Proizvodnja v letu 1974 TOZD delovna enota Merska enota Proizv. v letu 1973 Plan 1974 Proizv. v letu 1974 Indeks Proizv. v letu 1974 proizv. v letu 1973 Indeks Proizv. v letu 1974 plan 1974 TOZD METLIKA TOZD TKANINA bazni kg Nm40 709.642,50 715.000 695.486,90 98,- 97,- DE predilnica II bazni kg Nm40 717.680,60 715.000 729.376,10 102,- 102,- DE priprava posukani kg 1.361.902,20 1.258.800 1.311.855,30 96,- 104,- DE tkalnica votki v 000 surovi metri 6.846.167 3.182.294,60 7.296.590 7 ">91 922 3'505'6n,80 107,- 110,- 100,- DE pletilnica obrati v 0 4.207.392 4.070.830 4.262.022 101,- 105,- DE apretura gotovi metri 3.376.061,40 3.613.000 3.807.013 113,- 1-5,- DE apretura gotovi metri TOZD KONFEKCIJA 3.376.061,40 3.613.000 3.807.013 113,- 105,- DE Novo mesto kom hlač 457.067 552.135 475.048 104,- 86,- DE Vinica kom hlač 22.275 343.550 226.827 _ 66,- usluga kril - - 6.392 — - DE Trebinje kom hlač 91.889 343.800 278.551 _ _ TOZD TRGOVINA bruto realizac. 27.689.129 40.900.000 40.497.860 146,- 99,- Iz gornje tabele je razvidno, da so posamezne TOZD oziroma delovne enote povečale količinsko proizvodnjo v primerjavi z letom 1973, in sicer: DE predilnica Novo mesto - za 2 % — DE tkalnica — za 7 % — DE pletilnica - za 1 % — DE apretura za 13 % TOZD STREŠNIK - za 53% - DE konfekcija Novo mesto — za 4 % in TOZD TRGOVINA - za 46%. Delovni enoti konfekcija v Trebinju in na Vinici sta povečali proizvodnjo, vendar te podatke ne moremo primerjati z letom 1973, ker sta ti enoti pričeli proizvodnjo med letom. Znižanje proizvodnje v predilnici Metlika je posledica padca produktivnosti dela, delno pa drugih objektivnih razlogov. Glede na planske obveznosti je dobre rezultate dosegla TOZD TKANINA, saj je letni plan proizvodnje večine delovnih enot presežen, razen v tkalnici, kjer je 100-odstoten. Končni rezultat ugodnega doseganja letnih planov se kaže v porastu proizvodnje gotovih tkanin, saj se je ta povečala od 3.376.000 metrov v letu 1973 na 3.807.000 metrov v letu 1974, ali za 13 %. V novih proizvodnih obratih je dosežena proizvodnja pod planirano, saj je letni plan izpolnjen: - pri Strešniku — 70-%, - pri konfekciji na Vinici -66-% in pri konfekciji v Trebinju — 81-%. Zaostajanje proizvodnje za planirano je posledica tako objektivnih kakor tudi subjektivnih vzrokov. Objektivni vzrok v vseh treh novih proiz-vodnilr obratih je pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov. Stanje se je sicer delno izboljša- lo, vendar še vedno ne v tolikšni meri, da bi dosegli normalno izkoriščanje kapacitet. Drugi delno opravičljivi razlogi, ki so vplivali na prepočasno povečanje proizvodnje, so: pomanjkanje izdelavnega materiala, začetne težave ob pričetku obratovanja (Vinica), nedograjenost novih obratov, problemi plas-mana konfekcijskih izdelkov, premajhni delovni nalogi, organizacijski problemi, ki so nastali Kot je znano, nastopa sedaj naše podjetje pod firmo „NO-VOTEKS“, tekstilna tovarna. Novo mesto, n. sol. o. Podjetje združuje pet TOZD, in sicer: TOZD TKANINA, izdelovanje tkanin, Novo mesto, n. sub. o.; TOZD PREDILNICA Metlika, Metlika, n. sub. o.; TOZD KONFEKCIJA, izdelovanje konfekcije, Novo mesto, n. sub. o.; TOZD STREŠNIK, izdelovanje strešnikov, Dobruška vas, n. sub. o.; ter TOZD TRGOVINA, prodaja tekstila. Novo mesto, n. sub. o. Osnovna pravna razmerja med TOZD in podjetjem ter med TOZD samimi urejuje samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo. Del teh razmerij je tudi vpisan v sodni register. Tako ima podjetje pooblastilo, da v pravnem prometu z drugimi sklepa vse pravne posle, razen sklepanja pogodb o nabavi surovin in pomožnega materiala za TOZD, o prodaji blaga in opravljanju sto- zaradi občutnega povečanja kapacitet, velika odsotnost zaradi bolezni. Za rešitev nastale situacije, ki se je pojavila z naraščanjem količinske proizvodnje, bi bila poleg drugih pogojev potrebna tudi visoka stopnja osebne odgovornosti. Prepočasno izpolnjevanje nalog je povsod povzročalo zastoje. V letnem planu bruto realiza- ritev iz predmeta poslovanja TOZD ter opravljanja poslov zunanjetrgovinskega prometa. Za sklepanje teh pogodb pa so po sporazumu pooblaščene posamezne TOZD, kot je to določeno v 9. členu sporazuma. Za obveznosti podjetja, ki nastanejo v pravnem prometu z drugimi, odgovarjajo TOZD z neomejeno solidarno odgovornostjo (kratica n. sol. o.). To pomeni, da se lahko dolg podjetja plača upniku iz sredstev TOZD po višini in vrstnem redu, ki ga lahko določi upnik sam. Takšna oblika jamčenja v bistvu pomeni eno od oblik združevanja sredstev in daje podjetju ugodnejše pogoje za poslovanje. Za obveznosti posamezne TOZD odgovarjajo druge TOZD z neomejeno subsidiarno odgovornostjo (kratica n. sub. o.) ali, z drugimi besedami, če posamezna TOZD kot dolžnik ni zmožna sama plačati svoje obveznosti, so k plačilu te obveznosti zavezane še druge TOZD. cije trgovin je vključena tudi prodajalna Sarajevo, ki pa v letu 1974 še ni poslovala. Podatek o doseženi proizvodnji v letu 1974 lahko malenkostno odstopa od dejanskega stanja, ki bo znano ob zaključku knjigovodskih knjiženj. Dosežena bruto realizacija v trgovini je za 46 % večja od realizacije v letu 1973. Letni plan je z upoštevanjem prodajalne v Sarajevu izpolnjen 100-%. Po sporazumu je dolžna tista TOZD, katere obveznosti so plačale druge TOZD, le-tem ta znesek povrniti, brž ko je zmožna plačila. Ostala pomembna razmerja, ki se nanašajo na združevanje sredstev, določanje njihovega namena ter medsebojne poslovne odnose, ureja samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo. Glede poslovnih odnosov pa je v nekaterih primerih prepuščeno TOZD, da jih same urejajo nred seboj ločeno s posebnimi pogodbami in dogovori. Gotovo je, da smo s sedanjimi organizacijskimi spremembami v duhu ustave in predpisov veliko dosegli tako pri razvijanju samoupravnih, kot tudi poslovno-tehničnih odnosov. Vendar pa dela še nismo končali. Potrebno bo takoj še naprej razvijati, poglabljati in dograjevati sedanje organizacijske strukture podjetja, da bomo delovnemu človeku čim bolj približali odločanje o vseh bistvenih vprašanjih in da bo deležen vseh tistih pravic pa tudi obvez, ki mu pripadajo. F. ŽUNlC / N Vpis v sodni register v________________________________________________ S sklepom okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani je bilo dne 26. 12. 1974 konstituiranje naše delovne organizacije vpisano v sodni register. S tem je sedanja faza organizacijskih sprememb v naši delovni organizaciji pravno urejena in usklajena z novo ustavo ter pozitivnimi predpisi. 2 stran novoteks Delo samoupravnih organizacij Delavski svet TOZD Konfekcija je na svojem zadnjem zasedanju razpravljal o planu proizvodnje, ki je sestavljen na podlagi plana prodaje, ki predvideva za leto 1975 1.323,304 kosov hlač in kril. Delovna enota Novo mesto naj bi po planu izdelala 543.525 kosov hlač, Trebinje 330.750 in Vinica 449.129 kosov hlač in kril. Plan delovnih enot je izdelan po proizvodnih zmogljivostih šivalnic, za osnovo pa služijo poprečne izde-lavne minute za klasični model. Prodajna politika TOZD Konfekcije predvideva, da se proizvodni in s tem prodajni program deli na standardni, modni in izvozni program. V standardnem programu naj bi bil v začetku zajet le en standardni model v vseh velikostih in številkah. Kasneje pa predvidevajo razširitev programa na tri moške, en ženski in en otroški model. Cilj tega programa je, da postanejo kupci naših izdelkov tudi tisti, ki do sedaj niso dobili, ali pa zelo težko, ustrezne konfekcije. Modni del programa se bo ravnal po modnih tendencah v svetu, z njim bomo skušali zadovoljiti tiste kupce, ki spremljajo modo in se po njej tudi oblačijo. Znani modni kreator Pierre Cardin bo na leto pripravil 40 moških in ženskih modelov, ki bodo namenjeni prav njim. Izvozni del programa pa je rezerviran za inozemske kupce. V letu 1975 bomo z našimi izdelki skušali prodreti še v dežele Bližnjega vzhoda, v Ameriko in Skandinavijo. Da ne bi še naprej prihajalo do zastojev v proizvodnji in s tem tudi v prodaji, je delavski svet razpravljal o ukrepih, ki naj bi te zastoje odpravili ali vsaj omejili. Ukrepi zajemajo celotno TOZD, od priprave dela do proizvodnje in skladiščenja gotovih izdelkov. Delavski svet je razpravljal tudi o pogodbi s kooperanti m sprejel sklep, da nam v letošnjem letu kooperanti izdelajo 60.000 kosov hlač, in to predvsem v mesecih, ko so vse proizvodne kapacitete zasedene. Delavski svet je kritično ocenil stanje TOZD in podjetja kot celote in sprejel določene ukrepe, s katerimi se Konfekcija in podjetje v celoti vključujeta v stabilizacijo gospodarstva. Člani delavskega sveta so menili, da je bila že dosedanja gospodarska politika usmerjena k stabilizaciji, vendar bi s konkretnimi ukrepi dosegli še boljše rezultate. Zaradi zanimivosti materiala, o njem so že ali pa še bodo razpravljali samoupravni organi TOZD in družbenopolitične organizacije, ga objavljamo v celoti. 1. Program stabilizacijskih ukrepov delovne organizacije kot celote kakor tudi posameznih TOZD bo sestavni del gospodarskega plana za leto 1975. Zato program stabilizacijskih ukrepov vsebuje samo glavne točke, ki pa bodo podrobneje definirane v programih stabilizacije TOZD. 2. Plani proizvodnje morajo biti usklajeni z obstoječimi kapacitetami in možnostmi plasmana naših gotovih izdelkov. Plan sleherne proizvodne enote mora zagotavljati pozitivne poslovne rezultate. 3. Prodajo naših izdelkov je treba usmeriti na čim širša prodajna področja. Posebno pozornost je treba posvetiti izvozu, tako na zahodna tržišča kot tudi na Vzhod. Proučiti je treba možnost plasmana naših izdelkov na nerazvita tržišča. Tako je treba sestaviti minimalni plan izvoza TOZD in podjetja kot celote. 4. Stroške poslovanja je treba podrobno planirati, tako da bo letni plan posameznih stroškov predstavljal gornjo dovoljeno mejo porabe. Vsako preseganje kateregakoli stroška morajo odobriti samoupravni organi TOZD in skupnih služb podjetja. 5. Dejanske porabe izdelavnih materialov (količine) ne smejo presegati planskih porab. V tej smeri je treba izpopolnjevati obstoječi sistem dokumentacije in obračunov stroškov proizvodnje. Mesečno je treba analizirati odstopanja pri stroških proizvodnje. 6. Nekurantne zaloge gotovih izdelkov je treba takoj znižati na minimum. Inventurne komisije naj ugotovijo stanje teh zalog. Takoj po ugotovitvi stanja je treba predložiti program likvidacije oziroma pokritja teh zalog. 7. Dokler ne bodo pokrite zaloge obratnih sredstev s trajnimi viri, ne smemo na novo investirati. 8. Po zaključnem računu za leti 1974 in 1975 je treba namensko s posebnim sklepom samoupravnega organa izločiti v poslovni sklad del za obr. sred., popoln ostanek dohodka, ki bo izločen v poslovni sklad podjetja. Višina izločitve v sklad skupne porabe mora biti omejena le za najnujnejše potrebe (brez stanovanjske izgradnje, ki se financira samo iz prispevka). 9. Znižati zaloge na vezavo, kije bila dosežena v prvem polletju letošnjega leta. Predvsem pa je treba znižati zaloge gotovih izdelkov v konfekciji. 10. TOZD Konfekcija in skupne službe podjetja naj takoj proučijo možnost pridobitve trajnih virov obratnih sredstev za pokritje popolnih zalog v obratu v Trebinju in na Vinici. 11. Vezava terjatev do kupcev, izražena v dnevih vezave, mora ostati na dosedanji ravni. 12. Strokovne službe podjetja in TOZD naj takoj analizirajo dograje-nost novih proizvodnih obratov (konfekcije in Strešnika) in pripravijo program dograditve, ki mora zagotavljati optimalni nivo proizvodnje glede na sedanje stroške poslovanja. Pri TOZD Strešnik je treba čimprej realizirati investicijski program izgradnje linije za izdelavo sle-menjakov in zaključnih strešnikov. 13. Za zagotovitev rentabilne proizvodnji v TOZD Strešnik je treba: a) znižati zastoje zaradi pomanjkanja surovin, okvar na napravah in pomanjkanja delovne sile, skupno za 40 %, s čimer se bo povečala količinska proizvodnja za okoli 10%; b) povečati osebno odgovornost vseh zaposlenih in v zvezi s tem znižati proizvodni in skladiščni lom za okoh 15 %; c) z ureditvijo skladišča za surovine in saniranjem silosov za pesek znižati razsip izdelavnega materiala na normalno raven. 14. Proizvodnjo v konfekcijah je treba organizirati tako, da bomo proizvajali samo vnaprej prodane količine. Če je zastoj pri dobavi kupcem znan ob začetku proizvodnje določenega modela, se vodi, kot da količine niso vnaprej prodane. Za sleherno kasnitev, do katere bi prišlo, upoštevajoč razpoložljivi izde-lavni material in proizvodni ciklus v konfekcijah, morajo dati kupci pismeno soglasje. 15. Delovne enote konfekcij delijo realizirani dohodek glede na poslovne rezultate, izkoriščenost razpoložljivega efektivnega delovnega časa ter obseg in kvaliteto dosežene proizvodnje v odnosu na planirani obseg proizvodnje. 16. V skladu s predlaganim ukrepom pod zaporedno številko 4 je treba pri vseh stroškovnih mestih TOZD Konfekcija preiti s 1. januarjem na proračunski sistem trošenja pri stroških poslovanja. Odgovorni delavec na stroškovnem mestu je dolžan, da tekoče spremlja porabo v okviru osnovnih skupin stroškov za posamezni mesec. Planirani znesek stroškov se bo razdelil na mesečne zneske, ki bodo predstavljali gornjo dovoljeno mejo porabe. 17. Strokovne službe naj takoj sestavijo analizo stanja strokovnih kadrov. Kot priloga gospodarskemu planu podjetja za leto 1975 naj se pripravi perspektivni program strokovnih kadrov do leta 1980. 18. Razvijati je treba stimulativ-nejše sisteme nagrajevanja, ki mora- jo temeljiti na doseženih poslovnih rezultatih, to je na realiziranem dohodku, na prihrankih pri porabi izdelavnega materiala, na dvigu kvalitete naših izdelkov ter uslug. Delitev dohodka mora zagotavljati hitrejše naraščanje skladov podjetja oziroma TOZD. 19. V prihodnjem letu je treba organizirati marketing in enoten informacijski sistem v sklopu z nabavo večjega računalnika. To je nujno glede na sedanji obseg podjetja. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb podjetja je na svoji zadnji seji razpravljal o predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Po zakonu bi moral sporazum vsebovati vsa tista področja, ki se nanašajo na delavca in njegovo življenje v neki organizirani celoti. Zaradi obsežnega materiala je bilo najprej obdelano področje delovnih razmerij, v izdelavi je sporazum, ki bo urejal delitev dohodka in osebnih dohodkov, kasneje pa bodo dodani še deli. ki bodo urejali formiranje in delitev sklada skupne porabe, stanovanjsko politiko podjetja, izobraževanje, varstvo pravic iz minulega dela in varstvo pravic pri delu. Zbor delovnih ljudi skupnih služb je že pred novim letom, razen IVS, ki je imel zbor v prvem tednu novega leta, določil predlog samoupravnega sporazuma, ki bo sprejet šele takrat, ko bosta dve tretjini delavcev skupnih služb podpisali izjavo, da se strinjata s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz predloga samoupravnega sporazuma. I Razne domače in tuje delegacije si z zanimanjem ogledujejo našo I tovarno in so navdušeni nad organizirano proizvodnjo. novoteks stran 3 Nova predilnica ^ V letu 1973 jc začelo primanjkovati preje za lastno predelavo v tkalnici, kljub temu da smo izdelali v obeh predilnicah približno 1.400 ton preje. Zato smo izdelali elaborat za novo predilnico in izbrali stroje. Nova predilnica bo zgrajena v dveh fazah: v prvi bodo zgrajeni prostori in vse instalacije ter nameščeni predilni in sukalni stroji za 400 ton preje; predpredilnico pa smo kupili popolno. V drugi fazi bo potrebno kupiti le prcdilne in su-kalnc stroje. Ko bo vse steklo, bo nova predilnica dajala 750 ton preje. Ko smo začeli delati elaborat za novo predilnico, nas je vodila misel, naj bi predilnica proizvajala izključno surove partije v mešanici 45 odst. volne 55 odst. poliester ali 25 odst. volne in 75 odst. poliester za izdelavo tkanin, ki bi jih nato kosovno barvali. Izdelovali naj bi predvsem tkanine za naše konfekcije, ker so take tkanine najcenejše. Tako se tudi lažje prilagajamo modi, ker imamo surove tkanine na zalogi ter jih lahko hitro obarvamo v zaželeno (potrebno ali naročeno) barvo. Tak elaborat predvideva ozko specializirano proizvodnjo, visoko produktivnost in kvaliteto, kar je porok za rentabilnost naložbe. Za izbiro strojev je bila zadolžena komisija, ki so jo sestavljali: predsednik ing. Franc Kovačič in člana Andrej Smuk ter Viktor Foerster. Predpredilnico bomo kupili v Italiji pri firmi St. Andrea, ker že imamo dva njihova stroja, zato bo vzdrževanje cenejše pa tudi z rezervnimi deli ne bo težav. Za predenje smo izbrali predilne stroje sistema Repco. To je nov sistem predenja, ki nam zagotavlja večjo produktivnost z manjšimi obratovalnimi stroški, kar pomeni boljšo ekonomičnost. Po starem sistemu predenja raztegnemo predprejo na želeno debelino, ji damo na prstanu potrebne zavoje ter jo nato navijemo na kops. Po tem sistemu predemo enojno prejo. Po sistemu Repco pa dve predpreji raztegnemo na želeno debelino, nato ji na posebnih ST valjčkih damo navidezne zavoje. Predpreja dobi v ciklih 11 centimetrov enkrat leve, enkrat desne za- voje. Ko pride preja iz ST valjčkov, dve taki preji združimo; zaradi navideznih zavojev se obvijeta, nato pa navijeta na križni navitek. Ker ta preja še ni dovolj trdna za predelavo (tkanje), jo še posukamo. Prednosti tega sistema so: hitrost predenja je 220 metrov na minuto, en stroj naredi toliko, kot 120 prejšnjih vreten; pri prostoru prihranimo približno 80 odst.; poraba električne energije se zmanjša za polovico; odpadki pri predenju se zmanjšajo; potrebno je manj dela; potujoči čistilci niso več potrebni; zmanjša se število letečih vlaken; spredeni navitki po 800 gramov gredo takoj na sukanje; čas snemanja jc krajši; navitki so večji, je manj vozlov, kvaliteta tkanin je boljša; vzdrževanje stroja jc cenejše; stroj dalj časa zdrži brez mazanja, zato je možnost, da sc preja umaže, manjša. Pri sukalnih strojih smo sc odločili za stroje Barmag z dvojnim zasukom; ti stroji imajo napravo za aviviranje. S temi stroji bomo lahko izdelovali kakovostno prejo, dosegli bomo visoko produktivnost in ekonomičnost. Naša predilnica bo ena najmodernejših v Jugoslaviji. Naj navedem nekaj primeijalnih podatkov: v stari predilnici naredi 194 zaposlenih 715.000 kg enojne preje, v novi 103 zaposleni 750.000 kilogramov sukane preje; v stari predilnici naredi en delavec na leto 3.685 kg preje, v novi pa 7.281 kg, torej je produktivnost nove predilnice za 97 odst. večja! V prvi fazi so rezultati slabši, ker so režijska delovna mesta zasedena 100-odstolno, izdelavna delovna sila pa le 56-odst. Tako sedaj pride na enega zaposlenega v novi predilnici 5.454 kg preje in je produktivnost večja le za 48 odstotkov. V prvi fazi bo zaposlenih 77 delavcev, v končni pa 103. Samo za dvojenje bi potre-bovali še približno 20 delavcev, saj z Repco predilnega stroja dobimo že dvojeno prejo, ki gre naravnost na sukanje. V tem pregledu nismo upoštevali prihrankov pri prostoru in energiji. ANDREJ SMUK Delavec v stari predilnici. V našem obratu v Metliki pa so že namestili prve stroje za novo, sodobnejšo predilnico, ki bo delovala po sistemu Repco. Priznanja, za dolgoletno delo V preteklem letu je centralni delavski svet podjetja sprejel pravilnik o nagrajevanju delavcev, ki so neprekinjeno več kot 10 oz. 20 let v podjetju. Tako so 28. decembra lani prejeli priznanja vsi tisti, ki so v podjetju več kot 20 let. Slavnost je bila v Gami hotelu na Otočcu. Kdor jc ta dan prišel v tovarno, je lahko takoj opazil, da ni to običajen delovni dan. Pred tovarno smo se ob 11. uri zbrali vsi jubilanti, bilo nas je kar 190, in se nato odpeljali na Otočec. Med nami so bili tudi upokojenci. Daje bilo vse bolj svečano,je bil pripravljen kratek kulturni program. Za otvoritevje vse pozdravil predsednik komisije za nagrajevanje jubilantov in odlikovanje zaslužnih delavcev tov. Danilo Kovačič, nakar je „Šent-jernejski oktet" zapel več pesmi. Zatem je glavni direktor tov. ing. Avgust Fajfar pozdravil jubilante. Dejal je: ,,V posebno zadovoljstvo mi je, da vas, ki že 20 in več let s svojim delom prispevate k rasti in uspehu NOVOTHKSA, prisrčno pozdravim in se vam v imenu kolektiva zahvalim za ves dosedanji trud. Če obrnemo liste kronike nazaj v čas takoj po vojni in se poglobimo v tisto življenje, ko ni bilo ničesar in ko ste morali začeti tako rekoč iz nič, potem vemo, da vam ni bilo lahko. Takrat ste bili mladi; mnogi ste prišli iz NOB, izgnanstva, taborišč. S seboj ste prinesli neprecenljivo moč ustvarjanja in zaupanja v življenje, vredno človeka. Delali ste po ves dan, da čimprej zgradite življenjske pogoje, gradili in usposabljali ste tudi sebe. Novoteks, v katerega ste vgradili toliko let svojega življenja, je iz leta v leto rastel in zra-stel v tovarno, ki zaposluje že skoraj 3000 delavcev. Vedno smo se vključevali v vse neposredne oblike samoupravljanja, ki jih je na svoji poti prinašal naš socialistični sistem. Tako smo se izpopolnjevali in razvijali do sedanje stopnje razvoja J samoupravljanja in delegatskega sistema pri upravljanju in odločanju. Prepričan sem, da bomo skupaj z vami premagali vse težave, ki jih v trenutni situaciji ni malo, in da bomo ob izvajanju stabilizacijskega programa in drugih samoupravnih dogovorov dosegli še boljše rezultate. Na koncu mi dovolite, da vam čestitam k visokemu jubileju in se vam še enkrat zahvalim za vaše nesebično delo, s katerim ste pripomogli k temu, kar imamo danes." Po govoru so zapeli pevci, sledilo je podeljevanje ur in priznanj. Predsednik centralnega delavskega sveta tov. Žunič in glavni direktor tov. ing. Fajfar sta vsakemu jubilantu čestitala in se mu zahvalila za dosedanje delo. Stisk roke in zahvala sta vsakemu veliko pomenila. Po programu smo imeli še kosilo in zabavo v motelu na Otočcu. Obujali smo spomine, kako je bilo pred dvajsetimi in več leti, saj nekateri delajo pri nas tudi več kot 25 let. Pripovedovali so, kako je bilo v času obnove. Delali niso samo 8 ur na dan, ampak kolikor je kdo zmogel. Organizirana so bila tekmovanja med obrati, kdo bo imel več prostovoljnih ur. Delali so ob nedeljah in praznikih, vse za boljši jutri. Začeli so s starimi stroji. Danes imamo nove, modeme stroje in delamo v mnogo boljših delovnih pogojih. Dobre volje so se zvečer razšli z željo, da se še kdaj srečajo. Zaradi prevelikega števila jubilantov nismo mogli prirediti skupne proslave za 20- in 10-letnike, saj je vseh skupaj približno 600. Tako so imeli jubilanti, ki so proslavljali 10 in več let dela v Novoteksu, 30. decembra lani prav tako na Otočcu proslavo z enakim programom. Prav tako svečano so jubilanti proslavljali tudi v TOZD Metlika. Vsak je v zahvalo in priznanje dobil lepo kristalno vazo. BOGOVIČ Plan delovnih dni za leto 1975 0) a> -O >N > cni oo in co CN CN CN CN CN 00 G) oo in CN oo ^ in co CN CN CN CN CN CN CN cd r^- oo O) o r- CN < Zcl|-co>CJq.c/5 in co _o S a> r^- oo o o CN CN CN 00 P r-. o in cd co d) 00 CN CN CN CN CN ON co in cd r^. co CN CN CN CN CN CN CN CN* oo ^ in 00 O) CN CN co co in cd oo Z Q_ h- CO’0 Q_ CO O Z a. h- coO o_ co CN CO CN 00 ^ in CD f^* CN CN CN CN CN CN CN 00 O) O cn co in co r^. 00 CT) O cn oo n- in co Z O- H c/vO Q_ co 00 -O H “O 2 O GO -D o<(/) H TJ 2 Ul TJ o< Ul H TJ 2 > Ul TJ 0 H TJ 2 žr ?. i CO NJ -> S" “1 | Ul^GJ M -> CD 4^ GO PO —‘ GJ^>0 “ □o cd oo NJ -* O co oo 1 Nl|—* O CD 00 ^(S) 1 -‘lo CO 00 sj CD©) 1 ool^i CD Ul ^ W© 1 coloo -vi CD Ul 1 Cd|oQ 'sl OJ Ul 4^(3) I Co|ssl CD Ul 4» GJ©) 1 rolro ro m po fo/=?\ 1 CJll-^ GO PO —‘ OVCO/ NO NO NO NO KiLNO/foN (D CD 4^ GO I NOlNO NO NO NO Nj/fo\ 1 i m PO -» > E3>{> co c 2 - Tl 00 ->1 CD Ul A 0j(nj) O" “S [ CD [co -J OJ Ul O CD 00 sO Ul Ul^) | 00 [sj OJ Ul 4» GJ©) "i 1 Ull^. OJ N) -* o(S) 1 cpjui ^ GO NJ ->(q) 1 -sj|cD Ul 4^ Gl NJ^) | Ul [4* Gl NJ -* C©) I Miro ro —* —* 1 po|-^ O CD 00 ^JV0/ 1 NOlNO NO PO —4 -*/^N 1 G0IN0 —‘ O CD 00VO/ 1 NOlNO NO NO NO 1 4^ IGO NJ —‘ O CDV$0y | Njf^ O CD 00 sj© rpolrvj N0 N) N) nVK^ 1 CD 100 O) CJI .^V^/ | goIno NO NO NO NO/foN 1 O |CO 00 CD CDV^/ 1 go Igo no no no no/To\ 1 ->IO CD 00 NO NO NO NO NO/^j\ 00 'O CD CD 4^\^J/ 0 © CD CJI 00 PO O CD CD 4^ GO NO —» in '■o CD CD 4^ G0 NO^-^ CD ■D CD i © 1 1 oj [m -* o co co(C) g- | go|n> -> o co 00© §- [X]go m -* o co©) I 00CD Ul 4» GJ©) Folcp CM 'J CD cn(0 r§]cp 00 CD Ul (Z) 1 —^ |o CD 00 Ol(0 1 Ul|4> GJ NJ -* O©) 1 POlNJ NO NO po no/po\ L^jJcD CD 4^ 00 POV^/ I NOlNO NO NJ NO NJ/n?\ 1 ^J|(D CD 4^ GO NO\^/ 1 NJlPvJ NO PO NO PO/foN \ 001-0 (D CD 4^ GoV^J/ I NJ |.\J NO —* —* --?/fo\ 1 NO H O CD 00 ^goNco nVno\ Vzyo cD\^o/ GO no/^oN O CDVgD/ | NOlNO NO NO NO tO/C5\ | CD {OO 'O CD CD 4*VS/ Ul "U o um oG0 NJ -» CD 4^ GO NO ^Gl^> “ -> o cd oo --j a>(u^ NJ -» O co oo ro —4 o cd oo sj©) -* O CD 00 -sj CD©) 00 ^1 CD Ul ^ gXm) CD 00 -J CD Ul CO 00 sj CD Ul *‘(^) 00 -vi CD Ul 4i Gl©) NO NO NO NO NO PO/^\ CD ■£* 00 PO —* OV^D/ NO NO NO NO CD CD 4^ GO -»VQ/ NO NO NO NO NO N0/fvj\ CD CD 4* GO PO -AqJ NO NO NO NO NO NJ/^\ CD 4^ GO NO —* OVCD/ GO GO NO NO PO/K3^ —* O CO 00 GO GO NO NO/PON —* O CD COV^/ GO NJ NO/^ON O CD 00\ NO -» > s (O c c OJ ^1 CT1 CJ1 CJ0 O" CD 00 ~J CD Ul O CO 00 sj CD ul©) 00 Ssl O) Ul 4. GJ©) ^ Ul W NJ Cd(S) CD Ul ^ GO NJ ^© ssJ Ul Ul 4^ GJ M©) Ul 4» Gl NJ —* O©) NO NO NO -y^\ m —> o co oo NO NJ NO PO GO NO —* O CD CCA^O/ NO NO NO NO NO 4^ GO NO —* O CDV^O/ NO NO NO —* —* NO —4 O CD 00 ^iVS/ h^vNO NO NO NO PO/foN ISrCO 'O CD (D 4^V^i/ GO NO NO NJ NO N0/f3\ O CD 00 CD CDV^ GO GJ NO NO NO NO/foN —* O CD CX) 'sO CDV^D/ NO NO NO NO N0/fo\ 00 -sj CD CD 4^V^O/ GO O © CD CD 4^ GO NO Q ^ CD CD CD CD 4* GO NO —* gl Ssl CD Ul .U GJ 1^©) ”S Marec 0 1 Juni GJ NJ -• O CD 000 g" GO N) -• O CD 00^) a- 4i GJ NJ -> O CD©) 00 ^4 CD CD 4^ GJ O CD 00 CD CJI^) O CD 00 'O CD Ul(?) NO PO O CD 00 "0 CD\4Jy Ul 4^ GJ NI —* O©) NO NO NO NO NO N0/f3\ CD CD 4^ GO NOV^ NO PO NO NO NO NOZnoN CD CD 4^ GO NOV^/ PO NO NO NO NO NO/fo\ 00 CD CD 4^ CaA^O/ NO NO NO —‘ —4 —1 /CI\ PO —4 O CD 00 ^v©/ &S0 GO NO/fo\ O lD\(Qj ^0 NO NO NO PO NO NJ ^O^ CD 00 CD CD 4*. 0 0 s? -Z Q- o N< UD CD OJ CD J < D “|f? ST N ® 2. OD> °!T Q_ O N< CQ CD JiJ. ^ CD CD I? S s ?r. D o a — O) oa> ENA, DVE IN TRI IZMENE I I TRI IN POL IZMENE Dan v tovarniškem vrtcu Vsako jutro pripeljejo mamice svoje malčke v tovarniški vrtec. Brezskrbne in zadovoljne odidejo v tovarno na delo. Prepričane so, da so svoje otroke izročile skrbnim rokam vzgojiteljic. Cicibani, še malo zaspani, si voščijo dobro jutro. Poiščejo si prijatelje, nato še igrače in sc prično igrati. Otroci se v mislih spremenijo v različne osebe in v umišljenih vlogah opravljajo najrazličnejša opravila. F antje so najraje šoferji, gradbeni inženirji, slikarji, kiparji in še marsikaj. Deklice so mamice z otroki, zdravnice, frizerke in podobno. Igra otrok traja do sedme ure. Potem uredijo igrače in pripravijo igralnice za zajtrk. Po zajtrku pospravijo posodo in mize in pričnejo se skupne zaposlitve. Pri starejši in srednji skupini so vsak dan tri skupne zaposlitve, pri mlajših pa dve. Zaposlitve vsebujejo telesno. umsko, estetsko, moralno in delovno vzgojo. V enem tednu se zvrstijo vsa vzgojna področja. Telesno vzgojo imajo otroci vsak dan, saj se samo zdrav otrok pravilno telesno in duševno razvija, kar je prav gotovo eden od osnovnih pogojev za uspešno delo v šoli. Cicibani pri telovadbi izvajajo najrazličnejše vaje in spretnosti s pripomočki in brez njih. Igrajo sc razne gibalne igre. Skoraj vsak dan se igrajo v naravi, kjer se sprostijo in naužijejo svežega zraka. Področje umske vzgoje je zelo obširno. Obsega razvoj govornih sposobnosti, spoznavanje rastlin in živali in uvajanje v osnove logičnega razmišljanja. Govorne sposobnosti si otroci urijo z razgovori, poslušanjem zgodb, kijih obnavljajo in kasneje tudi igrajo. Recitirajo in poslušajo razne pesmi. Ogledujejo in poslušajo diafilme in lutkovne igre, ki sijih zapomnijo in tudi obnavljajo. Ocenjujejo nastopajoče junake in se s tem že navajajo za gledanje pravili filmov in iger. Na ta način si otroci na prijeten način izurijo govor, ker le pravilno govorjenje zagotavlja uspeh v nadaljnjem šolanju. Z osnovami logičnega mišljenja si otroci pridobivajo razne pojme in značilnosti predmetov. Estetska vzgoja obsega likovno, glasbeno in ritmično vzgojo. Otroci rišejo, slikajo, modelirajo, gubajo, režejo, lepijo, trgajo, tiskajo in izdelujejo različne izdelke. Pri glasbeni in ritmični vzgoji se otroci naučijo pesmi, ki jih pojejo in po njihovi vsebini in ritmu tudi plešejo. Moralno in delovno se otroci vzgajajo ves dan. Navajajo se na delovne navade s pospravljanjem igrač, obleke, pohištva in raznih drugih rekvizitov. Urejajo igrišče in vse ostale prostore vrtca. Pomagajo sovrstnikom pri oblačenju, predvsem mlajšim. Skrbe za tovariške odnose. Otroci praznujejo državne praznike, ob praznovanju si oblikujejo ljubezen do domovine in tovariša Tita. Praznujejo tudi vse rojstne dneve, kar otroke razveseljuje in jih združuje v prijeten kolektiv, da se v vrtcu dobro počutijo. Vrniti se moram k poteku dnevnih dogodkov. Cicibani se po skupnih zaposlitvah udejstvujejo individualno po željah. V tem času se tudi vzgojiteljice posvečamo posameznikom, ki imajo govorne ali druge težave. Ob dvanajstih sc otroci pripravijo za kosilo. Po kosilu se še igrajo in nato odidejo ob štirinajstih domov, l e redki, katerih starši so zadržani, ostanejo v vrtcu do 18. ure. Zanimive so ugotovitve svetovno znanih psihologov in pedagogov. da se 75 odst. umskih sposobnosti človeka razvije že v predšolski dobi. Kasneje v šoli si otroci v glavnem pridobivajo znanje. Vzgojiteljice zasledujemo uspeh vrtčevih otrok v šoli; opažamo, da večina uspešneje napreduje, kot drugi otroci. Mnenje vzgojiteljic je, da so ti uspehi rezultat sistematične in načrtne predšolske vzgoje v vrtcih, katere glavni cilj je vsestranski telesni in umski razvoj. Vrtec nudi vsem otrokom vzgojo in izobraževanje, pomaga staršem z nasveti, /ato je uspeli zagotovljen. Še veliko lepše in uspešnejše bi cicibani preživljali dan v vrtcu, če bi bil vrtec v primernejših prostorih in bi imel urejeno igrišče. Zato pozivam vse starše, da podprejo že precej staro zamisel glede preureditve ali celo postavitve novega vrtca. S tem bi opravili izredno nalogo, saj bi otrokom omogočili še boljše pogoje pri rasti v dobre državljane, ki so temelj vsake družine in družbe. LUBA BENKO vzgojiteljica / ^ POPRAVEK V zadnji številki našega glasila je v članku ..Kakšna je kvaliteta? “ prišlo do napake. Podatek, da je bila prva kvaliteta 90,02 odstotka, je napačen; to namreč ne bi bil dober rezultat, kot piše v članku. V resnici je bil odstotek prve kvalitete 96,02! Za neljubo napako sc opravičujemo. UREDNIŠTVO V_________________________J Resolucije VII. kongresa Z ustavo SFRJ smo začrtali odločujočo vlogo delavskega razreda v razvoju samoupravne socialistične družbe. Z njo smo določili tudi družbeno vlogo delovanja sindikata kot integralnega dela samoupravnega sistema in kot najširšo obliko organiziranja delavskega razreda v boju za uresničevanje ustavnih pravic in razvoja samoupravljanja na splošno. Ustava odreja novo družbeno vlogo sindikata predvsem pri razvoju samoupravnih, družbeno-ekonom-skih odnosov v združenem delu, določanju kriterijev za doseganje in delitev dohodkov in osebnih flohod-kov, sprejemanju in realizaciji samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, funkcioniranju in razvoju delegatskega sistema, kadrovski politiki, reševanju sporov v združenem delu in samoupravljanju, zaščiti samoupravnih in drugih pravic delavcev. Sindikat bo prispeval in podpiral težnjo, da se občutno poveča skrb za delavski podmladek, ker v tem vidi zagotovilo neprekinjenosti naše revolucije. Dosledno se morajo razvijati TOZD kot osnova socialističnih proizvodnih odnosov in celotnega organiziranja združenega dela. Kongres obvezuje vse sindikalne organizacije, da vztrajno delujejo pri nadaljnjem dograjevanju osnovnih organizacij združenega dela z vsemi proizvodnimi in družbenimi funkcijami, da bi delavci res lahko upravljali ne samo z enostavno reprodukcijo, temveč tudi z razširjeno reprodukcijo in zadovoljevali skupne in splošne potrebe. Samo na ta način konstituirana in usposobljena TOZD je lahko nosilec procesa združevanja in povezovanja dela v vseh smereh, je lahko subjekt odnosov v finančni in materialni sferi, samoupravnih interesnih skupnostih in političnemu sistemu. Zanemaijanje izgraditve TOZD in njenega usposabljanja poraja možnost, da njene funkcije, ki so neodtujljive pravice delavcev, prevzemajo drugi, s čimer se zadržujejo stari odnosi. Povečevanje števila delegacij TOZD in neposredno odločanje v vseh delih razširjene in skupne družbene reprodukcije bo zahtevalo dograditev mehanizma koordinacije, v kateri morajo posebno vlogo imeti samoupravni organi, posebno še delavski sveti. Organizacije sindikata so dolžne, da kritično ocenijo dosedanjo prakso konstituiranja in dela osnovnih organizacij združenega dela in da po potrebi začnejo akcijo za iskanjem odgo-vajjajočih rešitev ob doslednem izvajanju ustavnih določil. Ena od najpomembnejših nalog sindikata je boj za stalno izgrajevanje in dosledno funkcioniranje sa- moupravnega delegatskega sistema. Organizacije sindikata se morajo boriti, da bodo iniciative, zahteve in neposredni dogovori delovnih ljudi v TOZD in krajevnih skupnostih osnova za samoupravno odločanje na vseh področjih in na vseh ravneh samoupravno organizirane družbe. Dolžni smo ustvarjati pogoje, v katerih delegacije lahko aktivno sodelujejo v samoupravnem življenju TOZD in krajevnih skupnostih. Sedmi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je pokazal resnično enotnost na vseh področjih družbenega, ekonomskega in političnega življenja. V tej številki glasila smo poskušali dati le kratek vpogled v delo kongresa. Gradivo in dokumenti so zelo obsežni in potrebno bo precej časa, da jih bomo obdelali. Sicer pa nas bo naš sindikat seznanjal s tem gradivom. DeKa /-----------------------------\ Naša delegatka na kongresu v____________________________-J Deseti kongres ZKJ je jasno opredelil vsebino in smer akcije socialističnih sil, ostvaritev neposredne oblasti delavskega razreda in izgradnjo samoupravnih proizvodnih odnosov pa je označil kot cilj delovanja vseh družbenih sil. Kongres je ponovno nakazal pomen in odgovornost družbenega angažiranja sindikata za politično in samoupravno | organiziranje in aktivnost delavcev. S sprejetjem smernic X. kongresa ZKJ se bo Zveza sindikatov Jugoslavije v praksi odločno borila za njihovo uresničitev. Izhajajoč iz poročila, podanega na kongresu, javne razprave o kongresnih materialih, stalisč in sklepov republiških kongresov in pokrajinskih konferenc zveze sindikatov, ocene in stališč iz referatov in razprav, je Vil. kongres sprejel resolucije. V našem glasilu bomo omenili le nekatere. Najvažnejša naloga sindikata v na- j slednjem obdobju je odločna borba za dosledno uresničevanje ustave in stališč X. kongresa ZKJ. Pri tej nalogi se mora angažirati ves delavski razred, zato je nujno, da se omogoči organiziranost in enotnost neposredne družbeno-politične akcije. Delavski razred, organiziran v sindikat, se bo akcijsko povezoval z drugimi socialističnimi organizacijami v i borbi za uresničitev ustavnih načel v združenem delu in vsej družbi. Boj sindikata za razvijanje samoupravljanja in uresničitev interesov delavskega razreda je istočasno boj za krepitev bratstva in enotnosti in uresničitev enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Pomembna naloga sindikata je, da spodbuja in neposredno sodeluje v izgradnji odnosov in oblik medsebojnega sodelovanja, dogovarjanja in sporazumevanja republik in pokrajin. S svojo akcijo bodo organizacije sindikatov vplivale na razvijanje solidarnosti in vzajemne pomoči narodov in narodnosti Jugoslavije. Mladi delavci morajo imeti odločujočo vlogo v družbeni aktivnosti sindikata. Organizacije in organi sindikata se bodo s skupnim angažiranjem in dogovarjanjem z organizacijami in organi Zveze socialistične mladine borili za vključevanje mladih delavcev v samoupravno odločanje, spodbujali bodo akcije in podpirali iniciative ZSMJ pri razre-1 sevanju družbenih problemov in specifičnih potreb mladih delavcev. Ko sem na VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije v Celju poslušala referate in se spominjala razprav pred kongresom, poročil in predlaganih sklepov, sem šele docela spoznala, kako pomemben je bil sindikat v dosedanjih prizadevanjih delavskega razreda na Slovenskem. Toplo je človeku pri srcu, ko spozna, da ima v sindikalni organizaciji močnega, trdnega prijatelja, ki želi uveljaviti in braniti njegove pravice. To smo lahko začutili šele sedaj, ko so se sindikati pripravljali na svoj kongres. Veliko misli, napotkov in na- ’ log je bilo podanih v razpravah in referatih na VIII. kongresu, saj je vsaka diskusija prinesla nove poglede in nova stahšča do problemov, ki tarejo vse nas. Preveč bi bilo, če bi naštevala vse najpomembnejše, saj vsi dobro vemo, da je veliko problemov, ki nas tarejo in da je sindikat dolžan skrbeti, da te probleme odstranimo, da jih sindikalno članstvo, torej mi vsi, zbrišemo in nemoteno gradimo naš jutrišnji dan. Ze na začetku kongresa je Janez Barborič, predsednik re-1 pubUškega sveta Zveze sindi-, katov Slovenije, jasno povedal: „Vodilne vloge delavskega razreda in s tem njegove diktature j ne more zagotoviti nihče, razen delavcev samih. Vsakdo; ki v sindikatu prevzame kakršnokoli dolžnost, bi jo moral uresniče-I vati s polno odgovornostjo in 1 zavestjo, da z vsako neizpolnjeno nalogo resno ovira pri delovanju svoje sotovariše in delavski razred kot celoto." Iz teh besed je jasno, da uspeh naše sindikalne organizacije sloni na ramah nas vseh. Omahovanje in popuščanje oddaljuje rezultate, ki si jih želimo. Delo sindikata, ni delo izbrane elite, kot mislijo nekateri, to je delo nas vseh za nas vse. Zato ni čudno, da si je osmi kongres izbral geslo: ,,NIČ, KAR JE POMEMBNEGA ZA DELAVCA, NE SME ITI MIMO SINDIKATA!" Naloga nas vseh pa je, da bomo uresničevali sklepe, ki smo jih soglasno sprejeli na VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Kot delegat VIII. kongresa vam sporočam: „DOBRI SO TI SKLEPI, TODA NE DOPUSTITE, DA BI OSTALI SAMO NA PAPIRJU!" 6 stran novoteks Izobraževanje Letos naše podjetje štipendira na rednih šolah 85 dijakov in študentov, stroške izrednega študija pa plačuje 142 delav- cem. Pregled štipendistov po šolah Redne šole: - tehniška tekstilna šola -29 TSŠ — elektro stroka — 4 TSŠ — gradbena stroka — 1 — TSŠ strojna stroka — 6 ekonomska šola — 16 upravno administrativna šola - 15 višja konfekcijska šola 1 višja šola za socialne delavce — 1 VEKŠ - 4 - filozofska fakulteta — 1 - ekonomska fakulteta -- 5 FAGG - oddelek za gradbeništvo 1 - fakulteta za elektrotehniko 1 — VTŠ — oddelek za kemijo _ 2 — VTŠ — oddelek za strojništvo 3 -VEKŠ -26 ekonomska fakulteta — 7 Vendar, če pogledamo učni uspeh, opazimo, daje precej takih, ki bolj ali manj životarijo, da sta se njihova volja in elan polegla že po prvem letu šolanja ali še prej. Med takimi je največ mladih. Vsak izredni študent bi se moral zavedati, da zgolj vpis v kakšno šolo ni dovolj, da podjetje plačuje precejšnje vsote za šolnine in druge stroške študija. Prav bi bilo, da bi ponujeno pomoč upravičil in jo povrnil s pridnim študijem. mm PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠ na; v konfekcijo: Praznik Antonija, Smejič Jože, Bekič Dušan, Dobrinič Mijo, Horvat Vinko, Škedelj Angelca, Pavlenič Jožefa in Les Nada; v centralne skupne službe: - splošni sektor Zadravec Ana, - finančni sektor: Božič Ivanka in Blažič Ana; v skupne službe konfekcije Videtič Ana; v skupne službe tkanine Mlakar Marjan; v predilnico: Gorišek Janez, Mežnar Ivan, Saje Slavko, Zupančič Peter in Pavlin Peter; v ople-menitilnico Cukut Vlado. Od 10. decembra 1974 do 20. januarja 1975 so v NOVOTEKS prišli naslednji dejavci: v trgovino Trebi-nje Mrkič Živko; v trgovino Bor: Pavlovič Ljiljana in Petrovič Svetla- ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI OD V istem času pa so NOVOTEKS zapustili: konfekcijo: Sabljarič Katica, Čečelič Bojan, Gornik Marija, Puzek Katica, Grm Marta, Eršte Terezija in Karapandža Marija; trgovino v Trebinju Gugolj Milojka; predilnico: Novina Viljem (umrl), Bojane Albin, Tomašev Marin in Je-nič Anton; 1VS Redek Ciril; skupne službe tkanine Smolnikar Drago; Strešnik Povhe Alojz in Hočevar Ignac. Krvodajalci v letu 1974 Izredne šole: osnovna šola 1 prometna tehniška šola - 1 administrativna šola - 20 ekonomska šola 11 - tehniška tekstilna šola -30 TSŠ elektro stroka 1 TSŠ strojna stroka 5 modno modelarska šola - 1 šolski center za blagovni promet 1 — delovodska šola — 10 — višja šola za socialne delavce - 1 višja upravna šola - 1 višja pravna šola 1 višja šola za organizacijo dela 10 višja konfekcijska šola — 8 VTŠ - oddelek za tekstilno tehnologijo — 2 / Ko končujemo leto, je prav, da pregledamo, kako smo krvodajalci v minulem letu opravili svojo človeško dolžnost in se odzvali vabilu organizacije Rdeči križ. Krvi ni nikoli dovolj. Razvoj gospodarstva in tehnike ter spremenjen način življenja zahtevajo svoj življenjski davek. Temu načinu in posledicam takšnega načina življenja se prilagaja tudi način zdravljenja bolnikov in reševanja ponesrečencev. Prav zaradi tega potrebuje novomeška bolnica za uspešno zdravljenje čedalje več krvi. Novoteksovi delavci so se vedno z razumevanjem odzvali krvodajalskim akcijam in v veliki meri pripomogli, da je bila našim zdravstvenim ustanovam planirana in potrebna količina krvi vedno na razpolago. Pri tem je potrebno poudariti, da iz leta v leto večamo število prostovoljnih krvodajalcev in da se vsako leto vključuje precejšnje število ljudi, ki so se prvič odločili dati svojo kri. Od 1.880 zaposlenih v Novem mestu in Dobruški vasi je bilo lani kar 494 krvodajalcev, ali 26 r/ vseh Modni kotiček v Če želite, da bo vaša deklica lepo in udobno oblečena, potem ji izberite model dekliškega krilca, okrašenega z dvema velikima ukrojenima žepoma. Krilce je izdelano iz artikla Duško, blago ima karo vzorec in je živih barv. S tem modelom boste zadovoljni vi in vaš otrok. T. zaposlenih. 60 naših sodelavcev, ali 12 7' vseh krvodajalcev, je lani prvič dalo svojo kri. Skupaj je 494 krvodajalcev v letu 1974 dalo kri 828-krat: 264 krvodajalcev je kri dalo 1-krat, 143 krvodajalcev 2-krat, 70 krvodajalcev 3-krat in 17 krvodajalcev kar 4-krat. Naj posebej omenimo krvodajalce, ki so lani redno vsake 3 mesece dali svojo kri: Avbar Brane iz ople-menitilnice, Blažič Alojz iz priprave, Berkopec Jože iz IVS, Blatnik Pavel iz oplemenitilnice, Čeku ta Jože iz oplcmenitilnice, Dular Janez iz predilnice, Dobovičnik Janko iz IVS, Iljaž Franc iz priprave, Janežič Evstahij iz priprave, Kavšček Alojz iz IVS, Kupljenik Pavle iz predilnice, Kovačič Danilo iz skupnih služb, Mejač Matevž iz predilnice, Mežnar Jože iz konfekcije, Nilič Mirko iz skupnih služb, Šimenc Jože iz IVS in Vrščaj Jože iz konfekcije. Vsem krvodajalcem iskrena hvala za kri, ki so jo dali z zavestjo, da darujejo del sebe za zdravje sočloveka. Posebna hvala gre tudi tistim, ki so se na novo vključili v veliko armado krvodajalcev. Kdor enkrat da, ne da zadnjikrat, pač pa ostane v vrstah krvodajalcev! Prepričan sem, da bomo tudi v bodoče z zadovoljstvom ugotavljali, da se število krvodajalcev v Novoteksu veča. DeKa ■ WIWrWWMWW0000*MMWtlW/rM0MWWW*rMWWW0*W*W** ■ Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Od 3. decembra 1974 do 7. januarja 1975 so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Zlata Osterman (do sedaj že 8-krat), Martina Gramc (3), Beti Radež (8), Marjan Poglajen (4), Bariča Umek (2), Drago Mihalič (3), Milan Kolenc (1), Marija Umek (4), Zorka Zupan (2), Matija Belavič (3), Pavel Blatnik (5), Alojz Hočevar (5), Danijel Zadnik (6), Slavka Cujnik GO), Marija Dobovičnik (2), Srečko Serčič (7), Jože Kralj (3), Franc Župan (6), Jože Planinšek (5), Anton Kaferle (4), Fanika Pršina (10), Jože Saje (3), Tomaž Potočar (7), Anica Mamič (3), Anica Ilič (3), Janko Dobovičnik (9), Anton Primc (5). Jože Marn (6), Vlado Drenovec (8), Amalija Verbič (9), Alojz Blažič (9), Jožica Jeglič (3), Anica Hribar (4), Anton Jenič (4), Rihard Resnik (13), Simona Žmavc (4), Rado Rajer (4), Alojz Kramar (4), Milena Boltez (4), Breda Jakše (3), Jože Berkopec (11), Anica Seničar (9), Franc Kuple-nik (6), Jože Blažič (10), Stane Jakše (7), Stane Hočevar (12), Franc Turk (8), Janez Dular (11), Jože Mežnar (6), Cvetka Golob (8), Jernej Bratkovič (2), Peter Mali (7), Fanika Miklič (5), Marija Koračin (5) Ljudmila Mesojedec (5), Stanko Stanič (3), Mirko Bajec (5), Jože Sulc (2). Anica Smole (4), Marija Božič (12), Silva Kuzmijak (2), Franc Zrimšek (12), Martin Sekula (10), Jožica Florjančič (8), Marija Kralj (2), Jože Zabukovec (2), Anton Miklič (11) in Martina Koračin (7). novoteks stran 7 Novoteks modna karavana L ' Po skoraj enomesečnih pripravah za turnejo modnih revij smo se zbrali sredi lanskega novembra na zagrebškem letališču. Našo modno karavano so sestavljali predstavniki NO-VOTEKSA, manekeni, orkester, vokalni solisti, napovedovalec in modna kreatorka. Modna karavana je odšla na štiridnevno turnejo po Bosni, Dalmaciji, Črni gori in Hercegovini. Gostovali smo v Mostarju, Sarajevu, Splitu in Titogradu. Potovali smo z letalom in avtobusom. Potovanje je bilo zelo naporno, saj smo morali vsak dan prevoziti velike razdalje, ker smo nastopali vsak večer v drugem kraju. Posebno nas je skrbelo, kako nas bo sprejelo občinstvo v Mostarju, Splitu in Titogradu, ker smo tu prvič nastopali z NOVOTEKSOVO revijo. Toda kmalu smo spoznali, da je bila naša bojazen odveč, saj so nas povsod toplo sprejeli. Z nami je bila tudi tehnična ekipa, ki je odšla na pot s kombijem. Imela je nalogo, da pravočasno dostavi modele v kraje, kjer so bile revije, ter ustvari take tehnične pogoje, da bo pro- gram potekal nemoteno. Naši fantje iz tehnične službe so vse naloge odlično opravili, za kar jih moram posebej pohvaliti. Program naših modnih revij je bil sestavljen iz dveh delov: iz revijalnega in zabavnega dela. V prvem delu je nastopalo petnajst manekenov Centra za sodobno oblačenje in opremo iz Ljubljane pod vodstvom izkušene kreatorke Vesne Gabršček. V zabavnem delu programa so sodelovali vokalni solisti: Bisera Veletanlič, Radojka Šverko, Vjekoslav Jutt in Zaim Imamo-vič. Pevce in manekene je spremljal zabavni orkester Combo 5. Program je vodil znani zagrebški napovedovalec Oliver Mlakar. Cilj naše turneje je bil prikazati kupcem in potrošnikom našo novo kolekcijo za pomlad— poletje 1975. Občinstvo je naše nove modele v vseh štirih krajih izredno lepo sprejelo, tako da so morali manekeni z istimi modeli tudi po večkrat na oder, ker gledalci niso prenehali ploskati. Po vsaki modni reviji so se gledalci zbirali pred garde- robo in spraševah, če lahko takoj kupijo naše modele. Na koncu se želim zahvaliti vsem nastopajočim in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je naša modna karavana v celoti uspela. _ dj - Trim steza V letu 1973/74 je republiška Zveza za telesno kulturo ponovno organizirala tečaje za organizatorje rekreacije; tečaji so bili letni in zimski. Tako sem bil na tem tečaju deset dni v Mozirju in šest dni v Kranjski gori. Organizator rekreacije mora obvladati vse začetne faze šnortov — praktično in teoretično, in iz tega opraviti izpit. Prav v zadnjem času smo se v Sloveniji, še posebej pa v tehnično bolj razvitih državah začeli zavedati, da industrializacija in urbanizacija prinašata tudi kvarne, skoraj uničujoče posledice. Uničujeta naravo in tudi človeka. Uničevanje človeka se kaže v boleznih civiliziranih ljudstev, ki jih ljudstva na skromni stopnji civilizacije ne poznajo. To so bolezni ožilja, sladkorna bolezen, nevroze in debelost. Vsemu temu je vzrok premalo ali skoraj nič gibanja pa tudi uničujoč življenjski ritem, onesnaženi zrak itd. V deželah zahodne in vzhodne Evrope že obstajajo prva združenja, ki se borijo proti temu. Ena izmed oblik boja je trim steza. Namen trim steze je, da omogoči ljudem vseh starosti in obeh spolov redno vad- bo za ohranjevanje zdravja. Predvsem gre za odrasle, za tiste, ki so glede zdravja v kritičnih letih, to je od 30. leta naprej. Trim steza omogča predvsem hojo v naravi in lahkoten tek. Švica je imela v letu 1971 že 138 takih stez. Ugotovili so, da eno stezo obišče vsak dan poprečno 400 ljudi vseh starosti. Gibanje je nujen pogoj za človekovo zdravje. Vsak odrasel človek bi moral petkrat na teden živahno prehoditi 5 km ali preteči 2 km. Pri takih željah mu moramo pomagati. Dolžnost organizatorjev rekreacije je, da delovnega človeka privaja na vsakodnevno rekreacijo. S tem se izboljša človekovo zdravje in poveča delovna storilnost. Miha Legan Manekeni po vsej Jugoslaviji širokemu krogu kupcev predstavljajo naše izdelke. Vojakovo pismo Fran Saje, ki služi vojaški rok v Slovenski Bistrici, vse lepo pozdravlja in nam med drugim piše, da se ima kar dobro, le svojo družbo in razvedrilo pogreša. Prosi, da mu pošiljamo naše glasilo, da bo seznanjen z dogajanji v podjetju. S čestitkami za srečno novo leto sta se oglasila še vojaka Branko Bec, ki je pri vojakih v Kičevem, in Franci Kulovec iz Prištine. Vsem se za prijazne vrstice zahvaljujemo in tudi mi vse lepo pozdravljamo!