Spedtrionf m abbonameoto postale Leto XXIII., št. 50 Lhibliana. sreda 3. marca 1943-XXI Niio'i)'*i mih m e » e i ■ vkliufac ' »Pc zoau Lu V> SO gplgpili »C O« " l( I |Q CONCfciMOr\AKIA ei»».Ll'SIVA oei u pub- bito ti di provenienz* italiana ad estcra: Uoioo* Puhhlirif* Italiana S A Mil ANO IZKIJIC.Nt dAMi'P»|V(. a M. la« O Ki italit* to inozemstva IM {j»ii.->n» t»»hhli«-«t> >raitao» * A MHANO Nadaljnje nemško prodiranje pri Izjumtt Uničenje več razpršenih sovražnih oddelkov - Uspešni protinapadi ob spodnjem Kubanu prodornim molkom. s katerim so ae obdali nasi | birokrati, in ta nezadovoljnost ni manjša za* rad pravnih izgovorov s katerimi se skuša opravičiti molk Narod s strahom vprašuje v tovarnah, v uradih na cestah in v kavarnah, zakaj se vojna v Afriki zavlačuje Kmalu bo prišel trenutek, ko bodo vprašanja bolj glasna in silovita. »Spectatos« objavlja poročilo »Strategi cusa« pod naslovom »Na Sredozemski fronti« v ka-terem je rečeno: če trezno proučimo položaj, j moramo priznati, da se je zelo poslabšal po i prvem poizkusu zavzetja scvemovzhodnega dela Tuni6a Tedaj se je zdelo da nan. je uspelo prikovati sovražnika na tem področju toda danes je jasno da se je moralo desno krilo : zavezniške razvrstitve umakniti in da drže i Nemci ter Italijani središča vzhodne obale do ' Tripolitanije. Čas je delal za sovražnika. nekega jezera, katero so uničili. V odseku Rukajervija je sovražnik po izredno siloviti topniški pripravi napadel in skušal napredovati v zaščiti umetne megle, toda vredno hud obramb-ii o°-eni ie sovražnika ustavil in ga razpršil. Občutne izgube so imele tudi čete, ki so se zbirale v neposrednem sovražnem zaledju. Angleška javnost je hudo vzr etnirjena Lizbona, 1. marca s. »Time and Tide« piše v uredniški pripombi pod naslovom »Od Dona do Tunisa«' N-ma pomen; prikrivati, da je A .glija navzlic ruskim zmagam globoko vzne* miriena Če b- moral' doživet' kak poraz v Afriki al; v Rusiji, bi vsi v državi vedeli, za -r»,-p-»'> <-t~lrii sr1"1 Dvoletnica pristopa Bolgarije k trojnemu paktu Ducejev sdgovor na brzojavko Filova Rim, 1. marca s. Duce je sprejel iz So- silami trojnega pakta v borbi pro« skup- fije naslednjo brzojavko: sovražniku ter « bodočnost nov. »Ob drugi obletnici pristopa Bolgarije k Evrope. - Mussolini.« trojnemu paktu, ki je tako srečno združil • . . . našo državo z velikim italijanskim naro- Sofija. 1. marca, s Ob drugI obletnici prv dom v svrho uvedbe novega evropskega re- stopa Bolgarije k trojnemu paktu ie Dile lepa da, bi »o zagotovil bodočnost blagostanja manifestacija v poslaništvu Italije. Več tisoč narodom, ki sodelujejo v skupni borbi, sem mlademčev je skupno z množ-cc z raznih slo- nadvse srečen, da Vaši Ekscelenci izrazim ,ev navdušeno vzklikalo Italiji in Ornem Ko svoja najprisrčnejša voščila za Vašo oseb- ^ je Kr minister Italije prikazal na Balkona, no sreto kakor tudi za zmago nadvse tira- .e množica vzklikala talijanskim v. lakom :n bre italijanski Vojske in za »lspevanje ve- zmag- Osi §ef mladinske organizacij »Branik« liPega zavezniškega naroda. — Fllov, ml- 1e kratko nagovoril množico 'n poflfnal večno nlstrski predsednik in zunanji minister.« hvaležnost bolgarskega naroda do l*a'ije ti ' Duce je takole odgovoril: Vemčije ki sta omogočili da se ie R^<0arija »Zelo vesel sem bil, Ekscelenc®, brzojav- narodno zopet zedmila Znova je p< trdil so* ke katero ste mi poslali ob obletnici pri- ilasm sklep vseh Bolgarov da hote'c mursi- stopa Bolgarije k trojnemu paktu. Zaliva- rafr ob stran- sil Osi m doser nezbežno kot>5- t ju jem ae Vam zanjo in želim vse naibeljše nr zmago Podobna manifestacija je biL pred Vam in bolgarskemu narodu, ki sodeluje 8 poslaništvom Nemčije. čelo s podravom Duceju in v misli na to-variške borce. Predsednik Glanni Bacca-rini je podal pregled udejstvovanja v zadnjem triletju, ki je potekalo v stalnem sodelovanju s predsedništvom ministrskeea sveta in gorečem sodelovanju z združenjem pohabljencev in invalidov Predsednik je zlasti obširno poročal o prevzgoji in nameščenju invalidov iz sedanie vojne v industriji, obrtništvu in Doljedelstvu V tem posledu so bili doseženi že znatni uspehi k; se bodo v nadaljnjem še bolj -azvili PredsMnik je nato podal smernice za nove nnlotre ki Vb treba rešiti v skladu z zaMovami naroda v volni in •"»opam^rriTni zabavami invalidov k' mo-•ain fvtiti no urianove. da 'e h^ivs bn^no in *talno ob ni'h «:vet le nato nroufil va*na vnra«ania ^ngvncoa reda mf>d d*nrom velik pomen. Vojna stopa v novo fazo. Gigantski napor boljševizma se bliža koncu, ne da bi bili sovjetski vojaki d; segli, kar je Stalin od njih pričakoval. S le Osi pa so med tem mobilizirale vse energije svojih narodov in lahko izvedejo tudi popolno mobilizacijo vse evropske celine, ki se že zaveda velike boljševiške nevarnosti. Lahko torej rečemo, da se začenja odločilna faza vojne. V Rimu je bil izdelan podroben akcijski program obeh velesil Osi, ki sta s svojim sklepom o nadaljevanju vojne do zmage odločno odgovorili Churchillu in Rooseveltu. Rezultat rimskih raz- govorov Izzveneva zato tudi v nemškem tisku v tale zaključek: »Vse za končno zmago — skupna borba dc totalnega zmagoslavja!« Solidarnost Italije tn Nemčije pa pomeni danes tudi solidarnost vse Evrope, ki se mora odločiti za izbiro med potjo, ki vodi k svobodi in cbnovi, ali potjo ki vodi k boljševiškemu uničenju vseh evropskih dobrin. Italija in Nemčija sta v tem pogledu zavzeli svoje dokončno in nespremenljivo stališče. Španija ¥ bajni črti proti komnnizmn Milanski »Ii Popolo d Ital^a« je objavil te dni zanimiv depis iz Madrida. ki nam prikazuje odmeve dogodkov aa vzhodi.em bojšču v španski javnosti. Poročevalec piše med dru* g'm: . .. Vsi španski listi brez izjeme so z največjo mirnostjo in popolno objektivnostjo beležili odkrita in moška nemška uradna porodila, ki so navajala »uspehe« boljševiške zimske ofenzive v raznih odsekih bojišča in nujno popravo po antikomunističnih oboroženih silah zasedene bojne črte Vsi listi pa so obenem odločno n s pozitivnimi dejstvi pobijal; nebrzdano anglc* saško propagando k- se le trudila kakor se še vedno trudi prikazati »uspehe« moskovskega zaveznika kot »zmage« odločilnega pomena, operacije poprave nemške bojne črte pa kot nepopravljive katastrofe. To seveda ne pomeni, da so listi šli mimo stvarnosti in podcenjevali pomen boljševiške nevarnosti, ki grozi Evropi in vsemu civiliziranemu svetu. Dokazuje nam le da so španski krogi ohranil mirno sposobnost presoje, ko so pripisovali dogodkom pomen ki ga imajo in jih tako vskladili s stvarnim razvojem To pomeni naposled, da so po vsem tem umeli zajeti pravo razmerje dogodkov in se niso pustili vplivati od nobene vrste propagan de Čeprav- so priznavali resnost nevarnosti, so na drugi stram priznavali obstoj sredstev, odločnosti in hrabrosti za premaganje vseh ovir a strani narodov, ki so doslej zmagov-to vodil: vojno in ki spričo tega ne morejo odpove« dati samo zaradi osamljenih in niti najmanj ne odločilnih uspehov nasprotnika. Stalingrajsko zgodbo so listi poveličevali kot pravo epopejo, kot najvišjo slavo nemške vojske in njenih zaveznikov a tudi kot doka2 neporušne moči, ne pa kot čudoato boljševi* ške zmago, kakor so to propagandno prikazovali v Londonu in Wash ngtnnu. V splošnem pregledu operacij pa listi niso opustili prilike, da ne bi opozorili na ogromne izgube, s katerimi so morale boljševiške vojske plačati in še vedno plačujejo svoie skromne uspehe, poudarjajoč obenem, da bodo te iz« gube občutno vplivale na razvoj operacij spomladi. Angležem in Američanom tako so pisali španski listi, ni prav nič mar za strahotne vrzeli, ki so se pojavile v vrstah njihovih zaveznikov. saj jih smatrajo 'e za rezervo ljudi, k; jim služi za nadaljevanje vojne na kont nen-tu, ne da bi jim bilo treba uporabljati lastne sile. Vse to jih ne briga tud: zato ker so ne-pcmirljivi nasprotnik- Moskve f.:ajt njeni zavezniki so le v toliko, v kolikor lahko izkoriščajo ruski narod za topovsko hrano ki naj obrabi nemško udarnost) in ie zato njihov satamki načrt, da bi ubili dve muhi z enim udarcem, da bi namreč dosegli nemški poraz in seveda popolno zrušenje sovjetskega vojne* ga stroja. Ta pojav, ki kaže n« popolno brezvestnost, Churchillu in Rooseveltu seveda ne dopušča, da bi videla vso dejansko nevarnost; onadva namreč ne moreta razumet: da b bila v pri-meruo vse storila, da omogočijo tiskanje knjig tudi v vojni, število nov:h prvih izdaj, ki je pred vojno znašalo 18.000 do 20.000, se je seveda zmanjšalo. Predvsem je manj mladih avtorjev, ker 30 bih mlajši ljudje poklicani pod orožje. Ta 'zpadek je bil v prvih letih nadomeščen s ponatiski Založniki so jpn-čo velikega povpraševanja tudi zvijali naklade. Medtem ko so pred vojno pri manj znanih avtorjih tiskali 2000 do 3000 .zvc-lov, so v prvfh let:h vojne dvignili take naklade na 10.000 do 20.000 izvodov, pri zelo aktualnih knjigah pa so šle naklade tudi do 100.000 in še več izvodov. Ta možnost tiskanja velikih naklad pa je prenehala lani, ko je bilo u^eden& kontingentu ranje pa-p!rja za knjige. Nekaj časa so našli založniki Izravnavo na ta način, da so tiskanje knjig oddali tiskarnam v inozemstvu, zlasti v zapadno Evropo. Toda tudJ ta možnost se je kmalu zmanjšala, ko so v dotičnih deželah potrošili stare rezerve papirja. Gospodarslil urad za trgovino s knjigami je moral zaradi tega uvesti kontingentlranje papirja za vsako knjigo in postopek odobravanja iz-iaj. Pri tem postopku so našle svoie mesto poleg knjig, ki obravnavajo trenutne politične in gospodarske dogodke, tudi leposlovne ln znanstvene knjige. Seveda pa vsem željam založnikov glede posameznih Izdaj ni bilo mogoče ustreči, obenem je bilo treba obenem omejiti višino naklad. Le pri knjigah z važno politično ali vojaško vsebino so donuščene še naklade v višini 30.000 do 40.000 izvodov, prt lepo- Radio Ljubljana SREDA, 3 MARCA 1943*XXI 7.30: Pisana glasba 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13: Napoved časa; poročila v italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 13.45: Operna glasba na ploščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Pes. mi in napevi. 14.30: Violinski koncert Jana Šlajsa, pri klavirju Janko Ravnik. 15.00: Poro« čila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Napevi in romance 17.35: Koncert pianistke Clelije Arcellt 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00. Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.15: Komentar dnevnih dogod* kov v slovenščini. 20.30- Radio za družino 21.15: Predavanje v slovenščini. 21 30: Simfonična glasba na ploščah. 21.40: Devet Beethovnovih simfonij: Prva simfonija vodi dirigent Sergio Failoni. 22.10 Zanimivosti v slovenščini 22.20: Orkestralna glasba, vodi dirigent Petra-!ia. 22.45: Poročila v italijanščini. katerih je bilo lansko leto porabljeno 26 milijard. Pred vojno so finski državni proračuni dosegli milijardo finskih mark. medtem ko je v navedenem dvoletju znašal mesečni izdatek po poldrugo milijardo finskih mark Javni dolg se je povzpel na 37 milijard in pO' posojila v inozemstvu pa na 8 milijard, k čemur moramo dodati še 3 milijarde finskih mark iz naslova dolga splošnemu finsko-nemškemu kompenza* cijskemu uradu tako da znašajo vsi državni dolgovi nad 48 milijard finskih mark. (II Popolo di Trieste.) šesti roman DK bo izšel sredi marca V tej novi knjigi, s katero bo zaključila svoje drugo četrletje, bo zbirka »Dobra knjiga« nudila čitateljem zanimivi ln napeti roman znanega danskega pisatelja H. P. Jacobsena: »BORBA Z BOGOVI" Roman se dogaja pred 3500 leti, ko se je na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh. Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov, ki jih je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi in jo vedno na novo z užitkom bral. Ko te dni obnavljate naročnino na naše w _______ liste, se naročite tudi na romane DK, da datkP dosegli 44 milijard finskih "mariC od I si zagotovite njih nabavo po znižani ceni. Nakazila usnja čevljarjem Pokrajinski svet korporacij opozarja vse čevljarje, ki reflektirajo na nakazilo usnja za mesec marec t. L, da mu predlože delovne knjižice najkasneje do 10. marca t. 1. Po tem terminu se bo usnje nakazovalo samo še čevljarjem izven Ljubljane. Vsi čevljarji si morajo dati predhodno v knjižici potrditi od Združenja indu-strijcev ln obrtnikov, odseka za obrtništvo v Ljubljani, Čopova 1, da še obratujejo in koliko pomočnikov imajo. Bencin in petralej za marec Obrtniška in industrijska podjetja, lo porabljajo bencin in petrolej kot obratovalno pomožno sredstvo (ne za razsvetljavo!) se opozarjajo, da se izdajajo boni za mesec marec v uradu Pokrajinskega koi-ooracijskega sveta, soba št. 12, in sicer: za obrtnike, za katere je vložilo skupno prošnjo Združenje industrijcev in obrtnikov, obrtni odsek v Ljubljani, v dneh od 1. do 3. marca (mizarji, strugarjl, knjigovezi. slikarji, urarji, graverji, optiki), od 3. do 5. marca (mehaniki, ključavničarji, kleparji, elektrotehniki, steklarji), od 5. do 7. (krojači, modistinje, krznarji in razni); za industrijo in delavnice državnih in avtonomnih podjetij in zavodov na individualne prošnje od 7. do 10. marca. Po tem roku se bodo Izdajali boni samo v izjemnih primerih na Individualne prošnje. Gospodarske vesti = N°vi taksni predpisi In uPoraba taks-r" ga papirja. Z merodajnega mesta smo uaprošeni, da objavimo naslednje: Z odredbo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino št. 16 z dne 8. februarja 1943/XXI (Službeni list z dne 10. 2. 1943) je uvedena v Ljubljanski pr krajini obv-zna raba taksnega papirja. Člen 2. te odredbe .so nekateri napačno tolmačih in so tudi glede prošenj, vlog potrdil in pritožb napačno sklepali da so čeprav pisane na taksnem oapirju, zavezane tud; taksi po dosedanjh taksnih predpisih. Po pcjasnil;h, ki j'h je dal odp slanec finančnega ministrstva, je to naziranje napačno. Uporaba taksnega papiria za prošnje, vloge, potrdila in pritožbe" omenjene v čl. 2 citirane odredbe, nadomešča takso po dosedanjh predpis h. Prednje objavljamo v pojasnile, ker so tudi nekateri uradi dajali na tozadevna vprašanja napačne informacije. = poslovanje z delnicami italijanskih družb v inozemstvu. Italijansko finančno ministrstvo je te dni izdalo nova navodila, ki se nanašajo na delnice italijanskih družb v inozemstvu v zvezi z obvezno pretvoritvijo navadnih delnic v imenske delnice. Ta pretvoritev velja seveda tudi za delnice, ki so v inozemstvu Inozemske banke. k-' imajo v hrambi delnice italijanskih družb svojih komitentov bodo svoje komitente pozvale, naj delnice prijavijo zaradi pretvoritve v imenske delnice. Ce se lastn'k temu brani, nal mu banka delnice izroči s čimer je rešena svojih obveznosti nasproti italijanska državi. Če pa lastnika ne more obvestiti, potem naj delnice sama prijavi za pretvoritev v imenske delnice, kolikor se noče izpostaviti kazenskim določbam, ki iih vsebuje italijanski zakon v primerih da se delnice ne prijavijo za pretvoritev v 'menskp delnice ali če se prekatno prijavijo Nakup in prodais '-nenckih delnic v inozemstvu se izvrši na ta način, da se registrira spremembe lastništva pri -'tali-ianskem konzulatu ali Italijanskem trgovinskem uradu. ]r potem spremembo sporoči delniški družbi zaradi vpisa v regi-<5ter Hp'riičariev. = Daleknsežno gospodarsko sodelovanje med Španijo in Portugalsko. V španskem zunaniem ministrstvu le bila v ponedeliek podpisana aova Spansko-portugalska trgo- slovnih knjigah pa naklada v nobenem primeru ne sme presegati 5000 izvodov. Pri samem tiskanju knjig se doslej niso pojavile težave, ker se je zmanjšale ostalode» v tiskarnah spričo manjšega števila m obsega časopisov V bodoče pa bo seveda tudi na tem področju prišlo do sprememb, ker bodo zarad- mobilizacije delovnih moči prenehale obratovati manjše tiskarne. Ze v prvern letu po izbruhu vojne pa so se pojavile težave pn knjigoveznicah Pred vojne so dali založniki da b, zrnanjšali riziko. vezati le del naklade Da* no pa pošljejo v vezavo takoj vso naklada Vrhuteoa so morale knjigoveznice vezati se knjige iz predvojnih naklad. To je zlasti t 'etu 1941 povzročilo precejšnje zakasnitve pn vezavi knjig. Knjigoveznice so tudi danes preobremenjene z delom, čeprav jim predpisi glo de cenejše opreme omogočajo, da pn enakem stanju osebja zvežejo več knjig kakor prej. Mnogim knjigoveznicam je uspelo pndobiti večje število ženskih delovnih moči in inozemskega delavstva. Pri vnovčenju knjig je treba upoštevati razne skupine potrošnikov. Tudi v vojni je važen izvoz knjig Odpadel je sicer znaten del prejšnjih inozemskih odjemalcev zato pa se Jc povečalo povpraševanje po nemških knjigah ▼ Evropi sami. Znatna je potreba za vojsko m za strankine organizacije 72*sti gre prizadeva-nje za tem. da dobe vojaki na fronti čim vec knj;g v ta namen obstoji peseben aparat s centralo v Berlinu in desetimi vei.kimi oddajnimi skladišči, ki oskrbujejo 22.5 stalnih voja* šk-ih knjigarn v bližini fronte in v zasedenih deželah. Za kritje potrebe za vojsko dobe založniki iz vojaških zalog papirja še posebne kontingente. Pr; razdelitvi omejene naklade za civilno prebivalstvo postopajo založniki za znanstvene in deloma tudi za leposlovne knjige po večini tako. da ob izidu knjige pregledajo vsa naročila in potem razdele naklado enakomerno na posamezne naročnike odnosno knjigarnarje, vpoštevajoč prejšnji promet posameznega knjigarnarja. Večina založb za leposlovne knjige pa oostopa po dodelitvenem sistemu. Založnik razdeli, potem ko je izloči] potrebo za voisko, za izvoz in za grosiste, preostalo naklado na posamezne knjigarne, še preden dobi naročilo, upoštevajoč potrebe posamezne knjigarne in njen prejšnji promet. Knjigarnar sam ima potem nalogo, da omejeno število knjig po svoji najboljši vesti dodel-: interesentom, kar spričo znatno naraslega kroga odjemalcev ni vedno lahka naloga. vinska pogodba s pogodbo o plačilnem prometu. Ta pogodba, ki jo je za Španijo podpisal zunanji minister Jordana, za Portugalsko pa poslanik Pereira, ni običajna pogodba, temveč predstavlja pričetek novega razdobja v trgovinski izmenjavi med obema deželama, ki si bosta glede na sedanji vojni čas s svojimi proizvodi medsebojno pomagali, da se rešita odvisnosti od drugih dežeL V tej zvezi je zlasti značilen oni del pogodbe, ki se tiče kompenzacijskih dobav španskega premoga za portugalski les. Portugalska je doslej uvažala oremog predvsem iz Anglije. V zadnjih 'e-tih je prišla prav zaradi tega v precejšnje težkoče zaradi nezadostnega dovoza premoga. Presežke svoje lesne proizvodnje je doslej Portugalska izvažala v Anglijo. V bodoče bo Španija v rastoči meri oskrbovala Portugalsko s premogom in bo v ta namen bistveno povečala svojo proizvodnjo premoga. Portugalska pa bo v kompenzacijo dobavljala Španiji les, čigar uvoz v Španijo iz drugih dežel je vedno težavnejši. Trgovinski promet med Španijo in Portugalsko se je že v zadnjih letih znatno dvignil. Nova pogodba predvideva, da se bo v letošnjem letu vrednost _ blagovne izmenjave povečala na 240 milijonov portugalskih eskudov, t j. dvakrat več kakor je znašal promet v lanskem letu in petkrat toliko, kolikor je znašal promet pred pričetkom španske državljanske vojne. = Poljsko pridelovanje paradižnikov. ▼ zadnjih desetletjih se je v Evropi v splošnem povečala potrošnja sočivja. Med posameznimi vrstami sočivja pa se je zlasti povzpel paradižnik, ki se je prej v večjem obsegu uporabljal le v Italiji in Madžarski. Danes se paradižniki tudi izven Italije v rastoči meri uporabljajo tudi kot dodatek pri izdelovanju ribjih konzerv in to zlasti v Nemčiji, kjer je 80°/» mesnih konzerv prirejenih s paradižniki Rastoča priljubljenost paradižnikov v aemSa prehrani je izzvala izredno povečanje nemške proizvodnje. Ker pa se je potrošnja v enaki meri dvignila, uvaža Nemčija še znatne mere količine paradižnikovih konzerv, predvsem iz Italije. Celotna površina za pridelovanje paradižnikov }e znašala leta 1913 v Nemčiji komaj 24 ha, v zndnjem letu pred sedanjo vojno je dosegla 2500 ha. lani pa že 4620 ha. Lani so v Nemčiji pridelali že 20.000 vagonov paradižn:kov. Nastale so tudi številne tvornice paradižnikovih konzerv. Zaradi rastoče potrebe teh tvornic so pričeli paradižnike gojiti ne samo na vrtovih, temveč tudi na poljih, kjer je sicer pridelek manjši in znaša le 200 do 300 metrskih stotov na hektar nasproti 400 do 500 metrskim stotom pri skrbni negi na vrtovih, vendar pa so na drugi strani pridelovalni stroški pri poljskem pr.idelovanju nižji. Navzlic narasli površini, namenjeni za pridelovanje paradižnikov v Nemčiji, je Italija še vedno na prvem mestu na evropski proizvodnji paradižnikov, kajti v Italiji se pridelujejo paradižniki samo za izdelovanje konserv na površini 45.000 ha. Izven Evrope potrošijo največ paradižnikov v Zedinjenih državah kier se paradižniki gojijo na površini 250 000 ha od ♦ega odpade 190 ha na površino, namenjeno tvornicam- paradižnikovih konzerv. = Povišanje meje za javno zadolžitev v Zedinjenih državah. Lani v marcu je ameriški kongres sprejel zakon, s katerim je bila določena meja 125 milijard dolar-iev za zadolžitev d-^žave Ker pa sq državni dolgovi že ob koncu lanskega leta dosegli 112 milijard, je ameriška vlada predložila finančni konrsiji zakonski načrt. po katerem nal se ta meja znova poviša na 210 milijard. Prvega je, ojbnavtte naročnino! KULTURNI PREGLED Koncert Glasbene Matice Morda 1» za ljubljanskega kulturnega zgoclov narja_ ki se bo kdaj zaustavil pred presenetljivim številom velikih koncertov v četrti zimi vojnega časa, najbolj značilno dejstvo, da so bili ti koncerti razprodani v nekaj dneh, ali celo še v krajšem času. Prvič, odkar se pr-rejajo pri nas koncerti, 1 ja bilo pred dnevi, ko so začeli prodajati vstopnice za penedeljski koncert Glasbene Matice, videti pred knjigarno na Kongresnem trgu dolgo vrsto ljudi, ki 30 čakali, da pridejo na vrste. Znani kritik Jaloux poro_ ča v nek; nedavno izišli knjigi o podobnem pojavu v Parizu 1. 1910.: Parižani so prvič, kolikor je zabeležila kronika, »delali rep«, kot se zražajo Francozi, zaradi vstopnic za Moličrove predstave v Comedie fran-gaise! Tako se je torej pokazalo za ponedeljeki vokalno-!nstrumen talni koncert Glasbene Matice kar rekordno zanimanje. Velika dvorana Unicna je bila nabito polna. Pozornost je vzbujala tudi udeležba predstavnikov Oblasti z Eksc. Visokim komisarjem Graziolijem na čelu. V tej atmosferi prčakovanja in radostno sprejemljivosti za glasbene užitke je zasedlo podij Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki je po daljšem presledku zopet stopilo pied javnost, da dokaže svojo ne-zlomljeno umetniško silo. Dolgoletni dirigent orkestra, skladatelj prof. L. M. šker-janc je ob aplavzu občinstva stopil pred svoj pult in brž nato s, zadoneli zvoki »Preludija« skladbe mladega komponista GregOrca, 'ki je sam sedel v orkestru in ga je občinstvo po izvedbi simpatično pozdravljalo. Prcludij je spisan v zmernem modernističnem tonu in zapušča v tisk skladbe z znatno dcnrseln ostjo in lepo glasbeno linijo. Velik uspeh je dosegla druga točka, škerjančeva »Cakona na slovensko narodno pesem«. Skladatelj je uporabil enega naših najstarejših motivov, vendar ga ni obdelal folkleristično, marveč je z rafinirano izrabo godalnih instrumentov ustvaril na njegovi podlagi docela moderno občuteno skladbo, ki po svojem Izrazu ne spominja na czadje ljudskega melosa, mar. več predstavlja skladateljev izrazito individualni stvar j alni doživljaj in nosi vse značilnosti škerjančeve umetmške osebnosti. Po izvedbi svoje skladbe, ki ji je skladatelj kot. dirigent lahko dal najzanesljivejšo orkestralno interpretacijo, je bil prof. škerjanc deležen živahnega priznanja občinstva. Prejel je tudi šopke. Z burnim aplavzom je občestvo pozdravilo operno pevko Valerijo Heybalovo, ko je s svojim klavirskim spremljevalcem doc. M. LipOrgfcOm stopila na P-dij. Njen sopran, ki — prav kakor pevkina telur ka petja in estetsko uglajena kultura predna-šanja — ne potrebuje posebne hvale, je brdjiral v treh točkah: v ar ji iz Alfanove opere »Vstajenje«, v Straussovi pesmi »O, kam naj srečo skrijem« in v Lajovčevi »Kaj bi le gledal«. Ob diskretni in skrbno dogna-ni klavirski spremljavi so vse tri točke, ta bel j dramatična, druga bolj lirična, dosegle poln učinek in izzvale salve ploskanja. Kakor je bilo pričakovati, je dosegel na tem koncertu posebno velik uspeh violnist Karlo Rupel, ki je ob finem spremljevanju pianistke Zore Zarnikove igral Pugnanijev Preludij, Kogojev Andante in Chopncv Valček op. 64. Vsaka izmed skladb je nudila temu, umetniško tako stremljivemu in v soko kvalitetnemu violinistu dovolj prilike, da je lahko pokazal bogato izraznost in niansiranest svoje igre. P sebej je treba omenit: uspeh Kogojeve skladbe »Andante«, ki je tudi v tej tankočutni izvedbi dokaialo, da imamo v nji eno najboljših slovenskih violinskih skladb. Vtis prof. Ruplovega 'grenja je b i tolik, da občinstvo ni nehalo z aplavzom, dokler ga ni violinist utešil z dodatkom. Kakor v a vseh k/neertn:h in odrskih nastopih je tudi tokrat zavzel občinstvo rek. te r* Julij Betetto, čigar bas, združen s pevsko kulturo mojstrskega bleska, se je razmahov?. 1 po vseh legah treh solist čn:h točk: Lajovca, Ponchiellija in Gerbiča, vendar je zlasti s poljudno »Pojdem na pre jo,« ki sodi med najbolj priljubljene točke pevčevega koncertnega repertoarja, dosegel največji učinek in izzval dolgotrajno ploskanje. Tudi ta umetn;k je b:l moral dodati. Pri klavirju ga je spremljal doc M. Lipovšek. O višini koncerta jc še posebej pričevalo sodelovanje prof. Antona Tr sta, priznanega prvaka naših pianistov, ki je izvajal Longovo Arijo z variacijami, škrjančeve Štiri skladbe in Sancinove Fantastično kolo. Lorgova daljša skladba je zagrabila predvsem s svojo mel.dično slikovitostjo, ki jo je odličn, izvajalec še povzdignil s čistimi in vendar poin.mi toni, pričajočim' tudi v tem primeru o krasni pianistični kulturi pr' f Trcsta in posebej še o njegovem umetn;ško močnem vživetju v strukturalne čustvene in tehnične sestavine skladbe Škerjančeve štiri sklpdbe so nekak4 klavirski akvareli, kratke pifcces, ki zanimajo t3ko :-aradi ]asn=h in čist'h zvočnih barv, kakor tudi zbog svojih tehnično •interesantnih mest. Sancinove Fantastično kolo je prav d:namična in s svojimi melodičnimi poudarki učinkovita skladba, ki je imela širok odmev v občinstvu. Dolg trajno pleskanje je kazalo, kako močno se je umetniško kvalitetno muziciranje prof. Trosta dojmilo obč"nstva. Zadnji dve daljši točki je z-pet izvajalo Orkestralno društvo pod taktirko L. M. škerjanca. Bili sta to Dall'Abaccov »Cerkveni koncert v a-melu«. prikupna, krasno zgrajena stavba učinkovta v svoji celotni 11n'ji, a prav tako lepa in topla v podrob-n-stih. in Viva Idi jeva »Simfonija v C-du-ru« z vsemi odlikami te močne skladatel;-ske osebnost: č je delo sodi med standardne stvaritve ital:janskega glasbenega genija Obe skladbi sta zapustili kar najboljši vtisk za kar gre hvala tudi dirigentu in orkestru Orkestralno društvo je a tem nastopom zopet odlično izpričalo svoj", urnetn'ško raven ter pokazalo, da zvesto varuje slavne tradicije Glasbene Matice. Ves koncert je imel značaj resne, čeprav hkrati tudi v najboljšem smislu poljudne prireditve iti je zlasti pokazal. . u ip Tunisia: apparecehi nemici abbattuti dal tiro della difesa contraerea italiana — 1» Tunisa: sovražna letala, ki jih je sestrelilo italijansko protiletalsko topništvo ronlka Inšpekcijski ©felsk v Tunisa Generalni ravnatelj v inozemstvu živečih Italijanov Attilo de Cieco je te dni obiskal Tunis ter ondotni sedež Italijanov. Ob tej priliki je ugotovil, da delujejo poklicani činitelji v najepšem redu in v skladu s smernicami nadrejenih oblasti * Najstarejši nemški bojevnik je Andrej Hofmann , ki živi v Pressecku v Fran-kenvvaldu. Te dni je dopolnil 97. leto. Kljub visoki starosti je še vedno aktiven član oddelka SA ter zlasti pridno sodeluje pri zbirkah za zimsko pomoč. * Nič več večernih izdaj berlinskih dnevnikov. Razni berlinski dnevniki so v zvezi z ukrepi za civilno mobilizacijo ustavili svoje večerne izdaje s 1. marcem. Tudi »Berliner Zeitung am Mittag«, edini opol-dnevnik, je prenehal izhajati. * Film iz življenja državnika Crispia. Iz Rima poročajo, da se nadaljujejo priprave za snemanje filma »Crispi«, ki bo prikazoval življenje italijanskega državnika. V film bodo vpletene epizode iz revolucionarnega gibanja leta 1848., iz prve vojne za posest afriškega ozemlja itd. Poleg Crispia bo prikazal film tudi Giolittia. Ca-vourja, Garibaldia in druge znane osebnosti iz italijanske zgodovine. * petdeset dni radijskega pOuk». Italijanski list' poročajo, da se je poskus 2- radijskim podukom za srednje šole v času dvomesečnih zimskih počitnic od 15 decembra do 15. februarja prav dobro obne sel. Računajo da je bik z lekcijami p^> radiu pomaganc najmanj 300.000 srednješolcem v raznih kraj:h Italije. * železniški inšpektor padel c drvečega vlaka. Blizu Genove je padel z drvečega vlaka železniški inšpektor geometer Luigi Rosrso. Čakal je pri vratih, la jih Odpre, ko se bo vlak ustavil na postaji Pegli, vrata pa so se predčasno odprla in Ro:-:so je padel pod kolesa, ki so ga strašno razmesa-rila. * Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja. Novi eno-, dvo- in trimesečni dnevni in večerni tečaji prično 4. marca. Učne ure po želji obiskovalcev dopoldne, popoldne ali zvečer. Učnina zmerna. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, D°mobransiia cesta 15. 17 Tf? ZAPISKI Igralski mecen. Zadnii zvezek »II Dram-ma« piše. da je tridesetletni Niccolč Pic colomini, grof Trianski, ki je lani padel na bojišču, volil vse svoje premoženje siromašnim in ostarelim gledališkim umet- "M Es&^J u— Nov gr b. Dne 27. februarja je umrla v Ljubljani hišnica ga. Terezija Hribarjeva. Pokopali so jo včeraj pri Sv. Križu. Blag ji spona n, žalujočim naše sožalje! u_ Sušeč nadaljuje lepo vreme letošnjega februarja. Izkazal se je takoj pivi dan. v ponedeljek, ko jutranja temperatura ni bila več pod ničlo, čez dan pa se je živo srebro dvignilo na 17.8° C. Sonce bolj in bolj ogreva zemljo. Noč od ponedeljka na torek je bila spet nekoliko hlalnejša in smo v torek zjutraj zabeležili —0.3° C, toda že zgodaj je spet sijalo sonce s sinjega neba. Barometer, ki je v letošnjem februarju dosegel rekordno višino — saj smo n. pr. 19. februarja zabeležili kar 799.9 mm — je od nedelje nekoliko padel, vendar beleži še vedno nad 765 mm. Povsod se giblje živahno življenje in se razvija marljivo delo. u— Ravnateljstvo šole Glasbene Matic? je pripravilo dve javni produkcij Ma tič" r glasbene šole, ki bosta v petek 5. in v soboto 6. t. m. vsakokrat ob 5. uri pop ldno v mali f;lharmonični dvorani. Obe produkciji bi imeli lahko skupni naslov »Rajai mo«. Vsa dela, ki se bodo izvajala na tej produkciji iz raznih svetovnih literatur, so nap'sara v lahkem plesnem ritmu. Na pr-dukciji opozarjamo in vabimo starše ln prijatelje mladine. Podrobni spored bo od če trtka dalje na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. u— Za umetnostno razstavo Franca Kle-menčiča, ki je razstavil v Kosovem salo u v prehodu netotičn ka, vlada živo zanimanje, kar je povsem razumljivo, saj je od leta 1940.. ko je priredil veliko kolektivno razstavo v Jakopičevem paviljonu, sedaj prvič postavil na ogled svoja novejša dela Sedanja razstava obsega 14 uspelih slik. u— IX. simfonični koncert. Prodaja vstopnic za IX. s;mforični koncert se do začela danes zjutraj ob pol 9 uri v knjigarni Glasbene Matice. Ker prihajajo pritožbe, da si posamezniki nabavijo večje število vstopnic, kakor pa bi jih res potre bovaii, je odrejeno tudi za koncerte tak kakor v gledal šču, da Matična knjigarna ne sme prodati eni osebi več ko 4 sedeže Stojišča pa ae odajajo le pesamezno Občinstvo prosimo, da W upošteva. Kakor *» javijeno obsega spored IX. koncerta > ključno'le dela, ki bo jih napisali velik mojstri v plesnem ritmu Koncert bo v ponedeljek 8. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki unionski dvoran'. Spored bo izvajal celotni simfor'čni orkester pod vodstvom ff rigenta D. M. šijanca. Podrobni spored bomo javili jutri. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nem Ski ln francoski v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 se prično dne 5. marca Pouk dopoldne, pope Idne ali zvečer (po želji) v začetnem nadaljevalnem ln konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša in najnovejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje m informacije dnevno do 19. ure. g žalni venci, poročni šopki, aranžmaji in « cvetje »»ROZA«« cvetličarna u_ Mestni zefcmjadarski tečaj za Be- ž grajce bo v četrtek 4. t. m. v ljudsk šoli za Bežigradom dopoldne od 8. do 11.. ko bodo predaval« mestni kmetijski refe-rs-t inž. Angela Mal:kota, mestni kmetijski referent inž. Maček in višji sadjarski nadzornik Josip štrukelj, popoldne od 14. do 17. ure pa mestni sadjarski nadzornik Anton Lap n mest. vrtnarski oficial Franc P rnat. Kako potrebna so ta predavanja dokazuje sijajen obisk dosedanjih tečajev, P sebno pa tudi sobotni tečaj v magistralni dvorani ki so se ga udeleži U tudi predsed-r'k mestne podružnee Sadjarskega in vrtnarskega društva dr. Spiller-Muys, polkovnik Viktor Andrejka ter sploh zastopnik: Jn zastopnice vseh stanov. Opozarjamo, da predavatelji pri vseh predavanjih Galejo tudi pojasnila na najrazl čnejša vprvšanja obskovalcev. Prip.mi"jamo tudi še, da bo tečaj v ljudski šoli za Bežigradom v pritličju v šolski jediln ci. u—Hišni lastniki se lahko izognete vseir, neprijetnostim, ki jih imate z najemniki. Proti malenkostni odšlcolnini lahko poverite hišno upravo tvrdki »Pojest«, realitet-nl pisarni, družbi z o. z., Miklošičeva c. 4. u_ Strojepisni tečaji — a vi dnevni in večerni (eno-, dvo- 'n trimesečni) se prično 4 marca!. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po željah obiskovalcev. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, razn: vrstni stroji. Učnina zmerna Informacije, prijave dnevno. Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsko uč HSče »Christofov učni z^vod«, Domobranska 15. u_volnene črne r°kavice je v soboto pri mestnem zelenjadarskem tečaju pozabi, no.k obiskovalec tečaja v vel:ki magistralni dvorani, sedaj jih pa dobi v mestni posvetovalnici poleg velike dvorane. GLEBAMŠČS drama Sreda. 3. marca ob 17.30 Mirandolina Red Sreda. Četrtek. 4. marca, ob 17.30: Jesen. Premiera. Red Premierski. Petek, 5. marca, ob 15: Kovarstv«. in ljubezen. Izven. Cene od 12 lir navzdol nikom. Premoženje cenijo na kakih dvaj set milijonov lir. Mladi grof ni bil javno niti znan kot izreden prijatelj gledališča zato je njegova plemenita poslednja volja tem bolj presenetila ter vzbudila v italijanskih gledaliških krogih globoke odmeva in pietetno hvaležnost. »II Dramma« predlaga, da bi se po tem mecenu imenovalo kako novo gledališče izmed tistih, ki jih ust""avlja Italijansko gledališko združenje. C. Goldini: »Mirandolina«. Komed ja v treh dejanjih. Osebe: vitez Ripairata — Jan, markiz Forlipopoli — Gregorin. grof Albafiorita — Verdon;k. M randoli-na krčmarica — Danilova. Hortenzija :n Dejamira, gledališki igralki — Gabri jel-čičeva !n V. Juvanova, Fabricij. natakar — Gorinšek, vitezov sluga — Benedičič. grofov sluga Podgoršek. Režiser: Jože Kovič. scenograf: inž. E. Franz. Gherardo Gherardl: »Jesen«. Igra v treh dejanjih. Osebe: Riccardo — VL Skrbinšek. Gregorio — Pavle Kov'č Teresa — Nablocka, Giuditta — Sancinova. Ste-fano — Nakrst, Carlo — Brezigar. Mario Raztresen. Lena — Simčičeva. Maria — Remčeva. Giul'a — Gabriielčičeva. Atti-lio — Verdonik. Dejanje pokaže usodna jesenska srečania zdravnika-čudaka. Delo ie zrežiral prof. Sest. scenograf: inž. E. Franz. OFER A Sreda, 3. marca ob 17. Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Četrtek, 4. marca, ob 17: Zemlja smehljaja. Red četrtek. • J. Maftsenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Osebe: Athanael — Primožič, Ni-cias — Sladovljev. Palemon — Dolničar. suženj — Gregorin. Thais — HeVbalova. Krob la — Mlejnikova. Mirtala — Stritarjeva Albina — Špa^ova. Dirigent' N Stritof. režiser: C. Debevec. zborovodja R Simoniti. koreograf: inž. P. Golovin. scenograf: A. GerloviCeva. načrti za kostume: J. Vilfanova. __vas razumem, videla sem, da je vedenje vaše tašče ranilo in tudi jaz sem m čutila užaljeno za vas. Vendar pa moram izvršiti mučno dolžnost. Ostala sem samska, ne morda zato, ker ne bi imela prilike, omožiti se, nego to je vprašanje okusa. V svojem JMiožaju lahko sprejmem v svojo hifio le vsc$L spoštovanja vredne ljudi; nič skrivnostnega ne sme biti v njihovih odno-Sajih... Nočem vas žaliti. Vem, da so trdo ravnali s vami, toda razumete me... prepričana sem.. .c Nisem mogla več vzdržati, morala sem jo prekiniti: »Razumem Želite, da zapustim vaš hotel. Kdaj?« Hotelirka je v znak ugovora dvignila svojo dolgo, suho ln rdečo roko. »O, kak glas, kak pogled!« je dejala. »Razumem, da vas to jezi in mori, toda vidite... sodite sami. Denimo en teden, to je običajen odpovedni rok. Zakaj me ne smatrate za prijateljico? Mar ne veste, kakšno žrtev, kakšno kruto žrtev sem doprinesla za vas?« »Vi! Žrtev? Kakšno žrtev?« »Kakšno žrtev! Ponižala sem se, pozabiv-Si na spoštovanje, ki Bem ga dolžna sama sebL Vse vem! Kako bedno vas je varal. Niste poročena nič bolj kakor jaz.« »Ponoreli ste!« sem vzkliknila. Pogledala je proti stropu, z izrazom človeka, ki vdano sprejema mučeništvo. »Da,« je dejala, »začenjam verjeti, da sem blazna... blazna, ker sem se brigala za nehvaležnlco, ki ne ve ceniti tega, kar sem storila zanjo, kakor dobra sestra. A zdaj je konec.« »Česa je konec?« sem vprašala. »Letanja za nekim človekom! Sram me je! Zasledovala sem to spoštovano gospo vso pot do njenih vrat.« Ošabnost, ki me je vse dotlej držala po koncu, me je zapustila- Omahnila sem na stol, ne da bi mogla skriti strah pred tem, kar bo sledilo. Hotelirka je vedno bolj povzdigovala glas. »Pomignila sem vam, ko sem vas pustila na obali. Vsaka razumna ženska bi razumela, kaj sem hotela reči. Sla sem za vašo taščo do postaje Broadstairs. Z vlakom se je vrnila v Ramsgat in jaz prav tako. Sla je v svoj hotel in šla sem za njo kakor pes. O, kako podlo! Na srečo je hotelir moj prijatelj. Midva nimava skrivnosti, ko gre za klijente ... Lahko vam povem, gospa ... pravo Ime vaše taSfe. Njeno Ime ni Wood-ville. Ona, in seveda tudi njen sin, se piše Macallan. gospa Macallan, vdova po generalu Macallanu. Da! Vaš mož ni vaš mož. Niste ne gospodična, ne gospa, ne vdova. Manj kakor nič ste, gospa, in morate ven iz moje hiše.« Hotela je oditi. Zadržala sem jo. Spravila me je izven sobe. Nisem mogla trpeti sum-nje, ki jo je bila Izrekla o moji poroki. »Dajte mi naslov gospe Macallanove,« sem dejala. Hotelirko je namah minila Jeza in mesto nje jo je prevzela največja osuplost. »Menda nočete reči, da pojdete k stari gospe?« »Nihče razen nje mi ne more povedati tega, kar hočem vedeti. Vaše odkritje, kakor ga imenujete, zadostuje vam, a meni ne. Kdo vam pravi, da se ni gospa Macallan dvakrat poročila in da se njen prvi mož ni pisal Woodville?« »Na to nisem pomislila.« je odvrnila hotelirka, ki v dno <5u6e ni mogla biti hudobna. »Bomo videli: jaz vam dam naslov. Ti pa mi morate obljubiti, da mi boste povedali vse. kar boste izvedeli.« Obljubila sem jI ln dobila naslov. Z Ooreniskesa Imenovanje v železniški službi. Na Je- sen cah so prejeli diplome naslednji železniški uradniki: as!stent Ernest Kafer, posta jenačelni k v Jaršah—Mengšu, je bil imenovan za železniškega tajnika; asistent Karel Haider, pestajenačelnik v Dovjem— Mojstrani prav tako za tajn'ka, tajnik Franc Reindl pestajenačelnik v Bohinjski Beli, pa za višjega tajnika in inštruktor Ferdinand Scheer v šolskem taborišču prometnega urada na Jesenicah za Železnike, ga inšpektorja. V Poljanah se je na Inšpekcijskem po tovaniu zglasil okrožni vodja Kuss. Pozdravil ga je krajevni skupinski vodja Burger ter mu predstavil svoje politične sodelavce. Iz Spodnje štajerske Novi gr bo vi. V Mariboru so umrli: 74-letna kurjačeva vdova Marija Vizintinova, 46 letni železniški ključavničar Jur-j Voda-, 65 letni kmetovalec Franc Vezjak iz Breznice pri Ptuju, sodarjeva hčerka Vero. n!ka Poštrakova in kmetovalčeva hčerka Marija Plojeva iz okolico Sent-Lenarta. Na Dunaju je umrl 21 letn! kmetski pomočnik Anten Deutscher od Sv. Marjete cb Pesnici; truplo so prepeljali v domači kraj. Vaša Prihoda je sinoči nastopil v Gotzo-vi dvorani v Mariboru. Z gostovanjem tega slavnega virtuoza je bil dosežen višek v letošnji mariborski koncertni sezoni. O prirod°znanstvn ln svetovnem naeora je v soboto zvečer predaval v Gotzovi dvorani v Mariboru vseučiliški profesor dr. A. Biihl, o katerem pravijo, da je med najboljšimi poznavalci teh vprašanj. V Rušah so bili starši povabljeni v dvorano Heimatbunda, da vilijo, česa so se naučili malčki od 6. do 9. leta starosti v svoji skupini. Nato so razprodajah Igrače, ki so Jih večjldel sami napravili, to pa močnate jedi ki so bile darovane. Tako so nabrali 250 mark za zimsko pomoč. 1 »Brez zamere,« je dejala hotelirka »pet prijazno. _ _ »Brez zamere,« sem odvrnila kar najbe* ljubeznivo. _ Deset minut kasneje sem bila pred vratL hotela, kjer je bivala moja tašča. Šesto poglavje MOJE ODKRITJE Sobarica me je peljala v prvo nadstropje in mi odprla vrata sobe gospe Macallan, ne da bi me najavila. Moja tašča je sedela za mizo in pieua. Ko sem obstala na pragu, jc odložila svoj* delo, vstala in mi z gospodovalno kretnjo pokazala, da hoče imeti prva besedo. »Vem, čemu prihajate,« je dejala. »Prihajate me spraševat. Prihranite si to nevšečnost in prihranite jo meni. Opozarjam va«, da vam ne bom odgovorila na nobeno vprašanje, ki se nanaša na mojega sina. Te besede je izpregovorila odločno, a !*• grobo. Tudi jaz sem odgovorila z isto odločnostjo. »Nisem prišla, da bi vas spraševala • vašem sinu. Prišla sem, ln prosim, da mi oprostite, da bi vas vprašala nekaj, kar M nanaša na vas.« Vzdrhtela je in me prodlrno pogleda* skozi očala. Očitno nI bila pripravljena 11* tak odgovor. »Kakšno je to vprašanje?« »šele zdaj sem izvedela, da se pišete Macallan. Vaš sin se je poročil z mano pod imenom VVoodville. Edina častna razlaga tega je po mojih mislih ta, da je moj mož sin iz vašega prvega zakona. Gre za mojo življenjsko srečo. Dovolite ml, da vas vpra-šam, ali niste bili dvakrat poročeni ln aH se ni vaš prvi mož pisal Woodville.< Trenutek je razmišljala, preden ml J» odgovorila. »V vašem položaju je to vprašanje doceia razumljivo. Mislim pa, da storim bolje, akt vam ne odgovorim.« »Vas smem vsaj vprašati, zakaj ne?« »Gotovo. Ako vam odgovorim, me boste še naprej spraševali in primorana bom, da vam ne odgovorim. Ponavljam vam to, kar sem vam bila dejala že na obrežju: čutim do vas samo naklonjenost. Ako bi me bili vprašali za nasvet pred poroko, bi vam rade volje vse zaupala. Zdaj je prepozno. Poročeni ste. Najboljše, kar morete storiti ja, da se zadovoljite s stvarmi, kakršne bo.€ »Oprostite, gospa, opozoriti vas moram, da potem takem niti ne vem, ali smem verjeti, da sem poročena ali ne. Vse kar vem, razen če mi ne daste drugačnih pojasnil ja, da se je vaš sin oženil z menoj pod imenom, ki ni njegovo. Kako naj torej zagotovo vem, ali sem ali nisem njegova zakonska žena?« »Mislim, da vam ni treba dvomiti o tem, da ste prava zakonska žena mojemu sinu,« je odvrnila gospa Macallan. »V vsakem slučaju lahko vprašate o tem kakega pravnika. Ce vam on poreče, da ste pravilno poročeni, bo moj sin, ki je kljub svojim napakam gentleman, vedel izpolniti svoje obveznosti. Ce pa je advokatovo mišljenje nasprotno vašim pravičnim zahtevam, tedaf vam obljubim, da vam bom odgovorila na vsa vprašanja, ki mi jih boste hoteli zastaviti. Ponavljam, kar se mene tiče, sem prepričana, da ste prava zakonska žena mojemu sinu in vam 6e enkrat svetujem, da se zadovoljite z vdanostjo ln čuvstvi, ki jffc goji vaš mož do vas, ako vam je kaj ds vašega srčnega miru in vaše žlvljenjshs sreče.« Sedela je tam z Izrazom ženske, ki povedala svojo zadnjo besedo. Zaman bi silila še nadalje vanjo. Vstala sem, da bi se poslovila. Odlikovani nemški častniki. V prodorih hrvatskega konzulata na Dunaju so bSa izročena nemškim častnikom podpolkovniku Valterju Rdgeju, stotniku Alfredu Gcr-stenbrandu in Hansu Endiweberju odlUto-vaaija rela kralja Zvonimirja. Po prekem sodu sta bila 20. februarja obsojena v Zagrebu na smrt z ustrelitvijo Ivan Karlič, 35 let star iz Krnica, tn Braa-ko Mučnjak iz Popovače, star 22 let. Oba sta bila komunistična agitatorja. SmrtSia kazen je bila Izvršena v zakonitem roku. Obdelovanje stavbišč in mestnih zemljišč na področju Zagreba bo tudi letos zelo živahno. Marsikateri meščan se je odločil za kmetovanje. Mestni gospodarski svetnik inž. Nikola Modrič je objavil daljll poziv, kjer pravi, da je tudi letos treOa neobhodno obdelati vse razpoložljive površine. Zagrebško mestno poglavarstvo ho tudi letos razpošiljalo svoje organe nadzorovat, da se v korist splošnosti ir po edincev obdelajo vsa zemljišča. Natečaj za hrvatski radio. Prosvetni oddelek vojnega ministrstva je uvedel na zagrebški radijski postaji vsako soboto posebno uro pod naslovom »Hrvati v borb?«. Te ure so predvsem namenjene hrvatskim bojevnikom na raznih bojiščih, posluša pa jih tudi občinstvo. Da se ta predavanja čim bolj izpopolnijo, je bil pravkar razpisan natečaj za najboljše rokopise. Nar grade znašajo 3000, 2000 in 1000 kun. Natečaj traja do 20. marca. Iz Hrvatske Dr. Jožo Sunarli je umrl. Dne 23. fe bruarja Je v Sarajevu umrl po kratkem boleh anju dr. Jožo Sunarič, zadnji hrvatski politik in odvetnik. Rodil se Je leta 1867. v Grahovniku v travniškem okraju. Na Dunaju je bil promoviran 1897. V politično areno je stopil 1910, ko je bil Izvoljen v okraju Livnu za narodnega poslanca v Bosanskem Saboru. Uveljavil se le z veliko govorniško nadarjenostjo. Ob pričetku prve svetovne vojne Je bil podpredsednik Bosanskega Sabora. Večkrat Je prišel v stike z grofom Tlszo ln s cesarjem Karlom. Po prevratu se Je umaknil s politične pozorniee. Po poslednji želji je bdi skromno ln tiho pokopan na pokopa lišču v Koševu. Iz Srbije G°dba XI. armadnega zbora v Be»gradu. Znana godba XI. armalnega zbora Kraljeve Italijanske Vojske se nahaja že več i ni v Beogradu, kjer je nastopila tudi aa manifestaciji oboroženih sil v beograjskem gledališču. Godba je na dan 28. februarja pod vodstvom Ma. Misasla v polni zaseritot priredila simfoničen koncert v prostorih beograjske radijske postaje. Novi boni za tobak. Glavni oddelek fin. kontrole v Valjevu je v januarju razdelil nove kupone za tobak. Moški so jih dobili od 20. leta dalje, ženske pa od 25. leta, Če so prinesle potrdilo občine, da so res stare kadilke. Tobak se deli mesečno po 10 zavitkov cigaret (200 komadov) ali 10 zavitkov tobaka, L j. 200 g tobaka mesečno za osebo Kadilci so dodeljeni posameznim trafikam. V Valj evo so priili v zadnjem času: iz Kosjeriča Jernej Črnko, učitelj iz Ruš, z ženo Zofijo in sinoma Jernejem in Miade-nom ter stricem Antonom Novakom, pre-užltkarjem iz Ru§. Slednji je najstarejši Član slovenske kolonije v Valjevu: rodil so je leta 1862. — Iz Kraljeva je prišel v Va-ljevo Kristijan CergolJ iz Maribora, p« poklicu ključavničar. s p o n t šp&rtnlki — umetniki Beseda o športnikih, ki so dobri v športu, toda prav tako dobri tudi na drugih področjih Precej je bilo že pripomb na račun športnika/ češ da ,.o tc — tako na splošno vzeto — ljudje silnih mišic in odločne volje, v ostalem manj nežne prikazni in tudi neko-1 ko robati včis:, pri vsem tem pa nič kaj pesebno duhoviti; da celo takih ni manjkalo. ki so rad; zelo malovažuj če govoi.li vsaj o duševnih spo.s bnestih mladih ljudi, ki so se vdajal i por tu Ta sodba je oda in je zmerom bolj — vse prej kakor utemeljena, čep av se" ne da zan kati, da je tudi me i športniki — tcda prav tako kakor med ostalimi enake dobe k: za šport in njegove čare nimajo smisla — nekaj takih, k: j m razen uspehov v športu v življenju ni ii.pele mnogo koristrega, vsaj kolikor je bil odv sno od stopnje njihove izobrazbe in uporabe tega znanja v praktičnem življenju. Ko že pišemo o tem poglavju, bi v isti sapi navedi* lahko celo vrsto primerov da 30 se debri športniki izkazali tud. sicer v življenju in do: egli razen uspehov v spertu še vse drugačne uspehe kot k ristni članj človeške družbe, kamor koli jih je prnesla pot v življenju Skratka, če hočemo bit' nepristranski, moramo kar priznati da so vse pavšalne sodbe »o neki manjvredno ti s sp"rt ega človeka pn duševnem delu in v uporabn stj za še tako zahtevne poklice v življenju — nrlo rečeno — brez vsake pod'age in izvrajo v glavnem od ocenjevalcev, ki športa ne poznajo še mani pa onih, ki živijo v njem. Približno v isto poglavje — toda samo, kolikor se nanaša na ugotovitev da so športniki prav tako s pridom uporabni tud-na drugih področjih in ne samo na zelenem p lju. ali na odskočni deski ali na zasneženem bregu — spadajo tudi naslednje vrstice, ki obravnavajo delavnost nekaterih znanih n priznan:h športnikov na področju umetnosti kjer so se rekaten povzpeli do zavidljivih uspehov Primerov je gotovo dolga vrsta toda naši viri navajajo le nekatere najbolj znane o katerih ie bilo tu in tam govora že pr drugih pr ležnostih. Med to vrsto izbranih sp rtnikov se je najprej lahko spomniti nepozabne norveške drsalke Sonje Henie. ki je postala velika -n iskana zvezda v filmskem svetu in s'- je v tem novem okolju pr dobila najmanj to!ko častj — in tudi svetlih novcev — kakor aa gladkem ledu E~ak- pot so šli: slavna plavalka rekorderka Eleanor Holm. potem slavni plavalec VVsissmuller, dalje svetovni prvak v boksu Baer in še mnogo drugih. Zadnji čas je odšel med umetnike — vsekakor ne med filmske — znani francoski dolgoprogaš in svet vm rekorder Juies Ladoumegue ki je skušal najprej omehčati francoske športne voditelje, da bi mu spet vrnil; amatersko kvalifikacijo, se je pa pozneje ko so vsi njegovi peskusi za povratek v športno areno ostal* brezuspešni, z vso železno voljo lotil — petja. Najprej je prepeval v par škem radiju, od tod pa se mu ie polag ma cdprla pot v dvorane in prav nazadnje je bil angažiran kot stalni član gledališča ABC v Parizu, kjer še danes nastopa s prav dobrimi uspehi in v zadovoljstvo svojih delodajalcev. Med ostalimi slavn;mi evropskimi športniki, kj so si znali pridobiti ugledno in do-stojn: mesto v umetnosti, je vred'o omenit1 italijanskega boksarja 'n evropskega prvaka Ei-minija Spallo. ki je poetal ed;j.n najbcl-; slavnih filmskih igralcev v svoji domovini. Približno tako je spremen;l svojo kariero tudi znani hrvatski nogometaš Gustav Remec, ki je dolga leta z ž go potoval po vsej Evropi in se boril za slavo in čast zagrebškega Gra Manskega, potem pa je tudi odžel na odti in si ustvari bogat sio-ves in dobro ime ter mimogrede tudi nekaj denarjev. Tudi v domači sportni zgodovini bi našli mn:go primerov, da so z ani sportnki v poznejših letih — ne morda odšlj k filmu ali na gledališke deske in se proslavil- kot umetniki v pravem pomenu besede — do. segl odgovorne in ugledne položaje v javnem življenju, kjer vselej !n povsod "aa povedo, da so v mlaclc stl gojili spert. Ker so iz rjega — gojili so ga seveda zdravo in pametno ter pod pravim strokovnim vodstvom — samo črpali mnoge sile, da so se laže uspos bili za svoi ž vljenjski pokl c. In taki se zmerom radj malo pomudijo pri spoitni mladini in jo tudi razumejo. Čudim se le. odkod imate tako slabe podatke o meni Kolikor vem, msem nikomur v vasi skrivil lasu na glavi m se moram zato pač čuditi, če so ljudje proti meni iznašli ravno Marto.« Župnik se je začudil, ker je Zidarič tako hitro obrnil smer pogovoru. Skoraj ogorčeno je nadaljeval Rudolf. »Gospod župnik, lahko mi verjamete, da nimam smisla za vaške spore in da so mi razprtije te vrste več ko zoprne. Ne brigam se mnogo zato, ali se ljudem zdi prav. ker se nosim po mestno ali če ne hodim v cerkev. Tudi jaz nikogar ne vprašam, ker sem daleč od tega. da bi me to zanimalo. Nekaj pa je. česar nikomur ne dovolim, in to je. bezati v moje zasebno življenje. Bodite tako prijazni, gospod župnik m mi povejte, kdo je bil tisti svetnik, ki so ga moji obiski pri Marti tako motili, da se je šel pritožit k vam. Dajem vam besedo, da tega ne bo nihče izvedel, tudi on ne.« »Res je bil nekdo pri meni.« se je nasmehnil duhovnik. »ki vas je zelo očrnil Govoril je tako. da ste zapeljivec. ki ie tudi s tistim učiteljevim otrokom. tisto Kristino, poskušal grati ljubezen Delal je. da bi jaz kot župnik takšne stvari moral preprečiti.« »Verjetno je bil eden od Martinih oboževalcev. Gospod župnik, ne povejte mi njegovega imena. Ce bi ga poznal, bi me morda premagalo in potem l»i bil pretep.« »To o Kristini, vem, da je laž. Ljudje tu na kmetih ne znajo ločiti med prijateljstvom in ljubeznijo. Ti ljudje ne morejo razumeti, da sta mlad fant ih. mlado dekle lahko odlična prijatelja. Ta obtožba izvira torej iz njihove miselnosti. Spotikali so sn, ko so vas videli hoditi z njo proti gozdu ali k reki. saj veste, kakšni so. Rajši kaj slabega uganejo,« je miril župnik Rudolfa. Ta se je zopet moral spomniti njenega smeha, ki ga je toliko pomirjeval. »Kar pa se tiče Marte,« je nadaljeval študent, »vem. da bi zaslužila boljšega moža kot sem ja*. Sicer bo trajalo še nekaj let. preden lahko te besede postanejo meso. vendar, če me bo počakala, sem ji dal besedo, da ne bom gledal za drugimi. Imfc me rada, kakor so vam gotovo povedali...« Župnik se je nasmehnil. »Vem. da vas ima rada in prav zato sem se ba». ker se na vas nisem mogel zanesti, saj si lahko mislite. da vas imajo ljudje v zobeb že zato. ker ns hodite k maši. Toda jaz vem. da so takšni ljudjs vsaj tako pošteni kot tisti ki se neprestano pia-zijo okrog spovednic. Sicer pa. gospod Zicarič. rr i ne zamerite mojega nastopa! Po vasi se bo sdaj kmalu razvedelo da ste bili pn meni in to bo oiobr J vplivalo na ljudi posebno ko bodo izvedeli da st* bili tu več ko dve uri Naša Francka je že najnrt poskrbela da se bo ta novica razvedela. Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja; Fran Jeran - Za inserauii dei je odgovoren; Ljubomu Volčič - Vai v Ljubljani