Terme Ptuj sawk hotels S, rfsorts Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - Aktualno Ptuj • Zakaj so razkopali na novo tlakovano Murkovo ulico O Stran 3 Ptuj, petek, 20. novembra 2015 letnik LXVIII • št. 90 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Posebna priloga Dejan Zavec • Pred dvobojem Zavec - Lara v Miamiju O Strani 11 do 14 mmsk >nii wa Ptuj • Še eno mešanje-tokrat»turistične«megle? 380.000 evrov za začetek delovanja javnega zavoda - in to še ni vse Ptujski mestni svetniki bodo na ponedeljkovi seji odločali (tudi) o ustanovitvi Zavoda za turizem. Ta naj bi bil nujno potreben, saj da bo z njegovo pomočjo končno izkoriščen turistični potencial mesta. A stal bo očitno precej. Več na straneh 2 in 3. Politika Ivan Žagar: »Denar se ne jemlje županom, temveč občanom!« O Strani 6 in 7 Šport Rokomet • V Velenju žilav odpor Ormoža v 1. polčasu O Stran 9 . ■ I . 1 Podravje • Med najbolj zadolženimi občinami tudi Ptuj in Slovenska Bistrica Foto: Črtomir Goznik O Strani 2 in 3 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Bazeni Vespasianus in savne Flavia - Grand Hotel Primus - 30 % popusta za kopanje in savnanje (4 ure) Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 2 osebi ob enkratnem koriščenju, izkoristite ga lahko do 24.12.2015. Grand Hotel Primus Tir me Ptuj Štajerski Migrantska kriza • Lokaciji za centra na Pragerskem in v Slovenji vasi ne ustrezata pogojem O Stran 5 Kuponček skupaj z naročniško številko, vašimi podatki in osebno izkaznico predložite na recepciji, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na tel. 02 749 41 50 ali wellness@terme-ptuj.si na ce 2 Štajerski Aktualno petek • 20. novembra 2015 Ptuj • Bo osnutek Odloka o ustanovitvi Zavoda za turizem potrjen? Za začetek poslovanja novega javnega zavoda V tem tednu je bil na spletni strani Mestne občine Ptuj objavljen osnutek Odloka o ustanovitvi Zavoda za turizem Ptuj. Ta naj bi bil nujno potreben, odšteli 137.000 evrov, iz sedmih (občinskih) proračunskih postavk, namenjenih turistični dejavnosti, pa se sredstva v višini 242.379 evrov prenesejo Na 12. redni seji sveta mestne občine Ptuj, ki bo potekala v ponedeljek, bo obravnavan tudi osnutek Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem Ptuj. Po pričakovanjih naj bi ta precej razdvojil mestne svetnike. Ker je že javno objavljen na spletni strani občine, smo ga pregledali in preverili, zakaj se mnenja o njem tako krešejo. Neuradno je namreč slišati, da ga svetniki, ki so v Listi župana Štefana Čelana in še nekateri drugi, ne bodo potrdili. Koliko bo stal nov zavod? Kot izhaja iz osnutka Odloka, naj bi se z ustanovitvijo Zavoda za turizem Ptuj sredstva, ki so v proračunu namenjena za: promocijo Ptuja, transfer občinskemu podjetju za potrebe turizma in spodbujanje turizma in gostinstva, prenesla na nov zavod. Na omenjenih postavkah je v predlogu proračuna za leto 2016 planiranih 242.379 evrov sredstev. Dodaten strošek bodo Od kod denar za poslovanje v letu 2016: Z ustanovitvijo javnega zavoda Zavod za turizem Ptuj se sredstva, ki so v proračunu namenjena: - za promocijo Ptuja (p. p. 426) - 90.000 € - transfer občinskemu podjetju za potrebe turizma (p. p. 4264) - 65.000 € - spodbujanje turizma in gostinstva - kurentovanje (p. p. 4211) - 46.800 € - spodbujanje turizma in gostinstva - ptujska poletna noč (p. p. 4212) - 9.000 € - spodbujanje turizma in gostinstva - martinovanje (p. p. 4213) - 9.000 € - spodbujanje turizma in gostinstva - silvestrovanje (p. p. 4214) - 9.000 € - spodbujanje turizma in gostinstva - božično-no-voletni sejem (p. p. 433) - 13.579 € prenesejo na javni zavod. Na omenjenih postavkah je v predlogu proračuna za leto 2016 planiranih 242.379 evrov. plače šestih zaposlenih v višini 137.000 evrov. Ob tem pa bo treba predvideti še materialne stroške upravljanja nepremičnin in stroške pisarniške in računalniške opreme. Za zdaj so vsa sredstva, ki bi jih zagotovili, iz občinskega proračuna. V prihodnje pa naj bi dobili še denar iz Zavod za turizem naj bi imel sedež na Murkovi 7 na Ptuju. Vir: MO Ptuj državnega proračuna, sredstev EU, lastnih prihodkov, javnih razpisov ... In zakaj naj bi sploh ustanavljali ta zavod, je opredeljeno v osnutku odloka: „Namen in poslanstvo zavoda je doseganje celovite, kakovostne turistične ponudbe, usklajevanje in pove- zovanje turističnih ponudnikov, krepitev za turizem pomembnih etnoloških, kulturnih, športnih vsebin in izkoriščanje naravnih danosti ter promocija in spodbujanje razvoja turizma na območju mestne občine Ptuj." Če bo Odlok potrjen, bo zavod imel sedež v središču mesta, na Murkovi ulici 7. Znotraj njega pa naj bi kot organizacijska eno- ta deloval še Turistično-informa-tivni center Ptuj, na dosedanji lokaciji na Slovenskem trgu 5. Kdo bo direktor, če bo osnutek odloka potrjen, še ni znano. Čeprav se je v javnosti operiralo z več imeni. Jasno pa je, da bo vršilca dolžnosti po ustanovitvi do imenovanja direktorja mestnemu svetu predlagal župan mestne občine Ptuj Miran Sen- čar. Kdo bi to lahko bil, na ptujski občini niso odgovorili. Svet zavoda bo upravljalo sedem članov, štirje predstavniki ustanovitelja, predstavnik delavcev in dva predstavnika zainteresirane javnosti. Za pojasnila v zvezi z ustanavljanjem zavoda smo prosili tudi na Mestni občini Ptuj, a je njihova predstavnica za odnose Uvodnik Bela stavka O tem, da v naši državi vladajo najmanj dvojna merila, ni dvoma. Razburjen predsednik vlade Miro Cerar je v sredo tako imenovano belo stavko policistov označil kot nemoralno in neodgovorno dejanje. Stavko je obsodil tudi rekoč, da oba policijska sindikata stavkata v času, ko v Evropi vlada napeta varnostna situacija, pa čeprav policisti vse svoje aktivnosti v zvezi z begunsko krizo nemoteno izvajajo še naprej. A premier z ostrimi besedami ni var-čeval. Še več. Potezo policistov je označil celo kot sramotno. Tako seje Cerar spravil na može v modrem. Da, ravno na tiste, ki že več kot dober mesec dni zaradi begunsko migrantskeproblematike na vso moč delajo noč in dan. Na tiste, ki požrtvovalno opravljajo zahtevne naloge, varujejo nas državljane, naše imetje in našo državo. In na tiste, ki so zaradi kaosa z množičnim prihodom beguncev in migrantov praktično že na robu psihičnih in tudi fizičnih zmožnosti. Najmanj, kar lahko rečem, je, da izjava premierja vlade zagotovo ni na mestu. Je pa zato na mestu vprašanje, kako je po tem takem lahko moralno, dopustno in odgovorno dejanje, da se tujcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v Republiko Slovenijo, dovoljuje vstop brez vsakršnih posledic?! Na drugi strani pa ni sramotno, niti nemoralno, kaj šele nedopustno, da policisti državljane za prehitro vožnjo lahko oglobijo s kaznijo od 40 evrov pa vse tja do 1.200 evrov ali pa jim za (nedolžno) vožnjo z neprižganimi lučmi v dnevnem času napišejo kazen za 40 evrov?! Roko na srce, čeprav je razlika med obema prekrškoma daleč neprimerljiva, je zato še toliko bolj nerazumljiv nastop slovenskega premierja, ki ob tem še na pladnju lepo servira besede, da smo - pozor - ob begunski krizi na meji finančne vzdržnosti. Me res zanima, ali bo Cerar te rdeče številke, povezane s stroški zaradi begunske krize, s tako ostrim nastopompredočil vrhu EU. Zagotovo bi to bilo veliko bolj upravičeno. Monika Levanič Slovenija, Podravje • Zadolženost občin iz leta v leto večja Med najbolj zadolzenimi občinami Skupna zadolženost občin se je tudi v letu 2014 povečala in je konec lanskega leta znašala 899,2 ministrstvu. Med desetimi občinami z najvišjimi dolgovi sta tudi občini Ptuj in Slovenska Bistrica, dolga je bilo konec prejšnjega leta 15 občin, med njimi tudi Starše, Gorišnica in Markovci. »Višina dolga je predvsem posledica starih grehov,« je dolg v višini skoraj 14 milijonov evrov pojasnil župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar. Kot je povedal, je občina ob njegovem nastopu žu- panske funkcije, leta 2010, dolgovala 30 milijonov evrov. »Trenutno odplačujemo vse tekoče Najbolj zadolžene občine na prebivalca (31. 12. 2014) Občina Skupni dolg (31. 12. 2014) Dolg občine Dolg pravnih oseb Število prebivalcev Dolg na prebivalca Gornji Petrovci 3.828.263 3.045.261 783.002 2.184 1.753 Kostel 865.654 865.654 0 666 1.300 Litija 19.220.273 8.027.618 11.192.655 15.237 1.261 Komenda 7.340.572 7.340.572 0 5.858 1.253 MO Koper 56.027.282 37.567.840 18.459.442 52.528 1.067 Solčava 553.867 553.867 0 553 1.002 Dol pri Ljubljani 5.018.153 4.932.500 85.653 5.737 875 Šalovci 1.370.771 1.312.602 58.169 1.571 873 Vransko 2.234.342 2.234.342 0 2.614 855 Lenart 6.140.118 6.140.118 0 7.788 788 Občine z absolutno najvišjimi dolgovi Občina Skupni dolg (31. 12. 2014) Dolg občine Dolg pravnih oseb Število prebivalcev Dolg na prebivalca MO Ljubljana 201.936.055 119.298.793 82.637.262 271.753 743 MO Koper 56.027.282 37.567.840 18.459.442 52.528 1.067 MO Maribor 56.025.675 33.935.186 22.090.489 107.792 520 MO Celje 29.021.123 19.911.321 9.109.802 49.526 586 MO Kranj 22.586.979 22.586.979 0 55.469 407 MO Velenje 19.690.949 18.655.540 1.035.409 33.229 593 Litija 19.220.273 8.027.618 11.192.655 15.237 1.261 Krško 18.011.784 17.951.931 59.853 26.668 675 MO Novo mesto 15.907.125 12.157.343 3.749.782 36.378 437 Slov. Bistrica 13.899.436 13.889.731 9.705 25.556 544 MO Ptuj 13.825.679 13.158.153 667.526 23.257 594 Vir: Ministrstvo za finance obveznosti, reprogramirali smo kredite, jih tudi redno odplačujemo. Seveda pa bi lahko letno odplačali več obveznosti, če bi občine prejele več sredstev,« je povedal župan. Kot so ugotovili na finančnem ministrstvu, so se občine zadolževale predvsem za investicije, predvidene v občinskem proračunu, trinajst občin se je zadolžilo za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije. Zadolženost občin ni kritična Kljub povečanju skupne zadolženosti lokalnih skupnosti v primerjavi s predhodnim letom na ministrstvu ocenjujejo, da obseg njihove zadolženosti na globalni ravni ni skrb vzbujajoč. »Občine tudi s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, delovna mesta in gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo bruto domači proizvod. Iz doslej preje- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG petek • 20. novembra 2015 Aktualno Štajerski 3 iz naročja občine 379.000 € - in to še ni vse saj da bo z njegovo pomočjo končno izkoriščen turistični potencial mesta. A tudi stal bo očitno precej. Po osnutku bodo za plače šestih zaposlenih na novoustanovljeni zavod. Seveda v primeru potrditve osnutka odloka, o čemer bodo v ponedeljek odločali mestni svetniki. Stefan Celan: »Razen pobožnih želja je težko najti kakšno prednost!« »Žalostna zgodovina dveh institucij (GIZ POETOVIO VIVAT in LTO), ki smoju v našem mestu že imeli za pospeševanje turizma in sta klavrno propadli, nam verjetno ne daje dobre popotnice pri ustanavljanju že tretje tovrstne pravne osebe. Turizem je namreč prvenstveno gospodarska panoga, ki zahteva ogromna investicijska vlaganja na zelo dolgi rok z ne preveč visokimi donosi. V našem mandatu smo preko poslovne skupine SAVA v ptujski turizem vložili skoraj 50 milijonov evrov v novi hotel Primus in prenovo zunanjih bazenskih kapacitet. Kljub navedenemu pa mnogi ugotavljajo, da se na področju pospešenega razvoja turizma te investicije niso kaj dosti poznale. Gradivo, ki ga imamo trenutno v obravnavi, nam žal ne daje upanja, da bomo v prihodnjih letih na področju turizma povečali investicije v nujno potrebno infrastrukturo. V tem trenutku v našem mestu (razen restavracije v Primusu) nimamo nobenega lokala, kjer bi lahko hkrati nahranili dva avtobusa turistov. Kaj šele, da bi lahko organizirali večje prireditve, saj razpolagamo z manj kot 2.000 posteljami v celem Sp. Podravju. Naše pobrateno mesto Ohrid, ki šteje slabih 60.000 prebivalcev, ima v hotelih na voljo 35.000 postelj. Naša svetniška skupina ne bo nasprotovala željam trenutne programske koalicije v mestnem svetu, ne bomo pa je s svojimi glasovi potrdili.« Katere so po vašem mnenju prednosti in pomanjkljivosti osnutka? »Žal je razen pobožnih želja težko najti kakšne prednosti v predlaganem gradivu za ustanovitev novega zavoda. Med pomembne pomanjkljivosti, ki so jih na odborih navajali tudi svetniki iz drugih svetniških skupin, sodi nedorečena kadrovska ekipa. Strinjam se z vsemi tistimi, ki pravijo, da bi v tem zavodu morali biti zaposleni vrhunski strokovnjaki, ki bi imeli znanja in izkušnje na področju privabljanja tujih investitorjev. Vsak, ki vlaga denar, hoče natančno vedeti, kaj je tista izvirna turistična ponudba, ki je boljša od konkurence in bo investitorju povrnila denar. Veliko pomanjkljivost vidimo tudi v proračunskih sredstvih, ki bodo namenjena za razvoj turističnih produktov in storitev. Zadnja izkušnja na EXPO v Milanu je jasno pokazala, da so potrebna ogromna sredstva (6 mio ) zgolj za promocijo, če želimo, da nas bo obiskalo več turistov. Imeti v zavodu zgolj sredstva za plače in ne imeti sredstev za izvajanje programa je zelo kratkovidno početje.« z javnostjo Katja Gonc dejala, da osnutka ne bodo komentirali, saj da ga svetniki v ponedeljek še lahko spreminjajo. To je seveda jasno in logično, ni pa to relevantno za vprašanja, ki smo jih zastavili na občini. Zanimalo nas je namreč: ali župan pričakuje, da bo osnutek Odloka potrjen, ali se bo namembnost sredstev s sedmih proračunskih postavk ohranila tudi s prenosom v zavod ali pa bo imel zavod proste roke, da razpolaga s tem denarjem po svojih željah, ali bo vseh šest delavcev zaposlenih na novo ter ali je pravilen izračun, da bo njihova povprečna bruto plača (po izračunu iz osnutka) okrog 1.900 evrov. Vse to osta- jajo vprašanja, na katera naj bi dobili odgovore šele, ko bo pripravljen dokončno oblikovan predlog. Čeprav so to stvari, ki so jih predlagatelji osnutka sami zapisali, pojasnili pa ne. Morda pa jih bodo v ponedeljek, če bodo odgovori zanimali ptujske svetnike ... Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik tudi Slovenska Bistrica in Ptuj milijona evrov. Povprečni skupni dolg na prebivalca je bil 437 evrov, so ugotovili na finančnem med tistimi z najvišjim dolgom na občana pa je v Podravju najbolj zadolžena občina Lenart. Brez tih vlog za soglasje k zadolžitvi lahko sklepamo, da bo obseg zadolževanja v letu 2015 nižji od tistega v letu 2014. Kritična ostaja prezadolženost nekaj posameznih občin, ki imajo velike težave zaradi več let neporavnanih dolgov, ter nove prikrite in nezakonite zadolžitve, s katerimi je nekaj občin preseglo zakonske okvire. Ministrstvo za finance občine pri sanaciji razmer lahko usmerja, nima pa možnosti ukrepanja. Enako kot odgovornost za nezakonito zadolževanje je namreč tudi odgovornost za sanacijo proračuna v celoti na občinah,« so povedali na ministrstvu. Med najbolj zadolženimi občinami s 1.753 evri dolga na prebivalca ostaja prekmurska občina Gornji Petrovci. Zaradi najemanja neugodnih posojil ima občina že od leta 2009 blokiran račun in velike težave pri poravnavanju obveznosti in izvajanju svojih nalog. Dolg se ne zmanjšuje, zaradi odseljevanja prebivalcev se je v letu 2014 celo ponovno povečal, so ugotovili na ministrstvu. Najvišji dolg med občinami pa ima mestna občina Ljubljana in je konec leta 2014 dolgovala približno 202 milijona evrov. Med 211 občinami jih je bilo 16 takšnih, ki niso bile zadolžene, med njimi so tudi občine Markovci, Gori-šnica in Starše. Skupen dolg 29 podravskih občin znaša dobrih 61 milijonov evrov, med temi občinami je najvišji dolg občine Slovenska Bistrica, ki je obenem tudi med desetimi občinami z najvišjim dolgom v državi. Najvišji dolg na prebivalca v občini Lenart Med najbolj zadolženimi po-dravskimi občinami na prebivalca so občine Lenart, kjer je konec leta dolg na občana znašal 788 evrov, sledi ji Benedikt s 720 evri na občana ter Sveta Trojica v Slov. goricah s 714 evri. Skupna zadolženost slovenskih občin se iz leta v leto povečuje. Konec leta 2014 je skupni dolg 211 občin znašal 899,1 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot leto prej, ali nekaj manj kot 3 % odstotke skupnega dolga države, ki je konec leta 2014 znašal 30,1 milijarde evrov. Ob dobrih dveh milijonih prebivalcev pa pomeni, da so občine zadolžene 437 evrov na vsakega prebivalca. Mojca Vtič Zadolženost občin Podravja Občina Skupni dolg (31.12.2014) Dolg na občana Gorišnica 0 0 Markovci 0 0 Starše 0 0 Cirkulane 278.689 117 Ormož 1.742.887 135 Sveti Tomaž 299.160 138 Majšperk 940.597 231 Trnovska vas 350.000 256 Sv. Jurij v Sl. goricah 579.829 272 Sveta Ana 650.000 281 Kidričevo 2.003.886 299 Videm 2.020.108 299 Miklavž na Dr. Polju 2.316.323 351 Podlehnik 732.826 384 Središče ob Dravi 860.143 392 Cerkvenjak 915.037 447 Makole 952.971 455 Dornava 1.328.670 486 Poljčane 2.337.500 537 Slovenska Bistrica 13.899.436 544 Hajdina 2.092.501 545 Zavrč 833.212 557 Ptuj (M) 13.825.679 594 Sv. Andraž v Sl. goricah 724.564 599 Destrnik 1.624.586 611 Zetale 893.118 648 Sv. Trojica v Sl. goricah 1.529.300 714 Benedikt 1.785.106 720 Lenart 6.140.118 788 Skupaj 61.656.246 Vir: Ministrstvo za finance Ptuj • Zakaj so razkopali Murkovo ulico Cev, na katero so pozabili Na začudenje mnogih so v začetku tedna na Murkovi ulici, malo naprej od vhoda v trgovino Peko, dvignili lani na novo položen granitni kamen. Ulico so razkopali, ker so poslovno stavbo Peka priklapljali na kanalizacijski sistem. Pri vhodu v poslovno stavbo Peka iz Murkove ulice je bila odtočna cev, ki je lani na sistem kanalizacije niso priključili. Po cevi se je iz objekta odvajala meteorna voda, fekalna pa domnevno ne. Cev je končala v zemlji, na odvodni sistem, ki teče vzdolž ulice, pa ni bila priključena. Zanimalo nas je, ali so izvajalci lansko leto priključek spregledali ali pa nanj enostavno pozabili. V sklopu obnove Mestnega trga, ki je veljala milijon evrov, so namreč zamenjali tudi vodovodne in kanalizacijske cevi. Izvajalec del so bile Javne službe Ptuj. Direktor Alen Hodnik je na naše vprašanje odgovoril: »Objekt Peka je bil priključen na kanalizacijo na vogalu hiše, ki meji na objekt, v katerem je Foto Kosi. Obstoječi priključek fekalne kanalizacije se je v sklopu rekonstrukcije Mestnega trga izvedel na novo, prav tako so se izvedli tudi vsi priključki vertikalnih cevi meteorne vode s strehe, ki so bili vidni. Projektov za zamenjavo komunalnih vodov ni bilo. Cev, ki sedaj pri gradbenih delih povzroča težave, ni bila odkrita. Predvidevamo, da je že tedaj bila poškodovana in da ni bila priključena na kanalizacijo. Cev je na večji globini, kot so se izvajali izkopi spodnjega ustroja. Po ogledu na terenu gre za cev meteorne kanalizacije z nekdanjega dvorišča stavbe, v kateri je Peko, ki ob izkopih spodnjega ustroja trga in kanalizacije ni bila vidna in je posledično nismo mogli priključiti na sistem kanalizacije.« Kanalizacijski priključek, ki so ga lani spregledali, so delavci Komunalnega podjetja Ptuj v tem tednu že povezali s sistemom. In kocke položili na novo. MZ Foto: MZ 4 Štajerski Kronika petek • 20. novembra 2015 Slovenija, Podravje • Večina spolnih zlorab otrok ni razkritih » Otroci se bojijo prijaviti spolno nasilje Na pobudo Slovenije je Svet Evrope 18. november razglasil za evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. v teh primerih, koliko jih je na našem območju in kako dejansko vpliva to sprevrženo dejanje na razvoj osebnosti otroka ali mladostnika. V primerih, ko Centri za socialno delo dobijo potrjen sum, da gre za spolno nasilje, izdajo nalog za preprečevanje nasilja v družini. Od 1. 1. 2010 do 17. 11. 2015 je zavedenih 14 zadev obravnave spolnega nasilja, so pa to vse zadeve, torej tudi spolno nasilje nad odraslimi. „Posebej evidence za spolno nasilje nad mladoletnim v bazi ni. Imamo tudi podatke o nasilju nad starostnimi kategorijami, a so tu zavedene vse oblike nasilja, ne le spolno (81 zadev, ko so bile žrtve nasilja stare do 6 let, 124 zadev - žrtve nasilja, stare do 14 let, 84 zadev - žrtve nasilja, stare do 18 let). Po pogovoru s sodelavkami, ki delajo na varstvu otrok in mladostnikov, in delavko, ki dela na prvi socialni pomoči, ocenjujemo, da obravnavamo približno tri primere na leto, ko so žrtve spolne zlorabe mladoletni," pojasnjuje psihologinja Nataša Ličina s CSD Ptuj. »Spolne zlorabe so globalni problem velikih razsežnosti. Raziskave kažejo, da je že vsak peti evropski otrok žrtev spolnega nasilja. Tudi Slovenija ni imuna na to obliko nasilja nad otroki. Po podatkih policije Slovenija letno beleži okoli 200 primerov kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Žal pa velja, da ima pojav še precej večje razsežnosti, žrtve pa ga zaradi svoje starosti, strahu ali sramu ne zmorejo razkriti in prijaviti,« je na konferenci ob evropskem dnevu za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Prepričana je, da je bilo na področju zakonodaje narejeno veliko, a je treba krovni Zakon o preprečevanju nasilja v družini dopolniti. Ministrica je še poudarila, da otroci, ki so doživeli spolno zlorabo, morajo biti slišani, saj da gre za najhujšo kršitev otrokovih pravic. CSD Ptuj: letno le trije odkriti primeri spolnih zlorab otrok, mnogo več nerazkritih Kot poudarjajo vsi, ki se soočajo s tovrstnimi primeri, je zelo težko odkriti primere spolne zlorabe, posebej otrok in mladostnikov. Razlogov za to je več. Zraven tega, da odrasle po navadi doživljajo kot avtoriteto, je prisoten tudi strah pred razkritjem. „Veli-kokrat se bojijo spolno nasilje prijaviti tudi zato, ker so deležni groženj. Te so lahko tudi 'nežne'. Otroka se postopno ustrahuje na način, da se mu govori, da ga povzročitelj (največkrat nekdo, ki mu je blizu) ne bo več imel rad, če pove okolici njuno 'skrivnost', ali pa, da se bo mati ločila, če izve za to ipd. Lahko pa so to tudi grožnje, povezane z nasiljem," pojasnjuje Nataša Ličina, psihologinja na Centru za socialno delo Ptuj. Ob tem dodaja, da povzročitelje spolnih zlorab otroci Spolne zlorabe otrok največkrat ostanejo skrite. in mladostniki največkrat poznajo, kar je dodaten razlog, da se ne odločajo za prijave. Ličinova pravi, da je tako bilo tudi v vseh primerih, ki jih je sama obravnavala kot psihologinja. Njene ugotovitve pa potrjujejo tudi številne raziskave, po katerih so najpogosteje povzročitelji teh sprevrženih dejanj družinski člani, njiho- vi prijatelji, znanci, sosedje ... „To so ljudje, ki naj bi jim zaupali in ravno to je največja travma. S tem lahko razložimo tudi dejstvo, da so pogosto tiho in zlorabe ne prijavijo. Najprej seveda niti ne vedo, ali je prav, da se jim to počne. Krivdo valijo nase. In vse to se pozneje kaže tudi v odnosu zlorabljenih oseb do sebe in Promocijsko sporočilo - informacije o zdravilu Izsledki o Echinaforcu® Zdravilo za izboljšanje imunske odpornosti in preprečevanje zapletov navadnega prehlada Oktobra je v Ljubljani Robert Terčelj-Schweizer iz podjetja Farmedica predstavil Echinaforce®. Posebnost Voglovega zdravila iz ameriškega slamnika je farmacevtsko standardizirani alkoholni ekstrakt, kjer je uporabljena cela rastlina, tudi korenine. V teh je veliko učinkovin, ki delujejo drugače kot zgornji del rastline in prispevajo pomemben delež k učinkovitosti. Ko se je Alfred Vogel pred več kot 60 leti spoznaval z učinkovitostjo zdravilne rastline echi-naceje in zasnoval danes že legendarno zdravilo Echinaforce, se gotovo ni zavedal vseh njegovih učinkov. Ehinaceja je sicer simbol Vogla. Veliko sodobnih vedenj o učinkih te rastline na izboljšano delovanje imunskega sistema namreč izvira iz dolgoletnega dela tega svetovno znanega švicarskega pionirja naravnega zdravljenja. Zaščitna lastnost zdravila Echinaforce je način pridelave. Ta je še danes takšen, kot ga je Vogel vzpostavil na začetku: vse ehinaceje uporabijo vedno sveže, iz lastne ekološko kontrolirane pridelave v Švici. Echinaforce® vsebuje učinkovine, ki podprejo imunski sistem pri okužbi s tipičnimi virusi prehlada in nas ščitijo pred razvojem premočnih simptomov. Dolgo so domnevali, da prispeva predvsem k izboljšanju imunske odpornosti, nove raziskave pa so pokazale, da tudi uspešno zmanjšuje tveganje za nastanek pljučnic, bronhitisov in drugih zapletov navadnega prehlada. Kaj pa pravijo študije? Nadzorovane študije kažejo, da lahko z zdravilom Echina- force ob akutni okužbi dihal omilimo simptome in izboljšamo zdravljenje - ob koncu viroze ne bomo le brez simptomov, temveč tudi imunsko okrepljeni. To je pomembna razlika v primerjavi s kemično sinteznimi zdravili. Novejše raziskave na Škotskem so pokazale, da Echi-naforce® pomaga našemu imunskemu sistemu toliko, kot je prav. Če smo torej bolj obremenjeni in z veliko stresa, nam primanjkuje spanja, to pa običajno vodi k slabši odpornosti. Takrat bo pomoč zdravila Echinaforce še močnejša. Pra- vimo, da vzpodbudi prilagojen imunski odziv. Novejše, letošnje raziskave pa kažejo, da je pri pacientih, kjer se okužbe dihal rade zapletejo v resnejša stanja, kot so pljučnice, bronhitisi, vnetje srednjega ušesa (pri otrocih), vnetje sinusov in angine, teh lahko tudi do 50 odstotkov manj. Kaj pa gripa? V posebni, pred kratkim objavljeni raziskavi so vključili paciente z začetnimi simptomi gripe. Primerjali so učinke znanega zdravila pri gripi Tamiflu in zdravila Echinaforce, dodatno pa nadzorovali študijo s placebom. Ugotovili so, da obe zdravili zdravita pri gripi enakovredno - enako hitro in učinkovito. V skupini bolnikov, ki so prejemali Echinaforce®, je bilo nekoliko manj neželenih učinkov v primerjavi s skupino, ki je prejemala zdravilo Tamiflu. Izsledki raziskave poučenih ne presenečajo, saj so že pred tem spremljali protivirusne učinke zdravila Echinaforce. Pomembno je, da je slednji dostopen bolnikom brez recepta. Zdravijo se lahko torej že ob prvih simptomih, ne da bi obremenjevali svoj oboleli organizem s potjo do zdravnika in pri tem okužili še druge. V primerjavi s številnimi pre-hranskimi dopolnili je njegova posebnost, da je uradno registrirano zdravilo, ki ga je potrdila Agencija za zdravila Republike Slovenije. Kako ga uporabljati? Priporočljiv je za daljšo preventivo (jemljemo ga do osem tednov, nato nekaj dni prekinemo, sledi nadaljevanje po potrebi). Za krajšo preventivo 20 dni je primeren, ko najbližji v družini oziroma na delovnem mestu zbolevajo, nas pa se še ni prijelo. Za akutno zdravljenje pa ga uporabimo, ko že zbolimo. Takrat so odmerki večji kot pri preventivi. Velja pa tudi pri tem zdravilu previdnost: Echinaforce® še nima ustreznih kliničnih raziskav za otroke, mlajše od 4. leta in je zato dokazano primeren od te starosti dalje. Čeprav nekateri podatki kažejo, da zdravilo celo uravnava premočan odziv imunskega sistema, velja previdnost pri boleznih imunskega sistema. Pred uporabo preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. MH petek • 20. novembra 2015 Kronika Štajerski 5 Na kratko zaradi groženj « Preverjali smo, kako različne ustanove reagirajo največkrat izraženo z agresijo do drugih, torej navzven," pojasnjuje Ličinova. Kako največkrat pridejo podatki o zlorabah do CSD „V večini primerov se spolna zloraba nad otrokom razkrije v teku obravnave družine zaradi kakšne druge zadeve, o zlorabi nam povejo sorodniki, večkrat nas o zlorabi obvesti policija, da potem mi izvedemo vse potrebne ukrepe za zaščito mladoletnega otroka v okviru naših pristojnosti. O zlorabi nam v nekaterih primerih pove tudi otrok oz. mladostnik sam. Šole nas seznanijo morda s posebnostmi, ki so jih zaznale v vedenju in čustvovanju tega otroka, le redkokdaj pa smo se srečali s primerom, ko so bile šole prijaviteljice spolne zlorabe. Večinoma nas obveščajo o drugih zlorabah oz. fizičnem, psihičnem nasilju," še pravi Ličinova. CSD v primeru razkritij napoti otroke ali mladostnike, Tudi če mladoletnica privoli v spolni odnos z odraslo osebo, je to zloraba Spolna zloraba se šteje tudi primer, ki so ga pred kratkim obravnavali na Centru za socialno delo Ptuj. 14-le-tno dekle je imelo spolni odnos z 42-letnim moškim, znancem njene družine. In čeprav se je njej zdelo, da v tem ni nič napačnega, saj je v spolni odnos privolila, je to spolna zloraba osebe, mlajše od 15 let. V pogovoru s psihologinjo na Centru za socialno delo Ptuj je sicer razumela, da to ni prav, a ne dojame, da je s tem moški izkoristil njeno zaupanje, neizkušenost in mladost. Primer obravnavajo kriminalisti. Kazenski zakonik namreč določa, da: „Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara 15 let, se kaznuje z zaporom od 3 do 8 let." drugih ljudi. Opažam pa, da se pri deklicah kažejo posledice v odklonskem vedenju navznoter. Torej, da v adolescenci zlorabljene deklice sovraštvo usmerijo vase, morda tudi s promiskuiteto, samomorilnimi nagnjenji, sovraštvom do same sebe. Občutek imajo, da niso vredne. Medtem ko je pri fantih odklonsko vedenje ki so žrtve spolnih zlorab, psihoterapevtom in poda prijavo na policijo. Ob tem na ptujskem CSD poudarjajo, kako pomembno je, da vse institucije ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili in da se breme ne prelaga le na centre za socialno delo. Pri tem je velika odgovornost tudi na zdravstvenih delavcih in zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. To je zapisano tudi v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. 6. člen namreč določa: „Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oz. delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobra-ževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti CSD, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja." Seveda, tudi spolnega. Ravnateljico OŠ Olge Me-glič Heleno Ocvirk smo vprašali, ali se srečujejo s tovrstnimi primeri in kako ukrepajo. Dejala je: „Takih prijav in primerov nimamo. Če je karkoli takšnega npr. zanemarjanje otrok, pretirani izostanki od pouka ipd., se takoj povežemo starši, s CSD Ptuj, in če je potrebno, tudi z zunanjimi strokovnjaki. Nastale težave rešujemo sproti." A to, da prijav ni, ne pomeni, da se zlorabe ne dogajajo. Otroci in mladostniki se enostavno v strahu pred posledicami bojijo povedati, kaj se jim je zgodilo. In ravno pri tem Ličinova opozarja, da je treba biti pozoren na znake ter poskrbeti za varno okolje naših otrok. Dženana Kmetec Podravje • Centra na Pragerskem in v Slovenji vasi (za zdaj) ne bo Ministrstvo: »Lokaciji ne ustrezata zahtevanim pogojem« Konec oktobra je Slovenjebistričane razburila novica o centru za begunce na Pragerskem. Da bi se razblinil strah, oziroma da bi bili krajani seznanjeni, kaj naj bi bilo na Pragerskem, je bil novembra sklican tudi zbor krajanov. Minuli teden pa je ministrstvo odločilo, da centra na Pragerskem ne bo. »Za lokaciji Strelski center Gaj pri Pragerskem in Slovenja vas najemnih pogodb ne bomo sklenili. Omenjeni lokaciji ne ustrezata zahtevanim pogojem,« so bili kratki na ministrstvu za notranje zadeve. In to odločitev so na ministrstvu sprejeli, kljub temu da so bile v strelskem centru že pripravljene postelje. Miran Perič, vodja prodaje v podjetju Inter expo, ki je lastnik strelišča in prostorov v Slovenji vasi, je kot razlog, zakaj se ministrstvo ni odločilo za prostore podjetja, navedel: »Najverjetneje zaradi dodatnih zahtev glede gibanja migrantov v naših prostorih, saj moramo na drugi strani upoštevati dejstvo, da mora biti zaposlenim še naprej omogočeno, da opravljajo svoje delo. Sicer pa smo ministrstvu na Pragerskem zagotovili vse potrebno in še več, celo dodatne prostore za civilno zaščito, policijo, tla v strelskem centru so marmorna, kar pomeni, da bi bil v naših prostorih zagotovljen neprimerljivo višji standard kot v šotoru ali na nekem sejmišču. Že sedaj pa so bile na strelišču pripravljene postelje, skladiščila se je hrana in druge stvari, ki so jih ljudje prinesli.« Ob tem pa je Perič poudaril, da pri vzpostavitvi centra za begunce naj ne bi šlo za nobene igrice ali želje po zaslužku. Krajevna skupnost s sklepom proti centru In medtem ko so slovenjebi-striški občinski svetniki sklenili, da soglašajo z vzpostavitvijo sprejemnega in ne nastanitvenega centra, pa je krajevna skupnost (KS) Pragersko-Gaj kmalu po tem sprejela sklep, da naj se najde primernejša lokacija za center za begunce. Kot je dejal predsednik KS Matej Arnuš: »Smo za to, da se vzpostavljajo centri, da se pomaga, vendar naj bo center vzpostavljen na primernejši lokaciji glede na migrantski tok.« Na vprašanje, ali so na KS sedaj zadovoljni z odločitvijo ministrstva, da centra na Pragerskem ne bo, pa je Arnuš odgovoril: »Nisem še čisto prepričan, da centra res ne bo, saj je število in vzpostavitev centrov za migrante v veliki meri odvisno od migrantskih tokov.« Mojca Vtič V bolnišnici umrla 5S-letna migrantka Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Minulo nedeljo so v poznih popoldanskih urah od hrvaških varnostnih organov na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v našo državo sprejeli 551 migrantov. Med njimi je bila tudi 58-letna migrantka, ki je dva dni kasneje umrla. Vse migrante, ki so ta dan prispeli, so tako kot zmeraj slovenski policisti registrirali v sprejemnem centru Gruškovje. „Med vsemi sprejetimi migranti je bila tudi ženska, domnevno državljanka Sirije, ki je tožila o hudih bolečinah v trebuhu in prsnem košu. Takoj ji je bila zagotovljena zdravniška pomoč, nato pa je bila v spremstvu sina in nečaka odpeljana v Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj," je pojasnil Miran Šadl iz PU Maribor. Dva dni kasneje je ženska umrla, domnevno naravne smrti, o čemer so obvestili svojce. V ptujski bolnišnici so informacijo potrdili in dodali, da je bila 58-letna ženska sprejeta 15. novembra zvečer, umrla pa je 17. novembra zjutraj. Kot je pred dnevi pojasnil državni sekretar ministrstva za notranje zadeve Boštjan Šefic, se pokojnika pokoplje v skladu z njihovimi željami. To je lahko v Sloveniji ali kje drugje. To je doslej druga smrt migrantov v naši državi; v murskosoboški bolnišnici je namreč minuli teden umrl 46-letnik, prav tako iz Sirije. DK W m Í0 ' ■ -—Hi Zakaj je grad ponoči»utripal« Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Sanacija februarja porušenega obzidja na ptujskem gradu poteka po načrtu. Predvidoma bi morala biti končana prihodnji teden. »Ob odstranjevanju zelenja na zidu se je pokazalo, da je zaradi agresivnega rastja odstopil tudi del kamnite obloge opornega zidu, kar bo ravno tako sanirano. Drugih nepredvidenih del ni bilo. Ker je pogodba sklenjena na ključ, se strošek sanacije ne bi smel spremeniti. Pogodbena vrednost del je 278.000 evrov, izvajalec pa podjetje Map Trade iz Slovenske Bistrice,« so pojasnili na Ministrstvu za kulturo, ki je lastnik gradu. Na Ptuju je bilo v minulih tednih opaziti nenehno ugašanje in prižiganje luči, ki osvetljujejo grad. Na Javnih službah Ptuj, ki v mestu in na gradu vzdržujejo sistem javne razsvetljave, so povedali, da je do težav prihajalo zaradi nepravilne zaznave senzorja oz. foto celice, ki daje signal za prižig in izklop luči. Na foto celico je svetlobo usmerjal eden izmed reflektorjev, ob zaznavi svetlobe je celotna razsvetljava avtomatično ugasnila. »Foto celico, ki vklopi in izklopi svetilke javne razsvetljave, smo ustrezno poravnali in zasenčili, tako da nanjo ne morejo več vplivati zunanji dejavniki, ki so razsvetljavo izklapljali,« je povedal direktor Javnih služb Alen Hodnik. MZ Foto: Martin Ozmec Kidričevo * V torek smo poročali o nameri kidričevskega Ta-luma za nakup bistriškega podjetja Aha Emmi. Talum je do roka, ta se je iztekel v nedeljo, nameraval na DUTB oddati zavezujočo ponudbo za nakup. Vendar so lastniki namero za nakup z nekoliko nepričakovano odločitvijo na seji skupščine prekrižali. Pred oddajo zavezujoče ponudbe zahtevajo dodatne ekonomske analize, ki bodo jasno pokazale učinke posla. Šele po predložitvi analiz bo smela uprava Taluma na DUTB vložiti ponudbo za nakup. Glede na odločitev skupščine delničarjev je Talumova uprava DUTB nemudoma zaprosila za podaljšanje roka. DUTB je predlogu prisluhnila in za novi rok določila 15. december 2015. Predsednik Talumo-ve uprave Marko Drobnič je za Štajerski tednik povedal, da bodo poskusili decembrski rok za oddajo ponudbe ujeti. V nasprotnem primeru bodo DUTB zaprosili še za eno podaljšanje. MZ Foto: DK FOTO: MV 6 Štajerski Poltika petek • 20. novembra 2015 Slovenija, Podravje • Finančno ministrstvo prepričano, da bi občine lahko bile še varčnejše Ivan Žagar: »Denar se ne jemlje županom, temveč Predstavniki občin in vlada tudi v zadnjem devetem poskusu niso dosegli soglasja glede višine povprečnine. Namreč župani in županje so vztrajali na še vzdržen za financiranje vseh javnih storitev in socialnih transferjev, ki jih morajo izvajati občine. Ker so občine predlog finančnega ministra Dušana Mramorja zavrnile, je v državni zbor romal predlog pov-prečnine v višini 522 evrov. Na skupnosti občin ocenjujejo, da se s tem predlogom nadaljuje s posrednim in neposrednim varčevanjem in siromašenjem državljank in državljanov, ki javne storitve plačujejo preko dajatev in davkov. Zato županje in župani vseh treh predsedstev skupnosti vztrajajo pri višini povprečnine, s katero bodo lahko svojim občankam in občanom nudili storitve, ki jim v skladu z zakonodajo tudi pripadajo. Zato so predlagali, da mora višina povprečnine v letu 2016 znašati 536 evrov in da naj se razlika do te vsote (od 522 evrov) zagotovi iz sredstev resornih ministrstev, ki so bila zadolžena, da znižajo stroške za delovanje občin skozi zakonodajne spremembe, pa tega niso zagotovila, so sporočili na skupnosti občin. Dodali so: »Tako bo državni proračun ostal vzdržen, če pa bodo ministrstva svojo nalogo opravila in skozi zakonodajne spremembe zagotovila realiziran prihranek, se lahko temu prilagodi višina povprečnine.« Kot pa je opozoril predsednik skupnosti občin Slovenije in slo-venjebistriški župan Ivan Žagar, je predlagani znesek 522 evrov za 130 evrov nižji od povprečni-ne, ki bi jo morale občine dobiti v skladu z zakonom o financiranju občin. Ob tem je še poudaril, da se znižana povprečnina ne bo odražala zgolj na okrnjenih investicijah v komunalno in cestno infrastrukturo, temveč bodo občine prisiljene zniževati tudi sredstva za programe kulturnih, športnih in drugih dejavnosti v občini. »Denar se ne jemlje županom, temveč občanom,« je povedal. Ministrstvo: Občine povečale izdatke za zaposlene za 14 % Na drugi strani na ministrstvu za finance obžalujejo, da so občine zavrnile predlog povprečnine v višini 525 evrov. Ker dogovor ni bil dosežen, je vlada za leto 2016 predlagala povprečni-no v višini 522 evrov, kar pomeni obseg primerne porabe občin na enaki ravni kot letos, so pojasnili na finančnem ministrstvu. »Vladni predlog ni bil določen arbitrarno, temveč utemeljen z Ravnavnje vlade neustavno - bodo župani zapirali vrtce?! Predsednik Skupnosti občin Slovenije Žagar: »Predlagani znesek 522 evrov je za 130 evrov nižji od povprečnine, ki bi jo morale občine dobiti v skladu z zakonom o financiranju občin. Znižana povprečnina se ne bo odražala zgolj na okrnjenih investicijah v komunalno in cestno infrastrukturo, temveč bodo občine prisiljene zniževati tudi sredstva za programe kulturnih, športnih in drugih dejavnosti v občini. Denarse ne jemlje županom, temveč občanom!« V občinah sicer opozarjajo, da je način, na katerega se vlada z njimi pogovarja o višini sredstev, ki se v posameznem letu namenijo za financiranje občin iz državnega proračuna, nedopusten. Še več, ravnanje države ocenjujejo kot neustavno in škodljivo. Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je dodal, da so svoja izhodišča že v začetku zelo prilagodili in svojo zahtevo iz povprečnine, ki bi po zakonsko določenem izračunu morala znašati precej prek 600 evrov, spustili na 536 evrov. Opozoril je tudi na zmanjševanje sredstev za sofinanciranje investicij. Po besedah predsednika Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) Bojana Kontiča pa je zakon o izvrševanju državnega proračuna zanje nesprejemljiv tudi zaradi določila, da občinam prihodki iz dohodnine pripadajo le do višine primerne porabe. »To je odtujitev občinskega denarja,« je poudaril Kontič, pri čemer je napovedal, da bodo ustavno sodišče povprašali, ali lahko DZ na predlog vlade z nekim drugim zakonom negira sistemski zakon, kar zakon o financiranju občin vsekakor je. Kontič upa, da bo državni svet sprejel veto na zakon o izvrševanju proračuna. Tudi poslanci, je dejal, prihajajo iz občin in »ne z žago, z motorko režejo vejo, na kateri sedijo«. Sicer pa jim, kot je dejal Miloš Senčur iz ZMOS, preostane le možnost ustavnega spora, pri čemer je ustavno sodišče presojo s financiranjem povezanih vprašanj že začelo. Je pa bilo danes slišati tudi drugačne predloge. Župan Bohinja Franc Kramar je na primer pozval, da bi, ker so bili dosedanji pogovori brezplodni, vsi skupaj za en dan zaprli vrtce. (MV, sta) izračunanimi vplivi na izdatke občin v prihodnjih letih.« Na ministrstvu še ocenjujejo, da je v organizaciji občin, kot tudi njihovemu delovanju ter financiranju javnih služb še manevrski prostor za znižanje izdatkov, ne da bi s tem ogrozili izvajanje služb, servisov in storitev za občane. »Trditve nekaterih predstavnikov občin, da je financiranje občin diskriminator-no, so neosnovane. Ne le, da se Ormož • Proračun za 2016 v javni obravnavi V primerjavi s preteklimi leti proračun prepolovljen Svetniki občine Ormož so na ponedeljkovi deveti redni seji potrdili predlog proračuna za prihodnje leto in s tem dali zeleno luč za njegovo javno obravnavo. Proračun bo v javni obravnavi do 3. decembra, predvidoma 21. decembra naj bi bil dokončno potrjen. Pred predstavitvijo proračuna je župan Alojz Sok poudaril, da sprejemajo proračun, ne da bi poznali vse, za njegovo sestavo potrebne postavke. »Višina glavarine oz. povprečnine za leto 2016 še ni določena. Pričakovali bi, da bi bila vsaj 536 evrov po glavi občana, vendar ni tako. V proračunu smo zdaj predvideli 522 evrov po občanu, čeprav bi po zakonu morala glavarina znašati 657 evrov. Nadalje so velika neznanka evropski projekti in njihovo financiranje. Za prijavo na evropska sredstva načrtujemo projekte energetske obnove dveh osnovnih šol v skupni vrednosti 859.000 evrov. Leta 2007, ob začetku finančnega obdobja 2007-2013, smo točno vedeli, katere projekte bo država sofinancirala in smo jih lahko načrtovali. Zdaj pa sploh ne vemo, katere projekte naj pripravimo za financiranje v perspektivi do leta 2020. Občina Ormož se bo v letu 2016 zadolžila za 310.000 evrov, 444.000 evrov bomo namenili za odplačilo že najetih dolgov,« je v uvodu v proračunsko razpravo dejal župan Sok. Višina proračuna slabih 12 milijonov evrov Občina Ormož v letu 2016 načrtuje 11,8 milijona evrov prihodkov, kar je pet milijonov manj kot v letu 2014 in dober milijon manj od ocene letošnje realizacije. Iz dohodnine (glava-rine oz. povprečnine) načrtujejo prihodke v višini slabih 7,2 milijona evrov. Še dodatnih 1,8 milijona evrov pričakujejo iz državnega proračuna za: finančno izravnavo (684.000), 23. člen ZFO (242.000), sofinanciranje energetske obnove javnih objektov (637.000), delovanje skupnih občinskih uprav (82.000), požarno takso (36.000) in sofinanciranje družinskih pomočnikov (40.000 evrov). Z obračunom dajatve NUSZ naj bi zbrali predvidoma milijon evrov, 610.000 iz naslova najemnin za gospo- darsko javno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, ravnanje z odpadki), 283.000 iz koncesni-ne za reko Dravo, 162.000 iz najemnin za stanovanja in 140.000 evrov iz plačila komunalnega prispevka. Prihodek evropskih sredstev v proračunu v primerjavi z minulimi leti načrtujejo v minimalnem znesku - 41.000 evrov za sofinanciranje izdelave celostne prometne strategije. Občina Ormož iz letošnjega v prihodnji proračun prenaša dobre tri milijone evrov, od tega 2,9 milijona evrov namenskih sredstev, zbranih z dejavnostjo ravnanja s komunalnimi odpadki (odlaganje). Med odhodki, ki skupno znašajo 11,8 milijona evrov, je investicijskih za 4,1 milijona evrov. Dva milijona evrov se namenja za cestni promet in infrastrukturo, 900.000 za področje ravnanja z odpadno vodo, milijon za kulturo, šport in nevladne organizacije, tri milijone in pol za izobraževanje (od tega 1,5 milijona evrov za varstvo in vzgojo predšolskih otrok, 1,5 milijona evrov za osnovno, glasbeno in srednje šolstvo, 348.000 za šolske prevoze in 151.000 evrov za sofinanciranje dejavnosti gimnazije). Za socialno varstvo je predvidenih 700.000 evrov, od tega največ za varstvo starejših -411.000 evrov. Pretežni del tega zneska se namenja za doplačilo oskrbnin v domovih za starejše. Mojca Zemljarič S i Kaj so o proračunu spraševali svetniki Svetnica Valerija Kolenko (SDS) je povprašala, zakaj občina načrtuje nakup mini bagra. Župan ji je odgovoril, da bi želeli zaradi optimizacije stroškov na občini | formirati ekipo, ki bo skrbela za manjša vzdrževalna dela na cestni infrastrukturi (za bankine, odvodnjavanje ...). Emil Trstenjak (SLS) je vprašal, zakaj se za prihodnje leto za sanacijo odlagališča, ki se s 1. 1. 2016 zapira, namenja samo 1.400 evrov. Jani Ivanuša (SNS) je predlagal, da bi se več proračunskega denarja namenilo za gospodarstvo. »V proračunu je denar za modernizacijo več kot 20 cest. Predla- gam, da se sredstva vlagajo tudi v obrtno cono, da dobi- mo investitorja, ki bo tukaj pripravljen graditi in odpirati delovna mesta.« Na to pobudo je župan Sok odgovoril, da je tudi vlaganje v komunalno infrastrukturo podpora razvoju gospodarstva. Bodo ormoške občine morale vrniti 1,8 milijona evrov evropskih sredstev? Župan Alojz Sok je med proračunsko razpravo omenil tudi vprašanje razsodbe v zvezi z zahtevkom za vračilo sredstev za projekt izgradnje širokopasovnega optičnega omrežja. »Za 7. december je na sodišču razpisana glavna obravnava. Zahtevek za vračilo sredstev znaša 1,8 milijona evrov. Od tega bi na občino Ormož zapadla obveznost za vračilo v znesku 1,2 milijona evrov, preostali znesek pa na občini Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. Sam sem prepričan, da napake nismo naredili,« je povedal Sok. petek • 20. novembra 2015 Poltika Štajerski 7 občanom « višini povprečnine 536 evrov, saj da je le ta znesek z njimi ni mogoče strinjati, primerjava proračunov občin z vsemi tremi državnimi blagajnami kaže prav nasprotno: medtem ko so prihodki državnih blagajn letos za 4,8 odstotka večji, kot so bili v predkriznem letu 2008, so prihodki občin višji za 17,6 odstotka. Poleg tega so občine v tem kriznem obdobju za več kot 14 odstotkov povečale izdatke za zaposlene v občinskih upravah in za skoraj devet odstotkov po- večale izdatke za blago in storitve. Nobena občina ni dokazala, da ji primerna poraba ne zadošča za financiranje obveznih nalog, v zakonsko določenem nujnem obsegu in ob učinkoviti in gospodarni porabi sredstev.« Vlada je torej predlagala višino povprečnine na 522 evrih, ob tem pa občinam obljublja še, da bo uredila pravno podlago za izdajo novih odlokov o odmeri NUSZ, poleg sredstev iz državnega proračuna za financiranje občinskih investicij v višini dveh odstotkov skupne primerne porabe (okrog 22 milijonov evrov) se občinam, po enakih merilih, iz državnega proračuna omogoči pridobitev posojil v višini treh odstotkov skupne primerne porabe (33 milijonov evrov) pod ugodnimi pogoji, to pomeni z vračilno dobo do deset let z ni-čodstotno obrestno mero. Mojca Vtič DZ potrdil 522 evrov povprečnine Državni zbor je med proračunskimi dokumenti v sredo zvečer s 55 glasovi za in 27 proti sprejel tudi zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. Ta med drugim določa povprečnino za občine v višini 522 evrov, saj so poslanci zavrnila dopolnila, ki so sledila želji občin po višji povprečnini. Tako je v zakonu ostala zapisana višina povprečnine 522 evrov, čeprav je bilo vloženih nekaj dopolnil, ki so sledila želji občin. V SDS in NSi so sicer predlagali, naj se višina povprečnine določi pri 536 evrih, kar je bil predlog združenj občin, nepovezani poslanci pa so predlagali povprečnino v višini 525 evrov, kar je bil zadnji predlog vlade. A je večina poslancev vsa vložena dopolnila zavrnila. (sta) Lenart • Las Ovtar Slovenskih goric v pogodbeno partnerstvo Na voljo bo 2,5 milijona evrov Društvo za razvoj podeželja Las Ovtar Slovenskih goric, ki povezuje deset slovenjegoriških občin, bo v naslednjih štirih letih razpolagalo s sredstvi v višini okrog 2,5 milijona evrov. Kot je pojasnila Renata Vajngerl iz Društva za razvoj podeželja Las Ovtar Slovenskih goric, se bo slo-venjegoriška Las z novo finančno perspektivo morala preoblikovati v pogodbeno partnerstvo. Kdo bo vodil Las Ovtar Slovenskih goric, bo znano decembra, ko bo potekala ustanovna skupščina. Kljub temu pa so v društvu, ki mu za zdaj predseduje Andrej Kocbek, v polnem teku aktivnosti v zvezi s pripravo strategije lokalnega razvoja (SLR) območja za novo programsko obdobje 2014-2020. Z izvajanjem delavnic, kjer pripravljajo ključni dokument za delovanje Las, so namreč že v sklepni fazi. Po besedah Vajngerlove bodo v prihodnjih štirih letih razpolagali s sredstvi v višini okrog 2.591.440 evrov. Za kaj točno bodo namenili denar, pa Vajngerlova odgovarja: „Točnega odgovora še ne moremo dati, bistvenih sprememb pa ni pričakovati. Naše prioritete ostajajo razvoj turizma, ohranjanje okolja in kulturne dediščine, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in osebnih dopolnilnih dejavnosti, zagotovo bomo nadaljevali na razvoju mreže Ovtarje-ve ponudbe, lokalni samooskrbi, zaposlitvi na podeželju ipd. - te vsebine so v dosedanjem delu prinesle največ učinka v razvoj podeželja." V novi finančni per- Foto: Las Ovtar Slovenskih goric spektivi pa v okviru Las ne bo mogoče financirati vsebin iz ukrepa 322 (Obnova in razvoj vasi) in 323 (Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja), kar bodo po besedah Vajngerlove tudi najbolj pogrešali. Prvi razpis, na katerega se bodo lahko prijavila društva, občine in podjetniki ter drugi, bo enkrat naslednje leto. Monika Levanič Učinkovito zdravi simptome prehlada, m ' zmanjša zaplete in poveča odpornost. S Ni prehransko dopolnilo, je zdravilo ■/ Za akutno zdravljenje ali preventivo V Tudi za otroke od 4.leta starosti dalje Zdravilo Echinaforce je na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. AvogeLsi, nasveti@farmedica.si, 01/524 0216 Pred uporabo natančno preberite navodilo! 0 tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Majšperk • Najnižji proračun v zadnjih 15 letih Darinka Fakin: „Občine ne morejo nadomeščati sredstev, ki jih država ne da" Občinski svetniki so na novembrski seji v prvem branju sprejeli predlog proračuna za naslednje leto. Ta naj bi obsegal nekaj več kot 3,5 milijona evrov, kar je več kot 800.000 evrov manj kot letos. „Prvič se pozna ta kriza, o kateri govorimo že daljše obdobje, proračun za leto 2016 je najnižji v zadnjih 15 letih. Skromnejši proračun je posledica zaključka perspektive 2008-2014, nova pa še ni v funkciji," je proračun komentiral svetnik Zlatko Žnidar. Županja Darinka Fakin je dodala: "Če vemo, da je nova perspektiva 2014-2020 in da za naslednje leto še ne moremo nič planirati, potem tudi vemo, kje so državni organi s pripravo razpisov. Zagotovo pa občine ne bodo dobile nobenih pomembnih sredstev, izgradnja infrastrukture pa na nobeni osi ni upravičen strošek." Sicer pa je majšperški proračun pripravljen na višini povprečnine 522 evrov. "Če bo v državnem zboru sprejeta nižja povprečnina, bomo imeli problem, če bo višja, bomo sredstva zelo enostavno prerazporedili," je dodala. Med večjimi izdatki občine je glede na proračun skrb za cestno infrastrukturo in investicije na tem področju. Kot izhaja iz proračuna, bo občina v letu 2016 višino denarja za vzdrževanje cest ohranila na letošnjem nivoju na približno 255.000 evrih. Ob tem občina načrtuje več naložb (most Koritno, plato in cesta s pločnikom na Ptujski Gori, cesta Kupčinji Vrh-Puše, cesta Podlože-Lokanja vas ter cesta Planjsko-Vildon). 71.620 evrov bo občina namenila za sofinanciranje vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav. Končna poraba oziroma višina tega denarja na tej postavki pa bo odvisna od interesa občanov, je dodala županja. Ob tem je majšperška občina v letu 2016 v proračunu rezervirala še 12.000 evrov za mlade podjetnike ter 15.000 evrov za pomoči v kmetijstvu, sicer pa je za kmetijstvo predvidenih dobrih 41.000 evrov. Svetnik Milan Tacinger je povedal, da bi si želel večjo vrečo za kmetijstvo, Janez Vedlin pa je predlagal, da bi se pripravil kakšen razpis za družinske kmetije na območju Haloz in podjetnike, ki zaposlujejo domačine. "Za pomoč kmetijstvu so ravno de minimis pomoči, treba je sprejeti še zakonsko podlago, komu in kdaj lahko pomagamo. Nima pa občina virov, da bi lahko nadomestila državne subvencije, to ni naša naloga. Bomo pa s temi pomočmi pomagali pri investicijah. Tudi podpora podjetjem za dodatno zaposlovanje je stvar države. Državni aparat je za to zaposlen in ima sredstva. Občine pa si ne moremo privoščiti, da bi nadomestile, česar država ne da, niti nimamo sredstev za to. Bomo pa namenili za mlade podjetnike 12.000 evrov v obliki subvencije, s tem da jih zaveže-mo za neko obdobje," je povedala Darinka Fakin. Za sofinanciranje programov vrtca pol milijona evrov Svetnike je zanimalo: Ksenija Frangež je vprašala, kako je z razširitvijo širokopasovnega omrežja oziroma oskrbo občanov s hitrim internetom izven centra Majšperka. »V novi finančni perspektivi naj bi bila določena sredstva za to področje. Haloške občine bomo skupaj pripravile projekt ravno na to temo, vendar pa sredstva, ki so na voljo, zadoščajo zgolj za pokritje 10 % potreb, ki so v Slovenji,« je odgovorila županja. Milan Tacinger je opozoril na nepreglednost križišča na Ptujski Gori (pri smreki na Vrhah). Kot je pojasnila Darinka Fakin, so na občini problem tega križišča že obravnavali, vendar pa je edina rešitev nova cesta. Foto: Mojca Vtič Za področje kulture, športa in delovanje društev in organizacij je za leto 2016 predvidenih 233.445 evrov, letos je bilo za ta namen porabljenih 206.499 evrov. Med večjimi investicijami na področju kulture je obnova kulturnega doma v Stopercah. Ob tem bo občina za plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačilom staršev prispevala približno pol milijona evrov, 155.000 evrov naj bi občino stali šolski prevozi. Za izvajanje programov socialnega varstva ima občina rezerviranih dobrih 268.000 evrov , večina denarja bo porabljenega za financiranje oskrbe v domovih za starejše ter v ustanovah za varstvo invalidov. Ob tem je občinski svet soglasno potrdil še nižje cene programov vrtca. Tako se cena programa za otroke prvega starostnega obdobja s 414 evrov zniža na 402 evra ter za otroke drugega starostnega obdobja s 326 na 312 evrov. Znižane cene veljajo od 1. novembra. Mojca Vtič 8 Štajerski Kultura petek • 20. novembra 2015 Markovci • Predstavitev pesmarice ljudskih pesmi » Postalo me je strah za slovensko besedo ... « V nedeljo, 15. novembra, je bil v telovadnici OS Markovci prav poseben, redek dogodek: predstavitev pesmarice slovenskih ljudskih pesmi Vsi so prihajali, njega ni blo ..., ki jih je zbrala Danica Tement, izdalo pa kulturno-umetniško društvo Kultura Markovci. Kot je zapisala v uvodu h knjigi avtorica Danica Tement, se je pred desetletjem ali morda še prej zavedla, da pravo slovensko pesem sliši vedno redkeje; postalo jo je strah, da bi slovenska govorica in slovenska pesem nekoč utihnili. »Prav zato sem pred nekaj leti pobrskala po svojem spominu, svojih zapisih, obiskala sem starejše pevce, zanesenjake, ki žalostno ugotavljajo, da mladih ni moč navdušiti za ljudsko pesem, da so nekatere že za vselej pozabljene. Pa saj vendar velja reklo, da so trije Slovenci zbor, ki poje triglasno. Z dvignjeno glavo bi se mogli postaviti ob bok našim sosedom na severu in onim na jugu. Toda, ne, naše večnamenske dvorane na široko odpirajo vrata tujim zasedbam. Ni čudno, da v neki televizijski oddaji šest gledalcev različnih starosti ni prepoznalo napeva ene najlepših slovenskih narodnih Pleničke je prala ... In tedaj me je postalo še bolj strah. Zbrala in izbrala sem skoraj sto slovenskih narodnih, zame najlep- Foto: jš Za konec so vsi nastopajoči skupaj z avtorico pesmarice Danico Tement (v prvi vrsti, druga z leve) zapeli še pesem Vsi so prihajali, njega ni blo. ših, jih s pomočjo mladih, veščih glasbenih in računalniških znanj opremila z notnimi zapisi ... In ... 'komu naj jih dam'? Vsem vam, ki boste vzeli v roke to mojo skromno pesmarico, prebirali verze ali jih celo prepevali.« Danica Tement, avtorica pesmarice: »Žalostna in ogorčena sem, ker se po naših nakupovalnih centrih vrti le tuja glasba; da pravo slovensko pesem tako poredko slišimo na radijskih valovih, tudi valovih lokalnega radia. Če bi glasbenega urednika vprašali, kdaj je zadnjič predvajal posnetek Slovenskega okteta, bi bil gotovo v veliki zadregi.« / Na predstavitev pesmarice je Danica Tement povabila različne zasedbe, da bi lahko poslušalci spoznali, kako različno zvenijo ljudske pesmi v različnih izvedbah moških, ženskih in mešanih glasov. Žensko zasedbo so predstavljale markovske ljudske pevke, umetno priredbo ljudskih pesmi pevska skupina Kor, ljudsko mešano zasedbo skupina ljudskih pevcev iz Bukovcev, moško zasedbo člani moškega pevskega zbora Alojza Štrafela iz Markovcev, prisluhnili pa smo lahko tudi instrumentalnemu duetu: harmonikarju Janezu Zmazku in klarinetistu Bojanu Zelenjaku, saj je tudi ljudska in- strumentalna glasba veliko slovensko kulturno bogastvo. Pa še en razlog je, da je nastopil ta instrumentalni duet: Danica Tement je svojo zbirko posvetila Janezu Bezjaku, pred dvajsetimi leti umrlemu glasbeniku - klarinetistu, ki je pomembno zaznamoval kulturno zgodovino Markovcev in je bil s svojim klarinetom zlasti neprekosljiv v igranju in ohranjanju ljudskih napevov. Prireditev ob predstavitvi pesmarice so vsi nastopajoči sklenili s skupno pesmijo Vsi so prihajali, njega ni blo in z napitnico To žlahtno vinsko kapljico. jš Ptuj • Enajsti Mihčev festival Detektivi in ptujska arhitektura V ponedeljek, 16. novembra, popoldne so v veliki dvorani ptujskega Narodnega doma udeleženci otroškega Mihčevega festivala svojim staršem, dedkom in babicam ter drugim, ki jih to zanima, predstavili svoje letošnje festivalsko literarno in likovno ustvarjanje. ki jim jih zastavljajo mentorji, tako zelo iznajdljivi in izvirni, da se vsako leto znova sprašujemo, kje so meje. Res pa je, da imajo delavnice vsako leto drugačno podobo, saj so mentorji za vsako od njih v teh letih pripravili novo vsebino v literarni in novi material, s katerim ustvarjajo, v likovni delavnici.« V enajstih letih se je Mihčevih festivalov udeležilo več kot sedemsto osnovnošolcev od prvega do devetega razreda; letos jih je bilo v likovni delavnici 32, ustvarjali pa so na temo ptujske arhitekture skozi otroške oči. Njihove izdelke smo si lahko ogledali na priložnostni razstavi v Narodnem domu; žal samo enodnevni, ker pač ni dovolj prostora, da bi ga lahko 'zasedli' s kako večtedensko predstavitvijo! V literarni delavnici je bilo 19 učencev od 5. do 9. razreda, bili pa so detektivi, saj so se ukvarjali z detektivkami in kriminalkami. Svoje delo so mladi ustvarjalci objavili v festivalskem zborniku, na predstavitvi svojega dela, kjer so vsem udeležencem podelili priznanja, pa so za glasbeno-plesni del prireditve poskrbeli učenci OŠ Olge Meglič, ki so prikazali, kaj so spoznavali ob letošnjih dnevih kulturne dediščine. jš Mihčev festival je že enajstič organizirala Zveza kulturnih društev Ptuj, nanj pa povabila otroke, ki so želeli vsaj kak dan preživeti brez računalnika, tablice ali pametnega telefona in se družiti z vrstniki ob pisateljskem in slikarskem ustvarjanju, je povedala predsednica ZKD Nataša Petrovič. Mentor literarne delavnice je bil David Bedrač, mentorja likovnikov pa Jože Foltin in Lea Kralj (letos sta zamenjala vlogi: doslej je bil glavni mentor Jože Foltin, Lea Kralj pa njegova pomočnica, letos pa je bila glavna Lea Kralj). Mihčev festival je neke vrste enajsta šola, je poudarila Nataša Petrovič in nadaljevala: »V literarni in likovni delavnici poskušamo graditi most tudi na tista bregova, za katera v šoli morda zmanjkuje časa ali ju ni v učnem načrtu. Naša popotovanja so vedno neznanka, zato pa toliko bolj vznemirljiva, presenetljiva in vesela. Tisti, ki prihajajo, nekateri se vračajo že nekaj let, so nadvse vedoželjni, ustvarjalni in v iskanju odgovorov na uganke', Za glasbeno-plesni del prireditve so poskrbeli učenci OS Olge Meglič s svojimi mentoricami. Foto: Črtomir Goznik Tednikova knjigarnica Ne bojte se ... Na bojte se sanjati velikih reči, je dejal in zapisal papež Frančišek in nadaljeval: Vi mladi ne morete in ne smete biti brez upanja, upanje je del vašega bitja. Mlad človek brez upanja ni mlad človek, ampak je človek, ki se je prehitro postaral! 'lejte na življenje z balkona! Pomešajte se med dogajanje, tja, kjer so izzivi, kjer so ljudje, ki vas prosijo za pomoč pri tem, da bi se lažje prebili skozi življenje, kjer je boj za dostojanstvo ljudi, boj proti revščini, boj za vrednote... Človek je kakor popotnik, ki je med hojo skozi puščavo življenja žejen sveže vode, vode, ki brizga iz izvira in ki lahko do globin odžeja njegovo globoko željo po svetlobi, ljubezni, lepoti in miru. To željo občutimo vsi!... Te dni je na knjižnične police priromala lična slikanica, ki združuje vse prvine odlične darilne knjige za vse starosti - četudi je slikanica. Njen naslov je univerzalen, kot je univerzalno tudi besedilo, Ne bojte se sanjati velikih reči, s podnaslovom: papež Frančišek govori mladim. Slikanica je manjšega formata, kot so na primer tiste iz štete zbirke Čebelica; izdala jo je najstarejša slovenska založniška hiša (od leta 1851) Celjska Mohorjeva družba. Slikanico je z odličnimi obojestranskimi ilustracijami opremila in sozvočno dvignila italijanska ilustratorka Gi-ulia Orecchia, ki jo slovenski ljubitelji knjig poznamo po poučni seriji knjig Učimo se ljubezni (Roberta Giommi, Marcello Perrotta, prevod Jožica Pirc) ljubezni iz leta 1993 ter po novejši kartonki Kako se oglašaš (Givanna Monte-gazza, prevedel Miha Avanzo, 2014). Knjigo je prevedel Dean Rajčic, uredil Ivan Mohor, opremo in prelom po izvirniku je podpisal Rok Ločniškar. Besedilo slikanice je postavljeno v spodnji desni bralčev list in je tako lepo vkomponirano v ilustracijo ter je hkrati bralno prijazno tudi do tistih, ki jim branje povzroča težave. Naslovni knjižni list je nekoliko izvenserijski, če se lahko tako izrazim, saj je na levo spodaj, dotikajoč se imena ilustratorke in poudarjajoč založnika, postavljena ilustracija očeta, ki stiska k sebi v naročju fantiča. Njuna obraza sta prijazno zaupljiva, vse naokoli njiju pa izžareva modrina. Ilustratorski pristop je prijazno dekorativen in nevsiljiv v likovni tehniki in kompoziciji, ki lepo zaokrožuje izbrano besedilo. Ilustracije zbujajo občutek ljubezni in umirjenosti, k čemur zagotovo pripomore tudi avtoričino delovanje na področju umetniške terapije. V tem čudnem svetu je to zagotovo slikanica, ki bi jo moralo prebrati kar največ ljudi, malih in velikih. Liljana Klemenčič Ti PREMIER BOEING CHAMPIONS -M I ^ ^ fl r ^íT-Wllfcifll WED. NOV. 25 9 WATCH LIVE AT 9PM et/6PM pt on Posebna priloga pred dvobojem Dejan Zavec -Erislandy Lara v Hialeahu na Floridi (26. 11., ob 3.00 po slovenskem času) Strani 11-13 Rokomet Boštjan Strašek: »Vtisi so pozitivni.« Stran 10 Kegljanje Do zmage v zadnji menjavi Stran 11 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Terbuc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tta- a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Izkoristiti težave Kopra Rokomet • 1. NLB leasing liga, 11. krog Žilav odpor v 1. polčasu Po reprezentančnem premoru igralce v Prvi ligi Telekom Slovenije ta konec tedna čaka nadaljevanje prvenstva. Številne ekipe so premor izkoristile za mini priprave in tudi kakšno prijateljsko tekmo, nič drugače pa ni bilo niti pri haloškem prvoligašu, ki je v tem obdobju spet menjal trenerja: »Po zadnji tekmi s Krškim smo nekoliko zbistrili glave, obenem pa smo dobili novega-starega trenerja. V tem obdobju smo veliko in trdo delali in menim, da dobro pripravljeni odhajajmo novim izzivom naproti. Tudi prijateljsko tekmo s Sturmom smo odigrali dobro, tako da sem pred Koprom optimist«, je v uvodu dejal Jure Matja-šič, eden glavnih adutov Ivi-ce Solomuna. Zavračani torej odhajajo na Obalo, kjer jih čaka domača Luka, ki ima v zadnjem obdobju kar nekaj težav. Klub se je namreč po skrivnem prevzemu koprskega župana Popoviča s pomočjo starih znancev Zavrča - Bare, Petroviča im Matica - povsem »zaprl«, z mediji že skoraj tri mesece ne komunicira, nazadnje pa je kovčke pospravilo še osem nogometašev, na Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič (Zavrč, beli dres) bo tudi na Bonifiki eden od adutov trenerja Ivice Solomuna. čelu z Ivico Gubercem. To so sicer težave »kanarčkov«, a bo zares zanimivo videti, kako bo vse opisano vplivalo na nadaljnjo podobo Kopra. Turbulence, povezane z obalnim prvoligašem, bodo beli vsekakor skušali izkoristiti, kar je potrdil tudi naš sogovornik: »S Koprom smo vedno bili težke bitke in čeprav smo z njimi velikokrat igrali po 'italijansko', sem mnenja, da nam Koper leži, zato verjamem, da bomo v soboto uspešni. Do zmage pa bomo prišli le s preudarno in pametno igro, ne smemo se zaletavati, v napadu pa moramo izkoristiti tisto, kar se nam bo ponudilo. Le tako lahko nadoknadimo točki, ki smo ju izgubili proti Krškemu.« Zdravstveni bilten v zavr-škem moštvu je odličen, saj so v reprezentančnem odmoru poškodbe in težave sanirali tudi tisti igralci, ki so bili v preteklosti zunaj pogona. V tem tednu je virozo sicer staknil Zlatan Muslimovič, toda do sobote bo nared. Zaradi štirih rumenih kartonov bo manjkal le Lovro Cvek. tp Nogomet • 2. SNL Na Ptuju dvoboj za jesenskega podprvaka Konec tedna bodo nogometaši v 2. ligi s tekmami 16. kroga končali jesenski del sezone 2015/16. To je krepko čez polovico, saj jih spomladi čaka le še 11 krogov. Simbolični naslov jesenskega prvaka so že osvojili igralci iz Radomelj (31 točk), ki imajo pred tekmeci že 6 točk prednosti. Najbolj zanimiv obračun bo v soboto potekal na Ptuju, kjer se bosta merila Drava (25) in Roltek Dob (24). Izid srečanja bo neposredno odločal o tem, kdo bo prezimil na 2. mestu. Če so strokov- 2. SNL, 16. krog: Drava - Roltek Dob v soboto, 21. novembra, ob 14.00 na Ptuju njaki Dob pred sezono pričakovali visoko, pa je Drava za večino najbolj prijetno presenečenje. V soboto imajo tako ljubitelji nogometa na ptujskem območju priložnost, da podprejo modre pri njihovi nameri po zmagi. Domači strateg Damjan Vogrinec bo poskušal na drugi strani prelisičiti trenerja Doba Damijana Romiha. Oba sta sedanje delovno mesto zasedla med sezono, tako da v prvi medsebojni tekmi v Dobu (7. krog: Dob - Drava 2:1) še nista sodelovala v teh vlogah. Kidričani lovijo priključek Aluminij bo v soboto v Kranju igral z Zarico, edini cilj pa je zmaga, s katero bi se Kidri- 2. SNL, 16. krog: Zarica - Aluminij v soboto, 21. novembra, ob 14.00 v Kranju Rokometaši Gorenja so bili za Ormožane premočan tekmec. čani priključili vrhu lestvice. To jim v prejšnjem krogu ni uspelo proti Veržejcem (gol za izenačenje so prejeli v zadnji minuti tekme - 2:2), tokrat so odločeni to popraviti. Prav proti Zarico so Kidri-čani v prvem medsebojnem srečanju te sezone odigrali najboljšo tekmo, predvsem prvi polčas je bil izjemen (4:0, končni izid 5:1). Trener Aluminija Simon Sešlar ne bo mogel računati na kaznovana Denisa Krljanoviča in Žana Nikoliča. JM Gorenje - Jeruzalem 34:23 (17:13) GORENJE: B. Buric (11 obramb), Ferlin (6 obramb), Za-ponšek; Cehte 1, Medved 3, S. Buric 5, Ovniček, Szyba 3, Sku-be 1, Golčar 5, Šoštarič 9, Kleč 1, Gams 1, Ratajec 2, Nosan 2. Bečiri 1. Trener: Gregor Cvijič. JERUZALEM: Šutalo (4 obrambe), Balent (6 obramb); Kavčič 3, Horvat 1, Bogadi 1, Čudič 3, Veselko 4, Žuran 4, Gri-zolt, Kocbek 3, Ozmec, Petrovič, Rajšp 2, Cirar 1, Kolmančič 1. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Gorenje 1/0; Jeruzalem 4/3. IZKLJUČITVE: Gorenje 4; Jeruzalem 4 minute. IGRALEC TEKME: Mario Šoštarič (Gorenje Velenje). Zaradi nastopa Velenjča-nov v Evropi so rokometaši Gorenja in Jeruzalema tekmo 11. kroga odigrali med tednom (v nedeljo v Rdečo dvorano namreč v Pokalu EHF prihaja danski Tvis Hol-stebro). Šlo je za derbi prvo-in tretjeuvrščene ekipe 1. NLB Leasing lige. Gostje so tekmo odigrali brez poškodovanih Siniše Radujkovica, Danijela Mesarica in Tilna Kosija. V 1. polčasu so se Ormoža-ni odlično upirali Velenjča-nom, kjer je na desnem krilu blestel Mario Šoštarič (met 9/9). Slovenski reprezentant je do 18. minute (13:7) za Gorenje dosegel kar osem zadetkov: »Današnja tekma proti Ormožanom je bila zelo zahtevna. V 1. polčasu smo si priigrali že šest zadetkov prednosti, vendar so Ormo-žani vztrajno nižali zaostanek in s tem dokazali, da niso naivna ekipa in da so zasluženo na visokem tretjem mestu. Drugi del tekme smo odigrali suvereno, gostom so pošle moči. Izkoristili smo fizično premoč in dosegali številne lahke zadetke,« je po tekmi za domačo spletno stran povedal Šoštarič, najboljši strelec tekme. Gorenje je iz nasprotnih napadov Jeruzalemu zabilo kar 13 zadetkov. V 35. minuti je bil izid 18:15, v 42. minuti 23:17 in v 50. minuti 28:17. V obdobju od 40. do 50. minute je Gorenju uspela serija sedmih zaporednih zadetkov (21:17 - 28:17). V 2. polčasu je v golu gostiteljev zablestel Benjamin Buric s kar enajstimi obrambami: »Tokrat nismo bili pravi, bili smo nekako odsotni. Imamo še štiri dni do tekme Pokala EHF in bomo morali še marsikaj popraviti, predvsem v svojih glavah. Tekmo smo začeli preveč sproščeno in dovolili Ormožu, da se je vračal v igro. Čaka nas še trdno delo,« je bil kljub zmagi nekoliko razočaran domači strateg Cvijič. Na drugi strani kljub porazu trener Saša Prapotnik ni bil razočaran: »Zadovoljen sem s 1. polčasom. Tekma v Velenju nam je služila kot priprava za naslednji tekmi pro- 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 11. KROGA: Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 34:23 (17:13), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 36:23 (15:10), Maribor Branik - Slovenj Gradec 2011 31:25 (13:9). Preostali pari: Krka - Urbanscape Loka, Istrabenz Plini Izola -Slovan, Dobova - Koper 2013, Sevnica - Riko Ribnica. 1. GORENJE VELENJE 11 10 0 1 20 2. CELJE PIVO. LAŠKO 11 10 0 1 20 3. JERUZ. ORMOŽ 11 8 0 3 16 4. KOPER 2013 10 7 0 3 14 5. KRKA 10 6 1 3 13 6. MARIBOR BRANIK 11 6 1 4 13 7. URBANSCAPE LOKA10 5 1 4 11 8. RIKO RIBNICA 10 5 0 5 10 9. TRIMO TREBNJE 11 4 1 6 9 10. SLOVENJ GRADEC 10 2 1 7 5 11. ISTRABENZ IZOLA 9 1 2 6 4 12. DOBOVA 10 1 1 8 3 13. SLOVAN (-1) 10 2 0 8 3 14. SEVNICA 10 1 0 9 2 ti Izoli in Dobovi, kjer lahko računamo na točke. Ob tem smo vsem igralcem ponudili priložnost za minutažo. Zdaj imamo celih deset dni za pripravo na domačo tekmo z Izolo in precej časa, da zakrpamo poškodbe ter čim uspešnejše izpeljemo zaključek prvega dela sezone.« Pred ekipo Jeruzalema so do novega leta še štiri tekme: Izola (doma), Dobova (v gosteh), Maribor (v gosteh), Celje Piv. Laško (doma). S štirimi osvojenimi točkami bi bili v taboru Ormožanov več kot zadovoljni. Uroš Krstič 10 Štajerski Šport, rekreacija petek • 13. novembra 2015 Rokomet m Moškanjci-Gorišnica Športni napovednik Boštjan Strašek: »Vtisi so pozitivni« Po porazu proti lanskemu prvoligašu iz Krškega so se v taboru Moškanjcev-Gorišni-ce odločili za sporazumno prekinitev pogodbe z dosedanjim strategom Samom Trofenikom. Rumeno-črni so v uvodnih osmih krogih kar sedemkrat igrišče zapuščali sklonjenih glav. Na vročo klop se je usedel nekdanji slovenski reprezentančni vratar Boštjan Strašek, ki je nazadnje deloval v Avstriji. Sicer pa je nekdanji odlični vratar »otrok« Celja, kjer je prebil kar 11 let. Sledila je pot v Prevent in nato v avstrijski Tirol. Po vrnitvi je Strašek igralsko kariero končal v Kopru, kjer je tudi začel trenersko kariero. Kot pomočnik trenerja in trener vratarjev je deloval tudi v mlajših selekcijah, tudi v nekaterih mlajših reprezentančnih selekcijah kot trener vratarjev. Nazadnje je kot prvi trener deloval v Gradcu v Avstriji, po krajšem premoru pa je sedaj prevzel Gori-šničane. Kako se bo obnesla »šok terapija«, bo pokazal že sobotni obračun, ko v Gori- Novi trener RK Moškanjci-Gorišnica je postal nekdanji odlični vratar Boštjan Strašek (levo). šnico prihaja ekipa iz Radeč. Kako je prišlo do tega, da ste sprejeli ponudbo iz Gorišnice? B. Strašek: »Nazadnje sem dve leti deloval v Avstriji, po sedanjem odmoru pa sem si spet zaželel izziva v Sloveniji. Prevladal je izključno športni motiv in po kontaktu iz kluba smo se odločili za skupno pot.« Koliko ste spremljali tekmovanje v 1. B-ligi? B. Strašek: »Moram biti pošten in povedati, da ne preveč natančno, toda kljub temu sem ligo preko rezultatov spremljal. Ne nazadnje so v tej ligi moji nekdanji soigralci in prijatelji, kot na primer v vlogi trenerjev Uroš Šerbec in Boštjan Brulc, tako da sem tudi preko njih spremljal ligo.« Z ekipo ste v fazi spoznavanja. Kakšni so vaši vtisi o moštvu? B. Strašek: »Zelo pozitivni. Z moštvom sem zadovoljen, saj je tudi Samo Trofenik delal dobro, morda je manjkal le kanček sreče. Po pregledu rezultatov sem ugotovil, da moštvo v napadu dosega dovolj zadetkov, problem pa je v tem, da jih preveč prejema in tu me čaka glavna naloga -igra v obrambi. Vsekakor pa verjamem, da se bomo kmalu dvignili, izpluli v varne vode na sredino, tja, kamor po mojem mnenju ekipa tudi sodi. Poleg tega je tudi razpored boljši kot do sedaj, nekaj težav povzročata le kazni Bra-tuša in Preaca, a sem vseeno optimističen.« V soboto se boste predstavili domačemu občinstvu. Napoved proti Radečam? B. Strašek: »Vsekakor gre za tekmeca, ki ima dolgo ter bogato tradicijo, srečanje bo težko, toda verjamem, da smo kakovostnejši. Težava bi lahko bila v treh domačih porazih letos in s tem povezanim strahom fantov, toda moja naloga je, da jih prepričam, da so boljši in da zmagamo.« tp Strelstvo m Regijska liga Ekipa SD Kidričevo s pištolo zmagovalci 2. kroga Domačin drugega turnirja regijskih lig - SD Kidričevo - so v streljanju s pištolo zmagali v članski kategoriji z zadetimi 1098 krogi. Ker ekipa v isti postavi strelja tudi v 1. B državni ligi, bodo s takšnim streljanjem v nadaljevanju uspešni tudi v tej ligi, saj bi jih takšen rezultat popeljal v prejšnjem krogu na prepričljivo prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa SD Juršinci z zadetimi 1095 krogi, pri njih pa ta rezultat pomeni 10 krogov manj kot v 1. A-ligi zadnjega turnirja državne lige. Tretje mesto je z is- Utrinek s strelišča v Kidričevem tim številom krogov dosegla ekipa DŠR Kungota, tokrat po daljšem času ponovno z najmočnejšim članom ekipe Andreasom Auprichom, ki je tudi v konkurenci posamezno dosegel najvišji rezultat 376 krogov. Drugi rezultat posamezno je dosegel Zlatko Kostanjevec iz SK Ptuj in tretji Matevž Mohorko iz ekipe SD Kidričevo I. Matevž Mohorko slavil med veterani Matevž Mohorko iz SD Kidričevo je z zadetimi 185 krogi zmagovalec II. turnirja med veterani s pištolo. Drugi rezultat je dosegel zmagovalec prvega kroga Miroslav Moleh iz SD Juršinci, tretji rezultat pa Ernst Pompe iz DŠR Kungota. Ekipni zmagovalci so veterani SD Kidriče- vo, drugi rezultat so dosegli strelci DŠR Kungota in tretjega veterani iz SD Juršinci. Slavje za Ptuj 2 Na Strelišču v Juršincih je bil 12. 11. v organizaciji Strelskega društva Juršinci izveden 2. krog 2. državne lige v streljanju z zračno pištolo. Zmagala je ekipa SK Ptuj 2 s 1044 krogi pred ekipo SD Juršinci, ki je dosegla 986 krogov. Posamezno prvo mesto je osvojil Tadej Širec z doseženimi 360 krogi, drugo mesto je dosegel Valentin Lu-ževič s 356 krogi in tretje mesto Ino Zorec s 355 krogi. Ekipa SD Juršinci II je nastopila z zelo mlado ekipo, v kateri so nastopili: Gregor Vesenjak 340 krogi, Sandra Kumer s 325 krogi in Julija Lajh s 321 krogi. tp Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž), 1. in 2. OTS Maribor Do zmage v zadnji menjavi 2. SKL vzhod (ž) DRAVA PTUJ - KOROTAN 5:3 (2827:2675) DRAVA PTUJ: Fridl 463, Štampfer Golob 433, Plajnšek 475, Kavčič 443, Kramberger 506, Pavlič 507. Ptujske kegljačice so se v 6. krogu proti na papirju slabšim tekmicam iz Koroške »reševale« v zadnji menjavi, ko so se morale zelo potruditi za končno zmago 5:3. V tej izmeni sta za Dravo prišli do posameznih dveh točk Marina Kramberger in Maja Pa-vlič, ki sta obe podrli čez 500 kegljev. Z rezultatoma 506 in 507 sta glede na tekmici svoji ekipi prinesli tudi odločilno prednost v podrtih kegljih, ki je na koncu za dve dodatni točki znašala 152 kegljev. Posamezno je že prej dodala Ivanka Plajnšek, ki je tokrat podrla 475 kegljev. Brez točk sta ostali Milena Štampfer Golob in Andreja Kavčič, medtem ko je v zadnjem obdobju v rahli rezultatski krizi zelo izkušena igralka in vodja Drave Nada Fridl. Kljub trem zmagam in trem porazom v medsebojnih obračunih so si Ptujčan-ke z večjim številom skupno podrtih kegljev zagotovile zmago na domačem kegljišču Deta centra. 1. in 2. OTS: DE VESTA 2 - DRAVA PTUJ 1 1:7 (2881:2982) DRAVA PTUJ: Slaček 487, Podgoršek 535, Premzl 505, Čeh 499, Golob 500, Kozoderc 344, Čuš 112. DRAVA PTUJ 1 - CERŠAK 5:3 (3026:3008) DRAVA PTUJ 1: Podgoršek 508, Slaček 489, Kozoderc 555, Čeh 499, Čuš 514, Golob 461. Prva moška članska ekipa Nogomet • 1. SNL PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 18.00: Luka Koper - Zavrč, Krško - Domžale; NEDELJA ob 17.30: Celje - Rudar; SREDA ob 17.30: Olimpija - Krka; Maribor - Gorica; PAR 15. KROGA - SOBOTA ob 20.15: Olimpija - Maribor. 2. SNL PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Drava Ptuj - Roltek Dob, Zarica Kranj - Aluminij, Farmtech Veržej - TKK Tolmin, Šenčur - Ankaran. Kalcer Radomlje - Triglav Kranj. 3. SNL SEVER PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Brežice 1919 - Dra-vinja, Šmarje pri Jelšah - Podvinci Betonarna Kuhar, Koroška Dravograd - Šampion, Mons Claudius - Maribor B, S. Rojko Dobrovce - Šmartno 1928; SOBOTA ob 16.00: Radlje - Fuži-nar Noži Ravne; NEDELJA ob 10.30: Videm - AjDAS Lenart. Futsal • 2. SFL 7. KROG: Tomaž Trcko - FC Dobrepolje (PETEK ob 19.30); FK Stripy - FC Ptuj (PETEK ob 20.30); ŠD Mlinše - Kebelj Picerija Salama (SOBOTA ob 18.00). Rokomet • 1. B DRL (m) 9. KROG: Drava Ptuj - Mokerc Ig (SOBOTA ob 19.00); Mo-škanjci Gorišnica - Radeče MIK Celje (SOBOTA ob 19.30). MLADINSKO - ČLANSKA LIGA VZHOD (Ž) 7. KROG: ŽRK Ptuj - Velenje (mladinke) (SOBOTA ob 16.30) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 5. KROG: ŽOK GM mobil Ptuj - Nova KBM Branik II (PETEK ob 19.30) Streljanje • 1. A in 1. B državna liga Športno društvo Črešnjevci organizira v soboto od devete ure naprej drugi krog 1. A in 1. B državne lige v streljanju z zračno pištolo in zračno puško. David Breznik Bovling m Podjetniška liga Zanimivo, zanimivo ... Drave, ki v sezoni 2015/16 nastopa v 1. ligi OTS Maribor, je še vedno brez poraza. Zadnji zmagi sta bili težko priborje-ni in kažeta, da so Ptujčani padli v formi. Ptujčani so v gosteh premagali drugo ekipe De Vesta in doma Ceršak 3. Proti mlad gostujoči ekipi Ceršaka so bili Ptujčani na robu poraza, o zmagovalcu je odločila razlika 18 podrtih kegljev. Pri tem je Daniel Kozoderc podrl kar 555 kegljev, s čimer je precej pripomogel h končnemu slavju svoje ekipe v skupnem seštevku podrtih kegljih, kjer so Ptujčani dobili odločilni točki. David Breznik 10. krog je postregel z zelo zanimivimi izidi, ki so precej razburkali situacijo pri vrhu. Ekipa Radio-Tednik je namreč presenetila ekipo SAR Avtomatizacija in ji odščipnila 4 točke (vodila je 4:0). To sta ekipi Ta-mesa in Dokl gostinstva izkoristili za zmanjšanje zaostanka za vodilnim in ligo naredili še zanimivejšo. Posebej je treba izpostaviti sploh prvo zmago ekipe Perutnina Ptuj, ki je letošnja novinka v ligi. Čestitamo! Med posamezniki je imel svoj večer Črtomir Goznik, ki je prvi v letošnji sezoni presegel mejo 900 podrtih kegljev. Edini, ki se mu je približal, je bil Milan Berghaus, omenjena dvojica pa je odigrala tudi izjemen medsebojni dvoboj, ki ga je na koncu 256:245 dobil »profesor« ... Ta se je vodilnemu Bojanu Klariču močno približal tudi v skupnem seštevku najboljših posameznikov. REZULTATI 10. KROGA: Dokl gostinstvo - Casino Poe-tovio 7:1, Talum - Tames 1:7, Radio-Tednik Ptuj - SAR Avtomatizacija 4:4, Restavracija PAN - Saubermacher Slovenija 4:4, Perutnina Ptuj - Elek-tro Maribor 5:3, VGP Drava -Boxmark Team 6:2. Tekmi SKEI Ptuj - Gostišče Iršič in Klasme-tal Slovenske Gorice - Bowling center Ptuj sta bili prestavljeni. ZAOSTALI TEKMI: 8. KROG: Gostišče Iršič - Talum 7:1; 9. KROG: Bowling center Ptuj -Boxmark Team 4:4. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 10 2761 64 2. DOKL GOSTINSTVO 10 2419 60 Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 906, 2. Milan Berghaus (SAR Avtomatizacija) 872, 3. Boštjan Kostanjevec (Perutnina Ptuj) 720, 4. Igor Vidovič (Tames) 718, 5. Robert Šegula (Tames) 715, 6. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 706, 7. Jani Kramar (SAR Avtomatizacija) 697, 8. Zvonko Čerček (Talum) in Andrej Trunk (Tames) 690, 9. Branko Kelenc (VGP Drava) 686, 10. Jože Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 665. 3. TAMES 10 4. GOSTIŠČE IRŠIČ 9 5. KLASMETAL SLOV. GORICE 9 6. RADIO-TEDNIK PTUJ 7. TALUM 8. BOWLING CENTER PTUJ 9. SKEI PTUJ 10. VGP DRAVA 11. RESTAVRACIJA PAN 12. CASINO POETOVIO 13. ELEKTRO MARIBOR 14. SAUBERMACHER SLOV. 15. BOXMARK TEAM 16. PERUTNINA PTUJ 2734 57 - 4S - 45 26S0 43 2411 42 - 39 - 3S 2426 33 2293 33 2276 2S 23S2 27 2219 27 2295 24 2304 S PARI 11. KROGA: ponedeljek, 23. 11., ob 19.00: Bowling center Ptuj - Radio-Tednik Ptuj, SAR Avtomatizacija - Tames, Restavracija PAN - Casino Poetovio, Talum - Perutnina Ptuj; torek, 24. 11., ob 19.00: Dokl gostinstvo - VGP Drava, SKEI Ptuj - Boxmark Team, Saubermacher Slovenija - Klasmetal Slovenske Gorice, Gostišče Iršič - Elektro Maribor. JM petek • 20. novembra 2015 Zavec - Lara, 25.11., Hialeah Štajerski TEDNIK 11 »Tekmeca želim ugnati tehnično in taktično. To mi več pomeni.« Dejan Zavec je v sredo odpotoval v ZDA, v Hialeah v bližino Miamija, kjer se bo v sredo, 25. novembra, v poznih večernih urah (po našem času v četrtek ob 3- uri zjutraj, op. a.) v dvoboju za naslov svetovnega prvaka super velterske kategorije po verziji WBA pomeril s Kubancem Erislandyjem Laro. Pred odhodom smo z njim govorili o pripravah, pričakovanjih, željah, o pripravljenosti, navijačih ... »Odhajam v toplejše kraje, kar je za telo dobra novica -tudi prilagajanje na časovno razliko je lažje. Imam izkušnje z aklimatizacijo, navajen sem nanjo, zato ne pričakujem težav,« je v uvodu povedal Dejan. Leo Levani - ključna vloga v pripravah Priprave so bile dolge in naporne, brez tega ne gre. D. Zavec: »Res je, to je sestavni del in tega sem se zavedal od prvega trenutka dalje. Izpeljane so bile v skladu z načrti, nekoliko jih je zmotila le lažja poškodbica, ki pa ni bila takšne narave, da bi me ustavila v mojih načrtih. Iz Nemčije sem se vrnil nekaj dni prej, naredil terapijo, nato pa nadaljeval v začrtanem tempu. Tik pred odhodom sem odlično pripravljen, nimam nobenih bolečin, tako da je iz tega vidika vse v redu.« So bile kakšne posebnosti, spremembe? D. Zavec: »Priprave sem opravil s precejšnjo lahkoto, pri tem so mi pomagali moji občutki in izkušnje iz preteklosti. Vnesli smo nekaj novosti, predvsem v smislu taktičnih priprav. Pri tem je veliko pomagal sparing partner, 26-letni Leo Levani, ki smo se ga po dveh " " . -mL —'v ■ v ■ T ' - S.- - ' t¿ - * • I _ jr " "JÍI 1 > I -¿TV-.Í •r. Äz^b .A. ^ %y> . - — ¡T3T l ■ » _S_E_ .k*» tednih priprav odločili obdržati še dlje časa. V tem trenutku je bil najboljša možna 'kopija' Erislandyja Lara, večje sreče pri tem res nismo mogli imeti. Veliko je prinesel podrobnosti iz gruzijske šole boksa, ki je bila in je še dandanes ob Kazahstanu kovnica odličnih boksarjev. Veliko je pomagalo tudi to, da sta oba s trenerjem Dirkom Dzemskim 'kontraša', v glavnem pretita iz nasprotnih napadov, takšen stil pa ima tudi Lara. Tako sta skupaj premle-vala najboljšo taktiko in iskala rešitve. Prepričan sem, da smo našli pravo rešitev.« Dejan Zavec Erislandy Lara Slovenija 12. marec 1976 Mr. Sympatikus 39 dvobojev 35 zmag (19 s K. O.) 1 dvoboj brez odločitve 3 porazi Kuba 11. april 1983 Ameriške sanje 25 dvobojev 21 zmag (12 s K. O.) 2 neodločeno 2 poraza i v' Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec je bil nazadnje v ringu aprila letos, ko je v Mariboru ugnal Belgijca z armenskimi koreninami Sasha Yengoyana in osvojil pas svetovnega prvaka super velterske kategorije po verziji WBF. Lahko odkriješ kakšno podrobnost? D: Zavec: »O podrobnostih ne bi govoril, vsekakor pa bo vse vidno v ringu. Najprej bo v prvih rundah treba začutiti tekmeca, od tega je veliko odvisnega. Meni najbolj odgovarja infighting - udarci na polraz- dalji, vendar mislim, da tokrat v tem smislu ne bo veliko možnosti. Največji boj bo potekal na psihološkem področju, kjer se bo boj po mojih predvidevanjih začel lomiti v drugi polovici dvoboja, od 7. ali 8. runde naprej. Pričakujem zahteven dvoboj, tako v fizičnem kot psihičnem smislu, v moji glavi pa ni prostora za nič drugega kot za misel na zmago.« Šport je sestavljen iz zmag in porazov. D. Zavec: »Iz porazov sem se veliko naučil, nobeden ni bil zaman in nobeden se ni zgodil brez namena. Pomembno pa je, da sem kljub dvema porazoma v ZDA dobil še tretjo priložnost.« Lara napada posamezno, redko v serijah Lara je lani izgubil proti Alvarezu. D. Zavec: »Slišal sem dvoumno izjavo, ki se mi zdi, da odlično opisuje Laro: 'Ni še izgubil, a ne more premagati velikih imen.' Kar se mene tiče, bi dvoboj z Alvarezom moral po točkah dobiti Lara. A v boksu je tako, da lahko imajo različne oči različnega malarja, zato je rezultate v takšnih dvobojih nemogoče napovedati z gotovostjo.« Ima obilo odličnih boksarskih lastnosti. D. Zavec: »Lara je zagotovo odlično tehnično podkovan borec, njegova značilnost so posamični napadi, redko ali skoraj nikoli ne napada v serijah. Njegova dominantna roka je levica, ker stoji z desno nogo naprej, je to zadnja roka. Ima zelo dober občutek za dvoboj in za gibanje v ringu ter za kontrolo dvoboja. Značilno je tudi to, da venomer igra psihološko - 40% popust na celodnevno vstopnico v Termalnem Parku. Kupon velja za 1 osebo, vse dni v tednu, do 24.12.2015. Kupon ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. ®02/ 7494 530 Htermalni.park@terme-ptu¡.si ^www.shr.si Dejanu, ČASTNEMU OBČANU OBČINE JURŠINCI ŽELIM USPEŠEN BOJ IN PRIJETNO VRNITEV DOMOV. Alojz Kaučič, župan Občine Juršinci 40. dvoboj Dvoboj na Floridi bo za našega boksarskega superšampiona, lastnika pasa svetovnega prvaka po verziji WBF, jubilejni, 40. v njegovi profesionalni karieri. To nekako sovpada z njegovo starostjo, saj bo marca dopolnil 40 let ... igro, s katero želi dekoncentri-rati tekmece. Njegov stil borbe je tak, da si pridobi prednost, tako da tekmece prisili v lovljenje njegove prednosti in v napade ter posledično preti na njihove napake. V tem elementu je odličen, prav zaradi tega ne bi želel pasti v ta mlin. Ne bosta najpomembnejši agresivnost in napadalnost, temveč bo pomembno zadeti čim več natančnih udarcev. Vsekakor Lara spoštujem, a to ne pomeni, da se predajam, še zdaleč ne. Moj načrt je samo zmaga.« Kako je sploh prišlo do tega, da si dobil dvoboj za naslov svetovnega prvaka v ZDA? D. Zavec: »Kjer je volja, je pot - tako bi najlažje opisal vse dogajanje okrog tega. Imeli smo več možnosti za dvoboj, med drugim tudi z Liamom Smithom, svetovnim prvakom po verziji WBO. Vsi so top borci, med najboljši desetimi ali petnajstimi. Komunikacija pa je potekala tako, da sem vedno znova poskušal iztržiti še kaj več, dodajali smo vedno nove stvari. Na koncu smo prišli do Lare. Vsi so me spraševali, ali je z mano vse v redu in ali se zavedam, kakšen zalogaj je to, a jaz sem pri polni zavesti odgovoril, da je to, kar si želim. Na koncu je prišlo do realizacije. Če pa bi želel 'papirnati' uspeh, potem tega zagotovo ne bi storil, ampak bi izbral nekoga drugega, nekoga s slabšimi karakteristikami. Med drugim smo imeli na voljo tudi dvoboj v Sloveniji, kjer pa zaradi omejenih finančnih možnosti ne moremo pripeljati največjih imen. Jaz pa sem želel ostati zvest sebi in ciljam najvišje - prav zaradi tega je bilo nujno, da grem v ZDA. Še enkrat pa jasno poudarjam, da gre zares izključno za športni rezultat, višina zaslužka pri tem ni bila v mojih mislih.« 12 Štajerski Zavec - Lara, 25.11., Hîaleah petek • 20. novembra 2015 Imaš tekmeca, v tem primeru Lara, pogosto v mislih? D. Zavec: »Ne tako pogosto, kot bi morda kdo mislil. Ko udarjam po vreči, ni moja misel, da udarjam po tekmecu, temveč sem bolj osredotočen na tehnične podrobnosti, na izboljšave. Ni moj namen, da iz tekmeca brizga kri, temveč to, kako bi ga ugnal tehnično in taktično. To mi več pomeni. Če bi bil na tekmeca npr. jezen, potem bi mi to negativno čustvo lahko zameglilo razum in bi bil manj zbran. Tega pa si v boksu ne smeš privoščiti, ker si lahko hitro kaznovan.« Ob tebi bo v ZDA Dirk Dzemski. Kakšen je načrt dela tam? D. Zavec: »Ja, z Dirkom greva v ZDA skupaj. Tam bo najprej na vrsti tek, nato pa bomo od četrtka dalje fokusirani na dvoboj. To pomeni, da bomo delali na podrobnostih posameznih gibov in na psihološki pripravi. Nekaj bo treba postoriti še s kilogrami, ki jih moram spraviti pod 70 kg. A to ni težava.« Je glede finančnega smisla razlika med zmago in porazom? D. Zavec: »V tem primeru ne, razlika bo šele v naslednjih dvobojih, ko bom tega zmagal in bom branil naslov svetovnega prvaka.« Kako je bilo z menedžer-sko vlogo, kdo je skrbel za ta del? D. Zavec: »Ves 'papirnati' del o sami organizaciji in vsem ostalem je v ZDA uredil Lou DiBella, a je imel pri tem mojo popolno asistenco. Za vse drugo sem bil zadolžen sam.« ZDRUZITE STORITVE IN PRIHRANITE TrsteNJakova ui_. 5a, Ptuj DEJAN, DllŽIMO PESTI ZATE! Foto: Črtomir Goznik Naporne priprave so stalnica vseh vrhunskih športnikov, pri boksu je to še posebej izpostavljeno, saj gre za kontaktni šport. Na fotografiji sta Dejan Zavec in njegov trener Dirk Dzemski. Evropejci v ZDA -prava redkost Si eden redkih Evropejcev, ki je dobil možnost naslov svetovnega prvaka loviti v ZDA. D. Zavec: »To je res redkost: ko sem se sprehodil skozi statistiko, na njej ni veliko imen borcev iz Evrope. Prav zato zame to predstavlja določen osebnostni mejnik, ki lepo zaokrožuje mojo celotno kariero in zgodbo. To ne pomeni napovedi konca kariere (smeh).« Zanimivost pa je tudi ta, da boš ne glede na rezultat dvoboja obdržal naslov sve- tovnega prvaka po verziji WBF. D. Zavec: »Tudi to je res. Takšen je sklenjen dogovor, saj se predstavniki vseh organizacij - WBA, WBF in IBO - niso mogli dogovoriti med sabo glede sodelovanja.« Bližajoča se 40-letnica Marca boš dopolnil 40 let. Kaj to pomeni za treniranje na tako visokem nivoju? D. Zavec: »Počutim se odlično in to je moje edino vodilo. Če bi kakorkoli začutil, da ne morem delati vsega, kar sem v preteklosti in da so leta moja glavna ovira, bi takoj pustil boks. A ni tako, zato vztrajam. Za zdaj mojo prihodnost predstavlja dvoboj 25. novembra, o naslednjih korakih bom premislil in pretehtal vse možnosti šele po tem datumu.« Prva namigovanja o koncu kariere so se začela pojavljati pri 33 letih: kaj bi si mislil, če bi takrat v ring dobil 39-letnega tekmeca? D. Zavec: »Vsi teoretični dokazi v preteklosti so govorili o tem, da pri teh letih človek več ne more slediti mlajšim na tem nivoju. Praksa pa je tudi tokrat porušila teorije in po 'posvetu s samim seboj' sem spoznal, da sem še vedno na zelo visokem nivoju. Pravzaprav pokazatelji Kopitar, Dragič, Udrih, Vujačič, Zavec V tednu, ko se Dejan mudi na Floridi, bo tam cvet najuspešnejših in globalno najprepoznavnejših slovenskih športnikov. In to dobesedno! Vsak ljubitelj športa v Sloveniji namreč prepozna Anžeta Kopitarja (hokej, Los Angeles Kings), Gorana Dragiča, Bena Udriha (košarka, oba Miami Heat) in Saša Vujačiča (košarka, New York Knicks). Zanimivo, prav vsi bodo v teh dneh v Miamiju! Po vrsti: - v soboto, 21. 11., je v Miamiju košarkarska tekma Miami Heat - Philadelphia 76ers (Dragič, Udrih), - v ponedeljek, 23. 11., je v Miamiju hokejska tekma Florida Panthers - Los Angeles Kings (Kopitar); - v ponedeljek, 23. 11., je v Miamiju košarkarska tekma Miami Heat - New York Knicks (Dragič, Udrih, Vujačič), - v sredo, 25. 11., je v bližnjem Hialeahu boksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka Zavec - Lara! na treningih - v fitnesu in na tekaški progi - pravijo, da dosegam boljše rezultate kot kdaj-koli prej. Tukaj ne more nihče nikogar pretentati - še najmanj sam sebe -, rezultati govorijo sami zase. Če odgovorim na zastavljeno vprašanje: takrat bi naredil načrt, da tekmeca premagam na kondiciji, s tempom ... Upam, da tudi Lara razmišlja podobno (smeh).« Ko se ozreš na dosedanjo kariero: kaj je bilo tisto najbolj izstopajoče, zaradi česar si uspel? D. Zavec: »Vedno govorim in delam v pozitivni smeri, zvest sem sam sebi. Vedno sem iskal osebnostni maksimum, to poudarjam na vsakem koraku. Vedno sem imel vzorno sodelovanje z vsemi, ki me obkrožajo, tudi z vami, novinarji.« Kdaj ti je bilo najtežje? D. Zavec: »Porazi so tisti, ki najbolj 'pečejo', ki pustijo brazgotine. A to je treba vzeti v zakup in se učiti - tudi ali predvsem iz porazov. Predaje ni, to me vodi v športu in nasploh v življenju.« Jože Mohorič DIGITALNA TELEVIZIJA TELEING več kot 200 digitalnih programov 28 programov HD (C 080 35 38) 1399 TELEKS NOV TV SPREJEMNIK EUR/mesec LG LED LCD TV 32LF561 trgovina.teleing.com A } paketi mbinacija petek • 20. novembra 2015 Zavec - Lara, 25.11., Hialeah Štajerski TEDNIK 13 V ZDA prvič, drugič ... in še tretjič! »Vsaka izkušnja pride prav, tudi z dvobojema v Biloxiju in New Yorku je tako,« je povedal Dejan Zavec o preteklih ameriških izkušnjah. »Vse, kar smo takrat delali narobe, oz. ni bilo najboljše, smo sedaj odpravili, oz. naredili boljše. Vedno je prostor za učenje, za napredek, za izboljšave ... tega se zavedam in upoštevam. Treba se je zavedati, da smo v prvih dveh primerih orali ledino na tem področju, da izkušenj nismo imeli od kod črpati. Sedaj smo glede tega bogatejši, zato tehničnih in taktičnih napak ne bo.« Foto: Matija Brodnjak Foto: Matija Brodnjak Igralniški kompleks Beau Rivage v bližini New Orleansa je bil prizorišče dvoboja Zavec - Berto. Barclays Center v Brooklynu v New Yorku je bil prizorišče dvoboja Zavec - Thurman. Zagotovo obstaja nekaj neposrednih izkušenj iz dosedanjih dveh dvobojev v ZDA. Kako si jih izkoristil tokrat? »Predvsem sem dodal nekatere podrobnosti, saj te po navadi odločajo na takšnem nivoju. Če pa govorimo o tem, kaj sem se naučil, lahko za dvoboj z Bertom rečem, da bolj črnih trenutkov v karieri športnika ni, kot je poraz zaradi poškodbe. Ko se pobereš po tem, znaš še bolj ceniti vsako priložnost, ki ti je ponujena,« je povedal Dejan. Amerika je beseda, ki vsakemu boksarju močneje požene kri po žilah. To je po navadi vrh kariere. Tudi pri Dejanu je tako: »Jaz bi celo rekel, da vsakemu športniku močneje požene kri po žilah, saj je tam v športnem smislu res drug svet, predvsem v marketinškem smislu in v finančnih vložkih. Ko govorimo o boksu, imajo tudi bogato zgodovino: jaz sem sicer nekoč mislil, da so enaki ljudje kot drugod po svetu, a ta bogata tradicija jih v boksarskem smislu res dela posebne.« Ameriške tekmece je nemogoče primerjati S preteklima ameriškima dvobojema pa je težko potegniti vzporednice v smislu tekmecev, saj gre pri vsakem za posebno zgodbo. »To je res, Lara je borec povsem drugačnega kova, kot sta Berto in Thurman. Foto: Matija Brodnjak Andre Berto in Mr. Sympatikus na uradnem tehtanju pred dvobojem v Biloxiju. Thurman je bil fizično zelo dominanten, tudi psihično zelo močan, proti Bertu pa se je dvoboj odvil v smer, ki smo si jo najmanj želeli.« Proti Bertu si izgubil zaradi udarca z glavo. Si pripravljen tudi na takšne igrice? D. Zavec: »S tem se ne obremenjujem. Lahko se vedno zgodi, vedno je to možno, a istočasno upam, da se ne bo. Če bi imel to v mislih, potem bi izgubljal energijo in ne bi bil osredotočen na druge stvari. Če bi tekmec že želel to storiti, potem si vsekakor želim, da bi se temu izmaknil. Pomembno je samo, da ostanem operativen, da mi kakšna poškodba ne omeji gibanja ali vida. Proti Bertu se mi je zaradi poškodbe veke tako zmanjšalo vidno polje, da nisem Foto: Matija Brodnjak Proti Keithu Thurmanu je Dejan ostal praktično brez realnih možnosti za uspeh, Američan je bil v tistem trenutku enostavno boljši. traja več kot šest rund, s sabo prinaša nekaj novega. Tukaj je vpletene toliko psihologije in toliko posebnosti v smislu fizičnih obremenitev, da je vsak dvoboj poglavje zase. Zase vem, da sem v tem delu zelo močan. Bi te zadovoljilo, da bi bil tekmecu enakovreden v vseh 12 rundah? D. Zavec: »Nikakor! To bi pomenilo poraz. Tega se zavedam in s tem ne bi bil zadovoljen. Edini cilj je zmaga!« Zaključni odgovor v slogu šampiona, kar Dejan nedvomno je! Jože Mohorič mogel nadaljevati.« Glede na Berta in Thurmana je Lara na najvišjem mestu lestvic. D. Zavec: »Lara to mesto zaseda upravičeno. Berto in Thurman imata za sabo močnejši ekipi, Lara je imel v preteklosti pri takšni podpori manj sreče. Vsi pa vemo, da če za nekom stoji npr. Golden Boy team, potem je stvar lažja. Za pot na vrh se ni najbolje ozirati na to, ampak se je včasih najbolje narediti 'gluhega in slepega'. Sam se borim proti privilegijem in sem prepričan, da se dobro vrača z dobrim.« Izkušnje pa so na tvoji strani. D. Zavec: »Glede profesionalnih borb zagotovo. Tukaj je treba vedeti, da vsaka borba, ki Promocijsko sporočilo Foto: Matija Brodnjak Kljub Dejanovemu porazu bo New York vsem navijačem ostal v nepozabnem spominu, predvsem slovenski večer je bil zadetek v polno. Tradicija bojevništva v Termah Ptuj Na Ptuju že iz časov starega Rima negujemo tradicijo bojevništva. A tudi dandanes smo bojevniki mi vsi - vsakodnevno premagujemo stres, ovire na delovnem mestu, v domačem krogu in svoje lastne pomanjkljivosti... Prav je, da kdaj tudi sebe postavimo na prvo mesto in vsaj za nekaj dni postanemo prvi - Primus. Terme Ptuj so kot ustvarjene za to! V Termah Ptuj težimo k ravnotežju Aktivnost se prepleta z oddihom, starorimsko uživaštvo s sodobnim uravnoteženim in zdravim življenjem, h kateremu sodi temu prilagojena prehrana. Naši kuharski mojstri pripravljajo kulinarične dobrote, ki so pripravljene po receptih iz daljne preteklosti z uporabo lokalnih in sezonskih sestavin. Poleg odličnih vin in slastne lokalne kulina-rike si v vseh naših restavracijah lahko izberete tudi jedi z oznako »Bodimo fit!«, ki jih pripravljamo v sodelovanju s priznano nutricionistko. Za posladek pa si brez slabe vesti lahko privoščite Primusovo tortico, ki je prav tako okusna, kot je lepa. Wellness doživetja in tret-maji navdušujejo tudi najzahtevnejše, saj je wellness center Valens Augusta v Grand Hotelu Primus opremljen z najsodobnejšimi napravami za oblikovanje telesa in pomladitev videza. Tu se vam bo odprl nov svet, saj visoko usposobljeni strokovnjaki, ki programe izvajajo na temelju medicinskih dognanj, omogočajo učinke liftinga brez invazivnih posegov. Tret-maji so namenjeni tako moškim kot ženskam, pari pa uživajo v tematskih, razkošno urejenih VIP-sobah v slogu antičnega Rima, Orienta, Japonske in Egipta. Z nekaterimi najbolj priljubljenimi sprostitvenimi programi lah- ko vstopite celo v svet zelišč s panonskih livad ali v svet grozdja in vinske trte. Prav lahko se zgodi, da boste iz Term Ptuj odšli ne le spočiti in osveženi z aktivnimi doživetji, pač pa tudi s kakšnimi novimi spoznanji in navadami, ki bodo obogatili vaš življenjski slog. Presenetite svoje najdražje in jim polepšate prihajajoče praznične dni z darilnim bonom Term Ptuj. 14 Štajerski Zavec - Lara, 25.11., Hîaleah petek • 20. november 2015 Navijači ga spremljajo vsepovsod Dejanovi navijači so tisti, ki njegovi karieri dajejo poseben pečat, ki je skozi leta postal prepoznaven, neizbrisen. »Z njim smo in bomo vedno in povsod. Te povezave ni mogoče ločiti,« je povedal Jože Mo-horič, predsednik Fan cluba Dejana Zavca. Neločljivost se kaže tudi v tem, da ga navijači spremljajo tudi preko velike luže, kar predstavlja velik logistični problem, visoki pa so tudi stroški takšnega potovanja. Prav zaradi tega gre pri vsem tem za nekaj več kot le za navijanje - pomeni res pristno in iskreno podporo v najboljšem smislu. »Navijači smo v vseh teh letih z Dejanom doživeli veliko lepega, tako da smo lahko tudi mi njemu hvaležni za vse, kar je v svoji karieri storil. Številni povežemo njegove dvoboje s TV-prenos Zanimanje za TV-prenos dvoboja Zavec - Lara je bilo med navijači in sploh med ljubitelji športa v Sloveniji veliko že od same omembe dvoboja naprej. Na koncu so se pri TV Slovenija uspeli dogovoriti za odkup pravic prenosa, tako da si bo mogoče dvoboj v živo ogledati na TV SLO 2 v četrtek ob 3.00 zjutraj. Foto: Matija Brodnjak Člani Fan cluba Dejana Zavca so z Dejanom vedno in povsod: tako v srcu kot tudi fizično ... Na fotografiji z velikim Don Kingom. popotovanji, za katera se sicer težko ali sploh ne odločimo. Z Dejanom smo videli veliko mest, večina nas ne bi bila npr. nikoli v ZDA. Sedaj pa se tja odpravljamo tretjič,« pove Jože Mohorič. Tudi tokrat gre tja ena velika skupina navijačev ter številne majhne oz. posamezniki, skupaj kakšnih 100. »Ko je turistična agencija pripravila aranžma za tokratno pot, so bile vse razpoložljive kapa- Profesionalna pot Dejana Zavca: 39 BORB / 35 ZMAG (19 s KO), 1 DVOBOJ BREZ ODLOČITVE, 3 PORAZI V spodnji tabeli so vidni časi in kraji profesionalnih dvobojev Dejana Zavca, njegovi nasprotniki ter rezultati in naslovi, ki jih je osvojil. 1. 1. 3. 2003 Aschersleben Zsolt Toth (Madžarska) tKO, 1. R Z 2. 21. 3. 2003 Berlin Nijaz Salkic (Nemčija) po točkah, 4. R Z 3. 25. 4. 2003 Magdeburg Patrik Hruska (Češka) po točkah, 6. R Z 4. 21. 5. 2003 Hradec Kralove Jurij Zajcev (Rusija) tKO, 2. R Z 5. 14. 6. 2003 Magdeburg Artur Drinaj (Nemčija) tKO, 2. R Z 6. 05. 7. 2003 Dessau Ikene Kamel (Luxemburg) tKO, 2.R Z 7. 20. 9. 2003 Magdeburg Leontij Vorončuk (Estonija) tKO, 2.R Z 8. 17. 10. 2003 Usti nad Labem Andrzej Butowicz (Poljska) po točkah, 6. R Z 9. 29. 11. 2003 Cottbus Rozalin Nasibulin tKO, 5.R Z 10. 21. 2. 2004 Aschersleben Nikita Zajcev po točkah, 8. R Z 11. 17. 4. 2004 Maribor Viktor Baranov (Rus) po točkah, 12. R NBA Int. Z 12. 5. 6.2004 Magdebrug Boubacar Sidibe (Fra) po točkah, 8. R Z 13. 17. 6. 2004 Dessau Arthur Nowak (Nemčija) tKO 8. R DM Int. Z 14. 18. 9. 2004 Magdeburg Juris Boreiko (Litva) po točkah, 6. R Z 15. 15. 1. 2005 Magdeburg Martine Kukuls (Latvija) KO 4. R Z 16. 2. 4. 2005 Velten Danilo Alcantara (Domin. R.) tKO 2. R Z 17. 18. 6. 2005 Pula Joseph Sovijus (Slovaška) tKO 2. R Z 18. 20. 9. 2005 Praga Mihail Bojarskik (Rusija) KO 8. R WBO Int. Z 19. 29. 10. 2005 Oranienburg Serge Vigne (Francija) tKO 5. R Z 20. 25. 3. 2006 Oranienburg Joel Mayo (Avstrija/Čile) po točkah, 6. R WBA/IBF Int. Z 21. 23. 5. 2006 Ptuj Andrej Jeskin (Kazahstan) tKO 10. R WBO Int. Z 22. 17. 2. 2007 Magdeburg Nicolas Guisset (Francija) po točkah, 12. R prvak EU Z 23. 12. 6. 2007 Maribor Jorge D. Miranda (Argentina) brez odločitve (N. D.) WBO Int. ND 24. 13. 10. 2007 Magdeburg Albert Starikov (Estonija) po točkah, 10. R DM Int. Z 25. 19. 1. 2008 Düsseldorf Pietro d'Alessio (Italija) tKO, 4. R Z 26. 15. 6. 2008 Maribor Marco Cattikas (Nemčija) po točkah, 12. R IBF Int. Z 27. 29. 11. 2008 Katovice Rafal Jackiewicz (Poljska) poraz po točkah, 12. R P 28. 15. 5. 2009 Magdeburg Arek Malek (Poljska) po točkah, 6. R Z 29. 19. 6. 2009 Maribor Jorge D. Miranda (Argentina) KO, 12. R Z 30. 11. 12. 2009 Johannesburg Isaac Hlatshwayo (Južna Afrika) TKO, 3. R svetovni prvak IBF Z 31. 9. 4. 2010 Ljubljana Rodolfo Ezequiel Martinez TKO, 12. R obramba naslova Z svetovnega prvaka IBF 32. 04.09.2010 Ljubljana Rafal Jackiewicz (Poljska) po točkah, 12. R obramba naslova Z svetovnega prvaka IBF 33. 18.02.2011 Ljubljana Paul Delgado (ZDA) TKO, 5. R obramba naslova Z svetovnega prvaka IBF 34. 03.09.2011 Biloxi (ZDA) Andre Berto (ZDA) prek. 5. R obramba naslova P svetovnega prvaka IBF 35. 24.03.2013 Maribor Bethuel Ushona (Namibija) po točkah, 12. R WBO Int. Z 36. 09.03.2013 New York Keith Thurman (ZDA) po točkah, 12. R WBO Int. P 37. 19.10.2013 Leipzig Sebastien Allais (Francija) po točkah, 8. R Z 38. 17.10.2014 Maribor Ferenc Hafner (Madžarska) tKO, 7. R naslov evropskega prvaka WBO Z 39. 11.04.2015 Maribor Sasha Yengoyan (Belgija) po točkah, 12. R svetovni prvak WBF Z citete - to je več kot 50 mest - razprodane v treh dneh,« je povedal predsednik kluba navijačev. Slovenci v dvorani v Hialea-hu zagotovo ne bodo v večini, saj je Florida najjužnejša točka ZDA in tako le korak oddaljena od Kube, od koder prihaja Lara. A nobeno število ne more nadomestiti srčnosti, ki jo De-janovi navijači kažejo vedno znova in znova ... JM VULKANIZERSTVO PRODAJA IN MONTAŽA AVTOPIAŠČEV POPRAVILO ALUMINIJASTIH PLATIŠČ Fredi KMETEC s.p. Podvinci 40,2250 PTUJ Tel. 02 746 0111, GSM: 041 705 495 0 I KOVINOSTRUGARSTVO IVAN GOMILŠEK s.p. Maistrova ul. 50,2250 Ptuj Tel. 02/ 771-11-70, fax: 02/776-14-11 Spletna stran: www.gomilsek-sp.si, e-mail: ¡nfo@gomilsek-sp.si Izdelava zobnikov in reduktorjev Jeklene konstrukcije in industrijske armature Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo Oprema in deli za železarne Izdelava orodij in priprav Izdelava valjev in gredi Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod Storitve struženja, rezkanje in brušenje izdelkov Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala SE PRIPOROČAMO S SVOJIMI STORITVAMI! AVTOPRALNICA in bar »EVA« Maistrova ul. 50,2250 Ptuj Tel. 02/771-11-70, fax: 02/776-14-11 Vilijem Kramberger s.p. Cesta 8. avgusta 17d, 2250 Ptuj Tel/fax: 02 779 6101, GSM: 041 742 223 üslilw ÂpoJdnih uAp&hßv Jti pili nal hlsJdiv! petek • 20. novembra 2015 Šport mladih, oglasna sporočila Štajerski 15 Kikboks • KBV Ptuj Vindiš odhaja na svetovno prvenstvo Člani reprezentance Slovenije ta konec tedna potujejo na svetovno prvenstvo za članice in člane, ki bo od 21. do 29. novembra v Dublinu na Irskem. SP bo potekalo pod okriljem najmočnejše organizacije v kikboksu WAKO (v tej organizaciji je trenutno včlanjenih 147 držav iz vseh petih kontinentov). Na tekmovanju bo pod vodstvom predsednika Kickboxing zveze Slovenije Vladimirja Sitarja odpotovalo 20 članic in članov iz 12 klubov iz vse Slovenije. Iz KBV Ptuj je bil v reprezentanco s strani selektorja Bojana Korošca vpoklican Luka Vindiš, ki bo tekmoval v disciplini point fighting nad 94 kg. Po intenzivnih pripravah, ki so potekale več kot 2 meseca na različnih lokacijah po Sloveniji (Ptuj, Zagorje, Olimje ... ) je tekmovalec iz Ptuja dobro pripravljen na tekmovanje in z nestrpnostjo pričakuje nastop na tem prvenstvu. Luka Vindiš: »Po zares napornih pripravah ocenjujem, da sem dobro pripravljen na Mlajše kategorije Rokomet • 1. mladinska liga REZULTATI 7. KROGA: Drava Ptuj - Slovan 32:29 (17:15), Urbanscape Loka — Jeruzalem Ormož 20:21 (13:8), Krka -Sevnica 35:25 (17:14), Trimo Trebnje - Riko Ribnica 31:30 (15:17), Koper 2013 — Celje Pivovarna Laško 29:28 (17:12), Krško - Dol TKI Hrastnik 39:35 (19:15). 1. DRAVA PTUJ 7 6 0 1 12 2. KOPER 2013 7 6 0 1 12 3. KRKA 7 5 11 11 4. CELJE PIVO. LAŠKO 7 5 0 2 10 5. KRŠKO 7 5 0 2 10 6. TRIMO TREBNJE 7 3 13 7 7. JERUZALEM ORMOŽ 7 3 0 4 6 8. RIKO RIBNICA 7 2 1 4 5 9. SLOVAN 7 2 1 4 5 10. URBANSCAPE LOKA 7 2 0 5 3 11. DOL TKI HRASTNIK 7 1 0 6 2 12. SEVNICA 7 0 0 7 0 DRAVA PTUJ - SLOVAN 32:29 (17:15) DRAVA PTUJ: Šulek, Osterc, Mlač-Černe 1, Vaupotič 1, Rei-sman 3, Krajnc, Bedeti, Rosič, Sitar, Jerenec 11, Štumberger 2, Šalamun 5, Krasnič 2, Žuran 7. Trener: Ivan Hrupič. URBANSCAPE LOKA - JERUZALEM ORMOŽ 20:21 (13:8) JERUZALEM: Šutalo, Caf, Fekonja; Koderman, Horvat 8, Kavčič 3, Ozmec 1, Kolmančič 3, Grabovac, Lukman, Kociper prihajajoče prvenstvo v Du-blinu. Upam, da se bom dobro boril ter z nastopi zadovoljil selektorja ter naše trenerje v Ptuju. Upam na dobre borbe in z malo sreče tudi na kakšno boljšo uvrstitev.« Vladimir Sitar, predsednik Kikboks zveze Slovenije in glavni trener v KBV Ptuj: »Luka je sicer še mlad tekmovalec in še nima mnogo izkušenj v članski konkurenci, vendar pa ima za sabo že veliko borb, predvsem v mladinski konkurenci. Priprave so bile narejene kakovostno Foto: Franc Slodnjak Luka Vindiš (KBV Ptuj) in upam na dober nastop. Sicer pa potujemo na Irsko z 20-člansko reprezentanco in vsekakor pričakujemo kakšno odličje.« Na tekmovanju bo sodil tudi mednarodni sodnik iz Ptuja Milan Breg. Franc Slodnjak 1, Šandor 2, T. Hebar, Šoštarič 3. Trenerja: Mladen Grabovac in Iztok Luskovič. Nogomet • Liga U-17 dekleta 10. KROG: ŽNK MSM Ptuj -ŽNK Maribor 4:0 (3:0); strelke: 1:0 Urška Bratuša (19.), 2:0 Špela Pernek (21.), 3:0 Neli Hofman (30.), 4:0 Neli Hofman (44.) 1. TEL. P. BELTINCI 9 8 1 0 48:4 25 2. ŽNK MSM PTUJ 8 7 1 0 36:3 22 3. ŽNK RADOMLJE 9 7 0 2 45:11 21 4. FUŽINAR 9 6 2 1 19:4 20 5. ŽNK MARIBOR 10 5 1 4 24:18 16 6. RUDAR ŠKALE 9 3 2 4 11:21 11 7. AJDOVŠČINA 8 3 0 5 17:23 9 8. ŽNK KRIM 9 3 0 6 10:21 9 9. VELESOVO 9 2 0 7 9:41 6 10. ŽNK KRKA 9 1 1 7 5:34 4 11. ŽNK KOROŠKA 9 0 0 9 6:50 0 V soboto, 21. 11., ob 11.00 bodo Ptujčanke v Beltincih igrale odločilno tekmo za naslov jesenskega prvaka proti ekipi ŽNK Pomurje. 2. SML 13. KROG: Aha Emmi Bistrica - Drava Ptuj 3:5 (2:2), Pohorje - Zavrč 0:5 (0:3). 2. SKL 13. KROG: Aha Emmi Bistrica - Drava Ptuj 1:2 (1:0), Pohorje - Zavrč 1:3 (1:1). SKUPNA LESTVICA: 1. DRAVINJA 24 19 2 3 90:21 59 2. DRAVA PTUJ 26 18 2 6 99:27 56 3. AHA E. BISTRICA 26 14 6 6 57:21 48 4. ZAVRČ 26 14 3 9 78:35 45 5. NŠ MURA 24 14 3 7 56:33 45 6. MALEČNIK 24 12 5 7 50:34 41 7. JARENINA 24 11 6 7 72:38 39 8. DRAVOGRAD/SG 26 11 4 11 56:40 37 9. MIKLAVŽ/DOB. 26 11 3 12 46:51 36 10. ŠMARTNO 1928 26 8 6 12 46:39 30 11. NŠ LENDAVA 26 8 4 14 49:73 28 12. KOR. PREVALJE 26 6 9 11 45:51 27 13. POHORJE 26 4 2 20 27:97 14 14. KOVINAR MB 26 0 1 25 11:222 1 LIGA U-15 VZHOD REZULTATI 14. KROGA: Žalec - Gerečja vas Hajdina 0:4 (0:3); strelci: 0:1 Gojkošek (12.), 0:2 Gojkošek (18.), 0:3 Leljak (35.), 0:4 Lipavšek (44.); Drava Ptuj - Robert Koren Dravograd 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Pasterk (18.), 0:2 Bernardis (53.), 1:2 Poberžnik (63., ag); Aha Emmi Bistrica - Celje 3:1 (1:1); strelci: 1:0 Ferčič (6.), 1:1 Vezaj (28.), 2:1 Ramadani (58.), 3:1 Ferčič (63.); Dravinja - Aluminij 0:5 (0:1); strelci: 0:1 Prelec (1.), 0:2 Me-sarič (43., z 11 m), 0:3 Bračko (44.), 0:4 Tašner (46.), 0:5 Me-glič (59.). 1. ALUMINIJ 14 12 2 0 69:5 38 2. MARIBOR 14 12 2 0 55:4 38 3. AHA E. BISTRICA 14 8 4 2 37:13 28 4. FARMT. VERŽEJ 14 8 3 3 25:13 27 5. CELJE 14 8 1 5 23:10 25 6. ŠAMPION 14 7 2 5 27:20 23 7. DRAVA PTUJ 14 5 5 4 27:18 20 8. KRŠKO 14 4 5 5 17:14 17 9. RUDAR VELENJE 14 5 2 7 17:29 17 10. DRAVOGRAD 14 4 3 7 21:29 15 11. GEREČJA VAS 14 3 3 8 9:28 12 12. MB TABOR 13 1 4 8 10:31 7 13. DRAVINJA 13 11 11 3:47 4 14. ŽALEC 14 0 1 13 1:80 1 Futsal • Liga U-15: Vodili 1:6, a izgubili REZULTATI 4. KROGA: KMN Meteorplast - NK Imeno Kozje 7:4 (2:4), Futsal club Ptuj - FC Stadionshop Ptuj 10:7 (0:4), KMN Benedikt - KMN Slovenske Gorice 3:0 (2:0), Potočje projektiranje Sevnica - Kebelj Avto Aleš 3:8 (0:5). 1. KMN BENEDIKT 3 3 0 0 39:2 9 2. FC PTUJ 4 3 0 1 26:21 9 3. SLOV. GORICE 4 2 1 1 17:7 7 4. NK IMENO KOZJE 4 2 1 1 20:16 7 5. METEORPLAST 4 2 0 2 27:27 6 6. KEBELJ AVTO ALEŠ 3 1 0 2 14:14 3 7. STADION. PTUJ 4 1 0 3 21:33 3 8. POTOČJE SEVNICA 4 0 0 4 7:51 0 FUTSAL CLUB PTUJ - FC STADIONSHOP PTUJ 10:7 (0:4) STRELCI: 0:1 Medved (4.), 0:2 Medved (6.), 0:3 Medved (10.), 0:4 Erhatič (18.), 0:5 Klinc (22.), 1:5 Sagadin (2.), 1:6 Glodež (24.), 2:6 Medved (26.), 3:6 Belec (28.), 4:6 Novak (30.), 5:6 Sagadin (31.), 6:6 Sagadin (33.), 7:6 Sagadin (35.), 8:6 Pečnik (36), 8:7 Medved (38.), 9:7 Novak (38.), 10:7 Pečnik (40.). JM Prireditvenik Petek, 20. november 8:30 Ptuj, Rogaška c. 19, Vrtec Vijolica: tradicionalni slovenski zajtrk, druženje s čebelarji, pridelovalci in predelovalci hrane 9:00 Ormož, Hardek, šotor pri Avtocentru Renault: 19. razstava malih pasemskih živali, Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Ormož 13:00 Ptuj, Slomškova 16, prodajalna Doberdan: odprtje zeliščne prodajalne Dober dan, degustacije in prezentacije 15:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: srečanje ljudskih pevcev in godcev, Pesem na vasi, Društvo gospodinj Vitomarci 16:00 Sela, kulturna dvorana: V jesenski noči, 10., jubilejno, srečanje skupin ljudskih pevk in pevcev ter godcev 19:00 Ptuj, Murkova ulica: Fashion Night Out! šoping, zabava, DJ, stajling kotiček, modna revija... 19:00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: Gledališka predstava Do-Re-Mi, KUD Matiček, Sp. Polskava Sobota, 21. november 9:00 Ormož, Hardek, šotor pri Avtocentru Renault: 19. razstava malih pasemskih živali, Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Ormož 10:00 Ptuj, grad: Muzejski vikend za družine, brezplačna delavnica Adventni koledar, do 16.00 10:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: lutkovna predstava Žabji kralj, DPD Svoboda 12:00 Vitomarci, Telovadnica POŠ: 17. občinski praznik občine Sveti Andraž, turnirv nogometu, 13.00 strelsko tekmovanje v Lovskem domu Vitomarci 14:30 Ptuj, dvorana Gimnazije: regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb 2015 Štajerska in Prekmurje, 2. koncert ob 17.30 14:30 Ptuj, gimnazijska dvorana: regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb Štajerske in Prekmurja: I. del, 17.30, 2. del, JSKD 16:00 Draženci, Dom vaščanov: 14. gospodinjski večer s tekmovanjem v ročni izdelavi domačih rezancev, razstava Marmeladni bazar, Društvo gospodinj Draženci 18:00 Markovci, poročna dvorana občine: predstavitev monografije V korantovi deželi praznujejo: prazniki in praznovanja v Markovcih na Ptujskem polju, Matjaža Mlinariča, kulturni program 18:00 Podlehnik, kulturno-turistični center: 3. sobotni večer z ljudskimi pevci iz Jablov- ca, prijateljsko srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi 18:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: III. Kloštrski večer, večer historične glasbe in plesa 16. stoletja 19:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: letni koncert FS Cirkulane Mi, Belani... mi, Barbarčani... 19:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII: Plesno-kulinarični večerzduetom OK 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: romantična komedija iLutka, Gorazd Žilavec in Tina Gorenjak 20:00 Ptuj, Dom Kulture, Muzikafe: koncert Robert Jukič in zasedba Kramp, predstavitev plošče, Odprta sezona lova na politike Nedelja, 22. november 10:00 Draženci, Dom vaščanov: razstava Marmeladni bazar, Društvo gospodinj Draženci 12:00 Podlehnik, KTC: tradicionalno srečanje starejših občanov, ob 10.00 maša pri sv. Trojici na Gorci 15:00 Stoperce, Dom krajanov: Cecilijin koncert, Pevke ljudskih pesmi KPD Stoperce 16:00 Benedikt, športna dvorana: Za lažji korak, dobrodelni koncert društva Namesto pike vejica, Gadi, Navihanke, Poskočni muzikanti... 16:00 Poljčane, Dom športa in kulture: Tamburaški večer, KUD Janka Živka Poljčane 18:00 Hotinja vas, kulturna dvorana: Prijatelji, ostanimo prijatelji - muzikal z izvirno Avsenikovo glasbo; režija Jože Ekart, izvedba kulturno-glasbeno društvo Ptičica 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, predstavitev pesniške zbirke p. Janeza Samperla Angeli na poti življenja, Pavle Ravnohrib, zbor sv. Viktorina Ponedeljek, 23. november 18:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: koncert v počastitev državnega praznika dan Rudolfa Maistra Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Dornava vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Dornava. Vidimo se v sredo, 25. novembra, ob 18.00 v Kulturni dvorani Dornava. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Markovci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Markovci. Vidimo se v četrtek, 26. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Markovci. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Videm vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Videm. Vidimo se v četrtek, 30. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Videm. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 20. novembra 2015 Ptuj • Muzikal Prijatelji, ostanimo prijatelji Ko glasba poveže sprte strani in zazivijo čustva V prepolni športni dvorani OŠ Ljudski vrt so v nedeljo zvečer gledalci uživali v izvirnem muzikalu Prijatelji, ostanimo prijatelji, z najlepšo Avsenikovo glasbo, ki ga je družba Radio-Tednik namenila svojim zvestim bralcem in poslušalcem. S tem in drugimi pevskimi ter glasbenimi dogodki družba bogati mestno prireditveno dejavnost ter ljudi vabi ter spodbuja k večjemu druženju. Po besedah avtorja in režiserja Jožeta Ekarta je bilo vzrok za nastanek muzikala v izvedbi KGD Ptičica več stvari, splet okoliščin, povezanih s starim pravilom, ki pravi: Ko ti Bog nekje zapre vrata, ti drugje odpre okno. „Pripravljal sem priredbo nekega drugega muzikala, a je stvar padla v vodo. Želja po ustvarjanju, trma in Avsenikova glasba, ki mi je dala ob Slavkovi smrti še dodaten izziv, pa so kmalu rodili idejo. Zgodba se odvija v tipični slovenski vasi, kjer je vse skregano, toda sprte strani poveže glasba. Aktualna zgodba je prepletena z ljubeznijo, čustvi in hrepenenji, napete trenutke pa dodatno popestri lepa Avsenikova glasba." Glavni namen oz. sporočilo muzikala je povezano z aktualnimi razmerami naše razkropljene družbe, kar se še prav posebej kaže v medsebojnih odnosih, porušeni morali. „Vsakodnevno spremljamo neljube dogodke doma in po svetu. Vse manj je prijateljskih pogovorov, pesmi in sožitja med ■ sWLNA^ Foto: Črtomir Goznik Zlampek (Uroš Sagadin) je povedal tudi marsikatero pametno, tudi tisto, da je treba začeti iz nič, nadaljevati pa z malimi koraki ... ljudmi ... Nekaj podobnega se dogaja v vasi Poljane, kjer pa jim s pomočjo glasbe in dobro mero židane volje uspe premagati ovire. Zato v muzikalu kar nekajkrat ponavljamo besede: imejmo se radi, naj nas druži pesem in prijatelji, ostanimo prijatelji. Ljubiteljem Avsenikove glasbe pa sporočamo, da ta glasba živi, bo živela in je izjemno primerna tudi v drugačnih žanrih. Naš mu-zikal dokazuje, da se da ta tudi na gledališkem odru uporabiti v nežni, zabavni, romantični in tudi humorni obliki. Tudi ta mu-zikal sem delal po piramidnem sistemu, ki zahteva odločnost in zanesljivost vseh sodelujočih. Veliko je pripravljalnega dela in logistike, toda ko začnemo vaje, je vsem jasno, da bo na 60. dan Brezje • Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije Na Ptuju pripravljajo največjo slovensko razstavo jaslic V TD Ptuj, ki bo v letu 2016 praznovalo 130-letnico uspešnega delovanja, bodo jubilejne prireditve začeli že letos. Kot uvod v jubilejno leto bodo v prostorih minoritskega samostana na Ptuju pripravili največjo slovensko razstavo jaslic 2015. To bo že 10. božična razstava, ki jo bo v sodelovanju z minoritskim samostanom na Ptuju in nekaterimi drugimi pripravilo TD Ptuj. Zaradi jubileja, ki društvo uvršča med pet najstarejših turističnih društev v Sloveniji, so se tudi povezali z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije. Predstavniki TD Ptuj so se skupaj z minoritskim provincialom p. Milanom Kosom v začetku oktobra na Brezju srečali s predsednikom Društva ljubiteljev jaslic Slovenije patrom frančiškanom dr. Leopoldom Gr-čarjem in podpredsednikom Dragom Kozincem, ki bodo s svojimi člani iz vse Slovenije poskrbeli za to, da bo tudi Ptuj z okolico lahko od začetka decembra do začetka januarja prihodnjega leta na enem mestu občudoval to edinstveno tradicijo izdelovanja jaslic po Sloveniji. Kot poudarja Drago Kozinc, društvo povezuje ljubiteljske izdelovalce jaslic, akademske kiparje in slikarje ter posta-vljavce jaslic, zbiratelje in vse tiste, ki jih jaslice nagovarjajo in navdušujejo. Vsako leto ob osrednji razstavi jaslic, ki bo letos na Ptuju, postavljajo tudi tradicionalne razstave (Sveta Gora pri Gorici, Rodine, Gro-blje, Jurklošter, Veržej). Veliko slovenskih jasličarjev pa se udeležuje tudi razstav v tujini, zlasti še v Italiji in Avstriji, kjer so vedno dobro sprejeti. Slovenske jaslice so največkrat upodobljene v lesu, sledijo glina, papir, S pogovora na Brezju (od leve) p. Milan Kos, Rozika Ojsteršek, Drago Kozinc in Peter Pribožič steklo, testo, kovina, naravni materiali, skratka vse, kar pride pod roko iznajdljivemu jasličar-ju. „Slovenski jasličar je skozi zgodovino s svojo iznajdljivostjo in izrednim čutom za sveto in božje ustvarjal umetnine, ki pa so žal ohranjene v manjšini. Po II. svetovni vojni je jasličar-ska dejavnost skorajda izumrla, kajti takratna oblast je zatirala vse, kar je dišalo po veri. Kljub težkim razmeram pa so v tistem času nekateri vztrajali. Kot akademik Vinko Ribnikar z jasličnimi prizori v lesu, izredni rezbar Janez Vovk, akademski kipar Viktor Konjedic, njegov oče Franc Konjedic, pater Wolfgang Kogler iz Pleterij. Ponoven razcvet pa slovenske jaslice doživijo konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki še vedno traja. Med sodobnimi izdelovalci jaslic najbolj izstopajo Mateja Kozmus, Ana Korenč, Marjan Vodnik, akademski kipar Jernej Mali, Ana Češarek, Anka Trpin, Romeo Volk, Milan Kosec, Marija Bizjak, Cene Razingar in še nekateri drugi. Velika skrb se danes posveča tudi postavljanju cerkvenih jasli," je pred največjo slovensko razstavo jaslic povedal podpredsednik društva Drago Kozinc. MG Foto: Črtomir Goznik Na 1. krajevnem prazniku so bili že vsi Poljančani prijatelji, tudi ljubezenska zgodba zborovodkinje prof. Klasinčeve (Blanka Svenšek) se je srečno končala. Precej zaslug za pomiritev ima glasba, v živo je igral Ptujski kvintet. premiera! Tega se vsi zavedamo in očitno sistem dobro deluje. V muzikalu sodeluje 37 nastopajočih pevcev, igralcev, glasbenikov in drugih, potrebna pa je tudi dobro opremljena tehnična ekipa, ki skrbi za zvok in luč, ter sodelavci za pripravo predstave;" je še povedal avtor muzikala Jože Ekart, ki ga veseli pozitiven odziv gledalcev, njihov nasmeh in vedrina ter dober obisk. Najlepša dvorana je polna dvorana, poudarja. Premiera muzikala je bila 24. oktobra V StarŠah, V je- -F0t0:Crt0mir Goznik senskem delu jih čakata še dve z vaj pevskega zbora (učiteljsko-vzgojiteljski ženski pevski zbor predstavi. OŠ Hajdina), ko je padla odločitev, da medse povabijo tudi moške MG člane. Prlekija • 50 let Ljutomerskega okteta Pesmi skozi čas Ljutomerski oktet je s slavnostnim koncertom obeležil visok jubilej, 50 let aktivnega delovanja. Njegovi začetki segajo v leto 1965, prvi vodja okteta pa je bil Ivan Vrbančič. Ob 45-letni-ci okteta je vloga umetniškega vodja pripadla Dušanu Prelogu, ki skupaj z Bojanom Ferencem, Dejanom Kolaričem, Tihomir-jem Babičem, Igorjem Golobom, Markom Jurešem, Markom Rusom, Petrom Beznecem in Simonom Marošem tvorijo povsem prenovljen sestav. Ansambel nadaljuje in skrbno neguje tra- dicijo poustvarjanja slovenske ljudske in umetne pesmi, posega pa tudi po preostalih zvrsteh vokalne glasbe. Na jubilejnem koncertu so članom okteta besede pohvale in spodbude za nadaljnje delo namenili številni gostje ter predstavniki drugih oktetov in pevskih zborov. Oktetu je ob pol-stoletnem izjemno uspešnem poslanstvu posebno zahvalo podelila županja občine Ljuto- mer Olga Karba, Mira Rebernik Žižek pa je v imenu JSKD izročila kipec. Osnovno vodilo pri izbiri skladb, ki jih je oktet pripravil za slavnostni koncert, je bilo popotovanje skozi celotni čas delovanja v obdobju od leta 1965 naprej. Ansambel je v čast visokemu jubileju zapel tudi v sestavu prejšnjih in sedanjih članov, poseben gost koncerta pa je bil Slovenski oktet. NŠ Foto: MG Foto: NS petek • 20. novembra 2015 Ljduje in dogodki Štajerski 17 Videm • Martinovanjske prireditve so vabile Turizem - speča Trnuljcica V teh dneh se je po naših bolj ali manj vinorodnih krajih zvrstilo neverjetno število prireditev, na katerih smo slavili Martina in se spomnili na konec še enega uspešno končanega leta v kmetijstvu. Nekoliko po službeni dolžnosti, nekoliko zasebno, pa tudi čisto iz radovednosti sem se udeležil nekaterih tovrstnih jesenskih prireditev. Pobreške gospodinje so se izkazale z zeliščno-kulinarično razstavo. Tako so na pobreškem mar-tinovanju znova izbrali kletarja leta. To je postal Ivan Šimenko, za svojega pomočnika pa je imenoval Štefana Topolovca. Na prijetnem martinovem večeru so se še posebej izkazale članice tamkajšnjega društva žena, ki so pripravile izredno zanimivo in okusno razstavo, za katero so uporabile pridelke, ki zrastejo na domačem vrtu in domači kmetiji. Kaj vse znajo na primer narediti iz buč in bučnic! In koliko najrazličnejših zelišč znajo poiskati v naravi, ne samo na vrtu. Pobrežani in Pobrežanke so zadovoljni predstavili tudi rezultate svojega dela na Kočarjevi domačiji in na bližnji njivici, za katero vzorno skrbijo. Tudi letošnji vinski pridelek je bil od tam, saj so na Kočarjevem pridelali 150 litrov kvintona. Malo vam bo sicer nažrl želodec, ampak kvin-tonov špricar vas bo okrepčal ob še tako težkem delu in bo vaši želodčni kislini pomagal prebaviti hrano, če si boste lakoto potešili s čim svinjskim. Zelo pomemben del pobre-škega martinovanja pa je seveda druženje krajanov, ki si ta večer vzamejo čas za pogovor s sovaščani, potem ko za vaško klet prinesejo pletenko ali dve svojega vina, za katerega skrbi vaški kletar s pomočnikom, da ob različnih prireditvah ni nihče žejen. Prijetno druženje so pripravili tudi sosedje iz krajevne skupnosti Tržec-Jurovci. Ti so se zbrali na Djočanovi domačiji v Tržcu, še eni od starih vaških kmetij, za katere skrbijo v videmski občini. Tudi tamkajšnje martinovanje je potekalo po ustaljenem protokolu: začelo se je z nagovorom predsednika Etnografskega društva Andreja Gašparja, nadaljevalo z županovim pozdravom, nastopom Jurovskih fantov in šaljivim krstom mošta ter se končalo z druženjem ob hrani in pijači pozno zvečer. Utrinek z martinovanja na Djočanovi domačiji v Tržcu Foto: jš Kje nam še šepa? Takih in podobnih dogodkov je bilo nič koliko. Bili so tudi priložnost za kakšen razmislek. Na primer o tem, zakaj ni bilo na njih obiskovalcev (oziroma jih je bilo zelo malo) od drugod. Kaj delamo narobe, da jih ne znamo pritegniti? Imamo vse, da bi bili v teh dneh in ob drugih podobnih priložnostih zanimivi: prekrasne kraje, številne prireditve, odlično hrano in pijačo, pestre kulturne nastope, gostoljubne gostitelje ... , le pri širši predstavitvi dogajanja v naših krajih nam šepa. Mogoče pa ne bi bila napačna ideja, ki smo jo slišali na enem od pogovorov ob kozarčku, da bi organizirali brezplačne avtobusne prevoze iz večjih krajev, za začetek iz Ptuja, na primer vsako uro, in ljudi vozili od enega vinskega dogajanja do drugega. Potniki bi vstopali in izstopali, kjer bi želeli, neko dogajanje spoznavali poljubno dolgo, potem pa odšli peš ali z avtobusom naprej. Tako bi lahko ob vožnji avtobusa, ki bi krožno povezal več občin, spoznali različne dogodke, različne vinarje, različno kulinarično in kulturno dogajanje ... Mogoče bi bilo prvo leto malo potnikov, ampak če bi bilo dogajanje gostom zanimivo, bi ti dober glas gotovo ponesli ne samo v deveto vas, ampak v deveto mesto. In naša uspavana turistična lepotica bi se počasi prebudila ob številnih princih ... Ampak turisti gor ali dol - domačini smo se imeli lepo tudi brez njih. jš Kidričevo • Regijska likovna razstava 31 ustvarjalcev Kvadrat in krog, kocka in okrogla V razstavni dvorani dvorca Sternthal so prvi teden novembra odprli razstavo likovnih del 31 ljubiteljskih, v glavnem likovnih ustvarjalcev z območja Ptuja, Ormoža, Lenarta in Slovenske Bistrice pod naslovom Kvadrat in krog, kocka in okrogla. Kot je ob odprtju pojasnila Iva Ferlinc, vodja ptujske območne izpostave Javnega sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti, tema letošnje regijske likovne razstave postavlja v ospredje krog in kvadrat kot prevladujoča elementa kompozicije, pri čemer je tehnika poljubna, prav tako izbira med abstraktno ali fi- A * - ® j & gurativno upodobitvijo: »Na razpis se je prijavilo 32 avtorjev s 35 deli, po oceni strokovnega selektorja Dušana Fišerja pa je bilo izbranih 26 umetniških del.« Foto: M. Ozmec Regijska razstava ustvarjalcev iz Ptuja, Ormoža, Slovenske Bistrice in Lenarta bo v dvorcu Sternthal na ogled do 4. decembra. V dvorcu Sternthal tokrat razstavljajo Tjaša Arko, Doroteja Avguštin, Branko Gajšt, Nada Ivančič, Marija Jakolič, Jani Konec, Bernardka Kos, Zvon-ko Mesarič, Mihaela Omladič, Bernardina Paj, Franc Simonič, Rozina Šebetič, Slavko Toplak, Irena Kramer, Ivan Skledar, Stanka Janžič, Ljubica Zgonec Zorko, Marija Homar, Bojan Lu-baj, Jožefa Fajs, Elfrida Brenčič, Sonja Pišek, Inna Klemenčič, Žana Miličkovič, Marjana Tkal-čec, Zlatko Lazar, Janja Rudolf, Bohumil Ripak, Boris Voglar in Melita Vidovič. Regijska razstava likovnih ustvarjalcev bo v dvorcu Sternthal na ogled še do 4. decembra letos. M. Ozmec Od tod in tam Foto: ML Središče ob Dravi * V telovadnici OŠ Središče ob Dravi se je minulo soboto odvijal pravi glasbeno plesni spektakel. Pihalna godba Središče ob Dravi je namreč pripravila Martinov koncert s plesom. Več kot 300-glava množica občinstva je navdušeno spremljala dogajanje na odru. Pod umetniškim vodstvom Rada Munde je 35-članska zasedba godbenikov odigrala 12 zanimivih skladb in poskrbela za prav posebno glasbeno izkušnjo. V prvem delu koncerta so obiskovalci lahko uživali v zvokih koračnice Ponosni nase ter skladbah Celebration and song, La danse des canards, Veselje klarinetov, Waltz no. 2 in A klezmer Karnival. V drugem delu pa so pod instrumenti uigrane godbe zadonele še skladbe Sax swingers, Can-can march, An der schonen blauen Donau, Po jezeru bliz Triglava in Samba de Janeiro. Seveda pa ni šlo brez Golice. Ob prijetnih zvokih središke godbe se je tudi plesalo. Nastopile so Mažuretke iz Nedelišča, plesalci iz središkega vrtca in Otroška Folklorna skupina OŠ Središče ob Dravi. Zbrane pa sta s plesnimi koraki navdušila še mladinska plesna prvaka Ana Ekart in Ivan Jarnec. Monika Levanič V veseli družbi jih je vsako leto več Foto: M. Ozmec Kidričevo * Turistično društvo in zveza kulturnih društev občine Kidričevo sta letos pripravila veselo martinovanje na prostem, ki je na martinovo soboto v Park mladosti sredi naselja privabilo blizu 200 udeležencev. Tega sta bila v pozdravnem nagovoru vesela tudi kidričevski župan Anton Leskovar in vinska kraljica Svečine za leto 2014 Sabina Valdhuber Falot. Preden je sam sveti Martin s svojim zelo resnim spremstvom opravil tradicionalni šaljivi krst belega in rdečega mošta, so za dobro voljo udeležencev pridno skrbeli glasbena skupina Pepi Krulet, ljudske glasbenice Vesele Polanke in skupina ljudskih pevk katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol. Vstopnine ni bilo, udeleženci pa so lahko okušali mlado vino ter si privoščili porcijo pečenega kostanja in slastnega golaža. -OM Podlehnik * V občini Podlehnik Turistično društvo že 14. leto izbira vinogradnika leta. Letošnji vinogradnik je do sedaj najmlajši; imenovan je bil Kristijan Maučič. Izbran je prav s posebnim namenom, saj je malo mladih, ki še želijo obdelovati vinsko trto in pridelati njen sad - vino. Po maši je domači duhovnik p. Andrej Sotler opravil blagoslov mošta, ki so ga prinesli vinogradniki celotne župnije. Vse navzoče sta pozdravila predsednik TD Milan Vidovič in župan Marko Maučič in jim zaželela obilo dobrega pridelka. Sledil je bogat kulturni program. Zaigrali so ljudski godci Haloški veseljaki in zapeli Jablovški ljudski pevci, na koncu pa so zapeli vsi navzoči. Na dan sv. Marina pa je bilo veselo na Gorci ob etnološkem muzeju, ko so pospravljali klopotec, v soboto pa so izvedli še zaključno prireditev v novem kulturno-turističnem centru v Podlehniku z bogatim kulturnim programom in šaljivim krstom mošta. Na koncu so mlademu vinogradniku leta Kristijanu Maučiču podelili priznanje in si iz soda nalili zlato iskrečega vina. Zdenka Golub 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 20. novembra 2015 Pomagajmo si Temelj otrokovega razvoja so občutenja Učenje otrok do sedmega leta poteka skozi vsa čutila: vid, sluh, okus, otip, voh. Temeljni čutili sta tudi čutilo za ravnotežje in čutilo zaznavanje sebe in gibanja. Otip, ravnotežje in gibanje so medsebojno tesno povezani. Razvijejo se že v maternici. Njihovo dobro usklajeno delovanje je podlaga za vse višje dejavnosti, ki nam omogočajo vsakodnevno učinkovito funkcioniranje: učenje v šoli, pozornost, ravnotežje, mišični tonus, gibalni razvoj, govor, socialne veščine, čustva ... Otip-dotik zajema celotno površino telesa in je prvi čutilni sistem, ki se razvije v materi in že zelo zgodaj se zarodek odziva na dražljaje otipa s premikanjem telesa. Če naš živčni sistem-mo-žgani učinkovito predelujejo informacije, ki jih prejema iz kože, se veselimo dotika, v nasprotnem primeru pa nam predstavlja neugodje in razdražljivost. Dotik daje otroku občutek varnosti in mu nudi dobro počutje. Čustvena navezanost se sproži predvsem zaradi dražljajev dotika. Ljubkovanje, božanje otroku pomaga, da otrok razvije in organizira čustvene procese v svojih možganih. Dojenček se uči oz. dobiva čutne vtise iz okolja tako, da nosi stvari v usta in z njimi raziskuje. To se intenzivno dogaja tudi med plazenjem, ko se dotika različnih snovi in različnih površin. Zelo pomembno je, da predšolskemu otroku ponudimo aktivnosti, ki izboljšujejo razlikovanje različnih vrst otipa: • Otrok naj se igra v pesku in vodi. Doma lahko v plastično posodo nalijemo vodo, v kateri se otrok igra. Lahko jo napolnimo z različnimi predmeti. Uporabimo lahko riž, kinetični pesek ali mehki dišeči plastelin. • Otroku omogočimo, da hodi bos po travi in kamnih. • Otroka se lahko dotikamo z različnimi materiali. Uporabimo mehke krpice, hrapave predmete, hladne in tople predmete, peresa. • Otrok lahko stiska z rokami različne materiale: papir, blago, žogico z ježki ali iz želeja, kovinske in lesene predmete. Izdelamo čarobno vrečko in vanjo damo različne predmete, ki jih otrok skuša prepoznati po otipu. • Spodbudimo ga, da slika s prsti ali mu rišemo na hrbet različne oblike. Lahko ga tudi masiramo z rokami ali žogami. Pri nekaterih otrocih opazimo, da jim nekateri dotiki povzročajo nelagodje in so za njih preobčutljivi. Taki otroci ne marajo plišastih medvedkov ali odejic. Prav tako ne marajo nekaterih tekstur, Foto: arhiv OS dr. Ljudevita Pivka barv, lepila ali trave, oz. nekaterih majic z etiketami, materialov, ne želijo si ostrici nohtov in las, hoditi bosi. Pri takšnih otrocih uporabimo globok čvrst pritisk, ki jih umirja in pristopimo od spredaj, da jih ne prestrašimo. Uporabljaj-mo manj dotika in upočasnimo gibe. Zelo postopno uvajamo aktivnosti otipa. Otroci se počutijo ugodneje v dolgih rokavih in hlačah ter s pokritimi stopali. Drugi otroci so celo premalo občutljivi na dotik in vedno iščejo njegov dodatni vnos. Ves čas nosijo predmete, svinčnike in barvice v usta, čeprav so že davno prešli to obdobje. Žvečijo rokave, pogosto stopijo komu na nogo, ne opazijo, da dobijo modrico, radi imajo bolj tesna oblačila. Zelo malo se zavedajo osebnega prostora in posegajo v druge, se- dijo preblizu drugim otrokom, iščejo fizični kontakt, igrajo se z lasmi drugih otrok, se slabo zavedajo dotika drugih, poškodujejo druge otroke v igri, raje imajo tudi močne okuse hrane. Želijo večjo količino te ugodne stimulacije, ki jim jo lahko prinese mehka ninica ali medvedek. V celoti se zavijejo vanjo, ko poslušajo zgodbico in tako doživljajo ugodje, saj s tem organizirajo svoj živčni sistem. Pri takšnih otrocih je treba ojačati izkušnjo otipa in zagotoviti različne teksture za otipavanje. Dovolimo otroku, da žvečljive predmete raziskuje z usti in da ima več priložnosti za igro, ko ni oblečen. Otroke, ki so preveč ali premalo občutljivi na dotik, v skupini raje postavimo na konec vrste, tako da se izognemo dotikanju in konfliktom. Otrok doživlja to svojo nevrološko posebnost stresno, še posebej ob določenih dotikih negativno čustveno odre-agira, pri igri ima težave, ker ne mara žgečkanja, objemov. Večkrat otroka spremlja nepozornost ali pretirana gibalna aktivnost. Tako je njegovo vedenje lahko označeno kot neprimerno vedenje. Ko prepoznamo takega otroka, mu skušajmo olajšati njegovo delovanje doma, v vrtcu ali šoli. Andrea Turk Mezgec, profesorica defektologije Tačke in repki Problematika driske pri mačkah (2) Infekcijski vzroki driske pri mačkah so redkejši in pomenijo kontaminacijo prebavnega trakta z bakterijami oziroma njihovimi toksini. Najpogostejše bakterije so Clostridiji, Salmonele, Campilobacter, Yersinija, Coli bakterije in druge. Do tega lahko pride, če žival poje pokvarjeno, smrdečo hrano, ki jo lahko najde v zabojnikih za smeti ali pride v stik z razpadajočim kadavrom živali. Driska se lahko pojavi tudi kot posledica določenih infekcijskih bolezni, npr. mačje kuge. Takrat so živali pogosto močno prizadete, saj je stanje izredno resno. Pogosto je prisotno tudi bruhanje živali. Pojavi se visoka temperatura. Nemudoma je potrebna pomoč veterinarja. Potrebno je intenzivno hospitalno zdravljenje z infuzijami, udarnimi terapijami z antibiotiki in ostalimi zdravili. Prognoza in preživetje živali sta odvisna od stanja, v katerem je lastnik pripeljal žival k veterinarju. Zaradi tega, če ima žival močno drisko, visoko temperaturo in se slabo ali pa sploh ne odziva na komunikacijo, nemudoma poišči-mo pomoč veterinarja. Ponavljajoče se kronične driske so lahko znak določenih internih bolezni, npr. bolezni jeter, žolčnika, črevesja, želodca, trebušne slinavke. Pri diagnozi omenjenih bolezni moramo razširiti diagnostiko. Lastnikom obolelih živali svetujemo odvzem krvi, hematološko in biokemično preiskavo krvi, s katero lahko ugotavljamo delovanje določenih organov in organskih sistemov. Potrebni sta tudi rentgenska in ultrazvočna preiskava. Pogosto izvedemo tudi kontrastno slikanje črevesja. S pravočasnim odkritjem vzroka bolezni lahko začnemo zdravljenje in tako uspešno ukrepamo in normaliziramo prebavo. Zdravljenj je lahko več vrst in oblik, lahko je kirurško, večino- Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. ma pa opravimo terapijo z zdravili in pogosto je potrebna tudi dalj časa trajajoča dieta. Dieta je izredno pomembna in izhod zdravljenja je dostikrat odvisen prav od lastnika in upoštevanja navodil, ki jih je dobil pri veterinarju. V veliko pomoč je lastnikom živali že pripravljena dietna hrana za npr. bolezni jeter, črevesja, trebušne slinavke in drugih. Tako dieto obolele živali po navadi uživajo do konca življenja. Lastnikom muc, ki imajo težave z drisko, svetujem, da pazljivo izberejo hrano za svojo muco. Izogibati se je treba drobovini in mleku. Pri ponavljajočih se driskah svetujem, da se hrani obolelo muco z že pripravljeno dietno hrano, namenjeno preprečevanju driske, ki je v obliki konzerv in briketov. To je npr. Hillsova die- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. tna hrana I/D. Muca verjetno ne bo najbolj vesela zamenjave hrane in jo bo na začetku odklanjala. Vendar je vse odvisno od lastnika oziroma lastnice muce. Če bo popustil in nahranil muco z normalno hrano, ne bo muca nikoli sprejela dietne hrane. Potrebne je nekaj vztrajnosti in načelnosti in obrestovalo se bo. Če pa se prebava ne bo normalizirala kljub hranjenju z dietno hrano, pa je treba opraviti opisane diagnostične posege in tako ugotoviti vzrok kronični driski in na podlagi izvidov predpisati ustrezno terapijo. Emil Senčar, dr. vet. med. Zdravstveni nasveti Farmacevtska skrb za sladkorno bolezen v Lekarnah Ptuj Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen, ki je povezana z načinom življenja. Pomembno vlogo pri nastanku sladkorne bolezni imajo dednost, telesni in duševni stres, staranje, zvišan krvni tlak, prekomerna telesna teža, premajhna telesna aktivnost ter previsoka raven maščob v krvi. Za sladkorno bolezen je značilen zvišan sladkor -glukoza v krvi, ki nastane zaradi pomanjkanja izločanja hormona inzulina ali Alenka Zirovnik, mag. farm. njegovega pomanjkljivega delovanja oziroma zaradi obojega hkrati. Sladkorna bolezen, ki se pojavi pri otrocih ali mladih, ima hiter potek nastanka in se imenuje Tip 1. 90 % bolnikov pa ima sladkorno bolezen Tipa 2. Sladkorna bolezen Tipa 2 je zelo zahrbtna bolezen, saj bolniki več let nimajo nekih posebnih težav ali pa sploh ne vedo, da bolezen že imajo. Prav zaradi tega je pomembno, da bolezen čim hitreje odkrijemo in s tem preprečimo zaplete pri sladkorni bolezni. Kronično zvišan krvni sladkor namreč lahko povzroča okvaro, motnjo ali odpoved delovanja različnih organov, predvsem oči, ledvic, živcev, srca in ožilja. Zdravljenje sladkorne bolezni je odvisno od tipa sladkorne bolezni, običajno pa se uporablja kombinacija zdravil z različnim delovanjem in inzulin. Poleg jemanja zdravil, je treba spremeniti način življenja, predvsem vključiti veliko zdrave prehrane in veliko telesne aktivnosti. Farmacevti v Lekarnah Ptuj želimo kar največ prispevati k preprečevanju razvoja bolezni, k zgodnjemu odkrivanju sladkorne bolezni in pravilnemu zdravljenju že odkrite bolezni. Ker je 14. november svetovni dan sladkornih bolnikov, smo v vseh enotah Lekarn Ptuj v tednu od 16. 11. 2015 do 24. 11. 2015 pripravili brezplačne meritve sladkorja, holesterola, krvnega tlaka in telesne mase. Ob izmerjenih vrednostih smo obiskovalce lekarn še posebej opozorili na dejavnike tveganja za razvoj sladkorne bolezni, na opozorilne znake in jim, če so to želeli, tudi svetovali, kako obvladovati dejavnike tveganja. Zanimanje je bilo zelo veliko, tako da želimo z meritvami nadaljevati še v prihodnje. V ta namen ponujamo novi program, ki bo tekel v Lekarnah Ptuj čez celo leto. Zavedamo se, da smo farmacevti zaradi dobre dostopnosti in visoke strokovne usposobljenosti odličen vir informacij in podpora pri zdravljenju. V okviru našega novega programa »OSTANIMO ZDRAVI« vam bomo poleg krvnega sladkorja izmerili še celokupni holesterol, krvni tlak, indeks telesne teže, obseg pasu. Vaše vrednosti bomo vpisali v kartonček. Razložili vam bomo izmerjene vrednosti in kakšne so zaželene referenčne vrednosti. Seznanili vas bomo s posledicami zvišanega krvnega sladkorja in z dejavniki tveganja. Predstavili vam bomo možnosti nefarma-kološkega zdravljenja (to so ukrepi, ki ne vključujejo uporabe zdravil), in sicer priporočila zdrave prehrane, redne telesne dejavnosti in po potrebi zmanjšanje telesne mase. Če se zdravite z zdravili za znižanje sladkorja v krvi, vas bomo spodbudili k rednemu jemanju skladno z navodili in vas opozorili na morebitne neželene učinke zdravil. S pravilno uporabo zdravil je možno neželene učinke zelo zmanjšati. Če uporabljate več zdravil, kar je pri sladkornih bolnikih zelo pogosto, smo usposobljeni za pregled vaše terapije z zdravili (vsa zdravila, ki jih uporabljate) in vam pripravili osebno kartico zdravil. V predhodnih člankih smo že pojasnili, kaj je osebna kartica zdravil in kako vam lahko pri zdravljenju z zdravili pomaga. V enotah Lekarne Ptuj povprašajte po programu »OSTANIMO ZDRAVI« in se nam pridružite v skrbi za svoje zdravje. Alenka Žirovnik, mag. farm., Lekarne Ptuj - Lekarna Kidričevo, koordinatorka farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni V Lekarnah Ptuj bomo ob dnevu sladkorne bolezni izvajali meritve sladkorja, holesterola in telesne mase ter svetovali, kako ukrepati glede na izmerjene vrednosti. Brezplačne meritve izvajamo po urniku v tabeli. Partnersko podjetje Zaloker pa bo 23.11. v L. Budina (Qlandia) izvajalo meritev celotnega lipidnega profila (celokupni holesterol, trigliceridi ter »dobri« in »slabi« holesterol). Ta meritev je plačljiva, cena je 10.25 EUR. Urnik meritev: 1 Lekarna I Datum 1 Ura I MAJŠPERK 20. 11. 2015 7:00 - 9:00 DESTRNIK 20. 11. 2015 10:00 - 11:00 BUDINA 23. 11. 2015 8:30 - 11:00 QLANDIA 23. 11. 2015 8:30 - 11:00 BREG 24. 11.2015 8:00 - 10:00 Vir: Lekarne Ptuj Foto: Črtomir Goznik petek • 20. novembra 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 19 sestavil edi klasinc BLATO MORSKIH PTIČEV IVAN LEVAR VINSKI SESEDEK, BERSA NEKDANJI PRODAJALEC VODE FRANCOSKI AVTOMOB. DIRKAČ (JEAN) ZDRAVILNA PIJAČA NASELJE V OBČINI RIBNICA OBLIKA RAVNANJA DRAGO ZUPAN PLANINEC, GORNIK KRSTNA UPRIZORITEV HRVAŠKO NASELJE V SLAVONIJI RUDI ŠELIGOJ SMUČARSKA VEZ BRST, CIMA MEHIŠKA TELENOVELA OTOK NA JADRANU PREBIVALEC DAVČE TOLMAČENJE NAŠA BIVŠA SMUČARKA (MATEJA) PLANINA V BOSNI VPIŠI Q IN Č ŽENSKO OGRINNJALO ŽENSKO OBLAČILO SOL OLJNE KISLINE IZDELOVALEC SIRA GLAS, ZVOK SOL JODOVE KISLINE AMERIŠKA DRŽAVA IZLOČEK ZNOJNIC KIRURG BRECELJ NATAŠA LAČEN DOLINA OB SAVI SOVJ. REVOLUCIONAR CIAN 100 m2, 100 m2, 100 m2, 100 m2 PESNICA (MAJDA) PALICA Z JERMENOM NAŠA PEVKA KRAŠEVEC PRIPADNIK ČERKEZOV LOVILEC RIB LOJZE KRAKAR ŠTEFKA VENDRAMIN KRUT RIMSKI CESAR, NERO SNEŽNI PLAZ NOSILNI OKVIR VOZILA OPERNI SPEV PANIRAN IN OCVRT SVALJEK PREBIVALEC VRTA OB KOLPI UGANKARSKI SLOVARČEK: ALESI = francoski avtomobilski dirkač (Jean), EBEN = tropsko drevo, črni hrast, GRAMPA = vinski sesedek, bersa, GVANO = blato morskih ptičev, KUTJEVO = hrvaško naselje v Slavoniji, MASON = angleški filmski igralec (James), RADUŠA = planina v Bosni, REBELDE = mehiška telenovela. 'NVOVldA 'lEMOdVI 'VridV 'VriSVS 'VNIAV1 'NOM3N 'Oiaid 'z3»aao 'winvai 'no 'ninbi 'aravsvz 'in 'VNVisinoi 'ivaor 'noj. 'lEid 'oč 'vsnava 'jjas 'vovizva 'viavi 'aaraaa 'avHvaNWi 'vaaiiAiaad 'rariadod 'nosviai 'idaav 'avioa 'onvao :ouabjopoá -BviNVziavi 3i AEiisaa Iščete svoj stil Regina zasijala v novi podobi Regina Muršič je doma v Zagorcih v občini Juršinci. Stara je 44 let, zaposlena v Perutnini Ptuj, po poklicu prodajalka, mama dveh otrok in babica dvema vnukoma. Posveča se družini, še posebej, tako kot vse babice, pa vnukoma. Že več kot desetletje pa v prostem času izdeluje najrazličnejše unikatne voščilnice in darila, ki zahtevajo veliko ročnih spretnosti. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila hčerka že pred dobrimi tremi leti, ki je bila tudi sama udeleženka akcije, prav tako pa tudi že Regini-na snaha. Obe sta bili zadovoljni, zato se je hčerka odločila, da bo poskusila še s prijavo mame. Ko smo jo povabili, je bila sprva malo presenečena, saj je na prijavo že pozabila. Prišla pa je v pravem času, saj je v soboto, ko se je akcija končala, v novi podobi zasijala na praznovanju abrahama. Nekateri je sprva niso niti prepoznali, tako se je spremenila. Gospa Regina je prvič obiskala kozmetični salon. Ima suho in občutljivo kožo, ki jo bo morala skrbno negovati doma, občasno tudi obiskati kozmetični salon, da bo izboljšala kakovost svoje kože. Zelo pomembna pri negi je uporaba čistilnega mleka in tonika ter kreme, ki ustreza njeni občutljivi koži, so ji povedali v kozmetičnem salonu Neda. Po površinskem čiščenju in pilingu za občutljivo kožo so ji uredili tudi obrvi. V Frizerstvu Stanka Jožice Pepl-nik, s. p., se je Regina v celoti pre- nesla rdečkast ton. na ustnice, ki ¡¡h pustila izkušenim rokam frizerke Jožice Pepelnik. Ta se je odločila, da je napočil čas za temeljito spremembo njene pričeske. Postrigla ponovno zaživiš. Tako nekako so Regina v oblačilih iz Modiane, gležnarji SO iz Alpine. Regina prej... jo je na kratko, lase pa pobarvala v barvi konjaka ter na koncu oblikovala s fenom in krtačo. Ličenje je vizažistka Minka Fe-guš začela z nanosom pudra, ki ga je enakomerno porazdelila po obrazu. Veke je poudarila s kožnimi toni ter jih v zgornjem in spodnjem delu obrobila v rjavem odtenku. S črno maskaro je poudarila trepalnice in narahlo še obrvi. Na ličnice je nanesla rdečkast ton, na ustnice, ki jih je nežno obrobila, pa še glos. „Najlepše je, ko se prepustiš, zagrizeš v ponujeno priložnost in ponovno zaživiš. Tako nekako so Foto: Črtomir Goznik , in pozneje Foto: Črtomir Goznik se mi prepletale misli, ko sem spoznala gospo Regino. Iz nje je velo toliko energije in toplote, da je bil moj edini cilj, da jo naredim 'kraljico dneva'. Primerna oblačila za našo današnjo kandidatko Regino sem poiskala v Modiani v blagovnici Mercator. Ustavila sem se pri črni barvi, kot osnovni, zraven pa sem kombinirala še sivo in malo bele. Izbrala sem črni plašč, pleteno črno obleko z belimi detajli in sive pajkice. Za povezavo z zaključeno celoto sem dodala še siv brezrokavnik enostavnega visečega kroja, ki je zelo primeren, da po potrebi tudi kaj prikrije, hkrati pa podaljša linijo telesa. Manjkajočo obutev sem izbrala v trgovini Alpina, odločila sem se za črne gležnjarje z malo višjo, a še vedno udobno peto, kar bi tudi navidezno podaljšalo celo silhueto. Tako je gospa Regina lahko brez omejitev zakorakala na ulice nekega mesta, ki ga ima skritega nekje v svojih sanjah. Verjamem, da bo gospa Regina blestela, kamorkoli se bo podala, in da se bo vsaj za kakšen trenutek počutila kot kraljica," je njeno novo podobo predstavila stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu se je gospa Regina odločil za manikiro, saj je v celostni podobi, ki je bila v akciji in spremembe, ki so ji bile opravljene, zakrožila z nego rok. „Ta je bila opravljena s produkti v obliki pen, kar je novost na tržišču. Pene za roke so alternativa kremam in tvorijo fino zankasto mrežo, ki se porazdeli po koži in jo ščiti pred zunanjimi vplivi. Uravnotežen hidro-lipidni sistem poskrbi za optimalno nego kože rok, pri čemer ohranja vse naravne funkcije kože brez okluzivnega (pokrovnega) delovanja maščob, saj koža v prvi vrsti potrebuje vlago. Kremne pene učinkovito rešujejo veliko težav s suho kožo, še posebej v hladnih dneh,« je o negi rok z novimi produkti povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG KOLEKTIV SALONA Ü10SK0 in zeriSKO Finneíisevo z Slomškova 22 10 %% popust v novembru I 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 13. novembra 2015 Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (5.) Ta prava Indija "Bangalore - desetmilijonsko mesto - ni Indija", me pouči gospod, ki sem ga ravno spoznala. Kje pa je Indija, tuhtam sama pri sebi. "Podeželje, pojdi med ljudi, boš videla", se nasmehne ob krožnem premetavanju glave. 'Indijsko kimanje' je poglavje zase. Še zmeraj se raje prepričam dvakrat, da vem, če se z mano strinjajo ali mi nasprotujejo. Vožnja z motorjem med riževimi polji in majhnimi vasicami, veter v laseh ter mir v srcu Pri kimanju se glava krožno premika z leve proti desni, odki-mavanje pa je zelo podobno, le da je gibanje glave nekoliko bolj intenzivno. Skratka, zmeda. Ni mi bilo treba reči dvakrat, da sem se odpravila iz tega hrupnega in z izpušnimi plini prepojenega mesta. Skupaj z devetimi sostanovalci sem se z nočnim avtobusom odpeljala novim dogodivščinam naproti - v tisto ta pravo Indijo. Vožnja do 'bližnjega' mesta Hampi, od mesta Bangalore oddaljenega približno 360 kilometrov, nanese nekaj več kot devet ur adrenalinske vožnje z avtobusom. Čeprav smo potovali s spalnikom, od spanja, zaradi slabe ceste, nismo imeli kaj dosti. Ker sem bila v zgornjem nadstropju, me je bila groza, da se bom ob naslednjem ovinku zarolala in padla po tleh. Ob sedmih zjutraj, ko se je zaslišalo glasno oznanjanje, da smo na zadnji postaji, se mi je zdelo, da sem pred minuto šele zaspala. Pogledam skozi okno, zunaj pa najmanj deset moških, ki se stegujejo k oknu, ponujajo zemljevid mesta, ob tem pa glasno poudarjajo svoje ime. "Gospodična, moje ime je Črni Tiger. Če potrebujete rikšo ali vodiča, sem pravi naslov. Ne pozabite, Črni Tiger", mladenič kar ne odneha. Iskreno lahko povem, da so nas pričakali kot slavne ose- be, še posebej mene in Srbkinjo. Za njih sva bili verjetno še bolj eksotični kot oni za naju. Mimogrede, si lahko predstavljate, da sredi indijske divjine 'pričam srpski'? Ko smo se rešili nadležnih pijavk, ki so v nas videle le možnost za odebeli-tev svoje denarnice, smo se odpravili na lov za kočo, ki smo jo dan prej najeli. Pri Bobiju, se imenuje. Domačini nam niso bili kaj veliko v pomoč, saj so nam raje ponujali svoje koče ter nas s tem želeli odvrniti od našega plana. Nekako smo ugotovili, da je izbrano prenočišče na drugi strani reke, zato smo bili primorani najti most, ladjo ali čoln. Mostu seveda na podeželju ne bomo našli, si mislim, ko že zagledam obrežje, kjer se gnete cela gruča ljudi. Uganite, kdo me je čakal tam. Nihče drug kot Črni Tiger. Ne samo, da je voznik rikše in specializiran vodič, je tudi oseba, ki poseduje poseben okrogel indijski čoln, ki nas je popeljal na drugo stran. No, skoraj. Nekako mi je uspelo, da sem padla v reko. Rešila sem fotoaparat, a izgubila čevlje. Indijci tako ali tako hodijo bosi, torej ni prevelike škode. Sem v raju. Med mangovimi in papajinimi drevesi ter kokosovimi palmami. Vožnja z motorjem med riževimi polji in majhnimi vasicami, veter v laseh ter mir v srcu. No, to pa je tisto, zaradi česar sem prišla. Končno. Raziskujem tisto pravo Indijo. Vasice, kjer še nimajo interneta in telefonskega signala, kjer elektrika deluje le občasno, kopalnica in pralnica pa je kar lokalna reka. Temu primerne so bile tudi cene. Spala sem v butani koči za bore tri evre, prav toliko pa me je stal tudi najem motorja, z bencinom vred. Mislim, da je bila to najboljša vožnja mojega življenja, pomislim pred spanjem. Foto: Mateja Toplak Jutro. Utrujena od prejšnjega dneva, a odločena, da ujamem sončni vzhod. Moj prvi v Indiji. Pok! Tresk! Kaj se dogaja? Nekdo je zunaj! V bistvu nekaj skače po strehi, pokriti le s palmovimi listi! Zberem pogum in pokukam skozi vrata. Opice. Tako sem se prestrašila, a so le opice. Jutranji sprehod je zbistril moje misli in me napolnil z energijo, ki jo bom danes, za ogled vseh znamenitosti, ki so v Hampih, še kako potrebovala. OVEN V^C J (21.3. - 20.4.) Konec novembra bo prinesel mnogo pozitivnih priložnosti. Po zvezdnih namigih vas bo spremljala magnetična energija in tako bo v ljubezni val prijetnosti. Po zastavljenih poteh boste odšlipogumno in samozavestno. Cas bo v lastnem bistvu namenjen zanimivim dogodivščinam. ^JBIK (21.4. - 20.5.) Privlačile vas bodo vse lepe in prijetne zadeve. Obstajala bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Na delovnem mestu boste morali energijo usmeriti in tako pridobiti zanimive rezultate. Pomembno bo, da se veliko pogovarjate. Ljubezen bo sol in aroma življenja. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) i W ¡¡J IV Obiskala vas bo vila kreativnosti. Teden bo prinesel mnogo drobnih priložnosti in možnosti za uspeh. Zadeve se bodo odvijale v osnovi v vašo korist. Na delovnem mestu bo nalog in obveznosti veliko, toda uspelo vam bo skozi skupinsko delo. Pogovorite se o tistem, kar vas boli! RAK (2L 6 - 22 7-) (22-12L - 20■L) Zadanih nalnn se boste ^ ^ f^hL^L^ ,, M Foto: Mateja Toplak Najcenejše prenočišče, v katerem sem kdajkoli prespala. '-K^ f. ' Zadanih nalog se boste lotili na marljiv način. Popaziti bo treba na zdravje. Zdrav način življenja vključuje zdravo prehrano, dovolj gibanja in pozitivnih misli. Teden, v katerem vam bodo čarobni prah podarili prijatelji. Naredili boste tudi zaključke in samozavestno prestopili naprej. LEV f (23.7. - 22.8.) Ugodnosti vas bodo v tem tednu spremljale na področju komunikacije in transporta. Odlične iztočnice bodo označevale svoje mnenje, do izraza bosta prišli diplomacija in modrost. Ognjeno srce bo prineslo val pozitivnih novosti. Na delovnem mestu vas bosta označevali drznost in kreativnost. DEVICA (23.8. - 22.9.) Domače ognjišče bo vzbujalo v vas pridih nostalgije. Jasno bo, da boste imeli v rokah škarje in platno in tako prerezali popkovino preteklosti. Teden bo namenjen tudi domačim zabavam in urejanju doma. Barvitost uspeha bo rdeča nit na delovnem mestu. Sprostila vas bo narava! TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Do konca meseca boste v svojem znamenju naredili premik, ki prinaša prijetnosti, magnetično privlačnost in skladnost. Delili boste pozitivne nasvete in se predajali občutkom radosti. Vaše srce se bo znalo boriti za pravico in resnico. Na poslovnem obzorju se obeta ločitev. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Karte usode se bodo premešale. Zanimivo je, da si boste po intuiciji zbrali tiste, ki vam bodo koristile tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Srečna roka vas bo spremljala pri nakupovanju. Odločili se boste in naredili prerez in tako ugotovili, kdo vašo pomoč resnično potrebuje. STRELEC (23.11. - 21.12.) Dobra volja bo prinesla premike na bolje. Nekaj trenj bo v ljubezni in tako bo nekoliko težje, če ne bo vse po vaše. Sprejeti boste morali tudi neko alternativo. Na delovnem mestu se bodo stvari odvijale v osnovi v vašo korist. Iz majhnega raste veliko. ^ KOZOROG ¿m; H O R O S v sebi boste kovali načrte. Tisoče odtenkov barve jeseni se počasi in intenzivno poslavlja. Tudi sami boste klicali po transformaciji in osebni preobrazbi. Prisluhniti bo moč glasu srca. Na delovnem mestu bo čas pomembnih zaključkov. Sprostila vas bosta narava in sveži zrak! K VODNAR (21.1. -18.2.) Zrno modrosti bo prineslo zanimive iztočnice ja. Odločili se boste in naredili prerez. Ljubezenska sreča bo na strani pogumnih. Obdobje bo prineslo mnogo plodnosti in intenzivne energije. Pričakovati bo čas povečane čustvene skladnosti in romantičnih O P m?>, ribi (19.2. - 20.3.) Obiskala vas bo muza in vam polepšale hladne dni, ki prihajajo. V zadnjih dneh meseca novembra boste blesteli na delovnem mestu. Privlačila vas bodo znanja, ki so vezana na svet duhovnosti in ezoterike. Vaše misli bodo prijetne in ustvarjalne. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava. Tradicionalni indijski čoln Foto: Mateja Toplak Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAUOCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 20. novembra 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Mali oglasi E4 Äa/ereih'TEDNIK coran na arman J poimmnnGEncufl Odhod v zgodnjih jutranjih urah z vstopnih postaj: 30 PTUJ (avtobusna postaja) in 5.00 MARIBOR (avtobusna postaja). V Berchtesgaden, čudovito bavarsko letovišče, ki je na območju istoimenskega narodnega parka, bomo prispeli v dopoldanskem času. Za začetek se bomo ustavili v destilarni encijana, kjer se bomo v besedi in sliki seznanili s procesom proizvodnje tega zdravilnega likerja. Sledila bo degustacija različnih likerjev, ki jih bomo v prodajalni lahko tudi kupili. Berchtesgadenska pokrajina je, podobno kot sosednje Solnograško, bogata s soljo. Pridobivanje te nekdaj zelo pomembne dobrine ima tukaj zelo dolgo tradicijo, ki jo bomo spoznali ob obisku rudnika. Oblekli se bomo v rudarska oblačila in se podali na odkrivanje podzemnega sveta. Obisk rudnika je prava dogodivščina, polna različnih atrakcij: vožnja z vlakcem, adrenalinski spust po drči, vožnja po podzemnem jezeru s splavom, multimedijske predstavitve itd. Po obisku rudnika se bomo zapeljali še do Berchtesgadna, ki se v predbožičnem času prelevi v čudovito pravljično vasico, kjer vas na vsakem koraku objame toplina adventnega razpoloženja. V popoldanskem času se bomo zapeljali do Salzburga, prestolnice Solnograške. Ob sprehodu skozi mesto si bomo ogledali njegove številne kulturnozgodovinske znamenitosti: park pred dvorcem Mirabell, glavno mestno ulico Getreidegasse, kjer je Mozartova rojstna hiša, staro mestno hišo, trg Residenzplatz, RADIOPTUJ 89,8*96,E*I04,3 www.radio-tednik.si palačo Residenz, stolnico. Salzburg je vedno živahen in vredno ga je spoznati tudi v času adventa. Zato bomo imeli dovolj prostega časa, da se vsak zase podamo po njegovih ozkih ulicah in zavijemo v katero od dišečih slaščičarn ali privlačnih trgovin ter si ogledamo bogato obložene stojnice. Cena: ,55€ za poslušalce in bralce 49 € Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk rudnika soli v Berchtesga-dnu, ogled destilarne encijana in degusta-cijo, vstopnino v NP Berchtesgaden, zunanji ogledi po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, vodenje in organizacijo potovanja, DDV. Možna doplačila: vožnja z gondolo na trdnjavo Hohensalzburg - 8 €, notranji ogledi na kraju samem. Opomba: program velja kot končno obvestilo. Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJSKE CENE FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, s. p., Sovretova pot 41, Ptuj. Tel. 041 760 884. Več na www.enekas.si. roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). Tel. 040 647 223, Marjan Pola-jžer, s. p. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. PRODAM traktor IMT 539 in kiper prikolico, tritonsko, Tehnostroj. Tel. 031 250 030. PRODAM bikca simentalca, težkega 130 kg, in teličko simentalko, staro 6 mesecev, pašno. Tel. 070 250 441. PRODAM prašiča, 280-kilogramske-ga. Tel. 031 007 662. PO ZELO ugodni ceni prodam dva oslička, stara 2 in 6 let. Tel. 041 709 254. PRODAM seno, štiri oglate bale. Tel. 766 37 61 ali 031 473 100. PRODAM devet mesecev brejo kravo, simentalko, in dva meseca staro teličko, simentalko. Tel. 753 51 01. DRVA, mešana, kratka, 20-30 cm, suha, za podkuriti ali štedilnik, cena za 3 m3 z dostavo je 130 EUR. Info. 031 208 904. PRODAM prašiče od 25 do 140 kg in odstavljene plemenske svinje. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. PRODAM kosilnico BCS, puhalnik, iz-kopalnik krompirja in kareto za prevoz živali. Tel. 02 719 80 26. PRODAM seno v balah, možna dostava. Tel. 041 924 040. NEPREMIČNINE PRODAM garažo v Kidričevem (nova streha). Tel. 040 747 400. DOM IN STANOVANJE V NAJEM oddam stanovanje v Kidričevem, 74 m2 (dvoinpolsobno) za dobo do enega leta. Tel. 040 747 400. 2 GLASBO DO SRCA 25. novembra na katarinino med 10.00 in 14.00 na ptujski tržnici Go^W PP do javne službe ptuj RADIOPTUJ S/ 89,8*38^104,3 Štajerski TEDNIK Ljubitelji oddaje Z glasbo do srca. Ponovno vabljeni na veselo druženje, ki bo 25. novembra, na katarinino, med 10. in 14. uro na ptujski tržnici. Z vami bom Marjan, ki sem v svojo družbo samo za vas povabil Marjana Zgonca in klapo Mediteran, Viktorijo, Mili, Marka Mulca, letošnje zmagovalce ptujskega festivala ansambel Žargon, Zlatka Dobriča, Wernerja in Sašo Lendero. Ko bo na Ptuju katarinin sejem, 25. novembra, si vzemite čas za prijatelje in pridite na ptujsko tržnico, kjer dobre volje ob prijetni glasbi nastopajočih ne bo manjkalo. Vabi družba Radio-Tednik Ptuj. www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. novembra 2015 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen?) Oprema Barva renault megane 1.9 dcicc privilege 2005 4.350,00« avt. klima kov. Črna ford monde01.8 tdcitrend 2007 5.900,00« serv. knjiga kov. sv. modra renault kango01.5 dci family 2005 3.450,00 £ klima kov. bordo volkswagen beetle 1.9tdi 1999 2.550,00« klima kov. Črna renault megane 1.5 dci dinamique coupe 2009 7590,00« prvi lasi. kov. opečna kia venga 1.416v excup 2010 8.200,00« serv. knjiga kov. Črna volkswagen f0x1.2 2005 3.200,00« klima kov. srebrna peugeot 206 2.0 hdixt 2003 2.200,00« serv. knjiga kov. zelena volkswagen passat 1.8 comfortline 1999 1.250,00« avt. klima kov. srebrna renaulttwing01.216vtrend 2011 5.250,00« prvi lasi. kov. rjava renault modus1.2 6vexpressi0n 2012 7.490,00« prvi lasi. kov. šampanjec mercedes-benz b 200 cdi 2006 7500,00« serv. knjiga kov. srebrna ford galaxy2.0tdci trend 2010 10.900,00« serv. knjiga kov. Črna kia wenga 1.416v motion 2011 8.400,00« serv. knjiga bela citroen cs 2.0 hdi dynamiquetourer 2010 8.800,00« serv. knjiga kov. siva renault scenic 1..616v sky 2006 5500,00« prvi lasi. kov. peščena renaultscenic 1.616v dynamique 2010 8.900,00« prvi lasi. kov. opečna mercedes-benz ml 320 cdi avt. 2006 15.500,00« prvi lasi. kov. siva ford f0cusc-max1.8 tdci titanium 2008 5.400,00« serv. knjiga bela renault grand scenic 1.s dci dyn lux 2005 3500,00« avi. klima kov. t. siva Lokalna akcijska skupina Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah vabi. V sklopu priprave Strategije lokalnega razvoja pripravljajo pet tematsko obarvanih delavnic, na podlagi katerih bodo skupaj z vašo pomočjo pripravili ustrezne ukrepe za črpanje sredstev CLLD v obdobju do 2020. TERMINI TEMATSKIH DELAVNIC ZA Strategijo lokalnega razvoja (SLR) - LAS 2014-2020 2.12.2015 ob 17. uri Naravna in kulturna dediščina (Zavod RS za varstvo narave in Zavod RS za varstvo kulturne dediščine) Dvorana KGZ Zavod Ptuj 9.12.2015 ob 17. uri Razvoj osnovnih storitev, izobraževanje in ranljive skupine (Vladimir Korošec, Mojca Metličar) Dvorana KGZ Zavod Ptuj 14.12.2015 ob 17. uri Socialno podjetništvo, vključevanje ranljivih skupin (mag. Nena Dokuzov MGRT, Tadej Slapnik, državni sekretar, pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo) Dvorana KGZ Zavod Ptuj Več informacij na www.las-bogastvopodezelia.si ali info@las-bogastvopodezelia.si. PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ■:M=lBldJII! UAVJI MtTI 3 M BTff O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2010 12.990 2.LAST. ČRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 12.490 1.LASI., ODLIČEN SREBRNA BMW 320D TOURING 2010 11.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV BMW 320D TOURING 2011 12.390 1.LASI., VSA OPREMA BELA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI AVI 2009 6.990 1.LAST, 7.SEDEŽEV SREBRNA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 2010 8.290 1.LAST, 7.SEDEŽEV MODRA CITROEN C51.6 HDI 2011 9.990 1.LAST, KOT NOV ČRNA HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.290 2.LAST, TOP OPREMA SIVA MERCDES C 220 CDI 2006 6.790 2.LAST., ODLIČEN ZLATA OPEL INSIGNIA2.0 CDT1 COSMO 2013 12.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 407 2.0 HDI 2007 5.390 2.LAST., VSA OPREMA SIVA SKODA 0CIAMMBI1.6TDI 2013 11.290 1.LAST, TOP OPREMA SREBRNA VW GOLF 1.9 TDI PLUS 2007 7.990 1.LAST., ODLIČEN SIVA VW PASSAT 1.9 TDI VARWNT 2000 1.790 OPRAV. VEL. SERVIS BELA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL 2012 12.490 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV VWTOURAN 1.6TDI VEC MODELOV 2012 11.990 1.LAST. VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ V soboto, 21. novembra 2015 ob 9. uri bomo ob 61. obletnici tovarne odprli vrata vsem, ki bi nas radi obiskali. Z veseljem vam bomo pokazali kaj in kako delamo. Vabljeni! PISANA . ZABAVNA - AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Obzornik TV Dravograd 10:50 Utrip Ormoža, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 SKL - šport mladih, 7. oddaja, pon. 12:55 Info kanal 18:00 Ptujska kronika 18:25 Selo/enca, 40. oddaja, pon. 18:45 Martinovanje 2015, pon. 19:00 Povabilo na kavo: Marko Drobnič, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Boksarski magazin, 1. oddaja 21:25 Program SVIX2. oddaja 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:25 Pogled nazaj, 8. oddaja, pon. 9:45 Utrip Ormoža, pon. 10:50 ŠKL, šport mladih, 7. oddaja, pon. 11:20 Glasbena osmica (tuja), 62. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna 12:20 Infokanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasba za vse, 23. oddaja 19:00 Sekvenca, 41. oddaja 19:20 Cista umetnost, 49. oddaja, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:20 Varno delo z motorno žago, pon. 20:45 Boksarski magazin, 1. oddaja, pon. 21:45 Glasbeni preaah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:00 Pregled tedna, pon 9:20 Glasba za vse, 23. oddaja, pon. 9:55 Povabilo na kavo: Marko Drobnič, pon. 10:50 Sekvenca, 41. oddaja, pon. 11:10 Modro, pon. 11:35 Ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Franceta 13:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj, 9. oddaja 18:40 Glasbena osmica (slo), 63. oddaja, pon. 19:10 Sport(no), 33. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 DORA- nedeljski pogovori, 2. oddaja 21:10TVGorisnica 22:15 Ptujska kronika, pon. 22:40 Info kanal 9:00 Preglednik IV Maribor 9:30 Šola, da se ti zrola: Zdravje 10:00 Glasba za vse, 23. oddaja, pon. 10:35 SKL, šport mladih, 8. oddaja 11:05 Program SVIT, 2. oddaja, pon. 11:35 Pogled nazaj, 9. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Pomurski tednik 13:05 Marketinški klicaj, pon. 14:00 Info kanal 18:00 Pregled tedna, pon. 18:20 Povabilo na kavo: mag. Sonja Purgaj, pon. 19:00 Boksarski magazin, 1. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 DORA-nedeljski pogovori, 2. oddaja, pon. 21:10 Sport(no), 33. oddaja, pon. 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. [Registrirajte g© ena wwWo£®dMlkoSii Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1 B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZU-PUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 76/14 - odločba ustavnega sodišča in 14/15 - ZUUJFO), 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) in 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11), objavljata občini Hajdina in Kidričevo JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka medobčinskega podrobnega prostorskega načrta za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina - ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce - ob avtocestnem priključku in okoljskega poročila 1. Javno se razgrne dopolnjen osnutek medobčinskega podrobnega prostorskega načrta za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina - ob avtocestnem priključku in P1 6-P9 Njiverce - ob avtocestnem priključku, ki ga je izdelala Projekta inženiring Ptuj, d. o. o., pod številko projekta 93-60-45-10, z datumom avgust 2015, dopolnjeno novembra 2015. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma medobčinski podrobni prostorski načrt uporablja kratica MPPN. Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo, ki ga je izdelal VGB Maribor, d. o. o., pod številko projekta 3583/15, z datumom junij 2015, dopolnjeno oktober 2015, izdelano za dopolnjen osnutek MPPN za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina - ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce - ob avtocestnem priključku. 2. Javna razgrnitev navedenega gradiva bo v času od ponedeljka, 30. 11. 2015, do vključno četrtka, 31. 12. 2015, v sejni sobi Občine Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, in v mali sejni sobi (I. nadstropje) Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44 a, 2288 Hajdina. Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve elektronsko dostopno na spletnem naslovu Občine Kidričevo (http://www.kidricevo.si) in na spletnem naslovu Občine Hajdina (http://www.hajdina.si). 3. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka MPPN in okoljskega poročila, ki bo v torek, 15. 12. 2015, ob 16. uri, v dvorani X v Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo, Kajuhova 10, 2325 Kidričevo. 4. V času javne razgrnitve ima zainteresirana javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku MPPN za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina - ob avtocestnem priključku in P1 6-P9 Njiverce - ob avtocestnem priključku in k okoljskemu poročilu za MPPN. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali se jih pošlje na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, in Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44 a, 2288 Hajdina, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve. 5. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik, na spletnem naslovu Občine Kidričevo (http://www.kidricevo.si) in na spletnem naslovu Občine Hajdina (http://www.hajdina.si). Številka: 3505-8/2010 Datum: 18. 11. 2015 Župan občine Hajdina Mag. Stanislav Glažar Župan občine Kidričevo Anton Leskovar Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Naj viža 2015, nastopajo: Navihanke, Ansambel Saša Avsenika, ansambel Livada, Modrijani, Vesele Štajerke, ansambel Petka, Poskočni muzikantje, Koroški kvintet. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Mestni kino Ptuj Petek, 20., in sobota, 21. november: 16:00 Mali princ; 18:00 Igre lakote: upor, 2. del; 20:20 Črna maša. Nedelja, 22. november: 16:00 Mali princ; 18:00 Moja sestra suhica; 20:00 Igre lakote: upor, 2. del. www.ece.si Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv TELE^ffä CD "'"" Za lažje sledenje porabi energije iz elektrike in plina smo razvili posebno aplikacijo ECEmobil. Omogoča vam neposredno komunikacijo ter preverjanje najnovejših ponudb po vaših željah. Več na www.ece.si ali na 080 2204. Q|o©o Energija prihodnosti www.tednik.s tednik@tednik.s petek • 13. novembra 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi MOTORNA VOZILA SHRAMBA, montaža, centriranje, avtooptika in prodaja av-toplaščev, Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 1 3, 2204 Miklavž na Dravskem polju. Tel. 02/ 629 62 77. RAZNO PRODAM vino refošk, malvazijo, rumeni muškat, rose. Vina prodam tudi kot poslovna darila. Količinski popust. Telefon 041 281 393. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. 08:00 G oris niča - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka In Majolka 13:00 Ujemi sanja 18:00 5. obletnica kvarteta Dobrin če k SIP 20:00 Gorišnlca 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNJK več na spletnih straneh www.siptv.si 08:00 Otroški program 08:30 ŽKL 09:00 Iz mošla vino, pridi na Hajdino 11:00 Martinova nje v Pobrežju 13:00 Martinovanja v občini Domava 15:00 Gorlšnica - Iz naših krajev 17:00 9. redna seja na Deslrriiku 19:30 5, obletnica kvarteta Dobrinček 20:00 Martinovanja v občini Starše 08:00 Marti nova nje v Bukovcih 10:00 5-obletnica kvarteta Oobrinček 11:15 SKL 11:40 Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 18:00 Glasbena oddaja 19:40 Ptujska Kronika 20:00 Predstavitev pesmarice Danice Temeni 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja 121:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani Uredništvo: www. si p tv. s i 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Marti nova nje na Vidmu 09:00 SKL 09:30 Polka in majolka 10:30 Ptujska kronika 11:00 Ujemi sanje, Video strani 18:00 Martinovanje v Pobrežju 20:00 Predstavitev pesmarice Danice Temeni 21:00 Martinovanje v Bukovcih Nisi se izgubil kot v zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvaren pomen in tvojo pesem skušamo peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi mož, ata, dedek in pradedek Anton Črnivec IZ STOJNCEV 118 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in darovane maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku, govornici Hedviki, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Tvoji: žena Terezija, sin Milan in hčerka Angela z družinama In memoriam Vladimir Kajzovar (1956-2015) Vladimir Kajzovar seje rodil 6. maja 1956na Ptuju. Osnovno šolo je obiskoval v Majšperku, nato pa gimnazijo pedagoške smeri v Mariboru. Študij je nadaljeval na Pedagoški akademiji v Mariboru in diplomiral na smeri slovenšči-na-srbohrvaščina, nato pa zaključil še izredni študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru in si pridobil naziv profesor slovenščine. Svojo prvo zaposlitev je dobil na osnovni šoli Majšperk, kjer je poučeval najprej glasbeno vzgojo, nato pa slovenščino. V takratni Ljudski in študijski knjižnici Ptuj se je zaposlil leta 1985 kot višji knjižničar izposoje-valec v Mladinskem oddelku. Kot višji knjižničar in nato kot bibliotekar je prevzel vodenje Oddelka potujoče knjižnice in v skromnih pogojih, s kombijem, svoje delo opravljalpretežno na terenu. Prav pogoji, v katerih je takrat delovala potujoča knjižnica, so botrovali temu, da je bil vnet zagovornik nabave bibliobusa. Ta velika želja se je ptujskim knjižničarjem izpolnila leta 2003, česar je bil Vladimir izredno vesel. Leta 2006je prevzel vodenje Študijskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in to deto opravljal do upokojitve v juliju 2013. Leta 2009 mu je bil podeljen naziv bibliotekarski specialist, najvišji strokovni naziv, ki ga delavec z univerzitetno izobrazbo v knjižničarstvu lahko doseže. Za izjemen prispevek k razvoju slovenskega knjižničarstva ter za dolgoletno kakovostno in zavzeto strokovno delo, za dobro sodelovanje s sodelavci, za promocijo in vključevanje knjižnice v širši družbeni prostor, za predano in vestno delo z uporabniki in aktivno delo v Sekciji za potujoče knjižnice ter v Stepišnikovem skladu muje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije leta 2003 podelila Čopovo priznanje. Vladimir Kajzovar je bil človek številnih talentov, ki jih je s pridom uporabljal in vestno izpopolnjeval vse življenje. Dokler mu je zdravje dopuščalo, seje ob svojem rednem delu v knjižnici ukvarjal z glasbo, prav tako je skoraj 25 let vodil različne radijske oddaje na Radiu Ptuj. Redno je objavljal prispevke v Štajerskem tedniku, v katerih je predstavljal knjižne novosti, ki jih bralci lahko najdejo na knjižnih policah Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vladimir je rad pisal in raziskoval življenja manj znanih, pozabljenih, a pomembnih ustvarjalcev iz naših krajev, katerih ustvarjanje je predstavljal na številnih razstavah, v strokovnih člankih ali v monografijah. O tem pričata tudi njegovi monografiji Ingoličeva ptujska leta iz leta 2007 in Alojzij Remec iz leta 2008. Vladova bibliografija šteje občudovanja vrednih 330 enot. V posebno veselje so mu bili literarni večeri in pogovori z vidnimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci, kjer sta prišla do izraza njegov talent za javno nastopanje in odlično poznavanje literarnega opusa posameznega gosta. Ljubezen do raziskovanja inpi-sanja ni ugasnila z njegovo upo- kojitvijo, nasprotno. Veseli smo bili strokovnega pregleda življenja in dela Oroslava Cafa, ki mu ga je v treh delih objavilo glasilo Mestne občine Ptuj Ptujčan v letu 2015. Vlado je bil navajen delati z otroki in ljudmi nasploh, in to vestno, iskreno in pošteno. Svoje življenje je izpolnjeval z glasbo, včasih se je posvečal gledališču, pri vsem tem pa je bila knjiga njegova zvesta, znana in hkrati skrivnostna spremljevalka, skozi katero je odkrival duhovni svet, ki ga je čustveno in doživljajsko bogatil ter mu odkrival nova obzorja. Dragi Vlado! Tvoji prsti ne bodo več listali tebi tako dragih knjig. Listali jih bomo mi, pa ne zgolj zase, ampak včasih tudi zate. Mag. Matjaž Neudauer v imenu sodelavcev iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 21. novembra mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Kolarič IZ DEŽNEGA PRI PODLEHNIKU 38 Hvala vsem, ki ob grobu postojite, svečo prižgete in cvetje položite ter se ga z lepo mislijo spomnite. Žalujoči: žena Marija ter hčerke in sinovi z družinami Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 59. letu nas je zapustila draga sopotnica, hčerka, mama, babica, sestra, teta ter tašča Nada Zupanič IZ JIRŠOVCEV Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, za izraze sožalja, cvetje, sveče, svete maše. Hvala vsem govornikom za orisano življenje. Prav tako hvala g. župniku, pevskemu zboru za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju ter osebju Kliničnega centra Ljubljana, Onkološkega inštituta UKC Maribor ter internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj. Žalujoči: Marjan, mama, hčerka in sin z družinama, vnuki in sestra z družino Kje so tisti lepi časi, ko smo skupaj še bili, zdaj vaju, draga mati, dragi oče, več med nami ni. Samo srce in duša ve, kako boli, ko vaju več ni... Marija Bezjak IZ NOVE VASI PRI PTUJU 117 t 20. 11. 2005 Janez Bezjak IZ NOVE VASI PRI PTUJU 117 t 17. 7. 2007 Iskrena hvala vsem, ki se ju radi spominjate, jima prižgete svečko in poklonite lepo misel. Žalujoči: vsi vajini Vladimir, pogrešali te bomo! Danes se poslavljamo od Vladimirja Kajzovar-ja, človeka, ki je pomagal soustvarjati tudi vsebino obeh naših medijev, Radia Ptuj in Štajerskega tednika. Skoraj četrt stoletja je bil Vladimir Kajzovar prepoznaven glas našega radia, tam je pripravljal tudi razvedrilno oddajo Piramida, v kateri je na zanimiv način s kvizom preverjal znanje poslušalcev. Ob tem se je znova in znova pokazala njegova široka razgledanost, saj če hočeš nekaj vprašati, moraš tisto poznati. Sooblikoval je tudi vsebine našega časopisa. Šest let, v času med marcem 2005 in junijem 2011, je imel stalno časopisno rubriko, v kateri je tedensko predstavljal nove knjige, ki so prišle na njegovo mizo v ptujski knjižnici. Poleg tega je v svojih strokovnih, a poljudno napisanih člankih v časopisu predstavljal pomembne kulturnike, predvsem pisatelje iz našega okolja. Poznali smo se zasebno, pa iz študentskih let, potem pa poklicno, naše poti so se srečevale ob najrazličnejših kulturnih dogodkih ... Hvaležni smo, da smo ga poznali, verjamem pa, da so mu za vse znanje, ki jim ga je posredoval, in za vse prijetne urice druženja ob radijskih valovih hvaležni tudi naši poslušalci in bralci. Vlado, hvala ti za vse. V imenu sodelavcev in prijateljev iz družbe Radio-Tednik Ptuj: Jože Šmigoc Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edina luč, ki ne ugasne, je misel nate... ZAHVALA V 44. letu je prenehalo biti plemenito srce ljubljenega partnerja, atija, sina, brata, botra, zeta in svaka Mitja Kolarja IZ DRSTELJE 21 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem in vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, stali ob strani, izrekli ustno in pisno sožalje, podarili cvetje, sveče in darovali za vse svete maše. Posebna zahvala gre gospodu župniku Jožefu Škofiču za lepo opravljen cerkveni obred, Danici in Bernardi za ganljive besede slovesa, pevcem skupine Zven in pogrebni službi Almaja -Jančič ter godbeniku za odigrano poslednjo melodijo. Zahvaljujemo se tudi Društvu kurent Destrnik, Društvu vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, ambulanti dr. Saško, praporščaku, sosedom Zagoršek - Žerak, Toplak, Vičar, Pukšič, Pšajd, Planec - Maho-rič, Fladung, Pihler iz Podvincev, mesarstvu Valenko, restavraciji Gastro Ptuj, sošolcem OŠ Destrnik, dijakom 4. letnika mehatronike z razredničarko, NK Podvinci, ANpro TEHNIK, d. o. o., Aleksander Žumer in vsem, ki ste si vzeli čas in ga pospremili v tako velikem številu na njegovi poslednji poti. Žalujoči: Jožica s sinom Tilnom ter vsi tvoji Slovenija, Podravje • Stavka policije se nadaljuje do preklica Premier Cerar stavko ostro obsodil, policisti zahtevajo opravičilo Ker vlada ni ugodila njihovim zahtevam, so slovenski policisti v sredo začeli stavkati. Oba policijska sindikata zahtevata uresničitev zavez, ki so jim jih dale že prejšnje vlade, med zahtevami pa je tudi povečanje plač za 35 % in izplačilo presežnih ur. Tako imenovano belo stavko, ki so jo začeli v sredo ob 7. uri, podpirajo tudi vsi zaposleni na policiji in notranjem ministrstvu. »Na prste bi lahko prešteli tiste, ki so skeptični do načina, s katerim želijo uveljaviti svoje pravice,« je ob začetku stavke poudaril predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič in dodal, da jo bodona-daljevali, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve. Radivoj Uroševič PSS: Razmere v policiji so na robu zmogljivosti Policijski sindikat Slovenije združuje preko 5.000 policistov, oziroma okoli 70 % zaposlenih in je reprezentativen sindikat v MNZ ter v Policiji. O razmerah v slovenski policiji in o vzrokih za to, da so napovedali stavko, je Uroševič za Štajerski tednik povedal: »Trenutne razmere so dejansko na robu zmogljivosti, kljub požrtvovalnosti in prekomernim naporom kolegic in kolegov pri delu z migranti v notranjosti države zmanjkuje za delo zmožnih policistov. Do teh razmer pa nismo prišli čez noč ali zaradi migrantske krize, temveč zaradi neizpolnjenih obljub in zavez vseh slovenskih vlad, od leta 2010 do danes! To je tudi glavni vzrok za napoved stavke.« Stavkovne zahteve policistov so sestavljene iz treh sklopov: zahtevajo ureditev oz. dvig plač in plačilo za opravljeno delo, ustrezno opremo, vozila in varovalno opremo ter ustrezen kadrovski načrt, ki naj zagotovi zadostno število policistov. V stavki so sodelovali tudi policisti PP Ptuj in drugih policijskih postaj na širšem ptujskem območju, čeprav so se hkrati odzivali tudi na vse interventne Pogajanj med predstavniki vlade in policijskih sindikatov kljub prvotno drugačnim napovedim v sredo ni bilo. Kot je povedal predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič, jih je vladna stran v sredo pozno popoldne obvestila, da so pogajanja odpovedana, novega termina, kdaj naj bi se nadaljevala, pa ni navedla. Foto: Policija Belo stavko so slovenski policisti začeli v sredo ob 7. uri, ko je približno 20 policijskih vozil pripeljalo pred vladno poslopje v Gregorčičevi ulici v Ljubljani. V stavkovnem odboru zatrjujejo, da stavko policistov podpirajo tudi vsi zaposleni v policiji in notranjem ministrstvu. in nujne klice: »Pozivam pa državljanke in državljane, da v znak solidarnosti s stavkajočimi policisti ne obremenjujejo policistov z ne nujnimi zadevami, tudi zato, da se bodo res lahko posvetili le najnujnejšim nalogam,« je dodal Uroševič. Zoran Petrovič SPS: Stavka je skrajno sredstvo in poraz vlade Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je ob sredini stavki poudaril, da policisti ne izvajajo nobenega ukrepa na lastno iniciativo in preventivnih aktivnosti, ne pišejo poročil o opravljenem delu, v določenem trenutku pa lahko tudi omejijo zaznavanje določenih prekrškov. Če jih ne zaznajo, pa jih tudi ne morejo sankcioni- rati. Ob tem je Petrovič dodal, da je stavka skrajno sredstvo in poraz vlade, ki v socialnem dialogu v nekaj mesecih ni uspela rešiti odprtih vprašanj. Po njegovih besedah je cilj stavke preprečevati vladi, da bi še nadalje slabšala položaj policistov, do stavke pa je po njegovem prišlo zaradi neodzivnosti vlade, ne pa, ker bi jo želeli policisti. Ob tem je opozoril tudi na kadrovsko podhranjenost policije, ki se je v notranjosti države še povečala z odhodom številnih policistov na delo na meji zaradi migrantske-ga vala. Premier Cerar: »Gre za izsiljevanje države, to je sramota« Premier Miro Cerar je stavko policistov v tem času, ko v Evro- pi vladajo napete varnostne razmere, označil za neodgovorno in nedostojno za policijo. »Edini v Evropi smo, kjer policija stavka, in to je sramota,« je poudaril Cerar, ki je ne le razočaran, ampak celo ogorčen. Policijska sindikata in vse družbene skupine je premier pozval k zdravemu razumu ter dodal, da se je stavka policistov začela kljub temu, da pogajanja še niso končana in da so policisti edini, ki jim je vlada namenila v NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO 'ORS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI prihodnjih dveh letih znatna dodatna sredstva. »Gre za izsiljevanje naše države, na kar ne bom pristal ne glede na posledice,« je bil oster Cerar. Dejal je tudi, da imajo policijski sindikati za vlado 26 zahtev, denar za njihovo izpolnitev pa bi morala vlada vzeti drugim družbenim skupinam. »Če jim damo ta sredstva, moramo poseči v šolstvo, zdravstvo, socialo itd.,« je poudaril Cerar in obenem spomnil, da je Slovenija na meji javnofinančne vzdržnosti. M. Ozmec Policijski stavkovni odbor od Cerarja zahteva opravičilo Na ostre izjave premierja Cerarja se je takoj odzval policijski stavkovni odbor, ki je zatrdil, da njegove navedbe ne držijo, zato od Cerarja zahtevajo, da se vsem policistom in javnosti javno opraviči. Kot so zapisali, namreč kot člani Evropskega združenja policijskih sindikatov razpolagajo s podatkom, da niso edini, ki stavkajo, še manj pa edini, ki stavkajo v tem letu. Letos je bila po njihovih navedbah stavka izvedena na Nizozemskem, napovedana pa tudi v Franciji. A je, kot so pojasnili, za razliko od predstavnikov slovenske vlade francoska vlada oziroma njen predsednik »osebno in nemudoma pristopil h konstruktivnim pogajanjem«, v katerih so dosegli dogovor, ki je stavko policistov pravočasno preprečil. Uroševič pa je na sredini popoldanski novinarski konferenci pojasnil, da bo stavka policistov trajala do preklica, pogoj za njen preklic pa je predvsem uresničitev stavkovnih zahtev. ZELO UGO Pomaranča Maribor Cesta proletarskih brigad 101 (novi trgovski center zraven Qlandie) Napoved vremena za Slovenijo Če Cecilija (22.) hudo grmi, dosti pridelka ob letu kme Pričakujemo vas od 19. novembra 2015. Danes bo večinoma oblačno, le v vzhodnih krajih še delno jasno. V zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, ob morju do 11, najvišje dnevne od 9 do 16 stopinj C. Obeti V soboto bo oblačno s padavinami. Hladilo se bo, meja sneženja se bo popoldne marsikje spustila do nižin. Na Primorskem bo začela pihati burja. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe, lahko tudi snežne. Na Primorskem bo pihala burja.