Poštnina Diacana v ootovlni Leto LVIII.
V Ljubljani, v petek, dne 28. marca 1930 St. 72
1. izdaja
St. £. oir»
Naročnina
lni'vnn izdaja
zs kraljavino Jugoslavijo ni<-sei no 25 Uln polletno ISO Uln celoletno 300 Uln
za inozemstvo
meiecno 40 Oliv nedeljska izdala ceiole.no vJugc slavili 120 Uln, za Inozemsivo 140

ENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov
I slotp. pelli-Visio mali oglasi po 13(1 ■ n2U.večfl otj.'asl nad tirnm viSine po Uln £-50. veliki po 3 in 4 Uln, v uredniSlcemdelu vršilca po IO Uln o Pr veciem o паго~пи i-opusl
Izide ob 4 zluireO
razen pondeliKa in dneva do prazniku
creanisivo /e v Kopnar/evi ulici il. 6/111 Kokopisi se ne vračalo, nelranltlrana pisma sc ne spreiemalo -r UreanlAlvo feleron šl. 2050, upravnlšlva SI. 2328
Ljubljanska proračunska razprava
Ko se je pričela ljubljanska proračunska razprava, sta samevala na galeriji dva cela poslušalca in če ne bi tekom seje prišli ua galerijo mestni uslužbenci, bi bila celo silno majhna galerija mestne posvetovalnice mnogo prevelika. Ta prazna galerija je bila jasen dokaz, da se ljubljanski meščan ne zanima za delo občinskega sveta niti takrat, kadar ta določa in sklepa o davkih, ki jih bo moral plačevati ljubljanski prebivalec. To silno nezani-manje ljubljanskega davkoplačevalca za delo občinskega sveta je nad vse žalosten pojav, ki ni samo škodljiv ljubljanskemu davkoplačevalcu samemu, temveč tudi mestni avtonomiji. Zakaj ta je močna le takrat, kadar se more osloneti na podporo vsega prebivalstva in postane brez sile v tistem hipu, ko je ne nosi več živo zanimanje ljudstva. Zato mora biti glavni cilj vsakega svoje odgovornosti zaveda jočega se obč. sveta, da z vsemi sredstvi ohrani in po možnosti še poveča zanimanje ljudstva za svoje delo, ker le v tem slučaju bo tudi njegova beseda tako veljavna, kakor bi morala biti.
Vprašanje pa je, kako se sedaj občinski svetovalci te svojo odgovornosti zavedajo in kako skrbe, da se bo v resnici vsak Ljubljančan zanimal za njih delo. Da pa se ljudstvo zanima za občino in nje delo, je treba pokazati ljudem v jasni luči cilj, ki ga ima občina. Če bodo ljudje natančno vedeli, kaj vse občina namerava, če bodo poučeni, kako misli vse te namere izvesti, potem se bodo za stvar zanimali, o njej govorili in po svojih močeh skrbeli, da se tudi uresniči. Baš v proračunski razpravi pa se najlažje pokaže ta visoki cilj, ravno proračunska razprava pa more postati najboljše propagandno sredstvo za delo občine. Ali pa se je v včerajšnji proračunski razpravi sploh kaj mislilo na ta namen razprave?
Treba bi bilo javno razložiti program za bodoče proračunsko leto in tudi povedati, v čem je ta program le etapa h končnemu cilju. Govorilo se je n. pr. o 15 milijonskem izdatku občine za regulacijo Ljubljanice, niti najmanj pa se ni povedalo, kako se bo ta regulacija izvedla, s katerimi deli se prične in kdaj? Kakor da to ne bi zanimalo ljubljanskega davkoplačevalca. Finančni referent je med drugim dejal, da je ljubljanska občina že skoraj dosegla vrlino mero v najetju posojil. Povedal je nadalje, da so se pogajanja za nova posojila radi neugodnih ponudb bank razbila. Ali ne bi bilo pri tej priliki tudi dobro, da bi povedal, kako misli občina urediti svoje dolgove in zakaj so se pogajanja z bankami razbila? Iz tega pa sledi še drugo vprašanje, če morda niso občinski dolgovi predragi in če ni mogoče doseči magari s tujimi posojili ugodnejšo obrestno mero!
Tudi govorniki večine so poudarjali, da bodo nove davščine zadele predvsem socialno najšibkejše sloje. Vsi so to obžalovali, a dokaza, da res ni bilo mogoče drugače storiti, ni podal nihče. Pa da bi dobil ljubljanski davkoplačevalec vsa i to prepričanje, da se pri tem težkem stanju financ, ne potroši niti en dinar preveč! Nekateri govorniki so tudi konkretno navajali nekatere stvari, kjer bi se dalo prihraniti denar, toda njih kritika ni bila sprejeta dobrohotno. Niti res zadovoljivih pojasnil niso dobili. Kje je vendar odločilen vzrok, da se je tako zelo znižala taksa kinematografom? Zakaj so se oddale vožnje premoga zasebnemu podjetju, če pa že sedaj mestni konji niso bili zaposleni, kakor je bilo treba.
In to silno pomanjkanje spoznanja potrebnosti kritike! Brez kritike vendar ni nobenega napredka, ker samo kritika opozarja na napake. Vendar ne bo nihče trdil, da je občinsko gospodarstvo brez napak, saj so morali celo tisti, ki so glasovali za proračun, priznati, da so se delale in se delajo napake. Vsaka korporacija, ki hoče napredovati, je navezana na dobrohotno kritiko, samo takšna pa se je pojavila na ljubljanski proračunski razpravi, ker kako bi nioglo drugače priti do senzacije, da je bil proračun sprejet soglasno! Stvarna kritika pa ima še lo dobro stran, da mora nujno poživeti zanimanje za občinsko gospodarstvo in to je nad vse potrebno.
•Tasno in nedvomno je pokazala proračunska razprava, da mora občina štediti, silno slediti, če hoče priti do dobrega gospodarstva. Ali se v tem oziru res no da več storiti, kakor so stori? Ali je pri tako visokem obdačenju konzumentov res treba toliko izdati za reprezentanco. Da je to v interesu tujskega prometa, se sicer lepo sliši, ni pa nič drugega ko
Uprava /e Kfvopiiui jeij m.si.h ^ i,cHovn) račun: Liubliana šle v. lO.bSO In JO.34%
sa Inseiale, Saialevoil.7503, J.aarch " "' "" 1'raoa In lluna) il. 2-/.707
Demisija nemške vlade
Novo vlado sestavi najbrže predsednik centrumove frahciie dr. Bruni n g
Berlin, 27. marca. n. Zdi se, da je Muller-jev kabinet neposredno pred svojim odstopom. Danes popoldne so socialni demokrati sklenili, da odklonijo formulo za sanacijo zavarovanja brezposelnosti, ki so jo predlagali demokrati in centrum. Nato so ob 6 zvečer na seji kabineta izjavili ministri, ki pripadajo centrumu in nemški ljudski strakni, da v sedanji sestavi kabineta ne vidijo nobenih možnosti za nadaljnje skupno delo. Ministrski kabinet se je ob 7 zve-
čer zopet sestal. Splošno mnenje je, da bo v primeru, če Miillerjev kabinet odstopi, dobil nalog za sestavo novega kabineta predsednik centrumove frakcije dr. Briining.
Berlin, 27. marca. n. Nemški državni kabinet jc po kratki seji danes zvečer sklenil, da odstopi. Ob 7.20 zvečer jc odšel državni kancler dr. Miiller k državnemu predsedniku, da mu sporoči demisijo vsega kabineta.
Podrobnosti o uspehu МагсопЦа
Eksperiment je plod i4 letnega dela — Val je bit dolg 26*7 metrov Velikansko navdušenje v Sidneyu
Genova, 27. marcu. O čudovitem poskusu Guglielma Marconi, ki je iz Genove užgal 3000 električnih žarnic v Sindneyu, se še poroča:
Marconi je pritisnil na gumb svojega aparata na jahti ^Electra« 26. t. m. točno ob 11. uri 3 minute. Ta uspeli je sud t4 letnega dela in razmišljanja. Tozadevne eksperimente jc začel Marconi žc letu 1916 med svetovno vojno in sicer tudi v Genovi v hotelu, v katerem je takrat stanoval. Leta 1923 je Maroonijev aparat bil v bistvu gotov. Eksperiment od srede 26. t. m. je Marconi začel jioiskušati od začetka februarja tega leta. Aparat jc bil izdelan v Angliji in ga jc montiral na jahti v Genovi in-žener M a 11 h i c u. Poizkusi, narejeni v zadnji polovici marca meseca, so že tako uspeli, da ni bilo več nobenega dvoma o popolnem končnem efektu.
Že ob 7 v sredo zjutraj je ogromna množica napolnila obrežje male Inke :>Duca degli Abruzzi«, blizu jahte, da bi kuj videla ali cula; seveda ni nihče ničesar videl razun par oseb, ki jih je Marconi pustil na krov svoje ladje. Vreme ni bilo lepo in zrak je bil napolnjen mokrote. Delo v pristanišču se ni ustavilo, ker je Marconi- izjavil, da tega ni treba.
V kabini sami, kjer se je izvršil cksjicri-ment in kjer so bili zbrani žurnalisti, ki jih je Marconi pustil na krov, se je izvršil ta-le prizor:
Ob 8. uri, kakor dogovorjeno, je Marconi poklical na svojem aparatu Sidney, in sicer kabinet generalnega direktorja avstralskega Radija, g. F i s k a. Ni dobil odgovora, kar ga je osupnilo. Nn ponoven klic se je mister Fisk oglasil, rekoč j>o uvodnih besedah: »Mister Marconi, vaša ura ni točna; prehiteva dve minuti.« Potem je Marconi v angleškem jeziku po svojem radiotelefonu poslal svoj pozdrav Elektro- in Radiorazstavi v Sidneyu. Nato je Marconi, iskreč sc od veselja, dejal navzočim: »To je čudež, kar se je zgodilo«. Govor je bil tako razločen, kakor da bi bila govorila dva a bon enta v Genovi sami.
Nalo sta jio istem aparatu pozdravila svoje kolege žurnaliste v Sidneyu navzoča direktorja ■United Press« in sAgeneijc Štefani«. Slednji, ki ne zna angleško, je pozdravil v italijanskem jeziku. Rekel je samo: »Smo preveč ginjeni, tako da ne morem delj govoriti.« Vsi trije pogovori so bili preneseni od 8. ure do 8. ure 13 minut, nakar so se žurnalisti poslovili in jih je povabil Marconi na jahto zopet ob 10. uri 45 minut.
Ko so žurnalisti zo|>et prišli, je Marconi začel zopet jiogovor s Sidncyem. Sidney mu je sporočil, da ogromna množica v temi — bilo je
po avstralskem času nekaj pred osmo uro zvečer — čaka, knko bo Marconi prižgal i/ Genove luči. Med tem je predsednik Elektro iu Ratlio-družbe v Sidneyu otvoril /. govorom razstavo. Govor se je nekoliko zavlekel. Ob II. uri 3 minute po evropskem času je prezident v Sidneyu nehal govoriti.
»Gotovi!«
Marconi v neskončno napeti sekundi |>oglc-dn na svoj kronometer, nato gre k tiisterju. dn prej dogovorjeni znak po radiotelegrofu — pet črt z intervali treh sekund med vsako — in pritisne gumb.
Čudež je bil izvršen! Sidncyska razstava žari v 3000 lučih!
Radiotelegram i/ Sidneyu pravi:
»Sijajno! Sijajen uspeh! Prisrčne čestitke od vseh! Lahko noč!«
Marconi se v srečnem zamakn jen ju smehlja. Navzoči so ginjeni, nemi, vsem blešče \ očeh solze radosti in jionosii. Marconi teče v kabino k svoji ženi. markizi Bezzi-Scala. ki leži. ker pričakuje poroda sinčka, da ji sporoči veselo vest. Ko se vrne, postreže gostom v. verni utoni.
Pojjoldne so se izvedele vse podrobnosti. Val jc bil dolg 26.7 metrov in je naredil neobičajno jiot v smeri zapada čez. Anuncijo, Anglijo, Atlantik in Severno Ameriko čez ves Pacifik v Rock Bank Victoria v Avstraliji; odtod je napravil šc ostalih 550 milj do Sidneya. Vsega skuj>aj je napravil pol 18.000 kilometrov. Luči so se užgale skoro v istem momentu, ko je bil sprožen gumb. Dokazano je zdaj brezdvomno, da so kratki valovi neprimerno učinkovitejši od dolgih. Marconi je sam rabil dolge valove do leta 1916., tega lela pa se je prepričal, da so najboljši valovi, ki so krajši od 100 metrov iu sc pošiljajo v snopih.
Marconi pričakuje ie dni sinčka, kar še pomnožuje splošno veselje.
Navdušenje v Sidneyu je bilo velikansko. Predsednikovega otvoritvenega govora skoro nihče ni poslušal. Ko se je naenkrat užgal o 3000 žarnic, je množica izbruhnila v orkansk aplavz in vzklikala od veselja.
ital, prestolonaslednik zbolel
Torin, 27. marca. AA. Italijanski prestolonaslednik je obolel na nalezljivi bolezni, ki si jo je nalezel pri obisku bolnikov. Bolezen sc razvija redoma in ni povoda z.a komplikacije.
Rim. 27. marca. AA. Papež je sprejel v j>o-sebni avdijenci ogrskega nadvojvodo Josipa z n jegovo soprogo i a hčerko.
slab dovtip. Z banketi se še nikdar ni dvignil tujski promet. Dokaz Švica, kjer takšnih skrbi ne poznajo, a skoraj žive od tujskega prometa.
Nujno potrebno pa je, da se občinski svet tudi na vse načine potrudi, da uživa največje spoštovanje občanov. To pa bo dosegel v prvi vrsti na ta način, da bo povsodi in vedno ri-gorozno spoštoval občinski red, ki je osnova avtonomnih pravic Ljubljane. Kakor so nekdaj mestni sodniki budno pazili na vsako piko svojih pravic, lako morajo postopali ludi obč. svetovalci. Nič manj pa seveda tudi skrbeti, da se bo vse občinsko gospodarstvo vršilo tako, da bo ljubljanski davkoplačevalec prepričan, da se boljše sploh ne more gospodariti! To je cilj, ki bo mahoma dvignil zanimanje prebivalstva.
Ze pri velikih parlamentih se ostro čuti težka napaka, da je postal plénum le dekoracija. In iz naše bivše skupščino vemo, da ni nobena stvar lako škodovala njenemu ugledu, kakor da je poštnin skupščina samo še glasovalni aparat. Vse se je sklepalo izven skup-
ščine, v skupščini pa se je slepo odobravalo vse, kar so sklenili šefi strank. Bojimo se, da se, čeprav v mnogo manjši meri, pojavlja ta napaka tudi v ljubljanskem občinskem svetu. Zato kličemo: več odločitve v plenuinu in manj sklepov v ozkem krogu! Plénum je javna seja, na kateri morajo priti do razložitve tudi vse podrobnosti in potem bo ljubljanski davkoplačevalec o vsem res točno poučen, potem se bo tudi zavedal, da je občinski svet njegov zastop. To zavest pa mora dobili, če hočemo, da se bo zanimal za občino in njen napredek. To pa je interes nas vseh, ne samo to ali one večine na magistratu.
Slovenska prestolica jo Ljubljana in zato ima tudi posebne dolžnosti. Ena njenih prvih dolžnosti pa je, da je vse njeno gospodarstvo tako v redu, da je njen razvoj tako mogočen, da se je vsak Slovenec, spomni le s ponosom. To jo najvišji cilj Ljubljane in Ia cilj se je v ljubljanski proračunski razpravi pokazal mnogo preslabo. Naj se v bodoče pokaže močnejše I
Dr. Hermanu Miillei
Pred kongresom
naših zadružnikov
Belgrad. 27. marca. AA. Glavna zadruga zu |K)ljedelski kredit bo imela svoj letošnji kongres v Belgradu \ veliki (Korani novega vseučilišča dne 31. marca. Ker združuje ta organizacija nad 12.000 krajevnih zadrug iz vseli krajev naše domovine' z. nad 100.000 člani, bo letošnji kongres lepa manifestacija našega zadružnega življenja in delovanja. Nadalje jc treba naglasiti pomen tega kongresa za pri-vzgojo in poglobitev uuci joua lue zavesti ter zavesti državnega in narodnega edinstva \ širokih krogih našega kmečkega iirebiv.i Istva. ker se bodif tega kongresa udeležili zastopniki kmečkega prebivalstva iz. vseh krajev naše domovine. Poleg poslov o glavni zadrugi se bo kongres letos bavil s temi gos|KHlar.skinii vprašanji:
zavarovanje |>roti boleznim in poškodbam na kulturnih rastlinah, način iu organizacija pobijanja teh bolezni, pospeševan je narodnega zdravja, perutninarstvo in živinoreju nu malih jioscstvih.
Gen. inšpektor vsega prometa — umrl
Belgrad, 27. marca. AA. V vojaški bolnici ' Belgrad u je umrl generalni inšpektor vsega prometa Jevrem J. Popovič. Rojen je bil 5. aprila 1876. Nižjo in višjo vojaško akademijo je dovršil v Belgradu, višje- lehnične študije v inozemstvu. Podporočniški čin je dosegel 2, avgusta 189b. Radi svoje visoke vojaške naobrazbe kot artiljerijski tehnični oficir je kmalu zaslovel kol strokovnjak v vprašanjih oboroževanja in je zato leta 1914. po začasni upok. jjostal ponovno merodajen za vsa vprašanja nabav orožja in inunicije. Zalo je bil često delegat naše države v inozemstvu. Njegovo delo v arzenaln v Kragujevcu je znano in priznane v vsej državi. Pri neki eksploziji je bil težko ranjen, izgubil jc levo roko in poslal invalid. Po upokojitvi lela 1925. je prevzel upravo rečnega I prometa kot načelnik ministrstva. Kmalu je bil imenoval za generalnega inšpektorja vsega prometa. Na tem visokem položaju se jc izkazal 7. odličnim znanjem, spretnostjo in moralnimi vrlinami. Njegova zasluga je, da je danes naš promet na dokajšnji višini. Imel je vsa naša odlikovanja, razen tega pa šc ruska, italijanska in češkoslo vaška.
Kutjepova odpeljali na „Spariaku"
Pariz, 27. muren. A A. »Journal« poroča iz Berlina: Visoka osebnost, ki se bavi z afero generala kiitjepovn, je izjavila, da merodajna mesta v Nemčiji že davno vedo, dn so Kutjepova po ugrabitvi v Parizu prepeljali v Normandijo. Tu ga je prevzel sovjetski parnik Spor-takus«, ki je imel enodnevno zakasnitev. Po prihodu v |iristanišče kapetan sovjetske ladje navzlic strogim predpisom ni hotel povedati dozdevne havarije. kar bi opravičevalo zakasnitev. Razlog je očiten. »Spiirtukus: je pristni v Normandiji, ila počaka na generala Kutjepova. Sovjetski parnik je generala Kutjcjiova odtod prepeljal v Kronštat. Tu so gu prevzele ruske oblasti in odvedle v Moskvo, kjer so ga utak-liile v proslulo Lubjanko«. Ko je nekaj inozemskih novinarjev izvedelo za prihod generala Kutjepova v Moskvo, so jim sovjetska oblastva dovolila, ila ga obiščejo. Medtem pa 'rt sovjetska oblastva ponovno prepeljala K ulje« po va v drug kraj in to \ \ ladimirsko guber-t ni jo,
Zakon o organizaciji zun. ministrstva
Belgrad, 27. marca. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o ureditvi ministrstva za zunanje zadeve ter diplomatskih in konzularnih predstavništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu.
fj 1. Vsi posli državne zunanje politike in odnošaji z inozemstvom so osredotočeni v ministrstvu za zunanje zadeve.
Ministrstvo za zunanje zadeve vzdržuje redne slike in vodi pogajanja o zaključitvi pogodb s tujimi državami in ščiti preko svojih zastopnikov interese kraljevine Jugoslavije in njenih dr.avlja-uov v inozemstvu in stoji v zvezi s tujimi diplomatskimi zastopniki pri nas.
§ 4. Ministrstvo za zunanje zadeve se deli ua pet oddelkov in to:
I Politični, II. upravni z računovodstvom. ;IJ. konzularno-gospodarski, IV. pravni oddelek, V. glavni arhiv.
Na čelu oddelkov so načelniki, ki se postavljajo na ta zvanja s kraljevim ukazom na predlog ministra za zunanje zadeve v soglasju s predsednikom ministrskega sveta.
Načelnik jc lahko samo diplomatsko konzularni uradnik 2, 3 a ali 3 skupine I. kategorije. Nato navaja zakon dolžnosti upravnika.
§ 5. Oddelki se dele na odseke:
I. Politični oddelek ima 6 odsekov, in to:
1.	odsek, v čegar pristojnost spada sestavljanje polnomočij, pripravljanje, izgotav lian e. sklepanje in ratifikacija mednarodnih pogodb in konvencij, pripravljalna dela za razglasitev mednarodnih pogodb in konvencij, redakcija not in mednarodnih aktov, šifre itd,
2.	odsek, v čegar pristojnost spada sestava poročil za zastopništva v inozemstvu, donnči in inozemski tisk, publikacije o naši državi, pover-ljive misije v inozemstvu;
3.	odsek, kamor spadajo posli: Društva narodov, Vatikana, manjšinska vprašanja v zvezi z zunanjo politiko, reparacije;
4.	odsek, kamor spadajo politični posli z Albanijo, Bolgarsko, Grčijo, Egiptom, Italijo, Turčijo in Španijo;
5.	odsek, v čegar pristojnost spada-o: po i-tični posli z Avstriio, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Rumunijo in Češkoslovaško;
b. odsek, kamor spadajo politični posli z vsemi ostalimi državami.
II.	Upravni oddelek se deli na 4 odseke, in
sicer:
1 odsek kabineta,
2.	odsek protokola (diplomatski potni listi in jooblastila, akreditivi in odpoklici, pisma, ekse-fcvature za konzule),
3.	personalni odsek.
4.	odsek računovodstva in gospodarstva.
III.	Konzularno-gospodarski oddelek se deli
ua 3 odseke, in sicer:
1.	prometni odsek, kamor spadaio ti-le posli:
2.	trgovinski odsek,
3.	konzularni odsek.
IV.	Pravni oddelek se deli na 4 odseke in to:
1.	odsek, kamor spadaio: sodni posli, pravni »pori, dostavljanje sodnih sklepov, ekstradicije, razne dekoracije itd.: ,
2.	odsek, v katerega spadajo posli uprave: repatriiranja, bolniški stroški, sprejem dižavlja-nov, potni lisli naših državljanov itd.;
3.	odsek, kamor spadajo: odprema uradnih in poverljivih aktov in dokumentov;
4.	odsek, ki podaja mišljenja posameznim oddelkom ministrstva v vseh pravnih vprašan ih.
Minister za zunanje zadeve sme izjemoma m za gotove posle postaviti honorarnega uradnika ali več strokovnjakov kot pravne svetovalce.
§ 7. Na čelu odsekov, razen odseka za računovodstvo in gospodarstvo, ie lahko samo diplomatsko konzularni uradnik s činom svetnika ali tajnika v 5. skupini.
§ 8. Uradniki ministrstva za zunanje zadeve in diplomatsko konzularnih zastopništev so:
1. diplomatsko konzularni uradmki, 2. pisarniški uradniki. 3. manipulativni uradniki, 4. računski uradniki, 5. tehnično in pomožno osob;e.
§ 9. I. Za diplomatsko konzularne uradnike veljajo položaji po tejle razpredelnici: pripravnik 9 skupine, pisar 8. sk., konzul 7., 6. sk., tajnik 7 6 5. sk.. svetnik 4., 4.a, 3. 3.a sk., 2 genera na konzula 3.a, 3., 2. sk., načelnik 3., 3.a, 2. sk., pomočnik 2., 2.a, opolnomočcni ministri in izredni poslaniki 2., 2.a in 1. sk., prvi pomočnik 1. sk.
Za napredovanje oziroma postavitev iz nižje skupine v višjo veljajo roki zakona o uradnikih m ostalih državnih uslužbencih civilnega reda do 4. skupine vključno. Začenši od 4. skup.ne napredujejo oziroma se postavijo iz 4. skupine v višjo skupino po štirih letih v tci skupini.
Opolnomočcni ministri in izredni poslaniki so lahko postavljeni na vse položaje ne glede na čas v državni službi in kvalifikacije, vendar nc morejo napredovati iz ene skupine v drugo, ne da bi bili v tei štiri leta.
II. Uradniki navedeni v predhodnem odstavku tega paiagrafa preiemajo plačo in stanarino in vse doklade po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. Položana ilača za skupine 2a, 3a in 4a znaša letno: za 2a 45.000 Din, za 3a 39.000 Dien, za 4a 18.000 Din.
lil. Glede na značaj službe uradnikov 1. kategorije ministrstva za zunanje zadeve in diplomatsko konzularnih zastopništev v inozemstvu iim lire osebna službena doklada in sicer mesečno: za zvanie I. skupine po 3500 Din, 2a po 3100 Din, -> po 2700 Din, 3a po 2120 Din, 3 po 1720 Din, la po 1320 Din, 4 po 920 Din, 5 in 6 po 920 Din. 7 in 8 po 620 Din, za pripravnike po 200 Din.
Tc doklade prejemajo tudi uradniki na raz-
polozenui. S(užbcnc doklej, v prehodnem paragrafu in v §§ 21 in 28 se računajo v pokoinmo
in tO- s 50% po 20 letih, 60% po 2j letih, 70% po 30 letih in 100% po 35 letih aktivne državne
Sl'Ub§ n Poleg kvalifikacij, ki iih zahteva zakon o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civi -nega reda za uradnike I. kategoriie moralo .zpol-niti osebe, ki želt postati konzularno-diplomatsKi pripravniki, te pogoje:
1. starost izpod 30 let,
2	diolomo iakultete domačega ab možem-»keiia vseučilišča ali diplomo državnih ali gospo-d.-rskir vid vseučilišča, ki ga prizna bclRratsko vseučilišče kot sebi enakovrednega.
3	položitev posebnega sprejemnega izpita.
Š 12. Sprejem pripravnikov v diplomatsko-
konzul irno streko vrši enkrat na leto zun. minister ter nzpiše najdalje do 15. junija natečai za Joločeno število pripravnikov.
Oni, ki žele biti spreieti za diplomatsko kon-zularne pripravnike, so dolžni prijaviti se ministrstvu najdlje do 15. avgusta ter predložiti isto-Ja^no vse potrebne listine.
s 13 Diplomatsko-konzularni pripravniki se lahko' imenujejo le v ministrstvo in nc morejo biti premeščeni v inozemstvo.
Gandi oznanja enakopravnost kast
Krvavi boji med bramani in pari j umi
Bombay. 27. marcu. u. Gandi jc začel lin svoji poli v Džalalpur pridigovati enakopravnost najnižjih kast /. višjimi, kar povzroča novo komplikacijo polc-žaja v Indiji. Prav za prav gre za one, ki sploh no pripadajo nobeni kasti iu katerih so nihče ue smo dotaknili, dn sc no omadežuje. To so tako zvani nedotakljivi., ki so smatrajo za najnižja bitja na svetu, dočim so krave svete. Ti nesrečneži žive izven selišč v džunglah, v gozdovih ali v gorah v neiziečui bedi in zapuščeuosti. V Jambusoiu pa jc Gandi Sel med nedotakljive» , ki so poslušati njegov govor oddoljeui od ostale množice, in ,jc onega od njih objel ter poljubil. Nato je množico pozval, da sprejme nedotakljivem kot svoje brale. Nedotakljivi- so izjavili, da se hočejo pridružiti pasivnemu uporu, ki se bo začel 7. aprila na dan rojstva boga Rama.
V Bombayu samem je gibanje nedotakljivih- povzročilo že resne nemire. V templu boga \ i Snu je bila to dni napovedana sveča-
V toni hip« jo nekako tisoč nedotakljivih hotelo vdreti skupaj z dostojanstveniki v teni-pel, kar je nekaj dozdaj nezaslišanega in se ni Se nikoli /godilo Sluge so so zapletli v boj /. nedotakljivimi . da preprečijo to strašno begoskrunslvo- . V spopadu jo bilo okoli dvajset osel) dolomu ubitih deloma ranjenih. Morala jo priti policija, ki jo s pondr&Iti ločila brahninni-e od nedotakljivih , katere so potisnili strmi od tenipln. Manifestacije nedotakljivih so polom trajale se dalje.
Ti najnovejši konflikti so voda na mlin angleške oblasti, ki nc podvz.ema ničesar, da bi Gandija ustavila ali celo aretirala. Edino, kar je podkralj podvzel, je, da sledi Gandije-vomu pohodu nekaj avtomobilov s policijskimi uradniki, ki vse govore in dogodke beležijo, sicer so pa zadržijo čisto pasivno.
V Bombayu traja štrajk železničarjev daljo. Uprava dola s štrajkbrelierji. Prišlo je do zopetnih hudih izgredov, ki jih je policija zaduši'a po enournem boju. Železničarji za-
nosi. ki so so jo imeV udeležiti najvišje kasto. htevaJo zviSanje рШ Po ne, gimUo г akcijo Knezi in brahnianci so prišli k inalikoslu/ji. y lllasah na dan mjs(va boga Rama 7. aprila. v spremstvu mnogih slug s pikami in banderi. 1
Zaupnica Tardieujevi vladi
Debata o Youngovem načrtu — Briand se ogniî debati
Pariz, 2". marca. n. Dejstvo, da so je Briand kot tvorec nove ureditve reparacij in političnih dogovorov / Nemčijo, ki so s tem v zvezi, izognil tozadevni debati v francoski poslanski zbornici, je povzročilo precejšnjo začudenje, ki se je v zbornici pokazalo v tem, da -o radikalni socialisti predlagali, naj se razprava odgodi do vrnitve zunanjega ministra. Nn hodnikih se je trdilo, da sta imela pred odpotovanjeni Tardieu in Briand zelo živahen razgovor glede tolmačenja besedila liauškegu dogovoru in glede sankcij. Briand je bil mnenja, da je Francija celo v primeru, da bi Imaško razsodišče ugotovilo kršitev Nemčije, bila vezana na mednarodne pogodbe, ki so se med tem časom sklenile, in posebno na Kellogovo pogodbo, in da bi bila torej v tem smislu upravičena samo do gospodarskih in finančnih sankcij, dočim je Tardieu vztrajal pri tem. da velja slej ko prej čl. 430 Versa j ske mirovne pogodbe, lako da bi Francija v danem primeru lahko tudi zopet zasedla Porenjc. ne da bi mogla videti Nemčija v teiu sovražno dejanje.
\a današnji seji poslanske zbornice je stavil poslanec Marin od skrajne desnice predlog. da se debata odgodi. Marin je najostreje
kritiziral Youngov načrt. Posebno jo označil predčasno izpraznitev Porenja za absolutno indiskutabcl, ker se Francija s tem oropa edinega materialnega jamstva, ki ga ima danes še za zavarovanje reparacij in popolno izpolnitev mirovne pogodbe po Nemčiji. C) tem je prišlo do ostre razprave med radikali in ministrskim predsednikom, ki se je končalo s tem, da je Tardieu potom zaupnice zahteval odklonitev Marinovcga predloga. Zbornica je izrekla Tnrdieuju zaupnico z veliko večino pri enostavnem glasovanju.
Drug predlog zu odgoditev je stavil poslanec Guernut od neodvisne levice, ker zahteva vlade, <la bi poslanska zbornica mednarodne pogodbe tako dolekosežnega pomena odobrila brez zadostnega poznanja predmeta, mejii že na fašistične metode in je parlament že radi varovanja lastne časti primoran, braniti so proti temu. Radikalna socialistična frakcija je vložila tretji predlog ter ga je poslanec Leon Meyer utemeljeval s tem, da je zunanji minister Briand odsoten, ter poudarjal, da je odpotova-nje zunanjega ministra en dan pred začetkom najvažnejših zunanjepolitičnih debat v parlamentu zelo čudno.
Pilsudskijev brat sestavi vlado
Varšava, 27. marcu. A A. Pa t v poroča: Poslanec Josip Pilsudski, brat maršala Pilsudske-ga. ki je poverjen s sestavo nove vlade, je imel včeraj sestanke s predsednikoma sejma in se-
nata ter s predsednikom vladnih skupin Slave-kom. Danes se bo sestal z ostalimi voditelji. Politični krogi verujejo, da bo poslanec Pilsud-ski predložil listo svoje vlade predsedniku republike jutri v petek.
V pondeliek seja vzhodne komisije
Pariz, 27. marca. n. Bivši delovni minister Loucheur. ki šc vedno vodi kot predsednik razprave za ureditev vzhodnih reparacij, dasi ne pripada več drugemu Tardieujevemu kabinetu, se je sedaj vrnil s svojega potovanja iz Egipta. V ponedeljek je sklical plenarno sejo komisije za vzhodne reparacije. Na seji se bo predvsem poskušalo odstraniti težkoče, ki so v zadnjih teduih zopet nastale med Madjarsko in državami male antante.
London, 27. marca. n. Timesov dopisnik iz Prage poroča sledeče oficielno stališče Češkoslovaške k pariškim pogajanjem o vzhodnih reparacijah: Češkoslovaška je od vsega početka izvajala zakon o agrarni reformi enakomerno nasproti lastnim državljanom kakor tudi madjarskim optantom ter se je izjavila pripravljeno, dati v smislu zakona kompenzacije. Haaški dogovor določa, da se imajo kompenzacije za madjarske zahteve plačevati v fond A v višini znesko-\. ki jih določijo češkoslovaški zakoni. Češkoslovaška je pripravljena, izpolniti svoje obveznosti v duhu razgovora. V Parizu pa so madjarski delegati poskušali doseči od Češkoslovaške višje kompenzacijo, kakor so bile dogovorjene v Haagu, in več, kakor je češkoslovaška vlada
pooblaščena plačati pod naslovom zakona o agrarni reformi. Češkoslovaška izjavlja, da pomenijo madjarske zahteve nič manj kot to, da se hočejo optanti izogniti haaškemu dogovoru. Češkoslovaška se odškodnini noče izogniti, kolikor odgovarja domačim zakonom, brani pa se proti domnevi, da bi plačala več ali da bi plačala nekaj, h čemur se ni obvezala.
Hud potres na Ltparskih otohh
Milan, 27. marca. u. Na Eolskih ali Lipar-skih otokih Filicuti in Alicuti, severno od Sicilije, je bil včeraj hud potres. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo na prosto in se potem ni moglo več vrniti v svoje hiše, ker je večina ulic bila popolnoma zasuta z razvalinami. Največ je trpel kraj Picorini, kjer so skoro vse hiše tako poškodovane, da bivanje v njih ni več mogoče. Do sedaj se še ne poroča o nobenih smrtnih žrtvah, pač pa je bilo več, oseb ranjenih. Tudi na otoku Lipari, kjer žive politični pregnanci, so čutili potres, vendar tam ni bilo veliko škode. Italijanska vlada je iz Messine poslala vojaške čete in milico, da pomagajo ponesrečencem.
Diplomatsko-konzularni pripravnik lahko po dveh letih pripravniške službe položi strokovni diplomatsko-konzularni (pisarniški) izpit.
Ta izpit je dolžan položiti naidalje v dveh nadahnih letih. Strokovni izpit se sme enkrat ponoviti.
§ 15. Osobje l. kategorije stalne delegacije v mednarodni dunavski komisiji ni dolžno imeti kvalifikacije § 11 zakona, vendar mora imeti v tem primeru tehnično izobrazbo enako fakultetni.
§ 19, Noben uradnik ali uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve se ne sme poročiti brez predhodnega dovoljenja ministra.
§ 20. Prvi pomočnik, pomočnik ministra, izredni poslaniki in opolnomočeni ministri se ne ocenjujejo.
Uradnik z letno oceno »slabo« ne more v prihodnjem letu napredovati in se mu to leto s slabo oceno ne more račnnati v rok za napredovanje. Po zaporednih dveh slabih ocenah izgubi 20% preiemkov tekom enega leta. po treh slabih ocenah pa se odslovi iz službe. Ako ima pravico do pokojnine, se mu ne šteje v pokojninsko osuovo doklada po čl. 102. zakona o državnih uradnikih in ostalih uslužbencih civilnega redu.
§ 21. Za pisarniške uradnike se odreja po njihovem položaju čin kot sledi: 1. starešina uradov v l-II, 2. arhivarji 2-II, 3. protokolisti v 3 in 4-iI, 4. pomožni protokolisti v 3-II.
Pisarniškim uradnikom in uslužbencem v ministrstvu zunanjih zadev pripada stanarina in vsi dodatki, odrejeni po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda.
Z ozirom na značaj in potrebo službe se odreja pisarniškim in računskim uradnikom za službo v ministrstvu zunanjih zadev poseben dodatek na čin in sicer v t-11 600 Din mesečno, v 2-II 450 Din I in v 3-II 300 Din mesečno.
§ 22. Poleg kvalifikacije, ki jih zahteva zakon o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda za uradnike II. kategorije morajo : osebe, ki želijo biti postavljene za pisarniške uradnike v ministrstvu zunanjih zadev, položiti poseben sprejemni izpit.
§ 24. Za manipulativne uradnike se odreja po položaju čin:
1.	glavni ekspeditorji in šefi se postavljajo v 1-I1I,
2.	ekspeditoiji se postavPaio v 3 14, in
3.	pomočniki ekspeditorjev se postavljajo У 4-IIL
Mariborska obč. seja
Maribor, 27. mana 193i».
Dr. Juvan je otvoril sejo iu odgovoril na in« lerpehli-ijo, ki je bila vložena lin zadnji seji glede svobodnih mesnic in pa objavo mestne klavnice glede prodaje cenenega mesa .Večerniku in Mu-l iborer Zeitung«. Poročal je, da se bodo objavo dostavile tudi VolksMiirime in drugim listom. Pristojno ministrstvo se naprosi, da se vzgojevalni zavod za mladostnike ustanovi tudi v Mariboru. Občinski svetnik Roba v s je odložil svoje mesto v avtobusnem odseku. Nadalje župan poroča, dn jo mestna občina zgubila pravdo glede Franeove hiše in da so bo o tej stvari razpravljalo nn prihodnji seji.
Obč. svelnik Že bo t predlaga, da mestna občina stopi v svrho dogovoru o enotnem načrtu zgraditve Maribora in okolico ter regulacije ulic v slik z okoliškimi občinami, 1er da se v to svrho izvoli posebna komisija. Kazen tega predlaga, da zaprosi mesto Maribor arhitokln Plečnika, da prouči pomembne delo Maribora in okolice ter v sporazumu z mestnim gradbenim uradom izdela regulacijski načrl. Ker se v okoliških občinah gradijo hiše ob periferiji mesta večinoma brez pravega nač ' \ bi pozneje regulacija ulic stala mnogo denarnih žrtev, zato je predlog utemeljen. Predlog se jo izročil tretjemu odseku v pretres.
Prečita se predlog obč. svet. Ošlaka in tovarišev radi zopetne namestitve v mesecu juniju odpuščenih 74 delavcev. Župan pojasnjuje, dn se bodo najpotrebnejši in tisti, ki so že delali pri občini. itak nastavili.
Z ozirom na vprašanje obč. svet. dr. Ka Ua, koliko je resnice nn časopisnih vesteh, glede ukinitve Vespe , izjavlja, da je prišlo mnogo intervencij iz Ljubljane, Belgrada in drugod in da ue more. bili o ukinitvi nobenega govora, s čimer se smatra ta zadeva za rešeno.
Za prvi odsek poroča dr. Veble. Prizivu Rudolfa Bernhnrda zoper odmero večje porabe vode se ugodi. Priziv Rudolfa Kiftnana zoper naknadni predpis občinske doklade za leto 1920. zo hišo v Jelačičevi ulici se odkloni. Alojziju Strumpfu se s 1. marcem odpiše prirastkarina. Olepševalnemu društvu se do preklica odstopi v brezplačno vporabo paviljon pri treh ribnikih.
DEBATA RADI PRAVOSLAVNE CERKVE
Za tretji odsek poroča obč. sv. Stabej. V zvezi s prošnjo tukajšnje občine glode odstopa prostora v parku na Jugoslovanskem trgu za zgradbo pravoslavne kapele se je razvila zelo živahna debata. Obč. svet. Grčar ,ie naglašal v daljših izvajanjih zahtevo, da se ugotovi delokrog pravoslavne cerkvene občine, ker se je dogodijo, da se ,'e ob neki drugi priliki izjavila omenjena pravosi... na občina po svojem zastopniku za bojkot proti nekemu tukajšnjemu iiotelu. Po ugotovitvi tega delokroga naj se potem eventuelno sklepa o odstopu zemljišča, ki pa nikakor ne sme biti na Jugoslovanskem trgu.
Župan je z ozirom na precej ostra Grčarjeva izvajanja poudaril, da segajo Grčarjeva izvajanja predaleč, da tozadevna razprava v smislu njegovih izvajanj nikakor ne spada pred občinski svet, ki ima sklepati samo o zemljišču, nikakor pa ne o delokrogu, kar ludi sicer ni niti najmanj v skladu z. izvajanji g. Grčarja, ki se je uvodoma zavzel za versko strpnost.
Obč. svet. Žebot je v toplih besedah naglasil, naj bo ravno Maribor zgled verske strpnosti, in sicer s tem, da dovoli pravoslavni cerkveni občini za gradnjo potrebno zemljišče, ker je v tem oziru tudi Belgrad dal lep zgled, ko je odstopil za katoliško katedralo primerno zemljišče. Na predlog odseka se sklene, da je mestna občina pripravljena odstopiti za gradnjo primerno zemljišče, popreje pa naj se razpiše javen natečaj iu izdelajo končni načrti. Nato se bo v seji o tem sklepalo.
Glede requlaci e Glavnega irga se vzame na znanje poročilo gradbenega urada, da se omenjena regulacija lahko izvrši z materijalom, ki se sedaj nahaja na Glavnem trgu, in pa da se za rešitev arhitektonske plati skliče takoj tozadevna anketa. Trg za seno in slamo se končnoveljavno premesti h klavnici.
Za četrti odsek poroča Pušenjak. Narodnemu gledališču v Mariboru se dovoli podpora 30.000 Din. Uslužbencem mestnega kopališča se dovoli denarna nagrada zà leto 1929. Odobri se zvišanje obrestne mere pri Spodnještajerski ljudski posojilnici od 9 na 9Yi%. Zvišanje velja od 1. januarja 1930. V mestnih parkih se nastavila kot čuvaja Blaž Blaser in Ivanka Zornian. Kanalizacija v Gregorčičevi ulici se izvrši, ker ni v pogledu cestišča nobenega zadržka. Slavku Volku se dovoli prodaja hiše v Dušanovi 3, pod pogojem, da prevzame kupec vse obveznosti, ki jih je imel prosilec nasproti mestni občini. Nakup raznih parcel se odkloni, ker ni tozadevnih kreditov.
Za peti odsek poroča Murko. Prošnja Ivana Merdavsa za gostilno se odkloni. Ugodi se Ferdinandu Posteržinu za dovolitev koncesije za prodajo molitvenikov. Enako se ugodi Ivanu Zelzerju za koncesijonirano obrt izvoščka, oziroma av toizvoščka.
Ob 20 je župan zaključil javno sejo, nakar se je vršila tajna, na kateri so se obravnavale važne disciplinske zadeve. Ob zaključku lista seja Se traja.
Spremembe v madjarski vladi
Budimpešta. 27. marca. r. V političnih krogih se mnogo govori o spremembah v vla-' di. Pričakuje se, da bo finančni minister dr. Weckerle podal ostavko in da pride na njegovo mesto baron Koranvi, ki je predsednik Osrednjega finančnega zavoda in šef madjarske delegacije za vzhodno reparacijsko vprašanje v Parizu. Verjetno pa je, da Koranvi finančnega ministrstva no bo prevzel, zato prihaja kot drugi v poštev glavni ravnatelj kmetijskega kreditnega zavoda Kos. Pričakuje so tudi. da bo odstopil kmetijski minister Ivan Mayer.
Japonski admirali proti amerikanskim predlogom
Tokio. 27. marca. AA. Posebna seja ministrskega sveta, ki bi morala danes sestavili odgovor na pomorske razorožit vene predloge Združenih držav, jo bila iz notranjepolitičnih razlogov odgodunu. Poučeni krogi sodijo, dn je generalni štab vojne mornarice nasprotnik ameriških predlogov. Zato odgovor japonske vlade nt- bo sestavljen pred prihodnjim tednom.
Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo vreme bo trajalo dalje, nekoliko hladneje, v južnih Alpah večinoma jasno,
G!as Slovenca iz Sibirije
Pismo o razmerah v ruski Sibiriji
Smikluvž pri Slovenjgradcu, 26. marca.
Zdaj jc došlo semkaj žc četrto pismo od našega rojaka J. P. Popisuje, kako huda je v Sibiriji zinui. Sredi oktobru pade sneg in leži do srede aprila, mraz je dosegel v letošnji zimi 50 stopinj, zemlja zmrzne na tri metre globoko, v nekaterih krajih se sploh ne od tuja. Žito večinoma slabo rodi. Leta 1921, 1922 in 1923 so bila leta lakote, takrat je mnogo ljudi umrlo od gladu. Lesa tudi ni, raste samo breza. Denarja je tukaj težko dobiti. Tovarn tukaj ni in tako ui zaslužka. Tukaj ni mogoče več živeti.
Od lelu 1917 je tu revolucija. Brut gre nu
bratu, sin nn očeta in oče nu sina. V letih 1929 in 1930 so pa šc posebno velike težave. Obleke ne moremo dohiti, ker tukaj ni prodajaln, ljudje hodijo vsi strgani okrog. Juponsku in kitajska meja jc zaprta; mi živimo blizu njih.
10 kg moke stane 40 <lo 60 rubljev, 100 kg krompirju 10 rubljev. Papirja ni dobiti, ker trgovina s papirjem ni dovoljena, radi tega tako težko pišem.«
Končno zopet iskreno prosi, dn bi se mi zn njegovo oprostite\ zavzeli. Tukajšn ja občina je že odposlala prošnjo na okrajno glavarstvo za repatriucijo ubogega nušega rojaku.
Dr. Josip Maniuani 70 letnik
Ljubljana, 27. marca.
Dne 28. marcu praznuje svojo sedemdesetletnico dvorni svetnik, profesor in bivši ravnatelj Narodnega muzeju v Ljubljani dr. Josip M a n t u a n i.
Mantuani pripada vrsti murkantnih osebnosti v zadnjih naših dveh desetletjih, njegovo ime jc zu široko narodne sloje še danes simbol njegovega bivšega poklica, manj pa je /.nuna njegova življenjska kariera in njegovo znanstveno delovanje.
Rojen je bil 28. marca 1860 v Ljubljani v rodbini, katere ustanovitelj je prišel \ Slovenijo iz italijanske Padove kot tolmač s francoskim generalom Marmontom. Mlademu Mnn-tuaniju iz doma ni bila določena znanstvena kariera. Kakor ninogokntcri mož sodobnega znanstvenega in javnega življenja je tudi on kot kolnrski vajenec začel pri trdem ročnem delu in ga je šele neutešna želja po izobrazbi privedla iz delavnice v gimnazijo, kii jo jc dovršil v Ljubljani. Potem je šel na Dunaj, kjer je bil kot eden redkih Slovencev dosegel redno članstvo na najvažnejšem srednjeevropskem vzgojevališču praktičnih zgodovinarjev znanstvenikov, nu Institutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje, vpeljan v podrobno znanje z vsemi pomožnimi vedami zgodovinske stroke in njene strogo znanstvene metode, radi katere je ta institut slovel po vsem svetu. Za svojo posebno stroko pa si je izbral kot prvi Slovenec sploh zgodovino umetnosti, ki si je prav v njegovih studijskih letih in letih njegove dunajske službe polagala nove metodološke temelje.
Po dovršitvi študij na zgodovinskem institutu je bil Mantuani nastavljen leta IS93 na dunajski dvorni biblioteki. Dodelitev glasbenemu oddelku tega zavoda in staro mladostno nngnenje k glasbi 1er poleg glavnega študija pridobljena glasbena strokovna izobrazba (v
Ljubljani ga je uvajal \ lo stroko Anton Ftir-ster, znanstveno in teoretično pa se je poglobil vanjo na Dunaju pod vodstvom Jos. Bohma, kateremu jc leta 1893 posvetil svojo prvo studijo i/, te stroke, in slavnega Ant. Brucknerja) je ustvarila za njegovo življenjsko delo tako značilno dvojno lice. ki se kaže v vsem njegovem znanstvenem in prosvetnem delovanju. Mogoče je celo muzikolog Mantuani v domovini bolj znan in cenjen kakor njegov dvojnik umetnostni zgodovinar in domači zgodovinar Mantuani.
Nu dvorni biblioteki jc ostal do lota 1909, ko mu jo takratni kranjski deželni odbor poveril vodstvo |н> V. Šmidu pravkar v smer sodobnih potreb in metod usmerjenega takrat deželnega, sedaj narodnega muzeja v Ljubljani. \ priznanje za njegove zasluge nu vzgojnem |K)lju na raznih dunajskih učnih zavodih, kjer jc tekom svojega službovanju na dvorni biblioteki predaval zgodovino umetnosti ali glasbe,
I mu je cesar podelil častni naslov profesorja. Na
i službenem mestu v domovini pu je p:> vojna v novi državi dosegel stopnjo iu čast dvornega svetnika. Ko je dosegel v službi zakonito pred-
pisano najvišjo starost, je bil leta 1924 upoko-
jen in živi oil tega časa v Ljubljani v krogu svoje družine, kjer v svojii izbrani znanstveni knjižnici \ zasluženem miru izdeluje načrte, ki mu jih službena za|>osIcnost ni dovolila dovršiti, in dviga iz bogate zakladnice g radii va, ki ga jc nabral kot bibliotekar ene največjih sve-tovnili knjižnic na Dunaju iu pozneje na čestih studijskih odmorih« v nvslrijskih, čeških in jugoslovanskih arhivih.
V priznanje njegovih znanstvenih zaslug ga ie Društvo za humanistične vede v Ljubljani, ki jc prvi zarodek naše tako zaželjene akademije, izbralo za svojega pravega člana.
Mantuanijcvo življenjsko delo stoji, kakor že omenjeno, |>od znakom izrazitega dunlizma: v Mojem znanstvenem in praktičnem delovanju je on celo življenje vzporedno drugo z drugim muzikolog in zgodovinar umetnosti. Mimogrede. čc praksa ali slučaj naneseta, je pa tudi arheolog (na ljubljanski univerzi jc predaval več let klasično arheologijo), narodopiscc in posebno publicist gradiva za razne panoge naše domače zgodovine. V njegovi strokovni praksi in življenju pa moramo računati z muzejskim ravnateljem Mantuan/ijem in ngilnim prosvet-I nim delavcem, ki mu želimo šc mnogo let plo-I donosnega delu v korist znanosti in čast Slo-! vencev!
Požar na Rodiei
Domžale, 26. marca.
V noči na 26. marec jc nastal v drvarnici, oziroma šupi Kr. Sironiča, po domače škrope na : Rodiei ogenj, ki je kmalu objel ves objekt. Pla-meni so že oblizavali zraven stoječo stanovanjsko hišo. ki se je žc vneninla. Požar so pogasili domačini s pomočjo požrtvovalnih sosedov, ne da bi bilo treba nastopiti ognjcgascem. Sreča, da jc bilo ozračje mirno, sicer bi bila velika nevarnost, da bi pogorela šc druga, poleg stoječa poslopja.
, K у/	F^-3
i .zonii
ravi zoir/e SARG0V -
Katoliška katedrala v Belgradu
V Zagrebu jc 25. I. m. predaval konzultor belgrajske nndškofije o. Peter V I u š i r o katoliškem življenju v Srbiji lei posebej še govoril o novi belgrajski katedrali, zu katero se sedaj delajo velike priprave.
Katedrala mora bili monuinentalna in bo morala tvoriti /. okolico harmonično celoto. Arhitektonski slog je za arhitekte svoboden, vendar pa je gotski izključen, katedrala bo tuko velika, da bo obsegala prostora /a -1000 do 4500 vernikov. Pod enim delom katedrale bodo podzemeljski prostori, \ katerih bodo pokopali belgrajske nadškofe, kjer bo pa tudi spravljena zakladnica, arhiv ter naprave za central-I no kurjavo in ventilacijo cerkve. Katedrala bo imela velik kor, ni pa gotovo, ali bo kor zadaj ali za glavnim oltarjem. Posvečena bo ccrke\ sv. Janezu Knpistranu. osvoboditelju Belgradu od Turkov.
Izbrana je že juryja desetih oseb, ki bodo skupaj z belgrajskim nadškofom odločili, kateri načrt se bo sprejel. Trije najboljši načrti bodo nagrajeni: s 30.000, 22.000 i rt 15.000 Din. Poleg tega si nadškof i jn pridržuje pravico, odkupiti še kak načrt za 5000 Din.
Razpis natečaju jc vzbudil veliko zuiviiuu-njc domačega in tujega sveta. Načrte je doslej priglasilo 400 arhitektov. Od teh 300 i/. Nemčije, ostali pa so iz Jugoslavije, Avstrije, Madjarske, Švice. Francije, Italije in Romunije. Ker z 31. t. m. poteče rok natečaja, so načrti žc pričeli dohajati. Dne 6. aprila pa sc bo sestala juryja, ki bo odobrila in sprejela načrt. Nato se bo takoj položil temeljni kamen, katedrala bo stala kakih 13 milijonov Din.
Tihotapec ustreljen
Tvrdkova v Slov. kraj., 26. murcu.
Ob ogrski državni meji je bil v četrtek, dne 20. marca popoldne ustreljen tihotapec Jožef Čas ar, posestnik v Ženavljah 22. Dogodek se je izvršil takole:
Patrulja oddelka finančne kontrole v Mar-tinju jc v gozdu blizu vasi Ženavlje zalotila dva tihotapca, katera sta z ogrske strani tihotapila preko naše državne meje ogrski pipni tobak. Ker se pa na poziv finančne kontrole, naj v imenu zakona obstojita, nista odzvala in obstala, marveč sta skušala pobegniti, je straža uporabila orožje. Pri tem jc obležal mrtev posestnik Časur, dočim je drugi tihotapec pobegnil. Pri ubitem Časarju so našiti sto zavojčkov ogrskega pipnega tobaka in 400 Din. Bil je še mlad, star okrog 30 let, in precej premožen, tako (la m ti ne bi bilo treba pečati se s tihotapstvom, s katerim se je baje bavil žc več let.
Naše obmejno prebivalstvo pa s tem prav resno opozarjamo, da mora lia meji iu v obmejnem pasu obstati žc na prvi poziv finančne kontrole kot obmejne straže ali pa na poziv orožniške patrulje, ker v nasprotnem slučaju, ako ne obstane niti na ponovna dva poziva, mora straža po predpisih rabiti orožje
iVce svoji zemlji...
Gospodarska in narodna odvisnost Slovencev.
Kočevska Reku, 24. marca.
Vas Kočevska Uekii sc jc po lanskem katastrofalnem požaru še nekam dobro opomogla. Ko bo vse gotovo, bo kakor kak mul trg.
V tej okolici je dosti slovenskih naseljencev. skoraj bi sc jih smelo računata nad )x>lo-vico tukajšnjega prebivalstva. Ilnim vsa čast, da so obdržali ljubezen in ponos do slovenskega jezika. A mnogo jih jc, ki so ga čisto zatajili ali pozabili, tako da /al imamo na naši domači slovenski zemlji izgubo ua narodnosti.
Mnogi se čutijo zapuščene,. kakor bi bili \ tujini. Nekateri vedno t «le, du je Kočevje nemška dežela in se zato bojijo slovenskih naseljencev. Tu okrog je dosti zapuščenih domov, toda nekateri ngitirujo med Kočevarji, da teh domov Slovencu ne smejo prodati! In vendar'
Koliko kmetskih fantov bi lahko ostalo \ domovini iu bi se jim ne bilo treba izseljevati \ tujino, čc bi se dali ii dombvi pokupiti, recimo po Agrarni banki, kakor je bilo nekaj slišati, da je \ te svrlie ustanovljena.
Zdaj pa so prepuščeni ti domovi le za obogatitev kapitalistov, ki te domove pokupijo, |K>-tem pa njive in travnike prodajajo na javni dražbi. Seveda takrat nc manjka vinske kapljico, pa tudi rakijc. čc ne gre drugače \ denar. Ljudje plačujejo zelo visoke cene, če imajo gotovino ali nc, saj tudi ua upanje dobijo, sumo da jih kapitalist dobi v roke. Gozdove pu bogataš ohrani seve /a sc, jih i/.sekava ter ž njimi bogati, kmetic pa na predrago plačani njivi hira in gilie.
šc pred kratkim smo imeli slučaje, ko so kmetje rekli, da nc pojdejo dražit. Pa so gospodje razglasili, tla bo pijača. No — pa so kmetici šli iu si dražili njivcc, da so lahko dobili za nekaj dinarjev vinu zustonj in si zato njive dražje kupili. To je res slaba navada, k hi se morala prepovedati!
Kmetje so dobili p liste njive /a visoke cene; na njivski grudi se bodo zastonj pot i 1 i. gospod bo pa mimo les vlačil i/, gozdov, ki so mu ostali.
Kupcem ne knže drugače, ako hočejo izplačati tirage njive, knkor sc izseliti v tujino. Na tak način izganja kapitalizem iu njegov način gospotlarcnja meti nami I j url i / domače grude Jemlje ljudstvu glavni vir dohodkov, ki so gozdovi. V tem ji' glavni vzrok našega izseljevanja, ker sc tako kosajo domovi in grunti.
Prizadeti naprošamo oblasti, da kaj ukrenejo proti temu in zn nas!
Tvrdka
Julio Meinl
uvoz kave, Šelenburgova ulica 3, priredi v svoji podružnici danes od 8—12 poskušnjo Maltin kakao-a, dne 28. t. m. popoldne poskušnjo kuhane
čokolade in dne 29. t. m. cel dan poskušnjo kave. ★
Vsak gost dobrodošel!
Kako je Lužarjev Francelj davke plačevat
Študiral jc v Novem mestu in jc bil dobro talentiran in na gornji gimnaziji znan kot dober risar in slikar-samouk. Pa so zvedeli zanj Stopčani in ga prosili, da jim je hodtil po stenah slikat sv. Florijnne, kar je Francelj prav rad storil, vsaj jc pri tem zaslužil kako kupico vina-potlgurca, ki jc sicer, какот je znano, kislo, pa vsaj Francelj tudi z doma ni bil boljšemu vajen. Ko je pa leta 1875 zvršil gimnazijo, se jc podal v semenišče v Ljubljano. In po novi maši leta 1879 jc bil nastavljen za kaplanu ravno v Stopiče. Pri »Podgorcih«, kakor so imenovali svoj čas Stopčane, jc bil prav priljubljen zaradi svoje prijaznosti, dobrotljivosti in šc-gavosti. Spominjal se jc pa tu tutli svojih dijaških let, ko je videl po stenah svoje nekdanje sv. Florijanc. Služba v Stopicali pa za Francelj-na ni bila posebno dobičkanosna, pa če bi tutli bila, bi Francelj nc bil dni dosti nn stran, ker je v svoji darežljivosti vse raztlal. Včasih si je pa vendar toliko tlel nu stran, tla sc jc odpel jal v Ljubl jano z nekdanjo dolgotrajno poštno vožnjo iz Novega mesta. Ko pa jo prišel v Ljubljano, jo prenočeval lc pri -Slonu«. Drugi dan jia snit» citati v časopisih med tujci pri »Slonu« »Berača« iz Stopič. listi, ki smo Franccljna poznali, smo vedeli, kdo jc ta stopiški berač. Najbolj se je pa razveselil Frnncel jnovcgn prihoda v Ljubljano »Brenceljnov« Jaka. tla jc preživel t njegovi bližini vsaj par veselih ur.
Ampak najbolj imenitno jc, kuko jc Francelj davke plačeval kot stopiški kaplan. Dobil jc od davčnega urada v Novem mestu pozivni-co, ilu mora plačati dohodninski davek. In Francelj je kot jrošten avstrijski državljan seveda vse |X)štcno plačal. Pa si je mislil: Zdaj bom imel leto tlni mir. Pn se jc zmotil, čez 14 dni dobi tlriiRo nozivnico. tla mora plačati šc pol
krajcarja, za kolikor so sc zmotili pri odmeri njegovega davka in mu premalo zaračunali. Francelj pa si je mislil: No, tudi to bom pošteno plačal. Vzame krajcar, ga preprili čez sredo in nese v davkarijo v Novo mesto. Tu dobi za pultom uradniku in dene na pult prepiljenega pol krajcarja. Uradnik ga pogleda osorno in vpraša: »Kaj pa to?« Francelj pa pravi: »1 kaj. pol krajcarja, zn katerega ste me tirjali, in mi poslali pozivu ico. tla ga moram doplačati, kolikor ste mi prvič premalo davka zaračunali.« Uradnik pn ga premeri od nog do glave in mu pravi jezno: »Veste kaj. tla niste vi to. kar ste. mi bi vam že pokazali!« Francelj pa pravi: »Zakaj pa, saj sem svojo dolžnost storil in prinesel, kolikor ste zahtevali!«
I.u/arjcv Francelj jc rajni župnik Zoreč, znan šaljivec in ilustrator Aleševčevega lirenc-lja«. o- katerem smo v podlistku že pisali. (Op. uredništva.)
Iz stare Rasiie
Aleksander I., nekdanji gost ljubljanske škofije izza kongresa, je nekoč zelo obžaloval, tla je dež pokvaril sprejem pruskega prestolonaslednika. »Vsaj nc bo rekel, tla so ga na Ruskem suho sprejeli,« je carju tolažil koinornik ; Nariškin. »Tn jc dobra!« jc odgovoril car in je : dodal, ker je znal, tla so Nariškin zelo boji umreti: »V nagrado za tvojo duhovitost ti bom I zgradil lep spomenik.« — jKoliko boste izdali ] /a spomenik?« je vprašal Nariškin. Zakaj hočeš to vedeti?« — »Jaz bi rajši dobil ta denar, dokler sem še živ. Veličanstvo. Potem bi vam priredil lep ples.« Car mu jc izplačal več tlcset-tisoč rubljev.
General Milorntlovič je prvi bil v Bukarešti. ko so jo llusi odvzeli Turkom. Katero na-
grado si želiš?« ga je vprašal car. Imam več odlikovanj. Veličanstvo. Prosil bi za križec sv. Georgija IV. stopnje, ki ga dobi vojak, čc prvi stopi v sovražno trdnjavo.« Car sc je začudil skromni prošnji, ker jc dobilo lo najnižjo stopnjo vojnega redu navadno moštvo, n ji jc ugodil. Kmalu nato jc vložil Milorntlovič prošnjo, naj mu podvojijo prejemke. Ta določba je sicer veljala samo /a malo plačo navadnega moža. general pa je imel velike prejemke kot poveljnik garde. Vojni minister je prošnjo označil kot sleparijo. A car se jc zasmejal in rekel: Moramo plačati, čc smo se tlnli potegniti. Križca m ii ne morem odvzeti, postavo izpreme-II iti se pa splača.«
Pisatelj Krilov. katerega basni prevaja naš Georges, jc moral podpisati i:i >vanjsko pogodbo. Hišni lastnik j<' m-.-d d, ugim zapisal, da mora najemnik pluč.ni бо.шч) rubljev odškodnine, čc bi po svoji n; ni:'vr.: ti povzročil požar, tako tla bi hiša ■ .-tn-vhi. Krilov je podpisal pogodbo, a jc zraven dodal še dve ničli, tako da je znašala odškodnina 6 milijonov rubljev. »Zame ni nobene razlike,« jc dejul, ker ne bi mogel plačati niti prvega zneska, varil sc bo pa seveda imenitno /tlelo, dn imate milijone v žepu.«
л
V časih Nikolaja I. so morali potniki šc vedno častniku ob mestnih vratih predložiti svoje dokumente. Neki poretlncž je pomolil jedilni listek, ki mu jc slučajno ostal v /epu. Častnik jc pričel citati in obenem pa/no ogledoval tujca: »Telečje nožice — dobro! Svinjska glava — tutli fx>po!nomu prav!« Nato je pozdravil in tlnl vojakom povelje, dvigniti prcčnico.
v
Tlačani niso imeli pravice sklepati nobene pogodbe brez vednosti grnščaka. Neko dekle je šivalo vroče /n mornarico Vojna oblast ji jo napravila zato čevlje in otl grnščakn zahtevala,
naj plača osem rubljev. Gospod je trdil, dn mora država sama skrbeti za obutev in je plačilo odklonil. Stvar sc je zavlekla in po treh letih dospela v senat, najvišje sodišče v državi. Visoki tajnik jc nahitro jirelistnl papirje, zagledal besede tlačanka« iu čevlje«, pa je mislil, da jc vsa zadeva — navadna tatvina. Odredil jc 25 šib. Tako je bilo dekle po krivici kaznovano, država pa jc izgubila odškodnino za čevlje.
*
L. Tcljakovski, dolgoletni ravnatelj državne opere, sc spominja, tla je pri zajtrku v carjevi palači čajno maslo stalo na mizd vedno v treh posodah., Car Aleksander III. jc nekoč vprašal, čem n je toi i ko masla? Rekli so mu, tla jc to maslo iz treh različnih dvorskih mlekarn, ker imajo baje člani carske rodbine različne okuse in je vsak le določeno vrsto maslu. Izkazalo pa se jc, da so izmislili vso stvar dvorski lakaji: na ta način so si vedno prilastili vse neporabljeno maslo. — Car, ki jc bil štcdljiv, je nekoč zvedel, da porabi on sam osebno tlo 2 kg sladkorja dnevno! Rekel jc, tla to nc gre. Od tediij so liiii prinašali \ |x>sodi samo eno vrsto kock, in spodaj je ležala zvita servijeta. tla ne bi bila jwisotln najxil praznn.
Carjeva mati se je nekega dne čudila, zaKaj ni njene kočije. Ilckli so ji, du je v popravilu, in vendar jc bila |x>j>olnonia nova! Izvedela jc, da glasom pogodbe s kolarjein Briiutignmom morajo kočije vsako leto v popravi Io, četudi bi nc bile potrebne. Za vsako >po[»raviIo« jc bil st votla plačan. Dvorski minister knez Obo-I en sk i jc hotel |)ogotlbo razveljaviti, a ni šlo: sklenjena je bila /a 10 let! — Ista cesarica je nekoč zamenjala krojača, ki je predlagal pre-nesramne račune /a kroje dvorske slu/inčad.i. Ko je prihodnjič carica odšla na sjirchotl. je počila kočij,"žu vsn suknja vzdolž hrbta, čim so sc konji /ganili. Seveda je bilo to nalašč pri-
Pod kolesi voz
Murska Sobota, 25. marcu.
Dora Štefan, 66 letni kmet i/ Moravče, je peljal iz dobrovuiškegu v inograda vino. ko je zavil z vozom v neki klanec, gn je zadela nesreča. Vozu ni zavrl, zato je voz zdrčul za konji. Ti so sc splušil'i in so začeli divjati. Vse to se je zgodilo tuko naglo, du se kmet ni mogel obdržati ua vozu. Padel je tako nesrečno, da je prišel pod kolesa. Dobil je hude udarce, ruzen tega pu so mu kolesa sti la tudi levo nogo.
Podobna nesreča se jc zgodila tudi 53 letnemu škrilec Matiji i/ Bodonec. Z obloženim vozom sc je peljal proti domu. Pot je imela precejšen padec. Da voz ne bi šel prenaglo, gu je hotel zavreti. Zavoro pa je nekako nesrečno prijel, komnj je namreč začel zavirati, ga je «nora zgrabila in potegnila |xkI voz. Vstati ni več mogel, ker se mu je zlomila leva noga.
Oba ponesrečenca si nista samo v tem podobna, da sta si pod vozom zlomila vsak levo nogo, marveč ju jc usoda zanesla tudi v isto bolnišnico. V tukajšnji bolnišnici vzdihujeta na sosednih posteljah in si dopovedujeta, kako hudo je, če pride človek |hkI voz.
Koledar
-Petek, 28. marca: Janez Kapistran: Sikst 111., Papež.
Osebne vesli
— Poročila sta se dne 24. I. m. v frančiškanski cerkvi v Mariboru g. Kajetan Wolf, usnjarski nojster v Dravogradu, z go. Ano Cehner, vd. Pušnik. gostilničarko istotam. Bilo srečno!
Novi grobovi
-f- Slovenski bogoslovec untrl v Zagrebu. Pred pur dnevi je umrl \ Zagrebu slovenski bogoslovec Ciril Herman, domu otl Sv. Tomažu pri Ormožu. Gimnazijo je dovršil v sule/.i-janskili zavodih v Veržeju in nu Rakovniku, nakar je v Zagrebu nadaljeval bogoslovne študije, ; letos že tretje leto. Zavratna bolezen je preprečila nadaljno |x>l njegovega zemeljskega življenja. V naših molitvah naj živi spomin nanj.
-f- V Ljubljani (Dunajska cesta 17) je mnrla ga. Neža B e 1 a k, žena trafikanta. Pogreb bo danes ob pol 2 iwp.	i
-f- Smrt v Litiji. V predilniških stavbah je 24. inarca v najlepši moški dobi 46 let star, v 4 dneh umrl ua pljučnici, daleč na okoli znan voznik | in dober poznavalec konj g. 1 one š v a r c. Bil je mirnega in blagega značaja, ki ni imel nobenega neprijatelja. — Prvi je bil vedno po koncu in šel budit druge voznike na > furo». Bil je marljiv in znesljiv možakar, na katerega se je vsakdo lahko zanesel. — Kako je bil priljubljen, priča vzlic slabemu vremenu velik pogreb, ki se je vršil iz stavb ua farno pokopališče na Savo, katerega so se z vozmi udeležili skoro vsi litijski in okoliški vozniki, ki so mu poklonili lep venec rdečih nageljnov. -— Blag mu spomin, užaloščeni rodbini naše sožalje. — V starosti 70 let je umrla ga. Nežika Benc-galija v Litiji, ki je skozi vse življenje pošteno služila po litijskih hišah in je bila vsled svoje marljivosti in lihe narave vsepovsod priljubljena.
-f V Šmartnem pri Kranju je umrl g. Gašper Slavec, doma iz Postojne, katero je zapustil, ko mu je 1. 1027 pogorela vsa domačija, ter prihitel v Jugoslavijo, da bi tu preživil svojo družino. Dobil pa je težko bolezen, ki ji je podlegel 25. t. m. 'apiišća ženo in 5 nepreskrbljenih otrok.
N. v m. p.l
Mala kronika
+ Proletarske novele. Pravkar so UŠV kot I. knjiga Krekove knjižnice v lini obliki za malo ceno 24 Din izvotl znamenite Proletarske novele največjega sodobnega danskega pisatelja Martina N t \ ii. Je to se-.lent novel, ki nam pokažejo globine življenja sodobnega prolotarca. pa so obenem povzdigujoče po svoji veliki etični vrednosti. Poslovenil jilt je Tone Krošl. Toplo jih priporočamo. Kdor pristopi kot član k Krekovi knjižnici«, dobi za mesečno vplačilo I Din tri krasne knjige na leto!
it V tovarni nu Javorniku se je delo dobro pričelo. To dokazuje, da so zopet sprejeli na delo pred dolgim časom odpuščene delavske moči.
•k Iz zagrebške Delavske zbornice izklju-?ene organizacije. Zagrebška Delavska zbornica je izključila: Zvezo oblačilnih delavcev Jugoslavije v Belgradu, zvezo jugoslovanskih pomorščakov v Splitu in zvezo občinskih in trum-vajskih uslužbcucev in delavcev za okraj Zagreb v Zagrebu, ker niso izpolnili svojih dolžnosti do Delavske zbornice. Zveza usnjarskih delavccv v Belgradu je izključena, ker jc izločena iz delokroga zagrebške zbornice, zveza
oblačilnih delavcev v Zagrebu pa je izključena, ker jo je razpustila policija.
it Opozorilo železničarjem! /druženje jugoslovanskih narodnih železničarjev iu b redarjev obvešča vse one svoje člane, ki so bili pomaknjeni nazaj v I. stopnjo osnovne pluče, da je razposlal oblastni odbor vsem podružnicam potrebna navodila iu naj se tovariši, ki so prizadeti, oglasijo pri podružnicah, «lu nc zamude roku.
■fr Najden Utopljenec. Sostro: Na praznikov dan zjutraj so našli v Ljubljanici v topijeneu, ki je že ves razjeden in gnil, obleka nit njeni je že tudi skoraj razpadla. Moral je že dolgo časa ležati v vodi. Odpeljali so ga v mrtvašnico k Sv. Urhu v Dobrini juh.
it Artistka-taica. Artislka Julčka llusak v Belgradu je okradla svojo tovarišico, s katero sta skupaj stanovali. Odvzela ji je kovčeg, 4200 Din 1er druge dragocenosti. Tatico ije policija prijela v sredo zveer
it Dva detomora na en dan. Belgrajska policija je v sredo našla dva novorojenčka. Enega v Košulnjaku pri Suhem buuarju., drugega v Trnju v Sokobmski ulici.
it Smrt dveh delavcev v valovih Bosne. Dne 24. marca proti večeru so štir je delavci popravljali pokvarjen brod preko narasle Bosne. Ker je pa vulovje zelo butalo, se je lesovje začelo lomiti. Dva delavca sta se srečno rešila, dva pa so pogoltnili' valovi.
it Dvojni roparski umor sta blizu kunia-tiov.i zagrešila dva Arnavta nad dvema srbskima naseljencema. Srbu sta kupila v Trnuvi posestvo oil nekega Arnavta. Pa sta potem v Ku-manovtt pila do večera, ko sta se vračala, sta ju ponoči nupudla Arnavta Džerim Isenovié in Isa Mustufović, ju pobila na tla, zvezala in začela jemati denar. Medtem sta se Srbu — Milan Aleksič in Stojali Zdravkovič — zopet zavedla iz oincdleviec in sta začela prositi, naj se ju usmilita radi otrok in pn dobrega znnnstva. Arnavta sta videla, tla sta ju Srba v temi spoznala. Isa je dal samokres Djoniniti in ta je mirno ustrelil Milana z enim. Stojana z dvema streloma. Potem sta pograbila vse in pobegnila. Zločin pa je bil kmalu odkrit in policija je oba prijela, preden sta mogla priti kam čez mejo. Dejanje sta oba priznala in opisala.
it Prevažanje pošte Polhov gradeč—Ljubljana. Oblastna poštno-telegrafska uprava v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte ua progi Polhov gradeč—Dobrova—Vič—Ljubljana za dobo enega leta ali za dobo treh let, počenši od 1. juliju 1930. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit nu deski ljubljanskega magistrata.
it Dvodnevni tečaj o zatiranju sadnih škodljivcev in bolezni, priredi občinski kmetijski odbor skupno s sadjarsko podružnico na Biedu v sredo 2. aprila in v četrtek 3. aprila t. 1. Poučevalo se bo teoretično in praktično točno od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 5 popoldne. Vabljeni so vsi kmečki in drugi sadjarji iz Bleda in okolice. V interesu stvari je, da udeleženci obiščejo predavanja in demonstracije brez prekinbe od začetka do konca.
it V Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 43 od 27. marca 1930 je objavljen »Zakon o trgovinski pogodbi med našo državo in Madžarsko«, dalje »Zakon o konvenciji o ureditvi prometa in prevoza na žel. naše države in Madžarske; o konvenciji, ki se nanaša na vzdrževanje železnih mostov, vežočih železniške proge med našo državo in Madžarsko; o konvenciji o uporabljanju golske železniške postaje; o konvenciji o čuvanju in vzdrževanju mejnih cest, potov in mostov in o konvenciji, ki se nanaša na zaščito-vanje in čuvanje mejnikov, obeliskov in znakov, služečih za oznamenovanje mejne črte«; »Zakon o mednarodni konvenciji o izpretnembi: t. konvencije, podpisane v Parizu dne 20. maja 1S75. za zavarovanje mednarodne izenačitve in izpopolnitve ineterskega sistema, 2. pravil ki so priložena konvenciji« in »Uredba o ustroju in področju uprav policije«.
ir Kralj vekov. Trinajst govorov o Bogu. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril dr. .Mihael Opeka. Osemnajsta knjiga našega odličnega cerkvenega govornika obravnava nauk o Bogu, zlasti izčrpno njegove lastnosti ter nauk o presv. Trojici. Beseda je jasna in tekoča in misli so umljivo razložene, tako da se govori tudi prijetno bero. Za nedeljsko čtivo krščanskim družinam najtopleje priporočamo — Cena 20 Din. po pošti 21.50 Din. Naroča se v prodajalni KTD (Ničman) v Ljubljani.
rejeno. da bi mogel kočija/, zagovarjati odslov-Ijenoga krojača!
Znani Pobedonosccv. prokuror svetega sinoda in dejanski gospodar ruske cerkve, je tožil, du tudi njemu cenzura delu sitnosti. — Neki Smirnov jc iz Korana pri novi izdaji črtal 1" nedostojnih verzov, kar je povzročilo veliko razburjenje med Tatari. lz Orenburga, središča muslimanske učenosti, je dospel v Petrograd višji duhovnik in se je osebno pritožil carju, ki je prcklical prepoved. — Drugič je prepovedala gospa šipova, načelniea ugledne šole za plemiške deklice v Stnoluem samostanu. na božični večer peti v cerkvi sDnes Deva roždajet*-. češ, da je to politijšljivo. Duhovnik je stvar javil metropolitu. tu je obvestil Pobe-donosceva in slednji jc prosil ministra šipova, nuj vplivu na svojo teto: Sicer ho še v evangeliju črtala povest o Kristusovem rojstvu sploh !«
NAHOD živčni glavobol,
migreno prežene
NOSAL - BAHOVEC
Dobi se v lekarnah. — NOSAL je popolnoma neškodljiv, ker se ne uživa, temveč noslja Išnofa). NOSAL Vas obvaruje gripe. — Kupite NOSAL takoi. Proizvaja Apoteka BAHOVEC, Ljubljana.
it Trgovci se obveščajo, da si je lvrdka Le-nasi & Gerkman, Ljubliana. nabavila svilene rute ter šerpe in druge rute vseh vrst in cen. ter vabi j k nakupu.
it Starci in starke! Revmatične bolečine Vam zagrenjujejo stare dni. Masirajte vsaj enkrat na dan Vaše utrujene žile z Algo. Občutili boste takoj veselje do življenja in svežost. V lekarnah in dro-gerijah 1 steklenica 16 Din.
it Avtobusni promet Motnik—Kamnik—Ljubljana. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem pričel z dnem 24. marca 1930 obratovati dvakrat dnevno na progi Kamnik—Ljubljana in obratno. Priporočam se za mnogoštevilno udeležbo. P. Rodé-ir R. Mossejev časopisni katalog 1930 je izšel v svoji 56. izdaji. V tej izredno okusno in reprezentativno opremljeni knjigi najde interesent najnatančnejši pregled vsega tu- in inozemskega časopisja. Iz knjige se pa tudi jasno razvidi vsa mnogo-strânost Rudolf Mossejevega podjetja. V nemško-francosko-angleškem uvodu se pokaže jasna slika, kako obsežno je delo, ki ga na reklamno gospodarskem polju v vseh kulturnih državah sveta vrsi ta anončni zavod. Interesent najde v uredniškem delu kataloga vse zaželjene podatke o načinu reklame ter zelo pregledno razvrstitev svetovnega časopisja po stroki in državah. Višina naklade je označena letos prvič tudi pri strokovnih in znanstvenih časopisih. Zelo razširjen je takozvani inozemski del kataloga, kar je dokaz, da prodira Rud. Mossejev oglasni zavod tudi v notranjost južnih držav.
ir Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljunju pred očmi, razdrtiženosti živcev, pomanjkanju spanju, slabem počutju. ne.ruzpoloženosti zu delo povzroči naravna Frnnz-Joscf« grenčica odprtje telesa in |»oživ i krožen je krvi. Poizkusi na vscuCiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki. ki so trpeli na želodčnem katarju, |>o zavživanju Franz-Josel« vode zopet dobili slast ! tlo jedi v raztnerno kratki dobi. — »Frunz-Josol -grenčica se dobiva v lokajnab, drogeri-jah in spcccrijskih trgovinah:
Ljubljana
Kai bo danes 7
Drama: Za ljubezen so zdravila. Red E.
Opera: Netopir. Red I).
Uii .on, verandna dvorana: Filmsko predavanje prol. S. Urodarja o zvezd oslov ju.
Lekarne: Nočno službo iinajo: Mr. Sušnik, Marijin trg Г» in Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
Kuhaj s plinom
Preti dvajsetimi in več leti. ue vemo, če je biln kaka gospodinja v Ljubljani, ki je kuhala s plinom. Le slovenske služkinje, ki so prihajale iz Trsta, su pripovedovale, jiri kako fini gospodi služijo — nič ni treba drv nositi, nič premoga, vse je kar na gas. . Od tedaj se je marsikaj spremenilo in ludi plinsko kuhanje ni v Ljubljani več tako imenitna zadeva in je že prav dosti gospodinj, ki kuhajo s plinom. Ali mestna plinarna se trudi, da bi plinsko kuhanje šc bolj uvedla med široke vrste naših gospodinj in ne brez uspeha. Zakaj dnevno se priglašajo nove gospodinje, kj naročajo plinske kuhalnike in štedilnike. Plinska kuha ima mnogo prednosti pred vsako drugo: ni treba nositi v kuhinjo ne drv in ne premoga — drvarnica je sploh nepotrebna, plinska kuha je bolj higijenična, snažnejša, priprav-nejša. In cenejša je, resnično cenejša od vsake druge.
Da se naše gospodinje res živahno zanimajo za plinsko kuhanje, kažejo nazorna predavanja, ki se vrže te dui na šentjakobski šoli. Ta predavanja prireja tvrdka Prometheus«, sporazumno z mestno plinarno. Promelheus namreč izdeluje plinske štedilnike in kuhalnike. Prvo predavanje se je vršilo v sredo ob 8 zvečer, drugo včeraj popoldne in tretje sc bo vršilo jutri ob 8 zvečer. Namen teh propagandnih predavanj je predvsem podučili naše gospodinje, kako naj kuhajo s plinom, da porabijo kar najmanj plina in da jih pride kuhanje poceni. Tako je bilo skuhano priprosto kosilo: kumna juha, dunajski zrezek, prazen krompir, rezanci, v 20 minutah. Za to kosijo je kuharica porabila 330 litrov plina, ki velja 06 par. Kuhanje drugega kosila, ki je bilo: krompirjeva juha. telečji guljaž, žličniki in orehovi kifeljčki, je trajalo 32 minut in je veljalo Din 135. Tretje kosilo iz ragoutove juhe, svinjskega zrezka, kranjskih klobas na ražnju, pečenega krompirja in makovih štrtikeljčkov je trajalo 43 minut in je veljalo Din 1.73. Torej je jasno, da traja kuhanje s plinom manj časa in da je znatno cenejše, kakor vsako drugo.
Teh predavanj se udeležujejo gospodinje vseh slojev, ali križ je bil, ko je predavatelj prosil, naj bi so priglasila ena izmed njih in poskusila na sosednjem štedilniku kuhali s premogom in drvnd, iorej, da bi se uprizorila nekaka tekma med navadnim kurivom in pa plinom. Nobena se ni bolela priglasiti. Izkazalo se jo tudi, da nobena gospodinja pravzaprav ne ve, koliko jo velja kurivo za navadno kosilo, ki ga kuha vsak dan. Tu pri i plinskem poizkusu pa prav natančno lahko vidijo, koliko plina gre skozi prozorni števec. Če se bo jutri, v petek /.večer, priglasila pogumna gospodinja, ki bi bolela kuhati z navadnim kurivom, bi to kurivo najprej stehlali in ugotovili, koliko je vredno, potem pa primerjali s porabljenim plinom. Ome-, njati moramo, da večje kuhinje v Ljubljani že davno kuhajo s plinom: v bolnišnici, v I.eonišču, v Dečjem j domu, v Delavski zbornici itd. Zakaj plin se izkaže J vedno kot cenejše kurivo, pa tudi ni treba potem i toliko osebja za donašanie kuriva in za čiščenje j posod. Zakaj pri plinu posode ne postanejo sajaste.
Našim gospodinjam je torej plin le priporočati.
O Zadnji prosvetni večer v tej zimski sezoni ; bo drevi ob 8 v verandni dvorani Uniona. Poleg 1 zanimivega predavanja o zvezdoslovju in o nebesnih telesih, ki ga bo'imel g. prof. S. Breskvar, nas i bo zelo nazorno popeljal v te brezmejne pokrajine kulturni film, katerega je izvršila tvrdka »Ufa« v Berlinu. Vsa zveste obiskovalce prosvetnih večerov na to predavanje in na predvajanje veleinteresant-nega filma vljudno opozarjamo. Vstopnina: rezervirani sedeži 5 Din, navadni 3 Dm, stojišča 2 Din.
0 Jubilejno umetnostno razstavo priredi Srečko Magolič ob svoji 70 letnici v »Jakopičevem paviljonu« v Ljubljani, kakor smo žc včeraj poročali. Razstava bo obsegala 160 od leta 1920 izvršenih in še ne razstavljenih pokrajinskih oljnatih slik. Razstava bo odprta od nedelje 30. marca do 5. maja 1930 vsak dan od 9 do 18. V paviljonu bo na razpolago tudi knjiga: »A it tog ram i lepi umetnosti naklonjeni h«, v katero naj se obiskovalci podpisujejo. To knjigo bo po zaključku razstave shranila »Narodna galerija« v svojem arhivu. Videli bomo vsaj, kaj bolj inika našo gospodo: umetnost ali rokoborba. V vabilih, ki se baš razpošiljajo, pravi Magolič, da bo to njegova zadnja razstava, vsled tega bo nastavil slikam kar nainižie cene, da pa omogoči tudi manj imovitim ljubiteljem umetnin, okrasiti si domove z originali, oddajal bo slike ludi na zmerne obroke. Ker so nam Magoličeva dela znana zlasti z njegove zadnje razstave 1926. ki je bila zaključena z najlepšim uspehom, želimo mu tudi sedaj ob njegovi 70 letnici kar naiboliši uspeh.
0 Koncert Pavle Lovšetove v Ljubljani bo v petek, dne 4. aprila v Filharmoniji.
© Enketa o posredovanju dela vajencem in o posvetovalnem odboru za poklicno izbiro pri lavni borzi dela. Ravnateljstvo Javne borze dela v Ljubljani jc sklicalo na temelju osnutka pravilnika o posredovanju dela vaienccm in o posvetovalnem odboru za poklicno izbiro pri Javnih borzah dela, dostavljenem po Centralnem odboru za posredovanje dela v Belgradu, za danes ob 16 tozadevno posebno anketo, ki bo zborovala v sejni sobi upravnega odbora »Delavske zbornice za Slovenijo«. Na enketo so vabliene sledeče kornoraciie: kr. banska uprava, delavska zbornica, TOI, OUZD, mestna občina ljubljanska, urad za posneševanje obrti, rav-natelistvo srednje tehniške šole, uprava deškega vzgajališča na Kodeljevem, društvo za varstvo vajencev, društvo »Vajeniški doni« in pa osebe, ki se intenzivno pečajo z vajeniškim vprašaniem. Za enketo vlada splošno zanimanje prizadetih činiteljev.
0 Tat prodajal ukraden stroj lastniku. Nekateri ljudje imajo pa že smolo: naj še lako pametno prevdarijo vsako stvar, pa prav listo, kar smatrajo za najpametnejše, se nazadnje vedno skaže, da |e najbolj nerodno. So že pod tako zvezdo rojeni. Včeraj je na primer tat J. Z. napravil tako kolosalno neumnost, da ga bodo zaradi te izključile najbrže za vedno vse tatinske organizacije. Možakar si je ogledoval na Vrtači, kje bi bilo kaj ukrasti. Zapazil je na novi stavbi lep strojček, tak, s katerim zavijajo železne cevi. Dvignil ga je, ali je bil težaki in ga odnesel. Dolgo je premišljal, kam bi ga spravil v denar? Kdo potrebuje take stroje? Lepo je stuh-tal imenitno storijo, češ, da je stroj njegov že več let. nato pa zavil k ključavničarskemu mojstru Pič-manu: »Cujete. gospod mojster, dajte no kupiti tale stroj. 1300 Din je vreden, dam vam ga za polovično ceno! Mojster Pičinan se je popraskal za ušesi in se spomnil: »Hm, prav ta je, kakor oni, ki mi je
bil ukraden na Vrtači!« Potem pa je možakarja po-grabil za rame in dejal vajencu; »Skoči po straž« nika!« Minuto kasneje je tat že romal s stražnikom na policijo. Kadar je stražnik pogledal vstran, se je aretiranec butnil s pestjo v čelo: »jaz, osel! Tistemu, ki sem mu mašino ukradel, tistemu jo grem prodajat!«
© Drva, premog, koks kupujte iui družbi ,>Kurivo na Balkanu, telefon 343-1.
Maribor
□	Nenadoma e umrla na posledicah ležke in neozdravljive živčne bolezni ga. Karolina Lampe v starosti 51 lel. Pogreb pokojnice je danes ob 10 iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju.
□	Smrtna kosa. Umrl je včeraj v splošni bolnišnici na posledicah težke neozdravljive bolezni v starosti 26 let poštni sluga Rudolf Lukežič. Pokojnikov pogreb bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju.
□	»Volksstimme« 1er njena pisava pred sodnim stolom pravice. Včeraj dopoldne se jo vršila pri tukajšnjem ukrožnem sodišču v razpravni dvorani št. 58 razprava v zadevi ložbe primarija dr. Dernouška proli odgovornemu uredniku in izdajatelju tukajšnjega dvotednika »Volksstimme« g. Viktorju Erženu ter Josipu Ošlaku kot odgovornemu predstavniku Ljudske tiskarne, v kateri se omenjeni dvotednik tiska, radi notice, ki jo jo objavil omenjeni dvotednik v št. 91 z due 10. novembra 192!) pod naslovom : Ohrfeigen und Gustos sind versehie-den«. Razpravo jo vodil višji sodni svetnik g. Posega; obtoženca sta bila radi inkriminirane notice, ki v smislu tozadevne sodnikove utemeljitve razsodbe vsebuje očiten namen, tožitelja smešiti in omalovaževati ter mu škodovali na časti in ugledu, obsojena, in sicer: odgovorni urednik in izdajatelj lista Viktor Eržen na 7 dni zapora, 600 dinarjev globo ter izplačilo odškodnine v znesku 1000 dinarjev, ravnatelj Ljudske tiskarne Josip Ošlak pa na globo 500 dinarjev (vključena sprememba zaporne kazni v denarno v znesku 200 dinarjev) iu pa na izplačilo odškodnine v znesku 300 dinarjev. Ilazentega nosita obtoženca tudi ostale pravdne stroške in mora Volkssliinme« objaviti razsodbo. — Primarija dr. Dernouška je zastopal odvetnik dr. Hojnik, oba obtoženca pa dr. Reismann.
□	Prvič v Mariboru se izvajata veliki glasbeni deli: Sattnerjeva : Soči- in Dvofakova : Štabni Mater.'. V glasbenih krogih se naglaša, da je bila zelo posrečena misel, izvajati omenjeni skladbi na enem koncertnem večeru. Da bo pa nudit koncert res umetniški užitek, za lo nam jamči izredno posrečeno sestavljen kvartet, v katerem sodelujejo ga. Lovšetova, gdč. Golobova in g. Gostič. vsi trije iz Ljubljane, ter g. Križaj iz Zagreba. Tudi zasedba orkestra in pevskega zbora je zelo močna ter šteje skupaj 110 oseb. Ni čuda torej, da vlada v vseh tukajšnjih krogih za koncert tako veliko zanimanje. Prepričani smo, da bodo Mariborčani in okoličani s svojo udeležbo pokazali, da znajo ceniti težko ali veliko kulturno delo domačega pevskega društva
Maribor , ki sc ni strašil velikih izdatkov za prireditev tega prvovrstnega koncerta.
□	Na počilniški koloniji pri šmarlnem na Pohorju se je te dni pričelo z nadaljevanjem del. Novo gospodarsko poslopje bo dovršeno do konca meseca aprila oziroma začetkom maja, nakar se bodo postavile Iri počitniške barake za deco. Dru-štveni gospodarski odsek je to dni posadil okoli dvesto sadnih drevesc, okrasil okolico poslopja 7. raznim lepotičniin gnničjem in drevjem 1er pripravil ličen v rtič. Razen lega se sedaj urejuje 2500 kvadratnih metrov obsežen zelenjadni vrt. Po zanemarjenih gozdnih jasah pa se bo zasadilo 12.000 gozdnih drevésc laku, da bo počitniška kolonija na Pohorju j>o končni dograditvi gotovo vzorna za slične ustanove v naši državi.
□	Upravičena kritika in hvalevredna pobuda. Na ponedeljkovem občnem zboru Tujsko-prometne zveze, o čemer smo že poročali, je tajnik dr. Senjor v svojem izčrpnem poročilu upravičeno kritiziral, da nekatere ž.elezniške jwslaje v Dravski dolini, ki so za razvoj ter razmah tujskega prometa največje važnosti in ki so v neposredni bližini falske elektrarne, še do danes nimajo električne razsvetljave. Kakor v posmeh in nekako paradoksno brlijo na omenjenih postajali — petrolejke. Na drugi strani pa je ob zaključku svojega poročila sprožil dr. Senjor pobudno misel, da bi se v svrho poglobitve smisla za olepševalno organizacijo zlasti v pohorskem in kobanskem območju ustanavljala v posameznih krajih olepševalna in tujskoprometna društva, ki bodo gotovo vplivala pospeševalno ua dvig tujskega prometa.
□	Mariborski ribiči proslavijo 20 letnico tukajšnjega Ribarskega društva na slovesen način v nedeljo, dne 30. I. tn. Ob 10 bo v dvorani bolela ,>Orek slavnostni občni zbor s sledečim dnevnim redom: čitanje zapisnika zadnjega ubčnčga zbora, poročilo društvenih funkcionarjev, pregled 20 letnega društvenega delovanja (predava društveni predsednik prof. Colič), imenovanje častnega člana, volitve, predavanje dr. Kraussa o pomenu ribarstva v'našem gospodarstvu. Popoldne ie skupen ogled ribje steze v Fait ; zvečer ob 20 v dvorani hotelu
Orel slavnostni banke!.
U O tem in onem o kopališču na Felberjevem oloku. K tozadevnemu predlogu mestnega gradbenega urada, o katerem smo pod zgornjim naslovom včeraj poročali, 1er še nekaterim drugim vprašanjem, ki so s tem v zvezi, se še povrnemo.
□	Tole še, poleni pa prav nič več. Oglasil se je »Večernikc in prinesel v svoji št. 09 notico pod naslovom Vprašanje dekliškega zavoda Vesne«, ki vsebuje nekatere neumestne obregljaje 7. ozirom na našo tozadevno notico v sobotni številki. Tole pravimo: vedo, kako je s ciframi in kaj je tiskarski škrat, pa zatnerjajo radi razlikice 10 enot, ki sicer ne izpreminja ničesar na dejanskem položaju; in tudi kriterij glede ; savske.; ali »dravske : banovine nazadnje ni merodajen. Pisačeuja glede obeh šol, ki se nahajajo v poslopju -Vesne , pa sploh ne razumemo, ker ni v nikaki zvezi s tem, kar smo napisali. — Konec.
□	Veliko jih je, ki ne znajo slovenščine. V Mariboru, kjer je do prevrata bil ves osnovnošolski pouk nemški, ni lo nič čudnega. Mnogi bi so radi naučili slovenščine, pa nimajo prilike. Zato otvori drevi ob 19 Krekova mladina brezplačni tečaj zn slovenščino. Tečaj bo trajal tri mesece; poučeval bo prof. Prijatelj. Tečaj se bo vršil v društvenih prostorih na Koroški cesli 1. Vsi, ki se zanimajo, vljudno vabljeni.
□	Razglasitev vojnega razporeda bo tudi letos 11a Teznu v času. ko bo obveznikom potom časopisja pravočasno javljen. Ker morajo do takrat vsi v Maribor pristojni obvezniki imeti vojno iz-pravo, v katere se bo pri razglasitvi vpisal vojni razpored, naj se obvezniki, ki do danes šc nimajo voj. izprave ali so isto izgubili, čimpreje javijo v mestnem vojaškem uradu ua Slomškovem trgu 11.
П Planincem in prijateljem planinstva. Tukajšnje podružnico SPIl redni letni občni zbor bo drevi ob pol 20 v restavracijskih prostorih Narodnega doma.
□	Mariborski molociklisli imajo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 0. aprila, pri Zamorcu. Na občnem zboru se bo tudi razpravljalo o letošnjem športnem programu.
Celje
& »Materinstvo krščanske žene« je naslov govoru, ki ga bo govoril na materinski proslavi v nedeljo, dne 30. marcu 1930, ob 4 popoldne v celjskem Nurodnem domu slovenski religiozni pesnik g. Sil viu Sa rde n ko. Tako vrši celjsko Katoliško prosvetno društvo tudi v tem veliko kulturno nalogo, da prebivalstvu nudi neposredni stik z velikimi duhovi nuroda. — Vstopnico za materinsko proslavo se dobijo v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
er Ponarejeni dvodinarski novci so se zopet pojavili v Celju. Novci so bledejše barve od pristnih, relief jc nekoliko zabrisan in trdo izdelan, pri padcu pu ima novec mnogo temnejši zvok od pristnega. Eden tak izvod je bil že izročen mestni policiji, ki preiskuje, odkod bi bil prišel v promet.
& Nič manj kot 16 ovadb zoper prekrške cestno-policijskegn reda je bilo v dneh 24. in 25. t. m. vloženih v malem Celju. Kolesarji, šoferji iu vozniki vseh sort s-o tu prizadeti in prav je, du jih oko postave malo potiplje. Prav res ni potrebno, da bi pri malenkostnem cestnem prometu v Celju doživljali radi neprevidnosti raznih dirkačev nesreče. Največ se jih ne more navaditi, da jc treba voziti desno in prehitevati levo, kar je zlasti lahko usodno no naših ostrih ovinkih. Drugi zopet nimajo luči na vozilu, tretji se ne morejo navaditi vožnje s primerno zmerno brzino. Prebivalstvo bo vsakomur odkrito hvaležno, ki bo tu naredil red.
& Odmev že stare nočne zgodbe. Lani v oktobru že je bilo. ko je stal pred neko guber-sko ošturijo celjski avtoizvošček. Med tem ko se je on šuli! v gostilniški kuhinji z domačimi, je sedla v njegov avto Nežiku iu pričela mi mile vižec huputi. Šofer je hupanje slišol, skočil k avtomobilu iu hotel izgnati nepovabljenega gostu, ki pu ni bil voljan zapustiti svojih |x>-zicij v avtomobilu. Ker se je šoferju mudilo v Leveč, jc enostavno oddirjol z Nežiko. Nu Ljubljanski cesti nekje pa je Nežikc zmanjkalo. Zletela je iz avtomobilu in obležala e-cej pobita v obcestnem jarku. Usmiljeni šofer jo je naložil iu oddal celjski bolnišnici, i/, katere se je \rnila nekoliko zmešana. Sedaj pa se prične odmev. Neke ženske so jo pričele nago-vurjuti, naj ovadi avtoizvoščka, da ji jc storil ponoči silo, ker du bo potem moral uvtoizvo-šečk zanjo plačevati. Nežiku jc res nekaj takega izpovedula in avtoizvošček bi bil luhk<i padel v šniir«. Pa se je Nežiki pamet zopet zasvetila in jasno ter odločno je povedala, da je šofer nedolžen in da so jo le babnice zapeljale, du ga jc ovadila. Sedaj se je sulica obrnila in bo zadela hudobne ženske.
SS Uradni dan Zbornice TOI v Ljubljani za Celje in okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celju in okolici, da uraduje referent zbornice v torek dne 1. aprila 1930 od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. Stranke, ki žele kakega pojasnila ali nasveta v zadevah, ki jih zastopa zbornica, se vabijo, da se v navedenem času pri njcin zglasijo.
Ptuî
Proslavljene matere. Tudi v Ptuju nismo zaostali s proslavo Materinskega dne, ki je bil posvečen našim krščanskim materam in ki je bil prava manifestacija. Vse matere obširne fare so j se že na vse zgodaj 2-brale v mestu in nad tisoč jih je pristopilo k mizi Gospodovi. Popoldne ob dveh je g. dr. Josip J e r a j imel materam cerkven govor, v katerem jih je poveličeval in jih navduševal za njihov materinski poklic. Po cerkvenem govoru so odšle, nekatere s svojimi malčki v gle- ; dališče. Njim na čast je ljubka deca deklamirala ' par pesmi in članice Prosv. društva so ob petju izvajale simbolično »Za materjo«. Vse točke so bile zelo lepe in prisrčne. Nato se je na čast krščanskim ženam izvajal veličastni film »Sv. Oče in Vatikan^. Film je tolmačil g. Zor. Pri vseh treh predstavah je bila velika udeležba. Film je vzbudil veliko zanimanje. Večerno predstavo je posetil s svojo družino tudi predstojnik okrajnega načel- | stva g. dr. Vaupotič. — Tako smo počastili naše ljube mamice, ki so temelj naroda in nam vse. Bog jih blagoslovi!
Umrla je 65 letna ga. M. D r e v e n š e k , po-sestnica v Spodnjih Pleterjih pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. — Pokopana je bila na Marijin praznik. R. i. p.
Himen. V tukajšnji proštinski cerkvi se je poročil g. Ivan Kolarič, orožnik v Liutomeru z gno. Tončko Rudolfovo, pos. hčerko iz Ce-zanjevcev. Priči sta bila g. Josip Pinter, sodni uradnik, in g. Martin Mohorič, hišni posestnik iz Ptuja. Poročal je g. prošt dr. Ivan Žagar. — Obilo sreče!
Zlat damski prstan jc bil najden. Dobi se pri policijskem oddelku na Glavnem trgu.
Nepotrebna prireditev. Čeravno je veteransko društvo bilo toliko lojalno, da na naš protest ni priredilo že objavljenega plesa, se pa društvo »Svoboda« ne zmeni za postni čas. Priredilo je dne 24. t. m. plesni venček v hotelu »Slon«. Čudno, da se dajo dovoljenja za take stvari v poslu. Že iz gospodarskih razlogov bi bilo potrebno jih omejiti. Sicer se pa Ptujčani drž.e postnega časa, udeležba je bila prav majhna.
Bralno društvo v Št. Janžu na Drav, pol u priredi dne 30, t. m. ob treh popoldne v svojih društvenih prostorih igro »Črnošolec«. Gostuje Bralno društvo -iz Hoč pri Mariboru. Na to lepo in priljubljeno igro vabimo vse okoličane. Vstopnina malenkostna.
Tudi Hajdina se je vzdramila. Na praznik Marijinega Oznanenja je hajdinska osnovna šola in Dekliška zveza priredila i^ro -Pod božjim varstvom«. Dvorana društvenega doma je bila nabito polna. Predstavo je poselilo tudi ptujsko meščanstvo.
Koncert mariborske Glasbene Matice. Koncert, ki se bo vršil v soboto, dne 5. aprila, bo posvečen proslavi stoletnice rojstva dr, Ben'amina tpavca. Zato se bodo pele najprej samo njCove pesmice. Dr. Ipavec je naše gore list, njegova pesmica zveni domače, v srce segajoče. Vsakomur se bo zahotelo, da bi n. pr. poslušal še in še >Ej tedaj«, ki ustvarja v prvem delu mirno večerno razpoloženje, v drugem pa poje razigrano melodijo, da te kar prevzame in bi najraje s pevci sam zapel. Tudi ostale pesmice so zares ljubke in čisto slovenske. Prepričani smo, da bodo vsem ugajale.
Adlešiči
Veliko je novega v Adlešičih. Zato bo kmalu «ledi! daljši dopis. Za danes se samo lepo zahva-'hno za lepo predavanje g. ing. Kotlovšku, ravnatelju kmet. šole na Grmu pri Novem mestu, ki ga 'e imel ob priliki občnega zbora tukajšnje hr»nil-aice in posojilnice, dne 19. marca 1930. — Alojzij Pečck, načelnik, Milek Jožef.
DIX AVE XL ON
Začnite pri kaui...
Ce hočete svoj način življenja kakor tudi Vaše rodbine, v zdravstvenem pogledu pravilno usmeriti. Pri kavi Hag Vam je napredek najlažji. Kofein je nearomatična snov brez duha in okusa, škodljiva: srcu, živcem in ledvicam. Pri kavi Hag, pravi, fini zrnati kavi so te neprijetne posledice radikalno odstranjene. Ker se kava Hag sama po sebi kot kvaliteta oceni, s tem popolno ustreza zahtevi: da varuje zdravje in povečuje veselje do življenja.
KAV« HUD
K H U H H
H o
Litija
Važna obč. seja je bila zadn ja pod vodstvom župana. Obravnaval se jc vrnjeni proračun, ker je bansku uprava črtulu difereneijacijo davkov, katera je bila prvotno sklenjena. Proračun se jc poleg tega inorul še zvišati z vsoto od Din 23.400 in sicer za po zakonu določeno zgradari-no učiteljem in sicer tï po številu po Din 1200 mesečno. Sklenjena je bila nato dokludu na л se direktne davke I5(jodstotkov. Skupni stroški proračuna znaša jo Din 478.249, lastni dohodki pa 25,900 Din. Pod predsedstvom podžupana Fr. Drnovšku se je nato obravnaval račun za lelo (920, ki znaša v dohodkih Din 360.924 ter stroških Din 330.725. Po računskih pregledovalcih pregledani račun je bil nato soglasno odobren. Vršile so se nato volitve v krojne šolske odbore in sicer zu šolo v Litiji so bili izvoljeni poleg predsednika župana gg. Dobrave Josip, župnik Franc Kralj, Franc Kunstlcr st.. Frane Simoii-čič, Vojko Šribur. Za šolo v Hotiču: Franc Drnovšek, župnik K. Cudcrman, Lovše Franc, A. štrus, Pavlihu Janez iz Mučkovne in Zupančič Andrej. — Za šolo na Savi: Batis Ivan. Marku Drnovšek, župnik Andrej širuj, Gombuč Karel, Krhlikur Ivan. Zu šolo v Smart nem: šegš Josip iz Grad. I-uzov. Za šolo na Vačah Uatis l\un iz konja. Soglasno je^bil nato sprejet županov predlog, da se vloži protest proti nameravani ukinitvi socialnega delavskega zavarovanju, to še predvsem iz ruzloga, ker se nahaja v Litiji predilnica z okrog tisoč delavci in delavkami ter svinčeni rudnik /. okrog 250 rudarji, od katerih bi potem inarsikak delavec prišel nu stara leta v ubožno oskrbo na občino. Stor jen jc bil važen sklep, da se pristopi k realizaciji zgradbe meščanske šole, katere zgraditev jc bila že pred letom dni od občinskega odboru sklen jena. Sklenjeno jc bilo, du sc najame amortizacijsko posojilo 300.000 Din za nakup potrebnega stavbišča, katero in pu kje, bo ugotovila strokovna komisija, zu katero se je naprosila kr. bonska upruvu v Ljubljani.
Osebna vest. Na mesto umrlega občinskega odbornika Antona Lavriča iz Sevška je kr. bansku uprava imenovala g. Andreja Gorenca, posestnika in gostilničarja na Grbinu, v litijsko občinsko upravo kot odbornika. G. Gorenc se je zadnja leta zelo uspešno uveljavljal v naši komunalni politiki.
Preselitev meroizkušnega urada. S 1. aprilom se preseli meroizkušni urad iz sedanjih prostorov pri Tiranu v lokal k Modicu, v katerem je imela Šmarska zadruga svojo mlekarno. Novi lokal p-e-uredi županstvo na svoje stroške ter mora ludi plačevati najemnino. — S tem korakom je Litiji ohranjen ta važen urad, ki pride najbolj prav našim gostilničarjem, ki dajo tu svoje sode cementi-rati. — Uradni dan bo vsak drugi petek v mesecu.
Olepšanje Litije pred kolodvorom. Vrtno betonsko škarpo je zgradil ob svojem vrtu g. Stane Lap, gostilničar v Gradcu, tudi g. Lojze Vrhove, mesar v Gradcu je napravil vrtno škarpo. Z zgradbo teh škarp se je cesta na tem mestu razširila ter je pridobljena lepa pešpot za pešce. Da bo urejena ludi cesta od mostu do litijskega kolodvora, prosimo cestni odbor, da ta del kanalizira 1er da napraviti betonski hodnik, saj je sedaj dovelj prostora ob cesti.
Vavta vas
G. Ivan Jenko je otvori! nanovo trgovino s porcelanasto in stekleno posodo, z že'eznino itd. Tako je sedaj ljudem v petih tukajšnjih trgovinah ena razpolago prav vse, kar za življenje potrebujejo. — Vreme pa se skoraj vso zimo bolj kislo drži in prav pegostoma dežuje. Radi tolike mokrote tudi ljudje močno bolehajo. Zlasti v Ju ki vasi je precej bolnikov. Zadnji čas je bilo nekaj lepih dni, da so ljudje lahko obrezali in nakolili vinograde. Veliko dela in truda je z vinogradi, užitka pa bore malo, že več let. Naši gostilničarji iztočijo precej vina, a vsega nakupijo večinoma na Bizeljskem. Pridelek naših vinogradov ne krije nikakor vseh stroškov in truda. Zalo nekateri že pravijo, da bi bilo res bolj pametno trle posekati in deteljo nasejati. Trtni les je namreč ludi zelo poškodovan po toči, zato lako hira.
Slovenj gradeč
Župnik Pečnik iz Podgorja, znani gospodarski borec in lihi sodelavec v najtežji dobi našega ljudstva, v dobi narodnoslncga probujanja, ustanovitelj posojilnice za slovenjgraško okolico, leži težko bolan v slovenjgraški bo'nišnici.
Stavbno gibanje. G. Schuller povečava svoj hotel in stavbno društvo »Grein« namerava zgraditi šc par stanovanjskih hiš Namera je prav hvalevredna, ker — kakor povsod — primanjkuje tudi pri nas družinskih stanovanj in morajo posamezni uradniki-samci stanovati v hotelih.
Kaplan v p. g. Dvoršak iz št. Ilja, bivši župnik v St. Primožu na P. se je stalno naselil na svojem posestvu v Starem trgu.
Trimesečno potujočo gospodinjsko šolo za kmečka dekleta bo predvidoma priredila kr. banska uprava začenši z aprilom t. 1. v Mislinju.
St. Peter pri Mariboru
V nedeljo 23. t. m. popoldne po večernicah se je ob izredno veliki udeležbi vršilo protestno zborovanje proti nasilju boljševikov, ki se je spremenilo v lepo manifestacijo za preganjane kristjane na Ruskem. Poldrugournemu predavanju profesorja Jan Sedivyja iz Maribora s skioptičnimi slikami so zborovalci z zanimanjem sledili. Po kratkem nagovoru domačega župnika jo bila sprejeta protestna resolucija. Pevci pa so zapeli za uvod in sklep pesmi Kristus kralj« in Povsod Boga-.
Gospodarstvo
Dražba kož divjačine
Situacijsko poročilo o dražbi kož divjadi dne 25. in 26. marca 1930 v Ljubljani.
Zaloga blaga jc bila srednja, v celem je bilo 666 lozov. Kvaliteta blaga deloma dobra, večinoma pa i laba, čemur je vzrok letošnja mila zima. Zanimanje je bilo samo za dobro blago, del slabejše kvalitete \ lisicah in kunah je bil sploh neprodan. Poleg domačih kupcev so bili tudi kupci iz Avstrije, Nemčije in Italije. Posredovalo se je za 170 prodajalcev.
Detajlna prodaja je bila malenkostna. Na dražbi pa so cene liotirale sledeče: kune zlatice 980—1130 Din, kune belice 800—900, kune glave 1000, veverice zimske -I. lisice poljske 230—370, lisice gorske 350 510, lisice gorske glave 700, jazbeci 52-78, dihurji 130—185, podlasice bele 50— 50. podlasice rujavo 7—8, mačke domačo 10, divje 160-170, vidre 850 900, volkovi 240—200, srne 15, zajci domači 2.80, divji 15.50—10.50, polhi in krti. za katere je bilo sploh zelo malo zanimanja, so notirali 2—3 Din.
Izvoz v februarju
V mesecu februarju t. I. je /nušal izvoz iz nuše države 341.280 ton zu 480.8 milj. (422.180 ton za (it6.2 milj. v januarju 1930 in 34.246.709 ton zu 385.1 milj. Din \ februarju 1929)
Važnejši predmeti izvoza so bili (v milj. Din. v oklepajih podatki z.i januar): pšenica 19.2 (76.6), koruza 40.3 (52.2), konoplja 8.4 (6.1), hmelj 1.6 (2.0), govedu 25.4 (25.1). prašiči (7.4 (32.5). jajcu 39.8 (21.6). sveže meso 16.8 (25.1). kože divjačine 4.4 (0.8). drva 4.1 (6.5), stavbni les 81.5 (154.2). hrast. žel. pragovi 9.5 (6.5), lesni izdelki 6.4 (6.7), cement 14." (17.1). svinec 5.1 (2.4), baker 50.1 (42.5), rude 32.0 (12.6).
Ljudska posoeiivica v Celju
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo, je imela dne 24. t. m. svoj XXIII. redni občni zbor.
Iz načelstvenegn poročila je razvidno, da je zavod kljub težki gospodarski krizi, ki je zadela lansko leto Savinjsko dolino, dosegel prav razveseljive uspehe. Vlogi; so se pomnožile za 12,059.300.12 lJin in znašale koncem leta 88,478.534.44 Din. Tudi posojilu so se znatno povečala in narastla do konca poslovnega leta na 08,699.878.82 Din. Število članov je zrnsllo za 541, lako da je imela zadruga koncem leta 4020 članov.
Naloženega denarja je imel zavod koncem lela 18.980.893.03 Din. Rezervni zakladi so znašali 1,437.301.40 Din vpoštevajoč tudi celotni dobiček za leto 1929 po 250.572.60 Din.
Ljudska posojilnica v Celju uživa slejkoprej velik ugled in zaupanje med vsemi sloji prebivalstva. To dokazuje ludi jasno lanska bilanca.
Prometna banka d. d. v Ljubljani
je imela včeraj 20. marca l. I. svoj redni občni zbor. Od 50.000 delnic je bilo zastopanih 48.060. Občni /.bor je sklenil, «la se stare delnice odpišejo <lo nominalne vrednosti 50.000 Din in da se izda nova emisija v znesku 4,950.000 Din, katerih vplačilo je zagotov l jeno po posebnem konzorciju. Upravni svet pa je bil pooblaščen, da to novo emisijo izvede. Tako je zavod dobil popolnoma solidno podlago in zagotovljen mu je nadaljnji razvoj.
Jugoslavenska banka. d. d., Zagreb
Dne 27. marca I. I. se je vršil XXI redni občni zbor Jugoslavenske banke, d. <1. Občili zbor je vzel poročilo ravnateljstva o poslovanju v pretek-I lem letu na znanje, odobril zaključne račune in enoglasno sprejel razdelitev čistega dobička v zne-! sku od Din 10,852.793.87.
Glasom zaključka občnega zbora se bo izplačala dividenda od 8% ter se bo ku|>on št. 21 za leto 1929. z 8 Din po delnici vnovčeval pri vseli blagajnah zavoda počenši z dnem 28. marca t. I.
Ostanek dobička se je uporabil za zvišanje rezerve in pokojninskega fonda, Din 987.458.59 pa se prenese na tekoče leto.
V ravnateljstvo so ponovno imenovani g. dr. Ferdinand Gramberg, veleindustrijalec, Belgrad, g. dr. Bogdan Gavrilovič, univerzitetni profesor v pok., Belgrad, g. dr. Jaroslav Preiss, podpredsednik in nadravnatelj Živnostenske banke, Praha.
Poslovno poročilo in zaključni računi banke se pošljejo interesentom na zahtevo brezplačno.
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKI:
z dne 22. marcu. (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. marca.) Aktivu: Kov. podloga 402,3 (—3.3), tečajna razlika 1670.0 (+43.9), posojila: menična 1081.9, lombardna 240.8, skupaj 1322.3 (—1.9), račun začasne zamenjave 187.9 (—1.9); pasiva: bankovci 5225.4 (—109), račun začasne zamenjave 187.9 (—1.9), drž. terjatve 004.5 (-1-120.3), obveznosti: žiro 1210.2, razni računi 174.4. skupaj 1384.0 (+20.8), ostale postavke neizprem onjene.
*
Izpremenibe v trgovinskem registru. Vpisi: Celjska vinarna, d. z o. z. v Celju, podružnica v Šoštanju (20.000 Din; Doberšek Josipina in Pukl Filip); Golja & Pavletič, trgovina z lesom. Ljubija-1 na; Bush Service Corporation, d. z o. z., podružni-I ca v Mariboru; Prva mariborska tovarna metel in ščetk Norbert Mlnibfik, <1. z o. z. v Mariboru (100 tisoč Din, Bcnder Florljnn, Minibek Norbert star.; Pečniknr, nvtoprometna družba z a. ?.. Sv. Jakob i ob Savi (30.000 Din; Ivan, Anton in Josip P.); Av-
topromet Čarman, d. z o. z., Zg. Šiška (20.000 Din; Č. Ivan, Marija). — Izbrisi (radi končano likvidacije): Cenazal, centr. nakupovalnica zu les, d. z o. z. v Ljubljani; Eketin, eksp. in imp. dr. z o. z. v Ljutomeru, obe v likv.
Konkurz je razglašen o imovini ing. Vrečka Franca, imetnika elektrotelin. podjetja v Ljubljani,
prvi zbor upnikov 11. aprila, oglasiti se je do dne
iju.
iiroIov ilveni narok. Korinšek Adolf
10. ma,
10. uia.ii
laja, ugotov. narok Naknadni ugotovit»
v Rajlienburgu 14. aprila.
Likvidacijo. Nabavna centrala taninskib tovu-ren, d. z o. z. v Celju; Avtodružba za Selško dolino, d. z o. z. v Železnikih.
Izpremenibe v zadružnem registru. Vpisi: Delavska posojilnica v Laškem, r. z. z n. z.; Živinorejska zadruga v Leskovcu pri Krškem, r. z. z o. z.; Izvozna zadruga jugoslovanskih vin v Mariboru, r. z. z o. z.; Živinorejska zadruga v Šmarju pri Jelšah, r. /.. z o. z., Kmetijska strojna zadruga, r. z. / o. L. v Trebnjem. — Izbrisi: Svoj krov, stavbna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani (ni začela poslovati); Kmetijska nabavna in prodajna zadruga /.a Mežiško dolino v Pruvaljah, r. z. z o. z. v likv. (končana likvidacija).
Borza
Dne 27. marca 1930.
DENAR
Tendenca na deviznem tržišču je čvrstejša, le Dunaj je popustil. Promet jc bil srednji, znaten je bil predvsem v devizi Praga. Narodna banka je intervenirata v vseh zaključenih devizah.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2273 bi., Berlin 1350.50—1353.50 (1352), Bruselj 790.03 bi., Budimpešta 988.(il bi.. Curih 1094.40 1097.40 (1095.90). Dunuj 795.76—798.70 (797.20), London 27,5.11-273.91 (275.51), Newyork 56 50 1)., Pariz 220.70—222.70 (221.76), Praga 107.28 —108.08 (167.08), Trst 290.55 bi.
Zagreli. Amsterdam 2209.875—2275.875, Berlin 1350 50—1353.50, Bruselj 790 03 bi., Budimpešta 987.11 —990 11, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.70 -798 70, London 275.11—275.91, Newyork 50.40—56.00, Pariz 221.70 bi., Praga 107.28—108.08. Trst 295.475—297.475. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 5.80 milj. Din.
Belgrad. Berlin 1350.50-1354.50, Budimpešta 987.11-990.11. Bruselj 788.68—791.53, Bukureftt 33.55-34.05. Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.76 -798.76, London 275.11—275.91, Newyork 56.40-50.00, Pariz 220.76—222.76, Praga 167.28-168.08. Milan 295 55-297.53.
.('urili. Belgrad 9.1275. Amsterdam 207.35, Atene 0.70, Berlin 123.325, Bruselj 72.07, Budimpešta 90 225. Bukurešt 3.07, Carigrad 2.45. Duna j 72.80, London 25.135, Madrid 04.25, Newyork 516.65, Pariz 20.23. Praga 15 31, Sofija 3.745, Trst 27.065. Varšava 67.95. Kopeuhageu 138.40, Stockholm 188.9, Oslo 188.35, Itelsingfors 13.01.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.3323, (valuta) 12.47.
VREDNOSTNI PAPIRH
Državni papirji .so nadalje čvrsti in so obdržali svoje tečaje, le 8% Blerovo posojilo so je nadalje učvrstilo. Prav znaten je promet v bančnih delnicah, ki stalno naraščajo in .so dosegle že prav visoke tečaje, zlasti Praštediona, Union, Jugo in Zemflljsku. Nadalje so čvrsti papirji paroplovnih družb. Industrijski papirji so v glavnem neizpre-lnenjeni, do zaključka je prišlo le v Trboveljski.
Ljubljana. 8% liter." nos. 97.50 bi., 7% Bler. pos. 87:50 bi.. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 125 «len., Praštediona 870 den.,Kred. zavod KK) den.. Strojne 75 den.. Trboveljska 75 den.. Vevče 132 d.. Stavbna 50 den., šešic 105 den., Ruše 230 —250.
Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 80—86.50. agrari 52 den., vojna škoda ar. 413 4M (413), kana 113—414 (413.50). 4. 413.50—414.50 (414), 5. 414-415, (i. 414—410, 12. 420—422 50, srečke Rdeč. križ; 43 den., 8% Bler. pos. 97.25 -97.50 (97.30), 7% Blerovo pos. 85.625—86.30 (80). Bančne delnice: Hrvatska 50 den., Katolička 33 den., Poljo 05-65 50, Kreditna 101—105 (101). Union 198-201 (199. 200), Jugo 89.60—91 (80. 90), Lj. kred. 125 den., Medjunarodna 00 den.. Obrtna 30 den, Praštediona 880—885 (880. 885), lilno 108—173. Sit,, ska 165 den.. Zemaljska 140 -141 (140). Industrijske delnice: Nar. šum. '23 bi., Guttmann 190—200. Slaveks 73 den., Slavonija 200 den., Našice 1000 b!.. i Danica 115—126. Pivara Sar. 180 den., Drava 207— I 315, Sečerana Osjek 370—380. Nar. mlin. 20 den.. Osj. Ijev. 108 den.. Brod. vag. 102.50—107.50, Union 140 b!.. Vevče 125 den.. [sis 20-25, Ragusea 432-450, Oceania 195 den., Jadr. plov. 490 den., Trboveljska 466—470 (460).
Belgrad. Narodna banka 8720, invest. pus 86—87, agrari 54.25—54 50 vojna škoda 417—418, 5. 422. srečke Rdeč. križa 59—00. 7% Blerovo nos 90.50 ('2000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 90.
Dunaj. Podon.-savska-jad ran. 88.95, Wiener Bankverein 20.95. Creditanstnlt 51. liscomptegesel. 170, Živilo 106.86, Ruše 33. Alpine 34.10. Trboveljska 58.30, Rima Muranv 102.15.
Les
Na ljubljanski borzi so povpraševanja /a večjo množino topolovih hlodov od 2 m naprej, nadalje za hrastove remeljne 80 cm. 71X7(1, 70X70 in I 81X81. za suh jesen, javor in belo bukev 43X43.
5.10, 0.60, 7.15. 7 66 in 8.15 ni, za ozke frize do !;0 i cm dolge, 5, 6, 7, 8 cm šir.
Žilo
'nko un čikaški kakor na budimpeštanski borzi jo bilo danes opaziti učvrstitev položaju ter : izboljšanje tečajev /.a vse predmete. Tudi pri nas je bila tendenca prijaznejša, dasi se promet ni znatno povečal. Ponudbe boljše pšenico so šo vedno neznatne in velju gornjebačko blago 207.50 nakladalna postaja. — Koruza velja 100—102.60 bačka ali sremska postaja. — V ostalem ni izprememb.
Ljubljana. Vse samo ponudb»» sluv. post. plač. 30 dni. dob prompt, ml. tar Pšenica bč 80 k p 2% 260—202.50. 78 kg 253-237.50, 77 kg 230-252 50 rž 72-73 kg 2% 202.50—205. koruza uinet. sušemi 172.50—175 50, ml. tar. 107.50-170. ječmen bač , oz. 66-67 kg 172 50-175 50, 68-64 kg 167.50-170. oves bač. oz. 105—197,50. moka Og vag. bi. fko Ljubljana plač. po prej. 405--410.
Novi Sad. Koruza bač.. sr. gar. 97.50—100. ladja Dunav, ban., ladja Dunav, Bega, bač, sr moi 100—105, bač. sr. april 100—102.50, ban. 92.50 -!I3. bar. 150—155, moka Ogg 333—345. Og 830—840. št." 295-303, št. 5 240-250, šl. 0 175—180. št. 7 180-135, št. 8 90—95. Vse ostalo neizpremenjeno. Pro met: 2 vag pšenice. 2 vag. ovsa, 38 vag. koruze. 7 vag. moke. Tendenca prijaznejša.
Budimpešta. Tendenca trdna. Promet živahen Pšenica marec 20.20 -20.52. maj 20.52 -20.09, zaklj. 20.98—20 99, okt. 19.99—20.20. zaklj. 20.20 20.22. rž marec 11.70. maj 11.80- 11.00. zaklj. 11.85—11.87. okt. 12.86—18, zaklj. 13—13.02. koruza maj 12.45— 12.05. zaklj. 12,00 -12.63. julij 12 01 12.90 zakli 12.85—i2.87, tranzit maj 11.0.1—11.90, zaklj. 11.85— 11.00-
Kako se vprizarjajo sov j. veleprocesi
Izjave bivšega sovjetskega funhcijonarja
Bivši visoki funkcijonar Kerenskijevega režima Vladimir Brunovski, socialist, ki so ga kasneje kot poljedelskega strokovnjaka prevzeli sovjeti in ga imenovali za komisarja prehrane, je pravkar izdal svoje spomine ped naslovom V sovjetskih ječah . Brunovski je bil v osebnih stikih z Ljeninom in Trockijem, a ko je odklonil ponudeno mu zaupno mesto v Čeki, je prišel v nemilost ter so ga vrgli v ječo in ga na podlagi ponarejenih dokumentov obsodili na smrt. Šele posredovanje raznih vlad in Nanscnove pomožne akcije ga je rešilo in se jc vrnil v svobodo.
V svoji knjigi pripoveduje Brunavski, kako so mu boljševiki ponudili tilogo vele-špijona na korist inozemstva, posebno Anglije. Na podlagi te uloge se je imel vprizoriti velik sovjetski proces, kakor jih je svet že nekaj doživel in kot se tak veleproces pravkar razvija v Kijevu proti uporniškim Ukrajincem . Potek naj bi bil naslednji:
Najprej naj bi prišli na pozornico Bru-novskijevi sokrivci« : monarhisti«, »teroristi«, protircvolucijonarji«, vohuni« — vse seveda same kupljene sovjetske duše. Sov'et-
Reklamni paviljon za sekt na gostilničarski razstavi, ki so jo te dni otvorili v Berlinu.
ski listi bi začeli objavljati senzacionelna odkritja«: zarote s pomočjo iiiozemskega denarja, zveza z inozemskimi vladami, tajna zbirališča, zaloge orožja (made v Angliji!) itd. Čez nekaj dni bi začeli sovjetski listi navajati imena, inozemske konzulate in poslaništva. Ko bi bilo tako vse do najmanjših podrobnosti pripravljeno, bi se na slovesen način otvoril proces in razpisala razprava pred »vrhovnim sodiščem Zveze socialističnih republik«. Prisostvovale bi delegacije »proletarskih« organizacij, sovjetski in tudi inozemski poročevalci itd.
Glavnemu obtožencu Brunovskemu in tovarišem bi imenovali zagovornike na državne stroške, ki bi predlagali vpoštevanje olajšujočih okolnosti in slikali obtožence kot žrtve svetovne buržuazije, krvoločnih impe-rialistov in socialnih izdajalccv. Brunovski bi po natančno določenem načrtu na razpravi
Me mutin svotih «uroh f rlhitm mtem
pravi vsak, ki je poskusil izredno pri.eten preparat
J.
ki je pripravljen iz ribjega olia.
гИ-чу co vsph p1 ......
vse priznal« in podal obširno poročilo, kako se je ujel v nastavljene mreže sovražnikov proletarske republike.
Državni pravdnik Krylenko bi v svojem govoru s prstom kazal na imperialistične velesile, ki se poslužujejo najnizkotnejših sredstev, da bi v sovjetski republiki zanetile nemire in atentate in potem zasužnile ruskega delavca in kmeta. Ker je Brunovski inteli-gent in diplomirani strokovnjak, bi državni pravdnik obenem napadel inteligenco in specialiste in jih naslikal kot lakaje protirevolu-cije. Potek razprave bi moskovske tajne in javne agenture razširile širom sveta in pozvale svetovni proletarijat, naj strne svoje vrste in nastopi v obrambo moskovske komunistične trdnjave.
Brunovski je to sramotno ulogo odklonil in moral zato v ječo.
imemten gost
Lansko jesen se je pojavil v Rigi ljubezniv inlad mož z lepimi manirami in se nastanil v prvem hotelu mesta.
Mladi mož, ki je izborno govoril francosko in gladko obvladal tudi več drugih jezikov, se je kmalu seznanil z odličnimi osebami, bančnimi ravnatelji in ministri, ki so ga prijazno sprejeli, ko jih je obiskal. Zakaj bil ni nič manj kakor generalni tajnik finančne komisije pri Društvu narodov v 2enevi. Poleg tega se je pisal Henry Motta in je bil seveda za mnogo let mlajši brat švicarskega predsednika g. Motte. Le pomislite: Gospod Motta jc prišel v banko, oddal tam svojo posetnico, predložil izkaze z lastnoročnim podpisom tajnika Društva narodov gospoda Drummonda in je brez vsega dobil denar proti čeku na njegov konto pri švicarski zvezni banki.
Nato je s svojim obiskom počastil finančno ministrstvo, kjer je zbudi! pozornost s svojim znanjem v latiškem gospodarstvu in politiki. Dodelili so mu posebnega uradnika in vozila sta se v avtomobilu po lepi deželi. — Kmalu se jc gospod Motta seznanil s predsednikom upravnega sveta Latiške banke. Tudi tu je vnovčil ček
Mlajši brat švicarskega zveznega pred sednika in visoki funkcijonar pri Društvu na rodov se je tudi hotel izkazati hvaležnega zr lako ljubezniv sprejem. Zato je povabil mogočne gospode iz ministrstva, bančnih in go spodarskih krogov na obilen obed v najfinejši restavraciji Rige Do pojedine pa ni prišlo, zakaj zastopnik Latiške pri Društvu narodov je na vprašanje brzojavil, da pri Društvu narodov ni niti «tajnika Motte» niti «finančne komisije».
' Napravili so hišnj preiskavo in v malem kovčku rc našli samo smoking iz izposojevalnice, nekaj perila, ponarejene potne liste in papirje s podpisom Drummonda ter nekaj ponarejenih ključev. Veliko pa so našli informacijske literature o Latiški. Zanimivi «Henry Motta»-se je izpremenil v mladostnega, že iskanega pustolovca iz Budimpešte. Te dni se je vršila proti njemu sodna razprava in go spod «tajnik finančne komisije» bo imel priliko šest mesecev študirati informacijsko literaturo drugih držav.
Lokomotiva brez vodnika
V os.bni vlak proge Cunes—Ventimiglia, ki je vozil od Turina proti Breilu, je na postaji San Dalmazzo z vso silo zavozila lokomotiva brez vodnika. Neki železniški delavec je lokomotivo pognal; ko jc pa ni mogel ustaviti, je iz strahu skočil doli in prepustil lokomotivo usodi. Kljub brzojavnemu opozorilu je lokomotiva na kolodvoru San Dalmazzo dohitela osebni vlak Zadnji vagoni vlaka so popolnoma razbiti. Od potnikov sta bila dva ubita, dva težko in trije lahko ranjeni.
»Ешира«, brzopainik Severonemškega Uoyua, ]e Z5. t. m. priplul prvič v iNew ï огк.	, uznjo
preko Atlantskega oceana je rabil 4 dni 17 ur 6 minut in s tem prekosil dosedanjo najhitrejšo ladjo »Bremen« za 36 minut. Vso pot je vlekel nasproten veter, morje je bilo nemirno in koncem vožnje je tako močno deževalo, da se ni nikamor videlo.
Bistroumna iznajdba
Vodilni kinematograf v Bratislavi je po tamkajšnjem časopisju in z lepaki naznanjal, da bo v par dneli vprizoril zvočni film in sicer mojstrsko delo »12 banditov od Volge«. Občinstvo se je že delj časa hudovalo, da ni na sporedu nobenega zvočnega filma in zato je bilo to naznanilo kinematografa prava senzacija. K prvi vprizorilvi so prišli zastopniki oblasti, časopisja in vsi bratislavski družabni krogi. Vsi so z zadoščenjem ugotovili, da so prostori godbenikov ostali nezasedeni, saj je orkester za zvočni film odveč. Predstava sc je začela točno in vse je nova i/najdba navdušila. Spremljevalna godba se je dobro slišala in prav tako razločilo kakor pri nemili filmih, zbori divjih banditov so ugajali posebno rudi pravočasnega : nastopa in melodijoznosti. Seveda petje ni ve-j dno soglašalo z dejanjem na platnu. Ker pa lia-J vzoči šc nikdar niso slišali, oziroma videli zvoč-' nega filma, so mislili, da mora bili tako. Neki
Sveiovne številke rojstev
Po podatkih, kakor jih prinaša Recen-tissima« za zadnja 3 leta (1926—1928), ima v Evropi, kar sc tiče rojstev, prvenstvo Rusija: 40.8 na 1000 prebivalcev. Potem sledi Bolgarija 37.3°/on in Romunija 35 2%o. V zapadni Evropi je na prvem mestu Portugalska z31°/on, potem sledi Španija 29.8°/»o in nato Italija z
26.1»/oo.
V	državah, kjer je zelo razvita industrija, )e število rojstev dokaj manjše. Nemčija ne izkazuje več kot 18.6%o, Velika Britanija celo 16.7°/on. Francija zaznamuje za 1. 1928 18.2"/o« in Belgja 18.3°/[io.
V	izvenevropskih državah zaznamuje največji procent rojstev Čile, katerega koeficient je sploh največji na svetu, namreč 53.6°/n0. Guatemala 40.6"/ou, Kostarika 46"/oo, Ekvador 44.5°/oo, Egipt 44.3%o, Honduras 40 8°/no, Ceylon 40%», Japonska 33.6°/oa. Združene države pa so imele leta 1926 20.6 rojstev na 1000 preb.
Radio
Groi Gastone Brillipcri, eden najboljših italijanskih vozačev, je nri tekmovanju za veliko nagrado Tripolisa z avtomobilom z vso silo zavozil v zid in bil na mestu mrtev.
kritik je pa opazil, da se na platnu kaže več svetlih točk. ki so zelo motile. Podjetni časnikar je vdrl za prizorišče .in je na svoje začudenje ugotovil, da povzročajo te svetle točke električne svetilke. Te svetilke so bile pritrjene na pultih godbenikov, solistov in članov zbora, ki so z govorom in petjem markirali zvočni film. Vodstvo kinematografa je namreč spregledalo, Ia so tc električne svetilke metale svetlobo na , platno, kar je povzročilo odkritje te bistroumne iznajdbe. Razburjenje občinstva jc bilo ne- | popisno in le nastopu policije se je posrečilo, i obvarovati poslopje pred demoliranjeni.
frogretmi Siadto-Liitblîtmr* f
Petek, 28. marca: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radie ork. 18,10 Predavanje o čaju. 18.30 G. Herkov: Espéranto. H) Gospodinjska ura, gdč. C. Krekova. 10 30 Dr Stanko Leben: Italijanščina 20 111. Julio Meinlov propagandni koncert. 21 Pevski .solistični večer ge. Sax-PristovSkove. 22 Časovna napoved in poročila.
Sobota. 29. marca: 12.30 Reproducirana glasba
—	13 Časovna napoved, borza, i rproducfoana glasba, lz današnjih dnevnikov — 17 Koncert Ra-dio-orkcslra — 18 Propagandno predavanje o Dalmaciji v slovenščini in nemščini sestavil g. ravnatelj Pintar, v češčini govori gosp. Novak — 18.30 Dr. Ivan Grafenauer Nemščina — 19 Delavska ura — 19.50 Prenos iz Belgrada: Samson in Dalila, opera (haint-Saëns) — 22 časovna napoved in poročila.
Drtsgi programi »
foliota. 29. marca.
Belgrad: lr. Koncert radio okostra — 20.40 Kabaretni večer — 22.15 »Rr-,; iz Serajac, radio komedija — 22.45 Zabavna \sb:i. — Varšava: 17.15 Mladinska ura — 19.25 Reproducirana glasba
—	20.30 Koncert zabavne glnsbp — 23 Plesna glas-lin. — Budapest: 12.05 Koncert vojaške godbe — 17.30 Koncert zabavne glasbe — 19.30 Drama iz studia, nato koncert ciganskega orkestra — 22.30 Reproducirana glasba. — Dunaj: 10.30 Konceri orkestra — 18.10 Koncert komorne glasbe — 20 Pevski koncert tenorja, Umbrrta Urbana — 21
Soprog pred vrati-, komična opereta. — Milan: 12 ICoocerl radio orkestra — 10.30 Mladinska ur?
—	17 Koncert orkestra iz Torina — 19.15 Koncert orkestra — 20.30 Prenos opere, nato zabavna glasba. — Praga: 20 »Laternac, drama (Jiraselc)
—	22.20 Koncert zabavne glasbe. — Langenberg: 20 Veseli večer, nato plesna glasba. — Rim: 13 Koncert radio kvinteta 17.30 Koncert orkestra -21.02 Prenos opere ali konceri. — Rerlin: 20 Veseli večer operetne glasbe, nato plcsmn glasba. — Stuttgart: 10 Koncert radio-orkestra — 19.30 Impresija na klavirju — 20 : Balclumova svatba«, vrseIoigra — 21.15 Koncert operetne glasbe. — M. Ostrava: 12.35 Koncert orkestra — 17 Plesna glasba — 19 Zabavna glasba — 20 »Laterna«, d rani- Al. Jiraeek) — 22.15 Koncert zabavne gl sbo.
RaznatemsSi
»Osem let ječe, obtoženec. — Ali imnte še kaj povedati?«
»Ja — rad bi s svojim zagovornikom govori! pet minut med štirimi očmi.«
Zoruzuev tlnpnqo in Severonemškeiia l.loyda. Najmodernejši ladji obeh družb in voditelji, ki so sklenili združitev. Zgoraj parnik jBremenc in tajni svelnik Stimming od Severonemškegn Lloyda. Spodaj tajni svelnik Cuno (Hapag), ladjo ; Hamburg (Hapag) in lajni svetnik Heineken, ki bo postal
rastni prodsprlnlk združenih družb.
Nekemu uradniku v Cremoni se jc sanjalo, da se mu je prikazal že pred letom dni umrli prijatelj in mu rekel, naj poiSče v nekem žepu zmečkan papirček. Iles ga je našel in bral na njem številke: 6. 3, 19 in 20. Stavil jc v loterijo in dobil 342.500 lir (nad milijon dinarjev).
V	mestu Ocfiance v Severni Ameriki jc i/, tamkajšnje norišnice zbežal blaznež. Zatekel sc je na lastni dom. tam ubil svojo ženo in se nato skril na podstrešje. Ko so ga hoteli prijeti. jc začel streljati na policiste. Ker mu niso mogli do živega, so varnostni organi z dinami-tom pognali v zrak podstrešje in se na ta način rešili nevarnega človeka.
V	nekem mestecu v Pijemontu na Italijanskem so stanovalci velike mestne hiše stalno opažali, kako jim nekdo krade iz kleti drva, premog, stare zaboje itd. Neko noč so se stanovalci zmenili, in so šli stražit \ klet. Res sc jim je posrečilo zasačiti tatu. ki je bila hišna stanovalka Angela Rosso. ki premore več kakor poldrugi milijon dinarjev v denarju.
Življenjsko delo dr. J. Maniuanija
(K njegovi i sedemdesetletnici.)
Mantiiaui muzikolog.
Kot muzikolog 'je dr. Josip Mantuani nastopil prvič s pomembnejšim delom I. 1895 s studijo o svojem učitelju Jos. Bohiuu. Od tod se razteza ne-pretrgana vrsta spisov te stroke prav do danes, ko njegova obsežna izslodovanja o zgodovini dunajske in slovenske glasbe še vedno niso dokončana.
Največja Mantuanijeva zasluga na lem polju je vsekakor obsežna biografija in oris dela slavnega skladatelja Jakoba Gallusa, Iti 'je izšla v letih 1899 do 1919 v šestih delih. Drugo večje deJo ia te stroke je izšlo 1. 1904 pod naslovom Gesehiehte der Musik iu Wien 1. (od [»očotkov rimske dobe do 1. .1519). Zraven pa je objavil celo vrsto posameznih študij, tako I. 1901 o postanku notnega tiska, I. 1908 o glasbeni literaturi po tridentinekein koncilu, I. 1909 o gregorijanskem koralu, njegovem postanku, razvoju in rabi, 1. 1912 o evharistiji in glasbi (do konca 17. stol.) 1. 1913 o zgodovinskem razvoju slovenske cerkvene pesmi, 1 1922 o zgodovini slovenske narodne pesmi, in dr.
Umetnosten zgodovinar
Kot umetnostni zgodovinar je nastopit v svojem službenem miljeiu prvič z večjim delom z naslovom »Tabulae codicuni manuscr. praeter graeoos et orientales, in bibliotheca palatina Vindoboneusi aseervatorum 11. (1897-99). Zelo pomembno je na tem področju njegovo delo »Tuotilo und die Elfen-belnschnitzerei am Evangelium longum zu St. Gal-len (1900), s katerim je bil načet važen problem iz zgodovine umetnosti takozvanih temnih stoletij in Je to delce kljub bogastvu poznejše literature še do danes ohranilo svojo vrednost. Veliko pozornost sta o svojem času zbudila dva Mantuanijeva priložnostna spisa in sicer 1. 190'2 povodom debat o opravičenosti in vrednotah proslulega kipa Beethovna iz rok Maksa Klingerja »Beethoven und Max Kl ingère Beethoven-Statue«, kjer je Mantuani podal obsežno estetsko kritiko tega «lela in I. 1903 »Pas Rieeentor zu St. Step lian in Wien«, s katerim je posegel v spor radi restavracije in eventu-elnu stilistične dopolnitve umetnostno zgodovinsko prevažnega glavnega portala dunajske katedrale. Zanimiva je tudi njegova študira iz serije Paulinische Studien I. Die Purpura bei Paulinus von Nola. Iz domače umetnostne zgodovine so najvažnejše njegova študira o Šubicih v Domu in svetu 1. 1917, Slikarstvo naših dežel v preteklosti v isti reviji 1. 1922 in njegova objava uničenih fresk v etari župni cerkvi na Rlpdu, kjer je kot prvi poskusil oblikovati par splošnih rezultatov o gotskem slikarstvu na Kranjskem. Poleg teh najvažnejših spisov je napisni še eelo vrsto drugih po raznih domačih in tujih strokovnih glasilih. Z bogatini aparatom so napisane dalje posebno njegove, navadno pedantično podrobne in temeljite ocene v njegovo stroko padajočih del in poročila o detajlnih arheoloških in narodopisnih problemih.
Muzejski ravnatelj.
Mantuani kol muzejski ravnatelj je postal za liašo javnost, kakor uvodoma omenjeno, naravnost simbol svojega poklica. V tem svojem poklicu je predstavljal tip gospodnrja, ki se stalno zanima za vse podrejene mu panoge in trdno združuje
Slavnostni koncert
Ljubljanskega Zvona
Pevsko društvo Ljubljanski Zvon slavi letos dvojen jubilej, namreč petindvajsetletni«) svojega obstoja in dvajsetletnico, odkar mu je pevovodja g. Zorko Prelovec.
Društvo je zlasti po vojni razvilo pod Prelov-čevim vodstvom veliko agilnost in je priredilo v Ljubljani in na deželi blizu šestdeset uspelih koncertov, začelo v največji krizi založništva za note izdajati »Zbore in je danes tisti faktor, ki ima nedvomno največ zaslug za izdajanje moderne zborovske literature. Poleg Akademskega in Učiteljskega zbora je Zvon največ storil za reproduktiv-no propagando moderne, zakar naj mu bo hvala. K (jubileju zboru in pevovodji prisrčne čestitke.
Zvon je za svoj jubilej priredil dva koncerta. V nedeljo 23. t. m. je bil v Unionu mladinski ikoneert, v ponedeljek 24. t. m. pa istotam splošen koncert. Pred začetkom koncertov — nedeljski konccrt je v obilnem številu posetila šolska mla-dež, pondeljkov pa je bil poln odlirne glasbene publike in reprezentantov — je g. Drenovec pojasnjeval delo in naloge Zvona in uvedel v program. Ta jo obsegal štirinajst skladb malone vseh naših komponistov: Kini ovca, Dolinarja, Schwaba, Lajovca, Premrla, Pavčiča, Prelovca, Deva Jobsta, Sattnerja, Mirka in Adamiča. Same nove skladbe, ki se še niso izvajale. Lej) učinek je napravila Ri-movčeva, rahlo linearna Domovina-, uveljavili so se kontrasti Dolinarjeve »Iz pisma«, slikajoči Schwabov »Vlak . Med ženskimi zbori н klavirjem «e napravila lep vtis Premrlova vOtroška s svojo toplo liriko, Pavčič pa je v »Veseli pomladi', pokazal toliko pristne in zamahovite razigranosti, kakor še malokdaj. V Prelovčevih »Nageljnih- je pel solo g. Bet et to, ki je pel ludi dva solospeva s klavirjem. Bila sta to objestnega humorja polna Oster če v »Jurij.: ia Kača belouška pa Pavčičev »Potrkan ples . G. Betetlo je moral dodati se »Gozdič je že zelen, v Pavčičevi priredbi. Pre-lovčeva skladba se je morala ponavljati, g. Be-tettu je poslušalstvo za njegovo mojstrsko podajanje navdušeno ploskalo. Žal je bilo to menda tudi njegovo slovo od Ljubljane. Nadalje so se izvajale Devova priredba prekmurske Teče mi vodica , zvočen Jobstov zbor »Vnebovzel/e Marijino pa Sattnerjeva veličastna skladba >Vstal je Gospod . Večina pesmi je bila spremljana s klavirjem m harmonijem. Spremljavo sla oskrbela gg. Lipov-šek in Svetel. Po odmoru smo iiuli Mirkov učinkoviti Šesteroglasen zbor Domovini in pa, za višek in konec Adamičeve saliivke . To je eden najtežjih zborov, kar jili menda imamo in obenem najmodernejših, V tej skladbi (ne vem. zakaj je lo suita) je Adamič dosegel nekak višek svojega zborskega mojstrstva in nič podobnega, za zbor tako efektnega ne poznam v naši literaturi. <i. Prelovec io znal iz zbora izčrpali vse njegove vrline In je uveVavil humor skladb popolnoma in je s tem dostojno prikazali višino Zvona po njegovem petindvajsetletnem delu iu vežbanju.
Zvon ima silno dobre soprane, pa tudi moški 7,bor je glasovno le|H) izenačen in poln, sijajno discipliniran in Prelovec nemara brez prevelikega truda desiže «hI njega kar kot interpret želi. Njegova interpretacija ni sentimentalna, nego umska in globoko niuzikalična, ne lovi se /a cenenimi dinamičnimi refekti, nego f< pa svojo silo in značai) iz skladb.
Oba koncerta sla prav lepo uspela. Naj bi л glin i Zvon še dolgo lel tako lepo skrbel za nase ipetje, kakor jo doslej! -	.V.
vse niti v svojih rokah. V dobi vsestranske specializacije pač že nenavadna prikazen. Toda ravno s to svojo trdno roko je dvignil ugled zavoda na višino, ki je poprej ni mogel doseči. V svojem posebnem področju [«i je tekom svojega ravnaleljevanja takorekoč iz tal priklical cel nov oddelek, muzejsko galerijo, ki je danes že vse pozornosti vreden oddelek Narodnega muzeja. Dalje je posvečal posebno pozornost narodopisni in arheološki zbirki. Vsa izkopavanja in zbiralne akcije svoje dobe je vodil sam in tako poslal z deželo znan kakor malokdo.
Prosveten delavec.
Razen učenjaka tn strokovnega birokrata pa ni bil Mantuani nič manj t.udi gibčen in marljiv prosveten delavec. Že na Dunaju in prav tako pozneje v Ljubljani je prosti čas porabljal za predavanja iz svoje stroke na raznih šolali in je še sedaj profesor zgodovine glasbe na ljubljanskem konserva-tori'ju. Kot dolgoletni odbornik in podpredsednik Je mnogo moči posvetil Leonovi družbi iu reorga- : nizaciji v njeno povojno smer. Kol predsednik Muzejskega dTiištva za Kranjsko je takoj po vojni razširil njegovo interesno sfero na celo Slovenijo in urejal od 1. 1910 dalje društveno glasilo Carniolo, ki jo je po vojni prilagodil novim razmeram s spremembo v Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Intenzivno se je udejstvov«! ludi v Društvu za krščansko umetnost, čegar predsedifik je sedaj. Velik vpliv je imel na cerkveno glasbo ne le v svojem ožjem delokrogu v ljubljanski ampak posebno tudi v goriški nadškofiji. Kot referent o varstvu | spomenikov, o ureditvi cerkvenih arhivov in sodobni cerkveni umetnosti re nastopni na katoliških , shodih in posebnih kurzih za duhovnike ter je ! izdelal tozadevne okvirne ideje, ki jih je porabil ljubljanski škof pri formulaciji smernic bodoče cerkvene uprave sklenjenih na škofijski sinodi.
Tesno združeno je bilo njegovo izvenuradiro delovanje dalje posebno s spomeniškim varstvom. V znak prlznnnja zu to je bil imenovan 1. 1911 za Člana državnega spomeniškega sveta. Teoretično je tu stavil pri nas prve temelje s svojimi smernicami formuliranimi za katoliške shode iu zn škofijo 1er strnjenimi v posebno razpravo o varstvu domačije, ki je izšli pred voino v reviji »('asi: 1914, po vojni pa je bil pri nas prvi, ki je pri biv. slovenski narodni vladi sprožil s konkretnimi predlogi vprašanje novo organzacire varstva spomenikov in tudi pozneje pri posvetovanjih v Belgradu zn muzejski in spomeniški znkon zo celo državo odločilno sodeloval.
V svojem življenju iu delu .se ravnal po staro preiskušenem načelu »110nuni premnlur in armunr , kar je vtisnilo pečat celo njegovemu zunanjemu pojavu, označenem z umerienostio, ki našim ljudem ni ravno prirojena, in kritičnostjo do svojega dela, ki je povzročila, da se z izdajo zbranega gradiva ni prenaerljeval. Zato ob njegovi sedemdesetletnici ničesar bolj ne želimo knlcor, da bi z enako polrpežliivostjo počakala linn.j Previdnost, ki odloča o življenju, njegovih smotrih in ciljih ter neizbežnemu koncu v s p trn telesnega, dokler ne izčrpa bosrnte shrambe svojih givdiv iu svoje življenjsko delo ziokroži, kakor to želi sam in listi, ki so interesirani na njegovi objavi.
Gastonc Zuccoli: Missa S. Kram ist i Assisieii-sis. Dasi je masno besedilo doživelo že toliko uglasbitev, kakor nobeno drugo, je zanimivo opazovati, da skladatelji še vedno najdejo dovolj inspiracije v njem, da prinesejo nove domisleke in nas presenetijo. G. Zuccoli je umel svoji skladbi uMs-niti pečal svoje osebnosti; varoval so je hoditi po j tradicijonslnih potih, ki so pri tem besedilu bolj | nevarne, kot kje drugje. Njegova invencija je sveža, resna in vendar melodična. Mnogo polifonije napravi mašo zelo razgibano in tudi pevno. Skladatelj razprede rad glasbeno misel, tla jo dobro izčrpa in zato zapusti maša v poslušalcu občutek temeljitega dela. V harmoničnem oziru se maša giblje v nepretirani pestrosti; kjer se harmonija ne umika polifonskim zakonom, se pač tudi ona razcvete. To prijetno menjavanje je v korist delu. Skladba je vredna, da se. mnogo izvaja. Izbrati jo pa morejo le izvežbani zbori in tudi na organista stavi visoke zahteve. Orgelski part razodeva, da je skladatelj orgelski virtuoz, ki ve, kaj vse zmorejo orgle. — Zuccoli jeva latinska maša je zložena za mešani zbor in orgle, instrument irai jo je g. St. Premrl. V tej obliki se je.izvajala v ljubljanski stolnici letos že dvakrat: prvič 10. februarja, drugič 19. marca. Obakrat je napravila najboljši in v posameznih delih silen vtis.	H. Svetel.
Missa iu lionorcm s. Vincentii a Paul». Za
mešani zbor in orgle zložil Alojzij Mav. Ljubljana 1930. — V celoti prav dobro in posrečeno delo, s katerim se je skladatelj obenem oddolžil svojemu življenjskemu vzorniku. V umetnostnem oziru skladba lahko tekmuje z marsikatero tujo, v praktičnem pogledu gotovo mnoge prekaša. Maša . ie sicer latinska, vendar je glasba zelo slovenska, : oziroma takšna, da jo bodo zbori lahko umeli in i radi imeli. Izvedljiva je z razmeroma majhnim aparatom, kar je velika dobrota v manj ugodnih prilikah; v dobrem zboru utegne celo zablesletd na par | mestih. Poje se zelo lahko in ravno to: lahkota j tvoritve glasov po Mavovih notah, to je njegova skrivnost iu njego\e niuzike velika prednost. Za podrobnejšo analizo tukaj ni prostora; omenim ; samo, da je ravno Credo zelo pripraven in praktičen, v katerem izkazuje partitura komaj dobro stran štiriglasnega vokalnega stavka, vse drugo so samospevi, ali enoglasni, deloma dvoglasni zbori. Prepričan sem, da bodo pevovodje radi segli po tem novem delu, ki je lep doprinos k slovenski religiozni glasbi v latinskem jeziku, saj nam ravno tukaj še marsičesa manjku in je zato izbera težja. Z nabavo le maše bodo kori pridobili stalno po-rabno in hvaležno delo. Bližajoči se prazniki nudijo priliko za takojšnjo nabavo. Za okroglih 100 dinarjev bo srednje številen zbor г vsem potrebnim notnim materialom zakižen. Partitura stane 25 Din, glasovi (sopran in alt, tenor in bas skupaj) à 5 Din. Dobiva iu naroča se v Jugoslovanski knjigarni kakor ludi v obeli misijonskih hišah: Ljubljana, Tabor 12 in Celje, Sv. Jožef,
Josip Klemenčič.
Darovi
Mesto venca na krsto blagopokojnega g. Štefana Kiharia, župnika v pokoju, je daroval g. Janko Čepon (trgovina 2ibert) v Ljubljani 500 Din za reveže Polhograjske občine.
Ali ste že poravnali naročnino?
..........................■•îllltill.......IU
Spori
Tenis-sokciju SK Ilirija sporoča svojim članom, začetnikom iu vsem onim, ki imajo namen gojiti letos to panogo športa, da naj se do naj-kasncjo 31. marca pismeno prijavijo, posamezno ali v skupinah. Prijava naj vsebuje tudi dneve in ure igranja, kar se bo po možnosti upoštevulo. Po določenem teuininu došle prijave se ne bo vpoštevalo, nakar se že vnaprej opozarja. Vsi prijavljencl prejeli bodo pismeno obvestilo o dodelitvi dni in ur igranja, kakor tudi sporočilo ugodnosti, katere jim nudi v tej sezoni sekcija. Člani-dijaki opozarjajo se, da imajo enake ugodnosti kakor prošlo leto. Prijave je naslovili na tajnika sekcije g Lado Zajca, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2, I. nadstr.
S. K. Mladika. V nedeljo, dne 30. marca t. 1„ ob 10 dopoldne redni letni občni zbor. Ustanovila se bo sekcija za lahko atletiko; na kar člane mla-deniškega krožka še posebno opozarjamo.
Nogo met v tuiini
Bodoči prvak v Južni Nemčiji že na vidiku. Prvenstveni boj v južni Nemčiji je letošnjo sezono pripravil vsem športnikom veliko presenečenje. Vse proguoze in prerokovanja ob pričetku prvenstvenih tekem so se izkazala kot napačna. Tedaj namreč so soglasno prerokovali prvo mesto v Južni Nemčiji lanskemu državnemu prvaku Sp. Vgg. Fiirthu. Sedaj pa tak preobrat! Sp. Vgg. Fiirth je na 3. mestu v tabeli in s 13 točkami toliko v ozadju, da mu je mesto zmagovalca že iztrgano. Preteklo nedeljo je bil ta včasih tako renomiran klub zopet poražen in kar s 4:1 po na predzadnjem mestu stoječem VFB Stuttgartu. Moštvo lanskega prvaka je od ledna do tedna slabše in z največjo težavo bo morda doseglo vsaj drugo mesto prvenstva Južne Nemčije in s tem pravico, da tekmuje tudi letos za nemško državno prvenstvo. — Favorit Južne Nemčije je danes Eintracht Frankfurt (IS točk), ki je v stalno dobri formi in ki bo letos po pravici morda postal prvak Južne Nemčije. — Na drugem mestu pa je FC Pirmaseus, ki je še j)red kratkim bil bolj »pri zadnjih« v prvenstvu; z zmago nad Bayera Miinchen pa si je priboril ugleden položaj v intošnjem prvenstvu
Pričetek prvenstva na Koroškem. Prva prven slvena tekma spomladanske sezone, ki se je vršila v Celovcu med rivaloina KAC in Sp. V. Villach, je privabila na igrišče mnogo gledalcev. Sp V. Villach je bil v prvem polčasu rahlo v premoči, toda ni mogel kljub temu doseči kakega uspeha. V drugem polčasu pa je KAC nadvladoval in dosegel dva gola (1 iz enajstmetrovke). Tako je Sp. V. Villach izgubil važno tekmo z 2:0. — Na Koroškem se borijo za čast prvaka le štiri prvorazredna moštva: KAC, Austria, Rapid — vsi iz Celovca in Sp. V. Villach iz Beljaka. Poslednji je bil jesenskem prvenstvu drugi, zdaj pa kaže da bo še slabši.
Dunajska moštva na Ogrskem. Na praznik je bila dunaiska Admira poražena v Budimpešti od Hungarije in sicer z rezultatom 2:0. Niso bili slabi Dunajčani, vendar nerazpoložena napadalna vrsta ni znala v odločilnih trenutkih poseči v potek igre. V polju ie bila drugače Admira nadmočna Hunga-riji, ki danes zavzema komaj tretje mesto v ogrskem prvenstvu. Vest o neuspehu Admire ie bila na Dunaju sprejeta z razočaranjem. — Isti dan pa je Wacker igral v Steinamangeru proti Sabariji, prvaku druge lige na Ogrskem in zasluženo zmagal s 3:2 nad Ogri. Rezultat ne odgovarja poteku igre, kajti Wacker je pokazal tako dovršeno igranje, da so gledalci navdušeno klicali dunaiskemu moštvu.
Francija : Švica 3:3. V Parizu se je pred 15.000 gledalci odigrala ta važna mednarodna nogometna tekma. Sicer rezultat preseneča, kajti po igri sami bi Francozi zaslužili zmago vsaj z 1 golom diference. Do zadnje minute pa ie bila tekma do skrajnosti napeta. — Francozi so nastopi'i v najjačji postavi in so pokazali izredno tehnično nadmoč. Posebno v prvi polovici je francosko moštvo nudilo krasno igro. — Švicarska reprezentanca pa je bila odločna in energična. Posamezni predori napadalcev so bili izpeljani tako hitro in nevarno, da je večkrat odrekla v svoji zmedenosti francoska obramba. Nadčloveško se je trudila krilna vrsta Švice, kateri gre predvsem «hvala» za neodločen rezultat.
Uu.uuu gituaicevl Pri angleških pokalnih semifinaimn nvgomeimn tcKmati, v Kaieriu so nastopni 4 kluDi, je piesenein pieavsein poraz an-gicsKega v pivem>ivu vouc^ega kluoa onellieid Weuntsday-a, ki je z 2 : 1 (1 : lj poiliegel fiuduers-
field-Town-u, Pri tekmi je bilo 70.000 gledalcev. Drugo presenečenje pa je nudilo drugorazredno moštvo Hull City, ki je pred 60.000 gledalci uspelo, da iz3ili napram prvorazrednemu Arsena'u z 2 : 2 neodločen rezultat. 26. aprila se bo vršila finalna borba za angl, pokal v Wembley-stadionu pri Londonu, ki ima prostora za 100.000 gledalcev. Finalista sta Huddersfield Town in zmagovalec poravne tekme med Arsenalom in Hull City.
Kako se bo v Italiji končalo? Koliko časa sta vodila italijansko prvenstvo odlična in vztrajna borca Juventus in Genoval Da bi tu nastala kaka razlika, skoraj nihče ni pričakoval. Pa je tudi v Italiji danes drugače Na prvem mestu je vstala čudovito močna Ambrosiana (32 točk), ki z eno točko naskoka vodi celo pred sedaj drugoplasi-ranim Juventusom. Novi vodnik ima v zadnjem času zaznamovati neko lepo celoto samih uspehov, kar potrjuje naziranje, da bo ta klub s svojo stalno formo imel morda važno besedo tudi ob zaključku prvenstva. Sicer je še dolga pot do konca, vendar nada vsaj je tukaj. — Drugo mesto ima, kakor že omenjeno, Juventus, ki je v nedeljo z 1 : 0 porazil nevarnega nasprotnika Pro Patria. Na tretjem mestu je Alessandria, ki je 29 doseženimi točkami prehitela celo slavno Genova, ki ima le 28 točk in je danes četrta. — Omenjamo naj še, da je Trie-stina dosegla v Trstu žc težko pričakovano zmago s 4 : 0 nad Cremonese. Tržaški ljubljenec Trie-stina pa s svojimi 17 točkami na 13. mestu v labeli ne nudi svojim lokalnim pristašem kake nade na večje uspehe v italijanskem prvenstvu. — Radi pregleda poročamo še, da je Venezia, ki je igrala pred leti že v Ljubljani, danes na 6. ineslu v B oddelku nacionalne lige.
RAZNO.
Velikanske motorne dirke so se vršile v Hannovru, katerih se je udeležilo 90.000 gledalcev. Ob veliki inozemski konkurenci so dosegli Nemci krvave uspehe ter postavili lepo število novih rekordev.
Scott v Londonu! Angleški prvak težke kategorije Scott se je vrnil v London po neuspelem boju s Sharkeyem. Njegov prihod jc bil velika senzacija v Londonu, kjer ga je pričakovala množica radovednežev.
Nov svetovni in dva evropska rekorda. V Bruslju so se vršile mednarodne plavalne tekme z velikim uspehom. Tako je ogrski šampion Barany postavil v plavanju na 200 m (prosto) z 2:10 minut nov evropski rekord. S tem je potolčen rekord Ame Borga, ki je leta 1924 rabil za to progo 2:16,0 minil», — še večji uspeh pa je dosegla ob tej priliki gdč. Brauu, ki je preplavala 300 ni (prosto) v času
7:18 minut in s tem postavila nov svetovni in ev ropski rekord. Do sedaj je bil najboljši čas 7:19,0 minut, ki ga je dosegla Američanka Norelius.
Na daljnem vzhodu se vrše redno vsako leio olimpijske igre, katerih se udeležujejo Japonska. Kitajska in Filipini. Vsaka od teh treh držav ima pravico zahtevati enkrat v 3 letih, da se te igre vršijo na njenem teritoriju. Letošnje olimpijske igre se bodo vršile v Tokio in sicer od 20,—30. maja.
AVT0M0BILISTIKA.
10.000 km! Nemški avtomobilni klub bo priredil letos od 3. do 20. julija veliko avtomobilno turo, kakršne ne pomni zgodovina avlomobilistike. Ne samo dolžina proge, temveč tudi vožnja sama bo vredna posebnega zanimanja, kajti pot bo vodila preko držav, katere še ni obiskal morda nikoli kak avtomobilski klub. Start bo 3. julija v Berlinu, potem pa je predvidena najprej vožnja preko
vse Nemčije: Stettin — Stralsund — Liibeck _
Hamburg — Bremen — Miinster — Diisseldorf _
Koln — Niirnberg — Koblenz — Frankfurt — Frei-burg — Stuttgart — Ansbach — Miinchen — Frei-lassing Od tukaj bo šla proga preko nemško-av-stri)-kih alp, ki bo gotovo najtežja (gorska vožnja), v Beljak in potem v Jugoslavijo. Pri nas bodo vo-, žili po Gorenjskem, nato obiskali Ljubljano in zapustili Slovenijo pri Karlovcu. Nemci so se odločili, da ne gredo skozi Zagreb, temveč od Karlov-ca bodo potovali ob dalmatinski obali do Dubrovnika. Zavili bodo potem v črnogorske gore, ogledali Cetinje, nato bodo pa odšli v Belgrad. Iz naše prestolice jili bo pot peliala v Budimpešto — Te-mešvar — Bukarešto — Klausenburg in zopet Budimpešta. Ocl tam pa na Dunaj, potem preko Linza, Passau in Niirnbcrga v Prago. Zadnji del voznic pa bo Praga — Breslau — Varšava — Wilna — Diina-j burg — Riga — Konigsberg — Marienburg — Berlin. Za ta golovo svetovni program se že danes zanimajo v veliki množini, nemški športniki.
Šnh
V.	kolo.
V	V. koui je Cibic izpadel iz vodstva, ker jc izgubil proti C. Vidmarju. 2imbrek se je proti Rup-niku spočetka dobro držal, toda po prekinitvi vseeno izgubil. Milan Vidmar je v damskein gambitu hitro nadigral Bajca in kmalu dobil. Oubrovšek Ju-lii si je priboril prvo točko v partiji s Kavečičem. Malo senzacijo je jjovzročil zopet Hren, ki je proti Oabrovšku Ludoviku dobil in mu s tem temeljilo pokvaril šanse za prvo mesto. Partija Vogelnik— Furlani je prekinjena v enaki poziciji. V partiji Erker—Židan je zmagal Židan.
VI.	kolo.
V	VI. kolu se je končno prebudil Vogelnik, ki je v ostri igri od|5ravil C. Vidmarja. Rupuik je bil zopet zmagovalec, ker njegov nasj)rotnik ŽiJan ni videl dobitka Rupnikove dame. Furlani je trdovratnega Žimbreka pritiral na rob propada in si zagotovil s tem svojo drugo zmago. Hren Milanu Vidmarju ni bi! popolnoma enakovreden in je po dolgi končnici izgubil. Ciabrovšek Julij je svojega močnejšega brata spravil ob prekinitvi v slabejšo jiozicijo. Cibic je dobil z lahkoto proti Kavečiču. Partija Erker—Bajec je bila preložena.
Stanje po VI. kolu.
Rupnik 0, Cibic 5, Gabrovšek Ludovik 4 (I), Vidmar Milan 4, C. Vidmar 3'A, Hren 3, Vogelnik, Kavečič 2'A, Žimbrek, Zidan, Furlani 2, Erker, Gabrovšek J. 1, Bajec Vi.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20 zvečer. Petek. 28 marca: ZA LJUBEZEN SO ZDRAVILA.
Red E,
Sobola. 29 marca: VIHAR. Red C. Nedelja, 30. marca: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Opera:
Začetek ob pol 20 zvečer. Petek, 28. marca: NETOPIR Red A. Sobota, 29. marca: BOHEME. Red B. Nedelja, 30 marca: CIGAN BARON, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Gostovanje Narodnega divadla v ljubljanski drami. V sredo 2. in v četrtek 3. aprila bodo gostovali v ljubljanski drami igralci Narodnega divadla v Pragi 7. gospo Dos t:* lovo iu gospodom Vydro n? čelu. Igrali bodo prvi del Slrindbergovega »Smrtnega plesa«, katerega vsebina je naši publiki že znana 1er komedijo -Laska iieni všecko-. Zanimalo bo, da jo avtorica te komedije, gdč. Scheinpllugova. ki bo v svoji igri ludi sodelovala. Vstopnice si dobe od penedeljka dalje pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
Mariborsko gledališče
Petek, 28 marca: Zaprto.
Sobota, 29. marca ob 20: ,>RIGOLF.TO^. Izven.
Premijera. Gostovanje ge. Tinke Wcsel-Polla. Nedelja, 80. marca ob 20: RIGOLETTO. Izven
GostoTanje gospe Tinke Wcsel-Polla.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja, 30 marca ob 20: MARIJA V NEBO
VZETA. Verska igra s petjem in godbo v
10 slikah.
Ir društvenega iivHenia
Predavanje v akad. klubu za Društvo narodov se vrši danes ob j>ol 18 na univerzi soba št. 09 Predava kol. Branko Alujevič o temi: Možnost spora med skupščino in Svetom Društva naj-odov. Udeležba za člane obvezna. Prijatelji vabljeni.
Francoski krožek — 1'lnj vabi vse svoje člane kakor tudi vso, ki we zanimajo za francoščino k predavanju g. prof Wamiera iz Zagreba »O moderni francoski kulturi v nedeljo dne 30. marca ob 10 dopoldne v mestnem gledališču. Predavanje je vseskozi zanimivo in bo pojnsnjevano z lepimi skioptičnkni slikami. Zato pričakujemo polnoSte-vilne udeležbe.
Kodni občni zbor UinetuiSke. Matice se bo vršil v soboto 5. aprila ob 20 v Delavski zbornici 7. običajnim dnevnim redom
Društvo z» ratiskavnnj«' jam ima svoj občili zbor danes ob pol 19 v balkonski dvorani ljubljanske univerze. Po občnem zboru se vrši javno predavanje s skiopličiiimi slikami. Predava B. Koman o hldrografiji Loškega polja. Cluni in prijatelji društva vljudno vabljeni.
Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhi-I tektov — sekcija Ljubljana ima svoj XI. redni občni zbor na soboto, dne 29. marca 1930, ob pol 20 (pol 8 zvečer) v lastnem lokalu na Kongresnem trgu 1 -II.
Občni zbor Mislinjskc podružnico SPD v Slovcnjgradcu se bo vršil v soboto dne 5, aprila t. 1. ob 20 v gostilniških prostorih Narodnega doma v Slovcnjgradcu, z običajnim dnevnim redom. — Dolžnost vseh članov je, da se istega v čim večjem številu udeleže, , -
MALI OGLASI
Vsak« ilro h n» vrslicn 1 5(1 Oert «h vs::ka beseda SO r»«r
Najmanjši o.:lue	5 t Jr» Oginsi n-Hl .level Vislic se rti imajo «lie
Za odgovor /.nami.o i — N« vprašanj» brez znamke ne oilgovutjuuio
ШШ.
Gospodična
zmožna kavcije ter vešča slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, išče mesto prodajalke, blagaj-ničarke ali poslovodkinje podružnice. Cenjene dopise upravi »Slovenca.» pod »Zanesljiva in podjetna« št. 3573.
Dekle z dežele
poštena in pridna, vajena vseh del, z znanjem nekoliko kuhe, želi službo. Službo lahko nastopi ta-•ioj. Ponudbe na upravo •Sjovenca« pod -Poštc-na> št. 3556.
Dva kroj pomo"r''ca
, sposobna me?ano''a dela i sprejmem za stalno lelo I ter ene^a va'f cn. Hrana in stannvanie v hi5i f-Vanc Zalar, Višnja gora.
Pofrika
za prodajo čevljev sprej-! mem. - Naslov v upravi ! »Slovenca« pod št. 3558
K morju!
Nadžupnik v Omišu, Dalmacija, ob morju, išče
Šoferska šola
I oblast konc Čamernili Liubliana Dunaiska c 36 IJugoavtol — Tel 2236 Pouk tn praktične vožme
Stanovanje
IUUV1|U|	" — - - - - - ( "I	—
substituta za časa dalj- (soba, kuhinja) oddam s ie odsotnosti. - Ponudbe 1. aprilom. Naslov v upra-
na Župni ured, Omiš. Učenka
vi pod št 3515.
Pis^liM 3froj
v zel" dobrem staniu. se vsled opustitve pisarne proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3495.
Šivalne stroje
pod natugodneišimi pogoji i tudi na obroke' prodaja Avgust Pečrik. Sto-žice. p Ježica pri Ljubli.
Vagon želoda
za seme prodamo po ceni. - G. Hoffmann & Co., Zagreb Persialviče-va ulica 3.
Vreče
večja množina, po 85 kg, za moko, lepe in cele -po nizki ceni prodam. — Grebene Liubliana Vet. čolnarska ulica 15.
Nage'nc
čez 1000 sadik, poccni proda misiionišče Groblje. p. Domžale.
tvolo
moško, znamke -Stvria«, dobro ohranjeno prodam. Naslov v uoravi pod št. 3533
! Prva co.uUiu izdajal	Prva celotna izdaja!
Doktorja Fra 'četa î»r«SCI Rfi
; J\i	m ka Di, 4—
! Polenta zdrob.....Din 3 —
• Koruzna činkv moka . . . Din 2'75
Razpošiljam vsako množino od 25 kg naprej. PAVEL SEDEJ, umetni mlin !	Javornik, Gorenisko.
ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti
Ceno Diri 40—, elegantno vezana Din 55'— 'nfro<?-ov0r«sko knHoarna v Lvubltanl.
Posestvo
krasna, enonadstr. vila, 2 orala zemljišča, 2 postaji od Maribora, se z vsem inventarjem zaradi , preselitve po zmerni ceni takoj proda ali odda v najem. Oglasiti se je pri Srečku Puc, Maribor, Smetanova ulica št. 50.
pridna in poštena — se sprejme v trgovino mešanega blaga na Jeseni-	. , cah. (Nastop takoj.) Po- Gostilna na Brezjah audbe na upravo »Slo- ' pr; ccrkvi se odda v na-venca« pod št. 2969. j jcm_ prednost imajo na-
———- jemniki brez otrok. Po-
Mizar. pomočnika izvc se na Brezjah št. 58.
sprejmem takoj. — Logar j	_________
Franc, mizar v Železnikih j	__
1ШХ
Mesarski vajenec
te takoj sprejme. Alojzij Brecelnik. mesar, Ljubljana, Sp. Šiška 93.
Mlekarja
praktično izvežban.. veščega živinoreje in vseh poljskih opravil, oženjc-nega, brez dcce, starost 35 do 45 let, sprejmem takoj. Stalnost zasigura-na. Pogoje in spričevala, da je že bil v slični službi, je poslati na naslov: Mihajlo L. Novakovič, tr-govac, Beograd, Birčani-nova ulica 23.
Čevljar, pomočnika
ki ima že nad 2 leti pomočniške dobe in zna dobro delali zbila dela in šivane čevlje po meri, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje pri mojstru, i Plača po dogovoru. Delo stalno poleti in pozimi. Matija Novak, čevljarski mojster — Špitalič pri Kamniku.
Išče se priden in delaven j
viničar	'sladko, lastnega pridelka,
oženjen, z dvema otro- vezano v bale, pa tudi koma. - Ponudbe je po- še nevezano, prodaja pod slati na podružnico »Slo- dnevno tržno ceno po venca v Celju pod šifro dogovoru. — Posestvo »Delaven...	Hammerlitz, Dol. Logatec
Na obroke
kupile lahko vsakovrstno blago s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigaletova ulica 1. Posreduje hitro in diskretno
remat mm
zobo- tn glavobolu, prelita'onju. trgan u zo negovanje telesa, ust, osveželost, krepitev mišičevja, ter živčevja sploh se vporablja
Ž€ E90& Sfolftfa
priznano
lev, Mentol
n
irancosho žgange
Dobiva se v originalnih plombiranih stek-enicah v v pristni pre vojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom
Puhasto perje
kg po 38 dinarjev raz-! pošiljam po povzetju nai-mani 5 kg Potem čisto belo gos;e kg po 130 Din in čist beli puh kg po J00 Din - L. Brozovič, Zagreb, llica štev 82 : Kemička čistilnica peria
Kegljišče
krito s cementno opeko, ie naprodaj v Kamniškem okraju. Naslov pri upravi »Slovenca« pod: »Kegljišče« št. 3372.
Seno
Vezenje
nevestinih oprem zaves pregrinjal natceneiše in najfinejše Matek & Mi. keš Liubliana poleg ho tela Štrukelj — Fntlante i ažuriranie predtiskame takoi
Tvrdka a. vor«
t.jubtjana, Rcslicvn resta 24. nudi najcineic vse vrste pšenično moko tn druge mtevske izdelke.
Zahtevajte cenik!
Vino:
Burgundec Blatina Riz ling, Ružica Muškat sil-vanec. Dolenjska črnina Viško Opolo priporoča gostilna T. Mencinger. Liubliana. Sv. Petra c. 43
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev. Pravkar prispeli novi moderni vzorci okvirjev. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25, nasproti magistrata.
Širite Slovenca«!
Razgl bS
V konkurzni zadevi Korinšek Adc-'f, trgovec v Rajhenburgu, se vrši sodna prodaja trgovinskega blaga v torek, dne 1. aprila od 9 naprej v Rajhenburgu na licu mesta, in sicer v skupinah, kakor so zaznamovane v invenlarnem zapisniku. Prodaja se bo nadal'evala po potrebi tudi 2. aprila in naslednje dni. Prodajala se bo manufaktura in razna galanterija. Interesenti se vabijo k obilni udeležbi.	Konkurzni upravitelj.
Za obilc dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
ašpeijo SiavcG
posestnika v Postojni
se tem po'om vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno gre naša zahvala čč.duhovščini, gg. pevcem za krasne ža-lostinkc, prim. društvu »Soča« v Kranju in g. Žerjavu za njegov ganljivi govor ob odprtem grobu.
Šmarjetna gora p. Kranju, 27. III. 1930.
Globoko žalujoči ostali.
FRANC LAMPE, hišni posestnik, javlja v svojem, kakor v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je njegova ljubljena soproga, ozir. hčerka in teta, gospa
Karoiino LamiB roj. Klobčaver
v sredo 26. marca 1930, po dolgi živčni bolezni, v 51. letu svoje dobe, nenadoma zatisnila svoje blage oči. — Pogreb nepozabne pokojnice sc bo vršil v petek 28 marca 1930 ob 16 iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica sc bo darovala dne 29. marca ob 7 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, Trst, Sv. Jernej na Dol., dne 26. marca 1930.
Vsemogočni je poklical k Sebi v boljše življenje našo srčnoljubljeno soprogo, mamo, sestro in svakinjo, gospo
Nežo Belak
soprogo trafikanta
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 28. marca 1930 ob četrt na 2 popoldne od doma žalosti, Dunajska cesta 17 na pokopališče k Sv, Križu.
Ljubljana, dne 26. marca 1930.
Globoko žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nadvse ljubljenega sina, brata, strica in svaka, gospoda
!ir§m»fa Laoajne-Ja
trgovca iz Idrije
bodisi ustmeno ali pismeno, za poklonjeno prelepo cvetje in vence, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo pa dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram-usmiljenkam, stanovskim kolegom pokojnikovim, osobito pa gg. pevcem od Glasb. Matice za prekrasno žalno petje in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v torek 1. aprila 1930 ob 10 dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani in v Idriji.
Idrija - Ljubljana, dne 27. marca 1930.
Globoko žalujoči ostali.
i*
uV. N os
So
N O
5 i
o ш
t
Of- O
5<t5
cl
•OS!
s
s . =•
ce -o
— C
J5
a «O .=. -ef J «c in
Ji lil
u IU C N —
U _J
S
C oo
ГЧЈ Q
S '2
C C —
25.* oM S
41 K, >
= o " -S £(/)
> C"?
i • - O
N
•g« "
N <M
O
S z i
« C C š f-
s«"
m u j; u. > i, —: 5 n —
- c У cz
1 -io 5 =
.— v O «J ~ 'J-. O rs) t Û» »M ^ —
Léo Gerville-Réache:
19
» Лсл
. u
C > <
5 Nz
• i * Ш I a
> iT) <r c
o P! .5
—: n —
C «>
a. » c <
z5
y M
S Zeppelmom okrog svzš®
Za preganjanje velikega dolgočasja ki nam ga še vedno povzroča neznosna praznina i acifičnoga oceana — saj samo toliko vidimo od njega skozi meglo — pač ni bol.'šega kot kinen ačograiske vaje von Perld animerja in določevanje dnevnega iasa na raznih geogra"skih dolžinah, po katerih se morajo ravnati naše ure in koledar.
To delo nas popolnon a absorbira !n to tembolj, čimbolj se približamo 180. meridi'anu. Kakor hitro pa prekoračimo to mejo, bomo morali vrniti vse ure. ki smo jih bili — v veliko Kubiskuvo veselje — pridobili na letu proti vzhodu. Ko namreč presiopiir.o to dolžino, bom imeli dva dn i zaporedoma datum 24. av-gusîa.
Imeli smo neskončne diskusije o fiziki komi ji. algebri in astronomiji. Poklicali smo ra pomoč in'e-gral in dilerencijal, čudno elipsoidno obliko zonilje in še starost Zeppelinovega komandanta in ugotovili smo, da bo treba podvojiti sobotni tlan 24. avgust. Ker na krovu ne obha:auio angleškega tetina«, si lahko mislite, da sem ostal čisto indiferenten.
Nevoljen radi napačnih pozicij, ki jih s skrupu-lozno na'ančnostjo riše na karto izvrsten tovariš Iso-lin, se obrnem na kapitam von SchUlor'a da popravi napačno črto, ki jo je zarisal s toliko fantazijo oficir, ki vendar z ozirom na svojo službo na kopnem nima niti pojma o zrakoplovstvu.
Kako i a sc začudim, ko izvem, da snio se dvignili v smeri arktičnega kroga proti severu, da pa nas
je močna zračna depresija na 45. vzporedniku prisilila !,i na jug Aleutskih otokov, ki ležijo kakor znano na vć' severne širine. Če pridemo še malo boli proti severu, smo na zadnje lahko kuhani v zalivu Alaske radi 'ain vladajočih čudnih depresij, ki jih tudi mi čutimo.
Ne veni. katera depresija je ravno kriva da se že precej časa gugljemo in strašno ska.emo. Če bo šlo tako dalje, potem se pa danes ne vidimo, Kubisk!
Zemlja!
Še tri dni in pokažem Vam nov svet«, jim ie rekel Kolumb.
Kaplan Lelui ann miri našo nepotrpežljivost: Še predno se zvečeri bomo videli obrežje.
Prva lad;a ki srno jo zapazili po svojem odletu iz Tokia, je bila japonska. Potrdila nam je zemljepisni po'y/aj liakor smo ga na krovu že sami izračunali. Amerikansko obrežje torej ne more biti več aleč.
Nedelja 25. avgusta nam je zasijala v zelo lep
dan.
Čisto solnce je spralo težke oblake z neba kjer so se držali že tri dni. Grof Zeppelin , plove <ialje med krasnim ažurnim nebom in temnomodrim morjem.
Od nepres'anega gledanja skozi daljnogled ima m< oči že čisto izmučene.
Opazujemo. Iščemo. Preiskujemo
Tam! Tam! Med jasnim nebom in svetlimi valovi zazremo sivo progo.
Tihi ocean jc za nami, sijajen načrt je dovršen dobljena je divja tekma.
ia JugosSuvaosltG tiskarno v Ljutdjam Karel Let.
Minuta, v kateri se ie prikazala ' celina kakor smehljaj, novega življenja tistim, ki so se spustili v nekaj nemogočega, je neizrekljiva.
Dr. Eckener, zmagovalec doslej neoskrunjenega oceana, ne govori... S široko odprtimi očmi zre nepremično v daljavo na črto. ki se nam vedno jasneje približuje.
Zemlja! ...
In vendar, četudi brez čustev, vendar mu roko z nemirom grabijo drhtečo brado.
Naravnost pred nami je Golden Gâte, in vendar še 69 ur ni minilo, odkar smo zapustili Tokio, do trenutka. ko plovemo nad vrtovi, ki nam skrivajo : aliv mesta San Francisco.
8.673 kilometrov nevarnega morja, ki mu doslej še nihče ni kalil miru, nam ni moglo zabraniti, da ne bi z neprekinjenim poletom zvezali japonsko otočje z ameriško celino.
Šampanjec, ki ga v isti minuti v veselju točimo, dostojno «lavi čudovit uspeh. Pri moji veri, prav res dostojno!
Več ko petdeset letal izvaja sedaj v nebnih višinah svoje najlepše akrobacije nam v pozdrav, itf pa brez nevarnosti za nas.
Pred nami je pa v širokem zalivu, v katerem odseva San Francisco, parada vojne mornarice, ki obsipa letalo s svojimi salvami.
San Francisco.
Mesto se je prav radi nas izpraznilo. Ravne ii široke ulice so skoro prazne, prav tako tudi strelio na hišah. Toda vsi kraji okoli mesta, polja, parki, hribčki, vse je obljudila črna množica. Njeni divje navdušeni liura-kliri se zlivajo z glušečim koncertom ladijskih in tovarniških siren nam v pozdrav.
izdajuleli Iran tlakuicc.
Ureduiki Franc Kremžar,