Št. 155 (15.599) leto UL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. M0/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 N ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POSIMNA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% TRST - Ul. Diaz, 1 (100 m od trga Unita) Tel. 040/362459 RAZPRODAJA SREDA, 17. JULIJA 1996 Opomin • e m opomji, sporočilo prijateljem Vojmir Tavčar Na neformalnem Stanku vodstva Oljke Predsednik vlade Ror 110 Prodi v ponedeljek Povedal pobudo, ki na Prispevala k pospeši dela v parlamentu. I jbrž pa ni nihče priča val, da bo premier nai Pil že včeraj in da bo ti °ster do opozicije. Predsednik vlade Oajbrž anticipiral svoj stop v poslanski zbon faradi težav, na kateri jtalijanska deviza nali *a na denarnih trgih. I olemi lire verjetno tol niso samo posledice kupljivosti investitoi v stabilnost italijam Politične scene, amj Negativni trendi ne evropskih borzah. ■ v»dgateijem znat-cOosti in stabilnosti Kot tribuno je Poslansko zbornici Je vlada doslej na aa najvecje težav a®3 tu pičlo večino sarno ob podpori Sl i ^ ™ui tega je im ^laj opozicija prav aujem domu lažji P0, Na videz ni voi eue opozicijske p dejansko pa je z o st)p in s stalnimi z delo parlamenta 0 vprašanju ne nin odlokov (dob a® je »dediščina sconijeve vlade), Prodijeva vlada praviti cimpre ^ga reda in se ] enibnejsih vpra roda vprašan ga zastavljajo koi P’ Je, ali je pril strukcionisticna apozicije res za ako oster nastoj ;ul v zbornici.; a°, kot je pou Predsednik stranke Giovai ar, predsednil govoril samo akpak tudi las m Of—pi zaustaviti nair gacna možna Na, o katerih stl Predsednil aega zavezni a,anco Fini. Pi stvu naslov "Poziciji, p0 Poskusil tudi 1 liliji Pokazali, ali ln ali bodo juanj razrah arle v začel Parlamentan ■ Zaskrbljenost ob porastu I nesreč pri delu na Tržaškem TRST - Tragična nesreča pri delu v Stranka komunistične prenove je gla-nabrežinskem kamnolomu je spet po- sno očitala deželnemu odboru pasiv-stavila v ospredje pojav nesreč na de- nost pri teh pojavih in zahtevala lovnih mestih, ki jih je na Tržaškem strožje ukrepe proti delodajalcem, ki žal vse vec. Zadnja po vrsti je eksplo- ne spoštujejo zakonskih predpisov o zija v škedenjski železarni, v kateri je varnosti na delovnem mestu. Pristoj-bilo ranjenih Sest delavcev. ni odbornik Fasola se je izgovarjal, da O problematiki je tekla beseda na ima deželna uprava za te posege pre-vCerajšnji seji deželnega sveta. malo sredstev. Na 4. strani I Največji milijarderji bi lahko I pokupili polovico sveta... RIM - Prepad med bogatimi in držav, v katerih živi 45 odstotkov revnimi se vse bolj dramatično po- vsega svetovnega prebivalstva (2 glablja. To izhaja iz letnega poroči- milijardi 300 milijonov ljudi), la Organizacije združenih narodov Iz poročila OZN izhaja tudi, da o človeškem razvoju 1996, ki so ga se Italija kaj malo zavzema za soli-vCeraj predstavili v Rimu. 358 naj- darnost in pomoC potrebnim, saj bogatejših ljudi na svetu (z Billom jim namenja le 13 odstotkov de-Gatesom na Čelu) lahko s svojim narja, ki ga letno potrosi za vojaške premoženjem pokupi več kot 50 namene. Na 2. strani ITALIJA / MED VČERAJŠNJIM POLITIČNIM SOOČENJEM V POSLANSKI ZBORNICI Prodi je odločno zagovarjal usmeritev levosredinske vlade »Črni dan« za liro in milansko borzo RIM - Lira je vCeraj skupaj z ameriškim dolarjem krepko izgubila na vrednosti v odnosu z nemško marko. Od predvčerajšnjih 1.008, 7 lir za eno marko je včeraj zdrknila na 1.01-8, 45 lir ob zaprtju uradnega tečaja, popoldne pa je na neuradnem tržišču .nekaj ur prebila vrednost 1.020 lir in se šele zveCer povrnila na 1.019 lir. Italijanska valuta pa je vzdržala in celo napredovala v primerjavi z dolarjem: predvčerajšnjim je za Banko Italija dolar bil vreden 1537, 35 lir, vCeraj pa 1.528, 19 lir. Nazadovala je tudi milanska borza, ki je izgubila 2, 5 odstotkov. Za podpredsednika vlade Veltronija je težave treba pripisati napetosti, ki jo povzroča desna opozicija, ne pa dogovoru z Bertinottijevo stranko v zvezi z vladnim gospodarskim in finančnim dokumentom. RIM - Premier Romano Prodi je med včerajšnjo obravnavo vladnega Dokumenta o gospodarskem in finančnem načrtovanju v poslanski zbornici odločno branil svojo vlado in levosredinsko koalicijo Oljke. Bil pa je zelo kritičen do desničarskega Kartela svoboščin, Ceš da izvaja grobo opozicijo, ki nikakor ni konkstru-ktivna, saj se je prevečkrat izrodila v obstrukcijo. Poseg ministrskega predsednika je izzval glasne in jezne reakcije desničarskih veljakov. V posegu, ki so ga poslanci desnice večkrat prekinili z medklici in glasnimi protesti, je predsednik vlade, kot rečeno, večkrat napadel Kartel. Navedel je primer zahtev po preverjanju sklepCnbosti v senatu in v poslanski zbornici, ki jih desnica vseskozi postavlja z namenom, da paralizira delo obeh domov parlamenta. Levosredinska koalicija je tako v zbornici kot v senatu predstavila skupno politično stališče o Prodijevi triletki, ki je po sporazumu iz prejšnjega tedna doživela tudi podporo Stranke komunistične prenove. Kartel svoboščin je napovedal, da v teh pogojih ne bo podprl finančnega zakona Prodijeve vlade. Opozicijo vladnim gospodarskim manevrom napoveduje tudi Severna liga. Na 3-strani RUSIJA / PRVI OBISK PO VOLITVAH Al Gore se je sestal z Borisom Jelcinom MOSKVA - Ameriški podpredsednik Al Gore je prvi zahodni politik, ki se je po ruskih predseniških volitvah vCeraj sreCal s predsednikom Borisom Jelcinom (na sliki AP). Gore je po srečanju, do katerega naj bi prišlo že v ponedeljek, a ga je Jelcin v zadnjem hipu odpovedal, dejal, da sta se z ruskim predsednikom dotaknila obsežnega števila vprašanj. Na samem srečanju je Gore v imenu ameriške administracije Jelcinu Čestital za zmago na predsedniških volitvah. Ameriški podpredsednik je Se pojasnil, da sta z Jelcinom govorila o mnogih stvareh, med drugim tudi o CeCeniji. Gore je dejal, da Jelcin še vedno verjame v premirje in da obstaja možnost za skorajšnjo vnovično prekinitev spopadov. Toda spopadi v Čečeniji so se vCeraj še kar nadaljevali. Ruski helikopterji so denimo v vasi Stari Atagi napadli dom Sulejmana Jandarbijeva, brata Čečenskega voditelja Zelimkana Jandarbijeva. Na 11. strani OBISK / PINI V MOSKVI Italija in Rusija proti »pranju« denarja kriminalnih organizacij MOSKVA - Italija in Rusija bosta kmalu podpisali sporazum o »gibanju valut«, da bi tako preprečili pranje denarja in protizakonitih dejavnosti. Tako je novinarjem napovedal italijanski zunanji minister Lamberto.Dini, ki se nahaja na obisku v Moskvi. Dvostranski sporazum sodi v okvir pobud, ki jih je svojCas podvzela sedmerica G7. Prvotno je bilo najavljeno, da se bo Dini sestal tudi z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom, sestanka pa ne bo, ker je ruski predsednik po utrujujoCi volilni kampanji potreben počitka. Dini se je tako sreCal s svojim kolego Jevgenijem Primakovom. Oba sta ocenila srečanje kot zelo zadovoljivo, tako kar se tiče analize splošnih mednarodnih dogajanj, kot tudi na bilateralni ravni. Danes v Primorskem dnevniku Kdo zavira tržaško luko? Sen. Camerini je sprožil pri finančnem ministru Vi-scu pobudo, da bi preveriti postopke, ki zavirajo razvoj brezcarinskega tržaškega pristanišča. Stran 4 Priebke; nov zaplet Vojaško prizivno sodišče bo o morebitni zamenjavi sodnikov, ki sodijo Priebkeju, odločalo 29. julija. Stran 9 Arianna Bogateč resno trenira Sirenina jadralka Arianna Bogateč že nekaj Časa trdo trenira v Savannahu. Stran 12 Riis dotolkel konkurenco Danski kolesar Bjame Riis je s prepričljivo zmago v 16. etapi kolesarske dirke Tour De France dotolkel konkurenco in si najbrž že zagotovil skupno zmago. Stran 12 »Vlada Padanije« in jezikovne manjšine BOČEN - »Vlada Padanije« bo svoj uradni list objavila tudi v nemškem in francoskem jeziku vsakokrat, ko bodo njena določila zadevala manjšine. To je sporočil voditelj južnotirolske Severne lige Gianmario Aiello po povratku z zasedanja »vlade Padanije«, ki je sprejela ta sklep. Aiello je dejal, da se bo »vlada Padanj? ija« vselej obraCala na manjšine vc njihovem jeziku. Iz skope informacije, ki so jo objavile včeraj agencije, ni znano, ali namerava »vlada Padanije« enako obravnavati tudi druge manjšine, na primer Slovence, Furlane, Ladince in ostale manjše jezikovne skupine v Severni Italiji. Na odgovor bo treba verjetno še počakati. 2 Sreda, 17. julija 1996 Z Z »ČRNI DAN« / LIRA IN BORZA V TEŽAVAH r - RIM / RACUN ZA ELEKTRIKO -j Marka nezadržno navzgor, dolar ustaljen, boiza -2,5% Popoldne je nemško valuto nekaj ur prebila mejo 1.020 lir RIM - Padec newyor-ške borze in ošibitev dolarja, pa tudi poUtiCna napetost v Italiji in težave italijanske večinske koalicije so botrovali včerajšnjemu »Črnemu dnevu« italijanske lire in tudi milanske borze, ki sta krepko klonili pod udarci finančne špekulacije. 2e ob odprtju finančnih trgov je bilo jasno, da je lira v krizi. Medtem ko je nemška marka bila vredna predvčerajšnjim 1.008,7 lir, je bilo treba odšteti včeraj zjutraj 1.015,4 lir, ob 12.30 je marka narasla na 1.019,70 lir, ob uradnem zaprtju pa se je nemška valuta relativno pocenila in sicer na 1.018, 45 lir za eno marko. V popoldanskih urah je na neuradnem tržišču nemška marka nekaj Časa celo prebila vrednost 1.020 lir in se je zveCer spet povrnila pod to mejo na 1.019 lir. Vsaj v prihodnjem obdobju bo torej treba pozabiti na mejo tisoč lir za eno marko, ki se je še pred nekaj tedni zdela v dometu italijanske valute. Nemška marka pa ni nezadržno rasla samo v primerjavi z liro, paC pa tudi in predvsem v razmerju z ameriškim zelenim bankovcem. Po treh zaporednih dneh nazadovanja newyorške borze in po ponedeljkovem rekordnem padcu 161 točk, so včeraj v Wall Streetu sicer zabeležili rahlo napredovanje. Vendar Ce ne bodo v Zda zvišali obrestne mere na podlagi pozitivnih pokazateljev o cenah in o in- dustrijski proizvodnji, bodo verjetno tudi v prihodnjih dneh finančni krogi na drugi strani oceana gledali z večjim zanimanjem na nemško marko kot na domaCo valuto. To dejstvo je relativno pomagalo liri, da je vz- držala v primerjavi z dolarjem: predvčerajšnjim je dolar bil vreden za Banko Italija 1537,35 lir, včeraj zjutraj točno dve liri manj, ob uradnem zaprtju teCaja pa 1.528,19 lir; popoldne je bilo mogoCe kupiti dolar na neuradnem tržišCu tudi za samih 1.519 lir. Težava lire in finančne špekulacije so potegnila za seboj tudi milansko borzo, kjer je srednja vrednost delnic padla za 2, 5 odstotkov, v delno tolažbo pa je treba zabeležiti, da so nazadovale tudi ostale borze po Evropi in na Vzhodu. Podpredsednik italijanske vlade VValter Veltroni je zanikal, da bi težave lire in borze izvirale iz pred nekaj dnevi doseženega dogovora vladne večine z Bertinot-tijevo stranko v zvezi z gospodarskim in finančnim dokumentom. Za Veltroniija jih gre raje pripisati obstrukcioniz-mu v parlamentu in predvsem politični napetosti, ki jo povzroča desna opozicija. Prihranek večine italijanskih družin bo znašal 63 tisoč lir letno RIM - Večina Italijanov bo na leto prihranila 63 tisoC lir pri raCunu za električni tok. Včeraj je bil namreč v Uradnem listu objavljen zakonski dekret, ki je odpravil »kvote za ceno« (nadomeščale so državne prispevke dotacijskemu skladu delniške družbe za elektriko), s Čimer se bo pocenila tudi elektrika: za 1 kWh bomo namesto sedanjih 127 lir (vključno z davkom IVA) odšteli 102,40 lire, in sicer za nameščeno jakost 3 kW in letno porabo 2.500 kWh (večina družinskih porabnikov sodi v to kategorijo). Namesto sedanjih 256 tisoC lir (vključno z IVA) bomo torej morali odšteti 319 tisoC lir. Ce pa upoštevamo vse kategorije porabnikov, se bodo računi za elektriko pocenili za okrog 12,6%, kar pomeni 940 milijard lir prihranka. Cenovni paket bodo spet proučili junija prihodnje leto, vendar »v skladu z običajnimi razmerami, ki jih narekujeta konkurenca in tržišče.« V dekretu je še zapisano, da od 30. junija letos v računih za alek-triko in plin ne bo nobenih drugih bremen, z izjemo davkov. Z ukrepom so nadalje za obdobje dveh let zmanjšali svojcas predvidene ugodnosti za nekatere jeklarske obrate v Terniju (bivši M). POROČILO OZN / ZASKRBLJUJOČI PODATKI Na svetu vse več revežev Njihovo število se je v primerjavi z lanskim letom povečalo kar za i 7 odstotkov Bill Gates in »njegovi« bi lahko pokupili pol sveta... RIM - 358 bogatašev bi lahko tisočimi milijardami lir) »posvojil« pokupilo pol sveta. Tako izhaja iz 18 milijonov prebivalcev Afganista- primerjave letnega poročila OZN o na, 6 milijonov prebivalcev Čada in Človeškem razvoju in seznamom naj- 2 milijona prebivalcev Buthana. Svi-bogatejših ljudi na svetu, ki ga prav car Paul Sacher, lastnik ne prav neo-tako vsakoletno objavlja ameriška re- porecnega farmacevtskega koncerna vija Forbes. Skupek lastnin največjih • Roche, je s svojimi 13 milijardami milijarderjev znaša toliko, kolikor dolarjev bogatejši od vseh 19 milijo-znaša seštevek osebnih dohodkov 45 nov prebivalcev Ugande, Silvio Ber-odstotkov svetovnega prebivalstva, lusconi pa s 5 milijardami dolarjev to je 2 milijard in 300 milijonov lju- prekaša po bogastvu skoraj 9 milijo-di. Pretresljiv podatek potrjuje, da je nov prebivalcev Ugande, svetovno bogastvo vse bolj neenako- Tudi medijsko manj znani milijar-merno porazdeljeno: vedno manjše derji bi v tej nečloveški primerjavi število ljudi razpolaga z vedno prišli na svoj raCun. »Hongkongška večjim bogastvom; vedno večje števi- dama« Nina Wang premore 3, 3 milo ljudi ira v revščini. lijarde dolarjev, to je vec kot znaša Bill Gates, Pierre Du Pont, Gianni premoženje štirih milijonov prebi-Agnelli, Ted Turner in njim milijar- valcev Nikaragve; Čilenec Anacleto dersko enaki bi lahko »pokupili« Af- Angelini, ki zaseda s svojo milijardo ganistan, Slonokoščeno obalo, Mada- dolarjev eno zadnjih mest na lestvici gaskar, Nikaragvo, Vietnam in še revije Forbes, bi si vseeno lahko kakih petdeset podobno revnih »privoščil« nakup Leshota (povprec-držav. Samo Bill Gates, lastnik Mi- ni letni dohodek poldrugega milijo-crosofta in kopice drugih podjetij, bi na njegovih prebivalcev znaša manj s svojimi 18 milijardami dolarjev (28 kot 700 dolarjev na osebo). RIM - Svet se razvija brez kančka solidarnosti, in vprašljivo je, ali takemu razvoju lahko rečemo - razvoj. Letno poročilo OZN o človeškem razvoju je zastrašujoče. Kljub toliko opevanemu »razvoju« se je število revnih povečalo za 17 odstotkov, v industrijsko razvitih državah pa se je brezposelnost »razvila« do števila 35 milijonov. Skupni bruto dohodek celotnega planeta naj bi po izračunih izvedencev, ki so pripravili poročilo, znašal 23 tisoč milijard dolarjev, 18 tisoC milijard pa pritiCe razvitim državam, le 5 tisoC milijard pa državam »v razvoju« (v katerih pa živi 80 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva). Brezposelnost postaja vse večja šiba božja za razvite države. V državah OCSE se je odstotek brezposelnih dvignil na povprečno 8 odstotkov. Najnižji je na Japonskem (2,5 odstotka), najvišji v Španiji s kar 23 odstotki. V Italiji znaša stopnja brezposelnih 10, 3 odstotka vsega aktivnega prebivalstva. Izvedenci OZN so tudi letos pripravili indeks človeškega razvoja v posameznih državah, pri Čemer so upoštevali upanje v boljše življenje, vzgojne rezultate in realni dohodek. Na prvih mestih so Kanada, ZDA, Japonska, Nizozemska in Norveška. Italija zaseda (drugo leto zaporedoma) dvajseto mesto. Med državami v razvoju so se najvišje uvrstili Hong Kong, Ciper in otoki Barbados, na zadnjih mestih pa hirajo Haiti, Liberija, Nikaragva, Ruanda in Venezuela. Osebni dohodki njihovih prebivalcev so letos nižji od tistih iz leta 1960! Italija: skromna človekoljubnost RIM - Italija ni kdove kako dovzetna za pomoč najrevnejšim slojem prebivalstva. Tako izhaja iz poročila o človeškem razvoju 1966, ki ga je pripravila OZN. Iz njega izhaja, da je država v letu 1994 namenila pomoči za razvoj 2 milijona 705 tisoč dolarjev (kake 4 milijarde lir). To znaša le 13 odstotkov denarja, ki ga je Italija namenila za vojaške stroške. Slabše od Italije sta se odrezali le dve zahodni državi: ZDA in Velika Britanija. Na lestvici pomoči za razvoj prednjači v svetovnem merilu Danska, saj namenja potrebnim 54 odstotkov vojaški stroškov (sledita Luksemburg (49 odstotkov) in Nizozemska (37 odstotkov). V poročilu je tudi omenjen delež, ki ga Italija odmerja zdravstvu. Le-ta znaša 6, 2 odstotka italijanskega bruto narodnega dohodka, medtem, ko je prispevek za javno šolstvo še nižji (5, 4 odstotka). Leta 1992 je Italija »porabila« za vsakega študenta 5.850 dolarjev (nakaj več kot 8 mi-Jijonov lir), kar je manj kot znaša povprečje industrijsko najbolj razvitih držav. Zanimiva je primerjava z Otokom: Velika Britanija namenja letno za vsakega študenta 22 milijonov 600 tisoč lir, to je skoraj trikrat več kot Italija... 16. JUUJ 1996 v LIRAH 12 S valuta nakupni prodajni 9 5 ameriški dolar 1615,00 1555,00 nemška marka 1004,00 1031,00 I francoski frank 295,00 304,00 sf holandski gulden 890,00 917,00 2 Q 'E -5. belgijski frank 48,30 50,30 §"§ funt šterling 2351,00 2423,00 irski šterling 2413,00 2486,00 c 5 danska krona 259,00 267,00 || grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1103,00 1137,00 japonski jen 13,70 14,20 Es švicarski frank 1211,00 1248,00 avstrjski šiling 142,10 146,40 uš S it norveška krona švedska krona 233.00 224.00 240.00 231.00 portugalski escudo 9,70 10,10 := španska pezeta 11,80 12,40 § avstralski dolar 1201,00 1237,00 $ madžarski florint 11,00 14,00 $ slovenski tolar 11,00 11,60 $ hrvaška kuna 265,00 290,00 16. JULIJ 1996 1 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1519,00 1549,00 nemška marka 1008,00 1026,00 francoski frank 294,00 304,00 holandski gulden 889,00 914,00 belgijski frank 48,43 50,23 funt šterling 2345,00 2425,00 irski šterling 2408,00 2503,00 danska krona 259,00 269,00 grška drahma 6,25 6,85 kanadski dolar 1100,00 1135,00 švicarski frank 1215,00 1240,00 avstrijski šiling 141,81 146,31 slovenski tolar 11,00 11,35 16. JULIJ 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1528,190 ECU 1921,390 nemška marka 1017,440 francoski frank 300,120 funt šterling 2376,640 holandski gulden 906,080 belgijski frank 49,392 španska pezeta 12,058 danska krona 263,910 irski funt 2444,190 grška drahma 6,433 portugalski escudo 9,887 kanadski dolar 1112,380 japonski jen 13,937 švicarski frank 1239,010 avstrijski šiling 144,580 norveška krona 236,710 švedska krona 228,110 finska marka 334,180 -J MILANSKI BORZNI TRG 16, JULU 1996 INDEKS MIB-30: - 2,75% delnica cena var. % delnica cena var. Alleanza Ass. 13.480 -0,14 Italcementi 10.798 -2,56 Bca di Roma 1.338 -3,87 Italgas 5.161 -4,72 Benetton 18.690 -3,48 La Fondiaria 6.727 -3,13 Comit 2.873 ^,00 Mediobanca 8.738 -3,27 Čred it 1.635 -3,71 Montedison 798 -3,50 Edison 8.356 -4,27 Olivetti 823 •4,59 Eni 7.096 -3,50 Parmalat 1.821 -2,88 Ferruzzi fin. 757 -5,30 Pirelli Spa 2.333 -2,54 Fiat 4.856 -2,68 Ras 14.520 -2,62 Gemina 667 -2,79 Rinascente 10.052 -1,36 Generali 34.598 -2,12 Sai 13.540 -3,24 Ifi p. 12.991 -2,97 San Paolo To 9.076 -3,25 Ifil 4.217 -3,47 Sirti 9.350 -3,00 Imi 11.278 -2,80 Štet 4.629 -3,44 Ina 2.139 -4,42 Telecom Ita 2.384 -3,80 POLITIKA / MED VČERAJŠNJIM SOOČENJEM V POSLANSKI ZBORNICI NOVICE Prodi branil koalicijo Oljke in bil kritičen do desnice Kartelu svoboščin očital, do prevečkrat izvaja politiko obstrukcije RIM - Premier Romano Prodi je med včerajšnjo obravnavo vladnega Dokumenta o gospodarskem in finančnem načrtovanju v poslanski zbornici odločno branil svojo vlado in koalicijo Oljke. Bil pa je zelo kritičen do desničarskega Kartela svoboščin, Ceš da stalno izvaja grobo opozicijo, ki nikakor ni konkstrak-tivna, saj se je prevečkrat izrodila v odkrito obstrukcijo. Poseg ministrskega predsednika je izzval glasne in jezne reakcije desničarskih veljakov. V posegu, ki so ga poslanci desnice večkrat prekinili z medklici in glasnimi protesti, je predsednik vlade, kot rečeno, večkrat napadel Kartel. Navedel je primer zahtev po prisotnosti legalnega števila v senatu in v poslanski zbornici, ki jih desnica vseskozi postavlja z namenom, da paralizira delo obeh vej parlamenta. Na te Prodijeve besede je glasno reagiral predsednik poslancev Nacionalnega zavezništva Giuseppe Tatarella, ki si je zaradi kričanja prislužil formalni opomin predsednika Luciana Violanteja. Po tej poti, je še dejaj Prodi, desnica ne paralizira samo parlament, ampak tudi politično življenje v državi. Premier je nato v mirnejšem tonu izrazil potrebo po resnem soočenju med večino in opozicijo o tako imenovanih pravilih igre. Morebitni politični dogovor o tem vprašanju, o katerem se bo zbornica ukvarjala danes popoldne, bi omogočil vladi, da resno vlada, opoziciji pa, da vodi odločno, a ustvarjalno opozicijsko politiko. S tem v zvezi je ministrski predsednik ponudil roko Silviu Berlusconiju in Gianfrancu Finiju v prepričanju, da, kljub težavam, obstajajo pogoji za dogovor med Oljko in Kartelom. Levosredinska koalicija je torej pripravljena na dialog, upamo, da bodo pozitivni signali kmalu prišli tudi s strani desnice, je še poudaril Prodi. Njegov poseg je bil namenjen Kartelu svoboščin, medtem ko je premier v bistvu prezrl Severno ligo ter njeno separatistično politiko. Na koncu pa je premier še enkrat opozoril desničarsko opozicijo, da levosredinska Oljka in tudi njeni zavezniki (očitno je imel v mislih komuniste) ne bodo dovolili ponižanja parlamenta. Glede tega je dejal, da je vlada po predčasnih volitvah 21.aprila skušala omejiti število vladnih dekretov. S tem je Prodi dal jasno razumeti, da za preveliko število odlokov, ki so se v teh mesecih nakopičili v parlamentu, nosi v prvi osebi odgovornost vlada Lamberta Dinija. Da vlada namerava Čimbolj ovrednotiti vlogo poslanske zbornice in senata dokazuje tudi dejstvo, da je gospodarsko triletko opremila z dvema zakonskimi osnutkoma, ki ju bo odobril (ali zavrnil) parlament. Prodi je seveda tudi izrazil prepričanje, da bo Italija po tej poti Cimprej (morda že jeseni) znova vstopila v Evropski monetarni sistem. -C ■ POLITIKA / ŽIVAHNO SOOČENJE V POSLANSKI ZBORNICI Leva sredina odločno zagovarja vladno triletko Pozitivni politični učinki nedavnega sporazuma s Komunistično prenovo - Ostre kritike Lige in desnice RIM - Levosredinska koali-cija Oljke je med včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici Predložila enotno resolucijo listi dokument je predstavila tildi v senatu) v podporo Pokumentu za gospodarsko lij finančno načrtovanje Prodijeve vlade. Podpora triletki ie prišla tudi iz vrst Stranke komunistične prenove, potem ko je Prodi že prejšnji teden ^Prejel obveze za zaščito plaC in delovnih pogodb v primeru, da bi v letu 1997 inflacija Presegla načrtovano stopnjo 5 odst. Kritike vladni gospodarski usmeritvi pa so Prišle s strani Severne lige in Predvsem desnice, ki je spet napovedala, da bo v teh po- gojih glasovala proti finančnemu zakonu. Poslanci večinske koalicije so, Čeprav z različnimi poudarki, vsi po vrsti podprli Prodijevo triletko, ki predstavlja edinstveno priložnost za Čimprejšnji ponovni vstop Italije v Evropski monetarni sistem. Nekateri so tudi izpostavili težave, ki so spremljale parlamentarno pot tega izredno pomembnega dokumenta, ki predstavlja neke vrste uvod v finančni zakon, s katerim naj bi se Italija začela prilagajati sporazumu iz Maastrichta. Komunisti so sicer oporekali tej trditvi, Ceš da je trenutno Luksemburg edina Čla- nica Evropske unije, ki se je dosledno prilagodila Maastrichtu. Zastopniki SKP pa so zadovoljni z načelnimi obvezami o načrtovani stopnji inflacije in predvsem o zaščiti mezd ter pokojnin, ki je bila predmet hudega političnega trenja s Prodijevo Oljko. Kartel svoboščin je mnenja, da je vladna triletka prešibka in presplošna ter da v bistvu zavira napovedani gospodarski razmah države. Desnica se zavzema za še strožje finančne ukrepe in je kritična do vlade tudi glede načrtovanih ukrepov za zajezitev brezposelnosti, še posebno v nerazvitih južnih deželah. Liga, ki je o vprašanju predložila svoj dokument, pa je prepričana, da se je Oljka s svojimi izbirami izneverila predvolilnim obljubam. Po tej poti, je podčrtal Giancarlo Pagliarini, se bo Italija oddaljila in ne približala Maastrichtu. V razpravi se je oglasil tudi zakladni minister C ari o Aze-glio Ciampi, ki je toplo pozval vse politične stranke (večine in opozicije), naj pustijo ob strani polemike in naj tvorno prispevajo, da bo Italija v doglednem Času znova vstopila v Evropski monetarni sistem. Ciampi je seveda branil dosedanja prizadevanja Prodijeve vlada za sanacijo državnih blagajn. RIM / PROCES MORO Odločitev sodnikov težja od zahtev tožilca Moccora so obsodili no dosmrtno ječo RIM - Javni tožilec J za Germana Mac-c®ija zahteval 30 let pe+Ce’ Za Raimonda ra 15 let, rimsko Porotno sodišče pa je Lrvega obsodilo na posmrtno ječo, drugega na 24 let in pol ^pora. S to razsodbo • zaključil tako .enovaiii proces "Moro quinquies«, ^ j® prinesel na dan nekatere novosti o grabitvi in umoru aernokrscanskega vodi- eija, vendar vsega ozadja ' jjga dramatičnega do- Elka Pred 18 leti še ni razčistil. Po mn«™, — dli ° jCa Pa 80 sodniki šli lep, 0d Vegovih zahtev, J,,na Primer pri Macca-Ja niso unnfitmroi; Pii . J^uner pn Macca-nLLmso upoštevali priz-lo*’ za katerega se je od-’ .^ko je bilo brr— eme dokazov preveliko.« Maccaro je bil obtožen, da je bil eden od morilcev Alda Mora (drugi naj bi bil Mario Moretti) ter eden od njegovih štirih ječarjev, Etro pa naj bi bil sodeloval pri Moro vi ugrabitvi in pri umoru sodnika Riccarda Palme. Maccaro je upal, da se bo proces ugodneje zaključil: potem ko je vseskozi zavračal obtožbe, je junija letos naposled priznal, da je prav on »inženir Altobelli« in da je bil skupaj z Braghettije-vo, Gallinarijem in Morettijem ječar Alda Mora v Ul. Mon-talcini, kjer so ga imeli zaprtega 55 dni. Zanikal pa je, da bi bil streljal na Mora: ko se je Morettiju pokvarilo orožje, mu je le dal svojo pištolo. Kot smo dejah, pa še marsikatero vprašanje Čaka na odgovor, saj je na primer Adriana Faranda po Mac-carovi aretaciji leta 1993 trdila, da je tudi on streljal na Mora. Tudi ni znano, kdo je bil z nekim motornim kolesom v Ul. Fani itd. PALERMO / PRIČEVANJE Skesanec ni bremenil Andreottija PALERMO - »Andreotti? O njem so govorih kot o precej sposobnem človeku. Vendar ne vem nic specifičnega.« Tako je izjavil skesanec Giuseppe Marchese na procesu proti Giuliu Andreottija, ki ga obtožujejo mafijskega združevanja. Pojasnil je še, da je Andreotti med zaprtimi mafijskimi »botri« užival velik ugled, vendar mu ni bilo znano, Ce je bil bivši ministrski predsednik tudi sam mafijec ah je posegel ob »maxi-procesu«. Marchese je omenil tudi Salva Limo, do katerega se je ob prvem »maxi-procesu« obrnila »Cosa Nostra«. O bivšem predsedniku kasacijskega sodišča Corradu Cameva-leju pa je povedal, da je mafijcem šel na roko, ko je bilo treba prirejati razsodbe. Kot primer je navedel umor karabinjerskega kapetana Emanue-leja Basileja in pokol v Bagherii. Ta proces pa ni povsem upravičil pričakovanj mafije, ki je sklenila, da ubije nekatere odvetnike, ki so bili zaposleni v prvem »maxi-procesu«, Ceš da so bili »premehki«, a se je zatem nameri odrekla. Mafija je tudi obsodila na smrt načelnika kriminal-pola Giannija De Genna-ra in prav do De Genna-ra se je obrnil Marchese, ko se je odločil, da preide med skesance. O zaporu v Pianosi pa je pristavil, da je bil »hotel v primerjavi z drugimi jeCami«. Po vzletu se je jumbu pokvaril motor MILAN - Preplah na letalu Alitalie Milan-Tokio. Malo po vzletu ob 14.35 je prišlo na jumbu s 344 potniki na krovu do okvare na drugem desnem motorju. Komandant Antonio Pantalei je motor ugasnil, izpraznil rezervoar goriva (86 tisoč kilov goriva je končalo v Ligursko morje...) in se vrnil na letališče Malpensa, od koder je letalo vzletelo. Ob pristanku je bila pripravljena reševalna ekipa gasilcev in bolničarjev, ki pa niso posegli: letalo je srečno pristalo in potniki so ga lahko mimo zapustili. Seveda bodo v Tokio prileteh z nekajurno zamudo. Letalo zamudilo, da je počakalo deklico... MILAN - Včerajšnji polet Air France za Pariz je odletel z 22-minutno zamudo, ker je letalo počakalo na... deklico. Komandant je prisluhnil pozivu mlade matere iz Guadalupe, ki je prispela v Italijo prav z namenom, da bi odpeljala domov 2-letno hčerko Eliso, ki jo je bil njen oCe Luca T. iz okolice Lecca odvzel materi na Guadalupi in jo pripeljal s seboj v Italijo. Mati je prispela za njim v Italijo in ga prijavila sodstvu, ki ji je z razsodbo dodelila hčerko v varstvo. Elisa je bila z oCetom na počitnicah na Elbi in je prispela na letališče v Linateju z zamudo. Ko bi letalo odletelo ob napovedani uri, bi ostala v Rafiji. Komandant pa se je širokosrčno odločil, da jo poCaka. Potnike je obvestil o vzroku zamude, in ko je deklica prispela na krov, jo je sprejel prisrčen aplavz uvidevnih potnikov. Preiskava o resoluciji o secesiji Padanije PORDENON - Pordenonsko tožilstvo je uvedlo preliminarno preiskavo o seji tamkajšnjega občinskega sveta, na kateri je skupščina z glasovi Severne fige odobrila resolucijo, ki podpira osamosvojitev Padanije. Skupščina je bila 20. maja letos. Edini figaš, ki se je takrat vzdržal, je bil prav župan Alfredo Pasi-ni. Načelniki svetovalskih skupin opozicije so zadevo prijavili prefektu in zahtevali razpustitev občinskega sveta. Gasilci bodo stavkali 26. julija RIM - Sindikalna organizacija gasilcev je oklicala za 26. julij vsedržavno stavko na letališčih, in sicer od 14. do 18. ure. Gasilci zahtevajo zagotovitev plaC in spoštovanje delavskih pravic, pa tudi okrepitev osebja in dogovor o pokojninskem sistemu. Ob postu lahko uživate polže in žabe RIM - Postni dnevi bodo odslej »slajši«. Vsaj tako kaže po odločitvi Evropske zveze, ki je vključila žabe in polže med... ribe. Po določilih katoliške Cerkve se morajo namreč verniki na pepelnico in ob petkih v postnem Času zdržati mesa. Nadomestijo ga lahko z ribami, jajci in sirom. Kaj pa žabe in polži? 2e dolgo Časa se je katoličanom zastavljalo zagonetno vprašanje: kam ti dve živafici spadata? Včeraj ga je na svojstven naCin rešila Evropska zveza, ki ju je vključila v »družino rib«. S tem ju je dejansko vpisala v »postni jedilnik«. Toda: Zveza potrošnikov je opozorila na zagoneten trik. Po najnovejšem določilu Evropske zveze velja za žabe in polže takoimenovan »mešani režim«: Ce jih kupite kuhane, ne spadajo več v »družino rib«, pac pa med »mesne izdelke«. Zato priporoča sledeče: žabe in polže kupite še surove, ko sodijo med »ribe«, nato pa jih na domu skuhajte... Sprehajal se je s pitonom okrog vratu VICO EQUENSE (NEAPELJ) - V tem turističnem kraju sorrentinske obale je 24-letni Giacomo Tevo-la, star znanec policije, poskrbel za svojevrstno »atrakcijo«: pred železniško postajo se je sprehajal z meter 30 centimetrov dolgim pitonom ovitim okrog vratu. Velika kača je prestrašila pešce, ki so takoj obvestili karabinjerje. Možje postave so mladeniča ustavili, mu odvzeli pitona in ga predali gozdni straži. Prijavili so ga tudi sodstvu zaradi nezakonite posesti zaščitene živali. Tevola je zaman protestiral, da je posest plazilca prijavil oblastem. Karabinjerjem je tudi izročil ustrezno potrdilo, a zasumili so, da je ponarejeno. Milijarda lir z »denarskim asom« RIM - Italijo bo v kratkem preplavilo morje novih srečk loterije »podrgni in zmagaj« Razdelili jih bodo kar 400 milijonov, kar bo prineslo novega kisika državm blagajni. Tudi tokrat se bo nanašala na igro s kartami briškole in bo nosila ime »asso piglia tut-to«. As, ki bo osrečil srečne dobitnike, bo seveda »denarski as«: kdor ga bo oddrgnil, bo prejel kar milijardo lir! V prvi seriji bodo v srečke skrili deset »denarskih asov« (enega na vsakih 40 milijonov srečk). Manjše, a še vedno izdatne dobitke, bodo prinesli drugi asi: »baštonski as« bo veljal 100 milijonov lir, »špadni as« 30 milijonov, »kopni as« pa 10 milijonov. Prodajalci srečk bodo izplačali nižje dobitke: trije »kralji« bodo osrečili dobitnika za 100 tisoč lir, trije »konji« bodo veljali 10 tisoč lir, trije »fanti« pa 2.500 lir, kolikor bo - po povišku - tudi stala posamezna srečka. DEŽELNA SKUPŠČINA / OBSODBA KOMUNISTIČNE PRENOVE SKGZ / TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET »Na Tižaškem žal še preveč nesreč pri delu« Še nejasni vzroki eksplozije v Skedenjski železarni Jeseni posvet o gospodarstvu Pokrajinski odbor bo posegel pri deželni vladi in zahteval hitrejše izplačevanje prispevkov Medtem ko v devinsko-nabrežinski občini še vedno žalostno odmeva ponedeljkova smrt mladega domačina med delom v kamnolomu, je o tragični problematiki nesreč pri delu tekla beseda na včerajšnji seji deželnega sveta. Odbornik za zdravstvo Giampiero Fasola je namreč odgovoril na vprašanji o tej problematiki, ki sta ju že pred Časom - ob priložnosti neke nesreče v škedenjski železarni (na sliki-foto KROMA) - predložila Michele Degrassi (DSL) in Fausto Monfal-con (SKP). Odbornik je povedal, da se Dežela resno in poglobljeno ukvarja s temi vprašanji, pri čemer pa se sooča s hudimi finančnimi težavami, ki zavirajo posege na področju preventive in strokovnega usposabljanja tako delavcev, kot delodajalcev. Medtem ko je bil Degrassi zadovoljen z odgovorom odbornika Fasole, je bil Monfalcon popolnoma nezadovoljen in je izkoristil priložnost za ostre kritike na raCun deželne uprave. Komunistična prenova očita Cecottijevemu odboru pasivnost in imobili-zem pri obravnavanju problemtike, ki zadobiva iz dneva v dan vse bolj tragične razsežnosti. SKP - je podčrtal Monfalcon -je že pred časom zahtevala, naj Dežela zamrzne finančne podpore podjetjem, ki ne spoštujejo zakonskih norm o varnosti pri delu. Zahteva pa je naletela na gluha ušesa oziroma na opravičilo, da za to ni jasnih zakonskih norm in tudi ne dovolj proračunskih sredstev. Slednja se nanašajo na strokovno usposabljanje delavcev in delodajalcev o varnosti pri delu. Komunisti' pa so kritični tudi do delodajalcev, češ da so zelo razpoložljivi, ko gre za vnovcenje deželnih finančnih podpor, ko gre za zagotavljanje večje varnosti pri delu pa kažejo malo ali nic zanimanja ter volje do sodelovanja. Kontrola nad varnostjo pri delu sodi sicer v pristojnosti zdravstvenih ustanov, ki pa, kot znano, poslujejo z deželnimi prispevki. Svetovalec Monfalcon se je med včerajšnjim posegom v deželni skupščini navezal tudi na ponedeljkovo eksplozijo v škedenjski železarni, v kateri je bilo lažje ranjenih šest delavcev. Vzroki nesreče, ki bi se lahko prelevila v tragedijo, so še precej nejasni. Zastopnik SKP je dejal, da je do eksplozije prišlo v komaj obnovljenem oddelku železarne, ki bi moral, vsaj na papirju, jamčiti maksimalno varnost delavcev. Monfalcon se je tudi polemično vprašal, Ce je bil ta oddelek skedenj skega plavža morebiti obnovljen prav s prispevki deželne uprave. V zvezi z nesrečo v Skednju se je oglasil tudi tamkajšnji tovarniški svet, ki klice na odgovornosti direkcijo železarne, s katero zahteva čimprejšnje razCiščevalno srečanje. Po prvih izsledkih kaže, da je do eksplozije prišlo zaradi okvare pri napravi za ohlajevanje. Voda je zaCe-la odtekati v plavž in s tem sprožila eksplozijo, ki le zaradi golega naključja ni povzročila tragedije. Tržaški pokrajinski odbor SKGZ se je v ponedeljek sestal prvič po njegovi nedavni izvolitvi. Seja je bila namenjena načrtovanju dela za novi mandat, v katerega se tržaško vodstvo SKGZ podaja tudi v dokaj prenovljenem sestavu. Predsednik Branko Jazbec je odboru predlagal glavne smernice delovanja, izhajajoč iz sklepov in ugotovitev tako občnega zbora kot pokrajinskega sveta. Obe zasedanji sta namreč z bogato razpravo dovolj jasno nakazali, kako naj se odvija delo SKGZ na Tržaškem ob upoštevanju izraženih potreb po posodabljanju in prenovi. Iz razprave na ponedeljkovem pokrajinskem odboru se je izluščilo več sklepov. Predvsem je bil dan poudarek na problematiko nekaterih, po oceni pokrajinskega odbora še posebej aktualnih in pomembnih področjih, med temi šolstva in mladine, ki ju bosta spremljali dve stalni komisiji. Sklenjeno je sicer bilo, da se bodo delovna telesa ustanavljala sproti in po potrebi, pokrajinski odbor pa se je opredelil tudi za dve delovni skupini, ki se bosta ukvarjali ena z izdelavo celovitega predloga-vi-zijo naše skupnosti, druga pa z vprašanjem promocije in komunikacije v javnosti. Pokrajinski sveti naj bi bili Čimbolj tematskega značaja, pri Čemer se je izoblikoval predlog, naj se v jeseni da na dnevni red gospodarstvo, takoj zatem pa socialno problematiko. SEN. CAMERINI / NASTOP PRI FINANČNEMU MINISTRU VISCU Sprostiti delovanje v tižaškem pristanišču Določila o brezcarinskih območjih izhajajo iz medanordnih sporazumov Zapleteno in večkrat protislovno zakonodajo, ki ureja delovanje tržaškega pristanišča oz. pristaniških brezcarinskih območij, bo treba preveriti, poenotiti in poenostaviti kot pogoj za učinkovitejše "delovanje osrednje dejavnosti tržaškega gospodarstva: senator Fulvio Camerini je predstavil finančnemu ministru Viscu pismeno vprašanje v zvezi s to pomembno in aktualno problematiko. Tržaški senator je ministra opozoril, da za tržaško luko veljajo mednarodni dogovori, ki jih je Italija sprejela z londonskim sporazumom, s katerim se je obvezala, da bo zagotovila tržaški luki brezcariski status, kot ga doloCa pariški mirovni sporazum. Italija se je sicer po eni strani dosledno sklicevala na posebni status tržaškega pristanišča v okviru Evropske unije, istočasno pa so različna upravna telesa odredila vrsto protislo- vnih in zapletenih ukrepov, ki so se v desetletjih nabrali in danes resno oteža-vljajo trgovsko in špeditersko delovanje v pristanišču. Carinska uprava je pred Časom odredila z lastno interpretacijo veljavne zakonodaje, kako naj poteka delovanje v brezcarinskem in v navadnem delu tržaškega pristanišča, kar je po mnenju sen. Camerinija privedlo do vedno večjih težav v pristanišču in k dejanski izgubi prednosti, ki so jih mednarodni sporazumi zagotavljali tržaški luki. Pristojnemu finančnemu ministru je zato tržaški senator predlagal, naj bi preverili vse dosedanje zakone in ukrepe v zvezi z delovanjem tržaškega pristanišča, jih poenotili in Ce potrebno prilagodili osnovnim določilom še vedno veljavnega pariškega mirovnega sporazuma v korist tržaškega pristanišča in tržaškega gospodarstva nasploh. Pokrajinski odbor se je zavzel za odkrito in konstruktivno razpravo o vseh tematikah, pri Čemer pojem o takoimenovanih tabu temah ne sme obstajati. Potrebna je namreč kar najveCja mera obveščenosti in javnega soočanja z vsemi tematikami, ki so za manjšino pomembne, a glede katerih se danes delajo tudi nizkotne špekulacije, ki življenju manjšine samo škodijo. Na pokrajinskem odboru je bil govor tudi o številnih pritožbah in negodovanju ljudi glede pristranskega poročanja radia Trst A in manjšinske televizije. Pokrajinska SKGZ bo do tega vprašanja vsekakor pozorna in bo v tem smislu opravila tudi temeljito analizo. Tržaško vodstvo SKGZ je zatem sklenilo ponovno poseči pri deželni vladi, naj se končno že uredi pogoje za pravočasno izplačevanje javnih prispevkov slovenskim ustanovam iz zakona 46. Naravnost škandalozno je namreč dejstvo, da nekateri prispevki že tri leta niso bili izplačani. Sprejet je bil tudi sklep o posegu za postavitev spominske plošče v stavbi bivšega narodnega doma, katere obnovitvena dela se bližajo koncu. Pokrajinski odbor je nazadnje tudi izrazil zaprepadenost nad nenavadno ostrimi ukrepi, ki so jih bili te dni s strani karabinjerjev deležni nekateri lastniki osmič v nabrežin-ski občni. Zadeva bi ob vsem lahko imela celo komično plat, Ce ne bi bilo treba plačati mastne globe za ”fraske kot neavtorizirano reklamo”. Divje razdejali bar pri Sv. Jakobu »V 16 letih nisem videl kaj takega,« je obupano vzdihnil lastnik »Bara Sportivo« pri Sv. Jakobu. Javni lokal je bil precej razdejanj: prevrnjene stolice, razbiti kozarci in steklenice, na tleh madeži krvi. Policija je zbirala podatke in skušala ugotoviti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Po pričevanju enega od natakarjev je včeraj pozno popoldne v bar vstopila skupina mladih, morda jih je bilo pet, šest, nihče jih ni poznal. Bili so precej glasni in ko jih je opozoril, naj se vedejo dostojneje, se je začelo pravo divjanje: napadli so njega in sodelavca, naredili precej škode in odšli, nekateri baje peš, drugi z motornimi kolesi. ZAŠČITA OKOLJA / SKUPŠČINA V GLEDALIŠČU MIELA Kraški park: Zeleni zelo kritični do Dežele Tržaška Zelena lista je zelo razočarana in jezna, da je iz osnutka, ki ga je odobrila pristojna deželna komisija, izpadel projekt o Kraškem parku. Namesto njega naj bi uredili pet zaščitenih območij in sicer že obstoječi Park Glinščice (slednjega nameravajo razširiti), Volnik, Medve-djak in Devinske stene v tržaški ter območje Doberdobskega jezera v goriški pokrajini. Dežela naj bi ob tem spodbudila nastanek občinskih in medobčinskih parkov. Zeleni in predstavniki naravovarstvenih organizacij so to razočaranje izpričali na včerajšnji skupščini v Mieli, za katero je dal pobudo deželni svetovalec Paolo Ghersina. Obnovil je trnovo pot raznih zakonskih osnutkov o Kraškem parku in označil kot "pozitivni kompromis" sporazum, ki je bil dosežen, ko je Deželo vodila Travanutova uprava. Takratni zakonski osnutek, ki ga je novi odbor predsednice Alessandre Guerre takoj črtal iz seznama prioritet deželne vlade, je po mnenju Ghersine odprl pot aktivni zaščiti Krasa. Doživel je soglasje okoliških županov in tudi podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina. S Travanutom je Dežela izgubila edin- stveno priložnost za uravnovešeni razvoj Krasa, sedaj pa je park, ki ga celo določa državni zakon iz leta 1971 (zakon Belci), izginil iz deželnih načrtov, je poudaril zastopnik zelenih. Brez parka je tudi močno prejudiciran razmah Kraške gorske skupnosti, je še dejal Ghersina, ki ni šte-dil s kritikami na račun okoliških županov, češ da nemo sprejemajo sklepe Dežele. Med razpravo je marsikdo napovedal ostrejši boj proti črnim gradnjam na Krasu (tudi glede tega je bilo slišati kritike na račun županov, češ da so o teh nepravilnostih predolgo molčali) in tudi okrepljeno nasprotovanje obrtnim conam, začenši s tisto pri Proseku na ozemlju zgoniške občine. Zeleni so tudi mnenja, da bo "afera" o Kraškem parku imela pohticne posledice ne samo na deželno vlado (furlanska Zelena lista je glede tega previdnejša), ampak tudi na Illyjev mestni odbor celo na odnose znotrajOljke. Skratka napovedujejo politično akcijo in kličejo na sodelovanje vsa naravovarstvena združenja, katerih predstavniki so v glavnem soglašali s kritikami, ki jih je Ghersina naslovil Deželi, nekaterim komponentam Oljke in okoliškim upraviteljem. PO RUBEŽU PRED MESECEM DNI Lucijan Malalan zahteva, da oblasti popravijo krivico Davka ni plačal, ker obrazci niso bili dvojezični Pred dobrim mesecem dni, 12. junija, je policija zarubila Lucijanu Malalanu del stanovanjske opreme, ker ni poravnal davčnih obveznosti. Malalan, ki prebiva v Trebčah, pa davkov ni hotel plačati zato, ker ni prejel pozivnice tudi v slovenskem jeziku. Policijski poseg je bil grob in nasilen in je imel velik odmev tako v vasi kot tudi v širšem okolju, saj ni bilo prvič, da so bili agenti pri Malalanovih. i Te dni je Lucijan Malalan na dogodek opozoril tržaškega prefekta Maria Mosca-tellija, Službo za izterjevanje dajatev -koncesija za tržaško pokrajino pri Tržaški hranilnici, tržaškega župana Riccarda Hlyja ter tržaškega kvestorja Lorenza Cer-netiga. V pismu Malalan spominja, da je bil rubež opravljen zaradi neplačanega davka na odvoz smeti in terja, da storjeno krivico tudi popravijo. Med drugim je zapisal, da je »minil mesec dni od grobega napada name in na mojo družino, ki ga je zaradi etnične nestrpnosti in sovraštva do slovenskega jezika izpeljal davčni izterjevalec ob sodelovanju dveh uniformiranih pripadnikov državne policije in policijskega inšpektorja v civilu. Ker je bil dobro premišljeni in brutalni napad name, kot pripadnika priznane narodne manjšine, izveden ob teptanju Ustave Re-publike Italije, razsodb Ustavnega sodišča št. 28/82, 62/92, 15/96, Londonskega memoranduma in priloženega Posebnega statuta, zakona št. 73 z dne 10.3.1977 ter upoštevajoč najnovejšo razsodbo tržaške preture št. 302/96, zahtevam, da se tako) popravi nezaslišana krivica, ki je bila storjena meni in moji družini ter vsej slovenski narodnostni skupnosti. Nezakonito odvzete nepremičnine morajo takoj vrniti na svoje mesto. Dokumentacija o vrnitvi ukradenega blaga mora biti opremljena s slovenskim prevodom, prav tako tudi obrazci za plačilo dolgovanega davka na odvoz smeti. Ko bodo vsi omenjeni obrazci dvojezični, kar zahtevam od leta 1990, bom takoj plaCal dolgovam davek (toda brez stroškov in zamudnin obresti, kajti osebno ne nosim noben® krivde, Ce davek ni bil plačan!). Kar j® meni znano, Tržaška hranilnica že razpm laga z omenjenimi dvojezičnimi obrazen Od načelnikov Uprav in Službe za utrjevanje dajatev zahtevam tudi uradno opravičilo zaradi nasilnega dogodka, katerega sem bil žrtev in ki je prava sramot® za italijansko demokracijo.« JUTRI / VEČER V ZGONIKU SKLAD MITJE ČUKA NOVICE Javna predstavitev knjige A. Langerja Zbirko spisov je izdala ZSKD - Na večeru bosta sodelovala domači in koprski župan Sklad ima za letošnje poletje v načrtu kar tri otroške centre Jutri bo v Zgoniku St. ^6 javna predstavitev ^jige Alexandra Lange-rja »Odločitev za soži-jle«. Pobuda kulturnega društva RdeCa zvezda iz Saleža se bo odvijala pod Pokroviteljstvom občine Zgonik in' v sodelovanju s krožkom Istria. Knjigo Pokojnega Langerja, Predstavnika Zelenih, evropskega poslanca, si-Cer pa mirovnika in zago-yOrnika pravic manjšin, )e izdala ZSKD. Na srečanju bosta sodelovala župana zgoni-ške občine Tamara Blaži-na in koprske občine Au-relio Juri, za glasbeni in-errnezzo pa bo poskrbela kitaristka Barbara Bri-SCik. . Prihodnji Četrtek, 25. jnlija bo ob 21. uri krožek stria priredil večer pri Višja doklada za materinstvo Deželni svel odobril nekatere Zakonu o pri; Materinstvo. Oc rla 1997 bo pri Materinstvo zna ®00 tisoč lir (d hhS™ ■ pnianj 5 me M Prejele e Zensto i,; v 5 ^Ke, Ki bc otroke, in si 0° 10. leta tein ko so bi ?ne Prispev Katomi, . . Tamara Blažina Caravelli v Sesljanskem zalivu: nastopili bosta folklorni skupini Stu Ledi in Istrski Muzikanti iz Kopra, predstavili bodo knjigo Livia Doriga »Park Aurelio Juri od Cresa do Krasa«. Isto knjigo -bodo predstavili na pobudo krožka Istria tudi naslednji četrtek, 1. avgusta ob 20. uri in sicer v Calli Pancera v Miljah. Sklad Mitje Cuka v poletnih mesecih polno razvija svojo dejavnost. Sklad organizira prav v tem Času kar tri poletne centre. Prvi bo vse poletje v dopoldanskih urah (od 8.30 do 12.30); drugi bo na Proseku dva tedna v avgustu (od 8. do 17. ure), tretji pa zadnja dva tedna v avgustu na Opčinah od 8. do 17. ure. Število vpisanih v omenjene centre se iz tedna v teden izmenjuje. Centri so v glavnem namenjeni staršem, ki imajo težave z dnevnim varstvom svojih otrok, tudi prizadetih. Na osnovi vpisanih, je Sklad organiziral tudi skupine. Vsaka šteje največ 10 otrok. Ce je lepo vreme, otroci gredo na EZIT / SREČANJE NA DE2ELI O INDUSTRIJSKI CONI Urbanističnega načrta še ni Podrobni načrt je potreben za razvoj novih industrijskih objektov Predsednik deželne vlade Sergio Ceccotti se je skupaj z odbornikom za načrtovanje Mariom Puiattijem sreCal s predsednikom tržaškega Združenja in-dustrijcev Maurom Azzarito. Vzeli so v pretres razvoj tržaške industrijske cone in v prvi vrsti možnost razvoja novih industrijskih obratov. Vprašanje se postavlja, v kolikor še niso odobrili podrobnega naCrta za razvoj industrijske cone, ki ga predvideva nova deželna zakonodaja in za izdelavo katerega je deželna uprava že namenila potrebna finančna sredstva. Odbornik Puiatti je naglasil, da se morajo tudi pri tržaški industrijski coni prilagoditi deželni zakonodaji in pripraviti urbanistični načrt, na podlagi katerega bodo določali lokacije za nove obrate, vendar pa ni nobene nevarnosti, da ne bi mogli urediti novih objektov tudi v prehodnem obdobju, to je do odobritve novega podrobnega naCrta za razvoj industrijske cone. Deželna uprava bo v okviru svojih pristojnosti posegla pri ustanovi Ezit, ki upravlja industrijsko cono, naj Cimprej poskrbi za potrebni urbanistični naCrt, sta zagotovila deželna predstavnika. Sama deželna zakonodaja predvideva enostaven postopek in preprosto dokumentacijo, sta še naglasila Ceccotti in Puiatti, tako da bi novi podrobni urbanistični naCrt za industrijsko cono lahko stopil v veljavo istočasno z novim regulacijskim načrtom tržaške občine. Kot kaže je torej na potezi ustanova Ezit, ki mora pravočasno poskrbeti za urbanistični načrt v skladu z deželnimi predpisi in tako zagotoviti možnost nadaljnega razvoja tržaške industrijske cone. kopanje v Sesljan. Ob slabem vremenu pa voditeljice organizirajo razne dejavnosti - od ročnih del, risanja, raznih skupinskih in prostih iger, pa do raznih drugih dejavnosti kot so roCna dela risanje, razne igre, sprehodi po vasi, obiski v bližnjih vaseh itd. Za oba celodnevna poletna centra, ki bosta v avgustu, je bilo število vpisanih določeno že pred začetkom, kar pomeni okrog 100 vpisov. Na podlagi končnega vpisa sestavljajo vzgojitelji tudi razne skupine, ki pa ne presegajo 10 otrok. Pri majhnih je število še manjše, saj šteje skupina največ osem otrok.Otroci bodo dobili v centru dvojno malico in toplo kosilo. V obeh so predvidene razne dejavnosti: od gibalne, do likovne in glasbene vzgoje, spoznavanje tujih jezikov, lov na zaklad, razne individualne in skupinske igre, izleti, ekskurzije, sprehodi in obiski. V letošnjih poletnih centrih Sklada Mitje Cuka je še poseben poudarek na spoštovanju okolja in narave, na pravilni uporabi prostega Časa, na socializaciji (smotrno vključevanje prizadetih v posamezne skupine) in na razvoju pozitivnih medsebojnih odnosov. Tudi letos izpričuje Sklad Mitje Cuka svojo veliko pripravljenost nuditi otrokom lepe počitnice, pa tudi pomoč staršem. O vseh avgustovskih dejavnostih Sklada bomo še posebej poročali. Neva Lukeš Srečanje o delovni sili na tržaški Občini V soboto, 20. t.m. ob 10. uri bo na tržaški Občini srečanje med občinskimi in deželnimi oblastmi ter uradno delegacijo odgovornih pri »Evropski Čezmejni mreži«. Srečanje, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki sindikalnih organizacij, je zelo pomembno bodisi zaradi novega urada za tržiSCe delovne sile med našo deželo in Koroško kot tudi v perspektivi vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Tudi bosanski državljani v Italiji bodo lahko volili Državljanom Bosne in Hercegovine, ki so bili popisani na ljudskem štetju leta 1991, a so trenutno v tujini, je treba omogočiti, da izrečejo svoj glas ob političnih volitvah, ki bodo 14. septembra: tako je predvideno v mirovnem sporazumu in v ta namen je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi s pomočjo posameznih kvestur tudi v Italiji pričela razdeljevati posebne obrazce, ki bodo služili za popis tistih, ki Zeljo voliti. Zainteresirani lahko obrazce dvignejo od 22. t.m. (od 9. do 13. ure) na tržaški prefekturi (pokrajinski volilni urad, soba št. 75) in jih zatem izpolnjene do 31. t.m. pošljejo na notranje ministrstvo. Podrobnejše informacije dajejo na omenjenem volilnem uradu (tel. 3731476). Kinematografija Man Raya V okviru programa »Revoltella poleti« bo Cappel-la Underground v sodelovanju s Cinemazero iz Pordenona priredila »večer dada - kinematografija Man Raya«, in sicer v petek, 19. t.m. ob 21. uri v avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27). Koncert lahke glasbe v Sesljanskem zalivu Občina Devin-Nabrežina prireja jutri, 18. t.m. ob 21. uri koncert lahke glasbe na prostoru pred Karavelo v Sesljanskem zalivu. Sodelovale bodo domače glasbene skupine VAN, Sioux Age in Kraški ovčarji. Vstop je prost. Zadnje srečanje v nizu občinskih prireditev v Sesljanu bo 25. t.m., ko bosta nastopili folklorni skupini Stu ledi in Istrski muzikantje. Oznake za šagre in osmice v dogovoru z Občino Občina Devin-Nabrežina obveSCa odgovorne za razne ljudske praznike, šagre in druge manifestacije ter tiste, ki nameravajo odpreti osmice in svojo dejavnost označiti z raznimi znamenji, da stopijo v stik z občinskimi mestnimi redarji. Tako se bodo izognih neprijetnim upravnim ukrepom. Dražba za nakup papirja Občina Devin Nabrežina obvešča, da bo dne 31. julija 1996 ob 9. uri javna dražba za nakup papirja za fotokopirne stroje in za računalniške tiskalnike. Zainteresirani subjekti se lahko obrnejo za navodila na Občino Devin Nabrežina - Nabrežina Karun. 25 tel. 040/6703321 - Ekonomat -, kjer je na razpolago izvod celotnega razpisa in celota pogodbenih pogojev. Repen: nagrade obči ne15eli° se je v Repnu iztekla 34. bpln,n • razstava terana in domačih eehh vm. I ) c ocenila strokovna žirija, ki delo i"' Detos je na vinski rastavi so-PrirMi-^eSet kmetovalcev. Njihov ie z 6 ki oceniJa strokovna žirija, ki (jv a e™ vina podelila eno zlato in ko z/t t1* kolajni, a teran pa eno veli-np i. t ° kolajno, eno zlato in tri srebr-GKola]ne. * *.«... . - Veliko zlato kolajno za teran je prejel Alfonz Guštin, zlato kolajno Janko Guštin, srebrne kolajne pa Emilio Škabar, Alojz Milic in Dušan Guštin. Zlato kolajno za belo vino je prejel Alojz Milič, srebrni kolajni pa Irma Skabar-Pu-riC in Ivana Škabar. Na sliki (foto Bal-bi/KROMA): nagrajeni vinogradniki re-pentabrske občine. GLASBA / KVINTET »Ml« PRIDNO VADI ___________ Izročilo narodno zabavne glasbe Pogovor z glasbeniki, ki so prevzeli dediščino ansambla »Zvezde« Slovenci v zamejstvu smo moCno navezani na svoje glasbene ansamble, morda celo bolj kot v matični domovini. Glasbeni ansambli nam posredujejo s svojo glasbo in petjem vse to, kar sami v srcu Čutimo in želimo. Tokrat želimo spregovoriti o kvintetu »Mi«, ki je naslednik že znane in priznane skupine »Zvezde«, ki je s svojimi nastopi obredla ne samo domače kraje, temveč ves svet, od Rima, Pariza, Celovca, Berlina, Ziiricha, Liec-hensteina, Stockholma, Goteborga in Mamoja na Švedskem, do Kanade, nato pa Se do nastopov v Združenih državah Amerike. Ce smo že napisali besedo nasledniki, moramo povedati, da ne gre za povsem novo skupino, ker so v njej elani, ki so sodelovali še v glasbeni skupini »Zvezde«. To so David Vidali, Robert Vidali in Franko TavCar, ki bodo v tej sezoni slavili 20-letnico svojega delovanja v tej glasbeni skupini. Kako bodo to obletnico praznovali, še ne vedo; prav pa bi bilo, da bi jo obeležili, saj gre za tri požrtvovalne elane skupine, ki jih ne plašijo vaje in trud, ker so prepričani, da mora skupina s svojim delom nadaljevati in tudi uspeti. »Preimenovali smo se v skupino »Mi»z željo, da bi to predstavljalo tisto magično besedo, ki povezuje vse. »Mi« želi postati res skupina vseh, ki si želijo narodno zabavne ter plesne in lahke glasbe, ki jo bomo posredovali v slovenščini, italijanščini, nemščini, angleščini, španščini in moda še v drugih jezikih. Smo veliki entuziasti in nas ni strah dela, niti naporov. Zbiramo se enkrat tedensko na mojem domu in komaj Čakam, da bomo lahko nastopali« nam je povedal David Vidali, pevec in izvajalec na bobne. Ostali elani kvinteta so: Robert Vidali (harmonikar in pevec), Franko TavCar (kitarist), Peter Kuk (basist), Roberto Santagati (trobenta), Robert Stanič, klarinetist in saksofonist in seveda David, ki je tudi pevec. Skupina je med nami že dobro znana in priznana, saj je v Steverja-nu na festivalu ansamblov narodno zabavne glasbe odnesla pred leti celo priznanje za najboljši zamejski ansambel. »Vsem nam je všeC glasba in nam ni težko hoditi na vaje. Želimo ostati, tudi z novim imenom zvesti potomci ansambla »Zvezde«, ki je v letih sicer menjal Člane ansambla, vendar je ohranil ljubezen do petja in naše glasbe«. »Ce pomislimo, da smo nasledniki skupine »Zvezde«, ki je začela svoje delo pred 20 leti v Finžgarjevem domu ob podpori g. Franca PohajaCa, potem si lahko samo želimo, da bi njeno uspešno delo nadaljevali. Vsi imamo veselje do petja in glasbe in si želimo vse to posredovati našim ljudem. Tako želimo sodelovati na domačem prazniku pri Banih, pa še na drugih domačih praznikih in prireditvah in, Ce bo mogoče nadaljevati pot ansambla Zvezde, ki je ponesel našo pesem in glasbo daleC v svet« nam je še povedal David. N.L. ______KROŽEK ZA REKREACIJSKO DEJAVNOST_ KRUT tudi med poletjem skibi za pestro dejavnost Izteka se letovanje članov na Malem Lošinju - Priprave za zdravljenje v Dolenjskih toplicah - Preurejanje sedeža Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 Poletna dejavnost Krožka za rekreacijsko dejavnost (KRUT) je v polnem teku. Tako kot lani se tudi letos v tem tednu izteka letovanje njegovih elanov v mikavnem zalivu Cikat na Malem Lošinju. Na Malem Lošinju so letos letovale tri skupine po 100 elanov od 20. junija do 20. julija, zanimanje elanov pa je bilo tolikšno, da bi lahko organizirali vsaj še eno skupino, Ce ne bi razpoložljivost hotela Bellevue bila že prej zasedena. Letos je namreč na Malem Lošinju naval tujih in domačih gostov izredno velik, saj so praktično vse hotelske kapacitete zasedene, težko pa je dobiti tudi zasebno soho in celo prostor v številnih kampingih. Med tujimi gosti prednjačijo po številu Slovenci, za njimi Cehi pa Nemci in Avstrijci, sledijo jim Italijani, katerih število pa prav v zadnjih dneh stalno narašča. Nekaj manj kot lani je domačih gostov, vendar turistični delavci pričakujejo, da se bo tudi njihovo število povečalo. Tega mnenja je tudi simpatični direktor hotela Bellevue gospod Paljkovic, ki ne prikriva svojega zadovoljstva nad številom gostov, ki so letos dobesedno preplavili ta privlačni kvarnerski otok in prekinili krizno obdobje kot posledico tragičnih vojnih dogajanj v Bosni in na Hrvaškem. Treba pa je tudi povedati, da se je Mali Lošinj kar dobro pripravil na letošnjo sezono tako v hotelih kot v kampingih, predvsem pa so mestne oblasti poskrbele za izredno lepo ureditev glavnega mestnega trga na koncu zaliva in promenade, ki dajeta v razsvetljenih noCnih urah vtis naravne gledališke kulise za mediteranske prireditve. Občasno razveseljujejo goste tudi mestna godba na pihala in razne komorne instrumentalne skupine. Trgovine, bari, slaščičarne, restavracije in podobni prodajalni centri so dobro založeni tudi z uvoženimi artikli, le cene so nekoliko visoke pa Čeprav ne pretirano, kot so na istrski obali. Bivanje elanov KRUT-a v Hotelu Bellevue v Cikatskem zalivu je potekalo prijetno, čeprav prva skupina ni imela najboljših vremenskih pogojev, ki pa le niso preprečili sončenja in kopanja v kristalno Cisti in dovolj topli vodi zaliva. Mnogo bolje se je v tem oziru godilo drugi skupini, ki je praktično imela en sam deževni dan, še najbolje pa tretji skupini. Vodstvo KRUT-a je z upravo hotela poskrbelo za ju- tranje razgibalne telovadne vaje, ki so se jih udeleževale pretežno ženske pod vodstvom simpatične animatorke in telovadne vaditeljice Sandre, v večernih urah pa za razne družabne igre, tombolo in sreCo-lov, nagradni ples z zmagovalnim parom, demonstracijo raznih domačih naravnih pridelkov in kulturnih zanimivosti. V okviru letovanja so bili tudi nekateri izleti, naprimer na Veli Lošinj, posebnost letošnjega letovanja (to velja posebej za drugo skupino) pa je bila vožnja z motorno ladjo do otoka Unije in pa izredno prijetna nočna vožnja ob obali iz Cikata globoko do pristaniškega zaliva Malega Lošinja in nazaj na drugo stran obale pod hotelskimi kompleksi Aurore in Vespere. Na razpolago so bili tudi dnevni Časopis in revije vključno z italijanskimi, elani KRUT-a pa so letos močno pogrešali prihajanje Primorskega dnevnika, kar se v bodoCe ne bi smelo več zgoditi! Za vse tri skupine je bil vedno na razpolago tudi Krutov strokovni maser, ki je imel polne roke dela. Na splošno lahko rečem, da so bili udeleženci letovanja zelo zadovoljni tudi s pogoji bivanja v hotelu B kategorije tako kar zadeva prijaznost osebja od receptorja do natakarjev in sobaric, prav tako tudi z dobro pripravljeno in obilno hrano v okviru polnega penziona. Sicer pa letovanje na Malem Lošinju sploh ni bila edina dejavnost krožka v tem poletnem obdobju. Pred letovanjem na Lošinju se je zaključilo kolektivno zdravljenje elanov v dveh skupinah v Dolenjskih in Smarjetskih toplicah, pripravlja pa se že avgustovsko 10-dnevno zdravljenje elanov v Dolenjskih toplicah in prav tako desetdnevno zdravljenje v Smarjetskih toplicah v septembru. Za obe ponudbi so razpoložljiva mesta praktično že oddana. Prav tako bo poskrbljeno Se za eno dodatno letovanje na Malem Lošinju, rezervirano za Člane KRUT-a iz Ronk. Po lanskem prodornem uspehu je KRUT poskrbel tudi letos za zdraviliško letovanje na otoku Ischii, ki bo od 13. do 27. oktobra in med elani vlada že zdaj veliko zanimanje. S 1. oktobrom pa se bodo začela tudi tradicionalna plavalna telovadba v bazenih v Strunjanu in v Gradežu. V novih razširjenih prostorih KRUT-a na Ul. Cicerone 8/b so pravkar v teku obsežna preuredi-tvena dela, ki zadevajo predvsem fizioterapevtsko in konzuleneno ambulantno dejavnost krožka, saj je zanju med Člani veliko povpraševanje. Zaradi del je ta dejavnost v tem obdobju omejena, vendar se bo vodstvo krožka potrudilo, da bodo dela končana vsaj do začetka zime, ko bo tudi ta del dejavnosti polno obnovljen v še bolj ustreznih in bo- lje opremljenih prostorih, vse v korist elanov, katerih število stalno narašča. Seveda se vodstvo krožka opravičuje, ker zaradi prenovitvenih del v tem Času ni moglo zadovoljiti prav vsem željam in potrebam elanov, bo pa zato potem toliko bolje. Jože Koren VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 17. julija 1996 ALEŠ Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.16 - Luna vzide ob 6.25 in zatone ob 20.54. Jutri, ČETRTEK, 18. julija 1996 MIRO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,4 stopinje, zračni tlak 1021,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Aren Bartolomeo, Ivana Pieri, Monica Accordini, Angelica Grusovin. UMRLI SO: 93-letna Mihaela Petaros, 61-letna Franca Masoni, 60-letni Li-vio Radin, 74-letni Luciane Musuruana, 87-letna Antonia Pitacco, 81-letni Agostino Moratto, 70-letni Achille Mallini, 31-letni Criustiano Marcuzzi, 64-letni Salvatore Bennato. CJ LEKARNE Od PONEDELJKA, 15. do SOBOTE, 20. JULIJA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprile 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel.416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Eroi di tutti i giorni«, r. Diane Keaon, i. John Turturro, Andie Mac Dowell. EKCELSIOR - 18.00, 20.10, 22.15 »Dead Man«, i. Johnny Depp. EKCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15, 22.00 »L’al-bero di Antonia«, r. Mar-leen Goniš. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta«. ALCIONE - 19.30, 22.00 »Strange days«, r. Kathryn Bielow, i. Ralph Fiennes, Angela Basset, Juliette Levvis. LUMIERE - 20.30, 22.15 »Doom generation«, r. Gregg Araki, i. James Duval, Rose McGovvan, prepovedan mladini pod 18. letom. M PRIREDITVE V ZGONIKU na hišni številki 36 bo jutri, 18. t. m., ob 21. uri predstavitev knjige Alexandra Langerja “ODLOČITEV ZA SOŽITJE v soorganizaciji KD Rdeča zvezda in krožka Istria. Vabljeni! POLETJE V SESLJANU - odborništvo za kulturo de-vinsko-nabrežinske občine vabi na promocijski koncert mladih domačih ansamblov, ki bo jutri, 18. t. m. Sodelovale bodo glasbene skupine VAM, Sioux Age in Kraški ovčarji. Vstop prost! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE praznuje v Zgoniku 19., 20., 21. in 22. t. m. PRAZNIK. Igrali bodo Status Symbol in Long Slunk. FESTIVAL UNITA’ se bo vršil 20. in 21. julija v Trebčah. V nedeljo, 21. t.m., nastopa godba ”V. Parma” iz Trebč. Vsak večer ples z ansamblom "Kraški kvintet”. FC PRIMORJE priredi na Proseku 19., 20., 21. in 22. t. m. ŠPORTNI PRAZNIK. V petek, 19. t. m. celovečerni program PLESNE SOLE Club Diamante, v soboto, 20. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol, v nedeljo, 21. t. m., ob 20.30 v ples z ansamblom Long Zlunk ter v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom Happy day. Odprtje kioskov ob 17. uri. Specialitete na žaru in domače vino. Vabljeni ! TRŽAŠKA SLOVENSKA SKUPNOST vabi na NAS PRAZNIK v soboto, 20. in nedeljo, 21. t. m. na igrišču SD Sokol v Nabrežini. SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg v sodelovanju z vaškimi organizacijami vabi na SVEČANOST OB 50-LET-NICI POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB, ki bo v Dolini v soboto, 27,t . m., ob 19. uri. TU OBVESTILA KD LONJER-KATINARA vabi v petek, 19. julija, ob 20.30 na novo ploščad zadružnega centra v Lonjerju na nastop dramske skupine KD Rovte-Kolonkovec z lepljenko "Jen še smua lete” (In še smo tukaj) in priložnostni nastop domačih glasbenikov. Predstava bo ob kateremkoli vremenu. TABORNIKI RMV vabimo bivše elane, da nas obiščejo 20. in 21. julija na taborjenju v Cerknici. ODSEK ZA ZGODOVI- NO pri Narodni in študijski knjižnici organizira 16. Mladinski raziskovalni Tabor od 19. do 31. avgusta, tokrat v Beneški Sloveniji. Potrebne infomacije dobite na Odseku za zgodovino v Ul. Petronio 4, tel. št. 040/632663. Toplo vabljeni! H SPISKE VESTI GLASBENA MATICA TRST - Sola ”M. Kogoj” vpisuje za šolsko leto 96/97 do 30. 7., od 9. do 12. ure. Informacije - tel. 418605 vsak dan razen sobote (ul. R. Manna 29). DTTZG Žiga Zois obvešča, da bo v času od 15.7.1996 do 24.8.1996 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. MALI OGLASI tel. 040-361888 * 19 * * 22 DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje 55 kvm v Barko vi j ah s parkirnim prostorom. Tel. 410476 med 14.30 in 15.30. PRODAM knjige in kasete tečaja italijanščine/angleščine in angleščine/italijanščine za 600.000 lir. Tel na št. 228468 od 17. do 19. ure. PRODAM knjige za vse razrede (razen za prvi razred) znanstvenega liceja. Tel. št. 200834. PRODAM avtomobil Y10, letnik ’90, temnosive metalizirane barve. Tel. št. 0481/78154. PRODAM harmoniko Bompezzo, 4 x uglašeno, črne barve, skoraj nova. Tel. 272667 med 14. in 16. uro. POHIŠTVO raznovrstno novo in rabljeno po ugodnih cenah dobite v trgovini Koršič pri Sv.Ivanu, Trst, tel. št. 040/54390-575145. ISCEM hišno pomočnico za Devin trikrat tedensko od 9. do 13. ure od 25. julija do 31. avgusta. Tel. št. 637209 v Trstu od 9. do 10.30 ali pa po 19. uri od 22. julija dalje. RESTAVRACIJA nujno išče natakarico/ja. Tel. št. 224214. ZADRUGA zaposli žensko osebje za čiščenje uradov in stavb z italijanskim državljanstvom. Tel. št. 040/943294 ali 228556. ŽELIM spoznati žensko ali družino, ki bi mi bila pripravljena prostovoljno delati družbo v nedeljah popoldne v Domu Jeralla na Padričah (tel. št. 040/226260). Ime mi je Marija Purič in sem stara 69 let. DVA meseca starega mucka so nesramneži zapustili. Iščem novega gospodarja, ljubitelja živali. Tel. ob uri kosila na št. 281271. Ugodne počitnice v Avstriji na Koroškem nudi penzion Klade, nadmorska višina 1.200 m, možnost bazena in savne. Tel. št. 04231/8136. ČEBELAR Anton Maar iz Boršta št. 4, tel. št. 228949 razpolaga z domačim medom. OSMICO ima Terčon v Mavhinjah 42. Toči belo in črno s prigrizkom. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Sa-matorci 18. NA OPČINAH so pri Kv-tičevih odprli osmico. Nudijo belo in črno vino s prigrizkom. MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST - Ul. Voldinvo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 Na goriski univerzi na oddelku za mednarodne in diplomatske vede je z uspehom diplomirala Ksenija Marušič Čestitajo ji vsi domači in sorodniki PRISPEVKI * V V spomin na Olgo Križ-mančic daruje Lojzka Guštin s Kontovela 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen darujeta Marija in Zvonka Guštin 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na moža in očeta Franka Mesarja darujejo žena Nada in otroci Andrej, Martin in Kristjan 200.000 lir za planinska odseka SZ Sloga in SK Devin. V spomin na Gigija Bo-gatca darujeta Slava in Edi 30.000 lir za SD Vesna. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. V spomin na Gigija Bo-gatca daruje Anka Kocjančič 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Gigija Bo-gatca daruje Toja Tretjak 30.000 lir za spomenik padlim v Križu. V isti namen darujeta Marica in Vinko Sirk 20.000 lir za spomenik padlim v Križu. Namesto cvetja na grob Mihaele Petaros vd. Zobec darujeta družini Kosmač in Vižintin 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Mihaele Petaros vd. Zobec daruje Marica Brkljacic z družino 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Bruna Crevatina daruje Edi Kosmač z družino 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. t Zapustil nas je naš dragi Amato Purger Pogreb bo jutri, 18. t-m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v dolinsko cerkev. Žalostno vest spo-ročajo brata Daniele in Giovanni, svakinja, nečaki in pranečaki Dolina, 17. julija 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marie Silvije Colja (Uče) se zahvaljujemo vsem, ki so soču stvovali z nami in so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Trst, Skopje, 17. julija 19^ od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. m® PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi6.-tel. 040-7796600 Kal v Bazovici se je spet posušil... Pred leti je Tržaška občina nanovo uredila kal v Bazovici, narava pa se je kmalu poigrala z delom izvedencev: voda je začela počasi usihati, trava pa vse bolj rasti. Nekoč so krave skrbele za čiščenje trave, zdaj pa že dolgo ni več tako. Ob sušnem poletju je zato spet naneslo, da je zelenje popolnoma prekrilo malo kotanjo in o vodi ni več ne duha ne sluha. Bazovski kal je popolnoma izginil, (foto Kroma) GOSPODARSTVO / PETER VENCELJ PRI SGZ POKRAJINA / POLEMIKA NOVICE Manjšina potrebuje trdno gospodarstvo Gost se je seznanil z goriško stvarnostjo in posredoval svoje poglede o odnosu s Slovenijo Potrošniki besni zaradi nepotrebne prijave kurišč DSL: uprava naj umakne sklep Peter Vencelj (levo) in Hadrijan Corsi (foto Bumbaca) Državni sekretar Republike Slovenije za Slovence v svetu dr. Peter Vencelj je bil včeraj na obisku Pri Slovenskem gospodarskem združenju v Gorici. Najprej se je na sedežu združenja zadržal na skoraj dveumem razgovoru s Predsednikom Hadrijanom Corsijem ter drugimi odborniki, med katerimi sp bili načelniki vseh Štirih sekcij združenja. Obisk se je nato nadaljeval z °gledom hal raznih slovenskih podjetij v stan-dreški industrijski coni in v obrtni coni y So-vodnjah, krog pa se je sklenil z družabnim večerom v Steverjanu. Med razgovorom na sedežu SGZ je predsednik Corsi predstavil gostu strukturo organizacije, ki povezuje več kot 200 slovenskih malih podjetnikov na Goriškem. Predstavil mu je servise, ki jih nudijo elanom, pa tudi nrnkcijo povezovalca slovenskega gospodarstva v zamejstvu, ki jo gorisko združenje želi izvajati tudi v sodelovanju s SDGZ. pregled stanja je zajel probleme, ki jih preživlja manjšinsko gospodarstvo v celoti in posebej na Goriškem, kjer so sicer razmere specifične, saj tu prevladujejo mala zasebne podjetja. Kriza zunanje trgovine po razpadu nek-danje Jugoslavije, težave slovenskih bank in drugi Problerni, ki bremenijo manjšinsko gospodarstvo s° zato bili tudi tukaj močan sok, vendar manj nud kot drugje. Načelniki posameznih sekcij - Bensa za obrtnike, Devetak za gostince, Germe za zunanjo trgovino, 0sič za malo trgovino - ter podpredsednik združenja Tomšič in ravnatelj Orel so nato dopolnili presednikovo izvajanje s specifičnimi vprašanji lastnih strok, pri čemer so izpostavili težave, ki danes še najbolj bremenijo zunanjo trgovino, pa tudi perspektive sodelovanja s Slovenijo, ki kažejo biti nezanimivejše in spodbudne v obrtništvu in malem podjetništvu. Sekretar Vencelj se je ob zahvali za povabilo in posredovano informacijo o stanju slovenskega gospodarstva na Goriškem spustil v pregled razvoja odnosov med Slovenijo in zamejstvom na tem področju. Kritično je ocenil stanje do leta ’90, ko je dejal, da so dotlej politični odnosi prevladovali tudi v gospodarstvu. Pri tem je izrazil pomislek o tem, koliko je pomoč res plemenitila gospodarstvo in koliko ni morda šlo v druge, tudi zasebne inte- rese. Nova usmeritev urada za Slovence v svetu in nasploh slovenske države je ta, da se ti odnosi poslej uravnavajo po načelih tržnega gospodarstva in upoštevajoč mednarodna pravila, ki ne dopuščajo neposrednega subvencioniranja gospodarskih subjektov. Dr. Vencelj je vsekakor podčrtal pomen tudi gospodarske pomoči manjšini in prepričanje, da se brez trdne gospodarske osnove manjšina ne more ohraniti. Obenem pa je naglasil, da je pri tem potrebna večja jasnost, prozornost pa tudi gospodarnejše upravljanje pomoči s strani manjšine. Včasih se postavlja vprašanje, je na glas razmišljal Vencelj, ali so nekateri dvojniki kot na primer dva kulturna domova v Gorici in drugi podobni primeri resnično potrebni in ali se ne bi dalo sredstev smotrneje izkoristiti. Polemike, ki jih je sprožila pokrajinska uprava z odločitvijo glede rokov in načinov za izvajanje zakona 412/93 o nadzoru nad ogrevalnimi napravami, se še niso polegle. Nasprotno, polemika narašča z bližanjem zapadlosti roka. Pokrajina je namreč sklenila, da morajo občani do 31. julija vložiti ti. nadomestno izjavo o stanju ogrevalnih naprav. V ta namen je treba izpolniti ustrezni tiskani obrazec, ki se dobi na Pokrajini, nalepiti nanj kolek, poleg tega pa vplačati še znesek od 10 do 30 tisoč lir glede na jakost naprav. Na pokrajini se opravičujejo, češ da so prisiljeni izvajati zakon, do protestov pa prihaja, ker so se na goriški pokrajini odločili za zapleten postopek, ki občanom dejansko nalaga dodatno takso na ogrevanje. Združenje za zaščito potrošnikov Federconsu-matori te dni dobesedno “oblegajo” občani, ki sprašujejo po nasvetih glede urejanja obveznosti. Združenje je že prejšnji teden imelo srečanje s predstavniki pokrajinske uprave ter predlagalo, da se rok 31. julija podaljša. Federcon-sumatori, ki ima sedež v Večnamenskem socialnem centru v ulici Baia-monti, opozarja tudi na zapletenost postopka in na strošek, ki je v breme občanov. Po njihovem mnenju bi bilo zadevo mogoče rešiti na dokaj preprost način: občani naj bi na pristojnem uradu predstavili knjižico kurišča iz katere je razvidno, da je naprava bila vgrajena v skladu s predpisi, predvsem pa da njeno delovanje nadzira usposobljena oseba oziroma podjetje. Odbor Federconsuma-tori je včeraj v posebni izjavi ovrgel tudi nekatere poskuse opravičevanja s strani pokrajinske uprave, češ da jih je zakon prisilil v nalaganje novega bremena občanom. Zveza potrošnikov trdi, da to ni res in se sklicuje na 20. odtavek 11. člena omenjenega zak. 412/93, po katerem občine in pokrajine “smejo” (ne pa “morajo”) v prehodnem obdobju zahtevati samo-prijavo s strani občanov. Prav tako je neupravičena zahteva po vplačilu zneskov med 10 in 30 tisoč lirami, ugotavlja Zveza potrošnikov, ki v zakonu niso predvideni, pač pa so si jih izmislili le na goriški pokrajini. Proti nerodni izbiri pokrajinske uprave se je včeraj opredelila tudi svetovalska skupina DSL. Njen načelnik Maurizio Salomoni je pisno zahteval naj predsednica Mar-colinijeva nemudoma skliče konferenco načelnikov svetovalskih skupin za obravnavo dveh točk. Prva zadeva prav vprašanje kurišč: DSL predlaga, naj bi preklicali dosedanje sklepe s tem v zvezi in uvedli postopke, ki bi manj bremenili občane. Druga točka pa zadeva odobritev pokrajinskega obračuna za leto 1995. Uprava je junija umaknila prvi osnutek in sedaj sestavlja novega, ki pa ga svetovalci še niso prejeli, kar pri DSL zbuja pomisleke o korektnosti postopkov. jKCUA? RAZPORED PO OBČINAH SEJMI / PRIREDITEV BO V ZAČETKU JESENI Cepljenje psov proti steklini Cepljenje je obvezno, psi pa mo-r°jo biti vpisani v občinske registre te yeteriI)arska služba za goriško območje bo v tei st VV PriCe^a akcijo obveznega cepljenja psov prc e*ymi. Akcijo so v prejšnjih tednih že začeli v obč na tržiškem območju. Cepljenje bodo opravljali posameznih občinah in bo trajalo do konca septembr opljenje psov bodo začeli danes v Fari. Med prv 1 na vrsti bo tudi občina Steverjan, kjer bo cepljen nrfi n°t0’ 20' iuli)a’ °d 9. do 10.30 pri osnovni šoli t nb do 11'30 Pri gostilni Koršič na Jazbinah. C Pbenje bodo ponovili 3. septembra od 9. do 10. ure p š°n v Steverjanu. 22^ Dorici bo cepljenje šele septembra in sicer 11 IfiTn* * 3 * * * * * 9'’ 18-> 79. in 20. septembra vsakič med 15.30 i bnH ° V ^Ojnski klavnici v ulici del Carso 15. Akci b 0 Ponovili od 23. septembra do 5. oktobra, vend; ci Deglus^^ tre^)a Pripeljati v občinski pesjak v ul 2RNa območju občine Sovodnje bo obvezno cepljen bn4avSusta’ 30- avgusta in 21. septembra. V Krmir o pse cepili od 27. do 30. avgusta ter nato še 5. i M. septembra. JVjenje psov proti steklini je obvezno in brezpla • ’ Vendar pa morajo biti živali vpisane v poseben r no VT’k- Se v°bi na županstvih. Lastniki psov lahl obr ' ° Za ceP1)enie tudi na svojo roko, tako da : mejo do zasebnega veterinarja, vendar pa morajo m Pnmeru storitev plačati. Zahtevni programi za sejem “Mittelmoda” Poleg samega sejma številne obrobne prireditve Goriška sejemska ustanova se pripravlja na letošnji modni sejem Mittelmoda, ki bo ponudil kar nekaj novosti. Kot v zadnjih letih bo manifestacija obsegala troje sklopov prireditev. Osrednji sejemski del (Mittelmoda Expo) bo od 4. do 7. oktobra na razstavišču. Na njem bodo deželni modni kreatorji ter ustvarjalci iz sosednjih območij predstavili ponudbo za naslednje sezone. Poleg modnih kreacij v ožjem smislu bo v razstavnih halah dovolj prostora še za druge artikle in dejavnosti, ki so povezani z vide^ zom osebe. Tako bodo letos posvetili pozornost tudi športnim artiklom, kozmetiki in pričeskam, ponudbi za fitness in prosti čas, pa tudi designu in modni ponudbi za opremo stanovanj. Pred sejmom bo že 21. septembra nagrajevanje natečaja “Mittelmoda pre-mio”, ki je namenjen mla- dim ustvarjalcem z vsega sveta. Natečaj je pritegnil pozornost specializiranega tiska in samih ustvarjalcev. Prav zato so ga letos anticipirali, da ne bi sovpadal z defileji modnih kolekcij v Milanu, ki bodo od 29. septembra do 5. oktobra. Po natečaju in pred sejmom bo še prireditev “Mittelmoda shopping” v nedeljo, 29. septembra. Organizatorji sejma bodo v sodelovanju z zvezo trgovcev omogočili izredno nedeljsko opdrtje trgovin, ob tem pa bodo poskrbeli za poulične spektakle, glasbo in animacijo, ki naj bi privabljali kupce in hkrati uvajali v živahno sejemsko vzdušje. Na sliki: nekoliko izzivalni model v znamenju glasbe Molierov Namišljeni bolnik na festivalu gledališč na gradu Na goriškem gradu se ta teden zaključi 6. festival amaterskih gledališč za nagrado Goriškega gradu. Nocoj ob 21, 15 bo pod prireditvenim šotorom na grajskem dvorišču gostovala skupina “II satiro” iz Cavasagre pri Trevisu, ki bo uprizorila Molierovega namišljenega bolnika. Zadnja predstava festivala bo v soboto, 20., s predstavo “II trionfo di Zanni”. Lestvice za vzgojiteljice Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo danes razobesili na oglasni deski začasni lestvici natečajev na osnovi naslovov za vključitev v stalež vzgojiteljic v otroških vrtcih s slovenskim oz. italijanskim učnim jezikom. Rok za prizive je 10 dni od objave. Dokončno lestvico bodo objavih 31. avgusta. Strela udarila v plinski števec Predsinočnje neurje je ponekod na Goriškem povzročilo tudi težave. Dramatične trenutke so preživeli stanovalci odmaknjene hiše blizu Šempetra ob Soči, kjer je strela udarila v števec plina in zanetila požar. Pretila je nevarnost uhajanja plina in eksplozije, stanovalci pa niso mogli poklicati gasilcev, ker je strela pokvarila tudi telefon. Gospodarju ni ostalo drugega, kot da se je s kolesom pod nalivom pogumno podal do karabinjerske postaje, kjer so poklicali gasilce, tako da se je vse srečno končalo. Trgovcu so ukradli ferrarija Zastopnik avtomobilske firme ford v Tržiču Livio Novati se bo lep čas spominjal zadnjega poslovnega potovanja v Padovo. Neznanci so mu namreč odpeljali ferrari 355 GTS, ki ga je parkiral v obrtniški coni. Namesto z 250 milijonov vrednim avtomobilom se je Novati pripeljal domov z izposojeno fiesto. 3 OBVESTILA KINO SKD KREMENJAK vabi člane na redni občni zbor društva 19. t.m. ob 20. uri (prvi sklic) in ob 20.30 (drugi sklic). Občni zbor bo v društvenih prostorih na Prvomajski ulici 20. Društvo naproša člane, da pravočasno poskrbijo za poravnavo članarine. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da do petka, 19. julija, sprejemajo vpise in predvpise za šolsko leto 1996/97. Podrobnejše informacije o poteku pouka glavnih inštrumentov in tečajev nudijo v tajništvu šole Glasbene matice v Gorici, Ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure (telefon 531508). SCGV E. KOMEL obvešča, da bo vpisovanje v šolsko leto 1996/97 od 26. avgusta do 4. septembra na sedežu šole v Drevoredu 20. septembra 85, tel. 532163. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi jeseni v sodelovanju z Dijaškim domom sledeče tečaje: slovenski literarni ustvarjalci na Goriškem, tečaj domače kuhinje in spoznavanje domačih vin, Gorica med obema vojnama, tečaj psihomotorike, spoznavanje Ljubljane (z ogledom mesta). Prijave na sedežu in pri poverjenikih. Za interesente bo zagotovljen prevoz s kombijem. SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEI-GEL je v poletnem času odprta ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob četrtkih od 14. do 18. me; ob sobotah je knjižnica zaprta; od 29. julija do 30. avgusta bo knjižnica zaprta zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je do 31. julija zaprta. V avgustu bo poslovala s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 18. ure, ob torkih in četrtkih od 10. do 12. me. OBČINA DOBERDOB sporoča, da je knjižnica do 2. avgusta zaprta zaradi dopusta. GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00»II presidente - una storia d’amore«. Sl ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA obvešča, da bo seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol v Slovenj Gradcu od 25. do 30. avgusta. Prošnje sprejemajo odborniki SSS do 31. julija. ____________IZLETI SPD GORICA priredi 25. avgusta avtobusni turistič-no-planinski izlet na Mar-molado (z žičnico). Rok za prijave in vplačilo prevoza je 31. julij. Prijave in pojasnila na društvu ob sredah od 11. do 12. me in četrtkih od 19. do 20. me. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo izlet na tri jezera severne Italije od 2. do 7. septembra. Društvo prosi že vpisane, naj potrdijo udeležbo, nove interesente pa naj pohitijo z vpisom. Prijave bodo sprejemali do 14. avgusta na sedežu in pri poverjenikih. : lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul.Garza-rolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. K Giugno, tel. 410340. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU PRI JEZERU/AL LAGO -Vrtna ulica 2 tel. 78300. POGREBI Danes: 9.30, Guido Turco iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Ločniku; 11.00 Angela Volk (sestra Leonarda) iz samostana v ulici S. Chiara 14 na glavno pokopališče. ČEDAD / ZAČETEK V SOBOTO Identiteta osrednja tema letošnjega Mittelfesta Vprašanje bo čedajski festival poglobil z raznih zornih kotov V soboto se bo v Čedadu slovesno začel peti Mittelfest, ki je letos posvečen problemu identitete. Kot poudarjajo prireditelji, se ravno okrog vprašanja istovetnosti gradi nova politična podoba Evrope ob koncu tisočletja, a tudi človeštvo si spet in spet postavlja vprašanje z mnogoterih vidikov, v znanosti, v filozofiji, v umetnosti in seveda v politiki. Poudarjeno iskanje identitete včasih poraja nasilje, a tudi vzajemno poznavanje in oporo, saj sta istovetnost in drugačnost temelj življenja samega. Cedajska prireditev bo torej o različnih razsežnostih tega bistvenega vprašanja razglabljala na podlagi gledaliških, literarnih, glasbenih del, s predstavami, srečanji, razstavami. Posebna pozornost bo vsekakor posvečena kulturi manjšin, poudarjajo prireditelji. In tudi deželni kulturni izraznosti. Prva prireditev letošnjega Mittelfesta bo v soboto, 20. julija, ob 18. uri na Trgu Paola Dia-cona uprizoritev predstave Velika selitev, ki jo je na podlagi eseja Hansa Magnusa Enzesber-gerja postavil Giorgio Pressbur-ger, režiser in umetniški vodja gledališke sekcije festivala samega. V predstavi sodelujejo priznani igralec Omero Anto-nutti in trideset predstavnikov različnih etničnih skupnosti. Isti dan bo ob 20. uri Kamerni teatar iz Bosne in Hercegovine predstavil delo Alifakovič, ob 22. uri pa bo na nabrežju Nedi-že posebni dogodek tega festivala, nočna video-opera Striaz v sodelovanju z zborom Radiotelevizije iz Budimpešte: predstava sloni na delu Carla Ginzbur-ga i Beneandanti in pripoveduje o starih kmečkih obredjih in verovanjih. Med pomembnejšimi prireditvami bi po kronološkem vr- stnem redu omenili Operetto VVitolda Gombrovvicza s krakovskim Starym gledališčem, ki bo v nedeljo, 21. julija. Italijanske gledalce bo verjetno v nedeljo in ponedeljek privabil tudi Marco Paolini z izvedbo vseh štirih duhovitih monologov o odraščanju v italijanski provinci v šestdesetih letih, ki nosijo skupni naslov Gli album. V torek, 23. julija, bo ob 18. uri na sporedu koreodrama Schyzofrenia Damirja Zlatarja-Freyja. Ob 21.30 bo sledila plesna predstava Struna in želo -prvi dotik s slovensko skupino En-Knap; koreografija Iztoka Kovača je pomemben dosežek tako slovenskega kot evropskega plesnega gledališča. Ob 23. uri pa bo nastopilo še Slovensko stalno gledališče iz Trsta z recitalom posvečenim Srečku Kosovelu. V četrtek, 25. julija, bo ob 23. uri koroško plesno gledališče Poezija na Postaji Topolovo Danes, jutri in v petek bo na prireditvi Postaja Topolovo imela glavno besedo poezija. Prvo letošnje pesniško srečanje na Postaji je bilo že prejšnji teden, ko je založnik in pesnik Hans Kitzmiiller iz Brazzana predstavil svojo zbirko »Glasovi iz čakalnice«, danes pa bo na vrsti Ce-sare Tomasetig, ki je zasnoval čedajski Mittelfest in ki je lani v tistem okviru predstavil svoje delo »Moč, ki jo imajo ideje same«. Jutri se bo v beneško vasico povzpel furlanski pesnik Leonardo Zanier, ki je pred nedavnim izdal knjigo »Karnija, povesti o otrocih v vojni«. Zanier bo obravnaval nekatere teme, ki so mu zelo pri srcu in ki so obenem pomembne tudi za Nadiške doline, saj bo govor predvsem o izseljeniStvu in identiteti. Jutri pa bo Postaja Topolovo ponudila obiskovalcem možnost srečanja s slovensko poezijo. Gosta beneške vasice bosta Aleš Sterger in Aleš Debenjak, katerih delo bo predstavil nek slovenski literarni kritik. Isti večer bo Luther Blisset imel koncert si-nestetske glasbe. GORICA / POBUDA DVEH ZGODOVINSKIH INSTITUTOV Odnos goriške Cerkve in družbe do NOB Na posvetu, ki se bo začel 26. septembra, bodo sodelovali slovenski in italijanski zgodovinarji Na pobudo Inštituta za mittelevropska srečanja in Instituta za versko in dru-bženo zgodovino bo v dneh od 26. do 28. septembra v Gorici posvet z naslovom »Cerkev in družba na Goriškem ter njih odnos do vojne in osvobodilnih gibanj«. Medtem ko je doslej večina posvetov teh dveh inštitutov imela štirše obzorje, saj so v glavnem preučevali dogajanje v srednjeevropskem proštom, bo tokrat problematika osredotočena na tukajšnje dogajanje, ki v enaki meri zanima Italijane in Slovence. Zaradi tega je razumljiva števil- na prisotnost slovenskih zgodovinarjev na tem tri-dnenem posvetu. Poskrbljeno bo tudi za simultano prevajanje v dveh jezikih, italijanščini in slovenščini. Uvodno besedo bodo 26. septembra imeli prof. G. De Rosa, najbolj znan preučevalec cerkvene zgodovine v Italiji, prof. L Eor-dogh, z univerze v Szegedu, ki bo govoril o Svetem sedežu in narodnih manjšinah, ter prof. J. Pirjevec (na fotografiji), ki bo govoril o položaju med zadnjo vojno v Julijski krajini. V naslednjih dveh dneh bo vrsta predavanj. Napovedani so posegi S. Tra- montina, J. Prunka, A. Štruklja, F. Dolinarja, T. Ferenca, G. Dal Pozza, B. Marušiča, I. Santeusania, F. Kralja, A. Vovka, J. Rosa, L. De Cillia, B. Mlakarja, L. Tavana, O. Simčiča, C.A. Boriolhja, F. Rassina, I. Likarja, G. Betterija, R. Pupa, P. Blasine in T. Venutija. Na programu imajo predavatelji teme, ki so zelo zanimive in ki bodo osvetlile marsikatero marisko-mu neznano stvarnost. Se zlasti pomembno je, da bodo italijanski preučevalci od slovenskih slišali marsikaj, s čemer doslej niso bili seznanjeni. Marko VValtritsch GLASBA / GORIŠKA ROJAKINJA h Brotuževa je gostovala na Finskem Predavalo je o glasbeni semiotiki in koncertirala Ikarus predstavilo Mario There-sio na koreografijo Zdravka Ha-derlapa; predstava je nastala ob praznovanju tisočletnice Avstrije. V soboto, 27. julija, bo na sporedu eden pomembnejših dogodkov festivala. Pesem mest, ki je nastal v sodelovanju med Teatro Settimo iz Turina in Kazalištem Marina Držiča iz Dubrovnika. Isti dan opolnoči pa bo nastopil Moni Ovadia z zgodbami in glasbo judovskega izročila. Zadnji dan festivala, v nedeljo, 28. julija, bo nastopil še sloviti izraelski klarinetist Glora Feldman s koncertom Klezmer. Poleg tega predvideva letošnji Mittelfest obsežno revijo lutkovnega gledališča, ki poteka v Nediških dolinah, razstavo o Mostarju in Sarajevu, poklon nedavno umrlemu poljskemu režiserju Krzyzstofu Kies-lovvskemu in še marsikaj, (bov) Ugledna goriska rojakinja, glasbenica in pedagoginja Damjana Bratuž, ki že desetletja živi in dela v Kanadi, je v začetku meseca sodelovala kot predavateljica na mednarodni konferenci glasbene semiotike v Imatri na Finskem. Tjakaj jo je povabil prof. Eero Ta-rasti, vodja Muzikolo-ške fakultete Univerze v Helsinkiju. Bratuževa je predavala o ustvarjanju naših prednikov, Liszta in Bartoka, in je tudi nastopila s klavirskim koncertom z deli teh'dveh skaldateljev. Bratuževa je bila deležna zelo toplega odziva avditorija, v katerem je lani v istem okviru nastopil znameniti ameriški pianist in avtor Charles Rosen. Slovenska pianistka je medtem dobila še nova povabila: marca prihodnjega leta bo nastopila in predavala na Univerzi in na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih, gostovala pa bo tudi na univerzah v Strassbo-urgu in v Texasu. Na sliki: Damjana Bratuž v dvorani v Imatri na Finskem, kjer je nastopila. ZGODOVINA / POMEMBEN DOSEŽEK IZDAJATELJEV REVIJE Zbirka Annales 91-95 in zborniki Acta Histriae odslej tudi na CD-Rom plošči S AnnaleS '91 -'95 MULTIMEDIA Sedem rednih zvezkov z več kot tristo znanstvenimi razpravami, strokovnimi poročili in recenzijami, tri zborniki aktov z znanstvenih simpozijev in deset tematskih avtorskih monografij. To je bogata bera, s katero se ponaša koprska znanstvena revija Annales po petih letih nastanka. Številke so že same po sebi zgovoren dokaz uspeha, napačno pa bi bilo presojati o tem samo po kvantitativnih merilih in ne podčrtati tudi kakovosti, ki so jo dosegli Annali v tem kratkem obdobju. O njej posredno priča vse večje zanimanje, ki vlada za revijo tako med bralstvom kot med avtorji. Ob vsem tem lahko ugotovimo, da so Annali presegli najbolj optimistična pričakovanja pri izpolnjevanju na začetku zastavljenih ciljev. Ti pa so bili in ostajajo še naprej ovrednotili vsestranske specifike primorskega in istrskega prostora s strokovnimi objavami na področju humanistike, družboslovja, naravoslovja in drugih ved, spodbujati multidisciplinarno preu- čevanje severnojadranskih regij in delovati kot stičišče in diskusijski forum domačih in tujih preučevalcev tega prostora. Pred kratkim je izdajatelj Anna-lov, zgodovinsko društvo za južno Primorsko, s pomočjo sovlagateljev poskrbel še za en izjemni dosežek, ki na svojevrsten način povzema delo tega prvega petle-tja. Gre za CD-ROM ploščo ANNALES ’91-’95 Multimedia z vsebinami vseh 7 zvezkov revije in treh simpozijskih zbornikov Acta Histriae. Poleg besedil in dokumentarnega gradiva (risb, fotografij, statističnih preglednic, grafikonov, idr.), ki je izšlo v knjižnih izdajah, prinaša plošča še številne zvočne zapise in več kot pol ure video posnetkov vsebinskih dopolnil. Bralcu se tako celotna zbirka ponuja v popolnejši verziji, ki mu omogoča tudi več vrst pristopanja k vsebinam. Z miško lahko seže po katerem koli zvezku oziroma zborniku in ga lista kot če bi ga vzel s police. Morda pa ga zanimajo le nekatere speci- fične teme ali dela posameznih avtorjev, priloženo statistično, slikovno gradivo in podobno. Tedaj ima na voljo več ključev iskanja po celotni zbirki. V posebnern okencu se mu prikažejo seznamL iz katerih lahko izbira avtorja, prispevek po naslovu, slikovno gradivo, tabelo, zvočne in video zapise. S sistemom besednega iskanja pa je zadoščeno potrebi p° prodiranju v ožje in specifične segmente besedil. Na računalniškem ekranu se ta način vsebine, ki smo jih že brali v običajni knjižni obliki, predstavljajo v novih dimenzijah in na bolj neposreden in dostopen način pritegnejo zanimanje tako strokovnega kot povprečnega bralca. Plošča, ki jo je proizvedlo podjetje I-ROSE z Laškega, je nastal8 v sodelovanju s koprsko televizijo, izšlo pa je s finančno podporo zavarovalnice Adriatic, podjetij Vinakoper, Emona obala Koper in Intereuropa ter Splošne banke K°per- A.K. ITALIJA / NOV ZAPLET NA PROCESU PRIEBKE Spet bodo odločali o zamenjavi sodnikov Odvetniki civilnih strank zahtevali dosmrtno ječo RIM - Vojaško prizivno sodišče bo šele 29. julija odločalo o prizivu odvetnikov zasebnih strank, ki na procesu Priebke hočejo zamenjavo predsednika Quisellija in stranskega sodnika Rocchija, ker sta naklonjena obtožencu. Do tega datuma torej sodni zbor ne sme izdati razsodbe za Priebkeja, kar je predsednik Quistelli včeraj ogorčeno ožigosal, ker je vojaško sodišče 3. julija zavrnilo podobno zahtevo javnega tožilca Intelisana. Raprave s posegi odvetnikov zasebnih strank, naj bi se torej nadaljevale do petka. Priebkejev odvetnik Di Rezze je že napovedal, da bo posegel, šele ko bo znana razsodba prizivnega sodišCa in ne 22. julija, kot je bilo do sedaj dogovorjeno. Ta zaplet pa ni pogojeval včerajšnjih posegov treh odvetnikov zasebnih strank, ki so podobno kot Intelisano zahtevali dosmrtno jeCo za Priebkeja, a so obenem poudarili, da mora Priebke prestati kazen v zaporu in ne v hišnem priporu, kot je namignil javni tožilec. Greste Bisazza Terracini, ki na procesu zastopa židovsko skupnost, je v svojem posegu med drugim dejal: »Demonski, inteligenten, ambicozen in neusmiljen. To je Priebke, s katerim so se esesov-ci ponašali. Z navdušenjem je postal nacist in njegov položaj je enak Kapplerjevemu. Priebkeja je treba torej obsoditi, zadnje dni svojega življenja mora prebiti v jeCi", ker se bo samo tako morda kesal.« Odvetnik Pietro Nicotera, ki zastopa nekaj svojcev žrtev iz Ardeatin-skih jam, pa je glede na sklep vojaškega prizivnega sodišCa pozval sodni zbor, naj akte izroči civilnemu sodstvu, ker je Priebke kriv za genocid in pokol, tako da mu lahko sodi navadno sodišče. KOLUMBIJA / NEVERJETNI BEG UGRABLJENCA Musselli izkoristil odsotnost ječarjev Ubežnika so našli vojaški helikopterji, ki so go spravili no varno v bližnji Medellin BOGOTA’ - Samo 24 ur je trajala ugrabitev 54-letnega Giuseppeja Mussellija, šefa gradbišča italijanskega podjetja Astaldi, ki pri kolumbijskem Medellinu gradi jez in hidroelektrarno. Italijanskemu geometru iz Pavije je uspelo zbežati svojim ugrabiteljem, na begu pa so ga odkrili helikopterji kolumbijske vojske, ki so ga spravili na varno. Musselli je že telefoniral svoji ženi v Pavio in ji povedal, da so ga gverilci priklenili k nekemu drogu z verigo okoli vratu in ga pustili samega, tako da si je snel verigo in zbežal. Gverilci so se umaknili, ker so nad celotnim območjem krožili helikopterji kolumbijske vojske, ki so iskali sledi za ugrabljencem. To je prvi primer, da nekomu v Kolumbiji uspe zbežati svojim ugrabiteljem, pa naj to bodo gverilci ali navadni kriminalci. Nič Čudnega torej, da so kolumbijske oblasti zadovoljne, toliko bolj, ker so predsi-noCnjim aretirale tudi tri domnevne Mussellijeve ugrabitelje. Ta neuspeh Kolumbijskih revolucionarnih oboroženih sil pa ne pomeni, da bodo sedaj gverilci mirovali. V teku je namreč obširna teroristična in gverilska ofenziva, s katero gverila poskuša zagreniti življenje predsedniku Ernestu Samperju. Ta je že na udaru vvashingtonske administracije, ki mu oCita tesne stike s kokainskimi zločinskimi karteli. Prav zato je VVashington Samperju prepovedal potovanja v ZDA kot ne-zaželjeni osebi. Ob vsem tem je popolnoma jasno, da bodo morale tuje družbe, ki delajo v Kolumbiji poostriti varnosti in še bolje zaščititi svoje uslužbence. Na gradbišču italijanskega podjetja Astaldi je zaposlenih 22 Italijanov in 70 domačinov, ki živijo v skoraj utrjenem taborišču. Mussellija so namreč gverilci ugrabili, ko se je sam s terenskim vozilom podal v bližnjo okolico. K sreči je njegovo jetništvo trajalo le nekaj ur, za kar pa se mora zahvaliti svoji prisebnosti in helikopterjem kolumbijske vojske. 'Egipt / v hotelu semiramis KAIRO - Predsinocnjim je v veži kairskega hotela Semiramis Interconinental 28-letni Omar Mohamed Noaman z nožem ubil 56-letno uslužbenko ameriškega veleposlaništva v Kairu Ju-dith Iris Goldenberg. Egiptovsko notranje ministrstvo je sporočilo, ra 80 morilca prijeli in ugotovili, da je paranoik ln umsko bolan in da se občasno zdravi v neke-mu centru za umske bolnike. Ta center je po tri-Ujesečnem zdravljenju zapustil 10. junija. Po pr-Vlh ugotovitvah se je Američanka približevala bežnemu metaldetektorju, skozi katerega morajo Judje v vseh pomembnejših hotelih in kairskih Javnih zgradbah, ko se je vanjo zagnal Noaman m jo večkrat z nožem zabodel v hrbet. Po še nepotrjenih vesteh je Noaman v hotelu iskal delo. Pa mu je eden od uslužbencev rekel, naj se vrne naslednji dan, je Noaman zaCel teci po Veži, iz žepa je povlekel nož in napadel Ame-pbanko, preden ga je turistična policija uspela Krvavi dogodek v vezi kairskega elitnega ho-e a ni torej zagrešil kak islamski skrajnež, tem-Vec navaden umski bolnik. Kot je povedala ueka Noamanova sestra, je njen brat padel z uekega balkona, ko je imel devet let. Od tedaj ni 1 veC normalen in kljub zdravljenju se je nje-§ovo zdravstveno stanje občasno slabšalo. Zara-i bolezni je bil oproščen služenja vojaškega oka, vlada pa mu je odobrila celo minimalno ocialno invalidnino, ker ni sposoben .rednega ela. Kairsko sodstvo je včeraj odredilo, da marja Mohameda Noamana pošljejo v bolniš-Ujco, kjer naj zdravniki ugotovijo njegovo kli-mno stanje. Po aretaciji Noaman sploh ni spregovoril in je topo zrl v strop. Kairske oblasti so se torej nekoliko oddahni-e\ j3* politični umor v tem trenutku hudo prizadel egiptovski turizem, ki se s težavo vleče z krize zaradi islamskega terorizma. Prav Semi-amis Intercontinental je bil pred tremi leti pri-onsca se hujšega krvavega atentata. Po uradni erziji je bil takratni atentator, 29-letni Saader arahat Abdul Aela, prav tako »neprisebnež in ®ski bolnik«. A ko je okvir svoje avtomatske Pištole izpraznil v udeležence nekega medna- 0 nega kongresa sodnikov in pravdnikov, je 1 !Pa Alah akbar (Alah je najvecji), kar je bojni ^seh islamskih skrajnežev. Aela je takrat upu dva Američana, nekega Francoza in ita-1 anskega sodnika Luigija Dago. o tem atentatu v baru, ki je v drugem nad-ropju hotela, so* v vezi namestili metaldetek-tak-V ^0te^u Pa 80 stalno prisotni pripadniki P uuenovane turistične policije, ki bi morali P piti, da se tujcem ne zgodi kaj hudega. Tokrat J« e -Uavaden blaznež presenetil. NIZOZEMSKA / ŽIVLJENJE IZGUBILO 32 NIZOZEMSKIH IN BELGIJSKIH VOJAKOV Jata ptičev baje kriva za strmoglavljenje herculesa RECESIJA / PRVIČ OD KR ZE V "R DESE~ - .E" - Švica ni več miren otok blagostanja Kar 71 odstotkov vseh zaposlenih Švicarjev se boji za usodo svojih delovnih mest ŽENEVA - Švicarji se bojijo bodočnosti. To ni slana šala in ne pivniški vic, temveč kruta resnica v nekdaj bogati in vase zaverovani konfederaciji. Kar 71 odstotkov zaposlenih se namreč boji, da bo ob svoje delovno mesto. In to ni prazen strah, ker so v zadnjih šestih mesecih banke, zavarovalnice, industrija in javni upravitelji zaceli množično odpuščati zaposlene. Klestenja so sedaj na dnevnem redu: mala podjetja klestijo delovna mesta, velika pa plače, tako da morajo ljudje preko noCi varčevati. To seveda vpliva na povpraševanje in proizvodnjo dobrin, tako da se sedaj Švica kot skoraj vse »normalne« države sveta vrti v začaranem krogu recesije. Psihologinja Uršula Stingelin pa ugotavlja, da so Švicarji postali nesigumi vase, se bojijo bodočnosti in so zato skrajno agresivni. Nic Čudnega torej, da so na pohodu psihosomatske bolezni. Vsakemu osmemu klicu v sili za bolniško prvo pomoč botruje strah pred naslednjim dnem. Švica ni Česa takega okusila vse od tridesetih let, tako da so ljudje že pozabili, kaj pomeni pomanjkanje, ker je bila država sinonim bogastva, socialnega miru in zlatega izolacionizma. Mit pa se je pred začudenimi oCmi delavcev, podjetnikov in sindikatov zažel postopoma rušiti. Začela se je recesija, z njo pa brezposelnost in strah pred bodočnostjo. V takem položaju imajo tudi sindikati vezane roke, ker zaradi panike med delavstvom niso v stanju, da bi zaposlene mobilizirali. BRUSELJ - Medtem ko je nizozemsko-belgijska preiskovalna komisija šele zaCela s svojim delom je načelnik generalštaba belgijske vojske Guido van Hecke omenil možnost, da je za ponedeljkovo strmoglavljenje herculesa C-130 pri Eindhovnu kriva jata ptičev. General je potrdil, da belgijsko transportno letalo ni imelo vgrajene Črne škatle, a da bodo vzroke nesreče skoraj gotovo ugotovili iz magnetofonskih zapisov pogovorov posadke s kontrolnim stolpom v Eindhovnu. Po trditvah polkovnika van Eeckhouta, poveljnika 15. eskadrilje belgijskega letalstva iz Melsbroeka, naj bi posadka belgijskega herculesa sporočila nadzornikom poleta, da je zašla v jato ptičev. Ti so lahko usodni tudi za orjaško štirimotomo turbopropelersko letalo, kot je hercules C-130, ki je kljub svojim petindvajsetim letom eno od najbolj varnih transportnih letal. Medtem je dokončno potrjeno, da je življenje izgubilo 32 od 41 oseb, ki so bile na krovu letala. Med mrtvimi je štiričlanska belgijska posadka in 28 pripadnikov nizozemske vojaške godbe, ki se je udeležila sobotnega festivala v Mo-deni. Med devetimi ranjenci so skoraj vsi zaradi hudih opeklin v kritičnem stanju in so jih prepeljali v specializirane bolnišnice v Rotterdam. Skoraj vsi godbeniki so bili naborniki, ki bi prav danes končali svoje službovanje. 10 Sreda, 17. julija 1996 SLOVENIJA anorama TOFEL IN SAT - Center vojaških šol ministrstva za obrambo je postal prvi testni center za TOFEL (Test of En-glish as a Foreign Lan-guage) in SAT (Shola-stic Assement Test) v Sloveniji. Center vojaških šol bo izvajal testiranje za slovenske kandidate za ameriške vojaške akademije kopenske vojske, vojaškega letalstva in mornarice. Certifikat TOFEL je potreben za vpis na katerokoli ameriško univerzo, tako za dodiplomski kot za podiplomski študij, testiranje na osnovi SAT, ki ga opravljajo ameriški srednješolci pred vpisom na univerzo, pa obsega izpita iz angleškega jezika in matematike. Izvajanje je Centru zaupala ameriška ustanova ETS (Educational Testing Service). ANDRAGOGI - No va direktorica Andragoškega centra Republike Slovenije je postala Vida A. Mohorčič Spolar, dosedanji direktor Zoran Jelenc pa je prevzel vodenje razvojno-raziskovalnega središča ter vzgojo in izobraževanje mladih andragogov in andragoginj. Andragoški center že pet let deluje kot nacionalni razvojno-raziskovalni inštitut za pospeševanje razvoja izobraževanja odraslih v Sloveniji. NOVO DOPOLNILO - Uporabniki mariborske univerzitetne knjižnice (MUK) so si lani izposodili 854.707 enot knjižničnega gradiva, skupaj z vsemi šestimi visokošolskimi knjižnicami pa skoraj en milijon 125.000 enot. Pomembno dopolnilo fonda MUK predstavlja gradivo, ki so ga dobili od Francoskega kulturnega centra, Hessensko-slovenskega društva, nemškega knjižničnega inštituta, treh avstrijskih ministrstev. Ameriškega in Britanskega centra. OBISK - Na povabilo španskega obrambnega ministra je slovenski obrambni minister Jelko Kacin dopotoval v Španijo na dvodnevni delovni obisk. Pogovori v Madridu sodijo v serijo dvostranskih srečanj z najvišjimi predstavniki članic zveze Nato. _____DRŽAVNI ZBOR / NADALJEVANJE 40. REDNE SEJE_ Za sanacijo TE Šoštanj Poslanci preložili obravnavo plana zdravstvenega varstva LJUBLJANA (STA) - Poslanke in poslanci državnega zbora so včeraj nadaljevali 40. redno sejo s prekinjenim drugim branjem plana zdravstvenega varstva - zdravje v Sloveniji do leta 2000, vendar so na odločanje o številnih vloženih amandmajih prešli šele po enournem premom, ki ga je v imenu Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) zahtevala poslanka Mateja Kožuh Novak. Pred prekinitvijo in zahtevo opozicijske poslanske skupine za daljši odmor je DZ zavrnil proceduralni predlog Mateje Kožuh Novak, da bi obravnavo predloga, h kateremu je tudi ZLSD vložila 19 novih amandmajev, preložili na kasnejši čas, ko bi se do vloženih dopolnil opredelil matični odbor za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve. Poslanci so v nadaljevanju rednega zasedanje kljub vsemu sklenili preložiti drugo obravnavo predloga plana zdravstvenega varstva Republike Slovenije - zdravje v Sloveniji do leta 2000, dokler se do kopice vloženih amandmajev ne bo opredelila vlada. Državni zbor je pred opoldanskim odmorom po hitrem postopku sprejel zakon o spremembah zakona o poroštvu RS za najetje posojil za izgradnjo razžvepljevalne naprave na bloku 5 v Termoelektrarni Šoštanj (TES). Z noveliranjem obstoječega zakona je zakonodajno telo na predlog Franca Avberška (ZLSD) in Vladimirja Toplerja (LDS-ZESS) zagotovilo prvovrstna državna poroštva za najem kreditov za izgradnjo naprave, s katero bo do konca tisočletja omogočena ekološka sanacija največjega izvora emisij Žveplovega dioksida in prahu v šoštanjski termoelektrarni. S sprejetimi rešitvami se je država zavezala, da bo brezpogojno in na prvi poziv kredito-dajalca plačala zapadle obveznosti iz najetih posojil za izvedbo ekološkega projekta, če to ne bo storil kreditojemalec. Zanimivo stališče med poslanci je predstavil Miroslav Mozetič (SKD), ki je »zaradi zdravja okolja in ljudi na ob- močju Šoštanja« predlagane rešitve sicer podprl, ob tem pa opozoril, da bodo izdana poroštva vsekakor vnovčena ter bodo sredstva v višini 205 milijonov nemških mark (DEM) v prihodnje obremenila državni proračun. Samo z dvigom cene električne energije bi imela podjetja na področju elektrogospodarstva dovolj sredstev za odplačevanja najetih kreditov. Ker pa tega zaradi posledičnega vpliva na inflacijo ni mogoče pričakovati, bodo izdana državna poroštva skoraj gotovo tudi vnovčena, je menil pozicijski poslanec. Poslanci so po hitrem postopku sprejeli tudi novelo zakona o državnem poroštvu za najetje posojil za obnovo in do-instaliranje HE Doblar I. in U. in HE Plave I. in n, ki sta jo v parlamentarno proceduro vložila Jožef Školč (LDS) in Zoran Madon (SLS). S tem naj bi pravočasno zagotovili pogoje za najem posojila za obnovo in doinstaliranje omenjenih hidroelektrarn, zgrajenih že pred 60 leti. Poleg tega bi zagotovili tudi proizvodnjo vršne energije in pridobitev dodatnih moči, ki jo slovenski energetski sistem nujno potrebuje. Po noveliranem zakonu naj bi država dala poroštvo za najetje posojil do višine 171 milijonov nemških mark v tolarski protivrednosti, ki jih bo najelo javno podjetje Soške elektrarne Nova Gorica za obnovo m doinstaliranje omenjenih hidroelektrarn. Država bo poroštveno obveznost izpolnila v roku desetih delovnih dni po prejemu upnikovega poziva. Če so upniki mednarodne finančne institucije, katerih članica je tudi naša država, se poroštvena obveznost Slovenije določi v skladu s pravili teh institucij. Državni zbor je v nadaljevanju redne seje po daljši razpravi zaradi zahteve Skupine samostojnih poslancev za odmor prekinil obravnavo predloga o dopolnitvi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki ga je v hitri zakonodajni postopek vložila poslanska skupina Demokratske stranke Slovenije, ter jo bo nadaljeval danes. TEŽAVE NA ČASNIKU SLOVENEC / STAVKA SE NADALJUJE Vodstvo ostaja gluho za zahteve zaposlenih Stavkovni odbor se želi čimprej sestati z direktorjem družbe Zvonkom Bajcem LJUBLJANA - Zaposleni včeraj do 12. ure, od vodstva pri časniku Slovenec že drugi družbe zaposleni niso prejeli dan stavkajo. Predsednik stav- ničesar, kovnega odbora pri družbi Ker se do včeraj vodstvo Slovenec d.o.o. Pavel Fajdiga družbe Slovenec d.o.o. ni od- je dejal, da po ponedeljkovih zvalo na predlog stavkovnega pogovorih o prizadevanjih odbora družbe, je ta opoldne vodstva družbe Slovenec d. o. poslal predsedniku upravnega o. za izplačilo majskih plač, odbora družbe Slovenec d.o.o. Izidorju Rejcu dopis s predlo- si delavci družbe Slovenec d. gom za nadaljevanje pogajanj o. o prizadevajo za čimprejšnjo za rešitev nastalega spora. rešitev nastalega spora med Stavkovni odbor se želi čim- njimi in družbo Slovenec d. o. prej sestati z direktorjem dru- o. in izrazili so prepričanje, da žbe Zvonkom Bajcem in pred- je nadaljnje izhajanja časopisa sednikom upravnega odbora Slovenec ne samo v interesu Izidorjem Rejcem. V dopisu je delavcev družbe Slovenec d. o. med drugim tudi zapisano, da o, ampak tudi njenega vodstva. Direktor družbe Zvonko Bajec je včeraj dopoldne stavkovni odbor obvestil, da zaradi pravnoformalnih in drugih razlogov še ni prišlo do predaje poslov od prejšnjega direktorja Janeza Obreze in zato ni pristojen dajati informacij v zvezi z družbo Slovenec. Predsednik stavkovnega odbora Pavel Fajdiga je dejal, da so o nastali situaciji že včeraj pisno obvestili predsednika skupščine družbe dr. Janeza Grila. Stavka se torej nadaljuje, v stavkovnem odboru pa ne vedo, s kom naj se pravzaprav pogajajo o stavkovnih zahtevah. Teh je, kot smo že pisali, šest, in sicer izplačilo majskih in junijskih plač, lanskega in letošnjega regresa ter honorarjev, spoštovanje kolektivnih pogodb za novinarje in grafične delavce ter pojasnilo, kaj bo s časnikom v prihodnje. Barbara Sedmak Kot kaže, zaposlenim ni dolgčas (Foto: Barbara Reya) Na »sporni« seji sprejeli proračun LJUBLJANA - Mestni svet je včeraj sprejel proračun Mestne občine Ljubljana za leto 1996, in sicer na sporni izredni seji, ki jo je brez pooblastila sklical podpredsednik mestnega sveta Mihael Jarc (SKD) in naj bi bila zato po mnenju predsednika Dimitrija Kovačiča (SDS) nezakonita. Podobno kot na prejšnji izredni seji med 27 prisotnimi svetniki ni bilo svetniške skupine Socialdemokratske stranke, manjkalo je tudi nekaj svetnikov Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke, kar pa je bilo ob udeležbi svetniških skupin Liberalne demokracije Slovenije in Združene liste socialnih demokratov ter nekaterih manjših strank vseeno dovolj za sklepčnost. Svetniki so vložili skoraj dvajset dopolnil k predlogu proračuna, kar je skupaj pomenilo povečanje proračunske vsote, ki znaša okoli 23, 2 milijarde tolarjev, za nekaj več kot 22, 8 milijona tolarjev. Za enako vsoto so svetniki na predlog direktorja mestne uprave Janeza Sodržnika zmanjšali proračunska sredstva, namenjena geodetski službi. Zaradi Kovačičevih napovedi, da včerajšnje izredne seje in tako sprejetega proračuna ne namerava priznati, je mestni svet na predlog podpredsednice Metke Tekavčič (-ZLSD) sprejel še sklep, da za podpis odloka o proračunu pooblašča podpredsednika Jarca. Kot pa je napovedal župan dr. Dimitrij Rupel, se lahko zgodi, da bo zaradi novih meril za določanje sredstev zagotovljene porabe v občinskem proračunu manj denarja kot načrtovano.Za vročim poletjem se torej obeta tudi vroča jesen. Tanja Urdih Foto: Boban Plavevski Kazenska ovadba za »neposlušnega« LJUBLJANA - Do zapletov okrog sprejemanja ljubljanskega proračuna je prišlo zato, ker župan Dimitrij Rupel mestnemu svetu ni predložil ustrezno preglednega proračunskega dokumenta, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal predsednik mestnega sveta Dimitrij Kovačič. Po njegovem mnenju bi tako slabo pripravljen proračun županu omogočil, da s proračunskim denarjem razpolaga brez nadzora mestnega sveta, kar naj bi se pokazalo tudi pri sprejemanju zaključnega računa za leto 1995. Tudi lani naj bi bilo namreč po Kovačičevem mnenju proračunsko gradivo pripravljeno tako, da sredstva niso bila podrobneje porazdeljena med posamezne porabnike. Sklic izredne seje o proračunu pretekli teden je bil nezakonit, je poudaril Kovačič, saj podpredsednik sveta Mihael Jarc za to ni imel pooblastil. Zato je predsednik MS včeraj zoper Jarca podal kazensko ovadbo zaradi dejanja samovoljnosti, zadevo pa naj bi predal tudi vrhovnemu sodišču in obvestil uradni list, da so vsi akti mestnega sveta, ki jih ne podpiše sam, neveljavni. Proračunska seja, ki se je je udeležilo samo 26 svetnikov, naj bi bila le »izpostava župana«, saj Kovačič meni, da podpredsednik Jarc dela v skladu z Zupanovimi navodili. V zameno za prejem proračuna naj bi si Jžrc namreč izposloval nekatere ugodonosti za svoje podjetje Agenda. Kovačič je še dejal, da bi lahko o županovih nepravilnostih govoril nekaj dni in poudaril, da v »kravji kupčiji« za proračuna ne bo sodeloval niti on sam niti stranka SDS Tanja Urdih STRANKARSKA KRONIKA SLS za čimprejšnjo izvedbo volitev LJUBLJANA - V okviru pogovorov s predsedniki parlamentarnih strank o roku volitev se je predsednik Milan Kučan včeraj pogovarjal s predsednikom Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjanom Podobnikom, ki je ocenil, da bi zaostrene gospodarske in socialne razmere ter odprta zunanjepolitična vprašanja narekovala čimprejšnjo izvedbo volitev, pri tem pa bi bilo potrebno upoštevati tudi morebitne sklepe državnega zbora v zvezi z napovedanimi referendumi. Predsednik SLS je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi načina zamenjave generalnega direktorja RTV Slovenije Žarka Petana, neizvofitve sodnika Mitje Deisingerja in napovedane zamenjave državnega tožilca Antona Drobniča. Ocenil je, da gre v teh zadevah za pohtična in ne strokovna merila. SDS poziva ustavno sodišče LJUBLJANA - Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) je v ponedeljek poslala ustavnemu sodišču vlogo, v kateri opozarja na neizvajanje odločbe, s katero je ustavno sodišče 14. junija odpravilo 3. m 4. točko odloka državnega zbora o razpisu zakonodajnega referenduma za volitve v DZ in naložilo državnemu zboru, da se obenem izvedejo vsi referendumi o volilnem sistemu, za katere so bile pobude ati zahteve vložene do sprejetja akta o razpisu referenduma. SDS meni, da gre za kršitev zakona o ustavnem sodišču, ki med drugim določa, da so odločbe ustavnega sodišča obvezne. SDS v vlogi, v kateri ustavno sodišče naproša, da ukrepa v skladu s svojimi pooblastili, navaja, da državni zbor kljub temu, da so od zadnjega zakonitega roka (23.6.1996), ki ga je ustavno sodišče določilo za razpis volilnih referendumov, minili že trije tedni, še vedno ni sprejel potrebnih sprememb odloka o razpisu referenduma. Protest SNS LJUBLJANA - Rafael Kužnik, poslanec Slovenske nacionalne stranke, je na vlado in ministrstvo za zunanje zadeve naslovil vprašanje v glede petkovega pretepa slovenskih državljanov s strani hrvaške obmejne policije na mejnem prehodu v Sečovljah. Sprašuje jih, kaj so storili zoper omenjeni incident in kako sta zagotoviti integriteto prizadetim državljanom. SNS ta brutalni incident obsoja in zahteva od pristojnih slovenskih organov, da od pristojnih hrvaških uradnih institucij zahtevajo pojasnilo ter zaradi kršenja človekovih pravic vložijo tudi protest na mednarodne organizacije (A. M.) Projekt »nadzorniki« je prinesel pozitivne učinke LJUBLJANA (STA) - Glavni republiški inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor Vekoslav Rajh je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil izvajanje projekta Nadzorniki. Kot je dejal je bilo v mesec in pol trajajočem projektu vključenih 35 nadzornikov, ki so opravili skupaj 1699 pregledov, od tega je bilo ugotovljenih 369 ah 33,6 odstotka nedovoljenih posegov v prostor, sledilo jim je 295 ah 26,8 odstotka inšpekcijskih pregledov, na tej osnovi pa je bilo izdanih 89 inšpekcijskih odločb ati 30 odstotkov. »Razmišljati smo, kako in s kakšnimi koraki bi se približali ugotavljanju in preprečevanju vzrokov za nastanek stanj in problemov, ki zahtevajo inšpekcijsko ukrepanje. Oceniti smo, da bi zaposlitev nadzornikov nedvomno omogočila večjo preventivno učinkovitost inšpekcije«, pravi Rajh, po katerem je ta projekt izraz iskanja rešitev v pereči kadrovski problematiki v inšpektoratu za okolje in prostor, ki sicer deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor (MOP). Aktivnosti in dogovori med predstavniki MOP ter območnih enot republiškega zavoda za zaposlovanje v Ljubljani v mesecu marcu letos so namreč pripeljali do podpisa pogodbe o izvajanju javnih del, ki so jo med seboj sklenili Republiški zavod za zaposlovanje, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter MOP. Ključne vsebine pogodbe so: da se program javnih del začne 13. maja letos in traja do konca letošnjega decembra ter da se v program vključi 41 udeležencev. Lazarenko za las ušel smrti Eksplozijo vodene bombe le svarilo? KIJEV (Reuter, B.Ž.) - V ukrajinski prestolnici so včeraj Neznanci z daljinsko vodeno bombo napadli avtomobil ukra-Itoskega ministrskega predsenika Pavla Lazarenka, ki je atentatu ušel nepoškodovan. To je bil po letu 1991, ko je '-[krajina dosegla neodvisnost, prvi resnejši napad na enega visokih ukrajinskih voditeljev. Bomba, ki je bila skrita v odtočnem jašku, je eksplodira, ko se je avtomobil premiera Lazarenka približal mostu cez reko Dnjepr. opremljevalci so Lazarenka pregledali in ga, ko so ugotovili, da je nepoškodovan, Premestili v drugo vozilo, s katerim je nadaljeval svojo P°t proti mestu Donbas, kjer stavka več kot dvesto tisoč rudarjev, ki zahtevajo višje PlaCe. Tam je pozneje že predsedoval srečanju vodilnih lokalnih politikov. Motivi za napad doslej še niso znani, vendar je eksplozija najverjetneje povezana z naraščajočim rivalstvom med vplivnimi regionalnimi šefi, ki si želijo svoj vpliv prenesti tudi v vlado. Eksplozija ni bila močna, zato ukrajinske varnostne službe domnevajo, da je šlo zgolj za opozorilo in ne za poskus uboja ukrajinskega premiera. Po atentatu so se sešle vse varnostne enote, ki skrbijo za varnost Lazarenka in ukrajinskega predsednika Leonida KuCme. Odločili so se poostriti varnostne ukrepe. Lazarenko je zvest pristaš predsednika KuCme. Oba izhajata iz regije Dniprope-trovsk. Pohtiki omenjene regije si s pohtiki druge velike industrijske regije Donetsk v boju za oblast vse pogosteje izmenjavajo obtožbe o podkupovanju in nesposobnosti. Duhove je pred Časom dodatno razvnel še predsednik Kučma, ki je odstavil vse varnostne šefe v Donetsku, katerega guverner utegne postati resen izzivalec premiera Lazarenka. V Ukrajini so rivalski mogočneži v boju za oblast začeli uporabljati tudi mafijske metode (Reuter) NOVICE AMERIŠKEMU PODPREDSEDNIKU ALU GORU SE JE LE USPELO SESTATI Z BORISOM JELCINOM Izrael bo omilil blokado Palestinskih ozemelj TEL AVTV (STA) - Izraelska vlada je včeraj spreje ulocitev o omilitvi blokade palestinskih ozemelj, sporocil tiskovni predstavnik izraelske vojske. Pren er Benjamin Netanjahu, zunanji minister David Le m obrambni minister Jicak Mordehaj so se odločili, < Olnilijo blokado, ker je ta ukrep gospodarsko d® gre za »pohtiCno odločitev«, saj za zdaj niso v z\ 1 s tem napovedali še nobenega določnega uh ^ v —* '-jilzuv itzt o evru v crv. utaocvL uiouu i a nncev, ki so zaposleni v Izraelu in Jeruzalemu. Izr . ^do opravičuje z varnostnimi razlogi, uvedel f k6 P° Va^u samomorilskih bombnih napadov, ki ebruarja in marca terjah 58 žrtev. Kljub gesti izra •jega premiera je palestinski vodja Jaser Arafat za T; sreCanje z njegovim svetovalcem. Visoki palest . Predstavniki v Gazi so sporocih, da bi se Arafat nePosredno pogovarjal z izraelskim voditeljem. Protokolarnega vidika se Arafat ne more še naprej )au z osebo, ki je navaden svetovalec,« je izjavil 0ki palestinski predstavnik, ki ni želel biti imenovi Rusija podpira Butrosa Galija jvtoskva (STA) - Ruski zunanji minister Jevgenij Prin B u 6 °anes povedal, da Rusija podpira kandidati za a' a ^dr1126™! narodov. Primakov je povedal ka aV1,0^sotnosti ostalih kandidatov, Rusija pod] ob h v^110 Butrosa Galija. Ta izjava postavlja Rti °k Kitajski, afriškim državam in večini držav \ ju °iU ® )e v nasprotju s stališčem ZDA, ki očitajo C , a ni naredil dovolj za reformo Združenih naro unizene države Amerike so zagrozile, da bodo up> e pravico veta v Varnostnem svetu ZN, Ce bodo c tlntoU rvi:- ■ . . ... i l, roaporaKitajske Prepredla to potezo ZDA. Napad na mošejo v Frankfurtu ^NKFURT (STA) - Na turško mošejo v Fn sta včeraj dva neznanca vrgla dva ekspl Mandela sklenil štiridnevni abssk v Franciji nkrat pozval k vlaganjem v njegovo deželo. »N nas na cedilu,« je danes pozval francoske p Uke, potem ko je tako kot prej v Veliki Britan Afr VV ^emchi zahteval gospodarsko vlaganje v j Tam ° Pouk0nC.U epertheida. Francoski predse entni8 C , c “ Premier Alain Juppe sta držai s ovila podporo, je poudaril Mandela. Gospo ’ DO mogoče Oživiti trrov X /1 v Tar t t j i p Puzvai K ponpijenju pri vic kom i! k e a se ie Pred tem sestal tudi s pred; škhntn™ ^0mov francoskega parlamenta in shiin m -m ’ J1' juznoamsKi numster z< ji J... ^ frnvin odvrnil na kritike predstavnil m ^zaprosil za pot^Dljenje. Čestitke za zmago in plesni talent Srečanje Gora in Jelcina je potekalo v sproščenem vzdušju (Reuter) MOSKVA (Reuter, B.Ž.) - Ameriški podpredsednik Al Gore je prvi zahodni politik, ki se je po ruskih predseniskih volitvah srečal s predsednikom Borisom Jelcinom. Gore je po srečanju, do katerega naj bi prišlo že v ponedeljek, a ga je Jelcin v zadnjem hipu odpovedal, dejal, da sta se z ruskim predsednikom dotaknila obsežnega števila vprašanj. Na samem srečanju je Gore v imenu ameriške administracije Jelcinu Čestital za zmago na predsedniških volitvah in pohvalil njegove plesne sposobnosti, ki jih je bilo mogoče videti med predvolilno kampanjo. Gore je po srečanju dejal, da se mu zdi, da je Jelcin sproščen in da si je vzel zgolj nekaj dni počitka, ki si ga je po stresni predvolilni kampanji zagotovo zaslužil. Ameriški podpredsednik je še pojasnil, da sta z Jelcinom govorila o mnogih stvareh, med drugim tudi o Čečeniji. Gore je dejal, da Jelcin še vedno verjame v premirje in da obstaja možnost za skorajšnjo vnovično prekinitev spopadov. Toda spopadi v CeCeniji so se vCeraj še kar nadaljevali. Ruski helikopterji so denimo v vasi Stari Atagj napadli dom Sulejmana Jandarbije-va, brata čečenskega voditelja Zelimkana Jandarbijeva. Sulejman Jandarbijev, ki je s svojo družino za las ušel smrti, je dejal: »To je državni terorizem. Ko je v Moskvi razneslo trolejbus, je bila to za Rusijo velika tragedija. Ko pa v CeCeniji bombardirajo vasi in pobijajo civiliste, je to boj proti terorizmu. Z nami ravnajo kot z živalmi.« 35 • • • ... ljudi je bilo ubitih v spopadih med vladno vojsko in kurdskimi gverilci na vzhodu Turčije. Skupina tridesetih pripadnikov Delavske stranke Kurdi-stana (PKK) je v provinci Tuniceli predvčerajšnjim iz zasede napadla vojaški konvoj. Trije vojaki so bili ubiti in trije ranjeni. V spopadih, ki so se odvijali ponoči, so varnostne sile ubile štiri kurdske upornike. Te sile so, po uradnih izjavah guvernerjeve pisarne v Diyarbakirju, skupaj pobile že osemindvajset borcev PKK v vzhodni Turčiji. Petnajst jih je padlo v provinci Van, ki meji na Iran, trinajst v provinci Hakkari. V dvanajstih letih spopadov za neodvisnost ali avtonomijo Kurdov je bilo tako ubitih že več kot 19500 ljudi. (Reuter) OBNOVITEV POGAJANJ O USODI SEVERNE IRSKE Novi krog prelaganja odgovornosti London bo moral odogovorifi na vrsto neprijetnih vprašanj v zvezi z ravnanjem britanske policije BELFAST (Reuter, T.T.) - Po več kot tednu nemirov na Severnem Irskem sta se vCeraj sešla irski zunanji minister Dick Spring in britanski sekretar za Severno Irsko Patrick Mayhew in tako obnovila mirovna pogajanja o usodi Ulstra. Dick Spring je pred srečanjem povedal, da bo Mayhewu zastavil nekaj neprijetnih vprašanj v zvezi z odgovornostjo britanskih oblasti za začetek nemirov. Voditelj Stranke zavezništva John Alderdice pa je obtožil Davida Trim-bla, predsednika najmočnejše protestantske politične stranke LTUP, da je prekršil demokratično pravilo nenasilja, ki ga morajo spoštovati vse stranke, ki se udeležujejo mirovnih pogajanj. Doslej je to načelo prekršila Ira, ki je prekinila premirje, zaradi Cesar je njeno politično krilo Sinn Fein izključeno s pogajanj. Alderdice Trimblu očita, da se je udeleževal protestnih shodov in s tem podpihoval nasilje protestantov, njegovim obtožbam pa se je pridružil tudi predstavnik katoliške Socialdemokratske in delavske stranke (SDLP). Voditelj Ulsterske unionistične stranke se je na obtožbe že odzval in dejal, da so »iz trte zvite« in dodal, da je »pohod protestantov njihova prirojena pravi- ca, ki jim je oblasti že na začetku sploh ne bi smele poskušati odvzeti«. Tem obtožbam pa so se pridružila še poročila o srečanju Trimbla z Billyjem VVrightom, obsojenim protestantskim aktivistom, in tako resno omajala vero v Trimblovo spoštovanje naCela nenasilnosti. Pripadnik Ulsterskih prostovoljnih enot (UVE) in strankarski voditelj naj bi se sestala med spopadi protestantskih protestnikov s policijo v Dmmcreeju. O Cern sta se pogovarjala, seveda ni znano. Trimble, ki srečanja z VVrightom ne zanika, trdi, da se je z njim sestal, ker je hotel nasilje ustaviti in ne spodbuditi. Irski in britanski vladni predstavniki so se vCeraj ves dan pogovarjali s strankarskimi veljaki. Člani in privrženci Sinn Feina, političnega krila Irske republikanske armade, pa so pred dvorcem Stormont protestirali zaradi njihove izključitve s pogajanj. Petdeset protestnikov, ki jih je vodil Sinn Feinov pogajalec Martin McGu-iness, je nosilo plakate z napisi: »Pogajanja, ne ustrahovanje!« Irska in britanska vlada pa kljub protestom trdno vztrajata pri sprejeti odločitvi -pogajalci Sinn Feina se bodo drugim lahko pridružili Sele, ko bo Ira pono-vno vzpostavila premirje. KOŠARKA !Hyzdaj tud! uradno v Al ligi V A2 letos le 12 ekip RIM - Košarkarji tržaškega Illyja bodo tudi v prihodnji sezoni igrali v Al ligi, Čeprav so v pretekli sezoni izpadli. Toda beneški Reyer, ki si je zagotovil napredovanje v Al ligo, je šel v stečaj in na njegovo mesto je košarkarska zveza postavila Tržačane. Vest ni nepicako-vana, saj gre le za potrditev tega, kar se je že prej napovedovalo. Ob tem je zveza tudi odločila, da bo A2 liga letos štela le 12 ekip, saj tudi milanska Ambrosiana ni izpolnjevala finančnih pogojev za nastopanje v A ligi. r KOLESARSTVO / 16. ETAPA TOUR DE FRANCE-i Bjame Riis s K.O. dotolkel tekmece Danec prepričljivo dobil zahtevno etapo Glavni konkurenti so že precej zaostali LOURDES-HAUTACAM - Je letošnja dirka Tom de France že odločena? Vodilni na dirki Po Franciji Danec Bjame Riis je namreč z zmago na 16. etapi po Pirinejih samo še potrdil letošnjo premoč in vodstvo v skupnem seštevku pred Spancem Abrahamom Olanom povečal na skoraj tri minute. Po briljantnem samostojnem 13, 5 kilometra dolgem vzponu na Hautacam je prevozil ciljno Črto kar 50 sekund pred drugouvrščenim Francozom Richardom Viren-queom in tretjim Švicarjem Lamentom Dufamcom in tako vsej konkurenci zadal klasični K.O.. »Leteči« Danec si je tako privozil še dodatno dragoceno prednost in sedaj le še korak oddaljen do končnega uspeha na Elizejskih poljanah v Parizu, kjer so bo dirka v nedeljo končala. 199 kilometrov dolga etapa od Agena do Lourdes-Hautacama je kot kaže pokopala vse upe Miguela Indmaina po zgodovinski šesti zaporedni zmagi, saj ga je vročina ob hudih vzponih tako zdelala, da je za Rusom zaostal kar dve minuti. Trenutno je že na desetem mestu z zaostankom preko sedmih minut, zato se zdi skorajda nemogoče, da bi na današnji najdaljši, 262 kilometrov dolgi etapi po rodni pokrajini do španske Pamplone, poskrbel za senzacionalni podvig. Vrstni red 16. etape: 1. Riis (Dan) 4:56,16, 2. Virenque (Fra) + 0:49, 3. Du-faux (Svi) isti Cas, 4. Leblanc (Fra) + 0:54, 5. Piepoli (Ita) + 0:57, 6. Rominger (Svi) + 1:33, 7. UlMch (Nem), 8. Ugru-mov (Lat) vsi isti čas, 9. Brochard (Fra) + 1:41,10. Escartin (Spa) + 1:46,11. Olano (Spa) isti Cas, 12. Indurain (Spa) + 2:28, 13. Berzin (Rus) + 2:59,14. Luttenberger (Aut) + 3:21, 15. Jonker (Aust) + 3:33; skupni vrstni red: 1. Riis (Dan) 74:08, 26, 2. Olano (Spa) + 2:42, 3. Rominger (Sv) + 2:54, 4. Ullrich (Nem) + 3:39, 5. Viren-que (Fra) + 4:05, 6. Berzin (Rus) + 4:07, 7. Dufaux (Svi) + 5:52, 8. Luttenberger (Aut) + 5:59, 9. Escartin (Spa) + 7:03, 10. Indurain (Spa) + 7:16,11. Ugrumov (Lat) + 7:28, 12. Leblanc (Fra) + 7:41, 13. Hamburger (Dan) + 10:48, 14."Piepoli (Ita) + 11:01,15. Gines (Spa) + 13:07. NOVICE Grafove odpovedala nastop na Ol zaradi poškodbe BONN - Najboljša teniška igralka na svetu Steffi Graf je zaradi poškodbe kolena odpovedala svoj nastop na olimpijskem teniškem turnirju. Grafovo, ki je že osvojila olimpijsko zlato v Seulu leta 1988, je pregledal ortoped, ki ji je svetoval nekajtedenski počitek. Nemška teniška igralka je bila predvidena tudi kot možna nosilka nemške zastave na petkovi otvoritvi. Zato pa nekoliko bolje kaže za Heike Drechsler, olimpijsko zmagovalko v skoku v daljino iz Barcelone. Drechslerjeva je v ponedeljek že izjavila, da je ne bo v Atianto, včeraj pa se je očitno premislila in dejala, če lahko skače med 680 in 690 cm daleC, lahko potuje tudi v Atlanto. Tudi ona je svojo prvotno odpoved utemeljila s poškodbo. Dogovor Milana in Ajaxa za Patricka Vieraja MILAN - Vodstvi Milana in Ajaxa sta se včeraj dogovorili za Patricka Vieraja, ki se bo iz Milana preselil v Amsterdam. Da bi bil posel uresničen, pa bo moral nanj pristati tudi francoski nogometaš, ki je s francosko reprezentnaco na OI, prestati pa bo moral tudi zdravniški pregled. Milan naj bi za Vieraja dobil 8 milijard. Oliver Bierhoff ostaja v Vidmu VIDEM - Protagonist finalne tekme na evropskem nogometnem prvenstvu Oliver Bierhoff bo skoraj zanesljivo tudi v naslednji sezoni igral za Udine-se. »Alternative, ki naj jih ponujata Juventus in Parma, so za nas nesprejemljive,« je dejal glavni delničar Udineseja Giampaolo Pozzo. »Mi potrebujemo nekoga, ki bo dajal gole. Dobili smo Brazilca Amorosa (včeraj ga je predstavil sam Žico), imamo Poggija, toda Bierhoff je za nas bistvenega pomena. Kdor ga je želel, bi se moral oglasiti prej. Ne bi se rad znaSel v vlogi nekoga, ki je izgubil svoje dragocenosti, ne da bi za to dobil ustrezno protivrednost,« je še dejal Pozzo, ki pa je še pustil nekoliko odprta vrata, »če bodo ponujene res ustrezne alternative.« McRae pri Teamsystemu BOLOGNA - Italijanski košarkarski podprvak Teamsystem iz Bologne je uspel za naslednjo sezono najeti enega najbolj iskanih Američanov, in sicer Conrada McRaeja. Ta je lani igtal za Efes Pil-sen in ima tudi največ zaslug za izločitev bolonjske ekipe iz pokala Radivoja KoraCa. McRae je visok 208 cm, doslej pa je igral še za Syracuse Uni-versity, Fenerbahce in Pau Ortliez. Letos se je zanj potegovalo nekaj italijanskih ekip, Paok Solun, Estudiantes iz Madrida, Sevilla in Efes, ki je zanj celo skušal dobiti status naturaliziranega Trnka. Obvestila ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in v Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. NAMIZNI TENIS / PO EP Kraševka Martina Milič solidno zastopala barve Italije na Češkem V ekipnih nastopih prispevala 2 točki Pri dvanajstih letih v mladinski vrsti Dvanajstletna Krasova namiznoteniška igralka Martina Milic (na sliki) je opravila svoj ognjeni krst na evropskem mladinskem prvenstvu, ki je bilo od 5. do 14. t.m. v češkem mestu Frydek Misteku. Oblekla je dres mladinske reprezentance Italije skupaj z vrstnico Monico Zancaner (San Giovanni Terni) in dve leti starejšo Kitajko -odkritje Cagliarija - Ding Van (Villa Specchiosa). Mlada krasovka je solidno opravila svoj mednarodni nastop. Da je italijanska ekipa med 44 državami zasedla 32. mesto, je imela nekaj zaslug tudi Martina Milič. V prvi skupini je v dvoboju z Litvo (3:1) dosegla točko, drugo posamično pa z ekipo Izraela (3:2). Martinina ekipa je merila moči še z Dansko, Anglijo (0:3), Irsko (2:3) in Slovenijo, za katero je igrala prvakinja iz Pariza 1994 med mladinkami Dermastijeva in igralki iz Vrtojbe Bajc in Halas. Za dokončno mesto so varovanke Mattea Quarantellija (narascaj-nice Stefania Vosi, Denise Zancaner, Nicoletta Stefanova je vodil priznani ruski trener Sarkhiojan) igrale s Švico in po hudi borbi izgubile z 2:3. Martina Milic je v individualnem delu tekmovanja med naraščaj-nicami igrala proti predstavnici Avstrije, v tolažilni skupini pa proti igralki iz Švice. Med mladinkami je zmagala Romunka Encea, ki našim ljubiteljem namiznega tenisa ni neznana. S klubom BNR Bucaresti se je Krasova prva ekipa sreCala v drugem krogu za evropski pokal Nancy Evans in prav za ta klub igra tudi Encea. Svoje vtise je Martina strnila takole: »Zadovoljna sem, da so me izbrali in da sem nastopila na evropskem prvenstvu. Rekli so nam-sicer, da naj igramo brez strahu in da od naše ekipe ne pričakujejo nobenih rezultatov. Če bi hoteli kakšen rezultat bi, po moje, morali reprezentnaco sestaviti iz mladink«« Ne ostane nam drugega, kot da pritrdimo zrelemu opažanju mlade Martine, kajti po starosti ima Martina Se dolg Čakalni rok: Se tri leta pa bo prestopila med mladinke. JJ. HALO ATLANTA...HALO ATLANTA... Bruno Bogateč: »Berta nam je nagnala precej strahu v kosti« Arianna se vestno pripravlja na nastop Berta je rohnela tudi po olimpijskem Savannahu, na srečo jadralk in jadralcev pa je vso svojo jezo stresla na odprtem morju, tako da je prizorišče olimpijskih jadralnih preizkušenj prepihala le z vetrom, ki je pihal približno 90 km na uro. »Po televiziji so nam stalno kazali posnetke opustošenja, ki ga je orkan sejal po ZDA, zato nas je bilo pošteno strah,« nam je povedal Bruno Bogateč (na sliki f. Kroma) , ki bo na licu mesta spremljal olimpijske jadralne preizkušnje, za naš dnevnik pa bo kot oCe, trener in spremljevalec posredoval predvsem podrobnejše vesti o nastopih naše zamejske olimpijke Arianne Bogateč. »Čeprav orkan do Savan-naha ni prišel, pa so pristaniške oblasti kljub temu za 24 ur zaprle marino, na varno (na kopno) pa so potegnili tudi vse jadrnice, da jih orkan ne bi poškodoval. Povsod je vladalo stanje popolne pripravljenosti, kot da bi se kdo bal, da bo vsak Cas izbruhnila vojna,«je še povedal Bogateč. »Jezna« Berta je bila tudi kriva, da so jadrnice, s katerimo bodo tekmovali na olimpiadi, izžrebali dan kasneje, kot je bilo predvideno. Arianna je s svojo »barko« zadovoljna, zdaj pa vestno trenira in vsak dan na vodi prebije 5 do 6 ur. Na morje izpluje okoli 10. dopoldne (ob 16. uri po naSem Času) in ostane na vodi do 15. ali 16. ure. S svojimi konkurentkami se meri tudi v miniregatah, kjer pa seveda najboljše ne pokažejo vsega, kar načrtujejo za prave boje. Tako je v nedeljo Arianna merila inoci z Angležinjo Robinsonovo, Danko Rou-ghovo in Nizozemko Mathysse, ki vse sodijo v najožji krog favoritinj za kolajne. Konkurenca v razredu evropa bo kar številna, za kolajne pa se bo pomerilo 29 posadk. V petek se bo Arianna za dan preselila v Atlanto, kjer bo skupaj z italijansko olimpijsko reprezentanco sodelovala na otvoritvi, nato pa bodo v nedeljo, 21. julija, poskusne regate, naslednji dan (ponedeljek) pa se bo zaCelo že zares. »Arianna je zdaj v precej dobri formi in upam, da bo tako ostalo do 'konca tekmovanja. Veter je še kar močan in stalno piha s' hitrostjo od 8 do 10 m na sekundo. Vreme ni najboljše, saj se dež in sonce izmenjujeta, drugače nas pa ne zebe, saj je stalno okrog 30 stopinj Celzija,« je še povedal Bruno Bogateč. Kakšno pa je nasploh vzdušje v olimpijskem Savannahu? »Vsi skupaj nestrpno pričakujemo začetek regat. Drugače pa takoj padejo v oci izredni varnostni ukrepi. Olimpijsko naselje je strogo zastraženo, za vstop vanj pa imajo spremljevalci italijanske reprezentance na voljo le pet dovolilnic dnevno. Jadralce stalno spremlja policijsko spremstvo, pa tudi na morju policijski Čolni dajejo jasno do znanja, do kod lahko pridejo radovedni turisti. Ob tem pa bi rad poi^edal, da je tu v Savannahu narava Čudovita in da ravno v tem trenutku,.ko se pogovarjava, opazujem skupino delfinov, ki se razposajeno igrajo v morju.« (rg) NOGOMET / PREDKOLO POKALA UEFA Nogometaši Hita danes doma proti Vardarju iz Skopja ROKOMET V novi sezoni pri Principu Milosavljevič in Schmidt TRST - Dvanajstkratni rokometni državni prvak Pallamano Trieste Principe si je za naslednjo sezono zagotovil branilca Riccija Schmidta in krožnega igralca Slobodana Milosavljeviča. Schmidt ima trideset let in se je rodil v Argentini, vendar je naturalizirani Italijan. Prihaja iz Conversana, prej pa je tri leta igral v Meranu in bo zaigral na mestu, ki ga je prej pokrival Romun Saftescu. Milosavljevič ima 25 let, sedem let pa je igral za Železničar iz Niša. Za jugoslovansko reprezentanco je odigral 20 tekem, v Trst pa bo prišel 1. avgusta, ko bo ekipa tudi začela s pripravami. Ob tem velja še omeniti, da je vratar Mirko Barberini Se za eno sezono obnovil pogodbo s Principom. NOVA GORICA - Komaj dobra dva tedna po evropskem nogometnem prvenstvu se danes in jutri žaCenjajo že prve tekme v evropskih nogometnih pokalih. Gre za predkolo v pokalu UEFA, v katerem nastopa 24 državnih prvakov iz držav, ki nimajo pravice nastopa v Ligi prvakov in za 30 klubov iz držav z najnižjimi količniki Uefa. 27 zmagovalcev tega predkola (igrata se dve tekmi) se bo pomerilo s 25 ekipami iz držav, ki imajo nekoliko boljši količnik Uefa. Tako se bo konCno prišlo do prvega rednega kola, v katerem bo nastopilo 26 ekip iz obeh predkol, 27 ekip, ki so si to pravico pridobile z uvrstitvijo v svojih prvenstvih, 8 ekip, Id bodo izpadle v prvi fazi Lige prvakov in 3 ekipe, ki se bodo uvrstile iz pokala Mertoto. Žreb prvega kola za 64 ekip bo 23. avgusta. Že v tej uvodni fazi pa nastopa nekaj znanih nogometnih imen. Tako se bo Croatia (Zagreb, prej Dinamo) pomerila z ekipo iz Tirane, Hajduk iz Splita z moldavskim Kišinjovom in Dinamo Tbilisi z Grevenma-cherjem iz Luksemburga. Slovenske ljubitelje nogometa pa zanimata predvsem nastopa držav-nega prvaka Hita iz Nove Gorice, ki bo danes pred svojimi navijači v Novi Gorici ob 18. uri gostil skopski Vardar, in pa Mura, ki bo gostovala v BeCeju v Vojvodini v Srbiji. HIT in Mura imata povsem realne možnosti, da se uvrstita naprej. fte NAPOVEDI PRIREDITEV Sreda, 17. julija 1996 furlanua-julijska krajina ledalisče Verdi - Dvorana Tripcovich Q®dnarodni festival operete 1996 ^ 27.7. do 2.8. opereta »Scugnizza« Maric ^tedprodaja vstopnic za vse predstave je ze j'teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9 F2,18-21) Jesenska simfonična sezona: v teku je vplivanje novih in potrditev starih abonmajev; vsi tisti, ki bodo plačali do 3. avgu a’ imajo pravico do 5 odst. popusta. ^Pozarjamo, da bo blagajna gledališče erdi zaprta zaradi počitnic od 4. avgusti J° 10. septembra. okviru Festivala operete se bodo v razni! ajdi Furlanije odvijali koncerti orkestri edališca Verdi z naslovom »Operetna fan 821)3«. Naslednji koncerti bodo: v nedeljo 1- julija v Morteglianu - Villa di Varmo. Na /upajo sopranistka Alessandra Reinprech: u tenor VValter Borin. Na sporedu Lehar 'Oman, Renatzky, Offenbach in Lombardo r;?rek, 23. t. m., ob 21.30 v Sacileju na pri uitvi Estate Giovani; v sredo, 24. julija, ot 21. uri v Trstu, na Pomorski postaji; ter v petek, 26. julija, ob 21. uri v Lignanu, Arena Alpe Adria. Predprodaja vstopnic pred koncertom ali v dvorani Tripcovich. Trg pred katedralo sv. Justa »La sera del di di festa« V nedeljo, 21. t. m., ob 21. uri nastop skupine La compagnia dei folli s predstavo »La caduta delVarcangelucifero«. Predstave prireja Krožek Jacques Maritain v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem za turistično promocijo in tržaško trgovinsko zbornico. V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani Don Sturzo (Ul. Don Sturzo 4 - Trg Rosmini). KOPER 3. Primorski poletni festival Danes, 17. hm., ob 19.00, 21.00 in ob 23.00 - Pretorska palača - CSS Videm »Sled žrtve«, besedilo, režija in igra: Fabiano Fantini in Rita Maffei. V Piranu, na Tartinijevem trgu, bo danes, 17. t. m., ob 20. uri nastopila skupina Blan-sjet iz Belgije. [koroška ŽBISE Kokeju: V soboto, 20. t.m. ob 20.00 - Ve-llca na Gori, nastopata Koroški mu-•antje iz Slovenije in Die Seetal Musikan-1 Jz Hodiš. ROŽEK Galerija Sikoronja: V petek, 19. t.m., ob 20.00 - »Približevanja« - večer z umetnikom Konradom Kollerjem. Razne prireditve furlanua-julijskakraj i n a večeri: jutri, 18. t.m., ob 21.00 st' v Zgoniku št. 36 pri C’pj’rl’vih pred-i Vltev knjige Alexandra Langerja »Od-z0Cltev za sožitje« v priredbi KD RdeCa Vezda in Krožka istrobeneške kulture Istria. Sodelujeta župana dvojezičnih občin T. Blazina in A. Juri. GORICA Goriški grad - Gledališče pod šotorom: od 25. julija do 3. avgusta , ob 21.00 - - natečaj Amidei za najboljšo filmsko scenografijo. glasba WdsMusta ,utn> 18. t. Poselle m., ob 21.30 koncert Vinicia Ca- V n'J;e v organizaciji Združenja Globogas. Petek, 19_ t. m., ob 21.30 koncert grških P®Snii s skupino Avra. sn aSk° koncertno društvo Poroča, da se bo koncertna sezona 1996/97 JCela ii, novembra 1996 in se zaključila ' aPrila 1997. PolUnit6 piheini koncerti tržaške občinske godbe na Sl0rl v ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30; na- V ^J1 koncert bo 29.t.m. eeteljo, 21. t. m., ob 20.30 pa bo koncert "Tavagnaccu. ^ejRevoltella Klav' v t- m’’ °b 21- uri film Man Raya. niz 1 . 8 spremljava v živo Claudio Coja-’ Priredba Cappella Underground. Gbd^v*8rad t0 2n *SCe P°d šotorom: jutri, 17. in v sobo-dališki " ^L Mednarodni gle- Puppet festival Od 31. avgusta do 7. septembra - Anima-torsko gledališče. Folkest Danes, 17. t. m.: Manzano - »Le pays natal. Jutri, 18. t. m.: Tricesimo - »Le pays natal«; Romans - »Whisky trail«. V petek, 19. t. m.: Ganeva - »Whisky Trail« in Tony Maude; Villa Santina -»Rattle’n’reel«; Videm - Jackson Brovrae. V soboto, 20. t. m.: Tramonti - »La Cantera« in Tony Maude; Villa Santina - »Metissa-ge«; Latisana - »La Lionetta«. V nedeljo, 21. t. m.: Gorica »Rattle’m’reel«; Villasantina - »Aldo Giavit-to«; Frisanco - »Metissage«; Buttrio - »Lino Straulino in »Fabiano Riz«. V ponedeljek, 22. t. m.: Videm - Glasba in manjšine; Cercivento: »La Lionetta«. V torek, 23. t. m.: San Giovanni d’An. -»Terra franca« di Slavia; Buttrio - »Cer the border«; Maniago »Dalc’h Sonj«. V sredo, 24. t. m.: Pozzuolo - »DalcTi Sonj«; Gorica »Kepa Junkera«; TolmeC »Cer the border«; Moruzzo - »Taberna Mylaensis«. Razstave fearski park stava h"? Je do 7. januarja na od 9 a raškl zaklad« :Urnik: do 2- nuaria od^9'^® in od 26' oktobri Občin.,?d 9' do 18- ure- jla Trgu UnitZ13™3 dvorana rt ze) hartorio Do fo PaPa Giovanni XXin) slikah' .oktobra je na ogled raz (lasTlggŠ razstava umetnin Ni Na , 10.00-13 nn-*11®; Urnik ob del od in nn00 ln od 15.00-24.00; o u 10-00-13,oo in od 18.00-24.0C KOROŠKA Ig-SVEC Pa ZiiaArS PjJJUpuris: Do 15. septembra je ^Pd Cerm£d[S^aVa nakdn* obiektj »Cermak Posehn* muze): Go septembra je na ogled KoroškemaZStaVa ^^Sodnje krščanstvo na Nlos[!ht[ 8a*erPa: 0gkd so dela Melitte 0 lanu11161" na °8*ed ie etnološka razstava Skr^S ?eI)ak: na ogled je razstava ‘dKtadi (mineralogija in zgodovinsko Galerija Bassanese Na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Plan Cordova, Romagnano Sesia 28078». SESUAN Turistična ustanova: Do 19. t.m. je na ogled razstava slikarja Piera Fina. REPEN V pokrajinskem muzeju razstavlja kraške motive Milan Bizjak. Razstavo dopolnjujejo vezenine in gobelini Veronike Bizjak. GORICA Goriški grad: do 25. t.m. je na ogled razstava slikarke Giustine Prestento. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava fotografij Fotokinoskupine Nova Gorica in uporabne skulpture Marka Mla-dovana. rudarstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: Na ogled je razstava Erike Jellitsch »Spomini na svili». DOBRLA VAS Samostan: Do 17. julija je na ogled razstava del Valentina Omana. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 28. t.m. je na ogled razstava del Konrada Kollerja. Grajska galerija: Do 30. septembra je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. OSOJE Galerija Carinthia: Do 31. avgusta je na ogled Jubilejna razstava Unikat-X-Kat SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-945 SLOVtNSMKSA NMOTNiB* CMrOAtiSČA V UUIUAN Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: Danes, 17. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON 22. in 26. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON 24. julija, ob 21. uri: E. d'Albert: MRTVE OCI METELKOVA Liubliana GROMKI FESTIVAL Danes, 16. julija, ob 21. uri: Monodrama igralca in avtorja Matjaža Javšnika: OD BOGA POSLAN. Četrtek, 18. julija, ob 21. uri: Teater Gromki: STOZIVKA IN STOZER. Nastopata Matjaž Javšnik in Andrej Morovič. Četrtek, 18. julija, ob 22.30: Spektakel etno-baletnega zbora Metelkovcev Bolšji teater & Ognjeni kiparji. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sreda, 21. avgusta, ob 20.30, v Ljubljanskih Križankah. RAZSTAVE Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Arheološka razstava ljubljanskega poletja 1996: POZDRAVLJENI, PREDNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. (do 25. avgusta) Ples Torek, 23. julija, ob 21. uri: 44. mednarodni poletni festival Ljubljana v CD-ju: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA. Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. METELKOVA Liubliana GROMKI FESTIVAL Danes, 17. julija, ob 21. uri: koncert prekaljene vrhniške zasedbe The Troublemakers. (jazz standardi) Jutri, 18. julija, ob 21. uri: Teater Gromki: »Stoživka in stožer«, nastopata Matjaž Javšnik in Andrej Morovič. Ob 22.30 uri: Spektakel etno baletnega zbora Me- teklovcev CAFE BELVEDERE Bled FOLK-BLUES FESTIVAL: Sobota, 20. julija: FLAMENCO SKETCHES (Italija). Flamenco rock. Sobota, 27. julija: Mia Žnidarič & Steve Klini (ZDA). Vokalni jazz. Sobota, 3. avgusta: Valeria & The Leg Brea-kers (Hrvaška). Soul & funk. Sobota, 10. avgusta: Melita Osojnik & Jasna Knez. Vokal & gib. POD HOMANOVO LIPO Mestni trg Škofja Loka Petek, 19. julija, ob 20. uri: Dalmatinska klapa Omišalj. Petek, 26. julija, ob 20. uri: Aleksander Mežek. Petek, 2. avgusta, ob 20. uri: Alenka Godec. Petek, 9. avgusta, ob 20. uri: Mednardni Jazz Quartet. AVDITORIJ PORTOROŽ. Portorož Petek, 19. julija, ob 21. uri: Križni hodnik mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL: Ljubljanski grad, danes 17. julija, ob 21. uri: Koncert ob soju sveč: Darko Brlek, klarinet; Ljubljanski godalni kvartet; Monika Skalen, violina, Karel Žužek, violina; Franc Avsenik, viola, Stane Demšar, violončelo. Program: J. Golob, L. v. Beethoven, W. A. Mozart. Križanke, jutri, 18. julija, ob 21. uri: EVROPSKA NOG JAZZA: Carla Bley, Big Band, Big Band RTV Slovenija, Primož Grašič, Steve Swallow, Denis Mackrel. Ljubljanski grad, 19. julija, ob 21. uri: NEMŠKI KOMORNI ORKESTER iz FRANKFURTA: Dirigent: Jan Stulen, solista: Regina Renzovva - sopran, Mario Carbota - flavta. Program: W. A. Mozart, G. F. Handl, S. Mercadante, E. Elgar, G. Verdi, E. Grig. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. LIKOVNI SALON Trg celjskih knezov 9 CELJE Otvoritev razstave slik v četrtek, 18. julija ob 19. uri. Bogato strukturirani, nabiti barvni nanosi, ki skupaj s poudarjenimi konturami pretežno ovalnih form ustvarjajo dinamičen slikovni prostor, tokrat osvobojen vsake predmetnosti, so značilni tudi za najnovejše slike izrazito »slikarske« Anke Krašne. Razstava bo na ogled do 15. avgusta. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana Giinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje Razstava bo na ogled do 25. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35. Lubljana Zora Stančič CHIAROSCURO. Razstava bo na ogled do 1. septembra. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper Karel Zelenko Pregledna razstava grafik. (Do 24. julija) BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana Marko A. Kovačič Zatišje pred viharjem. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. GALERIJA LOŽA Titov trg.Koper TELO ANGELA Skupinski razstavni projekt umetnikov iz Slovenije in Italije. Slike, kipi, fotografije, videoinštalacije, prostorske postavitve in posegi virtualne re- sničnosti. (Do 15. avgusta) GALERIJA 2DSLU Komenskega 8. Ljubljana Junoš Miklavc LOKANTAVA-WORLD'S END Razstava bo na ogled do 27. julija. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE grad Bistra ari Vrhniki ČOLNIČEK IN IGLA Stari šivalni stroji Razstava bo na ogled do 30. novembra. GALERIJA TIVOLI Pod turnem 3. Ljubljana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN Razstava bo na ogled do 31. avgusta. GALERIJA AUSTROTEL Miklošičeva 9. Liubliana V galeriji je do 10. avgusta na ogled razstava grafik akademske slikarke Milene Gregorčič. GALERIJA MEDUZA 2 Cankarjevo nabrežje 7. Piran Andrej Pavlič Slike Razstava bo na ogled do 16. avgusta. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjevo 79T Liubliana Darja Lobnikar Lovak Olja na steklu in kipi. Razstava bo na ogled do 30. avgusta. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO 14 Sreda, 17. julija 1996 Horoskop zapisal B. R. K. M. m, & OVEN 21.3,- 20.4.: Nekdo, s katerim že lep čas tekmujete, vas bo grdo izzval, zato boste do njega pokazali pretirano kritičnost Nebo vam nasprotoval, saj bo vedel, da se motita oba. BIK 21.4.-20. 5.1 Hvale vam bodo izjemno godile, vendar se ne boste uspavali, ampak boste še vztrajneje tipati po vrednotah, neodvisnih od tujih mnenj in lastnih zabod. Na pravi poti ste. DVOJČKA 21.5. - 21.6.1 V pogovora z izkušeno osebo se boste znova navdušili nad projektom, ki ste ga zaradi težav že odpisali. Ponudite pomočniku del pogače, pa bo vaš projekt stekel s polno paro. RAK 22. 6. - 22. 7.1 Do partnerja boste zdaj razumevajoči, zdaj pa boste trmasto vztrajali pri svojem pogledu na skupne težave. Morda je res pravilnejši od njegovih, vendar zanj pač še ni dozorel. UEV 23.7. - 23. 8.: V vzdušju medsebojnega zaupanja boste priznati marsikako svojo slabost zato se vajini poti obeta ponoven razcvet. Osebnostna rast je odvisna od strpnega preseganja slabosti. DEVICA 24.8.-22.9.: Končno se boste prepričali o svojih sposobnostih, zato bodo vanje začeli verjeti tudi tisti, Iti odločajo o višini vaše plače. Nadejate se lahko povišice, od katere se vam bo zvrtelo. TEHTNICA 23.9.-22.10.: V ljubezenskem gnezdecu boste s strpnim posluhom izposlovali spremembo, ki bo ohranila vajin odnos in ga pognala v višave, o katerih sanjajo samo tisti, ki so® popolni že rodili. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Nekdo, la ga boste obsipali s svojim negodovanjem, se bo odzival vse prej kot primemo, zato mu boste brez dlake na jeziku povedali, kar mu gre. Prepiru bo sledil nežen objem. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Na marsikako provokacijo, ki bi ji poprej nemočno nasedli, boste reagirali z dejanji modrijana, ki se prav dobro zaveda, da nagajajo samo tisti, ki so se ujeli v lastne zanke. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Vaš dosedanji tekmec se bo končno odzval s pripravljenostjo na sodelovanje. Ne izkoriščajte njegove dobrote, sicer bosta tik pred ciljem izkopala bojni sekiri in se potolkla. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Pesimistični boste m zamišljeni, kajti bali se boste, da vas bodo spremembe dočakale nepripravljene. Se je čas, da ojačate svoje moči in jih prehitite, preden prehitijo vas. RIBI 20. 2. - 20. 3.: V težavi, M se vam je doslej zdela nerešljiva, boste ugledali sijajno priložnost za korak k večji samostojnosti. A kljub temu ne izključujte tistih, ki potrebujejo vašo pomoč. _________BENJAMIN_______ Odstrta skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev >1913« Pisem vam v želji, da mi vlijete vsaj malo upanja v boljšo in lepšo prihodnost. Sem ločena, živim z otrokom. Občutek imam, da se z njim ne razumeva preveč dobro. Sem prestroga? Zdi se mi, da me na trenutke celo sovraži, Čeprav ve, da je moje življenje posvečeno samo njemu. Ali je sploh kaj možnosti za izboljšanje najinega odnosa? Kako bo z njegovim šolanjem, študijem in zdravjem? Kako bo z mojo službo? Bom ostala v sedanji službi do upokojitve? Bom kdaj srečala koga, s katerim bi preživela starost? Kako bo nasploh z menoj? Lep pozdrav in hvala. Benjamin: Upam, da si že kdaj pomislila, da si k obnašanju tvojega otroka v veliki meri prispevala tudi ti sama, s svojimi napačnimi vzgojnimi prijemi. Resda so bili zvečine dobronamerni, vendar sama najbolje veš, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni -no, s tem še zdaleč ne mislim trditi, da je tvoj otrok v nekakšnem peklu. Ko so se ti porušile iluzije o idealnem partnerskem razmerju, si svoje ideale projicirala v otroka; ob njem si želela najti izpolnitev, osebno srečo in potrditev svojih materinskih sposobnosti. Vendar si v tem, pač zaradi tega, ker je bil objekt te tvoje težnje preprosto zgrešen, počenjala veliko napak; namesto da bi otroku dopustila svobodo odločanja, si odločala namesto njega; namesto da bi mu dopustila, da se na lastnih »grehih« uči sam, si ga opozarjala na možne napake in mu sugerirala, kaj je prav in kaj ne; in namesto, da bi se v primeru, ko je zatajil, zazrla vase in spremenila svoj odnos, si reagirala s pretirano strogostjo. Skratka, v obeh smereh si Sla v skrajnost. Ni čudno torej, da te je otrok do neke mere te zasovražil, čeprav ti je po drugi strani globoko hvaležen za vse dobro, kar si storila zanj. Zasovražil te je zaradi pritiskov, ki si jih izvajala (in jih še izvajaš) nanj, zaradi tega, ker mu ne dopustiš da razmišlja s svojo glavo, zaradi tega, ker čuti, da si nekakšen neizprosen dirigent njegovega življenja medtem ko zaman hlepi po svobodi in samostojnem odločanju. Iz njega si pod pritiskom notranjih težav naredila od sebe odvisnega nebogljenčka, čigar odvisnost ti po eni strani godi, po drugi strani pa ti vse bolj »gre na živce«. Obstaja majcena nevarnost, da se zaradi tega ne bo kaj prida znašel v življenju in da bo Se dolgo visel na tvojih ramenih, kajti jasno mu bo, da ga potrebuješ bolj kot potrebuje on tebe. Seveda se ti bo sčasoma vse bolj upiral in utiral svoja pota, ki pa ne bodo nujno tudi odgovorna, kajti v njih bo iskal zgolj možnosti za zadostitev svojih uporniških vzgibov, ne pa tudi načina za osebnostno zorenje. Ampak Se je čas, da stvari postaviš na svoje mesto. Ko boš iskreno in samokritično razmislila o svojem deležu in si uspela priznati svoje napake, se bos z njim odkrito pogovorila, bistveno spremenila svoj pristop in mu odprla zeleno luč k večji samostojnosti. Že kmalu bos uvidela, da se otrok (prepričan sem, da je moškega spola) postavlja na svoje noge in začenja razmišljati s svojo glavo, ti pa se boš, razbremenjena pretiranih skrbi v zvezi z njegovo usodo, vse več posvečala sebi, svojim težavam in nagibom. Otrok bo v vzdušju svobode z radostjo sprejel odgovornost za svoje poteze nase, kar pomeni, da bo uspešen tako v šoli kot v službi in življenju nasploh. V občutju svobode boš boš tudi ti postala bolj dinamična in družabna, zato ni hudič, da boš med novimi znanci srečala tudi moškega, za katerega se boš srčno vnela, on pa zate. Ne vidim, da bi nekaj let pred upokojitvijo zamenjavala službo. V prihodnosti ne pričakuj kakih večjih čudežev, zagotovo pa lahko pričakuješ ustalitev notranjega in zunanjega življenja ter stabilno zdravje. Bodi torej iskrena in ne boj se samokritično zazreti vase, pa bo vse v najlepšem redu. Prisrčen pozdrav! Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti. Pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Vojkova 78, 1000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite Čakati na odgovor v Republiki ali želite obsk-nejsi in čimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajale gesla; napišite zgolj svoj naslov. Polomljeni Keanu je zdaj bolj previden Ameriški filmski igralec Keanu Reeves še ni povsem okreval po nesreči z motorjem, ko si jo ob padcu zlomil nogo. Bergel seje zdaj sicer že rešil, še precej časa pa bo moralo miniti, da bo spet tako hiter (na motorju in peš), kot je bil pred nesrečo. Poljaki ne spijo dovolj VARŠAVA (STA) - Poljski časnik Gazeta Wyborcza je objavila anketo, v kateri ugotavljajo, da 54 odstotkov Poljakov spi manj kot priporočljivih 7 ur na dan. Skoraj vsak deseti Poljak pa spi celo manj kot pet ur na dan in je tako po popolnoma neprespan. Posebej nemiren spanec imajo višje in visoko izobraženi. V nasprotju s pričakovanji pa se vebko več časa za spanje nameni na podeželju. Popoldanski dremež je priljubljen predvsem med poljskimi študenti, saj si ob delovnih dnevih privoščijo povprečno dve uri in devet minut dolg dremež, ob koncih tedna pa eno uro in 43 minut. Raziskava javnomnenjskega instituta CBOS je vključila 1.118 Poljakov. SKANDINAVSKA KRIŽANKA REPUBLIKA NAŠA STRUPENA KAČA KEMIČARKA K0RN- HAUSER KRAJ VZHODNO OD PADOVE KITAJSKA UTEŽNA MERA SLIKAR MODIGUANI RIMSKA 6 SPREMUEV. BOGA LJUBEZNI RAZRED, SKUPINA REPUBLIKA BOLGAR. PREDSED. ŽELEV DRŽAVNI BOG V ST. EGIPTU LITIJ KDOR LOVI Z OSTMI STRAUS- SOVA OPERA NABIRALEC ZDRAVILNIH ZELIŠČ avtor: J. KRALJ PODKOŽNO MAŠČOBNO TKIVO PRI PRAŠIČU EN0ZL0ŽNA BESEDA RIM. MT. PODZEMLJE DIAPOZITIV DEL NAPRAVE, KI SE MONTIRALE PO POTREBI NASPROTJE VESEUA DIM, KI NASTANE PRI SMOJENJU JAMA S PRAZG0D0V. SLIKARIJAMI V ŠPANIJI ODPOSLANEC NAZOR 0 POMENU ELIT V DRUŽBI AFRIŠKA INAZUSKA POLOPICA ULKUS FRANC. PISATEU (JULES) VERDIJEVA OPERA DANSKI OTOK P0DL0ŽNICA V FEVDALIZ. PESTNER IZRAELSKA LUKA PIJAČA IZ SOKA DATEUN0-VIHPALM KDOR UBUA Z NOŽEM GL. MESTO ERITREJE DOMINIK SMOLE NAJVEČJE MESTO GORENJSKE IT. M. IME PRIPADNIK GRM TAMARIŠA - SKUPINE M0NG0LID0V VRSTA ZAVAROVANJA NAJVEČJI OTOK V KIKLADIH OLIVER TVVIST ČLAN STOLNEGA KAPITLJA P0S.ZAVIN0 LIT. JUNAK HOLGERSON SKANDINAV. ZDRAVICA NAPISNA KRISTUSOVEM KRIŽU MODEREN PLES POGANJEK ČRTA HIMALAJSKA KOZA STAR SLOVAN NIKEU ARABSKI POZDRAV rr. pisateu (UMBERT0) POUSKA LUKA ODSOTNOST 00 POUKA IGRALKA GARDNER ZDRAVILNA CVETICA GRAFIČNA TEHNIKA ČEBELJA PAŠA PRVI UMETNIK V GR. MIT. - AMERICU ENOTNI VEKTOR PIVO STARIH SLOVANOV • SRB. M. IME VDV ‘TiO ‘INV ‘TVdiVfl ‘VOINVSOt ‘VAV ‘X3NV1S0ZI ‘XSNVC0 ‘jajVTVS ‘VSItf 'SNI ‘SUN ‘10 ‘SOS)fVN ‘V^SMVJNVl 'oiona ‘Sd ‘ONIA OAONiialVO ■VNV ‘VSNVdVIi 'OT310 ‘3N33A 'SOI ‘HVSIP0 'dOlNS ‘ISOlVZ 'X3AV1SVN :onAEiOp°A TV SPORED Sreda, 17. julija 1996 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) 2 m 40 (Milje) a GOfi/co; na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Kotiček: Pikijeve dogodivščine TV dnevnik RAI 1 6.30 9.40 '1.30 ".35 '2.25 '2.35 '3.30 '4.05 '5.45 '7.30 '7.50 '8.00 '8.10 1 '9.50 20.45 j 22.25 23.05 23.10 0.00 0.30 0.40 '.00 1.15 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja poletna Unomat-"na (vodita Melba Ruffo, Amedeo Goria), vmes 17.35) gospodarstvo, 17.00, 7.30, 8.00, 8.30, 0.00, 9.30) dnevnik Plim: In nome della legge Idram., It. '49, i. Massi- Girotti, J. Salina Dnevnik Nan.: ENG - V živo varni nakupi (i. *ftunphrey) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rurc O- Angela Lansbury Dnevnik, 13.55 " darstvo ’90, i. R. Citran Idladinski variete ^°> risanke ^an.: Le simpat; osglie Danes v parlamer Dnevnik ^nn-: Colomba sc pine prikazni -D' John Voight ^hroeder) torne, dnevnik i: rilm: Papa e un fi Ikom., ZDA '90, r tier, i. Bill Cosbv ^cholas) Variete: Preds “Miss Italia 1996> Dnevnik ^ktualna odd.: D^opa (3. del) Dnevnik, zapisni! jemenska n ---- UO£ voce - Potihc variete: Stud RAI 2 Nan.: Paradise Beach V kraljestvu narave Nan.: Zdravnik med medvedi Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.45 dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, 13.35 Quante storie flash Varieteja: Temp’ estivo, 14.25 E ITtalia racconta -Italija pripoveduje, vmes (14.30) ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama, 15,10 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Sereno variabile Dnevnik in Šport Nan.: Un caso p er due Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik Film: Fuga dal crimine (dram., ZDA ’95, i. C. Mandylor, M. Gallagher) Dok.: Pinzillacchere -Zgodovina varieteja Dnevnik in vreme Danes v parlamentu Variete: Tenera h la notte Film: Jesuit Joe (pust.. Fr. ’92, i. P. James Tarter) ^ RAI 3 6.00 9.25 12.00 12.05 14.00 14.30 18.00 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 0.30 1.10 1.15 2.10 3.50 5.50 Jutranji dnevnik. Drobci Kolesarstvo: 83. Tour de France (17. etapa Ar-geles-Gazost-Pamplona) Dnevnik 83. Tour de France Deželne vesti, dnevnik j 83. Tour de France i Nan.: Star Trek - Deep j Space 9 Dnevnik, deželne vesti Šport: Večerni Tour Film: La maschera di fango (vestern ZDA ’52, i. Gary Cooper, P. Kelly) Dnevnik, deželne vesti Dok.: La notte della re-pubblica (S. Davoli) Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura Variete: Fuori orario Šport: motonavtika off shore, 1.35 kotalkanje, 1.50 jadranje Nad.: Albert in Črni mož Film: Orizzonte perduto (fant., ZDA ’37, r. F. Ca-pra, i. R. Colman) Koncert v živo: Talking Heads RETE 4 ITALIA 1 7.00 8.00 12.30 13.30 14.00 15.50 17.50 19.25 19.50 20.40 22.40 0.40 0.50 Gospodarstvo Nan.: Love Boat, 9.00 nad. Un volto, due don-ne, 10.00 Zingara, 10.30 II dono della vita, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Nad.: Sentieri, 15.15 Aroma de cafe Nan.: Spencer (i. Robert Urich, W. Crebson) Aktualno: Agencija, 18.45 Gos! come slamo Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Nan.: Havvaii Paradise (i. C. Ladd) Film: Pirana paura (srh., ZDA ’81, i. Tricia 0'Neil, L. Henriksen), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: L’ uomo che ucci-deva a sangue freddo Sl CANALE 5 6.00 8.50 9.20 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 16.00 17.25 17.30 18.00 19.00 20.00 20.25 20.40 0.00 0.15 2.00 Na prvi strani, vremenska napoved Nan.: Flipper Film: Buonanotte, awo-cato (kom., It. ’55, i. G. Mašina, Alberto Sordi) Nan.: Otto sotto un tetto, 12.00 Normo Felice (i. G. Bramieri), 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook, Keshia Knight Pulila,) TV film: Attacco ali’ America (dram., ZDA ’94, i. S. Ruttan) Otrcfeki variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Perry Nasaon Risanke: Milly Nan.: Robinsonovi Variete: Vinca il migliore (vodi Gerry Scotti) Dnevnik Variete: Estatissima sprint (vodita Gabibbo, Miriana Trevisan) Variete: Donna sotto le stelle (vodita Gerry Scotti in Anna Falchi), vmes (22.45) dnevnik NoCni dnevnik Film: Totd sexy (kom., It. ’63, i. Totd, E. Macario) Sgarbi quotidiani Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Družina Hogan, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao Ciao Parade, risanke, 14.25 Ciao Ciao News Nan.: Ultraman, 15.00 Phenom, 15.30 Super-Vicky Film: L’ ammiratore segreto (kom., ZDA ’85, i. Kelly Preston) Aktualno: Poletni Planet Odprti studio in vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Miami Beach (i. Yancy Butler), 20.00 Gli amici di paph Ubogi stric Jesse (i. Bob Saget) Film: Ghicken Park (fant., It. ’94, r.-i. Jerry Gala, E. Rossi De Palma) Film: Carrie, lo sguardo di Satana (srh., ZDA ’76, r. B. De Palma, i. Sissy Spaček), vmes (23.30) aktualna odd. Fatti e mi-sfatti Italija 1 šport Nan.: Star Trek # TELE 4 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Dokumentarec Glasba: Slot Machine Film: Nick Carter... (kom., ’78) Nan.: Beverly Hillibillies Dnevnik v nemščini Film: Codice d' onore (vojni, ’48, i. A. Ladd) Nad.: Amore gitano ® MONTECARLO 13.00 12.00 15.30 17.30 20.00 20.30 22.45 0.40 20.00, 22.30, 1.30 Dnevnik, 13.30 Šport Nan.: Charlie’s Angels Tour de France Nan.: Kenguru Skippy Nan.: Sister Kate Film: Stazione Luna (kom., ZDA ’66) Nan.: Omicidi d’ šiite Nan.: Charlie's Angels {r Slovenija 1 fU Koper Videostrani O Čudovitem povodcu Mladi Picasso, 3. del Španske nadaljevanke Roka Rocka National geographic, 6. del ameriške dok. oddaje 16. srečanje tamburaSkih skupin Slovenije, 3. del Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice RSS Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Mednarodna obzorja: De- set let Španskega kmetijstva v evropski uniji Slovenski utrinki Ljudje in zemlja, pon. Gimnazija strtih src, 1. del avstralske nanizanke TV Dnevnik 1 Pod klobukom - S Kazino do novih plesnih korakov, 3. oddaja M Pajkova pojedina, balet Kolo sreCe, tv igrica Risanka TV Dnevnik 2 Erikini cilji, 6. del Čast Prizzijevih, ameriški film m TV Dnevnik 3 Sova: Kobra, 9. del Ijjj V bran, 1. del V območju somraka, 21. del ameriške nanizanke Poročila Euronevvs Prva nagrada: Maria Rosa, italijanski film, 1952 Slovenski program Doma pri... Primorska kronika Vsedanes List in cvet, 6. del dokumentarne oddaje Baba Malu, risanke Dragnet, tv nanizanka Kako resis zakon in uničiš svoje življenje, ameriški film, 1967 Režija: Fielder Cook Vsedanes Športni dogodek Hrvaška 1 Slovenija 2 TV koledar Santa Barbara, 1298. del Dobro jutro Poročila Deklica iz prihodnosti Popolna tujca, 13. del ameriške humoristične serije Čarobne superge mojega prijatelja Percjja, 1. del Svet Marka Tvvaina Poročila Ljubezen, 289. del Divjak, francoski barvni film, 1976 Euronevvs Tedenski izbor: Bajke na Slovenskem, 5. oddaja V žarišču Filmi študentov AGRFT ob 50-letnici akademije, 2. del Zenska z obale, 1. del francoske nad. Erikini cilji, 5. del angleške naniz. Ljudje kot mi, 4., zadnji del ameriške nadaljevanke Sova: Kobra, 8, del ameriške nanizanke Reka trave, Švicarska dok. oddaja V vrtincu V žarišču Nogomet, 1. krog predtekmovanja za pokal UEFA: Hit Gorica - Vardar, posnetek 14.30 14.40 15.10 15.40 16.30 16.40 16.50 17.35 17.45 18.20 18.50 19.30 20.05 20.40 21.45 22.15 22.30 22.45 23.05 23.55 Otroški program Prvič, nanizanka Vrnitev, dokumenatrna oddaja Terra X, 13. del dok. serije Risanka Poročila 2000 Malibu Road, 3. del nadaljevanke Sličica Kolo sreče Prvič v Drvarju, dokumentarna oddaja Hugo, tv igrica Dnevnik Poslovni klub Ekran brez okvirja Seinfeld, 3. del ameriške humoristične nanizanke Mojstrovine v svetovnih muzejih Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Tekmeci Sherlocka Holmesa, 12. del nanizanke Poročila "\ Slovenija 1 Sn'00,6'30’ 7'30- 8.00,9.00,10.00,11.00, 21 m V3'00- 14'00- 17.00, 18.00, 19.00, ci- 7 šn 00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otro-9 oc' Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 12 nc l(llristien' napotki; 10.30 Pregled tiska; svefrno današnji dan; 1Z30 Kmetijski na-dio rt 20 0smrtnice in obvestila; 15.00 Ra-meviiT3 radl°jutri; 15'30 Dogodki in od-non i7'05 Studi0 ob 17-ih; 19.45 Lahko stivni cCi; 20'00 Giasbeni utrip; 21.05 Fe-Etnnni Vr°radia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 9 asba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 12V!6;30' 7'00' 8'30. 9.30, 10.30, 11.30, Dn^U' 4,30' 16-30' 17.30 Poročila; 19.00 giec|Vgl,<; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pre- Webrom. rock, blues..- Slovenija 3 22nn d00' la0°' 11'00' ]2W' 13-00, 14.C rriatinPOrOClla: 8'05 Glasba; 10.05 Literarr Xjt neja; 11 '05 Izbrali smo; 13.05 PočitniSl popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,05 Glasbeni utrip; 17.00 Opera; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Kraljevski plesi; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13,30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6,30 Jutranjik; 7,30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7,45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.45 Odgovori na Rešeto; 10.40 Power play; 11,00 Daljnega leta; 11.30 Aktualnosti; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O.O.O. - poletni glasbeni večer; 21.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10,35 Sigla singel; 11.30 Souvenir d' ltaly, 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissP ma; 13.55 Locandina; 14.00 Glasba; 16.00 E... State freschi; 18.45 Achille Campanile. Radio Trst A 8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13,00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Portret B. Adamiča; 9.05 New Age, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Car indijskega juga (prip. M. Sardoč); 11.40 Glasbeni predah; 12.00 Z rastlinami do zdravja; 12.20 Slov. lahka glasba; 12,40 Zborovska glasba; 13.20 Valčki in polke; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Zenska v filmskem svetu; 14.35 Glasba za vse okuse; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe; 18.15 Uspešnice 96; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15,10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Glasbena oddaja. Primorski dnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 .tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registrban na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI-. FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Tudi slovenski vojaki na balkanskih manevrih Obloženi kruhki s pravilnim izidom nalog BERGAMO - Et-tore Szkoll, 30-Ietni profesor prava iz bergamskega Mozza, je kot notranji dan maturitetne komisije na inštitutu Fratelli Calvi v Bergamu fotokopiral pravilni rezultat maturitetne naloge iz elektronike, in fotokopije posredoval študentom skrite med salamo obloženih kruhkov. Enemu od komisarjev pa se je zdela nenadna lakota študentov sumljiva in je odkril vso zadevo. Včeraj je sodstvo zaslišalo študente, ki so odločno zanikah, da bi profesorju kaj dali, profesorja pa so vseeno odpustih. Z monociklom bo dietni otrok obkroži vse japonske otoke TOKIO - Včeraj se je neki 9-letni japonski otrok z monociklom podal na 2.800 kilometrov dolgo pot, med katero bo obkrožil japonsko otočje. Svoj podvig naj bi končal v poldrugem mesecu. Epidemija parkljevke v Grčiji ATENE - Grško ministrstvo za kmetijstvo je ukazalo zakol sedem tisoč glav živine (goveda, ovac in koz), tako da bi v kali zatrli epidemijo parkljevke, ki je iz-brugnila v pokrajini Evros na meji s Turčijo. Evropska unija je za osem dni prekinila uvoz žive živine iz Grčije in na prizadeto območje poslala dva svoja vetrinarja. Na Skandinavskem vojna med motociklističnimi tolpami OSLO - Na Skandinavskem se stopnjuje vojna med motociklističnimi zločinskimi tolpami. Prejšnjo noC je zaradi strela v glavo v norveškem Drammenu umrl danski motociklist, elan tolpe Bandidosov. Skandinavska razheica teksaških Bandidosov se je specializirala pri razpečevanju mamil, orožja in v pranju umazanega denarja. V tej svoji dejavnosti so Bandi-dosi stopih na prste skandinavskim Hells Angelsom, ki so rivalom napovedah vojno. Devet let pred televizorjem BONN - Saarlandska televizijska ustanova je izračunala, da povprečni Nemec prebije dnevno pred televizijskim ekranom skoraj tri ure, tako da letno preživi pred televizijo 45 dni, kar je devet let v obdobju sedemdesetih let. TIRANA - V Bizi, 60 kilometrov vzhodno od Tirane, so se začeli petdnevni skupni manevri »Miroljubni orel 96« (Pa-ceful Eagle 96), ki se jih poleg vojaških enot iz Albanije, Slovenije, Bolgarije, Romunije, Grčije in Turčije, udeležujejo še enote iz Italije in ZDA. Na sliki (telefoto AP): Častni vod albanske armade ob začetku vojaških vaj, ki se ga je udeležil tudi albanski predsednik Berisha. Pekinški taksist malica kar na asfaltu ob svojem vozilu PEKING - V kitajskem glavnem mestu je vse veC zasebnih taksistov, ki pa so ohranili netržne navade, tako da jim je malica še vedno sveta, le da bambusove preproge razgrni j o ob svojih vozilih. (AP) Črnomorsko brodovjejih v pasji vročini sploh ne moti SEVASTOPOL -Na Krimu se je Zi-vosrebrni stolpec povzpel nad 30° Celzija, tako da se dečki v Sevastopo-lu kopajo kar ob ladjah Crnomo-srkega brodovja, kar pa ne moti nikogar.