8.000	,,
25.000 konjskih	mo&l.
25.000	„	m
12.000	„	m
16 .000	,,	11
g.000	„	ti
9.000	„	u
9.000 „	„
Pamiki odpljuje jo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ot 10. ari dopoladne.
Parniki odpljnjejo li priitaniiča itv 42 North River, oh Morton Street:
i La Bretagne i*La Touraine
La Champagne l*La Lorraine
I La Bretagne
18. feb. 1904.
25. feb. 1904. 3. marca 1904. 10. marca 1904. 17. marca 1904.
*La Savoie
La Champagne •La Touraine *La Lorraine
24. marca 1904. 31. marca 1904. 7. apr. 1904. 14. apr. 1904.
PRATIK0
ZA LETO 1904
je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške.
V zalogi imamo:
Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko pratiko.
"GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, K. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland. O.
Slovensko-Ainerikanski ...K GLEDA R...
za leto 1904
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
eiiTii tgeitijs: 3* BR0U)WAY, NEW V0RR,
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 «ent številko:
Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sekser, 1778 St. Clair St.. Cleveland, Ohio. C h a a. Dercanc, 215 N. Con-
srress St., Kenosha, Wis. John Sustaršič. 1208 N. Centre St., Joliet, ILL
Frank Gabrenja. 519 Power St.. Johnstown, Pa.
Ak» želi kdo rojakov list prodajati, oai m oclaai ni svrtniltrt.
prodajajo sledeči rojaki:
J. Zobec, Box 65, Aldridge, Mont.
Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo.
Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Street, Omaha, Neb.
Marko Sodia, Crested Butte, Colo.
Math. Kiimn, 1001 Main Street, La Salle. HI.
Fr. Keržišnik, Rock Springs. Wjo.
Math. Grahek, 430 7th St., Caitmet, Mich.
Fr. Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa.
John Govže., Ely. Minn.
Josip Gorišek. 5136 Rubby St.. Pittsburg. Pa.
M. J. Kraker. Anaconda, Mont
Leopold Krushitz, Frontenac, Kans.
Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich.
Stefan Kukar, 920 N. Chicaj^ St., Joliet, 111.
John Russ, 432 So. Sta Fee Ave., Pueblo. Colo.
L Sustaršič, 1208 N. Center St.. Joliet. HI.
Holland-America Line
(H0LLAXD-A3IEKINKA f RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav
med NEW YGRKOM in RGTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer.
N00RDAM, parnik z dvojnim vija- j STATENDAM, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton.	... .
j RYNDAM parnik z 'dvojnim vija-!	vijakom, 10,o00 toa.
kom, 12,500 ton. |BftTTI-nn,u POTSDAM, parnik z dvojnim vija | R0T • ERDAM, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton. {	vijakom, 8300 ton.
Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno.
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
) Pižite"po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. kom3d; $5 ducat. — Deset palcev J, komad; $10 ducat
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS
25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi proces. Mnogo bolj trpeŽd, nego vsak drug cilinder
COLUMBIA PHONOGRAPH CO.,
itaT TT1	f7-j>.	^	~
93 Chambers Street, New York City.
Berite, poskusite in se prepričajte!
Slab želodec, ki nima moči predelati in prebaviti zavžitih jedi, je vzrok, da iate v njem kisa j o. Iz tega napravijo se vetrovi, kteri pečejo, ali kakor pravimo "peče zgaga", kar provzroča slab okna v ustih in smrdljivo sapo.. Ako jedila leže neprebavljena v želodco, se zastrupi kri in človek se čuti po celem telesu slabega, trudnega in izmučenega, vije ga krč v želodcu, jed mu ne diši, postaja nervozen, čuti se napetega v trebuhu in ga tišči v prsih, sosebno pri srcu-Kdor trpi vsled slabe prebavljivosti želodca in d nizih prebavnih organov, naj redno pije
zdravilno grenko vino,
ktero napravijo Anton Klix_cv Clevelandu, O., iz finega naravnega vina in najboljših zdravilnih zelišč, rož in korenin.
Navodila za vporabo ter spričala □a vsaki steklenici.
Edino slovensko podjetje v Ameriki!
.Naročila sprejema družbin tajnik:
Frank Russ, OT9 St, gi*ir SU Cleveland. Ohio.
Bojakom, kteri potujejo skoči Dn-rango na Sil ver ton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprle novo gostilno
avstrijska domovina
poleg železniške postaje, Vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar bode-va postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkamL Za obilen obisk se priporočata, BLATNIK in BRUCE.
Durance. Celo
^ Najeeneja vožnja do ali od vseh krajev južiie Avstrije.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:
DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO, 21 Krona.
Parniki odpljuje jo: Iz ROT1ERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORK A vsako sredo ■■	—-T^- ^ ob V\ uri zjutraj, t	_
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St-, CHICAGO, ILL.
REB STAR LINE
(Prekoiiiorska parobrodna družba „Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, * + * * + * ****** Philadelphia in Antwerpenom.
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct
£T:iIon s posodo vred. Dobro belo vino o<i 60 do 70 ct
palon s posodo vred. Izvrstna t roj »m v i ca od $2.50 do $3 fralon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ie naroča, ker man je količine ne norem razpošiljati. Zajedno z na mčiloin na j gg. naročniki dopošljejo ienar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Itfik. Radovich^
594 Vermont St., SAN FRANTIbCO. CAL,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAN0 dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton
KR00NLAND.......... 12760 toa
FINNLAND............ 12760 ton.
Pri c?r_ah za medkrovje so vpoštete vse DOtrebsčinp doh™ hrana, najboljša postrežba.	puireostme, dobra
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 ari dopoludne od pomola štev. 74 ob vznožju Fulton Street — Tz P Hit a DELPHIJE vsako drugo s,redo od pomola ob vznožju WasbingtorT^"
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov h« je obrniti na:	v b®
Office, Z8 Broadway, New York City.
Cor. D^born & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine
ST. LOUIS. - 30 Montgomery St, SAN FRANCISCO ^ ali na njene isruopnifce,	'